Lokalni energetski koncept občine Ormož

Lokalna energetska agentura

Spodnje Podravje

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE ORMOŽ

Končno poročilo

Ptuj, april 2012

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 1

Lokalni energetski koncept občine Ormož

1. Naslov projekta: Lokalni energetski koncept Občine Ormož

2. Številka ponudbe: LEK-19-07-2011

3. Številka naročilnice: 2011/295

4. Naročnik: Občina Ormož Ptujska cesta 6 2270 Ormož

5. Izvajalec: Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje Krempljeva ulica 1, 2250

6. Celotna vrednost projekta: 4.000,00 brez DDV

7. Financiranje projekta: Naročnik

8. Odgovorna oseba izvajalca: dr. Janez Petek, direktor LEA Ptuj

9. Odgovorna oseba naročnika: Alojz Sok, dr.vet.med, župan

10. Avtorji: dr. Janez Petek Dalibor Šoštarič, dipl. inž. str. Aleš Šimenko, univ. dipl. inž. str. Mateja Sajko, univ. dipl. ekon. Borut Hergula, univ. dipl. inž. str.

Direktor LEA Spodnje Podravje Župan občine Ormož dr. Janez Petek Alojz Sok, dr.vet.med

______

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 2

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Kazalo vsebine

1 UVOD ...... 7 1.1 Uporabljene kratice ...... 7 1.2 Definicija izrazov ...... 8 1.3 Namen in cilji lokalnega energetskega koncepta občine ...... 9 1.4 Zakonske osnove ...... 10 1.4.1 EU Zakonodaja ...... 10 1.4.2.Slovenska zakonodaja ...... 12 2 PREGLED OBSTOJEČEGA STANJA ...... 22 2.1 Predstavitev občine Ormož ...... 22 2.2 Demografski podatki občine Ormož ...... 23 2.3 Gospodarstvo v občini Ormož ...... 27 3 ANALIZA RABE ENERGIJE IN PORABE ENERGENTOV ...... 29 3.1 Izhodišča za izračun rabe energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode...... 29 3.2 Raba energije za ogrevanje stanovanj ...... 30 3.2.1 Struktura virov in načinov ogrevanja stanovanj v občini Ormož ...... 30 3.2.2 Energijski račun stanovanj v občini Ormož ...... 34 3.2.3 Pregled izplačanih finančnih spodbud občanom za URE in OVE od EKO sklada za občino Ormož…...... 35 3.3 Raba energije v javnih stavbah ...... 36 3.4 Raba energije v industriji in storitvenem sektorju ...... 42 3.5 Poraba električne energije v občini Ormož...... 44 3.5.1 Elektroenergetsko omrežje občine Ormož ...... 44 3.5.2 Poraba električne energije pri tarifnih odjemalcih v letu 2010 ...... 44 3.5.3 Poraba električne energije pri upravičenih odjemalcih v letu 2010 ...... 45 3.5.4 Poraba električne energije za javno razsvetljavo v letu 2010 ...... 45 3.5.5 Skupna poraba električne energije v letu 2010 ...... 46 3.6 Raba energije v prometu ...... 47 3.6.1 Cestni promet ...... 47 3.6.2 Javni potniški avtobusni in železniški promet ...... 49 3.6.3 Tematske poti v občini Ormož ...... 50 3.7 Gradnja odprtega širokopasovnega omrežja ...... 51 3.8 Raba energije za ogrevanje vseh porabnikov v občini Ormož ...... 52 4 ANALIZA OSKRBE Z ENERGIJO ...... 54 4.1 Oskrba s toploto ...... 54 4.1.1 Skupne kotlovnice ...... 54 4.1.2 Daljinsko ogrevanje ...... 54 4.2 Oskrba z električno energijo ...... 54 4.3 Oskrba z zemeljskim plinom in UNP ...... 58 4.4 Oskrba s tekočimi gorivi ...... 60

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 3

Lokalni energetski koncept občine Ormož

4.5 Kartografski prikaz večjih kotlovnic ...... 60 5 ANALIZA STANJA EMISIJ ...... 66 5.1 Splošno o emisijah pri porabi energije za ogrevanje ...... 66 5.2 Emisije proizvedene z ogrevanjem stanovanj ...... 67 5.3 Emisije proizvedene z ogrevanjem v industriji in storitvenem sektorju ...... 68 5.4 Emisije proizvedene z ogrevanjem javnih stavb...... 68 5.5 Emisije proizvedene z porabo električne energije ...... 68 5.6 Emisije proizvedene z porabo dizelskega goriva ...... 69 5.7 Ocena skupnih emisij po posameznih uporabnikih ...... 69 6 ŠIBKE TOČKE OSKRBE IN RABE ENERGIJE ...... 71 6.1 Stanovanja ...... 71 6.2 Javne stavbe ...... 71 6.3 Industrija in obrt ...... 102 6.4 Javna razsvetljava ...... 102 6.5 Promet ...... 102 6.6 Električna energija ...... 102 7 OCENA PREDVIDENE OSKRBE IN RABE ENERGIJE IN NAPOTKI ZA PRIHODNJO OSKRBO Z ENERGIJO ...... 103 7.1 Možnosti gradenj po že sprejetih prostorskih aktih ...... 103 7.1.1 Predlog odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Ormož ...... 106 7.2 Zemeljski plin ...... 107 7.3 Električna energija ...... 107 7.4 Predvideno povečanje rabe energije za ogrevanje v občini Ormož ...... 108 7.5 Napotki pri energetski oskrbi novogradenj ...... 110 8 ANALIZA POTENCIALOV UČINKOVITE RABE ENERGIJE ...... 111 8.1 Stanovanja ...... 111 8.1.1 Možni prihranki pri rabi energije za ogrevanje v stanovanjih ...... 112 8.1.2 Prihranek električne energije ...... 112 8.2 Javni sektor ...... 113 8.2.1 Energetski pregledi stavb ...... 113 8.2.2 Energetsko knjigovodstvo ...... 114 8.2.3 Občinski energetski upravljalec ...... 114 8.2.4 Pogodbeno znižanje stroškov za energijo ...... 114 8.3 Podjetja ...... 114 8.4 Javna razsvetljava ...... 115 8.5 Promet ...... 115 9 OCENA LOKALNIH ENERGETSKIH VIROV ...... 116 9.1 Biomasa ...... 116 9.1.1 Potencial izkoriščanja lesne biomase v Sloveniji ...... 116 9.1.2 Potencial izkoriščanja lesne biomase v občini Ormož ...... 116 9.1.3 Ocena možnosti izrabe lesne biomase v občini Ormož ...... 117 9.2 Bioplin ...... 119 9.2.1 Potencial izrabe bioplina v Sloveniji ...... 119 Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 4

Lokalni energetski koncept občine Ormož

9.2.2 Ocena možnosti izrabe bioplina v občini Ormož ...... 119 9.3 Sončna energija ...... 122 9.3.1 Ocena možnosti izrabe sončne energije v občini Ormož ...... 124 9.4 Energija vetra ...... 125 9.5 Geotermalna energija ...... 126 9.5.1 Izkoriščanje geotermalne energije v Sloveniji ...... 126 9.5.2 Izkoriščanje geotermalne energije v občini Ormož...... 128 9.6 Vodna energija ...... 130 9.6.1 Potencial vodne energije v občini Ormož ...... 130 9.7 Uporaba toplotnih črpalk za ogrevanje stanovanj ...... 132 9.8 Delež porabe OVE v letu 2010 ...... 133 10 DOLOČITEV CILJEV ENERGETSKEGA NAČRTOVANJA ...... 134 10.1 Operativni cilji NEP za R Slovenijo do leta 2030 glede na leto 2008 ...... 134 10.1.1 Učinkovita raba energije ...... 134 10.1.2 Obnovljivi viri energije ...... 135 10.1.3 Lokalna oskrba z energijo...... 135 10.1.4 Raba energije v prometu ...... 135 10.2 Cilji, ki izhajajo iz akcijskega načrta za energijsko učinkovitost 2008-2020 ...... 136 10.3 Določitev ciljev energetskega koncepta ...... 137 10.4 Določitev ciljev lokalnega energetskega koncepta občine Ormož ...... 137 10.4.1 Gospodinjstva ...... 137 10.4.2 Javne stavbe ...... 138 10.4.3 Industrija oz. podjetna dejavnost: ...... 138 10.4.4 Promet ...... 138 10.4.5 Javna razsvetljava ...... 138 10.4.6 Obnovljivi viri energije ...... 138 11 UKREPI ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI IN OVE ...... 140 11.1 Gospodinjstva ...... 140 11.2 Javni sektor ...... 142 11.2.1 Imenovanje občinskega energetskega managerja ...... 142 11.2.2 Energijsko knjigovodstvo ...... 142 11.2.3 Energetski pregled stavbe ...... 143 11.3 Javna razsvetljava ...... 149 11.4 Industrija oz. podjetniški sektor ...... 151 11.5 Izraba lokalnih energetskih virov ...... 152 11.5.1 Izraba bioplina ...... 152 11.5.2 Izraba sončne energije ...... 152 11.5.3 Izraba lesne biomase ...... 154 11.5.4 Revitalizacija področja Tovarne sladkorja Ormož v zapiranju ...... 157 11.6 Ukrepi na področju prometa ...... 157 11.7 Ukrepi na področju ozaveščanja, izobraževanja in obveščanja ...... 158 11.7.1 Promoviranje učinkovite rabe energije in OVE ...... 158

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 5

Lokalni energetski koncept občine Ormož

11.7.2 Energijsko svetovanje ...... 158 12 PROGRAM IZVAJANJA LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA ...... 159 12.1 Nabor ukrepov URE in OVE ...... 159 12.2 Terminski plan izvajanja ukrepov URE in OVE ...... 166 12.3 Finančni načrt predlaganih ukrepov ...... 169 12.4 Analiza realiziranih ukrepov iz energetske zasnove občine Ormož iz leta 2004 ...... 171 13 NAPOTKI ZA IZVAJANJE LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA ...... 173 13.1 Nosilci izvajanja energetskega koncepta ...... 173 13.2 Napotki glede pridobivanja finančnih virov za izvajanje ukrepov ...... 173 13.3 Napotki glede spremljanja izvajanja LEK ...... 173 13.4 Napotki za vključevanje ukrepov LEK-a v OPN ...... 174 14 ANALIZA MOŽNEGA FINANCIRANJA INVESTICIJ ...... 175 14.1 Pogodbeno sofinanciranje ...... 175 14.1.1 Pogodbeno financiranje na področju dobave energije ...... 175 14.1.2 Pogodbeno financiranje na področju URE ...... 175 14.1.3 Prednosti pogodbenega financiranja (Konzorcij OPET Slovenija, 2001) ...... 175 14.2 Subvencije ...... 176 14.3 Eko sklad ...... 176 14.4 Podpore proizvodnji električne energije v proizvodnih napravah na OVE ...... 176 14.5 En Svet – Energijsko svetovanje za občane ...... 180 15 ZAKLJUČEK ...... 181 16 VIRI IN LITERATURA ...... 182 17 PRILOGE ...... 184

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 6

Lokalni energetski koncept občine Ormož

1 UVOD

Energetski koncept lokalne skupnosti oz. občine pomeni dolgoročno načrtovanje razvoja občine na energetskem in z energijo povezanim okoljskim razvojem. Pomeni ne samo odločilnega koraka k pripravi ampak tudi osnovo za postavitev in izvajanje ustrezne okoljske in energetske politike. Lokalni energetski koncept (LEK) je torej dokument, ki občino in njene prebivalce usmerja k sistematskemu oblikovanju in vzdrževanju baz podatkov o porabnikih in rabi energije, uvajanju ukrepov učinkovite rabe energije (URE), poviševanju energijske učinkovitosti in uvajanju obnovljivih virov energije (OVE). Odgovorni na občini (župan in občinska uprava ter energetski upravljalec-manager) se morajo zavedati, da je dolgoročno načrtovanje energetskega razvoja občine ključni element dolgoročnega gospodarskega razvoja nasploh in osnova za nižanje energijske odvisnosti ter vplivov na okolje oz. zagotavljanja trajnostnega razvoja.

Trajnostna energijska politika zahteva celoviti pristop, ki povezuje in usklajeno obravnava tako področje energetike, varstva okolja vključno s podnebjem kot tudi gospodarskega in regionalnega razvoja. Pri tem moramo upoštevati tudi ostale dejavnike, kot so zniževanje energijskih stroškov, emisij toplogrednih plinov, lokalno izboljšanje kvalitete zraka, upravljanje z lokalnimi energijskimi obnovljivimi in neobnovljivimi viri. V dejavnosti in izvajanje LEK naj bodo poleg občine vključeni vsi ključni akterji, kot so vodje oddelkov za naložbe, gospodarske in družbene dejavnosti, direktorji javnih zavodov, občinski svetniki, direktorji podjetij v občini, predstavniki obrti in malih podjetnikov, kmetov ter predstavniki občanov. Poleg vplivanja na vsebino LEK imajo vsi prizadeti še dolžnost osveščanja svojih sodelavcev in prebivalstva.

1.1 Uporabljene kratice

 a-na leto (angl. annual)  ARSO – Agencija Republike Slovenije za okolje  AURE – Agencija za učinkovito rabo energije  DIIP – dokument identifikacije investicijskega projekta  DO – daljinsko ogrevanje  DOLB – daljinsko ogrevanje na lesno biomaso  EE - električna energija  ELKO - ekstra lahko kurilno olje  GVŽ – glava velike živine  JAPP – javni avtobusni potniški promet  JR - javna razsvetljava  JP -javne poti  KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Slovenije  LC – lokalna cesta  LEA - Lokalna energetska agencija/agentura  LEK – lokalni energetski koncept  MKO - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje  MGRT – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo  MIP – Ministrstvo za infrastrukturo in prostor  MIZKŠ – Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport  NEP - Nacionalni energetski program  NPVO – nacionalni program varstva okolja  OPVO – občinski program varstva okolja  OPPN – občinski podrobni prostorski načrt  OVE - obnovljivi viri energije  PLDP – povprečni letni dnevni promet  RS – Republika Slovenija  SM – stopnja motorizacije  SODO - sistemski operater distribucijskega omrežja  SOPO - sistemski operater prenosnega omrežja  SPTE - soproizvodnja toplotne in električne energije  PZI – projekt za izvedbo Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 7

Lokalni energetski koncept občine Ormož

 SSE – sprejemniki sončne energije  SURS - Statistični urad Republike Slovenije  TČ – toplotna črpalka  TP – transformatorska postaja  UNP - utekočinjeni naftni plin  URE - učinkovita raba energije  ZP - zemeljski plin  ZVO – zakon o varstvu okolja

1.2 Definicija izrazov

Za lažje razumevanje določenih izrazov v LEK so v nadaljevanju podane naslednje definicije:

 Lokalni energetski koncept (v nadaljevanju LEK) je koncept razvoja lokalne skupnosti ali skupaj več lokalnih skupnosti na področju oskrbe in rabe energije, ki poleg načrtov bodoče oskrbe z energijo vključuje tudi ukrepe za učinkovito rabo energije, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije (definicija iz energetskega zakona).  Akcijski načrt: je načrt aktivnosti lokalne skupnosti na področjih URE in izrabe OVE za obdobje veljavnosti LEK. Vsebuje načrt aktivnosti, terminski ter finančni načrt. V načrtu aktivnosti na kratko opredelimo posamezne aktivnosti, ter odgovorne za izvedbo. V finančnem načrtu opredelimo načrt financiranja posamezne aktivnosti. V terminskem načrtu opišemo časovno zaporedje izvajanja posamezne aktivnosti. Še natančnejši akcijski načrt pripravimo pred izvajanjem konvencije županov za trajnostni energetski razvoj.  Lokalna energetska agencija/agentura (v nadaljevanju LEA) je neprofitna organizacija z vlogo lokalnega energetskega upravitelja (managerja) in je zadolžena za promocijo in pospeševanje izboljševanja energijske učinkovitosti ter uvajanje obnovljivih virov energije na določenem zaokroženem območju. Na območjih, ki so pokrita z LEA, le-ta prevzame izdelavo, koordiniranje izvajanja LEK.  Koordinator projektov OVE in URE: imenuje se v primerih, kjer ni prisotna LEA; zadolžen je za pomoč pri izvajanju posameznih projektov iz akcijskega načrta LEK. Imenuje ga župan.  Glavni nosilec izvajanja LEK: oseba/institucija, ki je odgovorna za izvajanje akcijskega načrta LEK. To je bodisi lokalna energetska agencija bodisi energetski upravljalec. Prevzame izvajanje LEK, ko je ta izdelan.  Usmerjevalna skupina: je skupina, ki izdeluje LEK, v kolikor ga lokalna skupnost izdeluje sama, oziroma skupina, ki usmerja izvajalca izdelave LEK, v kolikor lokalna skupnost za izdelavo LEK sklene pogodbo z zunanjim izvajalcem.  Biomasa: je biorazgradljiva frakcija izdelkov, ostankov in odpadkov iz kmetijstva (vključujoč rastlinske in živalske substance) ter gozdarstva in lesne industrije, kot tudi biorazgradljiva frakcija industrijskih in komunalnih odpadkov, katerih energetsko uporabo dovoljujejo predpisi o ravnanju z odpadki.  Lesna biomasa: k lesni biomasi uvrščamo gozdne ostanke (vejevje, krošnje, debla malih premerov ter nekakovosten les, ki ni primeren za industrijsko predelavo), ostanke pri industrijski predelavi lesa (žaganje, krajnike, lubje, prah itd.) in kemično neobdelan les (produkte kmetijskih dejavnosti v sadovnjakih in vinogradih ter že uporabljen les in njegove izdelke).  Daljinsko ogrevanje/hlajenje: je dobava toplote/hladu iz omrežij za distribucijo, ki ga uporabljamo za ogrevanje/hlajenje prostorov ter za pripravo tople sanitarne vode.  Distribucija: je transport goriv, toplote ali električne energije po distribucijskem omrežju.  Primarna energija: je energija, ki je skrita v nosilih energije – energentih (v nafti, plinu, premogu, lesu, bioplinu, odpadkih).  Sekundarna energija: je energija, ki smo jo dobili s pretvorbo iz primarne energije (na primer, električna energija iz premoga v termoelektrarni). Upoštevane so izgube pretvorbe.  Končna energija: je energija, ki jo dobi uporabnik. Upoštevane so izgube prenosa.  Koristna energija: je energija za zadovoljevanje potreb uporabnika, na primer toplota na električni kuhalni plošči. Upoštevane so izgube pri pretvorbi električne v toplotno energijo.  Soproizvodnja toplote in električne energije (v nadaljevanju SPTE) ali kogeneracija. Kogeneracijski sistemi so sistemi, ki pridobivajo iz istega primernega energetskega vira hkrati električno in toplotno energijo. Za te sisteme je značilen visok izkoristek.  Trigenereacija (ali poligeneracija) je soproizvodnja toplotne, električne energije in hladu.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 8

Lokalni energetski koncept občine Ormož

 Toplogredni plini: so plini, ki preprečujejo sevanje toplote iz Zemlje v vesolje in zato povzročajo segrevanje ozračja in s tem učinek tople grede. Toplogredna plina sta na primer ogljikov dioksid (CO2) in metan (CH4).  Študija izvedljivosti: je namenjena podrobnejši preučitvi izvedljivosti projektov oskrbe z energijo oziroma učinkovite rabe energije s tehnološkega, ekonomskega, okoljevarstvenega in finančnega vidika. S kakovostno investicijsko dokumentacijo znižamo tveganja, sicer nujno povezana z naložbenimi projekti, ter omogočamo vlagateljem kapitala in kreditodajalcem, da enakopravno vrednotijo različne naložbene projekte.  Energetski pregled podjetja: obsega pregled podjetja glede oskrbe in rabe energije, identifikacijo možnih ukrepov za učinkovito ravnanje z energijo in analizo tehnične in ekonomske izvedljivosti ukrepov z določitvijo dosegljivih prihrankov in potrebnih naložb. Z energetskim pregledom vodstvo in odgovorni za gospodarjenje z energijo dobijo natančen vpogled v strukturo in stroške porabe energije in nabor prioritetnih organizacijskih in investicijskih ukrepov za učinkovito rabo energije, na osnovi katerega lahko izdelamo operativni program izvajanja predlaganih ukrepov ali projekte za izvedbo energetske rekonstrukcije. Osnova energetskega pregleda je analiza porabe energije (v industriji analiza proizvodnih procesov) in šele nato energetskih sistemov.  Energetski pregled javnih stavb: Zajema analizo rabe energije podjetja in/ali zgradbe, ter nabor ekonomsko, okoljsko in tehnično ovrednotenih ukrepov učinkovite rabe energije in uvedb obnovljivih virov energije. Poročilo o energetskem pregledu je osnova za pridobivanje kohezijskih sredstev in izdelavo izvedbenih projektov (PZI) za energetske rekonstrukcije.

1.3 Namen in cilji lokalnega energetskega koncepta občine

Lokalni energetski koncept je osnovni dokument in strategija oskrbe, rabe energije, uvajanja obnovljivih energetskih virov ter ukrepov za zniževanje rabe energije in povečevanja energijske učinkovitosti v celotni občini s katerim občina cilja na:

 znižanje stroškov porabe energije ter stroškov vzdrževanja energetskih naprav v javnih (občinskih) zgradbah ter ustanovah in zavodih kot so šole, vrtci, sakralni objekti, zdravstveni domovi, domovi ostarelih občanov ipd. ter obvladovanje teh stroškov;  uvajanje obnovljivih virov energije na področjih, na katerih je to smiselno, tehnično izvedljivo, geografsko možno ter ekonomsko upravičeno;  uvajanje energijske učinkovitosti v javne zgradbe, javna podjetja, zavode in storitve;  uvajanje energijske učinkovitosti v zasebni sektor (v industrijo in storitve);  zagotavljanje čim višje stopnje sonaravnega prometa, ter zmanjševanje negativnih vplivov prometa na okolje;  uvajanje sistemov daljinskega ogrevanja, soproizvodnje električne energije in toplote ter poligeneracije, kjer je to možno in ekonomsko upravičeno;  nižanje rabe neobnovljivih virov na sprejemljiv nivo;  izvajanje energetskih pregledov javnih zgradb, šol, vrtcev in podjetij, stanovanjskih stavb, blokov ipd.;  uvajanje energetskega knjigovodstva in managementa vključno s preventivnim energetskim vzdrževanjem naprav in sistemov zagotavljanja ter rabe energije v javnih zgradbah in ustanovah ter podjetjih in zavodih;  zniževanje končne rabe energije pri vseh porabnikih v občini vključno z javno razsvetljavo;  promoviranje, izobraževanje ter osveščanje ustanov, zaposlenih v javnem sektorju, prebivalstva, učencev, dijakov in ostalih v smeri učinkovite rabe energije, energijske učinkovitosti in obnovljivih virov energije;  vključevanje vseh akterjev v občini v skupna prizadevanja za dvig energijske učinkovitosti v občini in rabo obnovljivih virov energije;  zmanjšanje obremenitev okolja s toplogrednimi plini, emisijami in odpadki;  izpolnjevanje ciljev strategij sprejetih s strani vlade RS ter resornih ministrstev in Državnega zbora;  izpolnjevanje mednarodnih zavez o zniževanju emisij toplogrednih plinov.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 9

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Občinski energetski koncept je najpomembnejši pripomoček pri načrtovanju strategije občinske energetske politike. V njem so zajeti načini, s katerimi lahko uresničimo občini prilagojene rešitve za učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve v gospodinjstvih, podjetjih in javnih ustanovah. V dokumentu so navedeni tudi konkretni učinki, ki jih občina lahko doseže.

Energetski koncept torej omogoča:

 izbiro in določitev ciljev energetskega načrtovanja v občini;  pregled preteklega in dejanskega stanja na področju rabe in oskrbe z energijo;  pregled ukrepov za učinkovito izboljšanje energetskega stanja in s tem tudi stanja okolja;  oblikovanje in primerjavo različnih alternativ in scenarijev možnega razvoja;  izdelavo predloga kratkoročne in dolgoročne energetske politike;  spremljanje, ugotavljanje in dokumentiranje sprememb energetskega in okoljskega stanja.

1.4 Zakonske osnove

1.4.1 EU Zakonodaja

Direktiva o energetski učinkovitosti stavb (Energy Performance of Buildings Directive); 2002/91/ES

Direktiva o energetski učinkovitosti stavb zajema zahteve, ki bodo vodile do zagotavljanja zanesljivosti oskrbe z energijo ter do doseganja ciljev iz Kyotskega protokola, kar se v velikem delu pokriva tudi s cilji lokalnih energetskih konceptov. Direktiva je bila v Evropskem parlamentu in Svetu Evropske Unije sprejeta 16. decembra 2002, veljati je pričela 4. januarja 2003, 4. januar 2006 pa je bil rok za prenos zahtev direktive v pravni red držav članic. Veljalo je dodatno 3 letno obdobje za popolno uveljavitev nekaterih zahtev (izdajanje energetskih izkaznic, preglede kotlov in klimatskih sistemov) pod določenimi pogoji. Cilj direktive je energijska učinkovitost zgradb ob upoštevanju zunanjih klimatskih in lokalnih pogojev ter notranjih klimatskih zahtev in stroškovne učinkovitosti, spodbujanje izboljšanja energijske učinkovitosti stavb v Skupnosti. Glavne zahteve direktive so: izračun celovite energijske učinkovitosti stavb, določitev minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti za nove in večje obstoječe stavbe v primeru zahtevnejše prenove, energetsko certificiranje stavb ter redni pregledi kotlov in klimatskih sistemov v stavbah.

Eden od pomembnejših členov te direktive je prav gotovo 5. člen, ki je z zadnjim Zakonom o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 118/2006) že prenesen v slovensko zakonodajo. Člen govori o tem, da morajo pri novih stavbah s celotno uporabno tlorisno ploščino nad 1.000 m2 države članice zagotoviti, da se pred začetkom gradnje prouči in upošteva tehnična, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov oskrbe z energijo, kot so:

 decentralizirani sistemi oskrbe z energijo na podlagi obnovljivih virov energije;  SPTE;  daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo;  toplotne črpalke, če so izpolnjeni določeni pogoji.

Zaradi kompleksnosti celotne direktive jo v slovenski pravni red prenašamo kar s tremi zakoni: z zakonom o varstvu okolja glede rednih pregledov kotlov, z zakonom o graditvi objektov glede metodologije izračuna minimalnih zahtev o energetski učinkovitosti stavb ter z energetskim zakonom glede preostalih zahtev.

Direktiva o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS, 2006/32/ES

Direktiva je bila v Evropskem parlamentu in Svetu evropske unije sprejeta 5. aprila 2006, veljati je pričela 25. aprila 2006, države članice so jo morale v celoti prenesti v svoj pravni red najkasneje do

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 10

Lokalni energetski koncept občine Ormož

17. maja 2008, nekatera določila pa so morale že prenesti do 17. maja 2006. Direktiva od držav članic zahteva sprejetje stroškovno učinkovitih, izvedljivih in razumnih ukrepov za varčevanje z energijo.

Direktiva tudi določa, da države članice sprejmejo in morajo doseči splošen nacionalni okvirni cilj varčevanja z energijo, ki za deveto leto uporabe te direktive znaša 9 %, doseže pa se prek energetskih storitev in drugih ukrepov za izboljšanje energijske učinkovitosti.

Države članice morajo zagotoviti, da bo javni sektor v okviru te direktive služil kot zgled. Javni sektor mora prevzeti izvedbo enega ali več ukrepov za izboljšanje energijske učinkovitosti, s poudarkom na gospodarskih ukrepih, ki zagotavljajo največje prihranke energije v najkrajšem obdobju. Vsaka država članica mora v skladu s to direktivo prvi akcijski načrt energijske učinkovitosti (EEAP) predložiti najkasneje do 30. junija 2007, drugega najkasneje do 30. junija 2011 ter tretjega najkasneje do 30. junija 2014.

Direktiva o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo in o spremembi Direktive 92/42/EGS, 2004/8/ES Namen te direktive je povečati energijsko učinkovitost in izboljšati zanesljivost oskrbe z oblikovanjem okvira za spodbujanje in razvoj soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom, ki temelji na rabi koristne toplote in prihrankih primarne energije na notranjem energetskem trgu ob upoštevanju posebnih nacionalnih okoliščin, zlasti glede podnebnih in gospodarskih razmer. Direktiva določa, da je soproizvodnja električne energije in toplote deluje z visokim izkoristkom, če je prihranek primarne energije večji od 10 %. Splošni cilj te direktive je določitev metode za izračunavanje količine električne energije iz soproizvodnje in potrebnih smernic za njeno izvajanje. Direktiva državam članicam nalaga izdelavo analize o nacionalnem potencialu za uporabo soproizvodnje z visokim izkoristkom, vključno z mikro soproizvodnjo z visokim izkoristkom. Analiza mora identificirati celotni potencial porabe koristne toplote in hladu, ki je ustrezen za uporabo soproizvodnje z visokim izkoristkom, kakor tudi razpoložljivost goriv ter drugih energijskih virov za uporabo v soproizvodnji. Vključevati mora tudi ločeno analizo ovir, ki bi lahko preprečile realizacijo nacionalnega potenciala za soproizvodnjo z visokim izkoristkom. V skladu z Direktivo so morale države članice prvič najpozneje do 21. februarja 2007, nato pa morajo vsake štiri leta oceniti napredek pri povečanju deleža soproizvodnje z visokim izkoristkom.

Direktiva o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo, 2001/77/ES

Direktiva 2001/77/ES, ki je bila sprejeta 27.9.2001, govori o vzpodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo. Pri tem so določena tudi pravila za zagotavljanje zanesljivosti in varnosti omrežij. Upravljavci prenosnih omrežji so dolžni zagotoviti prenos električne energije iz OVE in soproizvodnje. Države članice pa morajo vzpostaviti pravni okvir za zagotovitev odkupa EE iz OVE in soproizvodnje.

Bistveni člen te direktive, ki se nanaša na proizvodnjo električne energije iz OVE in soproizvodnje je 7. člen:

 Države članice brez poseganja v zagotavljanje zanesljivosti in varnosti omrežij sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da upravljavci prenosnih in upravljavci distribucijskih omrežij na svojem območju jamčijo za prenos in distribucijo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije. Lahko pa zagotovijo tudi prednostni dostop do električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije do omrežij. Pri razporejanju proizvodnih obratov upravljavci prenosnih omrežij dajo prednost proizvodnim obratom, ki uporabljajo obnovljive vire energije, kolikor to omogoča delovanje nacionalnega sistema električne energije.  Države članice vzpostavijo pravni okvir ali zahtevajo, da upravljavci prenosnih in upravljavci distribucijskih omrežij izdelajo in objavijo svoja standardna pravila za pokrivanje stroškov tehničnih prilagoditev, kot so priključki na omrežje in okrepitev omrežja, ki so potrebna za vključitev novih proizvajalcev, ki oddajajo električno energijo proizvedeno iz obnovljivih virov energije v povezano omrežje.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 11

Lokalni energetski koncept občine Ormož

 Države članice vzpostavijo pravni okvir ali zahtevajo, da upravljavci prenosnih omrežij in upravljavci distribucijskih omrežij izdelajo in objavijo svoje standardna pravila za delitev stroškov sistemskih naprav, kot so priključki na omrežje in okrepitve, med vsemi proizvajalci, ki imajo od njih koristi.

Ostala evropska zakonodaja s področja energetike:

 Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES.  Direktiva 2003/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 98/30/ES.  Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES.  Uredba (ES) št. 1228/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (velja za EGP).  Sklep Komisije 2006/770/ES z dne 9. novembra 2006 o spremembi Priloge k Uredbi (ES) št. 1228/2003 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (velja za EGP).  Uredba Sveta (ES) št. 1223/2004 z dne 28. junija 2004 o spremembah Uredbe (ES) št. 1228/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede datuma uporabe nekaterih določb za Slovenijo.  Direktiva Sveta 2004/67/ES o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom.  Uredba (ES) št. 1775/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (velja za EGP).

1.4.2. Slovenska zakonodaja

Občinska energetska zasnova predstavlja podlago za pripravo razvojnega programa občine na področju oskrbe in rabe energije, kar je obveznost občine po Energetskem zakonu (Ur. list RS 26/05). Izdelava energetske zasnove oz. lokalnega energetska koncepta je opredeljena v več dokumentih Republike Slovenije:

 Resoluciji o nacionalnem energetskem programu (Ur. l. RS 57/04) določa obveznost izdelave LEK.  Na osnovi tega Energetski zakon (EZ-UPB2, Ur. l. RS 27/07) predpisuje obveznosti občin za pripravo in sprejem LEK.  Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-D, Ur. l. RS 22/10) dodatno določa obveznosti občin za pripravo in sprejem LEK.  V okviru LEK je zagotovljena tudi skladnost ukrepov z obstoječimi prostorskimi akti lokalne skupnosti za območja, za katera le-ti obstajajo.

Resolucija o nacionalnem energetskem programu (Ur. l. RS 57/04) določa obveznost izdelave LEK.

Lokalni energetski koncept je temeljni planski dokument, ki v skladu z nacionalnim energetskim programom opredeljuje dolgoročni načrt razvoja energetike v lokalni skupnosti, učinkovito ravnanje z energijo in izkoriščanje lokalnih energijskih virov (obnovljivih virov, odpadne toplote iz industrijskih procesov, odpadkov ipd.), zagotavlja zmanjšanje vplivov na okolje in nenazadnje znižuje javne izdatke. V pripravo in izvajanje lokalnih energetskih konceptov je vključena vrsta akterjev, od lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih služb, podjetij za oskrbo z energijo do občanov, nevladnih organizacij in drugih. V zvezi z izdelavo lokalnih energetskih konceptov je pripravljen: – predpis, ki uvaja obvezno načrtovanje v mestnih občinah in občinah z več kot pet tisoč prebivalci in določa postopke in obvezne vsebine lokalnih energetskih konceptov in – predpis, ki opredeljuje območja, kjer je obvezna analiza možnosti rabe biomase v sistemih daljinskega ogrevanja. Upravljavci vseh novih in tudi obstoječih sistemov daljinskega ogrevanja Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 12

Lokalni energetski koncept občine Ormož morajo obvezno koristiti OVE, razen če s študijo izvedljivosti utemeljijo ekonomsko in okoljsko sprejemljivejši način ogrevanja. Če izkoriščanje biomase ekonomsko ni upravičeno, lahko vgradijo kotel na fosilna goriva, v tem primeru pa morajo s študijo izvedljivosti preveriti možnost soproizvodnje toplote in električne energije.

Energetski zakon (EZ-UPB2) (Ur. l. RS 27/07) predpisuje obveznosti občin pripravo in sprejem LEK.

17. člen: Izvajalci energetskih dejavnosti in lokalne skupnosti so v svojih razvojnih dokumentih dolžni načrtovati obseg porabe in obseg ter način oskrbe z energijo in te dokumente usklajevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije. Lokalna skupnost ali več lokalnih skupnosti skupaj sprejme lokalni energetski koncept, s katerim določi način bodoče oskrbe z energijo, ukrepe za njeno učinkovito rabo, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije, vsaj vsakih deset let.

Metodologijo in obvezne vsebine lokalnih energetskih konceptov predpiše minister, pristojen za energijo. Skladnost lokalnega energetskega koncepta z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko potrjuje minister, pristojen za energijo z izdajo soglasja. Poleg naloge iz prvega odstavka, so lokalne skupnosti dolžne usklajevati z nacionalnim energetskim programom tudi svoje prostorske in druge plane razvoja.

65. člen Spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije izvaja država s programi: izobraževanja, informiranja, osveščanja javnosti, energetskim svetovanjem, spodbujanjem energetskih pregledov, spodbujanjem lokalnih energetskih konceptov, pripravo standardov in tehničnih predpisov, fiskalnimi ukrepi, finančnimi spodbudami in drugimi oblikami spodbud.

66. člen Samoupravne lokalne skupnosti izvajajo programe učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v okviru svojih pristojnosti na osnovi izdelanih lokalnih energetskih konceptov. Za izvajanje teh programov lahko lokalna skupnost pridobi državne spodbude, če ima izdelan lokalni energetski koncept.

113a. člen Z globo od 400 EUR do 2.000 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba lokalne skupnosti, če lokalna skupnost pravočasno ne sprejme energetskega koncepta (drugi odstavek 17. člena).

Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona - EZ-B (Ur. l. RS 118/06) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

41. člen Lokalna skupnost ali več lokalnih skupnosti skupaj sprejme lokalni energetski koncept iz 17. člena zakona najpozneje do 1. januarja 2011.

Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (EZ-D) (Ur. l. RS 22/10).

15. člen Samoupravne lokalne skupnosti, ki nimajo sprejetega lokalnega energetskega koncepta iz 17. člena Energetskega zakona, morajo za območja delov naselij, kjer se ne izvaja gospodarska javna služba distribucije zemeljskega plina ali drugih energetskih plinov iz omrežja, v svojih splošnih in posamičnih aktih določiti način ogrevanja le z uporabo obnovljivih virov energije ali s soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom, po sprejetju lokalnih energetskih konceptov pa s prednostno uporabo obnovljivih virov energije ali soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Raba posamičnih vrst obnovljivih virov energije ali soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom v splošnih in posamičnih aktih ne sme biti prepovedana.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 13

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Minister, pristojen za energijo, lahko v primeru, da samoupravne lokalne skupnosti v splošnih in posamičnih pravnih aktih ne določijo načina ogrevanja v skladu s prejšnjim odstavkom, sam določi način ogrevanja na posameznih zaokroženih območjih samoupravnih lokalnih skupnosti ali v posameznih industrijskih obratih skladno z nacionalnim energetskim programom ter operativnimi programi ali akcijskimi načrti iz 13. a člena tega zakona.

66c člen

Za stavbe s celotno uporabno tlorisno površino nad 500 m2, ki so v uporabi državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, vlada lahko sprejme letne cilje energetske učinkovitosti. Za stavbe iz prejšnjega odstavka morajo upravljavci stavb voditi energetsko knjigovodstvo, ki zajema podatke o vrstah, cenah in količini porabljene energije. Minister, pristojen za energijo, s pravilnikom predpiše obvezno vsebino, vrste podatkov ter način vodenja energetskega knjigovodstva.

Zakon o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1); Ur. l. RS, št. 39/06, 49/06, 66/06, 33/07, 57/08, 70/08, 108/09

Eden izmed ciljev varstva okolja, kateri so zapisani v 2. členu tega zakona, je tudi znižanje rabe in večja raba obnovljivih virov energije, kar je tudi osrednja tematika lokalnega energetskega koncepta. Posreden vstop te tematike je tudi v 12. členu, po katerem morata država in občina spodbujati dejavnosti varstva okolja, ki preprečujejo ali zmanjšujejo obremenjevanje okolja in tiste posege v okolje, ki zmanjšujejo porabo snovi in energije. Bolj konkretno vstopa tematika lokalnega energetskega koncepta v ZVO preko programov in načrtov s področja varstva okolja, ki so opredeljeni v tretjem delu zakona in sicer v 38. členu ZVO je opredeljen program varstva okolja občine ali občinski program varstva okolja(OPVO): »Program varstva okolja in operativne programe za svoje območje sprejme mestna občina, lahko pa tudi občina ali širša samoupravna lokalna skupnost, ob smiselni uporabi določb 35., 36. in 37. člena tega zakona«. »Programi iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom in operativnimi programi varstva okolja.«

Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1); Ur. l. RS, št. 110/02, 08/03

V Zakonu o urejanju prostora lokalni energetski koncept neposredno ne vstopa. Posredno vstopa preko 7. člena, v katerem so definirane strokovne podlage urejanje prostora. Ena izmed strokovnih podlag urejanja prostora je lahko tudi lokalni energetski koncept. »Prostorski akti in druge odločitve o zadevah urejanja prostora morajo temeljiti na predpisih, analizah in strokovnih dognanjih o lastnostih in zmogljivostih prostora in okolja, na analizah razvojnih možnosti ter drugih pogojih in usmeritvah za razvoj posameznih dejavnosti v prostoru, opredeljenih v razvojnih in drugih dokumentih ter drugih strokovnih podlagah, na analizah medsebojnih učinkov posameznih dejavnosti v prostoru ter na geodetskih, statističnih in drugih podatkih s področja urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: strokovne podlage).«

Posredno, preko tematike katere lokalni energetski koncept zajema, le ta vstopa tudi v občinske prostorske akte: strategijo prostorskega razvoja občine in prostorski red občine. Tako mora občina, na primer v 65. členu, ko določa merila in pogoje za urejanje prostora, navesti tudi »merila in pogoje za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin v zvezi z načrtovanjem prostorskih ureditev in gradnjo objektov«.

Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012 (ReNPVO), Ur. l. RS, št. 2/2006

NPVO je osnovni strateški dokument na področju varstva okolja, katerega cilj je splošno izboljšanje okolja in kakovosti življenja ter varstvo naravnih virov. V ta namen program določa cilje na posameznih področjih za določena časovna obdobja in prednostne naloge ter ukrepe za dosego teh ciljev. Cilji in ukrepi so opredeljeni v okviru štirih področij in sicer: podnebnih spremembah, naravi in biotski raznovrstnosti, kakovosti življenja ter odpadkih in industrijskem onesnaževanju. Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 14

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Občinski programi varstva okolja (OPVO)

Zakon o varstvu okolja v 106. členu določa, da mora mestna občina, lahko pa tudi občina ali širša samoupravna lokalna skupnost, vsaj vsako četrto leto pripraviti in javno objaviti poročilo o stanju okolja. V dokumentu, ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo občinam v pomoč priprave poročila o stanju okolja (Priporočila ministra za pripravo občinskih programov varstva okolja (OPVO), 2006), je natančneje opredeljena zahtevana vsebina teh poročil. Poročilo o stanju okolja je osnova za pripravo OPVO. Eden od sestavnih delov OPVO je tudi povzetek analize stanja z oceno trendov. V analizo stanja in oceno trendov pa vstopa tudi lokalni energetski koncept, ki je naveden kot eden od sestavnih delov dokumenta v poglavju o energetiki.

Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS št. 52/2010)

1. člen Pravilnik določa tehnične zahteve, ki morajo biti izpolnjene za učinkovito rabo energije v stavbah na področju toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja ali njihove kombinacije, priprave tople vode in razsvetljave v stavbah, zagotavljanja lastnih obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbi ter metodologijo za izračun energijskih lastnosti stavbe v skladu z Direktivo 31/2010EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (Ur. l. RS št. 153 z dne 18.6.2010).

5. člen Tehnična smernica za graditev TSG – 1 – 004 : 2010 Učinkovita raba energije določa gradbene ukrepe oziroma rešitve za dosego zahtev iz tega pravilnika in določa metodologijo izračuna energijskih lastnosti stavbe. Uporaba tehnične smernice je obvezna.

7. člen Določa mejne vrednosti učinkovite rabe energije, katere so dosežene ob upoštevanju naslednjih parametrov:

 koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub skozi površino toplotnega ovoja stavbe;  dovoljena letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe, preračunana na enoto kondicionirane površine Au oziroma prostornine Ve stavbe;  dovoljen letni potreben hlad za hlajenje stavbe, preračunan na enoto hlajene površine stavbe Au;  letna primarna energija za delovanje sistemov v stavbi, preračunana na enoto ogrevane površine stavbe Au;  ne sme biti presežena nobena od mejnih vrednosti, določenih v tehnični smernici.

16. člen Predpisuje, da je energetska učinkovitost stavbe dosežena, če je poleg zahtev iz 7. člena tega pravilnika najmanj 25 % celotne končne energije za delovanje sistemov v stavbi zagotovljeno z uporabo obnovljivih virov energije v stavbi.

17. člen Doseganje učinkovite rabe energije v stavbah oziroma izpolnjevanje zahtev iz tega pravilnika se dokazuje v elaboratu gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah.

19. člen Povzetki izračunov iz elaborata URE morajo biti navedeni na obrazcu „Izkaz energijskih lastnosti stavbe“, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 15

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Pravilnik o metodologiji in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Ur. l. RS št. 35/08)

1. člen Ta pravilnik v skladu z Direktivo 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energijski učinkovitosti stavb (Ul. l. RS z dne 4. 1. 2003) določa metodologijo izdelave in obvezno vsebino pri izdelavi študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo za stavbe s tlorisno površino nad 1.000 m2, če gre za graditev novih stavb ali rekonstrukcijo stavb, pri kateri se zamenjuje sistem oskrbe z energijo. V okviru študije je potrebno ovrednotiti stroške (investicijske, obratovalne, vzdrževalne in zavarovalne) in koristi (prodaje energije na trgu in lastno proizvodnjo energije) vseh variant. Na osnovi kazalcev, kot so raba končne energije, celotnih emisij CO2, celotnih stroškov vključno z neto sedanjo vrednostjo donosa naložbe in interne stopnje donosnosti. 8. člen predpisuje tudi obvezno vsebino takšne študije izvedljivosti.

Pravilnik o rednih pregledih klimatskih sistemov (Ur. l. RS, št. 26/08)

Zavezanci za takšen pregled so vse stavbe, ki obratujejo več kot 150 h/a razen industrijskih, nestanovanjskih kmetijskih stavb, verskih objektov, začasnih in tistih, ki obratujejo do dveh let. Sistemi morajo biti pregledani vsakih pet let, pregled obsega popis in pregled dokumentacije, vizualni in funkcionalni pregled klimatskega sistema in klimatiziranih prostorov, pripravo predlogov in izboljšav ter alternativnih rešitev vključno s poročilom. Pregled opravi neodvisni strokovnjak. Rok za prvi pregled pa je do 1. 10. 2009 za tiste sisteme, ki so pričeli z obratovanjem pred sprejemom pravilnika.

Uredba o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS št. 81/07, 62/10)

Ta okoljevarstvena uredba je tesno povezana z učinkovito porabo energije. Z namenom znižanja svetlobnega onesnaževanja javne razsvetljave bomo drastično vplivali tudi na rabo električne energije ter vzdrževalne stroške javne razsvetljave. Uredba v 4. členu predpisuje, da za javno razsvetljavo uporabljamo svetilke, katerih je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor enak 0 %, za javne spomenike pa lahko seva navzgor le 5 % svetlobnega toka. Električna moč posamezne svetilke je lahko največ 20 W, povprečna vrednost osvetljenosti javnih površin ne presega 2 lx in sicer na področjih, ki je namenjena pešcem, kolesarjem in prometu do 30 km/h hitrosti.

5. člen določa ciljne vrednosti za razsvetljavo cest in javnih površin:  letna poraba električne energije ne sme presegati 44,5 kWh/a na prebivalca;  celotna poraba el. energije za občine z manj kot 1.000 prebivalci ne sme presegati vrednosti 44,5 MW/a;  za osvetljenost državnih cest je ciljna vrednost 5,5 kWh/a.

Ostali regulirani objekti:  7. člen določa ciljne vrednosti in režim osvetljenosti proizvodnih objektov;  8. člen določa ciljne vrednosti in režim osvetljenosti poslovnih stavb;  9. člen določa ciljne vrednosti in režim osvetljenosti ustanov;  10. člen določa pogoje osvetljenosti fasad;  11. člen določa pogoje osvetljenosti kulturnih spomenikov;  13. člen določa pogoje in režim osvetljenosti objektov za oglaševanje;  14. člen določa pogoje osvetljenosti športnih igrišč;  15. člen določa osvetljenost nepokritih gradbišč.

21. člen

(1) Upravljavec vira svetlobe, pri katerem vsota električne moči svetilk presega 10 kW, ali 1 kW, če gre za razsvetljavo kulturnega spomenika, fasade ali objekta za oglaševanje, mora imeti izdelan načrt razsvetljave, iz katerega so razvidni osnovni podatki o viru svetlobe.

(2) Če upravljavec upravlja z več viri svetlobe iz prejšnjega odstavka, ima lahko zanje izdelan skupni načrt razsvetljave.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 16

Lokalni energetski koncept občine Ormož

(3) Upravljavec mora načrt razsvetljave iz prejšnjih odstavkov preveriti vsako peto leto po začetku obratovanja razsvetljave in ga po potrebi spremeniti ali dopolniti.

(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora upravljavec izdelati nov načrt razsvetljave, če razsvetljavo obnovi tako, da se poveča električna moč svetilk za več kot 15% ali gre za zamenjavo več kot 30% njenih svetilk.

(5) Načrt razsvetljave vsebuje podatke o upravljavcu razsvetljave in viru svetlobe, ki je predmet načrta, in sicer zlasti: – ime in naslov oziroma firmo in sedež upravljavca, – opredelitev vira svetlobe v skladu s 4. točko prvega odstavka 3. člena te uredbe, – kraj razsvetljave in podrobnejša lokacija vira svetlobe, – letna poraba električne energije, skupna električna moč in število nameščenih svetilk ter delež svetlobnega toka, ki ga sevajo navzgor, – celotna dolžina in površina osvetljenih cest in drugih javnih površin, če gre za razsvetljavo cest ali javnih površin, – zazidana površina stavbe in nepokrite površine gradbenih inženirskih objektov, če gre za razsvetljavo letališča, pristanišča, železnice, proizvodnega objekta, poslovne stavbe, ustanove ali športnega igrišča, – površina fasade ali kulturnega spomenika, če gre za razsvetljavo fasade oziroma kulturnega spomenika, ali – oglasna površina in električna moč vseh notranjih svetilk, če gre za razsvetljavo oglasnega objekta.

(6) Kadar gre za razsvetljavo, katere vsota električne moči svetilk presega 50 kW, ali 20 kW, če gre za razsvetljavo kulturnega spomenika, fasade ali objekta za oglaševanje, mora načrt razsvetljave iz prejšnjega odstavka vsebovati tudi podatke o svetlobnem onesnaževanju, in sicer o: – osvetljenosti na oknih varovanih prostorov, ki jo povzroča vir svetlobe, in – svetlost površin, ki jo povzroča razsvetljava kulturnega spomenika ali fasade.

(7) Določba prejšnjega odstavka ne velja za razsvetljavo cest in javnih površin.

(8) Upravljavec razsvetljave iz šestega odstavka tega člena mora svoj načrt razsvetljave najpozneje tri mesece po začetku obratovanja razsvetljave ali po njeni obnovi objaviti na svoji spletni strani ali na drug primeren način, tako da je dostopen javnosti.

(9) Načrt razsvetljave občinskih cest in javnih površin mora na način iz prejšnjega odstavka objaviti tudi občina.

(10) Upravljavec razsvetljave je dolžan načrt razsvetljave na zahtevo posredovati ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, ali inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja.

Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016 (Vlada RS, št. 36000- 1/20008/13, 31.01.2008).

Nacionalni akcijski načrt je bil izdelan na osnovi 14. člena Direktive 2006/32/ES o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah. Direktiva nalaga državam članicam, da morajo v naslednjih letih do leta 2016 znižati porabo končne energije za 9 % glede na poprečno porabo v letih 2001-2005, ki je v RS znašala 47.394 GWh/a. Akcijski načrt predvideva sektorsko specifične, horizontalne in večsektorske ukrepe v vseh sektorjih (gospodinjstvih, široki rabi, industriji in prometu).

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 17

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Instrumenti, ki bodo uporabljeni za dvig energijske učinkovitosti, URE in OVE so: a) Gospodinjstva:  finančne vzpodbude za energijsko učinkovito obnovo in trajnostno gradnjo stavb;  finančne vzpodbude za energijsko učinkovite ogrevalne sisteme;  finančne vzpodbude za učinkovito rabo električne energije;  shema URE za gospodinjstva z nizkimi prihodki;  energijsko označevanje gospodinjskih aparatov in drugih naprav;  obvezna delitev in obračun stroškov za toploto v večstanovanjskih in drugih stavbah;  energijsko svetovalna mreža za občane. b) Terciarni sektor:  finančne vzpodbude za energijsko učinkovito obnovo in trajnostno gradnjo stavb;  finančne vzpodbude za energijsko učinkovite ogrevalne sisteme;  finančne vzpodbude za učinkovito rabo električne energije;  zelena javna naročila. c) Industrija:  finančne vzpodbude za učinkovito rabo električne energije. d) Promet:  promoviranje in konkurenčnost javnega prometa;  spodbujanje trajnostnega tovornega prometa;  povečanje energijske učinkovitosti osebnih vozil;  gradnja kolesarskih stez in podpornih objektov ter promoviranje kolesarjenja. e) Večsektorski ukrepi v široki rabi in industriji:  predpisi za energijsko učinkovitost stavb;  zahteve za maksimalno energijsko učinkovitost izdelkov;  sofinanciranje energetskih pregledov;  sistem zagotovljenih odkupnih cen električne energije;  pogodbeno zniževanje stroškov za energijo;  programi upravljanja rabe energije pri končnih porabnikih. f) Horizontalni ukrepi v široki rabi in industriji:  programi osveščanja, informiranja, promoviranja in usposabljanja ter demonstracijski projekti;  izobraževalni programi;  informiranje porabnikov o porabi energije, preglednem obračunu in drugih informacijah;  okoljske dajatve za onesnaževanje zraka s CO2;  trošarine na goriva in električno energijo;  oprostitev plačila okoljske dajatve za onesnaževanje zraka s CO2;  finančne vzpodbude za podporo razvojno raziskovalnih projektov.

Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur. l. RS št. 77/09).

Pravilnik določa podrobnejšo vsebino in obliko energetskih izkaznic, metodologijo za izdelavo energetske izkaznice ter vsebino podatkov, način vodenja registra energetskih izkaznic ter način prijave izdane izkaznice za vpis v register. Določa tudi vrste stavb, za katere je energetska izkaznica obvezno izobešena na vidnem mestu. Za novozgrajene stavbe bomo uporabljali računsko energetsko izkaznico, za obstoječe zgradbe bomo uporabljali merjeno energetsko izkaznico. 24. člen izrecno določa, da mora biti energetska izkaznica nameščena na vidnem mestu v stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 1.000 m2, ki so v lasti države ali lokalnih skupnosti in jih uporabljajo državni organi ali organi lokalnih skupnosti oz. organizacije in so v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Ur. l. RS 33/03 in 78/05) in spadajo v podrazrede z naslednjimi oznakami:

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 18

Lokalni energetski koncept občine Ormož

 12201 stavbe javne uprave;  12630 stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo;  12640 stavbe za zdravstvo;  12610 stavbe za kulturo in razvedrilo;  12203 druge upravne in pisarniške stavbe.

Pravilnik o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih strokovnjakov za izdelavo energetskih izkaznic (v javni obravnavi)

Pravilnik v skladu z Direktivo 2002/91/ES predpisuje program usposabljanja za neodvisne strokovnjake za izdelavo energetskih izkaznic, podrobnejše pogoje za organizacije, ki opravljajo usposabljanje neodvisnih strokovnjakov, obliko in vsebino licence neodvisnega strokovnjaka ter podrobnejšo vsebino in način vodenja registra licenc neodvisnih strokovnjakov.

Pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije (Ur. l. RS, 89/08, 25/09, 25/10)

Pravilnik določa vrste vzpodbud za URE in OVE in sicer kot državne pomoči in spodbude po pravilu de minimis. Državne pomoči se dodeljujejo za URE, rabo OVE, proizvodnjo, distribucijo in uporabo vodika. Vzpodbude so upravičena podjetja za začetne investicije in sicer nakupa zemljišč, gradnje in nakup objektov, strojev ter opreme ter pokrivanje nematerialnih naložb, npr. patentnih pravic, licenc, know- how-a ter nepatentiranega tehničnega znanja. Sofinanciranje je do 50 %, upravičenci morajo zagotoviti najmanj 25 % lastnih sredstev, po načelu de minimis pa 30 %. Subvencije se dodeljujejo tudi za svetovalne storitve s področja OVE in URE, za katere so upravičene tudi lokalne skupnosti, ki imajo sprejet Lokalni energetski koncept (LEK) in neprofitne organizacije, kot so javni skladi, zavodi ipd. Pravilnik posebej omenja tudi sofinanciranje ukrepov URE in OVE v gospodinjstvih.

Pravilnik o obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur. l. RS, št. 74/09)

Po tem pravilniku so obvezne vsebine LEK-a: - analiza porabe energije in energentov po posameznih področjih in za samoupravno lokalno skupnost kot celoto; - analiza oskrbe z energijo; - analiza emisij; - opredelitev šibkih točk oskrbe in porabe energije z vidika stabilnosti in okoljske sprejemljivosti; - ocena predvidene porabe energije in napotke za prihodnjo oskrbo z energijo; - analiza možnosti učinkovite rabe energije in analizo potencialov obnovljivih virov energije; - določitev ciljev energetskega načrtovanja v samoupravni lokalni skupnosti; - analiza možnih ukrepov; - akcijski načrt; - povzetek; - napotki za izvajanje.

LEK se izdela za obdobje desetih let. najkasneje po petih letih ga je potrebno prirediti, dopolniti ali izboljšati (16. člen). Samoupravna lokalna skupnost praviloma imenuje usmerjevalno skupino, katere naloga je priprava ali spremljanje priprave lokalnega energetskega koncepta.

