Vojkova 9, 6230 Postojna tel.: 05 70 00 610, fax 05 70 00 628 E-mail: [email protected]
DVOLETNI NA ČRT
za
IV. NOTRANJSKO LOVSKO UPRAVLJAVSKO OBMO ČJE
za
LETI 2021 in 2022
(OSNUTEK)
Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ...... 1
2 OPIS LOVSKO UPRAVLJAVSKEGA OBMO ČJA...... 2
3 ŽIVLJENJSKO OKOLJE DIVJADI...... 5 3.1 Ukrepi v življenjskem okolju divjadi...... 5 3.2 Vpliv divjadi na njeno življenjsko okolje...... 15
4 ŽIVALSKE VRSTE - DIVJAD ...... 28 4.1 Srna ( Capreolus capreolus ) ...... 28 4.2 Navadni jelen ( Cervus elaphus )...... 33 4.3 Damjak ( Dama dama )...... 38 4.4 Gams ( Rupicapra rupicapra )...... 39 4.5 Divji praši č ( Sus scrofa ) ...... 43 4.6 Šakal ( Canis Aureus ) ...... 47 4.7 Lisica ( Vulpes vulpes ) ...... 50 4.8 Jazbec (Meles meles ) ...... 52 4.9 Kuna belica ( Martes foina ) in kuna zlatica ( Martes martes )...... 54 4.10 Navadni polh ( Glis glis ) ...... 56 4.11 Pižmovka ( Ondatra zibethia )...... 57 4.12 Poljski zajec ( Lepus europaeus ) ...... 58 4.13 Fazan ( Phasianus colchicus ) ...... 60 4.14 Raca mlakarica ( Anas platyrhynchos ) ...... 62 4.15 Sraka ( Pica pica ), šoja ( Garrulus glandarius ) in siva vrana ( Corvus cornix ) ...... 64 4.16 Nutrija ( Myocastor coypus ) ...... 66 4.17 Rakunasti pes ( Nyctereutes procyonoides ) ...... 66 4.18 Na črt dodajanja divjadi...... 67
5 EVIDENCE ...... 68
6 PRILOGE...... 70
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna II Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1.1: Kronologija nastanka dvoletnega načrta za IV. Notranjsko LUO za leti 2021 in 2022...... 1 Preglednica 2.1: Pregled loviš č v LUO Notranjske ...... 3 Preglednica 3.1.1: Opravljeni ukrepi v življenjskem okolju divjadi v obdobju 2015 - 2020 ...... 5 Preglednica 3.1.2: Na črtovani ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letih 2021 in 2022...... 9 Preglednica 3.2.1: Škoda, ki jo je povzro čila divjad v obdobju 2015 - 2020 ...... 15 Preglednica 3.2.2: Opravljeni ukrepi za prepre čevanje škod od divjadi v obdobju 2015 - 2020...... 17 Preglednica 3.2.3: Na črtovani ukrepi za prepre čevanje škod v letih 2021 in 2022 ...... 17 Preglednica 3.2.4: Število popisanih osebkov na hektar in njihov delež ter delež poškodovanih osebkov PE Snežnik - 2020...... 19 Preglednica 3.2.5: Delež poškodovanih osebkov (objedenost) po posameznih drevesnih vrstah za razrede R1-R4 PE Snežnik...... 20 Preglednica 3.2.6: Število popisanih osebkov na hektar in njihov delež ter delež poškodovanih osebkov PE Javornik - 2020...... 21 Preglednica 3.2.7: Delež poškodovanih osebkov (objedenost) po posameznih drevesnih vrstah za razrede R1-R4 PE Javornik ...... 21 Preglednica 3.2.8: Število popisanih osebkov na hektar in njihov delež ter delež poškodovanih osebkov PE Bloke - Sodražica - 2020 ...... 23 Preglednica 3.2.9: Delež poškodovanih osebkov (objedenost) po posameznih drevesnih vrstah za razrede R1-R4 PE Bloke - Sodražica ...... 23 Preglednica 3.2.10: Število popisanih osebkov na hektar in njihov delež ter delež poškodovanih osebkov PE Ljubljanski vrh - 2020...... 24 Preglednica 3.2.11: Delež poškodovanih osebkov (objedenost) po posameznih drevesnih vrstah za razrede R1-R4 PE Ljubljanski vrh...... 25 Preglednica 4.1.1: Na črt odvzema srnjadi Po-Bi, Cerkniška in Snežniška EE...... 30 Preglednica 4.1.2: Na črt odvzema srnjadi EE Barje in Krim...... 30 Preglednica 4.1.2: Analiza odvzema srnjadi...... 30 Preglednica 4.2.1: Na črt odvzema jelenjadi barjanska EE...... 34 Preglednica 4.2.2: Na črt odvzema jelenjadi ostale EE ...... 34 Preglednica 4.2.3: Analiza odvzema in telesnih mas navadnih jelenov...... 36 Preglednica 4.3.1: Analiza odvzema jelena damjaka ...... 38 Preglednica 4.4.1: Na črt odvzema gamsov...... 40 Preglednica 4.4.2: Analiza odvzema in telesnih mas gamsov...... 41 Preglednica 4.5.1: Na črt odvzema divjih praši čev ...... 45 Preglednica 4.5.2: Analiza odvzema in telesnih mas divjih praši čev...... 46 Preglednica 4.6.2: Analiza odvzema šakala ...... 49 Preglednica 4.7.1: Na črt odvzema lisic...... 51 Preglednica 4.7.2: Analiza odvzema lisic...... 51 Preglednica 4.8.1: Analiza odvzema jazbecev ...... 52 Preglednica 4.8.2: Analiza odvzema jazbecev ...... 53 Preglednica 4.9.1:Na črt odvzema kun...... 54 Preglednica 4.9.2: Analiza odvzema kun...... 55 Preglednica 4.14: Analiza odvzema pižmovk ...... 57
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna III Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Preglednica 4.12.1:Na črt odvzema poljskih zajcev...... 59 Preglednica 4.12.2: Analiza odvzema poljskih zajcev...... 59 Preglednica 4.13.1: Na črt odvzema fazanov ...... 61 Preglednica 4.13.2: Analiza odvzema fazanov ...... 61 Preglednica 4.14.1: Na črt odvzema race mlakarice ...... 62 Preglednica 4.14.2: Analiza odvzema race mlakarice ...... 63 Preglednica 4.15.1: Na črt odvzema srak, šoj, sivih vran...... 65 Preglednica 4.15.2: Analiza odvzema srak, šoj, sivih vran...... 65 Preglednica 4.18: Vlaganje divjadi...... 67
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna IV Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
KAZALO SLIK
Slika 2.1: Položaj LUO v Sloveniji in loviš ča v LUO...... 4 Slika 3.1.1: Realizacija 2015 – 2020 ukrepi za varstvo in monitoring divjadi...... 6 Slika 3.1.2: Realizacija 2015 – 2020 Biomeliorativna dela I ...... 6 Slika 3.1.3: Realizacija 2015 – 2020 Biomeliorativna dela II ...... 7 Slika 3.1.4: Realizacija 2015 – 2020 krmljenje ...... 8 Slika 3.1.5: Realizacija 2015 – 2020 krmne in pridelovalne njive ...... 8 Slika 3.1.6: Realizacija 2015 – 2020 lovski objekti ...... 8 Slika 3.2.1: Dinamika škod od divjadi v LUO...... 15 Slika 3.2.2: Škode in odvzem divjih praši čev...... 16 Slika 3.2.3: Prikaz popisnih enot v LUO...... 18 Slika 3.2.4: Poškodovanost bukve v letih 2010, 2014, 2017 in 2020 po popisnih enotah – višinski razredi R1 – R4 ...... 19 Slika 3.2.5: Primerjava deleža poškodovanih osebkov (objedenost) gozdnega mladja med popisi v letih 2010, 2014, 2017 in 2020 za razrede R1-R4 PE Snežnik ...... 20 Slika 3.2.6: Primerjava deleža poškodovanih osebkov (objedenost) gozdnega mladja med popisi v letih 2010, 2014, 2017 in 2020 za razrede R1-R4 PE Javornik ...... 22 Slika 3.2.7: Primerjava deleža poškodovanih osebkov (objedenost) gozdnega mladja med popisi v letih 2010, 2014, 2017 in 2020 za razrede R1-R4 PE Bloke - Sodražica...... 24 Slika 3.2.8: Primerjava deleža poškodovanih osebkov (objedenost) gozdnega mladja med popisi v letih 2010, 2014, 2017 in 2020 za razrede R1-R4 PE Ljubljanski vrh...... 26 Slika 4.6.1: Prisotnost šakala v Sloveniji v obdobju 1/2020 – 2/2021 (podatki ovrednoteni po metodi SCALP v mreži 3x3 km in prikazani s Kernelsko metodo; Poto čnik, 2021 ...... 47
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna V Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
1 UVOD
Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavsko obmo čje za leti 2021 in 2022 je sestavljen v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu ter njegovimi spremembami (Ur. l. RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20 in 97/20 – popr.). Zakon dolo ča izdelavo dvoletnih lovsko upravljavskih na črtov za lovsko upravljavska obmo čja, znotraj katerih so opredeljena loviš ča in loviš ča s posebnim namenom. Upravljavci loviš č imajo od sredine leta 2009 podeljene koncesije in se skupaj z loviš či s posebnim namenom združujejo v Obmo čno združenje upravljavcev loviš č za IV. Notranjsko LUO. V OZUL-u deluje izvoljen devet članski Izvršni odbor in posebne komisije za upravljanje vseh temeljnih vrst divjadi, ki so z Zavodom za gozdove Slovenije v tem na črtu uskladile odvzeme in tudi dela v okolju razen odvzem pri vrsti navadni jelen, ki ni usklajen v skupnem številu odvzema in deležu košut 2+, pri višini odvzema vrste šakal in pri dolo čilu vezave odstrela pri srnjadi in jelenjadi v na črtu.
Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavsko obmo čje za leti 2021 in 2022 temelji na ciljih in usmeritvah Obmo čnega na črta za IV. Notranjsko lovsko upravljavsko obmo čje za obdobje 2011 - 2020.
Ob zgoraj navedenih predpisih je pri čujo či na črt napisan tudi v skladu z: 1. Zakonom o gozdovih (Ur. l. RS, št. 30/93 in spremembe), 2. Pravilnikom o na črtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Ur. l. RS, št. 91/10 in 200/20). 3. Uredbo o dolo čitvi divjadi in lovnih dob (Ur. l. RS, št. 101/04, št. 81/14), 4. Odlokom o lovsko upravljavskih obmo čjih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah (Ur. l. RS, št. 110/04), 5. Uredbo o ustanovitvi loviš č s posebnim namenom v RS (Ur. l. RS, št. 117/04, št. 38/14), 6. Odlokom o loviš čih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah (Ur. l. RS, št. 128/04, št. 38/14) in 7. Gozdnogospodarskim na črtom za Postojnsko gozdnogospodarsko obmo čje za obdobje 2001-2010
Vira podatkov v pri čujo čem na črtu so podatkovne baze, ki jih vodi Zavod za gozdove Slovenije, in podatkovne baze, ki jih vodi Lovska zveza Slovenije.
Najpomembnejši dogodki, ki so vplivali na sam nastanek na črta so prikazani v spodnji preglednici:
Preglednica 1.1: Kronologija nastanka dvoletnega načrta za IV. Notranjsko LUO za leti 2021 in 2022 Datum Kraj Organ Vsebina 11.–14.1.2021 razli čni Komisija za oceno odstrela in izgub v LUO Pregled odstrela in izgub divjadi 2.3.2021 Postojna IO OZUL Notranjskega LUO Uskladitveni sestanek 3.3.2021 Postojna Strok. svet OE Postojna Dolo čitev osnutka na črta 5.4.2021 Postojna Odsek za na črtovanje razvoja gozdov OE Postojna Javna predstavitev na črta 15.4.2021 Postojna Svet OE Postojna Dolo čitev predloga na črta 23. 4. 2021 Ljubljana MKGP Oddaja na črta na MKGP
Za pogosteje uporabljene izraze so v pri čujo čem na črtu uporabljene naslednje okrajšave: • LUO – lovsko upravljavsko obmo čje, • DN – dvoletni na črt za LUO • LD – lovska družina, • LPN – loviš če s posebnim namenom • EE – ekološka enota, • GGO – gozdnogospodarsko obmo čje, • ZGS – Zavod za gozdove Slovenije, • MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, • ARSO – Agencija republike Slovenije za okolje, • ON – dolgoro čni gozdnogospodarski in lovsko upravljavski na črt 2011-2020, • IRSKGLR – Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, • UVHVVR – Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 1 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
2 OPIS LOVSKO UPRAVLJAVSKEGA OBMO ČJA
LUO leži v osrednjem delu Slovenije in se razteza od južne ljubljanske obvoznice proti jugu do državne meje z Republiko Hrvaško. Jedro obmo čja predstavljajo gozdni visokokraški gorski masivi in planote Snežnika, Javornikov, Menišije, Krima in Mokrca, kar pogojuje osnovne naravne zna čilnosti ter dolo ča življenjske pogoje divjadi, ki je tu le avtohtona. Posebno biotsko značilnost obmo čja predstavlja Ljubljansko barje, katero obsega 11.299 ha lovne površine obmo čja. V obmo čje spadajo še obrobne, pretežno kotlinaste doline: Loška, Cerkniška, Pivška, dolina reke Reke, Bistriško podolje, Ko čanija ter južni del Ljubljanske kotline.
