Mednarodni Raziskovalni Tabor International Research Camp

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR 10. INTERNATIONAL RESEARCH CAMP

Zaključni bilten

ANALIZA NAČRTOVANJE DRUŽINSKEGA POTOVANJA PRORAČUNA

PRIKAZ VIŠINE PREKRŠKOV ZARADI PREVELIKE HITROSTI OZ. ZNA ILNOSTI Č ALKOHOLIZIRANOSTI V SPLETNA APLIKACIJA POSLOVANJA START SLOVENIJI, NA HRVAŠKEM, V SRBIJI IN V ZA VODENJE IN UP PODJETIJ V ANALIZO STROŠKOV SLOVENIJI IN AVSTRIJI MAKEDONIJI IN NJIHOVA PRIMERJAVA S POVPREČNO PLAČO V IZBRANIH DRŽAVAH

THE ANALYSIS OF TRAVEL PLANNING FAMILY BUDGETS

A QUANTITY SURVEY OF THE TRAFFIC OFFENCES CHARACTERISTICS COMMITTED DUE TO OF THE BUSINESS SPEEDING OR DRINK- A WEB APPLICATION DRIVING IN SLOVENIA, FOR THE START UP CROATIA, SERBIA AND MANAGEMENT AND COMPANIES IN MACEDONIA ANALYSIS OF COSTS SLOVENIA AND COMPARED TO THE AUSTRIA AVERAGE SALARY IN SELECTED COUNTRIES

Murska Sobota, 9. 5. − 11. 5. 2018

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR 10. INTERNATIONAL RESEARCH CAMP

Zaključni bilten

Murska Sobota, 9. 5. − 11. 5. 2018

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

KAZALO VSEBINE

ANALIZA DRUŽINSKEGA PRORAČUNA THE ANALYSIS OF FAMILY BUDGETS

1 UVOD ...... 6 1.1 PREDMET IN CILJ DELA ...... 7 1.2 HIPOTEZE ...... 7 1.3 METODE ...... 8 1.4 OMEJITVE RAZISKAVE ...... 8 2 DRUŽINA ...... 8 3 ZADOLŽENOST DRUŽIN...... 9 4 VARČEVANJE V DRUŽINAH ...... 11 5 DRUŽINSKI IZDATKI ...... 15 6 PLANIRANJE DRUŽINSKE POTROŠNJE ...... 17 7 ODREKANJA ZARADI POMANJKANJA DENARJA ...... 18 8 O ANKETI ...... 19 9 PREVERJANJE HIPOTEZ IN UGOTOVITVE – ZAKLJUČKI ...... 19 10 LITERATURA...... 20

TRAVEL PLANNING

1 INTRODUCTION ...... 22 2 LITERATURE REVIEW ...... 23 3 RESEARCH AND DISCUSSION ...... 24 3.1 THE PURPOSE AND OBJECTIVES OF THE STUDY ...... 24 3.2 THE SAMPLE ...... 24 3.3 METHODOLOGY AND QUESTIONNAIRE...... 26 3.4 DISCUSSION- ANSWER THE RESEARCH QUESTIONS ...... 27 4 CONCLUSION ...... 35 5 LITERATURE ...... 37

A QUANTITY SURVEY OF TRAFFIC OFFENCES COMMITTED DUE TO SPEEDING OR DRINK-DRIVING IN SLOVENIA, CROATIA, SERBIA AND MACEDONIA COMPARED TO THE AVERAGE SALARY IN SELECTED COUNTRIES

1 INTRODUCTION ...... 39 1.1 DEFINITION OF THE SUBJECT AND DESCRIPTION OF THE PROBLEM ...... 39 1.2 PURPOSE, OBJECTIVES AND BASIC STATEMENTS ...... 39

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

1.3 ASSUMPTIONS AND LIMITATIONS ...... 39 1.4 RESEARCH METHODS ...... 39 2 A SURVEY OF TRAFFIC OFFENCES AND PENALTIES IN SELECTED COUNTRIES ...... 40 2.1 MAIN TYPES OF ROADS ...... 40 2.2 TYPES OF TRAFFIC OFFENCES AND PENALTIES ...... 41 2.3 SLOVENIA...... 41 2.3.1. Traffic situation in Slovenia ...... 42 2.3.2. Traffic offences and penalties in Slovenia ...... 43 2.4 SERBIA ...... 45 2.4.1 Traffic situation in Serbia ...... 45 2.4.2 Traffic offences and penalties in Serbia ...... 46 PRIMARY SPEED LIMITS IN SERBIA ARE 50 KILOMETERS PER HOUR IN BUILT- UP AREAS, 80 KILOMETERS PER HOUR OUTSIDE BUILT-UP AREAS, 100 KILOMETERS PER HOUR ON MOTORWAYS AND 120 KILOMETERS PER HOUR ON HIGHWAYS (HTTP://WWW.PROPISI.COM). SPEED LIMITS ARE SUMMED UP IN THE TABLE 6...... 46 2.5 CROATIA ...... 47 2.5.1 Traffic situation in Croatia ...... 48 2.5.2 Traffic offences and penalties in Croatia ...... 49 2.6 MACEDONIA ...... 50 2.6.1 Traffic situation in Macedonia ...... 51 2.6.2 Traffic offences and penalties in Macedonia ...... 51 3 QUANTITIVE ANALYSIS AND COMPARISON OF TRAFFIC OFFENCES AND THE ASSOCIATED PENALTIES CORRESPONDING TO THE AVERAGE SALARY IN SELECTED COUNTRIES ...... 54 3.1 SPEED PENALTIES VERSUS THE AVERAGE GROSS SALARY ...... 55 3.1.1 Speed penalties in built-up areas ...... 55 3.1.2 Speed penalties outside of built-up areas ...... 56 THE BELOW GRAPH SHOWS THE SPEED PENALTIES OUTSIDE BUILT-UP AREAS IN 4 DIFFERENT COUNTRIES: SLOVENIA, SERBIA, CROATIA AND MACEDONIA...... 56 3.1.3 Speed penalties on motorways ...... 57 3.1.4 Speed penalties on highways ...... 59 3.2 DRINK-DRIVING AND THE ASSOCIATED PENALTIES ...... 59 4 CONCLUSION ...... 62 5 LITERATURE AND SOURCES ...... 63

EXPENCER – APLIKACIJA ZA VODENJE IN ANALIZO STROŠKOV

1 UVOD ...... 66 2 ENTITETNO-RELACIJSKI DIAGRAM IN OPIS RELACIJ PODATKOVNE BAZE ...... 67 3 PRIJAVA UPORABNIKA ...... 71 4 NADZORNA PLOŠČA – ADMINISTRATOR ...... 72 5 DOMAČA STRAN – UPORABNIK ...... 73 6 PRIKAZ DELOVANJA ...... 74 ii

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

7 NAROČILA ...... 75 8 STATISTIKA IN ANALIZA STROŠKOV ...... 76 9 ZAKLJUČEK...... 79 POVZETEK ...... 81

ZNAČILNOSTI POSLOVANJA START UP PODJETIJ V SLOVENIJI IN AVSTRIJI

1. UVOD ...... 82 2. OPREDELITEV POJMA START UP PODJETJE ...... 83 2. 1 ZNAČILNOSTI POSLOVANJA START UP PODJETIJ V SLOVENIJI ...... 83 2. 2 USTANAVLJANJE START UP PODJETIJ V SLOVENIJI ...... 84 2. 3 OVIRE PRI POSLOVANJU START UP PODJETIJ V SLOVENIJI ...... 85 2. 4 SPODBUJANJE ZAGONSKIH PODJETIJ V SLOVENIJI ...... 85 2. 5 FINANCIRANJE START UP PODEJTIJ V SLOVENIJI ...... 86 3. ZNAČILNOSTI POSLOVANJA START UP PODJETIJ V AVSTRIJI ...... 89 3.1 PREDSTAVITEV PODPORNIH INSTITUCIJ ...... 89 3.2 PRIMERI START UP PODJETIJ NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM ...... 90 4. PRIMERJALNA ANALIZA ZNAČILNOSTI POSLOVANJA STARTUP PODJETIJ V SLOVENIJI IN AVSTRIJI ...... 92 5. SKLEP ...... 98 LITERATURA IN VIRI ...... 99 PRILOGE ...... 100

iii

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

SPREMNA BESEDA DIREKTORJA ZAVODA IN RAVNATELJA VSŠ

Študentski podjetniško inovacijski center, ki deluje na Ekonomski šoli Murska Sobota je uspešno izvedel že 10. jubilejni mednarodni raziskovalni tabor ŠPIC-a. Vesel sem, da smo lahko gostili študente in mentorje iz različnih predelov Slovenije, Hrvaške, Srbije, Rusije, Makedonije in letos prvič iz Češke in Avstrije. Namen tabora je, da se študenti preizkusijo v reševanju konkretnih problemskih situacij. Poleg veščin projektnega dela, ki so danes še kako pomembne, je pomembno tudi druženje in medsebojno spoznavanje študentov in predavateljev, kakor tudi spoznavanje Murske Sobote, Pomurja in Slovenije. Na tovrsten način ustvarjene vezi pridejo do izraza kasneje, pri ustvarjanju poslovnih vezi v globalnem okolju.

V našem zavodu si že ves čas svojega delovanja prizadevamo, da študentje pridobivajo znanja in kompetence, ki jih zahteva trg dela in so potrebna za uspešno opravljanje poklicnega dela. Pomembno je, da študentje že v času izobraževanja pridobijo praktično uporabna znanja ter se usposobijo za raziskovalno in projektno delo ter reševanje konkretnih problemskih situacij. K temu prav gotovo prispevajo tudi raziskovalni tabori.

Pričujoči zbornik in prispevki, ki so nastajali že prej ter v času tabora tudi letos dokazujejo, da je srečanje študentov in njihovih mentorjev uspelo. Obravnavane teme na taboru so bile zanimive s strokovnega vidika in aktualne. Rezultati uspešnega dela so predstavljeni v prispevkih posameznih skupin v biltenu ter izkazani v zadovoljstvu in pohvalnih besedah udeležencev tabora.

Vsem udeležencem se zahvaljujem za njihov prispevek k uspešni izvedbi 10. mednarodnega raziskovalnega tabora ŠPIC-a.

Dr. Beno Klemenčič Direktor zavoda in ravnatelj VSŠ

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

ANALIZA DRUŽINSKEGA PRORAČUNA THE ANALYSIS OF FAMILY BUDGETS

Mentorja: Dora Najrajter (Slovenija, VSŠ Slovenj Gradec) Rudolf Kalivoda (Češka, Vyšší odborná škola, Střední průmyslová škola a Obchodní akademie, Čáslav)

Študenti: Barbara Lorenci (Slovenija, VSŠ Slovenj Gradec) Tjaša Dolar (Slovenija, VSŠ Slovenj Gradec) Anastazija Pušnik (Slovenija, VSŠ Ptuj) Karel Brtek (Češka, Vyšší odborná škola, Střední průmyslová škola a Obchodní akademie Čáslav)

1 UVOD

Ustava govori o dveh oblikah življenjske skupnosti parov: zakonski zvezi in zunajzakonski skupnosti ter zagotavlja tako družini kot otrokom posebno državno varstvo, vendar ne vsebuje definirane zakonske zveze. Družinske in osebne finance vedno bolj pridobivajo na pomenu zaradi svoje specifične povezanosti in interdisciplinarnosti v analizi medsebojnih odnosov in vplivov. Posameznik in družina so po eni strani ekonomska skupnost, po drugi strani pa družbena entiteta, ki ima za cilj zadovoljevanje potreb vseh svojih članov tudi v širšem pomenu. Posamezni člani družine 6

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a so prinašalci dohodka, a vsi člani družine so nosilci finančnih izdatkov, v večji ali manjši meri. Družina kot enota ima cilj pomagati svojim družinskim članom pri uresničevanju njihovih potreb in ciljev, od katerih so nekateri tudi investicijske narave. Kot ekonomska skupnost ustvarja družina določen obseg finančne akumulacije, ki jo povečujejo člani družine, ki so služijo in ustvarjajo dohodek. Ta akumulacija denarja predstavlja družinski finančni vir za splošne namene, rezervo družine za nepredvidene izdatke in investicijsko rezervo za podporo članom družine pri njihovih investicijah. Ponudba finančnih produktov je vse bolj obsežna in finančne transakcije vedno bolj zapletene. Postavlja se vprašanje, koliko posamezniki v resnici razumejo finančne obveznosti, ki jih prevzemajo oziroma se jih tičejo. Stopnja razumevanja finančne pismenosti neposredno vpliva na družinske finance. Po teoriji Michaela Lewisa so ljudje zaradi denarja bolj sebični in nepošteni. Raziskava, ki je zajela več kot 30 tisoč ljudi v ZDA, je pokazala, da se bogatejši Američani pogosteje odločijo za krajo v trgovinah kot njihovi revnejši rojaki. Bogati so tudi pogosteje jemali sladkarije iz sklede z napisom "samo za otroke" kot tisti z manj denarja. Vse to navaja k misli, da denar rojeva pohlep. Denar lahko človeka spremeni v goljufa. Pri igri s kartami pogosteje goljufajo tisti, ki zaslužijo več kot 150 tisoč dolarjev na leto kot tisti, ki zaslužijo manj, čeprav simbolična nagrada v znesku 50 dolarjev za zmago revnim pomeni znatno več. Poleg tega zaradi bogastva postanete skopi. Ljudje, ki zaslužijo manj kot 25 tisoč dolarjev na leto, za dobrodelnost namenijo 4,2 odstotka svojih prihodkov, tisti, ki zaslužijo več kot 150 tisoč dolarjev na leto, pa za te namene namenijo samo 2,7 odstotka prihodkov. Povrhu denar vpliva na empatijo. Raziskava, v okviru katere so ljudje gledali fotografije otrok z rakom, je pri bogatih pokazala manjšo aktivnost v delih možganov, ki so povezani z empatijo. Ne nazadnje je ljudi, ki imajo preveč denarja, težje zadovoljiti. Bogati se namreč nenehno pritožujejo nad tem, da imajo premalo denarja, in trdijo, da bi morali imeti vsaj dva- do trikrat več, kot imajo, da bi bili srečni. Več kot očitno je, da denar ni vse v življenju, čeprav tisti, ki ga nimajo, to le stežka razumejo. Depresija je bolezen, za katero je Svetovna zdravstvena organizacija izdala napoved, da bo v tem stoletju zasedla drugo mesto po številu bolnikov, nekatere druge projekcije pa to bolezen v prihodnjih letih uvrščajo celo na prvo mesto. Vzrokov za tovrstno bolezen in z njo povezane bolezenske reakcije je v velikem številu primerov tudi denar oziroma finančno stanje posameznika.

1.1 PREDMET IN CILJ DELA

V središče analize se postavljajo družinske finance. Denar zelo vpliva na posameznika, na njegovo razmišljanje, odnos do soljudi, njegov življenjski stil, skratka na kvaliteto življenja. V zgodovini človeštva se je že neštetokrat pokazalo, da pri denarju ni ljubezni. Družine niso nobena izjema. Če se ozremo okoli sebe in pomislimo na tiste, ki so sprti med seboj, lahko nazadnje ugotovimo, da je skupni imenovalec prepirov običajno zgolj in samo denar. Eno od prvih vprašanj, ki se postavlja, je, ali družina sistematično pristopa k potrošnji mesečnega proračuna in na kakšen način. Pomemben element analize je tudi, na kakšen način družina porablja družinska sredstva in ali učinkovito obvladuje denarne tokove, še posebej, ko gre za finančno disciplino in upravljanje z denarjem in premoženjem. Pomembna je tudi razmejitev med osebnimi in družinskimi financami ter med osebnim in družinskem oz. skupnim premoženjem.

1.2 HIPOTEZE 1. Več kot polovica ljudi ima kredit. 2. Več kot polovica ljudi ne varčuje. 7

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

3. Največji izdatek v družinskem proračunu je za bivanje. 4. Več kot polovica ne spremlja svojih izdatkov. 5. Več kot polovica se odreka dopustom in zabavi.

1.3 METODE

V raziskovalni skupini so sodelovali študentje iz Slovenije in Češke. Sodelovala sta dva mentorja, eden iz Slovenije in eden iz Češke. Tri tedne pred taborom se je začelo zbiranje gradiv, sledilo je oblikovanje hipotez in anketnega vprašalnika. Cilj je bil, da se opravi anketa v slovenski in angleški verziji in se pridobijo podatki, ki jih bo mogoče preverjati med državami. Potek dela je kasneje stekel nekoliko drugače in sicer je bila opravljena anketa v Sloveniji, za podatke o družinskih proračunih pa smo izkoristili priložnost druženja študentov na mednarodnem raziskovalnem taboru in s pomočjo intervjujev pridobili podatke, ki so uporabljeni v tem delu.

1.4 OMEJITVE RAZISKAVE

Upoštevati je potrebno, da smo nekaj podatkov pridobili s pomočjo ankete, nekatere podatke pa s pomočjo intervjujev. Nismo bili osredotočeni na natančno pridobivanje in izračunavanje kazalnikov in kazalcev, želeli smo pridobiti zgolj družboslovne podatke in osnovo za debato. Iskali smo točke, kjer bi bilo zaznati bistvena razhajanja med različnimi populacijami, zato smo se pretežno opredeljevali z velikostnim razredom veliko ali malo.

2 DRUŽINA

Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ureja za to varstvo potrebne razmere. Temelji na uporabi splošnega načela o enakosti pred zakonom in enakopravnosti ne glede na spol. Družino ustvarja otrok, brez otroka ni družine, zato je definirana kot življenjska skupnost staršev in njihovih otrok. Skupno premoženje staršev je vse premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom med trajanjem zakonske zveze. Ni potrebno, da je delo skupno, zakonca lahko delata na različnih delovnih mestih. Kot delo se šteje tudi opravljanje gospodinjskih poslov, skrb za otroke, opravljanje domačih del, avtorski honorar, obresti od glavnice, sredstva pridobljena s krediti, prihodki, pokojnina. Zakonca sklepata posle večinoma samostojno, le izjemoma je potrebno soglasje drugega zakonca, ko gre za pravne posle, katerega posledice se posredno ali neposredno nanašajo na skupno premoženje zakoncev oziroma družinski poračun. Skupno premoženje je skupna last zakoncev, deleži niso določeni. Zakonec praviloma ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem s pravnim poslom med živimi. Lahko pa razpolaga z njim v primeru smrti, ker pride tedaj do razdelitve premoženja in premoženjska skupnost preneha. Pravni posel, ki ga glede stvari skupnega premoženja sklene en zakonec brez soglasja drugega zakonca, je praviloma neveljaven, spodbojen. Spodbija ga lahko drugi zakonec. Izjemoma posel neveljaven, če je sopogodbenik v dobri veri, če ni vedel ali ni mogel vedeti, da je stvar, ki jo je s pravnim poslom pridobil, skupno premoženje – zakonec posla ne more izpodbijati ampak lahko zahteva samo povračilo škode. Dolžnost zakoncev je, da prispevata za preživljanje družine v sorazmerju s svojimi možnostmi. O skupnih zadevah odločata zakonca sporazumno, na primer določitev bivališča, vodenje skupnega gospodinjstva, razmerje do skupnih otrok in gospodarjenje s skupnim premoženjem.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

Ko gre za pogovore o denarju, je včasih izredno težko prebiti led, zato je treba pogovor začeti neposredno s pogovorom o vtisih, ki jih je denar na človeka naredil v otroštvu in v dobi odraščanja. Kakšen je občutek revščine ali bogastva? Kako so z denarjem ravnali starši? So se v družini pogosto prepirali zaradi denarja? Kako so starši prenašali te prepire? Kako človek upravljala z denarjem v prejšnjih razmerjih in kako želi imeti to področje urejeno v svoji družini? Ob pomoči odgovorov na takšna vprašanja je lažje razumeti denarno filozofijo koga drugega, kako razmišlja o denarju in kako tako stališče vpliva na družinski proračun. V družini je potrebno deliti občutke in strahove v zvezi z denarjem, ugotoviti, katere so vrednote, ki jih imajo do denarja posamezni člani družine, kateri interesi so skupni družini, katere vrednote so skupne in koliko je prostora za razlike. V 69 odstotkih primerov je nežnejši spol tisti, ki potegne na plan finančne probleme in jih skuša rešiti čimbolj korektno, lojalno in praktično. Partner se pri tem seveda počuti ogroženega in utesnjenega, zato praviloma vrne udarec v obliki napada. Lahko se čuti zavrženega in razžaljenega. Finančna intimnost namreč spada med najpomembnejše elemente njegovega ega.

3 ZADOLŽENOST DRUŽIN

S problemom prezadolženosti, ki poenostavljeno pomeni nezmožnost odplačila posojil ali drugih finančnih obveznosti, se v Sloveniji (še) ne ukvarjamo celovito v smislu, da bi sistematično ugotavljali širino problema, spremljali ukrepe in beležili uspešnost spopadanja s posledicami prezadolženosti. Zadolžitev lahko vodi v razvoj ali pa v bankrot. Odvisno od modrosti tistih, ki se zadolžujejo. V družinskih proračunih je zadolževanje upravičeno, če vodi naprej, seveda z vedenjem, da bo dolgove mogoče poplačali. Za razumno zadolževanje je pomembno, da posameznik razume tveganja, ki so povezana z zadolževanjem, za koliko se lahko zadolži in koliko na mesec lahko nameni za odplačevanje dolga ter zna izbrati najprimernejšo obliko financiranja svojih potreb. Razumno je oseba zadolžena takrat, ko kljub dolgu, ki ga plačuje, redno plačuje tudi vse ostale mesečne obveznosti in pri tem ne poslabša svojega življenjskega sloga.

Analiza anket kaže, da 50% anketirancev pozna od enega do pet prijateljev, ki imajo kredit za hišo ali stanovanje. Na Češkem večino mladih živi s starši in nimajo kreditov. Starejša populacija na Češkem je jemala za stanovanje in hiše hipoteke, ki so bile pred leti zelo

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a ugodne. Obresti za stanovanjske kredite so znašale 2%, zadnja leta so se obresti povišale na 2,5%. Letna inflacija na Češkem je 2%. Veliko čehov je živelo v večstanovanjskih hišah vendar z življenjem v taki obliki niso bili zadovoljni, zato so si želeli lastne hiše, četudi majhne. Za to so najemali hipoteke. Povprečno je hiša na Češkem vredna 80.000€. V Srbiji jemlje kredite malo ljudi, to je približno 20%, ker je potrošniško neugodna kreditna politika. V mestu stanovanje stane približno 22.000€ v vasi pa ga lahko najdete za 7.000€. Ljudje si izposojujejo denar med seboj na podlagi zaupanja, praviloma brez obresti.

Danes ljudje plačujejo s karticami in prek spleta, zato sta občutek pomembnosti denarja ter zavedanje, koliko denarja dejansko sploh imajo na razpolago, veliko manjša.

Več kot polovica, to je 45 anketirancev, uporablja kreditne kartice, 29 pa ne. Morda se lahko pri teh odgovorih postavi vprašanje, ali ljudje ločijo kreditne in debetne kartice. Na Češkem ima kreditne kartice okoli 30% ljudi. Uporabljajo tudi več kreditnih kartic na osebo. Povprečno imajo tri kreditne kartice. V Srbiji ima manj kot 50% prebivalstva kredite, ker ne zaupajo elektronskemu poslovanju in imajo slabe izkušnje s plačevanjem v spletnih trgovinah. Plačilne kartice uporablja predvsem izobražen in osveščen del prebivalstva.

Več kot polovica ljudi vzame kredite za nakup boljšega avtomobila in za dopust v boljšem hotelu, saj jim je pomembno mnenje drugih. Večinoma so anketirani povedali, da jim je denar zelo pomemben. Pravijo, da je denar sveta vladar. Nekaterim pa je še vedno pomembnejše zdravje.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

Kar 61% anketirancev vzame kredit za avto ali dopust. Na Češkem si ljudje vzamejo kredit za avto, ne pa za dopust. Glede na naravne lepote Češke, Čehi raje preživljajo dopust doma. V Srbiji vzame več ljudi kredite za stanovanje in ne za avto. Imajo visoke obresti za kredite, okoli to je 25% na kredit. Ljudje se zadolžujejo za zneske okoli 1000 evrov z dobo vračanja eno leto, izjemoma za 3000 evrov. Pogostokrat vzamejo več kreditov z nižjimi zneski, potem pa jih reprogramirajo v en sam kredit.

