Prenos Pdf Različice Dokumenta
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb

Load more
Recommended publications
-
IPP 007-886/2011/44 Ljubljana, 1. Oktober 2014 EVA 2009-1611-0176
Župančičeva 3, p. p. 644a, 1001 Ljubljana T: 01 369 66 00 F: 01 369 66 09 E: [email protected] www.mf.gov.si Številka: IPP 007-886/2011/44 Ljubljana, 1. oktober 2014 EVA 2009-1611-0176 GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE [email protected] ZADEVA: Uredba o spremembah Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (EVA 2009-1611-0176) – predlog za obravnavo 1. Predlog sklepov vlade: Na podlagi 4. točke prvega odstavka 2. člena, četrtega odstavka 3. člena, 1.a točke in druge alineje 2.b točke prvega odstavka 12. člena ter 63.d člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo in 19/14) je Vlada Republike Slovenije na ... redni seji dne … pod točko … sprejela naslednji S K L E P: Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje, in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Mag. Darko Krašovec GENERALNI SEKRETAR Prejmejo: – ministrstva, – vladne službe. 2. Predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem oziroma skrajšanem postopku v Državnem zboru RS z obrazložitvijo razlogov: / 3.a Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva: – Sašo Matas, generalni direktor Direktorata za javno naročanje pri Ministrstvu za finance, – Maja Koković, analitik v Sektorju za sistem javnega naročanja pri Ministrstvu za finance. 3.b Zunanji strokovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi dela ali celotnega gradiva: / 4. -
Naravna in Kulturna Dediščina Celjskega
Naravna in kulturna dediščina ob poteh SPOT-a 2016 A – DRUŽBENE IN KULTURNE ZNAMENITOSTI 1. Polule in Celjski grad Sobotna tekma letošnjega Slovenskega planinskega orientacijskega tekmovanja (SPOT) se bo začela na Polulah, majhnem kraju na južnem obrobju Celja, v tamkajšnji osnovni šoli (OŠ) Frana Kranjca. Otvoritev omenjene OŠ je bila 18. septembra 1955, in sicer se je zgradila iz donacije znanega celjskega učitelja in popotnika Frana Kranjca, čigar življenje bi lahko v kar nekaj značilnosti primerjali z življenjem Alme M. Karlin. Fran Kranjc je bil popotnik, ki je prepotoval večji del Evrope, pa tudi nekaj afriških in azijskih dežel. V prostem času je slikal in se ukvarjal z glasbo. Pot sobotne tekme bo vodila nedaleč od Celjskega gradu, znamenite kulturne dediščine z bogato zgodovino. (Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Celjski_grad) Celjski grad (Celjski zgornji grad in tudi Stari grad) je nekdanji grad in sedež grofov Celjskih. Leži na vzpetini ob jugovzhodnem robu Celja, kjer reka Savinja v okljuku zavije v laško dolino. V svojem času je predstavljal največjo utrdbo na slovenskem ozemlju. Grad je menjal več različnih vladajočih rodbin in bil mnogokrat poškodovan oz. spremenjen, v zadnjih letih pa grad tudi od daleč že dobiva svojo prvotno podobo. Turistično društvo Celje v poznem poletju na gradu organizira vsakoletno prireditev »Pod zvezdami Celjanov«, na kateri potekajo predstave in prikazi srednjeveškega življenja. Grad v slovenskem prostoru predstavlja pomembno turistično točko. Na leto ga obišče približno 60.000 obiskovalcev. Vsako leto na gradu potekajo tudi Veronikini večeri, ki nosijo ime po Veroniki Celjski. Veronikini večeri prinašajo različne koncerte, gledališke igre in druge prireditve, vsako leto pa organizator v sodelovanju z Mestno občino Celje podeli Veronikine nagrade za najboljšo poezijo ter Zlatnik poezije. -
