Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor Ministrstvo za gospodarstvo Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije

Ljubljanski urbanistični zavod d.d.

DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT ZA IZGRADNJO GOSPODARSKEGA SREDIŠČA FENIKS V POSAVJU

Osnutek

avgust 2008

Pripravljavec DPN: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor Dunajska 21, 1000 Ljubljana

Pobudnik: Ministrstvo za gospodarstvo Kotnikova 40, 1000 Ljubljana

Naročnik: Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije Dunajska 156, 1000 Ljubljana

Izdelovalec DPN:

Ljubljanski urbanistični zavod d.d. Verovškova cesta 64, 1000 Ljubljana

Št. naloge: 6555

Naziv DPN: DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT ZA IZGRADNJO GOSPODARSKEGA SREDIŠČA FENIKS V POSAVJU

Faza: Osnutek

Predstavnica MOP DP: Barbara Bukovac, univ.dipl.inž.arh.

Predstavnica MG: dr. Metka Gorišek, univ.dipl.inž.grad.

Vodja projekta: Janja Solomun, univ.dipl.inž.arh.

Odg. vodja izdelave DPN: dr. Aleš Mlakar, univ.dipl.inž.kraj.arh.

Direktor LUZ d.d.: Tadej Pfajfar, univ.dipl.inž.geod.

Datum: avgust 2008 Pri izdelavi DPN in strokovnih podlag so sodelovali

Janja Solomun, univ.dipl.inž.arh. Jakob Klemenčič, univ.dipl.inž.arh. Mery Lončar, univ.dipl.inž.arh. Jure Zavrtanik, univ.dipl.inž.arh., vsi LUZ d.d. dr. Aleš Mlakar, univ.dipl.inž.kraj.arh., Nika Cigoj, univ.dipl.inž.kraj.arh., oba Prostorsko načrtovanje Aleš Mlakar s.p. koordinacija, priprava akta in obveznih prilog, urbanistična zasnova

Irena Krapež, spec.manag., LUZ d.d. koordinacija

Tomaž Blaž, univ.dipl.inž.grad. Matjaž Grabljevec, univ.dipl.inž.grad., oba LUZ d.d. prometne rešitve

Marko Fatur, univ.dipl.inž.grad. Boris Klavžar, inž.kom., oba LUZ d.d. Ivan Juvanc, CRP Inženiring - trgovina d.o.o., Brežice rešitve energetske, komunalne in elektronsko komunikacijske infrastrukture

Aleksander Zupančič, univ.dipl.prav. doc.dr. Bojan Rosi mag. Marjan Sternad mag. Darja Topolšek Suzana Ogorevc, univ.dipl.inž.prom. Primož Ložar, univ.dipl.inž.grad. Mojca Strašek, univ.dipl.prav. Andreja Lapuh, vsi Valvasorjev raziskovalni center Krško dr. France Križanič, Ekonomski inštitut Pravne Fakultete gospodarstvo, razvojni program, civilni zračni promet

Antun Kezele, inž.grad., SŽ - Projektivno podjetje Ljubljana d.d. železniški promet

Damjana Frece, univ.dipl.inž.kraj.arh. Tamara Tepavčević, univ.dipl.geograf Jagica Ganc, arh.teh. Petra Žarn, univ.dipl.inž.grad. Anica Romih, grad.teh. Polona Ojsteršek Zorčič, univ.dipl.inž.kraj.arh. Andrej Špiler, univ.dipl.inž.geod., vsi Savaprojekt d.d. Krško kmetijstvo, poselitev, demografsko sociološka analiza prof.dr. Drago Kos, FDV zunanji sodelavec pri demografsko sociološki analizi

Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje AQUARIUS d.o.o. Ljubljana

Leonida Šot Pavlovič, univ.dipl.biol., odgovorna nosilka Lea Ternovšek, univ.dipl.biol. Natalija Kamenšek, univ.dipl.biol. Urška Bregar, dipl.ing.gozd. mag. Martin Žerdin, univ.dipl.biol.

Podizvajalec: IRGO Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje doc. dr. Barbara Čenčur Curk, univ.dipl.inž.geol., odgovorna nosilka Grega Juvan, univ.dipl.geol.

Promocija projekta Pristop d.o.o.

Špela Polak Mateja Šoštarič, obe Pristop d.o.o.

Delovna skupina pobudnika Ministrstvo za gospodarstvo dr. Metka Gorišek, univ.dipl.inž.grad., MG mag. Andrej Kryžanowski, univ.dipl.inž.grad., FGG Antonija Dodič, Svetovalni center

Kazalo vsebine

Seznam nosilcev urejanja prostora, ki so podali razvojne potrebe in zagotovili strokovne podlage za načrtovane prostorske ureditve Izjava o skladnosti državnega prostorskega načrta Seznam strokovnih podlag

1 Izhodišča in postopek priprave državnega prostorskega načrta ______1

1.1 Uvod ______1 1.2 Namen in postopek priprave DPN ______4

2 Izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije in ostalih relevantnih dokumentov______6

2.1 Strategija prostorskega razvoja Slovenije______6 2.2 Ostali razvojni dokumenti, ki se nanašajo na razvoj gospodarska središča ______9 2.2.1 Državni razvojni program ______9 2.2.2 Strategija razvoja Slovenije za obdobje od 2007 do 2013 ______10 2.2.3 Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013 ______10 2.2.4 Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 - 2023______11 2.2.5 Regionalni razvojni program Posavje 2007-2013 ______12 2.2.6 Zasnova prostorskega razvoja širšega območja prostorske ureditve ______12

3 Prikaz stanja prostora ______10

3.1 Opis območja z osnovnimi podatki ______15 3.1.1 Ključne značilnosti širšega obravnavanega območja ______15 3.1.2 Ključne značilnosti ožjega obravnavanega območja______17 3.2 Raba prostora______18 3.2.1 Namenska raba prostora______18 3.2.2 Dejanska raba prostora ______19 3.3 Gospodarska javna infrastruktura ______20 3.3.1 Cestno omrežje ______20 3.3.2 Okoljska in energetska infrastruktura ter elektronske komunikacije ______20 3.4 Območja varstvenih režimov ______23 3.4.1 Kulturna dediščina______23 3.4.2 Varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti ______24 3.4.3 Območja vodnih virov ______24 3.4.4 Poplavna območja______25

4. Opis predvidenih ureditev in pogojev

4.1 Prostorske ureditve, ki se načrtujejo z državnim prostorskim načrtom 4.1.1 Programska izhodišča ______26 4.1.2 Urbanistična zasnova ______28 4.1.3 Cestno omrežje ______33 4.1.4 Železniško omrežje ______34 4.2 Območje državnega prostorskega načrta ______35 4.3 Pogoji glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja ______36 4.4 Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ______37 4.4.1 Kanalizacijsko omrežje ______37 4.4.2 Vodovodno omrežje ______37 4.4.3 Elektroenergetsko omrežje ______38 4.4.4 Omrežje elektronskih komunikacij______39 4.4.5 Ogrevanje______40 4.4.6 Razsvetljava______41 4.5 Pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ______42 4.5.1 Ohranjanje kulturne dediščine______42 4.5.2 Ohranjanje narave______43 4.5.3 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ______44 4.5.4 Urejanje kmetijskih zemljišč ______45 4.6. Pogoji varovanja zdravja ljudi ter kakovosti bivalnega delovnega okolja __ 47 4.6.1 Varstvo tal ______47 4.6.2 Varstvo voda ______48 4.6.3 Varstvo zraka ______49 4.6.4 Varstvo pred čezmernim hrupom ______50 4.7 Etapnost in drugi pogoji in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta ______51 4.8 Drugi pogoji in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta _____ 51

5. Pojasnila v zvezi z možnostmi za razvoj dejavnosti

5.1 Demografske značilnosti ______52 5.2 Gospodarstvo ______54 5.3 Civilni zračni promet______58 5.4 Poselitev ______59 5.5 Železniški promet ______61 5.6 Kmetijstvo ______68 5.7 Alternativne lokacije logističnega terminala ______68

Grafični del

Prikaz stanja prostora

Prikaz rabe prostora karta 1.1 Namenska raba prostora, 1:10.000 karta 1.2 Dejanska raba prostora, 1:10.000 Prikaz gospodarske javne infrastrukture karta 2.1 Komunalna, energetska in elektronsko komunikacijska infrastrukture, 1:10.000 Prikaz varstvenih režimov karta 3.1 Kulturna dediščina / Varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, 1:10.000 karta 3.2 Vodni viri in poplavna območja, 1:10.000

Prikaz predvidenih ureditev

Prikaz območja DPN in predvidenih prostorskih ureditev karta 4.1 Pregledna situacija, 1:30.000 karta 4.2.1 Ureditvena situacija - 1. scenarij, 1:5.000 karta 4.2.2 Ureditvena situacija - 2. scenarij, 1:5.000 Seznam nosilcev urejanja prostora, ki so podali razvojne potrebe in zagotovili strokovne podlage za načrtovane prostorske ureditve*

Nosilec urejanja prostora Predmet razvojne potrebe Ministrstvo za gospodarstvo Kotnikova 40, 1000 Ljubljana - gospodarsko središče Feniks (št. 350-1/2007-31) Ministrstvo za obrambo - upoštevanje razvojnih potreb Kardeljeva ploščad 25, 1000 Ljubljana opredeljenih v DPN za Letališče Cerklje (št. 350-371/2007-6) ob Krki - izgradnja povezovalne ceste od obstoječe avtoceste do gospodarskega središča - ureditev železniške povezave do Regionalna razvojna agencija Posavje gospodarskega središča CKŽ 46, 8270 Krško - razvojne potrebe območja ob in po (št. 564/2007-IOP03 OJ, 15.11.2007) gradnji gospodarskega središča (gospodarska javna infrastruktura, namestitvene kapacitete, požarna varnost Ministrstvo za kulturo Maistrova 10, 1000 Ljubljana - nima razvojnih potreb (št. 35002-73/2007, 26.10.2007) Slovenske železnice, d.o.o. (št. 1944/1-1.6/07-JB, 16.11.2007 in - nima razvojnih potreb 5.12.2007) Občina Brežice Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice Občina Kostanjevica na Krki Ljubljanska cesta 7, 8311 Kostanjevica na Krki - gospodarsko središče Feniks Občina Krško** Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško Občina Sevnica Glavni trg 19 a, 8290 Sevnica (št. SR-3-1-6-392/06, 12.12.2006)*** Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo - ohranjanje vsebin civilnega letalstva iz Langusova 4, 1000 Ljubljana DPN za Letališče Cerklje ob Krki (št. 350-86/2008/2, 30.7.2008)

* Pripravo vseh strokovnih podlag zagotavlja naročnik DPN - Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije, Dunajska 156, 1000 Ljubljana. ** Občina Krško je na poziv MOP DP podrobneje razčlenila razvojne potrebe znotraj gospodarskega središča Feniks v Posavju z dopisom št. 3505-33/2006, 13.8.2008. *** Skupna pobuda občin za pripravo DPN za izgradnjo gospodarskega središča Feniks v Posavju naslovljena na Ministrstvo za gospodarstvo.

Ljubljanski urbanistični zavod d.d. Verovškova cesta 64, 1000 Ljubljana

št. 2849/08 Ljubljana, 29.8.2008

Izjava o skladnosti državnega prostorskega načrta

V skladu z 13. členom Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta ter o načinu priprave variantnih rešitev prostorskih ureditev, njihovega vrednotenja in primerjave (Ur.l. RS, št. 99/2007) izjavljam, da je osnutek Državnega prostorskega načrta za gospodarsko središče Feniks v Posavju, št. naloge 6555, avgust 2008, izdelan v skladu z:

- Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur.l. RS, št. 76/2004) ter naslednjimi predpisi, ki veljajo na območju državnega prostorskega načrta ali se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev:

Urejanje prostora – splošno

- Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/2007) - Zakon o urejanju prostora (Ur.l. RS, št. 110/2002, 8/03-popr., 58/2003 ZZK-1, 33/2007-ZPNačrt) - Zakon o graditvi objektov (Ur.l. RS, 102/2004 (14/2005 - popr.), 120/2006 Odl.US: U-I-286/04-46 - uradno prečiščeno besedilo, 126/2007) - Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta ter o načinu priprave variantnih rešitev prostorskih ureditev, njihovega vrednotenja in primerjave (Ur.l. RS, št. 99/2007)- Pravilnik o geodetskem načrtu (Ur.l. RS, št. 40/04) - Uredba o prostorskem redu Slovenije (Ur.l. RS, št. 122/04) - Uredba o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Ur.l. RS, št. 95/2007) - Pravilnik o prikazu stanja prostora (Ur.l. RS, št. 50/2008)

Prostorski akti

- Dolgoročni in srednjeročni plan Občine Brežice za obdobje 1986 – 2000 (Ur.l. SRS, št. 41/87, 8/88 in Ur.l. RS, št. 13/91, 37/94, 29/96, 77/97, 79/97, 47/98, 61/98, 10/99, 59/00, 27/01, 50/01, 4/02, 55/02, 110/02, 42/ 03, 58/03, 99/04, 104/04, 123/04) - Odlok o usklajenosti (Ur.l. RS, št. 79/97, 45/99, 59/00, 27/01, 50/01, 33/02, 58/03, 55/06) - Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Brežice (Ur.l. SRS 38/87, 25/88, Ur.l. RS 29/96, 50/98, 04/02, 102/06, 103/06) - Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Krško za obdobje 1986 – 2000 (Ur.l. SRS, št. 7/90, Ur.l. RS, št. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97, 68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01 71/02, 90/02, 99/02, 116/02 in 79/04) in družbenega plana občine Krško za obdobje 1986 – 1990 (Ur.l. SRS, št. 21/87, 25/89 in Ur.l. RS, št. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97, 68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01 71/02, 90/02, 99/02, 116/02 in 79/04) - Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih občine Krško (Uradni list RS, št. 75/96, 73/00, 101/01, 15/05 in 25/06) - Državni prostorski načrt za Letališče Cerklje ob Krki (Ur.l. RS, št. 73/2008)

Cestni promet

- Zakon o javnih cestah (Ur.l. RS, št. 29/1997, Ur.l. RS, št. 18/2002, 50/2002 Odl.US: U-I-224/00-15, 110/2002-ZGO-1, 131/2004 Odl.US: U-I-96/02-20, 92/2005, 33/2006-UPB1, 33/2006 Odl.US: U-I-325/04-8, 45/2008) - Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur.l. RS, št. 83/2004, Ur.l. RS, št. 35/2005, 51/2005-UPB1, 67/2005 Odl.US: U-I-32/05-13, 69/2005, 76/2005-ZDCOPMD, 97/2005-UPB2, 108/2005, 25/2006-UPB3, 70/2006-ZIKS-1B, 105/2006, 123/2006 Odl.US: P-72/05-17, U-I-327/05, 133/2006-UPB4, 139/2006-ZORed, 37/2008) - Uredba o kategorizaciji državnih cest (Ur.l. RS, št. 33/1998, 48/1999, 102/1999, 69/2000, 79/2000, 97/2000, 62/2001, 82/2001, 52/2002, 95/2002, 18/2003, 65/2003, 119/2003, 131/2004 Odl.US: U-I-96/02-20, 86/2005, 118/2005, 71/2006, 98/2006, 116/2007) - Pravilnik o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije (Ur.l. RS, št. 35/1998 (48/1998 popr.), Ur.l. RS, št. 76/1998 Skl.US, 83/1998 Odl.US: U-I-14/97, 64/1999, 41/2001, 66/2004) - Pravilnik o projektiranju cest (Ur.l. RS, št. 91/2005, 26/2006) - Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Brežice (Ur.l. RS, št. 5/99) - Odlok o občinskih javnih cestah in drugih javnih površinah v občini Krško (Ur.l. RS, št. 33/07)

Zračni promet

- Zakon o letalstvu (Ur.l. RS, št. 18/2001, 110/2002-ZGO-1, 114/2002, 31/2005, 39/2005, 49/2006-ZMetD, 79/2006, 113/2006-UPB1, 10/2007 Skl.US: U-I-280/05- 25) - Pravilnik o razvrščanju letališč (Ur.l. RS, št. 8/2007) - ICAO, Annex 14 Aerodromes, Volume I, Aerodrome Desing and Operation, fourth Edition, July 2004 - ICAO Doc 9184, Master Planning, 2nd edition, reprint 2004 - IATA, Airport Development Refernces Manual, 9th Edition, January 2004 - US FAA AC 150/5070-6B Airport Master Plans - US FAA AC 150/5300-13 Airport Design - Airport Operation, Norman Ashfor, H.P. Martin Statnton, Clifton Moore, second edition, 1994 - Airport Engineering, Norman Ashford, Paul H. Wright, fourt edition 2001

Železniški promet

- Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/07) - Uredba o kategorizaciji prog (Uradni list RS, št. 22/02) - Pravilnik o vzdrževanju spodnjega ustroja na progah JŽ (Službeni glasnik ZJŽ, št. 3/71) - Pravilnik o tehničnih ukrepih za obtežbo železniških mostov in prepustov (Službeni glasnik ZJŽ, št. 5/77) - Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87) - Pravilnik o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog (Uradni list RS, št. 14/03) - Pravilnik o projektiranju, gradnji in vzdrževanju stabilnih naprav električne vleke enosmernega sistema 3 kV (Uradni list RS, št. 56/03) - Pravilnik o opremljenosti železniških postaj in postajališč (Uradni list RS, št. 53/02) - Pravilnik o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge (Uradni list RS, št. 79/02) - Pravilnik o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/08)

Komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura

- Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur.l. RS, št. 105/2002, 50/2004, 109/2007) - Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Ur.l. RS, št. 35/1996, 90/1998, 31/2001, 62/2001, 41/2004-ZVO-1, 45/2007) - Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur.l. RS, št. 103/2002, 41/2004-ZVO-1, 98/2007) - Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur.l. RS, št. 35/1996, 21/2003, 2/2004, 41/2004-ZVO-1, 47/2005) - Odlok o odvajanju odpadne in padavinske vode (Brežice - Ur.l. RS, št. 76/97) - Odlok o oskrbi s pitno vodo (Brežice - Ur.l. RS, št. 50/98, 65/04) - Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi kanalizacijskih objektov in naprav v Občini Brežice (KOP Brežice d.d., september 2003) - Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Krško - Uradni list RS, št. 34/07) - Odlok o ravnanju z odpadki v občini Krško (Ur.l. RS, št. 36/00)

Varstvo okolja

- Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) (Ur.l. RS, št. 41/2004, Ur.l. RS, št. 17/2006, 20/2006, 28/2006 Skl.US: U-I-51/06-5, 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt - Uredba o vrstah posegov v okolje, za katero je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur.l. RS, št. 78/2006, Ur.l. RS, št. 72/2007) - Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur.l. RS, št. 73/2005) - Navodilo o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje (Ur.l. RS, št. 70/1996) - Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur.l. RS, št. 70/1996, 41/2004-ZVO-1) - Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur.l. RS 47/2005) - Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/2005, 45/2007) - Pravilnik o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi (Ur.l. RS, št. 5/2000, 49/2006)

Ohranjanje narave

- Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Ur.l. RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, 61/2006-ZDru-1, 63/2007 Odl.US: Up-395/06-24, U-I-64/07-13, 117/2007 Odl.US: U-I-76/07-9, 32/2008 Odl.US: U-I-386/06-32) - Uredba o ekološko pomembnih območjih (Ur.l. RS, št. 48/2004) - Uredba o habitatnih tipih (Ur.l. RS, št. 112/2003) - Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur.l. RS, št. 49/2004, 110/2004, 59/2007, 43/2008)

Kulturna dediščina

- Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) (Ur.l. RS, št. 16/08)

Gozdarstvo, kmetijstvo

- Zakon o gozdovih (Ur.l. RS, št. 30/1993, 13/1998 Odl.US: U-I-53/95, 24/1999 Skl.US: U-I-51/95, 56/1999-ZON (31/2000 popr.), 67/2002, 110/2002-ZGO-1, 112/2006 Odl.US: U-I-40/06-10, 115/2006, 110/2007) - Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) (Ur.l. RS, št. 59/1996, Ur.l. RS, št. 31/1998 Odl.US: U-I-340/96, 1/1999-ZNIDC, 54/2000-ZKme, 68/2000 Odl.US: U-I-26/97-8, 27/2002 Odl.US: U-I-266/98-72, 58/2002-ZMR-1, 67/2002, 110/2002-ZUreP-1 (8/2003 popr.), 110/2002-ZGO-1, 36/2003, 55/2003-UPB1) - Sklep o razglasitvi gozdov s posebnim namenom (Ur.l. RS, št. 80/1994, 21/1994, 35/1995)

Vode

- Zakon o vodah (Ur.l. RS, št. 67/2002, 110/2002-ZGO-1, 2/2004, 41/2004-ZVO-1) - Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/2004, 5/2006) - Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur.l. RS, št. 47/2005) - Evropski standard SIST EN 858-2

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, požarna varnost

- Zakon o varstvu pred požarom (Ur.l. RS, št. 71/1993, 87/2001, 110/2002-ZGO-1, 105/2006, 3/2007-UPB1) - Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur.l. RS, št. 64/1994, 33/2000 Odl.US: U-I-313/98, 87/2001-ZMatD, 41/2004-ZVO-1, 28/2006, 51/2006-UPB1) - Pravilnik o požarno varstvenih zahtevah, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorskega izvedbenega akta, pri projektiranju, gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju objektov (Ur.l. SRS št. 42/85) - Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Ur.l. RS, št. 4/2006)

Hrup

- Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur.l. RS št. 121/2004) - Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS št. 105/2005, 34/2008) - Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur.l. RS, št. 70/1996, Ur.l. RS, št. 45/2002) - Pravilnik o spremembah pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur.l. RS št. 45/2002) - Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Ur.l. RS št. 14/1999)

Obramba

- Zakon o obrambi (Ur.l. RS, št. 82/1994, 44/1997, 87/1997, 13/1998 Odl.US: U-I- 101/95, 33/2000 Odl.US: U-I-313/98, 87/2001-ZMatD, 47/2002 (67/2002 popr.), 110/2002-ZGO-1, 97/2003 Odl.US: U-I-61/00-19, 40/2004, 103/2004-UPB1, 138/2004 Skl.US: U-I-329/04-7, 53/2005 Skl.US: U-I-329/04-15, 117/2007 Odl.US: UI-287/05-20) - Zakon o izvajanju temeljnih razvojnih programov Slovenske vojske v letih 2008 do 2015 (Ur.l. RS, št. 114/2006) - Uredba o določitvi objektov in okolišev objektov, ki so posebnega pomena za obrambo, in ukrepih za njihovo varovanje (Ur.l. RS, št. 7/1999, 67/2003)

Drugi tehnični in okoljevarstveni predpisi uporabljeni pri načrtovanju in presoji posameznih prostorskih ureditev in so navedi v strokovnih podlagah, ki so priloga temu državnemu prostorskemu načrtu.

Odgovorni prostorski načrtovalec Direktor LUZ d.d. dr. Aleš Mlakar, univ.dipl.inž.kraj.arh. Tadej Pfajfar, univ.dipl.inž.geod. ZAPS KA-0864

Seznam strokovnih podlag

1. Geodetski načrt

1.0 Geodetski načrt, Geodetska družba d.o.o., št. 80095, avgust 2008

2. Analiza problemov in možnosti za razvoj dejavnosti

2.1 Gospodarstvo (vmesno poročilo), Valvazorjev raziskovalni center Krško, št. VRC-001-08, avgust 2008 2.2 Poselitev (vmesno poročilo), Savaprojekt d.d., št. 08126-00 P, avgust 2008 2.3 Kmetijstvo (vmesno poročilo), Savaprojekt d.d., št. 08126-00 K, avgust 2008

3. Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje

3.0 Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje (vmesno poročilo - stanje okolja, okoljski cilji in kazalci, usmeritve), Aquarius d.o.o. Ljubljana, št. 1160-08 OP, avgust 2008

4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

4.0 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (vmesno poročilo), Savaprojekt d.d., št. 08126-00 V, avgust 2008

5. Demografska in sociološka študija

5.0 Preliminarna presoja družbenih vplivov (PDV) za gospodarsko središče Feniks, Savaprojekt d.d., št 08126-00, avgust 2008

6. Idejne rešitve

6.1 Idejne rešitve urbanističnih, arhitekturnih in krajinsko arhitekturnih ureditev (vmesno poročilo), LUZ d.d., št. 6555, avgust 2008 6.2 Idejne rešitve cestno prometnih ureditev (vmesno poročilo), LUZ d.d., št. 6555, avgust 2008 6.3 Idejne rešitve železniške proge (vmesno poročilo), SŽ - Projektivno podjetje Ljubljana d.d., št. 3590, avgust 2008 Priloga: Analiza ranljivosti prostora za umestitev železniške proge, Prostorsko načrtovanje Aleš Mlakar s.p, št. 10/08, julij 2008 6.4 Idejne rešitve komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture (vmesno poročilo), LUZ d.d., št. 6555, avgust 2008

1 Izhodišča in postopek priprave državnega prostorskega načrta

1.1 Uvod

Izgradnja gospodarskega središča Feniks v Posavju, kot del projekta Phoenix, predstavlja eno od izhodišč za doseganje prve razvojne prioritete Strategije razvoja Slovenije za obdobje od 2007 do 2013 (Vlada RS, junij 2005) - konkurenčnega gospodarstva in višje gospodarske rasti. Izgradnja gospodarskega središča je predmet Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 (Služba Vlade RS za razvoj, oktober 2006) ter del Posavske gospodarske platforme.

Območje gospodarskega središča Feniks zaokroža območje za potrebe civilnega zračnega prometa ter spremljajočih logističnih in storitvenih dejavnosti, kot je opredeljeno v Državnem prostorskem načrtu za Letališče Cerklje ob Krki (Ur.l. RS, 73/2008), z dodatnimi logističnimi dejavnostmi, spremljevalnimi logističnimi dejavnostmi ter tehnološko razvojnim parkom. Izgradnja gospodarskega središča pomeni nadgradnjo območja civilnega dela letališča z ustvarjanjem prostorskih pogojev za doseganje hitrejše gospodarske rasti, postopnega prestrukturiranja gospodarstva, večje stopnje zaposlenosti ter večjega deleža kakovostnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo v strukturi delovnih mest v Posavski regiji in širšem prostoru jugovzhodne Slovenije.

Gospodarsko logistična središča so opredeljena kot območja, v okviru katerih različni subjekti izvajajo aktivnosti v zvezi s transportom, z logistiko, s proizvodnjo in z distribucijo blaga, na nacionalni in mednarodni ravni. Poleg zagotavljanja konkurenčnih odnosov med posameznimi subjekti v okviru logističnih središč mora biti zadoščeno potrebam vseh subjektov, ki so vključeni v transportni proces. Zato se v logističnih središčih nahajajo vse potrebne upravne in nadzorne institucije. V njih se nahajajo tudi servisne dejavnosti, ki so potrebne za oskrbo osebja in servisiranje prevoznih ter manipulacijskih sredstev. Pomembno je, da so logistični centri načrtovani in vodeni enovito. Pogoji za obstoj logističnega centra so izpolnjeni tudi v primeru, ko je več prostorsko ločenih subjektov med seboj fizično in informacijsko povezanih ter delujejo organizacijsko usklajeno.

