Končno Poročilo BEKA

KRAJINSKA UREDITEV IN NAČRT TRŽENJA MEDDRŽAVNEGA KRAJINSKEGA PARKA BEKA

– KONČNO POROČILO –

Avtorji: Tadeja Babič Manca Dremel Špela Ferjan Kristijan Horvat Ajda Kafol Stojanović Kristina Likar Vanessa Mramor Ana Potočnik Tjaša Vezovnik

UVOD ...... 1 1. PREDSTAVITEV OBMOČJA ...... 2 1.1. Krajinski park Beka ...... 2 1.2. Predstavitvene karte ...... 3 2. IDENTIFIKACIJA ZANIMIVIH NARAVNIH IN KULTURNIH TOČK V PARKU .... 9 2.1. Kulturne znamenitosti/ zanimivosti ...... 9 2.1.1 Kulturna dediščina iz Registra nepremične kulturne dediščine ...... 9 2.1.2. Druga kulturna dediščina ...... 10 2.2. Naravne znamenitosti/ zanimivosti...... 11 3. OBSTOJEČE POTI IN DOGODKI ...... 14 3.1. Tigrovska spominska krožna pot Ocizla - Beka ...... 14 3.2. Rekreacijska pot po trasi opuščene železnice Kozina - Trst ...... 16 3.3. Dogodek Odprta meja in Steza prijateljstva ...... 17 4. PRENOČIŠČA IN OBSTOJEČA TURISTIČNA PONUDBA V ŠIRŠI OKOLICI ...... 18 4.1. Prenočišča ...... 18 4.2. Turistična ponudba ...... 18 5. ANALIZA ANKET IN INTERVJUJEV ...... 23 5.1. Analiza anket ...... 23 5.1.1. Analiza spletne ankete ...... 23 5.1.2. Analiza opravljenih anket na terenu med obiskovalci parka ...... 27 5.2. Analiza intervjujev...... 31 6. ZASNOVA TURISTIČNE PONUDBE V KRAJINSKEM PARKU BEKA ...... 34 6.1. Informacijski center v Klancu pri Kozini ...... 34 6.2. Identifikacija in predlogi novih pohodniških poti ter ureditve obstoječih poti ...... 36 6.2.1. Steza prijateljstva ...... 36 6.2.2. Graničarska pot...... 38 6.2.3. Pot slapov ...... 40 6.2.4. Kolesarska pot Socerb - Klanec - Trst ...... 44 6.2.5. Povezovalne poti med kraji Beka, Klanec in Mihele ...... 45 6.3. Ureditev infrastrukture za spoznavanje naravne in kulturne dediščine ...... 46 7. NAČRT TRŽENJA KRAJINSKEGA PARKA BEKA ...... 48 7.1. Trženje turistične destinacije ...... 48 7.1.1. Destinacijski trženjski splet na primeru Krajinskega parka Beka ...... 49 7.2. Krajinski park Beka kot ekološko turistična destinacija ...... 52

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 7.2.1. Opredelitev območja ...... 52 7.2.2. Opredelitev osnovnih pojmov ...... 52 7.3. Analiza stanja ...... 54 7.3.1. Naravne in kulturne znamenitosti ...... 54 7.3.2. Nastanitvene zmogljivosti, gostinska ponudba in ponudba lokalnih izdelkov, tematske, kolesarske, pohodniške in tematske poti, prireditve ...... 54 7.3.3. Povpraševanje ...... 57 7.3.4. Analiza konkurentov ...... 57 7.4. Povzetek analize v obliki SWOT analize ...... 58 7.5. Ključni izzivi ...... 58 7.6. Predlagane trženjske aktivnosti ...... 59 7.6.1. Pridobitev ustreznih virov financiranja za zagon razvoja ...... 59 7.6.2. Oblikovanje blagovne znamke ...... 59 7.6.3. Zgodbarjenje - zgodbe kot strateško trženjsko orodje ...... 60 7.6.4. Primeri zgodb za Krajinski park Beka ...... 60 7.6.5. Izobraževalne vsebine ...... 61 7.6.6. Vključitev v zeleno shemo ...... 62 7.7. Upravljanje parka ...... 62 7.7.1. Vključitev lokalnega prebivalstva v razvoj in upravljanje parka ...... 62 7.8. Medijska strategija in izvedba ...... 63 7.8.1. Spletna stran Krajinskega parka Beka ...... 63 7.8.2. Podpora ustnemu izročilu in informacije na terenu ...... 64 7.8.3. Tiskani mediji ...... 65 7.8.4. Televizijske predstavitve in oglasi ...... 65 7.9. Merjenje uspeha predlaganih komunikacijskih aktivnosti ...... 65 8. PREDSTAVITEV REZULTATOV PROJEKTA V LOKALNI SKUPNOSTI ...... 66 ZAKLJUČEK ...... 67 VIRI IN LITERATURA ...... 68 VIRI KARTOGRAFSKIH PODLAG IN FOTOGRAFIJ ...... 69

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. KAZALO SLIK Slika 1: Relief ...... 3 Slika 2: Kataster stavb ...... 4 Slika 3: Naravne vrednote ...... 5 Slika 4: Rečna mreža, izviri, mokrišča ...... 6 Slika 5: Raba tal ...... 7 Slika 6: Območje Natura 2000 ...... 8 Slika 7: Geološki profil – fliš (lepo vidne plasti laporja, peščenjaka in drugih kamnin) ...... 11 Slika 8: Jurjeva jama ...... 13 Slika 9: Naravni most ...... 13 Slika 10: Oznake poti ...... 14 Slika 11: Malnarjev mlin ...... 15 Slika 12: Cerkev Marije Magdalene ...... 15 Slika 13: Začetek kolesarske steze z obledelo informativno tablo ...... 16 Slika 14: Kolesarska steza na slovenski strani ...... 16 Slika 15: Začetek steze prijateljstva v Beki ...... 17 Slika 16: Oznaka za turistično kmetijo na kolesarski stezi Kozina-Trst ...... 19 Slika 17: Turistična ponudba v občini Hrpelje - Kozina ...... 20 Slika 18: Današnje stanje črpalne postaje v Klancu pri Kozini ...... 34 Slika 19: Načrtovana preureditev črpalne postaje ...... 34 Slika 20: Vizualizacije ureditve okolice informacijskega centra ...... 35 Slika 21: Povezava informacijskega centra s parkom ...... 35 Slika 22: Predlogi pohodniških in kolesarskih poti v parku (načrtovano stanje) ...... 36 Slika 23: Steza prijateljstva ...... 37 Slika 24: Ključne informacije o poti Steza prijateljstva ...... 37 Slika 25: Tabla ob sprehajalni poti in pešpot ob Beke do Botača danes ...... 38 Slika 26: Arheološko najdišče Lorencon ...... 38 Slika 27: Graničarska pot ...... 39 Slika 28: Ključne informacije o Graničarski poti ...... 39 Slika 29: Foto utrinki Graničarske poti ...... 40 Slika 30: Pot slapov ...... 41 Slika 31: Ključne informacije o Poti slapov ...... 41 Slika 32: Fotografije slapov ob poti ...... 42 Slika 33: Foto utrinki Poti slapov ...... 43 Slika 34: Kolesarska pot Socerb - Klanec - Trst ...... 44 Slika 35: Ključne informacije o kolesarski poti ...... 45 Slika 36: Foto utrinki Porečanke oz. Poti zdravja in prijateljstva ...... 45 Slika 37: Povezovalne poti med Klancem, Beko in Mihelami ...... 46 Slika 38: Karta poti in izobraževalnih, informacijskih in usmerjevalnih tabel po Krajinskem parku Beka ...... 47 Slika 39: Predstavitev lokalnih izdelkov na spletni strani Občine Hrpelje-Kozina ...... 55 Slika 40: Predstavitev turističnih ponudnikov na spletni strani Občine Hrpelje Kozina ...... 55 Slika 41: Informacije o kolesarjenju v dolini Glinščice ...... 56 Slika 42: Informacije o pohodniških poteh ...... 56 Slika 43: Primer naslovne strani zloženke pohodniške in kolesarske poti ...... 64 Slika 44: Predstavitev rezultatov projekta v vaškem domu v Ocizli in druženje po prireditvi 66

iii

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. KAZALO GRAFOV Graf 1: Struktura po spolu in starosti ...... 23 Graf 2: Kje ste izvedeli za KP Beka? ...... 24 Graf 3: Obisk parka ...... 24 Graf 4: Zakaj ste se odločili za obisk? ...... 25 Graf 5: Kaj bi vam moral park ponuditi, da bi ga obiskali? ...... 26 Graf 6: Kje izveste za lokacije? ...... 26 Graf 7: Ali poznate dolino Glinščice na slovenski strani? ...... 28 Graf 8: Ali boste obiskali park na slovenski strani? ...... 28 Graf 9: Namen izleta ...... 29 Graf 10: Na izlet sem prišel zaradi ...... 29 Graf 11: Na izletu mi je pomembna ...... 30 Graf 12: Informacije o izletih dobim ...... 30

KAZALO TABEL Tabela 1: Lokalni ponudniki ...... 21 Tabela 2: Odgovori na 12. vprašanje - drugo ...... 27

Krajinski park Beka je bil s strani občine Hrpelje - Kozina ustanovljen leta 1992 in meri 265 ha. Obsega sotesko Glinščice in dolino Griže. Park do danes še nima upravljavca in s tem povezane rekreacijske in turistične ponudbe ter urejenega varstva narave. Pred bodočimi upravljavci je še veliko izzivov. Projekt Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega krajinskega parka Beka se je izvajal v okviru programa z naslovom »Po kreativni poti do praktičnega znanja«, katerega namen je spodbujanje krepitve sodelovanja in povezovanja visokošolskega sistema z gospodarstvom in negospodarstvom. Projekt smo izdelali kot skupina devetih študentov s treh fakultet Univerze v Ljubljani – Ekonomske fakultete, Filozofske fakultete (Oddelek za geografijo) in Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (Prostorsko načrtovanje), pod mentorstvom profesoric in družbe za projektiranje in inženiring Aporia v sodelovanju z občino Hrpelje-Kozina. Namen projekta je priprava predloga krajinske ureditve parka in izdelava načrta trženja Krajinskega parka Beka, s čimer naj bi se povečala njegova prepoznavnost. Cilji projekta so: - predlagati vsebinsko zasnovo prostorske ureditve sprehajalnih in kolesarskih poti v parku, - analizirati strukturo terena vzdolž poti v parku, - predlagati zasnovo informativnih in učnih tabel ob sprehajalnih in kolesarskih poteh v parku, - ugotoviti, kdo prihaja v park in kako bi obisk parka še povečali, - povezati lokalne ponudnike nastanitev, prehrane ter športnih in kulturnih aktivnosti ob parku in predlagati njihovo predstavitev v skupnem trženjskem gradivu, - predlagati zasnovo trženjskih aktivnosti za večjo prepoznavnost parka ter - analizirati možnosti povezovanja slovenskega in italijanskega dela parka na turističnem, kulturnem, rekreacijskem in infrastrukturnem področju. V petih mesecih smo opravili številne terenske oglede, opravili spletne ankete in ankete na terenu, opravili intervjuje z deležniki parka, izvedli delavnico o vključevanju lokalnih prebivalcev v razvoj ter se o možnostih vključevanja naravne in kulturne dediščine posvetovali z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Tekom dela smo definirali pet ključnih izzivov s katerimi se bo moral park v svojem razvoju soočiti. To so ureditev pohodniških in kolesarskih poti v parku, večja prepoznavnost in obisk parka, večja gostinska in nastanitvena ponudba, upravljanje parka in vključitev lokalnega prebivalstva v razvoj in upravljanje parka. Na vseh pet izzivov smo podali predloge in konkretne rešitve. Rezultate projekta smo 26. 06. 2017 predstavili, v vaškem domu v Ocizli, domačinom in predstavnikom občin Hrpelje-Kozina in Dolina, ki so predloge lepo sprejeli in nanje podali konstruktivne pripombe.

1. PREDSTAVITEV OBMOČJA

1.1. Krajinski park Beka

Proučevano območje spada med zavarovana območja v Sloveniji in je opredeljeno kot Krajinski park Beka. Zavzema sotesko Glinščice z dolino Griža. Meri 265 ha in je zavarovano od leta 1992 naprej (MOP, ARSO, 2017). V parku poleg dveh rek najdemo tudi ponorne jame, arheološka območja Lorencon, grad nad Botačem in Sela na Malem Krasu. Območje odlikuje izredna krajinska slikovitost in nedotaknjenost (Krajinski park Beka, 2017), širše območje pa je na italijanski strani zavarovano kot naravni rezervat imenovan Val Rosandra. V neposredni bližini vasi Klanec pri Kozini sta dva izvira potoka Glinščica. Manjša potoka iz obeh izvirov se v vasi pod cerkvenim gričem združita v vodotok Glinščica, ki nato teče v mirnem toku po spodnjem delu vasi, mimo dveh večjih vodnih zbiralnikov (kalov) in se pod klanskim mostom v strmem padcu (slap pod mostom) spusti v sotesko Botač. Tik pred mejo z Italijo se v Glinščico izlije Krvavi potok, po katerem je zaselek tudi dobil ime. V zaselku Botač prečka mejo, z leve se ji pridruži še potok Griža. Glinščica nato nadaljuje pot po kanjonski dolini in se v Žavljah izliva v Tržaški zaliv (Martinčič, 2016). Vodotok Glinščica predstavlja del naravno geografske meje istrskega polotoka. V zgodovini se je ob tem vodotoku veliko dogajalo, saj so ob njem potekale glavne transportne poti v notranjost dežele, kot so transport soli iz žaveljskih solin, na območju pa je delovalo tudi več mlinov (Martinčič, 2016). Na južnem delu Krajinskem parka se nahaja naselje Beka, na severovzhodnem pa naselje Mihele. Obe naselji sta locirani izven meja zavarovanega območja. Prevladujoča raba tal je gozd, na zahodnem robu parka se razprostirajo območja suhih odprtih zemljišč s posebnim rastlinskim pokrovom, na južnem delu pa so travniške površine. Površinski vodotok predstavlja potok Glinščica. Na območju parka se nahaja 11 jam, še več pa jih najdemo na širšem območju. Mokrišča - Nasirec, Beka, Klanec pri Kozini in Petrinje so locirana izven meja parka. Med naravne vrednote spadajo dolina Glinščice, pritok Glinščice izpod Beke in sam potok Glinščica. Celotno preučevano območje je pod direktivo Nature 2000.

1.2. Predstavitvene karte

Krajinski park Beka se nahaja na razgibanem rečnem reliefu, ki sta ga pretežno oblikovali potoka Glinščica in Griža (Slika 1). Del parka je dislociran in sega na območje kraških jam pri Ocizli. Slika 1: Relief

Vir: Interni vir 3

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Znotraj meja Krajinskega parka Beka ni nobenih stavb, najdemo le ruševine gradov in mlinov. Izven meja parka se nahaja več naselij (Slika 2). Slika 2: Kataster stavb

Vir: Interni vir 3

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Znotraj meja parka so naravne vrednote kraške jame, zunaj meja pa najdemo še druge naravne vrednote (Slika 3). Slika 3: Naravne vrednote

Vir: Interni vir 3

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Za Krajinski park Beka je značilna gosta rečna mreža z glavnima vodotokoma Glinščico in Grižo (Slika 4). Slika 4: Rečna mreža, izviri, mokrišča

Vir: Interni vir 3

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Celotno območje parka je pod zaščito Nature 2000 (Slika 6). Slika 6: Območje Natura 2000

Vir: Interni vir 3

2. IDENTIFIKACIJA ZANIMIVIH NARAVNIH IN KULTURNIH TOČK V PARKU

2.1. Kulturne znamenitosti/ zanimivosti

Krajinski park Beka ponuja veliko kulturnih zanimivosti. Obmejno območje je zgodovinsko zelo pestro in s tega vidika zanimivo za interpretacijo okolja. Na območju Krajinskega parka Beka in v njegovi bližini je še veliko neraziskanega. V poglavju so predstavljene znane in raziskane kulturne zanimivosti, kot so vasi, arheološka najdišča, mlini, ledenice, gradovi, cerkve/kapelice, partizanska bolnica, nekdanje kulturne terase, suhi zidovi in izravnave terena, tehnološka dediščina v bližini parka (opuščena železniška proga Trst-Hrpelje, vodna črpalka z bazenoma v Klancu pri Kozini). 2.1.1 Kulturna dediščina iz Registra nepremične kulturne dediščine

Arheološko območje Mali kras

Za arheološko najdišče na Malem krasu se uporablja še sinonim Sela. Datirano je na pozno bronasto dobo, železno dobo. Prazgodovinsko gradišče na Selih obsega dominantni vrh široke skalne police na skrajnem severozahodnem robu Krasa nad tržaškim zalivom in na južnem bregu soteske Glinščice, prav nasproti gradu nad Botačem. Notranjost gradišča je z vkopi iz časa prve vojne močno poškodovana, povsem ohranjena pa sta monumentalna obrambna okopa na južni in vzhodni strani. Obrambna arhitektura prazgodovinskega gradišča, ki je nepogrešljiv člen v nizu utrjenih postojank na kraškem robu nad Tržaškim zalivom že iz prazgodovinskih obdobij, je v celoti razpoznavna in ohranjena, zato predstavlja tipičen primer utrjevanja (Krajinski park Beka, 2017). Beka – vas Zvrst: naselja in njihovi deli, Tip: naselbinska dediščina, Obseg : območje, Gesla: gručasta vas, Opis: Gručasta vas z enonadstropnimi stegnjenimi in zaprtimi domačijami, tudi že opuščenimi. Grajene so iz peščenjaka, s kalonami (portoni) in drugimi arhitekturnimi detajli ter krite s korci. Datacija: 19. stol., 20. stol. Cerkev sv. Lovrenca V razglasitvi: Beka - p.c. Sv. Roka, 18. stol.