Sortna Bela #### Zvrst Vina
Vinogradniško društvo Šentjur in ŠC Šentjur OCENJEVANJE VIN letnik 2018 ZVRST VINA: BELA ZVRST Šentjur, 10.4.2019 ZAP. LOKACIJA PRIIMEK IN IME SORTA LETNIK SLADKOR ŠT. VZORCA TOČKE PRIZNANJE ŠT. VINOGRADA 1 JOHAN Ivan Voduce bela zvrst 1 2018 8,4 37 18 18,30 zlata 2 ŽMAHAR Andrej Babna gora bela zvrst 2018 8,1 40 16 18,30 zlata 3 KOLAR Edi Vina gora bela zvrst 2018 7,6 22 13 18,23 zlata 4 SKALE Darko Jelce bela zvrst 2018 8,4 13 17 18,20 zlata 5 GUBENŠEK Leopold Trška Gorca bela zvrst 2018 7,6 27 14 18,17 zlata 6 JOHAN Ivan Voduce bela zvrst 2 2018 7,2 38 9 18,17 zlata 7 KRAJNC Alojz Rifnik bela zvrst 2018 8,5 1 19 18,13 zlata 8 GOLOB Anton Sveta Helena bela zvrst 2018 7,9 2 15 18,10 zlata 9 ŽMAHAR Andraž Babna gora bela zvrst 2018 9,6 41 20 18,10 zlata 10 Šolski center Šentjur Šentjur bela zvrst 2018 7,2 68 10 18,10 zlata 11 ZDOLŠEK Drago Gaj nad Grobelnim bela zvrst 2018 7,4 26 11 18,07 srebrna 12 JUG Blaž Straža na gori bela zvrst 2018 5,6 43 1 18,00 srebrna 13 MAGDALENC Rudi Babna gora bela zvrst 2018 6,7 39 5 17,87 srebrna 14 KOLAR Anton Pletovarje bela zvrst 2018 6,8 10 7 17,83 srebrna 15 ŽAVSKI Alojz Sveta Helena bela zvrst 2018 6,7 44 6 17,73 srebrna 16 Družina GRADIČ Prednja gora bela zvrst 2018 6,8 63 8 17,73 srebrna 17 GRAČNER Štefan Krajnčica bela zvrst 2018 5,7 28 2 17,20 srebrna 18 CMOK Martin Tratna bela zvrst 2018 6,5 59 4 17,10 srebrna 19 Sveta Helena bela zvrst 2 2018 6,1 45 SUM:3 ####0,00 oksidacija AVG: 17,96 ZVRST VINA: SORTNA BELA 1 MARTINČIČ Vincenc Imenska Gorca laški rizling 2018 7,0 5 23 18,40 zlata 2 KOLAR Edi -
Kamnine Med Rifnikom in Ţusmom
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Komisija za varstvo gorske narave XIV. usposabljanje za varuha gorske narave Seminarska naloga Kamnine med Rifnikom in Ţusmom Mentorica: Irena Mrak Avtorica: Marjana Kladnik PD Slivnica pri Celju avgust 2016 KAZALO VSEBINE 1 UVOD ------------------------------------------------------------------------------------------------- 1 2 KAMNINE ------------------------------------------------------------------------------------------- 2 2.1 GLAVNE VRSTE KAMNIN ------------------------------------------------------------------------------------------------------ 2 2.1.1 MAGMATSKE KAMNINE --------------------------------------------------------------------------------------------------- 2 2.1.2 METAMORFNE KAMNINE ------------------------------------------------------------------------------------------------- 2 2.1.3 SEDIMENTNE KAMNINE --------------------------------------------------------------------------------------------------- 3 2.2 FOSILI ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 3 2.2.1 KAKO NASTANEJO FOSILI? ---------------------------------------------------------------------------------------------- 4 3 GEOLOŠKI BONTON ----------------------------------------------------------------------------- 5 4 KAMNINE NA POTI OD RIFNIKA DO ŢUSMA IN NJIHOVA UPORABA --------- 6 4.1 RIFNIK ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 6 4.1.1 UPORABA -
Zvrst Vina: Bela Zvrst
