OB ČINA SEMI Č OB ČINSKI SVET Štefanov trg 9 8333 SEMI Č Gradivo za 26. sejo ob činskega sveta v juliju 2010 – k 6. to čki dnevnega reda

Zadeva: Potrditev uradnih pre čiš čenih besedil

1. Statut Ob čine Semi č – uradno pre čiš čeno besedilo

Številka: 007-02/2006-21

Na podlagi 97. člena Poslovnika Ob činskega sveta Ob čine Semi č (Ur. l. RS, št. 107/2006, 112/2006, 45/2010) je Ob činski svet Ob čine Semi č na ___ redni seji dne ______potrdil uradno pre čiš čeno besedilo Statuta Ob čine Semi č, ki obsega:

- Statut Ob čine Semi č (Ur. l. RS, 107/2006) - Popravek Statuta Ob čine Semi č (Ur. l. RS, št. 112/2006) - Spremembe in dopolnitve Statuta Ob čine Semi č (Ur. l. RS, št. 45/2010)

STATUT OB ČINE SEMI Č uradno pre čiš čeno besedilo

I. SPLOŠNE DOLO ČBE

1. člen Ob čina Semi č (v nadaljevanju: ob čina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na obmo čju naslednjih naselij: Blatnik pri Črmošnjicah, Brezje pri Rožnem Dolu, Brezje pri Vinjem Vrhu, Brezova Reber, Brezovica pri Črmošnjicah, Brstovec, Cerovec pri Črešnjevcu, Črešnjevec pri Semi ču, Črmošnjice, Gaber pri Črmošnjicah, Gornje Laze, Gradnik, Hrib pri Cerovcu, Hrib pri Rožnem Dolu, Kal, Komarna vas, Krupa, Krvav čji Vrh, Lipovec, Maline pri Štrekljevcu, Mašelj, Moverna vas, Nestoplja vas, Omota, Oskoršnica, Osojnik, Planina, Podreber, Potoki, Prapro če, Praprot, Preloge, Pribišje, Pugled, Rožni Dol, Sela pri Vr čicah, Semi č, Sodji Vrh, Sovinek, Sredgora, Srednja vas, Starihov Vrh, Stranska vas pri Semi ču, Štrekljevec, Trebnji Vrh, Vinji Vrh pri Semi ču, Vr čice.

Sedež ob čine je v Semi ču, Štefanov trg 9.

Ob čina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.

Ob čino predstavlja in zastopa župan.

Obmo čje, ime in sedež ob čine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga dolo ča zakon.

Obmo čja in imena naselij v ob čini se v skladu z zakonom spremenijo z ob činskim odlokom.

2. člen Ob čina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni.

Ob čine lahko opravljajo posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva.

3. člen Osebe, ki imajo na obmo čju ob čine stalno prebivališ če, so ob čani.

Ob čani odlo čajo o lokalnih javnih zadevah po organih ob čine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.

1

Ob čani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih ob čanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.

Na osnovi odlo čitve organov ob čine se lahko v posamezne oblike odlo čanja vklju čijo tudi osebe, ki imajo v ob čini za časno prebivališ če in osebe, ki so lastniki zemljiš č in drugih nepremi čnin na obmo čju ob čine.

4. člen Ob čina pri uresni čevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi ob činami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.

Ob čina samostojno odlo ča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti na na čin in po postopku, predpisanem v zakonu.

Ob čina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

Ob čina sodeluje z drugimi ob činami po na čelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.

Ob čina se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v združenja.

5. člen Praznik ob čine je 28. oktober, dan ustanovitve prve belokranjske čete.

Ob čina ima svoj pe čat. Pe čat je okrogle oblike z navedbo imena in sedeža ob čine. V sredini pe čata je grb ob čine.

Simbola ob čine sta grb in zastava, ki simbolizirata ob čino kot samoupravno lokalno skupnost. Oba simbola in njuno uporabo ureja Odlok o grbu in zastavi Ob čine Semi č.

Za prispevek k razvoju ob čine podeljuje ob čina zaslužnim ob čanom, organizacijam in drugim ob činska priznanja in nagrade, v skladu z Odlokom o priznanjih Ob čine Semi č.

II. NALOGE OB ČINE

6. člen Ob čina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), dolo čene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa:

1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: • sprejema statut in druge predpise ob čine, • sprejema prora čun in zaklju čni ra čun ob čine, • na črtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, • sprejema programe razvoja ob čine.

2. Upravlja ob činsko premoženje tako, da: • ureja na čin in pogoje upravljanja z ob činskim premoženjem, • pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, • sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremi čnin in premi čnin, • sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.

3. Omogo ča pogoje za gospodarski razvoj ob čine tako, da: • spremlja in analizira gospodarske rezultate v ob čini, • sprejema prostorske akte, ki omogo čajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v ob čini, • pospešuje gospodarski razvoj, • sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog ob čine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov , • z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih subjektov. 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za pove čanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: • v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, • sprejema dolgoročni in kratkoro čni stanovanjski program ob čine, • spremlja in analizira stanje na stanovanjskem podro čju ob čine, • spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v ob čini ter se vklju čuje v stanovanjski trg, • gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, • v skladu s predpisi omogo ča ob čanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, • sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike ob čanov.

5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: • zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom, • nadzira delovanje lokalnih javnih služb, • gradi in vzdržuje komunalne objekte in naprave.

6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da: • ustanovi vzgojno-izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, • v skladu z zakoni, ki urejajo to podro čje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finan čnih možnosti omogo ča izvajanje nadstandardnih programov, • sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, • z razli čnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo ob čanov, • ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj ob čine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.

7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da: • spremlja stanje na tem podro čju, • pristojnim organom in institucijam predlaga dolo čene ukrepe na tem podro čju, • sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami, • podeljuje denarne pomo či in simboli čne nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah ob čanov.

8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: • omogo ča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediš čino na svojem obmo čju, • dolo ča ob činski program športa, • zagotavlja splošno izobraževalno knjižni čno dejavnost, • z dotacijami spodbuja te dejavnosti, • sodeluje z društvi in jih vklju čuje v programe aktivnosti ob čine.

9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: • izvaja naloge, ki jih dolo čajo zakon, uredbe in drugi predpisi s podro čja varstva okolja, • spremlja stanje na tem podro čju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, • sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, • sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obveš ča o ugotovljenih nepravilnostih, • z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v ob čini.

10. Upravlja, gradi in vzdržuje: • lokalne javne ceste in druge javne poti, • površine za pešce in kolesarje, • igriš ča za šport in rekreacijo ter otroška igriš ča, • javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter • zagotavlja varnost v cestnem prometu na ob činskih cestah in ureja promet v ob čini.

11. Skrbi za požarno varnost in varnost ob čanov v primeru elementarnih in drugih nesre č tako, da v skladu z merili in normativi: • organizira reševalno pomo č v požarih, • organizira obveš čanje, alarmiranje, pomo č in reševanje za primere elementarnih in drugih nesre č, • zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesre čami, • zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesre č, • sodeluje z ob činskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaš čito ter spremlja njihovo delo, • opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesre čami.

12. Ureja javni red v ob čini tako, da: • sprejema ustrezne splošne akte, • dolo ča prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi ob čine, • ureja lokalni promet in dolo ča prometno ureditev, • organizira ob činsko redarstvo, • izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, • opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom druga če dolo čeno, • opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.

7. člen V okviru lokalnih zadev javnega pomena ob čina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: • ugotavljanje javnega interesa za uresni čevanje predkupnih pravic ob čine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremi čnin za potrebe ob čine, • dolo čanje namembnosti prostora, • gospodarjenje s stavbnimi zemljiš či in dolo čanje pogojev za njihovo uporabo, • evidenco ob činskih zemljiš č in drugega premoženja, • zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, • mrliško ogledno službo in • ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

8. člen Ob čina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statisti čno, eviden čno in analiti čno funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi podatkov mora ob čina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to podro čje.

III. ORGANI OB ČINE

1. Skupne dolo čbe

9. člen Organi ob čine so: • ob činski svet, • župan in • nadzorni odbor ob čine.

Ob čina ima volilno komisijo kot samostojni ob činski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti ob čine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.

Ob čina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge dolo ča zakon.

Volitve oziroma imenovanja organov ob čine oziroma članov ob činskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.

Člani ob činskega sveta, župan in podžupan so ob činski funkcionarji.

10. člen Ob čina ima ob činsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti ob čine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz ob činske pristojnosti.

Ob činska uprava odlo ča o upravnih stvareh iz ob činske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge ob činskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.

Ob činska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za ob činske organe.

Ob činsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi ob činske uprave, ki jih ustanovi ob činski svet z odlokom, s katerim dolo či tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno podro čje.

Ob činsko upravo vodi direktor ob činske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan.

Če ni v zakonu ali tem statutu druga če dolo čeno, lahko organi ob čine, ki delajo na sejah, sprejemajo odlo čitve, če je na seji navzo ča ve čina članov organa ob čine.

11. člen Delo organov ob čine je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveš čanjem javnosti o delu ob činskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov ob čine, z navzo čnostjo ob čanov in predstavnikov sredstev javnega obveš čanja na javnih sejah ob činskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odlo čanje ob činskih organov. Splošni akti ob čine se objavljajo v Uradnem listu RS in na spletni strani ob čine, www.semic.si.

Na čin zagotavljanja javnosti dela ob činskih organov, razloge in postopke izklju čitve javnosti s sej organov ob čine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom ob čine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, dolo čajo zakon, ta statut in poslovnik ob činskega sveta.

Ob čani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odlo čanje organov ob čine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.

2. Ob činski svet

12. člen Ob činski svet je najvišji organ odlo čanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

Ob činski svet šteje štirinajst članov, od tega enega predstavnika v ob čini naseljene romske skupnosti.

Člani ob činskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov ob činskega sveta se za čne s potekom mandata prejšnjih članov ob činskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega ob činskega sveta.

Do prve seje novoizvoljenega ob činskega sveta traja tudi: - mandatna doba članov ob činskega sveta, ki so izvoljeni na pred časnih volitvah po razpustitvi prejšnjega ob činskega sveta ali odstopu ve čine članov ob činskega sveta; - mandatna doba članov ob činskega sveta, ki so izvoljeni na pred časnih volitvah, če je bila ob čina ustanovljena po opravljenih rednih volitvah; - mandatna doba članov ob činskega sveta, ki so izvoljeni na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v ob činske svete.

Ob činski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih ve č kot polovica mandatov članov ob činskega sveta.

Prvo sejo ob činskega sveta skli če prejšnji župan najkasneje v 20. dneh po izvolitvi članov ob činskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10. dneh po drugem krogu volitev.

13. člen Volitve članov ob činskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.

Ob činski svet se voli po proporcionalnem sistemu v eni volilni enoti, predstavnik v ob čini naseljene romske skupnosti pa se voli po ve činskem na čelu.

O oblikovanju volilnih enot za volitve ob činskega sveta odlo či ob činski svet z odlokom.

14. člen Ob činski svet sprejema statut ob čine, poslovnik ob činskega sveta, odloke in druge predpise ob čine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se ti čejo koristi ob čine.

