DOCSLIB.ORG

Odlok O Občinskem Prostorskem Načrtu Mestne Občine Ljubljana – Strateški Del (Uradni List RS, Št

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Odlok O Občinskem Prostorskem Načrtu Mestne Občine Ljubljana – Strateški Del (Uradni List RS, Št Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – strateški del, ki obsega: - Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – strateški del (Uradni list RS, št. 78/10), - Uredba o državnem prostorskem načrtu za navezovalno cesto Jeprca – Stanežiče – Brod (Uradni list RS, št. 10/11 z dne 18.2.2011), - Uredba o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 72/13 z dne 2.9.2013), - Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R51A Jarše–Sneberje (Uradni list RS, št. 92/14 z dne 19.12.2014). - Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M3/1 Kalce-Vodice (Uradni list RS, št. 17/15 z dne 13.3.2015), - Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R52 Kleče–Toplarna Šiška (TOŠ) (Uradni list RS, št. 50/15 z dne 10.7.2015), - Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R51B TE-TOL–Fužine/Vevče (Uradni list RS, št. 88/15 z dne 20.11.2015). O D L O K o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – strateški del 1. Uvodne določbe (A) VSEBINA OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA – STRATEŠKI DEL (1) S tem odlokom Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju: MOL) sprejme občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana – strateški del (v nadaljevanju: OPN MOL SD). OPN MOL SD je strateški prostorski akt, ki določa izhodišča, cilje in zasnovo prostorskega razvoja v MOL, usmeritve za razvoj poselitve in razvoj v krajini ter usmeritve za prostorske ureditve lokalnega pomena in za umeščanje objektov v prostor. (2) OPN MOL SD je v skladu s 54. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju: ZPNačrt) sprejet kot samostojni prostorski akt z vsebino, ki jo ta zakon in njegovi izvršilni predpisi določajo za strateški del občinskega prostorskega načrta. (3) OPN MOL SD velja za celotno območje MOL. (4) Ta odlok je predpis, katerega določbe je treba upoštevati v občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (v nadaljevanju: OPN MOL ID), v podrobnih prostorskih načrtih MOL in v drugih predpisih MOL. (5) OPN MOL ID, podrobni prostorski načrti in drugi predpisi MOL ne smejo biti v nasprotju z določbami tega odloka. Glede na strateško naravo OPN MOL SD lahko MOL posamezne cilje in usmeritve tega odloka v OPN MOL ID in v druge prostorske akte vključuje postopno. (6) Odlok o OPN MOL SD vsebuje besedilni in grafični del. Grafični del odloka o OPN MOL SD sestavljajo naslednje karte v merilu 1:50.000: Karta 01: Zasnova prostorskega razvoja Karta 02: Osnovna namenska raba in glavno infrastrukturno omrežje Karta 03: Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč Karta 04: Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo Karta 05: Usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje Karta 06: Usmeritve za razvoj v krajini Karta 07: Zasnova zelenih površin Karta 08: Cestno omrežje Karta 09: Železniško omrežje Karta 10: Javni potniški promet Karta 11: Kolesarski promet Karta 12: Oskrba s toploto, plinom in naftnimi derivati Karta 13: Elektroenergetski sistem Karta 14: Vodovodni sistem Karta 15: Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode Karta 16.a: Območja in objekti za potrebe obrambe Karta 16.b: Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja (7) Sestavni del odloka o OPN MOL SD so naslednje slikovne priloge: Slika 1: Predlog vizije prostorskega razvoja MOL v okviru Metropolitanskega evropskega območja rasti – MEGA Slika 2: Načelo zgoščevanja mesta znotraj avtocestnega obroča z ohranjanjem zelenih klinov Slika 3: Načelo okrepljenega razvoja mesta ob krakih – vpadnicah Slika 4: Ljubljana kot osrednje gravitacijsko središče v LUR Slika 5: Gravitacijska območja središč Slika 6: Območje Urbanističnega načrta Slika 7: Predvideni posegi v strukturo mesta Slika 8: Koncept omrežja odprtih javnih prostorov Slika 9: Usmeritve za urejanje javnih površin in drugih dobrin javnega pomena Slika 10: Koncept zelenih klinov in povezav med njimi Slika 11: Parkovno omrežje Slika 12: Najpomembnejše povezave in parkovne poteze Slika 13: Načrtovana mreža poklicnih postaj javne gasilske službe MOL z območji različnih dostopnih časov Slika 14: Omrežje centrov za ravnanje z odpadki