CENA 10 DIH Novo mesto, 1. julija 1958

Btev. 26 Leto •

LasUiiki in izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in NOTO mesto. — Iihaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Tiska Tiskarna >Sloven- »kega poročevalca« T Ljubljani, predstavnik Franc Plevel. — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 23. — Poini predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — TekoSi račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina znaša 481 din, polletna 240 din. četrtletna 120 din in je Dolenf plačljiva vt.aprej. Tednik okrajev Ćrnor ,^ in Novo mesto

V Kočevju so Izvolili pododbor Izseljenske matice Rojaki iz tujine Razvoj ljudske prasnete 194S-19SS Vsako leto prihajajo naši ro­ jaki z vseh koncev sveta na daljše obiske v svojo domovi­ pozdravljeni v domačem kraju! Ob prvem dolenjskem pevskem festivalu v Novem mestu no. 2elijo si srečanja z domači­ mi, sorodniki in s svojo zem­ Daleč ste raztreseni po širnem svetu — v Ame­ Dejavnost ljudske prosi?ete ne množice v šole, na odrt, na tudi pisati, igrati, peti in ple­ lovnega človeka, ki se zaveda, ljo. Včasih pridejo v domovino riki, Kanadi, Franciji, WestJjaliji in Se marsikod. izvira iz potrebe po znanju in plesišča, na tribune ljudstva, sati. da gradimo na velikih prido­ svojih staršev otroci in vnuki. Odšli ste pred dolgimi leti, in odšli v cvetu svojih Njim je ta domovina neznana razvedrilu. Naš delovni Človek kjer se je prvikrat v zgodovini Prevzeti gospodarstvo seve­ bitvah naše revolucije nov čas, let, za kruhom, ki vam ga takrat domovina ni je v boju za svoje pravice raz­ zavestno oglasil nas" svobodni da ni lahka stvar, zato moraš socialistično domovino. Pevski in tuja. Zato je potrebna orga­ vijal in usmerjal izobrazbene človek! vmeti znanja in izkušenj. Če je jestival pevcev, godb in fol­ nizacija, ki bi jim dala potreb­ mogla dati. S seboj pa ste nesli v srcu ki duši pogoje. Ta borba je bila težka Grenka dediščina izkorišče­ kdaj spodrsnilo, je zagnala klornih skupin Bele krajine in na navodila ob njihovem obisku. lepoto in vonj domačih tal, nesli sen in koprnenje in trnjeva, saj se je moral bo­ valcev je terjala, da se naš jara gospoda vrišč zaradi kru­ novomeškega okraja, ki se zač­ Pred kratkim je bil pri okraj­ po rodnem kraju, po hiši očetovi, po besedi mate­ človek čim smotrneje posveti ne jutri in bo trajal do nedi- riti sam* sam delati, sam pre­ tega spoznanja, da se je njihov nem odboru SZDL v Kočevju rini, po prelepi deželici dolenjski in belokranjski. našati vsa bremena, ki mu jih izobraževanju. In res, v vsa­ hlapec prebudil ter zahteval Ije zvečer, bo sicer pokazal le v ta. namen izvoljen pododbor Marsikateri od vas je šele po 20, 30, celo 40 letih je nalagal kapital In izkorišče­ kem kraju so organizirali teča­ prosvetnih dobrin, katere je drobec tiste živahne Ijudsko- Izseljenske matice. Izvoljena sta valci v različnih oblikah. je za splošno izobraževanje, za smatrala ta gospoda ta svojo prosvetne ustvarjalnosti, ki je bila Janez Rigler za predsedni­ prvič spet videl dom, ki ga je rodil. V tem boju za življenje in iz­ razne poklice, za nadaljnji štu­ izključno last. tako značilna za obdobje 1945- ka in Tone Sercer za tajnika. 1955. Bo pa potrdilo, da smo Zadnja leta prihajate na obisk od vsepovsod, obrazbo je rastla moč delov­ dij. Vso našo osvobojeno domo­ Odbor je na prvi seji sklenil, vsa povojna leta vneto nada m sleherno leto vas je več. Tudi letos boste prišli nega ljudstva. Reakcionarni Tisoč in tisoč delovnih ljudi vino je zajel val Ijudskopro- da bodo vsakemu izseljencu, ki je čez dan delalo, zvečer pa svetnega delovanja, čez dan Ijevali pot k' velikim ciljem, bo obiskal domovino, omogočali, in že prihajate. Oči se vam bodo pasle po domačih elementi so se trdovratno upi­ ki sta jih ob začetku revolu rali, da bi dobil delovni človek obiskovalo večerne tečaje in delo, zvečer tečaji, vaje itd. da bo spoznal našo zgodovino, logih, poljih in košenicah, prisluhnili boste šumenju Žeja po izobrazbi je rodila cije postavila pred nas Komu posebno še zgodovino in spo­ domačih rek in potokov, stisnili roke sorodnikom najrazličnejše oblike izobraže­ nistična partija Jugoslavije, menike NOB, kakor so v našem vanja in kulturnega udejstvo- Osvobodilna fronta in kasneje okraju Pugled in partizanske in davnim prijateljem in znancem iz otroških let. vanja. Socialistična zveza delovnih bolnišnice na Rogu. Pododbor čuli boste materino govorico, naša pesem vam bo na­ ljudi. Uspehi prvega desetletja Delovanje ljudskoprosvetnih SIM bo tudi skrbel, da se ne polnila srce. Spet boste domači med domačimi. organizacij je obrodilo v de­ nam narekujejo širše in glob- bo zgodilo v bodoče kaj takega setletju, ki ga zaključujemo, je naloge v nadaljnjem izobra­ kot lani v Ribnici, ko nekemu Videli boste, kaj vse se je zgodilo »pod streho vidne sadove. Pognalo je kore­ ževanju dolenjskega delovnega izseljencu v Lesno industrij­ očetovo«, kaj vse je izbrisal, kaj vse je novega človeka in še večjo skrb za nine v številnih krajih in po­ skem podjetju niso dovolili upo­ prinesel čas. Našli boste staro zemljo v novi domo­ njegovo kulturo in prosveto. magalo ustvarjati nov lik de­ rabiti telefona. C. M. vini, spoznali, kako živi, kako napreduje vaša rodna dežela, ki je šla skozi vihar in kri v svobodo in novo življenje, v napredek ki rast. Čutili boste, Zdravstveni pregledi kako sedaj utripilje srce domačih tal. In začutili, kako bo zatripaJo vaše ob pogledu na rodno deželo in ob spominih. Pripeljali boste morda s seboj tudi vajencev In delaveev svoje sinove in hčere, da jim pokažete zemljo, ki Skupno s svetom za zdrav­ razlogov, nekatere pa morda ga lotili s polnim razumeva­ vais je rodila, svet, v katerem ste rasli, nebo, pod stvo in socijalno politiko ter tudi odpustiti. Zdravstvena njem in zavestjo, da je bolje kate^-m stp yVeli svoja mlada leta. Razkažite jim zdravstvenimi ustanovami in komisija je pregledala vse in ceneje bolezni preprečevati, v;e to, povejte jim o tej naši zemlji in človeku, da delavci, je Okrajni zavod so­ vajence v okraju, med počit­ kot jih zdraviti. Dosedanji na­ Ena izmed najboljših povojnih odrskih ustvaritev novomeškega btf~ ponosni na ognjišča svojih očetov in mater! gledališča Je bil Moliereov TARTUFFE v sezoni 1948/49. Z od­ cialnega zavarovanja Novo nicami pa bo pregledala še pori v tej smeri so pokazali, lično zaigranim delom so Novomeščani gostovali tudi v ljub­ mesto začel letos odločno akci­ tiste, ki so uče izven okraja v da je s skupnim delom vseh S prisrčnimi pozdravi vas pozdravljamo, dragi jo za preprečevanje obolenj raznih industrijskih šolah. in ob razumevanju delovnih ljanski Operi rojaki in rojakinje, na rodni domači remiji! In srčno in sicer s sistematičnimi pre­ Letos bodo zdravstveno pre­ kolektivov mogoče marsikate­ več izobrazbe. Ves njihov si­ večerne gimnazije ali pa štu­ gledi vajencev in mladih de­ gledani vsi delavci in delavke ro bolezen preprečiti, prav želimo, da se boste res počutili med nami tako, stem izobraževanja je slonelna diralo programe pri društvih. lavcev, pozneje pa bo te pre­ do 21 leta starosti v podjetjih tako pa tudi delovno nezgodo. kakor da ste v lastni dražini, ob lastnem ognjišču. načelu: dati delovnemu člove­ Take vztrajnosti/ take močne glede razširil tudi na starejše Novoles, Novoteks, Industriji r!~fe pozubili domovine, domovina tudi ni pozabila želje po izobrazbi, toliko vese­ delavce. perila in Tkalnici v Smihelu. ku le toliko znanja, da bo lah­ Jože Borštnor — pred­ vas. Svoje moči in napore ste darovali ' jjini, po­ ko hlapčevsko opravljal po­ lja naši kraji še niso v idr ti. To Zdravstveni pregledi vajen­ Prav tako je predviden zdrav­ trebna dela. je bil izbruh potlačenih fe^ja, cev so pokazali, da je treba stveni pregled vseh delavcev sednik Zvezne promet­ magali ustvarjati blaginjo deželam, ki so vas spre­ Izkopati se iz te sto in sto­ to je bil izbruh želja postati vsakega vajenca in vajenko pri Kremenu, kjer je nevar­ ne zbornice jele. Zvestobo in ljubezen pa ste obranili svoji letne brezpravnosti, je terjalo kulturen, enakopraven Človek. pred sklenitvijo učne pogodbe nost za silikozo. Za otroške ko­ očetnjavi. Vi v tujem svetu in mi doma smo vsi Prejšnji teden je bila v Beo­ mnogo trpljenja in človeških Tihi sovražniki ljudstva, jara poslati na temeljit zdravniški lonije, to je za zdravljenje oziroma okrevanje otrok za­ gradu ustanovljena Zvezna pro­ skupaj le eno veliko slovensko srce, vsi imamo življenj. gospoda, so bili žolčni, ker jih pregled in vprašati za mnenje varovancev, bo okrajni zavod metna zbornica. Za predsednika razvejane svoje korenine v osrčju slovenskih tal. Naša revolucija, naša NOB je novi čas odrinil. Težko so tudi pedagoga. Ni vsak vajenec za vsak poklic. Zdravstveni socialnega za^ j>vanja letos zbornice je bil izvoljen poslanec je zmagovito uzakonila pravi­ razumeli, da je pohlevni de­ pregled je pokazal, da bo treba prispeval 700.iw6 dm, poleg Zvezne ljudske skupščine Jože Dobrodošli, dragi rojaki! Domovina vas spre­ ce delovnepa človeka. Uzako­ lovni človek spregledal tn.se odločno zavedel, da je on go­ nekaterim vajencem spreme­ tega pa bo posebej poslal na Borgtiiar, predsednik okrajnega jema z odprtimi rokami in pozdravlja z radostnim nila je, da izobrazba pripada odbora SZDL dolenjske skupno­ spodar na svoji zemlji, da zna niti poklic zaradi zdravstvenih svoje stroške na zdravljenje srcem! delovnemu ljudstvu! okoli 80 otrok, ki so zdravlje­ sti komun, za generalnega taj­ V tem cilju je potekala vsa nja potrebni. nika zbornice pa Ljubiša Vese- • • • naša borba za časa okupacije. linovič, ORGANIZACIJE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOV­ Po tej borbeni zmagoviti poti Kočevski rudarji praznujejo Posebna komisija Okrajnega zavoda je pred kratkim skup­ Kakor je znano, bo glavna na­ NIH LJUDI In DRUŠTVA: prosimo vas, da posvetite hodi danes ljudska prosveta, loga Zvezne prometne zbornic« rojakom, ki prihajajo v naše kraje na obisk, vso pozornost. ki uspešno opravlja prosvetno Od 25. junija do 3. julija Je pred sodiščem. 28. junija je bil no s sanitarno in delovno in­ delo za napredek in vskladitev Omogočite jim do kraja spoznati našo stvarnost. Svobodne poslanstvo. Teden rudarjev. Tudi kočevski prvi nogometni turnir za rudar­ špekcijo pregledala delovna rudarji ga praznujejo. Vsi dnevi ski pokal, na katerem so sode­ mesta v nekaterih podjetjih in razvoja vseh prometnih panog naj si ogledajo vse, kar jih zanima. Storite vse, da jim v državi in PTT zvez. Tako bo Leta 1945 so zaživeli vsi kra­ rudarskega tedna bodo v Ko­ lovala vsa nogometna moštva predlagala ukrepe za izboljša­ bo bivanje med nami kar najbolj prijetno in kratkočasno. zbornica sodelovala v pripravah ji naše domovine. Ljudstvo je čevju izpolnjeni s kulturnim Kočevja. 30. junija so nastopili nje delovnih pogojev. Ugoto­ za sestavo družbenega plana Ne pozabite jih vabiti h kulturnim prireditvam, omogočite z odprtimi rokami sprejemalo in fizkulturnim programom. umetniki ljubljanske Opere s vila je dokaj takih mest, kjer vseh prometnih panog, zs jim prijetno razvedrilo med domačimi ljudmi v domačem borce in jim prirejalo prire­ programom »Večer opernih in bi se dalo z majhnimi sredstvi 26. junija je bil promenadnl vsklajevanje in izdelavo tarif kraju! ditve. koncert rudniške godbe in operetnih arij«. 2. julija bo doseči večje zavarovanje de­ slavnostna akademija; rudarji za prevoz blaga in potnikov, PODODBOR SLOVENSKE IZSELJENSKE Kulturni molk. ki je sovraž­ nastop pevskega zbora rud­ lavca pred obolenjem ali po­ voznih redov in pod. Reševala nika begal, je planil po osvo­ nika Krmelj. Zvečer je bila v ta dan ne bodo delali. Naslednji škodbo. Ponekod, kot na pri­ MATICE — NOVO MESTO dan se bo večina kočevskih ru­ bo tudi vsa druga vprašanja boditvi na dan s tako silo, da »Domu Svobode« celovečerna mer pri Novolesu v obratu vseh prometnih panog v državi. filmska predstava. Naslednji darjev udeležila velike proslave lesnih izdelkov v Novem me­ nisi v letu 1945 našel koščka — 200 letnice rudnika Zagorje. ^ i zemlje, kjer ne bi peli, igrali, dan je bil šahovski tumir, zve­ stu, so pričeli odpravljati dose­ plesali itd. čer je nastopila dramatska sek­ C. Mi danje pomanjkljivosti. Okrajni V tej dobi se je v sleherniku cija Svobode z dramo Mladost zavod socialnega zavarovanja takim podjetjem, ki ne bi zbudila potlačena želja po dovolj skrbela za zavarovanje ljudsko prosvetnem delu. Ko­ „Urška" delovnih mest, lahko zviša poskusi v Beli hrajini liko igric je zraslo! Neznani Zastava Zveze borcev prispevek. avtorji so oživljali spomine na Po sklepu tretjega kongresa V aprila tega leta Je skupina študentov ljubljanske z gmotno podporo OLO Črno­ borbe in vsa ta občutja raz­ Zveze borcev je centralni od­ bo spet tiskala Izvajanje ukrepov za pre­ agronomije pripravila po navodilih prof. inž, R. Turka 30 melj pripravili 30 gnojilnih po- dajali v preprosti pesmici, igri­ bor sklenil, da bo imela zastava v Kočevju prečevanje bolezni je leto« poskusov na njivah in travnikih Bele krajine. Del trav­ kusov, ki nam bodo dali odgo­ ci ali prizoru. Koliko prisrčno­ Zveze borcev za osnovo jugoslo­ omogočeno zavodu z novo niških poskusov so prve dni junija kontrolirali. Rezul­ vor na obe gornji vprašanji. sti je bilo izraženo v partizan­ vansko državno zastavo, dolgo Mnogi partizani in ljudje v ustanovljenim posebnim fon­ tati so bili zelo dobri. V naslednjem sestavku nekaj vti­ Poskusi so bili nastavljeni v skih in narodnih pesmih in 120 cm, široko pa 90 cm. Sredi oddaljenih krajih se kaj radi dom v ta namen, pa tudi za­ sov in ugotovitev s terena. CrmoSnjicah, Blatniku, Planini, drobnih igricah! zastave bo namestu peterokrake spominjajo partizanske literatu­ radi razumevanja zdravstvenih Predgrađu, Kanižarici, Gradacu, Najbolj značilni za čas takoj zvezde znak Zveze borcev na re, ki Jih je seznanjala s pote­ ustanov in zdravstvenih delav­ Pri uporabi umetnih gnojil se Kdor tega ne upošteva, lahko Gribljah ln Metliki. Vsak po­ po osvoboditvi so bili stenčast, belem polju. kom vojne ln zlasti z uspehi cev. Vse navedene preglede pojavita dve osnovni vprašanji: Ie z majhno verjetnostjo raču­ skus zavzema 2 ara površin« razstave, plesf ob kresovih, go­ Na eni strani zastave bo par­ partizanov. Marsikdo pa ni ve­ opravijo zdravstvene ustanove 1. katera gnojila in koliko bo­ na na uspeh. Da bi belokranj­ (40X5 m) In je razdeljen na 8 vori na sestankih, razni tečaji tizanski pozdrav »Smrt fašizmu del, v kakšnih pogojih je nasta­ in zdravniki Izven rednega de mo za določeno zemljišče upo­ skim kmetovalcem pri tem po­ parceli c po 25 m*. Par celice so itd. — svoboda ljudstvu«, na drugi jala partizanska literatura. lovnega časa. To je veliko in rabili, 2. ali se nam bo gnojenje magali, smo na pobudo fakulte- bile gnojene in zaznamovane, Zelja po izobrazbi, po znbavi strani pa napis »Za svobodno Mnogo je bilo treba poguma in odgovorno delo. vendar so se z izbranimi gnojili izplačalo? t te za agronomijo v LJubljani in peri čemer pomeni oznaka'O ne- in razvedrilu je gnala dilov- socialistično domovinoc . naporov, da je lahko šlo toliko gnojeno, Oznaka N — gnojeno isiv"- izvodov časopisov, 'etakov, z enim kilogramom nitramon- brošur in pesmaric med ljudi. POZDRAV TURISTIČNEMU TEDNU V NOVEM MESTU! kala, P — gnojeno z 1.25 kg su- Precejšen delež pri tem je perfosfata, K — gnojeno z 0.75 GOSPODARSKE VESTI imela tiskarna »Urška«. »Urška« kilograma kalijeve soli. Tako i 'roi -> Iv- * T J !•?'«• p« »a- Kanižarici. Vsako parcelico smo lamo za usluge, bo z vključitvi­ posebej pokosili in svežo travo Zaradi prekoračenih odkupnih čela z delom. Vsi tiskarski stro­ jo v novomeško Industrijo čev­ stehtali. Razlika v rasti je bila cen je okrajna tržna inšpekcija ji so že v Kočevju in tudi nekaj ljev lahko zaposlila do 20 delav­ več kot očitna. Na drž. posestvu cev, medtem ko jih ima zdaj le predlagala v kaznovanje »Mesa­ tehničnega osebja. Te dni je di­ rijo Novo mesto«. Podjetje se nI rektor nove tiskarne tov. Lakner Kanižarica j« dala negnojen« 12. Povpraševanje po kakovostni parcelica 22.1 kg (100%) selen« kdelani obutvi j« precejšnje in držalo dogovorjenih odkupnih natisnil prve plakat«. Nova cen z ozlrom na klavnost živine, tiskarna bo v spominu na majh­ krme, parcelica, gnojena z ni- ki je bila sprejeta na posvetu no kočevsko tiskarno, ki Je tramonkalom, superfosfatom in vseh mesarskih podjetij pri re­ kalijevo soljo pa 68.5 kg (300.3 VREME opravljala tako pomembno de­ publiški Trgovski zbornici. lo, dobila ime »Urška«. CM. odstotka). Kmetovalcu Grafu lx n čas od I. do 10. julija Zaključni računi gospodarskih Gradaca je zraslo na negnojeni V dneh med 2. In 4. ter med podjetij za leto 1994 so bili za parcel id 38.1 kg (100%), na par- i. In 7. Julijem bo lepo vreme, celici, gnojeni samo z nitramon- novomeški okraj prejšnji teden S skupščine nožne »o le neznatne krajevne v celoti pregledani in potrjeni kalom, pa 51.7 kg (135.6%); par­ nevihte. Druge dni pa bo ne­ za državni In zadružni sektor. rokometne zveze celica, gnojena z vsemi tremi stalno vreme • pogostim de- Odločbe so bile medtem ie iz­ Na skupftEInt rokometne zveze gnojili, Je dala seveda največ: levjcm. dane vsem podjetjem. ie bilo sklenjeno, rta borto r>o- Čedalje večji razmah turizma — samo lani je obiskalo turistične kraje v Sloveniji 400.000 lju­ 68 kg (178.4%) zelene krme. Naj­ '.cnjsko zft*t«?ala v rokometu tale di! — nam potrjuje, da dandanes turizem v svetu ni le merilo življenjske ravni neke države, višji pridelek do sedaj smo do­ ••nosiva: Slani Partizana CrnomeU v I. ligi LJts, članke Partizana temveč sploinl kulturni pojav In življenjska potreba sodobnega človeka. Turizem, zlasti ie bili v Mestnem logu pri Metli­ NOVOMESCANIl Črnomelj v I. ligi L.RS, društva Inozemski, ima Izreden političen pomen in prinaša skupnosti ogromne gospodarske koristi. ki: 80 kg zelene krme, in sicer Partlsaa i« Novega mesta, Krme- Stebri pospeševanja domačega in inozemskega turizma so naša turistična in olepševalna dru­ na parcelfei, ki Je bila gnojen« V nedelj« v Brusnice na razstavo sočnih brusnllklh Ua ln Črnomlja (U) pa bodo v štva. Ko se bedo te dni zbrali predstavniki vseh dolenjskih turističnih in olepševalnih društev drugI zrvncal ligi IJIS. Kaze, da z 1 kg nitramonkala, 1.25 kg su- hruatavk! — Prvovrstne brusnlške češnje si v ns- s« rokomet na Dolenjskem lopo k skupnemu posvetu T Novem mestu, jim telimo, da bi uspešno izmenjali dosedanje izkušnje deljo lahko kupite tudi na novomeških stojnicah I raarvlj*. M — K In zastavili vse sile za izvršitev številnih novih n alog, ki stoje pred Dolenjsko v turističnem oziru! (Nadaljevanj« na 2. strani) Stran 3 - —?r aS6fXHsm USUStev. 2«

