PR51CKV1P/01B 3.9-1

VSEBINA

3.9 KAKOVOST KRAJINE ...... 3.9-2 3.9.1 Stanje okolja ...... 3.9-2 3.9.2 Izhodišča za pripravo okoljskega poročila ...... 3.9-3 3.9.2.1 Okoljski cilji plana ...... 3.9-3 3.9.2.2 Uporabljeni kazalci stanja okolja ...... 3.9-3 3.9.2.3 Merila vrednotenja in metode za ugotavljanje in vrednotenje vplivov ...... 3.9-3 3.9.2.4 Zakonske podlage in druge osnove ...... 3.9-4 3.9.3 Podatki o ugotovljenih vplivih plana ...... 3.9-5 3.9.3.1 Opredelitev ugotovljenih vplivov...... 3.9-5 3.9.3.2 Presoja ugotovljenih vplivov glede na okoljske cilje plana ...... 3.9-7 3.9.4 Opis omilitvenih ukrepov ...... 3.9-8 3.9.5 Podatki o predvidenih ukrepih spremljanja stanja v času izvedbe plana ...... 3.9-10 3.9.6 Navedbe o izdelovalcih okoljskega poročila ...... 3.9-10

KAZALO TABEL

Tabela 3.9-1: Krajinske enote ...... 3.9-2 Tabela 3.9-2: Razredi vplivov in kriteriji razvrstitve vplivov v posamezne razrede ...... 3.9-4 Tabela 3.9-3: Vpliv na krajinske kakovosti med gradnjo ...... 3.9-5 Tabela 3.9-4: Vpliv na krajinske kakovosti med obratovanjem ...... 3.9-7

Datoteka: PR51CKV1P1309B_Kakovost krajine Revizija: B Objekt: Prenosni plinovod R51C - Vevče Datum: oktober 2016

PR51CKV1P/01B 3.9-2

3.9 KAKOVOST KRAJINE

3.9.1 Stanje okolja

Plinovod poteka po območju Ljubljansko - Kamniške kotline. Kotlina obsega centralni ravninski del Slovenije in sega od Goričan, Zbiljskega jezera do Bukovice, zajame del Tunjiškega gričevja do Kamnika na severu, na vzhodu se drži roba Zasavskega hribovja, na jugu pa se končuje z Ljubljanskim barjem.

V nadaljevanju so opisani krajinski tipi, ki jih plinovod prečka. Krajinski tipi so povzeti po Regionalni razdelitvi krajinskih tipov v Sloveniji (Marušič, J. in sod., 1998).

Tabela 3.9-1: Krajinske enote

Najširša Širša krajin. Odsek plinovoda Krajinska podenota Krajinska enota krajin. enota enota Kozarje – Karolinski dvor , z - Vevče Ljubljanskim poljem Osrednje- Karolinski dvor - Malence Ljubljansko barje z Ljubljansko – Predalpske slovenska obrobjem Kamniška kotlina regije ravnina Malence – Dobrunje Gričevje na vzhodu (Golovec, Dobrunjski hrib) Ljubljanskega polja

Ljubljansko - Kamniška kotlina (2.2.4) Ključne značilnosti: - ravnina, vodotoki, ravninski gozdovi, - intenzivna kmetijska raba, intenzivna poseljenost, - odprtost, slikovite kulise, - osrednji del Slovenije, - barje, osamelci, gradovi.

Ljubljansko barje z obrobjem (2.2.4.08) 1-21 Naravna ohranjenost območja je visoka in se stopnjuje v depresijskih območjih, kjer se njivski svet z vedno drobnejšo parcelacijo postopno spreminja v travniški in ta v krajino logov. Obvodno rastje, ki spremlja melioracijske jarke in Ljubljanico, ter osamelci povečujejo pestrost in prostorski red območja. Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin: državni pomen.

