Dnevnik datum 23. 12 . 2009 ura 13 .10 Barva CYMK stran 41

Dnevnik s c e n a @ d n ev n i k. s i èetr tek, 24 . decembra 200941 te m a t ska prilog a 2010 – Chopinovo leto og lasneg a tr ženja Pomembni poljski kraji, povezani s Chopinom

Friderik Chopin je polovico svojega kratkega življenja, ki je trajalo manj kot 40 let, preživel v Varšavi in v pokrajini Mazowsze na Poljskem. To obdobje je moèno zaznamovalo njegovo umetniško kariero, saj je podeželje pokrajine Mazowsze moèno navzoèe v njegovi glasbi. Obišèite kraje, kjer je skladatelj preživel svoje otroštvo, na primer kraje okoli Varšave in Mazowsze, kjer je tudi študiral in koncertiral ter Želazowo Wolo, kjer se je Chopin 22. februarja 1810 rodil, ali pa Brochow (blizu kraja Sochaczew), kjer je bil 23. aprila 1810 kršèen v cerkvi sv. Rocha. Leto 2010 je poljski parlament razglasil za leto Friderika Chopina

Friderik Chopin je eden izmed najveèjih kot predavatelj francoskega jezika in lite- Chopin je prviè obiskal Dunaj, kjer se je izjemnih del, vkljuèno s 24 preludiji, glasbenih umetnikov v zgodovini poljske rature na Varšavskem liceju. izkazal na svojem izjemnem prvem nasto- Opusom št. 28, Balado v F-duru in Scher- kulture, izjemen poljski skladatelj in odli- N a j p o m e m b n e j š a pu. zo v Cis-molu. èen pianist. Chopin je eden najpomem- skladateljska dela 1 816 bnejših svetovnih izvajalcev impromptu- Chopinov prvi strokovni uèitelj klavirja 18 3 0 18 3 9 jev. Vse ljubitelje Chopinove glasbe vabi- Friderika Chopina (do 1822) je bil Wojciech ¯ywny. Chopin 11. oktober – Chopinov zadnji nastop v Po resnih zdravstvenih težavah sta se mo k branju, da bi bolje razumeli njegova je že kazal svoj glasbeni talent, saj je s Varšavi (Concerto v E-molu, Opus št. Chopin in George Sand vrnila v Francijo dela, poljsko glasbeno tradicijo in Chopi- Chopin je živel v romantiènih, a svojimi improvizacijskimi sposobnostmi 11.). prek Marseillesa in Genoe. Poletje sta nove domoljubne vrednote. viharnih èasih, ko je med Evropejci na svoj naèin igral skladbe na klavirju. preživela v Nohantu, kjer sta zaèela vrsto vzplamtelo bolj demokratièno in 2. november – Chopin je zapustil Poljsko, podobnih letnih postankov na podeželju. To je prva izdaja Chopinovega prodajnega neodvisno mišljenje. 1 81 8 kot se je pozneje izkazalo, za vedno. Iz priroènika v letu 2010. Upamo, da boste v Živel je med ljudmi, ki so Chopinov prvi nastop na javnem koncer- politiènih razlogov se je najprej odpravil 18 47 njem našli navdih za èim veè obiskov in naèrtovali osvoboditev Poljske. V tu, ki ga je organiziralo Varšavsko zdru- na Dunaj, pozneje v Italijo, Francijo in Prijateljstvo z George Sand se konèa. Veliko Britanijo. potovanj v Chopinovo domovino. Njego- svoji glasbi je izražal boleèino in ženje za dobrodelnost. 184 8 va kratka biografija: obup, sanje o junaštvu in nostalgiji, 18 31 Zadnji nastop v Salle Pleyel v Parizu. lepote Poljske in trpljenje poljskega 18 2 2 September – Chopin je prispel v Pariz, kjer 1 810 naroda. Glasba Friderika Chopina Chopin je zakljuèil študij pod mentor- Zadnji javni nastop za poljske izseljence v stvom Wojciecha ¯ywnyja in zaèel obis- je ostal do svoje smrti. 1. marec – kot prièajo družinski zapisi, se izhaja iz ljudskih melodij in se Guildhall v Londonu. navezuje na poljsko glasbeno kovati zasebne uène ure skladanja pri 18 3 2 je Friderik Franciszek Chopin rodil v kraju Józefu Elsnerju. 184 9 ¯elazowa Wola v pokrajini Mazowsze tradicijo, ki služi kot simbol za Prvi nastop v Salle Pleyel v Parizu. Doživel 17. oktober – Chopin je mnogo prezgodaj (dokument, shranjen v župnijski cerkvi, poljsko narodno kulturo. 18 2 5 je izjemen uspeh (»obnorel je ves Pariz«). umrl v svojem stanovanju v ulici Place navaja datum rojstva 22. februar). Njegov Chopin svojim glasbenim delom Chopinovo prvo objavljeno delo – Rondo, Vendome v Parizu. Pokopali so ga na oèe, Nicolas Chopin, je bil Francoz, ki je nikoli ni dodeljeval tematskih 18 3 6 Opus št. 1. pokopališèu Pere-Lachaise v Parizu. Na prišel v Poljsko pri šestnajstih letih, pozne- naslovov, zato jih je oznaèeval le po Chopin se je sreèal z znano francosko njegovo željo so na pogrebu izvajali Rek- je se je zaposlil kot uèitelj francoskega žanru in številèil. Kljub temu pa je 18 2 6 pisateljico George Sand (baronica Aurore viem Wolfganga Amadeusa Mozarta, prav jezika. Chopinova mati je bila Tekla Jus- svoja dela ustvarjal na podlagi Po nekaj letih na Varšavskem liceju je D udevant). tako tudi Chopinove Preludije v E-molu in tyna Krzy¿anowska. Friderik je imel tri navdihov iz lastnih èustvenih in Chopin zaèel študirati skladanje na Kon- B-molu. sestre: Ludwiko, Izabelo in Emilio. èutnih izkustev. servatoriju v Varšavi. Najveè Chopinovih del je 18 3 8 Na njegovo poslednjo željo so njegovo srce 23 april – Friderik je bil kršèen v baziliki iz klavirskih solistiènih del. Njegova 18 2 9 odpeljali v Varšavo in ga shranili v Cerkvi 16. stoletja v Brochowu. Oktober – Chopin in George Sand sta se klavirska koncerta št. 1 in št. 2 sta 17. marec – Chopin je predstavil svoja dela skupaj odpravila na potovanje na Mallor- Sv. Križa na ulici Krakowskie Przed- 1. oktober – družina se je preselila v primera dveh najpogosteje izvajanih v Narodnem gledališèu v Varšavi (Concer- co. Tam sta se nastanila v samostanu mieœcie. Varšavo, kjer se je Nicolas Chopin zaposlil romantiènih koncertov za klavir. to v F-molu, Opus št. 21). Valdemossa. Tu je Chopin ustvaril mnogo Veè informacij: www.nifc.pl Dnevnik datum 23. 12 . 2009 ura 13 .10 Barva CYMK stran 42

D n ev n i k XLII èetr tek, 24 . decembra 2009 s c e n a @ d n ev n i k. s i tematska priloga 2010 – Chopinovo leto oglasnega trženja Chopinova glasba odpira nove svetove

