Diplomsko Delo

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za geografijo

DIPLOMSKO DELO

Mateja Krajnc

Maribor, 2016

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za geografijo

Diplomsko delo

KMETIJSKO OBREMENJEVANJE OKOLJA NA JUŽNEM DELU DRAVSKEGA POLJA IN SEVERNEM DELU HALOZ

Graduation thesis

AGRICULTURAL POLLUTION OF THE ENVIRONMENT IN THE SOUTHERN PART OF THE DRAVSKO POLJE REGION AND THE NORTHERN PART OF THE HALOZE REGION

Mentor: Kandidatka: doc. dr. Igor Žiberna Mateja Krajnc

Študijska smer: geografija

Maribor, 2016

Lektorica: Maja Topolovec, prof. slovenščine in angleščine

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc.dr. Igorju Žiberni za strokovno vodenje in napotke pri pisanju diplomskega dela.

Zahvala gre tudi moji družini za vso podporo v času pisanja diplomskega dela ter prijateljem za nasvete in pozitivno energijo, predvsem pa mojim staršem za vsesplošno pomoč in potrpljenje v času celotnega šolanja.

Posebna zahvala gre tudi vsem tistim, ki so kakorkoli sodelovali pri izpolnjevanju ankete, saj raziskava brez njih ne bi bila mogoča.

Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija

IZJAVA

Podpisani-a Krajnc Mateja rojen-a 12.11.1986 študent-ka Filozofske fakultete Univerze v

Mariboru, študijski program geografija, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom

Kmetijsko obremenjevanje okolja na južnem delu Dravskega polja in severnem delu Haloz pri mentorju-ici doc.dr. Igorju Žiberni, avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

Kraj, Maribor

Datum, 24.6.2016

______(podpis študenta-ke)

Diplomsko delo prikazuje značilnosti kmetijstva in kmetijsko obremenjevanje okolja v izbranih naseljih južnega dela Dravskega polja in severnega dela Haloz. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, analizirani pa s pomočjo Slesserjeve metode energetskih ekvivalentov za ugotavljanje stopnje kmetijskega obremenjevanja, pri čemer so bili vsi energijski vnosi pretvorjeni na skupno enoto gigajoul (GJ) in preračunani na hektar obdelovalnih površin (GJ/ha). Po Slesserju je dopustni prag 15 GJ/ha, ki pa je bil pri kar 80 % anketiranih kmetij presežen. To pomeni, da se pri teh kmetijah obremenjevanje okolja širi izven kmetij. Na Dravskem polju je znašalo povprečje med anketiranimi kmetijami 31,5 GJ/ha, v Halozah 27,9 GJ/ha, povprečje med anketiranimi ekološkimi kmetijami pa je znašalo 19,3 GJ/ha. Razlike med Dravskim poljem in Halozami so bile precejšnje, kakor tudi med različnimi usmeritvami kmetij, še večje razlike pa so se pokazale med konvencionalnim in ekološkim kmetovanjem.

Ključne besede: ekološka geografija, Dravsko polje, Haloze, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energetska intenzivnost

ABSTRACT

The thesis presents characteristics of agriculture and agricultural pollution in selected villages of the southern part of the Dravsko polje region and the northern part of the Haloze region. The data for research was obtained with a survey questionnaire and analyzed with Slesser’s method of energy equivalent for determining the level of agricultural pollution, wherein all the energy inputs were converted in the common unit gigajoule (GJ) and calculated per hectare of arable land (GJ/ha). According to Slesser the permissible threshold is 15 GJ/ha, which was exceeded in 80 percent of respondent farms. This means that the agricultural pollution of the environment expands outside those farms. In Dravsko polje region the average among respondent farms was 31,5 GJ/ha, in Haloze region the average was 27 GJ/ha and the average among organic farms was 19,3 GJ/ha. Differences between the two regions were remarkable, as well as were differences between different orientations of farms, but the most significant differences were demonstrated between conventional and organic farming.

Key words: ecological geography, Dravsko polje region, Haloze region, agricultural pollution, questionnaire method, energy intensity

Kazalo vsebine

1 UVOD ...... 1 2 NAMEN IN CILJI TER HIPOTEZE ...... 2 3 METODOLOGIJA DELA ...... 3 4 NARAVNE RAZMERE NA OBRAVNAVANEM OBMOČJU ...... 4 4.1 GEOLOŠKE IN GEOMORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI ...... 7 4.2 PRST IN RASTJE ...... 10 4.3 PODNEBJE...... 13 4.4 VODOVJE ...... 14 5 DEMOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ...... 15 5.1 GIBANJE ŠTEVILA PREBIVALCEV ...... 16 5.2 STAROSTNA SESTAVA ...... 17 5.3 SPOLNA SESTAVA ...... 19 6 OPIS OBRAVNAVANIH NASELIJ...... 21 6.1 OBČINA KIDRIČEVO ...... 21 6.1.1 Šikole ...... 22 6.1.2 Pongrce ...... 24 6.1.3 Spodnje Jablane ...... 25 6.1.4 Dragonja vas ...... 26 6.2 OBČINA VIDEM ...... 28 6.2.1 Lancova vas ...... 29 6.2.2 Zgornja Pristava ...... 31 6.3 OBČINA PODLEHNIK ...... 32 6.3.1 Zgornje Gruškovje ...... 33 6.3.2 Stanošina ...... 35 6.4 OBČINA ŽETALE ...... 37 6.4.1 Kočice ...... 38 6.5 OBČINA MAJŠPERK ...... 40 6.5.1 Breg ...... 41 7 ZNAČILNOSTI KMETIJSTVA...... 43 7.1 VELIKOSTNA SESTAVA KMETIJ ...... 46 7.2 TIPI GOSPODINJSTEV ...... 48 7.3 USMERJENOST KMETIJ ...... 49

7.4 NASLEDSTVO IN DEJAVNOSTI V PRIHODNJE ...... 51 7.5 RABA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ ...... 52 7.6 INTENZIVNOST KMETOVANJA ...... 55 7.6.1 Prevladujoče poljščine ...... 55 7.6.2 Hektarski donosi ...... 57 7.6.3 Intenzivnost živinoreje ...... 59 7.6.4 Namen kmetijske pridelave ...... 62 7.7 OPREMLJENOST KMETIJ ...... 65 7.7.1 Komunalna opremljenost ...... 65 7.7.2 Urejenost hleva ...... 67 7.7.3 Opremljenost kmetij s traktorji ...... 67 7.8 EKOLOŠKO KMETOVANJE ...... 70 7.8.1 Gibanje števila ekoloških kmetij v Sloveniji ...... 70 7.8.2 Ekološko poljedelstvo ...... 73 7.8.3 Ekološka živinoreja ...... 75 8 ENERGETSKI VNOSI V OKOLJE ...... 77 8.1 VNOS MINERALNIH GNOJIL ...... 77 8.2 VNOS NARAVNEGA GNOJA ...... 85 8.3 PORABA TEKOČIH GORIV ...... 88 8.4 PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE IN NARAVNEGA PLINA ...... 92 8.5 VNOS FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV ...... 95 8.6 ENERGETSKA INTENZIVNOST KMETIJSTVA ...... 97 8.6.1 Energetska intenzivnost na Dravskem polju ...... 101 8.6.2 Energetska intenzivnost v Halozah ...... 104 8.6.3 Energetska intenzivnost na ekoloških kmetijah ...... 107 8.6.4 Energetska intenzivnost glede na velikost kmetije ...... 109 8.6.5 Energetska intenzivnost glede na usmeritev kmetije ...... 112 8.6.6 Energetska intenzivnost glede na tip kmetije ...... 114 8.7 STRUKTURA ENERGETSKIH VNOSOV ...... 117 8.7.1 Struktura energetskih vnosov na Dravskem polju ...... 117 8.7.2 Struktura energetskih vnosov v Halozah...... 118 8.7.3 Struktura energetskih vnosov na ekoloških kmetijah ...... 120 8.7.4 Struktura energetskih vnosov glede na velikost kmetije ...... 122 8.7.5 Struktura energetskih vnosov glede na usmeritev kmetije ...... 124

8.7.6 Struktura energetskih vnosov glede na tip kmetije ...... 126 9 PRIMERJAVA ENERGETSKE INTENZIVNOSTI OBRAVNAVANEGA OBMOČJA Z DOSEDANJIMI REZULTATI RAZISKAV ...... 131 10 SKLEP ...... 133 11 VIRI IN LITERATURA ...... 136 12 PRILOGA: Anketni vprašalnik 2014 ...... 141

Kazalo preglednic

Preglednica 1: Število prebivalcev v obravnavanih naseljih v letih 1869 –2014...... 16 Preglednica 2: Starostna sestava prebivalcev leta 2014...... 18 Preglednica 3: Spolna sestava prebivalcev leta 2014...... 20 Preglednica 4: Povprečna velikost zemljišč na kmetijskih gospodarstvih (ha) v Sloveniji po letih...... 43 Preglednica 5: Kmetijska gospodarstva v obravnavanih občinah za leti 2000 in 2010. ... 45 Preglednica 6: Povprečna velikost kmetijskih in obdelovalnih površin (ha) po naseljih. . 47 Preglednica 7: Število in delež kmetij glede na velikost obdelovalnih površin...... 47 Preglednica 8: Število in delež kmetij glede na tip gospodinjstva...... 49 Preglednica 9: Delež pokritja življenjskih stroškov z dohodki iz kmetijske dejavnosti. .. 49 Preglednica 10: Število in delež kmetij glede na njihovo usmerjenost...... 50 Preglednica 11: Nasledstvo na kmetiji...... 51 Preglednica 12: Načrti kmetovanja v prihodnosti...... 52 Preglednica 13: Raba kmetijskih zemljišč v obravnavanih naseljih na Dravskem polju. . 52 Preglednica 14: Raba kmetijskih zemljišč v obravnavanih naseljih v Halozah...... 54 Preglednica 15: Odstotni delež poljščin na obravnavanih kmetijah Dravskega polja po naseljih...... 55 Preglednica 16: Odstotni delež poljščin na obravnavanih kmetijah Haloz po naseljih. ... 56 Preglednica 17: Hektarski donosi nekaterih poljščin (v t/ha) na Dravskem polju po naseljih...... 57 Preglednica 18: Hektarski donosi nekaterih poljščin (v t/ha) v Halozah po naseljih...... 59 Preglednica 19: Število glav velike živine na ha kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji za leto 2010...... 60 Preglednica 20: Živinorejska gostota v GVŽ v obravnavanih naseljih Dravskega polja. . 61 Preglednica 21: Živinorejska gostota v GVŽ v obravnavanih naseljih Haloz...... 61 Preglednica 22: Namen kmetijske pridelave v obravnavanih občinah za leto 2010...... 63 Preglednica 23: Prodaja pridelkov in živine...... 64 Preglednica 24: Oskrba kmetij z vodo...... 66 Preglednica 25: Kanalizacija na obravnavanih kmetijah...... 66 Preglednica 26: Vrsta hleva...... 67 Preglednica 27: Število traktorjev v posameznih razredih konjskih moči v obravnavanih naseljih...... 68

iii

Preglednica 28: Povprečno število traktorjev na kmetijo in povprečna velikost obdelovalnih površin v ha obdelanih z enim traktorjem...... 69 Preglednica 29: Ekološko kmetovanje v Sloveniji po letih...... 70 Preglednica 30: Višine plačil v okviru PRP 2014-2020 za ukrep ekološko kmetovanje za različne pridelovalne kulture (rabe)...... 72 Preglednica 31: Ekološki rastlinski pridelki pomembnejših skupin kmetijskih kultur v Sloveniji v letih 2013 in 2014...... 74 Preglednica 32: Ekološki proizvodi živalskega izvora v Sloveniji v letih 2013 in 2014. . 76 Preglednica 33: Poraba mineralnih gnojil v kmetijstvu v Sloveniji po letih...... 79 Preglednica 34: Povprečna poraba mineralnih gnojil na hektar obdelovalnih površin za leto 2014 na Dravskem polju po naseljih...... 81 Preglednica 35: Povprečna poraba mineralnih gnojil na hektar obdelovalnih površin za leto 2014 v Halozah po naseljih ...... 82 Preglednica 36: Vnos naravnih gnojil na Dravskem polju po naseljih...... 86 Preglednica 37: Vnos naravnih gnojil v Halozah po naseljih...... 87 Preglednica 38: Poraba tekočih goriv na Dravskem polju...... 89 Preglednica 39: Poraba tekočih goriv v Halozah...... 91 Preglednica 40: Poraba električne energije in naravnega plina na Dravskem polju po naseljih...... 93 Preglednica 41: Poraba električne energije in naravnega plina v Halozah...... 94 Preglednica 42: Vnos fitofarmacevtskih sredstev na obravnavanem območju...... 96 Preglednica 43: Energetski ekvivalenti posameznih členov energetske sestave...... 98 Preglednica 44: Energetski vnosi posameznih kmetijskih sistemov...... 99 Preglednica 45: Tipi kmetij glede na porabljeno količino energije na hektar...... 99 Preglednica 46: Tipi kmetij v Sloveniji glede na energetski vnos v GJ/ha/leto...... 100 Preglednica 47: Število kmetij posameznega tipa na Dravskem polju...... 100 Preglednica 48: Število kmetij posameznega tipa v Halozah...... 101 Preglednica 49: Število ekoloških kmetij posameznega tipa...... 101 Preglednica 50: Struktura energetskih vnosov na obravnavanih kmetijah Dravskega polja...... 102 Preglednica 51: Struktura energetskih vnosov na obravnavanih kmetijah v Halozah. ... 105 Preglednica 52: Energetski vnosi na obravnavanih ekoloških kmetijah...... 108 Preglednica 53: Struktura energetskih vnosov na obravnavanih ekoloških kmetijah. .... 109 Preglednica 54: Struktura energetskih vnosov glede na velikost kmetij...... 110 Preglednica 55: Struktura energetskih vnosov glede na usmeritev kmetije...... 113 Preglednica 56: Struktura energetskih vnosov glede na tip kmetije...... 115 Preglednica 57: Primerjava energetske intenzivnosti kmetijstva med letoma 1996 in 2014...... 131 Preglednica 58: Primerjava energetske intenzivnosti kmetijstva med letoma 2002 in 2014 v naselju Pongrce...... 132 Preglednica 59: Primerjava energetske intenzivnosti kmetijstva med letoma 2000 in 2014 v naselju Dragonja vas...... 132 Preglednica 60: Primerjava energetske intenzivnosti kmetijstva med letoma 2008 in 2014 v naselju Kočice...... 132

Kazalo grafikonov

Grafikon 1: Število prebivalcev v obravnavanih naseljih v letih 1869–2014...... 17 Grafikon 2: Starostna sestava prebivalcev leta 2014...... 18 Grafikon 3: Spolna sestava prebivalcev leta 2014...... 20 Grafikon 5: Povprečna velikost zemljišč na kmetijskih gospodarstvih (ha) v Sloveniji po letih...... 44 Grafikon 6: Kmetijska gospodarstva v obravnavanih občinah za leti 2000 in 2010...... 45 Grafikon 7: Raba kmetijskih zemljišč v obravnavanih naseljih na Dravskem polju...... 53 Grafikon 8: Raba kmetijskih zemljišč v obravnavanih naseljih v Halozah...... 54 Grafikon 9: Odstotni delež poljščin na obravnavanih kmetijah Dravskega polja po naseljih...... 56 Grafikon 10: Odstotni delež poljščin na obravnavanih kmetijah Haloz po naseljih...... 57 Grafikon 11: Hektarski donosi nekaterih poljščin (v t/ha) na Dravskem polju po naseljih...... 58 Grafikon 12: Hektarski donosi nekaterih poljščin (v t/ha) v Halozah po naseljih...... 59 Grafikon 13: Namen kmetijske pridelave v obravnavanih občinah za leto 2010...... 64 Grafikon 14: Prodaja pridelkov in živine...... 65 Grafikon 15: Ekološko kmetovanje v Sloveniji po letih...... 71 Grafikon 16: Poraba mineralnih gnojil v kmetijstvu v Sloveniji po letih...... 80 Grafikon 17: Poraba dušika, fosforja in kalija skupaj na hektarju obdelovalnih površin v Sloveniji po letih...... 80 Grafikon 18: Povprečna poraba mineralnih gnojil (v %) na hektar obdelovalnih površin za leto 2014 na Dravskem polju po naseljih...... 82 Grafikon 19: Povprečna poraba mineralnih gnojil (v %) na hektar obdelovalnih površin za leto 2014 v Halozah po naseljih...... 83 Grafikon 20: Vnos naravnih gnojil na Dravskem polju po naseljih v m3/ha...... 86 Grafikon 21: Vnos naravnih gnojil v Halozah po naseljih v m3/ha...... 88 Grafikon 22: Poraba tekočih goriv na hektar obdelovalnih površin na Dravskem polju. . 90 Grafikon 23: Poraba tekočih goriv na hektar obdelovalnih površin v Halozah...... 91 Grafikon 24: Poraba električne energije in naravnega plina na hektar obdelovalnih površin na Dravskem polju po naseljih...... 93 Grafikon 25: Poraba električne energije in naravnega plina na hektar obdelovalnih površin v Halozah...... 94 Grafikon 26: Prodaja pesticidov v Sloveniji po letih...... 95 Grafikon 27: Vnos fitofarmacevtskih sredstev na Dravskem polju na hektar obdelovalnih površin po naseljih...... 96 Grafikon 28: Vnos fitofarmacevtskih sredstev v Halozah na hektar obdelovalnih površin po naseljih...... 97 Grafikon 29: Povprečni energetski vnosi na hektar obdelovalnih površin po naseljih z upoštevanjem deleža vnosa z električno energijo in brez na Dravskem polju...... 103 Grafikon 30: Povprečni energetski vnosi na hektar obdelovalnih površin po naseljih z upoštevanjem deleža vnosa z električno energijo in brez v Halozah...... 106 Grafikon 31: Povprečni energetski vnosi na hektar obdelovalnih površin z upoštevanjem deleža vnosa z električno energijo in brez na ekoloških kmetijah...... 108

Grafikon 32: Povprečni energetski vnosi na hektar obdelovalnih površin z upoštevanjem deleža vnosa z električno energijo in brez glede na velikost kmetije...... 111 Grafikon 33: Povprečni energetski vnosi na hektar obdelovalnih površin z upoštevanjem deleža vnosa z električno energijo in brez glede na usmeritev kmetije...... 112 Grafikon 34: Povprečni energetski vnosi na hektar obdelovalnih površin z upoštevanjem deleža vnosa z električno energijo in brez glede na tip kmetije...... 116 Grafikon 35: Energetski vnosi glede na tip kmetije...... 116 Grafikon 36: Struktura in deleži energetskih vnosov na Dravskem polju...... 117 Grafikon 37: Deleži posameznih skupin energetskih vnosov na hektar po naseljih na Dravskem polju...... 118 Grafikon 38: Struktura energetskih vnosov v Halozah...... 119 Grafikon 39: Deleži posameznih skupin energetskih vnosov na hektar po naseljih v Halozah...... 120 Grafikon 40: Deleži posameznih energetskih vnosov na ekoloških kmetijah...... 121 Grafikon 41: Deleži posameznih energetskih vnosov na ekoloških kmetijah...... 121 Grafikon 42: Deleži energetskih vnosov v posameznih velikostnih razredih kmetij...... 122 Grafikon 43: Struktura energetske intenzivnosti na hektar glede na velikost kmetije. ... 123 Grafikon 44: Deleži energetskih vnosov glede na velikost kmetije...... 123 Grafikon 45: Deleži energetskih vnosov v posameznih usmeritvah kmetij...... 124 Grafikon 46: Struktura energetskih vnosov glede na usmeritev kmetije...... 125 Grafikon 47: Deleži energetskih vnosov glede na usmeritev kmetije...... 126 Grafikon 48: Deleži kmetij posameznega tipa na Dravskem polju...... 126 Grafikon 49: Deleži kmetij posameznega tipa na Dravskem polju...... 127 Grafikon 50: Deleži ekoloških kmetij posameznega tipa...... 128 Grafikon 51: Deleži energetskih vnosov kmetij posameznega tipa skupaj...... 128 Grafikon 52: Struktura energetskih vnosov glede na tip kmetije...... 129 Grafikon 53: Deleži energetskih vnosov glede na tip kmetije...... 130

Kazalo fotografij

Fotografija 1: Pogled s haloškega roba na središče Vidma...... 28 Fotografija 2: Vinorodni okoliš Haloz- Občina Podlehnik...... 32

Kazalo kart

Karta 1: Reliefna karta obravnavanega območja...... 4 Karta 2: Lega Dravskega polja v Sloveniji...... 5 Karta 3: Položaj Haloz- Gozdnatih in Vinorodnih v Nizkem slovenskem (subpanonskem) Podravju...... 7 Karta 4: Geološka karta obravnavanega območja z legendo...... 8 Karta 5: Pedološka karta obravnavanega območja...... 11 Karta 6: Naselja v občini Kidričevo...... 22

Karta 7: Območje naselja Šikole...... 23 Karta 8: Območje naselja Pongrce...... 24 Karta 9: Območje naselja Spodnje Jablane...... 26 Karta 10: Območje naselja Dragonja vas...... 27 Karta 11: Naselja v občini Videm...... 29 Karta 12: Območje naselja Lancova vas...... 30 Karta 13: Območje naselja Zgornja Pristava...... 31 Karta 14: Naselja Občine Podlehnik ...... 33 Karta 15: Območje naselja Zgornje Gruškovje...... 34 Karta 16: Območje naselja Stanošina...... 36 Karta 17: Naselja v občini Žetale ...... 37 Karta 18: Območje naselja Kočice...... 39 Karta 19: Naselja v občini Majšperk...... 40 Karta 20: Območje naselja Breg...... 42

vii

1 UVOD

Kmetijstvo je ena izmed primarnih gospodarskih panog. Je tudi ena izmed tistih dejavnosti, ki so najbolj odvisne od naravnih dejavnikov, kot so tla, voda, klimatske značilnosti, naravna vegetacija in topografske lastnosti. Poleg vseh teh dejavnikov ima ključno vlogo v kmetijstvu človek.

Že v davni preteklosti je človek poskušal čim bolje izkoristiti naravne danosti in pridelati čim več hrane za preživetje. S tem je močno preoblikoval naravno okolje, ki ga je prilagodil svojim potrebam. Skozi čas je številčnost populacije naraščala in s tem tudi potrebe po hrani. Obdelovalne površine so se močno razširile, s tem pa je naraščalo izčrpavanje zemlje. Sprva je šlo le za krčenje gozdnih in s tem pridobivanje obdelovalnih površin. Kasneje so se pojavili razni pripomočki za obdelovanje zemlje, pa tudi kemični pripomočki za zatiranje škodljivcev in povečanje pridelka. S tem so se posegi človeka v prostor močno povečali. Ponekod je prišlo do prekomernega izčrpavanja zemlje, zaradi česar se je zmanjšala rodovitnost, drugod pa do močnega onesnaževanja zemlje in podtalnice, posledice česar se odpravljajo še danes.

Dandanes se zavedamo, kako pereča problematika je kmetijsko onesnaževanje okolja, zato so države kmetom omejile energetske vnose v okolje. Stanje se s pomočjo teh omejitev izboljšuje, nekateri kmetje pa se odločajo tudi za ekološko pridelavo, kar pomeni, da popolnoma opuščajo mineralna gnojiva in škropiva ter jih nadomeščajo z naravnimi pripravki, kot so jih uporabljali nekoč. Tudi države so zelo naklonjene ekološkemu kmetovanju in podeljujejo certifikate, hkrati pa močno nadzorujejo tovrstne kmetije v primeru kršitev. Tudi kupci pridelkov so vedno bolj osveščeni in iščejo ekološko pridelano hrano. Edina omejitev je cena, ki je pri teh pridelkih po navadi precej višja, kot je cena pridelkov masovne pridelave na konvencionalnih kmetijah.

Ker je intenzivnost kmetijskega onesnaževanja okolja med drugim odvisna tudi od geografske lege, naklona pobočja, bližine vodnih teles in vrste prsti, bi bilo zanimivo primerjati rezultate analiz dveh različnih pokrajinskih tipov, hkrati pa razlike med energetskimi vnosi na konvencionalnih in ekoloških kmetijah.

2 NAMEN IN CILJI TER HIPOTEZE

Namen diplomskega dela je primerjava intenzivnosti in načina kmetijskega onesnaževanja okolja na Dravskem polju in v Halozah, hkrati pa tudi primerjava med konvencionalnim in ekološkim kmetovanjem.

Cilji diplomskega dela so:

1. Analiza in primerjava značilnosti kmetovanja na obravnavanem območju.

2. Preučitev energijske gostote kmetij na obravnavanem območju. 3. Prikaz razlike energijske gostote med posameznimi kmetijskimi panogami, med različno ležečimi kmetijami ter med ekološkim in konvencionalnim kmetovanjem. 4. Prikaz strukture energijskih vnosov v okolje. 5. Ugotovitev stopnje energijske degradacije okolja zaradi kmetijske dejavnosti glede na geografsko lego, kmetijsko panogo in način kmetovanja.

Hipoteze pred začetkom analize:

- kmetje na Dravskem polju bolj obremenjujejo okolje kot kmetje v Halozah, - kmetije z večjimi obdelovalnimi površinami bolj obremenjujejo okolje kot manjše kmetije, - poljedelske kmetije bolj obremenjujejo okolje kot živinorejske kmetije, - ekološke kmetije bistveno manj obremenjujejo okolje kot konvencionalne kmetije.

3 METODOLOGIJA DELA

Za izdelavo diplomskega dela bodo uporabljene naslednje metode dela:

- Zbiranje, pregled, analiza že obstoječih virov in literature na to temo (strokovna literatura, publikacije, spletne strani, kartografsko gradivo);

- Pridobivanje podatkov o kmetijskem obremenjevanju okolja na terenu s pomočjo anketiranja kmetovalcev;

- Izračun energijske gostote po Slesserjevi metodi, ki izraža vse vnose v okolje na hektar obdelovalnih površin na skupni imenovalec gigajoul (GJ) in izraženo enoto GJ/ha s pomočjo programa Excel. Ta kazalnik omogoča predstavitev intenzivnosti posamičnih kmetij, naselij in različnih panog. Na osnovi izračunov tako lahko določimo različne tipe kmetij, ki okolje obremenjujejo različno intenzivno;

- Obdelava zbranih podatkov s pomočjo strokovne literature;

- Primerjava naselij in kmetij glede na lego, kmetijsko panogo in način kmetovanja;

- Predstavitev zbranih podatkov v obliki tabel, grafov, shem in kart s pomočjo programa Excel;

- Interpretacija pridobljenih podatkov.

4 NARAVNE RAZMERE NA OBRAVNAVANEM OBMOČJU

Obravnavano območje obsega dve različni pokrajinski enoti, ki se med seboj stikata: južni del ravnine Dravskega polja in severni del gričevja Haloz (Karta 1).

Karta 1: Reliefna karta obravnavanega območja.

(Vir: Atlas okolja, 2016) Dravsko polje leži v severovzhodni Sloveniji, na desnem bregu reke Drave. Gre za obsežno ravnino, ki se proti vzhodu zlije s Ptujskim poljem, s katerim skupaj tvorita Dravsko ravan. Na severu in severozahodu meji na Slovenske gorice, na zahodu ga omejuje Pohorje, na jugu Haloze in na jugozahodu Dravinjske gorice.

Karta 2: Lega Dravskega polja v Sloveniji.

(Vir: Kladnik, Rejec Brancelj, Smrekar, 2002, 637) Pak (1969) deli Dravsko ravan na Zgornje in Spodnje Dravsko polje, pri čemer je obravnavano območje Zgornje Dravsko polje, pod Spodnje Dravsko polje pa spada Ptujsko polje (Pak, 1969, str. 283).

Zaradi različne debeline prodnih in peščenih usedlin, kakovosti prsti in vodnih razmer se Dravsko polje spreminja že na kratke razdalje. Delimo ga na najbolj obsežen prodni del v osredju, vzpeto ilovnato-glineno izgonsko pokrajino ob vznožju Pohorja, na mokrotne Črete na jugu in holocenski svet ob Dravi (Perko et al., 1998, str. 592).

V različnih regionalizacijah Slovenije (Perko et al., 1998) se za Dravsko polje pojavljajo različna poimenovanja:

- Melikova regionalizacija (1954-1960): B: Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino/ 6: Spodnje Podravje in Pomurje/ 6.6: Dravska ravan/ 6.6.1 Zgornje Dravsko polje - Ilešičeva regionalizacija (1958): 3: Subpanonske pokrajine/ 3A: Prave Subpanonske pokrajine/ 3A.4: Podravska ravnina (Dravsko polje) - Gamsova regionalizacija (1983) 5: Subpanonska Slovenija/ 5.8: Dravsko- Ptujsko polje

- Nova regionalizacija Slovenije (1996): 4: Panonsko svet/ 4.5: Dravska ravan (Perko et al., 1998, str. 20–31).

Bračič (1982) opisuje lego Haloz tako:

»Haloze se začenjajo na zahodu pri Makolah, tako da tvorita njihovo zahodno mejo Jelovški potok ter gmota Plešivca, in se od tod vlečejo v sorazmerno ozki progi v smeri JZ- SV do Goričaka ob slovensko-hrvaški meji. Na severu omejujeta Haloze Dravinja in Drava, na jugovzhodu in vzhodu pa vzhodni odrastki Karavank, izraženi v gorski pregraji Boč- Donačka gora-Macelj. Vzhodno od Maclja poteka meja Haloz po razvodnici med Dravo in njenim pritokom Bednja, ki je hkrati slovensko-hrvaška narodnostna meja« (Bračič, 1982, str. 7).

V različnih regionalizacijah Slovenije (Slovenija- pokrajine in ljudje, 1998) se za Haloze pojavljajo različna poimenovanja:

- Melikova regionalizacija (1954-1960): B: Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino/ 6: Spodnje Podravje in Pomurje/ 6.3: Haloze - Ilešičeva regionalizacija (1958): 3: Subpanonske pokrajine/ 3A: Prave Subpanonske pokrajine/ 3A.6: Haloze - Gamsova regionalizacija (1983) 5: Subpanonska Slovenija/ 5.7: Haloze in Dravinjske gorice - Nova regionalizacija Slovenije (1996): 4: Panonsko svet/ 4.7: Haloze (Slovenija- pokrajine in ljudje, 1998, str. 20–31).

V literaturi se pojavlja več delitev Haloz. Bračič (1982) pravi, da se je v geografski literaturi uveljavila delitev na Zgornje (zahodni del) in Spodnje Haloze (vzhodni del). Sam jih je razdelil na Vinorodne Haloze in Gozdnate Haloze, kar je prikazal na Karti 3 (Bračič, 1982, str. 8–9).

Karta 3: Položaj Haloz- Gozdnatih in Vinorodnih v Nizkem slovenskem (subpanonskem) Podravju.

(Vir: Bračič, 1982, 8)

4.1 GEOLOŠKE IN GEOMORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI

Dravska ravan je na območju Dravskega polja udorina, ki jo je Drava v pleistocenu zapolnila s silikatnim prodom. Tukaj je Drava nasula ogromen vršaj, kasneje pa vanj zarezala globoko strugo in terase. Na robovih teh teras so nastala naselja in ceste. Na tem območju je veliko število gramoznic, ki so postale velik ekološki problem, saj so vanje marsikje odlagali odpadke, kar je onesnažilo podtalnico (Perko et al. , 1998, str. 592–593).

Zahodni del Dravskega polja je med Pohorjem na zahodu in osrednjim prodnim površjem na vzhodu »izgonska pokrajina«. To je 18 km dolgi in od 3 do 6 km široki svet, ki se vzpenja proti Pohorju in je tako poimenovan zaradi številnih izgonov oziroma nad pokrajino dvignjenih strugah potokov. Nekoč so jih skupaj s številnimi jarki v deževnem času uporabljali za odvajanje odvečne vode, ki je pritekla s Pohorja, v sušnem času pa za namakanje (Perko et al., 1998, str. 593).

Karta 4: Geološka karta obravnavanega območja z legendo.

(Vir: Osnovna geološka karta SFRJ. List Maribor in Leibnitz L 33-56 in 33-44, 1988 in Osnovna geološka karta SFRJ. List Rogatec L 33-68, 1984)

Pak (1969) opisuje svet južno od izgonske pokrajine, ki je, kot pravi, še bolj mokroten in se imenuje Čreti. Meja med Čreti in prodnim delom Zgornjega Dravskega polja je potok Reka, omejujejo pa jih na zahodu gorice med Polskavo, Črešnjevcem in Vrhlogo in na jugu sleme Savinjsko, oboje nastalo v pleistocenu. Tukaj so večinoma travniki in pašniki, poselitev je redkejša. V okolici Šikol (t.i.

Šikolski bregi), so se kmetje trudili posestva spremeniti v njive, vendar jim tega ni dopuščala podtalnica, ki se je jeseni preveč dvignila. Zato so tukaj vaški pašniki- gmajne (Pak, 1969, str. 287–288).

V geomorfološkem smislu je Dravsko polje razdeljeno iz štirih reliefnih enot:

- osrednji del z fluvioglacialnimi nanosi, - izgonska pokrajina ob vznožju Pohorja (Pekre-Spodnja Polskava), - čretna pokrajina (JZ del), - aluvialna ravnica ob Dravi (Pak, 1969, str. 285).

Na območju Haloz je bilo med oligocenom in panonom plitvo morje, zaradi česar so tukaj odložene plitvomorske usedline. Medtem ko na vzhodnem delu prevladujejo peščeni laporji, najdemo na zahodnem delu tudi kremenove peščenjake. V višjih predelih je večinoma litotamnijski apnenec. Glavna kamnina, ki gradi kar tri četrtine površja, je lapor. Kjer se pojavljajo lapornati apnenci, ki počasneje preperevajo, je relief bolj strm, prsti pa so bolj plitve. V bližini potokov so ilovnati nanosi, ob vznožjih pobočij pa se nalagata melj in glina, kar je ugodno za nastajanje globokih prsti (Perko et al., 1998, str. 617).

Griči severnih pobočij Vinorodnih Haloz se skupaj s kratkimi potoki nagibajo proti dolini reke Dravinje. Ti potoki odnašajo preperelino z laporjev in jo nalagajo ob vznožjih. Ta so manj strma in vlažna in pokrita s psevdoglejem, ki ga porašča gozd. Zahodne Haloze so bolj hribovite in gozdnate. Nakloni v vzhodnih Halozah so med 6 in 20 °, v zahodnih pa kar med 12 in 30 °. Vzroki za takšno strmino so kamninska sestava in erozijsko-denudacijski procesi. Med uravnane površine spada Žetalska kotlina, ki je tektonskega nastanka (Perko et al. , 1998, str. 618).

4.2 PRST IN RASTJE

Prsti so na Dravskem polju navezane na kamninsko podlago. Pak (1969) govori o treh pasovih ali območjih:

1. območje - aluvialna ravnina ob Dravi s sivimi aluvialnimi tlemi, ki so nerazvita; 2. območje - prodni del ravnine z rjavimi oligotrofnimi tlemi, primernimi za oranje; 3. območje - izgonska pokrajina in Črete s psevdoglejastimi in oglejenimi tlemi (mineralno močvirnimi), nastalimi na ilovnati osnovi, zaradi česar so tla zbita in slabo propustna (Pak, 1969, str. 288–289).

Na obravnavanem območju Dravskega polja najdemo mineralni hipoglej in distrični ranker v kombinaciji z distričnimi rjavimi prstmi, proti haloškim gričem pa se pojavi pobočni psevdoglej.