Otroci Iz kočevskega okraja bodo letovali Gnojilni poskusi v Beli krajini Množične organizacije na Ko­ fyd tedna do tedna čevskem pripravljajo šolski Nadaljevanje s prve strani den vpliv posameznih vrst gno­ nike več Thomasove žlindre, na bo treba skoraj gotovo kupovati mladini lepe počitnice. Okrajni odbor Zveze borcev bo organi­ perfoefata in 0.75 kg kalijeve so­ jil na rušo. Z nitramonkalom splošno pa mnogo več kalija m nekoliko več kalijevih in dušič­ Včeraj je prispel na enoteden- meti, da se je v zadnjih letih ziral kolonije v Farl ob Kolpi na svetu veliko spremenilo In li. Poleg tega je prišlo na par- gnojena polovica parcele je raz­ seveda dušika. Ta dva slemen- nih gnojil. }ski obisk v našo državo ministr­ vila predvsem trave, detelje pa ta, oz. kalijeva sol in nitramon- in v Velikih Laščah. V Faro bo ski predsednik prijateljske In- da je treba zato stvari in poja­ cedico, torej na 25 m', okroglo Tu je nanizanih nekaj misli, šlo 50 otrok, v Velike Lašče pa so prevladovale na drugi polo­ kal bosta za višino pridelka od­ j dije Džavaharlal Nehru. Že vc- ve presojati in obravnavati na 50 kg srednje dobrega kompo­ okoli katerih se Je sukal pogo­ 30. OLO bo z ostalimi množič­ vici. Razlike so bile dobro vid­ ločilna vse dotlej, dokler ne bo j 1 i čast en sprejem, ki so mu ga nov način —- očitajo Indiji, da sta. Pridelek 80 kg zelene krme vor, kamorkoli smo prišli. Naj nimi organizacijami omogočil 'priredili prebivalci našega glav- je nevtralna. Ni je stvari, ki bi 3 ne in so se pridelovalci lahko v Beli krajini dovolj gnojnič- na površini 25 m ustreza hektar­ bodo kot dokaz dejstvu, da tu­ otrokom, da bodo šli na morje Inega mesta, je pokazal, kako bila bolj oddaljena od resnice sami o njih prepričali. Le red­ nih jam. Sele gnojnica, ki ee da­ skemu pridelku 320 q zelene kr­ ki teh razlik niso pripisovali di belokranjski kmetovalci raz­ ln v Avstrijo. Za letovanja In J naši ljudje ljubijo ln cenijo ve- kakor takšna trditev! Indija Je me oz. 80—100 q sena. umetnim gnojilom. nes v večini še prosto izteka po mišljajo o tem, kako streči zem­ kolonije bodo imeli prednost • liko azijsko deželo, njene naro- proti blokom, ki dele svet, ki Običajno dušična gnojila (ni- najbližji okolici, bo razbreme­ lji, da bo čimveč in bolje rodila. otroci padlih borcev in Sr'^v ; de in njihovega voditelja Ne- so vzrok razdora, ovira za spo­ tramonkal, soliter itd.) na trav­ Tako smo dobili rezultate pr­ nila kmetovalcev žep. Dotlej pa D. R. fašističnega terorja. C. M. hruja, prav tako kakor je obisk razumevanje med narodi, Ce nikih močno povečajo pridelke. vega odkosa. Ugotoviti je treba predsednika Tita v Indiji poka­ kdo smatra takšno stališče za V naših poskusih pa nitramon- tudi pridelek otave. Na krom­ zal, kako indijsko ljudstvo ceni nevtralnost, potlej je Indija se­ kal nI prišel do polne veljave pirjevih njivah bomo tehtali ln ljubi Jugoslavijo, Tita, jugo­ veda nevtralna. Če pa pod poj- povsod tam, kjer je bilo v tleh pridelek krompirja na posamez­ slovanske narode. mom nevtralen razumemo mir­ premalo kalija. Tako je n. pr. nih parcelicah. Tako dobljene no gledanje, kako se drugi med Nevarna ptička pod ključem Indija je nedvomno eden naj­ v Gribljah negnojena parcelica številke, statistično obdelane, seboj prepirajo, brezbrižnost nam bodo precej točno poveda­ 29. maja sta se potujoča ne­ oglasila v Celičevi hiši v Ko­ bila oba potepuha 29. maja v zanimivejših pojavov sodobno­ do tistega, kar se dogaja zunaj dela 35 kg (100%), parcelica, ki sti. V pičlih nekaj letih je na- le, katera gnojila in koliko je pridiprava Ale MacanoviČ in roški vasi štev. 5 in zahtevala Mokronogu aretirana in bosta meja — potem pa Indija nika­ Je bila gnojena z nitramonka- «pravila velikanski skok iz bri- lom, pa 47.3 kg (135.1%). S sa­ treba trositi, da dobimo čim Omar Hacrbaš lz Ca2ina pribli­ orožje. Ko se je Celic branil, pred sodniki odgovarjala za kor ni nevtralna, kajti ona ak­ jtanske kolonije, ki je bila rev- tivno posega v mednarodno do­ mo kalijevo soljo smo dosegli višji pa tudi čim rentabilne j ši žala hišam v Martlnji vasi pri da nima orožja, je MacanoviČ svoje početje. V Interesu sle­ [ na, a vendar toliko bogata, da pridelek 48.7 kg (139.1%). Tako pridelek. Uporaba umetnih gno­ Mokronogu ter ukradla z vrvi potegnil velik nož in mu ga na­ hernega državljana je torej, da gajanje, posreduje v sporih . so jo izkoriščali, v veliko deže­ (spomnimo se korejske in Indo • vidimo, da je bilo tukaj po­ jil bo postala na ta način bolj dve srajci. Oškodovanec, ki je stavil na prsa. Celičeva žena je vsako tatvino, nesrečo, napad in lo, ki stopa z velikimi koraki manjkanje kalija večje od po­ smotrna. takoj prijavil tatvino najbližji začela vpiti na pomoč, nakar pod. takoj prijavi najbližji po­ kitajske vojne!) v prvih vrstah po poti napredka, v deželo, ki borcev za mir je. manjkanja dušika. Oba skupaj, Uporaba umetnih gnojil se je postaji Ljudske malice, je dobil sta zlikovca odnesla pete. staji LM, ali pa jo obvesti pre­ je postala eden Izmed najvaž­ torej nitramonkal in kalijeva posebno v letošnjem letu zelo srajci še isti dan nazaj, ker so 12. maja sta se v mraku ogla­ ko občine, kmet. zadruge in dru­ nejših činiteljev sodobnega sve­ Prav nič čudnega ni, da sta sol, pa sta dala pridelek 69.1 kg dvignila. Okraj Črnomelj je n. miličniki oba zmikavta takoj sila pri Kadunc Alojziji, stari gih ustanov, da »e je tam in ta. bila Tito in Nehru med prvimi, (197.5%). Primerov pomanjka­ pr. v letu 1954 potrošil 998 ton prijeli. 65 let, v Plešu (Smarje-Sap) in tam zgodil tak in tak primer. ki so določili načela koeksisten- V tem razvoju Indije v zad­ ce med narodi in državljani, nja kalija smo našJl več. Polje­ umetnih gnojil. Ta številka je Kmalu nato pa so organi Taj­ zahtevala od nje denar. Ker se Organi Tajništva za notranje njih letih pa se zrcali tudi delci so se učinku kalija zelo bila letos presežena že v pr­ ništva za notranje zadeve ugo­ jima je uprla, ji je MacanoviČ zadeve lahko veliko uspešneje načela aktivne borbe za mir in splošna značilnost naših dni, da enakopravno sodelovanje med čudili, ker kalijeve soli doslej vem tromesečju. Poraba za pr­ tovili, da imata zlikovca na nastavil nož na prsa, nakar sta posredujejo, če jih oškodovanec namreč čedalje bolj narašča na travnikih še niso trosili. vo tromesečje 1955 znaša nam­ vesti več drugih prestopkov. premetala njeno imetje ln od­ o dogodku takoj obvesti. narodi, spoštovanja družbene težnja po neodvisnosti in svo­ ureditve drugih dežel in njih Najmanjši prirast v pridelku reč 1238 ton. Umetna gnojna Tako sta 28. maja roparsko na­ nesla nekaj drobnarij ter de­ bodi v najširšem pomenu te be­ Je pri poskusih dal superfosfat, bodo prišla vedno bolj do ve­ razvoja, nevmešavanja v notra­ padla Frančiške Mihelčič iz narnico s pribl. 550 din. 20. maja Vajenska mladina sede. Hkrati pa je treba razmah nje zadeve, spoštovanja in ne­ to je ono gnojilo, ki ga Bela ljave tudi na travnikih. Gno­ te azijske dežele presojati v Malin, ki se je vračala čez Gor­ pa je, kakor je bilo medtem Kočevja se pripravlja odvisnosti in ozemeljske nedo­ krajina največ porabi. Nekaj jenje e hlevskim gnojem, ali še jance iz Novega mesta. B»izu ugotovljeno, MacanoviČ kradel okviru splošnega prebujenja takljivosti. primerov. V Kanižarici je dala bolje s kompostom, bo postalo Vahte sta jI s silo strgala z rok tudi v Ljubljani* na svoj praznik Azije, ki je prišlo tako jasno do nejnojena parcelica 22.1 kg (100 nujno potrebno. Sama umetn3 izraza na bandunški konferenci. Ta povezanost Jugoslavije ln uro, iz žepa pa denarnico 6 Zaradi takojšnje prijave oško­ Tudi letos bo vajenska mladi­ Indije v boju za mir In koeksi- odstotkov), parcelica, gnojena s gnojila sicer večajo pridelke, to Pod Nehrujevim vodstvom so pribl. 1509 din. 26. maja sta se dovanca iz Martinje vasi sta stenco Je prišla do izraza v del- superfosfatom, pa 39.1 kg (178%). pa le nekaj let, dokler izčrpana na praznovala svoj praznik — se milijonske množice Indijcev hijski deklaraciji Tito-Nehru, Dan učencev v gospodarstvu. iztrgale lz skoro tisočletnega ži- To je bil pa tudi edini primer zemlja ne postane pusta in prišla pa bo nedvomno do izra­ Praznovali ga bodo kar tri dni; votarjenja, začele graditi svojo tolikšnega učinka fosforja. mrtva. Tudi na travniku po­ za tudi med razgovori v Beogra­ + Sadjarstvo v kočevskem okraju od 25. do 28. junija. Vajenci pri­ deželo, napenjati vse sile, da Os ali rezultati Izkazujejo raz­ stane samo umetno gnojilo bre^ du med ministrskim predsedni­ pravljajo veliko razstavo svojih bi čimprej odpravile dediščino liko med negnojenlm in gnoje­ gnoj3 lahko usodno in neuspeš­ Kakor v vsaki gospodarski pa­ letos začeli gnojiti sadovnjake. kom Nehrujem in predsednikom izdelkov. Razstavljali bodo ko­ minulih stoletij — revščino, ne­ nim (s superfosfatom) le za no, prav tako kot na niivi. Nji­ nogi, tako je treba tudi v sad­ V letu 1934 in letos spe mladi je Utort. okoli 3—9%. Slabo učinkovanje va dobi svoj delež gnoja poleg vinarji, slaščičarji ter učenci pismenost, lakoto in pomanjka­ jarstvu pametno gospodariti, če bilo porabljeno za sadjarstvo lesne in oblačilne stroke. Obrt­ nje. To pomeni, da bo fronta miru fosforja, torej superfosfata, iz­ umetnih gnojil, le na travnik hočemo, da nam bo koristilo. 1,184.000 din družbenih prispev­ v prihodnje še močnejša. To po­ vira iz tega, ker so poljedelci naš kmetovalec kaj rad pozabi. na zbornica bo podelila na­ Stanje sadnih dreves v kočev­ kov, predvsem za nabavo sadik, grade za najboljše izdelke, vsi Nehru jeva Indija pa se nI meni nadaljnje uveljavljanje že sami dodajali fosfor v obliki Ob koncu še nekaj. Da bi o zaprla sama vase. Njen glas je skem okraju je bilo po osvobo­ sadne drevesnice, škropljenje in vajenci pa bodo šli na izlet v tistih teženj na svetu, katerih Thomasove žlindre, in to v je­ uporabi umetnih gnojil v Bell slišati čedalje glasneje na med­ ditvi kaj žalostno. Vsa ta zad­ nabavo sadnih škropilnic. Tudi Ortnek. Za izlet so pripravili cilj je mir, ne pa vojna, sloga seni oz. pozimi. Res je tudi, da krajini zvedeli malo več, smo narodnem političnem prizorišču. nja leta, se je bilo treba veliko zadruge so l«tos rezervirale več prireditev in fizkulturnih med narodi, ne pa razprtije, superfosfat ni najbolj prikladno se napotili v črnomaljsko za­ Vsi dobronamerni ljudje širom truditi, da se je stanje kolikor precej finančnih sredstev za nastopov. C. M. blaginja, ne pa vojno opustoše­ travniško gnojilo, ker krajši čas drugo. Dobili smo sledečo sliko. toliko izboljšalo. Pr! letošnjih sadjarstvo. Prav bi bilo, da »e po svetu ta glas cenijo, spoštu­ nje ... deluje kot Thomasova žlindra. V* letu 1954 je zadruga prodala akcijah v sadjarstvu je sodelo­ pred. koriščenjem teh sredstev jejo. Zakaj je temu tako? Zato Zato je Jugoslavija sprejela Na kislih In tudi lužmatih trav­ 183 ton superfosfata, 101 tono valo 16 sadjarskih odsekov, oosvetujejo s sadjarskimi stro­ Nov upravni odbor ker stališča Indije o velikanski Nehruja s cvetjem in zelenjem« nikih (torej če je apna premaio nitrofostkala, '?smo 23 ten kali­ predvsem pri obnovi in škrop- kovnjaki, (or) večini perečih mednarodnih mu izrekla dobrodošlico kot vo­ ali pa če ga je preveč) pa je za jeve eoli, 40 ton Thcmasova lenju. OčiSčeno ja bilo 91.000. podružnice HB vprašanj ustrezajo koristim nje­ ditelju prijateljskega naroda, nih bližnjih in daljnjih sosedov. rastline skoraj povsem nedo­ žlindre, 10 ton nitramor.kala in poškropljenih pa zaradi slabega V Vel. Loki bodo posta­ v Novem mestu kot velikemu borcu za mir in stopen. Primeren je najbolj za rrfh'i^iifl 4 tone Čilskega soli- vremena le 21.000 sadnih dre­ Zlonamerni ljudje — ki bodi­ razumevanje, prijateljstvo in dobra njivska tta. tra. K tem številkam bi bilo vesc. Predavanja so prav goto­ vili spomenik padlim Okrajni ljudski odbor Novo si ne razumejo ali nočejo razu­ sodelovanje med narodi. V poskusih Je bil dobro vi­ treba pripomniti tole: za trav- vo pripomogla, da so sadjarji borcem mesto je na zadnji redni seji med drugim izvolil tudi nov V nedeljo, 19. junija, je bil upravni odbor za podružnico Prof. ing. ALOJZIJ HORVAT sedemdesetletnik 100 litrov vfrta V Veliki Loki na pobudo ZB se­ Narodne banke v Novem mestu, stanek vseh množičnih organi­ v katerem »o: 21. junija je praznoval 70-let- ukradenih zacij. Glavni predmet sestanka m se posvetil gradbeni stroki. IZ NOVEGA MESTA predsednik Maks Vale, pod­ nico ing. Alojzij Horvat, pro­ V noči od 6. na 7. junij je so bili razgovori o spomeniku, Studijska leta prof. Horvata predsednik OLO Novo mesto; fesor Tehniške visoke šole v nekdo ukradel Marjeti Speltč ki ga bodo postavili padlim bor­ so značilna za Izobraženca, ki podpredsednik Anton Pire, pod­ Ljubljani. Jubilant je Dole­ iz Korit št. 4 pri Dobrniču 100 cem in žrtvam fašističnega te­ ga je rodil reven slovenski predsednik OZZ Novo mesto; V Novem mestu bo MODNA REVIJA litrov belega vina, vrednega 10 rorja. Teh je bilo v Veliki Loki kmet. Boriti se je moral z člani odbora: Luka Dolenc, di­ tisočakov. Speličeva je kupila 31. Vse organizacije se za spo­ revščino, požreti marsikatero Okrajna obrtna zbornica v Otro&ki vrtec v Novem mestu rektor tovarne NOVOTEKS, No­ 116 1 vina in ga shranila v klet menik zelo zanimajo in bodo grenko in prestati marsikatero Novem mestu je dala pobudo za oblsicuje okrog 80 otrok. Razde­ vo mesto; Metod Beltram, šef ljeni so v tri skupine: mlajio, pod svojo hićo, tat pa se je veliko pripomogle z udarniškim ponižanje. modno revijo. Ostalo pa ni le računovodstva podjetja NOVO­ srednjo ln starejšo. Tako so raz­ splazil čez nekaj dni v klet in delom. Dogovorili so se, da bo Kot študent je prakticiral pri pobudi in zamisli, temveč porejeni tudi nj.hcvi iadeK-; hi LES; Jože Gričar, predsednik 5 cevjo stočil 100 litrov pijače. spomenik v (**kt*rn mesecu po­ pri trasiranju belokranjske že­ bo dolenjska metropola res ime­ razstavi, V mlajši skupini so tri Okrajne trgovinske zbornice; do Štiri leta stari otroci. Prika­ Kakor nam je znano, so organi stavljen. Otvoritev, ki bo zdru­ leznice, pozneje jo je kot in­ la 8. in 10. julija svojo prvo ing. Lojze Lovko, okrajni agro­ zali so gubanje, lepljenje in gr.a- tajništva za notranje zadeve žena s proslavo osvoboditve, bo ženir sam gradil. Viadukt pri modno revijo. Pripravlja jo po­ tenje figuric iz kita. Otroci od nom; Henrik CigoJ, upravnik vlomilcu na sledu. 7. avgusta. C B. Otavcu, veliki most čez Kolpo, budnik, okrajna obrtna zborni­ štiri do pet let so v srednji sku­ vodovodno inštalaterskega pod­ ca, s sodelovanjem novomeških pini. Na razstavi smo videli, da odsek proge Gradac — Kolpa, znajo na lepenko z barvan:m pa­ jetja; Rudi Pintar, upravnik obrtnikov in podjetij oblačilnt projekti za proge Knin—Pri- pirjem pričarati naji hotela Metropol; Ivan Novšak, budič, Banja Luka—Jajce in stroke, tovarne »Novoteks«, In­ predmete; gobice. trobentice, Koloradski hrošč ogroža tisoč hekt­ načelnik tajništva za gospodar­ dustrije perila, Industrije obut­ zvončke. Iz mehkejšega papirja Bos. Novi—Bihač so njegova lepo nagubajo košarice in Jadrni­ stvo pri OLO in ing. Dušan Sod­ dela. Ukvarjal se je tudi z vo­ ve in še nekaterih podjetij. ce, izrezujejo raftke, torb'.ce ln arov krompirilS nik, tehnični pomočnik direk­ punSke. S slamico ln papirčki na­ dovodi, elektrarnami, mostovi Na tej »živi« reviji bo prika­ torja SGP PIONIR. Po službeni in visokimi gradnjami. Vneto zanih okrog 40 raznih modelov nizajo lepo verigo. NajataretSa V kočevskem okraju ogroža bomo lahko zaustavili hrošča »kupina, v kateri so otroci start dolžnosti je član upravnega je proučeval lastnosti dolenj­ — obleke, perilo, obutev, vse koloradski hrošč okrog tisoč na njegovi pogubonosni poti. 6—7 let, Je razstavila zelo zanimi­ odbora tudi direktor podružnice ske ilovice in njenega vpli­ narejeno v Novem mestu. Videli ve risbe. Bedanca lz »Kekca« niso .v.'.:;; rov kromnirifč. Vse. kar (em) NB Ludvik Golob. bomo obleke za delo, za razne pozabili, Iz gline so izdelali ptič­ smo lani pri zatiranju tega ve­ va na zgradbe, posebno v no­ družabne prireditve, za šport, ke in njihova gnezda, Jurčke, likega uničevalca krompirja sto­ vomeškem in črnomeljskem polže in drevesa, izdelki gubanja. okraju. planinstvo, praktične domače leplenji in izrezovanja so tudi rili premalo, se nam letos hudo obleke in podobno. Torej res čedni ln zanimivi. Razstavili so maščuje. Letos se Je začel kolo­ Lokomotiva v kmečki voz njec, doma iz Velikega Pod- Po osvoboditvi je opravljal polno lepih, vrednih in praktič­ tudi dve lepo izdelani lutki ln Ijubna pri Novem mestu. Šolal r'^nke funkcije na Univerzi in različne »gradbene« izdelk?: hiši­ radski hrošč pojavljati v narav­ 22. junija popoldne se je na nih zanimivosti, izdelkov doma­ voza pa je bil tako močan, da se je v Smihelu, Novem mestu, TVŠ. Izvoljen je bil tudi za ce, tanke, garaže in topove. nost ogromnih množinah. Za cestnem prelazu proge Trebnje Je Marnovo vrg)o kakšnih 5 me­ čih rok, pa tudi blago za oble­ uničevanje koloradarja bo treba nato pa šel na graško univerzo ljudskega poslanca. ke bo domače, iz »Novoteksa«. Zanimanje za razstavo je bilo —Mirna pripetila nesreča, ki se trov naprej in je padla na trav­ veliko. Prvi dan so si Jo že do nabaviti motorna zatiralna sred­ le po naključju ni končala s nik, pri čemer si je zlomila Pri reviji bo sodeloval orke- devet/h dor>oidne ogledali skoraj stva, škropilnice in zaprašilce. smrtnimi žrtvami. Lokomotiva ključnico in »o Jo prepeljali v ster KD Dušan Jereb; bo tudi v»i starti otrok. Danes je na razpolago vsega vlaka je oplazila zadnji del vo­ bolnišnico. Marn je dobil le ne­ V TEM TED? U NABIRAMO nagradno žrebanj*, po reviji pa skupaj 8 motornih traktorskih za s konjsko vprego, na katerem kaj prask, voz pa ima zlom­ sledeča ztlrarilna zelišča: vesela zabava s plesom. Gimnazijci so razstavljali škropilnic, 3 vprežne motorne je sedel Franc Mam iz Dol 11 ljeno soro. Ta prva novomežka modna re­ Od 24. do 2R. junija Je bila v škropilnice in 4 motorni zapra- pri Trebnjem In njegova 60- Tako se je nesreča na nezava­ vija bo prirejena v počastitev CVET arnike 300 din, plavice RASTLINO hribske rese 2C0 gimnaziji razstava risb. Razstav­ šilci, kar je vsekakor premalo letna teta Marija Marn iz Dol rovanem prelazu končala brez 10-obletndce osvoboditve in bo ljali 60 nizjeioloj od prvtga do brez čaše 600 din, slezenovca din, kopitnika s korenino 70 za uspšen boj proti temu krom­ 9. Marn je hotel speljati s trav­ hujših posledic. Ker se je v 600 din. osut bezgov evft 200 din, din, šentjanževke 32 din, akr- 9.

