PR51CKV1P1309B Krajinske Kakovosti
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
PR51CKV1P/01B 3.9-1 VSEBINA 3.9 KAKOVOST KRAJINE ..................................................................................... 3.9-2 3.9.1 Stanje okolja ............................................................................................. 3.9-2 3.9.2 Izhodišča za pripravo okoljskega poročila .......................................................... 3.9-3 3.9.2.1 Okoljski cilji plana ...................................................................................... 3.9-3 3.9.2.2 Uporabljeni kazalci stanja okolja .................................................................... 3.9-3 3.9.2.3 Merila vrednotenja in metode za ugotavljanje in vrednotenje vplivov ....................... 3.9-3 3.9.2.4 Zakonske podlage in druge osnove ................................................................... 3.9-4 3.9.3 Podatki o ugotovljenih vplivih plana ................................................................ 3.9-5 3.9.3.1 Opredelitev ugotovljenih vplivov..................................................................... 3.9-5 3.9.3.2 Presoja ugotovljenih vplivov glede na okoljske cilje plana ..................................... 3.9-7 3.9.4 Opis omilitvenih ukrepov .............................................................................. 3.9-8 3.9.5 Podatki o predvidenih ukrepih spremljanja stanja v času izvedbe plana .................. 3.9-10 3.9.6 Navedbe o izdelovalcih okoljskega poročila ..................................................... 3.9-10 KAZALO TABEL Tabela 3.9-1: Krajinske enote ...................................................................................... 3.9-2 Tabela 3.9-2: Razredi vplivov in kriteriji razvrstitve vplivov v posamezne razrede ...................... 3.9-4 Tabela 3.9-3: Vpliv na krajinske kakovosti med gradnjo ...................................................... 3.9-5 Tabela 3.9-4: Vpliv na krajinske kakovosti med obratovanjem .............................................. 3.9-7 Datoteka: PR51CKV1P1309B_Kakovost krajine Revizija: B Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevče Datum: oktober 2016 PR51CKV1P/01B 3.9-2 3.9 KAKOVOST KRAJINE 3.9.1 Stanje okolja Plinovod poteka po območju Ljubljansko - Kamniške kotline. Kotlina obsega centralni ravninski del Slovenije in sega od Goričan, Zbiljskega jezera do Bukovice, zajame del Tunjiškega gričevja do Kamnika na severu, na vzhodu se drži roba Zasavskega hribovja, na jugu pa se končuje z Ljubljanskim barjem. V nadaljevanju so opisani krajinski tipi, ki jih plinovod prečka. Krajinski tipi so povzeti po Regionalni razdelitvi krajinskih tipov v Sloveniji (Marušič, J. in sod., 1998). Tabela 3.9-1: Krajinske enote Najširša Širša krajin. Odsek plinovoda Krajinska podenota Krajinska enota krajin. enota enota Kozarje – Karolinski dvor , Ljubljana z Dobrunje - Vevče Ljubljanskim poljem Osrednje- Karolinski dvor - Malence Ljubljansko barje z Ljubljansko – Predalpske slovenska obrobjem Kamniška kotlina regije ravnina Malence – Dobrunje Gričevje na vzhodu (Golovec, Dobrunjski hrib) Ljubljanskega polja Ljubljansko - Kamniška kotlina (2.2.4) Ključne značilnosti: - ravnina, vodotoki, ravninski gozdovi, - intenzivna kmetijska raba, intenzivna poseljenost, - odprtost, slikovite kulise, - osrednji del Slovenije, - barje, osamelci, gradovi. Ljubljansko barje z obrobjem (2.2.4.08) 1-21 Naravna ohranjenost območja je visoka in se stopnjuje v depresijskih območjih, kjer se njivski svet z vedno drobnejšo parcelacijo postopno spreminja v travniški in ta v krajino logov. Obvodno rastje, ki spremlja melioracijske jarke in Ljubljanico, ter osamelci povečujejo pestrost in prostorski red območja. Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin: državni pomen. 1 Vrednostna ocena na lestvici od 1 do 5, 1 – najbolj ohranjeno, naravno in 5 - najmanj ohranjeno, najbolj raznaravljeno. Datoteka: PR51CKV1P1309B_Kakovost krajine Revizija: B Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevče Datum: oktober 2016 PR51CKV1P/01B 3.9-3 Ljubljana z Ljubljanskim poljem (2.2.4.06) 4 Homogenost mestne krajine je kontrast razpršeni poselitvi na robovih polja. Vmes je nekaj strnjenih kmetijskih površin. Na mestnem robu, ob starih jedrih spremljajočih naselij, je značilno gojenje različne zelenjave, kar je razlog za drobno parcelacijo. Naravna ohranjenost območja je nizka, nekdanji prostorski red spremenjen, harmoničnost krajine pada s stopnjo urbanizacije. Simbolne vrednosti naravnih prvin: lokalni pomen. Simbolne vrednosti kulturnih prvin: državni pomen. Gričevje na vzhodu Ljubljanskega polja (2.2.4.07) 2-3 Poselitev ostaja v drobnem merilu; visoka stopnja naravne ohranjenosti in tradicionalne kmetijske krajine. Ni izjemnih vrednosti. Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin: lokalni pomen. 