»Danes je v osredju Dravskega polja 80 do 90 % rdečega bora nizke rasti, druge drevesne vrste pa so smreka, dob, graden, breza in trepelika, prav redko tudi bukev. Na evtričnih rjavih tleh v izgonski pokrajini ter na psevdoglejih v Čretih so gozdove črne jelše spremenili v pašnike in travnike« (Perko et al ., 1998, str. 596).

V Halozah prevladuje lapornata podlaga, ki je slabo prepustna. Zato so se tu razvile predvsem plitve rendzine in evtrične rjave prsti. V osrednjem delu Haloz so najpogostejše rendzine na laporju, prepletene z evtričnimi rjavimi prstmi na lapornatih apnencih, za katere je značilno, da so bogate s kalcijem in kalijem. Ker je relief razgiban, preperelinska podlaga pa polzi, so tukaj večinoma gozdovi in travniki, košnja katerih je možna le ročno. Njive so na teh pobočjih le v bližini hiš in zaselkov, kjer so majhne uravnane lege. Na tem območju najdemo tudi nekaj posameznih višjih hribov iz miocenskih peskov, peščenjakov in konglomeratov, pokrivajo pa jih kisle rjave prsti in rankerji, zaradi česar so v celoti porasli z gozdovi (Perko et al. , 1998, str. 619).

Karta 5: Pedološka karta obravnavanega območja.

(Vir: Atlas okolja, 2016) Legenda pedološke karte obravnavanega območja:

močan mineralni hipoglej pobočni psevdoglej

obrečna tla, karbonatna, srednje karbonatna rendzina (60 %)- in globoko oglejena na peščeno evtrična rjava tla (40 %) na laporju prodnatem aluviju in lapornatih kameninah

obrečna tla, nekarbonatna, distrični ranker (80 %)- distrična neoglejena in globoko oglejena na rjava tla(20 %) na nekarbonatnem ilovnatem aluviju rečnem produ

distrična rjava tja (80 %)- distrični ranker (70 %)- distrična distrični ranker (20 %) na rjava tla (30 %) na metamorfnih nekarbonatnem rečnem produ kameninah

rigolana in globoko antropogenizirana tla na laporju in lapornih kameninah

(Vir: Osnovna pedološka karta SFRJ, 1986, 03- Maribor-4, Ptuj )

Bračič (1982) je prsti v Halozah opisal tako:

»Trši in mehkejši laporji in laporni peščenjaki, ki tvorijo prevladujočo petrografsko podlago celotnih Haloz /…/ so na splošno ugodni za razvoj rodovitnih prsti. Pod vplivom fizikalnih in kemičnih dejavnikov ter obdelovanja matični substrat sorazmerno hitro razpada. Na različnih laporjih so se razvila sivorumena do temnejše rjavo-lapornata tla z ugodno talno klimo ter močno mikrobiološko dejavnostjo. Lahka peščenoilovna tla imajo ugodno strukturo, primerno prepustnost in dobre kapacitete za vodo in zrak. Tla so pretežno humusno revna in jim manjka fosforja. Zaradi strmih pobočij je površinsko odnašanje občutno. Prav to pa prispeva, da je rodovitni in za obdelavo primeren zgornji sloj tal plitek in zato kljub ugodni strukturi občutljiv tudi za krajša sušna obdobja. Pri pripravi tal za vinograde (rigolanje) so marsikje uporabljali strelivo. Zaradi povedanega zahtevajo njivske in vinogradniške površine močno gnojenje s hlevskim gnojem in zeleno gnojenje. V kotanjah in globelih so tla globlja in bolj ilovnata, v dolinah marsikje zaglenjena in zato primernejša za travne površine kot za obdelovanje« (Bračič, 1982, str. 16).

Vzhodni, vinogradniški del Haloz je pokrit z rigolanimi vinogradniškimi prstmi, ki so nastale na laporju. Sestavljene so iz gline in peska, zato so primerne za zahtevnejše kulture. Dolgoletno obdelovanje rigolanih prsti povzroča, da so vedno plitkejše, na površju pa se pojavijo kosi laporja. Južno od vinogradov rendzine nadomestijo pobočni psevdogleji in psevdooglejene rjave prsti. Te prsti imajo neugodne lastnosti zaradi zastajanja vode in so porasle z gozdovi. Ob rekah in ostalih tekočih vodah so obrečne prsti, ki so na poplavnem območju, po njih pa se stekajo tudi pobočne vode. Prsti so zato prevlažne za obdelovanje.. Te prsti najdemo višje, ob širših potokih, kjer so bolj sušne lege z neoglejenimi obrečnimi prstmi in ravninskimi psevdogleji (Perko et al. , 1998, str. 619).

V Halozah najdemo predvsem rastje, ki uspeva na zmerno kislih tleh. To so gozdovi bukve in belkaste bekice, na apnenčastih karbonatnih osamelcih je predpanonski bukov gozd, v širših dolinah pa hrastov gozd in gozd belega gabra. Čeprav se gozd v dolinah krči in na njem nastajajo njive in travniki, se sestava gozda ni spremenila. Z gozdom je pokrita slaba polovica površja Haloz (Perko et al. , 1998, str. 619–620).

4.3 PODNEBJE

»Za Dravsko ravan je značilno zmerno celinsko podnebje. Padavine skupaj s temperaturami odločajo o letinah, še posebej na njenem sušnem prodnem delu. /…/ Dravska ravan spada med najbolj sončne pokrajine v Sloveniji. Spomladi se hitro ogreje in kar štirje meseci obdržijo povprečno temperaturo nad 15 °C. Tako visoke temperature so ugodne za zorenje žit, če pa se suša raztegne v drugo polovico julija, močno škoduje koruzi in krompirju, medtem ko drugo košnjo detelje popolnoma uniči. Zime so hladne. /…/ Izjemoma lahko nastopijo zelo nizke temperature, tudi do -27 °C, zaradi katerih posevki zmrznejo. Spomladi delajo kmetijstvu največ škode pogoste pozebe, zato je na ravnini malo sadovnjakov. V hladni dobi leta Dravsko polje večkrat prekrije megla« (Perko et al. , 1998, str. 594).

Primarni višek padavin je junija, zaradi konvektivnih padavin, sekundarni pa novembra, zaradi pogostih frontalnih padavin (Žiberna, 2010, str. 64).

Največ padavin je poleti, manj jeseni, kar je ugodno za pridelavo krme. Zaradi velike količine padavin in vlage jeseni se kmetje srečujejo s težavami, kot tudi zaradi pogostih suš in neviht s točo v juliju in avgustu (Perko et al. , 1998, str. 594).

Na Dravskem polju znaša srednja letna temperatura 9,6 °C. Najtopleje je julija, najhladneje pa januarja. Srednja letna relativna vlaga znaša 79,4 %. Zaradi relativne vlage ob 7. uri, ki je med avgustom in decembrom najvišja (nad 90 %), je v teh mesecih pojav megle pogost. Megla se najpogosteje pojavi v bližini vodnih mas in na bolj vlažnih, oglejenih tleh, predvsem oktobra pa se pojavlja že dopoldan, kar pa je posledica pogostih anticiklonalnih vremenskih situacij (Žiberna, 2010, str. 64–65).

Bračič (1982) uvršča Haloze v ožje panonsko obrobje, tipično prehodno območje, ki je stičišče omiljene alpske in omiljene panonske klime (Bračič, 1982, 16).

Haloze so odprte proti vzhodu, zato imajo subpanonsko celinsko podnebje. V vegetacijski dobi je, tako kot na Dravskem polju, tudi tukaj srednja temperatura 15 °C. Gozdnati zahodni del Haloz je malo hladnejši od vinorodnega vzhodnega dela. Količina padavin je v Halozah neenakomerna, kar vpliva na vlažnost prsti in s tem tudi na rabo tal. Od vzhoda proti zahodu se količina padavin povečuje.

Največja količina padavin pade poleti, najmanjša pa pozimi. Povprečno pade 1000 mm padavin, od tega kar 700 mm v vegetacijski dobi. Poleti so predvsem na njivah na plitvih prsteh pogoste suše. Pozimi se sneg obdrži med drugo polovico decembra in prvo polovico februarja. Ker je površje zelo razgibano in strmo, se pogosto pojavljajo majhni snežni plazovi (Perko et al., 1998, str. 618–619).

Bračič (1982) ocenjuje temperaturne razmere v Gozdnatih Halozah kot ugodne za poljedelstvo in sadjarstvo, manj za vinogradništvo, saj kljub zadostnim povprečnim letnim temperaturam ni zadostne količine sončne energije v času vegetacije. Vinska trta je med pri nas uveljavljenimi kulturnimi rastlinami namreč najbolj občutljiva (Bračič, 1982, str. 19).

4.4 VODOVJE

Na Dravskem polju so površinske vode potisnjene na obrobje, v osrednjem delu jih zaradi proda, ki prepušča vodo, ni. Na severu in severovzhodu teče reka Drava, od koder izvira tudi ime, saj je to območje izoblikovala.

Za Dravsko ravan je značilno tudi, da je bogata s pitno vodo. Tukaj je območje talne vode, kar omogoča, da je nastalo na tem območju veliko število vodnjakov. Z njimi se oskrbujejo mesta Maribor, Ptuj in Ormož. V ruralnih predelih je zaradi pretirane uporabe škropiv in umetnih gnojil v kmetijstvu ter odlagališč odpadkov podtalnica precej onesnažena (Perko et al., 1998, str. 594).

Kakovost podtalnice na Dravsko-Ptujskem polju je slaba, onesnažena je z nitrati in ostanki pesticidov, na Dravskem polju pa tudi z mineralnimi olji, manganom, s kalijem in kromom. Podtalnica na Ptujskem polju je količinsko skromna, plitva, prenikanje je manj intenzivno, krovna in površinska plast sta prepustni (Brečko, 1998). Dravsko polje ima zelo veliko podtalnice, ki je v zmernih globinah, intenzivnost njenega prenikanja je nekoliko večja kot na Ptujskem polju (Rejec Brancelj, 2001, str. 14).

S Pohorja priteče proti Dravskemu polju večje število izgonskih potokov in vodnih jarkov, vendar večina ob prehodu na prodni del polja ponikne. Tako

najdemo na južnem delu le Reko, Črnec, Morski potok in Polskavo, ki najdejo pot do Dravinje blizu Tržca (Perko et al., 1998, str. 594).

V Halozah padavinska voda večinoma odteče površinsko, zraven pa pospešeno odnaša preperelino in izoblikuje potočne struge. Izviri haloških potokov so v gozdnatih grapah. Vsi potoki so dokaj kratki, dolgi le okrog 7 km. Izjema je Rogatnica, katere dolina je dolga kar 17 km. Vzhodni del Haloz se ponaša z nekoliko širšimi dolinami, ki imajo pleistocenske terase. Tudi strmec je tukaj zaradi manjših strmin skromnejši, kot v zahodnem delu, kjer je bolj strmo, zaradi česar pa voda občasno zastaja v okljukih. V zahodnem delu so tako doline ožje in bolj strme, strmec pa večji. Izviri vseh potokov so višje v južnem pasu, ob državni meji s Hrvaško, ki je ob razvodnici med temi potoki. Potoki presahnejo ob dolgotrajnejših poletnih sušah. Stalnejši so izvori v zahodnem delu Haloz, kjer je tudi nekaj vodnjakov. Nekateri Haložani imajo individualna zajetja vode, načeloma pa se vsi preskrbujejo z vodo iz vodnjakov na Dravski ravni (Perko et al. , 1998, str. 618).

5 DEMOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

Demogeografske značilnosti se v obravnavanih regijah razlikujejo. Obe regiji spadata med regije z najvišjim deležem kmečkega prebivalstva, vendar je Dravsko polje močneje poseljeno, precej nad slovenskim povprečjem. Haloze so zaradi manj dostopnega terena znane po manjših zaselkih in posameznih kmetijah. Sicer so se Haloze nekoč ponašale z nadpovprečno rodnostjo, vendar pa naravni prirastek ni bil tako velik, saj je bila tudi umrljivost večja. Medtem ko v zadnjem času v Halozah število prebivalcev upada, se na Dravskem polju povečuje. Veliko haloških domačij ima dandanes vlogo vikenda, kamor se potomci nekdanjih lastnikov, ali pa kupci iz urbanih območij, umaknejo v prostem času. Zaradi boljših prometnih povezav se v zadnjem času veliko mladega nekmečkega prebivalstva odloča za življenje na podeželju in tako dnevno migrira v službo v večja središča.

5.1 GIBANJE ŠTEVILA PREBIVALCEV

Kot prikazuje Preglednica 1, je leta 2014 v obravnavanih naseljih živelo skupno 4635 prebivalcev, od tega največ v Lancovi vasi (535 prebivalcev), na Bregu (330 prebivalcev) in v Šikolah (315 prebivalcev). Najmanjše število prebivalcev je imelo leta 2014 Zgornje Gruškovje (118 prebivalcev), malo več pa naselji Pongrce (131 prebivalcev) in Stanošina (178 prebivalcev).

Leta 1953 je bilo na obravnavanem območju skupno največ, kar 5064 prebivalcev1, najmanjše skupno število prebivalcev pa so zabeležili leta 2002, samo 4398 prebivalcev.

Najmanjše razlike v številu prebivalcev v letih 1869–2014 so bile v naseljih Pongrce in Dragonja vas, največji upad števila prebivalcev je bil v naseljih Zgornje Gruškovje, Kočice in Stanošina, največjo rast števila prebivalcev pa beležita naselji Breg pri Majšperku in Lancova vas.

Preglednica 1: Število prebivalcev v obravnavanih naseljih v letih 1869 –2014.

1869 1890 1910 1931 1953 1971 1991 2002 2014 Šikole 296 353 411 365 370 335 312 311 315 Pongrce 141 138 160 156 129 142 121 133 131 Sp. Jablane 205 219 248 248 255 198 221 224 258 Dragonja vas 188 160 175 179 176 171 195 174 190 Lancova vas 383 416 462 460 455 509 553 492 535 Zg. Pristava 187 154 220 238 224 252 219 216 211 Breg 88 66 79 104 267 315 311 305 330 Kočice 444 421 449 405 415 363 277 260 256 Stanošina 185 261 207 199 191 191 175 164 178 Zg. Gruškovje 774 734 662 678 629 485 161 117 118 (Vir: Krajevni leksikon Slovenije, 1980; Priročni krajevni leksikon Slovenije 1996, SURS) Vsa tri naselja z največjim upadom prebivalcev ležijo v Gozdnatih Halozah. Haloze spadajo med demografsko ogrožena območja, območja praznjenja. Breg je naselje v neposredni bližini Majšperka, zaradi česar se je to naselje v preteklosti

1 Upoštevati je potrebno dejstvo, da je bilo Gruškovje enotno naselje, ki se je leta 1974 razdelilo na Zgornje in Spodnje Gruškovje, del pa je bil priključen Trdobojcem (U.H.-Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996).

znatno razvilo2. Lancova vas je eno izmed najbolj razpotegnjenih obcestnih naselij3, ki se razvija tudi zaradi neposredne bližine Ptuja.

Grafikon 1: Število prebivalcev v obravnavanih naseljih v letih 1869–2014.

900 800 1869 700 1890 600 500 1910 400 1931 300 1953 200 1971 100 1991 0 2002 2014

(Vir: Krajevni leksikon Slovenije, 1980; Priročni krajevni leksikon Slovenije 1995, SURS)

5.2 STAROSTNA SESTAVA

Kot prikazuje Preglednica 2, je bilo med obravnavanimi naselji leta 2014 nekaj manjših razlik v starostni sestavi. V primerjavi s celotno Slovenijo je povprečje pri prvi starostni skupini (0–14 let) skoraj enako (Slovenija; 14,6 %, obravnavana naselja; 14,8 %). Pri drugem starostnem obdobju (15–64 let) pride do odstopanja, saj je povprečje v obravnavanih naseljih (70,5 %) za 2,5 % višje kot povprečje v Sloveniji. Prav tako pride do odstopanja pri zadnjem starostnem obdobju, kjer je povprečje za Slovenijo (17,5 %) za 2,5 % višje, kot povprečje v obravnavanih naseljih (14,7 %). To pomeni, da je v Sloveniji povprečno za 2,5 % več starejšega prebivalstva, oziroma v obravnavanih naseljih povprečno za 2,5 % več aktivnega

2 Kraj je bil pomembno industrijsko središče, kjer so delali tudi številni okoličani. Do leta 1965 je obratovala tovarna tanina, ki je dobivala surovino iz Haloz. Tovarna volnenih izdelkov Majšperk je bila zgrajena že pred 2. svetovno vojno, nato pa še obrat tovarne obutve Planika iz Kranja (U.H.- Priročni krajevni leksikon, 1996). 3 Na Dravskem polju je pogosta fraza, da se nekaj vleče kot Lancova vas, kar pomeni, da je res zelo dolgo.

prebivalstva. Vzrok za takšno odstopanje je dejstvo, da se danes veliko starejšega prebivalstva seli v bolj urbanizirano okolje, kjer je bolj dostopno zdravstvo in ostale storitve, ki jih starejši potrebujejo (tudi domovi za ostarele). Aktivno prebivalstvo pa ostaja oziroma se seli na podeželje, kjer so bližje naravi, lahko obdelujejo zemljo in sami pridelajo hrano ter od tod dnevno migrirajo v službo.

Preglednica 2: Starostna sestava prebivalcev leta 2014.

Starostne Sp. Dragonja Lancova Zg. Zg. skupine ( leta) Šikole Pongrce Jablane vas vas Pristava Breg Kočice Stanošina Gruškovje Skupaj Slovenija št. 47 19 48 29 79 29 55 40 24 12 382 300918 0-14 % 14,9 14,5 18,6 15,3 14,8 13,7 16,7 15,6 13,5 10,2 14,8 14,6 št. 211 87 167 124 397 159 226 188 135 88 1782 1399477 15-64 % 67,0 66,4 64,7 65,3 74,2 75,4 68,5 73,5 75,8 74,5 70,5 67,9 št. 57 25 43 37 59 23 49 28 19 18 358 360690 65+ % 18,1 19,1 16,7 19,4 11 10,9 14,8 10,9 10,7 15,3 14,7 17,5 Skupaj št. 315 131 258 190 535 211 330 256 178 118 2522 2061085 (Vir: SURS)

Grafikon 2: Starostna sestava prebivalcev leta 2014.

(Vir: SURS)

Tudi primerjava podatkov povprečja med prvo in tretjo starostno skupino v Grafikonu 2 prikazuje dokaj dober rezultat za obravnavana naselja, saj je v letu 2014 v obravnavanih naseljih več prebivalcev mlajših od 15 let (382 prebivalcev) kot prebivalcev starejših od 65 let (358 prebivalcev). V Sloveniji je medtem starejših od 65 že 17,5 %, mlajših ob 15 let pa le 14,6 %, kar kaže na staranje prebivalstva.

Med obravnavanimi naselji izstopajo Spodnje Jablane, kjer je prebivalcev mlajših od 15 let kar 18,6 %, je pa aktivnih prebivalcev le 64,7 %; Zgornje Gruškovje, kjer je mlajših od 15 let le 10,2 %, aktivnih prebivalcev 74,5 %, starejših od 65 let pa 15,3 %; Zgornja Pristava, ki ima največ aktivnih prebivalcev (75,4 %) in le 10,9 % starejših od 65 let; ter Stanošina, kjer je starejših od 65 let le 10,7 %, aktivnih prebivalcev pa 75,8 %. Starejše prebivalstvo se, predvsem v Halozah, seli iz manj dostopnih, manj urbaniziranih in obmejnih krajev v mesta, svoje hiše pa zapuščajo svojim potomcem ali pa jih prodajo kot vikende, mladi pa si ustvarjajo družine na podeželju, kjer kupujejo hiše ali pa gradijo nove.

5.3 SPOLNA SESTAVA

Spolna sestava je, kot je razvidno iz Preglednice 3, na obravnavanem območju različna. Skupno povprečje kaže, da je več moških (50,2 %) kot žensk (49,8 %), kar je obratno, kot slovensko povprečje, ki je 49,5 % moških in 50,5 % žensk.

Grafikon 3 prikazuje, da med obravnavanimi naselji izstopajo Zgornja Pristava (55 % moških) in Breg (54,2 % moških), ter Dragonja vas, kjer je kar 56,3 % žensk. Pri primerjavi naselij Dravskega polja z naselji Haloz je opaziti, da je na Dravskem polju v povprečju več žensk (51,7 %), v Halozah pa je povprečno več moških (52,5 %). Vzrok temu je, da se ženske pogosteje izselijo iz Haloz v druga naselja (zaradi dela, poroke ipd.), na Dravskem polju pa se pogosto zgodi, da ženska ostane na domačiji (predvsem, kadar ni moških potomcev) in se moški priselijo.

Preglednica 3: Spolna sestava prebivalcev leta 2014.

Moški Ženske Št. % Št. % Šikole 151 47,9 164 52,1 Pongrce 69 52,7 62 47,3 Sp. Jablane 125 48,4 133 51,6 Dragonja vas 83 43,7 107 56,3 Lancova vas 260 48,6 275 51,4 Zg. Pristava 116 55,0 95 45,0 Breg 179 54,2 151 45,8 Kočice 133 52,0 123 48,0 Stanošina 94 52,8 84 47,2 Zg. Gruškovje 57 48,3 61 51,7 Skupaj 1267 50,2 1255 49,8 Slovenija 1020874 49,5 1040211 50,5 (Vir: SURS)

Grafikon 3: Spolna sestava prebivalcev leta 2014.

(Vir: SURS)

6 OPIS OBRAVNAVANIH NASELIJ

Obravnavano območje te diplomske naloge leži v petih sosednjih občinah: Občina Kidričevo, Občina Videm, Občina Podlehnik, Občina Žetale in Občina Majšperk. Medtem, ko celotna Občina Kidričevo leži na južnem delu Dravskega polja, je v Občini Videm že severni del Haloz, ki se imenuje haloški rob. Tod se Haloze rahlo spuščajo proti dravski ravnini. Celoten haloški rob se širi od Makol pa vse do Zavrča. Od ravninskega dravskega polja ga na obravnavanem delu loči reka Dravinja (Božičko, 2011, str. 209). Občina Podlehnik spada še v Vinorodne Haloze, proti zahodu pa so že Gozdnate Haloze, kamor spada Občina Žetale in del Občine Majšperk, ki se nato nadaljuje v Dravinjske gorice.

6.1 OBČINA KIDRIČEVO

Občina Kidričevo leži na jugu Dravskega polja. V naravnogeografskem smislu leži na dveh pokrajinsko ekoloških enotah. Večina občine, natančneje njen osrednji in severni del, leži na prometnem osrednjem delu Dravskega polja. Jugozahodno od črte, ki povezuje naselja Stražgonjca, Mihovce in Lovrenc na Dravskem polju, je nekdaj mokrotna, danes pa meliorirana pokrajina, ki jo tradicionalno imenujemo čreti (Žiberna, 2010, str. 61).

Občina Kidričevo je nastala leta 1995 in obsega 18 vasi: Kidričevo, Kungota pri Ptuju, Njiverce, Apače, Strnišče, Lovrenc na Dravskem polju, Pleterje, Župečja vas, Mihovce, Dragonja vas, Cirkovce, Zgornje Jablane, Spodnje Jablane, Pongrce, Šikole, Stražgonjca, Spodnji Gaj pri Pragerskem in Starošince. Po površini se v Sloveniji uvršča na 99. mesto.

V Občini Kidričevo je leta 2014 na 71,5 km² prebivalo 6595 oseb, med katerimi je bilo 3192 moških in 3403 žensk. Indeks feminitete je bil 106,6, kar je višje od slovenskega povprečja, ki je znašalo 101,9. Gostota naseljenosti je znašala 92,2 prebivalca/km², kar uvršča občino med bolj poseljene in se približuje slovenskemu povprečju, ki je 101,7 prebivalca/km². Povprečna starost je bila 43,1 leta, za moške 41,8 leta, za ženske pa 44,3 leta, kar je višje od slovenskega

Karta 6: Naselja v občini Kidričevo.

(Vir: Atlas okolja, 2016) povprečja (Slovenija 42,3 %; 40,7 %; 43,8 %). Delež prebivalcev starih 0–14 let je bil 13,8 %, kar je nižje od slovenskega povprečja (Slovenija; 14,6 %), delež starejših od 65 let 18,4 %, kar je višje od slovenskega povprečja (Slovenija; 17,5 %), od tega starejših od 80 let 5 % (Slovenija; 4,7 %). Za ženske je bil delež starejših od 80 let 7,3 % (Slovenija; 6,5 %), za moške pa 2,7 % (Slovenija; 2,8 %) (SURS- podatki na dan 1.1.2014).

6.1.1 Šikole

Šikole so obcestno naselje, ki leži v jugozahodnem delu Dravskega polja, ob potoku Reki. Hiše stojijo v dveh vrstah prečno na glavno cesto, severno od železniške proge Pragersko–Ptuj, novejši del naselja je ob cesti Slovenska Bistrica–Ptuj. Severno od naselja se na prodnatih tleh razprostirajo njive, južno pa so proti rečici Polskavi tla meliorirana ilovnata, na njih pa tudi prevladujejo njive.

Kmetje se pretežno ukvarjajo s poljedelstvom in z živinorejo (U.H.- Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996, str. 302).

V Šikolah je leta 2014 na površini 5,6 km² prebivalo 315 oseb, med katerimi je bilo 151 moških in 164 žensk. Prebivali so v 114 gospodinjstvih, od katerih je imelo 33 gospodinjstev le enega člana, 14 gospodinjstev je imelo 5 ali več članov, povprečna velikost gospodinjstev pa je bila 2,7 člana. Gostota naseljenosti je znašala 56,3 prebivalcev/km², kar uvršča naselje med manj poseljena v občini (Občina Kidričevo; 92,2 prebivalca/km²). Povprečna starost je bila 41,7 leta (Občina Kidričevo; 43,1 leta), indeks staranja pa 121,3. Delež prebivalcev starih 0–14 let je bil 14,9 %, kar je višje od občinskega povprečja (Občina Kidričevo; 13,8 %), delež starejših od 65 let 18,1 %, kar je blizu občinskemu povprečju (Občina Kidričevo; 18,4 %) (SURS- podatki na dan 1.1.2014, za gospodinjstva podatki za leto 2015).

Karta 7: Območje naselja Šikole.

(Vir: Atlas okolja, 2016)

6.1.2 Pongrce

Pongrce so obcestno naselje v južnem delu Dravskega polja, ki ležijo na levem bregu potoka Reke. Skozi naselje poteka krajevna cesta Šikole–Lovrenc na Dravskem polju, na severu pa je železniška proga Pragersko–Ptuj. Južno od naselja, proti rečici Polskavi, so meliorirani nekdanji travniki in logi (U.H.- Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996, str. 237).

Karta 8: Območje naselja Pongrce.

(Vir: Atlas okolja, 2016)

V Pongrcah je leta 2014 na površini 3,1 km² prebivalo 131 oseb, med katerimi je bilo 69 moških in 62 žensk. Prebivali so v 47 gospodinjstvih, od katerih je imelo 9 gospodinjstev le enega člana, le 2 gospodinjstvi sta imeli 5 ali več članov, povprečna velikost gospodinjstev pa je bila 2,9 člana. Gostota naseljenosti je znašala 42,5 prebivalcev/km², kar uvršča naselje med manj poseljena v občini (Občina Kidričevo; 92,2 prebivalca/km²). Povprečna starost je bila 42,5 leta (Občina Kidričevo; 43,1 leta), indeks staranja pa 131,6. Delež prebivalcev starih 0–14 let je bil 14,5 %, kar je višje od občinskega povprečja (Občina Kidričevo; 13,8 %), delež starejših od 65 let 19,1 %, kar je malo več od občinskega povprečja (Občina Kidričevo; 18,4 %) (SURS- podatki na dan 1.1.2014, za gospodinjstva podatki za leto 2015).

6.1.3 Spodnje Jablane

Spodnje Jablane ležijo na levem bregu potoka Reke, jugozahodno od Cirkovc, v južnem delu Dravskega polja. Naselje je nastalo ob krajevni cesti, ki je vzporedna s cesto Šikole–Lovrenc na Dravskem polju. Naselje na severu in jugu obdajajo njive. V naselju so velike kmetije, kjer se ukvarjajo predvsem z živinorejo (U.H.- Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996, str. 281).

V Spodnjih Jablanah je leta 2014 na površini 5,2 km² prebivalo 258 oseb, med katerimi je bilo 125 moških in 133 žensk. Prebivali so v 84 gospodinjstvih, od katerih je imelo 12 gospodinjstev le enega člana, 14 gospodinjstev je imelo 5 ali več članov, povprečna velikost gospodinjstev pa je bila 3,1 člana. Gostota naseljenosti je znašala 50 prebivalcev/km², kar uvršča naselje med manj poseljena v občini (Občina Kidričevo; 92,2 prebivalca/km²). Povprečna starost je bila 40,5 leta (Občina Kidričevo; 43,1 leta), indeks staranja pa 98,6. Delež prebivalcev starih 0–14 let je bil 18,6 %, kar je več od občinskega povprečja (Občina Kidričevo; 13,8 %), delež starejših od 65 let 16,7 %, kar je manj od občinskega povprečja (Občina Kidričevo; 18,4 %) (SURS- podatki na dan 1.1.2014, za gospodinjstva podatki za leto 2015).

Karta 9: Območje naselja Spodnje Jablane.

(Vir: Atlas okolja, 2016) 6.1.4 Dragonja vas

Obcestno naselje Dragonja vas leži v južnem delu Dravskega polja, ob krajevni cesti, ki se v sosednjem naselju Mihovce odcepi od ceste Šikole–Lovrenc na Dravskem polju. V okolici naselja prevladujejo njive, glavna kmetijska usmeritev pa je živinoreja (U.H.- Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996, str. 96).

V Dragonji vasi je leta 2014 na površini 2,6 km² prebivalo 190 oseb, med katerimi je bilo 83 moških in 107 žensk. Prebivali so v 66 gospodinjstvih, od katerih je imelo 14 gospodinjstev le enega člana, 8 gospodinjstev je imelo 5 ali več članov,

Karta 10: Območje naselja Dragonja vas.

(Vir: Atlas okolja, 2016) povprečna velikost gospodinjstev pa je bila 2,8 člana. Gostota naseljenosti je znašala 73,5 prebivalcev/km², kar uvršča naselje med bolj poseljena v občini (Občina Kidričevo; 92,2 prebivalca/km²). Povprečna starost je bila 42,3 leta (Občina Kidričevo; 43,1 leta), indeks staranja pa 127,6. Delež prebivalcev starih 0–14 let je bil 15,3 %, kar je več od občinskega povprečja (Občina Kidričevo; 13,8 %), delež starejših od 65 let 19,5 %, kar je prav tako več od občinskega

povprečja (Občina Kidričevo; 18,4 %) (SURS- podatki na dan 1.1.2014, za gospodinjstva podatki za leto 2015).

6.2 OBČINA VIDEM

Občina Videm leži na južnem robu Dravskega polja, na obeh straneh Dravinje, kjer se Haloze približajo rokavom reke Drave. Središče občine je Videm, ki je gručasto naselje, večinoma na levem bregu Dravinje ob krakih lokalnih cest proti Ptuju, Lancovi vasi in Zgornjem Leskovcu. Novejši del naselja nastaja v smeri proti Pobrežju, del naselja je tudi na pobočjih Haloz. Naselje predstavlja pomemben lokalni center z osnovno šolo. Danes ima kraj videz močno urbaniziranega naselja, v katerem stari kmečki domovi izginjajo in jih nadomeščajo nove, moderne zgradbe. Kraj je dobil ime po župnijski cerkvi sv. Vida, ki je bila zgrajena že v času romantike in se prvič omenja leta 1320 (Spletna stran Občine Videm, pridobljeno 4.4.2016 iz: http://www.videm.si/obcina- videm/predstavitev-obcine/).

Fotografija 1: Pogled s haloškega roba na središče Vidma.

(Vir: Spletna stran Občine Videm, pridobljeno dne 4.4.2016)

V Občini Videm je leta 2014 na 80 km² površine prebivalo 5562 oseb, od tega 2861 moških in 2701 ženska. Gostota naseljenosti je znašala 94,4 prebivalce/km². Povprečna starost je bila 41,6 leta, za moške 40,4 leta, za ženske pa 42,9 leta. Indeks feminitete je bil 94,4. Delež prebivalcev starih 0–14 let je bil 13,3 %, delež

starejših od 65 let 14,2 %, od tega starejših od 80 let 3,5 %. Za ženske je bil delež starejših od 80 let 5,2 %, za moške pa 1,9 %( SURS- podatki na dan 1.1.2014).

Karta 11: Naselja v občini Videm.

(Vir: Atlas okolja, 2016)

Ravninski del občine – Spodnje Dravsko polje – ponuja tukajšnjim kmetom ugodne možnosti za poljedelstvo in živinorejo, medtem ko se prebivalci hribovitih Haloz ponašajo s predelavo kakovostnih in priznanih znamk vin. Možnosti za tovrstno pridelavo kažejo na bogastvo naravnega okolja (Spletna stran Občine Videm, pridobljeno 4.4.2016 iz: http://www.videm.si/obcina-videm/predstavitev- obcine/).

6.2.1 Lancova vas

Lancova vas je eno izmed najbolj razpotegnjenih obcestnih naselij. Leži v jugovzhodnem delu Dravskega polja, na levem bregu rečice Polskave. Na vzhodu naselje omejuje glavna cesta Ptuj–Macelj. V okolici naselja prevladujejo njive,

vendar pa je poleg poljedelstva pomembna tudi živinoreja (U.H.- Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996, str. 163).

Karta 12: Območje naselja Lancova vas.

(Vir: Atlas okolja, 2016) V Lancovi vasi je leta 2014 na površini 4,2 km² prebivalo 535 oseb, med katerimi je bilo 260 moških in 275 žensk. Prebivali so v 198 gospodinjstvih, od katerih je imelo 44 gospodinjstev le enega člana, le 10 gospodinjstev je imelo 5 ali več članov, povprečna velikost gospodinjstev pa je bila 2,7 člana. Gostota naseljenosti je znašala 127,4 prebivalcev/km², kar uvršča naselje med najbolj poseljena v občini (Občina Videm; 94,4 prebivalca/km²). Povprečna starost je bila 40,1 leta (Občina Videm; 41,6 leta), indeks staranja pa 74,7. Delež prebivalcev starih 0–14 let je bil 14,8 %, kar je več od občinskega povprečja (Občina Videm; 13,3 %), delež starejših od 65 let pa 11 %, kar je manj od občinskega povprečja (Občina Videm; 14,2 %) (SURS- podatki na dan 1.1.2014, za gospodinjstva podatki za leto 2015).

6.2.2 Zgornja Pristava

Zgornja Pristava je razloženo naselje na dnu široke doline in na terasi reke Dravinje ob cesti Jurovci–Majšperk. Naselje sega proti gričevju Savinjskemu na jugozahodu in na obrobje Dravskega polja na severu. Njive in travniki so ob regulirani reki Dravinji in na prisojnem vznožju Savinjskega, najti pa je mogoče tudi nekaj sadovnjakov. Glavna kmetijska usmeritev je živinoreja (U.H.- Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996, str. 349).

Karta 13: Območje naselja Zgornja Pristava.

