Cesta krških žrtev 30, SI-8270 Krško, Slovenija

T: 07 48 81 150

F: 07 48 81 155 F: [email protected] W: www.lea-d.si

Končno poročilo

NAROČNIK Občina Krško Cesta krških žrtev 14 8270 Krško

KONČNO POROČILO Novelacija lokalnega energetskega koncepta občine Krško

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta občine Krško – končno poročilo

Stran : 2

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

1. PROJEKT

Naslov projekta: NOVELACIJA LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA OBČINE KRŠKO KONČNO POROČILO

Naročnik: Občina Krško Cesta krških žrtev 14 8270 Krško Odgovorni s strani naročnika: Matjaž Pirc

Izvajalec: Lokalna energetska agencija Dolenjska – Posavje – Bela krajina Cesta krških žrtev 30, 8270 Krško in Eco Consulting, d.o.o., Energija, Okolje, Ekonomija Tesovnikova ulica 21 a, 1000 Ljubljana

Odgovorni s strani izvajalca: Janko Uršič ______

Projektna skupina: Janko Uršič, dipl. inž. stroj.- vodja projekta Renata Žibert Urša Kmetec, univ. dipl. nov. Aleš Šaver, univ. dipl. inž.

Stran : 3

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

2. VSEBINA

1. PROJEKT ...... 3 2. VSEBINA ...... 4 3. UVOD ...... 8 3.1. NAMEN IN CILJI LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA ...... 8 3.2. ZAKONSKA OSNOVA LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA ...... 8 3.3. OPREDELITEV OBMOČJA ENERGETSKEGA KONCEPTA ...... 9 4. OBSTOJEČA ENERGETSKA INFRASTRUKTURA ...... 10 4.1. Obstoječa omrežja in objekti ...... 10 4.1.1. Nuklearna elektrarna Krško ...... 10 4.1.2. Termoelektrarna Brestanica ...... 10 4.1.3. Hidroelektrarna Krško...... 11 4.1.4. Prenosno omrežje ...... 12 5. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA ...... 13 5.1. RABA ENERGIJE ZA OGREVANJE STANOVANJ V OBČINI KRŠKO ...... 13 5.2. RABA ENERGIJE V JAVNIH STAVBAH ...... 15 5.3. RABA ENERGIJE V VEČJIH PODJETJIH ...... 18 5.4. PROMET ...... 22 5.5. RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V OBČINI KRŠKO ...... 23 5.5.1. Gospodinjski odjem ...... 23 5.5.2. Poslovni odjem ...... 23 5.5.3. Javna razsvetljava ...... 23 5.5.4. Skupna poraba električne energije ...... 23 5.6. JAVNA RAZSVETLJAVA V OBČINI ...... 26 5.7. RABA ENERGIJE VSEH PORABNIKOV V OBČINI ...... 26 6. ANALIZA OSKRBE Z ENERGIJO ...... 28 6.1. OSKRBA S TOPLOTO ...... 28 6.1.1. Skupne kotlovnice ...... 28 6.1.2. Daljinsko ogrevanje ...... 28 6.1.3. Soproizvodnja toplote in električne energije ...... 30 6.2. OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO ...... 31 6.3. OSKRBA Z ZEMELJSKIM PLINOM IN UNP...... 32 7. ANALIZA EMISIJ V OBČINI KRŠKO ...... 33 7.1. EMISIJE V OBČINI – INDIVIDUALNO OGREVANJE ...... 33 7.2. EMISIJE VSEH PORABNIKOV V OBČINI KRŠKO ...... 33 7.3. EMISIJE, NASTALE ZARADI PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE ...... 34 8. ŠIBKE TOČKE OSKRBE IN RABE ENERGIJE ...... 35 8.1. STANOVANJA - OGREVANJE ...... 35 8.2. JAVNE STAVBE ...... 35 8.3. OSKRBA S TOPLOTO IZ SKUPNIH KOTLOVNIC ...... 35

Stran : 4

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

8.4. JAVNA RAZSVETLJAVA ...... 35 8.5. PODJETJA ...... 36 8.6. OSKRBA Z ZEMELJSKIM PLINOM ...... 36 8.7. OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO ...... 36 9. OCENA PREDVIDENE OSKRBE IN RABE ENERGIJE IN NAPOTKI ZA PRIHODNJO OSKRBO Z ENERGIJO ...... 37 9.1. Gradnja po območjih ...... 37 9.1.1. Krško z Leskovcem ...... 37 9.1.2. Brestanica ...... 38 9.1.3. Senovo ...... 38 9.1.4. Podbočje ...... 38 9.1.5. Raka ...... 38 9.2. PRIMERJAVA ENERGENTOV ...... 38 9.2.1. Prednosti in slabosti energentov ...... 40 9.2.2. Primerjava cen energentov ...... 41 10. NAČRTOVANJE IN RAZVOJ ENERGETSKE INFRASTRUKTURE ...... 42 10.1. Termoelektrarna Brestanica ...... 42 10.2. Jedrska elektrarna Krško 2 – JEK2 ...... 42 10.2.1. Izvedljivost soproizvodnje v okviru projekta »Jedrska elektrarna Krško 2 – JEK2« ...... 45 10.2.2. Daljinsko ogrevanje Ljubljane in osrednje Slovenije s toploto iz JEK2 ...... 49 10.3. ZEMELJSKI PLIN ...... 49 10.3.1. Prenosno omrežje...... 49 10.3.2. Distribucijsko omrežje ...... 50 10.4. ELEKTRIČNA ENERGIJA ...... 51 11. ANALIZA POTENCIALOV UČINKOVITE RABE ENERGIJE ...... 52 11.1. STANOVANJA ...... 52 11.2. SKRB ZA ENERGETIKO V OBČINI ...... 53 11.2.1. Občinski energetski upravljavec ...... 53 11.2.2. Lokalna energetska agencija ...... 54 11.2.3. Energetsko knjigovodstvo ...... 55 11.2.4. Pogodbeno znižanje stroškov za energijo ...... 55 11.3. KOTLOVNICE ...... 56 11.4. PODJETJA ...... 56 11.4.1. Energetski pregledi ...... 56 11.5. JAVNA RAZSVETLJAVA ...... 56 11.5.1. Prenova javne razsvetljave ...... 56 12. POTENCIALI OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE ...... 57 12.1. LESNA BIOMASA ...... 57 12.2. BIOPLIN ...... 57 12.2.1. Teoretični potencial bioplina v občini ...... 57 12.3. SONČNA ENERGIJA ...... 57 12.3.1. Uporaba za ogrevanje ...... 58

Stran : 5

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

12.3.2. Proizvodnja električne energije ...... 59 12.3.3. Območja sončnega potenciala ...... 62 12.4. GEOTERMALNA ENERGIJA ...... 65 12.4.1. Ogrevanje s toplotno črpalko ...... 68 12.4.2. Priprava sanitarne tople vode s toplotno črpalko ...... 70 12.5. VETRNA ENERGIJA...... 70 12.5.1. Območja vetrnega potenciala ...... 72 12.6. VODNA ENERGIJA ...... 73 12.6.1. Male hidroelektrarne ...... 73 12.6.2. Vodni potencial v občini Krško ...... 74 12.6.3. Vodotoki v občini Krško ...... 74 12.7. Soproizvodnja toplote in električne energije ...... 75 12.7.1. Lesna biomasa ...... 75 12.7.2. Bioplin ...... 76 13. CILJI ENERGETSKEGA NAČRTOVANJA V OBČINI ...... 78 13.1. CILJI SLOVENSKE ENERGETSKE POLITIKE ...... 78 13.2. DOLOČITEV CILJEV SAMOUPRAVNE LOKALNE SKUPNOSTI ...... 79 14. PREDLOGI UKREPOV ...... 82 14.1. UKREPI NA PODROČJU OSKRBE Z ENERGIJO ...... 82 14.1.1. Skupne kotlovnice ...... 82 14.1.2. Daljinski sistem ogrevanja ...... 82 14.1.3. Plinovodni sistem ...... 82 14.2. UKREPI NA PODROČJU UČINKOVITE RABE ENERGIJE ...... 82 14.2.1. Stanovanja ...... 82 14.2.2. Javni sektor ...... 84 14.2.3. Javne stavbe ...... 85 14.3. JAVNA RAZSVETLJAVA ...... 90 14.4. PODJETJA ...... 92 14.5. UKREPI NA PODROČJU VEČJE IZRABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE...... 92 14.5.1. Izraba lesne biomase ...... 92 14.5.2. Izraba bioplina ...... 95 14.5.3. Izraba sončne energije ...... 96 14.5.4. Izraba vetrne energije ...... 97 14.5.5. Izraba vodne energije ...... 97 14.5.6. Izraba geotermalne energije ...... 98 14.6. UKREPI NA PODROČJU PROMETA ...... 98 14.7. UKREPI NA PODROČJU OSVEŠČANJA, IZOBRAŽEVANJA, INFORMIRANJA ...... 98 15. OPREDELITEV NADALJNJIH ŠTUDIJ IN UKREPOV ...... 100 15.1. AKCIJSKI NAČRT ...... 100 15.2. OKVIRNI TERMINSKI NAČRT IZVAJANJA PROJEKTOV ...... 112 15.3. FINANČNI OKVIR PREDLAGANIH PROJEKTOV ...... 115

Stran : 6

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

16. NAVODILA ZA IZVAJANJE LEK ...... 117 16.1. NOSILCI IZVAJANJA LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA ...... 117 16.2. VIRI FINANCIRANJA ...... 117 16.3. NAPOTKI ZA SPREMLJANJE IZVAJANJA UKREPOV ...... 118 17. PRILOGE ...... 120 17.1. PRILOGA 1: ZBIRNE TABELE – CILJI ENERGETSKEGA NAČRTOVANJA V OBČINI KRŠKO ...... 120 17.2. PRILOGA 2: ZAPISNIKI SESTANKOV ...... 124 17.3. PRILOGA 3: KARTE ...... 129 18. VIRI IN LITERATURA ...... 130 19. KRATICE IN POJMI ...... 131 20. SEZNAM SLIK, GRAFOV IN TABEL ...... 132 20.1. SEZNAM SLIK ...... 132 20.2. SEZNAM TABEL ...... 132 20.3. SEZNAM GRAFOV ...... 133

Stran : 7

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

3. UVOD

3.1. NAMEN IN CILJI LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA

Lokalni energetski koncept je program ravnanja z energijo v samoupravni lokalni skupnosti. Vsaka samoupravna lokalna skupnost mora imeti veljaven lokalni energetski koncept. Samoupravna lokalna skupnost mora na podlagi nacionalnega energetskega programa (NEP) in nacionalnega akcijskega načrta energijske učinkovitosti ter nacionalnega akcijskega načrta za obnovljive vire opredeliti cilje lokalne skupnosti ter ukrepe za doseganje teh ciljev. Na podlagi ciljev in ukrepov iz lokalnega energetskega koncepta se načrtuje prostorski in gospodarski razvoj lokalne skupnosti, razvoj lokalnih energetskih gospodarskih javnih služb, učinkovita raba energije in njeno varčevanje ter uporaba obnovljivih virov energije na območju lokalne skupnosti. Samoupravne lokalne skupnosti so dolžne svoje prostorske akte usklajevati z lokalnim energetskim konceptom. Prostorski akti se v delih, ki so neskladni z lokalnim energetskim konceptom, ne smejo izvajati. Lokalni energetski koncept sprejme predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti na vsakih pet let oziroma tudi pogosteje, če se z NEP ali akcijskimi načrti spremenijo cilji in ukrepi, predvidenimi v energetskem konceptu.

3.2. ZAKONSKA OSNOVA LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA

Energetski zakon je bil prvič sprejet leta 1999 (Ur. l. RS, št. 79/99 in 8/00) in nato večkrat spreminjan in dopolnjevan: o Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona EZ-A – Ur. l. RS št. 51/2004; o Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona EZ-B – Ur.l. RS št. 118/2006; o Energetski zakon – Uradno prečiščeno besedilo EZ-UPB2 - Ur. l. RS 27/2007; o Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona EZ-C – Ur. l. RS št. 70/2008); o Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona – EZ-D (Ur. l. RS št. 22/2010); o Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona – EZ – E (Ur. l. RS št. 10/2012). V javni obravnavi je predlog novega Energetskega zakona (EZ-1), ki bo omogočil izvedbo novih mehanizmov za doseganje ciljev NEP. Obvezne vsebine lokalnega energetskega koncepta, način njegove priprave in načine spremljanja in vrednotenja dejavnosti, ki izhajajo iz lokalnega energetskega koncepta urejata Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur. l. RS št. 74/2009) in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur. l. RS št. 3/2011). V lokalnem energetskem konceptu mora biti upoštevana vsebina spodaj naštetih pravilnikov: o Pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije, (Ur. l. RS št. 93/2008), o Pravilnik o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o spodbujanju učinkovite rabe in rabe obnovljivih virov energije; (Ur. l. RS št. 25/2009), o Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS št. 52/2010), o Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb; (Ur. l. RS št. 77/2009), o Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo; (Ur. l. RS št. 35/2008).

Stran : 8

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

3.3. OPREDELITEV OBMOČJA ENERGETSKEGA KONCEPTA

Občina Krško je del spodnjeposavske statistične regije. Meri 287 km 2 in se med slovenskimi občinami po površini uvršča na 9. mesto. V začetku leta 2010 je imela občina približno 25.795 prebivalcev. Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 11. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 90 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti manjša kot v celotni državi (101 prebivalec na km 2). Občina se nahaja v jugovzhodnem delu Slovenije, kjer se dolina reke Save razširi v Krško polje. Krško polje je prodnata dolina, prepletena s travniki in polji, preko katerih se na južnem obrobju vije reka Krka. Gričevnato pokrajino na severu, levem bregu reke Save, zaključuje krško hribovje, z gozdovi poraščeno pobočje Bohorja. Celotno Krško polje obdajajo manjši griči, porasli s sadovnjaki in vinogradi, ki se na jugu konča ob vznožju Gorjancev. Na zahodu zaokrožuje dolino Krakovski pragozd, ki je zaščiteno področje nekaterih redkih in ogroženih živalskih in rastlinskih vrst.

V občini je 16 krajevnih skupnostih in 157 naselij. Občina Krško meji na občine: Šentjernej, Škocjan, Sevnica, Kostanjevica na Krki, Šentjur pri Celju, Kozje in Brežice, na južnem delu meji na Republiko Hrvaško. Slika 1: občina Krško

Vir: Geopedia Občina Krško razpolaga s 170 hektarji poslovnih površin, na katerih poteka podjetniška, obrtna, industrijska in trgovska dejavnost.

Stran : 9

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

4. OBSTOJEČA ENERGETSKA INFRASTRUKTURA

4.1. Obstoječa omrežja in objekti

Občina Krško je z vidika energetskih objektov državnega pomena ena najpomembnejših slovenskih občin, saj se preko nuklearne in vršne termoelektrarne na letni ravni pokriva do četrtine celotne rabe električne energije v Sloveniji.

4.1.1. Nuklearna elektrarna Krško Sredi leta 2007 je v svetu obratovalo 437 energetskih jedrskih reaktorjev, od tega okoli 80 % v razvitih državah. Položaj jedrske energije v svetu je relativno stabilen, v Aziji in Rusiji smo priča intenzivnemu investiranju v nove zmogljivosti, v ZDA je v ospredju podaljševanje življenjske dobe obstoječih jedrskih elektrarn. Nove jedrske elektrarne v Evropi gradijo na Finskem, v Franciji, Rusiji, Ukrajini in Romuniji. Eden ključnih razlogov za podaljševanje življenjske dobe jedrskih elektrarn in načrtovanje novih je tudi spoznanje, da je problematiko onesnaževanja ozračja možno reševati s povečano uporabo jedrske energije, saj ta ne sprošča toplogrednih plinov. Tudi trajno odlaganje radioaktivnih odpadkov se obravnava vedno bolj racionalno. Večina držav ima danes že rešen problem trajnega odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Blizu smo tudi izgradnji prvih trajnih odlagališč visoko radioaktivnih odpadkov (Finska, Švedska, ZDA, Japonska, Rusija, idr. ). Jedrska energija ima in bo imela pomembno mesto pri proizvodnji električne energije v svetu. Enako velja za Nuklearno elektrarno Krško, ki ostaja pomemben vir električne energije za Slovenijo in Hrvaško v naslednjih dvajsetih letih. NEK deluje podobno kot klasična termoelektrarna na fosilna goriva, vendar izvor toplote ni gorenje premoga ali plina, temveč se toplota sprošča ob cepitvi uranovih jeder v reaktorju. Reaktor sestavlja reaktorska posoda z gorivnimi elementi, ki tvorijo sredico. Skozi reaktor kroži prečiščena navadna voda pod tlakom, ki odvaja sproščeno toploto v uparjalnika. V uparjalnikih nastaja para, ki poganja turbino, ta pa električni generator. Vsa oprema reaktorja in pripadajočega primarnega hladilnega kroga se nahaja v reaktorski zgradbi, ki ji zaradi njene funkcije pravimo tudi zadrževalni hram. Reaktorska posoda, v kateri so gorivni elementi, je med obratovanjem zaprta. Za načrtovano menjavo goriva je potrebno elektrarno zaustaviti. Obdobje med dvema menjavama goriva imenujemo gorivni ciklus, ki v NEK traja 18 mesecev. Po zaključku vsakega gorivnega ciklusa se izrabljeni gorivni elementi nadomestijo s svežimi (Vir: http://www.nek.si). Tabela 1: Osnovni podatki elektrarne Tip reaktorja Lahkovodni tlačni reaktor Toplotna moč reaktorja 1994 MW Električna moč na sponkah generatorja 727 MW Moč na pragu elektrarne 696 MW Toplotni izkoristek 35 % (Vir: http://www.nek.si).

4.1.2. Termoelektrarna Brestanica Termoelektrarna Brestanica je vključena v prostor in okolje doline pod Bohorjem že 60 let. Od začetkov izgradnje do danes je doživela tako poslovne in tehnološke vzpone kot tudi obdobja stagnacije, ves čas pa je pomenila za Posavje in posavsko prebivalstvo možnost razvoja in napredka. Za elektro-energetski sistem Slovenije predstavlja danes elektrarna s svojimi sistemskimi storitvami predvsem zanesljiv rezervni vir napajanja v najbolj kritičnih trenutkih. Elektrarna s svojimi hitrimi agregati omogoča predvsem: o hitro posredovanje pri preobremenitvah sistema ali izpadih slovenskih elektrarn oziroma daljnovodov,

Stran : 10

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

o preprečitev razpada elektroenergetskega omrežja s hitrim posredovanjem, o ponovno sestavljanje elektroenergetskega omrežja po razpadu in o zagotavljanje enega od neodvisnih in neposrednih virov napajanja JE Krško. Za učinkovito posredovanje v kritičnih trenutkih je potrebna vrhunska tehnična in kadrovska usposobljenost. Pet hitrih plinskih agregatov, trije po 23 MW in dva po 114 MW, potrebuje od zahtevka za start do polne moči 291 MW le 15 minut, s čimer je izpolnjen tudi pogoj minutne rezerve po zahtevah evropskega združenja operaterjev. Zaradi omenjene vloge je elektrarna zasnovana tako, da omogoča zelo veliko tehnično fleksibilnost, kakor tudi fleksibilnost glede pogonskih goriv. Tako lahko agregati kot gorivo uporabljajo zemeljski plin iz plinovodnega omrežja ali ekstra lahko olje iz lastnih rezervarskih kapacitet, delujejo pa tudi na mešanico obeh goriv (Vir: http://www.teb.si).

4.1.3. Hidroelektrarna Krško Skozi občino Krško teče reka Sava, ki ima ocenjen pretok okoli 300 m 3/s in je najdaljša slovenska reka. Na njej je že postavljenih nekaj večjih hidroelektrarn, ki imajo nazivne moči od 20 do 40 MW, v načrtovanju in izdelavi so nove hidroelektrarne na spodnji Savi. Za izkoriščanje vodnega potenciala so v večini primerov primerne tako reke kot manjši potoki, največja ovira je postavitev hidroelektrarn v okolje. V občini Krško je v izgradnji hidroelektrarna Krško, četrta hidroelektrarna v verigi šestih HE na spodnji Savi. Je pretočno akumulacijskega tipa z nameščenimi tremi agregati z instaliranim pretokom 500 m 3/s, s petimi pretočnimi polji s prelivno zmogljivostjo 4.600 m 3/s ter povprečno letno proizvodnjo 144 GWh. Predvidena je polna avtomatizacija elektrarne in obratovanje brez posadke ter daljinsko vodenje iz centra vodenja. Predviden zaključek gradnje ter začetek poskusnega obratovanja je predviden maja 2012.

Slika 2: Shema ureditve HE Krško

Vir: http://www.he-ss.si/he-krsko.html

Stran : 11

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Tabela 2: Tehnične specifikacije HE Krško

Srednji letni pretok 230,4 m 3/s Q100 3290 m 3/s Prostornina akumulacije 6.309.000 m 3 Koristna prostornina bazena 1.178.000 m 3 Nazivna kota zajezitve 164 m n.m. Največja dovoljena denivelacija 1 m Nazivni neto padec 8,8 m Št. prelivnih polj 5 Srednja letna proizvodnja 160 GWh Št. agregatov 3 Tip turbine vertikalna dvojno regulirana Kaplanova turbina Nazivna moč turbine 12,59 MW Nazivna moč generatorja, cos FI 16,5 MVA, 0,85 Instalirani pretok 500 m 3/s Nazivni pretok skozi turbino 166,7 m 3/s Nazivna vrtilna hitrost 100,0 min -1 Nazivna pobežna hitrost 281 min -1 Vir: http://www.hes.si/he-krsko.html

4.1.4. Prenosno omrežje Prenosno omrežje zemeljskega plina, ki poteka skozi občino Krško, je v upravljanju družbe Geoplin plinovodi d.o.o.. Glavni dovod prihaja iz smeri kompresorske postaje Kidričevo, nadaljuje pa se proti Laškem (R42) in Novem mestu (M4).

Slika 3:Prenosno omrežje zemeljskega plina

Vir: www.geoprostor.net/piso

Stran : 12

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

5. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA

Analiza obstoječega stanja rabe in oskrbe z energijo v občini Krško je narejena na osnovi naslednjih skupin: stanovanja, večji porabniki energije, javne stavbe. Posebej je opredeljena tudi raba električne energije. Podatki o rabi in oskrbi z energijo v občini Krško so pridobljeni iz naslednjih virov: o občinske baze podatkov, o baze podatkov Statističnega urada RS (SURS), o podatkov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, o anketiranja večjih porabnikov energije, o o porabi električne energije s strani podjetja Elektro Celje d.d., o o porabi zemeljskega plina s strani podjetja Adriaplin d.o.o.

5.1. RABA ENERGIJE ZA OGREVANJE STANOVANJ V OBČINI KRŠKO

Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v letu 2009 v občini 394 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 50 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 75 m 2. Dobrih 70 % vseh stanovanj v občini je bilo zgrajenih do leta 1980. V obdobju od leta 1971 in 1980 je bilo zgrajenih največ stanovanj, in sicer 2.402 (23,6 %). Graf 1: Struktura stanovanj glede na njihovo starost v občini Krško in Sloveniji

do 1918 Slovenija 1919-1945 1946-1960 1961-1970 1971-1980 1981-1990 Krško 1991-2000 2001-2009

0% 20% 40% 60% 80% 100%

Vir: Statistični letopis 2010 47% stanovanj v občini Krško je po podatkih SURS za ogrevanje uporabljalo ekstra lahko kurilno olje, 50 % lesno biomaso.

Stran : 13

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Graf 2: Struktura stanovanj glede na vir ogrevanja, 2002

sončna UNP ZP energija drugi viri 1% 0% 0% 1% elektrika premog 1% 0%

kurilno olje les 47% 50%

Vir: SURS Pri statistični analizi o vrsti energenta je potrebne deleže za ogrevanje stanovanj jemati z rezervo; zadnji dosegljivi podatki so namreč iz leta 2002, v Registrskem popisu 2011 pa so dostopni le podatki na ravni Slovenije 1. V tem obdobju je bilo več dogodkov na področju energetike (spremembe cen surove nafte in posledično ekstra lahkega kurilnega olja, podeljevanje subvencij za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, priklop na omrežje zemeljskega plina ipd). Za korekcijo podatkov SURS iz leta 2002 smo uporabili podatke koncesionarja, dimnikarstva Ana Jelančić s.p., ki vodi evidenco kurilnih naprav v občini Krško. Graf 3:Struktura stanovanj glede na vir ogrevanja, 2010

drugo 3%

ZP in UNP 7%

kurilno olje trda goriva 30% 60%

Vir: koncesionar, dimnikarstvo Ana Jelančić s.p.

1Podatki o porabi energije in goriv v gospodinjstvih iz Registrskega popisa, ki ga je v letu 2011 opravil SURS, so na voljo samo na ravni Slovenije, saj so pridobljeni s pomočjo vzorčnega raziskovanja, pri katerem je vzorec premajhen, da bi lahko objavljali podatke na nižjih teritorialnih nivojih. Podatka o porabi energentov namreč ni v Registru nepremičnin, ki je eden izmed virov popisa 2011 (Vir: SURS).

Stran : 14

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Po podatkih Statističnega letopisa za leto 2010 se v občini 76 % stanovanj ogreva s centralno kurilno napravo. Iz podatkov koncesionarja lahko ugotovimo, da se je poraba kurilnega olja v občini Krško do leta 2010 močno znižala, in sicer za 17 %, povečal pa se je delež porabe trdnih goriv (predvsem ogrevanje z lesom). Ogrevanje z zemeljskim plinom in UNP naj bi se po dobljenih podatkih zvišalo za 6 %.

5.2. RABA ENERGIJE V JAVNIH STAVBAH

Javne stavbe so pomembno področje analize rabe energije in kažejo na velik potencial zmanjšanja rabe energije, kamor štejemo tudi ogrevanje prostorov in porabo električne energije. Slabo stanje zgradb in neučinkovita raba energije rezidentov in zaposlenih sta glavna dejavnika visokih stroškov za energijo, ki ponekod rastejo iz leta v leto, pa čeprav bi javne stavbe morale biti zgled ostalim porabnikom energije. Za preliminarno oceno analize rabe energije se uporablja energijsko število, ki predstavlja specifično rabo celotne energije glede na velikost ogrevane površine zgradbe (m 2) v enem letu. Po priporočilih naj bi bila raba energije v vrtcih in šolah 80 kWh/m 2/leto, povprečna vrednost za ostale zgradbe v Sloveniji je med 150 in 200 kWh/m 2/leto, medtem ko je energijsko število za zelo varčne hiše med 20 in 40 kWh/m 2/leto. Podatki so pridobljeni iz poročila energetskega knjigovodstva, ki ga za občino Krško vodi Lokalna energetska agencija Dolenjska – Posavje- Bela krajina. Spodnja tabela prikazuje seznam javnih zgradb, ki so vključene v energetsko analizo rabe električne in toplotne analize v občini.

Stran : 15

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Tabela 3: Seznam javnih zgradb v občini Krško, vključenih v analizo rabe energije

OŠ Adama Bohoriča Brestanica OŠ Jurija Dalmatina Krško OŠ Jurija Dalmatina Krško-kuhinja OŠ Jurija Dalmatina Krško-telovadnica OŠ Koprivnica OŠ Leskovec pri Krškem OŠ Podbočje OŠ Podbočje -kuhinja OŠ Raka OŠ XIV. divizije Senovo OŠ dr. Mihajla Rostoharja OŠ in vrtec Leskovec-Veliki Podlog OŠ Leskovec pri Krškem, enota vrtec Vrtec Krško-Ciciban Vrtec Zdole Vrtec Dolenja vas Vrtec Kekec - Videm Vrtec Pravljica Krško Vrtec Krško-Grič Vrtec Krško-Prešernova- jasli Vrtec pri OŠ XIV. Divizije Senovo Vrtec pri OŠ Adama Bohoriča Brestanica Vrtec pri OŠ Podbočje Mladinski center Krško Valvazorjeva knjižnica Mladinski oddelek knjižnice Izposojevališče Videm Izposojevališče Senovo Kulturni dom Krško Glasbena šola Krško Dom 14.diviz.-telovadnica-Senovo

Vir: LEAD, Poročilo energetsko knjigovodstvo javnih objektov v občini Krško, april 2011 Spodnji graf prikazuje energijska števila za javne zgradbe v občini Krško. Energijsko število je dobra primerjava za vse šole in vrtce, saj se dejavnosti v zgradbah opravljajo v podobnih časovnih intervalih, za razliko od ostalih javnih zgradb, kjer dejavnosti potekajo občasno.

Stran : 16

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta občine Krško – končno poročilo

Graf 4: Energijsko število za javne stavbe v občini Krško

Vrtec Krško-Prešernova JASLI Kuhinja OŠ Podbočje OŠ Jurija Dalmatina Krško OŠ Jurija Dalmatina KK-TELOVADNICA Dom 14.diviz.-telovadnica-Senovo Glasbena šola Krško* Kulturni dom Krško Izposojevališče Senovo* Izposojevališče Videm* Mladinski oddelek knjižnice Valvazorjeva knjižnica* Mladinski center Krško Vrtec pri OŠ Podbočje Vrtec pri OŠ Adama Bohoriča Brestanica VRTEC PRI OŠ XIV. DIVIZIJE SENOVO 2010 Vrtec Krško-Grič* 2009 Vrtec Pravljica Krško* Vrtec Kekec - Videm Vrtec Dolenja vas Vrtec Zdole Vrtec Krško-Ciciban OŠ dr.M.Rostoharja OŠ XIV. divizije Senovo OŠ Raka OŠ Podbočje OŠ+vrtec Leskovec-Veliki Podlog OŠ Leskovec pri Krškem OŠ Koprivnica OŠ Adama Bohoriča Brestanica 0 50 100 150 200 250 300 350

Vir:LEAD, Poročilo energetsko knjigovodstvo javnih objektov v občini Krško, april 2011

Stran : 17

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta občine Krško – končno poročilo

Stavbe, označene z zvezdico se daljinsko ogrevajo. Najbolj izstopajo podatki za stavbi vrtca Zdole in OŠ in vrtca Leskovec – Veliki Podlog.

5.3. RABA ENERGIJE V VEČJIH PODJETJIH

V občini Krško je bilo na dan 31. 3. 2011 registriranih 1.965 podjetij, od tega 475 gospodarskih služb in zadrug in 963 samostojni podjetnik (Vir: AJPES). Novembra 2011 so bili na naslove 10 največjih podjetij v občini poslani vprašalniki o rabi energije za ogrevanje in tehnološke procese. Vprašalniki zajemajo podatke, ki opisujejo energetsko stanje podjetij: raba energije za ogrevanje, raba energije v okviru tehnološkega procesa, poraba električne energije, podatki o napravah za proizvodnjo toplote, podatki o morebitnih energetskih pregledih podjetij in o prisotnosti energetskih upravljavcev v podjetjih ter podatki o morebitnih načrtih za varčevanje z energijo ter investicijah v učinkovito rabo energije. IGM Sava d.o.o. Glavna dejavnost podjetja je montažna gradnja, proizvodnja elementov iz betona in armiranega betona s 35 zaposlenimi. Načrtujejo 15 % širitev proizvodnje. Za ogrevanje in pripravo tople vode uporabljajo kurilno olje in zemeljski plin, za tehnološke procese pa zemeljski plin. V letu 2010 so skupno porabili 7.950 litrov kurilnega olja in 6.650 m 3 zemeljskega plina. V letu 2010 so porabili 198.463 kWh električne energije. V podjetju sta peč na olje Emo Energetika, SVN 250, letnik 1994, z nazivno močjo 291 kW in peč na plin, Emo Celje, TPA 1,8, letnik 1992, nazivne moči 1.140 kW. Strošek za energijo predstavlja 1,60 % celotnih stroškov podjetja. Največji delež stroška za energijo predstavlja električna energija. O stroških za energijo razpravljajo mesečno, vsi zaposleni sprejemajo določeno odgovornost za varčevanje z energijo. Podjetje nima opravljenega energetskega pregleda objektov ali zaposlenega energetskega menedžerja in nima sprejetega načrta za varčevanje z energijo in investicije v učinkovito rabo energije. Duropack – Tespack d.o.o. Glavna dejavnost podjetja, v katerem je 160 zaposlenih, je proizvodnja valovitega papirja in kartona ter papirne in kartonske embalaže. Za ogrevanje in tehnološke procese so leta 2010 porabili 700.000 m 3 zemeljskega plina. V tem letu so porabili 2.187.000 kWh električne energije. V podjetju je kotel Emo nazivne moči 5.870 kW, letnik 1979. Strošek za energijo predstavlja 2,5 % celotnih stroškov podjetja. Največji delež stroška za energijo predstavlja gorivo. Podjetje nima opravljenega energetskega pregleda, vendar je v podjetju zaposlen energetski menedžer. Podjetje ima sprejet načrt energetskega varčevanja, ki se izvaja. Termoelektrarna Brestanica Glavna dejavnost je proizvodnja električne energije, v podjetju je 112 zaposlenih. Za ogrevanje in tehnološke procese so v letu 2010 porabili 73.555 litrov kurilnega olja in 209.021 m 3 zemeljskega plina. V tem letu so porabili tudi 5.411.059 kWh električne energije. v TEB imajo parni kotel, Loos, UL, 5000 nazivne moči 3.200 kW, letnik 1974 in štiri kondenzacijske kotle nazivne moči 100 KW, letnik 2006. Imajo tri diesel agregate za električno energijo. Strošek za energijo predstavlja 2,11 % celotnih stroškov podjetja. Največji delež stroška za energijo predstavlja električna energija. V podjetju je zaposlen energetski menedžer, ožje vodstvo tedensko razpravlja o energiji. Nimajo opravljenega energetskega pregleda objektov, vendar imajo sprejet načrt za varčevanje z energijo – načrtovane investicije in ukrepe so vključeni v letne poslovne načrte družbe. SOP - International d.o.o. Glavna dejavnost podjetja je drugo projektiranje in tehnično svetovanje. V podjetju je dvanajst zaposlenih. Za ogrevanje in toplo vodo so v letu 2010 porabili 8.043 m 3 UNP, v tem letu so porabili tudi 48.000 kWh električne

Stran : 18

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo energije. V podjetju imajo kotel Rendamax, R 600 nazivne moči 142 kW, letnik 2008, in 14 naprav Novoshwank 30 U, letnik 2008. Strošek za energijo predstavlja 3,7 % celotnih stroškov podjetja. Največji delež stroška za energijo predstavlja gorivo. Podjetje ima opravljen energetski pregled objektov, ožje vodstvo o energiji razpravlja letno, vsi zaposleni sprejemajo določeno odgovornost za varčevanje z energijo. Podjetje nima sprejetega načrta za varčevanje z energijo in investicije v učinkovito rabo energije. Nuklearna elektrarna Krško Glavna dejavnost podjetja je proizvodnja električne energije, imajo 628 zaposlenih. Širitev proizvodnje ni načrtovana, zaradi namestitve visokotlačne turbine z boljšim izkoristkom, bo povečana proizvodnja električne energije. Za ogrevanje in toplo vodo so v letu 2010 porabili 227.000 litrov kurilnega olja. V letu 2010 so porabili 285,8 GWh električne energije. Strošek za energijo predstavlja 0,51 % celotnih stroškov. Največji delež stroška za energijo predstavlja električna energija. Podjetje nima opravljenega energetskega pregleda objektov in v podjetju nimajo zaposlenega energetskega menedžerja. Ožje vodstvo o energiji razpravlja dnevno. Odgovornost za energijo je porazdeljena med oddelke. NEK nima sprejetega načrta za varčevanje z energijo in tudi ne specifičnih investicij, vendar je pri vsaki posodobitvi eden od kriterijev tudi boljši izkoristek in manjša poraba energije. Vipap Videm Krško d.d. Glavna dejavnost podjetja je proizvodnja papirja in vlaknin, v podjetju je 390 zaposlenih. Za tehnološke procese, ogrevanje in toplo vodo so v letu 2010 porabili 131.963 litrov kurilnega olja, 1.299.312 m 3 zemeljskega plina, 23.160 ton lesnih odpadkov, 84.382 ton premoga in 56.932 ton vlaknastega mulja. Od skupne uradne toplotne moči gre 7 % za ogrevanje poslovnih in proizvodnih prostorov. V letu 2010 je podjetje porabilo tudi 199,3 GWh električne energije. V podjetju imajo kotel K4, Babcock nazivne moči 51,4 MW, letnik 1962 za premog in lesni odpad, kotel K6 PBS nazivne moči 66 MW. letnik 2002 za zemeljski plin in kurilno olje (rezerva) in kotel K5 TPK nazivne moči 15 MW, letnik 1989 za mulj in lesni odpad. Poleg tega imajo odjemno kondenzacijsko turbino T1 Siemens, letnik 1962 na visokotlačno paro 40 b in odjemno kondenzacijsko turbino T2 Siemens, prav tako na visokotlačno paro 40 b, letnik 1954 kot rezervo. Strošek za energijo predstavlja 24,9 % celotnih stroškov podjetja. Največji delež stroška za energijo predstavljata električna energija in gorivo. Podjetje ima energetski pregled določenih tehnoloških linij, ne pa objektov. Ožje vodstvo o energiji razpravlja dnevno, nimajo pa zaposlenega energetskega menedžerja. Odgovornost za energijo je porazdeljena med posamezne oddelke. Podjetje ima sprejet načrt za varčevanje z energijo in investicije v učinkovito rabo energije. Kostak d.d. Osnovna dejavnost podjetja je oskrba s pitno vodo, v podjetju je 350 zaposlenih. Za ogrevanje in toplo vodo so v letu 2010 porabili 27.043 m 3 zemeljskega plina. V tem letu so porabili 193.170 kWh električne energije. Stroške za energijo predstavlja 0,06 % celotnih stroškov. Največji delež stroška za energijo predstavlja električna energija. V podjetju imajo dve toplotni črpalki Termotehnika, nazivne moči 7,5 kW in 9,9 kW, letnik 2007 in 2010. Podjetje ima zaposlenega energetskega menedžerja, opravljen energetski pregled objektov in sprejet načrt za varčevanje z energijo in investicije v učinkovito rabo energije. Vsi zaposleni sprejemajo določeno odgovornost za varčevanje z energijo. Šumi bonboni d.o.o. Osnovna dejavnost podjetja je proizvodnja konditorskih izdelkov – bonbonov in žvečilne gume. V podjetju je 140 zaposlenih; načrtujejo 10 % širitev proizvodnje. Za tehnološke procese, ogrevanje in toplo vodo so v letu 2010 porabili 528.490 m 3 zemeljskega plina. V tem letu so porabili tudi 3.470.000 kWh električne energije.

Stran : 19

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Strošek za energijo predstavlja 5,9 % celotnih stroškov podjetja. Največji delež stroška za energijo predstavlja električna energija. V podjetju imajo dva kotla Loss, nazivne moči 2.090 in 3.262 kW, letnik izdelave 2003 in 2008. Podjetje ima opravljen energetski pregled in sprejet načrt za varčevanje z energijo in investicije v učinkovito rabo energije. Ožje vodstvo o energiji razpravlja mesečno, odgovornost za energijo je porazdeljena med posamezne oddelke.

Stran : 20

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta občine Krško – končno poročilo

Tabela 4: Podatki o energetski rabi in oskrbi anketiranih podjetij v občini Krško

Poraba energije leta 2010 energetski Raba električne pregled/ PODJETJE lesni energije leta 2010 vlaknati energetski ELKO (l) ZP UNP (m3) odpadki premog (t) (kWh) mulj (t) menedžer (t)

NEK Krško d.o.o. Vrbina 12 8270 Krško 227.000 285.803.061 NE/NE TE Brestanica d.o.o. Cesta prvih borcev 18 8280 Brestanica 73.555 209.021 5.411.059 NE/DA Vipap Videm Krško d.d. Tovarniška 18 8270 Krško 131.963 1.299.312 23.160 84.382 56.932 199.378.607 delno/NE Duropack - Tespack d.o.o. Cesta prvih borcev 51 8280 Brestanica 700.000 2.187.000 NE/DA Kostak d.d. Leskovškova cesta 2 a 8270 Krško 27.043 193.170 DA/DA Metalna Senovo d.o.o. Titova cesta 52 8281 Senovo Lipa Kostanjevica d.o.o. Krška cesta 7 8311 Kostanjevica na Krki IGM Sava d.o.o. Velika vas 62 a 8272 Leskovec 7.950 6.650 198.463 NE/NE Šumi bon boni d.o.o. Cesta 4. julija 86 8270 Krško 528.490 3.470.000 DA/NE SOP International d.o.o. Vrbina 14 8270 Krško 8.043 48.000 DA/NE

skupaj 440.468 2.770.516 8.043 23.160 84.382 56.932 496.689.360 Vir: izpolnjeni vprašalniki

Stran : 21

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

5.4. PROMET

Pri analizi podatkov o rabi energije v prometu je potrebno upoštevati dejstvo, da se zaradi narave sektorja velik del pogonskih goriv porabi ali oskrbuje izven meja določene občine. Prav zaradi tega se ne zdi smiselno opredeljevati rabe energije v prometu po posamezni občini, saj bi izračuni vsebovali veliko napako. Zaradi tega je tudi nemogoče določiti oprijemljive energetske indikatorje, na podlagi katerih bi merili učinkovitost rabe energije v prometu znotraj občine. V Strokovnih podlagah za energetski koncept občine Krško so predstavljeni splošni podatki o obravnavanem sektorju. Podani so tudi splošni cilji na tem področju in ukrepi za dosego le- teh. Občina Krško je z javnim avtobusnim potniškim prometom povezana z Ljubljano, Novim mestom, Brežicami, Celjem, Kostanjevico na Krki in drugimi kraji. To so glavne osi regionalnega in medobčinskega povezovanja. Znotraj občine pa je razvit lokalni promet, ki z avtobusnimi linijami omogoča dostopnost večjih in manjših krajev. Na območju občine Krško so imeli leta 2008 843,4 kilometra javnih cest, od tega 94,5 km državnih cest, 18,8 km avtoceste in 748,9 km občinskih cest. Javnih poti za kolesarje na območju občine leta 2008 ni bilo. Konec leta 2010 so imeli v občini registriranih 18.814 motornih vozil, od tega 14.034 osebnih avtomobilov (Vir: Ministrstvo za notranje zadeve – Direktorat za upravne notranje zadeve) . Slika 4: Izsek karte prometnih obremenitev, 2009

Vir: Direkcija RS za ceste Po podatkih Statističnega urada RS je v letu 2009 imel skoraj vsak drugi prebivalec v občini osebni avtomobil (55 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 9 let.

