glasilo Občine | november 2017 | št. 66 | 5280 izvodov | brezplačno

SLAVNOSTNA OTVORITEV ODLIČNE PUME USPEŠNA OBNOVA PRIZIDKA OŠ KNEŽAK NA SPREJEMU PRI ŽUPANU STUDENCA V ZAREČJU UVODNIK IZ VSEBINE

Drage bralke in bralci! AKTUALNO V 66. številki Bistriških odmevov z veseljem sporočamo, da Odlične Pume na sprejemu pri županu 3 smo slovesno otvorili prizidek Osnovne šole Toneta Tom- Slavnostna otvoritev prizidka OŠ Toneta Tomšiča Knežak 4 šiča v Knežaku, ki je razveselil tako učence kot zaposlene. Priročnik Pika Nai 6 Zelo smo ponosni na naše mlade plesalke iz ŠD Freia. Te so Uspešna obnova studenca v Zarečju 7 si na svetovnem prvenstvu v Rimu priborile kar dve bronasti odličji, ki pa imata za nas zlati sijaj. Pišemo tudi o zanimivem OBČINSKI ODMEVI priročniku z naslovom Pika Nai, kjer so predstavljeni različni Podatki organov Upravne enote 9 predlogi, kako čim bolj kakovostno zapolniti otrokov prosti čas. V današnjem svetu, kjer prevladuje moderna tehnologija, GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO IN TURIZEM je izredno pomembno, da se posvetimo našim najmlajšim in Pravljična noč na gradu Prem 10 se z njimi čim več pogovarjamo, zato da razvijejo svojo spo- sobnost komunikacije v živo in posledično bolj zdrave odnose VARSTVO OKOLJA z ljudmi. Saj se strinjate z mano, kajne? Evropski teden zmanjševanja odpadkov 12 Prvič objavljamo tudi preglednico delovnih časov posamez- nih služb znotraj Upravne enote Ilirska Bistrica, ki vam bo v ODMEVI IZ NAŠIH KRAJEV veliko pomoč pri načrtovanju obveznosti. Sladice brez sladkorja tudi v Ilirski Bistrici 13 Priporočam, da si podrobno preberete tudi prispevek o nasilju Janez Ličen v kraljestvu železnic 14 v družini. Pomembno je, da ženske vemo, da nismo same in da pravočasno spoznamo, da smo v nezdravem partnerskem od- SOCIALNO VARSTVO IN ZDRAVJE nosu ter čim prej poiščemo pomoč. Hudo je, če žrtev o nasilju Tječe, tječe bistra uoda 21 molči in se obenem počuti krivo. Pomembno je, da se zaveda, Niste same 22 24 da obstajajo službe in institucije, ki ji lahko pomagajo. Sindrom odvisnosti od alkohola VGC – Točka moči 28 Pred nami je »veseli december«. Na Občini Ilirska Bistrica Uspešno posredovanje prvih posredovalcev 29 smo vam pripravili številne dogodke in prireditve, ki bodo Obvestila Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica 30 popestrile ta čarobni praznični čas. Lepo vabljeni v Pravljično deželo, vsekakor pa ne zamudite obiska dveh dobrih mož, ki KULTURA se bosta oglasila na Bistriškem! Prvič bomo letos lahko pogle- Ob dnevu splošnih knjižnic »Po poti Makse Samsa« 32 dali tudi v vesolje, saj k nam prihaja Planetarij! Lepota Snežnika skozi objektiv Hinka Poročnika 36 V imenu uredništva Bistriških odmevov vam želim veliko neponov- Poklon bistriškim lepotam na fotografskem Ex temporu ljivih trenutkov in veselo praznovanje v družbi najdražjih. »Snežnik 2017« 37 Intervju s solistom v Klapi Maslina 40 Lep zimski pozdrav Tjaša Kaluža, odgovorna urednica ŠOLSTVO IN ŠPORT OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad uspešna na razpisu 42 Vaše prispevke za decembrsko številko pričakujemo Evrošola 2017 45 najpozneje do 15. DECEMBRA 2017 na elektronski naslov: [email protected] NAPOVED DOGODKOV Koledar dogodkov v občini Ilirska Bistrica 47 Več informacij o dogodkih in uradnih objavah najdete na spletni strani Občine Ilirska Bistrica: RAZVEDRILO www.ilirska-bistrica.si Nagradna križanka Bistriških odmevov 48

Bistriški odmevi – glasilo Občine Ilirska Bistrica Izdajatelj: Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistric Odgovorna urednica: Tjaša Kaluža Uredniški odbor: Boštjan Primc, Adrijana Kocjančič, Špela Barba, Maja Uljan, Stanislav Zver, Anja Zidar in Nevenka Ujčič Sedež uredništva: Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica E-naslov: [email protected] Lektoriranje: Tamara Rojc Oblikovanje in grafična postavitev: Ida Demšar, Design Demšar d.o.o. Tisk: PRESENT d.o.o., Dolenjska cesta 43, 1000 Ljubljana Naklada: 5280 izvodov ISSN 2536-2917 Glasilo brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v Občini Ilirska Bistrica. Uredništvo si pridružuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Avtorica nepodpisanih člankov je odgovorna urednica. Prispevkov ne honoriramo. Fotografije: Stojan Spetič, Patricija Dodič, Helena Kalčič, Andreja Rebec, Nevenka Tomšič, Irena Štembergar, Ivan Zatkovič, Tonjo Janežič, Hinko Poročnik, Tamara Rojc, Klavdij Ujčič, Dejan Damiš, Iztok Snoj, Stanislav Zver, Mateja Kakež, Tjaša Kaluža, Gim- nazija Ilirska Bistrica, JP Komunala Ilirska Bistrica d.o.o., OŠ Podgrad, OŠ Pregarje, OŠ Knežak, DC Sonček, KŠTD Tabor Kalc 1869, ŠK Rimex. UVODNIK Fotografija na naslovnici: Tjaša Kaluža

2 BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 ODLIČNE PUME NA SPREJEMU PRI ŽUPANU

Plesni par Eva Česnik in Klavdija Ujčič je na svetovnem prven- stvu v Rimu osvojil dve bronasti kolajni, neverjetni ekipni dose- žek pa je lepo zaokrožila solistka Kaja Maljevac s četrtim mestom.

»Vaša uvrstitev na svetovnem prvenstvu je velik uspeh in bronasti »Ples spreminjamo odličji imata za nas barvo zlata. Lahko ste ponosni, da sta se vaši na podlagi sodniške plesalki že na prvem svetovnem prvenstvu zavihteli na oder za ocene in naših zmožnosti. zmagovalce, vaša najmlajša članica pa je zasedla izvrstno četr- Ocenjevalci na sodniške liste napišejo, kaj lahko popravimo in to mesto. To je izjemen dosežek v bistriškem športu in odlična kako naj še bolj izpilimo naše plesne korake. Korigiramo čim več promocija za naš kraj,« zadovoljstva ob tako velikih uspehih in poskušamo dodati čim težje elemente, ki jih vključimo v ples, mladih športnic ni mogel skriti župan Občine Ilirska Bistrica saj ti prinesejo večje število točk,« je dodelavo nastopa pojasnila Emil Rojc. Klavdija Ujčič, ki obiskuje vzgojiteljsko šolo v Ajdovščini. Eva Česnik in Klavdija Ujčič sta si na svetovnem plesnem Devetošolka iz Osnovne šole Dragotina KettejaKaja Malje- prvenstvu World Dance Championship, ki je v okviru zveze vac, ki jo trenira Daša Kocjančič, je žirijo osvojila s solistično World Ballet Association potekalo od 20. do 22. oktobra v itali- izvedbo jazz plesne točke s pravljičnim naslovom Send castles janski prestolnici, priplesali dve tretji mesti z dvema poldrugo in za las zgrešila tretje mesto. minuto dolgima nastopoma. Pri jazz koreografiji, ki sta jo po- Dekleta so doživela kraljevski sprejem v sejni sobi občinske imenovali You are enough, sta namesto glasbe predvajali glas stavbe, kjer jim je župan Emil Rojc iskreno čestital in jih ob- osebe, ki je govorila, da je vsaka ženska svoja. Bistvo koreogra- daroval z Monografijo Občine Ilirska Bistrica. Po zanimivem fije je bilo v tem, da se ne smemo podcenjevati in se moramo pogovoru in sladkanju z okusno sadno torto so se dogovorili, sprejeti takšne, kot smo. Pri freestyle plesni točki z naslovom da bo bistriška občina nadarjenim plesalkam poklonila nove Beat it pa sta dekleti zaplesali na mix različnih pesmi. tekmovalne drese in novo gred, da bodo lahko izpilile svoje »Za vsako sezono z našo trenerko Kristino Prosen sestavimo plesne korake do popolnosti. Eva, Klavdija in Kaja so župa- novo koreografijo, ki jo tudi spreminjamo in ji dodajamo nove nu zagotovile, da bodo svoje uspešne koreografije predstavile elemente. V sezoni 2016/2017 sva se s tem plesom prvič udeležili tudi na naslednjem občinskem prazniku, ki ga bo občina praz- mednarodnega odprtega prvenstva v Zagrebu, kjer sva zmagali novala 4. junija 2018. in se uvrstili naprej na svetovno prvenstvo,« je pot do elitnega »Plesna skupina Pume deluje že 15 let, drugo leto pa bomo slavili nastopa v večnem mestu Rim opisala Eva Česnik, dijakinja 2. 10. obletnico Športnega društva Freia. Klavdija in Eva plešeta od letnika bistriške gimnazije. samega začetka, Kaja pa se nam je pridružila malce kas- neje,« je plesno pot deklet opisala predsednica ŠD Freia Mojca Klanšček Macarol, ki se ob tej prilož- nosti iskreno zahvaljuje vsem sponzorjem in dona- torjem, saj so pripomogli k uresničitvi njihovih sanj. Sanje so se uresničile in sedaj je čas za nove sanje in nove želje po še večjih uspehih. Pume so odločno zaplule v novo sezono, kjer jih čakajo nova tekmo- vanja in še večji izzivi, ki se jih ob odličnih pogojih za trening v večnamenski dvorani Doma na Vidmu, strokovnem vodstvu trenerske ekipe in veliki pod- pori ter razumevanju staršev iskreno veselijo. »Naša športna panoga se je uvrstila na seznam mednarodnega olimpijskega komiteja in ob trdem delu se bomo lahko udeležili tudi tega športnega spektakla,« je sanje vsakega športnega šampiona o vrhuncu ka-

riere potrdila predsednica kluba Mojca Klanšček AKTUALNO Macarol. BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 3 SLAVNOSTNA OTVORITEV PRIZIDKA OSNOVNE ŠOLE TONETA TOMŠIČA KNEŽAK

Osnovna šola Toneta Tomšiča Knežak je bogatejša za tri moderno opremljene učilnice, v katerih poteka pouk za prvošolce, drugošolce in petošolce. Slav- nostni trak sta simbolno prerezala župan Občine Ilirska Bistrica Emil Rojc in ravnateljica OŠ Knežak Tea Gustinčič.

»Šole na podeželju so središče življenja in to dejstvo moramo spoštovati. Veliko enostavnejše in predvsem ceneje bi bilo, če bi vse učence vozili v večjo šolo v Ilirski teljica OŠ Kne- Bistrici, vendar bi bilo s tem življenje v po- žak Tea Gustinčič. sameznih krajih po občini osiromašeno. Zaradi vedno večjega Izredno pomembno je, da se otroci šolajo števila učencev, ki prihajajo v v domačem kraju, da se zavedajo, da so šolo iz Knežaka in treh okoliških vasi tukaj doma in da se bodo po koncu šolanja (Bač, in Šembije), je začelo vrnili v svoj domači kraj,« je poglavitno primanjkovati tudi šolskih prostorov. vlogo šole v življenju krajanov v svo- »Število otrok, ki so vključeni v našo šolo, jem nagovoru izpostavil bistriški župan je vsako leto večje, zato smo potrebovali več Emil Rojc. prostora za nemoteno delo,« je nujnost »Naša šola je v zadnjih letih doživela izgradnje dodatnih prostorov na šoli temeljito prenovo. Ni dolgo tega, ko smo pojasnila ravnateljica Tea Gustinčič. imeli le 17 otrok v enem kombiniranem S prvim šolskim dnem je učence kneš- oddelku. Ker so bile potrebe po varstvu več- ke šole razveselil novozgrajeni objekt v je, je bil leta 2010 dograjen prizidek na treh etažah. V pritličju je šola bogatejša zahodni strani, s katerim smo dobili še eno za naše potrebe. Takrat smo se odločili, da za moderno učilnico, kabinet za šport- igralnico in garderobo. Kmalu se je poka- učilnico prvega razreda preuredimo v otro- no vzgojo, hodnik s stopniščem in dve zalo, da sta tudi ti dve igralnici premalo ško igralnico. Veseli smo, da so danes vse slačilnici. Prvo nadstropje ponuja dve tri igralnice nabito polne in ima v njih svoj moderni učilnici z vmesnim kabinetom prostor kar 50 otrok,« je širitev prosto- in hodnik s stopniščem, druga etaža pa rov za predšolsko vzgojo opisala ravna- je namenjena stopnišču, ki omogoča AKTUALNO

4 BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 Za celovito sanacijo tlakov, s katero so OŠ Knežak, ki jo trenutno obiskuje 118 zagotovili ustrezno zaščito pred nevar- lažji prehod učencev, se lahko pohvali z izvrstnimi nim plinom radonom, za prenovo jedil- rezultati na nacionalnih preverjanjih med nadstropji. nice in izgradnjo prizidka so na Občini znanja, saj so njeni učenci že vrsto let Kneški otroci in šolski Ilirska Bistrica namenili sredstva v višini nad slovenskim povprečjem. Da so vse delavci pa imajo še eno veliko žel- okrog 400.000 evrov. prej kot povprečni, so potrdili tudi z jo. »Močno si želimo zunanje telovadnice, V zadnjih letih je občina za gradnjo in zanimivim kulturnim programom, ki saj pouk športne vzgoje trenutno poteka v prenovo šol in vrtcev namenila približ- je spremljal simbolično otvoritev šole. no 9 milijonov evrov. Oktobra 2016 je notranjem večnamenskem prostoru, ki se Kot napovedovalca Osrednje informa- predšolske otroke razveselil nov vrtec, nahaja v središču šole. To pa je zelo mote- tivne oddaje sta se izkazala Lara Tomšič ki je umeščen ob Osnovni šoli Antona če za učence sosednjih učilnic, kjer poteka in Blaž Godina. S pesniškima recitalo- Žnideršiča v Ilirski Bistrici, 1. septem- pouk,« je poudarila Gustinčičeva. Nji- bra 2017 pa so v prenovljeni šoli vstopili ma sta navdušila Katja Tomšič in Tim hovi želji pa je prisluhnil župan Rojc, učenci OŠ Knežak in učenci OŠ Podgo- Oblak, učenci pa so pokazali svoje bo- ki je obljubil, da bodo na Občini Ilirska ra Kuteževo. V drugi polovici leta 2018 gato pevsko znanje, spretne plesne ko- Bistrica prihodnje leto začeli s pripravo je predvidena otvoritev povsem nove rake in občinstvo očarali z igranjem na projektne dokumentacije za nov športni šolske zgradbe v Podgradu, ki bo nado- Orffove inštrumente ter z brenkanjem objekt v Knežaku. mestila dotrajan objekt obstoječe šole. na kitaro. AKTUALNO

BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 5 PRIROČNIK »PIKA NAi« ZA OBOGATITEV DRUŽENJA Z OTROKI

»Priročnik je skrbno načrtovan pedagoški in didaktični izdelek, ki je nastajal v času podaljšanega bivanja z učenci prvih razredov. Učitelju je podpora pri delu, staršem pa je lahko v pomoč pri domačem dopolnilnem delu. Vsem nam je preprost kažipot, kako lahko spodbujamo otroke k ustvarjalnosti in preki- pevanju domišljije,« je pomen priročnika označila ravnateljica Osnovne šole Drago- tina Ketteja Ester Juriševič.

ljani ter na GZS. Na Območni zbornici pita prijateljstvo in zaupanje. Ozračje v Postojna je prejel bronasto priznanje za skupini je sproščeno in delovno. Pikine igre, najboljše inovacije v regiji za leto 2009. kot jih radi poimenujejo otroci, zajemajo Dodatno obogaten z literarno junakinjo vsa vzgojna področja. Lahko so gibalne, Piko Nai pa je postal dragocen pripo- miselne, glasbene, likovne, ustvarjalne, moček učiteljem podaljšanega bivanja v poučne in vzgojne. Ob Piki se otroci učijo prvem triletju osnovne šole in vsem, ki o prijateljstvu, ljubezni, drugačnosti, zau- ustvarjajo z otroki. panju, razumevanju, o velikih in malih, a še Literarni pristop in knjižna podlaga, kot kako pomembnih stvareh za življenje,« je Avtorica priročnika Laura Novak, je Pika Nai, so ravno pravšnji za uspeš- pomen svoje knjige podrobneje preds- vzgojiteljica v oddelku podaljšanega no povabilo najmlajših k sodelovanju. tavila avtorica Laura Novak. bivanja na OŠ Dragotina Ketteja, je že »Želja po navajanju na kasnejše branje Priročnik Pika Nai je z odličnimi ilus- pred desetletjem začutila, da so nujne vodi avtorico k pristopom, ki so otrokom tracijami obogatila šestletna Ema Klara spremembe pri pristopu k pedagoške- blizu: gibanje, ples, ritmični elementi, pet- Eraković, ko je bila še učenka Osnovne mu delu v različnih pedagoških oblikah je, igranje vlog, dialoško pomenkovanje, in metodah. Generacije otrok se iz leta improvizacija, nastopanje in neizmerna šole Dragotina Ketteja, danes pa živi v v leto spreminjajo in splošni zaključki o otroška igra, zaobjeta v zadovoljstvo in Ljubljani. Ema izhaja iz družine likovni- značilnosti generacij ne držijo več. veselje otroških duš,« je vsebino knjige kov in je s svojimi stvaritvami presene- Način dela je bil kot šolski inovacijski opisala ravnateljica Juriševič. čala že v predšolskem obdobju. projekt Kaj naj izmislim si? Kaj bomo »Preživljanje ustvarjalnega prostega časa Na predstavitvi knjige, ki se je odvijala, delali? predstavljen v šolskem letu tako usmerjamo Pika Nai, otroci in jaz 17. novembra na OŠ Dragotina Ketteja, 2008/2009 in visoko ocenjen na Zavodu s svojim prikritim vodenjem, s predlogi. je pogovor z avtorico Lauro Novak vo- Republike Slovenije za šolstvo v Ljub- Motivacije za branje Pike Nai in igranje dila Alenka L. Segulin, za kulturni prog- njenih iger nikoli ne zmanjka – ravno nas- ram pa so poskrbeli učenci OŠ Dragoti- protno, saj se med otroki vedno bolj kre- na Ketteja. AKTUALNO

6 BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 USPEŠNA OBNOVA STUDENCA V ZAREČJU

»Studenec je del naše preteklosti in zelo pomembno je, da tudi mlajši rodovi spoznajo zgodovino svojega domačega kraja,« je pomen obnove zapuščenega studenca, ki bo v prihodnje služil za napajanje živine in zalivanje polja, izpos- tavil predsednik Krajevne skupnosti Rečica Tonjo Janežič.

Na srečanju krajanov Zarečja je v maju v notranjosti delno podrtega studenca. 2016 padla pobuda, da bi obnovili stu- Sam vhod je bil v preteklosti manjši, a so denec, ki leži na obrobju vasi in so ga ga povečali, da so olajšali dostop v no- uporabljali kot vodni vir v obdobju nas- tranjost. Notranjost studenca se je tako tajanja vasi. Sama obnova je bila za kra- ohranila, zunanja podoba pa je zgrajena jane velik izziv, zato so z deli pričeli šele na novo. ob koncu letošnjega poletja. Studenec ima svoje odvodnjavanje, kar »Studenec je bil skrit med vrbami in hruš- pomeni, da vodostaj ne bo presegel nivo- ko. Izgledal je kot nekakšen bunker, ki je ja stopnic. Globina vode meri približno bil na eni strani vdrt. Bil je v zelo slabem 2 metra, zato bodo vhod zaščitili z vrati, stanju, saj je bil vhod tako zaraščen, da ki bodo zaklenjena. »Kovana vrata, ki se ga ni niti videlo. Pri podjetju Euro MB bodo tehnološko obdelana, bodo odporna smo izrisali načrt, po katerem smo obnovi- proti neugodnim vremenskim razmeram li studenec,« je začetne težave pri obnovi in bodo zadrževala listje, veje ter različne opisal direktor podjetja Euro MB Franci odpadke. Vrata bodo omogočala, da se ob in Alojz Kovačič bosta okrog studenca za- Pugelj. studencu brezskrbno igrajo tudi otroci, saj sadila avtohtone sadne vrste dreves iz naše Za čiščenje notranjosti studenca, ki je bodo zagotavljala večjo varnost,« je pojas- vasi, da si bodo otroci, ki se bodo družili ob bila v zelo slabem stanju, sta bila zadol- nil predsednik KS Tonjo Janežič. studencu, lahko utrgali jabolko ali češnje. žena domačina Marjan Gulja in Alojz Pred studencem stoji zidana klop, ki Tudi sovaščani lahko posadijo svoje drevo, Kovačič. Izgradnja studenca je delo zi- bo pripomogla k temu, da bo ta kraj v da se prostor zaokroži in bodo tudi sami darja Jožeta Jagodnika – delavca pod- prihodnje postal mesto družabnosti in lahko na stara leta počivali v senci sadnega jetja Euro MB, ki je izvajalo sanacijo. dogodkov ter srečevanja vaške mladine, drevja,« je izgled studenca v prihodnos- Zidar Jagodnik se je zelo potrudil pri saj nameravajo krajani parkovno in hor- ti opisal Janežič. rekonstrukciji velbanega oboka, ki je v tikulturno urediti bližnjo okolico. »Na »Predlagam da se v bodoče uredi potko do celoti narejen iz kamenja, ki so ga našli kupolo bomo zasadili travo. Marjan Gulja studenca, da se bodo ob njem lahko dru- žile tudi mamice z vozički,« je povedal Franci Pugelj. »Občina Ilirska Bistrica, ki aktivno podpi- ra in spodbuja ohranjanje kulturne dediš- čine, je strokovno pristopila k projektu ob- nove studenca v Zarečju, zato bi se najprej zahvalil županu Emilu Rojcu. Za vodenje in nadzor nad deli se zahvaljujem skrbni- ku investicije Mitji Božiču, posebej pa mo- ram pohvaliti izvajalca del, ki je svoje delo opravil zelo profesionalno. Podjetju Euro MB z direktorjem Francijem Pugljem na čelu in zidarju Jožetu Jagodniku je uspe- lo odlično posnemati izgled prvotnega studenca, v veliko pomoč pa sta jima bila

bodoči skrbnik studenca Marjan Gulja in AKTUALNO Alojz Kovačič,« je zaključil Janežič. BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 7 Ilirsko Bistrico in naseljem Rodik in za REBALANS PRORAČUNA II ZA LETO ureditev upravnega središča v Domu na Vidmu, saj postopek izbire izvajalca še 2017 V OBČINI ILIRSKA BISTRICA ni zaključen. Postopek izbire izvajalca pa ni zaključen tudi pri projektu rekons- trukcije ceste v Dolenjah, kjer se bo Rebalans proračuna je akt občine o spremembi proračuna med proračunskim zgradilo hodnika za pešce, avtobusni letom, s katerim župan v proračun vključi nove obveznosti, kar lahko zahteva postajališči in komunalno infrastruktu- spremembe tako na strani prejemkov proračuna kot tudi na strani izdatkov. ro, zato bo tudi ta investicija realizirana Pri pripravi predloga rebalansa proračuna je potrebno uskladiti tudi ostala v prihajajočem letu. nesorazmerja na strani prejemkov in izdatkov, ki so se zaradi različnih vzro- V rebalansu se povečujejo sredstva za kov pojavila med izvrševanjem proračuna v letošnjem letu. ureditev krožišč in cestišča od Mikoze do krožišča pri pošti, višja pa bodo tudi Občinski svet Občine Ilirska Bistrica je na njo kanalizacij prenašajo v leto 2018. sredstva za nabavo reševalnega vozila in 23. seji Občinskega sveta Občine Ilirs- V naslednje leto se prenašajo sredstva sredstva za bogatejši program ob letoš- ka Bistrica, ki je potekala 21. 11. 2017, za izgradnjo povezovalnega vodovoda njem veselem decembru. sprejel drugi rebalans proračuna za leto Ilirska Bistrica–Rodik, ki bo zagotavljal Rebalans proračuna je tako nižji na pri- 2017. Gre za uskladitev projektov, ki se varno, trajno in ekonomično oskrbo hodkovni kot na odhodkovni strani za bodo izvajali do konca letošnjega leta. Z z vodo na območju dela Brkinov med približno 4,5 milijona evrov. rebalansom se je tako projekte, s kateri- mi letos občina ne bo kandidirala za EU sredstva, saj še ni objavljenih razpisov, premaknilo v leto 2018. Nekatere pro- jekte se je uskladilo na vrednost realiza- cije, za druge pa je bilo premalo sredstev v veljavnem proračunu. Tako se na primer financiranje daljinske- ga ogrevanja na lesno biomaso objektov glasbene šole, gimnazije, obmejne po- licije, zobnih ambulant, osnovne šole in vrtca ter opcijsko tudi stanovanjske- ga naselja na Rozmanovi ulici skladno s sprejetimi akti prenaša v leto 2018. Zaradi še neobjavljenih razpisov za sofinanciranje se vsi projekti za izgrad- AKTUALNO