Vlasta Tifengraber Lahko vidimo, da èlani odbora predsta- vljajo širok prerez umetniških središè, Chopinov prispevek k razvoju svetovne podobno kot ponudba dogodkov, s romantiène glasbe je neprecenljiv in je katerimi želimo približati Chopina Slo- bil navdih za veliko svetovnih ustvarjal- vencem. V naèrtu imamo raznolike cev, kot na primer za Roberta Schu- prireditve: koncerte – klasiène, rokov- ske in jazzovske, razstavo plakatov, manna in Franza Liszta, prav tako pa se izbor filmov, nateèaj mladih pianistov je pri njem navdihovala vrsta poljskih in skladateljev. glasbenikov. Veleposlanik Poljske v Slo- veniji Piotr Kaszuba pravi, da je njego- Kaj je po vašem mnenju posebnost va ustvarjalnost brezèasna, pomen nje- umetnosti Chopina? govih del pa prestopa umetniške razse- žnosti. Postal je legenda, njegova dela so Chopin je eden tistih ustvarjalcev, kate- v srcu številnih generacij. rih glasba vsebuje pravzaprav vse, s èimer je mogoèe pozunanjiti svoje ob- èutke, svoje emocije. Njegova dela so Na kakšen naèin boste na Poljskem absolutno izpopolnjene kompozicije, obeležili dvestoto obletnico rojstva Fride- tako v tehniènem kot v glasbenem rika Chopina? smislu. Poljska se že nekaj let intenzivno pri- Chopina se ne igra zato, ker je bil velik pravlja na praznovanje te obletnice, skladatelj, temveè zaradi vseh obèut- tudi z razglasitvijo leta 2010 za Chopi- kov, ki prevevajo njegovo glasbo in novo leto. To bo velika priložnost za ostanejo v nas. Tudi èe je videti, da je vse promocijo poljske kulture in umetnosti podrejeno pravilom trga, vendarle v ter možnost predstavitve naše narodne vseh nas vseskozi obstaja želja po glo- kulturne dedišèine. V naèrtu imamo bljih doživetjih. In Chopinova glasba na številne prireditve doma in po svetu, ki odlièen naèin odgovarja na to potrebo. se zaèenjajo že januarja. Verjamem, da ljudi osreèuje, jim odpira Veleposlanik Poljske v Sloveniji Piotr Kaszuba nove svetove in jim omogoèa, da za Katere prireditve in kulturne dogodke V Sloveniji bo Ali ste ob obletnici investirali tudi v zavestno in dosledno ubira nadaljnjo trenutek pozabijo o vsakdanu in posta- boste organizirali v ta namen? gradnjo kulturnih institucij na Polj- pot razvoja. nejo boljši. Chopinovo leto odprl ske m ? V Varšavi se januarja zaène cikel kon- Zavedam se, da ima to, o èemer govo- V pomembnejših evropskih prestolnicah rim, prizvok spektakularnosti. Vendar certov, ki bodo potekli vse leto. Na njih koncert 25. februarja, Najpomembnejša investicija ob oblet- ste oblikovali odbore Chopinovega leta. mislim, da nam »past spektakularnosti« bodo sodelovali najznamenitejši pianis- nici je varšavski multimedijski muzej ki ga organizirata Kakšen je njihov namen? ne grozi. Zagotovo se bo rodilo izjemno ti, med drugim in Friderika Chopina na zgodovinskem veliko zanimivih in domiselnih umet- Veleposlaniš tvo gradu Ostrogski na ulici Tamka. Ta Verjamem, da se splaèa predstavljati , mladi nadarjeni niških pobud, ki se bodo medsebojno edinstveni projekt bi lahko postal nova Poljsko skozi Chopina in tako izkoristi- pianisti pa bodo dobili priložnost, da republike Poljske dopolnjevale in katerih vrednosti ne ti priložnost za krepitev podobe naše svoj talent predstavijo na 16. Chopino- znamenitost glavnega mesta. Velièastna bomo odkrivali v elanu, s kakršnim in orkester države. Chopin je nekontroverzna vem nateèaju. zgradba, eden redkih muzejskih objek- bodo uresnièevane. RTV Slovenija. tov s tako visoko stopnjo informatizaci- osebnost in ima pozitivno podobo. Vsi V naèrtu je cikel koncertov »Chopin v je na svetu. To bo najsodobnejši objekt želimo delati za to, da bi bila to oseba, ki prestolnicah njegove Evrope«, ki se To bo še eden v vrsti Kakšna je tradicija praznovanja božiè- tega tipa v našem delu Evrope. bi jo identificirali s Poljsko. Prvi korak, nih praznikov na Poljskem? Ali je umet- bodo odvijali v Parizu, Londonu, Pragi, pomembnih kulturnih ki je bil storjen v tej smeri, je bilo nost Chopina povezana s praznovanjem Kraj umetnikovega rojstva – Želazowa na Dunaju in v Berlinu. Izzivi globaliza- oblikovanje odborov Chopinovega leta b ož i è a ? cije spodbujajo organizatorje Chopino- dogodkov, ki Wola, je bil temeljito obnovljen. Konèa- v pomembnejših evropskih prestolni- vega leta k poudarjanju umetnikovega potrjujejo naše dobre na so tudi restavratorska dela v cerkvi v ca h. Ta poljska tradicija, že toliko let nespre- izvora. Chopin je bil velik Evropejec, Brochowu, kjer je bil skladatelj kršèen. menjena in nam tako blizu, se odraža vendar predvsem Poljak. Moramo odnose na podroèju Kdo so èlani odbora Chopinovega leta v tudi v ustvarjanju Chopina, ki se je vse spomniti na njegove korenine. Chopi- Kaj Poljakom pomeni obletnica sklada- S l ove n ij i ? življenje spominjal predbožiènih veèe- kulture. Naj na tem rov v domaèi hiši. Pozneje, v emigraciji, nov inštitut bo producent glasbenih telja Chopina? V Sloveniji so èlani tega odbora: pred- ga je z vsakim božièem, ki ga je preživel dogodkov na sejmu Expo 2010 v Šan- mestu spomnim na Delo Friderika Chopina predstavlja iz- sednik ustavnega sodišèa Jože Tratnik, brez svojih najbližjih, spomin vraèal v g h aj u . najveèjo razstavo jemno in odlièno bogastvo v zakladnici direktorica Narodne galerije Barbara tisto èarobno ozraèje in melodijo kole- Nastal je tudi obširen vodiè po »Chopi- poljskega slikarstva naše narodne kulture. Z njegovo po- Jaki, direktor Slovenske filharmonije dnice – uspavanke, ki jo je prepevala novi Evropi«, mreži poti po mestih, kjer v Sloveniji, ki je bila moèjo in z njegovim posredovanjem Damjan Damjanoviè, Jože Colariè, di- mati. Èez mnogo let je to izrazil na sebi je bival skladatelj. želimo pokazati svetu, kdo smo danes; rektor farmacevtskega podjetja Krka, lasten naèin – liriènosti domaèe koled- organizirana leta kakšna je sodobna Poljska, kot jo gleda- enega najveèjih investitorjev na Polj- nice »Spi, Jezušèek« je sopostavil vihar- Najpomembnejše je, da se ti dogodki 2009, za promocijo mo skozi Chopinovo ganljivo, èustveno skem, Neža Buh, ena najbolj priljublje- ne takte »Scherza h-mol«. Še danes, ko med seboj ne izkljuèujejo. Ravno nas- glasbo. Preprosto želimo povedati res- nih slovenskih pevk mlajše generacije, z družino praznujemo daleè od doma, protno – med seboj se napajajo z pomembni dogodki nico o deželi, ki je kljub vsem težavam pianistka in skladateljica, Oskar Kogoj, te vrednote in spomini predstavljajo to, energijo. V tem je vendar skrito bistvo pa so v naèrtu tudi sodobna država, ki spretno èrpa iz svoje oblikovalec, kipar, vodja orkestra RTV kar smo. kulture, da je vsaka vrednota vir energi- tradicije, ki je polnopravna èlanica Slovenija Boris Rener in Darko Brlek, Praznièno obdobje ob koncu leta je èas je za neko drugo vrednoto. za prihajajoèa leta. družbeno-gospodarskih skupnosti, ki direktor festivala Ljubljana. za refleksjo in zdi se mi primeren èas za to, da posežemo po glasbi Chopina. Da Kako boste obletnico Chopina obeležili v se prepustimo romantièni emocional- S l ove n ij i ? nosti v teh potrošniških èasih.

V Sloveniji bo Chopinovo leto odprl Kaj prièakujete od prireditev in projek- koncert 25. februarja, ki ga organizirata tov, ki bodo potekali v okviru Chopinove- Veleposlaništvo republike Poljske in ga leta? orkester RTV Slovenija. Verjamem, da bo Chopinovo leto pri- To bo še eden v vrsti pomembnih neslo vrsto dragocenih projektov in kulturnih dogodkov, ki potrjujejo naše marsikateri se ne bo konèal decembra dobre odnose na podroèju kulture. Naj 2010, temveè se bo za vedno vpisal v na tem mestu spomnim na najveèjo podobo našega kulturnega življenja. razstavo poljskega slikarstva v Sloveniji, Naloga vseh kulturnih ustanov bo pri- ki je bila organizirana leta 2009, za merno upravljanje te zapušèine. Ne promocijo pomembni dogodki pa so v pozabimo, da nas v letih 2011 in 2012 naèrtu tudi za prihajajoèa leta. V letu èakajo novi izzivi. Pri pripravah na 2011 v povezavi s poljskim predsedova- predsedovanje Evropske unije nam po- njem UE ter v 2012 v povezavi z magajo naši slovenski prijatelji. evropskim nogometnim prvenstvom ki Imate kakšno predpraznièno sporoèilo se bo odvijalo v naši državi. za bralce? Zagotovo je pred nami veliko zanimi- Vsem želim, da bi se znali veseliti vih dogodkov, povezanih s poljsko kul- trenutkov, polnih radosti in sreèe, in bi turo, ki nam bodo omogoèili, da se si znali vzeti èas za oddih od ponorelega bolje spoznamo in ponovno odkrijemo. hitenja našega sveta, da bi globoko Seveda vsi upamo na to, da bo to prvi vdihnili vonj božiènega drevesca, zapeli korak v osebno raziskovanje poljske kolednico in se predali skrivnosti svete- kulture. Praznièno vzdušje v glavnem mestu Poljske. ga èasa. Dnevnik datum 23. 12 . 2009 ura 13 .10 Barva CYMK stran 43

Dnevnik s c e n a @ d n ev n i k. s i èetr tek, 24 . decembra 2009XLIII tematska priloga oglasnega trženja 2010 – Chopinovo leto Enostavno Chopin!