Slika 15: Morfološki model mesta Slika 16: Silhueta in pogledi Slika 17: Karakteristična območja mesta (8) V tem predpisu uporabljeni pojmi, ki so opredeljeni v predpisih s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov, veljavnih na dan uveljavitve tega odloka, imajo enak pomen, kot ga določajo ti predpisi. (9) V odloku uporabljene okrajšave imajo naslednji pomen: AC – avtocesta CČN – centalna čistilna naprava FI – faktor izrabe parcele FZ – faktor zazidanosti parcele JPP – javni potniški promet LUR – Ljubljanska urbana regija MOL – Mestna občina Ljubljana NUK – Narodna in univerzitetna knjižnica OPPN – občinski podrobni prostorski načrt PCL – Prometni center Ljubljana PLT – prometno logistični terminal PST – Pot spominov in tovarištva, krožna sprehajalna in rekreacijska pot okrog mesta s kulturno- zgodovinskim značajem P&R – parkirne površine »parkiraj in se pelji« (angl. park and ride), prestopne točke iz osebnega avtomobila na JPP OPN MOL ID – občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del OPN MOL SD – občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana – strateški del TOŠ – Toplarna Šiška TEN – Trans European Network VVO – vodovarstveno območje ZON – Zakon o ohranjanju narave ZVKD-1 – Zakon o varstvu kulturne dediščine (B) POMEN IZRAZOV (1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. Srednjeveško mestno jedro je območje znotraj nekdanjega srednjeveškega obzidja, ki je razglašeno za kulturni spomenik z aktom o razglasitvi. Obsega območje Ciril-Metodovega, Mestnega, Starega, Gornjega in Novega trga. Meja območja poteka od Zmajskega mostu po vzhodnem robu Vodnikovega in zahodnem robu Krekovega trga po grajskem pobočju, zajame Grad in teče proti križišču Streliške ulice z Roško cesto do Karlovške, po Karlovški cesti do Vožarskega pota, kjer zavije proti Ljubljanici, nato po Grudnovem nabrežju, Zoisovi cesti, Emonski in Vegovi ulici, po južnem robu Kongresnega trga do Ljubljanice, prečka Ljubljanico in gre po desnem bregu Ljubljanice nazaj do Zmajskega mostu (za točne meje glej Odlok o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra Stare Ljubljane in Grajskega griča za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost (Uradni list SRS, št. 5/86). 2. Ožje mestno središče obsega območje znotraj notranjega cestnega obroča. 3. Notranji cestni obroč poteka po Masarykovi cesti, Trgu OF, Tivolski cesti, Bleiweisovi ulici, Aškerčevi cesti, Zoisovi cesti, Karlovški cesti, Roški cesti in Njegoševi cesti. 4. Širše mestno središče obsega območje znotraj obroča Masarykova cesta, Trg OF, Tivolska cesta, Bleiweisova cesta, Groharjeva cesta, Gradaščica, Ljubljanica, Gruberjev prekop, železniška proga in Grablovičeva ulica. 5. Kulturna dediščina so objekti in območja, ki so na podlagi zakona, ki ureja kulturno dediščino, zavarovani kot registrirana kulturna dediščina, kulturni spomeniki ali varovana območja dediščine. 6. Kulturni spomenik je kulturna dediščina, ki je z aktom o razglasitvi razglašena za spomenik. 7. Naravna vrednota je naravna dediščina, ki je zavarovana na podlagi zakona, ki ureja varstvo naravnih vrednot. 8. Karakteristično območje je tisto območje, ki se odlikuje zaradi specifične ali homogene zazidalne strukture, v kateri so ohranjeni sledovi zgodovinskih urbanih struktur kot pomembni dokumenti določenega obdobja zgodovinskega razvoja ali določene urbanistične ideologije. Odlikuje se po stopnji ohranjenosti, urbanistično-arhitekturnih kvalitetah ali kulturni in estetski vrednosti. 9. Prenova je sklop gospodarskih, pravnih, socialnih, urbanistično-arhitekturnih in ekoloških ukrepov za izboljšanje stanja grajenih struktur in življenjskih razmer v mestih za vse kategorije mestnega prebivalstva ob hkratnem ohranjanju identitete mesta in njegove kulturne dediščine ter povečanju njegove privlačnosti. 