V okviru svojih pristojnosti ob činski svet predvsem: • sprejema prostorske plane in druge plane razvoja ob čine, • sprejema ob činski prora čun in zaklju čni ra čun, • ustanavlja organe ob činske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno podro čje, • v sodelovanju z ob činskimi sveti drugih ob čin ustanavlja skupne organe ob činske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, • nadzoruje delo župana in ob činske uprave glede izvajanja odlo čitev ob činskega sveta, • potrjuje mandate članov ob činskega sveta ter ugotavlja pred časno prenehanje mandata ob činskega funkcionarja, • imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi pred časno razrešitev člana nadzornega odbora, • imenuje in razrešuje člane komisij in odborov ob činskega sveta, • dolo či, kateri izmed članov ob činskega sveta bo za časno opravljal funkcijo župana, če temu pred časno preneha mandat, pa ne dolo či podžupana, ki bo za časno opravljal njegovo funkcijo ali če je razrešen, • odlo ča o pridobitvi in odtujitvi ob činskega premoženja, če z zakonom, s statutom ob čine ali z odlokom ni dolo čeno druga če, • odlo ča o najemu posojila in dajanju poroštva, • razpisuje referendum, • s svojim aktom, v skladu z zakonom, dolo ča višino sejnine članov ob činskega sveta in pla čila za opravljanje nalog članov drugih ob činskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, merila za dolo čitev pla če direktorjev javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter v soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna podro čja, dolo ča pla čne razrede za dolo čitev pla č ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov, agencij in javnih skladov, • dolo ča vrste lokalnih javnih služb in na čin izvajanja lokalnih javnih služb, • ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, • imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane drugih organov ob čine, ustanovljenih na podlagi zakona, • dolo či organizacijo in na čin izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami, katere sestavni del je tudi program varstva pred požari, • dolo či organizacijo ob činskega sveta ter na čin njegovega delovanja v vojni, • sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre čami in dolo či varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba, • lahko sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in zna čilnosti ter potrebe kraja dolo či podrobnejša merila za dolo čitev obratovalnega časa, • v okviru kadrovskega na črta dolo ča število in vrste delovnih mest za dolo čen čas v kabinetu župana , • odlo ča o drugih zadevah, ki jih dolo ča zakon in ta statut.

15. člen Člani ob činskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

Funkcija člana ob činskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornemu odboru, kot tudi ne z delom v ob činski upravi ali službi ožjega dela ob čine ter z drugimi funkcijami, za katere tako dolo ča zakon. Funkcija člana ob činskega sveta in podžupana tudi ni združljiva s funkcijo na čelnika upravne enote na obmo čju katere je ob čina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov ob čine.

Član ob činskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana ob činskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru pred časnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana ob činskega sveta.

16. člen Župan predstavlja ob činski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.

Za vodenje sej ob činskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana ob činskega sveta. Če je župan odsoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.

Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaš čeni član ob činskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši član ob činskega sveta.

Župan sklicuje seje ob činskega sveta v skladu z dolo čbami tega statuta in poslovnika ob činskega sveta ter glede na potrebe odlo čanja na ob činskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posami čnega pooblastila župana.

Župan mora sklicati sejo ob činskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov ob činskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo ob činski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane to čke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi to čkami.

Če seja ob činskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skli čejo člani ob činskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in ob činska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.

17. člen Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe ob činskega sveta ter pomo č pri pripravi in vodenju sej ob činskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja ob činska uprava.

18. člen Ob činski svet dela in odlo ča na sejah.

Dnevni red seje ob činskega sveta predlaga župan.

Vsak član ob činskega sveta lahko predlaga ob činskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen prora čuna in zaklju čnega ra čuna prora čuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu ob čine dolo čeno, da jih sprejme ob činski svet na predlog župana.

Župan mora predloge komisij in odborov ob činskega sveta ter predloge članov ob činskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je dolo čeno v poslovniku ob činskega sveta.

O sprejemu dnevnega reda odlo ča ob činski svet na za četku seje.

Na vsaki seji ob činskega sveta mora biti predvidena to čka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.

Za vsako sejo ob činskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom ob činskega sveta, predsedniku nadzornega odbora ob čine in direktorju ob činske uprave. O sklicu seje ob činskega sveta se obvesti javna ob čila.

Predsednik nadzornega odbora ob čine, predsedniki komisij in odborov ob činskega sveta ter direktor ob činske uprave so se dolžni udeležiti seje ob činskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov ob činskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega podro čja dela.

19. člen Ob činski svet veljavno sklepa, če je na seji navzo ča ve čina njegovih članov. Ob činski svet sprejema odlo čitve z ve čino opredeljenih glasov navzo čih članov, razen če zakon ali statut dolo ča druga čno ve čino.

Ob činski svet sprejema odlo čitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako dolo čeno z zakonom ali če tako sklene ob činski svet.

Na čin dela in odlo čanja, razmerja do drugih ob činskih organov ter druga vprašanja delovanja ob činskega sveta se dolo čijo s poslovnikom, ki ga sprejme ob činski svet z dvotretjinsko ve čino opredeljenih glasov navzo čih članov.

Odlo čitve ob činskega sveta izvršujeta župan in ob činska uprava.

Župan in direktor ob činske uprave o izvrševanju odlo čitev ob činskega sveta poro čata ob činskemu svetu najmanj enkrat letno.

20. člen Ob činski svet se lahko pred časno razpusti, če: - ne izvršuje odlo čb ustavnega sodiš ča, ki mu nalagajo z ustavo in zakonom skladno ravnanje - v letu, za katero ni bil sprejet prora čun, tudi za prihodnje leto ne sprejme v skladu z zakonom predloženega in pripravljenega prora čuna, ki bi lahko za čel veljati ob za četku leta - če se v posameznem koledarskem letu po najmanj trikratnem sklicu sploh ne sestane na sklep čni seji.

O razpustitvi ob činskega sveta odlo ča državni zbor na predlog vlade.

Pred časno prenehanje mandata člana ob činskega sveta ureja zakon.

Razlogi za prenehanje mandata člana ob činskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomo čne sodne odlo čbe ali pisnega obvestila o odlo čitvi člana ob činskega sveta.

Članu ob činskega sveta preneha mandat z dnem, ko ob činski svet na podlagi poro čila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata.

Ob činski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz petega odstavka tega člena.

Če član ob činskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu. Župan mora ob činski svet in ob činsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana ob činskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave.

Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana ob činskega sveta dolo ča zakon.

3. Župan

21. člen Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.

Mandatna doba župana traja štiri leta.

Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko ob činski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov ob činskega sveta na podlagi poro čila ob činske volilne komisije o izidu glasovanja za župana odlo či o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.

Kadar ob činski svet pritožbi iz prejšnjega odstavka ugodi, do dokon čne odlo čitve o izvolitvi župana teko če naloge iz pristojnosti župana opravlja najstarejši član ob činskega sveta.

Če ob činski svet pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature za župana oziroma kandidata, predstavnika kandidature oziroma predstavnika liste kandidatov za člane ob činskega sveta ne ugodi, lahko pritožnik vloži tožbo na upravno sodiš če, ki o njej meritorno odlo či v 30 dneh. O morebitni pritožbi odlo či vrhovno sodiš če v 30 dneh.

Do prve seje novoizvoljenega ob činskega sveta traja tudi: - mandatna doba župana, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po prenehanju mandata prejšnjemu županu pred potekom mandatne dobe; - mandatna doba župana, ki je izvoljen na pred časnih volitvah, če je bila ob čina ustanovljena po opravljenih rednih volitvah; - mandatna doba župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v ob činske svete.

Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odlo či, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odlo čitvi je župan dolžan obvestiti ob činski svet na prvi naslednji seji.

22. člen Župan predstavlja in zastopa ob čino.

Poleg tega župan predvsem:

• predlaga ob činskemu svetu v sprejem prora čun ob čine in zaklju čni ra čun prora čuna, odloke in druge akte iz pristojnosti ob činskega sveta, • izvršuje ob činski prora čun ter pooblaš ča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja ob činskega prora čuna, • skrbi za izvajanje splošnih aktov ob čine in drugih odlo čitev ob činskega sveta, • odlo ča o pridobitvi in odtujitvi premi čnega premoženja ter o pridobitvi nepremi čnega premoženja ob čine, če zakon ali predpis ob čine ne dolo ča druga če, • skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov ob čine, • predlaga ustanovitev organov ob činske uprave, dolo čitev njihovega delovnega podro čja in notranje organizacije, dolo či sistemizacijo delovnih mest v ob činski upravi, • imenuje in razrešuje direktorja ob činske uprave, predstojnike organov ob činske uprave in organov skupne ob činske uprave, • usmerja in nadzoruje delo ob činske uprave in organov skupne ob činske uprave, • opravlja druge naloge, ki jih dolo ča zakon in ta statut.

Župan v skladu z zakonom odlo ča tudi o na ob čino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.

23. člen Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaš čite in reševanja, predvsem pa:

• skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami in uresni čevanje zaš čitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesre č, • imenuje poveljnika in štab civilne zaš čite ob čine ter poverjenike za civilno zaš čito, • sprejme na črt zaš čite in reševanja, • vodi zaš čito, reševanje in pomo č, • dolo či organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaš čite, reševanja in pomo či in organizacije, ki morajo izdelati na črte zaš čite in reševanja, • ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na obmo čju ob čine, • sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se ob činski svet ne more sestati, • v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev, • predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaš čiti ter materialno dolžnost.

24. člen V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v ve čjem obsegu ogroženo življenje in premoženje ob čanov, pa se ob činski svet ne more pravo časno sestati, lahko župan sprejme za časne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev ob činskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

25. člen Župan lahko zadrži objavo splošnega akta ob čine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga ob činskemu svetu, da o njem ponovno odlo či na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če ob činski svet vztraja pri svoji odlo čitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodiš ču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

Župan zadrži izvajanje odlo čitve ob činskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom ob čine, in predlaga ob činskemu svetu, da o njej ponovno odlo či na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odlo čitve ob činskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odlo čitve. Če ob činski svet ponovno sprejme enako odlo čitev, lahko župan za čne postopek pri upravnem sodiš ču.

Če se odlo čitev ob činskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje ob čini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odlo čitve.

26. člen Za pomo č pri opravljanju nalog župana ima ob čina podžupana. Podžupana izmed članov ob činskega sveta imenuje in razrešuje župan.

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.

Podžupan nadomeš ča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeš čanja opravlja podžupan teko če naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.

Podžupan v primeru pred časnega prenehanja mandata župana za časno opravlja funkcijo župana do nastopa mandata novo izvoljenega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odlo čitve ob činskega sveta.

V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odlo či, da bo funkcijo opravljal poklicno.

27. člen Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomeš ča župana član ob činskega sveta, ki ga dolo či župan, če ga ne dolo či, pa najstarejši član ob činskega sveta. V času nadomeš čanja opravlja član ob činskega sveta teko če naloge iz pristojnosti župana.

28. člen Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za prou čevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.

29. člen Župana se lahko pred časno razreši, če ne izvršuje odlo čb ustavnega sodiš ča ali pravnomo čnih odlo čb sodiš ča, pristojnega za upravne spore, ki mu nalagajo z ustavo in zakonom skladno ravnanje.

Županu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno obvesti ob činski svet in ob činsko volilno komisijo. Županu preneha mandat tudi, ko ob činski svet na podlagi predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.

Ob činski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.

Ugotovitveni sklep posreduje ob činski svet predsedniku ob činske volilne komisije. Če županu preneha mandat ve č kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše ob činska volilna komisija nadomestne volitve.

Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana ob činskega sveta.

Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu pred časno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana ob činskega sveta.

4. Nadzorni odbor

30. člen Nadzorni odbor ob čine je najvišji organ nadzora javne porabe v ob čini.

Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: • opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, • nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev ob činskega prora čuna, • nadzoruje finan čno poslovanje uporabnikov prora čunskih sredstev.

Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja ob činskih organov, ob činske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in ob činskih skladov ter drugih porabnikov sredstev ob činskega prora čuna in pooblaš čenih oseb z ob činskimi javnimi sredstvi in ob činskim premoženjem ter ocenjuje u činkovitost in gospodarnost porabe ob činskih javnih sredstev.

31. člen Nadzorni odbor ima 3 člane. Člane nadzornega odbora imenuje ob činski svet izmed ob čanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finan čno-ra čunovodskega ali pravnega podro čja. Kandidate za člane nadzornega odbora ob čine predlaga ob činskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani ob činskega sveta, župan, podžupan, direktor ob činske uprave, javni uslužbenci ob činske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in ob činskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki ob činskih prora čunskih sredstev.

Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom ob činskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za pred časno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za pred časno prenehanje mandata člana ob činskega sveta. Razrešitev opravi ob činski svet na predlog nadzornega odbora.

32. člen Prvo sejo nadzornega odbora ob čine po imenovanju skli če župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzo čih ve čina članov.

Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.

Nadzorni odbor dela in sprejema odlo čitve na seji, na kateri je navzo čih ve čina članov nadzornega odbora, z ve čino glasov navzo čih članov.

Sedež nadzornega odbora je na sedežu ob čine v Semi ču, Štefanov trg 9 . Nadzorni odbor za seje uporablja prostore ob čine.

Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja pe čat ob čine.

33. člen Nadzorni odbor samostojno dolo ča svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finan čnega na črta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu.

Nadzorni odbor mora vsako prora čunsko leto izvesti nadzor: •prora čuna in zaklju čnega ra čuna prora čuna ob čine, • finan čnih na črtov in zaklju čnih ra čunov uporabnikov prora čunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih).

Nadzorni odbor lahko za čne postopek nadzora le, če je tak nadzor dolo čen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vklju čen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in ob činskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena. Nadzorni odbor mora posredovati letno poro čilo o svojem delu županu in ob činskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto.

Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in ob činskim svetom ter drugimi organi ob čine, organi

uporabnikov ob činskih prora čunskih sredstev in drugimi osebami.

Predsednik ali od njega pooblaš čen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje ob činskega sveta, ko obravnava predlog prora čuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo.

34. člen Na ob čini in pri ob činskih organih nadzorni odbor lahko opravlja neposredni nadzor.

Nadzorni odbor preverja finan čno poslovanje uporabnikov prora čunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poro čil in zaklju čnih ra čunov ter sklenjenih pogodb med ob čino in uporabnikom prora čunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije.

Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika prora čuna.

V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.

35. člen Nadzorni odbor izlo či člana nadzornega odbora iz nadzora in odlo čanja na seji v primeru, če so podane okoliš čine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

Šteje se, da so podane okoliš čine iz prejšnjega odstavka, če:

• je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaš čenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala, • je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaš čenca nadzorovane osebe, • če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.

Izlo čitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izlo čitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliš čine, na katere opira svojo zahtevo za izlo čitev. O izlo čitvi odlo či nadzorni odbor z ve čino glasov vseh članov.

36. člen Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je dolo čen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poro čila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poro čila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poro čilo o nadzoru.

Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poro čila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poro čila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skli če sejo najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka poro čila o nadzoru.

Osnutek poro čila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poro čila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme predlog poro čila o nadzoru.

Če predlog poro čila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poro čila o nadzoru dopolniti. Predlog poro čila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora.

37. člen Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi predlog poro čila o nadzoru najpozneje v roku osmih dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni, od prejema predloga poro čila o nadzoru vložiti ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odlo čiti v petnajstih dneh od prejema ugovora.

Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po odlo čitvi o ugovoru nadzorovane osebe sprejme nadzorni odbor poro čilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, ob činskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi ra čunskemu sodiš ču in pristojnemu ministrstvu.

38. člen

Obvezne sestavine poro čila nadzornega odbora dolo či minister, pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporo čila oziroma predlogi.

Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru.

V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.

Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, prora čunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posami čnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.

Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neu činkovito in /ali neuspešno. Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake u činke lahko dosegla pri manjših stroških.

Neu činkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla ve čje u činke.

Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresni čili cilji poslovanja nadzorovane osebe.

Priporo čila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, u činkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporo čili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje.

39. člen Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju ob čine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokon čnosti poro čila obvestiti pristojno ministrstvo in ra čunsko sodiš če.

V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

40. člen Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporo čila in predloge nadzornega odbora. Ob činski svet, župan in organi porabnikov ob činskih prora čunskih sredstev so dolžni obravnavati poro čila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporo čila in predloge nadzornega odbora.

Župan je dolžan nadzorni odbor teko če seznanjati s pomembnimi zakoni in drugimi predpisi ter akti ob čine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo (prora čun ob čine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in akt, ki dolo ča pla čni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je ob čina, in drugi) ter z za poslovanje ob čine pomembnimi odlo čitvami, in sicer z:

• zadolževanjem ob čine nad 125.000,00 EUR • na črtovanjem oziroma izvajanjem investicij nad 210.000,00 EUR • pridobitvijo, odtujitvijo ali zamenjavo stvarnega premoženja nad 125.000,00 EUR • naložbo denarnih sredstev, nakupom in prodajo vrednostnih papirjev in deležev nad 40.000,00 EUR • odpisi terjatev nad 2.100,00 EUR • ustanovitvijo javnega podjetja, javnega zavoda in drugega uporabnika ob činskih prora čunskih sredstev.

Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje ob činskega sveta ter ga obveš čati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti ob činskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja ob čine ali finan čno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila ob čina.

41. člen Nadzorni odbor mora županu in ob činskemu svetu predložiti pisno letno poro čilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poro čati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s podro čja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.

42. člen Delo nadzornega odbora je javno.

Nadzorni odbor lahko z ve čino glasov vseh svojih članov odlo či, da se javnost dela omeji ali izklju či, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom ob čine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.

Nadzorni odbor lahko z ve čino glasov vseh svojih članov odlo či, da se iz letnega poro čila o njegovem delu in posameznega poro čila o nadzoru, ki se javno objavi, izlo čijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega zna čaja, dolo ča kot razloge, zaradi katerih je mogo če zavrniti zahtevo za informacijo javnega zna čaja.

Na čin zagotavljanja javnosti dela in na čin omejitve javnosti dela nadzornega odbora dolo ča poslovnik.

Za obveš čanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.

43. člen Strokovno in administrativno pomo č za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.

Župan dolo či javnega uslužbenca v ob činski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehni čna dela nadzornega odbora.

Strokovno pomo č lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci, zaposleni v ob činski upravi, ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje ob činski svet. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa, ko se opira na poro čilo notranje revizijske službe.

44. člen Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v ob činskem prora čunu v posebni prora čunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega na črta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan dolo či skrbnika.

45. člen Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do pla čila za opravljanje dela v skladu s pravilnikom o pla čah in pla čilih za opravljanje funkcije ob činskih funkcionarjev in članov delovnih teles ob činskega sveta ter članov drugih ob činskih organov ter o povra čilih stroškov.

Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada pla čilo, ki se dolo či v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se pla čilo dolo či na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.

46. člen Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z ve čino glasov svojih članov.

5. Odbori in komisije ob činskega sveta 47. člen

Ob činski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Ob činski svet lahko ustanovi eno ali ve č komisij in odborov kot svoja stalna ali ob časna delovna telesa.

Organizacijo in delovno podro čje stalnih delovnih teles ob činskega sveta dolo ča poslovnik ob činskega sveta.

Ob časna delovna telesa ustanovi ob činski svet s sklepom, s katerim dolo či naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.

48. člen Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima tri člane, ki jih ob činski svet imenuje izmed svojih članov.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: • ob činskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa ob činskega sveta in druge organe, ki jih imenuje ob činski svet, • ob činskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v ob čini, • pripravlja predloge odlo čitev ob činskega sveta v zvezi s pla čami ter drugimi prejemki ob činskih funkcionarjev ter izvršuje odlo čitve ob činskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo pla če in druge prejemke ob činskih funkcionarjev, • obravnava druga vprašanja, ki mu jih dolo či ob činski svet.

49. člen Stalna delovna telesa ob činskega sveta so: • odbor za gospodarstvo in lokalni razvoj, ki ima predsednika in pet članov • odbor za družbene dejavnosti, ki ima predsednika in pet članov • statutarna komisija, ki ima predsednika in štiri člane.

Delovno podro čje in število članov posameznega delovnega telesa ob činskega sveta se dolo či s poslovnikom ob činskega sveta.

50. člen Predsednike in člane odborov in komisij imenuje ob činski svet izmed svojih članov in najve č polovico članov izmed drugih ob čanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Prvo sejo delovnega telesa skli če župan.

Članstvo v komisiji ali odboru ob činskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru ob čine ali z delom v ob činski upravi.

51. člen Komisije in odbori ob činskega sveta v okviru svojega delovnega podro čja v skladu s poslovnikom ob činskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo ob činskemu svetu mnenja in predloge.

Komisije in odbori ob činskega sveta lahko predlagajo ob činskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen prora čuna in zaklju čnega ra čuna prora čuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu ob čine dolo čeno, da jih sprejme ob činski svet na predlog župana.

52. člen Ob činski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa ob činskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov ob činskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles ob činskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje ob činskega sveta.

6. Ob činska uprava

53. člen Ob činska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih službe iz ob činske pristojnosti.

Notranjo organizacijo in delovno podro čje ob činske uprave dolo či ob činski svet na predlog župana z odlokom.

Sistemizacijo delovnih mest v ob činski upravi na predlog direktorja ob činske uprave dolo či župan.

54. člen

Ob činski svet lahko na predlog župana odlo či, da se z drugo ob čino ali z drugimi ob činami ustanovi skupna ob činska uprava.

Organizacija in delo skupne ob činske uprave se dolo či z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo ob činski sveti ob čin.

55. člen Organi ob čine odlo čajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.

Ob čina odlo ča s posami čnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

O upravnih stvareh iz ob činske pristojnosti odlo ča na prvi stopnji ob činska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom druga če dolo čeno.

O pritožbah zoper odlo čbe organa skupne ob činske uprave odlo ča župan ob čine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne dolo ča druga če.

56. člen Posami čne upravne akte iz pristojnosti ob činske uprave podpisuje direktor ob činske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaš čanje drugih uradnih oseb ob činske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odlo čanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odlo čanje v upravnih stvareh.

Osebe iz prejšnjega odstavka odlo čajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom druga če dolo čeno.

57. člen Direktor ob činske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade.

58. člen O upravnih stvareh iz ob činske izvirne pristojnosti lahko odlo ča samo uradna oseba, ki je pooblaš čena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odlo ča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.

59. člen O pritožbah zoper posami čne akte iz izvirne pristojnosti ob činske uprave odlo ča župan. Zoper odlo čitev župana je dopusten upravni spor.

O pritožbah zoper posami čne akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja ob činska uprava, odlo ča državni organ, določen z zakonom.

60. člen O izlo čitvi predstojnika organa ob činske uprave ali zaposlenega v ob činski upravi odlo ča direktor ob činske uprave, ki v tem primeru izlo čitve predstojnika o stvari tudi odlo či, če je predstojnik pooblaš čen za odlo čanje v upravnih stvareh.

O izlo čitvi direktorja ob činske uprave ali župana odlo ča ob činski svet, ki v primeru izlo čitve o stvari tudi odlo či.

7. Drugi organi ob čine

61. člen Organizacijo, delovno podro čje ter sestavo organov, ki jih mora ob čina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge ob čine na posameznih podro čjih javne uprave, dolo či župan oziroma ob činski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.

62. člen Ob čina ima poveljnika in štab civilne zaš čite ob čine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaš čite in drugih sil za zaš čito, reševanje in pomo č v skladu s sprejetimi na črti.

Poveljnik in poverjeniki za civilno zaš čito so za svoje delo odgovorni županu.

IV. NEPOSREDNO SODELOVANJE OB ČANOV PRI ODLO ČANJU V OB ČINI

63. člen Oblike neposrednega sodelovanja ob čanov pri odlo čanju v ob čini so: zbor ob čanov, referendum in ljudska iniciativa.