(Vir: Atlas okolja, 2016) V Zgornji Pristavi je leta 2014 na površini 5,2 km² prebivalo 211 oseb, med katerimi je bilo 116 moških in 95 žensk. Prebivali so v 78 gospodinjstvih, od katerih je imelo kar 18 gospodinjstev le enega člana, 5 gospodinjstev je imelo 5 ali več članov, povprečna velikost gospodinjstev pa je bila 2,6 člana. Gostota naseljenosti je znašala 41 prebivalcev/km², kar uvršča naselje med manj poseljena

v občini (Občina Videm; 94,4 prebivalca/km²). Povprečna starost je bila 41,1 leta (Občina Videm; 41,6 leta), indeks staranja pa 79,3. Delež prebivalcev starih 0–14 let je bil 13,7 %, kar je blizu občinskemu povprečju (Občina Videm; 13,3 %), delež starejših od 65 let pa 10,9 %, kar je manj od občinskega povprečja (Občina Videm; 14,2 %) (SURS- podatki na dan 1.1.2014, za gospodinjstva podatki za leto 2015).

6.3 OBČINA PODLEHNIK

Občina Podlehnik leži na severozahodnem delu vinorodnih Haloz. Ozemlje občine je izredno razgibano in zanj so značilna strma pobočja. Razprostira se na območju vinogradnih Haloz (Spletna stran Občine Podlehnik, pridobljeno dne 4.4.2016 iz: http://www.podlehnik.si/obcinskevsebine/145).

V občini Podlehnik Gozdnate Haloze preidejo v Vinorodne Haloze, kar je razvidno iz Fotografije 2, kjer so osojna pobočja prekrita z gozdom, na prisojnih pobočjih pa so vinogradi.

Fotografija 2: Vinorodni okoliš Haloz- Občina Podlehnik.

(Vir: Spletna stran Občine Podlehnik, pridobljeno dne 28.4.2016 iz: http://www.podlehnik.si/Datoteke/NaslovneSlike/cropped_podlehnik105.png)

»Podlehnik je središče osrednjega dela Haloz, katerega osrednje ustanove so nastale okoli osnovne šole v 70.-ih letih preteklega stoletja. Pred 2. svetovno vojno so bili lastniki zemljišč v Podlehniku, predvsem vinogradov, tujci. Po vojni pa je po nacionalizaciji vinogradov, sadovnjakov in njiv večino prevzel v upravljanje Kmetijski kombinat Ptuj. Ob vinogradih je na tem območju Haloz veliko gozdnih površin (bukev, hrast, kostanj), kjer so obširna lovišča (zajci, lisice, srne, divje svinje). Na širšem območju Podlehnika je ohranjenih še precej hiš z značilno haloško lesno arhitekturo s slamnatimi dvokapnicami in čopi. Hiše stojijo na skalnati podlagi v večini brez pravih temeljev« (TUŠEK, pridobljeno dne 4.4.2016 iz: http://www.podlehnik.si/obcinskevsebine/144).

Karta 14: Naselja Občine Podlehnik

(Vir: Atlas okolja, 2016) V Občini Podlehnik je leta 2014 na 46 km² površine prebivalo 1856 oseb, od tega 939 moških in 917 žensk. Gostota naseljenosti je znašala le 40,3 prebivalce/km². Povprečna starost je bila 43,3 leta, za moške 42,7 leta, za ženske pa 43,9 leta. Indeks feminitete je bil 97,7. Delež prebivalcev starih 0–14 let je bil 11,4 %, delež starejših od 65 let 15,4 %, od tega starejših od 80 let 3,1 %. Za ženske je bil delež starejših od 80 let 4,6 %, za moške pa 1,4 % (SURS- podatki na dan 1.1.2014).

6.3.1 Zgornje Gruškovje

Zgornje Gruškovje je zelo razloženo slemensko naselje v jugozahodnem delu vinorodnih Haloz, ob meji s Hrvaško, kjer je mednarodni prehod Gruškovje. Na zahodu naselje omejuje glavna cesta Ptuj–Macelj, na jugu pa prehaja v vzhodne obronke Maclja. Pobočja so tod dokaj strma, na njih pa prevladujejo travniki in njive, višje vinogradi, na osojah pa gozdovi, ki pokrivajo skoraj dve tretjini

ozemlja. Naselje je del enotnega naselja Gruškovje, ki se je leta 1974 razdelilo na Zgornje in Spodnje Gruškovje, del naselja pa je bil priključen Trdobojcem (U.H.- Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996, str. 350).

Karta 15: Območje naselja Zgornje Gruškovje.

(Vir: Atlas okolja, 2016) V Zgornjem Gruškovju je leta 2014 na površini 6,7 km² prebivalo 118 oseb, med katerimi je bilo 57 moških in 61 žensk. Prebivali so v 50 gospodinjstvih, od katerih je imelo kar 18 gospodinjstev le enega člana, 6 gospodinjstev je imelo 5 ali več članov, povprečna velikost gospodinjstev pa je bila 2,4 člana. Gostota naseljenosti je znašala le 17,6 prebivalcev/km², kar uvršča naselje med najmanj poseljena v občini (Občina Podlehnik; 40,3 prebivalca/km²), pa tudi med vsemi obravnavanimi naselji. Povprečna starost je bila 41,1 leta (Občina Podlehnik; 46,2 leta), indeks staranja pa kar 260. Delež prebivalcev starih 0–14 let je bil le 8,2 %, kar je manj od občinskega povprečja (Občina Podlehnik; 11,4 %), delež starejših od 65 let pa 21,3 %, kar je precej več od občinskega povprečja (Občina

Podlehnik; 15,4 %). Med obravnavanimi naselji je to naselje, kjer se prebivalstvo najbolj stara (SURS- podatki na dan 1.1.2014, za gospodinjstva podatki za leto 2015).

6.3.2 Stanošina

Stanošina je razloženo naselje v zahodnem delu vinorodnih Haloz, ki leži južno od Podlehnika, v dolini potoka Rogatnice. Skozi naselje poteka glavna cesta Ptuj– Macelj. Vinogradov je v naselju le nekaj, v dolini pa so večinoma travniki, zato je glavna kmetijska usmeritev živinoreja (U.H.- Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996, str. 287).

V Stanošini je leta 2014 na površini 3,3 km² prebivalo 178 oseb, med katerimi je bilo 94 moških in 84 žensk. Prebivali so v 61 gospodinjstvih, od katerih je imelo kar 11 gospodinjstev le enega člana, 6 gospodinjstev je imelo 5 ali več članov, povprečna velikost gospodinjstev pa je bila kar visoka, 2,9 člana. Gostota naseljenosti je znašala le 53,3 prebivalcev/km², kar uvršča naselje med najbolj poseljena v občini (Občina Podlehnik; 40,3 prebivalca/km²). Povprečna starost je bila 39,9 leta, kar je precej manj, kot je povprečje v občini (Občina Podlehnik; 46,2 leta), indeks staranja pa le 64,3. Delež prebivalcev starih 0–14 let je bil kar 16,7 %, kar je več od občinskega povprečja (Občina Podlehnik; 11,4 %), delež starejših od 65 let pa 10,7 %, kar je precej manj od občinskega povprečja (Občina Podlehnik; 15,4 %). Med obravnavanimi naselji je to naselje z največjim številom mladega prebivalstva (SURS- podatki na dan 1.1.2014, za gospodinjstva podatki za leto 2015).

Karta 16: Območje naselja Stanošina.

(Vir: Atlas okolja, 2016)

6.4 OBČINA ŽETALE

Žetale ležijo na jugozahodnem delu Haloz. Teritorij Žetal je izredno razgiban. Zanj so značilna strma pobočja. Posamezni vrhovi se vzpenjajo nad 400 m. Razprostirajo se na območju gozdnatih Haloz. Šele leta 1998 so Žetale in vasi okrog nje postale samostojna občina. Pred tem so spadale pod občino Ptuj (Spletna stran Občine Žetale, pridobljeno dne 4.4.2016 iz: http://www.zetale.si/).

Karta 17: Naselja v občini Žetale

(Vir: Atlas okolja, 2016) V Občini Žetale je leta 2014 na 38 km² površine prebivalo 1335 oseb, od tega 692 moških in 643 žensk. Gostota naseljenosti je znašala le 35,1 prebivalca/km². Povprečna starost je bila 42 let, za moške 40,2 leta, za ženske pa 43,9 leta. Indeks feminitete je bil 92,9. Delež prebivalcev starih 0–14 let je bil 13,1 %, delež starejših od 65 let 15,6 %, od tega starejših od 80 let 4,9 %. Za ženske je bil delež starejših od 80 let 7,8 %, za moške pa 2,2 % (SURS- podatki na dan 1.1.2014).

6.4.1 Kočice

Kočice so razloženo naselje v gozdnatih Halozah. Ležijo v gričevnatem in hribovitem svetu severno od Žetal, v povirju potoka Peklače. Na jugu jih omejuje potok Šardinjščica, na severu pa vzpetina Vildon. Glavna kmetijska usmeritev je živinoreja, prebivalci pa se preživljajo tudi s prodajo lesa (U.H.- Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996, str. 147).

V Kočicah je leta 2014 na površini 6,4 km² prebivalo 256 oseb, med katerimi je bilo 133 moških in 123 žensk. Prebivali so v kar 82 gospodinjstvih, od katerih je imelo kar 21 gospodinjstev le enega člana in kar 17 gospodinjstev 5 ali več članov, povprečna velikost gospodinjstev pa je bila najvišja med obravnavanimi naselji, kar 3,1 člana. Gostota naseljenosti je znašala le 39,7 prebivalcev/km², kar uvršča naselje med bolj poseljena v občini (Občina Žetale; 35,1 prebivalca/km²). Povprečna starost je bila 41,9 leta, kar je zelo blizu povprečju v občini (Občina Žetale; 42 let), indeks staranja pa je bil 100. Delež prebivalcev starih 0–14 let je bil 13,6 %, kar je blizu občinskega povprečja (Občina Žetale; 13,1 %), delež starejših od 65 let pa tudi 13,6 %, kar je precej manj od občinskega povprečja (Občina Žetale; 15,6 %) in pojasnjuje indeks staranja, ki pravi, da je v naselju enak odstotek najmlajših in najstarejših prebivalcev (SURS- podatki na dan 1.1.2014, za gospodinjstva podatki za leto 2015).

Karta 18: Območje naselja Kočice.

(Vir: Atlas okolja, 2016)

6.5 OBČINA MAJŠPERK

Večji del ene od podravskih občin se razteza po Gozdnatih Halozah. Občina se ponaša z zadnjim ohranjenim bukovim pragozdom Donačka gora v subpanonskem svetu (Statistični urad RS, pridobljeno dne 4.4.2016 iz: http://www.stat.si/obcine/sl/2015/Municip/Index/92).

Karta 19: Naselja v občini Majšperk.

(Vir: Atlas okolja, 2016) V Občini Majšperk je leta 2014 na 72,8 km² površine prebivalo 3932 oseb, od tega 1994 moških in 1938 žensk. Gostota naseljenosti je znašala 54 prebivalce/km². Povprečna starost je bila 43,1 leta, za moške 41,3 leta, za ženske pa 44,9 leta. Indeks feminitete je bil 97,2. Delež prebivalcev starih 0–14 let je bil 14,1 %, delež starejših od 65 let 18 %, od tega starejših od 80 let 4,9 %. Za ženske

je bil delež starejših od 80 let 77 %, za moške pa 2,9 % (SURS- podatki na dan 1.1.2014).

V Občino Majšperk spadajo naselja: Bolečka vas, Breg, Doklece, Dol pri Stopercah, Grdina, Janški Vrh, Jelovice, Koritno, Kupčinji Vrh, Lešje, Majšperk, Medvedce, Naraplje, Planjsko, Podlože, Ptujska Gora, Preša, Sestrže, Sitež, Skrblje, Slape, Spodnja Sveča, Stogovci, Stoperce, Stanečka vas in Zgornja Sveča. (Spletna stran Občine Majšperk, pridobljeno dne 4.4.2016 iz: http://www.majsperk.si/index.php?stran=splosno).

6.5.1 Breg

Breg je urbanizirano gručasto naselje, ki leži v dolini reke Dravinje, med gričevjem Savinjskim na severu in Halozami na jugu. Naselje je nastalo na terasi na drsnem bregu reke, kjer poteka cesta Ptujska Gora–Rogatec. Kraj se je po 2. svetovni vojni razvil v pomembno industrijsko središče (U.H.- Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996, str. 62–63).

V naselju Breg pri Majšperku je leta 2014 na površini le 1,1 km² prebivalo 330 oseb, med katerimi je bilo 179 moških in 151 žensk. Prebivali so v 134 gospodinjstvih, od katerih je imelo kar 39 gospodinjstev le enega člana in 8 gospodinjstev 5 ali več članov, povprečna velikost gospodinjstev pa je bila 2,4 člana. Gostota naseljenosti je znašala kar 309,7 prebivalcev/km², kar uvršča naselje med najbolj poseljeno v občini (Občina Majšperk; 54 prebivalcev/km²) in med vsemi obravnavanimi naselji. Povprečna starost je bila 41,1 leta, kar je manj, kot je povprečje v občini (Občina Majšperk; 43,1 let), indeks staranja pa je bil 89,1. Delež prebivalcev starih 0–14 let je bil 16,7 %, kar je več od občinskega povprečja (Občina Majšperk; 14,1 %), delež starejših od 65 let pa tudi 14,8 %, kar je precej manj od občinskega povprečja (Občina Majšperk; 18 %) (SURS- podatki na dan 1.1.2014, za gospodinjstva podatki za leto 2015).

Karta 20: Območje naselja Breg.

(Vir: Atlas okolja, 2016)

7 ZNAČILNOSTI KMETIJSTVA

Slovenija je ena izmed evropskih držav, v katerih je delež kmetijskih (43 %) in obdelovalnih (32 %) površin najmanjši. Kar zadeva varstvo okolja, je to prednost, več kot polovica zemljišč (54 %) je namreč poraščenih z gozdom. V zadnjih letih se gozdna zemljišča še povečujejo (Rejec Brancelj, 2001, str 26).

Agrarnemu onesnaževanju so najbolj izpostavljena območja, kjer poteka najintenzivnejša raba tal - to so njive, vinogradi in sadovnjaki ter območja pašnikov, kjer poteka živinoreja. V državah Evropske unije je od vseh kmetijskih zemljišč njiv kar 60 %. V Sloveniji je ta delež nižji (35,9 %), še manjši je delež njiv na Irskem (20 %), medtem ko je na Finskem njiv kar 98 %. Z 0,08 ha njive na prebivalca smo že na kritični meji za zagotovitev prehranske samooskrbe. Medtem travniki in pašniki zavzemajo skoraj dve tretjini vseh kmetijskih zemljišč, kar je spet prednost iz okoljevarstvenega vidika, saj za njihovo ohranjanje ni potrebno toliko energijskih in snovnih vnosov.4

Preglednica 4: Povprečna velikost zemljišč na kmetijskih gospodarstvih (ha) v Sloveniji po letih.

2000 2003 2005 2007 2010 2013 Površina vseh zemljišč na kmetijsko gospodarstvo (v ha) 11 12 11,9 12,2 12 12,3 Površina kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijsko gospodarstvo (v ha) 5,6 6,3 6,3 6,5 6,4 6,6 Površina kmetijskih zemljišč v zaraščanju (neobdelana) na kmetijsko gospodarstvo (v ha) 1,8 2,4 1,8 1,8 2,1 1,4 Površina drugih neobdelanih kmetijskih zemljišč na kmetijsko gospodarsto (v ha) 1,3 1,1 1,4 1,4 1,1 1,4 Površina gozda na kmetijsko gospodarstvo (v ha) 5,1 5,6 5,5 5,6 5,9 5,8 Površina nerodovitnih zemljišč na kmetijsko gospodarstvo (v ha) 0,2 0,2 0,2 0,3 0,2 0,3 (Vir: SURS, 2016) Preglednica 5 in grafikon 5 prikazujeta, kako se je v Sloveniji med letoma 2000 in 2013 spreminjala povprečna velikost zemljišč na kmetijskih gospodarstvih.

4 Stele in Žaucer, 2013.

Razlike niso velike. Povečala se je predvsem povprečna površina vseh zemljišč na kmetijsko gospodarstvo, hkrati pa tudi površina gozda. Površina kmetijskih zemljišč v zaraščanju (neobdelanih), se je zmanjšala.

Na Dravsko-Ptujskem polju je več kot tretjina njiv (37 %), 21 % je travnikov in 19 % gozda (podatki za leto 1995 v Preglednice……, 1995). Poglavitne gospodarske dejavnosti so industrija, drobno gospodarstvo, promet, živinoreja in poljedelstvo. V kmetijski rabi zemljišč prevladuje okopavinsko-žitni sistem (Rejec Brancelj, 2001, str. 14). Delež kmečkega prebivalstva po popisu leta 1991 je bil 5,7 % in redili so 22,5 GVŽ.

Grafikon 4: Povprečna velikost zemljišč na kmetijskih gospodarstvih (ha) v Sloveniji po letih.

(Vir: SURS, 2016) V Halozah skoraj polovico površja (47 %) pokriva gozd, 19 % je travnikov in 14 % pašnikov. Njiv je 8 % in skoraj toliko tudi posebnih kultur (5 % je vinogradov in 3 % sadovnjakov) (podatki za leto 1995). Prevladujoč je omiljeni krmni sistem

kmetijske rabe zemljišč, ki na vzhodu prehaja v okopavinsko-žitnega. Leta 1991 je bilo še 24,1 % kmečkega prebivalstva, kar je bil eden največjih deležev v Sloveniji. Poleg vinogradništva je pomembna živinoreja. Ob popisu je bilo živine 4982 GVŽ (Rejec Brancelj, 2001, str. 15).

Kmetije (kmečka gospodarstva) so tista gospodinjstva, ki izpolnjujejo vsaj enega izmed pogojev; imeti morajo najmanj 10 arov obdelovalnih zemljišč ali manj kot 10 arov obdelovalnih zemljišč in najmanj kravo in tele, ali kravo in mlado govedo, ali kravo in dve odrasli drobnici, ali pet odraslih ovac, ali tri odrasle prašiče, ali štiri odrasle ovce in prašiče skupaj, ali 50 kosov odrasle perutnine, ali 20 čebeljih panjev.5

Preglednica 5: Kmetijska gospodarstva v obravnavanih občinah za leti 2000 in 2010.

Leto 2000 2010 Število kmetijskih Kmetijska zemljišča Število glav velike Število kmetijskih Kmetijska zemljišča Število glav velike Občina gospodarstev v uporabi (ha) živine (GVŽ) gospodarstev v uporabi (ha) živine (GVŽ) Kidričevo 488 3277 4924 405 4149 5397 Majšperk 398 2073 2402 314 2010 2377 Podlehnik 240 900 559 218 864 524 Videm 566 2589 2146 497 2638 2004 Žetale 240 1113 951 214 1084 893 (Vir: SURS, 2016)

Grafikon 5: Kmetijska gospodarstva v obravnavanih občinah za leti 2000 in 2010.

6000 5000 4000 3000 Kidričevo 2000 Majšperk 1000 Podlehnik 0 Videm

Žetale

živine(GVŽ) živine(GVŽ)

gospodarstev gospodarstev

v uporabiv (ha) uporabiv (ha)

Število kmetijskihŠtevilo kmetijskihŠtevilo

Številoglavvelike Številoglavvelike

Kmetijskazemljišča Kmetijskazemljišča 2000 2010

(Vir: SURS, 2016)

5 Določitev SURS ob popisu leta1991.

Število kmetijskih gospodarstev je, kot prikazujeta Preglednica 6 in Grafikon 6, med letoma 2000 in 2010 v vseh obravnavanih občinah upadlo. Veliko malih kmetij je namreč propadlo, bodisi zaradi majhnosti in razdrobljenosti, ali pa ni bilo naslednikov. Za razliko od števila kmetijskih gospodarstev je velikost kmetijskih zemljišč v uporabi v občinah Kidričevo in Videm narasla. V občini Kidričevo je naraslo tudi število glav velike živine (GVŽ), kar kaže na povečanje tistih ravninskih kmetij, ki so preživele. V haloških občinah je upadla tako velikost kmetijskih zemljišč kot tudi število GVŽ. To kaže na opuščanje kmetovanja na manj dostopnih predelih, kar posledično vodi v zaraščanje in širjenje gozda.

7.1 VELIKOSTNA SESTAVA KMETIJ

Pri velikosti kmetije ločimo velikost kmetijskega posestva, ki pomeni celotno obdelovano površino, skupaj z gozdom in površinami v najemu in velikost obdelovalnih površin, ki zajema njive, travnike, pašnike, vinograde in sadovnjake.

Na obravnavanem območju je, kot prikazuje Preglednica 7, povprečna velikost kmetijskega posestva 19,4 ha, povprečna velikost obdelovalnih površin pa 15,8 ha. Od tega je povprečna velikost kmetijskega posestva na Dravskem polju 24,3 ha in v Halozah 14,4 ha, povprečna velikost obdelovalnih površin pa je na Dravskem polju 22 ha in v Halozah 9,6 ha. Po teh podatkih lahko vidimo, da so kmetije na ravninskem delu obravnavanega območja občutno večje kot kmetije v gričevnatih predelih, razlike med povprečnimi velikostmi kmetijskih površin in povprečnimi obdelovalnimi površinami pa so v Halozah malce večje, kot na Dravskem polju, vendar pa razlike niso tako velike, kot bi morda pričakovali, saj imajo tudi kmetje na Dravskem polju v lasti gozdne površine.

Preglednica 6: Povprečna velikost kmetijskih in obdelovalnih površin (ha) po naseljih.

Velikost kmetije Obdelovalne površine (ha) (ha) Šikole 26,1 22,8 Pongrce 35,4 32,6 Sp. Jablane 16,7 14,7 Dragonja vas 20,5 18,4 Lancova vas 22,7 21,7 Zg. Pristava 7,1 6,2 Breg 14,4 9,5 Kočice 10 5,8 Stanošina 29 18,1 Zg. Gruškovje 11,6 8,5 Skupaj 19,4 15,8 Dravsko polje 24,3 22,0 Haloze 14,4 9,6 (Vir: Anketa, 2014) Med naselji z najvišjo povprečno velikostjo kmetije izstopa naselje Pongrce, s povprečno kar 35,4 ha, hkrati tudi s povprečjem 32,6 ha obdelovalnih površin, sledita naselji Stanošina (29 ha, vendar povprečno le 18,1 ha obdelovalnih površin) in Šikole (26,1 ha). Naselje z najnižjo povprečno velikostjo kmetije je Zgornja Pristava (7,1 ha), sledita naselji Kočice (10 ha) in Zgornje Gruškovje (11,6 ha). Naselje s povprečno najmanjšo velikostjo obdelovalnih površin pa so Kočice (5,8 ha) in ne Zgornja Pristava (6,2 ha). Najmanjše razlike med povprečno velikostjo kmetije in povprečno velikostjo obdelovalnih površin ima naselje Lancova vas, kjer je v povprečju kar 96 % površin obdelanih, največje razlike pa Kočice, kjer je le 58 % površin obdelanih. Skupno povprečje je 82 % obdelanih površin, od tega skupno povprečje za Dravsko polje 91 % in za Haloze 67 % obdelanih površin.

Preglednica 7: Število in delež kmetij glede na velikost obdelovalnih površin.

Št. kmetij % Do 10 ha 13 37,1 10-20 ha 9 25,7 20-30 ha 7 20,0 30-40 ha 3 8,6 Nad 40 ha 3 8,6 (Vir: Anketa, 2014)

Iz Preglednice 8 je razvidno, da glede na velikost obdelovalnih površin spada največ kmetij na obravnavanem območju med kmetije manjše od 10 ha, kar 37,1 %. Sledijo kmetije, katerih obdelovalne površine so velike med 10 in 20 ha (25,7 %). Najmanj pa je kmetij, katerih obdelovalne površine so velike med 30 in 40 ha (8,6 %) in večje od 40 ha (tudi 8,6 %). Razlog, da spada kar ena tretjina kmetij med manjše kmetije je ta, da so to večinoma kmetije, kjer kmetovanje prinaša dodatni vir zaslužka, ali pa so to ekološke kmetije, ki so bolj usmerjene v živinorejo. Kmetij, večjih od 30 ha je 17,2 %, od tega polovica večjih od 40 ha. To so kmetije, kjer je kmetijstvo glavni ali edini vir zaslužka, po navadi usmerjene v poljedelstvo in živinorejo. Med njimi je največja ravninska velika kar 75 ha, kjer se ukvarjajo z živinorejo, s poljedelstvom in z uslugami drugim kmetom. Največja haloška kmetija ima 44 ha pašnikov in 22 ha gozda in je tudi največja obravnavana ekološka kmetija, usmerjena pa je v živinorejo.

7.2 TIPI GOSPODINJSTEV

Kmetije se razlikujejo glede na to, koliko članov gospodinjstva dela samo na kmetiji in koliko jih ima poleg tega še dodatno zaposlitev. Ponekod je kmetovanje samo dodatna dejavnost. Tako delimo kmetijska gospodinjstva na kmečka in polkmečka. Kmečka gospodinjstva so tista, kjer so vsi člani gospodinjstva zaposleni na kmetiji, za polkmečka pa je značilno, da ima vsaj en član družine dodaten vir dohodka, torej je zaposlen nekje drugje, s kmetijstvom pa se ukvarja, kot s popoldansko dejavnostjo oziroma v prostem času.

Med obravnavanimi kmetijami je bilo 11 kmečkih gospodinjstev (31,4 %) in 24 polkmečkih gospodinjstev (68,6 %), kar je razvidno iz Preglednice 9. To pomeni, da je kar dobri dve tretjini obravnavanih kmetij s polkmečkimi gospodinjstvi. Od tega je 7 kmečkih gospodinjstev na Dravskem polju in le 4 v Halozah, hkrati pa 13 polkmečkih gospodinjstev na Dravskem polju in 11 polkmečkih gospodinjstev v Halozah, kar pomeni, da je v obeh pokrajinskih enotah glede na skupno število obravnavanih gospodinjstev delež kmečkih gospodinjstev podoben (okrog 30 %), kar je več, kot je slovensko povprečje, ki znaša 20 % kmečkih gospodinjstev (SURS- Popis 2002).

Preglednica 8: Število in delež kmetij glede na tip gospodinjstva.

Število % Kmečko 11 31,4 Polkmečko 24 68,6 (Vir: Anketa, 2014) Če podatkom o deležu kmečkih in polkmečkih gospodinjstev dodamo še podatke o deležu pokritja življenjskih stroškov z dohodki iz kmetijske dejavnosti, je iz Preglednice 10 jasno razvidno, da so samo v čistih kmečkih gospodinjstvih dohodki zadostni za pokritje življenjskih stroškov, pri polkmečkih gospodinjstvih pa je dodatni dohodek nujen. Kljub temu je dokaj visok delež polkmečkih gospodinjstev (več kot 25 %), kjer stroški iz kmetijske dejavnosti pokrijejo 50 % ali 75 %. To so v glavnem polkmečka gospodinjstva, kjer so otroci že odrasli, vendar še živijo doma, kljub temu, da že imajo lastne dohodke. Hkrati so to tudi tista gospodinjstva, kjer so mladi zaposleni, na kmetiji pa pomagajo le občasno, pri večjih opravilih. Kjer je delež pokritja življenjskih stroškov iz kmetijske dejavnosti do 25 %, gre večinoma za manjša polkmečka gospodinjstva, kje je v drugih dejavnostih zaposlen tudi gospodar.

Preglednica 9: Delež pokritja življenjskih stroškov z dohodki iz kmetijske dejavnosti.

Pokritje Skupaj stroškov Število % 100% 11 31,4 75% 4 11,4 50% 5 14,3 25% 7 20,0 do 25% 8 22,9 (Vir: Anketa, 2014)

7.3 USMERJENOST KMETIJ

Kmetije delimo glede na njihovo usmerjenost na poljedelske, živinorejske, sadjarske, vinogradniške in mešane. Gre za umestitev v prevladujočo dejavnost na kmetiji. Obravnavane kmetije so razdeljene v štiri kategorije: poljedelske, živinorejske, mešane (poljedelstvo in živinoreja) in mešane (živinoreja in vinogradništvo). Pri umeščanju v te kategorije je bilo upoštevano, v katero kategorijo so se umestili kmetovalci sami.

Pri poljedelskih kmetijah je glavna dejavnost pridelava poljščin, ki jih kmetje nato v veliki večini prodajo. Število glav živine je pri poljedelskih kmetijah zanemarljivo oziroma imajo le to za lastno uporabo. Pri živinoreji je glavna dejavnost vzreja živali, hkrati pa je pogosto, da je na takih kmetijah prisotno tudi poljedelstvo, sicer v manjšem obsegu, vendar gre velik delež pridelka za prehrano živali. Glavni vir zaslužka je prodaja živine. Pri mešanih kmetijah je vir zaslužka primerljiv na obeh straneh, pri prodaji poljščin (ali grozdja oziroma vina) in pri prodaji živine.

Na Dravskem polju so kmetije, pogosteje kot poljedelske, živinorejske in mešane. Vse štiri poljedelske kmetije na Dravskem polju imajo živino izključno za lastno uporabo. V Halozah med obravnavanimi kmetijami ni nobene, ki bi bila usmerjena v poljedelstvo.

Preglednica 10: Število in delež kmetij glede na njihovo usmerjenost.

Število % Poljedelske 4 11,4 Živinorejske 16 45,7 Mešane poljedelstvo+ živinoreja 12 34,3 Mešane živinoreja + vinogradništvo 3 8,6 (Vir: Anketa, 2014) Med vsemi obravnavanimi kmetijami je največ, skoraj polovica, živinorejskih, kot je razvidno iz Preglednice 11. Od tega so v Halozah tri take živinorejske kmetije, ki nimajo nobene njive, na Dravskem polju pa je takšna zgolj ena kmetija. Dve obravnavani haloški kmetiji sta opredeljeni kot mešani, ker je poleg glavne živinoreje pomemben vir dohodka tudi vinogradništvo, zato so opredeljene v posebni kategoriji. Poleg teh so v Halozah med obravnavanimi kmetijami še tri kmetije, ki spadajo med mešano, kar pomeni, da je primerljiv delež prihodkov iz poljedelstva in živinoreje. Ostalih 9 mešanih kmetij je na Dravskem polju. V Halozah je izmed 15 obravnavanih kmetij kar 10 živinorejskih, od tega kar štiri ekološke kmetije.

7.4 NASLEDSTVO IN DEJAVNOSTI V PRIHODNJE

Prihodnost kmetije, še zlasti dolgoročna, je odvisna od tega, ali ima kmetija naslednika. V preteklosti je bil gospodar tisti, ki je odločil, kateri izmed potomcev, po navadi moškega spola, bo prevzel vajeti kmetije. Za nasledstvo se ni bilo potrebno bati, saj je bilo potomcev veliko, redki pa so se odločali za šolanje.

V bližnji preteklosti je bilo drugače, saj je najprej industrializacija, nato pa še terciarizacija s seboj prinesla velike spremembe. Mladi so pogosto odšli od doma in se zaposlili v industriji ali drugih dejavnostih. Velikokrat so starejši kmetje tako ostali sami in sčasoma onemogli opustili kmetovanje. V kolikor naslednika ni, dejavnost v prihodnjih generacijah ni zagotovljena, zato je veliko malih kmetij na tak način propadlo.

Dandanes se spet vrača zavest, da je kmetovanje ključnega pomena za čim večjo samooskrbo, predvsem pa, da kmetovanje ni sramotno, temveč enakovredno ostalim zaposlitvam. Tudi v izobraževanju je kmetijska smer začela pridobivati nove generacije. Zaradi vse večje brezposelnosti in nezmožnosti mladih, da se postavijo na svoje noge, le ti ostajajo doma in sami razmišljajo o tem, da bi nadaljevali delo svojih prednikov.

Preglednica 12 prikazuje, da ima 42,9 % obravnavanih kmetij že zagotovljenega naslednika, po navadi sina, zeta ali vnuka, vendar ne nujno moškega spola. Zgolj ena kmetija nima zagotovljenega nasledstva, pri 54,3 % anketiranih pa je nasledstvo še nejasno.

Preglednica 11: Nasledstvo na kmetiji.

Število % Da 15 42,9 Ne 1 2,9 Še nejasno 19 54,3 (Vir: Anketa, 2014) Kmetija, ki nima nasledstva, namerava kmetovanje v kratkem opustiti, medtem pa nameravajo na dveh kmetijah zmanjšati obseg kmetovanja. Obe kmetiji imata polkmečko gospodinjstvo in morebitne naslednike zaposlene v drugi dejavnosti,

gospodarje pa višje starosti. Kar osem kmetij namerava v prihodnosti kmetovati v večjem obsegu. To so kmetije, kjer je nasledstvo zagotovljeno, nasledniki pa se izobražujejo v kmetijski smeri. 68,6 % obravnavanih kmetij namerava v prihodnosti kmetovati v enakem obsegu (Preglednica 13).

Preglednica 12: Načrti kmetovanja v prihodnosti.

Število % V kratkem opustili 1 2,9 V manjšem obsegu 2 5,7 V enakem obsegu 24 68,6 V večjem obsegu 8 22,9 (Vir: Anketa, 2014)

7.5 RABA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

Kmetijska zemljišča delimo v zemljiške skupine: njive in vrtovi, travnik, pašnik, vinograd, sadovnjak, gozd, močvirje in trstičje ter nerodovitno. Med obravnavanimi kmetijami ni bilo močvirja, trstičja in nerodovitnih površin, hkrati pa tudi ni bilo neobdelanih površin.

Iz Preglednice 14 in Grafikona 7 je razvidno, da je bil na obravnavanih kmetijah na območju Dravskega polja največji delež njiv in vrtov (povprečno 82,6 %), delež gozda je bil v povprečju 9,5 %, delež travnikov 7,7 %. Delež vinogradov in sadovnjakov je bil zanemarljiv, pašnikov pa na obravnavanih kmetijah ni bilo.

Preglednica 13: Raba kmetijskih zemljišč v obravnavanih naseljih na Dravskem polju.

Dragonja Lancova Dravsko Šikole Pongrce Sp. Jablane vas vas polje ha % ha % ha % ha % ha % ha % Njive in vrtovi 83,4 80,0 124,0 87,6 50,8 76,0 69,6 85,0 77,0 84,9 81,0 82,7 Travniki 7,5 7,2 6,4 4,5 7,8 11,7 3,8 4,6 9,9 10,9 7,1 7,8 Pašniki 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Vinogradi 0,0 0,0 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Sadovnjaki 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Gozd 13,2 12,7 11,1 7,8 8,2 12,3 8,5 10,4 3,8 4,2 9,0 9,5 (Vir: Anketa, 2014)

Grafikon 6: Raba kmetijskih zemljišč v obravnavanih naseljih na Dravskem polju.

(Vir: Anketa, 2014) Ker je na njivah kmetijska pridelava najintenzivnejša, posledično pa tudi najbolj obremenjujoča za okolje, lahko glede na pridobljene podatke ocenimo, da kmetijstvo na obravnavanem območju Dravskega polja močno obremenjuje okolje. Ker je to območje bogato s podtalnico, je obremenjevanje še toliko bolj pereče.

