LETO (AITO) L (44) BUENOS AIRES Štev. (N5) 19 ESLOVENIA LIBRE 23 de mayo - 23. maja 1991

S pesmijo med prijatelji Jugoslavija brez predsednika

V nedeljo so se tudi na Hrvaškemimenovalo za koordinatorja novega člana Veličastni obisk Gallusa v Slovenijiodločili za samostojno Hrvaško, saj jepredsedstva po s Kosova Sejda Bajramoviča, še nepopolnih podatkih precej nadki je 90 to mesto prevzel, potem ko je srbska odstotkov volilcev na referendumurepubliška skupščina razrešila člana KRANJ je občudovanja vredna in celo in kljub glasovalo za to. Plebiscit so v celotipredsedstva iz Kosova Rizo Sapundžijo, nekaterim prehladom in vremenu, ki nam bojkotirali v srbskih vaseh zunaj enajstihker se ni vdinjal srbskim interesom. O koncertu v Kranju je obljubilni prav nič naklonjeno, zbor povsod žanje občin takoimenovanega svobodnegaZaradi te nelegalne razrešitve teče poročilo M. Jenšterle. Upam, daje poročalnedeljena priznanja in tudi tudi našo avtonomnega ozemlja Krajine. postopek pred Ustavnim sodiščem o lepem uspehu in številni udeležbi.slovenščino resnično občudujejo. Hrvaški plebiscit je sicer minil v senciJugoslavije. Že zaradi tega Bajramovič ne Morda dodam nekaj podrobnosti, ki jih on najhujše politične krize, s katero se more po opravljati svoje funkcije. mogoče ni omenil. Takoj po prihodu v PRIMORSKA vojni sooča Jugoslavija. HrvaškiNa drugi strani Stipe Mesič razglaša, Kranj sta oba dirigenta (prejšnji in predstavniki Stipe Mesič bi moral 15.da je novi predsednik Jugoslavije on, saj sedanja) bila povabljena na kranjski radioV torek, 14. maja, smo že ob 9.30 maja postati predsednik države in s temje opolnoči 15. maja nanj avtomatično na kratek intervju. Prav tako je že predizpred hotela Tabor odpotovali proti naslediti Borisava Joviča, vendar prešelna mandat. koncertom v preddvorani čakalanaslednji postaji v Koper. Tokrat se nam glasovanju v predsedstvu SFRJ ni dobilJugoslavija se tako nahaja v hudi ljubljanska TV in intervjuvala dirigentko,je tudi nebo nasmehnilo in spremljalo potrebnih pet glasov. Proti njemuustavni je krizi, iz katere vsaj zaenkrat še ustanovitelja zbora in štiri mlade: Sonjonas je sonce, a kljub temu je bilo dokaj glasovala Srbija, črnogorski predstavnikni videti izhoda. V tem brezvladju seveda Zorko, Mirijam Oblak, Cvetko Kopačhladno. in Naš odlični spremljevalec je bil pa se je vzdržal. Srbski glasovi so biliobstaja vrsta možnih scenarijev. V soboto Mateja Debevca, nato pa v dvoranipoleg redne vodičke prof. Lidije, neizčrpne odločilni, saj ima ta republika zaradije bil v Beogradu tudi sestanek dirigenta ves prvi del koncerta. zakladnice Na znanja, tokrat naš skrbni Vojvodine in Kosova v predsedstvunajodgovornejših kar starešin zveznega koncertu smo poleg predstavnikovžupnik Janez Rihar. Prvi postanek: tri glasove. sekretariata za ljudsko obrambo in lokalnih oblasti z županom inž.Postojna. V. Po kratkem srečanju s Ker Mesič ni dobil dovolj glasov,poveljnikov so vojaških območij, vojaškega Grosom na čelu opazili tudi ministra simpatičnim za županom, ki se mu je mudilo se člani predsedstva čez nekaj dnipomorskega območja ter vojnega letalstva šolstvo dr. Vencelja, dr. Edija Škulja, dr.na zasedanje v Ljubljano, nas je pred ponovno zbrali in glasovali, vendarin je protiletalskebil obrambe. Na njem so Mirka Cudermana (dirigenta zborahotelom Jama sprejelo uradno zastopstvo rezultat nespremenjen. Številni pravnirazpravljali o obrambno-varnostnih Consortium musicum), ravnateljaobčine in jamske uprave. Gospe v strokovnjaki opozarjajo na paradoks,razmerah. saj O tem sestanku žal ni ljubljanskega bogoslovja dr. Oražma,narodnih nošah so nas pogostile po stari se je toktrat prvič zgodilo, da so moralipotrebnejših obvestil. Znano je le, da ga prišla pa je tudi delegacija rojakovslovenski iz navadi: s kruhom, soljo in člani jugoslovanskega predsedstvaje vodil general armade Veljko Kadijevič. Gorice z našim znancem g. Špacapanom,„gadjo slino“ (žganjem). Z nepozabnimi glasovati o novem predsedniku. Vse dotlej ki je zbor povabila v Gorico, kjer bomobesedami pa nam je izrazil dobrodošlico je veljalo, da predsednika izbere Marko Jenšterle peli 1. junija. O tem bomo še poročali.(„po 40 letih ste sedaj spet naši in boste republika, njegovo „ustoličenje“ v po telefaksu; 20. maja Po koncertu je skupščina mesta Kranjnaši ostali“.) znanstvenik prof. dr. Franc skupno s tamkajšnjim „Gallusom“Habe. Nato obisk jame. Vsak odpredsedstvu pa je bila čista formalnost. priredila v hotelu Crein bogato večerjo;petdeseterice članov je doživljal lepote inKo Mesič tudi v drugo ni dobil razpoloženje je bilo nepopisno lepo inmogočnost kar podzemskega božjega stvar­potrebnega števila glasov, so Vasil Po zadnjih informacijah se je težko se je bilo ločiti. Obloženi z rožamistva po svoje in bo gotovo vedel mnogoTuparkovski, o Stipe Mesič, Janez predstavnik Republike Hrvaške Stipe in darili smo se vrnili v Ljubljano obtem pol pripovedovati ob vrnitvi v Argentino.Drnovšek ter Ante Markovič (ki je bil tudi Mesič avtoproklamiral za predsednika dveh zjutraj. V Kongresni koncertni dvorani je prisoten) spet zapustili dvorano. Kljub temu je predsedstva Jugoslavije, česar pa Srbija mogočno zaorila „Slovenija v svetu“.ostalih pet članov nadaljevalo sestanek in ne prizna. Združene države so zagrozile, Zaradi vlage in hlada v jami kaj več II UMIT...... Hill...... 111 ITTTTTTTTTTTTl da bodo ustavile podporo Jugoslaviji nismo smeli peti. — Po ogledu jame nas zaradi srbske obstrukcije. Ob 13. uri istega dne nas je udobnije že spet čakalo kosilo-banket, gostiteljPo koncertu prisrčna pogostitev, s omnibus Mercator Turista že spetskupščina Postojne. Preveč gostoljubnosti,škofom dr. Pirihom med gostitelji.« 1111111 n 1111 n i ii 11 HTTiTiTi 11 m 11 ir n r m odpeljal na naslednji koncert v Celje.kako se bomo oddolžili? Edino tako,Razpoloženje da veselo, pesmi in smeha ne Kot vsi, ki se vozijo iz Ljubljaneostanemo v še naprej zvesti našim idealommanjka. Škof intonira s svojimi pevci: Celje ali obratno, smo se tudi mi ustaviliin nadaljujemo z našim delom. Skoro„Rojakom bi iz Argentine: Sto ljat“ in kmalu Slovenska v znanem zatočišču na Trojanah. Spetpozabil! Ob prihodu nas je pozdravilsmo tudi bili ena družina v bratskem objemu.obračunska enota smo bili priče izredne pozornosti postojnski in dekan Pirih. — Po kosiluŽal je bilo treba spet na pot in o polnoči ljubeznivosti, s katero nas povsodnadaljujemo pot po čudoviti pokrajini,smo kose zadnji razšli v Ljubljani. Slovenska vlada je z odlokom prav­ sprejemajo. Gostišče nam je takojse Kras začne spuščati v Primorje. Po treh dneh „počitka“ vsak pri svojihzaprav že vpeljala slovensko obračunsko postreglo s svojimi znanimi ogromnimiUstavimo se spet v Hrastovljah, kjer sorodnikihje — se pripravljamo enoto, na vezano na ECU in kotacijo nemške krofi — seveda brezplačno. Spotomaznamenita še stara cerkev z utrjenimtridnevno turnejo po Štajerskem. Obmarke 14. na ljubljanski borzi. Pred približno ogled znanih starorimskih izkopanintaborom v iz 15. stol. in kjer so nasuri odpotujemo v . O tem dvema pa mesecema je vlada zaradi nekon- Šentpetru v Savinjski dolini in končnopričakovali župljani z župnikom nadrugič! čelu. vertibilnosti dinarja in težav pri plačil­ Celje, kjer nas je prvi sprejel opat dr.Kratka sv. maša, ogled znamenitih fresk V zgodnjih urah nas je razžalostilanem prometu s tujino na ljubljanski borzi Kolšek in nam razkazal znamenitostiiz 1.1490 in spet povabilo župljanovvest „na iz Argentine o smrti naše dolgoletne,omogočila trgovanje s tako imenovanimi opatijske cerkve. Čas je bežal in kar hitetikozarček“ domačega vina. Daje bilo dokajzveste pevke Anice Rode. Sinu dr. Juretuevidenčnimi deviznimi pravicami. je bilo treba v Narodni dom, kjer je kozarčkovbil najrazličnejših vin, pa čajnaše za iskreno sožalje — prva sv. maša, Vrednostki nemške marke (na katero je bil koncert. Publika, ne tako številna kotprehlajena v grla, vse