4 VARČEVANJE V DRUŽINAH

Kdor ves prislužen denar takoj zapravi in mu ne ostane nič, ne more upravljati s svojim premoženjem, ker ga najverjetneje niti nima. Velja osnovno pravilo, da od vsake zaslužene vsote denarja takoj oddvojimo 5 do 10 % vsote. To naredimo npr. na začetku meseca, preden začnemo trošiti denar in ne na koncu, ko ugotavljamo, da smo pravzaprav vse potrošili. Teh 5 do 10 % predstavlja nedotakljiv fond, ki ga ne porabimo v nobenem primeru. Smiselno ga je vložiti v donosne finančne produkte.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

59% anketiranih je odgovorilo, da v tem mesecu ne bi moglo poravnati nepričakovanega zneska v višini 600€, le 41% bi lahko poravnalo nepričakovan znesek. Prebivalci Češke bi lahko poravnali nepričakovan znesek v tem mesecu. Njihova povprečna plača znaša 1100 evrov vendar tako povprečno plačo ima okoli 40% ljudi na Češkem. Približno 30% ljudi na Češkem varčuje.

Večina anketiranih kar 58% svoje izdatke planira, 22% si ne planira svojih izdatkov in le 20 % si svoje izdatke planira le občasno. Večina ljudi na Češkem ne planira svojih izdatkov; torej 80% prebivalcev Češke ne planira svojih izdatkov.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

Največje tveganje za družinski proračun so nepričakovani izdatki, kar 56%, naslednje tveganje je kredit 20% ter bolezen z 19% anketiranih. Med anketiranimi pa le je za 5% veliko tveganje izguba službe. Na Češkem sta veliki tveganja za družinski proračun kredit ter gorivo za vozila. Približno 50% ostane za počitnice doma ter ni tveganje za njihov družinski proračun za drugo polovico pa je saj odpotujejo v druge države kot so na primer Nemčija, Avstrija ter Srbijo.

V Sloveniji je odgovorila večina anketiranih, da jim je najbolj pomemben denar, takoj za tem pa jim je najpomembnejše tudi zdravje. Čehom je najbolj pomembno zdravje, prijatelji in družina in šele nato denar ter zabava. Tudi avto in počitnice so zelo pomembne ampak ni tako zelo kot je pomembna družina ter prijatelji. Anketirancem je zelo pomemben denar in imajo veliko nepričakovanih izdatkov, po drugi strani pa so anketiranci odgovorili z kar 56% da so disciplinirani. Na Češkem je približno 60% ljudi discipliniranih in 40% ljudi pa ni discipliniranih.

Varčevanje je najbolj enostaven in učinkovit način za doseganje finančnih ciljev in zavarovanje pred tveganji, ki jih prinaša življenje. Kljub temu veliko potrošnikov ne varčuje redno ali pa niso prepričani, katera oblika varčevanja jim najbolj ustreza. Z varčevanjem lahko povečamo svojo finančno odpornost in živimo mirneje. Z njim lahko prav tako brez nepotrebnih in visokih stroškov kredita uresničujemo svoje cilje.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

Večina anketiranih mesečno varčuje in sicer kar 64%, le 36% anketiranih mesečno ne varčuje. Na Češkem mesečno varčujejo, saj kadar na primer zbolijo uporabijo denar, ki ga imajo privarčevanega za zdravje ter prav tako za zabavo, hrano, za popravilo avta. Na Češkem imajo veliko starih avtomobilov ker so zelo cenovno ugodni za prebivalce Češke.

Vodenje družinskih financ ni sila zapleteno, a preživetje družine skozi mesec se kljub temu mnogim zdi prava umetnost. Težave nastanejo, če že obvezni nujni stroški presegajo mesečne dohodke, a neredko tudi tistim, ki sicer zaslužijo dovolj, na koncu meseca v denarnici ne ostane kaj dosti. Eden od razlogov je slabo oblikovan družinski proračun, ki ne omejuje (preprečuje) nepotrebnih stroškov. Včasih so imele gospodinje, odgovorne za finance družine, preprosto logiko: od tistega, kar so vsi skupaj prinesli k hiši, so dale nekaj malega na stran, ostalo pa je bilo na voljo za življenje in stroške.

55% anketiranih ima rezervo denarja za slabe čase, le 10 % manj anketiranih pa nima rezerve denarja za slabe čase. Na češkem ima 60% rezervo denarja za slabe čase. 20% ima občasno privarčevano rezervo denarja za slabe čase. Ko hočejo kupiti nekaj dražjega porabijo

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a prihranjeni denar. Porabijo ga za avte, hišo, zabavo in počitnice. Prebivalci bi lahko od povprečne plače prihranili približno 240€ mesečno.

5 DRUŽINSKI IZDATKI

Upravljanje s premoženjem je znanje, ki bi ga lahko pridobili med rednim šolanjem. Gre za znanje, za katerega se moramo potruditi tudi sami.

77% anketiranih je odgovorilo, da pomankanje denarja ni razlog za slabe družinske odnose, le 23% jih je odgovorilo, da je pomankanje denarja razlog za slabe družinske odnose. Na Češkem je razlog za slabe družinske odnose tudi denar, saj so zaradi pomanjkanja denarja nervozni in se prerekajo med sabo.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

V Sloveniji za šolanje v enem mesecu manj kot 100€ porabi 29% anketiranih od 100€ do 300€ porabi kar 33% ter več kot 300€ pa porabi 12% anketiranih oseb. Na Češkem povprečen študent porabi 60€ za pol leta študija, kar pomeni 10€ na mesec. Za hrano, oblačila in potrebščine pa približno 100€ na mesec. Za vzdrževanja avtomobila porabijo približno 70€ na mesec.

Največ anketiranih ima stroškov manj kot 300 evrov, medtem ko ima le 4% več kot 1000 evrov stroškov. Vse odločitve v zakonu so nekako povezane z denarjem - od nakupovanja hiše, avtomobila, osnovnih življenjskih potrebščin, varčevanja in zadolževanja. Koliko par zasluži, niti ni pomembno - pomembneje je, kako z denarjem eden, drugi ali pa oba upravljata. Na Češkem porabijo za stroške gospodinjstva približno 80€ na mesec.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

Med anketiranimi je 62% odgovorilo, da imajo skupen denar z zakoncem medtem, ko 38% nima skupnega denarja. Na Češkem imajo denar vsak za sebe in si zakonca denarja ne delita. 60% si denarja ne dejo in 40% ja.

Anketirani so pri vprašanju ali uporabljajo kupone v trgovini odgovorila z 50% da uporabljajo in 50% ne uporabljajo kuponov. Na Češkem ženske zelo pogosto uporabljajo kupone moški pa ne. Moški uprabljajo 10% kuponov medtem, ko ženske kar v 90% uporabljajo kupone. Če uporabljajo kupone, pomeni, da so varčni in poskušajo čim več prihraniti.

6 PLANIRANJE DRUŽINSKE POTROŠNJE

Evidentiranje prihodkov in odhodkov v družini zahteva nekaj discipline. Tisti, ki imajo dobro načrtovano potrošnjo nimajo težav s pomanjkanjem denarja.

Ali pogostokrat rečete, da nimate denarja?

Da 50% 50% Ne

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

7 ODREKANJA ZARADI POMANJKANJA DENARJA

V našem življenju je potrebno vedeti, da denar vsekakor ni vse. A si moramo takoj tudi priznati, da je brez denarja težje, kot če ga imamo. Ali ni dober občutek, če nekaj prihranimo in si nato kupimo ali privoščimo tisto, kar nas osrečuje? Sreča je namreč zelo pomemben dejavnik v naših življenjih in vsekakor pripomore k temu, da smo lahko psihično veliko bolj stabilni, če nas ne skrbi vsak dan za finančno eksistenco sebe in svojih najbližjih. Večino anketirancev so odgovorili, da se morajo velikokrat čemu odreči zaradi pomanjkanja denarja.

Ali se morate čemu odrekati, ker nimate dovolj denarja?

Da Ne

Odgovori so malce presenetljivi, kajti ljudje težko priznamo, da smo brez denarja. K slabemu finančnemu stanju posameznikov in družin je odločilno vplivala tako imenovana potrošniška logika zahodnega sveta, ki je večino ljudi prepričala v to, da so kupovali stvari, ki jih nikakor ne rabijo in to z denarjem, ki ga seveda nimajo. Ko enkrat pričneš uresničevati želje in potrebe, ki so večje od tvojega mesečnega proračuna, postaneš ujetnik sistema dolgov in obrestnih mer. Anketiranci so v večini povedali, da bi si z pridobljenim denarjem najraje kupili hišo.

Če bi danes zadeli glavni loto dobitek, za kaj bi porabili denar?

19% Dopust 41% Nakup hiše nakup avtomobila 40%

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

Če bi danes dobili 200€, za kaj bi jih porabili?

27% Izlet V trgovini 54% Položnice 19%

8 O ANKETI

Anketa je zajemala 27 vprašanj. Nanašala se je na vprašanja o razpolaganju z denarjem. Anketiranje je potekalo od 27. 4. do 7. 5. 2018. Za statistično analizo smo uporabili excel. Vzorec 1. Spol: v anketi je sodelovalo 53 žensk in 21 moških. 2. Starost: anketirali smo ljudi v starostni skupini od 20 do 50 let. 3. Država: anketo so reševali državljani Republike Slovenije, intervju pa smo naredili z udeleženci tabora iz Češke in Srbije. 5. Število družinskih članov: povprečno število družinskih članov je od 3 do 5.

9 PREVERJANJE HIPOTEZ IN UGOTOVITVE – ZAKLJUČKI

1. Več kot polovica ljudi ima kredit. Hipoteza je potrjena, saj 61% anketiranih jemlje kredite za avto in 61% anketiranih uporablja kreditne kartice. 82% anketiranih pozna vsaj enega, ki ima stanovanjski kredit. 2. Več kot polovica ljudi ne varčuje. Hipoteza ni potrjena saj več kot polovica anketiranih varčuje. 3. Največji izdatek v družinskem proračunu je za bivanje. Hipoteza ni potrjena, saj je kar 49% anketiranih odgovorilo, da za stroške gospodinjstva oziroma bivanja porabijo manj kot 300€. 4. Več kot polovica ne spremlja svojih izdatkov. Hipoteza ni potrjena, ker 58% anketiranih planira izdatke, 20% jih planira občasno, 22% pa jih ne planira. 5. Več kot polovica se odreka dopustom in zabavi. Hipoteza je potrjena, saj je 60% anketiranih odgovorilo, da se mora odrekati zaradi pomanjkanja denarja. The most of mentors are in the same age interval and I suppose with similar education. Five are men, three are women. They results look very similar , without regard to gender. Only in question number 6, shows up difference. One half of those participant answers Yes and other

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a half answers No. The point is that, they are people with economic education and they have good preconditions for good relationship with their money.

All students are in the same age. They answer practically similar regardless of their country. The most of them are women and it's significant for some answers. 60% save money monthly, 40% don't save. All students are studying economical higher schools, so it's not surprisingly their traetment to money. For me it's surprise, that 90% of participants and they are girl, don't use credit card. It could say these students are disciplined and prudent in the case of their budget.

Rešitev, kako spremeniti posameznikovo "finančno osebnost", ne obstaja. Obstajajo pa oblike organiziranja finančnega dela skupnega življenja. Razlike v denarnih osebnostih namreč niso nujno usodne za zakon. Pomembno je, kako ravnamo s temi razlikami in jih obrnemo sebi v prid. Predvsem pa to, da se o denarju ter finančnih težavah (in priložnostih!) veliko - pogovarjamo. Mit o romantični ljubezni uči, da bomo srečali idealnega partnerja, se z njim poročili in srečno živeli do konca dni. Nič v teh pravljicah pa nas ne uči, kako se pogovoriti o denarju ali da je to sploh potrebno. Toda partnerjev odnos do denarja je ena od najpomembnejših lastnosti, ki jih moramo vedeti o njem. Kot pri vseh družinskih težavah je, tudi ko gre za denar, treba začeti s pogovorom. Najboljši čas za pogovor je nevtralni čas, ko ni finančnih težav in ljudje niso napeti ali razdražljivi.

10 LITERATURA

1. Armstrong, J. Kako zmanjšati denarne skrbi Medijski partner, 2015 2. Istenič Završnik, K: Skrita uganka denarja 3. Nidorfer, M. in Milič, M. Kaj moramo starši o denarju naučiti svoje otroke, preden gredo od doma, Založba: Revija Moje finance, Časnik Finance, 2017 4. Stopar, I. Denar - kako se znebite dolgov in začnete varčevati, 2015 5. Stanonik, A. in Lubej S.: Urejene osebne finance za vsakogar. Založba Kapital v januarju. 2009. 6. Stanonik, A. in Lubej S.: Urejene osebne finance za vsakogar. Založba Kapital v januarju. 2009. 7. Dostopno na: [10. 05. 2018], http://www.viva.si/Psihologija-in-odnosi/2878/Več-kot- tretjina-parov-se-prepira-zaradi-denarja 8. Dostopno na: [10. 05. 2018], http://druzina.enaa.com/finance/Zenske-so-v-financah- boljse-kot-moski.html 9. Dostopno na: [10. 05. 2018], https://www.finance.si/316920 10. Dostopno na: [10. 05. 2018], https://www.nlb.si/razumno-zadolzevanje

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

TRAVEL PLANNING

Mentorji: Dr. Anton Vorina (Slovenija, EŠVSŠ Celje) Dr. Andreeski Cvetko (Makedonija, Fakulty of tourism and hospitality Ohrid) Doc. dr. Branko Škafar (Slovenija, EŠVSŠ Murska Sobota) Dr. Igor Sergeev (Russia, Russian customs academy)

Študenti: Lara Mogu (Slovenija, EŠVSŠ Celje) Larisa Pihler (Slovenija, VSŠ Ptuj) Paula Nejašmić (Hrvaška, EF Zagreb) Tara Novak (Hrvaška, EF Zagreb) Gabriela Kostoska (Makedonija, Fakulty of tourism and hospitality Ohrid) Anna Guseva (Rusija, CA Moskva) Svetlana Kudriavtceva (Rusija, CA Moskva) Iulia Grekhova (Rusija, CA Moskva) Miloš Ilić (Srbija, EF Niš) Erika Furjan (Slovenija, EŠVSŠ Murska Sobota)

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

1 INTRODUCTION

Field research shows us how many people are using apps for traveling and which apps are most commonly used in different countries. The purpose of the paper is to examine the theoretical part of the definition of concepts such as traveling with the help of different apps in different countries. The objectives of the research are to analyze: - How many people are using apps while planning a trip. - Which apps are most commonly used in different countries. - How many people are still not using apps for travel planning.

We have seven research questions: 1. Which social networks are most commonly used in Croatia, Serbia, Macedonia, Slovenia and Russia? 2. What are the main reasons in Croatia, Serbia, Macedonia, Slovenia and Russia to go on a tourist trip? 3. Which mobile app is most commonly used to book an accommodation for a trip in Croatia, Serbia, Macedonia, Slovenia and Russia? 4. Which mobile app is most commonly used for navigation or route planning in Croatia, Serbia, Macedonia, Slovenia and Russia? 5. Which mobile app is most commonly used to buy plane tickets in Croatia, Serbia, Macedonia, Slovenia and Russia? 6. Which mobile app is most commonly used to translate texts or words in Croatia, Serbia, Macedonia, Slovenia and Russia? 7. Which mobile app is most commonly used for conversations or communication in Croatia, Serbia, Macedonia, Slovenia and Russia?

We used online questionnaire in five different languages and the research was held from 17.4.2018 to 4.5.2018.

In the theoretical part, we used secondary sources from data collection, such as google.com, google scholar and the "online" library. In the research part, we used the questionnaire, which was analyzed by using the SPSS program and Excel. We were limited with the research in five countries (Croatia, Serbia, Macedonia, Russia and Slovenia). The respondents are from 12 to 38 years old.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

2 LITERATURE REVIEW

There are many papers that deal with use of mobile application for tourist needs. In the paper (Anacleto, Figueiredo, Almeida, & Novais, 2014) authors focused on tourism mobile applications with special emphasis on PSiS Mobile. They explained how it works and how it helps tourists with their recommendation and planning of their trip. Also it can be adopted to their interest and can be used as a journey dairy. Different interfaces and algorithms used for mobile applications are presented at (Borràs, Moreno, & Valls, 2014). Authors have the main focus on application in tourism but they also provide some guidelines for the construction of tourism recommenders. We can find an analysis of the best free application out of 26 for tourists based on four cities at (Constantino da Silva & Vieira da Rocha, 2012). They were analyzing the data collected in study cases which was important for tourists and also problems that applications have. In the paper (Kennedy & Gretzel, 2012) authors take a look at mobile applications from two aspects. They looked for a taxonomy based on the level of customization the user has with the mobile application and a taxonomy on what services travel-related applications provide to the user. In the paper (Siuhi & Mwakalonge, 2016) authors concluded that significant usage of smart mobile applications can be potentially very beneficial, particularly in automobile travel mode to reduce travel time, cost and vehicle emissions. In the paper (Smirnov, Kashevnik, Shilov, Teslya, & Shabaev, 2014) authors found out that the most interesting category of tourist applications is "Travel Guides" that combines "Information Resources" and "Location-Based Services" category. They also propose "Tourist assistant - TAIS" as the best application fort this category. The article “The Best Travel Apps In 2018 - Tips From a Travel Writer” is writen by a travel writer in which they recommend what is in their oppinion the best travel apps. They list the apps: TripCase, FlightAware, DarkSky, Mobile Passport, HotelTonight, Hotels.com, Trivago, Uber and Currency Calculator. The article “10 of the best travel apps … that you'll actually use” states the 10 best travel apps to use. Those apps are Cittymapper, Duolingo, XE Currency, Tripit, Splittr, App in the Air, Google Translate, LiveTrekker, Wolfram Sun Exposure and Time Out. The article “10 of the best travel apps ... that you'll actually use: part two“ is the continuation of the previous article “10 of the best travel apps... that you'll actually use“ and it states another 10 of the best travel apps. The apps are Rebtel: for phone calls, Waze: for traffic, Google Trips: for itineraries, Tunnel Bear: for security, Hopper: for flight booking, Packpoint: for packing, Rome2Rio: for transit connections, Tinder: for meeting people, Circa: for time zones and Accuweather.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

3 RESEARCH AND DISCUSSION

3.1 THE PURPOSE AND OBJECTIVES OF THE STUDY

The purpose of the research is to explore travel planning in five different countries (Slovenia, Serbia, Croatia, Macedonia and Russia). While at the camp we have decided to examine two very interesting issues - how people plan their trips abroad and which mobile applications they use while they travel abroad. Previously we have studied the theoretical resources of different scientists which have professional pieces of work on this problem. The special questionnaire was made by ourselves before the camp started. We explored the differences of travel planning in the five mentioned countries.

3.2 THE SAMPLE

35% 177 respondents Male

65% Female 323 respondents

Figure 1. Gender of respondents (total) This research contains a total number of 500 (100%) respondents, 35.40% are man (177) and 64.60% are women (323).

100,00

80,00 50,00 61,00 67,00 62,00 60,00 83,00

40,00 50,00 20,00 39,00 33,00 38,00 17,00 0,00 Croatia Macedonia Serbia Russia Slovenia

Male Female

Figure 2. Gender of respondents by countries, %

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

According to the statistics, the largest number of female respondents come from Croatia (83.00%), while the largest number of male respondents are from Serbia (50%). There were more female respondents in all of the countries, except Serbia (50% male and 50% female). We suppose it is because men have less desire to share their opinion to other people.

3% 18 respondents

39% 194 respondents 58% 288 respondents

Elementary school or less Secondary school A higher school or more

Figure 3. Level of education

In the sample of total respondents, the amount of respondents with a higher education is 288 (57,6%), followed by the respondents with a secondary school 194 (38,8%) and the last, 18 (3,6%) with elementary school or less.

90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 Elementary school or less Secondary school A higher school or more

Croatia Macedonia Serbia Russia Slovenia

Figure 3. Level of education by country, number of respondents

Most of the respondents have a higher school or more (from 48% till 78%). 78% of Macedonian respondents answered that they have a high school education or more. The lowest percentage of respondents have a higher school or more is Slovenia (39% from total respondents from Slovenia). Most Slovenian respondents have secondary school (59% from

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a total respondents from Slovenia). The lowest number of respondents have an elementary school or less education (from 0% to 13%). 80 70 60 50 40 30 20 10 0 Employee Self-employed Regular student / Extraordinary Other (unemployed, (employment pupil student / student (I retired ...) contract) am employed and studying)

Croatia Macedonia Serbia Russia Slovenia

Figure 4. Employment status of respondents by country, number of respondents The highest number of respondents are students or pupils (from 31% to 76%). The highest number of students are from Russia (76 respondents). The next group is employees (employment by contract) (from 7% to 41% or 129 respondents). The highest number of employees are from Macedonia (41 respondents). Extraordinary students, self-employed and other are from 1% to 21%. These groups have the least number of respondents. The highest number of extraordinary students are from Slovenia.

30 25,77 25,62 24,43 25 23,51 21,09 20

0 Croatia Macedonia Serbia Russia Slovenia

Figure 5. Mean-age of respondents, years old The average age of the respondents is 24. The average age in Macedonia and Slovenia is 25, while in Croatia it is 24, in Serbia it is 23 and in Russia it is 21.

3.3 METHODOLOGY AND QUESTIONNAIRE

The questionnaire was made by researchers. The investigation started on the 17th of April, and finished on the 4th of May 2018. At first, Professor Anton Vorina sent an English

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a questionnaire to researchers from Macedonia, Slovenia, Serbia, Croatia and Russia. It was translated into five different languages: Macedonian, Slovenian, Serbian, Croatian and Russian. We used Google forms to ask respondents online. The questionnaire was anonymous and it took less than two minutes. The questionnaire consisted of 15 questions, 5 questions are about the demography data (gender, age, education, employment, place of residence), 5 questions are about the mobile applications which they use while they travel abroad, and the other questions are about their brands of smartphones, social networks and causes of travelling. The questions about the mobile applications show us which application is the most popular and useful to travel abroad. In camp researchers have met each other and discussed final results of the questionnaire using English as an official language. They used Excel and SPSS (version 21) program to analyze all data about respondents and wrote the final conclusion.

3.4 DISCUSSION- ANSWER THE RESEARCH QUESTIONS

1. Which social networks are most commonly used in Croatia, Serbia, Macedonia, Slvenia and Russia?

Country

Croatia Macedonia Serbia Russia Slovenia Total

FB 98 95 71 17 92 373 Twitter 11 15 12 21 8 67 Instagram 71 77 72 80 65 365 Snapchat 15 14 11 12 55 107 Periscope 2 1 3 0 0

Linkedin 22 14 18 4 11 69 Other 13 9 10 75 13 120 Total 232 225 197 209 244 1101

120

100

0 FB Twitter Instagram Snapchat Periscope Linkedin Other

Croatia Macedonia Serbia Russia Slovenia

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

Figure 5. Social networks by countries

As it is shown on the graph, 373 (74,6%) of correspondents use Facebook. In Croatia and Macedonia 95 and 98 (42,2%) of correspondents use Facebook while in Serbia that percentage is 36% or 71 respondents and in Slovenia is 92 (36%) respondents. On the other hand, it is interesting that only 17 (8,1%) of Russian respondents use this app. The second most popular social network is Instagram which is used by 365 (73%) of correspondents from all of the countries, but it is the most represented in Russia with 80 (38,3%) where it is the most popular social media. In other countries, for example, in Croatia, Serbia and Macedonia approximately 72 (30%) of respondents and in Slovenia 65 (26%) of participants use Instagram. On the opposite, results show that Periscope is the most unpopular social network because only 5 (1%) use it, while in Russia and in Slovenia none of the respondents chose this network.

2. What are the main reasons in Croatia, Serbia, Macedonia, Slovenia and Russia to go on a tourist trip?

Country Croatia Macedonia Serbia Russia Slovenia Total

Rest and relaxation 93 82 73 83 91 422 Visits relatives and 43 23 33 38 27 164 friends Business 15 11 9 3 8 46 Conference, 28 14 22 8 8 80 congress, seminar, other forms of education Health 3 1 12 11 6 33 Religious reasons 4 2 4 2 12 The desire for 56 15 25 56 54 206 research Family 16 7 14 23 33 93 Other 8 5 5 6 8 32 Total 266 160 197 230 247 1076

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 Rest and Visits Business Conference, Health Religious The desire Family Other relaxation relatives congress, reasons for research and friends seminar, other forms of education

Croatia Macedonia Serbia Russia Slovenia

Figure 6. Reasons for travelling by countries

The data from the graph shows that 422 (84,4%) of the respondents go on a tourist trip for rest and relaxation, 206 (40%) because of the desire for research and 164 (33%) of respondents for visiting relatives and friends. In Croatia 93 (35%), in Macedonia 82 (51%), in Serbia 73 (37%), in Russia 83 (36%) and in Slovenia 91 (37%) of respondents prefer travelling to rest and relax. On the opposite, business, health and religious reasons have not a lot of influence on touristic movement.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

3. Which mobile app is most commonly used to book an accommodation for a trip in Croatia, Serbia, Macedonia, Slovenia and Russia?