VERA REMIO dajali svoje knjige. In res je osebna Izpoved, Izpoved raz­ To je osebna, intimna Izpoved, bino. Lahko mirno priznam, v sorazmerno kratkem času očaranega Intelektualca nad polna lepih podob in globokih da me teh verzov ni sram, ker prišel k meni znani smučar družbo ln njegov odhod med občutij, ki jih tudi taki burni so se uresničili. Pozneje sem Robert Kump, ki je vzdrževal zdrave, poštene, natumo ljudi. in surovi časi niso mogli za­ svoj »viharniikl« izraz opustil, Slovenska umetnost med NOV zvezo z menoj in inženirjem dušiti, marveč so jih cel6 ne da bi se mu odrekel, pač pa Doretom Mihevcem, članom »Ne, tu v gorah na partizanski stopnjevali. zato, ker sem čutil potrebo, da Glavnega štaba. Kump mi je straži, m posebnim pogledom na književnost Bor je po svoji naturi razno­ bi me razumeli tudi najpre­ povedal, da moje pesmi po tu ni laži. Ko materina roka prostejši ljudje in ne le avant­ mnenju nekega vodilnega to­ v samoti je spoznanje, ki lik, kakor je bil čas, v katerem Bor pa se je dobro zavedal, Močan vtis je napravil nanj sem popisal v »Zborniku« 1941, je ustvarjal in kakršna je nje­ garda proletarlata in inteli­ prvi obisk pri partizanih de­ kjer sem podal sliko iz parti­ variša ne smejo ležati niti en otroka genca ...« da Je tako skrivanje pesmi za uiharnih dni te boža, gova partizanska pesem — od­ ljudi in borbo brez pomena, cembra 1941, kamor ga je bil zanskega bojišča. To je bila dan več v predalu in da si moram takoj Izmisliti psevdo­ potolaži •..« raz njega in dobe: je neiz­ Mod najboljše Borove stva­ zato je že prvo pesem, »V novi povabil Dolf, ki Je postal med menda prva tiskana umetniška prosen in trd, pa spet srčno ritve v partizanih sodi ciklus svet«, nesel JuSu Kozaku za tem komandir prvih partizan­ reportaža o partizanih.« nim. Z Robertom sva šla k (I. pesem) Savi. hodila gor ln dol ln iz­ dober, razposajen in prešeren, »Na partizanski straži«. Bor Je Slovenski zbornik. Drugič mu skih čet. Povabil ga je v četo Ta prvi obisk pri partizanih melanholičen in zasanjan, raz- najmočnejši takrat, ko je recltrat svoje pesmi. »Sel sem •a je Boru vtisnil globoko v umila Mateja Bora. Nato je »Iskal sem se in — v vaših je odnesel pesem »Kri v pla­ rovih našel. boirtt in uporen, kot se spo­ osrbiMi, ko raste njegova Idej­ v Grosuplje in odtod v St. Jur zavest in mu dal tudi veliko zbirka sla v tiskarno, tiskali menih«. O tem prenašanju Ob pesti pest! Zatirani, med dobi za moža in partizana, in na in umetniška Izpoved iz novih motivov. Tu je hodil * Pa so jo v tiskarni na Brdu pripoveduje sam: pri Turjaku,« pripoveduje Bor vami! brezskrben spričo same smrti. humanizma in ponižane, tepta­ partizani na stražo ln Jim po­ pri Ljubljani.« »Ko sem nosil pesem (Kri v o tej svoji poti. »Dogovorjeno ne, globoko užaljene duše. magal po vaseh organizirati Najprej je Izšla clklostirana Vi ste umili s težkimi rokami Vendar njegova partizanska plamenih) po cesti, sem bil š« ie bilo, naj maham z roko, ko Takrat je neposreden, takrat bom hodil po cesti, to bo znak fronto, tu je razpravljal z izdaja pesmi »Previharimo vi­ mi laž z oči. Kdor z vami gre pesem ni poglobljena, včasih hudo previden. Bile so patru­ — ni zašel!« človeka prepriča ln prevzame, lj«, ki «o ustavljale ljudi po za tovariše, ki bodo čakali db Dolfcm o vseh perečih pro­ harje«. To je bila pogrebna je ccl6 površna, kar je razum­ (VII. pesem) da z njim vred podožlvlja vse cestah. Takrat sem nosil roko­ cesti. Sel sem torej po cesti ln blemih, pa tudi o svojih pesem staremu svetu in bud­ ljivo spričo množice podob in pesmih, ki so napravile na nica novemu, ki »plove k nam doživetij, ki so bila vredna njonovo osebno trpljenje in pis še kaj nespretno — na­ zagledal v hribu postavo, ki Ce primerjamo ta ciklus z trpljenje naroda, katerega pravil sem oi namreč obvezo enako maha z roko; kmalu borce močan vtis. Dolf ga Je po ocpnnih krvi in bencina«. oblikovanja. Njegova pesem je prosil, naj pusti svoje pesmi Njogovi verzi so bili iskreni. »Viharji«, lahko ugotovimo lep skopa, brez mclodikc, pač pa glasnik je bil, Česar nismo na nogi ln vanjo skril rokopis. nato sva se sešla z Dolfom, ki napredek. Izraz se je nekoliko vedeli samo mi, ampak se Je Ko sem malo kasneje, vendar je bil oblečen v novo unifor­ pri njih ln tako so v prepisih Čeprav morda zanesenjaški in učinkovito rccitatlvna. N. pr.: prišle prvič med partizane, 8e umiril, čustvo poglobilo, misel dobro zavedal tudi okupator, Še prej ko so Ljubljano obdali mo stare Jugoslovanske voj­ beseda premalo izbrana, kar so »Hura, rdeči pionirji, preden so bile tiskane. dozorela. V njem že Išče svoj kakor priča naslednji doku- z žico, šel na Dolenjsko obiskat ske; imel je puško, bombe in občutili že partizani. Tudi pes­ v temelje, oboke nik sam je to spoznal, kar lastni izraz. mont (v prevodu): »Matej Bor, Juia Kozaka, sem bil že bolj rdečo zvezdo na kapi, kar Je Novi vtisi so mu dali snov bombe, ekrazit! narodni partizanski pesnik, ki za glavni ciklus »Na partizan­ priča njegov drugi ciklus »Na Po tej zbirki je Bor se" na­ pameten. Pesmi sem Jušu po­ napravilo poseben vtis name. Jutri, rdeči ponirjl, Ra partizanska inteligenca zelo ski straži« ln poslej je lahko, partizanski straži«, ki je izšel prej ustvarjal. Nekaj teh prsmi kazal in jih pri njem tudi Bilo mi Je zelo čudno pri srcu, skozi slavoloke čisla. Njegove pesmi najdemo pustil. Jul ja zbral aktiviste iz ko sem zagledal v vojaški kot pravi, še vemeje popisal kot dodatek ponatisu prve je bilo objavljenih v zbirki, ki novi svet gradit!* našo borbo in prinesel s seboj zbirke »Previharimo vlharj<»«. jo je izdal Propagandni odsek često v komunističnih revijah okolice tet pesmi bral na glas, obleki tega pacifista, ki je go- in publikacijah in tvorijo Iz­ naslednji dan pa me je neki vorfl nekoč o vojni kot o ne­ snov ne le za pesmi »Na par­ Druga Izdaja je izšla v Usku za Gorenjsko ln zajema Borovo To so bili udarni verzi ln. tizanski straži«, ampak tudi za in v mlnlatiimi oblik!, vezano paanlftKo žetev od 1942-44. kot pravi sam: »Niso bili pate­ jemno važen faktor propagan- kmet vprašal: »Ali nosite čem, kar ne sme biti. Sla svn dističnega značaja.« danes svojo smrt s seboj?« v taborišče, ki je bilo Izkopano pesvni »Nekje v gozdovih«. v usnje ln z zlato obrezo; za Zbirka je pa propadla in je tični, ampak absoluten Izraz tisti čas naravnost razkošno Mislil Je na moje pesmi. Kas­ globoko pod snegom. Nad Ko je videl, da so ga parti­ doslej znan samo en Izvod. Ta revolucionarnosti. Poslužil sem (Comnnda della dlvlslone izdana. Izšla je v 5000 izvodih, neje sem svoje stvari že dru­ taboriščem so visele puške, v zani prignali za svojega, se je zbirka je daleč od prve udar­ se gradiva, ki mi jo bilo naj- di fanteria »Isonzo«. P. M. gače T>renaial. Nosil sem jih sredi je gorel ogenj in jaz sem opogumil vn ponudil svoje pobudo zanjo je pa dal Glavni nosti. Osrednji motiv tvorijo v tem gradivu so bile 84; 22/7. 1943; Nr. S/5 dl n. pr. kar v roki, da bi jih v priredil prvi reeltacljskl večer. pesmi Osvobodilni frontf. štab. pesmi, posvečone njegovi prvi tudi bombe, ekrazit, mitraljezi prot. Segreto.) najhujšem ^ imeru lahko kam Fantje so ležali na tleh in »Mislil sem na to, kako je »Na partizanski straži« je ženi $rnl-Ninl, ki je padla v — konkretno stvari, ki sem jim vrgel« pazljivo poslušali... Ta obisk Kidrič govoril, da bomo iz­ ciklu« osmih pesmi To je Vavti vasi pri Novem mestu. dal simbolični pomen ln vse­ (So nadaljuje.) gtev. 26 »tJ8HE*g*gK* VIST4 Stran S Raifof ljudske prosvete na Dolen|shem v letita 1949 - 1955 JOŽE ZAMLJEN: LJudskoprosvetna Dramatika na Dolenjskem dejavnost v Beli krajini imamo 8. Svobodo pa 1 — v Prav gotovo je dramatika ena dostna in z njo lahko napravijo važati kulise, treba je prevažati Človek ne gre rad v tako mu- Kanižarici, kjer se je med ru­ Izmed najpriljubljenejših udej- le najnujnejše svetlobne efekte. ljudi, treba je tem ljudem hrane čilnico in predstave ne vlečejo itd., dohodek od predstave pa je več. darji zadnje čase kar lepo raz­ stvovanj ljudske prosvete. Udej­ Vprašanje kulis je zelo pereče. vilo prosvetno udejstvovanje. pičel, čeprav napolnijo dvorano Kaj bi dosegli s predstavami stvovanje pri igrah ugladl člo­ Letve so drage, še bolj juta ali Folklorna skupina je nemara do zadnjega kotička. na prostem? Na predstavo bi veku nastop, ga, kakw pravi­ platno. Dohodki odra pa so mi­ najbolj znana, saj je v povoj­ Kako rešiti sa ta vprašanja? prišli ljudje, kri jim je redko mo, omika, nauči lepega vede­ nimalni, ker so cene za dram­ v nih letih veliko gostovala s nja, mu bistri spomin in raz­ ske prdestave zelo nizke, če jih Ljudstvo si želi predstav. Naša dana prilika, da si ogledajo svojimi plesi tudi po drugih širi obzorje- Se mnogo več na­ primerjamo z drugimi cenami. dolžnost je, da mu nudimo po­ kvalitetno predstavo in slišijo krajih Slovenije in bila povsod redi pasivno udejstvovanje. To Konec koncev je to popolnoma šteno zabavo, dober pouk in lep In čist jezik. Take predsta­ navdušeno sprejeta. Gostovala se pravi, da še veliko bolj vpli­ pravilno, kajti kultura in pro- vzgojo. Na vasi imamo nešteto ve bi bile prav gotovo veliko je večkrat v Ljubljani, sodelo­ va igra na človeka, če jo samo sveta mora biti dostopna vsem društev in organizacij, ki sodoživetje . — Ljudsko-prosvetna vala na festivalih v Opatiji in gleda. Naši ljudje radi gledajo brez razlike. Prav tako pereče dolžne skrbeti za kulturni in društva Iz blrižnje in daljne oko­ drugod. Folklorne skupine so Igre. Dobra igra jim pomeni je vprašanje kostumov. Vsaka prosvetni dvig vasi. Nudile bi lice bi z izleti spet strnila okrog v Adlešičih, Črnomlju, Preloki, oddih in izobrazbo, zabavo in količkaj zahtevna igra porabi za naj pomoč prizadevnim gledali­ sebe svoje prosvetne delavce in Marindolu, Metliki, Vinici, pouk. nabavljanje ali pa cel6 izposoja­ škim družinam, ki za svoje delo člane. Prosvetni delavci bi iz­ Drapatušu in v Predgrađu. Vse V zadnjih letih se je pri nas nje skoraj celoten inkaso pred>- nikdar ne zahtevajo plačila. menjali misli in izkušnje in se so sodelovale tudi na proslavi dramatika tako zelo razbohoti­ stave. Zato bi bilo zelo pripo­ Prav bi bilo, da bi tudi občine pogovorili o bodočem delu. brigad v Dol. Toplicah in lani la, da najdemo le malokatero ročljivo, da se osnuje v Novem imele posebni fond, iz katerega Predstavo na prostem si lahko v Črnomlju ob 10-letnici zase­ vas, v 'kateri še niso nikoli igra­ mestu osrednja izposojevalnica, bi gledališka družina črpala, ogleda veliko ljudi, kajti pro­ danja SNOS. li, prav gotovo pa ne vasi, v ki bi vsaj delno zadovoljila po­ jsadar ob gostovanjih zaleže v stora je na pretek in tudi fi­ Pevski zbori. Za petje je v trebe podeželskih odrov. Veliko finančne težave. nančne težave ne bodo velike, Na tisoče žena in deklet je v različnih izobraževalnih tečajih kateri še niso videli kakršne vsako leto poslušalo strokovna predavanja in se seznanjalo s Beli krajini veliko zanimanja, je povpraševanje po lasuljah. Se eno vprašanje je, ki bi ga aH jih pa sploh ne bo. koli igre. napredkom. — Na sliki: tečajnice iz Starega trga ob Kolpi. le pomanjkanje pevovodij za­ Navedel bi le nekoliko številk, Pa čeprav je še toliko težav in bilo treba rešiti. To so predsta­ To so moje misli ob desetlet­ vira razvoj pevskih zborov. ve na prostem. V poletnem ča­ nici ljudske prosvete. Zaključu­ Ze med vojno se je v osvo­ so razni tečaji in podobno. Iz Najagilnejši pevski zbor imajo su postajajo dvorane prevroče. jem z besedami nekega igralca: bojeni Beli krajini začelo ži­ teh lepih in uspelih medvojnih v Dragatušu. Moški oktet v Igralci, kakor tudi gledalci in »Težavna je pot za Talijo, toda vahno ljudsko-prosvetno delo; začetkov se je po osvoboditvi Črnomlju je dobil že več pri­ poslušalci, se mučijo v velikan­ lepše poti ni za tistega, ki ima nastajali so dramatski in fol­ v Beli krajini razživelo krepko znanj, lani pa je na tekmova­ ski vročini in slabem zraku. dobro voljo in čisto srce!