8 BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 PODATKI ORGANOV UE

»Zaposleni v državnih organih in javnih zavodih na lokalnem nivoju se zavedamo pomena pravilne in pravočasne informacije za stranke. V želji, da bi naše stranke na enostaven način pridobile informacije o našem poslovanju in tako lažje uskladile svoje opravke, v prilogi objavljamo naše kontaktne podatke.«

KONTAKTNI PODATKI DRŽAVNIH ORGANOV IN JAVNIH ZAVODOV NA LOKALNEM NIVOJU, NOVEMBER 2017 Občina Ilirska uradne ure telefon e-naslov Bistrica Bazoviška cesta 14 ponedeljek torek sreda četrtek petek 6250 Ilirska Bistrica od 8. ure od 8. ure od 8. ure 05 71 12 300 obcina.ilirska-bistrica@ do 11. ure do 11. ure in od do 11. ure ilirska-bistrica.si 12. ure do 16.30 Upravna enota Ilirska uradne ure telefon e-naslov Bistrica Bazoviška cesta 14 ponedeljek torek sreda četrtek petek 6250 Ilirska Bistrica od 8. ure od 8. ure od 8. ure od 8. ure 05 71 12 200 [email protected] do 12. ure in do 12. ure in do 12. ure in do 13. ure od 13. ure od 13. ure od 13. ure do 15. ure do 15. ure do 17.30 Geodetska uprava RS uradne ure telefon e-naslov Območna geodetska uprava Koper, Pisarna ponedeljek torek sreda četrtek petek Ilirska Bistrica od 8. ure od 8. ure do od 8. ure od 8. ure 05 711 84 70 Pisarna.Guilbi[@]gov.si Gregorčičeva cesta 2 do 12. ure in 12. ure in do 12. ure in do 13. ure 6250 Ilirska Bistrica od 13. ure od 13. ure od 13. ure do 15. ure do 15. ure do 17.30 Finančna uprava uradne ure telefon e-naslov RS, Finančni urad Postojna, Sektor za ponedeljek torek sreda četrtek petek davke, Pisarna Ilirska od 8. ure od 7. ure 01 369 3700 po.fu(at)gov.si Bistrica do 12. ure in do 12. ure in Gregorčičeva cesta 2 od 13. ure od 13. ure 6250 Ilirska Bistrica do 15. ure do 17. ure (urnik velja od 1. 1. 2018) CSD Ilirska Bistrica uradne ure telefon e-naslov Bazoviška cesta 32 6250 Ilirska Bistrica ponedeljek torek sreda četrtek petek od 8. ure do od 8. ure od 8. ure do 05 711 01 40 [email protected] 12. ure in od do 12. ure in od 13. ure 13. ure do 15. ure 13. ure do 17. ure Zavod za uradne ure telefon e-naslov zaposlovanje, Območna služba ponedeljek torek sreda četrtek petek Koper, od 8. ure od 8. ure od 8. ure od 8. ure 05 714 04 60 [email protected] Urad za delo Ilirska do 12. ure in do 12. ure in do 12. ure in do 13. ure Bistrica od 13. ure od 13. ure od 13. ure Bazoviška cesta 25 do 15. ure do 15. ure do 17. ure 6250 Ilirska Bistrica Zavod za zdravstveno uradne ure telefon e-naslov zavarovanje, Območna enota ponedeljek torek sreda četrtek petek Koper, Izpostava od 8. ure od 8. ure od 8. ure od 8. ure 05 66 87 244/ [email protected] Ilirska Bistrica, do 12. ure in do 12. ure in do 12. ure in do 13. ure 05 66 87 245/ Bazoviška cesta 25 A od 13. ure od 13. ure od 13. ure 05 66 87 247 OBČINSKI ODMEVI 6250 Ilirska Bistrica do 15. ure do 15. ure do 17. ure

BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 9 PRAVLJIČNA NOČ NA GRADU PREM

V soboto, 28. oktobra, so na gradu Prem že drugo leto zapored priredili Pravljično noč, ki je pritegnila lepo število poslušalcev in navdušila tako otroke kot odrasle. To je bil tudi lep uvod v jesenske počitnice.

»Pripovedovanje pravljic oziroma zgodb in doživeto interpretacijo zgodb vzpos- se mi zdi zelo zanimivo. Mislim, da jim tavijo pristen stik z občinstvom. V pri- radi prisluhnemo tako odrasli kot otroci. povedovanje zgodb za otroke vpletajo gozdna pošast Grdoba grdobica, kmet Vemo, da se je pripovedovalo že od nekdaj različne pevske vložke in izštevanke, kar Lojze in botra lisica, dedek in babica ter in prav zaradi tega nadaljujemo s to tradi- je naravnost navdušilo naše najmlajše, glineni mož, Čiči junačiči in trije raz- cijo,« je povedala Mateja Kakež – kus- ki jim je bila namenjena dobra ura prav- bojniki, puščavnik in revni mladenič, tosinja na gradu Prem. ljic, v katerih so nastopali živalski liki, ki je premagal strašnega zmaja, … Me- Pravljično noč so za otroke in odras- nim, da je otroke najbolj pritegnilo to, le pričarali pripovedovalci iz Zavoda da niso samo poslušali, ampak so lahko Deveta dežela, ki se ukvarjajo s pripo- aktivno sodelovali s pripovedovalci – z vedovanjem zgodb. Zavod združuje njimi prepevali, izštevali in si izmišljali diplomante različnih družboslovnih in različna imena za živali. Prav to je tisto, humanističnih smeri, ki so se izšolali v kar daje pripovedovanju svoj čar in do- Pripovedovalski šoli Pripovedovalske- besedno zažiga pri mladem občinstvu. ga Varieteja. Izkušnje so pridobivali na Medtem ko so se otroci zabavali na številnih pripovedovalskih dogodkih za ustvarjalni delavnici na temo Noč čarov- odrasle in otroke. Kot kolektiv razvijajo nic med izdelovanjem pajkovih mrež, pristop, ki združuje pajkov in netopirjev, smo na svoj račun sodobno odrsko prišli tudi odrasli, ki smo v sproščenem pripovedova- vzdušju poslušali pet pravljic. Marsiko- nje in moti- ga je najbrž pritegnil svež pristop pri- ve ljudske- povedovalcev, saj so za odrasle izbrali ga slovstva. pravljice z različnih koncev sveta z bolj Skozi živo resnimi temami o osebnem pogumu, volji in vztrajnosti, pa tudi takšno s tra- gičnim koncem, kar je neobičajno. Tako smo imeli priložnost prisluhniti dvema pravljicama z ljudskimi motivi iz Slo- venije in pravljicam iz Perzije, Italije in Venezuele. Pripovedovalci so navdušili z odlično interpretacijo in nas preselili v svet tja daleč za obzorji. Takšna prireditev je zelo dobrodošla v tem divjem sodobnem času, ko ves čas hitimo in živimo pod velikimi pritiski, saj nas malo ustavi, sprosti, nam priča- ra nasmeh na obraz, odžene vsakdanje skrbi in nas spomni na to, da še vedno nosimo otroka v sebi. V pričakovanju novih Pravljičnih noči in

GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO IN TURIZEM KMETIJSTVO IN GOSPODARSTVO, dni Tamara Rojc 10 BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 obdobju. Gre za izjemno pomembna NOVICE »LOKALNE AKCIJSKE dokumenta, ki sta podlaga za pogajanja v Evropskem parlamentu pri pripravi SKUPINE MED SNEŽNIKOM IN novega programskega obdobja. Poroči- lo je objavljeno na spletni strani www. PODEŽELJEM (LAS)« drustvo-podezelje.si. V okviru priprave na projekt sodelo- vanja Trajnostni turizem v zaščitenih območjih sta se v septembru Erika Ko- Lokalna akcijska skupina med Snežni- tri občine. To so: Obeležitev 200-letnice vačič in Anita Kranjc udeležili drugega kom in Nanosom je v novembru s stra- rojstva Miroslava Vilharja in 150-letnice pripravljalnega srečanja v Estoniji, v ni Agencije za kmetijske trge in razvoj Tabora na Kalcu, izdelava turističnega začetku novembra pa je na tretjem pri- podeželja in Ministrstva za gospodarski produkta Ribolovni turizem in projekt pravljalnem srečanju sodelovala Tamara razvoj in tehnologijo končno prejela Razvoj lokalnih tržnic LAS-a med Snež- Urbančič. Cilji obeh srečanj so bili čim Odločbe o potrditvi projektov iz prvih nikom in Nanosom, s katerim želimo boljše pripraviti in uskladiti aktivnosti dveh javnih pozivov, ki jih je objavila 14. dodatno pospešiti prodajo na lokalnih pomembnega projekta sodelovanja, o 11. 2016 in 14. 2. 2017 v skladu z Ured- tržnicah. Ker so ti projekti sofinancira- čemer bomo poročali tudi na srečanju bo o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga ni s strani vseh treh občin, bodo pred- članov LAS-a in DRPSN 12. 12. 2017 vodi skupnost CLLD. Iz prvega razpisa vidoma poslani v potrditev na AKTRP v Narinu. Sicer pa so poročila objavlje- konec decembra 2017. so sedaj obdelane vse prijavljene vloge na na spletni strani Društva za razvoj (kmetijski sklad), iz drugega razpisa (re- LAS med Snežnikom in Nanosom pa je podeželja med Snežnikom in Nanosom: gionalni sklad) pa čakamo na potrditev razen pri pripravi in spremljanju pro- http://www.razvoj-podezelja.si. še štirih projektov. jektov aktiven tudi na drugih področ- Na zadnji poziv za projekte sodelovan- jih. V mesecih: september, oktober in december smo sodelovali na večjih ja smo na LAS-u med Snežnikom in VABILO Nanosom prijavili 3 projekte, in sicer: dogodkih. V letošnjem letu LAS med Snež- Trajnostni turizem v zaščitenih območjih Udeležili smo se četrtega Slovenskega nikom in Nanosom in Društvo za (9 partnerjev iz Estonije, Latvije, Por- podeželskega parlamenta v Novem Mes- razvoj podeželja med Snežnikom tugalske in Slovenije), Biosferna območ- tu. in Nanosom praznujeta 10 let de- ja Slovenije (8 partnerjev iz Slovenije) Promocijsko smo sodelovali na dveh lovanja. Društvo in LAS sta bila in Pilotni model Razpršeni hotel, ki je bil prireditvah, in sicer Postoj na ulici v Pos- ustanovljena 21. novembra 2017 v zaradi napake enega izmed partnerjev tojni in na Kmetijski tržnici 2017 v Ilirski prostorih turistične kmetije And- že umaknjen. Ostali dve potrditvi priča- Bistrici. rejevi v Narinu, kamor se po dese- kujemo do konca novembra, ko se bosta Strokovni vodja Aleš Zidar in člani- tih letih ponovno vračamo. Zato pričeli tudi že izvajati. V okviru Strate- ca UO LAS Eva Šabec sta se udeležila vse člane (sedanje in nekdanje) gije lokalnega razvoja pa je bil že potr- večdnevnega posveta slovenskih LAS, vabimo na posvet in zaključno jen projekt sodelovanja iz regionalnega ki je tokrat potekal v okolici Porta in druženje članov LAS-a ob praz- sklada Zgodbe rok in krajev, kjer se na Brage na Portugalskem. Poleg konferen- novanju 10-letnice delovanja, ki področju našega LAS-a pripravlja usta- ce s Portugalskimi LAS in posveta slo- bo potekal v torek, 12. 12. 2017, novitev Rokodelskega centra in izvajajo venskih udeležencev LAS-a so obiskali na turistični kmetiji Andrejevi v aktivnosti, povezane z oživitvijo in pre- tudi več primerov dobrih praks in se ne- Narinu s pričetkom ob 18. uri. nosom rokodelskih praks. Projekt vodi posredno seznanili z delovanjem dveh Na posvetu bomo predstavili do- Maja Modrijan, pri izvedbi pa sodeluje- portugalskih LAS Atacha in Adrema. sedanje delo in letos odobrene jo zainteresirani rokodelci. Poročilo je objavljeno na spletni strani projekte, istočasno pa tudi mož- Konec decembra bo objavljen nov raz- www.razvoj-podezelja.si. nosti za nove projekte. Srečanje pis za projekte sodelovanja, za katerega Strokovni vodja Aleš Zidar je bil član bomo zaključili s kulturno-zabav- ponovno pripravljamo prijavo umak- slovenske delegacije na tretjem Evrops- nim programom in društvenim njenega projekta Pilotni model Razpršeni kem podeželskem parlamentu v mestecu srečanjem pred novim letom. Ker hotel, na novo pa projekt Festival Brkins- Venhorst na Nizozemskem. Večdnevno si želimo vaše udeležbe, vas prosi- ke sadne ceste na temo kulinaričnega tu- druženje delegatov parlamenta je bilo mo za informativne prijave na naš rizma. Imamo pa še nekaj novih ponudb zelo aktivno in usmerjeno v pripravo mail [email protected]. za sodelovanje. Deklaracije EPP in Manifesta EPP, kjer

Na področju LAS-a bomo izpeljali tudi so svoje mesto našli tudi LAS in izva- TURIZEM KMETIJSTVO IN GOSPODARSTVO, nekaj projektov, ki bodo skupni za vse janje CLLD v naslednjem programskem Tamara Urbančič in Aleš Zidar BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 11 V Evropski uniji vsako leto zavržemo več kot 2 milijardi ton 3. Zbirni center za ločene frakcije odpadkov Ilirska Bistrica – odpadkov, v Sloveniji več kot 4 milijone ton, v Občini Ilirska vse frakcije odpadkov. Bistrica pa nekaj manj kot 4.000 ton. Vsak od nas zavrže na Kot smo že v eni izmed preteklih številk Bistriških odmevov leto več kot 400 kilogramov odpadkov. Od tega je kar petina povedali, smo s spremenjenim načinom zbiranja odpadkov hrane in veliko stvari, ki so še uporabne. zmanjšali delež odloženih odpadkov, vendar cilj še zdaleč ni Pri ravnanju z odpadki moramo v skladu z evropskimi usme- dosežen in kljub številnim opozorilom se nepravilnosti pri ritvami slediti sledeči hierarhiji: ločevanju odpadkov še vedno izraziteje pojavljajo v strnjenih blokovskih soseskah in na ekoloških otokih. Da pa ne bomo vedno izpostavljali samo negativne stvari pri ločevanju odpadkov in ker vemo, da pozitivni zgledi vlečejo, bi na tem mestu želeli pohvaliti vse uporabnike, ki pravilno in vestno ločujete odpadke in na ta način prispevate k zmanjše- vanju deleža odloženih odpadkov. Zavedajte se, da vsak izmed vas s pravilnim ločevanjem odpadkov prispeva svoj kamenček v mozaik za čisto okolje, ki ga želimo zase in za prihodnje ge- neracije. V Javnem podjetju Komunala Ilirska Bistrica, d.o.o. upamo, da bodo vaše ravnanje opazili tudi tako imenovani kr- šitelji ločevanja odpadkov in se začeli zgledovati po vas. To pomeni, da morajo biti naša ravnanja usmerjena predvsem Poleg učinkovitega zbiranja in ločevanja odpadkov lahko v preprečevanje nastajanja odpadkov in pripravo odpadkov za veliko naredimo tudi na področju preprečevanja nastajanja ponovno uporabo bodisi v isti obliki ali v obliki recikliranih odpadkov. Že v gospodinjstvu lahko zmanjšamo količino od- izdelkov. To lahko dosežemo le, če odpadke, ki nastajajo ob padkov z izbiranjem izdelkov za večkratno uporabo, brez ne- vsaki naši dejavnosti, učinkovito zbiramo in ločujemo. potrebne ali z vsaj povratno embalažo, dolgo življenjsko dobo Najučinkovitejše je ločevanje odpadkov na viru nastanka – to- in podobno. rej v gospodinjstvih, šolah, podjetjih, … Naj ob Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov podamo ne- Tako zbrane odpadke na območju naše občine zbiramo na kaj ukrepov, s katerimi lahko zmanjšamo količino odpadkov: treh ravneh: 1. pri nakupih plastične vrečke zamenjajte z vrečkami za po- 1. gospodinjstva – mešana odpadna embalaža in ostanek ko- novno uporabo ali uporabite cekarje; munalnih odpadkov, 2. premajhna oblačila in oblačila, ki jih ne potrebujete več, 2. ekološki otoki – papirna in kartonska embalaža, steklena podarite humanitarnim organizacijam; embalaža in E-odpadki, 3. uporabljajte baterije, ki jih je mogoče ponovno napolniti; 4. tiskajte na obe strani lista in tako zmanjšajte porabo pa- pirja; 5. pijte vodo iz pipe in tako prispevajte k zmanjšanju količine plastenk; 6. ostanke obrokov, olupke sadja in zelenjave uporabite za kompostiranje. Na področju zmanjševanja odpadkov smo v Sloveniji šele na začetku poti, saj so nujne spremembe v sami izdelavi izdelkov kot tudi na področju okoljske osveščenosti prebivalstva. Ob tej priložnosti vas nagovarjamo, da odpadke pravilno zbirate in ločujete ter upoštevate ukrepe za zmanjševanje le-teh, saj

VARSTVO OKOLJA VARSTVO bomo le tako naš planet ohranili zdrav! Ekološki otok Zemonska Vaga Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica, d.o.o. 12 BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 SLADICE BREZ SLADKORJA TUDI V ILIRSKI BISTRICI

Presna oziroma surova hrana ali »raw food« je vedno bolj priljubljena in pred kratkim je tudi Ilirska Bistrica dobila mesto za vse ljubitelje takšne prehrane – lokal in trgovinico s presnimi tortami z imenom Zdrava skušnja- va.