Arheološko najdišče Punjert Gre za arheološko najdišče iz obdobja srednjega veka, ki predstavlja pomembno arheološko dediščino za to območje. Je utrjena srednjeveška postojanka manjšega obsega z dobro vidnim obrambnim jarkom. Arheološko najdišče Lorencon (grad Vikumberg, Vinchimberch, Winchumberg) Gre za arheološko najdišče in pomembno arheološko dediščino. Najdemo ga pod izrazi gradišče, ruševina, grad, cerkev, sv. Lovrenc. Predstavljajo ga ruševine gradu Vinchimberch in cerkve sv. Lovrenca. So relativno dobro ohranjene, razpoznavne so stavbe in obrambni jarek. Datirano je na obdobje pozne bronaste dobe, železne dobe, visokega srednjega veka, sega torej v 13. oz. 14. stoletje.

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Na hribu Žerjalski vrh nad sotočjem Griže z Glinščico so ohranjene ruševine srednjeveške zidane utrdbe z velikim obrambnim jarkom. Na mestu, kjer bi pričakovali drugo obrambno linijo, pa so ohranjeni ostanki mogočnega obrambnega okopa, ki je po vsej verjetnosti še prazgodovinskega izvora. Drugih sledov iz prazgodovine na lokaciji ni ohranjenih. Ruševine cerkve Sv. Lorenca na zahodni strani obrambnega jarka, zidane utrdbe pa kažejo na možnost poselitve še v pozni antiki. Lorencon predstavlja eno najpomembnejših utrjenih postojank v liniji kraškega roba nad Tržaškim zalivom, verjetno poseljenim od prazgodovine (Krajinski park Beka, 2017). Grad Vikumberg (imenovan tudi Vinchinberch) so zgradili grofje Carsperch v 13. stoletju, sto let kasneje pa so ga Tržačani porušili (Dolina Glinščice pri Trstu, 2017).

Grad nad Botačem Poleg izraza grad nad Botačem se uporablja tudi izraz Tabor Draga. Spada med arheološka najdišča. Gre za ruševine srednjeveške utrdbe s pravokotnim tlorisom in obzidjem. Utrdba je verjetno služila kot tabor oziroma pribežališče, v ljudskem izročilu je znana kot tabor Draga. Je slabo raziskano, datacije pa so pokazale, da sega v obdobje visokega ali poznega srednjega veka. Visoko v stenah kraškega roba nad dolino Glinščice na skrajnem jugovzhodnem odrastku kraške planote nad Tržaškim zalivom je na zelo težko dostopnem mestu postavljena srednjeveška utrjena postojanka, katere ruševine so sorazmerno kvalitetno ohranjene. Viden je še del utrjenega obrambnega sistema in zidovje notranje stavbe, delno naslonjeno na obzidje. Ožja časovna opredelitev brez dodatnih študij arhivskega gradiva trenutno še ni možna. Postojanka je posebnega pomena kot eden redkih ohranjenih srednjeveških gradov na kraškem robu (Krajinski park Beka, 2017). Tabor so zgradili prebivalci Drage in okoliških vasi v petnajstem stoletju, da bi lahko v njem ščitili sebe in njihove pridelke pred turki (Dolina Glinščice pri Trstu, 2017). Je eden izmed redkih ohranjenih srednjeveških gradov na kraškem robu, zaradi česar mu Zavod RS za varstvo narave v Novi Gorici pripisuje poseben pomen (Jurič, 2013). 2.1.2. Druga kulturna dediščina

Mlini

Vzporedno s trgovino soli so se na Glinščici pojavili tudi mlini za predelavo začimb, ki so prihajale po morju do tržaške luke. Mlini niso mleli samo žitaric, pač pa predvsem začimbe in droge, ki so nato skupaj s soljo potovale naprej proti srednji Evropi. Prvi pisani podatek o mlinih na Glinščici je prodajna listina iz leta 1276, iz katere je razvidno, da so takrat tu delovali trije mlini. Če pa pomislimo, da je ta reka edina na vsem ozemlju, ki lahko žene mline, lahko razumemo, da jih je bilo s časom vse več. Leta 1757 jih je bilo že 16, od katerih eden na tri kolesa. Na velikem trgu, ki je še danes središče vasi Boljunec, pred vhodom v dolino Glinščice, je bilo nekakšno zbirališče tovornih vozov, ki so dovažali blago z ladij in so tu čakali, da pridejo na vrsto pri mlinarju. Čeprav so zadnji mlini delovali še v dvajsetem stoletju, o njih ni skoraj sledi več. Česar ni razdejala vojska, je uničil čas. Struge, ki so bile z velikim trudom izklesane v živem kamnu, so zaraščene in zakopane, ogromna kolesa so bila razbita in uporabljena v zakloniščih. Ostale so samo še razvaline Sancinovega mlina v Botaču, mlina Zastava nad Gornjim koncem in skupina treh mlinov v Gornjemu koncu. Od teh sta znani le dve imeni, Klunov in Kovačev, kjer je bila nekoč tudi žaga (Dolina Glinščice pri Trstu, 2017). Opis pripada italijanskemu delu Glinščice, a naj bi se mlini nahajali tudi na slovenski strani.

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Partizanska bolnica Partizanska bolnica se nahaja ob Glinščici. Do nje vodi slaba pot iz Mihel, poti iz Beke pa ni (več). Vidni so ostanki kamnitih zidov. Ledenice in trgovske poti Ledenica je v zemljo skopana in obzidana cilindrična jama z višino od 8 do 10 m. V njo so polagali led. Zraven ledenic so bili kali z veliko vode. Led so nalomili na večje kose, ki so jih izmenično nalagali, med njih pa dali kupe listja in vej. Potem so meseca maja v nočnem času s pomočjo večjih vozov led odpeljali v Trst, v mesnice, ribarnice, pivovarne, itn. (B. Bratož, 2017).

Cerkev sv. Trojice in Cerkev sv. Elije Cerkvi se nahajata izven zavarovanega območja, a v njegovi neposredni bližini. Izpred Cerkve sv. Trojice nad Mihelami je razgled na Krajinski park Beka z dolino Glinščice, Trst in morje. 2.2. Naravne znamenitosti/ zanimivosti

Krajinski park Beka obsega neokrnjeno naravo z veliko naravnimi zanimivostmi. Veliko jih je še neraziskanih. V poglavju so predstavljene danes znane in raziskane naravne zanimivosti in znamenitosti. Mednje prištevamo Glinščico (tako samo reko kot celotno sotesko), pritok Grižnik (vodotok in dolino Griže), slapove, geološke elemente (jame Beško-Ocizeljskega jamskega sistema, stik apnenca s flišem, narive, sklade), rastje, ogrožene vrste živali (Natura 2000), pomembna vrednota pa je še velika gozdnatost. Slika 7: Geološki profil – fliš (lepo vidne plasti laporja, peščenjaka in drugih kamnin)

Vir: Interni vir 1

Soteska Glinščice Na severozahodnem robu Petrinjskega krasa se je na zaplati fliša izoblikovala dva kilometra dolga soteska, ki se po površinskih pojavih in vegetaciji ostro razlikuje od kraške okolice. Tu se zbirajo vode v porečju Glinščice, ki odteka proti severozahodu v Tržaški zaliv, ter vode treh večinoma periodičnih potokov, ki ob stiku apnenca s flišem poniknejo med Beko in Ocizlo. Slikovita soteska je zarezana približno 50 do 100 metrov globoko v flišno podlago, stene so ponekod skorajda navpične in se v njih lepo vidijo nagubani flišni skladi (Krajinski park Beka, 2017). Glinščica izvira na slovenski strani državne meje na flišni zaplati med naselji Klanec, Beka in Ocizla. Levi krak, imenovan Grižnik, se pretaka skozi zanimiv jamski splet s slapovi, ponori in naravnimi mostovi pri Ocizli. S sotočjem obeh potokov pri Botaču, vasici tik ob državni meji, Glinščica znova preide na apnenčasto podlago, v katero del vode kmalu ponikne. V apnencu je ustvarila izredno zanimive hidrološke in morfološke oblike. Med najizrazitejšimi so visok slap in draslje v krajših koritih pod njim. Zgornji rob soteske se nahaja na približno 400 m nadmorske višine, njeno dno pa na nadmorski višini med 100 in 200 metrov. Dolina Glinščice (Val Rosandra) je odprta proti morju, ki je oddaljeno manj kot 5 km, zato se daleč ob toku navzgor čutijo njegovi blažilni vplivi, opazni zlasti v rastlinstvu. Nekateri viri zagovarjajo starejše poimenovanje potoka in soteske, ki naj bi bilo Klinščica in ga razlagajo s klinastim zajedanjem doline v osrčje apnenčaste planote. Glinščica se izliva v Miljski zaliv, pred tem pa naplavlja obširno ravnico, na kateri so zgrajeni industrijska južna predmestja Trsta ter stari slovenski naselji Boljunec in Dolina, ki pa sta po svojem značaju že bolj vezani na Istro. Edino naselje v sami soteski je Botač (Botazzo), ki se nahaja neposredno ob državni meji. Glinščica se izliva v Miljski zaliv (Bandelj, 2010).

Dolina Griže Dolina Griže je grapa s strnjenimi flišnimi bregovi z lepo vidnimi skladi. Na desnem bregu se dviguje Tabor nad Botačem – dominanta s termofilno vegetacijo (Krajinski park Beka, 2017). Jamski sistem pod Beko in Ocizlo Pod Ocizlo in Beko je več aktivnih jam in nekdanjih ponorov, ki tvorijo pomemben jamski sistem: Ocizeljska jama (Blažev spodmol), Maletova jama (Korošica), Miškotova jama in Jurjeva jama. Medtem ko sta Blažev spodmol in Jurjeva jama občasna požiralnika, je Maletova jama aktiven ponor potoka Korošice, Miškotova jama pa je prav tako aktiven ponor s 50 m dolgo sotesko in več udori (Krajinski park Beka, 2017).

Vir: Interni vir 1 Naravne vrednote Po zakonu o varstvu podzemnih jam so vse jame v Sloveniji določene kot naravne vrednote državnega pomena. Jame Dg 4, Jame 1, 2, 3 pod gradom pri Dragi, S-4 (Socerb), Jurjeva jama v Lokah, Miškotova jama v Lokah, Maletova jama, Jama pod slapom, Blažev spodmol, Beško- Ocizeljski sistem.

Slika 9: Naravni most

Vir: Interni vir 1

3. OBSTOJEČE POTI IN DOGODKI

3.1. Tigrovska spominska krožna pot Ocizla - Beka

V Ocizli so člani Športnega kulturnega turističnega društva »Zveza« Ocizla začrtali krožno pot in jo posvetili v spomin na tigrovsko skupino, ki je v Ocizli delovala med letoma 1933 in 1940. Tigrovsko skupino so sestavljali Andrej Počkaj (vodja), brata Franc in Rudi Mihalič, Just Bolčič, Ivan Slavec ter Ivan Mihalič. Skupina je delovala povsem samostojno in je izvajala protifašistične akcije »po tigrovskih metodah« (požigi šol, izobešanje zastav, trosilne akcije, grozilna pisma in podobno). Delovanje skupine je krajevno obsegalo območje Malega Krasa, zlasti vasi Ocizla, Klanec, Socerb, Krvavi Potok (požig šole), Hrpelje, Kozina in Rodik. Skupina je delovala do leta 1940, ko jo je izdal domačin. Po sodnem procesu so bili pred posebnim sodiščem v Rimu obsojeni na dolgoletno ječo (Jurič, 2013). 9. junija 2000 so vaščani Ocizle ob sodelovanju Društva TIGR Primorske na komunski hiši odkrili spominsko ploščo v spomin na tigrovsko skupino, pri kateri lahko pohodniki tudi začnejo krožno pot. Izhodišče poti pa je lahko tudi informacijska tabla in lesen kažipot ob kalu. Kažipot obiskovalce usmeri skozi vas, pri čemer sledijo rumenim krogcem in puščicam. Pot je primerna za ljudi različnih starosti in sposobnosti, saj si jo obiskovalec lahko prilagodi in po svojih zmožnostih izbere daljšo ali krajšo pot. Pot vodi čez strugo potoka Luza, nad katero je izvir Luza, mimo razvalin Malnjevga mlina (malna), slapa v Žlebini, Jurjeve jame, Maletove jame, Blaževega spodmola, Ociske jame, nato nas pot pripelje na počivališče, kjer so mize in klopi in kjer stoji kažipot, ki nam sporoča, da lahko pot nadaljujemo po daljši ali krajši poti. Slika 10: Oznake poti

Vir: Interni vir 1

Slika 12: Cerkev Marije Magdalene

Vir: Interni vir 1

Slednja pot je speljana v bližini cerkve sv. Marije Magdalene iz leta 1671 in obnovljene kapelice, v kateri je odlitek plošče iz prve polovice 19. stoletja, na kateri je podoba križanega in zapis ljudske pesmi v bohoričici. Nadaljuje se skozi vas mimo domačij do izhodiščne točke. Daljša pot pa gre mimo kavern iz 1. svetovne vojne, slapa Cumpet ter »ščdenca« (studenca). Pot se zaključi na izhodiščni točki (Jurič, 2013).

3.2. Rekreacijska pot po trasi opuščene železnice Kozina - Trst

Sprehajalno-kolesarska pot se na slovenski strani lahko začne na odcepu glavne ceste Kozina – Koper za Klanec, nad Nasircem ali pod Mihelami (Jurič, 2013). Začetek kolesarske steze ni označen zato ga obiskovalci težko najdejo. Potrebna je označitev odcepa za kolesarsko stezo že na glavni cesti in ureditev vstopnega mesta na kolesarsko pot. Slika 13: Začetek kolesarske steze z obledelo informativno tablo

Vir: Interni vir 1

Slika 14: Kolesarska steza na slovenski strani

Vir: Interni vir 1

Rekreacijska pot po nekdanji železniški trasi je načrtovana za širok krog uporabnikov in dopolnjena s številnimi potmi v okolici, ki so namenjene zlasti pohodnikom. Glede na celotno

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. dolžino proge (19,6 km), je proga bolj primerna za kolesarstvo ali ježo konj kot za pohodništvo (Pečar, 2009; cv: Jurič, 2013). 3.3. Dogodek Odprta meja in Steza prijateljstva

V sodelovanju z italijansko stranjo doline Glinščice se je v začetku 80. let preteklega stoletja prvič izvedla prireditev Odprta meja, ko so lahko udeleženci pri naselju Botač nemoteno prečkali tedanjo sicer zastraženo italijansko-jugoslovansko mejo. Udeleženci pohoda iz vasi Boljunec na italijanski strani so se na drugi strani pridružili slovenskim pohodnikom in obratno. Spustili so se po pešpoti Steze prijateljstva, ki povezuje Gornji Konec v Boljuncu z Botačem in se nadaljuje do Beke v občini Hrpelje - Kozina. Kasneje so se združili na vaškem prazniku, ki je bil izmenično v Beki ali v Botaču. Ta pobuda se je nadaljevala tudi po osamosvojitvi Slovenije in se enkrat letno še vedno odvija (Štupar, 2008). Slika 15: Začetek steze prijateljstva v Beki

Vir: Interni vir 1

4. PRENOČIŠČA IN OBSTOJEČA TURISTIČNA PONUDBA V ŠIRŠI OKOLICI

4.1. Prenočišča

Znotraj meja krajinskega parka Beka ni naselij oziroma zidanih objektov primernih za nastanitev, zato smo se pri proučitvi ponudbe osredotočili na širšo okolico, torej na naselja, ki se nahajajo na robu parka. Le nekaj kilometrov od krajinskega parka Beka se nahaja hostel Ociski raj, ki je priljubljen med kolesarji in plezalci, ki zahajajo na to območje. Hostel nudi skupno 26 ležišč z možnostjo zajtrka ter izposojo koles ali kombija. Ostale nastanitvene možnosti najdemo v središču občine, kjer imamo kar nekaj različnih ponudnikov, od hotela Admiral, motela Jadranka do privatnih sob in apartmajev po Kozini in Hrpeljah. Sobe in apartmaji nudijo skupaj okrog 50 ležišč, motel in hotel pa okrog 100 ležišč. V okolici Kozine je tudi nekaj turističnih kmetij, ki nudijo prenočišča, vendar so od krajinskega parka že precej oddaljene. To so na primer Turistična kmetija pri Filetu, Turistična kmetija pri Cepčovih in Turistična kmetija Babuder. 4.2. Turistična ponudba

Bar pri Jerneju V Klancu pri Kozini je le nekaj metrov od planiranega informacijskega centra manjši gostinski obrat, ki lahko sprejme nekaj deset gostov. Turistična kmetija Pr Čukovih (Mihele) Je edina turistična kmetija v neposredni bližini krajinskega parka. Velika večina njihovih gostov je Italijanov, večinoma so to kolesarji, zato je tudi edini smerokaz za kmetijo prav na kolesarski poti s Kozine v Trst. Nudijo hrano in pijačo. Prenočišč nimajo, ker pravijo, da v okolici ni zanimive turistične ponudbe, ki bi privabila goste za dalj časa. Njihova ciljna publika so vikend turisti, zato so tudi odprti le za vikende. Včasih pridejo tudi pohodniki, ki so razočarani nad neurejenostjo pešpoti. Pridelke imajo za samooskrbo oziroma za gostinsko ponudbo. Izpostavljajo problem opuščanja njiv, ker se jim obdelovanje ne izplača več. V zadnjih desetih letih predstavljajo za kmetovalce velik izziv divji prašiči, saj povzročajo veliko škode.