« klorni krožki, pevski zbori, bili ljudskoprosvetno delovanje in nju v Celju dosegel prvo me­ v tej ali oni obliki zajelo ma­ sto. Imamo več zborov, ki za­ lone sleherno belokranjsko vas. časno nekako prenehajo z de­ Delo na tem področju je vodil lom, pokažejo pa mnogo volje, in usmerjal Okrajni odbor ko je treba zapeti ob raznih Pošolsko izobraževanje - tečaji prilikah (proslave, državni in Ljudske prosvete v Črnomlju. občinski prazniki itd.). V zad­ Pošolsko Izobraževanje je bi­ knjižničarske tečaje, strokovne trebujejo zdravo hrano, Odbor ni imel, in sedaj nima, lahkega dela. Huda ovira je njem času so osnovali močan lo tesno povezano z Ljudsko organizacijske tečaje, sadjarske Tudi za mlajša dekleta, ki so zbor v Predgrađu, ki prav pri­ prosveto, Svetom za prosveto tečaje, tečaje za ročna dela, za izpolnila šolsko obveznost, bo pomanjkanje denarnih sred­ stev. V Beli krajini je precej zadevno deluje. in kulturo, Okrajno zadružno izdelovanje lutk, tamburaške in center skrbel s pravilno vzgojo dramatskih družin, ki imajo Lutkovni oder je bil v Čr­ zvezo, Okrajnim odborom Rde­ pevske tečaje itd. in jih usmerjal v gospodinjske ueliko volje in veselja do dela, nomlju, ker pa člani niso ime­ čega križa itd. Nova oblika izobraževanja, ki poklice. otepajo pa se s hudimi teža­ li dovolj moralne in material­ Nosilec izvedbe Je bil spočetka ga naš razvoj potrebuje, je tudi Potovalni gospodinjski tečaj vami: pomanjkanje odrov, re­ ne podpore, je prenehal delati. v glavnem OOLP, šele sčasoma ustanovitev Gospodinjskega cen­ bo obiskoval predvsem kraje, ki kvizitov, režiserjev. Saj je res Ljudski univerzi sta dve — se je poglobilo skupno delo, tra v Novem mestu. Ta center so oddaljeni od kulturnih ža­ urejen oder le v Črnomlju in v Črnomlju in Metliki. Obe sfa vendar bo treba še: bo središče pospeševanja gospo­ rišč. Dolžni smo, da izobrazbo deloma še v Metliki. Ustrezni priredili veliko, dobro obiska­ a) izbrati sposobne predava­ dinjstva na Dolenjskem. Vodil približamo ljudstvu, ker Ie tako odri in dvorane so sedaj naj­ nih predavanj z najrazličnejših telje; bo posvetovalnico za kmečke se bodo naši kraji nemoteno bolj pereče vprašanje za kul­ področij, pa tudi več jezikov­ b) ustvariti možnosti za poli­ in mestne žene in jih učil ši­razvijali. turno in prosvetno življenje nih tečajev za nemščino in an­ tehnično znanje; vanja, kuhanja, konzerviranja, O ostalih oblikah tečajev ne Bele krajine, zlasti, ker sigleščino. c) organizirati pomoč gospo­ pospravljanja itd. bi pisal, ker so v glavnem zna­ ljudje želijo čim več iger in Knjižnice imajo vsa občinska darskih in političnih faktorjev; Posebno pozornost bo posvetil ni. Treba jih bo prilagoditi da­ ker tudi radi igrajo. središča, zlasti močna je v Čr­ č) izvesti analizo krajevnih delavkam po tovarnah, ki po- našnjim potrebam. L. K. Kulturnoumetniških društev nomlju, ki šteje okrog 2500 potreb in možnosti; knjig. Stanje knjižnic se je v d) razdeliti delo zaradi koor­ zadnjem času zelo izboljšalo. dinacije. Tamburaški zbori so na Vi­ Pošolsko Izobraževanje se je nici, Preloki, v Marindolu, razvilo po osvoboditvi iz sploš­ O lutkovnih odrih Adlešičih in na Radovici; — no izobraževalnih tečajev. orkester v Črnomlju in Metli­ Ljudje pa so postali zahtev­ Lutke so že od nekdaj pri­ izdelovati ročne lutke. Pri roč­ gostovanj. Vstopnina je bila mi­ ki: godbe v Črnomlju in Me­ KUD Josip Jurčič v Trebnjem Je doseglo v dramatiki lepe uspe­ nejši, želeli so si politehnične vlačevale ne samo otroke, am­ nem delu sta naučila dijake ka­ nimalna, v začetku Je pa sploh tliki (v Metliki imajo tudi pio­ he. Prizor is Hasanaglnlce. izobrazbe. V tem pogledu smo pak tudi odrasle. Za otroke ima­ sirati lutke, pri risanju pa de­ ni bilo. nirsko godbo). Metliška godba delno ustpeli z izobraževanjem jo lutke poseben čar, odrasel lati kulise. Na ta način je bilo bo nastopila v nedeljo tudi na ki potrjujejo te trditve. V se­ muk, vse se prebrede, kajti naši Kakor skoraj pri vseh pano­ festivalu v Novem mestu. žena, medtem ko nam manjka pa se pri njih razveseli in raz­ možno ustanoviti na šoli lutkov­ zoni 1952-53 je sodelovalo pri Igralci imajo ogromno dobre gah ljudske prosvete, imamo materialnih pogojev za izobra­ vedri. ni krožek. Iz skromnih začetkov Pozabiti ne smemo važnega igralskih družinah 426 moških volje, Še več pa zavesti., da je tudi pri lutkovnih odrih teža­ ževanje moških, ki si želijo Ze pred vojno smo imeli lut­ je s podporo OGP »Krka«, Dru­ dela raznih izobraževalnih te­ in 312 žensk. Imeli so 96 pre­ treba ljudstvo izobraževati. ve, ki tarejo prizadevne lutkar­ čajev, ki so se v Beli krajini razširiti izobrazbo z nazornim kovno gledališče v Novem me­ štva prijateljev mladine in rav­ mier in 141. predstav. V igralski je Prof. Dušan Modic je ob­ lepo razširili, tako splošno iz­ Ti, ki imajo lastne zadružne proučevanjem strojev in poiz­ stu v Sokolskem domu, ki ga je nateljstva učiteljišča zraslo kar Se z .i 1953-54 je sodelovalo V dobro opremljeno lutkovno gle­ javljal v Dolenjski prosveti obraževalni kot strokovni (ži­ domove, ali pa domove ljudske kusov. Tri glavne smernice izo­ vodil .slikar Mežan, in v Šent­ igraiskih dru^nah 322 moških dališče, ki je imelo vsako dru­ prav lepe nasvete, kako urediti vinorejski, vrtnarski, gospo­ prosvete, so še na dobrem. Ve­ braževanja: vzgojo, gospodarje­ jerneju, kjer sta ga vodila Ivan in 305 žensk; imeli so 74 pre­ go nedeljo predstavo. lutkovni oder, toda prostor še dinjski, prikrojevalm, zdrav­ liko teže pa je tistim, ki imajo nje in gospodinjstvo bomo mo­ Tavčar in Jože ZamUen. Obe mier in 106 predstav. V igralski vedno dela lutkarjem sive lase. stveni, tečaji PLZ itd.). Samo prenosljive in zložljive odre po rali dopolniti s tehnično izo­ lutkovni gledališči sta bili med Leta 1954, ko so maturirali pr­ sezoni 1954-55 je sodelovalo v Težave pa so tudi z razsvetlja­ v letošnji sezoni je bilo 21 te­ šolskih razredih. Takih gledali­ brazbo. vojno uničeni. Fašisti so sev i učiteljiščniki, so izšli iz šole igralskih družinah 515 moških in ških družin je največ. Tu pri­ zbali tudi teh lesenjač in so jih vo, tekstilnimi odpadki in dru­ čajev in 51 predavanj. Zimsko izobraževanje je raz­ tudi prvi lutkarji. Takoj se je 526 žensk, ki so dali 118 premier haja vedno češče na program zažgali. Obe gledališči sta bili gim. Naj teh nekaj skopih podat­ gibalo tudi ostalo prosvetno de­ pokazal uspeh. Na vseh šolah, ln 281 predstav, poleg tega pa vprašanje prosvetne, oziroma gledališči visečih lutk. kov izpriča, da je v Beli kra­ javnost. Tako je narastlo šte­ kamor so prišli ti lutkarji, so Glede na vzgojni pomen, ki ga še 237 akademij in proslav. V gledališke stavbe. K vprašanjem, Po vojni je začel graditi v jini ljudsko prosvetno delo vilo dramatskih družin, pevskih ustanovili lutkovne odre. Začet­ opravljajo lutkovni odri, pa je zadnji sezoni je obiskalo te ki sem j% naštel pri družinah, Novem mestu lutkovno gledali­ lepo razvito. Treba ga bo le zborov, knjižnice so dobile obi­ ki so bili narejeni v Mokrono­ potrebno, da se, kolikor je le prirrdltve 71.718 ljudi. Vse te ki imajo lastne domove, se pri­ šče za viseče lutke Jože Zam- krepko podpreti s finančnimi gu in Trški gori, toda, žal, delo možno, razpoložljiva denarna številke dovolj nazorno kažejo, skovalce, izleti so se množili itd. ljen, toda zmanjkalo je denar­ sredstvi, da se bo čim bolj raz­ druži še vprašanje prostora. Je slonelo le na eni osebi in ko sredstva porabilo za lutkovne da je dramatika eno izmed naj­ Danes imamo sledeče oblike ja. Na vsak način bo treba do­ širilo, dvignilo in poglobilo ter Prav zaradi prostora so nave­ sta odšli obe učiteljici, je spet odre. Z malo volje in ljubezni­ važnejših vzgojnih sredstev in izobraževanja: gospodinjske te­ biti sredstva, da se to nadalju­ potem častno opravljalo svoje zani še na izbiro Igre, kajti na zaspalo. jo se da veliko narediti in na­ plemenito poslanstvo med be­ najmočnejša panoga izobraže­ čaje, zimske kmetijske šole, te­ je, ker je le prevelika škoda, tako majhnem prostoru ne mo­ ši najmlajši bodo imeli prav le­ lokranjskim ljudstvom. vanja. rejo Igrati vsega, kar bi hoteli. čaje za prosvetljevanje ženske da na>ši cicibani in pionirji ni­ Po tečaju za ročna dela, ki ga mladine, tečaje za polpismene, pe predstave. Dušan Muc Najteže pa je tam, kjer nima­ majo takega gledališča. je organiziralo Tajništvo za Repertoar je bil kaj različen. ljudske univerze, potujoči kino, jo niti tega. Navezani so na Z načrtnim delom pa je pri­ prosveto in kulturo pri OLO Toda lahko rečemo, da je bil razstave, izlete, potujoči gospo­ kozolce, pode in podobne pre­ čelo novomeško učiteljišče. Novo mesto s pomočjo Okraj­ izbran največ iz domačega slov­ dinjski tečaj, gospodinjski cen­ nega odbora Ljudske prosvete stope. Dolgih zimskih večerov Akad- slikar Izidor Mole in Tiskarna, knjigoveznica in pro­ stva. Izmed pisateljev so bili ter, tečaje za predavatelje, v januarju 1955, so zgradili lut­ ne morejo izpolniti z igro ozi­ prof. Dušan Modic sta začela najbolj priljubljeni Finžgar, Mo­ kovne odre tudi na Malem roma predstavo. Navezani so na svetni film ško, Bor, Cankar, Potrč. Igralci Slatniku, v Stopičah In Dol. To­ se niso branili niti zahtevnejših lepo, toplo vreme ta tako se plicah. Izmed naštetih je naj­ Najbolj boleča rana za naS okra] Se večje težave smo imeli s pro­ del, kakor Moličre, Gol don i, poraja vprašanje: kdaj bodo boljši v Dol. Toplicah, pri ka­ Je, da nimamo primerne tiskarne. stori. Tudi to smo Težili, S po- vaje? Po utrudljivem, celodnev­ Vsak lepak, vsako vabilo smo mo­ morjo OLO ln LO M O smo v Shakespeare. Iz leta v leto pu­ terem dela Minka Sobar. Tu se rali naročati po različnih krajih kletnih prostorih študilske knjiž­ ščajo vnemar stare nesmiselne nem kmečkem delu se zbirajo vidi, kako se z malenkostnimi Slovenije. Vsi centri v Sloveniji nice uredili 2 sobi. Prva soba slu­ igre in uvrščajo v svoj reper­ igralci itn igralke in vadijo sredstvi in z veliko ljubeznijo imajo tiskarne, le Dolenjska se ži knjigoveznici in mali ročni ti­ pozno v noč. Toda naposled se čaka. To nenormalnost v kultur­ skarni, druga soba pa bo za labo­ toar res kvalitetna dela naj­ da ustvariti lepo delo, ki razve­ nem ln gospodarskem razvoju bo ratorij prosvetnega filma. boljših pisateljev. zastor odgrne in ves trud je seljuje naše najmlajše. Upajmo, treba odpraviti. Vsi Dolenjci Is. Prosvetni film je bodoča sekcija poplačan z uspehom. da bodo v prihodnjem šolskem kreno želimo, da Novo mesto čim­ dela pri Ljudski prosveti. Ker se dramatika vedno bolj prej dobi primerno tiskarno. Današnji razvoj prosvetnega de­ uveljavlja na podeželju, nastaja­ Vprašanje, ki ga nI zameta- letu tudi drugod pričeli z lut­ Da bi začasno vsaj najnujnej­ la v Soli in izven nje zahteva so­ še lepake, vabila ln razne pro­ jo razna vprašanja, zaradi čim vati, je gostovanje dobrih igral­ kovnimi odri. dobne pripomofke kot so diapro- grame sami tiskali, smo uredili jekcija in ozki poučni film. boljše izvedbe. Prvo je seveda skih družin po tujih odrih in NovomeSki lutkovni oder se ročno tiskarno (Tlgl). Tudi take­ vprašanje odra. Po vojni se jeoddaljeni h krajih. Vsaka druži­ ga skromnega napredka je člo­ Prosvetni film ima Široke mož­ je letos zaradi neprimernih pro­ vek vesel. nosti udejstvovanja kot pripomo­ zgradilo ie precej zadružnih na si želi gostovati, zlasti, če storov, saj deluje kar v kabine­ Knjigoveznica Je tudi kulturna ček pri Šolskem pouku, izobraže­ domov, ki imajo zelo lepe odre, je predstava dobro uspela. Toda potreba. Koliko knjig se je unl- valnih tečajih, turistični in poli­ tu za učila na učiteljišču, ome­ tični propagandi itd. žal pa so ti odri še prazni In skoraj vsa gostovanja se (če­ filo, koliko revij ln časopisov Je jil le na gostovanja in prireja­ bilo uničenih, ker niso bili pra­ Začetna težava pri nas>m delu golf. Le najnujnejše imajo, to je prav so dosegla ,prav lep mo­ Moikl pevski zbor KD Duian Jereb se Je pod dirigentom To­ nja zaključnih predstav za vočasno vezani. je predvsem pomanjkanje sred­ par zastorov ln glavni odrski ralni uspeh) izprevržejo v fi­ netom Markljem v desetih letih razvil v enega Izmed najboljših osnovne šole. V treh letih je Tudi tu smo uspeli. Danes trna. stev za nakup aparature. Sedaj zastor. Razsvetljava Je neza- nančni neuspeh. Treba je pre­ mo knjigoveznico s stroji, ki Jih razpolagamo z enim srednje kva­ pevskih zborov Dolenjske, ki rad gostuje tudi izven Novega mesta priredil 58 predstav, od tega 16 najbolj nujno potrebujemo. litetnim ozkim projektorjem.