V sklopu državnega kolesarskega omrežja poteka po občini Krško daljinska kolesarska povezava št. 910200, Novo Mesto - Otočec - Kostanjevica - Čatež in dve glavni kolesarskih povezavi in sicer št. 921900, Sevnica - Brestanica - Krško - Brežice ter št. 921800, Brestanica - Podsreda - Bistrica ob Sotli. Občinske kolesarske povezave potekajo v smereh vzhod – zahod (ob Savi) ter v smeri sever – jug na relaciji Senovo - Krško - Brege - Drnovo - Velika vas - Križaj ter se v nadaljevanju navežejo na državno kolesarsko omrežje. Na območju naselij Brestanica, Senovo, Krško, Leskovec pri Krškem ter v smeri Brežic, Kostanjevice in Gmajne pri Raki se načrtuje ločen kolesarski promet ob cestah in izven cest (Vir: Občinski prostorski načrt občine Krško – osnutek).

Stran : 22

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

Politika v sektorju prometa v občini mora usmerjati razvoj tega sektorja na pot trajnostne mobilnosti preko spodbujanja učinkovitega zasebnega in javnega prometa, pešačenja in kolesarjenja. Splošni ukrepi, ki sledijo tej usmeritvi so: ozaveščanje in informiranje ljudi o prednostih in slabostih posameznega načina transporta, širitev in urejanje območij, namenjenih pešcem, širitev in urejanje kolesarskih poti, ustrezna cenovna politika parkirnine, uvajanje novih tehnologij preko vpeljave avtobusov na alternativna goriva (npr: biodizel, utekočinjeni naftni plin itd.), brezplačni parkirni prostor za vozila na električni pogon itd. Vsak projekt s področja prometa naj spremljajo tudi promocijske aktivnosti, ki urejanje prometa s strani energetike in okolja, približajo ljudem. Občina naj pripravi seznam možnih projektov in te aktivnosti naj se predstavijo občanom. Glede na to, da so finančna sredstva običajno omejena, je potrebno pripraviti prioritetne namene v financiranju transporta, npr: pri financiranju imajo prednost projekti, ki izboljšujejo razmere za pešce in kolesarje.

5.5. RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V OBČINI KRŠKO

Območje občine Krško pokriva Elektro Celje d.d.

5.5.1. Gospodinjski odjem Po podatkih podjetja Elektro Celje d.d. so gospodinjstva v občini Krško leta 2010 skupno porabila 37,3 GWh električne energije za različne namene, torej za ogrevanje, električne aparate in razsvetljavo. V obdobju od leta 2001 do 2010 se je poraba povečala za 2,19 %. Povprečna letna rast porabe električne energije pri tarifnih odjemalcih je v tem obdobju znašala 0,22 %.

5.5.2. Poslovni odjem Drugi del porabe električne energije predstavlja poslovni odjem. Poslovni odjemalci so po podatkih Elektro Celje d.d. v občini Krško leta 2010 porabili 198.6 GWh električne energije. V letu od 2001 do 2010 se je poraba električne energije znižala za 10,05 %. Povprečna letna rast porabe je v tem obdobju padala s povprečno letno stopnjo 1,00 %.

5.5.3. Javna razsvetljava Poraba električne energije je po podatkih Elektro Celje d.d. leta 2010 znašala 2,86 GWh. V obdobju od leta 2001 od 2010 se je poraba električne energije znižala za 2,03 %. Poraba električne energije za razsvetljavo je v letih 2001 do 2010 padala s povprečno letno stopnjo 0,20 %.

5.5.4. Skupna poraba električne energije Skupna poraba električne energije v občini Krško je po podatkih Elektro Celje d.d. leta 2010 znašala 238,8 GWh električne energije in je bila med posameznimi skupinami porabnikov porazdeljena takole:

Stran : 23

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Graf 5: Deleži porabe električne energije po posamezni skupini porabnikov v občini Krško za leto 2010

javna razsvetljava 1% gospodinjski odjem 14%

poslovni odjem 83%

Vir: Elektro Celje d.d. Iz grafa je razvidno, da so v občini Krško največji porabniki električne energije poslovni odjemalci. Rast skupne porabe električne energije v občini Krško za obdobje 2001 do 2010 je prikazana v spodnjem grafu.

Stran : 24

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

Graf 6: Rast porabe električne energije v občini Krško, 2001 -2010

350.000

300.000

250.000

200.000

150.000

kWh EE kWh 100.000

50.000

0 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

gospodinjski odjem(MWh) poslovni odjem (MWh) javna razsvetljava (MWh)

Vir: Elektro Celje d.d. Tabela 5: Poraba električne energije v občini Krško po skupinah odjemalcev, obdobje 2001 – 2010

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 gospodinjski odjem(MWh) 36.526 38.570 38.110 38.554 39.677 40.872 40.289 41.737 37.137 37.325 poslovni odjem (MWh) 220.790 231.747 215.264 246.002 251.789 224.979 191.510 180.805 196.953 198.611 javna razsvetljava (MWh) 2.922 3.447 3.279 3.222 3.534 2.455 3.069 2.906 2.869 2.863 SKUPAJ (MWh) 260.238 273.764 256.653 287.778 295.000 268.306 234.868 225.448 236.958 238.799 Vir: Elektro Celje d.d.

Stran : 25

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta občine Krško – končno poročilo

Leta 2010 je bila skupna poraba električne energije v občini Krško glede na leto 2001 nižja za 8,24 %. Poraba električne energije za razsvetljavo je v letih 2001 do 2010 padala s povprečno letno stopnjo 0,82 %.

5.6. JAVNA RAZSVETLJAVA V OBČINI

Upravitelj javne razsvetljave v občini Krško je podjetje Kostak d.d. Konec leta 2009 je bil opravljen podroben pregled in posnetek javne razsvetljave v občini Krško. Ta je pokazal, da je javna razsvetljava sestavljena iz 151 prižigališč, od katerih je: o 126 trifaznih priključkov, o 24 enofaznih priključkov, o 1 priključek z limitatorjem (pri urarju v starem Krškem). V sistemu javne razsvetljave je vgrajenih 3.823 drogov, 4.081 svetilk in 4.659 sijalk in žarnic. Skupna instalirana moč vseh sijalk in žarnic je 642.547 W, skupna priključna moč vseh prižigališč pa znaša 3.069 kW. Vzporedno s podrobnim pregledom je bilo uvedeno in izvedeno tudi energetsko knjigovodstvo stroškov in porabe električne energije javne razsvetljave Krško. V pregled so bili zajeti vsi stroški in poraba od leta 2004 dalje. Tabela 6. Poraba in stroški javne razsvetljave v občini Krško, leto 2010

Število odjemnih mest 151

Priključna moč razsvetljave (W) 642.547

Poraba električne energije (kWh/a) 2.695.969

Strošek električne energije (€/a) 244.929,00

Strošek priključne moči (€/a) 17.650,00

Skupni strošek električne energije (€/a) 262.579,00

Vir: Kostak d.d.

5.7. RABA ENERGIJE VSEH PORABNIKOV V OBČINI

V tem poglavju je prikazana poraba energentov za vse skupine porabnikov v občini Krško: stanovanja, podjetja in javne objekte, za katero smo uspeli pridobiti potrebne podatke. V bilanci rabe energije je vključena tudi poraba električne energije za ogrevanje stanovanj, ker želimo opozoriti, da se nekatera stanovanja ogrevajo na električno energijo. Vedeti moramo, da je električna energija specifičen energent, ki se uporablja za mnogo namenov, zato je skorajda nemogoče določiti, koliko se je porabi zgolj za ogrevanje.

Stran : 26

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

Tabela 7: Poraba energentov v občini Krško v letu 2010

trda goriva vlaknati ELKO (l) ZP (m3) EE (kWh) UNP (l) premog (t) SKUPAJ (m3) mulj (t) STANOVANJA Energenti 3.656.700 544.413 40.956 0 722.806 MWh 37.481 5.226 73.721 0 5.024 121.452 % 30,86% 4,30% 60,70% 0,00% 4,14% SKUPNE KOTLOVNICE Energenti 1.581.939 MWh 15.187 15.187 % 100% PODJETJA Energenti 440.468 2.770.516 23.160 496.689.360 8.043 84.382 56.932 MWh 4.515 26.597 41.688 496.689 56 405.034 23.911 998.490 % 0,45% 2,66% 4,18% 49,74% 0,01% 40,56% 2,39% JAVNE STAVBE Energenti 107.315 479.949 1.256.908 MWh 1.100 4.608 1.257 6.964 % 15,79% 66,16% 18,05% VSI PORABNIKI Energenti 4.204.483 5.376.817 64.116 497.946.268 730.849 84.382 56.932 MWh 43.096 51.617 115.409 497.946 5.079 405.034 23.911 1.142.093 % 3,77% 4,52% 10,11% 43,60% 0,44% 35,46% 2,09%

Vir: vprašalniki, LEAD Tabela 8: Raba energije v občini Krško za vse porabnike

PORABA TOPLOTNE ENERGIJE MWh

Stanovanja (brez EE za namene ogrevanja) 121.452 10,63% Skupne kotlovnice 15.187 1,33% Podjetja 998.490 87,43% Javne stavbe 6.964 0,61% SKUPAJ OGREVANJE 1.142.093 100,00% PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE MWh Tarifni odjemalci 37.325 15,63% Upravičeni odjemalci 198.611 83,17% Javna razsvetljava 2.863 1,20% SKUPAJ PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE 238.799 100,00% SKUPAJ RABA ELEKTRIČNE + TOPLOTNE ENERGIJE 1.380.892

Vir: vprašalniki, LEAD

Stran : 27

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

6. ANALIZA OSKRBE Z ENERGIJO

6.1. OSKRBA S TOPLOTO

6.1.1. Skupne kotlovnice V občini Krško s skupnimi kotlovnicami upravlja podjetje Rudar Senovo d.o.o. Osnovni podatki so pridobljeni na osnovi vprašalnika. Za skupne kotlovnice so se zbirali podatki, kot so: moč in starost kotlov, način obračuna in poraba energentov,… Tabela 9: Kotlovnice v upravljanju podjetja Rudar Senovo d.o.o.

Ogrevana Način Moč kotlov Starost Št. enot/št. Poraba v Poraba v Lokacija kotlovnice Energent površina obračuna [kW] kotlov stanovalcev 2009/10 2010/11 [m2] (označite)

GUBČEVA 1156/1156 1998/1998 ZP 13.300 Merilnik 246/583 170.673 180.531

BOHORIČEVA 3490/3490 1987/1989 ZP 29.632 Merilnik 275/361 446.566 464.170

CANKARJEVA 497/290 2002/1974 ZP 4151 Merilnik 88/161 54.049 55.788

GOLNIK 760/760 1995/1995 ZP 5.937 Merilnik 137/292 96.576 98.626

KOLODVORSKA 3490/3490 1989/1989 ZP 21.038 Merilnik 352/650 350.181 360.396

KORESOV BREG 1600/1600 1985/1986 ZP 10.753 Merilnik 186/378 173.408 173.040

KOVINARSKA 484/582 2004/1989 ZP 4.021 Merilnik 66/XX 54.571 50.903

POD GORO 350/320 1999/1986 ZP 3.360 Merilnik 61/122 59.768 62.402

TITOVA 88 393/320 1996/1985 ZP 2.502 Merilnik 46/93 39.404 42.030

TITOVA 114 270/270 1996/1996 ZP 2.511 Merilnik 61/100 32.640 31.007

CPB 23 233/291 1995/1988 ZP 2.318 Merilnik 42/82 35.285 36.803

ELEKTRARNIŠKA 186/408 1995/1980 ZP 1.337 Merilnik 29/64 28.615 26.243

Vir: Rudar Senovo d.o.o.

6.1.2. Daljinsko ogrevanje

Daljinsko ogrevanje je sistem ogrevanja, pri katerem se toplota proizvaja v posebnem energetskem objektu - kotlarni. Do posameznih stanovanjskih in ostalih objektov se dovaja po vročevodnem ali toplovodnem omrežju. Predaja toplote iz omrežja v objekt poteka v toplotni postaji. Naprave, ki so v toplotnih postajah, so v lasti lastnikov stanovanj. O njihovem vzdrževanju in obnovi odločajo lastniki stanovanj. Za upravljanje toplotnih postaj skrbijo lastniki ali upravljavci objektov v njihovem imenu.

Prednosti daljinskega ogrevanja:

o velika zanesljivost oskrbe; o varno obratovanje in enostavno vzdrževanje; o strokovno nadziranje in upravljanje; o optimalna uporaba vložene energije;

Stran : 28

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

o pri odjemalcih ni kotlov in lokalnih emisij škodljivih snovi; o prihranek prostora - ni potrebna kotlarna; o manjši investicijski stroški (toplotna postaja je občutno cenejša od kotlarne); o manjši stroški oskrbe (kotlarna večje moči mora imeti usposobljene strojnike kotlov); o prijaznejše do okolja, emisija dimnih plinov je nadzorovana; o udobnejši način ogrevanja.

Slabost je visoka začetna investicija.

Glavni vir pri daljinskem ogrevanju je odpadna toplota iz soproizvodnje elektrike in toplote industrije (kogeneracija), v prihodnosti pa tudi biomasa, geotermalna, solarna ali vetrna energija. Ena glavnih prednosti daljinskega ogrevanja je možnost koristne uporabe različnih tipov odpadne energije, ki obenem predstavlja primarni vir ogrevanja. V primeru nastopa »krize« pomanjkanja ali podražitev energentov zamenjava tisočih individualnih kotlov in pripadajoče instalacije praktično ni mogoča. Sistem daljinskega ogrevanja pa se lahko na drugo vrsto goriva enostavno prilagodi, pri čemer dobava ogrevalne energije porabnikom v ničemer ni motena.

Ena izmed večjih prednosti daljinskega ogrevanja je možnost skladiščenja toplote. Presežek energije je v primeru shranjevanja za krajše časovno obdobje (dan ali teden) shranjen v posebnih akumulatorjih daljinskega ogrevanja, v primeru daljšega, sezonskega shranjevanja, pa v večjih podzemnih prostorih. Mreža daljinskega ogrevanja bo lahko podpirala tudi izkoriščanje presežka ustvarjene sončne energije, bodisi z vračanjem odvečne energije v sistem daljinskega ogrevanja, bodisi s shranjevanjem energije v zasebnih stavbah.

Slika 5: Distribucijska omrežja daljinskega ogrevanja

Vir: JARSE

Večji kraji in mesta že imajo zgrajena številna omrežja: cestna, vodovodna, kanalizacijska, električna, telefonska, internetna. In čeprav gradnja omrežja daljinskega ogrevanja vsekakor zahteva natančno planiranje ter sodelovanje različnih nivojev znotraj skupnosti – posameznikov, občine in države, je z vključitvijo v obstoječa omrežja hkrati tudi poenostavljena. Daljinsko ogrevanje torej omogoča različne prilagoditve glede na dogajanje na trgu, potrebe uporabnikov in ugodje, ki ga ti pričakujejo v bodoče. Omogoča izvrstne izkoristke.

Stran : 29

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

6.1.3. Soproizvodnja toplote in električne energije

Soproizvodnja toplotne in električne energije (SPTE oz. kogeneracija) je skupna proizvodnja električne (in/ali mehanske) energije in koristne toplotne energije v istem procesu iz istega vira primarne energije. Naprave za SPTE se primarno uporabljajo za proizvodnjo električne energije. Ob tem nastaja toplotna energija, ki jo lahko uporabimo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode ali za uporabo v tehnoloških procesih. SPTE je zato najbolj primerna za večje stanovanjske objekte ali poslovne prostore.

Naprave dosegajo visok izkoristek goriv in zmanjšujejo izpuste ogljikovega dioksida v okolje. Zaradi doseženega prihranka primarne energije spadajo v razred proizvodnih naprav z visokim izkoristkom. Evropska unija zato v vseh pomembnejših energetskih resolucijah in direktivah sisteme za proizvodnjo toplotne in električne energije skupaj z obnovljivimi viri električne energije obravnava kot prednostno tehnologijo proizvodnje toplotne energije ter spodbuja rabo takšne energije. Številne članice EU so takšne direktive že vključile v svojo zakonodajo.

Kogeneracija bistveno učinkoviteje pretvarja primarno energijo v električno energijo in koristno toploto od ločene proizvodnje elektrike in koristne toplote. Konvencionalna proizvodnja električne energije je v povprečju le 35 % učinkovita. Do 65 % energetskega potenciala se sprosti kot neizkoriščena toplota. Kogeneracija lahko izboljša rezultate učinkovitosti do 55 %. Kogeneracija in njene prednosti: o večja učinkovitost pretvorbe energije in njeno uporabo,

o nižje emisije v okolje, zlasti CO 2, o kjer je gorivo iz biomase in odpadnega materiala (kot so plini iz rafinerije, predelani ali kmetijski odpadki) se lahko gorivo uporabi za kogeneracijo. S tem se poveča stroškovna učinkovitost in zmanjša potreba po odlaganju odpadkov, o veliki prihranki pri stroških, ki zagotavljajo dodatno konkurenčnost za industrijske in komercialne uporabnike, ter dostopnost uporabe toplote za domače uporabnike, o priložnost za premik v smeri bolj decentralizirane oblike električne energije. Kogeneracija je zasnovana za potrebe lokalnih potrošnikov, zagotavlja visoko učinkovitost, onemogoča izgube pri prenosu energije in povečuje fleksibilnost. Še posebej pri uporabi zemeljskega plina, o izboljšana lokalna in splošna zanesljivost oskrbe z energijo. Zmanjšajo tveganje, da lahko potrošniki ostanejo brez dobave električno energijo. Poleg tega se zmanjša potreba po gorivu in tako zmanjšuje odvisnost od uvoza - kar je ključni izziv za Evropsko energetsko politiko (Vir: http://www.klima- center.si/kogeneracija/). Poleg fosilnih goriv ter bioplina je za soproizvodnjo primerno gorivo tudi lesna biomasa. Če izgoreva direktno, je uporabna zgolj parna turbina. Lesno biomaso lahko uplinimo in tako pridobljen plin uporabimo za zgorevanje v plinskih motorjih ali turbinah. Sistem za soproizvodnjo s parno turbino vključuje parni kotel, v katerem izgoreva biomasa, pri tem pa nastaja visokotlačna para. V parni turbini se z ekspanzijo visokotlačne pare toplota pretvarja v mehansko energijo. Prednost je ta, da dimni plini ne tečejo direktno skozi turbino, zato lahko v kotlu uporabimo tako rekoč vsa goriva, tudi odpadke. Soproizvodnja v sedanjem času ni več primerna le za velike sisteme. Trenutno je na slovenskem trgu nekaj ponudnikov naprav za soproizvodnjo, t.i. mikro soproizvodnih sistemov, ki se nameščajo v stanovanjske objekte, šole, gostinske obrate. Najbolj pogost način soproizvodnje je s pomočjo zemeljskega plina, nekaj manj

Stran : 30

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo ponudnikov pa ponuja enote na lesno biomaso, natančneje na lesne pelete, s pomočjo katerih gospodinjstvo prispeva k skupni električni bilanci Slovenije. Na območjih, kjer je prisoten zemeljski plin se uporabniki lahko odločijo za postavitev soproizvodnje tudi na zemeljski plin (Krško, Senovo, Brestanica, Dovško,...), na ostalih območjih pa naj se spodbuja predvsem ogrevanje na lesno biomaso, kjer se pri odločitvi za ogrevanje na lesne pelete lahko vzpostavi sistem soproizvodnje na lesno biomaso pri gospodinjstvih oziroma tudi na sekance ali mešano lesno gorivo pri večjih porabnikih toplote ali pri podjetjih, kjer je ostanek pri izdelkih les (mizarstva, žage,...). Za takšen način pridobivanja električne energije je smiselno, da se odločijo predvsem tisti, ki imajo možnost pasovnega odjema toplote, kar pomeni, da imajo vseskozi bolj ali manj enako količino odjema toplote. S tem se vzpostavi pretežno enakomerno delovanje naprave ter zagotovi tudi njena rentabilnost. Pri manjših hišnih sistemih pa tudi pri večjih je zato v ta namen navadno prigrajen hranilnik toplote, s čimer podaljšamo cikel delovanja kogeneracije. Predlogov za gradnjo tovrstnih sistemov ni, smiselno pa je, da se postrojenja postavljajo za večje toplotne zahteve, kar predstavlja predvsem podjetja, ki toploto potrebujejo skozi celo leto v enakomernem odjemu (t. i. pasovni odjem). Takšne sisteme najpogosteje gradijo lesnopredelovalna podjetja (mizarstva, žage), ki imajo dovolj lastnih lesnih ostankov in lesnih odpadkov, ki jih nato koristijo za ogrevanje ali soproizvodnjo. Zunanji videz takšnega obrata je poljuben, odvisno od investitorjevih želja in arhitektovih zamisli, tako, da se lahko vklopijo v okolico.

6.2. OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO

Območje občine Krško organizacijsko pokriva Elektro Celje d.d.. Območje Občine Krško se napaja z električno energijo iz dveh razdelilnih transformatorski postaj 110/20 kV ( Krško – DES in Brestanica). V RTP 110/20 kV Krško – DES, sta dva transformatorja 110/20 kV z instalirano močjo 2x40 MVA , v RTP Brestanica pa dva transformatorja 2x31,5 MVA. RTP Krško – DES je vzankana v enega od dveh DV RTP 400/110 kV Krško – RTP Brestanica (Al/Fe 240/40 mm 2), ki v prvih 500 metrih dolžine potekata kot dvosistemski DV. Poleg tega sta RTP 400/110 kV Krško in RTP Brestanica povezani še z enim dvosistemskim 110 kV DV. V RTP Krško DES se obremenitev transformacije že približuje 60 %, vendar se je z vključitvijo nove RTP Brestanica transformacija v RTP Krško DES razbremenila, zato se bo potreba po ojačitvi transformacije časovno precej oddaljila. Na območju Posavja, Obsotelskega in Kozjanskega je omrežje v celoti 20 kV. Omrežje je grajeno z vodniki različnih prerezov (od 25 mm 2 do 150 mm 2) in različnih materialov (Al/Fe, Cu, PAS). Izvodi iz RTP-jev so običajno večjih prerezov, praviloma v kabelski izvedbi. Mestna omrežja so večinoma kablirana. Na območju Krškega je že izvedena ločitev mestnega omrežja od podeželskega. Dvosistemski 20 kV vod RTP Krško DES – PE Brestanica je v celotni dolžini grajen z vodniki prereza Al/Fe 120/20 mm 2, prav tako tudi vod RTP Krško – RTP Brežice. Vod RTP Krško – Kostanjevica je grajen z vodniki Al/Fe 95/15 mm 2, na prvih treh km dolžine pa je kabliran. Uporabniki omrežja se na območju občine Krško napajajo preko 290 transformatorski postaj, (264 v lasti EC, d.d., in 26 v tuji lasti) napetostnega nivoja 20/0,4 kV. SN omrežje obsega 248091 km nadzemnih vodov in 75793 km kablovodov napetostnega nivoja 20 kV in 6993 km nadzemnih vodov napetostnega nivoja 110 kV. (podatki za daljnovode se nanašajo na občino Krško in občino Kostanjevica na Krki).

Stran : 31

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Tabela 10: Transformatorske postaje na območju občine Krško

TP last Elektra Celje TP - Tuja last

tip tip transformatorske število TP moč [Kva] transformatorske število TP moč [Kva]

postaje postaje JAL 61 50-250 JAL 0 0

JB 41 50-160 JB 0 0

JL 18 20-50 JL 0 0

JŽ 45 50-250 JŽ 1 400

KMB 54 100-1250 KMB 14 50-1000

KMP 5 50-100 KMP 0 0

KS 6 400-1260 KS 8 250-1400

KZ 8 160-630 KZ 0 0

ZP 26 50-800 ZP 3 50-7360

Skupaj 264 Skupaj 26

Vir: Elektro Celje d.d.

6.3. OSKRBA Z ZEMELJSKIM PLINOM IN UNP

Podjetje Adriaplin d.o.o. ima na območju občine Krško podeljeno koncesijo. Dolžina celotnega plinovoda v občini Krško na dan 31. decembra 2007 je znašala 51.465 m. Število izgrajenih priključkov na dan 31.12.2008 je bilo 1200, sklenjenih pogodb o dobavi zemeljskega plina na ta dan pa 551. Na podlagi teh podatkov, je bila konec leta 2008 zasedenost izgrajenega omrežja dobrih 27 %. Podatki o porabi zemeljskega plina obsegajo zgolj leto 2008, kar je bilo pridobljeno s strani koncesionarja in ne vsebuje porabe večjih porabnikov, ki so priključeni neposredno na prenosno omrežje podjetja Geoplin plinovodi (TEB). Poraba plina za ogrevanje predstavlja količino, ki jo porabijo gospodinjstva za ogrevanje, centralno predstavlja porabo kotlovnic. Komercialno porabo predstavljajo večji objekti v občini, industrija pa pomeni industrijsko rabo zemeljskega plina. Tabela 11: Poraba zemeljskega plina 2008

Sm3 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december Kuhanje 1.599 1.243 1.080 829 361 232 231 246 362 546 1.005 1.364 Ogrevanje 99.223 80.377 69.728 44.017 16.426 8.353 6.512 8.008 16.830 37.086 64.996 92.857 Centralno 317.819 252.501 228.504 135.084 696 0 0 0 56.634 152.172 236.982 331.795 Komercialno 376.736 280.906 221.411 120.212 35.493 17.342 13.374 13.005 47.483 100.019 278.056 240.198 Industrija 19.232 16.557 15.637 5.215 9.417 34.243 49.103 46.159 58.868 58.539 59.647 55.553 814.609 631.584 536.360 305.357 62.393 60.170 69.220 67.418 180.177 348.362 640.686 721.767 Skupaj 4.438.103

Vir:Adriaplin

Stran : 32

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

7. ANALIZA EMISIJ V OBČINI KRŠKO

7.1. EMISIJE V OBČINI – INDIVIDUALNO OGREVANJE

Emisije so produkt, ki nastaja pri zgorevanju različnih energentov, ki najpogosteje izgorevajo v toplotnih motorjih, kotlih ter elektrarnah, kjer so prisotni različni viri fosilnih goriv ali obnovljivih virov. Pri določevanju količine emisij toplogrednih plinov in prahu uporabljamo emisijske faktorje, ki so povzeti po študiji Joanneum Research. Na letni ravni stanovanja v občini Krško porabijo 121,45 GWh primarne energije iz različnih elementov, če ne upoštevamo porabe električne energije pri individualnem ogrevanju stanovanj. Posledica porabe energentov so emisije, kot so CO 2, SO 2, NO x, C xHx, CO in prah. Tabela 12: Emisije v občini Krško po posameznih energentih pri ogrevanju stanovanj, 2010

Primarna Primarna Gorivo energija v energija v CO2 SO2 NOx CxHy CO Prah MWh/leto TJ/leto ELKO 37.481 135 9.984.985 6.477 5.397 810 6.072 675 UNP 5.226 19 1.034.820 56 1.881 113 941 19 Les 73.721 265 0 2.919 22.558 22.558 636.945 9.289 ZP 5.024 18 1.030.822 0 543 109 633 0 R. premog 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj 121.452 437 12.050.627 9.453 30.380 23.589 644.591 9.982 Vir:izračun na podlagi zbranih podatkov in privzetih predpostavk in emisijskih vrednosti pri rabi posameznih energentov. Na osnovi porabe posameznih energentov za ogrevanje stanovanj smo izračunali posamezne emisije. Spodnji graf prikazuje količine posameznih emisij, ki so jih leta 2010 ustvarila stanovanja v občini za ogrevanje svojih stanovanj. Tabela 13: Skupne emisije v občini Krško pri ogrevanju individualnih stanovanj

70.000

60.000

50.000

40.000

30.000 kg/leto 20.000

10.000

0 CO2 * 1000 SO2 NOx CxHy CO * 10 Prah

Vir:izračun na podlagi zbranih podatkov in privzetih predpostavk in emisijskih vrednosti pri rabi posameznih energentov.

7.2. EMISIJE VSEH PORABNIKOV V OBČINI KRŠKO

V tem poglavju so prikazane emisije, ki jih s svojo porabo energentov povzročajo stanovanja, podjetja in javne stavbe. Struktura nakazuje najpogostejše načine ogrevanja posameznih skupin porabnikov.

Stran : 33

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Tabela 14: Delež emisij v občini Krško, 2010

prah

CO

CxHy Stanovanja Podjetja NOx Javne stavbe SO2

CO2

0% 20% 40% 60% 80% 100%

Vir:izračun na podlagi zbranih podatkov in privzetih predpostavk in emisijskih vrednosti pri rabi posameznih energentov.

7.3. EMISIJE, NASTALE ZARADI PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE

Skupnim emisijam iz ogrevanja in tehnoloških procesov moramo dejansko prišteti še emisije, nastale zaradi porabljene električne energije. Raba električne energije namreč posredno močno onesnažuje ozračje, saj je velik delež električne energije v Sloveniji proizveden iz fosilnih goriv. Leta 2009 je bilo, na primer, v slovenskih termoelektrarnah proizvedene kar 38,2 % celotne, v Sloveniji proizvedene električne energije v tem letu (Vir: Energetska bilanca RS 2009) . Z letno porabo 238,79 GWh električne energije na območju občine Krško v letu 2010 se je ustvarilo več kot 119 tisoč ton emisij CO 2.

Stran : 34

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

8. ŠIBKE TOČKE OSKRBE IN RABE ENERGIJE

Šibke točke so področja rabe in oskrbe z energijo, kjer so na osnovi analize trenutnega stanja možna izboljšanja.

8.1. STANOVANJA - OGREVANJE

o V letu 2010 se s trdimi gorivi ogreva 60 % stanovanj v občini Krško, delež uporabe ekstra lahkega kurilnega olja za ogrevanje je še vedno sorazmerno visok, 30 %. Poraba kurilnega olja povzroča večje emisije plinov, kot poraba npr. zemeljskega plina. Pri tem gre za individualno rabo tega energenta, kar pomeni individualna kurišča, ki so večkrat slabo vzdrževana, s tehnološko zastarelimi kotli, kar povzroča prenizke izkoristke in preveliko porabo kurilnega olja. [Cilj: Zmanjšanje rabe kurilnega olja za ogrevanje na 15 % do leta 2021 in s tem zmanjšanje emisij.] o V občini Krško je bilo po podatkih dimnikarstva se na zemeljski plin in UNP ogreva 7 % odstotkov individualno ogrevanih stanovanj. [Cilj: Spodbujanje priključevanja na omrežje zemeljskega plina, s ciljem da bo število neaktivnih priključkov 0.] o V občini Krško ni natančnih podatkov, koliko individualnih objektov ima solarne sisteme in toplotne črpalke ter kotle na lesno biomaso. Uradni podatki bodo javno dostopni v začetku leta 2012, ko bo Statistični urad RS objavil rezultate Registrskega popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, ki poteka v letu 2011. [Cilj: Spodbujanje vgradnje solarnih sistemov in toplotnih črpalk za pripravo sanitarne tople vode in sistemov na lesno biomaso za ogrevanje v individualnih objektih.]

8.2. JAVNE STAVBE

Splošne šibke točke v javnih stavbah v občini Krško so naslednje: o slaba izolacija ovoja zgradbe, o slaba izolacija kotlovnic, o podstrešje ni izolirano, o okna/vrata so potrebna zamenjave. [Cilj:Povečanje energetske učinkovitosti v občinskih javnih stavbah: povprečno energijsko število javnih stavb leta 2021 ne bo presegalo 100 kWh/m 2/leto].

8.3. OSKRBA S TOPLOTO IZ SKUPNIH KOTLOVNIC

V občini Krško s skupnimi kotlovnicami upravlja podjetje Rudar Senovo. Vse kotlovnice se ogrevajo na zemeljski plin. Izpostaviti velja kotlovnico Koresov breg, ki ima veliko porabo energenta in dotrajane kotle, zato je primerna za prehod na soproizvodnjo toplote in električne energije. [Cilj: Preveriti, ali se splača prehod skupnih kotlovnic na soproizvodnjo toplote in električne energije.

8.4. JAVNA RAZSVETLJAVA

V velikem delu občine Krško prevladuje razpršena poselitev, kar predstavlja z vidika zagotavljanja primerne javne infrastrukture bistveno večji strošek na prebivalca, kot je ciljna vrednost, ki jo postavlja Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja– Ur. l. RS, št. 81/2007, št. 109/2007 in št. 62/2010 .

Stran : 35

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Pri tem ne gre le za bistveno višje vrednosti investicij, temveč pri kasnejši uporabi tudi za večje stroške vzdrževanja, večjo porabo in posledično večje stroške električne energije na prebivalca, kar vse bremeni občinski proračun. Zaradi razpršene gradnje in zahteve po ureditvi javne razsvetljave v skladu z Uredbo, je rešitev v prenovi sistema javne razsvetljave s ciljem zmanjšati porabo električne energije za javno razsvetljavo, vendar ne na račun zmanjševanja števila svetilk ali ugašanjem javne razsvetljave , temveč z uporabo najnovejših naprednih svetilk z visokim svetlobnim tokom in nizko porabo električne energije. Večina svetilk za Javno razsvetljavo Krško ne ustreza Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Uredba določa, da se za javno razsvetljavo smejo uporabljati le svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enaka 0 %. V sistemu javne razsvetljave je zaradi zamenjave okvarjenih in poškodovanih svetilk v okviru rednega vzdrževanja ter novogradenj sicer že vgrajenih nekaj ustreznih svetilk. Za javno razsvetljavo je uporabljen pester nabor svetilk in sijalk, kar je posledica izgradnje in postopne širitve omrežja javne razsvetljave, ki so večinoma potekale brez predhodnih strokovnih študij. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/2007) v 5. členu določa, da letna poraba električne energije vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh 2. o Letna poraba električne energije vseh svetilk na območju občine Krško, izračunana na podlagi podatkov Elektro Celje d.d., znaša 111,39 kWh na prebivalca. [Cilj: Ciljna vrednost letne porabe električne energije vseh svetilk v občini je 44,5 kWh na prebivalca do leta 2016].

8.5. PODJETJA

V občini Krško podjetja, ki so izpolnila vprašalnik, uporabljajo predvsem zemeljski plin, kurilno olje in električno energijo. o Energetski pregled poslovne stavbe imajo tri anketirana podjetja in eno delno. Energetskega menedžerja imajo zaposlenega v treh podjetjih. [Cilj: Vsa večja podjetja v občini naj opravijo energetski pregled do leta 2021].

8.6. OSKRBA Z ZEMELJSKIM PLINOM

Občina Krško in podjetje Adriaplin d.o.o. imata sklenjeno pogodbo o podelitvi koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na celotnem območju občine.

8.7. OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO

Z zanesljivostjo oskrbe z električno energijo v občini Krško ni večjih težav. Poraba električne energije na gospodinjstvo je v občini Krško v letu 2010 znašala 3.671 kWh, poraba električne energije na prebivalca pa 1.447 kWh.

2 podatek o porabi električne energije na prebivalca ni najbolj relevanten podatek za določevanje energetske učinkovitosti. Navezuje se na predvsem na Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/2007) , ki ni izrazito energetsko učinkovito naravnana.

Stran : 36

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

9. OCENA PREDVIDENE OSKRBE IN RABE ENERGIJE IN NAPOTKI ZA PRIHODNJO OSKRBO Z ENERGIJO

Občina mora poskrbeti za celostno oskrbo z energijo za vse porabnike. Opredeljene mora imeti usmeritve, koncepte in se jih pri urejanju tega področja tudi držati. S tem se zagotovi, da je oskrba načrtovana, nadzorovana in okoljsko čim bolj sprejemljiva. Občina Krško mora pri načrtovanju bodoče energetske oskrbe upoštevati: trenutne načine oskrbe, ki temeljijo pretežno na individualnem konceptu, plinovodno omrežje, potencial lokalnih obnovljivih virov energije, tipe obstoječih porabnikov na posameznih območjih in predvidene novogradnje – glede na lokacijo, velikost, tipe porabnikov. Energetska politika občine naj bi vodila v smeri uporabe okolju prijaznih in obnovljivih virov energije, hkrati pa čim manjše porabe energije oziroma k njenemu varčevanju. V tem kontekstu je smiselno zamenjevati individualne sisteme z večjimi skupinskimi in spodbujati soproizvodnjo toplote in električne energije. Kjer je gostota poselitve visoka, je potrebno poskrbeti za organizirano celostno oskrbo (priklop na skupno kotlovnico itd.). S tem se poskrbi za nadzor nad oskrbo in kurilnimi napravami. Na splošno mora veljati naslednji prioritetni vrstni red energentov in načinov ogrevanja: obnovljivi viri energije, daljinska toplota, zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin. Ekstra lahko kurilno olje se lahko uporablja kot energent le v primeru, ko investitor s posebno študijo argumentira, zakaj ne more uporabiti drugih – prednostnih energentov.

9.1. Gradnja po območjih

V občini Krško je na območjih večje gostote naseljenosti omrežje zemeljskega plina že zgrajeno oziroma predvidena razširitev omrežja. Na teh območjih se zato priporoča priklop na zemeljski plin, ki je stroškovno ugodnejši od ekstra lahkega kurilnega olja, poleg tega pa povzroča manj emisij in je izmed fosilnih goriv najbolj primeren za uporabo. Seveda se zaradi tega ne sme omejevati izrabe obnovljivih virov energije, kot je lesna biomasa v vseh svojih oblikah, geotermalne energije in energije okolice ter sončne energije. Občina Krško ima z Odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe distribucije omrežnega plina (Ur.l. RS 41/1999) v 7. členu navedeno, da je na oskrbovalnih območjih priključitev in uporaba zemeljskega plina obvezna za obstoječe stavbe, v katerih je potrebna vgraditev toplotnih naprav, večjih od 50 kW. Za nove stavbe je predpisano, da je priključitev obvezna ob začetku uporabe stavbe. Obveznost priključitve pa se ne nanaša na stavbe, za katere je s projekti predvidena uporaba obnovljivih virov energije. Na območjih, kjer ni omrežja zemeljskega plina, se priporoča predvsem uporaba lesne biomase, kot domačega vira energije ter toplote zemlje in izrabe zraka z uporabo toplotnih črpalk. Pri načrtovanju in gradnji objektov nad 1.000 m 2 uporabne površine pa je potrebno upoštevati Energetski zakon, ki zahteva izdelavo Študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo. Pri večjih poslovnih in stanovanjskih stavbah, ki imajo eno kotlovnico, se, v kolikor ni možen priklop na zemeljski plin, izvede ogrevanje na lesne pelete ali lesne sekance. Za individualne stanovanjske objekte je aktualna predvsem lesna biomasa ter toplotne črpalke.

9.1.1. Krško z Leskovcem Mesto Krško je v večji meri že plinificirano, določeni deli mesta imajo upravljanje preko kotlovnic in manjših daljinskih ogrevanj. Kotlovnice, ki ogrevajo več stavb, so prav tako priključene na plinovod zemeljskega plina. V samem mestu je zato priporočljivo, da se objekti priklapljajo na izgrajeno omrežje z zemeljskim plinom oziroma na toplovod, v kolikor je v bližini, možno je tudi izkoriščanje geotermalne toplote, vendar bo v tem primeru zaradi gostote naseljenosti najverjetneje potrebno uporabiti vertikalne geosonde ali energetske košare. Območje Leskovca še ni v celoti plinificirano, a se predvidevajo razširitve omrežja. Zaradi tega se priporoča, da se na območju Leskovca v največji meri izkoristi zemeljski plin, na objektih kjer ni zemeljskega plina, pa je alternativa predvsem lesna biomasa v obliki sekancev oziroma peletov oziroma toplotne črpalke za manjše objekte.

Stran : 37

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

9.1.2. Brestanica Na območju Brestanice, ki ima prav tako v večini zgrajeno omrežje zemeljskega plina, še vedno veliko objektov ni priključenih na omrežje in se ogrevajo na drug energent. Pri novogradnjah in sanacijah naj se, v kolikor se investitorji ne bodo odločili za obnovljive vire energije, izvede ogrevanje in rešitev potreb po toploti s pomočjo zemeljskega plina. Na območjih, kjer omrežje ni zgrajeno in ni predvideno za izgradnjo, naj se izvede ogrevanje z lesno biomaso oziroma s pomočjo toplotnih črpalk.