vrste pecivajo s bomo skupaj obhajali, bo za pokojdinar njene takrat vezan v razmerju 1 : 9) se je Kranju, je prekipevala od navdušenjaslovitimi in „štraubi“. Joj, kako gostoljubniduše. ustalila na približno 30 odstotkov višji zbor je moral dodajati kar lepo vrstoso naši primorski rojaki! Kar težko se je Vsem dragim rojakom v Argentiniravni od uradne, zunanjeplačilni promet pesmi. Zelo užiga povsod Kremžarjevabilo ločiti od njih in mnogi so nam slediliprisrčne pozdrave! Veliko mislimo na vse.pa je spet normalno stekel. Po devalvaciji Slovenija v svetu, ki jo pojemo povsodv Koper. in dr. Julij Savelli dinarja (1 :13), ki jo je izpeljala zvezna ki jo bomo združeni „Gallusi“ peli tudiKoprska stolnica, največja cerkev v vlada Anteja Markoviča, se je slovenska na Koroškem. Med koncertom je zborSloveniji, z je bila za koncert polna. MedPripis: vlada z omenjenim ukrepom odločila še za lepimi besedami pozdravil predsednikposlušalci omenim predvsem škofa dr.Te dni je Gallus v Mariboru, Murskidodatno zavarovanje slovenskega gospo­ celjske skupščine Rojec, v imenu kulturnePiriha, našega znanca škofa dr. JenkaSoboti in in Rogaški Slatini. Jutri dopoldnedarstva. Z uvedbo oziroma legalizacijo skupnosti pa prof. Ferleževa. Seveda spetg. Boleta, zastopnico občine (podpred­se dobimo na Teharjah (kamor pridevaobračunske z enote naj bi dosegla tudi zni­ ni manjkalo šopkov, dragocenih darilsednico) in itd. Zbor je za Koper bistvenoJožetom Škerbcem). Župnik Marjanžanje realnih obrestnih mer in zavrla nepozabnih srečanj znancev spremenil in program ter v prvem deluRozman nam bo razložil vse o taborišču,inflacijo, ki bo po napovedih večine sorodnikov. Po koncertu spet banket-izvajal Gallusa, nekaj naše in nekajmorda bomo imeli mašo za rajne. ekonomistov prihodnji mesec začela v večerja po naročilu mestne skupščineargentinske v zborovske svetne glasbe, Vse v vas pozdravlja Jugoslaviji strmo naraščati. In čeprav hotelu Evropa, kjer so se spet vrstilidrugem delu pa cerkveno ter je zbor Janez Rihar vlada tega seveda ni razglasila, lahko pozdravi, zdravice in dobrodošlice. Inspremljala spet na orglah dirigentka obračunsko enoto razumemo tudi kot prvo smo „pristali“ v Ljubljani ob pol dveh„Gallusa“ iz Kranja prof. Angelca Poslal Janez Rihar - Katoliško konkretno potezo pri uvajanju samo­ zjutraj. Tomanič. Publika spet izredno navdušenasredišče Slovencev po svetu - 20. maja stojnegapo slovenskega denarnega sistema. Počitek je bil kratek. A morala pevcevin zbor kljub utrujenosti v formi. telefaksu IN, it. 55/56 MENDOZA i Tone Mizerit Obisk in delovanje pevskega Id IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI V politiki se mnogokrat dogodki sučejoMenemu, češ, lutka ne more protestirati pedagoga Jožeta Koresapopolnoma drugače kot predvidevajo(poslanik Todman je izjavil, da med glavni igralci, kajti stvarnost je čudna„prijatelji“ ni protestnih pisem)... Izreden in nadvse posrečen za našozapete melodije dolgo zadonijo v našihšepetalka, in odvijanje na odru ima svoje A dejstva so sledeča: Argentinska mendoško skupnost je bil obisk Jožetamislih in dobijo blagodejen odmev v našihzakone. To nam pade v misel ob prizoruletina ni bila najboljša, vendar poleg dveh Koresa. V dobrih štirinajstih dneh je med srcih, da bi sé vezi prijateljstva, ki so vdebate med Argentino, Brazilijo in ZDA,milijonov ton, ki jih je Argentina že nami razgibal in poživil pevskoteh dneh vzklila med nami, vedno znovaki je zadnje dni polnil strani argen­izvozila v Brazilijo, ima na razpolago še ustvarjalnost, tako pri učenju ljudskeobnavljala. “ tinskega pa tudi brazilskega časopisja. Tamilijon in pol, ki jih lahko takoj izvozi. šole, med mladino in v našem pevskem Nato se je tudi g. Kores zahvalil za lep snov seveda vsebuje tudi mnogo dokazovIma še druga tržišča, kamor more zboru. domač sprejem. Pohvalil je mlade pevce, katere uporabljajo tisti krogi, ki nisoizvažati, a gre za ceno. Ameriški poseg je Naš zbor je bil ustanovljen leta 1948ki so sé z vso odgovornostjo pripravljalipreveč za zadovoljni z odnosom med me-že sam po sebi avtomatično potisnil dol in je več desetletij uspešno nastopal podnastop, jih vzpodbujal k vztrajnosti innemistično jih vlado in Washingtonom.argentinsko ceno. In pa antecedent tako sposobno taktirko rav. Marka Bajuka,navduševal za lepo petje. Končal jePoglejmo. z ameriškega posega v Mercosur, kot izpolnjevanja določil njenih članov. prof. Božidarja Bajuka in končno vzklikom:lic. „Uporabljajte svoje sposobnosti LJUBIMKANJE IN UDARCI Seveda, Brazilija se nahaja sredi hude Marka Bajuka. Ko je zadnji pevovodjain boste imeli uspehe v življenju!“ finančne in socialne krize in poceni odšel v domovino, smo ostali brez Spregovoril je tudi Jože Horn, se mu V tem dogajanju sovpadata dve vrstiameriško žito bi jim prav prišlo. Zaenkrat poklicnega pevskega dirigenta. Skrbje za zahvalil za sodelovanje in mu dejal, da dejstev. Po eni strani razmere med izgleda, da do te kupčije ne bo prišlo, a ohranitev in vodstvo zbora je prevzelanaj vso slovensko skupnost ceni tako,Argentino kot in ZDA, po drugi strani papoložaj še ni popolnoma jasen. Lenčka Božnar, ki s trudom in vsojo je doživel v Mendozi. razmere med južnoameriškimi državami požrtvovalnostjo skrbi za petje zbora Tain obisk je zaoral globoke brazdein na njih notranji položaj. VONJ PO OROŽJU sploh za petje pri cerkvenih obredih inkulturnem polju naše skupnosti pod Andi.Poglejmo prvo. Odkar je prišel na drugih skupnih prireditvah. Tudi osnovnošolski otroci so bili deležnivlado predsednik Menem, je vse delovanje Medtem pa se doma stvari sučejo, kot S prihodom pevovodja Koresa se jepedagoške sposobnosti obiskovalca.v Znal zunanji (in tudi notranji) politikikrizi pripada. Eden odtenkov te krize je dalo zbora poživilo. Z namenom, da bijim v je zbuditi tako zanimanje do petja, dausmerjeno v en sam cilj: čimboljši odnosigotovo položaj upokojencev. Najbolj dveh tednih pripravili koncert, smo seso se v kratkem času naučili venec lepihz Washingtonom; in vse, kar je trebaprizadet sektor argentinskega prebival­ hitro organizirah, povabili k sodelovanjuslovenskih narodnih pesmi. žrtvovati za ta cilj, je izvedeno do zadnjestva so gotovo upokojenci, katerih bivše pevce in se zmenili za skoro Naša želja je, da bi se na bazi te prvepotankosti. Tako je argentinsko ladjevjemesečni dohodki v mnogih primerih vsakodnevne vaje. Pevske in pedagoškeuspešne izkušnje v Mendozi nadaljevaliposeglo v vojno v Perzijskem zalivu;komaj Ar­ presegajo 100 dolarjev. S tem sposobnosti Koresa so obrodile sadoveobiski že raznih poklicnih strokovnajkov,gentina ki je volila proti Kubi in za ZDAseveda v ne morejo živeti — niti umreti. pri prvih vajah. S pevsko tehniko namin bi pomagali pri nadaljnjemZdruženih narodih; Buenos Aires je ukinilZato se zadnje čase množijo protesti. Tako strogo disciplino je zbor pripravil koncert.ohranjevanju in utrjevanju slovenstvarazvoj v in izdelavo rakete Còndor II (kakose mnogi izmed njih ob priliki štetja niso Predstava se je vršila v nedeljo 12. tujem svetu. uničiti dele še vedno teče debata)... in šepustili zapisati, kajti „za vlado ne ob­ bi lahko naštevali dejstva, ki za levicostajamo, zakaj nas bodo potem šteli“. maja ob večernih urah. Dvorana našegam 111111 n 1111 iTnirm m 111111111111111111 doma je bila nabito polna rojakov, niso več „uvrščanje“ z ZDA, marveč žePredsednik Menem je obljubil „skoraj“ izboljšati njih položaj. Ni jasno od kod prijateljev in povabljencev. Koncert je bil enostavno „hlapčevstvo“. Za vse to je bilo SMERSU RUDOLF pričakovati kake nagrade iz Washing-bodo vzeli fonde, da izboljšajo pokojnine, razdeljen na dva dela. V prvem delu smo tona. Da tam niso preveč radodarni pa jea gotovo bodo nekaj storili: bližajo se imeli na programu solospeve tenorja „Novo sporočilo“ žeo znano. volitve. Jožeta Koresa ob spremljavi na klavirju Druga: Pred tedni so štiri južnoame­ Drug precej prizadet sektor pa so