Ewa Magdalena Filipp dejanj. Nujno je, da konèamo vse delo, moramo uèinkovito promovirati Polj- Razumemo ga tako mi kot tudi Franco- polnjujejo strokovna svetovanja o me- urad CHOPIN 2010 ki še ni konèano na podroèju najpo- sko s pomoèjo sredstev njene kulture. zi, Rusi, Kitajci, Japonci, Brazilci, prebi- todologiji kulturnega izobraževanja. membnejših lokacij na Poljskem, kjer je Leto Chopina je – prosim, da mi valci Južne Afrike in Nove Zelandije. Prevzemanje odgovornosti za kulturno Leto Chopina je akademski, umetniški, bil Friderik Chopin nastanjen in kjer je oprostite primerjavo – formula 1 te Glasba ne pozna meja. Ne morem si izobraževanje, vkljuèno z glasbenim izobraževalni in promocijski izziv. delal. Prav tako je pomembno, da za- vrste dejavnosti. Poljsko promoviramo predstavljati, kako bi klasièno glasbo in izobraževanjem, mora postati naloga kljuèimo delo profesorja Ekierja: celot- Dvestoletnica Friderika Chopina pri - s pomoèjo uveljavitve vrhunske blagov- Chopina spremenili v modo. Tako mo- vsake umetniške ustanove, ki jo finan- no izdajo Chopinovih del. Poudarjeni naša pomemben trenutek v sodobni ne znamke. Vendar pa Chopin ni pro- ram izreèi jasen »ne« tovrstnim projek- cira država. Mislim, da mnogo ljudi iz bodo tudi najpomembnejši glasbeni zgodovini poljske glasbe in kulture. S dukt. On je nekaj vrednejšega, kar tom! Chopin si zasluži doslednost èus- razliènih krogov že deli to mnenje. projekti, èeprav lahko prièakujemo, da poljskim ministrom za kulturo B ogda - potrebuje skrb, profesionalnost in še tvovanj! Ne morete popolnoma okam- bo umetnikom dopušèena doloèena nom Zdrojewskim smo se med drugim posebno refleksijo o tem, kako doloèe- neti ali se šovinistièno obnašati, ko Ali bo po vašem mnenju dejstvo, da je svoboda pri eksperimentiranju, èe bo- na aktivnost uèinkuje na prihodnost. pride do tega umetniškega gradiva in bila proslavam v okviru leta Chopina pogovarjali o vseh izzivih v Chopino- do to izvajali na ustrezni ravni. vem letu. Osredotoèiti se moramo na projekte, dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s tem namenjena tolikšna pozornost, katerih rezultati bodo vidni še dolga gradivom. Chopinu lahko uspeva v pomagalo pri seznanjanju Poljakov in Mnogo evropskih mest ali regij se sveta s skladateljevim življenjem in To je izjemen èas. Kakšna je vaša leta. Za nas, Poljake, Chopin ne pome- vsaki družbi, kakršnem koli kontek- promovira z uporabo izjemnih delom? osebna vizija za proslavljanja v letu umetnikov, ki so delovali na ni le glasbe na svetovni ravni, stu. Chopina, bo po vašem mnenju treba njihovem podroèju. ampak tudi izjemna, vses- Najpomembneje je, da premagamo ovi- izpolniti kakšne posebne naloge in Salzburg ima Mozarta, transka in pozitivna èus- Katera je kljuèna organizacijska ro, ki je povezana s èudnim in posebno c i lj e ? Dunaj Straussa, Poljaki tva. Tega kulturnega po- naloga, povezana s prihajajoèo nevarnim fenomenom sprejemanja imamo Friderika tenciala ne smemo zapra- dvestoletnico rojstva Friderika nesposobnosti v kulturi. Upam, da bo Pred petimi leti, ko sem komisiji za Chopina? kulturo Sejm predložil pobudo za po- leto 2010 konèno prineslo èas, ko bomo kroviteljstvo leta Chopina, sem bil pre- Organizacijske naloge, povezane s pro- rekli odloèni »ne« temu fenomenu. prièan, da je obdobje petih let, v kate- slavami v okviru leta Chopina, se nana- Trenutno delamo na tem, da nadokna- rem se moramo pripraviti za jubilej, šajo na preseganje vseh možnih meja: dimo izgubljeni èas. To poènemo v kljuèno, saj bomo le tako lahko prosla- med državami in celinami, v èasu in olimpijsko rekordnem èasu, vendar na vljali v tolikšnih standardih, da bomo nesposobnostih, vendar pa je prva in žalost ali mogoèe na sreèo le skušamo zadostili izjemnosti, prvovrstnosti in najpomembnejša naloga, da upošteva- ujeti Mozarta, Bacha, Beethovna. Jav- pomembnosti skladatelja. Moj predlog mo naše najmlajše. Da upoštevamo nost bo proslavljanja ocenila in se so sprejeli s preseneèenjem, saj je komi- pametno. (smeh) Javnosti s Chopinom odloèila, katera so najpomembnejša na sija menila, da še ni dozorel. Danes ne smemo »izèrpati«. Leto, posveèeno podlagi kakovosti in ravni priprave. lahko z zadovoljstvom reèem, da smo temu izjemnemu skladatelju, velikemu kljub številnim zapletom, izgubi èasa in umetniku, je èas »pospravljanja«, pros- Da bi res spoznali umetnika, moramo prav tako tudi popolnoma neupravièe- lavljanja in izobraževanja. To zadnje je obiskati kraje, kjer je živel ali delal. nim težavam bili na pravi poti. V zame še posebno pomembno. Ne mo- Chopinove poti so polne turistov iz Poljske in tujine. Vse marketinške svetovni kulturi ne obstaja nobena po- rem si predstavljati situacije, v kateri dejavnosti nas prav tako seznanjajo z dobno moèna osebnost, ki bi Poljski izobraženi moški ali ženska ne more umetnikom. Ali je bilo po vašem omogoèila, da se pridruži panteonu z prepoznati vsaj nekaj osnovnih Chopi- mnenju storjeno vse, da gre glasba uporabo kombinacije umetnosti in novih del. Iz tega razloga sem zelo vesel, prek zidov filharmonije, ven na ulico in zgodovine, kot je to Friderik Chopin. da bo od leta 2010 glasbena vzgoja ukrade srca javnosti? Zavedamo se dejstva, da ta izjemen dejansko zopet vkljuèena v nacionalni skladatelj ne potrebuje nas, vendar ga kurikulum kot obvezni uèni predmet za Na žalost moram reèi, da ne. Smo zelo potrebujemo mi pri naših aktivnostih. najmlajše generacije. Najveèja napaka v blizu želenih oblik dejavnosti in stan- Sam menim, da je najpomembnejše, da minulih dveh desetletjih v zgodovini dardov, vendar imamo še kar nekaj to ne ostane zgolj muha enodnevnica. svobodne in demokratiène Poljske je dela. Kljub temu pa pridobivamo veliko Prav tako ne želim, da bi to spremenili bila sistematièno omejevanje kulturne- izkušenj na tem podroèju in tako že v posebno obdobje napaènih dejanj, ki ga izobraževanja. Poljskim »baby-boo- lahko vidite velik napredek! Pred nekaj so upravièena in oprošèena in po kate- merjem« v 80. letih je bila odvzeta leti je bilo vse skupaj še velika katastro- rem bomo vest potolažili kljub vsem možnost pridobitve popolnih kompe- fa, saj je bila veèina dejanj površinskih, dlakocepstvom oziroma številnim tenc na podroèju kulture. To je izguba, nakljuènih, poenostavljenih, in kar je »malomarnim dejanjem«. Danes, ko se ki je ne moremo nadoknaditi. Menim posebno pomembno, manjkal je Fride- zavedamo tega tveganja, moramo stori- tudi, da èe si zastavimo previsoke cilje rik Chopin. Danes smo konèno prema- ti vse, da povežemo to veliko osebnost s ali èe oblikujemo nenatanène naloge, gali nekaj ovir. Pri razliènih projektih kraji Brochów, ¯elazowa Wola, Varšava bomo ljudi odvrnili od kakršnih koli dela kar nekaj gostujoèih strokovnja- in s Poljsko samo... Vendar pa si ne želja po delu. Kulturno izobraževanje kov, na primer iz Italije, prav tako pri smemo dovoliti, da bi si s to priložnos- moramo zastaviti na skromen, profe- teh projektih dela celotno osebje Inšti- tjo lastili Chopina, ampak moramo sionalen in resen naèin. Moji, naši tuta Friderika Chopina. Menim, da vsi pokazati poreklo njegove umetnosti in napori najprej ciljajo na prekinitev še lahko vidijo napredek, ki smo ga dose- še posebej promovirati Poljsko na po- vedno trajajoèega zapostavljanja kultu- gli do danes. dlagi Chopinove zapušèine. Pozitivno re ter na to, da se naredi vse, da bi pa je to, da je bilo na tej poti veè Bogdan Zdrojewski zmanjšali izgube in stroške resnih ma- Omenili ste vaše napore, ki ste jih uspehov kot porazov. Po mojem vložili v to, da bo leto 2010 leto mnenju bi moralo biti vse zelo enostav- Chopina. Kako bi se po vašem mnenju viti. Ali razliène generacije danes enako Chopina, prav tako tudi vašo no: enostavno CHOPIN! sodobna Poljska morala prikazovati in dojemajo koncerte, etude, balade? Mis- Nujno je, vkljuèenost v organizacijsko promovirati s pomoèjo Chopina? lim, da ne. Vendar v tem ne vidim niè uèinkovitost priprav proslav kot tudi slabega. Vsaka nova generacija je upra- da konèamo investicij in celo koledarja dogodkov. Uradu CHOPIN 2010 je bilo zaupano, Ustrezno prikazovanje Chopina ali so- vièena do svojih èustev. Menim, da ne Zdaj je minilo že pet let. Ocenili ste že da zašèitimo Chopina in njegovo dobne Poljske je kljuèna naloga, s kate- vse delo, ki še potrebujemo »Chopina« za politiko stopnjo, do katere so naèrti in projekti glasbo. Kako naj to storimo? ro se sooèajo promocijski strokovnjaki. uèinkovite medgeneracijske komuni- bili izpolnjeni. Leto 2010 se hitro Najprej, dobro poznani kraji, kot so ni konèano Chopina in njegovega dela ne smemo kacije, vendar pa Friderika Chopina približuje. Ali menite, da bodo jubilejne ¯elazowa Wola, Brochów, grad Ostrog- spremeniti v muzejski eksponat. Dej- potrebujemo za krepitev in razjasnitev na podroèju proslave kaj spremenile, in èe, na stvo, da potrebuje strokovno ustanovo ski in Varšava, ne smejo izražati zastare- kakšen naèin? le, zaprašene podobe. To bi dokazovalo kulturnih vezi na višji ravni. Želim si, monografske, biografske narave, še ne da bi bil Chopin vzvod, pogon za druge n aj p o m e m b n ej š i h Leto Chopina je èas izredne mobilizaci- pomeni, da moramo njegovo umetnost pomanjkanje spoštovanja za tega iz- jemnega umetnika in bi sprožilo zelo umetnike. Vsa dejanja, ki so naèrtovana lokacij na je. Èe bi bili vsi napori osredotoèeni le ali ustvarjalni duh potopiti v formal- za prihodnje leto, èe bodo uspešna, bi na leto 2010, bi morali priznati poraz. dehid. Ne smemo graditi umetnih ol- negativna mnenja o nas, Poljakih. Prav tako je pomembno, da Poljska izda vsa morala pozitivno vplivati na kulturo Kot sem že velikokrat dejal, tudi v tem tarjev ali plastiènih podstavkov. Chopin Poljskem, kjer je glasbena dela Chopina pod kodami kot tako, na vse kulturne igralce ter še intervjuju: leto 2010 je prioriteta za ne potrebuje umetne instalacije. On je ISBN, ki morajo biti strokovno pripra- posebno na vsak naslednji promocijski bil Friderik investicije, ki jih je treba razumeti na vladar v svetu glasbe in kulture po vljena za kakršne koli glasbene upora- izziv. Moja edina skrb je, da bi se v tem širši ravni, prioritete pa se nanašajo na lastnem pravu. be, v enotni stilistiki in z veliko dosled- primeru pokazali presežki, in ne nas- Chopin nastanjen desetletja, in ne na datume. Prav tako nostjo. To je le nekaj primerov. Še protno. sem dejal, da se zanimanje za Chopino- Kako navdušiti generacije umetnikov in in kjer je delal. vedno se ne moremo osredotoèiti iz- vo delo, osebnost, zapušèino gradiva ne akademikov, poglobiti umetniško kljuèno na Poljsko. Zadovoljen sem z Socialni obstoj Chopinove glasbe more konèati z letom 2010. »Chopin« je raziskovanje del poljskega narodnega sestavlja mnogo vidikov in razliènih lomarnosti, ki so se dogajale v preteklo- preveè pomemben element naše kultu- mojstra, kako omogoèiti, da bo rezultati pogovorov s francosko kultur- no ministrico. Po mnogo letih in zah- elementov sinteze umetnosti. Ali so to sti. Danes konèujemo vse priprave za re in odgovornosti, da bi z njim ravnali moralno sporoèilo, ki je zajeto v edina vrata oziroma celo vhod do valjujoè trudu gospe Albanel za Chopi- projekt, ki se imenuje Šolska avdiok- kot s sezonsko zanimivostjo ali da bi k Chopinovo glasbo, bolje slišano? poljske kulture, ki bi lahko vplival na nov grob v Parizu zdaj skrbi država. njižnica. To bo poleg Šolske filmske njemu pristopili neprofesionalno. Že- narodno identiteto Poljakov in na to, Ko se sooèamo z gradivom, ki je subtil- knjižnice še en vir za profesionalno lim videti UMETNIKA, DELO in polj- Prav tako je pomembno, da se potrudi- kako Poljsko dojemajo v tujini? no kot Chopinova umetnost, moramo z mo pridobiti tudi mnogo prominen- glasbeno izobraževanje laikov. Dela sko pokrajino v njem. Zame Friderik njim ravnati skrbno in rahloèutno, ven- tnih osebnosti iz Berlina, Moskve, To- Tu ni nobenih vrat ali vhodov. To je Friderika Chopina bodo v tej knjižnici Chopin ostaja FRIDERIK CHOPIN ne dar pa moramo biti vztrajni in se kia in Singapurja. Z veseljem lahko èudovit, odprt, neomejen prostor z zavzela pravo mesto. To je velik in še glede na letni èas ali druge pomembne posluževati vzajemno dopolnjujoèih se reèem, da je to možno. Nauèiti se izjemnimi umetniškimi kakovostmi. posebno pomemben projekt, ki ga do- d at u m e . Dnevnik datum 23. 12 . 2009 ura 13 .10 Barva CYMK stran 44