Vir: Interni vir 1 Posestvo Brgod (Prešnica) Posestvo nudi možnosti najema prostora za piknik in pripravo domačih jedi na žaru. Turistična kmetija pr’Birtovih (Prešnica) Izletniška kmetija nudi široko ponudbo domače hrane, od mesnih in mlečnih izdelkov do sadja in zelenjave. Ponujajo še možnosti piknikov, jahanja in izposojo koles. Ostala gostinska ponudba se nahaja na Kozini, v Hrpeljah in Krvavem Potoku. Parku najbližja gostilna je Na Burji v smeri Kozine, v Krvavem Potoku pa Gostilna pri Brigiti, pivnica Flora ter restavracija Porky’s. Na Kozini sta še dve pivovarni - Mahnič in Hrvatin. V okolici Kozine je še nekaj turističnih kmetij, to so Turistična kmetija pri Filetu, poznana po domačem kraškem brinjevcu, Turistična kmetija pri Damjanu in Turistična kmetija pri Friščevih. Ostali ponudniki V vasi Beka na Kmetiji Kovačič pridelujejo in predelujejo sadje, drugi domačin ima proizvodnjo vina, ki so ga točili tudi na dogodku Odprta meja. Na Kozini ima svoj sedež Čebelarstvo Kavre, ki prideluje med in medene izdelke.

Vir: Občina Hrpelje-Kozina – na stičišču treh svetov, 2017

IME PONUDNIKA NASLOV

PRENOČIŠČA, GOSTILNE, TURISTIČNE KMETIJE Izletniška kmetija »Pri Čukovih« Mihele 14, Kozina

Hotel & Casino Resort »Admiral« Bazoviška 23, Kozina

Sobe Robert Višnjevec s.p. Obrtniška ulica 1, 6240 Kozina

Pivovarna in gostilna »Mahnič« Kolodvorska 4, Kozina

»Na burji« gostinstvo d.o.o. Istrska ulica 38, Kozina

Hostel Kozina Istrska ulica 2, Kozina

Picerija in oštarija »Tonca« Bazoviška c. 20, Kozina

Hostel »Ociski raj« Ocizla 1c, Kozina

Motel in restavracija Jadranka Hrpelje, Ulica Dragomirja B. Brkina 1, Kozina

Gostilna Amfora Hrpelje, Reška c. 31, Kozina

Gostilna Žigante Hrpelje, Reška c. 43, Kozina

Sobe Hrpelje Hrpelje, Reška c. 43, 6240 Kozina

Ameriška restavracija in BBQ »Porky's« Krvavi Potok 30, Kozina

Pivnica, pivovarna Flora Krvavi Potok 19, Kozina

Izletniška kmetija »Pr' Birtovih« Prešnica 39, Kozina

Posestvo Brgod Prešnica 69 (Brgod), Kozina

Anja Stopar Pangerc s.p. Vrhpolje 20, Kozina

Gostilna Mahorčič Rodik 51, Kozina

Turistična kmetija »Pri Friščevih« Rodik 40, Kozina

Gostilna Trost Rodik 97, Kozina

Gostilna s prenočišči »Pri Križmanu« Tublje pri Hrpeljah 24, Kozina

Turistična kmetija »Pri Damjanu« Slope 6, Kozina

Turistična kmetija »Pri Filetu« Slope 20 a, 6240 Kozina

SADJARSTVO, ČEBELARSTVO, VINARSTVO

Sadjarska kmetija Pečar Prešnica 71, Kozina

Sadjarska kmetija Lučetovi Prešnica 11, Kozina

Sadjarstvo Bolčič Rado Klanec 39, Kozina

Sadjarstvo Paliska Mirko Brkinska 8, Kozina

Sadjarstvo Segulin Angel Slope 26, Kozina

Kmetija Kovačič Vijolica in Zvonko Beka 1, Kozina

Čebelarstvo Zdenko Benčič Vrhpolje 11, Kozina

Čebelarstvo Boštjan Bernetič Rodik 3f, Kozina

Čebelarstvo Damijan Bogataj Rodik 1, Kozina

Čebelarstvo Rado Lukovec Rodik 5a, Kozina

Čebelarstvo Vlado Pečar Prešnica 43a, Kozina

Čebelarstvo Frane Kavre Jamska ulica 10, Kozina

Čebelarstvo Zvonko Sedmak Klanec pri Kozini 17a, Kozina

Čebelarstvo Ukovič Materija 17b, Materija

Vinar Mirjan Valečič Beka 23, Kozina

Vinar Miro Starc Ocizla 20, Kozina

Vir: Občina Hrpelje-Kozina, 2017

5. ANALIZA ANKET IN INTERVJUJEV

5.1. Analiza anket

Izvedli smo dve anketi, prvo preko spletne platforme 1ka, s katero smo želeli dobiti vpogled v poznavanje parka na splošno, in drugo na terenu v KP Beka in tudi na italijanskem delu parka, s katero smo želeli izvedeti kdo KP Beka sploh obiskuje in zakaj se odločajo za izlete na tem območju. 5.1.1. Analiza spletne ankete

Anketa je bila objavljena na spletni strani 1ka, sestavljalo pa jo je 14 vprašanj. Objavljena je bila od 29. 3. 2017 do 10. 4. 2017. V anketi smo želeli preveriti poznavanje Krajinskega parka Beka in dobiti želje ter priporočila vprašanih. Anketo je v celoti rešilo 241 oseb. Kot je razvidno iz Grafa 1 je v anketi sodelovalo 63% žensk in 37% moških. Prav tako nam pove, da večina oseb v anketi pripada starostni skupini 21 – 40 let (57%), sledijo osebe stare 41 – 60 let (32%), nato pa še osebe stare do 20 let (6%) in osebe stare nad 60 let (5%). Graf 1: Struktura po spolu in starosti

Vir: Spletna anketa Enka, 2017. V prvem vprašanju smo ugotovili, da kar 75% vprašanih še ni nikoli slišalo za Krajinski park Beka (Graf 2). Glede na odgovor na to vprašanje so sledila dodatna podvprašanja. Če so vprašani na prvo vprašanje odgovorili z Da, torej, da so za park že slišali so sledila podvprašanja. V prvem podvprašanju smo dobili odgovor, da je večina vprašanih, ki je že slišala za Krajinski park Beka, zanj izvedela od osebe, ki je park že obiskala (52%), sledijo tisti, ki so za park izvedeli na internetu (25%). Pod razdelek drugo so vprašani zapisali naslednje odgovore: živim blizu, na faksu, v šoli, od mame, že obiskala, obiskujem, redni obiskovalec …

Vir: Spletna anketa Enka, 2017. Iz Grafa 3 izvemo, da je od tistih, ki so za park že slišali, le-tega obiskalo 51%, 44% oseb ga še ni obiskalo, 5% pa ga je obiskalo z italijanske strani. Razlogi za obisk parka z italijanske strani so: - več naravnih in kulturnih znamenitosti ob poti, - nisem vedel/a, da se v park pride tudi iz Slovenije, - bolje označene in urejene pohodniške poti. Graf 3: Obisk parka

Vir: Spletna anketa Enka, 2017. Če so anketiranci na drugo podvprašanje odgovorili z Da, nas je zanimalo, kaj jih je pritegnilo za obisk parka. Pri tem vprašanju so anketiranci lahko izbrali več odgovorov. Iz Grafa 4 je razvidno, da se jih je največ za obisk parka odločilo zaradi pohodniških poti (66%). Kot druge razloge za obisk parka so navedli še jame, ferate, prečudovito narav in avanturo.

Vir: Spletna anketa Enka, 2017. Prav tako smo tiste, ki so na drugo pod vprašanje odgovorili z Da, prosili, da nam povejo, kaj jih je pri obisku parka zmotilo, če jih kaj je in da naj podajo predloge za izboljšavo. Dobili smo naslednje pripombe in predloge: - razen domačinov nihče ne ve, da obstaja, poleg tega pa manjka osnovna turistična infrastruktura, - urejenost/varnost poti za sprehajalce, na določenih mestih bi lahko bilo poskrbljeno za večjo varnost, - ne poznamo ga pod tem imenom, ampak pod imenom dolina Glinščice, - slabe označbe, - več smernih tabel, - pomanjkanje parkirišč in oznak z lokacijo naravnih znamenitosti. Če so vprašani na prvo vprašanje odgovorili z Ne, torej, da za park še niso slišali, pa nas je zanimalo, kaj bi jim moral park ponuditi, da bi ga obiskali. Pri tem vprašanju so lahko izbrali med več odgovori. 78% oseb bi moral park ponuditi dobro označene pohodniške poti, 59% urejene kolesarske poti, 33% oseb bi rado videlo dogodke, kjer se predstavijo lokalni ponudniki hrane in pijače (Graf 5).

Vir: Spletna anketa Enka, 2017. Sledili sta dve vprašanji, ki sta bili postavljeni vsem ne odvisno na to kako so odgovarjali na prejšnja vprašanja. Zanimalo nas je preko katerih kanalov se največkrat pozanimajo in odločijo za izbiro izleta. Anketiranci so lahko izbirali med več odgovori. 76% oseb je odločilo na podlagi osebe, ki je kraj že obiskala pred njimi, 72% oseb se je pozanimalo na internetu, 44% pa je za kraj izvedelo na Facebooku (Graf 6). Graf 6: Kje izveste za lokacije?

Vir: Spletna anketa Enka, 2017.

V Tabeli 2 so predstavljeni odgovori, ki so jih anketiranci podali v sklopu 12. vprašanja pod razdelkom drugo.

Odgovori Frekvenca

Hribi.net 2 Iz knjige ali internetne strani 1

Od prijateljev 3

Movescount sledi uhojenih poti 1

Iz pohodniških priročnikov 1

Instagram 2

od Planinske zveze Slovenije in planinskih društev. 1

Letaki iz turističnih sejmov 1

Kraj obiščemo s šolo, kasneje grem še enkrat tja, sama. 1

Knjige in priročniki, vodniki 3 Vir: interni vir 7 Sledilo je še vprašanje kam se vprašani po navadi odpravijo na izlet in zakaj. Kot najpogostejše so vprašani navajali izlete v naravo, na morje, v hribe. Velika večina odgovorov pa se je nanašala na vodo, torej na jezera, morje, slapove in reke. 5.1.2. Analiza opravljenih anket na terenu med obiskovalci parka

Z namenom segmentiranja uporabnikov ter prepoznavanja njihovih preferenc je bila izvedena anketa na italijanski strani doline Glinščice. Anketo je izpolnilo 46 obiskovalcev, od tega 21 žensk in 25 moških, ki so odgovarjali na 12 vprašanj. Največ anketirancev (41%) je bilo starih od 45 do 60 let, sledita kategoriji v starosti od 30 do 45 let (26%) in nad 60 let (20%), bistveno pa odstopa kategorija obiskovalcev do 30 let, ki jih je samo 13%. Pretežni del, 56% obiskovalcev, je Italijanov, 41% pa Slovencev. Polovica obiskovalcev v dolino Glinščice prihaja na enodnevni izlet, 7% za več dni, 43% pa le na poldnevni izlet. Kar 78% anketiranih je menilo, da bi želeli o dolini Glinščice izvedeti kaj več, samo 22% pa je menilo, da je informacij dovolj. Večina (55%) prihaja v dolino Glinščice z družino, 41% s prijatelji in skoraj nihče (4% oz. 2 anketirana) sam. Kot sledi iz Grafa 7, pozna dolino Glinščice nekaj več kot 1/3 vprašanih, presenetljivo pa je, da pozna dolino Glinščice sorazmerno mnogo več Slovencev (skoraj 37%), kot Italijanov (18%), kar predstavlja določen potencial za razvoj turizma v KP Beka na slovenski strani.

45 0

30 34 0 25

20 0 15 22 12 10

5 12 5 7 0 ITA SLO skupaj

DA nekoliko poznam NE Vir: Interni vir 8

Kot sledi iz Grafa 8, je zanimanje Italijanov za obisk doline Glinščice na slovenski strani bistveno večje kot med Slovenci. Graf 8: Ali boste obiskali park na slovenski strani?

16 17 14 15 14 12 12 10 11 10 8 6

4 5 4 4 2 0 SKUPAJ SLO ITA

DA NE kdaj drugič

Vir: Interni vir 8 Pretežni namen izleta je pohodništvo (67%), izključno zaradi kolesarjenja doline Glinščice ne obiskuje nihče, 31% anketiranih zanima raziskovanje novih krajev, 11% pa poleg tega tudi pohodništvo. 2% se navdušujeta nad vsemi danimi možnostmi (Graf 9).

2% 11%

20%

0% 67%

pohodništvo kolesarjenje raziskovanje novih krajev raziskovanje novih krajev in pohodništvo raziskovanje novih krajev, kolesarjenje in pohodništvo

Vir: Interni vir 8

68% obiskovalcev prihaja v dolino Glinščice zaradi lepe narave, od tega jih manjši delež pritegnejo tudi kulturne in zgodovinske zanimivosti in rekreacija, 15% se jih je opredelilo, da prihajajo zaradi kulturnih in zgodovinskih zanimivosti, samo 2% pa samo zaradi rekreacije (Graf 10). Graf 10: Na izlet sem prišel zaradi ...

4% 4% 5% 2% 2%

15%

68%

lepe narave kulturnih in zgodovinskih zanimivosti rekreacije drugo lepe narave, kulturnih in zgodovinskih zanimivosti in rekreacije lepe narave in kulturnih in zgodovinskih zanimivosti Vir: Interni vir 8 lepe narave in rekreacije

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Iz odgovorov, kjer smo spraševali kaj je ljudem na izletu pomembno, jih je 42% označilo, da je to dobra gostinska ponudba, od tega 9% tudi ponudba lokalnih izdelkov, 19 % pa jih je posebej izpostavilo samo ponudbo lokalnih izdelkov. Po pomembnosti sledijo druge opredelitve, kot so mir, lepa narava in informacijski center s 26% ter možnost prenočišča (13%) (Graf 11). Graf 11: Na izletu mi je pomembna ...

9% 33 26 % %

13 19 % %

dobra gostinska ponudba

možnost prenočišča

ponudba lokalnih

izdelkov

drugo (mir, lepa narava, informacijski Vir: Interni vir 8 center) Večina anketiranih (57%) je pridobila informacije o izletih na internetu, od tega 9 % tudi od prijateljev in znancev, ki so tam že bili. 19% anketiranih je pridobila informacije samo od prijateljev in ljudi, ki so tam že bili po 11% pa preko oglaševanja na televiziji in v časopisih. Le 2 % anketiranih je pridobilo informacije tudi od drugod, iz knjig o pohodništvu in v informacijskem centru (Graf 12). Graf 12: Informacije o izletih dobim ....

9 11 % % 48 19 % % 11 2% % na internetu v časopisih preko oglaševanja na televiziji od prijateljev in ljudi, ki so tam že drugobili (iz knjig o pohodništvu, informacijski center) na internetu in od prijateljev ter ljudi, ki so tam že bili Vir: Interni vir 8

5.2. Analiza intervjujev

Izvedli smo intervjuje s ključnimi deležniki v parku, saj nas je zanimalo kakšen interes imajo in kako gledajo na potencialni razvoj KP Beka. Večinoma si vsi želijo sodelovati s svojo ponudbo v parku in na razvoj parka gledajo optimistično, v parku vidijo različne priložnosti za sebe; kot so povečanje nastanitvene ponudbe, zaposlovanje lokalnega prebivalstva, večja prepoznavnost lokalnih podjetij in kraja na splošno. Bojijo pa se predvsem nevarnosti, ki bi jih lahko prineslo večje število obiskovalcev v KP Beka ter vzdrževanje poti po ureditvi.