Območje državnega prostorskega načrta (v nadaljevanju DPN) za izgradnjo gospodarskega središča Feniks v Posavju obsega: - osrednje območje gospodarskega središča Feniks, ki obsega (1) logistično središče, (2) tehnološko razvojni park ter (3) spremljevalne poslovne in centralne dejavnosti - Poslovno cono Cerklje ob Krki; - Poslovno cono Drnovo vzhod (2. faza) in - Poslovno cono Drnovo zahod (2. faza).1

Program in urbanistična zasnova gospodarskega središča sta v veliki meri odvisna od navezave na železniško omrežje, zato se v okviru strokovnih podlag preverjajo tudi možnosti te navezave. Sama železniška proga ni predmet DPN.

1 DPN obravnava 2. fazo izgradnje Poslovne cone Drnovo vzhod in Poslovne cone Drnovo zahod. Za 1. fazo poslovne cone Drnovo vzhod Občina Krško že pripravlja OPPN. Poslovna cona Drnovo zahod je opredeljena z Dolgoročnim planom Občine Krško in je deloma že zgrajena, občina je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za infrastrukturo.

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 1 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008

Slika 1: Pregledna karta območja DPN za izgradnjo gospodarskega središča Feniks v Posavju - 1. scenarij

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 2 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008

Slika 2: Pregledna karta območja DPN za izgradnjo gospodarskega središča Feniks v Posavju - 2. scenarij

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 3 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 1.2 Namen in postopek priprave DPN

Na podlagi strateških izhodišč razvoja gospodarskega središča, ki so utemeljene v: - Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04), - Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03, 68/05), - Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 (Vlada RS, 12.10.2006) in - Regionalnem razvojnem program Posavje 2007-2013 (RRA Posavje, marec 2007) ter pobude ministra za gospodarstvo (št. 350-1/2007-31 z 11.1.2007), je Vlada RS na 136. redni seji, dne 20.9.2007, pod točko 1.13, sprejela Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za izgradnjo gospodarskega središča Feniks v Posavju. S sklepom je Vlada določila območje, za katerega se pripravlja državni prostorski načrt, obveznosti v zvezi s financiranjem, roke in faze, nosilce urejanja prostora, ki podajo razvojne potrebe in smernice ter način pridobitve strokovne rešitve.

Z državnim prostorskim načrtom (v nadaljevanju DPN) se določijo usmeritve v zvezi s prostorskimi ureditvami državnega pomena, vrste možnih prostorskih ureditev državnega pomena ter pogoji in merila za njihovo izvedbo.

Osnutek DPN predstavlja začetno fazo priprave DPN. Izdelan je na podlagi prikaza stanja prostora, na podlagi razvojnih potreb, ki so jih skladno s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije ter glede na svoje časovne prioritete podali nosilci urejanja prostora in pristojni organi regije ter na podlagi do sedaj izdelanih strokovnih podlag.

Na podlagi osnutka DPN se pridobivajo smernice nosilcev urejanja prostora.

S sklepom o začetku priprave DPN ni predvideno, da bi se strokovne rešitve pridobile s primerjavo več variantnih rešitev. V osnutku sta sicer predstavljena dva razvojna scenarija, ki pa dejansko ne predstavljata dveh različnih variant, temveč dve možni zaključeni celoti oz. fazi. V nadaljevanju projekta bodo predlagane rešitve ustrezno utemeljene.

Na podlagi nadaljnje obdelave v tem gradivu predstavljenih rešitev in smernic nosilcev urejanja prostora, bo predvidoma do konca novembra 2008 izdelan dopolnjen osnutek DPN, ki bo vseboval:

- prikaz in opis območja državnega prostorskega načrta, - prikaz in opis umestitve načrtovane prostorske ureditve v prostor s prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki bodo določali (1) pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja; (2) pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro; (3) merila in pogoje za parcelacijo; (4) pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; (5) pogoje varovanja zdravja ljudi; (6) etapnost izvedbe prostorske ureditve; (7) druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta ter (8) usmeritve za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju državnega prostorskega načrta.

Dopolnjen osnutek DPN bo javno razgrnjen najmanj 30 dni, predvidoma marca 2009, v tem času pa bo zagotovljena tudi javna obravnava. Pripombe in predloge javnosti ter občin bo preučilo Ministrstvo za okolje in prostor, ter do njih, v roku 30 dni, zavzelo stališče. Na podlagi teh stališč bo pripravljen predlog DPN, h kateremu bodo dali

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 4 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 mnenje nosilci urejanja prostora. Po uskladitvi predloga DPN z nosilci urejanja prostora Vlada RS sprejme DPN z uredbo, predvidoma novembra 2009.

V skladu z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35409-24/2007 z 27.2.2007 se v postopku priprave DPN izvaja celovita presoja vplivov na okolje. V okviru priprave okoljskega poročila je že izvedena analiza stanja okolja ter so pripravljene usmeritve za načrtovanje, v nadaljevanju projekta pa sledijo opredelitev pričakovanih vplivov in njihova ocena ter predlog rešitev in omilitvenih ukrepov. Na podlagi teh predlogov bodo v uredbi o DPN opredeljeni pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter pogoji varovanja zdravja ljudi.

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 5 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 2 Izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije in ostalih relevantnih dokumentov

2.1 Strategija prostorskega razvoja Slovenije

Povzeta so določila Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, v nadaljnjem besedilu Strategija), ki se neposredno ali posredno nanašajo na gradnjo gospodarskega središča v Posavju.

Strategija v poglavju "II Zasnova prostorskega razvoja Slovenije s prioritetami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja Slovenije" v točki 1 "Enakovredna vključenost Slovenije v evropski prostor" določa naslednji prioriteti (3) in (5): - Slovenija se s svojo gospodarsko javno infrastrukturo vključuje v evropska infrastrukturna omrežja (TEN), ki se jih v Sloveniji uresničuje v okviru V. in X. panevropskega prometnega koridorja in energetskega TEN koridorja, morskega prometnega koridorja, s prečnimi prometnimi povezavi med prometnimi koridorji ter z navezavami na Jadransko – Jonsko pobudo. - Pospešen prostorski razvoj se spodbuja predvsem v tistih delih slovenskega ozemlja, ki padejo v vplivna območja večjih sosednjih mest: Trsta, Zagreba, Gorice, Gradca, Reke. Na ta način se zagotavlja enakovrednost slovenskih območij v primerjavi s sosednjimi. Prostorski razvoj se spodbuja z načrtovanjem učinkovitih mestnih mrež, gospodarskih con, turističnih središč in drugih dejavnosti.

Slika 3: Slovenski interesi v mednarodnem sodelovanju (Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije, Ur.l. RS, št. 76/04).

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 6 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 V točki 2 "Policentrični urbani sistem in regionalni prostorski razvoj" istega poglavja Strategija navaja naslednje prioritete v točkah 2.1, 2.2 in 2.3: - Za skladen in uravnotežen gospodarski in družbeni razvoj Slovenije in za razvoj vsakega njenega posameznega območja se razvija urbani sistem, ki temelji na povezanem omrežju urbanih naselij. Na nacionalni, regionalni in lokalni ravni se spodbuja usklajeno načrtovanje in uresničevanje projektov s področja organizacije in delovanja gospodarstva, javnih služb in drugih dejavnosti v omrežju urbanih naselij. - Razvoj poselitve se prednostno usmerja v urbana naselja, ki so že središča ali pa se bodo kot taka razvila zaradi značilnosti svojega položaja v omrežju naselij in potreb zaledja. - Omrežje družbene javne infrastrukture, kot so šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in druge javne službe, se razvija v skladu z omrežjem središč.

V točki istega poglavja 13 strategija določa: - Kot središča nacionalnega pomena se prioritetno razvija mesta Celje, Kranj, Ljubljano, Maribor, Mursko Soboto, Novo Gorico, Novo mesto, Postojno, Ptuj in Velenje ter somestja Brežice – Krško – Sevnica, Jesenice – Radovljica, Koper – Izola – Piran, Slovenj Gradec – Ravne na Koroškem – Dravograd in Trbovlje – Hrastnik – Zagorje ob Savi. Tako se: Postojna, Ptuj, Velenje ter somestja Brežice – Krško – Sevnica, Jesenice – Radovljica, Slovenj Gradec – Ravne na Koroškem – Dravograd in Trbovlje – Hrastnik – Zagorje ob Savi razvijajo kot središča nacionalnega pomena regionalnih območij. Glede na bližino meje in razvojne potenciale se razvijajo središča, ki bodo širila svoj vpliv tudi na čezmejna območja.

V poglavju III "Razvoj prostorskih sistemov z usmeritvami za razvoj na regionalni in lokalni ravni" Strategija v točki 1 "Razvoj poselitve" pod Racionalna raba zemljišč in objektov v naseljih (1.2), Območja proizvodnih dejavnostmi (1.2.3) opredeljuje v točkah (1), (2), (3), (4), (5) in (6): - V urbanih naseljih se omogoča zadostno ponudbo funkcionalno in tehnološko različnih infrastrukturno opremljenih površin za industrijo, proizvodno obrt in druge oblike podjetništva. - Zagotavlja se pogoje za razvoj sodobno opremljenih gospodarskih con in tehnoloških parkov na nacionalni ravni v širšem območju središč nacionalnega pomena, na regionalni ravni v območjih središč regionalnega pomena ter na lokalni ravni v tistih lokalnih središčih, ki ustrezajo predpisanim prostorskim kriterijem. - Pri razvoju gospodarskih con se poleg družbeno ekonomskih pogojev, zagotovljenega zaledja kapitala ter znanja na področju visoke tehnologije in delovne sile, upošteva tudi prostorske kriterije, in sicer: optimalno povezavo s prometnim in energetskim omrežjem ter z drugo infrastrukturno opremljenostjo; bližino in velikost že obstoječih gospodarskih con ter prometnih terminalov; velikost naselij, njihovo vlogo v urbanem sistemu in dostopnost do predvidenih lokacij gospodarskih con; prostorske možnosti in omejitve, ki izhajajo iz stanja ali značilnosti naravne in kulturne krajine, v katero se posamezna gospodarska cona umešča. - V okviru regionalnih območij se razvija vsaj eno gospodarsko cono za zagotovitev dolgoročnih potreb regionalnega gospodarstva. Zaradi zagotovitve gospodarske konkurenčnosti in delovnih mest se v središčih nacionalnega pomena razvija vsaj eno večjo mednarodno konkurenčno industrijsko cono in vsaj eno podjetniško cono malega gospodarstva. V središčih mednarodnega pomena Ljubljana, Maribor in Koper se razvija državno pomembne tehnološke in industrijske parke, ki so dobro povezani z mednarodnimi terminali za kombinirani promet z železnico, avtocesto, pristaniščem, letališčem ter skladiščnimi conami. V teh mestih se, v skladu z usmeritvami za urejanje naselij in skladno z zagotavljanjem optimalne in racionalne dostopnosti, zagotavlja pogoje za razvoj večjih proizvodnih obratov in visoko razvitih storitvenih dejavnosti.

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 7 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 - Država spodbuja povezovanje občin v posamezni regiji k skupnemu vzpostavljanju večjih gospodarskih con in tako preprečila drobljenje regijskega potenciala, tako s stroškovnega kot tudi z mednarodno konkurenčnega vidika. Država spodbuja razvoj tistih gospodarskih con, ki večajo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. - Gospodarske cone se v naselju umeščajo ob prometno vozliščnih lokacijah tako, da so dobro povezane z železniškim in cestnim omrežjem, ki omogoča javni prevoz na delo z vseh območij regije in sosednjih regij. Izkoristi se tudi bližino obstoječe infrastrukture, kot so pristanišče, letališče ter razpoložljivost električne energije večjih kapacitet in moči. Pri izbiri lokacije se preveri možnosti prenove in sanacije opuščenih industrijskih, komunalnih, prometnih in podobnih območij. Območja nekdanje industrije, ki izpolnjujejo prostorske, okoljske, infrastrukturne in druge pogoje sodobnih proizvodnih parkov, se ponovno usposobi za proizvodne namene.

Točka 2 "Razvoj gospodarske javne infrastrukture" pod poglavjem 2.1.7 "Prometni terminal" pod (1) in (2) določa: - Prometne terminale za kombinirani promet na mednarodni ravni se razvija v Kopru, Ljubljani in Mariboru, prometne terminale nacionalnega pomena pa ob nacionalnih prometnih vozliščih v Novem mestu, Celju, Murski Soboti, Divači (Sežani), Novi Gorici in v Kranju (Jesenicah). Zaradi obstoječih kapacitet in pričakovanih prometno logističnih potreb se na enaki ravni razvija tudi prometni terminal v Brežicah. Prometne terminale regionalnega pomena ali distribucijske centre se razvija tudi v okviru drugih prometnih vozlišč – v Brežicah, Dravogradu, Ptuju, Ilirski Bistrici ter drugih, če za to obstajajo prometno logistične potrebe in so zagotovljene prostorske možnosti. - Prometne terminale se razvija v neposredni povezavi z gospodarskimi conami. Načrtuje se jih načrtuje kot njihov sestavni del ali pa kot samostojne prostorske enote v njihovi bližini.

Slika 4: Usmeritve za razvoj prometnega sistema (Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije, Ur.l. RS, št. 76/04).

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 8 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 2.2 Ostali razvojni dokumenti, ki se nanašajo na razvoj gospodarska središča

2.2.1 Državni razvojni program (Vlada RS, marec 2008)

Državni razvojni program (v nadaljevanju DRP) predstavlja izvedbeni dokument razvojnega načrtovanja. Je instrument za prevedbo strateških usmeritev v konkretne in s proračunskimi možnostmi skladne razvojno-investicijske programe.

DPR kot razvojno aktivnost opredeljuje spodbujanje regionalnega razvoja, lokalne razvojne pobude in njeno povezovanje za realizacijo skupnih regionalnih projektov v okviru 12 razvojnih regij in dveh kohezijskih regij. V okviru gospodarstva naj bi se z dograditvijo mreže gospodarskih središč, sestavljene iz inkubatorjev, tehnoloških parkov poslovnih con in izobraževalnih središč vzpostavljala potrebna gospodarska, raziskovalna, izobraževalna, informacijska in logistična infrastruktura. Z dograditvijo prometnega omrežja bo zagotovljena boljša medsebojna povezanost regij in središč in kvalitetna navezava na daljinske prometne povezave, kar bo omogočilo specializacijo posameznih območij, skladno z razvojnimi primerjalnimi prednostmi in sinergije v širšem mednarodnem okolju. Velika naložbena aktivnost Slovenije sta tretja in četrta razvojna os, ki predstavljata prečni povezavi Slovenije med avtocestnim križem.

Slika 5: Dostopnost središč nacionalnega pomena (Državni razvojni program, marec 2008).

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 9 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 2.2.2 Strategija razvoja Slovenije za obdobje od 2007 do 2013 (Vlada RS, junij 2005), Nacionalni raziskovalni in razvojni program za obdobje 2006-2010 (Vlada RS, september 2005), Program reform za izvajanje Lizbonske strategije (Služba Vlade RS za razvoj, oktober 2005), Okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje Slovenije, (Vlada RS, november 2005), Predlog konceptov ekonomskih in socialnih reform za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva (Vlada RS, november 2005), Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007 – 2013 (Ministrstvo za gospodarstvo RS, julij 2006)

Gradnja gospodarskega središča je del programa ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007 – 2013. Po svoji vsebini izhaja iz štirih strateških dokumentov, ki posegajo na področje ekonomske politike: Strategije razvoja Slovenije za obdobje od 2007 do 2013, ki jo je vlada sprejela dne 23.6.2005, Programa reform za izvajanje Lizbonske strategije, pripravljen v letu 2005, Predloga konceptov ekonomskih in socialnih reform za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki jih je vlada sprejela 3.11.2005 in Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa za obdobje 2006-2010, ki je bil potrjen na vladi 15.9.2005. Program ukrepov tako predstavlja akcijski dokument za izvedbo ukrepov, ki jih zahtevajo nadrejeni dokumenti, pri tem se opira tudi na mednarodne primerjave in raziskave o podjetniški in inovacijski dejavnosti.

Preglednica 1: Povezava ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti 2007-2013 s strateškimi dokumenti izvajanja ekonomske politike Slovenije (povzeto po: Obrazložitev pobude, RRAP, december 2006)

SRS NRRP Reforme NAP Promocija podjetništva in izobraževanje za podjetništvo X X X Podpora vstopnim točkam VEM X X X Vavčersko svetovanje in usposabljanje X Podpora mreži Euro info centrov X X X Spodbujanje podjetništva med posebnimi ciljnimi skupinami X X Poklicno in strokovno izobraževanje X X Razvojniki za gospodarstvo X X X X Gospodarsko razvojno logistične platforme X X X X Razvoj v gospodarstvu X X X X Inovacije X X X X Spodbujanje malih in srednje velikih podjetij z lastniškimi viri X X X X Spodbujanje malih in srednje velikih podjetij z dolžniškimi viri X X

2.2.3 Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013 (Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, februar 2007), Nacionalni strateški referenčni okvir 2007 - 2013 (Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, maj 2007)

Oba dokumenta določata vzpostavitev gospodarsko - razvojno - logističnih platform kot infrastrukture na območjih, ki imajo zaradi lege velik strateški pomen (npr. bližina pomembnih vozlišč). "Phoenix" je eno izmed območij, ki so del Resolucije nacionalnih programov. Nahaja se na mejnem prostoru občin Krško in Brežice.

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 10 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 2.2.4 Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 - 2023 (Služba Vlade RS za razvoj, oktober 2006)

Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023 zajema ključne (velike) razvojno-investicijske projekte, pri uresničitvi katerih bo sodelovala država. Gre za tiste projekte, katerih izvedba bo na državni, pa tudi regionalni ravni osredotočila razvojne pobude in sredstva ter z njimi dosegla razvojni preboj države kot celote. Namen resolucije je z jasno postavitvijo prednostnih državnih razvojnih projektov od leta 2007 do leta 2023 zagotoviti hitrejše doseganje ciljev Strategije razvoja Slovenije in Državnega razvojnega programa.

Resolucija podaja pobudo za umestitev vsebin gospodarsko - razvojno - logističnega središča Phoenix v neposredni bližini letališča Cerklje ob Krki v Občinah Krško in Brežice. Gospodarska cona Feniks po tem DPN predstavlja eno izmed uresničevanj te pobude. Zanj je po tem dokumentu predvidenih več kakor 400 ha opremljenih površin. Na tem območju so avtocesta (X. koridor), železnica in letališče, kar omogoča optimalno izvajanje logističnih dejavnosti. Neposredna bližina meje s sosednjo Hrvaško, ki je hkrati tudi schengenska meja, predstavlja še dodatno priložnost. Ustvarjenih bo 2.000 novih, kakovostnih delovnih mest v regiji. Gospodarsko razvojno logistično središče Posavske regije bo zaradi svoje lege most med Evropsko unijo in jugovzhodno Evropo in preko nje do Azije. Kot tako bo središče najpomembnejši pokazatelj razvoja celotnega območja jugovzhodnega dela Slovenije in bo izkoristilo vse danosti regije ter omogočilo njen dejanski razvoj. Posavsko razvojno središče bi na ta način lahko bistveno prispevalo k prepoznavnosti naše države kot prodorne, bogate z znanjem, visoko tehnično in tehnološko usmerjene in hkrati prijazne in gostoljubne skupnosti.

2.2.5 Regionalni razvojni program Posavje 2007-2013 (RRA Posavje, marec 2007)

Za razvoj gospodarskega središča Feniks in območja Letališča Cerklje ob Krki so pomembna določila Regionalnega razvojnega programa regije Posavje 2007-2013 (v nadaljevanju RRP). RRP je temeljni programski dokument na regionalni ravni, ki opredeljuje razvojne prednosti regije, določa razvojne prioritete in vsebuje finančno ovrednotene programe spodbujanja razvoja v regiji. RRP zajema območja štirih občin: Občine Brežice, Občine Krško, Občine Sevnica in Občine Kostanjevica na Krki.

Projekt Phoenix predstavlja združevanje gospodarsko - logističnih potencialov regije, katerega osrednji elementi so letališče Cerklje, poslovno - logistične cone ob letališču (predvidoma 2.000.000 m2), Poslovna cona Drnovo, Poslovna cona ob Vipapu in Poslovna cona Vrbina.

Gospodarsko razvojna infrastruktura, upoštevajoč celotno regijo Posavje, ne zadovoljuje kapacitet za ustrezen razvoj podjetništva in gospodarstva ter obenem ne zagotavlja potrebnih priložnosti za povezovanje med gospodarstvom in razvojem. V posameznih industrijsko obrtnih conah in turističnih centrih se sicer že razvija gospodarska infrastruktura, ki zagotavlja tudi nova delovna mesta, vendar bi regija za hitrejši razvoj in dvig blaginje potrebovala večje, visoko tehnološko in razvojno usmerjene centre regionalnega, nacionalnega in internacionalnega pomena.

Celotna regija ima s prostimi površinami, ki jih lahko nameni za izgradnjo gospodarsko razvojne infrastrukture potrebne za razvoj obrti, podjetništva, gospodarstva, turizma, R&R, ipd., izjemno perspektivo na različnih razvojnih področjih. Za uspešno

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 11 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 napredovanje na področju investicij v gospodarsko infrastrukturo, morajo nosilci razvoja v regiji prioritetno pridobiti lastništvo na nepremičninah, ki jih bodo namenili razvoju regije, jih opremiti z ustrezno komunalno infrastrukturo ter zagotoviti vso potrebno dokumentacijo za nemoteno realizacijo domačih in tujih investicij.

Še vedno premalo izkoriščena perspektiva regije je tudi njena geostrateška lega, njene naravne danosti ter že obstoječa prometna in turistična infrastruktura, ki bo s primernimi dograditvami za potrebe logistične in turistične dejavnosti ter čezmejnim povezovanjem pomenila vrata med EU, Balkanom ter bližnjim vzhodom.

Izhajajoč iz ugotovitev analiz, vizije razvoja regije in ciljev državnih strateških dokumentov so dolgoročni strateški cilji regije sledeči: - Ustvariti dinamično gospodarstvo, katerega rast bo temeljila na endogenih razvojnih potencialih in neposrednih investicijah, ki bo globalno konkurenčno zaradi javnih in zasebnih vlaganj v R&R ter v nove produkte in storitve z visoko dodano vrednostjo. - Ustvariti nova delovna mesta s poudarkom na delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo, ki bodo ustvarila pogoje za zaposlovanje aktivnih domačih kadrov ter priliv visoko izobraženih kadrov iz drugih okolij. - Vzpostaviti povezavo med gospodarstvom in izobraževanjem. - Zagotoviti visoko kvaliteto bivanja v regiji Posavje na osnovi uravnoteženega razvoja v regiji, varnosti, racionalnega gospodarjenja s prostorom, trajne mobilnosti in izboljšanja kakovosti okolja ter ustrezne komunalne infrastrukture. - Pomladiti in povečati prebivalstvo v regiji s posebnim poudarkom na ohranjanju poseljenosti podeželja. - Zagotoviti kvalitetno socialno, zdravstveno in strpno družbeno okolje. - Zagotoviti vsem nosilcem projektov podporo za uspešno pripravo in vodenje projektov in učinkovito črpanje sredstev EU na vseh programskih nivojih.

2.3.6 Zasnova prostorskega razvoja širšega območja prostorske ureditve

Celovite zasnove prostorskega razvoja širšega območja prostorske ureditve (regionalne zasnove) ni izdelane.

Treba pa je izpostaviti, da se v prostoru med Krškim in Brežicami načrtuje več prostorsko in vsebinsko povezanih prostorskih ureditev državnega pomena: - DPN za Letališče Cerklje ob Krki (sprejet DPN, v fazi izdelave projektne dokumentacije), - DPN za ureditev odlagališča NSRAO Vrbina v Občini Krško (v fazi izdelave predloga DPN), - DPN za območje HE Brežice (v fazi izdelave dopolnjenega osnutka DPN), - DPN za povezovalno cesto Krško - Brežice (v fazi zaključevanja primerjalne študije) ter so bile pripravljene ali se pripravljajo prostorske preveritve, ki se nanašajo na: - možne lokacije t.i. NEK2 oz. razširitve Nuklearne elektrarne Krško (v fazi izdelave študije), - možnost vzpostavitve plovnosti reke Save oz. lokacije rečnih pristanišč (v fazi izdelave študije), - traso hitre železniške proge (izdelana študija), - lokacijo odlagališča NSRAO na območju Občine Brežice (v fazi preveritve ustreznosti lokacije).

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 12 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008

Slika 6: Pregled načrtovanih prostorskih ureditev v prostoru med Krškim in Brežicami

(viri: DPN za Letališče Cerklje ob Krki, LUZ d.d., 2008; DPN za ureditev odlagališča NSRAO Vrbina v Občini Krško, predlog, Acer NM d.o.o., 2008; DPN za območje HE Brežice, dopolnjen osnutek, Acer NM d.o.o., 2008; DPN za povezovalno cesto Krško - Brežice, primerjalna študija, Acer NM d.o.o., 2008; Druga jedrska elektrarna na lokaciji Krško - Študija; GEN Energija, 2006; Digitalni prostorski podatki Občine Krško in Občine Brežice)

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 13 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 Občina Krško pripravlja OPPN za Poslovno cono Drnovo vzhod (1. faza) ter je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za infrastrukturo za Poslovno cono Drnovo zahod (1. faza).

S sklepom sestanka na MOP DP 24.7.2008 je dogovorjena redna koordinacija načrtovanja teh prostorskih ureditev. Usklajevanje naj bi se nanašalo predvsem na: - višinsko regulacijo posameznih prostorskih ureditev, - tehnične rešitve križanj linijskih ureditev, - zagotavljanja poplavne varnosti ter - zagotavljanje skladnost z vizijo prostorskega razvoja občin Krško in Brežice.

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 14 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 3 Prikaz stanja prostora

Ker prikaz stanja prostora v skladu s 86. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/2007) še ni vzpostavljen, v tem gradivu prikaz stanja s smiselnim upoštevanjem tega člena ter Pravilnika o prikazu stanja prostora (Ur.l. RS, št. 50/2008) poleg splošnega opisa območja prikazuje: - rabo prostora, - gospodarsko javno infrastrukturo ter - območja varstvenih režimov.

Bilance površin bodo izdelane v fazi priprave dopolnjenega osnutka, kot bo določena dejanska meja ureditvenega območja DPN.

3.1 Opis območja z osnovnimi podatki

3.1.1 Ključne značilnosti širšega obravnavanega območja

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju posega na območje občin Krško in Brežice. Občini skupaj z občino Sevnica in Kostanjevica ob Krki tvorita regijo Posavje, kot jo obravnava Regionalni razvojni program regije Posavje 2007 – 2013 (v nadaljevanju: RRP). Po aktualni razdelitvi Slovenije (Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, julij 2008) na občine, tvorijo Posavsko pokrajino še z občino Radeče.