1. Zbor ob čanov

64. člen Ob čani na zboru ob čanov:

• obravnavajo pobude in predloge za spremembo obmo čja ob čine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, • obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi ob činami v širše samoupravne lokalne skupnosti, • obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov ob čine oziroma za spremembo njihovih obmo čij, • predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališ ča o spremembah obmo čij naselij, • imen naselij ter imen ulic, • opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, • imenujejo in razrešujejo člane (krajevnih, vaških in četrtnih) odborov, • dajejo predloge ob činskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja ob čine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, • oblikujejo stališ ča v zvezi z ve čjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališ č odpadkov in nevarnih stvari, • obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališ ča ter odlo čajo o zadevah, za katere je tako dolo čeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom ob čine ter o zadevah, za katere tako sklene ob činski svet ali župan.

Odlo čitve, predloge, pobude, stališ ča in mnenja zbora ob čanov so ob činski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni ob činski organ meni, da predlogov, pobud, stališ č, mnenj in odlo čitev zbora ob čanov ni mogo če upoštevati, je ob čanom dolžan na primeren na čin in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

65. člen Zbor ob čanov se lahko skli če za vso ob čino, za posamezno naselje ali zaselek. Zbor ob čanov skli če župan na lastno pobudo ali na pobudo ob činskega sveta.

Župan mora sklicati zbor ob čanov za vso ob čino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v ob čini.

Zahteva volivcev za sklic zbora ob čanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališ ča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vro či pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skli če zbor ob čanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

66. člen Sklic zbora ob čanov mora vsebovati obmo čje, za katerega se sklicuje zbor ob čanov, kraj in čas zbora ob čanov ter predlog dnevnega reda.

Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno obi čajen na čin. 67. člen Zbor ob čanov vodi župan ali od njega pooblaš čeni podžupan. Župan lahko zboru ob čanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.

Zbor ob čanov veljavno sprejema svoje odlo čitve, predloge, pobude, stališ ča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z obmo čja ob čine, za katero je zbor sklican. Odlo čitev zbora ob čanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. Javni uslužbenec ob činske uprave, ki ga dolo či direktor ob činske uprave, ugotovi sklep čnost zbora ob čanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odlo čitve ter vodi zapisnik o odlo čitvah zbora. Z zapisnikom zbora ob čanov direktor ob činske uprave seznani ob činski svet in župana ter ga na krajevno obi čajen na čin objavi.

2. Referendum o splošnem aktu ob čine

68. člen Ob čani lahko odlo čajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov ob čine, ki jih sprejema ob činski svet, razen o prora čunu in zaklju čnem ra čunu ob čine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo ob činski davki in druge dajatve.

Ob činski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana ob činskega sveta.

Ob činski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v ob čini in če tako dolo ča zakon ali statut ob čine.

69. člen Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član ob činskega sveta najkasneje v osmih dneh po sprejemu splošnega akta ob čine. Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta ob čine je treba ob činski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem, za vložitev zahteve za razpis referenduma.

Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odlo čitve o predlogu ali pobudi oziroma do odlo čitve na referendumu.

70. člen Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem ob čani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt ob čine ali njegove posamezne dolo čbe.

Če je splošni akt ob čine ali njegove posamezne dolo čbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.

Če je splošni akt ob čine ali njegove posamezne dolo čbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.

Odlo čitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt ob čine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne dolo čbe, zavezuje ob činski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.

71. člen Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu ob čine ali njegovih posameznih dolo čbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec ali politi čna stranka. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v ob čini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališ ča.

Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani ob činski svet in pobudo predloži županu. Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom ob čine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in ob činski svet.

Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odlo čitev župana preizkusi upravno sodiš če.

72. člen Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.

Župan dolo či obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.

Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.

Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v dolo čenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.

73. člen Ob činski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odlo čitve o predlogu župana ali ob činskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavnosodno presojo take zahteve.

Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.

Z aktom o razpisu referenduma dolo či ob činski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odlo čalo oziroma njegove dolo čbe, o katerih se bo odlo čalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odlo čalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.

Akt o razpisu referenduma se objavi na na čin, ki je s tem statutom dolo čen za objavo splošnih aktov ob čine. Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi ob činska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih ob čilih.

74. člen Pravico glasovati na referendumu imajo vsi ob čani, ki imajo pravico voliti člane ob činskega sveta.

Odlo čitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje ve čina volivcev, ki so glasovali.

75. člen Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odlo ča ob činska volilna komisija.

Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo dolo čbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje druga če urejeno.

Poro čilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje ob činska volilna komisija ob činskemu svetu ter ga objavi na na čin, ki je v statutu ob čine dolo čen za objavo splošnih aktov ob čine.

3. Svetovalni referendum

76. člen Ob činski svet lahko pred odlo čanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. Svetovalni referendum se razpiše za vso ob čino ali za njen del.

Svetovalni referendum se izvede v skladu z dolo čbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu ob čine. Odlo čitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje ob činskih organov.

4. Drugi referendumi

77. člen Ob čani lahko odlo čajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako dolo ča zakon.

Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z dolo čbami tega statuta, če z zakonom, ki dolo ča in ureja referendum, ni druga če dolo čeno.

5. Ljudska iniciativa

78. člen Najmanj pet odstotkov volivcev v ob čini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odlo čitve iz pristojnosti ob činskega sveta oziroma drugih ob činskih organov.

Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo dolo čbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu ob čine.

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta ob čine ali drugo odlo čitev ob činskega sveta, mora ob činski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odlo čiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.

Če se zahteva nanaša na odlo čitve drugih ob činskih organov, morajo ti o njej odlo čiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.

79. člen Sredstva za neposredno sodelovanje ob čanov pri odlo čanju v ob čini na zborih ob čanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v ob činskem prora čunu.

V. OB ČINSKE JAVNE SLUŽBE

80. člen Ob čina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama dolo či, in javnih služb, za katere je tako dolo čeno z zakonom.

Opravljanje javnih služb zagotavlja ob čina: • neposredno v okviru ob činske uprave, • z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, • z dajanjem koncesij, • z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

81. člen Na podro čju družbenih dejavnosti zagotavlja ob čina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: • osnovnošolsko izobraževanje, • predšolska vzgoja in varstvo otrok, • osnovno zdravstvo in lekarna, • pomo č družini na domu, • knjižni čarstvo.

Ob čina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih podro čjih, zlasti na podro čju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.

82. člen Ob čina lahko skupaj z drugimi ob činami zaradi gospodarnega in u činkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe.

83. člen Na podro čju gospodarskih javnih služb ob čina zagotavlja: • oskrbo s pitno vodo, • odvajanje in čiš čenje komunalne in padavinske odpadne vode, • zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, • odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, • urejanje in čiš čenje javnih površin, • urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin, • vzdrževanje ob činskih javnih cest, • in na drugih podro čjih, če tako dolo ča zakon.

84. člen Ob čina lahko dolo či kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij ob čine.

85. člen Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo ob činske javne službe, ustanavlja ob čina z odlokom ob upoštevanju pogojev, dolo čenih z zakonom.

86. člen Ob čina lahko zaradi gospodarnega in u činkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi ob činami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje ob činskih javnih služb.

87. člen Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za obmo čje dveh ali ve č ob čin, ob činski sveti ob čin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani ob čin ustanoviteljic.

V aktu o ustanovitvi skupnega organa se dolo čijo njegove naloge, organizacija dela in na čin sprejemanja odlo čitev, na čin financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.

88. člen Ob čina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.

VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OB ČINE

89. člen Premoženje ob čine sestavljajo nepremi čne in premi čne stvari v lasti ob čine, denarna sredstva in pravice.

Ob čina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

Za odlo čanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja ob čine je pristojen ob činski svet. Ob činski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje ob činskega finan čnega in stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj.

Odprodaja ali zamenjava nepremi čnin in premi čnin v lasti ob čine se izvede po postopku in na na čin, ki ga dolo ča zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.

Za neodpla čno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje ob činskega sveta, če bi takšno premoženje povzro čilo ve čje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost ob čine. 90. člen Ob čina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

Ob čina je pod pogoji, dolo čenimi z zakonom upravi čena do sredstev finan čne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega prora čuna.

91. člen Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki ob čine so zajeti v prora čunu ob čine, ki ga sprejme ob činski svet po postopku, dolo čenem v poslovniku ob činskega sveta.

Ob činski svet mora sprejeti prora čun ob čine v roku, ki omogo ča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.

Za pripravo in predložitev prora čuna ob čine ob činskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.

Predlogi za pove čanje izdatkov prora čuna morajo vsebovati predlog za pove čanje prejemkov prora čuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer pove čani izdatki ne smejo biti v breme prora čunske rezerve, splošne prora čunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.

92. člen Prora čun ob čine sestavljajo splošni del, posebni del in na črt razvojnih programov.

Splošni del prora čuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, ra čun finan čnih terjatev in naložb ter ra čun financiranja.

Posebni del prora čuna sestavljajo finan čni na črti neposrednih uporabnikov prora čuna ob čine.

Na črt razvojnih programov sestavljajo letni na črti razvojnih programov neposrednih uporabnikov prora čuna ob čine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoro čnega na črtovanja.

93. člen Za izvrševanje prora čuna je odgovoren župan.

V okviru izvrševanja prora čuna ima župan pooblastila, dolo čena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o prora čunu ob čine ali drugim splošnim aktom ob čine.

Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finan čnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.

Župan je odredbodajalec za sredstva prora čuna. Za izvrševanje prora čuna ob čine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence ob činske uprave.

Župan poro ča ob činskemu svetu o izvrševanju prora čuna v mesecu juliju. Poro čilo mora vsebovati podatke in informacije, dolo čene z zakonom.

94. člen Prora čun ob čine se sprejme skupaj z odlokom o prora čunu ob čine. Rebalans prora čuna pa skupaj z odlokom o spremembi (rebalansu) prora čuna.

Odlok o prora čunu ob čine dolo ča ukrepe za zagotavljanje likvidnosti prora čuna, prerazporejanje sredstev, za časno zadržanje izvrševanja prora čuna, ukrepe za zagotavljanje prora čunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje prora čuna.

V odloku o prora čunu se dolo či obseg zadolževanja prora čuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih dolo ča zakon.

Rebalans prora čuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti prora čuna ob čine.

95. člen Če prora čun ob čine ni sprejet pred za četkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine za časno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega prora čuna in za iste namene.

Župan sprejme sklep o za časnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja najve č tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom ob činskega sveta podaljša še za tri mesece.

96. člen Sredstva prora čuna ob čine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, dolo čeni s prora čunom.

97. člen Prora čunskih sredstev ni mogo če prerazporejati, razen pod pogoji in na na čin, dolo čen z zakonom ali odlokom o prora čunu ob čine.

Če po sprejemu prora čuna nastanejo nove obveznosti prora čuna zaradi spremenjenih dolo čb zakona ali drugega predpisa, dolo či župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen.

Če se med letom spremeni delovno podro čje prora čunskega uporabnika, župan sorazmerno pove ča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik prora čuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v prora čunsko rezervo.

Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poro čati ob činskemu svetu v mesecu juliju.

98. člen Po preteku leta, za katero je bil sprejet prora čun, pripravi župan predlog zaklju čnega ra čuna prora čuna in ga predloži ob činskemu svetu v sprejem.

O sprejetju zaklju čnega ra čuna prora čuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu.

99. člen Ob čina se lahko dolgoro čno zadolži za investicije, ki jih sprejme ob činski svet, v skladu s pogoji, dolo čenimi z zakonom.

100. člen Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je ob čina, se smejo zadolževati le s soglasjem ob čine. O soglasju odlo ča župan.

O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je ob čina, odlo ča na predlog župana ob činski svet.

101. člen Finan čno poslovanje ob čine izvršuje finan čna služba v okviru ob činske uprave ali skupnega organa ob činske uprave.

Opravljanje posameznih nalog finan čne službe ali notranjega finan čnega nadzora sme župan naro čiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.

102. člen Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan ob čine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naro čanje.

VII. SPLOŠNI IN POSAMI ČNI AKTI OB ČINE

1. Splošni akti ob čine

103. člen Splošni akti ob čine so statut, poslovnik ob činskega sveta, odloki in pravilniki.