9.1.3. Senovo Na območju Senovega je že razpeljano omrežje zemeljskega plina, vendar velik delež stanovanj ni priključen nanj, ampak se ogreva z lesno biomaso. V večstanovanjskih objektih je pri menjavi posameznega sistema ogrevanja potrebno razmisliti o priključitvi na zemeljski plin, saj ga hkrati z ogrevanjem lahko uporabimo tudi za kuhanje. Kljub temu pa imajo po Energetskem zakonu obnovljivi viri prednost pred ostalimi viri energije, zato naj se na tem območju uporablja predvsem lesno biomaso v različnih oblikah (polena, sekanci, peleti, briketi).

9.1.4. Podbočje Na območju Podbočja omrežja zemeljskega plina ni, zato je smiselno ogrevanje s pomočjo lesne biomase, ki je v večji meri prisotna na tem območju. Poleg tega je možno izkoristiti tudi geotermalno energijo, pri novejših in dobro toplotno zaščitenih objektih je možna tudi izvedba ogrevanja s sončno energijo s podporo geotermalne energije ali lesne biomase.

9.1.5. Raka Na območju Rake ni omrežja zemeljskega plina in trenutno ni v načrtih izgradnje. Na območju je tako prisotno predvsem kurilno olje ter lesna biomasa. Pri zamenjavi sistema ogrevanja se predvideva predvsem izgradnja sistemov na lesno biomaso. Na območju Rake je bil v preteklosti predviden mikro sistem ogrevanja osnovne šole in vrtca na pelete, vendar ni bil izveden. Toplotne črpalke se priporoča predvsem za stanovanjske objekte, pri katerih je priporočljivo nizkotemperaturno ogrevanje in dobra izolativnost objekta.

9.2. PRIMERJAVA ENERGENTOV

Ko se odločamo, kateri energent bomo uporabili za ogrevanje ali druge namene, moramo upoštevati tudi globalne trende pridobivanja in rabe energije. V njih se namreč odražajo cene energentov, ki vplivajo na individualne in poslovne energetske odločitve. Na cene energentov vplivajo številni faktorji, kot so razpoložljivost energenta, obdavčevanje, subvencije itd. Ti faktorji bodo v prihodnosti delovali v smeri povečevanja cen fosilnih goriv in energije, ki je proizvedena iz fosilnih goriv. Trenutne cene energije ne zajemajo celotnih družbenih stroškov, saj pogosto ne upoštevajo posledic proizvodnje in rabe energije za človekovo zdravje in okolje. Te eksterne stroške za električno energijo lahko ocenimo na približno 1 - 2 % bruto domače proizvodnje EU, kažejo pa, da v proizvodnji energije prevladujejo onesnažujoča fosilna goriva. Šesti okoljski akcijski program poudarja potrebo po konsolidiranju teh eksternih stroškov. Po tem programu naj bi se vpeljala kombinacija sredstev, ki bi vključevala tudi ukrepe davčne politike, npr.: okoljski davek ali spodbude ter pregled subvencij, ki dejansko nasprotujejo učinkoviti in sonaravni rabi energije, in njihova postopna ukinitev (Vir: Energija in okolje v EU, Evropska agencija za okolje, 2002) , kar pomeni rast teh cen v prihodnosti.

Stran : 38

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

Graf 7: Gibanje maloprodajne cene kurilnega olja v RS do februarja 2012

1,10

1,00

0,90

0,80

0,70

0,60

0,50

0,40

0,30

0,20 maloprodajna cena kurilnega olja v €/liter v cena kurilnega olja maloprodajna 0,10

0,00

Vir: interne raziskave

Stran : 39

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

9.2.1. Prednosti in slabosti energentov

Tabela 15: prednosti in slabosti posameznih energentov

prednosti slabosti

UTEKOČINJENI NAFTNI PLIN

Neodvisnost od omrežja. Visoka cena ogrevanja. Izgoreva brez ostankov, nastaja najmanj okolju škodljivih snovi. Naprave za ogrevanje so majhne in tihe, za shranjevanje ni potreben dodaten prostor v hiši. Če se načrtuje prehod na ZP, je odločitev za UNP racionalna. Ob zamenjavi energenta bodo stroški prilagoditve minimalni. Cenovno ugodna kurilna oprema.

ZEMELJSKI PLIN

Naprave za ogrevanje z zemeljskim plinom so majhne in tihe, za shranjevanje plina ni potreben dodaten prostor v hiši saj je objekt priklopljen na plinovod. Visoka cena ogrevanja. Zemeljski plin zgoreva brez ostankov in pri tem nastaja tudi najmanj okolju škodljive snovi. Cenovno ugodna kurilna oprema. Stranke so priklopljene na omrežje in niso neodvisne.

PELETI

Avtomatizirano delovanje – polž dovaja energent iz zalogovnika v kurišče. Visoka začetna investicija. Cena ogrevanja je nekje v sredini glede na ostale energente.

Energent je CO 2 nevtralen. Energent se proizvaja tudi v Sloveniji (ostanki pri predelavi lesa). Visok izkoristek sistema za ogrevanje.

SEKANCI

Za več stanovanjske hiše oziroma za večje sisteme. Visoka začetna investicija. Potreben večji pokrit prostor za hranjenje suhih Avtomatizirano delovanje – polž dovaja energent iz zalogovnika v kurišče. sekancev.

Energent je CO 2 nevtralen. Nizka cena ogrevanja. Priprava energenta je lokalna – dostopna cena sekalnikov . Energent se pripravlja iz lesnih ostankov (grmovje, veje…).

DRVA

Prihodek za energent ostaja v bližnji okolici – ali gorivo pripraviš sam. Delo pri kurjenju.

Energent je CO 2 nevtralen. Pri novejših kotlih je visok izkoristek. Nizka cena ogrevanja.

DALJINSKO OGREVANJE

Posameznik se ne more sam odločiti, kdaj bo Nižja investicija v toplotno podpostajo v primerjavi z kotlom. začel ogrevati. Toplotna postaja ne zaseda veliko prostora v objektu. Plačevanje porabe po števcu. Ni neposrednih stroškov za vzdrževanje opreme.

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Nizka cena ogrevanja. Predragocena za ogrevanje.

Nizka investicija. Velik izpust CO 2.

Stran : 40

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

prednosti slabosti

KURILNO OLJE

Potrebna cisterna za shranjevanje energenta z Neodvisnost od omrežja. oljnim lovilcem. Cenovno ugodna kurilna oprema. Visoka cena ogrevanja. Višje emisije.

9.2.2. Primerjava cen energentov Spodnji graf prikazuje primerjavo stroškov ogrevanja enodružinske hiše. Uporabljena je metodologija izračuna stroškov ogrevanja, ki upošteva naslednje predpostavke: priključna moč 25 kW, količina letno proizvedene toplote 30.000 kWh, povprečni letni izkoristek sistema 98 %, poleg stroška goriva se upošteva tudi strošek amortizacije opreme. Najdražji energent za ogrevanje je utekočinjeni naftni plin, sledita mu kurilno olje in zemeljski plin. Lesna goriva so cenejša, vendar je investicija v kotel in pripadajoče naprave pri, denimo, lesnih sekancih bistveno višja kot pri kurilnem olju. Zaradi visokih izkoristkov sodobnih kotlov na lesno biomaso in cenejšega goriva je ogrevanje s katerimkoli lesnim gorivom s sodobnimi kotli cenejše od ogrevanja s fosilnimi gorivi. Potrebno je dodati, da je za nakup kotla na sekance, polena ali pelete možno pridobiti nepovratne subvencije ter ugodne kredite s subvencionirano obrestno mero pri Eko skladu. Graf 8: Primerjava stroškov ogrevanja enodružinske hiše v €/MWh

0,12

0,1

0,08

0,06

0,04

0,02

0 specifičen strošek energije [EUR/kWh] energije specifičenstrošek

gorivo investicija

Vir: lastni izračuni

Stran : 41

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

10. NAČRTOVANJE IN RAZVOJ ENERGETSKE INFRASTRUKTURE

10.1. Termoelektrarna Brestanica

Termoelektrarna Brestanica razpolaga s površinami, ki so v skladu s prostorskimi akti že predvidene za energetsko dejavnost, ali so primerne za opravljanje energetske dejavnosti, za kar je potrebno urediti ustrezne prostorske akte. Na teh površinah so v bodoče predvidene naslednje aktivnosti: o izgradnja novih plinskih blokov na nadomestni lokaciji v sklopu zamenjave obstoječih plinskih blokov, o izgradnja proizvodne enote na osnovi ene ali več plinskih turbin na lokaciji sedanjih plinskih blokov, o postavitev sončnih elektrarn. Termoelektrarna Brestanica (TEB) predvideva lokacijo tovarne Vipap Videm Krško kot eno izmed mogočih različic postavitve novih plinskih blokov, mogoča je izgradnja proizvodne enote za soproizvodnjo toplote in električne energije, mogoča je izgradnja proizvodne enote na osnovi ene ali več parnih turbin, ki bodo obratovale v kombiniranem procesu in s katerimi bi bilo možno oskrbovati proizvodni proces tovarn Vipap in Krka, ter postavitev sončnih elektrarn na travnatih ali opuščenih industrijskih površinah ter strehah objektov. Lokacija ima strateško lego, ker se nahaja v bližini merilno regulacijske postaje zemeljskega plina in 20 kV elektro povezav z RTP Stara vas. Na lokaciji tovarne zdravil Krka TEB ocenjuje, da bi bilo možno izgraditi proizvodno enoto soproizvodnje toplote in električne energije, s katero bi bilo možno oskrbovati proizvodni proces tovarne zdravil ter zagotavljati električno energijo. Prav tako je po ocenah TEB možna postavitev sončnih elektrarn na strehah industrijskih objektov. Na lokaciji Stara vas je nekdanje pretakališče, kjer je možno zgraditi skladiščne kapacitete za tekoča goriva, ki bi služile za oskrbo z gorivi novih proizvodnih enot v Vrbini oziroma na območju Krke ali Vipapa. TEB na območju industrijske cone Vrbina ocenjuje, da se površine lahko uporabi za o izgradnjo novih plinskih blokov namesto obstoječih plinskih blokov v Brestanici, o izgradnjo proizvodne enote za soproizvodnjo toplote in električne energije, s katero je možna oskrba proizvodnih procesov s toploto, tehnološko paro in električno energijo Vipapa in Krke, o izgradnjo proizvodne enote trigeneracije, s čimer se lahko poslovne objekte na območju poslovne cone Vrbina oskrbuje s toploto, hladom in električno energijo, o izgradnjo proizvodne enote na osnovi ene ali več plinskih turbin, ki bi obratovale v kombiniranem procesu, s katerim je možno oskrbovati s tehnološko toploto proizvodne procese Vipapa in Krke, o postavitev sončnih elektrarn. Na območju prašičje farme Pristava je na voljo dovolj površin za bioplinsko napravo za izrabo bioplina, ki nastaja pri razkroju gnojevke in odpada iz farme. S pomočjo bioplinske naprave se proizvaja električna energija, stranski produkt je toplota, ki se lahko koristno uporabi za ogrevanje objektov ali rastlinjakov. TEB je pripravljena sodelovati pri projektu izgradnje bioplinarne. TEB je že izvedla študijo možnosti postavitve sončnih elektrarn na javnih objektih, kjer je bilo ugotovljeno, da sta za postavitev sončne elektrarne najprimernejši OŠ Leskovec in OŠ Sava Kladnika, Sevnica.

10.2. Jedrska elektrarna Krško 2 – JEK2

Stanje na področju oskrbe z električno energijo se v zadnjih letih v Sloveniji zaostruje. S povečevanjem bruto domačega proizvoda in s približevanjem življenjskemu standardu razvitih članic EU, se povečuje tudi poraba električne energije. Domača proizvodnja ne sledi povečani porabi, zato je Slovenija do pred kratkim uvažala že skoraj četrtino električne energije. Zaradi gospodarske in finančne krize se delež uvožene električne energije v zadnjem času nekoliko zmanjšuje, vendar je trenutna navidezna samozadostnost le prehodnega značaja, ki bo brez investicij v nove proizvodne zmogljivosti privedla do še večje uvozne odvisnosti, kot smo ji bili priča pred krizo.

Stran : 42

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

Celotna izvedba projekta JEK 2, ki se je začel v letu 2007, je razdeljena na štiri večje faze: o predpripravljalna faza, ki obsega aktivnosti do odločitve o gradnji na nacionalnem ter lokalnem nivoju ter pripravo in organizacijo projekta, o pripravljalna faza, ki obsega umeščanje v prostor, izdelavo specifikacij za ponudbe, pogajanja in podpis pogodbe za izgradnjo, o gradbena faza, ki obsega izdelavo projektne dokumentacije, pridobivanje dovoljenja za gradnjo in obratovanje, gradnjo objekta ter izdelavo in montažo opreme, o obratovalna faza, ki obsega 60 let komercialnega obratovanja. Študije upravičenosti in izvedljivosti projekta so bile razdeljene na štiri večja podpodročja: o analiza razvojnih možnosti sektorja proizvodnje električne energije v Sloveniji, o okolje in trajnostni razvoj, o tehnologija in o ekonomski in finančni učinki izgradnje in obratovanja JEK 2 na mikro in makro nivoju. Namen analize razvojnih možnosti sektorja proizvodnje električne energije v Sloveniji je bil celostni pregled in analiza možnosti oskrbe z električno energijo (obnovljivi viri, jedrski program, fosilne tehnologije z zajetjem in shranjevanjem CO 2). Študija je prikazala trenutno stanje sektorja proizvodnje električne energije in napovedane scenarije do leta 2030. Za vsakega izmed treh scenarijev so bili analizirani energetski, okoljski in ekonomski vidiki. Vsi scenariji upoštevajo učinkovito rabo energije, proizvodnjo iz malih naprav OVE in naprav za soproizvodnjo toplote in elektrike, optimističen razvoj izgradnje hidroelektrarn, ekološko obnovo nekaterih termoelektrarn in podaljšanje obratovanja Nuklearne elektrarne Krško (NEK) do leta 2043. Prvi scenarij SC 1 predvideva podaljšanje življenjske dobe obstoječih termoelektrarn in toplarne. Drugi scenarij SC 2 predvideva zaustavitev in prenovo obstoječih termoelektrarn in toplarne. Tretji scenarij SC 3 pa obravnava dve opciji, in sicer namesto novih plinsko parnih elektrarn, ki jih načrtuje scenarij SC 2: o izgradnjo nove jedrske elektrarne razreda moči 1100 MW (SC 3a) oziroma o izgradnjo nove jedrske elektrarne razreda moči 1600 MW (SC 3b). Študija je pokazala, da male naprave OVE in naprave SPTE, TEŠ 6 in podaljšanje obratovanja NEK ne bodo zadostili dolgoročnim pričakovanim potrebam po električni energiji in da bo potrebno vpeljati dodatne proizvodne vire. Scenarija SC 3a in SC 3b, ki vključujeta izgradnjo nove jedrske elektrarne, imata bistvene prednosti pred ostalimi scenariji: o v deležu domačih virov, uporabljenih za proizvodnjo električne energije, o ekonomsko finančnih kazalcih in okoljskih in prostorskih vidikih. Strateško okoljsko poročilo prikazuje celostne vplive na okolje pri proizvodnji električne energije ob uporabi različnih tehnologij. Med obravnavane tehnologije so vključene tiste, ki so smiselne ter izvedljive za slovenski prostor, in sicer jedrska, premogovna, plinska, obnovljivi viri in mešanica obnovljivih virov, med katere spada vodna, biomasna, vetrna in fotovoltaična proizvodnja. Ožje območje prikazanih vplivov obsega 10 km radij okoli obstoječe lokacije Nuklearne elektrarne Krško. Analiziranih je bilo 14 okoljskih dejavnikov (podnebje, kakovost zraka, površinske vode in podtalnica, hrup, izraba tal in poljedelstvo, krajina, narava in naravna območja, ravnanje z odpadki, zdravje ljudi in okolja, ionizirajoče sevanje, prebivalstvo in bivalno okolje, kulturna dediščina, zaščitena območja, kumulativni učinki), ki predstavljajo standardni nabor kriterijev v okoljskih poročilih vseh večjih elektroenergetskih objektov. Nabor tehnologije so v predpripravljalni fazi omejili na štiri potencialne dobavitelje. To so Areva z reaktorjem EPR (~1600 MW), Mitshubishi z EU-APWR (~1700 MW), Westinghouse z AP1000 (~1100 MW) in Atmea z Atmea1 (~1100 MW). Poleg enojne enote se dopušča tudi možnost dvojne enote, vendar samo za primer manjše enote (~1100 MW). V vseh študijah sta upoštevani dve možni lokaciji. Prva lokacija je gorvodno, druga pa dolvodno od obstoječe NEK. Prvi dokument v sklopu priprav tehnične dokumentacije po Zakonu o gradnji objektov je Idejna zasnova (IDZ), katere namen je priprava podporne dokumentacije za potrebe postopka umeščanja v prostor. Dodatno je

Stran : 43

Novelacija Lokalnega energetskeg a koncepta Krško – končno poročilo izvajalec pripravil tu di ovojnico parametrov (ang. Plant Parameter Envelope). Ovojnica parametrov elektrarne je nabor projektnih osnov elektrarne, ki omejujejo projektirane značilnosti izbranih reaktorjev za izgradnjo na dani lokaciji. Odraža mejne vrednosti za vsak parameter in ne specifičnih vrednosti za posamezne reaktorje. Mejne vrednosti so glede na posamezne paramet re lahko maksimalne ali minimalne vrednosti. Takšen pristop omogoča odložitev odločitve o končnem izboru vrste reaktorja do faze pridobi vanja gradbenega dovoljenja oziroma do izbora najugodnejšega ponudnika na razpisu, kar je za investitorja izredno pomemb no. Določene so bile štiri sintezne lokacije, in sicer ena za primer enojne enote in ena za primer dvojne enote za vsako izmed obeh lokacij. Slika 6: Shematska ilustracija JEK 2

Vir: Gen Energija Za izboljšanje skupnega izkoristka primarnih goriv E vropska unija in Slovenija spodbujata ukrepe, ki povečujejo soproizvodnjo toplote in električne energije, katere je možno ekonomsko upravičeno izvajati tudi v jedrskih elektrarnah. Poleg večjega skupnega izkoristka je pomembno tudi zmanjš anje emisij ogljikovega dioksida in ostalih škodljivih plinov ter partikulatov. V sklopu študije so preučili tudi možnost koriščenja toplote iz jedrske elektrarne za potrebe daljinskega ogrevanja bližnji h mest (Krško, Brežice in Novo m esto). Rezultati potr jujejo, da je uporaba koristne toplote za namene ogrevanja ekološko in ekonomsko upravičena. Celo ogrevanje ostalih večjih mest (na primer Ljubljane), ki so od Krškega bolj oddaljena, je tehnično izvedljivo, medtem ko je ekonomska upravičenost odvisna tudi od državnih subvencij. Nova jedrska elektrarna bo glede hlajenja praktično neodvisna od reke Save. Študija izvedljivosti hlajenja je namreč pokazala, da mora biti tretji krog jedrske elektrarne zaprt, tako da bo črpanje hladilne vode iz Save izvajano samo za potrebe nadomeščanja izgub. Končni ponor toplote v okolico bodo predstavljali hladilni stolpi na naravni ali prisilni vlek. (Vir: Gen Energija, Opis projekta »Jedrska elektrarna Krško 2 – JEK 2«, november 2009). Napaka! Vira sklicevanja ni bilo mogoče najti.

Stran : 44

Novelacija Lokalnega energetskeg a koncepta Krško - končno poročilo

Slika 7: Časovnica poteka projekta JEK 2

Vir: Gen Energija

10.2.1. Izvedljivost soproizvodnje v okviru projekta »Jedrska elektrarna K rško 2 – JEK2« Za ogrevanje objektov v bližnji in daljni okolici predvidene izgradnje Jedrske elektrarne Krško 2 se priporoča, da se v dolgoročnih načrtih predvidi razvod toplovodnega omrežja in tovrsten način ogrevanja. S tem se izognemo kasnejšim težavam pri izgradnji razvoda in s tem povezanimi stroški odkupa ter sanacije zemljišč, ki jih prečka toplovod. Vir sestavka: Gen Energija d.o.o. Za preučitev možnosti uporabe soproizvodnje v JEK 2 je bila izvedena študija o možnostih uporabe soproizvodnje toplote iz Jedrske elektrarne Krško 2 za daljinsko ogrevanje in hlajenje . Jedrske elektrarne so objekti za pridobivanje električne energije iz energije, ki se sprošča pri jedrski cepitvi. Za proces p ridobivanja električne energije je potrebna toplota, ki n astane v jedrskem reaktorju. Del proizvedene toplote se lahko, namesto za pretvorbo v električno energijo, uporabi kot koristna toplota. Proces hkratne proizvodnje električ ne energije in koristne toplote imenujemo soproizvodnja (SPTE) toplotne in električn e energije oziroma k ogeneracija (CHP). Toplota , ki ostane na koncu procesa proizvodnje električne energije ima nizko temperaturo, zato jo preko posebnih sistemov odvajamo v bližnje reke ali preko hladilnih stolpov v zrak. Imenujemo jo odpadna toplota. Koge neracija bistveno učinkoviteje pretvarja primarno energijo v električno energijo in koristno toploto, kar poveča celoten izkoristek elektrarne, kot ločena proizvodnja le -teh. V sklopu izvedene študije , ki so jo za podjetje Gen Energija izvedla priznana tuja podjetja, je bil definiran naslednji obseg del: o možnost uporabe koristne toplote za daljinsko ogrevanje, uporabo pare v industriji, v kmetijstvu in drugih panogah v bližnji okolici, o možnost uporabe daljinskega ogrevanja v kombinaciji z daljinskim hla jenjem , o določitev vhodnih podatkov za optimizacijo sistema, o določitev opreme in njihova namestitev, o redundanca sistema za proizvodnjo toplote ( potrebni vsaj dve enoti), o različni scenariji (električna energija, električna energija in daljinsko ogrevanje za lokalno prebivalstvo (Krško, Brežice), električna energija in daljinsko ogrevanje za Zagreb, električna energija in daljinsko ogrevanje/hlajenje, itd.), o določitev najboljšega izmed obravnavanih scenarijev,

Stran : 45

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

o ekonomska upravičljivost, ekološka upravičljivost in kot dodatek k študiji: izvedljivost daljinskega ogrevanja Ljubljane in osrednje Slovenije s toploto iz JEK 2. Cilj raziskav v sklopu izvedene študije je bil osnovna preučitev možnosti uporabe soproizvodnje električne energije in toplote, ki naj bi vplivala na povečanje skupnega izkoristka še nezgrajene jedrske elektrarne. Ker naj bi JEK 2 stal ob lokaciji obstoječe NEK v Krškem, je kot prioriteto za daljinsko ogrevanje/hlajenje potrebno vključiti bližnji mesti Krško in Brežice. Obravnavana je bila tudi dodatna opcija, in sicer ogrevanje mest Novo mesto in Zagreb. Študija je zasnovana na predpostavki popolne oskrbe s toplotno energijo mest Krško, Brežice in Novo mesto, kot tudi na predpostavki maksimalnega prenosa toplote za daljinsko ogrevanje mesta Zagreb. Pri tem so bile upoštevane tudi tehnične možnosti izločitve pare iz trenutno dobavljivih turbin za jedrske elektrarne. Izbrana vrednost za razpoložljivost elektrarn NEK in JEK 2 je vrednost 99,75 %. Vzrok za to izhaja iz priporočljive opcije izločitve 70 % maksimalne obremenitve iz NEK, če JEK 2 izpade iz obratovanja oziroma v primeru remonta (velja tudi obratno). Predvideno je namreč, da bi vedno obratovala vsaj ena izmed obeh elektrarn. V nasprotnem primeru se predvideva namestitev ene ali več kotlovnic, ki bodo poskrbele za 70 % maksimalne konične obremenitve ogrevanja v Krškem in Brežicah. Za Novo mesto in Zagreb se predpostavlja namestitev zasilnega vira toplotne energije v višini 70 % maksimalne konične obremenitve v samih mestih. Pri tem je potrebno omeniti, da decentralizirane kotlovnice povzročajo večje stroške, kot bi jih centraliziran izvlek toplote iz obeh elektrarn v Krškem. Glede na to, da na slovenskem trgu mestno daljinsko ogrevanje/hlajenje za področje kmetijstva še ni raziskano, so vse argumentacije na splošni ravni. Študija izvedljivosti je zasnovana na sledečih predpostavkah: o Zasnovana je na natančnem komercialnem ocenjevanju, kar pomeni da obstaja velika verjetnost, da bodo dejanski pogoji ustvarjali boljše dobičke, kot je navedeno v študiji. o Glede premerov cevovodov je priporočljivo, da se izbere vsaka naslednja večja standardna nominalna širina po optimalnem premeru. o Priporočen je odjem tople vode skozi celo leto. o Razmerje med pravicami do udeležbe do dobička, je določeno na osnovi specifikacij investitorja in na osnovi tržnih pogojev v Sloveniji. Isto velja za obdobje kredita in obrestne mere na kreditni kapital. Upoštevano je razmerje kapitala 25 %. o Obdobje amortizacije je določeno na osnovi specifikacije investitorja. o Za vrednost inflacijske stopnje v Sloveniji za amortizacijsko obdobje 25 let je bila izbrana vrednost 3,5 %, z možnostjo kasnejših sprememb. o Uporabljeni so tudi stroški za osebje, razvoj kolektivnih pogodb in rast zaradi notranjega napredovanja. o Trenutna oskrba toplote v določenih mestih izhaja iz naslednjega razmerja: zemeljski plin približno 75 %, kurilno olje 20 % in ostalo trdna goriva (predvsem biomasa). o Dobički iz oskrbe toplote se računajo na osnovi prodajne cene, to je v višini 85 % cene zemeljskega plina na osnovi cen v letu 2008. o Upoštevani so stroški priklopa na sistem toplote v višini med 1.000 € in 1.500 € za Slovenijo (v Avstriji med 3.500 € in 7.000 €). o Za dovoljenje za kopanje cevovoda na zasebnih zemljiščih je v Sloveniji običajno predvideno plačilo 33 % vrednosti zemljišča. Javno zemljišče je običajno brezplačno. o Predpostavljeno je, da bo tarifa mestnega daljinskega ogrevanja enaka za vsa mesta v Sloveniji (kar je v navadi tudi v Avstriji). o Viri subvencij so različni iz države v državo. Za primer JEK 2 sta predpostavljena vira predvsem dva: subvencija za izpuste CO 2 ter subvencija za znižanje cene dobavljene toplote. o Ker imajo finančne izgube v obdobju gradnje precej negativni vpliv na ekonomsko učinkovitost, je predpostavljena čim večja razširitev oskrbnega sistema toplote. o Zaradi pomanjkanja tržnih analiz glede uporabe klimatskih naprav v Sloveniji ni bilo na voljo natančnih podatkov.

Stran : 46

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

o Točke izvleka toplote iz turbine so močno odvisne od stopenj turbinskih lopatic pri različnih turbinah. Te se bodo lahko določale natančneje, ko bo znanih več podrobnosti o izbrani turbini za JEK 2. o Predpostavljeni sta le dve točki izvleka toplote iz turbine z dvema toplotnima izmenjevalnikoma v NEK in v JEK 2 pri tlaku približno 1 bar in 3 bar. Predvideni so posamezni toplotni izmenjevalniki za vsako od dveh napajalnih enot, pri čemer imata toplotni izmenjevalnik in črpalna postaja v NEK kapaciteto le 70 % tistih v JEK 2. o Zasilni vir toplote za zagotovitev oskrbe potrebuje le 70 % maksimalne zahtevane moči. o Stroške za oskrbo z električno energijo je ocenil investitor. o Upoštevano je, da je rast cene električne energije enaka stopnji inflacije. Analiza in izračuni za potrebno toplotno oskrbo mest Krško in Brežice so temeljili na oceni trenutnih potreb po toplotni oskrbi mest kot tudi na osnovi predvidene rasti števila prebivalstva v teh dveh mestih. Na podlagi informacij, da bi naj bila JEK 2 moči med 1117 in 1740 MWel, je možno izvleči tlak iz nizkotlačne turbine v območju 3 bar, 1 bar in 0,6 bar. Zaradi komercialne uvidevnosti in hkrati ne prevelikih in dragih toplotnih izmenjevalcev, so bile izbrane optimalne točke s pretočno temperaturo 120 °C. V povratnem toku je določena temperatura 55 °C, ki preprečuje nastanek bakterije legionela. Za primer JEK 2 z inštalirano močjo 1740 MW je podana matrika ogrevanja za toplotno oskrbo mest Krško, Brežice, Novo mesto in Zagreb. Tabela 16: Matrika ogrevanja za toplotno oskrbo mest Krško, Brežice, Novo mesto in Zagreb

Izpust Oskrba s Zmanjšanje Proizvodnja toplotne Zmanjšanje CO2 Št. Zadeva toplotno električne električne energije v CO2 prihranek energijo energije energije okolico mio €/leto MWDH MWel MWel ΔMWokolica 10³t/leto Sedanja vrednost 0 Električna en. 0,0 0,0 1740,0 0 0 0 1 K&B 79,3 13,8 1727,3 65 32 14,7 2 K&B&NM 204,3 35,6 1707,3 169 83 37,9 3 K&B&Z400 564,3 98,2 1649,7 466 229 126,1 4 K&B&Z600 936,3 162,9 1590,2 773 379 211,1 5 K&B&NM&Z400 689,3 120,0 1629,8 569 279 149,3 6 K&B&NM&Z600 1061,3 184,7 1570,2 877 430 234,3 Vir: Gen Energija, Poročilo o izvedljivosti soproizvodnje v okviru projekta »JEK 2«, december 2009.

1 K&B Krško & Brežice 2 K&B&NM Krško & Brežice & Novo mesto 3 K&B&Z400 Krško & Brežice & Zagreb 400 MW 4 K&B&Z600 Krško & Brežice & Zagreb 600 MW 5 K&B&NM&Z400 Krško & Brežice & Novo mesto& Zagreb 400 MW 6 K&B&NM&Z600 Krško & Brežice & Novo mesto& Zagreb 600 MW Daljinsko hlajenje s pomočjo absorpcijskih hladilnih naprav za stanovanjske objekte je trenutno še v razvoju, naprave so dobavljive le kot prototipi. Tudi sicer je uporaba sistema hlajenja racionalna le v primeru, ko znaša zunanja temperatura nad 22°C. V študiji je iz temperaturnih krivulj za mesto Krško razvidno, da je hladilni sistem možno uporabljati samo 12 % časa v celem letu. Poleg tega predstavljata cena stroškov električne energije in cena vzdrževanja sistema nekje med 10 in 20 % cene absorpcijskih hladilnih naprav, zato se nekaj let še ne pričakuje vgradnje takšnih sistemov v stanovanjske objekte. Industrijski porabnik pare iz JEK 2 je lahko podjetje Vipap v Krškem, ki se nahaja približno 3 km od predvidene lokacije objekta. Lahko bi jo oskrbovali s paro tlaka 3 bar in s paro tlaka 9 bar. Omeniti je potrebno, da ima

Stran : 47

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo para na izhodu turbine s tlakom 9 bar, na mestu dostave tlak 7 barov. Predpostavljena cena takšne pare je 8 €/t in je skoraj neodvisna glede na dostavljeno količino pare. Proizvodnja pare iz lastnega plinskega bloka bi bila za omenjeno podjetje približno 11 €/t dražja. Podobno velja tudi za paro s tlakom 3 bar na izhodu iz turbine, le da je njena cena dobave 7 €/t. Proizvodnja pare iz lastnega parnega bloka bi znašala predvidoma 12,5 €/t več. Kljub oddaljenosti omenjenega podjetja od JEK 2, se kaže takšna oskrba kot dobra rešitev. Povratni tok s temperaturo med 50 in 55°C je lahko zelo ekonomična in uporabna rešitev za ogrevanje rastlinjakov v vrtnih centrih. Zaradi nizkih temperatur daljinskega ogrevanja v vrtnih centrih so lahko cevovodi zgrajeni iz cenejših plastičnih ali mehkih jeklenih cevi. Takšna toplota je okoljsko prijazna, brez CO2 emisij, cenovno ugodna in dostopna tudi vrtnim centrom, ki so dokaj daleč od glavnega cevovoda. Možnost ogrevanja poljedelskih površin z namenom gojenja občutljivejših in dražjih poljščin je izvedljiva v bližini elektrarn. Uporablja se toplota hladilnega tokokroga, ki teče skozi cevi v zemlji in s tem vzdržuje temperaturo. Načrtovan avstrijski projekt »Agrotherm«, v sklopu katerega so poskusili z ogrevanjem zemlje gojiti rastline, občutljive na mraz, je propadel zaradi nasprotovanja kmetov, ki so se bali dehidracije zemlje zaradi ogrevanja. Tudi možnost ogrevanja ribnikov je eden izmed načinov uporabe toplote. Tako je bil predstavljen projekt »Limnotherm«, s katerim bi s pomočjo tople vode lahko skrajšali čas gojenja krapov. Ribogojci so temu projektu nasprotovali, zaradi mnenja da bi lahko vplivali na raznolikost ribjih vrst, kakor tudi na zmanjšanje kakovosti tako vzgojene ribe.

Zaznani so pozitivni okoljski vplivi daljinskega ogrevanja, predvsem na področju CO 2 izpustov. V študiji je namreč izračunana, upoštevaje izkoristek ogrevalnih naprav, emisija 0,27 kg CO 2/kWh toplotne energije. Od leta 2009 naprej se pričakuje plačilo davka 28 € na vsako izpuščeno tono CO 2. Pričakuje se tudi rast tega davka za 2 %/leto. Za 25 letno amortizacijsko obdobje sistema za daljinsko ogrevanje in 6 % letno obrestno mero, znese diskontirana sedanja vrednost 458,4€ za tono CO 2 na leto. Za omenjena mesta pomeni ogrevanje preko toplotne energije JEK 2 tako prihranek na račun CO 2:

o Krško 16.324 t CO 2 7,48 mio € o Brežice 15.791 t CO 2 7,23 mio € o Novo mesto 50.625 t CO 2 23,21 mio € o Zagreb 400 196.400 t CO 2 90,03 mio€ o Zagreb 600 347.100 t CO 2 159,10 mio € Daljinsko ogrevanje mest Krško in Brežice s 100 % toplotno oskrbo ne nudi samo ekonomskega, ampak tudi okoljski optimum. Čim hitrejši začetek pripravljalnih del bi pomenil nizko ceno oskrbe s toploto za prebivalce omenjenih mest in ekonomsko upravičenost projekta. Vsa dela se lahko zaključijo v roku 3 do 4 let, investicija pa bi se po zgornjih predpostavkah povrnila že v 3. letu za mesto Krško in v 5. letu za mesto Brežice, vendar bi moral biti sistem za oskrbo s toploto (vsi cevovodi in izvlek) zgrajen že v prvem letu. Le s tem projektom bi lahko Slovenija zmanjšala odvisnost uvoza za približno 12 milijonov Sm 3 zemeljskega plina in 2.400 t kurilnega olja, kar je v tem trenutku 4,5 mio €/leto. Za daljinsko ogrevanje mesta Novo mesto bi bilo potrebnih 125 MW toplotne moči. Mesto, ki leži približno 35 km stran od JEK 2, ima dve večji podjetji, Krko in Revoz, ki bi bila pretežna odjemalca toplote iz toplovoda. Daljinsko ogrevanje mesta Zagreb, ki leži približno 33 km stran od JEK 2, predstavlja z ekonomskega stališča poceni rešitev problema ogrevanja. Izračuni v študiji so bili narejeni za dve varianti potreb po toplotni oskrbi; to sta 400 MW in 600 MW oskrba. Izračunani sta bili varianti za različni dimenziji cevovodov, 800 mm za 400 MW in 1000 mm za 600 MW.

Stran : 48

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

10.2.2. Daljinsko ogrevanje Ljubljane in osrednje Slovenije s toploto iz JEK2 Kot dodatek osnovni študiji izvedljivosti soproizvodnje, je bila ocenjena tudi izvedljivost toplovoda, ki povezuje Posavje z osrednjo Slovenijo do Ljubljane, in sicer po dveh možnih trasah: o Trasa ob reki Savi, v dolžini 94 km z možnostjo dobave toplote mestom Sevnica, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litija, Ljubljana, z odcepom toplovoda v Pšati za Domžale, Mengeš in Kamnik ter odcepom v dolžini 27 km za oskrbo Laškega in Celja. Toplotna moč toplovoda znaša 605 MW. o Dolenjska trasa ob avtocesti A2, v dolžini 88 km, ki poleg Ljubljane oskrbuje še Grosuplje. Novo mesto, ki leži v bližini trase je bilo ovrednoteno že v osnovni študiji, zato je na tem mestu izvzeto. Možnost izvedbe toplovoda za oskrbo ostalih manjših krajev (npr. Trebnje) še ni bila upoštevana. Toplotna moč toplovoda znaša 460 MW. Ocena izvedljivosti je zasnovana na sledečih predpostavkah in osnovah: o Trase toplovodov so bile določene na podlagi zemljevidov. Problematiko posebnih izvedb, potrebnih sprememb in prilagoditev trase zaradi področij, prek katerih je trasa predvidena, ni bilo mogoče oceniti. o Dimenzioniranje cevi toplovoda je bilo izvedeno na podlagi predvidene porabe toplote ter na osnovah praktičnih izkušenj in znanja. Izsledki se lahko optimizirajo le po podrobni analizi. o Poraba toplote za mesto Ljubljana je bila ocenjena na 400 MW, toplotne potrebe za ostala mesta pa so bila ocenjena referenčno glede na število prebivalcev. o Ostale predpostavke so enake kot v osnovni študiji. Po opravljenem dodatku k študiji so prišli do v nadaljevanju podanih ugotovitev. S tehničnega stališča je izvedljiva izpeljava transporta in distribucije toplote, odvzete v JEK2 po predstavljenih dveh trasah. Ekonomska upravičenost in izvedljivost je med drugim odvisna od podpore in finančne pomoči občine, države oziroma EU. V Avstriji, na primer, so tovrstni projekti subvencionirani v višini 35 oziroma 50 % investicijskih sredstev. S stališča zmanjšanja odvisnosti od uvoza energije in zmanjšanja izpusta toplogrednih plinov je izvedba toplovoda koristna in priporočljiva ter pozitivno vpliva na slovensko gospodarstvo. Oskrba s toploto iz JEK2 večjih mest ob predvidenih trasah skupaj z Ljubljano in Celjem lahko bistveno prispeva h kakovosti zraka, s tem manjša onesnaženost, ohranja okolje in dviguje kakovost življenja. Zbrane ugotovitve upravičujejo podporo države in občine ter njuno pomoč in promocijo možnosti izvedbe oskrbe Slovenije s toploto iz jedrske elektrarne kot trajnostne in dolgoročne usmeritve v zagotavljanje tovrstne infrastrukture (Vir: Gen Energija, Poročilo o izvedljivosti soproizvodnje v okviru projekta »Jedrska elektrarna Krško 2 – JEK 2«, december 2009). Natančnejše podatke o študiji je možno pridobiti v podjetju Gen Energija d.o.o., ki je pripravljavec sestavka.

10.3. ZEMELJSKI PLIN

10.3.1. Prenosno omrežje Prenosno omrežje zemeljskega plina je v upravljanju družbe Geoplin plinovodi d.o.o..

Stran : 49

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Slika 8: Dograditve in izpopolnitve – nabor poglavitnih investicij 2011-2020

Vir: http://www.geoplin-plinovodi.si

10.3.2. Distribucijsko omrežje Distribucijsko plinovodno omrežje ima v oskrbi podjetje Adriaplin d.o.o., ki ima s strani občine Krško podeljeno koncesijo za izvajanje energetske dejavnosti oskrbe z zemeljskim plinom. V občini Krško so trenutno plinificirani predvsem večji kraji, kjer je največ večjih porabnikov plina. Plinificirani so: mesto Krško s starim mestnim jedrom, Senovo, Brestanica, Dovško, Leskovec ter Drnovo. Do največjih porabnikov ima plinovod zgrajen dobavitelj zemeljskega plina Geoplin plinovodi. Adriaplin d.o.o. ima distribucijsko omrežje v večji meri zgrajeno, načrtujejo se razširitve na nekaterih lokacijah. Največji porabniki zemeljskega plina so prehrambna in gradbena podjetja. Okvirni načrti izgradnje so bili podani na skupnem sestanku na Adriaplinu (Vir: Sestanek v podjetju Adriaplin, 2. 10. 2009). Krško Pri novi obvoznici bo predvidoma izveden nov koridor plinovoda okoli cone Vipapa, kjer je priključek 10 bar. Dolgoročno se predvideva izgradnja poslovne cone do Nuklearne elektrarne, kjer je predviden tehnološki park Fakultete za energetiko in kogeneracija, ki naj bi jo zgradil Rudar Senovo. Plinifikacija se predvideva v celotni poslovni coni in na območju odlagališča nizkih in srednjih radioaktivnih odpadkov. V kolikor bo komunalno podjetje Kostak zgradilo sežigalnico odpadkov, bo za sežiganje smiselna uporaba zemeljskega plina. V centru mesta se predvideva umestitev nove knjižnice in podzemne garaže, kjer se sočasno predvideva dodatni plinovod. Predvideva se še plinifikacija cone MDB jug. Leskovec Na območju Leskovca se plinifikacija predvideva v jugozahodnem delu. Območji Gmajne in Žadovinka pa sta že plinificirana.