2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja MOL 2.1. Vodilna izhodišča za opredelitev razvoja MOL (A) OSNOVNE UGOTOVITVE (1) Cilj OPN MOL SD je podati vizijo in takšno strategijo razvoja MOL za naslednjih petnajst do dvajset let, ki bosta omogočali njegov skladen prostorski razvoj. V tem obdobju je treba predvsem: – kakovostno nadgraditi že urbanizirana območja, – sanirati razpršeno gradnjo ali drugače neustrezno izrabljene površine, – dopolniti družbeno in gospodarsko javno infrastrukturo, – racionalno širiti poselitev, kjer je to za razvoj MOL nujno potrebno, – spodbujati trajnostno rabo prostora tako, da bodo pri vseh novih prostorskih ureditvah in prenovah že obstoječih mestnih območij upoštevana načela racionalne rabe prostora, učinkovite rabe energije, spodbujanja uporabe javnega mestnega prometa in ohranjanja zelenih površin. (2) Izhodišča načrtovanja prostorskega razvoja MOL so obstoječe vrednote (naravne, kulturne in funkcionalne), ki ustvarjajo identiteto mesta in potenciale za njegov kakovosten razvoj. Ohranjanje in razvijanje kakovosti urbanega okolja in njegove identitete sta pogoja za uspešen gospodarski razvoj in kulturni pomen vsakega evropskega mesta. Zato so ohranjanje, nadgradnja in nadaljnji razvoj kakovostne strukture mesta kot celote in njegovih posameznih karakterističnih območij v OPN MOL SD opredeljeni kot ključna težišča prostorskega razvoja. (3) Za sodoben čas je značilno naraščanje uporabe informacijsko-telekomunikacijske tehnologije, kar vpliva
Load more

Recommended publications
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]
  • Obsega Območja Občin: Idrija, Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič
    Uradni list RS, št. 46/92 Z A K O N O DOLOČITVI VOLILNIH ENOT ZA VOLITVE POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR 1. člen Za volitve poslancev v državni zbor se določi deset volilnih enot, v katerih se voli skupno 90 poslancev. 2. člen Za območje Republike Slovenije se določi osem volilnih enot, ki obsegajo območja več sosednjih občin. Za območja občin, kjer živi italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, se določita dve posebni volilni enoti, v katerih se voli po en poslanec italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti. 3. člen V vsaki volilni enoti iz prvega odstavka prejšnjega člena se določi enajst volilnih okrajev, ki obsegajo območje ene ali dveh občin oziroma dele območij občine. 4. člen Za volitve poslancev v državni zbor se določijo naslednje volilne enote in volilni okraji ter občine, v katerih so sedeži volilnih enot: 1. volilna enota (sedež: Kranj); obsega območja občin: Idrija, Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič 1.1) volilni okraj: občina Jesenice, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Rateče- Planica, Kranjska Gora, Dovje-Mojstrana, Hrušica, Planina pod Golico, Javornik- Koroška Bela, Sava, Mirka Roglja Petka, Staneta Bokala, Blejska Dobrava, Podmežaklja, Žirovnica, Cirila Tavčarja (sedež: Jesenice); 1.2) volilni okraj: del občine Radovljica, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Bohinjska Bistrica, Bohinjska Bela, Koprivnik, Srednja vas v Bohinju, Stara Fužina, Gorje, Zasip, Bled, Ribno (sedež: Radovljica); 1.3) volilni okraj: del občine Radovljica, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Kamna Gorica, Begunje
    [Show full text]
  • Priloga (K. 1. Členu)
    Priloga (k. 1. þlenu) Priloga: SEZNAM JAVNE INFRASTRUKTURE NA PODROýJU KULTURE V MOL I. Javni zavodi Zap. Lokacija Zemljiškoknjižni podatki Neto št. k.o. zk. vl. parc.št. površina (m2) 1. Mestna galerija – Vodovodna cesta 3 in 3a, Ljubljana Bežigrad 3853 920/2 494 enota Bežigrajska - pritliþje in klet 924/3 galerija 877 924/4 874 924/5 2666 925/1 3853 925/3 2. Knjižnica Bežigrad Belokranjska ulica 2, Ljubljana del Bežigrad 1528 1408/2 184 - enota Savsko pritliþja zgradbe naselje 3. Knjižnica Bežigrad Glinškova plošþad 11 a, Ljubljana - Ježica 43 1000/5 292 - enota del zgradbe VVZ Ciciban Glinškova plošþad 4. Knjižnica Bežigrad Vojkova cesta 87 a, Ljubljana Stožice 2501 975/3 477 - enota stavbišþe s poslovno stavbo 978/5 dr. Franceta Škerla 5. Knjižnica Bežigrad Dunajska cesta 367, Ljubljana ýrnuþe 1464 104/1 179 - enota ýrnuþe dvorišþni trakt zgradbe 6. Pionirski dom – Komenskega ulica 9, Ljubljana Tabor 2031 2453/0 667/1 Center - zgradba namenjena programom za 428 2452/0 za kulturo mladih mlade 7. Knjižnica Otona Zarnikova ulica 3, Ljubljana Poljansko 52 310/0 73,55 Županþiþa - del zgradbe predmestje 406 309/3 izposojevališþe Zarnikova 3 8. Knjižnica Jožeta Zaloška cesta 61, Ljubljana Moste 857 983/7 511 Mazovca del zgradbe 9. Knjižnica Jožeta Preglov trg 15, Ljubljana Slape 583 1827/0 292 Mazovca – enota – del pritliþja Fužine 10. Knjižnica Jožeta Zadobrovška cesta 1, Ljubljana Slape 77 734/1 270 Mazovca 1/3 zgradbe - kletni prostori OŠ 735/0 - enota Polje 11. Knjižnica Jožeta Zaloška cesta 220, Ljubljana Kašelj 1695 735/1 204 Mazovca klet, pritliþje in I.
