DOCSLIB.ORG

1387-03-30 (Listina ARS ZL; CKSL) Vir: SHT – Kranjska (Zrc.Sazu, 2016)

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
1387-03-30 (Listina ARS ZL; CKSL) Vir: SHT – Kranjska (Zrc.Sazu, 2016) Noše 1387 – PRVA OMEMBA NOŠ V PISNIH VIRIH Nâwsach [...zu Nâwsach ...] 1387-03-30 (Listina ARS ZL; CKSL) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016) 1436 Nawssach [...ze Nawssach ...in Moschnacher pharr ...]1 1436 (FK Celje 1 Ţupnija Mošnje. I, f. 28) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016) 1458 Nawssach [...Nawssach ...] 1458 (Urb. Velesovo, f. 32’) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016) Naschakg [...zu Naschakg ...] 1458-08-28 (Listina ARS ZL; CKSL; GZL VI, št. 13) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016) 1469 Nawschach [...zu Nawschach ...] 1469-01-14 (Listina ARS ZL; CKSL) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016) 1498 Noschach [...Noschach ...] 1498 (Urb. Radovljica, f. 102) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016) 1754 – PRVI POPIS PREBIVALCEV Noschäch (Noše) Joannes Klander bauer unter die herrschafft Stein (gospostvo Kamen) 34. sein weib Maria 30. sohn Lorenz 11. Simon ½. tochter Maria 4. magdt Hellena 20. magdt 25. Andree Prettner bauer unter die herrschafft Veldes (gospostvo Bled) 43. sein weib Maria 36. sohn Matheus 13. Lorenz 8. Lucia tochter 12. Maria 3. die alte mutter Margareth 70. kneht Georg 25. magdt Maria 20. magdt Dorothea 22. inwohnerin Elisabetha Dollschanin 21. Anton Hlebtschar 30. sein weib Apolonia 27. tochter Agnes 3. Maria ½. item inwohner Joannes Debelakh 38. sein weib 37. Agnes töchterl 4. Elisabeth ½. Matheus Leonardt keuschler unter die kürchen S. Andreae zu Möschnach (cerkev sv. Andreja v Mošnjah) 25. sein weib Eua 40. sohn Joseph 5. tocher Maria 1/4tl. Joseph Klinar bauer unter die pfarr kürchen S. Andreae zu Möschnach 49. sein weib Agnes 43. sohn Michael 6. Casper 4. tochter Agnes 10. magdt Elisabeth 20. kneht Gregor 16. inwohner Anton Deschman 50. sein weib Ursula 40. sohn Anton 4. Joseph 1. tochter Lucia 10. item inwohner Martin Pohar 37. sein weib Anna 37. Joannes Wallant unter die herrschafft Veldes (gospostvo Bled) keuschler 30. sein weib Margareth 30. sohn Joannes 11 tochter Gertraudt 4. Barbara 2. Gorenjske druţine – prvi popis, 1754 Vir: Mohorjeva zaloţba (več avtorjev) 1826 Noše – franciscejski kataster, 1826 Vir: mapire.eu (posredoval dr. Branislav Šmitek) Hišna imena (1826 / 1868) 1 2 Zheschar Čeţar 2 4 Klander Klander 3 5 Krall Kralj / 1 Krall Kraljeva kajţa / 3 Rössmann Resmann / 6 Murneg Murnik Vir: RAGOR – Kako se pa pri vas reče? Op.: Hišna številka / Stara hišna številka. 1869 Krajevna občina Mošnje / Ortgemeinde Möschnach (štetje prebivalstva, konec leta 1869): hiše: prebiv. moški: ţenske: Skupaj 397 2601 1370 1231 Brezje (Bresiach) 61 295 142 153 Globoko (Globoko) 5 202 160 42 Gorica (Goriza) 20 392 283 109 Veliko Dobro Polje (Grossgutenfeld) 7 79 58 21 Dvorska vas (Hofdorf) 31 152 68 84 Malo Dobro polje (Kleingutenfeld) 3 45 27 18 Ljubno (Laufen) 82 432 173 259 Leše (Leschach) 41 210 99 111 Mošnje (Möschnach) 37 208 92 116 Noše (Noschach) 6 27 10 17 Zgornji Otok (Ȍberotok) 17 80 36 44 Paljevče (Palowitsch) 16 108 46 57 Piračica (Piratschiz) 7 36 16 20 Posavec (Posauz) 7 48 24 24 Praproče (Praprotsche) 8 46 20 26 Černjivec (Tscherniutsch) 11 66 32 34 Spodnji Otok (Unterotok) 23 103 47 56 Verbnje (Werbnach) 15 77 37 40 Vir: Uprava radovljiškega območja 1849-1994 (avtor Janez Kopač / Kroparski zbornik ob 100 letnici Plamena; zal.: Občina Radovljica in Plamen Kropa, 1995). Ţupanstvo Mošnje (1892): 28.50 km2, h 360, m 91. 