UiiiiiMifiMmiimMiHmmimiimiiHiiiHiiiimiiimmHHiiiiimiiiiiimniimmm^ Toplicah, Drči, Dvoru, Gor. Su- knjižničarjev je, da nadaljujejo skem je Studijska knjižnica Mi­ skoprosvetnim društvom. V pr­ šicah, Karteljevem, Korinju, z delom tam, kjer je prenehala rana Jarca. vo številko so pisali skoraj iz­ šola. Zato se ne smemo zado­ Mali Loki, Malem Slatniku, Največji problem vseh knjiž­ ključno člani OOLP, že z drugo Naše ljudske knjižnice Mirni, Mirni peči, Mokronogu, voljiti s knjižničarji, ki pre­ številko se je začel krog sode­ nic v novomeškem okraju pa je vzamejo vodstvo knjižnice le, da lavcev širiti, a sedaj dobiva pri­ Novem mestu, Orehovici, Otoč­ bil vzdrževanje knjig. Vsaka Ljudske knjižnice na Dolenj­ kratni okrožni prosvetni pover­ dnevni tečaj, 1952 šestdnevni ln se znebijo drugih dolžnosti. Za­ spevke tudi lz krajev Dolenjske. cu, Podgradu, Prečni, Šote »ki, knjiga v ljudski knjižnici se skem so bile v minuli vojni jenik Jože Zaimljen je s sode­ dve leti je bil knjižničarski kaj uspevajo knjižnice povsod Beletrističnega in literarno7go- Stopičah, Straži, Sentlovrencu, izrabi, ko je desetkrat prečita- skoraj popolnoma uničene. Knjiž­ lovanjem upravnika študijske tečaj v zadnjem letniku učite­ Sentrupertu, Skocijanu, Smnr- tam, kjer so požrtvovalni knjiž­ dovlnskega gradiva ima revija na. Na Dolenjskem pa ni bilo dovolj, pogreša pa predvsem ne­ ni fond nekaterih knjižnic, ki se knjižnice organiziral v 1. 1945-41; ljišča. Vse teča je je vodil Bogo ničarji in zakaj v takih krajih jeti, Šmarjeških Toplicah, Smi­ knjigoveznice in knjižni fond je je zbiral skoraj osemdeset let, 100 ljudskih knjižnic, ki so bile KomelJ. Tako se je posrečilo, ljudje radi berejo? Okrajni od­ posrednih poročil z dežele. Zeio helu pri N. m., Trebelnem, Treb­ izrabljen. Ravno zaradi tega je je bil raznesen. Le redke knjiž­ ustanovljene v Prešernovem te­ da je pretežni del knjižnic enot­ bor ljudske prosvete bo še na­ redki so prispevki, ki opisujejo njem, Trški gori, Vavti vasi, novomeški okraj prispeval sred­ nice zaprtega tipa so bile reše­ dnu 194U. Sredstva za osnova­ no voden. prej posvečal največjo pažnjo kulturnoprosvetno življenje na­ Vel. Gabru, Veliki Loki, Vrheh, stva za preureditev kletnih pro­ ne, | neokrnjena nI ostala no- nje knjižnic je dala ljudska Knjižnice v novomeškem okra­ Zagradcu, Zamešku in Žužem­ ljudskim knjižničarjem. Delo bo še vasi in ravno tem proble­ storov v Kresiji za knjigovez­ mom bi uredništvo rade dalo na. Eogata gimnazijska knjižnica oblast in nabiralna akcija med ju so bile večkrat pregledane berku. Trenutno je OOLP na­ zelo olajšano, ko bo sprejet za­ nico. Knjigoveznica sedaj po­ največ poudarka. Zato vabimo zavednimi bralci na podeželju. in odpravljene razne pomanj­ ročen v 10-30 izvodih na vse kon o ljudskih knjižnicah in bo v Novem mestu je bila priza­ sluje in ljudske knjižnice bodo vse, ki se ukvarjajo z Ijudsko- Tako je bilo zbranih 271.351 di­ kljivosti. Zelo pereč problem zagotovljen vir za nabavo knjig. deta, dragoceno Učiteljsko knjiž­ knjižne zbirke Mladinske knjige lahko pošiljale knjige v vezavo. prosvetnim delom, da postanejo nico v Krškem »o odpeljali narjev. "Črnomaljski okraj je ljudskih knjižnic Je bil prostor. in Slovenskega knjižnega zavo­ Poleg ljudskih knjižnic so v Haloga bodočega odbora LP sodelavci revije. Nemci, od bogate Kapucinske dobil 28 knjižnic, kočevski 13, Zato je OOLP sprejel sklep, da da in jih bo daroval najboljšim okraju še znanstvene knjižnice bo, da bo skTbel za strokovni Tudi v bodoče bo revija lzila knjižnice v Krškem ni ostalo krški 33, novomeški 20 in tre­ se vse ljudske knjižnice preme- knjižnicam. in strokovne knjižnice po pod­ dvig knjižničarjev in Jim po­ Štirikrat na leto. Drugi letnik dosti, učiteljska okrajna knjiž­ banjski 6. Vsaka knjižnica Je ste v šolska poslopja. S tem je jetjih in ustanovah. Največja magal pri zbiranju sredstev za bo Imel v vsaki številki umet­ nica v Novem mestu je bila dobila povprečno po 80 knjig. prenehalo večno preseljevanje Toda kljub vsej pomoči, ki jo niško prilogo značilnih del do­ znanstvena knjižnica na Dolenj­ nabavo knjig. K. B. žrtev požara, iz stare kapitelj­ Okrajni odbor Ljudske pro­ knjižnic ln borba za primeren ljudske knjižnice prejemajo od lenjskih umetnikov. Tako je sko knjižnice v Novem mestu svete v Novem mestu se je za prostor. Tako so knjižnice do­ OOLP, jih le malo poroča o izšla v prvi številki drugega let­ so najbrže ravno med vojno iz­ knjižnice novomeškega okraja bile stalen prostor in so za­ svojem delu in težavah. Toda nika Lamutova Jedkanica z mo­ ginila. a*jbolJ dragoce>a dela. zelo zanimal. Največ truda Je živele. OOLP ne bo mogel knjižnicam »DOLENJSKA PRGSVETA« tivom iz starega Novega mesta. Samo novomeška frančiškanska, vlagal v strokovno izobrazbo Na Okrajni odbor Ljudske vedno darovati knjig, ker mar­ Kvaliteta revije je odvisna zaključen prvi letnik. Izšla je Še pleterska in morda Se kaka za­ knjižničarjev, zakaj zlasti knjiž­ prosvete so stalno prihajale sikdaj to tudi slabo vpliva. Na peti redni letni skupščini predvsem od sodelavcev, da pa Marsikateri knjižničar se zana­ Ljudske prosvete novomeškega prva številka drugega letnika, bo bolj kpristlla društvom na sebna knjižnica s0 ostale nepo- ničarji izpred vojne so se krče­ prošnje za pomoč knjižnicam. vito držaJi svojega sistema-, češ ša na darila in zato pozablja okraja je bilo sklenjeno, da bo v kratkem Izide druga; tretja, podeželju prosimo za prispevke. Kkodoviaie. Lahko trdimo, da jo OOLP se Je prošnjam vedno ki bo posvečena Trdini, je v oV> je preizkušen ln praktičen. iskati druga sredstva za nabavo Okrajni odbor Ljudske prosvete Z izdajanjem revije si je na­ btio na Dolenjskem uničenih odzval In daroval knjižnicam v izdajal svoje glasilo, da idejno pripravi, Četrta bo zaključila OOLP je oi .'i-' .1 več knjiž­ knjig. V prvi vrsti so dolžne ložil OOLP odgovorno nalogo, najmanj 30.000 knjig. leti- 1951 knjig v vrednosti 57.877 in kvalitetno usmerja kulturno- drugi letnik in bo Izbor lz di­ ničarskih tečajev. Prvi je bil v prispevati za ljudske knjižnice ki je zvezana tudi z velikimi dinarjev, le*a 1952 za 45.142 din, prosvetno življenje novomeške­ jaških listov, ki so v letu 1954 materialnimi stroški in zato je Zflto Je takoj po vojni nasta­ junuju 194*5 za 100 knjižničar­ občine ln pa zadruge. Marsikate­ leta 1903 za 88.812 din, leta 1954 ga okraja. Uredništvo je bilo in 1955 izhajali v dolenjskih dolžnost nas vseh, da iz zametka lo THtorp pomanjkanje knjig. jev iz vseh okrajev novome­ za 419.049 din. Knjige so prejele ra zadruga in občina je že pod­ zaupano upravniku Študijske ginanazijah. Revija se vzdržuj« Dolenjske prosvete res ustva­ Prva skrb v ljudskoprosvetnem škega okrožja. Tečaj je bil or­ knjižnice v Ajdovcu, Ambrusu, prla ljudsko knjižnico v svojem knjižnice Bogu Komelju. s prispevki podjetij in družbe­ rimo kvalitetno glasilo, ki bo ftvljonju Je bil« organizacija gan uran po okrajih. Temu te­ Beli cerkvi, Birčni vasi, Bršlji- kraju. Vse to je od.isno od Revija je začela izhajati je­ nih organizacij, namenjena p* dostojno predstavljalo Dolenj­ Jtfudskih knjižnic v okrožju. Ta­ čaju je »ledil leta 1950 osem­ nu, Brusnicah, Dpbrniču, Dol. knjižničarja. Naloga ljudskih seni 195„3 in jeseni 1954 je bil je predvsem podeželju * in ljud- sko ostali Sloveniji. j Strfti 4 1»DOLENJSKI EIST« A Stev. 28 Preimenovanja, dopolnitve in popravki Vzgledno delo gospodinjskega nekaterih krajevnih imen centra v Novem mestu Uradni list LRS je 9. junija gradeč: Tolčane ln ne Telčane, i združita v eno z imenom Podre- 43) In naselje Videm se združita Ni še leto, ko smo v našem ževati vseh sredstev, ki so po- I poučnega gradiva »o pripravi 1955 prinesel med drugim tudi Fužina in ne Fužine ber. v eno z imenom Videm; dei na­ listu pisali o ustanovitvi Okraj­ trebna za dosego tega cilja, kot oziminice« na razstavi oktobra uredbo o preimenovanju naselij, Posebna Uredba v istem urad­ Okraj Kočevje: Del naselja selja Zdenska vas (hiš. št. 46 in nega gospodinjskega centra v so redno šolanje, prirejanje te lani. o dopolnitvi imena takih na­ nem listu prinaša še imena ne­ Mahovnik pri Kočevju (hiš. št. 56) se združi z naseljem Mala Novem mestu. Ze tedaj smo po­ čajev, obhodna služba profesi­ Pa tudi ostali kraji niso pri­ selij, ki imajo enako se glaseča katerih zaselkov, vasi in sku­ 2, 34, 37, 38, 40 do 43, 45, 47, 49, vas v eno naselje z imenom Ma­ udarili, da je njegov osnovni onalnih strokovno usposobljenih krajšani. Tako so imeli gospo­ imena in o drugih popravkih pin hiš, ki dosedaj imen niso 50, 406 do 408, 408a, 409, 410 in la vas. namen pospeševanje individual- delavk, sodobna gospodinjska din jsko-kmetijske tečaje v Am- imen naselij v LRS. Prinašamo imela: 450) se združi s Kočevjem z ga in kolektivnega gospodinj­ literatura in podobno. Toda za­ brusu, v Dobrniču, Žužemberku, Okraj Novo mesto: V občini izvlečke iz te Uredbe za naše Okraj Črnomelj: V občini imenom Kočevje. Naselje Dole­ stva, to se pravi: s kar najmanj­ četek je storjen in ni dvoma, Sentrupertu, v Gor. Straži, DobrniČ: naselje Kozjak in na­ tri okraje. Adlešiči: Mala Sela, Velika Se­ nja Topla reber in Gorenja To­ šimi finančnimi in mater, sred­ da bo naše prizadevanje ob pod­ Šentjerneju in drugod. Udele­ selje Dolenje Selce se združita stvi doseči zdravo prehrano, Preimenujejo se naslednja na­ la. S tem preneha naselje Sela pla reber se združita v eno na­ pori vse naše družbe kronano z žilo se jih je 150 deklet in mla­ v eno z imenom Dolenje Selce. hkrati pa z uvajanjem ter upo­ selja: kot samostojno naselje. V ob­ selje z imenom Topla reber. V uspehom. dih gospodinj. Razna predava­ V občini Gotna vas: naselje Se­ rabo sodobnih izkustev in teh­ čini Črnomelj: Blatnik pri Čr­ občini Mozelj: naselja Dolenja Ko danes pregledujemo delo nja in strokovni nasveti pa so V okraju Črnomelj: Sela pri la pri Zajčjem vrhu (del: Pu- ničnih novosti olajšati našim nomlju, Stražnji vrh. V občini Bukova gora, Gorenja Bukova gospodinjskega centra v Novem našim gospodinjam v marsičem Sv. Duhu v občini Semič v — šče) in naselje Dolž se združita gospodinjam težko delo v gospo­ Semič: Blatnik pri Crmošnjicah, gora in Srednja Bukova gora se mestu, moramo ugotoviti, da je pomagali pri pravočasni preskr­ Sela pri Semiču. v eno z imenom Dolž. Zaradi dinjstvu. Temu problemu, ki je bi, pravilnem hranjenju in iz­ Brezovica pri Crmošnjicah, združijo v eno z imenom Bu­ v prvem letu povsem opravičilo V okraju Kočevje: Handlerji tega odpade besedica (del) za brez dvoma problem družbe kot datni uporabi prehrambenih Oskoršnica. Združitve naselij: V kova gora; naselje Verdreng, celote, posvečajo napredne dr- svoj obstanek. O tem pričajo v občini Kočevska reka v — občini Metlika: Naselje Metlika imenom naselja Sela pri Zajč- številni tečaji, razstave, preda­ artiklov. Primoži. naselje Zgornji Pokštanj ter na­ in naselje Zvirkov vrh se zdru­ selji Spodnji Pokštanj in La- jem vrhu; naselje Malo Skrjan- ! zave v svetu veliko pozornost vanja, ankete in posvetovanja, Vse to delo pa je bilo mogo­ V okraju Novo mesto: St. Ju­ žita v eno naselje z imenom če in naselje Veliko Skrjanče in je razumljivo, da tudi sociali­ ki jih je center organiziral in če opraviti le s pomočjo velike pinje se združijo v eno z ime­ stična družba pri tem ne sme in rij v občini Mirna peč v — Metlika. V občini Semič: del se združita v eno z imenom ujrešno speljal v tem letu. Sa­ požrtvovalnosti maloštevilnega nom Podlesje. V občini Ribni­ ne more zaostajati. Sentjurij na Dolenjskem. Sv. naselja Krvavči vrh (zaselek Za- ca: del naselja Ortnek (hiš. št. Skrjanče pri Novem mestu. V mo novomeška dekleta so bila strokovnega kadra, ki ga ima­ Zal, do danes še nismo ta­ deležna kar treh trimesečnih mo, sodelovanjem članov Ljud­ Križ v občini Mokronog v — brezje) in naselje Hrib pri Ce­ 3, 4, 7, 8, 13 do 18, 20 do 24, 28 občini Mirna: ko daleč, da bi se mogli poslu- tečajev — za delavke tovarne ske tehnike, Okrajne zadružne Beli grič. Sv. Vrh v isti občini rovcu se združita v eno nase­ do 30) iz občine Velike Lašče se naselje Sv. Helena In naselje v — Vrh nad Mokronogom. Sv. lje z imenom Hrib pri Cerov­ Novoles, za okoliška kmečka zveze, Rdečega križa in učitelj- združi z naseljem Zlebič v ob­ Mirna se združita v eno z ime­ dekleta, za delavke tovarne Nc- stva ter ob izdatni materialni Štefan v občini Trebnje v — cu. Naselje Gorenci. pri Semiču čini Ribnica v eno z imenom nom Mirna. V občini Skocjan: Razpis voteks. Te tečaje je redno obi­ pomoči Okrajnega in mestnega Štefan pri Trebnjem. Poljane in naselje Kot pri Semiču se Zlebič. V občini Videm - Do- naselje Otok iz občine Skocjan Kmetijsko gospodinjska šola skovalo okrog 70 deklet, bodočih ljudskega odbora Novo mesto. pri Velikem Gabru v — Polja­ združita v eno naselje z imenom brepolje: del naselja Podgora in naselje Drama v občini Šent­ ne pri Frimskovem. Gradac v Beli krajini bo imela v gospodinj. Za mestne gospodi­ Zavedajoč se družbene po­ Kot pri Semiču. Naselje Vrh in (hiš. št. 37 in 43) se združi z na­ jernej se združita v eno z ime­ šolskem letu 1956-56 novi letnik nje je bil organiziran v januar­ redne zimske kmetijske šole od membnosti te ustanove, ji želi­ Popravki dosedaj napačno pi­ naselje Gaber pri Semiču se seljem Kompolje v eno z ime­ nom Drama. V občini Žužem­ ju 14-dnevni tečaj »o enostavni, mo ob vstopu v drugo leto nje­ združita v eno in imata skupno 15. oktobra do 31. marca za kmeč­ sanih imen: nom Komripolje; del naselja Pod- berk: naselje Sv. Marjeta ln na­ ke fante in posebej celoletno a izdatni prehrani«, okrog 1700 nega dela kar največ uspehov. V okraju Črnomelj: Občina ime Gaber pri Semiču. Naselje gorica (hiš. št. 15, 21, 22, 25, 27, selje Vrh pri Križu se združita kmeti jsko-gospodinjsko šolo za obiskovalk pa je bilo deležnih V. T. Goliše in naselje Podreber se 28, 30 do 33, 35 do 37 in 39 do v eno z imenom Vrh pri Križu. kmečka dekleta od 6. X. do 10. A.dlešiči: Dolenjci in ne Dolen­ VI. 1958. ci.. V občini Metlika: Dolnji Namen šole je dati gojencem Suhor pri Metliki in ne Dolenji In gojenkam potrebno teoretično Črnomaljski filatelisti so med naj­ Suhor pri Metliki. Gornji Su­ in praktično izobrazbo iz kmetij­ hor pri Metliki in ne Gorenji stva in gospodinjstva. Pogoji za sprejem v Solo so: boljšimi društvi Suhor pri Metliki; Dolnja Lok­ Soet oožar po krivdi staršev 1. Popolna osnovnošolska izo­ vica in ne Dolenja Lokvica; brazba; 2. starost od 17 let in Filatelisti v Čnomlju smo tove- | na za mladino, 6-letni pionir: »Tu- Gornja Lokvica in ne Gorenja Mor nos vsi dosedanji požari res niso ničesar naučili? — Na Rojah pri Trebel- več; 3. mesečna vzdrževalnina aLi zadnjo nedeljo v maju drugo j di jaz Tad zbiram znamlke in jih Lokvica. V občini Semič: Vrči- znaša 3.000 din. društveno propagandno razstavo imam že veliko!« In laskava pri­ nem je spet gorelo: otrok je dobil vžigalice na domači mizi in zažgal domačijo Lastnoročno napisani prošnji za znamk v počastitev 10-letnlce znanja društvu — učitelj je na­ ce in ne Rečice; Sela pri Vr- sprejem je treba priložiti nasled­ osvoboditve naše domovine. pisal: »Odlična lin z ljubeznijo čicah in ne Sela pri Rečicah. V nje dokumente: Častno mesto na razstavi je pri­ organizirana razstava,« je velUc Žalostno je, da moramo spet kozolec, hlev, šupa in kažča. skem prenekatera domačija po moralni uspeh razstave znamk. občini Vinica: Gornji Suhor pri fjoročaci o požaru, ki je nastal •Škode je 'po prvi oceni nad 800 krivdi nepremišljenih staršev! l. Lastnoročno spisan kratek padalo našemu rojaku Lovrencu Vinici in ne Gorenji Suhor pri življenjepis; 2. zadnje šolsko spri I Koširju. Dokazno gradivo o nje­ Republiški poslanec zbora pro­ po krivdi Maršev, ki še vednb tisoč dinarjev, vsa poslopja, s Organizaciji e, šole, društva, star­ čevalo; 3, rojstni list; 4. zdravni mu je razstavil kot gost časni izvajalcev nam je tole zapdsal: Vinici. ne vedo ailii pa nočejo veded, stanovanjsko hišo vred, pa so bi­ ši — poučite sosede in znance, ško spričevalo; 5. potrdilo o vpisu član Fllatelistačne zveze Ferdo »Razstava je tako lepa, da sem Kobal, ki je s svojim raziskoval­ V okraju Kočevje: V občini da morajo biti nevarni predmeti la zavarovana le za 500 tisoč kaj se sme in kaj ne! Zavarujte v volilni imenik; 6. obvezo star bil iznenađen. Pri tolikem raz­ šev ali ustanove o rednem plače nim prizadevanjem, razsvetlil Ko­ stavljenem materialu bi se verjet­ Kočevska Reka: Mokri potok in kot so vžigalice, kisline, zdravi­ dinarjev. svoije nepremičnine in ostalo vanju vzdrževalnine. Revni go. širjevo delo, da r* danes prizna­ no zmotil, kaj je najlepše. Dokler ne Mrzli potok. V občini Veli­ la, noži, škaTije in podobno shra­ Pri fantu so po požaru še naš­ premoženje po dejanski vredno­ jenci in gojenke se naj prven­ vajo po svetu za idejnega tvorca nisem videl to razstavo, si nisem poštne znaerake. ke Lašče: Prilesje in ne Preles- njeni na takem mestu, da ne li vžigalice. Ponavljamo: dobi' sti, da dobite škodo .povrnjeno, stveno obmejo ne pristojno KZ predstavljal — vsaj ne v toliflti meri vzroka, da so neJkateri tako je. Bukovec in ne Bukovica. rn^ejo do njih mali otroci. jiih |je doma v sobi na mizi! Če že do nesreče pride! za vzdrževanje. Na mizah v sindikalni dvorani Prošnjo s prilogami je oddati smo prikazali popolno zbirko vneti zbiralci znamk Zelo je raz­ Ali nas res še ni izučilo, da ie veseljivo dejstvo, da Je obisk ta­ Hkrati dobi tudi pristavek, tako Predzadnji petek dopoldne je In še enkrat: tudi tega poža­ oziroma poslati na Kmetijsko-go- znamk Jugoslavije ln Slovenskega da se odslej glasi Bukovec pri okoli 9. u^e zagorelo pri Scan- treba vžigalice shranjevati tako, vpodinjsko šolo Gradac v Beli primorja ter sikoraj celo zbirko ko velik, kar je dokaz, da ima ra nti kriv otrok, temveč lahko­ znamk Koprščine. Tov. Zitko Je filatelija v Črnomlju in Bell kra­ Poljanah. Dolnje Retje in ne kctu Zoretu v Rotjah 12 pri da nerazsodni otroci do njih ne krajini najkasneje do 20. avgusta jini bodočnost.