Prenos Pdf Različice Dokumenta

C M Y CM MY CY CMY K 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007 AKTUALNO

2 UVODNIK 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007

Zemljo smo si sposodili od svojih vnukov SPREHOD PO VSEBINI

Zemlje nismo podedovali od na{ih dedov, temve~ smo Mogo~e je samo igra 4 si jo sposodili od svojih vnukov. Tako pravi nek è zelo îsta energija kot povezovalka {estih mestnih ob~in 4 star rek, ki pri~a o tem, da je ideja o varovanju okolja è zelo stara in nam vse bolj bode v o~i. Tudi nekateri 1. leto{nja seja Varnostnega sosveta 5 znani ljudje iz sveta zabavne industrije so poprijeli za to Projekt Ulice otrokom 6 idejo in z njo, ko jo popularizirajo, pridno polnijo svoje Problematika v LTO preloèna na naslednjo sejo! 7 mo{nji~ke. Ideja o varovanju okolja, torej ekologiji, sega è dale~ Odgovori na pobude in vpra{anja svetnikov 8 v 19. stoletje, ko je nem{ki biolog Ernst Haeckel skoval Pogovor s podùpanom Mirkom Kekcem 12 ta izraz iz gr{kih besed oĩkos – hi{a, dom + lógos, ki naj Ptuj bo postal diamant med malimi evropskimi mesti 14 bi pomenile “nauk o naravnem domu”. Ekologija, kot jo poznamo danes, pa je svoje smernice dobila {ele z doku- Svetlobno onesnaèvanje 15 mentom o trajnostnem razvoju, ko je bilo sprejetih kar Ekolo{ka tr`nica tokrat postregla s skromno ponudbo 16 nekaj klju~nih na~el ekolo{kega razvoja sveta. Trajnostni Poro~ilo o delu upravne enote Ptuj 16 razvoj je ideja o razvoju ~love{ke dru`be, s katero naj bi se izognili nevarnosti, ki jo povzro~a prekomerno iz~rpavanje naravnih virov in onesnaè- Podpis pogodbe o sofinanciranju vitalizacije Ptujskega jezera 17 vanje okolja zaradi hitrega “napredka” ~loveka. Trajnostni razvoj govori tudi o globalni 18. razstava Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 2007 pred vrati 18 odgovornosti, medgeneracijski pravi~nosti, integraciji gospodarskih, dru`benih in okoljskih Izbiramo kmetijo leta Mestne ob~ine Ptuj 18 ciljev, ohranjanju pestrosti zemlje ter zame najpomembnej{i stvari – izbolj{anju ~lovekovega ìvljenja. Najenostavnej{a definicija trajnostnega razvoja pa se po Burtlandski komisiji iz Turizem smo {e vedno ljudje 19 leta 1987 glasi: “Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega ~love{kega rodu, ne da bi Promocija Ptuja v Ljubljani 19 pri tem ogrozili mo`nosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe.” Nova pravila EU za dràvne pomo~i v kmetijstvu 20 Zloglasna je raztegljivost pojma trajnostni razvoj v politi~ni praksi. Podrobnej{e opre- delitve obsegajo koncepte {ibke trajnosti, krepke trajnosti in globoke ekologije. Razli~na Perutnina Ptuj prihodke od prodaje povi{ala za skoraj 6 % 21 pojmovanja razkrivajo napetost med ekocentrizmom, osredoto~enjem na naravo, in antro- Vino Ptuj 2007 21 pocentrizmom, osredoto~enjem na ~loveka. Pomanjkanje trdne definicije dovoljuje razli~na Dve priznanji za ptujsko klet 21 pojmovanja in trajne razprave o natan~ni opredelitvi pojma. Politika se sicer ogromno Ptujska klet na vinskem sejmu ProWein v Dusseldorfu 21 ubada z ekologijo na{ega sveta, pa vendar redko kje zasledi{ politika, ki si nadene rokavice, gre v gozd in ven privle~e pet kilogramov stare {are, ki jo je nekdo pustil tam. Dva nova projekta in prostorske teàve 22 V duhu dneva Zemlje te dni poteka ogromno ~istilnih akcij, zasaditev novih dreves … Koncert @enske vokalne skupine Fortuna 22 {e ve~ pa je obljub iz ust pomembnih, kako pomemben je na{ planet in da naj se zavemo Unikatni nakit za vsako prilo`nost 22 varovanja okolja. Obljubljajo nam nebesa, ~isto morje, zelene travnike in gozdove, dobimo pa bore malo od tega. ê se ozremo okrog, vidimo, da Zemlja propada. Vse ve~ je naravnih Obmo~na izpostava JSKD Ptuj - tri regijske prireditve 23 katastrof in okolje je na vsakem koraku onesnaèno. Medtem ko se nekateri evropski politiki Skavtstvo - Bum stoletja 23 vseeno è zavedajo tega problema, pa dva najve~ja onesnaèvalca, Kitajska in ZDA, nista Za~ela se je bralna zna~ka za odrasle 23 podpisala Kjotskega sporazuma in teksa{ki kavboj je ekologe celo ozna~il kot naslednike komunistov in kot gro`njo razvijajo~emu se svetu, ker ho~ejo ustaviti razvoj, saj razvoja “po Na obisku pri Borutu Pahorju 24 Bushu” brez onesnaèvanja ni. @alostno je, da se ljudje, ki bi lahko spremenili najve~, ne @ivljenjska pustolov{~ina 24 zavedajo pomembnosti takih problemov. Vsi se sicer strinjamo, da je najla`ji gospodarski Mladinska hi{a 24 napredek neozirajo~ se na okolje, pa vendar, ~e dobro pogledamo, vidimo tudi dru`be, ki veliko stavijo na okolje, cvetijo in imajo najve~jo zaposljivost. Prav zaradi tega je tam tudi Sre~anje v Frankfurtu 25 socialni status najvi{ji in s tem izpolnimo tisto zame najpomembnej{o smernico trajnostnega Certifikat Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraèvanja 25 razvoja, ki govori o izbolj{anju ~lovekovega ìvljenja, ki ni povezano samo z ìvljenjem v 17. nacionalni otro{ki parlament 26 zdravem okolju, ampak tudi z dvigom nivoja zadovoljstva v dru`bi. ê govorim o varovanju okolja, ekologiji, trajnostnem razvoju ali kakorkoli è poimenuje- S turizmom gradimo mostove 26 mo to stvar, je pomembno le eno: najti klju~ do ~istega in zdravega sveta; aparat, s katerim Potopis Ptuj-Miramare-Oglej 27 bomo za~eli ~uvati na{e okolje in ga ~istega pustili na{im zanamcem. Pa tudi sami se mora- Tekmovanje iz znanja kemije za Preglova priznanja 27 mo zavedati, da je ìveti v zdravem in ~istem okolju na{a pravica, ki si jo kratimo sami. 22. april je vsako leto dan, ko se imamo prilo`nost ogromno nau~iti o varovanju Zemlje. Takrat Predstavitev podru`nice Zdruènja multiple skleroze 28 moramo prisluhniti, da bomo znali tudi sami in ne le en dan v letu, ampak skozi vse leto V Soìtju si èlijo lastne bivalne enote! 29 varovati svoje zdravje in predvsem zdravje na{ih otrok! Ali res vsaka peta pade po stopnicah 30 @iga Simoni~ Nogometna tekma za ponovno vklju~itev v dru`bo 30 Najuspe{nej{a sezona v zgodovini ptujskega @RK 31 VI. Regata Ptuj~anka 31 NK Drava lovi priklju~ek bliè vrhu 32 Skrbimo za zdrav razvoj otroka 33 MODROST MESECA Natalija Teti~kovi~ - DJ Miss House Wife 35

Ne verjemiti tistim, ki trdijo, da prevzemajo oblast le za~asno. Naslovnica: Iz VI. Regate Ptuj~anka Rudi Ringbauer Foto: Sta{a Cafuta

Ptujčan po Sklepu o programski Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov ured- Oblikovanje in priprava za tisk: Grafis d.o.o., zasnovi objavlja članke o delu ništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena tel.: 02/608-92-25, elektronska pošta: [email protected] občinskih organov, občinskega TURK, telefon: 748-29-20, elektr. pošta: [email protected]. Naslovnica: Repro studio Lesjak. Tisk: Grafis d.o.o., urada in svetov mestnih in pri- Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Metka Jurešič - SDS, tel.: 02/608-92-25, elektronska pošta: [email protected] mestnih četrti, o delovanju poli- Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija tičnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, - SNS, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si 02 771 08 82, gsm: 040 218 895; elektr. pošta: lotos. pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporo- Nova Slovenija. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. [email protected]. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan čila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in med proizvode, za katere se obračunava DDV po Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov. spremembe naslovov. stopnji 8,5 %.

3 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007 IZ MESTNE HI[E

Mogo~e je samo igra îsta energija kot povezo- Ptujski slikar Andrej Boì~ razstavlja valka {estih mestnih ob~in v galeriji Magistrat ulturno izobraèvalno dru{tvo Kibla iz Maribora ptujski Mestni hi{i je Andrej Boì~ v marcu raz- je 4. aprila pripravilo novinarsko konferenco, kjer stavil 41 akvarelov manj{ega formata (24 cm Kje bila prvi~ podrobneje predstavljena partnerska Vkrat 19 cm), ki jih je ustvaril v letu 2003. Istega kandidatura Maribora in partnerskih mestnih ob~in za leta jih je na ogled postavil v idrijskem mestnem muze- Evropsko kulturno prestolnico 2012. ju, natan~neje v nekdanji mestni galeriji, ki je delovala v Iva Felinc sklopu tega muzeja. Na Ptuju pa jih je tokrat razstavil prvi~. Njegova zadnja (obse`nej{a, pregledna) razstava Foto arhiv Kibla v na{em mestu je bila konec leta 2004 v Miheli~evi Koordinatorji, se nikov, 7 novogradenj galeriji in na ptujskem gradu. pravi KID Kibla, so za kulturne vsebine, ozna~ili kulturo kot 7 reziden~nih centrov Milena Turk ~isto energijo in gene- za umetnike, 5 centrov Foto: Sta{a Cafuta rator razvoja, saj je kreativnih industrij, ravno kultura po bese- muzej na prostem, Skozi del~ek sveta likovne se skozi njegovo rotacijo zavr- dah Dejana Pestotnika, izvedba programov umetnosti Andreja Boì~a lahko ti v samoizraznost in prostor- odgovornega za pro- s podro~ja kulturne mocijo v Kibli, najhi- dedi{~ine, arheologi- v galeriji Magistrat potujete sko topografijo forme, kjer je treje rasto~a panoga v Evropi, je, umetnosti, filma, izobraè- do 3. maja. Razstavo z naslo- izvzeta pripovednost. Podobe ki prina{a najve~ novih delovnih vanja, turizma in {e mnogo ve~. vom Mogo~e je samo igra je nakazujejo miselne mreè pre- mest in najbolj vpliva na razvoj Vse informacije o programu in odprl ùpan dr. [tefan êlan. interpretiranja osnovne ideje. gospodarstva. »@elimo, da kultu- investicijah so objavljene na Razlago naslova avtor prepu{~a Na~in razmi{ljanja implicira ra postane ena gonilnih sil razvo- spletni strani www.si2012.si ali gledalcu, ki si naj ob gleda- nezavedni kot zavedni subjekt ja v dràvi.« Za slogan in rde~o www.maribor2012.si. nju slik in razmi{ljanju ustvari skozi artikulacijo specifi~ne- nit kandidature so torej izbrali Vzhodna kohezija si lahko po svoje mnenje. Ob odprtju je ga medija. Prosojnost forme îsto energijo! Tudi logotip part- besedah Simona Karduma v letu bila izdana tudi zgibanka, kjer se strukturira skozi material- nerske kandidature je oblikovan 2012 od projekta obeta 3 milijone si obiskovalci lahko preberejo nost nosilca slikovnega polja, tako, da vsako mesto predstavlja ve~ obiskovalcev prireditev, 900 interpretacije Boì~evega akva- ki na specifi~en na~in ustvar- ena turbina, ki proizvaja ~isto tiso~ tujih turistov, 700 tiso~ ve~ relnega slikarstva in cikla slik ja globino iluzije in prostora. energijo. no~itev, 600 novih delovnih mest Mogo~e je samo igra Maria Univerzalnost oblik in mono- Peter Toma` Dobrila, pred- in milijon evrov ~istega dobi~ka. Berdi~a, Milana Pirkerja in kromnost barve ne dopu{~ata stavnik Kible, je podrobneje pred- Vrednost celotnega projekta, to je Du{ana Fi{erja. Slednji je {irokih poeti~nih interpretacij v stavil kandidaturo Maribor~anov. investicij v kulturno in prometno Dejal je, da je program policen- infrastrukturo ter stro{kov pro- Boì~eva dela tudi predstavil smislu vsebinskih in formalnih tri~en in da temelji na medregio- gramov vseh sodelujo~ih mestnih zbranim na otvoritveni sloves- izhodi{~.« nalnem in globalnem povezova- ob~in, zna{a 5,5 milijard evrov. nosti. Andrej Boì~, sicer ~lan nju. Namen projekta je povezava Strokovna komisija za izbor »Subjektivnost umetnikovega Zveze dru{tev slovenskih likov- kreativnosti, sodobnih tehnologij, najprimernej{ega kandidata za pogleda ustvarja sugestivnost nih umetnikov, se zdaj prepu{~a znanosti, izobraèvanja, digitalne Evropsko kulturno prestolnico je forme, ki je odprta in razumlji- umetni{kemu izrazu ob ustvar- pismenosti, dedi{~ine in sodo- zasedala med 19. in 23. aprilom va, vendar v poziciji konteksta janju slik za razstavo, ki bo bne umetnosti. Kibla s partnerji 2007, nakar je svojo odlo- dramati~na. V svoji enostavno- novembra letos na Vodnikovi si je zadala naslednje cilje: 30 ~itev predala ministru za kulturo sti je vse spojeno v en znak, ki doma~iji v Ljubljani. obnovljenih za{~itenih spome- Vasku Simonitiju.

@upan Mestne ob~ine Maribor, Franc Kangler (desno), je dejal: »Izzivi so najrazli~nej{i, veliki so pa predvsem na podro~ju kulture. Maribor je za kandidaturo storil vse. ^e bo komisija o projektih odlo~ala po strokovni plati, bo imela veliko dela.« Poudaril je tudi, da Slikarji Du{an Fi{er, Andrej Bo`i~ in Toma` Plavec na otvoritveni slo- se lahko zgodi kulturna eksplozija. Okrepila se bo vzhodna kohezija in vesnosti v galeriji Magistrat. kulturni prostor univerzitetnega mesta se bo raz{iril v ostale ob~ine.

4 IZ MESTNE HI[E 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007

1. leto{nja seja Varnostnega sosveta

sejni sobi Mestne hi{e je 27. marca potekala prva leto{nja seja Varnostnega sosveta MO Ptuj. VPolicijski postaji Ptuj (PP Ptuj v nadaljevanju) je bila predana ra~unalni{ka oprema, predstavljeni so bili trendi varnostnih pojavov v lanskem letu, poro~ilo o delu Varnostnega sosveta za leto 2006 in program dela za leto{nje leto. Sledila je {e aktualna problematika ter pobude in predlogi posameznih ~lanov sosveta.

Sta{a Cafuta Foto: Sta{a Cafuta Na seji je bilo slovesno, saj Trendi varnostnih je bila PP Ptuj predana ra~unalni{ka oprema: prenosni ra~unal- pojavov v letu 2006 Andrija Koter, direktor podjetja îsto mesto Ptuj, Karol Turk, direktor nik, prenosni tiskalnik ter LCD- Pomo~nik komandirja PP Ptuj Policijske uprave Maribor, ùpan dr. [tefan êlan in Joè Cvetko, projektor za izobraèvalne name- Boris Kozenburger je predsta- direktor Komunalnega podjetja Ptuj, ob slavnostni predaji ra~unalni{ke opreme Policijski postaji Ptuj. ne v skupni vrednosti dobrih vil trende varnostnih pojavov v tri tiso~ evrov. Gre za posodo- lanskem letu (vsi navedeni poda- in miru so policisti obravnavali 2006 in program dela v letu bitev dela policije na terenu; tki se nana{ajo na obmo~je MO 603 kr{itve. V letu 2006 se je 2007, ki zajema 37 to~k, med za takoj{nje pisanje zapisnikov Ptuj). Na podro~ju kriminalitete zgodilo 755 prometnih nesre~ katerimi bo Varnostni sosvet na kraju samega prekr{ka ozi- je bilo lani zaznanih 1.463 dejanj oziroma za 1% ve~ kot v pred- {e naprej obravnaval varnost- roma nesre~e. Na pobudo ozi- z elementi kaznivega dejanja, od hodnem letu. V lanskem letu ne razmere s podro~ja klasi~ne ~esar je bilo obravnavanih 1008, roma èljo PP Ptuj je Varnostni so policisti obravnavali sedem kriminalitete, javnega reda in sosvet organiziral zbiranje sred- 362 dejanj pa je bilo zaklju~en- samomorov. Policijska postaja miru, varnosti v cestnem pro- stev. Donatorji so bili: MO Ptuj, ih s poro~ilom na Dràvno Ptuj je v lanskem letu poleg metu, za{~ite in re{evanja ter Komunalno podjetje Ptuj ter toìlstvo. Odstotek raziska- {tevilnih preventivnih dejavno- îsto mesto Ptuj. Predaje ra~unal- nosti kaznivih dejanj zna{a stih nadaljevala s sodelovanjem druge varnostne problematike. ni{ke opreme se je udeleìl tudi 49,31 %. Na podro~ju gospo- v projektu Samostojna policij- Ocena stanja varnosti je v na{i Karol Turk, direktor Policijske darske kriminalitete je bilo ska postaja, kjer so na lokalni ob~ini ugodna. V leto{njem letu uprave Maribor, ki se je zahvalil obravnavanih 159 primerov. ravni na~rtovali samostojnej{e bo sosvet obravnaval tudi varne za donacijo ter poudaril, da poli- Mladostni{ka kriminaliteta se je delo. Tako so se usmerili na dovoze – varne poti. Aktivnosti cija brez {ir{e podpore javnosti pove~ala, saj so zaznali pove~- prepre~evanje kr{itev v gostin- bodo usmerjene tudi v bolj izpo- ne more biti u~inkovita. anje kaznivih dejanj; skupno skih objektih in delu s povratniki stavljena – ogroèna obmo~ja: jih je bilo 60 oz. kr{itev javnega reda in miru na npr. mestni park, nekatere ulice v primerjavi z javnih krajih ter povratniki kr{i- v mestu, prostor za avtobusno letom 2005 jih je tev s podro~ja tako imenovanega postajo, Vi~avska pot, Dom bilo 5 % ve~. V druìnskega nasilja. krajanov na Potr~evi cesti, lanskem letu je park Turni{~e. S ciljem pre- bilo 350 kaznivih Poro~ila in program pre~evanja vseh oblik odvisno- dejanj, v katerih je bil osumljen Mag. Janez Merc in dr. sti bo predvidoma stekel pro- mladoletnik. Na [tefan êlan, predsednik jekt Z glavo na zabavo. podro~ju zagotav- Varnostnega sosveta, sta pred- ljanja javnega reda stavila poro~ilo o delu za leto

5 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007 IZ MESTNE HI[E

Projekt Ulice otrokom – umirjanje prometa v bliìni {ol in vrtcev Prometna (ne)varnost na na{ih cestah je zastra{ujo~a ZN je v letu 2005 prvi~ obravnavala svetovne policije, mestne redarje, ~lane katerih bi se lahko varno igrali, razse`nosti posledic prometnih nesre~. Z ve~a- prometnih kro`kov na {olah, pa premalo je tudi varnih {olskih Onjem {tevila motornih vozil na na{ih cestah se tudi star{e, ki se zavedajo nevar- poti, kolesarskih stez in drugih pove~uje tudi {tevilo `rtev. Na svetu zaradi prometnih nosti, preè~e na otroke v cest- povr{in za nemoteno igro. Zlasti nesre~ letno umre ve~ kot milijon ljudi, kar je {tevilka, nem prometu. otroci imajo v cestnem prometu ki daje misliti. Ekonomska komisija Organizacije zdruè- S tovrstnim projektom je specifi~ne potrebe (manj razvi- nih narodov (OZN) in Svetovna zdravstvena organi- SPVCP èlel opozoriti na pro- ta koordinacija, nepazljivost) in zacija (WHO) sta zato sprejeli resolucijo o izbolj{anju bleme, ki jih imajo v prometu ulice v okolici {ol in vrtcev bi varnosti v cestnem prometu in skupaj razglasili 1. otroci, saj zlasti v mestih in bilo zato nujno urejati po na~elu globalni teden za varnost na cestah, ki poteka od naseljih ni dovolj povr{in, na umirjanja prometa. 23. do 29. aprila, namenjen pa je predvsem ve~ji varnosti mladih na cestah. Bronja Habjani~ Na podlagi 20. ~lena Odloka o priznanjih Mestne ob~ine Ptuj Foto: Bronja Habjani~ (Uradni vestnik ob~in Ormo` in Ptuj, {t. 35/95 in Uradni vestnik Mestne ob~ine Ptuj, {t. 12/03) ùpan Mestne ob~ine Ptuj in Da bi bila varnost na{ih otrok vo`nji in izvajali ostale pou~ne Komisija za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne v cestnem prometu ~im ve~ja, so aktivnosti. Pri O[ Olge Megli~ ob~ine Ptuj objavljata se za sodelovanje v mednarodni so zaprli del Cafove in Dravske RAZPIS akciji Ulice otrokom odlo~ili tudi ulice, pri Mladiki del û~kove za podelitev priznanj Mestne ob~ine Ptuj, v ptujskem svetu za preventivo in @nidari~evega nabre`ja, pri imenovanje za ~astnega ob~ana Mestne ob~ine Ptuj, in vzgojo v cestnem prometu. V O[ Ljudski vrt del @upan~i~eve, zlate plakete Mestne ob~ine Ptuj in izvedbo projekta se je na lokalni Kajuhove in @ge~eve ter ulico 5. plakete Mestne ob~ine Ptuj ravni vklju~ila Mestna ob~ina Prekomorske brigade, u~encem Ptuj ter osnovne {ole Mladika, s te {ole so se pridruìli tudi 1. Olge Megli~, Breg, Ljudski vrt njihovi sovrstniki s podru`nice Mestni svet Mestne ob~ine Ptuj podeljuje priznanja: z Grajeno, dr. Ljudevita Pivka Grajena, saj tamkaj{nja ureditev • imenovanje za ~astnega ob~ana Mestne ob~ine Ptuj posa- in Vrtec Ptuj. Prireditev je pote- ne dovoljuje cestne zapore, ki meznikom za izredne zasluge pri napredku in ugledu Mestne kala 25. aprila. Minimalni cilj, bi bila dovolj varna. Pri bre{ki ob~ine Ptuj ter pri utrjevanju miru in razvijanju dobrih medna- ki so si ga zadali organizatorji, {oli so zaprli del Roga{ke ceste, rodnih odnosov; je bil, da na ta dan v Sloveniji na Tihi poti so na varnost opo- • zlato plaketo Mestne ob~ine Ptuj, za posebne zasluge in za zapremo najmanj 500 ulic in jih zarjali u~enci iz bli`nje {ole dr. posebna po`rtvovalna, nesebi~na in pogumna dejanja. namenimo za igro in razli~ne Ljudevita Pivka, otroci iz vrtca dejavnosti otrok. V okolici ptuj- so ustvarjali na Mestnem trgu. 2. skih osnovnih {ol so zaprli ulice [ole so morali izbrati tiste ulice, @upan Mestne ob~ine Ptuj podeljuje priznanje – plaketo Mestne in jih v ~asu od 10. do 12. ure za katere èlijo, da bi se jih ob~ine Ptuj za izjemne uspehe na posameznih podro~jih dela in namenili otrokom, ki so pisali postopoma preuredilo v obmo~je ìvljenja. in risali razli~na sporo~ila za umirjenega prometa (10 km/h) ali ve~jo varnost v cestnem prome- v obmo~je omejene hitrosti (30 3. tu, opozarjali na nujnost za{~ite km/h). Franc Kozel, predsednik Predlog za priznanje mora vsebovati osebne podatke kandida- otrok v avtu (mednarodni proje- SPVCP MO Ptuj, in Boèna ta oziroma podatke o predlagani organizaciji, delovni skupini, kt Pasav~ek), se na ulici igrali, Pape`, ~lanica sveta, zadolèna dru`bi, zavodu, organu, organizaciji, skupnosti in dru{tvu ter opis organizirali kolesarska tekmo- za osnovne {ole, sta k sodelo- zaslug, dejanj oziroma uspehov kandidata in utemeljitev pobude vanja v spretnostni in polèvi vanju povabila tudi delavce za podelitev priznanja.

4. Pobude za podelitev priznanj Mestne ob~ine Ptuj lahko dajo dru`be, zavodi, organizacije in skupnosti, organi, dru{tva in posamezniki. Pobudnik za priznanje ne more predlagati samega sebe.

5. Predloge za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne ob~ine Ptuj oziroma `upanu najkasneje do 8. junija 2007.