Regija Posavje leži v jugovzhodnem delu Slovenije ob meji s Hrvaško in je geografsko zaključena celota, ki zavzema 4,5% območja Slovenije in je po površini druga najmanjša regija v Sloveniji, kjer živi 3,5% celotnega prebivalstva Slovenije.

V regiji spada 100 % površin med območja s posebnimi razvojnimi problemi. 54 % regije pokriva gozd, 41 % kmetijska zemljišča, 3,0 % pozidane površine in 1,1 % ceste. Za slovenske razmere ima podpovprečen delež gozdnih površin in nadpovprečen delež kmetijskih površin.

8 % površin regije ima status zavarovanih območij, 18 % pa status območij Natura 2000. Po deležu zavarovanih območij se primerjalno uvršča na sedmo mesto, po deležu območij Natura 2000 pa na predzadnje mesto.

Leta 2003 je po statističnih podatkih v regiji živelo 70.262 prebivalcev, kar je bilo le 3,5% vsega prebivalstva Slovenije, že vse od začetka osemdesetih let pa je za regijo značilno upadanje števila prebivalstva. Regija je razmeroma redko poseljena, saj povprečno na kvadratnem kilometru živi 79 prebivalcev, kar je skoraj 20 prebivalcev manj kot v slovenskem povprečju. Prebivalstvo je razporejeno v 409 naseljih.

Zaradi majhnega teritorialnega obsega in skromnega števila prebivalstva ima regija šibko gravitacijsko zaledje, zato se v regiji ni uspelo razviti večje regionalno središče, ampak si danes to funkcijo delita občinski središči Krško in Brežice. V primerjavi s sosednjimi regijami ˝neobstoj˝ uradnega regionalnega središča pomeni za Posavje šibko točko, to pa dodatno povečuje še velikost urbanih središč, ki so v regiji precej majhna in se med mesta oz. urbana naselja lahko uvrščajo le tri občinska središča: Krško, Brežice in Sevnica. Med naselja z mestnim značajem se uvrščajo še: Senovo, Leskovec pri Krškem in Brestanica. Stopnja urbanizacije je tako v Posavju zelo nizka. Če pri izračunu upoštevamo le urbana naselja z več kot 3000 prebivalci in upoštevamo podatke Popisa prebivalstva v letu 2002, potem je urbanega prebivalstva v Posavju le

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 15 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 27%. V primeru, da v izračun zajamemo vsa mestna naselja Krško, Brežice, Sevnico, Senovo, Leskovec pri Krškem in Brestanico, se ta delež poveča na tretjino urbanega prebivalstva, kar pa je od slovenskega povprečja, kjer živi v mestih več kot polovica vsega prebivalstva, še vedno dosti nižje. Vsa ostala naselja so podeželska naselja, za katera so značilna majhna velikost in teritorialna razpršenost. Posavje tako večinoma tvori podeželsko območje, ki zajema ves hribovit in gričevnat svet, kjer so naselja razprostrta na vrhu položnih slemen, kopastih vrhov in po pobočnih policah. Razen večjih zgostitvenih jeder na Krško-Brežiškem polju podeželsko območje zajema tudi njegov večji del, kjer so se oblikovale gručaste in obcestne vasi.

Glavni razlog, da podeželje Posavje zaznamuje v tako veliki meri, so ugodne naravne danosti za kmetijsko dejavnost, ki je bila nekdaj glavna gospodarska panoga, za slovenske razmere pa je še danes nadpovprečno pomembna, kar izraža tudi nadpovprečno visok delež kmečkega prebivalstva. V regiji so leta 2000, ko je bil izveden popis kmetijskih gospodarstev, vsa zemljišča v uporabi (gozd, kmetijska zemljišča in nerodovitna zemljišča) predstavljala kar 55% površja. Od teh površin je bilo kar 30% kmetijskih zemljišč v uporabi (njive in vrtovi, sadovnjaki, vinogradi ter travniki in pašniki) (Popis kmetijskih gospodarstev, 2000). Nižinski in uravnani območji Krškega in Brežiškega polja z rodovitno rjavo prstjo nudita ugodne pogoje poljedelstvu, pobočja Krškega in Bizeljskega gričevja na prisojnih pobočjih poraščajo sadovnjaki in vinogradi, na osojnih in višjih gričevnatih predelih ter v hribovju pa prevladuje gozd.

Poleg nadpovprečne kmetijske zastopanosti je v gospodarski strukturi, glede na slovenske razmere tudi nadpovprečna usmerjenost v sekundarne dejavnosti. Regija ima močno razvito industrijo. Najpomembnejši industrijski kraj je Krško s papirno, lesno, gradbeno, kovinskopredelovalno, elektrotehnično, tekstilno in živilsko industrijo, sledi mu Sevnica s tekstilno, kovinsko, gradbeno, kemično in lesno industrijo, v Brežicah pa so se razvili manjši obrati strojno-kovinske, pohištvene in predelovalne industrije. Zadnja leta predvsem tekstilno in tudi kovinsko ter papirno industrijo pestijo velike težave. Mnogo obratov je propadlo ali pa so v stečajnem postopku, kar je že tako visoko brezposelnost v regiji še povečalo.

V sekundarnem sektorju ima v Posavju velik pomen energetika. Regija v slovenskem prostoru predstavlja pomemben energetski bazen, saj letno proizvede približno. 37,9% celotnih potreb po električni energiji v Sloveniji. Pri tem ima največjo vlogo Nuklearna elektrarna Krško, z močjo 727 MW (Podatki NEK), ki proizvede približno četrtino potreb električne energije v Sloveniji. Energetska obrata v regiji predstavljata še Termoelektrarna Brestanica in hidroelektrarni na Vrhovem in Boštanju. V prihodnosti bo imela energetika v regiji še pomembnejšo vlogo, saj bo bodo na spodnjem toku reke Save dodatno zgrajene še štiri pretočne hidroelektrarne. Gradnja prve poteka že od leta 2005 na Blanci, ostale pa bodo zgrajene še pri Krškem, Brežicah in Mokricah. Projekt izgradnje vseh petih hidroelektrarn na spodnji Savi naj bi bil predvidoma zaključen najkasneje do leta 2015.

V regiji pa je relativno dobro razvit tudi turizem, ki predvsem v občini Brežice predstavlja zelo pomembno dejavnost. Nosilec razvoja in paradni konj te dejavnosti so Terme Čatež, ki ustvarijo večino nočitev v regiji in so tudi podjetje z zelo visokim številom nočitev na leto na ravni države. Turizem je, ravno tako kot energetika, dejavnost, ki bo v prihodnosti nosilec razvoja v regiji.

Po podatkih za leto 2004 (SLO 10,6 %) je stopnja prijavljene brezposelnosti 13,0 %, kar regijo uvršča na četrto mesto po najvišji stopnji brezposelnosti. V regiji je primerjalno najvišji delež dolgotrajno brezposelnih (50,5 %, SLO 48,9 %). Za regijo je značilen visok delež brezposelnih z najnižjo stopnjo izobrazbe (45,3 %, SLO 41,6 %), razmeroma nizek pa je delež brezposelnih z najvišjo izobrazbo (5,8 %, SLO 7,2 %).

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 16 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 Primanjkljaj delovnih mest nad aktivnim prebivalstvom je v Posavski regiji primerjalno med najvišjimi in znaša -25,1 % (SLO -10,6 %).

Državno in regionalno omrežje cest in železniške infrastrukture je relativno dobro razvito in bi lahko omogočalo kakovostno dostopnost znotraj regije in navzven, predvsem v smeri proti Ljubljani in Zagrebu, če bi bila prometna infrastruktura modernizirana. Še vedno pa so premalo izkoriščene možnosti, ki ga daje železniško omrežje. Preko regije poteka X. panevropski prometni in infrastrukturni koridor, ki ga država po SPRS podaja v ospredje kot razvojni potencial. S tem se regiji dodajajo nove možnosti za lažje sodelovanje s sosednjimi regijami in predvsem za sodelovanje preko državne meje proti Zagrebu.

3.1.2 Ključne značilnosti ožjega obravnavanega območja

Obravnavano območje gospodarskega središča se nahaja na ravnini na desnem bregu reke Save, vzdolž AC Ljubljana - Obrežje med AC priključkom Drnovo in Skopicami. Predvideno gospodarsko središče je sestavljeno iz treh prostorskih enot. Osrednji del območja, ki ga po pobudi tvori Poslovna cona Cerklje ob Krki in Tehnološki razvojni park, se nahaja na območju, ki je na jugu omejeno z območjem Letališča Cerklje ob Krki, na severu pa z AC Ljubljana – Obrežje. Poslovna cona Drnovo vzhod (2. faza) se nahaja med predvideno obvoznico Drnovo in AC Ljubljana - Obrežje, vzhodno od območja, ki je po planu Občine Krško opredeljeno kot območje centralnih, obrtnih, servisnih in proizvodnih dejavnosti. Za to območje Občina Krško pripravlja OPPN in predstavlja 1. fazo Poslovne cone Drnovo vzhod. Obstoječa Poslovna cona Drnovo zahod obsega območje severno od AC Ljubljana – Obrežje, vključno z gramozno jamo zahodno od ceste proti Krškem. Območje 2. faze Poslovne cone Drnovo zahod, ki je predmet tega DPN se razteza med AC Ljubljana - Obrežje in cesto Drnovo - Velika vas pri Krškem, zahodno od ceste AC priključek Drnovo - Krško.

Območje leži na robu aluvialne savske ravni. Severno, severovzhodno in zahodno se relief dviga v gričevje in hribovje, na severovzhodu pa v krško antiklinalo. Območje je prekrito z mlajšimi pleistocenskimi nanosi proda in peska, ki sta jih tukaj odlagali Sava in Krka s svojimi pritoki.

Teren je ravninski. Na območju ni površinskih vodotokov. Prodnata rečna terasa Krškega polja predstavlja izdaten medzrnski vodonosnik. Raba je praktično v celoti kmetijska.

Območje se nahaja ob važnem prometnem koridorju, neposredno ob državni meji z republiko Hrvaško in t.i. schengenski meji. Prometna navezava poslovne cone Cerklje ob Krki na slovensko avtocestno omrežje je načrtovana že z DPN za Letališče Cerklje ob Krki in sicer na vzhodu preko novega avtocestnega priključka Skopice, na zahodnem delu pa preko avtocestnega priključka Drnovo. Območji poslovnih con Drnovo vzhod in zahod se lahko navezujeta na avtocestno omrežje preko avtocestnega priključka Drnovo.

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 17 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 3.2 Raba prostora

3.2.1 Namenska raba prostora

Namenska raba prostora je prikazana na način, kot je določena v prostorskih planih občin Krško in Brežice. Veljavna planska akta Občine Brežice sta: a) Dolgoročni plan Občine Brežice - spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Brežice za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 41/87, in Uradni list RS, št. 37/94, 29/96, 77/97, 79/97, 47/98, 10/99, 59/2000, 50/01, 4/02, 55/02, 58/03, 99/04, 104/04 in 123/04) in b) Srednjeročni plan Občine Brežice - spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Brežice za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjen leta 1994 (Uradni list RS, št. 37/94, 29/96, 77/97, 79/97, 47/98, 10/99, 59/2000, 50/01, 4/02, 55/02, 58/03, 99/04, 104/04 in 123/04).

Slika 7: Namenska raba prostora

Veljavna planska akta Občine Krško sta: a) Dolgoročni plan občine Krško - spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 7/90, in Uradni list RS, št. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97, 68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01, 71/02, 90/02, 99/02, 116/02 in 79/04) in b) Družbeni plan občine Krško - spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Krško za obdobje od leta 1986 do leta

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 18 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 1990 (Uradni list SRS, st. 21/87, 25/89, in Uradni list RS, št. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97, 68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01, 71/02, 90/02, 99/02, 116/02 in 79/04).

Glede na namensko rabo prostora Občine Krško se na območju gospodarskega središča nahajajo območja najboljših kmetijskih zemljišč (prikazana kot območja agrooperacij) in manjše zemljišče drugih kmetijskih površin vzhodno od ceste Drnovo - Črešnjice. Po namenski rabi prostora Občine Brežice pa so na območju obdelave opredeljena najboljša kmetijska zemljišča.

Na delu obravnavanega območja velja DPN Cerklje ob Krki (Ur.l. RS, št. 73/2008), ki določa: - območje za potrebe civilnega zračnega prometa ter spremljajočih logističnih in storitvenih dejavnosti severno od Letališča Cerklje ob Krki, - avtocestni priključek Skopice z navezovalno cesto do območja za potrebe civilnega zračnega prometa ter spremljajočih logističnih in storitvenih dejavnosti, - obvoznico Drnovo, - deviacijo ceste Drnovo - Črešnjice.

3.2.2 Dejanska raba prostora

Slika 8: Dejanska raba prostora (MKGP, 2007)

Glede na dejansko rabo prostora (MKGP, 2007) se na območju obravnave gospodarskega sedišča v posameznih conah nahajajo: - Poslovna cona Cerklje ob Krki: v vzhodnem in zahodnem območju prevladujejo sklenjena kmetijska zemljišča, ki se mestoma menjavajo z manjšimi bolj, razdrobljenimi površinami trajnih travnikov. Nekaj je manjših območij gozda, dreves z grmičevjem in zemljišč v zaraščanju; - Območje za potrebe civilnega zračnega prometa in spremljevalnih dejavnosti po DPN za Letališč Cerklje ob Krki: mešano območje menjavanja gozdnih površin s trajnimi travniki, manjšimi območji zemljišč v zaraščanju, dreves in grmičevja ter

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 19 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 vodnih območij. Manjši delež zavzemajo njivska zemljišča ter pozidana in sorodna zemljišča; - Poslovna cona Drnovo vzhod (2. faza): menjavanje razdrobljenih njivskih površin s trajnimi travniki; - Poslovna cona Drnovo zahod (2. faza): izključno sklenjene njivske površine.

3.3 Gospodarska javna infrastruktura

3.3.1 Cestno omrežje

Glavna prometnica, ki s cestnim prometom napaja obravnavano območje je avtocesta A2 Karavanke - Obrežje, odsek Smednik - Krška vas. Navezava je možna preko obstoječega priključka Drnovo. Z DPN za Letališče Cerklje ob Krki (Ur.l. RS, št. 73/2008) je načrtovan nov priključek Skopice.

Severno od območja Poslovne cone Drnovo zahod poteka lokalna cesta Drnovo - Velika vas, ki se z zahodne strani priključuje na državno cesto G1-5/0336, odsek Krško – Drnovo. Na tej državni cesti sta ob CP Drnovo zgrajeni krožni križišči, ki zagotavljata nemoten in tekoč promet za vse prometne udeležence. Severno od Poslovne cone Drnovo vzhod poteka zgrajeni del obvoznice Drnovo, ki se nadaljuje v načrtovani del po DPN za Letališče Cerklje ob Krki.

Z DPN za Letališče Cerklje ob Krki je predvidena tudi deviacija ceste Drnovo - Črešnjice, ki poteka vzdolž zahodnega roba obravnavanega območja.

Daljinska kolesarska povezava Novo Mesto - Otočec - Kostanjevica - Čatež ob Savi poteka južno od Letališča Cerklje ob Krki po regionalni cesti R2-419/1206.

3.3.2 Okoljska in energetska infrastruktura ter elektronske komunikacije

3.3.2.1 Kanalizacijsko omrežje

V območju gospodarskega središča Feniks še ni zgrajenega kanalizacijskega omrežja.

Na širšem območju je predvidena gradnja javne kanalizacije v ločenem sistemu s čiščenjem odpadnih voda na ČN Krška vas, po idejni zasnovi, izdelal IEI (št. 6K S 18.11, november 2006). V DPN za gradnjo Letališča Cerklje ob Krki je bila navezava javne kanalizacije za odpadne komunalne vode severnega dela letališča na predvideno javno kanalizacijo v ločenem sistemu s čiščenjem odpadnih voda na ČN Krška vas, že opredeljena. Priključitev na javni kanalizacijski sistem se izvede ob južni strani naselja Skopice.

Pred priključitvijo objektov v območju gospodarskega središča Feniks bo treba zgraditi čistilno napravo Krška vas s pripadajočo sekundarno kanalizacijo (predmet DPN za Letališče Cerklje ob Krki; Ur.l. RS, št. 73/2008).

V območju poslovne cone Drnovo zahod in v območju poslovne cone Drnovo vzhod še ni zgrajenega kanalizacijskega omrežja. Kanalizacijsko omrežje je zgrajeno na širšem območju, oz. se dograjuje in je priključeno na ČN Krško.

Teren na območju, ki je predmet tega DPN, omogoča ponikanje čistih oz. očiščenih padavinskih vod.

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 20 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008

3.3.2.1 Vodovodno omrežje

V območju gospodarskega središča Feniks še ni zgrajenega javnega vodovodnega omrežja. Najbližji javni cevovodi potekajo v naselju Skopice (po cesti iz Krške vasi) in po cesti med Krško vasjo in Cerkljami ob Krki.

Vodovodno omrežje, ki se nahaja v bližnji okolici se navezuje na vodovodni sistem, ki je v upravljanju Komunalnega stanovanjskega podjetja Brežice.

V DPN za gradnjo Letališča Cerklje ob Krki je bila navezava severnega dela letališča na obstoječe vodovodno omrežje že opredeljena tako, da bo zagotovljena ustrezna oskrba s pitno in požarno vodo tega območja. Potrebno bo zamenjati obstoječ vodovod Ø80 mm, ki poteka po lokalni cesti od naselja Skopice proti jugu. Nov vodovod ustreznih dimenzij se naveže na obstoječi vodovod NL DN 200mm, v križišču lokalne ceste iz Skopic in povezovalne ceste med naseljema Krška vas in Cerklje ob Krki, severno od naselja Boršt.

V območju poslovne cone Drnovo zahod in v območju poslovne cone Drnovo vzhod še ni zgrajenega vodovodnega omrežja (vodovodni sistem Krško), je pa zgrajeno v bližnji okolici (Drnovo, asfaltna baza).

3.3.2.2 Elektroenergetsko omrežje

V območju gospodarskega središča Feniks še ni zgrajenega elektroenergetskega omrežja.

Na širšem območju obdelave Letališča Cerklje ob Krki je obstoječe elektroenergetsko omrežje s pripadajočimi TP postajami, priključeno na električno omrežje preko povezovalnega 20 kV daljnovoda na DV Brežice – Cerklje ob Krki.

V DPN za gradnjo Letališča Cerklje ob Krki je bilo opredeljeno, da je treba za napajanje severnega dela letališča z električno energijo najprej zgraditi nove srednje napetostne povezave iz RTP Brežice. Zaradi gradnje gospodarskega središča Feniks bo treba poleg srednje napetostnega napajanja iz RTP Brežice dodatno zagotoviti dvostransko napajanje še iz RTP Krško.

Preko vzhodnega dela območja (smer S-J) poslovne cone Drnovo zahod poteka 20 kV DV, ki ga je treba upoštevati pri izdelavi prostorskega akta. V območju poslovne cone Drnovo vzhod še ni zgrajenega SN omrežja, je pa zgrajeno v bližnji okolici in je priključeno na RTP Krško.

3.3.2.3 Omrežje elektronskih komunikacij

V območju gospodarskega središča Feniks še ni zgrajenega omrežja elektronskih telekomunikacij.

V naselju Cerklje ob Krki se nahaja obstoječa telefonska centrala, ki jo je treba zaradi zvišanja števila uporabnikov telekomunikacijskih storitev povečati, vključno z dograditvijo telekomunikacijskega omrežja.

Optično telekomunikacijsko omrežje poteka ob avtocesti Ljubljana - Obrežje (v lasti DARS-a). Optično telekomunikacijsko omrežje je izvedeno tudi v RTP Brežice (v lasti ELES-a).

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 21 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008

V območju poslovne cone Drnovo zahod je optično telekomunikacijsko omrežje (v lasti DARS-a) zgrajeno ob vzhodnem in južnem delu območja. V območju poslovne cone Drnovo vzhod optično telekomunikacijsko omrežje (v lasti DARS-a) poteka preko južnega dela poslovne cone in ga bo treba upoštevati pri izdelavi prostorskega akta.

3.3.2.4 Ogrevanje

Območje gospodarskega središča Feniks, območji poslovne cone Drnovo zahod in poslovne cone Drnovo vzhod, se nahajajo na vplivnem področju oskrbe z zemeljskim plinom.

Najbližje plinovodno omrežje območju gospodarskega središča Feniks poteka od naselja Črešnjice, kjer se nahaja plinska merilno reducirna postaja, preko Cerkelj ob Krki, Boršta do Krške vasi. Plinovodno omrežje je zgrajeno tudi na območju Drnovega.

V DPN za gradnjo Letališča Cerklje ob Krki je bilo opredeljeno, da je treba za napajanje z zemeljskim plinom najprej zgraditi plinovodno povezavo do naselja Stopice in nadalje proti jugu, do obstoječega plinovoda pri naselju Boršt.

Dolgoročno je načrtovan mednarodni prenosni plinovod Dolga vas (madžarska meja) – Opatje selo (italijanska meja), za katerega je izdelana predhodna študija trase.

3.3.2.5 Razsvetljava

Na obravnavanem območju še ni zgrajenega omrežja javne razsvetljave.

V DPN za gradnjo Letališča Cerklje ob Krki je bilo opredeljeno, da je treba za izgradnjo javne razsvetljave na območju severnega dela letališča najprej zgraditi srednje napetostno elektroenergetsko omrežje s transformatorskimi postajami in pripadajočim nizkonapetostnim omrežjem. Pogoj za to pa je izgradnja srednje napetostne povezave do RTP Brežice in RTP Krško.

3.3.2.6 Sovpadanje novih ureditev z že sprejetimi prostorskimi akti

Zaradi načrtovane železniške ureditve na območju gospodarskega središča in poteka železnice po delu območja za potrebe civilnega zračnega prometa, spremljajočih logističnih in storitvenih dejavnosti ter razvojnega območja zahod na severni strani letališča Ceklje ob Krki, bo potrebno lokalno prestaviti nekatere trase načrtovane komunalne, energetske infrastrukture in trase elektronskih komunikacij, ki so bile opredeljene v DPN za gradnjo Letališča Cerklje ob Krki.

Ureditve HE Brežice ne tangirajo območja DPN izgradnjo gospodarskega središča Feniks.

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 22 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 3.4 Območja varstvenih režimov

3.4.1 Kulturna dediščina

Na območju obdelave državnega prostorskega načrta se nahajajo 4 evidentirane enote kulturne dediščine, vpisane v Register nepremične kulturne dediščine (RKD): - Velika vas pri Krškem – arheološko najdišče (EŠD 9815) - Drnovo – arheološko najdišče Neviodonum (EŠD 128) - Izvir – Trasa in zajetje rimskega vodovoda (EŠD 11068) - Vihre – arheološko najdišče (EŠD 9817)

V neposredni bližini predvidenih prostorskih ureditev se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine, ki s prostorskimi ureditvami, ki bodo predmet DPN ne bodo neposredno tangirane, treba pa jih je posredno upoštevati zaradi načrtovanja možne navezave gospodarskega središča na železniško omrežje: - Mrtvice – arheološko najdišče (EŠD 9813) - Gorica pri Krškem (EŠD 9810) - Dolenje Skopice – arheološko najdišče Ravne (EŠD 10779) - Zasap - – arheološko najdišče Zasapi (EŠD 10608) - Velika vas pri Krškem – cerkev sv. Martina (EŠD 1961) - Velika vas pri Krškem – kapelica sv. Nikolaja (EŠD 12617) - Drnovo - cerkev sv. Janeza Krstnika (EŠD 1964) - Mrtvice – kapelica (EŠD 22275) - Vihre – cerkev sv. Urha (EŠD 1965) - Gorenje Skopice – Villa rustica Pečina (EŠD 15568) - Gorenje Skopice – Spominska plošča NOB (EŠD 10492) - Vihre – lipa pri cerkvi sv. Urha (EŠD 9822) - Jelše pri Velikem Podlogu – Skulptura Forme Vive (EŠD 9811)

Slika 9: Območja kulturne dediščine (RKD, 2008)

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 23 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 3.4.2 Varstvo naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti

Na obravnavanem območju DPN se ne nahajajo zavarovana območja narave in območja Natura 2000. Na širšem območju plana se nahajajo naslednja območja Natura 2000: pSCI Krka (SI3000227), približno 1900 m v smeri proti jugu; pSCI Vrbina (SI3000234), približno 600 m severno; pSCI Ajdovska jama, približno 900 m severozahodno ter SPA Krakovski gozd - Šentjernejsko polje (S5000012) in pSCI Krakovski gozd (SI3000051), približno 1900 m jugozahodno.

Na območju DPN se ne nahajajo ekološko pomembna območja in naravne vrednote. Najbližji EPO območji sta: Sava od Radeč do državne meje (ID 63700), Ajdovska jama (ID 63300) in Krakovski gozd (ID 61500). Najbližji naravni vrednoti sta: Boršt – gramoznica (Evid. št. 8338) in Krakovski gozd (Evid. št. 150).

Slika 10: Območja Natura 2000 in ekološko pomembna območja (Atlas okolja, 2007)

4.4.3 Območja vodnih virov

Na samem območju gospodarskega središča Feniks ni vodovarstvenih območij virov pitne vode. Severno od gospodarskega središča so vodovarstvena območja podzemnih vodnih virov Drnovo (Beli Breg) in Brege, ki sta zavarovana z Odlokom o varstvu podzemne pitne vode na območju varstvenih pasov črpališča vodovoda Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/85). Drugo vodovarstveno območje teh dveh vodnih virov je najbližje območju Poslovne cone Drnovo - zahod, od njega pa je oddaljen okrog 500 metrov proti severovzhodu. Gospodarsko središče leži dolvodno od obeh črpališč in jih ne ogroža. Podzemni vodni vir je ogrožen zaradi kmetijstva, saj so pogosto prekoračene vrednosti za desetil-atrazin. Vsebnosti nitrata so v črpališču Drnovo relativno visoke (okrog 40 mg/l; MDK 50 mg/l), prav tako v črpališču Brege, kjer so manjše (20-30 mg/l).

Vodovarstvena območja bodo spremenjena v skladu s Pravilnikom o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 05/06). Strokovne podlage in predlog vodovarstvenih območij se že pripravljajo (Strokovne podlage za pripravo akta o zavarovanju dela vodnega telesa zajetega v črpališče Drnovo in Brege na Krškem

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 24 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 polju - delovno gradivo, Geoko d.o.o., 2007). Prikazan je tudi predlog teh območij, pri čemer je treba opozoriti, da gre za delovna gradiva, zato se v nadaljevanju projekta posamezna območja lahko še spremenijo. Gospodarsko središče ni v trenutno predlaganih vodovarstvenih območjih. Območje Poslovna cona Drnovo zahod leži tik ob meji predlaganega tretjega vodovarstvenega območja.

