52/2000, Uradne Objave
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Load more
Recommended publications
-
Program Razvoja Turizma Občine Šentjur 2015–2020 (Delovno Gradivo)
Program razvoja turizma Občine Šentjur 2015–2020 (delovno gradivo) OBČINA ŠENTJUR November 2015 »Program razvoja turizma Občine Šentjur 2015–2020« Delovna skupina za pripravo: • Marjan Bohorč, OOZ Šentjur • Martina Ljubej, Občina Šentjur • Konrad Pušnik, Občina Šentjur • Jure Raztočnik, Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, razvoj podeželja in turizem OS Občine Šentjur • Alojz Recko, Odbor za proračun, občinsko premoženje in gospodarske dejavnosti OS Občine Šentjur • Breda Retuznik, RA Kozjansko • Alenka Testaniere, RA Kozjansko • mag. Andreja Smolej, RA Kozjansko • Zlatko Zevnik, turistična društva Pripravljalec dokumenta: Razvojna agencija Kozjansko v sodelovanju z dr. Tanjo Lešnik Štuhec 2 Stran »Program razvoja turizma Občine Šentjur 2015–2020« KAZALO VSEBINE 1 UVOD ............................................................................................................................................... 5 2 IZHODIŠČA ZA RAZVOJ TURIZMA V OBČINI ŠENTJUR .................................................................. 6 2.1 Občina Šentjur se predstavi ..................................................................................................... 6 2.1.1 Naravne danosti Občine Šentjur ..................................................................................... 7 2.1.2 Kulturna dediščina Občine Šentjur .................................................................................. 9 2.2 Razvojni dokumenti in dejstva na katerih temelji razvoj turizma Občine Šentjur ................ 11 2.3 Trendi razvoja turizma podeželskih -
83/2005, Uradne Objave
Uradni list Republike Slovenije Uradne objave Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, ponedeljek ISSN 1318-9182 Leto XV 83 12. 9. 2005 o finančnem poslovanju podjetij (Ur. list RS, Obrazložitev: Ker proti sklepu o začetku št. 54/99 in 110/99) izdalo sklep o izbrisu go- izbrisa ni bil vložen ugovor, je sodišče na Sodni register spodarske družbe iz sodnega registra. Pra- podlagi prvega odstavka 32. člena Zakona vni pouk: Zoper sklep je dopustna pritožba v o finančnem poslovanju podjetij (Ur. list RS, roku 30 dni, ki začne teči: – za gospodarsko št. 54/99 in 110/99) izdalo sklep o izbrisu go- Sklepi o izbrisu po 33. členu družbo od vročitve sklepa o izbrisu – za druž- spodarske družbe iz sodnega registra. Pravni ZFPPod benika oziroma delničarja gospodarske druž- pouk: Zoper sklep je dopustna pritožba v roku be ali upnika gospodarske družbe od objave 30 dni, ki začne teči: – za gospodarsko druž- sklepa o izbrisu v Uradnem listu RS. Pritožba bo od vročitve sklepa o izbrisu – za družbeni- se vloži v dveh izvodih pri tem sodišču. O pri- ka oziroma delničarja gospodarske družbe ali CELJE tožbi bo odločalo višje sodišče. upnika gospodarske družbe od objave sklepa o izbrisu v Uradnem listu RS. Pritožba se vlo- Sr-23676/05 Sr-24164/05 ži v dveh izvodih pri tem sodišču. O pritožbi OKROŽNO SODIŠČE V CELJU je s skle- OKROŽNO SODIŠČE V CELJU je s bo odločalo višje sodišče. pom Srg št. 2005/01647 z dne 31. 8. 2005 sklepom Srg št. 2005/01791 z dne 6. -