6. Priznanja bodo podeljena na slovesnosti ob praznovanju praznika Mestne ob~ine Ptuj.

Komisija za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne ob~ine Ptuj Bo`ena Pape` in Franc Kozel pri predstavitvi projekta Ulice otrokom

6 MESTNI SVET 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007

Problematika v LTO prelo`ena na naslednjo sejo!

srednje to~ke, ki so zaznamovale tokratno sejo sedaj potekale po vseh oddel- (nabava energije in energentov, ob~inskega sveta, so se vrtele okrog podelitve kih, ter naloge na podro~ju vode), za ve~ji pritok denarnih Ostavbne pravice potencialnim zainteresiranim kakovosti in projektov, ki so sredstev iz dràvnega in evrop- investitorjem, ki bi v poselitvenem obmo~ju okrog se do sedaj opravljale v Uradu skega prora~una ter zagotavljala stadiona zgradili {portne in poslovne objekte. Nekaj ùpana). izvajanje dràvnih in evropskih vpra{anj so svetniki ùpanu zastavili tudi o ustano- dolo~il. Zaradi resnosti energet- vitvi Lokalne energetske agencije, poro~iloma o delu Zavod L.E.A. - Lokalna ske in okoljske situacije je vzpod- Varnostnega sosveta in Sveta za preventivo in vzgojo v energetska agencija Spodnje bujanje dejavnosti u~inkovitej{e cestnem prometu v lanskem letu niso namenili nobene Podravje izrabe energije in pove~ana raba razprave, ravno tako ne poro~ilu o izvedbi leto{njega V za~etku leta 2006 se je MO obnovljivih virov energije ena kurentovanja. Zaradi le delno predlaganih re{itev, Ptuj s podporo 24 ob~in Spodnjega izmed prioritet globalne energet- kako re{iti nastalo situacijo z Lokalno turisti~no Podravja prijavila na razpis ske politike, zato je ustanavlja- organizacijo, svetniki o problematiki zavoda niso èleli Evropske unije za vzpostavitev nje Lokalne energetske agencije razpravljati, saj ni dokon~no znano, kdo bo dejavnost lokalnih in regionalnih energet- v skladu s politiko in smernicami zavoda izvajal po ukinitvi LTO, dejavnost TIC-a pa naj bi skih agencij. Nosilec izvedbe pri- tako EU kot Slovenije. Agencija se predvidoma prenesla na ob~ino. jave projekta je bila ZRS Bistra mora biti ustanovljena kot nova Ptuj. Za sodelovanje pri projek- pravna oseba z lastnim kadrom, Bronja Habjani~ tu je bilo potrebno vzpostaviti delovati pa mora kot neprofitna mednarodni konzorcij partnerjev. organizacija. Pri to~ki pobude in vpra{anja je in fasad, pri~akuje pa tudi na~rt Nosilec prijave in koordinator pro- Po ùpanovih besedah se naen- svetnike zanimalo, kako dolgo se obnove teh stavb. Rajko Fajt je jekta je bila provinca Cordoba iz krat ustanavljajo {tiri lokalne bo {e vlekla gradnja kroì{~a na opozoril na nepla~ane terjatve. Te [panije. Zraven ob~in Spodnjega energetske agencije: v Kr{kem, Dornavski cesti. @upan je pojasnil, naj bi zna{ale skoraj 120 milijo- Podravja sta v konzorcij vklju~ena na Ptuju, v Cordobi v [paniji in v da ob~ina glede zamude pri grad- nov nekdanjih slovenskih tolarjev, {e dva partnerja - ob~ina Kr{ko Romuniji. Po pogodbi zna{a sofi- nji è ves ~as opozarja izvajalca ki jih ob~ini dolgujejo nepla~niki s podporo {tirinajstih ob~in iz nanciranje s strani EU 200.000 € del. Do 18. maja mora biti zgraje- najemnin za poslovne prostore in dolenjske regije in Bukare{ta iz v obdobju treh let. Pogoj, da ta no in urejeno tako cesti{~e kot tudi stanovanja. Predlagal je, da se na Romunije. Na osnovi uspe{ne pri- sredstva pridobimo, pa je izpis iz kroì{~e, kolesarska pot, nabreìne dnevni red ene od naslednjih sej jave celotnega konzorcija je bila sodnega registra o sami ustanovit- in kapela pa morajo biti dokon~ani uvrsti problematika nepla~evanja z Evropsko komisijo sklenjena vi agencije ter potrdilo o zaposlit- do konca maja. Problemi okrog najemnin. @upan je ob tem pojas- pogodba o dotaciji. Pogodba pred- vi delavcev. Rok je 28. maj letos. kroì{~a so tudi na Zagreb{ki nil, da se nekatere to`be vle~ejo è stavlja osnovo za izvedbo projekta Dokler vse ob~ine ne vloìjo zahte- cesti. Zaradi predvidenih treh skoraj deset let, ob~ina pa svojega vzpostavitve Lokalne energetske vane dokumentacije, se ne more trgovskih centrov (Perutnina, denarja {e ni uspela izterjati. V agencije Spodnje Podravje. V ustanoviti nobena agencija. Zaradi Jager in Hofer) bodo potrebni trije bodo~e bodo zato posku{ali zade- njej so opredeljene medseboj- dolgotrajnih postopkov registraci- odstavni pasovi. Opte @abjak, ki ve re{evati po druga~ni poti, tudi z ne pogodbene obveznosti, na~in je, izpisa iz registra namre~ ne bo je v lasti dru`be Gorenje, opu{~a deloàcijo. vzpostavitve, pravni status in delo- mo~ do konca maja posredovati svojo proizvodnjo. @upan se je z vanje agencije v prvih treh letih ter Evropski komisiji in je ob~ina vlo- Nov Odlok o organizaciji in upravo Gorenja in njenim pred- na~ini financiranja. Eden izmed ìla pro{njo za podalj{anje roka do delovnem podro~ju ob~inske sednikom F. Bobincem pogovarjal pogojev za sodelovanje pri prijavi konca septembra. Nekak{en izhod uprave MO Ptuj predvide- o nadaljnji namembnosti povr{in, je bil, da v regiji oziroma podro~- v sili, v kolikor nam agencije ne bi va namesto dosedanjih {estih ki obsegajo dobrih 6 hektarjev. ju, ki se prijavlja na razpis, pre- uspelo ustanoviti, pravi ùpan, bi notranjih organizacijskih enot Tam, kjer sedaj stoji Opte, bi naj biva vsaj 100.000 prebivalcev. Ker lahko bil ta, da naro~imo projekte le {tiri: v prihodnosti zraslo stanovanjsko pa v Sloveniji nimamo regij, je pri obstoje~ih agencijah, ki so v naselje. Lidija Majnik je opozori- - Urad ùpana in splo{nih zadev bilo potrebno zbrati dovolj veliko Sloveniji è {tiri - nam najbli`ji la na slabo urejenost pokopali{~a, (zdruìtev Urada ùpana in {tevilo ob~in. Z izborom le-teh je sta mariborska in prekmurska. V potrebno bi bilo urediti razsvet- Oddelka za splo{ne zadeve) to {tevilo doseglo 167.707 prebi- kolikor pa bo ob~ini uspelo, bi ta ljavo in tudi prenoviti poslovilni - Oddelek za finance in anali- valcev. Prednostni projekti, ki jih imela sede` v Revivisu. Ni zane- prostor. Predlagala je, da ob~ina tiko bo energetska agencija izvajala, marljivo niti dejstvo, da bi tak{na Komunalnemu podjetju dolo~i rok - Oddelek za negospodar- so: izdelava lokalnih energetskih agencija tukaj{njim prebivalcem za celovito ureditev pokopali{~a. ske javne slu`be in upravne konceptov za vse ob~ine oziroma lahko svetovala, kako pridobiti Janez Ro`marin se je zavzel za postopke (pokrival bo upravni celotno regijo, izvedba energet- tudi do 75 % nepovratnih sredstev skih pregledov {ol in drugih jav- s strani EU, ki jih je mo`no dobiti to, da naj bi in{pekcijske slu`be del delovnega podro~ja prej- nih ustanov ter javne razsvetljave, z gradnjo energetsko var~ne hi{e. svoje delo ve~krat opravljale tudi {njega Oddelka za dru`bene na terenu, Silva Fartek iz mestne uvajanje energetskega mened`- Svetniki so imeli pomisleke, kaj se dejavnosti, Oddelka za gospo- ~etrti Breg je vnovi~ opozorila, da menta v te ustanove, svetovanje, zgodi po treh letih, ko bo L.E.A. darsko infrastrukturo in okolje na ob~ini niso upo{tevali ankete sodelovanje z gospodarskimi po~rpala 200.000 €. Takrat, pravi ter Oddelka za gospodarstvo) ob~anov glede gradnje kroì{~a, dru`bami. Cilj agencije je postati ùpan, bo moral biti mened`ment svetnik Zelenih Vlado û{ pa je - Oddelek za gospodarske javne glavni akter na podro~ju energeti- toliko sposoben, da si bo znal predlagal, da bi bilo v mestu dobro slu`be, investicije, kakovost ke v regiji. V ta namen bo agencija na trgu pridobiti lastna sredstva. zagotoviti javni potni{ki promet. in gospodarstvo (tu se bodo posku{ala raz{iriti svojo partner- Tista, ki jih bo agencija dobila, bi Joè Glazer je mestnemu svetu opravljale nekatere naloge sko mreò, razvijala bo dodatne naj zadostovala tri leta za tri zapo- predlagal, naj ob~inska uprava pri- prej{njega Oddelka za gospo- storitve in postala glavni kanal za slene in materialne stro{ke dela. pravi seznam stavb v starem mest- darsko infrastrukturo in oko- pridobivanje sredstev iz skladov Delovno uspe{ni so bili v lan- nem jedru, ki so v ob~inski lasti lje, dodajajo pa se razvojne in EU. Poskrbela naj bi za dolgo- skem letu: ravnateljica JVVZ in kjer so potrebne obnove streh investicijske naloge, ki so do ro~no zniànje dolo~enih stro{kov

7 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007 MESTNI SVET

Vrtca Ptuj (Boèna Bratu`), v. d. Vaupoti~ 3.075,44 €, Sonja Pur- II. in III. faza izgradnje tri- Leto{nje kurentovanje je bilo ravnateljice O[ dr. Ljudevita Pivka gaj 2.007,96 €, Ervin Hojker bun na mestnem stadionu po zaslugi Konzorcija kurent (Irena Cvetko), ravnateljici O[ 2.822,00 €, [tefan Petek Predvideno je javno-zasebno uspe{no in kar je najpomembne- Ljudski vrt (Tatjana Vaupoti~) in 3.571,24 €, Matja` Neudauer partnerstvo, s katerim bo ob~ina je: brez izgub! Mladika (Sonja Purgaj), ravnatelj 3.239,95 €, Metka Petek Uhan pridobila dodatne {portne povr{i- 47. kurentovanje je bilo uspe{no O[ Olge Megli~ (Ervin Hojker) 3.669,12 €, Darja Poto~nik Ben~i~ ne, zasebni vlagatelji pa poslovne tako iz ekonomskih in medijskih in Glasbene {ole Karol Pahor 2.907,68 €, Klavdija Marke` pa prostore. Svetniki so potrdili t. i. vidikov kakor tudi po rekordnem ([tefan Petek), direktor Knji`nice 5.102,98 €. Javni zavod Lekarne dokument identifikacije investicij- {tevilu obiskovalcev in nastopa- Ivana Potr~a (Matja` Neudauer), Ptuj je v lanskem obra~unskem skega projekta obeh faz izgradnje jo~ih na prireditvah. V 11-dnevno direktorici Zdravstvenega doma obdobju pridobil s prodajo blaga tribun, ki ga je izdelalo podjetje pustno-karnevalsko dogajanje je (Metka Petek Uhan) in Lekarn in storitev na trgu sredstva v vi{ini TMD Invest, ravno tako pa tudi bilo vklju~enih kar 7.000 nasto- (Darja Poto~nik Ben~i~) ter 1.492.000,00 € oziroma 14,45 % predlog sklepa o posameznem pajo~ih, prireditve pa si je ogleda- zaposleni v Lekarni in direkto- od skupnega prihodka, zato so programu razpolaganja s stvar- lo ve~ kot 100.000 obiskovalcev. rica Ljudske univerze (Klavdija mu svetniki podali soglasje za nim premoènjem MO Ptuj, ki se Celotna vrednost projekta je zna- Marke`) skupaj z zaposlenimi. pove~anje skupnega obsega sred- nana{a na podelitev stavbne pravi- {ala natanko 532.221,06 €. Letos je S 1. marcem lani so se direktor- stev za pla~e za dodatno delo- ce zainteresiranemu investitorju, kurentovanje prvi~ po dolgih letih jem v javnem sektorju za~ele pla~e vno uspe{nost v vi{ini 17,5 % ki bi zgradil {portne in poslovne imelo celo preseèk prihodkov nad izpla~evati na podlagi Zakona o od mase pla~ za preteklo leto. prostore. Ob~ina bo objavila raz- odhodki - ta je zna{al skoraj 5.000 sistemu pla~ v javnem sektorju, Javni zavod Ljudska univerza je pis, na podlagi katerega bo izbra- €, porabil pa naj bi se za aktivnosti ki v poglavju “delovna uspe{nost” v lanskem obra~unskem obdo- la najugodnej{ega ponudnika in za pripravo Kurentovanja 2008, dolo~a izpla~ilo dela pla~e za uspe- bju pridobil s prodajo blaga in mu podelila stavbno pravico za ki so è v teku. Prihodnje leto {nost, ki se lahko izpla~a v vi{ini storitev na trgu sredstva v vi{ini obdobje dveh let. Vi{ina nadome- bo prireditev trajala le tri dni. najve~ dveh osnovnih mese~nih 348.643,00 € oziroma kar 64 % od stila za stavbno pravico bo brez Letos za~eto obliko organizacije pla~, in sicer enkrat letno. Merila skupnega prihodka in mu je zato DDV-ja zna{ala 23.900,00 € in se kurentovanja bodo v konzorciju za ugotavljanje delovne uspe{nosti svet izdal soglasje za pove~anje bo pora~unala ob prenehanju stavb- razvijali in nadgrajevali {e naprej so dolo~ena s posebnim pravilni- skupnega obsega sredstev za pla~e ne pravice. Tedaj se bo namre~ na ter vanjo vklju~ili {e ve~ razli~nih kom, mestni svet pa mora v skladu za dodatno delovno uspe{nost v zgrajenih {portnih in poslovnih subjektov. Kurentovanje pa naj bi z zakonom na svoji seji poda- vi{ini 16,23 % od mase pla~ za povr{inah dolo~ila eta`na lastnina. v prihodnje postalo najpomemb- ti soglasje k delovni uspe{nosti preteklo leto. Nadomestilo za pove~ano tr`no nej{i evropski pustni dogodek posameznega direktorja. Boèna vrednost nepremi~nine bo lastnik mednarodnega pomena. Bratu` bo prejela 3.304,28 €, imetniku stavbne pravice poravnal Irena Cvetko 1.995,30 €, Tatjana v sorazmernem lastni{kem deleù.

Odgovori na pobude in vpra{anja svetnikov

Pobudi Miroslava Letonje: Ormo` in Ptuj, {t. 11/95 in Uradni mi smiselno vklju~ili v besedilo odstranitev dotrajanih in nevar- 1. Pri vsakem pomembnem odlo- vestnik Mestne ob~ine Ptuj, {t. navedenega akta. nih otro{kih igral, namestitev ku, ki ga sprejme mestni svet, se 6/99). Mag. Janez Merc novih, postavitev klopi in ko{ev naj vklju~i {ir{o javnost, civilno Na podlagi obeh citiranih aktov za smeti. Urejen park bi omo- iniciativo in naj se opravi javna se vsa gradiva, ki jih sprejema 2. Prou~i naj se mo`nost izgrad- go~il ljudem rekreacijo in dru- razprava. mestni svet, vklju~ujejo na splet- nje vodnega centra pri Dravi in ènje, otrokom pa veliko veselja V razvitih demokracijah se no stran ob~ine in posredujejo pripravi naj se odgovor, ~igava in radosti. stopnja demokrati~nosti na razli~nim medijem, po sprejemu so zemlji{~a ob Dravi! lokalnem in dràvnem nivoju pa se tudi objavijo v uradnem Odgovor: meri z vklju~itvijo {ir{e zaintere- glasilu MO Ptuj. Zainteresirani Odgovor: Republika Slovenija je z sirane javnosti oz. civilne dru`- ob~ani lahko gradivo najdejo na Za obmo~je ob Ranci je podana Zakonom o lastninjenju kulturnih be. Zadnje ~ase opaà, da na spletni strani, se z njim seznanijo pobuda, da se v strategiji prostor- spomenikov v dru`beni lastnini Ptuju civilna iniciativa ni ravno preko ~lanov mestnega sveta in skega razvoja ob~ine opredelijo (Uradni list RS, {t. 89/99 in 107/ vklju~ena, da je zamrla, kar ni preko svetov ~etrti ter medijev. povr{ine za {portno-rekreacijske 99 – popr.) in Odlokom o razgla- dobro za na{o demokracijo na Pobude, ki jih v pisni ali elektron- in turisti~ne namene. Zemlji{~a sitvi gradu in parka Turni{~e lokalnem nivoju, saj izostane ski obliki posredujejo na mestno so v prete`ni meri v zasebni lasti. za kulturni spomenik dràvne- kresanje mnenj, ki po njegovem upravo, se posredujejo pristojnim ga pomena (Uradni list RS, {t. prina{a kvalitetnej{e re{itve za delavcem. Mestna ob~ina v skla- Peter Cafuta 81/99, 55/02 in 54/03) postala sam razvoj lokalne skupnosti. du s pogoji nudi vse mo`nosti lastnica tega obmo~ja in s tem za sodelovanje ljudske iniciative tudi odgovorna za zagotavljanje Odgovor: na osnovi veljavnih predpisov, sredstev za vzdrèvanje objekta Mestni svet MO Ptuj sprejema predpogoj za tak{no obliko sode- Pobuda in vpra{anje Silve in okolice. vse predpise vklju~no z odloki lovanja pa je tudi interes ljudske Fartek: Zato smo pobudo posredovali v skladu s trenutno veljavnim iniciative. 1. Obstoje~e stanje gradu Direktoratu RS za kulturno dedi- Statutom Mestne ob~ine Ptuj Trenutno je v fazi obravnave Turni{~e in njegove okolice ni {~ino, ki je pristojen za urejanje (Uradni vestnik Mestne ob~ine prenovljeno in zakonsko usklaje- v ponos krajanom in ob~anom zadev v zvezi s spomeniki, ki so v Ptuj, {t. 6/99-UPB, 2/01, 1/03, no besedilo statuta, ki mu bo sle- Ptuja. Nujno bi bilo potrebno dràvni lasti. V zvezi z upravlja- 6/03 in 12/05) in na na~in, kot ga dila tudi priprava novega poslov- urediti okolje: redno ~i{~enje njem gradu pa se bomo v kratkem dolo~a veljavni Poslovnik mest- nika. Navedeno pobudo bomo v parka in ko{nja travnih povr- pogovarjali tudi z ministrom za nega sveta (Uradni vestnik ob~in skladu z zakonskimi mo`nost- {in, ureditev sprehajalnih poti, kulturo. Po prejemu odgovora,

8 MESTNI SVET 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007

ga bomo posredovali mestnemu pisom fizi~nim osebam, ki so odgovoru je bilo razloèno, zakaj oziroma nerodovitne povr{ine svetu. lastniki ali solastniki stanovanj je po Odloku o na~inu opravljanja na obmo~jih, kjer ogenj lahko Zdenka Risti~ ali stanovanjskih stavb v starem obveznih lokalnih gospodarskih ogrozi gozd ali druge kmetijske mestnem jedru, za obnove fasad javnih slu`b zbiranja in prevo- neobdelovalne povr{ine oziro- 2. Zakaj MO Ptuj kljub zagoto- in streh subvencionirala najve~ za odpadkov in odlaganja ostan- ma zemlji{~a v zara{~anju. vilu ni upo{tevala rezultatov 40 % vi{ine izvedenih del. Javni kov predelave ali odstranjevanja 5. ~len navedene uredbe dolo~a, ankete glede izgradnje kroì{~a razpis, ki je bil objavljen v komunalnih odpadkov na obmo~- kako se mora v primeru kurjenja, (veza Dràvni lokacijski na~rt Uradnem vestniku Mestne ob~i- ju Mestne ob~ine Ptuj (Uradni seìganja ali uporabe odprtega za obmo~je trase avtoceste ne Ptuj, {t. 3/07, 26. 3. 2007, je vestnik MO Ptuj, {t. 9/05) pre- ognja urediti kuri{~e: Slivnica–Draènci)? odprt do 23. 5. 2007, vi{ina vseh povedano seìganje komunalnih - obdano mora biti z negorljivim razpolo`ljivih sredstev pa zna{a odpadkov, ki zajemajo tudi zeleni materialom, Odgovor: 20.865 EUR. vrtni odpad z zelenic (odpad- - v prostoru okrog kuri{~a ne Mestni svet MO Ptuj je raz- Nina M. Ogrizek ne veje, trava, listje). Tovrstnih sme biti gorljivih snovi, pravljal o na~rtovanem kroì{~u odpadkov ni dovoljeno seìgati G9 ob Draènski cesti (kroì{~e 2. Razmisli se naj o ustanovitvi ne na doma~i zelenici in ne na bli- - kuri{~e mora biti oddaljeno leì v mejah DLN za avtocesto redarske slu`be, ki bo zagotav- `njem kmetijskem zemlji{~u, ker vsaj 50 m od gozda in vsaj 100 Slivnica–Draènci) na svoji 42. ljala varovanje javne lastnine so po izvoru komunalni odpadki. m od pomembnih prometnih in 43. seji v juniju in juliju 2006. (zelenic, parkovnih objektov …), Za nadzor so pristojni komunalni poti, ve~jih naselij in objektov, Predloèno je bilo naslednje gra- saj nam to sedaj omogo~a tudi in{pektorji. kjer se izdelujejo, predeluje- divo: sklep Mestne ~etrti Breg, novi zakon. Istovrstni odpadki nastajajo jo ali skladi{~ijo vnetljive ali rezultati ankete v delu Mestne tudi na kmetijskih oz. gozdnih nevarne snovi, ~etrti Breg, dopis Ministrstva za Odgovor: povr{inah, vendar ve~inoma v - kuri{~e mora biti zavarovano in okolje in prostor, dopis DARS-a, Novi zakon raz{irja pristojnosti ve~jih koli~inah. Glede na izvor nadzorovano ves ~as kurjenja mnenje Odbora za okolje in pro- redarske slu`be tudi na podro~je jih je mogo~e v skladu s klasifi- ali seìganja, stor v Mestni ob~ini Ptuj. javnega reda in miru, ker pa smo kacijskim seznamom odpadkov - po kon~anem kurjenju ali seì- Na podlagi navedenega gradiva {e v prehodnem obdobju (do 31. razvrstiti med odpadna rastlinska ganju se mora ogenj pogasiti je svet sprejel sklep: »Mestni svet 12. 2007), je najprej potrebno tkiva (navedeno pri odpadkih iz ter kuri{~e pokriti z negorljivim podpira re{itev v DLN za avto- uskladiti dolo~ene akte, prido- kmetijstva, vrtnarstva, lova, ribi- materialom, cesto Slivnica–Draènci; kroì{~e biti navodila ministrstev, dolo~iti {tva, ribogojstva in proizvodnje G9 ob Draènski cesti na Ptuju sodelovanje s policijo, usposobiti hrane) ali med odpadke, primer- - kurjenje, seìganje ali uporabo (Hajdina).« Sklep je bil sprejet kader in podobno. Zaradi tega ne za kompostiranje (navedeno odprtega ognja je potrebno pre- soglasno. radarska slu`ba zaenkrat nadzira pri komunalnih odpadkih in njim kiniti v primeru, ko je povpre~na Stanislav Napast predvsem mirujo~i promet. Ker podobnih odpadkih iz industrije, hitrost vetra ve~ja od 6 m/s ali pa navedena problematika nastaja obrti in storitvenih dejavnosti). ob sunkih vetra, ki so mo~nej- predvsem kot posledica opitosti Za tovrstne odpadke ni predvide- {i od 10 m/s, in tudi drogiranosti mladine, je no seìganje, ampak kompostira- - ne sme se uporabljati gorljivih Pobudi Albina Pi{ka: bilo è na varnostnem sosvetu nje, kar je razvidno iz priloge teko~in ali materialov, ki pri 1. Na~rtovana vlaganja v mestno predlagano, da se za u~ence in Pravilnika o predelavi biolo{ko gorenju razvijejo mo~an dim jedro se naj izvedejo pravo~asno, dijake organizirajo konkretna pre- razgradljivih odpadkov v kom- ali strupene pline oziroma so predvsem kar se ti~e urejenosti davanja o delovanju in posledicah post. kako druga~e {kodljivi za oko- poslovno-stanovanjskih objektov alkohola in drog ter se tudi s tem Nesporno je, da seìganje oz. lje. in fasad. posku{a vplivati na zmanj{evanje uporaba odprtega ognja v strnje- Izvajanje uredbe neposredno pojavov vandalizma v ob~ini. nem naselju ni mogo~a. ê gre nadzoruje In{pektorat RS za var- Odgovor: za gozd, kmetijsko obdelovalno stvo pred naravnimi in drugimi Z namenom oìvljanja starega Joìca Teàk zemlji{~e, kmetijsko neobdelo- nesre~ami, ~e pa komunalni in- mestnega jedra, zunanjega vide- valno zemlji{~e, obre`ni ali pro- {pektor ugotovi nespo{tovanje za mesta in vzdrèvanja kulturne tivetrni pas drevja, drevorede in zgoraj navedenih dolo~il, je dolàn dedi{~ine bo MO Ptuj tudi v leto- parke, obore za rejo divjadi in narediti zapisnik in zadevo odsto- {njem letu namenila sredstva za Pobuda Milana Petka glede pa{nike (torej naravno okolje), piti pristojnemu republi{kemu obnovo poslovno-stanovanjskih seìganja odpadkov: ureja kurjenje, seìganje in upo- in{pektorju. objektov. V izogib vsem dvomom in morda rabo odprtega ognja Uredba o Iz navedenega lahko zaklju~i- Tako bodo v letu 2007 obno- razli~nemu tolma~enju 4. in varstvu pred poàrom v naravnem mo, da je seìganje komunalnih ve dele`ne tudi nekatere stav- 6. odstavka pisnega odgovora okolju (Uradni list RS, {t. 4/06). odpadkov popolnoma prepoveda- be starega mestnega jedra, kot Skupne ob~inske uprave, poda- Po 6. ~lenu navedene uredbe no, prav tako pa je prepovedano npr. Pre{ernova ul. 25 (sanaci- nega 6. 3. 2007, predlaga, da je: seìganje drugih odpadkov, ozi- ja strehe in poàrnega zidu ter se v strokovni slu`bi Skupne - prepovedano kuriti v gozdu, roma je dopustno samo izjemoma zamenjava oken), Krempljeva 3 ob~inske uprave pripravi kratek razen na urejenih kuri{~ih in pod natan~no dolo~enimi pogoji. (sanacija strehe, zamenjava vhod- nedvoumen zapis, ki ga bodo vsi zaradi zatiranja podlubnikov, Tak{no ravnanje izhaja iz t. i. nih vrat hodnika), Mestni trg 4 razumeli in ta naj se objavi v eni - prepovedano kuriti ali seìga- Kyotskega protokola, s katerim se (popravilo oken, sanacija fasade), od naslednjih {tevilk Ptuj~ana z ti ostanke kmetijskih rastlin je Slovenija zavezala, da bo sode- Dravska 8 (zamenjava vhodnih namenom, da ob~ani ne bomo na kmetijskih obdelovalnih lovala pri varovanju podnebja in vrat), Dravska 6 (popravilo stre- v dvomih, kaj smemo in ~esa ne zemlji{~ih, ~e niso izpolnjene zmanj{anju emisij toplogrednih he), Ul. Heroja Lacka 4 (ureditev smemo, oz. koga se moramo bati zahteve iz prvega odstavka 5. plinov, med katerimi se na prvem fasade in strehe). Navedeni so le in ~esa se v tej zadevi ni treba ~lena ista uredbe, mestu navaja ogljikov dioksid. posamezni objekti iz programa bati. - zaìgati kmetijska neobdelo- vzdrèvanja za leto 2007. valna zemlji{~a, kot so pa{ni- Mag. Zdenka Bezjak Prav tako pa bo MO Ptuj v Odgovor: ki, ledine, trsti~ja, zemlji{~a skladu z objavljenim javnim raz- V predhodno posredovanem z drugim obvodnim rastjem

9 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007 STRANKE MESTNEGA SVETA SPORO^AJO

Mestni odbor Slovenske demokratske stranke in Slovenske demokratske mladine ~estita vsem ob~ankam in ob~anom Mestne ob~ine Ptuj, vsem Slovenkam in Slovencem ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, ob mednarodnem prazniku dela, 1. maju, in tretji obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo ter `eli prijetno praznovanje.

Hkrati vas prijazno obve{~amo, da so uradne ure na sede`u MO SDS Ptuj, ^u~kova 2, vsak ponedeljek od 10. do 12. ure in vsak petek od 17. do 19. ure. Veseli bomo va{ih pobud in predlogov. [email protected]

Slovenska ljudska stranka na Ptuju je na ob~nem zboru izvolila novi enajst~lanski mestni odbor, ki ga bo tudi vnaprej vodil Robert êh, dr. med. Ob Andreju Reberni{ku, univ. dipl. ing. agronomije, je bil za novega podpredsednika izvoljen doktor kmetijskih znanosti Marjan Janèkovi~, sicer mestni svetnik. Sprejeli so prioritetna strate{ka programska podro~ja delovanja stranke. Poseben poudarek je dan uveljavitvi in vzpostavitvi pokrajine Spodnje Podravje s sedeèm na Ptuju, z upo{tevanjem na~el subsidiarnosti pri pristojnostih in avtonomije pri virih financiranja ter aktivnostim in pove~anju prepoznavnosti rezultatov dela stranke na podro~jih regionalizacije, cestne infrastrukture in okolja na Ptujskem, ki jih s tvornim sodelovanjem stranke na Ptuju vodijo ministri SLS v Vladi RS. Novo vodstvo in programske prioritete je na sre~anju regionalnega odbora SLS Spodnjega Podravja podprlo tudi vodstvo SLS na ~elu s predsednikom Janezom Podobnikom, dr. med. Mestni odbor SLS Ptuj

Spo{tovane Ptuj~anke in Ptuj~ani!

Zaupanje ljudi v Socialne demokrate raste. To od nas zahteva v prvi vrsti odgovornost, da z jasnimi in realnimi idejami oblikujemo odgovor na temeljno vpra{anje slovenske prihodnosti: Kak{no Slovenijo ho~emo? Pred nami je vrsta zahtevnih in odgovornih odlo~itev. Zato vas vabim na odprto tribuno Predsedni{ke in parlamentarne volitve, prihodnost stranke in dr`ave, kjer bomo gostili prvaka stranke Boruta Pahorja, ki bo 19. maja ob 18. uri v hotelu Mitra na Ptuju. Iskrene ~estitke ob prvem maju, mednarodnem prazniku delavstva ter ob dnevu boja proti okupatorju! SD Ptuj

Darko Krajnc, kandidat SMS za predsednika R Slovenije

“Moja kandidatura je mo`nost izbire in bo povezovalna, nisem kandidat elit. Izpostaviti èlim potrebo po odgovornem odnosu do okolja in kvaliteti ìvljenja vseh.” Odlo~itve, pomembne za ìvljenje ljudi, se sklepajo v ozkih, zaprtih krogih in pogosto neìv- ljenjsko, saj sledijo interesom politi~nih, gospodarskih in podobnih elit, namesto da bi bile v korist ljudi. âs je, da se po dvajsetih letih zaprtega kroga istih ljudi in na~ina delovanja, ki nima veliko stika z realnim ìvljenjskim okoljem, pojavi nekdo, ki izhaja iz mnoìce in bo z lastnimi izku{njami tudi la`je zagovarjal dejanske potrebe ljudi. Ljudem je potrebno dati mo`nost izbire. Dràva mora postati bolj naklonjena tistim, ki imajo znanje. [e posebej bo nagovoril ljudi, ki morajo za svoj standard delati vsak dan in se preìvljajo s pla~ami. Vsi dràvljani morajo imeti pravico razmi{ljati in se odlo~ati po svoje. Dràvljani morajo imeti ob~utek vrednosti, saj so najpomembnej{i ~len v verigi, ki se ji re~e dràva. V SMS èlimo, da ustvarimo dru`bo ~im manj{ih socialnih razlik, dru`bo, ki ne bo razlikovala otrok è v vrtcih in {olah ter mladih pri srednje{olskem in visoko{olskem izobraèvanju glede na socialni status star{ev. Mestni odbor SMS Ptuj Darko Krajnc, kandidat za predsednika [email protected]

10 STRANKE MESTNEGA 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007 SVETA SPORO^AJO

Zeleni Ptuja ob svetovnem dnevu zemlje

V zadnjih 200 letih so pove~ane potrebe po hrani, surovinah in energiji prekomerno obremenile na{e ìvljenjsko okolje. V svetu se je posledi~no pove~alo tudi onesnaènje zraka, vode in tal. Danes so spremembe vidne in ogroàjo prihodnost na{ih vnukov. Zeleni Slovenije vse leto in tudi ob svetovnem dnevu zemlje, 22. aprila, pozivamo k trajnostnemu razvoju, varovanju narave in dobrim ekolo{kim re{itvam sedanje in prihodnjih generacij. @elimo vam mirne in spro{~ujo~e prvomajske praznike, v katerih si bomo nabrali mo~i za nove izzive.