    [Show full text]
  • Volišča Dostopna Invalidomslovenski
    VE OVK SEDEŽ OVK SEDEŽ VOLIŠČA glasovalna naprava 1 1 JESENICE KRANJSKA GORA 1, OBČINA KR.GORA, KOLODVORSKA UL.1 B 1 1 JESENICE KRANJSKA GORA 2, OŠ KRANJSKA GORA, KOROŠKA ULICA 12 1 1 JESENICE KRANJSKA GORA 3, OŠ KRANJSKA GORA, KOROŠKA ULICA 12 1 1 JESENICE BELCA, HIŠA HLEBANJA, BELCA 15 1 1 JESENICE MOJSTRANA 1, OŠ 16.DECEMBER, ULICA ALOJZA RABIČA 7 1 1 JESENICE MOJSTRANA 2, OŠ 16.DECEMBER, ULICA ALOJZA RABIČA 7 1 1 JESENICE ZG. RADOVNA, HIŠA TNP, ZG. RADOVNA 21 1 1 JESENICE HRUŠICA, KULTURNI DOM NA HRUŠICI, HRUŠICA 55 A 1 1 JESENICE PLANINA POD GOLICO, STAVBA ŽUPNJIŠČA, PLANINA POD GOLICO 55 1 1 JESENICE PLANINA POD GOLICO, STAVBA ŽUPNJIŠČA, PLANINA POD GOLICO 55 1 1 JESENICE PLAVŽ 1, DOM UPOKOJENCEV DR. F. BERGLJA, PRITLIČJE STAVBE B 1 1 JESENICE PLAVŽ 3, PRITLIČJE OŠ TONE ČUFAR, UČILNICA 1 1 1 JESENICE PLAVŽ 4, KOSOVA GRAŠČINA - GALERIJA, CESTA MARŠALA TITA 64 1 1 JESENICE PLAVŽ 5, JEKO-IN, CESTA MARŠALA TITA 51 1 1 JESENICE PLAVŽ 6, PRITLIČJE OŠ TONE ČUFAR, UČILNICA 3 1 1 JESENICE PLAVŽ 7, PRITLIČJE OŠ TONE ČUFAR, UČILNICA 2 1 1 JESENICE PLAVŽ 8, VRTEC A. OCEPEK, 1. VHOD, CESTA CIRILA TAVČARJA 3A 1 1 JESENICE PLAVŽ 9, ZPIZ, CESTA MARŠALA TITA 73 1 1 JESENICE PLAVŽ 10, VRTEC A. OCEPEK, 1. VHOD, CESTA CIRILA TAVČARJA 3A 1 1 JESENICE PLAVŽ 11, VRTEC A. OCEPEK, 2. VHOD, CESTA CIRILA TAVČARJA 3A 1 1 JESENICE SAVA 2, KRAJEVNA SKUPNOST SAVA, POD GOZDOM 2 1 1 JESENICE SAVA 4, ČAVS BAR, CESTA TONETA TOMŠIČA 70 A 1 1 JESENICE PODMEŽAKLA 1, SEJNA SOBA ŠD, LEDARSKA ULICA 4 1 1 JESENICE PODMEŽAKLA 2, KRAJEVNA SKUPNOST, MENCINGERJEVA UL.