Iz Preglednice 15 in Grafikona 8 je razvidno, da je raba kmetijskih zemljišč na obravnavanih kmetijah v Halozah precej bolj raznolika. Povprečni delež njiv je tukaj 21,3 % in se zmanjšuje sorazmerno z večanjem naklona. Obdelovanje njivskih površin je namreč na strmih pobočjih precej težje, zato so na višje ležečih kmetijah njive le na manjših uravnanih delih. Najvišji je na obravnavanem območju v povprečju delež gozda (36 %), ki narašča skupaj z naklonom. V primerjavi z obravnavanim območjem na Dravskem polju je tukaj več travnikov (v povprečju 25 %) in pašnikov (v povprečju 14,8 %). V nižje ležečih predelih, ki so položnejši, je več travnikov, saj je lažja košnja, v višje ležečih predelih, ki so bolj strmi, pa je več pašnikov. Delež sadovnjakov je na obravnavanih kmetijah v povprečju 0,3 %, kar je več kot na Dravskem polju, vendar še vedno zanemarljivo. Delež vinogradov je na obravnavanem območju Haloz nekoliko višji, vendar nikjer ne presega 9 % (povprečje je 2,7 %), saj skoraj celotno obravnavano območje Haloz spada v Gozdnate Haloze.

Preglednica 14: Raba kmetijskih zemljišč v obravnavanih naseljih v Halozah.

Zg. Zg. Pristava Breg Kočice Stanošina Gruškovje Haloze ha % ha % ha % ha % ha % ha % Njive in vrtovi 14,0 49,5 26,5 26,6 1,7 4,3 4,2 3,6 11,6 22,7 11,6 21,3 Travniki 10,3 36,4 8,6 8,6 6,0 15,0 40,5 35,1 15,2 29,8 16,0 25,0 Pašniki 0,3 1,1 2,0 2,0 14,0 35,0 25,5 22,1 7,0 13,7 9,3 14,8 Vinogradi 0,0 0,0 0,1 0,1 1,3 3,3 1,3 1,1 4,5 8,8 1,9 2,7 Sadovnjaki 0,2 0,7 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,3 0,6 0,2 0,3 Gozd 3,5 12,4 62,5 62,6 17,0 42,5 43,8 38,0 12,4 24,3 25,3 36,0

(Vir: Anketa, 2014) Glede na to, da je na obravnavanem območju v Halozah delež njivskih zemljišč dokaj nizek, medtem pa delež gozda kar visok, lahko sklepamo, da je na tem območju kmetijsko obremenjevanje okolja manjše, kot na obravnavanem območju na Dravskem polju.

Grafikon 7: Raba kmetijskih zemljišč v obravnavanih naseljih v Halozah.

(Vir: Anketa, 2014)

7.6 INTENZIVNOST KMETOVANJA

Intenzivnost kmetovanja nam pove, kakšni so učinki kmetovanja v pokrajini, in sicer kako močno je okolje na določenem območju kmetijsko obremenjeno in onesnaženo. To poglavje bo prikaz in analiza intenzivnosti poljedelstva in živinoreje na obravnavanem območju.

7.6.1 Prevladujoče poljščine

Iz Preglednice 16 in Grafikona 9 je razvidno, da na obravnavanih kmetijah na območju Dravskega polja močno prevladujejo polja koruze. V povprečju je koruze na skoraj polovici vseh njivskih površin (48,8%), od tega je 27,3 % koruze v zrnu, 21,5 % pa je koruze za silažo. Koruza se uporablja pretežno za krmo živali in je prisotna na večini živinorejskih kmetij. V povprečju je na Dravskem polju visok tudi delež pšenice (19,9 %) in ječmena (15,6 %), medtem ko je drugih žit skupaj v povprečju 7,1 %. Pogosto se pojavljajo tudi buče (v povprečju 7,3 %), delež krompirja in sončnic pa je zanemarljiv. Krompir v večini pridelujejo le za lastno rabo, sončnic pa imajo 1 ha na ekološki poljedelski kmetiji v Šikolah. Sladkorne in krmne pese na obravnavanih kmetijah ne pridelujejo.

Preglednica 15: Odstotni delež poljščin na obravnavanih kmetijah Dravskega polja po naseljih.

Šikole Pongrce Sp. Jablane Dragonja vas Lancova vas Dravsko polje pšenica 23,2 17,4 24,3 23,9 14,2 19,9 ječmen 8,9 16,8 18,4 24,1 9,6 15,6 koruza v zrnu 6,3 31,7 27,9 43,1 23,0 27,3 koruza silažna 44,6 19,1 14,1 3,3 27,9 21,5 druga žita 13,5 3,4 10,9 0,8 10,7 7,1 buče 1,9 11,5 0,0 3,4 14,3 7,3 krompir 0,2 0,0 4,5 1,3 0,4 0,9 sončnice 1,6 0,0 0,0 0,0 0,0 0,3 (Vir: Anketa, 2014) Največ silažne koruze pridelajo na anketiranih kmetijah v Šikolah (kar 44,6 % vseh poljščin), največ koruze v zrnu pa v Dragonji vasi (43,1 % vseh poljščin). V Lancovi vasi je med naselji največji delež buč (14,3 % vseh poljščin), v Pongrcah malo manj (11,5 % vseh poljščin). Krompirja in pšenice pridelajo največji delež v Spodnjih Jablanah (krompir 4,5 % in pšenica 24,3 % vseh poljščin). Delež ječmena je največji v Dragonji vasi (24,1 % vseh poljščin).

Grafikon 8: Odstotni delež poljščin na obravnavanih kmetijah Dravskega polja po naseljih.

(Vir: Anketa, 2014) Na obravnavanih kmetijah v Halozah je, kot prikazujeta Preglednica 17 in Grafikon 10, v povprečju največji delež koruze (skupaj 52,1 % vseh poljščin), večji tudi v primerjavi z Dravskim poljem (48,8 %). Za razliko od Dravskega polja je tukaj v povprečju delež silažne koruze (33,7 % vseh poljščin) večji kot povprečni delež koruze v zrnu (18,4 %). Medtem ko ječmena ne pridelujejo na nobeni izmed anketiranih kmetij v Halozah, je pšenice v povprečju kar 26,3 % vseh poljščin. 14,4 % je drugih žit, 3,1 % buč, 1,8 % krompirja, pojavlja pa se pogosto tudi krmna pesa (v povprečju 2,2 % vseh poljščin). V Halozah je, v primerjavi z Dravskim poljem, manj njivskih površin, kjer pa so, pa pridelujejo poljščine, ki uspevajo tudi na strmih pobočjih. Pšenico in druga žita pridelujejo predvsem na nižje ležečih kmetijah, koruzo, krompir in krmno peso pa tudi višje, na bolj strmih pobočjih.

Preglednica 16: Odstotni delež poljščin na obravnavanih kmetijah Haloz po naseljih.

Zg. Pristava Breg Kočice Stanošina Zg. Gruškovje Haloze pšenica 34,3 32,3 0,0 57,1 0,0 26,3 koruza v zrnu 7,1 5,5 20,0 35,7 48,1 18,4 koruza silažna 35,7 61,0 0,0 0,0 0,0 33,7 druga žita 22,9 0,0 40,0 0,0 27,8 14,4 buče 0,0 0,6 0,0 0,0 12,0 3,1 krompir 0,0 0,6 20,0 3,6 4,6 1,8 krmna pesa 0,0 0,0 20,0 3,6 7,4 2,2 (Vir: Anketa, 2014)

Grafikon 9: Odstotni delež poljščin na obravnavanih kmetijah Haloz po naseljih.

(Vir: Anketa, 2014)

7.6.2 Hektarski donosi

Pri ugotavljanju intenzivnosti kmetijstva potrebujemo podatke o hektarskih donosih. To je količina poljščine, ki jo kmet pridela na enem hektarju. Hektarski donosi se razlikujejo zaradi različnih dejavnikov, kot so lega, prst in vremenski pogoji, pomemben vpliv pa ima tudi kmet s svojo skrbjo za pridelke, za kar mora biti poučen in osveščen. Potrebna so kvalitetna semena, rastline pa je potrebno negovati, dodajati hranilne snovi in jih zaščititi pred škodljivci.

Na Dravskem polju je bil, kot prikazuje Preglednica 18, na obravnavanih kmetijah leta 2014 v povprečju hektarski donos boljši, kot je bilo slovensko povprečje, pri pšenici, ječmenu in koruzi. Pri bučah je bil povprečni hektarski donos malo slabši.

Preglednica 17: Hektarski donosi nekaterih poljščin (v t/ha) na Dravskem polju po naseljih.

Sp. Dragonja Lancova Dravsko Šikole Pongrce Jablane vas vas polje Slovenija pšenica 5,9 6,0 7,2 6,9 5,2 6,3 5,3 ječmen 6,3 5,3 6,1 6,8 5,3 6,0 4,9 koruza v zrnu 12,8 5,3 10,2 12,6 8,0 9,1 9,1 koruza silažna 56,1 70,0 56,5 72,0 65,6 62,7 47,2 buče 0,3 0,3 0,0 0,5 0,5 0,4 0,6 (Vir: Anketa, 2014 in SURS)

Najvišji hektarski donos med naselji na Dravskem polju je za pšenico imelo naselje Spodnje Jablane (7,2 t/ha), za ječmen (6,8 t/ha) in silažno koruzo (72 t/ha) Dragonja vas, za koruzo v zrnu Šikole (12,8 t/ha), za buče pa Dragonja vas in Lancova vas (obe 0,5 t/ha). Najnižji hektarski donos za pšenico (5,2 t/ha) in ječmen (5,3 t/ha) je imelo leta 2014 naselje Lancova vas, za koruzo v zrnu Pongrce (5,3 t/ha), za silažno koruzo (56,1 t/ha) in buče (0,3 t/ha) pa Šikole.

Grafikon 10: Hektarski donosi nekaterih poljščin (v t/ha) na Dravskem polju po naseljih.

(Vir: Anketa, 2014 in SURS)

Na obravnavanih kmetijah v Halozah je, kot je razvidno iz Preglednice 19, za leto 2014 v povprečju hektarski donos za pšenico in koruzo v zrnu nižji od slovenskega povprečja, za silažno koruzo in krmno peso pa višji. Najvišji hektarski donos za pšenico je imelo naselje Zgornja Pristava (5,1 t/ha), vendar manj, kot je slovensko povprečje (5,3 t/ha). Tudi hektarski donos za koruzo v zrnu je najvišji v naselju Zgornja Pristava, kar 12 t/ha, kar je precej več, kot je slovensko povprečje za leto 2014 (9,1 t/ha). Silažne koruze sta naselji Zgornja Pristava in Breg pridelali kar 60 t/ha, kar je veliko več, kot je slovensko povprečje, ki znaša 47,2 t/ha. Najvišji donosi pri pridelavi krmne pese so bili v naselju Stanošina (25 t/ha).

Preglednica 18: Hektarski donosi nekaterih poljščin (v t/ha) v Halozah po naseljih.

Zg. Zg. Pristava Breg Kočice Stanošina Gruškovje Haloze Slovenija pšenica 5,1 4,8 0,0 4,8 0,0 4,9 5,3 koruza v zrnu 12,0 3,3 5,0 4,5 8,0 7,5 9,1 koruza silažna 60,0 60,0 0,0 0,0 0,0 60,0 47,2 krmna pesa 0,0 0,0 15,0 25,0 20,0 20,0 16,9 (Vir: Anketa, 2014 in SURS) Glede na zbrane podatke lahko ocenimo, da so v naselju Zgornja Pristava zelo ugodni pogoji za pridelavo določenih poljščin.

Grafikon 11: Hektarski donosi nekaterih poljščin (v t/ha) v Halozah po naseljih.

(Vir: Anketa, 2014 in SURS)

7.6.3 Intenzivnost živinoreje

Živinoreja je na obravnavanem območju najpomembnejša kmetijska panoga. Na območju Dravskega polja sta bili anketirani samo dve kmetiji, ki ne redita živine, od teh ena ekološka poljedelska in ena poljedelska, ki se ukvarja še z vrtnarstvom, v Halozah pa med anketiranimi ni bilo takšne kmetije.

Na obravnavanem območju redijo predvsem govedo in prašiče, občasno se pojavijo še konji, ovce in koze, v Halozah pa tudi jeleni in damjaki. Na kmetijah, kjer so usmerjeni v govedorejo, imajo v veliki večini še nekaj prašičev za lastno

uporabo, kjer so usmerjeni v prašičerejo pa po navadi goveda ni. Konji, ovce in koze ter jeleni in damjaki se pojavljajo tam, kjer je več travnikov in pašnikov ter manj njivskih površin, najpogosteje v Halozah.

Za boljši pregled in lažje preračunavanje se za računanje živinorejske gostote uporablja enotni koeficient, pri katerem tehta ena glava velike živine (GVŽ) 500 kg žive teže goveda.6 Skupno število GVŽ nato delimo z velikostjo posesti in tako dobimo živinorejsko gostoto. Največja dopuščena živinorejska gostota naj bi bila 3 GVŽ/ha. Takšna gostota še zagotavlja porabo organskega gnoja na razpoložljivih površinah brez negativnih učinkov. Če je gostota večja, to že pomeni obremenjevanje okolja (Leskošek, 1993).

Preglednica 19: Število glav velike živine na ha kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji za leto 2010.

Število GVŽ/ha SLOVENIJA 0,89 Vzhodna Slovenija 0,88 Zahodna Slovenija 0,92 (Vir: SURS, 2016) V Sloveniji je bila leta 2010 živinorejska gostota nizka (Preglednica 20)7. V Zahodni Sloveniji je bila živinorejska gostota višja kot v Vzhodni Sloveniji, predvsem zaradi reliefa, ki je v Zahodni Sloveniji bolj razgiban in primeren za pašništvo in s tem govedorejo, medtem ko je v Vzhodni Sloveniji več ravnin, ki omogočajo poljedelstvo, skupaj s prašičerejo.

Na obravnavanih kmetijah v naseljih na Dravskem polju je, kot prikazuje Preglednica 21, povprečna živinorejska gostota 1,4 GVŽ/ha, kar pomeni zmerno živinorejsko gostoto in je višja od Slovenskega povprečja (SURS, Podatki za leto 2010). Največja živinorejska gostota je v Šikolah (1,8 GVŽ/ha) in v Pongrcah (1,6 GVŽ/ha), kjer je tudi največji delež govedoreje. Najmanjša živinorejska gostota je v Lancovi vasi (1,1 GVŽ/ha), kar pomeni, da v vseh naseljih gostota presega 1

6 Med različnimi avtorji se pojavljajo razlike pri vrednotenju posameznih vrst živine. Po Leskošku (1993) so navedene naslednje vrednosti: krava oz. telica (1,0), bik (1,4), tele (0,4), mlado govedo 1 do 2 leti (0,7), konj (1,2), ovce in koze (0,1), plemenske svinje (0,34), prašiči pitanci (0,13). Koeficient za preračunavanje GVŽ za jelena je 0,14 in za damjaka 0,1 (SURS).

7 V naših razmerah se vrednosti do 1 GVŽ/ha opredeljujejo kot nizke, med 1 in 3 GVŽ/ha pa zmerne. (Kladnik, Leksikon……, 1999).

GVŽ/ha. Skupno število GVŽ je najvišje v Pongrcah (206 GVŽ), kjer je bila tudi največja izmed anketiranih govedorejskih kmetij, najnižje pa v Spodnjih Jablanah (74,6 GVŽ), kjer redijo govedo samo na eni izmed anketiranih kmetij.

Preglednica 20: Živinorejska gostota v GVŽ v obravnavanih naseljih Dravskega polja.

Šikole Pongrce Sp. Jablane Dragonja vas Lancova vas Dravsko polje prašičereja 3,6 20,3 13,3 68,3 4,3 109,9 govedoreja 159,1 186,1 46,0 25,7 94,5 511,4 ostalo 0,0 0,0 15,3 0,0 0,0 15,3 skupaj GVŽ 162,7 206,4 74,6 94,0 98,8 636,6 GVŽ/ha 1,8 1,6 1,3 1,3 1,1 1,4 (Vir: Anketa, 2014) Tudi na obravnavanem območju v Halozah je, kot je razvidno iz Preglednice 22, povprečna živinorejska gostota 1,4 GVŽ/ha, kar pomeni zmerno živinorejsko gostoto, vendar pa so tukaj razlike med posameznimi naselji večje. Najnižja živinorejska gostota je v Zgornjem Gruškovju (0,9 GVŽ/ha), ki spada med nizko živinorejsko gostoto. Razlog za to je majhen delež govedoreje in večji delež drobnice. V Kočicah in Stanošini je živinorejska gostota na meji med nizko in zmerno (1,0 GVŽ/ha). Višja živinorejska gostota je v Zgornji Pristavi (1,9 GVŽ/ha), ki ima podobno živinorejsko gostoto kot Šikole (1,8 GVŽ/ha), ki imajo na Dravskem polju najvišjo živinorejsko gostoto. V Halozah med naselji izstopa Breg, kjer je živinorejska gostota kar 2,8 GVŽ/ha, kar pomeni, da je že blizu meje, kjer je višina živinorejske gostote že obremenjujoča za okolje. Tukaj je tudi GVŽ najvišja (105,4 GVŽ), predvsem zaradi govedoreje, saj se prašičereja skorajda ne pojavlja, oziroma se pojavlja le za lastno rabo, ostale živine na obravnavanih kmetijah ni.

Preglednica 21: Živinorejska gostota v GVŽ v obravnavanih naseljih Haloz.

Zg. Pristava Breg Kočice Stanošina Zg. Gruškovje Haloze prašičereja 0,4 0,3 3,1 3,1 13,9 20,7 govedoreja 44,0 105,1 14,7 65,2 18,9 247,9 ostalo 3,1 0,0 4,9 2,4 3,6 14,0 skupaj GVŽ 47,5 105,4 22,6 70,7 36,4 282,6 GVŽ/ha 1,9 2,8 1,0 1,0 0,9 1,4 (Vir: Anketa, 2014) V Kočicah je najvišji delež ostale živine (kar 4,9 GVŽ), saj imajo na dveh kmetijah jelenjad, vendar pa je skupno število GVŽ najnižje (22,6 GVŽ). Največ

prašičereje je v Zgornjem Gruškovju, kjer je tudi delež drobnice, glede na ostala naselja, kar visok (3,6 GVŽ).

Pri primerjavi Dravskega polja z Halozami ugotovimo, da je povprečna živinorejska gostota kljub veliki razliki v skupnem številu GVŽ enaka. Vzrok za to je skupna velikost obdelovalnih površin, ki je na obravnavanem območju Dravskega polja 440 ha, v Halozah pa le 195 ha, kar je manj kot polovica. Razlog za to je predvsem velik delež gozda na haloških kmetijah zaradi strmih pobočij, ki ne dovoljujejo tako obsežne obdelave.

7.6.4 Namen kmetijske pridelave

Namen kmetijske pridelave je poskrbeti za prehrano svoje družine. Ker pa so kmetije pogosto velike in pridelujejo več hrane, kot je potrebujejo zase, so tržno usmerjene. Načini prodaje pridelkov in živine so različni. Nekaj prodajo na domu, drugo pa preko različnih odkupovalcev ali kmetijske zadruge.

Podatki Statističnega urada RS za leto 2010 kažejo, da v občini Kidričevo le 17 % kmetijskih gospodarstev prideluje izključno za lastno porabo, 16 % pretežno za lastno uporabo, samo 12 % pa jih prodaja neposredno potrošnikom. Več kot polovica jih torej prodaja preko posrednika, najpogosteje preko kmetijske zadruge, kar pomeni, da so v tej občini kmetje najbolj tržno naravnani. Na velikih kmetijah namreč pridelajo mnogo več, kot potrebujejo za lastno uporabo, saj v večjem obsegu po navadi pridelujejo eno do tri kulture oziroma redijo posamezno vrsto živine.

Kot prikazuje Preglednica 23, je v občinah Majšperk in Videm kar polovica kmetov, ki pridelujejo izključno za lastno uporabo in 15 % takšnih, ki pridelujejo pretežno za lastno uporabo. Neposredno prodaja potrošnikom le 8 %, četrtina kmetov pa prodaja preko posrednikov.

Preglednica 22: Namen kmetijske pridelave v obravnavanih občinah za leto 2010.

Število kmetijskih Občina gospodarstev % Skupaj 405 100,0 Izključno za lastno porabo 70 17,3 Pretežno za lastno porabo 65 16,0 Prodaja neposredno potrošnikom 51 12,6 Kidričevo Prodaja preko posrednika 219 54,1 Skupaj 314 100,0 Izključno za lastno porabo 156 49,7 Pretežno za lastno porabo 48 15,3 Prodaja neposredno potrošnikom 25 8,0 Majšperk Prodaja preko posrednika 85 27,1 Skupaj 497 100,0 Izključno za lastno porabo 259 52,1 Pretežno za lastno porabo 73 14,7 Prodaja neposredno potrošnikom 39 7,8 Videm Prodaja preko posrednika 126 25,4 Skupaj 218 100,0 Izključno za lastno porabo 163 74,8 Pretežno za lastno porabo 14 6,4 Prodaja neposredno potrošnikom 11 5,0 Podlehnik Prodaja preko posrednika 30 13,8 Skupaj 214 100,0 Izključno za lastno porabo 118 55,1 Pretežno za lastno porabo 53 24,8 Prodaja neposredno potrošnikom 8 3,7 Žetale Prodaja preko posrednika 35 16,4 (Vir: SURS, 2016) V občini Podlehnik kar tri četrtine kmetov proizvaja samo za lastno uporabo, med tistimi, ki pridelke prodajo, pa jih polovica prodaja preko posrednika.

V občini Žetale več kot polovica kmetov prideluje izključno za svoje potrebe, četrtina jih prideluje pretežno za lastno porabo, ostali pa večinoma prodajajo preko posrednika.

Grafikon 12: Namen kmetijske pridelave v obravnavanih občinah za leto 2010.

(Vir: SURS, 2016) Na obravnavanem območju je način prodaje pridelkov in živine zelo raznolik, kar je razvidno iz Preglednice 24. Na Dravskem polju velik delež kmetje prodajo preko kmetijske zadruge (predvsem meso in pridelke), na domu pa majhen delež (predvsem mleko).

Preglednica 23: Prodaja pridelkov in živine. Prodaja preko Prodaja Prodaja preko ostalih na domu kmetijske odkupovalcev (%) zadruge (%) (%) Šikole 20,0 60,0 20,0 Pongrce 1,3 87,5 11,3 Sp. Jablane 10,0 90,0 0,0 Dragonja vas 5,0 67,5 27,5 Lancova vas 3,4 95,0 1,6 Zg. Pristava 0,0 40,0 60,0 Breg 50,0 49,0 1,0 Kočice 65,0 0,0 35,0 Stanošina 25,0 25,0 50,0 Zg. Gruškovje 30,0 70,0 0,0 Skupaj 21,0 58,4 20,6 (Vir: Anketa, 2014) V Halozah je več prodaje na domu, razen v Zgornji Pristavi, kjer je največ prodaje preko ostalih odkupovalcev. V Kočicah je prodaje na domu največ, kar 65 %, medtem ko prodaje preko kmetijske zadruge na obravnavanih kmetijah ni. V

Zgornjem Gruškovju je delež prodaje preko kmetijske zadruge najvišji med kmetijami v Halozah (70 %).

Grafikon 13: Prodaja pridelkov in živine.

(Vir: Anketa, 2014)

7.7 OPREMLJENOST KMETIJ

Za čim lažje obdelovanje površin in skrb za živino in pridelke je pomembno, da so kmetije dobro opremljene. Zelo pomembni sta komunalna opremljenost, urejenost hleva in opremljenost s stroji, predvsem s traktorji. V anketnem vprašalniku so zato tudi vprašanja, s pomočjo katerih ugotavljamo, kako dobro so obravnavane kmetije opremljene.

7.7.1 Komunalna opremljenost

Pri komunalni opremljenosti nas zanima, kakšen je na kmetiji dostop do vodnih virov ter kako je poskrbljeno za odpadne vode. Medtem, ko je na ravnini Dravskega polja že dolgo časa javni vodovod, se je ta ponekod v Halozah zgradil šele pred nedavnim. Zaradi tega se v Halozah še najdejo hišni vodovodi, hkrati pa imajo pogosto še vodnjake in kapnice, saj jim je nekoč le to zagotavljalo nemoteno oskrbo z vodo.

Preglednica 25 prikazuje, da imajo na obravnavanih kmetijah Dravskega polja vse kmetije javni vodovod. 80 % kmetij ima samo javni vodovod, ponekod imajo še

studence, saj je to območje visoke podtalnice. Vodnjak imajo samo na eni izmed obravnavanih kmetij, se pa pogosteje pojavlja kapnica (v cisterne zbrana deževnica), ki jo v današnjem času vse pogosteje uporabljajo za zalivanje vrtov. Hišni vodovod imajo zraven javnega na eni izmed obravnavanih kmetij.

Na obravnavanih kmetijah v Halozah je 53 % kmetij takšnih, ki imajo samo javni vodovod, ena kmetija ima še vedno samo hišni vodovod, pogosti so vodnjaki, saj jim je še pred nedavnim bil to edini vir pitne vode. Pri treh obravnavanih kmetijah pa uporabljajo tudi kapnico predvsem za zalivanje vrta.

Preglednica 24: Oskrba kmetij z vodo.

Dravsko polje Haloze Skupaj število % število % število % Javni vodovod 16 80 8 53 24 69 Hišni vodovod 0 0 1 7 1 3 Javni vodovod in vodnjak 1 5 3 20 4 11 Javni vodovod in kapnica 2 10 2 13 4 11 Javni vodovod, kapnica in vodnjak 0 0 1 7 1 3 Hišni in javni vodovod, kapnica 1 5 0 0 1 3 (Vir: Anketa, 2014) Kanalizacijsko omrežje je na obravnavanem območju Dravskega polja v zadnjih letih v izgradnji, zato je v času anketiranja bilo 65 % kmetij že priključenih na kanalizacijo, medtem ko ostali še čakajo na priključitev, kar je razvidno iz Preglednice 26.Vsi anketirani so se strinjali, da jim bo izgradnja kanalizacije precej olajšala težave z odpadnimi vodami, predvsem tisti, ki zraven greznice nimajo ponikovalnice, kjer bi se odpadne vode prečistile.

Preglednica 25: Kanalizacija na obravnavanih kmetijah.

Dravsko polje Haloze Skupaj število % število % število % Kanalizacija 13 65 3 20 16 46 Greznica 3 15 10 67 13 37 Greznica in ponikovalnica 4 20 2 13 6 17 (Vir: Anketa, 2014) V Halozah je gradnja kanalizacije zaradi naklonov zelo otežena, zato so bile v času anketiranja med obravnavanimi kmetijami le tri takšne, ki so že priključene na kanalizacijsko omrežje, vse v naselju Breg. Ostale kmetije imajo v večini greznice brez ponikovalnic in brez neprepustnega dna, kar sicer dodatno

onesnažuje okolje, vendar v Halozah ni tako pereče, kot bi bilo to na Dravskem polju, kjer je visoka podtalnica.

7.7.2 Urejenost hleva

Pri urejenosti hleva nas zanima, ali ima hlev ležišče na nastilj ali brez, torej z rešetkami. Nekoč so za nastilj uporabljali odpadno listje, danes pa se uporablja slama. Zaradi neugodnih razmer je pri nas vsaj pozimi potrebno živino rediti v zaprtem prostoru, zaradi česar se je v zadnjem času uveljavil celotni intenzivni sistem hlevske živinoreje, ki je zasnovan na beljakovinsko bogati krmi, predvsem silirani. Posledično je bilo veliko hlevov v zadnjem času prenovljenih, posodobljenih in povečanih (Kladnik, 1999).

Danes se ležišča na nastilj uporabljajo predvsem na manjših kmetijah. Kot je razvidno iz Preglednice 27, je na Dravskem polju med obravnavanimi kmetijami največ kombiniranih hlevskih ležišč, na večjih, moderniziranih kmetijah pa ležišča brez nastilja, predvsem tam, kjer je glavna usmeritev prašičereja. Samo na nastilj imajo hlevska ležišča na štirih kmetijah, dve poljedelski pa nimata hleva.

Preglednica 26: Vrsta hleva.

Dravsko polje Haloze Skupaj število % število % število % Na nastilj 4 20 10 67 14 42 Brez nastilja (rešetke) 6 30 1 7 7 21 Kombinirano 8 40 4 27 12 36 Brez hleva 2 10 0 0 2 6 (Vir: Anketa, 2014) V Halozah je večji delež kmetij z hlevskimi ležišči na nastilj (kar 67 %), 4 kmetije imajo kombinirano hlevsko ležišče, le ena kmetija pa ima hlevsko ležišče brez nastilja. Le dve kmetiji v Halozah imata hlevsko ležišče na nastilj z neurejenim (prepustnim) gnojiščem. Na Dravskem polju med anketiranimi ni kmetije z neurejenim gnojiščem.

7.7.3 Opremljenost kmetij s traktorji

Za slovensko kmetijstvo je na splošno značilna dobra opremljenost s traktorji in drugimi kmetijskimi stroji. Kmetje so z njimi relativno dobro opremljeni, vendar

se pojavljajo razlike med opremljenostjo v ravninah in hribovjih. Opremljenost s traktorji in drugimi kmetijskimi stroji je boljša v ravninah (Rejec Brancelj, 2001, str. 42).

Preglednica 27: Število traktorjev v posameznih razredih konjskih moči v obravnavanih naseljih.

do 25 26-50 51-80 81-102 nad 102 KM KM KM KM KM Šikole 2 5 1 3 Pongrce 1 1 3 4 Sp. Jablane 2 5 1 2 Dragonja vas 4 3 2 1 Lancova vas 3 3 2 2 Zg. Pristava 1 1 1 Breg 2 3 2 Kočice 2 1 1 Stanošina 1 3 2 1 Zg. Gruškovje 1 3 1 1 Skupaj 1 21 26 14 15 (Vir: Anketa, 2014) Glede na število traktorjev v posameznih razredih konjskih moči se v obravnavanih naseljih pojavljajo razlike (Preglednica 28). Izmed 29 zabeleženih traktorjev, močnejših od 81 KM, jih je kar 21 na Dravskem polju. Največ je na obravnavanem območju traktorjev v razredu med 51 in 80 KM, malo manj v razredu med 26 in 50 KM. Med obravnavanimi kmetijami ima samo ena v Zgornjem Gruškovju traktor z manj kot 25 KM. V naseljih Kočice in Breg na obravnavanih kmetijah ni bilo traktorjev močnejših od 102 KM.

V povprečju ima na obravnavanem območju kmetija 2,2 traktorja, kar je precej več kot je slovensko povprečje, ki je bilo leta 2010 1,4 traktorja na kmetijo (Preglednica 29). Povprečje na obravnavanih kmetijah na Dravskem polju je 2,5 traktorja na kmetijo, v Halozah pa znaša povprečje 1,8 traktorja na kmetijo. Najvišje povprečje na kmetijo je v naselju Šikole, ki znaša 2,8 traktorja, najnižje pa v Zgornjem Gruškovju in Zgornji Pristavi, kjer je povprečje 1,5 traktorja na kmetijo, kar je malo nad slovenskim povprečjem.

Preglednica 28: Povprečno število traktorjev na kmetijo in povprečna velikost obdelovalnih površin v ha obdelanih z enim traktorjem.

na zemljišč na skupaj kmetijo traktor Šikole 11 2,8 8,3 Pongrce 9 2,3 14,5 Sp. Jablane 10 2,5 5,9 Dragonja vas 10 2,5 7,3 Lancova vas 10 2,5 8,7 Zg. Pristava 3 1,5 8,3 Breg 7 2,3 5,4 Kočice 4 2,0 5,8 Stanošina 7 1,8 10,2 Zg. Gruškovje 6 1,5 6,4 Skupaj 77 2,2 8,3 Slovenija 101576 1,4 5 (Vir: Anketa, 2014 in SURS, podatki za Slovenijo za leto 2010) Ker so na Dravskem polju obdelovalne površine večje kot v Halozah, je bolj reprezentativen podatek o tem, koliko hektarjev je v povprečju obdelanih z enim traktorjem. Povprečje na obravnavanih kmetijah je 8,3 ha na traktor, kar je višje od slovenskega povprečja za leto 2010, ki je znašalo 5 ha na traktor. Najbližje slovenskemu povprečju je naselje Breg, kjer je velikost 5,4 ha na traktor, največjo površino pa z enim traktorjem obdelujejo v naselju Pongrce, kar 14,25 ha. Velika površina na traktor pripade tudi v naselju Stanošina, 10,2 ha na traktor. V Šikolah, kjer imajo največ traktorjev, je tudi največji delež obdelovalnih površin, zato pripade 8,3 ha na traktor, kar je enako kot je povprečje na obravnavanem območju.

Iz zgornjih podatkov je razvidna povezava med velikostjo posesti in številom traktorjev ter njihovo močjo. Na Dravskem polju so traktorji močnejši in obdelujejo večje površine. V Halozah je močnejših traktorjev manj, v uporabi so predvsem manjši traktorji, primerni za strma pobočja. To pomeni, da je kmetijska mehanizacija na Dravskem polju bolje izkoriščena kot v Halozah, saj obdelajo površin več z enim traktorjem, ki pa je v povprečju močnejši od traktorjev v Halozah, kjer so kmetije precej manjše, število traktorjev pa je glede na obdelovalne površine primerljivo.

7.8 EKOLOŠKO KMETOVANJE

»Ekološko kmetijstvo predstavlja obliko in način kmetovanja, ki pridobiva vse večji pomen v slovenskem kmetijskem prostoru. Slovenija ima pestre naravne danosti, z različnimi tipi pokrajin in bogato krajinsko členitvijo, z velikim deležem gorsko višinskih kmetij in drugih območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. In prav zato tudi odlične možnosti za nadaljnji in pospešeni razvoj tega načina kmetovanja, ki pomembno prispeva k zagotavljanju javnih dobrin, ohranjanju kulturne kmetijske krajine, ohranjanju oziroma izboljšanju biotske raznovrstnosti, varstvu virov pitne vode in sploh varovanju celotnega okolja« (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano).

Ekološko kmetovanje je trajnostno naravnano. Poudarek je na smotrnem ravnanju z neobnovljivimi viri in živalmi, kar vključuje rejo primerno za posamezne pasme. Zagotovljen je nadzor pridelave in predelave imenovan »od njive do krožnika«, s čemer je nakup izdelkov varen za potrošnike.

»Ekološko kmetovanje obenem zagotavlja pridelavo visoko kakovostne in varne hrane, z bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov. Ker je uporaba lahko topnih mineralnih gnojil, kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), gensko spremenjenih organizmov in proizvodov pridobljenih iz teh organizmov ter različnih regulatorjev rasti pri tem načinu kmetovanja prepovedana, zato praktično ni pričakovati ostankov teh snovi v pridelkih ali živilih in posledično - pri potrošnikih« (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano).

7.8.1 Gibanje števila ekoloških kmetij v Sloveniji

V Sloveniji iz leta v leto narašča število ekoloških pridelovalcev, kar je razvidno iz Preglednice 30 in Grafikona 15. Hkrati pa narašča tudi število tistih, ki po teh izdelkih povprašujejo. Trenutno je v ekološki pridelavi na prvem mestu živinoreja, povpraševanje pa je večje po svežih vrtninah in sadju ter po nemesnih predelanih izdelkih, kot so mlečni izdelki.

Preglednica 29: Ekološko kmetovanje v Sloveniji po letih.

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Število ekoloških kmetijskih gospodarstev 910 1220 1393 1610 1789 1853 1897 1999 2104 2232 2537 Površina ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi (ha) 14767 15991 20151 23560 26125 25816 25056 27448 28807 30041 33536 (Vir: Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano)

Medtem, ko število ekoloških kmetij ves čas enakomerno narašča, je površina ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi strmo naraščala med letoma 2005 in 2008, nato je bil rahel upad do leta 2010, ko je začela spet strmo naraščati. Število ekoloških kmetijskih gospodarstev se je v desetih letih potrojilo, površina ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi pa se je zgolj podvojila.