Delu ~ast in oblast

Neko~ so govorili, da delu pripada ~ast in oblast. V obdobju procesa divjega lastninjenja pa so ti izdajalci delavskega razreda govorili le o dragi delovni sili in fleksibilnosti. V na~elu mislijo samo na kapital in na dobi~ek! Malo jim je mar, tem novodobnim tranzicijskim kapitalistom za socialne stiske malega ~loveka – delavca, ki ga neizprosno izkori{~ajo in se na ta ra~un nesramno bogatijo. Toda kljub temu delavke, delavci, ponosno glavo gor! V upanju tistega ~asa, ko bo na{e delo spo{tovano in primerno pla~ano. Ob tej prilo`nosti vam delavke, delavci MO SNS `eli ponosno praznovanje 1. maja. Miroslav Letonja, predsednik Mestnega odbora NS Ptuj

Razmere, v katerih se je po zadnjem kongresu zna{la Liberalna demokracija Slovenije, niso lahke. Ni jih malo, ki se trudijo, da bi stranko odstranili iz slovenskega politi~nega prostora. Trdno verjame- mo, da ima LDS {e dovolj prostora, energije in perspektive. LDS je po vseh izstopih in prestopih danes razbremenjena in ~eprav ima trenutno manj{o podporo volivcev in javnosti, je notranje dovolj mo~na in trdna za izzive v prihodnosti. Odgovore za prihodnost bomo iskali tudi {ir{e, spodbujali bomo razmi{ljanja ostalih, ~lanov in ne~- lanov, simpatizerjev ter skeptikov. Brez liberalnosti, brez vzpodbujanja posameznikov, da sodelujejo pri spremembah na bolje in s svojo pobudo in znanjem prispevajo k napredku in blagostanju vseh, ni prave prihodnosti.

Vsem Ptuj~ankam in Ptuj~anom iskreno ~estitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in ob 1. maju, prazniku dela.

MO LDS Ptuj

Drage Ptuj~anke in Ptuj~ani, smo v toku velikih dogajanj in razprav, ki se nana{ajo na dolgoletna prizadevanja o na{i mestni ob~ini in pravem {tevilu pokrajin. V Mestnem odboru Nove Slovenije se bomo {e posebej potrudili, da se argumenti Spodnjega Podravja sli{ijo preko na{ih poslancev v parlamentu, ko se bo glasovalo, koliko pokrajin zagovarjamo. Bliàjo se nam prazniki, zato vsem ob~anom ~estitamo za dan upora, 27. aprila, in za 1. maj, tradicionalni praznik dela vseh delovnih ljudi. Praznike preìvimo spro{~eno in se udeleùjmo raznih prireditev s prijetnim druènjem.

Janez Ro`marin, predsednik MO N.Si Ptuj

11 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007 PTUJ^ANI

Pogovor s podùpanom Mirkom Kekcem: »Politika te zasvoji toliko, kolikor si sam dovoli{« V {tiriletnem obdobju ni mogo~e narediti vsega, za kar obstajajo èlje! irko Kekec bo letos dopolnil {ele 42 let. Je inè- nir agronomije, kot vodja proizvodnje je zapo- Mslen v Perutninarski zadrugi Ptuj. Je poro~en in o~e dveh majhnih otrok v starosti treh in petih let. Ob naporni slu`bi in mladi druìnici mu za hobije ostaja malo prostega ~asa. Ker mu druìna pomeni najve~, tudi svoj prosti ~as ve~inoma preìvlja z njo. Velikokrat se odpravijo na kak{en kraj{i izlet, radi pa gredo tudi plavat in kolesarit. Blizu jim je narava, saj so si svoj dom ustvarili v @abjaku. Kot pravi, mu je v velik uìtek urejati zelenico okrog hi{e, ne brani pa se niti del na kmetiji svojega o~eta, kjer je odra{~al.

Bronja Habjani~ Foto: Bronja Habjani~

Lani se je za~el è va{ drugi zares zasvojila in so se ste`ka mandat ob~inskega svetnika, sprijaznili s tem, da kasneje, ko letos ste postali podùpan. Kdo niso bili izvoljeni, tega dela ve~ vas je zvabil v politiko? niso mogli opravljati. Sam se »Intenzivneje sem za~el tega dobro zavedam in sem na spremljati politiko od osamo- to tudi pripravljen.« svojitve dalje; kako nasploh deluje, pa me je zanimalo è Kak{ni so va{i spomini na mnogo prej. Moj strankarski prvo {tiriletno obdobje ob~in- kolega Miran [alamun, ki je skega svetnika? bil mestni svetnik dva mandata, »Ko sem nastopil svoj prvi je »krivec«, da sem se aktivno mandat in za~el spoznavati delo zna{el v politiki. Po njegovem mestnega sveta ter strukturo prigovarjanju sem najprej leta ob~inskega prora~una, lahko 1998 kandidiral na listi SDS-a re~em, da sem bil do neke za ~lana sveta primestne ~etrti mere razo~aran. Pri~akoval V prej{njem mandatu je so podùpana morali potrditi Rogoznica. Pri tem delu sem sem, da bom lahko kot mestni podùpansko funkcijo oprav- mestni svetniki, sedaj to ni ve~ spoznal dolo~ene zakonitosti, svetnik storil ve~, a ko sem ljal mag. Miran Kerin. V tem potrebno. Dovolj je, da podù- ki sem jih èlel {e nadgradi- videl samo strukturo prora~una, mandatu boste to, zagotovo pana, ki svojo funkcijo oprav- ti. Na naslednjih volitvah leta sem bil neprijetno presene~en, zahtevno nalogo opravljali vi. lja neprofesionalno, imenuje 2002 sem kandidiral na listi kako malo sredstev v prora~u- Kako je pravzaprav pri{lo do ùpan. Moje osebno mnenje stranke SDS za ~lana mestne- nu dejansko ostaja za investici- odlo~itve, da podùpan postaje, da bi to funkcijo zagotovo ga sveta in bil izvoljen, ravno je. Tako sem kaj kmalu pri{el nete ravno vi? Na eni izmed lahko kvalitetno opravljal kdo tako pa tudi na lanskih lokalnih do spoznanja, da v kratkem sej mestnega sveta se je kar drug, tudi kak{na izmed kole- volitvah.« {tiriletnem obdobju ni mogo~e nekaj svetnikov zavzelo, da bi gic v na{i svetni{ki skupini. Na narediti vsega, za kar so èlje. ta funkcija pripadla ènski. podlagi odlo~itev izvr{ilnega Bi lahko tudi vi potrdili tezo Delovali smo, tako jaz osebno »Odkrito vam moram pove- odbora, temeljitega pogovora v mnogih, da te politika enostav- kot celotna svetni{ka skupina, dati, da takoj po volitvah oseb- svetni{ki skupini in nenazadnje no zasvoji in ko enkrat posta- kot konstruktivna opozicija. no nisem pri~akoval, da se bom tudi na podlagi moje privolitve ne{ del nje, jo te`ko zapusti{? Moram re~i, da smo imeli tudi kadar koli zna{el v tej funkciji. je potem bila sprejeta odlo~i- »S tem se ravno ne bi mogel dolo~ene zasluge pri izgradnji Dejstvo je, da je na{a stranka na tev, da to funkcijo prevzamem strinjati. Sam pravim, da te {olskega prostora, pri ~emer volitvah dosegla dober rezul- jaz. Res smo se pogovarjali zasvoji toliko, kolikor si sam mislim predvsem na osnovno tat – smo druga najmo~nej{a tudi o ènski kandidatki, to je dovoli{. Zavedam se, da je delo {olo Ljudski vrt. Podpirali smo svetni{ka skupina v mestnem bila Helena Neudauer, vendar v politiki odgovorno, da ljudje, tudi marsikatere stvari, za kate- svetu in ùpan dr. [tefan êlan zaradi slu`benih obveznosti te ki so te izvolili, pri~akujejo, da re smo ocenili, da so v dobrobit se je odlo~il, da mesto podù- funkcije ni mogla prevzeti.« si delaven in da seveda poka- Ptuja. Verjel sem, da se bo dalo pana dodeli drugi najmo~nej{i è{ rezultate. Potrebno pa se s pobudami svetnikov dose~i stranki. V lanskem letu je bil Kak{ni so bili va{i prvi vtisi je zavedati, da je delo v poli- ve~, vendar kot sem è omenil, namre~ tudi spremenjen Zakon ob nastopu funkcije? tiki minljivo. Velikokrat sem è omejitev financ je prevelika.« o lokalni samoupravi. Ko je bil »Moram re~i, da dokaj dobri. opazil, da je politika nekatere podùpan {e mag. Miran Kerin, Z ùpanom sva se pred samim

12 PTUJ^ANI 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007

imenovanjem odkrito pogovo- je lahko samo na{ plus ve~, da odlo~itve, a ponavadi je tam è ~asu se stvari urejajo tudi na rila in tak{ni pogovori ostaja- uspemo.« vse do neke mere vnaprej pri- podro~ju pred{olske vzgoje. jo stalnica v najinem delu {e pravljeno. Sam sem zagovornik êprav smo nedavno odprli naprej. Pri~akujem, da bom to Vas je ùpan pooblastil {e tega, da se moramo medsebojno nov vrtec na Bregu, bo v pri- funkcijo lahko opravljal v tak{- za kak{ne posebne naloge veliko pogovarjati, saj lahko le hodnje potrebno razmisliti {e ni meri, kot sem si jo zastavil. oziroma ~e vpra{am druga~e, tako najdemo najbolj optimal- o kak{nem. Tudi na podro~- Do sedaj slabih izku{enj {e ni kaj vse obsega va{e delo pod- ne re{itve. S samim dogovar- ju kulture se stvari urejajo, bilo.« ùpana? janjem pa imam kot podùpan poglejmo samo obnovo gleda- »Po pooblastilu ùpana ve~je kompetence oziroma opa- li{~a. Marsikdo bi na vseh teh Podùpan na~eloma nado- opravljam delo na podro~- àm, da so mi vrata marsikje podro~jih v prihodnje pri~ako- me{~a ùpana, ko je ta odsoten, ju gospodarske infrastrukture, bolj odprta kot sicer. Da ne bi val {e ve~je korake. Tudi na in kaj kmalu po va{i potrditvi ki ga so~asno pokriva oddelek bilo razumljeno narobe, moram podro~ju gospodarske infra- ste è nadome{~ali ùpana, ko za gospodarsko infrastrukturo pojasniti, da ima tudi svetnik strukture se je v tem ~asu nekaj je ta v ~asu kurentovanja od{el in okolje na ptujski ob~ini. Z vedno mo`nost priti na odde- naredilo, vendar mislim, da je v Peking. Kako ste se zna{li v ùpanom se sproti dogovarjava lek in podati kak{en predlog. prav tukaj ob~ina najbolj {ibka. svoji novi, javni funkciji? Je za protokolarne zadeve. Morda A vseeno ocenjujem, da lahko V tem mandatu bo zato potreb- bilo kaj treme? se ob~ani niti ne zavedajo, a v sedanji funkciji, {e zlasti na no narediti {e ve~, pri tem pa »Seveda. Na sre~o je to sov- razli~nih vabil, ki prihajajo na podro~ju gospodarske infra- ne smemo zanemariti ostalih padalo ravno s pustovanjem in ob~ino, je ogromno. Ko sem v strukture, doseèm ve~.« podro~ij. Sr` problema je zago- v tem ~asu je ve~ja ali manj- svojem prvem mandatu mestne- tovo kanalizacija. Ob~ina je {a trema s strani opazovalcev ga svetnika namre~ za~el dobi- Ste svetnik stranke SDS, sicer na razpisu uspela prido- druga~e sprejeta. Pri vsakem vati {tevilna vabila na razli~ne ùpan pa prihaja iz opozicijske biti evropska sredstva za za{~i- delu, ki se ga loteva{ povsem prireditve, sem {ele spoznal, LDS, ki zadnje mesece doìv- to podtalnice. S tem bomo na novo in ki ga {e komaj dobro kaj vse se na Ptuju pravzaprav lja nenehne pretrese. Koliko nekaj, od ~istilne naprave do spoznava{, je trema zagotovo dogaja. Velikokrat se Ptuj~ani po va{em mnenju pripadnost primarnih vodov, na dolo~enih prisotna. Se mi pa zdi, da je bo neupravi~eno jezimo, da je na{e dolo~eni politi~ni opciji vpliva podro~jih obnovili, vendar to vedno manj.« mesto mrtvo, a se niti ne zave- na delo ob~inskih svetnikov? ne bo pokrilo vseh zahtev, ki se damo, kaj vse se tukaj dogaja »Manj kot si marsikdo zami- pojavljajo. Svetniki se na vsaki Ste si kaj napisali kak{en in kako se razli~ni ustvarjal- {lja. Ob~inski svetniki smo bili seji mestnega sveta ukvarjamo govor ali ste govorili kot pravi- ci trudijo na{e mesto narediti izvoljeni s strani ob~anov zato, tudi s problematiko cest.« mo »kar iz glave«? {e zanimivej{e in privla~nej{e. da vsak po svoji mo~i prispe- »Tisto, kar sem si kadar koli Zato je ùpanu samemu zagoto- vamo k razvoju Mestne ob~i- Glede na to, da ste o~e dveh napisal in èlel potem povedati vo nemogo~e biti prisoten vse- ne Ptuj. Pri odlo~itvah smo majhnih otrok, se samoumev- iz glave, se je ponavadi zatak- povsod. [e celo dva sta v~asih velikokrat soglasni in ve~ina no zastavlja vpra{anje, kako nilo. Spoznal sem, da si je bolje v stiski, ~e je dnevno tak{nih svetnikov se ne posluùje nekih usklajujete delo v slu`bi ter narediti samo osnutek, kajti ~e prireditev ve~.« politi~nih igric. Glede na va{e delo podùpana in ob~inskega si èli{ iti natan~no po nekem vpra{anje, da prihajam iz opozi- svetnika z vsemi druìnskimi è vnaprej napisanem scenari- Se lahko na vas obrnejo tudi cijske SDS, pa lahko pojasnim, obveznostmi? ju, se v~asih zalomi, {e posebej, ob~ani s svojimi vpra{anji? da smo do sedaj z ùpanom »Odgovor na to vpra{anje je ~e je prisotna trema.« »Uradne ure imam vsako zmeraj korektno sodelovali in najte`ji. Preden sem pristal na sredo med 15.30 in 17.00. tak{no sodelovanje pri~akujem to, da sprejmem funkcijo podù- Sodelovali ste tudi pri oddaji Ob~ani in ob~anke me lahko tudi vnaprej. Na{a stranka ni pana, sva se z èno veliko pogo- Kandidature za evropsko kul- najdejo v prvem nadstropju tista tipi~na nerga{ka opozicij- varjala. Oba sva se strinjala, da turno prestolnico leta 2012. Mestne hi{e, v sobi {tevilka ska stranka, ki bi nadzorovala mora moja slu`ba zaradi novih »To je bila izredno lepa izku- 13. Dobro je, ~e se predhodno prakti~no vsak predlog, kajti zadolìtev potekati nemoteno, {nja. Sre~al sem se z ùpa- naro~ijo v tajni{tvu ùpana, na zavedamo se, da nas ljudje niso tako kot je potekala do zdaj. ni in enim podùpanom petih tel. {t. 748 29 13, da jim ne izvolili zaradi tega, da bi se na V ob~ini èlim delo opravlja- mestnih ob~in, s katerimi smo bi bilo treba po nepotrebnem sejah mestnega sveta prepirali ti profesionalno in korektno, oddali skupno kandidaturo za ~akati.« in si pod noge metali polena, doma pa tudi ne èlim zapo- evropsko prestolnico kulture. pa~ pa da vsak po svojih naj- stavljati druìne. Moj dan je Vseskozi je bila prisotna pozi- Kolik{en pomen pa ima bolj{ih mo~eh s svojimi idejami tako zaradi vseh obveznosti tivna energija in prepri~anje, v va{em ìvljenju politika in zmo`nostmi doprinese k raz- precej dalj{i kot bi bil sicer. Na da se nam je mestnim ob~inam nasploh? Menite, da lahko kot voju celotne ob~ine.« àlost moram re~i, da se veliko- kon~no uspelo povezati med ~lan sveta in sedaj podùpan krat zgodi, da me èna in otroci seboj. To do zdaj zagotovo ni storite ve~, kot bi sicer, ~e bi Kje – na katerem podro~- vidijo manj kot neko~. Verjetno bila praksa. Kon~no pa je v bili le ob~an? ju vidite najve~je teàve, ki bi v tem trenutku èna ne podpira tem okolju pri{lo do prepri~an- »Zagotovo. Na mojo odlo~i- jih morali na Ptuju ~im prej treh vogalov v hi{i, ampak tri ja, da zdruèni skupaj lahko tev, da sem sploh sprejel funk- odpraviti in kak{ne so re{itve? pa pol, ~e ne celo {tiri, za kar ponudimo ve~. Prepri~an sem, cijo podùpana, je predvsem »Teàv je precej, odvisno je sem ji zelo hvaleèn«. da ima vsako izmed {estih mest vplivalo to, da sem ocenil, da le, iz katerega zornega kota jih marsikaj za pokazati, da vsako lahko kot podùpan naredim gledamo. V preteklem manda- na dolo~enem podro~ju izstopa ve~ kot svetnik. Res je, da se tu se je uredila osnovno{olska in tak{na skupna kandidatura na mestnem svetu sprejemajo infrastruktura, v zadnjem

13 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007 PTUJ^ANI

Ptuj bo postal diamant med malimi evropskimi mesti Pogovor s Tonijem Hamlerjem, dekorativnim mojstrom

koraj ga ni Ptuj~ana, ki ne bi `e sli{al za Tonija Hamlerja, dekorativnega mojstra. Veliko se govo- Sri o njegovem delu. Kot pravi sam, je njegova najbolj{a reklama tista, ki kro`i od ust do ust zadovoljnih strank. @eli si, da bi na Ptuju pustil svoj ustvarjalni pe~at. Sta{a Cafuta Foto: Sta{a Cafuta

Toni Hamler se je pred slabi- sem za razli~ne ljudi. Od vi{je- mi tremi leti preselil v Slovenijo. ga do ni`jega sloja. Pa saj to ni Njegovi star{i, po rodu Slovenci, tako pomembno. Zame je zanimiv ìvijo v Nem~iji. Pravi, da ga je tisti naro~nik, ki to vrsto uporabne vedno vleklo v Slovenijo, na Ptuj, umetnosti ceni. kjer je {e kot otrok preìvljal po~- Za koga trenutno delate? itnice pri svoji babici. Zdaj, ko Trenutno delam za poslovneà postaja Ptuj~an, èli s svojim zna- Rajka Hrvati~a iz Portoroà. Bil njem in izku{njami prispevati k je zelo presene~en, kaj imamo na obnovi starega dela mesta. V hi{i, Ptuju, kak{no znanje je lahko v eni kjer ìvi, ima tudi svoj studio, v roki oziroma v enem ~loveku. Ko katerem ima zbrane osnutke svojih je pri{el v moj studio, sem moral del zadnjih petnajstih let. @e pri pred njim nemudoma narediti trinajstih letih se je prvi~ sre~al z osnutek na~rta za “zvezdno nebo” malarijo. Vse ostalo je zgodovina. (posebna tehnika, kjer so zvezde Tako kot sam pravi, je ìvljenje narisane to~no po astrologiji) in sestavljeno iz vzponov in padcev takoj je èlel vedeti, kdaj bom in prav zaradi tega je delo toliko pri~el delati v njegovi vili. bolj zanimivo. Na vpra{anje, kaj Pri va{em delu morate biti zelo je po izobrazbi, ponosno pove, da natan~ni, ne smete se zmotiti. je dekorativni mojster, grafik in Res je. Vendar potrebujem ta restavrator. Ima {iroko znanje iz adrenalin, ki mi daje pozitivno najrazli~nej{ih tehnik. energijo. To me vznemirja in pro- Toni Hamler, dekorativni mojster, restavrator in grafik. Stili risanja: Kdaj ste se prvi~ sre~ali z deko- vocira. rimski, gr{ki, pomplonski, egip~anski, baro~ni; moderne anti~ne rativnim slikarstvom? Prena{ate svoje znanje tudi na tehnike, unikatne {tukature, pozla~evanje, restavriranje. Pri trinajstih letih pri svojem druge? o~etu. Kasneje sem svoje zna- @e nekajkrat sem testiral poten- od{el spet nazaj v Nem~ijo. Bil veliko. Na àlost so prav ti ve~- nje nadgrajeval v privatnih {olah cialne sodelavce, ki bi mi lahko sem brez doma. @ivel sem tudi v krat izkoristili moje ideje, moj za umetnost v Nem~iji, Franciji, pomagali pri delu. Ra~unam, da hotelu Mitra in velike zasluge za “know how”. Vem tudi, da se trg v Italiji, Avstriji in celo Rusiji. bom v tem letu izu~il do pet ljudi. moj obstoj in nenazadnje razvoj Sloveniji odpira in èlim si sode- [olnina, ki sem si jo moral sam Svoje znanje èlim prenesti na na Ptuju ima Franc Mlakar. On je lovanja, saj bi bili skupaj zelo pla~ati, je bila izredno visoka. mlaj{o generacijo, ki bo lahko videl v meni velik potencial. mo~ni in ne konkurenca. Moji u~itelji so bili priznani pro- nadaljevala z mojimi umetnost- Kako vidite Ptuj? Sodelujete s spomeni{kim var- fesorji. Veliko sem se nau~il od nimi tehnikami. Ker dekorativno Rad bi pomagal pri obnavljanju stvom? Eldarja Zeynalova, s katerim {e pleskarstvo zamira, èlim ustano- Ptuja, ki je zame eno izmed naj- Ja, z Viktorjem Gojkovi~em sva tudi danes poslovno sodelujem. viti na Ptuju svojo zasebno aka- lep{ih mest. @elim, da postane sodelovala, ko smo delali projekt Kako to, da ste pri{li na Ptuj? demijo. diamant med malimi evropskimi obnove Ptujskih vrat. Ker sem Slovenec, èlel sem Kako bi se opisali? mesti. Potrebno bi bilo izdelati Zame so ta na{a vrata kot priti domov. Vedno sem se v Sem kar dober, vendar ne per- mestni koncept. ena lu~ka. Druga~e pa je ve~i- Sloveniji bolj{e po~util. Moje srce fekten in ne najbolj{i. Vedno se Ko sem za~el ìveti na Ptuju, na mojih strank iz zasebnega sek- je tukaj. zelo trudim. Delam s srcem in sem ogromno ~asa opazoval in torja, ki so lastniki novej{ih arhi- Na{tejte nekaj preteklih pro- du{o. Sem malo “nor” umetnik. prou~eval vsak kamen, detajl, raz- tektur. jektov, na katere ste najbolj Ko delam, popolnoma padem v poke v stavbah … Ptuj ima ne{te- Kaj nam svetujete pri obnovi ponosni. delo in ne sli{im in ne vidim ni- to detajlov, ki imajo zame du{o. starih hi{? Za mano je ogromno projek- ~esar, kar se dogaja okrog mene. Velikokrat sli{im, ko ljudje re~ejo: Lahko se oglasite pri meni, da tov. Najbolj pa sem vesel, da sem Kot da sem v transu. @ivim s tem. ne moremo si privo{~iti obnove. skupaj pogledamo objekt in nare- lahko delal za bolnice v Nem~iji, Ne znam si predstavljati ìvlje- Vendar to ni res. Veliko ljudi ne dimo sanacijski koncept (GSM: ki so bile grajene po feng shuiju. nja brez ~opi~a in barve. Pono~i ve, da se da fasado obnoviti è za 031/ 617 388). Potrebno se je pove- Tam sem delal anti~ne italijanske veliko sanjam o svojih kreacijah. nekaj tiso~ evrov. zati tudi s spomeni{kim varstvom, tehnike. Naro~niki so se zavedali, Velikokrat se zbudim in takoj spra- Kak{na pa je konkurenca? brez tega ne gre. Vsak sam zase kako zelo pomemben je tudi pros- vim ideje na papir. Je kar nekaj strokovnjakov v je laik in lahko naredi ve~ {kode tor, v katerem pacienti bivajo. To Kje ste na Ptuju prvi~ delali? Sloveniji, vendar so ponavadi spe- kot koristi. Na koncu, ko posame- delo me je zelo veselilo, saj sem Hotel Mitra je bil moje prvo cializirani samo za dolo~eno teh- znik vidi rezultat strokovnega pri- lahko s svojimi barvami in deko- delo. Na za~etku, ko sem pri{el niko. Ljudi, ki pa bi imeli {iroko stopa, bo sre~en, da je naredil to, racijami pomagal ljudem. Delal na Ptuj, ni bilo lahko. Skoraj sem paleto znanja, teh pa ravno ni (àl) dalj{o pot.