Lokalna skupnost za potrebe izdelave in izvajanje LEK-a ustanovi usmerjevalno skupino, ki ima praviloma štiri člane. Za člane skupine se imenujejo predstavniki gospodarstva, javne infrastrukture, prostorskega načrtovanja, kmetijstva, energetike in drugih področij delovanja lokalne skupnosti. Če je na območju samoupravne lokalne skupnosti ustanovljena energetska agencija, je lahko en član skupine predstavnik agencije. Usmerjevalna skupina imenuje vodjo in sprejme poslovnik o svojem delu.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 19

Lokalni energetski koncept občine Ormož

21. člen pravilnika določa, da mora lokalna skupnost enkrat letno poročati o izvajanju LEK-a Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo na posebej določenem obrazcu in sicer do 31. januarja za prejšnje leto. Lokalna skupnost mora priložiti tudi izpiske zapisnikov tistega dela sej, na katerih je občinski ali mestni svet obravnaval poročila o izvajanju LEK-a. Prav tako mora lokalna skupnost o sprejemu LEK obvestiti Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

V 2. členu se omenja Lokalna energetska agencija, ki je pravna oseba in je ustanovljena, da na zaokroženem območju najmanj ene občine skrbi za izvajanje LEK-a, ter za uveljavljanje in vzpodbujanje energetske učinkovitosti ter za uvajanje obnovljivih virov energije. Izrecno je to poudarjeno v 15. členu pravilnika.

Pravilnik o določanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Ur. l. RS, 4/10)

Pravilnik določa metode za določanje prihrankov energije, doseženih s posameznimi ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti , ki se uporabljajo pri pripravi, izvajanju in vrednotenju programov za izboljšanje energetske učinkovitosti v skladu z Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2006/32/ES ter način ugotavljanja porabe obnovljivih virov energije in ugotavljanje znižanja emisij CO2.

Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Ur. l. RS, 114/09, 22/10)

Uredba določa najnižjo višino doseganja prihrankov energije pri končnih odjemalcih, vrste energetskih storitev in ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, roke in obseg poročanja o izvajanju programov za izboljšanje energetske učinkovitosti ter višino prispevka za povečanje učinkovitosti rabe energije ter dodatka k ceni toplote oz. goriv za povečanje energetske učinkovitosti.

3. člen določa, da morajo zavezanci (dobavitelji toplote in električne energije) ter Eko sklad pri končnih odjemalcih z izvajanjem programov za izboljšanje energetske učinkovitosti zagotoviti doseganje prihranka v višini najmanj 1 % letno glede na dobavljeno energijo ali gorivo končnim odjemalcem v predhodnem letu.

Vrste energetskih ukrepov in storitev:

 vgradnja energetsko učinkovite razsvetljave;  uporaba energetsko učinkovitih gospodinjskih aparatov;  vgradnja energetsko učinkovitih elektromotornih pogonov;  povečanje učinkovitosti sistemov za pripravo stisnjenega zraka;  obnovo posameznih elementov ali celotnega zunanjega ovoja stavb;  zamenjavo kotlov za ogrevanje z novimi z višjim izkoristkom;  regulacija ogrevalnih sistemov, ki vključujejo vgradnjo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema;  vgradnja sprejemnikov sončne energije, toplotnih črpalk in drugih naprav za proizvodnjo toplote iz OVE;  investiranje v učinkovito posodobitev sistemov za skupno ogrevanje in/ali hlajenje.

Veliki zavezanci (ki letno dobavijo nad 75 GWh energije) sami pripravijo programe, manjšim programe pripravi Eko sklad. Programi morajo obsegati višino prihrankov, vrste energetskih storitev in ukrepov, načrtovano znižanje emisij toplogrednih plinov ter oceno stroškov izvedbe programa. Veliki zavezanci morajo programe za naslednje koledarsko leto oddati v potrditev Javni agenciji RS za energijo do 1. oktobra, ki jih potrdi ali zavrne v 60 dnevih. Do potrditve programa veliki zavezanci mesečno nakazujejo zbrana sredstva Eko skladu. 11. člen določa, da finančna sredstva za izvajanje programov za povečanje učinkovitosti rabe električne energije zagotavljajo vsi končni odjemalci v obliki prispevka, za rabo toplote, plina in tekočih goriv vsi končni odjemalci v obliki dodatka. Višino prispevka prikazuje preglednica 1.1.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 20

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 1.1: Višina prispevkov za programe URE.

Iz preglednice 1.1 je razvidno, da se bosta neodvisno od cen energentov na svetovnem trgu dražila ELKO in UNP. UNP je že tudi sedaj najdražji energent, cena ELKO se bo v naslednjih letih izenačila s ceno dizelskega goriva.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 21

Lokalni energetski koncept občine Ormož

2 PREGLED OBSTOJEČEGA STANJA

2.1 Predstavitev občine Ormož

Občina Ormož se nahaja v severovzhodni Sloveniji in spada med večje občine v državi. Je del Prlekije, pokrajine med reko Muro in Dravo. Leži med slovensko-hrvaško mejo ter Gornjo Radgono in Ptujem.

Občina ima šest krajevnih skupnosti in sicer: KS Podgorci; naselja: Bresnica, , Podgorci, Osluševci, , , . KS ; naselja: Drakšl, , , Mihovci pri Veliki Nedelji, Senešci, , Strmec pri Ormožu, Šardinje, Trgovišče, Velika Nedelja, Vičanci. KS Ormož; naselja: Dobrava, , , Hum pri Ormožu, Lešnica, Lešniški vrh, , Loperšice, Ormož, Pavlovci, Pušenci, Spodnji Ključarovci. KS : naselja: , , Kog, Lačaves, Vitan, . KS Miklavž pri Ormožu; naselja: , Kajžar, Krčevina, Miklavž pri Ormožu, , Vinski vrh, , . ; naselja: Cerovec, Stanka Vraza, Dobrovščak, , Ivanjkovci, , , , , , Runeč, , , , Trstenik, Veličane, Žerovinci, Žvab.

Osnovni podatki o občini Ormož so razvidni iz preglednice 2.1.

Preglednica 2.1: Občinska izkaznica občine Ormož (Občina Ormož, 2011). Naziv Občina Ormož Ulica in hišna št. Ptujska cesta 6 Poštna št. in pošta 2270 Ormož Telefon 02 / 741 53 00 Spletna stran www.ormoz.si Elektronska pošta [email protected] Župan Alojz Sok Oddelki občinske uprave Tajnica občine Ormož Medobčinska uprava občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž Urad župana Oddelek za finance Oddelek za gospodarske dejavnosti Oddelek za družbene dejavnosti in splošne zadeve Središče občine 46°24´30.78˝, 16°8´51.37˝ Nadmorska višina 210 m Površina 141,56 km2 Število naselij 62 Število prebivalcev* 12.603 Moških 6.271 Žensk 6.332

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 22

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Število stanovanj 5.342 Stanovanjske površine 393.303 m2 Stanovanjske površine na osebo 31,21 m2 Število gospodinjstev 4.154 Povprečna velikost gospodinjstva 3,1 Aktivno prebivalstvo 5.208 Stopnja registrirane 14,2 % brezposelnosti ** (Vir: SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.) * statistični podatki za julij 2011 ** statistični podatki za november 2011

Občina Ormož meji z naslednjimi sosednjimi občinami: občino Sveti Tomaž, občino Gorišnica, občino Središče ob Dravi, občino Ljutomer in občino Dornava. (slika 2.1).

Slika 2.1: Občina Ormož (Vir: http://geopedia.si, 2011).

2.2 Demografski podatki občine Ormož

Občina Ormož je leta 2011 glede na podatke iz preglednice 2.2 imela skupaj 12.603 prebivalcev. Največ prebivalstva je starega med 45 in 49 let in sicer 1.015 kar predstavlja 8 %. V starostni skupini 0-20 let ima 2.490 prebivalcev, kar predstavlja 20 %. V občini je 4.154 gospodinjstev, kjer je povprečna velikost 3,1 osebe na gospodinjstvo, kar je razvidno iz preglednice 2.4. Poleg Ormoža je največ gospodinjstev v naselju Mihovci, in sicer 178, povprečno pa gospodinjstvo šteje 3 člane. Najmanj gospodinjstev je v naselju Dobrovščak, in sicer le 4.

Preglednica 2.2: Prebivalstvo po starostnih skupinah v občini Ormož. 10- 15- 20- 25- 30- 35- 40- 45- 50- 55- 60- 65- 70- 75- 80- 85- 90 Starost - 0-4 5-9 14 19 24 29 34 39 44 49 54 59 64 69 74 79 84 89 + SKUPAJ let let let let let let let let let let let let let let let let let let let 12.603 591 551 631 717 697 797 850 961 958 1015 935 913 761 640 564 464 351 160 47 (Vir: SURS, Statistika prebivalstva, julij 2011.)

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 23

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 2.3: Stavbe s stanovanji po letu gradnje. do Stavbe - 1919- 1946- 1961- 1971- 1981- 1991- 1996- leta 2001+ SKUPAJ 1945 1960 1970 1980 1990 1995 2000 1918 Slovenija 463.029 86.240 42.536 51.739 66.684 95.510 73.491 21.776 19.975 5.078 Ormož 4.396 877 408 454 560 839 762 248 214 34 (Vir: SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.)

Iz preglednice 2.3 je razvidno, da je 49 % stavb zgrajenih med leti 1961 in 1990, ko je še prevladovala energetsko neučinkovita gradnja.

25 20 15

10 Delež(%) 5 0

Slovenija Ormož

Slika 2.2: Delež zgrajenih hiš v posameznem obdobju. (Vir: SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.)

Preglednica 2.4: Število in velikost gospodinjstev v občini Ormož po naseljih. Gospodinjstva - Povprečna velikost skupaj gospodinjstva Občina ORMOŽ 4.154 3,1 Bresnica 77 3,1 42 2,7 Cvetkovci 129 3,6 Dobrava 41 3,2 Dobrovščak 4 3 Drakšl 34 3,5 Frankovci 57 2,9 Gomila pri Kogu 51 3,4 Hajndl 41 2,8 Hardek 83 2,9 Hermanci 52 3 Hujbar 7 3,9 Hum pri Ormožu 104 3,1 Ivanjkovci 96 2,9 Jastrebci 58 3

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 24

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Kajžar 56 2,9 Kog 98 2,5 Krčevina 21 3,4 Lačaves 49 2,7 Lahonci 110 3,2 Lešnica 67 3,1 Lešniški Vrh 16 3,2 Libanja 32 2,6 Litmerk 54 3,3 Loperšice 54 3,2 Lunovec 8 3,1 Mali Brebrovnik 60 3 Mihalovci 72 2,8 Mihovci pri Vel. Nedelji 178 3,2 Miklavž pri Ormožu 87 3 Ormož 789 2,8 Osluševci 62 3,2 Pavlovci 58 3,3 Pavlovski Vrh 50 3,1 Podgorci 165 3,1 Preclava 13 3,1 Pušenci 80 3,4 Ritmerk 16 3,4 Runeč 48 3,2 Strmec 15 2,7 Senešci 72 3,2 Sodinci 86 3,2 Spodnji Ključarovci 37 3,4 Stanovno 33 3,3 Strezetina 26 2,6 Strjanci 26 3,2 Strmec pri Ormožu 19 2,8 Šardinje 41 3 Trgovišče 69 3,2 Veličane 48 3,3 Velika Nedelja 94 3,2 Veliki Brebrovnik 74 3,3 Vičanci 73 3,3 Vinski Vrh 74 3,3 Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 25

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Vitan 28 3,1 Vodranci 43 3,4 Vuzmetinci 50 2,8 Zasavci 18 3,1 Žerovinci 94 3,3 (Vir: SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.)

V občini Ormož je 5.342 stanovanj, kar je razvidno iz preglednice 2.5. Stanovanja imajo skupno stanovanjska ploščino 393.303 m2 (73,6 m2 na stanovanje). Večina stanovanj je komunalno urejenih, 2.032 stanovanj nima centralnega ogrevanja, kar predstavlja 39 % vseh stanovanj.

Preglednica 2.5: Stanovanja v občini Ormož po napeljavah in pomožnih prostorih. Slovenija Ormož Stanovanja - SKUPAJ 777.772 5.342 Vodovodno omrežje 693.441 4.639 Vodovod - drugo 72.770 486 Brez vodovoda 11.561 217 Kanalizacijsko omrežje 394.790 954 Kanalizacija - drugo 372.442 4.189 Brez kanalizacije 10.540 199 Elektrika - da 770.775 5.233 Elektrika - ne 6.997 109 Centralno ogrevanje - da 611.230 3.310 Centralno ogrevanje - ne 166.542 2.032 Kabelska TV - da 353.689 1.039 Kabelska TV - ne 424.083 4.303 Telefon - da 644.773 3.675 Telefon - ne 132.999 1.667 Plin - da 120.175 503 Plin - ne 657.597 4.839 Kopalnica - da 716.248 4.384 Kopalnica - ne 61.524 958 Stranišèe - da 721.915 4.383 Stranišèe - ne 55.857 959 Kuhinja - da 761.340 5.119 Kuhinja - ne 16.432 223 (Vir: SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.)

Ključne ugotovitve:

 12.603 prebivalcev v občini Ormož;  4.154 gospodinjstev in 5.342 stanovanj;  povprečno število članov v gospodinjstvu je 3,1;  povprečna velikost stanovanja v občini je 73,6 m2;  v občini je 62 naselij, ki so razpršene po celotni občini;  2.032 stanovanj nima centralnega ogrevanja.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 26

Lokalni energetski koncept občine Ormož

2.3 Gospodarstvo v občini Ormož

Po podatkih AJPES-a (december 2011) je v Poslovnem registru Republike Slovenije na območju občine Ormož registriranih 719 poslovnih subjektov in sicer:

 138 družb z omejeno odgovornostjo (d.o.o.);  2 družbi z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.);  3 delniške družbe (d.d.);  297 samostojnih podjetnikov posameznikov;  5 zadrug;  16 javnih zavodov;  6 krajevnih skupnosti;  1 javna razvojna agencija;  49 nosilcev dopolnilne dejavnosti na kmetiji;  134 društev;  68 ostalih poslovnih subjektov.

Število delovno aktivnega prebivalstva znaša 5.208 prebivalcev, od tega je bilo 4.464 zaposlenih oseb, 744 samozaposlenih oseb in 519 kmetovalcev (preglednica 2.7). Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je bilo novembra 2011 v občini Ormož 14,2 % stopnja registrirane brezposelnosti, kar je za 2,7 % več kot povprečne vrednosti brezposelnosti za celotno Slovenijo (11,5 %). (Vir: http://e-uprava.gov.si/ispo/stopnjabrezposelnosti/prikaz.ispo.)

Preglednica 2.6: Delovno aktivno prebivalstvo v občini Ormož, zaposleno po panogah. Slovenija Ormož Skupine dejavnosti - SKUPAJ 818.304 5.208 Kmetijske 32.649 704 Nekmetijske 311.180 2.267 Storitvene 431.494 1.931 Neznano 42.981 306 (Vir: SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.)

Preglednica 2.7: Prebivalstvo občine Ormož po zaposlitvenem statusu. Ormož Zaposlitveni status - SKUPAJ 6.147 Delovno aktivno prebivalstvo - SKUPAJ 5.208 Zaposlene osebe 4.464 Samozaposlene osebe - SKUPAJ 744

Samozaposlene osebe - samostojni podjetniki, osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost 225 Samozaposlene osebe - kmetovalci 519 (Vir: SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.)

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 27

Lokalni energetski koncept občine Ormož

1000 18

900 16

800 14 700 12 600 10 500 8 400 6 300

200 4

100 2 Stopnjabrezposelnosto (%) 0 0 2007/1 2007/5 2007/9 2008/1 2008/5 2008/9 2009/1 2009/5 2009/9 2010/1 2010/5 2010/9 2011/1 2011/5 2011/9

Število reg. brezposelnih oseb Stopnja reg. brezposelnosti

Slika 2.3: Stanje brezposelnosti v občini Ormož.

Ključne ugotovitve:

 5.208 delovno aktivnih prebivalcev, oziroma 41,3 %;  registriranih je 719 poslovnih subjektov, od tega 143 gospodarskih družb, 297 samostojnih podjetnikov, 49 nosilcev dopolnilne dejavnosti na kmetiji in 134 društev;  registrirana stopnja brezposelnosti v novembru 2011 je bila 14,2 %.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 28

Lokalni energetski koncept občine Ormož

3 ANALIZA RABE ENERGIJE IN PORABE ENERGENTOV

Podatke za predstavitev občine Ormož smo zbirali v sodelovanju z občinsko upravo občine Ormož in skupno medobčinsko upravo občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter iz spletnih strani Statističnega urada Republike Slovenije. Stanje v gospodinjstvih smo analizirali na podlagi podatkov Statističnega urada, ogledov na terenih in iz drugih javnih virov ter dostopne literature. Upravljalce večjih industrijskih objektov ter podjetja smo anketirali, druge podatke smo dobili iz intervjujev članov usmerjevalne skupine ter zavodov. Druge podatke smo pridobili od Zavoda za gozdove RS, podjetja Elektro d.d., Komunalnega podjetja Ormož d.o.o., podjetja Mestni plinovodi Koper d.o.o., Statističnega urada RS in AJPES-a.

Analizo rabe energije v občini Ormož smo izdelali po naslednjih skupinah porabnikov:

 gospodinjstvih;  poslovnih odjemalcih (industrij, obrti in storitvah);  javnih zgradbah in zavodih;  javni razsvetljavi.

3.1 Izhodišča za izračun rabe energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode

Če želimo primerjati rabo energije po različnih energentih, ki jih uporabljamo v posameznih objektih za ogrevanje, moramo te, zaradi različnih agregatnih stanj (trdega, tekočega, plinastega) in zaradi različnih merskih enot (liter, kg, m3), postaviti na isto osnovo, oziroma energijsko enoto, to je na kWh. Pomembno je tudi, da upoštevamo pravilno kurilno vrednost energentov. Kurilne vrednosti, uporabljene za izračune v lokalnem energetskem konceptu so prikazane v preglednici 3.1.

Preglednica 3.1: Kurilne vrednosti energentov. Energent Kurilna vrednost

ELKO 10,25 kWh/L Zemeljski plin 9,5 kWh/Sm3 Utekočinjen naftni plin (UNP) 12,8 kWh/kg 6,9 kWh/L 25,9 kWh/m3 Rjavi premog 5.600,0 kWh/t Lignit 3,1 kWh/kg Suh les 2.400,0 kWh/m3 (Vir: Priročnik za izdelavo LEK-a.)

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 29

Lokalni energetski koncept občine Ormož

3.2 Raba energije za ogrevanje stanovanj

Preglednica 3.2 prikazuje dejansko stanje na področju stanovanj, lastništva in poprečne površine stanovanj, iz katere je razvidno, da je v občini Ormož 5.342 stanovanj povprečne ploščine 73,62 m2. Slovenska povprečna površina je višja in sicer 74,61 m2.

Preglednica 3.2: Razdelitev stanovanj po lastništvu za občino Ormož

Št. stanovanj Skupna površina (m2) Povprečna površina (m2) Občina Ormož 5.342 393.303 73,62 Zasebna last fizičnih oseb 5.075 378.987 74,68 Last države, občine in 209 10.786 51,61 javnih skladov Last javnih podjetij in 8 412 51,5 javnih zavodov Last zasebnih družb in 29 1.771 61,07 drugih organizacij Drugo 21 1.347 64,14 (Vir: SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002)

3.2.1 Struktura virov in načinov ogrevanja stanovanj v občini Ormož

Občina Ormož je imela po podatkih Popisa prebivalstva iz leta 2002 5.342 stanovanj s skupno ploščino 393.303 m2, kar znese 73,62 m2 na stanovanje. Po popisu stanovanj iz leta 2002 so znani podatki o glavnem viru ogrevanja (preglednica 3.3 in slika 3.1).

Preglednica 3.3: Razdelitev stanovanj po glavnih virih ogrevanja za občino Ormož za leto 2002.

Glavni vir Občina Ormož 2 ogrevanja Astan /m Št. stanovanj Delež /%

Premog 4.400 66 1,1 Les in lesni 167.698 2.445 42,6 ostanki ELKO 144.683 1.649 36,8

ZP in UNP 39.577 498 10,1

Skupna kotlovnica 6.910 94 1,8

Drugo 11.355 196 2,9

Ni ogrevano 18.680 394 4,7

Skupaj 393.303 5.342 100,0 A-površina v m2. (Vir: SURS, 2002)

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 30

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Slika 3.1: Razdelitev stanovanj po glavnih virih ogrevanja za Občino Ormož

Za ogrevanje stanovanj so v letu 2002 gospodinjstva največ uporabljala les in lesne odpadke (42,6 %), ELKO (36,8 %) in ZP skupaj z UNP (10,1%). Ostali energenti so prisotni v manjši meri in predstavljajo skupaj 4 %. Neogrevanih stanovanj je bilo v občini Ormož 4,7 %.

Glede na analizo ogrevanja stanovanj za leto 2010, ki smo jo naredili na osnovi podatkov Komunalnega podjetja Ormož d.o.o. in Mestnih plinovodov d.o.o., so znani najnovejši podatki o glavnem viru ogrevanja v občini Ormož (preglednica 3.4 in slika 3.2).

Preglednica 3.4: Razdelitev stanovanj po glavnih virih ogrevanja za občino Ormož za leto 2010. Občina Ormož Glavni vir ogrevanja 2 Astan /m Št. stanovanj Delež /% Les in lesni ostanki 202.580 2.894 57,7

ELKO 79.580 907 18,1 ZP 44.835 550 11,0 UNP 3.598 41 0,8

Skupna kotlovnica 1.397 19 0,4

Električna energija 15.658 213 4,2

Ni ogrevano 18.680 394 7,9 Skupaj 366.328 5.018 100,0 A-površina v m2. (Vir: Komunalno podjetje Ormož d.d. in Mestni plinovodi d.o.o. – Podružnica Ormož).

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 31

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Slika 3.2: Razdelitev stanovanj po glavnih virih ogrevanja za Ormož

Analiza je pokazala, da so v letu 2010 gospodinjstva za ogrevanje stanovanj največ uporabljala les in lesne ostanke (57,7 %), ELKO (18,1 %) in ZP (11,0 %). Kar 7,9 % stanovanj ni bilo ogrevanih.

Primerjava podatkov dejanskega stanja iz leta 2010 in statističnih podatkov iz leta 2002 kaže, da se je delež lesa in lesnih odpadkov povišal za 15,1 %, delež ELKO-ta se je znižal za 18,7 %, prav tako se je povišal delež uporabe zemeljskega plina in UNP za 1,7 %. Podatki o porabljeni energiji v kWh za posamezni energent so izračunani na podlagi naslednjih podatkov in predpostavk:

 podatki o številu stanovanj v občini, ki se ogrevajo s posameznim energentom;  povprečna površina stanovanja v občini je 73,6 m2;  upoštevana je bila povprečna letna poraba energije za ogrevanje v stanovanju v višini 120 kWh/m2 in za gretje sanitarne vode 20 kWh/m2;  upoštevane so bile kurilne vrednosti posameznih energentov.

Rezultati izračunov so prikazani v spodnjih preglednicah 3.5. do 3.7.

Preglednica 3.5: Ocena porabljene energije za ogrevanje stanovanj v občini Ormož za leto 2010. Skupna Les ELKO ZP UNP EE 3 3 kotlovnica - Skupaj* (m /a) (L/a) (Sm /a) (L/a) (kWh) ELKO (L/a)

2 202.580 79.580 44.835 3.598 1.397 15.658 347.648 A stanov/m Energija 24.309.600 9.549.604 5.380.200 431.760 167.604 1.878.932 39.838.769 (kWh/a)

Količina 10.129 931.669 566.337 62.574 16.352 1.878.932 energenta

* Skupna poraba energije je brez električne energije (EE), ker je obravnavana v poglavju 3.5.

Ocena porabljene energije za pripravo tople vode je izračunana za vsak energent ločeno. Predstavljena je poraba toplotne energije. Za pripravo tople sanitarne vode v občini Ormož porabijo 6.639 MWh primarne energije na leto (preglednica 3.6).

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 32

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 3.6: Ocena porabljene energije za pripravo tople sanitarne vode po energentu v kWh/a.

Skupna Les ELKO ZP UNP EE 3 3 kotlovnica - SKUPAJ* (m /a) (L/a) (Sm /a) (L/a) (kWh) ELKO (L/a)

2 202.580 79.580 44.835 3.598 1.397 15.658 347.648 A stanov/m Energija 4.051.600 1.591.601 896.700 71.960 27.934 313.155 6.639.795 (kWh/a)

Količina 1.688 155.278 94.389 10.429 2.725 313.155 energenta

* Skupna poraba energije je brez električne energije (EE), ker je obravnavana v poglavju 3.5.

Preglednica 3.7: Ocena porabljene energije skupaj za ogrevanje stanovanj in pripravo tople sanitarne vode za leto 2010.

Skupna Les ELKO ZP UNP EE 3 3 kotlovnica - SKUPAJ* (m /a) (L/a) (Sm /a) (L/a) (kWh) ELKO (L/a)

2 202.580 79.580 44.835 3.598 1.397 15.658 347.648 A stanov/m Energija 28.361.200 11.141.205 6.276.900 503.720 195.538 2.192.087 46.478.563 (kWh/a)

Količina 11.817 1.086.947 660.726 73.003 19.077 / energenta

* Skupna poraba energije je brez električne energije (EE), ker je obravnavana v poglavju 3.5.

Iz preglednice 3.7 je razvidno, da v občini Ormož letno za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode porabijo skupno 46.478 MWh primarne energije. Raba primarne energije porabljene za ogrevanje teh stanovanj znaša 3.688 kWh na prebivalca na leto. Izračunani podatki kažejo, da energetska oskrba stanovanj v občini Ormož temelji predvsem na lesu in lesnih odpadkih 61 %, na ELKO-tu 24,4 % in zemeljskem plinu 13,5 % (slika 3.3).

Slika 3.3: Porabljena energija skupaj za ogrevanje stanovanj in pripravo tople sanitarne vode po vrsti energenta v občini Ormož za leto 2010.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 33

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Primerjava podatkov energetske oskrbe s toplotno energijo kaže, da se je delež uporabe OVE med leti 2002 in 2010 povišal iz 44,8 % na 61 %; delež uporabe fosilnih energentov pa se je znižal iz 55,2 % na 39 % (slika 3.4).

Slika 3.4: Primerjava porabe toplotne energije za ogrevanje stanovanj po vrsti energenta v občini Ormož za leto 2002 in 2010.

3.2.2 Energijski račun stanovanj v občini Ormož

Energijski račun je okvirni izračun letnih stroškov ogrevanja stanovanj. Pri tej oceni smo uporabili višino cen energentov, ki že vsebujejo DDV in pripadajoče trošarine. Gospodinjstva za ogrevanje stanovanj in pripravo sanitarne vode v občini letno porabijo 46.478 MWh toplotne energije. Izračunani stroški za porabljeno energijo znašajo 2.742.481 EUR. V nadaljevanju študije bodo opisane možnosti prihrankov pri rabi energije v stanovanjih. Te prihranke lahko nato prilagodimo na izračunani znesek porabljene energije in tako dobimo denarno ovrednotene prihranke posameznih ukrepov učinkovite rabe energije (URE), ki so prikazani v preglednici 3.8.

Preglednica 3.8: Ocenjeni stroški ogrevanja stanovanj v občini Ormož.

Porabljena letna količina Cena energenta v Letni stroški v energenta v kWh EUR/kWh EUR

Les in lesni odpadki 28.361.200 0,043 1.219.532

ELKO 11.336.743 0,091 1.031.644

ZP 6.276.900 0,068 426.829

UNP 503.720 0,128 64.476

SKUPAJ 46.478.563 2.742.481

(Vir: Lastni izračun na podlagi podatkov uradne spletne strani distributerjev energentov.)

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 34

Lokalni energetski koncept občine Ormož

3.2.3 Pregled izplačanih finančnih spodbud občanom za URE in OVE od EKO sklada za občino Ormož

Eko sklad je na območju občine Ormož od leta 2008 do 7.11.2011 izplačal 132 finančnih spodbud v višini 172.436 EUR in sicer: - leta 2008: . 7 finančnih vzpodbud za vgradnjo sončnih kolektorjev v višini 7.185 EUR; - leta 2009: . 3 finančne vzpodbude za vgradnjo kotlovnice na lesno biomaso v višini 3.560 EUR; . 7 finančnih vzpodbud za vgradnjo sončnih kolektorjev v višini 7.187 EUR; . 1 finančno vzpodbudo za vgradnjo toplotno izolacijske fasade v višini 2.000 EUR; . 8 finančnih vzpodbud za vgradnjo stavbnega pohištva v višini 7.155 EUR. - leta 2010: . 2 finančni spodbudi gradnje in nakupa NE in PH st. objektov v višini 36.450 EUR . 3 finančne vzpodbude za vgradnjo kotlovnice na lesno biomaso v višini 4.097 EUR; . 9 finančnih vzpodbud za vgradnjo sončnih kolektorjev v višini 9.449 EUR; . 8 finančnih vzpodbud za vgradnjo toplotno izolacijske fasade v višini 16.157 EUR; . 27 finančnih vzpodbud za vgradnjo stavbnega pohištva v višini 20.869 EUR. - leta 2011: . 4 finančne vzpodbude za vgradnjo kotlovnice na lesno biomaso v višini 5.876 EUR; . 6 finančnih vzpodbud za vgradnjo sončnih kolektorjev v višini 6.797 EUR; . 10 finančnih vzpodbud za vgradnjo toplotno izolacijske fasade v višini 19.338 EUR; . 8 finančnih vzpodbud za vgradnjo toplotnih črpalk v višini 4.500 EUR; . 5 finančnih vzpodbud za vgradnjo toplotne izolacije strehe v višini 3.072 EUR; . 20 finančnih vzpodbud za vgradnjo stavbnega pohištva v višini 17.744 EUR.

Ključne ugotovitve:

 za ogrevanje stanovanj in gretje sanitarne vode so v letu 2010 gospodinjstva največ uporabljala les in lesne ostanke (61,0 %), ELKO (24,4 %) in ZP (13,5 %);  skupna poraba toplotne energije znaša 46.478 MWh/a;  povprečna poraba energije na prebivalca znaša 3.688 kWh/a.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 35

Lokalni energetski koncept občine Ormož

3.3 Raba energije v javnih stavbah

V skupini javnih stavb so predvsem šole in vrtci pomemben porabnik različnih oblik energije. Visoki stroški za energijo in onesnaževanje okolja zahtevajo, da se učinkovite rabe energije v šolah in vrtcih lotimo celovito, ob upoštevanju tehničnih, finančnih in tudi vzgojno izobraževalnih vidikov. Varčna raba energije ne znižuje bivalnega ugodja; zahteva le bolj učinkovito rabo omejenih virov energije, uporabo sodobnih aparatov, ki porabijo bistveno manj energije kot starejše naprave za enako opravljeno delo.

Energijo lahko prihranimo tudi z enostavnejšimi (npr. organizacijskimi) ukrepi. Za najenostavnejšo oceno potrebnih energetskih ukrepov zgradbe uporabljamo energijsko število, ki predstavlja porabo primarne energije na enoto uporabne površine zgradbe v enem letu. Po Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 52/2010) naj bi bila raba energije za ogrevanje v stavbah (odvisno od faktorja oblike stavbe) blizu 60 kWh/m2. Kot bo prikazano v nadaljevanju, analizirani objekti to vrednost presegajo.

Iz občine in od upravljalcev stavb smo pridobili podatke o porabljenih energentih za ogrevanje in ogrevalne površine za naslednje javne zgradbe, ki so prikazane v preglednici 3.9. Kot glavno vodilo za oceno energijske učinkovitosti stavbe se uporablja energijsko število, ki pomeni specifično porabo energije na enoto površine zgradbe v določenem časovnem obdobju. Energijsko število, v katerem je zajeta poraba energije za ogrevanje in pripravo tople vode lahko izračunamo tudi za obstoječe javne stavbe, da lahko ocenimo njihovo energijsko učinkovitost.

Vrednost energijskega števila zgradbe uporabljamo za oceno potrebnih energetskih ukrepov, ki naj bi jih povzeli pri energetski sanaciji starejših stavb. Vsaka stavba (hiša, stanovanjski blok, šola) ima svoje energijsko število. Na podlagi izračunanega energijskega števila lahko tudi javne stavbe opredelimo na način: ali so energijsko potratne ali pa so varčne ter jih tako uvrstimo v določeni razred energetske učinkovitosti po Pravilniku o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur. l. RS št. 77/2009) kot kaže slika 3.5. Nižje energijsko število pomeni manjše energijske izgube, višje energijsko število pa večje energijske izgube.

Slika 3.5: Razredi energetske učinkovitosti stavb.

V preglednici 3.9 navajamo povzetek ključnih podatkov o rabi energije v obravnavanih javnih stavbah občine Ormož.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 36

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 3.9: Povzetek podatkov o rabi energije v javnih stavbah občine Ormož. Električna energija (kWh) Toplotna energija (kWh) Površina Skupno Zap. Povpr. Energijsko Povpr. Energijsko energijsko Naziv objekta objekta Vrsta št 2 2009 2010 2009- število 2009 2010 2009- število število (m ) energenta 2 2 2010 (kWh/m a) 2010 (kWh/m a) (kWh/m2a) 1 Občina Ormož 1.269 ZP 67.980 61.573 64.777 51 220.258 191.993 241.255 190 241 2 Vrtec Ormož (stari) 1.064 ZP 27.848 29.835 28.842 27 168.634 187.996 178.315 168 195 3 Vrtec Ormož (novi) 1.680 ZP projektantska ocena 25 projektantska ocena 55 80 4 Vrtec Miklavž pri Ormožu 258 UNP 7.907 7.947 7.927 31 24.039 25.433 24.736 96 127 5 Vrtec Velika Nedelja 206 ELKO 2.787 2.853 2.820 14 40.826 51.547 46.187 224 238 6 Vrtec Podgorci 199 UNP 2.933 2.639 2.786 14 63.308 72.450 67.879 341 355 7 OŠ Stanka Vraza 961 ZP 24.404 27.255 25.830 27 199.158 207.563 203.361 212 238 8 OŠ + vrtec Ivanjkovci 2.930 ELKO 45.624 45.215 45.420 16 197.118 214.584 205.851 70 86 9 OŠ Velika Nedelja 2.337 ELKO 58.012 62.502 60.257 26 222.958 129.447 176.203 75 101 10 Športna dvorana Velika Nedelja 1.790 ELKO 29.480 26.954 28.217 16 133.860 130.776 132.318 74 90 11 OŠ Podgorci 1.354 UNP 20.827 22.466 21.647 16 124.890 138.000 131.445 97 113 12 OŠ Ormož 5.435 ZP 103.395 108.418 105.907 19 497.895 435.860 466.878 86 105 Gimnazija Ormož z ogrevanjem 457.359 453.701 455.530 144 160 bazena 13 3.159 ZP 48.690 50.580 49.635 16 Gimnazija Ormož brez 265.268 263.147 264.208 84 84 ogrevanja bazena 14 OŠ Miklavž pri Ormožu 3.248 ELKO 32.433 30.683 31.558 10 192.198 182.778 187.488 58 67 15 OŠ Kog + vrtec 2.154 ELKO 26.201 26.546 26.374 12 83.917 100.840 92.378 43 55 Ceneter za starejše občane 16 4.302 ZP 230.015 243.248 236.632 55 565.440 556.558 560.999 130 185 Ormož 17 Zdravstveni dom Ormož 2.325 ZP 144.365 137.813 141.089 61 230.765 277.894 254.329 109 170 18 Grad Ormož 840 ZP 33.423 34.763 34.093 41 126.473 166.250 146.362 174 215 19 Psihiatrična bolnišnica Ormož 7.500 ZP 333.961 349.144 341.553 46 1.721.305 1.863.254 1.792.280 239 285 Poslovno stanovanjska stavba, 20 1.033 ZP 52.682 52.838 52.760 51 133.028 138.834 135.931 132 183 Ptujska cesta 25 21 Ljudska univerza Ormož 288 ZP 4.315 3.973 4.144 14 21.366 34.010 27.688 96 111 Stara policijska postaja, 22 375 ZP 14.990 3.309 9.150 24 0 38.408 38.408 102 127 Ptujska cesta 3 Stara komunala, Kerenčičev trg 23 217 EE 17.419 28.610 23.015 106 0 0 0 0 106 11 24 Dom društev Ormož 594 ZP 36.074 39.370 37.722 64 39.137 48.319 43.728 74 137

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 37

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Nadaljevanje preglednice 3.9: 25 Grajska pristava Ormož 2.300 ZP projektantska ocena 61 projektantska ocena 76 137 KS+KU+kulturna dvorana 26 800 ELKO 4.182 7.163 5.673 7 61.500 112.750 87.125 109 116 Miklavž pri Ormožu 27 KS+KU + Kulturna dvorana Kog 287 UNP 2.540 2.294 2.417 8 19.917 26.832 23.375 81 90

28 Dom kulture Ormož + KS Ormož 762 ZP 17.022 19.205 18.114 24 72.086 158.232 115.159 151 175 29 KS + KU Podgorci 68 UNP 1.180 1.285 1.233 18 5.776 6.475 6.126 90 108 KS + kulturna dvorana Velika 30 717 UNP 3.646 3.477 3.562 5 31.080 35.483 33.282 46 51 Nedelja 31 PGD Ormož + OGZ Ormož 250 ZP 8.312 7.788 8.050 32 24.092 18.259 21.176 85 117 32 PGD Žerovinci 157 / 1.846 2.030 1.938 12 0 0 0 0 12 33 PGD Miklavž pri Ormožu 184 ELKO 2.133 2.045 2.089 11 5.125 6.663 5.894 32 43 34 PGD Loperšice (stara stavba) 177 ELKO 668 729 699 4 10.250 11.000 10.625 60 64 35 PGD Vitan-Kog 105 ELKO 1.227 967 1.097 10 3.075 3.588 3.332 32 42 36 PGD Hermanci 167 LES / / / / 4.400 5.500 4.950 30 30 37 PGD Senešci 405 ELKO 240 240 240 1 10.250 10.250 10.250 25 26 38 PGD Hardek 265 ZP 3.263 2.659 2.961 11 15.305 10.108 12.707 48 59 39 PGD Podgorci 154 ELKO 2.800 3.200 3.000 19 6.150 7.175 6.663 43 63 40 PGD Bresnica 272 UNP 3.327 1.850 2.589 10 3.367 1.968 2.668 10 19 41 PGD Cvetkovci 650 UNP 2.764 3.084 2.924 4 8.262 10.826 9.544 15 19 42 PGD Trgovišče 115 ELKO 2.629 2.862 2.746 24 1.999 1.897 1.948 17 41 43 PGD Velika Nedelja 360 UNP 5.000 5.600 5.300 15 6.900 12.420 9.660 27 42 44 PGD Ključarovci 344 LES 6.160 6.560 6.360 18 17.600 19.800 18.700 54 73 45 PGD Ivanjkovci + KS Ivanjkovci 312 UNP 6.063 5.819 5.941 19 37.496 33.041 35.269 113 132 46 Dom kulture Ivanjkovci 255 UNP 2.503 2.959 2.731 11 5.846 9.445 9.377 37 47 47 Vaški dom Frankovci 375 UNP 7.099 6.709 6.904 18 2.668 8.236 5.452 15 33 48 Vaški dom Lešnica 116 LES 3.346 1.837 2.592 22 0 16.000 8.000 69 91 49 Vaški dom Pavlovci 90 EE 354 559 457 5 0 0 0 0 5 50 Vaški dom Dobrava 88 UNP 2.915 3.205 3.060 35 3.807 3.445 3.626 41 76 51 Vaški dom Pušenci 116 LES 1.443 1.644 1.544 13 3.150 3.150 3.150 27 40 52 Vaški dom Osluševci 211 ELKO 4.154 3.877 4.016 19 4.100 5.125 4.613 22 41

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 38

Lokalni energetski koncept občine Ormož

400

350

a 2 300

250

200

150

Energijsko število kWh/m število Energijsko 100

50

0

Toplotna energija Električna energija

Slika 3.6: Energijska števila obravnavanih javnih stavb v občini Ormož.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 39

Lokalni energetski koncept občine Ormož

140

120 a

2 100

80

60

40 Energijsko število kWh/m število Energijsko

20

0

Toplotna energija Električna energija

Slika 3.7: Energijska števila obravnavanih javnih stavb v občini Ormož.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 40

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Iz preglednice 3.9 in slike 3.6 je razvidno, da so energijsko najbolj potratni vrtec Podgorci (341 kWh/m2), Psihiatrična bolnišnica Ormož (239 kWh/m2), vrtec Velika Nedelja (224 kWh/m2) in OŠ Stanka Vraza (212 kWh/m2) in Občina Ormož (190 kWh/m2). Večina gasilski domov in vaški domovi v občini imajo zelo nizko porabo energentov, ker se ogrevajo samo občasno po potrebi, zato ni realen podatek glede specifične rabe energije za ogrevanje.

V preglednici 3.10 navajamo povzetek ključnih podatkov o porabi energije v obravnavanih javnih stavbah občine Ormož. V letu 2010 so tako skupaj porabila 94.480 litrov ELKO, 524.130 Sm3 ZP, 55.660 L/a UNP in 20 m3 lesne biomase. Skupna porabljena energija je znašala 6.376 MWh na leto.

Preglednica 3.10: Poraba energije po energentih za ogrevanje javnih stavb v občini Ormož. Les in lesna ZP UNP Skupaj ELKO (L/a) 3 biomasa (Sm ) (L/a) 3 (kWh/a) (m /a)

Količina energenta 94.480 524.130 55.660 20

Poraba v kWh/a 968.419 4.979.231 384.054 44.450 6.376.154

Slika 3.8 kaže, da javne stavbe porabijo 78,1 % energije pridobljene iz ZP; 15,2 % pridobljene iz ELKO; 6 % pridobljene iz UNP in 0,7 % pridobljene energije iz lesne biomase.

Slika 3.8: Struktura porabljene energije po energentih v javnih stavbah občine Ormož.

Ključne ugotovitve:

 skupna porabljena energija za ogrevanje javnih objektov je znašala 6.376 MWh na leto;  78,1 % porabljene energije pridobijo iz ZP in 15,2 % iz ELKO;  energijsko najbolj potratni so vrtec Podgorci (341 kWh/m2), Psihiatrična bolnišnica Ormož (239 kWh/m2), vrtec Velika Nedelja (224 kWh/m2), OŠ Stanka Vraza (212 kWh/m2) in Občina Ormož (190 kWh/m2);  obstajajo rezerve za znižanje porabe energije v vseh javnih stavbah;  razširjeni energetski pregled ni bil izveden v nobenem javnem objektu;  energijskega knjigovodstva še ne izvajajo v nobeni stavbi.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 41

Lokalni energetski koncept občine Ormož

3.4 Raba energije v industriji in storitvenem sektorju

Po podatkih AJPES-a (december/2011) je v Poslovnem registru Republike Slovenije na območju občine Ormož registriranih 722 poslovnih subjektov (142 gospodarskih družb, 301 samostojnih podjetnikov, 132 društev, 50 nosilcev dopolnilne dejavnosti in ostalo). Število delovno aktivnega prebivalstva znaša 5.208 prebivalcev, od tega je bilo 4.464 zaposlenih oseb, 744 samozaposlenih oseb in 519 kmetovalcev (preglednica 2.7). Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je bilo novembra 2011 v občini Ormož 14,2 % stopnja registrirane brezposelnosti. V občini Ormož je nekaj večjih industrijskih in storitvenih objektov in sicer:

 Winerberger Ormož, d.o.o.;  Carrera Optyl, d.o.o.;  Pfeifer & Langen d.o.o.;  P&F Jeruzalem Ormož d.o.o., Vinska klet;  KEV Edi Voljč d.o.o.;  Tovarna sladkorja Ormož d.d. v likvidaciji;  Jeruzalem Ormož SAT d.d.;  Poslovno prodajni center Holermous d.o.o.;  SPAR d.o.o., Hipermarket Ormož;  Mercator d.d. Hipermarket Ormož;  Mercator d.d., Blagovnica Ormož;  Krap Tuš Center, Krap d.o.o.;  HOFER Trgovina d.o.o., PE Ormož;  Štajerles trade d.o.o., Podgorci;  TAP Mlinarič d.o.o., Vitan.

Iz podatkovne baze PIRS-a smo izbrali vse večje poslovne subjekte in podatke o porabi energije za ogrevanje. Podatke smo zbrali na osnovi poslanih vprašalnikov in telefonskega anketiranja. Ostali manjši poslovni subjekti, ki imajo poslovne prostore v sklopu stanovanj oz. stanovanjskih hiš so zajeti v poglavju o porabi energije za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode v gospodinjstvih.

Največji porabniki toplotne energije v občini imajo vgrajene naslednje kurilne naprave, kar je opisano v nadaljevanju.

V podjetju Wienerberger d.o.o. imajo vgrajen nizkotlačni parni kotel Fr+K.BAU GmBH Co.kg, nazivne toplotne moči 1.048 kW, največji delovni tlak pare je 10 bar, leto izdelave kotla je 1998.

V podjetju Carrera Optyl, d.o.o. imajo vgrajenih pet kurilnih naprav in sicer:

 dva toplovodna kotla Viessmann SM 112 Paromat Simplex, nazivne toplotne moči 1.220 kW, leto izdelave obeh kotlov je 2000;  toplovodni kotel Buderus LOGANO SK 625, nazivne toplotne moči 531-690 kW, leto izdelave kotla je 2003;  dva toplovodna kotla Viessmann SX 1 VITOPLEX 100, nazivne toplotne moči 1.220 kW, leto izdelave obeh kotlov je 2003.

V podjetju P&F Jeruzalem Ormož d.o.o., Vinska klet imajo vgrajenih sedem kurilnih naprav in sicer:

 pet toplovodnih kotlov AFV, nazivne toplotne moči 200 kW, leto izdelave kotlov je 2009;  dva toplovodna kotla Immergas, nazivne toplotne moči 50 kW, leto izdelave obeh kotlov je 2009;

V podjetju Pfeifer & Langen d.o.o., imajo vgrajen toplovodni kotel IVAR INDUSTRY, Trinox 1200, nazivne toplotne moči 1.410 kW, leto izdelave kotla je 2009.

V podjetju Tovarna sladkorja Ormož d.d. v likvidaciji, imajo vgrajen toplovodni kotel Buderus Logano GE 515, nazivne toplotne moči 548 kW, leto izdelave kotla je 2009.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 42

Lokalni energetski koncept občine Ormož

V podjetju Jeruzalem Ormož SAT d.d., imajo vgrajene naslednje kurilne naprave in sicer:

 tri toplovodne kotle WOLF H-VI, nazivne toplotne moči 337 kW, leto izdelave kotlov je 1983;  en toplovodni kotel WVTerm, nazivne toplotne moči 50 kW, leto izdelave kotla je 1998;  štiri stenske plinske kotle BIASI, nazivne toplotne moči 24 kW, leto izdelave 2000 in 2004.

V podjetju TAP Mlinarič d.o.o. imajo vgrajen toplovodni kotel PESET Vransko, nazivne toplotne moči 180 kW, leto izdelave kotla je 2005.

V podjetju Štajerles trade d.o.o. imajo vgrajen toplovodni kotel KWB Powerfire, nazivne toplotne moči 150 kW, leto izdelave kotla je 2006.

Anketirana so bila podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodno, gostinsko, živilsko, trgovinsko dejavnostjo, proizvodnjo kovinskih izdelkov in storitvenimi dejavnostmi. Industrijski in storitveni sektor za potrebe ogrevanja prostorov in tehnološke procese največ uporablja ZP, v manjši meri pa uporabljajo ELKO, UNP, les in lesno biomaso. Leta 2010 so tako skupaj porabili 5.716.639 Sm3 ZP, 38 m3 lesnih polen, 670 nm3 lesnih sekancev in 11.705 litrov UNP. Skupna porabljena energija je znašala 55.927,9 MWh na leto. Izračun porabe energije za potrebe industrijskega in storitvenega sektorja v letu 2010 je prikazan v preglednici 3.11.

Preglednica 3.11: Poraba energije po energentih za potrebe industrijskega in storitvenega sektorja v občini Ormož v letu 2010. LES ZP ELKO LES polena UNP Skupaj 3 3 sekanci (Sm ) (L/a) (m ) 3 (L/a) (kWh/a) (nm )

Količina energenta 5.716.639 89.711 38 670 11.705

Poraba v kWh/a 54.308.071 919.538 83.600 536.000 80.765 55.927.973

Slika 3.9: Deleži porabe energije po energentih v industrijskem in storitvenem sektorju v občini Ormož za leto 2010.

Slika 3.9 kaže, da je 97,2 % energije pridobljene iz ZP, ostali energenti predstavljajo le 2,8 % pridobljene energije. Pri porabi energije pridobljene iz ZP je potrebno upoštevati podatek, da je 76 % zemeljskega plina dobavljenega od podjetja Geoplin Ljubljana d.o.o., katerega porablja podjetje Wienerberger d.o.o., Pfeifer&Langen d.o.o. in Tovarna sladkorja d.d. v likvidaciji. 24 % zemeljskega plina pa je dobavljenega od podjetja Mestni plinovodi Koper d.o.o., katerega porabljajo vsi ostali porabniki industrijskega in storitvenega sektorja. Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 43

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Ključne ugotovitve:

 v občini Ormož sta največja porabnika toplotne energije podjetji Wienerberger d.o.o. in Carrera Optyl d.o.o.;  skupna poraba toplotne energije znaša 55.927,9 MWh/a;  97,2 % porabljene energije pridobijo iz ZP;  ni izvedenih energetskih pregledov v večjih podjetjih, razen v Wienerberger d.o.o.;  solidna osveščenost gospodarskih subjektov o OVE in URE.

3.5 Poraba električne energije v občini Ormož

Električna energija je energent, ki se poleg ogrevanja uporablja še za številne druge namene. Zato porabo električne energije obravnavamo ločeno. Območje občine Ormož pokriva Elektro Maribor d.d. Energetski zakon (EZ, Ur.l. RS št. 27/07) na področju elektroenergetike uvaja načela prostega trga. Na podlagi 80. in 87. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Ur. l. RS št. 51/04) se je 1. 7. 2007 trg z električno energijo odprl tudi za gospodinjske odjemalce, ki pridobijo status upravičenega odjemalca. Po veljavni zakonodaji lahko upravičeni odjemalec prosto izbira dobavitelja električne energije. Upravičeni odjemalec mora v skladu z veljavno zakonodajo z dobaviteljem električne energije skleniti pogodbo o dobavi električne energije, s sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja pa še pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja. Poseben pomen ima t. i. »zagotovljena dobava«, za primer, ko upravičeni odjemalec nima sklenjene pogodbe z dobaviteljem oziroma dobavitelja izgubi. Tedaj mu zagotovljeno dobavo električne energije omogoča krajevno pristojni dobavitelj.

3.5.1 Elektroenergetsko omrežje občine Ormož

Po območju občine trenutno poteka 203 km nadzemnega in 20 km podzemnega srednjenapetostnega omrežja. Povprečna starost srednjenapetostnega omrežja znaša 35 let, nizkonapetostnega omrežja pa 26 let. Odjemalci, napajani iz RTP Ormož, so imeli v letu 2010 v povprečju 2 nenačrtovana izpada dobave električne energije s skupnim trajanjem 73 minut, medtem ko so imeli odjemalci, napajani iz RTP Ljutomer, v letu 2010 v povprečju 3 nenačrtovane izpade dobave električne energije s skupnim trajanjem 83 minut.

3.5.2 Poraba električne energije pri tarifnih odjemalcih v letu 2010

Po meritvah podjetja Elektro Maribor d.d. so tarifni odjemalci, torej gospodinjstva v občini Ormož leta 2010 skupno porabili 19.017 MWh električne energije za razne namene, torej za ogrevanje, pogon električnih aparatov, razsvetljavo ipd.

Povprečna letna poraba električne energije na gospodinjstvo v Sloveniji znaša 4.119 kWh. (Vir: www.stat.si). Po statističnih podatkih je v občini Ormož 4.154 gospodinjstev, po podatkih Elektra Maribor d.d. pa 5.271 merilnih mest. Povprečna letna poraba električne energije:

poprečna raba v Sloveniji: 4.119 kWh na gospodinjstvo; poprečno v občini Ormož: 4.578 kWh na gospodinjstvo;. poprečno v občini Ormož: 3.608 kWh na odjemno mesto;.

Iz teh podatkov sledi, da so po specifični porabi električne energije v gospodinjstvih v občini Ormož za 11 % nad povprečno vrednostjo v Sloveniji.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 44

Lokalni energetski koncept občine Ormož

3.5.3 Poraba električne energije pri upravičenih odjemalcih v letu 2010

Naslednji del porabe električne energije predstavljajo upravičeni odjemalci, torej podjetja, javne stavbe ipd. Upravičeni odjemalci so v občini Ormož po podatkih podjetja Elektro Maribor d.d. v letu 2010 porabili 30.073 MWh električne energije.

3.5.4 Poraba električne energije za javno razsvetljavo v letu 2010

Podatke o javni razsvetljavi smo povzeli po podatkih s strani podjetja Elektro Maribor d.d., od upravljalca javne razsvetljave Elektro ISM, Ivanuša Danilo s.p., Ljutomerska cesta 12, 2270 Ormož in od Občine Ormož. Po podatkih podjetja Elektro Maribor d.d. je bilo v občini Ormož za javno razsvetljavo v letu 2010 porabljenih 483 MWh na leto, kar znaša pri 12.603 prebivalcih 38,4 kWh na prebivalca na leto. Po Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Ur. l. RS št. 81/07) sme biti ta vrednost 44,5 kWh/a na prebivalca (6. člen). Iz teh podatkov je razvidno, da specifična poraba električne energije za javno razsvetljavo ustreza uredbi in je za 14 % nižja od dovoljene vrednosti.

Po podatkih občine Ormož o stanju JR v letu 2011 je kljub povečanju števila novih svetilk poraba električne energije znašala 412.992 kWh, oziroma 32,8 kWh/a na prebivalca, kar pomeni da se je specifična poraba na prebivalca znižala glede na leto 2010 za 17 %, oziroma se je glede na Uredbo znižala za 26 %. Vzrok temu znižanju je ugašanje luči in tudi zaradi načrtovanega posodabljanja luči po celotni občini, ki ga izvajamo z nižanjem stroškov plačila električne energije za JR.

V primerjavi z letom 2008 je občina znižala porabo električne energije za 36 % kljub znatnemu povečanju svetilk v tem času. Če primerjamo stroške električne energije, je v letu 2008 občina plačala za JR 91.231 EUR, medtem ko so v letu 2011 stroški znašali samo 56.348 EUR. S temi prihranki občina vsako leto sproti posodablja JR.

Občina Ormož je decembra 2010 sprejela Sklep o ugašanju luči javne razsvetljave (UV občine Ormož št. 19/2010) in sicer, da se med 24.00 uro in 4.00 uro zjutraj ugaša vsa javna razsvetljava razen v mestu Ormož. Osvetljeni ostanejo tudi vsi prehodi za pešce. Po zahtevah Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja je potrebno izdelati načrt javne razsvetljave, če specifična raba električne energije za javno razsvetljavo presega 44,5 kWh in če celotna moč električnih svetilk presega 10 kW ali 1 kW za osvetlitev kulturnega spomenika (vrednost osvetlitve je predpisana na 1 cd/m2). Prav tako je upravljalec zavezan za izvajanje obratovalnega monitoringa, če skupna moč svetilk presega 50 kW ali 20 kW, če gre za razsvetljavo cest in javnih površin, ali 5 kW, če gre za razsvetljavo kulturnih spomenikov, fasad ali objektov za oglaševanje. V občini Ormož je nameščenih 905 svetilk, od tega jih 503 oz. 55 % ustreza Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, kar je več kot se je občina zavezala v poročilu, ki ga je posredovala na MOP. Ostalih 45 % neustreznih svetilk je potrebno ustrezno prilagoditi oz. zamenjati, da bodo v skladu z Uredbo. Svetilke se napajajo iz 42 napajalnih oz. odjemnih mest. Skupna moč vgrajenih svetilk iz popisa JR znaša 119,2 kW. Iz podatkov pridobljenih s strani Elektro Maribor d.d. pa znaša izračunana moč svetilk 121 kW. Celotna dolžina osvetljenih cest v občini Ormož je 31,6 km. Občina Ormož je dolžna izdelati Načrt javne razsvetljave ter JR do leta 2016 prilagoditi zahtevam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Občina je v drugi polovici januarja 2012 zamenjala 200 svetilk z energijsko varčnimi, ki ustrezajo Uredbi in sicer v celotni Cvetlični ulici in v naselju Vinska klet ter na celotni trasi Mihovci-Cvetkovci.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 45

Lokalni energetski koncept občine Ormož

3.5.5 Skupna poraba električne energije v letu 2010

V občini Ormož je v letu 2010 po podatkih podjetja Elektro Maribor d.d. poraba električne energije znašala 483.45 MWh. Preglednica 3.12 prikazuje porabo električne energije po posameznih porabnikih. Na sliki 3.10 so prikazani deleži porabljene električne energije posameznih skupin porabnikov, ki jih oskrbuje Elektro Maribor d.d.

Preglednica 3.12: Poraba električne energije po vrstah uporabnikov za občino Ormož v letu 2010.

Odjemalci EE v občini Ormož Št. merilnih mest Poraba v kWh/a

Gospodinjstva 5.271 19.016.780 Poslovni odjem na srednji napetosti 5 17.898.131 Poslovni odjem na nizki napetosti z merjeno močjo 426 4.782.307 Poslovni odjem na nizki napetosti brez merjene moči 44 7.392.262 Javna razsvetljava 43 483.455 Skupaj 5.789 49.572.935 (Vir: Elektro Maribor d.d.).

