Dnevnik datum 23. 12 . 2009 ura 13 .10 Barva CYMK stran 41
Dnevnik s c e n a @ d n ev n i k. s i èetr tek, 24 . decembra 200941 te m a t ska prilog a 2010 Chopinovo leto og lasneg a tr enja Pomembni poljski kraji, povezani s Chopinom
Friderik Chopin je polovico svojega kratkega ivljenja, ki je trajalo manj kot 40 let, preivel v Varavi in v pokrajini Mazowsze na Poljskem. To obdobje je moèno zaznamovalo njegovo umetniko kariero, saj je podeelje pokrajine Mazowsze moèno navzoèe v njegovi glasbi. Obièite kraje, kjer je skladatelj preivel svoje otrotvo, na primer kraje okoli Varave in Mazowsze, kjer je tudi tudiral in koncertiral ter elazowo Wolo, kjer se je Chopin 22. februarja 1810 rodil, ali pa Brochow (blizu kraja Sochaczew), kjer je bil 23. aprila 1810 krèen v cerkvi sv. Rocha. Leto 2010 je poljski parlament razglasil za leto Friderika Chopina
Friderik Chopin je eden izmed najveèjih kot predavatelj francoskega jezika in lite- Chopin je prviè obiskal Dunaj, kjer se je izjemnih del, vkljuèno s 24 preludiji, glasbenih umetnikov v zgodovini poljske rature na Varavskem liceju. izkazal na svojem izjemnem prvem nasto- Opusom t. 28, Balado v F-duru in Scher- kulture, izjemen poljski skladatelj in odli- N a j p o m e m b n e j a pu. zo v Cis-molu. èen pianist. Chopin je eden najpomem- skladateljska dela 1 816 bnejih svetovnih izvajalcev impromptu- Chopinov prvi strokovni uèitelj klavirja 18 3 0 18 3 9 jev. Vse ljubitelje Chopinove glasbe vabi- Friderika Chopina (do 1822) je bil Wojciech ¯ywny. Chopin 11. oktober Chopinov zadnji nastop v Po resnih zdravstvenih teavah sta se mo k branju, da bi bolje razumeli njegova je e kazal svoj glasbeni talent, saj je s Varavi (Concerto v E-molu, Opus t. Chopin in George Sand vrnila v Francijo dela, poljsko glasbeno tradicijo in Chopi- Chopin je ivel v romantiènih, a svojimi improvizacijskimi sposobnostmi 11.). prek Marseillesa in Genoe. Poletje sta nove domoljubne vrednote. viharnih èasih, ko je med Evropejci na svoj naèin igral skladbe na klavirju. preivela v Nohantu, kjer sta zaèela vrsto vzplamtelo bolj demokratièno in 2. november Chopin je zapustil Poljsko, podobnih letnih postankov na podeelju. To je prva izdaja Chopinovega prodajnega neodvisno miljenje. 1 81 8 kot se je pozneje izkazalo, za vedno. Iz priroènika v letu 2010. Upamo, da boste v ivel je med ljudmi, ki so Chopinov prvi nastop na javnem koncer- politiènih razlogov se je najprej odpravil 18 47 njem nali navdih za èim veè obiskov in naèrtovali osvoboditev Poljske. V tu, ki ga je organiziralo Varavsko zdru- na Dunaj, pozneje v Italijo, Francijo in Prijateljstvo z George Sand se konèa. Veliko Britanijo. potovanj v Chopinovo domovino. Njego- svoji glasbi je izraal boleèino in enje za dobrodelnost. 184 8 va kratka biografija: obup, sanje o junatvu in nostalgiji, 18 31 Zadnji nastop v Salle Pleyel v Parizu. lepote Poljske in trpljenje poljskega 18 2 2 September Chopin je prispel v Pariz, kjer 1 810 naroda. Glasba Friderika Chopina Chopin je zakljuèil tudij pod mentor- Zadnji javni nastop za poljske izseljence v stvom Wojciecha ¯ywnyja in zaèel obis- je ostal do svoje smrti. 1. marec kot prièajo druinski zapisi, se izhaja iz ljudskih melodij in se Guildhall v Londonu. navezuje na poljsko glasbeno kovati zasebne uène ure skladanja pri 18 3 2 je Friderik Franciszek Chopin rodil v kraju Józefu Elsnerju. 184 9 ¯elazowa Wola v pokrajini Mazowsze tradicijo, ki slui kot simbol za Prvi nastop v Salle Pleyel v Parizu. Doivel 17. oktober Chopin je mnogo prezgodaj (dokument, shranjen v upnijski cerkvi, poljsko narodno kulturo. 18 2 5 je izjemen uspeh (»obnorel je ves Pariz«). umrl v svojem stanovanju v ulici Place navaja datum rojstva 22. februar). Njegov Chopin svojim glasbenim delom Chopinovo prvo objavljeno delo Rondo, Vendome v Parizu. Pokopali so ga na oèe, Nicolas Chopin, je bil Francoz, ki je nikoli ni dodeljeval tematskih 18 3 6 Opus t. 1. pokopalièu Pere-Lachaise v Parizu. Na priel v Poljsko pri estnajstih letih, pozne- naslovov, zato jih je oznaèeval le po Chopin se je sreèal z znano francosko njegovo eljo so na pogrebu izvajali Rek- je se je zaposlil kot uèitelj francoskega anru in tevilèil. Kljub temu pa je 18 2 6 pisateljico George Sand (baronica Aurore viem Wolfganga Amadeusa Mozarta, prav jezika. Chopinova mati je bila Tekla Jus- svoja dela ustvarjal na podlagi Po nekaj letih na Varavskem liceju je D udevant). tako tudi Chopinove Preludije v E-molu in tyna Krzy¿anowska. Friderik je imel tri navdihov iz lastnih èustvenih in Chopin zaèel tudirati skladanje na Kon- B-molu. sestre: Ludwiko, Izabelo in Emilio. èutnih izkustev. servatoriju v Varavi. Najveè Chopinovih del je 18 3 8 Na njegovo poslednjo eljo so njegovo srce 23 april Friderik je bil krèen v baziliki iz klavirskih solistiènih del. Njegova 18 2 9 odpeljali v Varavo in ga shranili v Cerkvi 16. stoletja v Brochowu. Oktober Chopin in George Sand sta se klavirska koncerta t. 1 in t. 2 sta 17. marec Chopin je predstavil svoja dela skupaj odpravila na potovanje na Mallor- Sv. Kria na ulici Krakowskie Przed- 1. oktober druina se je preselila v primera dveh najpogosteje izvajanih v Narodnem gledalièu v Varavi (Concer- co. Tam sta se nastanila v samostanu miecie. Varavo, kjer se je Nicolas Chopin zaposlil romantiènih koncertov za klavir. to v F-molu, Opus t. 21). Valdemossa. Tu je Chopin ustvaril mnogo Veè informacij: www.nifc.pl Dnevnik datum 23. 12 . 2009 ura 13 .10 Barva CYMK stran 42
D n ev n i k XLII èetr tek, 24 . decembra 2009 s c e n a @ d n ev n i k. s i tematska priloga 2010 Chopinovo leto oglasnega trenja Chopinova glasba odpira nove svetove
Vlasta Tifengraber Lahko vidimo, da èlani odbora predsta- vljajo irok prerez umetnikih srediè, Chopinov prispevek k razvoju svetovne podobno kot ponudba dogodkov, s romantiène glasbe je neprecenljiv in je katerimi elimo pribliati Chopina Slo- bil navdih za veliko svetovnih ustvarjal- vencem. V naèrtu imamo raznolike cev, kot na primer za Roberta Schu- prireditve: koncerte klasiène, rokov- ske in jazzovske, razstavo plakatov, manna in Franza Liszta, prav tako pa se izbor filmov, nateèaj mladih pianistov je pri njem navdihovala vrsta poljskih in skladateljev. glasbenikov. Veleposlanik Poljske v Slo- veniji Piotr Kaszuba pravi, da je njego- Kaj je po vaem mnenju posebnost va ustvarjalnost brezèasna, pomen nje- umetnosti Chopina? govih del pa prestopa umetnike razse- nosti. Postal je legenda, njegova dela so Chopin je eden tistih ustvarjalcev, kate- v srcu tevilnih generacij. rih glasba vsebuje pravzaprav vse, s èimer je mogoèe pozunanjiti svoje ob- èutke, svoje emocije. Njegova dela so Na kaken naèin boste na Poljskem absolutno izpopolnjene kompozicije, obeleili dvestoto obletnico rojstva Fride- tako v tehniènem kot v glasbenem rika Chopina? smislu. Poljska se e nekaj let intenzivno pri- Chopina se ne igra zato, ker je bil velik pravlja na praznovanje te obletnice, skladatelj, temveè zaradi vseh obèut- tudi z razglasitvijo leta 2010 za Chopi- kov, ki prevevajo njegovo glasbo in novo leto. To bo velika prilonost za ostanejo v nas. Tudi èe je videti, da je vse promocijo poljske kulture in umetnosti podrejeno pravilom trga, vendarle v ter monost predstavitve nae narodne vseh nas