D n ev n i k XLIV èetr tek, 24 . decembra 2009 s c e n a @ d n ev n i k. s i tematska priloga 2010 – Chopinovo leto oglasnega trženja ... To združuje Chopina in jazz

Joanna Maluga vse to je vse, kar ustreza takšni urad CHOPIN 2010 obdelavi kot tematika – impulz – navdih za variacije, obliko – O Chopinu smo se pogovorjali z melodièno, harmonièno, ritmièno, tonsko obliko ali enostavno tonovski Andrzejem Jagodziñskim, pianis- naèin... Zato jazz uporablja Chopinove tom, skladateljem in aranžerjem; us- standarde.« Ali se s to izjavo strinjate, tanoviteljem ansambla Andrzej Jago- je res mogoèe predelati vse? Ali dziñski Trio, ki je znan po jazzovskih Chopina mogoèe izberemo zato, ker je interpretacijah Chopina. njegova glasba genialna?

Kakšna je vaša osebna vizija za leto Mislim, da velja oboje. Njegova glas- Chopina? Kakšni so vaši naèrti glede ba je zagotovo genialna. Kot jazzovski koncer tov? ustvarjalec pa bi lahko uporabil dru- Ker smo mislili na leto 2010, smo gaèno glasbo, ki pa je ni treba oznaèiti posneli album, ki smo ga izdali fe- za genialno. Jazz lahko prilagodi vse. bruarja 2009, na katerem predstavlja- Danes zelo težko reèemo, kaj je in kaj mo Sonato v B-molu. To je najbrž ni jazzovska glasba. Jazzovska glasba moj zadnji album, na katerem pred- je ravnokar doživela 100. obletnico, stavljam glasbo Friderika Chopina. torej se je razvijala ob enakih linijah Predstavlja popolnoma drugaèen kot klasièna glasba, le da se je ta pristop k Chopinovi glasbi, ki se razvijala skozi veè stoletij. Jazz se je razlikuje od vseh eksperimentov, ki razvil na enak harmonièen, melodi- so se dogajali v preteklosti. Da pa ne èen in ritmièen naèin zgolj v enem bi kopiral že uporabljenih rešitev, stoletju. Danes na primer lahko igrate sem se odloèil za nekaj novega, zato je zelo enostavno skladbo na tradicio- Sonata v B-molu nov pristop, ki nalen naèin, prilagodite pa jo harmo- združuje klasiko z jazzom. niènim, izraznim in ritmiènim naèe- lom ali pa svobodno improvizirate, V letu 2010 želim izvajati èim veè povsem drugega, kar bi obièajno lah- vendar pa vèasih izvirno zvoèno kar pomeni, da improvizirate brez koncertov, na katerih bom predstavil V letu 2010 gradivo služi kot podstruktura, v drugih ko imenovali Chopinov naèin ali doloèene tematike. Nekdo se neèesa ta repertoar. Igral bom na Poljskem primerih pa je zgolj izvorna toèka. želim izvajati èim romantièno razpoloženje. Prav Sona- spomni, na primer pianist zaigra in v tujini – tudi v Sloveniji. Ves svet ta je bila oddaljena od glavnine dela V primeru Sonate v B-molu je to motiv, basist in bobnar to prevzameta se pripravlja na ta proslavljanja. veè koncertov, zaradi zelo otožnega tonovskega na- podstruktura; je velika štiridelna obli- in vse skupaj se spontano razvije. To èina, znane žalne koraènice, nerešene ka, zato se je zelo natanèno držimo. Je v okviru 200. obletnice rojstva na katerih bom je improvizacija v živo, ki se dogaja skrivnosti zadnjega stavka in never- Kljub temu pa smo vsa dela na tukaj in zdaj. Obstaja širok nabor Friderika Chopina kakšen projekt, o prejšnjih albumih aranžirali na po- katerem ste vedno sanjali, ampak se ni jetnega èustvenega in vsebinskega razliènih rešitev med tema skrajnos- predstavil ta dlagi motiva, tematike ali fraze, kar nikoli uresnièil? naboja v prvem delu, ki ostaja brez tma. Igramo lahko vse – od klasike do nam je služilo za osnovo pri improvi- repertoar. Igral primere ne le v zgodnjih Chopinovih ljudskih pesmi. Motiv ni pomemben. Projekt Sonate v B-molu je še vedno delih, ampak tudi v klavirski glasbi na z ac i j i . zelo svež, zato menim, da bo obrodil V jazzu ni pomembno, kaj igraš, bom na splošno. Lutos³awski je to sonato Zelo težko je reèi, zakaj je enkrat sadove tako letos kot tudi v letu 2010. ampak kako igraš, zato ni pomem- poimenoval skulptura, izklesana iz motiv in drugiè fraza; enkrat harmo- Poleg tega delamo še na drugih zani- Poljskem in v bno, ali uporabiš tematiko iz neke skale, oziroma nekaj, za kar je bilo niène spremembe in drugiè ritmiène mivih projektih in razvijamo projek- prazniène pesmi, kot je na primer potrebnega veliko dela, in prav zato spremembe. Menim, da tega ni mo- te, ki združujejo klasiko in jazz. Mno- tujini – tudi v poljska Sz³a dzieweczka do laseczka, ostaja veèna, nepozabna, ne morejo je goèe razložiti. To so bile zgolj ideje, ki go del igramo z godalnim orkestrom; ali iz del Bartoka. Sloveniji. Ves sem jih imel za nekaj del, zato sem jih to je veèinoma poljski repertoar, ki unièiti niti vetrovi niti nevihte. tako aranžiral. obsega dela jazzovskih skladateljev »Album ansambla Andrzej Jagodziñski svet se pripravlja Kako je videti proces ustvarjanja Trio sega že onstran vseh jazzovskih kot tudi poljsko narodno glasbo. Se- Kako je mogoèe igrati Chopina v veda je vse skupaj aranžirano na na ta gradiv, ki temeljijo na delih Friderika variacij Chopinovih del. Predstavlja jazzovskem aranžmaju, ne da bi vrhunska umetniška dela, je mojstrsko jazzovski in klasièni naèin. Mislim, da Chopina? Razumem, da je za vsako p ro s l avlj a nj a . dejanje potrebna poglobljena analiza, skrunili Chopinovo glasbo, ampak kljub delo jazzovske improvizacije.«; se še vedno razvijamo. vsemu ostali zvesti glasbenemu žanru, »Perfekcija in originalnost – združeni v ki ste ga izbrali? Èesa pod nobenim eno; svežina odkritij, sofisticiran okus pogojem ne morete storiti? Jan Enkrat ste dejali: »... to, da sem izbral in eleganca – to so znaèilnosti visoke, klavir, dolgujem Chopinovi glasbi « Ptaszyn Wróblewski je enkrat rekel: »V tej glasbi se morate prilagoditi plemenite umetnosti v najboljšem Zakaj je ravno Chopinova glasba tako pomenu.«; »Jagodziñski, pianist, ki moèno vplivala na vašo odloèitev? številnim nestandardnim situacijam, èe ne želite popolnoma iznièiti Chopina.« nedvomno skriva iskro genialnosti: ima Ta glasba je že sama po sebi kakovo- sposobnost igrati, kot bi bil »onstran stna, saj me je presunila, ko sem jo Iz tega ne bi delal neke velike zgodbe, klavirja«, kar je tako znaèilno za prviè slišal. Bil sem tako rekoè pretre- saj se meni situacija zdi dokaj prepro- mojstre jazzovske glasbe – skupaj s svojimi odliènimi partnerji razvija sen, èetudi v tistem èasu nisem bil sta. Igrati morate tako, da ohranite tonovski naèin in razpoloženje, ki ga Chopinove elemente oblike v ravno mlad in sem se z glasbo zaèel fascinantne jazzovske kompozicije.«; ukvarjati pozneje, moj glavni glasbeni povezujemo s Chopinom. Seveda ima vsaka generacija lahko drugaène »Duhovit, eleganten in domišljijski, ta instrument pa ni bil klavir, temveè pianist prikazuje impresivno spretnost pihalo. Nekajkrat sem skušal igrati asociacije, vendar pa na koncu pre- vladuje poljski, slovanski romantici- prstov in kakovost fraz.«; »Originalna Chopina na klavir, tudi èe sem imel ideja Jagodziñskega o jazzovskih zem. Igrati morate tako, da ohranite nekaj tehniènih pomanjkljivosti, sem interpretacijah Friderika Chopina se je ta slog. Ali èe razširim to misel – igrati se vedno znova vraèal k tej glasbi. dokazala kot izjemen uspeh. Albumu morate tako, da vaša glasba ne »priza- Konèno je prišel trenutek, ko sem je – kar se v jazzu zelo redko zgodi – dene« klasikov, ko vas poslušajo. odkril svoj lasten naèin interpretacije tudi komercialno uspelo.« To vse so – jazzovski naèin. Z drugimi besedami, Chopina mora- kritike vašega dela. Kako trdo morate te igrati tako, da je prepoznaven, delati, da lahko dosežete takšen u sp e h ? Veèina vaših del obsega Chopinovo vendar pa se morate po drugi strani glasbo, zaèenši z albumom Chopin, prilagajati, njegovo glasbo prirediti Nisem preprièan, da to lahko imenu- izdanim leta 1994, kateremu je do jazzovskemu slogu, kar je v našem jete trdo delo, saj je vse skupaj zelo danes sledilo še pet albumov: Live primeru nekoliko lažje, ker imamo prijetno. Seveda vèasih za to porabim Chopin, Chopin – Live At The National jazzovsko sekcijo, zato je celoten po- Philharmonic, Chopin – ves dan. Da bi se nauèil igrati klavir, Metamorphosis, Chopin Once More, stopek malo lažji. Še vedno ostaja sem vèasih vadil tudi po deset ur vsak Jagodzinski – Chopin Sonata in B-flat vprašanje interpretacije. Menim, da dan. Ker nisem bil klasièen pianist in jazzovski pianist, ki ve, kako »svinga- minor. Katero izmed teh del vam se v šoli nisem uèil igranja klavirja, ti«, in ki pozna jazzovsko artikulacijo, najveè pomeni? sem imel nekaj pomanjkljivosti. To tudi ko igra originalne note, to lahko sem moral nadoknaditi v èasu sred- Definitivno Sonata, kateri sem posve- stori na takšen naèin, da združuje nje šole. Še danes lahko veè ur sedim til najveè èasa, saj se je ta ideja rodila Chopina in jazz. že pred kakšnimi dvajsetimi leti. To za klavirjem in vadim, kar pa zame ne delo je vedno ostajalo nekje v ozadju Kaj menite o besedah Bohdana predstavlja nekega napora. Lahko bi zaradi kolièine drugih Chopinovih Pocieja, ki je rekel: »Jazz lahko rekel, da je delo že mogoèe trdo, del, hkrati pa je predstavljalo nekaj Andrzej Jagodziñski prilagodi, vpije, obdeluje, parodira vendar prijetno. Dnevnik datum 23. 12 . 2009 ura 13 .10 Barva CYMK stran 45