4.4.4 Poplavna območja

Območje gospodarskega središča Feniks se nahaja izven poplavnih območij. Na desnem bregu Save poplavno območje pogostih poplav (Q20) po Atlasu okolja zajema poplavno ravnico med Savo in Krko od sotočja do Gornjih Skopic. V gorvodnem delu sega poplavno območje ob Savi do naselij Drnovo, Brege, Mrtvice in Vihre.

Območje gospodarskega središča se območju redkejših poplav (Q100) reke Save, ki so podane v Atlasu okolja, najbolj približa na območju Mrtvic, Vihre, Sv. Urha in Skopic. Na območju Mrtvic je območje od poplavnih vod oddaljeno približno 400 metrov proti severu in približno 300 metrov proti severovzhodu na območju Skopic. Inženiring za vode d.o.o. (2008) je za potrebe prostorskih ureditev med Krškim in Brežicami izdelal tudi novo poplavno linijo Q100. Na tem delu so stoletne vode od roba območja Feniks oddaljene le 150 metrov. Stoletne visoke vode se približajo tudi območju Poslovne cone Drnovo - vzhod. Meja poplavnih vod se na tem delu nahaja 400 metrov severno v vasi Drnovo.

Slika 11: Območja vodnih virov in območja poplav

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 25 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 4. Opis predvidenih ureditev in pogojev

4.1 Prostorske ureditve, ki se načrtujejo z državnim prostorskim načrtom

4.1.1 Programska izhodišča

Razvoj logističnih središč je izrazito vezan na razvoj različnih prometnih sistemov. Gradnja središča na obravnavanem območju izhaja iz povezanosti cestnega in zračnega prometnega sistema, za razvoj tipičnega logističnega središča pa je ključna tudi ustrezna navezava na železniško omrežje.

Dosedanje ugotovitve strokovnih podlag kažejo, da je navezava gospodarskega središča na železniško omrežje ne glede na varianto problematična z okoljskega in prostorskega vidika ter tehnično zahtevna, toda izvedljiva. V nadaljevanju projekta bo ugotovljena ekonomska upravičenost navezave. Obe lokalni skupnosti opozarjata na verjetno družbeno nesprejemljivost železniške proge ne glede na potek. Že v tej fazi (ter upoštevajoč, da trasa železniške proge ni predmet DPN) je torej smiselno razmišljati tudi o drugačnem konceptu razvoja logistične dejavnosti v gospodarskem središču oz. drugi lokaciji na železniško omrežje vezanega logističnega terminala v regiji.

Upoštevajoč problematiko navezave na železniško omrežje sta okviru DPN oblikovana dva razvojna scenarija:

1. scenarij: Razvoj gospodarskega središča brez navezave na železniško omrežje in s prilagojenim programom logističnega terminala na območju med AC in letališčem. 2. scenarij: Razvoj gospodarskega središča z navezavo na železniško omrežje in na to omrežje vezanim logističnim terminalom na območju med AC in letališčem.

Scenarija sta dejansko razvita kot fazi - izgradnja središča po 1. scenariju še vedno predstavlja zaključeno prostorsko in funkcionalno celoto, 2. scenarij pomeni (lahko tudi dolgoročno) nadgradnjo oz. razširitev gospodarskega središča zgrajenega po 1. scenariju.

V okviru scenarijev je možno razmišljati tudi o dodatnem scenariju:

3. scenarij Razvoj gospodarskega središča brez navezave na železniško omrežje in s prilagojenim programom logističnega terminala na območju med AC in letališčem ter razvojem logističnega terminala vezanega na železniško omrežje na drugi lokaciji v regiji.

Ta scenarij v okviru osnutka DPN ni podrobneje razdelan, saj (še) niso opravljene podrobne preveritve, ali je to s funkcionalnega vidika smiselno, prostorsko izvedljivo in okoljsko sprejemljivo. V tej fazi so evidentirane le možne lokacije (glej poglavje 5.7).

Preveritve tega scenarija lahko potekajo tudi izven postopka obravnavanega DPN.

V nadaljevanju so predstavljena programska izhodišča za osrednji del gospodarskega središča v dveh scenarijih ter programska izhodišča za poslovno cono Drnovo.

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 26 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 Osrednji del gospodarskega središča - 1. scenarij

Prvi scenarij predvideva razvoj logističnih (L) dejavnosti, ki niso vezane na železnico, spremljevalne - poslovne in centralne dejavnosti (S) ter objekte tehnološkega parka (T): - objekti logističnih distribucijskih centrov (L), - objekti za proizvodnjo (L), - objekti okoljske infrastrukture (S), - objekti tehnološkega inkubatorja (T), - objekti poslovne dejavnosti (T), - investicijsko središče (T), - objekti spremljajočih servisnih in storitvenih dejavnosti v okviru logističnega centra (S).

Osrednji del gospodarskega središča - 2. scenarij

Predvidene dejavnosti logističnega središča v primeru 2. scenarija se izvajajo v treh osnovnih fazah:

I. faza: od 2010 do 2020 (povezovanje cestnega in zračnega prometnega sistema). Obsega razvoj logističnih (L) dejavnosti, ki niso vezane na železnico, spremljevalne - poslovne in centralne dejavnosti (S) ter objekte tehnološkega parka (T): - objekti logističnih distribucijskih centrov (L), - objekti za proizvodnjo (L), - objekti okoljske infrastrukture (S), - objekti tehnološkega inkubatorja (T), - objekti poslovne dejavnosti (T), - investicijsko središče (T), - objekti spremljajočih servisnih in storitvenih dejavnosti v sklopu I. faze (S).

II. faza: od 2015 do 2025 (povezovanje železniškega, cestnega in zračnega prometnega sistema). V II. fazi se planirajo dodatne logistične (L) in spremljevalne (S) dejavnosti: - terminal za generalni tovor (L), - avtomobilski terminal (L), - objekti logističnih distribucijskih centrov (L), - železniška postaja (L), - kontejnerski terminal (L), - odprti prostori za prazne kontejnerje (L), - skladišče za frigo kontejnerje (L), - začasno skladišče za pretovor (L), - vstopni objekt logističnega terminala (L), - objekti za proizvodnjo (L), - objekti spremljajočih servisnih in storitvenih dejavnosti v sklopu II. faze (S).

III. faza: od 2025 do 2030. V III. fazi se planirajo dodatne površine za logistične dejavnosti (L): - razširitev terminala za generalni tovor (L), - razširitev avtomobilskega terminala (L).

Poslovna cona Drnovo

Razvojni program 2. faze Poslovne cone Drnovo zahod in 2. faze Poslovne cone Drnovo vzhod se smiselno navezuje na program 1. faze izgradnje poslovne cone Drnovo vzhod (OPPN v pripravi) ter planskih usmeritev za Poslovno cono Drnovo

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 27 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 zahod. Območje Poslovne cone Drnovo zahod je po planskih usmeritvah opredeljeno kot območje za opravljanje proizvodnih, proizvodno - obrtnih dejavnosti in centralnih dejavnosti. Predvidena je tudi ureditev prometnih in glavnih infrastrukturnih koridorjev v katerih se uredi in zgradi potrebna prometna in komunalna infrastruktura za delovanje območja.

V območju poslovnih con, ki so predmet DPN je predviden nadaljnji razvoj: - gospodarskih dejavnosti, kjer nastajajo proizvodi z visoko dodatno vrednostjo, predvsem posamezne okolju prijazne predelovalne dejavnosti ter - poslovnih, storitvenih in centralnih dejavnosti.

4.1.2 Urbanistična zasnova

Urbanistična zasnova podaja predlog za celovito načrtovanje gospodarskega središča na podlagi dveh razvojnih scenarijev, ki predstavljata zaključeni celoti. Podlaga za izdelavo urbanistične zasnove je širši razvojni koncept zasnove intermodalnega vozlišča s spremljajočimi dejavnostmi ob Letališču Cerklje ob Krki.

Zasnova se navezuje na zasnovo opredeljeno v DPN za Letališče Cerklje ob Krki ter hkrati zapolnjuje neizkoriščene dele ureditvenega območja tega DPN.

Izhodišče za določitev scenarijev pogojuje dejanska realizacija železnice, ki poleg cestnega in zračnega prometa predstavlja glavno nosilko razvoja osrednjega dela gospodarskega središča. Scenarij 1 predvideva razvoj vzhodnega dela osrednjega območja gospodarskega središča, brez kontejnerskega terminala, ki je pogojen z umestitvijo železnice. Ne glede na to pa se dolgoročno varuje rezervat za železnico. Scenarij 2 predstavlja dopolnitev dejavnosti, ki se načrtujejo v zahodnem delu z umestitvijo železnice in izgradnjo kontejnerskega terminala.

Območje je razdeljeno na posamezne enote urejanja prostora, katerim je določena podrobnejša namenska raba z usmeritvami za umestitev dejavnosti. Izdelana je zasnova prometnih ureditev, vključno s površinami za mirujoči promet ter zasnova javnih in zelenih površin z navezavami na širše zaledje.

V fazi izdelave dopolnjenega osnutka DPN bodo podane tudi usmeritve za elemente urbanističnega, arhitekturnega in krajinsko arhitekturnega oblikovanja.

Območje se programsko deli na več enot, ki se vsebinsko in infrastrukturno navezujejo in med seboj dopolnjujejo. Osrednje območje gospodarskega središča Feniks sestavljajo naslednja območja: - poslovna cona Cerklje ob Krki, - tehnološki razvojni park, - logistično središče.

Razmestitev območij je razvidna iz grafičnega dela osnutka državnega prostorskega načrta : karta 4.2.1 Ureditvena situacija - 1. scenarij in karta 4.2.2 Ureditvena situacija - 2. scenarij.

Opis zasnove osrednjega dela gospodarskega središča – 1. scenarij

Območje se priključuje na traso avtoceste Ljubljana - Obrežje na priključku Skopice, predvidenim že z DPN za Letališče Cerklje ob Krki. Tako vzpostavljena prometna povezava skupaj z že predvideno prometnico ob obstoječi drevesni zasaditvi znotraj območja omenjenega DPN tvori »urbani V«, ob katerem se površine namenjajo razvoju

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 28 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 predvsem centralnih - torej pretežno urbanih dejavnosti. Urbanistična zasnova tega dela območja predpostavlja oblikovanje reprezentativne arhitekture manjšega merila s težnjo ustvarjanja kvalitetnega grajenega konteksta in prilagajanja slednjega k obstoječi drobni vaški strukturi.

S kombinacijo obstoječe vegetacije in predvidenimi novimi ureditvami zelenih površin se istočasno vzpostavlja kvaliteten preplet grajenega in zelenega sistema ter s tem pogoji za optimalno delovno okolje.

Slika 12: Urbanistična zasnova – 1. scenarij

Obenem se s takšno razmestitvijo dejavnosti na severni strani do avtoceste sprostijo večje površine potrebne za prostorsko ekstenzivne dejavnosti, ki jih predvidena prometna mreža deli na vzhodno in zahodno stran. Vzhodna, zaradi tesnejše povezave z območjem centralnih dejavnosti, je namenjena razvoju tehnološkega parka, zahodna pa proizvodnim in logističnim dejavnostim z visoko dodano vrednostjo. Takšna prostorska razmestitev dejavnosti je z vidika faznosti in gradnje morebitnega kontejnerskega terminala kot enega izmed možnih scenarijev prostorskega razvoja bolj smiselna, saj je s tem dopuščena opcija kasnejšega razvoda industrijskih tirov neposredno v območje.

Območje v celoto povezuje prometna mreža, ki upošteva prometne nastavke DPN za letališče Cerklje ob Krki in sicer tako, da se na severni strani območja uredi obvozna cesta z iztekom v novo predvidenem krožišču. Ločnica z avtocesto Ljubljana - Obrežje postane vegetacijski pas, ki vizualno opredeli rob območja. Notranja razvejanost posameznih območij temelji na povezovalni cesti v smeri sever - jug, ki veže glavno prometno os z obvozno cesto, hkrati pa je odvisna predvsem od predvidenega oblikovanja objektov in dopustnih dejavnosti, ki se vanje lahko umeščajo. Skladno s prostorskim razvojem območja se ohranjajo oz. deviirajo tudi obstoječe poljske poti.

V območju se razvijajo naslednji objekti: - objekti logističnih distribucijskih centrov - objekti za proizvodnjo - objekti okoljske infrastrukture - objekti tehnološkega inkubatorja - objekti poslovne dejavnosti - investicijsko središče - objekti spremljajočih servisnih in storitvenih dejavnosti v okviru logističnega centra (npr. objekt bencinske črpalke, objekt modela, objekt gostinske dejavnosti, objekt pralnice za tovorna vozila, objekt servisne delavnice)

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 29 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 Predmet DPN je tudi razširitev območja letaliških ploščadi zahodno od ploščadi opredeljene v DPN za Letališče Cerklje ob Krki.

Opis zasnove osrednjega dela gospodarskega središča – 2. scenarij

2. scenarij prostorskega razvoja je v programskem smislu nadgradnja 1. scenarija opisanega v prejšnjem poglavju. Bistveno razliko v vsebinskem smislu predstavlja vzpostavitev logističnega centra, ki zahteva gradnjo kontejnerskega terminala (v nadaljevanju KT) ter s tem traso železniške proge.

Program logističnega centra pomeni »monofunkcionalno« cono, katere razvoj je podrejena potrebam logističnih dejavnosti. Območje se zato lahko razvija ločeno, kot ena izmed prostorskih in funkcionalnih faz gospodarskega središča.

Razmestitev dejavnosti vzhodnega dela območja omogoča naknadno trasiranje železnice. Izdelane variantne rešitve so pokazale da je iz okoljskega in prostorskega vidika najbolj ustrezna trasa železniške proge s prihodom v območje iz vzhodne strani. Glede na nedorečenosti regionalnih železniških povezav pa dopušča urbanistična zasnova območja tudi trasiranja železniške proge iz smeri Dobove, Krškega oziroma Novega Mesta.

Slika 13: Urbanistična zasnova – 2. scenarij

Predvidena rešitev predlaga izvennivojsko križanje železnice pod avtocesto vzhodno od AC priključka Skopice in ostaja poglobljena do prečkanja z glavno prometno hrbtenico območja, ki teče v smeri V-Z. Poglobitev železnice se izkorišča za morebitno gradnjo podzemnega železniškega terminala v navezavi na predviden terminal potniškega zračnega prometa. Zaradi narave tehnologije logističnih storitev se železniška proga proti zahodni strani območja postopoma dviguje, kjer se na nivoju terena nato razveja v harfo za potrebe železniške postaje in kontejnerskega terminala.

Postavitev KT izhaja iz želje po ohranitvi čim večjih površin kvalitetnih kmetijskih zemljišč in je zato pomaknjen čimbolj proti severu in vzhodu. Severno in južno od kontejnerskega terminala se površine namenjajo razvoju skladiščnih in drugih prostorov za potrebe logističnih dejavnosti. Zasnova cone omogoča njen linearen razvoj, kar dopušča možnosti po fleksibilni fazni gradnji in prilagajanju območja razvojnim potrebam. Logistični center je zasnovan kot območje zaprtega tipa. Pred vhodom so tako predvidene površine za začasno parkiranje tovornjakov, spremljajoče

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 30 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 servisne in centralne dejavnosti (bencinska črpalka, pošta, banka, motel,…) in upravna stavba logističnega centra s carino.

Kontejnerski terminal je zasnovan kot sodobno pretovorno središče. Zanj je rezervirana dolžina 720 m ravnega tira. Na južni strani je predvidena železniška (ranžirna postaja). Slednja se v primeru vzhodne trase železniške proge zasnuje kot čelna postaja. V primeru odločitve vzpostavitve proge v smeri Dobova - Novo Mesto pa zasnova omogoča tudi pretočno železniško postajo. Terminal predvideva postavitev portalnega dvigala, pod katerim so zagotovljene površine za začasno odlaganje kontejnerjev ter dva razkladalno-nakladalna tira. Neposredno ob njem je približno 7000 m² površin namenjenih odprtemu depoju kontejnerjev. Na severni in južni strani so nato predvidene površine za postavitev skladiščnih prostorov, katerim je omogočena direktna navezava na industrijski tir in s tem optimalni pogoji za logistično dejavnost.

Predvidene dejavnosti gospodarskega središča v primeru 2. scenarija se izvajajo v treh osnovnih fazah:

I. faza: od 2010 do 2020 (povezovanje cestnega in zračnega prometnega sistema). Obsega razvoj logističnih dejavnosti, ki niso vezane na železnico, spremljevalne – poslovne in centralne dejavnosti ter objekte tehnološkega parka: - objekti logističnih distribucijskih centrov - objekti za proizvodnjo - objekti okoljske infrastrukture - objekti tehnološkega inkubatorja - objekti poslovne dejavnosti - investicijsko središče - objekti spremljajočih servisnih in storitvenih dejavnosti v okviru logističnega centra potreb I. faze (npr. objekt bencinske črpalke, objekt modela, objekt gostinske dejavnosti, objekt pralnice za tovorna vozila, objekt servisne delavnice)

II. faza: od 2015 do 2025 (povezovanje železniškega, cestnega in zračnega prometnega sistema). V II. fazi se planirajo dodatne logistične in spremljevalne dejavnosti: - terminal za generalni tovor - avtomobilski terminal - objekti logističnih distribucijskih centrov - železniška postaja - kontejnerski terminal - odprti prostori za prazne kontejnerje - skladišče za frigo kontejnerje - začasno skladišče za pretovor - vstopni objekt logističnega terminala - objekti za proizvodnjo, - objekti spremljajočih servisnih in storitvenih dejavnosti v okviru logističnega centra potreb II. faze

III. faza: od 2025 do 2030. V III. fazi se planirajo dodatne površine za logistične dejavnosti: - razširitev terminala za generalni tovor - razširitev avtomobilskega terminala

Predmet DPN je tudi v tem primeru razširitev območja letaliških ploščadi zahodno od ploščadi opredeljene v DPN za Letališče Cerklje ob Krki.

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 31 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 Opis zasnove območja Poslovne cone Drnovo vzhod (2. faza) in Poslovne cone Drnovo zahod (2. faza)

Zasnova obeh območij temelji na oblikovanju urbanega rastra na način, ki bo omogočal prilagodljivost različnim dejavnostim in uporabnikom območja ter dovolj manevrskega prostora tudi za atraktivno arhitekturno zasnovo objektov. Cestna mreža območja 2. faze Poslovne cone Drnovo zahod se bo navezovala neposredno na mrežo 1. faze. Na obeh območij bo zagotovljen ustrezno oblikovan javni prostor ter zeleni robni pasovi.

Pregled predvidenih objektov po enotah urejanja prostora

Za posamezne enote urejanja bodo z uredbo o DPN predpisani dopustni objekti v skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov (Ur.l. RS, št. 33/03, 78/05).

Preglednica 2. Informativni pregled predvidenih in dopustnih objektov po enotah urejanja

Oznaka Predvideni Prevod iz Uredbe o klasifikaciji vrst Predvidena območja objekti objektov (Ur.l. RS, št. 33/03, 78/05) namenska raba CDD1 CDD2 12630 stavbe za izobraževanje in objekti tehnološkega inkubatorja CDD - območje CDD3 znanstveno raziskovalno delo objekti poslovne dejavnosti centralnih CDD4 12203 druge upravne in pisarniške stavbe investicijsko središče dejavnosti CDD6 12202 banke, pošte, zavarovalnice CDD7 12303 bencinski servisi objekt bencinske črpalke 12111 hotelske in podobne stavbe za počivališče za tovorna vozila kratkotrajno nastanitev CDD - območje objekt motela 12112 gostilne, restavracije in točilnice CDD5 centralnih objekt gostinske dejavnosti 12304 stavbe za druge storitvene dejavnosti objekt pralnice za tovorna vozila dejavnosti objekt servisne delavnice 24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje E - območje E1 energetska postaja energetske in 23020 energetski objekti E2 transformatorska postaja okoljske infrastrukture 12304 stavbe za druge storitvene IG1 objekti logističnega dejavnosti IG - območje IG2 distribucijskega centra 12510 industrijske stavbe proizvodnih IG5 objekti za proizvodnjo 12304 stavbe za druge storitvene dejavnosti IG6 blagovno distribucijski centri dejavnosti tehnološki inkubator 12630 stavbe za izobraževanje in IG - območje okoljski in energetski inkubator znanstveno raziskovalno delo IG3 proizvodnih operativni prostori tehnološkega 24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki dejavnosti parka niso uvrščeni drugje tehnološki inkubator 12630 stavbe za izobraževanje in okoljski in energetski inkubator znanstveno raziskovalno delo operativni prostori tehnološkega 24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki IG - območje IG4 parka niso uvrščeni drugje proizvodnih objekti za proizvodnjo 12510 industrijske stavbe dejavnosti objekti logističnega 12304 stavbe za druge storitvene distribucijskega centra dejavnosti

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 32 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 12410 postaje, terminali, stavbe za IG - območje IG7 terminal za generalni tovor izvajanje elektronskih komunikacij ter z proizvodnih IG8 avtomobilski terminal njimi povezane stavbe dejavnosti PC - območje počivališče za tovorna vozila 24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki prometne PC3 vstopni objekt logističnega niso uvrščeni drugje infrastrukture / terminala površine cest 12410 postaje, terminali, stavbe za PŽ - območje železniška postaja izvajanje elektronskih komunikacij ter z prometne PŽ1 železniški tiri njimi povezane stavbe infrastrukture / začasno skladišče za pretovor 212 železnica površine železnic 12520 rezervoarji, silosi, skladišča ZP1 ZP2 ZP3 kolesarske in peš poti ZP4 ZP - območje parkovne ureditve ZP5 zelenih površin poljske poti ZP6 ZP7 ZP8

V nadaljevanju projekta bodo za posamezne enote urejanja opredeljene tudi dopustne dejavnosti v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti. Namen opredelitve dopustnih dejavnosti je osredotočiti razvoj območja v dejavnosti s t.i. čistimi tehnologijami.

4.1.3 Cestno omrežje

Navezave na cestni sistem

Večji del prometnih navezav za potrebe gospodarskega središča Feniks je zasnovan že v DPN za Letališče Cerklje ob Krki (Ur.l. RS, št. 73/2008). Predvidena je: - izgradnja novega avtocestnega priključka "Skopice" med Vihrami in Skopicami z neposredno navezavo na območje gospodarskega središča; - izgradnja 2. in 3. faze obvoznice Drnovo, ki je namenjena razbremenitvi naselja Drnovo tranzitnega prometa (v smeri proti Krški vasi in Cerkljam ob Krki) - neposredno na to obvoznico se naveže območje Poslovne cone Drnovo vzhod (2. faza); - prestavitev ceste Drnovo - Črešnjice zahodno od letališča; prestavitev je posledica podaljšanja vzletno pristajalne steze, hkrati pa je cesta namenjena neposredni navezavi vojaškega dela območja letališča na avtocestni priključek Drnovo ter razbremenitvi naselij Črešnjice pri Cerkljah in Cerkelj ob Krki. Na to cesto se lahko dolgoročno naveže tudi zahodni del območja gospodarskega središča.

Za potrebe prometnega napajanja Poslovne cone Drnovo zahod se na lokalni cesti Drnovo - Velika vas pri Krškem izvede priključek z ustrezno prilagojenimi zavijalnimi radiji.

Interno cestno omrežje

V območju logističnega središča je zasnovano cestno omrežje za potrebe dostave tovora. Cesta ima 2 vozna pasova širine 3,50 metra, ter na vsaki strani zelenico širine 2,50 m ter hodnik za pešce širine 3,00 metra. Skupna širina cestišča tako znaša 18,0

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 33 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 metra. Vsi zavijalni radiji na priključkih ter v križiščih so prilagojeni največjim tovornim vozilom.

Glavno servisno cesto predstavlja cesta, ki povezuje krožni križišči zunanjega premera 70 metrov, ki sta locirani na SV in SZ delu gospodarskega središča. Krožno križišče na SZ delu terminala predstavlja tudi vstopno točko za vhod v železniški terminal, ki je predviden na severozahodnem delu območja. Južno od obeh rondojev sta še 2 rondoja identičnih dimenzij kot zgornja, locirana približno 400 metrov narazen.

Vse ceste v gospodarskem središču so oblikovane v pravokotno mrežo, razen neposrednih cestnih povezav med krožnimi križišči, ki glede na preostale ceste potekajo diagonalno.

V območju so predvidene parkirne površine za tovornjake s prikolicami ter za vlačilce. Parkirna mesta so širine 4,0 metra ter dolžine 20,0 metra. Parkirna mesta za tovorna vozila se izvedejo na nivoju terena.

Parkirišča za osebna vozila 2,5 x 5,0 metra se izvedejo na nivoju terena pred poslovnimi objekti za uvozi. Severno od glavnega letališkega poslopja se izvede večje parkirišče za osebna vozila na nivoju terena. V območju letališkega terminala je že v DPN za Letališče Cerklje ob Krki predvidena garažna hiša za osebna vozila.

Vzdolž glavnih cest znotraj območja so predvidene kolesarske steze.

4.1.4 Železniško omrežje

Interno železniško omrežje na območju gospodarskega središča je za potrebe osnutka DPN zasnovano na predpostavki železniške navezave po varianti 2.1, ki se po prelimirani presoji izkazuje kot najbolj primerna (glej poglavje 5.5). Zasnovano interno omrežje se lahko na obstoječe železniško omrežje brez prilagoditve naveže tudi na variante iz smeri Dobova, v primeru variant iz smeri Krškega pa bi bilo treba to omrežje ustrezno prilagoditi.

Na območju logističnega središča je v primeru 2. razvojnega scenarija predvidena industrijska postaja dolžine 750 m z uvoznim, odvoznim in manipulativnim oz. strojnim tirom ter varovanim prostorom za še dva postajna tira enake koristne dolžine. Na koncu postaje so tiri preko tipskih kretnic medsebojno povezani v izvlečni tir za sprostitev železniške vlakovne lokomotive. Glede na predvideno elektrifikacijo industrijske železnice zunaj območja DPN za gospodarsko središče Feniks, bo potrebno tudi tire postaje ustrezno elektrificirati.2

Na severni strani postaje je predviden kontejnerski terminal s portalnimi dvigali razpona 23,40 m, pod katerimi sta speljana dva tira v dolžini 700 m. Dva tira enake dolžine je možno zgraditi tudi na južni strani žerjavne proge portalnih dvigal, s tem, da se lahko koristijo ali za potrebe t.i. Huckepaka ali pa za potrebe kontejnerskega terminala, če se na žerjavno progo namestijo portalna dvigala s previsnimi polji. Pred skladiščne objekte oz. regalna skladišča so speljani tudi tiri na nasprotni strani cestnih površin, tako da se železniški in cestni promet medsebojno ne ovirata. Uvoz na tire na kontejnerskem terminalu bo izveden preko izvlečnega tira na vzhodni strani centra, ki bo istočasno

2 V primeru, da industrijska železnica od priključka na obstoječo glavno progo do industrijske postaje v gospodarskem središču ne bo elektrificirana, bo potrebno na postaji Krško in Dobova zagotoviti ustrezne diesel lokomotive, ki bodo vlake za logistično središče prevzemale na teh dveh postajah. Glede na to, da je na postaji Dobova že tako potrebna menjava električnih lokomotiv za smer Zagreb zaradi različne napetosti, je sama elektrifikacija vprašljiva (razen uporabe večsistemskih lokomotiv).