Šentjur, 17.4.2015 OCENJEVANJE VIN letnik 2014 ZVRST VINA: BELA ZVRST ZAP. PRIIMEK IN IME NASLOV LOKACIJA VINOGRADA LETNIK SLADKOR ŠT. VZORCA TOČKE MESTO ŠT. 1 FENDRE SILVO Brezje 1, Ponikva Grušce 2014 8,0 4 15 18,20 zlata 2 KRAJNC LOJZE Rifnik 2014 7,6 3 13 18,20 zlata 3 TANŠEK ZLATKO Cesta Miloša Zidanška Javorje 2014 7,0 25 9 18,10 zlata 4 GUBENŠEK LEOPOLD Trška gorca 2 Trška gorca 2014 7,2 2 12 17,93 srebrna 5 KOLAR ANTON Pletovarje 9a, Pletovarje 2014 7,0 24 8 17,90 srebrna 6 KOLAR EDVARD Prijateljeva 12, Šentjur Vina gora-Pilštanj 2014 6,2 49 4 17,87 srebrna 7 LESKOVŠEK DRAGO Gorica/Slivnici 80 Voduce 2014 7,6 29 14 17,80 srebrna 8 ŠOLSKI CENTER ŠENTJUR Cesta na kmet.šolo 9, Šentjur Ponkvica 2014 6,6 53 5 17,77 srebrna 9 CMOK MARTIN Tratna, Grobelno Šmarsko-virštanjski 2014 6,8 45 6 17,63 srebrna 10 MAGDALENC RUDI Cankarjeva ulicav 1, Šentjur Uršula 2014 6,0 33 2 17,60 srebrna 11 MILENKO TANŠEK Bukovje 15, Gorica/Slivnici Sv. Helena 2014 6,2 27 3 17,50 srebrna 12 PIRJEVEC JOŽE Ul. Franja Malgaja, Šentjur Hruševec 2014 7,0 52 11 17,33 srebrna 13 ŠIBRET FLORJANA Jakob 11, Šentjur Grušce 2014 5,8 31 1 17,30 srebrna 14 REČNIK JANEZ Cesta na Brdo, Šentjur Dramlje 2014 9,0 47 17 17,27 srebrna 15 *SO2 16 *etil acetat 17 * hibrid 248,40 * vzorec je izločen povprečje: 17,74 Šentjur, 17.4.2015 OCENJEVANJE VIN letnik 2014 ZVRST VINA: SORTNA BELA ZAP. -
Kolesarska Karta 1
LEGENDA MERILO 1:50.000 S KOLESOM PO KOZJANSKEM, OBSOTELJU IN HRVA[KEM ZAGORJU (karta 1), turisti~na karta za kolesarje v merilu 1 : 50 000 – 1. izdaja: 2006. Zalo`ila in izdala: Razvojna agencija Kozjansko. Viri: Kartografska osnova – Dr`avna topografska karta v merilu 1 : 50 000, CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji © Geodetska uprava RS, meja Slovenije – podatek Registra prostorskih enot, Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana © Geodetska uprava RS. Ostali podatki: turisti~no informacijski centri ob~in, Kozjanskega parka in 912.43(497.4-111) Krapinsko-zagorske `upanije. 912.43(497.5 Hrvatsko Zagorje) Urednik: Tanja Srdi~. Urejanje in prikaz podatkov karte: Petra Novak. S kolesom po Kozjanskem, Obsotelju in Hrva{kem Zagorju Fotografije: arhivi ob~in, Kozjanskega parka in Krapinsko-zagorske `upanije. [Kartografsko gradivo] : turisti~na karta za kolesarje v merilu Oblikovanje izvenokvirne vsebine, hrbtne strani in postavitev naslovnice: 1:50.000 / urednica Tanja Srdi~ ; prikaz podatkov karte Petra Novak; Borut Brumec, Littera. fotografije arhivi ob~in, Kozjanskega parka in Krapinsko-zagorske Tisk: Tiskarna Petri~. `upanije. - 1. izd. - 1:50.000. - [entjur : Razvojna agencija Kozjansko, 2006 Vse pravice pridr`ane. Vsako razmno`evanje, predelava ali shranjevanje na kateremkoli mediju je prepovedano. ISBN 961-238-729-X 1. Srdi~, Tanja © Razvojna agencija Kozjansko Made in Slovenia 227780096 Turisti~na karta je nastala s finan~no pomo~jo Evropske unije. Evropske pomo~jo finan~no s nastala je karta Turisti~na KOLESARSKA POT 9: S KOLESOM PO KOZJANSKEM, OBSOTELJU IN HRVA[KEM ZAGORJU Za~etek poti: Kozje 16 Dol`ina poti: 45 km (kro`na pot) Kolesarjenje po Kozjanskem, Obsotelju in Hrva{kem Zagorju vas bo vodilo skozi razgibano in bogato pokrajino, kjer Potek poti: Kozje-Pil{tanj-Lesi~no-[entvid pri Planini-Planina pri Sevnici-Zabukovje nad Sevnico-Mrzla planina-Zalog-Bistri boste lahko odkrili pravi mozaik zanimivosti in lepot. -
Izvedeni Večji Projekti V Občini Šentjur V Letih 2010 in 2018