prof. Maria Teresa D’Amico, v drugem pa naših davnih riške države (Argentina, Brazil, Paragvaj oborožene sile. Ta mesec so jim dali Slovenski zbor pod taktirko našega in Urugvaj) podpisale pogodbo, kizakrito je povišico 20%, a rovarjenje se obiskovalca. prednikih Venetih začetek bodočega „skupnega trga“, ki nadaljuje.so Priznati pa je treba seveda, da Najprej je predsednik Društva inž. mu nadeli ime „Mercosur“. Je to ni ves problem vojaškega nemira Jože Smon predstavil nastopajoče v Lansko leto je izšla nova knjiganajresnejši o pozkus integracije, kar jihosredotočen v nizkih plačah, niti v slovenščini in španščini. Tako smovenetskem vprašanju z naslovom „Novopoznamo v tem predelu. Ena izmedpostopanju vlade v primeru rakete Còn­ izvedeli med drugim, daje bil tenor Jože sporočilo“. Knjigo smo prejeli tudipodpisanih v določb pa predvideva, dor da II. A o tem prihodnjič nekoliko več. Kores dvakrat nagrajen kot najboljšiArgentini in hočemo na kratko poročatidržave članice ne bodo kupovaleTežave pa ima vlada tudi s operni solist v Jugoslaviji, daje bil več okot njeni vsebini. poljedelskih pridelkov držav, ki denarnopodjetniki, zlasti proizvajalci živil. Vsled 11 let član svetovno znanega SlovenskegaKnjiga je povzetek že izdanih knjig inpodpirajo izvoz teh pridelkov. porasta cen nekaterih živil (sladkor, okteta in da je pel več kot 50 oper v 13člankov o venetskem vprašanju. Zato je kot strela iz jasnega nebazelenjava in sadje), inflacija nevarno jezikih in imel 62 različnih vlog. Znano je dejstvo, da slovenskapadla novica, da bo Brazil kupil v ZDAraste. Če je gospodarska ekipa pred Prof. Marija Fink-Grintal je prazgodovina ni raziskana in da je tudipoldrug milijon ton žita s „podporno“dvema mesecema za maj predvidevala povezovala program z razlago vsebinepoznejša zgodovina kaj malo preiskana.ceno. Pravzaprav je ponudba prišlanegativno iz inflacijo, danes priznajo, da bo Washingtona, v Brazilu pa da sojo veselodosegla ali presegla 2%. To je seveda nič, vsake pesmi v španščini. Tekst staSaj se še vedno ponavljajo trditve, da smo sprejeli. Pričela se je debata v samem če jo primerjamo z meseci hiperinflacije, pripravila za prvi del Miha Bajda, za prišli Slovenci v šestem stoletju po drugi pa prof. Majda Nemanič. Veselo Brazilu, češ, lojalnost je lojalnost, kara ogromno, če jo postavimo v okvir Kristusu izza Karpatov na sedanje gospodarske strategije, od zakona proste presenečeni in hvaležni so poslušalci smo podpisali moramo izvesti. Debata je slovensko ozemlje, kar pa ni nikakortekla v Buenos Airesu: vse storimo, karkonvertibilnosti naprej. nagradili nastopajoče z bujnim ploska­dokazano. Washington želi, povračajo pa nam z njem. Trije slovenski izobraženci inizdajo. In seveda vsa levica je privoščila VOLITVE SO ŽE TU V prvem delu je vzbudila izrednoznanstveniki so se lotili preiskave zanimanje stara prekmurska pesem Vseslovenske prazgodovine in tudi nadaljnjen... . Čeprav je doslej bilo izvedenih več kar lazi po tem sveti — Slavka Osterca, zgodovine. Ti znanstveniki so: Matej Bor, notranjih volitev v strankah, so bile ki jo je Kores didaktično podal, polovicoJožko Šavli in Ivan Tomažič. Tem smo Veneti so torej bili prvotno slovanskovečina izmed njih manj važne. A sedaj v modernem impresionističnem slogu,dolžni zahvalo za popolnoma novepleme, kije že pred Kristusovim rojstvomzahajamo v dobo, v kateri se bodo tako drugo polovico pa v narodnem. Recitiralizsledke slovenske zgodovine. zasedlo srednjo Evropo. Naj navedemo perorastiše kot radikali, močno spoprijeli za jo je tudi v originalnem prekmurskem Po podatkih, ki jih vsebuje prvoto, da so tudi v Homerjevi „Iliadi“ kandidate ali za vodstvo strank. narečju. V zborovskem deluje pa zbudilapoglavje v „Novem sporočilu“, z naslovomomenjeni „enetoj“. Ker nimajo Grki črke Tako smo preteklo nedeljo doživeli pozornost lepo zveneča moderna skladba„Prikaz in vzpon Venetov“, je ugotovjeno„v“, so torej v tej pesmi prav gotovospopad med notranjimi strujami Marijana Kogoja — Stoji stoji mi drevce.(P. Bosch Gimpera), da sta lužiška in omenjeni „Veneti“. radikalizma v dveh ključnih okrožjih: v Ob koncu koncerta je Veronika Bajukvenetska kultura istovetni. V poglavju z naslovom „Od kod prestolnici so in v provinci Cordobi. Tam je v imenu zbora podarila šopek nageljnovNe bomo se podrobneje baviliVeneti“ s je povedano, da je glede tega še šlo za kandidatna mesta, kjer se Angeloz g. Koresu in pianistki prof. D’Amico. posameznimi V poglavji v Novem sporočilu,vedno velika zmeda. Matej Bor poznova predstavlja za guvernersko lepi gesti je g. Kores izročil šopek Lenčkipač pa hočemo posebej poudaritidaljšem študiju vseh okoliščin ugotavlja,kandidaturo. Tu za vodstvo stranke v Božnar. naslednje: že pred omenjenimi našimida so Veneti v resnici Sloveneti oz.mestu Buenos Aires. Obe okrožji pa sta tradicionalni trdnjavi radikalizma, kjer je Sledila je poslovilna večerja, kjer soznanstveniki so razni izobraženciSlovenci. Njegova razlaga je prepričljiva. peronizem le redko in težko prodrl. bili navzoči pevci in odborniki Društva.ugotovili, da je mnogo imen krajev, rek, Venetski napisi in venetska pisava Med večerjo seje podpredsednik Društva Seveda ni šlo le za kandidature ali gora in dolin v Visokih Turah, gornjivsebujeta polno slovenskih imen, kijihvodilna pa mesta. Tako kot so bile stvari Stane Grebenc zahvalil v imenu pevcev in Italiji in v Švici slovenskih alituji venetologi niso razumeli. Sedaj papostavljene, je je šlo za različno gledanje na poslušalcev pevovodji Koresu za lepo slovanskega izvora. To pa je dokaz, da priso velikem številu besed njihov pomenstranko in na položaj države. V prestolnici doživetje ob poslušanju njegovihbili Slovenci prvi naseljenci v navedenihjasen s pomočjo slovenščine. se je bivši senator De la Rua močno solospevov, za naštudirani koncert inkrajih za in seveda tudi naših krajih. Kar nas pa posebno čudi, je to, postavil da proti alfonsinizmu in za njim vse opravljeno v Mendozi, in končalKrajem dajo imena namreč prvi nekateri starejši zgodovinarji odklanjajostoječi struji Coordinadori, ki seje to pot z besedami: „Želimo, da bi nocoj zapetenaseljenci, drugi pa ta imena privzamejo.vsako novo ugotovitev in novo miselpredstavila glede ločeno. V Cordobi pa se je pesmi razgibale kulturno delovanje medV „Novem sporočilu“ je navedenih vrstaslovenske prazgodovine. Vemo, da Angeloz bo moral boriti proti listi, ki jo je nami in nas navdušile, da bomo takih s imen, ki so na vsak načinpotrebno še časa, da se odkrije resnica pravo tako organiziral Alfonsm. V obeh skupnimi močmi nadaljevali delo. Najslovenska. naši slovenski zgodovini. Nad. na 6. str. t dr. JOŽE KRIVEC Najboljši odhajajo

Za vsako skupnost je izguba enegaskupnosti je prenesel v emigracijo in samega člana neprecenjiva škoda, kadar če pa je bila nevarnost, da samo delček gre za osebnost, ki je bila skozi od nje zamre, je že mislil na nove petinštirideset let povezana z večino organizacijske oblike, ki naj bi emigracijskih publikacij in organizacij, nadomestile stare in že preživete. Novi bila ustanovni član od vseh začetkov pevski pri zbor Gallus je nadomestil starega tej ali oni skupnosti, se v njejiz italijanskih taborišč, Slovenska udejstvovala z garaškim delom, iskreno kulturna akcija je stopila na mesto vzpodbudo ali pametnim nasvetom, Balantičeve družine, Glas SKA in potem je ta izguba nenadomestljiva. MeddobjeTaka sta nadaljevala delo Doma in osebnost je bil pokojni dr. Jože Krivec.sveta. Pokojnik je pisal v Duhovno Malo nas je ostalo še iz tistih letživljenje, Šmartinski vestnik, v zbornik emigracije in dobro se poznamo Domamed in sveta, katerega vstop kot vodilne seboj: večina izmed nas ve, do kod segajoslovenske revije je zopet pripravljal v moči drugega, s kom lahko računa, življenje, kaj pa tudi v Svobodno Slovenijo, lahko pričakuje od koga, komu lahkokjer je objavljal poročila in kritike. zaupa odgovorno nalogo. Eden