1 Vrednostna ocena na lestvici od 1 do 5, 1 – najbolj ohranjeno, naravno in 5 - najmanj ohranjeno, najbolj raznaravljeno.

Datoteka: PR51CKV1P1309B_Kakovost krajine Revizija: B Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevče Datum: oktober 2016

PR51CKV1P/01B 3.9-3

Ljubljana z Ljubljanskim poljem (2.2.4.06) 4 Homogenost mestne krajine je kontrast razpršeni poselitvi na robovih polja. Vmes je nekaj strnjenih kmetijskih površin. Na mestnem robu, ob starih jedrih spremljajočih naselij, je značilno gojenje različne zelenjave, kar je razlog za drobno parcelacijo. Naravna ohranjenost območja je nizka, nekdanji prostorski red spremenjen, harmoničnost krajine pada s stopnjo urbanizacije. Simbolne vrednosti naravnih prvin: lokalni pomen. Simbolne vrednosti kulturnih prvin: državni pomen.

Gričevje na vzhodu Ljubljanskega polja (2.2.4.07) 2-3 Poselitev ostaja v drobnem merilu; visoka stopnja naravne ohranjenosti in tradicionalne kmetijske krajine. Ni izjemnih vrednosti. Simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin: lokalni pomen.

3.9.2 Izhodišča za pripravo okoljskega poročila

3.9.2.1 Okoljski cilji plana

Okoljski cilji plana so: • ohranjanje območij prepoznavnosti krajine, • ohranjanje prvin, ki prispevajo k prepoznavnosti ter ohranjanje krajinske pestrosti, in • ohranjanje krajinske slike.

Osnovno izhodišče varstva kakovosti krajine je predvideni poseg v čim večji možni meri umeščati v obstoječe infrastrukturne koridorje in s tem čim manj posegati v gozd in višjo vegetacijo, kar terja dodatne poseke in odstranjevanje višjega rastlinja. Plinovod se mora v največji možni meri umikati zanimivim geomorfološkim pojavom.

3.9.2.2 Uporabljeni kazalci stanja okolja

Kazalca stanja okolja: • območja in prvine prepoznavnosti krajine, • spremembe krajinske slike.

3.9.2.3 Merila vrednotenja in metode za ugotavljanje in vrednotenje vplivov

Merila vrednotenja: • poseg na krajinska območja prepoznavnih značilnosti na nacionalni ravni, • poseg v prvine prepoznavnosti krajine,

Datoteka: PR51CKV1P1309B_Kakovost krajine Revizija: B Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevče Datum: oktober 2016

PR51CKV1P/01B 3.9-4

• spremembe krajinske slike.

Plinovod z opredeljenimi varnostnimi odmiki in pasovi pomeni, predvsem v območjih gozdov in v območjih razgibanega reliefa, prekinitev obstoječe strukture krajine.

Tabela 3.9-2: Razredi vplivov in kriteriji razvrstitve vplivov v posamezne razrede

razred vpliva kriteriji razvrstitve v razred vplivov

A – ni vpliva oz. je pozitiven vpliv - ureditve v sklopu izvedbe plana so izven območja kakovostne krajine ali posameznih prvin prepoznavnosti krajine – negativnih posledic izvedbe plana ne bo; - plan bo na kakovost krajine vplival pozitivno – zmanjšal bo stopnjo ogroženosti posameznih krajinskih območij, prispeval bo k sanaciji in večji prepoznavnosti krajine. B - vpliv je nebistven - ureditve v sklopu izvedbe plana so v bližini območja kakovostne krajine, območje posega je v vidnem polju, toda poseg ne vpliva na spremembe prepoznavnih značilnosti krajine in na krajinsko sliko; - ureditve v sklopu plana se nahajajo na območjih kakovostne krajine ali na območjih posameznih prvin prepoznavnosti krajine, toda zaradi narave teh ureditev in lastnosti krajinskih območij niso prizadete značilnosti, na katerih temelji prepoznavnost krajine ali krajinska slika. C - vpliv je nebistven zaradi - ureditve v sklopu izvedbe plana posegajo v območja izvedbe omilitvenih ukrepov kakovostne krajine ali na krajinska območja prepoznavnih značilnosti ter na krajinsko sliko, vendar so možni in izvedljivi učinkoviti omilitvenimi ukrepi. D - vpliv je bistven - ureditve v sklopu izvedbe plana posegajo v območja kakovostne krajine ali na krajinska območja prepoznavnih značilnosti na način, da bistveno in dolgoročno zmanjšujejo kakovost krajine in krajinske slike. E - vpliv je uničujoč - ureditve v sklopu plana posegajo v območja kakovostne krajine ali na posamezne prvine prepoznavnosti krajine, na način, da je pričakovati njihovo izrazito razvrednotenje ali uničenje. X - ugotavljanje vpliva ni možno - ugotavljanje vpliva ni možno.