V tem na črtu obravnavamo vse glavne vrste divjadi po širših ekoloških enotah (EE), ki obsegajo loviš ča s približno enakimi ekološkimi in lovsko upravljavskimi pogoji:
1. Barje , ki združuje loviš ča s pretežnim delom površine na Ljubljanskem barju. 2. Krim , ki združuje lovišča in LPN Ljubljanski vrh v širšem obmo čju masivov Krima, Mokrca in Menišije. 3. Cerknica , ki združuje loviš ča na SV obrobju Snežniško-Javorniškega pogorja, Cerkniške doline, Blok, Loške doline in Babnega polja. 4. Postojnsko-Bistriška (Po-Bi) skupina loviš č, ki združuje loviš ča v dolini reke Pivke, SZ dela snežniško-javorniškega pogorja, Ko čanije in jugovzhodnega dela Brkinov in Čičarije. 5. Snežnik (LPN Jelen) v centralnem delu Snežnika ter delu Javornikov.
Zaradi izrazitih vplivov volka ter risa na populacije srnjadi in jelenjadi v Notranjskem LUO, lo čimo obmo čje redne prisotnosti teritorialnih tropov volkov in risa, obmo čje stalne prisotnosti teritorialnega risa ter obmo čje, kjer te vrste niso stalno prisotne. V obmo čje redne prisotnosti teritorialnih tropov volkov in risa spadajo loviš ča Postojnsko – Bistriške EE ( Zemon, Kozlek, Trnovo, Tabor Zagorje, Pivka, Prestranek ), Cerkniške EE ( Rakek, Cerknica, Grahovo, Gornje jezero, Nova vas, Lož Stari trg, Iga vas, Babno polje ), Snežniške EE ( LPN Jelen ) ter nekatera loviš ča Krimske EE ( Borovnica, Rakitna, Begunje, Cajnarje, Žilce, LPN Ljubljanski vrh in Mokrc ). V obmo čje stalne prisotnosti teritorialnega risa spadata loviš či Tomišelj in Ig. V obmo čje brez potrjene prisotnosti teritorialnih volkov in risov sodijo loviš ča Javornik – Postojna, Rakovnik – Škofljica in Brezovica.
LUO zajema pretežni del obmo čja ZGS - OE Postojna, del obmo čja OE Ljubljana, ter del obmo čja OE Sežana.
Skupna površina LUO znaša 149.243 ha, od tega je lovne površine 142.136 ha (95 %), nelovne površine pa 7.107 ha (5 %).
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 2 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Preglednica 2.1: Pregled loviš č v LUO Notranjske Šifra Ime loviš ča Upravna enota Površina (ha) loviš ča Skupna Lovna Nelovna Gozd 0401 Brezovica Ljubljana 7.118 6.196 922 1.839 0407 Rakovnik - Škofljica Ljubljana 7.312 5.103 2.209 3.018 EE Barje 14.430 11.299 3.131 4.857 0402 LPN Ljubljanski vrh Vrhnika 4.138 4.082 56 3.605 0403 Borovnica Vrhnika 4.269 3.969 300 2.904 0404 Rakitna Ljubljana 6.291 5.840 451 4.514 0405 Tomišelj Ljubljana 3.272 3.126 146 1.354 0406 Ig Ljubljana 4.252 3.996 256 1.853 0412 Mokrc Ljubljana 6.395 6.205 190 5.174 0409 Begunje Cerknica 4.562 4.473 89 3.536 0410 Cajnarje Cerknica 3.302 3.229 73 2.244 0411 Žilce Cerknica 2.607 2.561 46 1.927 EE Krim 39.088 37.481 1.607 27.111 0422 Babno polje Cerknica 2.042 2.012 30 1.647 0421 Iga vas Cerknica 2.761 2.705 56 2.003 0420 Lož-Stari trg Cerknica 3.201 3.044 157 2.115 0419 Gornje jezero Cerknica 3.561 3.522 39 2.366 0415 Grahovo Cerknica 4.253 4.161 92 2.153 0414 Cerknica Cerknica 4.572 4.327 245 2.840 0408 Rakek Cerknica 4.911 4.703 208 3.795 0416 Nova vas Cerknica 5.199 5.024 175 2.608 EE Cerknica 30.500 29.498 1.002 19.527 0413 Javornik Postojna 5.130 4.862 268 3.529 0417 Prestranek Postojna 5.627 5.453 174 3.698 0418 Pivka Postojna 5.832 5.653 179 3.634 0424 Tabor-Zagorje Postojna 4.076 3.929 147 1.868 0425 Trnovo Ilirska Bistrica 6.375 6.133 242 3.150 0426 Kozlek Ilirska Bistrica 5.860 5.700 160 3.520 0427 Zemon Ilirska Bistrica 4.581 4.472 109 3.344 EE Postojna-Bistrica 37.481 36.202 1.279 22.743 0423 LPN Jelen Cerknica 27.744 27.656 88 26.087 EE Snežnik 27.744 27.656 88 26.087 IV. Notranjsko LUO 149.243 142.136 7.107 100.325
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 3 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Slika 2.1: Položaj LUO v Sloveniji in loviš ča v LUO
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 4 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
3 ŽIVLJENJSKO OKOLJE DIVJADI
V LUO divjad in ostale prosto žive če živalske vrste najdejo primerno življenjsko okolje, v katerem lahko zadovoljujejo svoje potrebe po hrani, kritju in razmnoževanju, kar je osnovni pogoj za njihov obstoj in ustrezno usklajenost z življenjskim okoljem. Čeprav dobra ohranjenost narave v LUO v veliki meri zadostuje potrebam divjadi, so razmere malo kje optimalne. Zato je izvajanje del v življenjskem okolju divjadi, s katerimi izboljšujemo bivalne in prehranske pogoje ob ustreznem uravnavanju populacij divjadi z odstrelom, za primerno stopnjo usklajenosti divjadi z okoljem in njen trajni obstoj zelo pomembno. Tako kot v preteklosti, bo izvajanje teh del tudi v prihodnosti na Notranjskem nujno potrebno in zaželeno.
V Delu LUO, ob meji z Republiko Hrvaško, so ovira za divjad tudi trenutno postavljene zaš čitne tehni čne ovire (ZTO). Postavljene so v loviš čih Babno polje in Zemon. ZGS je v sodelovanju z upravljavci loviš č v mesecu maju in juniju 2017 pregledal celotno mejo z R. Hrvaško in dolo čil mesta prehodov za zavarovane vrste in divjad. ZTO otežujejo migracije divjadi preko državne meje, pri poskusu prehajanja le teh, se divjad lahko resno poškoduje. Težava je tudi nadzor ZTO, saj dnevno vnaša dodaten nemir v loviš ča, upravljavci loviš č, pa so tudi primorani prilagoditi izvajanje skupnih lovov v primerni oddaljenosti, s čimer prihaja do kr čenja dejanske lovne površine.
3.1 Ukrepi v življenjskem okolju divjadi
Opravljeni ukrepi v življenjskem okolju divjadi v obdobju 2015 – 2020 in presoja uspešnosti izvedenih ukrepov
Preglednica 3.1.1: Opravljeni ukrepi v življenjskem okolju divjadi v obdobju 2015 - 2020
Enota 2015 - 2020 2019 - 2020 Vrsta ukrepa mere Na črt Realizacija % Na črt Realizacija % 1. UKREPI ZA VARSTVO IN MONITORING DIVJADI Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi ure 64.663 66.054 102,2 22.394 22.759 101,6 2. BIOMELIORATIVNI UKREPI Vzdrževanje pasiš č s košnjo (ro čna in strojna 2.897,77 2.879,58 99,4 961,09 955,49 99,4 košnja) ha Spravilo sena z odvozom ha 2.194,88 2.165,75 98,7 730,84 724,81 99,2 Priprava pasiš č za divjad ha 991,25 919,82 92,8 299,9 292,74 97,6 Gnojenje travnikov ha 237,67 158,14 66,5 78,68 39,67 50,4 Vzdrževanje grmiš č ha 140,15 167,35 119,4 43,6 46,45 106,5 Vzdrževanje remiz za malo divjad ha 231,77 206,31 89,0 108,36 103,26 95,3 Vzdrževanje gozdnega roba ha 236,01 233,15 98,8 88,09 85,04 96,5 Izdelava in vzdrževanje kaluž število 2.852 2.741 96,1 970 974 100,4 Izdelava in vzdrževanje ve čjega vodnega vira število 72 68 94,4 20 20 100,0 Sadnja in vzdrževanje plodonosnega drevja in 783 735 93,9 305 306 100,3 grmovja število Postavitev in vzdrževanje gnezdnic število 136 89 65,4 50 45 90,0 3. BIOTEHNI ČNI UKREPI Zimsko krmljenje parkljasta divjad kg 4.939.720 4.807.145 97,3 1.582.850 1.500.385 94,8 Zimsko krmljenje mala divjad kg 53.705 50.360 93,8 17.410 15.650 89,9 Prepre čevalno krmljenje kg 63.555 56.405 88,7 14.220 14.200 99,9 Privabljalno krmljenje kg 1.486.573 1.445.225 97,2 539.820 509.370 94,4 Krmne njive ha 329,41 275,83 83,7 102,56 85,24 83,1 Pridelovalne njive ha 19,36 19,24 99,4 6 6 100,0 Solnice kg 59.730 58.456 97,9 19.730 18.876 95,7 4. LOVSKI OBJEKTI Solnice (obnova in novogradnja) število 10.576 9.271 87,7 3.484 3.101 89,0 Lovske preže (obnova in novogradnja) število 960 1.015 105,7 276 283 102,5 Krmiš ča (obnova in novogradnja) število 241 234 97,1 86 83 96,5 Lovske steze (obnova in novogradnja) km 967,05 943,5 97,6 332,65 318,1 95,6
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 5 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi
Vse lovske organizacije so dosledno in angažirano izvršile vse na črtovane aktivnosti, katere se nanašajo na ukrepe za varstvo in monitoring divjadi. Glede na stopnjo izvršitve na črtovanih ukrepov monitoringa divjadi v letih 2019 in 2020 je razvidno, da se lovske organizacije zavedajo nujnosti in potrebe navedenega ukrepa. Lovske organizacije ustrezno opravljajo svojo lovsko čuvajsko službo, spremljajo dogajanja in pojave v naravnem življenjskem okolju divjadi ter populacijsko dinamiko in aktivnosti posameznih vrst divjadi (sledenje, evidentiranje habitatov, ocenjevanje števil čnosti in štetje, pobiranje iztrebkov, odlov živih živali, telemetri čno spremljanje…).
12000
11500
11000
10500 Ukrepi za varstvo in monitoring
število ur divjadi 10000
9500
9000 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Slika 3.1.1: Realizacija 2015 – 2020 ukrepi za varstvo in monitoring divjadi
Biomeliorativna dela
Lovske organizacije v LUO dajejo biomeliorativnim delom velik pomen, zato je bila tako v letih 2019 in 2020, kot v zadnjih 6 letih realizacija na črtovanih del, gledano celostno, nadpovpre čna.
Ve čjih odstopanj od na črta prakti čno ni bilo, saj so bila vsa biomeliorativna dela opravljena v skladu z na črtom. Lovske organizacije namenjajo najve čjo pozornost vzdrževanju pašnih površin za divjad, pridelavi zadostne koli čine kvalitetne krme, predvsem sena in travne silaže ter izdelavi in vzdrževanju vodnih virov, kar dokazuje spoznanje lovcev, da je za optimalne življenjske pogoje za divjad in usklajenost divjadi z okoljem, poleg pravilnega uravnavanja populacij z odstrelom, eden glavnih pogojev ustrezno bivalno okolje za divjad. Prav tako je v zadnjem šest letnem obdobju opažen trend zmanjšanega vnašanja umetnih gnojil za gnojenje pašnih površin in krmnih njiv, kar dodatno prispeva k pospeševanju sonaravnega upravljanja okolja in zmanjševanju okoljskih obremenitev.