Grafikon 14: Ekološko kmetovanje v Sloveniji po letih.

(Vir: Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano) Zaradi vse večjega povpraševanja potrošnikov po ekološko pridelani hrani, ne samo pri nas, temveč po vsej Evropi, pa tudi drugod, lahko sklepamo, da imajo ekološki kmetovalci dokaj varno prihodnost, predvsem pa priložnost za boljši zaslužek ter višji dodani vrednosti na svojih kmetijah. Zraven lahko vključijo tudi vedno bolj priljubljen eko-turizem, ki je lahko alternativa kmečkemu turizmu, ali njegova dopolnitev. Veliko kmetovalcev se odloči za ekološko kmetovanje zaradi finančnih spodbud, ki jih nudi Program razvoja podeželja Republike Slovenije in jo je mogoče pridobiti za izvajanje ekološkega kmetovanja (Preglednica 31).

Preglednica 30: Višine plačil v okviru PRP 2014-2020 za ukrep ekološko kmetovanje za različne pridelovalne kulture (rabe).

VIŠINA PLAČIL NA HA 2015-2020 Ohranitev (EK) Preusmeritev (PEK) EUR/ha EUR/ha

njive-poljščine (raba: njive in vrtovi) 326,18 377,82

vrtnine na prostem (raba: njive in vrtovi, trajne rastline na njivah) 600 600

vrtnine v zavarovanih (raba: rastlinjaki) 600 600 prostorih oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj (raba: intenzivni sadovnjaki) 676,6 900 200 dreves/ha pri nasadih z ostalimi sadnimi vrstami in nasadih z mešanimi sadnimi vrstami travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50- (raba: ekstenzivni sadovnjaki) 189,33 291,33 200 dreves/ha (raba: vinogradi, intenzivni sadovnjaki, vinogradi 692,74 900 ekstenzivni sadovnjaki, ostali trajni nasadi) hmeljišča (raba: hmeljišče) 900 900 drevesnice (raba: trajne rastline na njivah, matičnjaki) 900 900 trajno travinje - plačilo pri povprečni obtežbi 0,5 GVŽ/ha 155,57 311,86 (raba: trajni travniki, barjanski travniki) pridelava semenskega materiala kmetijskih rastlin: poljščine (raba: njive in vrtovi) 600 800

krmne rastline (raba: njive in vrtovi) 600 800

vrtnine (raba: njive in vrtovi, rastlinjaki) 600 800

čebelarjenje 22,31 22,31

(Vir: Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano)

Izmed vseh 35 obravnavanih kmetij je bilo 6 ekoloških kmetij, od tega 2 na Dravskem polju in 4 v Halozah. Ena izmed obeh ekoloških kmetij na Dravskem polju je poljedelska, druga živinorejska. V Halozah so vse 4 ekološke kmetije živinorejske. Tudi to potrjuje zgornjo trditev, da je velik delež ekoloških kmetij usmerjenih v živinorejo.

7.8.2 Ekološko poljedelstvo

Pri ekološkem kmetovanju je ključnega pomena preventivno varstvo rastlin8:

- Varstvo rastlin v ekološkem kmetovanju je več kot le to, da opustimo uporabo kemično- sintetičnih pripravkov. Da bi rastline pred povzročitelji bolezni obvarovali brez običajnih kemičnih sredstev, moramo dobro opazovati celoten sistem z raznolikimi medsebojnimi vplivi med rastlino, rastiščem in podnebjem. Če dobro izberemo vse ukrepe gojenja, kot so izbira rastišča, sorte, obdelava tal, kolobar in gnojenje, s tem spodbujamo zdravje in odpornost rastlin proti škodljivcem. - Škodljivcev in plevela ne smemo iztrebiti, ampak le zadržati na ravni, ki jo še lahko sprejmemo. Vsaka bolezen, škodljivec ali plevel ne vpliva na količino ali kakovost pridelka, zato zatiranje ni vedno potrebno. - Kljub upoštevanju prej omenjenih načel lahko v določenih letih pride do precejšnje škode zaradi bolezni in škodljivcev. V takih primerih lahko po sredstvih za varstvo rastlin poseže tudi ekološka kmetija. Vendar pa so to naravni, delno tudi doma pripravljeni pripravki, kot so različne rastlinske brozge, fermentirani rastlinski izvlečki (t.i. »rastlinske gnojnice«), npr. pripravki iz kopriv, gabeza, indijskega drevesa 'neem' ali piretra, ki po svojem delovanju niso primerljivi s kemičnimi sredstvi. Pri škodljivcih, kot so žuželke, poleg pripravkov uporabljamo tudi koristne živali - naravne sovražnike škodljivca. Uporabimo lahko zelo učinkovite najezdnike, ki zajedajo jajčeca določenih vrst vešč, kot je npr. prosena (koruzna) vešča. Tudi v tem primeru pa ne načrtujemo stoodstotnega uspeha zatiranja. - Za varstvo rastlin je zelo pomembno tudi zatiranje plevela. Vzroke za visoko zapleveljenost z nekaterimi pleveli gre pogosto iskati v napačnem gospodarjenju, zato je pomembno preprečiti vzroke, namesto da bi se bojevali s simptomi. Zato velja, da moramo množično zapleveljenost preprečiti še posebej s premišljenim kolobarjem v povezavi s skrbno izbrano obdelavo tal. - V ekološkem kmetovanju ni namen to, da ustvarimo območja brez plevela, na katerih raste le zasejana kultura. Zapleveljenost je potrebno zadržati na ravni, ki ne povzroča prekomernih vplivov na gojene rastline in ne ovira ukrepov obdelave in spravila. Zato namesto o zatiranju plevela raje govorimo o uravnavanju zapleveljenosti. Poleg s preventivnimi ukrepi zapleveljenost praviloma uravnavamo mehanično s česalom (posebna vrsta brane), okopalnikom, mehaničnimi krtačami in v nekaterih primerih tudi z napravami za ožiganje plevela (Inštitut za trajnostni razvoj).

V Sloveniji je v poljedelstvu najpomembnejše žito, predvsem pšenica in ječmen. Tudi ekološke kmetije pridelujejo velik delež teh žit, zraven pa sta pogosta tudi pira in oves. Koruzo pridelujejo za zrnje in za silažo. Med gomoljnicami se prideluje predvsem krompir (Preglednica 32).

8 Inštitut za trajnostni razvoj.

Preglednica 31: Ekološki rastlinski pridelki pomembnejših skupin kmetijskih kultur v Sloveniji v letih 2013 in 2014.

2014 2013 2014 2013 t indeks Žita 2.942,80 3.929,30 133,5 od tega pšenica in pira 614 1.314,50 214,1 od tega ječmen 427,6 561,3 131,3 od tega oves 413,6 396,2 95,8 od tega koruza za zrnje 586,1 1.005,50 171,6 Korenovke in gomoljnice 1.184,80 1.579,10 133,3 od tega krompir 1.069,50 1.402,20 131,1 Industrijske rastline 124,7 155,8 124,9 od tega oljnice 86,6 130,3 150,5 Zelenjadnice, melone in jagode 1.232,90 1.437,70 116,6 Zelena krma z njiv 6.300,90 10.857,10 172,3 od tega silažna koruza 201,5 514,2 255,2 od tega začasno travinje na njivah 1.367,40 1.892,30 138,4 Seno s trajnih travinj 64.210,80 75.476,90 117,5 Sadje 1.817,20 1.845,30 101,5 Grozdje 816 964 118,1 Oljke 210,1 175,9 83,7 (Vir: Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano) Poljedelska ekološka kmetija, ki je obravnavana na območju Dravskega polja, prideluje pšenico, oves, buče, krompir, sončnice, piro in ajdo. 80 % pridelkov prodajo na domu, 20 % pa preko ostalih odkupovalcev. Dohodki iz kmetijske dejavnosti pokrijejo manj kot 25 % življenjskih stroškov. Mineralnih gnojil ne uporabljajo, gnojijo z zelenim podorom (deteljo). Tudi naravnega gnoja ne uporabljajo, saj nimajo živine. Za zaščito rastlin uporabljajo biološke insekticide in cinkov fungicid. Imajo en traktor 52 KM. Anketirana poljedelska ekološka kmetija je tudi ena od obeh poljedelskih, na katerih nimajo hleva. Na vseh drugih poljedelskih kmetijah redijo živino vsaj za lastno uporabo. Gre za polkmečko gospodinjstvo, saj sta gospodar in zakonec gospodarja oba zaposlena in se s kmetijstvom kot dopolnilno dejavnostjo, ukvarjata v prostem času. Naslednika že imajo in bo v kratkem prevzel kmetijo, vendar namerava kmetovati v manjšem obsegu.

Poleg te kmetije pa so tudi v Halozah 3 živinorejske ekološke kmetije, ki pridelujejo tudi nekaj poljščin, in sicer koruzo, tritikalo, buče, krompir in krmno peso, pšenico in piro.

7.8.3 Ekološka živinoreja

Ekološka živinoreja temelji na pozornosti in spoštovanju človeka do živali. Odgovornost kmeta je, da pozna potrebe posamezne živalske vrste oziroma svojih živali in jih čim bolje upošteva. Ekološko kmetovanje je za rejo živali razvilo podrobne predpise9:

- Tla v hlevu morajo biti ravna in nedrseča. Vsaj polovica hlevske površine mora biti utrjena. V tistem delu, kjer so na tleh rešetke, ne sme biti ostrih robov ali izbočenih površin, kjer bi se živali lahko poškodovale. Živali morajo imeti na voljo suho in nastlano ležišče. - Zelo je pomembno, da so v hlevu dovolj velike površine oken in vrat, kjer vanj prihaja svež zrak in dnevna svetloba. - Izpust in paša skrbita za klimatske dražljaje, ki ugodno vplivajo na vitalnost in odpornost živali. V izpustu mora biti poskrbljeno tudi za zaščito pred vetrom, soncem (drevesa, nadstreški,...). - Število živali v hlevu in v izpustu mora biti tolikšno, da je živalim zagotovljeno udobje in dobro počutje ter da omogoča za živalsko vrsto značilno obnašanje. - Ker naše domače živali običajno jedo skupaj in istočasno, mora biti za vsako žival na voljo neomejen dostop do krmišča ali napajalnika. - Živali na ekološki kmetiji ne smejo biti privezane, razen v določenih upravičenih primerih. - Posegi, kot so rezanje repov pri govedu, ovcah in prašičih, krajšanje kljunov ali peruti pri perutnini ipd., v ekološkem kmetovanju niso dovoljeni, razen v upravičenih primerih z odobritvijo organizacije za nadzor ekokmetovanja. - Za zdravje živali lahko skrbimo predvsem s pomočjo selekcije odpornejših, robustnejših pasem ter z živalim prilagojeno rejo in krmo. Če se vseeno pojavijo zdravstvene težave, moramo nemudoma ukrepati, da bolezen ozdravimo oz. živalim olajšamo bolečino. Za ta namen ekološki kmetje dajejo prednost postopkom naravnega zdravljenja, še zlasti homeopatiji. Da preprečimo nepotrebno trpljenje živali, so v primerih, ko omenjeni ukrepi ne zadostujejo, na osnovi diagnoze živinozdravnika dovoljena tudi običajna zdravila. Ekološki kmet mora vsa zdravljenja skrbno zapisovati.

Živinorejske ekološke kmetije se ukvarjajo s pridelavo govejega in svinjskega mesa, drobnice, perutnine, kopitarjev in drugih živali. Poleg tega pa po navadi

9 Inštitut za trajnostni razvoj.

prodajajo še mleko (kravje, ovčje, kozje) in mlečne izdelke (siri, jogurti, skute, namazi), med in jajca. Ti izdelki so poleg sveže zelenjave in sadja tudi najbolj iskani na trgu (Preglednica 33).

Preglednica 32: Ekološki proizvodi živalskega izvora v Sloveniji v letih 2013 in 2014.

2014 2013 2014 2013 t indeks Masa očiščenih trupov - SKUPAJ 177,3 200,1 112,9 Govedo 156,5 177,4 113,4 Prašiči 10,6 5 47,2 Ovce 3 1,9 63,3 Koze 1,3 0,1 7,7 Perutnina 11,7 13,6 116,2 Kopitarji 4,7 1,7 36,2 Druge živali 0,2 0,4 200 Prireja mleka - SKUPAJ 5.156,40 5.400,70 104,7 Kravje mleko 4.883,70 5.190,50 106,3 Ovčje mleko 128,3 104,4 81,4 Kozje mleko 144,4 105,8 73,3 Med 45 20,3 45,1 Konzumna jajca (število) 4.137.950 4.641.164 112,2 (Vir: Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano) Na treh od petih anketiranih živinorejskih ekoloških kmetij redijo govedo. Vse tri kmetije ležijo v Halozah. Na eni izmed teh treh kmetij imajo še dva mlada pujska za lastno rabo, na drugi redijo 5 plemenskih svinj in 15 damjakov, na tretji pa imajo zraven goveda še dva konja. Dve živinorejski ekološki kmetiji redita izključno drobnico. Kmetija v Halozah ima zraven ovac še koze, kmetija na Dravskem polju pa konje.

8 ENERGETSKI VNOSI V OKOLJE

Energetski vnosi v okolje so dober pokazatelj, kakšna je dejanska obremenjenost okolja zaradi kmetijstva. Seveda je dejanska onesnaženost okolja odvisna tudi od samočistilne sposobnosti okolja. S pomočjo ankete so bili pridobljeni podatki o vnosu mineralnih gnojil, naravnega gnoja in fitofarmacevtskih sredstev ter o porabi tekočih goriv in energije. Podatki niso povsem zanesljivi, saj so jih anketiranci v veliki večini podajali zgolj po spominu ali pa zgolj približke dejanskih vrednosti. Kljub temu pa so podane vrednosti dobra ocena obremenjevanja okolja in odražajo učinek posledic kmetijske dejavnosti na pokrajino na obravnavanem območju.

8.1 VNOS MINERALNIH GNOJIL

Rastline za svojo rast in razvoj nujno potrebujejo celo vrsto hranil, katere rastlina črpa iz tal preko korenin. Ta hranila so dušik, fosfor, kalij, magnezij, žveplo, železo, bor, cink idr. Rastline sproti izčrpavajo hranila iz zemlje, še posebej fosfor, dušik in kalij. Nekaj hranil pa se izgubi tudi z izpiranjem, zaradi česar so tla osiromašena, zato je potrebno hranila vnašati z gnojenjem. Zaradi gnojenja so tla bolj rodovitna, pridelek pa obilnejši in kakovostnejši. Količina rastlinskih gnojil, ki jih vnesemo z organskim gnojem (hlevski gnoj, gnojevka) ne zadošča za obilen pridelek poljščin (zaradi premalo rastlinskih hranil v gnoju), zato je skoraj nujno gnojiti z mineralnimi gnojili (Petrokemija Kutina, 1988).

Živinoreja je pomembna značilnost slovenskih, polikulturno usmerjenih kmetij. Pričakujemo lahko, da se mineralna gnojila uporabljajo zgolj za dognojevanje, saj le ta predstavljajo predvsem dodatek pri preskrbi rastlin s hranilnimi snovmi. Po podatkih Rejec Brancelj (2001) iz leta 1996 kombinirano gnoji, z organskimi in mineralnimi gnojili, kar 79–94 % anketiranih kmetovalcev (Rejec Brancelj, 2001).

»Mineralna gnojila so vse spojine in snovi ne glede na agregatno stanje, ki vsebujejo rastlinska hranila in se dodajajo tlom ali rastlinam zaradi izboljšanja rasti rastlin, povečanja pridelka, izboljšanja kakovosti pridelka ali rodovitnosti tal in so pridobljena v industrijskem postopku. Mineralno gnojilo je gnojilo, v katerem so navedena hranila v obliki mineralov,

pridobljenih z ekstrakcijo ali s fizikalnimi in/ali kemijskimi industrijskimi postopki. Med mineralna gnojila se lahko uvrščajo kalcijev cianamid, sečnina in njeni kondenzirani in združeni proizvodi, ter gnojila, ki vsebujejo kelatirana ali kompleksirana mikrohranila« (FURS, 2016).

Organsko mineralna gnojila poleg mineralnih komponent vsebujejo tudi organske snovi živalskega ali rastlinskega izvora, pridobljena z ekstrakcijo ali s fizikalnimi oz. kemijskimi industrijskimi postopki. Primarna hranila so glavna hranila in sicer: dušik (N), fosfor (P) in kalij (K). Sekundarna hranila so druga hranila npr. kalcij (Ca), magnezij(Mg), natrij (Na) in žveplo (S). Mikrohranila so bor (B), kobalt (Co), baker (Cu), železo (Fe), mangan (Mn), molibden (Mo) in cink (Zn), ki so pomembni za rast rastlin, v količinah, ki so majhne v primerjavi s količinami primarnih in sekundarnih hranil. Mineralna gnojila glede na vsebnost hranil delimo na enostavna in sestavljena. Enostavna mineralna gnojila vsebujejo le eno izmed primarnih hranil- dušik (N), kalij (K), fosfor (P)- sestavljena mineralna gnojila pa vsebujejo najmanj dve primarni hranili. Kompleksna gnojila so sestavljena gnojila, ki se pridobivajo s kemijsko reakcijo, z raztapljanjem ali v trdnem stanju z granuliranjem, vsebujejo pa najmanj dve primarni hranili z navedeno vsebnostjo. V trdnem stanju vsako zrnce vsebuje vsa hranila v navedeni sestavi. Mešana gnojila se pridobivajo s suhim mešanjem več gnojil, brez kemijske reakcije. Listna gnojila so primerna za uporabo preko listne površine pridelka. Tekoča gnojila so v obliki suspenzije ali raztopine, gnojila v raztopini so tekoča gnojila brez trdnih delcev, gnojila v suspenziji pa so dvofazna gnojila, v katerem so trdni delci ohranjeni v suspenziji. Kompleksirana/kelatirana mikrohranila so kombinacije, v katerih je kovina navzoča v obliki kelatnega produkta ali kompleksiranega produkta in gnojilo z mikrohranili vsebuje eno ali več mikrohranil (FURS, 2016).

Poraba mineralnih gnojil je v Sloveniji med letoma 2004 in 2014 nihala, kot prikazujeta Preglednica 34 in Grafikon 16. Med letoma 2004 in 2006 je bil upad porabe mineralnih gnojil, nato je prišlo do majhnega porasta v letu 2007, po tem letu pa je do leta 2009 poraba strmo upadla. Med letoma 2009 in 2010 je poraba mineralnih gnojil spet precej narasla, trend pa se je nadaljeval še v letu 2011. Nato je bila poraba leta 2012 spet nižja, od leta 2012 do leta 2014 pa je spet narasla.

Preglednica 33: Poraba mineralnih gnojil v kmetijstvu v Sloveniji po letih.

Kmetijska Rastinska zemljišča hranila Gnojila (t) N(t) P2O5(t) K2O(t) v uporabi (ha) (kg/ha) 2004 162680 30264 14640 18573 490520 129,4 2005 149504 29169 13431 16081 508759 115,3 2006 146593 30383 12787 15458 490318 119,6 2007 149587 29613 12745 15264 498466 115,6 2008 135011 25039 11935 14672 492424 104,9 2009 119135 28202 7655 8573 468496 94,8 2010 131855 27486 9901 12307 482677 102,9 2011 131304 27134 9012 11545 458214 104,1 2012 128364 26300 8891 10804 479653 95,9 2013 130347 27263 8900 10840 478888 98,2 2014 136054 28612 9141 10664 482219 100,4 (Vir: SURS)

Največji upad je bil med letoma 2007 in 2009 pri porabi kalija (K2O), saj se je poraba skoraj razpolovila. Tudi pri primerjavi let 2004 in 2014 opazimo, da je poraba leta 2014 skoraj za polovico manjša, kot leta 2004. Poraba fosforja (P2O5) se je v primerjavi med letoma 2004 in 2014 zmanjšala za tretjino, poraba dušika (N) pa le za 5 %.

Poraba mineralnih gnojil na hektar kmetijske zemlje v uporabi se je zmanjšala zaradi zahtev nitratne direktive in načela dobre kmetijske prakse pri gnojenju, h katerim so zavezana kmetijska gospodarstva v zadnjih letih, še posebej pa odkar smo vstopili v EU. Oba dokumenta posvečata večjo pozornost uporabi živinskih gnojil ter upoštevanju rastlinskih hranil v živinskih gnojilih pri načrtovanju gnojenja z mineralnimi gnojili. Kmetijska gospodarstva morajo imeti izdelane gnojilne načrte, v katerih so ovrednotena tudi uporabljena rastlinska hranila iz živinskih gnojil, zato se poraba mineralnih gnojil temu ustrezno zmanjšuje (Sušin, Kmetijski inštitut Slovenije, 2011).

Velikost zemljišč v uporabi je bila največja leta 2005 (508759 ha), najmanjša pa leta 2011 (458214 ha). Do leta 2014 se je velikost zemljišč v uporabi spet povečala na 482219 ha.

Grafikon 15: Poraba mineralnih gnojil v kmetijstvu v Sloveniji po letih.

(Vir: SURS) Poraba rastlinskih hranil na hektarju obdelovalnih površin v uporabi se je v Sloveniji v primerjavi med letoma 2004 in 2014 zmanjšala za 22,4 %, vendar od leta 2012 naprej narašča (Grafikon 17).

Grafikon 16: Poraba dušika, fosforja in kalija skupaj na hektarju obdelovalnih površin v Sloveniji po letih.

(Vir: SURS) Na obravnavanih kmetijah Dravskega polja so največ v uporabi mineralna gnojila KAN, urea in NPK. KAN ali kalcijev amonnitrat se pridobiva iz amonijaka in apnenca ali dolomita ter se uporablja za gnojenje ob setvi ali saditvi in med rastjo. Večinoma je v uporabi KAN (27 %), ki vsebuje 27 % dušika. Urea ali sečnina vsebuje 46 % dušika, kar pomeni zelo koncentrirano dušikovo gnojilo, vendar ima počasnejše delovanje, saj jo morajo mikroorganizmi v tleh najprej predelati v

nitrate. Uporablja se pred setvijo. Gnojila NPK so, zaradi svojih kemijskih lastnosti in razmerja rastlinskih hranil dušika, vodotopnega fosforja in kalija, namenjena za osnovno gnojenje (Petrokemija Kutina, 2016). Na obravnavanih kmetijah je v uporabi NPK 7-20-30, še pogosteje pa NPK 15-15-15, ki ima nižjo koncentracijo hranil in je primeren za najširši spekter uporabe. Zraven teh gnojil se pojavlja na obravnavanih kmetijah še kalijeva sol (KCl), ki se uporablja pri gojenju krompirja, vendar je njena uporaba zelo omejena zaradi prevelike vsebnosti klora, ki močno poslabša kakovost pridelanega krompirja. Pojavi pa se tudi N-Gooo, ki ima podaljšano delovanje dušika na 90 dni.

Povprečna poraba mineralnih gnojil na obravnavanih kmetijah na Dravskem polju (Preglednica 35) je 399,3 kg na hektar. Povprečna poraba je najvišja v Šikolah, kjer znaša kar 535 kg na hektar, najnižja pa v Lancovi vasi, kjer povprečna poraba ne presega 300 kg na hektar.

Preglednica 34: Povprečna poraba mineralnih gnojil na hektar obdelovalnih površin za leto 2014 na Dravskem polju po naseljih.10

Šikole Pongrce Sp. Jablane Dragonja vas Lancova vas Dravsko polje kg/ha kg/ha kg/ha kg/ha kg/ha kg/ha KAN 349,7 273,0 197,2 335,4 134,6 258,0 NPK 15-15-15 109,2 105,8 35,5 55,8 86,3 78,5 NPK 7-20-30 61,4 0,0 88,8 21,8 69,1 48,2 Urea 0,0 11,5 0,0 0,0 8,6 4,0 Ostalo 14,7 38,3 0,0 0,0 0,0 10,6 Skupaj 535,0 428,6 321,5 413,0 298,6 399,3 (Vir: Anketa, 2014) Najpogostejša in najvišja je na obravnavanih kmetijah na Dravskem polju povprečna poraba mineralnega gnojila KAN (27 %), in sicer v povprečju 258 kg na hektar, kar znaša 63 % vseh mineralnih gnojil. Drugo najpogostejše mineralno gnojilo je NPK, katerega poraba znaša v povprečju 33,2 %. Predvsem se uporablja NPK (15-15-15), katerega poraba v povprečju na obravnavanih kmetijah na Dravskem polju znaša 19,7 % ali v povprečju 78,5 kg na hektar. Pogosta pa je tudi uporaba NPK (7-20-30), ki ga v povprečju porabijo 13,5 % ali 48,2 kg na hektar. Znatna je še uporaba Uree, katere poraba znaša v Pongrcah 11,5 kg na hektar in v

10 Izvzete so obravnavane kmetije z ekološko pridelavo, saj ne uporabljajo mineralnih gnojil.

Lancovi vasi 8,6 kg na hektar, na obravnavanih kmetijah v ostalih naseljih Uree v letu 2014 niso uporabljali.

Grafikon 17: Povprečna poraba mineralnih gnojil (v %) na hektar obdelovalnih površin za leto 2014 na Dravskem polju po naseljih.

(Vir: Anketa, 2014) Na obravnavanih kmetijah na območju Haloz je povprečna poraba mineralnih gnojil 209,3 kg na hektar (Preglednica 36), kar je bistveno manj, kot na obravnavanih kmetijah na Dravskem polju, vendar še vedno enkrat več, kot je slovensko povprečje za leto 2014.

Preglednica 35: Povprečna poraba mineralnih gnojil na hektar obdelovalnih površin za leto 2014 v Halozah po naseljih11

Zg. Pristava Breg Stanošina Zg. Gruškovje Haloze kg/ha kg/ha kg/ha kg/ha kg/ha KAN 272,7 385,9 33,8 40,4 128,9 NPK 15-15-15 181,8 195,5 3,8 45,6 78,7 Urea 0,0 0,0 0,0 5,2 1,7 Skupaj 454,5 581,4 37,6 91,2 209,3 (Vir: Anketa, 2014) Med obravnavanimi naselji prihaja v Halozah do velikih razlik. Medtem, ko je poraba mineralnih gnojil v naselju Breg v povprečju kar 581,4 kg na hektar, kar je

11 V Kočicah med obravnavanimi kmetijami ni bilo nobene, ki bi uporabljala mineralna ali katera druga posebna gnojila, zgolj organski gnoj. Izvzete so tudi ekološke kmetije, saj mineralnih gnojil ne uporabljajo.

največ med vsemi obravnavanimi naselji. V naselju Zgornja Pristava je poraba mineralnih gnojil 454,5 kg na hektar, v Zgornjem Gruškovju pa v povprečju 91,2 kg na hektar, kar je pod slovenskim povprečjem. V Stanošini pa znaša poraba mineralnih gnojil zgolj 37,6 kg na hektar.

V Halozah so se na obravnavanih kmetijah v letu 2014 pojavila tri mineralna gnojila, in sicer predvsem KAN 27% in NPK 15-15-15, v Zgornjem Gruškovju pa še Urea. Največja je bila v letu 2014 na obravnavanih kmetijah v Halozah poraba mineralnega gnojila KAN, in sicer 128,9 kg na hektar obdelovalnih površin, kar je polovična vrednost v primerjavi z Dravskim poljem, kjer je znašala poraba 258 kg na hektar.

Grafikon 18: Povprečna poraba mineralnih gnojil (v %) na hektar obdelovalnih površin za leto 2014 v Halozah po naseljih.

(Vir: Anketa, 2014) Poraba mineralnega gnojila NPK 15-15-15 je bila v letu 2014 na obravnavanih kmetijah v Halozah 78,7 kg na hektar, kar je primerljivo s kmetijami iz Dravskega polja, kjer je poraba znašala 78,5 kg na hektar. Pri primerjavi naselij Breg in Stanošina ali Zgornje Gruškovje je lepo razvidno, da je v naselju Breg poraba mineralnega gnojila KAN v povprečju kar 10 krat večja kot v naseljih Stanošina in Zgornje Gruškovje.

Pod rubriko druga posebna gnojila so nekateri kmetje na Dravskem polju navedli še apno, in sicer v Šikolah 7 000 ton na 18 ha površine, kar znaša 388,9 kg na

hektar obdelovalnih površin, in v Pongrcah 10 ton na 18 ha površine, kar znaša 555,6 kg na hektar obdelovalnih površin. V Halozah je bila v naselju Breg poraba apna 2 toni na 5,6 ha površine, kar znaša 357,1 kg na hektar obdelovalnih površin in je primerljivo s porabo v Šikolah. Po podatkih podjetja Agrosaat za sprotno nevtralizacijo v tleh nastajajočih kislin in za nadomestitev izpranega kalcija potrebujemo okrog 500 kg apnenca, če pa gnojimo s kislo delujočimi amonijskimi gnojili pa celo do 1.000 kg apnenca na hektar obdelovalnih površin letno (Agrosaat). To pomeni, da je poraba apnenca na obravnavanjem območju nizka.

»Apnenje tal je prvi ukrep gnojenja kmetijskih zemljišč, če je to zaradi reakcije tal potrebno. Šele ko je pH tal primeren, ostala gnojila optimalno delujejo, poveča se dostopnost hranil za rastline. Reakcijo tal (pH vrednost tal) ugotovimo z analizo tal« (Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana).

Priporočljivo je, da se na obdobje petih let preverja pH vrednosti tal. Apnenje ima poleg vpliva na dostopnost hranil v tleh tudi druge ugodne vplive, ki se odražajo na rodovitnosti tal, vendar pa prevelike količine uporabljenega apna naenkrat delujejo negativno, saj zaradi povečane aktivnosti mikroorganizmov pospešujejo razgradnjo humusa, hkrati pa prevelike količine blokirajo določena hranila v tleh. Priporočljivo je, da se manjše količine apna porazdeli v večletno obdobje. Kolikšni bodo največji enkratni odmerki, je odvisno od gnojila in tal na katerih izvajamo apnenje. Na peščenih tleh so enkratni odmerki manjši, na težkih tleh pa so lahko veliko večji. Največkrat se uporablja mleti apnenec, za katerega je dobro, da je primerne granulacije za trošenje s trosilniki za gnojila (okoli 0,5 mm) in izvira iz mehkih naravnih apnencev, ki jih je v Sloveniji dovolj. Mleti apnenci niso agresivni za mikroorganizme in deževnike, zato jih lahko uporabljamo v večjem časovnem obdobju, hkrati pa je možna uporaba v večjih količinah, saj je sproščanje postopno (večletno). Apnimo v času, ko vegetacija miruje, torej v jesensko-zimskem obdobju. Uporaba apnenih in živinskih gnojil skupaj ni priporočljiva, saj s tem izgubljamo dušik v gnojilu. Najbolj optimalno je, da jeseni apnimo, spomladi pa gnojimo z živinskimi gnojili. Na tak način najbolje izkoristimo dušik, ki je v teh gnojilih (Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana).

8.2 VNOS NARAVNEGA GNOJA

V Sloveniji je največ kmetij usmerjenih v živinorejo. Vsak kmetovalec, ki redi živino, se srečuje s problemom, kako gospodariti z gnojem in gnojevko. Pri kmetijskem obremenjevanju okolja nas predvsem zanima, koliko je gnoja in gnojevke v primerjavi z velikostjo obdelovalnih površin, kjer se uporabljata ter kako se uporabljata. Ob zadostni količini naravnega gnoja in gnojevke se bistveno zmanjša potreba po mineralnih gnojilih. Kot že omenjeno je živinoreja pomembna kmetijska usmeritev v Sloveniji in le ta močno zmanjša uporabo mineralnih gnojil ter hkrati manj onesnažuje okolje (Rejec Brancelj, 2001, str. 43–47).

Po Leskošku (1993) daje 1 GVŽ letno od 8 do 12 ton hlevskega gnoja, 1 m gnoja pa je enak 800 kg gnoja. Organski gnoj je sestavljen iz organskih spojin, rastlinskih in živalskih odpadkov, ostankov in izločkov. Organske snovi morajo razpasti, da jih lahko rastline uporabijo kot hranilo (Leskošek, 1993, str. 51).

Kot prikazuje Preglednica 37, je na obravnavanih kmetijah na Dravskem polju v povprečju največji delež govejega gnoja, na kmetijo v povprečju 99,2 m³, in goveje gnojevke, v povprečju na kmetijo 163,3 m³. Prašičjega gnoja je v povprečju na kmetijo 3,3 m³, prašičje gnojevke pa 78,9 m³. Več je mešanega gnoja, 12,9 m³ na kmetijo. Pojavlja se še ovčja gnojevka, in sicer 1,2 m³ na kmetijo.

Glede na velikost obdelovalnih površin znaša delež goveje gnojevke povprečno kar 7,5 m³/ha, delež govejega gnoja pa 5 m³/ha. Prašičje gnojevke je v povprečju 3,7 m³/ha, delež mešanega gnoja je v povprečju 0,6 m³/ha, prašičjega gnoja in ovčje gnojevke pa le 0,1 m³ na hektar obdelovalnih površin.

Med naselji po količini naravnega gnoja prednjačijo Šikole, kjer vnesejo na kmetijo povprečno kar 266,7 m³ govejega gnoja oziroma 9,8 m³ na hektar obdelovalnih površin. Hkrati pa v Šikolah vnesejo tudi največjo količino goveje gnojevke, in sicer 300 m³ na kmetijo oziroma 11 m³ na hektar obdelovalnih površin. Največ prašičjega gnoja vnašajo v Pongrcah (7,5 m³ na kmetijo oziroma 0,2 m³ na hektar obdelovalnih površin), največ mešanega gnoja pa vnašajo v Spodnjih Jablanah (30 m³ na kmetijo oziroma 2 m³ na hektar obdelovalnih

Preglednica 36: Vnos naravnih gnojil na Dravskem polju po naseljih.12

gnoj (v m³) gnojevka (v m³) goveji prašičji mešani goveja prašičja ovčja na kmetijo 266,7 0,0 0,0 300 100 0,0 Šikole na hektar 9,8 0,0 0,0 11,0 3,7 0,0 na kmetijo 62,5 7,5 25 250 32,5 0,0 Pongrce na hektar 1,9 0,2 0,8 7,7 1,0 0,0 na kmetijo 37,5 0,0 30,0 55,0 22,5 5,5 Sp. Jablane na hektar 2,6 0,0 2,0 3,8 1,5 0,4 na kmetijo 31,3 2,3 3,1 35,0 225,0 0,0 Dragonja vas na hektar 1,7 0,1 0,2 1,9 12,2 0,0 na kmetijo 153,3 6,7 0,0 226,7 0,0 0,0 Lancova vas na hektar 8,9 0,4 0,0 13,1 0,0 0,0 na kmetijo 99,2 3,3 12,9 163,3 78,9 1,2 Dravsko polje na hektar 5,0 0,1 0,6 7,5 3,7 0,1 (Vir: Anketa, 2014) površin). Največji delež prašičjega gnoja na hektar obdelovalnih površin pripada naselju Lancova vas (0,4 m³), kjer je tudi vnos goveje gnojevke visok (226,7 m³ na kmetijo oziroma 13,1 m³ na hektar obdelovalnih površin). Največji vnos prašičje gnojevke na kmetijo je v naselju Dragonja vas (225 m³ na kmetijo oziroma 12,2 m³ na hektar obdelovalnih površin), ovčjo gnojevko pa vnašajo samo v Spodnjih Jablanah, in sicer 5,5 m³ na kmetijo oziroma 0,4 m³ na hektar obdelovalnih površin.