Ob činski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge na črte razvoja ob čine, ob činski prora čun in zaklju čni ra čun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.

Kadar ne odlo či z drugim aktom, sprejme ob činski svet sklep, ki je lahko splošni ali posami čni akt.

Postopek za sprejem splošnih aktov ob čine ureja poslovnik ob činskega sveta.

104. člen Statut je temeljni splošni akt ob čine, ki ga sprejme ob činski svet z dvotretjinsko ve čino glasov vseh članov ob činskega sveta.

Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.

105. člen S poslovnikom, ki ga sprejme ob činski svet z dvotretjinsko ve čino glasov navzo čih članov, se uredi organizacija in na čin dela ob činskega sveta ter uresni čevanje pravic in dolžnosti članov ob činskega sveta.

106. člen Z odlokom ureja ob čina na splošen na čin zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe ob činske uprave in dolo ča na čin njihovega dela ter ustanavlja javne službe.

Z odlokom ureja ob čina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako dolo čeno z zakonom.

107. člen S pravilnikom se raz členijo posamezne dolo čbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.

108. člen Statut, odloki in drugi predpisi ob čine morajo biti objavljeni v Uradnem listu RS in pri čnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih druga če dolo čeno.

V uradnem listu RS se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako dolo či ob činski svet.

2. Posami čni akti ob čine

109. člen Posami čni akti ob čine so odlo čbe in sklepi.

S posami čnimi akti - sklepom ali odlo čbo - odlo ča ob čina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

110. člen O pritožbah zoper posami čne akte, ki jih izdajo organi ob činske uprave v upravnem postopku, odlo ča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom druga če dolo čeno.

O pritožbah zoper posami čne akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odlo ča državni organ, ki ga dolo či zakon.

O zakonitosti dokon čnih posami čnih aktov ob činskih organov odlo ča v upravnem sporu pristojno sodiš če.

VIII. VARSTVO OB ČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI

111. člen Ob činski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice ob čine.

112. člen Ob činski svet ali župan lahko za čneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti ob čine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga ob čina posega v njeno pristojnost.

113. člen Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokon čnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi ob čine. Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je ob čina obveš čena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odlo ča na podlagi predpisov ob čine. Ta organ mora pisno obvestiti o za četku upravnega postopka v osmih dneh.

114. člen Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi ob čine, dolo čene z ustavo in zakoni.

115. člen Delovna telesa so dolžna za potrebe ob činskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajo čih se predpisov, ki se ti čejo koristi ob čine. Na tej podlagi oblikuje ob činski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.

IX. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA

116. člen Vsako ministrstvo na svojem podro čju nadzoruje zakonitost splošnih in posami čnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, ob činski svet in pooblaš čeni javni uslužbenci ob činske uprave.

Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov ob čin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveš čanje in strokovno pomo č organom ob čin.

V zadevah, ki jih na organe ob čine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.

X. PREHODNE IN KON ČNE DOLO ČBE

117. člen Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Ob čine Semi č (Ur. l. RS, št. 24/03).

Ob činski svet mora v šestih mesecih po uveljavitvi tega statuta uskladiti vsebino Odloka o organizaciji in delovnem podro čju Ob činske uprave Ob čine Semi č (Ur. l. RS, št. 55/99 in 100/03).

Ta statut za čne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.

Spremembe in dopolnitve statuta Ob čine Semi č (Ur. l. RS, št. 45/2010) vsebujejo naslednji prehodno in kon čno dolo čbo:

PREHODNA DOLO ČBA 21. člen Dolo čba 6. člena in tretjega odstavka 9. člena teh sprememb in dopolnitev statuta Ob čine Semi č, se za čne uporabljati po prvih rednih volitvah po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev statuta, razen v delu drugega odstavka 6. člena, s katerim je črtano besedilo "in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti", ki se za čne uporabljati z uveljavitvijo teh sprememb in dopolnitev.

KON ČNA DOLO ČBA 22. člen Spremembe in dopolnitve Statuta za čnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Številka: Datum: Ob činski svet Ob čine Semi č Ivan Bukovec, župan

2. Poslovnik Ob činskega sveta Ob čine Semi č – uradno pre čiš čeno besedilo

Številka: 007-03/2006-16

Na podlagi 97. člena Poslovnika Ob činskega sveta Ob čine Semi č (Ur. l. RS, št. 107/2006, 112/2006, 45/2010) je Ob činski svet Ob čine Semi č na ___ redni seji dne ______potrdil uradno pre čiš čeno besedilo Poslovnika Ob činskega sveta Ob čine Semi č, ki obsega:

- Poslovnik Ob činskega sveta Ob čine Semi č (Ur. l. RS, 107/2006) - Popravek Poslovnika Ob činskega sveta Ob čine Semi č (Ur. l. RS, št. 112/2006) - Spremembe in dopolnitve Poslovnika Ob činskega sveta Ob čine Semi č (Ur. l. RS, št. 45/2010)

POSLOVNIK OB ČINSKEGA SVETA OB ČINE SEMI Č uradno pre čiš čeno besedilo

I. SPLOŠNE DOLO ČBE

1. člen Ta poslovnik ureja organizacijo in na čin dela ob činskega sveta ter na čin uresni čevanja pravic in dolžnosti članov ob činskega sveta (v nadaljevanju: člani).

2. člen Dolo čbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles ob činskega sveta in njihovih članov. Na čin dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.

3. člen Ob činski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.

4. člen Delo ob činskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.

Javnost dela se lahko omeji ali izklju či, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom ob čine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.

Na čin zagotavljanja javnosti dela in na čin omejitve javnosti dela ob činskega sveta in njegovih delovnih teles dolo ča ta poslovnik.

5. člen Ob činski svet dela na rednih, in izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah.

Redno sejo ob činskega sveta skli če župan najmanj štirikrat na leto. Izredne seje se sklicujejo po dolo čilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. Dopisne seje se sklicujejo po dolo čbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. Slavnostne seje lahko se sklicujejo ob ob činskem prazniku in drugih posebnih priložnostih.

6. člen Ob činski svet predstavlja župan oziroma županja (v nadaljevanju: župan), delovno telo ob činskega sveta pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v nadaljevanju: predsednik).

7. člen Ob činski svet uporablja pe čat ob čine, ki je dolo čen s statutom ob čine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime ob činskega organa “ OB ČINSKI SVET”.

Ob činski svet uporablja pe čat na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odlo čitvah ter na dopisih.

Pe čat ob činskega sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa ob činskega sveta. Pe čat ob činskega sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor ob činske uprave.

II. KONSTITUIRANJE OB ČINSKEGA SVETA

8. člen Ob činski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih ve č kot polovica mandatov članov sveta.

Prvo sejo novoizvoljenega ob činskega sveta skli če prejšnji župan praviloma 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega kroga volitev župana.

Zaradi priprave na prvo sejo skli če župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani ob činskega sveta.

8.a člen Obvezni dnevni red konstitutivne seje je:

1. Ugotovitev števila navzo čih novoizvoljenih članov 2. Poro čilo ob činske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana 3. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta 4. Poro čilo mandatne komisije in potrditev mandatov svetnikov 5. Poro čilo mandatne komisije in odlo čanje o pritožbah kandidatov za župana 6. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja

O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odlo ča.

9. člen Prvo sejo novoizvoljenega ob činskega sveta vodi najstarejši član ob činskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana dolo či ob činski svet.

Na prvi seji svet izmed navzo čih članov najprej imenuje tri člansko komisijo za potrditev mandatov članov ob činskega sveta in ugotovitev izvolitve župana. Člane komisije lahko predlaga vsak član ob činskega sveta. Ob činski svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih ob činski svet ne odlo ča.

Komisija na podlagi poro čila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane ob činskega sveta, predlaga ob činskemu svetu odlo čitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane ob činskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov ob činskega sveta.

Komisija na podlagi poro čila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga ob činskemu svetu tudi odlo čitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur.

10. člen Mandate članov ob činskega sveta potrdi svet na predlog komisije potem, ko dobi njeno poro čilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravi čenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.

Ob činski svet odlo či skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odlo ča posebej.

Član ob činskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je ob činski svet z odlo čitvijo o spornem mandatu odlo čil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.

Ob činski svet na podlagi poro čila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poro čila mandatne komisije posebej odlo či o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odlo čanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta.

11. člen Ko se ob činski svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani ob činskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom ob činskega sveta in županu pa preneha.

S prenehanjem mandata članov ob činskega sveta preneha članstvo v nadzornem odboru ob čine ter stalnih in ob časnih delovnih telesih ob činskega sveta.

12. člen Ko je ob činski svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v ob činskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, ter pripraviti poro čilo in morebitne predloge za imenovanje novih članov.

13. člen Ob činski svet potrdi mandat člana ob činskega sveta, ki nadomesti člana ob činskega sveta, ki mu pred časno preneha mandat, na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Član ob činskega sveta, katerega mandat se potrjuje, sme glasovati o potrditvi svojega mandata.

III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OB ČINSKEGA SVETA

14. člen Pravice in dolžnosti članov ob činskega sveta so dolo čene z zakonom, statutom ob čine in tem poslovnikom.

Člani ob činskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani ob činskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.

Član ob činskega sveta ima pravico: • predlagati ob činskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen prora čuna, zaklju čnega ra čuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu dolo čeno, da jih sprejme ob činski svet na predlog župana, • predlagati ob činskemu svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; • glasovati o predlogih splošnih aktov ob čine, drugih aktov in odlo čitev ob činskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; • sodelovati pri oblikovanju programa dela ob činskega sveta in dnevnih redov njegovih sej; • predlagati kandidate za člane ob činskih organov, delovnih teles ob činskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je ob čina oziroma, v katerih ima ob čina v skladu z zakonom svoje predstavnike.

Član ob činskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti, opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti ob činskega sveta in organizacij uporabnikov prora čunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.

Član ob činskega sveta ima pravico do povra čila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom ob činskega sveta do dela pla če za nepoklicno opravljanje funkcije ob činskega funkcionarja.

15. člen Član ob činskega sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.

Član ob činskega sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana ob činskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. 16. člen Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani ob činskega sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali ve č kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku.

Ob činski svet lahko odlo či, da imajo svetniške skupine pravico do povra čila materialnih stroškov v zvezi z delom s svojimi volivci.

17. člen Član ob činskega sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih ob činskih organov in ob činske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v ob činskem svetu in njegovih delovnih telesih.

Ob činski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov ob činskega sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član ob činskega sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. Član ob činskega sveta ima pravico županu ali direktorju ob činske uprave ob čine postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev dolo čenih vprašanj ali za sprejem dolo čenih ukrepov iz njune pristojnosti.

18. člen Član ob činskega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.

Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna to čka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov.

Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaš čeni podžupan oziroma član ob činskega sveta na to opozori in člana ob činskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.

Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati ve č kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne ve č kot 5 minut.

Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.

Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor ob činske uprave.

Če sta župan ali direktor ob činske uprave zadržana dolo čita kdo ju bo nadomeš čal in odgovarjal na vprašanja in pobude.

Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do za četka seje, ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov ob činskega sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma prou čitev, lahko župan ali direktor ob činske uprave oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji.

Župan ali direktor ob činske uprave oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom ob činskega sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji.

19. člen Če član ob činskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga ob činskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odlo či svet z glasovanjem.

Če svet odlo či, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.

20. člen Član ob činskega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.

Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do za četka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do za četka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogo če.

Članu ob činskega sveta, ki se ne udeleži redne seje ob činskega sveta, ne pripada del pla če za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja.

Če se član delovnega telesa iz neopravi čenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga ob činskemu svetu njegovo razrešitev.

IV. DELOVNO PODRO ČJE OB ČINSKEGA SVETA

21. člen Ob činski svet je najvišji organ odlo čanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

Ob činski svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo dolo ča na podlagi ustave in zakona statut ob čine.