Dnevnik s c e n a @ d n ev n i k. s i èetr tek, 24 . decembra 2009X LV tematska priloga oglasnega trženja 2010 – Chopinovo leto Veè deset celoveèernih filmov

Andrzej Hejmej zvesto vztrajalo pri dejstvih, obenem posredovala informacije, vendar ni- pa je bilo meditacija o ustvarjanju. koli ni povsem nevtralna: dokumen- Friderik Chopin se lahko v zgodovini Janusz Olejniczak, ki so mu ponudili tarec. Pri stiku z nekaj poljskimi kinematografije pohvali s precej zajet- glavno vlogo, je ustvaril najbolj izrazi- dokumentarnimi filmi in igrano-do- no filmografijo: bogat življenjepis, ge- tega in najbolj trpeèega izmed vseh kumentarnimi filmi, ki so posveèeni nialne stvaritve – kaj bi si lahko še Chopinov, predstavljenih na velikem usodi Chopina, je težko doživeti razo- sploh želeli? Poleg tega antologija platnu. V filmu ¯u³awskega se je s detje. Realizirani so bili na podlagi ene naslovov preseneèa s svojim interpre- pomoèjo glasbe bolj sporazumeval od dveh shem. Bodisi v ustvarjenem tacijskim razponom: Chopina so sam s seboj in svojimi demoni kot z vzdušju kulta obiskanih krajev, v kate- predstavljali na holivudski naèin (Pa- okolico. V primeru britanskega Cho- rih je skladatelj prebival v razliènih miêtna pieœñ - Nepozabna pesem pina, ki ga je igral Hugh Grant, pa so obdobjih svojega življenja (že sami Charlesa Vidora iz leta 1945), socrea- se demoni – nasprotno – držali daleè naslovi so predpostavljali žalost nje- listièni (M³odoœæ Chopina - Chopino - stran: Improwizacja - Im p r o v i z ac i j a govega izgnanstva: Mnie tu wiatr za- va mladost Aleksandra Forda iz leta spominja na romantièno komedijo, pêdzi³ - Veter me je tu pregnal S. 1950), v letu 1991 pa sta nastali celo èeprav inteligentno. Grabowskega, 1969, oziroma Ostat- dve, skrajno razlièni viziji usode Fri- K bolj konvencionalnemu tonu se je nia podró¿ - Poslednje potovanje M. derika v tujini: lahko prebavljiva Im- vrnil Jerzy Antczak, režiser do sedaj Malinowskega, 1999), bodisi se uk- prowizacja - Improvizacija Jamesa La- zadnje filmske biografije Chopina z varjajo z zgodovino Chopinovih tek- pine’a ter fernetièna B³êkitna nuta - naslovom Chopin - Pragnienie movanj, ki sama po sebi predstavljajo Modra nota, ki jo je v Franciji posnel mi³oœci (2002) - Chopin - Hrepenenje prostor, kjer se kult njegove osebe in Andrzej ¯u³awski. Dekado pozneje po ljubezni. Slog tega filma je konven- ustvarjalnega opusa najbolj širi. so ga ponovno vzeli »v obdelavo« T. Kwiatkowcki: “Polonez Chopina” cionalen, za vzor ima razkošne holi- Poljaki, plod tega pa je bil film Chopin Premiera novega filma je naèrtovana – pragnienie mi³oœci - Chopin - hrepe- škega filma Nokturn mi³oœci- Noktur - je nastal po nekaj let trajajoèih pripra- za konec avgusta oziroma zaèetek nenje po ljubezni Jerzega Antczaka. no ljubezni Carla Boeseja (1918). V vah in je v tistih èasih veljal za Leta 2010 septembra 2010. Producenti iz Break- Bilo naj bi tako, da ima prednost celoti pa se je ohranil poznejši, èeprav superprodukcijo. Vpliv èasa omogoèa v Ljubljani thru, ki so soustvarili oskarjevski film ustvarjalni opus, saj je le ta razlog, še vedno nemi, francoski film Walc bolj nežno obravnavanje ideologizira- Piotruœ i wilk - Peter in Volk, v Lodžu zaradi katerega življenje umetnika po¿egnalny - Poslovilni valèek Henri - nosti podobe skladatelja, ki je predsta- naèr tujejo snemajo animacijo o Frideriku Cho- vzbuja zanimanje. Vsem pa je vendar ja Roussela (poznan tudi z bolj pre- vljen kot dosmrtni dolžnik domaèe pinu. »To bo najveèja letošnja animi- znano, da se v kinematografiji dogaja prièljivim naslovom Mi³oœæ i ³zy Cho- folklore, in pripisovanje le te epoki, pregled filmov rana produkcija v Evropi,« napovedu- drugaèe: bolj slabo se izkaže, kadar pina - Ljubezen in solze Chopina; zaviti v doktrino socrealizma. Danes je producentka Magda Bargiel iz gre za poglabljanje v postopek ustvar- 1927). Zgodba se je nanašala na razdr- smo bolj pripravljeni ceniti nenavad- o Chopinu. Breakthru Films Poljska. Pri sceno- janja, pri pripovedovanju o življenju, to zaroko Chopina z Mario Wodziñ- no natanènost filmske realizacije, grafiji, projektih, kipih lutk in kostu- predvsem pa ustvarjanju njegove na- sko; ta zveza je bila edino zgodovin- predvsem pa priprave njegove glasbe- vudske kostumske spektakle. Medtem mih dela 50 likovnih umetnikov, v mišljene podobe, pa se izkaže odliè- sko potrjeno dejstvo v celotnem fil- ne plati. M³odoœæ Chopina je bil pa sam naslovni junak ne spominja na realizacijo filma pa je že angažiranih no. mu. poskus »desentimentalizacije« podo- svoja prejšnja utelešenja na filmskem 140 ljudi na Poljskem, v Angliji in na be skladatelja in vpisovanja v kontekst platnu: ostal je sicer genialni umetnik Chopin z drobnimi popravki idealno Sentimentalno tonacijo, ki jo odraža- Norveškem. Glasbo za film izvaja epoke (èeprav je bil lažen). Nobeden (in seveda patriot), a je postal èlovek pristaja tipu filmskega junaka kot jo že sami naslovi prej omenjenih Lang Lang. Slike realizira Kr z y s z t o f od poznejših igranih filmov se ni težkega znaèaja: muhast, infantilen in ljubljenec pariških salonov, zvezan z filmov, so tudi pozneje imeli za najbo- Pta k. Slike bodo narejene v 20 razliè- podal po tej poti. egoc entrièen. eno najveèjih pohujšljivk tistega èasa, lj primerno. Zvoèno poglavje zgodo- nih filmskih planih, veèina elementov George Sand, ki je veliko prezgodaj vine filmskih biografij Chopina odpi- Leta 1991 sta bili predstavljeni dve Chopin kot ena izmed glavnih oziro- scenografije pa je pravo zlatarsko de- podlegel smrtonosni bolezni. V tak- ra Po¿egnalny walc - Poslovilni valèek, skrajno razlièni podobi umetnika: ma stranskih oseb se je prikazal še v lo. Filmski studii se nahajajo v prede- šnem melodramatiènem kljuèu je bila ki ga sta realizirala Géza von Bolváry francoski film B³êkitna nuta - Mo dr a nekaj desetih celoveèernih filmih, tu- lanih nekdanjih tovarniških halah. predstavljena podoba skladatelja v in Albert Valentin v dveh jezikovnih nota Andrzeja ¯u³awskega in britan- di televizijskih. Bolj kot resnico o Kinematografska razlièica bo trajala prvem, njemu posveèenem biblio- razlièicah, nemški in francoski ski Improwizacja - Improvizacija Ja - njegovi osebnosti lahko od njih prièa- 85 minut, televizijska pa bo 15 minut grafskem filmu, v italijanskem Cho- (1934). Življenjepis Chopina je bil tu mesa Lapina. Vznemirjajoèe delo kujemo postavljanje hipotez, prepri- krajša. Slovesna premiera je predvide- pin i George Sand Alberta Deglija še bolj svobodno obravnavan kot v ¯u³awskega, v katerem so bili dialogi èljivih ali ne, ki jih oblikujejo trenutek na v Narodni operi v Varšavi. Poleg Abb atija (1910). O tem filmu ni prej omenjenem filmu. sestavljeni izkljuèno iz ohranjenih za- realizacije filma, njegov naslovnik in obièajnega filma bo nastalo 24 kratkih veliko znanega, ker je kopija izginila, Film Aleksandra Forda M³odoœæ pisanih izjav Chopina, Sandove in z žanrska formula. To se nanaša tudi na etid, namenjenih distribuciji, med podobno kot kopija drugega, nem- Chopina - Chopinova mladost (1952) njima povezanih oseb, je rigoristièno formo, ki je vpoklicana, da bi gledalcu drugimi v mobilni telefoniji. Evolucija percepcije Chopina