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 34 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 lahko služil tudi kot dovozno/odvozni industrijski tir za potrebe območja tehnološkega parka.

Dovozna proga do same postaje se kot izvlečni tir ne more koristiti, saj bo pred industrijsko postajo potekala v vzponu po prihodu iz vkopa na površje, kar pa ni primerno za izvlečni tir. Za dostavo na tire kontejnerskega terminala bo na razpolago izvlečni tir v dolžini približno 500 m brez zasedbe cestnih prehodov zunaj logističnega središča. Ostali tiri v samem logističnem centru bodo na zahodni strani zaključeni s tirnimi zaključki in jih bo po potrebi v primeru podaljševanja logističnega centra na zahod možno primerno podaljševati.

4.2 Območje državnega prostorskega načrta

Območje DPN bo zajemalo površine, na katerih so načrtovane prostorske ureditve, vključno s površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno rabo ter ureditve, ki so potrebne za delovanje prostorskih ureditev, in površine, na katerih so načrtovane ureditve, ki so potrebne zaradi prilagoditev obstoječih ureditev.

Območje DPN bo obsegalo: - osrednje območje gospodarskega središča Feniks, ki obsega (1) logistično središče, (2) tehnološko razvojni park ter (3) spremljevalne poslovne in centralne dejavnosti - Poslovno cono Cerklje ob Krki; - območje Poslovne cone Drnovo vzhod (2. faza) - območje Poslovne cono Drnovo zahod (2. faza)

Območje DPN še ni dokončno določeno. Območje bo odvisno predvsem od: - končne odločitve glede razvojnega scenarija upoštevanega v dopolnjenemu osnutku DPN, - podrobnejše določitve programov in njihovega obsega v naslednjih fazah načrtovanja, - preliminarnih ugotovitev v zvezi z možnimi poseganji na območja arheoloških najdišč na območju Poslovne cone Drnovo vzhod (2. faza) in območju Poslovne cono Drnovo zahod (2. faza) (glej poglavje 4.6.1).

Območje DPN bo predvidoma zajemalo območje, ki bo izhajalo iz obsega razvojnih programov glede na realna razvojna pričakovanja v obdobju do l. 2025 in ne celotno območje, ki je bilo predvideno v dosedanjih gradivih. To pomeni, da bo območje DPN verjetno obsegalo približno polovico prvotnega območja med Letališčem Cerklje ob Krki in AC Ljubljana - Obrežje. Predmet nadaljnje obdelave bo območje Poslovne cone Drnovo zahod med AC Ljubljana - Obrežje in cesto Drnovo - Velika vas pri Krškem, območje Poslovne cone Drnovo vzhod pa samo zahodno od ceste Drnovo - Gorica. Območje DPN v smeri proti Skopicam naj bi se zaključilo z obzidavo vzdolž dovozne ceste in vegetacijskim pasom, saj v tej fazi ni izkazanih razvojnih potreb, ki bi narekovale dodatno širitev v smeri proti Skopicam.

Območje DPN bo zaradi umestitve dodatnih razvojnih programov in internega železniškega omrežja zajemalo tudi del območja za potrebe civilnega zračnega prometa ter spremljajočih logističnih in storitvenih dejavnosti, ki je opredeljen v DPN za Letališče Cerklje ob Krki (Ur.l. RS, 73/2008).

Območje DPN v skladu s sklepom o začetku priprave in projektno nalog ne bo obsegalo trase železniške navezave na obstoječe železniško omrežje, temveč le interno železniško omrežje znotraj samega gospodarskega središča.

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 35 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 Opozarjamo, da so v posameznih grafičnih prilogah in strokovnih podlagah prikazane različne meje obdelave oz. območja gospodarskega središča, kar je posledica različnih meja v izhodiščnih gradivih in sprotnega določevanja območja DPN v skladu s postopkom usklajevanja oz. določevanja razvojnega programa.

območje DPN za Letališče Cerklje ob Krki (Ur.l. RS, št. 73/2008) območje po gradivu "Izhodišča za pripravo DPN za gospodarsko središče Feniks" (Savaprojekt d.d., november 2007) območje po obrazložitvi pobude (RRA Posavje, december 2006) informativno območje po osnutku DPN - 2. scenarij informativno območje po osnutku DPN - 1. scenarij

Slika 14: Prikaz območij gospodarskega središča Feniks

4.3 Pogoji glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja

Pogoji glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja se bodo podrobneje določili v fazi izdelave dopolnjenega osnutka DPN.

Določeni bodo naslednji urbanistični kazalci: - gradbene linije - črte, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti in - gradbene meje - črte, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča. - višina objektov bo predvidoma določena z etažnostjo objektov, - stopnja izkoriščenost zemljišč za gradnjo bo določena s faktorjem izrabe območja. Faktor izrabe območja predstavlja razmerje med vsoto bruto tlorisnih površin objektov nad terenom in površino območja teh objektov. Etaže pod terenom, prostori, ki služijo pomožnim funkcijam objekta (tehnični prostori, shrambe, garaže, parkirišča) in enostavni objekti se v izračunu faktorja izrabe območja ne upoštevajo.

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 36 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 4.4 Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

4.4.1 Kanalizacijsko omrežje (kanalizacija za odvod sanitarnih in padavinskih odpadnih vod)

V območju gospodarskega središča Feniks še ni zgrajenega kanalizacijskega omrežja.

Na širšem območju je predvidena gradnja javne kanalizacije v ločenem sistemu s čiščenjem odpadnih voda na ČN Krška vas, po idejni zasnovi, ki jo je izdelal IEI (št. 6K S 18.11, november 2006). V DPN za gradnjo Letališča Cerklje ob Krki, je bila navezava javne kanalizacije za odvod odpadnih komunalnih vod iz severnega dela letališča na predvideno javno kanalizacijo v ločenem sistemu, s čiščenjem odpadnih voda na ČN Krška vas, že opredeljena. Priključitev na predvideni javni kanalizacijski sistem Krška vas se izvede ob južni strani naselja Skopice.

Pred priključitvijo objektov na območju gospodarskega središča Feniks, bo treba zgraditi čistilno napravo Krška vas s pripadajočo povezovalno sekundarno kanalizacijo do območja gospodarskega središča Feniks.

V območju poslovne cone Drnovo zahod in v območju poslovne cone Drnovo vzhod še ni zgrajenega kanalizacijskega omrežja. Kanalizacijsko omrežje je zgrajeno na širšem območju oz. se dograjuje in je priključeno na ČN Krško. Kanalizacijo za odvod odpadnih komunalnih vod iz obeh poslovnih con se priključi na obstoječo oz. že projektirano kanalizacijo (v gradnji) s čiščenjem odpadnih voda na ČN Krška vas,

Pri zasnovi kanalizacijskega sistema je potrebno upoštevati že obstoječi sistem in naravne danosti raščenega terena. Teren na območju, ki je predmet DPN, omogoča ponikanje čistih oz. očiščenih padavinskih vod. Čista padavinska voda iz streh se disperzno ponika. Meteorne vode iz vseh cestnih utrjenih površin se kontrolirano zajame v meteorni kanalizacijski sistem in se preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj očiščene vodi v ponikovalnice.

Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno iz atestiranih materialov. Pred zasipom novozgrajenih kanalov mora biti izvršen preizkus vodotesnosti. Kanalizacija mora biti zgrajena v skladu z geotehničnimi pogoji. Dimenzije kanalov se določi na podlagi podatkov o obremenitvah v posameznem objektu oziroma funkcionalni enoti.

Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda.

4.4.2 Vodovodno omrežje

V območju gospodarskega središča Feniks še ni zgrajenega javnega vodovodnega omrežja (vodovodni sistem Brežice). Najbližji javni cevovodi potekajo v naselju Skopice (po cesti iz Krške vasi) in po cesti med Krško vasjo in Cerkljami ob Krki.

V DPN za gradnjo Letališča Cerklje ob Krki, je bila navezava severnega dela letališča na obstoječe vodovodno omrežje že opredeljena tako, da bo zagotovljena ustrezna oskrba s pitno in požarno vodo tega območja. Potrebno bo zamenjati obstoječ vodovod Ø80 mm, ki poteka po lokalni cesti od naselja Skopice proti jugu. Nov vodovod ustreznih dimenzij se bo navezal na obstoječi vodovod NL DN 200 mm v križišču

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 37 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 lokalne ceste iz Skopic in povezovalne ceste med naseljema Krška vas in Cerklje ob Krki, severno od naselja Boršt.

V območju poslovne cone Drnovo zahod in v območju poslovne cone Drnovo vzhod še ni zgrajenega vodovodnega omrežja (vodovodni sistem Krško), je pa zgrajeno v bližnji okolici (Drnovo, asfaltne baza). Obe poslovni coni se priključita na obstoječe cevovode vodovodnega sistema Krško.

Vse vodovode se opremi s hidranti praviloma nadzemne izvedbe.

Pri gradnjah, rekonstrukcijah, širitvah vodovodnega omrežja, priključitvah na vodovodno omrežje in izvedbi hidrantnega omrežja, je treba upoštevati zakonska določila in predpise. Vodovodi morajo biti zgrajeni iz atestiranih materialov. Pred zasipom novo zgrajenih vodovodov mora biti izveden tlačni preizkus. Vodovodi morajo biti zgrajeni v skladu z geotehničnimi pogoji.

Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi, predvsem podzakonski akt, ki ureja oskrbo z vodo. Upoštevati je treba veljavni pravilnik glede tehnične izvedbe in uporabe vodovodnih naprav.

Natančno dimenzijo posameznega vodovoda določi projektant na osnovi sanitarnih oziroma požarnih potreb po vodi. Za vodovod se uporabijo cevi iz nodulirane litine. Nadzemni hidranti morajo biti lomne izvedbe, vodovod mora biti položen na minimalni globini ter v predpisanem padcu in predvidenih odmikih od ostalih komunalnih vodov.

Projekt mora vsebovati faznost gradnje z izvedbo navezave na obstoječ vodovod ter detajli prevezav. Vodovod kot vir oskrbe z vodo mora zagotavljati kroženje vode tako, da ne prihaja do zastaranja vode v vodovodu. V primeru da vodovodnih zank ni možno narediti, je potrebno potrošnike vode na vodovodu predvideti na koncu vodovoda tako, da se izogne zastajanju vode v sistemu.

Poraba vode za čiščenje okolice, pranje vozil, namakanje zelenice je v primeru sanitarno biološke neoporečnosti vira požarne vode dovoljena iz požarnega vodovoda.

4.4.3 Elektroenergetsko omrežje

V območju gospodarskega središča Feniks še ni zgrajenega elektroenergetskega omrežja. Na širšem območju obdelave Letališča Cerklje ob Krki je obstoječe elektroenergetsko omrežje s pripadajočimi TP postajami, priključeno na električno omrežje preko povezovalnega 20kV daljnovoda na DV Brežice – Cerklje ob Krki. Celotno stanje SN in NN omrežja je dotrajano ter kot tako ogroža obratovanje DV 20kV Cerklje ob Krki, zato ga je potrebno izločiti iz sistema napajanja kompleksa.

V DPN za gradnjo Letališča Cerklje ob Krki je bilo opredeljeno, da je treba za napajanje severnega dela letališča z električno energijo najprej zgraditi nove srednje napetostne povezave iz RTP Brežice. Zaradi gradnje gospodarskega središča Feniks bo treba poleg srednje napetostnega napajanja iz RTP Brežice dodatno zagotoviti dvostransko napajanje še iz RTP Krško.

Za napajanje območja s predvideno novo zazidavo in spremljajočimi objekti je potrebno zgraditi nove TP postaje in pripadajoče SN vode in transformatorske postaje z ločenim dvostranskim napajanjem iz RTP Brežice in RTP Krško. Vse transformatorske postaje naj bi bile kabelske montaže betonske izvedbe max. nazivne moči 2x1000 kVA. Vse

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 38 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 nove transformatorske postaje se na SN strani napajajo dvostransko (so povezane v zanko), kar zagotavlja dvostransko napajanje iz RTP Brežic, oziroma RTP Krško, seveda v povezavi z obstoječimi in predvidenimi transformatorskimi postajami na letališču Cerklje ob Krki.

V kompleksu gospodarskega središča Feniks je predvidena izgradnja energetskega objekta za trigeneracijo in proizvodnjo električne energije z nazivno močjo do 9 MVA električne moči, ki bo predvidoma povezana v elektroenergetsko omrežje na nivoju SN – 20kV.

Energetski objekt bo opremljen z lastnim stikališčem za potrebe stikalnih manipulacij v primeru razpada el. energetskega omrežja, ko se bo vzpostavil »rezervni sistem napajanja« za letališče Cerklje ob Krki. V primeru istočasnega izpada električnega napajanja iz RTP Brežice in RTP Krško, bo transformator v energetski postaji napajal transformatorske postaje na območju gospodarskega središča Feniks, civilnega dela letališča in TP Stolp na letališču.

Preko vzhodnega dela območja (smer S-J) poslovne cone Drnovo poteka 20 kV DV, ki ga je treba upoštevati pri izdelavi prostorskega akta. V območju poslovne cone Drnovo vzhod še ni zgrajenega SN omrežja, je pa zgrajeno v bližnji okolici in je priključeno na RTP Krško.

Nizkonapetostno omrežje bo potekalo ob prometnih površinah in bo omogočalo priključitev posameznih objektov ter parcialnih delov objektov.

Transformatorske postaje se locira ob prostore za odpadke, dovoze, parkirišča itd. Transformatorske postaje se ne smejo nahajati v neposredni bližini prostorov, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje. Pri postavitvi transformatorskih postaj in vodenju srednje napetostnih kabelskih tras je treba upoštevati določila veljavnih podzakonskih predpisov, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.

Za vse kablovode, ki bodo položeni v zemljo, je potrebno predvideti ustrezno mehansko zaščito s kabelsko kanalizacijo, na območjih križanja s prometnicami ter pod drugimi asfaltiranimi površinami pa še dodatno ustrezno zaščititi.

Za vso elektroenergetsko infrastrukturo je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo in standardi v fazi Idejne zasnove.

Investitor je pred projektiranjem dolžan pridobiti projektne pogoje in kasneje tudi soglasje pristojnega soglasjedajalca, Elektro Celje d.d.. Priključitev novih transformatorskih postaj in objektov se izvede po smernicah upravljavca elektroenergetskega omrežja.

Vse nove trase elektroenergetskih povezav se izvedejo kot kabelske kanalizacije z obbetoniranimi cevmi in vlečnimi jaški ustreznih dimenzij.

4.4.4 Omrežje elektronskih komunikacij

V območju gospodarskega središča Feniks še ni zgrajenega omrežja elektronskih telekomunikacij.

Optično telekomunikacijsko omrežje poteka ob avtocesti Ljubljana – Zagreb (v lasti DARS-a). Optično telekomunikacijsko omrežje je izvedeno tudi v RTP Brežice (v lasti ELES-a).

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 39 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008

V območju poslovne cone Drnovo zahod je optično telekomunikacijsko omrežje (v lasti DARS-a) zgrajeno ob vzhodnem in južnem delu območja. V območju poslovne cone Drnovo vzhod optično telekomunikacijsko omrežje (v lasti DARS-a) poteka preko južnega dela poslovne cone in ga bo treba upoštevati pri izdelavi prostorskega akta.

Optične povezave je možno izvesti na optično telekomunikacijsko omrežje ob avtocesti Ljubljana – Zagreb (v lasti DARS-a) ali na optično telekomunikacijsko omrežje v RTP Brežice (v lasti ELES-a).

V naselju Cerklje ob Krki se nahaja obstoječe telefonska centrala, ki jo je treba zaradi večjega števila uporabnikov telekomunikacijskih storitev povečati, vključno z dograditvijo telekomunikacijskega omrežja.

Tipologija TK omrežja na območju je zasnovana na centralnem vozlišču (centrala) ki je priklopljeno na tri navezovalne točke. Iz centralnega vozlišča se TK omrežje razveja v več pod vozlišč (pod centrala). TK omrežje se zgradi do vsakega objekta, ki je položeno v telekomunikacijsko kabelsko kanalizacijo. Predhodno položene cevi omogočajo izvedbo omrežja s kabli z bakrenimi caricami kot tudi s steklenimi vlakni, t.i. optičnimi kabli.

4.4.5 Ogrevanje

Območje gospodarskega središča Feniks, območji poslovne cone Drnovo zahod in poslovne cone Drnovo vzhod, se nahajajo na vplivnem področju oskrbe z zemeljskim plinom.

Najbližje obstoječe plinovodno omrežje, ki poteka v širši okolici gospodarskega središča Feniks, poteka od naselja Črešnjice, kjer se nahaja plinska merilno reducirna postaja, preko Cerkelj ob Krki, Boršta do Krške vasi. Plinovodno omrežje je zgrajeno tudi na območju Drnovega.

Dolgoročno je načrtovan mednarodni prenosni plinovod Dolga vas (madžarska meja) – Opatje selo (italijanska meja), za katerega je izdelana predhodna študija trase in ga je treba upoštevati pri izdelavi DPN.

V DPN za gradnjo Letališča Cerklje ob Krki je bilo opredeljeno, da je treba za napajanje severnega dela letališča z zemeljskim plinom najprej zgraditi plinovodno povezavo do obstoječega plinovoda pri naselju Boršt. Mesto navezave na obstoječi plinovod je predvideno na relaciji ob cesti med vasjo Cerklje ob Krki – Krška vas. Obstoječi plinovod je izveden za obratovalni nadtlak 4 bar. Plinovodno omrežje bo potekalo po predvideni cesti G5 od mesta navezave na obstoječi plinovod PE 225 do energetskega objekta (EO).

Območji poslovne cone Drnovo zahod in poslovne cone Drnovo vzhod se priključita na obstoječe plinovodno omrežje na območju naselja Drnovo.

Projektiranje in gradnjo plinovodnih priključkov bo treba izvesti v skladu s smernicami upravljavca plinovodnega omrežja.

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 40 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 Energetski objekt EO – trigeneracija

Za potrebe priprave ogrevne vode sistema 80/60°C, hladne vode 5/12°C in proizvodnjo električne energije je predviden energetski objekt za postavitev postrojenja trigeneracijskega sistema.

Toplotna moč energetskega objekta je 9 MW, hladna moč 9MW in proizvodnja električne energije do 9 MW.

Zaradi predvidene fazne izgradnje objektov so predvidene tri ločene veje ogrevanja in hlajenja. Razvodi ogrevane vode med energetskim objektom in podpostajami v posameznih objektih so vodeni v armirano betonskih kinetah. Razvodi hladilne vode med energetskim objektom in podpostajami v posameznih objektih so vodeni v armirano betonskih kinetah ali položeni direktno v zemljo z uporabo predizoliranih cevi. Sistemi ogrevanja in hlajenja se v podpostajah posameznih objektov ločijo od dovodov iz energetskega objekta z ploščatimi izmenjevalci, tako da je vsak sistem ogrevanja in hlajenja posameznega objekta ločen od daljinskega sistema ogrevanja oziroma hlajenja.

V času ogrevalne sezone je predvidena priprava tople sanitarne vode iz sistema ogrevanja 80/60°C v kombinaciji s sončnimi kolektorji nameščenimi na strehah posameznih objektov ali ob objektih. V času izven ogrevalne sezone je predvidena priprava tople sanitarne vode s sončnimi kolektorji v kombinaciji s toplotnimi črpalkami. Toplotne črpalke se namestijo v toplotnih postajah posameznih objektov.

V energetskem objektu je predvideti prostor za namestitev postrojenja za izrabo geotermalne energije ali druge energijsko ustrezne odpadne vode.

4.4.6 Razsvetljava

Na obravnavanem območju, ki ga obravnava DPN še ni zgrajenega omrežja javne razsvetljave.

V DPN za gradnjo Letališča Cerklje ob Krki je bilo opredeljeno, da je treba za izgradnjo javne razsvetljave na območju severnega dela letališča najprej zgraditi srednje napetostno elektroenergetsko omrežje s transformatorskimi postajami in pripadajočim nizkonapetostnim omrežjem. Pogoj za to pa je izgradnja srednje napetostne povezave do RTP Brežice in RTP Krško.

Predvidi se tudi razsvetljava vseh cest in parkirišč na območju gospodarskega središča Feniks in obeh poslovnih con (Drnovo zahod in Drnovo vzhod).

Sama razsvetljava bo napajana iz prižigališč, ki bodo dvostransko povezana na bližnje transformatorske postaje v območju urejanja. Za potrebe izgradnje javne razsvetljave se zgradi kanalizacijo, v katero se povleče napajalne in krmilne kable. Napajanje se izvede preko prižigališč, ki se navezuje na transformatorske postaje

Predvidi so tipske elemente razsvetljave, ki se uporabljajo na obravnavanem območju kar omogoča enostavno, ekonomično in hitro vzdrževanje naprav in inštalacij.

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 41 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 4.4.7 Sovpadanje novih ureditev z že sprejetimi prostorskimi akti

Zaradi načrtovane železniške ureditve na območju gospodarskega središča in poteka železnice po delu območja za potrebe civilnega zračnega prometa, spremljajočih logističnih in storitvenih dejavnosti ter razvojnega območja zahod na severni strani letališča Cerklje ob Krki bo potrebno lokalno prestaviti nekatere trase načrtovane komunalne, energetske infrastrukture in trase elektronskih komunikacij, ki so bile opredeljene v DPN za gradnjo Letališča Cerklje ob Krki.

Ureditve bližnje HE Brežice ne tangirajo območja DPN za izgradnjo gospodarskega središča Feniks.

4.5 Pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

4.5.1 Ohranjanje kulturne dediščine

Osrednje območje gospodarske cone Feniks, upoštevajoč predlagano zmanjšanje območja (glej poglavje 4.2), ne posega v območja evidentirane kulturne dediščine. S stališča varstva kulturne dediščine se na območjih, predvidenih za poseg, ki ne segajo na evidentirana območja kulturne dediščine, priporoča izvedbo predhodnih arheoloških raziskav

Območji Poslovne cone Drnovo vzhod in Poslovne cone Drnovo zahod fizično posežeta v enoti kulturne dediščine: - Drnovo - Arheološko najdišče Neviodunum (EŠD 128) in - Velika vas pri Krškem - Arheološko najdišče (EŠD 9815).

V evidentirane enote dediščine naj nove prostorske ureditve načeloma ne bi posegale. Pričakovati je, da sta arheološki najdišči zelo bogati z arheološkimi predmeti.

Z namenom predvidene prostorske ureditve uskladiti v dovolj zgodnji načrtovalski fazi je bilo Ministrstvo za kulturo zaprošeno za posredovanje preliminarnega stališča do predvidenih posegov ob upoštevanju že izvedenih raziskav na tem območju, vključno s posnetki, izdelanimi za potrebe gradnje hidroelektrarn na širšem območju. Ministrstvo je bilo zaprošeno, da v preliminarnem stališču opredeli tudi pogoje morebitnega poseganja ter nadaljnje aktivnosti v primeru posegov v ta arheološka območja ter jih finančno ovrednoti. Preliminarno stališče naj bi bilo posredovano do sredine septembra 2008.

Območja in programi Poslovne cone Drnovo vzhod in Poslovne cone Drnovo zahod bodo na podlagi prejetega preliminarnega stališča ustrezno prilagojeni.

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 42 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 4.5.2 Ohranjanje narave

Na območju DPN prevladujejo njive (koruza, pšenica), mezotrofni do evtrofni gojeni travniki in sejani travniki. Nobeden od naštetih habitatov nima večje naravovarstvene vrednosti. Na teh habitatih najdemo predvsem male sesalce, ki jim ustrezajo nižinski habitati z obdelovalnimi površinami in travniki (rovke, miši, zajci, voluharice). Sklenjenih gozdnih habitatov na obravnavanem območju ni, se pa zaradi posameznih gozdnih sestojev in mejic, v povezavi s kmetijskimi površinami na območju, pojavlja srnjad in divji prašič. Zelo primeren življenjski prostor in zatočišče za divjad so tudi zaraščajoče se površine na območju opuščene gramoznice. Širše območje DPN je privlačno tudi za dvoživke in vidro in sicer zaradi nižinskega in včasih poplavljenega področja ter vodnih habitatov (gramoznica, površinski vodotoki). Območje DPN je z vidika ptic zanimivo predvsem za vrste, ki so vezane na kulturno krajino.

Na obravnavanem območju DPN se ne nahajajo zavarovana območja narave in območja Natura 2000. Na širšem območju plana se nahajajo naslednja območja Natura 2000: pSCI Krka (SI3000227) približno 1900 m v smeri proti jugu, pSCI Vrbina (SI3000234) približno 600 m severno, pSCI Ajdovska jama približno 900 m severozahodno ter SPA Krakovski gozd - Šentjernejsko polje (S5000012) in pSCI Krakovski gozd (SI3000051) približno 1900 m jugozahodno.

Slika 15: EPO in naravne vrednote v širšem območju obdelave

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 43 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008

Slika 16: Varovana območja narave v širšem območju obdelave

Na območju DPN se ne nahajajo ekološko pomembna območja in naravne vrednote. Najbližji EPO območji sta: Sava od Radeč do državne meje (ID 63700), Ajdovska jama (ID 63300) in Krakovski gozd (ID 61500). Najbližji naravni vrednoti sta: Boršt – gramoznica (Evid. št. 8338) in Krakovski gozd (Evid. št. 150).

Ni predvideno, da bi se v času gradnje in obratovanja gospodarske cone na ta območja kakorkoli posegalo.

Med gradnjo in po njej bo na območju DPN prišlo do trajnega uničenja rastlinskih vrst in delov njihovih rastišč. Prav tako bo vpliv na prostoživeče živali trajen in izražen predvsem kot motnja vsakodnevnega ritma živali in obredov kot so parjenje, razmnoževanje, kotenje, prehranjevanje in podobno. Obstoječe kmetijske površine ter skupine dreves predstavljajo prostoživečim živalim pomemben prehranjevalni in življenjski prostor, zato bo zaradi velike razsežnosti posega vpliv na favno znaten.

Uničenje ravninskih gozdov, skupin dreves, mejic ali posamičnih dreves v kmetijski krajini ima velik neposreden vpliv na biotopsko funkcijo, saj predstavljajo gozdne strukture pomemben življenjski prostor vsem prostoživečim živalim. V času izdelave DPN bo pozornost namenjena tudi nadomeščanju izgubljenih gozdnih struktur in sicer v obliki zasaditev posameznih skupin dreves ali mejic kakor tudi v smislu krajinske ureditve v okviru območja DPN.