The ST. Martin Route Guide R Ou T E
KOZJANSKI PARK Podsreda 45, 3257 Podsreda Tel.: +386 (0)3 800 71 00 E-mail: [email protected] Guide www.kozjanski-park.si THE ST. MARTIN ROUTE Guide E T OU R IN T . MAR . T THE S THE Podsreda, May2014 Podsreda, P P Design: P P –Slovenia CentreSaintMartinofTours Cultural Text: P O 2007-2013) (OP SI-AT oftheprojectPILGRIMAGE EUROPESI-AT parkintheframework Kozjanski I C ssued andpublishedby: rint run: roduction andprinting: roofreading andtranslation: hotography: roject manager: n behalfof: O 796.51/.52(497.4)(036) 27-57(497.4)(036) Ljubljana knjižnica, Narodna inuniverzitetna -Kataložnizapisopublikaciji CIP 275470080 Teo 1. Oršanič,Hrvoje ISBN 978-961-6745-15-4 park,2014 :Kozjanski Leemeta]. -Podsreda photography Izidor Kotnik, Uroš Vidovič, Matevž Lenarčič ; translation to Logatec : pilgrimage guide / [text Teo Hrvoje Oršanič ... [et al.] ; L OP Teo Hrvoje Oršanič, MA, Tatjana Zalokar, Nina Lojen, Uroš Vidovič, MA,European NinaLojen,UrošVidovič, Zalokar, Oršanič,MA,Tatjana Hrvoje Teo The SAINT Martin of Tours European cultural route from Zreče OPA:celica H 500 ON Teo Hrvoje Oršanič,MA Hrvoje Teo Izidor Kotnik, Uroš Vidovič, MA,MatevžLenarčič IzidorKotnik,UrošVidovič, www.kozjanski-park.si E-mail: [email protected] +386(0)3800 71 00 Tel.: 45,SI-3257Podsreda Podsreda park Kozjanski Tatjana Zalokar Tatjana Argos Leemeta Zreče Velenje Lopatnik Gora Dobrna Slovenske Nazarje Oljka Šentjungert Konjice Žička Šmartno ob Dreti Šmartno Šmartno v kartuzija ob Paki Rožni dolini Tomaž Dramlje nad Vojnikom Ponikva Šmartno v Motnik RO Tuhinju Golčaj Trojane UTE M Limbarska gora Dob Moravče Šmartno AP Šmartno ob Savi Setnik pod Šmarno Zagorica goro pri Dolskem Šentjošt Podsmreka LJUBLJANA CHECKPOINT ST. -
Ipavci Enkrat V Življenju Se Smeje Apolon
ZGODOVINSKI ČASOPIS »51 • 1997 • 3 (108) • 323-374 323 Igor Grdina Ipavci Enkrat v življenju se smeje Apolon Dom in rod Na prizoriščih zgodb o dobrem in zlem na Zemlji se Ipavci pojavijo razmeroma pozno; zgodovina tega rodu je vse do srede 18. stoletja zakrita s tančico skrivnostnosti. Le priimek namiguje, da gre najzgodnejše družinske korenine iskati v Vipavi.1 11. avgusta 1776 seje odsluženemu vojaškemu ranocelniku Juriju Ipavcu,2 stanujočem v belokranjskem Gradcu na hišni številki 11, in njegovi zakonski družici Mariji rodil sin Franc. Na jožefinskem vojaškem zemljevidu, ki je bil za notranjeavstrijske dežele izrisan v letih 1784—1787, je vas Gradac prikazana kot naselje s 24 objekti, izmed katerih sta kot »trdni zgradbi« označena zgolj plemiški dvorec - sicer središče zemljiškega gospostva, kije obstajalo že v srednjem veku - in kapela.3 Novorojenca je krstil podzemeljski župnik Mihael Konda, botra pa sta mu bila Miklavž Zupančič in Ana Simonie.4 Poklic »feldšerarja«,5 ki se mu je v prvi polovici 18. stoletja zapisal Jurij Ipavec, ni užival posebnega ugleda, bil pa je v terezijanski dobi kontinentalnih vojn nadvse potreben in iskan. Tako sije Jurija prav lahko predstavljati na bojiščih avstrijske nasledstvene (1740-1748), morda pa tudi