14 OKOLJE IN PROSTOR 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007

Svetlobno onesna`evanje stranski u~inek industrijske civilizacije

e pred ~asom so naravovarstveniki pri~eli opozarjati na svetlobno onesnaèvanje na{ega Dru{tvo za opazovaje in prou~evanje ptic Slovenije (DOPPS) @planeta. To problematiko nam je predstavil je è leta 2000 zavzelo stali{~e proti svetlobnemu onesnaènju. naravovarstvenik Dominik Bombek, sicer u~itelj bio- Izklop reklamne in dekorativne razsvetljave po 23. uri. logije na O[ Breg. Ptuj tako kot ve~ina mest, zadnje Prepoved uporabe svetlobnih snopov. ~ase pa tudi vasi, v Sloveniji s svojim nepravilnim Nove svetilke naj bodo popolnoma zasen~ene. osvetljevanjem sledi trendu svetlobno onesnaènih Prepoved uporabe ter prodaje visokotla~nih ìvosrebrnih svetilk. razvitej{ih dràv po Evropi. To ni samo stvar ob~in in njene uli~ne razsvetljave. Tudi posamezniki lahko veliko pripomoremo k zmanj{evanju svetlobnega onesnaèva- tore, povzro~i motnje v nastaja- nja in posredno var~ujemo z elektri~no energijo. nju melatonina. Ker se za{~itni Sta{a Cafuta u~inek melatonina zmanj{a, se pospe{i rast rakavih celic. Foto: Sta{a Cafuta Njen namen je globalno zmanj- Kako pa je pri ìvalih? {anje svetlobnega onesnaèva- Svetlobno onesnaèvanje vpli- nja, ne le zaradi la`jega dela va na ptice selivke, saj se ne astronomov, pa~ pa tudi zaradi morejo orientirati po zvezdah, energetskih in splo{no okolje- ker umetni viri svetlobe àrijo varstvenih razlogov. mo~neje. To ima za posledico, da zaidejo iz idealne smeri selit- Svetlobni snop: Pri osvetljevanju Kaj pa v Sloveniji in Ptuju? ve. Vsako dalj{anje poti je lahko posku{ajte delovati preudarno. V Sloveniji je preko 90 % za te ptice usodno. Nezasen~ena Z uga{anjem svetil boste pripo- svetilk nezasen~enih ali le delno svetila privabljajo ùèlke iz mogli k var~evanju in zmanj{anju zasen~enih. Osvetljevanje na {ir{e okolice. Glede na to, da se svetlobnega onesnaèvanja. Ptuju je zaskrbljujo~e, saj je ne morejo re{iti objema svetlo- ve~ina svetilk neustreznih. Kaj be, poginejo. Tak{no iztrebljanje problem ne obstaja. Glede na to, to pomeni? Svetilo ni pomak- ùèlk povzro~i pomanjkanje da je ~lovek po naravi egoisti~no njeno v ohi{je, zato je sevanje hrane za ù`kojede ptice, neto- bitje, ga pa zelo malo skrbi, da usmerjeno navzgor in le maj- pirje… bi zmanj{al svojo dejavnost in Naravovarstvenik Dominik hen dele` svetlobe osvetli tla tako omogo~il soìtje z drugimi Bombek ulice. Nezasen~ena svetila so Zakaj menite, da se ljudje ìvalskimi vrstami. Kaj je sploh svetlobno one- okrogle oblike in iz prosojnih premalo zavedamo te proble- snaèvanje? materialov, svetilo je zasen~eno matike? Kaj torej svetujete nam Je nekontrolirano uhajanje z zgornjim delom, svetloba se Ljudje si pred problemi radi Ptuj~ankam in Ptuj~anom? svetlobe iz umetnih virov izven {iri iz spodnje strani v nebo. V zatiskamo o~i, na{tel bom nekaj Posku{ajte delovati preudar- cilja osvetlitve. Je pretirano ali starem mestnem jedru je osve- primerov, ki vplivajo na nas, pa no. Kar se ti~e svetlobe, ne mote~e umetno osvetljevanje. tlitev neustrezna. Namestili so se ne ukrene kaj prida; zara- potrebujemo dvori{~a, razsvet- Med drugim povzro~a zdravstve- neustrezne svetilke. Tri ~etrtine di intenzivnega kmetijstva smo ljenega celo no~. Kar zajeten ne teàve, onemogo~a vidnost svetlobe dejansko uhaja v nebo. na Dravskem in Ptujskem polju denar pa tudi lahko privar~uje- zvezd v mestih in s tem prepre~u- Tudi ostala javna razsvetljava onesnaìli podtalnico s pesticidi. mo s kako pobudo ob~ini. Tudi je astronomska opazovanja. Z je pregosta. Sakralni objekti so Ker se posledice tega kaèjo kot posameznik lahko privar~u- neprimernim osvetljevanjem pa osvetljeni preve~ ~asa, pozno na dalj{i rok, se ni~ ne ukrene je{. Uga{anje svetil pripomo- tudi izgubljamo dragoceno elek- v no~. Pozicija osvetljevanja za varovanje podtalnice. Pa bi re k var~evanju. Kot zanimivost tri~no energijo. objektov je nepravilna. Namesto se moralo. Zaradi toplogrednih povem, koliko privar~uje{ pri da bi bili osvetljeni od zgoraj plinov se nam pove~uje tempe- naslednji malenkosti; ~e izmak- Kak{no je onesnaèvanje v navzdol, so osvetljeni od spo- ratura … Podobno je s svetlob- ne{ polnilec za GSM iz elektri~- Evropi in v svetu? daj navzgor. ê bi se zavzemali nim onesnaèvanjem, posledice ne vti~nice po polnjenju, pri- Glede na to, da svetlobni viri za zmanj{evanje nekontrolirane- niso vidne takoj. Zato za ljudi ta var~uje{ 50 evrov na leto! niso ustrezno usmerjeni, upo- ga uhajanja svetlobnega vira, bi rabljajo se nepravilno zasen~ene dejansko privar~evali ogromno svetilke, veliko svetlobe uhaja v denarja in energije. nebo. Naravovarstveniki napo- Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Puhova ulica 10, obve{~a vedujejo, da v petindvajsetih Kak{en je vpliv umetne sve- uporabnike komunalnih storitev, da ima za delo s strankami letih na evropskem nebu ne bo tlobe na ~loveka? dolo~ene uradne ure: ve~ videti zvezd. Najhuje je v Melatonin je hormon, ki nasta- Ponedeljek od 7.00 do 10.00 od 12.00 do 14.00 Belgiji, Nem~iji, Nizozemskem ja v hormonski `lezi ~e{eriki. Sreda od 7.00 do 10.00 od 12.00 do 14.00 in v Veliki Britaniji. V osemde- Uravnava dnevno-no~ne, mese- Petek od 7.00 do 10.00 setih letih je bila v ZDA ustano- ~ne cikle. Je dejansko reparator vljena mednarodna zveza za (popravljalec) DNA in antioksi- Blagajna je odprta vsak delovnik od 7.30 do 14.00. temno nebo. Ta danes zdruù- dant. Raziskave so pokazale, da Sprememba velja od 16. 4. 2007 dalje. je {tevilne organizacije civilne è {ibka svetloba uli~ne razsvet- dru`be iz kar {estdesetih dràv. ljave, ki prihaja v spalne pros- Komunalno podjetje Ptuj, d. d.

15 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007 OKOLJE IN PROSTOR

Ekolo{ka tr`nica tokrat postregla s skromno ponudbo

primerjavi s prvo tr`nico, ki so jo ~lanice kluba Soroptimist organizirale v lanskem novembru in Vna kateri je sodelovalo okrog dvajset ekolo{kih kmetij, je bila tokratna ponudba okrnjena le na dve prodajni stojnici, a kupci so bili kljub temu ve~inoma zelo zadovoljni. Bronja Habjani~ Foto: Bronja Habjani~ V okviru drugega praznika ukvarjajo z ekolo{ko pridelavo, ekolo{kih kmetij, ki je potekal ne uporabljajo gensko spreme- 31. marca na Novem trgu, so njenih organizmov, pri reji ìvali kupcem tokrat ponujali na izbiro pa morajo skrbeti za to, da jim zdravju in okolju prijazne izdel- je na voljo kakovostna krma ter ke. Kateri izdelki so ozna~e- ustrezni prostori za bivanje in ni kot ekolo{ki in kdo to pre- gibanje v hlevih. Vsa ekolo{ka verja, dolo~a predpis, ki velja ìvila so natan~no kontrolirana za vse ~lanice Evropske unije. in imajo certifikat. bi tovrstne izdelke z veseljem nic zagotovo ve~ kot tokrat, ko Ekolo{ki pomeni, da je pridelava V bodo~e je upati, da bi bila kupovali. Sicer pa Soroptimistke je ekolo{kim kmetijam zaradi potekala brez uporabe kemi~no- tak{na ponudba izdelkov na è razmi{ljajo o novi ekolo{ki vedno ve~jega zanimanja kup- sinteti~nih sredstev, tako za var- Ptuju stalna, kot je to è nekaj tr`nici, ki naj bi jo predvidoma cev na stalnih tr`nicah preprosto stvo rastlin kot tudi lahko topnih ~asa na primer v Mariboru, pa organizirale v juniju, in obljub- zmanjkalo pridelkov. mineralnih gnojil. Kmetje, ki se tudi kupci so dali vedeti, da ljajo, da bo takrat prodajnih stoj-

Ena tretjina strank {e vedno zamenjuje UE Ptuj, Mestno ob~ino Ptuj in Dav~ni urad Ptuj Poro~ilo o rezultatih dela v Upravni enoti Ptuj

prostorih Upravne enote Ptuj je 5. aprila poteka- pisanih rokih, s tem so odpravili slabo ocenila urejenost oddelka la novinarska konferenca, na kateri so predstavi- vse zaostanke pri re{evanju v za kmetijstvo in gospodarstvo, Vli poro~ilo o rezultatih dela v lanskem letu, spre- vseh oddelkih. V lanskem letu ki se nahaja na Rai~evi 3. Tako membo delovnega ~asa in leto{njo nujno potrebno inve- so opravili 10.607 upravnih bo è maja letos stekel projekt sticijo, obnovo oddelka za kmetijstvo in gospodarstvo. overitev, od tega 9.529 v spre- prenove omenjenega oddelka, jemni pisarni in 1.078 na kra- kjer bodo obnovili streho, fasa- Sta{a Cafuta jevnih uradih. Opravili so tudi do in notranje prostore. Pribli`na Foto: Sta{a Cafuta 308 vpisov podjetnikov oziroma vrednost projekta zna{a sto tiso~ Beseda je na za~etku tekla (UE Ptuj) ne pri~akujejo ve~jega njihovih sprememb v Poslovni evrov. Od leta 2003 poteka na o delovni soboti (predvidoma navala ljudi. Po besedah na~el- register. Na podro~ju denaciona- vseh UE merjenje zadovoljstva prvo soboto v mesecu), ki naj nika mag. Metoda Graha bodo lizacije je trenutno nere{enih 65 zaposlenih. Ankete kaèjo, da se bi jo uvedli maja, in sicer za sobote koristili predvsem zdom- zadev. Od skupno 1.115 prejetih {tevilo zaposlenih, ki odgovarja- {est do osem mesecev, nakar bo ci in me{~ani. Predvidevajo, da zadev, Ptuj je na ~etrtem mestu jo pozitivno, iz leta v leto zmanj- ministrstvo ocenilo, kako se bo bo ta dan delalo do dvajset zapo- v Sloveniji po vloènih denacio- {uje. Lani je tako na vpra{anje obneslo. V Upravni enoti Ptuj slenih. Ob sredah se bodo urad- nalizacijskih zadevah, je bilo “Ali ste ponosni, da ste zaposle- ne ure podalj{ale za eno uro, do konec leta 2006 pravnomo~no ni v UE Ptuj,” odgovorilo dobrih osemnajste ure. Novih zaposlitev re{enih 1.048. 73 %. »Ker nimamo vpliva na ne predvidevajo, saj je strategija Stranke so v lanskem letu zelo pla~ni sistem, posku{amo zapo- vlade in ministrstva za notranje dobro ocenile kakovost storitev, slene motivirati z usposablja- zadeve zmanj{anje zaposlenih, saj je bila UE Ptuj v povpre~- nji in napredovanji,” priznava vsako leto za en odstotek. ju ocenjena s 4,2 od 5 mo`nih Metod Grah. Letno obi{~e UE Skrbnica sistema kakovosti ocen. »Stranke glede na pri~a- Ptuj do 50.000 strank. Veliko Marija Poto~nik je predsta- kovanja dobijo ve~, kot pa pri~a- ljudi {e zmeraj ne ve, katere vila doseène cilje, ki so bili kujejo, temu botruje tudi tako storitve lahko opravijo v UE Ptuj dolo~eni v letnem poslovnem visoka ocena.« âkalni ~as se je in MO Ptuj. Lanska trimese~- na~rtu za leto 2006: “Splo{na v UE Ptuj po statistiki nekoliko na analiza je pokazala, da ena ocena dela je zelo zadovoljiva, povi{al, vendar {e zmeraj 85 % tretjina strank {e zmeraj pome{a saj smo vse cilje realizirali.” strank pride na vrsto do vklju~no med seboj Dav~ni urad Ptuj, Na podro~ju re{evanja upravnih deset minut. Barometer kako- Upravno enoto Ptuj in Mestno Marija Poto~nik in mag. Metod zadev so dosegli, da so bile re{e- vosti, ki so ga uvedli maja lani, ob~ino Ptuj. Grah ne vse upravne stvari v pred- je pokazal, da je ve~ina strank

16 OKOLJE IN PROSTOR 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007

Podpis pogodbe o sofinanciranju vitalizacije Ptujskega jezera

poro~ni dvorani Mestne hi{e je bila v za~etku aprila kraj{a slovesnost in podpis tristranske Vpogodbe o sofinanciranju projekta Vitalizacija Ptujskega jezera, ki je uvr{~en v Na~rt razvojnih programov Republike Slovenije. Predmet projekta je ureditev pristani{~a Ranca v Budini s privezi ter mo`nostjo spusta in dviga ~olnov, dveh vstopno-izstopnih mest (v Zabovcih v ob~ini Markovci in pri Termah Ptuj), vesla{ke proge z ozna~bami in ra~unalni{ko opremo za prenos podatkov na informacijsko to~ko in na svetovni splet ter ozna~itev plovbnih poti in plovbnega obmo~ja s prometno signalizacijo. Pogodbo so podpisali minister za {olstvo in {port dr. Milan Zver, ùpan Ptuja dr. [tefan êlan in ùpan ob~ine Markovci Franc Kekec.

Milena Turk Foto: Sta{a Cafuta

Ptujskega ùpana veseli, kot je mernosti terminov »vitalizacija« povedal po podpisu, da se nada- in »revitalizacija« ter ocenil, da ljuje projekt souporabe Ptujskega sta oba primerna. Izpostavil je jezera. Za ta namen je bilo potreb- oba ùpana in Simona Star~ka, no sprejeti celo uredbo vlade, ki generalnega direktorja direktora- je omogo~ila, da lahko ob dràvi ta za {port (pred tem direktor – lastnici – tudi lokalna skupnost ptujskega {portnega zavoda), kot uporablja to veliko vodno povr{- zaslu`ne za ta projekt, za katerega ino. V preteklosti je bilo mnogo je bila ve~ina sredstev pridobljena truda vloènega v iz~rpavanje iz EU. mulja, ureditev gnezdi{~ ptic in Projekt je sofinanciran iz logi~na posledica tega so sedanja Evropskega sklada za regionalni prizadevanja vlade in ministrstva. razvoj v vi{ini 654.200 evrov, Zato se je zahvalil ministrstvu preostanek od celotne vrednosti Podpisniki pogodbe: ùpan ob~ine Markovci Franc Kekec, minister dr. Milan Zver in ùpan Ptuja dr. [tefan êlan. za {olstvo in {port, saj je bilo projekta, ki zna{a 772.704 evrov, uresni~enih kar nekaj razvojnih pa bosta poravnali obe ob~ini, in na~rtov, ter Dravskim elektrar- sicer ob~ina Markovci v vi{ini Markovci poobla{~a za celotno plovbnega reìma na reki Dravi in nam. Minister se je spomnil, da 19,9 %, MO Ptuj pa v vi{ini izvedbo investicije. Ptujskem jezeru. Dolìna plovbne- so v 80. letih è smu~ali na tej 80,1 %. Odgovorni nosilec inve- Gradnja se bo predvidoma pri- ga obmo~ja zna{a 6.200 m, naj- vodi. Razmi{ljal je tudi o pri- sticije bo MO Ptuj, katero Ob~ina ~ela 1. junija letos. Podrobnej{a ve~ja {irina je pribli`no 1.100 m, slika stro{kov je podana v tabeli. najmanj{a pa pribli`no 45 m. A Ureditvena, pripravljalna in zaklju~na dela 13.876,73 € Razvoj {portnega in vodne- Izgradnja {portno-rekreativne- ga turizma je ena od prioritet ga turisti~nega sredi{~a pomeni ter tehni~na dokumentacija Integralnega razvojnega progra- zagotovitev osnovnih pogojev za B Izdelava pristani{~a Ranca 313.832,14 € ma MO Ptuj. Na Ptujskem jeze- programe vadbe in tekmovanj v C Izdelava vstopno-izstopnega mesta 25.237,59 € ru in delu Drave od èlezni{ke- kajaku in kanuju na mirnih vodah Toplice – gradbeni del ga mostu do soto~ja dovodnega v vseh disciplinah, za vadbe in D Izdelava vstopno-izstopnega mesta 11.644,26 € kanala HE Zlatoli~je in struge tekmovanja v jadranju v vseh Zabovci – gradbeni del Drave (ptujske toplice) èlita MO disciplinah: veslanje, deskanje, Ptuj in Ob~ina Markovci izko- rafting, moto navtika. Na reki E Izdelava vstopno-izstopnega mesta 9.658,80 € Toplice – jeklena konstrukcija in les ristiti dane mo`nosti za razvoj Dravi in jezeru bo potekal javni turizma in {portno-rekreacijskih promet, kjer bo turisti~na ladjica F Izdelava vstopno-izstopnega mesta 123.032,60 € dejavnosti. V ta namen namerava- s turisti~nim vodnikom prevaàla Zabovci – jeklena konstrukcija in les ta na Dravi urediti mesta za pri- obiskovalce. Na plovilu bo turi- G Ozna~be plovnega obmo~ja in poti 71.110,67 € stajanje in priveze ~olnov ter sti~na, izobraèvalna, gostinska H Vesla{ka proga z ozna~bami in 75.527,26 € ustrezno ozna~iti in urediti tudi in ekolo{ko-turisti~na ponudba. ra~unalni{ko opremo za prenos podatkov plovbne poti in plovbni reìm. Barka bo sluìla kot sredstvo za na info to~ko in svetovni splet Za potrebe urejanja je Vlada RS premagovanje ovire med desnim izdala Uredbo o uporabi plovil in levim bregom Drave, za vo`njo Skupaj 643.920,05 € na motorni pogon na delu reke po jezeru, so~asno pa omogo~a- 20% DDV 128.784,01 € Drave in Ptujskem jezeru, ob~ini la izobraèvanje na njej. Skupaj z DDV 772.704,06 € pa sta sprejeli Odlok o dolo~itvi

17 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007 GOSPODARSTVO/ TURIZEM

van skupaj z osrednjo pokrajino, zbornica Celovec iz Avstrije. V 18. razstava Dobrote tokrat s Podravjem. Na odru se bo tem ~asu bodo Ptuj obiskale tudi vse {tiri dni odvijal kulturni pro- delegacije iz pobratenih mest. slovenskih kmetij gram. Predstavila se bosta kme- Od 18. do 21. maja vas vabi- tijski {oli iz Ptuja in Maribora. mo, da obi{~ete minoritski samo- Ptuj 2007 pred vrati Kot generalni sponzor prireditve stan na Ptuju in si ogledate se bo predstavila Zadru`na zveza osrednji festival kulinari~nih Slovenije s partnerjem. Na pri- dobrot slovenskega podeèlja. Peter Priboì~ reditvi sodeluje tudi Turisti~na Podrobnej{i program prireditve zveza Slovenije. V okviru med- bomo predstavili v za~etku maja Soorganizatorji dràvne raz- de, `ganja, sadna vina, kise, narodnega sodelovanja se bo na novinarski konferenci. stave smo Kmetijsko-gozdar- olja, kompote in konzervirano predstavila Kmetijska gozdarska ska zbornica Slovenije, Mestna zelenjavo. Med podelitvami bo ob~ina Ptuj in nosilka projekta bogat kulturni program. Kmetijska svetovalna slu`ba pri V nedeljo, 20. maja, ob 10. Mestna ob~ina Ptuj razpisuje akcijo Kmetijsko gozdarskem zavodu uri bo ma{a, ki jo bo daroval Ptuj. dekan iz Lenarta. Ob 11. uri bo podelitev priznanj za kru{ne in Izbiramo kmetijo leta âs razstave mle~ne izdelke. Med podelitva- Razstava bo na ogled od 18. mi bo kulturni program, ki se bo Mestne ob~ine Ptuj do 21. maja. Slovesno odprtje nadaljeval tudi popoldan. razstave bo 18. maja 2007 ob V ponedeljek, 21. maja, ob 1. Splo{ni pogoji 10. uri na dvori{~u minoritskega 13. uri bo strokovni posvet na Na razpis se lahko prijavijo prebivalci Mestne ob~ine Ptuj, ki se samostana. Na slovesnem odprt- Kmetijsko-gozdarskem zavodu ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. ju pri~akujemo ministra za kme- Ptuj, Ormo{ka cesta 28. Zaprtje Izpolnjeni morajo biti naslednji pogoji: tijstvo, gozdarstvo in prehrano razstave ob 14. uri. - kmetijstvo je glavna panoga, RS, ùpana MO Ptuj, predsedni- - kmetijo vodijo kme~ki zavarovanci, ka Kmetijsko-gozdarske zborni- [tevilo sodelujo~ih - kmetija mora biti v Mestni ob~ini Ptuj, ce Slovenije in ostale goste. Za sodelovanje na razstavi so - kmetija mora imeti mladega gospodarja, Kraj razstave slovenske kmetije prijavile 1034 - kmetija mora imeti tradicijo kmetovanja, Razstava bo na ogled v pros- dobrot. Kmetije bodo sodelovale - urejenost kmetije. torih minoritskega samostana na s kru{nimi, mle~nimi, mesnimi Ptuju, Minoritski trg 1, v osred- izdelki, suhim sadjem, `ganjem, 2. Vsebina ocenjevanja njem refektoriju, kri`nih hodni- kisom, oljem, vinom, sokovi, Ocenjevalo se bo pet sklopov: kih in ostalih prostorih. Prodaja sadnimi vini, marmeladami, - ekolo{ko in tehnolo{ko var~no kmetovanje, in ponudba dobrot bo organizi- kompoti in konzervirano zele- - gospodarjenje na kmetiji, rana na dvori{~u minoritskega njavo. - ohranjanje tradicije ìvljenja na vasi, samostana in pred njim. - arhitektura in urbanizem, [tevilo nagrajenih - zunanja ureditev kmetije. Program razstave Vsi prijavljeni izdelki bodo Odprtje razstave bo v petek, ocenjeni. Pri~akujemo preko 3. Na~in in rok prijave 18. maja, ob 10. uri. Ogledi 700 nagrajenih dobrot, ki jim Prijave sprejemamo pri Tereziji Me{ko, Kmetijsko gozdarski bodo mo`ni vsak dan od 9. do bodo podeljena zlata, srebrna zavod Ptuj – Kmetijska svetovalna slu`ba, Ormo{ka c. 28, Ptuj, tel. 18. ure, razen v ponedeljek 21. in bronasta priznanja. Za tri- 749 36 21; pri Andreju Reberni{ku, Kmetijsko gozdarski zavod 5., ko bo razstava odprta med 9. krat zapored osvojeno zlato pri- Ptuj – Kmetijska svetovalna slu`ba, Ormo{ka c. 28, Ptuj, tel. 749 in 14. uro. znanje pa bodo podeljeni znaki 36 29; pri Alenki Bezjak, Mestna ob~ina Ptuj, Oddelek za gospo- V soboto, 19. maja, bodo ob kakovosti. darstvo, Mestni trg 1, tel. 748 29 42. Rok za prijavo je do 8. junija 13. uri podelitve priznanj za 2007. Na izbor lahko kmetijo prijavijo lastniki ali kdor koli, ki meni, nagrajene mesne izdelke, suho Posebne predstavitve da v njegovi okolici obstaja ekonomsko trdna, ekolo{ko usmerjena, sadje, vina, sokove, marmela- Program razstave bo obliko- urejena in z okoljem skladna kmetija. Prijavljene kmetije bo na terenu v juniju ocenjevala komisija, v kateri bodo predstavniki Kmetijske svetovalne slu`be, Poklicne in tehni{ke kmetijske {ole Ptuj in Mestne ob~ine Ptuj. Izbrana kmetija bo simboli~no nagrajena in razgla{ena v okviru programa ob~inskega praznovanja Mestne ob~ine Ptuj. Vse nadaljnje informacije dobite pri Alenki Bezjak na Oddelku za gospodarstvo Mestne ob~ine Ptuj, Mestni trg 1, tel: 748 29 42.

TOM TELEFON 080-1234 TOM telefon za otroke in mladostnike v stiski (vsak dan od 12. do 20. ure) Prodajno-promocijska tr`nica za razstavo Dobrote slovenskih kmetij, na Poga~arjevem trgu v Ljubljani, sobota, 14. april. Klic je brezpla~en!

18 GOSPODARSTVO/ 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007 TURIZEM

Turizem smo {e vedno ljudje Sta{a Cafuta Foto: Sta{a Cafuta V Termah so izbrali ime direktor direktorata za turizem novega {tirizvezdi~nega hotela. pri Ministrstvu za gospodarstvo, Imenoval se bo Grand hotel mag. Dimitrij Piciga, direk- Primus. Ime je dobil po Marcu tor Slovenske turisti~ne orga- Antoniju Primusu, rimskem nizacije, dr. Marija Ovsenik, voja{kem poveljniku, ki je leta dekanija Turistice, Visoke {ole 69 n. {t. na voja{kem posvetu na za turizem Portoro`, Dejan Ptuju (Petovioni) podprl izvoli- Podgor{ek, pomo~nik direk- tev novega cesarja Vespazijana. torja Slovenske turisti~ne orga- Primus je latinska beseda in nizacije, mag. Andrej [prajc, pomeni prvi. Ime je dobro direktor dejavnosti Turizem, izbrano, saj gre hitro v uho in je poslovna skupina Sava, Andrej lahko izgovorljivo. Veliko ljudi Klasinc, direktor Term Ptuj, je navdu{enih nad imenom. ùpan dr. [tefan êlan, Novi {tirizvezdi~ni hotel, katerega odprtje je predvideno konec Obstaja pa è hotel z enakim poslanec Dràvnega zbora septembra, je dobil ime Grand hotel Primus. imenom in sicer v neposredni RS Branko Marini~, ki je bil bližini Rima. Na dan razkritja pobudnik posveta. Govorci ter te{kih usmeritvah turizma na je na Ptujskem turizem prven- imena, 12. aprila, pa je potekal ostali udeleènci sre~anja so Ptujskem. Beseda je tekla tudi stvena gospodarska panoga in v Termah tudi Posvet o politiki govorili predvsem o Razvojnem o novem predlogu delovanja da se spe~a Trnul~ica, tako kot turisti~nega razvoja Slovenije na~rtu in usmeritvi slovenskega lokalne turisti~ne organizacije, je bil pred kratkim poimenovan in o strategiji turizma na Ptuju turizma za obdobje 2007–2011, ki temelji na javno-zasebnem Ptuj, prebuja. in okolici. Glavni govorci in o nosilcih turisti~nega razvoja na partnerstvu, pa tudi o pomenu strokovnjaki s podro~ja turizma podro~ju Spodnjega Podravja, strokovnega kadra v turizmu. so bili: mag. Marjan Hribar, o nadaljnjem razvoju in stra- Na koncu so bili vsi enotni, da

Promocija Ptuja v Ljubljani b koncu marca je bil na ljubljanskem gospodarskem razstavi{~u s podporo Slovenske turisti~ne Oorganizacije in Turisti~ne zveze Slovenije organizi- ran sejem Turizem in prosti ~as. Albin Pi{ek Foto: Majda Goznik, [tajerski Tednik

Na povabilu Turisti~ne zveze in Gorenjske, Bele Krajine, Slovenije se je odzvalo tudi ptuj- Ljubljane in Dolenjske. Razli~na sko turisti~no dru{tvo. Glede na vsebina je bila namenjena narav- to, da danes turizem ni le nameni in kulturni dedi{~ini, kulinari- stitev in transport, temve~ turisti ki in navadam. i{~ejo druge vsebine, doìvetja, Iz Ptuja se je sejma udele- prireditve, stike z ljudmi, smo ìlo 25 turisti~nih delavcev, ki ocenili, da naj ima na sejmu, ki so bili aktivni ves dan. Dru{tvo je trajal od 29. marca pa do 1. kme~kih èna ptujske ob~ine je aprila, tudi Ptuj svoj razstavni ponudilo dobrote iz na{ih kra- prostor. jev, dru{tvo vinogradnikov Ptuja [tajerski frajtonarji, na ljubljanskem gospodarskem razstavi{~u. Sejem v Ljubljani je znan po pa na{a doma~a sortna vina. tem, da ga obi{~e zelo veliko Predstavnice dru`be Ptujske ljudje vedno bolj veseli. Veliko kot predsednik Turisti~nega dru- ljudi, saj ni vstopnine, ve~ina vedute so bile oble~ene v rim- Ljubljan~anov je pohvalilo na{o {tva Ptuj zahvaliti, saj lahko le proizvodov pa je v brezpla~ni ska obla~ila. Razstavni prostor kulinariko in ìvahno igranje skupaj kvalitetno promoviramo ponudbi. Preko predstavitev turi- je bil vedno poln obiskovalcev, mladih harmonikarjev. Na{ raz- na{e zgodovinsko in najstarej{e sti~nih vsebin in izdelkov turi- nekateri so se celo ve~krat vrnili stavni prostor je bil premajhen, mesto. Posebna zahvala velja sti~nih dru{tev iz cele Slovenije na dobrote in dobro kapljico saj smo imeli veliko preve~ pro- predstavnikom mestne ob~ine na razstavnih prostorih smo spo- vina. Goste so pritegnili tudi mocijskega materiala in doma- ter medijem, ki so sodelovali na znali raznolikost Slovenije od mladi harmonikarji iz Hajdo{, ~ih dobrot. sejmu Turizem in prosto ~as. Prekmurja, Prlekije, Slovenskih tako da je bila velika razstavna Vsem iz Ptuja in okolice, ki so goric, Haloz, do Primorske dvorana vedno bolj obiskana in sodelovali na sejmu, se moram

19 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007 GOSPODARSTVO/ TURIZEM