4.5.3 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

Objekti in ureditve v obravnavanem območje bodo izvedeni v skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (uradno prečiščeno besedilo, Ur.l. RS, št.

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 44 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 51/2006, tako da se bodo zagotavljali vsi potrebni tehnični in tehnološki ukrepi za preprečevanje nesreč in varstvo okolja in ljudi.

V nadaljevanju projekta bo v skladu s prejetimi smernicami izdelana strokovna podlaga s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki bo obravnavala vse možne naravne in druge nesreče v obravnavanem območju (požar, potres, poplava, nesreče v cestnem, železniškem in zračnem prometu, jedrska nesreča) ter predvidela ukrepe za njihovo preprečevanje ter varovanje zdravja ljudi.

4.5.4 Urejanje kmetijskih zemljišč

V izdelavi je strokovna podlaga za kmetijstvo, ki analizira okvirno območje predvideno za gospodarsko središče Feniks. Namen strokovne podlage je: - ugotoviti pomen analiziranega območja za slovensko kmetijstvo na državnem, regionalnem in občinskem nivoju, - opredeliti število aktivnih kmetijskih gospodarstev na podlagi podatkov o dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč, - ugotoviti problematiko zasedbe zemljišč in opredeliti vpliv na ogrožena kmetijska gospodarstva, - oceniti vpliv na socialno-ekonomski razvoj tangiranih kmetijskih gospodarstev, - opredeliti omilitvene ukrepe, pogoje in sanacijske programe za zmanjševanje vplivov na kmetijstvo in kmetijska gospodarstva.

Obravnavano območje se nahaja v sredini Brežiško-Krškega polja. Večji del območja se nahaja južno od avtoceste Ljubljana – Zagreb, manjši območji pa severno od nje.

Značilnosti območja

- klimatske značilnosti – subpanonski do panonski svet - podnebje – zmerno celinsko podnebje - pedološke značilnosti - pedosekvence: tla na prodih in peskih - tipi tal: evtrična rjava tla - teren - raven - pretežna raba - kmetijstvo

Namenska raba

Na območju prevladujejo najboljša kmetijska zemljišča, na katerih je planirana izvedba agrarnih operacij ter ostala najboljša kmetijska zemljišča. Skupno najboljša kmetijska zemljišča prekrivajo 83% celotnega obravnavanega območja. Del območja (13%) zajema območje letališča Cerklje, katerega površine so opredeljene kot posebna območja. Površin, ki so opredeljena kot druga območja kmetijskih zemljišč je zelo malo, le 3% celotne površine območja.

Dejanska raba

V dejanski rabi tal prevladuje raba njiv in vrtov, ki zavzema 77,5% vseh zemljišč v območju (264,36 ha). Trajnih travnikov in pašnikov je precej manj, le 12,5 % ali 42,54 ha. Gozdovi se pojavljajo predvsem kot vmeseni zeleni pas ob letališču Cerklje, ter kot manjše gozdne zaplate znotraj območja in skupno zavzemajo 16,84 ha, oziroma le 4,9% celotne površine. Na območju je zelo malo zemljišč v zaraščanju ter površin z drevesi in grmičevjem.

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 45 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 Dejanska raba tal nakazuje na zelo dobro obdelanost kmetijskih zemljišč na tem območju ter na nizko stopnjo zemljišč v zaraščanju, ki se nahajajo predvsem znotraj kompleksa letališča Cerklje in ob obstoječih gramoznicah.

Talno število

Obravnavano območje leži v celoti na območju z izjemno visokim talnim številom 87, kar pomeni, da posega na najbolj kvaliteten kmetijski prostor.

Kmetijska gospodarstva GERK

V okvirnem območju gospodarskega središča Feniks obdeluje zemljo 180 različnih kmetijskih gospodarstev. Središča kmetijskih gospodarstev se nahajajo v bližnjih vaseh. Lastniška struktura je zelo razdrobljena zato kmetijska gospodarstva ne obdelujejo zemlje v enem kosu, kar zmanjšuje donosnost kmetijskih zemljišč. Le 58 ha njiv in travnikov v obravnavanem območju obdelujejo kmetije, ki niso registrirane kot kmetijska gospodarstva. V analizo so vključena vsa kmetijska gospodarstva, ki imajo vsaj del obdelujočih kmetijskih površin znotraj obravnavanega območja. Na tem območju se v večini nahajajo kmetijska gospodarstva v velikosti od 1 – 5 ha. Največ kmetijskih gospodarstev (58%) obdeluje v obravnavanem območju manj kot 1 ha zemlje in samo 2% vseh kmetijskih gospodarstev obdeluje več kot 10 ha zemlje v obravnavanem območju gospodarskega središča Feniks. Največ kmetijskih gospodarstev (38%) bi z odvzemom vse zemlje, ki se nahaja v obravnavanem območju strokovnih podlag izgubilo od 1-10% vseh površin v obdelavi kmetijskega gospodarstva, 23% vseh kmetijskih gospodarstev bi izgubilo od 10-20% vseh površin v obdelavi kmetijskega gospodarstva in 7 % vseh kmetijskih gospodarstev bi izgubilo več kot 50% vseh površin v obdelavi kmetijskega gospodarstva, kar predstavlja skoraj nenadomestljivo izgubo za prizadeto kmetijsko gospodarstvo.

Trend rabe

Na podlagi analize spremljanja rabe v GERK med leti 2006 in 2008 ter pogovorov z lokalno kmetijsko svetovalno službo je bil ugotovljen trend naraščanja njiv in zmanjševanja travnikov.

Vpliv na kmetijsko pridelavo in prizadetost kmetijskih gospodarstev

Na podlagi podatkov o velikosti KMG, delež površine KMG, ki se nahaja v obravnavanem območju, razdrobljenosti KMG in števila enot KMG je analiziran vpliv na posamezno kmetijsko gospodarstvo v okviru 5-stopenjske lestvice.

5% kmetijskih gospodarstev je ocenjenih z bistvenim vplivom (4) in kar 30,2 % kmetijskih gospodarstev z nebistvenim vplivom pod pogoji omilitvenih ukrepov (3), kar pomeni, da je kmetijsko gospodarstvo s posegom prizadeto, vendar je s pomočjo omilitvenih ukrepov možno vplive omiliti tako, da lahko kmetijsko gospodarstvo obratuje naprej z manjšimi izgubami. Bistveni vpliv za kmetijsko gospodarstvo pomeni takšno prizadetost, da je nadaljnje obratovanje kmetijskega gospodarstva ogroženo kljub izvedbi omilitvenih ukrepov, ali pa izvedba omilitvenih ukrepov zaradi prevelikega obsega ni možna.

Omilitveni ukrepi

Ključen omilitveni ukrep - zmanjšanje območja gospodarskega središča (glej sliko 13) je upoštevan že v fazi zaključevanja osnutka DPN. Obseg informativno opredeljenega območja DPN je približno za polovico manjši od območja začetne

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 46 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 obdelave gospodarskega središča. Strokovne podlage za kmetijstvo bodo podrobneje opredelile nadaljnje omilitvene ukrepe za prizadeta kmetijska gospodarstva in zmanjševanje vplivov na kmetijstvo.

Pri oblikovanju faznosti izgradnje gospodarskega središča se prve faze gospodarskega središča usmerja: - na kmetijska zemljišča, ki niso del strnjenih kmetijskih površin v lasti enega kmetijskega gospodarstva, - na kmetijska zemljišča, ki so bolj oddaljena od vasi ali pa so/bodo od vasi fizično ločena z že obstoječimi prostorskimi ureditvami (avtocesta, Letališča Cerklje ob Krki), - na območja, kjer se nahajajo tiste enote kmetijskih gospodarstev, katerih izguba ne bi pomenila bistvenega ali uničujočega vpliva na delovanje kmetijskega gospodarstva.

Faznost se načrtuje v dovolj velikih časovnih razmakih, ki omogočajo optimalno načrtovanje kmetijskih operacij (gnojilni načrt, kolobarjenje, vlaganje v kmetijsko mehanizacijo, sadike in zaščito kmetijskih pridelkov) ter možnost prilagoditve kmetijskega gospodarstva sanacijskemu programu.

Učinkovito izvajanje komasacij preostalih zemljišč in iskanje nadomestnih zemljišč kmetijskim gospodarstvom, ki so dolgoročno usmerjene v kmetijstvo lahko močno zmanjša vplive na kmetijstvo. Za kmetije in kmetijska gospodarstva, ki nimajo dolgoročne perspektive v kmetijski dejavnosti se oblikuje sanacijske programe prestrukturiranja. Kmetijskim gospodarstvom, ki so perspektivna in se želijo dolgoročno ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo pa je treba s pomočjo nadometnih zemljišč, komasacijami in s faznostjo izgradnje omogočiti čim boljše pogoje za neovirano izvajanje kmetijske dejavnosti.

4.6 Pogoji varovanja zdravja ljudi ter kakovosti bivalnega delovnega okolja

4.6.1 Varstvo tal

Celotno območje gospodarskega središča Feniks v Posavju je na ravninskem območju rečne ravnice, ki predstavlja srednjo teraso reke Save. Gre za kvartarne (holocenske) sedimente: meljasto peščeni prod, prekrit z do 2,5 m debelim peščeno meljastim in glinastim pokrovom. Debelina prodov in peskov je od 10 do 15 metrov. Reliefne spremembe na tem delu so večinoma posledica človekovih posegov v okolje, predvsem kot gramozne jame, ki jih je v okolici območja Feniks veliko.

Gospodarsko središče Feniks je na območju večje potresne nevarnosti. Po karti projektnega pospeška tal le-ta na tem območju znaša 0,2 g.

Območje gospodarskega središča Feniks prekrivajo obrečna tla in evtrična rjava tla, ki nastanejo na karbonatnih prodih rečnih teras. Debelina tal je relativno majhna, večinoma manj kot 30 cm. Na širšem območju je poglavitna raba prostora kmetijstvo (večinoma njive, ponekod travniki). Talni horizont je zaradi intenzivnega poljedelstva močno spremenjen. Podatkov o obremenjenosti tal z nevarnimi snovmi na območju posega ni na voljo.

Na območju gospodarskega središča Feniks bodo tla odstranjena, zato je vpliv tega posega lahko velik. Vzroki za onesnaženje tal (pedološki horizont) in podtalja so lahko

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 47 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 v glavnem vnosi različnih spojin v tla, zato se morajo izvajati ukrepi za preprečitev onesnaženja tal. V DPN bo zato natančno opredeljen način ravnanja z materiali (deponije gradbenih odpadkov, deponije izkopne zemljine, deponije materialov), prav tako se bo za zapolnitev gramoznic predvidel inerten in neoporečen material. Pri projektiranju objektov bo posebna pozornost namenjena potresni varnosti.

4.6.2 Varstvo voda

V širši okolici območja gospodarskega središča Feniks sta dva večja površinska vodotoka 1. reda: reka Save in Krka. V reki Savi se pri Brežicah preseganje mejnih vrednosti za AOX in fenolne snovi opaža v večletnih nizih povprečnih letnih vrednosti. Območje gospodarskega središča se ne nahaja na območju redkih poplav (stoletne vode) reke Save, ki so podana v Atlasu okolja, niti ni znotraj poplavne linije Q100, ki jo je Inženiring za vode d.o.o. (Hidrotehnično poročilo (osnutek), maj 2008) izdelal za potrebe posegov med Krškim in Brežicami. Na območju gospodarskega središča Feniks ni površinskih voda.

Gospodarsko središče Feniks leži na vodnem telesu podzemne vode Krška kotlina, katerega prvi vodonosnik so peščeno prodni zasipi rek Save, Krke in njunih pritokov (vodonosnik Krškega polja). Podzemna voda teče od zahoda proti vzhodu. Gladina podzemne vode na območju Feniks je okrog 7 metrov pod površjem. Kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode Krške kotline je kljub posameznim onesnaženjem z nitrati, pesticidi, trikloroetenom, amonijem ortofosfatov dobro.

Slika 17: Vodovarstvena območja virov pitne vode (vir: ARSO in GEOKO, 2007)

Na samem gospodarskem središču Feniks ni vodovarstvenih območij virov pitne vode. Severno od gospodarskega središča Feniks so vodovarstvena območja vodnih virov

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 48 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 Drnovo (Beli Breg) in Brege, ki sta zavarovana z Odlokom o varstvu podzemne pitne vode na območju varstvenih pasov črpališča vodovoda Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/85). Vodovarstvena območja bodo spremenjena v skladu s Pravilnikom o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 05/06). Strokovne podlage in predlog vodovarstvenih območij se že pripravljajo (Strokovne podlage za pripravo akta o zavarovanju dela vodnega telesa zajetega v črpališči Drnovo in Brege na Krškem polju - delovno gradivo, Geoko d.o.o., januar 2007). Pri presoji bo upoštevan tudi predlog teh območij, pri čemer je treba opozoriti, da gre za delovna gradiva, zato se v nadaljevanju projekta posamezna območja lahko še spremenijo. Gospodarsko središče ni v trenutno predlaganih vodovarstvenih območjih. Območje Poslovna cona Drnovo zahod leži tik ob meji predlaganega tretjega vodovarstvenega območja.

Podzemni vodni vir je ogrožen zaradi kmetijstva, saj so pogosto prekoračene vrednosti za desetil-atrazin. Vsebnosti nitrata pa so relativno visoke, vendar pod mejno vrednostjo.

Dejavnosti, ki se bodo izvajale na gospodarskem središču Feniks imajo potencialni vpliv na podzemno in površinsko vodo. Potencialno onesnaženje se lahko pojavi tako v času gradnje kot tudi v času obratovanja.

Kljub temu, da območje DPN ne posega na vodovarstvena območja, bodo pri načrtovanju objektov in infrastrukture upoštevani pogoji za varovanje podzemne vode, saj je Slovenija po okvirni vodni direktivi dolžna varovati podzemne vode, katerih dobro kakovostno stanje mora biti doseženo najkasneje do leta 2015. Skladno s tem, bo v času gradnje izvajan strog nadzor, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi. Vse odpadne vode (industrijske, komunalne in padavinske) gospodarskega središča Feniks bodo speljane v vodotesen kanalizacijski sistem in na lastno čistilno napravo. Morebitni rezervoarji in pretakalne ploščadi, skladišča nevarnih snovi bodo ustrezno tesnjene, predvideni bodo tudi tehnični ukrepi za preprečitev razlivanja. Rezervoarji bodo zgrajeni kot tesnjena lovilna skleda, z zagotovljeno dodatno prostornino za zbiranje celotnega volumna v primeru izlitja. V vseh prostorih, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi bodo tla ustrezno tesnjena. Padavinske vode s strešnih površin objektov bodo, za zagotovitev bilance vodonosnika (napajanje), ponikane.

4.6.3 Varstvo zraka

Gospodarsko središče Feniks leži na območju I. in II. stopnje onesnaženosti. Na tem območju poseg v okolje ne sme povzročiti povečanja onesnaženosti zraka. V primeru, da zrak še ni čezmerno onesnažen, je treba z ukrepi za ohranjanje kakovosti zraka zagotoviti, da ravni onesnaženosti onesnaževal ne presežejo predpisanih vrednosti in da se obstoječa kakovost zraka ne poslabša.

Na kakovost zraka vplivajo vsi viri, najpomembnejša so kurišča in cestni promet, manj pa železniški in letalski promet. Prispevek letalskega in železniškega prometa k skupnim emisijam onesnaževal in toplogrednih plinov na državnem nivoju je ocenjen kot majhen.

Onesnaževanje zraka s prašnimi delci bo lahko veliko v času pripravljalnih in gradbenih del ob izgradnji cone. Osnovni ukrepi za zmanjšanje emisij v zrak, ki se bodo v času gradnje izvajali so: - preprečevanje prašenja z gradbišča,

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 49 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 - preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi, - upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.

Po izgradnji gospodarskega središča Feniks se bo, zaradi izvajanja logističnih storitev, povišala kapaciteta prevoza tovora (blaga). V okviru infrastrukture bo za povezavo z gospodarskim središčem Feniks predvidoma zagotovljena navezava na že obstoječo železniško progo Ljubljana - Zidani most - Dobova. Navezava na železniški tir bo omogočala razširjeno transportno ponudbo za osnovno logistično dejavnost. Ker je predvideno, da bo večji del tovora prepeljan po železnici, se količina emisij toplogrednih plinov v zrak ne bi bistveno spremenila. S tem se bo izvajal ukrep Resolucije o prometni politiki za prehod tranzita iz cest na železnice in podpiral cilj Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012.

V času priprave DPN bo posebna pozornost namenjena trajnostni rabi energije in s tem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov (v skladu z Operativnim programom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012). V sklopu tega bo: - preučena možnost vzpostavitve inovativnega sistema za lokalno energetsko oskrbo (možnost uporabe obnovljivih virov za proizvodnjo toplote in električne energije), - predvidena izgradnja energetsko učinkovitih objektov (gradnja nizkoenergijskih in pasivnih stavb, uporaba sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo stavb ter okolju prijaznih decentraliziranih sistemov za energetsko oskrbo s čim večjo uporabo obnovljivih virih energije in kogeneracije).

4.6.4 Varstvo pred čezmernim hrupom

Na severni strani območja gospodarskega središča Feniks poteka avtocestna povezava Novo mesto – Brežice, na južni pa je območje Letališča Cerklje ob Krki. Oba vira hrupa vplivata na obremenjenost območja s hrupom. Območje gospodarskega središča Feniks lahko glede na Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08) uvrstimo med IV. stopnjo varstva pred hrupom.

Med gradnjo bo obremenitev s hrupom povečana na območju gradbišča. Možni so tudi občasni zastoji prometa na dovoznih cestah v bližini gradbišča. Dela, ki bodo med gradnjo s hrupom najbolj obremenjevala okolico so: pripravljalna zemeljska dela, dovoz materiala na gradbišče in odvoz viškov materiala, gradnja objektov in ureditev infrastrukture. Najbližje gospodarskemu središču Feniks sta naselji Skopice in Drnovo, zato je potrebno gradbišče organizirati tako, da obremenitev s hrupom pri stanovanjskih objektih ne bo čezmerna.

Za preprečitev čezmerne obremenitve okolja s hrupom v času gradnje bo čas gradnje omejen na dnevni čas, uporabljena transportna vozila in gradbeni stroji bodo izdelani v skladu z emisijskimi normami, transportne poti bodo načrtovane izven strnjenih naselij.

Pri umeščanju dejavnosti v območje gospodarske cone bo upoštevana Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Trenutno so prepoznana tri potencialna konfliktna območja, kjer je možna čezmerna obremenitev s hrupom in sicer: na vzhodni strani DPN v naselju Skopice, južni v naselju Hrastje pri Cerkljah in severni v naselju Drnovo. Na meji z naseljem Skopice bodo že v času priprave DPN umeščene dejavnosti, ki okolja ne obremenjujejo s hrupom ter zasajena vegetacijska bariera. V smeri proti Drnovem in Hrastju pri Cerkljah bodo že v času priprave DPN predvidene dejavnosti, ki okolje malo obremenjujejo s hrupom.

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 50 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 Prav tako se bodo tudi znotraj gospodarskega središča Feniks pojavili posamezni moteči viri hrupa kot so: klimatske naprave, ventilatorji, hladilniki, parkirišča in podobno. Razporeditev teh virov hrupa bo upoštevana v času priprave DPN.

Dodatne preveritve napovedi civilnega zračnega prometa (glej poglavje 5.2) kažejo, da civilni zračni promet ne bo večji od dosedanjih napovedi, saj niso predvidene dejavnosti, ki bi pomenile povečanje prometa. Na ta način torej ni pričakovati, da bi bile obremenitve s hrupom letalskega prometa večje od izračunanih v dosedanjih strokovnih podlagah v zvezi s hrupom.

4.7 Etapnost izvajanja državnega prostorskega načrta

Posebna pozornost bo namenjena skladnemu urejanju zaključenih območij oziroma logičnemu združevanju faz in podfaz z namenom zmanjševanja vplivov na prometne tokove in bivalno okolje ter postopnega poseganja na kmetijska zemljišča. Opredeljene etape in podetape se bodo predvidoma lahko izvajale ločeno ali sočasno.

Osnovno sosledje izvajanja načrtovanih prostorskih ureditev med AC in Letališčem Cerklje ob Krki bo predvidoma (glej tudi sliko 12 na strani 29):

1. izgradnja AC priključek Skopice in navezovalne ceste ter obvoznice Drnovo v skladu z DPN za Letališče Cerklje ob Krki, 2. izgradnja območja za potrebe civilnega zračnega prometa ter spremljajočih logističnih in storitvenih dejavnosti v skladu z DPN za Letališče Cerklje ob Krki, 3. dokončna zapolnitev gornjega območja, 4. razvoj logističnih dejavnosti, ki niso vezane na železnico, spremljevalnih poslovnih in centralnih dejavnosti ter izgradnja objektov tehnološkega parka med AC in obstoječim vegetacijskim pasom (I. faza po 1. scenariju), 5. razvoj logističnih in spremljevalnih dejavnosti v smeri proti zahodu (II. faza po 2. scenariju), 6. izgradnja dodatnih površin za logistične dejavnosti v smeri južno od gornjega območja (III. faza po 2. scenariju).

Območje Poslovne cone Drnovo (2. faza) se lahko izvaja neodvisno od ureditev na osrednjem delu gospodarskega središča, odvisno od potreb. Predvidoma naj bi se najprej zapolnilo območje Poslovne cone Drnovo zahod (2. faza), nato pa območje Poslovne cone Drnovo vzhod (2. faza).

4.8 Drugi pogoji in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta

V DPN bodo predvidoma določeni pogoji v zvezi z: - monitoringom, - organizacijo gradbišča, - razmejitvijo in primopredajo, - dopustnim odstopanjem, - izvajanjem dejavnosti do izvedbe prostorskih ureditev, - nadzorom ter - morebitnimi dodatnimi obveznostmi investitorja.

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 51 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 5 Pojasnila v zvezi z možnostmi za razvoj dejavnosti

5.1 Demografske značilnosti

Število prebivalcev

Leta 2006 je prebivalstvo Slovenije naraslo za 0,3%, v Posavju pa za 0,1%. Prvič po letu 1996 rast prebivalstva ni bila le posledica pozitivnega selitvenega, ampak tudi naravnega prirasta. Porast števila prebivalcev med leti 2000 in 2007 je opazno najmočnejši v Občini Krško in sicer znaša 1,85% (oziroma 516 oseb), kar predstavlja nekako slovensko povprečje (indeks rasti prebivalstva 1,78%). V občini Brežice je opazna stagnacija, saj indeks rasti prebivalstva med 2000 in 2007 znaša le 0,03 (porast samo za 8 oseb), medtem, ko občina Sevnica izkazuje v zadnjem sedemletnem obdobju negativno naravno demografsko gibanje prebivalstva (indeks znaša -0,01), kar pomeni, da je v občini leta 2007 živelo 9 ljudi manj kot leta 2000.

Indeks staranja

Indeks staranja v Posavju se vsako leto povečuje in sicer iz 92,8 v letu 2000 je v letu 2007 zrasel na 118.1, kar znaša za 3% več kot slovensko povprečje. Opazno je vsako letno povečanje indeksa staranja prebivalstva tako v Posavju kot v R Sloveniji. V letu 2003 je bilo Posavju več starejših oseb nad 65 let, kot pa se jih je rodilo. Ta delež se konstantno nadaljuje. Povprečno število umrlih na 1000 prebivalcev je bilo v zadnjih desetih letih najvišje v statističnih regijah vzhodne Slovenije in sicer v pomurski (11,6), spodnjeposavski (11,1). Podobno je bilo tudi leta 2006. Koeficient umrlih na 1000 prebivalcev je bil najvišji v Pomurski in Spodjeposavski regiji (10,8 in 10,7.

Naravni prirast

V zadnjih desetih letih je bil največji primanjkljaj v številu rojstev v primerjavi s številom umrlih zabeležen v Pomurski, Zasavski in Spodnjeposavski regiji. Desetletno povprečje naravnega prirasta oz. upada na 1000 prebivalcev je bilo v Spodnjeposavski regiji –2,2. V vseh posavskih občinah je bil naravni prirast prebivalstva negativen vse od leta 1995 naprej do leta 2006. Zelo velik presežek umrlih v primerjavi z rojstvi je bil zabeležen leta 2000 v občini Brežice, kjer je umrlo 146 ljudi več kot se jih je rodilo. Nato se je delež nekoliko zvišal, vendar je bil v letu 2006 še vedno negativen. Njegova vrednost je bila še vedno za 95 več umrlih kot rojenih in v zadnjem 5 letnem obdobju zopet narašča. Takšno je stanje tudi v občini Sevnica, kjer je naravni prirast od leta 2000 do danes negativen in njegova vrednost znaša 39 več umrlih kot rojenih. Izjemo med Posavskimi občinami pa je občina Krško, kjer je v letu 2006 zabeležen pozitiven naravni prirast, in sicer se je rodilo 33 ljudi več kot jih je umrlo.

Selitve

V Spodnjem Posavju med priselitvenim gibanjem izstopa občina Krško, kjer so prisotne priselitve v vseh obdobjih. Njihova vrednost narašča, in sicer od 386 tujcev v letu 2000 do 549 tujcev v letu 2006. Vendar pa se je velik delež tujcev iz nje tudi odselilo - tudi do polovice. Kar se tiče medobčinskih selitev pa je nekoliko večje število odselitev kot priselitev. V letu 2006 se je v posamezno občino v Spodnjem Posavju priselilo skupno 258 ljudi več kot se jih je iz Posavja odselilo. V občini Brežice se je z meddržavnimi in medobčinskimi selitvami priselilo 129 oseb več kot odselilo, v občino Krško 97 ter v Sevnico 32 oseb. V občini Brežice se je po upadu leta 2002 povečalo priseljevanje (od

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 52 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 23 oseb v letu 2002 na 115 v letu 2005). V zadnjih letih pa selitveno gibanje v občini stagnira.

Selitveni prirast

Največji delež prebivalstva v Spodnjem Posavju je od leta 2000 do danes in znaša v povprečju 97,3%. Pomembno pa je dejstvo, da znaša indeks rasti tujcev s stalnim prebivališčem v R Sloveniji kar 187,33%, medtem, ko delež državljanov Republike Slovenije upada in sicer za 0,5% v obdobju 2000-2006. Največ priselitve je s področja poklicev za preprosta dela, sledijo poklici za neindustrijski način dela. Izstopajoče pa je tudi dejstvo, da je v zadnjem letu največji delež priselitev (poleg upravljavcev strojev in naprav) zakonodajalcev, visokih uradnikov in menedžerjev.

Skupni prirast

V Spodnjeposavskih občinah predstavlja skupni prirast med leti 2000 in 2007 v povprečju 100 in 130 oseb letno.