600
Vzdrževanje pasišč s košnjo (ročna in 500 strojna košnja) Spravilo sena z odvozom 400 Priprava pasišč za divjad 300 H A Gnojenje travnikov 200 Vzdrževanje grmišč
100 Vzdrževanje gozdnega roba
0 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Slika 3.1.2: Realizacija 2015 – 2020 Biomeliorativna dela I
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 6 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
600
500
Izdelava in vzdrževanje kaluž 400 Izdelava in vzdrževanje večjega vodnega 300 vira
število Sadnja in vzdrževanje plodonosnega drevja in grmovja 200 Postavitev in vzdrževanje gnezdnic
100
0 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Slika 3.1.3: Realizacija 2015 – 2020 Biomeliorativna dela II
Biotehni čni ukrepi
Krmljenje divjadi je za usklajenost divjadi z okoljem še vedno zelo pomemben in potreben biotehni čni ukrep. Pomembno je, da je krmljenje pravilno na črtovano in izvedeno. Prakti čno vse lovske organizacije dolo čila in napotke o krmljenju upoštevajo. V LUO je izvedena inventura in popis lokacij, kjer lovske organizacije že imajo ali v prihodnje nameravajo imeti krmiš ča za krmljenje divjadi z mo čno škrobno krmo. Lovskim organizacijam je bil pojasnjen namen in pomen krmljenja, predvsem pomen pravilne izbire lokacije krmiš ča in vrste ter koli čine položene krme, da ne prihaja do konfliktov z drugimi »v odnosu do človeka problemati čnimi« živalskimi vrstami, predvsem medvedom, saj ve čina obmo čja leži v osrednjem življenjskem obmo čju rjavega medveda. Lovci najve č delovnih ur in koli čin krme še vedno namenjajo zimskemu in privabljalnemu krmljenju jelenjadi. Potreba po prepre čevalnem krmljenju divjih praši čev je v soodvisnosti od ponudbe naravne hrane v življenjskem okolju divjega praši ča ter prostorske razporeditve vrste v prostoru, kar se izraža v intenzivnosti pritiska divjadi na kmetijske površine ter posledi čno višino škode od divjadi na kmetijstvu. Poraba svežih so čnih in balastnih krmil, predvsem sadnih tropin, sladkorne pese in travne silaže, ostaja v okviru na črtovanih koli čin, medtem ko se je poraba mo čnih krmil, zlasti koruze, nekoliko zmanjšala. Skupna poraba krme za parkljarje je bila v celotnem LUO nižja od na črtovane koli čine. Koli čina položene krme za privabljanje divjadi za izvajanje odstrela je predvsem odvisna od ponudbe naravne hrane v okolju ter vremenskih razmer v posameznem letu, katere posredno vplivajo na tehniko izvajanja lova. Intenzivno zaraščanje kmetijskih površin z gozdom v LUO ter posledi čno spremenjeni terenski pogoji za izvajanje lova, bodo tudi v prihodnje odlo čilni za na črtovanje in izvajanje privabljalnega krmljenja divjadi. Zimsko krmljenje male divjadi je potrebno zlasti v loviš čih, kjer so še ohranjeni habitati za malo divjad ter je stanje populacij te divjadi takšno, da je potrebno dodajane krme v okolje v zimskem času. Pri krmljenju z mo čnimi krmili se lovske organizacije v ve čini primerov držijo dogovorjenih in dolo čenih lokacij krmiš č in koli čin krme.
V letih 2019 in 2020 je obseg priprave krmnih njiv za 17 % nižji od na črtovanega, kar je predvsem posledica višjih materialnih stroškov, kateri se nanašajo na obdelavo teh objektov ter zmanjšanih prora čunov upravljavcev loviš č. Poudariti velja, da so ti ukrepi potrebni, saj ugodno vplivajo na rastlinojede vrste divjadi in olajšajo ustrezno poseganje v te populacije, predvsem v času vegetacijske dobe.
Priprava pridelovalnih njiv je glede na na črtovane koli čine med najnižjimi v zadnjem šest letnem obdobju, predvsem zaradi visokih materialnih stroškov, kateri se nanašajo na obdelavo teh objektov, kot tudi ugodne cenovne ponudbe krme na tržiš ču. Vsekakor doma ča/lastna pridelava krmil lahko služi tudi kot rezerva za pokrivanje nepri čakovanih ve čjih škod na kmetijskih površinah, zato je izvajanje navedenega ukrepa nujno predvsem tam, kjer se pojavljajo ve čje škode od divjadi.
Poraba soli v LUO se zmanjšuje. V letih 2019 in 2020 je bila poraba 96 % glede na na črtovane koli čine, kar je iz vidika sonaravnega upravljanja pozitivno.
Ve čjih odstopanj od na črta ni bilo, zato ocenjujemo, da je bila realizacija biotehniških del v letih 2019 in 2020 ustrezna.
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 7 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
900000
800000
700000
600000
500000 Zimsko krmljenje parkljasta divjad KG 400000 Preprečevalno krmljenje 300000 Privabljalno krmljenje
200000
100000
0 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Slika 3.1.4: Realizacija 2015 – 2020 krmljenje
60
50
40
30 Krmne njive HA Pridelovalne 20
10
0 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Slika 3.1.5: Realizacija 2015 – 2020 krmne in pridelovalne njive
Lovski objekti
Čeprav so lovsko-tehniški objekti na videz drugotnega pomena, pa bistveno olajšajo in omogo čajo izvrševanje nalog lovskih organizacij pri upravljanju divjadi. Zato je zadostna opremljenost loviš č s temi objekti pomembna. V povpre čju LUO so loviš ča v zadnjih dveh letih za ta dela porabila približno toliko delovnih ur, kot je bilo na črtovano.
Obnove in novogradenj lovskih prež je bilo opravljeno za 3 % ve č, kot je bilo na črtovano, obnove in novogradnje krmiš č pa za 3 % manj kot je bilo na črtovanih. Vzdrževanje in postavljanje novih solnic je bilo v letih 2019 in 2020 realizirano 11 % manj kot je bilo na črtovano. Menimo, da je celotno število prež in krmiš č za divjad v obmo čju zadovoljivo, ve čjo pozornost pa je treba posvetiti funkcionalni kvaliteti in (naravnemu) izgledu krmiš č ter primerni založenosti krmiš č s krmo ( čas zalaganja, koli čine in struktura krme).
Skupni obseg obnove in novogradenj lovskih stez je bil za 4 % manjši od na črtovanega.
2000
1800 1600
1400
1200 Krmišča (obnova in novogradnja) 1000
tev ilo Solnice (obnova in novogradnja) š 800 Lovske preže (obnova in 600
400
200 0 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Slika 3.1.6: Realizacija 2015 – 2020 lovski objekti
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 8 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Na črtovani ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letih 2021 in 2022
Preglednica 3.1.2: Na črtovani ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letih 2021 in 2022 Enota Na črtovan Vrsta ukrepa mere obseg 1. UKREPI ZA VARSTVO IN MONITORING DIVJADI Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi ure 22.866 2. BIOMELIORATIVNI UKREPI Vzdrževanje pasiš č s košnjo (ro čna in strojna košnja) ha 966,19 Spravilo sena z odvozom ha 743,35 Priprava pasiš č za divjad ha 287,37 Gnojenje travnikov ha 78,68 Vzdrževanje grmiš č ha 45,83 Vzdrževanje remiz za malo divjad ha 106,2 Vzdrževanje gozdnega roba ha 89,33 Izdelava in vzdrževanje kaluž število 966 Izdelava in vzdrževanje ve čjega vodnega vira število 22 Sadnja in vzdrževanje plodonosnega drevja in grmovja število 286 Postavitev in vzdrževanje gnezdnic število 50 Solnice kg 19.662 3. BIOTEHNI ČNI UKREPI Zimsko krmljenje parkljasta divjad kg 1.175.510 Zimsko krmljenje mala divjad kg 16.960 Prepre čevalno krmljenje kg 9.660 Privabljalno krmljenje kg 949.565 Krmne njive ha 82,9 Pridelovalne njive ha 5,18 4. LOVSKI OBJEKTI Solnice (obnova in novogradnja) število 3.426 Lovske preže (obnova in novogradnja) število 218 Krmiš ča (obnova in novogradnja) število 73 Lovske steze (obnova in novogradnja) število 306,5
Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi
Za leti 2021 in 2022 na črtujemo po predlogu upravljavcev loviš č / LPN za 0,5 % ve čje število porabe ur za varstvo in monitoring divjadi, kot je bila realizacija tega ukrepa v letih 2019 in 2020. Navedeni ukrep je namenjen zbiranju podatkov o divjadi, vplivih divjadi na njeno življenjsko okolje ter izvajanju ukrepov v populacijah divjadi in življenjskem okolju. Upravljavci naj ukrepe varstva in monitoringa osredoto čijo predvsem na tiste vrste divjadi, katere so v okolju ogrožene ali s svojimi vplivi povzro čajo v okolju dolo čeno škodo. V okviru lovsko čuvajske službe naj upravljavci loviš č aktivno sodelujejo tudi pri osveš čanju in opozarjanju drugih uporabnikov okolja o potrebah divjadi, vplivih na divjad, nadzoru prostora ter zbiranju podatkov za znanstvene namene. Lovske organizacije so tudi v letih 2021 in 2022 dolžne voditi lo čene evidence varstva in monitoringa divjadi, katere so predmet tega na črta ter evidence monitoringa, kateri se nanaša na zavarovane živalske vrste in se vodi za potrebe organov, kateri z zavarovanimi živalskimi vrstami upravljajo. Pri izvajanju monitoringa divjadi in lovsko čuvajske službe naj lovske organizacije sledijo določilom zakona. Upravljavci so dolžni na črtovani obseg del, katera se nanašajo na navedeni ukrep, realizirati v celoti.
Biomeliorativna dela
Na črtovana biomeliorativna dela prakti čno sledijo kombinaciji lanskoletnega na črta in lanskoletne realizacije. Vzdrževanje pasiš č s košnjo in spravilo sena z odvozom sta na črtovana nekoliko višje, medtem ko je priprava pasiš č nekoliko nižje kot je bila realizacija v letih 2019 in 2020. Gnojenje travnikov se z usmeritvami ON zmanjšuje glede na predlog upravljalcev loviš č in sicer za 20,04 ha. Upravljavci loviš č na črtujejo manjše površine vzdrževanih grmiš č kot je bilo realizirano v letih 2019 in 2020 ter nekoliko manjše število in vzdrževanje plodonosnih drevesnih vrst. Za leti 2021 in 2022 se na črtuje nekoliko pove čana površina vzdrževanega gozdnega roba. Menimo, da je na črt biomeliorativnih del za leti 2021 in 2022 po predlogih lovskih organizacij ustrezen.
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 9 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Vzdrževanje pasiš č s košnjo Navedeni ukrep je potrebno intenzivirati predvsem v osrednjem življenjskem obmo čju jelenjadi v obmo čjih ve čje gozdnatosti, kjer primanjkuje pašnih površin in je vpliv jelenjadi na naravno obnovo gozdov precejšen. Obseg opravljenih del mora ostati na ravni povpre čja zadnjih desetih let, kjer je možno pa ga je treba pove čati.
Spravilo sena z odvozom Navedeni ukrep naj se izvaja na površinah, katere upravljavci loviš č kosijo z namenom vzdrževanja pašnih površin ter kjer je možen odvoz in spravilo pridelane travne krme. Na čin in vrsta pridelane krme je odvisna od potreb upravljavcev loviš č. Priporo ča se, da se pridelava krme usmeri v pridelavo suhega sena.
Priprava pasiš č za divjad Ukrep se izvaja predvsem na površinah, katere so porasle z vegetacijo, ki ne nudi divjadi ustrezne prehranske baze. Ukrep se nanaša na melioracijo takih površin tako, da se odstrani nezaželena vegetacija ter ustvari ustrezna travna ruša, katera je primerna za prehrano rastlinojedov. Ukrep je dobrodošel predvsem v obmo čjih, kjer primanjkuje pašnih površin in so prisotne ve čje koncentracije rastlinojedov.
Gnojenje travnikov Ukrep naj se izvaja le na površinah, namenjenih pridelavi krme za divjad in to v čim nižjem obsegu. Uporablja naj se predvsem naravna gnojila. Ukrepa se ne izvaja v naravovarstveno zaš čitenih obmo čjih. Priporo ča se, da se za površine na katerih se gnoji pripravijo gnojilni na črti. Upravljavci na črtujejo pove čan obseg gnojenja, kar pa s tem na črtom in ON za 2011 - 2020 ni dovoljeno, zato zmanjšujemo na črtovan obseg gnojenja po loviš čih, kar bo po potrditvi LLUN potrebno naknadno uskladiti v letnih na črtih loviš č/LPN.
Vzdrževanje grmiš č Ukrep je zlasti pomemben v obmo čjih, kjer nastajajo zaradi vplivov divjadi ve čje škode v njenem življenjskem okolju in v obmo čjih zimovališ č divjadi, kjer so sezonsko prisotne ve čje koncentracije posameznih vrst rastlinojede divjadi. Upravljavci naj v dolo čenih časovnih intervalih s se čnjo odstranijo grmovni sloj, da odženejo mladi poganjki, kateri izboljšujejo prehransko ponudbo za divjad. Med navedeni ukrep spada tudi vzdrževanje tras daljnovodov in čiš čenje zaraš čajo čih se pašnikov. Ukrep naj se izvaja izven vegetacijske dobe grmovnih vrst. Kjer je možno, naj se navedeni ukrep intenzivira.
Vzdrževanje remiz za malo divjad Vzdrževanje remiz za malo divjad je obveza loviš č predvsem v krimski in barjanski EE, katera imajo pogoje za gospodarjenje s temi vrstami divjadi, še posebej, ker je njihov življenjski prostor na tem obmo čju zaradi intenzivnega kmetijstva mo čno ogrožen. Remizne površine naj se podobno kot grmiš ča zasajajo z razli čnimi grmovnimi in drevesnimi plodonosnimi vrstami, ki bodo nudile poleg kritja tudi hrano. Primerne vrste so: kalina, bezeg, hrasti, jerebika, brogovita, dobrovita, razli čne vrbe, itd. Osnovni namen remiz je izboljšanje bivalnih pogojev za malo poljsko divjad in ponudbe naravne hrane.