1229 prebivalcev (1 Nemec). Pošta na več mestih: za Mošnje v Radovljici, za Ljubno v Podnartu, za Leše v Trţiču. Brezje 335, Globoko 33, Gorica 102, Veliko Dobropolje 42, Malo Dobropolje 23, Dvorska vas 168, Ljubno 457 (ţupnija, šola), Leše 221 (ţupnija, šola), Mošnje: Pod Vinom 209 (ţupnija, šola), Noše 44, Zgornji Otok 69, Spodnji Otok 106, Paloviče 86, Pirašica 29, Posavec 49, Praproče 38, Črnivec 60, Vrbnje 89. Ţupan: Jurgele Ivan. Vir: Kaţipot po pokneţeni grofovini Goriški in Gradiški ter obmejnih krajih Kranjskih (uredil in izdal Andrej Gabršček, 1893) Naselja v naši občini in število prebivalcev (popis 1910): Begunje na Gorenjskem (606), Brda (40), Brezje (373), Brezovica (20), Češnjica pri Kropi (109), Črnivec (87), Dobravica (36), Dobro Polje (57), Dvorska Vas (119), Globoko (52), Gorica (97), Hlebce (128), Hraše (128), Kamna Gorica (576), Kropa (704), Lancovo (194), Lesce (430), Lipnica (40), Ljubno (417), Mišače (101), Mlaka (35), Mošnje (210), Noše (27), Nova Vas pri Lescah (82), Otoče (85), Ovsiše (89), Peračica (33), Podnart (143), Poljče (102), Poljšica pri Podnartu (121), Posavec (77), Praproše (39), Prezrenje (56), Radovljica (1190), Ravnica (32), Rovte (66), Slatna (59), Spodnja Dobrava (43), Spodnja Lipnica (183), Spodnji Otok (106), Srednja Dobrava (102), Srednja Vas (26), Studenčice (115), Vošče (62), Vrbnje (68), Zadnja Vas (47), Zaloše (79), Zapuţe (97), Zgornja Dobrava (140), Zgornja Lipnica (142), Zgornji Otok (67), Zgoša (201). Vir: Krajevni leksikon Slovenije Noše pri Brezjah. Odlično ohranjeni zaselek je dokončno izoblikovala 1. pol. 19. stol. Dominira velik klasicistično pojmovan kmečki »dvorec« pri Kralju, h. št. 3, iz 1840 z izredno lepimi kamnoseškimi deli. Druge hiše so pritlične. Kvandrova h. št. 2 je spomenik 1. kat. — zleknjeno stanov, poslopje s tradicionalnim modificiranim tlorisom in obokanimi prostori. Lastnik J. Mihelič je kljub opozorilom ZSV Kranj prodal izredno bogat portal v baročni tradiciji iz 1802 in kamnite okenske okvire z mreţami vred arh. J. Marinku za letno hišico in dobil v zameno lesena okna in vrata. Isto se je zgodilo z baročno oblikovanimi durmi. Zaradi pomanjkljive spom. Zakonodaje intervencije niso zalegle. — Pozornost zasluţi tudi h. št. 1, odličen spomenik odmiranja baročne stavb, tradicije sr. 19. stol. — I. S. in J. Š. Vir: dLib (Noše pri Brezjah; Emil Smole in Jernej Šušteršič) ☼☼☼☼ Noše v starih časopisih: 1873 Oznanilo (ţivinska kuga). Ker se je začela ţivinska kuga v Prasah, Kranji, Klancu, Smeledniku in Ratečah na Gorenskem, se vzvidi c. kr. deţelni vladi, potrditi vsled §. 27. postave o ţivinski kugi od 29. junija 1868, okuţene mejne okraje, kakor so jih dogovorila okrajna glavarstva v Kranji, Ljubljani, Kamniku in Radoljci. III. V okraji Radoljskem se začne okuţeni mejni okraj pri meji okraja Kranjskega pri občinah: Mošnje, Ovsiše, Kamna-Gorica, Kropa, Lancevo, Predtrg, Radoljca ter obseţe sledeče kraje: Brezje, Noše, Črnivec, Dobrepolje, Globoko, Gorica, Mošnje, Vrbnje, Preddvor, Gornji- in Dolnji-Otok, Ljubno, Posavec, Prapreče, Lese, Palovče, Pirašče, GornjaSrednja- in Doljna-Dobrava, Lipnica, Presernje, Brezovica, Češnice, Ovsiše, Polšica, Rovte, Misače, Otoče, Podnart, Zaloče, Kamna-Gorica, Kropa, Brde, Gornjain Doljna-Lipnica, Lancevo, Mošnje, Vošce, Predtrg in Radoljca in iz občin v Begnjah in Lescah kraje: Zapuše, Begnje, Zgoš in Nova vas. Vir: Oglasnik, 9. 