IZVEDENI VEČJI PROJEKTI V OBČINI ŠENTJUR V LETIH 2010 IN 2018 1. INVESTICIJE V PROMETNO INFRASTUKTURO 1.1. VEČJE OBNOVE IN IZGRADNJE CEST TER PARKIRIŠČ - Ureditev parkirišč pri Zdravstvenem domu – v teku - Celovita rekonstrukcija prometne infrastrukture v Hruševcu - Ureditev pešpoti in kolesarske steze ob Pešnici - Ureditev Ulice I. celjske čete – v teku - Rekonstrukcija in asfaltiranje parkirišča z izgradnjo pločnika pri POŠ Blagovna - Rekonstrukcija lokalne ceste Žepina – Proseniško - Izgradnja ceste v Dolgi gori zaradi ukinitve železniškega prehoda - Sofinanciranje rekonstrukcije parkirnih površin namenjenih za javni potniški promet (P+R) na železniškem postajališču Dolga Gora - Ureditev lokalne ceste skozi naselje Dramlje – v teku - Ureditev lokalne ceste Razbor –Hotunje, odcep ribnik Bolko – križišče Razbor - Rekonstrukcija ceste Dramlje – Sv. Uršula - Rekonstrukcija ceste Svetelka – Marija Dobje - Ureditev ceste za naselje Lipovec in ureditev ceste in križišča pri odcepu za Zgornjo Tratno - Ureditev ceste Tratna – Grobelno - Preplastitev lokalne ceste Stopče – Hotunje - Ureditev lokalne ceste Jezerce – Kalobje, odsek skozi naselje Podlešje - Modernizacija javne poti Kostrivnica – Pusar - Rekonstrukcija lokalne ceste skozi naselje Kalobje - Modernizacija lokalne ceste Žamerk – Loka pri Žusmu - Obnova ceste Loka – Virštanj - Modernizacija lokalne ceste Mrzlo Polje – Visoče - Modernizacija javne poti Stara Žaga – Pavlič - Modernizacija ceste Jelše – Planinska vas - Rekonstrukcija ceste v Tajhte - Modernizacija ceste Visoče – Marof - Rekonstrukcija javne poti Planina – Zg. trg in sanacija plazu - Rekonstrukcija javne poti Hotunje – Razbor - Rekonstrukcija javne poti na Ponikvi mimo OŠ - Rekonstrukcija lokalne ceste Hotunje – Podgaj - Modernizacija javne poti Podgaj -– Galuf (Vrtoče) - Modernizacija ceste Lisec – Bobovo - Ureditev dovoza do OŠ Ponikva - Modernizacija javne poti Dobje – Straška Gorca - Modernizacija javne poti Straška Gorca – Prevorska vas - Rekonstrukcija lokalne ceste Žegar – Zg. Žegar 1 - Rekonstrukcija javne poti Zg. -
Program Razvoja Turizma Občine Šentjur 2015–2020 (Delovno Gradivo)
Program razvoja turizma Občine Šentjur 2015–2020 (delovno gradivo) OBČINA ŠENTJUR November 2015 »Program razvoja turizma Občine Šentjur 2015–2020« Delovna skupina za pripravo: • Marjan Bohorč, OOZ Šentjur • Martina Ljubej, Občina Šentjur • Konrad Pušnik, Občina Šentjur • Jure Raztočnik, Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, razvoj podeželja in turizem OS Občine Šentjur • Alojz Recko, Odbor za proračun, občinsko premoženje in gospodarske dejavnosti OS Občine Šentjur • Breda Retuznik, RA Kozjansko • Alenka Testaniere, RA Kozjansko • mag. Andreja Smolej, RA Kozjansko • Zlatko Zevnik, turistična društva Pripravljalec dokumenta: Razvojna agencija Kozjansko v sodelovanju z dr. Tanjo Lešnik Štuhec 2 Stran »Program razvoja turizma Občine Šentjur 2015–2020« KAZALO VSEBINE 1 UVOD ............................................................................................................................................... 5 2 IZHODIŠČA ZA RAZVOJ TURIZMA V OBČINI ŠENTJUR .................................................................. 6 2.1 Občina Šentjur se predstavi ..................................................................................................... 6 2.1.1 Naravne danosti Občine Šentjur ..................................................................................... 7 2.1.2 Kulturna dediščina Občine Šentjur .................................................................................. 9 2.2 Razvojni dokumenti in dejstva na katerih temelji razvoj turizma Občine Šentjur ................ 11 2.3 Trendi razvoja turizma podeželskih -