Vzdrževanje gozdnega roba Gozdni rob predstavlja prehod med gozdom in drugimi ekosistemi. Ima pomembno biotopsko vlogo za posamezne živalske in rastlinske vrste, zato mora biti ustrezno oblikovan in vzdrževan. Gozdni rob naj bo čim bolj mozai čno oblikovan, širok eno povpre čno drevesno višino. Ukrep naj se izvaja v povezavi s pospeševanjem plodonosnih vrst in vzdrževanjem pašnih površin.
Izdelava in vzdrževanje kaluž Kaluže se izdeluje in vzdržuje na obmo čjih, kjer primanjkuje površinskih voda, zlasti v habitatih jelenjadi in divjega praši ča. Priporo ča se vzdrževanje kaluž v obsegu najmanj 3 kaluže / 1000 ha. Vzdrževanje kaluž in vodnih virov naj se izvaja izven razmnoževalnega obdobja dvoživk in drugih vodnih rastlinskih in živalskih vrst, to je konec septembra. Dopustno je ro čno čiš čenje. Odstranijo naj se odpadle veje, listje ter po potrebi utrdijo brežine. Vnos tujerodnih vrst v kaluže in izvire vodotokov je nedopusten. Ve čji posegi naj se zaradi negativnih vplivov na rastlinske in živalske vrste ne izvajajo brez soglasja pristojne naravovarstvene službe. Vnos soli v kaluže ni dovoljen, zato se v bližini kaluž ne postavlja solnic.
Izdelava in vzdrževanje ve čjega vodnega vira Navedeni ukrep se nanaša na ureditev manjših vodotokov in stoje čih voda. Prednostno naj se o čisti odpadlo vejevje in podrta drevesa, poseka vise če grmovje in utrdi brežine za lažji dostop divjadi do vodnega vira. Ukrep naj se izvaja predvsem tam, kjer je prisotna pernata divjad. Pred izvedbo tovrstnih posegov je potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja s podro čja varstva narave.
Sadnja in vzdrževanje plodonosnih drevesnih vrst
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 10 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Ohranjanje in pospeševanje plodonosnih drevesnih vrst naj bo prvenstveno usmerjeno v nudenje ugodnejših svetlobnih pogojev posameznim drevesom in manj v sadnjo plodonosnih vrst, saj ocenjujemo, da na Notranjskem le malo kje v naravi manjka samoniklih plodonosnih drevesnih vrst.
Postavitev in vzdrževanje gnezdnic Navedeni ukrep se izvaja predvsem v obmo čjih, kjer primanjkuje naravnih drevesnih dupel. Gnezdnice morajo biti postavljene tako, da je onemogo čen dostop plenilcev in vode. Gnezdnice je treba redno čistiti in vzdrževati.
Vsi navedeni biomeliorativni ukrepi morajo biti pravilno prostorsko in časovno na črtovani ter izvedeni.
Na črtovani biomeliorativni ukrepi so minimalni, katere so upravljavci loviš č dolžni izvajati v takem obsegu, kot so na črtovani, preseganje na črtovanega pa je domena potreb in možnosti upravljavcev loviš č in lastnikov zemljiš č. Realizacije ukrepov spravila sena, gnojenja in postavljanja gnezdilnic ni treba realizirati v višini na črtovanega.
Biotehni čni ukrepi
Med biotehniške ukrepe uvrš čamo krmljenje divjadi, izdelavo krmnih njiv in pridelovalnih njiv ter polaganje soli. Z navedenimi ukrepi skušamo z neposrednim vnosom hrane v naravno okolje zmanjšati vplive divjadi na okolje v času prehranskih stisk ter u činkoviteje izvajati ukrepe v populacijah divjadi. Na črtovana ukrepa krmljenja divjadi in polaganja soli sta maksimalna, zato preseganje na črtovanega obsega teh ukrepov ni dovoljeno.
Lovci prakti čno ne zamenjujejo ve č pojmov zimskega, prepre čevalnega in privabljalnega krmljenja parkljaste divjadi, vendar je še vedno smiselno obravnavati krmljenje v celoti. Obstajajo še vedno problemi z umeš čanjem lokacij za zimska krmiš ča ter trajanjem oskrbe takih krmiš č s krmo, katera mora biti na krmiš čih položena za čas trajanja zimskih razmer. Ve čina lokacij za zimska krmiš ča je na obmo čjih, kjer so postavljene lovske preže iz katerih se izvaja lov, kar pa je z Zakonom prepovedano. Za leti 2021 in 2022 so lovske organizacije z osnutki letnih načrtov loviš č/LPN na črtovale za 0,1 % manjšo skupno porabo krme za divjad, glede na na črt za leti 2019 in 2020, kar je skladno s tem na črtom in ON za 2011 – 2020. Na črtovane koli čine zimske, prepre čevalne in privabljalne krme po loviš čih, po potrditvi LLUN ne bo potrebno naknadno uskladiti v letnih na črtih loviš č/LPN. Na črtovano krmljenje male divjadi je ustrezno v skladu s stanjem habitatov male divjadi v obmo čju ter potrebami upravljavcev loviš č/LPN.
Na črtovana obdelava krmnih in pridelovalnih njiv je zadovoljiva, kar je vredno pohvale, saj gre za naravno pridelavo krme v naravnih življenjskih pogojih divjadi. Lovske organizacije za leti 2021 in 2022 v osnutkih letnih na črtov loviš č/LPN na črtujejo za 0,4 % nižjo porabo soli za divjad kot so na črtovali 2019 in 2020, kar je skladno s tem na črtom in ON za 2011 - 2020. Na črtovane koli čine porabe soli, po potrditvi LLUN ne bo potrebno naknadno uskladiti v letnih na črtih loviš č/LPN. Upravljavci loviš č so se pri izvajanju tega ukrepa dolžni striktno držati dolo čil iz ON, katera se nanašajo na polaganje soli v okolje. Na odsekih, kjer so pogosti povozi divjadi predvsem v zgodnjem spomladanskem obdobju, so upravljavci loviš č dolžni skrbeti, da so okoliške solnice založene s soljo, s tem se v čim ve čji meri zagotovi divjadi potrebna koli čina soli, da je le-ta ne iš če ob cestah. Ocenjujemo, da je na črtovanje biotehniških ukrepov v Notranjskem LUO za leti 2021 in 2022 v grobem primerno, detajli pa bodo še usklajeni po sprejemu LLUN.
Pri izvajanju ukrepa krmljenja divjadi želimo dose či spremembe v na činu in vrsti krmljenja v celotnem obmo čju, zato je potrebno slediti navedenim konkretnim usmeritvam:
Krmljenje ne sme biti namenjeno ali imeti za posledico dvig natalitete in s tem gostoto posameznih vrst divjadi, preživetje posameznih manj vitalnih osebkov v populaciji ali celo vzdrževanje preštevilne populacije divjadi v ohranjenih habitatih. V osrednjem življenjskem območju rjavega medveda je pri krmljenju divjadi treba upoštevati tudi predpise, ki urejajo krmljenje medveda. Pri krmljenju je treba upoštevati medvrstne odnose med živalskimi vrstami, vklju čno z zavarovanimi in še posebej ogroženimi živalskimi vrstami (gozdne kure). Pri nekaterih vrstah divjadi (lisica, kuna belica), ki jih krmimo s stranskimi živalskimi proizvodi, je potrebno upoštevati predpise s podro čja veterine.
Zaradi prepre čitve prekomernega krmljenja parkljaste divjadi, gostitve divjadi na neprimernih lokacijah, neželenih migracij divjadi ali krmljenja, ki bi imelo za posledico zmanjševanje vpliva naravne selekcije med divjadjo, se dolo či tako koli čina kot tudi struktura krme oziroma število krmiš č. Letno naraš čanje skupne
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 11 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022 porabe krme za parkljarje v loviš čih Notranjskega LUO z dolgoro čnim na črtom (2011 – 2020) ni dovoljeno. Število krmiš č za malo divjad in male zveri ni omejeno.
Po namenu krmljenja lo čujemo zimsko, prepre čevalno in privabljalno krmljenje.
V LUO zimsko krmimo navadnega jelena in malo divjad (fazan, poljska jerebica, poljski zajec in raca mlakarica).
Vrste, koli čina in sestava krme: Vrste krme so obravnavane s stališ ča energijske vrednosti, vsebnosti vode ter izvora po naslednjih skupinah: - mo čna škrobna krma (koruza, žita, kostanj, želod, briketi s hrano rastlinskega izvora), - so čna krma (okopavine, tropine, sadje), - voluminozna krma (seno, vejniki, travna silaža, koruzna silaža, pesni rezanci) in - krma živalskega izvora v skladu z veterinarskimi predpisi.
Vse ostale vrste krme, razen zgoraj navedenih za krmljenje parkljaste divjadi niso dovoljene.
Koli čina mo čne škrobne krme za zimsko krmljenje rastlinojede vrste divjadi (navadni jelen) naj bo v najnižjem deležu, praviloma ne sme presegati 10 % delež v skupni koli čini (po masi) krme. Na istem krmiš ču, namenjenem zimskemu krmljenju rastlinojede parkljaste divjadi, mora biti struktura krme v slede čih deležih – mo čna škrobna krma do 10 %, so čna krma do 30 %, voluminozna krma vsaj 60 %. Odstopanja od navedene strukture krme za rastlinojedo parkljasto divjad v času zimskega krmljenja so le v smislu vzdrževanja pasiš č s košnjo in naknadnim sušenjem sena, ko je le-tega dovoljeno samostojno zložiti v jasli.
Krmiš ča namenjena zimskemu krmljenju jelenjadi morajo biti v obmo čju čimbolj enakomerno razporejena zaradi prepre čevanja pove čanih negativnih vplivov jelenjadi na okolico krmiš č. V jelovo bukovih gozdovih na nadmorskih višinah višjih od 1.000 m ni dovoljeno krmiti jelenjadi. Lokacije zimskih krmiš č se morajo v dolo čenem časovnem intervalu praviloma dosledno menjavati. Lociranje novih krmiš č v pomlajenih sestojih ali njihovi bližnji okolici ni dovoljeno.
V osrednjem populacijskem obmo čju jelenjadi je dovoljeno 1 krmiš če na za četih 1.000 ha lovne površine loviš ča oz. LPN.
Upravljavci loviš č morajo zagotoviti stalno založenost krmiš č predvsem v zimskem času in zgodnjih spomladanskih mesecih (december - marec) oz. v času trajanja snežne odeje. Koli čina skupaj položene so čne in grobo vlaknate krme v ustreznem razmerju ni omejena, koli čine položene krme naj bodo odvisne od naravne ponudbe hrane in vremenskih razmer teko čega leta. Priporo čljivo je, da je ob zimskem krmljenju parkljaste divjadi mo čna škrobna krma na razpolago le v jesenskih mesecih (oktober, november, december), so čna in voluminozna krma pa v celotnem obdobju krmljenja.
Zimsko krmljenje male poljske divjadi je dovoljeno v vseh loviš čih, upoštevajo č pri tem prisotnost posamezne vrste. Krmljenje mora biti izvajano z vrsto krme in na na čin, ki je v najve čji možni meri prilagojena vrsti divjadi katero se krmi (poljski zajec, fazan, poljska jerebica, raca mlakarica). Pri krmljenju z močno škrobno krmo mora biti le ta položena tako oziroma zaš čitena s tehni čnimi objekti (nadkritje, lese), da se prepre či, da bi pretežni del krme zaužila srnjad. Odstrel divjadi na zimskih krmiš čih ni dovoljen.
Prepre čevalno krmljenje se izvaja le za divjega praši ča v časovno omejenem vegetacijskem obdobju od za četka aprila do konca oktobra, z namenom zadrževanja živali v predelih, kjer so manjše možnosti nastanka škod na kmetijskih površinah. Prepre čevalna krmiš ča naj bodo locirana globoko v gozdni krajini predvsem na obmo čjih mirnih con. Prepre čevalno krmiš če mora biti oddaljeno praviloma vsaj 500 m od zunanje meje gozdnega kompleksa z negozdno krajino. Priporo ča se avtomatske krmilnike. Dovoljeno je zgolj v loviš čih, kjer povpre čni letni odvzem divjega praši ča v zadnjih treh letih dosega 5 ali ve č kosov. Loviš če sme imeti le eno prepre čevalno krmiš če na za četnih 1.000 ha gozdne površine. Podroben časovni termin izvajanja prepre čevalnega krmljenja z letnim na črtom loviš ča opredeli upravljavec loviš ča.
Lov na prepre čevalnih krmiš čih ni dovoljen.
Privabljalno krmljenje se izvaja z namenom privabljanja divjadi zaradi odstrela v času lovne dobe. Privabljalno se v LUO krmi naslednje vrste divjadi:
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 12 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
- navadni jelen; - divji praši č; - lisica; - kuna belica; - kuna zlatica.
Pri privabljalnem krmljenju jelenjadi je dovoljeno zalagati najve č 1 krmiš če na 500 ha lovne površine loviš ča oz. LPN, pri čemer je na posameznem krmiš ču dovoljeno dnevno položiti skupno najve č 50 kg krme, od tega koli čina mo čne krme, ki je dnevno dostopna jelenjadi, ne sme presegati 5 kg. Jelenjad je dovoljeno privabljalno krmiti v času lovne dobe.
Privabljalno krmljenje divjega praši ča se lahko izvaja vse leto. Divjadi naj bo dnevno dostopno na privabljalnem krmiš ču najve č do 2 kg ustrezne vrste krme (žit ali koruze). Termin založenosti (v letu) je v pristojnosti upravljavca loviš ča.