Nova pravila EU za dodeljevanje dr`avnih pomo~i v kmetijstvu

d 1. januarja letos dalje morajo vse ob~ine pri nih ra~unov (investicije na • v tem obdobju nekateri do sedaj dodeljevanju prora~unskih sredstev za kmetij- kmetiji, delovanje dru{tev, sofinancirani ukrepi ne bodo Ostvo upo{tevati nova pravila Evropske unije. Za subvencioniranje izobraèva- ve~ mo`ni, in sicer: subvenci- obdobje 2007–2013 je potrebno pri dodeljevanju pro- nja kmetov, analiza zemlje, oniranje analize zemlje, osem- ra~unskih sredstev za kmetijstvo poleg splo{nih dolo~il testiranje {kropilnic, urejanje enjevanje, testiranje {kropilnic, Skupne kmetijske politike upo{tevati nova pravila. kmetijskih zemlji{~, zatravlja- ker so to teko~i stro{ki proizvodnje strni{~, osemenjevanje itn.), nje in niso ve~ v skladu z evrop- Alenka Bezjak kar z leto{njim letom ne bo ve~ skimi predpisi. mogo~e, ker bo vlagatelj oz. Z novostmi in spremembami Pri dodeljevanju pomo~i kme- delave in trènja kmetijskih pro- kmet pridobil finan~na sredstva pri dodeljevanju pomo~i v kmetij- tijstvu bo za ob~ine gotovo naj- izvodov ter drugih dopolnilnih oz. pomo~ le na podlagi pro- stvu, ki jih prina{ajo nova pravila bolj pomembna uredba komisije, dejavnosti na kmetiji, kot so turi- jekta, predra~una, poslovnega EU, se bomo morale spoprijeti ki dolo~a t. i. skupinske izjeme za zem in obrt. na~rta, s katerim se bo prijavil tako ob~ine, ki bomo sredstva kmetijstvo. Ta uredba je osnova Na tej podlagi bo v letu 2007 na javni razpis; dodeljevale, kot tudi upravi~enci za oblikovanje novih ob~inskih tudi objavljen javni razpis, ki bo • investicija na kmetiji, nakup pomo~i – kmetje. Na drugi strani pravilnikov. Skupinske izjeme za {e podrobneje dolo~al pogoje, opreme, izvedba programa pa bodo kmetje morali odmisliti kmetijstvo pomenijo pomo~i v kriterije in postopke za dodelitev izobraèvanja oziroma kate- nekatere »stare oblike pomo~i« kmetijstvu, ki jih pred izvajanjem in kori{~enje sredstev s podro~ja ra druga dejavnost, ki se in se spoprijeti z izpolnjevanjem ni potrebno priglasiti Evropski kmetijstva. bo izvajala v letu 2007 in v pogojev, vezanih na novosti. komisiji. Evropsko komisijo se Bistvene spremembe, ki ~aka- naslednjih letih tega obdob- Pri tem posebej opozarjamo, da o tak{ni pomo~i samo obvesti, jo upravi~ence (to so predvsem ja, ki bo predmet prijave na se bodo sredstva za vse nalo`be na postopek pred dodeljevanjem kmetje) v obdobju 2007–2013 se razpis, se ne sme za~eti pred kmetijska gospodarstva dodelje- pomo~i vodi Ministrstvo za kme- nana{ajo predvsem na: izdajo odlo~be oz. sklepa upra- vala na podlagi vloge z zahtevani- tijstvo, gozdarstvo in prehrano. • spremembo na~ina pridobiva- vi~encem o dodelitvi sredstev; mi prilogami, ki bodo objavljene v V novem pravilniku bo opre- nja pomo~i, in sicer so v letih • nekatere oblike pomo~i (izob- javnem razpisu in jih bo komisija deljeno dodeljevanje dràv- do sedaj vlagatelji na razpisih raèvanje, usposabljanje, sveto- pregledala ter izbrane vlagatelje nih pomo~i za dve podro~ji: za za podro~je kmetijstva prido- vanje oz. druge oblike tehni~ne pisno obvestila o vi{ini dodelje- podro~je primarne predelave v bili sredstva za è izvedene pomo~i) se bodo po novem nih sredstev. Priznani bodo vsi kmetijstvu ter za podro~je pre- aktivnosti na podlagi izstavlje- dodeljevale v obliki subvenci- upravi~eni stro{ki, nastali {ele oniranih storitev, kar pomeni, po izdaji dolo~be. Vse, ki ste da bodo prejemniki teh sred- nameravali kakor koli investirati Program prireditev ob 1. maju stev organizacije oz. dru{tva s v va{o kmetijo, opozarjamo, da z podro~ja kmetijstva in gozdar- investicijo po~akajte do javnega v primestni ~etrti Grajena stva, ki bodo za kmete izvajale razpisa. katero od navedenih storitev; Ponedeljek, 30. april Pred Domom krajanov Grajena. Ob~ine imajo v okviru nove uredbe za skupinske izjeme na Ob 17.30 Postavitev prvomajskega drevesa voljo kar nekaj novih vrst pomo~i za kmetijstvo: ([D Grajena) Ob 20.00 Kres - nalo`be v kmetijska gospodarstva, - varstvo tradicionalnih krajin in stavb, Prireditev bo ozvo~ena. - vzpostavitev kmetijskih gospodarstev za mlade kmete, - pred~asna upokojitev, Torek, 1. maj - pomo~ za skupine proizvajalcev, Prostor pred gasilskim domom. - pomo~ za pla~ilo zavarovalnih premij, - pomo~ za ponovno delitev zemlji{~, Ob 8.00 Zbiranje udeleèncev - pomo~ za spodbujanje kakovostnih (PM^ Grajena, [D Grajena) kmetijskih proizvodov, Ob 8.30 Godba na pihala MO Ptuj - zagotavljanje tehni~ne podpore, Ob 9.00 Zajtrk – gola` za vse udeleènce - pomo~ ìvinorejskemu sektorju. (Pomo~ pri delitvi – OO RK in DU Grajena) Ob 10.00 Kulturni program: Nekatere od navedenih oblik pomo~i kmetijstvu se bodo MoPZ KD Grajena (KD Grajena) izvajale è na dràvni ravni in jih bodo ob~ine s svojimi Ljudski pevci KD Grajena sredstvi le dopolnjevale. V splo{nem velja na~elo, da mora U~enke in u~enci O[ Grajena biti pomo~, ki se bo dodeljevala kmetijstvu, usmerjena Ob 11.00 Vaja z vedrovko (Pionirji PGD Grajena) predvsem v izbolj{anje kakovosti kmetijske proizvodnje

Degustacija vin (Dru{tvo vinogradnikov) in pridelanih kmetijskih proizvodov, izbolj{anju naravnega okolja, higienskih razmer in standardov za dobro po~utje V primeru de`ja bo prireditev v Domu krajanov Grajena. `ivali.

20 GOSPODARSTVO/ 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007 TURIZEM

Skupina Perutnina Ptuj Vino Ptuj 2007 prihodke od prodaje Sta{a Cafuta Foto: Sta{a Cafuta povi{ala za skoraj 6 % V refektoriju minoritskega vzorcev razli~nih vin. Vina sta samostana je 28. marca potekalo ocenili dve strokovni komisiji, erutnina Ptuj je obdràla ugled in tr`ni poloàj, 17. ocenjevanje vin, ki ga je orga- po sedem enologov, ki prihajajo pogled naprej, njena strategija {irjenja pa jo niziralo Dru{tvo vinogradnikov iz Ljutomera, Ormoà, Maribora Ppozicionirata kot najpomembnej{e podjetje v in sadjarjev Haloze. Po besedah in Ptuja. [ampion vin rednih branì tako v Sloveniji kot v jugovzhodni Evropi Edvarda Hojnika, vodje odbo- trgatev sta prejela Stanko in Sporo~ilo za javnost iz Perutnine Ptuj ra za organizacijo in prireditev, Silva Gregorec za la{ki rizling, se je ocenjevanja udeleìlo 75 {ampion vin posebne kakovo- Na tiskovni konferenci v ba na trgu najpomembnej{ih vinogradnikov iz Slovenskih sti je prejel Edvard Hojnik za marcu je uprava Perutnine Ptuj surovin, ki jih potrebujejo za goric, Haloz, Ljubljane, Braslov~ la{ki rizling, suhi jagodni izbor. predstavila poslovne rezulta- krmne me{anice. Njihove cene ter Maribora, ki so prinesli 141 Prvake sort so prejeli: Janez te v dinami~nem letu 2006 ter so namre~ porasle od 30 % do Meznari~ za zvrst, razvojne in investicijske na~r- 50 %. V tem poloàju se je poka- Marija Bikov{ek te Perutnine Ptuj ter skupine zalo, da je bila njihova poslov- za {ipon, Stanko povezanih in odvisnih dru`b. na odlo~itev {irjenja na agrarno in Silva Gregorec Poslovanje Skupine Perutnine podro~je, vklju~no s prevzemom za la{ki rizling, Ptuj je bilo v letu 2006 uspe{no. Agrokombinata Maribor, opo- Jakob Sven{ek za Prodajo so pove~ali prakti~no v rtuna, dele` k stabilizaciji poslo- renski rizling in sivi vseh dràvah. Pozitivni premik v vanja in ugodnej{im cenam pa pinot, Ljudmila in Jugovzhodni Evropi je prihodke so dodali tudi terminski nakupi, Marjan Varvoda za od prodaje pove~al za 2,1 mili- ki so bili sklenjeni na letnem chardonay, Zdravko jona evrov, skupni prihodki od nivoju. Zamuda za sauvig- prodaje pa so se glede na pred- Kljub opredeljenim omejeval- non, Kmetija AS hodno leto pove~ali za 5,7 %. nim dejavnikom pa je dru`ba v Arne~i~ za rumeni Skupina kot celota je realizirala letu 2006 realizirala tudi nekaj Strokovna komisija in organizatorji 17. ocenje- mu{kat in Franc dobi~ek 5,6 milijona evrov, naj- strate{kih razvojnih korakov. vanja vin, ki je potekalo v minoritskem samo- Visenjak za la{ki riz- ve~ji dele` dobi~ka v Skupini pa Vzpodbudili so trènjske aktiv- stanu. ling pozna trgatev. je ustvarila Perutnina Ptuj, 4,2 nosti na tradicionalnih in neka- milijona evrov. terih novih trgih ter kljub spre- ê v Perutnini Ptuj è lahko menjeni strategiji sodelovanja predvidevajo posamezne potro- s strani nekaterih prehranskih {ni{ke trende, napovedujejo in multinacionalk uspeli pove~eva- Ptujska klet na vinskem sejmu usmerjajo prehranjevalne nava- ti rezultate na nekaterih trgih. de in soustvarjajo prevladujo~i Pogled naprej in jasno izobli- ProWein v Dusseldorfu kulinari~ni stil, na najpomemb- kovana strategija {irjenja uvr{~a Sta{a Cafuta nej{ih ciljnih trgih pa objektivno Perutnino Ptuj kot najpomembne morejo vplivati na nekatere nej{e podjetje v svoji branì v Foto: Sta{a Cafuta globalne pojave, ki neposred- Sloveniji in jugovzhodni Evropi. no vplivajo na poslovni poloàj. Z internacionalizacijo njihove- Med 18. in 20. marcem je v Tako sta na poslovanje Skupine ga poslovanja pa se {iri tudi Dusseldorfu potekal eden izmed Perutnina Ptuj v letu 2006 naj- upravljanje s prepoznavnostjo, najve~jih mednarodnih vinskih bolj vplivala dva globalna poja- ugledom, blagovnimi znamkami sejmov ProWein, tokrat è {tiri- va, aviarna influenca v za~etku ter z nalo`bami Perutnine Ptuj. najsti~ zapored. Na sejmu se leta in rast cen osnovnih surovin Z izvozom znanja vzpostavljajo je predstavilo preko 3.000 raz- v drugem polletju. razlikovalno pozicijo v primer- stavljavcev iz 43 dràv. Najve~je Poslovni poloàj in posredno javi s konkurenco, potro{nikom {tevilo razstavljavcev je è tra- tudi finan~ne rezultate Skupine pa vlivajo zaupanje v varnost in dicionalno pripadalo Nem~iji. Perutnina Ptuj pa je ob koncu kakovost njihovih ìvil. Na{i sosedje Avstrijci so imeli leta zaznamovala tudi spremem- svojo halo ob glavnem vhodu, predstavilo se je kar 261 vinarjev. Nastopilo je tudi petnajst slovenskih vinarjev, med njimi Ptujska klet. Po mnenju vinskih Dve priznanji za Ptujsko klet poznavalcev je sejem klasika, Sta{a Cafuta kjer obiskovalci vidijo svetovno vinarstvo na enem mestu. V Veroni je med 29. marcem in 2. aprilom potekal vinski sejem Leto{nje vinske deèle, ki so Vinitaly. Vzporedno je potekalo mednarodno ocenjevanje vin. vzbudile najve~je zanimanje, so Sodelovalo je 30 dràv vseh petih kontinentov s 3.500 vzorci. Slovenija je bila letos bolj opaz- bile: Nova Zelandija, Urugvaj, na, predvsem zaradi bolj{e Ptujska klet je prejela dve priznanji Gran Menzione, in sicer za Gruzija in Ju`no afri{ka repu- Noblesse Sauvignon 2006 ter Traminec Nobl 2005. razstavne pozicije in prostora v blika. obliki otoka.

21 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007 KULTURA/ PREDSTAVE/RAZSTAVE

Dva nova projekta in prostorske te`ave

Rok Vil~nik ki {ele raziskuje teater in tokrat v njem gotovo ne bo videla ni~ V Mestnem gledali{~u Ptuj, ki zru{ilo na glavo. dolgo~asnega. se zavoljo restavracije gledali{ke Tako pripravljamo dva nova Naslov drugega gledali{kega hi{e ves ~as ubada s prostorski- projekta. V prvem bo znani ptuj- projekta, ki pa bo premierno zaì- mi teàvami in sku{a izkoristiti ski dramski igralec Tadej To{ vel v za~etku junija, je kar pre- vse alternativne lokacije, ki so avtorsko predstavil svoje vide- prost, in sicer Igra za dve osebi. v mestu in okolici na voljo – od nje Hamleta. Zanimalo ga bo, Gre za eno temeljnih del enega Vurberka do Cirkovc, v mestu pa kdo je pravzaprav bil William najve~jih ameri{kih dramatikov je njegovo delovanje usojeno na Shakespeare? Kdo je Hamlet? Tennessee Williamsa, ki je upri- selitve iz dvorane v dvorano, iz Kaj je gnilega v deèli Danski? zarjano mnogo redkeje kot njego- Stare steklarske v Gledali{ko klet, Zakaj je »biti ali ne biti« vpra- va zgodnej{a dela. Najzna~ilnej{i Tadej To{ pa v dvorano Gimnazije itn., se {anje? Odgovore na ta in tudi vsebinski vzvod tega besedila je kljub temu ne dajo. ê è ne kaj na nekatera druga vpra{anja vam gotovo vpra{anje resni~nosti, ki Za konec pa naj {e pohvali- drugega, da veliko sveèga zago- bo p(r)odajal v mono predsta- ga avtor postavi med brata in mo Kokoloreka, tega bil pred na è sam pogled na novo pokrito vi, ki jo je poimenoval Fender sestro igralca in s tem tudi v ideal- kratkim uvr{~en v tekmovalni streho gledali{~a, na ùborenje Hamlet in je duhovita in slikovita ni ìvljenjski prostor, natan~neje program mednarodnega festivala delavcev na gradbi{~u in mrzli~- predelava enega temeljnih odr- na gledali{ki oder, kjer resnica è Zlata pali~ica, ki ga vsaki dve no drdranje strojev. Vse to nam skih besedil svetovne dramatike. sama po sebi spreminja agrega- leti prireja gledali{~e GOML iz daje upanje, da bo jeseni konec To{ev pristop razkriva povsem tno stanje kot neko bitje svoje Ljubljane. Kokolorek, ki ga igra in bomo lahko spro{~eno zadi- nov in nekoliko druga~en pogled volje. Aljo{a Ternov{ek, in se po uspe- hali in ponosno pospremili prvo na to dramsko delo in je poln Resni~ni ìvi bitji iz ’na{ega’ {ni premieri v oktobru prej{njega premiero v prenovljeni gledali{ki preobratov v stilu stand up kome- sveta, ki bosta s svojim igral- leta blià è svoji petdeseti pono- stavbi k njenemu uspe{nemu ìv- dije in ’cepljen’ z rock’n’rollom, skim darom sku{ala prisluhniti vitvi, je tudi v Ljubljani navdu{il ljenju, gotovi, da je v prihodno- hkrati pa tudi odli~no pomagalo tej resnici, pa sta Aleksandra najmlaj{e in bil nagrajen z bu~- sti pred mestom Ptuj bogato in za la`je razumevanje originala, Balzamovi} in Aljo{a Ternov- nim aplavzom. V maju pa gostuje pomembno gledali{ko dogajanje kar bo vsekakor dobrodo{lo za {ek, seveda z veliko podporo reì- v Lutkovnem gledali{~u Maribor. brez bojazni, da bi se komu kaj ’manj zrelo’ gledali{ko publiko, serja Reneja Maurina. Koncert @enske vokalne Unikatni nakit za vsako prilo`nost prostorih hotela Mitra so 15. marca postavili skupine Fortuna na ogled zanimivo razstavo unikatnega nakita Darja Koter Viz lesa, ki ga izdeluje Sre~ko Molk iz Levanjcev. Zlasti ènske so si ga radovedno ogledovale, marsikatera pa je tudi na skrivaj poskusila, kako ji pristaja. S Palacij ptujskega gradu je med prvovrstne pevske sku- to razstavo v najstarej{em mestnem hotelu nadaljujejo v soboto, 14. aprila, oìvel z pine na Ptuju, njihovo petje projekt Kulturna oaza mesta. glasbo @enske vokalne skupi- pa v marsi~em dosega raven, ne Fortuna, ki deluje v okviru primerljivo z najbolj{imi èn- Bronja Habjani~ DPD Svoboda Ptuj. Vodi jo skimi sestavi na Slovenskem. Foto: Bronja Habjani~ zborovodkinja Lidija @ge~, Sobotni koncert na ljudsko Molka navdihuje lepota linij in Nakit izdeluje tudi po naro~ilu in profesorica glasbe, sestavlja temo in v znamenju zimzele- barv, ujeta v lesu. Ker ne èli izgu- pri tem upo{teva posebne èlje pa dvanajst ubranih pevk, od nih slovenskih popevk, ki so biti stika z njegovo prvobitnostjo, vsakega posameznika. Izbira med katerih ima ve~ina za seboj zazvenele ob spremljavi piani- ustvarja izklju~no z naravnimi, razli~nimi vrstami lesa je velika, bogato pevsko prakso. Mlade sta Toma Haj{ka, bas kitarista ~loveku prijaznimi materiali. Nakit vsak pa se lahko odlo~i za tisto, ki glasbenice odlikuje vzorna Gregorja Kozarja in tolkali- izdeluje ro~no, zanj pa uporablja se najbolje poda k njegovi oseb- vokalna tehnika in spro{~eno sta Ale{a Zorca, je potrdil, da razli~ne vrste lesa, tako avtohtone nosti. kot tropske, ki so redke in zato Razstava tak{ne vrste je bila muziciranje, kar jih uvr{~a v na{em okolju deluje odli~na tudi te`je dobavljive. Drevesne dobra popestritev k sicer ve~inoma pevska zasedba, vrste, po katerih posega doma, slikarskim mojstrovinam, ki si jih s katero se Ptuj so bukev, lipa, oljka, sliva, hru{ka je mogo~e ogledati po na{i ob~ini lahko pona{a ob in oreh, med eksoti~nimi pa i{~e in zapi{emo lahko, da se je na uni- vsaki prilo`nosti. navdih v ebenovini, pink ivoryu, katno izdelanem nakitu zagotovo Sveìna njihove- mahagoniju, palisandru, bocoteju, ustavilo marsikatero ènsko oko. ga izvajanja in wengu, tiku in palmi. Tropskim profesionalni na- drevesom navadno barvo, trdoto stop napovedujeta in gostoto zagotavljajo razmere, vzpon, ki mu bo v katerih rastejo, zlasti specifi~na potrebno dodati le podlaga ter podnebje. {e ve~ smelosti pri “Vsak izdelek poudarim z lakom izbiri zahtevnej{e- ali tikovim oljem, ki ustvarjata @enska vokalna skupina Fortuna na koncertu àmeten videz in ohranjata narav- v Palaciju ptujskega gradu. ga repertoarja. Unikatni nakit, na katerem se je no obarvanost lesa,” pravi Molk. ustavilo marsikatero ènsko oko.

22 KULTURA/ 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007 PREDSTAVE/LITERATURA

Obmo~na izpostava JSKD Za~ela se je bralna zna~ka Ptuj v naslednjem mesecu za odrasle eto{nja akcija je stekla 21. marca, na svetovni tri regijske prireditve dan poezije. Tako kot vsa leta doslej sta tudi Lutke, otro{ki in mladinski pevski zbori, folklora Ltokrat zanjo zadolèni vodja mladinskega oddelka Knji`nice Ivana Potr~a Liljana Klemen~i~ in bibliotekar- Nata{a Petrovi~ ka {tudijskega oddelka Joìca Sajko. Leto{nji bralni seznam zajema sedem doma~ih in prav toliko tujih Po uspe{no organizirani obmo- na regijsko revijo lutkovnih sku- avtorjev, bralni zna~ki ptujske knji`nice pa se pridru- ~ni lutkovni reviji marca je pin uvrstila Lutkovna skupina ùjeta tudi mariborska knji`nica in Knji`nica Franca Obmo~na izpostava JSKD Ptuj Zvezdice iz O[ Ljudski vrt Ptuj Ksavra Me{ka iz Ormoà. Bralna zna~ka se bo zaklju~i- 24. aprila v Skorbi pripravila tudi s predstavo @abica nagica. Na la na dan splo{nih knji`nic 20. novembra. regijsko revijo lutkovnih skupin. regijsko tekmovanje otro{kih in Bronja Habjani~ 17. maja pa bo organizatorica mladinskih pevskih zborov se je regijskega tekmovanja otro{kih prijavil Mladinski pevski zbor Foto: Bronja Habjani~ in mladinskih pevskih zborov O[ Mladika Ptuj, izbor najbolj- Bralna zna~ka za odrasle je bole~ino, P. Ourednik: Evropeana, v kulturni dvorani Gimnazije. {ih odraslih folklornih skupin pa postala prepoznaven projekt A. L. Bondoux: Moril~eve solze, Regijsko sre~anje odraslih fol- bo znan v naslednjih dneh. Na doma~e knji`nice, njen domet pa E. Vouk: Belo drevo, R. Barenti}: klornih skupin bo v okviru razsta- regijsko revijo otro{kih gledali- sega celo izven lokalne skupno- Osmi poverjenik, M. Dekleva: ve Dobrote slovenskih kmetij na {kih skupin, ki je bila 10. aprila v sti. Kot izvirna, biblio-pedago{ka Zmagoslavje podgan, J. Bauer: dvori{~u minoritskega samostana, Ormoù, pa se je uvrstil Mini tea- dejavnost, ki v prvi vrsti spodbuja Dedkov angel, M. Marin{ek: Astrid 19. maja. ter Zveze kulturnih dru{tev Ptuj s branje in {iri obzorja, pa je tudi Lindgren, D. Bedra~: Pesmi iz {ipe Tako bomo lahko videli nasto- predstavo Stra{ilo Motovilo. dobra kulturna popotnica in pro- in S. Nadolny: Odkrijte po~asnost. pe izbranih skupin, ki so po mne- Med odraslimi gledali{kimi motorka knji`nice. Potrebno je prebrati najmanj pet nju strokovnih spremljevalcev skupinami se je na medobmo~no Z naslednjo mislijo, zapisano knjig, tri naj bodo s seznama, obmo~nih revij OI JSKD Lenart, revijo, ki bo v Slovenski Bistrici, na zloènki, v ptujski knji`nici ostale pa preberite po èlji, so Ormo`, Slovenska Bistrica in Ptuj uvrstila gledali{ka skupina KD vabijo, da se branju pridruìte tudi pojasnili v knji`nici. Dobrodo{li pokazale najbolj kakovostne in Grajena z Gospo ministrico, v vi. “Branje osvobaja bralca in ga so vtisi o prebranih knjigah, ki izvirne programe. režiji Tatjane Vaupoti~. postavi od branja knjige k bra- jih bralci lahko zapi{ejo v poseb- Iz Mestne ob~ine Ptuj se je nju samega sebe. Pripravi ga k no mapico. êprav ljudje ne bero temu, da sodeluje v pogovorih, kot zato, da bi dobili kak{no nagrado, to po~ne toliko dejavnih bralcev: pa jim bodo ob koncu leto{njega star{i, u~itelji, prijatelji, pisatelji, projekta vseeno podarili knji`ne prevajalci, kritiki, zalo`niki, knji- nagrade, ki jih bodo prispevale gotr`ci, knji`ni~arji. Edinstvenost zalo`ba Mladinska knjiga, Dru`ba vsakega bralca, ki odseva iz Piano in Litera. posebne narave njegove osebne knji`nice (njegovega intelektualne- ga genoma), cveti v raznolikosti,” je v knjigi Toliko knjig zapisal Gabriel Ziad. Leto{nji bralni seznam ponuja naslednje ~tivo: M. Viewegh: ûdoviti pasji ~asi, A. Brvar: Doma~a naloga, A. Ingoli~: Gimnazijka, I. Geister: Dopu{~anje @abica nagica, lutkovna predstava O[ Ljudski vrt Ptuj (fotoarhiv narave, D. Ugre{i}: Ministrstvo za Branje {iri obzorja JSKD Ptuj).

vlogi skavtstva danes v dru`bi. nji projekt – avanturo po Ptuju Skavtstvo – bum stoletja Glasbene utrinke na tem ve~eru in okolici, kjer se nam bodo pri- so pripravili ptujski skavti, ki so druìli skavti iz cele Slovenije. Petra Janèkovi~ z zvoki strun kitar in s skavtsko Ozrite se naokrog, mogo~e kje pesmijo na ustih popestrili ve~er. zagledate kak{nega skavta v ora- Letos je za vse skavte prav ve~er z naslovom Skavtstvo Skavtstvo je namenjeno in n`nem kroju in z rutico okrog posebno leto, saj je leto 2007 – Bum stoletja. odprto vsem, {e prav posebej vratu. zaznamovano s stoletnico skavt- Gostje tega ve~era so bili pa je Baden Powell, ustanovitelj stva. Na Ptuju smo se odlo~ili, duhovni asistent p. Branko skavtov, hotel pritegniti mlade z ˝Poskusite zapustiti ta svet za da skavtsko stoletnico obeleìmo Cestnik ter na~elnica in na~- ulice, ki so brezciljno tavali skozi spoznanje bolj{i, kot ste ga pre- kar se da glasno in eksplozivno, elnik Zdruènja katoli{kih skav- svoja najob~utljivej{a leta in ve~- jeli, in ko boste vi na vrsti, da zato smo ta projekt poimenovali tinj in skavtov Damjana Kern inoma neplodno preìvljali svoj vzamete slovo od ìvljenja, boste Bum stoletja. in Slavko Lenart. Vsi imajo ~as. In ravno zaradi tega je skavt- to storili sre~ni in v prepri~anju, V okviru tega se je 13. aprila za sabo è dolgo skavtsko pot, stvo {e kako aktualno tudi danes, da ste dali vse od sebe, ne da bi v refektoriju minoritskega samo- spregovorili pa so o zgodovini saj take mladine ni malo. zapravljali svoj ~as.˝ stana zgodil è 161. Viktorinov tega gibanja, skavtski metodi in Te dni pripravljamo tudi osred- Baden Powell

23 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007 MLADI ZA MLADE

Na obisku pri Borutu Pahorju drugim je povedal, da je zelo obdobje 2008–2012, ki mora biti zadovoljen z napredkom stranke seznam uresni~ljivih ukrepov za Jana Skaza in da je razultat javnomnenjskih vsa resorna vladna podro~ja in raziskav o podpori stranki ver- vlade kot celote. Ob koncu marca je tri~lanska SD Ptuj), na povabilo Boruta jetno stvaren, vendar je opozoril, Poleg Evropskega parlamenta delegacija SD Ptuj in Mladega Pahorja, predsednika Socialnih da to dejstvo ne sme zavesti so si ogledali {e Evropsko komi- foruma SD Ptuj, v sestavi demokratov in evropskega ~lanov stranke, ampak naj bo le sijo in seveda {tevilne arhitek- Patricija Babosek (predsedni- poslanca, obiskala Bruselj. vzpodbuda za nadaljnji razvoj turne bisere, ki krasijo Bruselj. ca Mladega foruma SD Ptuj), V Evropskem parlamentu jih ter delo. Polni dobrih vtisov so se vrnili Mladenka Bogatinovski in je prvak stranke Borut Pahor Povedal je tudi, da je v pripra- domov z `eljo, da ta obisk ni bil Alja` Petek (~lana predsedstva toplo sprejel ter nagovoril. Med vi alternativni vladni program za zadnji.