Which app (mobile application) on your mobile phone is most commonly used to book accommodation for your trip? (only one answer is possible) * Country Crosstabulation

Country Total Croatia Macedonia Serbia Russia Slovenia

Airbnb 10 5 2 8 3 28 Booking 32 37 21 26 41 157 Trivago 4 7 11 7 3 32 Tripadvisor 2 0 0 3 3 8 Momondo 0 0 1 1 0 2 Travelocity 0 0 6 0 1 7 Tripsta 0 0 2 0 0 2 Expedia 0 0 2 0 0 2 Hoteltonight 0 0 1 0 0 1 Couchsurfing 2 0 2 1 1 6 Other 7 4 8 6 3 28 I never use an app 43 47 44 48 45 227 to book accommodation for my trip Total 100 100 100 100 100

Figure 7. Using mobile applications for booking by countries

Beside the variety of apps that help with booking an accommodation for a trip, most of the respondents in this research never use any mobile applications for that purpose, 227 (45,4%) of them. On the other side, Booking is quite often used with 157 (31,4%) respondents, unlike Hoteltonight which is used only by 1 (0,2%) of Croatians, Serbians, Macedonians, Slovenians and Russians. In Croatia, Macedonia and Russia nobody uses Travelocity, Tripsta or Expedia. Momondo is used only in Serbia and Russia by 1 citizen in each country which is 1%.

4. Which mobile app is most commonly used for navigation or route planning in Croatia, Serbia, Macedonia, Slovenia and Russia?

Country Total

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

Croatia Macedonia Serbia Russia Slovenia

Google maps 86 52 44 51 78 311 Maps 6 15 10 4 6 41 Here maps 2 7 3 1 5 18 Mapsfactor 0 3 2 0 0 5 Maps.me 0 4 2 5 3 14 Polaris GPS 0 3 3 1 0 7 navigation SYGIC 0 4 3 1 2 10 SCOUT 0 0 4 0 0 4 Other 1 6 9 22 0 38 I never use an 5 6 20 15 6 52 app for route planning Total 100 100 100 100 100

Figure 8. Using mobile applications for navigation by countries

As a navigation or route planning app, 311 (62%) of respondents most commonly use Google maps and the least used app is SCOUT which is used only by 4 (0,8%) of respondents from all participating countries. Mapsfactor is not used by anyone in Croatia, Russia and Slovenia. Croatians do not use Maps.me, Polaris GPS navigation, SYGIC and the already mentioned SCOUT.

5. Which mobile app is most commonly used to buy plane tickets in Croatia, Serbia, Macedonia, Slovenia and Russia?

Country

Croatia Macedonia Serbia Russia Slovenia Total Which app Skyscanner 19 4 7 16 15 61 (mobile Cheapair application) 0 3 3 0 1 7 is most Expedia 2 3 3 2 3 13 commonly Makemytrip used on 0 3 3 1 1 8 your Yatra 0 1 3 1 0 5 mobile Cleartrip 0 0 1 0 0 1

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

phone to Other 10 25 16 21 5 77 buy plane I never use tickets? an app to (only one buy airline 69 61 64 59 75 328 answer is tickets possible) Total 100 100 100 100 100 500

Figure 9. Using mobile applications for buying plane tickets?

A lot of respondents (65,6%) still do not use any mobile apps to buy plane tickets. From our questionnaire the most commonly used app is Skyscanner (12,2%), but on the other hand, a lot of people (15,4%) use apps that weren't included in the questionnaire. That would be an interesting topic for another research.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

6. Which mobile app is most commonly used to translate texts or words in Croatia, Serbia, Macedonia, Slovenia and Russia?

Country

Croatia Macedonia Serbia Russia Slovenia Total Which app Google (mobile translate 87 83 57 74 83 384 application) iTranslate is most 2 1 9 1 1 14 commonly Speak and used on on Translate 1 3 9 2 0 15 your mobile Other phone to 3 3 10 19 7 42 translate I never use texts or an app to words? translate (only one texts or 7 10 15 4 9 45 answer is words possible)

Total 100 100 100 100 100 500

Figure 10. Using mobile applications for translating by countries

Google translate is the most often used mobile application to translate texts or words since. 384 (77%) of all respondents use it. On the other hand, the least used app for this purpose is iTranslate because only 14 (3%) of respondents use it. However, in Slovenia mobile application Speak and Translate is not used by any respondents. It is interesting that nowadays 45 (9%) respondents never use an app to translate texts or words.

7. Which mobile app is most commonly used for conversations or communication in Croatia, Serbia, Macedonia, Slovenia and Russia?

Country

Croatia Macedonia Serbia Russia Slovenia Total Which app Viber 5 42 23 13 17 100 (mobile WhatsApp application) is 75 6 16 63 15 175 most commonly Messenger used on your 20 46 47 3 58 174 mobile phone Skype for 0 4 7 4 2 17 conversations Others or communication? 0 2 7 17 8 34 (only one answer is possible) Total 100 100 100 100 100 500

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

Which app (mobile application) is most commonly used on your mobile phone for conversations or communication? 80 70 60 50 40 30 20 10 0 Viber WhatsApp Messenger Skype Others

Croatia Macedonia Serbia Russia Slovenia

Figure 10. Using mobile applications for communicating by countries

Respondents from Croatia, Serbia, Russia and Slovenia, precisely 175 (35%) of them answered that they most commonly use WhatsApp for conversation or communication and for Macedonian citizens only 6 (1,2%) use it. The second most commonly used mobile application is Messenger with 174 (35%) of respondents, but in Russia only 3 (0,6%) of them use this app. On the opposite, Skype is the most commonly used mobile application for 17 (3,4%).

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

4 CONCLUSION

We are exploring what is the main reason for people to go on a trip in Croatia, Slovenia, Serbia, Macedonia and Russia and also the usage of mobile apps while traveling or booking a trip. We made five online questionnaires in five different countries and five different languages. These questionnaires consisted of 15 questions and we had respondents from previously mentioned countries. The questionnaires started on the 17th of April 2018 and finished on the 4th of May 2018. The total number of the respondents was 1685 but we included only 500 respondents in our investigation which means 100 from each country. The reason why we did it this way was because we got only 134 respondents from Serbia and 132 from Macedonia.

We found out that all of the respondents have some brand of a smartphone. The most popular brands of smartphone are Samsung with 34,2%, followed by Apple (28,2%) and then Huawei with 15%. We also got more female (64,6%) respondents than male (35,4%). Most women respondents came from Croatia (83%), while most men respondents came from Serbia (50%). Most respondents came from people that are highly educated with 57,6%, followed by the secondary school with 38,8% and last with primary school or less. The average age of all the respondents is 25.

Most commonly used social networks in mentioned countries are Facebook (74,6%) and Instagram (73%). Twitter, Snapchat, Periscope and LinkedIn are the least used social networks in those countries. Facebook is mostly used in Croatia, Slovenia and Macedonia while Instagram is commonly used in all of the countries, mostly in Russia. The main reason why people go on vacation is rest and relaxation (84,4%) in the first place, then desire for research (41,2%) and to visit relatives and friends (32,8%). This research showed that many people don't even use any mobile app while booking accommodation for their trip (45,4%) but the leading app for that is still Booking.com (31,4%). As we all thought Google Maps is still the leading navigation and route planning app with 62,2% of all of the respondents. Surprisingly, a lot of people still don't use any apps to buy a plane ticket (65,6%). Google translate is the most commonly used app for translating texts and words with 76,8%. The most used apps for conversation or communication on smartphones are Messenger (20%), WhatsApp (35%) and Viber (34,8%). In Croatia and Russia people mostly use WhatsApp for their communication, while Slovenia, Macedonia and Serbia use Messenger more often. Viber is also a very popular communication app for Macedonians.

The results were interpreted during the questionnaire analysis and personal discussions during the investigation work at the students' research camp. We were surprised by the results for finding an accommodation for the trip and buying a plane ticket because many people stated that they don't use any mobile apps for these purposes. If we used those mobile apps, it would be much easier and cheaper for us to plan a trip, to find an accommodation and to buy a plane ticket.

Our recommendations for you if you are planning a trip to Balkan countries such as Croatia, Slovenia, Macedonia or Serbia, then you should use the following mobile apps to make your travel easier and cheaper. If you want to connect and communicate with people in those countries, then you should use Facebook or Instagram and WhatsApp or Messenger. In Slovenia you can also use Snapchat because it's a very popular mobile app to communicate

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a with other people. You will easily find an accommodation through Booking.com, but also through Airbnb or Trivago. If you plan your trip to Balkan countries with an agency, you are going to pay much more. Instead of using paper maps, you should use Google maps in every part of the world. It's a lot easier and more accurate way to find your destination. You will find the cheapest plane tickets if you search through Skyscanner. And if you don't understand some native words or sentences, you can always use Google translate. We hope that in the future people will realize how easy it is to use those mobile apps to make your trip planning cheaper, easier, faster and more interesting.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

5 LITERATURE

Markovik, M. (2010). Political Attitude and Personality in a Democratic Society. The Western Balkans Policy Review, 1(1), 168-184. Jowitt, K. (1974). Revolutionary breakthroughs and national development: the case of Romania, 1944-1965. University of California Press. Mihaljević, D. (2013). The Balkan Political Culture–The Problem of Democratization. National security and the future, 14(2), 9-17. Malešević, L. (2010). Life satisfaction in Croatia. Croatian Economic Survey, (12), 45-81. Anacleto, R., Figueiredo, L., Almeida, A., & Novais, P. (2014). Mobile application to provide personalized sightseeing tours. Journal of Network and Computer Applications, Vol. 41, str. 56-64. Borràs, J., Moreno, A., & Valls, A. (2014). Intelligent tourism recommender systems: a survey. Expert Systems with Applications, str. 7370-7389. Constantino da Silva, A., & Vieira da Rocha, H. (September/December 2012). M-Traveling: Mobile Applications in Tourism. International Journal for Infonomics, Vol. 5, str. 618-630. Kennedy, H. E., & Gretzel, U. (2012). A taxonomy of mobile applications in tourism. E- review of Tourism Research, Vol. 10 (2), str. 47-50. Siuhi, S., & Mwakalonge, J. (2016). Opportunities and challenges of smart mobile. Journal of Traffic and Transportation Engeneering, Vol. 3, str. 582-592. Smirnov, A., Kashevnik, A., Shilov, N., Teslya, N., & Shabaev, A. (October 2014). Mobile Application for Guiding Tourist Activities: Tourist Assistant. Open Innovations Association (FRUCT16), str. 94-100. The Best Travel Apps In 2018 - Tips From a Travel Writer (2018) acquired 9. 5. 2018 from the website https://www.forbes.com/sites/elvaramirez/2018/03/22/the-best-travel-apps-in- 2018-tips-from-a-travel-writer/#36b4b6242989 10 of the best travel apps … that you'll actually use (2016) acquired 9. 5. 2018 from the website https://www.theguardian.com/travel/2016/jan/02/10-best-travel-apps-free-paid-for 10 of the best travel apps ... that you'll actually use: part two (2017) acquired 9. 5. 2018 from the website https://www.theguardian.com/travel/2017/feb/06/top-10-useful-travel-apps

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

A QUANTITY SURVEY OF TRAFFIC OFFENCES COMMITTED DUE TO SPEEDING OR DRINK- DRIVING IN SLOVENIA, CROATIA, SERBIA AND MACEDONIA COMPARED TO THE AVERAGE SALARY IN SELECTED COUNTRIES

Mentorji: Mag. Darko Pirtovšek (Slovenija, ŠCC – VSŠ Celje) Sonja Šaše (Slovenija, VSŠ Ptuj)

Študenti: Tilen T. Žafran (Slovenija, VSŠ Ptuj) Vladan Pešić (Srbija, EF Niš) Antonia Nikolić (Hrvaška, EF Zagreb) Mislav Lulić (Hrvaška, EF Zagreb) Ivana Bitolkoska (Makedonija, Faculty of tourism and hospitality Ohrid) Vesna Vavtar (Slovenija, EŠVSŠ Murska Sobota) Tjaša Horvat (Slovenija, EŠVSŠ Murska Sobota)

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

1 INTRODUCTION

1.1 DEFINITION OF THE SUBJECT AND DESCRIPTION OF THE PROBLEM

The main purpose is a quantity survey of traffic offences committed due to speeding or drink- driving in Slovenia, Croatia, Serbia and Macedonia, compared to the average salary in selected countries.

Our main goal was to obtain, with emphasis on online sources, comparable data for the selected countries, which could then be analyzed. Special attention was given to comparable penalties in the given countries, dissimilar information was not prioritized. In the event that the penalty was provided in a non-fixed value, for example in a range from 1.000,00 € to 3.000,00 €, the median value of 2.000,00 was chosen.

1.2 PURPOSE, OBJECTIVES AND BASIC STATEMENTS

The main purpose of the research is a comparison of traffic offenses broken down to speeding and (or) drink-driving in the above mentioned countries to determine in which countr the fines are nominally the highest and where they are down-to-earth, when compared to the average wage.

1.3 ASSUMPTIONS AND LIMITATIONS

Our primary focus was on traffic offences in built-up areas, outside built-up areas, on the motorways and on the highways furthermore we fixated on traffic offences on the account of speeding and (or) drink-driving.

The first limitation is the geographical region; the research covers and is focused only on a small portion of the European continent: Croatia, Macedonia, Serbia and Slovenia. The second limitation is linked to data availability and credibility as our primary source of information was the Internet, which is not heavily moderated, but the information was taken from official government websites, which provides a level of trustworthiness.

1.4 RESEARCH METHODS

Our primary focus is the descriptive research method. Our main source of data is accessible on the Internet; we interpreted and summarized existing information. Our goal is to determine the real situation without a profound consideration on the cause. Based on the findings we will compare the results between selected countries and add a conclusion, we are going to use the comparative method.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

I THEORETICAL PART

2 A SURVEY OF TRAFFIC OFFENCES AND PENALTIES IN SELECTED COUNTRIES

2.1 MAIN TYPES OF ROADS

The English Wikipedia lists 50 different road types, classifying them into the following categories: generally private roads, lower capacity highways, higher capacity highways, limited access grade-separated highways and multi modal roads. Most of the roads have different special traits and speed allowance (https://en.wikipedia.org/wiki/Types_of_road).

Because of finite time and simplicity our focus is on the following road groups and the accompanying traits and speed allowances: built-up areas, outside built-up areas, motorways and highways. The table below lists speed allowances for Croatia, Macedonia, Serbia and Slovenia, in that order. All the values are provided in kilometers per hour.

Table 1: Speed limits in participating countries based on road type (authors' source) Croatia Macedonia Serbia Slovenia Built-up areas 50 km/h 50 km/h 50 km/h 50 km/h Outside built-up areas 90 km/h 90 km/h 80 km/h 90 km/h Motorways 110 km/h 110 km/h 100 km/h 110 km/h Highways 130 km/h 130 km/h 120 km/h 130 km/h

A built-up area is by definition any land on which buildings are present, usually as part of a larger developed environment, such as: developed land lot, rural area, urban area etc. Simplified a built-up area is a village or city, the next speed limit is outside the before mentioned areas (https://en.wikipedia.org/wiki/Built-up_area).

Motorways are an upgrade over built-up areas, they are designed for fast travel and feature relatively few places for joining or leaving (https://www.collinsdictionary.com/dictionary/english/motorway), a highway upgrades on the concept established by motorways, upping the speed limit. Highways allow for fast travel and usually connect major towns or cities (http://www.dictionary.com/browse/highway).

Table 2: Legal alcohol limit (authors' source) Slovenia Serbia Croatia Macedonia

Milligrams per up to 0,24 mg/l 0.09 mg/l up to 0,24 mg/l / litre of breath Grams per up to 0,50 g/kg 0.20 g/kg up to 0,50 g/kg up to 0,50 g/kg kilogram of blood

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

Images below show an example of a built-up area, road outside a built-up area, a motorway, and a highway.

Picture 1: Built-up area Picture 2: Outside a built-up area (https://tinyurl.com/ybfy266q) (https://tinyurl.com/ycm46wnw)

Picture 3: Motorway Picture 4: Highway (https://tinyurl.com/yc3xzllo) (https://tinyurl.com/ybpcbvpg)

2.2 TYPES OF TRAFFIC OFFENCES AND PENALTIES

Firstly we must establish two notions: traffic regulations and traffic offences (violations). Traffic regulations, are a set of rules to promote the safe flow of traffic and prevent collisions or other mishaps, traffic offences are violations of traffic regulations, for example breaking the speed limit (https://www.collinsdictionary.com/dictionary/english/traffic-regulations).

Most prominent traffic violations are speeding, driving over the allowed speed limit or driving while under the influence, usually of alcohol. Offences are penalized, in most cases with a set monetary fine and penalty points; in rare circumstances a prison sentence is appointed to the wrongdoer; however it is not rare to see the authorities alienate the car from its lawful owner if the person is unfit to drive.

2.3 SLOVENIA

Slovenia, a natural wonder amidst the European nations, is located in Central Europe, its borders touch Italy, Austria, Hungary, Croatia and the Adriatic Sea. The country is marked by its significant biological diversity and by being one of the most water-rich countries in Europe; with a dense river network, a rich aquifer system, and an extensive underground cave system (https://en.wikipedia.org/wiki/Slovenia).

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

Something for everybody can be found in Slovenia; anything from UNESCO world heritage sites to ear shattering music concerts. Slovenian UNESCO heritage is expansive, ranging from Škocjan Caves, with its gorgeous grand halls, stalactites and stalagmites, to primal beech forests, which have not yet been touched by humans and are home to indigenous species of wild animals while people with refined taste can enjoy Pivo and Cvetje (Beer and Flowers) in Laško, a music festival similar to Coachella or Burning Man. For the history buffs there is Ptuj, the oldest city in Slovenia, with its roots deeply embedded in the Roman Empire (https://en.wikipedia.org/wiki/Slovenia).

The economy of Slovenia is limited along with being export-oriented and heavily influenced by the international conditions, primary economics field are services followed by industry and construction (https://en.wikipedia.org/wiki/Slovenia).

2.3.1. Traffic situation in Slovenia

Slovenia has a well-developed albeit relatively poorly maintained road network, its traffic laws steam from the European Union legislation, and are consistent with those used throughout Europe. Aggressive driving is a frequent phenomenon, both in cities and on the highways; many of the severe accidents in Slovenia occur as a result of high-speed driving or drink-driving, the maximum legal blood-alcohol limit for drivers is 0.05.

Travelers are required to have their headlights on during the daytime, drivers and passengers alike must wear seat belts, motorcyclists and their passengers must wear approved helmets and the use of hand-held cellular telephones while driving is prohibited.

Highways connect the neighboring cities and countries; however their use is not free, highway vignettes, which are purchased in the form of windshield stickers, are obligatory for all vehicles using expressways in Slovenia (http://www.countryreports.org/travel/Slovenia/traffic.htm).

Traffic law violations are improving, or should we day, decreasing, in the year 2017; they’ve hit an all-time low of the last 60 years. But nevertheless mishaps do happen, among the main reasons traffic law violations are: speeding, drink-driving and wrong-way driving. Most accidents include motorists.

With 51 casualties per million, Slovenia is the leader in traffic safety improvement among the European nations (https://mariborinfo.com/novica/slovenija/toliko-ljudi-je-lani-umrlo-na- slovenskih-cestah/155657).

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

2.3.2. Traffic offences and penalties in Slovenia

Primary speed limits in Slovenia are 50 kilometers per hour in built-up areas, 90 kilometers per hour outside built-up areas, 110 kilometers per hour on motorways and 130 kilometers per hour on highways (http://www.tecajcpp.com/cpp/hitrost.php). Speed limits are summed up in the table below.

Table 3: Speed limits Slovenia (authors' source) Outside built-up Built-up areas Motorways Highways areas Kilometers per 50 km/h 90 km/h 110 km/h 130 km/h hour

There are extra speed limits such as: within a restricted speed range (30 kilometers per hour), in the area of calm traffic and in the pedestrian area (10 kilometers per hour) and on individual roads in the settlement or their parts.

Speeding fines are divided into three parts: firstly penalties for speeding in the settlement, where the general speed limit is 50 kilometers per hour (built-up areas), secondly penalties for speeding outside the settlement (outside built-up areas), where the maximum permitted speed for passenger cars is limited to 90 kilometers per hour and lastly speeding on a highway and fast-roads (motorway) with physically separate directional lanes with at least two traffic lanes and a lap belt or niches with a maximum speed of 110 or 130 kilometers per hour.

The table below shows speeding and the associated fine as well as the associated penalty points for speeding in built-up areas, outside built-up areas, on motorways and on highways (http://prekrski.com/prometni-prekrski-kazni).

Table 4: Speeding and the associated fines in Slovenia (authors' source) Area Speeding in km/h Fine Penalty points up to 5 km/h 40,00 € 0 for 6 to 10 km/h 80,00 € 0 Built-up areas from 11 to 20 km/h 250,00 € 3 from 21 to 30 km/h 500,00 € 5 from 31 to 50 km/h 1.000,00 € 9 from over 50 km/h 1.200,00 € 18 up to 10 km/h 40,00 € 0 from 11 to 20 km/h 80,00 € 0 from 21 to 30 km/h 160,00 € 0 Outside built-up areas from 31 to 40 km/h 250,00 € 3 from 41 to 50 km/h 500,00 € 5 from over 50 km/h 1.200,00 € 18 up to 10 km/h 40,00 € 0 Motorways from 11 to 30 km/h 80,00 € 0 from 31 to 40 km/h 160,00 € 0

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

from 41 to 50 km/h 250,00 € 3 from 51 to 60 km/h 500,00 € 5 from over 60 km/h 1.200,00 € 9 up to 10 km/h 40,00 € 0 from 10 to 30 km/h 80,00 € 0 from 30 to 40 km/h 160,00 € 0 Highways from 40 to 50 km/h 250,00 € 3 from 50 to 60 km/h 500,00 € 5 from over 60 km/h 1.200,00 € 9

Off course not all measurements are one hundred percent correct, for that purpose a margin of error was implemented: 5 kilometers per hour for a measurement result of up to and including 100 kilometers per hour, 7 kilometers per hour for a measurement result from 100 kilometers per hour to and including 200 kilometers per hour and 11 kilometers per hour for a measuring result above 200 kilometers per hour.

Off course speeding is not the only traffic offence; penalties are in place for driving under the influence of alcohol as well.

Same as before a margin of error is in place, 0,50 g/kg and thus the user shall be penalized with respect to this subtraction. In the event that the user exceeds 1,00 g/kg the tolerance is 0,10 g/kg. (http://prekrski.com/prometni-prekrski-kazni). The table below shows drink driving limits and the associated fines as well penalty points.

Table 5: Drink driving limits (authors' source) Level of alcohol Fine Penalty points from 0,25 to 0,38 mg/l 600,00 € 8 Milligrams per from 0,39 to 0,52 mg/l 900,00 € 16 liter of breath from over 0,52 mg/l 1.200,00 € 18 from 0,51 to 0,80 g/kg 600,00 € 8 Grams per from 0,81 to 1,10 g/kg 900,00 € 16 kilogram of blood from over 1,10 g/kg 1.200,00 € 18

The driver can refuse the test of alcoholization and professional examination, but in that scenario a fine of no less than 1.200,00 EUR, 18 penalty points and a suspension of the driving license shall be imposed.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

2.4 SERBIA

Serbia, is a sovereign state situated at the crossroads of Central and Southeast Europe in the southern Pannonian Plain and the central Balkans. It borders Hungary to the north; Romania and Bulgaria to the east; Macedonia and Albania to the south; Croatia, Bosnia and Herzegovina, Montenegro to the west. Serbia numbers around 7 million residents. Its capital, Belgrade, ranks among the oldest and largest cities in southeastern Europe (https://en.wikipedia.org/wiki/Serbia).

The Pannonian Plain covers the northern third of the country (Vojvodina and Mačva) while the easternmost tip of Serbia extends into the Wallachian Plain. The terrain of the central part of the country, with the region of Šumadija at its heart, consists chiefly of hills traversed by rivers. Mountains dominate the southern third of Serbia. Dinaric Alps stretch in the west and the southwest, following the flow of the rivers Drina and Ibar. The Carpathian Mountains and Balkan Mountains stretch in a north–south direction in eastern Serbia. The largest lake is Đerdap Lake (163 square kilometres) and the longest river passing through Serbia is the Danube (587.35 kilometres) (https://en.wikipedia.org/wiki/Serbia).

Serbia has an emerging market economy in upper-middle income range. The economy is dominated by services which accounts for 60,8 % of GDP, followed by industry with 31,3 % of GDP, and agriculture at 7,9 % of GDP (https://en.wikipedia.org/wiki/Serbia). 2.4.1 Traffic situation in Serbia Serbia has a developed and connected traffic system, regulated with Traffic law. The biggest problem in traffic is that drivers do not follow safety restrictions. Driving over the speed limit, aggressive driving and driving under the influence of alcohol are the most common reasons that lead to serious traffic accidents (http://www.stat.gov.rs/).