Pripravljensot Kako vidijo prihodnost IME, NAZIV sodelovanja v parku z Kje se vidijo kot del Koga si želite v parku Se bojijo trženja parka ali vidijo to kot parka (optimistično, INTERVJUVANCA njihovo ponudbo parka? glede na interese? priložnost? pesmistično ...) (da/ne)

pesmisitično glede denarja Vinar Ocizla, Mirko Starc da prodaja vina pohodnike, kolesarje oboje, bojijo se omejitev (kdo bo to financiral)

razvoj krajevnega življenja in nudenje mladim slaba povezanost in stik z Goran Čuk, Občina sodelovanje na čezmejnem kulturni turizem, možnost zaposlitve v domačem okolju. Sicer pa da italjansko stranjo (ciljati bi Dolina področju družine ne vedo kaj lahko nudijo v parku, da bi to lahko morali na skupno trženje) tudi promovirali

Negativne posledice so v gostoti prometa,

obremenjenosti cest, onesnaženje. Pozitivno: sodelovanje v okviru Helena Borg da šole, pohodniki izboljšan izgled vasi v parku, izboljšana optimistično krajevne skupnosti Klanec infrastruktura, promocija lokalnih podjetij in ponudbe, delovna mesta, razpoznavnost kraja

Območna razvojna Pomoč pri iskanju agencija Krasa in financiranja, kljub temu da Problem kasneje pri vzdrževanju poti, kdo bo to da / Brkinov, Andrej Samec in je manj nepovratnih sredstev delal. Dolores Kovšca in več ugodnih kreditov.

turistična kmetija, ki nudi Turistična kmetija Pri okrepčila predvsem nimajo nekega interesa, saj imajo pridelke le za Čukovih ne kolesarje kolesarjem, si ne želijo samooskrbo in gostinski ponudbo Ivica Mihalič Slavič masivnega turizma

Pripravljenost Kako vidijo prihodnost IME, NAZIV sodelovanja v parku z Kje se vidijo kot del Koga si želite v parku Se bojijo trženja parka ali vidijo to kot parka (optimistično, INTERVJUVANCA njihovo ponudbo parka? glede na interese? priložnost? pesmistično ...) (da/ne)

Mario Crevato, Duštvo optimistično, če bi prišlo do Arheologija, kartografija, Tržačani, ostali trženje domačih pridelkov in preprosto kmečko LIMES - arheologija da napredka ureditve in turistične publikacije. Primorci, ostali gostinstvo, lokalni vodiči... prostora povezav

Oznaka najstarejše hiše, Milan Rudež, predsednik želel kupiti star mlin in ga Večinoma Italijani in Problem vzdrževanja ko bo park oz. pesimistično glede da KS Klanec obnoviti vendar mu ni tujci informacijski center enkrat odprt. Kdo bo kosil? upravljanja in urejanja uspelo

Družinska kmetija, kot Kolesarji, ljudje ki Mirjan in Emanuela Da, želja, da bi se v Beko ponovno naseli in da ponudniki lokalnih imajo radi naravo in se Valenčič, vinarja iz Beke prične z novim življenjem. pridelkov (vino,…) jih ni potrebno bati

Ciljni uporabniki parka Pri sodelovanju pri so po mojem mnenju načrtovanju skupnega obiskovalci, ki lahko v razvoja na obeh straneh parku ali okolici meje. KP Beka, Naravni prenočijo. To so v rezervat doline Glinščice, glavnem obiskovalci, v trženju parka za enkrat ne vidi koristi, zaradi Mitja Lovriha, Občina Socerb in Osp se bi morali pesimistično, premalo da ki bi park obiskali za slabega razvoja in premalo interesa lokalnih Dolina tržiti kot ena sama turistična javnega interesa vikend in so oddaljeni skupnosti naravna znamenitost. do 500 km. Tu mislim Pomembna je predvsem na severno Italijo, izmenjava dobrih praks, Slovenijo, Avstrijo, del med nami in z drugimi Hrvaške, nemška okolji. dežela Bavarska.

ponudba prenočišč, lahko kot informacijska točka, ko bo informacijski center zaprt. Mogoče bi celo lahko bil v hostlu na recepciji Jana Jurič, Hostel Ocizla da šole, družine, skupine priložnost, več nočitev optimistično informacijski center :) že tako pride več ljudi po podatke o parku. največ sprašujejo za kolesarjenje kje se začne stara železnica.

da, če bi tam živel (načeloma pa bi želel priložnost, kot večja prepoznavnost in Zdenko Benčič biti vključen v zemljevid posledično večja prodaja medu parka) oba, ki sta se javila sta bila gostilne nezainteresirana Vir: Interni vir 9

6. ZASNOVA TURISTIČNE PONUDBE V KRAJINSKEM PARKU BEKA

Po pregledu stanja, analize terena, izvedbe anket in intervjujev smo izdelali predlog turistične ponudbe in produktov trženja v parku. 6.1. Informacijski center v Klancu pri Kozini

Krajinski park Beka je trenutno brez informacijskega centra oziroma nima urejene vstopne točke v park, kjer bi obiskovalci lahko pridobili kakršnekoli turistične informacije. V Klancu pri Kozini se načrtuje ureditev informacijskega centra za park, kjer bosta v opuščenem objektu nekdanje vodne črpalne postaje »Pompa« (Slika 19), ki je delovala za potrebe železnice, urejena galerija in informacijski center (Slika 20 in Slika 21). Slika 18: Današnje stanje črpalne postaje v Klancu pri Kozini

Vir: Interni vir 1 Slika 19: Načrtovana preureditev črpalne postaje

Vir: Interni vir 2

Vir: Interni vir 2 Klanec pri Kozini se navezuje na meddržavno kolesarsko pot, ki poteka po trasi nekdanje železnice med Trstom in Kozino in je predvsem ob vikendih močno obiskana. Poleg navezave na kolesarsko pot se Klanec pri Kozini navezuje tudi na pohodniško pot, ki ob Glinščici poteka do Mihel in se nato lahko naveže na Pot slapov, Graničarsko pot ali katero drugo pot, ki vodi do Beke (Slika 22). Slika 21: Povezava informacijskega centra s parkom

Vir: Interni vir 3

6.2. Identifikacija in predlogi novih pohodniških poti ter ureditve obstoječih poti

Pohodniške in kolesarske poti smo zasnovali tako, da smo upoštevali že obstoječe in delno urejene ter označene poti (TIGR-ovska pot in Steza prijateljstva) ter identificirali druge obstoječe poti v parku, ki še niso označene ali urejene (Slika 23). Zasnovali smo sistem povezanih pohodniških poti z različnimi tematikami in eno meddržavno kolesarsko pot. Poleg TIGR-ovske poti in Steze prijateljstva so novo označene Graničarska pot z zgodovinsko tematiko, Pot slapov z naravoslovno tematiko in povezovalne poti med posameznimi kraji v neposredni bližini Krajinskega parka Beka. Poti bi opremili z usmerjevalnimi tablami (bel trikotnik na spodnji karti), ki niso vpadljive in narejene iz lokalnih materialov ter izobraževalnimi tablami (belo moder krogec na spodnji karti), ki bi obiskovalce poučile o naravnih, zgodovinskih ali kulturnih znamenitostih. Slika 22: Predlogi pohodniških in kolesarskih poti v parku (načrtovano stanje)

Vir: Interni vir 3 6.2.1. Steza prijateljstva Steza prijateljstva (Slika 24) poteka po italijanski strani od Boljunca do Botača in nato naprej v Slovenijo, do Beke. Hoja traja približno 3 do 4 ure in je po težavnosti primerna za vse skupine ljudi (Slika 25). Leta 1981 sta takratni obmejni Občini Sežana na slovenski in Občina Dolina na italijanski strani začeli sodelovati. Prišlo je do organizacije dogodka Odprta meja (ital. Confine aperto). Gre za tradicionalno prireditev, ki vsakoletno obuja spomine na tiste čase, ko je bil vsakodneven prehod čez mejo prepovedan.

Vir: Interni vir 3 Slika 24: Ključne informacije o poti Steza prijateljstva

Vir: Interni vir 3

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Poleg ureditve Steze prijateljstva bi pot dodatno označili z usmerjevalnimi tablami na razpotjih ter ji dodali dve izobraževalni tabli, eno pri arheološkem najdišču Lorencon (Slika 27), drugo pri opuščenih kulturnih terasah. Izobraževalna tabla bi stala tudi na začetku poti pri velbanem vodnjaku v Beki. Današnje stanje pohodniške poti lahko vidimo na Sliki 26. Slika 25: Tabla ob sprehajalni poti in pešpot ob Beke do Botača danes

Vir: Interni vir 1 Slika 26: Arheološko najdišče Lorencon

Vir: Interni vir 1 6.2.2. Graničarska pot

Graničarska pot (Slika 28) povezuje Beko, Botač in Mihele. Tematika poti bi bila zgodovinska, saj pot poteka po nekoč strogo varovanem obmejnem pasu in lahko vseskozi spremljamo in se orientiramo po državnih mejnikih. Delno je pot že urejena z naloženimi kamni ob poti. Na več mestih je lepo razgledna. Ker del poti poteka po melišču in je pot tam nekoliko bolj strma (glej Sliko 29) lahko pot označimo kot srednje težko. Čas hoje po poti je ocenjen na 2 do 3 ure.

Vir: Interni vir 3 Slika 28: Ključne informacije o Graničarski poti

Vir: Interni vir 3

Vir: Interni vir 1 6.2.3. Pot slapov

Pot slapov (Slika 31) je predlog krožne poti, ki se odcepi od Steze prijateljstva in se ji nato ponovno pridruži v Botaču. Pot bi zajemala naravoslovno tematiko. Ob poti so predvidene izobraževalne table z naravoslovno vsebino, kot so na primer opisi geoloških značilnosti, narivov, stika apnenca in fliša, lehnjaka in njegovega nastanka, slapov, itn.. Kot prikazuje Slika 32 je predviden čas hoje od 3 in 4 ure.

Vir: Interni vir 3 Slika 31: Ključne informacije o Poti slapov

Vir: Interni vir 3

Vir: Interni vir 1

Vir: Interni vir 1 Avtor trase in opisov poti je Branko Bratož.

Potek kolesarske poti (Slika 25) je predviden iz Socerba po makadamski poti do Beke in naprej po asfaltirani cesti mimo Ocizle do Klanca pri Kozini, kjer je predviden informacijski center oz. vstopna točka v Krajinski park Beka. To pot bi naprej navezali na obstoječo kolesarsko pot po stari železnici Trst-Kozina. Izhodišče navezave bi morali primerno urediti z informativno tablo, parkiriščem in ostalo potrebno turistično infrastrukturo. Celotna trasa poti bi znašala 28 km (Slika 36). Slika 34: Kolesarska pot Socerb - Klanec - Trst

Vir: Interni vir 3

Vir: Interni vir 3 Kolesarska pot se lahko iz Socerba ali iz Trsta naveže na Porečanko ali italijansko Parenzano (Slika 37). Pot je poznana tudi pod imenom Pot zdravja in prijateljstva ter poteka po opuščeni železnici med Trstom in Porečem. Ker je Porečanka širše poznana in dobro obiskana kolesarska pot, bi lahko obiskovalce s širšo turistično ponudbo na območju zadržali tudi več dni in obenem gradili na meddržavnem povezovanju Slovenije, Italije in Hrvaške. Slika 36: Foto utrinki Porečanke oz. Poti zdravja in prijateljstva

Vir: Interni vir 1 6.2.5. Povezovalne poti med kraji Beka, Klanec in Mihele

Med posameznimi kraji v Krajinskem parku Beka smo načrtovali številne povezovalne poti (Slika 38), ki potekajo mimo drugih znamenitosti v parku in okolici. Te poti bi med seboj povezovale tudi različne tematske pohodniške poti (Pot slapov, Steza prijateljstva, Graničarska pot) in načrtovan informacijski center v Klancu pri Kozini. Poti potekajo mimo bunkerjev iz 2. svetovne vojne, partizanske bolnice, opuščenega mlina ob Glinščici in cerkve sv. Trojice.

Vir: Interni vir 3 6.3. Ureditev infrastrukture za spoznavanje naravne in kulturne dediščine

Na podlagi terenskega ogleda smo predlagali mesta, kjer bi postavili informativne in izobraževalne table za interpretacijo naravne in kulturne dediščine (Slika 39). Vsako informacijsko in interpretacijsko mesto mora obiskovalcu ponuditi nedvoumno sporočilo o zavarovanem območju, ravnanju v njem in o njegovih naravnih in kulturnih vrednotah. Informacijska in interpretacijska infrastruktura naj bi obiskovalca nagovarjali ter spodbujali njegovo dejavnost. Samo gledanje in branje informacij ne zadošča, saj je manj učinkovito. Interaktivna infrastruktura, ki vzbuja čustva in čute obiskovalcev, je modernejša in od zdaj redkejša različica. Informacijska in interpretacijska infrastruktura sta praviloma locirani (Infrastrukutura za doživljanje …, 2011): - kjer je potreba (pogost, številčen obisk), - kjer je večja gostota naravnih vrednot oz. objektov kulturne dediščine, - zunaj občutljivih območij (rezervati, ogrožene vrste, posebna ohranitvena območja), - na lažje dostopnih mestih, - na predhodno urejenih mestih, - v bližini dodatne ponudbe (parkirišč, sanitarij, turističnih kmetij in drugo).

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Slika 38: Karta poti in izobraževalnih, informacijskih in usmerjevalnih tabel po Krajinskem parku Beka

Vir: Interni vir 3 Obstaja več različnih vsebin, med katerimi so za območje Krajinskega parka Beka primerne spodaj navedene (Infrastruktura za doživljanje …, 2011). - Opisno posredovanje: vsebina je predstavljena z besedilom, fotografijami, risbami, diagrami in grafikoni. Obiskovalec je povabljen k prebiranju teh informacij. - Interaktivno posredovanje: pridobivanje informacij poteka po načelu »learning by doing«. Zahteva obiskovalca, ki se je pripravljen učiti ob lastni dejavnosti. - Čutno posredovanje: vključuje celostno izkušnjo z lasnimi čutili. Vsebina se dotika vseh čutil, zato omogoča zavestno dojemanje lastnega telesa in poglobljeno okoljsko izkušnjo. Enotno oblikovanje (ang. corporate design), ki spremlja predstavljeno temo, zagotavlja hitro prepoznavnost, poudarja njeno edinstvenost in omogoča pristno doživetje narave. Potrebni so strokoven pristop, odprtost za domišljijo in ustvarjalne, tudi umetniške rešitve. Priporočljiva je uporaba regionalnih materialov, tradicionalnih obrtnih znanj in z njimi povezanih oblik postavitve infrastrukture (Infrastruktura za doživljanje …, 2011).

7. NAČRT TRŽENJA KRAJINSKEGA PARKA BEKA

Zakon o ohranjanju narave opredeljuje parke kot širša zavarovana območja, s številnimi naravnimi vrednotami in veliko biotsko raznovrstnostjo, hkrati pa je človekova prisotnost v parkih tista, ki zahteva upravljanju celotnega območja oz. gospodarjenja z njim. To pravilo pa ne smemo razumeti kot prepovedi in omejitve, ampak predvsem kot prednost in priložnost. Prednost zato, ker omogočajo ohranitev zdravega življenjskega okolja za prebivalce in obiskovalce ter priložnost, da to okolje tržimo. Zasnova trženjskih aktivnosti za večjo prepoznavnost parka temelji na študiju različnih dostopnih virov ter lastnih raziskavah na terenu. Ključna omejitev pri izvedbi te naloge je bila odsotnost celovite strategije razvoja in načrta upravljanja Krajinskega parka Beka (v nadaljevanju KP Beka). Ostaja sicer veliko dokumentov z idejnimi zasnovami ureditve in predstavitve in načrta upravljanja KP Beka, vendar realizacijo teh načrtov omejuje pomanjkanje finančnih sredstev. Pomemben korak pri realizaciji ureditev naj bi se zgodil v okviru financiranja izravnalnih ukrepov zaradi gradnje II. tira železniške proge Divača – Koper, ki predvideva financiranje izvedbe ukrepov in sicer območja vhoda v Krajinski park Beka. Gre za ureditev obstoječega objekta in okolice bivše železniške čuvajnice, urbane opreme in ureditve poti v KP Beka. Pomembna ugotovitev na samem začetku projekta je bila, da za povečanje prepoznavnosti KP Beka obstaja velik interes lokalnih prebivalcev in lokalne skupnosti. Zasnova trženjskih aktivnosti obsega analizo vedenja porabnikov, ponudnikov na trgu in vplivov iz okolja, ter na podlagi ciljev projekta predlaga strategije in taktike, medijsko strategija in izvedba, kreativno sporočilo in izvedbo ter predlog merjenje uspeha predlaganih komunikacijskih aktivnosti. Ključno pri oblikovanju predloga trženjskega načrta se nam je zdelo snovanje identitete KP Beka in njenega širšega območja. Medtem ko je področje Slovenske Istre, ki ga praviloma napačno pojmujemo le kot obalni del države sorazmerno dobro razvit, je zaledje zapostavljeno in predstavlja potencial za razvoj. Na ravni države je bilo vloženo veliko naporov v oblikovanje znamke »Slovenija – moja dežela«, »Turizem smo ljudje« in »Na sončni strani Alp«, enak pristope pa bi se moral nadaljevati tudi na lokalni ravni, torej tudi pri oblikovanju identitete in pri povezovanju različnih interesnih skupin (gospodarstvo, turizem, umetnost, kultura, šport in rekreacija …) na širšem območju KP Beka. 7.1. Trženje turistične destinacije

Pri trženju turističnih destinacij se osnovnim 4 P (za izdelke) in dodatnim 3 P (za storitve) pridružita še 2 P. Destinacijski trženjski splet je tako sestavljen iz 9 P. Prvi med dodatnima dvema P-jema je politika (Politics). Destinacija predstavlja skupek različnih akterjev, ki imajo velikokrat različne ideje in razmišljanja. Posamezna turistična in druga podjetja, lokalno prebivalstvo ter javni sektor in vlada nimajo vedno enakih interesov. Pri kreiranju destinacijskih strategij je zato potrebno upoštevati različne interese in zahteve, to pa v večini primerov zahteva kompromisne rešitve, ki kombinirajo značilnosti vseh akterjev destinacije in ne le tistih, ki delajo destinacijo edinstveno v primerjavi z drugimi. Premajhen proračun oz. majhna količina sredstev za trženje turistične destinacije je drugi P (Paucity). S to težavo se srečujejo skoraj vse

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. destinacije, zato je zelo pomembno, da načrtovalci trženjskih akcij za trženje turistične destinacije izberejo optimalno kombinacijo orodij trženjskega komuniciranja, ki bodo kljub pomanjkanju sredstev prinesle zadovoljive rezultate (Konečnik Ruzzier, 2011). Destinacijski trženjski splet je tako sestavljen iz:

- izdelka, - cene, - prodajne poti, - trženjskega komuniciranja, - ljudi, - fizičnih dokazov, - procesov, - politike, - premajhnega proračuna.