Mladinska hi{a

Rebeka P{ajd, predsednica MS MO Ptuj

Vsak se lahko vpra{a, kaj stavba z natan~no dolo~eno sploh je Mladinska hi{a, kaj in zastavljeno vsebino, ki bo predstavlja, komu naj bi bila nudila razli~ne dejavnosti za namenjena? In odgovorov bo mlade, in ta stavba ne bo imela polno. Vsak posameznik ima nobenih »dobi~konosnih« vse- svoje predstave, ideje, mne- bin. Vsebine bodo zastavlje- nja … @e samo ime pa nam ne tako, da bodo zadovoljile pove, da bo to neka stavba, v tako nadpovpre~no mladino kateri se bodo odvijale dejav- kot tudi vsakega posameznika nosti, namenjene mladim. individualno in vse tiste, ki Sodelovali pa ne bodo samo bodo èleli kreativno zapol- mladi, ampak tudi drugi, sta- niti svoj prosti ~as. Ko bodo Z leve: Alja` Petek, Patricija Babosek, Borut Pahor in Mladenka Bogatinovski rej{i, izku{eni ljudje, tudi stro- ob~ani vedeli, da je to nekaj kovnjaki, v glavnem vsi, ki koristnega za na{o mladino, se èlijo ali pa se ukvarjajo z tedaj upamo, da lahko pri~a- mladino. kujemo podporo. S tem pa ne @ivljenjska pustolov{~ina Koliko ob~anov mesta Ptuj mislim na denar, saj vsi vemo, je sploh seznanjenih s pro- da so davki precej visoki in Tabor Verèj bo letos potekal jektom Mladinska hi{a, ki navsezadnje je tudi del davko- od 23. junija do 4. julija ga pripravlja in za katerega pla~evalskega denarja s strani je odgovorna Mestna ob~ina Mestne ob~ine Ptuj namenjen Bojana Ilja` Ptuj? Res je morda {e pre- temu projektu. Vendar je tukaj Pristno prijateljstvo je precej zaklju~i z druàbnim ve~erom, zgodaj, da bi govorili o tem, veliko poti, kako pomagati, se redko in ga je – kakor vsako ko pride na vrsto ples, lov na pa vendar je projekt trdno zavzeti in uresni~iti ta projekt. drugo vrednoto – treba odkri- skriti zaklad, piàma party, zastavljen in se è uresni~uje. Le slediti bo potrebno dogaja- ti, zavarovati in hraniti. Gojiti bivaki … Izbrana je lokacija, stavba, nju, ki se bo odvijalo v sklopu in ohranjati prijateljstvo zahte- Vtisi udeleèncev preteklih izbrani so bili sposobni ljudje, Mladinske hi{e. va voljo, ~as, potrpe`ljivost in taborov so pozitivni in tak{na ki so zadolèni za uresni~itev Mladinski svet Mestne ob~utljivost, toda za te napore, je tudi izjava enega izmed ude- projekta. Vendar je, kot v ve~- Ob~ine Ptuj pripravlja pro- najsi so tudi veliki, se je vedno leèncev, ki se glasi: »Uìvaj ini primerov, denar tisti glavni jekt, ki ga bomo predstavi- vredno potruditi … Tak{na pri- mladost, dokler si mlad.« dejavnik, ki povzro~a teàve li kmalu. Glavni dogodek se jateljstva sklepajo mladostniki Preostale vtise ste si lahko in narekuje ritem uresni~eva- bo sicer odvijal v septem- med 13. in 17. letom starosti ogledali na fotografski razstavi nja projekta. In prav zaradi bru, namenjen pa bo bolj{e- vsako leto na poletnem taboru v Tabor Verèj skozi ~as v Centru tega mora biti ~im ve~ ob~an- mu razumevanju mladine in Verèju. V dopoldanskem ~asu interesnih dejavnosti na Ptuju ov informiranih o tem pro- njihovih potreb. Ve~dnevna se odvijajo delavnice raznovrst- do 24. aprila. jektu, saj je Mladinska hi{a v prireditev bo imela dobro- nih vsebin, kot so samopodoba, ê pa tudi sami èlite preìve- na{em mestu nujna, ~e èli- delni namen in ves izkupi- spolnost, nasilje in {e veliko ti 12 ~udovitih dni v dru`bi svo- mo poskrbeti za na{o mladi- ~ek bo {el za odkup in uredi- drugih. [portne aktivnosti in jih vrstnikov iz cele Slovenije, no. Le s skupnimi mo~mi in tev prostorov Mladinske hi{e. {tevilne kreativne delavnice se nam pridruìte na leto{njem z medsebojnim sodelovanjem ter kro`ki pa pridejo na vrsto taboru, ki bo potekal od 23. lahko doseèmo uresni~i- v popoldanskem ~asu. Takrat junija do 4. julija v Verèju. tev. Ljudje morajo vedati, da ustvarjamo po najstni{ko in se Prijavnice so na voljo v Centru to ne bo le neka stavba in maksimalno zabavamo. Dan se interesnih dejavnosti. v njej neke pisarne. To bo

24 VZGOJA IN 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007 IZOBRA@EVANJE

Sre~anje v Frankfurtu lovensko kulturno-prosvetno dru{tvo Sava v Frankfurtu ob Maini je 24. marca praznovalo S35. obletnico obstoja. Na to slovesnost so povabili tudi predstavnike Mestne ob~ine Ptuj in Osnovne {ole Mladika, ki je pred leti sodelovala z njihovo {olo slovenskega dopolnilnega pouka. Med dru{tvom Sava in na{im mestom so se v teh letih stkale mnoge vezi prijateljstva in sodelovanja. Irena Golob

23. marca smo se predstavnik vanje dru{tva in njihove ~lane. Mestne ob~ine Ptuj – svetnik in Skupaj z njimi smo si z zanima- ~astni ob~an Ptuja Albin Pi{ek, njem ogledali nekatere zgodovin- in s tem navdu{ili ob~instvo. V takrat, ko se sre~ajo s svojimi predstavniki O[ Mladika – u~ite- ske znamenitosti Frankfurta, med imenu Mestne ob~ine Ptuj je zbra- rojaki. Povabili smo jih, da nas ob ljici Anica Ternov{ek in Irena drugimi tudi svetovno evropsko ne pozdravil Albin Pi{ek, v imenu prilo`nosti obi{~ejo. Obljubili so, Golob ter u~enki {estega razreda banko. O[ Mladika pa sem nekaj besed da se bodo odzvali vabilu. Larisa Horvat in Maja Simoni~ 24. marca smo se udeleìli slo- spregovorila Irena Golob. Sre~ni in zadovoljni smo se odzvali vabilu in odpotovali v vesnosti ob 35. obletnici obstoja Na tem sre~anju smo {e poglo- odpravili nazaj proti na{emu roj- Frankfurt. dru{tva. U~enki Larisa in Maja sta bili prijateljstvo. Dejali so, da jim stnemu mestu Ptuju. V srcu pa ^lani dru{tva Sava so nas lepo s plesom sodelovali v kulturnem je vedno toplo, ko sli{ijo doma~o smo odnesli toplino, ki smo je bili sprejeli; predstavili so nam delo- programu. Zaplesali sta tri plese slovensko besedo, {e topleje pa dele`ni na obisku. Certifikat Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraèvanja POKLIČI NAS Sonja Purgaj ČE POTREBUJEŠ: Osnovna {ola Mladika je druga tletke, po odmevnih {olskih • POMOČ, osnovna {ola in ~etrti javni zavod projektih in prireditvah za {ir{o v Sloveniji, ki je uspela pridobiti javnost, zglednem sodelovanju z • POGOVOR, certifikat SIQ – Kakovost za pri- ustanoviteljem in {tevilnimi jav- • INFORMACIJE, hodnost vzgoje in izobraèvanja. nimi zavodi na Ptuju. Poznana Na Ptuju sta tako è dva zavoda, je tudi po mednarodnem sodelo- • ali SVETOVANJE v januarju ga je dobil Vrtec Ptuj, vanju s sedmimi dràvami v pro- ki sta si pridobila ta certifikat. jektu Comenis, po sodelovanju s Certifikat si je zasluìla z partnerskim mestom Burghausen dolgoletnim prizadevanjem za in Slovenskim kulturnim 031 519 902 nenehne izbolj{ave. Vklju~ena dru{tvom Sava v Frankfurtu. Skrbi je bila v dva dràvna projekta za strokovno in profesionalno kakovosti Mreò u~e~ih se {ol rast zaposlenih in za dobre med- - svetovanje in pomoč odvisnikom, staršem, osip- in Ugotavljanja in zagotavlja- sebojne odnose. Star{e aktivno nikom, žrtvam nasilja in zlorab, dolgotrajno brez- nja kakovosti. V letu 2005 se vklju~uje v re{evanje vzgojne poselnim in vsem drugim družbeno izključenim je vklju~ila v pilotski projekt problematike u~encev, v izobraè- Slovenskega in{tituta za kako- vanje in v delavnice oddel~nih posameznikom ... - vost pod naslovom Kakovost za skupnosti. Na {oli uspe{no delu- prihodnost vzgoje in izobraèva- je skupnost u~encev in {olski nja. Tim za kakovost je na {oli parlament. Dodatno pomo~ nudi DRUŠTVO ARS VITAE ob podpori ravnateljice Sonje u~encem s posebnimi potreba- Purgaj zavzeto vodila u~iteljica mi pri pouku in izven pouka. Majda Kolenko. Projekt je bil Nadarjenim u~encem pa ponuja društvo za pomoč uspe{no zaklju~en 30. marca, ko mo`nosti dodatnega udejstvova- odvisnikom od nedovoljenih drog so zunanji presojevalci kakovosti nja v razli~nih projektih, razisko- iz SIQ ugotovili, da {ola dela v valnih nalogah, taborih in tekmo- skladu s poslovnikom kakovosti, vanjih. Vsako leto izvede vsaj ki so ga sprejeli vsi zaposleni, in tri {ole v naravi, plavalne te~aje v skladu z vizijo {ole, ki se glasi in te~aje tujih jezikov. Veliko Po~itnice, letovanja »Skupaj s star{i bomo skrbeli za pozornost posve~a investicijske- osebnostno rast u~encev v spod- mu vzdrèvanju {ole in lepe- Od 7. do 15. maja lahko star{i v CID Ptuj budnem okolju«. mu estetskemu izgledu, saj bo dvignejo in oddajo prijavnice in drugo dokumentacijo za [ola je znana po inovacijskih letos zgradba stara 105 let in letovanje otrok in mladih v kapacitetah ZPM Maribor v projektih s podro~ja oblik in èli ohraniti naziv »Lepotica ob Pore~u. Razpis za subvencionirano letovanje je objavljen v metod pou~evanja, po pred~as- Dravi«. Uradnem vestniku MO Ptuj, prilogi te {tevilke Ptuj~ana! nem izvajanju programa deve-

25 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007 VZGOJA IN IZOBRA@EVANJE

17. nacionalni otro{ki parlament

etos je potekal è 17. nacionalni otro{ki parlament se nacionalna prena temo Na{e mnenje o devetletki. Parlament je verjanja ukinejo. Lzasedal 19. marca v prostorih Dràvnega zbora Za vpis v srednjo v Ljubljani. {olo naj {tejejo tudi osvojena priznanja. Iris Kali{nik, 9. r. O[ Breg Izpostavljen je Uvodno razpravo je vodil nalnega otro{kega parlamenta je bil tudi prosti ~as. predsednik lanskega nacional- bila Jasmina Kokol iz Ptuja. Mnenja so bila de- nega parlamenta. Parlamentarce Debata je najprej potekala v ljena: nekateri zatr- so pozdravili tudi politiki, med {tirih skupinah, in sicer: ocenje- jujejo, da je zaradi njimi France Cukjati, minister vanje in nacionalno preverja- natrpanih urnikov za {olstvo dr. Milan Zver, pred- nje znanja, izbirni predmeti in Jasmina Kokol, ki je letos vodila zasedanje premalo ~asa za stavnica ameri{kega veleposla- nivojski pouk, obremenjenost in nacionalnega otro{kega parlamenta dodatne dejavnosti, ni{tva ter mnogi drugi. prosti ~as ter organizacija dela spet drugi, da ga je Predsednica leto{njega nacio- v devetletki. Vsaka skupina je sprejela sklepe in predloge, kaj dovolj, ~e si le zna{ delo dobro bi bilo dobro spremeniti in ~esar organizirati. Porajala so se tudi ni potrebno spremeniti. Najve~ mnenja, da nekatere ob{olske je bilo govora o nenehnem spre- dejavnosti sovpadajo s {olskimi minjanju sistema, ki vsekakor urniki in da imajo otroci ve~jih oteùje delo v {oli. U~enci se mest ve~ mo`nosti za dodat- s spremembami ne strinjajo: ne aktivnosti kot otroci iz vasi. »Po~utimo se kot poskusni zaj- Dani so bili tudi predlogi, da ~ki!« bi se osnovne in srednje {ole Veliko besed je bilo name- povezale in da bi se okrepilo njenih tudi ocenjevanju, naci- povezovanje med predmeti. onalnemu preverjanju znanja, Po kon~ani razpravi so parla- nivojem in pogojem za vpis v mentarci izglasovali temo srednjo {olo. Ve~ina parlamen- naslednjega 18. nacionalnega tarcev je menila, da se nacional- otro{kega parlamenta, in sicer: ^lani ekipe, ki je zastopala ptujsko obmo~je na zasedanju 17. nacio- na preverjanja {tejejo le, ~e bo Zabava in prosti ~as mladih. nalnega otro{kega parlamenta: v ozadju mentorici Edita Kova~ z O[ preverjanje mo`no v dveh rokih Menim, da so se mladi parla- Gori{nica in Anita Peklar Selin{ek z O[ Olge Megli~, spredaj pa Niko (mo`nost izbolj{anja rezultata) mentarci zelo dobro odrezali, in Kokot z O[ Gori{nica, Iris Kali{nik z O[ Breg kot u~enka – novinarka, upam, da bodo dobili mo`nost Jasmina Kokol z O[ Olge Megli~ in koordinatorka otro{kega in ~e bi u~enec imel mo`nost parlamenta za ptujsko obmo~je Nevenka Gerl. izbire tretjega predmeta; ali pa uveljaviti svoje predloge.

S turizmom gradimo mostove

snovna {ola Olge Megli~ je bila v leto{njem letu raziskovanju {tevilnih krajevnih tudi ravnatelj {ole Ervin Hojker. gostiteljica 21. regijskega festivala Turizmu znamenitosti. Odlo~itev komisije je bila Opomaga lastna glava, ki je potekal pod sloganom Tekmovalce je v imenu te`ka, a vendarle so se na koncu S turizmom gradimo mostove. Organizator festivala je organizatorja Turisti~ne zveze zedinili, da se dràvnega sre~a- Turisti~na zveza Slovenije, po pravilih pa se ga lahko Slovenije pozdravil Albin Pi{ek, nja v Ljubljani kot najbolj{i ude- udeleì tista {ola, ki pripravi raziskovalno nalogo s predsednik Turisti~nega dru{tva leìjo u~enci iz osnovne {ole podro~ja turizma, odrsko predstavitev in razstavo. Ptuj, zbranim pa je spregovoril Destrnik – Trnovska vas. Delo je na Ptuju ocenjevala komisija v sestavi: Rozika Ojster{ek (predsednica) Sonja Jerman, Jana Kovi~, Peter Militrov in Klavdija Petek. Bronja Habjani~ 22. marca so v prostorih O[ vasi, Svetega Jurija, Jur{inc, Olge Megli~ osnovno{olci iz Makol in Vidma ter dveh ptuj- Spodnjega Podravja pripravili skih osnovnih {ol – Ljudski vrt odli~no razstavo, na kateri so in Olge Megli~ – so na festivalu u~enci posebej izpostavili zani- z veliko mero iznajdljivosti in mivosti svojih krajev. Izdelali domi{ljije pokazali, kaj vse je so tudi raziskovalne naloge, ki pomembnega in zanimivega v so jih na iskriv na~in predstavili njihovem okolju ter tudi pri- gledalcem in strokovni komisiji. vla~nega za turiste, saj so skozi U~enci osmih osnovnih {ol iz celotno {olsko leto veliko pros- Zmagovalci iz O[ Destrnik – Trnovska vas, ki se bodo kot najbolj{i Tomaà, Destrnika in Trnovske tega ~asa namenili odkrivanju in udeleìli dràvnega sre~anja v Ljubljani.

26 VZGOJA IN 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007 IZOBRA@EVANJE

ko {tevilo sob, vendar so le-te ljali do mesta Oglej. Je eno Potopis majhne. najve~jih in mogo~nih mest v Ptuj–Miramare–Oglej V pritli~ju si je mogo~e Rimskem imperiju, zgrajeno ogledati zasebne prostore pred 2000 leti in je imelo do redstavila bom enodnevno potovanje iz Ptuja v Maksimilijana in [arlote. V 500.000 ljudi. To mesto je sredi Italijo, skozi mesto Trst, mimo gradu Miramare prvem nadstropju se nahajajo polja. Rimljani so mesto usta- Pter do Ogleja, ki je bil kon~ni cilj. Vire sem ~rpala razko{nej{i prostori v slogu 30- novili ob reki Nadiì. Oglej je iz lastnih vtisov in z intertneta. ih let. sede` patriarhov. Mesto je bilo Stene so debele. Sobe imajo v ~asu rimskega imperija voja- Ur{ka Bel{ak, u~enka 9. razreda svoj specifi~en vonj, ki te poteg- {ka postojanka, v 4. stoletja pa ne nazaj v ~as in povsod so sredi{~e kr{~anstva s sedeèm Pot smo za~eli v zgodovin- Maksimilijana Habsbur{kega. velike koli~ine prahu. Okna so {kofije, pod katero je spadal skem mestu Ptuj. Z avtom smo Grad naj bi imel prvotno 3 nad- bila zaprta, zato je bilo dihanje tudi del na{ega ozemlja. se peljali do postajali{~a v Arji stropja, a je Maksimilijan zara- na trenutke precej zadu{ljivo, Sledil je ogled pristani{~a, vasi, kjer smo prestopili in pot di denarja odpovedal gradnjo. vendar so nas barve pohi{tva, grobi{~a, obzidja, vidnih ostan- nadaljevali z avtobusom. V gradu je Maksimilijan ìvel preprog in ostalega predramile kov rimske ceste, sarkofagov Peljali smo se po avtocesti s [arloto Belgijsko. Kasneje je iz otopelosti. (krst iz kamna), rimskega foru- skozi glavno mesto Slovenije, bil ustreljen. Pogled na delovno mizo, obsi- ma (glavni trg), kjer se zve~er kjer nas je pri~akala vodi~- Idili~en grad tik ob morju, ki jano s soncem, in na mizo, ki odvija druàbno ìvljenje. ka. Po nekaj kilometrih vo`nje iz daljave izgleda kot iz filma, je imela v ozadju morje, nas Ogledali smo si tudi katedralo, nas je presenetilo in zbudilo je urejen tudi v muzej. Obdan je je fasciniral. No, nazaj k soba- ki je grajena iz kamna in je zelo jutranje sonce. [e bolj pa smo z visokim obzidjem, ki je sluìl nam. Knji`ne police so polne velika. Bila je najrazko{nej{a postali ìvahni, ko smo zagle- kot za{~ita pred napadalci in na raznoraznih knjig, ki verjetno cerkev tistega ~asa (5. stoletje) dali Nanos, ki je visok 1313 vsakem koraku ozna~en z raz- niso bile odprte è celo stoletje, na 750 km2 povr{ine. metrov. li~nimi grbi in ~udovitimi sve- in ur, ki so neko~ v brez~asju Potem je sledil {e en ogled Po pol ure pa nas je pozdravil tilkami. Sam frontalni pogled kazale ~as. Slike, ki so kljub muzeja, ki je v sredi{~u mesta. vonj po morju in pred nami se na grad odkrije vso lepoto in stoletju zgodovine {e vedno Predstavljeni so najdeni kam- je pokazal nepozaben razgled kvaliteto gradnje tistega ~asa in ~udovite, in vrata, ki so omo- niti spomeniki vladarjev, bogov, na Trà{ki zaliv, ki zavzema vsak balkon in okno je poglavje go~ala skrivne prehode iz sobe star denar, nakit, toaletni pri- severozahodni del Italije in je zase. v sobo, kaèjo na~in ìvljenja, bor, bro{ke, oro`je, itn. blizu slovenske meje. Ob vo`nji Poleg gradu se nahaja 22- ki se je ìvel v gradu Miramare. Po napornem, a pou~nem skozi Trst nam je vodi~ka poda- hektarski park. V urejenih vrto- Razo~arani nad kopalnico, ki ogledu, smo si lahko privo{~- la zanimivosti mesta. Iz zgodo- vih, kjer se je sprehajala gospo- pa je bila za tiste ~ase verjet- ili pavzo in od{li smo na vro~o vine je znano, da je Trst postalo da, je polno kipov. Po sen~nem no zadnji krik mode, smo se ~okolado. Ko je zahajalo sonce, svobodno pristani{~e in sijajno drevoredu se lahko sprehodi{ do potolaìli s ~udovito, v rde~e smo se za~eli vra~ati. Med potjo mednarodno mesto. morja, kjer so imeli svoje lastno opremljeno spalnico in {e bolj smo se {e ustavili na voja{kem Iz rimske dobe je v mestu kopali{~e in privez ter pogled na ~udovitim lestencem v jedilnem grobi{~u Sredi polja. Tudi tam samem in okolici veliko ostan- grad. Med sprehodom po bota- prostoru. smo se sprehodili po stopnicah kov, npr. dobro ohranjeni amfi- ni~nem vrtu smo lahko prisluh- Je eden izmed redkih gradov, in imeli prelep razgled. Polni teatri v centru. Veliko zanimivo- nili {umenju potokov, vodome- ki je iz istrskega marmorja in vtisov smo se v temi vra~ali po sti je tudi v neposredni okolici, tov ter petju ptic, kar bo ostalo ima 22 sob. isti poti nazaj. med katerimi je grad Miramare, nepozabno. Bliìna morja nam Prav z lahkoto bi sko~il v tisti Na Ptuj smo prispeli ob 21. po italijansko Castello di je omogo~ila, da smo ga tudi ~as in ìvel v tem gradu, uìval uri. Miramare. poskusili. V primerjavi s pole- v ìvljenju, ki ga tak{no udobje Vse, kar smo videli in sli{a- Nato smo pot nadaljeva- tnim je bilo zelo mrzlo. ponuja in izkoristil vsak dan li, je bilo vredno celodnevnega li do gradu Miramare. Grad Sledil je ogled notranjosti maksimalno. Ampak realnost je izleta. je bil grajen med leti 1856 gradu. Vstopnica je bila 4 evre tukaj in zdaj. Ogled zgodovinskih mest pri- in 1860, po na~rtih arhitekta in bila je vredna vsakega centa. Po ~udovitem ogledu gradu poro~am tudi drugim. Carla Junkerja in po naro~ilu Grad je ogromen in ima veli- ter bogatih vtisih smo se odpe-

nam je posredovala rezultate Darka Koro{ak, Luka Horvat, Tekmovanje iz znanja kemije regije, ki so naslednji: O[ Sredi{~e ob Dravi, mento- za Preglova priznanja 8. razredi: zlato prizna- rica Olga Daljavec. 9. razredi: nje je prejel Matja` [kerget zlati priznanji sta prejela Jurij iz O[ Breg, mentorica Irena Podgor{ek, O[ Breg, in Simon Sta{a Cafuta Tomani~. Pet srebrnih priznanj Ranf, O[ Gori{nica, mentorica so prejeli: Luka Zemljari~, O[ Zdenka Zver; srebrni prizna- Na O[ Breg je 10. marca nje osmih in devetih razredov, Breg, Lea [prah, O[ Borisa nji sta prejela Marko Horvat, potekalo dràvno tekmovanje iz med katerimi se je na dràvno Kidri~a, mentorica Mihaela O[ Breg, in Katja Podgor{ek, znanja kemije za Preglova pri- tekmovanje uvrstilo 58 u~encev Planin{ek, Sebastijan Ku`ner, O[ Cirkovce, mentorica Ivanka znanja. Konec januarja pa je iz prej omenjene regije. Vodja O[ Maj{perk, mentorica Nada êh. potekalo na 25 {olah ptujsko- dràvnega tekmovanja ptujsko- Planinc, @an Bel{ak, O[ ormo{ke regije {olsko tekmova- ormo{ke regije Irena Tomani~ Cirkulane-Zavr~, mentorica

27 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007 HUMANITARNE DEJAVNOSTI/ SOCIALNO VARSTVO

Predstavitev ptujske podru`nice Zdru`enja multiple skleroze

Jolanda [o{tari~ {ali. Sedaj pa smo brez pra- pogostej{e: utrujenost, otrplost, Foto: Srdan Mohori~ vega »doma«, saj se moramo tresenje, poslab{ano ob~utenje, sestajati v gostinskem lokalu v slaba usklajenost gibov, mot- Zdruènje multiple skleroze speva najve~ sredstev. Programi, Termah Ptuj. Zahvala gre direk- nje v ravnote`ju, dvojni vid, Slovenije zdruùje preko 1900 ki se izvajajo na lokalnem nivo- torju Term in osebju, da so nas nehoteno hitro premikanje o~i, obolelih oseb za neozdravlji- ju, so: tako lepo za~asno sprejeli, ker nerazlo~en govor, odrevenelost vo boleznijo multiplo skle- 1. Prepre~evanje izolirano- smo trenutno kot najden~ki, ali kr~evitost, oslabelost okon- rozo. Zdruènje ima sede` v sti te`kih invalidov z obiski brez doma. Upamo, da lahko od ~in in v te`jih primerih paraliza Ljubljani, sestavlja pa ga 15 poverjenikov podru`nice. ob~inske uprave v najkraj{em okon~in ter oslabitev mehurja podru`nic {irom Slovenije. 2. Aktivnosti za krepitev zdravja ~asu pri~akujemo primerne ali ~revesnega delovanja. Obolelih z multiplo sklerozo je na lokalnem nivoju (razgi- prostore za na{e delovanje. Bolezen se ob~asno navi- preko 3000, le nekateri ne naj- bavanje najte`jih bolnikov dezno izbolj{a, lahko tudi za dejo poguma, ali je razlog ose- – masaè preko celega leta). ve~ let, nakar so mo`na ob- ben, da bi se soo~ili z boleznijo, ~asna poslab{anja. Ko se po~u- 3. [port in rekreacija (plavanje, Kak{na bolezen premagujejo jo sami, kolikor ti{ bolje, si misli{, da si zdrav in balinanje, pikado, {ah …). S jim pa~ uspeva. je multipla da lahko spet dela{ kot v »starih tem programom ne vzpodbu- Ptujska podru`nica multiple ~asih« pred boleznijo. To pa je jamo samo fizi~nih aktivno- skleroza? skleroze (v nadaljevanju MS) je zelo varljivo, saj hitro ugotovi{, sti, temve~ pomagamo posa- To je avtoimunska kroni~na bila ustanovljena 27. 10. 1996. da se hitro utrudi{, postane{ meznikom pri vklju~evanju nevrolo{ka bolezen osrednje- V za~etku je {tela 16 ~lanov, ki brez volje in energije. Ko se v okolje ter pri dvigovanju ga ìv~evja. Napada mielinsko jih je vse do leta 2005 uspe{no malo odpo~ije{, pa lahko spet {e njihove samozavesti. ovojnico mo`ganov in hrbte- vodila predsednica Vera Furek. kar normalno funkcionira{. MS nja~e. V beli snovi centralnega V vseh teh letih je ~lanstvo 4. Prepre~evanje socialne iz- pa v nekaterih primerih nima ìv~evja obkroà vsako ìv~no nenehno nara{~alo, sedaj {teje klju~enosti, kar omogo~amo teh obdobij sprememb, ampak vlakno izolacijska plast, ki se 70 ~lanov. Leta 2005, ko se je V. z druàbnimi in strokovnimi se lahko stanje le po~asi slab{a ji re~e mielin. Brez te ovoj- Furek odrekla vodenju podru- sre~anji (ob~ni zbor, pikniki brez izbolj{anj. To poteka skozi nice ìv~ni signali ne morejo `nice, je to nalogo prevzela in skupinski odhodi v zdravi- ve~ let. Pri taki obliki bolez- potekati normalno. Dokon~no Jolanda [o{tari~. li{~e …). ni zdravljenje z infuzijami ne diagnozo omogo~a le sprem- Na{a podru`nica pokriva Skoraj tretjina ~lanov ptuj- pomaga. MS je nenavadna bole- ljanje klini~nih simptomov ter kar 16 ob~in: Ptuj, Podlehnik, ske podru`nice je zelo te`ko zen – bolezen tiso~erih obra- rezultati ustreznih preiskav. @etale, Destrnik, Sv. Andra` v gibljivih, uporablja invalidski zov. Kot bolnica z MS pa ugo- Prvi simptomi pogosto niso Slovenskih goricah, Hajdino, vozi~ek oziroma so popolnoma tavljam, da je najpomembneje natan~no opredeljeni, saj sko- Markovce, Trnovsko vas, Jur- negibljivi. V domovih starej{ih sprejeti tega nezaèlenega sopo- raj vsak ~lovek doìvi vrto- {ince, Dornavo, Ormo`, Zavr~, ob~anov na Ptuju, Muretincih in tnika in ìveti dalje prilagojeno glavico, prehodno omoti~nost, Gori{nico, Videm, Maj{perk v Ormoù pa je 7 na{ih ~lanov. normalno ìvljenje, kolikor se mravljin~enje po okon~inah ali in Kidri~evo. Nekatere ob~ine Sede` na{e podru`nice je le da. Zaradi slabe osve{~eno- druge znake, ki napovedujejo denarno pomagajo s prispevki bil do oktobra lani v prosto- sti {ir{e javnosti o tej bolezni MS. Predstavljajte si, da so ta z za izvajanje programov zdru- rih Rehe. Tam smo se dobiva- bo letos prvi~ v Sloveniji teden mielinom pokrita ìv~na vlakna ènja. Najve~ nas je iz ptujske li vsak torek, se pogovarjali, MS, od 21. do 27. maja, kjer bo elektri~ni kabel, ki ga sestavlja ob~ine, zato ptujska ob~ina pri- druìli in tudi nasmejali kak{ni medijsko in teritorialno osve{- ve~ ìc. Pri kablu je zelo va`no, ~anje {ir{e javnosti o tej bolez- da se ìce med seboj ne dotika- ni. jo. Da se to prepre~i, je vsaka ìca pokrita z izolacijskim materialom. Izolacija zagotavlja, da te~e elektrika po ìcah Dnevi MS na brez kratkega stika. Podobno je pri ìvcih. Ptuju MS se razlikuje od bolnika do Na Ptuju bodo v Qlandiji bolnika tako po svojih znakih od petka, 25. 5., popoldan, kot poteku. Najpogosteje poteka v soboto, 26. 5., cel dan in z obdobji poslab{anj, ki jim sle- v nedeljo, 27. 5., dopoldan dijo obdobja delnih ali celotnih informativni dnevi s promocij- izbolj{anj. Simptomi in znaki skim materialom. Predvajali se razlikujejo glede na obmo~je se bodo tudi video posnetki o ìv~nega sistema, ki je prizade- teàvah ljudi z MS, program to. Bolniki trpijo za razli~nimi pa bodo popestrili tudi glasbeni Gostje: Beatrika Kon~an, prim. dr., nevrologinja iz KC Ljubljana, in teàvami, med katerimi so naj- gosti. Tominc, dr. med., iz Term Ptuj.