With each year the number of traffic accidents is rising. During 2016 there have been 14.382 traffic accidents, 12.140 of which were in built-up areas and 2.242 in outside built-up areas. In 2017 that number rose to 14.691 traffic accidents, 11.959 of which were in built-up areas and 2.732 in outside built-up areas. Despite this, the number of casualties has gone down to 578 from 606. In 2018 when traffic restrictions became firmer, the government and the Ministry of traffic expect that the number of accidents and casualties will go down, while simultaneously increasing safety in traffic (http://www.stat.gov.rs/).

Drivers in Serbia have to pay for tolls while driving on highways. The amount of the toll depends on the length of the trip. As the country which connects Europe and Asia, because of frequently traffic, tolls are one of the important source of revenues. (http://www.propisi.com)

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

2.4.2 Traffic offences and penalties in Serbia

PRIMARY SPEED LIMITS IN SERBIA ARE 50 KILOMETERS PER HOUR IN BUILT-UP AREAS, 80 KILOMETERS PER HOUR OUTSIDE BUILT-UP AREAS, 100 KILOMETERS PER HOUR ON MOTORWAYS AND 120 KILOMETERS PER HOUR ON HIGHWAYS (HTTP://WWW.PROPISI.COM). SPEED LIMITS ARE SUMMED UP IN THE TABLE 6.

Table 6: Speed limits Serbia (authors' source) Outside built-up Built-up areas Motorways Highways areas Kilometers per 50 km/h 80 km/h 100 km/h 120 km/h hour

Speeding fines are divided into two parts: firstly penalties for speeding in the settlement, where the general speed limit is 50 kilometers per hour (built-up areas), secondly penalties for speeding outside the settlement (outside built-up areas), where the maximum permitted speed for passenger cars is limited to 80 kilometers per hour, speeding on a highway and fast-roads (motorway) with physically separate directional lanes with at least two traffic lanes and a lap belt or niches with a maximum speed of 100 or 120 kilometers per hour points for speeding in built-up areas, outside built-up areas, on motorways and on highways (http://www.propisi.com).

Table 7: Speeding and the associated fines in Serbia (authors' source) Area Speeding in km/h Fine Penalty points up to 10 km/h 25,00 € 0 for 11 to 20 km/h 42,00 € 0 for 21 to 30 km/h 84,00 € 4 Built-up areas for 31 to 50 km/h 84,00 € - 168,00 € 4 for 51 to 70 km/h 168,00 € - 336,00 € 7 for 71 to 90 km/h 840,00 € - 1.008,00 € 14 for over 90 km/h 30-60 days prison 15 up to 20 km/h 25,00 € 0 for 21 to 30 km/h 42,00 € 0 for 31 to 40 km/h 84,00 € 0 Outside built-up areas for 41 to 60 km/h 84,00 € - 168,00 € 3 for 61 to 80 km/h 168,00 € - 336,00 € 6 for 81 to 100 km/h 840,00 € - 1.008,00 € 14 for over 100 km/h 30-60 days prison 15 up to 20 km/h 25,00 € 0 for 21 to 30 km/h 42,00 € 0 for 31 to 40 km/h 84,00 € 0 Motorways for 41 to 60 km/h 84,00 € - 168,00 € 3 for 61 to 80 km/h 168,00 € - 336,00 € 6 for 81 to 100 km/h 840,00 € - 1.008,00 € 14 for over 100 km/h 30-60 days prison 15 up to 20 km/h 25,00 € 0 Highways for 21 to 30 km/h 42,00 € 0 46

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

for 31 to 40 km/h 84,00 € 0 for 41 to 60 km/h 84,00 € - 168,00 € 3 for 61 to 80 km/h 168,00 € - 336,00 € 6 for 81 to 100 km/h 840,00 € - 1.008,00 € 14 for over 100 km/h 30-60 days prison 15

Off course speeding is not the only traffic offence; penalties are in place for driving under the influence of alcohol as well. The table below shows drink driving limits and the associated fines as well penalty points (http://www.propisi.com).

Table 8: Drink driving limits (authors' source) Level of alcohol Fine Penalty points for 0,10 to 0,24 mg/l 84,00 € 0 84,00 € - 168,00 € for 0,25 to 0,38 mg/l 168,00 € - 336,00 € 6 Milligrams per for 0,39 to 0,57 mg/l 840,00 € - 1.008,00 8 liter of breath for 0,58 to 0,76 mg/l € 9 for 0,77 to 0,95 mg/l 840,00 € - 1.008,00 14 € for over 0,95 mg/l 30-60 days prison 15 for 0,21 to 0,50 g/kg 84,00 € 0 84,00 € - 168,00 € for 0,51 to 0,80 g/kg 168,00 € - 336,00 € 6 Grams per for 0,81 to 1,20 g/kg 840,00 € - 1.008,00 8 kilogram of blood for 1,21 to 1,60 g/kg € 9 for 1,61 to 2,00 g/kg 840,00 € - 1.008,00 14 € for over 2,00 g/kg 30-60 days prison 15

2.5 CROATIA

Croatia is a country situated at the crossroads of Central and Southeast Europe, bordering Hungary, Serbia, Bosnia and Herzegovina, Montenegro, the Adriatic Sea and Slovenia. The country is consequently one of the richest in Europe in terms of biodiversity. There are four types of biogeographical regions in Croatia: Mediterranean, Alpine, Pannonian and continental. Croatia consists of over a thousand islands and islets, few mountains, caves and other natural resources (https://en.wikipedia.org/wiki/Croatia#Geography).

Because of its geographic position, Croatia has different cultural spheres and can meet the different needs. The UNESCO’s World Heritage List includes 8 cultural and 2 natural properties in Croatia. The country is also rich with intangible culture and holds 13 UNESCO’s World’s intangible culture masterpieces. There are also varied cultural festeveties such as: film, theater, folklore and contemporary music festivals, carnivals, sport events and other.

There are many protected areas in Croatia, including 8 national parks, 11 nature parks and 2 nature reserves. Croatia has a diverse landscape, biogeographic, hydrographic, geomorphological and climatic resources (http://www.min-kulture.hr/default.aspx?id=5220).

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

The economy of Croatia is service-based with the tertiary sector accounting for 55 % of the total GDP, followed by the industrial sector with 26,46 % and agricultural sector with 3,99 % in 2016. Tourism is the essential build block of the service sector with 18, 8 % of total GDP in 2017. More than half of Croatia’s foreign trade is with other EU member states and since 2017 there has been a foreign trade deficit. (http://www.hnb.hr/documents/20182/2033850/hbilt236.pdf/e66373fc-6acf-422c-907f- 1af70957bd6b; https://www.statista.com/statistics/348751/share-of-economic-sectors-in-the- gdp-in-croatia/).

2.5.1 Traffic situation in Croatia

Croatia has a well-developed road infrastructure. The road network consists of motorways and semi-motorways (1.416,5 km), state roads (6.858,9 km), county roads (9.703,4 km) and local roads (8.979,7 km) connecting Zagreb to most other regions and following various European routes. The transportation sector is a key part of Croatian economy and is an important factor of sustainable development and is regulated by the European Union legislation. (http://www.mppi.hr/default.aspx)

Primary roads, including roads along the coast, are generally adequate, but most have only one lane in each direction and coastal roads are narrow and congested. There is heavy congestion on major routes on weekends (for example) and in major cities during rush hours, furhtermore drivers should be prepared for slowdowns when approaching tunnels at any time of the year. Croatian motorways connect many places through Croatia, but tolls are high and can be paid by cash or credit card or with the E.T.C. device ( Electronic Toll Collection) also called E.N.C. device (http://www.countryreports.org/travel/Croatia/traffic.htm).

Although the Croatian law determines that the maximum legal blood-alcohol limit for drivers is 0,05 percent and for those younger than 24 years and professional driver that it is illegal to drive with a blood alcohol level greater than 0,00 percent, the Croats are aggressive drivers and when accidents happen, usually as a result of high-speed driving or drink-driving, there are often fatalities (https://www.mup.hr).

Same as in Slovenia, drivers and passengers must wear seat belts, motorcyclists and their passengers must wear approved helmets and the use of handheld cellular telephones, while driving is strictly prohibited, the difference beint that in Croatia daytime lights on cars are not obligatory during Summer Time in Europe.

In Croatia, the number of traffic accidents increased by 4,9 % in 2017 compared to 2016, while the number of fatalities in traffic accidents increased by 10 %. The most frequent circumstances that preced a traffic accident is improper speed followed by unadjusted speed to the weather conditions. When it comes to car accidents, personal vehicles are most often involved

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

(http://stari.mup.hr/UserDocsImages/statistika/2018/Travanj/Statisticki%20pregled%202017. pdf).

2.5.2 Traffic offences and penalties in Croatia

Primary speed limits in Croatia are 50 kilometers per hour in built-up areas, 90 kilometers per hour outside built-up areas, 110 kilometers per hour on motorways and 130 kilometers per hour on highways. Speed limits are summed up in the table bellow.

Table 9: Speed limits Croatia (authors' source) Outside built-up Built-up areas Motorways Highways areas Kilometers per 50 km/h 90 km/h 110 km/h 130 km/h hour

There are also extra speed limits for different type of vehicles. For example: 80 km/h for buses that transfer kids (for other buses the speed limit is 100 km/h), 20 km/h for tourist trains, 40 km/h for vehicles who are pulling another broken vehicles and tractors as well as 70 km/h for articulated buses (https://gov.hr/moja-uprava/promet-i-vozila/sigurnost-na-cesti/ogranicenje-brzine-na- cestama/312).

Speeding fines are divided into 3 parts: firstly, penalties for speeding in the built-up areas, where the general speed limit is 50 km/h, secondly penalties for speeding outside of built-up areas where the maximum permitted speed for passenger cars is limited to 90 kilometers per hour and lastly speeding on a highway and fast-roads (motorways) with a maximum speed of 110 or 130 kilometers per hour (https://gov.hr/moja-uprava/promet-i-vozila/sigurnost-na- cesti/ogranicenje-brzine-na-cestama/312). The table bellow shows Speeding and the associated fines in Croatia.

Table 10: Speeding and the associated fines in Croatia (authors' source) Area Speeding in km/h Fine Penalty points up to 10 km/h 40,00 € 0 for 11 to 20 km/h 68,00 € 0 Built-up areas for 11 to 20 km/h 135,00 € 1 for 21 to 30 km/h 270,00 € 2 for 31 to 50 km/h 675,00 - 2.027,00 € 3 or imprisonment up to 60 days for 10 to 30 km/h 68,00 € 0 Outside built-up areas for 31 to 50 km/h 135,00 € 0 for over 50 km/h 405,00 - 946,00 € 3 for 10 to 30 km/h 68,00 € 0 Motorways for 31 to 50 km/h 135,00 € 0 for over 50 km/h 405,00 - 946,00 € 3 for 10 to 30 km/h 68,00 € 0 Highways for 31 to 50 km/h 135,00 € 0

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

for over 50 km/h 405,00 - 946,00 € 3 Another point for traffic offenses is driving under the influence of alcohol. There are two ways to measure alcohol level: in milligrams per liter of breath and in grams per kilogram of blood. The table below shows drink-driving limits and the associated fines as well as correlating penalty points.

If the driver refuses to be tested for alcohol then the officers have the right to restrain him at the police station and take him to the Magistrates Court, where the judge, according to the given circumstances will declare an appropriate penalty.

Table 11: Drink driving limits in Croatia (authors' source) Level of alcohol Fine Penalty points for 0,25 to 0,48 mg/l 135,00 - 270,00 € 1 Milligrams per for 0,49 to 0,71 mg/l 270,00 - 675,00 € 2 liter of breath for m over 0,71 mg/l 675,00 - 2.025,00 € 3 for 0,51 to 1,00 g/kg 135,00 - 270,00 € 1 Grams per for 1,01 to 1,50 g/kg 270,00 - 675,00 € 2 kilogram of blood for over 1,50 g/kg 675,00 - 2.025,00 € 3

2.6 MACEDONIA

Macedonia is a country in the south-central Balkan. It borders to Kosovo and Serbia on the nort, to Bulgaria at the east, to Greece at the soutch and to Albanica at the west. The capital city is Skopje, While the Macedonia’s national currency is the Macedonian denar (https://www.britannica.com/place/Macedonia).

Ranked as the fourth "best reformatory state" out of 178 countries ranked by the World Bank in 2009, Macedonia has undergone considerable economic reforms since its independence.

The country has developed an open economy with trade accounting for more than 90 % of GDP in recent years. Since 1996, Macedonia has witnessed steady, though slow, economic growth with GDP growing by 3.1 % in 2005. This figure was projected to rise to an average of 5.2 % bettwen 2006 and 2010. Furthermore, the government has proven successful in its efforts to combat inflation, with an inflation rate of only 3 % in 2006 and 2 % in 2007, and has implemented policies focused on attracting foreign investment and promoting the development of small and medium-sized enterprises (SMEs). Nevertheless, unemployment remained high, exceeding 30 percent for much of the first decade of the 21st century (https://en.wikipedia.org/wiki/Republic_of_Macedonia#Economy).

In 2010 Macedonia’s principal trading partners were Germany, Greece, Serbia, Bulgaria, and Italy. The country’s main exports were iron and steel (especially ferronickel and flat- rolled products), clothing, accessories and food products. Imports included machinery, petroleum, and iron and steel (https://www.britannica.com/place/Macedonia).

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

2.6.1 Traffic situation in Macedonia

The traffic and its functioning belong to a group of activities that in their nature are dangerous – as carriers of the real possibility for causing danger to people’s lives or their bodies and property. According to the Organisation for Economic Cooperation and Development (OECD), which uses the data from the World Health Organization, each year about 1,3 million people are killed and another 50 million people are injured on roads worldwide. It means that daily around 140.000 people are injured, over 3.500 die and 15.000 are disabled for lifetime.

This means that the current level of the traffic development penalizes the safety of people participating in it. Beside its general purpose of connecting certain places, especially important is the aspect ‘to commute with as few as possible negative effects’. That is why it may be concluded that road traffic safety is one of the most complex problems in the human society and therefore continuous efforts by the authorities and stakeholders are required to reduce the number of accidents and their consequences, and ultimately to improve and enhance an optimal level of road traffic safety. Road traffic safety can be defined as a state of responsible, conscious and disciplined behaviour of road traffic users without the presence of any danger (or controlling the danger in preset frames) which arises from their participation, with the aim of establishing optimal and normal flow of traffic and also protection of persons and material goods (https://pdfs.semanticscholar.org/b21b/cdf48b301360dc78ed8031da1d5217d3cf1b.pdf ).

Although the Republic of Macedonia has adopted the mentioned National strategies, also National Transport Strategy for the period 2007-2017, and has constantly implemented different preventing activities and projects, such as campaigns, multimedia warnings, flyers, brochures etc., it seems that the road traffic safety situation has remained at the same level. Every year (in the last 10 years) there occurred 3,980 traffic accidents, which means that on the average, 11 traffic accidents occurred every day. Every year 157 people were killed as result of traffic accidents, which means that every 56 hours in the country one citizen was killed as result of a traffic accident. The deeper diagnosing and analyzing of the road traffic safety situation will contribute to identification of the existing problems and the creation of new measures and activities or improving the existing ones by the competent authorities (https://pdfs.semanticscholar.org/b21b/cdf48b301360dc78ed8031da1d5217d3cf1b.pdf ).

2.6.2 Traffic offences and penalties in Macedonia

Primary speed limits in Macedonia are 50 kilometers per hour in built-up areas, 90 kilometers per hour outside built-up areas, 110 kilometers per hour on motorways and 130 kilometers per hour on highways. Speed limits are summed up in the table bellow. (http://www.avis.com.mk/OntheRoadsMacedonia.html ).

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

Table 12: Speed limits in Macedonia (authors' source) Outside built-up Built-up areas Motorways Highways areas Kilometers per 50 km/h 90 km/h 110 km/h 130 km/h hour

The table below shows speeding and the associated fine as well as the associated penalty points for speeding in built-up areas, outside built-up areas, on motorways and on highways.

Table 13: Speeding and the associated fines in Macedonia (authors' source) Area Speeding in km/h Fine Penalty points up to 10 km/h 20,00 € 10 Built-up areas for 11 to 30 km/h 45,00 € 25 for 31 to 50 km/h 300,00 € 50 for over 50 km/h 400,00 € 60 up to 30 km/h 20,00 € 10 Outside built-up areas for 31 to 50 km/h 45,00 € 25 for 51 to 70 km/h 300,00 € 50 for over 70 km/h 400,00 € 60 up to 30 km/h 20,00 € 10 for 31 to 50 km/h 45,00 € 25 Motorways for 51 to 70 km/h 300,00 € 50 for over 70 km/h 400,00 € 60 up to 30 km/h 20,00 € 10 for 31 to 50 km/h 45,00 € 25 Highways for 51 to 70 km/h 300,00 € 50 for over 70 km/h 400,00 € 60

On the topic of alcohol; in Macedonia you are not allowed to drive when you have an alcohol concentration of more than 0,51 promille. The law is very strict, random testing is carried out and if convicted you will be alianted from your drivers licence and receive a heavy fine even be imprisoned.

If you hold a driving license and are traveling in a car that is being driven by a driver under the influence of alcohol, you are equally responsible for any and all trafiv legislation violations, in the event of an accident, car and health insurance may be void, if it is shown that you were under the influence of alcohol.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

(http://www.avis.com.mk/OntheRoadsMacedonia.html ).

The table below shows drink driving limits and the associated fines as well penalty points.

Table 14: Drink-driving limits in Macedonia (authors' source) Level of alcohol Fine Penalty points for 0,51 to 1,00 g/kg 225,00 € 40 Grams per for 1,01 to 1,50 g/kg 275,00 € 50 kilogram of blood for 1,51 to 2,00 g/kg 325,00 € 55 for over 2,00 g/kg 375,00 € 60

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

II RESEARCH PART 3 QUANTITIVE ANALYSIS AND COMPARISON OF TRAFFIC OFFENCES AND THE ASSOCIATED PENALTIES CORRESPONDING TO THE AVERAGE SALARY IN SELECTED COUNTRIES

The basis for our quantity survey of traffic offences committed due to speeding or drink- driving in Slovenia, Croatia, Serbia and Macedonia, compared to the average salary in selected countries, were traffic legislations; nevertheless, adjustments had to be made to the data. Slovenia and Macedonia had similar traffic legislations, no corrections were necessary, which was not the case when it came to Serbia and Croatia, modification of the data was necessary. The data was provided in a non-fixed format for both countries; in Croatia the situation was remedied by using the median value for traffic penalties in Serbia the unification of classes was carried out, the data was adjusted with percentages proportional to the extent of traffic legislation violation. No consideration was given to the penalty points, as they are of nay importance in the nature of our research work.

Firstly, we must establish the median incomes in Slovenia, Serbia, Croatia and Macedonia. Our data is from January 2018. The graph bellow shows the mentioned information. Information displayed in graphical form is the basis for our comparison and analysis of traffic offence penalties in the before mentioned countries.

AVERAGE GROSS SALARY IN SELECTED COUNTRIES 1.659 € 1.600 €

1.400 €

1.200 € 1.127 €

1.000 €

800 €

584 € 600 € 572 €

400 €

200 €

- € Slovenia Serbia Croatia Macedonia Graph 1: Average gross salary in selected countries (authors' source) The average gross salary in Slovenia was in January 2018, 1.659,00 EUR, 584,00 EUR in Serbia, 1.127,00 EUR in Croatia and 572,00 EUR in Macedonia (https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_European_countries_by_average_wage).

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

3.1 SPEED PENALTIES VERSUS THE AVERAGE GROSS SALARY 3.1.1 Speed penalties in built-up areas The graph below shows the speed penalties in built-up areas for Slovenia, Serbia, Croatia and Macedonia.

SPEED PENALTIES IN BUILT-UP AREAS 1.400 €

1.200 €

1.000 €

800 €

600 €

400 €

200 €

- € up to 10 km/h for 11 to 20 km/h for 21 to 30 km/h for 31 to 50 km/h for over 50 km/h Slovenia Serbia Croatia Macedonia Graph 2: Speed penalties in built-up areas (authors' source) Based on the results, we can see that Slovenia has the highest speeding penalties in the first four sections, while for driving over 50 km/h Croatia has the highest speeding penalties. Speed penalties for driving up to 10 km/h, for 21 to 31 km/h and for over 50 km/h in built-up areas are lowest in Macedonia, while for driving for 11 to 20 km/h and for 31 to 50 km/h are lowest in Serbia. SPEED PENALTIES VS AVERAGE GROSS SALARY 120% 120% Built-up areas

101% 100%

80% 72% 70% 60% 60% 52%

40% 30% 22%24% 15% 14% 20% 12% 7% 8% 8% 4% 4% 4% 3% 6% 0% up to 10 km/h for 11 to 20 km/h for 21 to 30 km/h for 31 to 50 km/h for over 50 km/h Slovenia Serbia Croatia Macedonia Graph 3: Speed penalties inside the built-up areas vs the average gross salary (authors' source) Based on the results for speed penalties vs. the average gross salary in built up areas, as seen in the above graph, for speeding up to 10 km/h we can see that Slovenia, Serbia and Croatia have similar penalties when compared to the gross salary, meanwhile in Macedonia there is a

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a little bit less than 1 % difference. For speeding from 11 to 20 km/h, Slovenia has the highest penalties while Croatia has the lowest. Slovenia also has the highest penalties for speeding from 21 to 30 km/h and from 31 to 50 km/h, while Macedonia has the lowest penalties in the section from 21 to 30 km/h has meanwhile the lowest penalties for speeding from 31 to 50 km/h are in Serbia. For speeding over 50 km/h, over the prescribed speed limit and based on the average salary of the given countries, Croatia has the highest penalties while Macedonia has the lowest.

3.1.2 Speed penalties outside of built-up areas

THE BELOW GRAPH SHOWS THE SPEED PENALTIES OUTSIDE BUILT- UP AREAS IN 4 DIFFERENT COUNTRIES: SLOVENIA, SERBIA, CROATIA AND MACEDONIA.

SPEED PENALTIES OUTSIDE BUILT-UP AREAS 1.200 €

1.000 €

800 €

600 €

400 €

200 €

- € up to 20 km/h for 21 to 30 km/h for 31 to 40 km/h for 41 to 50 km/h for over 50 km/h Slovenia Serbia Croatia Macedonia Graph 4: Speed penalties outside of the built-up areas (authors' source)

We can clearly see that Slovenia has the highest speeding penalties in all but the first section, where for driving up to 20 km/h Croatia has the highest penalties. Aswell the graph shows that Macedonia has the lowest speeding penalties in all sections.

Based on the results for speed penalties vs. average gross salary outside built-up areas, for speeding up to 20 km/h we can see that Slovenia and Serbia have similar penalties, while Macedonia is a little bit under with a 1,00 % difference. Meanwhile Croatia has the highest penalties in relation to average salary.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

SPEED PENALTIES VS AVERAGE GROSS SALARY 99% 100% Outside built-up areas

90%

80% 72% 70% 61%61% 60%

50%

40% 30% 30% 18% 20% 15%14% 10% 12% 12% 6% 7% 6% 8% 8% 10% 4% 4% 3% 3% 0% up to 20 km/h for 21 to 30 km/h for 31 to 40 km/h for 41 to 50 km/h for over 50 km/h Slovenia Serbia Croatia Macedonia Graph 5: Speed penalties outside of the built-up areas vs the average gross sallary (authors' source)

For speeding from 21 to 30 km/h, Slovenia has the highest penalties while Macedonia has the lowest. Slovenia also has the highest penalties for speeding from 31 to 40 km/h and from 41 to 50 km/h, while the lowest penalties in the sections from 31 to 40 km/h and from 41 to 50 km/h are in Macedonia. For speeding over 50 km/h based on the average salary of the countries, Serbia has the highest penalties while Macedonia and Croatia have the lowest. 3.1.3 Speed penalties on motorways The bellow graph shows speeding penalties on motorways in Croatia, Serbia, Slovenia and Macedonia. Based on the results, we can see that Croatia has the highest speeding penalties for up to 30 km/h and Macedonia has the lowest.

However, in the next category Slovenia has the highest penalties and again Macedonia has the lowest. To override speed from 41 to 50 km/h we can observe a serious growth of speeding penalties in Slovenia while Croatia and Serbia have approximately the same speed penalties.