4. 1873 1894 Občina Brezje-Mošnje-Noše... Potem so se podpisali ţupani z nekaterimi svetovalci in odborniki občin Sv. Katarina, Trţič, Kriţe, Duplje, Kovor, Brezje-Mošnje-Noše, Naklo, Ovsiše, Podbrezje ... Vir: Domoljub, 7. 6. 1894 1897 Trgovska in obrtnijska zbornica v Ljubljani. Pri c. kr. okr. glavarstvu v Radovljici je zbornica priporočala prošnjo Fr. Kocijančiča iz Noš za podelitev dopustila za kamnoseški obrt za politični okraj Radovljica. Vir: Kmetijske in rokodelske novice, 19. 3. 1897 1902 Premovanje konj. Iz Lesec. (Premovanje konj.) Dobili so darila, oziroma priznanja naslednji posestniki: Lovrenc Legat iz Rodna za šestletno kobilo 70 kron, Franc Kosel iz Smokuča za štiriletno kobilo 20 kron, Anton Zupan iz Zaspa za osemletno kobilo 20 kron, Janez Bernard iz Zaspa za petletno kobilo srebrno svetinjo, Lovrenc Vojvoda z Bohinjske Bistrice za sedemletno kobilo 30 kron, Alojzij Gašperin iz Ţirovnice za štiriletno kobilo 30 kron, Janez Gotelj z Dovjega za sedemletno kobilo 40 kron, Martin Zernec iz Zabreznice za petletno kobilo srebrno svetinjo, Janez Mihelič iz Noš za šestletno kobilo 20 kron, Joţef Dornik iz Podhoma za triletno kobilo 40 kron, Janez Skumavc Iz Zgornjih Laz in Franc Resman za triletni kobili vsak srebrno svetinjo, Luka Grilc iz Zapuţ za triletno kobilo 14 kron, Janez Savi s Kupljenika za triletno kobilo 20 kron, Joţe Zupan in Andrej Jalen iz Hlebcev za štiriletni kobili vsak srebrno svetinjo, Joţef Stare iz Nomena za triletno kobilo 50 kron, Franc Benedičič z Globokega za štiriletno kobilo 30 kron, Mihael Ambroţič iz Mojstrane za triletno kobilo, Janez Resman s Polja, Janez Vovk iz Hraš in Janez Dolar iz Zagorice, vsi za dveletne kobile srebrne svetinje, Janez Kunstel iz Hraš za enoletno kobilo 20 kron, Janez Legat iz Lesec za dveletno kobilo srebrno svetinjo, Simon Boţič z Ribnega za dveletno kobilo 20 kron, Janez Šari s Kupljenika za triletno kobilo, Joţef Vovk z Vrbe, Marija Šimnic z Bodešč, Franc Ribnikar z Dobrega polja in Klemen Pretner s Kupljenika, vsi za dveletne kobile srebrne svetinje. Vir: Gorenjec, 13. 9. 1902 1905 Vodovod na Brezju. Sloveča boţja pot Brezje na Gorenjskem dobi v bliţnji prihodnjosti svoj vodovod. Načrte za to prepotrebno napravo izdelal je tukajšnji inţener R. Lachnik. Troški, h katerim naj bi prispevala tudi drţava in deţela, proračunjeni so na 150.000 kron. Vodovod sluţil bo vasem Brezje, Črnivec, Noše, Otok, Dvorska vas, Dobropolje, Mošnje, Vrbnje in Gorica. Slovenec, 20. 12. 1905 Vodovod v Nošah. Brezje, ki trpe zelo vsled pomanjkanja dobre pitne vode, dobe v bliţnji bodočnosti svoj vodovod. Načrte za ta vodovod je izdelal ljubljanski inţenir R. Lachnik. Troški, h katerim naj bi prispevala tudi drţava in deţela, so proračunjeni na 150.000 K. Vodovod bo sluţil vasem: Brezje, Črnivec, Noše, Otok, Dvorska vas, Dobro polje, Mošnje, Vrbnje in Gorica ter bo oddaljen 14 kilometrov od rezervarja radovljiškega vodovoda. Gorenjec, 23. 12. 1905 1908 Pasji kontumac je razglašen nad občinami Lesce, Begunje, Predtrg, Radovljica in nad vasmi Brezje, Globoko, Gorica, Dobrepolje, Dvorska vas, Mošnje, Noše, Zgornji in Spodnji Otok, Posavec, Črnivec in Vrbnje občine Mošnje ter Smokuč občine Breznice. Vir: Gorenjec, 22. 8. 1908 1912 Pošta na Brezjah. Pod novi poštni urad spadajo vasi: Brezje, Veliko Dobropolje, Malo Dobropolje, Noše, Pirašica, Črnivec, Paloviče, Leše in Praproče. Vir: Gorenjec, 31. 8. 1912 ☼☼☼☼ Noše na vojaški specialki, 1912 Vir: DAR (R. Lechner (Wilhelm Muller … Dunaj, 17.