Lokal Zdrava skušnjava je predvsem ne torte približa tudi degustacijski kotiček. Tu lahko presne vegetarijancem, vega- torte preizkusite, naročite nekaj iz boga- nom in ljudem, ki trpijo za- te in raznolike stalne ponudbe ali se do- radi različnih alergij. govorite za unikatno torto po lastnem »Z zdravim načinom življenja se uk- Poleg izdelave presnih tort in ostalih okusu. varjam dobrih deset let. Radovednost me presnih dobrot se v prostorih Zdrave Ideja o presnih tortah se je porodila je gnala, da preizkusim različne načine skušnjave odvijajo tudi kuharske delav- zaradi vedno večjega povpraševanja po prehranjevanja. Kmalu sem prišel do zak- nice in predavanja. »Začetna zamisel zdravi hrani, ki poleg izključno zdravih ljučka, da se vsaka sprememba prehrane kuharskih delavnic je bila združiti zdravo sestavin nudi tudi vrhunski okus. Presne kmalu odrazi na našem zdravju, počutju in okusno ter istočasno pokazati, da presna sladice so narejene iz svežega in suhega in razmišljanju. Ugotovil sem, da sam naj- kuhinja prav v ničemer ne zaostaja za sadja, semen in oreščkov z dodatkom bolje funkcioniram, ko se prehranjujem tradicionalno pripravo jedi, ampak prav najhranljivejših superživil, kot so: chia pretežno s presno hrano – torej s svežim nasprotno, saj tu lahko pustimo domišljiji semena, maca in camu camu. To jih pos- sadjem in zelenjavo, semeni in oreščki. Pres- prosto pot in svojo kreativnost izrazimo na tavlja na sam vrh lestvice hranilne vred- ne torte so rezultat te ugotovitve. Vsebujejo nešteto načinov. Presna prehrana je učin- nosti sladic. le najboljše, kar nam ponuja narava in ni- kovit način za čiščenje organizma, naje- Odsotnost sestavin, običajno prisotnih česar potencialno škodljivega,« pravi Ivan nostavnejši način uravnavanja telesne teže v tradicionalno narejenih sladicah, kot Zatković – ustanovitelj lokala in trgovi- in idealno orodje za izboljšanje splošnega so: moka, jajca mleko in maslo, pa pres- nice Zdrava skušnjava. zdravja in imunskega sistema. Na temats- kih delavnicah udeleženci dobijo koristne napotke, kako presno hrano vključiti v vsakdanje življenje,« pojasni Zatković. Čokoladna torta z goji jagodami gre trenutno za med. Nič čudnega, saj bo- gata čokoladna krema in rahla hrustljava podlaga z ničemer ne izdajata svojih ses- tavin. V njej najdemo dateljne, 100 % kakav, mandeljne, sončnična semena, goji jagode, kokosovo olje, maco v pra- hu in pravo burbonsko vanilijo. »Najboljše od vsega pa je, ko nekdo, ki ga sploh ne zanima, ali je torta veganska ali ne in mu je gluten zadnja skrb, reče: To je bilo fantastično!« »In seveda nasmehi na otroških licih, ko po dolgotrajnem iskanju primernih slad- karij najdejo naše torte in se potem vsak teden vračajo po nove. To je res super obču- tek!« zaključi Ivan. ODMEVI IZ NAŠIH KRAJEV Zdrava skušnjava BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 13 vodnosti med njimi, zato sem moral na JANEZ LIČEN V KRALJESTVU vsak kos tira posebej zaciniti električne vodnike, da vlak ne cuka in se ne ustav- ŽELEZNIC lja med vožnjo. Voda zna ponagajati in nasuti blato na tire. Ko pridejo ovce, po- lomijo lučke in pustijo vse razmetano za Glas o posebni železnici v Brkinih je prišel tudi do uredništva Bistriških od- seboj. mevov, zato sem se odločila, da osebno obiščem družino Ličen na Ostrož- nem Brdu. Na pragu njihove domačije me je pričakal Janez Ličen, ki me je Vaša proga izgleda kot replika prave odpeljal na vrt, kjer se razprostirajo tiri vrtne železnice – edinstvene v tem proge. Ste imeli v mislih točno določene delu Slovenije. Izkazal se je za pronicljivega sogovornika, ki s sijajem v očeh postaje, ko ste jo postavljali? govori o svoji »igrači«, kot sam poimenuje železnico, ki je avtentična verzi- ja prave železnice. Kako je vrtna železnica nastala, kako izgleda danes in še Sprva sem želel imeti postaje, ki bi bile veliko zanimivih podatkov mi je zaupal v pogovoru, ki si ga lahko preberete narejene po vzoru pravih postaj. Želel v nadaljevanju. sem postaviti kopijo postaje po zgledu prave in v mojem primeru bi morala biti obrnjena približno v smeri vzhod–za- Kako se je razvila vaša ljubezen do že- ce. Junija 2006 smo začeli in oktobra je hod. Ker bi moral v veliki meri spreme- lezne ceste? bila proga že tako dolga, da je vlak lahko niti traso, sem se odločil za izmišljene Od malih nog me spremlja železnica, saj vozil po njej. 1. novembra 2006 je bil postaje na neelektrificirani progi, kjer smo imeli v Ljubljani železnico blizu. krog sklenjen. Krog je bil takrat manjši, vozijo dizelski vlaki. Če bi želel posne- Oče je opazil, da so mi vlaki všeč. Mojo čez tri leta pa se je povečal za tretjino. V mati postajo Ilirska Bistrica, bi moral igro z vlaki je še spodbudil, ko mi je glavnem sem železniško maketo izdelal vključiti še vso električno napeljavo, kar kupil prvi vlak od Mehanotehnike. Ka- sam. Žena mi je pomagala le na začetku pa ni izvedljivo. pri izkopavanjih. sneje smo hodili v Avstrijo, saj se pri nas Mojo progo sem poimenoval Brkins- drugih malih vlakcev še ni dalo dobiti. ka proga. Gre za izmišljeno progo, ki Kako pa je izgledal začetek gradnje? S Tisti so bili v merilu H0, recimo temu poteka iz Pivke čez Brkine v Podgrad. hišni vlaki, ti na Ostrožnem Brdu pa so katerimi težavami ste se soočali? Začetna postaja bi bila Pivka, za vmes- vrtni vlaki, ki so večji in dražji ter zahte- V začetku je bila moja železnica pionirs- no postajo sem izbral ime Pregarje za vajo več prostora. ko delo. Dosti stvari sem še preizkušal, postajališče Podbeže, končno postajo saj še nisem imel izkušenj z naravo. Ve- pa sem poimenoval Podgrad, čeprav v Kdaj ste se odločili, da boste postavili liko zemlje smo nasuli, da smo zravnali Pogradu ni železnice. Moja proga torej svojo vrtno železnico na Ostrožnem progo, ker teren visi navzdol. Električni predstavlja zadnji odsek namišljene pro- Brdu? Ste jo izdelali sami ali vam je kabli so bili vezani le na en kos tira in ker ge Pivka– Podgrad. kdo pomagal? je proga sestavljena iz ogromnega števi- Takoj ko sem zaključil z obveznostmi na la kosov, je zaradi staranja medeninaste- Ima vaša železnica tudi poseben vozni fakulteti, smo začeli z gradnjo železni- ga materiala prišlo do izgubljanja pre- red? Kdaj gredo vlaki na pot? Če želimo, da ima proga svojo dušo, se mora po njej odvijati tudi promet. Če je to lokalna proga po podeželju, je tudi število lokalnih vlakov manjše. Vlak pelje po progi ob določenih urah, da je bolj zanimivo, saj tudi pravi vlak čakaš dve do tri ure. So štirje pari potniških vlakov in en par tovornih vlakov, ki vozi- jo takrat, ko je kaj tovora. Čar tega je, da čakaš vlak, ki pripelje pozno dopoldan po prvem vlaku zjutraj. Ob sobotah, ne- deljah in praznikih je vozni red okrnjen, saj tudi v resnici marsikje na pravih pro- gah mogoče vozita le dva vlaka na dan. ODMEVI IZ NAŠIH KRAJEV Kje ste kupili material za železnico? 14 BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 Skoraj ves progovni material je iz Nem- progo sem dobil blizu Di- čije, saj se pri nas tega ne dobi, ker je vače, saj sem želel, da so moja železnica posebna. kamni čim bolj avten- tični. Pazil sem, da so V kakšnem merilu je zgrajena vaša vrt- drobno členjeni in po na železnica? velikosti sovpadajo z V tujini, zlasti v Nemčiji, Avstriji, Švici, velikostjo železnice. Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike je to merilo zelo priljubljeno. Kako dolga je vaša pro- Gre po nemško za G-Spur (Garten) ga? oz. angleško G-gauge (garden) To tir- Vlak na naši železnici pre- no širino 45 mm si deli več meril. Gre vozi razdaljo 120 metrov. za kompromis od 1:22,5, kjer srečamo Proga je narejena tako, da ni večje gozdne lokomotive, za katere je to krog, a vlak vedno pride na iz- ozki tir, pa vse do merila 1:32 za manj- hodišče. Namen igre vlakov ni ta, še lokomotive, ki jim ta tir predstavlja da nepretrgano krožijo, ampak da je normalni tir. Tudi pri nas v Sloveniji so vožnja realna oziroma da se nekje kon- na pravih železnicah v obratovanju le še ča in ima po voznem redu kasneje od- normalnotirne proge širine 1435 mm. hod. Vožnja traja približno šest minut. Hitrost vlaka je prilagojena resnični hi- kšen predor manj, saj je v predoru dokaj Za vašo Brkinsko progo je značilna trosti – nekje med 50 in 60 km/h, kar je otežen dostop. Na progi je pet predorov. kraška pokrajina z veliko kamnitimi pogosto povprečna hitrost po slovens- Dva sta nastala zaradi globine terena, površinami. Kako ste prišli do tako av- ki regionalni progi. trije pa zato ker premostijo pešpot. Te- tentične proge? ren je prilagojen progi, saj si ta ne more Motivi posameznih odsekov spominja- S katerimi elementi se srečamo na pro- privoščiti klancev, ki bi presegali 2 % jo na kraške proge, saj ima moja proga gi? oziroma 20 promil. Če lokomotiva vle- skale, useke in nasipe, ki pričarajo prist- Predori so nastali, ker smo preko njih če težji tovor, se v klancu pojavi problem no kraško pokrajino in posnemajo na- morali speljati kakšno pot oziroma je bil pri vleki. Motor se pregreva, zato je rav- ravo ob progi Nova Gorica– Sežana usek v hrib tako globok, da ni šlo druga- nina optimalna. Padci so blagi, tako da oziroma Divača–Pulj. Tudi skale za če. Če bi progo delal sedaj, bi naredil ka- ni velike amplitude. ODMEVI IZ NAŠIH KRAJEV

BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 15 Na progi srečamo še kretnice, tri pos- mi pa mraz. Drobnarije vedno čakajo na Preden sem se odločil, katero lokomo- tajna poslopja, tri potne prehode, ki so popravke. Proga je odporna na različne tivo bi izbral, sem šel pogledat, katera zavarovani z Andrejevim križem, uvozni vremenske razmere, vlake pa pospravi- je na reviziji v delavnici. Na osem let se signal in predsignal, dva mostova, trak- mo. Sicer so narejeni tudi za dež, a se vlak razmontira, prebarva in prelakira, torski prehod in kamnit most s tremi mi jih zdi škoda uporabljati in puščati da izgleda kot nov in to se počne leta in oboki. Imel sem idejo za izgradnjo in- zunaj, ko dežuje. leta, zato ni nič nenavadnega, če je lo- dustrijskega tira s postaje Podgrad proti komotiva stara 40 ali 50 let in še redno namišljeni tovarni Plama. Na progi so Katere vlake ste izdelali vi? vozi. Nikoli pa ne veš, kdaj se bodo pri tudi zaščitni kamniti zidovi, ki služijo Nekatere sem kupil, slovenske pa sem Slovenskih železnicah odločili in jih izlo- delno za okras, delno za zaščito pred ročno izdelal sam. Gre za kopije dolo- čili iz prometa. polzenjem terena na progo. čenih lokomotiv in vagonov Slovenskih Tudi nekateri tovorni vagoni so kuplje- V osnovi je ob tirnicah beton, v katerega železnic. Potniški vlak serije SŽ 713 je ni, drugi pa so domače izdelave. Tovor- narejen po nemški licenci v Mariboru in so vgrajeni drobni kamenčki, ki dajejo nih vagonov, ki so še iz časov JŽ in so dnevno vozi med Ljubljano, Kamnikom vtis mozaika. Pesek je iz Podgorja, kjer postali del voznega parka SŽ, proizva- in Metliko. Drugi, serije SŽ 711, oziro- so včasih nakladali različne granulate za jalci modelnih železnic tega merila ne asfaltno bazo v Črnučah. Še vedno so ma bolje znan kot Zeleni vlak pa večkrat izdelujejo, zato sem moral te primerke tam ogromni kupi peska, ki sem ga upo- zaide na Primorsko, saj vozi kot poletni izdelati sam. rabil za svojo vrtno železnico. »Pesek« kopalni vlak za Pulj. Oba modela sem na pravi železnici, ki mu strokovno reče- naredil povsem sam. Iz kosa polystirol Vsak tovorni vagon je pretežno iz alu- jo tolčenec, pa je iz kamnoloma v Verdu. plastike so mi izrezali okna, vse ostalo minija in delno iz plastike. Kovina daje Pesek je zalepljen z lesnim lepilom, ki sem zlepil in naredil sam. Streho sem bolj avtentičen zvok (ropot) s tresljaji je vodoodporno in lepo drži. Malo več sam krivil iz plastike, kolesa in motorji med vožnjo. Vagoni imajo svojo serijo lepila in manj vode pa ni vidna transpa- pa so kupljeni. in številko kakor pravi, namenoma pa rentnost lepila, drži pa že nekaj let.

Kako ste nadgrajevali vašo železnico? Ko sem prestavljal progo, je bilo veliko zidarskih del. Perone sem postavljal na novo, kretnice so bile tudi nove. Vedno sem gledal na to, da je vlak lahko vozil.

Na Ostrožnem Brdu je spremenljivo vreme, kjer se izmenjujeta sončna in deževna obdobja, zima pa postreže s snežno odejo in včasih tudi s poledico. Je vaša železnica občutljiva na različne vremenske pogoje?

ODMEVI IZ NAŠIH KRAJEV Led vedno naredi škodo. Električni spo- ji popuščajo, saj je poleti vročina, pozi- 16 BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 so postarani in umazani, da so videti bolj avtentični. Tukaj so še tri zelene dizelske lokomo- tive – dve serije SŽ 664 in ena serije SŽ 644.

Koliko časa potrebujete za izdelavo enega vlaka? Modele izdelujem doma v Ljubljani zlas- ti ob večerih, ko imam čas. Človek ni vsak dan enako spočit ali enako zagret za to delo. Ko kopiraš en model potni- škega vlaka, ki ima lepe in pravilne lini- je, moraš biti zelo skoncentriran in pri stvari, da »zadeneš« enak izgled. Na prvi pogled se zdijo starejše lokomoti- ve oziroma potniški vagoni enostavni vsak, ki ima dovoljenje. Včasih so bile videti, saj je prava atrakcija za mlade in z ravnimi in pravokotnimi stranicami, vse lokomotive samo od SŽ-ja, sedaj stare ljubitelje železnic. Sprva sem tudi a v resnici je veliko zaobljenih robov; pa srečamo Avstrijce, Nemce, Madžare, sam razmišljal o takšni železnici, a prva stranice so ponekod vsaj malo aerodi- Slovake, Čehe. Veliko je zasebnih pod- težava je prostor, ker bi ga potreboval namične oblike, tako da preprosto ne jetij. To je bilo v tujini že prej, sedaj pa približno trikrat toliko. Druga težava pa moreš hiteti in moraš dobro pregledati se je začelo pojavljati tudi pri nas, kar se so občutno večji stroški. Pri parkovnih vsak del. Tovorni vagoni imajo na sre- najbolj pozna na mednarodnih linijah železnicah se ti obrestuje, če znaš kaj na- čo številne neravnine in odrgnine. Tam – zlasti v Koper in iz Kopra, na lokal- rediti sam, kajti tam ljubitelji večinoma svoje napake lažje prikriješ, medtem ko nih linijah pa ne. Tudi SŽ ima določene sami izdelujejo lokomotive in vagone, potniški vlaki terjajo več natančnosti. novejše dizelske lokomotive v najemu, saj ni serijske proizvodnje. Modeli loko- Delam lahko štiri ali pet ur, potem pa se torej so v Sloveniji dve ali tri leta, potem motiv stanejo tudi 10.000 evrov. Dobro utrudim. Za izdelavo vsakega dvodelne- pa jih ni več. izdelana kupljena kretnica stane tudi ga potniškega vlaka sem potreboval leto 1000 evrov, kar je 5 x dražje od teh, ki dni. Koliko vrtnih železnic je v Sloveniji? jih imam jaz. Večji užitek v vožnji pa je Vlaki so danes pogosto počečkani, saj so Vrtna železnica ni tako priljubljena, pa na večji parkovni železnici, kjer dejans- polni grafitov. Celo v zaprti garaži v Di- ne zaradi njenega čara temveč zato ker ko sam upravljaš vlak. Radi imajo par- vači je grafitar uspel porisati vlak in ob je dražja in potrebuje veliko prostora. S ne lokomotive, ki jih zakurijo in so vsi štirih zjutraj so ga odkrili sveže počečka- tem merilom nas je namreč v Sloveniji umazani od saj, tako da je to res edinst- nega. Ko vlak ponoči stoji in je parkiran, med 5 in 10, na vrtu pa take proge nima ven občutek. Navdušenci so večinoma ga počečkajo. Nemogoče jih je ustaviti. niti polovica od teh. Nekateri jo imajo v starejši možakarji, ki se spoznajo na Problem bi rešili edino na ta način, da bi notranjih prostorih, a vrtna železnica je tehniko ali pa jim je nekdo pomagal pri vlak stal na peronu pod budnim očesom najlepša na vrtu. V tujini pa je vrtna že- izdelavi lokomotive. Takšna parna loko- varnostnika. leznica zelo razširjena. motiva mora biti certificirana (atestiran Drugi rang so parkovne železnice, ki jih kotel), da je varna za uporabo. Po takšni Kot komercialist se ukvarjate z ladijs- sestavljajo 5- in 7-colski vlaki v merilih železnici se lahko prevaža ljudi. Tirna ši- kim transportom, železnica pa je vaša 1:11 in 1:8. Gre za vlake, na katerih se rina je 12,7 cm pri 5-colskem in 18.4 cm popoldanska aktivnost. Ste na tekočem lahko sedi in vozi. Parkovne železnice pri 7-colskem merilu. z novostmi o železnici? imajo več privržencev, ki se lahko vozi- Preprosto je preveč vsega, da bi bil na jo na dveh progah. Ena proga se nahaja Ali razmišljate o širitvi vaše vrtne želez- tekočem z vsemi novostmi iz železnic. v Železniškem muzeju v Ljubljani, druga nice? Nisem na terenu vsak dan, predpisi in pa v Raki pri Krškem, kjer se ljubitelji Bojim se, da za to ni več dosti prosto- pravila ter zakonodaja se spreminjajo. večkrat zberejo. Še bolj znana je velika ra. Nismo šli prav do konca parcele, saj Mnogo poznanih ljudi je že odšlo v po- parkovna železnica v avstrijskem Grad- mora ostati nekaj prostora, da lahko s koj, pa tudi železnica se stalno restruk- cu, kjer večkrat letno prirejajo odprta traktorjem zapeljemo na vrt. Razen če turira. Preprosto ne sledim vsem spre- srečanja za obiskovalce in kamor pride- bi naredili novo progo na novi parceli. membam. Tudi po naših železnicah je jo lastniki parkovnih lokomotiv s svoji- Za vzdrževanje in obvladovanje pa nam

že nekaj časa sproščen režim prevozov , mi »lepoticami« na celodnevno vožnjo je ta dolžina proge zaenkrat več kot do- ODMEVI IZ NAŠIH KRAJEV kar pomeni, da po naših tirih lahko vozi tudi iz sosednjih držav. To je zelo lepo volj. BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 17 OJ, DOBERDOB …

Skupina Spoznavajmo svet in domovino pri Univerzi za tretje življenjsko ob- dobje Ilirska Bistrica je uspešno vstopila v 12. študijsko leto. Naše prvo srečan- je je bilo na skrajnem zahodnem robu Krasa v Doberdobu, kar ni naključje, saj letos mineva 100 let od preboja soškega bojišča, na katerem so se pogum- no borili številni slovenski fantje.

V Doberdobu, ki je simbol slovenstva v šolo s slovenskim učnim jezikom, ki jo prvi svetovni vojni (»Oj Doberdob, slo- obiskujejo učenci in dijaki iz različnih venskih fantov grob.«), so imeli spome- občin. To so otroci iz slovenskih, me- nike Madžari, Italijani in Avstrijci, ne pa šanih in italijansko govorečih družin, gore na drugi strani. Težko smo si pred- Slovenci. Na pobudo direktorja KD Go- ki živijo v narodnostno, jezikovno in stavljali, da je bil prav ta kraj pred 100 rica Igorja Komela in velikega poznaval- kulturno mešanem okolju. Šola namen- leti prizorišče najbolj krvavih dogodkov ca razmer na soškem bojišču Vasje Kla- ja posebno pozornost skrbi za slovens- v naši zgodovini. Naj se ne ponovijo vore danes tam stoji spomenik padlim ki jezik. Ob tem posreduje večjezično slovenskim junakom. Pred letom dni vzgojo, ki učencem pomaga premostiti strašni dogodki in naj vlada MIR nam in sta ga odkrila predsednik Italije Sergio predsodke, vrednotiti razlike in razvijati našim potomcem! Mattarella in predsednik Slovenije Bo- sožitje ter medsebojno strpnost. Marica Gaberšnik, mentorica rut Pahor. Postavljen je v vaškem jedru. Pot smo nadaljevali do Gradine, narav- Tam nas je pozdravil župan občine Do- nega rezervata Doberdobskega in Pre- berdob gospod Fabio Vizintin. Poklonili losnega jezera. Najprej smo si v smo se spominu na vse padle slovenske Sprejemnem centru ogledali zgo- Oj, Doberdob fante na soškem bojišču. V spremstvu dovinsko-naravoslovni mu- prof. Karla Černica smo se sprehodili zej, kjer so na interaktiven Oj, Doberdob, oj, Doberdob, po kraju. Vas je bila skoraj v celoti po- način predstavljene kultur- slovenskih fantov grob. rušena, krajani pa razseljeni v notranjost ne in zgodovinske značil- Avstrije. Tega sploh nismo opazili, saj so nosti Krasa, njegovo rast- Kjer smo kri prelivali jo domačini obnovili z veliko ljubezni. linstvo, živalstvo in varst- za svobodo domovine, Kamnit spomenik nasproti cerkve v Do- vo. Nato smo se v spremst- kjer smo jih pokopali, berdobu in spominske plošče, ki smo vu Tine Klanjšček, pred- slovenske fante. jih videli, so nas spomnili na oboroženo sednice rezervata, spreho- odporništvo in padle domačine med dili po delu rezervata nad Oj, Doberdob, slovenski grob! drugo svetovno vojno – tokrat proti Doberdobskim jezerom – pre- Oj, Doberdob, slovenski grob! fašizmu. Na to so posebej ponosni, kar krasni mirni v zelenje in prve dokazujejo skrbno urejena obeležja. jesenske barve odeti pokrajini s Ponosni so tudi na svojo večstopenjsko pogledom na morje na eni strani in na ODMEVI IZ NAŠIH KRAJEV

18 BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 Ob tej priložnosti se nas je zbrala približ- SREČANJE OB 50-LETNICI no tretjina. Preživeli smo prijeten večer. Po dobri večerji smo imeli kulturni pro- ZAKLJUČKA OSNOVNE ŠOLE gram, ki so ga pripravili naši sošolci. Flo- ry Banovac (rojena Žele) je predstavila DRAGOTINA KETTEJA V ILIRSKI svojo knjigo Mornar, pustolovec, kitolo- vec, ki jo je napisala po pripovedovanju BISTRICI dedka. Marica Kaluža Valenčič iz Nari- na pa nam je prebrala nekaj svojih pesmi iz zbirke z naslovom Moji stihi. Sošolec Srečanje generacije 1952 Vili Benigar je predvajal video projekci- jo vseh fotografij in dogodkov od prvega Sošolke in sošolci, ki smo končali osmi razred OŠ Dragotina Ketteja Ilirska razreda do danes. Med tem smo zavrteli Bistrica davnega leta 1967, smo se v petek, 29. oktobra, zbrali v Gostilni pri čas nazaj in obujali lepe spomine na tista Matetu v Trnovem na praznovanju 50. obletnice zaključka osnovne šole. brezskrbna leta in na prve šolske ljubez- ni ter ugotavljali, da leta naredijo svo- je. Pred odhodom smo se dogovorili, da se bomo dobivali vsako leto – tretjo soboto v juniju v Gostilni pri Matetu. Lep pozdrav vsem, ki se iz različnih raz- logih niste mogli ude- ležiti našega srečan- ja in vljudno vab- ljeni, da se nam pri- družite naslednje le- to.