It is interesting that in category of speed penalties between 51 and 60 km/h Macedonia and Croatia have major growth. In the last category the highest speeding penalties are in Slovenia and they have notable growth, however we can notice that Serbia has increased its speed penalties compared to the previous category, aswell.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

SPEED PENALTIES ON THE MOTORWAYS 1.200 €

1.000 €

800 €

600 €

400 €

200 €

- € up to 30 km/h for 31 to 40 km/h for 41 to 50 km/h for 51 to 60 km/h for over 60 km/h Slovenia Serbia Croatia Macedonia Graph 6: Speed penalties on the motorways (authors' source)

The bellow graphs shows correlation between speeding penalties and the average gross salaries in the named countries. In the first two categories the share of average gross salaries allocated to the speeding penalties are almost the same in terms of percentage. In the third category Slovenia and Serbia have slight growth in terms of percentage of average gross salary. The most major growth is in the category for speeding from 51 to 60 km/h in Macedonia, but the growth occured in the other countries aswell. The last category shows that Serbia and amount that is bigger than their average gross salary. Croatia, Slovenia and Macedonia have a similar penalty when compared to the average gross salary.

SPEED PENALTIES VS AVERAGE GROSS SALARY Motorways 101% 100%

80% 72% 70% 64%

60% 52%

39% 40% 30% 25% 18% 20% 15% 14%12% 12% 10% 8% 8% 4% 6% 6% 3% 0% up to 30 km/h for 31 to 40 km/h for 41 to 50 km/h for 51 to 60 km/h for over 60 km/h Slovenia Serbia Croatia Macedonia Graph 7: Speed penalites on the motorways vs the average gross salary (authors' source)

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

3.1.4 Speed penalties on highways

Situation on the highways is the same as on the motorways, for more information please check section 3.1.3 Speed penalties on motorways.

SPEED PENALTIES ON THE HIGHWAYS 1.200 €

1.000 €

800 €

600 €

400 €

200 €

- € up to 30 km/h for 31 to 40 km/h for 41 to 50 km/h for 51 to 60 km/h for over 60 km/h Slovenia Serbia Croatia Macedonia Graph 8: Speed penalties on the highways (authors' source)

SPEED PENALTIES VS AVERAGE GROSS SALARY Highways 101% 100%

80% 72% 70% 64%

60% 52%

39% 40% 30% 25% 18% 20% 15% 14%12% 12% 10% 8% 8% 4% 6% 6% 3% 0% up to 30 km/h for 31 to 40 km/h for 41 to 50 km/h for 51 to 60 km/h for over 60 km/h Slovenia Serbia Croatia Macedonia Graph 9: Speed penalties on the highways vs the average gross salary (authors' source)

3.2 DRINK-DRIVING AND THE ASSOCIATED PENALTIES

The graph 10 shows the drink-driving penalties in Slovenia, Serbia, Croatia and Macedonia. Based on the results, we can see that only Serbia has drink-driving penalties from 0.21 to 0.50 g/kg level of alcohol in blood.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

DRINK-DRIVING PENALTIES 1.400 € (Grams per kilogram of blood)

1.200 €

1.000 €

800 €

600 €

400 €

200 €

- € for 0.21 to 0.50 g/kg for 0,51 to 0,80 g/kg for 0,81 to 1,10 g/kg for 1.11 to 1.50 g/kg for over 1,50 g/kg Slovenia Serbia Croatia Macedonia Graph 10: Drink-driving penalties, grams per kilogram of blood (authors' source)

Meanwhile in sections, from 0.51 to 0.80 g/kg, from 0.81 to 1.10 g/kg and from 1.11 to 1.50 g/kg the highest drink-driving penalties are in Slovenia while in the section for over 1.50 g/kg are in Croatia. In the section from 0.51 to 0.80 g/kg, Serbia has the lowest penalties, while in sections, from 0.81 to 1.10 g/kg, from 1.11 to 1.50 g/kg and for over 1.50 g/kg, the penalties are lowest in Macedonia.

DRINK-DRIVING PENALTIES VS AVERAGE GROSS SALARY 158% 160% (Grams per kilogram of blood)

140% 120% 120% 104% 100%

80% 72% 72% 61% 54% 60% 48% 41% 43% 36% 39% 39% 40% 22% 24% 20% 14% 15% 0% 0% 0% 0% for 0.21 to 0.50 g/kg for 0,51 to 0,80 g/kg for 0,81 to 1,10 g/kg for 1.11 to 1.50 g/kg for over 1,50 g/kg Slovenia Serbia Croatia Macedonia Graph 11: Drink-driving penalties for grams per kilogram of blood vs the average gross salary (authors' source)

The above graph shows drink-driving penalties as a percentage of the average gross salary in Croatia, Serbia, Slovenia and Macedonia. Serbia has a lower limit of tolleration for driving under the influence of alcohol, because of this reason; the first category is enhabited only by Serbia. In the second category Macedonia and Slovenia have a similar percentage of average

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a gross salary for drink driving penalties while Croatia has the lowest percentage. In the next category from 0.81 to 01.10 g/kg Croatia has the lowest percentage of the average gross salary and Slovenia has the highest. In the next category Serbia has a major growth, meanwhile Croatia sees the same major growth in the last catory; in the same category Serbia needs to separate 58 % more than its average gross salary and Croatia 20 %. DRINK-DRIVING PENALTIES 1.400 € (Milligrams per litre of breath)

1.200 €

1.000 €

800 €

600 €

400 €

200 €

- € for 0.10 to 0.24 mg/l for 0.25 to 0.38 mg/l for 0.39 to 0.52 mg/l for 0.53 to 0.71 mg/l for over 0,71 mg/l Slovenia Serbia Croatia Macedonia Graph 12: Drink-driving penalties, miligrams per litreof breath (authors' source)

The above graph shows drink-driving penalties for miligrams of alcohol per litre of breath, whilist the graph bellows shows the asociated penalties. Upon a clooser inspection it can bee seen that the penalties are identical to those of grams of alcohol per litre of blood.

DRINK-DRIVING PENALTIES VS AVERAGE GROSS SALARY 158% 160% (Milligrams per litre of breath)

140% 120% 120% 104% 100%

80% 72% 72% 61% 54% 60% 48% 41% 43% 36% 39% 39% 40% 22% 24% 20% 14% 15% 0% 0% 0% 0% for 0.10 to 0.24 mg/l for 0,25 to 0,38 mg/l for 0,39 to 0,52 mg/l for 0.53 to 0.71 mg/l for over 0,71 mg/l Slovenia Serbia Croatia Macedonia Graph 13: Drink-driving penalties for miligrams per litreof breath vs the average gross salary, (authors' source)

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

4 CONCLUSION

In our research we have compared traffic offences committed due to speeding and drink- driving in Slovenia, Croatia, Serbia and Macedonia to the average salary in selected countries in January, 2018. Special attention was paid to see which country has nominally the highest fines when compared to the average salary. For the purpose of quantitive analysis we gathered information about the speed limits, drink-driving limits and the average gross salary in Slovenia, Serbia, Croatia and Macedonia. We divided our analysis to built-up areas, outside built-up areas, motorways and highways. For the second part, where we took a look at drink- driving, the level of alcohol was expressed as mg/l per breath and g/kg of blood.

Before any further information is provided we must establish the average salaries in the studied countries, Slovenia has the highest average salary – 1.659 €, followed by Croatia – 1.127 €, Serbia with 584 € and Macedonia with 572 €.

Firstly, we analyzed penalties inside the built-up areas and divided them into four categories: in the first category for speeding up to 10 km/h Slovenia has the highest penalties, a trend that diffuses into the following sections, only being surpassed by Croatia in the last section, for speeding over 50 km/h. When the penalties were compared to the average salary, Slovenia has the highest penalties in first four categories, being surpassed by Serbia and Croatia respectively in the last section.

Secondly, we analyzed speeding penalties outside of built-up areas, the trend continues; Slovenia has the highest penalties in all of the sections, even when the penalties are compared to the average salary, with a notable exception in the last section – for speeding over 50 km/h, where Serbia has the highest penalties, followed by Croatia and Serbia, it must be noted that the last two countries share the percentage.

Thirdly, we analyzed speeding penalties on the motorways, where Slovenia has the highest nominal penalties. When the penalties are compared to the average salary; in the first category, for speeding up to 30 km/h, Serbia and Croatia share the first place, with Slovenia being second and Macedonia last. Serbia upped its penalties in the following two categories, taking first place. In the fourth category, for speeding from 51 to 60 km/h, Macedonia has the highest penalties, followed by Croatia and Slovenia, respectively in the last, fifth, category; Serbia has the highest penalties, while the other countries have percentile differences.

Lastly, we looked into the speeding situation on the highways; the penalties there are shared with the motorways.

The next order of business was to analyze drink-driving penalties in grams per kilogram of blood and milligrams per liter of breath, the last category being absent in Macedonia. Serbia has a lower drink-driving limit than the other countries, for this reason another section was established – 0,21 to 0,5 grams of alcohol per kilogram of blood. Other data is comparable; Slovenia has the highest drink-driving penalties in all but the last section where it’s surpassed by Croatia, when the penalties are compared to the average salaries Macedonia has the highest penalties in the second category, Slovenia in the third and Serbia in the last two.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

5 LITERATURE AND SOURCES

1. WIKIPEDIA, Types of road, (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: https://en.wikipedia.org/wiki/Types_of_road 2. WIKIPEDIA, Built-up area, (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: (https://en.wikipedia.org/wiki/Built-up_area 3. Collins Dictionary, Motorway, (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: https://www.collinsdictionary.com/dictionary/english/motorway 4. Dictionary, IAC, (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: http://www.dictionary.com/browse/highway 5. National Public Radio, (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: https://tinyurl.com/ybfy266q 6. Pixabay, (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: https://tinyurl.com/ycm46wnw 7. Sobotainfo, (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: https://tinyurl.com/yc3xzllo 8. Motoring research, (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: https://tinyurl.com/ybpcbvpg 9. Collins Dictionary, traffic regulations, (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: https://www.collinsdictionary.com/dictionary/english/traffic-regulations 10. WIKIPEDIA, Slovenia (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website https://en.wikipedia.org/wiki/Slovenia 11. CountryReports, Slovenia (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: http://www.countryreports.org/travel/Slovenia/traffic.htm 12. Maribor Info, Toliko ljudi je lani umrlo na slovenskih cestah (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: https://mariborinfo.com/novica/slovenija/toliko-ljudi-je- lani-umrlo-na-slovenskih-cestah/155657 13. CountryReports, Slovenia (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: http://www.tecajcpp.com/cpp/hitrost.php 14. Justicija d.o.o., (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: http://prekrski.com/prometni-prekrski-kazni 15. WIKIPEDIA, Serbia, (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: https://en.wikipedia.org/wiki/Serbia 16. Republički zavod za statistiku, Republika Srbija, (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: http://www.stat.gov.rs/ 17. Državna ažurnost, Propisi.com, (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: http://www.propisi.com 18. Republika Hrvatska, Ministarstvo kulture, Središnji državni portal, (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: http://www.min-kulture.hr/default.aspx?id=5220 19. Bilten 236, Hrvatska narodna banka, 2017, (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: http://www.hnb.hr/documents/20182/2033850/hbilt236.pdf/e66373fc-6acf- 422c-907f-1af70957bd6b;

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

20. Statista, (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: https://www.statista.com/statistics/348751/share-of-economic-sectors-in-the-gdp-in- croatia/ 21. Republika Hrvatska, Ministarstvo mora, prometa I infrastructure, (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: http://www.mppi.hr/default.aspx 22. Country Reports, (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: http://www.countryreports.org/travel/Croatia/traffic.htm 23. Republika Hrvatska, Ministarstvo unutranjih poslova, (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: https://www.mup.hr 24. Ministarstvo unutranjih poslova, Služba za strateško planiranje, statistiku i unaprjeđenje rada, Statistički pregled temeljnih sugurnosnih pokazatelja I rezulatat rada u 2017 godini, Zagreb 2018, (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: http://stari.mup.hr/UserDocsImages/statistika/2018/Travanj/Statisticki%20pregled%202017 .pdf 25. Središnji državni portal, (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: https://gov.hr/moja-uprava/promet-i-vozila/sigurnost-na-cesti/ogranicenje-brzine-na- cestama/312 26. Encyclopedia Britannica, (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: https://www.britannica.com/place/Macedonia 27. Wikipedija, Republic of Macedonia, (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: https://en.wikipedia.org/wiki/Republic_of_Macedonia#Economy 28. Encyclopedia Britannica, (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: https://www.britannica.com/place/Macedonia 29. Semanticsholar, (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: https://pdfs.semanticscholar.org/b21b/cdf48b301360dc78ed8031da1d5217d3cf1b.pd 30. Avis, Onthe Roads, (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: http://www.avis.com.mk/OntheRoadsMacedonia.html 31. Avis, Onthe Roads, (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: http://www.avis.com.mk/OntheRoadsMacedonia.html 32. WIKIPEDIA, List of European countries by average wage, (online). 2018. (obtained on 09.05.2018). From the website: https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_European_countries_by_average_wage

DEVETI MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

EXPENCER – APLIKACIJA ZA VODENJE IN ANALIZO STROŠKOV

Mentorja: Dejan Petje inž. inf. (Slovenija, EŠVSŠ Murska Sobota) Doc. Dr. Marina Blažeković Toshevski (The Faculty of Information and Communication Technologies, Bitola)

Študenti: Gašper Marič (Slovenija, EŠVSŠ Murska Sobota) Matic Legenstein (Slovenija, EŠVSŠ Murska Sobota) Žiga Vlaj (Slovenija, EŠVSŠ Murska Sobota) Senta Povoden (Slovenija, EŠVSŠ Murska Sobota)

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

1 UVOD

Vsakdo, ki dela na tak ali drugačen način s potrošnimi materiali, se je že znašel v situaciji, kjer je ravno v ključnem trenutku prišlo do primanjkljaja določenega materiala, okvare opreme ali pa malfunkcije tehnične opreme.

Proces nadomestila okvarjenega dela, opreme ali pa pridobitve potrošnega materiala je do sedaj bil zamuden, dolgotrajen, včasih tudi celo zaradi slabe komunikacije napačen.

Aplikacija za vodenje in analizo stroškov je bila izdelana z namenom, da se dolgoročno naročanje, čakanje in iskanje primernega kosa naročila opravi kar se da hitro, brez ovinkov in direktno.

Z namenom naročanja se uporabnik prijavi na spletno stran eXpencer, kjer poda zahtevo za določeno storitev. Aplikacija zahtevo nemudoma posreduje odgovorni osebi, katera potem le- to na podlagi izbrane prioritete ustrezno obdela. V zameno za oddano zahtevo aplikacija uporabniku prenese obvestilo, da je odgovorna oseba zahtevo prejela in jo tudi že v istem trenutku izpolnjuje.

Slika 1: Naslovna stran aplikacije eXpencer

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

2 ENTITETNO-RELACIJSKI DIAGRAM IN OPIS RELACIJ PODATKOVNE BAZE

Podatkovna baza vsebuje 9 entitet. V entiteti UPORABNIKI bomo shranjevali ime in priimek uporabnika, e-mail naslov, ki bo uporabniku služil kot uporabniško ime ter geslo, ki ga administrator dodeli uporabniku. Geslo bo v bazi šifrirano po standardu md5.

Slika 2: ER diagram aplikacije eXpencer

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

V entiteti KATEGORIJE bomo shranjevali imena kategorij (pisarniški material, elektronika..), ter njihove kratice.

Slika 3: Entiteta kategorije

V entiteti LOGI bo zapisana zgodovina vseh prijav z strani uporabnika. Številka zaporedne prijave, identifikacijska številka uporabnika in datum dogodka.

Slika 4: Vpisani podatki v LOGI

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

Entiteta MATERIAL bo vsebovala ime materiala (npr. sponke, papir, pisala…), ter njihove slike. NAMEN_KATEGORIJE ima shranjena imena dejavnosti (npr. projekt, pouk, dejavnosti…).

Slika 5: Tabela prikaza MATERIAL

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

Najpomembnejša entiteta so NAROČILA. Pri naročilu s pomočjo tujega ključa pridobimo uporabnika (njegovo uporabniško ime), datum oddaje naročila, količino naročenega materiala, tuji ključ na entiteto material (pomoč uporabniku za izpis kategorij), tuji ključ na entiteto namen (izpis vseh kategorij), opis namena, cena za material, opombo in tuji ključ na entiteto status (za izpis vseh statusov).

Slika 6: NAROČILA in atributi

Iz entitete STATUSUPORABNIKA pridobimo ime statusa (admin, uporabnik, dijak), ki ga bomo potrebovali pri prijava (kakšne pravice pridobimo).

Slika 7: STATUSUPORABNIKA

Entiteta STATUS_NAROCILA ima shranjene statuse naročil (zavrnjeno, na_cakanju, zakljuceno).

Slika 8: STATUS_NAROCILA

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

3 PRIJAVA UPORABNIKA

Dokler se ne prijavimo v sistem, nimamo veliko uporabnih opcij. Prijavimo se lahko kot uporabnik ali kot administrator. Z prijavo v sistem se identificiramo preko uporabniškega imena v obliki e-maila in gesla, administrator pa nam samodejno dodeli uporabniške pravice. Geslo je kodirano z md5.

Slika 9: Prijavna stran aplikacije

Ob kliku na gumb prijava se sproži funkcija, ki najprej preveri ali sta obe polji zapolnjeni. Če sta obe polji zapolnjeni, funkcija preveri če se uporabniško ime ujema z tistim, ki je shranjeno v podatkovni bazi. Zatem preveri še geslo in v kolikor se le-to tudi ujema, nas preusmeri na domačo stran vpisanega uporabnika.

Slika 10: Seja in definicija uporabnika

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

4 NADZORNA PLOŠČA – ADMINISTRATOR

Na domači strani administratorja se nam stran prikaže v obliki nadzorne plošče. Ko je uporabnik prijavljen, se njegovo uporabniško ime prikaže v levem zgornjem kotu. V desnem zgornjem kotu pa so vidne ikone »hišica« za domačo stran (homepage), ikona za nastavitve (settings), ikona za pomoč uporabnikom (help) in odjava za trenutno prijavljenega uporabnika (logout).

Prvo okno ponazarja skupno število registriranih uporabnikov. Naslednje okno je za nastavitve (sprememba uporabniškega imena ter gesla) - če želimo spremeniti ali uporabniško ime ali geslo, drugo polje pustimo prazno. V naslednjem oknu najdemo opis ter informacije o sami aplikaciji. V oknu naročila najdemo vsa oddana naročila ter njihov status (opisano v naslednjih straneh). V oknu statistika lahko pregledamo stroške po uporabnikih, po kategorijah ter pregled mesečnih stroškov in pa tudi celoletnih. Pod zadnjim okencem materiali in kategorije vidimo sezname že vnaprej pripravljenih materialov in kategorij namena.

Slika 11: Nadzorna plošča administratorja

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

5 DOMAČA STRAN – UPORABNIK

Uporabniku sta s strani administratorja dodeljeni le dve pravici ob uporabi aplikacije – oddajanje naročil in pregled lastne zgodovine naročil.

Na domači strani najde dve okenci. Prvo služi za oddajo naročil, drugo okence pa za pregled lastne zgodovine naročil.

Slika 12: Domača stran uporabnika

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

6 PRIKAZ DELOVANJA

Uporabnik na domači strani izbere okence “Oddaj novo naročilo”. S klikom nas preusmeri na novo stran v kateri lahko izberemo željen material in izpolnimo zahtevana polja.

Prva izbira je vrsta materiala, kjer lahko izbiramo med različnimi pisarniškimi materiali, opremo, komponentami in storitvami. Nadaljujemo z izbiro kategorije, kjer lahko izbiramo med kategorijami “pouk”, “projekt”, “izobraževanje”, ter ostale upravne storitve in dejavnosti.

V naslednja okenca vpisujemo po vrsti namen rabe, rabljeno količino, lahko pa dodamo tudi razne opombe in dodatne zahteve, katere bolj natančno opredelijo zahtevo. V okence “skupna cena” vnesemo znesek naročila, v kolikor pa cene ne vemo, vnesemo število 0.

Slika 13: Oddaja novega naročila

Ob uspešni oddaji naročila se nam na vrhu strani v zelenem okencu izpiše potrdilo “Naročilo uspešno oddano!”.

Slika 14: Obvestilo o uspešno oddanem naročilu

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

7 NAROČILA

Pod okencem naročila so razvidna vsa naročila vseh uporabnikov. Pri vsakem naročilu je naveden uporabnik, ki je naročilo oddal in datum, ko je bilo naročilo oddano. Prav tako je navedena količina, namen, cena, vrsta materiala in opombe. Oddana naročila so na čakanju, dokler jih administrator ne odobri ali zavrne.

Slika 15: Pregled naročil

Administrator lahko oddana naročila uporabnikov odobri ali zavrne. Ali je naročilo bilo odobreno ali zavrnjeno se izpiše na skrajni desni strani okenca ob vsakem naročilu posebej.

Slika 16: Pregled stanja naročil

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

8 STATISTIKA IN ANALIZA STROŠKOV

Pod tem okencem je omogočen celoten pregled stroškov, ter celotna zgodovina odobrenih oz. zaključenih naročil. Stroške lahko pregledamo na več različnih načinov, npr. stroške vsakega uporabnika posebej, stroške po kategorijah, stroške za vsak mesec posebej ter letne stroške.

Slika 17: Pregled statistike stroškov

V kategoriji letni stroški najdemo celotne stroške za vsakega uporabnika posebej, ter informacije o materialih, ki so jih le-ti naročali skozi celo leto.

Slika 18: Letni stroški za vsakega uporabnika posebej

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

Pri kategoriji stroškov lahko vidimo skupne in združene stroške vseh uporabnikov za določeno kategorijo (papir, pisala, mape, kabli,…) Pri namenu uporabe pa najdemo podatke o tem, za katero dejavnost so se naročeni materiali uporabili (pouk, projekti, druge dejavnosti, uprava)

Slika 19: Stroški po kategorijah in po namenu uporabe

V okviru pregleda stroškov samih uporabnikov lahko vidimo naročila za vsakega uporabnika posebej, količino in skupno ceno naročenih stvari.

Slika 20: Pregled uporabnikov

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

Slika 21: Pregled naročil za uporabnika

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

9 ZAKLJUČEK

Aplikacija je izdelana pregledno in enostavno, tako da končnemu uporabniku karseda olajša rokovanje. Uporabna je za različna področja in različne kategorije, katere administrator, glede na področje delovanja, priredi.

Ker aplikacija omogoča tudi obdelavo statističnih podatkov po uporabnikih in po materialu, z mesečnim in letnim izpisom, je primerna tudi za analizo in delno vodenje stroškov uporabniškega materiala ter za omejitev nenadzorovanih stroškov v sklopu porabe potrošnega materiala.

The application has been built transparent and easy enough for the end user and the administrator to handle it with ease. It is suitable for uses in different fields of work and different categories, which the administrator, depending on the area of operation, arranges to the organisations benefits.

Since the application allows processing of statistical information for users and for materials, with monthly and annual display, it is suitable for analysis, partial cost management and for restriction of uncontrolled expenses within the use of office materials.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

ZNAČILNOSTI POSLOVANJA START UP PODJETIJ V SLOVENIJI IN AVSTRIJI

Mentorici: Mag. Betina Podgajski (Slovenija, Ekonomska šola Murska Sobota) Dr. Mirjam Zwiter Šlemic (Avstrija, Dvojezična zvezna trgovska akademija Celovec – Zweisprachige Bundeshandelsakademie Klagenfurt)

Dijaki: Neja Kutoš (Slovenija, Ekonomska šola Murska Sobota) Tjaša Gerič (Slovenija, Ekonomska šola Murska Sobota) Lara Šere (Avstrija, Dvojezična zvezna trgovska akademija Celovec – Zweisprachige Bundeshandelsakademie Klagenfurt) Leon Martin Založnik (Avstrija, Dvojezična zvezna trgovska akademija Celovec – Zweisprachige Bundeshandelsakademie Klagenfurt)

Študentki: Katja Lapoši (Slovenija, EŠVSŠ Murska Sobota) Nives Pertoci (Slovenija, EŠVSŠ Murska Sobota)

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

POVZETEK

Start up podjetja so novonastala ali mlada podjetja z inovativnimi, pogosto visokotehnološkimi poslovnimi idejami, modeli ali procesi, ki imajo potencial rasti praviloma na tujih trgih. V današnjem času predstavljajo start up podjetja eno izmed gonil razvoja družbe in gospodarstva, saj vplivajo na povečevanje gospodarske rasti, konkurenčno prednost posamezne države ali regije, zaposlovanje, povečevanje dodane vrednosti in inovativnost družbe. Start up podjetje oziroma zagonsko podjetje je novoustanovljeno podjetje. Teoretiki pojem start up podjetij različno pojasnijo. Zakonodaja pojma start up podjetje tako v Sloveniji kot tudi v Avstriji ne določa poenoteno. V Sloveniji je pojem za namene pridobivanja finančnih spodbud in investicij določen z Zakonom o spodbujanju investicij. Velja pa, da vsako novoustanovljeno podjetje še ni start up podjetje. Med start up podjetji v Sloveniji in Avstriji obstajajo manjše razlike v statusnih oblikah, potrebnem ustanovnem kapitalu, možnostih financiranja, času ustanavljanja in pridobivanja dovoljenj potrebnih za zagon podjetij, davčnih olajšavah.