Gostota krmiš č privabljalnega krmljenja divjih praši čev v Notranjskem LUO je odvisna od deleža gozdnih površin v posameznem loviš ču:
- do 25 % eno krmiš če na vsakih 200 ha gozdne površine; - od 26 do 50 % eno krmiš če na vsakih 300 ha gozdne površine; - od 51 do 75 % eno krmiš če na vsakih 400 ha gozdne površine; - nad 76 % eno krmiš če na vsakih 600 ha gozdne površine.
Lociranje privabljalnih krmiš č za divje praši če je dovoljeno samo v strnjenih zaokroženih gozdnih kompleksih, ve čjih od 200 ha (krmljenje v kmetijski krajini in privabljanje v bližino kmetijskih kultur ni dovoljeno). Privabljalno krmiš če mora biti oddaljeno praviloma vsaj 200 m od zunanje meje gozdnega kompleksa z negozdno krajino. Potrebno je zagotoviti, da so mesta privabljalnega krmljenja divjega praši ča dovolj oddaljena od krmiš č, kjer se izvaja prepre čevalno krmljenje. Med seboj morajo biti oddaljena vsaj 300 m.
Za krmo je priporo čljivo uporabljati vse vrste žit in koruze. Priporo čeno je le krmljenje na na čin, da je krma na krmiš čih dostopna predvsem divjemu praši ču (npr: krmni valj, polaganje krme v tla, prekrivanje krme, …) in ne ostali divjadi (srnjadi, jelenjadi).
V habitatih gozdnih kur krmljenje divjega praši ča ni dovoljeno v radiju 800 m od evidentiranih aktivnih rastiš č divjega petelina in staniš č gozdnega jereba.
Privabljalno krmljenje malih zveri (lisica, kuna belica) se izvaja s krmo živalskega izvora ter s krmo rastlinskega izvora (sadje). Krmljenje mora biti izvajano na na čin, ki je skladen z veterinarskimi predpisi o ravnanju s stranskimi živalskimi proizvodi. Malih zveri ne krmimo v obmo čjih habitatov gozdnih kur in bližine naselij.
Jelenjadi in divjih praši čev ni dovoljeno krmiti na podro čju Ljubljanskega barja. Prav tako, razen v izjemnih okoliš činah, ni dovoljeno krmiti divjih praši čev in medveda na desni strani cestne prometnice Pivka - Knežak - Ilirska Bistrica - Jelšane iz smeri Pivke proti Jelšanam.
Srnjad in gamse je zaradi primernih življenjskih pogojev in manjših škod prepovedano na črtno krmiti, loviš ča naj v primeru zelo hude zime kot pomo č obsekujejo dostopno zeleno biomaso (robidovje, bršljan, jelove veje iz redne se čnje, belo omelo...).
V obmo čjih prisotnosti rjavega medveda morajo biti krmiš ča najmanj 2 km oddaljena od sklenjenih naselij in predelov s poudarjeno turisti čno-rekreativno funkcijo.
Osnovanje novih lokacij krmiš č, ki bi bile v nasprotju z usmeritvami Strategije upravljanja rjavega medveda ali Obmo čnega (10 letnega) na črta LUO ter ne bi bile preverjene s strani ZGS, ni dovoljeno. Za vse lokacije krmljenja v LUO ZGS vodi kataster krmiš č. Krmljenje izven lokacij navedenih v letnih na črtih loviš č, katere so usklajene s katastrom krmiš č pri ZGS in dolo čili LLUN za Notranjsko LUO ni dovoljeno.
Vzdrževanje remiz za malo divjad je obveza vseh loviš č, ki imajo pogoje za gospodarjenje s temi vrstami divjadi, še posebej, ker je njihov življenjski prostor zaradi intenzivnega kmetijstva mo čno ogrožen. Remizne površine naj se podobno kot grmiš ča zasajajo z razli čnimi grmovnimi in drevesnimi plodonosnimi vrstami, ki
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 13 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022 bodo nudile poleg kritja tudi hrano. Primerne vrste so: kalina, bezeg, hrasti, jerebika, brogovita, dobrovita, razli čne vrbe, itd.
Lovski objekti
Obseg del na lovskih prežah in krmiš čih za divjad je dolo čen glede na potrebe upravljavcev loviš č/LPN po teh objektih. Na črtovana obnova in postavitev solnih lizakov je nekoliko višja od realizacije 2019 - 2020, obnova in novogradnja lovskih prež in krmiš č za divjad pa nekoliko nižja, vendar skladna s potrebami okolja in lovskih organizacij.
Pri izvajanju biomeliorativnih in biotehniških del v loviš čih, so upravljavci dolžni upoštevati naravovarstvene režime in usmeritve navedene v obmo čnih na črtih za posamezna varovana obmo čja.
Zaradi obsežne sanacije žledoloma, vetroloma in gradacije podlubnikov je na prizadetih obmo čjih težko to čno predvideti to čne lokacije postavitve novih lovskih objektov. Zaradi tega je na obmo čjih, kjer je bila izvedena intenzivna se čnja poškodovanih in napadenih dreves se lahko to čne lokacije novih lovskih objektov dolo či ob njihovi postavitvi.
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 14 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
3.2 Vpliv divjadi na njeno življenjsko okolje
Škode na kmetijskih kulturah in doma či živini ter presoja uspešnosti izvedenih ukrepov
Povzro čene škode v obdobju 2015 - 2020
Preglednica 3.2.1: Škoda, ki jo je povzro čila divjad v obdobju 2015 - 2020 2015 - 2020 2019 - 2020 Vrsta Kultura divjadi Izpla čana EUR / 100 Izpla čana EUR / 100 škoda ha škoda ha kulture 4.774 3,36 145,2 0,10 travniki 0 0,00 0 0,00 srna sadno drevje 0 0,00 0 0,00 gozd 0 0,00 0 0,00 ostalo 599 0,42 225 0,16 skupaj 5.373,2 3,78 370,2 0,26 kulture 16.062 11,30 2642 1,86 travniki 414 0,29 0 0,00 navadni jelen sadno drevje 1.781 1,25 60 0,04 gozd 270 0,19 0 0,00 ostalo 1.127 0,79 816 0,57 skupaj 19.654 13,83 3.518 2,48 kulture 12.376 8,71 1.942 1,37 divji praši č travniki 23.627 16,62 7.222 5,08 ostalo 150 0,11 0 0,00 skupaj 36.153 25,44 9.164 6,45 SKUPAJ PARKLJARJI 61.180,2 43,04 13.052,2 9,18 jazbec 297 0,21 90 0,06 poljski zajec 300 0,21 0 0,00 siva vrana 900 0,63 315 0,22 ostale vrste 1.223 0,86 372 0,26 SKUPAJ OSTALO 2.720 1,91 777 0,55 VSE SKUPAJ 63.900,2 44,96 13.829,2 9,73
9000 8000 7000
6000 srna 5000 navadni jelen divji praši č 4000 ostale vrste 3000 2000 OVREDNOTENAŠKODA (EUR) 1000 0 2015 2016 2017 2018 2019 2020
Slika 3.2.1: Dinamika škod od divjadi v LUO
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 15 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
9000 1000
8000 900
7000 800 700 6000 600 5000 ovrednotena škoda 500 odvzem 4000 400 3000 300 2000 200 1000
OVREDNOTENA ŠKODA (EUR) ŠKODA OVREDNOTENA 100 0 0 2015 2016 2017 2018 2019 2020
Slika 3.2.2: Škode in odvzem divjih praši čev
Odgovornost za nastanek škode od in na divjadi ter postopki za njeno ugotavljanje in dolo čevanje odškodnin so obrazloženi na spletni strani ZGS: http://www.zgs.si/delovna_podrocja/gozdne_zivali_in_lovstvo/divjad/index.html .
Skupne neposredno ocenjene in priznane škode, ki jih povzro ča divjad predvsem v kmetijstvu, so se v letih 2019 in 2020 glede na povpre čje zadnjih šest let znižale za 35 %. Notranjsko LUO ima najmanjši obseg škod na enoto lovne površine v celotni Sloveniji. Višina škod ni odvisna zgolj od števil čnosti divjadi, ki povzro ča škodo, saj smo tudi v predhodnih letih pogosto zaznali nerazložljiva nihanja kmetijskih škod, ki bi jih le stežka povezali s trendi v populacijah divjadi. Na višino škod zagotovo vpliva ponudba hrane v naravnem življenjskem okolju divjadi, predvsem ugodne letine gozdnega obroda. Posredni vplivi pa so odvisni tudi od vremenskih razmer predvsem od trajanja poletnih sušnih obdobij ter za četka in trajanja snežne odeje v zimskem obdobju.
Podatki o priznanih odškodninah za nastalo škodo v letih 2019 in 2020 kažejo, da so škode od srnjadi v kmetijstvu v LUO na bistveno nižji ravni, kot je povpre čje v preteklem šestletnem obdobju. Posebno izstopata po en škodni primer v letu 2017 in 2018 z zelo velikim zneskom. Mo čno so se v primerjavi s povpre čjem zadnjih šest let znižale tudi škode od jelenjadi in sicer je škoda v letih 2019 in 2020 za 47 % nižja kot je povpre čje zadnjih šest let.. Škode od jelenjadi znašajo 25 % vseh ovrednotenih škod od divjadi v LUO v letih 2019 in 2020.
Glavnino škod še vedno povzro čajo divji praši či. V LUO je bila v letih 2019 in 2020 pod povpre čjem zadnjih šest let in predstavlja 66 % delež v škodah od divjadi. Dejstvo je, da je divji praši č zelo prilagodljiva in impulzivna živalska vrsta, katera hitro reagira na spremembe v okolju ter izvedene ukrepe. Škode od divjih praši čev se še vedno pojavljajo na njivah zgoš čeno, na travnikih pa razpršeno, kar predstavlja v smislu zaš čite in preprečevanja škod težko rešljiv problem. Nedvomno je edini možen in realen ukrep za zmanjševanje škod od divjega praši ča pravilno časovno in prostorsko na črtovan in izveden odvzem/odstrel, zadosten tako po številu, kot po spolni in starostni strukturi, ter premišljeno in strokovno na črtovano privabljalno krmljenje divjega praši ča.
Škode od divjadi, katere se pojavljajo na nelovnih površinah so v obmo čju v letu 2019 v 27 primerih znašale 9.247,39 €, v letu 2020 pa v 10 primerih 715,92 €. Škodo so povzro čile jelenjad, srnjad, jazbec, kune in sive vrane.
V letih 2019 in 2020 v Notranjskem LUO ni bilo nobene pritožbe na drugostopenjski pritožbeni organ - komisijo za ocenjevanje škod v Notranjskem LUO, katera se je nanašala na oceno škode po divjadi s strani upravljavcev loviš č/LPN in ki jo vodi MKGP.
Kljub temu, da so škode v LUO upadle je še vedno treba spremljati trend škod in nujno težiti k še zmanjševanju škod!
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 16 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Opravljeni ukrepi za prepre čevanje škod od divjadi v obdobju 2015 - 2020
Preglednica 3.2.2: Opravljeni ukrepi za prepre čevanje škod od divjadi v obdobju 2015 - 2020 2015 - 2020 2019 - 2020 Vrsta ukrepa Število objektov Opravljene ure Število objektov Opravljene ure tehni čna sredstva 69 1804 25 639 kemi čna sredstva 135 1779 41 614 SKUPAJ 204 3583 66 1253
Lovske organizacije so po podatkih iz evidenc realizacije del v letih 2019 in 2020 izvajale kemi čno in tehni čno zaš čito pred divjadjo. Za te ukrepe so porabile 1.253 ur. Ra čunalniški izpis ne lo čuje realizacije po številu objektov, po pregledu podatkov za posamezna loviš ča pa vidimo, da je bilo razmerje med obema zaš čitama po objektih približno enako kot v preteklih letih.
Na črtovani ukrepi za prepre čevanje škod v letih 2021 in 2022
Preglednica 3.2.3: Na črtovani ukrepi za prepre čevanje škod v letih 2021 in 2022 Vrsta ukrepa Število objektov Na črtovane ure tehni čna sredstva 14 676 kemi čna sredstva 26 676 SKUPAJ 40 1352
Glede na latentno nevarnost škod od divjega praši ča je zaš čita kmetijskih kultur in travnikov v obmo čju še vedno zelo potrebna in dobrodošla. Ukrepi za preprečevanje škod morajo biti izvedeni pravo časno in na tistih mestih, kjer so škode najbolj skoncentrirane in najve čje, kar zlasti velja za loviš ča Postojnsko - Bistriške EE. Prepre čevanje škod od divjega praši ča in jelenjadi je v obmo čju še vedno prioritetna naloga. Lovske organizacije za leti 2021 in 2022 na črtujejo obseg del za zaš čito in prepre čevanje škod od divjadi za 8 % višje kot je bila realizacija v letih 2019 in 2020.
Vpliv rastlinojede divjadi na gozdne ekosisteme
V letih 2009 in 2010 je ZGS opravil prvi popis objedenosti gozdnega mladja po prenovljeni metodi na obmo čju celotne Slovenije. Izvedba popisa ne terenu prostorsko ni vezana na obmo čje LUO, ampak se opravlja po »ekoloških enotah« (popisne enote - PE) pri oblikovanju katerih smo upoštevali populacijska obmo čja rastlinojede parkljaste divjadi in zaokrožena gozdnata obmo čja, ki so si podobna po drevesni sestavi, geološki podlagi, klimi ipd.