sedemletne (1756-1763) vojne, čeprav dokumenti davnih dni o tem ne vedo povedati nič konkretnega.6 Morebiti njegova ustalitev v Gradcu, ki je v neposredni bližini hrvaške meje - s tem pa tudi nekdanje Vojne krajine -, prikrito govori o njegovi povezanosti s tamkajšnjimi regimenti.7 Hkrati more vojaški poklic vsaj do neke mere pojasniti zabrisanost korenin Jurijevega rodu: vse do spopadov različnih domovin, ki so se porodile iz francoske revolucije in podvigov njenega cesarskega dediča Napoleona, so bile poljane slave, krvi in smrti edino pravo prizorišče vojščakovega življenja.8 ' Tudi družinsko izročilo je vedelo povedati, da rod izvira iz Vipave. -
Prenos Pdf Različice Dokumenta
september 2011 | številka 5, letnik 3 Brezplačen izvod utripObčine Šentjur POGLED Z VRHA RESEVNE OB OBČINSKEM PRAZNIKU UPERJEN V PRIHODNOST PLODNO INVESTICIJSKO OBDOBJE OBČINA ŠENTJUR PREMORE PESTER KRAJEVNI IN DRUŠTVENI UTRIP Ipavčevi kulturni dnevi 2011 v Šentjurju od 16. 10. 2011 do 3. 2. 2012 Ipavčevi kulturni dnevi 2011 so posvečeni Josipu Ipavcu ob 90-letnici njegove smrti. Josip Ipavec, sin Gustava Ipavca in nečak Benjamina Ipavca, se je rodil leta 1873 v Šentjurju. Maturiral je na celjski gimnaziji, doktoriral pa na Dunaju. Ves čas študija se je ukvarjal z glasbo, še kot študent je skomponiral prvi slovenski balet Možiček, ki je bil deležen mnogih pohval, ter glasbo za samospeve – znan je njegov četverospev Imel sem ljubi dve. Josip ni bil več romantik kot njegov stric Benjamin, zgledoval se je po sodobnih smereh. Njegovo najobsežnejše delo je opereta Princesa Vrtoglavka, glavnino njegovega ustvarjanja pa predstavljajo samospevi. Umrl je 8. februarja 1921 v Šentjurju, kjer je tudi pokopan. Nedelja, 16. oktober 2011, ob 18.00, župnijska cerkev sv. Jurija v Šentjurju Divja roža in bršljan – slavnostni koncert samospevov Huga Wolfa, Benjamina in Josipa Ipavca v izvedbi svetovno znanega basbaritonista Marcosa Finka, domačinke, sopranistke Urške Arlič Gololičič in pianista Vladimirja Mlinarića Org.: Knjižnica Šentjur v sodelovanju z JSKD OI Šentjur in Glasbeno šolo skladateljev Ipavcev Šentjur Četrtek, 20. oktober 2011, ob 18.00, Knjižnica Šentjur Josip Ipavec in slovenska moderna – predavanje ddr. Igorja Grdine Org.: Knjižnica Šentjur Četrtek, 27. oktober 2011, ob 19.00, Galerija Zgornji trg, Šentjur Srčne pozdrave iz Št. Jurja ob juž. železnici – odprtje razstave starih razglednic in fotografij Šentjurja iz obdobja Josipa Ipavca Org.: JSKD OI Šentjur Torek, 15. -
Uspe\232Nica, Ki Ji Ni Bilo Dano, Da Bi Postala
Uspešnica, ki ji ni bilo dano, da bi postala slovenska državna himna http://www.rtvslo.si/index.php?c_mod=news&op=print&id=344218 Razglednice preteklosti Uspešnica, ki ji ni bilo dano, da bi postala slovenska državna himna Pred 106 leti se je poslovil skladatelj Gustav Ipavec 17. avgust 2014 ob 06:00 Ipavčeva skladba Slovenec sem! na sličici LjubljanaMMC RTV SLO Kolinske iz leta 1910. Pesem so šteli že za narodno, zato ne omenjajo avtorja besedila in S počasnimi koraki je doktor Gustav Ipavec, glasbe. Foto: Arhiv NUK priljubljeni zdravnik in župan, stopal po šentjurskem trgu. Prihajal je od redne nedeljske maše in prav nič