vseskozi obstaja elja po glo- kulturne dedièine. V naèrtu imamo bljih doivetjih. In Chopinova glasba na tevilne prireditve doma in po svetu, ki odlièen naèin odgovarja na to potrebo. se zaèenjajo e januarja. Verjamem, da ljudi osreèuje, jim odpira Veleposlanik Poljske v Sloveniji Piotr Kaszuba nove svetove in jim omogoèa, da za Katere prireditve in kulturne dogodke V Sloveniji bo Ali ste ob obletnici investirali tudi v zavestno in dosledno ubira nadaljnjo trenutek pozabijo o vsakdanu in posta- boste organizirali v ta namen? gradnjo kulturnih institucij na Polj- pot razvoja. nejo bolji. Chopinovo leto odprl ske m ? V Varavi se januarja zaène cikel kon- Zavedam se, da ima to, o èemer govo- V pomembnejih evropskih prestolnicah rim, prizvok spektakularnosti. Vendar certov, ki bodo potekli vse leto. Na njih koncert 25. februarja, Najpomembneja investicija ob oblet- ste oblikovali odbore Chopinovega leta. mislim, da nam »past spektakularnosti« bodo sodelovali najznameniteji pianis- nici je varavski multimedijski muzej ki ga organizirata Kaken je njihov namen? ne grozi. Zagotovo se bo rodilo izjemno ti, med drugim Martha Argerich in Friderika Chopina na zgodovinskem veliko zanimivih in domiselnih umet- Veleposlani tvo gradu Ostrogski na ulici Tamka. Ta Verjamem, da se splaèa predstavljati Krystian Zimerman, mladi nadarjeni nikih pobud, ki se bodo medsebojno edinstveni projekt bi lahko postal nova Poljsko skozi Chopina in tako izkoristi- pianisti pa bodo dobili prilonost, da republike Poljske dopolnjevale in katerih vrednosti ne ti prilonost za krepitev podobe nae svoj talent predstavijo na 16. Chopino- znamenitost glavnega mesta. Velièastna bomo odkrivali v elanu, s kakrnim in orkester drave. Chopin je nekontroverzna vem nateèaju. zgradba, eden redkih muzejskih objek- bodo uresnièevane. RTV Slovenija. tov s tako visoko stopnjo informatizaci- osebnost in ima pozitivno podobo. Vsi V naèrtu je cikel koncertov »Chopin v je na svetu. To bo najsodobneji objekt elimo delati za to, da bi bila to oseba, ki prestolnicah njegove Evrope«, ki se To bo e eden v vrsti Kakna je tradicija praznovanja boiè- tega tipa v naem delu Evrope. bi jo identificirali s Poljsko. Prvi korak, nih praznikov na Poljskem? Ali je umet- bodo odvijali v Parizu, Londonu, Pragi, pomembnih kulturnih ki je bil storjen v tej smeri, je bilo nost Chopina povezana s praznovanjem Kraj umetnikovega rojstva elazowa na Dunaju in v Berlinu. Izzivi globaliza- oblikovanje odborov Chopinovega leta b o i è a ? cije spodbujajo organizatorje Chopino- dogodkov, ki Wola, je bil temeljito obnovljen. Konèa- v pomembnejih evropskih prestolni- vega leta k poudarjanju umetnikovega potrjujejo nae dobre na so tudi restavratorska dela v cerkvi v ca h. Ta poljska tradicija, e toliko let nespre- izvora. Chopin je bil velik Evropejec, Brochowu, kjer je bil skladatelj krèen. menjena in nam tako blizu, se odraa vendar predvsem Poljak. Moramo odnose na podroèju Kdo so èlani odbora Chopinovega leta v tudi v ustvarjanju Chopina, ki se je vse spomniti na njegove korenine. Chopi- Kaj Poljakom pomeni obletnica sklada- S l ove n ij i ? ivljenje spominjal predboiènih veèe- kulture. Naj na tem rov v domaèi hii. Pozneje, v emigraciji, nov intitut bo producent glasbenih telja Chopina? V Sloveniji so èlani tega odbora: pred- ga je z vsakim boièem, ki ga je preivel dogodkov na sejmu Expo 2010 v an- mestu spomnim na Delo Friderika Chopina predstavlja iz- sednik ustavnega sodièa Joe Tratnik, brez svojih najblijih, spomin vraèal v g h aj u . najveèjo razstavo jemno in odlièno bogastvo v zakladnici direktorica Narodne galerije Barbara tisto èarobno ozraèje in melodijo kole- Nastal je tudi obiren vodiè po »Chopi- poljskega slikarstva nae narodne kulture. Z njegovo po- Jaki, direktor Slovenske filharmonije dnice uspavanke, ki jo je prepevala novi Evropi«, mrei poti po mestih, kjer v Sloveniji, ki je bila moèjo in z njegovim posredovanjem Damjan Damjanoviè, Joe Colariè, di- mati. Èez mnogo let je to izrazil na sebi je bival skladatelj. elimo pokazati svetu, kdo smo danes; rektor farmacevtskega podjetja Krka, lasten naèin liriènosti domaèe koled- organizirana leta kakna je sodobna Poljska, kot jo gleda- enega najveèjih investitorjev na Polj- nice »Spi, Jezuèek« je sopostavil vihar- Najpomembneje je, da se ti dogodki 2009, za promocijo mo skozi Chopinovo ganljivo, èustveno skem, Nea Buh, ena najbolj priljublje- ne takte »Scherza h-mol«. e danes, ko med seboj ne izkljuèujejo. Ravno nas- glasbo. Preprosto elimo povedati res- nih slovenskih pevk mlaje generacije, z druino praznujemo daleè od doma, protno med seboj se napajajo z pomembni dogodki nico o deeli, ki je kljub vsem teavam pianistka in skladateljica, Oskar Kogoj, te vrednote in spomini predstavljajo to, energijo. V tem je vendar skrito bistvo pa so v naèrtu tudi sodobna drava, ki spretno èrpa iz svoje oblikovalec, kipar, vodja orkestra RTV kar smo. kulture, da je vsaka vrednota vir energi- tradicije, ki je polnopravna èlanica Slovenija Boris Rener in Darko Brlek, Praznièno obdobje ob koncu leta je èas je za neko drugo vrednoto. za prihajajoèa leta. drubeno-gospodarskih skupnosti, ki direktor festivala Ljubljana. za refleksjo in zdi se mi primeren èas za to, da poseemo po glasbi Chopina. Da Kako boste obletnico Chopina obeleili v se prepustimo romantièni emocional- S l ove n ij i ? nosti v teh potronikih èasih.
V Sloveniji bo Chopinovo leto odprl Kaj prièakujete od prireditev in projek- koncert 25. februarja, ki ga organizirata tov, ki bodo potekali v okviru Chopinove- Veleposlanitvo republike Poljske in ga leta? orkester RTV Slovenija. Verjamem, da bo Chopinovo leto pri- To bo e eden v vrsti pomembnih neslo vrsto dragocenih projektov in kulturnih dogodkov, ki potrjujejo nae marsikateri se ne bo konèal decembra dobre odnose na podroèju kulture. Naj 2010, temveè se bo za vedno vpisal v na tem mestu spomnim na najveèjo podobo naega kulturnega ivljenja. razstavo poljskega slikarstva v Sloveniji, Naloga vseh kulturnih ustanov bo pri- ki je bila organizirana leta 2009, za merno upravljanje te zapuèine. Ne promocijo pomembni dogodki pa so v pozabimo, da nas v letih 2011 in 2012 naèrtu tudi za prihajajoèa leta. V letu èakajo novi izzivi. Pri pripravah na 2011 v povezavi s poljskim predsedova- predsedovanje Evropske unije nam po- njem UE ter v 2012 v povezavi z magajo nai slovenski prijatelji. evropskim nogometnim prvenstvom ki Imate kakno predpraznièno sporoèilo se bo odvijalo v nai dravi. za bralce? Zagotovo je pred nami veliko zanimi- Vsem elim, da bi se znali veseliti vih dogodkov, povezanih s poljsko kul- trenutkov, polnih radosti in sreèe, in bi turo, ki nam bodo omogoèili, da se si znali vzeti èas za oddih od ponorelega bolje spoznamo in ponovno odkrijemo. hitenja naega sveta, da bi globoko Seveda vsi upamo na to, da bo to prvi vdihnili vonj boiènega drevesca, zapeli korak v osebno raziskovanje poljske kolednico in se predali skrivnosti svete- kulture. Praznièno vzduje v glavnem mestu Poljske. ga èasa. Dnevnik datum 23. 12 . 2009 ura 13 .10 Barva CYMK stran 43
Dnevnik s c e n a @ d n ev n i k. s i èetr tek, 24 . decembra 2009XLIII tematska priloga oglasnega trenja 2010 Chopinovo leto Enostavno Chopin!