3.9.2 Izhodišča za pripravo okoljskega poročila 3.9.2.1 Okoljski cilji plana Okoljski cilji plana so: • ohranjanje območij prepoznavnosti krajine, • ohranjanje prvin, ki prispevajo k prepoznavnosti ter ohranjanje krajinske pestrosti, in • ohranjanje krajinske slike. Osnovno izhodišče varstva kakovosti krajine je predvideni poseg v čim večji možni meri umeščati v obstoječe infrastrukturne koridorje in s tem čim manj posegati v gozd in višjo vegetacijo, kar terja dodatne poseke in odstranjevanje višjega rastlinja. Plinovod se mora v največji možni meri umikati zanimivim geomorfološkim pojavom. 3.9.2.2 Uporabljeni kazalci stanja okolja Kazalca stanja okolja: • območja in prvine prepoznavnosti krajine, • spremembe krajinske slike. 3.9.2.3 Merila vrednotenja in metode za ugotavljanje in vrednotenje vplivov Merila vrednotenja: • poseg na krajinska območja prepoznavnih značilnosti na nacionalni ravni, • poseg v prvine prepoznavnosti krajine, Datoteka: PR51CKV1P1309B_Kakovost krajine Revizija: B Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevče Datum: oktober 2016 PR51CKV1P/01B 3.9-4 • spremembe krajinske slike. Plinovod z opredeljenimi varnostnimi odmiki in pasovi pomeni, predvsem v območjih gozdov in v območjih razgibanega reliefa, prekinitev obstoječe strukture krajine. Tabela 3.9-2: Razredi vplivov in kriteriji razvrstitve vplivov v posamezne razrede razred vpliva kriteriji razvrstitve v razred vplivov A – ni vpliva oz. je pozitiven vpliv - ureditve v sklopu izvedbe plana so izven območja kakovostne krajine ali posameznih prvin prepoznavnosti krajine – negativnih posledic izvedbe plana ne bo; - plan bo na kakovost krajine vplival pozitivno – zmanjšal bo stopnjo ogroženosti posameznih krajinskih območij, prispeval bo k sanaciji in večji prepoznavnosti krajine. B - vpliv je nebistven - ureditve v sklopu izvedbe plana so v bližini območja kakovostne krajine, območje posega je v vidnem polju, toda poseg ne vpliva na spremembe prepoznavnih značilnosti krajine in na krajinsko sliko; - ureditve v sklopu plana se nahajajo na območjih kakovostne krajine ali na območjih posameznih prvin prepoznavnosti krajine, toda zaradi narave teh ureditev in lastnosti krajinskih območij niso prizadete značilnosti, na katerih temelji prepoznavnost krajine ali krajinska slika. C - vpliv je nebistven zaradi - ureditve v sklopu izvedbe plana posegajo v območja izvedbe omilitvenih ukrepov kakovostne krajine ali na krajinska območja prepoznavnih značilnosti ter na krajinsko sliko, vendar so možni in izvedljivi učinkoviti omilitvenimi ukrepi. D - vpliv je bistven - ureditve v sklopu izvedbe plana posegajo v območja kakovostne krajine ali na krajinska območja prepoznavnih značilnosti na način, da bistveno in dolgoročno zmanjšujejo kakovost krajine in krajinske slike. E - vpliv je uničujoč - ureditve v sklopu plana posegajo v območja kakovostne krajine ali na posamezne prvine prepoznavnosti krajine, na način, da je pričakovati njihovo izrazito razvrednotenje ali uničenje. X - ugotavljanje vpliva ni možno - ugotavljanje vpliva ni možno. 3.9.2.4 Zakonske podlage in druge osnove Za področje varstva krajine so smiselno upoštevane naslednje osnove: • Zakon o varstvu kulturne dediščine /ZVKD-1/, spremembe in dopolnitve zakona (Ur. l. RS, št. 16/08, 123/08 –ZVKD-1A, 8/11, 30/11 Odl.US: U-I-297/08-19, 90/12, 111/13, 32/16); Datoteka: PR51CKV1P1309B_Kakovost krajine Revizija: B Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevče Datum: oktober 2016 PR51CKV1P/01B 3.9-5 • Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt / (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/12); • Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor /ZUPUDPP/ (Ur.l. RS, št. 80/10, 106/10 – popravek, 57/12); • Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije, ( Ur. l. RS, št. 76/04); • Uredba o prostorskem redu Slovenije (Ur. l. RS, št. 122/04); • Evropska konvencija o krajini (Ur. l. RS, št. 19/03); • Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, metodološke osnove, Marušič J. in sod.,1998. 3.9.3 Podatki o ugotovljenih vplivih plana 3.9.3.1 Opredelitev ugotovljenih vplivov Med gradnjo Gradnja plinovoda terja odstranjevanje višjega rastlinja v delovnem pasu, zato je pri prehodu skozi gozd, skupine višje vegetacije, drevesne živice in grmišča vpliv na kakovost krajine dokaj opazen. Opazni so tudi posegi na območju reliefnih pojavov (ostanki starih strug, ježe). Gradbišče je v celoti vidno v odprti krajini, na travnikih in poljih. Manj moteče je na njivskih površinah, ki so tudi sicer zorane. Delovni pas skozi gozd je pri plinovodu dimenzije DN 300 mm širok do 17 m, na odprtih površinah pa 20 m. Gradbišče zaporne postaje - blok ventila je vključeno v delovni pas. Gradnja plinovoda poteka po odsekih. Največje gradbišče bo na območju širitve merilno regulacijske postaje