Stran : 50

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

Senovo Glavna plinska postaja se nahaja pri podjetju Metalna Senovo, ki je neposredno priključeno na prenosno omrežje dobavitelja zemeljskega plina Geoplin Plinovodi. V bližini podjetja Metalna Senovo so zasebne stanovanjske hiše na zemeljski plin priključene le v manjši meri, priključeni sta osnovna šola in kulturni dom. Vse kotlovnice na območju Senovega so že priključene na zemeljski plin. Nekdanja rudarska kolonija ima v blokih priključke v posameznih stanovanjih, vendar ti v večini primerov niso priključeni, stanovalci pa se ogrevajo na drva. Na območju Senovega je zato smiselno spodbujati priključevanje na omrežje zemeljskega plina. Brestanica V Brestanici je vršna termoelektrarna priključena na prenosno omrežje zemeljskega plina (25 in 35 bar), poslovna stavba pa na distribucijsko omrežje. V priključevanju je kotlovnica na bazenu,že priključena pa sta objekta šole in vrtca v neposredni bližini, nadaljevanje trase ni predvideno. Stari del Brestanice ni plinificiran, predvideva se plinifikacija območja novogradenj ter razširitev omrežja v sklopu sanacije območja pri izgradnji bližnje hidroelektrarne. Drnovo Na območju Drnovega je plinska postaja locirana v asfaltni bazi, pod njo se predvideva obrtna cona, ki bo glede na zazidalni načrt plinificirana. Na območjih, kjer je omrežje zemeljskega plina že razpeljano, je smiselno, da občina spodbuja priključevanje na omrežje, saj je zemeljski plin stroškovno dovolj ugoden energent. Ob tem je potrebno poudariti, da se razvoj tehnologije ne konča pri kondenzacijskih kotlih, temveč obstajajo kombinacije s sončno energijo, plinske toplotne črpalke, ki delno izkoriščajo toploto iz okolice ter mikro kogeneracije na zemeljski plin, kjer lahko posameznik poleg toplote proizvaja tudi električno energijo in jo oddaja v električno omrežje.

10.4. ELEKTRIČNA ENERGIJA

V izvedbi je kabliranje daljnovoda 20 kV Sremič in 20 kV Roto, izvedba samostojnega 20 kV voda za potrebe kompleksa Krka Krško. V načrtih je tudi izvedba samostojnega 20 kV vod za potrebe napajanja PC Drnovo vzhod in zahod, voda 20 kV Gorjanci (v smeri Kostanjevice), ureditev vodov in naprav zaradi HE Krško, izvedba nadomestnih SN vodov in nadomestne TP 20/0,4 kV zaradi nove knjižnice Krško,… V primeru slabih napetostnih razmer oziroma izboljšanja kakovosti električne napetosti ali povečanja odjema električne energije, se gradijo nove transformatorske postaje 20/0,4 kV s pripadajočimi SN in NN vodi. Rezultati analiz pokažejo, v kolikšni meri je obstoječe omrežje z obstoječimi napajalnimi viri sposobno obvladovati današnje obremenitve in do kdaj to omrežje ob pričakovanih obremenitvah še lahko smatramo za zadostnega. Ko omrežje ni več zadostno, je treba začeti z ojačevanjem omrežja. Najti je treba takšno strategijo razvoja omrežja, ki ob optimalnih investicijah zagotavlja kvalitetno napajanje odjemalcev v normalnih in rezervnih obratovalnih stanjih. V ostalem omrežju so v normalnem obratovanju padci napetosti v skladu s kriteriji (Vir: Elektro Celje).

Stran : 51

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

11. ANALIZA POTENCIALOV UČINKOVITE RABE ENERGIJE

11.1. STANOVANJA

Raba energije v stanovanjih je odvisna od različnih dejavnikov: lege bivališča, starosti hiš, načina gradnje in izolacije, načina ogrevanja in vrste energijskih virov, števila porabnikov električne energije, življenjskega sloga itd. Analiza energijske bilance povprečne enodružinske hiše pokaže, da se največ energije dovaja v objekt z ogrevanjem (82 %), ostali del dovedene energije pa so sončni pritoki skozi okna (12 %) in notranji viri toplote (6 %). Če analiziramo rabo končne energije, odpade na ogrevanje 76,5 %, na pripravo sanitarne tople vode 11 %, gospodinjske aparate in ostale hišne naprave 10 % in razsvetljavo 2,5 %. (Vir: Prihranki energije pri posodobitvi ogrevanja in energetski obnovi ovoja stavbe) . Spodnja tabela prikazuje, da je v starejših objektih povprečna poraba toplotne energije letno presegala 200 kWh/m 2/leto. Tabela 17: Raba energije za ogrevanje pri različno starih stanovanjskih objektih v kWh/m 2/leto

Leto gradnje stavbe do 1965 do 1968 do 1977 do 1983 do 1990 do 1995 po 2002 Enodružinski objekt > 200 150 140 120 120 90 60 - 80 Večstanovanjski objekt > 180 170 130 100 100 80 70

Vir: Prihranki energije pri posodobitvi ogrevanja in energetski obnovi ovoja stavbe V nadaljevanju navajamo nekaj investicijskih ukrepov, ki pomenijo povečanje učinkovitosti rabe energije v stavbah. Investicije imajo različne vračilne dobe. Posegi na ogrevalnem sistemu so običajno cenejši in se povrnejo v krajšem času, posegi na nivoju stavbe pa so dražji in zahtevajo tudi daljšo vračilno dobo. Za zanimive naložbe v energetsko obnovo stavb veljajo tiste z dobo vračanja, krajšo od 10 let. Na splošno velja, da z izvedbo teh ukrepov dosežemo do 30 % skupnih energijskih prihrankov v stavbi. Navedeni prihranki so seveda informativni. o Tesnjenje oken. V slabo izoliranih stavbah predstavljajo toplotne izgube zaradi prezračevanja okoli 1/3 vseh toplotnih izgub. S tesnjenjem oken lahko v stavbah prihranimo od 10 do 15 % energije za ogrevanje. Vračilna doba namestitve tesnil je od enega do dveh let. o Toplotna izolacija podstrešja. S toplotno izolacijo podstrešja je mogoče prihraniti od 7 do 12 % energije za ogrevanje. Višina investicije je odvisna tudi od vrste in kvalitete izolacijskega materiala. o Pregled instalacij ogrevanja objektov. Celotno instalacijo ogrevanja je potrebno preveriti in evidentirati dejansko stanje. Potrebno je pregledati posamezna ogrevala, ki so se menjavala in ugotoviti, če so se spremenile hidravlične razmere razvoda toplote (npr., če je bil dodan prizidek, katerega centralno ogrevanje je bilo izvedeno z razširitvijo ogrevalnega sistema). o Hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema in vgradnja termostatskih ventilov. Naloga hidravličnega uravnoteženja ogrevalnega sistema je, da vsako ogrevalo dobi ustrezen pretok. Ustrezen pretok zagotavljajo dušilni ventili za posamezne ogrevalne veje, dvižne vode in ogrevala. Problemi nastajajo, ko so nekateri prostori v stavbi premalo ogreti, drugi pa preveč. V pretoplih prostorih se odpirajo okna in v premrzlih prihaja do potrebe dodatnega ogrevanja z npr. kaloriferji. Z vgradnjo avtomatskih regulacijskih ventilov za hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema je mogoče znižati porabo energije za okoli 5 do 10 %. Vračilna doba hidravličnega uravnoteženja centralnega ogrevalnega sistema je v povprečju tri do štiri leta. Termostatski ventili omogočajo nastavitev temperature v posameznem prostoru v skladu z željami uporabnika. Termostatski ventili dobro delujejo v sistemih, ki imajo izvedeno centralno regulacijo temperature in so ustrezno hidravlično uravnoteženi. Ukrep mora biti strokovno izveden. Potrebna je študija izvedljivosti, kjer so na strokovni podlagi določene karakteristike predvidenih ukrepov.

Stran : 52

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

o Ureditev centralne regulacije sistemov. S centralnim sistemom regulacije ogrevalnega medija v odvisnosti od zunanje temperature dosežemo izenačene temperaturne pogoje za vsa ogrevala v stavbi. Na ta način se zmanjšajo toplotne izgube razvodnega omrežja, zagotovljeno je učinkovito delovanje lokalne regulacije na ogrevalih, obenem pa je mogoče skrajšati čas obratovanja ogrevalnih sistemov glede na namembnost stavbe in bivalne navade uporabnikov (npr: nočna prekinitev ogrevanja). Skupni prihranki energije znašajo 20 % in več glede na predhodno stanje. Vračilna doba je okoli enega leta pri velikih sistemih. o Zamenjava kurilnih naprav. Iz energetskega vidika je smiselno zamenjati kotle, ki so starejši od 15 let. Starejši kotli imajo zaradi svoje dotrajanosti in tehnološke zastarelosti bistveno višje škodljive emisije v dimnih plinih ter nižje izkoristke. Pri zamenjavi kotla je treba še enkrat natančno določiti potrebno toplotno moč kotla, saj so v Sloveniji kotli večinoma predimenzionirani. Cene kotlov so odvisne od tipa kotla, velikosti in dobavitelja. o Toplotna izolacija zunanjih sten. Zaradi velikosti investicije je smiselno toplotno izolirati zidove stavbe v primeru, ko je potrebno obnoviti fasado. Stroški dodatne izolacije predstavljajo le okoli 10 % vseh stroškov sanacije. V tem primeru se nam investicija povrne že v treh do štirih letih. Priporočena debelina izolacije je 12 centimetrov in več. o Zamenjava oken. Zamenjava oken je nekoliko dražji ukrep. Z vidika energetske učinkovitosti morajo imeti okna nizkoemisijsko zasteklitev z argonskim polnjenjem (dvojne »termopan« zasteklitve). Prihranek energije pri ogrevanju znaša tudi do 20 %. V primeru, da bi se za zamenjavo oken odločili zgolj zaradi energetskih prihrankov, bi se investicija povrnila v več kot 20 letih. Ko je dotrajana okna v vsakem primeru potrebno zamenjati, pa se investicija povrne prej kot v osmih letih. o Zmanjšanje stroškov za električno energijo. Prvi ukrep za znižanje stroškov, je izbira med enotarifnim in dvotarifnim sistemom merjenja in obračunavanja električne energije za gospodinjski odjem. V primeru, da znaša delež odjema električne energije v času visoke tarife več kot 60 % skupne rabe, je smiselno preiti na enotarifni sistem. S tem preprostim ukrepom je mogoče doseči pomembno znižanje stroškov za porabo električne energije ob siceršnji nespremenjeni rabi. V primeru dvotarifnega sistema je smiselno uporabljati električne naprave in aparate v času nižje tarife. Poleg osveščanja porabnikov je smiselno vgraditi časovno preklopno avtomatiko, ki vklaplja električne grelnika za pripravo sanitarne vode samo v času nižje tarife. Sodobni električni aparati porabijo bistveno manj električne energije ob enakem učinku (npr: hladilniki, varčne žarnice, itd). o Eden od možnih načinov, kako priti do bistvenih prihrankov energije, je tudi ogrevanje s toplotno črpalko.

11.2. SKRB ZA ENERGETIKO V OBČINI

11.2.1. Občinski energetski upravljavec Pogoj za uspešno implementacijo lokalnega energetskega koncepta je določitev odgovornih oseb, zadolženih za izvedbo ukrepov iz akcijskega načrta. Za izvajanje lokalnega energetskega koncepta skrbita lokalna energetska agencija in/ ali občinski energetski upravljavec. Naloge občinskega energetskega upravljavca potekajo na dveh ravneh: o Učinkovita raba energije v stavbah, ki so v lasti ali upravljanju lokalne skupnosti, kjer je poleg optimizacije rabe energije v obstoječih stavbah naloga občinskega energetskega upravljavca tudi optimalno načrtovanje na področju energije v predvidenih novih stavbah, ker lahko na tem področju dosežemo boljše rezultate z manj investicijskimi stroški prav na stopnji načrtovanja stavbe. o Občinski energetski upravljavec je strokovnjak za energetske zadeve, ki sodeluje pri načrtovanju energetske politike lokalne skupnosti, obenem je odgovoren za tehnične in administrativne preglede

Stran : 53

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

ukrepov učinkovite rabe energije in njihovo skladnost s tehničnimi, ekonomskimi in zakonskimi omejitvami na energetskem področju. V majhnih lokalnih skupnostih delajo občinski energetski upravljavci bolj ali manj sami, kar pomeni, da sami opravijo veliko praktičnega dela. V večjih lokalnih skupnostih je osnovna naloga občinskega energetskega upravljavca vodenje, to je usklajevanje nalog in dejavnosti na področju energetskega upravljanja. Poleg tega se mora občinski energetski upravljavec ukvarjati tudi z nekaj značilnimi nalogami energetskega upravljanja, vključno s spremljanjem razvoja rabe energije, njeno optimizacijo in pripravo poročil o opravljenem delu. V praksi pa sodijo v področje delovanja občinskega energetskega upravljavca tudi druge naloge, na primer analiza stavb, tehnična podpora, priprava finančne sheme itd. Za izvajanje lokalnega energetskega načrta v občini Krško je zadolžen občinski energetski upravljavec, ki ga je na to funkcijo imenoval župan.

11.2.2. Lokalna energetska agencija Lokalna energetska agencija je specializirana organizacijska oblika, ki je v EU uveljavljena in predstavlja srednji nivo med deželnim/regijskim in lokalnim nivojem. Glavni cilji energetskih agencij so: o uvajanje EU direktiv in nacionalne zakonodaje na področju energetike, o izvajanje trajnostne energetske politike lokalne skupnosti, o izvajanje EU akcijskega načrta, to je zmanjšanje porabe energije za 20 % do leta 2020, o izvajanje Zelene knjige – večja izraba obnovljivih virov energije. Naloge lokalnih energetskih agencij so: o izvajanje in pomoč lokalnim skupnostim pri oblikovanju lokalnih energetskih konceptov, o promocija in pospeševanje izboljševanja energetske učinkovitosti ter pospeševanje uvajanja obnovljivih virov energije, o priprava projektov in kandidatura za pridobitev finančnih pomoči iz strukturnih skladov, o širjenje pozitivnih izkušenj in znanja znotraj omrežja, o iskanje skupnih rešitev, o organizacija izobraževanj in posredovanje informacij, o vpliv na nacionalno in evropsko zakonodajo ob zagotavljanju trajnostne politike, o izvajanje analiz stanja in priprava predlogov rešitev problemov. Lokalna energetska agencija Dolenjska – Posavje – Bela krajina (LEAD) je ustanovljena za opravljanje razvojne, raziskovalne, izobraževalne, promocijske, pospeševalne in svetovalne dejavnosti na področju promocije in pospeševanja stalnega izboljševanja energetske učinkovitosti ter pospešenega uvajanja uporabe obnovljivih virov energije z usmeritvijo k maksimalizaciji lokalne energetske samooskrbe regije in krepitvi blaginje tukaj živečih ljudi; trajnostne rabe razpoložljivih energetskih virov, integracije in povezovanja strokovnjakov ter institucij z zadevnih razvojnih, znanstvenih in izobraževalnih področij ter razvoja in podpore razvojno raziskovalnega dela, novih tehnologij in postopkov; ohranjanja in varovanja življenjskega okolja in naravne dediščine; ter zagotavljanja razvoja in trajnosti človeških, naravnih, energetskih, informacijskih, kulturnih in drugih resursov ter njihovega ohranjanja, racionalizacije, razvoja in implementacije v našem bivalnem okolju, na območju Dolenjske, Posavja in Bele krajine, kakor tudi širše na območju celotne Republike Slovenije in obmejnih območjih sosednjih držav. Delovanje LEAD temelji na treh stebrih dela, in sicer: 1. Energetski menedžment , ki vključuje: o promocija, priprava podlag in nudenje podpore ter izvedba zelenih javnih naročil za ciljne skupine,

Stran : 54

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

o vzpostavljanje in izvedba subvencioniranja investicij v URE in OVE na lokalnem nivoju, o organizacija in implementacija akcijskega programa energetskih konceptov, o priprava pravnih okvirjev in podlag za področje izdajanja mnenj in soglasij k investicijam javnega sektorja na lokalnem nivoju, ki imajo energetski učinek, o sodelovanje in podpora pri izdajanju energetskih izkaznic javnih in zasebnih stavb. 2. Energetska baza podatkov, ki vključuje: o pripravo podlag in zbiranje podatkov s področja oskrbe in rabe energije ter evidentiranje potencialov s področja URE in OVE, o koordinacija zbiranja, zbiranje, analiziranje podatkov in vodenje ter ažuriranje evidence baze podatkov na regionalnem nivoju. 3. Informiranje, promocija in predstavitev rezultatov , ki vključuje: o promocija OVE in URE v okviru zastavljene strategije promocije; o prenos informacij, ki izvirajo iz pravnih aktov iz evropske in nacionalne zakonodaje na področje lokalnih skupnosti, pravnih oseb in občanov, ki bo temeljilo na prenosu dobrih praks, o informiranje in ozaveščanje ciljnih skupin o aktualnih dogodkih s področja energetike. Delovanje LEAD zajema: o opravljanje razvojne, raziskovalne, izobraževalne, promocijske, pospeševalne in svetovalne dejavnosti na področju promocije in pospeševanja stalnega izboljševanja energetske učinkovitosti ter pospešenega uvajanja uporabe obnovljivih virov energije na področju delovanja LEAD z usmeritvijo k maksimalizaciji lokalne energetske samooskrbe področja in krepitvi blaginje tukaj živečih ljudi; o krepitev pozitivnega odnosa in povečanega angažiranja ljudi ter institucij na področju trajnostne rabe razpoložljivih energetskih virov, s posebnim poudarkom na obnovljivih virih in učinkovite rabe energije; o integracija in povezovanje strokovnjakov ter institucij z zadevnih razvojnih, znanstvenih in izobraževalnih področij ter razvoj in podpora razvojno raziskovalnega dela, novih tehnologij in postopkov; trajnostne rabe razpoložljivih energetskih virov; o oblikovanje in izvajanje razvojno-raziskovalnih ter izobraževalnih programov, pomembnih za spodbujanje trajnostnega energetskega razvoja z družbenega, gospodarskega, tehnološkega, znanstvenega, socialnega in kulturnega vidika ter izvajanje in razvoj založništva za znanstvene in izobraževalne namene; o prenos doseženega znanja, izkušenj in tehnologij v prakso ter razvoj inovativne dejavnosti; ohranjanja in varovanja življenjskega okolja in naravne dediščine ter zagotavljanje razvoja in trajnosti človeških, naravnih, energetskih, informacijskih, kulturnih in drugih resursov ter njihovega ohranjanja, racionalizacije, razvoja in implementacije v našem bivalnem okolju. o sodelovanje v konzorciju lokalnih energetskih agencij Slovenije LEAS.

11.2.3. Energetsko knjigovodstvo Energetsko knjigovodstvo omogoča celovit pregled rabe energije v posameznih javnih stavbah, hitro odpravljanje bistvenih odstopanj, optimizacijo energetskih procesov in učinkovito ovrednotenje podatkov o rabi energije. Za občino Krško energetsko knjigovodstvo javnih stavb vodi Lokalna energetska agencija Dolenjska – Posavje- Bela krajina (LEAD).

11.2.4. Pogodbeno znižanje stroškov za energijo Občina lahko pri stavbah, kjer so potrebne celovitejše investicije v ukrepe učinkovite rabe energije uporabi koncept pogodbenega zagotavljanja prihranka energije. Koncept pogodbenega financiranja ima to prednost, da proračun občine ni obremenjen z visoko investicijo, pač pa občina investirana sredstva povrne izvajalcu s

Stran : 55

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo periodičnim plačilom pogodbene cene. Plačila so lahko plačilo izvajalcu za dobavljeno energijo ali pa njegov delež v privarčevanih stroških za energijo. Poznamo dve osnovni vrsti pogodbenega znižanja: o pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo, ki je namenjeno investicijam v nove, nadomestne in dopolnilne naprave za oskrbo z energijo. o pogodbeno zagotavljanje prihranka energije, ki združuje investicije v ukrepe učinkovite rabe energije na vseh področjih njene rabe v stavbah. Občina Krško uporablja koncept pogodbenega znižanja stroškov za energijo na področju javne razsvetljave, ki jo upravlja podjetje Kostak d.d .

11.3. KOTLOVNICE

Skupne kotlovnice v občini Krško se ogrevajo na zemeljski plin. Smiselno je preveriti, ali se splača prehod skupnih kotlovnic na soproizvodnjo toplote in električne energije.

11.4. PODJETJA

11.4.1. Energetski pregledi Občina lahko s promocijo in s pomočjo subvencij za energetske preglede spodbuja učinkovitejšo rabo energije v podjetjih in organizacijo energetskega upravljanja. V podjetjih, kjer še nimajo energetskega upravitelja, se lahko z energetskim pregledom organizira energetsko upravljanje in postavi prioritetne aktivnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti v podjetju.

11.5. JAVNA RAZSVETLJAVA

11.5.1. Prenova javne razsvetljave Na osnovi zahtev iz Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja in časovnih rokov, ki so postavljeni v Uredbi, je upravljavec javne razsvetljave, Kostak d.d. pristopil k projektu prenove javne razsvetljave Krško. Uredba določa naslednjo dinamiko prilagoditve obstoječih svetilk javne razsvetljave: obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je potrebno prilagoditi določbam Uredbe najpozneje do 31. decembra 2016, najmanj 25 % svetilk mora biti prilagojeno do leta 2012 in najmanj 50 % svetilk do leta 2013).

Stran : 56

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

12. POTENCIALI OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE

12.1. LESNA BIOMASA

Povečevanje gozdnih površin oziroma tako imenovano zaraščanje opuščenih kmetijskih zemljišč v Sloveniji se po več kot 130 letih – leta 1875 je gozd poraščal le 36,4 % površine današnje Slovenije – očitno zaključuje. Z upoštevanjem na novo izdelanih gozdnogospodarskih načrtov gospodarskih enot (GGE), v katerih se odraža dogajanje v gozdovih skozi celo preteklo desetletje, se je površina gozda prvič zmanjšala, in sicer za 935 ha ter znaša 1.185.169 ha oziroma 58,5 % površine Slovenije (Vir: Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2010) . Občina Krško ima 44,7 % svoje površine pokrite z gozdovi in je za slovenske razmere manj gozdnata občina. Z lesom se ogreva 38 % individualnih stanovanj. Skupna površina gozdov v občini znaša 12.800 ha, kar na prebivalca predstavlja 0,5 ha. Skoraj 89 % gozdov v občini je v zasebni lasti. Največji možni posek v občini Krško je po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije 46.994 m3/leto, realizacija največjega možnega poseka pa je 29.012 m3 (Vir: http://www.biomasa.zgs.gov.si/) .

12.2. BIOPLIN

12.2.1. Teoretični potencial bioplina v občini Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v občini Krško 8.406 glav velike živine (GVŽ), od tega 6.648 GVŽ predstavlja govedo, 1.694 GVŽ predstavljajo prašiči in 64 GVŽ drobnica. Če upoštevamo še ocenjeni potencial bioplina iz ostankov poljščin, je skupni letni potencial bioplina nekaj več kot 34,1 mio m3. Če bi ves bioplin pretvorili v električno energijo v soproizvodnji električne energije in toplote, bi lahko teoretično proizvedli približno 74,99 Gwh el.en na leto. Tabela 18: Maksimalni celotni potencial bioplina v občini Krško

Vir bioplina Število, količina Potencial bioplina v m3/leto

Govedo (GVŽ) 8406,115 4.087.261 Pšenica (t/ha) 1.259 377.625 Ječmen (t/ha) 1.479 443.843 Koruza za zrnje (t/ha) 54.108 21.643.076 Silažna koruza (t/ha) 13.874 7.630.673 Sladkorna pesa (t/ha) 0 0 SKUPAJ 79.126 34.182.477 Vir: interni izračuni

12.3. SONČNA ENERGIJA

Na področju Slovenije je potencial sončne energije dokaj enakomeren in razmeroma visok. V povprečju je npr. za 10 % višji kot v Nemčiji. Na letnem nivoju je razlika med najbolj osončeno Primorsko in najmanj osončenimi področji le 15 %. Povprečna letna vrednost za Slovenijo je 1.100 kWh vpadle sončne energije na m 2 horizontalne površine. Natančnejše vrednosti in geografsko porazdelitev prikazuje spodnja slika. Jakost sončnega obsevanja je izražena v MJ na m 2 (1kWh = 3,6 MJ).

Stran : 57

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Slika 9: Letno globalno sončno obsevanje Slovenije

Vir: http://www.geo-zs.si/ Občina Krško se pri obsevanju na enoto površine uvršča med bolje osončene v Sloveniji. Glede na karto trajanja sončnega sevanja je v občini v času jeseni in zime trajanje sončnega sevanja sicer nekoliko krajše. Pri instalirani moči 1 kW fotovoltaične elektrarne se pričakuje, da bo proizvedene od 1100 do 1200 kWh električne energije v celotnem letu.

12.3.1. Uporaba za ogrevanje Sončna energija in njen spekter se najpogosteje koristi za ogrevanje sanitarne vode, ki se jo nato uporablja za osebno higieno, pranje perila, posode in ostale uporabe ogrete vode. Priprava poteka preko odvzema toplote s pomočjo t. i. sončnih kolektorjev navadno na strehi objekta ter prenosom toplote po ceveh do hranilnika toplote oziroma sanitarnega bojlerja. V grobem razdelimo dva tipa sončnih kolektorjev, ki sta prikazana na naslednji sliki: vakuumske in ploščate sončne kolektorje. Slika 10: Vakuumski in ploščati sončni kolektor

Vir: Zeussolar in Podsvojostreho Razlika med tema dvema vrstama kolektorjev je v izplenu energije, kjer se vakuumski kolektorji izkažejo za nekoliko učinkovitejše, ravni kolektorji so bolj podobni večjim strešnim oknom in se zato po videzu nekoliko bolje integrirajo v okolico.

Stran : 58

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

Sončno energijo je mogoče v določenih pogojih uporabiti tudi za ogrevanje objekta, kjer je potrebno namestiti večje površine kolektorjev ter večji hranilnik ogrevalne vode, ki skozi dan zbira toploto, nato jo preko ogrevalnega sistema distribuiramo po objektu. Seveda je v primeru takšnega načina ogrevanja potrebno zadostiti določenim pogojem, kot je dobra izolativnost objekta, priporočljiv je nizkotemperaturni sistem, seveda pa je potrebno zagotoviti dodaten vir toplote za dni, ko ni intenzivnega sončnega sevanja. Naslednja slika prikazuje shemo ogrevanja sanitarne vode in shemo ogrevanja ogrevalne vode s pomočjo sončnih kolektorjev. Slika 11: Shema sončnih kolektorjev za STV in ogrevanje

Vir: Sonnenkraft

12.3.2. Proizvodnja električne energije Fotovoltaika je tehnologija pretvorbe sončne energije neposredno v električno energijo. Proces pretvorbe je čist, zanesljiv in potrebuje le svetlobo kot edini vir energije. Proces pretvorbe poteka preko sončnih celic. Sončne celice so sestavljene iz polprevodnega materiala. Največkrat je to silicij, ki se ga pridobiva iz kremenčevega peska. Poznamo monokristalne, multikristalne in amorfne sončne celice. Osnova monokristalnih sončnih celic so ploščice, narezane iz enega samega čistega kristala. Te celice imajo največji izkoristek med sončnimi celicami (15 – 18%) in so najpogosteje uporabljene. Proizvodnja sončnih celic iz drugih oblik silicija je cenejša. Za boljše funkcioniranje so sončne celice povezane skupaj v sončne module, moduli pa so skupaj z ostalimi komponentami povezani v sisteme (Vir: Agencija za učinkovito rabo energije, spletna stran http://www.gov.si/aure/ eknjiznica/IL_5-02.PDF, september 2009). Fotonapetostne sisteme, ki neposredno pretvarjajo sončno energijo v električno, lahko razdelimo na: o samostojne fotovoltaične (PV) sisteme, ki oskrbujejo z električno energijo porabnike znotraj lokalnega električnega omrežja. Med njimi ločimo: - PV-sisteme brez akumulatorja in z njim, - PV-sisteme z enosmernimi ali izmeničnimi porabniki in - hibridne ali čiste PV-sisteme (v kombinaciji z drugimi generatorji električne energije). o omrežne PV-sisteme, ki oddajajo električno energijo v električno omrežje in jih zato imenujemo sončne elektrarne in med njimi ločimo: - razpršene (hišne sončne elektrarne) in - centralne sisteme (velike sončne elektrarne).

Stran : 59

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Slika 12: Sončni elektrarni: ŠC Krško in prostostoječa Kozjak

Vir: spletni strani ŠC Krško in Kozjansko Površina, ki je potrebna za postavitev sončne elektrarne nazivne moči 1 kWp navadno predstavlja površino med 7 in 7,5 m 2, v kolikor je elektrarna postavljena na objektu in med moduli ni razmika. Pri postavitvi sončne na ravni strehi je potrebno nekoliko več tlorisne površine. Vzrok je v potrebnem optimalnem nagibu fotovoltaičnih panelov, zaradi česar vzporedna postavitvi panelov povzroča medsebojno senčenje. V takšnih primerih je zato potrebno zagotoviti razmik med paneli, ki običajno predstavlja širino postavljenih panelov, zaradi česar se površina, potrebna za postavitev 1 kWp elektrarne, podvoji.

Koncentrirane fotovoltaične elektrarne (CPV) Koncentrirane fotovoltaične elektrarne (CPV) so sistemi, ki koncentrirajo sončno svetlobo na sončne celice, s čimer povečajo učinkovitost sončnih elektrarn. Fotovoltaične celice so integrirane v koncentrirane fotovoltaične sisteme, kjer leče ali ogledala fokusirajo sončno svetlobo na celice. CPV morajo imeti vgrajen sledilni sistem, da se sončna svetloba ves čas delovanja enakomerno fokusira v fotovoltaične celice. Največja prednost CPV je visoka učinkovitost, nizki investicijski stroški glede na večjo učinkovitost, njihova slabost pa je vgradnja sledilnih sistemov, ki povečajo investicijo, poleg tega morajo biti dovolj sofisticirani, da je doprinos električne energije večji (Vir: Spletna stran http://www.solareis.anl.gov/guide/solar/pv/index.cfm). Slika 13: Koncentrirani fotovoltaična celica in sistem

Vir: news.cnet.com Samostojni fotonapetostni sistemi za napajanje naprav ali majhnih porabnikov so v splošnem sestavljeni iz fotonapetostnega generatorja, polnilnega regulatorja, akumulatorja in regulatorja napetosti. Lahko oskrbujejo enosmerno breme. Fotonapetostni generator je sestavljen iz medsebojno povezanih fotonapetostnih (PV) modulov, ki so najmanjše celote med seboj povezanih sončnih celic (običajno zaporedno vezanih), znotraj katerih poteka fotonapetostna pretvorba. Poleg majhnih modulov za napajanje specifičnih izdelkov (na primer v kalkulatorju) se izdelujejo predvsem standardni PV-moduli za vršne moči od nekaj vatov do nekaj sto vatov. Vršna moč PV-modula se določa pod standardnimi testnimi pogoji (AM1.5, tisoč Wm -2, 25 °C). Standardni moduli so dimenzionirani za nominalne napetosti okrog 15 do 17 voltov in so primerni za polnjenje 12-voltnih

Stran : 60

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo akumulatorjev. Mehanska konstrukcija modulov mora biti takšna, da so moduli dolgoročno odporni proti vplivom okolja. Predvidena življenjska doba fotonapetostnih modulov presega garancijsko dobo, ki trenutno dosega 20 ali celo 25 let. PV-generator kot glavna komponenta mora vzdržati tako dolgo tudi pod ekstremnimi vremenskimi razmerami, kot so na primer ekstremne temperature, nevihte in toča. Vso življenjsko dobo mora biti zagotovljena popolna električna varnost, prav tako mora sončni generator do konca nominalne življenjske dobe obdržati 80 odstotkov nominalne moči. Vsak tip modula mora pred uporabo prestati zahtevne tipske teste (Vir: Prof. dr. Marko Topič, Elektrika iz sonca-naredi sam).

Prednosti izkoriščanja sončne energije so naslednje (Vir: Agencija za učinkovito rabo energije, spletna stran http://www.gov.si/aure/ eknjiznica/IL_5-02.PDF). o proizvodnja električne energije iz fotovoltaičnih sistemov je okolju prijazna (ne povzroča emisij, je tiha in vizualno nemoteča),

o izkoriščanje sončne energije ne onesnažuje okolja (zmanjševanje emisij CO 2 zmanjšuje učinek tople grede, zaradi katere nastaja ozonska luknja), o proizvodnja in poraba energije sta na istem mestu (manjše izgube pri prenosu energije) in o fotovoltaika omogoča oskrbo z električno energijo odročnih območij in oddaljenih naprav. Slabosti izkoriščanja sončne energije pa so naslednje: o težave pri izkoriščanju sončne energije zaradi različnega sončnega obsevanja posameznih lokacij in o cena električne energije, pridobljene iz sončne energije, je veliko dražja od tiste, ki je proizvedena iz tradicionalnih virov, kot je npr. nafta, plin ipd.

Elektrarne s paraboličnimi koriti Nosilec toplote se segreva v jeklenih ali steklenih ceveh, ki so nameščene v žarišču paraboličnih korit. Stopnja zgoščevanja teh koncentratorjev je med 40 in 80, temperatura nosilca toplote do 40°C. Koncentratorji sledijo soncu enoosno (z vrtenjem okoli horizontalne osi prilagajajo naklon višini sonca) ali dvoosno (z vrtenjem okoli vodoravne in navpične osi prilagajajo položaj višini in azimutu sonca). Ugotovili so, da je proizvedena toplota pri slednjih večja, vendar ne odtehta zahtevnejših pogonov in cevovodov. Zato pri večjih sončnih elektrarnah uporabljamo predvsem linijske koncentratorje z enoosnim gibanjem. Največja sončna elektrarna na svetu deluje v Kaliforniji, v puščavi Mojavo in je poznana pod imenom SEGS. Prva enota je bila zgrajena leta 1984, skupno pa elektarno sestavlja 560 paraboličnih korit s skupno površino 83.960 m 2 ter skupno nazivno močjo 354 MW (Vir: Medved S, Novak P., Varstvo okolja in obnovljivi viri energije, Fakulteta za strojništvo, 2000). Slika 14: Parabolična korita

Stran : 61

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Vir:www.treehugger.com

12.3.3. Območja sončnega potenciala Za dobro in nemoteno delovanje sončne elektrarne je potrebno zadostiti osnovnim pogojem postavitve. Potrebno je poskrbeti za čim boljši naklon fotovoltaičnih modulov in pravilne usmeritve. Za slovensko območje in tudi za območje krške občine velja, da je optimalen naklon modulov glede na horizontalno površino med 30 in 35° ter njihova usmerjenost proti azimutu (južna usmeritev). Drugi pogoj za postavitev sončne elektrarne je ta, da ne sme biti senčena. To pomeni, da pred njo ne sme biti ovir, kot so drevesa, stavbe in dimniki, ki zastirajo direktno sončno svetlobo in s tem onemogočajo maksimalni izplen energije. Poleg tega sončne elektrarne navadno ni dobro postavljati v kotlinskih predelih, ker lahko okoliški teren zmanjšuje letno trajanje osončenja na površini elektrarne, zato so za postavitev nekoliko bolj primerni hribi, ki nimajo okoliških ovir. Navadno so fotovoltaični paneli pritrjeni na kovinsko podkonstrukcijo, ki mora imeti optimalni naklon. Dejanska postavitev panelov (pokončno ali ležeče) in njihovo število oziroma velikost posamezne konstrukcije je odvisna od terena postavitve ter od idejne zasnove sončne elektrarne. Pogoji za postavitev posamezne elektrarne so zato predvsem v: o primerni osončenosti (najboljša je južna usmeritev), o dobrem elektroenergetskem omrežju, kjer naj bo v bližini transformatorska postaja (drugače jo je potrebno zgraditi), o stanje narave ter prostora oziroma njegova zaščitenost ter videz elektrarne v naravnem okolju.

V občini Krško se načrtuje gradnja sončnih oziroma fotovoltaičnih elektrarn v/ob območju termoelektrarne Brestanica, jalovišča Senovo, kompleksa Metalne, na lokaciji zbirnega centra za komunalne odpadke v Spodnjem Starem gradu ter ob obrobju naselij Veliki Podlog in Gora. Objekte s proizvodnjo energije iz sončne energije se umešča ob/na večje objekte z ravnimi strehami v območja centralnih dejavnosti, območja športnih centrov ter območja prometne in okoljske infrastrukture, pri čemer se upošteva učinkovitost izbranega sistema in prostorska, okoljska ter družbena sprejemljivost. (Vir: Občinski prostorski načrt Krško, osnutek).

Sončna elektrarna Senovo Na območju rudnika Senovo namerava investitor zgraditi sončno elektrarno velikosti do 1 MW nazivne moči. Parcele, ki jih namerava investitor odkupiti so jalovišče, kjer so večinoma neplodna zemljišča v skupni površini 8 ha na nadmorski višini 270 m. Območje je za postavitev elektrarne primerno, saj se pričakuje dobro osončenost območja, prav tako je v bližini elektroenergetsko omrežje in transformatorska postaja, potrebna za priklop sončne elektrarne v omrežje. Predvidena velikost elektroenergetskega objekta predvidene nazivne moči je okvirno 2 do 2,5 ha. Slika 15: SE Senovo

ABZ gradbeni inženiring in prodaja

KURILNICA 155 kWh/m2

OŠ XIV. Divizije KURILNICA 0 kWh/m2 136 kWh/m2 ZD Senovo 0 kWh/m2

Stran : 62

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

Sončna elektrarna Raka Na območju katastrske občine Raka namerava investitor postaviti sončno elektrarno z nazivno močjo do 450 kW. Lega območja je poševna na vinogradniškem območju z usmerjenostjo pri jugozahodu skupne površine 0,52 ha. Lega je za postavitev fotovoltaičnih panelov ugodna. V neposredni bližini parcele poteka 110 kV daljnovod, transformatorska postaja je v bližnjem naselju. Za postavitev elektrarne predvidene nazivne moči bo po pričakovanjih potrebno med 0,5 do 0,6 ha, dejanska potrebna površina je odvisna od načrtovane postavitve. Glede na to, da je predvideno zemljišče na hribu, ki ima naklon, bo postavitev lahko nižja (1 m) ter z manjšim razmikom med paneli. Slika 16: SE Raka

Domitrovi č Jože

OŠ Raka 0 kWh/m2

Sončna elektrarna Spodnji Stari Grad Komunalno podjetje Kostak na sedanji lokaciji zbirnega centra za odpadke poleg njegove razširitve predvideva tudi namestitev sončne elektrarne na zaključnem platoju saniranega odlagališča. Namestitev predvidevajo za pokrivanje lastnih potreb po električni energiji, v primeru viška pa oddajo v omrežje. Konkretnejših podatkov o elektrarni ni bilo podanih. V tem primeru je smiselna oddaja celotne proizvedene električne energije v omrežje s pogodbo o subvencionirani ceni električne energije iz obnovljivih virov, potrebno električno energijo za obratovanje zbirnega centra pa naj se jemlje iz omrežja. Slika 17: SE Kostak

Kostak

Sončna elektrarna Špiler Investitor namerava na parceli postaviti stanovanjski objekt ter fotovoltaično elektrarno. Natančnega podatka o lokaciji in velikosti sončne elektrarne ni, vendar za postavitev ni ovir, če bo postavljena na strehi objekta. Če bo postavljena v bližini objekta na tleh, se je potrebno ogniti senčenju elektrarne s strani objektov pred parcelo.