V letih 2014, 2017 in 2020 smo v vseh popisnih enotah v LUO izvedli drugi, tretji in četrti popis objedenosti gozdnega mladja. Ugotavljamo, do so sistemati čno pridobljeni podatki pomemben vir informacij ne le o vplivu divjadi na objedenost gozdnega mladja, ampak tudi o sami drevesni sestavi, gostoti ter vertikalni in horizontalni strukturi mladovij.
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 17 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Slika 3.2.3: Prikaz popisnih enot v LUO
LUO Notranjske je razdeljeno na naslednje popisne enote: - Snežniška popisna enota, katera leži v južnem delu LUO ter zavzema v ve čini loviš ča LPN Jelen, Kozlek in Trnovo - Javorniška popisna enota, katera leži v osrednjem delu LUO ter zavzema loviš ča na Javorniškem masivu - Popisna enota Bloke – Sodražica, katera zavzema loviš ča na Bloški planoti in Cerkniškem podolju - Popisna enota Ljubljanski vrh, katera leži v severnem delu LUO ter zavzema krimska loviš ča in loviš ča na Ljubljanskem barju Navedene popisne enote ležijo v osrednjem življenjskem obmo čju jelenjadi na Notranjskem. V manjšem delu ležijo v LUO še popisne enote Brkini, Trnovski gozd, Ljubljana ter Cerkljansko Škofjeloško hribovje.
Zaradi prenovljene metode popisa je primerjava s popisi iz let nazaj le delno možna, saj so višinski razredi razli čni, pogojeno je tudi minimalno in maksimalno število osebkov na popisni ploskvi, kar v preteklih popisih ni bilo dolo čeno. Zato je predvsem primerjava preraš čanja drevesnih vrst iz enega višinskega razreda v drugi višinski razred prakti čno nemogo ča.
Analiza je narejena za listavce tudi po skupinah drevesnih vrst, med katere uvrš čamo slede če vrste: - plemeniti listavci: javor, veliki jesen, brest, lipa, divja češnja, - drugi trdi listavci: beli gaber, mali jesen, črni gaber, cer, mokovec, jerebika - mehki listavci: jelša, breza, topoli, trepetlika, vrbe
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 18 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Slika 3.2.4: Poškodovanost bukve v letih 2010, 2014, 2017 in 2020 po popisnih enotah – višinski razredi R1 – R4
Bukev je (glede na njen delež) najbolj zastopana drevesna vrsta na vzor čnih ploskvah. Bukev je drevesna vrsta, ki je med divjadjo srednje priljubljena, naraš čanje njene stopnje poškodovanosti pa je glede na populacijske gostote divjadi (jelenjadi) v primerjavi z drugimi drevesnimi vrstami še najbolj linearno. Prav tako je bukev prostorsko kot tudi v deležu v ve čjem delu Slovenije zelo dobro zastopana. Posledi čno bi lahko veljala za vrsto, ki bi bila (med drevesnimi vrstami) še najboljši kazalnik velikosti vpliva in sprememb gostot rastlinojede parkljaste divjadi na gozdno mladje. Je pa res, da so ostale vrste, razen smreke, števil čno kot tudi prostorsko skromneje zastopane in je zato bukev logi čna izbira. Primerjava popisov kaže, da se je objedenost pri bukvi med popisi mo čneje spreminjala.
Popisna enota: Snežnik Preglednica 3.2.4: Število popisanih osebkov na hektar in njihov delež ter delež poškodovanih osebkov PE Snežnik - 2020
< 15cm R1 15-30cm R2 30-60cm R3 60-100cm R4 100-150cm R1-R4 št.vz Skup. DV DV DV obj. DV obj. DV št./h obj. DV št./h obj. DV obj. . št./ha št./ha št./ha št./ha % % % % % % a % % a % % % Smreka 28 4 1.613 8 2.574 8 1.430 1,0 4 381 3,6 4 163 7 4.549 0,6 Jelka 27 9 3.226 5 1.607 14,4 1 136 40,0 14 1 27 3 1.784 16,0 Bukev 39 9 3.226 21 6.619 3,9 29 5.393 6,6 44 3.827 8,2 75 3.391 8,8 30 19.230 6,4 Hrasti 10 2 605 1 300 1 123 33,3 14 1 436 9,4 Plemeniti 45 49 18.548 46 14.559 40,0 30 5.448 56,8 10 872 54,7 2 109 25,0 33 20.987 44,9 listavci Drugi trdi 23 27 10.383 16 5.148 15,3 28 5.121 43,9 39 3.337 55,1 15 654 58,3 23 14.259 36,9 listavci Mehki listavci 25 1 202 3 844 30,6 4 667 61,2 2 204 53,3 4 163 41,7 3 1.879 44,9 Iglavci 34 13 4.839 13 4.181 5,5 9 1.566 4,3 5 395 3,4 4 191 10 6.333 4,9 Listavci 51 87 32.964 87 27.470 26,0 91 16.752 36,7 95 8.253 33,2 96 4.317 18,0 90 56.792 29,6 Skupaj 51 100 37.802 100 31.651 23,3 100 18.318 33,9 100 8.648 31,8 100 4.508 17,2 100 63.125 27,1
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 19 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Preglednica 3.2.5: Delež poškodovanih osebkov (objedenost) po posameznih drevesnih vrstah za razrede R1- R4 PE Snežnik
Objedenost 2010 Objedenost 2014 Objedenost 2017 Objedenost 2020 Smreka 5,8 4,7 2,5 0,6 Jelka 40,5 34,7 35,1 16,0 Ostali iglavci Macesen Bukev 13,0 45,5 22,6 6,4 Hrasti 0,0 5,9 9,4 Plemeniti listavci 73,1 75,7 69,0 44,9 Drugi trdi listavci 68,1 79,6 31,4 36,9 Mehki listavci 54,0 72,5 65,2 44,9 Iglavci 27,9 17,8 10,1 4,9 Listavci 35,2 59,7 39,3 29,6 Skupaj 34,5 56,6 38,3 27,1
Ugotovitve: OBJEDENOST V VSEH SLOJIH (R1-R4)
. Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) v PE Snežnik znaša 27,1 %, in je najnižja v primerjavi z popisi v letih 2010, 2014 in 2017. . Še vedno je razmeroma nizek je delež iglavcev (10 %) v vseh višinskih razredih. Je pa za 6% ve čji kot je bil v popisu 2017. . Teko ča objedenost (v zadnjem letu) predstavlja 14,4 % celotne objedenosti, kar je manj kot pri popisu 2017 (18.7 %).
Slika 3.2.5: Primerjava deleža poškodovanih osebkov (objedenost) gozdnega mladja med popisi v letih 2010, 2014, 2017 in 2020 za razrede R1-R4 PE Snežnik
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 20 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
OBJEDENOST V ZGORNJEM SLOJU (R4)
• Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) znaša 17,2 %. V letu 2017 je znašala 25,3 %, v letu 2014 je znašala 49,5 %, v letu 2010 pa 22,0 %. . Objedenost iglavcev v zgornjem sloju, kljub temu da sta prisotni tako jelka kot smreka, znaša 0 %. V letu 2017 je znašala 0 %, letu 2014 je znašala 0 %, v letu 2010 pa je znašala poškodovanost iglavcev 87,5 %. . V višinskem razredu R4 je delež objedenosti v primerjavi z ostalimi razredi najmanjši. Število osebkov/ha (4.508) je višje kot leta 2017 (3.982) in leta 2014 (2.781) in je zadovoljivo. Manjkajo pa v razredu R4 iglavci. • Objedenost listavcev znaša 18,0 % in je nižja kot je bila v letu 2017 (26,0 %), v letu 2014 (50,8 %) in višja kot v letu 2010 (16,3 %). • Najbolj so poškodovani trdi, mehki in plemeniti listavci, vendar so števil čno v tem razredu redki, hkrati pa so trdi in mehki listavci tudi z gozdno gojitvenega stališ ča manj pomembni. • Objedenost bukve znaša 8,8 % in je ob 3.391 osebkih/ha bistveno nižja kot leta 2017 (20,6 % - 2.986 osebkov), in leta 2014 (47,6 %).
Presoja vpliva gozd-divjad:
Problem v PE predstavlja predvsem objedenost plemenitih listavcev in premajhen delež iglavcev, predvsem jelke, v mladju. Na skupno število iglavcev v mladju ima poleg drugih dejavnikov nedvomno vpliv tudi jelenjad. Delež poškodb pri jelenjadi srednje priljubljeni vrsti (bukev) se je v primerjavi z letoma 2017 in 2014 znatno znižal.
Popisna enota: Javorniki Preglednica 3.2.6: Število popisanih osebkov na hektar in njihov delež ter delež poškodovanih osebkov PE Javornik - 2020 < 15cm R1 15-30cm R2 30-60cm R3 60-100cm R4 100-150cm R1-R4 št.vz Skup. DV DV DV obj. DV obj. DV št./h obj. DV št./h obj. DV obj. . št./ha št./ha št./ha št./ha % % % % % % a % % a % % % Smreka 16 1 298 2 713 14,0 3 451 19,4 1 88 14,3 13 2 1.264 15,8 Jelka 31 14 6.750 2 676 42,6 25 50,0 1 701 42,9 Bukev 43 7 3.077 15 4.906 14,5 34 5.143 9,5 61 3.817 6,6 78 2.315 3,2 29 16.181 9,4 Hrasti 1 38 33,3 38 33,3 Plemeniti 50 68 31.963 69 22.138 45,0 44 6.783 67,0 19 1.189 70,5 9 263 57,1 54 30.373 51,0 listavci Drugi trdi 19 9 4.070 5 1.740 55,4 11 1.702 75,7 12 751 75,0 11 325 80,8 8 4.518 68,1 listavci Mehki listavci 29 2 794 6 1.865 38,3 8 1.151 64,1 6 375 66,7 2 63 60,0 6 3.454 50,4 Iglavci 38 15 7.048 4 1.389 27,9 3 476 21,1 1 88 14,3 13 3 1.965 25,5 Listavci 51 85 39.905 96 30.686 40,3 97 14.780 47,8 99 6.132 31,0 100 2.966 17,7 97 54.563 40,0 Skupaj 51 100 46.953 100 32.075 39,8 100 15.255 46,9 100 6.220 30,8 100 2.978 17,6 100 56.528 39,5
Preglednica 3.2.7: Delež poškodovanih osebkov (objedenost) po posameznih drevesnih vrstah za razrede R1- R4 PE Javornik Objedenost 2010 Objedenost 2014 Objedenost 2017 Objedenost 2020 Smreka 10,1 30,1 1,4 15,8 Jelka 33,3 40,7 10,5 42,9 Bori Macesen Bukev 12,9 21,6 11,1 9,4 Hrasti 0,0 100,0 28,6 33,3 Plemeniti listavci 53,8 51,8 34,5 51,0 Drugi trdi listavci 42,1 55,4 53,6 68,1 Mehki listavci 62,2 51,1 34,1 50,4 Iglavci 11,8 33,0 3,3 25,5 Listavci 40,8 43,5 31,6 40,0
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 21 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Skupaj 39,0 42,7 29,9 39,5
Ugotovitve: OBJEDENOST V VSEH SLOJIH (R1-R4)
. Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) v PE Javornik znaša 39,5 %, in se je v primerjavi z letom 2017 pove čala (29,9 %). . Delež iglavcev (3 %) v vseh višinskih razredih je prenizek. . Teko ča objedenost v zadnjem letu predstavlja 23,2 % in je ve č kot pri popisu 2017 (16,5 %).
Slika 3.2.6: Primerjava deleža poškodovanih osebkov (objedenost) gozdnega mladja med popisi v letih 2010, 2014, 2017 in 2020 za razrede R1-R4 PE Javornik
OBJEDENOST V ZGORNJEM SLOJU (R4)
• Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) znaša 17,6 %. V letu 2017 je znašala 14,5 %, v letu 2014 je znašala 44,0 %, v letu 2010 pa 19,4 %. • Objedenosti iglavcev znaša 0 %, v letu 2017 je znašala 0 %, v letu 2014 je znašala 14,3 %, v letu 2010 pa je bilo poškodovanih 16,7 % osebkov. • Objedenost listavcev znaša 17,7 %, v letu 2017 je znašala 15,2 %, v letu 2014 je znašala 45,5 %, v letu 2010 pa je bilo poškodovanih 19,5 % osebkov. • Najbolj so poškodovani trdi listavci, sledijo mehki in plemeniti listavci, poškodovane je 3,2 % bukve. • Število osebkov na ha v tem višinskem razredu je 2.978, v letu 2017 jih je bilo 2.625 osebkov, leta 2014 pa še za 1.000 manj kot 2017. Premalo je iglavcev.
Presoja vpliva gozd-divjad:
Poškodovanost gozdnega mladja v PE Javornik iz leta 2020 je višja kot leta 2017, nižja kot je bila leta 2014 in približno na enaki ravni kot je bila leta 2010. Delež poškodb pri jelenjadi srednje priljubljeni vrsti (bukev) se je v primerjavi z leti 2010, 2014 in 2017 znatno znižal. Glavni povzro čitelj objedanja mladja v PE je nedvomno jelenjad, vpliv ostalih rastlinojedih parkljarjev je zanemarljiv. Problem v PE predstavlja premajhen delež jelke v mladju.
