Holocenske Paleoekološke in Paleohidrološke Razmere Na Ljubljanskem Barju – Prispevek K Diskusiji
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Arheološki vestnik 60, 2009, str. 317–331 317 Holocenske paleoekološke in paleohidrološke razmere na Ljubljanskem barju – prispevek k diskusiji Maja ANDRIČ Izvleček Abstract Ljubljansko barje je izjemna pokrajina. Vlažne hidrološke The Ljubljansko barje is a remarkable landscape. Due to razmere omogočajo dobro ohranjenost arheoloških najdišč wet hydrological conditions the palaeoecological record and in paleoekološkega zapisa. Vendar pa je Ljubljansko barje archaeological sites in the area are very well preserved. Yet, za paleoekološke raziskave hkrati tudi izjemno zahtevna it is also a very demanding landscape for studying the past regija. Razvoj holocenske pokrajine in vegetacije je bil environment. The environmental changes and vegetation namreč zelo dinamičen, posledica tega pa spremenljive development throughout the Holocene were very dynamic, tafonomske razmere in, zaradi kompleksne hidrološke mreže which led to changeable taphonomic conditions and, in človekovega vpliva (rezanje šote), pogosto fragmentiran because of the complex hydrological network and human paleoekološki zapis. Kljub številnim raziskavam v zadnjih impact (peat cutting), the palaeoecological record is often desetletjih, podrobne raziskave nekdanje hidrologije niso fragmented. Past hydrological conditions at Ljubljansko bile opravljene, čeprav je za arheologijo in paleoekologijo barje are a very important topic for archaeologists and to očitno pomembna tema, saj se je v zadnjih letih razvila palaeoecologists alike and in the last few years there has živahna diskusija o tem, ali je območje Ljubljanskega barja been an intensive debate about whether Ljubljansko barje nekoč pokrivalo jezero ali rečna poplavna ravnica. S tem was covered by a floodplain or a lake. However, despite prispevkom se želim vključiti v razpravo in predstaviti svoj intensive research in the area in the last decades, no pogled na hidrološko problematiko. Moje mnenje je, da detailed study of palaeohydrology was carried out. With so bile paleoekološke razmere na področju Ljubljanskega this paper I would like to join the discussion and present barja preveč kompleksne, da bi jih lahko zreducirali samo my opinion regarding past hydrological conditions in the na polemiko “jezero ali poplavna ravnica?”, moj glavni area. In my opinion this question is too complex to limit očitek raziskovalcem, ki so dozdaj razpravljali o tej temi ourselves to the “lake or floodplain?” dilemma. In most pa, da je njihova interpretacija hidrološkega dogajanja studies to date of the past hydrology, the interpretation preveč ambiciozna, ker temelji na rezultatih premalo ob- that has been suggested was too ambitious, because it was sežnih paleoekoloških raziskav, pa najsi gre za rezultate based on insufficient data, no matter whether research- njihovih lastnih raziskav ali interpretiranje rezultatov ers were presenting their own data or interpreting other drugih raziskovalcev. researcher’s results. Ključne besede: paleohidrologija, Ljubljansko barje, Key words: palaeohydrology, Ljubljansko barje, the holocen, paleoekologija, palinologija Holocene, palaeoecology, palynology UVOD poleg drugih dejavnikov, bistveno vplivata klima in človek. Vendar pa vpliva nekdanje klime ne Paleoekologija je omejena na preučevanje zapisa moremo meriti neposredno; opazujemo lahko le preteklega dogajanja, ki je zaradi tafonomskih spremembe zapisov v “paleoekoloških arhivih” (npr. procesov pogosto fragmentiran in preoblikovan. v sedimentu). Čim več različnih paleoekoloških Palinologi, na primer, analiziramo pelodne ostaline raziskav naredimo (z velikim številom analizira- v jezerskih in močvirskih sedimentih, da bi lahko nih vzorcev, čim boljšo kronološko kontrolo in rekonstruirali zgodovino razvoja vegetacije, na koordinacijo med raziskovalci), tem podrobnejša razvoj vegetacije in hidrologijo v neki pokrajini pa, bo naša informacija o nekdanjem okolju. Z na- 318 Maja ANDRIČ predovanjem raziskovalnega dela si interpretacije se posredno ali neposredno dotika hidrološke različnih raziskav pogosto med seboj navidezno problematike. V tem prispevku bom najprej na nasprotujejo in odpira se vse več novih problemov, kratko predstavila nekaj najbolj tipičnih pogledov ampak nič hudega, to je davek, ki ga plačujemo na hidrologijo Ljubljanskega barja in se kritično za napredek in specializacijo paleoekoloških ved. opredelila do argumentacije posameznih razisko- Dobra paleoekologija je multidisciplinarna in valcev, na koncu pa predstavila še svoj pogled na osebno imam raje “diskusijo” kot pa “sintezo”, s hidrološko problematiko, ki temelji na rezultatih katero bi se vsi strinjali, kar bi nam dajalo navide- multidisciplinarne paleoekološke raziskave vrtine zno varen