takihOd ljudi literarnega ustvarjanja nam je je bil pokojnik, takega smo poznali skorajzapustil Dom med goricami, knjigo novel pet desetletij. Že v prvih dneh begunstva in črtic še v domovini, od zdomskega pa je bil med ustanovitelji Balantičeve Pij, fant, grenko pijačo! Polega teh je družine, urednik in sodelavec novo­zapustil vrsto krajših del, raztresenih po nastalega Sveta in doma, vzel na svojezbornikih in emigracijskih tiskih. rame pouk v begunski gimnaziji v MoniguMed revolucijo je dobil za Dom med pri Trevisu, sodeloval je pri begunskih goricami Prešernovo nagrado, pri publikacijah, pevskemu zboru, igralski Slovenski kulturni akciji pa je izdal družini, Ljudski univerzi in še bi lahkozbirko črtic Pij, fant, grenko pijačo! Pij jo, našteval. Vso to aktivnost v dobropij, izpij do dna, kupo grenke usode, domača pijača ti bo v zdravilo. Čimbolj je grenka, večjo zdravilno moč ima! Nekaj ocen o DR. JOŽE KRIVEC Mlad si bil, Jože, ko si začel pisateljevati, pa si že takrat vedel, da ti sile, proti katerim si se boril, ne bodo Krivčevem delu MOJE STOPINJE V ŽIVLJENJU odpustile zlepa, ker si se jim postavil po robu. Mohorjeva družba v Celju za leto 1978 Vnukom v spomin Prvič te je iztrgal okupator, drugič je bil lastni brat-komunist, ki Te je poslal Dodatek h knjigi ZLOČIN Rojen sem bil 16. marca 1916 v Vere­junija 1943. Ker ni bilo tedaj upanja nav prav isto taborišče, kamor Te je prej jah — v Halozah — v fari sv. Vida, da­kako službo, sem se vpisal še na filozofskookupator. Haloze in Haložani nes Videm pri Ptuju. Prav v sredi vinskihfakulteto in sicer na germansko skupinoPrvič se te je pred dobrim mesecem spomnila domovina, ko te je zaprosila za V Verejah pri Vidmu se je 1916 rodil goric, kajti brajde belega silvanca so sililein primerjalno slovansko literaturo, kar naj bi mi omogočilo profesuro na srednjiobjavo vsaj nekaj strani tvojih del in pripovednik Jože Krivec, kije pisal pesmiskoraj pod ostrešje mojega doma. Moje rojstno leto spada prav v sredino prvešoli, po čemer sem vedno stremel. pogleda na sedanji položaj slovenstva. in črtice, globoko zasidrane v domači svetovne vojne. Oče me je spoznal šele Obenem sem kot neplačani notarski Jože Krivec bo šel v literarno pokrajini. V črticah, ki jih je priobčevalkonec leta 1918, po vrnitvi z avstrijskepripravnik opravljal sodno praksozgodovino na kot ljubitelj in ustvarjalec največ v Domu in svetu in delno zbralfronte. v okrajnem in okrožnem sodiščupreprostih, v malih, vsakdanjih stvari in Knjigi Dom med Goricami, se njegov Nekdo je pred leti v Sloveniji podLjubljani, dokler nisem po italijanskemčustev. Njegov čut za jezik mu ni realizem v globinah preliva v temen,prelepo veliko sliko goric zapisal: „Haloze,zlomu 1943 nastopil upravno službodopuščal, pri da bi pozabil stare narečne čeprav z besedami neizpovedan protestslovenski pojem vinorodne revščine,Ljubljanski pokrajini. besede rodnega Goričkega — vse je hotel haloškega človeka. zgoraj nad bogatim Ptujskim poljem.“ Ta Ob koncu vojne, prvi teden v majuohraniti in s tem obogatiti tudi književni jezik. Revno je bilo tisto Goričko, ki ga je Haloze v besedi srečni pisec jih je videl, morda tudi1945, sem še bil poslan v Narodno gleda­ občudoval, ljubil pa ne, čeprav je v resnicilišče v Ljubljano na recenzijsko predstavoopisoval Krivec, toda jezikovno bogato. Najbolj izvirno odmevajo Haloze pogodil, v kajti trde revščine je bilo resdrame Stanka Majcna — Matere. Naj Ti bo lahka tuja zemlja, Ti veliki spisih Jožeta Krivca. Pokrajina zaživiveliko, kar seje opažalo že kar na zunanjiNato sem 6. maja odšel v emigracijo in sanjavi fant, ki si bil primoran, da si pred bralcem neposredno, govor njegovihpodobi. Prezreti pa tudi ni mogoče vsehpreko Avstrije v Italijo. Tam sem živel iskalz srečo vse drugod, videl si jo samo v oseb in besedne zveze zvenijo čistopremalo znanih biserov lepote tegadrugimi slovenskimi begunci v taboriščihdomovini! domače, pa tudi besedni zaklad je sočen,prekrasnega koščka slovenske zemlje. Monigo,Jaz Serviglianu in Senigalliji. T.B. sem jo s sinovsko ljubeznijo imel rad, kajti V taboriščih sem se vključil v bogato ker je vzet iz življenja. V Krivčevem 11111111111111111 n 1111111111111111 m i u mi pisanju se čuti še mladostna negotovostnobena globoka ljubezen navadno niustvarjalno roža kulturno delavnost, ki je ne in na socialna vprašanja gleda nekolikoizobilja. Po minulih štirih desetletjih,le reševala pred propadanjem fizičnih silštudente. Peli smo na mnogih izbranih šablonsko, močan pa je v opisovanjuodkar je niso poljubile moje oči, je srce vše brezdelnosti, ampak tudi pospeševalaprireditvah. Bile so to nepozabne ure! pokrajine in kmečkega dela. vedno polno toplote do nje in do njenihpočasi rast novih kulturnih silnicRecitiral iz sem tudi že lastne pesmi na sončnih podob. Pozdravljena in blago­mrtvih ognjišč in pepela. šolskih in tudi drugih družabnih slovljena! Sladka sanja za daljnimi moiji. Novembra 1945 sva skupaj s prof.prireditvah. Pisal sem tedaj že v revijo Viktor Smolej: Zgodovina slovenskega Mati Marija mi je umrla, ko sem imel Osano pripravila že prvi Balantičev večerŽenski svet, Življenje in svet (priloga slovstva, VII. zvezek, str. 370: devet let; oče Lovrenc, manjši vinogra­v taborišču v Servigliano - Italija. BiloJutra), je v mariborsko revijo Piramido, v dnik, se je potem vdrugič poročil na Sela,za drugo obletnico pesnikove ognjenedijaški list Mentor in Razore, v Zabavni Zelo drugačno podobo Štajerske jev v vas na Polju na drugem koncu videmskesmrti. Govoril sem mu tedaj spominskilist, v Jadransko stražo in v list Mladi svoji prozi naslikal Jože Krivec (1916).fare. govor. Ta govor je bil objavljenPrekmurec. v Ob maturi sem sodeloval tudi Tudi Krivec je kakor Kociper jurist, Tako sem opravil prvih pet razredovMeddobju 1989, 1-2, str. 90. Taki večeri pri izdaji almanaha ptujskih gimnazijcev vendar doma iz Haloz, ki so kazale mnogoosnovne šole v Vidmu, ostale pa v šoliso na se ponavljali še precej let; tudi poMlada setev 1937 z dvema črticama: V temnejši obraz kakor Slovenske gorice,Selah. Tam meje spoznal domači župnikpreselitvi v Argentino. Zanje je skrbelaživljenje in Življenje teče. Natisnila nam kjer je bil doma Kociper. Haloze so KrivcaJakob Soklič, znani ljubitelj in poznejšiPisateljska družina France Balantič ga je in izdala Cirilova tiskarna v oblikovale drugače. Pripadal je Debe­ustanovitelj muzeja narodnih umetnosti(katere predsednik sem bil), ki je Mariboru (F. Hrastelj). lakovemu krogu, ki se je vračal v kmečkiv Slovenjgradcu, kamor je bil postavljenzdruževala „peresne“ delavce prvih let v realizem, v realistično kolektivno doma­za mestnega župnika. Ta me je po svojinovi domovini — Argentini. 2. Univerza v Ljubljani čijstvo. Toda v sebi je nosil preveč bridkihdobroti poslal leta 1929 na gimnazijo v Prvi prispevek za Dom in svet — doživetij in spoznanj iz svoje haloškePtuj. Maturiral sem leta 1937 v Ptuju, KULTURNO DELO Mladost je mimo šla, sem poslal po mladosti. V črticah, (...) se njegov re­brez kake večje učne težave, čeprav me je maturi uredniku dr. J. Debevcu. Poklical alizem v globinah preliva v temen, čepravtežka bolezen za precej časa položila prav 1. Gimnazija v Ptuju me je k sebi in posil, naj bi rokopis na z besedami neizpovedan protest halo­sredi leta pred maturo v posteljo. Pa sem Bil sem dober pevec in upoštevaninekaj mestih izboljšal. To sem hitro storil škega proletarca. Krivec se ne vdajajo kljub temu dobro izvozil. recitator. Zato so bila nadvse lepa tistain mu ga vrnil. Se isto jesen pa je on umrl. razpoloženjskemu lirizmu in sončniPo končani maturi sem se vpisal naleta, ko nas je prof. Vilko Rus, bratV njegovi zapuščini ga je našel novi Marjana, opernega pevca svetovnegaurednik dr. Tine Debeljak in ga tiskal v himničnosti, povsod stoji v njegovihljubljansko univerzo na pravno fakulteto. slovesa in sam odličen pevec, zbral v51. letniku DIS. S tem se je začelo moje črticah v ozadju grenka starka Beda. ...Diplomiral sem že pod laško okupacijo 1942, doktoriral pa v enakih razmerahoktet: štiri profesorje in štiri višješolce- Nad. na 4. str. SPOMENKA HRIBAR O RAZMERAH ONKRAJ VELIKE LUŽE obljubo, da bodo prišli na kongres. MOJE STOPINJE Staroslovenci in novoslovenci se bodo Nad. s 3. str. medsebojno dogovorili, kar pomeni, da Argentinske poševne sence bodo sodelovali, kar se doslej ni dogajalo.