83/2005, Uradne Objave
Uradni list Republike Slovenije Uradne objave Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, ponedeljek ISSN 1318-9182 Leto XV 83 12. 9. 2005 o finančnem poslovanju podjetij (Ur. list RS, Obrazložitev: Ker proti sklepu o začetku št. 54/99 in 110/99) izdalo sklep o izbrisu go- izbrisa ni bil vložen ugovor, je sodišče na Sodni register spodarske družbe iz sodnega registra. Pra- podlagi prvega odstavka 32. člena Zakona vni pouk: Zoper sklep je dopustna pritožba v o finančnem poslovanju podjetij (Ur. list RS, roku 30 dni, ki začne teči: – za gospodarsko št. 54/99 in 110/99) izdalo sklep o izbrisu go- Sklepi o izbrisu po 33. členu družbo od vročitve sklepa o izbrisu – za druž- spodarske družbe iz sodnega registra. Pravni ZFPPod benika oziroma delničarja gospodarske druž- pouk: Zoper sklep je dopustna pritožba v roku be ali upnika gospodarske družbe od objave 30 dni, ki začne teči: – za gospodarsko druž- sklepa o izbrisu v Uradnem listu RS. Pritožba bo od vročitve sklepa o izbrisu – za družbeni- se vloži v dveh izvodih pri tem sodišču. O pri- ka oziroma delničarja gospodarske družbe ali CELJE tožbi bo odločalo višje sodišče. upnika gospodarske družbe od objave sklepa o izbrisu v Uradnem listu RS. Pritožba se vlo- Sr-23676/05 Sr-24164/05 ži v dveh izvodih pri tem sodišču. O pritožbi OKROŽNO SODIŠČE V CELJU je s skle- OKROŽNO SODIŠČE V CELJU je s bo odločalo višje sodišče. pom Srg št. 2005/01647 z dne 31. 8. 2005 sklepom Srg št. 2005/01791 z dne 6. -
The ST. Martin Route Guide R Ou T E
KOZJANSKI PARK Podsreda 45, 3257 Podsreda Tel.: +386 (0)3 800 71 00 E-mail: [email protected] Guide www.kozjanski-park.si THE ST. MARTIN ROUTE Guide E T OU R IN T . MAR . T THE S THE Podsreda, May2014 Podsreda, P P Design: P P –Slovenia CentreSaintMartinofTours Cultural Text: P O 2007-2013) (OP SI-AT oftheprojectPILGRIMAGE EUROPESI-AT parkintheframework Kozjanski I C ssued andpublishedby: rint run: roduction andprinting: roofreading andtranslation: hotography: roject manager: n behalfof: O 796.51/.52(497.4)(036) 27-57(497.4)(036) Ljubljana knjižnica, Narodna inuniverzitetna -Kataložnizapisopublikaciji CIP 275470080 Teo 1. Oršanič,Hrvoje ISBN 978-961-6745-15-4 park,2014 :Kozjanski Leemeta]. -Podsreda photography Izidor Kotnik, Uroš Vidovič, Matevž Lenarčič ; translation to Logatec : pilgrimage guide / [text Teo Hrvoje Oršanič ... [et al.] ; L OP Teo Hrvoje Oršanič, MA, Tatjana Zalokar, Nina Lojen, Uroš Vidovič, MA,European NinaLojen,UrošVidovič, Zalokar, Oršanič,MA,Tatjana Hrvoje Teo The SAINT Martin of Tours European cultural route from Zreče OPA:celica H 500 ON Teo Hrvoje Oršanič,MA Hrvoje Teo Izidor Kotnik, Uroš Vidovič, MA,MatevžLenarčič IzidorKotnik,UrošVidovič, www.kozjanski-park.si E-mail: [email protected] +386(0)3800 71 00 Tel.: 45,SI-3257Podsreda Podsreda park Kozjanski Tatjana Zalokar Tatjana Argos Leemeta Zreče Velenje Lopatnik Gora Dobrna Slovenske Nazarje Oljka Šentjungert Konjice Žička Šmartno ob Dreti Šmartno Šmartno v kartuzija ob Paki Rožni dolini Tomaž Dramlje nad Vojnikom Ponikva Šmartno v Motnik RO Tuhinju Golčaj Trojane UTE M Limbarska gora Dob Moravče Šmartno AP Šmartno ob Savi Setnik pod Šmarno Zagorica goro pri Dolskem Šentjošt Podsmreka LJUBLJANA CHECKPOINT ST. -
Utripobčine Šentjur