Grafikon 19: Vnos naravnih gnojil na Dravskem polju po naseljih v m3/ha.

(Vir: Anketa, 2014)

12 Izvzeti sta dve anketirani poljedelski kmetiji na Dravskem polju, kjer naravnega gnoja ne uporabljajo, od tega ena ekološka poljedelska kmetija, druga konvencionalna.

Tudi na obravnavanih kmetijah v Halozah (Preglednica 38) je v povprečju največji delež govejega gnoja, na kmetijo v povprečju 90,3 m³ (kar je malo manj kot na Dravskem polju), in goveje gnojevke, v povprečju na kmetijo 146,3 m³ (kar je prav tako manj kot na Dravskem polju). Ovčjega gnoja je v povprečju na kmetijo 1,1 m³, mešanega gnoja pa 12,3 m³ (podobno kot na Dravskem polju). Pojavlja se še mešana gnojevka, in sicer 18 m³ na kmetijo.

Glede na velikost obdelovalnih površin znaša delež goveje gnojevke povprečno kar 11,4 m³ na hektar obdelovalnih površin, kar je več kot na Dravskem polju (7,5 m³ na hektar obdelovalnih površin), delež govejega gnoja pa 7,1 m³ na hektar obdelovalnih površin, kar je tudi več kot na Dravskem polju, kjer znaša 5 m³ na hektar obdelovalnih površin. Mešane gnojevke je v povprečju 1,8 m³ na hektar obdelovalnih površin, delež mešanega gnoja je v povprečju 1,3 m³ na hektar obdelovalnih površin (na Dravskem polju je 0,6 m³ na hektar obdelovalnih površin), ovčjega gnoja pa le 0,1 m³ na hektar obdelovalnih površin.

Preglednica 37: Vnos naravnih gnojil v Halozah po naseljih.

gnoj (v m³) gnojevka (v m³) goveji ovčji mešani goveja mešana na kmetijo 350,0 5,6 0,0 300,0 0,0 Zg. Pristava na hektar 28,2 0,5 0,0 24,2 0,0 na kmetijo 64,6 0,0 0,0 30,0 0,0 Breg na hektar 5,1 0,0 0,0 2,4 0,0 na kmetijo 0,0 0,0 25,0 0,0 56,0 Kočice na hektar 0,0 0,0 2,2 0,0 4,9 na kmetijo 32,0 0,0 7,5 15,0 3,3 Stanošina na hektar 1,5 0,0 0,3 0,7 0,2 na kmetijo 5,0 0,0 28,8 3,8 26,5 Zg. Gruškovje na hektar 0,7 0,0 4,0 0,5 3,7 na kmetijo 90,3 1,1 12,3 69,8 17,2 Haloze na hektar 7,1 0,1 1,3 5,6 1,7 (Vir: Anketa, 2014) Med naselji po količini naravnega gnoja prednjači Zgornja Pristava, kjer vnesejo na kmetijo povprečno kar 350 m³ govejega gnoja (v Šikolah 266,7 m³ govejega gnoja) oziroma 28,2 m³ na hektar obdelovalnih površin, kar je skoraj tri krat več, kot v Šikolah (9,8 m³ na hektar obdelovalnih površin), hkrati pa vnesejo tudi največjo količino goveje gnojevke, in sicer 300 m³ na kmetijo oziroma 24,2 m³ na hektar obdelovalnih površin. Tudi največ ovčjega gnoja vnašajo v Zgornji Pristavi

(5,6 m³ na kmetijo oziroma 0,5 m³ na hektar obdelovalnih površin), največ mešanega gnoja pa vnašajo v Zgornjem Gruškovju (28,8 m³ na kmetijo oziroma 4 m³ na hektar obdelovalnih površin). Znatni delež goveje gnojevke je tudi v naselju Breg (30 m³ na kmetijo oziroma 2,4 m³ na hektar obdelovalnih površin). Največji vnos mešane gnojevke na kmetijo je v naselju Kočice (56 m³ na kmetijo oziroma 4,9 m³ na hektar obdelovalnih površin).

Pri primerjavi Dravskega polja in Haloz ugotovimo, da je vnos naravnega gnoja na kmetijo in na hektar obdelovalnih površin, predvsem pri govejem gnoju in gnojevki, večji v Halozah. Razlog za to je, da so obdelovalne površine manjše, hkrati pa je več živinoreje in manj poljedelstva.

Grafikon 20: Vnos naravnih gnojil v Halozah po naseljih v m3/ha.

(Vir: Anketa, 2014) V prejšnjem poglavju je bilo ugotovljeno, da je vnos mineralnih gnojil večji na Dravskem polju, kar potrjuje dejstvo, da z večjo porabo naravnega gnoja zmanjšamo potrebe po mineralnih gnojilih in tako tudi zmanjšamo onesnaževanje okolja.

8.3 PORABA TEKOČIH GORIV

Dandanes si skorajda ne znamo predstavljati obdelovanja zemlje brez pomoči traktorja in druge mehanizacije. Ta omogoča kmetom obdelovanje večjih površin, kot so jih nekoč oziroma je potrebne manj delovne sile. Uporaba kmetijske

mehanizacije pa je tesno povezana tudi s porabo tekočih goriv, in sicer nafte ter bencina. Dizelsko gorivo oziroma nafta se uporablja za zagon traktorjev in kombajnov, bencin pa se uporablja za manjše stroje, kot so kosilnice, motorne žage, škropilnice in podobno. Količina porabljenega goriva je odvisna predvsem od velikosti obdelovalnih površin, se pa pogosto dogaja, da veliki kmetje, ki imajo v lasti velike stroje, nudijo storitve drugim kmetom (kot je žetev), torej vsega goriva ne porabijo na lastnih obdelovalnih površinah.

Na Dravskem polju znaša povprečna poraba nafte na kmetijo 4556 litrov ali 204,4 litra na hektar obdelovalnih površin. Poraba bencina je v primerjavi s porabo nafte precej manjša, zgolj 147,5 litra na kmetijo oziroma 6,9 litra na hektar obdelovalnih površin.

Med naselji prihaja pri porabi tekočih goriv do precejšnjih razlik, kar je razvidno iz Preglednice 39. Največ nafte na kmetijo porabijo v Pongrcah, kar 7555 litrov ali 220,1 litra na hektar obdelovalnih površin. Najmanjša poraba nafte na kmetijo je v Spodnjih Jablanah (3225 litrov na kmetijo oziroma 220,1 litra na hektar obdelovalnih površin), in sicer kar za dobro polovico manjša kot v Pongrcah, vendar pa pri porabi nafte na hektar obdelovalnih površin razlika ni velika. To pomeni, da so v Pongrcah večje obdelovalne površine, zaradi česar so tudi potrebe po velikih strojih, ki porabijo tekoča goriva, večje.

Preglednica 38: Poraba tekočih goriv na Dravskem polju.

Nafta (v l) Bencin (v l) na kmetijo 5062,5 300,0 Šikole na hektar 222,5 13,2 na kmetijo 7555,0 0,0 Pongrce na hektar 231,6 0,0 na kmetijo 3225,0 0,0 Sp. Jablane na hektar 220,1 0,0 na kmetijo 3387,5 162,5 Dragonja vas na hektar 184,4 8,8 na kmetijo 3550,0 275,0 Lancova vas na hektar 163,4 12,7 na kmetijo 4556,0 147,5 Dravsko polje na hektar 204,4 6,9 (Vir: Anketa, 2014)

Najmanj nafte na hektar obdelovalnih površin porabijo v Lancovi vasi, in sicer zgolj 163,4 litra. Bencina ne uporabljajo v Pongrcah in Spodnjih Jablanah, v Šikolah pa ga porabijo največ, kar 300 litrov na kmetijo oziroma 13,2 litra na hektar obdelovalnih površin.

Grafikon 21: Poraba tekočih goriv na hektar obdelovalnih površin na Dravskem polju.

(Vir: Anketa, 2014) V Halozah je, kot prikazuje Preglednica 40, v primerjavi z Dravskim poljem poraba nafte majhna, saj znaša v povprečju le 2206,7 litra na kmetijo (Dravsko polje 4556 litrov na kmetijo), povprečna poraba na hektar obdelovalnih površin pa je 172,8 litra, kar je skoraj že primerljivo z Dravskim poljem. Poraba bencina je v Halozah znatno večja kot na Dravskem polju, saj znaša kar 198 litrov na kmetijo oziroma 16,8 litra na hektar obdelovalnih površin (Dravsko polje 147,5 litra na kmetijo oziroma 6,9 litra na hektar obdelovalnih površin). Vzrok je ta, da je v Halozah manj velikih traktorjev, hkrati pa več manjših strojev, ki so primernejši za obdelavo strmih pobočij travnikov in pašnikov, ki so v višjih predelih pogostejši od njiv.

Med naselji prihaja do večjih razlik. Največja poraba nafte je v naselju Zgornja Pristava, in sicer 3100 litrov na kmetijo oziroma 250 litrov na hektar obdelovalnih površin. Najmanjša poraba nafte je v Zgornjem Gruškovju, in sicer 1200 litrov na kmetijo ali 124,7 litra na hektar obdelovalnih površin. Ob primerjavi reliefa teh dveh naselij je potrjena zgornja trditev, da je od naklona pobočij odvisna uporaba traktorjev in ostalih strojev.

Največja poraba bencina je na Bregu in v Kočicah, najmanjša pa v Zgornjem Gruškovju, kjer je tudi nasploh najmanjša uporaba tekočih goriv med obravnavanimi naselji, tako na kmetijo kot tudi na hektar obravnavanih površin. V Zgornji Pristavi na obravnavanih kmetijah leta 2014 bencina niso uporabljali.

Preglednica 39: Poraba tekočih goriv v Halozah.

Nafta (v l) Bencin (v l) na kmetijo 3100,0 0,0 Zg. Pristava na hektar 250,0 0,0 na kmetijo 2566,7 433,3 Breg na hektar 202,6 34,2 na kmetijo 1450,0 400,0 Kočice na hektar 126,1 34,8 na kmetijo 2875,0 155,0 Stanošina na hektar 160,8 8,7 na kmetijo 1200,0 62,5 Zg. Gruškovje na hektar 124,7 6,5 na kmetijo 2206,7 198,0 Haloze na hektar 172,8 16,8 (Vir: Anketa, 2014)

Grafikon 22: Poraba tekočih goriv na hektar obdelovalnih površin v Halozah.

(Vir: Anketa, 2014)

8.4 PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE IN NARAVNEGA PLINA

Danes v kmetijstvu predstavlja velik delež pri vnosu energetskih snovi v okolje poraba električne energije. Po energijskem oziroma ekvivalentnem deležu se uvršča takoj za tekočimi gorivi. Električna energija sicer direktno ne obremenjuje okolja, kjer se uporablja, vendar je pri obravnavanju širše ekološke problematike potrebno upoštevati tudi način, na katerega je bila energija pridobljena. Predvsem so problematične termoelektrarne, ki onesnažujejo širše območje okrog elektrarn (Radinja, 1996). Podatki o letni porabi električne energije na obravnavanih kmetijah so bili pretežno pridobljeni s pomočjo mesečnih položnic ali podatkov o mesečni porabi v kWh, nekateri večji porabniki pa so podali še točno porabo za leto 2014. Ponekod v gospodinjstvu uporabljajo naravni plin, na nobeni izmed anketiranih kmetij pa se ne ogrevajo na plin, zato je poraba plina majhna, še posebej v Halozah. Na obravnavanih kmetijah na Dravskem polju (Preglednica 41) je povprečna letna poraba električne energije na kmetijo 13907,9 kWh oziroma 636,2 kWh na hektar obdelovalnih površin. Najvišja letna poraba električne energije je v naselju Šikole, in sicer 20250 kWh na kmetijo oziroma 890,1 kWh na hektar obdelovalnih površin. Najnižja poraba električne energije na kmetijo je v naselju Spodnje Jablane, in sicer 8887 kWh na kmetijo oziroma 591,5 kWh na hektar obdelovalnih površin, najnižja poraba na hektar obdelovalnih površin pa je v naselju Pongrce (naselje z največ hektarji obdelovalnih površin), in sicer le 491 kWh. Letna poraba naravnega plina je na Dravskem polju v povprečju 26,8 kg na kmetijo oziroma 1,3 kg na hektar obdelovalnih površin. Obravnavane kmetije v naseljih Šikole in Spodnje Jablane plina ne uporabljajo, v ostalih naseljih ga uporabljajo samo v gospodinjstvu, in sicer največ v Dragonji vasi, kjer porabijo 75 kg naravnega plina na kmetijo oziroma 4,1 kg na hektar obdelovalnih površin.

Preglednica 40: Poraba električne energije in naravnega plina na Dravskem polju po naseljih.

Električna Naravni energija plin (kWh) (kg) na kmetijo 20250,0 0,0 Šikole na hektar 890,1 0,0 na kmetijo 16020,0 22,5 Pongrce na hektar 491,0 0,7 na kmetijo 8887,0 0,0 Sp. Jablane na hektar 591,5 0,0 na kmetijo 10272,5 75,0 Dragonja vas na hektar 559,0 4,1 na kmetijo 14110,0 36,3 Lancova vas na hektar 649,5 1,7 na kmetijo 13907,9 26,8 Dravsko polje na hektar 636,2 1,3 (Vir: Anketa, 2014)

Grafikon 23: Poraba električne energije in naravnega plina na hektar obdelovalnih površin na Dravskem polju po naseljih.

(Vir: Anketa, 2014) V Halozah (Preglednica 42) je povprečna letna poraba električne energije 7472 kWh na kmetijo oziroma 632,4 kWh na hektar obdelovalnih površin. V primerjavi z Dravskim poljem, je poraba na kmetijo v Halozah za skoraj polovico nižja, razlika na hektar pa je minimalna zaradi manjših obdelovalnih površin. Naravnega plina v Halozah povprečno letno porabijo le 4 kg na kmetijo oziroma 0,3 kg na hektar obdelovalnih površin. Tudi poraba naravnega plina je torej v Halozah nižja, kot na Dravskem polju.

Preglednica 41: Poraba električne energije in naravnega plina v Halozah.

Električna Naravni energija plin (kWh) (kg) na kmetijo 10320,0 0,0 Zg. Pristava na hektar 832,3 0,0 na kmetijo 10760,0 0,0 Breg na hektar 849,5 0,0 na kmetijo 6048,0 0,0 Kočice na hektar 525,9 0,0 na kmetijo 5592,0 0,0 Stanošina na hektar 312,8 0,0 na kmetijo 6174,0 15,0 Zg. Gruškovje na hektar 641,5 1,6 na kmetijo 7472,0 4,0 Haloze na hektar 632,4 0,3 (Vir: Anketa, 2014) Največjo povprečno letno porabo elektrike na kmetijo za 2014 v Halozah beležijo v naselju Breg, in sicer 10760 kWh ali 849,5 kWh na hektar obdelovalnih površin. Na drugem mestu med najvišjimi porabniki je naselje Zgornja Pristava, kjer porabijo letno povprečno 10320 kWh ali 832,3 kWh na hektar obdelovalnih površin. Najmanjša poraba elektrike na letni ravni je v naselju Stanošina, in sicer 5592 kWh na kmetijo ali 312,8 kWh na hektar obdelovalnih površin. Naravni plin uporabljajo le v naselju Zgornje Gruškovje, kjer je letna poraba na kmetijo 15 kg oziroma 1,6 kg na hektar obdelovalnih površin.

Grafikon 24: Poraba električne energije in naravnega plina na hektar obdelovalnih površin v Halozah.

(Vir: Anketa, 2014)

8.5 VNOS FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV

Fitofarmacevtska sredstva so aktivne snovi in pripravki, ki so namenjeni za varstvo rastlin pred škodljivci, vpliv na življenjske procese rastlin, ohranjanje rastlinskih proizvodov in zatiranje nezaželenih rastlin ali delov rastlin. Glede na področja uporabe razdelimo fitofarmacevtska sredstva ali pesticide na več skupin. Najpogosteje uporabljeni so fungicidi za zatiranje glivičnih bolezni, insekticidi za zatiranje škodljivih žuželk in herbicidi za zatiranje plevelov (Varstvo rastlin, 2005).

Količinski deleži posameznih pesticidov, prodanih v letu 2014, so bili taki (Grafikon 26): fungicidov je bilo 71,7 %, herbicidov 23,6 %, insekticidov 3,3 %, drugih pesticidov pa 1,3 %. Delež fungicidov je bil višji, delež insekticidov pa nižji od povprečnih deležev v opazovanem 15-letnem obdobju (2000–2014); ti deleži so taki: za fungicide 67,5 %, za herbicide 23,9 %, za insekticide 6,0 % in za druge pesticide 2,7 % (SURS, 2016).

Iz Grafikona 26 je razvidno, da se je leta 2004 izrazito povečala prodaja fungicidov, vendar je prodaja po letu 2004 spet upadla. Poraba fungicidov je tesno povezana z vremenskimi razmerami, ki so bile leta 2004 bolj primerne za razvoj bolezni zaradi večje vlage (Simončič, Kmetijski inštitut Slovenije, 2009).

Grafikon 25: Prodaja pesticidov v Sloveniji po letih.

(Vir: SURS, 2016) Na obravnavanem območju je vnos fitofarmacevtskih sredstev večji na Dravskem polju, kar je razvidno v Preglednici 43. V povprečju so leta 2014 na kmetijo porabili 30,2 kg pesticidov, na hektar obdelovalnih površin v povprečju 1,6 kg. V

Halozah so leta 2014 porabili manj pesticidov, in sicer 10,4 kg pesticidov na kmetijo oziroma 0,9 kg na hektar obdelovalnih površin.

Preglednica 42: Vnos fitofarmacevtskih sredstev na obravnavanem območju.

Pesticidi (v kg) Pesticidi (v kg) na kmetijo 34,3 na kmetijo 9,0 Šikole na hektar 1,3 Zg. Pristava na hektar 0,7 na kmetijo 33,3 na kmetijo 15,2 Pongrce na hektar 1,0 Breg na hektar 1,2 na kmetijo 37,7 na kmetijo 7,0 Sp. Jablane na hektar 2,2 Kočice na hektar 0,6 na kmetijo 44,5 na kmetijo 4,8 Dragonja vas na hektar 2,4 Stanošina na hektar 0,3 na kmetijo 25,3 na kmetijo 14,8 Lancova vas na hektar 1,0 Zg. Gruškovje na hektar 1,5 na kmetijo 30,2 na kmetijo 10,4 Dravsko polje na hektar 1,6 Haloze na hektar 0,9 (Vir: Anketa, 2014) Po naseljih se vnos fitofarmacevtskih sredstev razlikuje (Grafikon 27). Na Dravskem polju je najvišji vnos pesticidov na hektar obdelovalnih površin v Dragonji vasi (2,4 kg) in Spodnjih Jablanah (2,2 kg), najnižji pa v Lancovi vasi in Pongrcah (1 kg). Vnos pesticidov na kmetijo je najvišji v Dragonji vasi (44,5 kg), najnižji pa prav tako v Lancovi vasi (25,3 kg na kmetijo).

Grafikon 26: Vnos fitofarmacevtskih sredstev na Dravskem polju na hektar obdelovalnih površin po naseljih.

(Vir: Anketa, 2014) V Halozah je najvišji vnos pesticidov na hektar obdelovalnih površin v Zgornjem Gruškovju (1,5 kg), najnižji pa v Stanošini (0,3 kg), saj se v Zgornjem Gruškovju

na obravnavanih kmetijah ukvarjajo tudi z vinogradništvom, kjer je poraba pesticidov večja, v Stanošini pa ne. Vnos pesticidov na kmetijo je najvišji v naselju Breg (15,2 kg), kjer je na eni izmed kmetij majhen sadovnjak, najmanjši pa v Stanošini (4,8 kg na kmetijo), kjer se ukvarjajo predvsem z živinorejo.

Grafikon 27: Vnos fitofarmacevtskih sredstev v Halozah na hektar obdelovalnih površin po naseljih.

(Vir: Anketa, 2014) Vnos pesticidov je višji na Dravskem polju, saj je tam več poljedelskih kmetij. V Halozah je vnos fitofarmacevtskih sredstev večji, kjer so vinogradi in sadovnjaki.

8.6 ENERGETSKA INTENZIVNOST KMETIJSTVA

Pri energetski intenzivnosti kmetijstva ugotavljamo potencialno obremenjevanje okolja, ne pa tudi dejanskega, ki ni odvisno le od energijskih vnosov, temveč tudi od samočistilne sposobnosti samega okolja (Radinja, 1996). Da dobimo strukturo in deleže posameznih energijskih vnosov na obravnavanem območju, je potrebno vse energijske vnose najprej pretvoriti na skupni imenovalec GJ. Upoštevamo le neposredne vnose, ne pa tudi posrednih kot so stroji, naložbe in vložena delovna moč. Energetski ekvivalenti so bili povzeti po Lampičevi (2002) preglednici (Preglednica 44), ki prikazuje potrebno količino energije za proizvodnjo kmetijskih sredstev (Rejec Brancelj, 2001, str. 24). Dobljene vrednosti je bilo nato

potrebno deliti s skupno površino kmetijskih zemljišč in izračunati še deleže za posamezno kmetijo.

Preglednica 43: Energetski ekvivalenti posameznih členov energetske sestave.

Materija Enota Energetski ekvivalent v MJ NPK (15 % N, 15 % P2O5, 15 % K2O) 1 kg 14,1 NPK (8 % N, 24 % P2O5, 24 % K2O) 1 kg 11 NPK (7 % N, 20 % P2O5, 30 % K2O) 1 kg 10,4 Kalij 1 kg 9,6 Dušik (N) 1 kg 67 Fosfor (P) 1 kg 14 KAN (28 % N, 20 % CaCO3) 1 kg 20,7 Urea (46 % N) 1 kg 30,8 Sredstva za zaščito rastlin 1 kg 110 Naravni mešani gnoj 1 m3 336,5 Prašičja gnojevka 1 m3 458 Prašičja gnojnica 1 m3 210 Goveja gnojevka 1 m3 344 Goveja gnojnica 1 m3 183 Elektrika 1 kwh 14 Dizelsko gorivo (nafta) 1 l 46 Bencin 1 l 42,1 Kurilno olje 1 l 45,8 Naravni gnoj – prašičji 1 kg 0,45 Naravni gnoj – goveji 1 kg 0,38 Naravni gnoj – perutninski 1 kg 1,9 Naravni gnoj – ovčji 1 kg 0,15 Naravni gnoj – konjski 1 kg 0,53 (Vir: Lampič, 2002)

Slesser (1975) navaja energetske značilnosti posameznih kmetijskih sistemov po svetu (Preglednica 45). Njegove raziskave v Zahodni Evropi in Ameriki so pokazale, da pri kmetijstvu, kjer energetski vnosi presegajo 15 GJ na hektar obdelovalnih površin, prihaja do preobremenjevanja okolja (Slesser, 1975).

Preglednica 44: Energetski vnosi posameznih kmetijskih sistemov.

Vnos energije Vrste kmetijstva (GJ/ha) Andsko kmetijstvo 0,2 Hribovska ovčereja (Škotska) 0,6 "Mejno" kmetijstvo 4,0 Pašna govedoreja (Nova Zelandija) 5,0 Mešano kmetijstvo v državah v razvoju 12 – 15,0 Intenzivno poljedelstvo 15 – 20,0 Krmna živinoreja 40,0 Predelava alg 1600,0 (Vir: Slesser, 1975) Radinja (1997) za Slovenijo navaja prirejene energijske razpone (Preglednica 46) in pojasnjuje, da je Slesserjeva metoda morda ustrezna za bolj enolične naravnogeografske razmere, kar pa za Slovenijo, ki je pokrajinsko pestra, ne drži.

Preglednica 45: Tipi kmetij glede na porabljeno količino energije na hektar.

Tip kmetije GJ/ha

Primitivne, do 2 ekstenzivne Marginalne 2 do 5 Sodobne 5 do 20 Intenzivne 20 do 40 Izredno intenzivne nad 40 (Vir: Radinja, 1997, po Slesserju) Zato je omenjeni prag še dopustnega obremenjevanja agrarnega okolja za slovenske razmere le orientacijski in ga je za posamezne pokrajine mogoče potrditi šele s primerjavo njihove stvarne onesnaženosti (kot na primer onesnaženost voda). Za slovenske razmere, kjer so pokrajinske strukture tako pestre, so zato priredili Slesserjevo metodo, kar prikazuje Preglednica 47 (Rejec Brancelj, 1999). Ti razponi so tudi izhodišče za to diplomsko delo.

Preglednica 46: Tipi kmetij v Sloveniji glede na energetski vnos v GJ/ha/leto.

tip kmetije GJ/ha tradicionalna 1–10 podpovprečno intenzivna 11–20 povprečno intenzivna 21–30 nadpovprečno intenzivna 31–50

izredno intenzivna nad 51 (Vir: Rejec Brancelj, 1999) Za najpomembnejše onesnaževalce okolja že dlje časa veljajo dušikove spojine, ki so v pokrajini prisotne zaradi fekalnih voda, pa tudi zaradi kmetijskega onesnaževanja z nitrati (živinoreja in mineralna gnojila). Predvsem so zaradi tega ogrožene naše aluvialne ravnine s podtalnico (Rejec Brancelj, 2001, 24-25). Med takšne ravnine spada tudi Dravsko polje, katerega južni del je poleg dela Haloz obravnavan v tej diplomski nalogi.

Po slovenski tipizaciji je bila med anketiranimi na Dravskem polju le ena kmetija, ki po svoji energetski intenzivnosti spada med tradicionalne in je usmerjena v ekološko poljedelstvo, in ena, ki spada med izredno intenzivne. Večina obravnavanih kmetij spada med povprečno in nadpovprečno intenzivne, dve kmetiji pa spadata med podpovprečno intenzivne (Preglednica 48).

Preglednica 47: Število kmetij posameznega tipa na Dravskem polju.

tip kmetije GJ/ha število kmetij tradicionalna 1–10 1 podpovprečno intenzivna 11–20 2 povprečno intenzivna 21–30 8 nadpovprečno intenzivna 31–50 8 izredno intenzivna nad 51 1 (Vir: Anketa, 2014) V Halozah je bila med anketiranimi le ena kmetija, ki po svoji energetski intenzivnosti spada med tradicionalne in ni ekološka kmetija, dve kmetiji pa spadata med izredno intenzivne. Največ obravnavanih kmetij v Halozah spada med podpovprečno intenzivne (7), štiri kmetije spadajo med povprečno intenzivne, ena pa je nadpovprečno intenzivna (Preglednica 49).

100

Preglednica 48: Število kmetij posameznega tipa v Halozah.

tip kmetije GJ/ha število kmetij tradicionalna 1–10 1 podpovprečno intenzivna 11–20 7 povprečno intenzivna 21–30 4 nadpovprečno intenzivna 31–50 1 izredno intenzivna nad 51 2 (Vir: Anketa, 2014) Med anketiranimi ekološkimi kmetijami je glede na tip le ena tradicionalna, tri so podpovprečno intenzivne, dve pa povprečno intenzivni (Preglednica 50). Nadpovprečno intenzivnih in izredno intenzivnih ekoloških kmetij ni, saj zaradi prekomernega obremenjevanja okolja ne bi bile ekološke.

Preglednica 49: Število ekoloških kmetij posameznega tipa.

tip kmetije GJ/ha število kmetij tradicionalna 1–10 1 podpovprečno intenzivna 11–20 3 povprečno intenzivna 21–30 2 nadpovprečno intenzivna 31–50 0

izredno intenzivna nad 51 0 (Vir: Anketa, 2014)

8.6.1 Energetska intenzivnost na Dravskem polju

Skupne vrednosti pretvorjenih posameznih energijskih vnosov in vsote posameznih skupin po naseljih na Dravskem polju ter vrednosti na hektar obdelovalnih površin, so prikazane v Preglednici 51. Rezultati analize kažejo, da je povprečna vrednost energijskih vnosov na Dravskem polju 31,5 GJ na hektar obdelovalnih površin, kar po Slesserju pomeni krmno živinorejo, za slovenske razmere pa so to nadpovprečno intenzivne kmetije. Povprečje po naseljih je med 26,3 GJ (Spodnje Jablane) in 41,9 GJ (Šikole) energetskih vnosov na hektar obdelovalnih površin, kar pomeni, da kmetije v vseh naseljih v povprečju spadajo v povprečno in nadpovprečno intenzivni tip. V kolikor pa za izračun ne bi upoštevali električne energije, bi bilo, kot je razvidno iz Grafikona 29, povprečje na Dravskem polju 22,6 GJ na hektar obdelovalnih površin. Pomeni, da bi v povprečju kmetije naselij na Dravskem polju spadale med povprečno intenzivne.

101

Preglednica 50: Struktura energetskih vnosov na obravnavanih kmetijah Dravskega polja.

0,2

8,9

0,1

9,6

0,3

9,3

5,0

0,0

1,0

2,4

0,2

0,0

1,4

7,8

0,5

0,1

1,5

5,5

31,5

22,6

GJ/ha

2,9

1,1

4,0

7,5

15,3

24,8

72,3

15,7

69,3

13,9

778,8

852,9

828,1

439,4

226,2

120,2

727,4

138,1

498,6

Dravskopolje

2816,8

2037,9

0,1

9,1

0,1

8,0

0,5

7,5

4,6

0,0

2,7

0,0

0,1

1,8

5,2

0,0

0,3

0,0

2,2

2,8

27,1

18,0

GJ/ha

8,4

3,5

0,0

6,7

0,0

46,3

23,2

790,1

699,5

653,2

395,4

233,9

154,8

455,7

190,4

242,1

Lancova vas Lancova

2352,6

1562,5

0,3

7,8

0,2

8,9

0,4

8,5

5,4

0,0

4,1

0,7

0,1

0,0

0,6

8,0

0,0

0,2

0,8

6,9

30,6

22,7

GJ/ha

0,0

4,2

3,0

0,0

19,6

11,2

27,4

48,2

42,1

16,6

57,9

Dragonja vas Dragonja

575,3

606,8

579,4

400,4

302,9

584,8

510,3

2198,1

1622,8

0,2

8,3

0,0

9,8

0,0

9,8

3,4

0,1

0,5

1,3

0,7

0,0

0,8

4,6

0,0

0,3

0,9

3,4

26,3

18,0

GJ/ha

0,0

5,7

0,0

Sp. Jablane Sp.

12,4

31,0

75,7

40,4

50,5

20,8

51,4

497,7

587,2

203,3

279,2

207,0

1579,8

1082,1

0,2

6,9

0,0

4,0

0,0

0,2

2,8

0,3

0,1

0,6

2,6

0,4

0,0

1,5

5,6

31,7

24,9

10,7

10,1

GJ/ha

Pongrce

0,0

24,7

27,5

33,7

10,1

84,2

46,2

897,1

515,7

360,2

335,0

194,6

736,8

4140,2

3243,1

1390,1

1312,6

0,1

0,0

0,6

7,5

0,0

4,5

0,0

3,0

0,1

0,0

2,2

8,8

41,9

29,4

12,5

10,8

10,2

11,0

GJ/ha

Šikole

0,0

11,4

50,5

11,5

981,0

930,5

682,1

412,8

269,3

196,1

797,0

3813,1

2679,1

1134,0

1004,6

KAN

Urea

Nafta

Ostalo

Skupaj

Bencin

Skupaj

Govejignoj

Mešani gnoj Mešani

Prašičji gnoj Prašičji

NPK7-20-30

NPK15-15-15

Ovčjagnojevka

Govejagnojevka

Prašičja gnojevka Prašičja

Skupaj

Naravni plin Naravni

Zaščitna sredstva Zaščitna

Električna energija Električna

Brez električne energije električne Brez

Tekočagoriva Organska gnojila Organska Mineralna gnojila Mineralna (Vir: Anketa, 2014)

102

Brez upoštevanja energetskega vnosa z uporabo električne energije bi kmetije dveh naselij, to sta naselji Spodnje Jablane (18 GJ/ha) in Lancova vas (18 GJ/ha), spadale med podpovprečno intenzivne, kmetije ostalih treh naselij pa med povprečno intenzivne.

Grafikon 28: Povprečni energetski vnosi na hektar obdelovalnih površin po naseljih z upoštevanjem deleža vnosa z električno energijo in brez na Dravskem polju.

(Vir: Anketa, 2014) Med mineralnimi gnojili je na Dravskem polju največji energetski vnos s porabo gnojila KAN, ki v Šikolah znaša kar 797 GJ oziroma 8,8 GJ/ha. Tudi vnos s porabo mineralnega gnojila NPK je največja v Šikolah, znaša pa 196,1 GJ oziroma 2,2 GJ/ha. Največji skupni vnos s porabo mineralnih gnojil za leto 2014 je v Pongrcah in znaša 1312,6 GJ oziroma 10,1 GJ/ha. Povprečni energetski vnos s porabo na hektar obdelovalnih površin je večji v Šikolah, kjer znaša 11,0 GJ/ha. Najmanjši vnos s porabo mineralnih gnojil je v Spodnjih Jablanah, in sicer 279,2 GJ oziroma 4,6 GJ/ha.

Tudi največji energetski vnos s porabo govejega gnoja (269,3 GJ oziroma 3 GJ/ha) in goveje gnojevke (412,8 GJ/ha oziroma 4,5 GJ/ha) je v naselju Šikole, kar pomeni, da v Šikolah predstavljajo mineralna in organska gnojila skupaj skoraj polovico vseh energetskih vnosov, ki znašajo 3813,1 GJ oziroma 41,9 GJ/ha. Najmanjši vnos s porabo organskega gnoja je tudi v Spodnjih Jablanah (203,3 GJ oziroma 3,4 GJ/ha).

V Pongrcah je največji energetski vnos s porabo tekočih goriv, kar 1390 GJ oziroma 10,7 GJ/ha. Tudi najmanjši vnos s porabo tekočih goriv je v Spodnjih

103

Jablanah (587,2 GJ oziroma 9,8 GJ/ha), najmanjši vnos s porabo na hektar obdelovalnih površin pa je v Lancovi vasi, in sicer 8 GJ/ha.

Največji vnos s porabo električne energije je v Šikolah (1134 GJ oziroma 12,5 GJ/ha), najnižji pa prav tako v Spodnjih Jablanah (497,7 GJ oziroma 8,3 GJ/ ha). Najmanjši vnos s porabo na hektar obdelovalnih površin je v Dragonji vasi (7,8 GJ/ha).

Največji energetski vnos s porabo zaščitnih sredstev je v Pongrcah, kar 24,9 GJ oziroma 0,2 GJ/ha, največji vnos s porabo na hektar obdelovalnih površin pa je v Dragonji vasi (0,3 GJ/ha). Najmanjši vnos s porabo zaščitnih sredstev je v Lancovi vasi, le 8,4 GJ oziroma 0,1 GJ/ha.

Iz zgornjih podatkov je razvidno, da je energetska intenzivnost v obravnavanih naseljih Dravskega polja največja v Šikolah, najmanjša pa v Spodnjih Jablanah.