Ključne besede: start up podjetje, start up podjetja v Avstriji, financiranje start up podjetij, podpora start up podjetjem.

SUMMARY

Start up companies are new found companies with innovative and most of the times high-tech business ideas, models or processes with the potenial of growth in foreign markets. Nowadays start up companies present one of the main forces when it comes to development of society and economy, because they influence our economic growth and competitive edge of each individual country or region, they also influence the employment and they expand added value and the inovativeness of society. A start up company is newly emerged business that aims to meet a marketplace need by developing a viable business model around a product, service, process or a platform. A startup is usually a company designed to effectively develop and validate a scalable business model. The concept written in the laws in Slovenia and Austria isn't unified. There are a few differences, for example in status forms, the needed founding capital or other ways of financing, time of founding and tax reliefs. But both countries have the law that not all new found companies are start up companies.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

1. UVOD

Start up podjetja so novonastala ali mlada podjetja z inovativnimi pogosto visokotehnološkimi poslovnimi idejami, modeli ali procesi, ki imajo potencial rasti praviloma na tujih trgih. Za zagon in rast potrebujejo finančno podporo, podporo mentorjev in podpornega okolja, informacije o trgih itd. Družbi prinašajo napredek, gospodarsko rast, povečujejo konkurenčnost in inovativnost, zaposlujejo, krepijo podjetniško miselnost. Države in EU spodbujajo start up podjetja na različne načine: s pomočjo podpornega okolja (posredno in neposredno), sledijo Akcijskemu načrtu 2020, nacionalnim strategijam in ciljem ter vzpostavljajo številne start up ekosisteme.

Smo člani mednarodnega tima »EŠ MS:TAK-HAK« iz Slovenije in Avstrije: Lara, Leon, Neja, Tjaša, Katja in Nives. Sodelujemo na 10. mednarodnem taboru ŠPIC. Izziv, ki ga rešujemo se nanaša na ugotavljanje in primerjavo značilnosti poslovanja start up podjetij v Sloveniji in Avstriji. Ugotoviti želimo razlike pri poslovanju start up podjetij med Slovenijo in Avstrijo. Nalogo izdelujemo pod mentorstvom: dr. Mirjam Zwitter-Šlemic in mag. Betine Podgajski.

Cilji izdelave raziskovalne naloge so proučiti značilnosti poslovanja start up podjetij v Sloveniji in Avstriji, izdelati primerjalno analizo, predstaviti ustanavljanje in financiranje start up podjetij v Sloveniji in Avstriji, opozoriti na težave start up podjetij ter podati ugotovitve in rešitve.

V nalogi bomo najprej opredelili pojem start up podjetje. Nato bomo proučili ustanavljanje start up podjetij v Sloveniji in Avstriji, njihove ovire in spodbude pri poslovanju, financiranje start up podjetij v Sloveniji in Avstriji. Ob koncu bomo primerjali značilnosti poslovanja start up podjetij v Sloveniji in Avstriji.

Vsaka skupina bo v skladu s svojimi zmožnostmi in predznanjem proučila poslovanje start up podjetij za svojo državo in te zapisala v nalogo. Fizično smo se srečali šele na 10. Mednarodnem taboru ŠPIC (od 9. maja 2018 do 11. maja 2018), ko bomo primerjali zbrane podatke, izdelali primerjavo med start up podjetji in zapisali ugotovitve. Pri delu bomo uporabljali različne metode dela: zbiranja podatkov, analiziranja podatkov, primerjave.

Hipoteza 1: Predvidevamo, da obstajajo razlike v ustanavljanju in poslovanju med slovenskimi in avstrijskimi start up podjetji.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

2. OPREDELITEV POJMA START UP PODJETJE

V današnjem času predstavljajo start up podjetja eno izmed gonil razvoja družbe in gospodarstva, saj vplivajo na povečevanje gospodarske rasti, konkurenčno prednost posamezne države ali regije, zaposlovanje, povečevanje dodane vrednosti, inovativnost družbe. Start up podjetje oziroma zagonsko podjetje (redkeje tudi novonastalo podjetje, mlado podjetje, inovacijsko gnano podjetje) je novoustanovljeno podjetje. Teoretiki pojem start up podjetij različno pojasnijo. Posamezni pravijo, da so start up podjetja inovativna nova podjetja s potencialom rasti na globalnih trgih (Močnik in Rus, 2016). Drugi spet, da je start up kot človeška organizacija, namenjena oblikovanju izdelka ali storitve pod izredno negotovostjo (Ries, 2010). Ne glede na teorijo, ki se nenehno spreminja in prilagaja pa lahko z gotovostjo trdimo, da vsako novonastalo podjetje ni start up podjetje. Start up podjetja so pogosto visokotehnološka podjetja oziroma posamezniki, ki želijo uspeti s svojo inovativno poslovno idejo, procesom ali modelom. To so podjetja, ki imajo dobro zasnovane kratkoročne strategije uspeha, s katerimi želijo doseči velik zaslužek z novimi poslovnimi modeli na novih trgih. Start up podjetja se nahajajo v začetnih fazah življenjskega cikla oziroma v fazi razvoja. V začetnih fazah delovanja so namreč vložki tima oziroma ustanoviteljev v razvoj inovativne poslovne ideje zelo veliki (čas, denar, znanje, razvijanje inovativnega izdelka ali storitve itd.), njihova izkušenost delovanja na trgu, poznavanje trga in razpoložljivost kapitala pa veliko manjša. Stopnja preživetja start up podjetij je relativno majhna (do 10 %). Uspešnost start up podjetij je odvisna od številnih dejavnikov: zanesljivi, vztrajni in inovativni člani tima, inovativna ideja, možnosti razvoja inovativne ideje, raziskave trga in možnosti vstopa na globalni trg, financiranja in zbiranja finančnih sredstev itd. Najpogostejši razlogi za propad start up podjetja so: ni potreb na trgu, pomanjkanje kapitala, neustrezen tim, pojav konkurentov, problemi oblikovanja primerne cene glede na stroške, slab izdelke, slab marketing, nesoglasja v timu in z investitorji, pomanjkanje vztrajnosti, pregorelost članov tima, premalo kapitala in investitorjev itd. (CBS Insight, 2014). Start up podjetja lahko po kriteriju velikosti podjetij praviloma razvrstimo med mikro in mala podjetja.

Start up podjetja lahko delujejo tudi v start up ekosistemih, ki predstavljajo inovativna ekonomska okolja, katera uspešno generirajo start up podjetja, priskrbijo primerne investitorje, pomagajo pri razvoju tehnično-tehnoloških inovacij, tržnih raziskavah glede možnosti širitve start up podjetij na globalnem trgu, start up izkušnjah, zagonu tovrstnih podjetij, zagotavljajo nova delovna mesta, se globalizirajo. Znotraj njih pa pogosto imajo sedeže tudi najuspešnejša podjetja. (Global Start up Ecosystem Report 2017, GSER)

Največji svetovni najuspešnejši start up ekosistemi: številka ena - Silicon Valley, New York City, London, Beijing, Boston, Tel Aviv, Berlin, Shanghai, Los angeles, Seattle, Paris, Singapore itd. Mnoge države želijo vzpostavite tovrstne start up ekosisteme v svoja gospodarstva. V Evropi pa so tovrstna regijska start up središča v: Barceloni, Estoniji, Frankfurtu, Helsinkih, Lizboni, na Malti, v Moskvi.

2. 1 ZNAČILNOSTI POSLOVANJA START UP PODJETIJ V SLOVENIJI

Pojma start up podjetje slovenska zakonodaja statusno ne določa. Pojem start up je bil v Sloveniji za namene pridobivanja finančnih spodbud in investicij določen z Zakonom o spodbujanju investicij (ZSinv), Ur. l. RS, št. 13/18. V skladu z določbami ZSinv je inovativno zagonsko podjetje neodvisna gospodarska družba, ki razvija ali trži inovativni izdelek, storitev ali poslovni model z visokim potencialom (prva točka 31. člena ZSinv), je organizirana kot kapitalska družba, na AJPESU vpisana od enega meseca do pet let, sodi med mala in srednje velika podjetja (po EU uredbi), za polni delovni čas zaposluje vsaj eno osebo, redno poravnava davčne obveznosti ter izkazuje inovativnost in potencial z razvojem proizvoda, storitve ali poslovnega modela, ki so novi ali znatno boljši v primerjavi z 83

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a najsodobnejšimi postopki v svoji gospodarski panogi (tretja točka 31. člena ZSinv). Tovrstna podjetja bodo morala biti vpisana v register inovativnih zagonskih podjetij, ki ga bo vodil sklad.

Po podatkih Eurostat (2017) v Sloveniji predstavlja delež novonastalih inovativnih podjetij oziroma start up podjetij med vsemi novonastalimi podjetji 3 %.

2. 2 USTANAVLJANJE START UP PODJETIJ V SLOVENIJI

V Sloveniji se kot start up podjetja pojavljajo različne organizacije, ki so bodisi profitne ali neprofitne narave. Ustanavljanje start up podjetij v Sloveniji je podvrženo številnim postopkom in zakonodaji. Največ ustanovljenih start up podjetij je gospodarskih družb (praviloma družb z omejeno odgovornostjo), sledijo samostojni podjetniki posamezniki in zavodi. V zadnjem letu se je namreč povečalo število registriranih podjetnikov (samostojni podjetnik posameznik), ki pridobivajo finančna sredstva kot start up podjetja. Razlog za to lahko najdemo v spremembi zakonodaje, ki daje možnost izplačevanja plače podjetniku, pri pridobivanju zagonskih sredstev namenjenih start upom pa lahko osnovni kapital (znesek denarja) deponirajo in izkažejo na svojem poslovnem računu. Tako lahko zadostijo razpisnim kriterijem za pridobivanje finančnih spodbud namenjenih start up podjetjem.

Za odprtje start up podjetja v Sloveniji je potrebno upoštevati statusno zakonodajo za ustanavljanje gospodarskih družb ali organizacij, ki vpliva na odgovornost ustanoviteljev, način vodenja poslovnih dokumentov, plačevanje davkov in prispevkov in način izplačila dobička. Pri ustanavljanju gospodarskih družb je potrebno upoštevati Zakon o gospodarskih družbah (ZGD – 1) in podjetje ustrezno registrirati in izpolniti posebne pogoje poslovanja, ki se nanašajo na opravljanje nekaterih gospodarskih dejavnosti (npr. pridobiti obrtno dovoljene,…). Pri tem si start up podjetja pogosto pomagajo s podpornim okoljem e-VEM točko (http://evem.gov.si/info/e-postopki/) ali točko SPOT (VEM). Podjetja pa registrirajo tudi na AJPES-u (Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve). Več o tem v prilogi (Priloga 3).

Samostojni podjetnik posameznik (s. p.) je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v organiziranem podjetju. Ustanovni kapital ni potreben. Registracija je preprosta. Voditi je potrebno le osnovne računovodske evidence.

Družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) je pravna oseba. Sodi med kapitalske gospodarske družbe. Ustanovi jo lahko ena ali več fizičnih ali pravnih oseb. Lastniki za poslovanje družbe ne odgovarjajo z osebnim premoženjem. Minimalni ustanovni kapital znaša 7.500 EUR. Vplačilo je možno v denarni ali stvarni obliki (vložku). Več o primerjavi med s. p. in d. o. o. je razvidno v prilogah (Priloga 3).

Delniške družbe, komanditne družbe, družbe z neomejeno odgovornostjo, komanditne delniške družbe so manj pogoste oblike ustanavljanja start up podjetij v Sloveniji. Več o postopkih ustanovitve gospodarskih družb je razvidno iz priloge (Priloga 4).

Pogoji in zahteve za ustanavljanje podjetij se med državami članicami EU razlikujejo. EU trenutno spodbuja vse članice, da olajšajo postopke ustanavljanja podjetij in odpravljajo birokratske ovire: stroški ustanavljanja pod 100 EUR, čas ustanovitve do 3 delovne dni, vse pri enem upravnem organu, formalnosti registracije dostopne na spletu. V Sloveniji imamo točko SPOT (VEM), e-VEM (več kot 10 let), ki so namenjene preprostemu ustanavljanju podjetij. Težave pa imamo s hitrostjo ustanavljanja podjetij, ki se v posameznih primerih zna, zaradi pridobivanja različnih dovoljenj (gradbenih, opravljanje specifičnih gospodarskih dejavnosti), zavleči.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

2. 3 OVIRE PRI POSLOVANJU START UP PODJETIJ V SLOVENIJI

Slovensko okolje pogosto ni najbolj primerno okolje za start up podjetja, saj je zakonodaja za inovacijska zagonska podjetja neprimerna in toga (davčna, delovna kot na primer: ni davčnih olajšav za inovacijska zagonska podjetja, visoka davčna obremenitev plač, visoka efektivna obdavčitev vseh podjetij, težave pri zaposlovanju tujcev, toge možnosti nagrajevanja, neurejeno področje kriptovalut itd.), poslovno okolje prezapleteno (ovire pri odpiranju fiduciranih računov za zbiranje finančnih sredstev, administrativne ovire, ovire pri vlaganju prepočasni postopek pridobivanja ID številke DDV, podjetja v več kot štiri druga podjetja na leto, onemogočeno zbiranje finančnih sredstev na platformi za množično zbiranje finančnih sredstev Kickstarter, neurejenost na področju viralnih valut itd.), počasna odzivnost, slaba vpetost v mednarodno okolje. Enaka obravnava mikro, malih podjetij, ki morajo ne glede na velikost pri poslovanju upoštevati predpise kot velika podjetja (zakonodaja za varstvo pri delu, carinske postopke: za manjše količine blaga so predolgi, dragi; zdravniške ustreznosti pisarniških delavcev itd.). Slovenska zagonska podjetja si svoje priložnosti pogosto poiščejo v primernejših poslovnih okoljih. Več o tem v Poročilu delovne skupine za pripravo akcijskega načrta »Slovenija – dežele zagonskih podjetij (startupov)«, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

2. 4 SPODBUJANJE ZAGONSKIH PODJETIJ V SLOVENIJI

Spodbujanje start up podjetij poteka na več načinov. Slovenija preko Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in drugih resornih ministrstev daje različne finančne in nefinančne državne spodbude za zagon in/ali širitev poslovanja podjetij. Nefinančno (posredna) državno pomoč zagotavlja podporno okolje (vstopna točka SPOT oziroma VEM točka - http://evem.gov.si/evem/drzavljani/zacetna.evem, tehnološki parki - Pomurski tehnološki park, www.p-tech.si/, Primorski tehnološki park, Ljubljanski tehnološki park itd.; podjetniški inkubatorji, Iniciativa Start:up Slovenija - www.startup.si/sl-si, Start up Maribor - www.startupmaribor.si/, Start up Ljubljana, Start up Nova Gorica, Velenje; Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije – SPIRIT, www.spiritslovenia.si/, ki informira, usposablja in mentorira novonastala podjetja in tudi start up podjetja. Subjekti inovativnega okolja so vpisani v register. Finančne spodbude pa država daje s pomočjo izvajalcev (Slovenski podjetniški sklad - SPS, Zavod RS za zaposlovanje, Slovenski regionalno razvojni sklad – SRRS, SID banka, Eko sklad) v obliki: subvencije samozaposlenim za zagon novih inovativnih podjetij in/ali povratna sredstva za zagon in internacioanlizacijo poslovanja podjetja. Pojavljajo pa se tudi druge oblike podpore podjetništvu: coworking prostori, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, Program Erasmus za mlade podjetnike, bootcampi, Geek House, start up weekendi, start up ekosistem, Skupnost zagonskih (startup) podjetij, tekmovanja namenjena start up podjetjem (Priloga 3). V Sloveniji ni krovne organizacije ali telesa, ki bi imela celovit pregled nad delovanjem podpornih inštitucij in njihovi vlogi ter učinkih pri spodbujanju start up podjetij. Ugotavljamo pa, da nimamo nekega krovnega nadzornega organa ali telesa, ki bi povezovalno in transparentno posedoval vse podatke na enem mestu. Poleg javne podpore start up podjetjem poznamo tudi zasebno podporo start up podjetjem, kot na primer zasebni investitorji (posamezniki, podjetja), skladi tveganega kapitala (tuji in slovenski, Poslovni angeli Slovenije, tuji start up ekosistemi, ABC pospeševalnik (http://accelerationbusinesscity.com/sl/), Silicijevi vrtički itd.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

Seveda so start up podjetjem na voljo tudi različna finančna sredstva EU (http://startupeuropeclub.eu/). Več o tovrstnih možnostih financiranja je dostopnih na http://startupeuropeclub.eu/eu-funds-and-support/, informacij o širjenju in razvoju podjetja pa na platformi Startup Europe Partnership (https://startupeuropepartnership.eu/), za povečanje prepoznavnosti poslovnega projekta pa objava na evropskem portalu naložbenih projektov (https://ec.europa.eu/eipp/desktop/sl/index.html), ki omogoča tudi stik s potencialnimi mednarodnimi vlagatelji. Številne aktivnosti in programi Startup Europe so preneseni na nacionalno raven (start up pospeševalniki, bootcampi, mentoriranje, ambasadorji, hekatroni, roadshowi, startup konference, študentske podjetniške konference, start up weekendi, Podim konference, investitorji, mreže investitorjev itd.) in jih podporne inštitucije ponujajo MSP in start up podjetjem tudi v Sloveniji.

2. 5 FINANCIRANJE START UP PODEJTIJ V SLOVENIJI

Viri financiranja start up podjetij se razlikujejo glede na razvojno fazo, v kateri se tovrstno podjetje nahaja (ideja, prototip, izdelek, rast), glede na potencial na trgu (regionalno, nacionalno, globalno) in glede na vrsto panoge, v kateri deluje. Viri financiranja start up podjetij pa so lahko lastni ali tuji, javni ali zasebni. Start up podjetja lahko pridobivajo evropska sredstva, sredstva države, ugodnejši krediti, investitorjev, skladov tveganega kapitala, poslovnih angelov, družbenega financiranja, z izdajo kripto valut.

Država Slovenija start up podjetjem daje preko Slovenskega podjetniškega sklada (www.podjetniskisklad.si/sl/) sledeče finančne ugodnosti: a) Zagonske spodbude Zagonska subvencija P2 2017 v višini 54.000 EUR za mlada visokotehnološka podjetja start up podjetja z inovativnim produktom in potencialom hitre rasti, ki ustvarjajo nova delovna mesta ter so bila pravno formalno ustanovljena v Sloveniji kot d. o. o., s. p. ali zadruga. Prijava start up podjetij na predselekcijske postopke, ki jih vodi Skupnost start:up Slovenija (iniciativa) in tekmovanje Start:up Slovenija je obveza (1. faza), če se želi startup podjetje sploh prijaviti na razpis za zagonsko spodbudo P2 Slovenskega podjetniškega sklada. Izbrano podjetje, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev subvencije se mora obvezno vključiti v organiziran program mentoriranja ali si izbrati mentorja. Izplačila subvencije pa potekajo v več fazah. V letu 2017 je bilo tako razpisanih 2,16 mio. EUR in se financira iz sredstev EKP 2014 - 2020. Pridobljena sredstva lahko startup podjetja uporabijo za: stroške opreme, opredmetena osnovna sredstva, neopredmetnega sredstva, zunanje izvajalce, zaščito intelektualne lastnine. Trenutno odprt razpis: zagonska subvencija P2 2018, ki je namenjen financiranju MSP (gospodarska družba, zadruga, s. p.) dveh kohezijskih regij www.stat.si/dokument/5424/kohezijske_%20statisticne_obcine.xls) v višini 2,16 mio. EUR. b) Semenski kapital Konvertibilno posojilo za zagon inovativnih podjetij SK75 v višini 75.000 EUR, ki je namenjeno mladim visokotehnološkim podjetjem s potencialom rasti in ustvarjanja novih delovnih mest, ki so mlajša od 5 let in starejša od 6 mesecev, organizirana kot d. o. o. Konvertibilno posojilo lahko porabljajo za stroške razvoja, plače, promocijo, najemnino prostora, testiranja izdelkov ipd. Vračilo konvertibilnega posojila je 2 leti. Razpisana sredstva v 2017 so bila 0,6 mio. EUR. Trenutno ni aktivnega razpisa.

Lastniške investicije SK200 v višini 200.000 EUR za mlada visokotehnološka podjetja s potencialom hitre rasti in ustvarjanja novih delovnih mest, ki imajo že dokazano vrednost izdelka na trgu. Daje se v

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a obliki direktnega kapitalskega vložka Slovenskega podjetniškega sklad pod pogojem, da 20 % vrednosti javne investicije zagotovi zasebni vlagatelj. Izplačilo poteka v štirih tranšah. Skupna razpisana sredstva so bila v višini 0,4 mio. EUR. Trenutno ni aktivnega razpisa. c) Neposredni mikrokrediti z nižjimi obrestnimi merami, zavarovalnimi pogoji, ročnostjo itd. za mikro in mala podjetja, ne glede na to, če so start up podjetja ali ne. Primeri: P7OR – mikrokrediti na obmejnih problemskih območjih v RS, P1 plus 2018 – garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere itd.

Start up podjetja lahko za financiranje svojih podjetij pridobivajo finančna sredstva na sledeče načine: a) Množično financiranje s prodajo kriptožetonov – crowdsale financiranje Poteka v okviru projekta Accelerator, programa Inetrreg Danube, s katerim želijo pripraviti podjetja, ki so naravnana na reševanje kriptoproblematike in blockchain produkte, za izvedbo uspešne ICO kampanje. Na ta način se zbirajo sredstva za financiranje blockchain produktov po metodologiji ICO (Initial Coin Offering). Nosilci programa so: Tehnološki park Ljubljana, partnerja Tovarna podjemov in Zavod mladi podjetnik. ICOrelator oziroma pospeševalnik za pridobivanje »ICO sredstev« b) Množično financiranje - crowdfunding Množično financiranje je definirano kot skupen nastop posameznikov v podporo določenemu projektu, ki se v zadnjem času najbolj učinkovito organizirajo prek različnih spletnih platform in s pomočjo doniranja zbirajo predivdeno količino denarnih sredstev. Pogosto pa služijo tudi za testiranje trga novih izdelkov. Lahko gre za najrazličnejše projekte: dobrodelne, umetniške, glasbene, razvoj tehnoloških izdelkov in podobno. Primer platforme množičnega financiranja je Kickstarter, IndieGoGo, slovenski Adrifound itd. c) Skladi tveganega kapitala S tveganim kapitalom se financirajo podjetniški projekti z dobro idejo na pravem trgu, odločnim in ambicioznim managementom. Sklade tveganega kapitala imamo tudi v Sloveniji. Start-up podjetja, ki želijo realizirati svoje ideje in jim za to primanjkuje finančnih sredstev, obrnejo na naslednje sklade: Horizont Venture Managment: Alpe Adria Venture Found, Poteza Innovation and Growth found, KD Private Equity Fund, Podjetniški sklad Slovenije: Javna družba tveganega kapitala, PROPHETES d. d., RSG Kapital, SIVENT d. d., Sklad tveganega kapitala NLB d. d. (www.poslovnisvet.si). d) Poslovni angeli Slovenije Poslovni angeli so uspešni poslovneži povezani v klub in vlagajo bodisi svoj kapital v inovativne projekte bodisi povezujejo zagnane start upe in uspešne investitorje. Investirajo v dobre poslovne ideje, ki imajo potencial rasti, pomemben je tudi podjetnik ali tim (njihova znanja, predanost, izkušnje, socialna mreža), mentorirajo in svetujejo (pomagajo testirati poslovne modele itd.). (www.poslovniangeli.si). e) Zasebni investitorji (podjetja ali posamezniki) Sodelovanja med korporacijami in startupi (npr. podjetje Kolektor Ventures).

Slovenska start up podjetja so v letu 2015 prejela za približno 120 mio. EUR (131 mio. $) finančnih sredstev, ki so bila razporejena sledeče: vlagatelji 108 mio. EUR, javna sredstva SPS – P2 (2,1 mio EUR), javna sredstva namenjena družbam tveganega kapitala 4,1 mio. EUR, s sredstvi množičnega financiranja 1,5 mio. EUR, državni denar brez subvencij javnega razpisa P2 2,1 mio. EUR, poslovni angeli 0,9 mio. EUR, pospeševalniki 0,8 mio. EUR. Slovenska start up podjetja pa so v letu 2017 zbrala 150 mio. $ od tega: ameriški skladi 35 mio. $, 11 mio. $ sredstev EU, 6 mio. $ slovenski skladi, drugo: crowdfunding, prva izdaja kriptožetonov - IC. Ugotavljamo, da kar 95 % investiranega kapitala v slovenska startup podjetja prihaja iz tujine, večina tega kapitala se investira v tujini, ker imamo neurejeno zakonodajo. Le 25 % slovenskih zagonskih podjetij ostane v Sloveniji, nekoliko več v drugih 87

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

EU državah, večina pa v ZDA (www.dnevnik.si/1042765781). Največ investicij v slovenske start upe prihaja iz skladov tveganega kapitala, sledijo pa platforme za množično financiranje.