Organizacijski odbor

NETA VERGAN PREDSTAVILA SVOJO KNJIGO GENERACIJI 1942

To je generacija, ki je bila rojena v času, ko je v Evropi in svetu divjala vojna. Povojno pomanjkanje nas je močno zaznamo- valo. Najhujše je bilo pomanjkanje hrane, obleke in toplega doma. Res ne vem, kako bi preživeli brez pomoči Rdečega kri- ža in UNRA paketov iz Amerike. To pa je dolga zgodba, ki jo zapuščam potomcem v knjigi Zgodbe in zgodbice Nete Vergan, ki sem jo predstavila svoji generaciji. V petek, 3. novembra 2017, smo se zbrali v Gostišču Grill Da- nilo. Za zabavo je poskrbel Tijan Penko, tretješolec iz Osnov- ne šole Toneta Tomšiča Knežak. Večer smo preživeli ob zvo- kih harmonike, dobri hrani in predvsem v radoživi, nasmejani

družbi 75-letnikov. ODMEVI IZ NAŠIH KRAJEV Neta Vergan BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 19 Že zjutraj smo se z dvema avto- 30 LET KLUBA BRIGADIRJEV busoma odpeljali v Pivko na ogled muzeja v Parku vojaš- SLOVENSKEGA PRIMORJA ke zgodovine. Nato nas je pot vodila v vas Čelje, IN ISTRE kjer smo si ogledali enega redkih briga- dirskih spomenikov v Sloveniji. Doživeli smo 19. novembra smo ob 30. obletnici Kluba brigadirjev prisrčen sprejem vašča- Slovenskega Primorja in Istre člani Sekcije Ilirska Bistrica nov, ki so nam priredili organizirali letošnje zaključno srečanje. zelo lep program pri spo- meniku. Presenečenjem ni bilo konca, saj so nas povabili tudi v vaški dom in nas pogostili z domačimi dobro- tami, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Srečanje se je nadaljevalo v Domu na Vidmu, kjer je bila zaključna prireditev in podelitev spominskih plaket. Prog- ram so popestrili otroci iz Osnovne šole Antona Žnidaršiča. Na harmoniko nam je zaigral Kristijan Jenko, ga. Alen- ka Penko pa nas je s svojim nastopom nasmejala do solz. Na koncu smo se okrepčali z dobro hrano in pijačo, malo poklepetali in obujali spomine. Ob slo- vesu smo se razšli z željo po ponovnem srečanju naslednje leto. Lep brigadirski pozdrav

Predsednik Sekcije Ilirska Bistrica Stanislav Zver

INŠTRUKCIJE IN UČNA POMOČ

Nudim inštrukcije z dobro razlago in vajami za osnovno šolo za angleščino, matematiko in slovenščino ter učno po- moč pri vseh ostalih predmetih. Imam veliko izkušenj. Več informacij dobite na tel. štev. 040 656 449 (Kristina).

Vstopnina 2 € / otroka, starši imate brezplačno ODMEVI IZ NAŠIH KRAJEV

20 BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 zije pa smo bili veseli njegove pripravlje- »TJEČE, TJEČE BISTRA UODA« nosti, da nas zastonj popelje iz Ilirske Bistrice v in nazaj. Naj ta dober glas o Harijcih in Renatu seže v deveto Center za socialno delo Ilirska Bistrica je v okviru programov Dnevni center vas! Sonček, Laična pomoč družinam – Kresnička, Bivalna enota Pod Drago in V petek – drugi dan delavnic, smo bili Večgeneracijski center izvedel jesenske delavnice za otroke od 1. do 7. razreda. ustvarjalni. Otroci so izdelali več izdel- Potekale so od 2. do 3. novembra in so uvod v celoletni projekt, poimenovan kov. Rdeča nit je bil naravni material. Tječe, tječe bistra uoda, preko katerega bomo spoznavali kraje in različne obi- Otroci iz višjih razredov so postali mod- čaje ob bistriških rekah in potokih. ni kreatorji in so iz koruznih strokov izdelali punčke, a so pred tem morali Pri vsakodnevnem delu z otroki opaža- ve so bile, a smo zbrali dovolj poguma, »oružiti« koruzo, da so strok pozneje mo, da slabo poznajo naš domači kraj; da smo si pobliže ogledali vse omenjene oblekli u izdelano oblačilo iz ličja. Veči- da bi se peljali iz Ilirska Bistrice v Ko- strahove. Ker smo se po vasi sprehajali na izmed njih se je prvič srečala s tem ritnice čez Pregarje; da ne vedo, kje se sredi belega dne, nismo srečali nobene kmečkim opravilom, ki ni bilo enostav- začenja »bel kamen« in da se jim niti strašljive podobe, zato pa smo pogum- no. ne sanja, kaj je »Vjǝlka uoda«, zato so no stopili v svinjak pri gospe Julijani, Otroci iz nižjih razredov so s pomočjo omenjeni programi Centra za socialno pozdravili krave na pašniku in v »šta- ličja pričarali obleke za različne prilož- delo Ilirska Bistrica v času krompirje- li« ter ovce na koncu vasi. Odišavljeni nosti na list papirja. vih počitnic tokrat pripravili etnološko s po hlevih nabranimi vonjavami smo se Jesenske sovice so nastale iz kamenč- obarvane delavnice. vračali na izhodiščno mesto. Po poti so kov in lesenih okroglih podlag. Otroci Ker so člani KTŠED Alojzija Mihelči- nas ves čas glasno pozdravljali psi. Ugo- so pobarvali kamenčke in nanje narisali ča Harije zagotovo eni najbolj zvestih tovili smo, da je pri vsaki hiši vsaj eden. sovice ter jih s silikonom prilepili na le- stražarjev in glasnikov naše dediščine, Razen enega so bili vsi veliki in glasni sene okrogle kolute. Kdor je želel, je na smo jo ucvrli v Harije. Zgodaj zjutraj so in tudi malo strašljivi, kot se spodobi za podstavek prilepil tudi vejico, nad njo nas prijazno sprejeli na začetku Harij in čuvaje. Alenki sta nam med drugim po- pa sovice. kazali rojstno hišo slovenskega sklada- hkrati na začetku Brkinov pri Poštarje- Po receptu naših starih mam sta men- telja Alojzija Mihelčiča, staro šolo, hišo vih. Članice društva so se nam predstavi- torici Helena in Sonja s pomočjo otrok »vaške babice«, obe kapelici, cerkev sv. le kot Alenka Poštarjeva, Alenka iz Soz, pripravili malico, in sicer slastne »šni- Štefana in pokopališče. Zlatka Ilijeva iz Tominj, Magda Čed- te«, ki so s prijetnim vonjem prepojile nikova in Milica Stedenčna, ki slišijo No, v dobri družbi čas hitro mine. Ha- celo zgradbo. tudi na ime teta Alenka, teta Magda, … rijke in Harijci so zagotovo eni najbolj Vsem, ki so za izvedbo čudovitih delavnic Tudi otroci so povedali, od kje in čigavi prijetnih in ljubeznivih ljudi, ki za obi- žrtvovali svoj čas in trud, se iskreno zahva- so. Kar hitro smo našli nekaj sorodstve- skovalca lepo poskrbijo, pa še za na pot ljujemo. V pričakovanju naslednjih počit- nih vezi. Ko smo se pobliže spoznali, so kaj zavijejo. Naš šofer Renato Barbiš je niških delavnic vas lepo pozdravljamo. nam gostitelji za ogrevanje pokazali ži- bil prav vesel »marende«, ki so jo spe- vali pod Poštarjevo hišo. Ob kokošnja- kle tete iz Harij. Vsi udeleženci ekskur- Center za socialno delo Ilirska Bistrica ku so se oglašale kokoši, gosi in petelini. Harijke so nam povedale krajevne izraze za omenjene živali, njihova bivališča in za marsikaj drugega. Kasneje smo ob čaju, soku in pecivu, s čimer so nas postregle Harijke, spozna- vali lokalno etnološko, kulturno, arhi- tekturno in drugo dediščino. Ugotovili smo, da so v Harijah kot v Ameriki, saj so od tam k njim prišli »frmenta, kum- pir« in buče, po katerih postajajo Harije vedno bolj prepoznavne v širšem slo- venskem prostoru. Gostiteljice so nam pripovedovale o tem, kako so včasih strašili otroke, česa so se bali, zgodbo o harijski babici, ki je pomagala na svet otrokom, … Kljub toplemu čaju so nas IN ZDRAVJE VARSTVO SOCIALNO nekatere zgodbe zmrazile, tako strašlji- BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 21 NISTE SAME!

ob 25. novembru – Mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami

»Na začetku se mi je zdelo, da je on tisti trenutkih. Vsakršna komu- pravi – moški s širokim pogledom na svet, nikacija z mojimi ali nje- pripravljen na kompromise, dokler niso govimi moškimi prijatelji mi zrušena njegova moralna načela sladkega je bila prepovedana. V njegovi telesa, lepega obraza z nadpovprečno viso- družbi nisem smela izraziti svoje- kim IQ-jem. ga mnenja. Zmeraj je rekel: »Varujem Dnevi so minevali in vse manj je bilo dolgih te pred vsemi pokvarjenimi in hudobni- večernih pogovorov s smehom, ki pripel- mi ljudmi, ki se nimajo kaj pogovarjati s smejati. Zaprla sem se vase. Jutra zame je do solz. Počasi so se ti večeri spreminjali tabo.« niso imela več smisla. S prebujanjem sem v večere s solzami. Dokler sem se držala njegovih življenjskih pravzaprav odšla v temačne in depresivne »sanje«. Postala sem nekdo drug. Obraz Morala sem se obnašati, kakor je zahteval pravil, ki so bila z vsakim dnem bolj zah- v ogledalu mi je kazal popolno tujko. Šlo je tevna in po mojem skromnem mnenju vsak on. Prepričeval me je, da je to edina prava za moje življenje, za moje že zdavnaj po- dan bolj neumna, je bilo vse v redu, jaz pa pot v življenju in da mi nihče ne bo tako rušeno psihično stanje. pomagal kot on – predvsem v najtežjih sem izgubljala samo sebe. Nehala sem se Tako nisem mogla več naprej. Korak za korakom je prihajalo nazaj vse izgubljeno in uničeno. Nisem več molčala. Povedala sem mu, kar sem mislila in obnašala sem se tako, kot sem čutila, da je normalno, ne pa tako kot je od mene pričakoval on. Prepiri, psihično in fizično nasilje so se stopnjevali. Klical me je neštetokrat vsak dan. Vsak pogovor z njim me je pripeljal v stanje, ko nisem več mogla normalno funk- cionirati. Vse, kar sem lahko počela, je bilo sedenje na kavču in jokanje. Vsakokrat sem se morala jaz opravičiti, ne glede na to, kdo je bil odgovoren za posa- mična dejanja in obljubiti, da česa takega ne bom več ponovila. To sem storila, da me je nehal mučiti. To nisem bila jaz. Hotel me je za vsako ceno spremeniti in imeti samo zase. Verjel je, da strah dela čudeže in da bom ostala z njim. Vendar je prav ta strah pospešil mojo odločitev, da ga zapustim. Dan, ko sem mu rekla, da ga zapuščam, ker ne želim več biti z njim, sem morala preživeti v poslušan- ju njegovih psovk in v zmerjanju. Posluša- la sem grožnje, da me bo ubil, še prej pa da mi bo popolnoma uničil življenje. Med svojim kričanjem me je klofutal, butnil z glavo v zid, … Pomiril se je šele naslednji dan, popolnoma obrnil ploščo, se opravičeval in moledoval, SOCIALNO VARSTVO IN ZDRAVJE VARSTVO SOCIALNO naj ostanem z njim. Ko je videl, da sem ne- omajna v svoji odločitvi, da ga zapustim, 22 BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 mi je ponovno pričel groziti – tokrat tudi ki hudo trpijo, tudi kadar nasilje ni ne- Regijska varna hiša Kras nudi varen za- s tem da mu moram vrniti denar oziroma posredno usmerjeno nanje. Želijo si in časen dom ženskam in otrokom, ki so poravnati dolg, ki ga seveda ni bilo. Zahte- imajo pravico živeti varno in brez strahu žrtve nasilja v družini. Če potrebujete val je, da mu denar osebno prinesem, če že- zaradi nasilja. pomoč in pogovor pokličite na številko lim živeti. Uporabil je vsa mogoča sredstva, Pomoč v primerih nasilja v družini nu- 070 754 530 ali pišite na e-naslov vh- da bi bila z njim. Vsakokrat sem morala dijo policija, centri za socialno delo in [email protected]. Že to je lahko prvi ko- biti prijazna z njim, ga objemati in poljub- nevladne organizacije. Varen umik in rak k bolj varnemu in lepšemu življenju. ljati, da se je umiril, … Nekega dne sem podporo zagotavljajo krizni centri za žrt- V kolikor želite prispevati kulturne uri- odšla brez pozdrava. Imela sem izbiro.« ve nasilja, nadaljnjo pomoč in bivanje ce in polepšati večer ali popoldan žens- To je zgodba matere, ki se je zaradi na- pa nudijo tudi varne hiše. kam in otrokom iz Regijske varne hiše silja partnerja odločila, da se umakne in Kras lahko to storite tudi v okviru akci- Takšna je bila pot iz nasilja tudi za gos- poišče pomoč zase in za otroka. Vsaka je (P)Ostanite SOLidarni Kosovelovega po, ki je zapisala svojo izkušnjo v času, zgodba je zgodba zase, hkrati različna in doma Sežana. edinstvena, pa vendar podobna drugim ko je bivala v Regijski varni hiši Kras – zgodbam, ki jih je zaznamovalo nasilje v programu Centra za socialno delo Seža- družini. Največkrat je povzročitelj nasil- na. Spregovorila je zase, za svojega otro- Regijska varna hiša Kras ja partner, za katerega so ženske, žrtve ka in za vse žrtve nasilja v družini. CSD Sežana nasilja v družini, na začetku zveze ver- jele, da je njihova prava ljubezen. Prva dejanja nasilja, ki so jih zabolela in po- nižala, so pogosto opravičevale s pov- zročiteljevo utrujenostjo, jezo, … Če- prav je za nasilje vedno odgovoren tisti, ki nasilje povzroča, so postopoma zače- le verjeti, da so krive same, ker se niso dovolj potrudile, ker niso dovolj dobre, pozorne, … Nasilje v družini pa se po- navlja in praviloma stopnjuje. Povz- ročitelj nasilja namreč želi z nasilnim vedenjem drugega nadzirati, podrediti in ponižati. Ob Mednarodnem dnevu boja proti na- silju nad ženskami, ki ga obeležujemo 25. novembra, nas zgodba spomni na to, da so ženske še vedno najpogosteje žrtve nasilja prav doma s strani oseb, ki so jim najbližje. Največkrat je to partner, lahko pa so povzročitelji nasilja tudi starši, odrasli otroci ali drugi člani dru- žine. To potrjujejo tudi podatki policije, ki kažejo na to, da so ženske, ki so bile žrtve prijavljenih nasilnih kaznivih de- janj, največkrat žrtve nasilja v družini. V povprečju je takih žrtev v Sloveniji vsa- ko leto okoli 1.600. Zaradi umora kot skrajne oblike nasilja v družini jih vsako leto umre od 5 do 10. Kljub temu ženske o nasilju v družini težko spregovorijo. Menijo, da jih ne bi nihče razumel, da ne more biti bolj- še, … Počutijo se same in osramočene. Če imajo otroke, pogosto razmišljajo, da morajo vse potrpeti in zaradi otrok ohraniti družino. Toda prav otroci so IN ZDRAVJE VARSTVO SOCIALNO najbolj nemočne žrtve nasilja v družini, BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 23 (tudi za ceno opuščanja nekdanjih SINDROM ODVISNOSTI vrednot), • povečana toleranca alkohola (za OD ALKOHOLA dosego enakega učinka mora popiti vedno večje količine alkohola), • abstinenčni znaki (ki se pojavljajo Ko se ljudje pogovarjajo o prekomernem uživanju alkoholnih pijač, ta stanja takrat, ko se koncentracija alkohola najpogosteje označujejo z izrazom »pijanstvo«, prizadete pa proglašajo za v krvi zniža pod določen prag), pijance. Nepoučeni običajno enačijo pomen izrazov pijanec in alkoholik, kar • izogibanje abstinenčnim znakom je napačno. Ni vsak, ki je odvisen od alkohola, vedno pijan. (jutranje pitje, dolivanje), • zavedanje siljenja k pitju (strastne in obsedene želje po pitju), V zvezi z uporabo alkoholnih pijač ima- človeka vodi v telesni, duševni, gmotni • okvarjena kontrola nad količino mo dve klinični sliki: in družbeni propad. To pa se zgodi zato, zaužite alkoholne pijače (ko člo- • akutno klinično sliko in ker je postal suženj alkohola in je v njem vek ne more svobodno odločati, • kronično klinično sliko. želja ter potreba po alkoholu tolikšna, kdaj in koliko bo popil), a) O akutni zastrupitvi z alkoholom da se ji sam ne more upreti, čeprav vidi, • ponovno pitje alkoholnih pijač po govorimo takrat, ko človek popije da ga uničuje. daljšem obdobju abstinence (ko se sindrom odvisnosti v celoti po- večjo količino alkoholnih pijač, kot Zaradi neenotnosti opredeljevanja al- novi). jo prenese in se pojavijo vidni zunan- koholizma so strokovnjaki objavili novo ji znaki pijanosti, kot so: spremen- definicijo. Opustili so izraz »alkoholi- Kratka in poenostavljena definicija za jeno obnašanje, upočasnjeno miš- zem« in ga zamenjali z izrazom »sind- človeka, odvisnega od alkohola, je: ljenje, opotekajoča hoja, … rom odvisnosti od alkohola«. da uživa alkoholne pijače redno, dolgo- Akutno se lahko opije vsak človek Govorimo o več bolezenskih znakih, ni trajno in prekomerno; in vsaj eno tovrstno izkušnjo doži- pa nujno, da so vsi prisotni ali enako jas- da so pri njem jasno prepoznavni znaki vi v svojem življenju večina ljudi. no izraženi. duševne in telesne odvisnosti; Akutna zastrupitev z alkoholom je Ti znaki so: da že ima posledice, ki škodijo njegove- časovno omejena telesna in dušev- • oženje pivskega repertoarja (ista mu zdravju, odnosom z ljudmi in eko- na motnja, ki nastane kot posledica pijača na istem mestu ob istem času nomskemu blagostanju. enkratnega zaužitja prevelike koli- in enako pogosto), čine alkoholnih pijač in traja toliko • prevladovanje vedenja, usmerje- Terapevtka časa, dokler se človek popolnoma ne nega v iskanje priložnosti za pitje Jasmin Tomažič strezni. b) Pogosto in dolgotrajno uživanje alkoholnih pijač lahko sčasoma vodi v stanje kronične bolezni, ki smo ji nekoč rekli alkoholizem, da- nes pa ji pravimo sindrom odvisnos- ti od alkohola. SREČANJA ZA LJUDI, KI SO DOŽIVELI IZGUBO Prijetno počutje in sproščenost, ki Vabimo vas, da se nam pridružite na srečanjih, ki so namenjena žalovanju, sledita alkoholnemu opoju, sta po- predelovanju žalosti, pogovoru o izgubi in bolečini, ki jo čutite ob tem. Mo- vod, da se ljudje vračajo k ponovne- goče vam bo lažje, če se boste o tem pogovorili z ljudmi, ki imajo podobno mu uživanju alkoholnih pijač. Sča- izkušnjo izgube kot vi. soma ta želja po dobrem počutju in Srečevali se bomo vsak prvi četrtek v mesecu ob 19. uri v prostorih Zavoda razpoloženju tako močno prevlada Moja pot, Šercerjeva 18, Ilirska Bistrica. nad človekom, da vsa njegova dejav- Srečanja so brezplačna. nost vodi k ponovnem in hitrejšem Še enkrat vljudno vabljeni! opijanju.

Kaj je odvisnost od alkohola? Kontaktni osebi: To je dolgotrajen, napredujoč in uni- Jerica: 040 835 678, [email protected] čujoč bolezenski proces, za katerega je Judita: 041 707 602, [email protected]

SOCIALNO VARSTVO IN ZDRAVJE VARSTVO SOCIALNO značilna neustavljiva želja po alkoholu oziroma njegovih učinkih. Tako pitje 24 BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 Najpogostejši DAN ODPRTIH VRAT tveganji sta vi- rus človeške »DRUŠTVA POT« imunske po- manjkljivosti (HIV) in he- patitis B (HBV) Opis programa dnevnega Predvsem tisti, ki ali C (HCV). Ob- centra si injicirajo droge staja pa več kot 20 na javnih krajih, rab- Osnovna naloga programa našega društ- krvno prenosljivih bo- va je zmanjševanje škode, kar pomeni ljenih igel ne vračajo. Na lezni, s katerimi se je mogoče preprečevanje negativnih posledic je- lokacijah, ki so nam znane in za okužiti. manja drog – zdravstvenih in socialnih. katere izvemo od naših uporabnikov, V zdravstvenem pogledu izvajamo pre- dosledno izvajamo čistilne akcije. Kaj storiti, če pride do ventivo širjenja virusa HIV in virusov Tako smo tudi v sredo, 15. novembra, poškodbe z injekcijsko iglo? hepatitisa, bakterijskih okužb, predozi- zaposleni in uporabniki našega dnevne- Če pride do poškodbe z injekcijsko iglo, ranj in ostalih poškodb zdravja. V soci- ga centra izvedli čistilno akcijo po mes- je izjemno pomembna prva pomoč. alnem pogledu pa omogočamo realiza- tu Ilirska Bistrica. Našli in pobrali smo Mesto poškodbe iztisnemo, da kri teče cijo stikov s skrito populacijo tistih, ki manjše število igel, kar odraža večjo (največkrat so te poškodbe na rokah), jemljejo droge z nudenjem različnih vi- ozaveščenost uporabnikov o vračanju potem pa rano spiramo pod tekočo dikov pomoči v smeri socialne vključe- rabljenih igel in naše dobro delo. vodo vsaj 10 minut. Nato jo razkužimo nosti. Program omogoča tudi možnost z alkoholnim razkužilom za kožo. Učin- vključevanje uporabnikov drog v druge Zavedamo se, da je poškodba z injekcijs- kuje naj vsaj 2–3 minute, preden se po- programe višjega praga (zdravljenje, te- ko iglo vedno zaskrbljujoča, saj se lah- suši, potem rano oskrbimo. rapevtske obravnave). Temeljno izhodi- ko poškodovanec okuži s krvno preno- šče delovanja našega programa je prakti- sljivimi patogeni (virusi, bakterijami, Nevarnost okužbe je največja, če gre čen odziv na potrebe uporabnikov drog. glivami in drugimi mikroorganizmi). za svežo iglo ali če je v njej celo še kri. Naša ciljna skupina so predvsem tisti, ki Na srečo imajo virusi kratko življenjsko si droge injicirajo. dobo, če so zunaj gostitelja. Tako virus hepatitisa pogine v pol ure, virus HIV Čistilna akcija pobiranja pa že po petih minutah. odvrženih (rabljenih) igel na javnih krajih Dan odprtih vrat V Društvu POT uporabnike drog spod- V četrtek, 16. novembra, smo v dnev- bujamo k vračanju rabljenega pribora nem centru izvedli dan odprtih vrat za v čim večjem številu. Zavedamo se, da vse zainteresirane občane in širšo jav- vsega ne vrnejo, kar je problematično. nost. Ob tej priložnosti si je vsak lahko ogledal prostore društva, se družil in pogovarjal z uporabniki in dobil želene informacije od strokovnega osebja. Zadovoljni in veseli smo bili vsakega obiskovalca našega dnevnega centra, njihovih vprašanj, predlogov, pripomb, … Zavedamo se, da lahko le s skupnimi močmi ustvarimo varno iz zdravo okol- je tako za otroke kot za odrasle. Vsi, ki želite stopiti v stik z nami, nas lah- ko pokličete na telefonsko številko: 05 710 0625, nam pišete na e-mail: pot@ kabelnet.net ali obiščete našo spletno stran http://drustvo-pot.si/, kjer so vam na voljo podrobnejše informacije.