Stran : 63

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Slika 18: SE Špiler

Šinkovec Rok

Špiler Peter

Sončna elektrarna Kuščer V Velikem Podlogu namerava investitor postaviti elektrarno na travniku na obrobju vasi. Transformatorska postaja je postavljena na začetku vasi in oddaljena od predvidene lokacije za cca 350 m. Lokacija je primerna, na obrobju vasi, nekoliko moteča so lahko drevesa na zahodnem delu parcele. Slika 19: SE Kuščer

Branko Kuš čer

Sončna elektrarna Brestanica Investitor, Termoelektrarna Brestanica namerava v svoji okolici postaviti fotovoltaične panele za proizvodnjo električne energije. Tehnični pogoji, ki zadevajo priključitev elektrarne na omrežje so dobri, poleg tega je tudi postavitev panelov možna brez večjih vplivov okoliških objektov ali drugih motenj. Fotovoltaične panele naj bi postavili tudi na zemljiščih, ki trenutno niso klasificirana kot gradbena zemljišča (687, 614, 604, 605, 429/1, 435/1, k.o. Brestanica), a so zaradi neposredne bližine elektrarne ta območja delno degradirana, zato je priporočljiva sprememba namembnosti zemljišč. Slika 20: SE TEB2

OŠ Adama Bohori ča 0 kWh/m2 TE Brestanica

KURILNICA 159 kWh/m2

Stran : 64

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

SE Levičar Investitor namerava na parcelah 783/1 in 783/2 k.o. Krško s skupno površino cca 6.400 m 2 zgraditi fotovoltaično elektrarno. Glede na lego, okvirno na nadmorski višini 440 metrov in predvidoma manjšimi vplivi okolice, lokacija predstavlja dobro pozicijo za postavitev energetskega objekta sončne elektrarne. Nekoliko dlje je lokacija transformatorske postaje. V kolikor bo elektrarna nekoliko dvignjena, je parceli še vedno možno koristiti kot pašnik za drobnico, vsekakor je lokacija primerna za sončno elektrarno. Slika 21: SE Levičar

Darko Levi čar

SE Pungerčič Investitor namerava postaviti sončno elektrarno na območju katastrske občine Ravne, parceli 644/3 in 645/1. Celotna površina obeh parcel skupno znaša okrog 2.700 m 2. usmerjenost parcele je jugozahodna, kar sicer ni optimalno za največji možen izplen energije, je pa možna prilagoditev podkonstrukcije za učinkovito izrabo sončne energije. Investitor v tej fazi ne predvideva velikosti elektrarne, po naših ocenah je moč postaviti okoli 150 kWp. Dobra stran parcel je neposredna bližina daljnovodnega omrežja. Slika 22: SE Pungerčič

Punger čič

12.4. GEOTERMALNA ENERGIJA

Širše območje občine Krško se nahaja na severnem robu Krško Brežiškega polja, ki predstavlja tektonsko enoto Krška sinklinala. V širšem pomenu pripada Krška sinklinala jugozahodnemu delu Zagorskega terciarnega bazena. Krško polje je proti jugu omejeno z Gorjanci ter proti severu s Posavskimi gubami. Os Krške sinklinale poteka v smeri vzhod-zahod in je zapolnjena s pretežno lapornimi sedimenti. Z mlajšim pogrezanjem udornine Krškega polja je prišlo do zapolnjevanja sinklinale s pliokvartarnimi in kvartarnimi klastičnimi sedimenti. V sami podlagi terciarnih sedimentov, ki zapolnjujejo sinklinalo, se pojavljajo mezozojski karbonati (triadni dolomiti, jurski apnenci, in dolomiti ter kredni laporno-apneni sedimenti). Debeli prodni nasipi, ki se pojavljajo v površinskem delu polja so predvsem na severnem in vzhodnem delu polja izdaten vodonosnik s hladno podtalnico. Triadni dolomiti, jurski apnenci in dolomiti ter pretežni del krednih sedimentov, predstavljajo izdatne vodonosnike, ki so zaradi razširjenosti in medsebojne povezanosti regionalno pomembni. Po predvidevanjih geologov se vodonosniki s termalno vodo na Krško Brežiškem polju nahajajo pod terciarnimi plasti in se napajajo iz mezozojskih karbonatov na južnem obrobju polja. Ob celotnem južnem in zahodnem obrobju pod Gorjanci se ob kontaktu terciarja in mezozoika ali v neposredni bližini javlja

Stran : 65

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo več izdatnih hladnih ali toplih izvirov. Z obsežnimi raziskavami območja Krško Brežiškega polja so geologi sestavili geotermični model Krško Brežiškega polja. Geotermične meritve Geotermične meritve se izvajajo na površini, globokih vrtinah in v rudniških izkopih. Površinske meritve se izvajajo v nizu plitvih vrtin, globine do nekje 10 m s čimer se izognejo dnevnim in letnim temperaturnim variacijam v tleh. Kot poseben način merjenja temperature Zemljine površine se uporablja tudi daljinska detekcija toplotnega sevanja s pomočjo posebnih kamer. Namen površinskih merjenj je iskanje območja temperaturnih anomalij za določitev perspektivnih območij za izkoriščanje geotermalne energije. Temperaturna merjenja v profilu globokih vrtin se izvajajo v vrtinah za toplo vodo, nafto, plin in v geotehničnih vrtinah. Možnosti izrabe geotermalne energije v občine Krško Krška kotlina je ena od najbolje raziskanih območij v Sloveniji. V preteklosti so bile opravljene številne geofizikalne raziskave za namene naftnih raziskav in plin, za izkoriščanje geotermalne energije, podzemno skladiščenje plina in za oceno potresne nevarnosti na lokaciji NEK. Območje Krške kotline je bilo v namen raziskovanja geotermalnega potenciala obravnavano v kompleksni raziskovalni nalogi z naslovom Raziskave območja termalnih izvirov jugovzhodne Slovenije, katere nosilec je bil Geološki zavod Ljubljana. Raziskava je potekala v petih fazah od leta 1973 do leta 1978. V sklopu raziskave je bil opravljen pregled že znanih podatkov, opravljene so bile regionalne geofizikalne, hidrogeološke in tektonske raziskave. Registrirali so obstoječe termalne izvire in klasificirali obstoječe tipe vodonosnikov. Opravljena je bila tudi hidrogeokemična interpretacija in določena struktura tega območja z geofizikalnimi metodami in geološko-tektonsko študijo. Leta 1984 so bile za potrebe naftnih raziskav opravljene tudi geofizikalne meritve refleksijske seizmike v več vzporednih profilih v smeri sever-jug preko celotnega obravnavanega področja. Raziskave je opravilo podjetje Geofizika Zagreb. Geološka in hidrogeološka zgradba Krško Brežiškega polja predstavlja strukturo, ki je ugodna za nastopanje povišanih temperatur v kamninah. Glede na geotermični model, ki je zasnovan na podlagi podatkov o geološki in hidrogeološki strukturi območja, ter toplotne prevodnosti in gibanja toplotnega toka v kamninah lahko geologi sklepajo o potencialu za izkoriščanje termalne vode na obravnavanem območju. Območje Krško Brežiške kotline ima veliko geotermalnega potenciala. Najvišje temperature, ki jih predvidevajo na celotnem polju segajo do okoli 65°C, s tem da je zaradi geološke zgradbe možnost teh temperatur večja od Kostanjevice proti vzhodu. Temperaturo od 60-65°C je možno pričakovati vzdolž celotne osi sinklinale v globini okoli 1500 m. Isto temperaturo je mogoče pričakovati tudi v znatno manjših globinah v conah s poudarjenim konvektivnim kroženjem podtalnice. Ta območja se nahajajo v zaledju znanih izvirov s povišano temperaturo, proti osi sinklinale. Občina Krško se nahaja na območju, ki je eno od najzanimivejših za izkoriščanje geotermalnega potenciala v Sloveniji. Na južni polovici občine, ki leži na Krško Brežiškem polju ima zaradi geološke in hidrogeološke strukture Krško Brežiškega polja možnosti izkoriščanja termalne vode, medtem ko je na območju občine, ki leži severno od Krško Brežiškega polja možnost izkoriščanja geotermalne energije z geosondami in toplotnimi črpalkami. Tak način izkoriščanja geotermalne energije, pri kateri se odvzema toploto iz kamnin je možen praktično povsod in je neomejen vir energije. Termalno vodo je možno izkoriščati za več namenov. Najbolj priljubljen in tudi pomemben namen izkoriščanja termalne vode je za kopanje, plavanje in v balneološke namene. Termalno vodo se izkorišča tudi za ogrevanje prostorov. To so v Sloveniji glavni nameni izrabe termalne vode. Termalna voda se ponekod v Sloveniji uporablja tudi za ogrevanje rastlinjakov in toplih gred (Čatež in Dobrovnik).

Stran : 66

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

Iskanje in izkoriščanje geotermalnih virov predstavlja zelo kompleksen projekt, kjer je potrebna predhodna natančna ocena geoloških pogojev, temperature, količine in kakovost termalne vode. Ne glede na to, ali je na nekem območju zaznan povečan geotermični potencial, je potrebno najprej izdelati raziskovalno vrtino, v kateri se zbere vse potrebne informacije, ključne za določitev čim bolj natančne mikrolokacije vrtine za črpanje. Za uspešno izrabo geotermalne energije iz geotermalnega sistema morajo biti izpolnjeni naslednji naravni pogoji: o visok geotermalni gradient, oziroma mora v globini obstajati stalni vir toplote, da poviša temperaturo podzemne vode čim bližje površini; o dobra propustnost vodonosnikov; o obstoj termično izolacijske zaporne plasti, ki onemogoča neposreden dotok meteorne vode pod površje in s tem hlajenje termalne vode; o pod zapornimi plastmi se morajo nahajati vodonosne plasti, v katerih se nahaja termalna voda; o primerne fizikalno-kemične lastnosti. o Pri izkoriščanju termalne vode je pomemben podatek tudi podatek o izdatnosti vrtine. Odvisna je od veliko dejavnikov, ki so lahko naravni, povezani z razporeditvijo propustnosti v geotermalnem rezervoarju ali tehnoloških dejavnikov, ki so povezani z geometrijo in načinom izdelave vrtine. Zmogljivost termalnih vrtin je običajno večja od naravne izdatnosti geotermalnega vodonosnika, zato je potrebno za preprečevanje negativnih učinkov črpanja termalne vode iz geotermalnega vodonosnika, termalno vodo vračati nazaj v vodonosnik skozi reinjekcijske vrtine, ki morajo biti locirane na primernih mestih. Projekti zajema termalne vode so tehnološki in ekonomski zelo tvegani, tveganje pa se zmanjšuje čim boljše so geološke raziskave terena. Stroški vrtanja z globino naraščajo in predstavljajo znaten del naložbe. Veliko bolj enostavno in tudi cenovno bolj ugodno je izkoriščanje geotermalne energije, ki jo lahko izkoriščamo z odvzemom toplote iz kamenin s pomočjo toplotnih črpalk. Toploto izkoriščamo tako, da preko toplotne črpalke ali geosonde odvzamemo toploto in jo preko ogrevalnega sistema pripeljemo v objekt, ki ga želimo ogrevati. Sistem se lahko uporablja tudi v obratni smeri za ohlajevanje prostorov, se pravi, da v tem primeru kamnini toploto dovajamo. Izraba geotermalne energije v površinskih plasteh je dostopna praktično povsod in ima dejansko neomejeno izdatnost. Slika 23 : Geotermična karta Slovenije

Stran : 67

Novelacija Lokalnega energetskeg a koncepta Krško – končno poročilo

Vir: http://www.geo-zs.si/

12.4.1. Ogrevanje s toplotno črpalko Toplotne črpalke izkoriščajo za svoje delovanje toploto okolice, toploto zraka, podtalne in površinske vode, toploto akumulirano v zemlji in kamnitih masivih, pa tudi odpadno toploto tehnoloških procesov, ki jo pretvarjajo v uporabno toploto za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode. Delovanje toplotne črpalke temelji na načelu odvzemanja toplote okolici na nižji temperaturni ravni in njenem oddajanju v sistem ogrevanja na višji temperaturni ravni. Gre za krožni proces, v katerem delovni medij toplotne črpalke v uparjalniku odvzame toploto okolici in se pri tem upari. Zaradi dela , dovedenega s kompresorjem, se mediju nato povečata temperatura in tlak, v kondenzatorju pa se medij ponovno utekočini in pri tem odda toploto v sistem ogrevanja. Pred ponovnim vstopom v uparjalnik potuje medij še skozi dušilni ventil, kjer ekspandira na začetni tlak. Za delovanje takšne toplotne črpalke, imenujejo jo tudi kompresorska, moramo kompresorju dovajati pogonsko energijo. Razmerje med pridobljeno toploto in vloženim delom imenujemo grelno število. Toplotne črpalke običajno dosegajo grelna števil a do 3,5, kar pomeni, da lahko na 1 del vložene energije pridobimo 3,5 dela nizkotemperaturne toplote (Vir: Učinkovito z energijo, september 2004) . Sodobnejše toplotne črpalke dosegajo grelno število tudi do 5. Tehnologija se še naprej razvija, kar pomeni da se bo grelno število v prihodnje še povečevalo. Toplotne črpalke za svoje delovanje lahko izkoriščajo različne medije in jih glede na to razvrščamo v tri skupine: o toplotna črpalka zemlja/voda: takšna toplotna črpalka črpa toploto iz zemlje s pomočjo z emeljskih kolektorjev ali zemeljskih sond. Ogrevanje sistema lahko poteka celo leto. Sistem izrabe geotermalne energije s sistemom geosonda tvorita: • vrtina z vstavljeno geosondo V vrtino je vstavljen zaprt krožni sistem, po katerem kroži medij, ki zaradi svoje nižje temperature odvzema toploto iz okolice vrtine (geotermalno energijo) in se segreje. V vrtino je nameščenih pet polietilenskih cevi, spojenih v dve zanki, po katerih kroži medij, ki iz zemlje odvzema toploto. Medprostor je zapolnjen s polnili, k i zagotavljajo maksimalno prevodnost. Globino geosonde (običajna globina je med 80 in 160 m) in njihovo število določi želena količine pridobljene toplotne energije, ki jo opredeli kupec. V primeru zahteve po večjih količini energije, jih je namreč potrebn o vgraditi več. • toplotna črpalka

Odvzeto toploto medij prenese iz zemeljskih globin do toplotne črpalke, kjer se zaradi odvzema toplote ponovno shladi. Toplotna črpalka deluje na principu voda – voda.

Slika 24 : Izkoriščanje toplot e zemlje (geosonde, energetske košare in kolektor)

Stran : 68

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

o toplotna črpalka voda/voda: takšna toplotna črpalka pridobiva toploto iz več ali manj konstantne temperature podtalnice in s tem dosega konstantne izkoristke, tudi pri hladnejših dnevih. Slika 25: Izkoriščanje toplote podtalne vode

o toplotna črpalka zrak/voda pa izkorišča od sonca segreto toploto zraka. V hladnejših dnevih se lahko priklopi še druga ogrevalna naprava. Slika 26: Izkoriščanje toplote okoliškega zraka

Po nekaterih virih naj bi toplotne črpalke v primerjavi s plinskimi in oljnimi kondenzacijskimi kotli porabile kar od 34 do 49 % manj primarne energije, s čimer naj bi bilo doseženo od 31 do 60-odstotno zmanjšanje emisij

CO 2, vendar pa je pri delovanju toplotne črpalke nekoliko sporno dejstvo, da ta za svoje delovanje porabi precej električne energije, ki naj se ne bi uporabljala za ogrevanje. Pomembnejši napotki za uporabo toplotne črpalke Zahteve za zgradbo: o optimalna toplotna zaščita zunanjih površin, o toplotnoizolacijska zasteklitev ter dobro tesnjenje oken in o ugodna lega zgradbe in pravilna razporeditev prostorov. Zahteve za ogrevalni sistem: o natančna določitev toplotnih potreb zgradbe, o določitev potreb po topli sanitarni vodi, o uporaba nizkotemperaturnih sistemov (talno, konvektorsko, toplozračno), o izdelana tehnična dokumentacija (projekti) in o kakovostna izvedba brez odstopanj od tehnične dokumentacije. Zahteve za vir toplote: o pravilna ocena razpoložljivosti vira (količinsko in časovno),

Stran : 69

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

o razpolaganje z ustrezno velikim zemljiščem ali drugim virom toplote in o predhodna pridobitev ustreznih soglasij in dovoljenj za uporabo.

12.4.2. Priprava sanitarne tople vode s toplotno črpalko Za pripravo sanitarne tople vode je smiselno vgraditi toplotno črpalko zrak/voda s prigrajenim grelnikom. Na območju Slovenije zaradi ugodnih klimatskih razmer takšna črpalka lahko obratuje od 6 do 7 mesecev na leto, kar pomeni zmanjšanje energenta za sanitarno toplo vodo in posledično zmanjšanje emisij. Sama poraba električne energije je bistveno manjša, kot če za segrevanje enake količine vode uporabljamo klasičen grelnik z električnim grelcem. Na preprostem merjenju v enodružinski hiši, kjer bivajo tri osebe in segrevajo 300 litrski zalogovnik vode, je bila dnevna povprečna raba električne energije 2,2 kWh/dan. V poletnih mesecih je ta raba manjša, v pomladanskih in jesenskih pa večja. Iz tega lahko povzamemo, da je letna poraba električne energije takšne toplotne črpalke okrog 400 kWh, kar stroškovno znaša okrog 50 € za ogrevanje tople sanitarne vode. Takšno črpalko, ki okvirno stane 1.500 €, je najbolje postaviti v prostor, ki ga nameravamo hladiti (običajno je to klet). Ta način priprave sanitarne tople vode je posebej priporočljiv na območjih, ki ležijo na senčnih predelih in nimajo možnosti izkoriščanja sončne energije preko celega dneva. Uporaba različnih tipov toplotnih črpalk za ogrevanje objektov in sanitarne vode je možna na celotnem območju občine Krško brez predhodnih merjenj, razen za izkoriščanje podtalne vode. Za uporabo termalne vode na Krško – Brežiškem polju je najprej potrebno izvesti raziskovalno vrtino na morebitni mikrolokaciji.

12.5. VETRNA ENERGIJA

Pred odločitvijo o izkoriščanju vetra so potrebne natančne meritve vetra, saj je potrebno poznati njegove klimatološke značilnosti. Za analizo podatkov o vetru je izdelanih nekaj metodologij, v ta namen je bil izdelan tudi program WASP. Namenjen je analizi in obdelavi podatkov o vetru, z namenom izkoriščanja njegove energije. Programski paket WASP omogoča obdelavo in analizo merskih podatkov o vetru, upoštevaje relief, vetrne ovire in hrapavost površine v okolici merilnega mesta, oceno lastnosti vetra v okolici merilnih mest, oceno izkoristka vetrnih turbin na izbranem mestu, tudi tam, kjer meritev ni in oceno izkoristka parka vetrnih turbin. V primeru interesa izrabe vetra na območju občine bi bilo potrebno izdelati bolj natančne meritve hitrosti vetra, kajti le z natančnejšimi meritvami bi lahko v celoti ocenili potencial za izrabo vetrne energije v občini. Slika 27: Vetrni potencial v Sloveniji

Vir: http://www.arso.gov.si Vetrna elektrarna pretvarja energijo vetra v električno energijo. Teoretično jo lahko pretvori največ do 60 %. V praksi se le od 20 do 30 % energije vetra dejansko pretvori v električno energijo. Moči vetrnih elektrarn se gibljejo od nekaj kW do nekaj MW. Z napredovanjem tehnologije se te moči povečujejo. Večina vetrnih

Stran : 70

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo elektrarn potrebuje veter s hitrostjo okoli 5 m/s za začetek obratovanja, z novejšo tehnologijo pa vetrne elektrarne obratujejo tudi, ko veter piha pod 5 m/s. Pri previsokih hitrostih, običajno nad 25 m/s, se vetrne elektrarne ustavijo, da ne bi prišlo do poškodb. Maksimalne moči imajo vetrne elektrarne pri hitrosti okoli 15 m/s. Med 15 in 25 m/s proizvedejo vetrnice največ električne energije oziroma odvisno od tipa vetrne turbine. Pri previsokih ali prenizkih hitrostih vetra je vetrna elektrarna zaustavljena in takrat ne proizvaja električne energije. Sestavni deli klasične trikrake elektrarne na veter so: steber, ohišje z generatorjem električne energije in ostali pomembni deli, kot so reduktor, rotor, sistem za spreminjanje smeri, itd., ki jih varuje ohišje, ter 2 do 3 lopatice. Večji del vetrnih elektrarn ima v generatorju tudi olje, ki je sicer lahko tudi biorazgradljivo, vendar zaradi varnosti ni priporočljivo, da stojijo na vodovarstvenem območju. Poleg te vrste obstaja še veliko različnih oblik in velikosti in moči vetrnih elektrarn, odvisno od proizvajalca. Vetrne elektrarne oziroma turbine, ki so trenutno na trgu, imajo nazivne moči od nekaj 100 W do 5 MW. Od moči so navadno odvisne tudi velikosti stebrov in elis. Sodobne vetrne turbine so zaradi večjega potenciala oziroma moči vetra na večji višini lahko visoke preko 120 metrov, premer rotorja pa lahko znaša več kakor 120 metrov. Pred odločitvijo za postavitev elektrarn na veter, je potrebno izvesti natančne meritve vetra na izbranih lokacijah. Meritve vetra opravljajo s posebnimi merilnimi napravami, imenovanimi anemometri. Meritve morajo biti opravljene na ustreznih višinah, pri čemer je treba upoštevati, da se z oddaljevanjem od zemeljskega površja hitrost vetra povečuje. Iz meritev se pridobi podatke o hitrosti vetra, njegovi smeri, itn. Na podlagi teh podatkov se oceni količino električne energije, ki bi jo proizvajala elektrarna na veter (Vir: http://www.ape.si/ september 2009). Prednosti in slabosti izrabe energije vetra Elektrarne na veter imajo številne prednosti: o enostavna tehnologija za pretvorbo energije vetra v električno energijo, o proizvodnja električne energije iz vetrne elektrarne ne povzroča emisij in tako zmanjšuje onesnaževanje zraka in o raba vetrne energije zmanjšuje rabo primarne energije (nafte, plina itd.). Elektrarne na veter imajo tudi slabosti: o vizualni vpliv na okolico zaradi svoje velikosti, o v neposredni bližini povzročajo določen nivo hrupa. (Vir: http://www.gov.si/aure/eknjiznica/IL_5-03.PDF). Slika 28:Videz različnih vetrnih elektrarn

Vir: http://www.helixwind.at/ in http://www.windpoweringeneering. com/

Stran : 71

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

12.5.1. Območja vetrnega potenciala Določitev območij za postavitev vetrnih elektrarn je bistveno težje kot pri fotovoltaičnih elektrarnah. Težava se pojavlja predvsem v tem, da v Sloveniji nimamo konkretnih podatkov o hitrostih in močeh vetra, ampak zgolj računski model, ki predvideva določene hitrosti in intenzivnosti vetrov na območju Slovenije. Zato je pri načrtovani postavitvi elektrarne bistveno, da se na predvidenem mestu postavitve izvedejo meritve, ki morajo trajati vsaj eno leto, da se pridobi sliko celoletnih vetrov na specifičnem območju. Podatki, ki obstajajo, so v lasti posameznih investitorjev, ki zaradi poslovnega interesa podatkov ne razkrivajo. Območja za postavitev vetrnih elektrarn so zato določena na podlagi slike vetrov, narejene s pomočjo modela WASP, ki na območju občine Krško ne predvideva večjih intenzivnosti vetra, temveč hitrosti med 2 in 3 m/s na 50 metrih, kar je komaj dovolj za zagon vetrne elektrarne. Največkrat so lokacije, kjer je možna in smiselna postavitev vetrnih elektrarn, na vrhu hriba (»hill effect«) oziroma v kotanji ali dolini, kjer se ustvari t. i. »tunnel effect«, kjer so vetrovi običajno nekoliko močnejši zaradi oblike doline, po kateri piha veter. Vetrna elektrarna Šinkovec Investitor namerava na lokaciji postaviti vetrno elektrarno. V vlogi investitor ni natančno definiral velikosti in moči vetrnega polja. Glede na lokacijo občine Krško in mikro lokacijo predlagane elektrarne in glede na karto povprečne letne hitrosti vetra omenjena vetrna elektrarna nima velikega potenciala. Kljub temu je potencial potrebno preveriti z najmanj enoletnimi kontinuiranimi meritvami na predlagani lokaciji. Slika 29: VE Šinkovec

Šinkovec Rok

Vetrna energija na področju občine Krško glede na modelno karto nima potenciala, ki bi ga bilo smiselno izkoriščati, zato je pri morebitnih vlogah za postavitev vetrnih elektrarn najprej potrebno izvesti meritve, na podlagi katerih se določa morebitna smiselnost postavitve naprav. V primeru vloge je kljub temu potrebno razmisliti o določitvi namembnosti zemljišča kot zemljišča za opravljanje energetske dejavnosti; postopek ugotovitve primernosti postavitve je namreč dolgotrajen.

Stran : 72

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

12.6. VODNA ENERGIJA

Glavnina hidroenergetskega potenciala Slovenije je razvrščena med tri osnovna porečja: Drave, Save in Soče. Na Muro odpade manjši delež. Razviden je tudi delež trenutne in predvidene proizvedene energije v primarni energiji, porabljene v RS. Tabela 19: Pregled hidroenergetskega potenciala Republike Slovenije

OBRATUJOČE IN EKOLOŠKO SPREJEMLJIV HIDROENERGETSKI HIDROENERGETSKI POTENCIAL Površina POTENCIAL Porečje (km 2) Potencial obratujočih elektrarn Ekološko sprejemljiv potencial Teoretični Tehnični Ekonom. - 2005 – cilj 2020 (GWh/leto) (GWh/leto) (GWh/leto) delež prim. delež prim. (GWh/leto) (GWh/leto) 1 2 3 4 energije -% energije -% Drava 3.700 3.100 2.500 2.400 2,81 2.500 2,93 Sava 3.500 2.500 1.500 320 0,37 1.200 1,41 Soča 2.300 1.500 1.250 350 0,41 430 0,503 Mura 1.000 600 400 100 0,12 Manjši vodotoki – mHE 2.000 1.100 475 340 0,39 475 0,56 Slovenija 20.250 12.500 8.800 6.125 3.410 3,99 4.805 5,62 Vir: Poročilo o plačilih koncesij za proizvodnjo elektrike v malih hidroelektrarnah z analizo vpliva višine plačila za koncesijo na ta sektor proizvodnje električne energije in analizo vplivov drugih razmerij razdelitve plačila koncesij med državo in občino, MOP, 2007).

12.6.1. Male hidroelektrarne Male hidroelektrarne so manjši objekti, postavljeni na manjših vodotokih. Pri malih hidroelektrarnah gre za manjše posege v okolje. V Sloveniji štejemo za male hidroelektrarne tiste, ki imajo moč do 10 MW. Male hidroelektrarne so lahko povezane in oddajajo energijo v javno omrežje ali samostojne in napajajo omejeno število porabnikov. Vsaka sodobna mala hidroelektrarna je sestavljena iz naslednjih elementov: o zajezitev vodotoka z jezom, grobo rešetko, peskolovom in čistilnim kanalom, o dovod vode z vstopno in predturbinsko zapornico, o turbina, ki pretvarja vodno energijo v mehansko delo in poganja generator električne energije, o elementi za upravljanje in nadzor. Količino vode, ki teče v vodotoku v časovni enoti imenujemo pretok vodotoka. Pri merjenju pretoka vodotoka ob normalno nizki vodi dobimo podatek o tem, koliko vode imamo na voljo vseh 12 mesecev v letu. Pod pojmom normalna nizka voda razumemo stanje vode v normalnih pogojih, ko ni poplav, suše ali zmrzali. Za načrtovanje male vodne elektrarne je poleg pretoka vodotoka pomembna tudi krivulja trajanja, ki ponazarja pretok vodotoka v določenih letnih časovnih obdobjih. Izgradnja vodne elektrarne predstavlja trajni poseg v naravno okolje. Z vodnogospodarskega vidika naj bi vodotoki tudi po izgradnji elektrarne zagotavljali odvodnjo visokih vod in odpadnih vod, pretok plavin, omogočali ribištvo, rekreacijske in turistične dejavnosti in po možnosti tudi plovbo. Najizrazitejše okoljske spremembe ob izgradnji male vodne elektrarne vodotoka in njegove okolice so: o znižanje gladine v strugi, o zmanjšanje hitrosti toka vode, o povečano odlaganje proda in mulja, o večja obremenitev vodotoka z odpadnimi vodami, o povečanje temperaturnih ekstremov vodotoka, o sprememba vsebnosti kisika v vodi, o vplivi na rečno in obrežno krajino, o znižanje nivoja podtalnice in o kvantitativna in kvalitativna sprememba favne in flore.

Stran : 73

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Pred izgradnjo male vodne elektrarne je potrebno pridobiti s področja varstva okolja tudi soglasje zavoda za ribištvo, soglasje zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine in koncesijo za izkoriščanje vodotoka, ki jo izda Republika Slovenija (Vir: Medved S, Novak P., Varstvo okolja in obnovljivi viri energije, Fakulteta za strojništvo, 2000).

12.6.2. Vodni potencial v občini Krško Skozi občino Krško teče reka Sava, ki ima ocenjen pretok okoli 300 m 3/s in je najdaljša slovenska reka. Na njej je že postavljenih nekaj večjih hidroelektrarn, ki imajo nazivne moči od 20 do 40 MW, v načrtovanju in izdelavi so nove hidroelektrarne na spodnji Savi. Za izkoriščanje vodnega potenciala so v večini primerov primerne tako reke kot manjši potoki, največja ovira je postavitev hidroelektrarn v okolje. Občina Krško ima poleg reke Save še veliko manjših pritokov, za katere je konkretne podatke o pretokih težko pridobiti, saj so vodomerne postaje postavljene na večjih vodotokih. Za izkoriščanje vodnega potenciala je zato potrebno poiskati lokacije, ki imajo večji padec vode, imajo čim manjši vpliv na habitat v okolici, kot tudi na videz lokacije. Poleg teh dejavnikov je dobro, da je v bližini čim boljše elektroenergetsko omrežje.

12.6.3. Vodotoki v občini Krško V spodnji tabeli so prikazani vodotoki v občini Krško, za katere smo pridobili podatke o njihovi vodnatosti. Podatki se nanašajo na stoletne vode Q100, ki predstavljajo velikost pretoka posameznega vodotoka, ki se navadno pojavi 1 do 2 krat na 100 let. Podatki o teh pretokih so potrebni za načrtovanje poplavne varnosti. Dejanski povprečni letni pretok posameznega vodotoka je v realnem veliko manjši, v kolikor primerjamo podatke za reko Savo, je povprečni letni pretok več kot 10-krat manjši. Glede na to lahko smatramo, da so ostali vodotoki v občini Krško za intenzivnejše izkoriščanje v energetske namene manj primerni, možnost postavitve mikro hidroelektrarne omogočajo večji lokalni padci na posameznem vodotoku. Glede na podatke s strani MOP so na vodotokih Štagina, Presladolski in Petelinski potok predvidena naravno urejena drstišča. Tabela 20: Stoletni pretoki potokov v občini Krško Pretok stoletnih vod Vodotok Q100 [m 3/s] Brestanica 137 Štagina 32 Pijavški potok 11 Ledinski graben 17 Češki graben 13 Žekovec 10 Presladolski 26 Petelinski 13 Leskovški potok 12 Penk 2,2 Dvoriški potok 6,0 Pritok 2,7 Zelenec 6,2 Gunški potok 8,2 Pleterski potok 7,6 Suhi graben 9,7 Kladje 5,8 Bobnič 2,2 Škocjanski potok 7,5 Pritok 4,4 Potok v Dobravi 5,0 Sremič 5,2 Zahoč 7,1

Stran : 74

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

Pri vodotokih je pomembno, da se skozi vse leto zagotovi minimalni pretok vode, s čimer se poskuša omejiti vpliv na floro in favno, kar lahko privede do tega, da majhne oziroma mini elektrarne niso rentabilne, saj del obratovalnega časa ne delujejo zaradi premajhnega pretoka.

12.7. Soproizvodnja toplote in električne energije

Soproizvodnja ali kogeneracija je tehnologija za hkratno pridobivanje toplotne in električne ali mehanske energije z uporabo istega goriva. Pri sistemih soproizvodnje pretvarjamo notranjo energijo goriva v električno energijo preko vmesne energije. Običajno je to mehanska energija vrtečih se delov motorjev oziroma turbin, ki poganjajo električni generator, ki proizvaja električno energijo. Pri pretvorbi notranje energije goriv v mehansko energijo se sprosti velika količina toplote, ki jo zajamemo in koristno uporabimo. To je tudi osnovna razlika med soproizvodnjo in ločeno proizvodnjo električne energije: zajetje in koristna uporaba toplote.

12.7.1. Lesna biomasa Poleg fosilnih goriv ter bioplina je za soproizvodnjo primerno gorivo tudi lesna biomasa. Če izgoreva direktno, je uporabna zgolj parna turbina. Lesno biomaso lahko uplinimo in tako pridobljen plin uporabimo za zgorevanje v plinskih motorjih ali turbinah. Sistem za soproizvodnjo s parno turbino vključuje parni kotel, v katerem izgoreva biomasa, pri tem pa nastaja visokotlačna para. V parni turbini se z ekspanzijo visokotlačne pare toplota pretvarja v mehansko energijo. Prednost je ta, da dimni plini ne tečejo direktno skozi turbino, zato lahko v kotlu uporabimo tako rekoč vsa goriva, tudi odpadke (Vir: Zupan G., dr. Stritih U., dr. Butala V., Soproizvodnja toplote in elektrike na biomaso, CEET, 2005). Soproizvodnja v sedanjem času ni več primerna le za velike sisteme. Trenutno je na slovenskem trgu nekaj ponudnikov naprav za soproizvodnjo, t. i. mikro soproizvodnih sistemov, ki se nameščajo v stanovanjske objekte, šole, gostinske obrate. Najbolj pogost način soproizvodnje je s pomočjo zemeljskega plina, nekaj manj ponudnikov pa ponuja enote na lesno biomaso, natančneje na lesne pelete, s pomočjo katerih gospodinjstvo prispeva k skupni električni bilanci Slovenije. Postavitev teh sistemov je možna praktično povsod, zato območja ne bomo posebej zarisovali. Na območjih, kjer je prisoten zemeljski plin se uporabniki lahko odločijo za postavitev soproizvodnje tudi na zemeljski plin (Krško, Senovo, Brestanica, Dovško,...), na ostalih območjih naj se spodbuja predvsem ogrevanje na lesno biomaso, kjer se pri odločitvi za ogrevanje na lesne pelete lahko vzpostavi sistem soproizvodnje na lesno biomaso pri gospodinjstvih oziroma tudi na sekance ali mešano lesno gorivo pri večjih porabnikih toplote ali pri podjetjih, kjer je ostanek pri izdelkih les (mizarstva, žage,...). Za takšen način pridobivanja električne energije je smiselno, da se odločijo predvsem tisti, ki imajo možnost pasovnega odjema toplote, kar pomeni, da imajo vseskozi bolj ali manj enako količino odjema toplote. S tem se vzpostavi pretežno enakomerno delovanje naprave ter zagotovi tudi njena rentabilnost. Pri manjših hišnih sistemih pa tudi pri večjih je zato v ta namen navadno prigrajen hranilnik toplote, s čimer podaljšamo cikel delovanja kogeneracije. Predlogov za gradnjo takšnih sistemov ni, smiselno pa je, da se takšna postrojenja postavljajo za večje toplotne zahteve, kar predstavlja predvsem podjetja, ki toploto potrebujejo skozi celo leto v enakomernem odjemu (t. i. pasovni odjem). Takšne sisteme najpogosteje gradijo lesnopredelovalna podjetja (mizarstva, žage), ki imajo dovolj lastnih lesnih ostankov in lesnih odpadkov, ki jih nato koristijo za ogrevanje ali soproizvodnjo. Zunanji videz takšnega obrata je poljuben, odvisno od investitorjevih želja in arhitektovih zamisli, tako, da se lahko vklopijo v okolico.

Stran : 75

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Slika 30: Kotlovnici na biomaso: Kočevje in Vransko

Vir: http://www.aure.si/, december 2009

12.7.2. Bioplin Bioplin je mešanica plinov, ki nastane pri razkroju organske snovi v pogojih brez prisotnosti kisika (anoksični pogoji, anaerobna razgradnja organskih snovi). V naravi so ti pogoji izpolnjeni v močvirjih, v prebavnem traktu prežvekovalcev, tudi človeka, v odlagališčih odpadkov, ki vsebujejo biološko razgradljive snovi. V skupini odpadkov, ki potencialno predstavljajo organsko snov za pridobivanje bioplina, so odpadki iz prehrambne industrije, klavniške industrije, vzreje živine (gnoj, gnojevka), komunalni odpadki, komunalne odpadne vode. Za optimiranje proizvodnje bioplina iz različnih vrst odpadkov so razviti ustrezni bioreaktorji. Najpreprostejši (Indija) omogočajo proizvodnjo bioplina npr. že iz odpadkov 4 glav velike živine. Tvorba bioplina in njegovo nenadzorovano izpuščanje v okolje pa predstavlja poleg varnostnega tudi okoljski problem, saj vsebuje mešanica bioplina poleg ogljikovega dioksida tudi metan, torej plin, ki povzroča učinek tople grede (Vir: http://www.ihan.si/, oktober 2009). Farma Pristava je bila zgrajena in začela z obratovanjem v letu 1984. Leži ob robu Krakovskega gozda izven naselja Pristava. Zgrajena je bila po ihanski tehnologiji z načrtovano proizvodnjo okoli 30.000 pitancev. Vendar tega do sedaj še ni dosegla. Farmo sta zgradili podjetji Mercator in Agrokombinat Krško, kasneje pa je farma, ki je bila v sklopu Agrokombinata Krško, prešla v celotno lastništvo sistema Mercator. Leta 2002 je bila prodana podjetju Farme Ihan. Farma Pristava je sestavljena iz štirih enakih proizvodnih objektov - tunelskega sistema (pripustišče, čakališče, prasilišče, oddelek vzreje in oddelka predpitanja in pitanja), objekta separacije in treh lagun. Na farmi je povprečno okoli 1.400 plemenskih živali, letna proizvodnja pa obsega okoli 26.000 pitancev, vključno s prašiči, oddanimi v kooperacijo (Vir: http://www.ihan.si/, oktober 2009). Glede na velikost farme Pristava je na območju upravičena postavitev bioplinske naprave, saj se količine bioplina ocenjuje med 1.000.000 in 1.300.000 m 3 na letni ravni in možno letno proizvodnjo električne energije do 3,5 GWh. S pomočjo toplote, ki nastaja kot produkt zgorevanja plina v motorju se lahko na območju potencialno ogrevajo rastlinjaki za gojenje zelenjave, lahko se ogreva bližnje objekte, lahko pa se odvečno toploto s pomočjo absorpcijskih naprav uporabi za hlajenje objektov.

Stran : 76

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

Slika 31: Večja bioplinarna v Sloveniji, Nemščak

Vir: http://www.ihan.si/, oktober 2009

*1. Dostava, predelava in sterilizacija mesnih odpadkov, 2,3 Fermentorji in polnilnica za gnojnico in koruzno silažo, 4. Plinski generatorji, 5. Postfermentacija (filtracija plina), 6. Boksi za silažo, 7. Čistilna naprava, 8. Prašičja farma

Bioplin, ki ga je možno izkoriščati, ne nastaja samo iz živalskih odpadkov, pač pa ga je možno izkoriščati tudi na čistilnih napravah in deponijah odpadkov. Izkoriščanje poteka na podoben princip. Za izkoriščanje tega potenciala so namenjene državne spodbude za odkup električne energije preko subvencioniranja odkupne cene električne energije.

Stran : 77

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

13. CILJI ENERGETSKEGA NAČRTOVANJA V OBČINI

13.1. CILJI SLOVENSKE ENERGETSKE POLITIKE

Vizija prihodnjih aktivnosti na področju energetike v Sloveniji je vzpostavitev pogojev za prehod v nizkoogljično družbo z vodilno vlogo naslednjih prednostnih področij: učinkovito rabo energije, izkoriščanjem obnovljivih virov energije in razvojem aktivnih omrežij za distribucijo električne energije. Operativni cilji Nacionalnega energetskega programa do leta 2030 glede na leto 2008 so : Tabela 21: Operativni cilji Nacionalnega energetskega programa

CILJI NEP Leto 2020 Leto 2030

Izboljšanje učinkovitosti rabe energije. za 20 % za 27 %

Delež OVE v rabi bruto končne energije. 25 % 30 %

Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz zgorevanja goriv 21. za 9,5 % za 18 %

Zmanjšanje energetske intenzivnosti. za 29 % za 46 %

Zagotovitev 100 % deleža skoraj ničelno energijskih stavb med novimi in obnovljenimi stavbami do leta 2020 in v javnem sektorju do leta 2018 .

Zmanjšanje uvozne odvisnosti na raven ne več kot 45 % do leta 2030 in diverzifikacija virov oskrbe z energijo na enaki ali boljši ravni od sedanje.

Izboljšanje mednarodne energetske povezanosti Slovenije za večjo diverzifikacijo virov energije, dobavnih poti in dobaviteljev ter nadaljnjo integracijo s sosednjimi energetskimi trgi.

Ukrepi za doseganje ciljev NEP so strukturirani v podprogramih v štirih sklopih:

Tabela 22: Ukrepi za doseganje ciljev Nacionalnega energetskega programa

UKREPI ZA DOSEGANJE CILJEV NEP PODPROGRAMI URE, OVE, Trajnostna raba in lokalna oskrba z energijo raba energije v prometu, lokalna oskrba z energijo, soproizvodnja toplote in električne energije. Proizvodnja električne energije, Oskrba z električno energijo prenos električne energije, omrežja za distribucijo električne energije. Oskrba z zemeljskim plinom, tekoča goriva, Oskrba z gorivi premog, jedrska energija. Razvoj trga z električno energijo in zemeljskim plinom, davki in regulirane cene, Horizontalni podprogrami izobraževanje in usposabljanje, raziskave in razvoj, prostorsko načrtovanje.

Stran : 78

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

13.2. DOLOČITEV CILJEV SAMOUPRAVNE LOKALNE SKUPNOSTI Cilji samoupravne lokalne skupnosti morajo biti usklajeni s cilji NEP ter možnostmi URE in OVE na njenem območju. Postavljene cilje lahko lokalna skupnost doseže samostojno ali v sodelovanju z drugo samoupravno lokalno skupnostjo (Vir: Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov, neuradno prečiščeno besedilo) . UČINKOVITA RABA ENERGIJE Operativni cilji NEP na področju učinkovite rabe energije so:

Zagotoviti 100 % delež skoraj ničelno energijskih stavb med novimi in obnovljenimi stavbami do leta 2020 in v javnem sektorju do leta 2018.

Zmanjšanje stroškov za energijo v javnem sektorju za 40 mio EUR/leto do leta 2015, 85 mio EUR/leto do leta 2020 in 130 mio EUR/leto do leta 2030.

Obvladati rast rabe električne energije (brez rabe v prometu) tako, da bo rast manjša kot 5 % do leta 2020 in manjša kot 7 % do leta 2030 glede na rabo v letu 2008.