Slika 3.10: Deleži porabe električne energije posameznih skupin porabnikov, ki jih oskrbuje Elektro Maribor d.d. v občini Ormož v letu 2010.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 46

Lokalni energetski koncept občine Ormož

3.6 Raba energije v prometu

3.6.1 Cestni promet

Po podatkih Statističnega urada ima občina Ormož 426,8 km vseh cest od tega 38,6 km državnih in 388,2 km občinskih kot kaže preglednica 3.13. Preko območja občine poteka državna glavna cesta Ptuj – Ormož – Ljutomer. Preko nižinskega dela občine Ormož poteka nekaj pomembnih prometnih povezav, del glavne ceste in železniška proga. Dobre prometne povezave, prebivalcem občine omogočajo enostaven dostop in so pomemben dejavnik pri procesu suburbanizacije:

 glavna cesta I – G1 v dolžini 14,9 km;  regionalna cesta I – R1 v dolžini 12,9 km;  regionalna cesta III – R3 v dolžini 10,8 km;  lokalne ceste LC v dolžini 81,1 km;  zbirne mestne ceste – LZ 5,8 km;  mestne (krajevne) ceste – LK 9,5 km;  javne poti JP v dolžini 291,8 km.

V občini Ormož potekajo: glavna cesta I. reda (G1), regionalna cesta I. in III. reda (R1 in R3), lokalne ceste (LC), javne poti (JP) ter druge nižje kategorizirane ceste. Potek ceste G1-2 je: Slovenska Bistrica – Hajdina – Ptuj – Ormož (obvoznica) – Središče ob Dravi. Dolžina ceste G1-2 znaša 58,75 km. Cesta te kategorije omogoča povezavo med pomembnejšimi središči regionalnega prometa. Te kategorije cest se navezujejo na ceste enake ali viške kategorije v državi in na cestne sisteme sosednjih držav. V našem primeru se cesta G1-2 navezuje na cestni sistem sosednje države Hrvaške ter na druge ceste enakih in višjih kategorij, prav tako pa povezuje pomembna regionalna središča. Potek ceste R1-230 je: Vučja vas – Križevci – Ljutomer – Ormož (most čez Dravo). Dolžina ceste R1- 230 znaša 30,56 km. Cesta te kategorije omogoča prometno povezovanje pomembnejših središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije. V našem primeru se cesta R1-230 navezuje na cesto G1-2, ter povezuje središča lokalnih skupnosti. Potek ceste R3-726 je: Renkovci – Črenšovci - Razkrižje in Stročja vas – Pavlovci. Dolžina ceste R3 – 726 znaša 27,65 km. Cesta te kategorije omogoča prometno povezovanje središč lokalnih skupnosti, za državo pomembnih turističnih in obmejnih območij ter mejnih prehodov z državnimi cestami enake ali višje kategorije, kadar po predpisanih merilih za kategorizacijo ne dosežejo višje kategorije. V našem primeru se cesta R3-726 povezuje z cesto R1-230 in povezuje središča lokalnih skupnosti.

Cestno omrežje občine je prikazano na sliki 3.11. Cestno omrežje dopolnjujejo nekategorizirane ceste oz. ceste, ki v prostoru nimajo povezovalne funkcije (poljske ceste ipd.) ter gozdne prometnice (gozdne ceste, vlake). Omrežje v samem naselju Ormož, kot tudi v drugih naseljih v občini je odprto ter razvejano.

Največji delež tranzitnih tokov ima glavna cesta Ormož – Ptuj in Ormož – Ljutomer. Po podatkih Ministrstva za promet (Vir http://www.dc.gov.si/fileadmin/dc.gov.si/pageuploads/ Stetje_prometa/Stetje_2009.xls) je bila v letu 2010 glavna cesta I - G1 obremenjena z 6.093 poprečnega letnega dnevnega prometa - PLDP (83,2 % z osebnimi vozili) (preglednica 3.14).

Preglednica 3.13: Vrsta in kategorizacija cest z dolžinami v občini Ormož v letu 2008. Vrsta ceste Dolžina v km Javne ceste - SKUPAJ 426,8 Državne ceste 38,6 Glavna cesta I – G1 14,9 Regionalne ceste I – R1 12,9 Regionalne ceste III – R3 10,8 Občinske ceste 388,2 Lokalne ceste - LC 81,1 Zbirne mestne ceste - LZ 5,8 Mestne (krajevne) ceste - LK 9,5 Javne poti - JP 291,8

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 47

Lokalni energetski koncept občine Ormož

---- Državna cesta ---- Občinska cesta ---- Gozdna cesta Slika 3.11: Ceste v občini Ormož. (Vir:http://www.geoprostor.net/.)

Preglednica 3.14: Rezultati štetja prometa leta 2010. Vsa Tov. Prometni Osebna Avto Lah. tov. Sr. tov. Tež. tov. Vla- vozila Motorji s odsek vozila busi < 3,5 t 3,5-7 t nad 7 t čilci (PLDP) prik. GORIŠNICA 199 6.093 37 5.067 43 430 102 110 105 - ORMOŽ ORMOŽ Z – 3.588 25 2.836 15 243 75 109 85 200 ORMOŽ V LJUTOMER - 2.631 27 2.119 21 179 47 61 50 127 PAVLOVCI PAVLOVCI - 4.200 25 3.510 40 250 145 100 50 80 ORMOŽ ORMOŽ – 921 2 837 5 75 1 1 0 0 MP ORMOŽ STROČJA VAS - 926 20 818 7 53 12 13 1 2 PAVLOVCI

Zbrali smo javno dostopne podatke o registriranih cestnih vozilih v občini Ormož (Vir: www.stat.si, Cestna vozila konec leta glede na vrsto vozila in občino). Podatki so v preglednici 3.15, iz katere je razvidno, da v občini narašča število registriranih vozil in s tem tudi poraba pogonskih goriv iz neobnovljivih virov. V občini so leta 2010 razpolagali s 10.169 cestnimi vozili. Od tega je bilo 9.753 motornih vozil, 6.633 ali 65,2 % osebnih avtomobilov, 8,3 % motorjev in koles z motorjem. Prebivalci razpolagajo še s 1.861 traktorji in 382 tovornimi vozili.

Preglednica 3.15: Podatki o registriranih cestnih vozilih v občini Ormož. 2008 2009 2010 Vozila – SKUPAJ Ormož 10.624 10.446 10.169 Motorna vozila Ormož 10.197 10.030 9.753 Motorna kolesa in kolesa z motorjem Ormož 843 863 844 Osebni avtomobili Ormož 7.028 6.860 6.633 Tovorna motorna vozila Ormož 401 394 382 Traktorji Ormož 1.894 1.879 1.861 Priklopna vozila Ormož 427 416 416

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 48

Lokalni energetski koncept občine Ormož

3.6.2 Javni potniški avtobusni in železniški promet

Podjetje Veolia Transport Štajerska, ki izvaja avtobusni prevoz na območju severovzhodne Slovenije ima v občini Ormož naslednje linije, katere število na omenjenih relacijah prikazuje preglednica 3.16.

Avtobusi vozijo le ob delavnikih. Letna prevožena razdalja za povezave je ocenjena na 218.988 km, kar pomeni porabo dizelskega goriva (30,3 L na 100 km) 66.353 L/a. Podatki o prevoženih potnikih na teh relacijah niso bili na voljo.

Preglednica 3.16: Pregled avtobusnih linij v občini Ormož. Razdalja na Število Letna območju Avtobusna linija avtobusnih linij prevožena občine med delavniki razdalja (km/a) (km) Ormož – Ključarovci - Sveti Tomaž 7 4 7.056

Sveti Tomaž - Ključarovci - Ormož 7 6 10.584

Ormož – Runeč - Sveti Tomaž 8 3 6.048 Sveti Tomaž - Runeč - Ormož 8 1 2.016

Ormož – Ivanjkovci - Sveti Tomaž 12 1 3.024

Sveti Tomaž - Ivanjkovci - Ormož 12 1 3.024 Ormož – Gorišnica - Ptuj 9 12 27.216

Ptuj - Gorišnica - Ormož 9 13 29.484

Ormož – Bresnica - Ptuj 12 2 6.048 Ptuj - Bresnica - Ormož 12 3 9.072 Ormož – Središče ob Dravi – Gomila pri Kogu 14 7 24.696 Gomila pri Kogu - Središče ob Dravi - Ormož 14 7 24.696 Ormož - Ljutomer 13 5 16.380

Ljutomer - Ormož 13 5 16.380

Ormož – Miklavž pri Ormožu – Gomila pri Kogu 20 1 5.040 Bajzek

Ormož – Miklavž pri Ormožu – Gomila pri Kogu 13 1 3.276 Bajzek

Ormož – Miklavž pri Ormožu – Gomila pri Kogu 20 1 5.040 Bajzek

Ormož – Miklavž pri Ormožu – Gomila pri Kogu 13 1 3.276 Bajzek Ormož - Boxmark Kidričevo 11 3 8.316 Boxmark Kidričevo - Ormož 11 3 8.316 SKUPAJ 218.988 Poraba goriva (L/a) 66.353

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 49

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Občina Ormož ima vzpostavljeno železniško povezavo, saj čez občino teče železniška proga Ptuj – Ormož – Čakovec in Ptuj – Ormož - Ljutomer. Na relaciji med Ormožem in Ptujem vozi med delovniki 26 vlakov, Ormožem in Središčem ob Dravi 7 vlakov, Ormožem in Ljutomerom pa 15 vlakov v času med 4. in 24 uro.

Preglednica 3.17: Število potniških vlakov iz železniške postaje Ormož Število vlakov – sob. ned. Železniška povezava Število vlakov - delovnik prazniki Ormož - Ptuj 26 12 Ormož – Središče ob Dravi 7 5 Ormož - Ljutomer 15 9

3.6.3 Tematske poti v občini Ormož

Skozi območje občine Ormož vodijo številne tematske poti in sicer:

- Prijazna kolesarska pot; - Vinska kolesarska pot; - Ormoška vinska turistična cesta; - Jeruzalemska vinska turistična cesta; - Ormoška planinska pot in - Invalidska pot Kog.

Prijazna kolesarska pot poteka na trasi: Ormož – Hum – Šalovci – Grabe – Središče ob Dravi – Godeninci – Vodranci – Vitan – Lačaves – Kog – Stara Gora – Ilovci – Miklavž pri Ormožu – Pavlovci – Ormož. Skupna dolžina poti je 38 km.

Vinska kolesarska pot poteka na trasi: Ormož – Mihovci – Velika Nedelja – Trgovišče – Sodinci – Vičanci – Sejanci – Bratonečice – Savci – Sv. Tomaž – Koračice – Stara cesta – Žerovinci – Radomerščak – Plešivica – Jeruzalem – Mali Brebrovnik – Vinski Vrh – Pavlovci – Hardek – Ormož. Skupna dolžina poti je 41 km.

Ormoška vinska turistična cesta – VTC 14 se razteza v dveh krakih. Prvi krak se začenja v Ormožu oziroma na Dobravi in vodi preko Litmerka in Strezetine na Runeč, od tam pa skozi Žvab do Pršetincev. Nato nadaljuje pot preko Koračiškega vrha, čez Senik, Sodinski vrh in Drakšl k Veliki Nedelji. Ta krak je dolg okrog 30 km. Drugi krat te vinske ceste se vije iz Podgorcev na Cvetkovski vrh in preko doline Bresnice na Zamušanski vrh. Ta krak je dolg okrog 10 km.

Jeruzalemska vinska turistična cesta – VTC 15 se začne v Ormožu, nadaljuje v Ivanjkovce, kjer se pot nadaljuje skozi Svetinje do Jeruzalema, nato skozi Miklavž pri Ormožu na Kog, tam se obrne nazaj proti Miklavžu in pripelje nazaj v Ormož.

Ormoška planinska pot vodi po občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Namenjena je vsem, ki imajo radi naravo, gibanje po svežem zraku, lepe razglede na čudovite prleške vinograde, polja, travnike, gozdove in ki radi srečujejo širokosrčne ljudi.

Invalidska pot Kog je prva tovrstna pešpot na svetu. Pohodniške točke pešpoti so studenci, zato jo imenujejo invalidska pot od izvira do izvira. Začne se v Vodrancih in je primerna tudi za osebe na invalidskih vozičkih in je dolga 15 km.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 50

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Slika 3.12: Tematske poti, ki potekajo skozi občino Ormož (Vir: Turistični vodnik po Ormožu in okolici).

Ključne ugotovitve:

 občina Ormož ima skupaj 426,8 km javnih cest, od tega je 38,6 km državnih cest;  v letu 2009 je bila stopnja motorizacije v občini 526 osebnih vozil na 1000 prebivalcev;  število registriranih vozil je med leti 2008 in 2010 znižalo za 4,3 %;  v občini Ormož so neposredno vezani na omrežje javnega avtobusnega in železniškega potniškega prometa;  letno prevožena razdalja primestnega prometa v občini je 218.988 km, kar znese 66.353 L/a porabljenega dizelskega goriva;  na območju občine sta speljani dve kolesarski poti, dve vinski turistični cesti in dve pohodniški poti.

3.7 Gradnja odprtega širokopasovnega omrežja

V mesecu septembru 2009 je podjetje GVO gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d.o.o. na območju občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi začelo z gradnjo drugega najobsežnejšega projekta gradnje odprtega širokopasovnega omrežja v Sloveniji. Sodobno optično omrežje, ki ga je v višini 7,338 milijona evrov sofinancirala Evropska Unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija, GVO d.o.o. pa je vanj vložilo 3,079 milijona evrov zasebnih sredstev, bo omogočalo vse najsodobnejše telekomunikacijske storitve, vključno s širokopasovnim internetom, internetno (IP) televizijo in internetno (IP) telefonijo.

Projekt bo zajel skupaj 2.469 gospodinjstev ter 120 poslovnih uporabnikov v občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Skupna dolžina načrtovane trase kabelske kanalizacije v okviru projekta znaša približno 350 kilometrov, vanjo pa se bo s posebno tehnologijo vpihovanja kablov v cevi upihnilo skupaj več kot 600 kilometrov optičnih kablov, saj bo na nekaterih delih omrežja v eni cevi hkrati potekalo več optičnih kablov. Prva faza projekta je bila končana 31. 12. 2010, druga faza pa je še v teku in bo zaključena v letu 2012.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 51

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Širokopasovno omrežje bo zgrajeno v optični izvedbi, v tehnologiji FTTH (Fibre To The Home), kar pomeni, da bo neprekinjen optičen kabel potekal vse od izhodiščne točke, t.i. funkcijske lokacije (kjer se omrežje priklopi na glavno hrbtenično omrežje), do končnega uporabnika (gospodinjstva oz. poslovnega uporabnika). Do vsakega gospodinjstva bosta potekali dve optični vlakni, do poslovnih uporabnikov pa štiri optična vlakna. Omrežje bo odprto, kar pomeni, da bo na voljo vsem zainteresiranim ponudnikom, ki bodo želeli prek njega ponujati storitve. Uporabniki se bodo ob priklopu na omrežje lahko sami odločili, katerega ponudnika bodo izbrali, zato bodo imeli na voljo širok nabor storitev in ponudb različnih zainteresiranih operaterjev. Tako zgrajeno omrežje bo omogočalo hitrosti prenosa podatkov do 1 Gbit/s (simetrično) ter tudi več, uporabniki pa bodo hitrosti prenosa podatkov izbirali sami. Za hitrost prenosa podatkov se bodo lahko odločali glede na ponudbe in cene ponudnikov storitev. Omrežje bo poleg širokopasovnega dostopa do interneta zagotavljalo tudi možnost storitev IP telefonije, ki omogoča več telefonskih linij hkrati, ter IP televizije, ki omogoča prenos visoko resolucijskih HD programov.

3.8 Raba energije za ogrevanje vseh porabnikov v občini Ormož

V tem poglavju združujemo porabo energije za vse skupine porabnikov v občini Ormož: porabo stanovanj, porabo v podjetjih, porabo v javnih stavbah in v javnem avtobusnem prometu. Večina stanovanj se ogreva z lesno biomaso in ekstra lahkim kurilnim oljem. Manjši delež stanovanj se ogreva z zemeljskim plinom, UNP in električno energijo. V občini Ormož za ogrevanje letno porabijo 1.290.215 litrov ekstra lahkega kurilnega olja, 140.368 litrov UNP, 11.838 m3 lesa in lesnih odpadkov ter 6.901.495 Sm3 zemeljskega plina. Javni avtobusni primestni promet porabi 66.540 litrov dizelskega goriva letno. Celotna raba primarne energije v občini, brez upoštevanja električne energije in goriv za osebne avtomobile in kmetijske stroje znaša 108.783 MWh na leto, kot prikazuje preglednica 3.18. Seštevek vseh porabnikov energije v občini Ormož nam da podatek, da je 60,3 % porabljene energije pridobljene iz ZP, sledi les in lesni ostanki s 26,7 % ter ELKO s 12,2 % porabljene energije.

Na sliki 3.13 je prikazana struktura porabljene energije za ogrevanje in pripravo sanitarne vode za vse porabnike v občini Ormož.

Preglednica 3.18: Poraba energentov za ogrevanje vseh porabnikov v občini Ormož. ENERGENT EM STANOVANJA PODJETJA JAVNE STAVBE SKUPAJ L 1.106.024 89.711 94.480 1.290.215 ELKO MWh 11.337 920 968 13.225 L 73.003 11.705 55.660 140.368 UNP MWh 504 81 384 969 Sm3 660.726 5.716.639 524.130 6.901.495 ZP MWh 6.277 54.308 4.979 65.564 m3 11.817 0 20 11.838 LES MWh 28.361 620 44 29.025 SKUPAJ MWh 46.479 55.928 6.376 108.783 * Skupna poraba energije je brez električne energije (EE), ker je obravnavana v poglavju 3.5. (Vir: Lastni izračun na podlagi pridobljenih podatkov).

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 52

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Slika 3.13: Struktura rabe energije za ogrevanje po posameznih energentih (brez EE) za vse porabnike v občini Ormož.

V nadaljevanju analize je v preglednici 3.19 podana skupna poraba energentov za toplotno in električno energijo za vse porabnike v občini za vse namene.

Preglednica 3.19: Porabljena energija vseh porabnikov v občini Ormož. EM STANOVANJA PODJETJA JAVNE STAVBE SKUPAJ TOPLOTNA ENERGIJA MWh 46.479 55.928 6.376 108.783 % 42,7 51,4 5,9 100

POSLOVNI JAVNA EM STANOVANJA SKUPAJ ODJEM RAZSVETLJAVA ELEKTRIČNA ENERGIJA MWh 19.017 30.073 483 49.573 % 38,4 60,7 1,0 100

PROMET MWh 682 SKUPNA PORABA MWh 159.038 ENERGIJE Vir: Lastni izračun na podlagi pridobljenih podatkov.

Ključne ugotovitve:

 celotna raba primarne toplotne energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode v občini znaša 108.783 MWh na leto (električna energija in pogonska goriva osebnih avtomobilov in mehanizacije niso vključena);  60,3 % porabljene energije je pridobljene iz ZP, 26,7 % iz lesa in lesnih odpadkov ter 12,2 % iz ELKO.  celotna raba električne energije znaša 49.573 MWh na leto;  skupna poraba energije v občini Ormož znaša 159.038 MWh na leto.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 53

Lokalni energetski koncept občine Ormož

4 ANALIZA OSKRBE Z ENERGIJO

4.1 Oskrba s toploto

4.1.1 Skupne kotlovnice

V središču mesta Ormož je ena skupna kotlovnica, ki ogreva stanovanjski blok na Ptujski cesti 12/b. Upravitelj kotlovnice je podjetje Fiposor d.o.o., Kerenčičev trg 5a, nadzor kotlovnice pa izvaja stanovalec bloka Pergar Jože. Vgrajen je kotel RIELLO RTQ 165 moči 165 kW, letnik 2006 na katerega je priključenih 19 stanovanj skupne ogrevalne površine 1.160 m2. Kot energent uporabljajo ekstra lahko kurilno olje, katerega poraba v letu 2010 je bila 18.700 litrov oziroma 191.650 kWh/a. Energijsko število stanovanjskega bloka znaša 165 kWh/m2a.

Druga skupna kotlovnica je v kraju Mihovcih, ki ogreva poslovno stanovanjski objekt, h.št.Mihovci 10b, 2274 Velika Nedelja. Upravitelj kotlovnice je Vnučec Zvonko s.p., Lešniška cesta 2, 2270 Ormož. V kotlovnici so vgrajeni trije kotli in sicer:

 Toplovodni kotel TVT Boris Kidrič, tip ZV, nazivne moči 700 kW, letnik 1990. Kotel ogreva 36 stanovanj in trgovino Mercator, skupne ogrevalne površine 2.080 m2. Kot energent za ogrevanje prostorov in tople sanitarne vode se uporablja ekstra lahko kurilno olje, katerega poraba v letu 2010 je bila 34.000 litrov oziroma 348.500 kWh/a. Energijsko število poslovno stanovanjskega objekta znaša 168 kWh/m2a.

 Toplovodni kotel PENSOTI, tip T42, nazivne moči 56 kW, letnik 2007. Kotel obratuje na ELKO in ga uporabljajo samo za ogrevanje tople sanitarne vode v poslovno stanovanjskem objektu.

 Toplovodni kotel TVT Boris Kidrič, tip ZV moči 550 kW, letnik 1986. Kotel ni več v obratovanju in je kot energent uporabljal premog.

4.1.2 Daljinsko ogrevanje

V občini Ormož je vgrajen en mikro sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso in sicer pri podjetju Štajerles Trade v Osluševcih. Vgrajen je kotel na lesne sekance oz. odpadni les KWB Powerfire, moči 150 kW. Podjetje se ukvarja z izdelavo in montažo stavbnega pohištva, stenskih in talnih oblog. S tem proizvaja tudi odpadni les, katerega porabi kot gorivo pri ogrevanju z DOLB. Na sistem daljinskega omrežja je priključena proizvodna hala, upravna zgradba, lastna stanovanjska zgradba. Toploto še prodaja štirim individualnim hišam.

4.2 Oskrba z električno energijo

Območje občine Ormož organizacijsko pokrivata območna enota distribucije Ptuj in območna enota distribucije Gornja Radgona, Elektro Maribor d.d. Oskrbovanje z električno energijo na tem območju poteka trenutno preko 20 kV srednjenapetostnega omrežja in 155 napajalnih transformatorskih postaj 20/0,4 kV, ki se napajajo iz razdelilne transformatorske postaje RTP 110/20 kV Ormož preko osmih 20 kV izvodov in iz razdelilne transformatorske postaje RTP 110/20 kV Ljutomer preko dveh 20 kV izvodov. Možna je njihova medsebojna rezervna izmenjava in prenapajanje iz sosednje RTP 110/20 kV Ptuj. RTP 110/20 kV Ormož je vzankana v t.i. 110 kV prekmursko zanko in je tako njeno napajanje možno z ene ali druge strani. Nameščena ima dva transformatorja 110/20 kV 20 MVA, od katerih eden obratuje, drugi pa služi za rezervo v primeru izpada prvega. RTP 110/20 kV Ljutomer je prav tako vzankana v t.i. 110 kV prekmursko zanko in je tako njeno napajanje možno z ene ali druge strani. Nameščena ima dva transformatorja 110/20 kV 31,5 MVA, ki oba obratujeta, v primeru izpada ene izmed enot pa prevzame njeno obremenitev druga.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 54

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Po območju te občine trenutno poteka 203 km nadzemnega in 20 km podzemnega srednjenapetostnega omrežja. Povprečna starost srednjenapetostnega omrežja znaša 35 let, nizkonapetostnega omrežja pa 26 let. Odjemalci, napajani iz RTP Ormož, so imeli v letu 2010 v povprečju 2 nenačrtovana izpada dobave električne energije s skupnim trajanjem 73 minut, medtem ko so imeli odjemalci, napajani iz RTP Ljutomer, v letu 2010 v povprečju 3 nenačrtovane izpade dobave električne energije s skupnim trajanjem 83 minut.

Odjemalci električne energije se na območju občine Ormož napajajo iz 25 transformatorskih postaj, ki imajo naslednje lastnosti prikazane v preglednici 4.1 in kjer so razvidne tudi proste kapacitete.

Preglednica 4.1: Lokacije, tip in moči transformatorskih postaj v občini Ormož. Naziv transformatorske Leto Projektirana Instalirana Tip postaje gradnje moč (kVA) moč (kVA) T-003 IVANJKOVCI 1 ZIDANA STOLPNA 1927 250 250 T-013 VELIKA NEDELJA 1 ZIDANA STOLPNA 1940 250 250 T-025 PODGORCI 1 ZIDANA STOLPNA 1947 250 250 T-031 VUZMETINCI ZIDANA STOLPNA 1952 250 50 T-034 JASTREBCI ZIDANA STOLPNA 1952 250 100 T-035 CVETKOVCI 1 ZIDANA STOLPNA 1948 250 100 T-036 VIČANCI ZIDANA STOLPNA 1948 250 100 T-038 KRČEVINA ZIDANA STOLPNA 1953 250 100 T-043 LOPERŠICE 1 ZIDANA STOLPNA 1951 250 100 T-057 VELIČANE ZIDANA STOLPNA 1955 250 250 T-074 LEŠNICA 1 ZIDANA STOLPNA 1959 250 100 T-086 LIBANJA JAMBORSKA BETONSKA 2004 250 100 T-101 KOG 1 ZIDANA STOLPNA 1964 250 100 T-110 ORMOŽ-VINSKA KLET KABELSKA ZIDANA 1963 2X630 630 T-113 ORMOŽ-VODOVOD KABELSKA ZIDANA 1963 630 250 T-115 MALI BREBROVNIK JAMBORSKA BETONSKA 1991 250 100 T-120 ORMOŽ-CENTER KABELSKA ZIDANA 1964 630 630 T-128 ŽEROVINCI ZIDANA STOLPNA 1970 250 160 T-130 ORMOŽ-BOLNICA KABELSKA ZIDANA 1966 630 400 T-131 PRŠETINCI 1 JAMBORSKA ŽELEZNA 1970 250 100 T-132 LAHONCI 1 JAMBORSKA ŽELEZNA 19 70 250 100 T-139 PUŠENCI ZIDANA STOLPNA 1969 250 250 T-146 MIKLAVŽ JAMBORSKA ŽELEZNA 1972 100 100 T-148 ORMOŽ-PLASTIKA KABELSKA ZIDANA 1971 2X630 1260 T-157 HAJNDL 1 JAMBORSKA ŽELEZNA 1971 100 250 T-161 DOBRAVA JAMBORSKA ŽELEZNA 1972 250 100 T-163 LAHONCI 2 JAMBORSKA ŽELEZNA 1974 250 100 T-165 ORMOŽ-MAROF ZIDANA STOLPNA 1973 630 630 T-165 VINSKI VRH 1 JAMBORSKA ŽELEZNA 1974 250 100 T-172 GOMILA KOG JAMBORSKA BETONSKA 1996 250 100 T-172 ORMOŽ-NOVA OPEKARNA KABELSKA ZIDANA 1973 2X630 1260 T-181 TRGOVIŠČE JAMBORSKA ŽELEZNA 1974 250 250 T-184 DRAKŠL 1 JAMBORSKA ŽELEZNA 1974 250 100 T-194 LAHONCI 3 JAMBORSKA ŽELEZNA 1975 250 100 T-213 SODINCI 1 JAMBORSKA ŽELEZNA 1975 250 100 T-214 TEMNAR JAMBORSKA ŽELEZNA 1977 250 100 T-215 FRANKOVCI JAMBORSKA ŽELEZNA 1976 250 100 T-215 VODRANCI 1 JAMBORSKA BETONSKA 1992 250 50 T-225 CVETKOVCI 2 JAMBORSKA ŽELEZNA 1977 250 100 T-226 BRESNICA 1 JAMBORSKA ŽELEZNA 1977 250 100 T-226 KOG-VAS JAMBORSKA ŽELEZNA 1978 250 250 T-227 ŠARDINJE 1 JAMBORSKA ŽELEZNA 1977 250 100

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 55

Lokalni energetski koncept občine Ormož

T-238 ORMOŽ-SKOLIBROVA KABELSKA V STAVBI 1978 630 250 KABELSKA MONT. T-250 ORMOŽ-BLAGOVNICA 1978 630 400 BETONSKA KABELSKA MONT. T-251 DOLGA LESA-ORMOŽ BETONSKA 1978 2X630 400 T-252 SLANČA VAS JAMBORSKA BETONSKA 1995 250 50 T-253 LAČAVES JAMBORSKA LESENA 1978 50 50 T-255 ORMOŽ-PTUJSKA KABELSKA MONT. CESTA BETONSKA 1979 630 400 T-257 MIHALOVCI 1 JAMBORSKA ŽELEZNA 1979 250 100 T-258 SVETINJE JAMBORSKA ŽELEZNA 1979 250 100 T-260 VELIKI BREBROVNIK JAMBORSKA ŽELEZNA 1979 250 100 T-263 RUNEČ 1 JAMBORSKA ŽELEZNA 1979 250 100 T-283 VITAN JAMBORSKA ŽELEZNA 1980 250 100 T-286 CVETKOVCI 3 JAMBORSKA ŽELEZNA 1980 250 100 T-287 RTP TSO ORMOŽ KABELSKA V STAVBI 1979 0 1600 T-288 VIČANSKI VRH JAMBORSKA ŽELEZNA 1980 250 100 T-301 HUM JAMBORSKA LESENA 1980 50 50 JAMBORSKA T-303 ZASAVCI ALUMINIJASTA 1981 250 100 JAMBORSKA T-306 PAVLOVCI 1 ALUMINIJASTA 1981 250 100 JAMBORSKA T-307 HUM 1 ALUMINIJASTA 1981 250 100 T-312 PAVLOVSKI VRH 1 JAMBORSKA ŽELEZNA 1981 250 100 T-327 OSLUŠEVCI 1 JAMBORSKA ŽELEZNA 1981 250 100 T-328 STANOVNO 1 JAMBORSKA ŽELEZNA 1981 250 100 T-329 CEROVEC JAMBORSKA ŽELEZNA 1981 250 100 T-330 GOMILA 2 JAMBORSKA BETONSKA 1996 250 100 T-337 STRJANCI JAMBORSKA ŽELEZNA 1982 250 100 T-344 SAVCI 2-VAS JAMBORSKA ŽELEZNA 1982 250 50 T-344 STRMEC PRI ORMOŽU JAMBORSKA LESENA 1982 50 50 T-346 SENEŠCI 1 JAMBORSKA ŽELEZNA 1982 250 100 T-350 STANOVNO 2 JAMBORSKA ŽELEZNA 1982 250 100 T-351 KOG 2 JAMBORSKA ŽELEZNA 1982 250 100 T-365 KAJŽAR 1 JAMBORSKA ŽELEZNA 1983 250 100 T-366 HERMANCI JAMBORSKA LESENA 1983 50 50 T-367 VUKOMORJE JAMBORSKA LESENA 1983 50 50 T-370 DESNJAK 2 JAMBORSKA LESENA 1983 50 50 T-381 LITMERK 1 JAMBORSKA ŽELEZNA 1983 250 50 T-382 LEŠNIŠKI VRH JAMBORSKA ŽELEZNA 1983 250 50 T-388 PODGORCI 2 JAMBORSKA ŽELEZNA 1984 250 250 T-389 VELIČANE-JANEŽIČ JAMBORSKA LESENA 1984 50 50 T-394 VELIKA NEDELJA 2-B JAMBORSKA ŽELEZNA 1984 250 250 T-396 SP. KLJUČAROVCI JAMBORSKA ŽELEZNA 1985 250 100 T-397 SEJANCI JAMBORSKA ŽELEZNA 1984 250 100 T-406 NOVI VRH JAMBORSKA ŽELEZNA 1985 250 100 T-409 KRČEVINA 2 JAMBORSKA ŽELEZNA 1985 250 50 T-410 PRŠETINCI 2 JAMBORSKA LESENA 1985 50 50 T-419 IVANJKOVCI 2 JAMBORSKA ŽELEZNA 1987 250 50 T-446 MIHALOVCI 2-OB PROGI JAMBORSKA BETONSKA 1988 250 100 T-455 STARA GORA-HERMA. JAMBORSKA BETONSKA 1989 250 50 T-457 OSLUŠEVCI 2 JAMBORSKA BETONSKA 1986 250 100 T-458 LOPERŠICE 2 JAMBORSKA BETONSKA 1986 250 100 T-459 LITMERK 2 JAMBORSKA ŽELEZNA 1987 250 100 T-479 BRESNICA 2 JAMBORSKA BETONSKA 1987 250 100 T-488 VODRANCI 2 JAMBORSKA BETONSKA 1993 250 50

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 56

Lokalni energetski koncept občine Ormož

T-492 KAJŽAR 2 JAMBORSKA BETONSKA 1994 250 100 T-493 VINSKI VRH 2 JAMBORSKA BETONSKA 1994 250 100 T-501 SENEŠCI 2-GASILSKI DOM JAMBORSKA BETONSKA 1988 250 100 T-506 KOG VAS 2 JAMBORSKA BETONSKA 1995 250 100 T-509 ŠALOVCI 4 JAMBORSKA BETONSKA 1995 35 35 T-515 PAVLOVSKI VRH 2 JAMBORSKA BETONSKA 1989 250 100 T-516 ŽEROVINCI-ZADRUŽNI DOM JAMBORSKA BETONSKA 1996 250 100 T-517 LAČAVES 2 JAMBORSKA BETONSKA 1996 250 100 T-523 STREZETINA JAMBORSKA BETONSKA 1997 250 100 T-524 PAVLOVSKI VRH JAMBORSKA BETONSKA 1997 250 100 T-526 PAVLOVCI 2 JAMBORSKA BETONSKA 1990 250 100 T-533 ŽEROVINCI OB PROGI JAMBORSKA BETONSKA 1998 250 100 T-534 CVETKOVCI- KABELSKA MONT. ČRPALIŠČE BETONSKA 2001 2X630 250 T-534 DESNJAK-LAHONCI JAMBORSKA BETONSKA 1998 250 100 T-540 VUZMETINCI-BOBNJAR JAMBORSKA LESENA 1999 30 35 T-544 IVANJKOVCI 3- KABELSKA MONT. HLADILNICA BETONSKA 1999 400 400 KABELSKA MONT. T-551 ORMOŽ-OPTYL BETONSKA 1991 630 1000 T-551 PLEŠIVICA-VODOVOD JAMBORSKA BETONSKA 20 01 250 100 T-554 MIHALOVCI 3 JAMBORSKA BETONSKA 2001 250 100 T-557 PRŠETINCI 3 JAMBORSKA BETONSKA 2001 250 50 T-565 ORMOŽ-LENTA JAMBORSKA BETONSKA 1 991 250 100 KABELSKA MONT. T-568 VELIČANE DOLINA PLOČEVINASTA 2003 250 50 T-569 PODGORSKI VRH JAMBORSKA BETONSKA 1992 250 100 T-570 LITMERK 3-CENTER JAMBORSKA BETONSKA 1993 250 100 KABELSKA MONT. T-570 VELIČANE-PLEŠIVICA PLOČEVINASTA 2004 250 50 T-571 PAVLOVCI 3-PUŠENCI JAMBORSKA BETONSKA 1993 250 100 T-572 DRAKŠL 2 JAMBORSKA BETONSKA 1992 250 100 T-597 VELIKA NEDELJA 3 JAMBORSKA BETONSKA 1994 250 100 T-601 SODINCI 2 JAMBORSKA BETONSKA 2009 250 35 T-602 LEŠNICA 2 JAMBORSKA BETONSKA 1994 250 50 T-612 SODINCI 3 JAMBORSKA LESENA 1995 35 35 KABELSKA MONT. T-625 VUZMETINCI 2 PLOČEVINASTA 2010 250 50 T-627 RUNEČ 2 JAMBORSKA BETONSKA 1996 250 100 T-632 HUM 2 JAMBORSKA BETONSKA 1997 250 50 T-636 CVETKOVCI 4 JAMBORSKA BETONSKA 1997 250 100 T-642 ŽVAB 1 JAMBORSKA BETONSKA 1998 250 100 T-643 MIHOVCI JAMBORSKA BETONSKA 1998 250 100 T-647 SODINCI-PODGORCI JAMBORSKA BETONSKA 1998 250 100 KABELSKA MONT. T-655 ORMOŽ-CVETLIČNA BETONSKA 1999 630 250 T-657 ŽVAB 2 JAMBORSKA BETONSKA 1999 250 50 T-661 RITMERK JAMBORSKA BETONSKA 1999 250 100 T-665 HUM 3 JAMBORSKA BETONSKA 1999 250 100 T-666 LOPERŠICE 3 JAMBORSKA BETONSKA 1999 250 50 T-678 HAJNDL 2 JAMBORSKA BETONSKA 2000 250 100 KABELSKA MONT. T-684 HARDEK 1 BETONSKA 2001 1000 630 KABELSKA MONT. T-685 HARDEK 2 PLOČEVINASTA 2001 250 250 T-691 PODGORCI 3 JAMBORSKA BETONSKA 2002 250 100

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 57

Lokalni energetski koncept občine Ormož

T-694 PAVLOVSKI VRH 3 JAMBORSKA BETONSKA 2002 250 100 T-695 VIČANSKI VRH 2 JAMBORSKA BETONSKA 2002 250 100 T-709 ORMOŽ-DEPONIJA ODPADKOV JAMBORSKA LESENA 2003 35 35 T-710 PODGORCI-ŠOLA JAMBORSKA BETONSKA 2004 250 100 T-719 ŠARDINJE 2 JAMBORSKA BETONSKA 2004 250 100 KABELSKA MONT. T-728 OBRTNA CONA ORMOŽ BETONSKA 2004 1000 1000 T-736 ORMOŽ-POLICIJSKA KABELSKA MONT. POSTAJA PLOČEVINASTA 2006 630 160 T-741 JERUZALEM-OBRTNA KABELSKA MONT. CONA BETONSKA 2006 1000 630 KABELSKA MONT. T-745 ORMOŽ-OPEKARNIŠKA BETONSKA 2006 1000 630 T-756 GRAMOZNICA KABELSKA MONT. JURKOVEC PLOČEVINASTA 2008 2X1000 1000 T-761 ORMOŽ-ŽELEZNIŠKA KABELSKA MONT. POSTAJA BETONSKA 2008 400 250 T-763 CVETKOVCI- KABELSKA MONT. IZOGIBALIŠČE PLOČEVINASTA 2008 250 100 KABELSKA MONT. T-772 ORMOŽ-TSO BETONSKA 2010 2X1000 1000 KABELSKA MONT. T-778 ORMOŽ-BE ŠIJANEC BETONSKA 2011 1250+250 1500 KABELSKA MONT. T-782 MIHOVCI-VEGRAD PLOČEVINASTA 2010 630 160 (Vir: Elektro Maribor d.d.)

4.3 Oskrba z zemeljskim plinom in UNP

Mestni plinovodi d.o.o. Koper opravljajo dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (SODO) v občini Ormož. Sistemski operater distribucijskega omrežja je odgovoren za distribucijo zemeljskega plina, obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega omrežja ter omogoča vsem občanom, da omrežje uporabljajo pod vnaprej znanimi pogoji. Za občino Ormož deluje poslovna enota na Hardeku 34g.

Skozi občino Ormož poteka primarni vod zemeljskega plina (ZP), ki obratuje z delovnim tlakom do 4 bar. Iz primarnega voda je predvsem v centru mesta Ormož izpeljano sekundarno omrežje ZP, s katerim se trenutno oskrbuje 656 porabnikov. Celotna dolžina plinovoda v občini Ormož je 28 km. Delovni tlak ZP za potrebe le teh se reducira na lokaciji hišnega priključka, tako da znaša tlak v hišni inštalaciji 20 – 25 mbar. Razvod celotnega omrežja je izveden v celoti iz PE cevi, razen 2 m pred požarno pipo na hišnem priključku, kjer je prehod na jekleno brezšivno cev. Plinovod je bil projektiran in izveden tako, da je njegova življenjska doba daljša od 50 let. Plinovod je bil zgrajen leta 1995.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 58

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Slika 4.1: Trasa primarnega in sekundarnega plinovodnega omrežja zemeljskega plina v mestu Ormož.

Največji porabniki zemeljskega plina v občini so podjetja, ki so v letu 2010 porabila skupaj 5.716.639 Sm3 , sledijo stanovanja s 660.726 Sm3 in javne stavbe s 524.130 Sm3 zemeljskega plina. Največja porabnika zemeljskega plina v občini sta podjetji Wienerberger d.o.o in Carrera Optyl d.o.o., ki sta skupaj v letu 2010 porabila 4,8 milijona Sm3 zemeljskega plina. Med javnimi objekti sta največja porabnika zemeljskega plina OŠ Ormož in Psihiatrična bolnišnica Ormož, ki sta skupaj v letu 2010 porabila 48.200 Sm3 zemeljskega plina. Kot je razvidno iz slike 4.2 podjetja porabijo 83 %, stanovanja 9 % in javne stavbe 8 % porabe zemeljskega plina.

Oskrbo z zemeljskim plinom v občini Ormož zagotavljata distributerja Geoplin Ljubljana d.o.o. kateri s plinom oskrbuje podjetja Wienerberger d.o.o., Pfeifer&Langen d.o.o. in Tovarno sladkorja d.d. Ostale porabnike v občini oskrbuje koncesijski distributer zemeljskega plina to je podjetje Mestni plinovodi Koper d.o.o.

Slika 4.2: Deleži porabe zemeljskega plina po skupinah porabnikov v občini Ormož.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 59

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Zraven uporabe zemeljskega plina je v občini prisotna tudi poraba utekočinjenega naftnega plina (UNP). Glede nato, da je UNP zelo drag energent, ga je v občini zelo majhen delež. Gospodinjstva so ga v letu 2010 porabila 73.003 litrov, javne stavbe 55.660 litrov in podjetja 11.705 litrov, kar skupaj predstavlja le 0,9 % rabe energije iz tega energenta v občini Ormož.

4.4 Oskrba s tekočimi gorivi

Občina Ormož nima težav z oskrbo s tekočimi gorivi. Podjetja, ki skrbijo za oskrbo občine s tekočimi gorivi zlasti za potrebe prometa so Petrol, Slovenska energetska družba, d.d., OMV Slovenija d.o.o. in Jeruzalem Ormož SAT d.d. V letu 2010 je bencinski servis OMV Slovenija, Ormož prodal naslednje količine pogonskih goriv:  95 oktanski bencin: 1.564.374 litrov;  100 oktanski bencin: 262.551 litrov;  Diesel gorivo: 1.870.981 litrov.

Podjetje Jeruzalem Ormož SAT d.d, ki je lastnik manjše bencinske črpalke na Hardeku 44/c je v letu 2011 prodalo naslednje količine pogonskih goriv:  95 oktanski bencin: 132.399 litrov;  Diesel gorivo: 2.619.728 litrov.

Podatkov o prodanih količinah pogonskih goriv za bencinski servis Petrol Ormož nismo dobili.

4.5 Kartografski prikaz večjih kotlovnic

V preglednici 4.2 in na slikah 4.3 do 4.10 so prikazane lokacije večjih kotlovnic v občini Ormož.

Preglednica 4.2: Seznam večjih kotlovnic v občini Ormož. Nazivna toplotna Leto Vrsta Zap.št Podjetje Proizvajalec moč izdelave energenta (kW)

1 Mercator d.d., Blagovnica Ormož BIASI 380 2004 ZP

Poslovno prodajni center MHG 2 3 x 75 2006 ZP HOLERMOUS d.o.o. HEIZTECHNIK

3 Krap Tuš Center d.o.o. BUDERUS 2 x 82 2008 ZP

4 TGV Grozd d.o.o., Hotel Ormož VIESSMANN 720 2000 ZP

5 Janez Prosnik s.p. Gostilna Prosnik TVT Boris Kidrič 100 1991 ELKO

P&F Jeruzalem Ormož d.o.o., Vinska 6 AFV 5 x 200 2009 ZP klet

7 Jeruzalem Ormož SAT d.d. WOLF 3 x 337 1983 ELKO

lesni 8 Štajerles trade d.o.o. KWB 150 2006 sekanci

Tovarna sladkorja Ormož d.d. v 9 BUDERUS 548 2009 ZP likvidaciji

10 Pfeifer & Langen d.o.o. IVAR INDUSTRY 1.410 2009 ZP

P&F Jeruzalem Ormož d.o.o., 11 BIASI 218 2009 ELKO Trsničarstvo Ivanjkovci

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 60

Lokalni energetski koncept občine Ormož

12 Mercator d.d., Hipermarket Ormož VIESSMANN 285 2007 ZP

13 Wienerberger d.d., Opekarna Ormož Fr+K.BAU 1.048 1998 ZP

VIESSMANN 4 x 1.220 2003 ZP 14 Carrera Optyl, d.o.o. BUDERUS 690 2003 ZP

lesni 15 TAP Mlinarič d.o.o. PESET 180 2006 sekanci

16 Občina Ormož TVT Boris Kidrič 1.050 1990 ZP

17 OŠ Stanka Vraza in vrtec Ormož VIESSMANN 370 2011 ZP

18 Center starejših občanov Ormož BUDERUS 250 2001 ZP

19 Psihiatrična bolnišnica Ormož TVT Boris Kidrič 1.050 1991 ZP

TVT Boris Kidrič 700 1990 ELKO Poslovno stanovanjski objekt, 20 Mihovci 10b TVT Boris Kidrič 550 1986 premog

21 OŠ Ormož RENDAMAX 445 2006 ZP

22 Gimnazija Ormož BUDERUS 404 2001 ZP

23 OŠ Miklavž pri Ormožu BUDERUS 430 2009 ELKO

24 OŠ Podgorci BUDERUS 175 2007 UNP

25 OŠ Velika Nedelja TAM STADLER 235 1993 ELKO

26 Športna dvorana Velika Nedelja IMMERGAS 200 2000 UNP

27 OŠ Kog BIASI 218 2008 ELKO

28 OŠ Ivanjkovci EMO CELJE 291 1989 ELKO

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 61

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Slika 4.3: Lokacije večjih kotlovnic v mestu Ormož.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 62

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Slika 4.4: Kotlovnici v podjetju TSO d.d. in Pfeifer & Langen d.o.o.

Slika 4.5: Kotlovnici v podjetju Štajerles trade d.o.o. in OŠ Podgorci.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 63

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Slika 4.6: Kotlovnice v OŠ, športni dvorani Velika Nedelja in poslovno stanovanjskem objektu.

Slika 4.7: Kotlovnica v podjetju TAP Mlinarič d.o.o.

Slika 4.8: Kotlovnici v podjetju P&F Jeruzalem Ormož d.o.o.,Trsničarstvo Ivanjkovci in OŠ Ivanjkovci

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 64

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Slika 4.9: Kotlovnica v OŠ Kog.

Slika 4.10: Kotlovnica v OŠ Miklavž pri Ormožu..

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 65

Lokalni energetski koncept občine Ormož

5 ANALIZA STANJA EMISIJ

5.1 Splošno o emisijah pri porabi energije za ogrevanje

Analiza sedanjih emisij, ki izhajajo iz pridobivanja in rabe energije, je osnova za ukrepe za zamenjavo fosilnih energentov za obnovljive vire ter za učinkovitejšo rabo energije. Bistveni del energetske politike je učinkovita raba energije (URE) in spodbujanje rabe obnovljivih virov energije (OVE). Pri tem so pomembne direktive Evropske Unije, ki so zapovedovale povečanje deleža OVE v primarni energetski bilanci do leta 2010, ter Kyotskega protokola o zmanjšanju emisij CO2. Tudi Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2010 dvignila delež OVE v primarni bilanci na 12 %. Kyotski protokol je bil v Sloveniji sprejet z Zakonom o ratifikaciji Kyotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (Ur. l. RS, št. 17/2002). Protokol zavezuje države pogodbenice k vrsti aktivnosti, katerih cilj je količinsko omejevanje in zniževanje emisij toplogrednih plinov. V okviru teh aktivnosti je med drugim predvideno tudi povečanje energijske učinkovitosti na ustreznih področjih gospodarstva v državi, raziskovanje, spodbujanje, razvoj in povečana uporaba novih in obnovljivih virov energije. Države pogodbenice so se zavezale, da bodo do leta 2005 vidno napredovale pri izpolnjevanju svojih obveznosti po tem protokolu. Konkretne obveznosti Republike Slovenije so zniževanje emisij vseh toplogrednih plinov za 8 % v prvem ciljnem petletnem obdobju (od 2008 do 2012) glede na 1986, ki je bilo zaradi največjih emisij CO2 izbrano za izhodiščno leto. Najboljše nadomestilo za uporabo fosilnih goriv je lesna biomasa, med katero spadajo gozdni ostanki, ostanki pri industrijski predelavi lesa in kemično neobdelan les. Pri zgorevanju lesa je količina v zrak sproščenega CO2 enaka kot pri gnitju in ga drevesa spet porabijo za svojo rast. Zaradi tega pravimo, da je lesna biomasa z vidika CO2 nevtralno gorivo.

Za preračunavanje emisij za različne energente smo uporabili standardne podatke, ki se uporabljajo v Evropski Uniji in so običajni tudi v Sloveniji. V preglednici 5.1 so zbrane emisijske vrednosti za posamezne energente.

Preglednica 5.1: Primerjava emisijskih vrednosti pri uporabi različnih energentov.

CO2 SO2 NOX CXHY CO Prah kg/TJ kg/TJ kg/TJ kg/TJ kg/TJ kg/TJ Kurilno olje 74.000 120 40 6 45 5 UNP 55.000 3 100 6 50 1 Les 0 11 85 85 2.400 35 Električna 138.908 806 722 306 1.778 28 energija Zemeljski plin 57.000 0 30 6 35 0 Rjavi premog 97.000 1.500 170 910 5.100 320 Vir: študija Joanneum Research Graz „Emisijski faktorji in energetskotehnični parametri za izdelavo energijskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe.

Za pregled emisijskih faktorjev podajamo lastnosti posameznih spojin:

Žveplov dioksid (SO2): molska masa: 64 g/mol; težji od zraka; je brezbarven, ostrega vonja, strupen plin, ki z vodno paro iz zraka tvori žveplasto kislino, ki je kot vodna raztopina nizke koncentracije med ljudmi poznana kot „kisel dež“, ki se utemeljeno povezuje s problematiko „umiranja gozdov“ .

Znanstveno je dokazano, da SO2 lahko povzroči različne bolezni kot so bronhitis, draženje dihalnih poti itd., popoln obseg škodljivih učinkov pa še vedno ni poznan.

Ogljikov oksid (CO): molska masa: 28 g/mol; približno enako težak kot zrak (29 g/mol); je življenjsko nevaren strupen plin. CO je brezbarvni plin brez vonja in zaradi teh lastnosti še posebno nevaren in se pri vdihovanju veže na hemoglobin namesto kisika, zato lahko pri izpostavljenosti večji koncentraciji pride do ti. zadušitve celic (podobno se obnaša plin cianid). CO nastaja pri nepopolnem zgorevanju. Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 66

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Ogljikovodiki (CXHY): v dimnih plinih; so produkt nepopolnega zgorevanja

Dušikovi oksidi (NOX): molska masa: 46 g/mol kot NO2 ; težji od zraka, po eni strani nastaja pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo dušik, po drugi strani pa nastaja pri visokih temperaturah zgorevanja preko 1.000° C. Dušikovi oksidi so življenjsko nevarni plini.

Ogljikov dioksid (CO2): molska masa: 44 g/mol; je brezbarvni plin s šibko kislim okusom in je težji od zraka. Ogljikov dioksid nastaja pri vseh procesih zgorevanja. Ogljikov dioksid je glavni krivec za učinek tople grede. Koncentracija CO2 v atmosferi se stalno povečuje in je po eni strani posledica industrializacije, po drugi strani pa stalnega naraščanja prebivalstva na zemlji. Po najboljših danes razpoložljivih klimatskih modelih bo podvojitev vsebnosti CO2 v atmosferi povzročila globalni dvig temperature za 3° C do 4,5 °C.

5.2 Emisije proizvedene z ogrevanjem stanovanj

V analizi porabe posameznih energentov za ogrevanje stanovanj je bilo ugotovljeno, da večino stanovanj v občini Ormož ogrevajo z lesom in lesnimi odpadki, ter kurilnim oljem. Manjši delež stanovanj pa ogrevajo z zemeljskim plinom in UNP. Na letni ravni tako gospodinjstva v občini za ogrevanje stanovanj in ogrevanje sanitarne vode porabijo okrog 46.479 MWh energije iz omenjenih energentov, česar posledica so naslednje količine emisij dimnih plinov CO2, SO2, NOX, CXHY, CO in prahu, ki so prikazane v preglednici 5.2.

Preglednica 5.2: Emisije plinov v občini Ormož po posameznih energentih za ogrevanje stanovanj v letu 2010. Primarna Primarna Vrsta CO SO NO C H CO Prah energija energija 2 2 X X Y goriva (kg/a) (kg/a) (kg/a) (kg/a) (kg/a) (kg/a) (MWh/a) (TJ/a)

ELKO 11.337 40,8 3.020.117 4.897 1.632 245 1.837 204

Les 28.361 102,1 0 1.123 8.679 8.679 245.041 3.574

ZP 6.277 22,6 1.288.023 0 678 136 791 0

UNP 504 1,8 175.900 2.720 308 1.650 9.248 580

Skupaj 46.479 167,3 4.484.040 8.741 11.297 10.709 256.917 4.358 Vir: Lastni izračun na podlagi emisijskih vrednosti pri rabi posameznih energentov.

Slika 5.1 prikazuje količine posameznih plinov, ki so jih v letu 2010 ustvarila gospodinjstva v občini Ormož z ogrevanjem svojih stanovanj.

Slika 5.1: Emisije plinov, ki jih letno ustvarijo gospodinjstva za ogrevanje stanovanj v občini Ormož.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 67

Lokalni energetski koncept občine Ormož

5.3 Emisije proizvedene z ogrevanjem v industriji in storitvenem sektorju

V analizi porabe posameznih energentov za ogrevanje in proizvodne procese v industriji in storitvenem sektorju smo ugotovili, da so anketirana podjetja porabljala zemeljski plin, ELKO, UNP in les z lesnimi odpadki. V preglednici 5.3 so podane vrednosti emisij, ki so jih ustvarila podjetja.

Preglednica 5.3: Emisije plinov v občini Ormož ustvarjene v industriji in storitvenem sektorju v letu 2010. Primarna Primarna Vrsta CO SO NO C H CO Prah energija energija 2 2 X X Y goriva (kg/a) (kg/a) (kg/a) (kg/a) (kg/a) (kg/a) (MWh/a) (TJ/a)

ELKO 920 3,3 244.966 397 132 20 149 17 Les 619 2,2 0 25 189 189 5.348 78 ZP 54.308 195,5 11.144.047 0 5.865 1.173 6.843 0 UNP 81 0,3 28.203 436 49 265 1.483 93 Skupaj 55.928 201,3 11.417.216 858 6.237 1.647 13.823 188

5.4 Emisije proizvedene z ogrevanjem javnih stavb

V analizi porabe posameznih energent energentov za ogrevanje v javnih stavbah smo ugotovili, da porabljajo ekstra lahko kurilno olje, ZP, UNP in lesno biomaso. V preglednici 5.4 so podane vrednosti emisij, ki so jih ustvarile javne stavbe z omenjenimi energenti razen električne energije, ki so določene v poglavju 4.5.

Preglednica 5.4: Emisije plinov v občini Ormož ustvarjene z ogrevanjem javnih stavb v letu 2010. Primarna Primarna Vrsta CO SO NO C H CO Prah energija energija 2 2 X X Y goriva (kg/a) (kg/a) (kg/a) (kg/a) (kg/a) (kg/a) (MWh/a) (TJ/a)

ELKO 968 3,5 257.988 418 139 21 157 17 Les 44 0,2 0 2 14 14 384 6 ZP 4.979 17,9 1.021.741 0 538 108 627 0 UNP 384 1,4 134.112 2.074 235 1.258 7.051 442 Skupaj 6.376 23,0 1.413.841 2.494 926 1.400 8.220 465

5.5 Emisije proizvedene z porabo električne energije

Raba električne energije posredno močno onesnažuje ozračje, saj je velik delež električne energije proizveden iz fosilnih goriv. Občina Ormož je v letu 2010 porabila 49.572,9 MWh električne energije in s tem ustvarila količino emisij, ki je podana v preglednici 5.5.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 68

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 5.5: Emisije plinov v občini Ormož ustvarjene z porabo električne energije v letu 2010.

Primarna Primarna CO SO NO C H CO Prah Vrsta goriva energija energija 2 2 X X Y (kg/a) (kg/a) (kg/a) (kg/a) (kg/a) (kg/a) (MWh/a) (TJ/a)

Električna 49.573,0 178,5 24.789.980 143.841 128.851 54.610 317.308 4.997 energija

5.6 Emisije proizvedene z porabo dizelskega goriva

Raba dizelskega goriva v javnem primestnem avtobusnem prometu posredno znatno onesnažuje ozračje. Letna prevožena razdalja za povezave Ormoža s sosednjimi kraji je 218.988 km, kar pomeni porabo dizelskega goriva 66.353 L/a oz. 682 MWh/a energije. V preglednici 5.6 so podane vrednosti emisij, ki so bile ustvarjene v javnem primestnem avtobusnem prometu.