7.1.1. Destinacijski trženjski splet na primeru Krajinskega parka Beka

Storitve Območje Krajinskega parka Beka spada v zavarovana območja v Sloveniji. Območje odlikuje izredna krajinska slikovitost in nedotaknjenost (Krajinski park Beka, 2017). Krajinski park Beka se ponaša z ugodno vremensko klimo, ki obiskovalcem ponuja prijetno uživanje v neokrnjeni naravi. Poleg tega pa ima park velik potencial za EKO turizem.

Območje ponuja za obiskovalce različne pohodniške poti (Graničarska pot, Pot slapov, ki se navezuje na Stezo prijateljstva, poteka pa tudi povezava med Beko in Mihelami). Poti ponujajo različne zahtevnosti in trajanje pohodov, prav tako pa lahko območje obiščete s kolesom, saj obstaja tudi pot, ki je namenjena kolesarjem. Ob poteh lahko zasledimo naravne ter kulturne znamenitosti.

Potencialne storitve v prihodnosti: - Vodeni ogledi - skupine upokojencev, učencev in turistov. - Tematske poti – opremljene s tablami, kje bi bile opisane kulturne in naravne znamenitosti; interaktivne table, ki bile zanimive za mlajše (prepoznavanje dreves v okolici, živali, kamnine itd.). Tematske poti bi bile razdeljene na različne teme: zgodovina, narava in geologija. - Vodeni kolesarski izleti – namenjeni bi bili upokojencem, obiskovalcem parka (turisti, družine), ki ne poznajo tega območja, vendar ga želijo raziskati s pomočjo kolesa.

Cena

Ker gre za območje, kjer ni potrebno plačati vstopnine, je cena te storitve brezplačna. Če pa se obiskovalec odloči za dodatno ponudbo, ko so vodeni ogledi (pohodništvo, tematske poti, kolesarstvo), se zato zaračuna cena, ki jo določi ponudnik teh storitev.

Prodajne poti

- TIC Klanec: v primeru razvoja oddajanja sob in podobnih vsebin bi postal recepcija, v kateri bi dobil ključ sobe, si sposodil kolo, prodaja lokalnih izdelkov, pod skupno

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. blagovno znamko, najem vodiča, informacije o poteh, brošure, informacije o aktualnih dogodkih. - Gostilne, vinarji, sadjarji in čebelarji - Informacijska tabla v Beki - Bližnji podobni parki - Spletne stani (Hribi.net, Hribolazci, zavihek na občinski strani itd.)

Trženjsko komuniciranje

Ker je območje precej neprepoznavno, je pomembno da se ustvari prepoznavnost, npr. z zloženkami, ki bile dostopne v TIC-u Klanec, ter na informacijski tabli v Beki. Poleg tega bi bile zloženke dostopne tudi v okoliških gostilnah, hostlih, vinarjih, sadjarjih in čebelarjih, ki bi v zameno za oglaševanje dobili prostor v zloženki turističnih ponudnikov. V TIC-u Klanec bodo poskrbeli za rezervacijo vodičev oziroma vodenih ogledov.

Krajnski park Beka bi moral biti objavljen na različnih spletnih straneh, kot so Hribi.net, Facebook strani (Hribolazci, Kolesarjenje itd.) ter v različnih pohodniških vodičih (Po sončnih obronkih Slovenije itd.).

Potrebno je dopolniti stran Občine Hrpelje-Kozina, kjer bi bil na voljo zavihek o Krajnskem parku Beka. Ta bi moral biti bolj podrobno opisan in nazoren.

Park se lahko trži tudi kot EKO turizem, saj ima vse potenciale, da to je. Prav tako je EKO turizem sedaj zelo moderen, saj ljudje vse bolj verjamejo in podpirajo izdelke/storitve, ki se oponašajo z izrazom EKO, BIO itd. Tako bi dosegli veliko skupino ljudi.

Možnost priprave dogodka, za celotno povezavo območja parka. Predlagamo, da se ta dogodek izpelje za vikend, ki bi ponujal skupinski pohod, kjer bi obiskovalci prejemali štampiljke na točkah po parku. Na koncu pa bi bila pogostitev (npr. z joto, ki je ena izmed tradicionalnih jedi tega območja). Nastopal bi tudi ansambel, ki bi povezoval osrednjo prireditev. Najmlajšim pa bi ponujali različne igre in delavnice.

Ljudje

Ključni deležniki, ki bi skrbeli za delovanje parka so predstavljeni v sledečem odstavku. 1. LOKALNE SKUPNOSTI (občina Hrpelje Kozina) predstavlja ključnega razvojnega partnerja – ki mora prepoznati potenciale za razvoj turizma, oblikovati sistemske ukrepe in vse potrebne strokovne podlage, ki omogočajo razvoj 2. JAVNI SEKTOR na lokalnem nivoju (TIC-i, razna združenja, organizacije, kulturne in razne druge organizacije). Na nivoju občine ali destinacije so ključni povezovalci, razvojniki in promotorji. 3. CIVILNI (NEVLADNI) SEKTOR (turistična, športa, kulturna ter druga društva in organizacije, ki delujejo na prostovoljni osnovi). Ta društva in organizacije so skozi široko članstvo ljudi močno vpeta v razvoj in pomembno vplivajo na razvoj ponudbe ter kakovost in pristnost izkušnje obiskovalca na destinaciji. 4. ZASEBNI SEKTOR (ponudniki turističnih in s turizmom povezanih storitev – ponudniki nastanitvenih zmogljivosti, gostinci, organizatorji izletov in drugi ponudniki ipd.). Oblikujejo turistično ponudbo in nudijo turistično storitev – brez njih destinacija ne more delovati.

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 5. PREBIVALCI NA OBMOČJU (ljudje, ki tu živijo). Turizem na nekem območju močno vpliva na življenje ljudi, ki tam živijo, zato je pomembno, da ga ljudje razumejo, sprejemajo, imajo pozitiven odnos do razvoja in da k temu razvoju tudi prispevajo oziroma v razvoju vidijo potencial, prihodnost, ali celo svojo poslovno priložnost. 6. OBISKOVALCI (turisti/obiskovalci, ki destinacijo obiščejo). Neka destinacija obstaja šele, ko jo kot takšno dojemajo (potencialni) obiskovalci. 7. KMETJE (lastniki in uporabniki zemljišč). Na območju Krajinskega parka predstavljajo pomembno skupino deležnikov, saj brez njihovega soglasja ni mogoče razvijati parka

Fizični dokazi

Krajnski park Beka bi lahko zajel vse lokalne izdelke in jih združil pod enako blagovno znamko. Ta znamka bi bila značilna za to območje. Takoj, ko bi ljudje pomislili na blagovno znamko, bi že imeli v glavi sliko Krajinskega parka Beka. Tako bi park postal tudi bolj prepoznaven. Blagovno znamko bi gradili na temeljih ekoturizma in ključnih značilnostih območja.

Procesi

Vse bi moralo biti med seboj zelo usklajeno. Ko bi ljudje prišli v TIC Klanec, bi morale biti na voljo različne brošure in izdelki, ki jih lahko obiskovalci vzamejo oziroma kupijo. Poleg tega bi moral biti prisoten tudi nekdo od zaposlenih, da bi lahko posredoval obiskovalcem določene informacije. V primeru rezervacije enega od vodenih ogledov, bi moral posredovati to vodičem. Potrebno bi bilo označiti vse pohodniške in kolesarske poti po parku, da bi obiskovalcu ponudili najboljšo izkušnjo. Poleg tega bi bilo potrebno urediti postaje npr. počivališča (lesene klopi, miza - vse lokalni material in ne preveč vpadljivo), označiti razgledne točke. Za to bi poskrbeli upravljavci parka.

Politika

Ker je na območju prisotnih veliko lokalnih skupnosti ter različnih akterjev, ki imajo različne interese, je pomembno da najdejo skupen kompromis. Tako se bodo v večini strinjali in noben od njih ne po zapostavljen. Park bi morali urediti tako, da bi imelo čim več deležnikov koristi od tega, npr. na območju bi lahko delovali domačini (več delovnih mest, ki bi bili namenjeni njim), bolj prepoznavni lokalni ponudniki, ker bi se tržili pod skupno blagovno znamko, občina bi imela več zaposlenih ljudi, več nočitev in tako več prihodkov v njihov proračun, zasebniki bi imeli več obiska, kar bi vplivalo na njihove prihodke.

Premajhen proračun

Glede na to, da ima občina omejen proračun za vlaganje v Krajinski park Beka, bi lahko to kompenzirali tudi z zasebniki, npr. receptorja, ki dela v TIC-u, plača del stroškov občina, drugi del zasebnik, ki želi promovirat svoje izdelke ali storitve. Tudi glede upravljanja parka, ki je nujno potrebno obstajajo različne oblike financiranja, ki so bolje predstavljene v nadaljevanju.

7.2. Krajinski park Beka kot ekološko turistična destinacija

7.2.1. Opredelitev območja

Krajinski park obsega sotesko Glinščice z dolino Griže, ponornimi jamami in arheološkimi lokalitetami Lorencon, Grad nad Botačem in Sela na Malem Krasu. Celotno območje, ki je bilo za krajinski park razglašeno leta 1992, se odlikuje z izredno krajinsko slikovitostjo in nedotaknjenostjo.

7.2.2. Opredelitev osnovnih pojmov

7.2.2.1. Turistična destinacija

Ker v tem dokumentu govorimo o razvoju turizma v Krajinskem parku Beka in ker se le-tega obravnava kot turistično destinacijo, naj najprej pojasnimo ta temeljni pojem.

Zakon o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/2004 z dne 15. 1. 2004) opredeljuje turistično destinacijo kot turistično območje, ki je zaokroženo območje ene ali več občin, ki ponuja določen splet turističnih storitev oziroma integralni turistični proizvod (od storitev prenočevanja, prehrane, zabave, rekreacije do drugih storitev za prosti čas in drugih storitev), zaradi katerega ga turist izbere za svoj potovalni cilj.

Ključne sestavine destinacije, ki jih mora destinacija uravnotežiti in upravljati so:

- atrakcije - naravne atrakcije, kulturna dediščina, atrakcije za prosti čas, zabava, dogodki, ponudba za šport, dobro počutje, - infrastruktura - dostop do destinacije, izgled vasi, krajev, signalizacija, razgledne točke, čistoča, - storitve - ponudba nastanitvenih zmogljivosti, TIC, gostinska ponudba, lokalna hrana in pijača, skrb za gosta, vodniki, programi oz. paketi.

7.2.2.2. Ekoturizem

Krajinski park Beka je varovano območje. Na varovanih območjih je možen le razvoj trajnostnega turizma; na najstrožje varovanih predelih pa celo zgolj njegove najbolj prijazne oblike – ekološki turizem. V krajinskem parku Beka je ena od možnih oblik turizma ekoturizem, zato bomo v nadaljevanju bolje predstavili pojem ekoturizma in njegove značilnosti. Ekoturizem je relativno mlad pojem. Podrobneje so ga opredelili leta 2002, ki je bilo s strani Združenih narodov razglašeno za mednarodno leto ekoturizma. Takrat so v kanadskem Quebecu sprejeli Quebeško deklaracijo o ekoturizmu z opredelitvijo, priporočili in vsebinskimi usmeritvami. Univerzalne definicije ekoturizma ni. Pojavil se je v začetku sedemdesetih leto kot odgovor na uničujoče vplive, ki jih je ponekod začel povzročati množični turizem v relativno naravnih okoljih. Bil naj bi tudi odgovor na vprašanje, kako tržiti naravno dediščino, omogočiti njen obisk, a jo tudi zavarovati in s pomočjo turizma dobiti sredstva za to varovanje. V najširšem smislu bi lahko rekli, da gre za ekološko neškodljiv, trajnostno naravnan turizem, katerega temelj je naravna dediščina (Keršič-Svetel, 2002).

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Poglavitne značilnosti ekoturizma, ki sta jih leta 2002 definirala Svetovna turistična organizacija (WTO) in Okoljski program Združenih narodov (UNEP) so (Razvoj ekoturizma v Sloveniji, 2002):

- turizem v naravi, kjer je glavna motivacija turistov opazovanje in uživanje narave ter tradicionalnih kultur, ki prevladujejo predvsem v naravnih okoljih, - izobraževalne, predstavitvene in promocijske dejavnosti, - turizem za manjše skupine vodijo, organizirajo in tržijo manjše lokalne poslovne enote, - zmanjšuje negativne vplive na naravno in socio-kulturno okolje, - podpira zaščito naravnih okolij z ustvarjanjem gospodarskih koristi za lokalne skupnosti, organizacije in upravne organe, ustvarja zaposlovanje, dviga ozaveščenost za ohranjanje naravnih in kulturnih dobrin pri turistih in lokalnem prebivalstvu. Celovit ekoturističen proizvod sestavljajo sledeči parametri, ki ločujejo ekoturističen proizvod od klasičnih turističnih proizvodov (Razvoj ekoturizma v Sloveniji, 2002):

- uravnotežen gospodarski, socialni in okoljski razvoj, - ohranjanje naravne in kulturne dediščine, tradicionalnih okolij ter biotske raznovrstnosti, - poudarjanje naravne in kulturne dediščine v celoviti ponudbi turističnih destinacij, - usmerjanje turistične ponudbe in prodaje (v nasprotju z masovnim turizmom) k individualnim obiskovalcem in majhnim skupinam organiziranih turistov pod okriljem specializiranih vodniških služb, - vzpostavljanje in ohranjanje blaginje (zdravstvene, ekonomske, okoljske, izobrazbene itd.) lokalnega prebivalstva.

V Quebeški deklaraciji so poudarili načela, ki jasno razlikujejo ekoturizem od drugih oblik trajnostno naravnanega turizma. Ekoturizem tako (Quebec Declaration on Ecotourism, World Ecotourism Summit, 2002; cv: Keršič-Svetel, 2002):

- aktivno prispeva k ohranjanju naravne in kulturne dediščine, - lokalne skupnosti vključuje v vse faze načrtovanja in izvajanja turističnih dejavnosti, lokalne skupnosti imajo od teh oblik turizma neposredno korist, - obiskovalci so deležni izobraževanja in interpretacije naravne in kulturne dediščine, - programi so naravnani predvsem na majhne skupine in individualne obiskovalce. »Ekoturizem je tesno povezan s kulturnim in kmečkim turizmom, glede na to, da je usmerjen predvsem k zanimivim predelom z dobro ohranjeno naravno dediščino, pa seveda tudi predelom z zavarovanimi območji. Bistveno pa je, da turisti te vrste niso le koristniki zavarovanih območij in njihovih vrednot, ampak aktivno sodelujejo pri njihovem varovanju in ohranjanju. To sodelovanje ekoturizem bistveno loči od vseh drugih vrst turizma v naravi« (Keršič-Svetel, 2002, str. 21).