oktober 2015 | številka 13, letnik 7 Brezplačen izvod utripObčine Šentjur PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR V ZNAMENJU NOVIH PRIDOBITEV ZGORNJI TRG PONOVNO NAJLEPŠE TRŠKO JEDRO ZLATA JESEN IN MARTIN VABITA V NAŠE KRAJE ObletniCE ce (Obrtno združenje), Anita Koleša (DOPS – Delov- 825 let – Obstoj gradu Planina je izpričan 60 let – Pol ducata gasilskih društev je leta na organizacija za opravljanje poslovnih storitev), vsaj od leta 1190 naprej, ko se omenja prvi 1955 ustanovilo šentjursko gasilsko zvezo. Anton Komel (Bohor), Franc Krampl (Vzgoja in izo- znani planinski vitez Ortolf. 40 let – S pregraditvijo Voglajne v Tratni je braževanje), Romana Kukovič (Elegant), Ivan Moser 675 let – Šentjur se kot kraj prvič omenja leta 1975 nastalo Slivniško jezero. (Zdravstveni dom), Jože Plemenitaš (Resevna), Oto leta 1340, ko je bila zgrajena namesto starej- Prebil (Meja), Konrad Pušnik (Tolo), Leopold Uršič še 10 let prej požgane cerkve nova, ki je dala 40 let – Na Ponikvi so odprli novo šolo, ki je (Emo), Stanislav Zatler (Spik). naselju ime. bila rezultat popotresne sanacije širšega ob- V Zbor občin Republike Slovenije je bil izvoljen močja. Leta 2007 so v kraju odprli nov objekt. mag. Franc Kovač. 225 let – Na Planini je leta 1790 vzplamtel zadnji slovensko-hrvaški kmečki upor, ki je bil 40 let – V Dramljah je z delovanjem pričel 25 let – z delovanjem je začel Mešani pevski zadušen pod tamkajšnjim gradom. moški pevski zbor. zbor Zarja iz Šentvida pri Planini. 210 let – Z zdravniško prakso v Šentjurju je 30 let – Leta 1985 je v Dramljah z delova- 20 let – V šentjurskem Hruševcu so leta začel Franc Ipavec, oče Gustava in Benjamina. -
Ipavci Enkrat V Življenju Se Smeje Apolon
ZGODOVINSKI ČASOPIS »51 • 1997 • 3 (108) • 323-374 323 Igor Grdina Ipavci Enkrat v življenju se smeje Apolon Dom in rod Na prizoriščih zgodb o dobrem in zlem na Zemlji se Ipavci pojavijo razmeroma pozno; zgodovina tega rodu je vse do srede 18. stoletja zakrita s tančico skrivnostnosti. Le priimek namiguje, da gre najzgodnejše družinske korenine iskati v Vipavi.1 11. avgusta 1776 seje odsluženemu vojaškemu ranocelniku Juriju Ipavcu,2 stanujočem v belokranjskem Gradcu na hišni številki 11, in njegovi zakonski družici Mariji rodil sin Franc. Na jožefinskem vojaškem zemljevidu, ki je bil za notranjeavstrijske dežele izrisan v letih 1784—1787, je vas Gradac prikazana kot naselje s 24 objekti, izmed katerih sta kot »trdni zgradbi« označena zgolj plemiški dvorec - sicer središče zemljiškega gospostva, kije obstajalo že v srednjem veku - in kapela.3 Novorojenca je krstil podzemeljski župnik Mihael Konda, botra pa sta mu bila Miklavž Zupančič in Ana Simonie.4 Poklic »feldšerarja«,5 ki se mu je v prvi polovici 18. stoletja zapisal Jurij Ipavec, ni užival posebnega ugleda, bil pa je v terezijanski dobi kontinentalnih vojn nadvse potreben in iskan. Tako sije Jurija prav lahko predstavljati na bojiščih avstrijske nasledstvene (1740-1748), morda pa tudi sedemletne (1756-1763) vojne, čeprav dokumenti davnih dni o tem ne vedo povedati nič konkretnega.6 Morebiti njegova ustalitev v Gradcu, ki je v neposredni bližini hrvaške meje - s tem pa tudi nekdanje Vojne krajine -, prikrito govori o njegovi povezanosti s tamkajšnjimi regimenti.7 Hkrati more vojaški poklic vsaj do neke mere pojasniti zabrisanost korenin Jurijevega rodu: vse do spopadov različnih domovin, ki so se porodile iz francoske revolucije in podvigov njenega cesarskega dediča Napoleona, so bile poljane slave, krvi in smrti edino pravo prizorišče vojščakovega življenja.8 ' Tudi družinsko izročilo je vedelo povedati, da rod izvira iz Vipave.