V nadaljevanju bomo predstavili nekaj najuspešnejših slovenskih startup podjetij. Seznam oziroma bazo slovenskih startup podjetij in načine njihovega financiranja lahko najdete tudi na strani https://dealbook.si/. a) CELTRA Ustanovitelji: Mihael in Maja Mikek, Matevž Klanjšek. Ustanovljeno: 2006. Vodilno mednarodno podjetje na področju razvoja kreativne tehnologije za mobilno oglaševanje na spletnih straneh in znotraj aplikacij. Celtrine storitve uporabljajo: Unilever, Uber, Airbnb, Apple, Youtube, McDonalds. Podjetje deluje v ZDA, Avstraliji, VB, Singapurju in Sloveniji (glavnina razvoja). Najnovejši produkt – platforma za oblikovalce oglasov: AdCreator. b) OUTFIT7 Ustanovitelji: Samo in Iza Login. Ustanovljeno: 2009. Sodi med najuspešnejša internetna podjetja na svetu - razvoj mobilnih aplikacij. Najbolj znan izdelek so aplikacije in igre, v katerih nastopa govoreči maček Talking Tom, blagovna znamka Talkin Tom and Friends. Podjetje so 2017 kupili kitajski investitorji (milijarda dolarjev). Danes ima podjetje izdelanih zelo veliko igric. Soustanovitelji podjetja so ostali v upravi podjetja. c) ZEMANTA Ustanovitelja: Boštjan Špetič in Andraž Tori. Ustanovljeno: 2007. Visokotehnološki startup ponudnik tehnoloških rešitev za programatično domorodno oglaševanje specializiran za oglaševalce, pametni pomočnik za blogerje. Podjetje je uspešno širilo svoje poslovanje na tuje trge. Deluje v Sloveniji in ZDA. Mednarodno uspešno ameriško podjetje Outbrain (največja svetovna platforma za priporočanje kakovostnih vsebin) je leta 2017 prevzelo Zemanto, ki poslovanje uspešno nadaljuje tudi v slovenskem razvojnem oddelku. d) BITSTAMP Ustanovitelja: Nejc Kodrič in Damijan Merljak (danes sta približno tretjinska lastnika). Ustanovljeno: 2011. Prva menjalnica kriptovalut na svetu. Danes 13. največja svetovna platforma – evropska menjalnica za trgovanje z kriptovalutami s sedežem v Luxemburgu, ki upravlja s približno pol milijona trgovalnih računov in ima povprečni dnevni obseg trgovanja 246 milijonov dolarjev.

e) EUROSENDER Ustanovitelja Tim Potočnik in Jan Štefe. Ustanovljeno: 2014. Eden vodilnih evropskih spletnih rezervacijskih sistemov za naročanje kurirskih storitev. Spletna platforma omogoča enostavno, zanesljivo in do 70 % ugodnejše pošiljanje paketov in palet od vrat do vrat, orodje za cenejše pošiljanje paketov in prtljage. S pomočjo platforme lahko uporabniki preverijo, kateri način in katero podjetje je najcenejše za transport njihovega tovora. Deluje v 27 evropskih državah. Vstop vlagateljev: nemški zavarovalniški velikan Ergo, sklad tveganega kapitala, Post Luxemburg.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

3. ZNAČILNOSTI POSLOVANJA START UP PODJETIJ V AVSTRIJI

V nadaljevanju bomo predstavili pravnoorganizacijske oblike poslovnih subjektov v Avstriji.

Tabela 1: Pregled pravnih oblik podjetij v Avstriji

Pregled pravnih oblik podjetij v Avstriji

Osebne družbe- Samostojni podjetnik- Kapitalske družbe- Druge oblike- Evropska delniška družba- Personengesellschafte Kombinirane oblike Einzelunternehmen Kapitalgesellschaft Sonderformen SE n

Družba z omejeno Odprta družba-Offene Neprofitna organizacija- odgovornostjo- GmbH-CoKG Gesellschaft OG Gesellschaft mit GmbH"priviligiert" beschränkter Haftung GesmH

Komaditna družba- Jommanditgesellschaft Društva-Vereine KG Delniška družba- Aktiengesellschaft AG

Družba civilnega MItarbeiterbeteiligungs prava-Gesellschaft KG bürgerlichen Rechts GesbR

Vir: wko.at

3.1 PREDSTAVITEV PODPORNIH INSTITUCIJ

Glavna podporna institucija je gospodarska zbornica - Wirtschaftskammer. WKO - Die WIRTSCHAFTSKAMMER (v Sloveniji je to OZS) – brezplačno svetovanje, brezplačne informacije o ustanavljanju podjetja, napotitev na brezplačnega davčnega in podjetniškega svetovalca (vodi čez postopek ustanavljanja podjetja).

V nadaljevanju pa bomo predstavili pomembno institucijo na dvojezičnem Koroškem: a) SLOVENSKA GOSPODARSKA ZVEZA je nadstrankarska krovna gospodarska organizacija koroških Slovencev. Ustanovili so jo leta 1988 gospodarstveniki in člani prostih poklicov iz vrst slovenske narodne skupnosti na Koroškem. https://www.sgz.at/home/sl

Namen njihovega združenja • združevanje slovenskih gospodarstvenikov in gospodarskih strokovnjakov • podpiranje gospodarstva na Južnem Koroškem • svetovanje pri podporah EU • pospeševanje podjetništva • pospeševanje skupnega Alpsko-Jadranskega gospodarskega prostora • informiranje članov o gospodarskih in davčnih zadevah • Consulting pri čezmejnih gospodarskih dejavnostih med Avstrijo in Slovenijo 89

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

Njihove dejavnosti • organiziranje srečanj, izobraževalnih in informacijskih sestankov, strokovnih šolanj, tečajev in ekskurzij • izdajanje publikacij • razvijanje in realizacija raznih EU-projektov • informacijski servis za gospodarstvo • pomoč pri ustanavljanju novih podjetij • povezovanje gospodarstvenikov tu in onstran meje

V Slovensko gospodarsko zvezo je včlanjenih več kot 300 članov iz alpsko jadranske regije, ki prihajajo iz vseh strok gospodarstva.

Letna članarina Slovenske Gospodarske Zveze • individualni člani in s.p.-ji: € 50,00 • mala podjetja do 10 zaposlenih: € 100,00 • podjetja z 11 do 50 zaposlenih: € 250,00 • podjetja z nad 50 zaposlenih: € 500,00 - € 1.000,00

Kaj nudi Slovenski poslovni klub? • nudenje pomoči predvsem malim in srednjim podjetjem iz Slovenije z informacijami in izkušnjami, • spodbujanje rednih neformalnih stikov in izmenjave informacij med Slovenijo in Avstrijo, • izvajanje promocije gospodarstva RS v Avstriji, • seznanjanje avstrijske poslovne javnosti z novimi aktivnostmi, zakonodajo in ostalimi posebnostmi iz slovenskega poslovnega okolja, • seznanjanje slovenskih institucij in podjetij s spremembami v avstrijskem poslovnem okolju.

Partnerji Zanimiv partner za vzpostavitev poslovnih stikov in za začetek poslovanja v Avstriji je Avstrijsko- slovenska trgovinska zbornica. ASTZ je bila ustanovljena leta 2000 z namenom podpirati razvoj gospodarskih stikov med Slovenijo in Avstrijo. Njena glavna naloga je, pomagati podjetjem obeh držav pri vstopu na sosednji trg. b) BUILD Koroški podjetniški center. Vse od nastanka leta 2002 spodbuja build! mlade, kreativne podjetnike pri razvoju poslovnih idej in ustanavljanju Start Up podjetij, pa tudi pri razvijanju samostojnosti in kariernih možnosti. Sie bieten • intensive Beratung und persönliche Betreuung durch unsere Coaches, • Bereitstellung von Basis-Infrastruktur, • Starthilfe in Form von Darlehen und Zuschüssen, • einen wertvollen Zugang zu einem stetig wachsenden regionalen und nationalen Netzwerk, sowie • gezielte Weiterbildungsmaßnahmen um die Erfolgsaussichten Ihres Unternehmens nachhaltig zu stärken.

3.2 PRIMERI START UP PODJETIJ NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

V nadaljevanju bomo predstavili nekaj koroških start up podjetij: a) HARMONY AND CARE Harmony and Care je Start Up podjetje, katero se ukvarja z iskanjem popolne nege starostnikov, ki niso zadovoljni z nego, ki jo dobijo od najrazličnejših agencij, ker nimajo dobrega odnosa z negovalko, npr. zaradi jezikovnih težav, manjkajoče usposobljenosti, manjkajočih informacij glede pacienta. To podjetje želi svojim strankam oz. uporabnikom nuditi najboljšo nego. Vse se je začelo z znanstvenim projektom, katerega namen je bil uporabiti psiho-socialne teste v zdravstvenem sektorju. Nudijo visoko kakovostne storitve z 24-urno oskrbo. Velik poudarek dajejo tudi na zmanjšanje stresa za starejše oz. bolnikom ter tudi njihovim družinam. S posebno Software-platformo primerjajo rezultate psihotestov in z »matching« metodo iščejo najbolj primerne negovalce. Negovalce poiščejo na partnerskih borzah. Test najdete na njihovi spletni strani in je na voljo v mnogih jezikih, med drugim tudi v slovenščini. (www.harmonyandcare.com/system/) b) BITMOVIN Podjetje Bitmovin je bilo ustanovljeno leta 2013. Ustanovitelji so Stefan Lederer, Christopher Müller in Christian Timmerer. Podjetje je hitro postalo vodilna sila v svetu spletnih posnetkov (online video). Bitmovin je ustvaril tudi najhitrejši Cloud-Based Video Encoding Service in HTML5 Player, ki omogoča, da se vsebina predvaja na katerikoli napravi in v kateremkoli brskalniku. Bitmovin ima svoj sedež v Celovcu/Klagenfurt, hčerinsko podjetje pa imajo tudi v San Franciscu(ZDA) in je privatno podjetje. V podjetje so investirali investitorji kot so Atomico, Dawn Capital, YCombinator (YC S15), SpeedInvest and Constantia Industries. https://bitmovin.com/ c) THE ThinKING GmbH The Thinking GmbH se ukvarja s kvalitetnimi in cenovno dostopnimi dizajnerskimi proizvodi, pohištvom iz valovite lepenke. Poleg svojih proizvodov ponujajo tudi neobdelane dele, ki jih lahko oblikuješ s pomočjo online-konfiguratorja. Podjetje prodaja: sedeže iz kartona, igrače za otroke, stojala za različne prireditve, police iz kartona, stojnice za sejme. Produktu lahko oblikuješ izgled nekega produkta, npr. s svojim logotipom ali pa v ustreznih barvah. S tem želi podjetje vzbuditi domišljijo in kreativnost stranke. Njihov cilj je, da bi pohištvo iz kartona postalo nekaj vsakdanjega. To želijo storiti predvsem zato, ker je pohištvo iz kartona okolju prijazno, saj se lahko 100% reciklira. The Thinking je tudi neke vrste platforma, ki želi zbrati ljudi iz celega sveta, ki se prav tako zanimajo za to inovativno idejo in jo razvijajo naprej.

Ideja se je začela razvijati, ko se je Alexander Mann, ki je direktor tega podjetja, vselil v svoje prvo stanovanje. Ni imel veliko denarja, zato si ni mogel privoščiti vsega pohištva, ki si ga je želel. V IKEA-ji je dobil idejo za prvi prototip pohištva iz kartona.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

4. PRIMERJALNA ANALIZA ZNAČILNOSTI POSLOVANJA STARTUP PODJETIJ V SLOVENIJI IN AVSTRIJI

S primerjalno analizo ugotavljamo, da je pojem start up podjetje pogosto različno razumljen. Zakonodaja pojma start up podjetje tako v Sloveniji kot tudi v Avstriji ne določa poenoteno. V Sloveniji je pojem za namene pridobivanja finančnih spodbud in investicij določen z Zakonom o spodbujanju investicij. Velja pa, da vsako novoustanovljeno podjetje še ni start up podjetje.

Poslovne ideje so gonilo razvoja start up podjetij. Predhodno pa jih je potrebno preveriti s poslovnimi modeli, raziskati trg in jih pripraviti za vstop na trg. Čim bolj so inovativne, visokotehnološke ali imajo potencial rasti, tem bolj so zanimive za domače in predvsem tuje investitorje. V Sloveniji kar 95 % investiranega kapitala v slovenska start up podjetja prihaja iz tujine. Le 25 % slovenskih zagonskih podjetij ostane v Sloveniji, nekoliko več v drugih EU državah, večina pa v ZDA. Največ investicij v slovenske start upe prihaja iz skladov tveganega kapitala, sledijo pa platforme za množično financiranje.

Tako v Sloveniji kot tudi v Avstriji se start up podjetja ustanavljajo na enak način, pod istimi pogoji kot vsa druga podjetja. V Sloveniji so vsi ustanovljeni poslovni subjekti vpisani v sodni register. V Avstriji pa vsi poslovni subjekti niso vpisani v firmski register. Vpis poslovnega subjekta je namreč povezan s pravnoorganizacijsko obliko in višino prometa, ki ga ta na leto ustvarja. Tako se na primer samostojni podjetniki v Avstriji vpišejo v firmski register le, če v dveh letih zapored ne dosežejo 700.000 EUR oziroma v enem letu 1.000.000 EUR letnega prometa. Novoustanovljena podjetja oziroma v primeru prenosa podjetja so po zakonu o na novoustanovljenih podjetjih (NeuFoeG) ob ustanovitvi oproščena plačila nekaterih stroškov oziroma pristojbin. V Sloveniji pa novoustanovljena podjetja pri ustanovitvi praviloma niso deležna nobenih zakonsko določenih davčnih olajšav ali ugodnosti.

Razlike obstajajo v pravnoorganizacijskih oblikah (kombinirana oblika komanditne družbe s komplementarjem d. o. o. - GmbH & Co KG), višini določenega obveznega minimalnega osnovnega kapitala (višji v primerjavi s Slovenijo: d. o. o. v Sloveniji potrebuje minimalno 7.500 EUR v Avstriji pa 35.000 EUR), postopek ustanavljanja praviloma poteka hitro, svetovalno vlogo ob ustanovitvi ima gospodarska zbornica in vrsta drugih svetovalnih ustanov, pri čemer je treba poudariti, da v Avstriji sistem One Point Stop še ne deluje v polnem obsegu, načelno je mogoče razne prijave izvesti preko spleta- e-government, posamezni uradi pa med seboj niso tako povezani, da bi bilo primerljivo s slovenskim sistemom VEM. Novonastala podjetja imajo v Avstriji finančne ugodnosti: prvi dve leti poslovanja znašajo skupaj prispevki približno 150 EUR na mesec, ni potrebno postati zavezanec za DDV do 30.000 EUR prihodkov na leto, davka na dohodnino ni do 11.000 EUR letnega dohodka. Razlike med podjetji in posledično tudi start up podjetji obstajajo tudi v davčnih obremenitvah. Ustanovitev GmbH je podvržena tudi nekakšnemu ustanovitvenemu davku, ki znaša 1 % vrednosti ustanovnega kapitala, davek na dobiček v Avstriji znaša 25 % v Slovenji pa 19 %. V primeru izplačanih dobičkov pa znaša 27,5 %. Delo je v Sloveniji bolj davčno obremenjeno, razlike so tudi v višini davka na dodano vrednost (v Avstriji 19 % davčna in znižana stopnja 10 %, v Sloveniji 22 % in 9,5%). Do razlik prihaja tudi v dohodninski lestvici (davčne stopnje in razredi dohodkov). Obremenitev plač oziroma dela pa je v Sloveniji višja v primerjavi z Avstrijo.

Država pogosto posredno spodbuja ustanavljanje start up podjetij tako, da preko različnih podpornih institucij start upom poskuša olajšati vstop na trg in podpira razvoj poslovnih idej. Poleg možnosti uporabe VEM točke ob ustanavljanju start up podjetja, s pomočjo katere je enostavno ustanavljanje s. p. in d. o. o. brezplačno, daje preko agencije SPIRIT vse pomembne informacije o ustanavljanju podjetij, razpisih, novostih itd. Podporo start up podjetjem v Sloveniji ponuja tudi Start:up iniciativa, Silicijevi vrtički (baza podatkov start up podjetij, investitorjev, sklad), ABC pospeševalnik in drugi

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a pospeševalniki (mentoriranje, prostor, preverjanje poslovnih modelov), Poslovni angeli Slovenije (financiranje, svetovanje, mentoriranje). Ugotavljamo, da imamo v Sloveniji zelo razpršeno, nepregledno mrežo podpornih institucij, ki pogosto opravljajo podobne naloge in so namenjene spodbujanju podjetništva in tudi start up podjetij. V Avstriji delujejo podporne institucije na državni in regionalni ravni. Primeri podpornih institucij za vso Avstrijo so npr.: Austria Wirtschaftsservice Gesellschaft m.b.H. (upravljanje nacionalne mreže poslovnih angelov) itd. Regionalna za Koroško pa je npr.: Kärntner Wirtschaftsförderungsfonds (KWF). Nekatere so specializirane samo za start up podjetja npr. Build.

Financiranja start up podjetij z lastnimi in tujimi viri poteka na podoben način v Sloveniji in Avstriji. Razlike so v možnostih dostopa do bančnih sredstev (v Sloveniji imajo podjetniki novonastalih podjetij pri pridobivanju bančnih finančnih sredstev več težav). V Avstriji banke pogosto pričakujejo vloženega 20 - 30 % lastnega kapitala v podjetje, šteje pa seveda tudi višina osnovnega kapitala podjetja. V Avstriji skladi tveganega kapitala razpolagajo z več kapitala, poslovni angeli delujejo kot nacionalna mreža itd. V Sloveniji je manj skladov tveganega kapitala, ki razpolagajo z manj finančnimi sredstvi. Deluje pa klub Poslovnih angelov Slovenije. Slovenska start up podjetja so med uspešnejšimi pri pridobivanju množičnih virov financiranja, v zadnjem času pogosto posegajo tudi po financiranju z ICO valutami. Slovenija preko Slovenskega podjetniškega sklada start up podjetjem daje zagonske spodbude, semenski kapital. Pod pogojem, da prvič ustanavljate podjetje kot samostojni podjetnik v Avstriji država daje tudi subvencije tovrstnim mladim podjetnikom (start up so pogosto podjetja mladih podjetnikov) v višini do 10 % investicije oziroma največ do 30.000 EUR. Seveda poznajo še različne druge oblike subvencije, jamstva, kredite, garancije: subvencije za inovacijsko podjetniško dinamiko, jamstva za mlade podjetnike, mikrokrediti itd. Zavod za zaposlovanje (AMS) pa brezposelnim osebam, ki hočejo ustanoviti podjetje, nudi različne subvencije. Podobno velja tudi v Sloveniji, ki spodbuja težje zaposljive osebe in jim preko zavoda za zaposlovanje, daje ugodnosti v obliki subvencij. V Sloveniji tovrstno vlogo pogosto prevzema Slovenski podjetniški sklad: subvencije, mikrokrediti, semenski kapital.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

Tabela 2: Primerjalna analiza značilnosti poslovanja start up podjetij v Sloveniji in Avstriji Dejavniki SLOVENIJA AVSTRIJA ZAKONSKO  Pojem splošno v zakonodaji ni določen. Pojem "Start Up" v avstrijski zakonodaji ni posebej določen. DOLOČEN POJEM –  Za namene pridobivanja finančnih spodbud in investicij je Za "Start Up" velja nepisano pravilo, da je "Start Up" podjetje startup podjetje določen z Zakonom o spodbujanju investicij. "modni pojem" za mlado, inovativno podjetje, ki ima velik potencial za rast na domačem in mednarodnem tržišču. Pri proizvodu oziroma pri storitvi gre za nov, inovativen izdelek oziroma za izboljšanje že obstoječega produkta, storitve oziroma za inovativno obliko vodenja podjetja. USTANAVLJANJE  Ni posebnosti pri ustanavljanju. 1. Prehod iz ideje v poslovni načrt in raziskovanje trga startupov  Upošteva se zakonodaja za ustanavljanje: s. p., 2. Preverjanje potenciala ideje in možnosti uveljavitve na gospodarskih družb (ZGD), zavodov (ZZ) itd.… trgu 3. Priprava poslovnega modela 4. Namestitev poslovnega modela na trg in začetek poslovanja  Pravnoorganizacijske  Samostojni podjetnik (s. p.) - podjetnik Na katere kriterije moramo biti pozorni pri izbiri pravne oblike  Družba z neomejeno odgovornostjo oblike?  Komanditna družba Izbira idealne oblike je odvisna od številnih kriterijev:  Družba z omejeno odgovornostjo -osebni kriteriji: udeležba pri vodenju podjetja ter  Delniška družba pripravljenost do osebnega tveganja  Komanditna delniška družba -pravni kriteriji: jamstvo, pravica do kontrole, vidiki  Dvojna družba, GIZ, evropska delniška družba SE delavnega prava  Drugo: zavodi, zadruge, agencije itd. -davčni kriteriji: zmanjšanje davčne obremenitve preko izbire pravne oblike -poslovno-gospodarski kriteriji: zbiranje kapitala, financiranje  Postopek ustanovitve Predlog za vpis v Poslovni register / sodni register: Obrtno pravo  Enostavne ustanovitve s. p. in d. o. o. lahko potekajo s Proste obrti, ki jih je potrebno samo prijaviti, koncesionirane preko sistema e-VEM in s pomočjo VEM točk (146), obrti, za katere potrebujemo potrdilo o usposabljanju - SPOT (VEM), ki ga pomagajo pripraviti, svetujejo,.. Befähigungsnachweis, npr. mojsterski izpit. Enoosebni d. o. o. pa tudi od doma. Da odpremo neko podjetje moramo biti:  Druge, zahtevnejše ustanovitve GD, zadrug, zavodov,  Polnoletni agencij itd. pa s pomočjo notarja.  Državljani EU, EWR člani, ali državljani Švice  Predložitev: obrazci, pogodbe, listine, dovoljenja, dokazila,  Potrdilo o nekaznovanosti

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

zagotavljanje obveznega osnovnega kapitala (kapitalske  Imamo tudi tako imenovana svetovanja, ki jih država družbe). ponuja za ustanovitev podjetja.  Vpis GD in s. p. v sodni register in hkrati v Poslovni Prijava obrti register Slovenije (pridobitev matične) in davčne številke Lokacija igra pomembno vlogo (FURS), prijava oseb v obvezna socialna zavarovanja, To lahko postorimo pri : aktivacija poslovnega računa. Okrajnemu glavarstvu (Bezirkshauptmannschaft), na  Drugi poslovni subjekti: društva, sindikati, FO, ki magistratu za mesta opravljajo registrirano dejavnost (odvetniki, nosilci Obrtno dovoljenje dopolnilnih dejavnosti itd.) se prav tako vpišejo v Poslovni Prijava pri socialnemu zavarovanju (SV) register Slovenije. UID številka Vpis v firmsko knjigo- Firmenbuch samo za družbe in za večja podjetja  Ustanovitveni stroški  Odvisni od načina ustanovitve in pravnoorganizacijske Pri ustanovitvi prvega podjetja je določena v zakonu o oblike podjetja, zakonodaje. novoustanovljenih podjetjih (NeuFög) oprostitev od vseh  Enostavne ustanovitve s. p. in d. o. o. so praviloma pristojbin in taks. brezplačne (VEM točke in uporaba sistema e-VEM). Prijava obrti je vedno brezplačna.  Zahtevnejše ustanovitve vključujejo različne stroške: Osebne družbe (d.n.o, k.d.) notarska tarifa (notarski zapis ustanovne pogodbe, • Stroški za pogodbo stanejo od €1.000,- dalje pristojbine, overitve, sestava predloga za vpis v sodni • Prijava obrti je brezplačna register, v druge registre itd. ), dovoljenja, takse, odvisne • Vpis v sodni register/Firmenbuch je obvezen in so od višine osnovnega kapitala GD. stane ca. €260

D.O.O. • Pogodba d.o.o. z enim družabnikom ca. €100 - €150 d.o.o. z enim družabnikom s pomočjo notarja ca. €500 - €1.000 d.o.o. z dvema ali več družabniki min. €2.000 • Vpis v sodni register stane ca. €400  Osnovni kapital  Ob ustanovitvi imajo minimalni obvezni znesek osnovnega Osnovni kapital( Mindestkapital)- Osnovni kapital mora biti kapitala določene kapitalske gospodarske družbe.: d. o. o. vplačan najmanj 50% v denarju (7.500 EUR), d. d. in k. d. d. (25.000). Tretjina ga mora biti Samostojni podjetnik- ni določen praviloma vplačana v denarju. DNO- ni določen Komanditna družba- ni določen Družba civilnega prava- ni določen

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

D.o.o- najmanj 35.000,- € (polovica, najmanj 50%, mora biti v denarju) Komanditna družba s komplementarjem (GmbH & Co KG)- ni določen Delniška družba- najmanj 70.000,-€ Evropska delniška družba-SE- najmanj 120.000,- €  Olajšave  Ni predvidenih davčnih olajšav ob ustanovitvi. Veljajo ista Obstajajo davčne olajšave za inovacijska mlada podjetja. (ob ustanovitvi, določila kot za vsa novoustanovljena podjetja. Kot npr. : davčne,…)  Možnost koriščenja subvencij za spodbujanja zaposlovanja  Pri nakupu zemljišča težje zaposljivih oseb prijavljenih na zavodu za  Pri plačevanju davka na dohodek zaposlovanje, ki ustanavljajo novo podjetje oziroma se  .... samozaposlijo ali možnost koriščenja olajšav za zaposlovanje tovrstnih oseb. Ta ugodnost ni vedno na razpolago.  DDPO 19 %, velika obdavčitev dela, FINANCIRANJE  Lastni in tuji kapital. Podjetje se financira z lastim kapitalom in z tujim kapitalom. startupov  RS preko SPS (zagonske spodbude, semenski kapital, V večini primerov se zagonska oz. mlada podjetja financirajo lastniške investicije, neposredni mikrokrediti). z tujim kapitalom, kot npr. kredit pri banki, predplačila...  Množično financiranje s prodajo kriptožetonov ICO. Kredit pri banki dobimo le, če imamo dobro izdelan poslovni  Množično finaciranje - crowdfunding. načrt in dobro boniteto (npr. premičnine, nepremičnine, porok,  Skladi tveganega kapitala. vrednostni papirji, itd.)  Poslovni angeli Slovenije. Moderne oblike financiranja- crowdfunding, poslovni angeli,  Zasebni investitorji. venture capital, itd. tako kot v Sloveniji.  Banke itd.