občutek, da so vsi problemi rešeni (pa z vzhodnega dela Ljubljanskega barja. V razpravi morda sploh niso bili odprti, ker smo jih varno se ne bom omejila samo na za arheologijo najza- “pometli pod preprogo”). nimivejše obdobje prazgodovinske poselitve barja, Tudi tako zahtevnega raziskovalnega problema, ampak bom, zaradi lažjega razumevanja dogajanja kot je preučevanje nekdanjih hidroloških razmer v v pokrajini, obravnavala celoten holocen (z izjemo pokrajini, se lahko lotimo na več načinov. Raziska- zadnjih nekaj tisočletij, ko je bil paleokeološki ve, ki se ukvarjajo s preučevanjem nihanja vodne zapis zaradi rezanja šote uničen). gladine v jezerih in močvirjih, pogosto vključujejo geomorfološke raziskave, analize sprememb fizičnih in kemičnih lastnosti sedimenta in proučevanje JEZERO ALI POPlavNA RavNICA? rastlinskih in živalskih mikro- in makrofosilov Kritičen pregled argumentov, (Dearing, Foster 1986; Moore 1986). Vendar pa se ki so bili uporabljeni v dosedanji polemiki je treba zavedati, da vse prej omenjene spremembe niso dobro vidne v vseh tipih bazenov (pomembno Jezero je, ali je jezero/močvirje majhno ali veliko, s povr- šinskimi pritoki/odtoki vode ali brez njih) in niso Prvi model hidrološkega razvoja Ljubljanskega nujno povezane z nihanjem višine vode. Lahko so barja, ki temelji na geomorfoloških in sedimento- povezane tudi z drugimi dogodki v okolju, kot so loških podatkih predvideva, da je področje Lju- spremembe v povodju (npr. odlaganje debelejših bljanskega barja v poznem glacialu ter zgodnjem frakcij minerogenega sedimenta zaradi erozije, ki jo in srednjem holocenu prekrivalo jezero (Melik je povzročilo izsekavanje gozda) ali naravno zasipa- 1946). Do ojezeritve naj bi bilo prišlo zaradi tek- vanje in sukcesijsko zaraščanje bazena (Digerfeldt tonike in mehanične zajezeritve zaradi rečnega 1986, 129–130). Skratka, “čarobne palčke” in samo zasipanja Save. Melik je na osnovi geomorfoloških ene “prave metode” za proučevanje hidrologije ni, podatkov (lega in nadmorske višine obrežnih teras) analogije z dogajanjem v primerljivih modernih menil, da je bilo v prvi, poznoglacialni fazi jezero jezerih so lahko zavajajoče (Dearing, Foster 1986, globoko 13–14 m, kasneje, ko je jezero postalo 70), pogosto pa se je okolje do danes že tako močno plitvejše (10–11 m), je zaradi nasipanja potokov spremenilo, da tudi moderne analogije niso več na obrežni pas že pogledal iz vode, medtem ko je voljo. Ko končno ugotovimo, kako se je višina vode bilo v zadnji fazi, ki jo postavlja v koliščarsko v jezeru spreminjala skozi čas, se seveda odpre nov obdobje, jezero že zelo plitvo in le v najglobljih problem in postavi novo vprašanje: Zakaj je do teh predelih globoko preko 3 m (Melik 1946, 60–66). sprememb okolja sploh prišlo? In tudi odgovor Jezero naj bi v barje prešlo nekje v obdobju med na to vprašanje ni enostaven: na nihanje gladine “koliščarsko” in rimsko dobo; sredi šotne plasti za vode lahko vplivajo tektonika, geološka podlaga, Babno Gorico pri Škofljici so namreč našli ostanke klima (temperatura in količina padavin), dotok/ rimske ceste, ki je domnevno potekala na relaciji odtok vode, okoliška vegetacija in človek (Dearing, Škofljica–Ig–Bloke (Melik 1946, 99–100; Velušček Foster 1986, 68, 71). Vsako od omenjenih vprašanj 2006, 43, sl. 24). pa potrebuje svojo, podrobno raziskavo. Skratka: Poleg geomorfološke Melik uporablja tudi preučevanje hidrologije je zapletena in dolgotrajna sedimentološko argumentacijo. Svetlo siva karbo- multidisciplinarna paleoekološka raziskava. natna meljasta glina (polžarica), ki pokriva večji V hidrološko tako kompleksnih bazenih, kot je del Ljubljanskega barja, je bila opredeljena kot (bilo) Ljubljansko barje, so podrobne in dolgotrajne jezerski sediment na osnovi geokemičnih lastno- paleoekološke raziskave še toliko bolj pomembne. sti sedimenta: vsebuje veliko karbonatov, ki so se V preteklih letih je bilo na Ljubljanskem barju odlagali tako s kemičnim kot biogenim izločanjem opravljenega kar nekaj raziskovalnega dela, ki apnenca zaradi fotosinteze vodnih rastlin, in Holocenske paleoekološke in paleohidrološke razmere na Ljubljanskem barju – prispevek k diskusiji 319 vsebnosti vodnih polžev (konhilij). “Rjavo blato” je to sosledje potekalo, na Ljubljanskem barju ni in šoto nad polžarico je označil kot “močvirski bila opravljena. Velika večina šote je bila uničena, sediment”, pri čemer naj bi bila črna šota značilna še preden je bilo mogoče opraviti ustrezne (paleo) za nizko (travniško) barje, rjava šota pa za visoko ekološke raziskave (Martinčič 2003). barje (v katerem so prevladovali mahovi iz rodu Osnovni koncept hidrološke sukcesije (Clements Sphagnum), vendar pa Melik opisa okolja, v ka- 1916; Tansley 1939; Charman 2002, 146, fig. 7.3a) terem naj bi se bile odlagale posamezne plasti, ni predvideva postopno zaraščanje vseh jezer po podrobno argumentiral,