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 22 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Popisna enota: Bloke - Sodražica Preglednica 3.2.8: Število popisanih osebkov na hektar in njihov delež ter delež poškodovanih osebkov PE Bloke - Sodražica - 2020
< 15cm R1 15-30cm R2 30-60cm R3 60-100cm R4 100-150cm R1-R4 št.vz Skup. DV DV DV obj. DV obj. DV št./h obj. DV št./h obj. DV obj. . št./ha št./ha št./ha št./ha % % % % % % a % % a % % % Smreka 30 6 2.524 7 2.425 3,8 18 3.411 23 1.612 21 626 13 8.075 1,2 Jelka 24 13 5.250 2 600 20,0 40 66,7 1 640 22,9 Bukev 45 13 5.553 34 11.260 9,1 41 7.636 8,7 43 2.958 11,7 47 1.399 15,2 38 23.254 9,7 Hrasti 5 101 160 33,3 53 50,0 213 37,5 Plemeniti 47 64 26.656 46 15.258 51,6 29 5.330 62,0 23 1.599 58,3 18 546 56,1 37 22.734 54,6 listavci Drugi trdi 30 2 707 7 2.385 49,2 9 1.599 62,5 7 480 77,8 10 293 59,1 8 4.757 57,1 listavci Mehki listavci 22 3 1.111 3 959 62,5 3 506 68,4 4 280 66,7 4 107 12,5 3 1.852 61,9 Iglavci 40 19 7.775 9 3.025 7,0 19 3.451 0,8 23 1.612 21 626 14 8.715 2,8 Listavci 51 81 34.128 91 30.023 35,7 81 15.125 35,3 77 5.317 34,6 79 2.345 30,1 86 52.810 35,3 Skupaj 51 100 41.902 100 33.048 33,1 100 18.576 28,9 100 6.929 26,5 100 2.972 23,8 100 61.526 30,6
Preglednica 3.2.9: Delež poškodovanih osebkov (objedenost) po posameznih drevesnih vrstah za razrede R1- R4 PE Bloke - Sodražica
Objedenost 2010 Objedenost 2014 Objedenost 2017 Objedenost 2020 Smreka 8,3 0,5 1,6 1,2 Jelka 23,0 39,7 34,4 22,9 Ostali iglavci Macesen Bukev 7,2 15,1 7,9 9,7 Hrasti 17,3 45,5 31,3 37,5 Plemeniti listavci 57,5 59,2 38,0 54,6 Drugi trdi listavci 43,3 46,6 31,5 57,1 Mehki listavci 37,9 56,3 40,0 61,9 Iglavci 11,7 9,8 3,1 2,8 Listavci 38,2 43,6 27,5 35,3 Skupaj 33,7 36,0 23,7 30,6
Ugotovitve: OBJEDENOST V VSEH SLOJIH (R1-R4)
. Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) v PE Bloke – Sodražica znaša 30,6 %, in je v primerjavi z letoma 2010 in 2014 nižja, v primerjavi z letom 2017 pa višja. . Delež iglavcev (14 %) v vseh višinskih razredih je zadovoljivejši a še vedno prenizek. . Teko ča objedenost v zadnjem letu predstavlja 10,6 %, kar je ve č kot pri popisu 2017 (5,4 %).
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 23 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Slika 3.2.7: Primerjava deleža poškodovanih osebkov (objedenost) gozdnega mladja med popisi v letih 2010, 2014, 2017 in 2020 za razrede R1-R4 PE Bloke - Sodražica
OBJEDENOST V ZGORNJEM SLOJU (R4)
• Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) znaša 23,8 %. V letu 2017 je znašala 18,6 %, v letu 2014 je znašala 30,8 %, v letu 2010 pa 37,8 %. • Objedenosti iglavcev znaša 0 %, v letu 2017 je znašala 0 %, v letu 2014 je tudi znašala 0 %, v letu 2010 pa je bilo poškodovanih 40,0 % osebkov. • Objedenost listavcev znaša 30,1 %, v letu 2017 je znašala 24,0 %, v letu 2014 je znašala 37,2 %, v letu 2010 pa je bilo poškodovanih 37,6 % osebkov. • Najbolj so poškodovani trdi listavci, sledijo plemeniti listavci, in bukev s 15,2 % poškodovanostjo. • Število osebkov na ha v tem višinskem razredu je 2.972 v letu 2017 je bilo 2.066 osebkov, v letu 2014 pa približno 600 manj kot leta 2017.
Presoja vpliva gozd-divjad:
Poškodovanost mladja v gozdovih PE Bloke - Sodražica se je v primerjavi s popisom 2017 pove čala, v primerjavi s popisoma 2014 in 2010 je pa nižja. Poškodovanost iglavcev se je v PE zmanjšala in je najnižja izmed vseh štirih popisov. Najmo čneje so poškodovani mehki listavci. Po deležu je med mladjem najbolj zastopana bukev.
Popisna enota: Ljubljanski vrh Preglednica 3.2.10: Število popisanih osebkov na hektar in njihov delež ter delež poškodovanih osebkov PE Ljubljanski vrh - 2020
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 24 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
< 15cm R1 15-30cm R2 30-60cm R3 60-100cm R4 100-150cm R1-R4 št.vz Skup. DV DV DV obj. DV obj. DV št./h obj. DV št./h obj. DV obj. . št./ha št./ha št./ha št./ha % % % % % % a % % a % % % Smreka 24 1 506 6 1.442 0,7 14 1.647 0,7 17 807 11 258 10 4.155 0,5 Jelka 26 9 4.654 2 570 20,8 2 226 28,6 2 75 57,1 1 22 2 893 25,3 Bukev 48 5 2.529 21 4.855 11,1 43 4.995 20,7 60 2.906 34,1 77 1.808 33,9 35 14.564 21,8 Hrasti 6 1 607 1 237 13,6 43 75,0 11 1 291 22,2 Plemeniti 49 79 38.847 63 14.327 59,0 32 3.810 70,3 10 495 78,3 4 97 66,7 45 18.729 61,8 listavci Drugi trdi 27 4 2.124 5 1.216 25,7 8 915 38,8 9 420 35,9 5 118 27,3 6 2.669 31,9 listavci Mehki listavci 14 101 1 269 32,0 1 108 60,0 2 97 77,8 2 43 50,0 1 517 47,9 Iglavci 38 10 5.159 9 2.013 6,4 16 1.873 4,0 18 883 4,9 12 280 12 5.048 4,9 Listavci 51 90 44.208 91 20.904 45,1 84 9.871 42,2 82 3.929 40,8 88 2.067 35,4 88 36.770 43,3 Skupaj 51 100 49.368 100 22.917 41,7 100 11.744 36,1 100 4.812 34,2 100 2.347 31,2 100 41.818 38,7
Preglednica 3.2.11: Delež poškodovanih osebkov (objedenost) po posameznih drevesnih vrstah za razrede R1-R4 PE Ljubljanski vrh
Objedenost 2010 Objedenost 2014 Objedenost 2017 Objedenost 2020 Smreka 5,0 2,1 3,0 0,5 Jelka 12,4 16,9 29,9 25,3 Bori Macesen Bukev 15,9 30,6 20,9 21,8 Hrasti 42,9 50,0 6,5 22,2 Plemeniti listavci 66,2 76,1 73,3 61,8 Drugi trdi listavci 49,1 75,5 60,1 31,9 Mehki listavci 47,8 70,0 51,0 47,9 Iglavci 6,1 4,0 5,5 4,9 Listavci 49,2 59,2 52,7 43,3 Skupaj 41,9 46,9 45,4 38,7
Ugotovitve: OBJEDENOST V VSEH SLOJIH (R1-R4)
. Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) v PE Ljubljanski vrh znaša 38,7 % in je najnižja izmed vseh štirih popisov. . Delež iglavcev (12 %) v vseh višinskih razredih je zadovoljivejši a še vedno prenizek. . Teko ča objedenost v zadnjem letu predstavlja 9,8 % in je manj kot pri popisu 2017 (29,6 %).
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 25 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Slika 3.2.8: Primerjava deleža poškodovanih osebkov (objedenost) gozdnega mladja med popisi v letih 2010, 2014, 2017 in 2020 za razrede R1-R4 PE Ljubljanski vrh
OBJEDENOST V ZGORNJEM SLOJU (R4)
• Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) znaša 31,2 %. V letu 2017 je znašala 23,8 %, v letu 2014 je znašala 44,0 %, v letu 2010 pa 32,3 %. • Objedenosti iglavcev znaša 0 %, v letu 2017 je znašala 0 %, v letu 2014 je znašala 7,1 %, v letu 2010 pa je bilo poškodovanih 5,9 % osebkov. • Objedenost listavcev znaša 35,4 %, v letu 2017 je znašala 29,5 %, v letu 2014 je znašala 54,6 %, v letu 2010 pa je bilo poškodovanih 36,4 % osebkov. • Najbolj so poškodovani plemeniti listavci, sledijo mehki listavci, in bukev s 33,9 % poškodovanostjo. • Število osebkov na ha v tem višinskem razredu je 2.347 osebkov, v letu 2017 je bilo 1.916 osebkov, v letu 2014 pa približno 600 manj kot leta 2017.
Presoja vpliva gozd-divjad:
Poškodovanost gozdnega mladja v PE Ljubljanski vrh se je v primerjavi z letom 2017 znižala. Najmo čneje so poškodovani plemeniti listavci, ki so tudi po deležu najbolj zastopani med mladjem.
Komentar (skupen za vse popisne enote v LUO):
Pri obravnavi rezultatov popisa objedenosti vsekakor ne smemo prezreti tudi dejstva, da mladovja divjadi predstavljajo pomemben vir prehranske baze. Posledično je zato zelo pomemben delež mladovij in sestojev v obnovi. Tako kot velja za veliko ve čino LUO v Sloveniji, tudi v Notranjskem ugotavljamo, da je delež mladovij bistveno nižji, kot bi si ga želeli, ob predpostavki uravnoteženega stanja razvojnih faz. Za zagotavljanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi želimo, da se razvoj gozdov čim bolj usmerja v izena čitev dejanskega stanja z modelnim stanjem razvojnih faz. S pove čanjem deleža mladovij lahko bistveno razbremenimo ostale površine in poskrbimo za ve čjo usklajenost med živalsko in rastlinsko komponento. V osnovanju novih pomladitvenih jeder, ki so v tesni povezavi z intenzivnostjo se čenj oz. gospodarjenjem z gozdovi, vidimo glavni ukrep, s katerim lahko bistveno izboljšamo življenjsko okolje divjadi. Problem za intenziviranje pomlajevanja gozdnih sestojev vidimo predvsem v nepripravljenosti zasebnih lastnikov gozdov po intenziviranju
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 26 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022 gospodarjenja z gozdovi. Žal ugotavljamo, da ve čje pomlajene površine nastanejo predvsem kot posledica ujm in delovanja lubadarja, manj pa kot rezultat aktivnega usmerjenega razvoja gozdov. Najvišji možni poseki, kateri so opredeljeni v gozdnogospodarskih na črtih GGE, so razmeroma visoki in omogo čajo med drugim tudi intenzivnejše uvajanje primernih gozdnih sestojev v obnovo.
Na podlagi analize popisov objedenosti gozdnega mladja v LUO ugotavljamo, da je proces naravnega pomlajevanja kljub znatnemu vplivu rastlinojede divjadi prisoten. V mladovjih jelka in plemeniti listavci preraš čajo v višje razrede v premajhnem deležu, zato je treba s pove čanim odvzemom rastlinojede parkljaste divjadi znižati njihov vpliv na gozdno okolje ter tako zagotoviti ustrezno preraš čanje naravnih drevesnih vrst.
Na podlagi izkušenj iz dosedanjih popisov ugotavljamo, da je stopnja objedanja gozdnega mladja mo čno odvisna od sezonskih sprememb, ki jih med leti razli čno zaznamujejo vremenski pojavi kot so sneg, žled, poplave, suša, zmrzal,… Posledica tega so relativno velika odstopanja objedenosti med popisnimi leti, kar ne odraža v celoti zgolj gibanja števil čnosti rastlinojede divjadi.
Mo čan vpliv na prehransko bazo bo zagotovo imel tudi obširen žledolom, ki se je zgodil konec januarja 2014, ki mu je sledila gradacija podlubnikov in obširen vetrolom decembra 2017. Mo čno se bodo pove čale pomlajene površine in pa tudi površine porasle z grmovjem, ki predstavljajo pomemben vir prehrane parkljaste divjadi. S pove čanjem prehranske baze se bo zagotovo zmanjšal mestoma koncentriran vpliv parkljaste divjadi na okolje. Obenem pa bodo tudi posegi v populacije parkljaste divjadi, ki povzro ča objedanje gozdnega mladja, naravnani tako, da bo omogo čena naravna obnova poškodovanih površin.