Dve stoletji prinašata s sabo prav 1865), ki do danes velja za nedoseglj- poglobljene hermenevtiène interpre- dobnosti. Nekajkratni poskusi bodisi zares impozantno število raznolikih iv vzor pesniškega izražanja o skla- tacije Ryszarda Przybylskega, ki se katalogizacije književnosti na temo literarnih realizacij (pesniških, ro- datelju (»Pesmi o glasbi Chopina,« je nanašajo na lekturo Chopinovih pi- Chopina (bibliografiji, ki sta jih pri- manskih, esejistiènih), ki prièajo o nekoè trdil Przyboœ, »bodo nastajale sem (Senca lastovke, Esej o mislih pravila Bronis³aw Edward Sydow ter velikem zanimanju avtorjev za osebo v senci pesmi Norwida.«), pa tudi Chopina, 1995). Edmund S³uszkiewicz) bodisi pri- in ustvarjalni opus skladatelja pa visoko cenjena dela Borisa Pasterna- prave naslednjih pesniških izborov v tudi o spreminjajoèih se preferencah ka ([Szopen], 1932) in Gottfrieda Ob tem ne ostane skrivnost dejstvo, smislu antoloških izdaj so obeloda- in estetikah – evoluciji recepcije Benna (Chopin, 1948), pristni glas- da pretežni del književnosti o Chopi- nili zajetno število zapisov o Chopi- Chopina. Med temi realizacijami je beno-literarni komentarji Andréja nu, predvsem pa pesniška »priložno- nu in tudi njihovo v pretežni meri Norwidov Chopinov klavir (1863; Gideja (Zapiski o Chopinu, 1948), stna produkcija«, ni priznan v so- dvomljivo vrednost. ah Nemogoèe prešteti filme s Chopinovo glasbo

Walc - Valèek z Bashirem Arija Folmana 50, èe upoštevamo samo celoveèerne konteksta, v kakšnem se te pojavljajo. Ali igranih kot dokumentarnih. Ampak ob- Ta priljubljenost ima svojo ceno: iz celot- in Szpieg, który mnie kocha³ - Vohun, ki igrane filme. so to še vedno navedki? Predvsem poljski stajajo tudi filmi, in ti prevladujejo, v nega ustvarjalnega opusa kinematografi- filmi, naslovljeni na obèinstvo, ki pozna- me je ljubil v seriji z Bondom, pretresljiva To izhaja – prviè – iz tega, da filmski katerih navzoènost te glasbe ni nekaj sa- ja izbere ponavadi samo to, kar je bilo že vanje Chopina dobi tako rekoè »z mate- animacija o vojni travmi in vesela pop- portali temeljijo skoraj izkljuèno na vse- moumevnega. Izbrana je bila, da bi lahko prej poznano in priljubljeno, in to upora- rinim mlekom«, se pogosto nagibajo k kultura; Daft Punk's Electroma in Tru- bini konènih napisov. Èe v njih ni infor- povedali nekaj, kar bi težko izrazili na bi samo v odlomkih. Še slabše, pogosto zastavljanju tovrstnih vprašanj. Ne ob- man Show Petra Weira, znanstvena fan- macij o glasbenih citatih, katerih navaja- drugaèen naèin. Z njeno pomoèjo izre- pripada temu vloga skromnega zvoène- staja en pravilen odgovor. Kljub temu bi tastika in delo enega najboljših avtorjev nje šele razmeroma kratek èas velja za èene stvari niso vedno pametne in nièe- ga ozadja, ki ga prekrivajo dialogi in se rad ustavil pri izbranih filmih, v katerih sodobne kinematografije... Filme, v kate- standard, filma ne bo na seznamu. Dru- sar ne odkrivajo. Prav nasprotno: kako se akustièni efekti. je Chopinova glasba priklicana na kakr- rih je zazvenela Chopinova glasba, bi bilo giè, sam pojem citata ni doreèen. Pogosto jo uporablja v kinematografiji, je lahko težko prešteti. V najveèji internetni po- šen koli naèin, si zamislil nad cilji, kate- Vendar kljub temu vsak primer posega- se dogaja, da navedek pride v zvoèni zapis grozno banalno, kar se dogaja s skladba- datkovni bazi filmov IMDb lahko pod rim služi, pa tudi nad predstavami o tej nja po glasbeni klasiki dokazuje vsaj eno: v spremenjeni obliki zaradi priredbe, le mi vseh pogosto navajanih skladateljev. geslom »Frédéric Chopin« najdete okoli glasbi, ki pridejo do izraza v filmih. verovanje v njeno življenjsko moè, v nje- bežno spominjajoè na izvirnik. Èe bo Chopin spada v elitno skupino umetni- 300 naslovov, k naslednjim nekaj naslo- navzoè celo kot nejasna aluzija, je potreb- So takšni filmi, v katerih Chopinove no trajno zmožnost za navezovanje stika kov, ki se lahko kinematografiji, najbolj vom pa pridemo s pomoèjo povezav. no »instinktivno« poznavanje izvirnika, skladbe morajo prisostvovati. Navzoè- z gledalci in podžiganje njihovih èustev. masovni umetnosti, zahvalijo za ogrom- Kljub vsemu ta seznam še zdaleè ni po- da ga bo mogoèe prepoznati. Zasleditev nost njegove glasbe je oèitna tam, kjer je Chopinova glasba vseskozi kroži v kultu- poln. V bazi je samo nekaj poljskih fil- takšnih povezav je lahko dodatno oteže- tema njegovo življenje in ustvarjalni no obèinstvo, o katerem bi lahko v èasu ri. V prid temu kroženju prièajo poljski in mov, medtem ko jih je v resnici približno na zaradi presenetljivega situacijskega opus, in sicer v biografskih filmih, tako v svojega življenja samo sanjali. nepoljski filmi in ga tudi ohranjajo. ah Dnevnik datum 23. 12 . 2009 ura 13 .10 Barva CYMK stran 46

D n ev n i k XLVI èetr tek, 24 . decembra 2009 s c e n a @ d n ev n i k. s i Chopin: drugaèni odtenki genija