    [Show full text]
  • Ob Primeru Vasi Moste Pri Ljubljani) Slavko Kremenšek
    VASCANI V OBMESTJU (Ob primeru vasi Moste pri Ljubljani) Slavko Kremenšek Začetek novejše dobe etnološke podobe Ljubljane bi kazalo postaviti v drugo polovico 18. stoletja. Za to govorijo vidnejši premiki v poklicno- socialni strukturi ter v številu prebivalstva. Upoštevan je pri tem tudi splošnejši družbenogospodarski razvoj. V teritorialnem pogledu je tedanja Ljubljana obsegala notranje mesto in predmestja — Šempeter, Poljane, Gradišče, Krakovo, Trnovo, Karlov- ško predmestje in Kapucinsko predmestje. Nekatera tedanja predmestja so imela dokaj vaški ali kmečki značaj. Z etnološkega vidika zanimive stike med mestnim in vaškim načinom življenja, med mestno in vaško kulturo, je zato iskati kajpak že v tedanjem teritorialnem okviru Ljub­ ljane. Bližnje vasi zunaj tega območja je po današnjih geografskih kla­ sifikacijah' šteti v tako imenovano obmestje. Sicer zgodaj urbanizirani naselji Vodmat in Spodnjo Šiško bi bilo tako že šteti v ljubljanski obmestni pas konca 18. in večjega dela 19. sto­ letja. V te okvire pa bi med drugim sodili še Selo, Moste, Zgornja Šiška, Stepanja vas, Glince in Vič. Tu gre za vaška naselja, ki postajajo s teri­ torialnim in populacijskim večanjem Ljubljane od zadnjih desetletij pre­ teklega stoletja naprej nova predmestja z značilnostmi, ki pritičejo pred­ mestjem. Obmestno območje je bilo s tem pomaknjeno na nove okoliške kraje. Zanimanje za obmestna vaška naselja v okviru preučevanja etnološke podobe ljubljanskega mesta izvira iz želje in potrebe po vzporeditvi mest­ nega načina življenja z vaškim življenjem v neposrednem sosedstvu. Gre pa tudi za preučevanje ene od osnov poznejšega predmestnega življenj­ skega istila. V pričujočem sestavku naj bi šlo za obe sestavini, le ho­ tenje je močno omejeno.
    [Show full text]
  • Pdf (Pridobljeno 20
    Univerza University v Ljubljani of Ljubljana Fakulteta Faculty of za gradbeništvo Civil and Geodetic in geodezijo Engineering Jamova cesta 2 Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija SI – 1000 Ljubljana, Slovenia http://www3.fgg.uni-lj.si/ http://www3.fgg.uni-lj.si/en/ DRUGG – Digitalni repozitorij UL FGG DRUGG – The Digital Repository http://drugg.fgg.uni-lj.si/ http://drugg.fgg.uni-lj.si/ To je izvirna različica zaključnega dela. This is original version of final thesis. Prosimo, da se pri navajanju sklicujte na When citing, please refer to the publisher's bibliografske podatke, kot je navedeno: bibliographic information as follows: Ivančič, U., 2013. Projektiranje in Gosar, G., 2013. Projektiranje in sodelovanje z generičnimi aplikacijami v sodelovanje z generičnimi aplikacijami v oblaku. Diplomska naloga. Ljubljana, oblaku. B.Sc. Thesis. Ljubljana, University Univerza v Ljubljani, Fakulteta za of Ljubljana, Faculty of civil and geodetic gradbeništvo in geodezijo. (mentorica engineering. (supervisor Zavodnik Zavodnik Lamovšek, A., somentorica Lamovšek, A., co-supervisor Foški, M.): Foški, M.): 34 str. 34 pp. Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 [email protected] UNIVERZITETNI ŠTUDIJ PRVE STOPNJE GEODEZIJE IN GEOINFORMATIKE Kandidatka: URŠKA IVANČIČ ANALIZA PARCELNEGA VZORCA »SKLENJENIH PROG« IN NJEGOVO SPREMINJANJE NA IZBRANIH OBMOČJIH V SLOVENIJI Diplomska naloga št.: 39/GIG ANALYSIS OF LAND PLOT PATTERN »SKLENJENIH PROG« AND ITS CHANGING AT SELECTED AREAS IN SLOVENIA Graduation thesis No.: 39/GIG Mentorica: Predsednik komisije: doc. dr. Alma zavodnik Lamovšek izr. prof. dr. Dušan Kogoj Somentorica: viš. Pred. mag. Mojca Foški Ljubljana, 20. 09. 2013 Ivančič, U. 2013.