« miselnost odraslih, ki ne pouču- 1955. prikazal večino izdanih znamk Spodnje Retje, Gornje Retje in "."Vebelnem. Zjutraj sta se 6-let- moB'jo? AK ni primer mednega Avstralije, tov. Pirnat pa Zdru­ jejjb otrok o nevarnostih v živ­ O pričetku šolskega leta bodo ne Zgornje Retje. ni Zoretotv fantek Drago in nje­ požara v Dol. Sušicaii nikogar žene države Amerike. Veliko je Priznanje nam daje tudi izjava ljenju. Nalj nas vsalj ta nesreča sprejeti gojenci in gojenke pra­ bilo tudi lepih znamk Avstrije in predsednika občinskega odbora V okraju Novo mesto: V ob­ gov malo starejši bratec igrala izučil? V desetih letih po osvo­ vočasno obveščeni. Argentinije. Zastopane pa so bi­ SZDL Črnomelj: »Priznati je tre­ ti uči! ba, da so vsti razstavi j alci delali čini Dolenjske Toplice: Stare s prazno škatiljo od vžigalic. Ko boditvi je zgorela na Dolenj­ Uprava šole le še znamke Združenih narodov, je ostal mali po osmi uri sam, Oceanije, Monaka, Italije. Ma­ požrtvovalno in pripravili zelo le­ žage in ne Stara žaga. V občini džarske, Nemčije in Bolgarije, ki po razstavo. Filatelija je zelo pe­ Gotna vas: Petane in ne Peta- Ee je spon.hil, da bi nastrgal! v so vse vzbujale pozornost obisko­ stra stvar ln, kakor ocenjujem iz razstave, najde človek v njej za­ nje, Plemberk in ne Plemberg, grčo na prižgal. Ko preko poletja kar mokra od poročalo le zimsko škropljenje tem letnem času opazujte vaše filatelističnih društev, poštni pe­ ga je spekla v pruek, jo |6 se­ čati na okrajnem zemljevidu, fi­ štvi. Ne pozabite na mladino in renji Straži in ne Potok pri njegove »mane« — izmečkov; če z 8-10°/o arborinom, kar se je nasade in videli boste, da so latelisti čne revije ln katalogi pa rad vam bom še pomagal!«, nam Gornji Straži, Prapreče pri Go­ veda spustil na tila — in kar na si z roko potegnil po vejah, se prav dobro obneslo. Kdor se za sedaj veje kar polne prvega in so izpolnili obsežno dvorano, daje voljo za Se aktivnejše delo. vsem lepem je bilo vse v ognju. drugega zaroda, ki ima še meh­ okrašeno s slikami maršala Tita, renji Straži in ne Prapreče pri je vse mazalo kot milnica. Proti škropljenje ni zanimal, je po Drago Vondra Fantič se je spustili v dir k stri­ dveh letih imel suha drevesa. ke kapice in ga je lahko zmeč­ Lovrenca Košticrja in Otona Zu­ Gornji Straži, Dolenja Straža in jeseni in ob zoritvi češpelj je pančiča, po katerem nosi ime 6r- ne Dolnja Straža. V občini Šent­ cu Alotjzu v Bognečo vas, doma bilo listje vse črno in je pre­ Nekako v letu 1942 je po hudem kati. Kjer se začne listje na nomal.Kko društvo. pa so zublji cbjeli komolec, hlev, mrazu kapar kar izginil. Lansko soncu lestetati, kjer po drevju jernej: Šentjakob in ne St. Ja­ zgodaj odpadalo. Gola drevesa Od jutra do večera Je obisko­ Belokranjski kaščb in Župo z orodjem. Živino s črnimi vejami so dala le sla­ leto pa se je spet pojavil. Letos lezejo mravlje, obletavajo pa kob. V občini Trebnje: Kamna ga muhe, tam je »mana«, kakor valo razstavo staro in mlado, od gora in ne Kamna gorica. V so k sreči lahko rešili, zgoreli bo razvite in kisle plodove. Na ga Je precej po vsej Dolenjski, zastopnikov oblasti, političnih in zlasti v hribovuitih krajih Gor­ ljudje imenujejo tega kaparja. družbenih organizacij do ciciba­ občini Trška gora: Koti in ne pa so prašiči, vse žito in mast, taka drevesa so v velikem šte- invalidi jancev in Suhe krajine. Ljudje Najlaže bi kaparja zatrli, če nov z mamicami, delavske in Kot. V občini Velika Loka: Go- me sprašujejo, kaj je to »za ena uslužbenske družine, kmetje in Ijek in ne Golek, Sentlovrenc bd drevesa škropili s tekočim upokojenci, ki se naših »verigar- mana«. pantakanom 1%, ali s fosferno ln ne St. Lovrenc. V občini Za jev« še dobro spomiinjajo in so se so delavni To je češpljev kapar. Na raz­ — 1 deciliter na sto litrov voda ob pogledu na te starine spomi­ Odlikovanje 73 dolenjskih gasilcevni h kaparjih pri nas nismo rev­ —, kar bi mlado zalego uničilo. njali svojih mladih dni. Med mno­ Zveza voijaiških voljnih invali­ žico ljudi so videli razstavo tudi ! na. Hude skrbi imamo z jabolč­ Ta škropiva so strupena in je mladi rokometaši iz Pforzhetma v dov v Bel/i krajini je delovna Koncert učiteljskega V nedeljo M. jumilja je bila v šan Jereb pod vodstvom Toneta nim kaparjem San Jose, ki je treba z njimi oprezno ravnati. Zahodni Nemci 11. kt so gostovali organizacija. To je pokazala tu­ pevskega zbora novomeškem Domu ljudske pro­ Markllja je 'inspektor RGZ tov. že uničil večino jablan in ga na Na vrtovih bi smeli kositi travo v Črnomlju. Skupaj čez 400 obi­ di uspela skupščina okrajnega svete prisrčna slovesnost, na ka­ Buh v /imenu Upravnega odbo­ vse načine zatiramo. in pasti živino ter perutnino še­ skovalcev, kar je za naše mestece odbora, ki je bila ob koncu ma­ v Ribnici ra Gasilske zveze LRS razdelil kar lepo število. teri je inšpektor Gasilske zveze Sedaj pa bomo morali pričeti le po enem mesecu in večkrat­ V anketi izražena pohvalna ja v Črnomlju. Skupščina so pri- V torek 14. junija je gostoval LRS A!tcwjz Buh razdelil 73 ga­ niaijdela^neijSLm fcmed najboilijEiih z zatiranjem češpljevega kapar- nem dežju, ki opere na tla pad­ mnenja o filateliji — zidar je na­ sosrvovali vidni okraljni in repu- v Ribnici okrajni učiteljski pev­ silcem novomeškega okraja ga­ gasilcev 4 priznanja I. MOfttlje, ja. Na drevesu ga lahko spozna­ lo škropivo. Škropiti je mogoče pisal, da je to lep kulturni šport, ivvki predstavniki: predsednik ski zbor iz Kočevja z narodni­ silska priznamja I., II. in III. 10 priznanj II. stopnje in 33 pri­ mo ker dela na vejah polkrogle tudi, če se pod vsakim dreve­ gospodinja, da je filatelija korist- glcvnega cdb'ora Zveze Franc mi in umetnimi pesmimi. Zbor stopinje. Slove'nosrl so se udele­ znanj III. stopnje, posebej pa je kapice s trdo lupino, in če se som rastline dobro pokrijejo. Krese ln sekretar Rudolf Srlm- je dal res kvalitetno prireditev žili tudi predsednik okrajnega prebral še seznam 26 gastilcev, teh starih kapic spomladi in Ce ne bomo škropili preko šek ter oktaijna funkcionarja Bo­ ter požel odobravanje poslušal­ odlbora SZDL. ljudski poslanec ki so prav tako odlikovani s poleti dotaknemo, se odkrušijo leta, bo treba opraviti zimsko Razpis jan Fabjan in Loijze Starina. cev. Zaželeno je, da bi učitelj­ in narodni heroj Jože Borštnar, pniiznaruji II. in III. stopnlje, a in padejo na tla. Pod vsako ka­ škropljenje takoj ko listje od­ Splošna kmetijska šola Grm pri Bojan Fabjan je izčrpno poro­ ski pevski zbor prirejali pevske x>slanca Avgufct Jazbinšek in zaradi tehkiiičnih ovir ob tej po­ pico je več sto jajčec belkaste pade, s 3°/o rumesan oljem ali Novem mestu razpisuje vpis no­ čal o delu organizacije, ki ji je nastope rudi po ostalih odrih v Viktor Zupančič, predsednik delit vi niso mogli dobiti odli­ barve, podobnih prahu. Iz teh 2% kreozanom. Liste je treba vih gojencev za šolsko leto i955- kovanj v roke. jajčec se razvija novi zarod, ki pograbiti in sežgati. 56. bila giavna naloga skrb za otro­ kbčevskem okraju, saij so take okrajnega odbora RK dfr. Tone se razleze po mladih poganjkih, Sprejemamo kmečke fante, ki ke padlih, borcev. Teh otrok je kvalitetne priVeditve velikega Hočevar in tajnik okrajnega Podelitev odlikovanj so nav- Torej skrbimo za ohranitev vejah in listah ter izsesava nji­ naših češpljevih nasadov, ker maj o veselje do kmečkega pokll- v okraju 340. Od njih se jih 133 pomena za dvig kvalitete pev­ odbora RK Jože Moreči. zo6i .pozdravljali z aplavzi, tri­ kl so stari najmanj 16 let, te­ je pioniirčki-gasilci pa so nato hove sokove tako, da zaostane- je redilna vrednost češpelj zelo lesno in duševno zdravi ter ima­ šola in uči različnih obrti. Vsi skih zborov v manjših krajih. Proslavo je začel predsednik jo v rasti in se začno sušiti. OGZ Novo mesto Lojze Miirrič odlikovanim tovarišem prav lepo velika, nam vsem pa prija njen jo z uspehom dokončano osnovno prejemajo Štipendije. Tud'i na lc- čestitali in obl/jufoili, da bodo Razvoj je torej isti kot pri ja­ okus. šolo. .tevamja in počitniške kolonije je s krajšim govorom l> pomenu bolčnem kapar ju. Prošnje, kolkovane s 30 din, čas košnje je tu prostovoljne gasilske organizaci­ sledili njihovim vzgledom. Pev­ Franjo Malasek ilo vsako leto precej oirok, in sprejema ravnateljstvo enoletne ravno invalidska organa-aci;a jc V Ribniški dolini je te dn: je, katere člani se požrtvovalno ski zbor je zapel še tri pesmi, Šole do 15. septembra 195fl, ker se košnja v naijvečjem razmahu. In i/postavljajo nevarnosti, kad=nr nakalr se je tajnik OGZ Pavle 1. oktobrom že začne redni šol­ bila tista, ki je letovanja organi­ kakšna je letos košnja, bo mar­ J apel j v imenu vseh odllkovan- ski pouk. zirala ali denarno podprla. Le­ preti posamezniku ali diružbu Prošnji priložite: sikoga zanimalo? Spomladi je nevarnost ognja in drugih ele­ cev zahvalil Zu zaupanije 'in iz­ tos bo šlo na taborjenje 80 otrok Otroške igralne hlačke 1. zadnje šolsko spričevalo; 2. iad!;h borcev. kazalo na zelo lepo letino, za­ mentarnih nezgod- Z neumornem kazano čast, ki jo bodo vsi do­ rojstni list; 3. zdravniško spriče­ r kot smo jih spodap dodajali. Ko radi hladnega vremena pa bo delom gasilskih društev se je v lenjski gasilci upravičili z na- Poleti najlaže otroka poceni valo; 4. lastnoročno napisan živ­ V organizaciji je živo politič­ nam ostane na pletilkah 10 ljenjepis; 5. obvezo staršev aH košnja le s>rednje dobra. Trava I >vomeškem okraiju članstvo v daljbvim delom v dc4>robit soci­ in lepo oblečemo, saj zadostuje no delo. O tem priča številna zank, jih posnamemo. KZ za redno plačevanje vzdrže­ je sicer precej visoko zrasla, jc 1'CD v zadnjem desetletju moč­ alistične skupnosti. Pod vodstvom že bluza ali majica in pletene valnine. udeležba članov na velikih pro­ pa redka, ka>r zmanjšuje pride­ no razširilo, orodje in opremo šolskega upravitelja tov. M^he- igralne hlačke. Robove pletemo z drugobarv- Vsi gojenci Imajo popolno oskr­ slavah v Črnomlju in na Ostrož- lek, vendar bo kljub temu, vsaj pa so društva obnovila do dveh liča s SI a mik a je skupina pio­ bo v internatu, Mesečna vzdrže­ nem. Invalidski vcstnlk, organi­ tako raičunajo kmetje, dovolj nirjev in mladincev pokazala na no volno ali bombažem. Zanke valnina znaša 4.250 din. Interesen­ tretjin. Z nadaljnim delom bodo ti naj takoj zaprosijo pristojni zacijsko (sladio, ima v Beli kra­ krme, seveda če ne bo kaj nalro- gasilci upravičili zaupanje ljud­ odru zelo dobro pripravljene zadnjega dela naberemo na ple- tilko in spletemo 4 cm visok Okrajni ljudski odbor, tajništvo jini 612 naročnikov, kar pomeni l>e s košnjo otave. V hribovskih ske oblasti, ki daje ifz leta v leto simbolične telovadne vaje, nakar za 'prosveto ln kulturo, ln svojo 60 odstotkov vseh članov. predelih bodo začeli s pravo več po'iir>or za razvoj gasilstva. je bila slovesnost zaključena s rob (1 levo, 1 desno zasukano kmetijsko zadrugo za štipendijo, zanko). Na prednjem delu pobe­ ker imajo navedene usianove v košnjo šele v začetku julija Po uspeli simbolični sliki in •IkupniLm kosilom odlikovancev Kot najbolj delavni sta bili in gostov v hotelu Mecropol. remo zanke robov na 3 pletil­ ta namen potreben kredit. Oor) nastopu moškega zbora KD Du­ Vsa nadaljna pojasnila daje rav­ na skupščini pohvaJjeni organi- kah. Na srednji pletilki imamo nateljstvo šole. kao&ji v Adlešičih in Gradacu, le 10 zank; v vsaki vrsti do­ Ravnateljstvo Kmetijske šole nasprotno pa jc bilo delo orga­ dajamo tem zankam v začetku Grm — Novo mesto nizacije v Metliki zelo mlačno. po eno zanko, da dobimo trikot, Letos prvič praznujem svoj praznih... ki ima ob zaključku pletenja nekako 24 zank. Ob strani ple­ Vsakdo irr>ft svojo obletnico; pa sem kar sam prevzel kuho, roki premišljeval, kako žalo­ tenje zaključimo, iz 24 zank pa Mizarji so igrali čeprav sem se bore malo ra­ sten je pravzaprav ta zakon­ izpeljemo naramnici, ki Imata tako praznujejo ljudje oblet­ Novomeški mizarji, delavci veselje do dramatike. Rcžiral je nice poroke, upokojenci dan zumel. Toda zgodilo se je čisto ski stan, mi prinese poštar po 8 zank; srednjih 8 zank po­ drugače: minil je teden, nič brzojavko s tole vsebino; Če­ snamemo. V koncu 30 cm dol­ Mizarskega podjetja, so nedavno avtor sam in posrečilo se mu je upokojitve, šoferji največji postaviti na oder nekaj res do­ novega. Pomalem me je za­ stitamo k rojstvu druge hčer­ gih naramnic vpletemo gumb- izpričali, da hočejo delati tudi karambol v preteklem letu, na kulturnem področju. Javno­ brih likov. Posebej moramo čelo skrbeti: kaj če se nismo ke! nici. Hlačke v koraku in ob spet drugi zadetek glavnega sti so se predstavili z igro Jo­ omeniti Štefko v vlogi vdove, ki všteli? Mine drugi teden, vse strani zašijemo, zanke spodnjih dobitka na loteriji itd. Toliko, da me nI zadela kap žeta Bona »Pesem s ceste«. Za­ je pokazala močan odrski talent, po starem, toda meni kuhanje robov napeljemo na pletilke ln Na, še to povrhu: toliko sem igrali so kar v prostorih lastne­ ki naj se mu nikar ne odreče. No, jaz ne praznujem ne eno ni in ni šlo od rok. Tole se v krogu delamo 2 cm visok rob. ne drugo, marveč neko prav trpel, v najbolj grenkih urah ga podjetja, brez posebne kuli- Res moramo pohvaliti igralce mi je dogajalo: ali je bilo pre­ sem se tolažil: Fant, le potrpi, posebno obletnico. Ta dan pred malo kuhano ali pa preveč se­ Ko smo posili konce nitk, serije, ln vendar Jim je igra ln režiserja, prav tako pa tudi 356 dnevi sem namreč zaklju­ saj boš dobil sina in bo vse lepo uspela. »Pesem s ceste« se­ scenerista, ki je tako rekoč lz žgano, drugič spet preveč oso­ pozabljeno. No, pa sem se kar prisili gumbe in hlačke zlikali, čil enomesečni kuharski tečaj, ljeno in tako naprej. Najhuje Iz dveh raznobarvnih klopk je cenen in lep kos otroškega ga v preteklost: pokaže nam nič postavil kar dobro in bi bil ti takrat v moji koži, kmalu sprijaznil z mislijo, iia bombaža ali tanke volne sple- bedno življenje tisočerih, ki jih ustrezno sceno. Uspela igra naj je bilo s pomivanjem posode je državljan ženskega spola oblačila gotov. Z. G. Eh, bo kdo dejal, to ni pa nič — po vsakem pomivanju sem temo hlačke takole: Zadnji del: je kapitalistično izkoriščanje jim bo pobuda za nadaljnje odr­ posebnega! Je, je, bratec; če prav toliko vreden kakor dr­ nasnujemo 8 zank, pletemo 6 vrst oropalo življenjskih dobrin. TI sko ln prosvetno delo. bil kar zrel za žehto. To trp­ žavljan z moško oznako. Že­ bi drugače govoril. Naj vam ljenje se je vleklo v tretji (na licu samo desne zanke), nato brezposelnežl ln brezdomci so Samo priporočati je, da bi ta na kratko povem, kako s* je ninega prihoda sem se razve­ pa v vsaki drugi vrsti dodajamo bili prisiljeni, da so stopili na lepi vzgled mizarskega kolektiva teden in sem bil od kuhanja in selil res od srca, kuhanje, umi­ pripetilo, da sem se moral umivanja že kar malce zme­ v začetku po 1 zanko, da imamo cesto, pa si z bobnom in kitaro posneli tudi drugI kolektivi v hočeš nočeš posvetiti kuharski vanje in kar je s tem v zvezi, na pletilkah 36 zank. Zatem do­ iskali košček kruha. Novem mestu, kajti to bi bila šan. Ko je nastopil četrti te­ sem spet njej prepustil in se Umetelnosti. den mojega grenkega življe­ dajamo v vsaki tretji vrsti po Mizarji so dali »Pesem s ceste« najboljša propaganda za kul­ počutil tako srečnega, da vam 1 zanko, da imamo na pletilkah Boljšo polovico sem bil nam­ nja, pa sem si dejal: »Ce v v počastitev 10-letnice osvobo­ turno ln prn^v-'m »velJavUft. ne morem popisati. Spomin na nekako 56 zank. Naprej pletemo nje med obrtniškimi delavci. In reč odpremil v tisti kraj, od tem tednji ne bo nič novega, ditve. Igralcem se Je sicer po­ ta veliki dan bom slavil odslej ravno, da so hlačke ob robu vi­ prav bi bilo, da bi se ti obrtni­ koder se vračata skoraj v potem bom ali znorel ali se znalo, da so še precej nerodni kot svoj praznik. Naj še po­ soke 12 cm. Zanke posnamemo. ški delavci včlanili v Obrtniško vsakem primeru dva, če je pa dodobra posvefil kuhar­ na odru, saj s tako stvarjo pač vem, da imajo kuharice in kulturno društvo v Novem me­ sreča mila pa tudi trije. Mi­ skemu poklicu. Saj mi v takih Prednji del pletemo kot zad­ še niso imeli opravka, pokazali kuharji od tistega časa v mo­ stu, kjer bi na prosvetnem po­ slil sem si, teden dni bom že okoliščinah drugega ni kazalo. njega, le da prednjik nadalju­ pa so toliko dobre volje Vi pri­ jih očeh veliko ceno... dročju, ob strrj,ovnl pomnčl, res potrpel, potem pa tako dobim Ko sem proti koncu tedna jemo v pasu tako, da zanke zadevnosti, da jim Je v čast, lahko uspešno delovali. -r- i$£%o ;JI priraste< domov! No, pri Štedilniku s kuhalnico v Srečni oče O.K. snemamo v enakem zaporedju, hkrati pa so prav gotovo dobili r »DOLENJSKI ElSTi Stran S za kmetijsko izobrazbo Vsa leta po drugi ivetovni da pozna • prepočasnem na­ slali v