PODPORNE  Posredna državna pomoč s pomočjo podpornega okolja – Podporne institucije nudijo finančno podporo, tako INSTITUCIJE svetovanje pri razvoju idej, iskanju trgov, ustanavljanju maldim podjetjem, kot startupom. Pri tem država ne dela startupov, mentoriranje itd. na državni in regionalni ravni velikih razlik. Obstajajo pa tudi podporne institucije, ki (SPOT-VEM, tehnološki parki, podjetniški inkubatorji, nudijo podporo samo startupom. SPIRIT, Start:up iniciativa, ABC pospeševalnik, Slovenski V Avstriji obstajajo investicije na: podjetniški sklad),  Državni ravni  Druge oblike podpore: coworking prostori, bootcampi, Geek House, start up weekendi, start up ekosistem,  Deželni ravni Skupnost zagonskih (startup) podjetij, tekmovanja Podporne institucije za vso Avstrijo namenjena start up podjetjem, Gospodarska zbornica  Austria Wirtschaftsservice Gesellschaft m.b.H.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

Slovenije, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije,.  ÖHT Österr. Hotel- und Tourismusbank  Forschungsförderungsgesellschaft (FFG)  Innovation Network Austria; Vereinigung der Technologiezentren  ABA Invest in Austria  AMS/zavod za zaposlovanje Podporne institucije za Koroško  Kärntner Wirtschaftsförderungsfonds (KWF)  build! Gründerzentrum GmbH OVIRE PRI  Pojem ni enotno definiran.  Težave pri uveljavljanju na novem trgu POSLOVANJU  Pridobivanje finančnih sredstev.  Pogoji na trgu  Ni davčnih olajšav ob ustanovitvi podjetja ali startupa  Osnovni kapital  Previsoka davčna obremenitev plač slovenskih podjetij.  Pridobivanje obrtnega dovoljenja lahko povzroči  Ni zakonske ureditve na področju kripto valut. nevšečnosti  Enaka obravnava mikro, malih podjetij, ki morajo ne glede  Iskanje kvalificiranih delojemalcev na velikost pri poslovanju upoštevati predpise kot velika podjetja. Vir: Lasten, maj 2018.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

5. SKLEP

Teoretiki pojem start up podjetij različno pojasnijo. Posamezni pravijo, da so start up podjetja inovativna nova podjetja s potencialom rasti na globalnih trgih. Drugi spet, da je start up kot človeška organizacija, namenjena oblikovanju izdelka ali storitve. Start up podjetja so pogosto visokotehnološka podjetja oziroma posamezniki, ki želijo uspeti s svojo inovativno poslovno idejo, procesom ali modelom. To so podjetja, ki imajo dobro zasnovane kratkoročne strategije uspeha, s katerimi želijo doseči velik zaslužek z novimi poslovnimi modeli na novih trgih.

V Sloveniji je največ ustanovljenih start up podjetij družb z omejeno odgovornostjo, sledijo samostojni podjetniki. Le 25 % slovenskih zagonskih podjetij ostane v Sloveniji, kar 95 % investiranega kapitala v slovenska start up podjetja prihaja iz tujine. Največ investicij v slovenske start upe prihaja iz skladov tveganega kapitala, sledijo pa platforme za množično financiranje. Za Slovence je značilno, da so zelo uspešni pri pridobivanjih sredstev množičnega financiranja na platformi Kickstarter, čeprav imajo veliko birokratskih težav.

V Sloveniji in Avstriji podjetja ustanavljamo na enak način. Do razlik prihaja v pravnoorganizacijskih oblikah, v višini potrebnega minimalnega ustanovitvenega kapitala ( v Avstriji je višji), davčnih olajšavah ob ustanovitvi podjetja (Avstrija), postopkih ustanavljanja gospodarskih družb in inštitucijah, ki te postopke vodijo (VEM točka, v Avstriji gospodarska zbornica), sodni register oziroma firmski register.

Vrste podpornih institucij v Sloveniji in Avstriji so praviloma identične, kot npr.: podjetniški sklad, poslovni angeli, tehnološki parki, podjetniški inkubatorji. Ugotavljamo pa, da je v Avstriji večji pregled nad delom in učinki, ureditev je pregledna na državni in deželni ravni, posamezne istovrstne podporne institucije so krovno bolj povezane me seboj. Večji vpliv pri ustanavljanju start up podjetij na splošno pa imajo gospodarske zbornice.

Predvidevanja, da obstajajo razlike v ustanavljanju in poslovanju med slovenskimi in avstrijskimi start up podjetji lahko delno potrdimo. Razlike med Avstrijski in Slovenskim start up podjetji obstajajo predvsem v statusni zakonodaji, vlogi posameznih podpornih institucij v postopkih ustanavljanja, dostopnosti do finančnih sredstev, davčne ugodnosti. Načini in možnosti financiranja ostajajo podobne, le razpoložljivost do bančnih finančnih sredstev je za slovenske start upe slabša. Prav tako so podporne institucije podobne, le pregled in usklajenost delovanja nad njimi je večja v Avstriji.

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

LITERATURA IN VIRI

CBinsights (2014). The Top 20 Reasons Startups Fail. Pridobljeno 14. aprila 2018 s CBSinsights: www.cbinsights.com/research-reports/The-20-Reasons-Startups-Fail.pdf.

Eurostat. (2017). Business demography by size class (from 2004 onwards, NACE Rev. 2. Pridobljeno 10. aprila 2018 s Eurostat: www.oecd.org/cfe/smes/46404350.pdf.

Global Entrepreneurship Monitor Consortium (2017). Global Entrepreneurship Monitor: Global Report 2016/17 Pridobljeno 14. aprila 2018 s GEM Consortium: www.gemconsortium.org/report.

Kupec, B., & Špetič, B. (2016). Slovenski start upi lani zbrali toliko kot v prejšnjih sedmih letih skupaj. Finance, 2016 (33), 2.

Kupec, B. (2015a). Vse, kar morate vedeti o državnem denarju za slovenske start upe. Pridobljeno 5. marec 2018 iz Startaj.si: www.startaj.si/8818404/?utm_source=newsletter_04032015&utm_medium=okroznica&utm_campa ign=startaj_mejling.

Močnik, D. in Rus, M. (2016) Slovenska podjetja in značilnosti start-up ekosistema: Slovenski podjetniški observatorij 2015. Pridobljeno 13. aprila 2018 z Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij: http://ipmmp.um.si/wp- content/uploads/2016/09/SPO_20162.pdf.

Ries, E. (2010). What is a startup?. Pridobljeno 10. aprila 2018 s Start up lessons learned: www.startuplessonslearned.com/2010/06/what-is-startup.html.

Slovenski podjetniški sklad. Analiza zagonskih podjetij ob 10 letni podpori start up-ov. Maribor, maj 2016. www.podjetniskisklad.si/images/analize/Analiza.pdf.

Zakonom o spodbujanju investicij (ZSinv), Ur. l. RS, št. 13/18. http://accelerationbusinesscity.com/sl/, (10. april, 2018). https://dealbook.si/, (10. april, 2018). https://ec.europa.eu/eipp/desktop/sl/index.html, (10. april, 2018). http://evem.gov.si/evem/drzavljani/zacetna.evem, (10. april, 2018). https://startupeuropepartnership.eu/, (10. april, 2018). http://startupeuropeclub.eu/eu-funds-and-support/, (11. april, 2018). http://startupeuropeclub.eu/, (11. april, 2018). www.dnevnik.si/1042765781, (11. april, 2018). www.podjetniskisklad.si/sl/, (11. april, 2018). www.poslovniangeli.si, (10. april, 2018). www.poslovnisvet.si, (10. april, 2018). www.silicongardens.si/, (10. april, 2018). www.spiritslovenia.si/, (10. april, 2018). www.stat.si/dokument/5424/kohezijske_%20statisticne_obcine.xls, (10. april, 2018). www.wko.at (10. maj 2018)

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

PRILOGE

Priloga 1: Razmere na področju ustanavljanja start up podjetij v Sloveniji 2016

Tabela 1: Razmere na področju start up podjetij v Sloveniji Število novih Število start up Delež preživelih Število start up Delež preživelih start up podjetij podjetij po 1 letu start up podjetij podjetij po 2 start up podjetij po 1 letu (v %) letih po 2 letih (v %) 382,38 343,74 89,89 284,82 74,49 387,60 344,55 88,89 290,43 74,93 534,93 474,09 88,63 / / 454,74 / / / / Vir: Eurostat, 2017.

Tabela: Podjetja so z delovanjem na trgu ustvarila tudi sledeče finančne učinke KAZALNIK Začetno stanje Končno stanje Indeks spremembe Povprečen prihodek v EUR 54.000 230.000 4,3 Maksimalni prihodek v EUR 1.003.421 13.562.977 13,5 Povprečen dobiček v EUR 7.000 32.000 4,5 Maksimalni dobiček v EUR 114.294 5.782.857 50,5 Povprečna dodana vrednost na 15.000 44.000 3,0 zaposlenega v EUR Maksimalna dodana vrednost na 116.800 271.200 2,32 zaposlenega v EUR Vir: sps.si, maj 2018

Tabela: Viri financiranja start up podjetij 2017.

Vir: https://svetkapitala.delo.si/ikonomija/start-upom-vse-vec-investicij-a-ne-slovenskih-1621

Priloga 2: Subjekti podpornega okolja v Sloveniji

100

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

Subjekti inovativnega okolja https://www.podjetniski-portal.si/ustanavljam-podjetje/inovativno- okolje/Evidenca-subjektov-inovativnega-okolja :  Tehnološki parki (Pomurski tehnološki park, Tehnološki park Ljubljana  Podjetniški inkubatorji (Mrežni podjetniški inkubator, Pomurski tehnološki park, Razvojni center Novo Mesto, univerzitetni inkubatorji, Tovarna podjemov – podjetniški inkubator Univerze v Mariboru, ..)  Ostali subjekti inovativnega okolja: (podjetniški inkubator Kočevje, univerzitetni inkubator Savinjske regije, Zavod Znanje Postojna, …)

Financiranje:  Slicijevi vrtički (Silicon Garden LLC) – zasebni sklad tveganega kapitala  ABC pospeševalnik – zasebni podjetniški pospeševalnik ustanoviteljev BTC, Xlab, ameriške gospodarske zbornice AmCham Slovenija in ABC TIM (mentoriranje za vstop na globalne trge)  RSG Kapital – družba za upravljanje tveganega kapitala

Podporne institucije:  Iniciativa Start:up Slovenija – spodbujanje podjetništva (Tovarna podjemov, Tehnološki park Ljubljana, člani: Primorski tehnološki park, RCR Zasavje, Pomurski tehnološki park, Inkubator Savinjske regije)  SPIRIT – Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacioanlizacije, tujih investicij in tehnologije (oblikovanje in razvoj inovativnega okolja)  Vstopne točke VEM – Vse na enem mestu (odprava administrativnih ovir, ustanavljanje podjetij, informiranje,…)  Regionalne razvojne agencije in podjetniški centri (podporni centri na lokalni, regionalni, nacionalni ravni)  Izobraževalni programi (zavod Hekovnik – programi za mlada start up podjetja; CEED Slovenija – mreženje, programi; Ustvarjalnik – pospeševalnik mladinskega podjetništva

Dogodki in tekmovanja:  POPRI –tekmovanje za najboljšo podjetniško idejo med mladimi  Start:up slovenija – tekmovanje start up podjetij  PODIM – mednarodna podjetniška konferenca in start up konferenca v Alpe Adria regiji  Slovenski forum inovacij – dogodek namenjen promociji in izboru najboljših inovacij  Mednarodna investicijska konferenca Coinvest – povezovanje mednarodnih investitorjev tveganega kapitala in visokotehnoloških start up podjetij.  Mladi podjetnik leta – projekt Zavoda mladi podjetnik namenjen odkrivanju mladih talentov  Izbor za Gazelo leta

Priloga 3: Postopek registracije samostojnega podjetnika posameznika in gospodarskih družb v Sloveniji

Registracije podjetnikov in gospodarskih družb izvajajo na izpostavah AJPESa ali ob pomoči notarja. Enostavne registracije pa brezplačno z digitalnim potrdilom tudi na portalu e-VEM ali na eni od točk SPOT (VEM). Registracija podjetja preko VEM točke je brezplačna, saj stroške postopka ustanovitve s.

101

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a p. in enoosebne d. o. o. krije država. V primeru, da v postopek vključujemo notarja, nastajajo dodatni stroški obračunani po notarski tarifi.

Posamezniki ustanavljajo svoje s. p. bodisi na VEM točkah (AJPES,…) in preko sistema e-VEM, kjer prijavijo podjetje za vpis pri registrskem sodišču. Določiti je potrebno ime oziroma firmo (popolno in skrajšano ime), sedež, gospodarsko dejavnost (SKD – 2008). Registrsko sodišče preveri pravilnost vpisa in če je vse ustrezno obvesti AJPES. AJPES odda davčne podatke na FURS, prijavo v obvezna socialna zavarovanja (M1 obrazec). AJPES izda sklep o vpisu podjetnika ali podjetja v Poslovni register Slovenije. Trajanje preprostega postopka registracije 1 - 2 dni.

Enoosebne in večosebne d. o. o. (če se družbeniki strinjajo s formalno družbeno pogodbo, ki se nahaja v sistemu e-VEM) lahko ustanavljate na VEM točkah ali e-VEM portalu. Postopek ustanovitve podjetja s pomočjo e-VEM točke je brezplačen. Pri tem je potreben osebni dokument, davčna številka, sedež (overjeno soglasje lastnika, če niste lastnik objekta). Referent jim pripravi: Akt o ustanovitvi (enoosebna d. o. o.) oziroma Družbeno pogodbo (večosebna d. o. o.), Sklep o imenovanju zastopnikov, Sklep o določitvi poslovnega naslova, Izjavo zastopnika, davčne podatke. S temi dokumenti lahko ustanovitelj odpre začasni račun pri poslovni banki. Na ta račun nakaže osnovni kapital in prejme Potrdilo o plačilu kapitala. To potrdilo dostavi svojemu referentu na VEM točki ali na AJPESU. Celotna dokumentacij ase pošlje na registrsko sodišče. Če je z vlogo vse v redu, se podjetje lahko registrira v približno 7 dneh. AJPES ustanoviteljem izda Sklep o vpisu v register podjetij. S tem sklepom lahko pri banki spremenimo začasni račun v poslovni račun.

Tabela: Primerjava samostojnega podjetnika in družbe z omejeno odgovornostjo Značilnosti Samostojni podjetnik – Družba z omejeno s. p. odgovornostjo – d. o. o. DA (odgovarjate z osebnim NE (odgovarjate le z vloženim Osebna odgovornost premoženjem) kapitalom oz. kapitalom podjetja) 7.500 € (lahko v denarju, sredstvih ali poljubno Osnovni kapital Ni potreben kombinirano), na VEM točki izključno v denarju. Ustanovitev Brezplačno na VEM točki Brezplačno na VEM točki 16 %, 27 %, 34 %, 39 % , 50 % Davek od dohodkov pravnih oseb Obdavčitev dobička (dohodninska lestvica) – 19 % Norminirani odhodki (80%) Norminirani odhodki (80%) Vodenje poslovnih knjig Enostavno knjigovodstvo Dvostavno knjigovodstvo Dvostavno knjigovodstvo

Družba z neomejeno odgovornostjo je osebna gospodarska družba vsaj dveh ali več oseb (domače ali tuje fizične ali pravne osebe), ki so odgovorne za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem in skupaj opravljajo gospodarsko dejavnost. Minimalni osnovni kapital ob ustanovitvi ni zakonsko določen. Ustanavlja se pri notarju. Notar sestavi vse listine, ki so potrebne za vpis v sodni register: družbeno pogodbo, če je potrebno pa tudi sklep o imenovanju poslovodij. Listine lahko sestavijo tudi družbeniki sami, vendar pa morajo biti te, kljub temu notarsko overjene. Na osnovi odločitve registrskega sodišča o vpisu ustanovitve podjetja v sodni register, AJPES določi šifro glavne dejavnosti in matično številko in družbo vpiše v poslovni register Slovenije. D. n. o. je obdavčena po ZDDPO-2 (obdavčitev dobička - 19 %). Davčna obveznost za družbenike nastane že v trenutku pripisa pripadajočega dela dobička posameznemu družbeniku ne glede na izplačilo in obdavči kot dividenda po 25 % davčni stopnji.

102

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

Komanditna družba (k. d.) je osebna družba dveh ali več oseb. Najmanj en družbenik (komplementar) odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem, ki zastopa družbo in vodi posle ter najmanj en družbenik (komanditist) za obveznosti družbe odgovarja le do višine svojega kapitalskega vložka. Osnovni kapital ni zakonsko določen. Komanditna družba se vpiše pri notarju. Stroški postopkov se obračunavajo po notarskih tarifah. Na osnovi predloga za vpis o zahtevku za vpis v sodni register odloči registrsko sodišče.

Delniška družba (d. d.) je kapitalska gospodarska družba, ki ima osnovni kapital razdeljen na delnice, v kateri družbeniki za obveznosti družbe ne odgovarjajo osebno temveč zanje odgovarja družba z vsem svojim premoženjem do višine lastnega premoženja. Ustanovi jo lahko ena li več fizičnih ali pravnih oseb, ki sprejme statut (ustanovitveni akt). Osnovni kapital mora znašati vsaj 25.000 EUR. Ustanovitev d. d. je lahko: postopna (sukcesivna) ali sočasna (simultana)Organi delniške družbe: skupščina, pri dvotirnem sistemu upravljanja pa še nadzorni sveti in upravo, pri enotirnem sistemu upravljanja pa upravni odbor. D. d. se ustanovi pri notarju. Ustanovitelji sprejmejo statut (notarska listina), ki morajo biti osebno prisotni (možnost pooblastila za zastopanje). Stroški postopkov se obračunavaj o notarskih tarifah (sestava ustanovitvenih aktov družb in potrditev sklepov organov upravljanja se pristojbina odmerja glede na vrednost osnovnega kapitala: 22.950 EUR do 45.900 EUR znaša pristojbina 146 EUR; sestava notarskega zapisa znesek poveča za 80 % oziroma največ do 689 EUR; sestava statuta delniške družbe poveča pristojbino za 100 % oziroma največ do 826 EUR; sestava predloga za vpis v sodni register znaša 37 EUR; vpisi v druge

103

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

Tabela: Primerjalni prikaz pravnoorganizacijskih oblik, ki opravljajo gospodarske dejavnosti Fizična oseba Pravna oseba GOSPODARSKE DRUŽBE OSEBNE KAPITALSKE DRUŽBA Z KOMANDITNA DRUŽBA Z DELNIŠKA KOMANDITNA SAMOSTOJNI NEOMEJENO DRUŽBA OMEJENO DRUŽBA DELNIŠKA PODJETNIK ODGOVORNOSTJO ODGOVORNOSTJO DRUŽBA

s. p. d. n. o. k. d. d. o. o. d. d. k. d. d. Posameznik - fizična Dve ali več PO ali Dve ali več PO ali Ena ali več PO ali FO Ena ali več PO ali FO Dve ali več FO/PO oseba FO, domače/tuje FO, domače/tuje: domačih ali tujih oseb domačih ali tujih oseb domače/tuje. Vsaj 1 = Vsaj 1 = Ustanovitelji KOMPLEMENTAR KOMPLEMENTAR Vsaj 1 = Vsaj 1 = KOMANDIDTIST KOMANDITNI DELNIČAR - delnice DA (odgovarjate z DA- solidarno Komplementar: DA z NE (odgovarjate le NE – odgovarja Komplementar: DA z osebnim odgovarjajo z vsem vsem svojim s kapitalom podjetja) družba s svojim vsem svojim Osebna odgovornost premoženjem) svojim premoženjem premoženjem premoženjem do premoženjem (vloga družbenikov Komanditist: NE, le višine OK člana uprave). do višine svojega Komanditni delničar: vložka NE. Ni potreben Ni predpisan. Ni predpisan 7.500,00 € (lahko v 25.000 EUR 25.000 EUR Družbeniki vložijo denarju, sredstvih ali Osnovni kapital enake vložke, če ni poljubno drugače dogovorjeno. kombinirano) Družbena pogodba Družbena pogodba Akt o ustanovitvi Statut Statut Ustanovitvena (eno) (sprejme min. 5 oseb) pogodba Družbena pogodba (večosebne) Pri notarju Pri notarju VEM, e-VEM, Pri notarju Pri notarju VEM, e-VEM, Ustanovitev Osebna prisotnost Osebna prisotnost AJPES, notar. Osebna Osebna prisotnost Osebna prisotnost AJPES družbenikov družbenikov. prisotnost družbenik družbenikov družbenikov Brezplačno Notarska tarifa Notarska tarifa* Enostavni postopek Notarska tarifa* Notarska tarifa* (ust. pog. - notarski (brezplačno) Ustanovitveni zapis/zasebna listina; Zahtevni postopek stroški druge listine,)* (pri notarju po notarski tarifi)*

104

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

16 %, 27 %, 34 %, 39 DDPO (19 %) DDPO (19 %) Davek od dohodkov DDPO (19 %) DDPO (19 %) % in 50 % *davčna obveznost za pravnih oseb - vedno Obdavčitev dobička (dohodninska družbenike za izkazan enaka davčna stopnja lestvica) dobiček (25 %) (19 %) Vir: lasten.

105

DEVETI MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

Priloga 4: Podatki o start up podjetjih v Avstriji

Tabela: Faze življenjskega cikla start up podjetja

Vir: European Startup Monitor 2016.

Tabela: Start up podjetja po panogah v Avstriji

Vir: European Startup Monitor 2016.

106

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

Tabela: Viri financiranja start up podjetij v Avstriji

Vir: European Startup Monitor 2016.

Priloga 5: Ustanavljanje podjetij v Avstriji

107

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

Tabela: Trenutne razmere ustanavljenih podjetij v Avstriji

Vir: wko.at, maj 2018.

108

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

109

DEVETI MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

IZVEDBO TABORA SO OMOGOČILI:

110

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

MEDIJSKI SPONZOR:

111

MEDNARODNI RAZISKOVALNI TABOR ŠPIC-a

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

377.36:001.82(082)

ŠTUDENTSKI podjetniški in inovacijsko-raziskovalni center. Mednarodni raziskovalni tabor (10 ; 2018 ; Murska Sobota) Zaključni bilten / 10. mednarodni raziskovalni tabor ŠPIC = [10.] International Research Camp, Murska Sobota, 9. 5. - 11. 5. 2018 ; [avtorji Bitolkoska, Ivana ... [et al.] ; odgovorni urednik Škafar Branko]. - Murska Sobota : Ekonomska šola, Višja strokovna šola, 2018

1. Bitolkoska, Ivana 2. Škafar, Branko COBISS.SI-ID 94479617

112