« sodelovanje pri DIS-u. Prispeval sem tudiNajvečji problem Slovencevje njihova izolacija, kije spačila podobo domovine— Druga vprašanja... več Črtic v Javornikovo družinsko revijo »Ja, zanimala jih je tudi dena­ Obisk, dnevnik Slovenski dom, cionalizacija, odprava krivic in tudi to, ali Kremžarjev Domoljub, ki je med drugim Od Svetovnega slovenskega kongresa nas ločijo le slabi trije meseci. bo Trajal Svetovni bo slovenski kongres levičarski tiskala Atilov grob pod psevdonimom,od v 27. do 30. junija. Na njem se bo zbralo okrog tisoč petsto udeležencev, ali med ne. Takšnenjimi dezinformacije so namreč Vigred, za Velikonjev Zbornik Zimskeštevilni iz tujine. Priprave na to srečanje in celo praznik vseh Slovencev, prišlekot temu do njih. Pojasnjevali sva in pomoči, pa za Slovenčeve koledarje. Zarečejo njegovi pobudniki in organizatorji, pa ne minevajo v stereotipni dokazovali, obliki pisanja da to ne drži in da bi kongres posebno knjigo Mohorjeve družbe, ki najvabil. bi Konferenca za Slovenijo je pred kratkim poslala onstran velike lužeizgubil dve svoji svoj smisel, če bi katerakoli izšla 1.1942 v Ljubljani, sem napisal Crticopredstavnici, Spomenko Hribar in Alenko Puhar. Cilj: zaznati utrip slovenskegapolitična organizacija prevladala in če bi Velikonočni kres, pa mi jo je italijanskavsakdanjika v Kanadi, ZDA in Argentini, navezati stik s tamkaj živečimi izrabila Slovenci srečanje za uresničitev svojih cenzura zaplenila zaradi ostre in morda razbliniti odvečne strahove pred tistimi, kar povabljene čakainteresov. v domovini. Kongres je civilna, nad­ protinemške note. Pozneje je izšla v moji strankarska institucija, ki bo skrbela za knjigi v Buenos Airesu 1978. Pri O vtisih s tega dvajsetdnevnega vsi vemo, da jugoslovanska agonijapovezovanje traja Slovencev doma in po svetu in Slovenčevi knjižnici v Ljubljani sem izdalpopotovanja smo se pogovarjali že nekaj s let, in smo tega že naveličani. 1.1942 knjigo Črtic Dom med goricami, ki izhajala iz načelne enakopravnosti vseh Spomenko Hribar, predsednico —10 SSKTudi z vidika gospodarskih interesov je v letu 1943 prejela na obletnico Slovencev. Kongres bo poskušal poiskati Prešernove smrti eno od nagrad mestakonference za Slovenijo. želijo, da se zadeve doma čimprej uredijo.«poti, ki bi nas znova povezale in ki bi vse Ljubljane. »Moje mnenje o ljudeh, ki so se iz — Srečavali ste različne ljudi, naše z različnosti spremenile v našo Za dotedanjo literarno delo sem bil tikrazličnih razlogov zatekli v te daljnerazličnimi pogledi na življenje, verjetnoprednost!« pred vojno 1941 nagrajen s celoletnodežele, se po obisku ni bistvenotudi skrajneže. Kot se sliši, nekateri izmed — Kaj pa problemi v Kanadi in ZDA? študijsko banovinsko štipendijo; za tospremenilo. seje Vsekakor pa sem si znanjenjih pogojujejo svojo vrnitev v Slovenijo »Problemi s so istovrstni v vseh deželah, dobrotno potegnil sam pisatelj Nartepoglobila. Srečali sva se z različnimitem, da se zlasti vodilne ljudi bivšega s to razliko, da se najbolj čutijo v Argen­ Velikonja na banovini, ne da bi ga bil tedajskupinami Slovencev v Kanadi, ZDAsistema in postavi pred sodišče. So tini, vas saj so tamkajšnji Slovenci bili v že osebno poznal. „Moramo podpreti mladeArgentini in tudi s tistimi, ki jim rečejoseznanili o tem? nekem smislu najbolj izolirani. Ob tem jim literate!“ je utemeljeval. staroslovenci in novoslovenci. Prvi so prišli»Nisem slišala, da bi kdorkolije vsekakor treba izreči vse spoštovanje, zlasti v Argentino med obema vojnama,postavljal kakšne pogoje z zvezi s svojoker so v vseh teh letih ohranili svoj jezik 3. Taborišča v Italiji drugi pa so predvsem politični emigranti,vrnitvijo v domovino. So pa med njimiin tudi kulturo ter narodno zavest. Probleme pa Že na iesen 1945 sem bil izbran zaki so se tja zatekli po drugi svetovni vojni.takšni, ki na zadeve gledajo bolj radikalnoimajo med seboj, kajti ves čas se delijo med profesorja slovenskega jezika Določen in prepad med njima obstaja od še drugih. Tako kot je navsezadnje tudistaroslovence pri in novonaseljence, zgodo­ književnosti na taboriščni gimnazijidanes.« v nas. Tudi tukaj so ljudje, ki mene zmerjajo Serviglianu in v Senigalliji pod vodstvom vinski momenti pa so bili tisti, ki so — Kako so ti ljudje seznanjeni s o„prvašico“ ali „belo podgano“. Skratka,preprečili njihovo tesnejše medsebojno ravnatelja Ivana Prijatelja. Rad povem, da diapazon je razprt med obema so bila leta poučevanja moj najlepši Casdogodkih v v domovini in kaj ste jim morali sodelovanje in povezovanje. Opazila sem begunstvu. SreCen sem, kadar se najdemnajveč pojasnjevati? skrajnostima. Toda to je živjenje.« tudi, in to me je prizadelo, da so dandanes s svojimi nekdanjimi študenti, ki»Moram reči, da naše razmere poznajo — Kako dojemajo spravo? novoslovenci nekako vzvišeni v odnosu do so danes duhovniki, inženirji, advokati,dokaj dobro, saj berejo različne časopise, »Pristajajo na spravo, vedo, dastaroslovencev, ker ti v večini primerov učiteljice itd. tudi slovenske. Razlika pa je v tem, dasovraštvo in demokracija ne gresta skupajniti ne znajo več slovensko. Mislim da so Novembra 1945 sem zaCel z urejanjemzaradi velike geografske oddaljenostiin in daje v tem smislu sprava pogoj. Vedokrivični, in da tudi naš kongres lahko in pisanjem v leposlovno revijo Svettudi in zaradi drugačnega načina življenjatudi, da smo sami sebi največ hudegapripomore k zboljšanju teh odnosov, dom, ki je potem izhajala redno čez dvepridobljene informacije ocenjujejo iz drugenaredili in da se mora ta „zgodba“ nehati.ohranjanju zavesti in jezika.«

leti, do premika v Argentino. To je danesperspektive. Z veliko večjo zaskrbljenostjoNekateri pač spravo pogojujejo s tem, da— Vrniva se k domačim temam. najtrdnejši dokaz našega pisateljskegadenimo gledajo na dogodke v Jugoslaviji,se popravijo vse krivice, da se nekaterePriprave za kongres prehajajo v zaključni ustvarjanja v begunskih taboriščih.na V vprašanje vojske, kakor mi tukaj. Imamljudi privede na sodišče, vendar moramdel. Kako daleč ste s temi pripravami? malem je združevala veCino leposlovnihcelo občutek, kot da oni vidijo nekakšnereči — kot so mi pač drugi ljudje v »Zdaj se veliko ukvarjamo s pripravo ustvarjalcev v duhu nekdanjega Domapoševne in sence namesto naravne dnevneArgentini povedali — da gre zakulturnega programa, kajti izbiramo sveta. svetlobe...« posameznike. Mislim, da je pri njihdejansko samo vrhunske stvaritve. Želimo, Iskal sem in vzdrževal sem literarne — Kako gledajo na osamosvojitev močnejše od vsega hrepenenje, da bida se bi to dejansko bil praznik, kakršnega zveze z razstresenimi pisci po Evropi,Slovenije? vrnili in svojim otrokom razkazali kakor tudi z nekaterimi v Sloveniji sami. Slovenci še nismo pripravili. Na enem »Nestrpni so in želijo, da se to čimprejdomovino staršev. Tega prej nisem vedelakraju se bodo zbrali ljudje iz različnih konča, tako kot tudi mi tukaj. Navsezadnjein sem ravno tam živo občutila, kako 4. Argentina kotičkov sveta, različnih političnih in boleče je, če ti kdo vzame domovinonazorskih pogledov, z željo, da se Izkrcali smo se v novem svetu —111111111 z n m 1111111111111111n 111 uriTTrm novimi dolžnostmi (21. januarja 1948). Bil takorekoč za vse življenje, in da to nujnomedsebojno spoznajo, o sebi spregovorijo. sem več let kulturni referent pri osrednjemkordobskih ljudi, ki so bili v ozki zvezi,občuti kot nekakšno narodno krivico.Skratka, s kongresom bodo poskušali Društvu Slovencev. Nekaj let tudi izključnirekel bi, celo vraščeni v našo kolonijo,Svetovni v slovenski kongres je priložnost,poiskati poti v prihodnost, ki ni skupna, je kulturni zapisovalec in ocenjevalecnjeno delo in življenje. Prispeval semda za te zadeve uredimo, da poiščemo potipa in na nek način povezovalna. Delamo tudi prireditev in knjig za naš tednik Svobodnorevijo Meddobje in bil nagrajen prida zgradimo mostove. Da pač damopri v strokovnem delu kongresa, pri Slovenijo (pod šiframi —jkc, Mor, Andrej,Slovenski kulturni akciji za novelo Zemljaoklepaj vsa ta sovraštva in da poskušamopripravah raznih seminarjev, ki pa naj bi A. Kocil). Vanj sem prispeval tudi veC črticumira. Pri njej sem izdal tudi knjigo Pij,poiskati skupno prihodnost.