V. SEJE OB ČINSKEGA SVETA

1. Sklicevanje sej, dnevni red, predsedovanje in udeležba na seji

22. člen Ob činski svet dela in odlo ča na sejah.

Seje ob činskega sveta sklicuje župan.

Župan sklicuje seje ob činskega sveta v skladu s programom dela sveta, po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev, dolo čenih s statutom ob čine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.

23. člen Vabilo za redno sejo ob činskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 10 dni pred dnem, dolo čenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odlo čanju o to čki dnevnega reda.

Vabilo za sejo ob činskega sveta se, poleg članom ob činskega sveta, pošlje tudi županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora ob čine in direktorju ob činske uprave, vodjem politi čnih strank in list, zastopanih v svetu ter predstavnikom medijev.

Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizi čni obliki na papirju, če tako s pisno izjavo naro či prejemnik, pa lahko tudi na disketi, zgoš čenki, drugem podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski pošti.

24. člen Izredna seja ob činskega sveta se skli če za obravnavanje in odlo čanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo 1/4 članov ob činskega sveta.

V zahtevi članov ob činskega sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj ob činski svet odlo ča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in ob činski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi.

Izredno sejo ob činskega sveta skli če župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedmih dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skli čejo člani ob činskega sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaš čeni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član ob činskega sveta, ki ga dolo čijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali.

Vabilo za izredno sejo ob činskega sveta z gradivom mora biti vro čeno članom ob činskega sveta najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 23. členom tega poslovnika in se objavi na spletni strani ob čine.

Če razmere terjajo druga če, se lahko izredna seja ob činskega sveta skli če v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Ob činski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če ob činski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skli če nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.

25. člen Kadar gre za posamezno nujno zadevo manjšega pomena, se lahko opravi dopisna seja ob činskega sveta. Dopisna seja se opravi na podlagi osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme, z osebnim telefonskim glasovanjem ali po elektronski pošti.

Dopisna seja je sklep čna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vro čitev potrdilo ve č kot polovica. Šteje se, da so osebno vro čitev potrdili člani, ki so glasovali.

Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je zanj glasovala ve čina članov ob činskega sveta, ki so glasovali.

O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, dolo čenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vro čitvi vabil članom ob činskega sveta oziroma ugotovitev, koliko članov ob činskega sveta je glasovalo.

25.a člen Slavnostne seje se lahko sklicujejo ob: – ob činskem prazniku Ob čine Semi č, – drugih posebnih priložnostih.

Slavnostno sejo skli če župan.

Svetniki ob činskega sveta za udeležbo na slavnostni seji niso upravi čeni do denarnega nadomestila sejnine.

26. člen Na seje ob činskega sveta se vabijo poro čevalci za posamezne to čke dnevnega reda, ki jih dolo či župan oziroma direktor ob činske uprave.

Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzo čnost je, glede na dnevni red seje, potrebna.

27. člen Predlog dnevnega reda seje ob činskega sveta pripravi župan.

Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne to čke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina.

V predlog dnevnega reda seje ob činskega sveta se lahko uvrstijo le to čke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so dolo čeni s tem poslovnikom.

Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.

O sprejemu dnevnega reda odlo ča ob činski svet na za četku seje.

Ob činski svet ne more odlo čiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališ ča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih dolo ča ta poslovnik.

28. člen Sejo ob činskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej ob činskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana ob činskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujo či).

Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujo či ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogo če, jo vodi najstarejši član ob činskega sveta.

Izredno sejo ob činskega sveta, ki jo skli čejo člani ob činskega sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član ob činskega sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali.

29. člen Seje ob činskega sveta so javne.

Javnost seje se zagotavlja z navzo čnostjo ob čanov in predstavnikov sredstev javnega obveš čanja na sejah ob činskega sveta.

Predstavnike sredstev javnega obveš čanja v ob čini in ob čane se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani ob čine ter na krajevno obi čajen na čin.

Predsedujo či mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja ob činskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo ob činskega sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno lo čen od prostora za člane ob činskega sveta.

Predsedujo či lahko na zahtevo predstavnika javnega obveš čanja dopusti zvo čno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi ob čana za snemanje posameznih delov seje odlo či ob činski svet. Če ob čan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveš čanja moti delo ob činskega sveta, ga predsedujo či najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela ob činskega sveta, pa ga odstrani iz prostora.

30. člen Župan predlaga ob činskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne to čke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega zna čaja.

Kadar ob činski svet sklene, da bo izklju čil javnost oziroma kako to čko dnevnega reda obravnaval brez navzo čnosti javnosti, odlo či, kdo je lahko poleg župana, predsedujo čega in članov ob činskega sveta navzo č na seji.

2. Potek seje

31. člen Ko predsedujo či za čne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov ob činskega sveta mu je sporo čil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.

Predsedujo či nato ugotovi, ali je ob činski svet sklep čen. Predsedujo či obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.

Na za četku seje lahko predsedujo či poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.

32. člen Preden ob činski svet dolo či dnevni red seje, odlo ča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.

Član ob činskega sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odlo či ob činski svet.

Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.

33. člen Ob činski svet na za četku seje dolo či dnevni red.

Pri dolo čanju dnevnega reda ob činski svet najprej odlo ča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.

Predlagatelj to čke dnevnega reda lahko to čko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik to čke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj to čke, svet o tem razpravlja in glasuje.

Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom ob činskega sveta izro čeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda ob činski svet razpravlja in glasuje.

Po sprejetih posameznih odlo čitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujo či na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.

34. člen Posamezne to čke dnevnega reda se obravnavajo po dolo čenem (sprejetem) vrstnem redu.

Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih to čk dnevnega reda.

35. člen Na za četku obravnave vsake to čke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo dolo či župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati najve č petnajst minut, če ni s tem poslovnikom druga če dolo čeno. Kadar ob činski svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaš čeni podžupan oziroma direktor ob činske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa ob činskega sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata najve č po deset minut.

Potem dobijo besedo člani ob činskega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja najve č sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne ve č kot petnajst minut.

Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napovedi replike ozna čeno razpravo, sicer jo lahko predsedujo či prepove. Replike smejo trajati najve č tri minute.

Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev iz črpan, predsedujo či vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute.

36. člen Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem te če razprava, h kateri je predsedujo či pozval.

Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekora či čas za razpravo, ga predsedujo či opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujo či lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odlo či ob činski svet brez razprave.

37. člen Članu ob činskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujo či besedo takoj, ko jo zahteva.

Nato poda predsedujo či pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odlo či ob činski svet o tem vprašanju brez razprave.

Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni to čna in je povzro čila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujo či besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati ve č kot pet minut.

38. člen Ko predsedujo či ugotovi, da ni ve č priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni to čki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odlo čitev ali stališ ča, se razprava o taki to čki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.

Predsedujo či lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaklju čeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujo či dolo či, kdaj se bo seja nadaljevala.

Predsedujo či prekine delo ob činskega sveta, če ugotovi, da seja ni ve č sklep čna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene ob činski svet. Če je delo ob činskega sveta prekinjeno zato, ker seja ni ve č sklep čna, sklep čnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujo či sejo kon ča.

39. člen Seje ob činskega sveta se ne sklicujejo pred sedemnajsto uro in morajo biti na črtovane tako, da praviloma ne trajajo ve č kot štiri ure.

Predsedujo či odredi petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.

Odmor lahko predsedujo či odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine članov ob činskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališ č, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja najve č trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne to čke najve č dvakrat.

Če kdo od upravi čencev predlaga dodatni odmor po iz črpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odlo či ob činski svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugi č.

40. člen Če ob činski svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni kon čal razprave ali če ni pogojev za odlo čanje, ali če ob činski svet o zadevi ne želi odlo čiti na isti seji, se razprava oziroma odlo čanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko ob činski svet odlo či, če časovno ni uspel obravnavati vseh to čk dnevnega reda.

Ko so vse to čke dnevnega reda iz črpane, ob činski svet kon ča sejo.

3. Vzdrževanje reda na seji

41. člen Za red na seji skrbi predsedujo či. Na seji ob činskega sveta ne sme nih če govoriti, dokler mu predsedujo či ne da besede.

Predsedujo či skrbi, da govornika nih če ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujo či.

42. člen Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujo či izre či naslednje ukrepe: • opomin • odvzem besede • odstranitev s seje ali z dela seje.

43. člen Opomin se lahko izre če članu ob činskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug na čin krši red na seji.

Odvzem besede se lahko izre če govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in dolo čbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in dolo čbe tega poslovnika.

Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izre če članu ob činskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogo ča delo ob činskega sveta.

Član ob činskega sveta oziroma govornik, ki mu je izre čen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.

44. člen Predsedujo či lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogo ča nemoten potek seje.

Če je red hudo kršen, lahko predsedujo či odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.

45. člen Če predsedujo či z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine.

4. Odlo čanje

46. člen Ob činski svet veljavno odlo ča, če je na seji navzo čih ve čina vseh članov ob činskega sveta.

Navzo čnost se ugotavlja na za četku seje, pred vsakim glasovanjem in na za četku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi.

Za sklep čnost je odlo čilna dejanska navzo čnost članov ob činskega sveta v sejni sobi.

Kadar je za sprejem odlo čitve potrebna dvotretjinska ve čina, svet veljavno odlo ča če je na seji navzo čih najmanj dve tretjini vseh članov ob činskega sveta.

47. člen Predlagana odlo čitev je na sklep čni seji ob činskega sveta sprejeta, če se je ve čina članov ob činskega sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odlo čitev dolo ča zakon.

48. člen Ob činski svet praviloma odlo ča z javnim glasovanjem.

S tajnim glasovanjem lahko ob činski svet odlo ča, če tako sklene pred odlo čanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina vseh članov ob činskega sveta.

49. člen Glasovanje se opravi po kon čani razpravi o predlogu, o katerem se odlo ča. Predsedujo či pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja.

Če član ob činskega sveta predlaga vsebino sklepa v zvezi z vsebino posamezne to čke dnevnega reda, je predsedujo či dolžan ta predlog sklepa dati na glasovanje

Član ob činskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas razen, če ta poslovnik ne dolo ča druga če. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati najve č dve minuti.

K glasovanju pozove predsedujo či člane ob činskega sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odlo čitve, po zaklju čenem opredeljevanju za sprejem odlo čitve pa še, da se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane odlo čitve. Vsak član glasuje o isti odlo čitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno.

Predsedujo či po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.

50. člen Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem.

Poimensko glasujejo člani ob činskega sveta, če svet tako odlo či na predlog predsedujo čega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta.

Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA«, »PROTI« ali »NE GLASUJEM«”. O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje.

51. člen Tajno se glasuje z glasovnicami.

Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tri članska komisija, ki jo vodi predsedujo či. Dva člana dolo či ob činski svet na predlog predsedujo čega. Administrativno-tehni čna opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor ob činske uprave ali javni uslužbenec ob činske uprave, ki ga dolo či direktor ob činske uprave.

Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov ob činskega sveta.

Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja ob činski svet.

Pred za četkom glasovanja dolo či predsedujo či čas glasovanja.

Komisija vro či glasovnice članom ob činskega sveta in sproti ozna či, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je dolo čen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.

Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odlo ča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI«pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«.

Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.

Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je ve č po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.

Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati, in najve č toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.

Ko član ob činskega sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.

52. člen Ko je glasovanje kon čano, komisija ugotovi izid glasovanja.

Poro čilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: - datumu in številki seje sveta, - predmetu glasovanja, - sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov, - številu razdeljenih glasovnic, - številu oddanih glasovnic, - številu neveljavnih glasovnic, - številu veljavnih glasovnic, - številu glasov »ZA« in število glasov »PROTI«oziroma pri glasovanju o kandidatih, - številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, - ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano ve čino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je imenovan.