3.9.2.4 Zakonske podlage in druge osnove

Za področje varstva krajine so smiselno upoštevane naslednje osnove: • Zakon o varstvu kulturne dediščine /ZVKD-1/, spremembe in dopolnitve zakona (Ur. l. RS, št. 16/08, 123/08 –ZVKD-1A, 8/11, 30/11 Odl.US: U-I-297/08-19, 90/12, 111/13, 32/16);

Datoteka: PR51CKV1P1309B_Kakovost krajine Revizija: B Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevče Datum: oktober 2016

PR51CKV1P/01B 3.9-5

• Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt / (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/12); • Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor /ZUPUDPP/ (Ur.l. RS, št. 80/10, 106/10 – popravek, 57/12); • Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije, ( Ur. l. RS, št. 76/04); • Uredba o prostorskem redu Slovenije (Ur. l. RS, št. 122/04); • Evropska konvencija o krajini (Ur. l. RS, št. 19/03); • Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, metodološke osnove, Marušič J. in sod.,1998.

3.9.3 Podatki o ugotovljenih vplivih plana

3.9.3.1 Opredelitev ugotovljenih vplivov

Med gradnjo Gradnja plinovoda terja odstranjevanje višjega rastlinja v delovnem pasu, zato je pri prehodu skozi gozd, skupine višje vegetacije, drevesne živice in grmišča vpliv na kakovost krajine dokaj opazen. Opazni so tudi posegi na območju reliefnih pojavov (ostanki starih strug, ježe). Gradbišče je v celoti vidno v odprti krajini, na travnikih in poljih. Manj moteče je na njivskih površinah, ki so tudi sicer zorane. Delovni pas skozi gozd je pri plinovodu dimenzije DN 300 mm širok do 17 m, na odprtih površinah pa 20 m. Gradbišče zaporne postaje - blok ventila je vključeno v delovni pas. Gradnja plinovoda poteka po odsekih. Največje gradbišče bo na območju širitve merilno regulacijske postaje Kozarje, ki se bo v okviru delovnega pasu razprostiralo na površini ca. 0,8 ha. Gradbišče širitve MRP Kozarje bo zaradi zahtevnosti gradnje tudi najdlje časa aktivno.

Delovni pas plinovoda med gradnjo oz. gradbišče je načeloma najbolj moteče na območju izjemnih krajin, zaščitenih kulturnih krajin, krajinskih parkov in v bližini naselbinskih območij s poudarkom na zaščitenih naseljih ter v bližini območij gradov, cerkva, razglednih točk, vodotokov in vodnih teles. Obravnavani plinovod Kozarje - Vevče ne prečka izjemnih krajin, poteka pa po robu krajinskega parka in kulturne krajine Ljubljansko barje in prečka obvodno krajino vodotokov (Horjulka, Mali graben, in Iščica). Poteka tudi mimo številnih poselitvenih območij. Vpliv na krajinske kakovosti med gradnjo bo velik, vendar bo začasne narave, ker bodo gradbišča po končani gradnji sanirana.