8.6.2 Energetska intenzivnost v Halozah

Povprečna vrednost energijskih vnosov v Halozah, prikazana v Preglednici 52, je 27,9 GJ na hektar obdelovalnih površin, kar za slovenske razmere pomeni povprečno intenzivne kmetije, hkrati pa je povprečje nižje kot na Dravskem polju. Povprečje po naseljih je tukaj precej bolj raznoliko kot na Dravskem polju, saj spadajo kmetije naselij Zgornja Pristava (48,9 GJ/ha) in Breg (41,3 GJ/ha) povprečno med nadpovprečno intenzivne. Kmetije v naseljih Kočice (16,4 GJ/ha), Zgornje Gruškovje (19,1 GJ/ha) in Stanošina (13,7 GJ/ha) pa spadajo med podpovprečno intenzivne. V kolikor pa za izračun ne bi upoštevali električne energije, kot prikazuje Grafikon 30, bi bilo povprečje v Halozah 19 GJ/ha, kar pomeni, da bi v povprečju kmetije naselij v Halozah spadale med podpovprečno intenzivne. Iz Grafikona 30 je razvidno, da bi brez upoštevanja energetskega vnosa z uporabo električne energije kmetije treh naselij, to so Kočice (9 GJ/ha), Zgornje Gruškovje (10,1 %) in Stanošina (9,3 GJ/ha), spadale med tradicionalne, kmetije v naselju Zgornja Pristava (37,1 GJ/ha) bi spadale med nadpovprečno intenzivne in kmetije v naselju Breg (29,4 GJ/ha) bi spadale med povprečno intenzivne.

104

Preglednica 51: Struktura energetskih vnosov na obravnavanih kmetijah v Halozah.

0,1

8,9

0,0

8,5

0,7

7,8

6,8

0,4

3,5

0,4

2,4

3,6

0,0

1,0

2,5

27,9

19,0

GJ/ha

Haloze

3,4

0,5

1,2

26,0

13,3

13,9

70,1

33,6

84,7

972,8

658,9

313,8

321,8

295,8

213,7

116,4

119,5

0,2

9,0

0,1

6,0

0,3

5,7

2,3

0,9

0,1

1,0

0,2

1,6

0,2

0,6

0,8

19,1

10,1

GJ/ha

6,5

2,7

5,2

6,7

6,2

10,5

87,1

36,5

38,7

63,0

24,7

32,1

736,3

390,6

345,7

231,3

220,8

Zg. Gruškovje Zg.

9,3

0,0

4,4

0,0

7,4

0,4

7,0

1,6

0,0

0,9

0,1

0,6

0,3

0,0

0,3

13,7

GJ/ha

Stanošina

2,1

0,0

1,4

28,0

63,8

10,1

43,0

20,0

18,6

979,9

666,8

313,1

527,8

499,8

116,9

9,0

0,1

7,4

0,0

6,9

1,5

5,4

2,0

1,3

0,0

0,7

0,0

16,4

GJ/ha

Kočice

1,5

0,0

35,5

46,7

29,9

16,8

376,8

207,4

169,4

159,2

123,7

0,1

0,0

1,5

9,2

9,8

0,0

8,1

0,0

1,7

8,8

0,0

2,3

6,5

41,3

29,4

11,9

10,7

GJ/ha

Breg

5,1

0,0

55,8

65,2

85,7

452,0

406,1

350,3

371,8

306,6

334,1

248,4

1569,1

1117,1

0,1

0,0

8,4

0,2

9,6

7,3

0,0

2,3

5,0

48,9

37,1

11,7

11,6

18,1

GJ/ha

2,0

0,0

3,8

0,0

56,4

Zg. Pristava Zg.

912,8

289,0

284,4

445,8

206,4

235,6

180,6

124,2

1201,8

KAN

Urea

Nafta

Skupaj

Bencin

Skupaj

Govejignoj

Mešani gnoj Mešani

NPK15-15-15

Govejagnojevka

Mešana gnojevka Mešana

Skupaj

Naravni plin Naravni

Zaščitna sredstva Zaščitna

Električna energija Električna

Brez električne energije električne Brez

Tekočagoriva Organska gnojila Organska Mineralna gnojila Mineralna (Vir: Anketa, 2014)

105

Grafikon 29: Povprečni energetski vnosi na hektar obdelovalnih površin po naseljih z upoštevanjem deleža vnosa z električno energijo in brez v Halozah.

(Vir: Anketa, 2014) Tudi v Halozah je najpogosteje uporabljeno mineralno gnojilo KAN, ki ga največ porabijo v naselju Breg, in sicer je njegov energetski vnos 248,4 GJ oziroma 6,5 GJ/ha, kar je precej manj kot v Šikolah (8,8 GJ/ha). Pogosto se uporablja še NPK, ki ga tudi največ porabijo v naselju Breg (85,7 GJ oziroma 2,3 GJ/ha), celo več kot v Šikolah (2,2 GJ/ha). Tudi skupna poraba mineralnih gnojil je največja v naselju Breg, kjer znaša energetski vnos 8,8 GJ/ha, kar pa je manj kot na Dravskem polju (Šikole; 11 GJ/ha). Najmanjši vnos s porabo mineralnih gnojil je v naselju Stanošina, v povprečju le 0,3 GJ/ha, v Kočicah pa na obravnavanih kmetijah mineralnih gnojil sploh ne uporabljajo.

Med organskimi gnojili je tudi v Halozah največji delež govejega gnoja (Zgornja Pristava; 235,6 GJ oziroma 9,6 GJ/ha) in goveje gnojevke (Breg; 306,6 GJ oziroma 8,1 GJ/ha). Največji skupni energetski vnos z organskimi gnojili je v Zgornji Pristavi, saj znaša kar 18,1 GJ/ha, kar je več kot povprečje vseh ostalih naselij skupaj, razlog pa je izredna majhnost živinorejskih kmetij, na katerih prevladujejo majhni travniki in pašniki. Na Dravskem polju je, za primerjavo, največji vnos z organskim gnojem v Šikolah, vendar znaša le 7,5 GJ/ha. Najmanjši energetski vnos z organskim gnojem v Halozah je v naselju Stanošina, le 1,6 GJ/ha, na živinorejskih kmetijah s prostranimi pašniki in travniki.

106

Največji energetski vnos s porabo tekočih goriv je v naselju Stanošina in znaša 527,8 GJ oziroma 7,4 GJ/ha, najmanjši vnos pa je v naselju Kočice, le 159,2 GJ oziroma 6,9 GJ/ha. V primerjavi z Dravskim poljem (Šikole 10,8 GJ/ha) je vnos s porabo tekočih goriv v Halozah majhen.

Energetski vnos s porabo električne energije je v Halozah najvišji v naselju Breg (452 GJ oziroma 11,9 GJ/ha), najmanjši vnos pa v naselju Kočice (169,4 GJ oziroma 7,4 GJ/ha). Najmanjši vnos na hektar obdelovalnih površin je v naselju Stanošina (4,4 GJ/ha). V primerjavi z Dravskim poljem, kjer je v Šikolah (12,5 GJ/ha) vnos na hektar največji in v Pongrcah (7,8 GJ/ha) najmanjši, je v Halozah energetski vnos s porabo električne energije manjši, saj je zaradi velikih pašnikov živinoreja bolj ekstenzivna, vinogradniki niso veliki porabniki električne energije, poljedelskih kmetij pa ni, vendar razlike niso tako velike.

Pri porabi zaščitnih sredstev je v Halozah največji energetski vnos v naselju Zgornje Gruškovje (6,5 GJ oziroma 0,2 GJ/ha), kjer se že pojavljajo vinogradi, najnižji pa v naselju Kočice (1,5 GJ oziroma 0,1 GJ/ha), kjer so bile obravnavane le živinorejske kmetije. V primerjavi z Dravskim poljem (v povprečju 0,2 GJ/ha) je v Halozah (v povprečju 0,1 GJ/ha) energetski vnos s porabo zaščitnih sredstev manjši.

Iz zgornjih podatkov je razvidno, da je energetska intenzivnost na obravnavanih kmetijah v Halozah največja v Zgornji Pristavi, najmanjša pa v Stanošini.

8.6.3 Energetska intenzivnost na ekoloških kmetijah

Za ekološko kmetovanje velja, da mora biti obremenjevanje okolja čim manjše, kar pa omogoča že dejstvo, da so prepovedana mineralna gnojila in fitofarmacevtska sredstva. Energetski vnosi na obravnavanih ekoloških kmetijah, kot kaže Preglednica 53, v povprečju znašajo 213 GJ oziroma 19,3 GJ/ha, kar jih v povprečju umešča med podpovprečno intenzivne kmetije. Največji energetski vnos na hektar obdelovalnih površin ima ekološka kmetija v Zgornji Pristavi. Razlog za to je predvsem zelo malo obdelovalnih površin (2,6 ha). Najmanjši energetski vnos na hektar obdelovalnih površin je v Šikolah (9,6 GJ/ha), kjer je

107

tudi edina kmetija, ki po tipu spada med tradicionalne. Najvišji energetski vnos na kmetijo je v Stanošini (535,3 GJ), najmanjši pa v Zgornji Pristavi (79,4 GJ).

Preglednica 52: Energetski vnosi na obravnavanih ekoloških kmetijah.

GJ GJ/ha Šikole 91,2 9,6 Sp. Jablane 189 23,6 Zg. Pristava 79,4 30,5 Breg 135,2 19,6 Kočice 247,7 20,6 Stanošina 535,3 12 Ekološke kmetije 213,0 19,3 (Vir: Anketa, 2014) Brez upoštevanja energetskega vnosa z električno energijo bi bili podatki v Preglednici 53 precej drugačni, kar prikazuje Grafikon 31. Še posebej je razlika opazna pri naseljih Zgornja Pristava in Šikole, kjer bi bili energetski vnosi brez upoštevanja električne energije minimalni.

Grafikon 30: Povprečni energetski vnosi na hektar obdelovalnih površin z upoštevanjem deleža vnosa z električno energijo in brez na ekoloških kmetijah.

(Vir: Anketa, 2014) Največji energetski vnos na hektar obdelovalnih površin z organskimi gnojili je na ekološki kmetiji v naselju Spodnje Jablane (5,8 GJ/ha), najmanjši pa v naselju Zgornja Pristava (1,5 GJ/ha). Na ekološki kmetiji v Šikolah organskega gnoja ne uporabljajo, saj gnojijo izključno z rastlinami. V primerjavi s konvencionalnimi

108

kmetijami, je energetski vnos s porabo organskega gnoja na ekoloških kmetijah zelo majhen.

Energetski vnos s porabo tekočih goriv je med ekološkimi kmetijami na hektar obdelovalnih površin največji v Kočicah (10,7 GJ/ha), najmanjši pa v Šikolah (1,1 GJ/ha). V primerjavi s konvencionalnimi kmetijami razlike niti niso tako velike.

Med obravnavanimi ekološkimi kmetijami ima največji energetski vnos s porabo električne energije Zgornja Pristava (25,8 GJ/ha), najmanjši vnos pa ekološka kmetija v Stanošini (3,1 GJ/ha). V primerjavi s konvencionalnimi kmetijami razlike niso velike, nekatere ekološke kmetije so namreč celo večji porabniki električne energije kot konvencionalne kmetije. Ker električna energija neposredno ne obremenjuje okolja, ta podatek ni sporen.

Preglednica 53: Struktura energetskih vnosov na obravnavanih ekoloških kmetijah.

Šikole Sp. Jablane Zg. Pristava Breg Kočice Stanošina GJ/ha GJ/ha GJ/ha GJ/ha GJ/ha GJ/ha Organska gnojila 0,0 5,8 1,5 2,7 3,0 1,2 Tekoča goriva 1,1 8,4 3,2 8,1 10,7 7,6 Električna energija 8,5 9,5 25,8 8,8 7,0 3,1 Brez električne energije 1,1 14,2 4,7 10,8 13,7 8,8

Skupaj 9,6 23,6 30,5 19,6 20,7 11,9 (Vir: Anketa, 2014) Iz zgornjih podatkov je razvidno, da ekološke kmetije res manj obremenjujejo okolje. Najmanj energetskih vnosov ima ekološka poljedelska kmetija v Šikolah, največ pa ekološka živinorejska kmetija v Zgornji Pristavi.

8.6.4 Energetska intenzivnost glede na velikost kmetije

Razvrstitev kmetij glede na njihovo velikost je bila prikazana v Preglednici 8. Struktura energetskih vnosov glede na velikost kmetije je razvidna iz Preglednice 55. Največji energetski vnos imajo kmetije velike 20–30 hektarjev (35,8 GJ/ha) in 30–40 hektarjev (34,3 GJ/ha), najmanjši energetski vnos pa imajo kmetije velike do 10 hektarjev in nad 40 hektarjev (24,8 GJ/ha). V kolikor med energetske vnose ne bi prištevali električne energije, bi bilo energijski vnosi sicer manjši, vendar v enakem sorazmerju, kar prikazuje Grafikon 32.

109

Preglednica 54: Struktura energetskih vnosov glede na velikost kmetij.

0,1

5,2

0,0

9,3

0,1

9,1

3,8

0,0

1,7

1,9

0,0

0,3

6,4

0,0

0,3

0,0

1,0

5,2

24,8

19,7

GJ/ha

nad 40 ha 40 nad

0,3

0,0

17,6

22,9

50,5

46,2

866,9

646,7

282,3

313,9

169,2

869,4

4173,9

3307,0

1557,6

1534,7

1084,8

0,1

0,0

9,1

0,0

9,1

5,0

0,0

4,6

0,0

0,4

8,3

0,1

0,0

2,4

5,8

34,3

22,6

11,8

GJ/ha

30–40 ha 30–40

0,0

13,6

42,1

11,5

943,0

523,7

481,6

865,6

253,8

600,3

3572,3

2345,9

1226,4

0,2

9,3

0,0

0,8

6,3

0,0

0,3

2,8

0,1

0,0

3,0

8,5

2,1

0,0

0,1

1,3

5,0

35,8

26,5

11,6

10,9

GJ/ha

20–30 ha 20–30

0,3

0,0

24,9

51,6

20,2

20,8

122,1

451,1

478,0

335,0

202,3

794,9

5718,3

4240,0

1478,3

1860,9

1738,8

1000,9

1353,0

0,2

8,9

0,1

8,3

0,9

7,4

5,0

0,6

0,2

1,3

0,4

0,2

2,3

5,4

0,0

0,1

1,1

4,1

27,9

19,0

GJ/ha

10–20 ha 10–20

7,8

0,0

4,6

28,5

72,1

27,5

50,5

19,8

16,6

109,0

911,0

614,3

161,7

282,7

662,1

141,1

499,8

3427,6

2332,7

1094,9

1020,0

0,1

9,6

0,1

5,9

0,0

5,9

5,8

0,0

3,7

0,9

0,0

1,2

3,3

0,0

0,3

0,0

1,1

1,8

24,8

15,2

GJ/ha

do 10 ha 10 do

9,1

9,0

0,0

77,0

98,1

24,8

92,2

796,9

491,9

479,6

304,5

269,1

152,1

2055,6

1258,7

KAN

Urea

Nafta

Ostalo

Skupaj

Bencin

Skupaj

Govejignoj

Mešani gnoj Mešani

Prašičji gnoj Prašičji

NPK7-20-30

NPK15-15-15

Govejagnojevka

Mešana gnojevka Mešana

Prašičja gnojevka Prašičja

Skupaj

Naravni plin Naravni

Zaščitna sredstva Zaščitna

Električna energija Električna

Brez električne energije električne Brez

Tekočagoriva Organska gnojila Organska Mineralna gnojila Mineralna (Vir: Anketa, 2014)

110

Grafikon 31: Povprečni energetski vnosi na hektar obdelovalnih površin z upoštevanjem deleža vnosa z električno energijo in brez glede na velikost kmetije.

(Vir: Anketa, 2014) Največji energetski vnos na hektar obdelovalnih površin s porabo mineralnih gnojil imajo kmetije velike 30–40 hektarjev, kar 8,5 GJ/ha, najmanjši vnos pa imajo kmetije velike do 10 ha, le 3,3 GJ/ha.

Energetski vnos s porabo organskega gnoja na hektar obdelovalnih površin je največji na kmetijah velikih 20–30 ha, in sicer 6,3 GJ/ha, najmanjši vnos pa kmetije velike nad 40 ha (3,8 GJ/ha).

S porabo tekočih goriv največ energetskih vnosov na hektar obdelovalnih površin pripade na kmetije velike 20–30 ha, najmanj pa na kmetije velike do 10 ha.

Energetski vnosi s porabo električne energije so na hektar obdelovalnih površin največji na kmetijah velikih 30–40 ha (11,8 GJ/ha), najmanjši pa na kmetijah velikih nad 40 ha (5,2 GJ/ha).

Največ zaščitnih sredstev porabijo na kmetijah velikih 10–30 ha (0,2 GJ/ha), na ostalih le 0,1 GJ/ha.

Iz zgornjih podatkov je razvidno, da okolje najbolj obremenjujejo kmetije velike 20–40 ha, najmanj pa kmetije velike do 10 ha in nad 40 ha.

111

8.6.5 Energetska intenzivnost glede na usmeritev kmetije

Podatki o številu in deležih kmetij v posamezni usmeritvi, glede na izjave kmetovalcev in lastno presojo, so prikazani v Preglednici 11. Strukturo energetskih vnosov glede na usmeritev kmetije prikazuje Preglednica 56. Največje energetske vnose imajo mešane kmetije (poljedelstvo in živinoreja), kar 41,1 GJ/ha, kar je enkrat več kot kmetije ostalih usmeritev (16–25 GJ/ha). Presenetljivo je tudi, da imajo poljedelske kmetije (16,3 GJ/ha) povprečno manjše energetske vnose kot živinorejske kmetije (24,4 GJ/ha).

Brez upoštevanja energetskih vnosov z električno energijo bi bile, kot kaže Grafikon 33, vrednosti energetskih vnosov sicer nižje, vendar v enakem sorazmerju. Le pri mešanih kmetijah (živinoreja in vinogradništvo), ki se vse nahajajo v Halozah, lahko opazimo, da bi bili energetski vnosi v okolje brez upoštevanja električne energije skoraj za polovico manjši.

Grafikon 32: Povprečni energetski vnosi na hektar obdelovalnih površin z upoštevanjem deleža vnosa z električno energijo in brez glede na usmeritev kmetije.

(Vir: Anketa, 2014) Največji energetski vnosi s porabo mineralnih gnojil so na mešanih kmetijah (poljedelstvo in živinoreja), kar 11,4 GJ/ha, najmanjši pa na mešanih kmetijah (živinoreja + vinogradništvo), le 1 GJ/ha.

S porabo organskih gnojil je največ energetskih vnosov na mešanih kmetijah (poljedelstvo in živinoreja), kar 8 GJ/ha, na živinorejskih kmetijah le 4,1 GJ/ha, najmanj pa na poljedelskih kmetijah, kjer znaša vnos le 0,3 GJ/ha.

112

Preglednica 55: Struktura energetskih vnosov glede na usmeritev kmetije.

8,7

0,2

8,1

0,0

5,5

0,5

5,0

2,0

1,0

0,0

1,0

0,0

1,0

0,0

0,1

0,0

0,2

0,7

16,8

GJ/ha

mešano mešano

6,4

0,0

3,1

0,0

9,9

21,0

84,3

40,6

43,7

42,0

29,0

(živinoreja + + (živinoreja

708,0

365,3

342,7

232,6

211,6

vinogradništvo)

0,2

0,0

0,5

9,7

8,0

0,1

1,2

4,4

0,1

0,0

2,2

1,4

0,1

2,5

7,4

41,1

29,9

11,2

10,2

11,4

GJ/ha

mešano mešano

živinoreja)

3,0

52,0

10,6

17,2

35,4

21,6

16,6

122,1

302,9

568,9

346,5

638,2

7644,2

2864,7

2610,5

2488,4

2045,9

1118,5

2925,2

1902,3

(poljedelstvo + + (poljedelstvo

10508,9

0,1

7,0

0,0

9,4

0,4

9,0

4,1

0,1

0,2

2,2

0,2

0,1

1,4

3,8

0,0

0,2

0,0

0,4

3,2

24,4

17,4

GJ/ha

živinoreja

3,2

0,0

25,3

14,3

41,3

64,4

16,8

50,9

110,9

594,3

382,5

104,4

881,7

6650,1

4743,5

1906,6

2564,4

2453,5

1113,6

1037,0

0,2

5,3

0,1

7,0

0,0

7,0

0,3

0,0

0,3

0,0

0,1

0,0

3,5

0,0

0,3

1,6

16,3

11,0

GJ/ha

poljedelstvo

3,6

0,0

4,2

0,0

10,0

21,4

17,2

20,8

731,3

349,4

465,9

230,4

106,1

103,5

1080,7

KAN

Urea

Nafta

Ostalo

Skupaj

Bencin

Skupaj

Goveji gnoj

Mešani gnoj Mešani

Prašičji gnoj Prašičji

NPK 7-20-30

NPK 15-15-15

Goveja gnojevka

Mešana gnojevkaMešana

Prašičja gnojevkaPrašičja

Skupaj

Naravni plin Naravni

Zaščitna sredstva Zaščitna

Električna energija Električna

Brez električne energije električne Brez

Tekoča goriva Organska gnojila Organska Mineralna gnojila Mineralna (Vir: Anketa, 2014) Poraba tekočih goriv je tudi največja na mešanih kmetijah (poljedelstvo in živinoreja), in sicer znaša energetski vnos 10,2 GJ/ha, najmanjša pa na mešanih kmetijah (živinoreja in vinogradništvo), kjer znaša energetski vnos le 5,5 GJ/ha.

113

Poraba električne energije je prav tako največja na mešanih kmetijah (poljedelstvo in živinoreja), kjer znaša energetski vnos 11,2 GJ/ha, najmanjša pa na poljedelskih kmetijah (5,3 GJ/ha).

Poraba zaščitnih sredstev je med vsemi usmeritvami dokaj enakomerno porazdeljena, saj je energetski vnos pri vseh usmeritvah 0,2 GJ/ha, razen pri živinoreji, kjer je energetski vnos le 0,1 GJ/ha.

Iz zgornjih podatkov je razvidno, da je energetska intenzivnost največja na mešanih kmetijah (poljedelstvo in živinoreja), najmanjša pa na poljedelskih kmetijah, kar pomeni, da mešane kmetije najbolj obremenjujejo okolje.

8.6.6 Energetska intenzivnost glede na tip kmetije

Število kmetij posameznega tipa prikazujeta Preglednici 48 in 49. Struktura energetskih vnosov glede na tip kmetije je prikazana v Preglednici 57. Ker so bile obravnavane kmetije tradicionalnega tipa tik pod mejo s podpovprečno intenzivnimi kmetijami, je tudi povprečje energetskih vnosov na hektar obdelovalnih površin tik pod to mejo (10,2 GJ/ha). Energetski vnos podpovprečno intenzivnih kmetij je v povprečju 13,7 GJ/ha, kar je za ta tip dokaj nizko, energetski vnos povprečno intenzivnih kmetij pa je v povprečju 27,3 GJ/ha. Energetski vnos nadpovprečno intenzivnih kmetij je v povprečju 40 GJ/ha, kar je na sredini tega tipa, energetski vnos izredno intenzivnih kmetij pa je 52,9 GJ, kar je malo nad mejo s predhodnim tipom. V kolikor med energetske vnose ne bi prištevali električne energije, bi bili, kot prikazuje Grafikon 34, vnosi na hektar sicer nižji, toda v enakem sorazmerju.

Grafikon 35 prikazuje, da energetski vnosi na hektar obdelovalnih površin s porabo mineralnih in organskih gnojil od tradicionalnih proti izredno intenzivnim kmetijam strmo naraščajo. Energetski vnosi s porabo električne energije in tekočih goriv sicer tudi naraščajo, vendar ne tako konstantno. Vnosi s porabo zaščitnih sredstev in naravnega plina pa ostajajo enaki.

114

Preglednica 56: Struktura energetskih vnosov glede na tip kmetije.

0,2

0,0

0,5

0,0

9,6

0,0

3,2

0,1

0,0

3,3

52,9

39,3

13,5

12,5

12,0

12,8

13,8

10,4

GJ/ha

izredno izredno

intenzivna

0,0

13,6

42,1

11,5

822,6

276,0

282,0

890,1

4519,6

3363,7

1155,9

1067,9

1025,8

1098,6

1183,6

0,1

0,6

9,7

7,5

0,3

0,0

3,6

0,0

0,1

3,5

9,5

2,6

0,2

0,3

1,3

5,1

40,0

27,5

12,5

10,3

GJ/ha

intenzivna

7,4

0,0

5,9

6,7

18,8

75,8

40,1

26,2

37,4

nadpovprečno nadpovprečno

978,4

467,9

457,8

335,0

168,7

665,6

5201,9

3571,2

1630,7

1333,7

1257,9

1232,9

0,2

7,1

0,0

9,6

0,2

9,4

3,8

0,0

1,3

1,4

0,4

0,1

0,6

6,5

0,0

0,2

0,0

1,1

5,2

27,3

20,2

GJ/ha

intenzivna

povprečno povprečno

7,3

0,0

51,0

57,7

13,1

46,3

989,5

347,6

368,1

108,2

152,5

286,9

7072,8

5234,2

1838,6

2496,5

2438,8

1689,9

1356,7

8,7

0,1

5,0

0,0

6,5

0,6

5,9

1,2

0,2

0,1

0,3

0,2

0,0

0,3

0,9

0,0

0,9

0,0

13,7

GJ/ha

intenzivna

9,7

2,7

0,0

3,1

0,0

78,4

32,0

13,8

43,9

33,6

48,3

podpovprečno podpovprečno

702,2

909,6

831,2

171,6

124,1

121,0

1919,9

1217,7

4,3

0,0

5,9

0,0

2,9

0,0

2,9

1,2

0,0

0,4

0,0

0,7

0,2

0,0

0,2

10,2

GJ/ha

0,6

0,0

4,1

0,0

4,1

tradicionalna

97,5

65,7

27,1

10,3

16,8

233,5

136,0

KAN

Urea

Nafta

Ostalo

Skupaj

Bencin

Skupaj

Govejignoj

Mešani gnoj Mešani

Prašičji gnoj Prašičji

NPK7-20-30

NPK15-15-15

Govejagnojevka

Mešana gnojevka Mešana

Prašičja gnojevka Prašičja

Skupaj

Naravni plin Naravni

Zaščitna sredstva Zaščitna

Električna energija Električna

Brez električne energije električne Brez

Tekočagoriva Organska gnojila Organska Mineralna gnojila Mineralna (Vir: Anketa, 2014)

115

Grafikon 33: Povprečni energetski vnosi na hektar obdelovalnih površin z upoštevanjem deleža vnosa z električno energijo in brez glede na tip kmetije.

(Vir: Anketa, 2014)

Grafikon 34: Energetski vnosi glede na tip kmetije.

(Vir: Anketa, 2014)

116

8.7 STRUKTURA ENERGETSKIH VNOSOV S pomočjo podatkov o energetskih vnosih in obdelovalnih površinah lahko izračunamo energijsko gostoto (vložena energija na hektar obdelovalne zemlje) oziroma energetsko intenzivnost kmetovanja na določenem območju. Zbrani podatki o mineralnih in organskih gnojilih, tekočih gorivih, naravnem plinu, električni energiji in zaščitnih sredstvih pa nam dajo vpogled tudi v strukturo energijskih vnosov na obravnavanem območju.

8.7.1 Struktura energetskih vnosov na Dravskem polju

Z analizo podatkov zbranih na kmetijah na Dravskem polju je bilo ugotovljeno, da največji delež energetskih vnosov na tem območju, kot prikazuje Grafikon 36, v povprečju prispevajo tekoča goriva, kar 30 %. Sledi delež električne energije, ki znaša 28 % in mineralnih gnojil, ki znaša 25 %. Delež organskih gnojil je 16 % vseh energijskih vnosov, uporaba zaščitnih sredstev (1 %) in naravnega plina (0,16 %) pa je v primerjavi z ostalimi energetskimi vnosi zanemarljiva.

Grafikon 35: Struktura in deleži energetskih vnosov na Dravskem polju.

(Vir: Anketa, 2014) Pri primerjavi deležev posameznih skupin energetskih vnosov na hektar obdelovalnih površin po naseljih na Dravskem polju je iz Grafikona 37 razvidno, da je delež, ki ga predstavljajo mineralna gnojila v Šikolah, Pongrcah in Dragonji vasi višji od 25 %, v Spodnjih Jablanah in Lancovi vasi pa je ta delež nižji od 20 %. Delež organskih gnojil je najvišji v Dragonji vasi in Šikolah (18 %). Najnižji

117

delež organskih gnojil je v Pongrcah in Spodnjih Jablanah, zgolj 13 %. Največji delež vnosov s porabo tekočih goriv je v Spodnjih Jablanah, kar 37 %, najmanjši pa v Šikolah (26 %). Največji delež vnosov s porabo električne energije beleži Lancova vas, saj ta znaša kar 34 % vseh energijskih vnosov. Najmanjši delež porabe električne energije je v Pongrcah, zaščitna sredstva pa predstavljajo najmanjši delež vnosov (manj kot 1 %) v Šikolah in Lancovi vasi.

Grafikon 36: Deleži posameznih skupin energetskih vnosov na hektar po naseljih na Dravskem polju.

(Vir: Anketa, 2014)

8.7.2 Struktura energetskih vnosov v Halozah

V Halozah je bil, kot prikazuje Grafikon 38, najvišji delež energetskih vnosov delež električne energije, in sicer 32 %, kar pomeni višji delež kot na Dravskem polju (28 %). Sledi delež tekočih goriv, ki je bil v Halozah 31 %, kar je primerljivo z Dravskim poljem (30 %). Delež organskih gnojil predstavlja v Halozah kar 24 %, kar je večji delež kot na Dravskem polju (16 %). Delež mineralnih gnojil znaša le 13 %, kar je manj kot na Dravskem polju (25 %). Glede na deleže mineralnih in organskih gnojil lahko sklepamo, da kmetije na Dravskem polju bolj obremenjujejo okolje kot kmetije v Halozah. Deleža zaščitnih sredstev (0,34 %) in naravnega plina (0,05 %) sta zanemarljiva.

118

Grafikon 37: Struktura energetskih vnosov v Halozah.

(Vir: Anketa, 2014) Sklepamo lahko, da je delež mineralnih gnojil v Halozah nižji zaradi večjega deleža živinoreje, zaradi česar porabijo več organskega gnoja in električne energije ter manjšo količino mineralnih gnojil.

Pri primerjavi deležev posameznih skupin energetskih vnosov na hektar obdelovalnih površin po naseljih v Halozah, kot prikazuje Grafikon 39, je razvidno, da je delež, ki ga predstavljajo mineralna gnojila pri naselju Breg (21 %) najvišji, pri Stanošini (2 %) in Zgornjem Gruškovju (8 %) pa je ta delež veliko nižji. V Kočicah mineralnih gnojil na obravnavanih kmetijah niso uporabljali. Delež organskih gnojil je najvišji v Zgornji Pristavi (37 %). Najnižji delež organskih gnojil je v Stanošini, Kočicah in Zgornjem Gruškovju, zgolj 12 %. V Stanošini je največji delež porabe tekočih goriv (54 %), v Zgornjem Gruškovju pa je največji delež električne energije (kar 47 %), kar lahko pripišemo dejstvu, da sta v tem naselju dve manjši kmetiji, ki nimata urejenega gnojišča, zato ocena porabe organskega gnoja ni natančna, predvsem pa se ena izmed večjih kmetij hkrati ukvarja tudi z dopolnilno dejavnostjo žaganja lesa in s strojnimi storitvami. Velik delež porabe električne energije je tudi na kmetijah v naselju Kočice, kjer se pogosto ukvarjajo še s kakšno dopolnilno dejavnostjo (gozdarstvo, kmečki turizem, predelava mesa), najmanjši delež porabe električne energije pa je v naselju Zgornja Pristava (24 %). Zaščitna sredstva predstavljajo največji delež (zgolj 1 %) v Kočicah, Stanošini in Zgornjem Gruškovju.

119

Grafikon 38: Deleži posameznih skupin energetskih vnosov na hektar po naseljih v Halozah.

(Vir: Anketa, 2014)

8.7.3 Struktura energetskih vnosov na ekoloških kmetijah

Struktura energetskih vnosov na ekoloških kmetijah zgleda malo drugače, saj ekološki kmetje ne smejo uporabljati mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev oziroma morajo biti le ta preverjeno neškodljiva za okolje in pridelek.

Grafikon 40 prikazuje, da na obravnavanih ekoloških kmetijah največji delež energetskih vnosov predstavlja električna energija, ki pa je najmanj škodljiva neposredno za okolje. Zaradi omejenega števila posameznih energetskih vnosov so deleži večji kot bi bili, v kolikor bi ekološki kmetje uporabljali še ostale energetske vnose. Električna energija tako v povprečju predstavlja več kot polovico vseh energetskih vnosov, 36 % delež predstavljajo tekoča goriva, kar je smiselno, saj imajo tudi ekološki kmetje stroje za obdelavo obdelovalnih površin. V povprečju predstavlja vnos organskih gnojil na obravnavanih ekoloških kmetijah 11 %. Ker so vse obravnavane ekološke kmetije, razen ene, poljedelske ekološke kmetije, usmerjene v živinorejo, je tak delež smiseln.

120

Grafikon 39: Deleži posameznih energetskih vnosov na ekoloških kmetijah.

(Vir: Anketa, 2014) Grafikon 41 prikazuje deleže posameznih energetskih vnosov na ekoloških kmetijah. Mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev na ekoloških kmetijah ne uporabljajo, kot tudi na nobeni izmed obravnavanih ekoloških kmetij ne uporabljajo naravnega plina, zaradi česar so deleži ostalih vnosov večji. Delež organskih gnojil je največji v Spodnjih Jablanah, v Šikolah pa organskih gnojil ne uporabljajo, saj gnojijo z za to primernimi rastlinami. Delež tekočih goriv je najvišji na ekološki kmetiji v Stanošini, najmanjši pa v Zgornji Pristavi in Šikolah, kjer izstopa velik delež električne energije, vendar predvsem zaradi porabe le te za gospodinjstvo, majhne porabe ostalih vnosov in majhnost kmetij.

Grafikon 40: Deleži posameznih energetskih vnosov na ekoloških kmetijah.

(Vir: Anketa, 2014)

121

8.7.4 Struktura energetskih vnosov glede na velikost kmetije

Deleži energetskih vnosov v posameznih velikostnih razredih so, kot prikazuje Grafikon 42, dokaj enakomerno razporejeni. Najmanjši je delež energetskih vnosov pri kmetijah velikih do 10 hektarjev in pri kmetijah večjih od 40 hektarjev, največji pa je delež energetskih vnosov pri kmetijah velikih 20–30 hektarjev. Sklepamo lahko, da velikost kmetije ni nujno povezana z energetsko gostoto kmetije.

Grafikon 41: Deleži energetskih vnosov v posameznih velikostnih razredih kmetij.

(Vir: Anketa, 2014)

Iz strukture energetskih vnosov, ki jo prikazuje Grafikon 43, je razvidno, da je delež mineralnih gnojil najvišji na kmetijah velikosti med 20 in 40 hektarjev. Vnos tekočih goriv na hektar je največji na kmetijah velikosti 20–30 hektarjev in nad 40 hektarjev. Vnos električne energije na hektar obdelovalnih površin je največji na kmetijah 30–40 hektarjev in do 10 hektarjev, medtem ko je na kmetijah velikosti nad 40 hektarjev vnos za polovico manjši. Samo pri kmetijah manjših od 10 hektarjev je vnos organskega gnoja višji od vnosa mineralnih gnojil. Vnos zaščitnih sredstev na hektar obdelovalnih površin je največji na kmetijah velikih 10–20 hektarjev.

122

Grafikon 42: Struktura energetske intenzivnosti na hektar glede na velikost kmetije.