Preglednica 5.6: Emisije plinov v občini Ormož ustvarjene z porabo dizelskega goriva v letu 2010. Primarna Primarna Vrsta CO SO NO C H CO Prah energija energija 2 2 X X Y goriva (kg/a) (kg/a) (kg/a) (kg/a) (kg/a) (kg/a) (MWh/a) (TJ/a)

Dizelsko 682 2,5 181.685 295 98 15 110 12 gorivo

5.7 Ocena skupnih emisij po posameznih uporabnikih

Preglednica 5.7 prikazuje oceno emisij po posameznih uporabnikih v kg na leto. Kot je razvidno iz nje, največ emisij CO2 in ostalih spojin proizvedejo s porabo električne energije, sledi industrija in storitveni sektor ter stanovanja. Najmanj emisij CO2 proizvedejo s prometom. Vendar je potrebno pri prometu opozoriti, da je upoštevan samo javni avtobusni potniški promet.

Preglednica 5.7: Ocena skupnih emisij po uporabnikih v občini Ormož v letu 2010.

CO2 SO2 NOX CXHY CO Prah (kg/a) (kg/a) (kg/a) (kg/a) (kg/a) (kg/a) Stanovanja 4.484.040 8.741 11.297 10.709 256.917 4.358

Industrija in storitveni sektor 11.417.216 858 6.237 1.647 13.823 188

Promet 181.685 295 98 15 110 12

Javne stavbe 1.413.841 2.494 926 1.400 8.220 465

Električna energija 24.789.980 143.841 128.851 54.610 317.308 4.997

Skupaj 42.286.762 156.229 147.408 68.381 596.378 10.020

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 69

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Slika 5.2: Skupne emisije dimnih plinov ustvarjene v Občini Ormož.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 70

Lokalni energetski koncept občine Ormož

6 ŠIBKE TOČKE OSKRBE IN RABE ENERGIJE

Šibke točke so področja rabe in oskrbe z energijo, kjer so na osnovi analize trenutnega stanja možna izboljšanja. Pri oblikovanju možnih izboljšav moramo poleg dobre analize stanja poznati tudi stališča oziroma cilje, ki naj bi jih občina imela na področju rabe in oskrbe z energijo. Ti so naslednji:

 večja raba obnovljivih virov energije pri vseh porabnikih v občini;  spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije pri vseh porabnikih v občini;  zmanjšanje rabe goriv fosilnega izvora;  zmanjšanje emisij;  energetska rekonstrukcija energijsko potratnih stavb, ki so v upravljanju občine;  spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije v okviru večjih (skupnih) sistemov (npr: v okviru sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso ali bioplin, vgradnja mikrosistemov DOLB itd.);  kjer obstajata plinovod ali toplovod se teži k čim večjemu številu priklopov na omrežja, tako za gospodinjstva, še posebno pa za večje porabnike energije itd.

Na osnovi ugotovitev iz podatkov o oskrbi in rabi energije bomo izpostavili energetsko šibke točke v občini. Določene šibke točke bomo prikazali v obliki kazalnikov, druge bomo podali opisno.

6.1 Stanovanja

 V letu 2010 se je v občini 57,7 % stanovanj ogrevalo s lesom in lesno biomaso, 18,1 % z ELKO in z zemeljskim plinom 11 % stanovanj. Poraba kurilnega olja povzroča večje emisije plinov, kot poraba lesne biomase. Pri tem gre za individualno rabo tega energenta, kar pomeni individualna kurišča, ki so večkrat slabo vzdrževana, s tehnološko zastarelimi kotli, kar povzroča prenizke izkoristke in preveliko porabo kurilnega olja.

Cilj: Znižanje rabe kurilnega olja za ogrevanje na 10 % do leta 2021 in s tem znižanje emisij.

Odmik: Odmik od načrtovanega stanja v občini Ormož je 8,1 %.

 V občini Ormož se je v letu 2010 z električno energijo ogrevalo okrog 4,2 % gospodinjstev in s tem porabile 2.192 MWh, oziroma 140 kWh/m2 električne energije.

Cilj: Zmanjšanje rabe električne energije za ogrevanje stanovanj oziroma prehod iz ogrevanja z električno energijo na ogrevanje z drugimi energenti do leta 2021.

Odmik: Odmik od načrtovanega stanja je 4,2 %.

6.2 Javne stavbe

V javnih stavbah v občini Ormož so bili izvedeni preliminarni energetski pregledi, ki so nakazali potencial za znižanje rabe energije v posameznih javnih stavbah. Na osnovi vprašalnikov in preliminarnih energetskih pregledov so v preglednicah 6.1 do 6.59 prikazani osnovni podatki o stanju objektov in njihovi energetski učinkovitosti.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 71

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.1: Opis Občine Ormož. Ime objekta Občina Ormož Naslov Ptujska cesta 6, 2270 Ormož Leto gradnje / prenove 1899 / 1991 Ogrevalna površina 1.269 m2 Število uporabnikov 51 Ogrevanje objekta ZP TVT ZV; 1.050 kW Radiatorski ventili Navadni in termostatski 2 x 80 litrov Električna energija Topla sanitarna voda 5 x 10 litrov Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.1: Občina Ormož.

Preglednica 6.2: Opis starega vrtca Ormož. Ime objekta Stari Vrtec Ormož Naslov Žigrova 6 b, 2270 Ormož Leto gradnje 1966 Ogrevalna površina 1.064 m2 Vrsta energenta Zemeljski plin Viessmann Paromat Simplex, 130 kW Radiatorski ventili Termostatski 1 x 500 litrov Električna energija / centralno s kotlom Topla sanitarna voda 2 x 10 litrov Električna energija 1 x 80 litrov Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.2: Stari Vrtec Ormož. Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 72

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.3: Opis novega vrtca Ormož. Ime objekta Novi Vrtec Ormož Naslov Dobravska cesta , 2270 Ormož Leto gradnje 2011 Ogrevalna površina 1.680 m2 Število uporabnikov 215 Vrsta energenta Zemeljski plin Viessmann VITOCROSSAL, 370 kW Radiatorski ventili Termostatski Topla sanitarna voda 1 x 500 litrov Električna energija / centralno s kotlom Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko varčno Ovoj stavbe Toplotno izolacijska fasada

Slika 6.3: Novi Vrtec Ormož.

Preglednica 6.4: Opis vrtca Miklavž. Ime objekta Vrtec Miklavž Naslov Miklavž 34, 2275 Miklavž pri Ormož Leto gradnje 1975 Ogrevalna površina 223 m2 Število uporabnikov 40 Vrsta energenta UNP Skupna kotlovnica Radiatorski ventili Navadni Topla sanitarna voda 1 x 80 litrov Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Montažna gradnja

Slika 6.4: Vrtec Miklavž.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 73

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.5: Opis vrtca Velika Nedelja. Ime objekta Vrtec Velika Nedelja Naslov Velika Nedelja 1 a, 2274 Velika Nedelja Leto gradnje 1971 Ogrevalna površina 206 m2 Število uporabnikov 95 Vrsta energenta ELKO Eurotherm OKB; 40 kW Radiatorski ventili Navadni Topla sanitarna voda 1 x 120 litrov Centralno ogrevanje Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Montažna gradnja

Slika 6.5: Vrtec Velika Nedelja

Preglednica 6.6: Opis vrtca Podgorci. Ime objekta Vrtec Podgorci Naslov Podgorci 81/a, 2273 Podgorci Leto gradnje 1979 Ogrevalna površina 199 m2 Število uporabnikov 74 Vrsta energenta UNP Immergas ARES 43; 43 kW Radiatorski ventili Termostatski Topla sanitarna voda 1 x 280 litrov Centralno ogrevanje /Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Montažna gradnja

Slika 6.6: Vrtec Podgorci.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 74

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.7: Opis osnovne šole Stanka Vraza. Ime objekta Osnovna šola Stanka Vraza Naslov Dobravska ulica 13 a, 2270 Ormož Leto gradnje 1979 Ogrevalna površina 1.408 m2 Število uporabnikov 50 Vrsta energenta Zemeljski plin Viessmann Vitocrossal; 370 kW Radiatorski ventili Termostatski 1 x 1500 litrov Centralno ogrevanje Topla sanitarna voda 1 x 10 litrov Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.7: Osnovna šola Stanka Vraza.

Preglednica 6.8: Opis osnovne šole in vrtca Ivanjkovci Ime objekta Osnovna šola in vrtec Ivanjkovci Naslov Ivanjkovci 71 a, 2259 Ivanjkovci Leto gradnje 1990 Ogrevalna površina 2.930 m2 Število uporabnikov 268 Vrsta energenta ELKO Emo Celje SVN 250, 291 kW Radiatorski ventili Termostatski 3 x 30 litrov Električna energija Topla sanitarna voda 4 x 80 litrov Električna energija 1 x 120 litrov Električna energija Prezračevanje Naravno in prisilno Razsvetljava Energijsko varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko varčno Ovoj stavbe Toplotno izolacijska fasada

Slika 6.8: Osnovna šola in vrtec Ivanjkovci. Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 75

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.9: Opis osnovne šole Velika Nedelja. Ime objekta Osnovna šola Velika Nedelja Naslov Velika Nedelja 13, 2274 Velika Nedelja Leto gradnje /prenove 1905 / 1984 Ogrevalna površina 2.337 m2 Število uporabnikov 283 Vrsta energenta ELKO TAM Stadler Radiatorski ventili Navadni 1 x 500 litrov Centralno ogrevanje / Električna energija Topla sanitarna voda 1 x 387 litrov Toplotna črpalka zrak-voda Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna PVC Energijsko varčno Stavbno pohištvo Jeklo Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.9: Osnovna šola Velika Nedelja.

Preglednica 6.10: Opis Športne dvorane Velika Nedelja. Ime objekta Športna dvorana Velika Nedelja Naslov Mihovci pri Veliki Nedelji 7b, 2274 Velika Nedelja Leto gradnje 1986 Ogrevalna površina 1.790 m2 Vrsta energenta UNP Immergas, 200 kW Radiatorski ventili Navadni Topla sanitarna voda 1 x 500 litrov Centralno ogrevanje Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Stavbno pohištvo PVC Energijsko varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije, razen prizidka, ki ima toplotno izolacijo

Slika 6.10: Športna dvorana Velika Nedelja. Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 76

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.11: Opis OŠ Velika Nedelja - podružnice Podgorci. Ime objekta OŠ Velika Nedelja – podružnica Podgorci Naslov Podgorci 61, 2273 Podgorci Leto gradnje / prenove 1905 / 2005 Ogrevalna površina 1.354 m2 Število uporabnikov / Vrsta energenta UNP Buderus Logano GE 434; 175 kW Radiatorski ventili Termostatski Topla sanitarna voda 1 x 160 litrov Centralno ogrevanje / Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko varčna Stavbno pohištvo PVC Energijsko varčno Brez toplotne izolacije, razen telovadnice, ki ima toplotno Ovoj stavbe izolacijo Opomba Ogrevanje telovadnice z kaloriferji

Slika 6.11: OŠ Velika Nedelja – podružnica Podgorci.

Preglednica 6.12: Opis osnovne šole Ormož s športno dvorano. Ime objekta Osnovna šola Ormož s športno dvorano Naslov Hardek 5, 2270 Ormož Leto gradnje / prenove 1900 / 1989 / 1994 - športna dvorana Ogrevalna površina 5.435 m2 Število uporabnikov 447 Zemeljski plin Rendamax R2707; 445 kW Vrsta energenta Zemeljski plin Rendamax R2707; 445 kW Radiatorski ventili Navadni Topla sanitarna voda 2 x 2000 litrov Centralno ogrevanje Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Les Energijsko varčno Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.12: Osnovna šola Ormož.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 77

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.13: Opis Gimnazije Ormož. Ime objekta Gimnazija Ormož Naslov Hardek 5 a, 2270 Ormož Leto gradnje 2001 Ogrevalna površina 3.159 m2 Število uporabnikov 142 Vrsta energenta Zemeljski plin Buderus GE 434 X; 404 kW Radiatorski ventili Navadni Topla sanitarna voda 2 x 1.500 litrov Centralno ogrevanje Naravno in IMP klimat KNMS: 1.200 m3/h Prezračevanje prisilno IMP klimat KBMD: 6.480 m3/h Razsvetljava Energijsko varčna Stavbno pohištvo ALU Energijsko varčno Ovoj stavbe Toplotno izolacijska fasada

Slika 6.13: Gimnazija Ormož.

Preglednica 6.14: Opis OŠ Miklavž pri Ormožu. Ime objekta OŠ Miklavž pri Ormožu Naslov Miklavž 29, 2275 Miklavž pri Ormožu Leto gradnje 1891 – stari del; 1961 – novejši del Ogrevalna površina 2.104 m2 Število uporabnikov 183 Vrsta energenta ELKO Buderus Copano GE 515 X; 430 kW Radiatorski ventili Navadni Topla sanitarna voda 1 x 100 litrov Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava OŠ - energijsko varčna; Telovadnica – ne varčna Stavbno pohištvo PVC Energijsko varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.14: OŠ Miklavž pri Ormožu.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 78

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.15: Opis OŠ in vrtca Kog s telovadnico. Ime objekta OŠ in vrtec Kog s telovadnico, Naslov Kog 1, 2276 Kog Leto gradnje 1958 Ogrevalna površina 1.278 m2 Število uporabnikov 29 Vrsta energenta ELKO Biasi RCM 200; 218 kW Radiatorski ventili Navadni Topla sanitarna voda 1×120 L + 500 L Centralno ogrevanje Prezračevanje Naravno in prisilno Provent: 1.200 m3/h Razsvetljava Delno energijsko varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije; na telovadnici toplotna izolacija

Slika 6.15: OŠ in vrtec Kog s telovadnico.

Preglednica 6.16 Opis Centra za starejše občane Ormož. Ime objekta Center za starejše občane Ormož Naslov Ulica dr. Hrovata 10 Leto gradnje 2001 Ogrevalna površina 4.302 m2 Število uporabnikov 245 Vrsta energenta Zemeljski plin 2 × Buderus Logano GE; 250 kW Radiatorski ventili Termostatski Topla sanitarna voda 2 × 2500 L Centralno ogrevanje Prezračevanje Naravno in prisilno IMP Klimat KHMD: 3.000 m3/h Razsvetljava Energijsko varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko varčno Ovoj stavbe S toplotno izolacijo

Slika 6.16: Center starejših občanov Ormož.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 79

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.17: Opis Zdravstvenega doma Ormož. Ime objekta Zdravstveni dom Ormož Naslov Ulica dr. Hrovata 2-6, 2270 Ormož Leto gradnje 1908 – zobna amb. / 2007 - uprava Ogrevalna površina 2.325 m2 Število uporabnikov 77 1 × Buderus Logano GB 162; 1 × 35 kW 1 × Immergas EOLO; 35 kW Vrsta energenta Zemeljski plin 1 × Unical; 30 kW 1 × Buderus GB 112-60; 60 kW 4 × Findterm EWFE; 3 × 49 kW Radiatorski ventili Termostatski 1 × 500 L Centralno ogrevanje Topla sanitarna voda 6 × 10 L Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna; uprava energijsko varčna Les Energijsko varčno Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Delno s toplotno izolacijo

Slika 6.17: Zdravstveni dom Ormož.

Preglednica 6.18: Opis stare policijske postaje Ormož. Ime objekta Stara policijska postaja Naslov Ptujska cesta 3, 2270 Ormož Leto gradnje 1965 Ogrevalna površina 375 m2 Ogrevanje objekta Zemeljski plin Radiatorski ventili Navadni Topla sanitarna voda 1 x 30 litrov Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.18: Stara policijska postaja Ormož.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 80

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.19: Opis prostorov v gradu Ormož. Ime objekta Grad Ormož Naslov Kolodvorska 9, 2270 Ormož Leto vselitve v Grad 1993 Ogrevalna površina 840 m2 Število uporabnikov 16 1 × Junkers ZWR; 24 kW 2 × Vaillant; 24 kW Vrsta energenta Zemeljski plin 1 × Junkers ZWC; 28 kW 2 × Immergas; 50 kW 1 × Accoroni - konvektor Radiatorski ventili Termostatski in navadni Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.19: Grad Ormož.

Preglednica 6.20: Opis Psihiatrične bolnišnice Ormož. Ime objekta Psihiatrična bolnišnica Ormož Naslov Ptujska cesta 33, 2270 Ormož Leto gradnje 1898, 1993 in 2000 Ogrevalna površina 7.500 m2 Število uporabnikov 282 1 × TVT ZV; 700 kW Vrsta energenta Zemeljski plin 1 × TVT parni kotel; 350 kW 1 × TVT ZV; 700 kW (ZP ali UNP) - rezerva Radiatorski ventili Termostatski Topla sanitarna voda 2 × 2000 L Centralno ogrevanje Naravno in 3 Prezračevanje Rosenberg RGN 8.800 m /h prisilno Razsvetljava Energijsko varčna Stavbno pohištvo PVC Energijsko varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije, prizidek s toplotno izolacijo

Slika 6.20: Psihiatrična bolnišnica Ormož. Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 81

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Na Ptujski cesti 25 v Ormožu stoji poslovno stanovanjski objekt v katerem imajo svoje prostore naslednji uporabniki:  ZRSZ Urad za delo Ormož;  ZZZS Izpostava Ormož;  Center za socialno delo Ormož;  Lekarna Ormož;  Prodajalna Hrana - Mercator SVS d.d.;  5 stanovanj.

V preglednicah 6.21 do 6.25 so opisani posamezni poslovni subjekti in prikazana poraba električne in toplotne energije. V preglednici 6.26 je prikazana skupna poraba električne in toplotne energije za celotni poslovno stanovanjski objekt.

Preglednica 6.21: Opis Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Ime objekta Zavod RS za zdravstveno zavarovanje, Izpostava Ormož Naslov Ptujska cesta 25b, 2270 Ormož Leto gradnje 1994 Ogrevalna površina 133 m2 Število uporabnikov 3 Vrsta energenta Zemeljski plin Vaillant; 18 kW Radiatorski ventili Termostatski Topla sanitarna voda 2 × 10 L Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko varčna Stavbno pohištvo Les in PVC Delno energijsko varčno Ovoj stavbe S toplotno izolacijo

Preglednica 6.22: Opis Centra za socialno delo Ormož. Ime objekta Center za socialno delo Ormož Naslov Ptujska cesta 25d, 2270 Ormož Leto gradnje 1994 Ogrevalna površina 185 m2 Število uporabnikov 10 Vrsta energenta Zemeljski plin 2 × Vaillant; 18 kW Radiatorski ventili Termostatski Topla sanitarna voda 2 × 10 L Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe S toplotno izolacijo

Preglednica 6.23: Opis Urada za delo Ormož. Ime objekta ZRSZ Urad za delo Ormož Naslov Ptujska cesta 25a, 2270 Ormož Leto gradnje 1994 Ogrevalna površina 139 m2 Število uporabnikov 4 Vrsta energenta Zemeljski plin Junkers ZWB; 24 kW Radiatorski ventili Termostatski 1 × 10 L Električna energija Topla sanitarna voda Pretočni kotel Centralno ogrevanje Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko delno varčna Stavbno pohištvo Les in PVC Energijsko delno varčno Ovoj stavbe S toplotno izolacijo

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 82

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.24: Opis Lekarne Ormož. Ime objekta Lekarna Ormož Naslov Ptujska cesta 25, 2270 Ormož Leto gradnje 1994 Ogrevalna površina 208 m2 Število uporabnikov 8 Vaillant; 24 kW Vrsta energenta Zemeljski plin Immergas; 18 kW Radiatorski ventili Termostatski 1 × 5 L Električna energija Topla sanitarna voda Pretočni kotel Centralno ogrevanje Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko varčna Stavbno pohištvo Les in PVC Delno energijsko varčno Ovoj stavbe S toplotno izolacijo

Preglednica 6.25: Opis Prodajalne Hrana Ime objekta Prodajalna Hrana – Mercator SVS d.d. Naslov Ptujska cesta 25, 2270 Ormož Leto gradnje 1994 Ogrevalna površina 72 m2 Število uporabnikov 2 Vrsta energenta Zemeljski plin Junkers ZWR 18; 18 kW Radiatorski ventili Navadni Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko varčna Stavbno pohištvo Les in PVC Delno energijsko varčno Ovoj stavbe S toplotno izolacijo

Preglednica 6.26: Poraba energije za delovanje celotne poslovno stanovanjske stavbe na Ptujski cesti 25. Skupno Povprečje Energijsko Energijski energijsko 2009 20010 2011-9 2009- število razred 2 število 2010 (kWh/m /a) 2 učinkovitosti (kWh/m /a) Električna energija 52.682 52.838 42.325 52.760 51 / (kWh/a) * 183 Energija za ogrevanje 133.028 138.834 104.677 135.931 132 E (kWh/a) ** * Ocena porabe električne energije za stanovanje je 25 kWh/m2/a. * * Ocena porabe toplotne energije za stanovanje je 130 kWh/m2/a.

Slika 6.21: Poslovno stanovanjska stavba

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 83

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.27: Opis Ljudske univerze Ormož. Ime objekta Ljudska univerza Ormož Naslov Vrazova 12, 2270 Ormož Leto gradnje / prenove 1899 / 2008 Ogrevalna površina 288 m2 Število uporabnikov 48 Zemeljski plin in Vrsta energenta EE (v 2. 3 × Junkers ZWR; 18 kW nadstropju) Radiatorski ventili Termostatski Topla sanitarna voda 2 × 10 L Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.22: Ljudska univerza Ormož.

Preglednica 6.28: Opis Doma društev Ormož. Ime objekta Dom društev Ormož Naslov Ljutomerska cesta 30, 2270 Ormož Leto gradnje 1972 Ogrevalna površina 594 m2 Število uporabnikov 10 Vrsta energenta Zemeljski plin Vaillant VK 42; 46 kW Radiatorski ventili Navadni Topla sanitarna voda 1 x 50 L Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.23: Dom društev Ormož Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 84

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.29: Opis grajske pristave Ormož Ime objekta Grajska pristava Ormož Naslov Kolodvorska 7, 2270 Ormož Leto obnove 2011 Ogrevalna površina 2.300 m2 Število uporabnikov 232 Vrsta energenta Zemeljski plin Immergas Victrix; 5 x 75 kW Način ogrevanja Talno gretje Topla sanitarna voda 12 x 10 litrov Električna energija Prezračevanje Naravno in prisilno Razsvetljava Energijsko varčna Stavbno pohištvo Les in PVC Energijsko varčno Ovoj stavbe S toplotno izolacijo

Slika 6.24: Grajska pristava Ormož.

Preglednica 6.30: Opis Gasilskega doma Ormož. Ime objekta Gasilski dom Ormož in Gasilska zveza Ormož Naslov Ljutomerska cesta 1, 2270 Ormož Leto gradnje / prenove 1888 / 1994 Ogrevalna površina 250 m2 Vrsta energenta ZP + EE Vaillant; 24 kW Radiatorski ventili Termostatski Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.25: Gasilski dom Ormož.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 85

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.31: Opis Doma krajanov in gasilcev Žerovinci. Ime objekta Dom krajanov in gasilcev Žerovinci Naslov Žerovinci 7, 2270 Ormož Leto gradnje / prenove 1928 / 1998 Ogrevalna površina 157 m2 Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Stavbno pohištvo PVC Energijsko varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.26: Dom krajanov in gasilcev Žerovinci.

Preglednica 6.32: Opis Gasilskega doma Miklavž pri Ormožu. Ime objekta Gasilski dom Miklavž pri Ormožu Naslov Miklavž pri Ormožu 30, 2270 Ormož Leto gradnje / prenove 1921 / 2009 Ogrevalna površina 184 m2 Število uporabnikov / Vrsta energenta ELKO Ferroli; 18 kW Radiatorski ventili Navadni in termostatski Topla sanitarna voda 1 x 10 litrov Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko varčna Stavbno pohištvo PVC Energijsko varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.27: Gasilski dom Miklavž pri Ormožu.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 86

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.33: Opis Gasilskega doma Loperšice Ime objekta Gasilski dom Loperšice Naslov Loperšice 3, 2270 Ormož Leto gradnje 1911/2011 Ogrevalna površina 177 m2 Vrsta energenta ELKO Vaillant; 32 kW Radiatorski ventili Navadni Topla sanitarna voda 1 x 10 litrov Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna LES Energijsko ne varčno – stara stavba Stavbno pohištvo PVC Energijsko varčno – nova stavba Brez toplotne izolacije – stara stavba Ovoj stavbe Toplotna izolacija – nova stavba

Slika 6.28: Gasilski dom Loperšice – stara in nova stavba.

Preglednica 6.34: Opis Gasilskega doma Vitan - Kog. Ime objekta Gasilski dom Vitan - Kog Naslov Vitan 4, 2276 Kog Leto gradnje / prenove 1912 / 1985 / 2011 Ogrevalna površina 105 m2 Vrsta energenta ELKO Ferroli; 35 kW Radiatorski ventili Navadni Topla sanitarna voda 1 x 10 litrov Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Stavbno pohištvo PVC Energijsko varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.29: Gasilski dom Vitan - Kog.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 87

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.35: Opis Gasilskega doma Hermanci. Ime objekta Gasilski dom Hermanci Naslov Hermanci 54, 2275 Miklavž pri Ormožu Leto gradnje 1950 Ogrevalna površina 167 m2 Vrsta energenta LES Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.30: Gasilski dom Hermanci.

Preglednica 6.36: Opis Doma gasilcev in krajanov Senešci Ime objekta Dom gasilcev in krajanov Senešci Naslov Senešci 9 , 2274 Velika Nedelja Leto gradnje / prenove 1950 / 2000 Ogrevalna površina 405 m2 Vrsta energenta ELKO Radiatorski ventili Navadni Topla sanitarna voda 1 x 10 litrov Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.31: Dom gasilcev in krajanov Senešci.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 88

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.37: Opis Gasilskega doma Hardek Ime objekta Gasilski dom Hardek Naslov Hardek 17, 2270 Ormož Leto gradnje / prenove 1896 /2003 Ogrevalna površina 265 m2 Vrsta energenta Zemeljski plin Vaillant, 48 kW Radiatorski ventili Navadni Topla sanitarna voda 1 x 10 litrov Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Stavbno pohištvo PVC Energijsko varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.32: Gasilski dom Hardek.

Preglednica 6.38: Opis Doma gasilcev Podgorci. Ime objekta Dom gasilcev Podgorci Naslov Podgorci 65 , 2273 Podgorci Leto gradnje / prenove 1951 / 1991 Ogrevalna površina 154 m2 Vrsta energenta ELKO Ferroli, 18 kW Radiatorski ventili Navadni Topla sanitarna voda 1 x 50 litrov Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.33: Dom gasilcev Podgorci.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 89

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.39: Opis Doma Gasilcev in krajanov Bresnica. Ime objekta Dom gasilcev in krajanov Bresnica Naslov Bresnica 19 , 2273 Podgorci Leto gradnje / prenove 1954 / 2011 Ogrevalna površina 272 m2 Vrsta energenta UNP Biasi Parva 24s, 24 kW Radiatorski ventili Navadni Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.34: Dom gasilcev in krajanov Bresnica.

Preglednica 6.40: Opis Doma gasilcev in krajanov Cvetkovci Ime objekta Dom gasilcev in krajanov Cvetkovci Naslov Cvetkovci 10/c , 2273 Podgorci Leto gradnje / prenove 1923 / 2008 Ogrevalna površina 650 m2 Vrsta energenta UNP 2 × Junkers; 22 kW in 42 kW Radiatorski ventili Navadni Topla sanitarna voda Pretočni kotel Junkers; 14 kW Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.35: Dom gasilcev in krajanov Cvetkovci.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 90

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.41: Opis Gasilskega doma Trgovišče Ime objekta Gasilski dom Trgovišče Naslov Trgovišče 33 , 2274 Velika Nedelja Leto gradnje / prenove 1895 / 2005 Ogrevalna površina 115 m2 Vrsta energenta EE Termo-akumulacijska peč Radiatorski ventili Navadni Topla sanitarna voda 1 x 5 litrov Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.36: Gasilski dom Trgovišče.

Preglednica 6.42: Opis Gasilskega doma Velika Nedelja Ime objekta Gasilski dom Velika Nedelja Naslov Velika Nedelja 8a , 2274 Velika Nedelja Leto gradnje / prenove 1895 / 1995 Ogrevalna površina 360 m2 Vrsta energenta UNP Radiatorski ventili Navadni Topla sanitarna voda 1 x 120 litrov Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.37: Gasilski dom Velika Nedelja. Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 91

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.43: Opis Gasilskega doma Ključarovci. Ime objekta Gasilski dom Ključarovci Naslov Sp. Ključarovci 13 , 2274 Velika Nedelja Leto gradnje / prenove 1929 / 2008 Ogrevalna površina 344 m2 Vrsta energenta Les TVT Stadler, 24 kW Radiatorski ventili Navadni Topla sanitarna voda 1 x 10 litrov Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Stavbno pohištvo PVC Energijsko varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.38: Gasilski dom Ključarovci.

Preglednica 6.44: Opis Doma gasilcev, KS in KU Ivanjkovci. Ime objekta Dom gasilcev, krajevna skupnost in krajevni urad Ivanjkovci Naslov Ivanjkovci 1 , 2259 Ivanjkovci Leto gradnje / prenove 1909 / 2009 Ogrevalna površina 312 m2 Vrsta energenta UNP Radiatorski ventili Navadni Topla sanitarna voda 1 x 5 litrov Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Stavbno pohištvo PVC Energijsko varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije, na novi garaži je toplotna izolacija

Slika 6.39: Gasilski dom in KS Ivanjkovci.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 92

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.45: Dom kulture Ivanjkovci. Ime objekta Dom kulture Ivanjkovci Naslov Ivanjkovci 3, 2270 Ormož Leto gradnje 1988 Ogrevalna površina 255 m2 Vrsta energenta UNP Junkers, 48 kW in zidni kalorifer Sabiana Radiatorski ventili Navadni Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Stavbno pohištvo PVC Energijsko varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.40: Dom kulture Ivanjkovci.

Preglednica 6.46: Opis KS Miklavž pri Ormožu, krajevnega urada in društvenih prostorov. Ime objekta KS Miklavž pri Ormožu, krajevni urad in društveni prostori Naslov Miklavž pri Ormožu 35, 2270 Ormož Leto gradnje / prenove 1954 / 2011 Ogrevalna površina 800 m2 Vrsta energenta ELKO Riello; 85 kW Radiatorski ventili Navadni in termostatski Topla sanitarna voda 2 x 10 litrov Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Delno energijsko varčna PVC Energijsko varčno Stavbno pohištvo Les Energijsko varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.41: KS Miklavž pri Ormožu, krajevni urad in društveni prostori.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 93

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.47: Opis KS Kog, krajevnega urada in kulturne dvorane. Ime objekta KS Kog, krajevni urad in kulturna dvorana Naslov Kog 4, 2270 Ormož Leto gradnje / prenove 1941 / 1996 Ogrevalna površina 287 m2 Vrsta energenta UNP Immergas; 40 kW Radiatorski ventili Navadni in termostatski Topla sanitarna voda 1 x 10 litrov Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.42: Krajevna skupnost Kog, krajevni urad in kulturna dvorana.

Preglednica 6.48: Opis Kulturnega doma Ormož Ime objekta Kulturni dom Ormož Naslov Skolibrova 17, 2270 Ormož Leto gradnje / prenove 1974 / 2011 Ogrevalna površina 648 m2 Vrsta energenta ZP 2 x Vaillant; 48 kW Radiatorski ventili Navadni 2 x 10 litrov Električna energija Topla sanitarna voda 1 x 80 litrov Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Delno energijsko varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.43: Kulturni dom Ormož.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 94

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.49: Opis Vaškega doma Frankovci Ime objekta Vaški dom Frankovci Naslov Frankovci , 2270 Ormož Leto gradnje 2002 Ogrevalna površina 375 m2 Vrsta energenta UNP Junkers, ZWR 48 kW Radiatorski ventili Navadni Topla sanitarna voda 1 x 10 litrov Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.44: Vaški dom Frankovci.

Preglednica 6.50: Opis Vaškega doma Lešnica. Ime objekta Vaški dom Lešnica Naslov Lešnica 20 a , 2270 Ormož Leto gradnje 2010 Ogrevalna površina 116 m2 Vrsta energenta Lesna polena Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.45: Vaški dom Lešnica.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 95

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.51: Opis Vaškega doma Pavlovci Ime objekta Vaški dom Pavlovci Naslov Pavlovci 15 e, 2270 Ormož Leto gradnje 1985 Ogrevalna površina 90 m2 Vrsta energenta Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.46: Vaški dom Pavlovci.

Preglednica 6.52: Opis Vaškega doma Dobrava Ime objekta Vaški dom Dobrava Naslov Dobrava 17 b, 2270 Ormož Leto gradnje 1991 Ogrevalna površina 88 m2 Vrsta energenta UNP Junkers; 18 kW Radiatorski ventili Navadni Topla sanitarna voda Pretočni kotel Junkers; 18 kW Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.47: Vaški dom Dobrava.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 96

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.53: Opis Vaškega doma Pušenci Ime objekta Vaški dom Pušenci Naslov Pušenci 27/a, 2270 Ormož Leto gradnje 1991 Ogrevalna površina 116 m2 Ogrevanje objekta Lesna polena Topla sanitarna voda 1 x 20 litrov Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Stavbno pohištvo Les Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.48: Vaški dom Pušenci.

Preglednica 6.54: Vaški dom Osluševci. Ime objekta Vaški dom Osluševci Naslov Osluševci 20, 2273 Podgorci Leto gradnje 2001 Ogrevalna površina 211 m2 Vrsta energenta ELKO Radiatorski ventili Navadni 2 x 5 L Topla sanitarna voda Električna energija 1 x 80 L Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Stavbno pohištvo LES Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.49: Vaški dom Osluševci

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 97

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.55: Opis KS in kulturne dvorane Velika Nedelja Ime objekta Kulturna dvorana Velika Nedelja Naslov Velika Nedelja 7, 2274 Velika Nedelja Leto gradnje / prenove 1950 / 2012 Ogrevalna površina 717 m2 Vrsta energenta UNP 2 × Immergas Zeus Major; 2 × 27 kW Radiatorski ventili Navadni in termostatski (dvorana) Topla sanitarna voda 2 x 10 litrov Električna energija Prezračevanje Naravno in prisilno (dvorana) Razsvetljava Energijsko varčna, razen v prostorih KS Stavbno pohištvo PVC Energijsko varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.50: Kulturna dvorana in KS Velika Nedelja.

Preglednica 6.56: Opis krajevne skupnosti, krajevnega urada in pošte Podgorci. Ime objekta Krajevna skupnost, krajevni urad in pošta Podgorci Naslov Podgorci 23/b, 2273 Podgorci Leto gradnje 2006 Ogrevalna površina 68 m2 Vrsta energenta UNP Immergas; 24 kW Radiatorski ventili Termostatski Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko varčna Stavbno pohištvo PVC Energijsko varčno Ovoj stavbe S toplotno izolacijo

Slika 6.51: KS, KU in pošta Podgorci.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 98

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.57: Kulturna dvorana Podgorci. Ime objekta Kulturna dvorana Podgorci Naslov Podgorci 2, 2273 Podgorci Leto prenove 2012 Ogrevalna površina 821 m2 Vrsta energenta UNP Radiatorski ventili Termostatski Topla sanitarna voda 1 x 120 L Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko varčna Stavbno pohištvo LES Energijsko varčno Ovoj stavbe Toplotno izolacijska fasada

Slika 6.52: Kulturna dvorana Podgorci

Preglednica 6.58: Stanovanjski objekt za potrebe CSO Ormož. Ime objekta Stanovanjski objekt za potrebe CSO Ormož Naslov Ulica Dr. Hrovata 10, 2270 Ormož Ogrevalna površina 225 m2 Vrsta energenta se ne ogreva, izveden priključek za ZP Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Stavbno pohištvo LES Energijsko ne varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.53: Stanovanjski objekt za potrebe CSO Ormož

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 99

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 6.59: Stara komunala Ime objekta Stara komunala Naslov Kerenčičev trg 11, 2270 Ormož Ogrevalna površina 217 m2 Vrsta energenta Električna energija Topla sanitarna voda 1 x 10 L Električna energija Prezračevanje Naravno Razsvetljava Energijsko ne varčna Les Energijsko ne varčno Stavbno pohištvo PVC Energijsko varčno Ovoj stavbe Brez toplotne izolacije

Slika 6.54: Stara komunala

Košarkina hiša na Kogu 1 je stanovanjski objekt v katerem so tri stanovanja. Objekt se bo preuredil za turistične namene občine (vinogradniški muzej, vinska klet, info točka). Začetek investicijskih del je predviden za leto 2012 in bo potekal v 4 ih fazah.

Slika 6.55: Košarkina hiša

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 100

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Opredelitev šibkih točk s kazalniki odmikov

Šibke točke smo obravnavali samo za tiste javne stavbe, ki jih stalno ogrevajo, torej skozi celotno zimsko sezono. Teh je v občini Ormož 26.

 javne stavbe se ogrevajo predvsem z zemeljskim plinom, utekočinjenim naftnim plinom ter kurilnim oljem;  energijsko najmanj varčni so objekti: Občinska stavba Ormož, Vrtec Velika Nedelja, Vrtec Podgorci, OŠ Stanka Vraza, Zdravstveni dom Ormož, Grad Ormož, Psihiatrična bolnišnica Ormož, Poslovno stanovanjska stavba-Ptujska cesta 25, ki imajo skupna energijska števila blizu oz. nad 170 kWh/m2a;  v občini Ormož je v letu 2010 poprečno energijsko število javnih stavb znašalo 140 kWh/m2/a.

Cilj: Povečanje energetske učinkovitosti v občinskih javnih stavbah: povprečno skupno energijsko število javnih stavb leta 2021 ne bo presegalo 100 kWh/m2a].

Odmik: Odmik od načrtovanega stanja je 40 kWh/m2a.

 Energijsko neučinkovito razsvetljavo imajo v vrtcu Velika Nedelja, Podgorci, OŠ Stanka Fraza, OŠ Velika Nedelja, Športna dvorana Velika Nedelja, OŠ Ormož, Športna dvorana Miklavž pri Ormožu, OŠ in vrtec Kog, delno v ZD Ormož, Stara policijska postaja – Ptujska cesta 3, Kulturna dvorana Miklavž pri Ormožu, KS s kulturno dvorano Kog;  Vse stavbe razen OŠ Velika Nedelja nimajo vgrajenih SSE ali TČ, vso sanitarno vodo ogrevajo preko centralnega ogrevanja na neobnovljive energijske vire ali z električno energijo.

Cilj: Povečanje izrabe obnovljivih virov energije v javnih stavbah. Vgradnja sprejemnikov sončne energije ali toplotne črpalke v javnih stavbah do leta 2021.

Odmik: Odmik od načrtovanega stanja je 75 %.

 Vgradnja toplotne izolacije fasad je potrebna na vseh vrtcih razen na vrtcu Ormož, na OŠ in športnih dvoranah v Miklavžu pri Ormožu, v Veliki Nedelji in v Ormožu, na OŠ Podgorci, na OŠ Stanka Vraza, na OŠ Kog in na kulturnem domu Ormož.

Cilj: Povečanje energetske učinkovitosti v občinskih javnih stavbah: povprečno energijsko število javnih stavb leta 2021 ne bo presegalo 100 kWh/m2a].

Odmik: Odmik od načrtovanega stanja je 63 kWh/m2a.

 16 stavb nima vgrajenega oziroma ima vgrajeno le delno energetsko varčno stavbno pohištvo;

Cilj: Zamenjava stavbnega pohištva z energetsko učinkovitim do leta 2021.

Odmik: Odmik od načrtovanega stanja je 61 % stavb.

 V občini Ormož 12 javnih stavb, ki se kontinuirano ogrevajo nima vgrajenih termostatskih ventilov. Prav tako objekti, ki se samo občasno ogrevajo nimajo vgrajenih termostatskih ventilov.

Cilj: Vgradnja termostatskih ventilov v javne stavbe do leta 2021, ki jih kontinuirano ogrevajo.

Odmik: Odmik od načrtovanega stanja je 46 %.

 Noben javni objekt nima opravljenega razširjenega energetskega pregleda;  energijsko knjigovodstvo objektov ni vzpostavljeno;  občina ni določila energetskega upravitelja-managerja in ni vpeljala energetskega managmenta (upravljanja).

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 101

Lokalni energetski koncept občine Ormož

6.3 Industrija in obrt

Šibke točke oskrbe smo podali za tiste poslovne subjekte, za katere smo izvedli ustrezno zbiranje podatkov. V analizo smo vključili vsa večja podjetja in porabnike energije.

 Največji porabnik fosilnih goriv v občini sta podjetji Wienerberger d.o.o. in Carrera Optyl d.o.o.;  kot energent se največ porablja zemeljski plin 97,2 %; ostalih 2,8 % je ostalih energentov;  ni izvedenih energetskih pregledov podjetij raze za podjetja Wienerberger d.o.o.;  nedovoljšnja osveščenost gospodarskih subjektov o OVE in URE;  podjetja nimajo imenovanih energetskih upravljalcev-managerjev.

Cilj: Vsa večja podjetja v občini naj opravijo energetski pregled do leta 2021.

Odmik: Odmik od načrtovanega stanja je 90 %.

6.4 Javna razsvetljava

 V letu 2011 je po Uredbi o MVSOO ustrezalo 503 svetilk oz. 55 %;  povprečna moč sijalk JR je 121 W.

Cilj: Ciljna vrednost ustreznosti vseh svetilk v občini je do leta 2016 zamenjava vseh svetilk, ki nimajo ULOR (delež svetlobnega toka, ki seva nad vodoravnico) nič in so energijsko nevarčne.

Odmik: Odmik od načrtovanega stanja znaša 402 svetilk oziroma 45 %.

6.5 Promet

 Največji delež tranzitnih tokov ima glavna cesta G1, ki poteka v smeri Gorišnica – Ormož in je bila v letu 2010 obremenjena z 6.093 poprečnega letnega dnevnega prometa - PLDP (83 % z osebnimi vozili);  avtobusna povezava z okoliškimi kraji med vikendi ni vzpostavljena.

6.6 Električna energija

 V občini Ormož ni večjih težav z oskrbo električne energije;  povprečna poraba električne energije v gospodinjstvih v občini Ormož je 4.578 kWh na gospodinjstvo, kar je za 11 % več od slovenskega povprečja.

Cilj: Znižanje porabe električne energije v gospodinjstvih na povprečno raven v Sloveniji

Odmik: Odmik od načrtovanega stanja znaša 11 % oz. 459 kWh na gospodinjstvo na leto.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 102

Lokalni energetski koncept občine Ormož

7 OCENA PREDVIDENE OSKRBE IN RABE ENERGIJE IN NAPOTKI ZA PRIHODNJO OSKRBO Z ENERGIJO

Občina mora poskrbeti za celostno oskrbo z energijo za vse javne objekte s katerimi upravlja. Opredeljene mora imeti usmeritve, koncepte in se jih pri urejanju tega področja tudi držati. S tem zagotovi, da je oskrba načrtovana, nadzorovana in okoljsko čim bolj sprejemljiva. Občina Ormož mora pri načrtovanju bodoče energetske oskrbe upoštevati:

 trenutne načine oskrbe, ki temeljijo pretežno na individualnem konceptu;  razvoj plinovodnega / toplovodnega omrežja;  potencial lokalnih obnovljivih virov energije;  vrste obstoječih porabnikov na posameznih območjih;  predvidene novogradnje – glede na lokacijo, velikost in vrsto porabnikov.

Občina lahko določi prioritetno oskrbo pri izbiranju načina ogrevanja. V skladu z usmeritvijo R Slovenije se da prednost obnovljivim virom energije, sledi plinovod in nato še ostali viri energije glede na škodo, ki jo povzročajo okolju. Za celotno območje občine se lahko predvidijo načini oskrbe. Pri tem naj se upošteva kakšen tip oskrbe je morebiti že prisoten na tem območju, kakšni tipi porabnikov energije so na obravnavanem območju, kakšne tipe porabnikov se načrtuje v prihodnosti na tem območju itd. Določijo se območja, kjer je mogoča oskrba, ki temelji na obnovljivih virih energije. Ta oskrba upošteva spodbujanje prehoda od ogrevanja s fosilnimi gorivi na ogrevanje z obnovljivimi viri energije (z lesno biomaso, bioplinom, soncem itd.), spodbujanje prehoda od individualnega ogrevanja k skupnemu, zamenjavo dotrajanih kotlov na drva s tehnološko dovršenimi kotli na lesne sekance ali pelete z visokim izkoristkom, spodbujanje k uvajanju ukrepov učinkovite rabe energije v stavbah in na ogrevalnih sistemih itd.

Seveda se obnovljivi viri energije za oskrbo z energijo uvajajo na območjih in pod pogoji, ki omogočajo njihovo učinkovito izkoriščanje. Ogrevanje na lesno biomaso je želeno, potrebno pa je poskrbeti, da se les uporablja čim bolj učinkovito, na primer, v novih tehnološko dovršenih kotlih na lesne sekance, pelete, drva itd. Poleg tega je potrebno razmisliti o možnostih skupinskega ogrevanja, to je o postavitvi mikrosistemov ogrevanja na lesno biomaso. Občina lahko sofinancira kako tovrstno napravo in s tem spodbudi razmišljanje ter spodbudi občane k moderni, predvsem pa učinkoviti izrabi lesne biomase. Izraba bioplina v postrojenju SPTE za ogrevanje je možna ob ustreznem viru. Gre za odpadno toploto, ki nastaja pri proizvodnji električne energije in se lahko izkoristi za ogrevanje hiš, industrijskih objektov, rastlinjakov, itd.

Individualno ogrevanje se zelo dobro dopolnjuje tudi z individualno izrabo sončne energije preko sprejemnikov sončne energije. Pri novogradnjah je smiselno upoštevati možnost priprave tople sanitarne vode s pomočjo sončne energije. Prav tako je smiselno razmišljati o gradnji sončnih elektrarn na strehah hiš ali poslovnih objektov, kjer obstaja tak potencial, da se lahko izkorišča sončna energija v ta namen (lokacije možnih sončnih elektrarn so opisane v poglavju 11.5.2).

7.1 Možnosti gradenj po že sprejetih prostorskih aktih

Bodoča raba energije temelji na sprejetih razvojnih načrtih, planiranem razvoju javne porabe, predvidevanjih o rekonstrukcijah, novogradnjah, drugih sprejetih planih in načrtih kot so npr. naložbe v javnem sektorju, rekonstrukcije cestnih povezav, predvidevanjih o investicijah in modernizaciji v (ne)gospodarskem sektorju ipd. V preglednici 7.1 je prikazana predvidena oskrba z energijo v novogradnjah v občini Ormož.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 103

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 7.1: Predvidena oskrba z energijo v novogradnjah v občini Ormož. Slika Zazidalna Namenska Trenutno Sprejeti akti za ureditvenega Prostorski površina predvideno raba stanje obravnavano ali načrt območja ogrevanje območja območja območje zazidalnega (ha) načrta

OPPN za Z zem. plinom iz stanovanjsko Poslovno Sprejet odlok javnega naselje pri stanovanjski Nepozidano (UV občine Ormož nizkotlačnega Slika 7.1 vinski kleti v 7,25 objekti št. 19/2007) plinovodnega Ormožu omrežja skupna kotlovnica na OVE

Individualno ogrevanje Poslovno Sprejet odlok (UNP, ZP ali OLN za industrijski Nepozidano (UV občine Ormož obnovljivi viri obrtno cono / objekti št. 19/2005, Slika 7.2 ogrevanja). V končni Ormož 10/2010) fazi priključitev na

plinovodno omrežje

Poslovno Z zem. plinom iz OLN za stanovanjski javnega središče Sprejet odlok objekti in več- nizkotlačnega mesta Delno (UV občine Ormož 2,7 stanovanjski plinovodnega Slika 7.3 Ormož pozidano št. 19/2005, 9/2009) bloki omrežja ali skupna

kotlovnica na OVE

Odlok o spremembah Individualno in Sprejet odlok (UV Stanovanjski Delno ogrevanje ali dopolnitvah 5,72 občine Ormož št. Slika 7.4 objekti pozidano ogrevanje s skupno ZN za 17/1987, 11/2001 kotlovnico na OVE območje Lenta-1

Sklep o pripravi OPN občine Ormož Stanovanjski, Predlog (UV občine Ormož Individualno gospodarski, Nepozidano odloka o št. 12/II/2007 ogrevanje ali / poslovno ali delno / OPN občine ogrevanje s skupno industrijski pozidano Ormož Ni še postopka za kotlovnico na OVE objekti sprejem odloka za OPN

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 104

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Slika 7.1: OPPN za stanovanjsko naselje pri vinski kleti v Ormožu-arhitektonsko ureditvena situacija.

Slika 7.2: Odlok o lokacijskem načrtu za obrto cono Ormož - arhitektonsko ureditvena situacija.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 105

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Slika 7.3: Odlok o lokacijskem načrtu za središče mesta Ormož - arhitektonsko ureditvena situacija.

Slika 7.4: Zazidalni načrt Lenta-1

7.1.1 Predlog odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Ormož

Koncepti prostorskega razvoja mesta Ormož, lokalnih centrov in ostalih strnjenih naselij

V mestu Ormož, v lokalnih centrih in v strnjenih nižinskih naseljih je v povprečju še dovolj nezazidanih stavbnih zemljišč. V mestu so to območja v Dolgi lesi, ob vinski kleti in na Lenti. V mestu je še nekaj lokacij, kjer je možna gradnja blokovskih stanovanj, skupaj je možno zagotoviti še najmanj 300 stanovanj.

Poslovne dejavnosti se razvija na severni strani mesta ob Ljutomerski cesti do obvoznice. Gradnja je prav tako zasnovana fazno, najprej uredimo zemljišča ob Ljutomerski cesti, v poznejših fazah v notranjosti do obvoznice in do obstoječe meje na Hardeku.

V lokalnih centrih in nižinskih strnjenih naseljih je prav tako nekaj prostih površin, ki pa se zaradi sedanje kmetijske rabe zmanjšujejo, tako da so v povprečju v posameznih naseljih nepozidane površine zmanjšajo. Nezazidane površine so posamične vrzeli med obcestno zazidavo in nezazidana dvorišča pri domačijah, večje nezazidane površine v kompleksih so le v naseljih Mihovci in Velika Nedelja.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 106

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Energetska oskrba

V predlogu OPN se naj ob vsaki novogradnji stanovanjskih ali poslovnih objektov preuči možnost rabe obnovljivih virov energije. Fosilna goriva se naj nadomeščajo z rabo tehnološko in gospodarsko izkoristljivih potencialov OVE, predvsem so to biomasa, lesna biomasa ter sončna energija.

Zagotoviti se mora učinkovita in varčna raba energije z energetsko učinkovitim urbanističnim načrtovanjem in arhitekturnim oblikovanjem, še posebno na področju umeščanja objektov, sistemov poselitve in energetsko varčnih oblik gradnje. Pri gospodarjenju in načrtovanju novogradenj, prenovi in sanaciji je potrebno zagotoviti učinkovito in varčno rabo energije.

Pri vseh novo načrtovanih kotlovnicah za daljinsko ogrevanje se preveri možnost soproizvodnje toplote in električne energije.

7.2 Zemeljski plin

Skozi občino Ormož poteka primarni vod zemeljskega plina (ZP), ki obratuje z delovnim tlakom 4 bar. Plinovod je bil zgrajen leta 1995. Iz primarnega voda je predvsem v centru mesta Ormož in na Hardeku izpeljano sekundarno omrežje ZP, s katerim se trenutno oskrbuje 656 porabnikov, od tega 510 gospodinjstev ter 146 poslovnih subjektov. Celotna dolžina plinovoda v občini Ormož je 28 km. Plinovod je bil projektiran in izveden tako, da je njegova življenjska doba daljša od 50 let, kar zagotavlja še naprej nemoteno oskrbo občine z zemeljskim plinom.

V občini Ormož v bližnji prihodnosti ni predvidena večja razširitev omrežja ZP, razen možni so priključki individualnih objektov ali stanovanj.

7.3 Električna energija

Razvoj elektroenergetske infrastrukture na določenem območju je odvisen predvsem od umeščanja novih odjemalcev v obstoječi sistem elektrodistribucijske infrastrukture, prav tako tudi povečevanje obremenitve obstoječih odjemalcev. Glede na karakter obremenjevanja se ojačitve omrežja izvaja na različnih napetostnih nivojih (NN, SN, VN). Osnovno vodilo pri načrtovanju VN, SN in NN omrežja je zagotavljanje stalne dobave kakovostne električne energije odjemalcem na celotnem območju, ki ga pokriva Elektro Maribor.

Poleg načrtovanja novih elektroenergetskih objektov je pomembna tudi obnova obstoječe infrastrukture. Zamenjale se bodo neprimerne in okolju neprijazne transformatorske postaje, predvsem jamborske s sodobnimi, ekološko sprejemljivimi postajami.

Dinamika razvoja elektroenergetskega omrežja bo sovpadala s širjenjem povezav na posameznih območjih, skladno s povečevanjem porabe električne energije in obremenjevanjem obstoječe elektroenergetske infrastrukture.

Območje občine Ormož organizacijsko pokriva območna enota distribucije Ptuj, Elektro Maribor d.d.

V skladu z Energetskim zakonom (Ur.l.RS št.27/07) in Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem (Ur.l.RS št.117/04) je za vzdrževanje, razvoj, vodenje in obratovanje distribucijskega elektroenergetskega sistema odgovoren SODO sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o. Razvoj srednjenapetostnega omrežja in pripadajoče transformacije 110/SN kV na predmetnem območju je obdelan v študijah REDOS 2035, ref. št. 1909/3 Ptujsko polje, Haloze in Slovenske gorice in ref. št. 1909/2 Pomurje, Elektroinštitut Milan Vidmar, za obdobje 25 let. Omenjeno študijo obnavljajo vsakih pet let.

Planiranje novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) in pripadajočega omrežja (20 kV in 0,4 kV) izvajajo na osnovi ocene povečanja obremenitev (stanovanjske zazidave, gradnja poslovno obrtnih in industrijskih objektov ter povečanje električnih priključnih moči na obstoječih objektih) in na osnovi predvidevanj pojava slabih napetostnih razmer pri odjemalcih, priključenih na obstoječe

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 107

Lokalni energetski koncept občine Ormož elektroenergetske vode in objekte (TP, SNO in NNO). Ob pozidavah območij, za katere bo potrebna večja priključna moč in v teh ocenah niso bila zajeta, in bo potrebno posebej naročiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo. (Vir: Elektro Maribor d.d.).

Za izboljšanje kvalitete in zanesljivosti napajanja odjemalcev el. energije na predmetnem območju je do leta 2020 predvidena izgradnja 15 km srednjenapetostnega omrežja, 18 transformatorskih postaj SN/NN in 14 km nizkonapetostnega omrežja ter obnova 18 km srednjenapetostnega omrežja, 4 transformatorskih postaj SN/NN in 24 km nizkonapetostnega omrežja.

Iz podatkov o transformacijskih postajah je razvidno, da je celotna projektirana moč transformacijskih postaj v občini 53.015 kVA, vgrajena moč pa je le 29.955 kVA. Iz navedenih podatkov je razvidno, da so izpolnjeni osnovni pogoji za morebitno povečano porabo električne energije v občini, priklop proizvodnih kapacitet iz obnovljivih virov, seveda pa je potrebno pred vsakim povečanim odjemom izvesti ustrezno raziskavo in pridobiti ustrezna soglasja.

7.4 Predvideno povečanje rabe energije za ogrevanje v občini Ormož

Stanovanjska gradnja

Glede na to, da je občinski prostorski načrt v fazi izdelave, bomo proučili statistične podatke o izdanih gradbenih dovoljenjih v preteklem obdobju in izdelali projekcijo novogradenj v prihodnosti. Preglednica 7.1 kaže, da je bilo v zadnjih štirih letih skupaj izdano 108 gradbenih dovoljenj za stanovanjsko in 36 za nestanovanjsko gradnjo.

Preglednica 7.1: Pregled izdanih gradbenih dovoljenj. Leto 2007 2008 2009 2010 Skupaj Stanovanjske stavbe 28 18 33 29 108 Nestanovanjske stavbe 10 9 5 12 36 38 27 38 41 144 SKUPAJ

Povprečna površina stanovanjske gradnje 248 m2 in nestanovanjske 402 m2. Povprečna prostornina stanovanjske gradnje je 703 m3 in nestanovanjske 2.210 m3.

Če upoštevamo povprečno vrednost izdanih število gradbenih dovoljenj na leto, lahko pričakujemo, da bo v občini Ormož letno izdanih povprečno 27 gradbenih dovoljenj za stanovanjske objekte ter 9 gradbenih dovoljenj za nestanovanjske zgradbe.

Na osnovi podatkov o poprečni ploščini in prostornini stanovanjske gradnje smo glede na zadnji Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. št. 52/2010) izračunali potrebe po energiji (preglednica 7.2). Iz preglednice je tudi razvidno, da bo potrebno zagotoviti 25 % bodoče energije za ogrevanje iz obnovljivih virov. Preglednica 7.3 prikazuje potrebe po dodatni primarni energiji. Na leto bodo torej poprečno dodatne potrebe po energiji iz neobnovljivih virih za stanovanjsko gradnjo 507 MWh in iz obnovljivih virov 167 MWh/a. V naslednjih desetih letih to znaša: 5,1 GWh iz neobnovljivih in 1,67 GWh iz obnovljivih virov.