Tabela 3.9-3: Vpliv na krajinske kakovosti med gradnjo

Krajinska podenota Odsek plinovoda Vpliv med gradnjo in ocena Kozarje – Karolinski Ljubljana z Ljubljan - Vidnost gradbišča plinovoda v odprti krajini in dvor, skim poljem (4) vidnost presek skozi višjo vegetacijo iz Dobrunje – pod ježo poselitvenih območij v okolici: Kozarij, Dolgega mosta, Sibirije, Dobrunj, Novega naselja in zaselka

Datoteka: PR51CKV1P1309B_Kakovost krajine Revizija: B Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevče Datum: oktober 2016

PR51CKV1P/01B 3.9-6

Krajinska podenota Odsek plinovoda Vpliv med gradnjo in ocena pod Ježo. Vidnost gradbišča širitve MRP Kozarje iz zaselka Razori. Karolinski dvor - Rudnik Ljubljansko barje z Vidna izpostavljenost gradbišča bo zelo moteča na obrobjem (1-2) območju kulturne krajine Ljubljanskega barja. Vidnost gradbišča plinovoda v odprti krajini in vidnost presek skozi višjo vegetacijo iz okoliških hiš in vrtičkov na barju ter z AC. Rudnik - Dobrunje Gričevje na vzhodu Vidnost gradbišča plinovoda - presek skozi gozdno Ljubljanskega polja vegetacijo na pobočju Golovca in Dobrunjskega (2-3) hriba iz AC in okoliških naselij.

Največji vpliv na krajinske kakovosti bo nastal zaradi preseke na Golovcu in Dobrunjskem hribu. Potrebni bodo omilitveni ukrepi – ponovna pogozditev delovnega pasu izven območja varnostnega pasu oz. pasu z omejitvijo druge rabe.

Območje Poti (PST) bo prečkano s podvrtavanjem, zato sama rekreacijska 'žila' ne bo neposredno motena, bodo pa z nje vidna gradbišča plinovoda v bližini, kar bo za uporabnike moteče. Večji vodotoki, ki jih bo plinovod prečkal, bodo podvrtani, s čimer bo ohranjena njihova struga in obvodna vegetacija, zato tu vpliva ne bo.

Na robu zaščitene kulturne krajine Ljubljansko barje je območje zaradi neposredne bližine avtoceste in rabe (neurejeni vrtički) vizualno degradirano, zato gradnja načeloma ne bo bistveno poslabšala krajinske slike. Zaradi vloge vizualne členitve in tudi zakrivanja nekaterih drugih infrastrukturnih objektov, ki jo ima obstoječa vegetacija (skupine dreves in grmovnic, živice, osamela drevesa, gozd), pa bodo na območju presek skozi višjo vegetacijo potrebni omilitveni ukrepi - zasaditve nove vegetacije.

Na lokaciji širitve MRP Kozarje bo gradbišče moteče zaradi bližine hiš v zaselku Razori. Gradbišče bo pred pogledi deloma zakrival obstoječi objekt na MRP Kozarje.

Med obratovanjem Neposredni vpliv plinovoda na kakovost krajine je viden v strukturi krajine, kjer je potek plinovoda v prostoru opazen. To je značilno za prehod plinovoda skozi območja, ki so strnjeno poraščena z višjim rastlinjem in predvsem skozi gozdove. V krajinski strukturi so bolj moteče daljše, ravne preseke z ostro začrtanimi robovi. Večji vpliv imajo preseke skozi gozd na pobočju, ki so v prostoru bolj vidne (z ravnice in z okoliških pobočij), še posebej, če potekajo po padnici. Preseke so načeloma široke 10 m oz. več, če gre za vzporeden potek z obstoječim plinovodom ali drugo infrastrukturo. Strukturne spremembe so opazne tudi v primeru prečkanja mikroreliefnih pojavov in njihovega preoblikovanje (regulacija, delno ali popolno zasutje). Pri poteku skozi odprto krajino (polja in travniki s posamičnim drevjem) plinovod ni opazen. Obravnavani plinovod R51C Kozarje - Vevče bo prečkal obvodno vegetacijo vodotokov Horjulščica, Mali graben, Ljubljanica in Iščica s podvrtavanjem, zato bo njihova obvodna vegetacija ohranjena in potek plinovoda tu ne bo opazen.