(Vir: Anketa, 2014) Kot je razvidno iz Grafikona 44, so deleži energetskih virov glede na velikost kmetije dokaj sorazmerni. Delež mineralnih gnojil z velikostjo kmetij počasi narašča, delež organskih gnojil pa upada. Tudi delež tekočih goriv z velikostjo kmetij v glavnem narašča, razen pri kmetijah velikih 30–40 hektarjev, delež električne energije pa, tudi z izjemo kmetij velikosti 30–40 hektarjev, upada.

Grafikon 43: Deleži energetskih vnosov glede na velikost kmetije.

(Vir: Anketa, 2014)

123

8.7.5 Struktura energetskih vnosov glede na usmeritev kmetije

Deleži energetskih vnosov se, kot prikazuje Grafikon 45, glede na usmeritev kmetij razlikujejo. Najmanjši delež energetskih vnosov je na poljedelskih kmetijah (16 %), največji delež pa je na mešanih kmetijah (poljedelstvo in živinoreja), kar 42 %. Sklepamo lahko, da mešane kmetije, ki se ukvarjajo tako s poljedelstvom kot tudi z živinorejo, najbolj obremenjujejo okolje.

Grafikon 44: Deleži energetskih vnosov v posameznih usmeritvah kmetij.

(Vir: Anketa, 2014) Struktura energetskih vnosov na hektar obdelovalnih površin se, kot kaže Grafikon 46, glede na usmeritev kmetij precej razlikuje. Energetski vnos s porabo mineralnih in organskih gnojil je največji pri mešanih kmetijah (poljedelstvo in živinoreja), največji pa so tudi vnosi tekočih goriv in električne energije, ki so visoki tudi pri drugih usmeritvah. Poljedelske kmetije uporabljajo zelo malo organskih gnojil in več mineralnih gnojil, visoka pa je predvsem poraba tekočih goriv in električne energije, saj uporabljajo traktorje in druge stroje. Na živinorejskih kmetijah je poraba mineralnih gnojil podobna kot poraba organskih gnojil, energetski vnosi s tekočimi gorivi in z električno energijo pa so tudi tukaj precej višji. Pri mešanem kmetijstvu (poljedelstvo in živinoreja) je velik energetski vnos z mineralnimi gnojili, električno energijo in tekočimi gorivi, manjši pa z organskimi gnojili. Pri mešanem kmetijstvu (živinoreja in vinogradništvo) je najvišji energetski vnos z električno energijo, sledi vnos s tekočimi gorivi, vnos z mineralnimi in organskimi gnojili pa je precej manjši.

124

Grafikon 45: Struktura energetskih vnosov glede na usmeritev kmetije.

(Vir: Anketa, 2014)

Deleži energetskih vnosov na hektar obdelovalnih površin so, kot kaže Grafikon 47, glede na usmeritev zelo različni. Medtem ko je pri poljedelstvu največji delež energetskih vnosov s tekočimi gorivi, delež vnosov z organskimi gnojili pa je minimalen, sta pri mešanem kmetijstvu (poljedelstvo in živinoreja) deleža skoraj izenačena. Delež energetskih vnosov z mineralnimi gnojili je največji pri poljedelskih kmetijah, najmanjši pa pri živinorejskih in mešanih kmetijah (živinoreja in vinogradništvo). Najmanjši delež energetskih vnosov z električno energijo je pri mešanem kmetijstvu (poljedelstvo in živinoreja), kjer so deleži vnosov z električno energijo, tekočimi gorivi ter mineralnimi in organskimi gnojili najbolj enakomerno porazdeljeni. Deleža naravnega plina in zaščitnih sredstev sta pri vseh usmeritvah minimalna.

125

Grafikon 46: Deleži energetskih vnosov glede na usmeritev kmetije.

(Vir: Anketa, 2014)

8.7.6 Struktura energetskih vnosov glede na tip kmetije

Po slovenski tipologiji spada na Dravskem polju, kot prikazuje Grafikon 48, kar 40 % kmetij med nadpovprečno intenzivne in 40 % med povprečno intenzivne. Delež podpovprečno intenzivnih kmetij znaša 10 %, deleža tradicionalnih in izredno intenzivnih kmetij pa sta 5 %. To pomeni, da je kar 80 % obravnavanih kmetij na Dravskem polju povprečno do nadpovprečno intenzivnih. Pri energetskih vnosih to pomeni med 21 in 50 GJ/ha obdelovalnih površin, kar je precej višje od praga, ki ga je uvedel Slesser in znaša 15 GJ/ha.

Grafikon 47: Deleži kmetij posameznega tipa na Dravskem polju.

(Vir: Anketa, 2014)

126

V Halozah spada, kot prikazuje Grafikon 49, kar 46 % kmetij med podpovprečno intenzivne. Delež povprečno intenzivnih kmetij znaša 27 %, deleža tradicionalnih in nadpovprečno intenzivnih kmetij pa sta 7 %. Delež izredno intenzivnih kmetij je v Halozah 13 %. To pomeni, da je skoraj polovica obravnavanih kmetij v Halozah podpovprečno intenzivnih. Pri energetskih vnosih to pomeni med 11 in 20 GJ/ha obdelovalnih površin, kar je precej manj kot na Dravskem polju, je pa blizu praga, ki ga je določil Slesser.

Grafikon 48: Deleži kmetij posameznega tipa na Dravskem polju.

(Vir: Anketa, 2014)

Med ekološkimi kmetijami spada, kot prikazuje Grafikon 50, kar 50 % kmetij med podpovprečno intenzivne. Delež povprečno intenzivnih ekoloških kmetij znaša 33 %, delež tradicionalnih ekoloških kmetij pa 17 %. Izredno intenzivnih in nadpovprečno intenzivnih ekoloških kmetij med anketiranimi ni, saj je tudi namen ekološkega kmetovanja manjše obremenjevanje okolja. Pri energetskih vnosih takšna razporeditev deležev pomeni med 1 in 30 GJ/ha obdelovalnih površin, kar kaže na to, da tudi nekatere ekološke kmetije na obravnavanem območju prekoračujejo prag, ki ga je določil Slesser.

127

Grafikon 49: Deleži ekoloških kmetij posameznega tipa.

(Vir: Anketa, 2014) Med vsemi obravnavanimi kmetijami, kot prikazuje Grafikon 51, pripada kar 37 % vseh energetskih vnosov izredno intenzivnim kmetijam. Delež energetskih vnosov nadpovprečno intenzivnih kmetij znaša 28 %, delež povprečno intenzivnih kmetij pa znaša 19 % vseh energetskih vnosov. Delež energetskih vnosov podpovprečno intenzivnih kmetij je 9 %, delež energetskih vnosov tradicionalnih kmetij pa le 7 % vseh energetskih vnosov. To pomeni, da kar 65 % energetskih vnosov pripade na izredno intenzivne in nadpovprečno intenzivne kmetije. Pri energetskih vnosih to pomeni nad 30 GJ/ha obdelovalnih površin, kar je vsaj enkrat višje od praga, ki ga je določil Slesser.

Grafikon 50: Deleži energetskih vnosov kmetij posameznega tipa skupaj.

(Vir: Anketa, 2014)

128

Struktura energetskih vnosov na hektar obdelovalnih površin se, kot kaže Grafikon 52, glede na tipe kmetij ne razlikuje bistveno. Posamezni energetski vnosi v večini enakomerno naraščajo skupaj z energetsko gostoto, razen pri električni energiji, kjer je vnos pri tradicionalnih kmetijah večji kot pri podpovprečno intenzivnih kmetijah.

Grafikon 51: Struktura energetskih vnosov glede na tip kmetije.

(Vir: Anketa, 2014)

Za razliko od strukture energetskih vnosov, se deleži posameznih vnosov glede na tip, kot prikazuje Grafikon 53, precej razlikujejo. Pri izredno intenzivnih kmetijah so deleži mineralnih in organskih gnojil, tekočih goriv in električne energije enakomerno razporejeni, pri tradicionalnih kmetijah pa predstavlja električna energija skoraj tričetrtinski delež. Pri podpovprečno intenzivnih kmetijah je največji delež tekočih goriv. Delež mineralnih in organskih gnojil od tradicionalnih proti izredno intenzivnim kmetijam narašča.

129

Grafikon 52: Deleži energetskih vnosov glede na tip kmetije.

(Vir: Anketa, 2014)

130

9 PRIMERJAVA ENERGETSKE INTENZIVNOSTI OBRAVNAVANEGA OBMOČJA Z DOSEDANJIMI REZULTATI RAZISKAV Na temo kmetijskega obremenjevanja okolja je bilo do sedaj narejenih že veliko raziskav in diplomskih del. Diplomska dela v glavnem obsegajo eno naselje ali pokrajinsko enoto, ali pa primerjavo med dvema ali tremi naselji ali pokrajinskimi enotami. Bolj obširna je raziskava Rejec Brancelj (2001), ki zajema naselja v vseh slovenskih pokrajinah.

Primerjava za obe pokrajinski enoti je narejena na podlagi podatkov iz raziskave Rejec Brancelj (2001) in ankete (2014). Rezultati raziskav se, kot prikazuje Preglednica 58, nekoliko razlikujejo. Na Dravsko-Ptujskem polju je bila po podatkih iz leta 1996 energetska intenzivnost kmetijstva v povprečju 36 GJ/ha oziroma na ravninah 34 GJ/ha, po podatkih za leto 2014 pa smo za obravnavano območje izračunali le 31,5 GJ/ha. V Halozah je bila leta 1996 po podatkih raziskave Rejec Brancelj (2001) energetska intenzivnost kmetijstva 25 GJ/ha oziroma 30 GJ/ha za v gričevjih, po podatkih za leto 2014 pa smo za obravnavano območje izračunali 27,9 GJ/ha. Sklepamo lahko, da je do razlik prišlo zaradi različno izbranih naselij oziroma kmetij v naseljih, zaradi ekoloških kmetij, ki so vključene v raziskavo iz leta 2014 in morda znižujejo rezultat, ali pa zaradi bolj smotrne porabe določenih energetskih virov.

Preglednica 57: Primerjava energetske intenzivnosti kmetijstva med letoma 1996 in 2014.

GJ/ha GJ/ha obravnavana naselja obravnavana naselja Dravskega polja (2014) 31,5 Haloz (2014) 27,9 Dravsko- Ptujsko polje (1996) 36 Haloze (1996) 25 ravnine (1996) 34 gričevja (1996) 30 (Vir: Rejec Brancelj, 2001 in anketa, 2014) Primerjava rezultatov za določena obravnavana naselja je narejena s pomočjo že obstoječih diplomskih del. Zadravec (2003) je zbral podatke za naselje Pongrce in ugotovil, da je energetska intenzivnost kmetijstva v tem naselju za leto 2002 znašala kar 53,1 GJ/ha. V raziskavi iz leta 2014 smo izračunali energetsko

131

intenzivnost za naselje Pongrce in ugotovili precej nižji rezultat, le 31,7 GJ/ha. Ker v naši raziskavi v tem naselju ni bilo ekoloških kmetij, sklepamo, da je razlog za takšno razliko drugačen izbor kmetij in bolj smotrna poraba energetskih virov.

Preglednica 58: Primerjava energetske intenzivnosti kmetijstva med letoma 2002 in 2014 v naselju Pongrce.

2002 2014 GJ/ha GJ/ha Pongrce 53,1 31,7 (Vir: Zadravec, 2003 in anketa, 2014) Premec (2000) je zbrala podatke za naselje Dragonja vas in ugotovila, da je energetska intenzivnost kmetijstva v tem naselju za leto 2000 znašala 32,5 GJ/ha. V raziskavi iz leta 2014 smo izračunali energetsko intenzivnost za naselje Dragonja vas in ugotovili nižji rezultat, in sicer 30,6 GJ/ha. Ker v naši raziskavi v tem naselju ni bilo ekoloških kmetij, sklepamo, da je razlog za takšno razliko drugačen izbor kmetij in bolj smotrna poraba energetskih virov.

Preglednica 59: Primerjava energetske intenzivnosti kmetijstva med letoma 2000 in 2014 v naselju Dragonja vas.

2000 2014 GJ/ha GJ/ha Dragonja vas 32,5 30,6 (Vir: Premec, 2000 in anketa, 2014) Železnik (2010) je zbral podatke za naselje Kočice in ugotovil, da je energetska intenzivnost kmetijstva v tem naselju za leto 2008 znašala 20,7 GJ/ha. V raziskavi iz leta 2014 smo izračunali energetsko intenzivnost za naselje Kočice in ugotovili znatno nižji rezultat, in sicer le 16,4 GJ/ha. Ker je bila v naši raziskavi v tem naselju tudi ekološka kmetija, sklepamo, da je to, skupaj z bolj smotrno porabo energetskih virov, razlog za takšno razliko.

Preglednica 60: Primerjava energetske intenzivnosti kmetijstva med letoma 2008 in 2014 v naselju Kočice.

2008 2014 GJ/ha GJ/ha

Kočice 20,7 16,4 (Vir: Železnik, 2010 in anketa, 2014)

132

10 SKLEP V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in energetska intenzivnost kmetijstva v desetih naseljih, ki spadajo v pet občin in v dve pokrajinski enoti- južni del Dravskega polja in severni del Haloz- ki se na obravnavanem območju stikata. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s pomočjo metode anketiranja.

Namen diplomskega dela je bil ugotoviti dejansko obremenjevanje okolja na izbranem območju, primerjava ravninskega dela z gričevnatim, primerjava med naselji ter primerjava med konvencionalnim in ekološkim kmetovanjem.

Ker nekatera izbrana naselja ležijo na ravnini, druga pa v gričevju, je temu prilagojena tudi kmetijska raba zemljišč. Na Dravskem polju so kmetije večje, modernejše, kmetijska pridelava pa bolj intenzivna, več je poljedelstva. V Halozah je obdelovalnih površin bistveno manj, zaradi strmih pobočij je nižji delež njiv, več je pašnikov in travnikov, ponekod tudi vinogradov, prevladujeta živinoreja in vinogradništvo.

Z anketo pridobljeni podatki so bili pretvorjeni na skupni imenovalec s pomočjo Slesserjeve metodologije energetskih ekvivalentov. Glede na hipoteze, zastavljene na začetku, je bilo ugotovljeno, da:

- kmetije na Dravskem polju v povprečju obremenjujejo okolje bolj kot kmetije v Halozah, vendar razlika niti ni tako velika (Dravsko polje; 31,5 GJ/ha, Haloze; 27,9 GJ/ha), - najbolj obremenjujejo okolje kmetije velike med 20 in 40 ha (v povprečju 35 GJ/ha), kmetije manjše od 10 ha in večje od 40 ha pa znatno manj (v povprečju 25 GJ/ha), - najbolj obremenjujejo okolje mešane kmetije (poljedelstvo in živinoreja), saj je njihov energetski vnos v povprečju kar 41,1 GJ/ha, energetski vnos živinorejskih kmetij je v povprečju 24,4 GJ/ha, energetski vnos poljedelskih kmetij pa v povprečju le 16,3 GJ/ha,

133

- povprečni energetski vnos obravnavanih ekoloških kmetij je 19,3 GJ/ha, kar je bistveno manj, kot je povprečje na Dravskem polju (31,5 GJ/ha) ali v Halozah (27,9 GJ/ha).

Na Dravskem polju je tisto, ki najbolj obremenjuje okolje, naselje Šikole (41,9 GJ/ha). Skoraj vsi energetski vnosi na hektar obdelovalnih površin so v tem naselju najvišji med obravnavanimi naselji in precej višji od povprečnih vrednosti na Dravskem polju. Na drugem mestu po energetski intenzivnosti je naselje Pongrce (31,7 GJ/ha), ki izstopajo po nizki porabi električne energije na hektar obdelovalnih površin, ki znaša le 6,9 GJ/ha (povprečje na Dravskem polju je 8,9 GJ/ha). Na tretjem mestu po energetski intenzivnosti kmetijstva na Dravskem polju je naselje Dragonja vas (30,6 GJ/ha), kjer je največji vnos s porabo zaščitnih sredstev med naselji Dravskega polja, in sicer 0,3 GJ/ha. Na četrtem mestu po energetski intenzivnosti na Dravskem polju je naselje Lancova vas (27,1 GJ/ha), kjer je najmanjši vnos s porabo tekočih goriv (8 GJ/ha). Najmanj energetsko intenzivne so kmetije v naselju Spodnje Jablane, kjer so vse vrednosti energetskih vnosov med nižjimi, predvsem pa poraba mineralnih (4,6 GJ/ha) in organskih gnojil (3,4 GJ/ha).

V Halozah med naselji najbolj obremenjuje okolje Zgornja Pristava (48,9 GJ/ha), predvsem zaradi velikega vnosa organskih gnojil (18,1 GJ/ha). Na drugem mestu je naselje Breg (41,3 GJ/ha), kjer je največji vnos s porabo mineralnih gnojil (8,8 GJ/ha) in električne energije (11,9 GJ/ha). Ti dve naselji imata za Haloze izredno visoko stopnjo obremenjevanja okolja, predvsem zaradi majhnih obdelovalnih površin. Na tretjem mestu je naselje Zgornje Gruškovje (19,1 GJ/ha), kjer pa skoraj polovico energetski vnosov predstavlja vnos s porabo električne energije (9 GJ/ha). Na četrtem mestu je naselje Kočice (16,4 GJ/ha), kjer na anketiranih kmetijah ne uporabljajo mineralnih gnojil, najmanj pa okolje obremenjujejo v naselju Stanošina, z zgolj 13,7 GJ/ha, od česar je 7,4 GJ/ha poraba tekočih goriv.

Pri primerjavi obeh pokrajinskih tipov opazimo, da na Dravskem polju (31,5 GJ/ha) res bolj obremenjujejo okolje kot v Halozah (27,9 GJ/ha), vendar pa, zaradi majhnosti obdelovalnih površin v Halozah, razlika ni tako velika. Dejanska razlika bi bila ob primerjavi enako velikih kmetij mnogo večja.

134

Primerjava energetskih vnosov glede na velikostno sestavo kmetij kaže na to, da so najbolj obremenjujoče za okolje kmetije velike med 20 in 40 hektarjev (v povprečju 35 GJ/ha), najmanj pa okolje obremenjujejo kmetije velike do 10 ali nad 40 hektarjev (24,8 GJ/ha). To pomeni, da velikost kmetije ni nujno povezana z njenimi energetskimi vnosi.

Primerjava energetskih vnosov glede na usmeritev kmetije nam razkriva, da okolje najbolj obremenjujejo mešane kmetije (41,1 GJ/ha), ki se ukvarjajo tako s poljedelstvom kot tudi z živinorejo. Kmetije, ki so usmerjene v živinorejo, imajo energetski vnos v povprečju 24,4 GJ/ha, poljedelske kmetije pa zgolj 16,3 GJ/ha, kar popolnoma ovrže predpostavko, da so za okolje najbolj obremenjujoče poljedelske kmetije.

Glede na tipe kmetij, kjer je upoštevana prilagojena slovenska tipizacija po Rejec Brancelj (2001) spada največ kmetij med povprečno do nadpovprečno intenzivne. Bolj intenzivne so kmetije na Dravskem polju. Med tradicionalne kmetije spadata izmed obravnavanih zgolj dve kmetiji, izmed katerih je ena ekološka kmetija (9,6 GJ/ha), druga pa bivša ekološka kmetija (10,6 GJ/ha). Med izredno intenzivne (nad 51 GJ/ha) spadajo tri kmetije, med katerimi se presenetljivo nahajata dve v Halozah.

Ob upoštevanju praga, ki ga je določil Slesser, kateri znaša 15 GJ/ha in nam pove, kdaj obremenjevanje okolja sega preko meja kmetije same, ugotovimo, da le dve ekološki kmetiji, ena konvencionalna kmetija na Dravskem polju in tri konvencionalne kmetije v Halozah ne presegajo tega praga. Vse druge anketirane kmetije (29) prekomerno obremenjujejo okolje. Ker gre za območje, kjer je kmetijstvo dokaj intenzivno, je bil tak rezultat pričakovan. Rezultati bi bilo bolj reprezentativni z meritvami v naravi, saj poleg vpliva človeka na okolje vpliva tudi samočistilna sposobnost pokrajine, dejstvo pa je, da je človek tisti, ki lahko s smotrnim kmetovanjem, predvsem pa z ustrezno uporabo energetskih virov poskrbi, da je vpliv kmetovanja na okolje čim manjši.

135

11 VIRI IN LITERATURA Bohak, Z. in Borec, A. (2009): Primerjava kmetij z naslednikom in brez njega glede na nekatere strukturne in socioekonomske značilnosti. Geografski vestnik 81-2, 61-69.

Bračič, V. (1982): Gozdnate Haloze: Socialnogeografska študija. Maribor: Založba Obzorja.

Bratuša, P. (2007): Prsti na plazovitih območjih v Halozah. Diplomska naloga, Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

Brečko, V. (1998): Pokrajinska občutljivost območij podtalnic v Sloveniji z vidika kmetijstva. Zbornik posvetovanja Kmetijstvo in okolje. Bled, str. 49-55.

Gabrovec, M. in Kladnik, D. (1997): Nekaj novih vidikov rabe tal v Sloveniji, Geografski zbornik 37, Ljubljana, str. 7-64.

Glavač, M. (2011): Obremenjevanje agroekosistemov na območju občine Moravske Toplice. Diplomska naloga, Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

Harl, D. (2014): Obremenjevanje agroekosistemov na območju Apaškega polja in severnega obrobja Slovenskih goric. Diplomska naloga, Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

INA Petrokemija Kutina (1988): Gnojenje kmetijskih kultur. ČZP Kmečki glas. Ljubljana: Tiskarna Ljubljana.

Jagodic, A. (2004): Varstvo rastlin: priročnik za uporabnike fitofarmacevtskih sredstev. Ljubljana: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.

Kladnik, D. (1999): Leksikon geografije podeželja. Ljubljana: Inštitut za geografijo.

Klaneček, J. (2006): Značilnosti prsti na Dravskem polju. Diplomska seminarska naloga, Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.

Kolar, N. (2010): Zbornik Občine Kidričevo. Kidričevo: Občina Kidričevo.

136

Krajevni leksikon Slovenije, IV (1968): Knjiga Podravje Pomurje. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Lampič, B. (2002) : Agrarno obremenjevanje okolja na Slovenskem v energetski osvetlitvi : na izbranih primerih. Doktorska disertacija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Leskošek, M. (1993): Gnojenje: za velik in kakovosten pridelek, za izboljšanje rodovitnosti tal, varovanje narave. Ljubljana: ČZD Kmečki glas, str. 197.

Lovrenčak F. (1994): Pedogeografija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Mohorko, T. in Koltak, M. (2011): Občina Videm: zbornik. Ptuj, Vejica.

Orožen Adamič, M., Perko, D., Kladnik, D. (1996): Priročni krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Pak M. (1969): Družbenogeografski razvoj Zgornjega Dravskega polja. Geografski zbornik XI, 283-402).

Perko, D. in ostali. (1998): Slovenija- pokrajine in ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Preglednice po makroregijah in mezoregijah za knjigo Pokrajine v Sloveniji (1995). Ljubljana: GI ZRC SAZU.

Premec, I. (2000): Kmetijsko obremenjevanje okolja na primeru naselij Dravskega polja, Haloz in Pohorja v energijski luči. Diplomska naloga, Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.

Radinja, D. (1996): Obremenjevanje pokrajinskega okolja v Sloveniji zaradi energijske intenzivnosti “družbenega” kmetijstva. Geografski vestnik 68, 103-121.

Radinja, D. (1997): Vprašanja o agrarnem preobremenjevanju pokrajinskega okolja v Sloveniji. Geografija v šoli, VI, 2-3. Ljubljana, str. 105-109.

137

Rejec Brancelj, I. (1999): Metodološki vidiki preučevanja kmetijskega obremenjevanja okolja v slovenskih pokrajinah. Geografski vestnik 71, 135-150.

Rejec Brancelj, I. (2001): Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji: Pokrajinski vidiki obremenjevanja iz razpršenih virov. Ljubljana: Inštitut za geografijo.

Slesser, M. (1975): Energy Requirements of Agriculture. V: Food, Agriculture and the Environment. Environment and Man, vol. 2, str. 1-20.

Stele, A. in Žaucer, I. (2013): O kmetijstvu doma in drugje po EU. Elektronski vir. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.

Strelec, P. (2011): Obremenjevanje agroekosistemov v občini Markovci. Diplomska naloga, Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

Verboten, J. (2011): Agrarno obremenjevanje okolja na Savinjski ravni in v Ložniškem gričevju. Diplomska naloga, Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

Vovk Korže, A. (1995): Pokrajinsko ekološke enote severovzhodne Slovenije. Doktorska disertacija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Vovk Korže, A. (1996): Pedološka podlaga kot osnova za kmetijsko rabo tal. Pak, M. (Ur.): Spodnje Podravje s Prlekijo: možnosti regionalnega in prostorskega razvoja/ 17. zborovanje slovenskih geografov. Ljubljana: Zveza geografskih društev Slovenije, 23-35.

Zadravec, I. (2003): Kmetijsko obremenjevanje okolja v naseljih Pongrce, Špičnik in Kalše v energetski luči. Diplomska naloga, Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.

Železnik, J. (2010): Kmetijsko obremenjevanje okolja v občini Žetale. Diplomska naloga, Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

138

Žiberna, I. (1996): Klimatski elementi, bioklimatski kazalci in vinska trta. V Pak, M. (Ur.): Spodnje Podravje s Prlekijo: možnosti regionalnega in prostorskega razvoja/ 17. zborovanje slovenskih geografov. Ljubljana: Zveza geografskih društev Slovenije, 9-22.

SPLETNI VIRI:

Demografski podatki, hektarski donosi poljščin, število traktorjev, poraba mineralnih gnojil in velikost kmetijskih posestev, pridobljeni iz podatkovne baze Statističnega urada Republike Slovenije, pridobljeni 20.3.2016 iz: http://www.stat.si/statweb/.

Podatki o ekološkem kmetovanju pridobljeni s:

- Spletne strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pridobljeni dne 25.3.2016 iz: http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetov anje/. - Spletne strani Inštituta za trajnostni razvoj, pridobljeni dne 28.3.2016 iz: http://www.itr.si/eko-portal/ekokmetijstvo_je/.

Podatki o mineralnih in drugih posebnih gnojilih pridobljeni s spletnih strani:

- Agrosaat. Pridobljeno dne 15.5.2016 iz: http://www.agrosaat.si/. - Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, dne 12.5.2016 iz: http://www.arhiv.fu.gov.si/si/delovna_podrocja/mineralna_gnojila/. - Kmetijski inštitut Slovenije (Simončič, A.): Poraba sredstev za varstvo rastlin (2008). Pridobljeno dne 13.6.2016 iz: http://kazalci.arso.gov.si/print?ind_id=294&lang_id=302. - Kmetijski inštitut Slovenije (Sušin, I.): Poraba mineralnih gnojil (2011). Pridobljeno dne 13.6.2016 iz: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=435. - Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana (Zvodnik, A.): Apnenje tal. Pridobljeno dne 15.5.2016 iz: http://lj.kgzs.si/.

139

- Petrokemija Kutina. pridobljeno dne 13.5.2016 iz: http://www.petrokemija.hr/.

Splošni podatki o občinah in fotografije, pridobljeni 4.4.2016 iz njihovih spletnih strani:

- Spletna stran Občine Kidričevo http://www.kidricevo.si/ - Spletna stran Občine Videm http://www.videm.si/ - Spletna stran Občine Podlehnik http://www.podlehnik.si/ - Spletna stran Občine Žetale http://www.zetale.si/ - Spletna stran Občine Majšperk http://www.majsperk.si/

KARTOGRAFSKO GRADIVO:

Agencija Republike Slovenije za okolje, Atlas okolja, pridobljeno 15.3.2016 iz: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/

Aničić, B. in Juriša, M. (1984): Osnovna geološka karta SFRJ in tolmač. List Rogatec L 33-68. Beograd: Zvezni geološki zavod.

Kladnik, D., Rejec Brancelj, I., Smrekar A. (2002): Integralna obremenjenost prodnih ravnin Slovenije. Dela 18, 635-648.

Stepančič, D. in Šrok, D. (1986): Osnovna pedološka karta SFRJ. 03- Maribor-4, Ptuj. Ljubljana: Geodetski zavod Slovenije: Biotehniška fakulteta, Agronomija, Katedra za pedologijo, prehrano rastlin in ekologijo.

Žnidarčič, M. in Mioč, P. (1988): Osnovna geološka karta SFRJ in tolmač. List Maribor in Leibnitz L 33-56 in L 33-44. Beograd: Zvezni geološki zavod.

140

12 PRILOGA: Anketni vprašalnik 2014

141

ENERGETSKA INTENZIVNOST KMETIJ

Naselje: Hišna številka: Datum anketiranja:

1. Podatki o družinskih članih

Ime A B C D Koliko dela H starost položaj izobrazba kje dela E F G Ali se želi v družini na v v dop.dej. redno kmetiji gospodinjstvu zaposliti?

Legenda: D - kje dela: F - Koliko dela v gospodinjstvu:

B - položaj v družini: 1 - samo na kmetiji 1 - samo v gospodinjstvu

1 - gospodar (ica) 2 - na kmetiji in v gospodinjstvu 2 - več v gosp. kot na kmetiji

2 - zakonec gospodarja (ice) 3 - samo v gospodinjstvu 3 - v gosp. in na kmetiji

3 - naslednik (ica) 4 - zaposlen in dela na kmetiji (redno ali 4 - več na kmetiji kot v gosp.

4 - zakonec naslednika (ice) začasno)

5 - vzdrževan član družine 5 - upokojen in dela na kmetiji G - koliko dela v dop.dej.

6 - član družine s samostojnimi 6 - samo zaposlen - polnih delovnih dni na leto

dohodki (služba, obrt, pokojnina) 7 - na šolanju

8 - nesposoben za delo (otroci, stari, H - ali se želi zaposliti

C - izobrazba: invalidi) 1 - da

1 - osnovna šola 9 - išče zaposlitev 2 - ne

2 - poklicna kmetijska šola

E - koliko dela na kmetiji: 3 - druga poklicna šola 4 - srednja kmetijska šola 1 - samo na kmetiji

5 - druga srednja šola 2 - vsak dan po službi

6 - višja ali visoka kmet. šola 3 - občasno (pomoč pri več jih delih)

7 - druga višja ali visoka šola

2. Velikost posesti in število parcel posameznih zemljiških skupin.

2014 ha št. parcel njive in vrtovi travnik pašnik vinograd sadovnjak gozd močvirje, trstičje nerodovitno

3. Površina neobdelanih kmetijskih zemljišč

2014 površina (ha)

4. Zakaj je nekaj kmetijskih zemljišč neobdelanih?

1 – neobdelane površine niso primerne za strojno obdelavo 2 – neobdelane površine so preveč oddaljene od kmetije 3 – del kmetijskih zemljišč ne obdelujejo zaradi škode, ki jo povzroči divjad 4 – zaradi starosti in bolezni obdelujejo le boljša zemljišča 5 – drugo: ……………………………………………………..

Anketa o socialnogeografskih značilnostih in energetski intenzivnosti kmetij stran 1

5. Število živine 2014 konji krave, breje telice in druga odrasla goveda teleta in mlada goveda mezgi, mule in osli plemenske svinje in mlade breje svinje merjasci in drugi odrasli prašiči pujski in mladi prašiči plemenske in druge odrasle ovce jagnjeta in mlade ovce koze

6. Površine posejane s posameznimi posevki (v ha) 7. Pridelek posameznih poljščin (kg)?

2014 2014 2014 2014 pšenica krompir pšenica krompir ječmen sladkorna pesa ječmen sladkorna pesa oves krmna pesa oves krmna pesa koruza v zrnu sončnice koruza v zrnu sončnice koruza silažna koruza silažna druga žita druga žita buče buče

8. Prodaja pridelkov in živine (v %) 2014 prodaja na domu prodaja preko kmetijske zadruge prodaja preko ostalih odkupovalcev

9. Kolikšen del življenjskih stroškov pokrijejo dohodki iz kmetijske dejavnosti?

1 - 100% 2 - 75% 3 - 50% 4 - 25% 5 - manj kot 25%

10. Letna količina in vrsta porabljenih mineralnih gnojil (praviloma za zadnje leto, lahko tudi za večletno

povprečje)

Leto Vrsta Količina (v kg )

11. Druga posebna gnojila:

Leto Vrsta Količina (v kg )

Anketa o socialnogeografskih značilnostih in energetski intenzivnosti kmetij stran 2

12. Letna količina in vrsta porabljenega naravnega gnoja (goveji, prašičji, konjski, kokošji, mešani) v 3 tonah, m , vozovih, cisternah ipd. (enote pripisati !): Leto Vrsta Količina

Leto Vrsta Količina

13. Letna količina porabljenega tekočega goriva (nafta, kurilno olje, bencin, ipd.) (enote pripisati):

Leto Vrsta Količina

14. Letna količina porabljenega plina (enote pripisati):

Leto Količina

15. Letna količina porabljene električne energije (v kWh):

Leto Količina ali:

Mesec Količina

16. Letna poraba zaščitnih sredstev (enote pripisati): Leto Vrsta Količina

Leto Vrsta Količina

17. Opremljenost kmetije z mehanizacijo (vpiši moč v KM)

• traktor drugi motorni stroj

• traktor osebni avto

• motorna kosilnica moped

18. Vrsta hleva: • na nastil • brez nastila (gnojevka)

19. Gnojišče: • neurejeno (prepustno) • urejeno (neprepustno) Anketa o socialnogeografskih značilnostih in energetski intenzivnosti kmetij stran 3

20. Oskrba z vodo: • vodnjak • kapnica • hišni vodovod • javni vodovod

21. Kanalizacija: • kanalizacija

• greznica: število volumen

• ponikovalnica

22. Stranišče: • suho • na izplakovanje (WC) Kopalnica: • da • ne

23. Pralni stroj: • ne • da Letna poraba pralnega praška (v kg)

24. Ali imate poleg kmetijstva še kakšno dopolnilno dejavnost?

1 - ne - da 2 - kmečki turizem 5 - nabiranje zdravilnih zelišč 8 - drugo: ……………. 3 - predelava lesa 6 - predelava mleka 4 - domača obrt 7 - storitve ostalim kmetom

25. Ali ima kmetija naslednika?

1 - da 2 - ne 3 - še nejasno

26. Če bi dobili primerno zaposlitev v drugi dejavnosti, bi:

1 - popolnoma opustili kmetovanje in kmetijo v celoti prodali ali dali v najem 2 - kmetovali v zmanjšanem obsegu, ostali del kmetije pa bi prodali ali dali v najem 3 - kmetovali v enakem obsegu 4 - obdržali hišo, zemljo pa bi prodali 5 - drugo:……………………………………

27. Kakšne načrte imate glede kmetovanja v prihodnosti?

1 - kmetovanje bodo v kratkem opustili 2 - nameravajo kmetovati v manjšem obsegu kot doslej 3 - nameravajo kmetovati v enakem obsegu kot doslej 4 - nameravajo kmetovati v večjem obsegu kot doslej 5 - drugo:…………………………………………………………………………………………………

28. Kaj bi bilo po vašem mnenju nujno narediti za hitrejši razvoj kmetijstva in kmetij na vašem območju?

1 - komasacija (zložba) zemljišč 6 - razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah 2 - ureditev vodotokov in osuševanje 7 - zagotovitev delovnih mest v bližini kmetij 3 - ureditev dostopnih poti 8 - delovanje kmetijske zadruge v interesu članstva 4 - modernizacija kmetije 9 - ugodni kreditni pogoji za kmete 5 - razvoj turizma na kmetijah 10-drugo……………………………

Hvala za sodelovanje !

Anketiral:

Anketa o socialnogeografskih značilnostih in energetski intenzivnosti kmetij stran 4