se mu ni mudilo domov. Do kosila je bilo še daleč, zveste ženičke Karoline pa pri njenih 45 letih res ni bilo spodobno priganjati k delu. Razmišljal je, kaj bo počel v popoldanskem času. Morda se bo lahko posvetil svojemu glasbenemu snovanju ali pa se č bo spet našel kak bolnik in bo treba zapre i Šentjurij pri Celju pred prvo svetovno vojno. č č konji ka ter se popeljati v kak odro en kraj Foto: Arhiv avtorja obširnega šentjurskega okoliša. Bil je že blizu doma, ko je za njim pritekel trški učitelj Vučnik. V rokah je držal list papirja in mu ga podal v roko: "Gospod doktor, to bode pa nekaj za vas!« Ipavec je z zanimanjem pogledal pisanje in videl, da gre za neko pesmico. Njen naslov je bil kratek: "Slovenec sem!" Preletel je nekaj kitic, ki so bile vse lepo urejene po rimah. Besedilo, napisano v narodnem slogu, ga je v hipu navdušilo. -
Prenos Pdf Različice Dokumenta
BREZPLAČEN IZVOD letnik II / številka 3 / september 2010 INFORMATOR OBČINE ŠENTJUR 24. september PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR OBČINSKI NAGRAJENCI PODPIS LISTINE PRIJATELJSTVA S POŽEGO IPAVČEVI KULTURNI DNEVI 2010 Priloga SEZNAMI KANDIDATUR ZA LOKALNE VOLITVE 2010 Iz vsebine Spoštovani, Županov uvodnik pred vami je nova številka Infor- 6 Investicije matorja Občine Šentjur, kjer se oziramo tako na aktualnosti v ob- Družbene dejavnosti dobju od druge številke kot tudi 16 Ipavčevi kulturni dnevi na obdobje zadnjega mandata ob- činske uprave, saj se z lokalnimi volitvami zaključuje en ciklus in Okolje pričenja drugi. Centralna čistilna naprava Šentjur Drage občanke, spoštovani občani, Prevorje in Šentjur mesto pohvalijo z obnovljenimi lokalnimi Lokalnim volitvam smo namenili 20 Dograditev omrežja na Centralno cestami. Pri obnovi javnih poti in nekategoriziranih cest je ob- prilogo, saj bodo prvič doslej vsa čistilno napravo pred vami je tretja številka Informatorja, občinskega glasila, ki rodilo sadove uspešno sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in gospodinjstva in drugi naslovniki je dosegel svoj namen. Prepričan sem, da ste s pomočjo Infor- občani. v občini prejeli celoten seznam matorja veliko bolj seznanjeni s projekti v občini, delom občin- Turizem ske uprave in dogodki v naši občini. Občina Šentjur je uspela v sodelovanju z Ministrstvom za kme- kandidatk in kandidatov za župa- Spominska soba New Swing Quar- tijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvom za okolje in na, občinske svetnike in člane sve- 25 Poletje je bilo v občini Šentjur polno prireditev, ki so popestri- prostor pripraviti državni lokacijski načrt za navezovalno cesto tov krajevnih skupnosti. teta le vroče dni. V zadnjih štirih mesecih so bili realizirani mnogi od avtoceste v Dramljah, mimo Šentjurja do Črnolice. -
Program Razvoja Turizma Občine Šentjur 2015-2020