OBČINA KRŠKO – projekti/aktivnosti 1. energetski pregledi javnih stavb, energetska sanacija javnih stavb in večstanovanjskih stavb in gradnja aktivnih stavb; zagotavljanje 100 % deleža skoraj nič energijskih stavb med novimi in obnovljenimi stavbami do leta 2020 in v javnem sektorju do 2018; 2. energetski upravljavec (mesečno spremljanje in analiziranje rabe energije/energentov; vodenje skupnega javnega naročanja za dobavo energije/energentov; načrtovanje rabe in stroškov za energijo in spremljanje realizacije; pregled nad obstoječimi in prihodnjimi zakonodajnimi obveznostmi) in energetsko knjigovodstvo; 3. izboljšanje javne razsvetljave (strategija razvoja javne razsvetljave; usposabljanje in ozaveščanje upravljavca infrastrukture JR; zmanjšanje rabe energije in stroškov za upravljanje in vzdrževanje JR); 4. promocija dobrih praks URE – zlasti z demonstracijskimi projekti; 5. prostorsko načrtovanje; 6. -pametni števci v stavbah javne uprave.

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE Operativni cilji NEP na področju uvajanja obnovljivih virov energije:

33 % delež proizvodnje toplote iz OVE do leta 2020 in 37 % do leta 2030.

12 % delež razpršene proizvodnje električne energije iz OVE do leta 2020 in 18 % do leta 2030.

Zagotoviti 20 % OVE v sistemih daljinskega ogrevanja do leta 2020.

V petih občinah spodbuditi 100 % rabo OVE do leta 2020 in v 20-tih do leta 2030.

Predlog novega Energetskega zakona (EZ-1) v 317. členu Obvezna uporaba OVE in soproizvodnje v sistemih daljinskega ogrevanja določa, da mora biti v vsakem sistemu daljinskega ogrevanja do leta 2020 vsaj 20 % toplote na letnem nivoju proizvedene iz obnovljivih virov energije. Poleg tega mora biti do leta 2020 vsaj še naslednjih 60 % toplote na letnem nivoju proizvedene iz obnovljivih virov ali v soproizvodnji.

Stran : 79

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

OBČINA KRŠKO – projekti/aktivnosti 1. energetska sanacija stavb in gradnja aktivnih stavb; zagotavljanje 100 % deleža skoraj nič energijskih stavb med novimi in obnovljenimi stavbami do leta 2020 in v javnem sektorju do 2018. 2. obvezna uporaba OVE, SPTE ali daljinskega ogrevanja v vseh novih stavbah nad 250 kW. 3. nadomeščanje kurilnega olja za ogrevanje z lesno biomaso in drugimi OVE. 4. nadomeščanje električne energije za pripravo tople sanitarne vode s sončno energijo in drugimi OVE. 5. izgradnja, širitev in prenova sistemov daljinskega ogrevanja na OVE. 6. spodbujanje uporabe OVE v lokalni skupnosti (biomasa: analiza upravičenosti izgradnje novih sistemov za izkoriščanje biomase; spodbujanje občanov k izkoriščanju lastnih virov za proizvodnjo biomase za ogrevanje v občini). 7. celostno načrtovanje zgradb in naselij (solarni urbanizem).

PROMET: Cilji NEP na področju rabe energije v prometu:

Zmanjšanje rabe energije in emisij toplogrednih plinov z izboljšanjem učinkovitosti vozil in vožnje.

Zagotoviti 4,9 % delež OVE v prometu do leta 2015 in 10 % delež do leta 2020.

Zagotoviti 50 % delež OVE za polnjenje električnih akumulatorskih vozil in vozil na vodik do leta 2015 in 100 % delež OVE do leta 2020 na javnih polnilnih mestih.

Razvoj energetske in polnilne infrastrukture za učinkovito uporabo sodobnih, okolju prijaznejših vozil.

OBČINA KRŠKO – projekti/ aktivnosti 1. urejanje prostora in uvajanje polnilne infrastrukture. 2. ukrepi prometne politike.

LOKALNA OSKRBA Z ENERGIJO: Cilji NEP na področju lokalne oskrbe z energijo:

Povečanje pokritosti s sistemi daljinskega ogrevanja: - Povečanje deleža daljinskega ogrevanja v strukturi rabe končne energije za ogrevanje do leta 2030 za vsaj 40 %. - Povečanje deleža stavb, ki se oskrbujejo iz sistemov lokalnega ali daljinskega ogrevanja, zlasti novih stavb in stavb v javnem sektorju. Postopen prehod na vire z nizkimi izpusti ogljikovega dioksida v lokalni energetiki, tako da bo dosežen 80 % delež iz nizkoogljičnih virov do leta 2020 (OVE, SPTE z visokim izkoristkom ter odpadne toplote).

Razvoj daljinske oskrbe s hladom: postavitev vsaj petih sistemov daljinskega hlajenja do leta 2015.

Prehod petih občin na 100 % oskrbo z energijo iz OVE do leta 2020 in najmanj 20 občin do 2030.

OBČINA KRŠKO – projekti/aktivnosti 1. spodbujanje lokalne skupnosti za prehod na OVE (analiza možnih lokacij upravičenosti izgradnje novih sistemov za izkoriščanje vodne in sončne energije – študije upravičenosti).

Stran : 80

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

2. prehod na vire z nizkimi izpusti ogljikovega dioksida v lokalni energetiki. 3. spodbujanje zasebnih vlagateljev. 4. načrtovanje lokalne oskrbe z energijo za razmejitev področij glede načina ogrevanja med sistemi oskrbe z energijo. 5. pri načrtovanju ogrevanja v naseljih in lokalnih skupnostih glede na vir zagotoviti prednostni vrstni red oskrbe s toploto. 6. priprava občinskih prostorskih načrtov na osnovi usmeritev iz LEK. 7. povečanje pokritosti s sistemi daljinskega ogrevanja. 8. povečanje deleža daljinskega ogrevanja v strukturi rabe končne energije za ogrevanje do leta 2030 za vsaj 40 %. 9. povečanje deleža stavb, ki se oskrbujejo iz sistemov lokalnega ali daljinskega ogrevanja, zlasti novih stavb in stavb v javnem sektorju. 10. postopen prehod na vire z nizkimi izpusti ogljikovega dioksida v lokalni energetiki.

Stran : 81

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

14. PREDLOGI UKREPOV

14.1. UKREPI NA PODROČJU OSKRBE Z ENERGIJO

14.1.1. Skupne kotlovnice Ogrevanje iz skupnih nadzorovanih kurišč mora imeti prednost pred individualnim ogrevanjem. Občina lahko to uredi z odlokom, preko katerega določi, da se morajo večstanovanjski objekti, ki se nahajajo na območju večje kotlovnice, ob prostih kapacitetah, na to kotlovnico priključiti. V primeru večjih novogradenj se poskrbi za celostno rešitev ogrevanja preko skupnih kotlovnic. Kotlovnice predstavljajo okoljsko bolj sprejemljivo oskrbo s toplotno energijo v primerjavi z individualnimi kurišči (večji nadzor nad kuriščem), seveda ob pogoju da so dobro vzdrževane. Upravitelji kotlovnic morajo nadzorovati energetsko rabo v kotlovnicah in biti sposobni oceniti stanje vsake izmed kotlovnic v njihovem upravljanju. Občinski energetski upravljavec poskrbi, da upravitelji kotlovnic pripravijo predloge oziroma načrte za izboljšanje stanja v posamezni kotlovnici. Za vsako izmed večjih kotlovnic se po popisu stanja pripravi načrt za prihodnost oziroma predlogi sanacije. Med predlogi morajo biti analizirane možnosti prehoda načina ogrevanja na okolju prijaznejšo možnost: v primeru, da se kotlovnica nahaja na območju plinovoda prehod na zemeljski plin ali na lesno biomaso, v kolikor to dopuščajo razmere. Občinski energetski upravljavec poskrbi tudi, da so lastniki kotlovnic informirani o stanju skupne kotlovnice in o možnih prihrankih pri rabi ob izvedbi različnih ukrepov. S tem poskrbi za ozaveščanje in izobraževanje ljudi tudi na tem področju.

14.1.2. Daljinski sistem ogrevanja V občini Krško je manjši sistem daljinskega ogrevanja, na katerega so priklopljene javne stavbe: vrtec Pravljica Krško, Vrtec Krško – Grič, Valvazorjeva knjižnica, Izposojevališči Videm in Senovo in Glasbena šola Krško.

14.1.3. Plinovodni sistem Glede na to, da je zemeljski plin eden od energentov, ki poleg biomase vsebuje najmanj emisij ogljikovega dioksida, bi bilo smiselno v prihodnje spodbujati gospodinjstva in podjetja za priklop na plinovodno omrežje. Osnovne aktivnosti za pospešitev priključevanja na plinovodni sistem so: o subvencioniranje gospodinjstev za priklop na obstoječe plinovodno omrežje in uporaba zemeljskega plina za ogrevanje in po možnosti tudi za kuhanje, o obvezen priklop in odjem zemeljskega plina za javne ustanove, kjer je to mogoče.

14.2. UKREPI NA PODROČJU UČINKOVITE RABE ENERGIJE

14.2.1. Stanovanja Občina lahko izvaja in tudi mora izvajati vrsto ukrepov (finančno bolj ali manj zahtevnih), s katerimi spodbudi občane k energetskemu varčevanju, zamenjavi fosilnih energentov za obnovljive vire energije oziroma k spremembi njihovih navad. Pretežni del oskrbe s toplotno energijo v stanovanjskih objektih v občini Krško temelji na individualnih kuriščih . Ta so velikokrat slabo nadzorovana in zastarela, kar je s stališča vplivov na okolje najslabši način oskrbe. Ker gre za dokaj številčno skupino porabnikov energije v občini, je pomembno, da se za to skupino pripravijo ustrezne usmeritve. Pri tem lahko občina za spodbujanje uporablja vrsto instrumentov:

Stran : 82

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

o občinska podpora pri svetovanju občanov glede URE, o občinska podpora pri kreditiranju in subvencioniranju URE, o motiviranje prebivalstva za ukrepe URE (izolacija stavb, varčne žarnice itd.), o uvajanje demonstracijskih in pilotnih projektov. Prvi in najpomembnejši ukrep, ki ga mora izvajati občina, je neprestano osveščanje prebivalstva o možnostih za prihranke, o koristih, ki jih lahko imajo zaradi učinkovitejše rabe energije in uvajanja obnovljivih virov energije. V ta namen mora občina organizirati raznovrstne dogodke na to tematiko, poskrbeti, da se bo tema pojavljala v lokalnih medijih (radio, TV, lokalni časopisi) ipd. Z osveščanjem se velikokrat avtomatično povečajo aktivnosti prebivalcev samih na področju reševanja okoljske in energetske problematike. Izkušnje kažejo, da je mogoče le s pravilnim ravnanjem osveščenih porabnikov energije zmanjšati rabo energije v stavbi tudi do 20 %, ne da bi se bivalno ugodje v stavbi zmanjšalo. Drugi možen ukrep, podpora pri subvencioniranju projektov URE na področju stanovanj, lahko občina izvede preko javnega razpisa za dodelitev nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe v učinkovito rabo energije v občini. V razpisu se določi, za katere spodbude bo občina dodeljevala nepovratna sredstva, kar je odvisno tudi od same višine namenjenih sredstev za izvedbo razpisa. Občina se tako lahko odloči za sofinanciranje: o toplotne zaščite zunanjega ovoja zgradbe, o zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva, o vgradnja solarnega ogrevalnega sistema. V razpisu naj občina določi tudi splošne razpisne kriterije in pogoje, ki veljajo za: Menjavo zunanjega stavbnega pohištva: Zamenjava zunanjega stavbnega pohištva, to je oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev, vključuje zamenjavo starega s sodobnim, energijsko učinkovitim, s toplotno prehodnostjo U< ali = 1,1 W/m2K za zasteklitve oziroma s toplotno prehodnostjo U< ali = 1,3 W/m2K za okna in okvir skupaj. Toplotna prehodnost zunanjih vrat ne sme biti večja od 1,8 W/m2K. Upravičena do sofinanciranja so samo okna in vrata, za katere se na podlagi proizvajalčeve izjave o razvrstitvi lahko ugotovi njihov razred po standardu SIST EN 12207. Toplotna zaščita zunanjega ovoja zgradbe Ta ukrep vključuje izvedbo toplotne izolacije fasade, strehe in oz. ali plošče proti neogrevanemu podstrešju in oz. ali kleti. Tabela 23: Toplotne zahteve za ovoj

Zunanje stene Podstrešja/strehe kleti

Toplotna prevodnost izolacijskega materiala najmanj 0,045 W/m2K najmanj 0,045 W/m2K najmanj 0,045 W/m2K Debelina izolacije najmanj (d) 12 cm 25 cm 8 cm Izpostava Energetske svetovalne pisarne ENSVET , kjer občanom nudijo energetsko svetovanje. Strokovni svetovalec s področja energetike občanom svetuje o: o izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav, o ·zamenjavi ogrevalnih naprav, o ·zmanjšanju porabe goriva, o ·izbiri ustreznega goriva, o ·toplotni zaščiti zgradb, o ·izbiri ustreznih oken, zasteklitve,

Stran : 83

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

o ·sanaciji zgradb z namenom zmanjšanja rabe energije, o ·uporabi varčnih gospodinjskih aparatov , o ·in vseh ostalih vprašanjih, ki se nanašajo na rabo energije. Vir: http://www.gi-zrmk.si/ensvet.htm Nekaj osnovnih ukrepov učinkovite rabe energije naštevamo v naslednji preglednici: Tabela 24: Ukrepi učinkovite rabe energije

UKREPI

OGREVANJE - dobra toplotna izolacija stavb - natančna regulacija temperature v prostorih - primerna razporeditev grelnih teles - kakovostna okna in vrata - dodatna zatesnitev oken - uvajanje obnovljivih virov energije - zamenjava dotrajanih grelnih teles z učinkovitejšimi, sodobnejšimi - vgradnja termostatskih ventilov

PREZRAČEVANJE - kontrolirano prezračevanje prostorov: kadar je ogrevanje vključeno, naj bodo okna zaprta, tudi stalno priprta okna so neustrezna rešitev;

- pravilno prezračevanje: za nekaj minut na stežaj odpremo okna in hkrati zapremo ventile na ogrevalnih telesih, nato okna zapremo in ponovno odpremo ventile na ogrevalnih telesih - redno preverjati tesnjenje oken in vrat in po potrebi zamenjati ali vgraditi tesnila

ELEKTRIČNA - v čim večji meri izkoriščati naravno svetlobo ENERGIJA - okna naj bodo redno očiščena, prav tako to velja tudi za svetila - preveriti, ali je razpored in tip svetil primeren glede na namembnost prostorov - uporaba varčnih žarnic - ugašanje luči, ko ni nikogar v prostoru - izklapljanje raznih aparatov, ko se ne uporabljajo - pri nakupih se je potrebno odločati za sodobne naprave, ki v času mirovanja oziroma pripravljenosti rabijo zelo malo elektrike - pomožni električni grelniki naj bodo v uporabi le v izjemnih primerih

VODA - kontrola, ali so po uporabi pipe zaprte - zapiranje pipe takrat, ko vode neposredno ne potrebujemo - redno izvajanje pregledov vodovodnega omrežja in pravočasna zamenjava izrabljenih tesnil ali pokvarjenih ventilov - vgradnja varčnih WC-kotličkov, ki imajo dve stopnji splakovanja - vgradnja števcev v stanovanjskih blokih v posamezno stanovanje - nakup sodobnih pralnih in pomivalnih strojev

14.2.2. Javni sektor Učinkovitejša raba energije v javnih zgradbah pomeni predvsem zmanjševanje stroškov, torej privarčevana denarna sredstva. Pri tem je pomemben dogovor med upravitelji stavb in občino Krško ter sodelovanje hišnika in drugih oseb, ki so zadolženi za vzdrževanje objekta (redni pregledi ogrevalnega in vodovodnega omrežja, pregledi električne napeljave, preverjanje tesnjenja oken, poročanje vodstvu in energetskemu menedžerju o potrebnih vzdrževalnih delih in zamenjavah itd.).

Stran : 84

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

Pri izobraževanju, ozaveščanju in motivaciji za varčevanje z energijo je pomembno, da so posamezni ukrepi, predvsem na področju učinkovite rabe energije, predvideni in izvedeni tudi v stavbah, ki so v lasti ali upravljanju občine. Izvedba teh ukrepov lahko služi kot zgled občanom pri prikazu praktičnih možnosti za zmanjšanje stroškov za energijo v stavbah. Izkušnje, ki jih pri tem pridobi občina, so lahko kasneje v pomoč tudi ostalim lastnikom javnih in stanovanjskih stavb. Izvajanje dejavnosti, ki pomenijo izboljšanje energetskega stanja v občini opravlja Lokalna energetska agencija. Pri upravljanju z javnimi stavbami so pomembni energetski pregledi javnih stavb. Osnovni namen energetskega pregleda je izdelava podlag za obvladovanje in po možnosti znižanje stroškov za energijo in s tem podlaga za program učinkovite rabe energije. Osnova energetskega pregleda je analiza rabe energije in stroškov za energijo za preteklo obdobje. Iz teh analiz izhajajo možnosti prihrankov ter ugotavljanje in vrednotenje potrebnih ukrepov z določenimi prioritetami. Energetski pregledi so učinkoviti in ekonomsko upravičeni pri večjih porabnikih energije, kot so proizvodni obrati in večje zgradbe – poslovno stanovanjski objekti, šole, vrtci in stanovanjski bloki.

14.2.3. Javne stavbe Na podlagi ogledov in pogovorov z ravnatelji javnih zavodov smo pripravili sklop ukrepov za učinkovito rabo energije v posameznih javnih stavbah. Tabela 25: Predlogi ukrepov v javnih stavbah v občini Krško

Naslov Starost Objekt Moč kotlov Predlagani ukrepi kotla

OŠ Leskovec pri Krškem in vrtec Pionirska cesta 4, OŠ je bila energetsko sanirana leta 2010. Objekt je v celoti prenovljen in dobro vzdrževan, zato ni predlogov Pionirska cesta 4a, ukrepov za zmanjšanje rabe energije. Krško Športna dvorana in bazen pri OŠ Leskovec pri Krškem. 352 kW in 2004 Energetska sanacija telovadnice in bazena . 865 kW Centralni vrtec – Pika Nogavička, pri OŠ Leskovec pri Krškem. Potrebna celovita energetska sanacija.

OŠ Leskovec pri Krškem, Cesta krških žrtev daljinsko Enota vrtca Mali Princ v nakupovalnem centru – prostor 132 a ima občina v najemu. enota vrtca oddelek Nakupovalni center ogrevanje

OŠ Leskovec pri Krškem, Veliki Podlog 14, Podružnična šola in enota vrtec v Vel. Podlogu (sta v isti Podlog 110 let stari stavbi). podružnica Veliki Podlog Potrebna celovita energetska sanacija.

OŠ Leskovec pri Krškem, Veliki Podlog 16, Podružnična šola in enota vrtec v Vel. Podlogu (sta v isti Podlog 110 let stari stavbi). enota vrtca Veliki Podlog Potrebna celovita energetska sanacija.

OŠ Adama Bohoriča Brestanica in vrtec Šolska cesta 29, obnovljena 2x320 kW Zamenjava kurilne naprave in prehod na SPTE moči Brestanica 2006 (OŠ) 80kW. Povezava kurilnice s kurilnico bazena in kasneje priklop z vrtcem. 20-50kW (vrtec) OŠ Adama Bohoriča je bila zgrajena leta 1966, leta 1980 je bil prenovljen srednji del šole (iz prvotne telovadnice) in dograditev jedilnice s kuhinjo, leta 1992 je bila

dograjena telovadnica. Potrebna celovita energetska sanacija. Potrebno bi bilo: - sanirati streho na starem delu šole, - obnoviti sanitarije pri ambulanti (puščanje, zamakanje), za zaposlene, v prostorih pri objektu za šolo, - zamenjava vhodnih vrat v šolo, v kuhinjo, v prizidani

Stran : 85

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Naslov Starost Objekt Moč kotlov Predlagani ukrepi kotla

prostor za glasbeno učilnico, - zamenjava notranjih steklenih sten vetrolovov, - zamenjava vseh oken na šoli (okna so velikih površin, nevarna za odpiranje, skozi piha, nese sneg, ob deževju teče v veliko učilnic. Veliko jih je zatesnjenih s silikonom. Zapirala na oknih so dotrajana in nevarna, lahko se odprejo, odpiranje in zračenje je minimalno, zaradi varnosti so vstavili zatiče), - sanacija fasade z izolacijo (zaradi dotrajanosti in poškodb, posebno lesenega obitja pod robom strehe in cokla), zaradi nezadostne izolacije so učilnice pozimi hladne, poleti pa je vroče, - zamenjava razsvetljave (osvetlitev ni primerna, svetilke so neustrezne, varovala se odpirajo), - zamenjava radiatorjev in vgradnja termostatskih ventilov v zgornjih prostorih in deloma v spodnjih, - izvedba novih tlakov po šoli - hodnikih (hidroizolacija, toplotna izolacija, estrih, finalna talna obloga), tla se dvigujejo, pokajo, na odprtih delih se kaže pesek, - rekonstrukcija celotne kuhinje s potrebno opremo, - zapreti odprto knjižnico, - zamenjava lesenih stropov v vseh učilnicah in izolacija, - obnova elektro in strojnih inštalacij, - izgradnja kanalizacije (uporablja se greznica), - izgradnja hodnika od glavnega vhoda šole do glasbene učilnice v dograjeni zgradbi. Vrtec pri OŠ Adama Bohoriča je bila zgrajen leta 1974. Potrebno bi bilo: - menjava panoramskih sten igralnic (ne tesnijo, pokvarjeni mehanizmi za odpiranje, zapiranje, luščenje barve in lesa, ni zatesnitve), - zamenjava elektroinštalacije, - zamenjava razsvetljave, - zamenjava vseh lesenih oblog, - sanacija fasade z izolacijo. Septembra 2011 je bila narejena idejna zasnova za vrtec. Predvideva se novogradnja. OŠ : OŠ XIV. Divizije Senovo in vrtec Trg XIV. Divizije 3, 2007 2 x 950 kW - toplotna izolacija podstrešja starega dela osnovne Senovo šole, - pregled in po potrebi sanacija okenskih površin, - toplotna izolacija zunanjih sten šole (stene so brez toplotne izolacije), - toplotna zaščita kovinskih okvirjev oken na novem delu šole. Vrtec: - toplotna izolacija zunanjih sten vrtca in podstrešja, - - zamenjava dveh steklenih panoramskih sten, - zamenjava 3 kom vhodnih vrat, - zamenjava 19 kom, oken s klasično zasteklitvijo, - ureditev prezračevanja. OŠ Koprivnica je montažni objekt, zgrajen leta 1974. OŠ Koprivnica in vrtec Koprivnica 2, 1974, 350 kW Leta 1993 je bil dograjen vrtec in 1996 še telovadnica. Koprivnica preurejena Pri energetski sanaciji je nujno potrebno: 1993 - zamenjati okna - nekaj je že zamenjanih, - urediti izolacijsko fasado, - izolirati strop vrtca - betonska plošča, - zamenjati še preostale radiatorje in na nekatere namestiti termostatske ventile, - zamenjati okna v telovadnici - so kovinska in brez termo stekla, - urediti kotlovnico iz leta 1974, deloma preurejena leta 1993, predlog kotlovnice na lesno biomaso, - urediti osvetlitev šole in zamenjati instalacije, - urediti ogrevanje telovadnice - ogreva s toplim zrakom (ventilatorji), bolj ekonomični bi bili radiatorji.

Stran : 86

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

Naslov Starost Objekt Moč kotlov Predlagani ukrepi kotla

Zamenjava oken in vhodnih vrat (uničene žaluzije, slabo OŠ Podbočje in vrtec Podbočje 82, 2011 220kW tesnjena okna in vrata – tudi do 1 cm velike špranje, Podbočje veliko zunanjih sten je v steklu). Obnovitev fasade (velika izguba toplote na telovadnici in ostalih prostorih, poškodovana fasada, poškodovane – dotrajane lesene obloge(obstaja nevarnost za poškodbe) brez izolacije. Izolacija strešnih površin, menjava kritine na glavnem traktu (poleg izolacije tudi dotrajana streha, ki prepušča vodo). Šola ima veliko zunanjih površin tako v vrtcu, šoli, kakor telovadnici. Stavba je stara 30 let. Zaradi zgoraj omenjenih potreb, je tudi v letnem času v prostorih bistveno povečana temperatura, ki onemogoča pouk v primernih pogojih.

OŠ Raka in vrtec Raka 32, Raka 2001 637 kW Objekt je v celoti prenovljen in dobro vzdrževan, zato ni predlogov ukrepov za zmanjšanje rabe energije.

V novejšem delu šole zamenjava lesenih oken z novimi, OŠ Dr. Mihajla Rostoharja Krško Cesta 4. julija 33, 2007 3 x 56 kW izolacijskimi. Krško Znižanje stropov v starem delu šole (obnova – zamenjava z betonsko ploščo). Zamenjava radiatorjev in posledično termostatskih ventilov. Obnova oz. zamenjava strehe. Izolacija podstrešja. Zamenjava toplotne izolacije stropa nad telovadnico. Izolacija ovoja zgradbe. Za ogrevanje sanitarne vode namestiti toplotno črpalko. Zamenjava ali obnova tal po hodnikih šole z izolacijsko toplejšimi snovmi. Izolacija kletnih prostorov. Toplotno izolirati prostor pod stopnicami glavnega vhoda. Dodatno izolirati strop nad učno kuhinjo. Zamenjava luči z energetsko varčnejšimi.

OŠ Jurija Dalmatina Krško Šolska ulica 1, Krško 2006 400 kW in V letu 2010 je bil narejen PZI celovite energetske 865 kW sanacije OŠ Jurija Dalmatina Krško. Potrebna celovita energetska sanacija.

Vrtec Pravljica Krško Bohoričeva 1, Krško 2010 Daljinsko Objekt je v celoti prenovljen in dobro vzdrževan, zato ni ogrevanje predlogov ukrepov za zmanjšanje rabe energije.

Stran : 87

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Naslov Starost Objekt Moč kotlov Predlagani ukrepi kotla

Vrtec Ciciban Krško Prešernova cesta 13, 2001 Objekt se energetsko sanira. Krško

Vrtec Murenček Zdole Zdole 18, Zdole 1985 35 kW - menjava oken, - izolacijska fasada, - izolacija ostrešja, - prenova centralnega ogrevanja.

Vrtec Tonček Dolenja vas Dolenja vas 65, 1980 30 kW - menjava oken, Dolenja vas - izolacijska fasada, - prenova centralnega ogrevanja.

Vrtec Kekec Videm Delavska ulica 10, 2009 10 kW Objekt je v celoti prenovljen in dobro vzdrževan, zato ni Krško predlogov ukrepov za zmanjšanje rabe energije.

Vrtec Grič Gubčeva 6, Krško Daljinsko V najemu. ogrevanje

- menjava oken/ vrat (majhen del, v skladu z lastnimi Kulturni dom Krško Trg Matije Gubca 2, 2003 5 x 60 kW in finančnimi zmožnostmi, smo menjali v 2011) Krško 1 x 43 kW - razvod centralne napeljave – ogrevanje - Izolacija stropa – vezana na obnovo velike dvorane (menjavo stropa) - sprememba/racionalizacija sistema ogrevanja velike dvorane

Stran : 88

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

Naslov Starost Objekt Moč kotlov Predlagani ukrepi kotla

Valvasorjeva knjižnica Cesta krških žrtev 26, Daljinsko Predvideva se novogradnja. Krško ogrevanje

Mladinski oddelek knjižnice Cesta krških žrtev 47, Daljinsko Predvideva se novogradnja. Krško ogrevanje

Valvasorjeva knjižnica – izposojevališče Cesta 4. julija 59, Daljinsko V najemu. Videm Krško ogrevanje

Valvasorjeva knjižnica – izposojevališče Titova 106, Senovo Daljinsko Senovo ogrevanje

Stran : 89

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Naslov Starost Objekt Moč kotlov Predlagani ukrepi kotla

Mladinski center Krško Cesta krških žrtev Objekt je v celoti prenovljen in dobro vzdrževan, zato ni 105, Krško predlogov ukrepov za zmanjšanje rabe energije.

Glasbena šola Krško Kolodvorska 2, Krško Daljinsko Objekt je v celoti prenovljen in dobro vzdrževan, zato ni ogrevanje predlogov ukrepov za zmanjšanje rabe energije.

Vir: LEAD 14.3. JAVNA RAZSVETLJAVA Priprava projekta izvedbe je omejena na čas trajanja koncesije za izvajanje gospodarskih javnih služb v občini Krško, ki se izteče konec leta 2016. Tako se projekt prenove računa na 5 let. Izračuni temeljijo na dejstvu, da bo projekt prenove razsvetljave izveden in financiran po načelih pogodbenega financiranja med občino Krško, kot lastnikom javne razsvetljave in družbo Kostak d.d., kot koncesionarjem in izvajalcem projekta prenove. Cilj projekta prenove je : o da se v roku preostale koncesijske pogodbe zamenja največje možno število svetilk, ki ne ustrezajo zahtevam Uredbe in so najbolj neučinkovite; o da se izbrane svetilke zamenja s svetilkami z visokim svetlobnim izkoristkom LED tehnologije; o z delno prenovo javne razsvetljave zagotoviti zmanjšanje porabe električne energije in preko prihrankov pokriti celotno investicijo v času trajanja koncesije (5 let). Predlagana rešitev : o zamenjava obstoječih visokotlačnih živosrebrnih sijal HQL 125W – 859 kosov, s svetilkami LED tehnologije z visokim svetlobnim izkoristkom, majhno porabo in modularne izvedb; o zamenjava obstoječih visokotlačnih živosrebrnih sijalk HQL 250W – 175 kosov, s svetilkami LED tehnologije z visokim svetlobnim izkoristkom, majhno porabo, modularno izvedbo in vgrajeno analogno zvezno regulacijo svetlobnega toka. o zamenjava obstoječih visokotlačnih živosrebrnih sijalk HQL 400W – 209 kosov, s svetilkami LED tehnologije z visokim svetlobnim izkoristkom, majhno porabo, modularno izvedbo in vgrajeno analogno zvezno regulacijo svetlobnega toka.

Stran : 90

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

Tabela 26: vrsta in število svetilk, predvidenih za zamenjavo

Tip obstoječe svetilke kosov

HQL125W 859

HQL250W 175

HQL 400W 209

Skupaj 1.243

Vir: Kostak d.d. V obnovo bo vključenih 100 prižigališč, s tem projektom bo zamenjano 27 % svetilk glede na celoto. Tako bo skupno 39 % javne razsvetljave skladne z Uredbo. Ocena prihrankov: Po oceni podjetja Kostak d.d. bo prihranek električne energije po prenovi znašal 964.660 kWh. Tabela 27: Ocena prihrankov prenovljenega dela JR Krško

Prikaz prihrankov prenovljenega dela JR Krško

Instalirana moč pred investicijo 288.650 W

Instalirana moč po investiciji 53.367 W

Obratovalne ure JR 4.100 h

Raba energije pred investicijo 1.183.465 kWh

Raba energije po investiciji 218.805 kWh

Prihranek 964.660 kWh

Vir: Kostak d.d.

Stran : 91

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Tabela 28: Ocena prihrankov po celotni prenovi JR Krško

Prikaz prihrankov po celotni prenovi JR Krško

Instalirana moč pred investicijo 642.547 W

Instalirana moč po investiciji 407.264 W

Obratovalne ure JR 4.100 h

Raba energije pred investicijo 2.695.969 kWh

Raba energije po investiciji 1.731.309 kWh

Prihranek 964.660 kWh

Strošek električne energije pred prenovo 262. 579 EUR

Strošek električne energije po delni prenovi 185.233 EUR

Prihranek 87.668 EUR

Vir: Kostak d.d.

14.4. PODJETJA

V tem sektorju je mogoče doseči prihranke s podobnimi ukrepi, kakor v primeru gospodinjstev, in sicer preko energetsko učinkovitega ogrevanja (moderni kondenzacijski kotli, regulacija, zmanjševanje izgub itd.), energetsko učinkovite razsvetljave, varčevanja z vodo itd. Tehnološki procesi (npr. posodobitev opreme) predstavljajo možnost za varčevanje z vsemi vrstami energije. Tudi za poslovne subjekte veljajo ukrepi na objektih, kot so zamenjava oken, dobra izolacija itd. Sklepamo lahko, da bo ekonomski motiv podjetja sama usmerjal v racionalizacijo in varčevanje, tudi z energijo. Velik del pri tem bodo imeli tudi zaposleni in njihova ozaveščenost o rabi energije in možnih prihrankih, ki se lahko dosežejo z dokaj enostavnimi in finančno nezahtevnimi ukrepi. Občina lahko ureja področje energetike preko sprejetja občinskih aktov, ki predpisujejo oskrbo podjetij na določenem področju. Posebno pomembno je to v primeru, če ima občina industrijsko-poslovne cone, kjer lahko z aktom predpiše način energetske oskrbe. Pri tem pa upošteva dejavnosti, ki jih imajo podjetja v tej coni in seveda okoljski vidik. Vsekakor poskrbi za celostno in skupno energetsko rešitev v coni (npr. oskrba iz ene ali več skupnih kotlovnic namesto individualnih kurišč; rangiranje možnih energentov).

14.5. UKREPI NA PODROČJU VEČJE IZRABE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE

14.5.1. Izraba lesne biomase Lesno biomaso je možno izkoriščati na različne načine: v sistemu daljinskega ogrevanja, v posameznih mikosistemih ali pa popolnoma individualno. Pri tem pride do nadomestitve fosilnih goriv, ki povzročajo nastanek toplogrednih plinov, ali do učinkovitejšega načina izrabe lesa, saj prihaja do zamenjave starih kotlov na les, ki v ozračje spuščajo velike količine ogljikovega monoksida (posledica slabega izgorevanja).

14.5.1.1. Izhodišča za načrtovanje sistemov daljinskega ogrevanja

Za ekonomsko upravičen sistem daljinskega ogrevanja (bodisi na zemeljski plin, lesno biomaso ali bioplin) je najpomembnejša izpolnitev dveh kriterijev: dovolj velika gostota odjema, kar pomeni, da morajo biti porabniki (objekti) gosto skoncentrirani na istem območju, prisotnost večjih porabnikov, kajti brez njih je sistem le izjemoma ekonomsko upravičen, lokalna dostopnost energenta.

Stran : 92

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

Razpršena gradnja in odsotnost večjih porabnikov vplivata na manjšo gostoto odjema in posredno zmanjšujeta rentabilnost daljinskega ogrevanja. Ker je pri vsem tem pomembna tudi lokalna dostopnost energenta, se sisteme daljinskega ogrevanja (ali kakršnekoli druge sisteme izrabe lesne biomase v energetske namene) običajno oblikuje v bližini vira lesnih ostankov. Prav tako ne priporočamo podvajanja sistemov daljinskega ogrevanja na istem območju, zato se možnosti daljinskega ogrevanja na lesno biomaso iščejo izven področij, ki jih oskrbuje zemeljski plin ali toplovod. V kolikor obstaja interes za ogrevanje na lesno biomaso, vendar ne obstajajo pogoji za sistem DOLB, se lahko zainteresirani odločijo za izgradnjo mikrosistemov. Ti pomenijo povezavo nekaj sosednjih hiš (običajno do pet objektov) z eno kotlovnico, običajno v okolici mizarstev ali kakšnega drugega manjšega vira lesne biomase. Velikih ovir za postavitev takšnega sistema pravzaprav ni. Pomembno je zgolj to, da se nekaj bližnjih uporabnikov dogovori o skupnem ogrevanju. Tako je potrebna zgolj ena kurilna naprava, en dimnik in en zalogovnik materiala. Ti sistemi so tako tehnično kot tudi ekonomsko izredno učinkoviti. Bistvo mikrosistemov in energetskega pogodbeništva je v tem, da bodisi eden ali več lastnikov investira v kotlovnico ter krajše omrežje in tako ogreva več objektov. Najprimernejše lokacije za postavitev mikrosistemov so manjša ali večja strnjena naselja z javnimi zgradbami v neposredni bližini, kot so občina, šola, vrtec, zdravstveni dom, večstanovanjski blok, tovarna itd. Lastniki gozdov ali lastnik lesnopredelovalnega obrata tako dobavljajo surovino sistemu, prodajajo toploto in so zadolženi za vzdrževanje in delovanje sistema. Gre dejansko za pokrivanje celotne tehnološke verige pridobivanja, predelave in rabe lesa od drevesa do toplote. Razmerje med dodano vrednostjo v primeru, ko nekomu prodajamo les za ogrevanje, in dodano vrednostjo v primeru, kadar nekoga ogrevamo s svojim lesom in mu prodajamo toploto, je 1 : 3 (Vir: Brošura Les – domač, obnovljiv in okolju prijazen vir energije) . DOLB Senovo Senovo leži v senovskem podolju, pod vznožjem Bohorja, ki se razprostira v smeri proti severu. Leta 2009 je v Senovem živelo 2.363 ljudi. Senovo se je začelo razvijati po 1. svetovni vojni na račun rudnika rjavega premoga na območju Reštanja in Zakova. Rudnik je od leta 1996 v fazi zapiranja in sanacije. Skozi naselje je v času delovanja rudnika potekala ozkotirna železnica za prevoz premoga. Danes se na omenjenem koridorju načrtuje večnamenska steza za pešce in kolesarje. Glavna prometna os, ki poteka čez naselje je regionalna cesta Brestanica-Podsreda. Vzdolž te prometnice se je obcestna pozidava zgoščevala in širila proti severu in jugu. Senovo se je s procesom širitve urbanega sistema na jugu razširilo do Brestanice in se funkcionalno povezalo v celoto. Na zahodu pa Senovo sega do Dovškega, ki je prostorsko postal del Senovega. Na Senovem se ob glavni cesti nahajajo centralne dejavnosti kot so: trgovina, banka, pošta, osnovna šola, vrtec, kulturni dom, gasilski dom, bencinska črpalka in gostinski lokali ter druge storitvene dejavnosti. Poleg tega je v naselju prisotna industrijska dejavnost na območju kompleksa Metalne in poslovno-storitvena dejavnost (avtomehanika, mizarstvo, trgovina gradbenega materiala, avtoprevozništvo, trgovski center,…).

Glavna plinska postaja se nahaja pri Metalni. Na območju Metalne oziroma v njeni bližini so stanovanjske hiše na zemeljski plin priključene v manjši meri, priključena pa sta osnovna šola ter kulturni dom. Vse kotlovnice na območju Senovega so priključene na zemeljski plin. Nekdanja rudarska kolonija ima v blokih priključke v posameznih stanovanjih, vendar ti v večini primerov niso priključeni, saj se stanovalci ogrevajo na drva (Vir: Urbanistični načrt Senovo, Savaprojekt d.d. 2010). Obstaja možnost postavitve sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Senovem.

Stran : 93

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Slika 32: Možna trasa DOLB Senovo

Vir: LEAD

14.5.1.2. Individualni sistemi ogrevanja na lesno biomaso

Za zagon in promocijo vgradnje modernih kotlov na lesno biomaso lahko občina financira vgradnjo tovrstnih naprav. Promocijski kotli na izbranih lokacijah ponudijo občanom potrebne informacije in jih spodbudijo pri lastni odločitvi za investicijo, s tem pa k prehodu na domač, trajen in ekološko čist način ogrevanja. Preko dnevov odprtih vrat se lahko širši javnosti predstavi možnosti bolj čistega načina ogrevanja. Lokacije za postavitev promocijskih kotlov na lesno biomaso iščemo v javnih stavbah, ki so v upravljanju občine. Zanimivi projekti so tudi turistične kmetije s svojim lastnim gozdom.

Stran : 94

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

14.5.2. Izraba bioplina Res je, da ekonomika takšnih sistemov postane pozitivna nekje pri obsegu hlevskih ostankov 130 GVŽ (kar ustreza 130 glavam govedi, 1.130 glavam prašičev ali 43.300 piščancem), kar pomeni, da bi bilo za ekonomično izkoriščanje bioplina, potrebno združevanje hlevskih ostankov več večjih kmetij. Govorimo o zbiranju presežnih hlevskih ostankov na skupnem zbirnem mestu, običajno na eni od večjih kmetij, na lokaciji, ki je za tako dejavnost primerna. Seveda morajo biti v projekt vključene kmetije oziroma viri hlevskih ostankov locirani na istem območju, zaradi prevoza. Sicer pa med občinami ni fizičnih mej, ki bi ovirale transport hlevskih ostankov, torej se v projekt lahko vključijo tudi večje kmetije iz sosednjih občin. Odpadno toploto lahko lastnik SPTE postrojenja porabi za svoje lastno ogrevanje in prodaja okoliškim odjemalcem (npr. hišam, rastlinjakom itd.). V primeru prodaje se ekonomika projekta ustrezno izboljša. Tabela 29: Ekonomski parametri postrojenja SPTE na bioplin

enote Investicijski stroški EUR 104.093 Obratovalni stroški in vzdrževanje EUR/leto 5.000 Višina kredita EUR 62.456 Število ur polnega obratovanja ure/leto 7.800 Prodana elektrika na leto kWh/leto 128.555 Prihodki od prodane elektrike EUR/leto 15.540 Glede na parametre v zgornji tabeli je enostavna doba vračila za projekt 10 let. Interna stopnja donosa (ISD) 8 %, neto sedanja vrednost (NSV) pa okoli 5.000 EUR (pri 7 % diskontni stopnji).