Ewa Magdalena Filipp dejanj. Nujno je, da konèamo vse delo, moramo uèinkovito promovirati Polj- Razumemo ga tako mi kot tudi Franco- polnjujejo strokovna svetovanja o me- urad CHOPIN 2010 ki e ni konèano na podroèju najpo- sko s pomoèjo sredstev njene kulture. zi, Rusi, Kitajci, Japonci, Brazilci, prebi- todologiji kulturnega izobraevanja. membnejih lokacij na Poljskem, kjer je Leto Chopina je prosim, da mi valci June Afrike in Nove Zelandije. Prevzemanje odgovornosti za kulturno Leto Chopina je akademski, umetniki, bil Friderik Chopin nastanjen in kjer je oprostite primerjavo formula 1 te Glasba ne pozna meja. Ne morem si izobraevanje, vkljuèno z glasbenim izobraevalni in promocijski izziv. delal. Prav tako je pomembno, da za- vrste dejavnosti. Poljsko promoviramo predstavljati, kako bi klasièno glasbo in izobraevanjem, mora postati naloga kljuèimo delo profesorja Ekierja: celot- Dvestoletnica Friderika Chopina pri - s pomoèjo uveljavitve vrhunske blagov- Chopina spremenili v modo. Tako mo- vsake umetnike ustanove, ki jo finan- no izdajo Chopinovih del. Poudarjeni naa pomemben trenutek v sodobni ne znamke. Vendar pa Chopin ni pro- ram izreèi jasen »ne« tovrstnim projek- cira drava. Mislim, da mnogo ljudi iz bodo tudi najpomembneji glasbeni zgodovini poljske glasbe in kulture. S dukt. On je nekaj vrednejega, kar tom! Chopin si zaslui doslednost èus- razliènih krogov e deli to mnenje. projekti, èeprav lahko prièakujemo, da poljskim ministrom za kulturo B ogda - potrebuje skrb, profesionalnost in e tvovanj! Ne morete popolnoma okam- bo umetnikom dopuèena doloèena nom Zdrojewskim smo se med drugim posebno refleksijo o tem, kako doloèe- neti ali se ovinistièno obnaati, ko Ali bo po vaem mnenju dejstvo, da je svoboda pri eksperimentiranju, èe bo- na aktivnost uèinkuje na prihodnost. pride do tega umetnikega gradiva in bila proslavam v okviru leta Chopina pogovarjali o vseh izzivih v Chopino- do to izvajali na ustrezni ravni. vem letu. Osredotoèiti se moramo na projekte, dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s tem namenjena tolikna pozornost, katerih rezultati bodo vidni e dolga gradivom. Chopinu lahko uspeva v pomagalo pri seznanjanju Poljakov in Mnogo evropskih mest ali regij se sveta s skladateljevim ivljenjem in To je izjemen èas. Kakna je vaa leta. Za nas, Poljake, Chopin ne pome- vsaki drubi, kakrnem koli kontek- promovira z uporabo izjemnih delom? osebna vizija za proslavljanja v letu umetnikov, ki so delovali na ni le glasbe na svetovni ravni, stu. Chopina, bo po vaem mnenju treba njihovem podroèju. ampak tudi izjemna, vses- Najpomembneje je, da premagamo ovi- izpolniti kakne posebne naloge in Salzburg ima Mozarta, transka in pozitivna èus- Katera je kljuèna organizacijska ro, ki je povezana s èudnim in posebno c i lj e ? Dunaj Straussa, Poljaki tva. Tega kulturnega po- naloga, povezana s prihajajoèo nevarnim fenomenom sprejemanja imamo Friderika tenciala ne smemo zapra- dvestoletnico rojstva Friderika nesposobnosti v kulturi. Upam, da bo Pred petimi leti, ko sem komisiji za Chopina? kulturo Sejm predloil pobudo za po- leto 2010 konèno prineslo èas, ko bomo kroviteljstvo leta Chopina, sem bil pre- Organizacijske naloge, povezane s pro- rekli odloèni »ne« temu fenomenu. prièan, da je obdobje petih let, v kate- slavami v okviru leta Chopina, se nana- Trenutno delamo na tem, da nadokna- rem se moramo pripraviti za jubilej, ajo na preseganje vseh monih meja: dimo izgubljeni èas. To poènemo v kljuèno, saj bomo le tako lahko prosla- med dravami in celinami, v èasu in olimpijsko rekordnem èasu, vendar na vljali v toliknih standardih, da bomo nesposobnostih, vendar pa je prva in alost ali mogoèe na sreèo le skuamo zadostili izjemnosti, prvovrstnosti in najpomembneja naloga, da upoteva- ujeti Mozarta, Bacha, Beethovna. Jav- pomembnosti skladatelja. Moj predlog mo nae najmlaje. Da upotevamo nost bo proslavljanja ocenila in se so sprejeli s preseneèenjem, saj je komi- pametno. (smeh) Javnosti s Chopinom odloèila, katera so najpomembneja na sija menila, da e ni dozorel. Danes ne smemo »izèrpati«. Leto, posveèeno podlagi kakovosti in ravni priprave. lahko z zadovoljstvom reèem, da smo temu izjemnemu skladatelju, velikemu kljub tevilnim zapletom, izgubi èasa in umetniku, je èas »pospravljanja«, pros- Da bi res spoznali umetnika, moramo prav tako tudi popolnoma neupravièe- lavljanja in izobraevanja. To zadnje je obiskati kraje, kjer je ivel ali delal. nim teavam bili na pravi poti. V zame e posebno pomembno. Ne mo- Chopinove poti so polne turistov iz Poljske in tujine. Vse marketinke svetovni kulturi ne obstaja nobena po- rem si predstavljati situacije, v kateri dejavnosti nas prav tako seznanjajo z dobno moèna osebnost, ki bi Poljski izobraeni moki ali enska ne more umetnikom. Ali je bilo po vaem omogoèila, da se pridrui panteonu z prepoznati vsaj nekaj osnovnih Chopi- mnenju storjeno vse, da gre glasba uporabo kombinacije umetnosti in novih del. Iz tega razloga sem zelo vesel, prek zidov filharmonije, ven na ulico in zgodovine, kot je to Friderik Chopin. da bo od leta 2010 glasbena vzgoja ukrade srca javnosti? Zavedamo se dejstva, da ta izjemen dejansko zopet vkljuèena v nacionalni skladatelj ne potrebuje nas, vendar ga kurikulum kot obvezni uèni predmet za Na alost moram reèi, da ne. Smo zelo potrebujemo mi pri naih aktivnostih. najmlaje generacije. Najveèja napaka v blizu elenih oblik dejavnosti in stan- Sam menim, da je najpomembneje, da minulih dveh desetletjih v zgodovini dardov, vendar imamo e kar nekaj to ne ostane zgolj muha enodnevnica. svobodne in demokratiène Poljske je dela. Kljub temu pa pridobivamo veliko Prav tako ne elim, da bi to spremenili bila sistematièno omejevanje kulturne- izkuenj na tem podroèju in tako e v posebno obdobje napaènih dejanj, ki ga izobraevanja. Poljskim »baby-boo- lahko vidite velik napredek! Pred nekaj so upravièena in oproèena in po kate- merjem« v 80. letih je bila odvzeta leti je bilo vse skupaj e velika katastro- rem bomo vest potolaili kljub vsem monost pridobitve popolnih kompe- fa, saj je bila veèina dejanj povrinskih, dlakocepstvom oziroma tevilnim tenc na podroèju kulture. To je izguba, nakljuènih, poenostavljenih, in kar je »malomarnim dejanjem«. Danes, ko se ki je ne moremo nadoknaditi. Menim posebno pomembno, manjkal je Fride- zavedamo tega tveganja, moramo stori- tudi, da èe si zastavimo previsoke cilje rik Chopin. Danes smo konèno prema- ti vse, da poveemo to veliko osebnost s ali èe oblikujemo nenatanène naloge, gali nekaj ovir. Pri razliènih projektih kraji Brochów, ¯elazowa Wola, Varava bomo ljudi odvrnili od kakrnih koli dela kar nekaj gostujoèih strokovnja- in s Poljsko samo... Vendar pa si ne elja po delu. Kulturno izobraevanje kov, na primer iz Italije, prav tako pri smemo dovoliti, da bi si s to prilonos- moramo zastaviti na skromen, profe- teh projektih dela celotno osebje Inti- tjo lastili Chopina, ampak moramo sionalen in resen naèin. Moji, nai tuta Friderika Chopina. Menim, da vsi pokazati poreklo njegove umetnosti in napori najprej ciljajo na prekinitev e lahko vidijo napredek, ki smo ga dose- e posebej promovirati Poljsko na po- vedno trajajoèega zapostavljanja kultu- gli do danes. dlagi Chopinove zapuèine. Pozitivno re ter na to, da se naredi vse, da bi pa je to, da je bilo na tej poti veè Bogdan Zdrojewski zmanjali izgube in stroke resnih ma- Omenili ste vae napore, ki ste jih uspehov kot porazov. Po mojem vloili v to, da bo leto 2010 leto mnenju bi moralo biti vse zelo enostav- Chopina. Kako bi se po vaem mnenju viti. Ali razliène generacije danes enako Chopina, prav tako tudi vao no: enostavno CHOPIN! sodobna Poljska morala prikazovati in dojemajo koncerte, etude, balade? Mis- Nujno je, vkljuèenost v organizacijsko promovirati s pomoèjo Chopina? lim, da ne. Vendar v tem ne vidim niè uèinkovitost priprav proslav kot tudi slabega. Vsaka nova generacija je upra- da konèamo investicij in celo koledarja dogodkov. Uradu CHOPIN 2010 je bilo zaupano, Ustrezno prikazovanje Chopina ali so- vièena do svojih èustev. Menim, da ne Zdaj je minilo e pet let. Ocenili ste e da zaèitimo Chopina in njegovo dobne Poljske je kljuèna naloga, s kate- vse delo, ki e potrebujemo »Chopina« za politiko stopnjo, do katere so naèrti in projekti glasbo. Kako naj to storimo? ro se sooèajo promocijski strokovnjaki. uèinkovite medgeneracijske komuni- bili izpolnjeni. Leto 2010 se hitro Najprej, dobro poznani kraji, kot so ni konèano Chopina in njegovega dela ne smemo kacije, vendar pa Friderika