Strokovni vodja programa IN ZDRAVJE VARSTVO SOCIALNO Roman Brozina BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 25 močjo donatorjev: Unikatoy Postojna, CENTER ZA SOCIALNO DELO Valkarton Koper, Pikapolonica Postoj- na, Tapetništvo Žele iz Pivke, Interstil SE PREDSTAVI Ljubljana, Kolektor Postojna, Plama pur, Šiviljstvo Urh, Obi Koper, M-Teh- nika Postojna, Rdeči križ Ilirska Bistrica Center za socialno delo Ilirska Bistrica (v nadaljevanju center) je bil za področ- in številnih posameznikov, ki so podarili je Občine Ilirska Bistrica ustanovljen že leta 1981. Osnovni namen centra je igrače in knjige ter s tem pokazali veli- preprečevanje in/ali reševanje socialnih stisk in težav posameznikov, družin ko razumevanje za potrebe programa, in skupin prebivalstva, ki potrebujejo podporo in pomoč. za kar se jim iz srca zahvaljujemo. Zelo hvaležni smo tudi prijaznim sosedom Kresničke, ki nam vedno radi priskočijo na pomoč. Tudi zaradi vseh omenjenih Strokovna področja centra predstavljajo hove sorodnike, da lahko brezskrbno postaja KRESNIČKA prijeten ambient naloge s področja varstva otrok in druži- opravljajo svoje obveznosti. za igro, kuhanje, ustvarjanje, učenje in sproščen ter ustvarjalen dialog. ne, varstva odraslih, invalidov in odloča- Glavni namen in cilj socialnovarstvene nja o upravičenosti do javnih sredstev, ki storitve Pomoč družini na domu je nuden- KRESNIČKA je vsak dan bolj živahna, se izplačujejo iz državnega ali lokalnega je pomoči in podpore ter neposredne polna pozitivne energije, ustvarjalnih proračuna. Velik del nalog CSD predsta- oskrbe vsem občanom, ki našo storitev idej in vedno pripravljena na nove iz- vlja tudi izvajanje socialno-varstvenih potrebujejo in sprejmejo, hkrati pa tudi zive. Njeno vodilo je: »Bogat ni tisti, storitev in programov, ki pomenijo do- njihovim svojcem. Storitev se financira ki veliko ima, temveč tisti, ki veliko da.« dano vrednost za redno dejavnost. iz sredstev Občine Ilirska Bistrica in iz Program Laična pomoč družinam se po- Tako center za socialno delo poleg vseh prispevkov uporabnikov. vezuje z ostalimi programi CSD Ilirska nalog, ki mu jih je zaupala država, za ob- Bistrica in je v celoti financiran iz sreds- čino izvaja storitve socialne oskrbe na 2. LAIČNA POMOČ DRUŽINAM tev Občine Ilirska Bistrica. domu in socialno-varstvene programe, Laična pomoč družinam se imenuje Izkazalo se je, da je program zelo učin- katere vam z veseljem in na kratko preds- program, s katerim želimo pomagati kovita in najbolj celostna pomoč druži- tavljamo v spodnjih vrsticah. predvsem najmlajšim v družinah, mla- nam in posameznikom. dostnikom in njihovim staršem, tako 1. POMOČ DRUŽINI NA DOMU da jim nudimo strokovno in laično po- 3. DNEVNI CENTER SONČEK V Občini Ilirska Bistrica se zadnjih nekaj moč pri iskanju poti iz težav. S pomo- V okrilju Centra za socialno delo Ilirska let soočamo s porastom starejših ljudi čjo ustreznih strategij jim pomagamo Bistrica deluje tudi Dnevni center Son- in gibalno oviranih oseb, ki si zelo želijo postati spretnejši, pogumnejši in pre- ček. Gre za socialnovarstveni program, ostati na svojem domu, sami pa ne zmo- vidnejši pri sprejemanju nadaljnjih živ- katerega korenine segajo v leto 1991. rejo več opraviti vseh opravil, kot so jih ljenjsko pomembnih odločitev. Vklju- Predstavljal je inovativnost na področju nekoč, brez dodatne pomoči. Nekateri čitev v program je prostovoljna. Vanj sociale. ljudje zaprosijo za pomoč sorodnike, ki se lahko vključi cela družina ali le posa- Program je namenjen šoloobveznim pa imajo v veliki večini tudi druge obvez- meznik. Po potrebi se izvajalke prog- otrokom med šestim in devetnajstim le- nosti (družine, otroke) in svojim ostare- rama srečujejo z uporabniki pri njih tom starosti. Od julija 2015 dalje deluje lim sorodnikom težko pomagajo ter se doma, v večini primerov pa v KRES- v novih, lepo urejenih, svetlih prostorih ob tem velikokrat počutijo nemočni. NIČKI – stanovanju, ki je namenjeno na naslovu Rozmanova ulica 13 v Ilirski V Občini Ilirska Bistrica že 29. leto za- različnim potrebam Centra za socialno Bistrici. delo Ilirska Bistrica. pored Center za socialno delo Ilirska Bis- Poleg tega, da otrokom pomagamo pri trica uspešno izvaja socialnovarstveno V logotipu programa Laična pomoč dru- reševanju domačih nalog in pri učen- storitev Pomoč družini na domu v obli- žinam je kresnička prijazna in razigrana ju; krepimo socialne mreže in najrazlič- ki socialne oskrbe na domu in z nude- žuželka, ki jo je naslikal priznan bistriški nejše veščine; učimo se sprejemanja njem posameznih oblik pomoči, kot so: oziroma dobropoljski ilustrator Marko drugačnosti in strpne komunikacije, po- pomoč pri negi in preoblačenju, gos- Renko in jo prijazno podaril CSD Ilirs- membnosti zdravih higienskih in pre- podinjska pomoč, družabništvo, spre- ka Bistrica, za kar smo mu hvaležni, na hranjevalnih navad; spodbujamo in raz- mljanje pri različnih obveznostih (npr. kresničko pa zelo ponosni. Radoživa ži- vijamo otroško kreativnost, odgovor- v lekarno, k zdravniku, v trgovino, …). valca je postala prepoznavni znak prog- nost, vztrajnost ter krepimo samopodo- Na vse omenjene načine pomagamo rama. bo. Vse to poskušamo doseči skozi razne

SOCIALNO VARSTVO IN ZDRAVJE VARSTVO SOCIALNO ljudem, da čim dlje ostanejo na svojih V letošnjem poletju smo KRESNIČKO igre in tematske delavnice, ki jih organi- domovih, hkrati pa razbremenimo nji- nekoliko preuredili – deloma tudi s po- ziramo tudi med šolskimi počitnicami. 26 BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 Dnevni center Sonček deluje od pone- da preteklo ni delovalo nam v prid? Prav 6. SUBVENCIONIRANI PREVOZI PO deljka do petka od 9.00–17.00 pod zato Pod Drago iščemo nove poti, nove OBČINI ILIRSKA BISTRICA IN mentorstvom ene strokovne delavke možnosti, nove in različne načine, kako IZVEN NJE in dveh strokovnih sodelavk, ki se rav- lahko prispevamo in predvsem kako CSD Ilirska Bistrica za potrebe naših najo v skladu s Kodeksom etičnih načel sami sebi in vsem ostalim ponudimo občanov že od leta 2011 dalje izvaja v socialnem varstvu, njihovo delo pa je lepšo realnost z več možnostmi za vse. program subvencioniranih prevozov, ki skladno z metodami dela s posamezni- Negujemo rastline in smo hvaležni za občanom omogoča prevoze po občini in kom in njegovo družino, s skupinami in izven nje. Program se v celoti financira iz skupnostjo. pridelek; spoštujemo sebe in druge; se podpiramo, kjer je to potrebno in mož- sredstev Občine Ilirska Bistrica, s čimer Program Dnevnega centra Sonček finan- no; ter verjamemo v lepšo prihodnost se zlasti starejšim in invalidom omogoča cirata Ministrstvo za delo, družino, soci- večja dostopnost do storitev, programov za vse. Program se v celoti financira iz alne zadeve in enake možnosti ter Obči- in drugih aktivnosti, ki se izvajajo izven sredstev Občine Ilirska Bistrica. na Ilirska Bistrica. njihovega kraja bivanja in krepi socialna vključenost posameznikov. 4. BIVALNA ENOTA POD DRAGO 5. VEČGENERACIJSKI CENTER Za podrobnejše informacije o pro- Program je namenjen krepitvi socialnih Življenje je zelo zapleten organizem, ki gramih nas pokličite na CSD Ilirska in funkcionalnih veščin odraslih brez si želi živeti, obenem pa je v ekstremnem Bistrica na tel. štev. 05 711 01 40. izzivu vseh preteklih izkušenj. Kaj nare- zaposlitve in se izvaja v prostorih ruske- diti s tem, ko se znajdemo v trenutku, ga konzulata v Domu na Vidmu. CSD Ilirska Bistrica

OB SVETOVNEM DNEVU SLADKORNE BOLEZNI

Ženske in sladkorna bolezen Ta tema mi je bila že od nekdaj zelo pri srcu, saj verjamem, da ženske igrajo oziroma imajo pomembno vlogo pri zmanjše- vanju sladkorne bolezni po svetu. Prav tako imajo veliko vlogo pri različnih vidikih preprečevanja in nege v primeru sladkor- ne bolezni. Na žalost v večini primerov ženskam ne priznamo vseh zaslug za to, kar naredijo. Prav tako nimajo dovolj pod- pore, ki bi je morale biti deležne. S to temo želimo v ospredje postaviti ženske in se začeti zavedati česa so zmožne in kaj vse naredijo! Tega ne govorim le zato, ker imam 95 let staro mamo, ki še vedno misli, da sem majhen otrok, ženo, dve hčeri in mlajšo sestro, ki meni, da ve več od mene, kar je verjetno res. Poleg dveh ukazovalnih hčera imam še tri vnukinje, ki mislijo, da me lahko kontrolirajo. Vendar moram priznati, da so mi vse te ženske v mojem življenju vedno stale ob strani. Projekt Ženske in sladkorna bolezen se je v sodelovanju z WHO (World Health Organization) oziroma Svetovno zdravstveno organizacijo začel 14. novembra. Dr. Shaukat Sadikot, predsednik Svetovnega združenja diabetikovà* IDF (International Diabetes Federation)

Andreja Rebec, IN ZDRAVJE VARSTVO SOCIALNO predsednica DD Ilirska Bistrica BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 27 za to so potrebne predhodne prijave v dopoldanskem času na št. 05 71 45 022.

PETEK: 9.00–12.00: Svetovalnica za osebe s težavami z odvisnostjo VGC – TOČKA MOČI – Namenjena je vsem osebam, ki imajo težave s katerokoli odvisnostjo (pijača, Dom na Vidmu Ilirska Bistrica tobak, droge, …) in njihovim bližnjim. Pisarna ruskega konzula Svetovalnica deluje vsak torek. Potreb- na je predhodna najava na tel. št.: 040 683 015. Za neformalno druženje, srečevanje Spoznavamo oblikovanje besedil 15. 12. 2017 od 8.30–11.30: Sveto- in izobraževanje smo za vas odprti: (word), pisanje besedil, njihovo ure- valno središče za informiranje odras- • ob ponedeljkih in torkih: janje (velikost pisave, barva besedila, lih 7.30–12.30, ustvarjanje seznamov, …), shranjevanje Pri nas boste dobili vse potrebne in- • vsako sredo popoldan: besedil, vstavljanje tekstov in slik, ... formacije o tečajih, predavanjih, vrstah 16.30–19.00. Tečaji potekajo vsako sredo. Število izobraževanj, možnostih dokončanja mest na delavnicah je omejeno, zato so šolanja v domačem kraju ali drugod. Vas PONEDELJEK: 8.00–9.00: Izogni- potrebne predhodne prijave v dopol- zanima nadaljevanje/dokončanje šola- mo se stresu s stresanjem danskem času na št. 05 71 45 022. nja ali pridobitev NPK? Z vadbo Razgibajmo telo in um (v pri- meru slabega vremena Telovadba za ČETRTEK: 9.00–12.00: Risanje in Spremljajte nas: na facebook strani možgane v prostorih VGC) se naučimo slikanje tehnik sproščanja in odpravljamo stres. Večgeneracijski center Dom na Vidmu Vsak četrtek spoznavamo različne teh- Ilirska Bistrica: www.tockemoci.si 17.00–18.00 in 18.00–19.00: Te- nike in metode risanja ter slikanja sku- ali www.lu-ilirska-bistrica-si in na densko srečevanje zdravljenih alko- paj s predavateljem Erikom Dovganom. spletni strani Občine Ilirska Bistrica. holikov in njihovih svojcev ter članov Število mest na delavnicah je omejeno, družine po končanem bolnišničnem zdravljenju. Srečanja potekajo v dveh UDARNI DOGODKI skupinah. Potrebna je predhodna prija- va na tel. št.: 040 683 015. 7. 12. 2017 IZDELAVA VOŠČILNIC IN NOVOLETNIH od 19.00 dalje: Acccess bars izmenja- ob 9.00 OKRASKOV ve, ki so namenjene vsem, ki imajo za Skupaj bomo risali in slikali voščilnice ter izdelovali novoletne seboj katerikoli access bars proces. okraske.

11. 12. 2017 SPIRALNA DINAMIKA – RAZVOJ ČLOVEŠTVA TOREK: od 9.00 dalje: Nadgradimo ob 17.00 Na delavnici bo ga. Darja Ratoša skušala povezati zavest, pre- svoje znanje pričanje in vrednost. Kombinacija vseh treh skupaj nam kroji Utrjevanje slovenskega jezika skozi igro, vse, kar počnemo – naše odločitve in dojemanje našega okolja. pravljico, vsakdanje dejavnosti, … Vab- Pogosto nam jemlje pogum, da bi poskusili nekaj novega ali ljeni vsi, za katere slovenščina ni prvi videli novo priložnosti zase. Ga. Ratoša poudarja pomen za- jezik. vedanja te kombinacije in njenega vpliva na nas, saj jo le tako 16.00–17.30: Svetovalnica za osebe s lahko premagamo. težavami z odvisnostjo Namenjena je vsem osebam, ki imajo 13. 12. 2017 IZDELAVA NOVOLETNIH ARANŽMAJEV težave s katerokoli odvisnostjo (pijača, ob 17.00 Vabimo vas, da si izdelate novoletni aranžma po lastni želji in tobak, droge, …) in njihovim bližnjim. okusu. Svetovalnica deluje vsak torek. Potreb- na je predhodna najava na tel. št.: 040 20. 12. 2017 RAK DOJK SKOZI OSEBNO IZKUŠNJO 683 015. ob 18.00 Predavateljica nam bo predstavila svojo izkušnjo ob spoznanju, da bo zaradi genske okvare zbolela za rakom dojk. Opisala nam bo svojo pot k sprejetju dejstva o svoji bolezni in kako se je z SOCIALNO VARSTVO IN ZDRAVJE VARSTVO SOCIALNO SREDA: 16.00–17.30: Računalniški njo spoprijela sama ter njeni bližnji. tečaji 28 BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 je ogroženo življenje ljudi. V ta namen USPEŠNO POSREDOVANJE PRVIH želimo v prihodnjem letu izvesti nove tečaje za kandidate, ki želijo postati prvi POSREDOVALCEV posredovalci. Prvi tečaji bodo organizi- rani v tistih krajevnih skupnostih, ki še nimajo svojih prvih posredovalcev. Prvi posredovalci iz Knežaka so uspešno pomagali svojemu sokrajanu, ki je pot- Kandidat za prvega posredovalca je lah- reboval nujno medicinsko pomoč. Hitro in uspešno so se odzvali klicu Regijskega ko vsak, ki ima dovolj veliko srce in želi centra za obveščanje iz Postojne in v praksi pokazali pridobljeno znanje za nu- pomagati sočloveku ter se je pripravljen denje nujne medicinske pomoči. udeležiti deseturnega dvodnevnega te- čaja. Navadno tečaj poteka petek popol- dan in soboto dopoldan. Lokacija se do- loči v dogovoru s krajevno skupnostjo, V mesecu novembru 2017 so prvi pos- mo dvajset registriranih prvih posredo- da je čim bližje kandidatom. redovalci iz Knežaka prejeli prvi klic valcev. Dodatne informacije in sprejem prijav na pomoč. Na svoje mobilne telefone S tem pa še ni zagotovljena zadostna po- na tečaj za prvega posredovalca nudijo so prejeli sporočilo Regijskega centra za kritost terena z usposobljenimi prvimi člani projektne skupine prvih posredo- obveščanje iz Postojne, da je potrebna posredovalci po celotni Občini Ilirska valcev iz Zdravstvenega doma Ilirska Bis- njihova pomoč sokrajanu v Knežaku. Bistrica. Praksa in potrebe nam nare- trica – Dominik Simčič, Matej Celin in Hitro so se odzvali in pravilno ukrepali. kujejo, da tako na obeh območjih, kjer Poškodovanemu so pomagali in z njim Andreja Vinšek Grilj, in sicer na telefons- so bila že izvedena strokovna usposab- ostali do prihoda ekipe nujne medicins- ki številki 05 711 21 00, lahko pa tudi ljanja, kot tudi v ostalih krajevnih skup- ke pomoči ZD Ilirska Bistrica. Ta primer po elektronski pošti na [email protected]. nostih pridobimo dodatne osebe, ki že- iz prakse kaže, kako koristna in nujno lijo pomagati v kritičnih trenutkih, ko Andreja Vinšek Grilj, dr. med. potrebna je dodatna usposobljenost ljudi na terenu, ki lahko pred prihodom strokovnega medicinskega osebja po- magajo tako življenjsko ogroženi osebi kot ekipi, ki zagotavlja nadaljnje ukre- panje pri reševanju življenja ogroženih ljudi. Že v junijski številki Bistriških odmevov je bil predstavljen velik pomen hitrega dostopa zdravstvene oskrbe pri negibni SKUPINA ZA SAMOPOMOČ »KORAK« osebi, ki ne kaže znakov življenja. Neka- Preko Zavoda Moja pot že osmo leto deluje skupina KORAK, ki jo obiskujejo teri kraji v naši občini so od Zdravstvene- ljudje s težavami v psihičnem zdravju. Pogosto o tesnobi, depresiji, paničnih ga doma Ilirska Bistrica, kjer je locirana napadih, obsesivno-kompulzivnih motnjah in drugih težavah težko spregovori- ekipa Nujne medicinske pomoči, oddalje- mo, saj velikokrat ljudje ne razumejo naših stisk ali pa jih je preprosto strah, ker ni več kot deset minut, kar pomeni slabe o tem nimajo znanja. Prav zato je skupina varno in zaupno okolje, kjer si lahko možnosti za preživetje osebe, pri kateri olajšate svoje stiske. Vsak v skupini ima lastne izkušnje. je ogroženo življenje. Skupina je brezplačna. Srečujemo se vsak drugi in četrti četrtek v mesecu ob V letošnjem letu smo v Občini Ilirska 19.00 na Šercerjevi cesti 18 v Ilirski Bistrici. Vsak, ki želi obiskovati skupino, Bistrica pričeli z aktivnim in organizi- ima najprej srečanje z enim od vodij. ranim izobraževanjem odraslih o te- Dovolite reči tesnobi: »Dovolj te imam!« meljnih postopkih oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED). Najprej smo izvedli desetur- Kontaktni osebi: ni tečaj v Koritnicah za prebivalce vasi Jerica: [email protected], 040 8356 678 Knežak, Bač, Koritnice in Mašun. Uspo- Judita: [email protected], 041 707 602 sobili smo dvajset prvih posredovalcev Zasebni zavod Moja pot na tem območju. V oktobru 2017 smo Šercerjeva cesta 18 enak dvodnevni tečaj izvedli v Kuteže- 6250 Ilirska Bistrica vem. Tečaja so se udeležili prebivalci iz +386 40 835 678 vasi , Trpčane, Kuteževo, Pod- www.mojapot.info IN ZDRAVJE VARSTVO SOCIALNO graje in Zabiče. Tudi za to območje ima- BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 29 OBVESTILA O NOVOSTIH IN SPREMEMBAH V ZDRAVSTVENEM DOMU ILIRSKA BISTRICA

MOŽNOST IZBIRE OSEBNEGA ZDRAVNIKA – mladina K zbiri osebne zdravnice vabimo mlajše odrasle – otroke šolarje, dijake in študente. Izbiro lahko opravijo tudi odrasli za- varovanci.

zdravnik kontakt urnik JELENA DEBELJAK, Urgenca ZD IB ponedeljek: 14.15–20.00 dr. med. spec. druž. med. 05 7112 112 sreda: 7.15–13.15 petek: 7.15–10.15

NOV URNIK ŠOLSKEGA DISPANZERJA – DR. ODINEJA KOMEN Od 5. 12. 2017 bo v Šolskem dispanzerju ponovno ordinirala dr. Odineja Komen.

dopoldan popoldan ponedeljek 7.15–12.30 torek 7.15–12.30 sreda sistematski pregledi četrtek 14.45–20.00 petek 7.15–12.30 vsak zadnji petek v mesecu 14.45–20.00

ANTIKOAGULANTNA AMBULANTA Obveščamo, da je nosilka dejavnosti v Antikoagulantni ambulanti dr. Jelena Debeljak, dr. med. spec. druž. med. Lokacija in urnik ambulante ostajata ista: Župančičeva 5, Ilirska Bistrica (bivši Kvist) ponedeljek: 7.00–10.00 sreda: 15.00–18.00

NOV URNIK SA3 – DR. JASNA TAUČER MIČETIĆ Od 1. 12. 2017 bo v SA3 ponovno ordinirala dr. Jasna Taučer M. Urnik popoldanske ordinacije je spremenjen: ponedeljek in četrtek: 13.15–20.15