14.5.2.1. Odpadki

Zmogljivost avtomatske sortirnice za mehansko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov proizvajalca Willy Stadler bo cca. 20.500 t/leto. Vključuje avtomatsko sortiranje z optičnim identifikacijskim sistemom (NIR) in zračnim sortiranjem. Tako se iz mešanih komunalnih odpadkov izločijo uporabne frakcije, preostanek cca. 30 % vhodne teže pa bo potrebno odložiti na odlagališču (CeROD). Sortirna linija bo obratovala letno do 260 dni, kar pomeni, da se lahko v povprečju (pri skupni količini 20.500 t), dnevno obdela cca. 78,85 ton mešanih komunalnih odpadkov. Čas obratovanja naprave bo cca. 7 h/dan, torej bo kapaciteta cca. 11.2 t/h, kar znaša 1.820 ur letno. Sestavljena je iz sledečih naprav: o tekočih trakov: za dovajanje, za sortiranje, za fine frakcije, za kotaleče frakcije, za ostanek po sortiranju, za kontrolo kakovosti, za transport do NIR, za ostanke NIR, za ostanke in druge odpadke, za presežke iz bobna, za ostanke iz sortirne kabine, za dovajanje stisnjenih frakcij; o zbiralnih tekočih trakov za: fine frakcije iz presejalnega bobna, za srednje grobe frakcije iz presejalnega bobna, za grobe frakcije iz presejalnega bobna, za kotaleče frakcije, za PET in PE embalažo, za sestavljeno embalažo, za zbiranje aluminija; o ločevalnih tekočih trakov za presežke iz presejalnega bobna; o presejalnega bobna; o magnetnega ločevalnika; o balističnega ločevalnika STT 5000; o pospeševalnega tekočega traka do NIR; o NIR optičnega identifikacijskega sistema; o indukcijskega ločevalnika; o stiskalnice za kovinske materiale; o kabine za sortiranje različnih frakcij; o pregradne stene;

Stran : 95

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

o kompresorja; o jeklene konstrukcije; o strojne in elektroinštalacije (napeljave).

Površine objekta in namembnost prostorov: - Osnovni objekt 1.500,00 m 2; - Priključni objekt 170,00 m 2; - Skupaj neto površina 1.670,00 m 2; - Skupaj bruto površina 1.685,00 m 2. Slika 33: 3D prikaz obstoječe sortirne linije

Vir: LEAD

14.5.3. Izraba sončne energije Najbolj preprosti sistemi koriščenja sončne energije omogočajo pripravo tople sanitarne vode, v kolikor pa je v objektu speljan sistem talnega ali stenskega ogrevanja, se sončna energije izrablja tudi za ogrevanje prostorov. Za izkoriščanje sončne energije ne obstajajo stroge omejitve, kajti gre za individualne sisteme, ki se uporabljajo v kombinaciji z ostalimi viri energije. Solarni sistemi se lahko vgradijo na strehe objektov posameznih hiš, šol, podjetij itd. Vgradnja solarnih sistemov se spodbuja s strani države preko nepovratnih subvencij.

14.5.3.1. Projekt izrabe sončne energije na javnih stavbah

Občina Krško je v preteklih letih že izvedla projekt izrabe sončne energije na javnih stavbah. Sončne elektrarne na javnih objektih, katerih skupna moč znaša 800, 4 kW so: o ZD Krško 49, 2 kW o Glasbena šola Krško 42,0 kW o Športna dvorana pri OŠ Jurija Dalmatina Krško 88, 8 kW o OŠ Leskovec, brez športne dvorane 178, 08 kW o Dom XIV. divizije na Senovem 136, 56 kW o OŠ in telovadnica Raka 151, 92 kW o OŠ in telovadnica Podbočje 82, 8 kW o Telovadnica pri OŠ Adama Bohoriča Brestanica 49, 92 kW o Vrtec Krško, enota Kekec 20, 4 kW

Stran : 96

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

Glede na to, da so v občini Krško že postavljene sončne elektrarne, se lahko občina poskrbi za predstavitev in promocijo primerov dobre prakse.

14.5.4. Izraba vetrne energije Večji potencial izrabe vetrne energije na območju občine Krško ni ugotovljen. Izraba vetrne energije je možna predvsem za objekte, kjer ni možno zagotoviti elektroenergetskega priključka (hribovske vasi, gorske postojanke), vendar je treba predhodno izdelati študijo prostorske in okoljske sprejemljivosti za vsako napravo.

14.5.5. Izraba vodne energije

Kljub temu, da je v Sloveniji še precej lokacij, kjer je možna gradnja mHE, pa lokacij, kjer gradnjo dopušča okoljska zaščita, skorajda ni več oziroma so to lokacije, kjer je možno doseči le majhen padec, ki ne zagotavlja ekonomske upravičenosti investicije. Čim je območje vključeno pod naravovarstveno zaščito, je v postopke pridobivanja koncesije in gradbenega dovoljenja vključen Zakon o varstvu narave, ki svojo presojo pogosto izvede zelo pragmatično in enostransko - naravovarstvena zaščita zahteva težnjo k ohranitvi naravnega okolja, kakršna koli gradnja pomeni degradacijo stopnje naravnosti okolja, zato ni sprejemljiva - mnenje negativno, če zato obstaja najmanjši razlog.

14.5.5.1. Ekonomika malih hidroelektrarn

Ekonomika je odločilnega pomena pri odločitvi o gradnji mHE. Pogojena je s tehničnimi pogoji gradnje, ki določajo višino investicije in s predvideno letno proizvodnjo električne energije ter letnimi stroški obratovanja. Tako stroški kot proizvodnja so najbolj odvisni od tehničnih rešitev ter naravnih danosti lokacije. Problematika ekonomike mHE je v dejstvu, da gre za energetski objekt, ki ima predvideno dolgo življenjsko dobo.

Največji delež investicije običajno predstavljajo gradbena dela in konstrukcije (cca 60-80 %). Ta del investicije ima življenjsko dobo 50 do 100 ali celo več let. Moderno investicijsko odločanje zahteva rok vračanja investicije nekje v 7, največ v 10 letih. Pri mHE to pomeni, da se mora investicija poplačati v prvih 15 % življenjske dobe, kar je težka zahteva. Izračunavanje različnih kriterijev, kot so neto sedanja vrednost, interna stopnja donosa, vračilna doba investicije je za mHE problematično, saj je nemogoče predvideti, kakšne bodo cene električne energije že čez nekaj let, kaj šele čez 30 ali 50 let.

Zaradi tega so vsi ti kriteriji pogojno uporabni, saj je njihov rezultat popolnoma odvisen od ocene, kako se bo gibala cena električne energije. Kljub temu dajo kriteriji neko približno oceno donosnosti vsaj pri današnjih cenah električne energije.

Gradnja malih hidroelektrarn je danes smiselna na lokacijah, ki omogočajo vodni padec najmanj štiri metre. Gradnja mHE na nižjih padcih je pri današnjih cenah električne energije ekonomsko vprašljiva. S stališča upravljanja mHE se je v dosedanji praksi izkazalo, da so daleč najugodnejše instalacije na visokih padcih z nizkimi pretoki. To so instalacije s tlačnimi cevovodi in Peltonovimi turbinami, ki zagotavljajo visok izkoristek tudi v območju nizkih in srednjih pretokov, kakršni so na voljo večino časa. Prednost takih mHE je tudi v lažjem obvladovanju vode in pojavov povezanih z vodo, saj imamo opraviti z majhnimi pretoki.

Eden od odločilnih vhodnih parametrov za izračune donosnosti je predvidena letna proizvodnja električne energije, na katero pa poleg naravnih danosti in tehničnih rešitev močno vpliva tudi višina ekološko sprejemljivega pretoka (Qes), ki ga je potrebno spuščati po strugi mimo elektrarne, za ohranjanje vodnega in obvodnega življenja. Žal pomeni Qes veliko žrtev zlasti za visokotlačne mHE, saj imamo tam vedno opraviti z relativno dolgimi tlačnimi cevovodi in umikom vode iz struge. Posledično država določi relativno visoke Qes, ki investicijo lahko postavijo na glavo (Vir: http://www.gorenjske-elektrarne.si/Izobrazevanje/Strokovni- clanki/Problematika-umescanja-malih-hidroelektrarn-v-prostor).

Stran : 97

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

14.5.5.2. Podeljevanje koncesij za mHE

Postopki koncesij za mHE so dolgotrajni, področje pokrivajo trije zakoni: o Zakon o sladkovodnem ribištvu, o Zakon o ohranjanju narave ter o Zakon o vodah. To pomeni, da je potrebno uskladiti in pridobiti pred odločanjem mnenje Zavoda za ribištvo Slovenije o vplivu posega na stanje rib po 19. členu Zakona o sladkovodnem ribištvu. Poleg tega je potrebno na osnovi 97. člena Zakona o ohranjanju narave pridobiti tudi naravovarstvene smernice Zavoda RS za varstvo narave. Na koncu je potrebno še strokovno mnenje Inštituta za vode skladno s 160. členom Zakona o vodah. Po sprejetju vladne uredbe se izvede še postopek izbora koncesionarja z razpisom. Upravljanje z vodami je horizontalna naloga, zato so postopki dolgotrajni, saj posebna raba (npr. mHE, ribogojstvo…) nima prednosti. Pri podeljevanju koncesij je potrebno paziti na količinsko in kakovostno stanje voda, namen, vrsto in obseg bodoče rabe v povezavi z vsemi obstoječimi pravicami ter ekonomske ugodnosti, ki jih bi imetnik dosegel s posebno rabo, saj je potrebno določiti tudi višino plačila (Vir: http://www.mop.gov.si).

14.5.6. Izraba geotermalne energije Iskanje in izkoriščanje geotermalnih virov predstavlja kompleksen projekt, kjer je potrebna predhodna natančna ocena geoloških pogojev, temperature, količine in kakovost termalne vode. Projekti zajema termalne vode so tehnološko in ekonomsko zelo tvegani, tveganje pa se zmanjšuje čim boljše so geološke raziskave terena. Stroški vrtanja z globino naraščajo in predstavljajo znaten del naložbe.

14.6. UKREPI NA PODROČJU PROMETA

Splošni ukrepi na področju prometa so: o izgradnja in označevanje kolesarskih stez; o izboljšanje varnosti pešpoti; o lokalni izobraževalni programi o trajnostni mobilnosti; o spodbujanje uporabe javnih prevoznih sredstev; o spodbujanje uporabe biogoriv; o popularizacija javnega prometa. Učinkovitost javnega potniškega prometa se bo povečevala z rednejšimi avtobusnimi linijami med tednom in vzpostavitvijo povezav med vikendi ter vključitvijo Brestanice in Senovega v linijo mestnega prometa. Ob razvoju turizma, širitvi proizvodnih con in urejanju novih stanovanjskih območij, se glede na potrebe vzpostavijo nove linije javnega potniškega prometa. V vseh naseljih, ki so povezana z avtobusnimi linijami (tudi šolskimi), se uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. Povezovala se bodo kolesarske steze s postajališči JPP in parkirnimi površinami. Uvajala se bodo parkirišča in s tem vključevanje osebnih vozil v sistem javnega potniškega prometa, urejale se bodo izposojevalnice koles, taksi službe, itd. Zagotavljalo se bo zadostno število pokritih/varovanih parkirišč za kolesa, sistem pločnikov ter kolesarskih stez za varen dostop do postajališč JPP (Vir: Občinski prostorski načrt občine Krško – osnutek).

14.7. UKREPI NA PODROČJU OSVEŠČANJA, IZOBRAŽEVANJA, INFORMIRANJA

Eden od investicijsko manj zahtevnih ukrepov, ki ima lahko velik učinek na ravnanje z energijo med občani, je program osveščanja, izobraževanja in informiranja. Projekt informiranja javnosti naj bo zastavljen tako, da bo dosegel prav vse skupine porabnikov energije v občini. »Ciljna publika« tega programa so vsi, ki so na kakršenkoli način povezani z rabo energije – gospodinjstva, podjetniki, otroci v vrtcih in šolah, ravnatelji šol in vrtcev, občinski uslužbenci.

Stran : 98

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

V nadaljevanju navajamo nekaj možnih aktivnosti, in sicer: o organizacija delavnic, okroglih miz, predstavitev na temo URE in OVE za širšo javnost, o organizacija seminarjev za ravnatelje šol in vrtcev na temo URE, o organizacija ogledov primerov dobrih praks na terenu, o redno objavljanje člankov na temo OVE in URE v občinskih sredstvih javnega obveščanja, o redno poročanje o izvedenih ukrepih in njihovih učinkih v medijih, ki so dostopni čim večjemu številu občanov, o organizacija seminarjev na temo URE za predstavnike večjih podjetij, o izdelava informativnih brošur na temo OVE in URE. Podjetnikom je potrebno prenesti informacije o pomenu URE, vodstvenemu kadru največjih podjetij v občini pa tudi informacije o soproizvodnji toplote in električne energije. Ravnatelji šol in vrtcev morajo biti obveščeni o enostavnih neinvesticijskih ukrepih, ki prinašajo prihranke pri rabi energije. Prav tako jih je potrebno spodbuditi k organizaciji krožkov za otroke na temo OVE in URE. Lastniki etažnih stanovanj morajo prejeti informacije o prednostih ogrevanja iz skupnih centralnih kotlovnic. Poleg tega jim je potrebno prenesti informacije o možnih prihrankih, ki izhajajo iz namestitve delilnikov stroškov porabljene energije, ki odčitavajo dejansko porabljeno energijo na posameznem ogrevalu. Na področju OVE naj bo poudarek na osveščanju o možnostih izrabe lesne biomase in sončne energije.

Stran : 99

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

15. OPREDELITEV NADALJNJIH ŠTUDIJ IN UKREPOV

15.1. AKCIJSKI NAČRT

AKTIVNOSTI – LETO 2012

1. Energetska sanacija objekta vrtca Krško. Nosilec: občina Krško ter energetski upravljavec Odgovornost: energetski upravljavec, vodstvo javnega objekta Rok izvedbe: julij 2012 Pričakovani rezultati: večja energetska učinkovitost objekta. Vrednost projekta: 2.000.000 € Financiranje s strani občine: 585.128 € Ostali viri financiranja: 1.414.872 € Evropski sklad za regionalni razvoj Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Poraba energije v objektu do 50 kWh/m 2/leto.

2. Ureditev kogeneracije v OŠ A. Bohoriča Brestanica. Nosilec: občina Krško ter energetski upravljavec Odgovornost: energetski upravljavec Rok izvedbe: tretji kvartal 2012

Pričakovani rezultati: visok izkoristek goriv in manjši izpusti CO 2 v okolje. Vrednost projekta: 162.000 € Financiranje s strani občine: / Ostali viri financiranja: 162.000 € Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: učinkovitost sistema je razmerje med dobavljeno in prodano energijo. Specifična raba energije okoli 80 kWh/m 2.

3. Celostna prenova objekta OŠ Jurija Dalmatina Krško. Nosilec: občina Krško ter energetski upravljavec Odgovornost: energetski upravljavec, vodstvo javnega objekta Rok izvedbe: 2014 Pričakovani rezultati: obnovljen, energetsko učinkovit objekt Vrednost projekta: 50.000 € (celotna vrednost investicije znaša 5.023.315 €) Financiranje s strani občine:50.000 € Ostali viri financiranja: / Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Poraba energije v objektu do 50 kWh/m 2/leto.

4. Vključitev sprememb namembnosti zemljišč za energetsko dejavnost. Nosilec: občina Krško in izvajalec OPN Odgovornost: občinska uprava Rok izvedbe: do zaključka OPN Pričakovani rezultati: vključitev podanih sprememb namembnosti zemljišč v zemljišča za opravljanje energetske dejavnosti, s čimer občina omogoči izvajanje in vključevanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije. Vrednost projekta: n. p.

Stran : 100

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

Financiranje s strani občine: n. p. Ostali viri financiranja: / Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: spremenjena namembnost zemljišč.

5. Določitev trase toplovoda za ogrevanje naselij iz JEK2. Nosilec: občina Krško in izvajalec OPN Odgovornost: občinska uprava Rok izvedbe: do zaključka OPN Pričakovani rezultati: Rezultat te točke je določitev območja, po katerem je okvirno predvidena trasa toplovoda iz nove jedrske elektrarne Krško, s čimer si občina zagotovi lažje izvajanje in postavitve daljinskega ogrevanja iz JEK2 v prihodnosti. Določitev glavnih koridorjev za toplovod naj bi predvidevalo vsaj ogrevanje Krškega in Brežic z okolico. Vrednost projekta: n. p. Financiranje s strani občine: n. p. Ostali viri financiranja: Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: določena trasa toplovoda.

6. OŠ Brestanica z vrtcem. Nosilec: občina Krško Odgovorni: občinski energetski upravljavec, vodstvo javne stavbe Rok izvedbe: 2015 Pričakovani rezultati: izgradnja novega, energetsko učinkovitega objekta. Vrednost projekta: 30.000 € (celotna vrednost investicije znaša 997.160 €) Financiranje s strani občine: 30.000 € Ostali viri financiranja: / Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Manjša specifična raba energije za ogrevanje v stavbi.

AKTIVNOSTI – LETO 2013

7. Namestitev dveh polnilnic za električna vozila. Nosilec: Elektro podjetja ali podjetja za oskrbo za oskrbo z naftnimi derivati v prometu Odgovorni: Elektro podjetja ali podjetja za oskrbo za oskrbo z naftnimi derivati v prometu Rok izvedbe: 2013 Pričakovani rezultati: Občina bo aktivno pristopila k iskanju zainteresiranih podjetij in sodelovala pri postavitvi in promociji polnilnic za električna vozila, ki bodo v prihodnosti zagotovo zaznamovala določen del trga. Smiselno jih je postaviti na parkirnih conah. Vrednost projekta: cena polnilnice ni točno določena, gibala naj bi se okoli 5.000 €. Financiranje s strani občine: / Ostali viri financiranja: cca. 10.000 € s strani zainteresiranih podjetij Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: število polnilnih mest, število prevoznih sredstev.

Stran : 101

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

8. Nakup električnih avtomobilov za potrebe občine. Nosilec: občina Krško Odgovorni: energetski upravljavec Rok izvedbe: 2013 Pričakovani rezultati: promocija rabe električnih avtomobilov. Vrednost projekta: cca. 35.000 €/avto Financiranje s strani občine: Ostali viri financiranja: Savaprojekt Krško; zainteresirana podjetja, subvencija Eko sklada

Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: število električnih avtomobilov v občini, znižanje emisij CO 2.

9. Z varčno razsvetljavo do prihrankov in čistega okolja. Nosilec: Občina Krško Odgovorni: energetski upravljavec, Kostak d.d. Izvedba: do leta 2013 Pričakovani rezultati: Zmanjšanje porabe električne energije pri javni razsvetljavi, prilagoditev svetilk v skladu z Uredbo,… Vrednost projekta: 52.662 € Financiranje s strani občine: 2.633 € Ostali viri financiranja:5.266 € iz državnega proračuna; 44.763 € EU sredstev Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Poraba električne energije pri javni razsvetljavi.

10. Obnova javne razsvetljave v skladu z URE. Nosilec: Občina Krško Odgovorni: energetski upravljavec, Kostak d.d. Rok zvedbe: do leta 2014 Pričakovani rezultati: Zmanjšanje porabe električne energije pri javni razsvetljavi, prilagoditev svetilk v skladu z Uredbo,… Vrednost projekta: 20.000 € Financiranje s strani občine: 20.000 € Ostali viri financiranja: / Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Poraba električne energije pri javni razsvetljavi.

11. Celostna prenova objekta OŠ Jurija Dalmatina Krško. Nosilec: občina Krško ter energetski upravljavec Odgovornost: energetski upravljavec, vodstvo javnega objekta Rok izvedbe: 2015 Pričakovani rezultati: obnovljen, energetsko učinkovit objekt Vrednost projekta: 75.000 € Financiranje s strani občine: 75.000 € Ostali viri financiranja: / Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Poraba energije v objektu do 50 kWh/m 2/leto.

Stran : 102

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

12. OŠ Brestanica z vrtcem. Nosilec: občina Krško Odgovorni: občinski energetski upravljavec, vodstvo javne stavbe Rok izvedbe: 2015 Pričakovani rezultati: izgradnja novega, energetsko učinkovitega objekta. Vrednost projekta: 100.000 € Financiranje s strani občine: 100.000 € Ostali viri financiranja: / Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Manjša specifična raba energije za ogrevanje v stavbi.

13. Kulturni dom Leskovec pri Krškem. Nosilec: občina Krško Odgovorni: občinski energetski upravljavec, vodstvo javne stavbe Rok izvedbe: 2014 Pričakovani rezultati: energetsko učinkovit objekt. Vrednost projekta: 280.000 € (celotna vrednost investicije znaša 336.404 €) Financiranje s strani občine: 280.000 € Ostali viri financiranja: / Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Manjša specifična raba energije za ogrevanje v stavbi.

14. Novi bazen Krško. Nosilec: občina Krško Odgovorni: občinski energetski upravljavec, vodstvo javne stavbe Rok izvedbe: 2015 Pričakovani rezultati: izgradnja novega, energetsko učinkovitega objekta. Vrednost projekta: 530.000 € (celotna vrednost investicije znaša 7.147.495 €) Financiranje s strani občine: 480.000 € Ostali viri financiranja: 50.000 € nadomestilo za omejeno rabo prostora Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Manjša specifična raba energije za ogrevanje v stavbi.

15. Prehod kotlovnice Koresov breg na soproizvodnjo toplote in električne energije. Nosilec: Občina Krško Odgovorni: Rudar Senovo Rok izvedbe: leta 2013

Pričakovani rezultati: Visok izkoristek goriv in manjši izpusti CO 2 v okolje. Vrednost projekta: n.p. Financiranje s strani občine: / Ostali viri financiranja: n.p. Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Učinkovitost sistema je razmerje med dobavljeno in prodano energijo.

Stran : 103

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

AKTIVNOSTI – LETO 2014

16. Novi bazen Krško. Nosilec: občina Krško Odgovorni: občinski energetski upravljavec, vodstvo javne stavbe Rok izvedbe: 2015 Pričakovani rezultati: izgradnja novega, energetsko učinkovitega objekta. Vrednost projekta: 3.250.000 € Financiranje s strani občine: 2.850.000 € Ostali viri financiranja: 200.000 € državni proračun, 200.000 € domači partnerji Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Manjša specifična raba energije za ogrevanje v stavbi.

17. Celostna prenova objekta OŠ Jurija Dalmatina Krško. Nosilec: občina Krško ter energetski upravljavec Odgovornost: energetski upravljavec, vodstvo javnega objekta Rok izvedbe: 2015 Pričakovani rezultati: obnovljen, energetsko učinkovit objekt Vrednost projekta: 2.400.000 € Financiranje s strani občine: 2.400.000 € Ostali viri financiranja: Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Poraba energije v objektu do 50 kWh/m 2/leto.

18. Izgradnja nove stavbe knjižnice Krško. Nosilec: občina Krško Odgovorni: občinski energetski upravljavec, vodstvo javne stavbe Rok izvedbe: 2015 Pričakovani rezultati: izgradnja novega, energetsko učinkovitega objekta. Vrednost projekta: 450.000 € Financiranje s strani občine: 430.000 € Ostali viri financiranja: 20.000 € nadomestilo za omejeno rabo prostora. Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Manjša specifična raba energije za ogrevanje v stavbi.

Stran : 104

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

19. Kulturni dom Leskovec pri Krškem. Nosilec: občina Krško Odgovorni: občinski energetski upravljavec, vodstvo javne stavbe Rok izvedbe: 2014 Pričakovani rezultati: izgradnja novega, energetsko učinkovitega objekta. Vrednost projekta: 55.000 € Financiranje s strani občine: 55.000 € Ostali viri financiranja: / Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Manjša specifična raba energije za ogrevanje v stavbi.

20. OŠ Brestanica z vrtcem. Nosilec: občina Krško Odgovorni: občinski energetski upravljavec, vodstvo javne stavbe Rok izvedbe: 2015 Pričakovani rezultati: izgradnja novega, energetsko učinkovitega objekta. Vrednost projekta: 410.000 € Financiranje s strani občine: 410.000 € Ostali viri financiranja: / Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Manjša specifična raba energije za ogrevanje v stavbi.

21. OŠ Leskovec II. faza (vrtec, bazen, telovadnica) Nosilec: občina Krško Odgovorni: občinski energetski upravljavec, vodstvo javne stavbe Rok izvedbe: 2015 Pričakovani rezultati: izgradnja novega, energetsko učinkovitega objekta. Vrednost projekta: 711.000 € (celotna vrednost projekta 5.898.047 €) Financiranje s strani občine: 451.000 € Ostali viri financiranja: 200.000 € državni proračun, 60.000 € nadomestilo za omejeno rabo prostora. Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Manjša specifična raba energije za ogrevanje v stavbi.

22. Z varčno razsvetljavo do prihrankov in čistega okolja. Nosilec: Občina Krško Odgovorni: energetski upravljavec, Kostak d.d. Rok izvedbe: do leta 2013 Pričakovani rezultati: Zmanjšanje porabe električne energije pri javni razsvetljavi, kar se doseže z zamenjavo potratnih in dotrajanih svetil, z nastavitvijo avtomatičnega izklopa sijalk ob določeni uri; s prilagoditvijo svetilk v skladu z Uredbo,… Vrednost projekta: 11.940 € Financiranje s strani občine: 597 € Ostali viri financiranja: 1.194 € iz državnega proračuna; 10.149 € EU sredstev Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Poraba električne energije pri javni razsvetljavi.

Stran : 105

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

23. Obnova javne razsvetljave v skladu z URE. Nosilec: Občina Krško Odgovorni: energetski upravljavec, Kostak d.d. Rok izvedbe: do leta 2014 Pričakovani rezultati: Zmanjšanje porabe električne energije pri javni razsvetljavi, kar se doseže z zamenjavo potratnih in dotrajanih svetil, z nastavitvijo avtomatičnega izklopa sijalk ob določeni uri; s prilagoditvijo svetilk v skladu z Uredbo,… Vrednost projekta: 215. 000 € Financiranje s strani občine: 215.000 € Ostali viri financiranja: / Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Poraba električne energije pri javni razsvetljavi.

24. Izdelava operativnega načrta zmanjšanja rabe energije za leta 2015 – 2017. Nosilec: občina Krško Odgovorni: energetski upravljavec Rok izvedbe: 2014 Pričakovani rezultati: Za posamezne javne zgradbe se pripravi podroben operativen načrt izvedbe potencialnih ukrepov za zmanjšanje rabe energije in vgradnje sistemov za izkoriščanje OVE.. Vrednost projekta: v okviru pogodbe z energetskim upravljavcem. Financiranje s strani občine: v okviru pogodbe z energetskim upravljavcem. Ostali viri financiranja: / Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Zmanjšanje specifične rabe energije za ogrevanje v javnih objektih. Dvig deleža proizvedene toplote iz OVE. Zmanjšanje rabe fosilnih goriv in električne energije na račun priprave sanitarne tople vode s sprejemniki sončne energije ali s toplotnimi črpalkami, kotli na lesno biomaso.

AKTIVNOSTI – LETO 2015

25. OŠ Leskovec II. faza (vrtec, bazen, telovadnica) Nosilec: občina Krško Odgovorni: občinski energetski upravljavec, vodstvo javne stavbe Rok izvedbe: 2015 Pričakovani rezultati: izgradnja novega, energetsko učinkovitega objekta. Vrednost projekta: 1.920.000 € Financiranje s strani občine: 1.020.000 € Ostali viri financiranja: 700.000 € državni proračun, 200.000 € nadomestilo za omejeno rabo prostora. Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Manjša specifična raba energije za ogrevanje v stavbi .

Stran : 106

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

26. Novi bazen Krško. Nosilec: občina Krško Odgovorni: občinski energetski upravljavec, vodstvo javne stavbe Rok izvedbe: 2015 Pričakovani rezultati: izgradnja novega, energetsko učinkovitega objekta. Vrednost projekta: 3.353.019 € Financiranje s strani občine: 2.863.019 € Ostali viri financiranja: 200.000 € državni proračun, 200.000 € domači partnerji Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Manjša specifična raba energije za ogrevanje v stavbi.

27. Vpeljava ogrevanja na lesno biomaso vsaj v enem javnem objektu. Nosilec: občina Krško ter energetski upravljavec Odgovornost: Energetski upravljavec, vodstvo javnega objekta Rok izvedbe: 2015 Z vpeljavo ogrevanja na lesno biomaso objekt pridobi čist in tudi cenovno ugoden vir ogrevanja. Pridobi se referenčni objekt za ogrevanje na obnovljive vire energije ter možnost izkoriščanja lokalnega vira energije. Vrednost projekta: med 60.000 in 150.000 €, odvisno od velikosti objekta Financiranje s strani občine: cca 150.000 € Ostali viri financiranja: zunanji investitor (pogodbena dobava toplote): Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Zmanjšanje porabe fosilnih goriv.

28. Vgradnja toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode v javni stavbi. Nosilec: občina Krško ter energetski upravljavec Odgovornost: Energetski upravljavec, vodstvo javnega objekta Rok izvedbe: 2015 Pričakovani rezultati: Rezultat je vpeljava priprave sanitarne tople vode s toplotno črpalko, ki uporablja obnovljive vire energije. Za pripravo STV se navadno uporabljajo TČ zrak/voda, ki kot vir energije izkorišča zrak. To pomeni, da se uparjalnik črpalke lahko postavi v prostor, ki ga je potrebno hladiti, z odvzeto energijo pa ogrevamo sanitarno vodo. Na tak način se uparjalniki zato postavljajo v shrambe za živila, kjer kontroliramo temperaturo, ponekod pa jih nameščajo tudi v kotlovnice in tako izkoriščajo toploto, ki jo oddajajo slabše izolirani elementi ogrevalnega sistema. Vrednost projekta: med 8.000 in 16.000 €, odvisno od velikosti naprave Financiranje strani občine: cca 16.000 € Ostali viri financiranja: / Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Zmanjšanje porabe fosilnih goriv.

Stran : 107

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

29. Spodbujanje porabnikov energije k priključitvi na plinovodno omrežje. Nosilec: občina Krško, Adriaplin Odgovorni: občinski energetski upravljavec, Adriaplin Rok izvedbe: 2015 Pričakovani rezultati: S prehodom na ogrevanje z zemeljskim plinom bistveno vplivamo na zmanjšanje emisij. Vrednost projekta: 15.000 € Financiranje s strani občine:/ Ostali viri financiranja: Adriaplin.: 15.000 € Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Število priklopov na omrežje zemeljskega plina.

30. Celostna prenova objekta OŠ Jurija Dalmatina Krško. Nosilec: občina Krško ter energetski upravljavec Odgovornost: energetski upravljavec, vodstvo javnega objekta Rok izvedbe: 2015 Pričakovani rezultati: obnovljen, energetsko učinkovit objekt Vrednost projekta: 2.400.000 € Financiranje s strani občine: 2.400.000 € Ostali viri financiranja: Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Poraba energije v objektu do 50 kWh/m 2/leto.

31. Izgradnja nove stavbe knjižnice Krško. Nosilec: občina Krško Odgovorni: občinski energetski upravljavec, vodstvo javne stavbe Rok izvedbe: 2015 Pričakovani rezultati: izgradnja novega, energetsko učinkovitega objekta. Vrednost projekta: 1.510.000 € Financiranje s strani občine: 1.060.000 € Ostali viri financiranja: 450.000 € državni proračun Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Manjša specifična raba energije za ogrevanje v stavbi.

Stran : 108

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

32. Postavitev centra lesne biomase. Nosilec: občina Krško ter energetski upravljavec Odgovornost: Energetski upravljavec, vodstvo javnega objekta Rok izvedbe: 2015 Pričakovani rezultati: lokalno dostopen obnovljiv vir energije. Vrednost projekta: n.p. Financiranje s strani občine: Ostali viri financiranja: Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Zmanjšanje porabe fosilnih goriv.

33. OŠ Brestanica z vrtcem. Nosilec: občina Krško Odgovorni: občinski energetski upravljavec, vodstvo javne stavbe Rok izvedbe: 2015 Pričakovani rezultati: izgradnja novega, energetsko učinkovitega objekta. Vrednost projekta: 410.000 € Financiranje s strani občine: 410.000 € Ostali viri financiranja: / Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Manjša specifična raba energije za ogrevanje v stavbi.

34. Postavitev sortinice odpadkov in kompostarne. Nosilec: občina Krško ter energetski upravljavec Odgovornost: Energetski upravljavec, vodstvo javnega objekta Rok izvedbe: 2015 Pričakovani rezultati: Vrednost projekta: cca. 2.840.000 € Financiranje s strani občine: 1.000.000 € Ostali viri financiranja: Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: nižji stroški odlaganja.

AKTIVNOSTI – LETO 2016

35. Razširjeni energetski pregledi za vse javne objekte, katerih povprečno energijsko število presega 100 kWh/m2/leto. Nosilec: občina Krško. Odgovorni: občinski energetski upravljavec, vodstvo javnih objektov. Rok izvedbe: 2016 Pričakovani rezultati: Osnova energetskega pregleda je analiza porabe energije in stroškov za energijo za preteklo obdobje. Iz teh analiz izhajajo možnosti prihrankov ter ugotavljanje in vrednotenje potrebnih ukrepov z določenimi prioritetami. Vrednost projekta: energetski pregled znaša 3.000 €/objekt Financiranje s strani občine: 3.000 €/objekt Ostali viri financiranja:/ Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa:Zmanjšanje specifične rabe energije za ogrevanje v javnih objektih.

Stran : 109

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

36. Izgradnja nove stavbe knjižnice Krško. Nosilec: občina Krško Odgovorni: občinski energetski upravljavec, vodstvo javne stavbe Rok izvedbe: 2015 Pričakovani rezultati: izgradnja novega, energetsko učinkovitega objekta. Vrednost projekta: 4.168.750 € Financiranje s strani občine: 2.688.000 € Ostali viri financiranja: 1.480.750 € državni proračun Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Manjša specifična raba energije za ogrevanje v stavbi.

AKTIVNOSTI – LETO 2017

37. Izdelava operativnega načrta zmanjšanja rabe energije za leta 2017 – 2021. Nosilec: občina Krško Odgovorni: energetski upravljavec Rok izvedbe: 2017 Pričakovani rezultati: Za posamezne javne zgradbe se pripravi podroben operativen načrt izvedbe potencialnih ukrepov za zmanjšanje rabe energije in vgradnje sistemov za izkoriščanje OVE.. Vrednost projekta: v okviru pogodbe z energetskim upravljavcem. Financiranje s strani občine: v okviru pogodbe z energetskim upravljavcem. Ostali viri financiranja: / Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Zmanjšanje specifične rabe energije za ogrevanje v javnih objektih. Dvig deleža proizvedene toplote iz OVE. Zmanjšanje rabe fosilnih goriv in električne energije na račun priprave sanitarne tople vode s sprejemniki sončne energije ali s toplotnimi črpalkami, kotli na lesno biomaso.

AKTIVNOSTI, KI POTEKAJO VEČ LET

38. Širitev javne razsvetljave v občini. Nosilec: Občina Krško Odgovorni: energetski upravljavec, Kostak d.d. Rok izvedbe: do leta 2016 Pričakovani rezultati: Zmanjšanje porabe električne energije pri javni razsvetljavi, kar se doseže z zamenjavo potratnih in dotrajanih svetil, z nastavitvijo avtomatičnega izklopa sijalk ob določeni uri; s prilagoditvijo svetilk v skladu z Uredbo,… Vrednost projekta: Financiranje s strani občine: Ostali viri financiranja: Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Poraba električne energije pri javni razsvetljavi.

Stran : 110

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

39. Osveščanje in izobraževanje občanov. Nosilec: občina Krško Odgovorni: občinski energetski upravljavec Rok izvedbe: Aktivnost se začne izvajati takoj. Pričakovani rezultati: Osveščanje občanov zajema aktivnosti, ki pripomorejo k seznanitvi posameznikov z okoljsko in energetsko problematiko v občini. Na tem področju je potrebno neprestano izvajati raznovrstne dejavnosti: izobraževanje in osveščanje otrok v šolah, prirejanje okroglih miz, srečanj, pojavljanje tematike v lokalnih sredstvih javnega obveščanja (lokalna televizija, radio, lokalni časopis). Načrt tovrstnih aktivnosti se prilagodi programu drugih energetskih projektov, ki se v določenem trenutku izvajajo v občini (npr: občina se odloči izvesti projekt izrabe sončne energije, zato se istočasno pripravi še izobraževalni in animacijski program za to tematiko). Take načrte izobraževanja pripravlja občinski energetski upravljavec. Vrednost projekta: 2.400 € na leto Financiranje s strani občine: 2.400 € na leto; 24.000 € v desetih letih Ostali viri financiranja: / Kazalniki za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Število udeležencev na delavnicah, okroglih mizah, srečanjih. Število člankov v lokalnem časopisu in prispevkov na lokalni televiziji.

40. Sofinanciranje postavitve 20 solarnih sistemov za pripravo STV. Nosilec: občina Krško Odgovorni: energetski upravljavec Rok izvedbe: 2012-2015 Pričakovani rezultati: vpeljava vsaj 20 sistemov za pripravo sanitarne tople vode s pomočjo sončne energije, s čimer delno zmanjšamo potrebo po ostalih primarnih energentih. Občina v tem primeru vstopi kot podpornik projekta in spodbujevalec sončne energije. Vrednost projekta: 70.000 € Financiranje:občina 14.000 € Ostali viri financiranja: 56.000 € Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: število postavljenih solarnih sistemov.

AKTIVNOSTI, KI SE IZVAJAJO NEPRESTANO

41. Spremljanje razpisov in priprava vlog za subvencioniranje in izvedbo projektov in ukrepov. Nosilec: občina Krško Odgovorni: občinski energetski upravljavec Rok izvedbe: Aktivnost se izvaja neprestano, v skladu z razpisi. Pričakovani rezultati: Prijava na čim več razpisov, ki so za občino aktualni in se nanašajo na izvedbo načrtovanih projektov; pridobitev subvencij. Nujno je spremljanje razpisov in priprava vlog za subvencioniranje predvidenih projektov. Občinski energetski upravljavec opozarja na nove oziroma aktualne razpise. Cilj takega spremljanja so seveda prijave na razpise, ki se nanašajo na pridobitev subvencije in izvedba načrtovanih projektov. Pogoji za pridobitev subvencij so razvidni iz vsakokrat objavljene razpisne dokumentacije. Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Število subvencioniranih projektov.

42. Uvedba krožka o varovanju okolja, OVE in URE v OŠ. Nosilec: Občina Krško Odgovorni: občinski energetski upravljavec, vodstvo OŠ Rok izvedbe: Aktivnost se izvaja neprestano, v skladu z razpisi. Pričakovani rezultati: Izobraževanje in osveščanje udeležencev krožka o temah OVE in URE.

Stran : 111

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Število udeležencev krožka. Število izvedenih projektov v okviru krožka.

43. Izdelava letnih poročil o izvedenih aktivnostih in doseženih rezultatih. Nosilec: občina Krško Odgovorni: občinski energetski upravljavec Rok izvedbe: Aktivnost se izvaja neprestano, v skladu z razpisi. Pričakovani rezultati: Izvedba akcij in projektov zahteva ažurno spremljanje aktivnosti in njihovih rezultatov, torej uspešnosti izvedenih projektov. S tem namenom naj občinski energetski upravljavec enkrat letno pripravi poročilo izvedenih aktivnosti z že vidnimi ali pričakovanimi rezultati. Poročilo mora biti dostopno vsem, ki delujejo na področju energetike v občini in kakorkoli vplivajo na izvajanje projektov. Opisani morajo biti posegi na področju učinkovite rabe energije in izrabe OVE, ki so posledica zastavljenih načrtov. Potrebno je beležiti učinke projektov (energetske, stroškovne, prihranki pri emisijah). Dejanske učinke je potrebno primerjati s predvidenimi. Rezultati naj se javno objavijo, saj so dobra promocija tudi za aktivnosti v prihodnosti. Enkrat letno priprava poročila o izvajanju energetskega koncepta ministrstvu, pristojnem za energijo. Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Letno poročilo o izvedenih aktivnostih in doseženih rezultatih.

44. Iskanje finančnih virov za realizacijo ukrepov in projektov ter animiranje investitorjev za izvedbo investicij. Nosilec: občina Krško Odgovorni: občinski energetski upravljavec Rok izvedbe: Aktivnost se izvaja neprestano, v skladu z razpisi. Pričakovani rezultati: Pridobitev subvencij, pridobivanje ugodnih kreditov ter iskanje domačih ter morebitnih tujih investitorjev. Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Število pridobljenih subvencij, ugodnih kreditov ter investitorjev.

15.2. OKVIRNI TERMINSKI NAČRT IZVAJANJA PROJEKTOV

V akcijskem načrtu so aktivnosti razdeljene po letih od 2012 do 2021. Terminski načrt predstavlja okvirno časovno razporeditev izvajanja projektov; prikazuje predlagani »tempo« izvajanja projektov oziroma sklope projektov, razporejene v času. Seveda si občina lahko projekte razporedi drugače in s tem prilagodi svojim ostalim aktivnostim . Dejanski potek izvajanja programa je velikokrat odvisen tudi od proračunskih možnosti občine in v skladu z razpoložljivimi sredstvi subvencioniranja posameznih postavk.