Chopina pribliuje. Ali menite, da bodo jubilejne ¯elazowa Wola, Brochów, grad Ostrog- spremeniti v muzejski eksponat. Dej- potrebujemo za krepitev in razjasnitev na podroèju proslave kaj spremenile, in èe, na stvo, da potrebuje strokovno ustanovo ski in Varava, ne smejo izraati zastare- kaken naèin? le, zapraene podobe. To bi dokazovalo kulturnih vezi na viji ravni. elim si, monografske, biografske narave, e ne da bi bil Chopin vzvod, pogon za druge n aj p o m e m b n ej i h Leto Chopina je èas izredne mobilizaci- pomeni, da moramo njegovo umetnost pomanjkanje spotovanja za tega iz- jemnega umetnika in bi sproilo zelo umetnike. Vsa dejanja, ki so naèrtovana lokacij na je. Èe bi bili vsi napori osredotoèeni le ali ustvarjalni duh potopiti v formal- za prihodnje leto, èe bodo uspena, bi na leto 2010, bi morali priznati poraz. dehid. Ne smemo graditi umetnih ol- negativna mnenja o nas, Poljakih. Prav tako je pomembno, da Poljska izda vsa morala pozitivno vplivati na kulturo Kot sem e velikokrat dejal, tudi v tem tarjev ali plastiènih podstavkov. Chopin Poljskem, kjer je glasbena dela Chopina pod kodami kot tako, na vse kulturne igralce ter e intervjuju: leto 2010 je prioriteta za ne potrebuje umetne instalacije. On je ISBN, ki morajo biti strokovno pripra- posebno na vsak naslednji promocijski bil Friderik investicije, ki jih je treba razumeti na vladar v svetu glasbe in kulture po vljena za kakrne koli glasbene upora- izziv. Moja edina skrb je, da bi se v tem iri ravni, prioritete pa se nanaajo na lastnem pravu. be, v enotni stilistiki in z veliko dosled- primeru pokazali preseki, in ne nas- Chopin nastanjen desetletja, in ne na datume. Prav tako nostjo. To je le nekaj primerov. e protno. sem dejal, da se zanimanje za Chopino- Kako navduiti generacije umetnikov in in kjer je delal. vedno se ne moremo osredotoèiti iz- vo delo, osebnost, zapuèino gradiva ne akademikov, poglobiti umetniko kljuèno na Poljsko. Zadovoljen sem z Socialni obstoj Chopinove glasbe more konèati z letom 2010. »Chopin« je raziskovanje del poljskega narodnega sestavlja mnogo vidikov in razliènih lomarnosti, ki so se dogajale v preteklo- preveè pomemben element nae kultu- mojstra, kako omogoèiti, da bo rezultati pogovorov s francosko kultur- no ministrico. Po mnogo letih in zah- elementov sinteze umetnosti. Ali so to sti. Danes konèujemo vse priprave za re in odgovornosti, da bi z njim ravnali moralno sporoèilo, ki je zajeto v edina vrata oziroma celo vhod do valjujoè trudu gospe Albanel za Chopi- projekt, ki se imenuje olska avdiok- kot s sezonsko zanimivostjo ali da bi k Chopinovo glasbo, bolje sliano? poljske kulture, ki bi lahko vplival na nov grob v Parizu zdaj skrbi drava. njinica. To bo poleg olske filmske njemu pristopili neprofesionalno. e- narodno identiteto Poljakov in na to, Ko se sooèamo z gradivom, ki je subtil- knjinice e en vir za profesionalno lim videti UMETNIKA, DELO in polj- Prav tako je pomembno, da se potrudi- kako Poljsko dojemajo v tujini? no kot Chopinova umetnost, moramo z mo pridobiti tudi mnogo prominen- glasbeno izobraevanje laikov. Dela sko pokrajino v njem. Zame Friderik njim ravnati skrbno in rahloèutno, ven- tnih osebnosti iz Berlina, Moskve, To- Tu ni nobenih vrat ali vhodov. To je Friderika Chopina bodo v tej knjinici Chopin ostaja FRIDERIK CHOPIN ne dar pa moramo biti vztrajni in se kia in Singapurja. Z veseljem lahko èudovit, odprt, neomejen prostor z zavzela pravo mesto. To je velik in e glede na letni èas ali druge pomembne posluevati vzajemno dopolnjujoèih se reèem, da je to mono. Nauèiti se izjemnimi umetnikimi kakovostmi. posebno pomemben projekt, ki ga do- d at u m e . Dnevnik datum 23. 12 . 2009 ura 13 .10 Barva CYMK stran 44
D n ev n i k XLIV èetr tek, 24 . decembra 2009 s c e n a @ d n ev n i k. s i tematska priloga 2010 Chopinovo leto oglasnega trenja ... To zdruuje Chopina in jazz
Joanna Maluga vse to je vse, kar ustreza takni urad CHOPIN 2010 obdelavi kot tematika impulz navdih za variacije, obliko O Chopinu smo se pogovorjali z melodièno, harmonièno, ritmièno, tonsko obliko ali enostavno tonovski Andrzejem Jagodziñskim, pianis- naèin... Zato jazz uporablja Chopinove tom, skladateljem in aranerjem; us- standarde.« Ali se s to izjavo strinjate, tanoviteljem ansambla Andrzej Jago- je res mogoèe predelati vse? Ali dziñski Trio, ki je znan po jazzovskih Chopina mogoèe izberemo zato, ker je interpretacijah Chopina. njegova glasba genialna?
Kakna je vaa osebna vizija za leto Mislim, da velja oboje. Njegova glas- Chopina? Kakni so vai naèrti glede ba je zagotovo genialna. Kot jazzovski koncer tov? ustvarjalec pa bi lahko uporabil dru- Ker smo mislili na leto 2010, smo gaèno glasbo, ki pa je ni treba oznaèiti posneli album, ki smo ga izdali fe- za genialno. Jazz lahko prilagodi vse. bruarja 2009, na katerem predstavlja- Danes zelo teko reèemo, kaj je in kaj mo Sonato v B-molu. To je najbr ni jazzovska glasba. Jazzovska glasba moj zadnji album, na katerem pred- je ravnokar doivela 100. obletnico, stavljam glasbo Friderika Chopina. torej se je razvijala ob enakih linijah Predstavlja popolnoma drugaèen kot klasièna glasba, le da se je ta pristop k Chopinovi glasbi, ki se razvijala skozi veè stoletij. Jazz se je razlikuje od vseh eksperimentov, ki razvil na enak harmonièen, melodi- so se dogajali v preteklosti. Da pa ne èen in ritmièen naèin zgolj v enem bi kopiral e uporabljenih reitev, stoletju. Danes na primer lahko igrate sem se odloèil za nekaj novega, zato je zelo enostavno skladbo na tradicio- Sonata v B-molu nov pristop, ki nalen naèin, prilagodite pa jo harmo- zdruuje klasiko z jazzom. niènim, izraznim in ritmiènim naèe- lom ali pa svobodno improvizirate, V letu 2010 elim izvajati èim veè povsem drugega, kar bi obièajno lah- vendar pa vèasih izvirno zvoèno kar pomeni, da improvizirate brez koncertov, na katerih bom predstavil V letu 2010 gradivo slui kot podstruktura, v drugih ko imenovali Chopinov naèin ali doloèene tematike. Nekdo se neèesa ta repertoar. Igral bom na Poljskem primerih pa je zgolj izvorna toèka. elim izvajati èim romantièno razpoloenje. Prav Sona- spomni, na primer pianist zaigra in v tujini tudi v Sloveniji. Ves svet ta je bila oddaljena od glavnine dela V primeru Sonate v B-molu je to motiv, basist in bobnar to prevzameta se pripravlja na ta proslavljanja. veè koncertov, zaradi zelo otonega tonovskega na- podstruktura; je velika tiridelna obli- in vse skupaj se spontano razvije. To èina, znane alne koraènice, nereene ka, zato se je zelo natanèno drimo. Je v okviru 200. obletnice rojstva na katerih bom je improvizacija v ivo, ki se dogaja skrivnosti zadnjega stavka in never- Kljub temu pa smo vsa dela na tukaj in zdaj. Obstaja irok nabor Friderika Chopina kaken projekt, o prejnjih albumih aranirali na po- katerem ste vedno sanjali, ampak se ni jetnega èustvenega in vsebinskega razliènih reitev med tema skrajnos- predstavil ta dlagi motiva, tematike ali fraze, kar nikoli uresnièil? naboja v prvem delu, ki ostaja brez tma. Igramo lahko vse od klasike do nam je sluilo za osnovo pri improvi- repertoar. Igral primere ne le v zgodnjih Chopinovih ljudskih pesmi. Motiv ni pomemben. Projekt Sonate v B-molu je e vedno delih, ampak tudi v klavirski glasbi na z ac i j i . zelo sve, zato menim, da bo obrodil V jazzu ni pomembno, kaj igra, bom na splono. Lutos³awski je to sonato Zelo teko je reèi, zakaj je enkrat sadove tako letos kot tudi v letu 2010. ampak kako igra, zato ni pomem- poimenoval skulptura, izklesana iz motiv in drugiè fraza; enkrat harmo- Poleg tega delamo e na drugih zani- Poljskem in v bno, ali uporabi tematiko iz neke skale, oziroma nekaj, za kar je bilo niène spremembe in drugiè ritmiène mivih projektih in razvijamo projek- prazniène pesmi, kot je na primer potrebnega veliko dela, in prav zato spremembe. Menim, da tega ni mo- te, ki zdruujejo klasiko in jazz. Mno- tujini tudi v poljska Sz³a dzieweczka do laseczka, ostaja veèna, nepozabna, ne morejo je goèe razloiti. To so bile zgolj ideje, ki go del igramo z godalnim orkestrom; ali iz del Bartoka. Sloveniji. Ves sem jih imel za nekaj del, zato sem jih to je veèinoma poljski repertoar, ki unièiti niti vetrovi niti nevihte. tako araniral. obsega dela jazzovskih skladateljev »Album ansambla Andrzej Jagodziñski svet se pripravlja Kako je videti proces ustvarjanja Trio sega e onstran vseh jazzovskih kot tudi poljsko narodno glasbo. Se- Kako je mogoèe igrati Chopina v veda je vse skupaj aranirano na na ta gradiv, ki temeljijo na delih Friderika variacij Chopinovih del. Predstavlja jazzovskem aranmaju, ne da bi vrhunska umetnika dela, je mojstrsko jazzovski in klasièni naèin. Mislim, da Chopina? Razumem, da je za vsako p ro s l avlj a nj a . dejanje potrebna poglobljena analiza, skrunili Chopinovo glasbo, ampak kljub delo jazzovske improvizacije.