Datoteka: PR51CKV1P1309B_Kakovost krajine Revizija: B Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevče Datum: oktober 2016

PR51CKV1P/01B 3.9-7

Med obratovanjem bodo vidne preseke skozi višjo vegetacijo – predvsem na območju gozda na Golovcu in Dobrunjskem hribu. Preseka na pobočju Golovca je predvidena v neposredni bližini AC tunela, pred pogledi iz Sp. Rudnika jo bo zakrilo sosednje pobočje. Deloma bo vidna z južne AC, ker pa ne bo potekala v ravni črti in ne bo zelo dolga, ne bo izrazito moteča. Preseka na južnem pobočju Dobrunjskega hriba bo vidna le lokalno s ceste, ki poteka proti Orlam. Plinovodna preseka bo v nadaljevanju sledila slemenu Dobrunjskega hriba, zato bo vidna le iz zraka oz. zaznavna kot razširitev rekreacijskega koridorja z rekreacijske poti. Spust v dolino ob zahodnem robu Dobrunj bo viden z vzhodne obvoznice (AC), ker pa gre za krajši spust, ki ne bo v ravni črti, preseka ne bo zelo izrazito opazna. Vsekakor bo bistveno bolj vidna nekajkrat širša preseka visokonapetostnega daljnovoda RTP – RTP Vič, ki bo potekala v bližini.

Med obratovanjem so opazni nadzemni objekti na plinovodu: zaporna postaja BS1 Ljubljana - Rudnik in razširjena merilno regulacijska postaja Kozarje. Zaporna postaja je predvidena na lokaciji, ki jo pred pogledi z AC zakriva drevesna vegetacija ob AC, pri pogledih s Sp. Rudnika pa jo deloma zakriva skupina drevja ob lokalni cesti. Zaporna postaja bo vidna predvsem iz neposredne bližine. Potrebni bodo omilitveni ukrepi – ustrezna zasaditev ob postaji.

Merilno regulacijska postaja Kozarje bo razširjena proti jugovzhodu. Zaradi bližine naselja bodo potrebni bodo omilitveni ukrepi – ustrezna zasaditev ob postaji.

Tabela 3.9-4: Vpliv na krajinske kakovosti med obratovanjem

Odsek plinovodne Krajinska podenota Vpliv med obratovanjem trase in ocena Kozarje – Karolinski Ljubljana z Ljubljan - Vidnost MRP Kozar je iz zaselka Razori. dvor, Dobrunje – Pod skim poljem (4) ježo Karolinski dvor - Rudnik Ljubljansko barje z Preseke skozi ostanke živice na kmetijskih obrobjem (1-2) površinah ob AC. Rudnik - Dobrunje Gričevje na vzhodu Vidnost zaporne postaje BS1 pri Malencah . Vidnos t Ljubljanskega polja preseke skozi gozd na jugovzhodnem pobočju (2-3) Golovca in na severnem pobočju Dobrunjskega hriba.

3.9.3.2 Presoja ugotovljenih vplivov glede na okoljske cilje plana

Plinovod ne prečka izjemnih krajin, prečka pa rob dediščinske krajine in krajinskega parka Ljubljansko barje in gozdno krajino Golovca in Dobrunjskega hriba.

Vpliv v času gradnje Vpliv na kakovost krajine v času gradnje je ocenjen kot nebistven z omilitvenimi ukrepi (C).