Nestanovanjska (poslovna gradnja) in javne stavbe v občini Ormož

Prav tako smo se v tej fazi poslužili statističnih podatkov o poprečni dodatni gradnji poslovnih prostorov 402 m2/a. Iz navedenega je razvidno, da bodo skupne potrebe po energiji za gretje in pripravo sanitarne vode poslovnih objektov (preglednica 7.3):

 525 MWh/a iz neobnovljivih virov;  175 MWh/a iz obnovljivih virov.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 108

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 7.2: Izračun potrebne energije za ogrevanje in gretje sanitarne vode stanovanj po zahtevah pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah. Ploščina 248,00 m2 Višina 2,83 m2 Prostornina 701,84 m3 Oblikovni faktor 0,35 Transmisijske toplotne izgube 5,53 W/m3 3.883,68 W Ventilacijske toplotne izgube 2,73 W/m3 1.916,02 W Hlajenja ne predvidevamo Priprava tople sanitarne vode 6,00 W/m3 4.211,04 W Temperaturni primanjkljaj 3.248,00 K 3.248,00 K Faktor 1,05 1,05 Eta faktor za izk. gen. toplote 0,85 0,85 Potrebna moč za ogrevanje 10,21 W/m3 7.164,34 W Potrebna moč za pripravo TV 7,41 W/m3 5.201,87 W

Potrebna toplota za gretje 20,40 kWh/m3a 14.319,86 kWh/a 57,7414 kWh/m2a Potrebna toplota za gretje TV 14,81 kWh/m3a 10.397,34 kWh/a 41,9248 kWh/m2a SKUPAJ 35,22 kWh/m3a 24.717,20 kWh/a 99,6661 kWh/m2a

Toplota za gretje iz obnovljivih virov 8,80 kWh/m3a 3.579,97 kWh/a 24,9165 kWh/m2a Toplota za gretje iz neobnovljivih virov 11,60 kWh/m3a 10.739,90 kWh/a 32,8248 kWh/m2a

Toplota za gretje sanitarne TV iz obn. v. 3,70 kWh/m3a 2.599,34 kWh/a 10,4812 kWh/m2a Toplota za gretje sanitarne TV iz neobn. v. 11,11 kWh/m3a 7.798,01 kWh/a 31,4436 kWh/m2a

3 2 Skupaj toplota iz obnovljivih virov 12,51 kWh/m a 6.179,30 kWh/a 35,3977 kWh/m a

Preglednica 7.3: Potrebe po primarni energije za stanovanjske in nestanovanjske novogradnje. Stanovanja Nestanovanja SKUPAJ Površina (m2) 248 402 Število gradenj na leto 27 9 Ploščina (m2) 6.696 3.618 10.314 Prostornina (m3) 18.950 19.890 38.840 Ogrevanje (MWh/a) 387 406 Gretje sanitarne vode (MWh/a) 281 295 SKUPAJ (MWh/a) 667 700

Poraba obnovljivih virov /(MWh/a) 167 175 342 Poraba iz neobnovljivih virov /(MWh/a) 507 525 1.033

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 109

Lokalni energetski koncept občine Ormož

7.5 Napotki pri energetski oskrbi novogradenj

Iz energetskega stališča so pomembne površine, kjer porabljamo energijo v različne namene (za ogrevanje, industrijsko rabo itd.), torej stanovanjske površine, površine za centralne in družbene dejavnosti, površine za proizvodnjo itd. Ta področja imajo svoje značilnosti pri rabi energije, kar je potrebno upoštevati tudi v fazi načrtovanja novogradenj.

Že v fazi sprejemanja načrtov za večje sklope novogradenj je potrebno predvideti celostno oskrbo z energijo na posameznih območjih. To pomeni, da je potrebno načrtovati skupne sisteme ogrevanja z eno kurilno napravo, ki bodo nadomestile sicer morebitne številne posamezne kurilne naprave, ki so tako ekološko kot tudi ekonomsko manj sprejemljiva rešitev. Pri večjih sklopih je potrebno preučiti tudi možnosti kogeneracije (soproizvodnje toplote in električne energije) ali trigeneracije (soproizvodnja toplote, hladu in električne energije). Predvsem pa je potrebno pred odločitvijo o energetski oskrbi vsake novogradnje pretehtati ekonomske in tehnične možnosti uvajanja obnovljivih virov energije, to je npr: izrabo sončne energije, uvajanje ogrevanja na lesno biomaso itd.

Pri izgradnji plinovodnega omrežja je smiselno, da se čim več porabnikov priključi na sistem. Predvsem velja to za velike industrijske porabnike energije. Občina lahko priklope tudi spodbudi z akcijo informiranja porabnikov energije o možnostih, ki jih zemeljski plin prinaša. Porabnike energije je potrebno informirati tudi o tem, da je nesmiselno na istem področju podvajati načine oskrbe. V teh primerih lahko prihaja do zelo potratnega načina oskrbe enega objekta z dvema različnima energentoma (npr. zemeljski plin je v objektu in ga uporabljamo samo za kuhanje, medtem ko objekt ogrevamo na ELKO ipd.).

Na splošno mora veljati naslednji prioritetni vrstni red energentov in načinov ogrevanja:

obnovljivi viri energije; daljinska toplota; zemeljski plin; utekočinjeni naftni plin.

Ekstra lahko kurilno olje lahko uporabljamo kot energent le v primeru, ko investitor s posebno študijo argumentira, zakaj ne more uporabiti drugih – prednostnih energentov.

Energetski zakon sicer ta ukrep predpisuje zgolj za stavbe, katerih ogrevana površina presega 1.000 m2, vendar pa je tudi v manjših, individualnih stanovanjskih oziroma drugih objektih v skladu z določili novega PURES-a potrebno zagotoviti vsaj 25 % oskrbo stavbe z obnovljivimi viri energije. Glede na izredno ugodne naravne danosti občine, predvsem na področju izrabe lesne biomase, pa predlagamo, naj občina ta ukrep izvaja pri vseh novogradnjah na vseh območjih občine. Enako velja tudi v primeru večje sanacije objekta, v katerem se zamenjuje tudi kurilna naprava in/ali ogrevalni sistem. Še nadalje je potrebno vzpodbujati rekonstrukcije obstoječih stavb, to je zamenjavo stavbnega pohištva z energijsko učinkovitejšim (okni, vrati), dodatno toplotno izolacijo fasad in podstrešij, torej poviševanje energijske učinkovitosti. Glede na trend rasti novogradenj (po statistiki izdajanja gradbenih dovoljenj) večjih potreb po energiji ni pričakovati, dodatne potrebe bodo kompenzirane z višjo energijsko učinkovitostjo.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 110

Lokalni energetski koncept občine Ormož

8 ANALIZA POTENCIALOV UČINKOVITE RABE ENERGIJE

8.1 Stanovanja

Raba energije v stanovanjih je odvisna od različnih dejavnikov: lege bivališča, starosti hiš, načina gradnje in izolacije, načina ogrevanja in vrste energijskih virov, števila porabnikov električne energije, življenjskega sloga itd. Analiza energijske bilance povprečne enodružinske hiše pokaže, da se največ energije dovaja v objekt z ogrevanjem (82 %), ostali del dovedene energije pa so sončni pritoki (dobitki) skozi okna (12 %) in notranji viri toplote (6 %). Če analiziramo rabo končne energije, odpade na ogrevanje 76,5 %, na pripravo sanitarne tople vode 11 %, gospodinjske aparate in ostale hišne naprave 10 % in razsvetljavo 2,5 % (Vir: Prihranki energije pri posodobitvi ogrevanja in energetski obnovi ovoja stavbe). V nadaljevanju navajamo nekaj investicijskih ukrepov, ki pomenijo povečanje učinkovitosti rabe energije v stavbah. Investicije imajo različne vračilne dobe. Posegi na ogrevalnem sistemu so običajno cenejši in se povrnejo v krajšem času, posegi na nivoju stavbe pa so dražji in zahtevajo tudi daljšo vračilno dobo. Za zanimive naložbe v energetsko obnovo stavb veljajo tiste z dobo vračanja, krajšo od 10 let. Na splošno velja, da z izvedbo teh ukrepov dosežemo do 30 % skupnih energijskih prihrankov v stavbi. Navedeni prihranki so seveda informativni.

 Tesnjenje oken. V slabo izoliranih stavbah predstavljajo toplotne izgube zaradi prezračevanja okoli 1/3 vseh toplotnih izgub. S tesnjenjem oken lahko v stavbah prihranimo od 10 % do 15 % energije za ogrevanje. Vračilna doba namestitve tesnil je od enega do dveh let.  Toplotna izolacija podstrešja. S toplotno izolacijo podstrešja je mogoče prihraniti od 7 % do 12 % energije za ogrevanje. Višina investicije je odvisna tudi od vrste in kvalitete izolacijskega materiala.  Pregled instalacij ogrevanja objektov. Celotni sistem ogrevanja je potrebno preveriti in evidentirati dejansko stanje. Potrebno je pregledati posamezna ogrevala, ki so se menjavala in ugotoviti, če so se spremenile hidravlične razmere razvoda toplote (npr., če je bil dodan prizidek, katerega centralno ogrevanje je bilo izvedeno z razširitvijo ogrevalnega sistema).  Hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema in vgradnja termostatskih ventilov. Naloga hidravličnega uravnoteženja ogrevalnega sistema je, da vsako ogrevalo dobi ustrezen pretok ogrevalne vode. Ustrezen pretok zagotavljajo dušilni ventili za posamezne ogrevalne veje, dvižne vode in ogrevala. Problemi nastajajo, ko so nekateri prostori v stavbi premalo ogreti, drugi pa preveč. V pretoplih prostorih odpiramo okna in v premrzlih prihaja do potrebe dodatnega ogrevanja z npr. kaloriferji. Z vgradnjo avtomatskih regulacijskih ventilov za hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema je mogoče znižati porabo energije za 5 % do 10 %. Vračilna doba hidravličnega uravnoteženja centralnega ogrevalnega sistema je v povprečju tri do štiri leta. Termostatski ventili omogočajo nastavitev temperature v posameznem prostoru v skladu z željami uporabnika. Termostatski ventili dobro delujejo v sistemih, ki imajo izvedeno centralno regulacijo temperature in so ustrezno hidravlično uravnoteženi. Ukrep mora biti strokovno izveden.  Ureditev centralne regulacije sistemov. S centralnim sistemom regulacije ogrevalnega medija v odvisnosti od zunanje temperature dosežemo izenačene temperaturne pogoje za vsa ogrevala v stavbi. Na ta način se zmanjšajo toplotne izgube razvodnega omrežja, zagotovljeno je učinkovito delovanje lokalne regulacije na ogrevalih, obenem pa je mogoče skrajšati čas obratovanja ogrevalnih sistemov glede na namembnost stavbe in bivalne navade uporabnikov (npr: nočna prekinitev ogrevanja). Skupni prihranki energije znašajo 20 % in več glede na predhodno stanje. Vračilna doba je okrog enega leta pri velikih sistemih.  Zamenjava kurilnih naprav. Iz energetskega vidika je smiselno zamenjati kotle, ki so starejši od 15 let. Starejši kotli imajo zaradi svoje dotrajanosti in tehnološke zastarelosti bistveno višje škodljive emisije v dimnih plinih ter nižje izkoristke. Pri zamenjavi kotla je treba še enkrat natančno določiti potrebno toplotno moč kotla, saj so v Sloveniji kotli večinoma predimenzionirani. Cene kotlov so odvisne od tipa kotla, velikosti in dobavitelja.  Toplotna izolacija zunanjih sten. Zaradi velikosti investicije je smiselno toplotno izolirati zidove stavbe v primeru, ko je potrebno obnoviti fasado. Stroški dodatne izolacije predstavljajo le okrog 10 % vseh stroškov sanacije. V tem primeru se nam investicija povrne že v treh do štirih letih. Priporočena debelina izolacije je 15 centimetrov ali več.  Zamenjava oken. Zamenjava oken je nekoliko dražji ukrep. Z vidika energetske učinkovitosti morajo imeti okna nizkoemisijsko zasteklitev z argonskim polnjenjem (trojna »termopan«

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 111

Lokalni energetski koncept občine Ormož

zasteklitev). Prihranek energije pri ogrevanju znaša tudi do 20 %. V primeru, da bi se za zamenjavo oken odločili zgolj zaradi energetskih prihrankov, bi se investicija povrnila v več kot 15 letih. Ko je dotrajana okna v vsakem primeru potrebno zamenjati, pa se investicija povrne prej kot v osmih letih.  Zmanjšanje stroškov za električno energijo. Prvi ukrep za znižanje stroškov, je izbira med enotarifnim in dvotarifnim sistemom merjenja in obračunavanja električne energije za gospodinjski odjem. V primeru, da znaša delež odjema električne energije v času visoke tarife več kot 60 % skupne rabe, je smiselno preiti na enotarifni sistem. S tem preprostim ukrepom je mogoče doseči pomembno znižanje stroškov za porabo električne energije ob siceršnji nespremenjeni rabi. V primeru dvotarifnega sistema je smiselno uporabljati električne naprave in aparate v času nižje tarife. Poleg osveščanja porabnikov je smiselno vgraditi časovno preklopno avtomatiko, ki vklaplja električne grelnike za pripravo sanitarne vode samo v času nižje tarife. Sodobni električni aparati porabijo bistveno manj električne energije ob enakem učinku (npr: hladilniki, zamrzovalne omare, varčne žarnice itd).

8.1.1 Možni prihranki pri rabi energije za ogrevanje v stanovanjih

Ocene analiz opravljenih energetskih pregledov, sofinanciranih s strani Direktorata za učinkovito rabo in obnovljive vire energije kažejo, da v Sloveniji znaša potencial varčevanja z energijo v stavbah od 30 % do 60 %. Tako je mogoče na primer z ukrepi na ogrevalnem sistemu znižati rabo energije do 20 %, z dodatno toplotno izolacijo zunanjih sten 20 %, z izolacijo stropa stavbe pri podstrešju do 12 % in z zamenjavo oken do 20 %. Deleži prihrankov pomenijo prihranke po posameznih ukrepih. Če npr. izvedemo vse ukrepe naenkrat, dosežemo skupne prihranke 50 %. Zgolj z uvedbo neinvesticijskih ukrepov povezanih z energetskim gospodarjenjem v stavbah (uvedba energetskega knjigovodstva, izobraževanje in osveščanje uporabnikov), pa je možno doseči znižanje porabe energije tudi do 10 %. (Vir: http://www.aure.si/index.php?MenuType=C&cross=3_3&lang=SLO&navigacija=on). V poglavju o stroških toplotne energije v občini Ormož smo ocenili, da znašajo letni stroški porabljene energije za ogrevanje v gospodinjstvih (individualnih stanovanjskih objektov) 2.742.481 EUR/a. Če torej z zelo preprostimi instrumenti za učinkovito rabo energije znižamo porabo energije za samo 20 %, znaša to v občini Ormož 548.500 EUR letnega prihranka pri porabi energije v stanovanjih, kar pomeni v povprečju 109 EUR prihranka na stanovanje na leto.

8.1.2 Prihranek električne energije

Prvi ukrep za znižanje stroškov, je izbira med enotarifnim in dvotarifnim sistemom merjenja in obračunavanja električne energije za gospodinjski odjem. V primeru dvotarifnega sistema je smiselno uporabljati električne naprave in aparate v času nižje tarife. Poleg osveščanja porabnikov je smiselno vgraditi časovno preklopno avtomatiko, ki vklaplja električne grelnike za pripravo sanitarne vode samo v času nižje tarife. Sodobni električni aparati porabijo bistveno manj električne energije ob enakem učinku od starejših (npr. hladilniki, zamrzovalne omare, varčne sijalke itd). Drugi taki ukrep je vsekakor zamenjava klasičnih sijalk z energijsko varčnimi. Znano je, da pri enaki svetilnosti energijsko varčna sijalka porabi 80 % manj energije kot klasična. Če predpostavimo, da takšna sijalka obratuje tri ure dnevno, npr. 100 W in jo zamenjamo z energijsko učinkovito 20 W, ki ima enako svetilnost, pri eni sijalki letno prihranimo 7 EUR, v osmih letih, kolikor je življenjska doba sijalke pa 56 EUR. Če računamo, da s posodobitvijo oz. zamenjavo energijsko potratnih sijalk z energijsko varčnimi dosežemo 5 % znižanje rabe električne energije v stanovanjih, potem letni prihranki v občini Ormož znesejo 951 MWh/a oz. 128.385 EUR/a kar znese 31 EUR/a na stanovanje na leto.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 112

Lokalni energetski koncept občine Ormož

8.2 Javni sektor

V tem poglavju navajamo nekaj smernic, ki lahko pripomorejo k uspešnemu izvajanju energetskega upravljanja v javnem sektorju. Učinkovitejša raba energije v javnih zgradbah pomeni predvsem zniževanje stroškov energije (električne in toplotne). Pomemben akter pri procesu varčevanja z energijo v javnem sektorju je vodja inštitucije (upravitelj stavb), ki mora podpreti oziroma podati pobudo.

Pri izdelavi in izvedbi občinskega energetskega koncepta je še posebej pomembno, da so posamezni ukrepi, predvsem na področju učinkovite rabe energije, predvideni in izvedeni v stavbah, ki so v lasti občine. Izvedba teh ukrepov lahko služi kot zgled prebivalstvu pri prikazu praktičnih možnosti za zmanjšanje stroškov za energijo v stavbah. Izkušnje, ki jih pri tem pridobi občina, pa so lahko kasneje v pomoč tudi ostalim lastnikom javnih in stanovanjskih stavb.

8.2.1 Energetski pregledi stavb

Energetski pregled je študija, v kateri je zajet celovit pristop k urejanju energetskega stanja stavbe. Na področju učinkovite rabe energije so možni veliki prihranki energije, saj je večina javnih stavb v občini Ormož energetsko v slabem stanju, kar se lahko viti tudi iz energijskih števil na sliki 3.6 in 3.7. Predvsem velja to za stavbe, ki se kontinuirano ogrevajo. To so predvsem osnovne šole, vrtci, občinska stavba ter športne dvorane. Prihranke smo določili na podlagi predlaganih ukrepov v poglavju 11.2. Preglednica 8.1 prikazuje podatke o rabi energije in potencialne prihranke energije po izvedenih predlaganih ukrepih.

Preglednica 8.1: Potencialni prihranki toplotne in električne energije v javnih stavbah občine Ormož Možni Možni Poraba Poraba prihranki prihranki električne toplotne Naziv objekta električne energije za energije energije energije ogrevanje (kWh) (kWh) (kWh) (kWh) Občina Ormož 64.777 378.672 7.780 64.380 Vrtec Miklavž pri Ormožu 7.927 24.736 160 10.390 Vrtec Velika Nedelja 2.820 46.187 340 19.400 Vrtec Podgorci 2.786 67.879 340 25.120 OŠ Stanka Vraza 25.830 203.361 3.880 75.250 OŠ Velika Nedelja 60.257 176.203 9.040 47.580 Športna dvorana Velika Nedelja 28.217 132.318 3.390 29.110 OŠ Podgorci 21.647 131.445 440 28.920 OŠ Ormož + športna dvorana 105.907 466.878 15.890 196.090 OŠ Miklavž pri Ormožu 31.558 187.488 640 50.630 OŠ Kog + vrtec 26.374 92.378 3.960 38.800 Zdravstveni dom Ormož 141.089 254.329 16.940 94.110 KS+KU+kulturna dvorana Miklavž pri Ormožu 5.673 87.125 690 19.170 KS+KU + Kulturna dvorana Kog 2.417 23.375 300 8.650 Dom kulture Ormož + KS Ormož 18.114 115.159 2.180 48.370 SKUPAJ 545.390 2.387.530 65.970 755.970

Preglednica 8.1 prikazuje trenutno stanje rabe energije v javnih stavbah v občini Ormož in predvidene prihranke električne in toplotne energije po predlaganih izvedenih ukrepih. Skupna poraba energije za ogrevanje v izbranih javnih stavbah (iz preglednice 8.1) v občini Ormož znaša 2.387.530 kWh/a, in 545.390 kWh/a električne energije. Z investicijskimi ukrepi učinkovite rabe energije in stalnim

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 113

Lokalni energetski koncept občine Ormož usposabljanjem in osveščanjem zaposlenih, uporabnikov in upravljavcev javnih stavb je ob predpostavki, da bi se ukrepi izvedli v enem letu, mogoče privarčevati skupaj 755.970 kWh/a toplotne energije oziroma 76.500 EUR/a ter 65.970 kWh/a električne energije oziroma 9.240 EUR/a. Prihranki v EUR so prikazani na podlagi cene goriv ELKO-ta (0,1011 EUR/kWh) ter električne energije (0,14 EUR/kWh). Potrebno je tudi upoštevati, da se bodo cene energentov še zviševale, tako, da bodo investicije v učinkovitejšo rabo energije v javnih stavbah še bolj upravičene.

8.2.2 Energetsko knjigovodstvo

Energetsko knjigovodstvo omogoča celovit pregled rabe energije v posameznih javnih stavbah, hitro odpravljanje bistvenih odstopanj, optimiranje energetskih procesov in učinkovito ovrednotenje podatkov o rabi energije. Glede na enostavnost izvedbe ukrepa in prednosti, ki jih prinaša, predlagamo, da se v vseh javnih stavbah v občini Ormož uvede koncept energetskega knjigovodstva. Aktivnost vpeljave organizira občinski energetski upravljavec v sodelovanju z računovodstvi posameznih subjektov.

8.2.3 Občinski energetski upravljalec

Pogoj za uspešno izvajanje lokalnega energetskega koncepta je določitev odgovornih oseb, zadolženih za izvedbo ukrepov iz akcijskega načrta. Za izvajanje lokalnega energetskega koncepta skrbi:  lokalna energetska agencija in/ali  občinski energetski upravljavec.

V primeru, da na področju lokalne skupnosti ni lokalne energetske agencije, je za izvajanje lokalnega energetskega koncepta zadolžen občinski energetski upravljavec, ki ga na to funkcijo imenuje župan. Ta naredi podrobnejši načrt, kako doseči v energetskem konceptu opredeljene cilje občine na področju energetike. Občinski energetski upravljavec organizira izvedbo zastavljenih projektov.

8.2.4 Pogodbeno znižanje stroškov za energijo

Občina lahko pri stavbah, kjer so potrebne celovitejše investicije v ukrepe učinkovite rabe energije uporabi koncept pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije. Koncept pogodbenega financiranja ima to prednost, da proračun občine ni obremenjen z visokimi stroški naložbe, ampak občina investirana sredstva povrne izvajalcu s periodičnim plačilom pogodbene cene. Plačila so lahko plačilo izvajalcu za dobavljeno energijo ali pa njegov delež v privarčevanih stroških za energijo. Poznamo dve osnovni vrsti pogodbenega znižanja:  pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo, ki je namenjeno investicijam v nove, nadomestne in dopolnilne naprave za oskrbo z energijo.  pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije, ki združuje investicije v ukrepe učinkovite rabe energije na vseh področjih njene rabe v stavbah.

8.3 Podjetja

V občini ni prisotna močna industrijska dejavnost, razen v samem mestu Ormož, kjer je pet večjih proizvodnih obratov. Vsekakor bi bilo koristno izvesti energetske preglede teh podjetij, proučiti njihovo energijsko situacijo ter predlagati ekonomsko sprejemljive ukrepe za povišanje energijske učinkovitosti in rabo OVE. V podjetju Wienerberger d.o.o. je bil v letu 2009 že izveden razširjeni energetski pregled. Poslovne stavbe, ki se bodo bodisi rekonstruirale ali novo gradile, se bodo morale ravnati po novi zakonodaji, predvsem bodo morale izbrati energijsko najbolj sprejemljiv energetski sistem ter doseči ciljno rabo energije v stavbah. Večina manjših poslovnih zgradb ogrevajo bodisi z lastnimi ogrevalnimi sistemi ali v okviru stanovanjskega ogrevanja. Večji proizvodni obrati pa imajo lastne ogrevalne sisteme. Poslovni odjem električne energije je zagotovljen 475 poslovnim subjektom. Z vidika prisotnih delovnih mest in razvoja območja je pomembno, da to proizvodno območje funkcionira v največji

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 114

Lokalni energetski koncept občine Ormož možni meri. Omogočiti je potrebno možnost razvoja poslovnih dejavnosti z razširitvijo proizvodne cone. Smiselno bi bila proučitev možnosti povezovanja javnega in zasebnega sektorja v smislu uporabe odpadne toplote iz industrijskih procesov za ogrevanje javnih objektov v sistemih daljinskega ogrevanja. Občina lahko s promocijo in s pomočjo subvencij za energetske preglede spodbuja učinkovitejšo rabo energije v podjetjih in organizacijo energetskega upravljanja. V podjetjih, kjer še nimajo energetskega upravitelja, se lahko z energetskim pregledom organizira energetsko upravljanje in postavi prioritetne aktivnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti v podjetju.

8.4 Javna razsvetljava

Sprejetje strategije razvoja javne razsvetljave je za občino eden najpomembnejših dokumentov, saj je podlaga za sprejemanje odločitev za zmanjšanje rabe energije za javno razsvetljavo. Strategija podaja analizo trenutnega stanja, ki je osnova za določitev ukrepov za upravljanje in vzdrževanje javne razsvetljave, izdelavo načrta razsvetljave in obratovalnega monitoringa ter akcijski načrt z investicijskimi, organizacijskimi in tehničnimi ukrepi za optimiranje obratovanja javne razsvetljave. Strategija upošteva tudi veljavno zakonodajo na področju javne razsvetljave (predvsem Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja) in najnovejše smernice na področju javne razsvetljave. Strategija je tudi osnova za vgradnjo informacijsko nadzornega sistema javne razsvetljave, ki omogoča ažuren pretok informacij o stanju javne razsvetljave tudi za širši krog uporabnikov (tudi za občane). Namen strategije razvoja javne razsvetljave je dobiti celostni pregled nad stanjem v javni razsvetljavi in dokument, ki ima začrtane smernice s končnim ciljem; kakovostno ciljno upravljanje in energetsko učinkovita javna razsvetljava. Prihranki pri prenovi celotne JR znašajo od 20 % do 50 % električne energije. Dodatne prihranke električne energije dosežemo z uporabo centralne regulacije javne razsvetljave, kjer ob določeni uri znižamo električni tok sijalkam in s tem porabo električne energije. Za ustrezno izbiro vrste regulacije je potrebno poznati vrsto in število obstoječih svetilk. Dodatni prihranki električne energije z regulacijo so do 30 %. Ob zamenjavi zastarelih svetilk z energetsko najučinkovitejšimi (LED svetilkami) ter z zvezno regulacijo vsake svetilke, lahko prihranimo od 30 %, z regulacijo vred pa maksimalno do 62 % električne energije.

8.5 Promet

Bodoče oskrbe z energenti za pogon motornih vozil, gradbene in kmetijske mehanizacije ni mogoče napovedati. Če pogledamo situacijo preskrbe z dizelskim gorivom, bencinom in UNP za pogon vozil, bodo do leta 2020 količine načrpane nafte strmo naraščale (vir: Rimski klub, 2000), nato pa bodo zaradi izčrpanja virov strmo padale. Zato bomo v naslednjih desetih letih priča naglim spremembam v rabi pogonskih goriv:

 v prvi fazi lahko pričakujemo preboj hibridnih vozil, to je kombiniran pogon na neobnovljiv vir in električno energijo;  nadaljnji razvoj popolnoma električnih vozil (rešiti bodo morali problem hitrega polnjenja in povečanja zmogljivosti akumulatorskih baterij);  preboj vozil na zemeljski plin in bioplin, pridelavo lastnih goriv na kmetijah za pogon kmetijske mehanizacije;  nižanje mase obstoječih vozil. Kovinske dele vozil bodo zamenjana z plastičnimi, torej razvoj kompozitnih materialov (poliesterskih, vinil esterskih, epoksi smol v kombinaciji s steklenimi, kevlarskimi in ogljikovimi vlakni). Smole bodo izdelane na bazi biomase;  kmetijske stroje in tudi gradbeno mehanizacijo bo poganjal biodizel proizveden iz rastlinskih odpadnih olj in olj semen bogatih z oljem, ki ne bo uporabno za prehrano in proizvodnjo hrane;  težki transport bo preusmerjen na železnice, ki bodo v celoti elektrificirane;  prebivalstvo bo vedno bolj uporabljalo avtobusni prevoz, na kratke razdalje pa bo atraktivno kolesarstvo in motorna kolesa na električni pogon.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 115

Lokalni energetski koncept občine Ormož

9 OCENA LOKALNIH ENERGETSKIH VIROV

9.1 Biomasa

V Sloveniji je les narodno bogastvo, saj je kar 58 % ozemlja poraščenega z gozdovi. Za energetske namene porabimo okoli 1,2 milijona m3 lesa letno, kar predstavlja 4 % potreb po primarni energiji, od tega:

 70 % za ogrevanje hiš;  30 % za energetske potrebe v industriji.

Iz podatkov Statističnega urada Republike Slovenije je na sliki prikazan delež stanovanj, ki se ogrevajo z lesom in lesnimi odpadki (slika 9.1).

Slika 9.1: Struktura stanovanj, ki se ogrevajo z lesom in lesnimi odpadki. (Vir:Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.)

9.1.1 Potencial izkoriščanja lesne biomase v Sloveniji

Po poročilu Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) znaša površina gozdov v letu 2008 1.183.252 ha, kar predstavlja 58 % ozemlja Slovenije pokritega z gozdovi. Lesna zaloga za leto 2008 znaša 322.194.929 m3 oziroma 271,86 m3/ha, prirastek pa 7.868.521 m3 oziroma 6,64 m3/ha. Lesna zaloga se tako v naših gozdovih kopiči. Količina poseka je poleg naravnih danosti odvisna tudi od socialno ekonomskih faktorjev in znaša za leto 2008 3.427.372 m3 (Vir: http://www.zgs.gov.si).

9.1.2 Potencial izkoriščanja lesne biomase v občini Ormož

Skupna površina občine Ormož je 141,56 km2 oz. 14.156 ha. Pokritost z gozdovi je 3.735 ha oz. 26,3 %. Lesna zaloga za leto 2008 znaša 1.227.857 m3 oziroma 328,72 m3/ha gozda. Letni prirast gozdov znaša 31.567 m3 oziroma 8,45 m3/ha. Etat oziroma dovoljeni letni posek je na območju občine Ormož 20.916 m3 oziroma 5,6 m3/ha. Realizacija največjega možnega poseka je 10.514 m3 na leto, kar pomeni dobra polovica od dovoljenega možnega poseka.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 116

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Občina Ormož ima torej srednjo stopnjo gozdnatosti in lesno zalogo ter s tem znatne možnosti izrabe lesne biomase kot sledi:

 letna poraba lesa za ogrevanje v občini Ormož: 11.838 m3/a;  dovoljeni letni posek: 20.960 m3/a.

Potencial lesne biomase iz gozda: 9.122 m3/a.

Del biomase pa lahko dodatno dobimo iz negozdnatih površin. V občini Ormož je možno pridobiti 0,5 m3/ha na leto. Če upoštevamo 80 % površin, dobimo:

 letna proizvodnja lesne biomase iz negozdnatih površin: 4.168 m3/a.

Skupni letni potencial lesne biomase, oz. skupaj količina biomase, ki je na voljo za dodatne porabnike je 13.290 m3/a.

9.1.3 Ocena možnosti izrabe lesne biomase v občini Ormož

Les je pri ogrevanju stanovanj v občini Ormož zastopan v enkrat večjem deležu kot je povprečje za Slovenijo; v občini Ormož se namreč z lesom in lesnimi odpadki ogreva več kot polovica stanovanj (57,7 %). Povprečje za Slovenijo pa je 30,2 % (Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002). Na sliki 9.2 je prikazan delež stanovanj v občini Ormož in posameznih naseljih znotraj občine, ki se ogrevajo z lesom in lesnimi ostanki.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 117

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Slika 9.2: Deleži stanovanj v občini Ormož in naseljih znotraj občine, ki se ogrevajo z lesom in lesnimi ostanki, v primerjavi s Slovenijo kot celoto. (Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 in lastni izračun.)

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 118

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Iz slike 9.2 je razvidno, da tudi v sami občini obstajajo med posameznimi naselji razlike v deležih ogrevanja stanovanj z lesom in lesnimi odpadki. Les je torej v občini zelo dostopen vir energije. Je pa tudi pomembno kako učinkovito se uporablja. Uporaba lesne biomase v primerjavi s klasičnim ogrevanjem na les prinaša mnoge prednosti, med katerimi velja omeniti predvsem dve:

 boljši izkoristki porabljenega lesa (moderni kotel na lesno biomaso ima večje izkoristke kot zastareli klasični kotli na les);  čiščenje gozdov.

Pri tem je tudi zelo pomembno vzpodbujanje občanov k zamenjavi starih kotlov za nove, tehnološko dovršene kotle, v katerih so energijski izkoristki mnogo višji, česar posledica so tudi nižje emisije ogljikovega oksida (CO), ki nastaja pri nepopolnem zgorevanju lesa. Hkrati pa bi preko ogrevanja na lesno biomaso in s sofinanciranjem novih kotlov gospodinjstva vzpodbudili k prehodu iz kurilnega olja na lesno biomaso, ki je čistejši in sonaravni energent. (Vir: http://www.zgs.gov.si).

Po javno dostopnih podatkih v občini Ormož je vgrajenih 18 kotlov na lesno biomaso sofinancirani iz MKO oz. MGRT. Od tega jih je bilo pred letom 2008 vgrajenih 8 kotlov, v letu 2009 3 kotli, leta 2010 3 kotli ter v letu 2011 4 kotli.

Ključne ugotovitve:

 občina Ormož ima srednje veliko gozdnatost glede na ostale občine v Sloveniji. Skupna površina občine je 14.156 ha, od tega je gozdnatih površin 3.735 ha ali 26,3 %;  delež stanovanj, ki se ogrevajo z lesom in lesnimi ostanki znaša 57,7 % in porabijo 11.817 m3/a lesne biomase;  skupni potencial lesne biomase znaša 13.290 m3/a.

9.2 Bioplin

9.2.1 Potencial izrabe bioplina v Sloveniji

Potencial v Sloveniji za izrabo bioplina je velik, saj ima Slovenija okrog 45 % kmetijskih površin. V Sloveniji je možno, brez načenjanja primarne kmetijske proizvodnje postaviti bioplinarne do 80 MW e moči. V rastlinah se v času poletne vegetacije nakopiči na 1 m2 kmetijske površine 5 kWh do 6 kWh energije, ki je nakopičena v rastlinskih maščobah, ogljikovih hidratih in beljakovinah. Če energijo iz 1 m2 preračunamo na 100 ha, oziroma 1 km2, dobimo 6 GWh energije nakopičene v rastlinah. Celotni potencial proizvodnje bioplina iz živalskih odpadkov (goveda, prašičev in perutnine) je v Sloveniji ocenjen na 45 milijonov m3 bioplina s 65 % vsebnostjo metana oziroma 1,1 PJ energije letno. (Vir: IJS, Center za energetsko učinkovitost.)

9.2.2 Ocena možnosti izrabe bioplina v občini Ormož

Količina zelene biomase v občini Ormož

Za pridobivanje bioplina iz zelene mase sta najpomembnejši silažna koruza in koruza za zrnje. Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je bilo leta 2011 v občini Ormož prijavljenih skupaj 1.713 ha zemljišč na katerih se je pridelovala silažna koruza in koruza za zrnje. Ti podatki so povzeti iz prijav kmetovalcev, ki so oddali vloge za dodelitev subvencij iz ukrepov kmetijske politike KGZS in so prikazani v preglednici 9.1.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 119

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 9.1: Uporabne površine njiv za pridelavo koruze. Namembnost površin Površina (ha) Koruza za zrnje 1.302 Koruza za silažo 411 (Vir: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, 2011)

Ob predpostavki, da se silažna koruza v celoti porabi za vzrejo živali, smo za potencial zelene biomase za pridelavo bioplina upoštevali 25 % delež koruze, ki se prideluje za zrnje. Iz tega sledi, da bi bilo v občini Ormož na razpolago 326 ha koruze za proizvodnjo bioplina. V primeru prodaje koruze iz razpoložljive površine v bioplinarno je skupni letni donos kmetov ob trenutni ceni 800 EUR/ha 260.800 EUR. V preglednici 9.2. je prikazan izračun potenciala bioplina iz koruze za občino Ormož.

Preglednica 9.2: Potencial bioplina iz koruze v občini Ormož. Proizvedena Površina Količina silaže Bioplin Biolpin Poljščina 3 3 energija (ha) (t/a) (m /dan) (m /a) (MWh/a) Koruza za zrnje 326 16.300 8.931 3.260.000 19.560

Takšna količina koruzne silaže zadostuje za delovanje bioplinarne električne moči 1 MW e. Letna proizvedena količina energije (toplotne in električne) je 19.560 MWh. Ob tem smo predpostavili, da za substrat uporabljamo 70 % silažne koruze ter 30 % gnojevke. V Občini Ormož že deluje ena bioplinarna moči 1 MW, kar pomeni, da kvota razpoložljive koruze za proizvodnjo bioplina že dosežena oz. porabljena.

Država v zadnjem času strmi k temu, da bi se uporaba koruze za proizvodnjo bioplina znižala. Sprejela je že tudi Uredbo o spremembi Uredbe o podporah električni energiji, proizvedenih iz OVE (Ur.l., št. 43/2011), kjer je predpisano, da lahko v substrat meša največ 40 prostorninskih odstotkov zrnja oz. silaže. Ta uredba pa velja le za bioplinarne, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljene po 1. juliju 2011.

Silažna koruza se lahko nadomešča z drugimi energetskimi rastlinami, vendar imajo te ponavadi nižjo energetsko vrednost. Zelo podobne karakteristike koruzi sta travna silaža ter sirek.

Količina gnoja in gnojevke v občini Ormož

Preglednica 9.3 prikazuje število glav živine na osnovi katere lahko izračunamo oceno potenciala bioplina iz gnojevke v občini Ormož. Število živine in perjadi se preračuna na GVŽ (glav velike živine). Ena GVŽ je 600 kg žive teže živali. Faktorji za preračun potenciala bioplina iz živalskih odpadkov so prikazani v preglednici 9.4.

Preglednica 9.3: Faktorji GVŽ. Žival GVŽ 1 govedo 0,800 1 krava molznica 1,000 1 prašič 0,115 1 piščanec 0,003 1 puran 0,020 (Vir: Statistični urad RS, Metodologija pri popisu kmetijstva 2000.)

Preglednica 9.4: Potencial bioplina iz živalskih odpadkov na 1 GVŽ na dan. Potencial bioplina na 1 Žival 3 GVŽ na dan (m /dan) Govedo 1,3 Prašiči 1,5 Perutnina 2,0 (Vir: Biogas Strom und Wärme aus dem Kreislauf der Natur, Nummer 45, Wien.)

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 120

Lokalni energetski koncept občine Ormož

V občini Ormož je po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja bilo skupno 5.065 GVŽ, od tega je 4.056 GVŽ govedi, 460 GVŽ prašičev ter 549 GVŽ perutnine. Pri tem so bile upoštevane samo odrasle živali. Izračun ocene potenciala bioplina v občini Ormož iz živalskih odpadkov so prikazani v preglednici 9.5.

Preglednica 9.5: Potencial bioplina iz živalskih odpadkov v občini Ormož. Bioplin na dan Bioplin na leto Živali Število GVŽ (m3) (m3/a) Govedo 5.070 4.056 5.273 1.924.572 Prašiči 4.000 460 690 251.850 Perutnina 183.000 549 1.098 400.770 Skupaj 5.963 2.577.192 Skupaj v kWh/a 15.463.000

Skupni potencial bioplina v občini Ormož je torej:

 bioplin iz zelene mase: 19.560 MWh/a;  bioplin iz živalskih ostankov: 15.463 MWh/a;

SKUPAJ: 35.023 MWh/a.

Iz preglednice 9.2 in 9.5 je razvidno, da je skupni potencial bioplina v občini Ormož 5,84 milijona m3 bioplina, iz katerega bi lahko pridobili 35.023 MWh/a energije (14.000 MWh/a električne in 21.023 MWh/a toplotne energije), kar bi zadostovalo za delovanje bioplinarne z močjo 1,6 MWe. Ob predpostavki, da ena bioplinarna v Ormožu že obratuje z močjo 999 kW je teoretični potencial za dodatno postavitev bioplinarn do moči 600 kW. Za seznam večjih kmetij v občini, da bi ugotovili ali obstaja potencial izgradnje manjše bioplinarne smo se obrnili na občino Ormož. Glede na to, da so večje kmetije razpršene po celotni občini, se predlaga postavitev več manjših bioplinarn do moči 100 kW. V poglavju 11.5 je prikazan izračun vhodnih in izhodnih veličin za bioplinarno moči 100 kW. V preglednici 9.6 podajamo seznam večjih kmetij v občini Ormož.

Preglednica 9.6: Seznam večjih kmetij v občini Ormož Priimek in ime kmetovalca Kraj kmetije Dejavnost Hergula Stanko Cvetkovci govedoreja in perutninarstvo Tomažič Franc Cvetkovci govedoreja Cvetko Janko Cvetkovci perutninarstvo Juršič Bojan Loperšice govedoreja Babič Franc Loperšice govedoreja Pavša Franc Loperšice govedoreja Serec Urška Pušenci govedoreja Polak Janko Miklavž pri Ormožu govedoreja Krabonja Peter Sodinci perutninarstvo Rudolf Boris Sp. Ključarovci govedoreja in prašičereja Kosi Mirko Dobrava govedoreja (Vir: Občina Ormož)

Na posamezni kmetiji je smiselno razmišljati o bioplinskem sistemu, ko se tam nahaja vsaj 100 GVŽ, kar je ekvivalentno 100 glavam govedi ali 870 prašičem ali 33.300 piščancev. V določenih občinah ima lahko takšno napravo več kmetij skupaj, če se nahajajo ena zraven druge. Skupne bioplinske naprave za določeno geografsko zaokroženo področje za vse organske odpadke in gnojevko v Sloveniji ne poznamo.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 121

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Na obrobju mesta Ormož v industrijski coni je avgusta 2011 začela obratovati bioplinska elektrarna Šijanec. Neto električna moč elektrarne je 999 kW, toplotna moč pa 1.070 kW. Del toplote porabi bioplinarna sama za lastno obratovanje. Na letni ravni bo tako proizvedla 4.100.000 m3 bioplina in ustvarila 8.500.000 kWh neto električne energije in 9.000.000 kW toplotne energije. Surovine, ki jih uporablja za delovanje je lastno pridelana biomasa, biomasa okoliških kmetovalcev ter gnoj in gnojevka iz neposredne bližine. Toplotne energije, razen za lastne potrebe, bioplinarna ne izkorišča.

Za obratovanje te bioplinske elektrarne je po podatkih upravljalca potrebno 320 ha do 360 ha silažne koruze oz. 16.000 t silaže na leto, katero shranjujejo na deponiji poleg fermentorjev. Cilj lastnika bioplinarne je povišati surovino odpadnega predelanega sadja in zelenjave in znižati delež silažne koruze za 50 %. Sistem je možno povečati za 2 MW moči, tako da je možno dodati še dva plinska motorja z močjo 1 MW. Prostor za ta dva motorja je že pripravljen. Glede na to, da se bioplinarna nahaja v industrijski coni, bi lahko z odpadno toploto ogrevali objekte, ki se nahajajo v tej coni, še posebej podjetje Carrera Optyl d.o.o.

Slika 9.3: Bioplinarna Šijanec.

9.3 Sončna energija

Sončna energija je skupen izraz za vrsto postopkov pridobivanja energije iz sončne svetlobe. Sončno energijo že stoletja izrabljajo številni tradicionalni načini gradnje, v zadnjih desetletjih pa je zanimanje zanjo v razvitih državah naraslo hkrati z zavedanjem o omejenosti drugih energetskih virov, kot so fosilna goriva, ter njihovih vplivih na okolje. Sončna energija je neizčrpen vir energije, ki ga v zgradbah lahko izkoriščamo na tri različne načine:

pasivno; aktivno s sončnimi kolektorji; s fotovoltaiko.

Pasivni solarni sistemi. V pasivnih sklopih se izkoriščajo deli zgradbe za zbiranje toplote, toplota pa se dalje prenaša z naravnim prehajanjem toplote. To pomeni, pasivna stavba, ki sama sprejema sončno energijo, je obenem hranilnik toplote in ogrevalni sistem. Sprejemniki toplote so vsi deli zgradbe, lahko pa se uporabljajo tudi posebni sprejemniki. Pasivni elementi, ki se uporabljajo za tako gradnjo, so okna, sončne stene, steklenjaki, prezračevalni fasadni elementi itd. in so vgrajeni večina na južni strani. Pasivna stavba naj bo z bivalnimi prostori obrnjena proti jugu, ter z ostalimi pomožnimi prostori obrnjena proti severu. Z takim načinom gradnje lahko privarčujemo od 30 % - 50 % energije za ogrevanje stavb, na področjih z veliko osončenostjo pa lahko tudi več.

Aktivni solarni sistemi. To so sistemi, ki preko sprejemnikov sončne energije – SSE (sončnih kolektorjev) sprejemajo sončno energijo in jo v obliki toplotne energije uporabljamo za ogrevanje tople sanitarne vode in ogrevanje stavb. Ogrevanje sanitarne vode s sončnimi sprejemniki je dokaj razširjeno, ogrevanje objektov pa se, zaradi potrebe po večjih absorbcijskih površinah in akumulacijah Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 122

Lokalni energetski koncept občine Ormož ogrevalne vode, uveljavlja šele v zadnjem času. Srce sončnih sprejemnikov je črna površina, ki pretvarja sončno energijo v toploto. To toploto se potem prenese za takojšno ogrevanje ali se jo shrani (v shranjevalnikih toplote) za kasnejšo uporabo. Za prenašanje se uporablja voda, glikol ali v časih tudi zrak.

Gretje sanitarne vode.

Pri načrtovanju sistema upoštevamo število oseb v gospodinjstvu in njihove navade. Kot osnovno vodilo pri načrtovanju lahko služijo naslednji podatki: dnevna poraba tople vode 50 litrov na osebo, površina sprejemnika vsaj 1,5 m2 na osebo in velikost zalogovnika tople vode 60 litrov na osebo. Ne glede na število oseb gospodinjstva pa naj bi kolektorski sistem ne imel manj od 6 m2 absorbcijske ploščine, prostornina zalogovnika (grelnika) pa naj bi bil minimalno 300 litrov. (Vir: http://kid.kibla.org/~gverila/vegansvet/predal/soncna_energija.htm.).

Ogrevanje objektov.

Mnenje, da s sončnimi sprejemniki ni smiselno ogrevati objekta popolnoma ne drži. Pri novih, dobro izoliranih objektih z nizko temperaturnim režimom ogrevanja (talno ogrevanje), je lahko temperatura ogrevalnega medija zelo nizka, na primer do 36 °C, kar je ugodno pri ogrevanju s sončnimi sprejemniki. S primernim akumulatorjem ogrevalne vode in regulacijo, lahko močno znižamo število dni delovanja dodatnega ogrevanja, tudi v zimskem času, in s tem znižamo stroške ogrevanja in onesnaževanje okolja. (Vir: http://kid.kibla.org/~gverila/vegansvet/predal/soncna_energija.htm.)

Fotovoltaični sistemi. Fotovoltaika je tehnologija pretvorbe sončne neposredno v električno energijo. Proces pretvorbe poteka preko sončnih celic. Te so sestavljene iz polprevodnega materiala. Največkrat je to silicij. Najpogosteje uporabljene in najbolj učinkovite so monokristalne sončne celice, katerih osnova so ploščice narezane iz enega samega kristala. S temi sončnimi celicami lahko dosežemo 15 % - 18 % izkoristek. Ostale sončne celice (multikristalne in amorfne) imajo nižji izkoristek. Električno energijo, proizvedeno s procesom fotovoltaike, lahko uporabimo za oskrbo zgradb, odročnih naselij; oskrbo satelitov, svetilnikov, gorskih postojank ipd.; uporaba v proizvodih (npr: računalnikih, urah); oddaja v električno omrežje ipd.

PREDNOSTI IZKORIŠČANJA SONČNE ENERGIJE:

 proizvodnja električne energije iz fotovoltaičnih sistemov je okolju prijazna;  izkoriščanje sončne energije ne onesnažuje okolja;  proizvodnja in poraba sta na istem mestu;  fotovoltaika omogoča oskrbo z električno energijo odročnih področij in oddaljenih naprav.

SLABOSTI IZKORIŠČANJA SONČNE ENERGIJE:

 težave pri izkoriščanju sončne energije zaradi različnega sončnega obsevanja posameznih lokacij;  cena električne energije pridobljene iz sončne energije je veliko dražja od tiste proizvedene iz tradicionalnih virov.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 123

Lokalni energetski koncept občine Ormož

9.3.1 Ocena možnosti izrabe sončne energije v občini Ormož

Občina Ormož, ki leži na severovzhodnem delu Slovenije, prejme letno med 4.400 MJ/m2 – 4.450 MJ/m2 sončne energije in spada v slovensko povprečje po količini prejete sončne energije.

Preglednica 9.7 prikazuje število ur in količino (v kWh/m2) sončnega obsevanja v posameznem mesecu leta 2009 v meteorološki letališča Maribor, ki je najbližja merilna postaja, da lahko podamo dovolj točne podatke za občino Ormož. Preglednica 5.10 vsebuje tudi primerjavo v odstotkih (%) glede na povprečje obdobja med leti 1981 – 2000. Podatki nam kažejo, da je bilo v letu 2009 število ur sončnega obsevanja 2.022, kar pomeni, da se je povišalo za 5 % glede na obdobje 1981 – 2000. Iz preglednice je razvidno,da je prejelo območje merilne postaje na letališču Maribor v letu 2009 1.295 kWh/m2 sončne energije.

Preglednica 9.7: Mesečne vsote in trajanje globalnega sončnega sevanja v letu 2009 na meteorološki postaji Maribor – letališče. Primerjava l. 2009 z Količina sončnega Trajanje sončnega Mesec 2 obdobjem 1981-2000 obsevanja (kWh/m ) obsevanja (h/a) (%) Januar 34,84 50 61 Februar 59,30 106 91 Marec 83,66 121 86 April 141,87 214 126 Maj 175,91 246 110 Junij 162,30 213 94 Julij 197,45 296 112 Avgust 170,49 271 110 September 119,06 201 110 Oktober 80,18 156 118 November 40,97 92 114 December 29,31 56 91 Skupaj 1.295,34 2.022 105 Vir: http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje.

Glede na podobno število ur sočnega obsevanja od leta 1981 naprej pa tudi izboljševanja tehnologije zajema sončne energije, bo tudi v bodoče sončna energija pomemben vir energije, kateri do danes ni bil izkoriščen glede na potenciale, ki jih ponuja. Iz navedenega lahko sklepamo, da bi bilo vredno bolj izkoriščati sončno energijo na tem področju bodisi za pridobivanje tople sanitarne vode, pa tudi elektrike. Zavedati pa se je potrebno, da je količina sončne energije odvisna od:

 letnega časa (večji potencial ima poleti, primerna in slabo izkoriščena je za npr. pridobivanje tople sanitarne vode v poletnem času);  usmeritve sončnih kolektorjev in/ali celic (optimalen kot je 30 stopinj glede na vodoravno površino in obrnjeno proti jugu);  lokacije (v osojnih legah, na lokacijah kjer sonce vzide pozneje oziroma prej zaide, se bo pridobilo manj energije kot v prisojnih legah).

Po javno dostopnih podatkih je v občini Ormož vgrajenih 83 SSE, sofinancirani iz Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO) in sicer pred letom 2008 je bilo vgrajenih 54, leta 2008 7 SSE, leta 2009 7 SSE, leta 2010 9 SSE ter leta 2011 6 SSE.

Sanitarno toplo vodo v gospodinjstvih in javnih zgradbah pozimi največ ogrevajo na isti energent kot za ogrevanje prostorov. Ker v občini Ormož največ porabljajo lesno biomaso, ELKO in ZP za gretje in ker pozimi nimamo na voljo dovolj sončne energije za gretje sanitarne vode, smo za osnovo izračuna potenciala vzeli porabo energije za gretje sanitarne vode izven kurilne sezone, ki znaša (50 litrov pri 50 °C na osebo na dan):

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 124

Lokalni energetski koncept občine Ormož

 za gospodinjstva: 3.492.100 kWh/a;  za javne stavbe: 133.200 kWh/a;  SKUPAJ: 3.625.300 kWh/a.

Pri analizi smo upoštevali znane podatke o številu ljudi v javnih stavbah in lastne podatke o porabi tople vode v javnih zgradbah (10 L na dan na osebo) izven kurilne sezone.

V občini Ormož so v letu 2010 in 2011 zgradili 6 manjših sončnih elektrarn. Te so prikazane v preglednici 9.8.

Preglednica 9.8: Sončne elektrarne v občini Ormož Vršna moč Število Letna proizvodnja EE Naziv SE (kWp) modulov (kWh/a) SE Komunalno podjetje Ormož 20,25 88 21.500 SE Šijanec 99,0 430 105.000 SE Cvetko Janko Cvetkovci 78,6 341 83.363 SE Janžekovič Rajko 22,2 87 24.500 SE Jeruzalem Ormož SAT 9,3 40 9.860 SE OVEN Elektro Maribor 22,08 87 23.420

Na trgu obstajajo ponudniki fotovoltaičnih sistemov, ki površine za ustrezno najemnino najamejo za 10 do 25 let in obenem vzdržujejo streho. O takšnem javno zasebnem partnerstvu je vsekakor potrebno razmišljati.

Glede na podatke meteorološki postaje letališča Maribor je potencial tega obnovljivega vira v občini Ormož visok. Če preprosto vzamemo predpostavko, da se bo v vsakem letu 5 % gospodinjstev odločilo za investiranje v ta OVE, to pomeni zmanjšanje fosilnih goriv za približno 7.800 litrov kurilnega olja na leto oziroma prihranek 80 MWh energije. Nenazadnje to pomeni tudi znižanje emisij CO2 za 21 ton na leto.

Ključne ugotovitve:

 število ur sončnega obsevanja je glede na dolgoletno povprečje nekoliko višje (za 5 %);  potencial se v občini izkorišča le ponekod (z individualnimi sistemi), vendar ni dovolj izkoriščen;  v občini je bilo med leti 2008 in 2011 evidentiranih 29 objektov, ki imajo vgrajene SSE in so bili sofinanciran iz državnih sredstev;  v občini Ormož je 6 manjših sončnih elektrarn skupne moči 251 kWp;  sistemi sončne energije naj se prednostno nameščajo na obstoječe objekte in na novogradnje.

9.4 Energija vetra

Večina vetrnih elektrarn za obratovanje potrebuje veter s hitrostjo okoli 5 m/s. Pri previsokih hitrostih, običajno nad 25 m/s, se vetrne elektrarne ustavijo, da ne pride do poškodb. Med 15 m/s in 25 m/s proizvedejo vetrnice največ električne energije. Pri previsokih ali prenizkih hitrostih vetra je vetrna elektrarna zaustavljena in takrat ne proizvaja električne energije. Na grebenih, kjer pihajo ugodni vetrovi se navadno postavi večje število vetrnih elektrarn, ki skupaj tvorijo polje vetrnih elektrarn.

PREDNOSTI vetrne energije:

 enostavna tehnologija;  proizvodnja električne energije iz vetrnih elektrarn ne povzroča emisij.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 125

Lokalni energetski koncept občine Ormož

SLABOSTI vetrne energije:

 vizualni vpliv na okolico zaradi svoje velikosti;  v neposredni bližini povzročajo določen nivo hrupa.

Meritve vetra se redno izvajajo tudi v samodejni meteorološki postaji v Ptuju - terme in so prikazani v preglednicah 9.9. Na osnovi teh meritev ne moramo sklepati, če je dejansko smotrno izkoriščati vetrno energijo, saj je običajno večji potencial na grebenih, kot pa v nižinah, kjer so postavljene merilne postaje. Določitev potenciala vetra na določeni lokaciji je mogoča s pomočjo orodij za simulacijo vetrov. Na osnovi rezultatov simulacij nato določimo mikrolokacijo, kjer se predvideva največji vetrni potencial. Na osnovi podatkov letnih meritev na mikrolokaciji lahko določimo smotrnost izkoriščanja vetrne energije na danem mestu.

Preglednica 9.9: Povprečne in maksimalne hitrosti vetra v m/s Ptuj za obdobje 1996-2003. Povprečna hitrost Maksimalna hitrost Mesec vetra (m/s) vetra (m/s) Januar 1,20 10,1 Februar 1,50 10,6 Marec 1,70 11,6 April 1,60 9,9 Maj 1,40 9,9 Junij 1,10 7,0 Julij 1,00 9,0 Avgust 0,75 7,3 September 0,85 8,0 Oktober 1,10 8,9 November 1,20 10,3 December 1,20 13,0 Vir: http://www.arso.gov.si/cd/izbrani_meteo_podatki/amp/P1136.html.

Ključne ugotovitve:

 v občini Ormož je potencial za izkoriščanje vetrne energije nizek, tako da ni primernih točk, kjer bi lahko izkoriščali vetrni potencial.