«; se e vedno razvijamo. vsemu ostali zvesti glasbenemu anru, »Perfekcija in originalnost zdrueni v ki ste ga izbrali? Èesa pod nobenim eno; sveina odkritij, sofisticiran okus pogojem ne morete storiti? Jan Enkrat ste dejali: »... to, da sem izbral in eleganca to so znaèilnosti visoke, klavir, dolgujem Chopinovi glasbi « Ptaszyn Wróblewski je enkrat rekel: »V tej glasbi se morate prilagoditi plemenite umetnosti v najboljem Zakaj je ravno Chopinova glasba tako pomenu.«; »Jagodziñski, pianist, ki moèno vplivala na vao odloèitev? tevilnim nestandardnim situacijam, èe ne elite popolnoma iznièiti Chopina.« nedvomno skriva iskro genialnosti: ima Ta glasba je e sama po sebi kakovo- sposobnost igrati, kot bi bil »onstran stna, saj me je presunila, ko sem jo Iz tega ne bi delal neke velike zgodbe, klavirja«, kar je tako znaèilno za prviè slial. Bil sem tako rekoè pretre- saj se meni situacija zdi dokaj prepro- mojstre jazzovske glasbe skupaj s svojimi odliènimi partnerji razvija sen, èetudi v tistem èasu nisem bil sta. Igrati morate tako, da ohranite tonovski naèin in razpoloenje, ki ga Chopinove elemente oblike v ravno mlad in sem se z glasbo zaèel fascinantne jazzovske kompozicije.«; ukvarjati pozneje, moj glavni glasbeni povezujemo s Chopinom. Seveda ima vsaka generacija lahko drugaène »Duhovit, eleganten in domiljijski, ta instrument pa ni bil klavir, temveè pianist prikazuje impresivno spretnost pihalo. Nekajkrat sem skual igrati asociacije, vendar pa na koncu pre- vladuje poljski, slovanski romantici- prstov in kakovost fraz.«; »Originalna Chopina na klavir, tudi èe sem imel ideja Jagodziñskega o jazzovskih zem. Igrati morate tako, da ohranite nekaj tehniènih pomanjkljivosti, sem interpretacijah Friderika Chopina se je ta slog. Ali èe razirim to misel igrati se vedno znova vraèal k tej glasbi. dokazala kot izjemen uspeh. Albumu morate tako, da vaa glasba ne »priza- Konèno je priel trenutek, ko sem je kar se v jazzu zelo redko zgodi dene« klasikov, ko vas posluajo. odkril svoj lasten naèin interpretacije tudi komercialno uspelo.« To vse so jazzovski naèin. Z drugimi besedami, Chopina mora- kritike vaega dela. Kako trdo morate te igrati tako, da je prepoznaven, delati, da lahko doseete taken u sp e h ? Veèina vaih del obsega Chopinovo vendar pa se morate po drugi strani glasbo, zaèeni z albumom Chopin, prilagajati, njegovo glasbo prirediti Nisem preprièan, da to lahko imenu- izdanim leta 1994, kateremu je do jazzovskemu slogu, kar je v naem jete trdo delo, saj je vse skupaj zelo danes sledilo e pet albumov: Live primeru nekoliko laje, ker imamo prijetno. Seveda vèasih za to porabim Chopin, Chopin Live At The National jazzovsko sekcijo, zato je celoten po- Philharmonic, Chopin ves dan. Da bi se nauèil igrati klavir, Metamorphosis, Chopin Once More, stopek malo laji. e vedno ostaja sem vèasih vadil tudi po deset ur vsak Jagodzinski Chopin Sonata in B-flat vpraanje interpretacije. Menim, da dan. Ker nisem bil klasièen pianist in jazzovski pianist, ki ve, kako »svinga- minor. Katero izmed teh del vam se v oli nisem uèil igranja klavirja, ti«, in ki pozna jazzovsko artikulacijo, najveè pomeni? sem imel nekaj pomanjkljivosti. To tudi ko igra originalne note, to lahko sem moral nadoknaditi v èasu sred- Definitivno Sonata, kateri sem posve- stori na taken naèin, da zdruuje nje ole. e danes lahko veè ur sedim til najveè èasa, saj se je ta ideja rodila Chopina in jazz. e pred kaknimi dvajsetimi leti. To za klavirjem in vadim, kar pa zame ne delo je vedno ostajalo nekje v ozadju Kaj menite o besedah Bohdana predstavlja nekega napora. Lahko bi zaradi kolièine drugih Chopinovih Pocieja, ki je rekel: »Jazz lahko rekel, da je delo e mogoèe trdo, del, hkrati pa je predstavljalo nekaj Andrzej Jagodziñski prilagodi, vpije, obdeluje, parodira vendar prijetno. Dnevnik datum 23. 12 . 2009 ura 13 .10 Barva CYMK stran 45
Dnevnik s c e n a @ d n ev n i k. s i èetr tek, 24 . decembra 2009X LV tematska priloga oglasnega trenja 2010 Chopinovo leto Veè deset celoveèernih filmov
Andrzej Hejmej zvesto vztrajalo pri dejstvih, obenem posredovala informacije, vendar ni- pa je bilo meditacija o ustvarjanju. koli ni povsem nevtralna: dokumen- Friderik Chopin se lahko v zgodovini Janusz Olejniczak, ki so mu ponudili tarec. Pri stiku z nekaj poljskimi kinematografije pohvali s precej zajet- glavno vlogo, je ustvaril najbolj izrazi- dokumentarnimi filmi in igrano-do- no filmografijo: bogat ivljenjepis, ge- tega in najbolj trpeèega izmed vseh kumentarnimi filmi, ki so posveèeni nialne stvaritve kaj bi si lahko e Chopinov, predstavljenih na velikem usodi Chopina, je teko doiveti razo- sploh eleli? Poleg tega antologija platnu. V filmu ¯u³awskega se je s detje. Realizirani so bili na podlagi ene naslovov preseneèa s svojim interpre- pomoèjo glasbe bolj sporazumeval od dveh shem. Bodisi v ustvarjenem tacijskim razponom: Chopina so sam s seboj in svojimi demoni kot z vzduju kulta obiskanih krajev, v kate- predstavljali na holivudski naèin (Pa- okolico. V primeru britanskega Cho- rih je skladatelj prebival v razliènih miêtna pieñ - Nepozabna pesem pina, ki ga je igral Hugh Grant, pa so obdobjih svojega ivljenja (e sami Charlesa Vidora iz leta 1945), socrea- se demoni nasprotno drali daleè naslovi so predpostavljali alost nje- listièni (M³odoæ Chopina - Chopino - stran: Improwizacja - Im p r o v i z ac i j a govega izgnanstva: Mnie tu wiatr za- va mladost Aleksandra Forda iz leta spominja na romantièno komedijo, pêdzi³ - Veter me je tu pregnal S. 1950), v letu 1991 pa sta nastali celo èeprav inteligentno. Grabowskega, 1969, oziroma Ostat- dve, skrajno razlièni viziji usode Fri- K bolj konvencionalnemu tonu se je nia podró¿ - Poslednje potovanje M. derika v tujini: lahko prebavljiva Im- vrnil Jerzy Antczak, reiser do sedaj Malinowskega, 1999), bodisi se uk- prowizacja - Improvizacija Jamesa La- zadnje filmske biografije Chopina z varjajo z zgodovino Chopinovih tek- pinea ter fernetièna B³êkitna nuta - naslovom Chopin - Pragnienie movanj, ki sama po sebi predstavljajo Modra nota, ki jo je v Franciji posnel mi³oci (2002) - Chopin - Hrepenenje prostor, kjer se kult njegove osebe in Andrzej ¯u³awski. Dekado pozneje po ljubezni. Slog tega filma je konven- ustvarjalnega opusa najbolj iri. so ga ponovno vzeli »v obdelavo« T. Kwiatkowcki: Polonez Chopina cionalen, za vzor ima razkone holi- Poljaki, plod tega pa je bil film Chopin Premiera novega filma je naèrtovana pragnienie mi³oci - Chopin - hrepe- kega filma Nokturn mi³oci- Noktur - je nastal po nekaj let trajajoèih pripra- za konec avgusta oziroma zaèetek nenje po ljubezni Jerzega Antczaka. no ljubezni Carla Boeseja (1918). V vah in je v tistih èasih veljal za Leta 2010 septembra 2010. Producenti iz Break- Bilo naj bi tako, da ima prednost celoti pa se je ohranil pozneji, èeprav superprodukcijo. Vpliv èasa omogoèa v Ljubljani thru, ki so soustvarili oskarjevski film ustvarjalni opus, saj je le ta razlog, e vedno nemi, francoski film Walc bolj neno obravnavanje ideologizira- Piotru i wilk - Peter in Volk, v Lodu zaradi katerega ivljenje umetnika po¿egnalny - Poslovilni valèek Henri - nosti podobe skladatelja, ki je predsta- naèr tujejo snemajo animacijo o Frideriku Cho- vzbuja zanimanje. Vsem pa je vendar ja Roussela (poznan tudi z bolj pre- vljen kot dosmrtni dolnik domaèe pinu. »To bo najveèja letonja animi- znano, da se v kinematografiji dogaja prièljivim naslovom Mi³oæ i ³zy Cho- folklore, in pripisovanje le te epoki, pregled filmov rana produkcija v Evropi,« napovedu- drugaèe: bolj slabo se izkae, kadar pina - Ljubezen in solze Chopina; zaviti v doktrino socrealizma. Danes je producentka Magda Bargiel iz gre za poglabljanje v postopek ustvar- 1927). Zgodba se je nanaala na razdr- smo bolj pripravljeni ceniti nenavad- o Chopinu. Breakthru Films Poljska. Pri sceno- janja, pri pripovedovanju o ivljenju, to zaroko Chopina z Mario Wodziñ- no natanènost filmske realizacije, grafiji, projektih, kipih lutk in kostu- predvsem pa ustvarjanju njegove na- sko; ta zveza je bila edino zgodovin- predvsem pa priprave njegove glasbe- vudske kostumske spektakle. Medtem mih dela 50 likovnih umetnikov, v miljene podobe, pa se izkae odliè- sko potrjeno dejstvo v