šolo vse one, ki so na­ vojni se je mnogo pisalo po predovanju kmetijstva. Dukaz menjeni za bodoče gospodar­ našem časopisju, predavalo na o pomanjkanju kvalificirane­ je posestev. Pri tem ne more raznih tečajih in sestankih in ga kadra v vseh kmetijskih in ne sme biti vprašanje vzdr­ sploh se ob vsaki priliki go­ sektorjih so številna vpraše­ ževalnina. V šodskem letu Vajenska Sola trg. stroke v Novem mestu Je vorilo o dvigu kmetijstva. Z vanja in prošnje za absolven­ 1954/55 k vzdrževalnim učen­ Šentruperški kosci so tekmovali ozirom na progresivno nara­ te kmetijske šole na Grmu. cev znatno prispeva okrajni ščanje prebivalstva na »vetu 19. junija jc bilo v Sentru- denarne nagrade. Od pionirjev proslavila 10-letnico osvoboditve Učencev letnika 1954/55 je ljudski odbor Novo mesto in in dvig življenjskega stan- to celo za one učence, ki ni­ pertu tekmovanje koscev. KZ je bil najboljši Andrej Pintar. Mladina vajenske šole trgo­ pesmi, nastopili pa sta tudi sedaj v šoli samo 21 in še od darta vseh ljudi, je nastalo teh jih je nekaj iz drugih o- so iz novomeškega okraja, li­ Sentrupert, Mirna, Mokronog in Potem je KZ pokazala košnjo vinske stroke v Novem mestu folklorna in atletska skupina vprašanje, kako povečati sve­ k rajev zmogljivost šole pa pam o da bo bodoča novome­ OZZ Novo mesto so pokazali, z ročno motorko in traktorjem. se je že dalj časa pripravljala šole. na proslavo, ki je bila obenem tovno kmetijsko proizvodu jo. je nacf 50 učencev. Kmetijskn ška Zveza komun tudi naklo­ «ia so odlični organizatorji, za­ Ljudje so lahko videli, koliko Po akademiji so bile najbolj­ tudi zaključna šolska proslava. lo v]irasanje je važno za ce­ šola deluje torej manj kot s njena kmetijskemu napredku. kaj tekmovanje je uspelo kot le šim dijakom razdeljene pohvale koscev nadomesti stroj, pa če Na dopoldanski akademiji je po lokupno človeštvo, toliko važ- polovično zmogljivost jo. Manj premožni kmetijski po­ mnlokatera prireditev. so se tako dobri. Kmetijski stro­ in knjižne nagrade. Denarni na­ uvodnih besedah ravnatelja gradi sta prejela tudi dva dija­ uejše je za našo dr/avo, po­ Kako odstraniti tako škod­ sestniki pa naj ss povežejo s Tekmovali so na travniku kovnjaki, ki so bili navzoči pri prof. Mama spregovoril o po­ ka za najboljše pismene izdelke sebno še za dolenjski predel ljivo vrzel v kmetijstvu? To svojimi kmetijskimi zadruga­ Marije Grčar. Kraj je zelo pri­ tekmi, so na kraju povedali menu desete obletnice osvobo­ ob 10. obletnici osvoboditve. Slovenije, ki je, navzlic do­ je pač treba premisliti in ta­ mi, ki tudi ne bodo odrekle meren, ker leži travnik pri j marsikaj koristnega o krmi, ditve dijak tretjega letnika tov. Popoldne so dijaki, ki so so­ brim pogojem v kmetijstvu, koj resno začeti reševati to pe­ pomoči za tak namen. Prosvetnem domu, kjer se ljudje njeni vrednosti in ravnanju z Maček. Sledile so recitacije, delovali v dramatski skupini IV. vendar dokaj zaostal. Alemiu reče vprašanje. Predvsem je Zaradi potrebe po poveča­ radi ustavljajo. Tako je bilo njo. pevski zbor šole je zapel nekaj terena, ponovili za šolo igro ne bo odveč, da tudi na tem treba vso kmetijsko javnost nju proizvodnje v kmetijstvu, gledalcev izredno veliko. Ven­ »Matura«, nato pa je bilo na mestu spregovorimo o tem ne­ zainteresirati za strokovno pogojev, ki jih imamo, in po­ dar zanimanje, s katerim so Velike Lašče najboljšim učencem Loki atletsko tekmovanje v te­ kaj b/ased. izobrazbo kmečke mladine. sebno zaradi zaostalosti do­ sledili koscem, kaže, da niso kih, skokih in metih. Ker veči­ Družbeni plan FLRJ je za Državna in zadružna posestva lenjskega kmetijstva smo dol­ prišli samo slučajno. Pravijo, da 26. junija so se v Velikih La­ 11 učencem tako slovesnost. V na učencev prej ni gojila atleti­ letos predvidel za kmetijstvo ter ekonomije naj. bi ob raz- žni, da storimo vse, kar je po­ že dolgo ni bilo v Sentrupertu ščah zbrali najboljši učenci iz imenu šol je spregovoril še rav­ ke, so bili rezultati kar zadovo­ znatna fiuančna sredstva, kar jpisu sama prijavila in vzdr­ trebno, da se tudi kmetijstvo skupaj toliko ljudi. vseh šol v občir.i in dijaki nižje natelj nižje gimnazije tov. Va- ljivi. Učenec II. razreda Jože je zelo poživilo zair^ianje za ževala primerne mladeniče iz Dolenjske razvija in napredu­ Tekmovalo je 21 starejših gimnazije. Svet za prosveto pri ljevec. JesenŠek je vrgel bombo 60.61 zboljšanje in povečanje .kme­ vojih kolektivov s pogojem, je vzporedno z drugimi gospo­ občinskem ljudskem odboru jim koscev in 12 pionirjev. Proga Po razdelitvi nagrad so bili m, najboljše rezultate pa ima tijske proizvodnje tudi pri da se po končanem šolanju vr­ darskimi panogami naše do­ je pripravil skromno razvedri­ za starejše je bila 23 m v obe odličnjaki povabljeni na zaku­ tudi v teku na 100 m in na en nas. To zanimanje se je poka­ nejo na njihova posestva. Pri­ movine. lo. V lepo okrašeni šolski sobi sko, na kateri so se tako razži- smeri (kosili so red dvojnico), krog. Hkrati so razredi tekmo­ zalo posebno pri raznih naba­ vatni posestniki pa naj bi po­ je učence pozdravil predsednik veli, da so kar neradi odhajali. A. Keglovl« za pionirje pa 13 m v eno smer. vali v odbojki, malem rokome­ vah, zlasti umetnih gnojil, 6aj Sveta tov, Prezerj. Predsednik Nagrajenih je bilo 38 šolarjev tu, košarki in streljanju z zrač­ Nagrajeni so bili vsi tekmoval­ je bilo v novomeškem okraju Obč. LO. tov. Oblak pa jim je in dijakov. P. V. no puško. T. ci Najboljši so bili: Franc razdelil lepe knjige kot nagra­ samo za spomladansko setev Lesni kombinat Rokše, ki je kot prvi kosec de za njihovo marljivo učenje. porabljenih umetnih gnojil znatno več, kakor lani v celem prejel za nagrado okcpalnlk in V imenu nagrajencev se je 17 milijonov bo treba vrniti na] bi zgradili pri Straži osipalnik, ter Franc Tisovec in Marta Rigler iz gregorske Šole letu. S tem T zvezi pa je na­ stalo marsikje novo vprašanje, Franc Stare, ki sta dobila lepe zahvalila vsem, ki so pripravi- I\> ur edin, ki je izšla ie lani, rabila iz obratnih sredstev kar kako uporabljati umetna gno­ Lesni kombinat naj bi zgradili če proizvodnjo rezanega lesa iti so m&att kmetijske zadruge do 1,814.000 dinarjev (za tadruini jila, da se bo res pokazal 20. junija se je v Novem me­ končnih izdelkov postopno 30. junija vrniti iz svojih razpo­ Pismo s Trebelnega dom in pod.), KZ Ambna uspeh. Mnogo je tudi drugih stu sestala komisija odbornikov vsklajevatl. Poleg tega je prišla ložljivih sredstev vse tiste inve­ 1,440.000 d.h, KZ Novo mestovprašan j v kmetijstvu, ki ča­ OLO, ki so bili Izvoljeni za do­ pobuda za zgraditev takega ločitev prostora, na katerem n<*i 15. junija so nas obiskali pio­ lite mnogo krvi in lahko reče­ sticije,, ki so jih vložile v razne 2,696.000 din, K Z T^mte kajo navodil in pojasnjevanj kombinata že svoj čas iz kolek­ bi zgradili objekte bodočega do­ nirji iz Bele krajine. Triintri­ mo, da je vsak. košček naše gradnje, večje nakupe itd. iz 1235.000 din, KZ Šentjernej za naprednejše gospodarjenje.. tiva LIP oz. iz Straže. Zgradi­ deset jih je prišlo iz DragatuŠa, zemlje prepojen s krvjo!« j# obratnih sredstev. Posebna ko- 1,592.000 dm. Do 500 ttsoč di­ lenjskega lesnega kombinata. tev kombinata na območju ob­ Zanimanje za napredek se je da bi si ogledali prijazne tre- končal tovariš čoban. misija OLO, OZZ in NB je pre­ narjev so mvoxirale KZ Birčnj Tov. Knez je poročal, da pride­ čine Straža-Toplice bo nudila sicer znatno povečalo, vendar beljske gričke, znamenite iz Pionirka je tovarišu Čobanu gledala, koliko so posamezne za­ vas, Dvor, Stolpiče, Žužemberk ta Izmed 4 možnosti vpoštev zaposlitev odvisni delovni sili je največja ovira za hitrejši predvsem zemljišči med Hru- N03. Obiskali so spomenik v podarila šopek cvetja. Potem pa druge novomeškega okraja inve­ :n Sentrupert, nad '500.000 dio iz Suhe krajine in bo za gospo­ dvig kmetijstva pomanjklji­ ševcem in Gor. Stražo (med že­ Gostinci, ki je bil postavljen kot so se pionirji zavrteli v kola, stirale iz obratnih sredstev (kre­ enega milijona pa KZ Straža, darsko osnovo občane zelo po­ va stroškovna kmetijska izo­ spomin na ustanovitev Gubčeve pokazali so kako znajo plezati, di ihv), Ugntovšla je, da morajo lezniško progo in Krko) ter mei membna. Predstavnika Gotne Zagrvdec, Mokronog m Šenthv- brazba. Zanimanje za stro­ Gotno vasjo in drž. posestvom brigade. skakati v daljino in višino. Naš zadruge vrniti več kakor 17 mi­ vasi in Novega mesta sta meni­ rt\fic, medtem ko So do 100.000 kovno izobrazbo pa pri nas Grm ob Težki vodi. Obe predvi­ Naš priljubljeni poslanec he­ poslanec je obljubil, da se bo­ lijonov in 365.000 dinarjev! Ta­ la, da ne kaže objektov družbe­ dinarjev vložile KZ Brusnice, na Dolenjskem nikakor ni v deni lokaciji Imata sicer razne roj Franc Krese-Coban je izpol­ mo kmalu spet videlL D. M. ko je n. pr. KZ Dol. Toplice po- ne ravni, ki bodo zrasli ob no­ Mivna peč, Otočet, Srnohenja vas razmerju z željami po napred­ prednosti, vendar pa sta s fi­ nil svojo obljubo: prišel je med in Vršna telo. T\-emetno je vpra­ vi tovarni, deliti od mesta. pionirje, jih popeljal na najviš­ ku. Da je res tako, se najbolj nančnega stališča obe praktič­ Odvisne delovne sile pa ne šanje kako posta pokrili te inve­ no enaki. Lokacija Hruševec pri jo točko Trebelnega in pripo­ Dopolnilna šola iz šmihela na ekskurziji vidi ob vpisu v kmetijsko šo­ manjka tudi s področja sedanja sticije KZ VrhpoSje (271.000) m lo. Straži ima ugodnejše pogoje za vedoval zgodovino trebelnske Pretekli teden so bili učenci radi kar tam ostali. V Kranju KZ TreUelno (miiHjon dinarjev), občine Gotna vas. Kmetijska Sola na Grmu kamionski dovoz surovin, ki jih občine in spomine iz NOB. Pi­ dopolnilne šole iz Smihela pri so si ogledali še Prešernov mu­ metiheim] &<> so ostale zadrtoge Komisija je po pretresu vseh v Novem mestu je naša dolenj­ je v tem delu Dolenjske največ, predlogov in pripomb sklenila onirji so z zanimanjem poslušali Novem mestu na poučni ekskur­ zej, v Prešernovem gaju pa s<- imele toliko sredstev, da so po­ ima pa tudi ugodnejše pogoje ska kmetijska šola. ki je obe­ predlagati OLO, da bi lesni njegovo pripovedovanje: »Vsak ziji v Kranju. Tu so si ogledali se poklonili velikemu poetu. rabljene investicije krile iz raz- za postopno graditev tovarne, nem najstarejši zavod te vrste kombinat gradili pri Straži. V griček in vsaka dolinica ima tovarne; posebno sta jih zani­ Naslednji dan so si ogledali Na­ pcigSJJČJ&ih 'laistnlh sredstev. ker leži neposredno ob železni­ v Sloveniji in je vzgojila v kolikor bo podjetje Izlicitiralo svojo zgodovino, zgodovino, ki mali tovarna »Iskra« in tovarna rodni muzej in muzej NOB v škem tiru in blizu sedanje žage času svojega obstoja lepo šte­ jo je pisala narodnoosvobodilna kavčuka. Kar niso se mogli lo­ Ljubljani. Strtoga uredba mora poučiti v Straži, tako da bi bilo mogo­ potrebne kredite, bi z začetnimi borba. Pionirji, cenite domovi­ čiti od kinoprojektorjev, telefo­ Pionirji dopolnilne Sole v Mpraiite odbore zadntg, da nc vilo dobrih, gospodarjev in deli lahko začelo že letos. no, saj imate samo eno! Za vas" nov in telefonskih central. Vi­ Smihelu so hvaležni spremlje­ smejo »porabljati obrastnih sred­kvalificiranega kadra ki se svobodno domovino je bilo pre- deli so mnogo strojev, na kate­ valcema in organizaciji Zveze stev za investicije. Im?est):::: povsod z uspehom u dejstvu je. rih Izdelujejo sestavne dele teh borcev, ki jim je omogočila, da smejo Šele iz ustvarjenih skla­ Na Dolenjsko pride od teh mi­ Tuberkuloza ni več vprašanje umrljivosti, ampak aparatov in se čudili velikemu so toliko videli in preživeli dva dov. nimalen odstotek, kar se seve­ invalidnosti! Iz Livolda pišejo redu, disciplini ln delavnosti to­ lepa dneva. -er varniških delavcev. Nekateri bi V Livoldu pri Kočevju so 8e na nedavnem pripravljalnem sestanku pomenili o ustanovitvi Novomeški živilski trg kulturno umetniškega društva, je bil v ponedeljek zelo pisan. maČe sirčke, ki so po 5 din, jaj­ ki naj bi imelo ime »Zvezda«. Največ je bilo seveda češenj; ca so bila po 13 do 15 din, ore­ SP0RTINm£$NAVZG03A Društvo bo prirejalo različne cena je 25 din za kg. Kupcev je hi po 120 din liter. Veliko je kulturne prireditve v skladu z dovolj, ker nekatere novomeške bilo najrazličnejših semen in Triurni Novomeščanov v Ljubljani Nogometaši Črnomlja in Novega mesta — 2:2 trgovine s sadjem in zelenjavo dišav (majaron, paprika). Mlado današnjo stvarnostjo. V društvo nimajo vedno češenj, menda jim povrtnino: česen, čebulo in špi- Zve«* Športov Slovenije Je pri­ riborčani premagali Ljubljančane, Na se nedograjenem stadionu v Sodeč po nedeljski tekmi, Ima­ se bo vključila predvsem mla­ je dobiček premajhen? 1 Precej načo prodajajo po glavnicah alt redila v okviru tekmovanj »to let sami pa so izgubili z Novotneščanl Črnomlju so ss v nedeljo •pome­ mo na Dolenjskem mlade in na­ dina, pa tudi drugih članov pri­ ftporta v svobodi« velik odbojkar­ • 3:0. Vprašanje Je, kaj bi bilo rili nagometašl NK Elana iz No­ darjene nogometaše, ki se bodo je bilo na trgu tudi povrtnine: merici ln je razmeroma draga. ski turnir najboljših slovenskih ke, <8:3) (razlike v setlh), 2. Ma- vega mest« z mladimi in požr­ lahko na urejenih stadionih pri­ čakujejo toliko, da bodo lahko salata po 40 din kg ali po 5 din Veliko je bilo lepo izdelanirt ln hrvatskih mestnih reprezen­ z LJubljano, če bi dobila Novo- tvovalnimi črnomaljskimi nogo­ pravili tudi za večja tekmovanja. ustanovili več sekcij: dramat- glavica, šopki rdečega korenja lončarskih izdelkov; sklede, tanc. Na turnirju so poleg Mari­ meščane spočite. metaši. Živahnost, ki je vladala Pomagati pa jim bo treba pred­ borčanov, Ljubljančanov in Za­ na stadionu ves cas tekme, obeta sko, pevsko-glasbeno, bralno in po 10 din, grah 80 din za kg lonci, cvetlični lonci, vaze, po­ grebčanov sodelovali tudi Novo- Vrstni red: 1. Novo mesto 4 toč- vsem z čimprejšnjo ureditvijo Vrtnarji so prodajali sadike pa­ lički, hranilčki, pekače, latvlce llistrani, ki so na veliko presene­ rlbor 4 točke (6:4), 3. LJubljana nogometu lep razvoj, saj so bilt primernih Igrišč. Da ljudje mno­ mogoče še katero. Društvo bo tekme veseli vsi igralen in šport­ žično prihajajo k takim tekmam, radižnikov in paprike po 4 din, in različni vrči. Tudi belokranj - čenje osvojili prvo mesto. Kot 4 točke (7:3), 4. Zagreb o točk zajelo vaščane štirih vasi na zmagovalci so prejeli velik pokal (0:9). NovomešČani so nastopili v niki, nad 700 ljudi pa je navdu­ je odveč posebej poudarjati! rdeče pese pa po 10 din šopek skega platna, prtičev, pletenih postavi: Pučko, Dolenc. Sonc, Sl- šeno pozdravljalo igralce obeh J. V. področju Livolda in okolice. V odbojkarske zveze Slovenije In (20 sadik). Tudi cvetja so imeli jopic in otroških garnitur je spominsko zastavico, spomin na iti L0, ing. Bergant, Medic in La- moštev. Sport v Kočevju najkrajšem času bo ustanovni dovolj. bilo dovolj. enega največjih uspehov novome­ pajne. odlikovali »o se v odličnem Prvi polG&s tekme so bil! Crno- bloku, zelo dobri obrambi v po­ 19. junija dopoldan so tekmovali občni zbor društva. J. J. Ljudje kaj radi kupujejo do­ ške odbojke. maljcl v terenski in tehnični pre­ NovomeAčant so v soboto ln ne­ lju, Imeli so močne ln precizne moti, medtem ko so se gostje atleti domačega Partizana, ki so deljo v LJubljani dobesedno tri- Udarce na mrežo, zelo močne ser­ odlikovali s skrajno požrtvoval­ dosegli nekaj dobrih rezultatov. vise, skratka NovomeSčana odli­ timlirall. Marlboar Je bil poražen Najboljši s-o: tek lO0m — Bižalj kuje visoko kvalitetna Igra in ve­ nostjo ln strnjeno otoracmbo. Edini • 3:o (15:10, 15:8, 15:13), enako tudi gol v I. polčasu Je dosegel Bran­ 12,09; tek 800 m — Bergar 2,13; tek oslabljena ekipa Zagreba s 3:0 (15: lika borbenost. To so kmalu opa­ 3000 m — Petek 10,46; skok v dalji­ zili tudi gledald, kl so vse do ko Culek lz 20 metrov. V drugem 11, 15:2, 15:9). LJubljana Je Igrala polčasu so bili Novomeškem ena­ no — Torkar 6,46; skok v višino • najboljšimi igralci Slovenije konca turnirja navijali za Novo- meSČane. kovredni nasprotniki. Dcma-činl so — Koncilija 170; met krogle — (razen obeh xveznih llgalev). Za­ sicer že vodili z 2:0, toda gostje Cihal 13,2«; met diska — Cihal radi utrujenosti m neobjektivnega Kaj pa posamezniki? Vsi od pr­ »,05; met kopja — Troha 43,30. mtmmm zagrebškega sodnika Oraienoviča vega do zadnjega v moStvu so se so a žilavo igro »manjšali rezul­ tat ne 2:1. H končnemu rezultatu Po končanem atletskem tekmo­ so tekmo izgubili s tesnim rezul­ borili do poslednje moči. Poseb­ vanju je bila tekma II. republiške tatom 2:3 (9:15, 15:12, 15:8, 3:13, no Je presenetil Pučko, kl Je igral 2:2 so prispevali Crnom aljcanl uspehov pni nadaljnjem delu tn avtogol, s katerim Je bila lepa lige v odbojki med domačim Par­ Tečaj bo v času gotskih počit­ 12:15). Vsi, ki so gledali tekme, kot v najboljših časih. Nekoliko tizanom jn Mladostjo lz Kranja. KINO nic, v Juliju alt avgustu, če bo se mu zahvaljujejo za vso po­ so sil Mli edini v tem da so No- negotov Je bil Medic. F. M. tekma zaključena. dovolj Interesentov. žrtvovalnost pacienti Pljučnega vomeScanl najboljše ln najučin­ Oba nasprotnika sta bila enako­ Kino KRKA Novo mesto vredna, zmagalo pa je domače Pismene ali osebne prijave »pre­ oddelka novomeške bolnišnice. kovitejše moštvo na turnirju in USPEH, KI GA V KOČEVJU NISMO PRIČAKOVALI Od 1, do 4. julija: angleški film jema zbornica najkasneje do 10. da so zasluženo odnesli pokal v moštvo s 3:2 <^4:16, 15:7, 13:15, Ljubi ženi in dobri mami Ani 15:12, 15:6). »Preganjan do smrti«. Julija 1965. dolenjsko metropolo. To se Je do­ Kljub temu, da so nekateri Res Je, da Je na prvi pogled Od 5. do 7. julija: ameriški film Okrajna obrtna zbornica Nagelj lz Velike Bučne vasi ob kazalo tudi v nedeljo, ko so Ma- tekmovanje v taki obliki naporno njenem rojstnem dnevu Iskreno športni poznavalci predvidevali, »Vodnjak«. Novo mesto da je program športnega tekmo­ (spored tekmovanja je objavljen čestitamo in želimo se mnogo v 24. »Uev. i>olenJskega lista), to­ čestitke zdravih ln zadovoljnih let — mož vanja sindikalnih podružnic v POJASNILO Kočevju preobširen in neizvedljiv, da dobra volja jn požrtvovalnost Dom JLA v Novem mestu Primariju dr. Ivu Smrečnlku Franc, Milica, Anica ln Franci z V soboto in nedeljo 20. maja 1955 je naš tedinilk ob­ družinama. lahko danes odvržemo te trditve sta tudi tu zmagali. Zasluga za Od 2. do 3. julija: angleški film žele ob njegovem prazniku veliko in pokažemo na dosežene uspehe, usipeh gre predvsem vodstvu tek­ javil članek pod naslovom »TAM »Ujeto srce«. na ki so jih dosegli tekmovalci in movanja, sindikalnim organizaci­ SMO PILI«. Okrajna gasilska sve­ organizatorji. Tekmovanje poteka jam in aktivnim članom Partiza­ za Novo mesto je po objavi član­ IZ MATIČNIH URADOV ka sestavila komisijo, ki je zasli­ Kino Dolenjske Toplice PEVSKI f v najlepšem redu, nastopajoča na, ki m svojimi izkužnjeml po­ moštva so disciplinirana in po­ magajo pri organlzacrtji in aktiv­ šala učenca, ki je v nalogi opisal 2. 