Datoteka: PR51CKV1P1309B_Kakovost krajine Revizija: B Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevče Datum: oktober 2016

PR51CKV1P/01B 3.9-8

Vpliv v času obratovanja Vpliv na kakovost krajine med obratovanjem je ocenjen kot nebistven z omilitvenimi ukrepi (C).

3.9.4 Opis omilitvenih ukrepov

Omilitveni ukrepi pred in med gradnjo Načrt krajinske arhitekture Osnova za zasaditve na gozdnih območjih in v odprti krajini je načrt krajinske arhitekture. Za zmanjšanje vpliva na krajinske kakovosti je treba ob MRP Kozarje in zaporni postaji BS1 Ljubljana - Rudnik predvideti zasaditve z lesno vegetacijo ob upoštevanju lokalnih krajinskih značilnosti.

Oblikovanje nadzemnih objektov Nadzemni objekti morajo biti oblikovani tako, da ustrezajo tehnološkim pogojem in zahtevam. Hkrati mora biti posebna pozornost namenjena njihovi umestitvi v prostor in ustreznemu arhitekturnemu oblikovanju, ki mora upoštevati tehnološki značaj objektov ob hkratni usklajenosti z značilnostmi lokacije ter upoštevanjem vidne izpostavljenosti. Na zaporni postaji je treba svetleče elemente (ograja, cevi, ventili ipd.) pobarvati z nesvetlečimi maskirnimi barvami, da objekt pri pogledih iz okolice ne bo izstopal.

Časovna umestitev pripravljalnih in gradbenih del Čas del naj se v največji možni meri umesti v obdobje izven vegetacijske sezone, ko je obisk krajinskih območij oz. število opazovalcev najmanjše. V obdobju mirovanja vegetacije odstranjen vegetacijski pokrov in odgrnjena zemlja na gradbiščih manj vizualno izstopata iz okolice.

Priprava delovnega pasu v gozdu Sečnja v koridorju delovnega pasu plinovoda naj se izvede selektivno tako, da se v največji možni meri ohrani vitalna srednje velika in velika drevesa. Rob presek naj bo valovit ter višinsko in horizontalno razčlenjen. Treba je preprečiti vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti.

Ravnanje s tlemi med gradnjo Odgrnjeno zemljo: živico in mrtvico je treba odlagati ločeno in jo vračati v enakem vrstnem redu. Odgrnjene zemlje ni dovoljeno stiskati, da se ohrani njena plodnost. Nasipi zemlje ne smejo biti višji od 1,5 m. Odvečen odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip.

Datoteka: PR51CKV1P1309B_Kakovost krajine Revizija: B Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevče Datum: oktober 2016

PR51CKV1P/01B 3.9-9

Preprečevanje vnosa invazivnih rastlin Za preprečevanje vnosa tujerodnih invazivnih rastlin gradbišč ni dovoljeno sanirati z zemeljskim substratom pripeljanim od drugod, ampak se za sanacijo uporablja le zemlja odgrnjena na lokaciji gradbišča. Na območju gradbišč, ki so locirana sredi strnjenih gozdov, je treba organizirati pranje delovnih vozil oz. strojev pred vstopom na gradbišče, da se prepreči razširjanje invazivnih rastlin.

Čiščenje gradbišča Po končani gradnji se mora odstraniti ves odvečen material z gradbišč in sanirati poškodbe na drevju.

Zatravitve Po končani gradnji je treba vse travniške površine, ki so bile poškodovane med gradnjo, ponovno zatraviti. Pri presekah skozi višjo vegetacijo je smiselna zatravitev pasu širine 10 m, ki se bo kosil med obratovanjem. Omilitveni ukrep je del običajnih ukrepov za sanacijo gradbišča na plinovodu.