    [Show full text]
  • Spremembe Etnične in Migracijske Ter Izobrazbene Strukture Prebivalstva Mestne Občine Ljubljana – Primerjava Podatkov Popisov 1991, 2002 in 2015
    TREATISES AND DOCUMENTS JOURNAL OF ETHNIC STUDIES RAZPRAVE IN GRADIVO REVIJA ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA 82 / 2019, p. 25–47 Damir Josipovič Spremembe etnične in migracijske ter izobrazbene strukture prebivalstva mestne občine Ljubljana – primerjava podatkov popisov 1991, 2002 in 2015 V prispevku so s primerjavo podatkov popisov 1991, 2002 in 2015 analizirane spremembe etnične in migracijske ter izobrazbene strukture prebivalstva mestne občine Ljubljana. Ugotovljeno je, da klasična analiza podatkov o etničnosti, jeziku in veri v okviru popisa ni več mogoča, mogoča pa je podrobna analiza migracijskih procesov, iz katerih lahko posredno sklepamo tudi na spremembe v etnični strukturi prebivalstva. Namen prispevka je prikazati analitsko vrednost podatkov, zbranih z registrskim popisom 2015, na primer tudi pri ugotavljanju razlik v izobrazbi. Analiza je pokazala, da se je od zadnjega klasičnega popisa prebivalstvena struktura Ljubljane izrazito spremenila tako po migracijskih kot po socioekonomskih obeležjih in da je prišlo do vzporednih procesov gentrifikacije na eni strani in pavperizacije na drugi, slednja pa je zlasti značilna za priseljensko prebivalstvo. Ključne besede: etnična in narodna pripadnost, migracije, mestna občina Ljubljana, pri- seljenci, družbeno razslojevanje. Changes in Ethnic, Migration and Education Structure of the Urban Municipality of Ljubljana – the Comparison of Censuses of 1991, 2002, and 2015 The article deals with the comparison of the censuses of 1991, 2002, and 2015 data. It analyzes the changes of ethnic, migration and educational structure of the Urban Municipality of Ljubljana. While stating that the classical analysis of the data on ethnicity, language, and religion within the census data is not possible any more, the author presents the application of migration analysis in order to surmise the changes in ethnic structure.
    [Show full text]
  • Mestna Naselja Slo 03.Pdf
    MESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, 2003 2 URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 GRADIVO SO PRIPRAVILI: MATERIAL PREPARED BY: dr. Branko Pavlin Aleksandar Milenković Simona Klasinc Barbara Grm Izdelava kart: Gregor Sluga Tabele Popisa 2002: Milena Ilić Erika Žnidaršič Računalniška obdelava podatkov: Electronic data processing: Slavko Rede CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 314(497.4)”2003” MESTNA naselja v Republiki Sloveniji, 2003 = Urban settlements in the Republic of Slovenia, 2003 / [pripravili Branko Pavlin … [et al.] ; izdelava kart Gregor Sluga ; tabele Popisa 2002 Milena Ilić, Erika Žnidaršič]. – Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije = Statistical Office of the Republic of Slovenia, 2004. – (Posebne publikacije = Special publications / Statistični urad Republike Slovenije ; 2004, št. 4) ISBN 961-239-055-X 1. Vzp. stv. nasl. 2. Pavlin, Branko, 1959- 215891200 Izdal, založil in tiskal Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 - Uporaba in objava podatkov dovoljena z navedbo vira - Odgovarja generalna direktorica mag. Irena Križman - Urednica Marina Urbas - Slovensko besedilo jezikovno uredila Joža Lakovič - Angleško besedilo jezikovno uredil Boris Panič - Računalniški prelom Anica Žinger - Tiskano v 120 izvodih - Informacije daje informacijsko središče, tel.: (01) 241 51 04 – E-pošta: [email protected] - Internet: www.stat.si. Prepared, published and printed by the Statistical Office of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Vožarski pot 12 - Use and publication of data is allowed provided the source is acknowledged - Director - General Irena Križman - Editor Marina Urbas - Slovenian Language Editor Joža Lakovič - English Language Editor Boris Panič - Computer design Anica Žinger - Total print run 120 copies - Information is given by the Information Center, telephone + 386 1 241 51 04 - E-mail: [email protected] - Internet: www.stat.si.