Program razvoja turizma Občine Šentjur 2015-2020 OBČINA ŠENTJUR December 2015 »Program razvoja turizma Občine Šentjur 2015-2020« Delovna skupina za pripravo: • Marjan Bohorč, OOZ Šentjur • Martina Ljubej, Občina Šentjur • Konrad Pušnik, Občina Šentjur • Jure Raztočnik, Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, razvoj podeželja in turizem OS Občine Šentjur • Alojz Recko, Odbor za proračun, občinsko premoženje in gospodarske dejavnosti OS Občine Šentjur • Breda Retuznik, RA Kozjansko • Alenka Testaniere, RA Kozjansko • mag. Andreja Smolej, RA Kozjansko • Zlatko Zevnik, turistična društva Pripravljalec dokumenta: Razvojna agencija Kozjansko v sodelovanju z dr. Tanjo Lešnik Štuhec 2 Stran »Program razvoja turizma Občine Šentjur 2015-2020« KAZALO VSEBINE 1 UVOD ............................................................................................................................................... 5 2 IZHODIŠČA ZA RAZVOJ TURIZMA V OBČINI ŠENTJUR .................................................................. 6 2.1 Občina Šentjur se predstavi ..................................................................................................... 6 2.1.1 Naravne danosti Občine Šentjur ..................................................................................... 7 2.1.2 Kulturna dediščina Občine Šentjur .................................................................................. 9 2.2 Razvojni dokumenti in dejstva na katerih temelji razvoj turizma Občine Šentjur ................ 11 2.3 Trendi razvoja turizma podeželskih destinacij ..................................................................... -
AI Seviserji
Seznam serviserjev - spričevalo A: preverjanje uhajanja in zajem plinov ter namestitev, servisiranje, vzdrževanje, popravilo ali razgradnja nepremične opreme za hlajenje in klimatizacijo ter toplotnih črpalk in hladilnih enot tovornjakov hladilnikov in hladilnih priklopnikov Evidenco serviserjev vodi Ministrsvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, v skladu s 33. členom Uredbe o uporabi fluoriranih toplogrednih plinov in ozonu škodljivih snovi (Ur.l.RS 60/16) Spričevala veljajo za nedoločen čas - ni omejitve veljavnosti. Posodobljeno: 29.9.2021 zap.št. ime priimek naslov št. spričevala datum izdaje 1 Smiljan Perčič Ulica Jana Baukarta 16, 9240 Ljutomer AI/02-001 20.11.2017 2 Samo Lorenčič Stara Nova vas 36a, 9242 Križevci pri Ljutomeru AI/02-002 20.11.2017 3 Gašper Pečnik Šalek 108, 3320 Velenje AI/05-003 20.11.2017 4 Franc Sušnik Drtija 19b, 1230 Domžale AI/02-004 20.11.2017 5 Franc Javornik Sp. Gabernik 7, 3241 Podplat AI/02-005 20.11.2017 6 Zlatko Jaklević Kolodvorska 56b, 8340 Črnomelj AI/02-006 20.11.2017 7 Marko Zoroja Erjavčeva ulica 17, 5000 Nova Gorica AI/02-007 20.11.2017 8 Vlado Čergarski Vrtna ulica 11, 1381 Rakek AI/02-008 20.11.2017 9 Joško Jelen Lešje 8, 3211 Škofja vas AI/02-009 20.11.2017 zap.št. ime priimek naslov št. spričevala datum izdaje 10 Matjaž Mahkovec Agrokominatska 6c, 1000 Ljubljana AI/05-010 20.11.2017 11 Aleš Kokalj Pot na Hreše 27c, 1129 Ljubljana AI/02-011 20.10.2016 12 Aleš Majcen Jurčičev trg 2, 1000 Ljubljana AI/02-012 5.12.2016 13 Damijan Lampe Višnje 22a, 5273 Col AI/05-013 20.11.2017 14 Marko -
Program Razvoja Turizma Občine Šentjur 2009-2013