Pogozditve na območju gozdov Na območju delovnega pasu na gozdnih površinah se izven varnostnega pasu (5 m od osi plinovoda levo in desno do roba delovnega pasu) predvidi pogozditev vseh v času gradnje poškodovanih gozdnih površin. Pas od 2,5 m do 5 m levo in desno od osi plinovoda se prepusti plodonosnim rastlinskim vrstam z namenom izboljšanja prehrambenih pogojev prostoživečih živali. Nove gozdne robove se zasadi z uporabo avtohtonih grmovnic in nižjih drevesnih vrst s široko ekološko amplitudo in veliko obnovitveno sposobnostjo. Na vidno manj izpostavljenih predelih je predvidena manj gosta zasaditev, ki tvori vegetacijski okvir in definira mejo vzdrževanja med obratovanjem. Zapolnitev tega vegetacijskega okvira je predvidena s spontano zarastjo – z nasemenitvijo iz okoliškega gozda (naravna sukcesija). Na bolj izpostavljenih pobočjih (pobočje Golovca ob AC in severno pobočje Dobrunjskega hriba pri Dobrunjah) je predvidena gostejša zasaditev za čimprejšnjo obnovo oz. vzpostavitev gozdnega pokrova.

Zasaditve na območju drevesnih in grmovnih živic Pri prečkanju živic, ki predstavljajo pretežno linijski element, se poseganju vanje v največji možni meri izogibamo oz. naj se posekajo le v širini, ki ni bistveno večja od širine varnostnega pasu, kjer bodo trajno odstranjene tudi med obratovanjem plinovoda. Zaradi izgub drevesnih in grmovnih živic, ki bodo posledica trajne zasedbe s plinovodom, bo treba le te zaradi njihove vloge v krajini nadomestiti. Za zasaditev se uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne vrste.

Čas sajenja vegetacije po končani gradnji Najprimernejše obdobje za sajenje vegetacije v gozdu in v odprti krajini, ki zagotavlja najboljše prijetje sadik oz. najmanjši propad, je jeseni oz. zgodaj spomladi. Pri sajenju sadik v kontejnerjih je načeloma možna zasaditev skozi celo leto, razen v obdobju, ko je zemlja zmrznjena, in v času največje suše.

Datoteka: PR51CKV1P1309B_Kakovost krajine Revizija: B Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevče Datum: oktober 2016

PR51CKV1P/01B 3.9-10

Omilitveni ukrepi med obratovanjem Širina preseke Širina preseke skozi višjo (lesno) vegetacijo, ki se vzdržuje v zatravljeni obliki s košnjo, v gozdovih s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami ter na območju živic ne sme presegati 5 m (2 x 2,5 m na vsako stran osi). Širina preseke v ostalih gozdovih ne sme presegati 10 m (2 x 5 m) merjeno od debla do debla.

Vzdrževanje zasaditev Za zmanjšanje vpliva na krajinske kakovosti je treba ob razširjeni MRP Kozarje in zaporni postaji BS1 vzdrževati zasaditve z višjo vegetacijo ob upoštevanju lokalnih krajinskih značilnosti.

Odstranjevanje invazivnih rastlin V primeru, da se v varovalnem pasu plinovoda naselijo invazivne rastline, jih je treba redno odstranjevati.

Omilitveni ukrepi so izvedljivi. K izvedbi omilitvenih ukrepov so zavezani pripravljavci in izdelovalci prostorskih aktov in izdelovalci projektne dokumentacije ter investitor in izvajalci del.

3.9.5 Podatki o predvidenih ukrepih spremljanja stanja v času izvedbe plana

V fazi gradnje priporočamo za posege na območju gozdov in živic v odprti krajini nadzor gozdarja in krajinskega arhitekta.

V obdobju dveh let po končani gradnji je potreben monitoring sanacijskih zasaditev in nadomestitev sadik, ki so v tem obdobju propadle.

3.9.6 Navedbe o izdelovalcih okoljskega poročila

Helena Lap, univ.dipl.inž.kraj.arh.

Datoteka: PR51CKV1P1309B_Kakovost krajine Revizija: B Objekt: Prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevče Datum: oktober 2016