9.5 Geotermalna energija

9.5.1 Izkoriščanje geotermalne energije v Sloveniji

Glede na njeno pojavnost in možnost praktičnega koriščenja, delimo geotermalno energijo na:

 hidrogeotermalno energijo-geotermalna energija tekočih in plinastih fluidov;  petrogeotermalno energijo-geotermalna energija mase kamnin.

Teoretični potencial geotermalne energije v Sloveniji znaša 5.467 GWh oz. 301 GWh proizvedene električne energije na leto. Dejanski potencial je bistveno nižji in nesorazmerno porazdeljen po državi. Največji odkrit potencial za izkoriščanje geotermalne energije je v Pomurju v tako imenovanem Panonskem bazenu, saj je v Pomurju veliko število vrelcev tople vode.

V Sloveniji največ uporabljamo nizkotemperaturne vire geotermalne energije. Največ raziskav je bilo narejenih v severovzhodnem delu Slovenije, kar je razvidno iz pregledne karte na sliki 9.4.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 126

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Slika 9.4: Pregledna karta globokih vrtin v SV Sloveniji.

Slika 9.5: Strukturna karta talnine terciarja murske depresije (Vir: Nafta-geoterm d.o.o.).

V preglednici 9.10 in na sliki 9.6 so prikazani porabniki geotermalne energije v SV Sloveniji. Največji porabniki energije so Terme 3000 v Moravskih toplicah, kjer letno porabijo 37,02 GWh geotermalne energije. Sledijo Terme Ptuj, kjer letno porabijo 9,71 GWh geotermalne energije. Skupna poraba geotermalne energije vseh vrtin v SV Sloveniji je 91,52 GWh/a.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 127

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 9.10: Porabniki geotermalne energije v SV Sloveniji Skupna Skupna letna Število toplotna moč poraba Izkoristek Zap. proizvodnih Mesto (lokacija) vrtine geotermalnih geotermalne vrtine št. geotermalnih vrtin energije % vrtin (MWt) (GWh/a)

1 Moravske Toplice – Terme 5 12,4 37,02 34,1 3000 2 Moravske Toplice - Vivat 1 2,4 6,62 31,5 3 Murska Sobota - Komunala 1 2,4 2,21 10,5 4 Murska Sobota - Diana 1 2,4 5,15 24,5 5 Lendava - Terme 3 2,3 3,97 19,7 6 Lendava – Nafta-Geoterm 1 5,0 4,5 9,3 7 Ptuj - Terme 3 2,7 9,71 41,1 8 Mala Nedelja 2 1,7 5,15 34,6 9 Banovci 3 4,9 6,57 15,3 10 Dobrovnik 1 3,2 7,26 25,9 11 Benedikt 1 2,4 1,73 8,2 12 Maribor 1 0,4 1,63 46,5 Skupaj 23 42,2 91,52 24,8

(Vir: Nafta-geoterm d.o.o.).

Slika 9.6: Porabniki geotermalne energije v SV Sloveniji (Vir: Nafta-geoterm d.o.o.).

9.5.2 Izkoriščanje geotermalne energije v občini Ormož

V Panonskem bazenu so terciarne plasti debele od 400 m do preko 5.000 m. Podlago sestavljajo povečini metaformne kamnine, delno tudi dolomiti in apnenci. Termalna voda je bila odkrita pri raziskavah za nafto. Povečini je ta voda visoko mineralizirana, kajti raziskave na nafto so bile usmerjene na globlje terciarne plasti. V novejšem času je bilo izvrtanih nekaj vrtin, ki so bile plitvejše za raziskave na toplo vodo. Raziskave so bile uspešne, saj je zajeto več kot 100 L/s nizkomineralizirane termalne vode s temperaturo 40 °C – 70 °C. (Vir: http://www.ljudmila.org/sef/si/energetika/obnovljivi_viri/geotermalni.htm). Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 128

Lokalni energetski koncept občine Ormož

V občini Ormož so na območju Koga med letom 19544 in 1955 izvrtali 6 vrtin v raziskovalne namene. Namen vrtanja vrtin je bil proučiti pravilnost strokovnih napovedi naftarjev o možni lokacijah, na katerih obstaja velika verjetnost odkritja nafte in plina v Sloveniji (Vir: Digitalna knjižnica Slovenije, Geologija). V preglednici 9.11 so prikazani osnovni podatki o vrtinah na območju Koga.

Preglednica 9.11: Geotermalne vrtine na območju Koga.

GLOBINA KONČNA ZAČETEK KONEC KRONOSTRATIGRAFIJA TEMPERATURA TEMPERATURNI z MERITVE VRTINA GLOBINA VRTANJA VRTANJA DNA T GRADIENT T (m) H m gr (m) m (°C) (°C/m) (m)

Kog-1 1.552,5 222,60 12.6.1944 2.11.1951 karpatij 1.300 66,00 0,0431

Kog-2 621,2 227,50 27.10.1950 9.5.1951 srednji badenij 0,0440

Kog-3 2702 223,00 21.8.1951 31.12.2001 ottnangij 2.472 107,00 0,0389

Kog-4 2.180,6 245,50 30.8.1954 9.9.1955 ottnangij 2.020 86,00 0,0376

Kog-5 1.977,8 237,00 7.5.1952 21.3.1954 karpatij, ottnangij 1.125 52,00 0,0373

Kog-6 625,2 248,00 24.2.1952 3.8.1952 srednji badenij 450 25,40 0,0339

(Vir: Nafta-geoterm d.o.o.).

V občini Ormož je raziskovalna vrtina Ormož-1g, ki je bila namenjena raziskavam na termalno vodo in ogljikovodike. Locirana je na polju na območju Hardek, ki se nahaja v severnem delu Ormoža. Od lokalne ceste Ormož-Dobrava je oddaljena okrog 145 m. Vrtino je vrtala družba Nafta-Geoterm, d.o.o. in je bila septembra leta 2005 zaključena. Končna globina vrtanja je bila 1.500 m. Prevrtane so bile plasti panona, sarmata, badena in del karpata. Vrtina je končala v plasteh Murskosoboške formacije. Med črpalnim preizkusom so prišli do vode temperature 60 C. Med črpanjem je med toplo vodo prihajala tudi slojna voda z znaki surove nafte in zemeljskega plina, vendar v zelo nizkih količinah. Glavna ugotovitev raziskovalne vrtine je bila premajhna količina vode tudi pri velikem znižanju nivoja v vrtini in ni primerna za črpanje in koriščenje toplotne energije (Vir: Nafta-geoterm d.o.o.).

Ključne ugotovitve:

 geotermalna energija se do sedaj ni izkoriščala;  izvedena je bila raziskovalna vrtina Ormož-1g, katera ima prenizek pretok tople vode;  na območju Koga je bilo izvrtanih 6 vrtin za proučitev možnosti obstoja nafte in zemeljskega plina.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 129

Lokalni energetski koncept občine Ormož

9.6 Vodna energija

9.6.1 Potencial vodne energije v občini Ormož

Po južnem delu občine Ormož tečeta dve reki in sicer reka ter reka . Za hidroelektrarno Formin pa je umetno zgrajen rečni kanal, ki v občini poteka med obema prej omenjenima rekama. Reka Drava

Reka Drava izvira blizu avstrijske meje na Toblaškem polju v Italiji. Pot po Avstriji zaključi blizu Dravograda. Po 140 km poti in 148 m padca zapusti Slovenijo pri Ormožu in konča svojo pot na Hrvaškem, kjer se izliva v Donavo.

Drava ima v Sloveniji značilnosti nižinske reke, ki teče del poti v ozki rečni dolini, kjer je šest elektrarn, grajenih kot rečne stopnje z relativno majhnimi akumulacijskimi bazeni. Zadnji dve elektrarni sta derivacijski z dolgim dovodnim in odvodnim kanalom ter relativno visokim padcem. To sta HE Zlatoličje in HE Formin. Slednja se nahaja na območju občine Gorišnica.

Energetski potencial reke je na slovenskem delu v osmih elektrarnah popolnoma izkoriščen. Ob srednjem letnem pretoku 297 m3/s je največji turbinski pretok med 450 m3/s in 550 m3/s. Pri povprečnem pretoku lahko elektrarne na Dravi proizvedejo 2.833 milijonov kWh na leto. S svojo proizvodnjo zadovoljujejo okoli 26 % slovenskih potreb. Reka Drava kot energetski potencial za dodatne elektrarne na območju občine Ormož tudi ni aktualna, saj je v celoti v naravovarstvenem območju. (Vir: http://powerlab.uni-mb.si/Preavanja/Download/Voda/Mocnik.doc).

HE Formin

Zadnja v verigi dravskih elektrarn, je druga po količini proizvedene električne energije in hkrati tista, ki ima največjo akumulacijo na slovenskem delu reke Drave. Na območju občine Gorišnica se v okviru družbe Dravske elektrarne Maribor d.o.o. nahaja HE Formin, ki je največja gospodarska družba v občini Gorišnica. Zgrajena je bila leta 1978 in je zaradi naravnih danosti zasnovana kot kanalska elektrarna (sliki 9.7 in 9.8).

Slika 9.7: HE Formin.

Izkorišča 29 m padca med Ptujem in državno mejo s Hrvaško in ima pri moči 116 MW letno proizvodnjo 548 milijonov kWh električne energije (preglednica 9.12).

Z zajezitvijo reke Drave z jezom v Markovcih je nastalo največje slovensko umetno jezero dolžine 7 km in površine 3,46 km2, imenovano Ptujsko jezero, ki vsebuje 17,1 milijona m3 vode, od katerih se lahko 4,5 milijona m3 izkoristi za proizvodnjo električne energije. Dovodni kanal je dolg 8,1 km, trapezne oblike, delno vkopan, večinoma pa v nasipu. V Forminu je zgrajena klasična strojnica visoke izvedbe z mostnima žerjavoma. Agregata sta vertikalna s Kaplanovo turbino. Ob strojnici je na desnem bregu zgrajeno 110 kV stikališče za vključitev elektrarne v elektroenergetski sistem Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 130

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Slovenije in za povezavo z elektroenergetskim sistemom Hrvaške. Stikališče ima dvojne zbiralke, pet daljnovodnih polj in dve generatorski polji.

Odvodni kanal je dolg 8,5 km, trapezne oblike in globoko vkopan v teren. Ta se izliva v Ormoško akumulacijsko jezero, ki se nahaja vzhodno od Ormoža. (Vir: http://www.dem.si/).

Preglednica 9.12: Lastnosti HE Formin. Letna proizvodnja Moč na pragu Število Nazivna moč Vgrajen (m3/s) (mio. kWh) (MW) agregatov generatorjev (MVA)

548 116 2 148 500

(Vir: http://www.dem.si/).

Slika 9.8: Prerez strojnice HE Formin (Vir: http://www.dem.si/).

Reka Pesnica

Skozi občino Ormož teče tudi reka Pesnica. Reka je dolga 69 km, kar 65 km reke pa teče po Slovenskem ozemlju. Izvira v Avstriji pri naselju Pesnica (nemško Pößnitz) in se kot levi pritok pri Ormožu izliva v reko Dravo. V preteklosti je reka pogosto poplavljala, zato naselja niso nastajala v njeni neposredni bližini. Pesnica ima največji pretok v padavinskih obdobjih, marca in novembra, najnižji pretok pa v sušnih obdobjih, večinoma avgusta in septembra. Zato postavitev MHE ni mogoča oziroma zaenkrat ni smiselna. Vseeno pa predlagamo, da se naredijo dodatne raziskave o potencialu izkoriščanja vodne energije na reki Pesnici. Možni bi bile dve lokaciji, kjer bi bilo smiselno proučiti možnost izrabe energije in sicer:

 na območju preusmeritve reke Pesnice v odtočni kanal HE Formin;  ob vodovodnem zajetju v Otoku pri Veliki Nedelji.

V občini Ormož je tudi kar nekaj manjših vodotokov, predvsem potoki, ki imajo razmeroma nizke pretoke razen v času večjih padavin. To so: potok Lešnica, Bresniški potok, Pavlovski potok in potok Libanja. Ena možnost izrabe vodne energije bi lahko bila na Sejanskem potoku na lokaciji bivšega mlina v Mihovcih. Na ostalih potokih ni zadostnega vodnega potenciala za nadaljnjo izkoriščanje.

Ključne ugotovitve:

 v občini Ormož noben od potokov razen Sejanski potok ne predstavlja zadostnega vodnega potenciala za pridobivanje električne energije;  energetski potencial reke Drave je v celoti izkoriščen;  reka Pesnica ima preveč spremenljive pretoke, še posebej v sušnem obdobju, ko ima zelo nizek pretok, zato ni smiselno graditi malih hidroelektrarn.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 131

Lokalni energetski koncept občine Ormož

9.7 Uporaba toplotnih črpalk za ogrevanje stanovanj

Ogrevanje s toplotno črpalko predstavlja energijsko učinkovit in sonaraven način ogrevanja prostorov in sanitarne vode. Toplotna črpalka je naprava, ki črpa energijo iz okolice z nižjega temperaturnega nivoja in jo prenaša na ogrevalni medij na višji temperaturni nivo. Pri tem porablja električno energijo za pogon kompresorja. Energija okolice je lahko iz okoliškega zraka, tal ali vode. Za prenos toplote v krožnem procesu je v toplotni črpalki delovni medij – hladivo, ki se uparja pri nizkih temperaturah in tlaku in kondenzira pri višjem tlaku ter temperaturi.

Poznamo več vrst toplotnih črpalk in sicer:

toplotna črpalka zrak/voda; toplotna črpalka voda/voda; toplotna črpalka zemlja/voda.

Toplotna črpalka zemlja/voda

Zemlja ima na globini večji od 1 m konstantno temperaturo skozi vse leto in je zato prav ustrezen vir akumulirane sončne energije. V kolikor imamo na voljo dovolj veliko površino (velikost 1,5 do 2 –krat ogrevalna površina) v neposredni bližini ogrevalnih prostorov je vgradnja horizontalnega zemeljskega kolektorja dobra rešitev. V kolikor za ta sistem nimamo na voljo dovolj prostora je možna izvedba s spiralnimi horizontalnimi kolektorji ali izvedba z vertikalnim kolektorjem – zemeljske sonde za globine med 50 in 150 m.

Toplotna črpalka voda/voda

V kolikor je podtalne vode v zadostnih količinah (min. pretok 2,0 m3/h – 10 kW toplotne moči) je podtalnica energetsko najbolj učinkovit vir ogrevanja. Podtalnica ima konstantno temperaturo med +8 in +12°C. Za izvedbo takega sistema ogrevanja potrebujemo dve vrtini, sesalno s potopno črpalko in ponorno v katero vodo vračamo. Gleda na podatke hidrogeološkega zavoda je na območju občine Ormož potencial izkoriščanja podtalne vode za ogrevanje primeren predvsem na južne delu občine (modra barva) in sicer na območju porečja reke Drave, kot je prikazano na sliki 9.9.

Toplotna črpalka zrak/voda

V kolikor prej opisana vira nista na voljo je zraka povsod dovolj. S posebnimi izvedbami toplotnih črpalk lahko izkoristimo toploto zraka do temperature – 15°C. Pri tem sistemu ogrevanja moramo razmišljati, ko pade temperatura pod -5°C tudi o bivalentnem ogrevanju – prigradnja dodatnega ogrevalnega vira, ki pomaga ogrevati stavbo pri nižjih temperaturah. V tem primeru uporabe toplotnih črpalk je smiselno vgrajevati TČ za nizkotemperaturne sisteme ogrevanja (talno gretje, stensko gretje).

Slika 9.9: Hidrogeološka karta za občino Ormož (Vir: http://www.arso.gov.si.).

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 132

Lokalni energetski koncept občine Ormož

9.8 Delež porabe OVE v letu 2010

V preglednici 9.13 so prikazani deleži uporabe obnovljivih virov energije vseh ključnih porabnikov v občini Ormož iz katere je razvidno, da občina trenutno porablja 26 % energentov iz obnovljivih virov energije za potrebe toplotne in električne oskrbe.

Preglednica 9.13: Delež porabe OVE v občini Ormož v letu 2010.

Toplotna energija kWh Električna energija kWh Delež OVE Skupaj kWh fosilna % fosilna OVE * goriva OVE goriva

Gospodinjstva 18.117.363 28.361.200 14.067.418 4.949.362 65.495.343 51 Javne stavbe 6.331.704 44.450 1.064.164 405.407 7.845.725 6 Industrija in poslovni 21.184.936 odjem 55.308.373 619.600 7.418.193 84.531.102 10 Promet 682.035 0 0 0 682.035 0 Javna razsvetljava 0 0 367.454 116.001 483.455 24 Skupaj 80.439.475 29.025.250 36.683.972 12.888.963 159.037.660 26 *Poraba električne energije iz OVE je izračunana na osnovi proizvodnje električne energije iz OVE v Sloveniji, ki znaša 26 %.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 133

Lokalni energetski koncept občine Ormož

10 DOLOČITEV CILJEV ENERGETSKEGA NAČRTOVANJA

Določitev ciljev energetskega načrtovanja v samoupravni lokalni skupnosti je orodje za spremljanje uspešnosti izvajanja ukrepov iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta. Cilji samoupravne lokalne skupnosti morajo biti usklajeni s cilji Nacionalnega energetskega programa, Operativnega programa zmanjševanja emisij TGP do 2012, Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2020, nacionalnih okvirnih ciljev za prihodnjo porabo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije in nacionalnih okvirnih ciljev za prihodnjo porabo električne energije, proizvedene v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Cilji, ki si jih postavi samoupravna lokalna skupnost, morajo biti usklajeni z možnostmi učinkovite rabe energije in obnovljivih virov na njenem območju. Postavljene cilje lahko skupnost doseže samostojno ali v sodelovanju z drugo samoupravno lokalno skupnostjo.

Ministrstvo za gospodarstvo RS je maja 2011 pripravilo osnutek predloga Nacionalnega energetskega programa Slovenije za obdobje 2010 do 2030 (NEP 2010-2030) «Aktivno ravnanje z energijo« ki je pripravljen skladno z zahtevami Energetskega zakona in določa dolgoročne razvojne cilje in usmeritve upoštevaje okoljske in tehnološke kriterije, razvoj javne infrastrukture in infrastrukture državnega pomena ter spodbude in mehanizme za spodbujanje uporabe OVE in izvajanje ukrepov za URE. Vsebuje cilje, usmeritve ter strategijo rabe in oskrbe z energijo, ukrepe za doseganje ciljev, perspektivne energetske bilance in oceno učinkov glede doseganja ciljev.

Iz osnutka predloga so ukrepi za doseganje ciljev NEP strukturirani v podprogramih v štirih sklopih podprogramov: I. Trajnostna raba in lokalna oskrba z energijo s podprogrami: Učinkovita rabe energije, Raba energije v prometu, Obnovljivi viri energije, Lokalna oskrba z energijo in soproizvodnja toplote in električne energije; II. Oskrba z električno energijo: Proizvodnja električne energije, Prenos električne energije in Omrežje za distribucijo električne energije; III. Oskrba z gorivi: Oskrba z zemeljskim plinom, Tekoča goriva, Premog in Jedrska energija; IV. Horizontalni podprogrami: Razvoj trga z električno energijo in zemeljskim plinom, Davki in regulirane cene, Izobraževanje in usposabljanje, Raziskave in razvoj in Prostorsko načrtovanje.

10.1 Operativni cilji NEP za R Slovenijo do leta 2030 glede na leto 2008

Cilji energetske politike v Sloveniji za obdobje 2010 do 2030, ki so med seboj enakovredni, so zagotavljanje:

 zanesljivosti oskrbe z energijo in energetskimi storitvami;  okoljske trajnosti in boj proti podnebnim spremembam;  konkurenčnosti gospodarstva in družbe ter razpoložljive in dostopne energije oz. energetskih storitev.

10.1.1 Učinkovita raba energije

Splošni cilji: - prispevek k izboljšanju energetske učinkovitosti za 20 odstotkov do leta 2020 in za 27 odstotkov do leta 2030; - zmanjšanje rabe končne energije brez prometa za več kot 7 odstotkov do leta 2020 glede na leto 2008 in ničelna rast rabe končne energije v obdobju od leta 2020 do leta 2030; - dosledno uveljavljanje učinkovite rabe energije kot prednostnega področja razvoja Slovenije ter spodbujanje gospodarske rasti in razvoja delovnih mest na področju energetske učinkovitosti.

Operativni cilji: - zagotoviti 100-odstotni delež skoraj ničelno energijskih stavb med novimi in obnovljenimi stavbami do leta 2020 in v javnem sektorju do leta 2018; - znižanje stroškov za energijo v javnem sektorju za 40 mio EUR/a do leta 2015, 85 mil. EUR/a do leta 2020 in za 130 mil. EUR/a do leta 2030; Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 134

Lokalni energetski koncept občine Ormož

- obvladati rast rabe električne energije brez rabe v prometu tako, da bo rast nižja kot 5 % do leta 2020 in nižja kot 7 % do leta 2030 glede na rabo v letu 2008.

10.1.2 Obnovljivi viri energije

Splošni cilji: - zagotoviti 25-odstotni delež OVE v končni rabi energije do leta 2020 in 30-odstotni delež OVE do leta 2030; dolgoročno povečevati delež OVE energije v končni rabi energije po letu 2030; - zagotoviti 10-odstotni delež obnovljivih virov energije v prometu do leta 2020; - uveljaviti URE in OVE kot prioritete gospodarskega razvoja.

Operativni cilji: - 33-odstotni delež proizvodnje toplote iz OVE do leta 2020 in 37- odstotni do leta 2030; - 15-odstotni delež razpršene proizvodnje električne energije iz OVE do leta 2020 in 25- odstotni delež do leta 2030 in s tem prispevati k doseganju 53-odstotnega deleža proizvodnje električne energije iz OVE v bruto končni rabi do leta 2030; - zagotoviti 20 % OVE v sistemih daljinskega ogrevanja do leta 2020; - v petih občinah spodbuditi 100 % rabo OVE do leta 2020 in v 20-ih do leta 2030.

10.1.3 Lokalna oskrba z energijo

Splošni cilji: - povečanje pokritosti s sistemi daljinskega ogrevanja: povečanje deleža lokalnega in daljinskega ogrevanja v strukturi rabe končne energije za ogrevanje do leta 2030 za vsaj 40 %; povečanje deleža stavb, ki se oskrbujejo iz sistemov lokalnega ali daljinskega ogrevanja, zlasti novih stavb in stavb v javnem sektorju; - postopen prehod na vire z nizkimi izpusti ogljikovega dioksida v lokalni energetiki, tako da bo dosežen 80-odstotni delež iz nizkoogljičnih virov: OVE, SPTE z visokim izkoristkom ter odpadne toplote; - razvoj daljinske oskrbe s hladom: postavitev vsaj pet sistemov daljinskega hlajenja do leta 2015; - prehod petih občin na 100 % oskrbo z energijo iz OVE do leta 2020 in najmanj dvajsetih občin do leta 2030.

10.1.4 Raba energije v prometu

Splošni cilji: - znižanje rabe energije in emisij toplogrednih plinov z izboljšanjem učinkovitosti vozil in vožnje: zmanjšanje povprečnih specifičnih emisij novih osebnih avtomobilov na prevožen kilometer s 156 g /km CO2 leta 2007 na 130 g/km do leta 2015 in 95 g/km do leta 2020 ter lahkih dostavnih vozil na 175 g/km CO2 leta 2016; - zagotoviti 10-odstotni delež OVE v prometu do leta 2020 in najmanj 4,9- odstoten delež do leta 2015; - zagotoviti 50-odstoten delež OVE za polnjenje električnih akumulatorskih vozil in vozil na vodik do leta 2015 in 100-odstoten delež OVE do leta 2020 na javnih polnilnih mestih; - razvoj energetske in polnilne infrastrukture za učinkovito uporabo sodobnih, okolju prijaznejših vozil.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 135

Lokalni energetski koncept občine Ormož

10.2 Cilji, ki izhajajo iz akcijskega načrta za energijsko učinkovitost 2008-2020

Republika Slovenija je skladno z Direktivo 2006/32ES pripravila Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016 v katerem je določila ukrepe za izboljšanje energijske učinkovitosti za doseganje 9 % prihrankov oz. znižanje porabe energije v celotnem obdobju 2008- 2020. Skladno z akcijskim načrtom bomo morali znižati rabo energije oz. povečati energijsko učinkovitost za 9 % glede na poprečno rabo energije v letih 2001-2005. V celotni Sloveniji smo v teh letih poprečno porabili 47.349 GWh/a, kar pomeni, da bo potrebno doseči znižanje v celotni državi za 4.261 GWh/a. Tudi vse občine bodo morale znižati rabo energije glede na poprečje 2001-2005 za 9 %. Instrumenti za izboljšanje energetske učinkovitosti so predvideni za sektorje: gospodinjstva, terciarni sektor, industrijo in promet.

Instrumenti za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih

 Finančne spodbude za energetsko učinkovito obnovo in trajnostno gradnjo stanovanjskih stavb.  Finančne spodbude za energetsko učinkovite ogrevalne sisteme.  Finančne spodbude za učinkovito rabo električne energije.  Shema učinkovite rabe energije za gospodinjstva z nizkimi prihodki.  Energijsko označevanje gospodinjskih aparatov in drugih naprav.  Obvezna delitev in obračun stroškov za toploto v večstanovanjskih in drugih stavbah po dejanski rabi.  Energetsko-svetovalna mreža za občane.

Instrumenti za izboljšanje energetske učinkovitosti v terciarnem sektorju (javni sektor, storitveni sektor, obrt in kmetijstvo)

 Finančne spodbude za energetsko učinkovito obnovo in trajnostno gradnjo stavb.  Finančne spodbude za energetsko učinkovite ogrevalne in prezračevalne sisteme.  Finančne spodbude za učinkovito rabo električne energije.  Uvedba zelenih javnih naročil.

Instrumenti za izboljšanje energetske učinkovitosti v industriji

 Finančne spodbude za učinkovito rabo energije.

Instrumenti za izboljšanje energetske učinkovitosti v prometu

 Promocija in konkurenčnost javnega potniškega prometa.  Spodbujanje trajnostnega tovornega prometa.  Povečanje energetske učinkovitosti cestnih motornih vozil.  Gradnja kolesarskih stez in promocija kolesarjenja.

Večsektorski in horizontalni instrumenti v široki rabi in industriji

 Zakonodajni instrumenti (dopolnitev zakonodaje).  Finančni instrumenti (okoljska dajatev, trošarina in odkupne cene električne energije).  Drugi instrumenti (informiranje, ozaveščanje in svetovanje, izobraževanje, raziskave in razvoj, izvajanje energetskih pregledov,...).  Oprostitev plačila okoljskih dajatev.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 136

Lokalni energetski koncept občine Ormož

10.3 Določitev ciljev energetskega koncepta

Posamezna lokalna skupnost si postavi cilje v skladu s svojim potencialom URE in izrabe OVE. Prav tako cilje oblikuje tako, da bo odpravila največje šibke točke na posameznih področjih. V nadaljevanju so podani možni cilji lokalne skupnosti, ki jih je potrebno izraziti kvantitativno:

Stanovanja – ogrevanje:  povišanje izrabe lesne biomase;  povišanje izrabe obnovljivih virov za pripravo tople vode;  znižanje specifične rabe energije v stanovanjih z različnimi ukrepi učinkovite rabe energije. Javna razsvetljava:  znižanje stroškov za javno razsvetljavo;  povišanje deleža varčnih svetil.

Javne stavbe:  znižanje stroškov za energijo;  povišanje izrabe obnovljivih virov.

Večja podjetja:  znižanje emisij;  povišanje oskrbe z energijo izven podjetij.

Poraba električne energije – gospodinjstva:  znižanje specifične porabe električne energije na gospodinjstvo;  znižanje števila stanovanj, ki se ogrevajo z električno energijo.

Promet:  povišanje uporabe javnega transporta;  povišanje rabe biogoriv v javnem transportu.

10.4 Določitev ciljev lokalnega energetskega koncepta občine Ormož

Glede na ugotovitve Ocene lokalnih energetskih virov, Analize predvidene bodoče rabe energije ter napotkov glede prihodnje oskrbe z energijo in Šibkih točk oskrbe in rabe energije ter ob upoštevanju ciljev nacionalnega energetskega programa so bili oblikovani konkretni cilji občine.

V nadaljevanju so podani cilji občine, kateri bodo izpolnjeni predvidoma v času veljavnosti tega LEK-a:

10.4.1 Gospodinjstva

 Posodobitev obstoječih peči za centralno ogrevanje na les oz. polena, zamenjava obstoječega energenta ELKO na lesno biomaso in s tem znižanje rabe ELKO iz sedanjih 24,4 % na 10 % v naslednjih desetih letih ter v čim večjem obsegu prehod na obnovljive vire (lesno biomaso, toplotne črpalke in sončno energijo).  Povečanje deleža izkoriščanja sončne energije za pripravo sanitarne tople vode.  Znižanje rabe primarne energije za ogrevanje stanovanj za 20 %.  Energetska rekonstrukcija stanovanjskih blokov in individualnih hiš z zamenjavo stavbnega pohištva, toplotno izolacijo fasade in podstrešja.  Večja uporaba toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode in/ali prostorov.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 137

Lokalni energetski koncept občine Ormož

10.4.2 Javne stavbe

 Energetski pregledi javnih stavb (predvsem osnovnih šol) ali pa izdelava akcijskega načrta za energijsko prenovo.  Uvedba energijskega knjigovodstva za vse javne stavbe.  Imenovanje energijskega managerja (upravitelja) to je LEA Spodnje Podravje.  Zamenjava načina ogrevanja in prehod iz ELKO na obnovljive energijske vire.  Vgraditi sistem s SSE ali TČ zrak/voda za gretje sanitarne vode v osnovnih šolah in vrtcih.  Izdelati študijo izvedljivosti za oddajo strehe javnih zgradb za sončne elektrarne.  Izdelati študijo izvedljivosti mikrosistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za ogrevanje javnih stavb.  Pridobiti energetske izkaznice za javne stavbe.  Zagotavljanj sredstev iz nacionalnih in evropskih programov za doseganje učinkovite rabe energije.

10.4.3 Industrija oz. podjetna dejavnost:

 Informiranje podjetij o prednosti učinkovite rabe energije.  Dvig deleža OVE na področju proizvodnje električne energije z uporabo fotovoltaičnih sistemov (sončna energija).  Povečanje rabe obnovljivih virov energije za ogrevanje poslovnih prostorov, delavnic in tople sanitarne vode ter posledično zmanjšanje primarne energije in zmanjšanje emisij zraka.  Obveščati podjetja in obrtnike o možnostih URE in sofinanciranja energetskih pregledov, študij izvedljivosti za sisteme z OVE in ukrepov povečevanja energijske učinkovitosti.  Spodbujanje kmetov za pridelavo semen oljnic, katere omogočajo proizvodnjo rastlinskega olja za pogon kmetijske mehanizacije.  Uvesti sistematično energetsko knjigovodstvo.

10.4.4 Promet

 Doseči znižanje rabe energije v prometu za 10 %.  Povečati uporabo sonaravnih prevoznih sredstev na kratke razdalje (kolesa).  Promovirati in podpirati rabo javnih prevoznih sredstev.  Osveščanje ljudi k ekonomski in ekološki varčni vožnji.  Ureditev neurejenih površin za pešce in pešpoti.  Izgradnja in ureditev javnih parkirišč.  Posodobitev občinskih cest in javnih poti.  Pristopiti k izdelavi načrta mobilnosti in posodobitvi avtobusnega prometa ter doseči večji delež potnikov na avtobusnih linijah in železniškem potniškem prometu.  Izgradnja lokalnih cest in kolesarskih stez v območjih širitve naselja.

10.4.5 Javna razsvetljava

 Znižati rabo električne energije za javno razsvetljavo za 30 %.  Sonaravno načrtovati sistem javne razsvetljave.  Izvesti rekonstrukcijo sistema javne razsvetljave in jo urediti skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.

10.4.6 Obnovljivi viri energije

 Dodatno povečati izrabo obnovljivih virov energije in s tem znižati rabo primarne energije za 20 % v javnih stavbah in 10 % v gospodinjstvih.  Gradnja sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za ogrevanje javnih stavb (DOLB Miklavž pri Ormožu, Velika Nedelja ali v mestu Ormož).  Gradnja sistema za proizvodnjo električne energije s kogeneracijo in daljinskega sistema ogrevanja.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 138

Lokalni energetski koncept občine Ormož

 Poiskati možnost izrabe odpadne toplote iz bioplinarne Šijanec. Možen je skupni vod koriščenja odpadne toplote v dogovoru z investitorjem, ki bo gradil sistem za proizvodnjo električne energije.  Revitalizacija področja Tovarne sladkorja Ormož v zapiranju.  Proučiti možnost izrabe vodnega potenciala na reki Pesnica in na Sejanskem potoku.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 139

Lokalni energetski koncept občine Ormož

11 UKREPI ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI IN OVE

11.1 Gospodinjstva

Občina mora svojim občanom biti vzgled pri upravljanju z in v rabi energije. Z naložbami in projekti energijske učinkovitosti, URE in OVE tako posredno vpliva na spreminjanje navad in razmišljanja občanov. Ukrepe energijske učinkovitosti tako delimo po prioritetah in sicer: 1. Znižanje rabe energije ima prvo prioriteto. Ne zahteva naložb, ampak le spremembo navad. Sem spada ugašanje gospodinjskih aparatov, če niso v uporabi, ugašanje luči, če je dovolj svetlobe ali prostora ne uporabljamo, nastavitev pravilne temperature sanitarne vode in prostorov, redno čiščenje grelnikov tople vode in razsvetljave, sušenje perila na prostem namesto s sušilnikom, na krajše razdalje uporaba kolesa namesto avtomobila, ali javnega prevoza na daljše razdalje ipd. 2. Znižanje rabe energije z posodobitvijo obstoječih sistemov. Sem spadajo vgradnja toplotne izolacije (podstrešij, fasad) in energijsko učinkovitega stavbnega pohištva, zamenjava zastarelih naprav in aparatov z energijsko učinkovitejšimi (npr., ki so opremljeni z energijsko nalepko), zamenjava svetil z žarilno nitko z energijsko varčnimi svetili, zamenjava obstoječega kotla z energijsko učinkovitejšim ipd. Takšni ukrepi zahtevajo finančna sredstva, vendar jih običajno izvajamo, ko nam obstoječe naprave in sistemi odpovejo ali jih moramo zamenjati, ko so zastareli oz. dotrajani, ter preventivni ukrepi kot so vgradnja magnetov na vtočne cevi grelnikov, pralnih in pomivalnih strojev. 3. Raba obnovljivih virov energije. Sem spadajo zamenjava sistema ogrevanja ter prehod iz neobnovljiv na obnovljiv energijski vir, npr. prehod na lesno biomaso, (polena, sekance, pelete), vgradnja toplotne črpalke, gretje sanitarne vode s sončno energijo ipd. 4. Rekuperacija odpadne energije. Ta ukrep je bolj prisoten v industriji in sistemih z ogrevanjem in prisilnim prezračevanjem. V gospodinjstvih je sistem prisilnega prezračevanja nujen pri nizko energijskih in pasivnih hišah, kjer na vtok svežega zraka vgradimo rekuperator toplote z vsaj 80 % izkoristkom. 5. Pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Sem spadajo sistemi, s katerimi proizvajamo toploto in električno energijo, npr. kogeneracijski sistem na bioplin ali biomaso, mikrokogeneracije, majhne hidroelektrarne, proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah. Ti sistemi so dražji, velikost in zmogljivost sta odvisna od naravnih danosti. Pridobiti si moramo tudi status kvalificiranega proizvajalca električne energije, naložbo pa običajno sofinancira država, proizvedeno električno energijo v celoti prodamo distributerju po ceni za zeleno elektriko, ki je nekajkrat višja od tiste, ki jo sami kupujemo za lastno rabo.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 140

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 11.1. Vsebuje pomembnejše ukrepe URE in OVE v gospodinjstvih. Področje Vrsta ukrepa

Ogrevanje - Redno preverjanje in kontrola delovanja peči in sistemov avtomatizacije, merilnikov in delovanja črpalk. - Nastavitve temperature po prostorih. To dosežemo z vgradnjo termostatskih ventilov. - Uporaba nizko temperaturnih sistemov, kot so talno, stensko in stropno ogrevanje. - Prostorov, ki jih ne uporabljamo, ne ogrevamo. - Redno vzdrževanje in čiščenje kurilnih naprav in dimnikov. - Prehod na OVE, kjer je to mogoče. - Toplotna izolacija stropov in oboda stavbe. - Zamenjava energijsko neučinkovitih oken in vrat z energijsko učinkovitimi, koeficient toplotne prehodnosti naj bo 1,1 W/m2K ali nižji. - Primerna razporeditev grelnih teles. Posebej pazimo pri vgradnji sistemov v lastni režiji, da so grelna telesa in peč pravilno dimenzionirani in vgrajeni. Prezračevanje - Kontrolirano prezračevanje. - Okna in vrata zatesnimo. Prezračujemo kratek in intenziven čas, takrat zapremo ogrevanje. Pravilno prezračevanje pomeni na stežaj odprtje oken in vrat za nekaj minut. - V primeru nizko energijske ali pasivne hiše je potrebno vgraditi prisilno prezračevanje z rekuperatorjem toplote z najmanj 80 % izkoristkom. - redno preverjamo tesnost oken in stavb. Po potrebi izvedemo test zrakotestnosti. Električna - Razsvetljavo prižgemo, ko na voljo ni dovolj naravne svetlobe. energija - Svetlobna telesa in okna redno čistimo. - Svetila z žarilno nitko zamenjamo z energijsko varčnimi. - Luči ugašamo, če prostora ne uporabljamo. - Izklapljanje električnih aparatov, če jih ne uporabljamo. Izklopimo aparate iz stanja pripravljenosti. - Pri nakupih izberemo energijsko učinkovite aparate ter naprave (z ustrezno energijsko nalepko). - Delovanje naprav prilagodimo tarifnemu sistemu in uporabljamo cenejšo električno energijo (npr. za pranje). Voda - Redno kontroliramo stanje pip, tuša in splakovalnikov. - V ventile namestimo naprave za zniževanje pretoka. - Pipo zapiramo, če vode ne rabimo (npr. miljenje rok in pranje zob). - Sanitarno vodo ogrevajmo z istim virom kot ogrevamo prostore, po možnosti z obnovljivim virom. Pozimi uporabljajmo TČ, poleti SSE. - Pred grelnike vode, pralne in pomivalne stroje vgradimo magnetne naprave, ki preprečujejo obloge vodnega kamna. Promoviranje - Naštete sonaravne metode gospodarjenja z obnovljivimi in neobnovljivimi viri prenašajmo na otroke in jih vzgajamo v smeri energijske učinkovitosti. - Redno uporabljamo ENSVET (svetovanje za URE za občane). - Otroci se naj v šolah dodatno izobražujejo v sonaravnem energetskem razvoju na tehničnih dnevih in v krožkih.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 141

Lokalni energetski koncept občine Ormož

11.2 Javni sektor

V tem poglavju navajamo nekaj smernic, ki lahko pripomorejo k uspešnemu izvajanju energetskega upravljanja v javnem sektorju. Učinkovitejša raba energije v javnih zgradbah pomeni predvsem zniževanje stroškov energije (električne in toplotne). Pomemben akter pri procesu varčevanja z energijo v javnem sektorju je vodja inštitucije (upravitelj stavb), ki mora podpreti oziroma podati pobudo.

Pri izdelavi in izvedbi občinskega energetskega koncepta je še posebej pomembno, da so posamezni ukrepi, predvsem na področju učinkovite rabe energije, predvideni in izvedeni v stavbah, ki so v lasti občine. Izvedba teh ukrepov lahko služi kot zgled prebivalstvu pri prikazu praktičnih možnosti za zmanjšanje stroškov za energijo v stavbah. Izkušnje, ki jih pri tem pridobi občina, pa so lahko kasneje v pomoč tudi ostalim lastnikom javnih in stanovanjskih stavb.

11.2.1 Imenovanje občinskega energetskega managerja

Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptih zavezuje odgovornost izvajanja lokalnih energetskih konceptov s strani Lokalnih energetskih agencij na območjih, kjer in za katera območja so ustanovljene, v vašem primeru je to LEA Spodnje Podravje, in sicer:

LEA Spodnje Podravje je zadolžena za promocijo in pospeševanje URE in OVE; LEA Spodnje Podravje je zadolžena za vlogo lokalnega energetskega managerja; LEA Spodnje Podravje je odgovorna za izvajanje akcijskega načrta LEK; v primeru sofinanciranja je LEA Spodnje Podravje zadolžena za izdelavo ustreznih poročil za potrebe ministrstva oz. financerjev.

11.2.2 Energijsko knjigovodstvo

Energijsko knjigovodstvo je orodje za učinkovito rabo energije v stavbah in pomeni redno spremljanje in zapisovanje rabe energije, energentov, vode ter njihovih stroškov. S tem orodjem primerjamo in ugotovimo kateri, kje in kdaj so ti stroški najvišji. Primerjamo specifične stroške kot so npr. stroški ogrevanja na učenca ali na m2 ogrevalne površine oz. primerjamo specifične stroške posameznih podobnih objektov. Energetski knjigovodja mora poskrbeti tudi za osveščanje zaposlenih o racionalni rabi energije (o pravilnem prezračevanju, o potrebnem ugašanju luči, o ugašanju računalnikov in drugih aparatov, da niso niti v stanju pripravljenosti – stand by ipd.). Za kvalitetno vodenje energetskega knjigovodstva morajo energetski knjigovodje poznati kako in s čim meriti rabo energijo ter s katerimi sredstvi je zagotovljena oskrba z energijo. V okviru energetskega managemente občinski energetski manager skrbi tudi za izobraževanje hišnikov in upraviteljev za URE in OVE, energetsko vzdrževanje naprav ipd.

Prednosti energetskega knjigovodstva: 1. Zaradi pregledov o rabi energije se začnejo zaposleni bolj zavedati energetskih problemov in zmanjšanje stroškov se lahko doseže tudi že brez investicijskih ukrepov. 2. S pomočjo dokumentacije o rabi energije postanejo vidne določene slabosti, kot so npr. nepravilne nastavitve. Sprotno ugotavljanje večjih odstopanj od povprečnih vrednosti omogoča hitro in učinkovito odstranjevanje napak. 3. S pomočjo zbranih podatkov je izvedba energetskih pregledov in energetskih zasnov lažja in hitrejša. 4. Energetsko knjigovodstvo daje osnovne podatke, s katerimi lahko energetski svetovalci prepoznajo, kateri so prioritetni ukrepi. 5. Po uspešni izvedbi predlaganih ukrepov, energetsko knjigovodstvo omogoča spremljanje in nadzor njihove uspešnosti. 6. Podatki zbrani s pomočjo energetskega knjigovodstva so osnova za pogajanja o tarifah z javnimi podjetji za oskrbo z električno energijo, daljinskim ogrevanjem ipd. ali so podlaga za oblikovanje projektov pogodbenega financiranja.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 142

Lokalni energetski koncept občine Ormož

V stavbi je potrebno spremljati in beležiti mesečne podatke o:

 porabljeni vodi in stroških;  porabljeni električni energiji in stroških vključno s konično rabo, kompenzacijo jalove energije, VT in MT porabo ter omrežnino;  porabo energenta (ELKO, UNP, ZP, lesne biomase, električne energije za pogon toplotne črpalke);  povprečni mesečni zunanji temperaturi, ter podatke o notranjih temperaturah v prostoru;  podatke o ogrevani ploščini po etažah ter ločeno za nizko temperaturno (talno, stensko) ter radiatorsko, toplozračno ter sevalno ogrevanje;  podatke o obratovalnem času (urah) prezračevalnih naprav (npr. prisilno prezračevanje telovadnice);  podatke o obratovalnem času ter temperaturah hlajenja ter klimatiziranja;  podatke o vseh meritvah, bodisi zahtevanih z zakonom ali lastnih, npr. sestava, temperaturo dimnih plinov, razmernikih zraka, izkoristkih kotlov, pretokih vode;  podatke o porabi in stroških pomožnih snovi, npr. sredstev za mehčanje vode ali regeneracijo vodomehčalnih naprav;  evidenco o rednih pregledih naprav, okvarah, opravljenih preventivnih in kurativnih vzdrževalnih delih ter stroških.

Ko imamo te podatke, potem lahko izračunamo mesečne in letne kazalnike obratovanja stavbe in naprav, npr.:

 energijsko število v kWh/m2 ogrevalne ploščine;  energijsko število v kWh/m3 ogrevalne prostornine;  porabo vode na zaposlenega;  porabo energenta na poprečno zunanjo temperaturo v mesecu;  porabo električne energije na zaposlenega;  porabo električne energije na ploščino zgradbe (kWh/m2);  specifično porabo pomožnih snovi, npr. vodo mehčalnega sredstva v kg/m3 vode;  specifične stroške po posameznih energentih in pomožnih snoveh.

Na ta način že po dveh letih razpolagamo s kvalitetnimi podatki za primerjavo, sprotna odstopanja pa moramo sproti pojasniti in najti vzrok za spremembe, npr. napačen odčitek – običajno višje porabe energije prodajalca oz. koncesionarja, napake v računih v dobavljeni energiji in cenah, okvare v sistemih, ki povečajo porabo, neustrezno ravnaje zaposlenih pri rabi energije in prostorov (npr. prekomerno zračenje, neugašanje naprav in razsvetljave, ko niso v uporabi, nekontrolirano puščanje vode, netesnosti v sistemu sanitarne vode ipd.).

Takšno enostavno energijsko knjigovodstvo lahko vzpostavi lokalni energetski upravitelj in jo uvede v vašo organizacijo vključno z izdelavo dokumentacije, urnikov, navodil, šolanja hišnika. To vlogo na območju Spodnjega Podravja izvaja LEA Spodnje Podravje.

11.2.3 Energetski pregled stavbe

Energetski pregled je študija, v kateri je zajet celovit pristop k urejanju energetskega stanja stavbe. Glede na namen in obseg energetskih pregledov, jih lahko razvrstimo v tri skupine:  Preliminarni pregled – predstavlja najbolj enostavno obliko energetskega pregleda. Analiza se izdela na podlagi enodnevnega obiska podjetja oziroma stavbe in na podlagi podatkov o porabi energije, zbranih s pomočjo vprašalnika. Tega smo mi v tem LEK-u izvajali na javnih stavbah.  Poenostavljeni energetski pregled – se priporoča za preproste in lahko razumljivo primere.  Razširjen energetski pregled – je pregled, ki zahteva natančno analizo podjetja ali stavbe (javne ustanove). Vsebuje natančne izračune energetskih potreb in natančno analizo izbranih ukrepov za učinkovito rabo energije. Izvedbo takšnega pregleda priporočamo v javnih zgradbah, ki se kontinuirano ogrevajo ter tudi v podjetjih, zato ga bomo tudi nekoliko podrobneje predstavili.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 143

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Osnovni elementi celovitega energetskega pregleda stavbe so naslednji:  analiza energetskega stanja in upravljanja z energijo;  obravnavanje možnih ukrepov učinkovite rabe energije;  analiza izbranih ukrepov učinkovite rabe energije;  poročilo o energetskem pregledu;  predstavitev energetskega pregleda.

Obseg energetskega pregleda in s tem tudi njegova cena, sta odvisna od kompleksnosti stavbe, rabe energije in stroškov zanjo ter pričakovanih energetskih prihrankov.

V okviru energetskega koncepta občine Ormož so bili izvedeni enostavni energetski pregledi javnih zgradb, ki so opisani v poglavju 6. Ti so pokazali, da je določene objekte potrebno smiselno sanirati oz. spodbuditi k URE in OVE, saj bi s takšnim dejanjem na teh objektih lahko dosegli prihranke energije. Priporočljivo bi bilo izvesti razširjene energetske preglede v javnih stavbah, ki se kontinuirano ogrevajo in je energijsko število večje od 70 kWh/m2a.

Predlogi ukrepov povečanja URE ter uporabe OVE so prikazani za naslednje stavbe:

 Občinsko stavbo;  Vrtec Miklavž pri Ormožu;  Vrtec Velika Nedelja;  Vrtec Podgorci;  OŠ Stanka Vraza;  OŠ in vrtec Ivanjkovci;  OŠ Velika Nedelja;  Športno dvorano Velika Nedelja;  OŠ Podgorci;  OŠ Ormož s športno dvorano;  Gimnazijo Ormož;  OŠ Miklavž pri Ormožu;  OŠ Kog s telovadnico in vrtcem;  Center starejših občanov Ormož;  Zdravstveni dom Ormož;  Psihiatrično bolnišnico Ormož;  Ljudsko univerzo Ormož;  Dom kulture Ormož.

V preglednici 11.2 so prikazani priporočljivi ukrepi za izboljšanje energetske oskrbe občinske stavbe ter razredi višine naložb.

Preglednica 11.2: Priporočljivi ukrepi URE in OVE občinske stavbe Ormož. Priporočljivi ukrepi Višina investicije B M S V

Uvedba energijskega knjigovodstva X Motiviranje in izobraževanje osebja glede OVE in URE X Izdelava razširjenega energetskega pregleda X Zamenjava zastarelih oken z energetsko varčnejšimi (postopna X menjava oken se že izvaja v soglasju z ZVKD Slovenije) Zamenjava zastarelega kotla z energetsko učinkovitejšim X (kondenzacijski kotel na ZP) Zamenjava notranje razsvetljave z energijsko varčno X Izdelava toplotno izolacijske fasade je pogojena z zahtevami ZVKD Slovenije Legenda: B = brez stroškov, M = nizki stroški, S = srednje veliki stroški, V = veliki stroški.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 144

Lokalni energetski koncept občine Ormož

V preglednici 11.3 so prikazani priporočljivi ukrepi za izboljšanje energetske oskrbe Vrtec Miklavž pri Ormožu ter okvirne višine naložb.

Preglednica 11.3: Priporočljivi ukrepi URE in OVE vrtca Miklavž. Priporočljivi ukrepi Višina investicije B M S V

Uvedba energijskega knjigovodstva X Motiviranje in izobraževanje osebja ter otrok glede OVE in URE X Vgradnja kotla z visokim izkoristkom na OVE (npr. lesno biomaso) X Izdelava toplotno izolacijske fasade X Zamenjava oken z energijsko varčnejšimi X Vgradnja termostatskih ventilov X Izdelana tehnična dokumentacija z opisom stanja in potrebnih del Legenda: B = brez stroškov, M = nizki stroški, S = srednje veliki stroški, V = veliki stroški.

V preglednici 11.4 so prikazani priporočljivi ukrepi za izboljšanje energetske oskrbe vrtca Velika Nedelja – upravna zgradba občine ter okvirne višine naložb.

Preglednica 11.4: Priporočljivi ukrepi URE in OVE v vrtcu Velika Nedelja. Priporočljivi ukrepi Višina investicije B M S V

Uvedba energijskega knjigovodstva X Motiviranje in izobraževanje osebja ter otrok glede OVE in URE X Vgradnja kotla z visokim izkoristkom na OVE (npr. lesno biomaso) X Izdelava toplotno izolacijske fasade X Zamenjava oken z energijsko varčnejšimi X Zamenjava zastarele razsvetljave z energijsko varčno X Vgradnja termostatskih ventilov X Izdelana tehnična dokumentacija z opisom stanja in potrebnih del Legenda: B = brez stroškov, M = nizki stroški, S = srednje veliki stroški, V = veliki stroški.

V preglednici 11.5 so prikazani priporočljivi ukrepi za izboljšanje energetske oskrbe vrtca Podgorci ter okvirne višine naložb.

Preglednica 11.5: Priporočljivi ukrepi URE in OVE v vrtcu Podgorci. Priporočljivi ukrepi Višina investicije B M S V

Uvedba energijskega knjigovodstva X Motiviranje in izobraževanje osebja ter otrok glede OVE in URE X Vgradnja kotla z visokim izkoristkom na OVE (npr. lesno biomaso) X Izdelava toplotno izolacijske fasade X Zamenjava oken z energijsko varčnejšimi X Zamenjava zastarele razsvetljave z energijsko varčno X Izdelana tehnična dokumentacija z opisom stanja in potrebnih del Legenda: B = brez stroškov, M = nizki stroški, S = srednje veliki stroški, V = veliki stroški.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 145

Lokalni energetski koncept občine Ormož

V preglednici 11.6 so prikazani priporočljivi ukrepi za izboljšanje energetske oskrbe OŠ Stanka Vraza ter okvirne višine naložb.

Preglednica 11.6: Priporočljivi ukrepi URE in OVE v OŠ Stanka Vraza. Priporočljivi ukrepi Višina investicije B M S V

Uvedba energijskega knjigovodstva X Motiviranje in izobraževanje osebja ter otrok glede OVE in URE X Izdelava razširjenega energetskega pregleda X Zamenjava zastarele razsvetljave z energijsko varčno X V letu 2011 narejena dodatna toplotna izolacija na stropu telovadnice in zamenjana kritina na strehi telovadnice. V letu 2012 se predvideva zamenjava kritine na strehi učilniških X prostorov in dodatna toplotna izolacija stropa učilniških prostorov V letu 2013 se predvideva izdelava toplotno izolacijske fasade in X zamenjava stavbnega pohištva z energijsko varčnejšim Legenda: B = brez stroškov, M = nizki stroški, S = srednje veliki stroški, V = veliki stroški.

V preglednici 11.7: so prikazani priporočljivi ukrepi za izboljšanje energetske oskrbe v OŠ in vrtca Ivanjkovci ter okvirne višine naložb.

Preglednica 11.7: Priporočljivi ukrepi URE in OVE v OŠ in vrtca Ivanjkovci. Priporočljivi ukrepi Višina investicije B M S V

Uvedba energijskega knjigovodstva X Motiviranje in izobraževanje osebja glede OVE in URE X Vgradnja toplotne črpalke za ogrevanje tople sanitarne vode X Zamenjava zastarele razsvetljave v vrtcu z energijsko varčno X Vgradnja kotla z visokim izkoristkom na OVE (npr. lesno biomaso) X Legenda: B = brez stroškov, M = nizki stroški, S = srednje veliki stroški, V = veliki stroški.

V preglednici 11.8 so prikazani priporočljivi ukrepi za izboljšanje energetske oskrbe v OŠ Velika Nedelja ter okvirne višine naložb.

Preglednica 11.8: Priporočljivi ukrepi URE in OVE v OŠ Velika Nedelja. Priporočljivi ukrepi Višina investicije B M S V

Uvedba energijskega knjigovodstva X Motiviranje in izobraževanje osebja glede OVE in URE X Zamenjava razsvetljave z energijsko učinkovitejšo X Vgradnja kotla z visokim izkoristkom na OVE (npr. lesno biomaso) X Izdelava toplotno izolacijske fasade X Vgradnja termostatskih ventilov X Legenda: B = brez stroškov, M = nizki stroški, S = srednje veliki stroški, V = veliki stroški.

V preglednici 11.9 so prikazani priporočljivi ukrepi za izboljšanje energetske oskrbe v športne dvorane Velika Nedelja ter okvirne višine naložb.

Preglednica 11.9: Priporočljivi ukrepi URE in OVE v športna dvorana Velika Nedelja. Priporočljivi ukrepi Višina investicije B M S V

Uvedba energijskega knjigovodstva X Motiviranje in izobraževanje osebja glede OVE in URE X Vgradnja kotla z visokim izkoristkom na OVE (npr. lesno biomaso) X Vgradnja toplotne črpalke za ogrevanje tople sanitarne vode X Zamenjava razsvetljave z energijsko varčno X Legenda: B = brez stroškov, M = nizki stroški, S = srednje veliki stroški, V = veliki stroški.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 146

Lokalni energetski koncept občine Ormož

V preglednici 11.10 so prikazani priporočljivi ukrepi za izboljšanje energetske oskrbe v OŠ Velika Nedelja podružnice Podgorci ter okvirne višine naložb.

Preglednica 11.10: Priporočljivi ukrepi URE in OVE v OŠ Velika Nedelja-podružnica Podgorci. Priporočljivi ukrepi Višina investicije B M S V

Uvedba energijskega knjigovodstva X Motiviranje in izobraževanje osebja glede OVE in URE X Vgradnja kotla z visokim izkoristkom na OVE (npr. lesno biomaso) X Vgradnja toplotne črpalke za ogrevanje tople sanitarne vode X Izdelava toplotno izolacijske fasade X Legenda: B = brez stroškov, M = nizki stroški, S = srednje veliki stroški, V = veliki stroški.

V preglednici 11.11 so prikazani priporočljivi ukrepi za izboljšanje energetske oskrbe v OŠ Ormož ter okvirne višine naložb.

Preglednica 11.11: Priporočljivi ukrepi URE in OVE v OŠ Ormož in športni dvorani Priporočljivi ukrepi Višina investicije B M S V

Uvedba energijskega knjigovodstva X Motiviranje in izobraževanje osebja glede OVE in URE X Izdelava razširjenega energetskega pregleda X Zamenjava razsvetljave z energijsko varčno X Vgradnja kondenzacijskega kotla na ZP z visokim izkoristkom X Vgradnja toplotne črpalke za ogrevanje tople sanitarne vode X Izdelava toplotno izolacijske fasade in izolacije stropov v avli šole in X športni dvorani Vgradnja termostatskih ventilov X Legenda: B = brez stroškov, M = nizki stroški, S = srednje veliki stroški, V = veliki stroški.

V preglednici 11.12 so prikazani priporočljivi ukrepi za izboljšanje energetske oskrbe v Gimnazija Ormož ter okvirne višine naložb.