celotnem fil- ne plati. M³odoæ Chopina je bil pa sam naslovni junak ne spominja na realizacijo filma pa je e angairanih no. mu. poskus »desentimentalizacije« podo- svoja prejnja uteleenja na filmskem 140 ljudi na Poljskem, v Angliji in na be skladatelja in vpisovanja v kontekst platnu: ostal je sicer genialni umetnik Chopin z drobnimi popravki idealno Sentimentalno tonacijo, ki jo odraa- Norvekem. Glasbo za film izvaja epoke (èeprav je bil laen). Nobeden (in seveda patriot), a je postal èlovek pristaja tipu filmskega junaka kot jo e sami naslovi prej omenjenih Lang Lang. Slike realizira Kr z y s z t o f od poznejih igranih filmov se ni tekega znaèaja: muhast, infantilen in ljubljenec parikih salonov, zvezan z filmov, so tudi pozneje imeli za najbo- Pta k. Slike bodo narejene v 20 razliè- podal po tej poti. egoc entrièen. eno najveèjih pohujljivk tistega èasa, lj primerno. Zvoèno poglavje zgodo- nih filmskih planih, veèina elementov George Sand, ki je veliko prezgodaj vine filmskih biografij Chopina odpi- Leta 1991 sta bili predstavljeni dve Chopin kot ena izmed glavnih oziro- scenografije pa je pravo zlatarsko de- podlegel smrtonosni bolezni. V tak- ra Po¿egnalny walc - Poslovilni valèek, skrajno razlièni podobi umetnika: ma stranskih oseb se je prikazal e v lo. Filmski studii se nahajajo v prede- nem melodramatiènem kljuèu je bila ki ga sta realizirala Géza von Bolváry francoski film B³êkitna nuta - Mo dr a nekaj desetih celoveèernih filmih, tu- lanih nekdanjih tovarnikih halah. predstavljena podoba skladatelja v in Albert Valentin v dveh jezikovnih nota Andrzeja ¯u³awskega in britan- di televizijskih. Bolj kot resnico o Kinematografska razlièica bo trajala prvem, njemu posveèenem biblio- razlièicah, nemki in francoski ski Improwizacja - Improvizacija Ja - njegovi osebnosti lahko od njih prièa- 85 minut, televizijska pa bo 15 minut grafskem filmu, v italijanskem Cho- (1934). ivljenjepis Chopina je bil tu mesa Lapina. Vznemirjajoèe delo kujemo postavljanje hipotez, prepri- kraja. Slovesna premiera je predvide- pin i George Sand Alberta Deglija e bolj svobodno obravnavan kot v ¯u³awskega, v katerem so bili dialogi èljivih ali ne, ki jih oblikujejo trenutek na v Narodni operi v Varavi. Poleg Abb atija (1910). O tem filmu ni prej omenjenem filmu. sestavljeni izkljuèno iz ohranjenih za- realizacije filma, njegov naslovnik in obièajnega filma bo nastalo 24 kratkih veliko znanega, ker je kopija izginila, Film Aleksandra Forda M³odoæ pisanih izjav Chopina, Sandove in z anrska formula. To se nanaa tudi na etid, namenjenih distribuciji, med podobno kot kopija drugega, nem- Chopina - Chopinova mladost (1952) njima povezanih oseb, je rigoristièno formo, ki je vpoklicana, da bi gledalcu drugimi v mobilni telefoniji. Evolucija percepcije Chopina
Dve stoletji prinaata s sabo prav 1865), ki do danes velja za nedoseglj- poglobljene hermenevtiène interpre- dobnosti. Nekajkratni poskusi bodisi zares impozantno tevilo raznolikih iv vzor pesnikega izraanja o skla- tacije Ryszarda Przybylskega, ki se katalogizacije knjievnosti na temo literarnih realizacij (pesnikih, ro- datelju (»Pesmi o glasbi Chopina,« je nanaajo na lekturo Chopinovih pi- Chopina (bibliografiji, ki sta jih pri- manskih, esejistiènih), ki prièajo o nekoè trdil Przybo, »bodo nastajale sem (Senca lastovke, Esej o mislih pravila Bronis³aw Edward Sydow ter velikem zanimanju avtorjev za osebo v senci pesmi Norwida.«), pa tudi Chopina, 1995). Edmund S³uszkiewicz) bodisi pri- in ustvarjalni opus skladatelja pa visoko cenjena dela Borisa Pasterna- prave naslednjih pesnikih izborov v tudi o spreminjajoèih se preferencah ka ([Szopen], 1932) in Gottfrieda Ob tem ne ostane skrivnost dejstvo, smislu antolokih izdaj so obeloda- in estetikah evoluciji recepcije Benna (Chopin, 1948), pristni glas- da preteni del knjievnosti o Chopi- nili zajetno tevilo zapisov o Chopi- Chopina. Med temi realizacijami je beno-literarni komentarji Andréja nu, predvsem pa pesnika »prilono- nu in tudi njihovo v preteni meri Norwidov Chopinov klavir (1863; Gideja (Zapiski o Chopinu, 1948), stna produkcija«, ni priznan v so- dvomljivo vrednost. ah Nemogoèe preteti filme s Chopinovo glasbo
Walc - Valèek z Bashirem Arija Folmana 50, èe upotevamo samo celoveèerne konteksta, v kaknem se te pojavljajo. Ali igranih kot dokumentarnih. Ampak ob- Ta priljubljenost ima svojo ceno: iz celot- in Szpieg, który mnie kocha³ - Vohun, ki igrane filme. so to e vedno navedki? Predvsem poljski stajajo tudi filmi, in ti prevladujejo, v nega ustvarjalnega opusa kinematografi- filmi, naslovljeni na obèinstvo, ki pozna- me je ljubil v seriji z Bondom, pretresljiva To izhaja prviè iz tega, da filmski katerih navzoènost te glasbe ni nekaj sa- ja izbere ponavadi samo to, kar je bilo e vanje Chopina dobi tako rekoè »z mate- animacija o vojni travmi in vesela pop- portali temeljijo skoraj izkljuèno na vse- moumevnega. Izbrana je bila, da bi lahko prej poznano in priljubljeno, in to upora- rinim mlekom«, se pogosto nagibajo k kultura; Daft Punk's Electroma in Tru- bini konènih napisov. Èe v njih ni infor- povedali nekaj, kar bi teko izrazili na bi samo v odlomkih. e slabe, pogosto zastavljanju tovrstnih vpraanj. Ne ob- man Show Petra Weira, znanstvena fan- macij o glasbenih citatih, katerih navaja- drugaèen naèin. Z njeno pomoèjo izre- pripada temu vloga skromnega zvoène- staja en pravilen odgovor. Kljub temu bi tastika in delo enega najboljih avtorjev nje ele razmeroma kratek èas velja za èene stvari niso vedno pametne in nièe- ga ozadja, ki ga prekrivajo dialogi in se rad ustavil pri izbranih filmih, v katerih sodobne kinematografije... Filme, v kate- standard, filma ne bo na seznamu. Dru- sar ne odkrivajo. Prav nasprotno: kako se akustièni efekti. je Chopinova glasba priklicana na kakr- rih je zazvenela Chopinova glasba, bi bilo giè, sam pojem citata ni doreèen. Pogosto jo uporablja v kinematografiji, je lahko teko preteti. V najveèji internetni po- en koli naèin, si zamislil nad cilji, kate- Vendar kljub temu vsak primer posega- se dogaja, da navedek pride v zvoèni zapis grozno banalno, kar se dogaja s skladba- datkovni bazi filmov IMDb lahko pod rim slui, pa tudi nad predstavami o tej nja po glasbeni klasiki dokazuje vsaj eno: v spremenjeni obliki zaradi priredbe, le mi vseh pogosto navajanih skladateljev. geslom »Frédéric Chopin« najdete okoli glasbi, ki pridejo do izraza v filmih. verovanje v njeno ivljenjsko moè, v nje- beno spominjajoè na izvirnik. Èe bo Chopin spada v elitno skupino umetni- 300 naslovov, k naslednjim nekaj naslo- navzoè celo kot nejasna aluzija, je potreb- So takni filmi, v katerih Chopinove no trajno zmonost za navezovanje stika kov, ki se lahko kinematografiji, najbolj vom pa pridemo s pomoèjo povezav. no »instinktivno« poznavanje izvirnika, skladbe morajo prisostvovati. Navzoè- z gledalci in podiganje njihovih èustev. masovni umetnosti, zahvalijo za ogrom- Kljub vsemu ta seznam e zdaleè ni po- da ga bo mogoèe prepoznati. Zasleditev nost njegove glasbe je oèitna tam, kjer je Chopinova glasba vseskozi kroi v kultu- poln. V bazi je samo nekaj poljskih fil- taknih povezav je lahko dodatno otee- tema njegovo ivljenje in ustvarjalni no obèinstvo, o katerem bi lahko v èasu ri. V prid temu kroenju prièajo poljski in mov, medtem ko jih je v resnici priblino na zaradi presenetljivega situacijskega opus, in sicer v biografskih filmih, tako v svojega ivljenja samo sanjali. nepoljski filmi in ga tudi ohranjajo. ah Dnevnik datum 23. 12 . 2009 ura 13 .10 Barva CYMK stran 46
D n ev n i k XLVI èetr tek, 24 . decembra 2009 s c e n a @ d n ev n i k. s i Chopin: drugaèni odtenki genija