Load more

Recommended publications
  • By Bus Around the Julian Alps
    2019 BY BUS AROUND THE JULIAN ALPS BLED BOHINJ BRDA THE SOČA VALLEY GORJE KRANJSKA GORA JESENICE rAdovljicA žirovnicA 1 2 INTRO 7 BLED, RADOVLJICA, ŽIROVNICA 8 1 CHARMING VILLAGE CENTRES 10 2 BEES, HONEY AND BEEKEEPERS 14 3 COUNTRYSIDE STORIES 18 4 PANORAMIC ROAD TO TRŽIČ 20 BLED 22 5 BLED SHUTTLE BUS – BLUE LINE 24 6 BLED SHUTTLE BUS – GREEN LINE 26 BOHINJ 28 7 FROM THE VALLEY TO THE MOUNTAINS 30 8 CAR-FREE BOHINJ LAKE 32 9 FOR BOHINJ IN BLOOM 34 10 PARK AND RIDE 36 11 GOING TO SORIŠKA PLANINA TO ENJOY THE VIEW 38 12 HOP-ON HOP-OFF POKLJUKA 40 13 THE SAVICA WATERFALL 42 BRDA 44 14 BRDA 46 THE SOČA VALLEY 48 15 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – RED LINE 50 16 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – ORANGE LINE 52 17 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – GREEN LINE 54 18 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – PURPLE LINE 56 19 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – BLUE LINE 58 20 THE TOLMINKA RIVER GORGE 62 21 JAVORCA, MEMORIAL CHURCH IN THE TOLMINKA RIVER VALLEY 64 22 OVER PREDEL 66 23 OVER VRŠIČ 68 KRANJSKA GORA 72 24 KRANJSKA GORA 74 Period during which transport is provided Price of tickets Bicycle transportation Guided tours 3 I 4 ALPS A JULIAN Julian Alps Triglav National Park 5 6 SLOVEniA The Julian Alps and the Triglav National Park are protected by the UNESCO Man and the Biosphere Programme because the Julian Alps are a treasury of natural and cultural richness. The Julian Alps community is now more interconnected than ever before and we are creating a new sustainable future of green tourism as the opportunity for preserving cultural and natural assets of this fragile environment, where the balance between biodiversity and lifestyle has been preserved by our ancestors for centuries.
    [Show full text]
  • Uradni Vestnik Gorenjske
    Uradni vestnik Gorenjske LETO: XXVIII petek, 28. julija 1995 Številka 21 VSEBINA 3. Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč občine Radovljica za povprečno stopnjo opremljenosti in OBČINA RADOVLJICA gostoto 100-200 prebivalcev na ha za objekte in naprave individualne rabe znašajo 6.527,00 SIT na m2 in kolektivne 54. ODLOK O POVPREČNI GRADBENI CENI rabe 5.781,00 SIT na m2 na dan 31. 12. 1994. STANOVANJ IN O POVPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA ZEMLJIŠČ 4. V OBČINI RADOVLJICA Cena stavbnega zemljišča se določi po posameznih območjih, ki so: OBČINA ŽIRI I. območje zajema center Radovljice (ob glavnih komuni­ kacijah Radovljica - Lesce in Radovljica - Ljubljana). 55. SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN II. območje zajema širše oomočje Radovljice in naselje NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNIH Lesce. ZEMLJIŠČ ZA LETO 1995 III. območje zajema vse ostale kraje v občini, ki niso zajeti v posamezna območja. 56. SKLEP O DELNEM POVRAČILU STROŠKOV IV. območje zajema naselja bolj oddaljenih krajev - Češnjica ORGANIZACIJE IN FINANCIRANJA pri Podnartu, Prezrenje, Rovte, Mišače, Praproče, Slatna, VOLILNE KAMPANIJE V OBČINI ŽIRI Srednja vas, Zadnja vas, Mlaka. 57. SKLEP O NAČINU FINANCIRANJA POLITIČNIH 5. STRANK V OBČINI ŽIRI Cena iz 1. in 2. člena tega sklepa se mesečno valorizira s povprečnim indeksom za stanovanjsko gradnjo, ki ga OBČINA KRANJSKA GORA mesečno objavlja GZS - Združenje za gradbeništvo in IGM Ljubljana. 58. JAVNI RAZPIS ZA IZBOR IZVAJALCA ZA IZDELAVO RAZVOJNEGA PROGRAMA 6. ZA DOVJE IN MOJSTRANO Z začetkom veljave tega odloka preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in o povprečni gradbeni ceni komunalnega urejanja v občini Radovljica (Ur. I. RS, Št.