Preglednica 11.12: Priporočljivi ukrepi URE in OVE v Gimnaziji Ormož. Priporočljivi ukrepi Višina investicije B M S V

Uvedba energijskega knjigovodstva X Motiviranje in izobraževanje osebja glede OVE in URE X Vgradnja toplotne črpalke za ogrevanje tople sanitarne vode X Vgradnja termostatskih ventilov X Legenda: B = brez stroškov, M = nizki stroški, S = srednje veliki stroški, V = veliki stroški.

V preglednici 11.13 so prikazani priporočljivi ukrepi za izboljšanje energetske oskrbe v OŠ in športne dvorane Miklavž pri Ormožu ter okvirne višine naložb.

Preglednica 11.13: Priporočljivi ukrepi URE in OVE v OŠ in športni dvorani Miklavž. Priporočljivi ukrepi Višina investicije B M S V

Uvedba energijskega knjigovodstva X Motiviranje in izobraževanje osebja glede OVE in URE X Vgradnja kotla z visokim izkoristkom na OVE (npr. lesno biomaso) X Izdelava toplotno izolacijske fasade X Vgradnja toplotne črpalke za ogrevanje tople sanitarne vode X Zamenjava oken z energijsko varčnejšimi X Vgradnja termostatskih ventilov X Legenda: B = brez stroškov, M = nizki stroški, S = srednje veliki stroški, V = veliki stroški.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 147

Lokalni energetski koncept občine Ormož

V preglednici 11.14 so prikazani priporočljivi ukrepi za izboljšanje energetske oskrbe v OŠ in vrtcu Kog ter okvirne višine naložb.

Preglednica 11.14: Priporočljivi ukrepi URE in OVE v OŠ in vrtcu Kog Priporočljivi ukrepi Višina investicije B M S V

Uvedba energijskega knjigovodstva X Motiviranje in izobraževanje osebja glede OVE in URE X Vgradnja kotla z visokim izkoristkom na OVE (npr. lesno biomaso) X Izdelava toplotno izolacijske fasade na OŠ X Zamenjava oken z energijsko varčnejšimi X Vgradnja toplotne črpalke za ogrevanje tople sanitarne vode X Vgradnja termostatskih ventilov X Legenda: B = brez stroškov, M = nizki stroški, S = srednje veliki stroški, V = veliki stroški.

V preglednici 11.15 so prikazani priporočljivi ukrepi za izboljšanje energetske oskrbe v domu starejših občanov Ormož ter okvirne višine naložb.

Preglednica 11.15: Priporočljivi ukrepi URE in OVE v CSO Ormož. Priporočljivi ukrepi Višina investicije B M S V

Uvedba energijskega knjigovodstva X Motiviranje in izobraževanje osebja glede OVE in URE X Izdelava razširjenega energetskega pregleda X Vgradnja SSE za ogrevanje tople sanitarne vode X Legenda: B = brez stroškov, M = nizki stroški, S = srednje veliki stroški, V = veliki stroški.

V preglednici 11.16 so prikazani priporočljivi ukrepi za izboljšanje energetske oskrbe v Zdravstvenem domu Ormož ter okvirne višine naložb.

Preglednica 11.16: Priporočljivi ukrepi URE in OVE v Zdravstvenega doma Ormož. Priporočljivi ukrepi Višina investicije B M S V

Uvedba energijskega knjigovodstva X Motiviranje in izobraževanje osebja glede OVE in URE X Izdelava toplotno izolacijske fasade X Vgradnja toplotne črpalke ali SSE za ogrevanje tople sanitarne vode X Zamenjava razsvetljave z energijsko varčno X Zamenjava oken z energijsko varčnejšimi X Predvidena nadgradnja mansarde nad otroškim in šolskim dispanzerjem in gradnja prizidka intervencije. Legenda: B = brez stroškov, M = nizki stroški, S = srednje veliki stroški, V = veliki stroški.

V preglednici 11.17 so prikazani priporočljivi ukrepi za izboljšanje energetske oskrbe v Psihiatrični bolnišnici Ormož ter okvirne višine naložb.

Preglednica 11.17: Priporočljivi ukrepi URE in OVE v Psihiatrični bolnišnici Ormož. Priporočljivi ukrepi Višina investicije B M S V

Uvedba energijskega knjigovodstva X Motiviranje in izobraževanje osebja glede OVE in URE X Izdelava razširjenega energetskega pregleda X Zamenjava zastarelega kotla z energetsko učinkovitejšim X Vgradnja toplotne črpalke ali SSE za ogrevanje tople sanitarne vode X Zamenjava določenega stavbnega pohištva z energijsko varčnejšim X Legenda: B = brez stroškov, M = nizki stroški, S = srednje veliki stroški, V = veliki stroški.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 148

Lokalni energetski koncept občine Ormož

V preglednici 11.18 so prikazani priporočljivi ukrepi za izboljšanje energetske oskrbe na Ljudski univerzi Ormož ter okvirne višine naložb.

Preglednica 11.18: Priporočljivi ukrepi URE in OVE na Ljudski univerzi Ormož Priporočljivi ukrepi Višina investicije B M S V

Uvedba energijskega knjigovodstva X Motiviranje in izobraževanje osebja glede OVE in URE X Izdelava toplotno izolacijske fasade X Zamenjava razsvetljave z energijsko varčno X Zamenjava oken z energijsko varčnejšimi X Legenda: B = brez stroškov, M = nizki stroški, S = srednje veliki stroški, V = veliki stroški.

V preglednici 11.19 so prikazani priporočljivi ukrepi za izboljšanje energetske oskrbe na Kulturnem domu Ormož ter okvirne višine naložb.

Preglednica 11.19: Priporočljivi ukrepi URE in OVE na Kulturnem domu Ormož Priporočljivi ukrepi Višina investicije B M S V

Uvedba energijskega knjigovodstva X Motiviranje in izobraževanje osebja glede OVE in URE X Zamenjava zastarelega kotla z energetsko učinkovitejšim X Izdelava toplotno izolacijske fasade X Zamenjava razsvetljave z energijsko varčno X Zamenjava oken z energijsko varčnejšimi X Legenda: B = brez stroškov, M = nizki stroški, S = srednje veliki stroški, V = veliki stroški.

Občina Ormož je za gasilske domove Loperšice, Hardek, Cvetkovci, Trgovišče, Ključarovci, Ivanjkovci in Velika Nedelja pripravila tehnično dokumentacijo z opisom stanja in potrebnih del ter dokumentacijo PZI z namenom izvedbe sanacije omenjenih gasilskih domov.

Prav tako je občina pripravila tehnično dokumentacijo z opisom stanja in potrebnih del za južni del Ormoškega gradu. Narejena pa je tudi dokumentacija PZI za ureditev prostorov za mlade v gradu.

11.3 Javna razsvetljava

Pri javni razsvetljavi lahko samo s prihrankom električne energije prenovimo celotno razsvetljavo brez potrebnih dodatnih sredstev za financiranje. Z izbiro ustreznih, sodobnih, optimalno izbranih svetilk lahko pri novogradnjah javne razsvetljave stroške za plačevanje tokovine bistveno znižamo. Potrošnja električne energije se lahko bistveno zniža tudi z uporabo centralnega regulatorja (Vir: http://www.tt- mb.si/Svetilke.ttm).

Na področjih, kjer so vgrajene svetilke, ki so energijsko neučinkovite, je smiselno pretehtati možnost zamenjave takšne razsvetljave z novo, sodobnejšo. V zadnjem času je prišlo na področju razsvetljave do velikega napredka. Izdelujejo svetilke:  z večjim svetlobnim tokom;  z večjim svetlobnim izkoristkom;  z daljšo življenjsko dobo sijalk;  z kvalitetnejšimi (računalniško obdelanimi) reflektorji za dosego kvalitetnejših svetlobno tehničnih lastnosti;  z optimalnimi sistemi tesnjenja;  enostavnim načinom vgradnje.

Za pristop k takšnemu projektu potrebujemo, poleg ugotovljene potrebe po prenovi, še osnovne podatke o obstoječi razsvetljavi (tipe svetilk, mesta vgradnje, vrsto sijalk, število svetilk, višino vgradnje svetilk, širino ceste, vrsto in višino kandelabrov ipd.). Takšni podatki so osnova za izdelavo svetlobno-tehničnega izračuna z novimi sodobnimi svetilkami. Ob upoštevanju Uredbe o mejni

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 149

Lokalni energetski koncept občine Ormož vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/2007), dobimo potrebno število in vrsto sijalk. Pred samim pristopom k prenovi je na osnovi podatkov o obstoječi razsvetljavi potrebno narediti ekonomski izračun možnega prihranka električne energije in oceniti (na osnovi predvidene cene materiala in dela) potrebno dobo odplačevanja, kar je eden bistvenih razlogov za odločitev o prenovi javne razsvetljave. Prihranek pri tako izvedeni prenovi znaša lahko od 30 % do 50 % potrošnje električne energije. Dodatni prihranek električne energije dosežemo z uporabo centralne regulacije javne razsvetljave, kjer ob določeni uri zmanjšamo tok sijalk in s tem potrošnjo. Za ustrezno izbiro tipa regulatorja je potrebno poznati vrsto in število obstoječih svetilk. prihranek električne energije pri uporabi regulatorja je do 30 %, kot je razvidno iz slike 11.1. (Vir: http://www.ttmb.si/Svetilke.htm).

Slika 11.1: Časovni diagram delovanja javne razsvetljave.

Občina ima iz leta 2009 izdelan načrt javne razsvetljave, ki ga je izdelal koncesionar Elektro ISM Danilo Ivanuša s.p. in predvideva postopno rekonstrukcijo sistema do popolne skladnosti z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (MVSO). Smiselno bi bilo, da se ponovno izdela kataster javne razsvetljave. Občina bo morala vso obstoječo in po Uredbi neustrezno javno razsvetljavo do leta 2016 prilagoditi Uredbi o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja.

Načrt rekonstrukcije je povzet iz načrta JR in zajema sledeči terminski plan:  svetilke obstoječe razsvetljave, ki so v skladu z uredbo so bile nameščene do 31.12.2008;  objekti za oglaševanje so skladni z Uredbo;  razsvetljava fasad bi naj bila prilagojena uredbi do 31.12.2010;  razsvetljava športnih igrišč bo prilagojena Uredbi do 31.12.2012;  razsvetljava kulturnih spomenikov bo prilagojena Uredbi do 31.12.2013;  razsvetljava cest in javnih površin bo prilagojena Uredbi do leta 2016 in sicer: o do 31.12.2010 bi naj bilo zamenjanih 25 % svetilk; o do 31.12.2011 bo zamenjanih 50 % svetilk; o preostalih 50 % svetilk se bo zamenjevalo postopno do leta 2016 in sicer vsako leto 10 % svetilk.

Ob učinkoviti sanaciji celotne javne razsvetljave, ki je energetsko neučinkovita, bi lahko moč JR znižali najmanj za 30 %. To pomeni, da bi se poraba in s tem posledično stroški znižali za tretjino. V primeru vgradnje zvezne regulacije in daljinskega nadzora JR pa bi lahko še dodatno znižali stroške. V občini je potrebno zamenjati 402 svetilki. Cena ene sodobne in energetsko varčne svetilke z vgradnjo stane med 250 EUR in 350 EUR, kar pomeni, da bi investicijska vrednost sanacije JR v občini znašala 120.000 EUR (samo menjava svetilk z vgradnjo).

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 150

Lokalni energetski koncept občine Ormož

11.4 Industrija oz. podjetniški sektor

V občini Ormož je nekaj večjih industrijskih in storitvenih objektov in sicer:

 Wienerberger Ormož, d.o.o.;  Carrera Optyl, d.o.o.;  Pfeifer & Langen d.o.o.;  P&F Jeruzalem Ormož d.o.o., Vinska klet;  KEV Edi Voljč d.o.o.;  Jeruzalem Ormož SAT d.d.;  Tovarna sladkorja Ormož d.d. v likvidaciji;  Poslovno prodajni center Holermous d.o.o.;  Hotel Ormož;  SPAR d.o.o., Hipermarket Ormož;  Mercator d.d. Hipermarket Ormož;  Mercator d.d., Blagovnica Ormož;  Krap Tuš Center, Krap d.o.o.;  HOFER Trgovina d.o.o., PE Ormož;  Štajerles trade d.o.o., Podgorci;  TAP Mlinarič d.o.o., Vitan.

Ostalo so prisotna manjša podjetja. Za objekte, v katerih ti opravljajo svojo dejavnost, veljajo podobni ukrepi učinkovitega ogrevanja in varčevanja z energijo kot za javne zgradbe in gospodinjstva. Med pomembnejše ukrepe, ki jih običajno v industrijskih ali obrtnih obratih prinašajo energetske prihranke, lahko štejemo naslednje:

 izraba odpadne toplote za ponovno gretje procesnih tokov, ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne vode;  nadzor nad temperaturami v prostoru in procesih;  energijsko učinkovito ogrevanje (moderni kondenzacijski kotli, regulacija itd.);  izdelava pravilnikov o temperaturah v prostoru in procesih;  dnevno spremljanje porabe goriva za proizvodnjo toplote in ogrevanje v odvisnosti od zunanje temperature;  analiza stroškov obratovanja lokalnih električnih grelnikov;  uvedba energijskega knjigovodstva in energijskega managerja.

Energetsko učinkovita razsvetljava:  izklapljanje, ko razsvetljava ni potrebna;  uporaba dnevne svetlobe, kjer je to mogoče;  uporaba energijsko učinkovitih sijalk.

Učinkovita raba in odprava puščanja vode:  tedensko spremljanje porabe vode po posameznih vejah.

Optimiranje tehnoloških procesov.

Ker večinoma poslovnih objektov v občini za ogrevanje uporabljajo ZP ali ELKO (99 %), je potrebno spodbuditi podjetja k uporabi novih sodobnejših kotlov za ogrevanje prostorov in tople sanitarne vode na OVE (lesno biomaso, bioplin, sončno energijo). V poštev pridejo tudi sodobni kondenzacijski kotli na zemeljski plin. Smiselno bi bilo tudi, da se prouči možnost izrabe odpadne toplote v industrijskih objektih za potrebe ogrevanja stavb preko sistema daljinskega ogrevanja. Pri tem je seveda najprej potrebno, da se izvede razširjeni energetski pregled potencialnega podjetja, ki razpolaga z odpadno toploto in študija izvedljivosti uporabe toplotne energije.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 151

Lokalni energetski koncept občine Ormož

11.5 Izraba lokalnih energetskih virov

11.5.1 Izraba bioplina

Izraba organskih odpadkov za proizvodnjo bioplina poleg znižanja emisij škodljivih plinov rešuje še en ekološki problem, ki je prisoten na bolj kmetijskih območjih – gre namreč za problem smradu, ki se pojavlja predvsem v bližini večjih kmetij oziroma farm. Poleg tega gre tudi za reševanje prekomernega gnojenja, katerega posledica je lahko tudi onesnažena podtalnica.

V preglednici 11.21 je prikazan primer vhodnih in izhodnih veličin za bioplinarno moči 100 kW. Za 100 kW bioplinarno je potrebno imeti najmanj 130 GVŽ, ter 20 ha obdelovalne zemlje (v te površine njiv niso vključene njive, ki so potrebne za rejo živali). Za samo postavitev klasične bioplinarne je potrebno imeti zemljišče velikosti 4.000 m2 z gradbenim dovoljenjem.

Preglednica 11.21: Vhodne in izhodne veličine 100 kW bioplinarne. Vhodne količine surovin gnojevka 3,8 t/dan 1.387 t/leto koruzna silaža 1,37 t/dan 500 t/leto sirek 2,2 t/dan 800 t/leto

Količina bioplina iz bioplinarne izplen bioplina iz gnojevke 188 m3/dan 65.700 m3/leto izplen bioplina iz koruze 274 m3/dan 100.000 m3/leto izplen bioplina iz sireka 394 m3/dan 144.000 m3/leto Skupaj 818 m3/dan 298.750 m3/leto

Količina proizvedene električne in toplotne energije Električna energija 2.400 kWhe/dan 876.000 kWhe/leto Toplotna energija 2.510 kWh/dan 916.500 kWh/leto

Na leto bi torej lahko proizvedli 876.000 kWhe električne energije. Od tega se 5 % porabi za delovanje bioplinarne. Letna količina toplotne energije bi bila 916.500 kWh, kjer se je 20 % porabi za lastno delovanje bioplinarne. Torej bi bilo na razpolago 733.200 kWh toplotne energije, katero pa bi lahko uporabili za ogrevanje stanovanj za lastne potrebe kot tudi za bližnje stanovanjske objekte. Možno je tudi toplotno energijo izkoriščati za sušilnice. Naložba v 100 kW bioplinarno »postavljeno na ključ« je okrog 600.000 EUR. Glede vhodnih surovin je naveden le en primer. Uporabijo se lahko tudi druge energetske rastline in različne vrste gnojevk, odpadno hrano in olja iz gostinskih obratov. Pri zgornjem izračunu je upoštevana tudi omejena količina silažne koruze, saj je v uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o podporah električni energiji proizvedenih iz OVE določeno, da so do subvencionirane cene upravičeni le tisti, ki imajo največ 40 prostorninskih odstotkov zrnja oz. silažne koruze in drugih žitaric.

11.5.2 Izraba sončne energije

Z višanjem cen kurilnega olja in električne energije bo izraba sončne energije postajala aktualnejša. Najbolj preprosti sistemi koriščenja sončne energije omogočajo pripravo tople sanitarne vode, v kolikor pa je v objektu speljan sistem talnega ali stenskega ogrevanja, pa sončno energijo lahko izrabi tudi za delno ogrevanje prostorov.

Ugotavljamo, da tudi v občini Ormož sončno energijo premalo izrabljajo v energetske namene, zato v nadaljevanju predlagamo projekt, ki bi nedvomno veliko pripomogel k povečani izrabi tega neizčrpnega vira energije.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 152

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Vgradnja solarnih sistemov na stanovanjske in javne objekte

Občina lahko preko promocije in osveščanja spodbudi občane k izkoriščanju sončne energije. To lahko naredi s projektom sofinanciranja vgradnje nekaj, na primer 2 do 3 solarnih sistemov na individualne stanovanjske objekte. Občina poleg finančne spodbude priskrbi tudi ustrezno pomoč v obliki nasvetov in kontaktov z izvajalci ter energetskimi svetovalci. Velikokrat posamezniki potrebujejo pomoč tudi pri sami vlogi za povrnitev sredstev iz razpisov Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za gospodarstvo ter Ministrstva za kmetijstvo, kar bi se prav tako lahko nudilo v okviru tega projekta. Občina prav tako naj vzpodbuja vgradnjo solarnih sistemov za potrebe ogrevanja sanitarne vode na javnih objektih, kjer je smiselno izvesti tak ukrep.

Projekt vgradnje fotovoltaičnega sistema na strehe javnih stavb v občini Ormož

Da bi spodbudili razmišljanje občanov o izkoriščanju sončne energije in sicer pridobivanja električne energije s fotovoltaičnim sistemom, smo predlagali vgradnjo sončne elektrarne na strehe javnih stavb, katere imajo večjo koristno površino oz imajo izpolnjene pogoje za postavitev sončne elektrarne. Naložba v fotovoltaiko je visoka, zato je možno, da občina da v najem strehe svojih objektov. To pomeni, da najemnik (investitor) investira, vzdržuje in opravlja z izgrajeno sončno elektrarno. Prav tako prodaja električno energijo v omrežje. Investitor oz. najemnik plača najemodajalcu (občini ali javni inštituciji) najemnino za neko določeno časovno obdobje, za katero podpišeta pogodbo. Praksa v Sloveniji je, da je višina najemnine okrog 6 % skupnih prihodkov od prodane električne energije. Ta najemnina je seveda variabilna in je odvisna od pogajanj med investitorjem in najemodajalcem. Odkupna cena električne energije (zagotovljeni odkup) za leto je 2012 332,37 €/MWh za elektrarne moči do 50 kW ter 304,02 €/MWh za elektrarne moči od 50 kW do 1000 kW. Predvideva se, da se bo v letu 2012 odkupna cena znižala za več kot 7 % (neuradno tudi za 30 %). Tega v izračunu nismo upoštevali, saj še ni novih uradnih cen.

Za postavitev sončne elektrarne pridejo v poštev naslednji objekti:

Športna dvorana Velika Nedelja, Osnovna šola, športna dvorana ter Gimnazija Ormož, Osnovna šola in športna dvorana Ivanjkovci, Osnovna šola in športna dvorana Kog.

Preglednica 11.22: Tehnični in ekonomski parametri za postavitev sončne elektrarne OŠ, ŠD in ŠD Velika OŠ in ŠD OŠ in ŠD gimnazija Skupaj Nedelja Ivanjkovci Kog Ormož

Koristna površina 1.600 1.800 1.550 680 5.630 strehe (m2) Površina SE (m2) 374 1.500 629 580 3.083 Število modulov 229 919 385 355 1.888 Moč SE (kW) 42 167 70 64 343

Proizvedena električna 45,711 183,333 76,878 70,889 376,811 energija (MWh/a)

Odkupna cena ZO 332,37 304,02 304,02 304,02 (2011) (EUR/MWh) Skupni prihodki 15.193 55.737 23.371 21.550 115.851 (EUR/a) Najemnina (6%) 912 3.344 1.402 1.293 6.951 (EUR/a) Višina investicije 124.665 416.667 188.550 161.111 890.993 (EUR)

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 153

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Najemodajalec se lahko dogovori z investitorjem za izplačilo najemnine v enkratnem znesku za določeno obdobje (npr. 15 let). Občina bi lahko za ta denar kupila stavbno pohištvo za eno izmed javnih stavb, katera je potrebna energetske rekonstrukcije.

11.5.3 Izraba lesne biomase

Lesno biomaso je možno izkoriščati na različne načine: v sistemu daljinskega ogrevanja, v posameznih mikrosistemih ali pa popolnoma individualno. Pri tem pride do nadomestitve fosilnih goriv, ki povzročajo nastanek toplogrednih plinov, ali do učinkovitejšega načina izrabe lesa, saj prihaja do zamenjave starih kotlov na les, ki v ozračje spuščajo velike količine ogljikovega monoksida (posledica slabega izgorevanja).

Izhodišča za načrtovanje sistemov daljinskega ogrevanja

Za ekonomsko upravičen sistem daljinskega ogrevanja (bodisi na zemeljski plin, lesno biomaso ali bioplin) je najpomembnejša izpolnitev dveh kriterijev:  dovolj velika gostota odjema, kar pomeni, da morajo biti porabniki (objekti) gosto skoncentrirani na istem območju;  prisotnost večjih porabnikov, kajti brez njih je sistem le izjemoma ekonomsko upravičen;  lokalna dostopnost energenta.

Razpršena gradnja in odsotnost večjih porabnikov vplivata na manjšo gostoto odjema in posredno zmanjšujeta rentabilnost daljinskega ogrevanja. Ker je pri vsem tem pomembna tudi lokalna dostopnost energenta, se sisteme daljinskega ogrevanja (ali kakršnekoli druge sisteme izrabe lesne biomase v energetske namene) običajno oblikuje v bližini vira lesnih ostankov. Prav tako ne priporočamo podvajanja sistemov daljinskega ogrevanja na istem območju, zato se možnosti daljinskega ogrevanja na lesno biomaso iščejo izven področij, ki jih oskrbuje zemeljski plin ali toplovod. Občina Ormož bi lahko glede na potencial lesne biomase s katerim razpolaga izgradila več mikrosistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za javne in stanovanjske objekte. Občina razmišlja o treh takih sistemih ogrevanja in sicer v kraju Miklavž pri Ormožu, Velika Nedelja in v centru mesta Ormož. Rezultati analize enostavnih energetskih pregledov so pokazali, da so stavbe kar veliki porabniki toplotne energije, zato bi bilo smiselno zamenjati obstoječe sisteme ogrevanja z alternativnimi.

Mikrosistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) v kraju Miklavž pri Ormožu

Na mikrosistem daljinskega ogrevanja bi lahko priključili naslednje potencialne porabnike energije in sicer:

 osnovno šolo;  vrtec;  objekt s kulturno dvorano, prostori KS in stanovanji;  stanovanjski blok ;  trgovino Kmetijska zadruga;

Glede na potencialne porabnike smo ocenili sledeče podatke za sistem DOLB:

– Skupna letna poraba toplote: 1.100 MWh – Toplotna moč kotla: 350 kW – Dolžina trase toplovodnega omrežja: 290 m – Toplotna obremenitev omrežja: 1.020 kWh/ m – Število odjemnih mest: 5 – Letna potreba po gorivu: 1.400 nm3 lesnih sekancev – Letni stroški energenta: 22.400 EUR – Okvirna vrednost naložbe: 250.000 EUR

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 154

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Na sliki 11.2 je prikazana možna trasa toplovoda, lokacija kotlovnice ter potencialni objekti sistema DOLB Miklavž pri Ormožu.

Slika 11.2: Mikrosistem DOLB v kraju Miklavž pri Ormožu

Mikrosistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) v kraju Velika Nedelja

Na mikrosistem daljinskega ogrevanja bi lahko priključili naslednje potencialne porabnike energije in sicer:

 osnovno šolo;  vrtec;  športno dvorano;  objekt s kulturno dvorano,prostori KS in pošto;  stanovanjski blok s trgovino;  župnišče.

Glede na potencialne porabnike smo ocenili sledeče podatke za sistem DOLB:

– Skupna letna poraba toplote: 1.550 MWh – Toplotna moč kotla: 580 kW – Dolžina trase toplovodnega omrežja: 520 m – Toplotna obremenitev omrežja: 1.050 kWh/ m – Število odjemnih mest: 6 – Letna potreba po gorivu: 1.950 nm3 lesnih sekancev – Letni stroški energenta: 31.000 EUR – Okvirna vrednost naložbe: 350.000 EUR

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 155

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Na sliki 11.3 je prikazana možna trasa toplovoda, lokacija kotlovnice ter potencialni objekti sistema DOLB Velika Nedelja.

Slika 11.3: Mikrosistem DOLB v kraju Velika Nedelja

Za oba opisana sistema DOLB ocenjena vrednost naložbe zajema sledeče postavke:

- gradbena dela (kotlovnica in zalogovnik lesnih sekancev); - oprema kotlovnice (kotel in hranilnik toplote); - daljinsko omrežje (cevni sitem in vgradnja); - inštalaterska dela (skupaj s komponentami); - izdelava projektne dokumentacije; - toplotne postaje.

Mikrosistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v mestu Ormož

Ideja izgradnje mikrosistema daljinskega ogrevanja v mestu Ormož je zasnovana tako, da bi na sistem priključili naslednje objekte:

- občinsko stavbo; - dom kulture; - župnijski urad; - stanovanjski blok Ptujska cesta 2 in 2a; - stanovanjski blok Poštna ulica 1a in 3; - stanovanjske bloke na Skolibrovi ulici 4, 6, 8, 9 in 13.

Za okvirno določitev tehničnih podtakov in oceno investicije sistema DOLB v mestu Ormož so potrebni podatki o porabi toplotne energije in inštalirani moči ogrevalnih naprav omenjenih objektov. V primeru, da se občina odloči za izgradnjo sistema DOLB se mora najprej izdelati študija izvedljivosti, kjer se natančno definirajo vsi objekti, tehnične karakteristike sistema in vednost investicije. Tudi za sistema DOLB-a v Miklavžu pri Ormožu in pri Veliki Nedelji velja, da so v izračunu vključeni le potencialni objekti na osnovi katerih smo izračunali tehnične karakteristike sistema in ocenili vrednost

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 156

Lokalni energetski koncept občine Ormož investicije. V primeru, da se tudi tukaj občina Ormož odloči za izgradnjo sistema DOLB se mora najprej izdelati študija izvedljivosti, kjer se natančno definirajo vsi objekti, tehnične karakteristike sistema in vednost investicije.

Projekt proizvodnje električne energije

Projekt je zaznovan kot primarna proizvodnja električne energije iz kogeneracije na lesno biomaso in koriščenje odpadne toplote za potrebe daljinskega ogrevanja večjih porabnikov v mestu Ormož. Investitor izgradnje sistema je podjetje NIKO TGM d.o.o., Dolga lesa 3 , 2270 Ormož. Kompleks energetskega sistema bo postavljen na lokaciji Ormož v neposredni bližini bivše tovarne sladkorja Ormož. Tehnični parametri kogeneracijske naprave so naslednji:

 inštalirana električna moč: 999 kW;  inštalirana toplotna moč 4,1 MW;  predvidena proizvodnja električene energije: 7.800 MWh;  predvidena proizvodnja toplotne energije: 39.770 MWh;  letna potreba po gorivu: 56.000 nm3 lesnih sekancev;  vrednost investicije: 5.800.000 EUR.

Glede na to, da bo sistem postavljen v bližini bioplinarne Šijanec, ki prav tako proizvaja toplotno energijo in se zaenkrat ne izkorišča, bi bilo smiselno razmišljati o skupnem dogovoru z investitorjem kogeneracijskega sitema, da se povežeta v skupni sistem daljinskega ogrevanja.

11.5.4 Revitalizacija področja Tovarne sladkorja Ormož v zapiranju

Skupina privatnih investitorjev proučuje tri možnosti revitalizacije področja nekdanje Tovarne sladkorja Ormož:

- Izgradnjoa bioplinske naprave BPN 1, BPN 2 za proizvodnjo električne in toplotne energije nazivne moči 20 MW, kar bi omogočilo proizvodnjo 173.488 MWh/a električne energije in 208.137 MWh/a toplotne energije. Toplotna energijo bi investitorji uporabil za potrebe v proizvodnji škroba in glutena ter v rastlinjakih za proizvodnjo vrtnin, sadja in cvetja v okviru projekta samopreskrbe s kvalitetno hrano. - Izgradnjo energetskega objekta za proizvodnjo električne in toplotne energije nazivne moči 40 MW in proizvodnega obrata za proizvodnjo motorjev, ki jih uporabljamo v energetiki. Toplotno energijo bi delno uporabili za lastne potrebe preostanek pa za ogrevnje objektov v industrijski coni in ogrevanje rastlinjakov za proizvodnjo vrtnin, sadja in cvetja v okviru projekta samopreskrbe s kvalitetno hrano. - Izgradnjo plinske elektrarne nazivne moči 2X 200 MW, ki jo omogoča kapaciteta obstoječega in neiskoriščenega plinovoda do Ormoža.

11.6 Ukrepi na področju prometa

Promet predstavlja najhitreje rastoči sektor pri porabi energije. V okviru tega je potrebno sprejeti smernice za povečanje energetske učinkovitosti in vpeljavo trajnostne mobilnosti. Oblikovanje zelene prometne politike mora obsegati uskladitev z občinskim prostorskim načrtom, prilagoditev javnega prevoza potrebam uporabnikov, zgraditev infrastrukture za vozila na električni pogon in druge alternativne vire energije ter promoviranje zmanjšanje uporabe avtomobilov s povišanjem deleža ostalih prevoznih sredstev. V nadaljevanju podajamo nekaj splošnih ukrepov na področju prometa in sicer:

 izgradnja in označevanje kolesarskih stez;  izboljšanje varnosti pešpoti;  lokalni izobraževalni programi o trajnostni mobilnosti;  spodbujanje uporabe javnih prevoznih sredstev;  spodbujanje uporabe biogoriv;  popularizacija javnega prometa. Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 157

Lokalni energetski koncept občine Ormož

11.7 Ukrepi na področju ozaveščanja, izobraževanja in obveščanja

Eden od investicijsko manj zahtevnih ukrepov, ki ima lahko velik učinek na ravnanje z energijo med občani, je program osveščanja, izobraževanja in informiranja. Projekt informiranja in osveščanja javnosti naj bo zastavljen tako, da bo dosegel prav vse skupine porabnikov energije v občini.

11.7.1 Promoviranje učinkovite rabe energije in OVE

Ukrep zajema periodično objavljanje koristnih informacij in primerov dobre prakse v gospodinjstvih iz bližnje in daljne okolice. Občina Ormož vsake tri mesece izdaja občinsko glasilo, ki jih prejmejo vsa gospodinjstva in je predstavljeno tudi na spletni strani občine. Lokalni energetski manager pripravi ustrezne vsebine o URE in jih objavi v glasilu. Te vsebine so:

 ukrepi URE in OVE v gospodinjstvih;  nasveti za prihranke energije in stroškov;  novice o javnih razpisih za občane za sofinanciranje ukrepov URE in OVE, ki jih ponuja Eko sklad in ministrstva (Ministrstvo za okolje in prostor, Kmetijsko ministrstvo, Ministrstvo za gospodarstvo).

V nadaljevanju navajamo še nekaj ostalih možnih aktivnosti,ki bi pripomogle k večjemu ozaveščanju in izobraževanju občanov in sicer:  redno poročanje o izvedenih ukrepih in njihovih učinkih v medijih, ki so dostopni cim večjemu številu občanov;  organizacija delavnic, okroglih miz, predstavitev na temo URE in OVE za širšo javnost:  organizacija seminarjev za ravnatelje šol in vrtcev na temo URE;  organizacija ogledov primerov dobrih praks na terenu;  organizacija seminarjev na temo URE za predstavnike večjih podjetij;  redno poročanje o učinkih izvedenih ukrepov s področij URE in OVE v medijih, ki so dostopni čim večjemu številu občanov;  izdelava informativnih brošur na temo URE in OVE.

11.7.2 Energijsko svetovanje

V občini Ormož je energetsko svetovalna pisarna in sicer v občinskih prostorih vsako sredo od 16:00 do 18:00 ure. Tam lahko občani dobijo informacije o aktualnih razpisih in pomoč pri pripravi ustrezne dokumentacije. Prav tako lahko dobijo občani podatke o delovanju energetske pisarne na spletni strani Občine Ormož.

Po sprejetju LEK-a na občinskem svetuje je ključnega pomena, da se tudi dejansko začne izvajati ta ukrep. Ko bo občina pričela z energetskim upravljanjem in za energetsko upravljanje pooblastila zunanjo osebo ali institucijo, je pomembno, da tudi sama ostane v kontaktu z aktualnimi temami na področjih OVE in URE. Zato je pomembno, da se skupina zaposlenih na občini redno udeležuje aktualnih seminarjev in delavnic na to temo.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 158

Lokalni energetski koncept občine Ormož

12 PROGRAM IZVAJANJA LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA

12.1 Nabor ukrepov URE in OVE

V naboru ukrepov URE in OVE so aktivnosti razdeljene na področja energetskega upravljanja, energetske sanacije, izrabe lokalnih energijskih virov in trajnostno novogradnjo. Del aktivnosti je kontinuiranih in jih stalno izvajamo. Ostale aktivnosti pa so v terminskem načrtu prikazane do marca 2014 po mesecih, naprej pa po letih do 2021. Nabor ukrepov URE in OVE je prikazan v preglednici 12.1.

Preglednica 12.1: Nabor ukrepov po področjih.

ENERGETSKO UPRAVLJENJE OBČINE ORMOŽ

01. Izdelava lokalnega energetskega koncepta občine Ormož

Nosilec: Občina Ormož. Odgovorni: Občinska uprava, občinski svet. Rok izvedbe: April 2012. Pričakovani dosežki: Sprejet LEK-a občine Ormož. Celotna vrednost projekta: 4.000 EUR plus DDV. Financiranje, ki ga zagotavlja občina: 4.000 EUR plus DDV. Drugi viri financiranja: Ne. Opredelitev kazalnika za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Da/ne.

02. Imenovanje energetskega upravitelja občine

Nosilec: Občina Ormož. Odgovorni: Občinski svet, usmerjevalna skupina. Rok izvedbe: Maj 2012. Pričakovani dosežki: Imenovan energetski upravitelj. Celotna vrednost projekta: 10.000 EUR/a. Financiranje, ki ga zagotavlja občina: 10.000 EUR/a. Drugi viri financiranja: Ne. Opredelitev kazalnika za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Da/ne.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 159

Lokalni energetski koncept občine Ormož

03. Priprava načrta spremljanja izvajanja LEK-a

Nosilec: Občina Ormož. Odgovorni: Energetski upravitelj, župan. Rok izvedbe: Junij 2012. Pričakovani dosežki: Izdelan podrobnejši terminski načrt izvajanja ukrepov ter načrt spremljanja izvedbe ter terminskega plana poročanja Ministrstvu za gospodarstvo. Celotna vrednost projekta: Zajeto v delo energetskega upravitelja. Financiranje, ki ga zagotavlja občina: v okviru stroškov energetskega upravljanja.

Drugi viri financiranja: Ne. Opredelitev kazalnika za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Da/ne.

04. Noveliranje LEK-a po petih letih

Nosilec: Občina Ormož. Odgovorni: Energetski upravitelj, usmerjevalna skupina. Rok izvedbe: 2017. Pričakovani dosežki: Noveliran LEK občine Ormož, ki bo zajel analizo doseženih učinkov, analizo obstoječega stanja, načrt prihodnjih dopolnjenih aktivnosti. Celotna vrednost projekta: 4.000 EUR. Financiranje, ki ga zagotavlja občina: 4.000 EUR. Drugi viri financiranja: Ne. Opredelitev kazalnika za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Da/ne.

05. Uvedba in izvajanje energetskega knjigovodstva v javnih stavbah

Nosilec: Občina Ormož. Odgovorni: Energetski upravitelj, občinska uprava, zunanji izvajalec. Rok izvedbe: 2012 dalje in se izvaja kontinuirano. Pričakovani dosežki: Uvedeno energetsko knjigovodstvo v vse javne stavbe nad 500 m2 koristne tlorisne ploščine in doseženi energijski prihranki v višini vsaj 10 %. Celotna vrednost projekta: 1.800 EUR/a. Financiranje, ki ga zagotavlja občina: 1.800 EUR/a. Drugi viri financiranja: Ne. Opredelitev kazalnika za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Število javnih stavb z uvedenim energetskim knjigovodstvom.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 160

Lokalni energetski koncept občine Ormož

06. Poročanje o aktivnosti in doseženih rezultatov izdelave LEK

Nosilec: Občina Ormož. Odgovorni: Energetski upravitelj. Rok izvedbe: Kontinuirano ob koncu leta. Pričakovani dosežki: Izdelana letna poročila za potrebe Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter za potrebe občine Ormož. Celotna vrednost projekta: Zajeto v delo energetskega upravitelja. Financiranje, ki ga zagotavlja občina: V okviru stroškov energetskega upravljanja. Drugi viri financiranja: Ne. Opredelitev kazalnika za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Da/ne.

07. Spremljanje razpisov in priprava vlog za subvencioniranje in izvedbo projektov in ukrepov

Nosilec: Občina Ormož. Odgovorni: Energetski upravitelj. Rok izvedbe: 2012 dalje in se izvaja kontinuirano. Pričakovani dosežki: Redno spremljanje napovedi in izdanih domačih in EU razpisov, vključevanje občine Ormož v EU razpise s področja energetike in priprava potrebne dokumentacije ter vlog za sredstva. Celotna vrednost projekta: Zajeto v delo energetskega upravitelja. Financiranje, ki ga zagotavlja občina: V okviru stroškov energetskega upravljanja. Drugi viri financiranja: 5 % - 8 % od višine pridobljenih sredstev. Opredelitev kazalnika za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Višina pridobljenih nepovratnih sredstev.

ENERGETSKA SANACIJA

08. Izvedba energetskih pregledov javnih stavb in izdelava energetskih izkaznic

Nosilec: Občina Ormož. Odgovorni: Energetski upravitelj. Rok izvedbe: 2013 - 2015. Pričakovani dosežki: Izdelani EP javnih stavb, ki so potrebne energetske prenove, kar bo osnova za uvajanje energetskega knjigovodstva in izvedbo energetskih sanacij stavb ter podelitev energetskih izkaznic. Celotna vrednost projekta: 3.000 EUR na stavbo. Financiranje, ki ga zagotavlja občina: 100 %. Drugi viri financiranja: Ne. Opredelitev kazalnika za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Število izdelanih razširjenih energetskih pregledov in število podeljenih energetskih izkaznic. Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 161

Lokalni energetski koncept občine Ormož

09. Izdelava načrta rekonstrukcije javnih objektov za energetsko rekonstrukcijo

Nosilec: Občina Ormož. Odgovorni: Energetski upravitelj, občinska uprava, zunanji izvajalci. Rok izvedbe: 2013 - 2015. Pričakovani dosežki: Izdelani izvedbeni načrt(i) energetske sanacije javnih objektov (PZI) vključno z načrtom za vgradnjo OVE ter DIIP (IP) celotne investicije po načelu sofinanciranja iz EU skladov ter zasebnih partnerjev. Celotna vrednost projekta: 1.000 EUR na stavbo. Financiranje, ki ga zagotavlja občina: 1.000 EUR na stavbo. Drugi viri financiranja: Ne Opredelitev kazalnika za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Število izdelanih načrtov in DIIP (IP) dokumentov.

10. Izvedba ukrepov za znižanje rabe energije in povečanje deleža OVE v javnih stavbah

Nosilec: Občina Ormož. Odgovorni: Energetski upravitelj, delovna skupina, zunanji izvajalec oz. javno zasebni partner. Rok izvedbe: 2013 - 2017. Pričakovani dosežki: Prihranek energije in povečanje deleža OVE za 25 %. Celotna vrednost projekta: 845.000 EUR Financiranje, ki ga zagotavlja občina: 60 % - 80 % (odvisno od razpisa). Drugi viri financiranja: Eko sklad, kohezijska sredstva, javno zasebni partnerji, drugi viri. Opredelitev kazalnika za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Število izvedenih ukrepov, delež znižanja porabe energije, energijsko število stavbe.

11. Izvedba postopne rekonstrukcije javne razsvetljave po Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja

Nosilec: Občina Ormož. Odgovorni: Energetski upravitelj, delovna skupina, zunanji izvajalec oz. javno zasebni partner/koncesionar. Rok izvedbe: do 31.12. 2016. Pričakovani dosežki: Vzpostavljen moderni sistem JR, izvedena regulacija svetilk, vzpostavljen nadzor in monitoring JR. Celotna vrednost projekta: 120.000 EUR. Financiranje, ki ga zagotavlja občina: 100 %. Drugi viri financiranja: Možna kohezijska in državna sredstva, javno zasebni partnerji. Opredelitev kazalnika za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Delež znižanja rabe energije, specifična letna raba energije na prebivalca.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 162

Lokalni energetski koncept občine Ormož

12. Spremljanje rabe energije za javno razsvetljavo (monitoring in knjigovodstvo)

Nosilec: Upravljalec JR. Odgovorni: Občina, energetski upravitelj, zasebni partner. Rok izvedbe: 2012 dalje in se izvaja kontinuirano. Pričakovani dosežki: Vzpostavljen monitoring in nadzor. Znižani stroški vzdrževanja in interventnih popravil. Investicijsko vzdrževanje JR bo planirano in sredstva zagotovljena. Celotna vrednost projekta: Zajeto v delo energetskega upravitelja. Financiranje, ki ga zagotavlja občina: V okviru energetskega upravljanja občine. Drugi viri financiranja: Lastna sredstva zasebnega partnerja v okviru javno zasebnega partnerstva. Opredelitev kazalnika za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Da/ne, stroški upravljanja in vzdrževanja.

13. Javni objekti – Načrt spodbujanja zamenjave starih kotlov s tehnološko ustreznejšimi (plinski kondenzacijski kotli) in kjer je možno prehod na lesno biomaso

Nosilec: Občina Ormož. Odgovorni: Energetski upravitelj, občina, občani, ENSVET svetovalci. Rok izvedbe: 2012 dalje in se izvaja kontinuirano. Pričakovani dosežki: Pripravljen načrt povečanja deleža ogrevanja na obnovljive vire. Celotna vrednost projekta: Zajeto v delo energetskega upravitelja. Financiranje, ki ga zagotavlja občina: V okviru energetskega upravljanja občine. Drugi viri financiranja: Lastna sredstva, dobavitelji opreme, proizvajalci opreme. Opredelitev kazalnika za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Da/ne, število načrtov.

IZRABA LOKALNIH OBNOVLJIVIH ENERGIJSKIH VIROV

14. Načrt spodbujanja za uvajanje sončne energije in toplotnih črpalk za javne objekte

Nosilec: Občina Ormož. Odgovorni: Energetski upravitelj, občina, ENSVET svetovalci. Rok izvedbe: 2012 dalje in se izvaja kontinuirano. Pričakovani dosežki: Povečanje deleža OVE. Celotna vrednost projekta: Zajeto v delo energetskega upravitelja. Financiranje, ki ga zagotavlja občina: V okviru energetskega upravljanja občine. Drugi viri financiranja: Javno zasebni partner, Ministrstvo za gospodarstvo, kohezijska sredstva, MKO, Eko sklad. Opredelitev kazalnika za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Da/ne.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 163

Lokalni energetski koncept občine Ormož

15. Izvedba projekta prehod na OVE za potrebe mikrosistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v kraju Miklavž pri Ormožu

Nosilec: Občina Ormož ali zasebni vlagatelj. Odgovorni: Energetski upravitelj, občina, zunanji izvajalec. Rok izvedbe: 2017 - 2018. Pričakovani dosežki: Po pripravi ustrezne dokumentacije izvedba projekta po vzoru projektov dobre prakse. Celotna vrednost projekta: 250.000 EUR. Financiranje, ki ga zagotavlja občina: ni določeno. Drugi viri financiranja: Javno zasebni partner, kohezijska sredstva, ministrstva in/ali Eko sklad. Opredelitev kazalnika za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Da/ne.

16. Izvedba projekta prehod na OVE za potrebe mikrosistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v kraju Velika Nedelja

Nosilec: Občina Ormož ali zasebni vlagatelj. Odgovorni: Energetski upravitelj, občina, zunanji izvajalec. Rok izvedbe: 2019 - 2020. Pričakovani dosežki: Po pripravi ustrezne dokumentacije izvedba projekta po vzoru projektov dobre prakse. Celotna vrednost projekta: 350.000 EUR. Financiranje, ki ga zagotavlja občina: ni določeno. Drugi viri financiranja: Javno zasebni partner, kohezijska sredstva, ministrstva in/ali Eko sklad. Opredelitev kazalnika za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Da/ne.

17. Izvedba projekta prehod na OVE za potrebe mikrosistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v mestu Ormož

Nosilec: Občina Ormož ali zasebni vlagatelj. Odgovorni: Energetski upravitelj, občina, zunanji izvajalec. Rok izvedbe: 2021. Pričakovani dosežki: Po pripravi ustrezne dokumentacije izvedba projekta po vzoru projektov dobre prakse. Celotna vrednost projekta: ni določeno. Financiranje, ki ga zagotavlja občina: ni določeno. Drugi viri financiranja: Javno zasebni partner, kohezijska sredstva, ministrstva in/ali Eko sklad.

Opredelitev kazalnika za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Da/ne.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 164

Lokalni energetski koncept občine Ormož

TRAJNOSTNA NOVOGRADNJA

18. Projekt proizvodnje električne energije iz kogeneracije

Nosilec: NIKO TGM d.o.o. Odgovorni: Zunanji izvajalec, Energetski upravitelj Rok izvedbe: januar 2013 Pričakovani dosežki: Toplotna integracija, proizvodnja električne in toplotne energije, znižanje rabe energije in uporaba odpadne energije za daljinsko ogrevanje. Celotna vrednost projekta: 5.800.000 EUR. Financiranje, ki ga zagotavlja občina: 0 % Drugi viri financiranja: Lastna sredstva nosilca projekta. Opredelitev kazalnika za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Da/ne, znižanje rabe energije v javnem objektu, znižanje neobnovljivih virov za ogrevanje.

19. Revitalizacija področja Tovarne sladkorja Ormož v zapiranju

Nosilec: Zasebni vlagatelj Odgovorni: Zunanji izvajalec, Energetski upravitelj Rok izvedbe: 2014 - 2027 Pričakovani dosežki: Toplotna integracija, proizvodnja električne in toplotne energije, znižanje rabe energije in uporaba odpadne energije za industrijske in kmetijske namene. Celotna vrednost projekta: ni določeno. Financiranje, ki ga zagotavlja občina: ni določeno. Drugi viri financiranja: Lastna sredstva nosilca projekta. Opredelitev kazalnika za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Da/ne, znižanje rabe energije, znižanje neobnovljivih virov za ogrevanje.

20. Izdelava študije o DO, URE in izrabi OVE ob vsaki novogradnji v javnem sektorju

Nosilec: Občina Ormož. Odgovorni: Energetski upravitelj, občina. Rok izvedbe: 2013 dalje in se izvaja kontinuirano. Pričakovani dosežki: Za vsako novogradnjo nad 1.000 m2 v javnem sektorju se izdela študija alternativnega načina ogrevanja. Celotna vrednost projekta: Maksimalno 5.000 EUR na študijo (odvisno od vrste študije in ploščine stavbe). Financiranje, ki ga zagotavlja občina: Maksimalno 5.000 EUR na študijo. Drugi viri financiranja: Ne. Opredelitev kazalnika za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Da/ne, število stavb oz. študij.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 165

Lokalni energetski koncept občine Ormož

12.2 Terminski plan izvajanja ukrepov URE in OVE

Terminski načrt predstavlja okvirno časovno razporeditev izvajanja projektov. Dejansko izvajanje programa aktivnosti bo potekalo v skladu s proračunskimi možnostmi občine in v skladu z razpoložljivimi sredstvi subvencioniranja posameznih predlogov ukrepov. Terminski plan je prikazan v preglednici 12.2.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 166

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 12.2: Terminski plan izvedbe ukrepov. ROK IZVEDBE 2012 2013 2014

2016 2017 2018 2019 2020 2021 AKTIVNOSTI 2014 2015 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3

Izdelava lokalnega energetskega koncepta občine Ormož

Imenovanje energetskega upravitelja občine

Priprava načrta spremljanja izvajanja LEK-a

Noveliranje LEK-a po petih letih

Uvedba in izvajanje energetskega knjigovodstva v javnih stavbah

Izvedba energetskih pregledov javnih stavb in izdelava energetskih izkaznic

Izdelava načrta rekonstrukcije javnih objektov za energetsko rekonstrukcijo

Izvedba ukrepov za znižanje rabe energije in povečanje deleža OVE v javnih stavbah

Izvedba postopne rekonstrukcije JR po Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja

Poročanje o aktivnostih in doseženih rezultatih izdelave LEK-a

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 167

Lokalni energetski koncept občine Ormož

ROK IZVEDBE 2012 2013 2014

2016 2017 2018 2019 2020 2021 AKTIVNOSTI 2014 2015 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3

Spremljanje razpisov in priprava vlog za subvencioniranje in izvedbo projektov in ukrepov

Spremljanje rabe energije za javno razsvetljavo (monitoring in knjigovodstvo)

Javni objekti – načrt spodbujanja za uvajanje sončne energije in toplotnih črpalk

Javni objekti – načrt spodbujanja zamenjave starih kotlov s tehnološko ustreznejšimi in kjer je možno prehod na lesno biomaso Izvedba projekta prehod na OVE za potrebe mikrosistema DOLB v kraju Miklavž pri Ormožu

Izvedba projekta prehod na OVE za potrebe mikrosistema DOLB v kraju Velika Nedelja Izvedba projekta prehod na OVE za potrebe mikrosistema DOLB v mestu Ormož

Projekt proizvodnje električne energije iz kogeneracije Revitalizacija področja Tovarne sladkorja Ormož v zapiranju

Izdelava študije o DO, URE in izrabi OVE ob vsaki novogradnji v javnem sektorju

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje 168

Lokalni energetski koncept občine Ormož

12.3 Finančni načrt predlaganih ukrepov

V preglednici 12.3 in 12.4 je podan okvirni predlog strukture financiranja posameznih ukrepov. Vse cene so brez DDV.

Preglednica 12.3: Finančni načrt predlaganih ukrepov.

Okvirna Financiranje s Drugi viri vrednost Predlog ukrepa strani občine financiranja projekta (EUR) (EUR) (EUR)

LETO 2012

Izdelava lokalnega energetskega koncepta občine 1 4.000 4.000 0 Ormož LETO 2013 3 Izvedba energetskih pregledov javnih stavb 3.000 3.000 0

1.000 1.000 4 Izdelava načrta rekonstrukcije javnih objektov 0 na stavbo na stavbo

Izvedba ukrepov za znižanje rabe energije in 5 110.000 75.000 35.000 povečanje deleža OVE v javnih stavbah

LETO 2014

Izvedba energetskih pregledov javnih stavb 6.000 6.000 0

1.000 1.000 6 Izdelava načrta rekonstrukcije javnih objektov 0 na stavbo na stavbo

Izvedba ukrepov za znižanje rabe energije in 7 70.000 45.000 25.000 povečanje deleža OVE v javnih stavbah

LETO 2015

1.000 1.000 8 Izdelava načrta rekonstrukcije javnih objektov 0 na stavbo na stavbo

Izvedba ukrepov za znižanje rabe energije in 9 190.000 135.000 55.000 povečanje deleža OVE v javnih stavbah

LETO 2016

Izvedba ukrepov za znižanje rabe energije in 10 285.000 200.000 85.000 povečanje deleža OVE v javnih stavbah

169

Lokalni energetski koncept občine Ormož

LETO 2017 11 Noveliranje LEK-a 4.000 4.000 0

Izvedba ukrepov za znižanje rabe energije in 12 190.000 115.000 75.000 povečanje deleža OVE v javnih stavbah

Izvedba projekta prehod na OVE za potrebe 13 mikrosistema DOLB v kraju Miklavž pri Ormožu 100.000 ni določeno ni določeno

LETO 2018

Izvedba projekta prehod na OVE za potrebe 14 150.000 ni določeno ni določeno mikrosistema DOLB v kraju Miklavž pri Ormožu

LETO 2019

Izvedba projekta prehod na OVE za potrebe 15 150.000 ni določeno ni določeno mikrosistema DOLB v kraju Velika Nedelja

LETO 2020

Izvedba projekta prehod na OVE za potrebe 16 200.000 ni določeno ni določeno mikrosistema DOLB v kraju Velika Nedelja

LETO 2021

Izvedba projekta prehod na OVE za potrebe 17 ni določeno ni določeno ni določeno mikrosistema DOLB v mestu Ormož

Aktivnosti, ki se izvajajo več let Izvedba rekonstrukcije javne razsvetljave po Uredbi o 18 mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja 120.000 120.000 0 do leta 2016 Aktivnosti, ki se izvajajo kontinuirano

Izvajanje energetskega knjigovodstva v javnih 19 1.800 / a 1.800 / a 0 stavbah

maks. 5.000 maks. 5.000 Izdelava študije za DO, URE in izrabo OVE ob vsaki na študijo na študijo 20 0 novogradnji v javnem sektorju (odvisno od (odvisno od vrste študije) vrste študije)

21 Delovanje energetskega upravitelja občine 10.000 / a 10.000 / a 0

SKUPAJ * 1.720.000 845.000 275.000 * projekti, ki se izvajajo kontinuirano so ovrednoteni za obdobje veljavnosti LEK-a

170

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 12.4: Finančni načrt predlaganih ukrepov za obdobje 2012 – 2021.

Financiranje s Drugi viri Vrednost Leto strani občine financiranja projekta (EUR) (EUR) (EUR)

2012 4.000 4.000 0 2013 118.000 83.000 35.000 2014 82.000 57.000 25.000 2015 194.000 139.000 55.000 2016 285.000 200.000 85.000 2017 294.000 119.000 75.000 2018 150.000 ni določeno ni določeno 2019 150.000 ni določeno ni določeno 2020 200.000 ni določeno ni določeno Aktivnosti, ki se izvajajo več let 120.000 120.000 0 Aktivnosti, ki se izvajajo kontinuirano 123.000 123.000 0 Skupaj 1.720.000 845.000 275.000

12.4 Analiza realiziranih ukrepov iz energetske zasnove občine Ormož iz leta 2004

Aktivnost Realizirana aktivnost

1. Spremljanje javnih razpisov, ki z nepovratnimi sredstvi spodbujajo učinkovito rabo energije in izrabo obnovljivih virov energije (razpisi MOPE, DA / NE AURE so objavljeni na www.aure.si)

2. Obveščanje občanov o javnih razpisih DA / NE

3. Osveščanje in izobraževanje porabnikov energije na območju občine O možnostih za učinkovitejšo rabo toplotne energije in racionalnejšo rabo DA / NE električne energije v objektih ter možnostih za izrabo lokalnih obnovljivih virov energije, je potrebno seznaniti čim več porabnikov energije v občini.

4. Obveščanje občanov o rezultatih, ki jih je pokazala energetska zasnova in izvedenih aktivnostih (npr.: DA / NE članek v lokalnem časopisu, povzetek rezultatov na spletnih straneh občine, itd.).

171

Lokalni energetski koncept občine Ormož

5. Vpeljava energetskega knjigovodstva oziroma spremljanje in analiziranje evidenc o porabljeni energiji v javnih stavbah, spremljanje stroškov, DA / NE analiziranje odstopanj, v primeru sanacij pa tudi spremljanje učinkov.

6. Ugotovitev ''varčnosti obstoječe javne razsvetljave v občini''. Glede na dejstvo, da se omrežje javne razsvetljave v občini širi je potrebno možnostih za DA / NE varčevanje z energijo na tem področju proučiti že v fazah načrtovanja.

7. Načrtovanje izvedbe ukrepov v osnovnih šolah, ki so jih pokazali izdelani energetski pregledi. DA / NE

8. Spremljanje učinkovitosti izvajanja dimnikarske DA / NE službe na območju občine Ormož, ugotavljanje problemov in iskanje rešitev.