Na podlagi 15. člena Statuta Ob čine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 40/99, 1/02, 84/06 in 26/07) je Ob činski svet Ob čine Šentjur na svoji 19. redni seji, dne 22. aprila 2009 sprejel PROGRAM RAZVOJA TURIZMA OB ČINE ŠENTJUR 2009-2013 Naro čnik dokumenta: Ob čina Šentjur Pripravljalec dokumenta: Razvojna agencija Kozjansko Pri oblikovanju razvojnih ciljev so sodelovali predstavniki: • občinskih strokovnih služb, • predstavniki nosilcev turisti čne dejavnosti, • predstavniki društvenih dejavnosti. Šentjur, marec 2009 2 KAZALO 1. UVOD 4 2. IZHODIŠ ČA ZA RAZVOJ TURIZMA V OB ČINI ŠENTJUR 5 3. ANALIZA STANJA V PONUDBI IN POVPRAŠEVANJU 5 3.1. Geografske zna čilnosti in možnosti ter priložnosti za razvoj turizma 5 3.1.1. Splošni opis obmo čja 5 3.1.2. Prometna dostopnost in oddaljenost od turisti čnih centrov 7 3.1.3. Naravne zna čilnosti in danosti 7 3.1.4. Kulturno zgodovinske in etnološke danosti 8 3.1.5. Znane osebnosti 9 3.2. Ponudniki gostinskih in turisti čnih storitev 10 3.2.1. Preno čitvene zmogljivosti 10 3.2.2. Gostinska ponudba 11 3.2.3. Turisti čni ponudniki s podeželja 11 3.3. Turisti čne agencije 12 3.4. Društva 13 3.5. Športna ponudba 13 3.6. Prireditve, sejmi in drugi dogodki 15 3.7. Turisti čne informacije 16 3.8. Turisti čno povpraševanje 18 3.9. Skrb za razvoj človeških virov v turizmu Ob čine Šentjur 19 3.10. Analiza prednosti in slabosti turisti čne ponudbe in povpraševanja v Občini Šentjur 20 3.10.1. Prednosti 20 3.10.2. -
Prenos Pdf Različice Dokumenta
Brezplačen izvod OKTOBER 2020 | ŠT. 22 | LETNIK 12 oktober 2019| številka 21, letnik 11 Brezplačen izvod oktober 2020 | številka 22, letnik 12 Brezplačen izvod utriputripObčineObčine ŠentjurŠentjur LETO V ZNAMENJU EPIDEMIJE INVESTICIJSKO USPEŠNO, OMEJITVE OKLESTILE PRIREDITVE SKUPAJ SMO MOČNEJŠI, KO PRAZNUJEMO IN KADAR SI POMAGAMO – OSTANIMO ZDRAVI Kolofon Odgovorna urednica: Polonca Mastnak Oblikovanje, postavitev in prelom: Kvirina Martina Zupanc in Rajko Antlej Naslovnica: Matevž Zupanc, prireditev stare šege in običaji Športno-umetniškega društva Rifnik, foto: ŠUDR Izdajatelj: za Občino Šentjur RA Kozjansko Fotografije: arhiv Občine Šentjur, arhivi krajevnih skupnosti, javnih zavodov, lokalnih medijev, društev in organizacij, Marko Oblak, Gašper Gobec, Jure Godler, Robert Gajšek, Franci Hrovatič, Dejan Turk (Blagovna), Kvirina Martina Zupanc Kontaktni podatki uredništva: Uredništvo Utripa Občine Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur, tel. (03) 747 13 22, e-pošta: [email protected] in [email protected] Naklada: 7.000 izvodov Tisk: Papirna galanterija Ferlež Vsa gospodinjstva v občini prejmejo brezplačen izvod Utripa, ki je na razpolago tudi na nekaterih javnih točkah. Vsakemu izvodu je priložena parkirna ura, ki jo lahko uporabljate za označevanja dovoljenega časa brezplačnega parkiranja v modrih conah na parkiriščih v občini Šentjur. Občina Šentjur je tudi tokrat sodelovala v akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna 2020 in sicer kar v dveh kategorijah. V kategoriji Malih mest je Šentjur zasedel tretje mesto, v kategoriji Trških jeder pa Zgornji trg drugo mesto. Čisto malo nam je zmanjkalo do najboljših mest, vsekakor pa verjamemo, da smo komisijo kar dvakrat prepričali v naše odlike, urejenost, lepe kotičke in trud, ki ga vlagamo v izboljšave. Seveda pa vabimo obiskovalce, da vse te zanimivosti tudi sami raziščejo.