28 HUMANITARNE DEJAVNOSTI/ 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007 SOCIALNO VARSTVO

V So`itju si `elijo lastne bivalne enote! Polep{ajo dan vsem tistim, ki si ga sami ne zmorejo

oìtje je medob~insko dru{tvo za pomo~ ose- Za njimi omogo~ili bivanje v bivalnih bam z motnjami v du{evnem razvoju. Sede` ima je bogato leto enotah. @elijo si, da bi è v leto- Sv Raj{povi ulici 20 na Ptuju. Predseduje mu {njem letu tam lahko bivalo od Janko [uman. Dru{tvo je nevladno, nestrankarsko, V dru{tvu sku{ajo polep{a- {tiri do osem varovancev. âka- nepridobitno in prostovoljno, zdruùje pa tako osebe ti vsakdan osebam z motnjo jo pa tudi na koncesijo za raz{i- z motnjami v du{evnem razvoju kakor tudi njihove v du{evnem razvoju, ki ìvijo ritev VDC-ja, saj sta pralnica in star{e in ostale ~lane druìn. V Sloveniji deluje 49 bodisi doma bodisi pri star{ih likalnica perila è opremljeni. S tak{nih dru{tev, vsa pa se povezujejo v Zvezo Soìtje. ali rejnikih. Veliko pozornosti pomo~jo evropskih sredstev so Varstveno-delovni center (VDC), ki deluje v sklopu namenjajo druènju in spro- izobrazili tri svoje varovance – Soìtja è dobrih pet let, vodi mag. Sre~ko [alamun. stitvi, svojim varovancem pa enega za pranje perila, drugega VDC ima koncesijo Ministrstva za delo, druìno in soci- pomagajo tudi pri razre{evanju za likanje in tretjega za fotoko- alne zadeve za dvajset varovancev, ~eprav jih v dnevni osebnih stisk in teàv. Lansko piranje. V Soìtju imajo od lani center ob~asno prihaja tudi ve~. Letos si bodo priza- leto so vsak ~etrtek v popol- tudi nov kombi, opremljen s devali za pridobitev koncesije za vklju~itev {e sedmih danskih urah svoje varovance varovancev. klimatsko napravo, ki so ga pri- peljali na brezpla~no kopanje dobili s pomo~jo Zveze Soìtje Bronja Habjani~ v ptujske Terme, v restavraci- in sredstev iz FIHO. VDC si je Foto: Bronja Habjani~ ji Gastro so zanje organizirali v vseh letih delovanja pridobil pustni ples v maskah. V delav- kar nekaj kooperacijskih pro- Konec marca je v prostorih prejela tudi Marjan Skok, nicah so ~lani Soìtja pomagali gramov. @elijo si {e kak{nega. restavracije Gastro potekal redni lastnik restavracije Gastro, in pri izdelavi dobitkov za sre~e- Za vsa dela, ki jih tukaj opravi- ob~ni zbor dru{tva. Po izvolit- Klub malega nogometa Petovio lov na dobrodelnem plesu v jo, seveda varovanci dobijo tudi vi delovnih organov je pred- Ptuj. Vidoje Radi~evi} je ob maskah, ki so ga organizira- posebno denarno nagrado. sednik dru{tva Janko [uman podelitvi donatorskih sredstev li Rotarijci. Folklorna skupina s strani Vidoje Radi~evi}a, opravi~il predsednika ptujskih VDC je lani imela kar lepo ~lana Rotary kluba Ptuj, pre- Rotarijcev dr. Nik{o Mudni}a, {tevilo nastopov (pred Mestno Kaj vse bodo vzel donatorska sredstva v ki je bil slu`beno zadràn, zbra- hi{o, v Qlandiji, Gastroju), kar po~eli letos vi{ini 2.556 evrov, ki so jih nim pa je namenil nekaj besed: je zagotovo doprineslo k pozi- Prijavili se bodo na razpis Rotarijci zbrali na 11. dobro- »Predsednik si vsako leto izbe- tivni promociji in prepoznavno- Zveze Soìtje in MO Ptuj za delnem plesu letos februarja v re svoje geslo, ki je vodilo vseh sti dru{tva. Spar jim je ob svoji izvedbo socialnih programov, {e Kidri~evem. [uman je podelil Rotarijcev na svetu. Leto{nje je obletnici podaril tekalno stezo, naprej bodo sodelovali z Rotary zahvale donatorjem, ki so jim v »Rotary deli, podarja« – tistim, na kateri varovanci pridno vadi- klubom, saj se izkupi~ek nji- lanskem letu prav tako prisko~i- ki so pomo~i potrebni. Veseli jo, raz{irili pa so tudi svoj pro- hovega vsakoletnega pustnega li na pomo~. V imenu Qlandie, smo, da lahko tudi letos pode- gram izdelkov in ga nadgradili plesa v celoti nameni dru{tvu, ta je darovala milijon nekdanjih limo dru{tvu Soìtje znesek, ki z zahtevnej{imi iz gline, kar jim poskrbeli bodo za medsebojno slovenskih tolarjev, je zahvalo smo ga zbrali na tradicional- je uspelo s pomo~jo nove pe~i druènje, v skladu s svojimi prevzel njen upravnik Bojan nem pustnem plesu. Na{e sode- za `ganje, vse to pa jim je hkra- finan~nimi zmo`nostmi bodo Mi{ko, ravno tako je enak zne- lovanje traja è kar nekaj ~asa ti prineslo ve~je {tevilo naro~il. v okviru rehabilitacijskega pro- sek Soìtju doniralo podjetje in verjamem, da se bo nadalje- VDC je pridobil tudi certifikat grama organizirali plavanje v Talum, posebni zahvali pa sta valo tudi v bodo~e«. umetnostne in doma~e obrti termah in ko{arko v O[ dr. ter certifikat za vo{~ilnice z Ljudevita Pivka ter jahanje, vezenim narodnim motivom, ki v okviru posebnega socialne- ju je podelila Obrtna zborni- ga programa bodo organizirali ca Slovenije. Vo{~ilnice izde- oglede kino in gledali{kih pred- lujejo po naro~ilu za zunanje stav in pomembnej{ih prire- naro~nike. Zanimivi so zlasti ditev ter si {e naprej prizade- njihovi pujski, ki po starodav- vali vklju~evati v dru{tvo ~im nem ljudskem izro~ilu prina- ve~ novih druìn, v katerih ìvi {ajo sre~o. V poletnih mesecih oseba z motnjo v du{evnem se je v razli~ne oblike letovanj razvoju. preko Zveze Soìtje vklju~ilo »V dru{tvu so zbrani ljudje, 27 oseb. Lani je dru{tvo organi- ki si èlijo polep{ati dan vsem ziralo tudi vikend seminar za tistim, ki si ga sami ne znajo in druìne varovancev. ne zmorejo. Upam, da bo tako tudi v bodo~e,« je ob koncu ob~nega zbora povedal pred- Bivalne enote, sednik Janko [uman. nov dru{tveni kombi V Soìtju vlagajo veliko V imenu Rotary kluba je Vidoje Radi~evi} (levo) izro~il simboli~ni ~ek truda, da bi svojim ~lanom v vi{ini 2.556 evrov predsedniku dru{tva Soìtje, Janku [umanu.

29 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007 HUMANITARNE DEJAVNOSTI/ SOCIALNO VARSTVO

Ali res vsaka peta »pade po stopnicah«?

enski forum SD Ptuj je 29. marca v hotelu Mitra Vse predolgo è ~akamo na nov pri~ajo. na Ptuju pripravil pogovor o pere~i problematiki zakon prepre~evanja nasilja Od januarja letos poteka v @druìnskega nasilja. Udeleìli so se ga dr. Vlasta v druìni, potrebne pa so tudi Sloveniji nov pilotski projekt Nussdorfer, vi{ja dràvna toìlka in generalna sekre- nekatere spremembe na podro~- zagovorni{tva otrok, v katere- tarka dru{tva Beli obro~, avtorica knjig Na{i de~ki z ju kazenske zakonodaje, da se ga so poskusno vklju~eni {tirje ulice ter Na{e deklice z vìgalicami, ki se è skoraj tri bo pot do re{itve skraj{ala,« kraji. V projekt se je vklju~i- desetletja ukvarja z `rtvami zlorab, nasilja in krimina- je povedala Vlasta Nussdorfer, la tudi odvetni{ka zbornica in la, mag. Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo »ker so ovadbe veliko premalo kot je povedala Nussdorferjeva Ptuj, ter Lijana Valentin, predsednica Humanitarnega za re{itev problema, saj `rtev so trenutno v fazi izobraèvanja dru{tva Soroptimist Ptuj, ki je med drugim pomagalo v ~asu ~akanja na sodbo ìvi v kadrov oz. poobla{~encev otrok, pri sofinanciranju opreme za Varno hi{o na Ptuju. strahu. Zato je potrebno to pro- ki bodo znali prisluhniti zlorab- Okroglo mizo je moderirala Alenka Krabonja. blematiko re{evati {ir{e, z razli~- ljenim otrokom in se bodo pred- nih vidikov, saj je pot do re{itve vsem »borili« za njihove pravice. Jana Skaza predolga in je nujno potreben Nussdorferjeva poudarja, da bi timski pristop k obravnavi druì- morali uvesti posebna druìnska Nevladne organizacije, {e na obmo~ju Upravne enote Ptuj ne. Pogosto se preve~ pri~akuje sodi{~a, ki bi se ukvarjala samo posebej po tragediji v Zdenski 350 prijav nasilja v druìni, od od policije, toìlcev in pravo- s tovrstno problematiko in na vasi, opozarjajo na neu~inkovi- tega je bilo 150 policijskih inter- sodnih organov.« Vendar pa, kot katerem bi delali ljudje s ~utom tost dràvnih organov pri pre- vencij v druìnah na obmo~- je dodala, je doslej pri{lo do za so~loveka. pre~evanju nasilja v druìni in ju MO Ptuj,« je povedal Miran nekaterih pozitivnih sprememb, Gostje so skupaj pri{li do potrebo po podro~nem zakonu. Kerin. Hkrati pa je opozoril, da kot npr. sprememba v pri~anju zaklju~ka, da nobeni ènski, otro- Zaskrbljujo~ je podatek, da se v prihodnje pri~akujejo teh pri- priviligiranih pri~, kar pomeni, ku ali mo{kemu ni potrebno biti 90 % druìnskega nasilja zgodi jav manj, pa ne zaradi zmanj- da sodi{~e upo{teva vsako izja- `rtev nasilja, zato je pomembno v stanovanju in da je med letoma {anja druìnskega nasilja, ampak vo od za~etka do konca trajanja osve{~ati ljudi, kak{ne so nji- 2001 in 2004 po podatkih MNZ zaradi dejstva, da je po novem procesa, tudi ~e kasneje pri~a hove mo`nosti v teh situacijah, {tevilo prijav v zvezi z nasiljem v ob intervenciji policije potrebno spremeni svojo izjavo, saj se je kam se obrniti po pomo~, pred- druìni naraslo z 2.566 na 4.443. pla~ati 600 evrov, kar {e dodatno doslej pogosto dogajalo, da je vsem pa da sploh prepoznajo, da @rtve so najve~krat ènske in obremeni ponavadi è tako maj- `rtev v ~asu procesa spremenila so `rtve nasilja. otroci, dogaja pa se tudi (sicer hen druìnski prora~un. svoje pri~anje zaradi pritiskov veliko redkeje), da so `rtve nasi- »Trenutno imamo na tem obdolènih. Poleg tega mlado- lja mo{ki. »V letu 2006 je bilo podro~ju v Sloveniji slab zakon. letniki na glavni obravnavi ne

Nogometna tekma za ponovno vklju~itev marginalnih skupin v dru`bo

udi na Ptuju smo bili pri~a nenavadni nogometni se udeleìli svetovnega prven- tistega klasi~nega brezdomstva tekmi – eni od mnogih, ki se trenutno odvijajo po stva, na{lo novo ìvljenjsko na na{em koncu {e ni zaznati. Tvsem svetu. V doma~i {portni dvorani Mladika so pot. Zanimivo je, da so zra- Tekmo so organizatorji èleli se 21. marca na ~etrti izmed desetih tekem, ki ta~as ven ekip ptujske srednje {ole, izpeljati, saj je podpora lju- potekajo {irom po na{i dràvi in so del projekta sve- brezdomcev iz Celja, Maribora dem, ki so potrebni kakr{ne tovnega prvenstva brezdomcev v nogometu, pomerile in Materinskega doma Celje koli pomo~i, zmeraj zaèlena, {tiri ekipe (obiskovalci in stanovalci Ozare, dijakinje ter znanih Slovencev, name- zato tudi dogovor, da bo na ekonomske {ole, predstavniki ob~ine in nekateri {port- sto brezdomcev Ptuj na tekmi tekmi sodelovala Ozara, ki bo v niki). nastopali ~lani dru{tva Ozara okviru tekmovanja predstavlja- Bronja Habjani~ (Dru{tvo za pomo~ ljudem z la na{e mesto. dolgotrajno izku{njo du{evne Polfinalni tekmi se bosta V mednarodnem projektu, v pojasnila direktorica celjskega bolezni). igrali v Mariboru in Celju, katerem è vse od leta 2003 zavoda Socio, Suzi Kvas, je Po besedah mag. Mirana zadnja finalna tekma pa 26. brezdomci iz razli~nih dràv osnovni namen projekta ta, »da Kerina, direktorja ptujskega maja v Ljubljani, kjer bo selek- merijo mo~i v uli~nem nogo- se ti ljudje postavijo nazaj na Centra za socialno delo, na tor reprezentance Ale{ êh metu, se je letos pridruìla tudi svoje noge, si poi{~ejo slu`- Ptuju brezdomcev ni, saj sku{a- izbral ekipo osmih brezdomcev, Slovenija. Zavod 69 (Zavod za bo in stanovanje ter da za~no jo vsakemu zagotoviti najnuj- ki bodo med 500 udeleènci razvoj in promocijo {porta) in ìveti ìvljenje, kot so ga ìveli nej{e in streho nad glavo. Izven 27. julija na svetovnem prven- javni zavod Socio sta partnerja neko~.« Ptuja je stanje nekoliko druga~- stvu na Danskem zastopali v projektu, namenjenem social- Projekt je zelo uspe{en, saj no, se pa tudi re{uje povsem na barve Slovenije. ni integraciji skozi {port. Kot je je lani kar 77 % igralcev, ki so drug na~in. Vendarle zaenkrat

30 [PORT 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007

Najuspe{nej{a sezona v zgodovini ptujskega ènskega rokometa Enega zastavljenih ciljev v tej sezoni, udele`bo v evropskem pokalu, je @RK Mercator Tenzor Ptuj uresni~il Ivo Kornik Za odli~ne nastope in neoma- @RK Mercator Tenzor Miranu Foto: ^rtomir Goznik jen zna~aj je treba pohvaliti vsa Sen~arju in Stanku Brodnjaku, Na predzadnjem sre~anju v va,« je rekla Ines Mla~ êrne, na{a dekleta. V~asih se ni bilo ki ju zdaj ~aka ìvahno obdobje. Ko~evju se je zdelo, kot da gre {portna direktorica @RK Mercator lahko pobrati, zato smo ponosni »Vsekakor bomo morali {e za skrbno na~rtovano zgodbo, v Tenzor Ptuj. nanje, ker so verjele v zmage. trdo delati, da izbolj{amo na{e kateri je likov toliko kot v kak{- Za ves ptujski rokomet in mesto Strokovni del vodenja ekipe je bil nastope. Najprej bomo sestavili nem ’rad bi bil velik’ slovenskem je to izjemno pomemben doseèk. v domeni priznanega strokovnja- oceno, potem bomo z razli~nimi filmu. V hi{i lutk so z marionetami Zdaj bodo dvignili to igro na {e ka Mi{a Toplaka, za podporo pa poskusi iskali re{itve na treningu,« tokrat upravljale Ptuj~anke, ki so vi{jo raven, lahko pa si predstav- se je treba zahvaliti predsedniku zaklju~uje Ines Mla~ êrne. se uvrstile v tekmovanje za enega ljate napredek na klubski ravni in izmed evropskih pokalov – kate- promocijo MO Ptuj. rega, pa do zaklju~ka redakcije Seveda êrnetovo v prihodnjih {e ni bilo jasno. Ekipi v boju za dneh ~aka veliko dela, pravza- drugo mesto, Celjske mesnine in prav se ga je lotila è pred tedni. [kofja Loka KSI, sta zaostali ter Seveda so si v dvorani Center tako krepko zvi{ali vrednost ptuj- na jasnem, da bo treba sestaviti skih delnic. Te so zdaj spet v igri. konkuren~no ekipo, okrepljeno z V igri, da po sezoni 2006/2007 nekaterimi slovenskimi in tujimi (nastop v pokalu EHF) {e drugi~ igralkami. »Prav kmalu bomo raz- sko~ijo na prizori{~e »evropske grnili na{o postavo, pravzaprav klubske borze«. »To bo nova izku- bo sestava ekipe znana do prvih {nja, ki prina{a tudi nove motive. majskih dni,« nam je napovedala êprav bo pritisk velik, je vedno Ines, tako da smo lahko le ugibali treba misliti pozitivno in si zastav- o {tevilu novink v »trgovskem« ljati visoke cilje. Bo pa vidnej{a taboru. uvrstitev vsekakor te`ko doseglji-

opremo in najbolj{e pogoje za Pol na pol in 10. Rival. Posadke VI. Regata Ptuj~anka jadranje. Udobje tukaj odpa- v drugi skupini (po kon~nem Sta{a Cafuta de,« je Elanke komentiral Samo vrstnem redu – skupno): 1. Bauman, predsednik organi- Tenzor, 2. Radio Tednik Ptuj, Foto: Sta{a Cafuta zacijskega odbora. Druga skupi- 3. Euronautic Tramontana, 4. Biograd na morju je med 14. Dream Team iz Ljubljane. V na, ki je {tela dvanajst skupin, Euronautic Nika, 5. Manca, 6. in 17. aprilom è {esti~ zapored drugi skupini pa so slavili v je tekmovala s plovili Jeanneau, @iva Ana, 7. Rokometna {ola gostil Regato Ptuj~anko. Med Tenzorju. Sun Odyssey 37 in Bavaria 36. Ptuj, 8. Energija, 9. Libertas, seboj se je pomerilo 22 skupin Tekmovanje je bilo razdeljeno So si pa bili vsi, tako iz prve 10. Spu`ve, 11. Felnar 2 in 12. iz cele Slovenije. Lepo son~no na dva dela. V prvi skupini se kot iz druge skupine, enotni, da Ptuj~anke. vreme, veter in modro morje so je pomerilo deset skupin, ki so je pri jadranju najpomembnej- Vsak dan je ob 9. uri zjutraj v treh tekmovalnih dneh poveza- tekmovale z Elanovimi jadrni- {e znanje, ki na koncu vedno potekal sestanek krmarjev oz. li 136 ljudi, ki so v timskem in cami 340. Prav te jadrnice so odlo~i o zmagi! Letos so bile skiperjev. Predsednik regatnega tudi tekmovalnem duhu jadra- bile lani razgla{ene za evrop- na regati zelo zaèlene ènske. odbora Emil Mesari~ in sod- li cilju naproti. Zadnji dan, po sko jadrnico leta! Skiperji in Posadka Ptuj~anka je za vzgled nik Badisar Moroìn - Balde kon~anem petem plovu, je sle- vsi ostali ~lani posadk so bili in povabilo prihodnjim ènskim sta za~rtala progo teko~ega dne. dila podelitev pokalov. Kon~ni navdu{eni nad prej omenjeni- tekmovalkam. Kljub temu da je celotna rega- zmagovalci prve skupine so bili mi jadrnicami. »Ima {partansko Drugi dan so sodniki odlo~ili, ta potekala zelo teko~e, so bili da bodo jadrali kar tri regate, organizatorji pripravljeni na eno za drugo. Bilo je zelo napor- vsakr{no nev{e~nost, ki bi se no, vendar se je trdo delo ekip lahko pripetila tekmovalcem. izpla~alo, saj jih je na koncu »Organizacija tako velike rega- dneva ~akala prijetna zabava v te zahteva veliko odgovornost majhnem kraju Tkon na otoku in velike predpriprave,« nam je Pa{manu. Predstaviti je treba {e povedal vodja kopenske ekipe, vse nastopajo~e, ki so v treh Boris Rogina iz Euronautica. dneh skupno odpeljali kar pet »Najve~krat lahko pride do regat. Posadke v prvi skupi- »prerivanja« in morebitnega ni (po kon~nem vrstnem redu trka na startu, ko se ekipe borijo – skupno): 1. Dream Team, 2. za dober odsko~ni start,« pravi Kapljica, 3. [kampi, 4. Felnar moderator Ptuj~anke Rado 1, 5. Globo~ki, 6. Telem, 7. [krjanec. Na delu ujeta ekipa rokometnega kluba Ptuj. Ranca, 8. Euronautic one, 9.

31 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007 [PORT

NK Drava lovi priklju~ek bli`e vrhu Nogomet: Pogovor s Francem Krajncem – 1. liga Telekom Slovenije

red zaklju~kom redakcije mese~nika Ptuj~an, Se povsem strinjamo. Odli~na 20. aprila, so Domàle suvereno juri{ale proti partija Maribor~ana Roka Kronave- Pprvemu naslovu dràvnega prvaka, Hit Gorica je tra v Ajdov{~ini in na Ptuju je bila dràla korak prednosti pred Mariborom in Primorjem samo smetana na imenitno kolek- v boju za drugo mesto, Nafta in Drava sta bili uvr{~eni tivno igro, ki so jo navija~i zlahka v sredino prvenstvene razpredelnice, na dnu pa je bilo preimenovali v super igro. Tako spektakularne predstave nih~e ni {e vse po starem: Interblock je ~vrsto zasedal zadnje pri~akoval. Toda Drava je dobe- mesto ter je zaostajal za Belo Krajino 7 to~k, medtem sedno izzvala è dolgo ne tako ko je Celje prehitelo Koper. odlo~no favorizirana tekmeca in ju Ivo Kornik prepri~ljivo premagala. Na stadionu @[D Ljubljana Franc Kranjc - Futa Foto: ^rtomir Goznik je bil scenarij malce druga~en. Kakor se spodobi za glavo dru- Andrej Prejac in Miljenko Bo{- “[tevil~no oslabljeni gostje so se reprezentan~nih obveznosti je hitro ìne, sedi Franc Krajnc na koncu njak igrali na mednarodnem kljub vsemu predstavili z dopadlji- minil. Ko so ga “Drava{i” izrabili dolge mize. Srebrni lasje so sveè prizori{~u. Znanje in izku{nje vo igro, toda v primerjavi s prvim in ali so napolnili “akumulator- postrièni, obraz rahlo zagorel, v Dabanovi~a, [terbala, Zili~a, pol~asom so se prilo`nosti veli- je”, smo se lahko prepri~ali 14. roki pa kozarec osveìlne pija~e. Tisnikarja, Emer{i~a, Berka in ko bolj vrstile pred vrati Tomaà aprila, ko se je kon~alo igranje v Nosi eleganten “gvant”, ~ez trebuh Pe{terca pa so {e samo dodatki, Murka. Po koncu tekme si je angle{kem ritmu sobota – sreda je malce {ibak, na kravati se sveti ki tvorijo nov ptujski nogometni polna tribuna {i{enskega stadiona – sobota, klubi pa so odigrali po briljant. Drag? Franc se nasmehne, mozaik, ki je garant za uspe{ne le oddahnila: {tejejo le tri to~ke,” je pet tekem. Po{kodbe in kazni so dobil ga je od svoje ène Jelke. nastope med elito,” je optimisti~en z grenkobo pojasnjeval Krajnc. razred~ile vrste doma~ih, najprej Pravijo mu ustvarjalec trendov in Krajnc, ki ni pozabil na zasluge Dvanajstdnevni premor zaradi si je branilec Pe{terac zlomil nogo, nogometni zanesenjak. trenerja Draèna Beska. “Franc Krajnc ni bil eden izmed “Spo{tujem Beska. Bil je igra- [PORTNA TEKMOVANJA tistih, ki hlastajo po publiciteti. Je lec Varteksa, Dinama, Olimpije ..., V MAJU 2007 niti ni potreboval, saj so zanj govo- vselej je precej razmi{ljal in si rila dejstva in dejanja na nogo- zastavljal vsa mogo~a vpra{anja. [D CENTER metnih igri{~ih. Med kolegi je bil Zdaj kot strateg ohranja svoje Sobota, 5. 5. priljubljen, ker je bil zmeraj voljan zna~ilnosti: je odprt in dostopen, 9.00–15.00 Rokomet, turnir, de~ki, [D Rokometna {ola Ptuj Nedelja, 6. 5. pomagati z dobrim nasvetom,” je v obenem pa si je za~rtal jasno pot, 18.00 Tradicionalni dobrodelni koncert SONÊK, pri~akovanju Krajn~eve {estdeset- po kateri odlo~no vodi modro- Dru{tvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormo` letnice pripovedoval Ivan Klari~, belo zasedbo,” opaà in v svoji vratar “s tiso~ rokami”, s katerim analizi o dosedanjem delu novega [D MLADIKA sta se spoznala pri Dravi. prvenstva le zamahne z roko, kadar Sobota, 5. 5. Bil je kapetan sijajnega doma~e- mu kdo omeni, da Drava nima 10.00–20.00 Razstava plazilcev, organizator – Bengali, Dunaj – Avstrija Nedelja, 6. 5. ga mo{tva, ki je nastopalo v 1. kakovosti za Evropo in da naj bi 10.00–16.00 Razstava plazilcev, organizator – Bengali, Dunaj – Avstrija SNL, pozneje pa se je uveljavil se v ospredje prebila le z izjemnim Sreda, 9. 5. v Sloveniji kot trener. Veljal je ekipnim duhom ter po zaslugi la`je 16.00–20.00 Namizni tenis, 1. SNTL, NTK Ptuj : @NTK Maribor tako za dobrega psihologa kot tudi premagljivih tekmecev v uvodnih Sobota, 12. 5. strokovnjaka za takti~no in telesno krogih. 8.00–16.00 Badminton, turnir, Badminton klub Ptuj pripravo. Njegove besede imajo v “No, najprej to o Primorju in êtrtek, 17. 5. krogih, ki so blizu nogometu, {e Nafti. Le kdo si upa trditi, da so 8.00–14.00 Ko{arka, namizni tenis, 14. igre specialne olimpiade Slovenije, O[ dr. Ljudevita Pivka Ptuj zmeraj svojo teò in ni presenetlji- Primorci in Lendav~ani slabi? @e vo, da je bil na{ sogovornik. vrsto let so neugodni za vsakogar. MESTNI STADION PTUJ “Dravo pri~akujem na mestu, Mar nista bili ti dve mo{tvi v minu- - glavno nogometno igri{~e ki vodi v Evropo. @elim si, da bi li sezoni povsem enakovredni tako Nedelja, 6. 5. selekcionirano izbrani mladinci opevanim Domàlam, Mariboru in 17.00 Nogomet – ~lani, 1. Liga Telekom Slovenije, NK Drava Ptuj : NK Interblok (Ljubljana) Marko Dreven{ek, Doris Kelenc, Novi Gorici, ki so jih pogosto re{e- Nedelja, 13. 5. Rok Kronaveter, Lucas Horvat, vali nekorektni sodniki?” 17.00 Nogomet – ~lani, 1. Liga Telekom Slovenije, NK Drava Ptuj : NK Nova Gorica êtrtek, 17. 5. 8.00–14.00 Atletika, 14. igre specialne olimpiade Slovenije, O[ dr. Ljudevita Pivka Ptuj Nedelja, 20. 5. 17.00 Nogomet – ~lani, 1. Liga Telekom Slovenije, NK Drava Ptuj : NK Celje Publikum Sreda, 23. 5. 15.00 A tletika, medob~insko tekmovanje O[ v atletiki – posamezno

Terme Ptuj, Pot v toplice 9, Ptuj Sobota, 19. 5. 10.00–12.00 Test hoje na 2 km – Ptuj v gibanju, (od Term Ptuj proti Hajdo{am)

Organizatorji: Karate do klub Ptuj, Zdravstveni dom Ptuj in Franc Kranjc - Futa (drugi z leve) z I. Kornikom, I. Klari~em in Zavod za {port Ptuj M. Lenarti~em.