9. Proučitev možnosti za uvedbo občinskih spodbud za izvedbo ukrepov za povečanje učinkovite rabe DA / NE energije v stavbah ter za povečano izrabo lokalnih obnovljivih virov energije

10. Izdelava letnih poročil in poročanje MOPE, AURE o DA / NE izvedenih aktivnostih.

172

Lokalni energetski koncept občine Ormož

13 NAPOTKI ZA IZVAJANJE LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA

13.1 Nosilci izvajanja energetskega koncepta

Lokalni energetski koncept je po sprejetju na Občinskem svetu občine Ormož zavezujoč dokument na področju načrtovanja, rabe, upravljanja energije ter planiranja in izvedbe investicij v javnem in tudi privatnem sektorju (npr. pri projektnih pogojih vezave na javno infrastrukturo). To pomeni, da je občina dolžna izvajati ukrepe navedene v akcijskem načrtu, ter upoštevati napotke iz LEK pri razvoju energetske oskrbe in rabe energije občine. Ob tem mora lokalna skupnost po sprejetju LEK imenovati energetskega upravitelja občine, ki enkrat letno pripravi poročilo o izvajanju ukrepov iz akcijskega načrta in ga posreduje Ministrstvu za gospodarstvo in predstavi na občinskem svetu. Rezultate izvajanja LEK ter posamezne zaključene projekte iz akcijskega načrta je potrebno javno promovirati, objaviti v lokalnih medijih ter po možnosti, če je to smiselno, izdelati informacijske brošure. Najboljši način informiranja občanov je objava teh informacij v lokalnem občinskem glasilu, ki ga prejme vsako gospodinjstvo ter vsi pravni subjekti v občini. Za sistematsko in sprotno izvajanje ukrepov je potrebno spremljanje doseženih rezultatov, ter vzpostavitev stalne kontrole uspešnosti.

13.2 Napotki glede pridobivanja finančnih virov za izvajanje ukrepov

Državne institucije podpirajo sofinanciranje na področju ukrepov učinkovite rabe energije in na področju obnovljivih virov energije. Vse možnosti pridobivanja sredstev, tako subvencioniranja, kot kreditiranja so podrobneje opisana v poglavju 12. Preostala sredstva bo občina v skladu s finančnimi možnostmi planirala v lastnem proračunu in pridobivala v okviru javno zasebnih partnerstev.

13.3 Napotki glede spremljanja izvajanja LEK

Občina imenuje lokalnega energetskega upravitelja, ki je zadolžen za izvajanje in spremljanje ter vrednotenje rezultatov lokalnega energetskega managerja. Za področje občine Ormož naj bi te naloge prevzela LEA Spodnje Podravje. LEA Spodnje Podravje bo sistematsko spremljala izvajanje LEK, vrednotila rezultate in poročala ministrstvu. V ta namen bo LEA Spodnje Podravje izvajala naslednje aktivnosti:

 Izvajala analizo učinkov vsakega izvedenega ukrepa. Pred izvedbo posameznega projekta bomo opredelili predvidene učinke projekta (prihranke, povečanje izrabe OVE, znižanje emisij, povečanje stopnje varstva okolja, vpliv na energetsko bilanco ipd.), po izvedbi posameznega projekta bomo izvedli potrebne meritve in zbrali podatke ter dejanske rezultate primerjali z načrtovanimi.  Rezultate učinkov ukrepov bomo objavljali v občinskih sredstvih javnega obveščanja inna občinskem svetu.  Enkrat letno pripravi poročilo o izvajanju energetskega koncepta. V poročilu morajo biti opisani vsi posegi na področju učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije, ki so (ali niso) posledica izvajanja energetskega koncepta. Le s sprotnim spremljanjem doseženih rezultatov bo občina lahko na tekočem z uspešnostjo izvajanja posameznih projektov, prav tako pa bo na ta način lahko tudi spremljala učinke izvedbe projektov in ukrepov.  Redno spremljala razpoložljivost virov za (so)financiranje predlaganih ukrepov.  Izvajala vse potrebne študije in vršila strokovni nadzor na področju URE in OVE.

173

Lokalni energetski koncept občine Ormož

13.4 Napotki za vključevanje ukrepov LEK-a v OPN

V OPN je potrebno upoštevati zahteve veljavne zakonodaje in predpisov o energetski učinkovitosti, trajnostni rabi neobnovljivih virov, uvajanju obnovljivih virov energije ter zniževanju vplivov na okolje tako na področju razvoja gospodarske javne infrastrukture, gradnje, rekonstrukcij kot tudi pri razvoju turizma ter prometa. Urbanistično načrtovanje in arhitekturno oblikovanje naj zagotavlja učinkovito rabo in upravljanje z energijo, uporabo obnovljivih virov energije in trajnostno gradnjo z namenom znižati rabo energije na eni strani in povečati samo energetsko oskrbo po drugi strani.

Pri novogradnjah in rekonstrukcijah vseh vrst objektov je potrebno zagotoviti vsaj 25 % delež obnovljivih virov energije (lesno biomaso, sončno, geotermalno energijo) za ogrevanje prostorov in sanitarne vode ter proizvodnjo električne energije. Dosledno je potrebno upoštevati novi Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS, št. 52/10), podpirati je potrebno gradnjo nizko energijskih in pasivnih zgradb. Nakloni streh in orientiranost v prostoru naj bosta primerni za namestitev sprejemnikov sončne energije in fotovoltaičnih elektrarn. Obnovljivi viri energije naj imajo prednost pred neobnovljivimi viri.

Javni objekti in strnjena naselja se lahko ogrevajo z daljinskimi sistemi na lesno biomaso. Vzpodbujanje porabe lesnih sekancev vzpodbuja proizvodnjo lesnih sekancev v občini in s tem odpiramo dodatne možnosti razvoja in nova delovna mesta. Pri načrtovanju in izvedbi poslovnih, industrijskih in obrtnih con je smiselno proučiti možnosti skupnih kotlovnic na lesno biomaso ali druge obnovljive vire energije kot npr. bioplin. Dopolnilne dejavnosti kmetij na področju trajnostne energije pomeni dodatno proizvodnjo lesne biomase (lesnih sekancev), proizvodnjo električne energije s fotovoltaičnimi sistemi ter vzdržno proizvodnjo bioplina in rabo bioplina za soproizvodnjo električne ter toplotne energije oz. za druge namene.

Pojavljajo se tudi nove tehnologije, kot so npr. mikrosoproizvodnja električne in toplotne energije v gospodinjstvih, mikrobioplinarne ipd., ki bodo tudi prispevale k energetski neodvisnosti občine.

Z vidika rabe energije so rastlinske čistilne naprave primerne, ker za obratovanje ne potrebujejo energije in so primerne za čiščenje komunalnih odpadnih vod. Za oskrbo občine z električno energijo skrbi 20 kV omrežje, ki ga je potrebno ustrezno razširiti glede na potrebe.

V OPN je potrebno zagotoviti potrebne pogoje za uvajanje OVE in UVE na celotnem področju občine, upoštevati napotke za širitev energetskih omrežij, uvajanje OVE in zagotoviti možnosti gradnje dodatnih kolesarskih stez, ki bodo omogočale povezavo med kraji občine in sosednjimi občinami.

174

Lokalni energetski koncept občine Ormož

14 ANALIZA MOŽNEGA FINANCIRANJA INVESTICIJ

Državne institucije podpirajo sofinanciranje na področju ukrepov URE in OVE in sicer s subvencijami za energetske zasnove, energetske preglede, študije izvedljivosti, pripravo investicijske dokumentacije, ki jih morajo za ta namen pridobiti občine, javne ustanove in podjetja. Državne institucije prav tako podpirajo sofinanciranje spodbujanja izrabe URE in OVE in vgradnjo energetsko učinkovite zasteklitve v javnem in zasebnem sektorju. Državne in mednarodne institucije nudijo podporo projektom daljinskega ogrevanja na lesno biomaso zaradi ekoloških prednosti, ki jih ima tovrstna proizvodnja toplote in zaradi spodbujanja trajnostne energetske oskrbe, ki jih lahko zagotovi samo z večjo izrabo OVE, med katerimi je v Sloveniji les eden najpomembnejših. Tako je za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso možno pridobiti nepovratna sredstva MKO, AURE ter posojila Eko Sklada RS.

Za financiranje projektov daljinskega ogrevanja na bioplin s strani državnih institucij so predvidena nepovratna sredstva za investicije. Izvedbo teh projektov pa država spodbuja tudi z višjimi odkupnimi cenami električne energije. Prav tako država spodbuja z višjimi odkupnimi cenami električne energije za projekte fotovoltaike in druge OVE. Vendar če se uveljavljajo nepovratna sredstva je odkupna cena precej nižja, kar je določeno z Uredbo o podporah električni energiji proizvedeni iz OVE (Ur. l. RS, št. 37/2009, 53/2009, 68/2009, 76/2009, 94/ 2010, 43/2011).

Za okoljske naložbe je možno pridobiti tudi ugodne kredite Eko Sklada, ki ponuja kredite občanom ter lokalnim skupnostim, podjetjem in drugim pravnim osebam za dela in nakup opreme za okoljske naložbe.

14.1 Pogodbeno sofinanciranje Pogodbeno financiranje je finančni model, pri katerem so ukrepi za učinkovito rabo energije financirani s strani tretjega partnerja, poplačani pa iz tako doseženih ciljnih prihrankov pri stroških za porabljeno energijo. Razlikujemo dve obliki pogodbenega financiranja: pogodbeno financiranje na področju dobave energije oziroma energetskih naprav in pogodbeno financiranje na področju učinkovite rabe energije (URE). V praksi prihaja tudi do kombinacije obeh oblik (Konzorcij OPET Slovenija, 2001) (Vir:http://www.aure.gov.si/eknjiznica/V11-pogfinan.pdf).

14.1.1 Pogodbeno financiranje na področju dobave energije

Pogodbenik - izvajalec sklene z naročnikom pogodbo o dobavi energije. Načrtuje, postavi, financira in vzdržuje naprave ter naročniku dobavlja končno energijo (elektriko, energijo za ogrevanje ali hlajenje) po pogodbeno dogovorjeni stalni ceni, ki vključuje oziroma upošteva ceno energije, investicijske stroške in stroške rednega vzdrževanja, servisiranja in podobno.

14.1.2 Pogodbeno financiranje na področju URE

Pogodbenik – izvajalec oz. investitor opravi investicijska vlaganja in izvede ukrepe za znižanje stroškov za rabo energije svoje izdatke dobi poplačane v obliki deležev pri letnih prihrankih pri stroških za energijo. Pogodba vsebuje garancijo naročniku glede ciljnih prihrankov pri stroških za porabljeno energijo.

14.1.3 Prednosti pogodbenega financiranja (Konzorcij OPET Slovenija, 2001)

 Stroški za energijo so najpozneje ob koncu pogodbenega obdobja nižji.  Vrednost in privlačnost nepremičnine se zviša zaradi investicij v posodobitev in prenovo.  Bivalno in delovno ugodje ter storilnost se povečajo na primer zaradi prenov naprav za ogrevanje, ohlajevanje in osvetlitev ter njihove prilagoditve potrebam uporabnikov.  Poveča se zanesljivost in varnost obratovanja naprav.  Zaradi izboljšanega krmiljenja se lahko dnevni obratovalni čas naprav skrajša, se zmanjša tudi njihova obraba. 175

Lokalni energetski koncept občine Ormož

 Izdatki za vzdrževanje so nižji ob uporabi sodobnih kontrolnih in krmilnih naprav.  Znižajo se obratovalni stroški in stroški dela.  Ob nujnem intenzivnem skupnem delu se uporabniki poučijo o učinkoviti rabi energije in o minimalnem obratovanju naprav.  Nižja poraba energije pomeni tudi nižje emisije škodljivih snovi v okolje.  Pogodbenikom so praviloma na voljo ugodnejše nakupne cene ali naročnine.

14.2 Subvencije

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) in Slovensko okoljski javni sklad (EKO Sklad) podpirata sofinanciranje na področju ukrepov učinkovite rabe energije in sicer s subvencijami za energetske zasnove, energetske preglede, študije izvedljivosti, pripravo investicijske dokumentacije, ki jih lahko za ta namen pridobijo občine, javne ustanove in podjetja. Državne institucije prav tako podpirajo sofinanciranje spodbujanja izrabe URE in vgradnjo energetsko učinkovite zasteklitve in oken v gospodinjstvih. Pogoji sofinanciranja so razvidni iz vsakokrat objavljene dokumentacije. Investicije v URE in OVE posredno podpirajo tudi druge inštitucije kot so MGRT, MIZKŠ, MIP idr.

Dejavnosti Sektorja za učinkovito rabo in obnovljive vire energije pri Direktoratu za energijo so usmerjene v spodbujanje učinkovite rabe energije, obnovljivih virov energije in soproizvodnje toplote in električne energije za. V okviru tega izvajajo tudi:

 finančno spodbujanje ukrepov obnovljivih virov energije in njene učinkovite rabe,  spodbujanje investicij v energetsko učinkovitost in izrabo obnovljivih virov energije,  razvoj novih programov za spodbujanje učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije,

Aktivnosti so namenjene porabnikom energije v javnem sektorju, industriji, prometu, lokalnim skupnostim, nadalje podjetjem za energijsko oskrbo, ponudnikom energetske opreme, svetovalnim, projektantskim in inženirskim organizacijam ter finančnim, razvojnim, raziskovalnim in izobraževalnim institucijam. V skladu s sklepi Vlade RS z dne 31.1.2008 izvaja razpise za gospodinjstva EKO sklad, in ne več AURE.

14.3 Eko sklad

EKO Sklad spodbuja razvoj na področju varstva okolja z dajanjem kreditov oziroma poroštev za okoljske naložbe in z drugimi oblikami pomoči. Sklad vzpodbuja naložbe, ki so skladne z nacionalnim programom varstva okolja in z okoljsko politiko Evropske unije. Dejavnosti sklada so zlasti:  subvencioniranje naložb v solarne sisteme za podporo ogrevanja, pripravo investicijske dokumentacije za nizkoenergijske in pasivne hiše ter celovito energetsko obnovo stanovanjskih stavb,  kreditiranje naložb varstva okolja s krediti z ugodno obrestno mero,  izdajanje garancij in drugih oblik poroštev za naložbe varstva okolja,  finančno, ekonomsko in tehnično svetovanje in  naloge, ki se nanašajo na izvajanje politike varstva okolja.

14.4 Podpore proizvodnji električne energije v proizvodnih napravah na OVE

Podpore so finančna pomoč proizvodnji električne energije v proizvodnih napravah OVE za katero je proizvodna naprava prejela potrdila o izvoru (v nadaljnjem besedilu POI), če stroški proizvodnje te električne energije presegajo ceno, ki jo je za to električno energijo možno doseči na trgu z električno energijo (Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije, Ur.l. RS, št. 37/2009, 53/2009, 68/2009, 76/2009, 17/2010, 94/2010, 43/2011 ).

176

Lokalni energetski koncept občine Ormož

S predlagano Uredbo o podporah električni energiji proizvedeni iz OVE se ureja višina in trajanje potrebne pomoči glede na velikost in tehnologijo proizvodne naprave na OVE. Pri tem se upoštevajo vse eventualne že pridobljene koristi v življenjskem ciklusu naložbe in druge koristi.

Pri določanju podpore za posamezno OVE napravo se upoštevajo trajnostni kriteriji z vidika biomase pri proizvodnji električne energije, trajnostni kriteriji pri izrabi vodotokov, gnojevke in prostora za fotovoltaiko. Upošteva pa se tudi velikost družbe, ki je upravičena do podpore in njen tržni delež.

Pred spremembo so bile do podpor upravičene proizvodne naprave OVE, ki izkorišča brez omejitve moči v toplarnah na daljinsko ogrevanje električne moči do 10 MW. Po predlagani uredbi bodo do podpor upravičene proizvodne naprave OVE do 125 MW električne moči.

Referenčni stroški proizvodnje električne energije iz OVE so indikativni stroški proizvodnje električne energije posamezne reprezentativne skupine in velikosti proizvodnih naprav, ki temeljijo na objavljenih strokovnih podatkih o investicijskih in obratovalnih stroških za posamezne energetske tehnologije in velikosti proizvodnih naprav, ekonomskih in finančnih parametrih investiranja in obratovanja, cenah energentov ter drugih stroških povezanih s proizvodnjo električne energije in toplote v Republiki Sloveniji.

Referenčni stroški proizvodnje električne energije v proizvodnih napravah OVE se izkazujejo kot fiksni del referenčnih stroškov ter kot spremenljivi del referenčnih stroškov. Fiksni del referenčnih stroškov se ugotavlja na vsakih 5 let oziroma tudi prej, če se bistveno spremenijo investicijski in fiksni del obratovalnih stroškov proizvodnih naprav ter drugi parametri investiranja, ki so bili podlaga za določitev referenčnih stroškov.

Spremenljivi del referenčnih stroškov se bo ugotavljal letno oziroma tudi pogosteje na podlagi napovedi referenčnih cen energentov, ki jo bo objavljala Agencija za energijo. Referenčni stroški so podlaga za določanje cen za zagotovljeni odkup ter za višino obratovalnih podpor. Proizvodne naprave OVE do nazivne električne moči 5 MW lahko izbirajo med zagotovljenim odkupom ali finančno pomočjo za tekoče obratovanje. OVE naprave z nazivno električno močjo višjo od 5 MW in več bodo lahko zaprosile le za finančno pomoč za tekoče poslovanje.

Podpore električni energiji iz proizvodnih naprav OVE so:

 zagotovljen odkup električne energije (v nadaljnjem besedilu: zagotovljeni odkup). Na podlagi te podpore center za podpore v odkupi vso prevzeto po zagotovljenih cenah električne energije določenih s to uredbo vso neto proizvedeno električno energijo, ki je prejela potrdila o izvoru, ne glede na ceno električne energije na trgu.

 Finančne pomoči za tekoče poslovanje (v nadaljnjem besedilu obratovalna podpora). Ta podpora se podeli neto proizvedeni električni energiji, ki je prejela potrdila o izvoru in ki jo proizvajalci električne energije iz OVE prodajo sami na trgu ali jo porabijo kot lastni odjem, pod pogojem, da so stroški proizvodnje te energije višji od cene, ki jo je za to električno energijo mogoče doseči na trgu z električno energijo.

Podpore lahko prejemajo proizvodne naprave OVE z nazivno električno močjo do 5 MW. Za te proizvodne naprave v času trajanja pogodbe o zagotovljenem odkupu center za podpore uredi prijavo obratovalne napovedi in izravnavo razlik med napovedano in realizirano proizvodnjo, vključno z bilančno pripadnostjo.

Proizvodne naprave OVE z nazivno električno močjo do 5 MW se lahko odločijo, da namesto zagotovljenega odkupa, samostojno prodajajo električno energijo na trgu in prejemajo podporo kot obratovalno podporo, pri čemer si morajo same urediti prijavo obratovalne napovedi in izravnavo razlik med napovedano in realizirano proizvodnjo, vključno z bilančno pripadnostjo.

Trajanje zagotavljanja podpor je določeno v odločbi o dodelitvi podpore. Podpore proizvodni napravi OVE se izplačujejo za neto proizvedeno električno energijo. Upravičenci do podpore, ki lahko izbirajo

177

Lokalni energetski koncept občine Ormož način izvajanja podpore, sporočijo svojo odločitev o načinu zagotavljanja podpor v vlogi Agenciji za energijo za izdajo odločbe o dodelitvi podpore.

Določanje cen električne energije za zagotovljeni odkup

Cene zagotovljenega odkupa so glede na uporabljeni OVE in velikostni razred proizvodne naprave OVE enake referenčnim stroškom določenim v Prilogi I Uredbe o o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije (MG, 2009) in so sestavljene iz dveh delov:

 Nespremenljivi del cene zagotovljenega odkupa je enak nespremenljivemu delu referenčnih stroškov in se ne spreminja ves čas trajanja pogodbe o zagotovljenem odkupu.  Spremenljivi del cene zagotovljenega odkupa je enak spremenljivemu delu referenčnih stroškov, če so ti določeni, ki se letno ali tudi pogosteje usklajuje po objavi referenčnih cen goriv. Za proizvodne enote OVE, kjer spremenljivi del cene zagotovljenega odkupa ni določen, se navaja samo cena zagotovljenega odkupa.

Določanje višine obratovalnih podpor za električno energijo

Obratovalne podpore se določijo tako, da se od skupnih referenčnih stroškov za proizvodno napravo OVE in velikostni razred iz Priloge I, ki se letno ali pogosteje usklajujejo glede na referenčne stroške energentov, odšteje ceno, ki jo lahko električna energija iz proizvodne naprave OVE doseže na trgu z električno energijo.

Višino obratovalne podpore v EUR/MWh določa spodnja enačba:

Obratovalna podpora (leto i) = (Referenčni stroški (leto i)) – (Referenčna cena el. energije (leto i) x B

Referenčna cena električne energije je pričakovana tržna cena električne energije iz poročila Agencije za energijo o referenčnih tržnih cenah energije. Faktor B odraža značilnosti obratovanja posameznih vrst proizvodnih naprav OVE ter posledično kvaliteto proizvedene električne energije in tržno moč, ki vplivata na doseženo ceno električne energije iz teh proizvodnih naprav na trgu z električno energijo.

Če se na podlagi napovedi o referenčnih tržnih cenah električne energije ugotovi, da je cena električne energije na trgu, ki upošteva tudi značilnosti obratovanja posameznih vrst proizvodnih naprav OVE, višja od referenčnih stroškov proizvodnje električne energije v teh proizvodnih napravah OVE, se obratovalna podpora za električno energijo, za obravnavano časovno obdobje, ne izplačuje.

Do pridobitve podpor so upravičene nove in pretežno nove proizvodne naprave OVE, ki imajo veljavno deklaracijo za proizvodno napravo. O upravičenosti do podpore odloča Agencija za energijo z odločbo o dodelitvi podpore. Podpore se zagotavljajo petnajst (15) let oziroma pri pretežno novih proizvodnih napravah OVE tudi krajši čas, ki predstavlja razliko med 15 leti in dejansko starostjo proizvodne naprave OVE. Čas izvajanja podpor se določi v odločbi o dodelitvi podpore.

Če bi po sklenitvi pogodbe o zagotavljanju podpor, proizvodna naprava OVE prejela kakršnokoli pomoč, ki bi se lahko štela za subvencijo, mora imetnik odločbe to nemudoma sporočiti Agenciji za energijo in predložiti vse potrebne dokumente. Nespremenljivi del referenčnih stroškov, ki je podlaga za določanje višine podpore, se zaradi prejetih subvencij zmanjša.

178

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Preglednica 14.1: Cene zagotovljenega odkupa ter obratovalne podpore za proizvodnjo električne energije iz vira OVE v EUR/MWh za leto 2011. Srednja (od 1 MW do 10 Mikro (< 50 kW) Mala (< 1 MW) MW) Cene Cene Cene Obrat. Obrat. Obrat. zagotov. zagotov. zagotov. Vrsta OVE podpore v podpore v podpore v odkupa odkupa odkupa EUR/MWh EUR/MWh EUR/MWh EUR/MWh EUR/MWh EUR/MWh Hidroenergija 105,47 59,78 92,61 46,92 82,34 34,52 Vetrna energija 95,38 52,88 95,38 52,88 95,38 52,88 Sončne elektrarne – na 332,37 285,62 304,02 257,27 252,29 203,94 stavbah Sončne elektrarne - 382,22 335,47 349,62 302,87 290,13 241,78 integrirane Sončne elektrarne - 312,34 265,59 287,77 241,02 231,98 183,63 samostojni objekti Geotermalna energija 152,47 103,59 152,47 103,59 152,47 103,59 Biomasa (več kot 90 %) (indiv. (indiv. 233,79 185,44 175,3 126,42 obravnava) obravnava) Sosežig lesne biomase ZO ni ZO ni ZO ni 63,54 61,94 61,41 (več kot 5 %) možen možen možen Bioplin iz biomase 160,56 113,81 156,31 107,96 141,42 92,54 Bioplin, ki nastane pri delovanju čistilnih naprav 85,84 36,96 74,42 25,54 66,09 17,21 odpadnih vod Elektrarna na odlagališčni 99,33 50,45 67,47 18,59 61,67 12,79 plin Bioplin, proizveden iz biološko razgradljivih 139,23 92,48 139,23 90,88 129,15 80,27 odpadkov Elektrarne na biološko / / 77,44 28,56 74,34 25,46 razgradljive odpadke Vir: BORZEN, Organizator trga z električno energijo, d.o.o. (www.borzen.si).

Za razčlenitev referenčnih stroškov na spremenljive in nespremenljive glej Uredbo o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije (Ur. l. RS, št. 37/2009, 53/2009, 68/2009, 76/2009, 94/ 2010).

V preglednici 14.2 so prikazane cene zagotovljenega odkupa ter obratovalnih podpor za SPTE enote na lesno biomaso ter fosilna goriva. Cene so različne za SPTE, ki obratujejo do 4000 obratovalnih ur (OU) in na tiste, ki obratujejo nad 4000 obratovalnih ur.

Preglednica 14.2: Cene zagotovljenega odkupa ter obratovalne podpore za SPTE na lesno biomaso in fosilna goriva DO ter NAD 4000 obratovalnih ur. Srednja (od 1 MW do 5 Mikro (< 50 kW) Mala (< 1 MW) MW) Cene Cene Obrat. Cene Obrat. Obrat. zagotov. zagotov. podpore zagotov. podpore Vrsta OVE podpore v odkupa odkupa v odkupa v EUR/MWh EUR/MWh EUR/MWh EUR/MWh EUR/MWh EUR/MWh SPTE lesna biomasa do (indiv. (indiv. 331,76 285,01 / 208,08 4000 OU obravnava) obravnava) SPTE lesna biomasa nad (indiv. (indiv. 225,11 176,23 / 127,09 4000 OU obravnava) obravnava) SPTE fosilna goriva do 239,88 194,72 158,90 112,15 / 75,28 4000 OU SPTE fosilna goriva nad 182,04 134,22 128,37 79,49 / 51,08 4000 OU

179

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Opomba: Izračuni ne upoštevajo morebitnih dodatkov ali odbitkov, na primer zaradi prejetih subvencij! Izračuni, ki so v preglednici 12.1 in 12.2, so za leto 2011 neuradni in jih lahko najdete na spletni strani (www.borzen.si). Tam so tudi podatki za večje elektrarne (nad 5 oz.10 MW). V zadnjih dveh UREDBAH o spremembi Uredbe o podporah električni energiji, proizvedenih iz OVE (Ur. l. RS, št. 94/2010 in 43/2011) je prišlo do bistvenih sprememb glede proizvodnje električne energije iz bioplinarn, kjer so omejili delež uporabe zrnja oz. silaže prvih posevkov koruze in drugih pravnih žit na 40 prostorninskih odstotkov. Obstaja pa prehodno obdobje katero je definirano v uredbi in sicer:

Za proizvodne naprave na bioplin, ki za proizvodnjo bioplina uporabljajo substrat, ki vsebuje več kot 40 prostorninskih odstotkov glavnega pridelka njiv, za katere je gradbeno dovoljenje izdano do 1. julija 2011 in ki se priključijo na elektroenergetsko omrežje od dneva uveljavitve te uredbe do 1. julija 2012, se spremenljivi del referenčnih stroškov določi v višini 100 %.

 Proizvodne naprave na bioplin, ki za proizvodnjo bioplina uporabljajo substrat, ki vsebuje več kot 40 prostorninskih odstotkov glavnega pridelka njiv, za katere je gradbeno dovoljenje izdano po 1. juliju 2011 in ki se priključijo na elektroenergetsko omrežje do 1. julija 2012, niso upravičene do podpore.

14.5 En Svet – Energijsko svetovanje za občane

EnSvet so energetsko svetovalne pisarne namenjene gospodinjstvom. Financirane so s strani Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za evropske zadeve in investicije ter s strani Sektorja za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Svetovanja izvaja Gradbeni inštitut ZRKM d.o.o. ter Center za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo. Pisarne EnSvet se nahajajo v večjih krajih po vsej Sloveniji (ZRKM; 2008).

Energijsko svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih je pomembna pomoč vsem lastnikom hiš in stanovanj, ki nameravajo vlagati svoj denar v zmanjšanje rabe energije. Z izboljšanjem toplotne zaščite zgradb, uporabo sodobnejših ogrevalnih naprav in večjo uporabo obnovljivih virov energije prispevajo k varovanju okolja, zmanjševanju stroškov za energijo in izboljšanju bivalnih razmer.

V okviru programa EnSvet nudijo energetski svetovalci strokovno, brezplačno in neodvisno svetovanja o (ZRKM; 2008):  izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav  zamenjavi ogrevalnih naprav  zmanjšanju porabe goriva  izbiri ustreznega goriva  toplotni zaščiti zgradb  izbiri ustreznih oken, zasteklitve  sanaciji zgradb z namenom zmanjšanja rabe energije  uporabi varčnih gospodinjskih aparatov  in vseh ostalih vprašanjih, ki se nanašajo na rabo energije.

180

Lokalni energetski koncept občine Ormož

15 ZAKLJUČEK

Predstavljena študija predstavlja analizo dejanskega stanja na področju rabe energije v občini, potencialov in izrabe obnovljivih virov energije. Pristop k problematiki energetskega načrtovanja in sanacije naj bo sistematski. To pomeni, da je potrebno v te dejavnosti in predlagane ukrepe vključiti najboljše strokovnjake s posameznih področij ter zagotoviti lastni del sredstev za naložbe. Župan s svojimi strokovnimi sodelavci prevzame pobudo, v delovno skupino pa je potrebno povabiti lokalnega energetskega upravitelja in mu prepustiti vodilno strokovno vlogo, tj. Lokalno energetsko agencijo ter predstavnika raziskovalne inštitucije, nadalje še strokovnjaka za domače in evropske razpise, pravnika za področje javno zasebnega partnerstva in pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije ter seveda predstavnike občinskega sveta. V okviru občinske energetske politike je potrebno planirati bodočo energetsko porabo na ravni celotne občine. Načrtovalci morajo predvideti različne možnosti uvajanja OVE in URE. V okviru prve faze je nujno upoštevanje pravil učinkovite rabe energije, šele v drugi fazi se nato začnejo planirati projekti vključitve OVE v energetsko oskrbo občine. Zeleno javno naročanje, vzpostavitev sistema energetskega upravljanja, vpeljava OVE v javni sektor predstavljajo ukrepe za zmanjšanje rabe energije. Javni sektor služi kot referenčni primer dobre prakse ostalim sektorjem, saj mora občinska politika načrtovati ukrepe in možnosti za uvajanje OVE in URE tudi v vse ostale sektorje. Vloga občine se kaže v vzpostavljanju podpornega okolja za promoviranje in dejansko izvedbo potrebnih ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja občine.

Predlagani ukrepi so izvedljivi z manjšimi napori in brez velikih finančnih sredstev. Ob dobri organiziranosti za črpanje evropskih sredstev (časa je le še do 2013) lahko občina pridobi 40 % do tudi 50 % dodatnih sredstev, preostanek pa zagotovi iz lastnih sredstev in/ali iz javno zasebnih partnerstev. V občini Ormož se bo potrebno pripraviti za naslednjo kohezijsko obdobje.

Občina lahko poišče še dodatne vire, kot npr. najem degradiranih področij za sončne elektrarne (najemnine se gibljejo od 0,5 % do 10 % proizvedene ter prodane električne energije), ponudbo ugodnosti v podjetjih z obvezo postavitve sistemov na OVE (npr. ogrevanje z biomaso, hlajenje s sončno energijo), nudenje stavbnih zemljišč po ugodnih cenah ali v najem za postavitev demonstracijskih objektov, npr. pasivnih in nizko energijskih stavb ipd.

Promet predstavlja najhitreje rastoči sektor pri porabi energije. V okviru tega je potrebno sprejeti smernice za povečanje energetske učinkovitosti in vpeljavo trajnostne mobilnosti. Oblikovanje zelene prometne politike mora obsegati uskladitev z občinskim prostorskim načrtom, prilagoditev javnega prevoza potrebam uporabnikov, zgraditev infrastrukture za vozila na električni pogon in druge alternativne vire energije ter promoviranje zmanjšanje uporabe avtomobilov s povišanjem deleža ostalih prevoznih sredstev.

Ker se razmere hitro spreminjajo in bomo priča naglim spremembam cen energentov iz neobnovljivih virov je potrebno LEK kritično proučiti čez pet let. Poleg naraščajočih cen energije in energetskih storitev lahko pričakujemo tudi omejeno dobavo energije, pojavile se bodo nove tehnologije (npr. nova generacija fotovoltaičnih celic, mikro plazemski sistemi, vodikove celice ipd.). Zato moramo na te izzive biti pripravljeni, tako kadrovsko, finančno kot tudi z ustreznimi strokovnimi podlagami.

181

Lokalni energetski koncept občine Ormož

16 VIRI IN LITERATURA

 Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije, 2002.  Občinska uprava Občine Ormož  Pisno in telefonsko anketiranje podjetij o rabi energije.  Zavod za gozdove Slovenije.  Elektro Maribor d.d.  OMV Slovenija d.o.o.  Mestni plinovodi Koper d.o.o.  Komunalno podjetje Ormož d.d.  Jeruzalem Ormož SAT d.d.  Borzen, organizator trga z električno energijo, d.o.o.  SURS, dolžine cest po kategoriji, občine, Slovenija, 2008.  AURE: Splošno o energiji, Informacijski list 1/01.  Študija Joanneum Research Graz „Emisijski faktorji in energetsko tehnični parametri za izdelavo energijskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe“.  Institut „ Jožef Štefan“, Center za energetsko učinkovitost, 1999.  Občinska energetska zasnova: Vodenje projekta izdelave in izvedbe energetske zasnove. Ljubljana, Center za energetsko učinkovitost Institut „Jožef Štefan“, 2000.  Popis kmetijskih gospodarstev 2000, SURS.  Podatki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  Jerič D.: Katalog kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja kmetij v Sloveniji, 2001.  Informacijski list: Biogas Strom und Wärme aus dem Kreislauf der Natur, Nummer 45, Wien.  Statistični urad RS, Metodologija pri popisu kmetijstva 2000.  Lapajne, Geotermalni viri severne in severovzhodne Slovenije.  Agencija za prestrukturiranje energetike, Kotli na lesno biomaso za centralno ogrevanje.  Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.  Zbirka QM – Kotlarne na les, Priročnik za načrtovanje, MOP, GEF, 2005.  RS, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Agencija za učinkovito rabo energije, Priročnik za izdelavo lokalnega energetskega koncepta, Ljubljana, 2000.  RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Metodologija izvedbe energetskega pregleda, Ljubljana, 2007.  Resolucija o nacionalnem energetskem programu (Ur. list RS, št. 57/2004).  Energetski zakon (Ur. list RS, št. 26/2005).  Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. list RS, št. 52/2010).  Pravilniku o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur. l. RS št. 77/2009).  Uredba o mejni vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/2007).  http://geopedia.si.

182

Lokalni energetski koncept občine Ormož

 http://www.ajpes.si/DocDir/Statisticno_raziskovanje/PRS/posl_subj_obc_skup_2008- 3Cetrtletje.pd  http://www.dc.gov.si/fileadmin/dc.gov.si/pageuploads/Stetje_prometa.  http://www.biomasa.zgs.gov.si.  http://www.zgs.gov.si/biomasa1/index.php?p=les.  http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_5-01.PDF  http://www.zgs.gov.si  http://www.aure.si/dokumenti/Izraba%20bioplina.pdf  http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje  http://www.arso.gov.si/cd/izbrani_meteo_podatki/amp/P786.html.  http://www.arso.gov.si/vreme/projekti/energija_veter.pdf.  http://www.ljudmila.org/sef/geotermalna.htm.  http://knut.si/showpage/158/Referencni_objekti.html  http://www.mop.gov.si  http://www.plinarna-maribor.si  http://www.petrol.si  http://www.sigov.si/aure/eknjiznica/IL13-biomasa.pdf  http://www.connex.info.  http://www.veolia-transport.si.

183

Lokalni energetski koncept občine Ormož

17 PRILOGE

17.1 Razpisa za spodbujanje rabe lesne biomase iz naslova subvencij

 javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za leti 2011 in 2014 (KNLB 3), v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete Trajnostna raba energije, prednostne usmeritve Inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo

Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov vgradnje kotlovskih naprav na lesno biomaso (v nadaljevanju: KNLB). Finančne spodbude so namenjene za naložbe v vgradnjo novih KNLB. Do spodbud so upravičeni tudi investitorji, ki širijo kapacitete v obstoječi kotlovnici na lesno biomaso ali zamenjujejo obstoječi kotel na fosilni energetski vir. Vgradnja KNLB je del strategije Slovenije za doseganje načrtovanega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v skladu s Kjotskim protokolom. Uporaba KNLB prispeva tudi k zmanjšanju rabe fosilnih goriv ter podpira trajnostni razvoj domačega gospodarstva z ustvarjanjem novih možnosti zaslužka in zaposlitve. Javni razpis za sofinanciranje projektov (v nadaljevanju: operacij), ki ga delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada, se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Trajnostna raba energije, prednostne usmeritve Inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo.

Operacija po tem razpisu je:

I. Vgradnja kotlovske naprave na lesno biomaso moči najmanj 150 kW in največ 10 MW. II. II. Posodobitev obstoječega mikrosistema daljinskega ogrevanja.

V kolikor izraba solarne energije kot dodatnega vira, prispeva k izboljšanju gospodarnosti proizvodnje toplote, je lahko del operacije tudi solarni sistem za pripravo tople vode, ki služi za pripravo tople sanitarne vode v poletnem času. Uporabljeno gorivo je lahko izključno čista lesna biomasa brez kemijskih primesi (ostanki iz žagarskih in lesnopredelovalnih obratov, gozdni sekanci, lubje, žagovina). V primeru, da ostane stara kotlovska naprava na fosilni vir v obratovanju, mora biti najmanj 80% letnih potreb po gorivu pokritih z lesno biomaso. (Star kotel lahko služi le za pokrivanje koničnih obremenitev ali kot rezerva). Upravičenci do državne pomoči po tem razpisu so pravne osebe zasebnega prava, ustanovljene na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št 65/09 uradno prečiščeno besedilo), Zakona o zadrugah (Uradni list RS/I, št. 12/91, 8/96, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP), Zakona o zavodih (Ur.l. RS/I, št. 12/91 s spremembami) ter samostojni podjetniki, ki imajo sedež v RS. Upravičenci do subvencije po tem razpisu so pravne osebe zasebnega prava, ustanovljene na podlagi Zakona o društvih, (Ur.l. RS, št. 61/06, 58/09) ter Zakona o ustanovah (Uradni list RS, št. 70/05 - uradno prečiščeno besedilo, 91/05 (popr.)), ob pogoju, da ne gre za pridobitno dejavnost.. Višina subvencij znaša 30-40 % upravičenih stroškov investicije in se v skladu s Pravilnikom o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije (Ur.l. 89/08 in 25/09) dodeljuje kot državna pomoč oziroma subvencija. Višina sredstev za ta razpis je 9,9 mio EUR, pri čemer je 1 mio EUR namenjenih za leto 2011, 2,3 mio EUR za leto 2012, 2013, 2014 ter 1,1 mio EUR za leto 2015.

 Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3), v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete Trajnostna raba energije, prednostne usmeritve Inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo. Javni razpis si je možno ogledati na spletni strani ministrstva za gospodarstvo: http://www.mg.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_singl e%5D=866

184

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Upravičeni nameni:

1. izgradnja sistemov DOLB s kotlovsko kapaciteto največ do 20 MW; 2. razširitev omrežja pri obstoječem DOLB oziroma daljinskem sistemu, ki uporablja geotermalno energijo, z ali brez dograditve dodatnih kotlov na lesno biomaso; 3. izgradnja mikro sistemov DOLB.

Mikro sistem DOLB, ki vključuje centralno kotlovnico, z enim ali več kotlov na lesno biomaso, iz katerega se nepovezanim kupcem proda in po skupnem toplovodnem omrežju dobavi več kot 50 % letno proizvedene toplote in katerih skupna moč je nižja od 1MW. Na sistem mora biti priključenih najmanj pet porabnikov. Če je prijavitelj podjetje, ki je v večinski lasti občine, se lahko povezanim kupcem proda več kot 50 % proizvedene toplote.

Upravičeni stroški:

1. Stroški izvedbe gradenj (novogradnje, adaptacije, rekonstrukcije) in stroški izvedbe obrtniških ter instalacijskih del; 2. stroški nakupa, dobave in montaže pripadajoče opreme; 3. stroški nakupa objektov (V kolikor je nakup obstoječega objekta gospodaren, je upravičen strošek); 4. stroški solarnega sistema, kateri stroški lahko znašajo največ 350 EUR/m2 površine sistema s ploščatimi sprejemniki in največ 500 EUR/m2 površine sistema z vakumskimi sprejemniki.

5. stroški storitev strokovnega nadzora gradnje.

Upravičenci in prijavitelji Upravičenci do državne pomoči po tem razpisu so vsa podjetja, organizirana kot gospodarske družbe, registrirana po Zakonu o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št 65/09 UPB 3) ali samostojni podjetniki, ki imajo sedež v RS.

Upravičenci niso mikro podjetja s sedežem v manjših naseljih, ki bi hotela prijaviti v manjših naseljih izvedbo operacije, katere investicijska vrednost je nižja od 400.000 EUR (brez DDV) oziroma 480.000 EUR z DDV.

Prijavitelji morajo skladno z predpisi razpolagati z relevantnimi dovoljenji in soglasji, ki jih za potrebe tega javnega razpisa v 6. in 49. členu predpisuje Energetski zakon (Ur. l. RS, št. 27/07 UPB2 in 70/08 in 22/10). Če je lokalna skupnost distribucijo toplote opredelila kot izbirno javno službo mora biti prijavitelj izbran za izvajanje navedene javne službe.

V primeru pogodbenega financiranja operacije je prijavitelj lahko tudi pogodbenik, ob izpolnjevanju naslednjih dodatnih pogojev razpisa: sklenjena mora biti dolgoročna pogodba (najmanj za dobo 10 let) o dobavi toplote med partnerjema; ekonomski izračun, predstavljen v ID, mora biti izdelan v dveh variantah, t.j. z in brez upoštevanja sofinanciranja s strani Kohezijskega sklada. ID mora biti na straneh, kjer sta analizirani obe varianti, podpisan s strani pooblaščenega predstavnika lastnika javnega objekta / pogodbene stranke.

Splošni pogoji Vrednost operacije mora znašati najmanj 400.000 EUR (brez DDV). Če gre za mikro sistem DOLB ali za razširitev obstoječega omrežja DOLB, z ali brez dograditve dodatnih kotlov na lesno biomaso, je investicijska vrednost operacije lahko nižja od 400.000 EUR, vendar mora biti višja od 150.000 EUR (brez DDV).

185

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Višina sofinanciranja Skupna višina finančne spodbude v obliki nepovratnih sredstev za izvedbo posamezne operacije lahko znaša, v odstotkih vrednosti upravičenih stroškov investicije, največ :

30% za velika podjetja;

40% za srednja podjetja;

50% za mala podjetja;

50% za mikro/mala podjetja.

Višina skupne finančne spodbude se določi na podlagi ocene vloge za oddelitev finančne spodbude, upravičenih stroškov ter z upoštevanjem kumulacije pomoči in dovoljene intezivnosti državne pomoči. Pri dodelitvi nepovratnih sredstev bo MGRT upoštevalo tudi proračunske omejitve.

Obdobje upravičenosti stroškov

Stroški, ki bodo nastali po 30.6.2015 niso upravičeni do sofinanciranja po tem javnem razpisu.

Operacija se mora fizično in finančno zaključiti najkasneje 24 mesecev po sklenitvi pogodbe na javni razpis oziroma 30.6. 2015. Za operacije, za katere so bile pogodbe sklenjene po 30.6.2013.

Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Ur. l. RS, 114/09, 22/10)

Naslednji odjemalci: - stanovanjsko naselje, ki uporablja daljinsko ogrevanje; - podjetja, ki uporabljajo zemeljski plin; - javne stavbe, podjetja in prebivalci, porabniki električne energije se v sodelovanju z LEA Spodnje Podravje lahko dogovorijo za izdelavo programov zagotavljanja prihrankov pri končnih odjemalcih in iz tega naslova pridobijo sofinanciranje, kot ga predvideva Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Ur. l. RS, 114/09, 22/10). Rekonstrukcije in energetske sanacije vključno s potrebno dokumentacijo se nato izvedejo pri končnih odjemalcih po tem programu s sofinanciranjem iz lastnih virov, Eko sklada in javno zasebnega partnerstva.

17.2 Javni pozivi

EKO sklad trenutno razpisuje naslednji javne pozive:

 Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb (6SUB-OB11).

Ministrstvo za okolje in prostor je prek Ekološkega sklada Republike Slovenije objavilo javni razpis oz. poziv. za nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb na območju Republike Slovenije za namene: vgradnje solarnega sistema za ogrevanje stanovanj ali tople sanitarne vode, vgradnje kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso, vgradnjo toplotnih črpalk, vgradnja sistema centralnega ogrevanja pri obnovi stanovanjskih stavb v primeru priključitve na daljinsko ogrevanje na OVE zamenjave zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stavb (vgradnja samo lesenih oken), vgradnje toplotne izolacije fasade, strehe oz. podstrešja pri obnovi stavb, vgradnja prezračevalnih naprav z rekuperacijo toplote celovite obnove stanovanjske stavbe ter gradnje stanovanjske stavbe v nizkoenergijski ali pasivni tehnologiji.

186

Lokalni energetski koncept občine Ormož

Višina teh sredstev po tem javnem pozivu znaša 10 milijonov EUR. Na razpis oz. poziv, ki bo odprt do porabe sredstev, se lahko prijavi: vsaka fizična oseba, ki je investitor in lastnik ali najemnik ali ožji družinski član, stanovanjske stavbe ali stanovanjske enote v večstanovanjski stavbi, pri čemer mora najemnik oz. ožji član imeti pisno dovoljenje lastnika.

 Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb (7SUB-OB11).

Podobno, kot pri prejšnjem pozivu Ministrstvo za okolje in prostor je prek Ekološkega sklada Republike Slovenije objavilo javni razpis oz. poziv. za nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost večstanovanjskih stavb na območju Republike Slovenije za naslednje namene:

 vgradnje toplotne izolacije fasade, strehe oz. podstrešja pri obnovi stavb,  zamenjave zunanjega stavbnega pohištva v skupnih prostorih (vgradnja samo lesenih oken),  vgradnje kurilne naprave za centralno ogrevanje na OVE,  vgradno termostatskih ventilov ter hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov,  sistem delitve stroškov za toploto.

Višina teh sredstev po tem javnem pozivu znaša 2 milijonov EUR. Na razpis oz. poziv, ki bo odprt do porabe sredstev, se lahko prijavi vsaka fizična oseba, ki je lastnik, etažni lastnik ali najemnik stanovanja v večstanovanjski stavbi v republiki Sloveniji. Pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so lastniki, etažni lastniki ali najemniki stanovanjskih enot oziroma poslovnih prostorov v večstanovanjski stavbi, niso upravičeni do nepovratne finančne spodbude, čeprav so udeleženi pri financiranju naložbe.

 Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov (45OB11)

Spodbuja razvoj na področju varstva okolja z dajanjem ugodnih kreditov za občane oziroma poroštev za okoljske naložbe in z drugimi oblikami pomoči. Sklad vzpodbuja naložbe, ki so skladne z nacionalnim programom varstva okolja in z okoljsko politiko Evropske unije. Ukrepi sklada so:  vgradnja sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oziroma pripravo sanitarne tople vode,  raba obnovljivih virov energije za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode,  sodobne naprave za pridobivanje električne energije,  zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi obstoječih stanovanjskih stavb (ne velja za gradnje, za katere je bilo gradbeno dovoljenje izdano po 1.1.2003),  gradnja ali nakup stanovanjskih stavb v nizkoenergijski ali pasivni tehnologiji (NEH/PH).  nabava energijsko učinkovitih naprav,  nabava okolju prijaznih vozil,  odvajanje in čiščenje odpadnih voda,  nadomeščanje gradbenih materialov, ki vsebujejo nevarne snovi in ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki iz gospodinjstva,  učinkovita raba vodnih virov,  oskrba s pitno vodo.

Višina sredstev po tem pozivu znaša 8 milijonov EUR.

Pogoji kreditiranja vsebujejo:  Obrestna mera trimesečni EURIBOR +1,5 %. Letna obrestna mera za kredite po tem pozivu je spremenljiva, vezana na trimesečni EURIBOR, izračunan za 365 dni, s pribitkom v višini 1,5 %, ki je fiksen za celotno dobo odplačevanja kredita. Ob sklenitvi kreditne pogodbe se uporabi referenčna obrestna mera, veljavna prvi dan v mesecu.  odplačilno dobo; znašala je lahko največ 10 let,

187

Lokalni energetski koncept občine Ormož

 višino kredita; kredit se je lahko odobril do višine priznanih stroškov naložbe in največ 20.000 EUR razen za predmet poziva 1.E, 1.C, 1.G, kjer je lahko višina kredita do 40.000 EUR.

Do pridobitve kredita so bile upravičene fizične osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in so imetniki stavbne pravice na nepremičninah, kjer je bila naložba izvedena, ožji družinski člani imetnikov, s pisnim dovoljenjem lastnika in najemniki objektov ali njihovih zaključenih delov s pisnim dovoljenjem lastnika.

 Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb in samostojnih podjetni kot posameznikov in zasebnikov (46PO11)

Predmet poziva so krediti Ekološkega sklada Republike Slovenije za okoljske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov na območju Republike Slovenije.

Višina sredstev po tem pozivu znaša 20 milijonov EUR.

Do kreditov so upravičene občine, gospodarske družbe in druge pravne osebe ter samostojni podjetniki posamezniki, v skladu s 4. členom Splošnih pogojev in točko 3 c poziva. S kreditom je mogoče financirati naložbe oz. v projektu opredeljene faze naložb za:

 zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;  zmanjšanje onesnaževanja zraka;  gospodarjenje z odpadki;  varstvo voda;  odvajanje odpadnih vod ali oskrbo s pitno vodo.

Pogoji kreditiranja so vsebovali:  Obrestna mera; najnižja letna obrestna mera za kredite je trimesečni EURIBOR plus 1,5 %. Za namene 1.A2 in 1.A3 (naprave za proizvodnjo ali soproizvodnjo električne energije): trimesečni EURIBOR plus najmanj 1,5 % oziroma višji fiksni pribitek, ki ne zagotavlja pomoči države  Odplačilna doba; je krajša ali enaka dobi vračila naložbe, ki je bila izkazana v vlogi za kredit. V nobenem primeru ne more presegati 15 let z vključenim moratorijem oz največ 5 let za namene nakupa opreme (in vozil) vključenih v točke A.4, A.5.a, A.6, B.3.  Moratorij na odplačilo glavnice je lahko največ eno leto. Kredit se lahko odobril tudi za daljše obdobje, vendar je moral v tem primeru kreditojemalec ob vsakokratnem poteku veljavnosti predložiti dokazilo, ki je podlaga za nadaljnje opravljanje dejavnosti.  Kredit se odobri v deležu (v odstotku) od vrednosti priznanih stroškov naložbe. Najvišji delež kredita je 90 % priznanih stroškov naložbe za namene pod točko A in 80 % priznanih stroškov naložbe za namene pod točko B, C, D, E ter 75 % za namen F. Višina posameznega kredita je omejena na 2 mio EUR. Najnižji znesek kredita pa znaša 50.000 EUR.

Do kredita so upravičene le naložbe oziroma faze naložb, ki s strani sklada še niso kreditirane. Skupna zadolženost kreditojemalca pri skladu ne sme preseči 9 milijonov EUR. Krediti se praviloma odplačujejo v četrtletnih obrokih.

Več informacij o aktualnih razpisih si lahko ogledamo www.ekosklad.si.

188

Lokalni energetski koncept občine Ormož

17.3 Izračuni kazalnikov energije za obdobje 2012 - 2021

1. Končna raba energije v lokalni skupnosti

leto LEK 2013 2015 2017 2019 2021 [kWh]/[%] kWh % kWh % kWh % kWh % kWh % kWh % 1. Ogrevanje in hlajenje 108.782.690 68,4 104.757.731 67,9 100.732.771 67,4 96.707.812 66,9 92.682.852 66,3 98.086.426 68,1 2. Električna energija 49.572.935 31,2 48.779.768 31,6 47.986.601 32,1 47.193.434 32,6 46.400.267 33,2 45.371.188 31,5 3. Promet v skladu s členom 3(4)a 682.035 0,4 675.215 0,4 668.394 0,4 661.574 0,5 654.754 0,5 647.933 0,4 4. Raba bruto končne energije 159.037.660 100 154.212.713 100 149.387.767 100 144.562.820 100 139.737.873 100 144.105.548 100

2. Ocenjeni deleži OVE za obdobje 2012-2021 za ogrevanje in hlajenje, električno energijo in promet

[%] Leto LEK 2013 2015 2017 2019 2021

OVE - Ogrevanje in hlajenje 28,4% 68,5% 69,6% 70,8% 76,6% 77,9% OVE - Električna energija 26,0% 42,4% 43,1% 43,9% 44,7% 45,5% OVE - Promet 0,0% 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0%

Delež OVE 26,4% 56,4% 57,4% 58,5% 62,7% 67,6% - iz mehanizma sodelovanja - presežek za mehanizem sodelovanja

189

Lokalni energetski koncept občine Ormož

3. Ocenjeni deleži obnovljivih virov energije v stavbah

[%] Leto LEK 2013 2015 2017 2019 2021

Stanovanjski sektor 50,9% 52,6 54,3 56 57,7 59,3% Komercialni sektor 0,0% 0 0 0 0 0,0% Javni sektor 5,7% 5,9% 6,2% 6,4% 16,6% 17,3% Industrija 9,5% 72,5% 74,0% 75,4% 77,0% 78,6% Skupaj 26,5% 57,7% 59,2% 60,7% 62,7% 64,3%

4. Prihranki energije in zmanjšanje TGP Kazalniki Ciljni učinki načrtovanih ukrepov do leta 2020

Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov 6.458 ton CO2 oz. 15 % (%) Prihranek končne energije (MWh) 14.932.113

190

Lokalni energetski koncept občine Ormož

5. Proizvodnja električne energije iz OVE v samoupravni lokalni skupnosti

leto LEK 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021

MW GWh MW GWh MW GWh MW GWh MW GWh MW GWh MW GWh MW GWh MW GWh MW GWh Hidroenergija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 < 1 MW 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 MW – 10 MW 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 > 10 MW 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Geotermalna 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 energija Sončna energija 0,251 0,267 0,251 0,267 0,251 0,267 0,251 0,267 0,251 0,267 0,251 0,267 0,251 0,267 0,251 0,267 0,251 0,267 0,251 0,267 Fotovoltaična 0,251 0,267 0,251 0,267 0,251 0,267 0,251 0,267 0,251 0,267 0,251 0,267 0,251 0,267 0,251 0,267 0,251 0,267 0,251 0,267 Koncentrirana 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 sončna energija Energija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 plimovanja, valov Vetrna energija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Na kopnem 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Na morju 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Biomasa 1 8,5 1,999 16,3 1,999 16,3 1,999 16,3 1,999 16,3 1,999 16,3 1,999 16,3 1,999 16,3 1,999 16,3 1,999 16,3 Trdna 0 0 0,999 7,8 0,999 7,8 0,999 7,8 0,999 7,8 0,999 7,8 0,999 7,8 0,999 7,8 0,999 7,8 0,999 7,8 Bioplin 1 8,5 1 8,5 1 8,5 1 8,5 1 8,5 1 8,5 1 8,5 1 8,5 1 8,5 1 8,5 Tekoča biogoriva 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ 1,251 8,767 2,25 16,567 2,25 16,567 2,25 16,567 2,25 16,567 2,25 16,567 2,25 16,567 2,25 16,567 2,25 16,567 2,25 16,567 Od tega SPTE 0 0 0,999 7,8 0,999 7,8 0,999 7,8 0,999 7,8 0,999 7,8 0,999 7,8 0,999 7,8 0,999 7,8 0,999 7,8

191

Lokalni energetski koncept občine Ormož

6. Tehnologije za ogrevanje in hlajenje - ocena skupnega prispevka zavezujočim OVE ciljem za l. 2021 in okvirne vrednosti za obd. 2012–2021

(MWh) Leto LEK 2013 2015 2017 2019 2021 Geotermalna energija 0 0 0 0 0 0 Sončna energija 62 78 89 97 107 115 Biomasa 29.025 69.266 69.737 70.873 75.899 76.370 Trdna 29.025 69.266 69.737 70.873 75.899 76.370 Bioplin 0 0 0 0 0 0 Tekoča biogoriva 0 0 0 0 0 0 Obnov. energija iz toplotnih črpalk 15 46 57 69 77 88 Aerotermalna 61 69 77 84 92 100 Geotermalna 0 0 0 0 0 0 Hidrotermalna 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ 29.102 69.390 69.883 71.039 76.083 76.574 Ostali viri 0 0 0 0 0 0 Daljinsko ogrevanje 0 39.770 39.770 39.770 44.270 44.270 Daljinsko hlajenje 0 0 0 0 0 0

192