Tadeusz Andrzej Zieliñski membe v jeziku zvoka dvajsetega stoletja. Chopinova dela upodabljajo Zamika nas, da bi rekli, da lepota disonanco, ki je ametno mehka in Chopinove glasbe, izredne in edin- prijetna za uho, vendar je tudi ostra stvene, e meji na èude. Ker je to in predirljiva, kot so na primer Prelu- mnenje skoraj v nasprotju z ustaljeni- dij v A-molu in tevilne mazurke, mi, obièajnimi idejami o izjemnosti v vkljuèno s prvima objavljenima opu- glasbi, je bilo veèkrat izzvano z vpra- soma 6 in 7 (posebno pozornost je anjem, kakna vrsta genija bi sklada- treba nameniti osrednjemu delu Ma- la (skoraj) izkljuèno za klavir in veèi- zurke v B-duru), Etudo v E-molu noma miniature, plesne skladbe ter Opus 25, ali presunljiv vrhunec pred poetiène fantazije namesto ducatov koncem prve in druge Scherze. sonat, simfonij, oper, oratorijev in ma. Takni izzivi ultra konservativne Njegov opus narave so preiveli do danes, tako se mejnik v razvoju glasbe je izrazil Arthur Hedley v svoji po- vojni knjigi o Chopinu. Hedley pie: Chopinov opus je iz veè razlogov »Chopin ne stoji na vrhu hierarhije velik korak v zgodovini glasbe in tudi glasbenikov. Tega dejansko ne more mejnik na njeni razvojni poti. Ta nihèe trditi. Vendar pa je Chopin pogosto ekstremno lahkotna barvito- dobil, kar so le redki: stoji sam, visoko st je navdihnila Wagnerja (Tristan in na svojem lastnem, zaprtem podroè- Izolda). Chopinove nenavadne mo- ju.« dulacije in presenetljivi tonski preo- brati na sredini fraz (tu moramo Torej, v tem primeru se hitro pojavi omeniti uvodni del Fantazije v F- vpraanje: kaj je narobe s to hierarhi- molu) izzivajo naèela, doloèena v jo? Vendarle zadoèa, da se osvobodi- uèbenikih. Nove lestvice, ki jih je mo okovov staromodne klasifikacije, Chopin predstavil v svojih mazurkah s katero je bil glasbeni genij definiran in drugih delih, kot so na primer po klasiènem standardu nemke glas- Etuda v F-molu Opus 10, Nokturno v be osemnajstega in zgodnjega devet- G-molu Opus 15 in Nokturno v B- najstega stoletja, in tako doivimo duru Opus 62, ukinjajo nedeljeno Chopina kot enega izmed najbolj pravilo durovskega in molovskega vrhunskih skladateljev vseh èasov, pri sistema ter odpirajo okno drugim, èemer bi si zasluil to »stopnièko« ne irim svetovom zvoka. Zdi se, da je le zaradi oèarljivosti njegove glasbe, Chopin razdelil glasbo zadnjih 300 let ampak tudi zaradi posebne vloge, ki na razliène dele, in sicer upotevajoè jo je njegova glasba igrala v zgodovi- izraanje, fraziranje ter strukturo ni. glasbenega dela. Od zaèetka romanti- Res je, Chopin se je osredotoèal na cizma se umetnost skladanja izraa v klavirska dela, vendar je bil prvi, ki si razliènih oblikah, saj se poda na novo, je to lahko privoèil. Prav on je bil turbulentno pustolovèino, vrta v no- tisti, ki je klavir preobrazil v instru- ve plasti izjemnega izraanja, ta spre- ment z mnogimi potenciali, saj je iz memba pa je najbolj oèitna v delih njega izvlekel bogat in nov svet zvo- tistega, ki je skladal balade, skerce, kov, o katerih e nihèe ni niti sanjal, Sonato v B-molu in Polonezo-Fanta- in tako v tem svetu ustvaril obilje zijo. vrhunskih del, ki so prevladala nad Pomembna vloga, ki jo Chopin igra v marsikatero simfonijo. Medtem ko je razvoju glasbe, pa je vsekakor sekun- dozdevno krèil nabor instrumentov, darna v primerjavi s tem, kar je je Chopin v ospredje postavil glasbe- nerazdruljivo v njegovi glasbi, torej no komponento, katere pomembnost izjemnost njegovih melodiènih in je naraèala do danes, ta komponenta harmoniènih idej ter njegov znaèilen je zvok. Od èasov Chopina se o glasbi individualni slog. Izvirnost Chopino- zelo teko pogovarjamo kot o ab- ve poetike, ki je tako edinstvena v straktnem konstruktu, ki se posredu- primerjavi z njegovimi sodobniki, je je z instrumenti. Glasba je sedaj bila popolnoma nova: skladatelj e organsko povezana s pravim zvokom, nikoli ni bil tako oddaljen zaradi barvo, vsebino, èutno naravo zvoka svojega individualnega, osebnega slo- in naèinom, kako nastaja. Cerkev Sv. Kria v Varavi. Za temi vrati je na eljo Chopina shranjeno njegovo srce. ga. Dandanes enako menimo o Cho- Nov in razkrit zvok Chopinove glasbe pinovi glasbi, saj jo lahko prepozna- izhaja tako iz posebnega pristopa k mo (kot nobeno drugo) e po prvih instrumentu in izjemne klavirske tonih in akordih. Ob pregledu zgodo- tehnike kot tudi iz jezika zvoka same- vine glasbe lahko primerjamo in ièe- ga: Chopinove harmonije. Posluajte mo podobnosti ter razmerja med le nekaj taktov Etude v E-duru, Opus skladatelji, ki so iveli obdobja nara- 10, t. 3 in ugotovili boste, kakna je zen, vendar nikakor ne moremo najti pomembnost spremembe, ki se je analogije za Chopina, saj nikoli ni zgodila v smislu harmonije. Vsekakor ivel kaken drug skladatelj s podob- obstaja prava vrzel med harmoniè- no osebnostjo in podobnim smislom nim zvokom glasbe Beethovna in za lepoto. Edinstvenost Chopinove Schuberta ter zvokom Chopinove genialnosti ga tako povzdigne prav na glasbe. Chopinovi akordi ne predsta- vrh ustvarjalnih del evropske kulture vljajo le sistema tonskih napetosti in ob bok Shakespearju, Danteju, Mi- idej, ki spremljajo melodijo, ampak chelangelu in Rembrandtu. navduujejo s posamièno obarvanimi toni. Prav Chopin je bil tisti, ki je Èudovite tematike odkril, da poleg funkcije nastajanja s popolnimi strukturami napetosti disonanca lahko postane lepa sama zase in tako poslualca Najpomembneje znamenje izjem- oèara z edinstvenim èutnim èarom. nosti v umetnosti je najbr indivi- To odkritje ima obsene posledice: dualnost, ki se sklada s Chopinovim spodbudilo je Debussyjev impresio- obvladovanjem skladanja. Kot izje- nizem, njegovo barvo in zvok je men improvizator z bogato domilji- vodilo razumevanje harmonije v jo se Chopin ni zanaal na ti dve Chopinovih delih. To odkritje je prav lastnosti, vendar je videl logiko v delu tako spodbudilo bolj radikalne spre- Tako je videti eden od notnih zapisov tega glasbenega genija. in podrobnostih ter tako ustvaril dela, Dnevnik datum 23. 12 . 2009 ura 13 .10 Barva CYMK stran 47
Dnevnik s c e n a @ d n ev n i k. s i èetr tek, 24 . decembra 2009X LV I I
ki zdruujejo èudovite tematike s plat, ki se prepuèa transformacijam popolnimi strukturami. Ta doseek, in evolucijam. ki je vreden najveèjih mojstrov obli- ke, se dokazuje v vseh Chopinovih Bogastvo tevilnih èustev delih, èeprav je najbr najbolj oèiten v Chopinov slog je na splono bogat z etudah in preludijih. Poslualca nav- vso paleto èustev, medtem ko puèa dui briljantnost Chopinovih del, nekaj prostora za osebna èustva, svo- vendar ko pogledate blije in si po- bodo interpretacije in individualne novno predvajate njegove bogate vir- izbire za izpostavitev doloèene las- tuozne fraze, boste opazili glasbeno tnosti dela ali fraze. Skladatelj pri popolnost strukture, logiko vsake no- izvedbi svojih del ni dopuèal le te, teo vsakega tona prav tako kot subtilnih variacij, vendar ga je navdu- pri Bachu. evalo tudi to, kako je Liszt interpre- tiral njegove etude na naèin, ki se je Chopin je prav tako mojster spremi- tako moèno razlikoval od njegovega. njanja tematik in motivov tako kot Seveda obstaja tudi meja svobode, ki Beethoven, ki ga tevilni imajo za sicer lahko pride do skrajnosti in delo standard ustvarjalnosti v tako imeno- postane plehko, saj se znaèilnosti, ki vanih transformacijah v glavnih stav- to delo determinirajo, izgubijo, pia- kih sonat in simfonij. Chopinove nist pa lahko celo popolnoma zgrei sonate, vkljuèno z njegovo Cello So- pri razumevanju skladatelja. nata, razkrivajo ustvarjalnost, mojstr- Nabor Chopinovih misli in èustvova- stvo in transformacijo v delu Allegro nj se zdi neomejen. Poslualce najla- v njegovi Sonati v B-molu, ki je na je navduita njegova lirièna in melo- splono ena izmed najbolj dramatiè- dièna stran. Èar teh spremenljivih in nih in fascinantnih transformacij v liriènih melodij je edinstven od sonatah, ki so bile kdaj koli ustvarje- njegovega zgodnjega Concerta v F- ne. Odlièna poglavja transformacije molu in Nokturna v Es-duru Opus 9 lahko opazimo tudi v drugih delih, e Chopinova rojstna hia s podobo skladatelja, elazowa Wola do sofisticiranih kantilen v poznejih posebno v baladah, na primer v delih, na primer Sonati v B-molu ali Baladi t. 3 v A-molu in tudi v drugih njegovem zadnjem Valèku v Cis- krajih delih, kot je polifonièna Ma- molu. Kljub temu pa obstaja kar zurka v Cis-molu Opus 50. Poleg nekaj odtenkov Chopinove liriènosti. zanimivih naèinov transformacij in Posebej je treba omeniti vrsto glasbe, motivov se Chopin ukvarja z razlièni- ki spominja na doloèeno stanje razu- mi variantami celotnih vsebin, ki ma, ki meji na spanje ali jo celo lahko vèasih popolnoma spremenijo zvok povezujemo z meditativnim transom. in naèin izvirne melodije. V Baladi v Nova in drzna, namenoma statièna in G-molu se na primer obe kljuèni monotona glasba preudarjeno izbira tematiki nekajkrat ponovita, vendar zvoke ter akorde, zato se zdi, da nas vsakiè v drugaèni luèi in v presenetlji- popelje v drugo dimenzijo in èustvo- vo drugaèni obliki, torej se nikoli ne vanje. Chopin je prviè predstavil ta pojavita v izvorni obliki. izrazni uèinek ob koncu uvoda pri Variaciji Mozarta Opus 2, pozneje pa ga je uporabil tudi pri èudovitih Èar novih oblik balad zakljuèkih v Nokturnu v Fis-duru Prav pri baladah pa Chopin odkrije Opus 15, Nokturnu v Des-duru Opus 27, Nokturnu v B-duru Opus 