- Gre za turizem na zavarovanem območju v naokrnjeni naravi. - Obiskovalci bi v park prihajali zaradi uživanja narave in spoznavanja tradicionalne kulturne krajine. - Krajinski park lahko ponudi interpretacijo naravne in kulturne dediščine z informativnimi tablami in drugo infrastrukturo, ki hkrati izobražuje o pokrajini in o njenem varstvu. - S parkom bi upravljala lokalna skupnost (Občina Hrpelje-Kozina). - Obisk parka bi predstavljale manjše skupine in individualni obiskovalci, ki bi jih lahko vodili lokalni vodniki, ki bi jih za to usposobili. - Lokalna skupnost ima lahko od parka gospodarsko korist (vodenje ogledov, gostinska ponudba, ponudba lokalnih produktov, zaposlitev v informacijskem centru, …). - Z ekoturizmom se dviga zavest pri turistih in domačinih o pomenu varstva narave in kulturnega okolja. - Lokalna skupnost bi se morala vključiti v vse faze načrtovanja in upravljanja parka. Lokalne ponudnike in interesente bi bilo potrebno povabiti k sodelovanju. Od parka bi morali imeti neposredno korist. 7.3. Analiza stanja

V tem poglavju bomo predstavili glavno problematiko, ki smo jo odkrili z intervjuji, analizami in našimi opažanji ter ključne izzive, ki se pojavljajo v zvezi s trženjem. 7.3.1. Naravne in kulturne znamenitosti

Krajinski park Beka se ponaša z neokrnjeno naravo, v njem pa najdemo veliko naravnih in kulturnih danosti, ki bogatijo podobo parka. Kljub temu, da naravne in kulturne znamenitosti predstavljajo veliko primerjalno prednost pa Krajinski park Beka vseh teh naravnih in kulturnih znamenitosti še ne izkorišča v svoj prid kot konkurenčnih prednosti, s čimer bi se lahko predstavljali kot turistična destinacija. V parku ni širše prepoznavnih območij, ki bi ljudi privabljala, da bi se odločili za obisk. Ugotovili smo, da trenutno ni ljudi, ki bi vzdrževali in upravljali te danosti hkrati pa primanjkuje osnovna infrastruktura, ki bi omogočala interpretacijo naravnega in kulturnega bogastva skozi povezano zgodbo. Ugotavljamo, da je treba celotno naravno in kulturno območje kreativno povezati s pomočjo povezovalnih tabel in tudi skozi različne živa dogajanja, ki bi popestrila in predstavila lokalne ponudnike ter tako ustvarila povezavo med ključnimi akterji. 7.3.2. Nastanitvene zmogljivosti, gostinska ponudba in ponudba lokalnih izdelkov, tematske, kolesarske, pohodniške in tematske poti, prireditve

V zvezi z gostinsko, nastanitveno ponudbo in lokalnimi izdelki je celovita informacija dostopna na spletni strani Občine Hrpelje – Kozina in predstavlja širše območje projekta. Na spletni stani so po zavihkom »kulinarika« navedeni lokalni izdelki: slive, jabolčni štrudelj (zavitek), brinjevec, med, siri, pivovarne (Slika 40).

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Slika 39: Predstavitev lokalnih izdelkov na spletni strani Občine Hrpelje-Kozina

Vir: Občina Hrpelje-Kozina, 2017. Pod zavihkom »turistični ponudniki« je dana celovita informacija o gostinski in nastanitveni ponudbi (Slika 41). Prenočitvene zmogljivosti v občini Hrpelje- Kozina so 338 ležišč v letu 2016 (SURS). Slika 40: Predstavitev turističnih ponudnikov na spletni strani Občine Hrpelje Kozina

Vir: Občina Hrpelje-Kozina, 2017.

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Z enostavnim vpisom v iskalnik na spletnih straneh pridemo do številnih informacij o možnostih kolesarjenja po dolini Glinščice (Slika 42). Slika 41: Informacije o kolesarjenju v dolini Glinščice

Vir: Spletni brskalnik Google (www.google.si), 2017. Enako velja za pohodniške in tematske poti ter prireditve. Slika 42: Informacije o pohodniških poteh

Vir: Spletni brskalnik Google, 2017. Ključen problem je, da informacije o nastanitvenih zmogljivostih, gostinski ponudbi in ponudbi lokalnih izdelkov ter tematskih, kolesarskih in pohodniških poteh ter prireditvah niso zbrane na enem mestu. Na območju parka primanjkuje gostinske ponudbe, ki bi se skladala s konceptom parka. Pomembno bi bilo povezati lokalne pridelovalce in ponudnike hrane, ki bi hrano ponudilo tudi kot turistični proizvod. Za razvoj privlačnih turističnih proizvodov in programov je potrebno izboljšati oziroma bolje povezati gostinsko ponudbo in spodbujati lokalno prebivalstvo k oblikovanju avtentične ponudbe. Ponudijo lahko jedi značilne za to področje ter ponudnike in avtentične jedi vključijo v t.i. gastronomsko doživetje. Za večjo prepoznavnost območja bi lahko razvili blagovno znamko, pod katero se bi tržili izdelki in pridelki, pridelani na območju Krajinskega parka Beka. Kot veliko priložnost pa smo prepoznali tudi različne že obstoječe dogodke, kot je bil npr.

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. dogodek odprta meja, kjer poteka tržnica z lokalno ponudbo, ki tudi predstavljajo svojevrstno doživetje. Enega glavnih vzrokov za obisk parka predstavlja prav rekreacija, ki pa trenutno v glavnem poteka prosto v naravi, po nekaterih utečenih poteh. Rekreativne infrastrukture, ki bi rekreativce usmerjala na določena območja in jim ob tem nudila tudi podporno infrastrukturo (urejena parkirišča, smetnjake, gostinska ponudba, urejene rekreativne poti) trenutno ni se pa trenutno ureja. Pomembno je, da se v parku ustvari nekaj močnih in prepoznavnih poti, ki bi privabljale obiskovalce, hkrati pa, da bi jih s pomočjo osnovne infrastrukture ob poteh (informativne table, klopi, koši, označevanje trase) tudi usmerjali, da se ne poškoduje delov narave, ki so bolj občutljivi in bi jim večje število obiskovalcev lahko škodovalo. 7.3.3. Povpraševanje

Dojemanje vrednosti Parka v smislu razvitosti turistične destinacije je relativno slabo, saj ga ljudje v prvi vrsti sploh ne poznajo po drugi strani pa ga niti ne dojemajo tako, kar se kaže predvsem v nespoštljivem ravnanju v njem (npr. vožnja downhill-a) Ker gre v našem primeru za zavarovano območje in ekološki turizem, katerega cilj v prvi vrsti ni povečevanje števila turistov temveč povečevanje koristi od turizma je pomembno, da s trženjem nagovarjamo pravo vrsto obiskovalcev in jih usmerjamo na prava območja (stran od občutljivih območij in habitatov). V parku si bi želeli okoljsko ozaveščene obiskovalce, ki bi prinašali koristi za lokalne skupnosti, na drugi strani pa ne bi predstavljalo negativnega vpliva na okolje. 7.3.4. Analiza konkurentov

Eden pomembnejših neposrednih konkurentov v tem prostoru je park Škocjanske jame. Morda ni povsem primerljiv, saj gre za območje z edinstvenimi Škocjanskimi jamami, ki so na seznamu UNESCO-ve svetovne dediščine. V vsakem primeru pa se je glede predstavitve primerno zgledovati po njihovi spletni strani. Decembra 2016 so podelili tudi pravico uporabe blagovne znamke Park Škocjanske jame, ki označuje poreklo različnih izdelkov in pridelkov. Z blagovno znamko Park Škocjanske jame, Slovenija želijo v Parku Škocjanske jame obiskovalcem predstaviti tiste izdelke in pridelke, ki nastajajo na širšem območju parka v sodelovanju ljudi in narave. Znamka predstavlja zaupanje in visoko kakovost izdelka, ki bo zato lahko na trgu dosegel višjo ceno (Coraci, 2016). Posrednega konkurenta na tem območju predstavlja Kobilarna Lipica, ki ponuja na svojih spletnih straneh vabijo na najbolj priljubljena doživetja za otroke in družine, vožnjo s kočijo, razna doživetja s konji ali romantične poroke.

7.4. Povzetek analize v obliki SWOT analize

Tabela 3: SWOT analiza

PREDNOSTI SLABOSTI • Bogata naravna in kulturna • Slaba dostopnost do parka. dediščina. • Pomanjkanje osnovne infrastrukture. • Del varovanih območij - Natura • Ni povezane gostinske ponudbe. 2000. • Razdrobljenost okoliške ponudbe. • Nepozidanost. • Neurejene kolesarske in pohodniške • Ni množičnega obiska. poti. • Veliko poti različnih težavnosti in • Ni interpretacije naravnih in kulturnih dolžin. vrednot - povezovalna zgodba. • Ni velike osrednje atrakcije (kot npr. Škocjanske jame).

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI • Območja, ki postajajo vse redkejša. • Drugi tir. • Reka Glinščica, kot povezovalna • Nepovratno izkoriščanje naravnih sila med italijanskim in slovenskim virov. delom parka. • Množični turizem. • Izobraževalni turizem. • Negativen odnos lokalnega • Ohranjena narava nudi številne prebivalstva do krajinskega parka in možnosti za pridelavo kakovostne, turizma. zdrave hrane, za razvoj ekološkega • Nekontrolirani obiski. kmetovanja in dejavnosti, ki izhajajo iz potencialov okolja. Vir: Interni vir 6 7.5. Ključni izzivi

1. Krajinski park Beka je potrebno pozicionirati kot območje z edinstveno in bogato naravno in kulturno dediščino ter zavarovano območje ter ljudi, ki živijo na območju, in tiste, ki prihajajo na obisk ozavestiti o bogastvu njegovih vrednot. 2. Krajinski park Beka kot prostor za rekreacijo in odprta učilnica, ki ima za poslanstvo ozaveščanje ljudi o pomenu naravnih in kulturnih vrednot ter njihovega ohranjanja. 3. Izkoristiti Glinščico, kot povezovalni člen med italijanskim in slovenskim delom parka. 4. Izboljšati dostopnost do izhodiščnih točk (označena parkirišča, osnovna turistična infrastruktura). 5. Oblikovanje prepoznavnih turističnih proizvodov, ki bi skozi zgodbo predstavljali identiteto območja. 6. Razvoj dobrih zelenih praks (lokalni in še posebej ekološki izdelki, trajnostni načini transporta, trajnostna gradnja, interpretacija naravne in kulturne dediščine itd.).

7.6. Predlagane trženjske aktivnosti Za učinkovito trženje in povečanje prepoznavnosti Krajinskega parka Beka bi bilo potrebno izdelati celovito strategijo, ki bi morala temeljiti med drugim na načrtu upravljanja Krajinskega parka Beka, ki skladno z Zakonom o ohranjanju narave med drugim določa razvojne usmeritve, način izvajanja varstva, rabe in upravljanja zavarovanega območja ter podrobnejše usmeritve za varstvo naravnih vrednot na zavarovanem območju ob upoštevanju potreb razvoja lokalnega prebivalstva. Celovita strategija razvoja Krajinskega parka Beka z zaledjem bi morala temeljiti na: - celoviti oceni stanja narave, posegov in dejavnosti ter ekonomske in socialne strukture prebivalstva, - določitev podrobnejših razvojnih usmeritev in načini njihovega uresničevanja s prednostnim upoštevanjem tradicionalnih načinov rabe in opravljanja dejavnosti, - smernice za povezovanje sektorskih načrtov gospodarjenja z naravnimi dobrinami, - določitev varstvenih usmeritev za trajnostni razvoj območja, - možnih načinih financiranja in na tej podlagi obvezno vključevati tudi trženjsko strategijo. Skladno z Zakonom o ohranjanju narave lahko z zavarovanim območjem upravlja javni zavod ali se za upravljanje podeli koncesija ali pa ga neposredno upravlja ustanovitelj, pri tem pa je pomembno (po zakonu obvezno), sodelovanje lokalne skupnosti, ki bi lahko v celoviti strategiji uveljavila svoje gospodarske in družbene interese. Celovita strategija pa je samo izhodišče za izvedbo akcijskega načrta trženja za povečanje prepoznavnosti KP Beka ter izvedbo posameznih aktivnosti, kjer predlagamo, da se poleg priprave upravljavskega načrta, priprave celovite strategije razvoja KP Beka in določitve koncesionarja izvedejo še naslednje aktivnosti: - pridobitev ustreznih virov financiranja za zagon razvoja v smislu povezovanja, - oblikovanje blagovne znamke, - zgodbarjenje , - vključitev v zeleno shemo pod krovno znamko Slovenia Green. 7.6.1. Pridobitev ustreznih virov financiranja za zagon razvoja

Za pospešitev vključevanja turističnega sektorja v evropske programe so redno objavljeni slovenski in evropski razpisi s področja turizma za pridobitev nepovratnih sredstev. 7.6.2. Oblikovanje blagovne znamke

Če se omejimo na trženjske aktivnosti je za večjo prepoznavnost parka nujno oblikovanje blagovne znamke z logotipom in sloganom. Blagovna znamka bi povezala priložnost izjemnih doživetij v krajinskem parku in lokalne ponudbe, s čimer bi lahko javnosti in obiskovalcem predstavili tiste izdelke in pridelke, ki nastajajo na širšem območju parka v sodelovanju ljudi in narave. Zgled za oblikovanje blagovne znamke bi lahko bila znamka Parka Škocjanske jame, ki predstavlja zaupanje in visoko kakovost izdelka, z njo pa je na trgu možno doseči tudi višjo ceno. Že iz analize anket sledi, da je kar za 28% anketiranih ponudba lokalnih izdelkov zelo pomembna.

V turizmu postajata oblikovanje in pripovedovanje zgodb t. i. zgodbarjenje (angl. storytelling) učinkovito orodje, ki pomaga pri razvoju in trženju turističnih destinacij, produktov, znamenitosti in ponudnikov. Slovenija je bogata z zgodbami v turizmu, ki imajo tudi turistični trženjski potencial, vendar še niso ustrezno vpete v turistične produkte oziroma imamo turistične produkte brez zgodb (STA, 2017). Zgodbe kot strateško trženjsko orodje so: - v podporo razvijanju tržne znamke in krovnemu tržnemu pozicioniranju (ko v zgodbi povemo, kakšna je naša ponudba in kdo smo), - v podporo razvoju produktov in ponudbe na destinaciji (ko na podlagi zgodbe začnejo razvijati ponudbo, doživetja, produkte). Zgodbe kot operativno komunikacijsko orodje (ko zgodbe postanejo izhodišče za oblikovanje sporočil in njihovo prenašanje do ciljnih javnostih) (STA, 2017): - spletno mesto je temeljno trženjsko orodje, na katero morajo umestiti zgodbe, - digitalni mediji so kanal oziroma medij pripovedovanja zgodb, - odnosi z javnostmi ne kot korporativno komuniciranje, temveč kot eno od trženjskih orodij je pomembno trženjsko orodje za komuniciranje zgodb oziroma prek zgodb do medijev, - trženjska infrastrukturna orodja, ki morajo podpirati komuniciranje skozi zgodbe predstavljajo infrastrukturo, ki jo moramo imeti, če želimo komunicirati skozi zgodbe, to je vizualna in verbalna podpora komuniciranju zgodb, kot so foto banka, kratki videi, vključenost načela zgodbarjenja v brošure, promocijske artikle, ki podpirajo zgodbe, itd.). 7.6.4. Primeri zgodb za Krajinski park Beka

Prav bogata zgodovina širšega območja Krajinskega parka Beka nam pri zgodbarjenju lahko zelo pomaga, predvsem pri krovnem tržnem pozicioniranju, kjer bi park lahko postal prepoznaven v širšem slovenskem in tržaškem območju. Preko zgodbe bi lahko začeli razvijati doživetja v parku in s tem privabili nove obiskovalce. V spodnjih odstavkih bo predstavljen primer dogodka, ki bi ga lahko izvajali na slovenski in italijanski strani parka z namenom povezave prebivalcev obeh strani in hkrati naredili skupni dogodek za celotno območje. Po poteh trgovcev V srednjem veku je čez proučevano območje potekalo kar nekaj manjših in večjih trgovskih poti, po katerih so iz tržaških solin (žaveljske) tovorili sol v notranjost celine. Za obrambne potrebe so zgradili več utrdb v okolici, ki so v današnjem času opuščene ali celo le sence iz preteklosti, saj so porušene do temeljev (Colombo, 1999). Za potrebe vzpostavitve predloga dogodka, ki bi povezoval italijansko in slovensko stran ter obudil in promoviral širšo okolico so ostanki iz trgovskih časov na tem območju še kako dobrodošli. Dogodek bi lahko predstavljal življenje trgovcev v tistem obdobju. Ljudje bi se lahko preoblekli v obleke trgovcev in bi v enem dopoldnevu doživeli dan kot nekoč - prenašanje tovora in vse tegobe, ki so s tem prišle. Roparski napadi na poti, mejni pregledi, tihotapljenje ali tako imenovani »kontraband« … Bistvo dogodka bi bilo tekmovanje v prenašanju dobrin na zastavljeni cilj.