1n 3. julija: ameriški film »Sta- — deklico. Hc Cecilija lz Ponikev no sodelujejo v tekmovanju. S 6Voj Izlet tako, kakor jc to Do­ lag 17«. Novo mesto pri Trebnjem — deoka. Kos Ma­ FESTIVAL • žrtvovalna. lenjski list objavil. Fantič Je Čla­ 8. in 7. Julija: nemški film »•Luč rija iz Gabrijel pri Tržišču — de­ tem Je dosežen prvi uspeh. Še nom komisije izjavil, da si je od­ Pretoku teden Je bito v Novem ; važnejši pa Je, da bo TVD Parti­ ljubezni«. ki co Matko Pepca iz Gabrja — III. DOLENJSKA REGATA na Krki stavek o pitju in kegljanju izmi­ mestu rojenih 13 dekli* in 13 deč­ dečka Poljanec Jožefa lz Jurke zan dobilo v svoje vrste mnogo slil, čeprav ni postalo jasno, če­ kov- _ . vasi — dečka. Aganvič Marija tz V nedeljo Je bila na Krki III. Četverec - člani: Savica (LJublja­ mladih športnikov, ki do sedaj mu. Da gasilsko društvo v S. ne Kino Črnomelj : Poročila »ta se Pinoza Salvator, Mirne peči - deklico. Držaj An­ dolenjska regata ki se jo Je ude­ na) 4:2i>:«: VK Nailtituš (Krper) niso aktivno sodelovali v telesno bi Imelo škode zaradi objavlje­ do J, Julija: »Aretacija«. uslužbenec lz Hrastjfl, in Grahek tonija lz Črnomlja - deklico. - ležilo Sest veslaških klubov lz 4:30.7; Bled 4:3«,4; Krka 4:44,1. Če­ vzgojnih organizacijah. Le teh ne nega članka, pojasnjujemo bral­ B. in 8. Julija: »Policaji ln lopovi«. Antonija, uslužbenka iz Straže. — Srečnim mamicam čestitamo! Slovenije ln Slov. Primorja. No­ tverec - članico: VK Bled 3:31,8; bo malo, saj sodeluje v tem tek­ ce« n gornje ugotovitve komisije Umrl je Bailč Marko, mlinar, 56 vomeški veslaški klub »Krka« Je VK Krka 3:41,5. Četverec - mla­ movanju nad 200 članov in čla­ OGZ, ki se strinja s stališčem Kino JADRAN Kočevje let, lz Metlike. organizacijo tekmovanja dobro Iz­ dine!: VK Savica (Ljubljana) nic. uredništva, da se Je treba proti KRONIKA NESREČ vedel. 2:43,0; VK Delise (Izola) 2:45.1; VK alkoholizmu odločno boriti- Znano 1. do 3. Julija Kočevje Krka 2:56,0. V nadaljevanju sindikalnega nam Je, da posveča gasilska orga­ amer. film »Praz- Pretekli teden so se ponesrečili Prireditev Je začel sekretar ve­ tekmovanja so bile v preteklem nlk v Rimu«. Po tekmovanju Je predsednik nizacija precej truda vzgoji nara­ Od 18. do 23 Junija Je bilo ro­ ln prišli iskat pomoći v novome­ slaškega kluba »Krka« Miro Thi>r- tednu odigrane dve tekmi v od­ ščaja in pozdravljamo zato stali­ 8. in 7. Julija, ameriški film 2an jenih 5 dečkov In 2 deklici. ško bolnišnico: SevsklJ, ki Je med častnimi gosti domače Krk*- tov. Peric, podal bojki ln šest. v nogometu. V od­ Valžan«. pokal Savici ostalim pa Je razde­ šče članov OGZ, ki obsojajo mo­ Poročili BO se: MataJIč Martin, Frančiška Pograjc Iz Velikega pozdravil pokrovitelja letošnje re­ bojki je Zidar premagal OLO II. rebitne take pojave, kot Je bil delavec iz Gaberja, in Farifi Al­ gate narodnega heroja Jožeta lil diplome in nagrade. Tekmam Cirnika, posestnica, Je na vrtu Je prisostvovalo skoraj tisoč gle­ s 3:0 ln Obrtnike prav tako s 3:0. opisan slučaj v gornjem članku. Kino Mokronog bina, delavka lz Vidoncev. Jam- padla a košem ln s\ poškodovala Borštnarja, predsednika OI^O No­ V nogometu pa so bili doseženi brOVlč Josip, plektrovarilec lz vo mesto Viktorja Zupančiča, dalcev. F. M. Uredništvo 1 ln J. Julija: amerišiki filtri •Pod- desno nogo. Ljuba Barborič iz predsednika LO MO Novo mesto naslednji rezultati: OLO : Klju­ VIžmarJev, in Svejgel Elza, de­ Gorenje vasi prt Smarjetl se Je čavničarji 2:1 (1:1), Avto : Obrt­ vodna četa«. lavka lz Kočevja. Borisa Andrljanlča, ostale goste ln ZAHVALA Igrala z otroki, padla s kozolca ln tekmovalce vseh sodelujočih klu­ TORKAR USPEŠEN: niki 0:6 (0:2), Trgovci — gostinci : si zlomila levo roko Franc Mo- KOP 4:1 (1:1), Rudnik i Tekstila- Mestni odbor Zveze vojaSkih Potujoči kino Novo mesto har sin vojne vdove, Laze 13, Je bov Tekmovanje, ki se Je začelo v daljavo 6,52, na vojnih invalidov je 12. junija pri­ Iz novomeike porodnišnice kmalu po 14. url. Je obsegalo pet na »:0 (4:0), KOP : Rudnik 1:4 predvaja mehiški film »En dan podiral hišo. Pri tem mu je padel točk: tekmovanje članov, članic 100 m: 11,15 (1:3) in Obrtniki : Trgovci—go­ redil za svoje člane Izlet na Fra- življenja«. Pretekli teden so rodile: Obreza na Rlavo žleb ln "tu jo močno ln mladincev v četvercih s krmar­ stinci 1:0 (0:0). to. Dolenjski list je o tem že po­ 1. Julija ob 20. uri v Straži. poškodoval. Jo*o Golob lz Dolnje Na finalnem lahkoatletskem ročal. Z veseljem ugotavljamo, da Marija lz Save prt Litiji — dekli­ jem In članov ter mladincev v Kdo bo zmagovalec v tem tek­ co. Selak Beti tz Lutrškega sela 81.tre vasi Je padel s češnje ln si aktffu. Proga r.a Mane je merila tekmovanju v Celju so mladinci je Javnost naš izlet pravldno oce­ prt Otočcu — dečka, Johanc Ma­ zlomil obe toki. Sprlnger Martin«, Partizana Kočevje postavili neka.) movanju je sedaj težko reči. ker nila. Čutimo, da je naša dolžnost, MALI OGLASI filrojnemu ključavničarju lz Dol­ 1200 m, za članice in mladince pa favorit! za najboljša mesta (v od­ da se Javno zahvalimo podjetjem rija iz Cerovega loga — deklico. fllHI tn. odličnih rezultatov. Najuspešnejši UGODNO PRODAM enostanovanj- PugelJ Marija \J. Rapljeva pri Do- nje Stare vasi Je p.idel s češnje bojki OLO, Trgovci—gostinci in ln ustanovam, ki so nam omogo­ |n si zlomil obe roki. Sprlnger Med klubi Je najve* uspehov Je bil Polde Torkar, ki Je prete­ čile Izlet: OLO Novo mesto, LO- sko hišo z vrtom v Dol. Straži- brempolju — de6ka. Dular Milka kel proiro 100 m v času 11.15. Se Zidar ter v nogometu Zidar, Rud­ — Na«lov pri upravi lista. (Ml) I/. iiuiSevca pri Straži — deklico. Martinu, ^rolnemu ključavničarju po?.ela ljubljanska Savica, ki Je nik ln OLO) še niso bili poraženi. MO Novo mesto, OOZB Novo me­ Iz Dolenje Straže Je stiskalnica osvojila tri prva mesta. Po eno I10I.ISI rezultat je dosegel v sfaoku sto, Trgovskemu podjetju Rog PRODAM Ogrodje šivalnega »troja ZansUl Angela Iz Koblcrjev pri v daljino: 6.2Sm Je nov rekord I. A. znamke Durkopf. — ogled Črno­ Kočevju — deklico Meke Fmlllja poškodovala prste na roki. Jože prvo mesto sta osvojila Branik iz Novo mesto ln podjetju Gorjanci. melj 60. (347) \:: Radie Prt Krškem — deklk-o. Derftnc, krojaški pomočnik lz Maribora ln Biro. Uspehi doma­ za Dolenjsko. Tudi tekmovalec Se enkrat se tovarlško zahvalju­ PO UGODNI CENT PRODAM sta­ Cesar Vida Iz Novega mesta — /.nloga Je padel s čeznje ln si zlo­ čega kluba so bili manjši, toda Kiiitl Jo Sel preko šestih metrov: Novo mesto : JLA 23,5:6,5 jemo vsem, Iti so nam pri izletu novanjsko hišo z vrtom, gnol- deklico. Trnmte Ana lz Dol. Gra­ mil levo roko. Feliks Hren, po­ upoštevati moramo, da Je »Krka« 6.01 m. v metu krogle se Je izka­ kakorkoli pomagali. nlčno 1nmo, vodnjakom 1n go- dišča pri Šentjerneju — dečka. sestnikov sin r. Dobrave, si Je prt le mlad klub, k| Ima malo iz­ zal Veno Cihol z rezultatom 1500 V počastitev 10, obletnice osvo­ Mestni odbor ZVVI Novo mesto. sipodarskitlii poslopji v Velikih Zupančič Mara iz Novega iur>sta sekaniu drv poškodoval desno no. kušenj. Vendar menimo, da bi se m (5 kg), Član Partizana lz Čr­ boditve Je bil v Novem mestu v Selih občina AdleSIM Primer­ _ deklico. Judež Marija 1r. Clka- ro. KtdST Anton Mrvar Iz Kočev­ moiall novomeški veslači bolj pri­ nomlja Tvan Zunič je skoMl v Domu JLA propagandni dvoboj na ve — dečka. Gracar Frančiška 1» ja «l Je T*rt padcu s kolvJu mladinci! Kor Radin (Savica) cev, mu Je pri tem pomagala il- spet x visokim rezultatom 0:1. Uvllje ln čevljarje. — dečftcs. Marin Alojzija is Mirna jaađćođbe na glavi. »34,8; Tooe *tok CBraptfkj 5:23>»; r«n* .., i. V, M. F. Stran 9 »DOLENJSKI LIST« Ster. 29 SEDMI I VEZEK KULTURNA ZGODOVINA ZA GLEDALIŠČE: * Branko Rudolf: 31USfce tfl Čtt&t Trdinovega ZBRANEGA DELA Izdalo založba MLADINSKE KNJIGE Prizadevna založba Mladinska Vso to kulturno ln družbeno ni, vendar jih morata režiser a Prav v dneh, ko je šla skoraj neopazno misno nas sprotno: prav on lepo spaja s ve besede, eei da Je SamaJ usta­ knjiga Je izdala delo, brez ka­ zgodovino raznih dob pa avtor igralec upoštevati, da igra res 125-letnica Trdinovega rojstva, je Državna založba svojimi bajkami Levstikovo in navljal »razne pobožne bratovšči­ terega ne sme ostati nobeno na­ ustrezno obravnava v zvezi / lahko polno poživi (priklanja- ne, ki ao bile podrugod po vse ne­ Slovenije poslala v svet novi zvezek Trdinovega zbra­ Cankarjevo dobo. znane.« Podobnosti pa ao tudi Se še prosvetno društvo, zlasti pa našimi znanimi igrami, pokaže nje, razni pozdravi, sploh po­ nega dela. Obsega preostalih 19 Bajk in povesti o Sa nekaj besed o uredniko­ druge. — v opombi k str. 55 bo ne gledališke družine. MASKE podobo časa, v kateri se dejanje našanje raznih slojev in pokli­ Gorjancih, Dve ljubici in Vinsko modrost. S sedmim vem delu. Prof. Janez Logar je treba pač dodati, da cerkvica «v. IN ČASI s podnaslovom: Krat­ igre godi. Tako na pr. za fevdal­ cev itd.). zvezkom je torej marljiui urednik že opravil večji del zbral okoli 60 strani opomb, Ane že nekaj časa nI več. — K ka kulturna zgodovina za gleda­ no dobo Tugomerja, za zgodnjo Vendar pa Maske in časi niso in tako se izdaja bliža koncu. Potemtakem bo pisatelj lepi bajki Zaklad pa bi dodal to­ v katerih je nagrmadenega le pobudo: spraviti Perm a novo — lišča, je knjiga, ki vsebuje mno­ renesanso Celjske grofe, za kas­ napisani samo za igralce in re­ nekako 50 let po smrti vendarle doživel objavo vseh ogromno novega gradiva. V Jermanovo bogastvo v zvezo s ko­ go več, kot bi človek sodil le po no renesanso Veliko puntarijo, žiserje, ampak je to res k'l- svojih spisov, s čimer se bo sodba, ki smo jo imeli njih je jasno prikazan čas, v panjem zaklada. Je pisatelj dobil naslovu in podnaslovu. Razen za barok Visoško kroniko in turna zgodovina, ki jo bo lahko o njem doslej, v marsičem spremenila. katerem je Trdina ustvarjal, in nemara tudi v ljudski govorici, ki sleherni ne le s pridom, ampak sem Jo Se sam cul, namreč, da Je tega je to prav taka knjiga pri Matička, za bidermajer (prva na novo osvetljena številna nas. Marsikdo se spomni član­ polovica 19. stoletja) Desetega tudi z užitkom prebral, pa no Dela, ki jih prinaša sedmi skrbniku številne družine, ved­ Jerman obogatel, ker je v svojn hiši mesta in dogodki iz bajk, ki našel plsker napoleondrov. Jer­ kov, ki Jih je Branko Rudolf brata, itd. samo enkrat. zvezek, so nastala v glavnem no bolj presedalo in končno nam doslej zaradi časovne raz­ man Je bil, kakor ve povedati pisal za naše ljudske odre, tu­ V teh res zanimivo pisanih po­ Knjiga ima zelo velijo slik, j« med leti 1884—1888. Pisatelju je prenehal objavljati bajke. sporočilo, sila skop človek. Ne­ dalje pa tudi zato, ker jih je kaj pa so sedaj zbrani skupaj, glavjih bo našel režiser in igra­ tiskana na dobrer papir Ju in je bilo tedaj nekaj nad 50 let. prestano je samo kopičil denar; Omenil sem že, da prinaša pisatelj sam zabrisal s spreme­ predelani in seveda obširno do­ lec ne samo nošo neke dobe, v lepo opremljena, kar sploh ve­ Poldrugo desetletje poprej se da bi popravil domačijo, mu ni sedmi zvezek le polovico Bajk njenimi imeni, niso bila jasna. bilo mar. Denar je skrival po vseh polnjeni. Gradivo ni ravrščeno kateri se igra godi, ampak tudi ja za izdaje Mladinske knjige. je naselil na Dolenjskem in in povesti o Gorjancih (21 jih Cesa bistvenega urednikovim mogočih krajih, na podstrešju, v le smotrno, ampak tudi praktič­ njeno duhovno, družbeno in po­ Tudi cena 450 din je v primeri prepotoval v naslednjih letih kleti, na njivi itd. Se po njegovi je namreč že v prejšnjem domiselnim ugotovitvam za­ no, o čemer nam pričajo že po­ litično podobo in običaje, tudi z bogato vsebino in lepo opre­ večkrat pokrajino podoli in enkrat pač ne bo mogoče do­ •cnrti so domači v Ločni našli zvezku). Med njimi so tudi kak denar zdaj tu zdaj tam. — samezni naslovi: O kulturn: take, ki so na videz malenkost­ mo res nizka. poprek, skrbno opazujoč zemljo naslednje: na podlagi ljudske­ dati, kvečjemu kako drobtino. Sentjernejska prvakinja Pcrplta zgodovini za odre — Kostumi na in ljudi, njihove posebnosti in ga Izročila spletena bajka o Naj jih nekaj naštejem! (opcmba k str. 197) bo, kolikor se odrih (zgodovinski pregled), In spominjam i* Trdinovih dnevni­ zanimivosti. Ko se'je 1882 po­ pesniku Prešernu — Doktor Poleg podgrajskega župnika Vol­ pa poglavja, ki obravnavalo no­ čiča, ki Je po logarjevem mnenju kov, verjetno Zagorčava Pepa: — ročil z Uršo Grohar, vdovo Prezir; zanimivo kramljanje šo, običaje, obuvala, orožje, kul­ Čolnarna »KRKE« ob Krki ločenskega krčmarja Franca služil za model Saraaja v isto- Julika, ki so Jo gosposki starti Trdinove pripovedovalke Jere menski bajki, bo treba po mojem dali učit glasbe (opomba k str. turne in ekonomske razmere NovomeSki veslaški klub »Krka« leg tega bodo uredili Se klubske Jermana, se je njegovo življe­ Pod hruško o prebivalcih dodati Se šmihelskega župnika 197) in Je nastopala v novomeiki raznih dob — zgodnje fevdalne, dela že skoraj štiri leta. Začetki prostore. čitalnici in v LJubljani, najbrž Čolnarno gradi klub »Krka« v nje znatno izboljšalo, saj je šmihelske okolice; Straža- Antona Peterlina. Na njegovo ne­ romanske, gotske, renesanse, so bili skromni, pozneje pa so bila žena ne samo skrbna go­ navadno zvenečo knjižico Petlrna- ne bo Koračinova. marveč Jerta se kar dobro postavili na noge. lastni režiji s pomočjo dotacij n i, ki nam v šaljivi besedi in JelovSkova — Fichtenavova, če­ baroka, empira, »bidermajerja« spodinja, ampak tudi lastnica t| Sit a p uli r (Budolfovo, 1884) se Klub vključuje S4 članov, tn to Veslaške zveze Slovenije, OLO ln v živih barvah prikazujejo za- namreč verjetno nanašajo Trdino- prav sodim na podlagi poročil o in vse do zadnjega časa (tako predvsem obrtniSko mladino. Šte­ LOM o Novo mesto. Dela bodo v dveh hiš: današnje Mastnako- njenih nastopih v Novicah 1868, ima 10. poglavje naslov: Od vilo članov bi bilo lahko večje, enem mesecu končana, čeprav ve v Streliški ulici in hišice Str. 114. 137 in 1870. smo od njih zahtevali — Izgo­ kovem poveljstvu neki mogei no oslvbela z ribiškimi škomjl ;ioni in Je v tem velika mo- »Upate, kaj ne, da bo Kun- mi Je pripovedovala o njegovi vse, kar je kdo zaupal telefonu varjali so ae, da bt imeli žrtve irost. Orožniku Ivanu, tujcu za prav razlagati porogljiv nasmeb bledega ln kakor ženska lepega itek ponoči sam od sebe padel usodi Bulčeva mati t Mirne: kraljevih teritorialnih karabi- ;ami. Sovražnik pa je na ta na- katerega ni nihče prav natanko v roke zasedam?« Zadružnika v Predgrađu njerjev; seveda vse, kar je mo­ Mn le gnil pri živem telesu In •edei, odkod ae je nenadoma Italijana pri telefonu; kako pre­ »Mojstra Kunstka so leto dni ziranje, ki sta mu ga Izkazovala »Ne Čakamo aamo tega. Pa- po povratku v domaČe kraje med seboj lel vedeti karabinjer v našem nam Je ta gangrena njegovih &sti športnik Motta ali mlad) ;e, da nI sovražnik nikoli vdrl išpionažo«. očetovo uniformo; kako bi za- vznemirjamo ljudi. Mene so po­ vojaški poročevalec v rajonskem slal! v tisti mlin ob Težki vodi. bora napredovala z amerikan­ Belometti iz Brescie, ki pa so v naše skrite katakombe. Tega mladega, tihega in za­ slepljenec mogel brati misli te­ odboru. Bil Je izdan, ko je !• Tam sem sedel pri ženskah v sko naglico.« ga kasneje osumili, ga gonili Ttalijan! niso razumeli, da je mišljenega prečanekega Srba [r mu še na pol otroku v zeleni I dvema drugima odbornikoma 'uliinit celo uro ln spet odšel nekaj časa neusmiljeno brez Mla naša moč tudi v njihovi Bosanske Krajine sem spoznal uniformi, ki je z otožnimi očmi spal pri nekem kmetu. Domo­ »Po čem pa to sodiš?« '\aj me briga. Ljudje so dobri, ,-pania iz službe v službo in ga slabosti. Bilo j« naravnost že prej, ko mi Je kurir prlne-