Tadeusz Andrzej Zieliñski membe v jeziku zvoka dvajsetega stoletja. Chopinova dela upodabljajo Zamika nas, da bi rekli, da lepota disonanco, ki je žametno mehka in Chopinove glasbe, izredne in edin- prijetna za uho, vendar je tudi ostra stvene, že meji na èudež. Ker je to in predirljiva, kot so na primer Prelu- mnenje skoraj v nasprotju z ustaljeni- dij v A-molu in številne mazurke, mi, obièajnimi idejami o izjemnosti v vkljuèno s prvima objavljenima opu- glasbi, je bilo veèkrat izzvano z vpra- soma 6 in 7 (posebno pozornost je šanjem, kakšna vrsta genija bi sklada- treba nameniti osrednjemu delu Ma- la (skoraj) izkljuèno za klavir in veèi- zurke v B-duru), Etudo v E-molu noma miniature, plesne skladbe ter Opus 25, ali presunljiv vrhunec pred poetiène fantazije namesto ducatov koncem prve in druge Scherze. sonat, simfonij, oper, oratorijev in maš. Takšni izzivi ultra konservativne Njegov opus narave so preživeli do danes, tako se mejnik v razvoju glasbe je izrazil Arthur Hedley v svoji po- vojni knjigi o Chopinu. Hedley piše: Chopinov opus je iz veè razlogov »Chopin ne stoji na vrhu hierarhije velik korak v zgodovini glasbe in tudi glasbenikov. Tega dejansko ne more mejnik na njeni razvojni poti. Ta nihèe trditi. Vendar pa je Chopin pogosto ekstremno lahkotna barvito- dobil, kar so le redki: stoji sam, visoko st je navdihnila Wagnerja (Tristan in na svojem lastnem, zaprtem podroè- Izolda). Chopinove nenavadne mo- ju.« dulacije in presenetljivi tonski preo- brati na sredini fraz (tu moramo Torej, v tem primeru se hitro pojavi omeniti uvodni del Fantazije v F- vprašanje: kaj je narobe s to hierarhi- molu) izzivajo naèela, doloèena v jo? Vendarle zadošèa, da se osvobodi- uèbenikih. Nove lestvice, ki jih je mo okovov staromodne klasifikacije, Chopin predstavil v svojih mazurkah s katero je bil glasbeni genij definiran in drugih delih, kot so na primer po klasiènem standardu nemške glas- Etuda v F-molu Opus 10, Nokturno v be osemnajstega in zgodnjega devet- G-molu Opus 15 in Nokturno v B- najstega stoletja, in tako doživimo duru Opus 62, ukinjajo nedeljeno Chopina kot enega izmed najbolj pravilo durovskega in molovskega vrhunskih skladateljev vseh èasov, pri sistema ter odpirajo okno drugim, èemer bi si zaslužil to »stopnièko« ne širšim svetovom zvoka. Zdi se, da je le zaradi oèarljivosti njegove glasbe, Chopin razdelil glasbo zadnjih 300 let ampak tudi zaradi posebne vloge, ki na razliène dele, in sicer upoštevajoè jo je njegova glasba igrala v zgodovi- izražanje, fraziranje ter strukturo ni. glasbenega dela. Od zaèetka romanti- Res je, Chopin se je osredotoèal na cizma se umetnost skladanja izraža v klavirska dela, vendar je bil prvi, ki si razliènih oblikah, saj se poda na novo, je to lahko privošèil. Prav on je bil turbulentno pustolovšèino, vrta v no- tisti, ki je klavir preobrazil v instru- ve plasti izjemnega izražanja, ta spre- ment z mnogimi potenciali, saj je iz memba pa je najbolj oèitna v delih njega izvlekel bogat in nov svet zvo- tistega, ki je skladal balade, skerce, kov, o katerih še nihèe ni niti sanjal, Sonato v B-molu in Polonezo-Fanta- in tako v tem svetu ustvaril obilje zijo. vrhunskih del, ki so prevladala nad Pomembna vloga, ki jo Chopin igra v marsikatero simfonijo. Medtem ko je razvoju glasbe, pa je vsekakor sekun- dozdevno krèil nabor instrumentov, darna v primerjavi s tem, kar je je Chopin v ospredje postavil glasbe- nerazdružljivo v njegovi glasbi, torej no komponento, katere pomembnost izjemnost njegovih melodiènih in je narašèala do danes, ta komponenta harmoniènih idej ter njegov znaèilen je zvok. Od èasov Chopina se o glasbi individualni slog. Izvirnost Chopino- zelo težko pogovarjamo kot o ab- ve poetike, ki je tako edinstvena v straktnem konstruktu, ki se posredu- primerjavi z njegovimi sodobniki, je je z instrumenti. Glasba je sedaj bila popolnoma nova: skladatelj še organsko povezana s pravim zvokom, nikoli ni bil tako oddaljen zaradi barvo, vsebino, èutno naravo zvoka svojega individualnega, osebnega slo- in naèinom, kako nastaja. Cerkev Sv. Križa v Varšavi. Za temi vrati je na željo Chopina shranjeno njegovo srce. ga. Dandanes enako menimo o Cho- Nov in razkrit zvok Chopinove glasbe pinovi glasbi, saj jo lahko prepozna- izhaja tako iz posebnega pristopa k mo (kot nobeno drugo) že po prvih instrumentu in izjemne klavirske tonih in akordih. Ob pregledu zgodo- tehnike kot tudi iz jezika zvoka same- vine glasbe lahko primerjamo in išèe- ga: Chopinove harmonije. Poslušajte mo podobnosti ter razmerja med le nekaj taktov Etude v E-duru, Opus skladatelji, ki so živeli obdobja nara- 10, št. 3 in ugotovili boste, kakšna je zen, vendar nikakor ne moremo najti pomembnost spremembe, ki se je analogije za Chopina, saj nikoli ni zgodila v smislu harmonije. Vsekakor živel kakšen drug skladatelj s podob- obstaja prava vrzel med harmoniè- no osebnostjo in podobnim smislom nim zvokom glasbe Beethovna in za lepoto. Edinstvenost Chopinove Schuberta ter zvokom Chopinove genialnosti ga tako povzdigne prav na glasbe. Chopinovi akordi ne predsta- vrh ustvarjalnih del evropske kulture vljajo le sistema tonskih napetosti in ob bok Shakespearju, Danteju, Mi- idej, ki spremljajo melodijo, ampak chelangelu in Rembrandtu. navdušujejo s posamièno obarvanimi toni. Prav Chopin je bil tisti, ki je Èudovite tematike odkril, da poleg funkcije nastajanja s popolnimi strukturami napetosti disonanca lahko postane lepa sama zase in tako poslušalca Najpomembnejše znamenje izjem- oèara z edinstvenim èutnim èarom. nosti v umetnosti je najbrž indivi- To odkritje ima obsežne posledice: dualnost, ki se sklada s Chopinovim spodbudilo je Debussyjev impresio- obvladovanjem skladanja. Kot izje- nizem, njegovo barvo in zvok je men improvizator z bogato domišlji- vodilo razumevanje harmonije v jo se Chopin ni zanašal na ti dve Chopinovih delih. To odkritje je prav lastnosti, vendar je videl logiko v delu tako spodbudilo bolj radikalne spre- Tako je videti eden od notnih zapisov tega glasbenega genija. in podrobnostih ter tako ustvaril dela, Dnevnik datum 23. 12 . 2009 ura 13 .10 Barva CYMK stran 47

Dnevnik s c e n a @ d n ev n i k. s i èetr tek, 24 . decembra 2009X LV I I

ki združujejo èudovite tematike s plat, ki se prepušèa transformacijam popolnimi strukturami. Ta dosežek, in evolucijam. ki je vreden najveèjih mojstrov obli- ke, se dokazuje v vseh Chopinovih Bogastvo številnih èustev delih, èeprav je najbrž najbolj oèiten v Chopinov slog je na splošno bogat z etudah in preludijih. Poslušalca nav- vso paleto èustev, medtem ko pušèa duši briljantnost Chopinovih del, nekaj prostora za osebna èustva, svo- vendar ko pogledate bližje in si po- bodo interpretacije in individualne novno predvajate njegove bogate vir- izbire za izpostavitev doloèene las- tuozne fraze, boste opazili glasbeno tnosti dela ali fraze. Skladatelj pri popolnost strukture, logiko vsake no- izvedbi svojih del ni dopušèal le te, težo vsakega tona – prav tako kot subtilnih variacij, vendar ga je navdu- pri Bachu. ševalo tudi to, kako je Liszt interpre- tiral njegove etude na naèin, ki se je Chopin je prav tako mojster spremi- tako moèno razlikoval od njegovega. njanja tematik in motivov – tako kot Seveda obstaja tudi meja svobode, ki Beethoven, ki ga številni imajo za sicer lahko pride do skrajnosti in delo standard ustvarjalnosti v tako imeno- postane plehko, saj se znaèilnosti, ki vanih transformacijah v glavnih stav- to delo determinirajo, izgubijo, pia- kih sonat in simfonij. Chopinove nist pa lahko celo popolnoma zgreši sonate, vkljuèno z njegovo Cello So- pri razumevanju skladatelja. nata, razkrivajo ustvarjalnost, mojstr- Nabor Chopinovih misli in èustvova- stvo in transformacijo v delu Allegro nj se zdi neomejen. Poslušalce najlaž- v njegovi Sonati v B-molu, ki je na je navdušita njegova lirièna in melo- splošno ena izmed najbolj dramatiè- dièna stran. Èar teh spremenljivih in nih in fascinantnih transformacij v liriènih melodij je edinstven – od sonatah, ki so bile kdaj koli ustvarje- njegovega zgodnjega Concerta v F- ne. Odlièna poglavja transformacije molu in Nokturna v Es-duru Opus 9 lahko opazimo tudi v drugih delih, še Chopinova rojstna hiša s podobo skladatelja, Želazowa Wola do sofisticiranih kantilen v poznejših posebno v baladah, na primer v delih, na primer Sonati v B-molu ali Baladi št. 3 v A-molu in tudi v drugih njegovem zadnjem Valèku v Cis- krajših delih, kot je polifonièna Ma- molu. Kljub temu pa obstaja kar zurka v Cis-molu Opus 50. Poleg nekaj odtenkov Chopinove liriènosti. zanimivih naèinov transformacij in Posebej je treba omeniti vrsto glasbe, motivov se Chopin ukvarja z razlièni- ki spominja na doloèeno stanje razu- mi variantami celotnih vsebin, ki ma, ki meji na spanje ali jo celo lahko vèasih popolnoma spremenijo zvok povezujemo z meditativnim transom. in naèin izvirne melodije. V Baladi v Nova in drzna, namenoma statièna in G-molu se na primer obe kljuèni monotona glasba preudarjeno izbira tematiki nekajkrat ponovita, vendar zvoke ter akorde, zato se zdi, da nas vsakiè v drugaèni luèi in v presenetlji- popelje v drugo dimenzijo in èustvo- vo drugaèni obliki, torej se nikoli ne vanje. Chopin je prviè predstavil ta pojavita v izvorni obliki. izrazni uèinek ob koncu uvoda pri Variaciji Mozarta Opus 2, pozneje pa ga je uporabil tudi pri èudovitih Èar novih oblik balad zakljuèkih v Nokturnu v Fis-duru Prav pri baladah pa Chopin odkrije Opus 15, Nokturnu v Des-duru Opus 27, Nokturnu v B-duru Opus 62 in – presenetljivo novo obliko, ki odstopa še najbolj opazno – v Andante Spia- od klasiènega standarda. Chopinove nato in Poloneza Grande v Es-duru Balade s svojimi transformacijami ter Uspavanki (Berceuse). motivov pripovedujejo neko èustve- no zgodbo, ki je znana iz dram ali Humor, duhovitost, pesnitev, vendar brez besed. V nas- ironija in sarkazem protju s klasièno reprizo zgodbe pri Chopinu ni smiselno ponavljati, saj se Toda Chopin je pobesnela nevihta in le ta razvija, dokler ne doseže zakljuè- orkan, kot na primer v Baladi v F- duru, Etudi v C-molu Opus 10 (Re- ka. Tak naèin postavlja klasièno idejo Moèna domoljubna èustva, ki jih je Chopin izražal v svojih pismih in zapiskih, se prav tako proslavljajo v njegovi glasbi. arhitekturne simetrije (tip A B A) ob volucionarna Etuda) ali njegovih po- romantièno idejo poetiène »zgodbe«; slednjih etudah: Etuda v A-molu in obe pa temeljita na glasbi. Vsekakor Etuda v C-molu Opus 25 ter Preludij pa niso zgolj Chopinove balade tiste, v D-molu. Chopin pooseblja tudi humor, duhovitost, ironijo in sarka- ki pripovedujejo glasbene zgodbe z zem, kar lahko slišimo v njegovih jasno èustveno pripovedjo. Enako zgodnjih rondojih Krakoviak, Ecos- velja za mnogo drugih njegovih del, saises, zakljuèkih dveh Concertov, na primer Poloneza-Fantazija, Barba- Etude v G-duru Opus 10 in Etudi v kola, Impromptu v Fis-duru, Noktur- Es-molu Opus 25, Preludiju v G-duru no v Des-duru Opus 27 in Nokturno in v številnih mazurkah. Chopinov v C-molu Opus 48, nekatere mazurke slog je prav tako intelektualna in imajo lastnosti pesnitve, ter v celoti globoko filozofska refleksija, na pri- tudi za njegove izjemne sonate. mer v njegovem Preludiju v Cis-molu Izredna raznolikost èustev in tonov- Opus 45 ali izjemnem osrednjem dejanju tretjega stavka Sonate v B- skih naèinov ter naèin, kako se med molu. V enaki meri je Chopin izvor uglasbitvijo spreminjajo, predstavlja- silovite energije, vitalnosti in opti- ta izjemno znaèilnost in vrednost mizma, kar lahko vidimo v prej Chopinove glasbe, kar jo loèuje od omenjeni Sonati, Etudi v C-duru, drugih glasbenih slogov. V primerja- Etudi v Cis-molu in Etude v F-duru vi s Chopinom se drugi izjemni Opus 10 ter v Polonezu v A-duru romantièni skladatelji in še posebno Opus 53. skladatelji iz zgodnejših obdobij zdijo bolj uniformni ter omejeni pri svo- Ko govorimo o èustvih v Chopinovi glasbi, si moramo zapomniti tista jem izražanju. Chopinova raznovr- èustva, ki so se rodila iz èustev polj- stnost èustev odpre pravo panoramo skega izseljenca in njegove usode, ter nepredstavljivih razsežnosti. V tem èustva, ki se zrcalijo v nacionalnem smislu je fenomenalna njegova serija slogu mazurk in polonez ter tako 24 preludijev Opus 28, sofisticiran sežejo globoko v dušo. Moèna domo- vodiè po èloveški duši do najglobljih ljubna èustva, ki jih je Chopin izražal razsežnosti. Ta raznovrstnost razpo- v svojih pismih in zapiskih, se prav loženj in èustvenih stanj je opazna tako proslavljajo v njegovi glasbi. Da tudi v nokturnih, žanru, ki bi ga lahko jih prepoznamo in delimo, pa je kljub povezovali le z eno vrsto èustvovanja. vsemu vprašanje intuicije in obèutlji- Vsak izmed Chopinovih dvajsetih vosti na strani pianista in poslušal- nokturnov ima razlièno èustveno Mazowsze. To je pokrajina, ki je navduševala Chopina. c a. Dnevnik datum 23. 12 . 2009 ura 13 .10 Barva CYMK stran 48