« potekali ne le v Ljubljani in Celju, temveč in uvodnikov, naCelnih govorov s prireditevfant grenko pijačo leta 1979. Delal sem — Če izvzamemo seznam deseterice tudi v številnih drugih slovenskih občinah. in podlistkov. Predaval in govoril semmnogo na let v odboru Slovenske kulturneobtoženih za vojne zločine, kaj Slovence Naj in dodam, da bomo kulturni program neštetih prireditvah in kulturnih prilikahakcije in pri Počitniškem domu dr. Rudolfana drugi strani sveta onemogoča, raztegnili da bi na cel junij, kajti kakovostnih v krajevnih društvenih domovih (SlomškovHanželiča. prišli nazaj? prireditev je toliko, da bi se jim le stežka dom, Dom v San Justu, Slovenska »Moram reči, da se je prav ob temodrekli in jih stlačili le v čas med 27. in 30. Pristava, San Martin), ob blagoslovitvahLeto 1988 seznamu „desetih“ pravzaprav zbral vesjunijem.« temeljnih kamnov in počastitvenihZa stoletnico Doma in sveta 1888-1988 njihov strah. Seznam je neke vrste simbol je prišlo povabilo dr. Stanka Janežiča k — Ko že omenjate 27. junij, naj vas obletnicah, slavjih... tega strahu, ki ga še dodatno ohranjajo Bil sem med prvimi profesorji napripravi in sodelovanju za Zbornik DIS. Za spomnim na „zanimivo“ bližino nekega srednješolskem tečaju, ko je začel svojepisce v Argentini sta povabilo spomini in na vse tisto, kar so doživeli recimodrugega datuma: na 23. junij, ki ga je delo po preselitvi v Argentino. Sestavljalorganizacija padla name. Od povabljenihna Teharju. To so bolečine, resničneslovenski parlament določil za rok in vodil sem kulturne programek v sodelovanju so se odzvali: dr. Tinetravme, ki pa porajajo nezaupanje. Seveda,osamosvojitve Slovenije... krajevnih domovih. Bil večletni predsednikDebeljak s spominskim člankom ko o racionalizirajo ta svoj strah, začnejo »Na osamosvojitev računamo že prej, Pisateljske družine France Balantič innjegovem zadnjem urejevanju; dr. Savellinaštevati: seznam „deseterice“, zastava z tako da bomo potemtakem vse praznovali večkrat govoril o njem kot pesniku,s člankom o delovanju naših pevskihzvezdo, Jugoslavija...« obenem.« predvsem v Domu v San Justu, kjer nosizborov; France Papež z esejem o — Kakšne probleme ste zaznali na tej— Kaj se bo dogajalo po kongresu? šola njegovo ime. literarnem delu od 1.1948 do nastopa SKA;poti? »Kongres dejansko raste iz neke Sodeloval sem pri Zborniku Balan­Karel Rakovec 6 sonetov, katere sem izbral »Če začnem pri Argentini, moram reči,prijaznosti, iz človeških stikov, ki jih tičeve družine Čez izaro (A. Kocil), ki se jejaz, ker je on medtem umrl. Sam sem pada je največji problem njihova 45-letnaposkušamo stkati tudi na daljavo. Nikakor tiskal kot prva slovenska knjga vnapisal Mo­ kulturno literarno delo od 1945izolacija. do Malokdo izmed njih je v tem časunam ni do tega, da bi delali zgolj horjevi tiskarni v Celovcu po druginastopa SKA 1954 v Argentini. Poleg tegakdaj bil v Sloveniji. Zato so si ustvarilispektakel. Želimo, da ta institucija živi svetovni vojni. Po nemškem izropanjusem prispeval odlomek iz svoje noveleposebno podobo Slovenije, kakršnetudi ni pod naprej, kot stalna povezovalna tiskarne so ji ameriški Slovenci pomagaliZemlja umira — Že čriček prepeva. soncem! Oni so si domovino stkali iz do novih modernih tiskarskih strojev,Zbornik je izšel aprila 1989 sicer z ustanova. Že sedaj smo ustanovili v spominov, hrepenenja in pričakovanj.Sloveniji vrsto sekcij, delamo tudi register slovenski literati v Pisateljski družinizamudo, vendar sem ga bil zelo vesel,Pojasnjevali sva jim, daje Slovenija tukaj France Balantič v Argentini, pa so kajtiji nisem čutil večjega zadoščenja kot je vseh slovenskih ustvarjalcev po svetu, napisali knjigo Čez izaro za njen prvi večjibilo to, da sem po 40 letih lahko v svojidrugačna: da je utrujena in da živinameravamo v povezati Slovence tudi po tisk. Pisal sem tudi v Zbomike-Koledarjedomovini — Sloveniji brez cenzure spetpričakovanju, v strahu za prihodnost,profesionalni za liniji in jih odrešiti vsakršne Svobodne Slovenije, v Vrednote, v Vestnik,lahko tiskal svoje stvari. kruh. Imeli so tudi veliko pripombpolitike, o ideologije, vsakršnih travm v versko revijo Duhovno življenj e, v kateriSodeloval sem tudi pri Zborniku DISprejšnjem za režimu, zadovoljni pa niso preteklosti.niti To je naš cilj. Želimo, skratka, sem objavil najveC svojih novel in Črtic,leto 1989 s črtico Slavčki pojo zvečer. s sedanjo oblastjo, ker se jim zdi, da so onida začnejo krožiti znanje, kapital in vsi med njimi cikel Pod cordobskim soncem, vV Mohoijevem koledaiju za leto 1989še vedno odrinjeni, zapostavljeni. Ampakustvarjalni tokovi med Slovenci po svetu. katerem so ovekovečeni ne le cordobskaje izšla moja črtica Pozdravljen, doberpo tem, ko sva jim potrpežljivoLe z tako bomo postali Slovenci svetovni zemlja, kjer je slovenska počitniškačlovek. Povabljen sem pri Mohorjeviargumenti k pojasnjevali, se mi zdi, do narod.« so kolonija dr. Rudolfa Hanželiča, ampakvečjemu je sodelovanju. marsikaj dojeli, in tako smo se nazadnje IVANKA MIHELČIČ upodobljenih tudi nekaj značilnihVrata v Slovenijo se bodo odprla. razšli v prijetnem razpoloženju in z Nedeljski dnevnik, 21. aprila 1991 r a ć - k o v ic e iz s l o v e m ij e XX# SLOVENCI V ARGENTINI

LJUBLJANA — Bolnišnice in Premiera je bila meseca novembra Prostori se postopoma polnijo in ni daleč porodnišnice državo veliko stanejo, lanskega zato leta. čas, ko bo potrebno število prijavljencev iščejo, kako znižati stroške. Bolnišnica z — „Osvobodilni spisi“ je Osebne novice že omejiti. manj kot 200 posteljami ni upravičena;naslov knjigi Edvarda Kocbeka, kije izšla Družabno delovanje v domu se je med reforme prištevajo tudi idejo, da bipri Društvu 2000. So to spisi, ki segajo vKrsta: V soboto, 18. maja, je bila pričelo letos na cvetno nedeljo z jih spremenili v zavode za starejše, kidobo med 21. avgustom 1941 in krščena 5. v cerkvi Marije Kraljice vblagoslovom oljk in butaric, nato pa z potrebujejo zdravniške nege. Porodnišnicoktobrom 1943. Poleg te knjige je izšlaSlovenski vasiMarija Florencija Silva, mašo za rajne stanovalce doma. je pa tudi preveč, saj so bile mišljene zatudi Oseba in dejanje E. Mouniera vhčerka Miguela Angela in Marjete roj.Posebnost ljudskega petja med mašo je rodnost, kakršna je bila pred dvajsetimiprevodu Rafka Vodeba. Criscuoli. Botrovala sta Aleksanderbila popestrenje s spremljavo instru­ leti, a se je na žalost nizka rodnost še MÜNCHEN, Nemčija — Osemdeset­ Criscuoli in Miriam Casquet. Krstil je g. mentalnega ansambla, kar je bilo prijetno bolj zmanjšala. letnico je praznoval Rudof Trofenik,Jože Bokalič CM. presenečenje za navzoče obiskovalce LJUBLJANA — Študentski plesni doktor prava in doktor filozofije terV nedeljo, 19. maja, pa je bila krščenadoma. Ansambel so sestavljali trije klub Kazina, ki je nadaljevalec nekdanjeizdajatelj knjižnih zbirk s področjaistotam Noelija Brillante, hčerka Fermina violinisti: Angel Kalin, Božo Šurman, Kazine, skuša oživiti blišč svojegaslovenistike, balkanistike, albanistike inin Anči roj. Kokalj. Botrovala sta ToniTone Šušteršič in že izkušen organist prednika. Nekdaj znamenito palačo imaslavistike. Kokalj in Silvia Brillante. Krstil je stric Ivan Vombergar. Po