MEDSEBOJNO NADOMEŠČANJE SPLOŠNIH AMBULANT V primeru večdnevne odsotnosti osebne zdravnice in neordiniranja Splošne ambulante je v ZD IB urejeno medsebojno nado- meščanje v vnaprej določeni Splošni ambulanti po razporedu: – SA 1 dr. Vinšek <–> SA 3 dr. Taučer – SA 2 dr. Lovrić <–> SA 4, SA Knežak dr. Tomić – SA 5 dr. Štemberger <–> ŠD dr. Debeljak

SOCIALNO VARSTVO IN ZDRAVJE VARSTVO SOCIALNO – DSO dr. Dekleva <–> SA Podgrad dr. Pejković – ŠD dr. Komen <–> OD dr. Kauzlarić

30 BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 V času nadomeščanja se morajo pacienti prej naročiti na količin vitaminov ali mineralov, dejansko zmanjšujejo pregled. tveganje za gripo ali drugo akutno okužbo dihal. V času, ko je vaš osebni zdravnik odsoten en dan oziroma dva 3. Opustitev kajenja in izogibanje prostorov, ki so zaka- dni, se v nujnih primerih obrnite na Urgenco. jeni ali slabo prezračeni Kajenje vsakodnevno poško- duje obrambo dihal pred okužbami, saj slabi gibljivost drobnih migetalk na površini celic dihal, ki omogočajo PREVENTIVNE DELAVNICE ZA ODRASLO POPULACIJO odstranjevanje sluzi in delcev. Dihala kadilcev so bolj V okviru Programa svetovanja za zdravje potekajo v našem podvržena akutnim okužbam, infekcije pa so po poteku Zdravstveno-vzgojnem centru (ZVC) naslednje brezplačne okužbe dolgotrajnejše in dodatno poslabšajo dihalno delavnice: Življenjski slog, Dejavniki tveganja, Preizkus hoje funkcijo kadilca. na 2 km, Zdrava prehrana, Telesna dejavnost, Zdravo hujšanje; 4. Večkratno prezračevanje prostorov je vsekakor pri- Da, opuščam kajenje in Psihoedukativne delavnice za podporo poročljivo, še posebej če se v njih zadržuje oziroma sobi- duševnemu zdravju. va več oseb (v vrtcih, šolah, pisarnah, ...). O terminih posameznih delavnic vas obveščamo na naši inter- 5. V sezoni prehladnih obolenj dojenčkov ne vodimo v netni strani www.zdib.si in na oglasni deski ZD IB. nakupovalne centre, kjer je veliko ljudi in s tem tudi večja možnost, da se okužijo in zbolijo. Malčki naj po- čakajo doma pri starih starših. 6. Okolij, kjer se zbira veliko ljudi in so tesno skupaj, naj se izogibajo vsi, ki jih respiratorne okužbe bolj ogro- žajo – predvsem tisti z oslabljenim imunskim siste- mom. Vabimo vas na brezplačno delavnico TELESNA DEJAVNOST 7. Virusi, ki povzročajo akutne okužbe dihal, se prenaša- – gibanje, ki je prvič potekala v petek, 17. 11. 2017, ob 17. jo ob kihanju, kašljanju, glasnem govorjenju na razdal- uri v večnamenskem prostoru Doma za starejše občane Ilirs- ji do enega metra. To pomeni, da moramo biti za prenos ka Bistrica. respiratornih virusov blizu okuženega, da se nalezemo. Še Za prihodnje termine srečanja se bomo dogovorili na prvem bolj pogost prenos pa je posreden preko onesnaženih po- srečanju. Delavnico izvaja fizioterapevtka Kristina Abram. Za vršin. Bolnik kašlja, smrka in si ob tem pokrije usta ali nos dodatne informacije pokličite na tel. štev. 05 711 2100 ali piši- z dlanjo, nato se dotakne bližnjih površin (kljuk, držal) in te na [email protected]. jih onesnaži s svojimi kužnimi izločki. Oseba, ki se bo do- Program CINDI, ki je del Centra za krepitev zdravja in obvla- taknila onesnaženih površin, si bo prenesla virus na svoje dovanje kroničnih bolezni, je namenjen pomoči posamezni- roke in iz rok na obraz (ustnice, nosno sluznico, očesno ku in skupinam pri ohranjanju zdravega načina življenja ali pri veznico), se tako okužila in lahko tudi zbolela. Prav zato spremembi tveganih življenjskih navad. je izjemno pomembno, da si pogosto umivamo roke z mi- Veselimo se srečanja z vami! lom in vodo! Barbara Janežič dipl. m. s., 8. Kašljamo vedno v rokav. Po uporabi papirnate robce Zdravstveno-vzgojni center odvržemo v koš za smeti in jih ne odlagamo na povr- šine. Prav je, da smo doma in se izogibamo tesnejših sti- kov z drugimi, dokler imamo vročino, močno kašljamo in OKUŽBE DIHAL – KAKO SE JIM IZOGNITI? smrkamo. Bolnik z gripo ali drugo akutno okužbo dihal Zima je tu, z njo pa tudi nadležne okužbe dihal – prehladi, naj ne uporablja istega pripora, kozarcev in brisač, da ne gripe, angine, pa tudi resne in smrtno nevarne pljučnice. Da bi okuži ostalih družinskih članov. Posebna pozornost ozi- se jih čim bolj izognili, vam dajemo nekaj priporočil: roma upoštevanje osnovnih higienskih načel je potrebna v družinah, kjer so dojenčki, nosečnice ali bolniki s kro- 1. Zdrav način življenja, ki obsega vsakodnevno gibanje ničnimi boleznimi. (če je le možno na svežem zraku). Če ni časa za sprehod v naravi, vsaj del poti med domom in vrtcem, šolo, službo 9. Oseba, ki ima prehlad ali preboleva resnejšo akutno ali ob manjšem nakupu v trgovini prehodimo peš. Še bolj okužbo dihal, naj ne hodi na obiske v bolnišnico ali k koristen je vsakodneven krajši sprehod v naravi in kakr- družini, ki ima novorojenčka ali dojenčka, saj obstaja šenkoli šport, ki izboljšuje splošno telesno pripravljenost precejšnje tveganje za prenos okužbe na malčka in druge oziroma kondicijo ter s tem krepi naš imunski sistem. družinske člane. Pretiravanje s telesno aktivnostjo ni priporočljivo. 1010Še vedno se lahko cepite proti gripi in pneumokokni 2. Prehrana naj bo uravnotežena in dovolj bogata z vitami- pljučnici. Za cepljenje se zglasite pri osebnem zdrav-

ni, ki jih zaužijemo s sadjem in zelenjavo. Ni dokazov, da niku. IN ZDRAVJE VARSTVO SOCIALNO prehranski dodatki, ki vsebujejo večje od priporočenih Vir: (http://www.nijz.si, 14. 11. 2017 BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 31 otvoritvi nove Knjižnice Makse Samsa OB DNEVU SPLOŠNIH KNJIŽNIC in ob 30. obletnici njene smrti knjiž- nica izdala zbirko vseh njenih »PO POTI MAKSE SAMSA« doslej objavljenih pesmi z nas- lovom Živela sem za pesem. Knjižnica Makse Samsa je Dan slovenskih splošnih knjižnic in zaključek akcije Primorci beremo so v Knjiž- ob svoji 40-letnici delo- nici Makse Samsa letos obeležili na poseben način. V sodelovanju s Kultur- vanja in ob 100-letnici nim društvom Grad , z ilirskobistriško Območno izpostavo rojstva pesnice izdala Javnega sklada za kulturne dejavnosti ter Krajevnima skupnostma Dolnji zbirko uglasbenih Mak- Zemon in Ilirska Bistrica so v nedeljo, 19. novembra, pripravili pohod po sinih pesmi skladatelja poti Makse Samsa. Bojana Glavine. Krstno so bile izvedene 9. okto- bra 2004 na glasbeno-li- Kulturna prireditev v organizaciji Kul- terarnem večeru. Isti dan turnega društva Grad Dolnji Zemon se je so odkrili spominsko plo- pričela ob 15. uri. Bila je zasnovana kro- ščo na rojstni hiši pesnice nološko, kar pomeni, da smo se po ča- na Dolnjem Zemonu. Knji- sovnem zaporedju sprehodili skozi živ- žnica Makse Samsa hrani nje- ljenje in delo Makse Samsa. Voditeljica no zapuščino – poleg rokopisov kulturne prireditve Iris Dovgan Primc je pesmi tudi njene spominske knjige, povzela nekatera ključna dejstva iz nje- šolske dnevnike, redovalnice, poročila, nega življenja in nas tako spomnila na to, spričevala in ostale dokumente. Več o da je bila avtorica subtilne ženske lirike tem nam je v svojem govoru povedala tudi učiteljica v partizanski šoli v Vrbo- ga. Damijana Hrabar – direktorica Knji- vem. Spomnila nas je na njeno mlado- žnice Makse Samsa. stno prijateljstvo z znanim slovenskim Maksine pesmi so objavljale tudi mnoge pesnikom Srečkom Kosovelom, ki pa revije in časopisi: Ženski svet, Novi rod, je bilo kratkotrajno zaradi njegove pre- Mladika, Zvonček, Naš glas, Ljubljanski zgodnje smrti v starosti 22 let. Zanimiv zvon, Gruda, Odmevi slovanskega sveta, je podatek, da je Maksa Samsa v strugo Jutro in drugi. Njena prva samostojna reke Reke omahnila in v njej utonila 18. zbirka Nekaj pesmi je izšla v Trstu leta marca 1971 – prav na obletnico Kosove- 1934. Druga pesniška zbirka Bleščeče lovega rojstva. prevare je izšla 1966. leta v Ilirski Bistri- Okoli 60 pohodnikov se je ob 13. uri Poudarili smo, da je bila leta 1985 po ci, njena dopolnjena izdaja pa leta 1983. zbralo pred Knjižnico Makse Samsa, od Maksi Samsa poimenovana Matična Likovno je izdaji opremil slikar Jože koder so se podali na pot proti Dolnje- knjižnica v Ilirski Bistrici. Leta 2001 je ob Šajn. Glavne teme njenih pesmi so: ne- mu Zemonu, rojstnemu kraju pesnice, po kateri nosi ime tudi bistriška knjiž- nica. Pot jih je vodila do Malnarjeve do- mačije ob »Vjlki uodi«, kot domačini pravijo reki Reki. Tu stoji rojstna hiša Makse Samsa. Udeležence je nagovorila direktorica knjižnice Damijana Hrabar, ki je ob tej priložnosti prebrala misli, katere je ob smrti Makse Samsa pred 46-imi leti zapisala takratna direktorica bistriške knjižnice – danes že pokoj- na Darinka Žbogar. Damijana Hrabar in Igor Štemberger sta pred Maksino rojstno hišo prebrala tudi nekaj njenih pesmi. Nato so se pohodniki odpravili v

KULTURA dvorano Grad, kjer jih je čakalo nadalje- vanje kulturnega popoldneva. 32 BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 ki je bil v nasprotju z njeno mehko nica. Verjetno nas je kar nekaj, ki se je še in ranljivo umetniško dušo. spomnimo. Njena podoba mi je živo pred Med Maksino zapuščino očmi: črna oblačila, dolgo krilo, ruta, na- se najdejo tudi pisma hrbtnik in nepogrešljiva rombrela.« Srečka Kosovela, ki je Kultura na Dolnjem Zemonu je od nek- dosledno spremljal daj bogata in pohvaliti se moramo s kar njeno pesniško pot. nekaj mladimi upi. Eden izmed njih je V pismih ji je s kri- mlad in uspešen harmonikar Martin tiko pomagal pri Rojc, ki je z odličnim igranjem glasbe- pesniškem ustvar- no obarval kulturno prireditev. Svoj ka- janju. Ohranjenih menček v celotni mozaik so prispevali je deset Kosove- tudi Zemonski fantje z odpetima ljuds- lovih pisem Maksi kima pesmima. Skozi celotno priredi- Samsa. Četrto po tev se je kot rdeča nit prepletal recital vrsti je na prireditvi Maksinih pesmi v izvedbi Tamare Rojc prebral predsednik – slavistke in članice Kulturnega društva Kulturnega društva Grad Dolnji Zemon. Grad Dolnji Zemon Pri- mož Rojc. Po bogatem kulturnem programu je sle- Nismo pozabili niti na Spo- dila pogostitev in prijetno druženje ob mine na Makso, ki jih je za sproščenem klepetu. Tako smo obudili drugo številko Zjmnskega cajtnga in počastili spomin na Makso Samsa ter zapisala Dragica Štemberger Malja- lepo obeležili Dan slovenskih splošnih vac. Uvod se glasi tako: »Maksa Samsa, knjižnic. pesnica, učiteljica, Zemonska vaška poseb- Tamara Rojc sreča, trpljenje, smrt, posmrtno življe- nje in ljubezen. Ciril Zlobec je takole zapisal: »Čeprav je gledala na ljubezen kot na najbolj zaneslji- vo pot do osebne sreče, je prav v njej, v lju- bezni, doživela svoje usodno razočaranje ali nekoliko patetično rečeno vsaj izhodišč- ni udarec usode. Vse te njene ljubezenske pesmi namreč ne razkrivajo neposrednega erosa, ampak jih dojemamo bolj kot spo- min na ljubezen, celo kot spomin na mo- žnost ljubezni. Vse so napisane s položaja »potem«, po prezgodnji smrti dragega, ki naj bi jo zanesljivo osrečil in s tem osmislil vse njeno življenje. Vtis je celo tak, da je šele njegova smrt prebudila v pesnici uso- dno spoznanje o ljubezni, tako da je v teh pesmih mogoče govoriti celo o enosmerni ljubezni, morda celo samo o zaljubljenosti, ki šele skozi optiko smrti ljubljenega (ali celo samo izsanjanega) partnerja postaja usodno in vse osmisljujoče ljubezensko ču- stvo.« Obiskovalci kulturne prireditve so lah- ko prisluhnili posnetku intervjuja z Ma- kso Samsa na Radiu Koper, ki nam ga je za to priložnost priskrbela novinarka Radia Koper Ljuba Sušanj. Občinstvo je najbrž presenetil Maksin grob, odrezav, KULTURA strog in zelo glasen načinu govorjenja, BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 33 PREBIRANJA, NOVEMBER 2017 Misel o knjigi …

Joyce Whiteley Hawkes: Sozvenenje, devet vaj za zdravje in vitalnost, prevedla Resonance - Jedrt Maležič, Primus, Zbirka Zdravje, Brežice 2012.

»Biti človek je nenavadna in čudovita si rečem. Vse ob svojem času in ravno Avtorica kot znanstvenica-raziskovalka izkušnja. Dovolj veliki smo, da lahko takrat, ko nekdo potrebuje, kar pač išče opisuje podrobne izkušnje na področju pademo kot Newtonovo jabolko, pa ali najde. In ja, saj rada poslušam. Včasih znanosti in na poti zdravilke ter omogo- vendar so naše celice dovolj majhne in komentiram, včasih ne. Pred časom sem ča, da vsakdo razišče lastno zmožnost delujejo dovolj hitro, da lahko svoje no- na vse pretege svetovala, pa sem prišla zdravljenja na vseh ravneh. Ustvarja tranje delovanje poimenujemo kvantno do zaključka, da je najbolje, če rečem, ravnovesja med biologijo in snovnimi/ vesolje. Prebivamo na meji med new- da sem super, če pritrjujem, molčim, duhovnimi svetovi, od katerih ima vsak- tonsko fiziko in kvantnim modelom če pustim ljudem, da so, četudi večni do svojo energijo. Avtorica uvodoma resničnosti in brez težav delujemo v jamrači. Stvar spreminjanja je povsem razlaga, zakaj se je podala na duhovno teh dveh resničnostih. Telo brez naše- nekaj drugega kot stvar sprejemanja. raziskovanje, nato pa piše o navdihujo- ga zavestnega posredovanja obvladuje Zaradi biološkega newtonskega telesa čem osebnem popotovanju zdravilke, podrobnosti pretanjenega delovanja prej kot slej vsakdo naleti na izzive. Naš o obsmrtni izkušnji, hoji po žerjavici in naših 100 bilijonov celic.« tok delovanja zaustavijo poškodbe, bo- učenju pri balijskih zdravilcih in šama- Pa me vprašajo, vprašate: »Kako gre? lezni, nesreče. Ravnovesje se izravnove- nih. »Nikakršnega občutka nisem imela o Kako je?« in največkrat odgovorim: si, izzveni in v takšnem stanju vzniknejo minevanju časa, nikakršne skrbi o tem, ko- »Po starem.« Pa se mi zelo veliko doga- vprašanja: Zakaj jaz/ta/oni? Zanimi- liko je ura ali o tem, da bi morala kar koli ja navznotraj, a kako naj vam o tem go- vo je, da v življenju človečuljka, ki mu storiti, razen biti povsem navzoča. Povsem nepričakovano presenečenje sem doživela, vorim, če sem bila leta in leta zaradi teh pravimo pametno bitje (pa bi rekla, da notranjih dogajalnih scenarijev označe- da bi ta veličasten kraj lahko bil moj cilj: temu ravno ni tako), obe polovici mož- na kot ah-ta-čudna, čudaška, ah-ta-ume- bila sem namreč zagrizena ateistka. Nik- ganov delujeta kot tesno povezani in ne tnica, ah-ta-pesnica in v tem stilu dalje dar še nisem slišala za obsmrtne izkušnje prevladuje ena ali druga, kot se je misli- ... Le kako naj vam začnem razlagati o in niti slutila nisem duhovnih izkušenj v lo doslej. Možgani nenehno usklajujejo šamanskih potovanjih, eftanju in vseh razširjenih resničnostih …« vse vidike delovanja preko poti, ki jih mogočih zadevah, s čimer se ukvarjam prej nismo cenili. Nekatere poti pote- Pri duhovnem zdravilstvu ne vemo na- že od dvajsetega leta dalje, če ste se ne- tančno, kako se zdravljenje uresniči v kateri z duhovnim začeli ukvarjati, ker kajo preko posebnih celic, imenovanih astrociti ali zvezdne celice. In ja, možga- dimenzijah kraja in časa, nedvomno pa je to moderno in ker morda zdravstvo veliko pripomoremo z vero v dobro in ni so pretanjeno usklajeni, misel pa je s malce šepa in le ni takšno, kot smo si predvsem v pozitivno, o čemer se mi tem povezana in zame še vedno najmoč- ga zamislili, pa najbrž še zaradi drugih zdi, da pišem že ves čas. Napredek je ve- nejša. V mojem življenju, priznam, je razlogov, ki so nedvomno dobri. »Po- likokrat počasen in morda neenakome- bilo malo morje bolezni, nasprotovanj, temtakem mi bo pa kakšna knjiga tujega ren, morda ne takojšnji vendarle čudo- občutkov nemoči in postali so oprede- avtorja pomagala,« rečete. In potem mi vit, kadarkoli do njega pridemo. marsikdo, marsikatera izpredava marsi- ljujoč kontekst, da sem začela v sebi is- Želim vam veliko napredka v vsem, kar kaj, kar se je naučil/-a v teh nekaj letih, kati trdnejši notranji teren, na katerem počnete, predvsem pa v vsem kar mislite … kar sama živim že leta in maha s sezna- bi lahko gradila zdrave temelje. Da sem

KULTURA mi licenc, ki jih je pridobil/-a tam in začela raziskovati sebe preko vsega, kar Objem do naslednjega branja tam od tega in onega. »In prav je tako,« me lahko odkrije. Patricija Dodič 34 BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 Dragica Markovič, za glasbeno pope- BISTRIČANI V KNJIŽNICI KOZINA stritev pa je poskrbel Kristjan Jenko, doma iz Topolca, sicer pa harmonikaš Orkestra Nika Polesa. Kristjan obiskuje Študijski krožek Zgodbarnica deluje v Knjižnici Kozina super uspešno že OŠ Dragotina Ketteja v Ilriski Bistrici. šesto leto. Krožek, ki enkrat na mesec razveseljuje vse tiste, ki se ponavadi zbiramo v Knjižnici Kozina, ostaja bolj ali manj istoštevilčen skozi vsa leta, Kot je povedal, je harmonika njegova kar dokazuje, da so krožkarji v njem srečni in izpolnjeni in da skupni čas pre- strast že od otroštva. Prvo frajtonarico življamo kvalitetno in razveseljujoče. je dobil pri sedmih letih. Njegovi men- torji so Niko Poles, prof. Zoran Lupinc in Igor Lesic. Je član kvinteta Decibeli, Letošnjo »sezono« delovanja smo saj je Verganova zapisala nešteto zgodb, kjer igra bas kitaro, in član Orkestra Nika začeli v vaškem domu v Koprivi in pri- ki so vezane na otroštvo, na mladost ozi- Polesa, s katerim so posneli že dva vide- pravili večer skupaj z vaščani in vaškimi roma na preteklost, ki je več ni ali ostaja ospota in se udeležujejo različnih prire- otroki. Ob zgodbarničarskih zgodbah, le še v spominih tistih, ki so živeli takrat ditev v bližnji in širši okolici. Kristjan je plesu baletk in skeču ter s predstavitvi- in še živijo. Ta mala, Punčka iz cunj, Sla- tako uspešen, da premore kar nekaj pri- jo zgodbarničarjev in njihovih zgodb čenje frmjente, Aljažev breg, Na klancu je znanj (zlato priznanje na Državnem tek- smo se zelo zabavali in imeli tudi »af- le nekaj naslovov zgodb, ki jih zapisuje terparty«. Naše drugo srečanje je bilo movanju ZDHS v Termah Olimje, zlato in v branje ponuja Verganova, sicer iz- posvečeno predstavitvi knjige ene od Avsenikovo priznanje v Begunjah, prvo redno aktivna in navdušena upokojen- zgodbarničark in članice Literarnega mesto v Italiji v Jamianu kot absolutni ka, ki ljubi življenje in je lahko vzornica društva Ilirska Bistrica Nete Vergan, prvak Alpe Adria 2016 in druga), zato marsikomu mlajšemu od nje. Knjižica je doma iz Ilirske Bistrice, ki je izdala knji- mu želimo tako kot avtorici knjige še na izposojo tudi v naši krajevni knjižni- go Zgodbe in zgodbice Nete Vergan. Da veliko sreče in uspehov v prihodnje. gre za izjemno domoznansko knjižico, ci. ki jo je avtorica posvetila svojim vnu- Večer je vodila zgodbarničarka in čla- kom, ni potrebno posebej poudarjati, nica Literarnega društva Ilirska Bistrica Patricija Dodič KULTURA

BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 35 LEPOTA SNEŽNIKA SKOZI OBJEKTIV HINKA POROČNIKA

»Vsak ljubiteljski fotograf sčasoma ugotovi, kaj mu bolj leži in se oprime tistega. Jaz sem se oprijel gorskega sveta, saj v gorah še vedno najdemo košč- ke neokrnjene narave, ta pa me vedno znova očara,« je ljubezen do gorske- ga sveta opisal umetnik fotografskega objektiva Hinko Poročnik.