D n ev n i k XLVIII èetr tek, 24 . decembra 2009 s c e n a @ d n ev n i k. s i tematska priloga 2010 – Chopinovo leto oglasnega trženja Eno najstarejših klavirskih tekmovanj

Barbara Niewiarowska Mednarodno klavirsko tekmovanje Izjemni dogodki Friderika Chopina spada med sve- Mednarodno klavirsko tekmovanje tovna klavirska tekmovanja z enot- Friderika Chopina je eden najstarej- ob 200. obletnici nim skladateljskim programom, kar ših dogodkov te vrste na svetu ter rojstva (Varšava) pomeni, da je vedno posveèeno iz- uživa visok prestiž in svetovni ugled. kljuèno izvajanju glasbe izpod peresa V sedemdesetih letih svojega obstoja 22.–28. februar 2010 Chopina. Pomembno je omeniti, da se je tekmovanje razvilo in preobra- KONCERTI OB CHOPINOVEM ta znaèilnost omogoèa ne le spre- ROJSTNEM DNEVU zilo, spremenilo in izboljšalo svojo mljanje razliènih interpretacij, 1. marec 2010 obliko ter ustvarilo edinstveno in ocenjevanje tehnike udeležencev in GALA KONCERT ugotavljanje trenutne ravni klavirske obsežno tradicijo. Pobudnik klavir- 1.–31. avgust 2010 igre nasploh, posebej pa interpretaci- skega tekmovanja Friderika Chopina CHOPIN IN NJEGOVA EVROPA – je Chopinove glasbe, temveè tudi je bil prof. Jerzy Zurawlew 6. MEDNARODNI GLASBENI (1887–1980), izjemen poljski pianist, F E ST I VA L ponuja priložnost za opazovanje, ka- pedagog in skladatelj. 3.–23. oktober 2010 ko se spreminja odnos do Chopino- 16. MEDNARODNO KLAVIRSKO vega opusa in posameznih glasbenih Prvo Chopinovo tekmovanje se je TEKMOVANJE FRIDERIKA CHOPINA obrazc ev. odvijalo od 23. do 30. januarja leta 1927 v koncertni dvorani Varšavske Veè na spletni strani Programi na tekmovanjih so do sedaj filharmonije. Tam sta potekali tudi w w w . c h o p i n 2 0 1 0 . p l vkljuèevali veèino glasbenih žanrov, naslednji tekmovanji v letih 1932 in ki jih je ustvaril Chopin tako v 1937, v petletnem razmiku, kot so Mnogo plakatov in posterjev vabi doloèala pravila organizatorjev. Tek- na prireditve in tekmovanja ob movanje leta 1942je izostalo zaradi Chopinovi 200. obletnici. druge svetovne vojne, nadaljevati ga je bilo mogoèe šele veè let po koncu vojne. Prvo povojno in hkrati èetrto Mednarodno tekmovanje Friderika Chopina je bilo tako organizirano leta 1949. Vse od leta 1957 je Mednarodno klavirsko tekmovanje Friderika Cho- pina èlan Svetovne zveze za medna- rodna glasbena tekmovanja (WFIMC) v Ženevi in hkrati eden njenih soustanoviteljev. Rafa³ Blechacz Od skromnih zaèetkov v letu 1927 s 26 pianisti iz osmih držav, ki so mladostniškem obdobju kot pozneje, sodelovale v tekmovanju, se je dogo- ko je bil zrel skladatelj. dek vedno bolj razvijal in zaèel priva- bljati vedno veè udeležencev. Rekor- Poleg nagrad, ki jih doloèa pravilnik dno število udeležencev je bilo na 15. in podeli tekmovalna žirija, si tekmo- tekmovanju leta 2005, ko je bilo valci lahko prislužijo tudi tradicio- prejetih kar 350 prijav, na tekmova- nalne, tako imenovane dodatne na- nje pa je bilo sprejetih 257 pianis- grade, denarne ali predmetne, ki jih tov. omogoèajo neodvisni posamezniki, domaèe in tuje ustanove ter zdru- Na avdicijah za tekmovanje mladi ženja. pianisti igrajo po abecednem vr- stnem redu, zaèenši s èrko, ki se Chopinova tekmovanja spremljajo vsakiè poljubno izbere. Praviloma se številne druge prireditve – posebni starost udeležencev giblje med 18 in koncerti, operne in baletne predsta- 29 leti, èeprav to ni nujno, saj se ve, sreèanja ter javne diskusije in tudi kriteriji za sprejem na tekmovanje razliène razstave. Takšne razstave se lahko spreminjajo. Èe upoštevamo že desetletja v celoti navezujejo na vsa pretekla tekmovanja, je imel naj- glavni dogodek. mlajši udeleženec 16 let, najstarejši pa 32 let. Od leta 1975 stalni spremljevalni dogodki ob mednarodnih Chopino- Osvojiti eno od nagrad, ki jih po- vih tekmovanjih vkljuèujejo tudi deljujejo na Mednarodnem klavir- spominsko slovesnost ob obletnici skem tekmovanju Friderika Chopi- smrti velikega skladatelja. 17. okto- na, za pianiste predstavlja zaèetek ber je na koledarju tekmovanja zapi- ugledne umetniške kariere in jim san kot dan, ki je namenjen poklonu odpira vrata v najbolj znamenite Chopinu. Ob tej priložnosti izvedejo koncertne dvorane. Chopinovo tek- Mozartov Rekviem v cerkvi sv. Križa movanje na Poljskem je napovedalo na cesti Krakowskie Przedmiescie v slavo tako znanih pianistov, kot so Varšavi, kjer je v žari shranjeno srce , Stanislaw Szpinalski, poljskega skladatelja. Isto delo so Aleksander Uninski, Jakov Zak, Wi- igrali na Chopinovem pogrebu, ki je told Malcuzynski, Jan Ekier, Halina potekal v cerkvi St. Madeleine v Czerny-Stefanska, , Parizu oktobra 1849. Barbara Hesse-Bukowska, Adam Ha- rasiewicz, Vladimir Ashkenazy, Fu Ts`Ong, Lidia Grychtolowna, Mauri- zio Pollini, Martha Argerich, , Piotr Paleczny, Eugene In- djic, Krystian Zimerman, Dang Thai Son, Stanislav Bunin, Kevin Kenner in Alexei Sultanov. Mednarodno klavirsko tekmovanje Friderika Chopina je dogodek, ki poteka na veè odrih hkrati, zaradi nenehno narašèajoèega števila kan- didatov pa povpreèno traja veè kot deset dni. Park £azienki, Varšava. V tej vili na vodi se odvijajo slavni koncerti s Chopinovo glasbo.