    [Show full text]
  • Zgornja Lipnica Na Karti Franc. Katastra, 1827 Vir: Franciscejski Kataster (
    ZGORNJA LIPNICA 1498 Prva omemba Zgornje Lipnice pri Kamni Gorici v pisnih virih; Leibnitz [. Leibnitz . in der Leibnitz . Leibnitz . .] 1498 (Urb. Radovljica, f. 100, 110, 112) Vir: SHT – Kranjska (zrc sazu, 2016) 1754 Vir: Gorenjske družine (prvi popis prebivalstva) 1827 Zgornja Lipnica na karti franc. katastra, 1827 Vir: Franciscejski kataster (http://giskd6s.situla.org/giskd/) ZGORNJA LIPNICA Stara / nova hš: FK (1827): GL (1873): Vulgo ime: št. 1 št. 9 Wochinz Bohinc Pri Kajţneku št. 2 št. 10 Wochinz Bohinc Pri Bohincu št. 3 št. 11 Tschabaus Čebaus Pri Ţamarju št. 4 št. 12 Kolnitzer Kolničar Pri Puţmanu št. 5 št. 13 Pessiak Pesjak Pri Psjaku št. 6 št. 14 Blaschitsch Deţman Pri Mevcu št. 7 št. 15 Kossel Kosel Pri Vrbancu št. 8 št. 16 Aschman Aţman Pri Bošticu št. 9 št. 17 Erman Erman Pri Golidu št. 10 št. 18 Preschern Prešern Pri Jurku št. 11 ??? ??? Erman ??? št. 12 št. 24 Thomaschovitz Schmid Pri Tavčarju št. 13 št. 23 Wochinz Bohinc Pri Mošku št. 14 št. 21 Wochinz Šolar Pri Matijovcu št. 15 št. 1 Tschebaus Čebavs Pri Krtu št. 16 št. 2 Anderl Anderl Pri Jakobču št. 17 št. 3 Suppan Erman Pri Ponavcu št. 18 št. 22 Gollmayer Golmajer Pri Koničarju št. 19 št. 8 Kossel Kosel Pri Jurjovcu št. 20 št. 7 Thoman Vidic Pri Tomanu št. 21 št. 6 Suppanz Zupanc Pri Mihovcu št. 22 št. 5 Gollmayer Čuden Podgradovcu št. 23 // Doller Doler Pri Tonejcu št. 24 št. 4 Pessiak Rogač Pri Boltarju // št. 1/a // // Pri Meţnarcu // št. 19 // // Pri Blaţu // št.
    [Show full text]
  • Tretje Spremembe in Dopolnitve Prostorskega Reda Občine Radovljica
    TRETJE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PROSTORSKEGA REDA OBČINE RADOVLJICA C. PRILOGE 2. Prikaz stanja prostora Tretje spremembe in dopolnitve PRO Občine Radovljica PRILOGA 2: PRIKAZ STANJA PROSTORA 1 OSNOVNI PODATKI ZA OBMOČJE PROSTORSKEGA AKTA Občina Radovljica v sedanjem obsegu obstaja od leta 1994, pred tem je obsegala še prostor današnjih občin Bled, Bohinj in Gorje. Leži na skrajnem SZ delu Ljubljanske kotline. Obsega Radovljiško–Brezjansko ravnino, imenovano tudi Dežela, Gorenjske in Lipniško–Kroparske dobrave, Jelovico in Karavanke. Leži na nadmorski višini od 358 do 2060 metrov. Reka Sava deli občino na levi in desni breg. Občina Radovljica pokriva 119 km2 ozemlja, na katerem prebiva 18.850 ljudi. (vir: SURS, 03.11.2015) Občina Radovljica meji na 6 občin: Žirovnica, Bled, Bohinj, Kranj, Naklo in Tržič. Na severu se približa državni meji z Avstrijo. Ozemlje v večjem delu pripada alpskemu svetu, saj se na severu občine dvigajo Zahodne Karavanke z najvišjim vrhom v Begunjščici (Veliki vrh 2060 m), na severovzhodu pa sega v občino zahodni del Kamniško–Savinjskih Alp. Osrednji del občine predstavlja bolj ravninski del in sicer Dežela (Radovljiška ravnina) ter Dobrave (Gorenjske Dobrave, Kranjske Dobrave), pokrajini na skrajnem SZ delu Ljubljanske kotline (Strokovne podlage za strategijo prostorskega razvoja občine Radovljica: Analiza stanja in teženj v prostoru). V občini je 52 naselij. Največji sta mesto Radovljica (5.997 prebivalcev), ki je tudi občinsko središče in Lesce (2.918 prebivalcev)1. Razporeditev poselitve v občini je odvisna predvsem od reliefnih razmer in dostopnosti, tako je večja koncentracija naselij in prebivalcev v osrednjem ravninskem delu občine, redkejša pa v goratih obrobnih delih. Občina Radovljica ima podobno kot celotna Gorenjska statistična regija izredno ugodno prometno in tranzitno lego.