v italijanskem Asiagu prejemnica zlatega odličja kot najlepša znamka celotne raz- stave. Istega leta je Poročnikova znamka zastopala Pošto Slovenije na svetovni foto- grafski razstavi v Milanu, kjer je bila zelo lepo sprejeta,« je največji uspeh v karieri umetnika izpostavila govornica Sonja Čeligoj. Poleg razstavljenih fotografij so obi- skovalci zelo dobro obiskane otvoritve razstave, ki bo na ogled do 13. decem- bra, lahko spremljali še dvajsetminutno »Hinko Poročnik je mož z velikim srcem pa je tisti presežek, ki iz fotografije naredi video projekcijo štirih foto zgodb, ki so s in je glavni »krivec« za predstavitev Sne- umetniško fotografijo,« je čarobnost uje- svojo čarobnostjo prevzele vse prisotne. žnika širšemu krogu Slovencev. Njegove tega trenutka opisala Škodičeva. Hinko Poročnik ima za seboj častitljivih fotografije iz vseh mogočih in nemogočih Hinko Poročnik je avtor 41 razglednic in občudovanja vrednih 6 desetletij fo- zornih kotov, ki jih najde le on, nam to naj- Snežnika, zaslužen pa je tudi za številne tografskega ustvarjanja, a kot pravi sam, višjo slovensko goro jugozahodne Slovenije turistične brošure o Snežniku, Mašunu fotograf nikoli ne posname zadnje foto- prikažejo v vsej njeni lepoti,« je ob otvo- in Premu. Med letoma 1970 in 1980 je grafije, saj vedno misli, da bo naslednja ritvi razstave Snežnik – moja in naša gora sestavil zbirko diapozitivov z naslovom boljša. Polona Škodič je za zaključek Bi- povedal umetniški vodja galerije Rajko Čudoviti svet Snežnika, ki jo je kar 56- stričanom položila na srce še lepo misel: Kranjec. krat predstavil po Sloveniji in zamej- »Srečen je kraj, ki ima takšnega človeka, Snežnik ima v srcu Hinka Poročnika po- stvu. Za omenjeni opus je leta 1987 pre- ki toliko daje in bo še toliko dal v prihod- sebno mesto, saj se k njemu vedno rad jel najvišje priznanje za kulturo v Občini nosti.« vrača in ima o njem še veliko za pove- Ilirska Bistrica – Kettejevo nagrado. dati ter pokazati. Večni lovec na motive Sestavil je tudi zbirko diapozitivov, ki s svojimi utrinki in posnetki predstavlja predstavljajo Občino Ilirska Bistrica in veličastno goro v vsej svoji lepoti. jo predstavil na kar 22 lokacijah po ob- »Tudi tokrat smo lahko priča, da je za čini. Udeležil se je številnih skupinskih najlepšo in veličastno razstavo najprej po- razstav v Sloveniji in na Hrvaškem. Imel skrbela narava sama, sodobna tehnika pa je tudi več kot 20 potopisnih predavanj je omogočila obstoj njenih podob v slikah. o Julijskih in Kamniških Alpah, Kara- Avtor nam predstavlja trenutek in večnost, vankah, Velebitu in Pivških presihajočih ki se odstira v barvitem svetu oblik, ki jih jezerih. ustvarja čas,« je izbor razstavljenih fo- »Gotovo je bila krona njegove fotografske tografij predstavila likovna kritičarka aktivnosti izdaja snežniške poštne znam- Polona Škodič. ke s Snežnikom kot osrednjim motivom. »Fotografija ima lahko nešteto obrazov in Znamka s »Poročnikovim Snežnikom« je zgodb, a samo enega človeka, ki zna pre- bila leta 1997 razglašena za najlepšo po-

KULTURA streči in ujeti ta dragoceni trenutek ter mu štno znamko v Sloveniji. Naslednje leto pa vdahniti svojo neponovljivost in esenco. To je bila na mednarodni filatelistični razstavi 36 BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 POKLON BISTRIŠKIM LEPOTAM NA FOTOGRAFSKEM EX TEMPORU »SNEŽNIK 2017«

»Fotografije so zelo raznolike. Nekatere med njimi že sko- raj mejijo na slikarska dela. Glede na to da so med njimi tudi osnovnošolci, je kakovost nastalih fotografij še toliko bolj presenetljiva,« je ustvarjalnost in umetniško žilico sodelujočih ocenil Peter Pokorn ml. – član Foto kluba Anton Ažbe Škofja Loka.

Na fotografskem ex temporu Snežnik 2017 je sodelovalo kar lovili motive na tokratni temi Krog in Prosto. Da razgibana 29 ljubiteljev fotografskega objektiva, ki so v oceno oddali bistriška pokrajina ponuja res veliko naravnih lepot in razno- neverjetnih 483 del, kar je svojevrsten rekord prispelih foto- likih motivov, so pokazale tudi izbrane razstavljene in nagraje- grafij. Poleg domačih fotografov izFoto kluba Sušec so se ex ne fotografije, ki so jih na ogled postavili tretji petek v novem- tempora udeležili tudi člani prijateljskih foto klubov Žarek iz bru v prostorih Pumpa bara v Knežaku. Sežane in Color iz Reke na Hrvaškem in nekaj posameznikov Da je bila njihova naloga vse prej kot enostavna, so se strinjali iz drugih krajev. ocenjevalci fotografij izškofjeloškega Foto kluba, ki so predsta- Letošnje druženje pod Snežnikom se je odvijalo v soboto in vili tokratne zmagovalce. Pri tem so se odlično odrezali doma- nedeljo, 14. in 15. oktobra, fotografi pa so v svoje objektive čini, saj je drugo nagrado na temo Prosto prejela Sonja Prosen za Rdečko, tretja nagrada pa je šla v roke Andreju Udoviču za fotografijo Med listjem in kamenjem. Tretje mesto na temo Krog je osvojil Klavdij Ujčič za Cvetje. Diplome za temo Krog sta prejela Sonja Prosen za fotografijoNeskončno in Dejan Da- miš za delo Zgodovina. Pri temi Prosto pa je slavil Stojan Spetič s fotografijo z naslovomUrbana arhitektura. Najboljšo fotografijo na temoKrog je posnel zaprisežen ljubi- telj snežniških lepot Iztok Snoj iz Ljubljane, pri temi Prosto pa je slavila Dajana Čok iz Sežane. Otvoritev razstave, ki bo na ogled do 20. decembra 2017, je povezoval Andrej Godina, za glasbeno popestritev pa je po- skrbel Jože Jenko iz ansambla Snežnik. KULTURA

BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 37 STAVBNA DEDIŠČINA JE DEL NAŠE IDENTITETE: SODOBNA ARHITEKTURA VPETA V OBSTOJEČE

Grajena struktura je odsev razvoja človeške družbe v času in prostoru, njenih vrednot in načina življenja, kulturnih dosež- kov, gospodarskega napredka in socialnih razmer. Podvržena nenehnemu spreminjanju tradicionalno izginja pred pritiski globalnih vplivov. Kako znova zagotoviti in vzpostaviti rav- novesje med podedovano in sodobno arhitekturo z zadovo- ljitvijo današnjih življenjskih potreb, je pravi izziv. Pasivnost in nezainteresiranost prebivalstva, celo negativen odnos do dediščine, razkriva problem pomanjkljivega informiranja, ozaveščanja brez zadostne stopnje senzibilnosti in odgovor- nosti do grajenega. Lastnik dediščine kot prvi konservator in hkrati njen varuh je ključen odločevalec v upravljanju svoje lastnine in ravno zaradi tega si vse prevečkrat vzame pravico Z dodelanimi vizijami in usklajenimi interesi lahko grajene- do samostojnega odločanja in negira strokovne službe z ile- mu zagotovimo svetlo prihodnost, prepoznavnost, razvoj in ne nazadnje kvalitetnejše življenje prebivalcev. galnim izvajanjem prenov. Slabšalen odnos in nerazumevanje strokovnega dela z vkoreninjeno miselnostjo o zaviranju na- DOMUS DESIGN predka z nepotrebnimi omejitvami vodi v neželeno degrada- Helena Kalčič, univ. dipl. inž. arh. cijo okolja. Osvestimo se in z rednim vzdrževanjem ter premi- šljeno prenovo omogočimo obstoj vrednot stavbne dediščine za sedanjo in prihodnje generacije! Arhitektka Helena Kalčič je s projektom na domačih tleh 倀䰀䄀一䔀吀䄀刀䤀䨀 prikazala možnost inovativnega kombiniranja novodobne- ga z obstoječim. Objektu z notranjim dvoriščem je vdahnila 䐀漀洀 渀愀 嘀椀搀洀甀 novo podobo z razsežnostjo belih volumnov modernistične- ga videza, ki se naslanjajo na kamnit zid iz avtohtonega ka- 倀爀漀最爀愀洀㨀 ఁ唀䐀伀嘀䤀吀伀 嘀䔀匀伀䰀䨀䔀Ⰰ 䰀唀一䄀 䤀一 䰀唀一䔀Ⰰ mna. Preplet tradicionalnih elementov, ki so znova dobili na 匀䬀刀䤀嘀一伀匀吀一伀 紁䤀嘀䰀䨀䔀一䨀䔀 娀嘀䔀娀䐀 椀渀 䄀䈀䌀 嘀䔀匀伀䰀䨀䄀 funkcionalnosti v dialogu z aktualnimi arhitekturnimi smerni- 䬀䐀䄀䨀㼀 cami, je zagotovil enakovrednost razmerij in volumnov, ki se medsebojno harmonično dopolnjujejo in govorijo zgodbo o 瀀攀琀攀欀Ⰰ ㄀㔀⸀ ㄀㈀⸀ 椀渀 瀀漀渀攀搀攀氀樀攀欀Ⰰ ㄀㠀⸀ ㄀㈀⸀ preteklem in sedanjem. 漀戀 ㄀㔀⸀ Ⰰ ㄀㘀⸀ Ⰰ ㄀㜀⸀ 椀渀 ㄀㠀⸀

猀漀戀漀琀愀Ⰰ ㄀㘀⸀ ㄀㈀⸀ 椀渀 渀攀搀攀氀樀愀Ⰰ ㄀㜀⸀㄀㈀⸀Ⰰ 漀戀 㠀⸀㌀ Ⰰ 㤀⸀㌀ Ⰰ ㄀ ⸀㌀ 椀渀 ㄀㄀⸀㌀ Ⰰ 漀戀 ㄀㔀⸀ Ⰰ ㄀㘀⸀ Ⰰ ㄀㜀⸀ 椀渀 ㄀㠀⸀

嘀匀吀伀倀一䤀一䄀㨀 ⴀ漀搀爀愀猀氀椀㨀 ㈀ 䔀唀刀Ⰰ ⴀ搀椀樀愀欀椀Ⰰ 愁琀甀搀攀渀琀樀攀Ⰰ 甀瀀漀欀漀樀攀渀挀椀㨀 ㄀䔀唀刀⸀ ⴀ瀀爀攀搀愁漀氀猀欀椀 椀渀 愁漀氀漀漀戀瘀攀稀渀椀 漀琀爀漀挀椀 戀爀攀稀瀀氀愀ഁ渀漀⸀ KULTURA

38 BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 KŠTD TABOR KALC 1869 KNEŽAK URESNIČUJE BOGAT PROGRAM

Članice in člani Kulturno-športno-turističnega dru- štva Tabor Kalc 1869 so se sredi oktobra zbrali v lo- vski koči na Devinu na rednem občnem zboru, kjer so člani pregledali in poročali o rezultatih dela teko- čega leta in sprejeli program dela za naslednje leto.

Na kulturnem področju je najaktivnejši MePZ Tabor Kalc 1869. Poleg rednih vaj so pripravili kar nekaj odmevnih pri- reditev. Med večjimi so Božični koncert, Kulturi dajemo krila, nastop na reviji Primorska poje v Miljah in organizacija te pri- reditve v Knežaku. Revije se je s svojim nastopom udeležila tudi Moška vokalna skupina Tabor Kalc. Odmevno je bilo še gostovanje skupine Jararaja in več priložnostnih nastopov v sodelovanju z drugimi društvi. Poleg tega so ob 80-letnici ro- jaka in slikarja Jožeta Šajna v Knežaku organizirali pregledno razstavo njegovih del z lepo otvoritveno slovesnostjo. okolici Knežaka; organizirajo zimski vikend na Kopah; ob Na področju športnih dejavnosti imajo organizirano redno shodu pa zaživi Turnir v škrebanju. Društvo je aktiven član rekreacijo v telovadnici osnovne šole; pripravijo pohode po Športne unije Slovenije, ki podpira nekatere društvene rekre- acijske aktivnosti v okviru projekta Slovenija v gibanju 365. Uspehi so bili tudi na področju turizma, kjer se že kažejo re- zultati aktivnega dela. Usposobljeni lokalni turistični vodniki sprejemajo in po okolici (Med zakladi Beuga kamna) vodijo obiskovalce. Pripravili so zanimivo predavanje arheologa dr. Laharnarja Prazgodovinska in antična pokrajina Knežaka z okolico. Aktivno sodelujejo v Turistični zvezi Brkini, Kras, Not- ranjska in Turistični zvezi Slovenije. Aktivni so tudi seniorji, ki radi pomagajo pri vseh dejavnostih društva in pripravljajo svoj načrt aktivnosti, ki bodo popestri- le njihov vsakdan in vaško življenje. DRSALIŠČEDRSALIŠČE Člani društva in gostje občnega zbora so izrazili zadovoljstvo in pohvale nad doseženim, saj je ob rednih študijskih in de- VV PARKUPARKU NADENADE ŽAGARŽAGAR lovnih obveznostih težko doseči kaj več na področju prosto- 23. 12. odprtje drsališča voljstva. V spomladanskem času tako pripravljajo gostovanje s spremljevalnim programom ob 15.00 pri Slovencih v Banja Luki. Prav tako je bila izražena želja po večkratnem druženju na akcijah, pohodih in drugih rekreativ- od 24. 12. dalje drsanje za vse generacije nih prireditvah, po več gostovanjih kulturnih skupin in orga- nizaciji ter po novih zanimivih predavanjih. vsak dan od 10.00 do 20.00 Tudi v spontanem, prijateljskem in veselem druženju po ura- Cenik: dnem delu sestanka se je rodilo veliko novih idej in ni dvoma, • 1€/dan brez izposoje drsalk da tako prijeta družba, polna energije, ki se povezuje v tem • 2€/dan z izposojo drsalk društvu in medse vabi vedno nove člane, zastavljenih ciljev in prireditev, ki popestrijo dogajanje na vasi, ne bi realizirala.

Vabljeni! KULTURA Vojko Mihelj BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 39 Želeli ste zapluti v dramske vode a ste INTERVJU S TENORISTOM se raje odločili za klapsko petje in služ- bo voditelja na Županijskem radiu Ši- KLAPE MASLINA benik. Bi se danes še enkrat odločili za to pot? Jabolko ne pade daleč od drevesa Klapa Maslina je še enkrat dokazala, zakaj jih imajo doma na Hrvaškem za (smeh). Moj sin se je vpisal na dramsko klapske Rolling Stonese. V nedeljo, 22. oktobra, so temperamentni Dalma- akademijo, uspešno diplomiral in danes tinci v polni veliki dvorani Doma na Vidmu postregli z največjimi uspešnica- dela kot igralec. Vidim, da mu ni lahko, mi, ki so občinstvo ponesle v prelepo Dalmacijo in v hladnih jesenskih dneh a mislim, da bi bilo meni še težje v tistih pogrele srca oboževalcev. Dve uri trajajoč nastop so zaključili s slovenskima časih. Ni mi žal, da sem ostal v Dalmaci- narodno-zabavnima skladbama V dolini tihi in Slovenija, od kod lepote tvoje, ki sta publiko dvignili na noge. Med tonsko vajo sem se pogovarjala z vodjo ji, se zaposlil na Županijskem radiu Šibe- skupine – tenoristom Brankom Bubico, ki je v svojem edinstvenem slogu od- nik in tam ostal vso svojo delovno dobo. govarjal na moja vprašanja. Njegova skromnost in zadržanost sta lep dokaz njegove resnične veličine. Kaj zanimivega je povedal, si preberite v spodnjih vrsticah.

Zasledila sem podatek, da ste se že z ro- urednik na Radioteleviziji Ljubljana snimi petimi leti vpisali v glasbeno šolo, Tomaž Tozon je na snemanju naše izredno zanimivo pa se mi zdi dejstvo, prve plošče opazil, da imam tri da ste zahtevni sprejemni izpit opra- oktave. Moj glas mu je bil zelo vljali na Glasbeni akademiji v Ljublja- všeč in predlagal mi je, da pri- ni. Kako je nastala povezava med Šibe- dem na ljubljansko glasbeno nikom in slovensko prestolnico? akademijo, kjer je predaval. Res je, že s petimi leti sem začel obisko- Preveč sem bil vezan za svoj vati glasbeno šolo, kjer sem igral violino. rodni Šibenik in nisem želel Ko sem mutiral, sem pričel peti v zboru, v Ljubljano. Ostal sem v Šibe- kjer sem ostal, dokler se nisem pridružil niku in kasneje v Zadru doštu- klapi. S sedemnajstimi leti sem prišel v diral čisto nekaj drugega. Preveč Klapo Šibenik, ki je bila tedaj izjemno sem bil vezan na Klapo Šibenik, iz popularna in takrat smo svoj album katere je nato nastala Klapa Masli- snemali v Ljubljani. Takratni glasbeni na.

Ste eden od ustanoviteljev Klape Ši- benik, s katero ste osvojili številne na- grade. Pokojni Arsen Dedić vas je na- govoril, da ste iz Klape Šibenik prešli v Klapo Maslina. Nam lahko podrobneje opišete vaše sodelovanje z velikim Arse- nom? Arsen Dedić je veliko sodeloval s Klapo Šibenik. Ko je Klapa Šibenik prenehala delovati, je iz dela te klape nastala Klapa Maslina. Takrat se mi ni dalo peti. Imel sem veliko dela z vodenjem prireditev in

KULTURA na radiu. Želel sem opustiti petje, a me je Arsen pregovoril, da ostanem, z bese- 40 BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 dami: »Žal ti bo, če ne ostaneš, saj bom napisal tri prekrasne skladbe, ki jih boš odpel.«. In tako je tudi bilo. Prišel sem v Klapo Maslina, v kateri pojem že 33 let. Z Arsenom sva bila zelo povezana. Bila sva prijatelja in večkrat smo potova- li skupaj. Prav jaz sem takoj za njegovo soprogo Gabi Novak posnel največ nje- govih skladb. Nekatere s Klapo Šibenik, druge s Klapo Maslina. Posnel sem 30 njegovih pesmi, kar bi zadostovalo za 3 zgoščenke.

Nastopili ste s številnimi umetniki, kot so Arsen Dedič, Mišo Kovač, Ivo Patti- era, Džani Stipaničev, Džani Maršan, Vinko Coce, Mladen Grdovič in šte- vilni drugi. Katerega bi posebej izpostavili? S kom ste najraje sodelovali? Arsen je vsekakor števil- ka ena, saj je bil vrhun- ski glasbenik in inte- Odlazak. To in še ostale skladbe je Ar- Zanimivo je, da je Šibenik zibelka šte- lektualec. Vedno je sen napisal posebej zame, zato so mi vilnih izvrstnih pevcev pa tudi glasbe- vedel, kaj narediti in tako blizu. nikov, kot so pianist Maksim Mrvica, kdaj, saj je bil veli- orglar Pavao Mašič, violinist Tonko Ni- ka avtoriteta. Ko je Klapa Maslina je z nami že 33 let. Ko- nić in mnogi drugi. Šibenik je bil in še prišel na snemanje, liko članov šteje danes? vedno ostaja mesto pesmi v najširšem je zahteval strogo Klapa Maslina ima 9 članov. Našo in- pomenu besede. disciplino. Imel je strumentalno zasedbo tvorijo: kontra- izreden posluh in z bas, solo kitara, ritem kitara in mando- Nastopate po raznim festivalih – med njim je bilo čudovito lina. V zasedbi poje 5 pevcev. drugim tudi na Cmc festivalu u Vodi- sodelovati. Bil je izje- cah, na Splitskem festivalu in festivalu, mno duhovit človek in Opazila sem, da boste v Sloveniji na- ki se odvija v vašem mestu. Vam je naj- resnično sem užival v nje- stopili kot posebni gostje Marka Šku- ljubša prav Šibenska kancona, ker po- govi družbi. gorja – vašega bivšega člana, ki uspe- jete domači publiki na domačem odru? šno nastopa v skupini Četiri tenora? Res je, pojemo ljudem, ki jih poznamo Pesem Klape Maslina Da te mogu Marko Škugor je bil prvi tenor Klape in se z njimi vsakodnevno srečujemo. pismom zvati je proglašena za naj- Maslina dobri dve leti. Razšli smo se ko- lepšo pesem vseh časov. Poimenovali so Na domačem terenu je še vedno priso- rektno, saj si je pri štiriindvajsetih letih tna trema in ni nam vseeno, kako bo. jo tudi »klapska himna«. Katera pe- želel solistične kariere. Rekel je: »Če sem pa je vam najljubša? Prav na tem odru smo prvič zapeli našo sedaj ne poskusim, bom obžaloval celo največjo uspešnico Da te mogu pismom Na tem mestu moram izpostaviti sklad- življenje.« Svojo željo je izrazil že pol zvati in na ta oder nas vežejo zelo lepi bo Da te mogu pismom zvati. Prav ta leta prej, tako da smo lahko poiskali nov spomini. skladba je povzdignila Klapo Maslina in tenor. Želimo mu vso srečo v njegovi z njo je klapsko petje ubralo novo smer. karieri. V decembru bomo nastopili kot Kaj Klapa Maslina pripravlja v prihod- Po tej pesmi so tudi druge klape pričele njegovi gostje na štirih skupnih koncer- nosti? peti skladbe tega tipa, ki so bolj usmer- tih v Sloveniji. jene v pop glasbo in jih lahko označimo Nove pesmi, seveda! Pesmi, ki bodo pri- kot dalmatinski pop ali dalmatinska šan- Arsen Dedić, Mišo Kovač, Vice Vukov, tegnile publiko tako kot skladbi Maslina sona za razliko od prejšnjih skladb, ki so Ivo Pattiera, Džani Stipaničev in Mar- je neobrana in Da te mogu pismom zvati. bile malce dolgočasne za širšo publiko. ko Škugor so vsi Šibenčani. Kaj je tako Mi smo bili do sedaj usmerjeni v šanso- Meni osebno so se v srce vtisnile sklad- posebnega v vašem Krešimirjevem mes- no, druge klape pa so naredile korak na- be, ki jih je napisal Arsen. Najraje imam tu, kjer se rojevajo odlični glasbeniki in prej. V prihodnje se bomo tudi mi bolj KULTURA njegovo priredbo pesmi Tina Ujevića pevci? usmerili v popularno glasbo. BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 41 MED GASILCI

Prvi teden v oktobru obeležujemo teden otroka, hkra- ti pa je oktober tudi mesec požarne varnosti, zato smo v Vrtcu Podgrad združili prijetno s koristnim in sončen popoldan izkoristili za obisk gasilcev PGD Podgrad.