Stran : 112

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta občine Krško – končno poročilo

Tabela 30: Terminski načrt izvajanja projektov

Leto 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Kvartal 1 2 3 4 1 2 3 4 1 Energetska sanacija objekta vrtca Krško. 2 Ureditev kogeneracije v OŠ A. Bohoriča Brestanica. 3 Celostna prenova objekta OŠ Jurija Dalmatina Krško. 4 Vključitev sprememb namembnosti zemljišč za energetsko dejavnost. 5 Določitev trase toplovoda za ogrevanje naselij iz JEK2. 6 OŠ Brestanica z vrtcem. 7 Namestitev dveh polnilnic za električna vozila. 8 Nakup električnih avtomobilov za potrebe občine (promocijske aktivnosti). 9 Z varčno razsvetljavo do prihrankov in čistega okolja. 10 Obnova javne razsvetljave v skladu z URE. 11 Celotna prenova objekta OŠ Jurija Dalmatina Krško. 12 OŠ Brestanica z vrtcem. 13 Kulturni dom Leskovec pri Krškem. 14 Novi bazen Krško. 15 Prehod kotlovnice Koresov breg na SPTE. 16 Novi bazen Krško. 17 Celostna prenova objekta OŠ Jurija Dalmatina Krško. 18 Izgradnja nove stavbe knjižnice Krško. 19 Kulturni dom Leskovec pri Krškem. 20 OŠ Brestanica z vrtcem. 21 OŠ Leskovec II. faza (vrtec, bazen, telovadnica). 22 Z varčno razsvetljavo do prihrankov in čistega okolja. 23 Obnova javne razsvetljave v skladu z URE. 24 Izdelava operativnega načrta zmanjšanja rabe energije za leta 2015 -2017. 25 OŠ Leskovec II. faza (vrtec, bazen, telovadnica). 26 Novi bazen Krško. 27 Vpeljava ogrevanja na lesno biomaso vsaj v eni javni stavbi. 28 Vgradnja toplotne črpalke za pripravo tople sanitarne vode v eni javni stavbi. 29 Spodbujanje porabnikov k priključitvi na plinovodno omrežje. 30 Celotna prenova objekta OŠ Jurija Dalmatina Krško.

Stran : 113

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Leto 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Kvartal 1 2 3 4 1 2 3 4 31 Izgradnja nove stavbe knjižnice Krško. 32 Postavitev centra lesne biomase. 33 OŠ Brestanica z vrtcem. 34 Postavitev sortirnice odpadkov in kompostarne. Razširjeni energetski pregledi za vse javne stavbe, katerih povprečno energijsko število presega 35 100 kWh/m2/leto. 36 Izgradnja nove stavbe knjižnice Krško. 37 Izdelava operativnega načrta zmanjšanja rabe energije za leta 2017 -2021. 38 Širitev javne razsvetljave v občini. 39 Osveščanje in izobraževanje občanov. 40 Sofinanciranje postavitve 20 solarnih sistemov za pripravo STV. Spremljanje razpisov in priprava vlog za subvencioniranje in izvedbo projektov in ukrepov. 41 42 Uvedba krožka o varovanju okolja, OVE in URE v OŠ. 43 Izdelava letnih poročil o izvedenih aktivnostih in doseženih rezultatih. 44 Iskanje finančnih virov za realizacijo ukrepov in projektov.

Stran : 114

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta občine Krško – končno poročilo

15.3. FINANČNI OKVIR PREDLAGANIH PROJEKTOV

V nadaljevanju podajamo finančni okvir predlaganih projektov glede na financiranje s strani občine in ostale vire financiranja. Gre za predlog strukture financiranja posameznih projektov. Tabela 31:Finančni načrt predlaganih projektov

Vrednost Ostali viri PREDLOG UKREPA Občina (€) projekta (€) (€) 2012 1 Energetska sanacija objekta vrtca Krško. 2.000.000 585.128 1.414.872 2 Ureditev kogeneracije v OŠ A. Bohoriča Brestanica. 162.000 0 162.000 3 Celostna prenova objekta OŠ Jurija Dalmatina Krško. 50.000 50.000 0 4 Vključitev sprememb namembnosti zemljišč za energetsko dejavnost. 0 0 0 5 Določitev trase toplovoda za ogrevanje naselij iz JEK2. 0 0 0 6 OŠ Brestanica z vrtcem. 30.000 30.000 0 2013 7 Namestitev dveh polnilnic za električna vozila. 10.000 0 10.000 8 Nakup električnih avtomobilov za potrebe občine (promocijske aktivnosti). 35.000 0 35.000 9 Z varčno razsvetljavo do prihrankov in čistega okolja. 52.662 2.633 50.029 10 Obnova javne razsvetljave v skladu z URE. 20.000 20.000 0 11 Celotna prenova objekta OŠ Jurija Dalmatina Krško. 75.000 75.000 0 12 OŠ Brestanica z vrtcem. 100.000 100.000 0 13 Kulturni dom Leskovec pri Krškem. 280.000 280.000 0 14 Novi bazen Krško. 530.000 480.000 50.000 15 Prehod kotlovnice Koresov breg na SPTE. 2014 16 Novi bazen Krško. 3.250.000 2.850.000 400.000 17 Celostna prenova objekta OŠ Jurija Dalmatina Krško. 2.400.000 2.400.000 0 18 Izgradnja nove stavbe knjižnice Krško. 450.000 430.000 20.000 19 Kulturni dom Leskovec pri Krškem. 55.000 55.000 0 20 OŠ Brestanica z vrtcem. 410.000 410.000 450.000 21 OŠ Leskovec II. faza (vrtec, bazen, telovadnica). 711.000 451.000 260.000 22 Z varčno razsvetljavo do prihrankov in čistega okolja. 11.940 597 11.343 23 Obnova javne razsvetljave v skladu z URE. 215.000 215.000 0 24 Izdelava operativnega načrta zmanjšanja rabe energije za leta 2015-2017. 0 0 0 2015 25 OŠ Leskovec II. faza (vrtec, bazen, telovadnica). 1.920.000 1.020.000 900.000 26 Novi bazen Krško. 3.353.019 2.863.019 400.000 27 Vpeljava ogrevanja na lesno biomaso vsaj v eni javni stavbi. 150.000 150.000 0 28 Vgradnja toplotne črpalke za pripravo tople sanitarne vode v eni javni stavbi. 16.000 16.000 0 29 Spodbujanje porabnikov k priključitvi na plinovodno omrežje. 15.000 0 15.000 30 Celotna prenova objekta OŠ Jurija Dalmatina Krško. 2.400.000 2.400.000 0 31 Izgradnja nove stavbe knjižnice Krško. 1.510.000 1.060.000 450.000 32 Postavitev centra lesne biomase. 33 OŠ Brestanica z vrtcem. 410.000 410.000 0 34 Postavitev sortirnice odpadkov in kompostarne. 2.840.000 1.000.000 1.840.000 2016 Razširjeni energetski pregledi za vse javne stavbe, katerih povprečno energijsko število presega 35 100 kWh/m2/leto. 15.000 15.000 0 36 Izgradnja nove stavbe knjižnice Krško. 4.168.750 2.688.000 1.480.750 2017 37 Izdelava operativnega načrta zmanjšanja rabe energije za leta 2017-2021. 0 0 0

Stran : 115

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Vrednost Ostali viri PREDLOG UKREPA Občina (€) projekta (€) (€) aktivnosti, ki potekajo več let 38 Širitev javne razsvetljave v občini. 39 Osveščanje in izobraževanje občanov. 24.000 24.000 0 40 Sofinanciranje postavitve 20 solarnih sistemov za pripravo STV. 70.000 14.000 56.000 aktivnosti, ki potekajo neprestano 41 Spremljanje razpisov in priprava vlog za subvencioniranje in izvedbo projektov in ukrepov. 0 0 0 42 Uvedba krožka o varovanju okolja, OVE in URE v OŠ. 0 0 0 43 Izdelava letnih poročil o izvedenih aktivnostih in doseženih rezultatih. 0 0 0 44 Iskanje finančnih virov za realizacijo ukrepov in projektov. 0 0 0 SKUPAJ 27.739.371 20.094.377 8.004.994

Tabela 32: Finančni načrt predlaganih projektov za obdobje 2012 do 2021

Skupaj vrednost Leto Občina (€) Ostali viri (€) projekta (€) 2012 2.242.000 665.128 1.576.872 2013 1.102.662 957.633 145.029 2014 7.502.940 6.811.597 1.141.343 2015 12.614.019 8.919.019 3.605.000 2016 4.183.750 2.703.000 1.480.750 2017 0 0 0 aktivnosti, ki potekajo več let (2012-2021) 94.000 38.000 56.000 aktivnosti, ki se izvajajo neprestano (2012-2021) 0 0 0 SKUPAJ 27.739.371 20.094.377 8.004.994

Stran : 116

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

16. NAVODILA ZA IZVAJANJE LEK

Sistematična izvedba lokalnega energetskega koncepta (LEK) zahteva ažurno spremljanje doseženih rezultatov in njihove uspešnosti. Le s sprotnim spremljanjem doseženih rezultatov bo občina resnično na tekočem z uspešnostjo izvajanja posameznih projektov, prav tako bo na ta način lahko spremljala učinke posameznih izvedenih projektov. Občina je dolžna po Pravilniku o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur. l. RS št. 74/09) o sprejemu lokalnega energetskega koncepta obvestiti ministrstvo, pristojno za energijo in ministrstvo, pristojno za okolje in prostor. Občina mora po pravilniku enkrat letno poročati o izvajanju lokalnega energetskega koncepta ministrstvu, pristojnemu za energijo. Občina mora poročilo za preteklo leto oddati do 31. januarja naslednjega leta.

16.1. NOSILCI IZVAJANJA LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA

Pogoj za uspešno izvedbo energetskega koncepta v občini je določitev odgovornih oseb, ki so zadolžene za izvedbo projektov iz akcijskega načrta. Za izvajanje LEK skrbita: lokalna energetska agencija ali občinski energetski upravljavec. Za izvedbo zastavljenega akcijskega načrta je smiselno imenovati delovno skupino za izvajanje predlaganih projektov. Delovna skupina se spreminja glede na vrsto projekta za katerega je imenovana. Občinski energetski upravljavec pripravlja, spodbuja in v posameznih primerih tudi izvaja te projekte, nadzira njihovo izvajanje, pripravlja razpise, letno poroča o doseženih rezultatih ipd.. Občinski energetski upravljavec je ključni akter pri vseh projektih. Najprej mora občina izdelati dejanski načrt izvajanja projektov. Ta načrt izdela občinski energetski upravljavec skupaj s svojo delovno skupino. V lokalnem energetskem konceptu sta sicer predlagana akcijski in okvirni terminski načrt, vendar je oba potrebno usklajevati s proračunom občine. Predlagan terminski načrt kaže zgolj možen »tempo« izvajanja projektov, ki ga je potrebno uskladiti tudi z drugimi aktivnostmi občine. Pred izvedbo posameznega projekta se opredelijo predvideni učinki tega projekta (prihranki, povečanje izrabe OVE ipd.), po izvedbi posameznega projekta pa se dejanski rezultati primerjajo z načrtovanimi. Rezultate posameznih projektov je potrebno objaviti v lokalnih medijih ter o njih izdelati informacijske brošure. Tako lahko občina bistveno spodbudi razmišljanje tako o učinkovitejši rabi energije kot tudi o uvajanju obnovljivih virov energije pri posameznikih. Pomembno je tudi, da je javnost sproti informirana o dogajanju na tem področju – o izvajanju posameznih projektov, o njihovih učinkih, kaj lahko podobnega storijo občani ipd.. Izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije in večje izrabe obnovljivih virov energije (kot so na primer solarni sistemi za pripravo tople vode, toplotne črpalke, kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso) je močno odvisno od osveščenosti prebivalcev, zato lahko občina s promocijskimi projekti močno spremeni obnašanje občanov. Prav tako jih mora občina podpreti pri pripravi ustrezne dokumentacije in pridobivanju potrebnih dovoljenj.

16.2. VIRI FINANCIRANJA

Viri financiranja aktivnosti v akcijskem načrtu: - občinska sredstva, zagotovljena iz občinskega proračuna; - drugi investitorji; - nepovratna sredstva; - krediti z ugodnimi obrestnimi merami so na voljo pri Eko skladu.

Stran : 117

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Nepovratna sredstva:

45. Ministrstvo za gospodarstvo ima odprte naslednje javne razpise: - Javni razpis za sofinanciranje operacij za energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1; - javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3); - Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2014 (KNLB 3). o Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ima odprt razpis iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2007-2013 (PRP): ukrep 311 Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti, ki je namenjen sofinanciranju naložb v pet sklopov dejavnosti, med katerimi je tudi sklop proizvodnje in prodaje energije iz obnovljivih virov. Podpirajo se naložbe v proizvodnjo bioplina z uporabo organskih odpadkov, predelavo biomase za obnovljive vire energije ter v infrastrukturo za obnovljivo energijo iz biomase in drugih obnovljivih virov energije. o Eko sklad je v začetku leta 2012 objavil šest javnih pozivov: - Javni poziv 12SUB-OB12 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb; - Javni poziv 13SUB-OB12 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb; - Javni poziv 14SUB-VIS12 Nepovratne finančne spodbude za nizkoenergijsko ali pasivno gradnjo ali prenovo stavb v lasti občine, v katerih se izvajajo dejavnosti vzgoje in izobraževanja; - Javni poziv 15SUB-EVOB12 Nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska električna vozila; - Javni poziv 16SUB-EVPO12 Nepovratne finančne spodbude pravnim osebam za baterijska električna vozila; - Javni poziv 17SUB-AVPO12 Nepovratne finančne pomoči za vozila na stisnjen zemeljski plin ali bioplin za javni potniški promet o Poleg tega bodo programe spodbujanja energetske učinkovitosti začeli izvajati tudi dobavitelji energije. o Sredstva, ki so na voljo preko neposrednih razpisov pri institucijah Evropske unije. o Nacionalna kontaktna točka za Finančni mehanizem EGP, Norveški finančni mehanizem in Švicarski prispevek je Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in lokalno politiko. Eko sklad ponuja ugodna kreditna sredstva za financiranje različnih okoljskih naložb, med drugim tudi za ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. Za izvajanje programov učinkovite rabe in izrabe obnovljivih virov energije na osnovi izdelanega LEK lahko občina pridobi državne spodbude.

16.3. NAPOTKI ZA SPREMLJANJE IZVAJANJA UKREPOV

Za spremljanje izvajanja ukrepov se praviloma zadolži glavnega nosilca izvajanja LEK. Njegove naloge so naslednje: o analiza učinkov vsakega izvedenega ukrepa, o objavljanje rezultatov učinkov ukrepov v medijih,

Stran : 118

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo o letno poročanje ministrstvu za gospodarstvo.

Stran : 119

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta občine Krško – končno poročilo

17. PRILOGE

17.1. PRILOGA 1: ZBIRNE TABELE – CILJI ENERGETSKEGA NAČRTOVANJA V OBČINI KRŠKO

1. Končna raba energije v lokalni skupnosti leto LEK 2014 2016 2018 2020 2022 [ktoe] 2011 1. Ogrevanje in hlajenje 98,202 96,238 94,313 92,427 90,579 88,767 2. Električna energija 20,533 20,122 19,720 19,326 18,939 18,560 3. Promet v skladu s členom 3(4)a 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 4. Raba bruto končne energije 118,735 116,361 114,033 111,753 109,518 107,327

2. Ciljni deleži OVE za leto 2020, ocenjeni deleži OVE ter najnižji zahtevani deleži OVE za obdobje 2010 -2020 za ogrevanje in hlajenje, električno energijo in promet [%] Leto LEK 2014 2016 2018 2020 2022 OVE - Ogrevanje in hlajenje 4,5% 4,7% 4,9% 5,1% 5,3% 5,5% OVE - Električna energija 0,4% 0,5% 0,7% 0,8% 1,0% 1,2% OVE - Promet 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% Delež OVE 3,8% 4,0% 4,2% 4,4% 4,6% 4,8% - iz mehanizma sodelovanja ------presežek za mehanizem sodelovanja ------

Stran : 120

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

3. Ocenjeni deleži obnovljivih virov energije v stavbah [%] Leto LEK 2014 2016 2018 2020 2022 Stanovanjski sektor 60,70% 61,61% 62,53% 63,47% 64,42% 65,39% Komercialni sektor 0 % 2 % 3 % 4 % 5 % 6 % Javni sektor 0 % 1 % 2 % 3 % 3 % 3 % Industrija 11,56% 12,25% 12,99% 13,77% 14,59% 15,47% Skupaj 16,78% 17,50% 18,25% 19,05% 19,88% 20,76%

4. Prihranki energije in zmanjšanje TGP Kazalniki Ciljni učinki načrtovanih ukrepov do leta 2022 Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov 28,5 kt CO2 Prihranek končne energije 11,7 ktoe

Stran : 121

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

5. Proizvodnja električne energije iz OVE v samoupravni lokalni skupnosti

leto LEK 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021

MW GWh MW GWh MW GWh MW GWh MW GWh MW GWh MW GWh MW GWh MW GWh MW GWh

Hidroenergija 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

< 1 MW 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

1 MW – 10 MW 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

> 10 MW 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Geotermalna energija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Sončna energija 1 1 1,1 1,1 1,2 1,2 1,3 1,3 1,7 1,7 1,8 1,8 1,9 1,9 2 2 2,2 2,2 2,5 2,5

Fotovoltaična 1 1 1,1 1,1 1,2 1,2 1,3 1,3 1,7 1,7 1,8 1,8 1,9 1,9 2 2 2,2 2,2 2,5 2,5 Koncentrirana sončna 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 energija Energija plimovanja, valov 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Vetrna energija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Na kopnem 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Na morju 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Biomasa 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Trdna 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Bioplin 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Tekoča biogoriva 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ 1,00 1,00 1,10 1,10 1,20 1,20 1,30 1,30 1,70 1,70 1,80 1,80 1,90 1,90 2,00 2,00 2,20 2,20 2,5 2,5

Od tega SPTE 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Stran : 122

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

6. Tehnologije OVE za ogrevanje in hlajenje - ocena skupnega prispevka zavezujočim ciljem za leto 2020 in okvirne vrednosti za obdobje 2014–2024 [ktoe] Leto LEK 2014 2016 2018 2020 2022 2024 Geotermalna energija 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Sončna energija 0,03 0,04 0,04 0,04 0,04 0,05 0,05 Biomasa 9,92 10,12 10,32 10,53 10,74 10,96 11,18 Trdna 9,92 10,12 10,32 10,53 10,74 10,96 11,18 Bioplin 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Tekoča biogoriva 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Obnovljiva energija iz toplotnih črpalk 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 Aerotermalna 0,01 0,01 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 Geotermalna 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Hidrotermalna 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 SKUPAJ 9,97 10,17 10,38 10,59 10,81 11,03 11,25 Daljinsko ogrevanje 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 V gospodinjstvih 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Stran : 123

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta občine Krško – končno poročilo

17.2. PRILOGA 2: ZAPISNIKI SESTANKOV

Projekt »Novelacija energetske zasnove občine Krško«

ZAPISNIK - Uvodni sestanek

Datum : Prostor : Prisotni: g. Matjaž Pirc, ga. Simona Lubšina, ga. Albina Bezjak, ga. 10.09.2009 Občina Krško Stanislava Vodeb, vsi Občina Krško, g. Niko Dobrovoljc in g. Jernej Rugelj, oba Eco Consulting d.o.o. Trajanje : Dnevni red : 13:00 – 14:30 1. Predstavitev projekta in naloge udeleženih.

Add 1 Gospod Pirc na kratko predstavi namen uvodnega sestanka. Jernej Rugelj na predstavi sodelavca in točke projektne naloge. G. Dobrovoljc poda seznam stavb, ki bodo pregledane; g. Pirc pove, da kontakti posameznih energetskih podjetij in kotlovnic ostajajo enaki, kot pri prvi energetski zasnovi (Elektro Celje: Viktor Korenjak, Adriaplin: g Babič Lojze, kotlovnice:Rudar Senovo) Ga. Lubšina pove, da od Eco Consultinga pričakuje, da podajo območja, kjer je smiselna postavitev posamezne vrste elektrarne, ki proizvaja električno energijo iz obnovljivih virov energije. Ker so roki do izvajalca občinskega prostorskega načrta (Savaprojekt, kontaktna oseba ga. Damjana Frece, e-naslov [email protected]) omejeni na 15. oktober, se vmesno poročilo, ki vsebuje strokovne podlage in označbo predvidenih mest prestavi na 15. oktober 2009. Dogovorjeno je, da Občina Krško izvajalcu v pregled poda individualne pobude za namestitev elektrarn na OVE ter podlage občine za izris območij v programu ArcView, za katere občina poda podlage s predvideno namensko rabo, stavbami, cestami in energetsko infrastrukturo. Območja prostorskega načrta v večini ostajajo enaka, kot so bila pri izdelavi prejšnjega občinskega prostorskega načrta iz leta 2004.

Ljubljana, 14.09.2009 Zapisal: Jernej Rugelj, Eco Consulting, d.o.o.

Stran : 124

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

Projekt »Novelacija energetske zasnove občine Krško« ZAPISNIK – Sestanek Adriaplin

Datum : Prostor : Prisotni: 2.10.2009 Adriaplin g. Alojz BABIČ, Adriaplin, g. Niko DOBROVOLJC in g. Jernej RUGELJ, oba Eco Consulting d.o.o. Trajanje:

9.00-10.00

Dnevni red : Predstavitev načrtov Adriaplina.

G. Babič je predstavil trenutna območja omrežja zemeljskega plina ter predvidene načrte plinifikacije v občini Krško:

• Krško Pri novi obvoznici bo izveden nov koridor plinovoda okoli cone Vipapa, kjer je trenutno priključek 10 bar. Dolgoročno se predvideva izgradnja poslovne cone do Nuklearne elektrarne, kjer je predviden tehnološki park fakultete za energetiko in kogeneracija, ki naj bi jo izgradila Termoelektrarna Brestanica. Plinifikacija se predvideva v celotni poslovni coni, kot tudi na območju odlagališča nizkih in srednjih radioaktivnih odpadkov. V kolikor bo komunalno podjetje Kostak izgradilo sežigalnico odpadkov, bo za sežiganje potreben energent, kjer je ravno tako smiselna uporaba zemeljskega plina. V centru mesta se predvideva umestitev nove knjižnice in podzemne garaže, kjer se sočasno predvideva dodatni plinovod. Kotlovnice v mestu Krško so že prešle na zemeljski plin, ravno tako nekatere cone in večji poslovni objekti kot so Spar, Mercator ter Eurogarden. V bodoče se predvideva še plinifikacija cone MDB jug. • Leskovec Na območju Leskovca se plinifikacija predvideva še v jugozahodnem delu, Območji Gmajne in Žadovinka pa sta že plinificirana. • Senovo Glavna plinska postaja se nahaja pri Metalni, ki je sicer priključena direktno na dobavitelja zemeljskega plina Geoplin. Na območju oziroma v bližini Metalne so zasebne stanovanjske hiše na zemeljski plin priključene v manjši meri, priključena pa sta osnovna šola ter kulturni dom. Vse kotlovnice na območju Senovega so že na zemeljskem plinu. Nekdanja rudarska kolonija ima v blokih priključke v posameznih stanovanjih, vendar le ti v večini primerov niso priključeni, saj se stanovalci ogrevajo na drva. Glede na slabšo priključitev na zemeljski plin na območju Senovega bi bilo prav, da se spodbuja priključevanje na omrežje zemeljskega plina, ker je prijaznejši do okolja kot kurilno olje ter tudi udoben za uporabo. • Brestanica V Brestanici je vršna termoelektrarna priključena na prenosno omrežje zemeljskega plina (25 in 35 bar), poslovna stavba pa je priključena na distribucijsko omrežje. V priključevanju je kotlovnica na bazenu, šola in vrtec v neposredni bližin pa sta že priključena, naprej pa trasa ni predvidena. Stari del Brestanice ni plinificiran, predvideva pa se plinifikacija območja novogradenj ter razširitev omrežja v sklopu sanacije območja pri izgradnji bližnje hidroelektrarne. • Drnovo Na območju Drnovega je plinska postaja locirana v asfaltni bazi, pod njo pa se predvideva obrtna cona, ki bo glede na zazidalni načrt plinificirana.

Zapisal: Ljubljana, 02.10.2009 Jernej Rugelj, Eco Consulting d.o.o.

Stran : 125

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Projekt »Novelacija energetske zasnove občine Krško« ZAPISNIK – Sestanek v TEB

Datum : Prostor : Prisotni: 12.11.2009 Termoelektrarna g. Edi ZIDARIČ, g. Bojan VOVČKO, oba Termoelektrarna Brestanica Brestanica, g. Niko DOBROVOLJC in g. Jernej RUGELJ, oba Eco Trajanje: Consulting d.o.o. 11.00-12.30

Dnevni red : Predstavitev načrtov Termoelektrarne Brestanica.

G. Zidarič je predstavil predvidene projekte v Termoelektrarni Brestanica, kjer so bili izpostavljeni naslednji načrti:

• V Termoelektrarni Brestanica predvidevajo, da bo potrebno v bodoče zamenjati starejše turbine in povečati kapacitete rezerv vršnih moči. Trenutno so v študiji v obravnavi tri različice postavitve in razširitve Termoelektrarne Brestanica v občini Krško.

• V načrtu je postavitev trigeneracije na zemeljski plin na območju poslovne cone Vrbina. • Predvidevajo ureditev že obstoječega pretakališča na lokaciji PC Vrbina, kjer bi se lahko skladiščila tekoča goriva za potrebe TEB in bližnjih obratov.

• Predvidevajo postavitev fotovoltaičnih elektrarn na trenutni lokaciji TEB, kjer so zemljišča klasificirana kot zazidljiva.

• V načrtih je tudi postavitev posameznih fotovoltaičnih elektrarn na javnih objektih, kjer je predpogoj, da je streha razmeroma novejše gradnje. Pri tem se pojavlja vprašanje denarnega nadomestila za uporabo strehe, saj lastniki oziroma uporabniki objekta pričakujejo prevelika nadomestila za uporabo strehe.

• Puščajo možnost sodelovanja pri izgradnji bioplinske naprave za proizvodnjo električne energije na lokaciji farme Pristava, kjer bi bilo možno koristno uporabiti tudi toploto.

Zapisal: Ljubljana, 13.11.2009 Jernej Rugelj, Eco Consulting d.o.o.

Stran : 126

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

Projekt »Novelacija energetske zasnove občine Krško« ZAPISNIK – Sestanek v GEN Energiji

Datum : Prostor : Prisotni: 20.11.2009 Gen Energija, Tehnični g. Jože ŠPILER, g. Aleš BURŠIČ, oba GEN Energija, g. Niko sektor, CKŽ 47, Krško DOBROVOLJC in g. Jernej RUGELJ, oba Eco Consulting d.o.o. Trajanje:

10.00-11.00

Dnevni red : Predstavitev načrtov Gen Energije v občini Krško.

G. Špiler in g. Buršič sta predstavila dejavnosti podjetja Gen Energija na območju občine Krško: • Podjetje GEN energija, ki je nosilec jedrske opcije v Sloveniji, je koncem leta 2006 pričelo s študijami upravičenosti in izvedljivosti za novo jedrsko elektrarno (Jedrska elektrarna Krško 2, krajše JEK 2). • V sodobnih jedrskih elektrarnah III in III+ generacije lahko uporabljamo reciklirano gorivo. Z današnjo tehnologijo, ki bazira na 50 letih izkušenj in razvoja na področju predelave goriva, se reciklira 96% uporabljenega jedrskega goriva (UJG). Končni volumen odlaganja radioaktivnih odpadkov iz UJG se zmanjša za faktor 5, radiotoksičnosti pa za faktor 10. Recikliranje UJG zagotavlja dodaten domač vir in s tem omogoča dolgoročno stabilnost cen goriva, energetsko varnost in neodvisnost. Proces recikliranja UJG s pridom uporabljajo v ZDA, na Japonskem, kakor tudi številne članice EU. • Jedrska elektrarna je proizvajalec toplotne energije, ki lahko preko daljinskega toplovoda omogoča distribucijo toplote za ogrevanje in hlajenje, kot tudi uporabo procesne toplote in pare za industrijske potrebe (Vipap, Krka). Preostala toplota v povratni veji daljinskega toplovoda pa nam omogoča ogrevanje rastlinjakov in vrtov ter drugih kmetijsko pridelovalnih objektov. Smiselnost in upravičenost soproizvodnje električne in toplotne energije v novi jedrski elektrarni je prikazala študija daljinskega ogrevanja • V študiji daljinskega ogrevanja je bila podrobno ekonomsko in tehnološko ovrednotena možnost zagotavljanja toplote za namen daljinskega ogrevanja mest Krškega in Brežic ter možnost daljinskega ogrevanje Novega mesta. V dodatku je bila ocenjena tudi izvedljivost toplovoda, ki povezuje Posavje z osrednjo Slovenijo in sicer po dveh možnih trasah. Prva t.i. dolenjska trasa zagotavlja daljinsko ogrevanje za Novo Mesto, Grosuplje in Ljubljano. Druga trasa pa poteka po zasavski smeri in s soproizvodnjo v Krškem povezuje Sevnico, Laško, Celje, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litijo, Ljubljano, Domžale, Mengeš in Kamnik. V prid razmisleku o tem strateškem projektu ne govori le dejstvo o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, ampak tudi čist zrak brez smoga. Vse to omogoča toplovod, ki črpa toploto iz procesa v jedrski elektrarni in nadomešča pridobivanje toplote s konvencionalnimi procesi izgorevanja.

Zapisal: Ljubljana, 20.11. 2009 Jernej Rugelj, Eco Consulting d.o.o.

Stran : 127

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Projekt »Novelacija Lokalnega energetskega koncepta občine Krško«

ZAPISNIK – Predstavitev osnutka končnega poročila

Datum : Prostor : Prisotni: g. Matjaž Pirc, g. Janko Avsec, ga. Jadranka Gabrič, ga. Tina Jerele, 1.02.2012 Občina Krško ga. Mojca Behin-Brilej, vsi občina Krško, g. Janko Uršič, LEAD in ga. Urša Kmetec, Eco Consulting d.o.o. Trajanje : Dnevni red : 9:00 – 10:30 1. Predstavitev osnutka končnega poročila Novelacija lokalnega energetskega koncepta (LEK) občine Krško. G. Uršič je predstavil osnutek končnega poročila Novelacije lokalnega energetskega koncepta občine Krško. Sklepi: • Uskladitev akcijskega načrta Novelacije LEK in morebitne pripombe ter predloge s strani občine Krško se pošlje izdelovalcu novelacije LEK do 3. 2. 2012 . • Do 10. 2. 2012 izdelovalec LEK pošlje potrebno gradivo za sejo občinskega sveta, to je dopolnjeno končno poročilo Novelacije LEK, povzetek poročila in obrazložitev v elektronski obliki. • Končno poročilo Novelacije LEK in akcijski načrt se dopolni: - z elaboratom širitve javne razsvetljave v občini Krško. - aktivnost akcijskega načrta Namestitev polnilnic za električna vozila se iz leta 2018 premakne v leto 2013. - z aktivnostjo akcijskega načrta Nakup električnih avtomobilov za potrebe občine, in sicer pod promocijske aktivnosti. - v akcijski načrt se doda aktivnost postavitve centra lesne biomase. - v akcijski načrt se doda aktivnost postavitve kompostarne. - iz Novelacije Energetske zasnove občine Krško se v Novelacijo LEK vključi vse relevantne podatke, kot so podatki o JEK 2, trigeneraciji na ZP na območju poslovne cone Vrbina, predvidene lokacije sončnih elektrarn, aktivnosti akcijskega načrta pod točko 1., 2., 6. in 9. - aktivnosti iz akcijskega načrta Novelacije Energetske zasnove občine Krško, ki so bile že izvedene, se opišejo v Novelaciji LEK. - razširi in doda se poglavje o energetskem upravljavcu v občini, vlogi Lokalne energetske agencije LEAD, konzorciju Lokalnih energetskih agencij. - v novelacijo LEK se kot prilogo vključi tudi zapisnike opravljenih sestankov. • Če bo potrebno, se skliče ponoven sestanek na temo uskladitve Novelacije LEK občine Krško.

Ljubljana, 1. 02. 2012 Zapisala: Urša Kmetec, Eco Consulting, d.o.o.

Stran : 128

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

17.3. PRILOGA 3: KARTE

a) legenda b) občina Krško Na karti so izrisana predvidena območja za sončne, vetrne in bioplinsko elektrarno, omrežje glavnih elektro vodov, vrisane vloge za elektrarne ter podatki o javnih objektih. c) mesto Krško Izrisano mesto z vrisanim plinovodom.

Stran : 129

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

18. VIRI IN LITERATURA

Interaktivni naravovarstveni atlas; Agencija Republike Slovenije za okolje. Statistični urad Republike Slovenije. Popis kmetijskih gospodarstev 2000, Statistični urad RS. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja . Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Študija Joanneum Research Graz „Emissionsfaktoren und energietechnische Parameter für die Erstellung von Energieund Emissionsbilanzen im Bereich Raumwärmeversorgung“ ("Emisijski faktorji in energetskotehnični parametri za izdelavo energetskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe"). Internetna stran Zavoda za gozdove RS. Energija in okolje v EU, Evropska agencija za okolje, 2002. Geodetska uprava RS, Register prostorskih enot. Ministrstvo za notranje zadeve; upravne zadeve prometa. GIS: Analiza potenciala lesne biomase v Sloveniji, GEF, 31.8.1998. Načrt razsvetljave občine Krško, 2010. Ökoenergie Nummer 45 b: Biogas - Strom und Wärme aus dem Kreislauf der Natur. Priročnik za vodenje projektov pogodbenega znižanja stroškov za energijo. Brošura Les – domač, obnovljiv in okolju prijazen vir energije. http://eionet-si.arso.gov.si/kazalci/ http://co2.temida.si/index.htm http://www.gov.si/zgs/biomasa1/index.php?p=obcine_so2 http://www.arso.gov.si http://www.mg.gov.si D. Rajver, D. Ravnikar; Geotermična slika Slovenije – razširjena baza podatkov in izboljšane geotermične karte; Ljubljana 2002

Stran : 130

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

19. KRATICE IN POJMI

Kratica, pojem Pomen Komentar

EE električna energija

ELKO ekstra lahko kurilno olje 36 MJ/liter

NEH nizkoenergijska hiša zgradba, ki ima nižjo porabo od klasične gradnje, pa vendar višjo od pasivne (30-40 kWh/m 2/leto)

OVE obnovljivi viri energije Vsi viri, ki jih zajemamo iz stalnih naravnih procesov (veter, sonce, voda, geotermalna energija, biomasa)

PH pasivna hiša Zgrajena po standardu za pasivne hiše PHPP, kjer mora biti poraba za ogrevanje <15 kWh/m 2/leto

PV fotovoltaika ( ang. photo voltaics ) splošen pojem za sončne elektrarne

SE sončna elektrarna

SPTE soproizvodnja toplote in električne sočasna proizvodnja električne in toplotne energije. energije primarna dejavnost je navadno pridobivanje električne energije, pri proizvodnji katere kot stranski produkt zgorevalnih procesov nastaja toplota

SSE sprejemniki sončne energije sprejemniki, ki ogrevajo sanitarno vodo

STV sanitarna topla voda

TGP toplogredni plin(i) izmed njih se izpostavlja predvsem CO 2 (ogljikov dioksid) in CH 4 (metan)

UNP utekočinjeni naftni plin ( ang. 24 MJ/liter, 46 MJ/kg, 93 MJ/Sm 3 liquified petrol gas )

URE učinkovita raba energije Pojem za skrbno ravnanje z energijo

ZP zemeljski plin ( ang. natural gas ) 34 MJ/Sm 3

Enota Pomen Komentar

Sm 3 standardni kubični meter je masa plina, ki pri standardnih pogojih (15°C in tlaku 1,01325 bar) zavzame prostornino 1m 3 nm 3 nasuti (normni) kubični meter enota za merjenje količine sekancev

TJ terajoule kg ⋅ m2 enota za merjenje energije (1J = 1 ) s 2 kWh kilovatna ura predstavlja enoto za merjenje energije (1 Wh = 3600 J)

Stran : 131

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

20. SEZNAM SLIK, GRAFOV IN TABEL

20.1. SEZNAM SLIK

Slika 1: občina Krško ...... 9 Slika 2: Shema ureditve HE Krško ...... 11 Slika 3:Prenosno omrežje zemeljskega plina ...... 12 Slika 4: Izsek karte prometnih obremenitev, 2009 ...... 22 Slika 5: Distribucijska omrežja daljinskega ogrevanja ...... 29 Slika 6: Shematska ilustracija JEK 2 ...... 44 Slika 7: Časovnica poteka projekta JEK 2 ...... 45 Slika 8: Dograditve in izpopolnitve – nabor poglavitnih investicij 2011-2020 ...... 50 Slika 9: Letno globalno sončno obsevanje Slovenije ...... 58 Slika 10: Vakuumski in ploščati sončni kolektor ...... 58 Slika 11: Shema sončnih kolektorjev za STV in ogrevanje ...... 59 Slika 12: Sončni elektrarni: ŠC Krško in prostostoječa Kozjak ...... 60 Slika 13: Koncentrirani fotovoltaična celica in sistem ...... 60 Slika 14: Parabolična korita ...... 61 Slika 15: SE Senovo ...... 62 Slika 16: SE Raka ...... 63 Slika 17: SE Kostak ...... 63 Slika 18: SE Špiler ...... 64 Slika 19: SE Kuščer ...... 64 Slika 20: SE TEB2 ...... 64 Slika 21: SE Levičar ...... 65 Slika 22: SE Pungerčič ...... 65 Slika 23 : Geotermična karta Slovenije ...... 67 Slika 24: Izkoriščanje toplote zemlje (geosonde, energetske košare in kolektor) ...... 68 Slika 25: Izkoriščanje toplote podtalne vode ...... 69 Slika 26: Izkoriščanje toplote okoliškega zraka ...... 69 Slika 27: Vetrni potencial v Sloveniji ...... 70 Slika 28:Videz različnih vetrnih elektrarn ...... 71 Slika 29: VE Šinkovec...... 72 Slika 30: Kotlovnici na biomaso: Kočevje in Vransko ...... 76 Slika 31: Večja bioplinarna v Sloveniji, Nemščak ...... 77 Slika 32: Možna trasa DOLB Senovo ...... 94 Slika 33: 3D prikaz obstoječe sortirne linije ...... 96

20.2. SEZNAM TABEL

Tabela 1: Osnovni podatki elektrarne ...... 10 Tabela 2: Tehnične specifikacije HE Krško ...... 12

Stran : 132

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško - končno poročilo

Tabela 3: Seznam javnih zgradb v občini Krško, vključenih v analizo rabe energije ...... 16 Tabela 4: Podatki o energetski rabi in oskrbi anketiranih podjetij v občini Krško ...... 21 Tabela 5: Poraba električne energije v občini Krško po skupinah odjemalcev, obdobje 2001 – 2010 ...... 25 Tabela 6. Poraba in stroški javne razsvetljave v občini Krško, leto 2010 ...... 26 Tabela 7: Poraba energentov v občini Krško v letu 2010 ...... 27 Tabela 8: Raba energije v občini Krško za vse porabnike ...... 27 Tabela 9: Kotlovnice v upravljanju podjetja Rudar Senovo d.o.o...... 28 Tabela 10: Transformatorske postaje na območju občine Krško ...... 32 Tabela 11: Poraba zemeljskega plina 2008 ...... 32 Tabela 12: Emisije v občini Krško po posameznih energentih pri ogrevanju stanovanj, 2010 ...... 33 Tabela 13: Skupne emisije v občini Krško pri ogrevanju individualnih stanovanj ...... 33 Tabela 14: Delež emisij v občini Krško, 2010 ...... 34 Tabela 15: prednosti in slabosti posameznih energentov ...... 40 Tabela 16: Matrika ogrevanja za toplotno oskrbo mest Krško, Brežice, Novo mesto in Zagreb ...... 47 Tabela 17: Raba energije za ogrevanje pri različno starih stanovanjskih objektih v kWh/m 2/leto ...... 52 Tabela 18: Maksimalni celotni potencial bioplina v občini Krško ...... 57 Tabela 19: Pregled hidroenergetskega potenciala Republike Slovenije ...... 73 Tabela 20: Stoletni pretoki potokov v občini Krško ...... 74 Tabela 21: Operativni cilji Nacionalnega energetskega programa ...... 78 Tabela 22: Ukrepi za doseganje ciljev Nacionalnega energetskega programa ...... 78 Tabela 23: Toplotne zahteve za ovoj ...... 83 Tabela 24: Ukrepi učinkovite rabe energije ...... 84 Tabela 25: Predlogi ukrepov v javnih stavbah v občini Krško ...... 85 Tabela 26: vrsta in število svetilk, predvidenih za zamenjavo ...... 91 Tabela 27: Ocena prihrankov prenovljenega dela JR Krško ...... 91 Tabela 28: Ocena prihrankov po celotni prenovi JR Krško ...... 92 Tabela 29: Ekonomski parametri postrojenja SPTE na bioplin ...... 95 Tabela 30: Terminski načrt izvajanja projektov ...... 113 Tabela 31:Finančni načrt predlaganih projektov ...... 115 Tabela 32: Finančni načrt predlaganih projektov za obdobje 2012 do 2021 ...... 116

20.3. SEZNAM GRAFOV

Graf 1: Struktura stanovanj glede na njihovo starost v občini Krško in Sloveniji ...... 13 Graf 2: Struktura stanovanj glede na vir ogrevanja, 2002 ...... 14 Graf 3:Struktura stanovanj glede na vir ogrevanja, 2010 ...... 14 Graf 4: Energijsko število za javne stavbe v občini Krško ...... 17 Graf 5: Deleži porabe električne energije po posamezni skupini porabnikov v občini Krško za leto 2010 ...... 24 Graf 6: Rast porabe električne energije v občini Krško, 2001 -2010 ...... 25 Graf 7: Gibanje maloprodajne cene kurilnega olja v RS do februarja 2012 ...... 39 Graf 8: Primerjava stroškov ogrevanja enodružinske hiše v €/MWh ...... 41

Stran : 133

Novelacija Lokalnega energetskega koncepta Krško – končno poročilo

Stran : 134