Starostna struktura

Glede na slovensko povprečje je v občini Brežice nižji delež otrok do 7.leta starosti, medtem, ko je v ostalih dveh enak povprečju. Otrok in mladine od 7. do 26. leta starosti je v občini Krško in Sevnica nad slovenskim povprečjem (za 1,5%), v občini Brežice pa ne odstopa od slovenskega povprečja. Zlasti pa je izstopajoč delež starejšega prebivalstva nad 65 let, ki je kar za 2% višji od slovenskega povprečja v Brežicah in za 1% v ostalih dve občinah.

Izobrazbena struktura

Izobrazbena struktura v vseh treh Posavskih občinah je podpovprečna glede na slovensko povprečje. Izrazito izstopa delež prebivalcev brez izobrazbe (zlasti v Brežicah in Sevnici), z nepopolno osnovno šolo, s samo končano osnovno šolo ter končano srednjo poklicno šolo. Glede strokovne srednje šole ter višje izobrazbe je ravno tako delež v Posavju podpovprečen tudi do dvakrat glede na slovenska merila. Dolga leta je bil temelj gospodarskega napredka v 90 letih prejšnjega stoletja industrija – zlasti papirna v Krškem ter tekstilna v Sevnici, ki je zaposlovala velik delež tedanjega prebivalstva. Temu primerno je odraz izobrazbena struktura prebivalstva, ki kaže podpovprečno sliko dosežene stopnje izobrazbe. Posledica tega se kaže in se bo tudi še nekaj časa v prihodnosti, v slabšem dojemanju prestrukturiranja tukajšnjega prebivalstva po-socialistične družbe v kontekstu kapitala.

Status aktivnosti

Glede statusa aktivnosti prebivalstva so med Posavskimi občinami delne razlike. Pod slovenskim povprečjem je zlasti občina Brežice, ki ima kar za 3% manj aktivnega prebivalstva, občini Krško in Sevnica pa za 1%. Delež neaktivnih (otroci, učenci, dijaki, študenti) glede na slovensko povprečje je enak samo v občini Krško, medtem, ko je le- ta v občini Brežice za 3% nižji, občina Sevnica pa ima za 1% več neaktivnih kot je slovensko povprečje. Glavni problem je ta, da le-ti dosežejo samo nižjo stopnjo izobrazbe ter da se odseljujejo iz Občine. Slika deleža upokojencev je identična slovenskemu povprečju samo v občini Brežice, kjer dosega 23%, medtem, ko je njihov delež nadpovprečen v občini Sevnica za 1%, v občini Krško pa pod povprečen za 1%. Delež neaktivnih – drugih pa je v vseh treh posavskih občinah nadpovprečen, in sicer kar za 3%. Delež aktivnega prebivalstva (zaposlene in samozaposlene osebe nad 15 let) je v vseh treh občinah pod slovenskim povprečjem in je najnižji v občini Brežice.

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 53 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 Delež zaposlenih oseb je v Posavju pod slovenskim povprečjem, najslabše pa je stanje v občini Brežice (-5%). Delež samozaposlenih pa je nadpovprečen v občini Brežice za 2% od slovenskega povprečja ter v občini Sevnica za približno 2%. Velik delež je samostojnih podjetnikov in oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost ter kmetovalcev. V občini Krško pa je stanje kot v slovenskem povprečju. Izrazito odstopanje regije se kaže v deležu brezposelnih oseb, ki je višji za 2-4% od slovenskega povprečja.

Usmerjenost Posavja

Glede na skupno usmerjenost Posavja v posamezne dejavnosti, prihaja znotraj treh občin do velikih razlik. Zlasti so te prisotne v deležu storitvenih dejavnosti, kjer občini Krško in Sevnica izkazujeta podpovprečen delež za približno 7%, občina Brežice pa je nad slovenskim povprečjem za kar 6%. Obratna pa je slika nekmetijskih dejavnosti, kjer sta za 8% nad slovenskim povprečjem občini Krško in Sevnica, medtem, ko je občina Brežice pod slovenskim povprečjem za 7%. Skupna usmerjenost vseh treh občin pa je usmerjenost v kmetijske dejavnosti, kjer vse občine presegajo slovensko povprečje, največ v občinah Brežice in Sevnica ter nekoliko manj v občini Krško.

Optimalni scenarij

Glede na obstoječe demografske značilnosti območja pomeni umestitev gospodarskega središča Feniks ob predpostavki 2500 delovnih mest do leta 2030 velik vpliv predvsem na razvoj poselitve. Obstoječe demografsko stanje namreč kaže da lokalno prebivalstvo ne ustreza zaposlitvenim merilom v gospodarskem središču Feniks predvsem zaradi nizke izobrazbene strukture, visokega deleža starejšega prebivalstva in visoke usmerjenosti v kmetijsko dejavnost.

Izoblikovan je optimalni scenarij razvoja poselitve v Spodnjem Posavju, ki predvideva 50% potrebne delovne sile v obliki dnevnih migrantov iz ostalih delov Slovenije, 30% delovne sile bi se za stalno preselila v mesti Krško in Brežice, 10% potrebne delovne sile bi se naselilo v okoliških vaseh, za preostalih 10 % delovne sile pa se predvideva tujce, kot dnevne migrante. Takšen scenarij bo zelo močno vplival na demografsko rast, ki ji mora slediti tudi rast ostalih dejavnosti (centralne dejavnosti, šport in rekreacija, storitvene dejavnosti…). Scenarij močno spreminja izobrazbeno in starostno strukturo, kar posledično pomeni razvoj dejavnosti za katere sedaj ni bilo povpraševanja. Nova izobrazbena struktura in izjemno povečan selitveni prirast lahko negativno vplivata na razvoj kmetijske dejavnosti.

5.2 Gospodarstvo

5.2.1 Izhodišča

Za doseganje prve razvojne prioritete Strategije razvoja Slovenije, ki je konkurenčno gospodarstvo in višja gospodarska rast, Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 izpostavlja izgradnjo gospodarskega središča Phoenix (v sklopu Posavske gospodarske platforme). Obravnavano območje gospodarskega središča Feniks predstavlja dopolnitev ter razširitev civilnega dela Letališča Cerklje ob Krki z dodatnimi logističnimi dejavnostmi, spremljevalnimi logističnimi dejavnostmi, poslovne in centralne dejavnosti ter tehnološkim parkom.

Gospodarsko logistična središča so opredeljena kot območja, v okviru katerih različni subjekti izvajajo aktivnosti v zvezi s transportom, z logistiko, s proizvodnjo in z distribucijo blaga, na nacionalni in mednarodni ravni. Poleg zagotavljanja konkurenčnih

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 54 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 odnosov med posameznimi subjekti v okviru logističnih središč mora biti zadoščeno potrebam vseh, ki so vključeni v transportni proces. Zato se v logističnih središčih nahajajo vse potrebne upravne in nadzorne institucije. V njih poleg tega najdemo tudi servisne dejavnosti, ki so potrebne za oskrbo osebja in servisiranje prevoznih ter manipulacijskih sredstev. Posamezni subjekti so lahko lastniki ali najemniki objektov in infrastrukture znotraj logističnega centra. Pomembno je tudi, da so logistični centri vodeni enovito. Pogoji za obstoj logističnega centra so izpolnjeni tudi v primeru, ko je več prostorsko ločenih subjektov med seboj fizično in informacijsko povezanih ter delujejo organizacijsko usklajeno.

Tehnološki park je namenjen izvajanjem naprednih (»čistih«) tehnologij in lahko torej zajema različna področja raziskav in razvoja, informacijske podpore, podpore zaposlovanju in dostop do strokovnega znanja marketinga.

Socialna struktura regije

Stopnja prijavljene brezposelnosti je 13% in je višja od slovenskega povprečja (10,6).

Primanjkljaj delovnih mest nad aktivnim prebivalstvom je primerjalno med najvišjimi (v % od domačega aktivnega prebivalstva) in znaša -25,1% (v Sloveniji -10,6%).

V podjetjih, družbah in drugih organizacijah dela 71% zaposlenih, 13,6% zaposlenih dela pri samozaposlenih (kar je primerjalno najvišji delež, v Sloveniji 8%), 6,8% je samostojnih podjetnikov in 8,3% je zaposlenih kmetov.

Indeks bruto domačega proizvoda na prebivalca je nižji (84) od slovenskega povprečja (100). Indeks bruto plače na zaposlenega je 90,1 (v Sloveniji 100) in osnova za dohodnino je 85,9 (v Sloveniji 100).

Bruto dodana vrednost po dejavnostih je v Spodnjeposavski regiji nadpovprečna pri oskrbi z elektriko, plinom in vodo (19,9%, v Sloveniji 3,1%), v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu 6,5% (v Sloveniji 3,1%), v gradbeništvu 6,2% (v Sloveniji 5,6%) in gostinstvu 2,6% (v Sloveniji 2,2%). Dodana vrednost na zaposlenega je malo pod slovenskim povprečjem.

Človeški kapital (zaposleni z višjo, visoko ali podiplomsko izobrazbo) je skoncentriran v storitveni dejavnosti.

Gospodarnost poslovanja v Spodnjeposavski regiji, izražena s poslovnimi prihodki glede na odhodke, je nadpovprečna (1,041, v Sloveniji 1,040), po donosnosti sredstev pa podpovprečna, na predzadnjem mestu (0,008, v Sloveniji 0,026) in donosnost kapitala je podpovprečna (0,012, v Sloveniji 0,056).

Regija je bila v zadnjih letih investicijsko najmanj aktivna in nadpovprečno izvozno usmerjena (delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu v celotnem čistem prihodku je 33,3%, v Sloveniji 28,3%).

Stroški dela na zaposlenega so pod slovenskim povprečjem, delež stroškov dela v dodani vrednosti je med najnižjimi (58,3%, v Sloveniji 61,6%).

Glede na zaostanek regije lahko pričakujemo, da bo razvoj gospodarskega središča pozitivno deloval na izbrane kazalnike ter izboljšal gospodarski položaj Posavske regije.

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 55 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 5.2.2 Upravičenost umestitve gospodarskega logističnega središča

Razvoj civilnega letališča Cerklje ob Krki generira zahtevo po razvoju logističnega središča v neposredni bližini letališča.

Na upravičenost umeščanja logističnega središča v prostor vplivajo predvsem: - zaposlitvene možnosti, - dober geografski položaj, - hitra rast tovornega prometa, - prometna politika, - vse večja potreba po dovolj celovitih logističnih storitvah, - obvladovanje logističnih stroškov.

Zaposlitvene možnosti

Učinek projekta bo (med drugim) 2.000 novo ustanovljenih kakovostnih delovnih mest v regiji. Gospodarsko razvojno logistično središče posavske regije bo zaradi svoje lege most med EU in JV Evropo ter preko nje do Azije. Kot tako bo središče najpomembnejši pokazatelj razvoja celotnega območja JV dela Slovenije in bo izkoristilo vse danosti regije ter omogočilo njen razvoj. Posavsko razvojno središče bi na ta način lahko bistveno prispevalo k prepoznavnosti naše države kot prodorne, bogate z znanjem, visoko tehnično in tehnološko usmerjene ter hkrati prijazne in gostoljubne skupnosti.

Geografski položaj

Glede na geocentrični položaj Slovenije so nacionalni programi prilagojeni predvsem v razvoj prometne infrastrukture na območju evropskih koridorjev, ki potekajo preko Slovenije. Tako je tudi razvoj posameznih regij odvisen od njihovega geografskega položaja v državi.

Gospodarsko središče Feniks leži na X. evropskem koridorju ob neposredni bližini schengenske meje Evropske Unije z Republiko Hrvaško. Središče predstavlja neposredno povezavo do Balkana. Glede na politično stabilizacijo balkanskih držav se v prihodnosti pričakuje tudi gospodarski razvoj teh držav, kar pomeni povečanje blagovnega pretoka ter s tem tudi večje povpraševanje po logističnih storitvah.

Hitra rast tovornega prometa

Globalizacija je med drugim pripeljala tudi do hitre rasti tovornega prometa, ki je v veliki meri posledica gospodarskih odločitev in tako povečuje tudi rast in zaposlovanje, vendar hkrati povzroča tudi zastoje, nesreče, hrup, onesnaženje, vedno večjo odvisnost od uvoženih fosilnih goriv in izgubo energije. Energetski viri pa so dragi in omejeni, zato vsaka motnja v oskrbni verigi vedno negativno vpliva na gospodarstvo EU, ki tako v končni konsekvenci izgublja na konkurenčnosti

Naraščanje gostote prometa so prevozi mednarodnih tovorov, ki jih povzročajo tovornjaki. Do leta 2010 se pričakuje 50 % povečanje tovornega prometa3. Možnost prerazporeditve tovornega prometa na ostale prometne sisteme je mogoča predvsem na srednje in dolge razdalje, medtem ko na krajših razdaljah cestni promet nima alternativnih rešitev.

3 Bela knjiga (Komisija, 2001)

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 56 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 Prometna politika

Evropsko prometno politiko predstavljajo ukrepi, ki jih sprejmejo družbeni in ekonomski subjekti zaradi optimalnega razvoja prometnega sistema. S pomočjo instrumentov prometne politike se določajo cilji in smernice razvoja, ukrepi za dosego predvidenih ciljev, kakor tudi pogoji poslovanja prometnih podjetij.

Promet je ključni dejavnik sodobnih gospodarstev, zato je potrebno pri načrtovanju prihodnosti upoštevati njegov velik gospodarski pomen.

Politične smernice evropske prometne politike so usmerjene v: - reševanje prometne gneče, ki nastaja kot posledica neravnovesja med vrstami prevoza; - obvladovanje rasti prometa v razširjeni Evropski uniji; - usklajevanje potreb po vključevanju v trajnostni razvoj.

Evropska prometna politika spodbuja uporabo intermodalnega transporta. Prometni sistem v Evropi temelji na načelih izenačevanja pogojev poslovanja vseh prometnih panog na prometnem trgu. Prav tehnološko sodobna železniška infrastruktura je v razvitih evropskih državah eden od temeljev te izenačitve.

V podporo intermodalnemu transportu so bili zastavljeni trije glavni cilji: - prvi cilj: podpora ukrepom, ki jih predlagajo udeleženci logističnega trga, s posebnim poudarkom na uvajanju novih storitev, ki bi bile na dolgi rok komercialno uspešne in ki bi prevoz množično preusmerile s cest na druge poti, ne da bi to nujno zahtevalo tehnološke inovacije. Pomoč skupnosti bi bila omejena na dobo uvajanja takih storitev; - drugi cilj je izboljšati delovanje verige vseh vrst kombinacij prevoza; - tretji cilj zadeva inovativnost pri sodelovanju in širitev najboljših praks na ves sektor.

Logistične storitve

Povpraševanje po logističnih storitvah se z leti povečuje. Med osnovne logistične storitve, ki sestavljajo tokove logističnih verig, uvrščamo transport, upravljanje zalog, upravljanje skladišč, planiranje proizvodnje ter nabavno poslovanje.

Obvladovanje logističnih stroškov

Glede na osnovne koncepte logistike lahko opredelimo tudi logistične stroške. Odstotek logističnih stroškov se giblje okrog 10 % bruto domačega proizvoda (BDP), zaradi tega je obvladovanje ter optimiranje logističnih stroškov izrednega pomena za podjetje. Največja ovira pri obvladovanju pa predstavlja postavljanje enotnih in dovolj celovitih okvirjev zajemanja logističnih stroškov.

Podjetja so se v preteklosti osredotočala predvsem na lastno poslovanje in s tem izboljševanje vseh procesov, ki so zagotavljali dolgoročno konkurenčnost. Ker pa je danes trg vse bolj globalen in zahteven, so podjetja morala začeti iskati možnosti za izboljšave tudi izven samega podjetja, kar je privedlo do koncepta logističnih verig.

Zato je vedno bolj pomembno dovolj celovito upravljanje logistične verige, ki jo lahko definiramo kot mrežo podjetij, ki se na eni strani začenja s surovinami, potrebnimi za proizvodnjo določenega izdelka, in konča na drugi strani, ko je izdelek zavržen ali recikliran. Cilj logistične verige je zagotavljanje pravega izdelka s pravo ceno, v pravi količini in kvaliteti ter na pravem mestu in v pravem času. Za uresničevanje tega cilja

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 57 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 so potrebne izboljšave na vseh področjih, tudi na področju upravljanja transporta, tudi z vidika vplivov na okolje.

5.2.3 Nadaljnje delo na projektu

Pri pripravi Državnega prostorskega načrta za izgradnjo gospodarskega središča Feniks v Posavju bo v zvezi z razvojem gospodarstva v nadaljevanju delo predvidoma potekalo predvsem na naslednjih vsebinah: - podrobnejša razdelava razvojnih scenarijev, - podrobnejše umeščanje dejavnosti po SKD 2008 v logistično središče (L): - priprava baze podatkov potencialnih podjetij iz Spodnje posavske regije - analiza po dejavnosti podjetij iz Spodnje posavske regije - priprava baze dejavnosti podjetij, ki bodo uvrščena v center za: - železnico - logistiko - letališki promet - cestno tovorni promet - podrobnejše umeščanje dejavnosti po SKD 2008 v območje tehnološko razvojnega parka (T): - priprava baze podatkov potencialnih podjetij iz Spodnjeposavske regije - analiza po dejavnosti podjetij iz Spodnjeposavske regije - priprava baze dejavnosti podjetij, ki bodo uvrščena v center - osnutek baze dejavnosti podjetij, ki bodo uvrščena v center - podrobnejše umeščanje dejavnosti po SKD 2008 v območje poslovnih in centralnih dejavnosti (S) (Poslovno cono Cerklje ob Krki) - priprava baze podatkov potencialnih podjetij iz Spodnjeposavske regije - analiza po dejavnosti podjetij iz Spodnjeposavske regije - priprava baze dejavnosti podjetij, ki bodo uvrščena v center - osnutek baze dejavnosti podjetij, ki bodo uvrščena v center - nadaljevanje temeljite analize stanja na trgu glede na ugotovitve iz raziskav, ki so v teku - tržne raziskave in analize (osnutek dela): - priprava in testiranje anketnega vprašalnika za gospodarstvo - programiranje informacijskega sistema za sprotno analizo raziskave - priprava izdelave spletnega vprašalnika in testiranje vprašalnika - priprava ponderjev in verjetnosti na gospodarskem trgu - priprava, dokumentov, statističnih podatkov za SWOT analizo - priprava, dokumentov, statističnih podatkov za matriko tržne moči - priprava, dokumentov, statističnih podatkov za trženjsko strategijo - priprava strokovnih podlag potrebnih za učinkovit in uspešen zagon delovanja cone, - določitev kriterijev za podjetja, ki bodo delovala v gospodarskem središču, - priprava strokovnih podlag potrebnih za opredelitev modela upravljanja cone.

5.3 Civilni zračni promet

Civilni del letališča Cerklje ob Krki bo namenjeno gospodarskemu središču Feniks, celotnemu območju jugovzhodne Slovenije in nizko cenovnim prevoznikom.

Pri pripravi Državnega prostorskega načrta za izgradnjo gospodarskega središča Feniks v Posavju se za potrebe civilnega zračnega prometa dopolnjuje tudi študija, ki je bila narejena za pripravo sprejetega Državnega prostorskega načrta za Letališča Cerklje ob Krki.

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 58 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 Dosedanji rezultati kažejo, da civilni zračni promet ne bo večji od dosedanjih napovedi, ki so predstavljene v osnovni študiji, saj niso predvidene dejavnosti, ki bi pomenile povečanje prometa (in s tem večje obremenitve s hrupom kot so bile izračunane v dosedanjih strokovnih podlagah v zvezi s hrupom).

5.4 Poselitev

Predvideno območje za gospodarsko središče Feniks neposredno tangira naslednja naselja: Velika vas pri Krškem, Drnovo in Skopice. Gospodarsko središče se Veliki vasi približa na vzhodni strani, Drnovemu na južni strani ter Skopicam na zahodni strani naselja. Analiza naselja je pokazala zadostno število prostih zazidalnih površin za potrebe širitve vseh naselij. Večje širitev naselij niso predvidene tudi zaradi nezadostne oskrbe s centralnimi dejavnostmi. V primeru povečanega trenda priseljevanja zaradi izgradnje gospodarskega središča Feniks je smiselna širitev mest Krško in Brežice ter večjih središč občinskega pomena, kot sta Leskovec in Cerklje ob Krki. Za poselitev je najprivlačnejše mesto Brežice, ki razpolaga tudi z večjimi primernimi površinami za pozidavo. V tangiranih naseljih ni predvidenega razvoja poslovno gospodarskih dejavnosti, zato je smiselna usmeritev tovrstnih potencialnih pobud v območje gospodarskega središča Feniks. V mestu Krško in njegovi okolici je predvidenih več manjših površin za razvoj poslovno – gospodarskih dejavnosti. Pri umeščanju dejavnosti v gospodarsko središče Feniks je treba paziti na konkurenčnost lokacij in ohranjati razvojni potencial že opredeljenih lokacij.

Velika vas pri Krškem

Površine naselja v ureditvenem območju so precej zapolnjene, zato so predlagane širitve naselja in sicer so to v prvi vrsti zaokrožitve obstoječih objektov tik ob meji naselja v okvir ureditvenega območja, kot smiselne zaokrožitve funkcionalnega dvorišča kmetij. Nadaljnja širitev naselja bi bila smiselna na plansko slabša kmetijska zemljišča. Vendar pa je zemljišče na skrajnem zahodnem robu naselja ob cesti proti Brezjam danes še v funkciji obstoječih kmetij v naselju in se kot tako ohranja še naprej, saj jim v tem trenutku še ni možno omogočiti nadomestnih kmetijskih zemljišč. Na slabših kmetijskih zemljiščih, ki se nahajajo ob cesti v osrednjem delu naselja, pa so bile že izvedene komasacije, kar pomeni, da so tudi ta zemljišča še v funkciji obstoječih kmetij in so kot taka z vidika širitve naselja zaenkrat še nesprejemljiva.

Dolgoročne možnosti za širitev naselja se odpirajo zahodno ob obstoječe poselitve, na drugo območje kmetijskih zemljišč. Predvsem je zaželena vzpostavitev jedra naselja ob obstoječi cerkvi in porušenemu gradu. Širitev v tej smeri je omejena z Krakovskim gozdom in kulturno dediščino. Po zapolnitvi teh zemljišč je druga možnost za širitev naselja vzhodno od obstoječe poselitve, proti predvidenemu območju gospodarskega središča Feniks. To območje je manj primerno za širitev naselja zaradi poseganja na 1. območje kmetijskih zemljišč.

Gospodarsko središče Feniks ne omejuje širitve naselja. Umestitev poslovnih in obrtnih dejavnosti v del gospodarskega središča Feniks, ki se približuje naselju Velika vas omogoča usmeritev teh dejavnosti izven ureditvenega območja naselja. S tem se ohranja struktura naselja in kvaliteta bivanja, hkrati pa se omogoča hitra dostopnost do servisnih in poslovno gospodarskih dejavnosti za zadovoljevanje potreb prebivalcev in kot koriščenje delovnih mest, kar zvišuje primernost naselja za poselitev. V tem delu gospodarskega središča so smiselni nižji objekti in s primerno zasaditvijo ločeni od naselja s pripadajočimi kmetijskimi površinami.

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 59 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008

Slika 18: Vizija širitve naselja Velika vas

Drnovo

Širitev naselja je z vseh strani omejena z najboljšimi kmetijskimi zemljišči. Znotraj naselja obstaja na južnem delu naselja 1,9ha prostih nezazidanih stanovanjskih površin, kar zadošča za 24 stanovanjskih enot. Širitev naselja za gradnjo novih stanovanjskih objektov zato ni predvidena, temveč gre samo za prilagoditev oziroma korekcijo mej naselja na parcelo natančno.

Slika 19: Vizija širitve naselja Drnovo

Glede na prostorske značilnosti območja, je v primeru povečanega števila pobud za širitev naselja, ta možna le v smeri zahod in jug. Širitev v smeri zahoda je zaradi bližine gramoznice manj primerna od širitve naselja južno, proti avtocesti. Vendar se v tej smeri naselje že sedaj močno približa predvidenemu območju gospodarskega središča Feniks, širitev pa bi posegala tudi na 1. območja kmetijskih zemljišč. Južni rob naselja bi lahko predstavljal podaljšek ceste poslovne cone Drnovo Vzhod, ki bi tudi ločeval poslovno cono Feniks od naselja Drnovo. Gospodarske storitvene dejavnosti se usmerjajo na zahod naselja v smeri gramoznice na jugo vzhodnem delu naselja pa je načrtovana poslovna cona Drnovo vzhod. Za ohranitev obstoječih bivalnih kakovosti v naselju je treba zagotoviti zadostno vidno bariero med robom gospodarskega središča

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 60 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 in naseljem. V primeru fazne zapolnitve tega območja je smiselna gradnja iz smeri od avtoceste proti naselju.

Skopice

Nova poselitev se usmerja kot zgoščevanje ter zaokroževanje obstoječe gradnje. V naselju je še nekaj prostih površin za gradnjo. Zaradi bližine letališča in s tem posledično hrupa zahodni rob naselja ni privlačen za širitev stanovanjske pozidave. Umeščanje novih večjih območij gospodarskih dejavnosti ni predvideno, le te naj se locirajo v novih območjih gospodarskega središča Feniks v zadostnem odmiku od naselja. Za ohranitev sedanje vidne tipologije zahodnega roba naselja, ki se sedaj izteka preko kmetijskih zemljišč v gozdni rob je smiselni začetek gospodarskega središča Feniks za pasom kmetijskih zemljišč, na drugi strani poljske poti, z vzpostavitvijo nove gosto zasajene vidne bariere, ki naj posnema obstoječ gozdni rob.

Slika 20: Vizija širitve naselja Skopice

Gradnja gospodarskega središča Feniks in razširitev območja izključne rabe letališča zaradi podaljšanja vzletno pristajalne steze onemogoča širitev naselja Skopice v smeri proti jugu oz. zahodu. Tipologija obcestnega naselja narekuje možno širitev naselja ob cesti, proti jugovzhodu. Možna je tudi večja zaokrožitev naselja med cesto Skopice – Boršt in cesto Skopice – Krška vas. V primeru izgradnje gospodarskega središča Feniks bo povečana prometna obremenjenost naselja Skopice, kar bo dodatno negativno vplivalo na bivalne kakovosti naselja, zato je smiselna umestitev obvoznice, ki bo hkrati predstavljala tudi mejo širitve naselja in razbremenila promet skozi naselje.

5.5 Železniški promet

5.5.1 Izhodišča navezave na železniško omrežje

Inter- ali multimodalne transportne storitve so vedno pomembnejše orodje transportnih planerjev in igrajo oz. predstavljajo nujno potrebno vlogo v globalni oskrbni verigi in to z zagotavljanjem varnega in učinkovitega transporta blaga. Predvideni učinki umestitve železnice v gospodarsko središče Feniks bi bili: - zmanjšanje zastojev na cestah in posledično zmanjšanje onesnaževanja okolja;

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 61 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 - povečana regionalna (za merilo Slovenije praktično državna) kapaciteta rokovanja z vse večjimi volumni oz. obsegi tovornega pometa; - stroškovne prednosti železniškega prometa; - visoke kapacitete transportnih sredstev4; - priložnost za podjetja (podjetja, ki ustvarjajo »dodano vrednost«) in proizvajalce, ki so vezani na železnico (po nekaterih anketah je takšnih podjetij več kot 60 %); - povečanje »vitalnosti« regionalnega (zopet beri državnega) železniškega prometa, kar lahko posledično pozitivno vpliva tudi na druge storitve, npr. potniški promet; - nujnost zaradi kontejnerskega terminala in možnega avtomobilskega terminala.