Pred gasilskim domom so bila parkirana vsa gasilska vozila, na mizi pa so bile razstavljene gasilske čelade in ostala opre- ma. Čeprav je bilo navdušenje otrok že ob prihodu veliko, se je to stopnjevalo, ko so otroci ob pomoči gasilcev z gasilno cevjo ciljali tarčo in se usedli v pravo gasilsko vozilo s priž- ampak smo se do tja pripeljali kar z gasilskim kombijem. S se- ganimi lučmi in sireno. Seveda so otroci lahko pomerili tudi boj smo prinesli poučne zloženke in nešteto ujetih trenutkov čelado, jopič, celo hlače in obutev za gašenje požarov in se ču- in lepih spominov. dili, kako so vse te stvari težke. Dopoldan je kar prehitro minil Zahvaljujemo se PGD Podgrad za gostoljubje, še posebej pa ga- in za konec so nam gasilci pripravili še presenečenje, ko so v silcem Marjanu, Eriku in Sandiju, ki so otrokom pripravili nepo- »čarobno« gasilsko čelado skrili sladkarije, ki so bile tisti dan zaben dan in kot smo si obljubili, se vidimo ponovno spomladi! še slajše kot običajno. Kako ne bi bile, ko pa smo jih dobili od gasilcev! In kot da to ne bi bilo dovolj, v vrtec nismo odšli peš, Strokovne delavke Vrtca Podgrad

OSNOVNA ŠOLA RUDOLFA UKOVIČA PODGRAD USPEŠNA NA RAZPISU • naučiti se kako prilagoditi delo v me- šanih razredih, • spoznati metode dela z otroki s po- sebnimi potrebami, OŠ Podgrad je bila uspešna na razpisu za sredstva programa Erasmus+ in v šolskem letu 2017/18 se bo na šoli izvajal projekt Prvi koraki v Evropo (ak- • usposobiti učitelje, da znajo razvi- cija KA1), v okviru katerega se bodo 4 učiteljice in 1 vzgojiteljica v juliju in ti digitalna znanja in pismenost pri avgustu 2018 udeležile strukturiranih tečajev na Finskem, Irskem, v Italiji učencih ter preko tega spodbuditi in Avstriji. mednarodni dialog s sovrstniki v drugih državah, • spoznati trende v izobraževanju in Specifični cilji posameznih mobilnosti • spoznavanje tehnik in metod za za- učne metode prihodnosti. so: gotavljanje ustvarjalnega učnega Udeleženke mobilnosti bodo pridobile • spoznavanje novih pedagoških pris- okolja, evropsko primerljiva znanja, kompe- topov k poučevanju glasbe na osnov- • spoznati metode za razvoj koncen- tence, spretnosti in izkušnje na svojem ni šoli, tracije in pozornosti pri otrocih, strokovnem področju. Nova znanja bo- do pripomogla k njihovi boljši uspo- sobljenosti, kar bo imelo za posledico kakovostnejšo delo z otroki in učen- ci. Z izmenjavo pridobljenih znanj in pedagoških pristopov ter s posledično implementacijo vseh novosti v redno pedagoško delo bo spodbujeno uvajan- je inovativnih pristopov za reševanje iz- zivov pri delu z otroki in učenci. ŠOLSTVO IN ŠPORT Maja Štembergar Prosen 42 BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 IZJEMEN DOSEŽEK NAŠIH MLADIH ŠAHISTOV

8. oktobra so se najmlajši člani domačega šahovskega kluba ŠK Rimex Ilirska Bistrica udeležili državnega ekipnega prvenstva do 12 let.

Tekmovanje je tokrat potekalo v Kranju. drugo mesto, za kar jim ostali člani klu- Med sedemindvajsetimi ekipami so bili ba iskreno čestitamo. Bistričani po šahovskemu ratingu na de- Ob tej priložnosti vabimo vse nado- setemu mestu. Skozi potek turnirja so budne šahiste, da se nam pridružijo na igrali veliko boljše od pričakovanj, tako šahovskem krožku, kjer bodo spoznali da so bili v borbi za sam vrh. Na koncu veščine te kraljeve igre. so naši fantje: Žiga Smolej, Matic Bar- biš in Simon Bradač osvojili izvrstno ŠK Rimex

EX TEMPORE

V petek, 13. oktobra, sva se učenki devetega razreda, Nika Jenko in Staša Riservato, udeležili Občinskega sre- čanja mladih likovnikov, ki je potekalo na Sviščakih.

Ob 8.30 smo se učenci in mentorji zbra- ninskim domom drugi z osebnimi li na avtobusni postaji v Ilirski Bistrici. na Sviščakih in tam avtomobili učiteljic Ko smo prispeli na Sviščake, smo ime- razstavili svoje izdel- odpeljali vsak v svojo li čas za malico. Nato smo se odpravili ke. Navdušeni nad nari- smer. Za nami je bil izje- v bližnjo okolico in si izbrali motive sanim smo ob 13.30 dobili ko- men dan. za risanje. Za ustvarjanje smo imeli na silo. Nasmejanih obrazov smo se vrnili razpolago tri ure. Ko so bile umetnine na avtobusno postajo v Ilirsko Bistrico. Nika in Staša, zaključene, smo se spet zbrali pred Pla- Od tam pa smo se nekateri s kombiji, učenki 9. razreda OŠ Pregarje

PROSLAVA OB 100-LETNICI IZIDA PRVE SLOVENSKE SLIKANICE

V Vrtcu pri Osnovni šoli Toneta Tomšiča Knežak smo v skupini Sončki pri- pravili razstavo slovenskih slikanic in tako proslavili 100. obletnico izida prve slovenske slikanice Frana Levstika Martin Krpan.

Otroci so od doma prinesli veliko slo- slikanico o Martinu Krpanu iz leta 1956 venskih slikanic, zbirko pa sva dopolnili in najnovejšo, ki je izšla prav ob tej pri- še s pomočjo knjižničark. Povabili smo ložnosti. Razstavo je odprl sam Martin vse vrtčevske skupine in otroke iz prve- Krpan z Vrha pri Sveti Trojici. Otrokom Nataša Frank in Andreja Godina, ga razreda. Ogledali smo si 93 različnih je povedal veliko zanimivosti in jim po- vzgojiteljici iz Vrtca ŠOLSTVO IN ŠPORT slovenskih slikanic – med njimi tudi nudil tudi svojo dragoceno sol. pri OŠ Toneta Tomšiča Knežak BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 43 razreda. Prišel je tudi ODPRTJE PRIZIDKA K čas, ko sta se v studio s terena javila Gašper OSNOVNI ŠOLI TONETA Česnik in Anja Šuštar. Sporočila sta nam, da TOMŠIČA KNEŽAK je že vse pripravljeno, da ravnateljica Tea Gu- stinčič in župan Občine Že v prejšnjem šolskem letu je učence zelo zanimalo, kaj Ilirska Bistrica gospod Emil počnejo delavci, zato so jih opazovali skozi okna. Po letošnjih Rojc slovesno prerežeta trak in tako počitnicah pa so se prvi, drug in peti razred že vselili v nove prostore. Vsi so odpreta vrata novih prostorov prizidka. jih zelo veseli, dobro vzdušje pa se je še posebej stopnjevalo zadnji teden, Po otvoritvi so bili vsi gostje vljudno va- ko so se odvijale generalke za otvoritev prizidka. bljeni na pogostitev.

V četrtek, 9. novembra, je šlo zares. ostali učenci šole, kot so: ORF, učenci Eva Tomšič in Tadej Nuncija, Učitelji so skupaj z učenci pripravili te- prvega, drugega, tretjega in četrtega učenca OŠ Knežak lovadnico, kjer se je odvijala otvoritev. Nekaj mlajših otrok je v folklornih obla- čilih pričakalo goste ob vhodu. Prire- ditve so se udeležili gospod Emil Rojc, OŠ RUDIJA MAHNIČA-BRKINCA PREGARJE župan Občine Ilirska Bistrica, nekateri občinski svetniki, predstavnice občin- ODDAJA ske uprave, ravnateljice bistriških šol, upokojeni delavci šole, učenci in njihovi TELOVADNICO starši ter drugi obiskovalci. Proslava je V NAJEM! bila zasnovana kot dnevno-informativ- na oddaja pod vodstvom devetošolcev. Najprej so učenci Otroškega pevskega zbora skupaj z Mladinskim pevskim zborom zapeli himno. Potem sta vodite- 05/78 95 160 lja Lara Tomšič in Blaž Godina povabila [email protected] vse goste k ogledu dnevno-informativne oddaje. Ravnateljica Osnovne šole Kne- žak Tea Gustinčič in gospod Emil Rojc sta imela kratek govor. Nastopali so tudi

NARAVOSLOVNO-TEHNIŠKI DAN UČENCEV OŠ PREGARJE

V sredo, 25. oktobra, smo imeli učenci Osnovne šole Rudija Mahniča - Br- kinca Pregarje naravoslovno-tehniški dan, ki so se ga udeležili učenci od pr- vega do devetega razreda.

Ob 8. uri smo se izpred šole odpravili odpeljali v našo prestolnico, kjer smo se proti Domžalam. Okoli 10.20 smo imeli okrepčali v McDonaldsu. Pot smo nada- z vodičko voden ogled razstave žuželk. ljevali v Muzej iluzij, kjer smo neizmer- Na koncu smo lahko v rokah držali žive no uživali. Za nami je bil še en zanimiv žuželke. Najbolj pogumni so sprejeli ta dan.

ŠOLSTVO IN ŠPORT izziv in prijeli paličnjaka ter ščurka. Po Učenci OŠ Rudija Mahniča - ogledu razstave smo se z avtobusom Brkinca Pregarje 44 BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 EVROŠOLA 2017

V soboto, 11. novembra, se je 12 dijakov 3. letnika gimnazijskega programa Gimnazije Ilirska Bistrica pod mentorstvom profesorja Gorazda Brneta ude- ležilo državnega tekmovanja Evrošola 2017, ki je v organizaciji Informacijske pisarne Evropskega parlamenta potekalo na Osnovni šoli Majde Vrhovnik v Ljubljani. Dijaki slovenskih srednjih šol so se pomerili v poznavanju delova- nja Evropske unije. Sodelovalo je 38 ekip iz 30 slovenskih srednjih šol. Ekipo je sestavljalo od 6 do 12 dijakov med 16. in 18. letom starosti.

Pogoj za prijavo na tekmovanje je bila oddati ob prijavi oziroma najkasneje do izdelava 3-minutnega avdiovizualnega 25. oktobra, ko se je iztekel rok za prija- ali drugega izdelka na temo enotnega ve na tekmovanje. Izdelek je predstavljal digitalnega trga, ki ga je morala ekipa 25 % pridobljenih točk končnega rezul-

tata tekmovanja. Izdelke ekip je pred tekmovanjem pregledala in ocenila stro- kovna žirija in vsaki izmed ekip dodelila primerno število točk. Ilirskobistriška ekipa je pripravila videofilm z naslovom Prosti pretok blaga in enotni digitalni trg. Tekmovanje je potekalo med 9. in 17. uro. Najprej se je 6 članov posamezne ekipe pomerilo v pisanju testa iz znanja o Evropski uniji. Člani ekipe so tekmo- vali posamezno, štel pa je njihov skupni rezultat, ki je pomenil 50 % končnega števila točk. Po testu smo se sprehodili do Hiše EU, kjer sta s pomočjo interak- tivnih inštalacij potekali predstavitev delovanja institucij Evropske unije in filmska delavnica. V drugem delu programa so ekipe tek- movale v kvizu o Evropski uniji. Na vprašanja smo se odzivali z odgovoro- ma DA ali NE. Naj poudarim, da se je ekipa Gimnazije Ilirska Bistrica odreza- la odlično, saj smo na vsa vprašanja od- govorili pravilno. Kviz je predstavljal še preostalih 25 % skupnega števila točk. V popoldanskih urah sta potekali še delav- nica mehkih veščin in delavnica o zapo- slitvenih kompetencah. Za konec je nastopila težko pričakova- na razglasitev rezultatov. Nismo dosegli prvega mesta, se pa lahko pohvalimo z 9. mestom, kar glede na veliko število sodelujočih slovenskih srednjih šol ni majhen dosežek. ŠOLSTVO IN ŠPORT Rebeka Dekleva, dijakinja 3. A BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 45 šole oz. biti s tovrstno ljubeznijo priso- OB SVETOVNEM DNEVU FILOZOFIJE tni v našem okolju. V ozadju naše želje je cilj slediti priporočilu oziroma vabilu UNESCA ter širiti zavest o prisotnosti Generalna skupščina Združenih narodov je tretji četrtek v novembru v vsa- in pomembnosti filozofije v naši družbi. kem letu razglasila za svetovni dan filozofije, k obeleževanju katerega vsako Hkrati pa želimo aktualizirati debato leto posebej pod drugim naslovom vabi UNESCO. V sodelovanju z Nacional- o resnici in laži, ki od vekomaj spremlja no komisijo za UNESCO in Slovenskim filozofskim društvom v Sloveniji obe- posameznika in družbo. Debato o resni- ležujemo UNESCO-v svetovni dan filozofije od leta 2005. ci in laži želimo aktualizirali tudi s poj- mom poresničnosti, ki opredeljuje situa- Letošnji dan filozofije, katerega tema gimnazijskega programa o tem, kaj ni cijo svetovnega političnega trenutka, s katerim smo se začeli približevati spo- je Poresničnost: med resnico in lažjo, obe- res. Zapise o laži, resnici in poresnično- znanju, da čustveno obarvana prepriča- ležujemo v četrtek, 16. novembra. sti smo razstavili na panojih po šoli. S to nja povsod zmagujejo nad objektivnimi Na Gimnaziji Ilirska Bistrica smo sve- gesto želimo z »ljubeznijo do modrosti« dejstvi. tovni dan filozofije obeležili s krajšimi oziroma z »ljubeznijo do resnice« vsto- razmisleki dijakov zaključnega letnika piti v zavest dijakov in zaposlenih naše Gorazd Brne, prof.

OPRAVIČILO

V članku z naslovom Gradnja nove šole v Podgradu, ki je bil ob- javljen v prejšnji številki glasila, nismo navedli učencev iz Zalčev, ki prav tako obiskujejo OŠ Ru- dolfa Ukoviča Podgrad, za kar se iskreno opravičujemo.

Uredništvo ŠOLSTVO IN ŠPORT

46 BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 KOLEDAR DOGODKOV V OBČINI ILIRSKA BISTRICA v mesecu DECEMBRU

2. december ob 17.00 Sv. Miklavž in gledališka igra za otroke Sneguljčica, dvorana Grad na Dolnjem Zemonu 2. december ob 20.00 Komedija Iskrena spoved, Dom na Vidmu 2. december ob 22.00 The Baker Street Quartet, Park Seventeen vsak torek ob 17.00 Plesno gibalne urice društva Otroške zabave in animacija, Jurčičeva 1 vsak petek ob 17.15 Angleščina skozi gibanje in igro društva Otroške zabave in animacija, Jurčičeva 1 7. december ob 18.00 Potopisno predavanje Roka in Katarine Hočevar: Južna Afrika, Knjižnica Makse Samsa 8. december od 19.00 do 22.00 Predavanje Jake Bitenca: Konoplja zdravi, zaupaj naravi, Sokolski dom 9. december od 9.00 do 11.00 Ustvarjalne urice za odrasle Kristine Župec, Prešernova ulica 9 9. december ob 21.00 Kingston in Nočni skok, šotor pri Gimnaziji Ilirska Bistrica 9. december ob 21.00 The Dirtiests in Muškat Hamburg, MKNŽ 9. december ob 22.00 Tulio Furlanič, Park Seventeen 14. december ob 18.00 Predstavitev pesniške zbirke Nadje Gombač: Moje drevo, Knjižnica Makse Samsa 15. december od 17.30 do 19.30 Brezplačna ustvarjalna delavnica Kristine Župec, Vaški dom Pregarje 15. december ob 18.00 Otvoritev likovne razstave Rajka Kranjca: Sožitje s čudovitim svetom, Galerija Dom na Vidmu 16. december ob 18.00 Otvoritev likovne razstave Turističnega društva Ilirska Bistrica: Igrače, Galerija Dom na Vidmu 16. december ob 21.00 Koktelsi, šotor pri Gimnaziji Ilirska Bistrica 16. december ob 21.00 Contemporary jazz lab, MKNŽ 19. december ob 17.00 Prireditev za otroke, ki obiskujejo Ure pravljic, Knjižnica Maksa Samsa 19. decemberod 17.30 do 19.30 Ustvarjalne urice za odrasle Kristine Župec, Vaški dom Pregarje 21. decemberob 18.00 Predavanje o naravi in ljudeh Snežnika in doline Reke, vplivnega območja Parka Škocjanske jame, Knjižnica Maksa Samsa 22. december od 17.30 do 19.30 Brezplačna ustvarjalna delavnica Kristine Župec, Prešernova ulica 9 22. december ob 18.00 Snežno doživetje za otroke z društvom Otroške zabave in animacija, Park Seventeen 22. decembra ob 20.00 Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra z gostjo Evo Černe, Dom na Vidmu 23. december ob 22.00 Christmas Secret Disco Party, Park Seventeen 28. november ob 20.00 Novoletni koncert:Od menueta in valčka do bolera, HNK Ivana pl. Zajca na Reki

15. december 䐀漀縁椀瘀椀 Dom na Vidmu

Koko in 嘀 䤀䰀䤀刀匀䬀䤀 䈀䤀匀吀刀䤀䌀䤀 琀漀爀攀欀Ⰰ 㔀⸀ ㄀㈀⸀ velika skrivnost 漀戀 ㄀㜀⸀ 漀琀爀漀愁欀愀 瀀爀攀搀猀琀愀瘀愀 一愀最愀樀椀瘀椀 瀀愀爀欀攀氀樀ഁ攀欀 椀渀 漀戀椀猀欀 䴀椀欀氀愀瘀縁愀Ⰰ 吀爀最 洀愀爀愁愀氀愀 吀椀琀愀 15:00 渀攀搀攀氀樀愀Ⰰ ㄀ ⸀ ㄀㈀⸀ ㄀㔀⸀ 漀琀爀漀愁欀攀 搀攀氀愀瘀渀椀挀攀Ⰰ 匀漀欀漀氀猀欀椀 搀漀洀 Medvedek ㄀㘀⸀ 漀琀爀漀愁欀椀 瀀攀瘀猀欀椀 稀戀漀爀 嘀爀琀攀挀 䨀漀縁攀昀攀 䴀愀猀氀漀 椀渀 Paddington 2 ഁ愀爀漀瘀渀椀欀 匀愀洀 匀攀戀愀猀琀樀愀渀Ⰰ 琀爀縁渀椀挀愀 䴀椀欀漀稀愀 ⠀猀氀愀戀漀 瘀爀攀洀攀 匀漀欀漀氀猀欀椀 搀漀洀⤀ ㄀㜀⸀ 瀀爀椀縁椀最 氀甀ഁ欀 倀爀愀瘀氀樀椀ഁ渀攀 搀攀縁攀氀椀挀攀Ⰰ 瀀愀爀欀 一愀搀攀 紁愀最愀爀 17:15 ㄀㘀⸀ ጠ㈀ ⸀ 瀀爀愀稀渀椀ഁ渀椀 猀攀樀攀洀 稀 愀渀猀愀洀戀氀漀洀 吀愀 戀甀氀樀愁椀 愁琀椀爀椀 ጠ 一椀欀漀 倀漀氀攀猀Ⰰ 琀爀縁渀椀挀愀 䴀椀欀漀稀愀

㄀㔀⸀ ㄀㈀⸀ ⴀ ㄀㤀⸀ ㄀㈀⸀ Očka proti 倀䰀䄀一䔀吀䄀刀䤀䨀Ⰰ 䐀漀洀 渀愀 嘀椀搀洀甀Ⰰ 椀渀昀漀㨀 眀眀眀⸀椀氀椀爀猀欀愀ⴀ戀椀猀琀爀椀挀愀⸀猀椀 fotru 2 猀漀戀漀琀愀Ⰰ ㈀㌀⸀ ㄀㈀⸀ 19:00 漀戀 ㄀㔀⸀ 漀琀瘀漀爀椀琀攀瘀 䐀刀匀䄀䰀䤀态ఁ䄀Ⰰ 瀀愀爀欀 一愀搀攀 紁愀最愀爀 ㄀㔀⸀㌀ 漀琀爀漀愁欀愀 瀀爀攀搀猀琀愀瘀愀 䈀漀縁椀ഁ欀漀瘀 瀀爀椀搀渀漀洀攀琀攀爀Ⰰ 琀爀縁渀椀挀愀 䴀椀欀漀稀愀 ㄀㘀⸀ ⴀ㈀ ⸀ 戀漀縁椀ഁ渀椀 猀攀樀攀洀 猀 䬀攀爀最攀氀挀椀 猀瀀漀搀 䄀栀挀愀 琀爀縁渀椀挀愀 䴀椀欀漀稀愀 Umor na Orient Ekspresu 渀攀搀攀氀樀愀Ⰰ ㌀㄀⸀ ㄀㈀⸀ ㄀㜀⸀ 漀琀爀漀愁欀漀 猀椀氀瘀攀猀琀爀漀瘀愀渀樀攀 21:00 稀 䐀攀搀欀漀洀 䴀爀愀稀漀洀Ⰰ 䐀漀洀 渀愀 嘀椀搀洀甀 漀搀 ㈀㄀⸀㌀ 甀爀攀 搀愀氀樀攀 匀椀氀瘀攀猀琀爀漀瘀愀渀樀攀 稀 縁椀瘀漀 最氀愀猀戀漀Ⰰ 渀愀 瘀爀琀甀 䜀漀猀琀椀氀渀攀 椀渀 瀀椀稀稀攀爀椀樀攀 吀爀椀最氀愀瘀

www.mojkino.si NAPOVED DOGODKOV

BISTRIŠKI ODMEVI – NOVEMBER 2017 47 RAZVEDRILO 1. nagrada: picazadveosebi PIZZERIA ZALApoklanja3nagrade: najkasneje do18.decembra 2017. Geslo nagradne križanke pošljite na naslov: Bistriški odmevi, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica s pripisom »Nagradna križanka«, NAGRADNA KRIŽANKABISTRIŠKIHODMEVOV 3. SLADICOZADVEOSEBIprejme FRANCMALJEVAC, Kuteževo31, 6250 IlirskaBistrica. 2. KOSILOZADVE OSEBIprejmeNEVENKAČEKADA, Jasen30, 6250IlirskaBistrica, 1. MESNOPLOŠČO ZADVEOSEBIprejmeANASELES, Prem1a, 6255Prem, Geslo prejšnjekrižanke: GOSTILNAPOTOK. Izžrebalismotri nagrajence: 2.nagrada: malicazadveosebi 3.nagrada: palačinke zadveosebi