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Potek poti: Boljunec – Muhov grad – Tabor nad Botačem – Mihele ali Boljunec – Botač – Grad Lorencon – Beka. Cilj igre: Prenesti čim več dobrin na zadani cilj Pot bi začeli v Boljuncu, kjer bi udeleženci dobili naloge in tovore za prenesti do cilja. Oblekli bi se v trgovska oblačila in dobili pomočnike kot včasih – osle ali konje, ki bi te tovore prenašali ter cule in košare, kjer so ljudje shranjevali dobrine in jih tovorili kilometre v notranjost ali obratno iz zaledja na obalo. Ko bi bili vsi napravljeni bi se igra začela. Ljudje bi med sabo tekmovali v hitrosti in iznajdljivosti. Cilj bi bil prenesti čim večjo količino dobrin na zastavljeni cilj. Da bi nalogo otežili bi imeli tekmovalci na določenih točkah- cerkev sv. Marije na Pečeh, razglediščih, slapu pri Botaču, taborih, meji in po poti postojanke, kjer bi jih čakale naloge (tudi za otroke), kjer bi nabirali dodatne dobrine in točke. Seveda da bi delo otežili bi popotniki po poti lahko doživeli tudi roparski napad ali zaustavitev na meji in zaseg določenih dobrin. Plus točke bi lahko nabrali s tihotapljenjem oziroma kontrabandom. Ob prihodu na cilj bi sodniki preverili in prešteli prinesene dobrine. V zameno za dobrine bi dobili žetone, ki bi uprizarjali zlate kovance s katerimi bi si udeleženci na koncu plačali malico. Seveda bi zmagovalci prejeli še dodatno nagrado. V času dogodka, bi lahko v Boljuncu, Beki in Mihelah potekali sočasni dogodki kot so športne igre (balinanje, kmečke igre, škaline…) in kmečke tržnice z domačimi pridelki in prodaja lokalnih izdelkov. Od izvira do izliva Pohod, ki bi povezoval obe strani meje in prebivalce ob Glinščici. Začetek pohoda bi bil na slovenski strani pri izvirih Glinščice in bi se nadaljeval po širšem delu zgornjega toka reke mimo slapov na flišu do Botača. Od Botača bi pot nadaljevali po označenih potek v soteski reke Glinščice do Boljunca. Najbolj vztrajni bi lahko pot nadaljevali do izliva reke v tržaški zaliv. 7.6.5. Izobraževalne vsebine Učne poti S pomočjo bližnje osnovne šole v Hrpeljah bi lahko pripravili eno ali več učnih poti, kjer bi imeli izobraževalne vsebine in zanimivosti za otroke. To bi lahko pripravili s pomočjo turističnih društev iz Ocizle in Klanca ter tako pripravili poti, ki bi jih lahko vodili lokalni prebivalci. Raziskovalni tabori Na območju parka je še veliko vprašanj o zgodovini in ostankov iz preteklosti ter tudi naravnih znamenitosti, ki jih lahko vidimo. To bi lahko raziskali s pomočjo zgodovinskih društev (pr. Društvo Limes) in turističnih društev v navezavi z univerzami in srednjimi šolami. Tako bi lahko na primer študentje arheologije s pomočjo arheološkega društva raziskovali zgodovino in arheološke ostanke na območju, študentje biologije in dijaki preko bioloških taborov spoznavali živalstvo in rastlinstvo tega submediteranskega dela, študentje geografije in geologije geomorfološke značilnosti stika apnenca in fliša, ter študentje jezikoslovja in slovenistike ledinska imena in mešanje slovenskega in italijanskega narečja. Na ta način bi lahko povečali prepoznavnost parka med mladimi in hkrati raziskali območje in s tem povečali izobraževalno in pohodniško ponudbo.

Zelena shema je sistem, ki pod krovno znamko Slovenia Green združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj, omogoča primerjavo z drugimi zelenimi destinacijami po svetu in hkrati dodaja nacionalni značaj, ki omogoča lažje pozicioniranje zelene Slovenije na globalnem zemljevidu. Na poslovnih straneh spletne strani Slovenia info je objavljena informacija o Zeleni shemi slovenskega turizma do danes združuje že 20 destinacij, z zlatim znakom se doslej ponaša zgolj Ljubljana, 13 destinacij. Zelena shema slovenskega turizma (ZSST) je celovito zasnovan nacionalni sistem za pospeševanje razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji na vseh stebrih trajnostnega razvoja, okoljskem, družbenem in ekonomskem. Shema, katere lastnik je Slovenska turistična organizacija, je namenjena tako destinacijam kot tudi ponudnikom turističnih nastanitev in turističnim agencijam. Namen aktivnosti do pridobitve Slovenia Green je tudi zbiranje podatkov o trajnosti turističnega razvoja ter osveščanje lokalnega prebivalstva, gospodarstva, obiskovalcev in preostalih deležnikov o pomenu trajnostnega turizma. S tem v zvezi je nujno določiti koordinatorja (primeren koordinator bi bil koncesionar), ki bi bil odgovoren za izvedbo celotnega postopka in izvedbi potrebnih ukrepov. Z znakom Slovenia Green Destination bi se Krajinski park Beka lahko na slovenskem, evropskem in globalnem trgu uveljavil kot okolju in družbi prijazna destinacija. Zelena (okoljsko in družbeno odgovorna) destinacija ni nekaj, kar je projekt, naloga oziroma odgovornost zgolj turistične organizacije in ali koncesionarja, ampak naloga (poslanstvo) vseh deležnikov tako v javnem, nevladnem kot zasebnem sektorju – in to ne samo v turizmu, temveč na vseh področjih delovanja in ljudi, ki tu živijo. 7.7. Upravljanje parka

Za učinkovito, trajnostno delovanje Krajinski park Beka potrebuje vzpostavitev upravljanja parka. Za to nujno potrebuje: - načrt upravljanja v katerem bodo zapisana naravovarstvena pravila, vizija, cilji, način upravljanja parka, - upravljavca, ki bo skrbel za izvajanje aktivnosti, infrastrukturo in naravovarstvo. To je lahko občina, javni zavod ali koncesionar, - finančna sredstva za upravljanje, ki se lahko pridobijo z izravnalnimi ukrepi II. tira, evropskimi in državnimi razpisi za nepovratna sredstva ter s trženjem parka (blagovna znamka, vodeni ogledi, dogodki, razpršeni hotel ipd.), - predhodno izobraževanje za upravljanje za bodoče upravljavce. 7.7.1. Vključitev lokalnega prebivalstva v razvoj in upravljanje parka

Vključitev lokalnega prebivalstva je zelo pomembna. Upoštevati je potrebno njihove želje, ideje, zahteve. Oblikovati je potrebno skupno vizijo parka. Določiti je potrebno vodjo, koordinatorja razvoja, ki mora zbrati vse zainteresirane deležnike in z njimi izvesti delavnice. Nujno je sodelovanje in povezovanje vseh deležnikov.

V park se lahko lokalni prebivalci vključijo na različne načine, v vse faze razvoja: - v pripravo načrta upravljanja,

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. - lokalni ponudniki s prodajo svojih izdelkov, - s promocijo in prodajo svojih izdelkov v INFO centru, - z vodenjem ogledov parka, - vključitev društev v organizacijo dogodkov, prireditev, - z novimi poslovnimi priložnostmi (npr. v gostinstvu, nastanitveni ponudbi, lokalnih izdelkih), - z raziskovanjem zgodovine in drugih zanimivosti preko študijskih krožkov, - šole in druge izobraževalne organizacije lahko park uporabijo kot učilnico v naravi ... 7.8. Medijska strategija in izvedba

Na podlagi rezultatov iz analize anket, kjer so anketiranci odgovarjali na vprašanje kje pridobijo informacije o izletih, so v nadaljevanju predstavljeni medijski nosilci, s katerimi se ciljne skupine najbolj učinkovito in uspešno lahko doseže. 7.8.1. Spletna stran Krajinskega parka Beka

Večina anketiranih (57%) je pridobila informacije o izletih na internetu, torej je to najbolj relevanten medij. Kot je navedeno že v analizi stanja, so sicer mnoge informacije dostopne, vendar na različnih spletnih naslovih, zato predlagamo izdelavo spletne strani Krajinskega parka Beka, ki mora biti enovita stran s celovito predstavitvijo in vsebino, ki bo zajemala: - predstavitev KP Beka z opisom parka, zgodovino in zanimivostmi, - opis narave oziroma območij z geološkimi, hidrološkimi, rastlinskimi, živalskimi ter arheološkimi značilnostmi, - podatke o zavodu, načinu opravljanja parka, upravljavski načrt, predpisi, dejavnosti in informacije javnega značaja (uprava parka), - sprotno ažuriranje različnih dogodkov za posamezne segmente v parku ali povezanih s parkom, - zbrane kontakti in kratek opis ponudnikov lokalnih izdelkov, turističnih kmetij in ostalih gostinskih ponudnikov ter prenočišč, - turistične informacije (kako do parka, možne aktivnosti v parku, odpiralni čas informacijskega centra v Klancu), - aktivnosti pri obisku parka (zemljevid z označenimi peš potmi in zemljevid s kolesarskimi potmi in povabilom k vodenim ogledom parka), - predstavitev zgodb iz parka (in širše okolice), - foto in video galerijo, - mnenja in predloge ter - nagradne igre. Poleg lastne spletne strani je primerno zagotoviti še oglaševanje na spletnih straneh društev, forumih, družbenih omrežij kot so Facebook, Instagram, Twitter, ki so povezane z izleti, hribi ipd. Internet kot medij je pomemben zaradi zelo dobre dostopnosti, velike količine informacij in ker doseže velik del ciljne skupine. Ljudje lahko tako lahko že pred samim obiskom sami pridobijo določene informacije in se tako na izlet bolje pripravijo. Za Krajinski park Beka bi tako lahko ljudje izvedeli preko zgodb in menja drugih, ki so park že obiskali in delili svojo izkušnjo, iz slik, ki bi jih delili ljudje in tistih, ki bi bile objavljene na sami spletni strani.

Kot drug pomemben "medij" se je pri analizi izkazalo ustno izročilo oziroma prenos informacij med ljudmi, torej pridobivanje informacij od prijateljev in ljudi, ki so park že obiskali, pri tem pa je vtis le-teh izjemno pomemben. Kakšen vtis bodo dobili ob obisku parka je odvisno od več dejavnikov, ki so za ljudi pomembne pri obisku take destinacije. Med te dejavnike spadajo: - možnost parkiranja, - pridobitev informacij od osebja v turistično-informativnem centru (TIC), - zloženke, zemljevidi, ki si jih lahko vzamejo tudi v času, ko ni zaposlenih in jih lahko odnesejo s seboj. Najpomembnejši je prvi vtis, ki ga dobimo ob prihodu na destinacijo, za to bi bila že ob prihodu priporočljiva zanimiva zgodba o samem parku, ki bi se ljudi dotaknila in jih pritegnila. S tem bi z večjim zanimanjem odšli v park, kjer bi si lahko z ogledom in s pomočjo informacijskih in poučnih tablah zgodbo lažje predstavljali in jo tudi nadgradili. Temelj zgodbe je, da obiskovalec prepozna drugačnost od drugih parkov, kar je pomembno za boljšo prepoznavnost in konkurenčnost paka. V pomoč pa bi bila lahko bila tudi pri razvoju lokalnih produktih. Ker bodo verjetno prihajali ljudje v park iz različnih koncev Slovenije in drugih držav je zelo pomembno, da imajo možnost, da dobijo v Turistično informacijskem centru v Klancu, v obliki zloženk vse potrebne informacije. Saj bodo tako vedeli, kaj jim park ponuja in kaj lahko vse vidijo in doživijo v njem. Za primer parka smo izdelali štiri različne zloženke (Slika 44). Ena izmed zloženk se nanaša na vse pohodniške in kolesarske poti. Potem je ena zloženka namenjena samo kolesarski poti. Ostali dve zloženki pa pokrivata tematski poti. To sta Graničarska pot ter Pot slapov. Vse zloženke se nahajajo v Prilogi 6. Slika 43: Primer naslovne strani zloženke pohodniške in kolesarske poti

Vir: Interni vir 4

Kot tretje najpogosteje uporabljena vira za pridobivanje informacij o izletih pa sta časopis oz. revije in knjige o pohodništvu. Z oglaševanjem v tiskani obliki dosežemo tisti del ciljne skupine, ki informacije prebere natančneje in večkrat, ne da bi bili pri tem primorani uporabiti telefon, računalnik ali tablični računalnik. Predvsem z revijami dosežemo specifične ciljne skupine, kot so v tem primeru pohodniki, kolesarji in ostali rekreativci. Prednost časopisov pa je predvsem ažurnost informacij. 7.8.4. Televizijske predstavitve in oglasi

Čeprav je le 2% anketiranih odgovorilo, da informacije o izletih dobijo predvsem na televiziji, ima televizija poseben pomen, ko gre za oglaševanje oz. pritegnitev pozornosti gledalcev, da si nadalje morda podrobne informacije pridobijo še na spletnih straneh. Televizija lahko predstavlja velik potencial za prepoznavnost in seznanitev ljudi, saj pokriva veliko geografsko območje, torej zajame velik del ciljne skupine. Za promocijo na televiziji predlagamo: - kratke oglase z dolžino okrog 30 sekund in njihovo objavo na spletni strani, - daljše predstavitvene filmčke (okrog 3 minute dolge), npr. pred dnevnimi informativnimi oddajami, z napotilom na obisk spletne strani v zaključku, - predstavitev parka v različnih temu namenjenih oddajah, kot je na primer oddaja Na lepše, - preko informacijskih oddaj pa bi se lahko ljudem predstavili prihajajoči ali pretekli dogodki in se jih tako seznanilo o aktivnostih v parku. 7.9. Merjenje uspeha predlaganih komunikacijskih aktivnosti

Cilj je povečati prepoznavnost parka in njegovo obiskanost. Ker našo ciljno skupino predstavljajo ljudje, ki so načeloma vsi zelo aktivni na družbenih in spletnih omrežjih, se jim bi preko teh poskušali bolje približati (Facebook, Instagram, spletna stran). Uspeh se lahko meri preko Facebooka in Instagrama, kjer se beležili število všečkov in delitev. Ravno tako bi se lahko beležila obiskanost spletne strani, komentarje in všečkanje. Spremljanje teh medijev je relativno enostavno saj se avtomatsko beležijo in hranijo. Za podrobnejše vsebinsko spremljanje uspešnosti predlagamo: - enkrat letno izvedbo anketiranja na terenu, - na zavihku spletne strani »nagradne igre« bi oblikovali različne kratke vprašalnike, s katero bi animirali obiskovalce, da podrobno preiščejo vsebine spletne strani, npr. v zavihku »zgodbe iz krajinskega parka Beka«, hkrati pa bi jih povabili, da po obisku odgovorijo na kratka vprašanja, s katerimi bi merili uspešnost oz. všečnost obiska. Anketirance bi na spletni strani lahko vzpodbudili k odgovorom s praktičnimi nagradami (majice in/ali kape z logotipom Krajinski park Beka).

8. PREDSTAVITEV REZULTATOV PROJEKTA V LOKALNI SKUPNOSTI

26.6.2017 je v vaškem domu v Ocizli potekala zaključna predstavitev rezultatov projekta, katere se je udeležilo približno 25 obiskovalcev, med drugim tudi županja občine Hrpelje- Kozina in predstavnika občine Dolina. Lokalno prebivalstvo je ideje pozitivno sprejelo in podali so kar nekaj odličnih pripomb in idej. Občina Dolina je pokazala veliko zainteresiranost za sodelovanje. Domačini so opozorili na nujnost širšega povezovanja poti (na Slavnik, Socerb in Trst), organizacijo čistilne akcije parka pred začetkom ureditve poti, na številne dejavnosti in obrti z območja, ki so že skoraj pozabljene in bi jih morali vključiti med kulturne zanimivosti, na problem kolesarjev na pohodniških poteh in varstvo narave. Za razvoj takega območja je ključno sodelovanje vseh deležnikov, lokalnega prebivalstva in občine, zato nas izredno veseli, da se bodo stvari še v prihodnje odvijale v pravi smeri, da bosta italijanska in slovenska občina še intenzivneje sodelovali in da bo Krajinski parka Beka kmalu bolje prepoznan in urejen. Slika 44: Predstavitev rezultatov projekta v vaškem domu v Ocizli in druženje po prireditvi

. Vir: Interni vir 1

ZAKLJUČEK

Glavni izzivi in obenem cilji v okviru projekta so bili ureditev pohodniških in kolesarskih poti po parku, najti načine kako povečati prepoznavnost in obisk parka, načine kako povečati gostinsko in nastanitveno ponudbo, kako vzpostaviti upravljanje parka in kako vključiti lokalno prebivalstvo v razvoj in upravljanje parka. V petih mesecih smo opravili številne oglede terena, opravili spletne ankete in ankete na terenu, opravili intervjuje z domačini, izvedli delavnico o vključevanju lokalnih prebivalcev v razvoj ter se o možnostih vključevanja naravne in kulturne dediščine posvetovali na Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pohodniške in kolesarske poti smo zasnovali tako, da smo upoštevali že obstoječe, delno urejene in označene poti ter identificirali še druge obstoječe poti po parku. Poleg TIGR-ovske poti in Steze prijateljstva, ki sta že označeni in urejeni, predlagamo, da se na novo označijo Graničarska pot z zgodovinsko tematiko, Pot slapov z naravoslovno tematiko in povezave med posameznimi potmi in naselji. Zasnovali smo tudi kolesarsko pot, ki gre z obstoječe kolesarske poti po stari železnici Kozina - Trst do Klanca, Beke in naprej do Socerba. Kot vodilo razvoja območja študentje vidimo ekoturizem, saj je primarni cilj vzpostavitve parka varstvo narave. Tovrstni turizem je primeren za manjše skupine obiskovalcev, ki obiščejo park peš ali s kolesom. Z informativnimi tablami in drugo infrastrukturo za doživljanje narave se med obiskovalci dviga zavest o pomenu varstva narave, spoznavajo naravne in kulturne zanimivosti območja, ki jih tukaj ne manjka. Lokalno prebivalstvo ima od tovrstnega turizma neposredno korist. Zasnova trženjskih aktivnosti za večjo prepoznavnost parka temelji na študiju različnih dostopnih virov ter lastnih raziskavah na terenu. Pomembna ugotovitev na samem začetku projekta je bila da za povečanje prepoznavnosti Krajinskega parka Beka obstaja velik interes lokalnih prebivalcev in lokalne skupnosti. Priložnost vidimo v vzpostavitvi blagovne znamke Krajinski park Beka, ki bi povezala lokalne ponudnike in tako tržila njihove izdelke. Za dobro prepoznavnost parka in večjo doživljajsko vrednost obiska bi bilo na podlagi kulturnih zanimivosti območja potrebno zgraditi zgodbo, na katero bi se navezali dogodki. Predlagamo tematiko trgovcev, saj so čez to območje v preteklosti tovorili različne surovine. Nujno potrebna bi bila povezava z italijanskim delom zavarovanega območja z enotnimi, skupnimi zemljevidi za obiskovalce, označbami poti, skupnimi dogodki in promocijo območja parka brez meje. Ker so nastanitvene kapacitete polne, gostinska ponudba na območju parka pa skromna, predlagamo lokalnemu prebivalstvu nove podjetniške priložnosti v teh dejavnostih. Seveda pa ne gre brez upravljavca parka, to je nekoga, ki bo bedel nad razvojem območja. Nujno potrebno bo pripraviti načrt upravljanja s skupno vizijo in cilji in v katerega se morajo vključiti lokalni prebivalci, saj je le sodelovanje in povezovanje vseh deležnikov ključ do uspešne zgodbe. Prvi korak k temu bo morala narediti občina Hrpelje-Kozina kot ustanoviteljica parka. Nujno potrebno bo tudi izobraževanje za upravljavce.