Zaradi teh razlogov je del strokovnih podlag v okviru DPN tudi preveritev navezave Gospodarskega središče Feniks na obstoječo javno železniško infrastrukturo preko industrijske železnice - ob predpostavki, da je vsaj v začetni fazi predviden samo tovorni promet. Pri tem je treba izpostaviti, da bo gradnja industrijske železnice bremenila investitorja središča. V primeru, da se bo izkazala potreba po vzpostavitvi tudi potniškega prometa po tej železnici, bo možno skupaj s pristojnim Ministrstvom del proge prekategorizirati v javno železniško infrastrukturo, saj bodo trasni elementi to dopuščali.

V prvi fazi je predviden priključek na obstoječo železniško progo E70 t.j. glavno progo državna meja - Dobova - Ljubljana. Priključek na obstoječo progo bo izveden po principu »triangla«, saj bodo na ta način omogočene direktne vožnje v smeri Ljubljana in Zagreb.

Predvideno industrijsko železnico gospodarskega središča Feniks bo možno v poznejših fazah, po potrebi in odvisno od variante, priključiti tudi na hitro progo načrtovano po gradbeno – tehnični študiji »Študija poteka hitre proge na odseku Ljubljana – Zidani most – državna meja«, št. 3475, ki je bila izdelana po naročilu RS Ministrstvo za promet, Direkcije za železniški promet v septembru 2002 (priključek na hitro progo s rekonstrukcijami bo možen pri variantnih trasah 1.1, 1.2, 2.1 in 2.2, variantni poteki tras industrijske železnice 2.3, 3, 4.1 in 4.2 pa priključka na hitro železnico ne omogočajo).

V okviru razmišljanj o možnih navezavah na železniško omrežje je bila evidentirana tudi navezava v smeri proti Novemu mestu. Ocenjeno je bilo, da gre za dolgoročno zanimiv koncept regionalne železniške povezave, ki pa presega raven navezovanja gospodarskega središča, ki bremeni investitorja tega središča (šlo bi za približno 30 km dolgo traso). Dopušča pa urbanistična rešitev tudi možnost takšne navezave.

5.5.2 Možne navezave na železniško omrežje

Za navezavo gospodarskega središča Feniks na železniško omrežje so izdelane variantne rešitve poteka železniške proge od obstoječe glavne proge E70 državna meja - Dobova - Ljubljana do samega središča ter v samem središču glede na urbanistične rešitve središča. Glede na prostorske omejitve so bile preučene možnosti priključka središča po t.i.: - vzhodnem koridorju iz smeri Dobova (varianti 1.1 in 1.2), - sredinskem koridorju iz smeri Gornjega grada (variante 2.1, 2.2, 2.3 in 3) ter - zahodnem koridorju iz smeri Krškega (varianti 4.1 in 4.2).

4 Povprečna dolžina tovornega vlaka je 500 m, kar vključuje 20 do 25 vagonov. Štiriosni vagon ima nosilnost 50 t, kar v celotni vlakovni kompoziciji pomeni 1.000 do 1.250 ton tovora.

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 62 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008

Slika 21: Variante železniške navezave

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 63 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 Ker potek železniške proge zunaj meje DPN za izgradnjo gospodarskega središča Feniks ni predmet DPN, je pa bistven za samo urbanistično zasnovo oz. zasnovo železniškega omrežja v samem središču, ker narekuje možne priključke po kričanju z avtocesto, je bilo nujno potrebno prostorsko preveriti možne poteke tras železniške proge tudi zunaj meja DPN. Glede na predvideno kategorijo železniške proge, ki naj bi imela status industrijske železnice in okvirno dolžino od 5 do 8 km (odvisno od posamezne variante), so pri trasiranju upoštevani elementi, ki dopuščajo maksimalne hitrosti vlakov Vmax=80 km/h. V trasi odprte proge so predvidene krivine s R=400 m in več s prehodnicami, na področju same postaje logističnega središča pa krivine v skladu s Pravilnikom o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog (Ur.l. RS, št. 14/03). Načrtovana industrijska železnica naj bi bila elektrificirana z enako napetostjo kot javna železniška infrastruktura. Osna obremenitev na načrtovani industrijski železnici normalne širine 1435 mm bo 225 kN kategorije D4 z zagotovljenim svetlim profilom GC za novogradnje po gornjem Pravilniku.

Eno ključnih vprašanj vodenja trase železnice je prečkanje z AC Ljubljana - Obrežje. Ocenjeno je, da se zaradi čim manjšega vpliva na bivalne kakovosti naselij Drnovo, Brege, Mrtvice, Vihre in Skopice ne glede na varianto predvidi prečenje v podvozu pod AC.

Varianta 1.1

Industrijska železnica se odcepi od proge državna meja - Dobova - Ljubljana na koncu železniške postaje Dobova in v nadaljevanju poteka severno od vasi Trebljenje, križa potok Gabrnica in cesto Brežice - Dobova ter v premi južno naselja Trnje nadaljuje potek do križanja s cesto Čatež - Brežice proti sotočju Save in Krke. Reko Savo prečka približno 450 m nad sotočjem Save in Krke, kjer preide na področje Na Travnikih vse do avtoceste. Po križanju z avtocesto železniška proga poteka severno od Krške vasi in po križanju s cesto C III-8021 nadaljuje potek južno vasi Dolenje Skopice, kjer po približno 8,4 km preide v smer vzhod - zahod v gospodarsko središče. Pri odcepu od glavne železniške proge državna meja - Dobova - Ljubljana je predviden t.i. »triangel« tako, da je možna direktna vožnja v in iz središča v smeri Ljubljana in Zagreb. Proga bi v glavnem od odcepa potekala po terenu na nasipu, cesti Brežice - Dobova in Čatež - Brežice bi križala z železniškim nadvozom ter po prehodu preko Save z mostom nadaljevala na nasipu vse do avtoceste, kjer bi avtocesto križala s podvozom. Od križanja avtoceste lahko proga poteka pod terenom v armiranobetonskem okvirju v vkopu vse do potniškega terminala Letališča Cerklje ob Krki in v nadaljevanju v odprtem armiranobetonskem koritu v vzponu na površje na področje logističnega terminala.

Varianta 1.2

Po varianti 1.2 bi proga do križanja z avtocesto potekala enako kot pri varianti 1.1 s tem, da po križanju z avtocesto spremeni smer in poteka približno vzporedno z avtocesto na njeni južni strani severno od Gorenjih Skopic ter na zahodu Gorenjih Skopic preide v smeri jugo - zahod na območje DPN, kjer se priključi v potek po varianti 1.1. Varianta 1.2 se od variante 1.1 razlikuje samo po tem, da bi proga potekala na področju Gorenjih in Dolenjih Skopic na severni strani in s tem tudi izven priletne smeri Letališča Cerklje ob Krki. Tudi pri varianti 1.2 bi železniška proga po križanju z avtocesto potekala v pokritem vkopu v armiranobetonskem okvirju. Pri tej varianti obstajajo določene težave na mestih križanja proge z obstoječimi cestami in potmi, ki so izvedene pri gradnji avtoceste. Gre za podvoze in nadvoze čez avtocesto.

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 64 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 Varianta 2.1

Po varianti 2.1 je predviden odcep od železniške proge državna meja - Dobova - Ljubljana v km 463+322 in 461+962 s »trianglom« vzhodno od Starega grada tako, da je omogočen promet v in iz središča v smeri Ljubljane in Zagreba. Po odcepu proga prečka potok Pšeničnik ter v krivini preide v smer proti jugu vse do reke Save. Po prečkanju reke Save proga nadaljuje potek vzhodno od območja Natura 2000 ter v nadaljevanju zahodno od območja Natura 2000 vse do avtoceste. Avtocesto križa v bližini predvidenega AC priključka Skopice ter po križanju z avtocesto v krivini preide v smer vzhod - zahod v samo gospodarsko središče na področje potniškega terminala Letališča Cerklje ob Krki. Od tu naprej proga poteka v smeri severozahod proti avtocesti, kjer ponovno spremeni smer približno vzporedno z avtocesto v smer načrtovanega logističnega centra. Po varianti 2.1 proga poteka zunaj posameznih prostorskih omejitev kot so varovalni pas NEK (ter morebitnega NEK2), območja Natura 2000, območja komasacije, vodovarstvena območja.

Od odcepa bi proga potekala na nasipu približno do križanja z načrtovano cesto Brežice - Krško, kjer bi zaradi poplavnosti področja morala preiti na viadukt vse do križanja z avtocesto. Pri varianti 2.1 bi proga prečkala tudi načrtovano zajezitev reke Save za potrebe HE Brežice z mostom dolžine približno 380 m, kjer je niveletni potek postavljen tako, da bi na jezeru zagotavljal tudi plovnost pod železniškim mostom pri obratovalni gladini HE Brežice na koti 153,00 v višini 7 m.

Glede na poplavne kote Q100 v profilu med P117 in P118 izdelanem za potrebe HE Brežice (Idejne rešitve, IBE d.d., 2007) bi bil lahko spodnji rob viadukta železniške proge 1 m nad koto Q100, kar bi praktično pomenilo višino približno 2 m nad terenom. Pri takšni višini spodnjega roba konstrukcije bi bile komunikacije na poljskih poteh na tem področju onemogočene, zato je proga niveletno dodatno zvišana.

Zaradi poplavnosti bi pri varianti 2.1 proga morala potekati na viaduktu vse do km približno 3+460, kjer bi v odprtem armiranobetonskem koritu v dolžini približno 420 m prešla v armiranobetonski okvir in pod avtocesto v armiranobetonskem okvirju nadaljevala potek vse do km približno 5+520, kjer bi se začela vzpenjati na površje na področje logističnega terminala. Niveletno bi torej pri tej varianti proga potekala pod terenom v odprtem vkopu z približno 1 m nasutja vse od križanja z avtocesto pa do križanja z glavno cesto severno od območja logističnih dejavnosti opredeljenih v DPN za Letališče Cerklje ob Krki. Pri varianti 2.1 bi enako kot pri varianti 1.1 in 1.2 bilo možno v območju potniškega terminala Letališča Cerklje ob Krki izvesti odcep posebnega tira za potrebe potniškega prometa. V tem primeru bi industrijska proga morala postati javna železniška infrastruktura.

Varianta 2.2

Varianta trase 2.2 je v prvem delu vse do km približno 3+000 identična z varianto 2.1, s tem, da po prehodu med območjema Natura 2000 preide na južni strani Nature 2000 v smeri zahoda severno od naselja Vihre ter v loku spremeni smer in med naseljema Vihre in Mrtvice preide proti avtocesti. Po križanju z avtocesto en krak proge preide na področje Letališča Cerklje, drugi krak pa na področje gospodarskega središča. Pri varianti 2.2 bi proga na prvem delu potekala enako kot pri varianti 2.1 na viaduktu vse do poplavne linije severno od vasi Vihre, kjer bi prešla v podzemlje ter nadaljevala potek pod zemljo do križanja z avtocesto. Krak proti Letališču Cerklje bi potekal še naprej pod zemljo, drugi krak na področje Feniksa pa se bi po križanju z avtocesto začel dvigati na površje. Pri tej varianti bi logistični center Feniks moral biti lociran na sredini središča, torej južneje, saj drugače ni možno izvesti priključek od avtoceste do tirov logističnega centra zaradi višinskih razmer.

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 65 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008

Varianta 2.3

Po varianti 2.3 je odcep od proge državna meja - Dobova - Ljubljana predviden prav tako s »trianglom«, s tem, da je odcep predviden bolj zahodno kot pri varianti 2.1, v smeri proti Staremu gradu. Po odcepu proga v krivini preide proti jugu tangencialno na 1500 m varovalni pas obstoječe NEK, prečka načrtovano zajezitev reke Save za HE Brežice ter na vzhodni strani Nature 2000 pSCI Vrbina nadaljuje v premi vse do priključka v smer trase 2.2 med naseljema Vihre in Mrtvice in nadaljuje enako kot pri varianti 2.2. Ta trasa ne upošteva varovalno območje 1500 m eventualne NEK2 vzhodno od obstoječe NEK. Prednost variante trasa je v tem, da ne tangira vodovarstvenih območij črpališč Beli breg in Brege.

Varianta 3

Po varianti 3 je predviden odcep proge za gospodarsko središče Feniks z odcepom od obstoječega industrijskega tira NEK ter v nadaljevanju po zahodi strani lokacije predvidene za NSRAO in vzhodno od obstoječe NEK do reke Save. Po prečkanju reke Save bi proga prevzela smer na rob druge vodovarstvene cone črpališča Brege ter delno prečkala pSCI Vrbina, nato med vasema Brege in Mrtvice nadaljevala v smeri jug proti avtocesti kjer, po križanju z avtocesto in prehodu na območje središča spremeni smer proti vzhodu v smeri južnega predvidenega roba območja DPN. Ta varianta ne upošteva eventualno vzhodno lokacijo za NEK2. Od področja vzhodno NEK pa vse do naselja Mrtvice oz. Brege trasa poteka po poplavnem področju, zato bi železniška proga morala biti na viaduktu, v nadaljevanju pa bi bilo možno traso voditi pod terenom vse do križanja z avtocesto, kjer bi po križanju z avtocesto morala preiti na površje.

Varianta 4.1

Varianti 4.1 in 4.2 so bile postavljene v prostor iz razloga velikih poplavnih površin in dolgih mostov pri prečkanju jezera zajezitvenega bazena za potrebe HE Brežice. S strani koordinacije MOP DP je bil postavljen predlog, da se preveri možnost navezave gospodarskega središča Feniks tudi iz postaje Krško. Glede na terenske razmere in tirno situacijo na železniški postaji Krško je predvidena navezava industrijske železnice na obstoječi tir Ministrstva za obrambo - MO (pretakališča za potrebe Letališča Cerklje ob Krki). Po varianti 4.1 bi proga potekala preko zemljišča hidromelioracij zahodno od NEK v smeri jug, nivojsko prečkala načrtovano cesto Brežice - Krško ter po približno 1100 m prečkala reko Savo. Po prehodu na desni breg reke Sava proga bi prečkala še eno hidromelioracijsko območje ter na vzhodni strani področja Paradiž prešla na področje Dolnji Žabjek mimo druge vodovarstvene cone črpališča Brege na področje Žabjeka ter med vasema Drnovo in Brege nadaljevala proti avtocesti. Po križanju z avtocesto bi proga z levo krivino prešla v smer načrtovanega logističnega središča. Pri tej varianti bi bilo možno speljati tudi železnico v Poslovno cono Drnovo. Sama trasa je s prostorskega vidika dokaj problematična, saj poteka preko hidromelioracijskih zemljišč, poplavnega območja ter tretjega vodovarstvenega območja preko katerega po Občinskem odloku varovanja vodnih virov praviloma ni dovoljen transport nevarnih snovi. Dolžina same trase do logističnega centra znaša približno 5500 m.

Varianta 4.2

Trasa po varianti 4.2 je bila preverjena iz razloga velike obremenitve okolja in prostorskih omejitev, ki jih tangira varianta 4.1. Zaradi tega je bila preverjena trasa, ki bi se v prostoru čim bolj približala načrtovani cestni povezavi Brežice - Krško in bi v najmanjši možni meri potekala po vodovarstvenih področjih vodnih virov. Na ta način dobimo traso, ki se priključi na enak način kot varianta 4.1 na obstoječe industrijske tira

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 66 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 MO ter nadaljuje v smeri jug mimo načrtovanega krožišča, kjer nivojsko prečka načrtovano cesto Brežice - Krško. Po prehodu preko Save proga tangencialno preide na razdalji približno 8 m na odsek ceste A2 ter poteka na vzhodni strani ceste. V vasi Petrovče nivojsko križa lokalno cesto ter poteka vzdolž tretje vodovarstvene cone črpališča Beli breg. Na tem odseku še enkrat nivojsko križa lokalno cesto v km približno 2+360. Od tu naprej poteka po robu 3/2 vodovarstvenega področja črpališča Beli breg vse do severne strani naselja Drnovo ter med vasema Drnovo in Brege preide na zahodni rob opuščene gramoznice, kjer je hipodrom, križa avtocesto v podvozu in po prehodu na področje središča preide v smer načrtovanega logističnega centra. Niveletni potek trase je razviden iz vzdolžnega profila za varianto 4.2 (glej strokovne podlage).

Priključek industrijske proge na tire MO je predviden pod predpostavko, da se obstoječe pretakališče na postaji Krško za potrebe MO ukine in se na področju gospodarskega središča Fenikas predvidi novo pretakališča za potrebe MO. Na ta način bi bilo možno opustiti cevovod Krško - Letališče Cerklje. Pri variantah 4.1 in 4.2 pride v poštev samo industrijska železnica, saj potniškega prometa zaradi tirnih razmer na postaji Krško ni možno zagotoviti. Priključki bi bili izvedeni samo na postajo Krško in izvedba t.i. »triangla« za smer Zagreb ni možno načrtovati.

5.5.3 Preliminarna ocena primernosti variant

Na podlagi do sedaj zbranih podatkov v okviru strokovnih podlag - na osnovi izdelane (glej v prilogi osnutka DPN): - analize ranljivosti prostora, - analize stanja prostora, - okoljskih izhodišč opredeljenih v okviru priprave okoljskega poročila za CPVO, - preveritve variantnih urbanističnih rešitev gospodarskega središča in - tehnične preveritve variant je že možno izoblikovati tudi preliminarno oceno primernosti posameznih variant.

Eno ključnih meril izbora variante železniške proge je možnost racionalne organizacije gospodarskega središča. Urbanistična rešitev tirne mreže v gospodarskem središču coni Feniks je v osnutku DPN predlagani obliki zasnovana tako, da omogoča napajanje z vzhoda in zahoda - torej po varianti 1.1, 1.2, 2.1, 4.1 in 4.2. Trase po varianti 2.2, 2.3 in 3 zahtevajo prestavitev logističnega centra na južni rob meje obravnave območja Feniks, saj je zaradi bližine avtoceste in izvenivojskega križanja z avtocesto priključek v tire logističnega centra nemogoč. Zaradi neracionalne zasnove središča, ki izhaja iz južne postavitve logističnega centra, so te variante že v osnovi ocenjene kot bistveno manj primerne. Varianta 3 je konfliktna tudi z razvojnimi območji na levem bregu Save, varianta 2.3 pa bi pomenila dodatno prostorsko omejevanje naselja Spodnji Stari grad.

Ključen problem variant 1.1 in 1.2 je velika razdalja do priključka na obstoječe železniško omrežje v Dobovi, kar posledično pomeni večji investicijski strošek. Trasi se približata Brežicam, potekata v bližini večplastno pomembnega območja sotočja Save in Krke ter v velikem delu preko poplavnega območja. Trasi bodisi s severne, bodisi z južne strani prostorsko omejujeta naselje Skopice. Obe trasi se preliminarno zato izkazujeta kot manj primerni.

Varianti 4.1 in 4.2 sta rezultat predlagane preveritve poteka čimbolj gorvodno vzdolž Save - tak prostorski položaj narekuje čim večje ohranjanje razlivnih površin poplav ob Savi. Trasi sicer v manjši meri potekata preko poplavnih območij, toda posegata v urbano območje Krškega, območja vodnih virov in komasiranih kmetijskih zemljišč ter s

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 67 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 severni strani omejujeta Drnovo in zmanjšujeta kakovosti bivanja v naselju. Obe trasi se preliminarno zato izkazujeta kot manj primerni.

Varianta 2.1 na levem bregu Save za razliko od ostalih tras ni konfliktna z naselji in razvojnimi območji. Na desnem bregu Save se trasa izogne naravovarstveno pomembnim območjem. AC preči v podvozu med Vihrami in Skopicami, s čimer je zagotovljena nekolika večja razdalja do naselij kot npr. pri variantah 2.2 in 2.3, ki potekata med Vihrami in Mrtvicami. Problem trase je, da v večinskem delu poteka preko poplavnega območja.

Dosedanje ugotovitve strokovnih podlag torej kažejo, da je navezava gospodarskega središča na železniško omrežje ne glede na varianto problematična z okoljskega in prostorskega vidika ter tehnično zahtevna, toda izvedljiva. V nadaljevanju projekta bo ugotovljena tudi ekonomska upravičenost navezave. Obe lokalni skupnosti opozarjata na verjetno družbeno nesprejemljivosti železniške proge ne glede na potek. Na podlagi preliminarnih ugotovitev pa je ugotovljeno, da je še najbolj primerna trasa variante 2.1, zato je pri zasnovi urbanistične rešitve prioritetno upoštevana ta trasa. V nadaljevanju projekta bodo sledile podrobnejše preveritve, na podlagi katerih bo oblikovan končni predlog najustreznejšega poteka železniške proge.

5.6 Kmetijstvo

Območje gospodarskega središča Feniks se umešča na najboljša kmetijska zemljišča tudi državnega, predvsem pa regionalnega pomena. V Posavju je po podatkih Statističnega urada število zaposlenih v kmetijstvu večja od slovenskega povprečja. Zaradi razdrobljene parcelacije je pridelava kmetijskih pridelkov na tem območju predvsem lokalnega pomena, kmetijskim gospodarskem pa glavni dobiček predstavljajo subvencije. V planskih dokumentih je za območje predvidena izvedba agrarnih operacij.

V strokovnih podlagah za kmetijstvo bo opredeljen vpliv na razvoj kmetijske dejavnosti za posamezno kmetijsko gospodarstvo in ocenjene izgube subvencij. V nadaljevanju projekta se na podlagi individualnih pogovorov z najbolj tangiranimi kmetijskimi gospodarstvi določi njihova perspektivnost in možnosti dolgoročnega razvoja kmetijske dejavnosti ob izvajanju usmerjene in nadzorovane faznosti izgradnje projekta.

Učinkovito izvajanje omilitvenih ukrepov bo do zapolnitve območja predvidenega za gospodarsko središče Feniks omogočalo obstoj kmetijstva predvsem razvojno perspektivnim kmetijskim gospodarstvom. Dolgoročno pomeni odvzem vseh kmetijskih površin v obravnavanem območju obvezno prestrukturiranje vsaj dela kmetijskih gospodarstev in usmeritev perspektivnega kmetijstva na druge, tudi manj kvalitetne površine izven obravnavanega območja, kar zvišuje stroške pridelave, zmanjšuje donosnost in posledično dolgoročno povzroča negativen razvoj kmetijske dejavnosti na tem območju.

5.7 Alternativne lokacije logističnega terminala

V skladu z ugotovljeno problematiko navezave gospodarskega središča na železniško omrežje ter na podlagi predlogov Občine Brežice in Občine Krško je opravljena preliminarna preveritev možnih alternativnih lokacij na železniško omrežje vezanega logističnega terminala - v skladu s konceptom 3. razvojnega scenarija.

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 68 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 Slika 22: Možne lokacije na železnico vezanega logističnega središča

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 69 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008

Opozarjamo, da gre le za okvirni nabor možnih lokacij ter da podrobne preveritve ali so te lokacije s funkcionalnega vidika smiselne, prostorsko izvedljive in okoljsko sprejemljive (še) niso opravljene.

Preveritev je opravljena le na osnovi javno dostopnih podatkov, brez podrobnejših prostorskih analiz in projektantskih preveritev. Preverjanje lokacij je omejeno na prostor vzdolž obstoječe železniške proge med Brežicami in državno mejo (izhodišče je poiskati lokacijo v neposredni bližini železniške proge). Celoten prostor regije (kar bi bilo sicer pravilno) v tej fazi še ni bil preverjen, moč pa je ugotoviti: - vzdolž železniške proge Zidani most - Dobova zahodno od Krškega je logistično središče težko razviti zaradi omejenosti prostora, - med Krškim in Brežicami je razvoj logističnega središča zelo problematičen zaradi že sedaj velike obremenjenosti prostora z razvojnimi območji (NEK, odlagališče NSRAO), drobne prostorske strukture, južno od železniške proge neizvedljiv zaradi nuje ohranjanja razlivnega območja poplav (za navezavo na cestni sistem pa bi bilo možno uporabiti načrtovano novo regionalno cesto Krško - Brežice).

Med Brežicami in državno mejo so evidentirane štiri možne lokacije z naslednjimi značilnostmi:

Lokacija št. 1 (med Brežicami in Mostecem)

Prednosti: - bližina železniške proge - možna navezava na AC preko predvidene vzhodne obvoznice Brežic - na območju ni zavarovanih območij narave in kulturne dediščine - območje ni ogroženo s poplavami, območja vodnih virov niso tangirana Pomanjkljivosti: - poseg v neposredni bližini Brežic, prekinitev zveznosti prostora med poselitvenim območjem Brežic in okoliškimi vasmi - poseg v območja komasacij

Lokacija št. 2 (južno od železniške postaje v Dobovi)

Prednosti: - bližina železniške proge in neposredna bližina (izkoriščanje) ranžirne postaje v Dobovi Pomanjkljivosti: - poseg v neposredno bližino poselitvenih območij - poseg v območja komasacij - območje je robnem območju redkih in katastrofalnih poplav - poseg v zavarovano območje kulturne dediščine - arheološko najdišče Dobova - daljša dovozna pot do AC

Lokacija št. 3 (vzhodno od Loč)

Prednosti: - bližina železniške proge - ugodna navezava na AC (pri prečenju reke Save bi bilo verjetno možno izkoristiti predvideno pregrado HE Mokrice) - večji odmik od območij poselitve - na območju ni zavarovanih območij narave in kulturne dediščine - možnost vzpostavitve rečnega pristanišča pod pregrado HE Mokrice

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 70 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008 Pomanjkljivosti: - lokacija se nahaja na območju redkih, katastrofalnih poplav in območju pogostih poplav (pri čemer opozarjamo na vprašljiv podatek o poplavah iz Atlasa okolja)

Lokacija št. 4 (območje mejnega prehoda Obrežje)

Prednosti: - neposredna bližina AC - možna navezava na terminal na državni meji - za traso železnice bi bilo morda možno izkoristiti pregrado HE Mokric in traso voditi severno ob AC - na območju ni zavarovanih območij narave in kulturne dediščine - območje ni ogroženo s poplavami, območja vodnih virov niso tangirana - možnost vzpostavitve rečnega pristanišča pod pregrado HE Mokrice Pomanjkljivosti: - bližina poselitvenih območij - omejenost prostora, ni razpoložljivih površine za eventualno širitev logističnega središča - daljši potek železniške proge preko poplavnega območja na levem bregu Save

Državni prostorski načrt za gospodarsko središče Feniks v Posavju 71 Osnutek, LUZ d.d., avgust 2008