32 [PORT 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007

sledila je po{kodba Kronavetra, do zmage je bil v tem, da so igral- gostovala sta namre~ NK Domàle zanost obrambe in napada. Gre v na koncu pa jo je staknil {e vratar ci Bele Krajine onemogo~ili igro in NK Maribor. bistvu za moderen pristop k igri. Dabanovi~, ki je moral po~ivati kratkih pasov in hitrih prenosov Domàl~ani so na Ptuju potrdi- Zunanja branilca sta zelo agresiv- en mesec. “Boj za drugo mesto òge, zaradi ~esar sta se v juna- li, da te`ko izgubljajo tudi takrat, na, Horvat pa je zame eden naj- in za obstanek se razplamteva, za ke tekme lahko prelevila @eljko ko so oslabljeni ali niso v najbolj{ih igralcev prvenstva doslej. nekatere je morda è konec razmi{- Mitrakovi~ in Leon Panikvar. bolj{i formi. “Kljub porazu do- Nogometa{i zvezne vrste z obram- ljanj o ciljih, ki so jih tako smelo Predvsem pa ni bilo mogo~e videti ma~im igralcem ne moremo ni~e- bnimi nalogami so nevarni tudi za napovedovali pred nadaljevanjem resni~nih potencialov te zasedbe,” sar zameriti, saj so se zgledno nasprotni gol, centralni branilci prvenstva,” pravi Krajnc. je bil skupaj z mnoìco navija~ev borili in pokazali veliko èljo po pa zbrano gradijo igro na svoji Gori{ki nogometa{i so gostili razo~aran Franc Krajnc. uspehu. Vsekakor se je poznala polovici.” nepredvidljivo Dravo, tokrat pa V celjski Areni Petrol povsem odsotnost nekaterih standardnih Evropa torej, “~e ne zdaj, kdaj navija~ev v pomembni tekmi proti druga~en pristop. ~lanov prve enajsterice.” potem”, z Robertom Furjanom neposrednemu tekmecu v boju “Tekma na celjski lepotici je vzor, Drava in Maribor sta sredi aprila na ~elu. Kot predsednik zdruùje za Evropo niso pustili na cedi- kako je treba igrati. Borbenost, sr- pred polnimi tribunami prikazala popolno kombinacijo. Strokovno lu. “Nisem nezadovoljen z igro ~nost in veliko teka so bile zna~il- dobro igro, priigrala sta si veliko znanje, zdruèno s trdnostjo in Ptuj~anov, saj so imeli veliko èljo nosti, ki so krasile ptujske igralce prilo`nosti, na koncu pa so lahko disciplino, ki jo zahteva od fantov in bili predvsem v drugem pol~asu in uspeh ni izostal. Dvoboj sodi v bili z razpletom zadovoljnej{i in kljub temu pri vsem tem osta- bolj{i tekmec.” rubriko Saj ni res, pa je. Celjani gostitelji, ki so bili v drugem polne ~lovek, mo{tvu daje ob~utek Za Beska in njegove fante je sle- so namre~ ves drugi pol~as igrali ~asu sre~anja v podrejenem poloà- mo~i. dila na Ptuju è nova in huda preiz- z dvema igralcema ve~, potem ko ju. “êstitam fantom za odli~no Nogometni Ptuj je dolgo pri~ako- ku{nja, saj so ob Ormo{ki gostova- sta bila ob koncu prvega pol~- igro in pristop, ne pa za u~inko- val, da se bo Franc Krajnc - Futa, li odli~ni, a “ranjeni” Belokranjci, asa izklju~ena Filipovo} in [ter- vitost. Maribor~ani so v nadalje- kakor ga kli~ejo prijatelji, vrnil ki se kr~evito borijo za obstanek bal, oblegali so ptujska vrata, toda vanju zasen~ili doma~e, a tega v klub v kak{ni druga~ni vlogi. med elito slovenskega nogometa. mreè Murka niso mogli zatresti. niso znali unov~iti. Proti dobremu “Ne vem, kaj ve~jega bom {e kdaj “Drava v sre~anju s ^rnomaljci Gostje, ki so za drugi del sezone tekmecu to~ka ni neuspeh, izsto- po~el,” je poudaril in dodal, da ni navdu{ila in je zasluèno osta- gojili velike ambicije, so po treh pala sta Murko in Kronaveter,” je se mu vrnitev v nogometne vrste la brez prvenstvenih to~k. Bila je zaporednih porazih vendarle kon~- zaklju~il s komentarjem nogomet- zdi tvegana in prav ni~ privla~na. dale~ od raznovrstnosti in tega, ali ~rni niz,” je s kan~kom optimiz- ne nedelje Franc Krajnc in nazdra- V svoji hi{i iz belega kamna in v da bi dosegla zadetek ve~. Gostje ma razlagal Krajnc. vil zbrani dru`bi. krogu druìne si je ustvaril varno so uspe{no – s podvajanjem – pre- Na stadionu Drave sta sledili za Leto{nja igra Drave je torej pre- zavetje pred krutim svetom pro- pre~evali {irjenje igre in juri{e ptujski nogomet eni najpomemb- poznavna? fesionalizma, kar mu zaenkrat prek bo~nih poloàjev, toda klju~ nej{ih tekem v zadnjem obdobju, “Da. Navdu{uje me trdna nave- povsem zado{~a. Skrbimo za zdrav razvoj otroka Uro{ Esih zagotovljeno integralno pridobi- Gramc, Simono Oblon{ek in vanje in razvijanje {portnih znanj, Aleksandrom Loren~i~em, po Atletski klub Keor Ptuj je pred riji (U12) v teku na 60 metrov in ki so klju~ne za celosten in zdrav potrebi pa se jim lahko pridruì petimi leti ustanovil Atletsko {olo v mnogoboju, za name~ek pa je razvoj otroka. {e dodaten iz{olan atletski kader. Mirka Vindi{a z namenom, da v obeh disciplinah postavil tudi Veliko pozornosti je posve~e- Vsi imajo veljavne licence tre- postane nosilka razvoja atletike osebni rekord. ne atletski abecedi, tekalnim in nerja oziroma vaditelja atletike, za najmlaj{e v {ir{i ptujski regi- V Atletski {oli se otroci sezna- {tafetnim igram ter elementar- za katere skrbi Atletska zveza ji. Otro{ka atletika, prilagojena nijo z osnovami sistemati~ne nim metom in skokom. Otroci Slovenije, kar predstavlja zago- razvojnim potrebam otroka, je v {portne vadbe, gimnasti~nimi, se s tem nau~ijo nadzirati svoje tovilo za strokovno delo. Vpis v zadnjih letih dosegla velik raz- razteznimi in krepilnimi vaja- gibanje, pravilno te~i, odrivati in Atletsko {olo poteka vsak pone- mah v svetu in v Sloveniji, obrisi mi ter z osnovnimi zna~ilnostmi metati. deljek in ~etrtek ob 16.30 na dolgoro~no zastavljenega dela posameznih atletskih disciplin. Vadba atletike je namenjena Mestnem stadionu Ptuj. pa se è kaèjo tudi na Ptuju. Vadba obsega sklope osnovne de~kom in deklicam, ki obiskuje- @elja atletskih delavcev v Najbolj{i dokaz so uspehi Marka motorike in gibalnih sposobno- jo prvo in drugo triletje osnovne Atletskem klubu Keor Ptuj je, Dreven{ka, ki je letos postal sti. Prilagojena je posameznim {ole, vabljeni pa so tudi starej{i. da bi pri delu z mladimi na po- dràvni prvak v najmlaj{i katego- razvojnim obdobjem, s ~imer je Poteka zelo spro{~eno, z obilico dro~ju atletike pri{lo do pozitivnih igre in druènja ter ne traja dlje premikov, zato vse otroke, ki jih kot dve {olski uri. Z za~etkom navdu{uje kraljica {portov, vabijo leto{njega {olskega leta uvajajo v Atletsko {olo, kjer jim bodo prilagojen program atletske vadbe posvetili vso potrebno pozornost. tudi za populacijo pred{olskih Storili bodo vse, da bodo otroci otrok. Vadba poteka skozi celo pri kakovostni vadbi in na tekmo- leto, v toplej{em delu leta se odvi- vanjih uìvali, da bodo zadovoljni ja na zunanjih atletskih objektih, ter tako {e bolj vzljubili atletiko pozimi pa v atletski dvorani in v in se ji mogo~e tudi trajno posve- telovadnicah. Ob koncu poletne- tili. V nasprotnem primeru pa je ga in zimskega ciklusa organi- atletska vadba odli~na osnova za zira {ola interno tekmovanje v ukvarjanje s katerim koli drugim atletskem mnogoboj~ku, ~lani {portom. Osrednji cilj je pripeljati {ole pa se udeleìjo tudi sorodnih ~im ve~ mestnih in obmestnih tekem drugje. Za atletski pod- otrok na atletske steze in igri{~a mladek skrbita dva atletska tre- ter jih s tem odvrniti od {kodljivih Vpis v Atletsko {olo Mirka Vindi{a poteka vsak ponedeljek in ~etrtek nerja: Barbara Ga~nik in Ale{ dru`benih pojavov. ob 16.30 na Mestnem stadionu Ptuj (fotoarhiv Atletskega kluba). Bezjak skupaj z vaditelji Mojco

33 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007 PRIREDITVENI VODNIK

Za odrasle in mladino PROGRAM MAJ Tadej To{, William Shakespeare: HAMLET – izpoved razo~aranega igralca – PREMIERA 18. 5. ob 20.00 Stara steklarska Ptuj Ponovitvi: 19. 5. in 22. 5. ob 20.00 v Stari steklarski Ptuj

Na gostovanjih A. T. Linhart: MICKA 30. 5. ob 9.00 in 11.30 Gostovanje v Kulturnem centru Janeza Trdine Novo Mesto Rokgre: KOKOLOREK 5. 5. ob 10.00 Gostovanje v Lutkovnem gledali{~u Maribor

{e drugi~ obravnavali temo Na{e mnenje o devetletki in se seznanili Center interesnih dejavnosti Ptuj s stali{~i nacionalnega otro{kega parlamenta ter temo za naslednje Osojnikova 9, SI-2250 Ptuj {olsko leto. www.cid.si [email protected] tel.: 02/ 780 55 40 in 041/ 604 778 Sreda, 23. maja, ob 17. uri Odprtje razstave nate~aja Moj pogled Program v maju Udeleènci nate~aja, osnovno{olci in srednje{olci ter njihovi men- torji, bodo prejeli priznanja za sodelovanje, najbolj{i trije avtorji lite- Na ogled je razstava udeleèncev te~aja risanja rarnih, likovnih in fotografskih del pa tudi nagrade. Pregledna razstava Te~aj je vodil akademski slikar Toma` Plavec, ki je opravil tudi ekolo{kega nate~aja bo odprta do konca {olskega leta. izbor del za razstavo. Petek, 25. maja 2007, od 17. do 20. ure Sreda, 9. maja Dogodek meseca: Z glavo na zabavo Udele`ba na nacionalni prireditvi Evropa v {oli V Termah Ptuj bo gostovala najbolj{a zabava za mladostnike U~enci osnovnih in srednjih {ol, katerih izdelki so bili izbrani za v Sloveniji! Generacija Nulanula, animatorji, ònglerji, DJ, raper sodelovanje na nacionalnem nate~aju, se bodo v spremstvu mentorjev Piàma, ìva glasba, nagradne igre, preizku{anje spretnosti s stopkom udeleìli zaklju~ne nacionalne prireditve ob dnevu Evrope v SNG … Skratka: zdrava zabava za vse mlade, predvsem za u~ence zadnjih Maribor. treh razredov osnovne {ole! Za uresni~itev tega projekta Fundacije ZGNZ smo se povezali Terme Ptuj, LAS MO Ptuj, Varnostni sosvet Petek, 11. maja, ob 20. uri MO Ptuj in CID Ptuj. Vstop bo brezpla~en za vse u~ence zadnjega tri- Koncert zasedbe Zmajev rep letja osnovnih {ol, ki bodo v {olah prejeli vstopnice. Skupina Zmajev rep je v za~etku leta izdala svoj tretji album z naslovom Sanje podob. Zmajev rep so sli{ati kot zlitje progresive ter Neformalno izobraèvanje jazzovskega navdiha. Zasedba zmerom manj dela na vokalih in vedno Glinarjenje – za~etni te~aj oblikovanja gline ve~ na primarnem, zvo~nem izraànju. Zasedba: Andrej Bo{tjan~i~ Glinarjenje je ve~ kot u~enje tehnike, je prijateljevanje z glino! Ruda – kitara, Jo{t Dra{ler – bas, Vid Dra{ler – bobni, Ambro` Obsegalo bo 6 sre~anj z za~etkom v maju, na katerih se bodo udele- Boì~ek – klaviature. Vstopnina 5 EUR, dijaki in {tudentje 4 EUR. ènci seznanili z osnovami oblikovanja gline pod mentorstvom Leje Kolednik. Potekal bo v popoldanskem ~asu enkrat tedensko, Sreda, 16. maja, ob 17. uri namenjen pa je vsem, ki jih privla~i oblikovanje s tem naravnim Regijska prireditev Evropa v {oli materialom. Cena za udeleènca je 30 EUR. Prijave sprejemamo Na prireditvi bomo podelili priznanja za sodelovanje vsem u~encem do zasedenosti mest. in mentorjem z obmo~ja Ptuja, Ormoà in Lenarta, ki so poslali svoje likovne, literarne in fotografske izdelke ter raziskovalne naloge na Te~aj risanja – zaradi velikega zanimanja ponovno! nate~aj Evropa v {oli. Te~aj bo vodil Toma` Plavec, obsegal bo 6 sre~anj. Prijave zbiramo v CID. Cena te~aja je 80 EUR. Petek, 18. maja, ob 19. uri Potopisno predavanje: Tur~ija Pomo~ pri u~enju slovnice za srednje{olce Miha Miheli~ je v Tur~ijo odpotoval tako kot v~asih – z vlakom Ob sredah poteka program brezpla~ne pomo~i pri u~enju slovenske ~ez Balkan. Doìvel je rafting na reki Dalmaman skupaj z 10 vodi~i z slovnice za srednje{olce, ki ga izvaja mlada profesorica slovenskega vsega sveta, ki so sedem tednov skrbeli za doìvetja turistov: spust po jezika Vojka Havlas. Za udele`bo se je treba predhodno prijaviti na ~udoviti divji reki, oglede kanjonov, pla`, mest … Vstopnine ni! 040 417 476 ali [email protected] Sobota, 19. maj, in nedelja, 20. maj 2007 Mladinski informativno svetovalni center STOP THE POLUTION – START THE ®EVOLUTION Brezpla~na uporaba spleta in elektronske po{te, tiskane informacije, Skupinska izdelava grafita s Sa{om Fenosom na ekolo{ko tematiko. popustne kartice za preno~evanje v mladinskih hotelih po Evropi in Vabljeni vsi, ki se že ukvarjajo z izdelavo grafitov, starostnih omejitev svetu in popustne kartice EURO<26 za razli~ne popuste na potovanjih ni! Potrebne so predhodne prijave, sprejemamo jih le do zapolnitve po Evropi, indeks NEFIKS itd. mest oz. najkasneje do 11. maja. Sestanek ekipe bo teden dni pred Zbiramo prijave za tabor v Verèju, ki ga izvaja Dru{tvo Hopla! delavnico, da ~lani naredijo skupen na~rt. Udele`ba je brezpla~na, Na spletni strani www.cid.si bodo od 7. maja dalje na voljo zanimi- obstaja možnost nadaljevanja projekta na drugih lokacijah ve povezave do ponudnikov najrazli~nej{ih po~itni{kih programov za otroke in mladino po vsej Sloveniji! Sreda, 23. maja, ob 14. uri CID je odprt za javnost vsak delovni dan od 9. do 18. ure, za prire- Drugo zasedanje medob~inskega otro{kega parlamenta ditve, seminarje, delavnice, te~aje, sre~anja, zabave … pa po urniku Predstavniki vseh popolnih osnovnih {ol na ptujskem obmo~ju bodo uporabe prostorov in po dogovoru.

34 MLADI ZA MLADE 25. APRIL/MALI TRAVEN 2007

Natalija Teti~kovi~ – DJ Miss House Wife: ’Ustvarjala bi tudi na deèli’ Boris Voglar Foto: Boris Voglar Natalija, kako je pri{lo do odlo~it- pa~ zgodilo to, da je ta postala precej ve, da se za~ne{ resneje ukvarjati popularna in eni so {li v zelo komer- z vrtenjem glasbe, da za~ne{ delati cialno smer, v organizacijo velikih kot DJ? dogodkov s preverjenimi imeni, kar Najprej je bila samo èlja po igra- mene osebno ne pritegne, a sem nju klavirja, a sem imela mo`nost to vseeno sprejela kot nek naraven igrati harmoniko kot alternativo. Ker proces, in na drugi strani so tisti, ki sem bila takrat precej trmasta, sem preizku{ajo nove stvari, so kreativni se odlo~ila, da potem raje ne igram in prina{ajo sveìno na na{o sceno. ni~, ~e è klavirja ne morem. A Moje karierne èlje so usmerjene k èlja po muziciranju je ostala in ko temu, da ustvarim lastno produkcijo sem sli{ala elektronsko glasbo, sem in {e naprej redno nastopam v klubih za~ela sanjati o tem, da bi jo tudi in na drugih prireditvah. sama izbirala in vrtela. Kupila sem opremo in za~ela kupovati plo{~e, Kateri ’event’, na katerem si a sebe si vseeno nisem predstavljala sodelovala, ti je ostal v najlep{em na odru pred publiko. Leta 1997 spominu in zakaj? prebivalkah so {e zmeraj prisotni interesu, da spodbudiva {e ostale sem spoznala organizatorje zabav v Dogodkov, ki jih imam v lepem globoko zakoreninjeni mehanizmi ènske k participiranju. Tako sva diskoteki Africa, ki so me povabil spominu, je precej. V spominu imam diskriminacije, a ti delujejo nekako postali del festivala. Vsekakor bova k nastopu. Povabilo sem sprejela nastop v Ambasadi Gavioli. To je bil bolj potuhnjeno. Sodobne ènske {e naprej sodelovali. Nastopili sva in takrat se je pot na oder odprla. ve~er, na katerem smo glasbo vrtele danes gradijo kariero in hkrati skr- na Ptuju v Super Li-ju, gostili pa Za~ela sem ve~ vaditi in dobivati samo ènske. Izjemno dobro se po~u- bijo tudi za svojo druìno, kar je res sva tudi Virgin Heleno. Delava na povabila. Prvi odmevnej{i nastopi so tim med ènskimi ustvarjalkami in velik vloèk. Kar se ti~e participacije tem, da bi v Slovenji kon~no dobili se zgodili, ko sem se zaradi {tudija tudi publika je bila fenomenalna, ènsk na glasbeni sceni, se pojav- klub, kjer bi se lahko redno odvijali preselila v Ljubljano. Razlog, zakaj zelo smo se ujeli. Pri srcu mi je ljajo velike razlike med mo{kimi in ve~eri z didèjkami. To bi bil korak sem se resneje za~ela ukvarjati z tudi nastop v Sarajevu, tudi tam so ènskami. Predvsem je malo ènsk v naprej k spodbujanju participiranja vrtenjem glasbe, je v tem, da èlim v celoti razumeli glasbo, ki sem vlogi producentk, menedèrk, lastnic ènsk. Torej pozivam organizatorje, ljudem predstaviti glasbo, do katere jo vrtela in Sarajev~ani so nasploh zalo`b itn. Najve~ se jih pojavlja v ki bi bili pripravljeni sodelovati, naj se sami verjetno ne bi dokopali, da krasni ljudje, potem pa bi obvezno vlogi pevk. Za tiste, ki so uspele priti se javijo! jih seznanim s tistim, kar je lepega omenila lanski festival Mesto ènsk, na prej omenjene poloàje, pogosto skritega v glasbi in nikakor ne sme kjer smo spet vrtele samo ènske. To govorijo, da so uspe{ne zato, ker V kak{nih klubih oz. na kak{nih ostati brez pozornosti. je bila zaklju~na zabava celotnega delajo stvari po mo{ko. To je pred- ’eventih’ najraje vrti{? festivala, nastopila pa sem s Trick- sodek, ki nas ènske spremlja è Najraje na odprtih zabavah, na Kaj ti pomeni glasba? Tvoji prvi C. in Electric Indigo. Atmosfera vseskozi. Nadarjenih ènsk je veliko sveèm zraku, na ve~erih z didèj- stiki z glasbo? je bila tako dobra, da jo lahko {e in ravno zaradi tak{nih predsodkov kami in pa seveda tam, kjer vem, da Glasba je medij, preko katerega zmeraj podoìvljam. Lepo je bilo marsikatera na poti odneha, kajti ljudje pridejo na zabavo zaradi glas- lahko izrazim sebe, svoje ob~utke, tudi na lanskih Roza disco ve~erih uspe{nost dolo~ajo mo{ka merila. be in da gredo po tem, ko zaklju~im misli, lahko me umiri, lahko me v K4, kjer sem redno nastopala. z vrtenjem, domov z ve~ energije kot energizira, lahko dela ~udeè, lahko Pravzaprav te`ko re~em, kje je bilo Ali je pri nas v primerjavi z dru- pa so pri{li na zabavo. je pa tudi dolgo~asna. Je moja vsa- najlep{e. Ve~ina dogodkov, na kate- gimi deèlami elektronska scena res kodnevna spremljevalka. Moji spo- rih sem nastopala, mi je ostala v zelo bolj razvita? Smo res tehno nacija? Po diplomi na Fakulteti za soci- mini segajo v zgodnje otro{tvo k lepem spominu. Jaz bi rekla, da smo mi povpre~- alno delo si ostala v Ljubljani. Ali starim plo{~am, ki sta jih o~e in ni, ~e primerjam evropske dràve. so mo`nosti za kariero v prestolnici mama poslu{ala, najve~krat so to Kak{na je glasba, ki jo trenutno Zagotovo se ne moremo meriti s bistveno bolj{e? bile kake {tance. @e takrat sem zra- vrti{? Razvoj tvojega glasbenega Francozi, Nemci ali Angleì, kjer se Slovenija je tako majhna, da si iz ven dodajala zvo~ne vlo`ke, zraven okusa? je ta glasba prijela è veliko prej kot katerega koli konca lahko zelo hitro komada poplesavala in se afnala. Razigrana, navihana, melodi~na, pa pri nas. So pa prav gotovo dràve, v prestolnici. Jaz pa~ izkoristim pri- Tudi z bratom sva lovila radijske plesna, odprta, pozitivna … Glasbeni v katerih se ne dogaja toliko stvari lo`nosti, ki se ponujajo v prestolnici. postaje in odkrivala nove zvoke. @e okus se nenehno spreminja. Vedno na podro~ju elektronike kot se reci- Verjetno pa bi bila prav tako ustvar- prvi stik z elektronsko glasbo naju dodam kaj novega, ker tako mora mo v Sloveniji. Dve ali tri leta smo jalna, tudi ~e bi se vrnila na deèlo. je za~aral in temu sva morala slediti. tudi biti. Elektronska glasba je tak{- bili zagotovo tehno nacija, za danes To je bilo è leta 1986, spomnim se na, da nenehno ponuja nove mo`no- pa ve~ ne bi upala trditi, mislim, da Se je z vrtenjem glasbe mo`no na M.A.R.S., ki je takrat postavil sti, rada jih odkrivam in ponudim ni ve~ toliko tehno zabav, pa tudi preìvljati? Koliko tak{nih kot sta nov mejnik v glasbi in tudi mojih novo mo`nost tudi drugim ljudem. tehno DJ-i so se za~eli preusmerjati DJ Umek in Valentino Kanzyani glasbenih preferencah. k elektru. dopu{~a na{ prostor? Kako dojema{ poloàj ènsk v Mo`nosti so neskon~ne, dovolj Pogledi na DJ sceno pri nas? dru`bi nasploh, kako na glasbeni S Trick-C. sta è sodelovali na je prostora za {e koga v formatu Primerjave s stanjem v tujini? Tvoje sceni oz. na DJ sceni? festivalu Mesto ènsk lansko leto v Umeka in Kanzyania. âkam, kdo èlje glede kariere? Menim, da bi poloàj ènsk v Ljubljani? Kako je pri{lo do tega bo naslednji postal tako ambiciozen Zelo sem vesela, da se stvari tudi dru`bi moral nujno biti bolj{i. To kar sodelovanja? in sposoben. pri nas razvijajo. Imamo kar nekaj se dogaja v dràvah tretjega sveta, je Do sodelovnja na lanskem Cowu zelo dobrih didèjev in na sre~o tudi grozljivo in tega ne smemo sprejeti je pri{lo, ker je bila organizira- Na~rti za prihodnost? Ali tudi didèjk. Veliko ljudi si prizadeva, da kot nekaj, kar se dogaja dale~ stran na zaklju~na zabava, na katero je ustvarja{ svojo glasbo? Lahko pri~- bi nekaj naredili za razvoj scene. K in nas ne zanima. Nasilje, ki se izva- bila povabljena Electric Indigo, ki akujemo tudi kak avtorski komad? nam pripeljejo imenitne goste, vrtijo ja nad ènskami, pa pravzaprav ne je ustanoviteljica mreè Female Zase na~rtujem v prihodnosti ~im inovativno glasbo, so tehni~no dobri pozna mej med religijami, kulturami Pressure, in ker sva s Trick-C. po ve~ nastopov, sodelovanja z drugimi in tudi publika se je za~ela odpirati in dru`benimi sloji. Poloàj za vsaj izboru glasbe sodili zraven. Sva tudi didèji in pa seveda kon~no svoj za razli~ne glasbene zvrsti. Po nekem polovico ènsk ni enakopraven, spre- aktivistki za promocijo elektronske avtorski komad. obdobju prisotnosti elektronike se je membe so nujne! Tudi pri zahodnih glasbe. [e posebej pa nama je v

35 V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v ~asu de`urstva zaprti med 12.30 in 14.00.