    [Show full text]
  • Cultural Economies and Diversity
    Transnationalism in the Global City Intensive Programme, Odense, 27th June – 9th July 2010, University of Southern Denmark Center for Social Practices and Cognition CULTURAL DIVERSITY IN THE TRANSNATIONAL CITY – FEAR OF GLOBALISATION AND EXCLUSIVE SPATIAL DEMARCATION OF IMMIGRANTS? Matjaz Ursic, Centre for Spatial Sociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana Source: UN Introduction – Cities, cultural diversity and the urban way of life • Henri Lefebvre (1974) – The production of space • Georg Simmel (1901) – The metropolis and mental Life • Louis Wirth (1938) – “Urbanism as a way of life” New Localism and Globalisation FLOWS: LOCAL SPECIALTIES: -of ideas -lifestyles -of goods,artefacts, products -built environment -information -natural environment -people Analytical OLD NEW LOCALISM dimension LOCALISM Connectedness Autonomy/ Autonomy/ independence choice Characteristics Specialties/ Specialties/ exclusion integration Source: Mlinar, 2001 To what extent is cultural diversity welcomed in (global) cities? • The concept of Common culture – The thesis of common culture found in sociology and anthropology assumes that a “a coherent culture, or dominant ideology, plays a crucial role in sustaining social order and integration” • In what form exist a common, shared understanding of what is expected to be „normal‟ in a specific environment. • Williams, R. (1976) • Parsons, T. (1964) • Featherstone, M. (1991) Diminshment in diversity and “exclusive spatial demarcation” • Tim Edensor (2000) – Exclusive vs. inclusive spatial demarcation
    [Show full text]
  • The Diminished Importance of Cultural Sustainability in Spatial Planning: the Case of Slovenia
    The Diminished Importance of Cultural Sustainability in Spatial Planning: The Case of Slovenia Matjaz Ursic University of Ljubljana, Slovenia Abstract: Formal spatial planning procedures tend to neglect the importance of socio-cultural elements that are inherently present as part of ‘soft infrastructure’ and are constituted from traditions, lifestyles, wishes, and the routines of individuals that form a local community. In contrast, the concept of cultural sustainability is closely linked with the socio-cultural heterogeneity of a local community. The inability of the formal spatial planning system in Slovenia to adequately engage with the social wishes and resistances of residents is highlighted in situations involving problematic confrontations between the members of the dominant ‘common culture’ and marginal groups. Two cases from Ljubljana are presented: the stigmatization of the Fužine neighbourhood and the problematic of mosque construction. The cases illustrate that the ‘majority’ of residents tend to perceive many subcultural representations in space as foreign, non-indigenous elements that could disrupt the everyday routine in a local community. They show how the deficiencies of the current spatial planning system in Slovenia are unable to address challenges posed by contemporary society’s cultural, social, and economic transformations and can work quite the opposite way – by increasing the complexity (and level of difficulty) for possible implementation of measures supporting cultural heterogeneity in planning practice. Keywords: Cultural sustainability, spatial planning, common culture, social exclusion, cost- benefit analysis, NIMBY Résumé : Les procédures de planification formelles tendent à négliger l’importance des facteurs socio-culturels que l’on considère présents en tant que matériaux culturels de type « soft infrastructure » et qui comprennent les traditions, les modes de vie, les aspirations sociales, et les routines individuelles qui participent à la formation du tissu communautaire local.
    [Show full text]
  • Seznam Lokacij Za Optike