    [Show full text]
  • Deželne Novice Uradne Objave, Številka 235, 29
    deželne novice Uradne objave, številka 235, 29. decembra 2017 www.radovljica.si Časopis Občine Radovljica 2. 2. območja P proizvodnih 2.1 površine za industrijo PI dejavnosti Na podlagi 52. in 97. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 2.2 površine z objekti za kmetijsko PK 33/07 in spremembe) in 17. člena Statuta Občine Radovljica (DN UO, št. proizvodnjo 188/14) je Občinski svet Občine Radovljica na 24. redni seji dne 20.12.2017 sprejel 2.3 površine za proizvodnjo PP 3. mešana M ODLOK območja 3.1 osrednje površine MO o tretjih spremembah in dopolnitvah Odloka o Prostorskem redu 3.2 mešane površine MP občine Radovljica 4. posebna B 1. člen območja 4.1 površine za turizem BT 5. območja D V Odloku o Prostorskem redu občine Radovljica (DN UO, št. 159/2012 in spre- družbene 5.1 površine za vzgojo in DI membe) se v 6. členu: infrastrukture - v prvem odstavku zadnji stavek točke 1.2 spremeni tako, da se sedaj glasi: izobraževanje »Bivanje za potrebe turizma in drugih dejavnost je opredeljeno s pojmi iz prve 5.3 površine za zdravstvo DZ točke (1.1) tega odstavka.«; 5.6 površine za opravljanje DC - v šestem odstavku zadnji stavek spremeni tako, da se sedaj glasi: »Kot zazi- verskih obredov dana površina se upoštevajo tudi tlorisne površine vseh pomožnih objektov.«; - v sedmem odstavku za besedilom »namenjene gradnji stavb« in pred podpi- 6. območja Z čjem briše presledek; zelenih 6.1 površine za rekreacijo in šport ZS površin - v 3. točki dvanajstega odstavka (12.3) za dosedanjim besedilom dodajo pod- 6.2 parki ZP točke, ki se glasijo: 6.3 druge zelene površine ZD »(12.3.1) Atrijska hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti in z ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h katere- 6.4 pokopališča ZK mu so obrnjeni stanovanjski prostori.
    [Show full text]
  • Odlok O Prostorskem Redu Občine Radovljica (DN UO, Št
    OPOZORILO: Gre za neuradno prečiščeno besedilo, ki predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček. Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o Prostorskem redu občine Radovljica obsega: - Odlok o Prostorskem redu občine Radovljica (DN UO, št. 159/2012) - Redakcijski popravek grafičnega dela Prostorskega reda občine Radovljica (DN UO, št. 166/2012) - Odlok o Prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o Prostorskem redu občine Radovljica (DN UO, št. 170/2013) - Redakcijski popravek Odloka o Prostorskem redu občine Radovljica (DN UO, št. 170/2013) - Obvezna razlaga 12., 13., 14. in 15. člena Odloka o Prostorskem redu občine Radovljica (DN UO, št. 178/2013 - Odlok o Drugih spremembah in dopolnitvah Odloka o Prostorskem redu občine Radovljica (DN UO, št. 191/2014) - Redakcijski popravek Odloka o Prostorskem redu občine Radovljica (DN UO, št.194/2015) ODLOK O PROSTORSKEM REDU OBČINE RADOVLJICA Odlok o Prostorskem redu občine Radovljica (DN UO, št. 159/2012) vsebuje naslednje splošne in uvodne določbe: I. UVODNE DOLOČBE 1. člen (predmet) (1) S tem odlokom se sprejme Prostorski red občine Radovljica (v nadaljevanju PRO). (2) PRO se šteje za občinski prostorski načrt. (3) PRO je izdelala RRD, Regijska razvojna druţba d.o.o., iz Domţal, pod št. projekta 14/09. (4) Okoljsko poročilo za PRO z dodatkom za presojo sprejemljivosti je izdelal Marbo d.o.o. Bled, julija 2009 (dopolnjeno novembra 2009). 2. člen (namen) (1) PRO je podlaga za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v nadaljevanju OPPN). (2) PRO je podlaga za posege v prostor na območjih, ki se ne urejajo z drugimi izvedbenimi prostorskimi akti (razen na območjih načrtovanih OPPN, kjer se določajo pogoji, ki veljajo do njihovega sprejema).
    [Show full text]
  • 471 22 11; Telefaks: 471 Telefon: (01) 471 32 60; Faks: (01) 471 32 81; 29 78; [email protected] [email protected]
    REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO VOJKOVA 55, LJUBLJANA Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana telefon: 471 22 11; telefaks: 471 telefon: (01) 471 32 60; faks: (01) 471 32 81; 29 78; [email protected] www.sos112.si; [email protected] DNEVNI INFORMATIVNI BILTEN I. POMEMBNEJŠI DOGODKI S PODRO ČJA SISTEMA VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESRE ČAMI 13. APRILA 2008 Številka: 841-3/2008-109 Datum: 14. 4. 2008 Poplave zaradi mo čnih padavin, poplave vodotokov in morja Ob 0.37 je meteorna voda zalila klet stanovanjskega objekta na Cesti 27. aprila v Ljubljani. ljubljanski poklicni gasilci so iz črpali vodo iz kleti. Ob 6.35 je zaradi obilnih padavin voda poplavila cestiš če Pod jezom v Ljubljani. Posredovali so gasilci PGD Brdo in odprli ter o čistili zamašen meteorni jašek. Nesre če v cestnem prometu Ob 4.04 je na cesti Ajdovš čina-Selo, ob čina Ajdovš čina, prišlo do prometne nesre če v kateri je bila poškodovana ena oseba. Posredovali so gasilci GRC Ajdovš čina in reševalci ZD Ajdovš čina. Ob 6.33 osebno vozilo zapeljalo s cestiš ča in se prevrnilo na streho v naselju Jiršovci v ob čini Destrnik. Aktivirani so bili gasilci PGD Ptuj, s tehni čnim posegom rešili ukleš čeno osebo iz zvite plo čevine in postavili vozilo na kolesa. Poškodovano osebo so reševalci NMP Ptuj prepeljali na zdravljenje v ptujsko bolnišnico. Ob 8.32 so ljubljanski poklicni gasilci posredovali po prometni nesre či na vzhodni ljubljanski obvoznici v Ljubljani. Med razcepom Zadobrova in izvozom na Zaloško cesto so reševalcem nudili pomo č pri oskrbi poškodovanega voznika osebnega vozila ter na vozilu odklopili baterijo.