Poro čilo o izidu glasovanja podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.

Predsedujo či takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji ob činskega sveta.

53. člen Če član ob činskega sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.

O ponovitvi glasovanja odlo či ob činski svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujo čega. O isti zadevi je mogo če glasovati najve č dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja

5. Zapisnik seje ob činskega sveta

54. člen O vsaki seji ob činskega sveta se piše zapisnik.

Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzo čnosti članov ob činskega sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov ob činskega sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in ob čanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.

Za zapisnik seje ob činskega sveta skrbi direktor ob činske uprave. Direktor ob činske uprave lahko za vodenje zapisnika seje ob činskega sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca ob činske uprave.

Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej ob činskega sveta. Vsak član ob činskega sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odlo či ob činski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.

Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujo či ob činskega sveta, ki je sejo vodil in direktor ob činske uprave oziroma pooblaš čeni javni uslužbenec ob činske uprave, ki je vodil zapisnik.

Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh ob čine ter na krajevno obi čajen na čin.

Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje ob činskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo ob činskega sveta in ne objavlja. Člane ob činskega sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujo či.

55. člen Potek seje ob činskega sveta se zvo čno, lahko pa tudi slikovno snema.

Zvo čni posnetek oziroma magnetogram seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s seje.

Član ob činskega sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujo čega, ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih ob činske uprave ob navzo čnosti pooblaš čenega javnega uslužbenca.

Vsakdo lahko zaprosi, da se del magnetograma, ki vsebuje informacijo javnega zna čaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaš čeni uradni osebi ob činske uprave, ki o zahtevi odlo či v skladu z zakonom.

56. člen Ravnanje z gradivom ob činskega sveta, ki je zaupne narave, dolo či ob činski svet na podlagi zakona s posebnim aktom.

Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov ob činskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo ob činskega sveta in njegovih delovnih teles se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva ob činske uprave.

57. člen Član ob činskega sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor ob činske uprave na podlagi pisne zahteve člana ob činskega sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano.

V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom ob činskega sveta.

6. Strokovna in administrativno tehni čna opravila za ob činski svet

58. člen Za strokovno in administrativno delo za ob činski svet in za delovna telesa ob činskega sveta je odgovoren direktor ob činske uprave.

Direktor ob činske uprave organizira strokovno in tehni čno pripravo gradiv za potrebe ob činskega sveta in dolo či zaposlenega v ob činski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo ob činskega sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v ob činski upravi dolo čeno posebno delovno mesto.

Za zapisnik ob činskega sveta in delovnih teles ob činskega sveta skrbi direktor ob činske uprave. Direktor ob činske uprave lahko za vodenje zapisnikov pooblasti druge javne uslužbence ob činske uprave.

7. Delovna telesa ob činskega sveta

59. člen Ob činski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: • ob činskemu svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles ob činskega sveta, ob činskih organov, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, • opravlja naloge v zvezi s prepre čevanjem korupcije, • ob činskemu svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v ob čini, ki so v pristojnosti ob činskega sveta, • pripravlja predloge odlo čitev ob činskega sveta v zvezi s pla čami ter drugimi prejemki ob činskih funkcionarjev, članov ob činskih organov in delovnih teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odlo čitve ob činskega sveta, • obravnava druga vprašanja, ki ji jih dolo či ob činski svet.

Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje ob činski svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana.

60. člen Ob činski svet ustanovi stalne ali ob časne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori ob činskega sveta v okviru svojega delovnega podro čja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti ob činskega sveta in dajejo ob činskemu svetu mnenja in predloge.

Komisije in odbori ob činskega sveta lahko predlagajo ob činskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen prora čuna in zaklju čnega ra čuna prora čuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu ob čine dolo čeno, da jih sprejme ob činski svet na predlog župana.

61. člen Stalna delovna telesa ob činskega sveta, ustanovljena s statutom ob čine, so naslednji odbori in komisija: • odbor za gospodarstvo in lokalni razvoj, • za družbene dejavnosti, • statutarna komisija.

62. člen Odbor za gospodarstvo in lokalni razvoj ima predsednika in 5 članov.

Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odlo čitev iz pristojnosti ob čine na podro čju gospodarstva (malega gospodarstva in obrti, kmetijstva, gostinstva in turizma), varstva okolja in gospodarskih javnih služb, ki so ob činskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in ob činskemu svetu poda stališ če s predlogom odlo čitve.

Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje en dan pred dnem, za katerega je sklicana redna seja ob činskega sveta ter svoje mnenje, stališ če in predlog pisno predložiti županu, predsedujo čemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do za četka obravnave predloga splošnega akta.

Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe lahko predlaga ob činskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem podro čju dela. 63. člen Odbor za družbene dejavnosti ima predsednika in 5 članov.

Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odlo čitev iz pristojnosti ob čine na podro čju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti, ki so ob činskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in ob činskemu svetu poda stališ če s predlogom odlo čitve.

Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje en dan pred dnem, za katerega je sklicana redna seja ob činskega sveta, ter svoje mnenje, stališ če in predlog pisno predložiti županu, predsedujo čemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do za četka obravnave predloga splošnega akta.

Odbor za družbene dejavnosti lahko predlaga ob činskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na podro čju negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti.

64. člen Statutarna komisija ob činskega sveta ima predsednika in štiri člane.

Komisija obravnava predlog statuta ob čine in poslovnika ob činskega sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih ob činski svet sprejema v obliki predpisov.

Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališ če glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom ob čine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti ob čine.

Komisija lahko predlaga ob činskemu svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta ob čine in poslovnika ob činskega sveta ter obvezno razlago dolo čb splošnih aktov ob čine.

Med dvema sejama ob činskega sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujo či ob činskega sveta, statutarna komisija razlaga poslovnik ob činskega sveta.

65. člen Ob časna delovna telesa ustanovi ob činski svet s sklepom, s katerim dolo či naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.

66. člen Člane odborov in komisij imenuje ob činski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in najve č polovico članov izmed drugih ob čanov, če ta poslovnik ne dolo ča druga če.

Predsednika odbora imenuje ob činski svet izmed svojih članov.

Prvo sejo odbora skli če župan.

Članstvo v komisiji ali odboru ob činskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru ob čine ali z delom v ob činski upravi.

67. člen Ob činski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora ob činskega sveta ali odbor v celoti na predlog najmanj četrtine članov ob činskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje ob činskega sveta.

68. člen Ob činski svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se dolo či njihova sestava in naloge.

69. člen Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališ ča in predloge v ob činskem svetu.

Seje delovnih teles se skli čejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu ob činskega sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje ob činskega sveta ali na zahtevo župana.

Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih.

Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odlo čitve, če je na seji navzo ča ve čina njegovih članov in je med navzo čimi člani ve čina tistih, ki so člani ob činskega sveta. Delovno telo sprejema svoje odlo čitve - mnenja, stališ ča in predloge z ve čino glasov navzo čih članov.

Glasovanje v delovnem telesu je javno.

Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo ob činskega sveta.

70. člen Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni javni uslužbenci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odlo čitev ob činskega sveta, ki jih dolo či predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.

VI. AKTI OB ČINSKEGA SVETA

1. Splošne dolo čbe

71. člen Ob činski svet sprejema statut ob čine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: • poslovnik o delu ob činskega sveta, • prora čun ob čine in zaklju čni račun, • planske in razvojne akte ob čine ter prostorske izvedbene akte, • odloke, • odredbe, • pravilnike, • navodila, • sklepe.

Ob činski svet sprejema tudi stališ ča, priporo čila, poro čila, obvezne razlage dolo čb statuta ob čine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom ob čine.

Vsebina splošnih aktov ob čine je dolo čena z zakonom in statutom ob čine.

72. člen Prora čun ob čine in zaklju čni ra čun prora čuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu tako dolo čeno, predlaga ob činskemu svetu v sprejem župan.

Komisije in odbori ob činskega sveta ter vsak član ob činskega sveta lahko predlagajo ob činskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka.

Najmanj pet odstotkov volivcev v ob čini lahko v skladu z zakonom in statutom ob čine zahteva od ob činskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta.

73. člen Akte, ki jih sprejema ob činski svet, podpisuje župan.

Izvirnike aktov ob činskega sveta se pe čati in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva ob činske uprave.

2. Postopek za sprejem odloka

74. člen Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov, obrazložitev in besedilo členov za katere se predlagajo spremembe.

Obrazložitev obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in na čela odloka ter oceno finan čnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.

Če je predlagatelj odloka delovno telo ob činskega sveta ali član ob činskega sveta, pošlje predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje ob činskega sveta.

75. člen Predlagatelj dolo či svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah ob činskega sveta.

Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah ob činskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.

76. člen Predlog odloka se pošlje članom ob činskega sveta 10 dni pred dnem, dolo čenim za sejo ob činskega sveta, na kateri bo obravnavan.

Ob činski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.

77. člen V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in na čelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.

Po kon čani obravnavi ob činski svet z ve čino opredeljenih glasov navzo čih članov sprejme stališ ča in predloge o odloku.

Če ob činski svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.

Po kon čani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu umika odlo či ob činski svet s sklepom.

Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko ob činski svet na predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka združita.

78. člen Pred za četkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren na čin upošteva stališ ča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne. 79. člen V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani ob činskega sveta in predlagatelji z amandmaji.

Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov ob činskega sveta k vsakemu predlogu odloka.

Amandma mora biti predložen članom ob činskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj 7 dni pred dnem, dolo čenim za sejo ob činskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh

članov ob činskega sveta.

Župan lahko predlaga amandma na amandma članov ob činskega sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno.

Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.

80. člen Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli ve čina članov ob činskega sveta, ki glasujejo.

O vsakem amandmaju se glasuje posebej.

81. člen Statut ob čine in poslovnik ob činskega sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za sprejemanje odloka.

Prora čun ob čine sprejema ob činski po postopku, dolo čenem s tem poslovnikom.

O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča ob činski svet na eni obravnavi, če zakon ne dolo ča druga če. 82. člen Ob činski svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaklju čiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih ob čine.

V primeru, da postopki niso zaklju čeni, ob činski svet v novi sestavi na predlog župana odlo či, o katerih predlogih za sprejem ob činskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere za čel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. Če predlagatelj ni ve č ob činski funkcionar, se predlog ne obravnava.

3. Hitri postopek za sprejem odlokov

83. člen Kadar to zahtevajo izredne potrebe ob čine ali naravne nesre če, lahko ob činski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema ob činski svet tudi obvezne razlage dolo čb splošnih aktov ob čine.

Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odlo či ob činski svet na za četku seje pri dolo čanju dnevnega reda.

Če ob činski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo dolo čbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka.

Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so dolo čeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.

Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. Pri hitrem postopku je mogo če predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.

4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov

84. člen Ob činski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odlo či, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak na čin, če gre: • za manj zahtevne spremembe in dopolnitve, • prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih dolo čb v skladu z zakonom, • uskladitve z zakonom, državnim prora čunom ali drugimi predpisi države oziroma ob čine, • spremembe in dopolnitve v zvezi z odlo čbami ustavnega sodiš ča,

Odlo čitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzo čih članov ob činskega sveta. Po kon čani prvi obravnavi lahko vsak član ob činskega sveta predlaga, da ob činski svet spremeni svojo odlo čitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odlo či ob činski svet takoj po vložitvi predloga.

V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.

85. člen Statut, odloki in drugi predpisi ob čine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga dolo či statut ob čine, in pri čnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih druga če dolo čeno.

V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako dolo či ob činski svet.

5. Postopek za sprejem prora čuna

86. člen S prora čunom ob čine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe ob čini.

Ob činski prora čun se sprejme za prora čunsko leto, ki se za čne in kon ča hkrati s prora čunskim letom za državni prora čun.