    Subjekt Naslov optika 1 MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNI TRG 1 izveden lokacija ADAMIČ LUNDROVO NABREŽJE 2 izveden lokacija DALMATINOVA 1 izveden lokacija AMBROŽEV TRG 7 izveden lokacija POLJANSKA CESTA 28 izveden lokacija TRG MDB 7 izveden lokacija RESLJEVA 18 izveden lokacija ZARNIKOVA 3 izveden lokacija CIGALETOVA 5 izveden lokacija KREKOV TRG 10 izveden lokacija PROLETARSKA 1 izveden lokacija STANIČEVA 41 ČS BEŽIGRAD VOJKOVA CESTA 1 ČS CENTER ŠTEFANOVA 9 ČS ČRNUČE DUNAJSKA 367 ČS DRAVLJE DRAVELJSKA ULICA 44 ČS GOLOVEC LITIJSKA 38 ČS MOSTE OB LJUBLJANICI 36A ČS JARŠE KVEDROVA 32 ČS POLJE POLJE 12 ČS POSAVJE BRATOVŠEVA PLOŠČAD 30 ČS ROŽNIK VIŠKA CESTA 38 ČS RUDNIK POT K RIBNIKU 20 ČS SOSTRO CESTA II GRUPE ODREDOV 43 ČS ŠENTVID PRUŠNIKOVA 106 ČS ŠIŠKA KEBETOVA 1 ČS ŠMARNA GORA PLOČANSKA 8 ČS TRNOVO DEVINSKA ULICA 1B ČS VIČ TBILISIJSKA 22/A 2 CENE ŠTUPAR - CPI VOJKOVA 1 3 GLASBENI ATELJE TARTINI SMOLETOVA 16 4 GLASBENA ŠOLA FRANCA ŠTURMA CELOVŠKA CESTA 98 pri objektu 5 GLASBENA Š ŠOLAOLA LJUBLJANA MOSTE-POLJE MOSTE POLJE OB LJUBLJANICI 36 6 GLASBENA ŠOLA VIČ RUDNIK GRADAŠKA ULICA 24 7 IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE MIKLOŠIČ MIKLOŠIČEVA 26 pri objektu 8 OSNOVNA ŠOLA BEŽIGRAD ČRTOMIROVA 12 9 OSNOVNA ŠOLA BIČEVJE SPLITSKA ULICA 13 10 OSNOVNA ŠOLA BOŽIDARJA JAKCA NUSDORFERJEVA 10 Podružnična šola Hrušica Pot do šole 1 11 OSNOVNA ŠOLA DANILE KUMAR GODEŽEVA 11 12 OSNOVNA ŠOLA DR. VITA KRAIGHERJA TRG 9. MAJA 1 13 OSNOVNA ŠOLA DRAVLJE KLOPČIČEVA 1 14 OSNOVNA ŠOLA FRANCA ROZMANA STANETA PRUŠNIKOVA 85 15 OSNOVNA ŠOLA FRANCETA BEVKA ULICA POHORSKEGA BATALJONA 1 16 OSNOVNA ŠOLA HINKA SMREKARJA GORAZDOVA 16 17 OSNOVNA ŠOLA JOŽETA MOŠKRIČA JARŠKA CESTA 34 18 OSNOVNA ŠOLA KARLA DESTOVNIKA KAJUHA JAKČEVA 42 19 OSNOVNA ŠOLA KETTEJA IN MURNA KOŠIRJEVA ULICA 2 20 OSNOVNA ŠOLA KOLEZIJA CESTA V MESTNI LOG 46 21 OSNOVNA ŠOLA KOSEZE LEDARSKA 23 22 OSNOVNA ŠOLA LEDINA KOMENSKEGA 19 23 OSNOVNA ŠOLA LIVADA ULICA D.
    [Show full text]
  • Simulacija Priseljevanja V Ljubljansko Urbano Regijo
    Inštitut za narodnostna vprašanja SIMULACIJA PRISELJEVANJA V LJUBLJANSKO URBANO REGIJO Analiza etnične strukture prebivalstva Mestne občine Ljubljana Zaključno poročilo Uredila Miran Komac in Mojca Medvešek Ljubljana, junij 2005 Projekt Simulacija priseljevanja v ljubljansko urbano regijo – Analiza etnične strukture prebivalstva Mestne občine Ljubljana Izvajalec: Inštitut za narodnostna vprašanja, Erjavčeva 26, 1000 Ljubljana Vodja projekta: izr. prof. dr. Miran Komac Sodelavci: mag. Danilo Dolenc – strokovni sodelavec Ana Kralj - soavtor Andraž Melanšek – soavtor poglavja dr. Mojca Medvešek - soavtor doc. dr. Petra Roter - soavtor Financer: Mestna občina Ljubljana Založil in izdal: Inštitut za narodnostna vprašanja – Institute for Ethnic Studies SI, 1000 Ljubljana, Erjavčeva 26, e-naslov: [email protected] Oblikovanje ovitka: Peter Babič Tisk: Tiskarna Pleško d.o.o. 2 KAZALO 1. UVOD 4 2. ETNIČNA/NARODNA PODOBA MESTNE OBČINE LJUBLJANA 7 2.1 Prostorska disperzija 44 2.2 Prebivalstvo po narodni/etnični pripadnosti in spolni strukturi 65 2.3 Prebivalstvo po narodni/etnični pripadnosti in starostni strukturi 68 2.4 Prebivalstvo po narodni/etnični pripadnosti in izobrazbeni strukturi 78 2.5 Prebivalstvo po narodni/etnični pripadnosti in poklicni strukturi 99 2.6 Prebivalstvo po narodni/etnični pripadnosti in statusu aktivnosti 119 2.7 Družina 140 2.8 Stanovanjske razmere 187 3. PRISPEVKI O INTEGRACIJSKI POLITIKI MESTNE OBČINE LJUBLJANA 204 3.1 Metodološki okvir raziskave 206 3.2 Demografska struktura vzorca prebivalcev Mestne občine Ljubljana 208 4. O INTEGRACIJI 218 5. /…/ DA SVOBODNO IZRAŽA PRIPADNOST SVOJEMU NARODU ALI NARODNI SKUPNOSTI 230 5.1 Interakcijska dimenzija 232 5.1.1 Družina 233 5.1.2 Področje dela 239 5.1.3 Prijateljske vezi 246 5.1.4 Soseščina 251 5.1.5 Druženje in prosti čas 258 5.1.6 Stiki z deželo izvora 259 5.2 Vključenost oziroma izključenost v/iz okolja v katerem živijo 263 5.3 Vrednotenje lastne narodne/etnične skupnosti 266 5.3.1 Odnos do narodnosti/etničnosti 266 5.3.2 Vloga in pomen veroizpovedi 268 6.
    [Show full text]