62 in presenetljivo novo obliko, ki odstopa e najbolj opazno v Andante Spia- od klasiènega standarda. Chopinove nato in Poloneza Grande v Es-duru Balade s svojimi transformacijami ter Uspavanki (Berceuse). motivov pripovedujejo neko èustve- no zgodbo, ki je znana iz dram ali Humor, duhovitost, pesnitev, vendar brez besed. V nas- ironija in sarkazem protju s klasièno reprizo zgodbe pri Chopinu ni smiselno ponavljati, saj se Toda Chopin je pobesnela nevihta in le ta razvija, dokler ne dosee zakljuè- orkan, kot na primer v Baladi v F- duru, Etudi v C-molu Opus 10 (Re- ka. Tak naèin postavlja klasièno idejo Moèna domoljubna èustva, ki jih je Chopin izraal v svojih pismih in zapiskih, se prav tako proslavljajo v njegovi glasbi. arhitekturne simetrije (tip A B A) ob volucionarna Etuda) ali njegovih po- romantièno idejo poetiène »zgodbe«; slednjih etudah: Etuda v A-molu in obe pa temeljita na glasbi. Vsekakor Etuda v C-molu Opus 25 ter Preludij pa niso zgolj Chopinove balade tiste, v D-molu. Chopin pooseblja tudi humor, duhovitost, ironijo in sarka- ki pripovedujejo glasbene zgodbe z zem, kar lahko sliimo v njegovih jasno èustveno pripovedjo. Enako zgodnjih rondojih Krakoviak, Ecos- velja za mnogo drugih njegovih del, saises, zakljuèkih dveh Concertov, na primer Poloneza-Fantazija, Barba- Etude v G-duru Opus 10 in Etudi v kola, Impromptu v Fis-duru, Noktur- Es-molu Opus 25, Preludiju v G-duru no v Des-duru Opus 27 in Nokturno in v tevilnih mazurkah. Chopinov v C-molu Opus 48, nekatere mazurke slog je prav tako intelektualna in imajo lastnosti pesnitve, ter v celoti globoko filozofska refleksija, na pri- tudi za njegove izjemne sonate. mer v njegovem Preludiju v Cis-molu Izredna raznolikost èustev in tonov- Opus 45 ali izjemnem osrednjem dejanju tretjega stavka Sonate v B- skih naèinov ter naèin, kako se med molu. V enaki meri je Chopin izvor uglasbitvijo spreminjajo, predstavlja- silovite energije, vitalnosti in opti- ta izjemno znaèilnost in vrednost mizma, kar lahko vidimo v prej Chopinove glasbe, kar jo loèuje od omenjeni Sonati, Etudi v C-duru, drugih glasbenih slogov. V primerja- Etudi v Cis-molu in Etude v F-duru vi s Chopinom se drugi izjemni Opus 10 ter v Polonezu v A-duru romantièni skladatelji in e posebno Opus 53. skladatelji iz zgodnejih obdobij zdijo bolj uniformni ter omejeni pri svo- Ko govorimo o èustvih v Chopinovi glasbi, si moramo zapomniti tista jem izraanju. Chopinova raznovr- èustva, ki so se rodila iz èustev polj- stnost èustev odpre pravo panoramo skega izseljenca in njegove usode, ter nepredstavljivih razsenosti. V tem èustva, ki se zrcalijo v nacionalnem smislu je fenomenalna njegova serija slogu mazurk in polonez ter tako 24 preludijev Opus 28, sofisticiran seejo globoko v duo. Moèna domo- vodiè po èloveki dui do najglobljih ljubna èustva, ki jih je Chopin izraal razsenosti. Ta raznovrstnost razpo- v svojih pismih in zapiskih, se prav loenj in èustvenih stanj je opazna tako proslavljajo v njegovi glasbi. Da tudi v nokturnih, anru, ki bi ga lahko jih prepoznamo in delimo, pa je kljub povezovali le z eno vrsto èustvovanja. vsemu vpraanje intuicije in obèutlji- Vsak izmed Chopinovih dvajsetih vosti na strani pianista in poslual- nokturnov ima razlièno èustveno Mazowsze. To je pokrajina, ki je navduevala Chopina. c a. Dnevnik datum 23. 12 . 2009 ura 13 .10 Barva CYMK stran 48
D n ev n i k XLVIII èetr tek, 24 . decembra 2009 s c e n a @ d n ev n i k. s i tematska priloga 2010 Chopinovo leto oglasnega trenja Eno najstarejih klavirskih tekmovanj
Barbara Niewiarowska Mednarodno klavirsko tekmovanje Izjemni dogodki Friderika Chopina spada med sve- Mednarodno klavirsko tekmovanje tovna klavirska tekmovanja z enot- Friderika Chopina je eden najstarej- ob 200. obletnici nim skladateljskim programom, kar ih dogodkov te vrste na svetu ter rojstva (Varava) pomeni, da je vedno posveèeno iz- uiva visok presti in svetovni ugled. kljuèno izvajanju glasbe izpod peresa V sedemdesetih letih svojega obstoja 22.28. februar 2010 Chopina. Pomembno je omeniti, da se je tekmovanje razvilo in preobra- KONCERTI OB CHOPINOVEM ta znaèilnost omogoèa ne le spre- ROJSTNEM DNEVU zilo, spremenilo in izboljalo svojo mljanje razliènih interpretacij, 1. marec 2010 obliko ter ustvarilo edinstveno in ocenjevanje tehnike udeleencev in GALA KONCERT ugotavljanje trenutne ravni klavirske obseno tradicijo. Pobudnik klavir- 1.31. avgust 2010 igre nasploh, posebej pa interpretaci- skega tekmovanja Friderika Chopina CHOPIN IN NJEGOVA EVROPA je Chopinove glasbe, temveè tudi je bil prof. Jerzy Zurawlew 6. MEDNARODNI GLASBENI (18871980), izjemen poljski pianist, F E ST I VA L ponuja prilonost za opazovanje, ka- pedagog in skladatelj. 3.23. oktober 2010 ko se spreminja odnos do Chopino- 16. MEDNARODNO KLAVIRSKO vega opusa in posameznih glasbenih Prvo Chopinovo tekmovanje se je TEKMOVANJE FRIDERIKA CHOPINA obrazc ev. odvijalo od 23. do 30. januarja leta 1927 v koncertni dvorani Varavske Veè na spletni strani Programi na tekmovanjih so do sedaj filharmonije. Tam sta potekali tudi w w w . c h o p i n 2 0 1 0 . p l vkljuèevali veèino glasbenih anrov, naslednji tekmovanji v letih 1932 in ki jih je ustvaril Chopin tako v 1937, v petletnem razmiku, kot so Mnogo plakatov in posterjev vabi doloèala pravila organizatorjev. Tek- na prireditve in tekmovanja ob movanje leta 1942je izostalo zaradi Chopinovi 200. obletnici. druge svetovne vojne, nadaljevati ga je bilo mogoèe ele veè let po koncu vojne. Prvo povojno in hkrati èetrto Mednarodno tekmovanje Friderika Chopina je bilo tako organizirano leta 1949. Vse od leta 1957 je Mednarodno klavirsko tekmovanje Friderika Cho- pina èlan Svetovne zveze za medna- rodna glasbena tekmovanja (WFIMC) v enevi in hkrati eden njenih soustanoviteljev. Rafa³ Blechacz Od skromnih zaèetkov v letu 1927 s 26 pianisti iz osmih drav, ki so mladostnikem obdobju kot pozneje, sodelovale v tekmovanju, se je dogo- ko je bil zrel skladatelj. dek vedno bolj razvijal in zaèel priva- bljati vedno veè udeleencev. Rekor- Poleg nagrad, ki jih doloèa pravilnik dno tevilo udeleencev je bilo na 15. in podeli tekmovalna irija, si tekmo- tekmovanju leta 2005, ko je bilo valci lahko prisluijo tudi tradicio- prejetih kar 350 prijav, na tekmova- nalne, tako imenovane dodatne na- nje pa je bilo sprejetih 257 pianis- grade, denarne ali predmetne, ki jih tov. omogoèajo neodvisni posamezniki, domaèe in tuje ustanove ter zdru- Na avdicijah za tekmovanje mladi enja. pianisti igrajo po abecednem vr- stnem redu, zaèeni s èrko, ki se Chopinova tekmovanja spremljajo vsakiè poljubno izbere. Praviloma se tevilne druge prireditve posebni starost udeleencev giblje med 18 in koncerti, operne in baletne predsta- 29 leti, èeprav to ni nujno, saj se ve, sreèanja ter javne diskusije in tudi kriteriji za sprejem na tekmovanje razliène razstave. Takne razstave se lahko spreminjajo. Èe upotevamo e desetletja v celoti navezujejo na vsa pretekla tekmovanja, je imel naj- glavni dogodek. mlaji udeleenec 16 let, najstareji pa 32 let. Od leta 1975 stalni spremljevalni dogodki ob mednarodnih Chopino- Osvojiti eno od nagrad, ki jih po- vih tekmovanjih vkljuèujejo tudi deljujejo na Mednarodnem klavir- spominsko slovesnost ob obletnici skem tekmovanju Friderika Chopi- smrti velikega skladatelja. 17. okto- na, za pianiste predstavlja zaèetek ber je na koledarju tekmovanja zapi- ugledne umetnike kariere in jim san kot dan, ki je namenjen poklonu odpira vrata v najbolj znamenite Chopinu. Ob tej prilonosti izvedejo koncertne dvorane. Chopinovo tek- Mozartov Rekviem v cerkvi sv. Kria movanje na Poljskem je napovedalo na cesti Krakowskie Przedmiescie v slavo tako znanih pianistov, kot so Varavi, kjer je v ari shranjeno srce Lev Oborin, Stanislaw Szpinalski, poljskega skladatelja. Isto delo so Aleksander Uninski, Jakov Zak, Wi- igrali na Chopinovem pogrebu, ki je told Malcuzynski, Jan Ekier, Halina potekal v cerkvi St. Madeleine v Czerny-Stefanska, Bella Davidovich, Parizu oktobra 1849. Barbara Hesse-Bukowska, Adam Ha- rasiewicz, Vladimir Ashkenazy, Fu Ts`Ong, Lidia Grychtolowna, Mauri- zio Pollini, Martha Argerich, Garrick Ohlsson, Piotr Paleczny, Eugene In- djic, Krystian Zimerman, Dang Thai Son, Stanislav Bunin, Kevin Kenner in Alexei Sultanov. Mednarodno klavirsko tekmovanje Friderika Chopina je dogodek, ki poteka na veè odrih hkrati, zaradi nenehno naraèajoèega tevila kan- didatov pa povpreèno traja veè kot deset dni. Park £azienki, Varava. V tej vili na vodi se odvijajo slavni koncerti s Chopinovo glasbo.