    [Show full text]
  • Letno Poročilo O Oskrbi S Pitno Vodo V Občinah Bled In
    L E T N O P O R O Č I L O O OSKRBI S PITNO VODO V OBČINAH BLED IN GORJE ZA VODOVODE V UPRAVLJANJU IN VZDRŽEVANJU INFRASTRUKTURE BLED d.o.o. v letu 2020 Bled, marec 2021 Viri: - Mesečna poročila o meritvah in vrednotenjih NLZOH Kranj - Zapisnik o rezultatih vzorcev pitne vode z meritvami (mikrobiološka hitra testiranja) - Analize vzorcev Monitoringa pitne vode (https://is.mpv.si/) Pripravila: Strokovno-tehnična sodelavka: mag. Jožica Peljhan Vodja programa: Direktor: Štefan Korošec, univ.dipl.org. mag. Janez Resman 2 KAZALO 1. UVOD ................................................................................................................................................... 4 2. INTERNI NADZOR .............................................................................................................................. 8 2.1 VODOVOD RADOVNA ........................................................................................................... 8 2.2 VODOVOD BOHINJSKA BELA - ŽP ...................................................................................... 10 2.3 VODOVOD OBRNE ............................................................................................................... 11 2.4 VODOVOD KUPLJENIK ......................................................................................................... 12 2.5 VODOVOD ZATRNIK ........................................................................................................... 13 2.6 VODNI VIR ŽELEZNIŠKI .....................................................................................................
    [Show full text]
  • Prometnovarnostni-Načrt-OŠ-Staneta-Žagarja-Lipnica-3.Pdf
    Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica | Lipnica 12, 4245 Kropa | www.os-lipnica.si | telefon: 04 533 71 00 Podružnična šola Ovsiše | Ovsiše 56, 4244 Podnart | telefon: 04 533 00 10 PROMETNOVARNOSTNI NAČRT OSNOVNE ŠOLE STANETA ŽAGARJA LIPNICA ŠOLSKO LETO 2020/2021 Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica | Lipnica 12, 4245 Kropa | www.os-lipnica.si | telefon: 04 533 71 00 Podružnična šola Ovsiše | Ovsiše 56, 4244 Podnart | telefon: 04 533 00 10 UVOD Varna šolska pot je eden izmed pogojev za večjo varnost otrok v cestnem prometu. Prometna varnost učencev je predvsem skrb staršev ali zakonitih zastopnikov, ki morajo poskrbeti, da znajo njihovi otroci varno sodelovati v prometu. Dokler tega še ne zmorejo, pa jih morajo še spremljati ali jim zagotoviti spremstvo v prometu, tudi na šolskih poteh. Občina, šole, sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter drugi strokovni organi in organizacije pa smo dolžni poskrbeti za zagotavljanje pogojev za varno udeležbo otrok v prometu (varne prometne površine, izvajanje prometne vzgoje in drugih preventivnih dejavnosti, vzgojne akcije in pomoč pri prečkanju cest na najnevarnejših mestih na šolskih poteh). Načrt varnih šolskih poti poleg drugih podatkov, vsebuje tudi opis posameznega nevarnega mesta ter ustrezno ravnanje otrok in ostalih udeležencev v prometu. Načrt varnih šolskih poti mora biti obešen na vidnem mestu na šoli. Otroci so dnevno vključeni v promet. Srečujejo se s prednostmi in hkrati tudi z nevarnostmi sodobnega prometa. Do desetega leta še ne znajo in ne zmorejo samostojno sodelovati v prometu, saj promet doživljajo drugače kot odrasli. Njihova pozornost je zlahka preusmerjena in velikokrat jih premami kaj na drugi strani ulice, posledično pa pozabijo na vsa pravila.