87. člen Predlog prora čuna ob čine mora župan predložiti ob činskemu svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega prora čuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog prora čuna najkasneje v 60 dneh po izvolitvi ob činskega sveta.

Župan pošlje vsem članom ob činskega sveta predlog prora čuna ob čine z vsemi sestavinami, ki jih dolo ča zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo ob činskega sveta, na kateri bo predlog prora čuna predstavljen in opravljena splošna razprava.

V okviru predstavitve predstavi župan ali pooblaš čeni javni uslužbenec ob činske uprave ob činskemu svetu: • temeljna izhodiš ča in predpostavke za pripravo predloga prora čuna, • na črtovane politike ob čine, • oceno bilance prihodkov in odhodkov, finan čnih terjatev in naložb ter ra čuna financiranja v prihodnjem letu ali dveh letih, • okvirni predlog obsega finan čnega na črta posameznega neposrednega uporabnika prora čuna v prihodnjem letu ali dveh letih in kadrovski na črt, • na črt razvojnih programov, • na črt nabav.

Po predstavitvi predloga prora čuna opravi ob činski svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna razprava.

Če ob činski svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališ ča in predloge ter naloži županu, da v roku sedmih dni predloži ob činskemu svetu popravljen predlog prora čuna z obrazložitvijo, kako so stališ ča in predlogi ob činskega sveta v njem upoštevani.

Če ob činski svet po ponovni obravnavi predloga prora čuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s stališ či in predlogi ob činskega sveta pošlje v javno razpravo župan.

88. člen Predlog prora čuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni.

V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog prora čuna tako, da sklep o javni razpravi in predlog prora čuna objavi na spletnih straneh ob čine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih ob čine.

Ob čina objavi na čin in rok za vlaganje pripomb in predlogov ob čanov k predlogu ob činskega prora čuna na svojih spletnih straneh in na krajevno obi čajen na čin.

89. člen V času javne razprave obravnavajo predlog prora čuna delovna telesa ob činskega sveta, sveti ožjih delov ob čine ter zainteresirana javnost.

Pripombe in predlogi k predlogu prora čuna se pošljejo županu.

Predsedniki delovnih teles ob činskega sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in predstavniki ob činske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog prora čuna ob čine.

90. člen Najkasneje v 30. dneh po kon čani javni razpravi o predlogu prora čuna pripravi župan dopolnjen predlog prora čuna ob čine in odlok o prora čunu ob čine ter skli če sejo ob činskega sveta, na kateri se bosta obravnavala.

Na dopolnjen predlog prora čuna in odlok o prora čunu ob čine lahko člani ob činskega sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje 7 dni pred sejo ob činskega sveta. Amandmaji se vložijo pri županu.

Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med prora čunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke prora čuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen.

91. člen Pred za četkom obravnave predloga prora čuna ob čine in odloka o prora čunu ob čine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles ob činskega sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni, ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga prora čuna.

V nadaljevanju župan poro ča ob činskemu svetu o prejetih amandmajih k predlogu prora čuna in odloku o prora čunu ob čine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poro čilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve prora čunskega ravnovesja.

Predsedujo či oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom ob činskega sveta.

Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj.

92. člen Ko je kon čano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je prora čun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog ob čine v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o prora čunu ob čine.

Če je prora čun usklajen, ob činski svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme ob činski svet prora čun, sprejme tudi odlok o prora čunu ob čine.

Če prora čun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prou či nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in dolo či uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve.

Ko je predlog uskladitve prora čuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave.

Ob činski svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje ob činski svet o prora čunu v celoti in o odloku o prora čunu ob čine.

Če predlog uskladitve ni sprejet, prora čun ob čine ni sprejet.

Če prora čun ni sprejet, dolo či ob činski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog prora čuna.

Nov predlog prora čuna ob čine ob činski svet obravnava in o njem odlo ča po dolo čbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.

93. člen Če prora čun ni sprejet pred za četkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o za časnem financiranju, ki velja najve č tri mesece in se lahko na predlog župana podaljša s sklepom ob činskega sveta. Sklep o za časnem financiranju sprejema ob činski svet po dolo čbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.

94. člen Župan lahko med letom predlaga rebalans prora čuna ob čine.

Predlog rebalansa prora čuna ob čine obravnavajo delovna telesa ob činskega sveta, vendar o njem ni javne razprave.

Rebalans prora čuna ob čine sprejema ob činski svet po dolo čbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga prora čuna.

6. Postopek za pripravo prostorskih aktov

94.a člen

Prostorski akti se pripravljajo skladno z zakonom, ki ureja prostorsko na črtovanje.

V primeru, da so na ob činskem svetu v fazi sprejemanja prostorskega akta predlagane spremembe prostorskih ureditev, se javnost z njimi lahko ponovno seznani, postopek priprave predpisa pa se nadaljuje ob smiselni uporabi dolo čb zakona, ki ureja prostorsko na črtovanje.

7. Postopek za sprejem obvezne razlage

95. člen Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno razlago dolo čb ob činskih splošnih aktov.

Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, ozna čitev dolo čbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.

Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles ob činskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in ob činske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži ob činskemu svetu v postopek.

Ob činski svet sprejema obvezno razlago po dolo čbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za sprejem odloka. 8. Postopek za sprejem pre čiš čenega besedila

96. člen Črtan.

97. člen Po sprejetju sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika ob činskega sveta in odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno-pravna komisija ob činskega sveta uradno pre čiš čeno besedilo tega splošnega akta. Uradno pre čiš čeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika.

Uradno pre čiš čeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika ob činskega sveta ali odloka tako dolo či ob činski svet.

Uradno pre čiš čeno besedilo potrdi ob činski svet brez razprave. Uradno pre čiš čeno besedilo se objavi.

VII. VOLITVE IN IMENOVANJA

98. člen Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu ob čine pristojen ob činski svet, se opravijo po dolo čbah tega poslovnika.

Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala ve čina članov ob činskega sveta in je zanj glasovala ve čina tistih članov, ki so glasovali.

99. člen Če se glasuje o ve č kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Vsak član ob činskega sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov.

Če se glasuje o ve č kandidatih za isto funkcijo, pa nih če od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne ve čine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila najve č glasov. Če pri prvem glasovanju ve č kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov dolo či z žrebom.

100. člen Če ob činski svet odlo či, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po dolo čbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.

Če se glasuje o ve č kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.

Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. 101. člen Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje ve čina članov sveta, ki so glasovali. Pri tajnem glasovanju se za navzo če štejejo člani sveta, ki so prevzeli glasovnice.

Če kandidat ne dobi potrebne ve čine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne ve čine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.

1. Imenovanje članov delovnih teles ob činskega sveta

102. člen Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo dolo či komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Če kandidatna lista ni dobila potrebne ve čine glasov, se na isti seji izvede posami čno imenovanje članov. Če na ta na čin niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posami čno glasovanje na isti seji sveta.

Če tudi na na čin iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajo čih članov delovnega telesa.

2. Postopek za razrešitev oseb, ki jih voli ali imenuje ob činski svet

103. člen

Oseba, ki jo voli ali imenuje ob činski svet, se razreši po postopku, ki ga dolo ča ta poslovnik, če ni z drugim aktom dolo čen druga čen postopek.

Postopek za razrešitev se za čne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj ¼ članov sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji.

Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev.

103a. člen

Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po dolo čilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju v dopolnitev.

Predlog za razrešitev mora biti vro čen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima pravico, da se o predlogu razrešitve pisno opredeli.

Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogo če upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena.

103b. člen

Po kon čani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odlo čitev o predlogu z ve čino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za razrešitev.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izvede postopek izbire novega kandidata.

3. Odstop članov ob činskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine

104. člen Ob činski funkcionarji imajo pravico odstopiti.

Županu in članom ob činskega sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom ob čine pred časno preneha mandat.

Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso ob činski funkcionarji.

Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva v nadzornem odboru ob čine ali v delovnem telesu ob činskega sveta dolžna predlagati ob činskemu svetu novega kandidata.

Ob činski svet s sklepom ugotovi prenehanje mandata ob činskega funkcionarja, članstva ali imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Sklep o prenehanju mandata župana in člana ob činskega sveta se pošlje ob činski volilni komisiji. V primeru odstopa člana delovnega telesa ali drugega organa ob čine komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izvede postopek izbire novega kandidata.

VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OB ČINSKIM SVETOM

105. člen Župan predstavlja ob činski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.

Župan in ob činski svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresni čevanju in opravljanju nalog ob čine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveš čanje in poro čanje o uresni čevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.

Kadar ob činski svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, dolo či župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poro čevalca izmed javnih uslužbencev ob činske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.

106. člen Župan skrbi za izvajanje odlo čitev ob činskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poro ča župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor ob činske uprave o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov ob činskega sveta.

V poro čilu o izvršitvi sklepov ob činskega sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni, in navesti razloge za neizvršitev sklepa.

Če sklepa ob činskega sveta župan ne more izvršiti, mora ob činskemu svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti.

Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.

Župan skrbi za zakonitost dela ob činskega sveta, zato je dolžan ob činski svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odlo čitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom ob čine.

IX. JAVNOST DELA

107. člen Delo ob činskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveš čanjem javnosti o delu ob činskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporo čil ob čanom in sredstvom javnega obveš čanja o sprejetih odlo čitvah z navzo čnostjo ob čanov in predstavnikov sredstev javnega obveš čanja na sejah organov ob čine ter na druge na čine, ki jih dolo ča statut in ta poslovnik.

Župan in direktor ob činske uprave obveš čata ob čane in sredstva javnega obveš čanja o delu ob činskega sveta, delovnih teles ob činskega sveta, župana in ob činske uprave.

Ob činski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.

108. člen Župan skrbi za obveš čanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih ob čil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah ob činskega sveta. Predstavnikom javnih ob čil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov ob činskega sveta, obvestila in poro čila o delu ob činskega sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu ob činskih organov.

Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva ob činskega sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.

Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to podro čje. X. DELO OB ČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU

109. člen V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje ob činskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in na čina delovanja ob činskega sveta, ki jih dolo čata statut in ta poslovnik.

Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov ob čine. Če je potrebno, je mogo če tudi odstopanje glede javnosti dela ob činskega sveta. O odstopanjih odlo či oziroma jih potrdi ob činski svet, ko se sestane.

XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA

110. člen Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo dolo čbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka.

Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme ob činski svet z dvotretjinsko ve čino glasov navzo čih članov.

111. člen Če pride do dvoma o vsebini posamezne dolo čbe poslovnika, razlaga med sejo ob činskega sveta poslovnik predsedujo či. Če se predsedujo či ne more odlo čiti, prekine obravnavo to čke dnevnega reda in naloži statutarni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške dolo čbe.

Izven seje ob činskega sveta daje razlago poslovnika statutarna komisija.

Vsak član ob činskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarna komisija, odlo či ob činski svet.

XII. KON ČNA DOLO ČBA

112. člen Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Ob činskega sveta Ob čine Semi č (Ur. l. RS, št. 37/99 in 67/01).

113. člen Ta poslovnik za čne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Spremembe in dopolnitve Poslovnika Ob činskega sveta Ob čine Semi č (Ur. l. RS, št. 45/2010) vsebujejo naslednjo kon čno dolo čbo:

KON ČNA DOLO ČBA 25. člen Spremembe in dopolnitve poslovnika za čnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Številka: Datum: Ob činski svet Ob čine Semi č Ivan Bukovec, župan

PREDLOG SKLEPA OB ČINSKEMU SVETU: 1. Ob činski Svet Ob čine Semi č potrjuje Statut Občine Semi č - uradno pre čiš čeno besedilo.

2. Ob činski Svet Ob čine Semi č potrjuje Poslovnik Ob činskega sveta Ob čine Semi č - uradno pre čiš čeno besedilo.

Pripravila: Predlagatelj: Tatjana Malnari č Ivan Bukovec