maši je sledilo sedaj Inštitutu za novejšo zgodovino. ZatoKRŠKO — Jedrska elektrarna je g. Ivan Lužovec. okusno kosilo ob izvrstni postrežbi in je iniciativni odbor predlagal, da mestnavedno pod strogim nadzorstvom. Tako jeSrečnim staršem čestitamo! prijetnem kramljanju. Ob gostih — iz občina najde novo lokacijo inštitutu,bilo v mesecu februarji proizvodenih Združenih držav Toneta Oblaka in investitorji bi pa poskrbeli, da bi spet415.000 MWh energije. Kar se pa tiče Smrt: V petek, 17. maja je v Buenosnjegove soproge, ter iz Slovenije inž. oživela dunajska kavama in restavracijasrednje radioaktivnih odpadkov, soAiresu jih je umrla ga.Anica Rode. Vitomila Grosa, kranjskega župana in Zvezda, nekdaj priljubljeni točki zazaprli v l i l sodov. Vseh sodov naj bi biloSinu in sorodnikom naše sožalje! poslanca ter Pavla Židana — je bila družabnost. sedaj čez osem tisoč. napovedana tudi prisotnost dveh visokih gostinj iz Slovenije — Spomenke Hribar LJUBLJANA — „Divjih“ prodajalcev MARIBOR — Metalna je do konca in Alenke Puhar, ki pa žal nista utegnili v bližini glavne tržnice in tromostovjamarca je podpisala za 40 milijonov dolarjev ROŽMANOV DOM priti. vedno več. So to večinoma Romi (cigani),novih pogodb, pa še nekaj večjih poslov ki so se prej pečali s preprodajo starega To srečanje je bilo v zadovoljstvo vseh ima na vidiku, predvsem v Bangkoku naNa dan 24. marca, na cvetno nedeljo, železa in papirja. Zdaj to nima več prave obiskovalcev z željo, da bi Rožmanov dom Tajskem in v ZDA. Istočasno pa seje Rožmanov dom ponovno oživel. šeKljub nadalje uspešno izvrševal člove­ cene, pravijo, pa si pomagajo s prodajopripravlja na preestrukturiranje soparnemu po dnevu je prihitelo lepo število izdelkov vsemogočega izvora, tudi koljubno, plemenito poslanstvo v korist projektih, ki jih predlagajo raznerojakov-prijateljev te slovenske dobro­brezdomnih rojakov. sumljivega. Mimoidoči se nanje tudiinozemske firme. delne ustanove. Očividno niso pozabili na T.Š. jezijo, ker je blago zelo slabo, največ pa LJUBLJANA — Po podatkih sorojake, odtrgane od topline domačega zaradi vsiljivosti. Velikokrat se pa zgodi,slovenskega statističnega zavoda je imelaognjišča. Čas je namreč pokazal, kako da jih mestni inšpektorji prijavijoSlovenija v letu 1989 35,3 milijarde dinupravičena in daljnovidna je bila pred sodniku, pa jim ta iz socialnih razlogovnarodnega ne dohodka; na prebivalca znašadvajsetimi leti skoraj utopistična zamisel zaračuna globe, pa še zaplenjeno imetje17.700 din in je za pol odstotka nižjiprvotnih od pionirjev — zgraditev doma, ki jim vrne. leta 1988. naj bi pod svojo streho sprejemal vse CARAPACHAY GRADIŠČE OB SOČI, Italija — Sto LJUBLJANA — Arheološke raziskavepomoči potrebne rojake. Le kam naj bi se šest tekmovalcev se je prijavilo na na 9. Gradu kažejo, da je bil grajski grič zatekli invalidi, onemogli, osameli in OBČNIše ZBOR meddeželno tekmovanje mladih violi­naseljen že v 12. stol. pred Kristusom. Tikostali, ki so iz različnih vzrokov izgubiliV nedeljo, 28. aprila, se je vršil 31. nistov, med njimi pa je bilo 23 Slovencev.ob sedanjem gradu so ostankisvoj pravi dom. Zelo verjetno bi životariliobčni zbor našega Doma. Ker so volitve Ostali so bili Italijani, Hrvati in Avstrijci. prazgodovinskega gradišča, ki je bilov kakih državnih utesnjenih prostorih,vsako drugo leto, je bil občni zbor le Podelili so 32 rednih in posebnih nagrad,povezano z grobiščem najdenem nadeliti bi morali eno sobo z dvema ali tremiinformativnega značaja. Vodil ga je od katerih so Slovenci pobrali sedem dvorišču in Slovenske akademije znanostinepoznanimi in osebami, ob pičli prehrani,predsednik Franci Žnidar in je tudi podal eno častno diplomo. umetnosti. v popolnoma tujem okolju.svoje V poročilo, kakor tudi vsi ostali MARIBOR — Vsako leto se podelijo KOČEVJE — Za stoletnico železniške Rožmanovem domu pa razpolaga vsakodborniki. Iz poročil je bilo razvidno, da na mariborski Univerzi Kidričeveproge Ljubljana-Kočevje so konec aprilastanovalec s samostojno, prostorno soboje bilo s delo v pretekli poslovni dobi nagrade in priznanja. Tudi letos so jihoživili potniški promet na tej progi. Vsakokopalnico, zadovoljivo prehrano,uspešno. z Posebno zadovoljivo je bilo podelili 15, priznanj pa 21, a nasoboto pelje muzejski vlak tudi po obširnim, 220 negovanim vrtom, kjer se lahkoporočilo blagajnika, katerega je podal slavnostni podelitvi ni bilo nikjerpotnikov; strojevodje so oblečeni v vsakdostare naužije zraka in sonca. OmenitiTine je Kovačič, pa tudi gospodarsko omerijeno uradno „Kidričevo“ ime za avstroogrskete uniforme, vodniki paše jih potrebno — delovanje napravporočilo za ni bilo nič manj zadovoljivo. Kljub nagrade. seznanjajo z znamenitostmi Kočevskega.ogrevanje prostorov, prhe s toplo vodo.težkim gospodarskim razmeram se je v LJUBLJANA — Kazenski V Kočevju jim pripravijo dobrodošlico,Tudi toliko pogrešani telefon ima že svojeDomu gradilo in so se zboljšali Domovi poboljševalni zavod na Igu je edini ženskipotem pa si ogledajo razne znamenitosti,mesto v domu. Njegova številka je 669-prostori. zapor v Sloveniji. V njem so trije oddelki:npr. tudi grobišča v Rogu... 1684 in s tem je končno zveza z zunanjimZa šolski tečaj je poročala voditeljica odprti (kaznjenke preživijo vsak konecMARIBOR — Velik glasbeni dogodek svetom Vzpostavljena. šole Anica Klemen. Šolo obiskuje tedna doma), polodprti (dvakrat je na pomenil predstavo Verdijeve opere Za duhovno oskrbo je pravtakotrenutno 30 učencev in učenk. Učne moči mesec) in zaprti. Trenutno je 20 kaznjenk,Nabucco v mariborskem Narodnempreskrbljeno: Dnevno od ponedeljkaso doneutrudljive, tako da uspeh ne more od katerih nobena ni v zaprtem oddelku.gledališču. Glavne vloge so zasedli opernisobote mašuje Tone Bidovec v domu.izostati. Za mladino je podal poročilo Tone Paznice so ženske z družboslovnopevci, ki nastopajo v veronski Areni.Občasno prihaja tudi Dragica Mizerit, kiSenovršnik. Iz poročila je bilo videti, da izobrazbo. Dirigent je bil Italijan Francesco Conti. se z vso požrtvovalnostjo posvečamladi še imajo smisel in voljo in so pripravljeni delati za skupne reči, le da BOROVNICA — Viadukt, dolg 511 SEŽANA — Odprli so Kulturni domnegovanju obolelih nog brezmočnih, dostikrat manjka primernih voditeljev, metrov, je nekoč povezoval progo Dunaj-Srečka Kosovela, ki naj bo središče vsegaoslabelih prebivalcev doma. Skratka: Trst in bil za svoje čase izredna tehničnaustvajalnega življenja na slovenskemnapredek doma je zaznati v vsakem oziru.dostikrat pa tudi časa. Po daljši debati je bil zaključen občni izvedba, ker je stal na mehkih baijanskihKrasu. Seveda pa obstajajo tudi pomanjkljivosti, tleh. V drugi svetovni vojni je bil porušen, katere skušamo z najboljšo voljozbor v splošni želji, da iz ljubezni do zato dela proga sedaj zelo velik ovinek. LJUBLJANA — Praznični dnevi sopolagoma odstranjevati. Vsekakornaroda nadaljujemo delo v našem Domu Zdaj pa so se odločili, da bodo ostankebili na dnevnem redu seje skupščinskezanimanje za Rožmanov dom zaradiz isto gorečnostjo kot so jo imeli usta­ tega viadukta zaščitili, pa tudi okolico, komisijeda za notranjo politiko. Na njejizboljšanja so pogojev bivanja stalno raste.novitelji Doma pred 31 leti. morebitni posegi ne bi motili estetske,se zaenkrat le bolj konceptualno menili, zgodovinske in kulturne vrednostikaj naj bi praznovali po novem. Nekateri spomenika. so bili mnenja, da bi se zgledovali po ZEDINJENA SLOVENIJA Evropi, ta pa praznuje božič, pa tudi MURSKA SOBOTA — Sedeži Spoštovani! Marijino vnebovzetje, veliki petek in avtomobilov Audi in Opel Senator bodo velikonočni ponedeljek, prvi november in imeli prevleke iz Mure Tovarne lahkih Prisrčno se vam zahvaljujemo za pozdrave, ki smo jih prejeli z vašega še binkoštni ponedeljek. K njim je treba oblačil. Zaenkrat so v Muri le šivali občnega zbora. Želimo vam veliko uspeha pri svojem nadaljnjem delu. še prišteti domače narodne