    [Show full text]
  • Obćina Radovljica
    OB ČINA RADOVLJICA VERZIJA 02 Izvod št. 1 Naziv organa Datum Odgov. oseba Podpis Pripravil Ob čina Radovljica Ob činska uprava 4.4.2007 Marijan Ješe Objava osnutka na oglasni deski Pregledal Štab Civilne zaš čite Ob čine 16.5.2007 Marijan Ješe Radovljica Sprejel Župan Ob čine Radovljica 21.5.2007 Janko S. Stušek Maj 2007 Vsebina ocene je last ob čine, zato je prepovedano kakršnokoli kopiranje, vsak prenos tretjim osebam ali uporaba v nedogovorjene namene. Ocena ogroženosti Na podlagi 98. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre čami (Ur. l. RS št.: 64/94) smo izdelali oceno ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesre č v ob čini Radovljica v sestavi, ki jo je imenoval župan in sicer: − Anton Kapus, vodja projekta − Aleš Zupanc, poveljnik OŠ CZ Radovljica, član skupine − Metod Gaber, poveljnik ob činskih gasilskih enot, član skupine in − Niko Legat, član skupine Župan je dne, 17.8.2000 sprejel oceno ogroženosti za ob čino Radovljica, ki stopi v veljavo z dnevom podpisa. Ocena ogroženosti verzija 02 je bila skladno z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre čami (Uradni list RS, št. 64/94 in št.51/06) in Navodilom o pripravi ocen ogroženosti (Uradni list RS, št. 39/95); dopolnjena s podatki podjetij, ki posedujejo nevarne snovi ter analize nesre č v zadnjih šestih letih in ugotovitev štaba CZ ob čine Radovljice dopolnjena aprila 2007. Župan je dne 21.5.2007 sprejel dopolnjeno oceno ogroženosti, ki stopi v veljavo z dnevom podpisa. Janko S. Stušek l.r. Župan Radovljica, 21.5.2007 Številka: 840-1/2007-7 2 Ocena ogroženosti VSEBINA: Stran 1.
    [Show full text]
  • Case Study Slovenia
    TOWN Small and medium sized towns in their functional territorial context Applied Research 2013/1/23 Case Study Report | Slovenia Version 05/09/2013 ESPON 2013 1 This report presents the interim results of an Applied Research Project conducted within the framework of the ESPON 2013 Programme, partly financed by the European Regional Development Fund. The partnership behind the ESPON Programme consists of the EU Commission and the Member States of the EU27, plus Iceland, Liechtenstein, Norway and Switzerland. Each partner is represented in the ESPON Monitoring Committee. This report does not necessarily reflect the opinion of the members of the Monitoring Committee. Information on the ESPON Programme and projects can be found on www.espon.eu The web site provides the possibility to download and examine the most recent documents produced by finalised and ongoing ESPON projects. This basic report exists only in an electronic version. © ESPON & University of Leuven, 2013. Printing, reproduction or quotation is authorised provided the source is acknowledged and a copy is forwarded to the ESPON Coordination Unit in Luxembourg. List of authors Nataša Pichler-Milanović, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Samo Drobne, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Miha Konjar, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia © Institute UL-FGG d.o.o, Jamova 2, SI-1001 Ljubljana, Slovenia ESPON 2013 i Table of contents
    [Show full text]
  • Begunje V Starih Časopisih
    Begunje v starih časopisih 1050 – prva omemba vasi Begunje v virih Prve omembe gorenjskih vasi v pisnih virih. Srednji vek je od 11. do 15. stoletja v mnogih pogledih izoblikoval gorenjsko pokrajino ter njeno gospodarsko in druţbeno strukturo, ki se je ohranila več stoletij. Nastale so vasi z imeni, ki jih poznamo še danes. Po vaseh pa so nastajale enodruţinske kmetije, imenovane hube. Na Gorenjskem so najzgodnejši zapisi v pisnih virih po večini iz krajev s škofjeloškega in širšega radovljiškega območja; 1050 - Begunje. Vir: Prelepa Gorenjska Begunje v virih prvič lahko zasledimo leta 1050 kot posest briksenskega samostana. Vir: Begunjski zbornik 1050-ok. 1965 Begûn [. in villa Begûn . ] med 1050 in ok. 1065 (TK Briksen, f. 22, 22’; Redlich 1886, št. 137–138; GZS III, št. 164–165) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016) 1063-1068 Uegun [. in territorio Uegun dicto . ] med 1063 in 1068 (TK Briksen, f. 37’; UBKr I, št. 46; Redlich 1886, št. 183; GZS III, št. 227) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016) Ok. 1118 Vegen [. de Vegen . ] ok. 1118 prepis 18. stol. (ACU Bini, zvezek 32, f. 241; ACU Bini, zvezek 64, f. 56; Kos-Ţontar 1939, str. 243) Vir: SHT – Kranjska (zrc.sazu, 2016) 1185 – prva pisna omemba gradu kamen Grad in gospoščina je bila sprva v lasti Ortenburţanov, ki pa v njem niso prebivala, temveč so ga upravljali s pomočjo kastelanov ali gradnikov. Grad je bil pomembna postojanka, kajti varoval je staro tovorniško pot iz Bohinjskega kota in Zgornje Savske doline čez Prevalo proti Trţiču in hospicu v Podljubelju do Koroške. Vir: gradovislovenije.si 1263 – prva omemba gradu kamen v listini Najstarejši gradovi na Slovenskem.
    [Show full text]