VIRI IN LITERATURA

- B. Bratož, (2017). Ustni vir. - Bandelj, A., (2010). Tržaški kras z dolino Glinščice. V: Kladnik D. (ur.). Tržaško in Goriško. Vodnik Ljubljanskega geografskega društva. Ljubljana, Založba ZRC, 136 str. - Colombo, F., (1999). Mocco – castello e distretto. Quattro secoli di medioevo alle porte di Trieste. Archeografo Triestino,CVII, str. 409-482. Najdeno 29. junija na spletnem naslovu http://www.scriniumadriae.it/pdf/colombo/Colombo_Mocco-castello-e- distretto.pdf - Dolina Glinščice pri Trstu. Najdeno 14. aprila 2017 na spletnem naslovu https://sl.wikipedia.org/wiki/Dolina_Glin%C5%A1%C4%8Dice_pri_Trstu - Jurič, J. (2013). Turizem v Občini Hrpelje – Kozina. Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, 109 str. - Keršič- Svetel, M., (2002). Ekoturizem v gorah - izkušnje v tujini, resničnost doma. V: Bizjak, J. (ur.). Ekoturizem v gorah. Bled, Triglavski narodni park, str. 17-26. - Klanec pri Kozini, vodna črpalna postaja Pompa. Najdeno 7. aprila 2017 na spletnem naslovu http://www.klanec.si/klanec_POMPA.htm - Konečnik Ruzzier, M. (2010). Trženje v turizmu. Ljubljana: Meritum. - Krajinski park Beka. Najdeno 14. junija 2017 na spletnem naslovu www.hrpelje- kozina.si/glinscica/ - Martinčič, B. (2016). Klanec pri Kozini. Najdeno 14. junija 2017 na spletnem naslovu http://www.klanec.si/Glinscica/dolina_glinscice.htm - Občina Hrpelje-Kozina. 2017. Najdeno 25. junija 2017 na spletnem naslovu http://www.hrpelje-kozina.si/ - Turistična zveza Slovenije (2002). Razvoj ekoturizma v Sloveniji. Škocjanske jame, 58 str. - Steza prijateljstva. Dolina Glinščice. Najdeno 25. junija 2017 na spletnem naslovu http://www.riservavalrosandra-glinscica.it/sl/%C5%BEiveti-rezervat/itinerariji/steza- prijateljstva - Širša zavarovana območja. Najdeno 14. junija 2017 na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/narava/zavarovana%20obmo%C4%8Dja/SeznamParkov.htm - Štupar, B. (2008). Glinščica. Najdeno 14. junija 2017 na spletnem naslovu http://www.gore-ljudje.net/novosti/37840/ - Štolfa, T. (2016) Ureditev informacijskega centra za krajinski park. (interno gradivo). - Terensko delo, marec-julij. 2017. - Turistična in gostinska ponudba. Najdeno 19. aprila 2017 na spletnem naslovu http://www.hrpelje-kozina.si/za-obiskovalca/turisticni-ponudniki/

VIRI KARTOGRAFSKIH PODLAG IN FOTOGRAFIJ

- ARSO, Atlas okolja, naravne vrednote, 2017. - ARSO, Atlas okolja, podatek o vodotokih 2017. - Register kulturne dediščine, MK, 2017. - GURS, DMR 12.5, 2015. - GURS, Kataster stavb, 2017. - MKGP, RABA, 2017. - Interni vir 1 – naše lastne fotografije, ki smo jih posneli na terenu (februar – junij 2017). - Interni vir 2 – sheme našega delovnega mentorja Tilna Štolfe. - Interni vir 3 – lastni narejeni izrisi poti in območja Krajinskega parka Beka (februar – junij 2017). - Interni vir 4 – lastno narejena zloženka. - Interni vir 5 – lastna analiza ankete. - Interni vir 6 – lastna SWOT analiza - Interni vir 7 – lastno izdelana tabela na podlagi odgovorov na spletni anketi Enka - Interni vir 8 – lastno izdelani grafi na podlagi analize terenskih anket - Interni vir 9 – lastno izdelana tabela na podlagi narejenih intervjujev

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. PRILOGE Priloga 1: Ankete s terena v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku

Spoštovani.

Za popestritev in oživitev povezave Doline Glinščice na italijanski strani in Krajinskega parka Beka na slovenski strani se izvaja projekt Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka.

Prosimo, da za namen izvedbe projekta izpolnite spodnjo anketo.

Hvala za vaše sodelovanje.

Pri izpolnitvi ankete lahko označite tudi več odgovorov.

1. Od kod prihajate? 7. Na izlet sem prišel zaradi ……… □ Italija □ lepe narave □ Slovenija □ kulturnih in zgodovinskih zanimivosti 2. V dolino Glinščice prihajam ….. □ rekreacije □ na enodnevni izlet □ drugo □ na poldnevni izlet □ v tej okolici se bom zadrževal več 8. Na izletu mi je zelo pomembna… dni □ dobra gostinska ponudba □ možnost prenočišča 3. Ali poznate dolino Glinščice na slovenski strani? □ ponudba lokalnih izdelkov □ DA □ drugo □ NE □ Nekoliko jo poznam 9. Želite izvedeti kaj več o dolini Glinščice? □ NE, informacij je dovolj 4. Ali boste obiskali tudi dolino Glinščice na □ DA slovenski strani? □ DA 10. Informacije o izletih dobim: □ NE □ na internetu □ Kdaj drugič □ v časopisih □ preko oglaševanja na televiziji 5. V dolino Glinščice sem prišel ….. □ od prijateljev in ljudi, ki so tam že □ z družino bili □ s prijatelji □ drugo □ sam 11. Prosimo navedite spol 6. Namen izleta ….. □ moški □ pohodništvo □ ženska □ kolesarjenje □ raziskovanje novih krajev 12. prosimo označite starost □ drugo □ do 30 let □ 30 let do 45 let □ 45 let – 60 let □ nad 60 let

Egregi visitatori. Siamo studenti dell’Università di Lubiana. Lavoriamo ad un progetto intitolato La modifica del paesaggio e il piano marketing del parco interstatale Beka. Lo scopo del progetto e di rivitalizzare la connessione tra la parte italiana del parco e il Parco naturale Beka che si trova nella parte slovena della Val Rosandra.

Per una buona esecuzione del progetto vi preghiamo di rispondere alle seguenti domande. Vi ringraziamo per la vostra collaborazione.

A qualche domanda potete rispondere con più risposte.

- Da dove venite? - Sono venuto/a per… □ Italia □ la bella natura □ Slovenia □ le attrazioni culturali e storiche □ Altri paesi: □ la ricreazione □ altro: - Nella Val Rosandra sono venuto/a per…. □ una gita giornaliera - Quando vado in gita è importante che… □ una gita di mezza giornata □ ci sia una buona offerta □ una gita di più giorni gastronomica □ ci sia la possibilità di soggiorno - Conoscete la parte slovena della Val □ ci siano offerte di prodotti locali Rosandra? □ altro: □ SI □ NO - Vorreste sapere di più a proposito della Val □ la conosco un po’ Rosandra: □ NO, ho abbastanza informazioni - Andrete a visitare anche la parte slovena □ SI della Val Rosandra? □ SI - Trovo le informazioni per le escursioni: □ NO □ su internet □ un altro giorno □ nei giornali □ dalla pubblicità alla televisione - Sono venuto/a… □ da amici e persone che sono già □ con la famiglia stati lì □ con gli amici □ da altre parti: _ □ da solo - Sesso: - Scopo della visita: □ femminile □ escursionismo □ maschile □ ciclismo □ ricerca di nuovi posti - Età: □ altro □ Fino a 30 anni □ 30 – 45 anni □ 45 – 60 anni □ più di 60 anni

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Dear visitor, we are students from the University of Ljubljana that are working on a project with the main goal to connect the Val Rosandra in Italy and Beka Nature Park in Slovenia. In order to help us plan the activities in the park we would kindly ask you to fill this survey.

Thank you for your cooperation.

In fulfilment of the survey you can mark several answers.

- Where are you from - What attracts me … □ Italy □ beautiful nature □ Slovenia □ cultural and historical sights □ elsewhere □ recreation □ other - For how long are you staying in the Val Rosandra valley? - What I found important … □ One day □ good culinary offer □ Half of the day □ overnight facilities □ More days □ offer of local products □ other - Do you know Val Rosandra valley on Slovenian side? - Is there enough information available about □ Yes the valley? □ No □ Yes □ A little □ No

- Are you going to visit Val Rosandra on - Where do I get information about the trip Slovenian side? □ On the internet □ Yes □ In the newspaper □ No □ On the TV □ Other time □ From friends and people who’ve been there - I came in Val Rosandra valley… □ Elsewhere □ with the family □ with friends - Gender □ alone □ male □ female - Purpose of the visit … □ hiking - Age □ cycling □ Under 30 □ exploring new places □ 30 to 45 years □ other □ 45 to 60 years □ above 60 years

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Priloga 2: Anketa s spletnega mesta 1ka Pozdravljeni, smo študentje Ekonomske fakultete, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo in Filozofske fakultete in sodelujemo pri projektu Po kreativni poti do znanja. Izboljšati želimo prepoznavnost Krajinskega parka Beka (morda ga bolje poznate pod imenom Dolina reke Glinščice) zato imamo za vas nekaj vprašanj. Vsa vprašanja so anonimna in služijo le za namen boljšega razumevanja poznavanja parka. Anketa vam bo vzela le nekaj minut. Hvala za vašo pomoč!

Q1 - Ste že slišali za Krajinski park Beka? Da. Ne.

Q2 - Kaj bi vam moral park ponuditi, da bi ga obiskali? Možnih je več odgovorov Dobro označene pohodniške poti. Urejene kolesarske poti. Aktivnosti primerne za družino. Trim stezo. Dogodke, kjer bi se predstavili lokalni ponudniki hrane in pijače. Dobre lokacije za slikanje. Lokale ali gostilne, kjer si lahko odpočijem. Drugo:

Q3 - Kje ste izvedeli za Krajinski park Beka? Na internetu. Na televiziji. V časopisu/reviji. Od druge osebe, ki je park že obiskala. Drugo:

Q4 - Kaj bi vam moral park ponuditi, da bi ga obiskali? Možnih je več odgovorov Dobro označene pohodniške poti. Urejene kolesarske poti. Aktivnosti primerne za družino. Trim stezo. Dogodke, kjer bi se predstavili lokalni ponudniki hrane in pijače. Dobre lokacije za slikanje. Lokale ali gostilne kjer se lahko odpočijem. Drugo:

Q5 - Kaj bi vam moral park ponuditi, da bi ga obiskali? Možnih je več odgovorov Dobro označene pohodniške poti. Urejene kolesarske poti. Aktivnosti primerne za družino. Trim stezo. Dogodke, kjer bi se predstavili lokalni ponudniki hrane in pijače. Dobre lokacije za slikanje. Lokale ali gostilne kjer se lahko odpočijem. Drugo:

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Q6 - Ste že obiskali Krajinski park Beka? Da. Ne. Park sem obiskal/a iz italijanske strani.

Q7 - Zakaj ste se odločili, da park obiščete iz italijanske strani. Možnih je več odgovorov Bolje označene in urejene pohodniške poti. Več naravnih in kulturnih znamenitosti ob poti. Bolje označene in urejene kolesarske poti. Nisem vedel/a, da se v park pride tudi iz Slovenije. Drugo:

Q8 - Kaj bi vam moral park ponuditi, da bi ga obiskali? Možnih je več odgovorov Dobro označene pohodniške poti. Urejene kolesarske poti. Aktivnosti primerne za družino. Trim stezo. Dogodke, kjer bi se predstavili lokalni ponudniki hrane in pijače. Dobre lokacije za slikanje. Lokale ali gostilne kjer se lahko odpočijem. Drugo:

Q9 - Kaj vas je pritegnilo, da ste se odločili za obisk Krajinskega parka Beka? Možnih je več odgovorov Pohodniške poti. Kolesarske poti. Naravna in kulturna dediščina. Drugo:

Q10 - Če vas je v Krajinskem parku Beka kaj zmotilo, nam prosim zaupajte kaj in podajte predlog za izboljšavo.

Q11 - Kam se po navadi odpravite na izlet? Kaj vas tam najbolj pritegne?

Q12 - Kje največkrat izveste za lokacije, kamor se nato odpravite na izlet? Možnih je več odgovorov Iz prispevka na televiziji. Pozanimam se na internetu. Od osebe, ki je že obiskala kraj pred mano. Na Facebook-u. Iz člankov v revijah, časopisih. Preberem na blogu. Preberem na forumu. Drugo:

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Priloga 3: Okviren intervju z deležniki (prebivalci parka, ponudniki, razvojno agencijo, predstavniki krajevnih skupnosti itd.) INTERVJU Z DELEŽNIKOM KRAJINSKEGA PARKA BEKA Naziv deležnika/podjetja/društva/osebe: Ime in priimek intervjuvanca: Kontaktni podatki:

Zadeva: Intervju o krajinskem parku Beka za raziskavo »Krajinske ureditev in načrt trženja meddržavnega krajinskega parka Beka«

OKVIRNA VPRAŠANJA: Poznate krajinski park Beka? Dolino Glinščice? Kje mislite da poteka meja (okvirno naj zariše mejo) parka?

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Kje vidite potenciale parka? Kje vidite prednosti parka pred primerljivimi parki? Kaj je najbolj prepoznavna značilnost parka? Katera lokalna ponudba je najbolj pogosta na tem območju? Glede na to, da ima veliko obiskovalcev željo po večji lokalni ponudbi, ste pripravljeni to zagotoviti? Kako in s čim? Bi želeli, da se vas vključi v zemljevid parka ter postanete še bolj prepoznavni? Koliko obiskovalcev premore krajinski park Beka po vašem mnenju? Kaj bi lahko vi prispevali k razvoju KP Beka? Kje se vidite? Obstajajo že kakšni dogodki povezani s parkom? Mislite, da jih je dovolj ali si jih želite več? Kakšne? Imate predlog razvoja parka (poti, oznake znamenitosti)? Kdaj je največ obiskovalcev v parku (letni čas) in kdo sploh so, če so? Kdo so po vašem mnenju ciljni oz. potencialni uporabniki parka? Koga si želite (glede na interese) ? Kakšno se vam zdi povezovanje slovenske in italijanske strani v parku? Zakaj to povezovanje ne deluje? Kje so napake in kakšne rešitve predlagate? Kje vidite koristi trženja parka? Se tega bojite ali vidite to kot priložnost za razvoj širšega okolja? Kako in kje naj se park promovira, da postane prepoznaven? Kakšna je podpora občine oz. krajevnih skupnosti? Kaj mislite, da je možno pri tem izboljšati?

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Priloga 4: Skupni karti pohodniških in kolesarskih poti v parku (načrtovano stanje)

Babič, T., Dremel, M., Ferjan, Š., Horvat, K., Kafol Stojanović, A., Likar, K., Mramor, V., Potočnik, A., Vezovnik, T. (2017). Krajinska ureditev in načrt trženja meddržavnega Krajinskega parka Beka. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Priloga 6: Predstavitvene zloženke Krajinskega parka Beka 6.1. Zloženka pohodniških in kolesarskih poti