praznike, kot prevlekek iz blaga in usnja, od sedaj Zelo nas veseli, da nas bodo letos meseca maja obiskali rojaki iz bosta dan odcepitve in dan suverenosti. naprej pa jih bodo tudi krojili. Na mesec Argentine in sicer člani mešanega pevskega zbora „Gallus“ iz Buenos Torej bi praznikov ne manjkalo. bodo naredili približno petnajst tisoč Airesa. garnitur. LJUBLJANA — Slovensko finančno Lep pozdrav! KRANJ — Mojco Pokrajculjo jeministrstvo trdi, da jugoslovanski dolg Za Krščansko kulturno zvezo v Celovcu: Prešernovo gledališče predstavilo žeznaša nekaj manj kot dvajset milijard Nužej Tolmajer petdesetkrat, tako na domačem odru kotdolarjev v letu 1989; za lansko leta pa tajnik tudi na gostovanjih po Ljubljani, Novemuradnih podatkov nima, vendar naj bi se II mestu, Črnomlju, Celju, Izoli in drugod.stanje ne bilo bistveno spremenilo. OLIMPIJA odmeva ESL0VENIA LIBRE v Argentini Gospod, daj mami in vsem Fundador. MILOŠ STARE našim rajnim večno srečo! Director: Valentin B. Debeljak Neposredni prenos nogometne tekme Propietario: E slo venia Unida med Olimpijo in Veležem za radijsko S tolažbo, ki jo daje vera v zopetno srečanje pri Bogu, sporočamo, da je 17. Redacción y Administradrtn: RAMON L. FALCON 4158 oddajo Slovenski kotiček v Argentini je t.m. umrla naša mama, sestra in sorodnica naletel tudi na zanimivo medijsko pro­ (1407) BUENOS AIRES pagando v slovenskih in jugoslovanskih ARGENTINA Telèfono y Telefax: (54-1) 69-9503 medijih. Janez Vasle se je namreč v ANA RODE Glavni urednik: soboto, 11. maja po telefonu vključil v Tine Debelak mL omenjeno oddajo, ki jo vodi Albert Čuk, Uredniški odbor: in Slovencem v Argentini pokomentiral Hvaležni smo vsem, ki ste jo osrečevali z obiski v letih bolezni; vsem, ki ste Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, dogajanje na ljubljanskem stadionu. Že ji sestrsko stregle v zadnjih tednih; vsem prijateljem-duhovnikom za Gregor Batagelj pred tem pa je ljubljanski Neodvisni posredovanje milosti po zakramentih, mašah in molitvah; dr. Mihi Starihi za dnevnik poročal naslednje: Sobotna tek­ večletno nesebično zdravljenje in vzpodbuden zgled katoliškega zdravnika; FRANQUEO PAGADO ma z Veležem bo izjemoma odjeknila tudi številnim rojakom iz San Martina, Carapachaya in od drugod, ki ste prišli kropit Concesión Ns 5775 daleč od Ljubljane. Janez Vasle iz Ar­ in k pogrebu; vsem, ki ste z nami sočustvovali, ki ohranjate pokojnico v lepem Correo TARIFA REDUCIDA

gentine bo del tekme neposredno prenašal Argentino spominu in še naprej molite za njeno najlepšo srečo! Central (B) Concesión Na 3824 za slovenski radio v Buenos Airesu. „Olimpija se ne odpira le v Evropo, Registro Nac. de la Propiedad temveč v svet,“ je dejal direktor Usenik. Intelectual Na 85.462 Osrednji športni časopis v Jugoslaviji Žalujoči: sin Jure, duhovnik Sportske novosti pa je zapisal, da bo imel sestra Marija por. Mežnar z družino Naročnina Svobodne Slovenije: nadarjeni radijski reporter Aleš Varoga v brat Ivan z družino za Argentino A 360.000; pri pošiljanju po pošti pa A in ostalo so: . Jstvo ter svaštvo. 400.000; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto soboto za Bežigradom resno konkurenco 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA v Janezu Vasletu, Slovencu rojenemu v dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija Argentini, ki se bo s tekme neposredno Buenos Aires - Ihan pri Domžalah 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje javil v Buenos Aires. Potem je navedena z navadno pošto 75 USA dol. še Vasl'-t^va izjava, da se bo javil za V Evropi lahko kupite Svobodno Slovenijo: Slovenski kotiček, ki je na sporedu vsako v Trstu:Knjigama Fortunato, Via Paganini 2; soboto. To novico so v prostorih Olimpije v Celovcu:knjigama Mohorjeve družbe, proglasili, kar za „vest dneva“. V nedeljo, 26. maja 1991 Viktringer 26. Janez Vasle je z vodstvom kluba navezal zelo prisrčne odnose, saj bi to Stavljenje: MAUVILKO želelo, da se o aktivnosti njihovega kluba ŽEGNANJE PRI MARIJI POMAGAJ Talleres Gràficos “VILKO” S.R.L., redno obvešča tudi Slovence v Argentini. Estados Unidos 425 M. J. v Slovenski hiši (1101) Buenos Aires - TeL: 362-7215

• ob 11.30 sv. maša za žive in rajne dobrotnike — Somaševanje. Pel bo mladinski zbor iz San Justa pod vodstvom Andreja Selana. IZ ŽIVLJENJA V • ob 13.00 na voljo kosilo, prosimo za prijave! ARGENTINI NEDELJA, 26, maja: • po kosilu: videokaseta o plebiscitu slovenskega naroda. Žegnanje pri Mariji Pomagajv Slovenski • pete litanije Matere božje. Nad. z 2. str. hiši. Ob 11.30 sv. maša, ob 13 kosilo. primerih so bile volitve odločilne za V Hurlinghamu bo maša ob 18. v kapeli nadaljnji razvoj sprememb v stranki. N. S. de la Guardia. No, dobro; v prestolnici je zmagal De SOBOTA, 1. junija: Slovenska kulturna akcija la Rua in dejansko pogazil obe nasprotni Redni poukSlovenskega srednješolskega skupini. Iz tega je razvidno, da Alfonsinu tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. 6. kulturni večer ne bo tako lahko organizirati „povratek Kulturni večer SKA:Avgust Horvat - Ob na vlado“. Ljudstvo na splošno ne odpusti 100-letnici okrožnice Rerum Novarum; ob Avgust Horvat slabemu vladarju, člani stranke pa ne 20. v Slovenski hiši. tistemu, ki jih je vodil — do poraza. Zato NEDELJA, 2. junija: Ob 100-letnici okrožnice so ga njegovi nasprotniki bistro, po Spominska proslavaob 16. v Slov. hiši argentinskem žargonu, označili za SREDA, 5. junija: Rerum Novarum „maršala poraza“. Spominski sestanek ZSMŽ za vse žrtve V Cordobi je Angeloz tudi prepričljivo revolucije ob 17. v Slov. hiši. v soboto, 1. junija ob 20. v Slovenski hiši zmagal. Dobil je 70% glasov proti skupini alfonsinistov, ojačenimi z nekaterimi v___ v uskoki angelocizma. Alarmni zvonci so zabrneli v Alfonsinovem taboru. Pričajo, da bo za volitve treba iskati nove kan­ Iščemo oskrbnika za Hotel M ascardi v didate, ki niso bili preveč tesno povezani Barilochah. - Tel. 0944-2548 POUK SLOVENŠČINE z njim. Dve leti je prekratka doba, da bi METKA - L. in P. Švigelj - Otroške obleke - ljudstvo pozabilo na „pobeg z vlade“. Izbira in tovarniške cene - P. Alcorta 2754 - Sedaj pa se bližajo volitve radikalov San Justo (Barrio San Nicoläs)-Tel. 441-7496 za obiskovalce Slovenije — brez znanja jezika. Snemamo na video kasete- Poroke - Krste - Prijave osebno na Martin Fierro 4262, San Justo v ključni provinci Buenos Aires. Tu bo Družinske jubileje - Tel: 767-5200 (na višini 1400 Camino de Cintura - 3 kvadre) ali po telefonu 669-1684. stvar za antialfonsiniste težja. Potem bodo prišli na vrsto peronisti. A to je že Splošna pomočin nasveti o industrijski higieni Pospešeni učni sistem — razgovori po slovensko. in varnosti; Tel: 659-3574;Viktor Fekonja druga storija. Oni niti še nimajo jasno, PSIHOANALIZA TONE ŠUŠTERŠIČ kdo bo kandidiral. Duhalde se še ni Psihoanalitični konzultorij;lic. psih. Marko V______/ odločil... Mustar; Santa Fé 3228, 3° „M“ — Capital — Tel: 801-8220 in 71-3546 ELEKTRONIKA Nedelja, 2. junija 1991 ob 16. uri Slovenska hiša Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - r Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947 Varnostni elektronski sistemi (alarmas)za hiše - tovarne - avtomobile. SPOMINSKA PROSLAVA Inž. Janez M. Petkovšek,Amianot 9969 - Tel.: 769-1791 - Loma Hermosa v počastitev padlih domobrancev in drugih protikomunističnih borcev /------'N Letovišče SLOGA ter ostalih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji Koncelebrirana sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj, Bo v jesenski in zimski dobi pri kateri bo pel mladinski pevski zbor iz San Justa pod vodstvom Andreja Selana zaprto. Od 15. septembra do začetka Polaganje venca pred spomenik kopalne sezone bo letovišče odprto za člane SLOGE ob nedeljah od 11. do V dvorani govor: prof. Tine Vivod, predsednik ZS 18. ure. Odrski prikaz: GOZDOVI IN CVET UPRAVNI SVET SLOGE Posebej vabljeni bivši domobranci!