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 27 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
4 ŽIVALSKE VRSTE - DIVJAD
4.1 Srna ( Capreolus capreolus )
Prostorski okvir obravnave – ekološke enote
Srnjad je prisotna v vseh loviš čih LUO, v vseh je ena glavnih lovnih vrst, a jo glede na razli čne naravne pogoje obravnavamo po širših sklopih loviš č - ekoloških enotah in za te tudi na črtujemo poseganje v populacijo. Te enote so: - Barje, ki združuje loviš ča s pretežnim delom površine na Ljubljanskem barju. - Krim, ki združuje loviš ča v širšem obmo čju masivov Krima, Mokrca in Menišije. - Cerknica, ki združuje loviš ča na SV obrobju Snežniško-Javorniškega pogorja, Cerkniške doline, Blok, Loške doline in Babnega polja. - Postojnsko-Bistriška (Po-Bi) skupina loviš č, ki združuje loviš ča v dolini reke Pivke, SZ dela snežniško- javorniškega pogorja, Ko čanije in jugovzhodnega dela Brkinov ter Čičarije. - Snežnik (LPN Jelen) v centralnem delu Snežnika ter delu Javornikov.
Razlike v ekoloških pogojih med temi enotami so že daljše obdobje upoštevane pri na črtovanju in te enote zadovoljivo odražajo medsebojne razlike. Loviš ča, ki so uvrš čena sicer v enoto Krim, a zajemajo tudi del Ljubljanskega barja, imajo sicer dokaj razli čno gostoto srnjadi od ostalih loviš č krimskega bazena. Te razlike upoštevamo pri razdelitvi na črta letnega odvzema srnjadi. Tudi v drugih ekoloških enotah so razlike med loviš či podobne, a manj izstopajo če, prav tako pa jih je potrebno potrebno upoštevati pri razdelitvi odstrela po loviš čih.
Zaradi izrazitih vplivov volkov in risov na populacijo srnjadi v obmo čju, v nadaljevanju lo čeno obravnavamo obmo čje, kjer je redna prisotnost teritorialnih tropov volkov in risa ter obmo čje, kjer redne prisotnosti teh živalskih vrst ni. Uvrstitev posameznih loviš č v navedena obmo čja je definirana v tem na črtu v poglavju 2.
Analiza preteklega upravljanja za zadnjih šest let s poudarkom na zadnjih dveh letih Skupni odvzem 2.651 kosov srnjadi v letih 2019 in 2020 pomeni za 94,1 % realizacijo na črtovanega odvzema. Odvzem v letih 2019 in 2020 predstavlja 84,3 % odvzema dvoletnega povpre čja v zadnjih šestih letih. Kakšna bo nadaljnja intenzivnost spreminjanja števil čnosti populacije v obmo čju pa je odvisno od naravnih razmer v okolju ter višine na črtovanega odvzema in ostalih ukrepov v populaciji srnjadi v prihodnje.
Povpre čen odvzem srnjadi v zadnjih 6 letih znaša 1.573,5 živali. Povpre čno doseganje na črtov odstrela srnjadi v zadnjih 6 letih je v obmo čju 95,9 %.
V EE Snežnik je bila v letih 2019 in 2020 na črtovana realizacija odvzema srnjadi dosežena 85,0 % in je najnižja v LUO, sledijo Krimska EE z 92,3 %, Postojnsko-Bistriška EE s 96,1 %, Cerkniška EE s 96,7 % in Barjanska EE s 97,6 %.
V LUO je bila najve čja gostota odvzema na lovno površino loviš č v letih 2019 in 2020 v EE Barje (4,32 živali / 100 ha), sledi EE Krim (2,96 živali / 100 ha), kot vedno pa je izlo čeno najmanj srnjadi v EE Snežnik (0,55 živali / 100 ha). Povpre čna gostota odvzema v Notranjskem LUO v letih 2019 in 2020 je 1,87 živali / 100 ha lovne površine loviš č, kar je nižje kot je dvoletno povpre čje v zadnjih šestih letih (2,21 živali / 100 ha). V vseh EE je zaznati trend upada gostote odvzema.
Spolna in starostna struktura izlo čitev srnjadi v obmo čju je, ne glede na manjša nihanja skupnih izlo čitev zadnjih 6 let, skoraj nespremenjena. Delež odvzema dve in ve č letnih srnjakov je v povpre čju zadnjih 6 let 21,4 %, za 0,7 odstotka je ve čji delež odvzema starejših (dve in ve č letnih) srn, kar je glede na ve čja preseganja odstrela teh kategorij v prejšnjih letih in desetletjih ugoden podatek. V lanskem letu je bil delež 2+ srnjakov v odvzemu 23,7 %, kar je skladno z na črtovanim. Deleži ostalih starostnih in spolnih kategorij so z neznatnimi dolo čenimi odstopanji še vedno v okviru na črtovanih.
V zdravstvenem stanju srnjadi v zadnjih 6 letih, kot tudi v letu 2019 in 2020, ni zaznati vidnejših sprememb. Zaradi bolezni je bilo v preteklem 6 letnem obdobju ugotovljeno 3,1 % poginov. Trend izgub srnjadi v obmo čju je nihajo č, v letih 2019 in 2020 je bilo število izgub srnjadi 360 in 326 osebkov, oz. 26,2 % in 25,5 % celotnega odvzema, kar je še vedno relativno visok delež izgub osebkov populacije srnjadi. V vzrokih izgub še vedno mo čno prevladujejo promet (51,4 %) ter zveri (24,2 %). V zadnjih 6 letih je bilo v Notranjskem LUO povprečno letno evidentiranih 406 osebkov izgub srnjadi, kar predstavlja 25,8 % skupnega odvzema.
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 28 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Trend gibanja telesnih mas, kot eden izmed kazalcev stanja v populacijah, tudi ne kaže bistvenih sprememb. Zna čilnost je rahlo nihanje povpre čnih mas po letih in po strukturi, brez jasnih trendov. Vsekakor pa na potek povpre čnih telesnih mas poleg števil čnosti in strukture populacije odlo čilno vpliva še mnogo drugih delavnikov, zato ne moremo teh nihanj povezati zgolj z domnevno rastjo ali upadom števil čnosti populacije. Tudi v lanskem letu je tako.
Presoja uspešnosti upravljanja Pri srnjadi se, glede na vse kazalce kontrolne metode, cilji upravljanja v LUO sicer izpolnjujejo, vendar je imela vrsta v zadnjem šestletju trend padanja. Vrsta bistvene škode v okolju na nivoju celotnega LUO na poljedelskih površinah ne povzro ča.
Ocena stanja populacije Ocenjujemo, da se sedanje stanje v populaciji srnjadi oddaljuje od števil čnega ciljnega stanja (upada). Je usklajeno z okoljem ter v okviru strukturnih ciljev iz dolgoro čnega lovsko upravljavskega na črta za LUO, ni pa še zaznati prenehanja padanja števil čnosti. Iz analize odvzema in izgub srnjadi v zadnjih petih letih je razvidno, da se trend padanja števil čnosti srnjadi v LUO še ni ustavil.
Vpliv drugih vrst divjadi na srnjad je predvsem v konkuren čnem odnosu z jelenjadjo, kjer v obmo čju ugotavljamo stabilno stanje in medsebojni vpliv ni mo čneje izražen. V odnosu do velikih zveri zaznamo vpliv predvsem volkov na izlo čitve srnjadi ter vpliv malih zveri in ujed, ter v zadnjem času tudi šakala, katere mo čneje vplivajo na populacijo v času kotenja mladi čev. Stalna prisotnost medveda in divjega praši ča gotovo tudi negativno vpliva na stanje v populaciji srnjadi, saj sta obe vrsti zagotovo pomemben dejavnik poseganja v populacijo v dobi poleganja mladi čev in prvih življenjskih mesecih.
V analiziranem obdobju pri srnjadi ni bil ugotovljen pojav težje obvladljivih bolezni.
Prilagojeni cilj Cilj upravljanja populacije srnjadi v obmo čju je ohranjanje stabilnega stanja populacije z doseganjem ciljne starostne in spolne strukture. V pretežno gozdnatih EE pa je cilj dvig števil čnosti srnjadi.
Ukrepi in usmeritve Za doseganje tega cilja je potrebno v letih 2021 in 2022 v LUO odvzeti iz populacije skupno 2.612 srnjadi , kar pomeni za 7 % manjši na črtovani odvzem v primerjavi z obdobjem 2019 - 2020. Znižanje na črta odvzema je tudi nujen ukrep za zagotovitev prehranske baze za uspešno doselitev risa. Višina in kakovost odstrela morata biti usmerjena v trend ohranjanja števil čnosti oz. zmerne rasti populacije srnjadi, kjer je to potrebno ter korekcijo nesorazmerja predvsem pri doseganju starostne in spolne strukture odvzema. Zaradi pove čanega vpliva zavarovanih velikih zveri ter posledi čno še vedno labilnega stanja populacije srnjadi v Po-Bi, Cerkniški in Snežniški EE, v letih 2021 in 2022 na črtujemo odvzem srnjadi v spolnem razmerju M : Ž = 55 : 45 , po starostnih kategorijah, 55 % mladi čev in enoletne srnjadi ter 45 % odraslih (2+) srn in srnjakov. V EE Barje in Krim v letih 2020 in 2021 na črtujemo odvzem srnjadi v spolnem razmerju M : Ž = 50 : 50 , po starostnih kategorijah, 60 % mladi čev in enoletne srnjadi ter 40 % odraslih (2+) srn in srnjakov. Glede na stanje v populaciji srnjadi po posameznih EE bodo izvršene tudi manjše spremembe v razdelitvi odvzema med posameznimi loviš či znotraj EE.
Na obmo čju (v loviš čih/LPN) redne prisotnosti volka in/ali risa: V posameznem loviš ču je dovoljeno odstopanje skupne realizacije v višini do +15 / -23 % na črtovanega skupnega odvzema srnjadi. Dovoljeno odstopanje med spoloma posameznih starostnih kategorij je +/- 15 % od na črtovanega absolutnega števila. Pri mladi čih in enoletnih osebkih obeh spolov je med tema kategorijama dovoljena kompenzacija v višini +/- 30 % kar pomeni, da je možno od na črtovanega absolutnega števila mladi čev odvzeti le-teh do 30 % manj / ve č, to pa je potem potrebno kompenzirati z zmanjšanim / pove čanim odvzemom od na črtovanega absolutnega števila v razredu enoletne srnjadi in obratno, ob upoštevanju spolne strukture odvzema obeh starostnih kategorij. V posameznem loviš ču je po opravljeni kompenzaciji, kot je predhodno opisano dovoljeno odstopanje realizacije v obeh kategorijah (mladi či, enoletni) skupaj in pri posameznem spolu v višini do +15 / -30 % na črtovanega števila odvzema. Dovoljeno odstopanje realizacije odvzema 2+ osebkov po višini je pri posameznem spolu +/- 15 % od na črtovanega absolutnega števila. Da dosežemo zahtevano spolno razmerje odvzema nad dvoletne srnjadi, je potrebna vezava realiziranega odstrela nad dvoletnih srnjakov in srn v razmerju M : Ž = 1 : 0,5 osebka . Doseganje na črtovane vezave odstrela osebkov 2+ med spoloma je prioritetno, ne glede na na črtovana dovoljena odstopanja tako po višini kot po spolnih in starostnih razredih. V EE Po-Bi, Cerknica in Snežnik zaradi izrazitega vpliva zveri in
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 29 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022 konstantnega upadanja števil čnosti srnjadi ni treba dosegati na črtovane vezave odstrela osebkov 2+ med spoloma.
Na ostalem obmo čju loviš č/LPN: Lovske organizacije morajo dosledno spoštovati na črt izlo čitev tako po višini, kot v strukturi. V posameznem loviš ču je dovoljeno odstopanje realizacije v višini do +/-15 % na črtovanega skupnega odvzema srnjadi, enako med posameznimi spolnimi razredi. V primeru, da je v posameznem starostnem razredu na črtovan odvzem nižji od 10 živali, dopustna toleranca +/-15 % pomeni dve (2) živali, pri na črtovanem odvzemu 10 ali ve č kosov pa zaokrožitev na najbližjo celo vrednost. Pri mladi čih in enoletnih osebkih obeh spolov je možno od na črtovanega absolutnega števila mladi čev odvzeti le-teh do 30 % manj/ve č, to pa je potem potrebno kompenzirati z zmanjšanim/pove čanim odvzemom od na črtovanega absolutnega števila v razredu enoletne srnjadi in obratno, ob upoštevanju spolne strukture odvzema obeh starostnih kategorij. V posameznem loviš ču je po opravljeni kompenzaciji, kot je predhodno opisano dovoljeno odstopanje realizacije v obeh kategorijah (mladi či, enoletni) skupaj in pri posameznem spolu v višini do +/-15 % na črtovanega števila odvzema. Dovoljeno odstopanje realizacije odvzema 2+ osebkov po višini je pri posameznem spolu +/- 15 % od na črtovanega absolutnega števila. Da dosežemo zahtevano spolno razmerje odvzema nad dvoletne srnjadi, je potrebna vezava realiziranega odstrela nad dvoletnih srnjakov in srn v razmerju M : Ž = 1 : 0,7 osebka . Doseganje na črtovane vezave odstrela osebkov 2+ med spoloma je prioritetno, ne glede na na črtovana dovoljena odstopanja tako po višini kot po spolnih in starostnih razredih.
Preglednica 4.1.1: Na črt odvzema srnjadi Po-Bi, Cerkniška in Snežniška EE EE / Starost* 0+ M 1+ M 2+ M 0+ Ž 1+ Ž 2+ Ž SK SRNJAD I/100ha lovne P Cerknica 60 60 100 60 40 80 400 1,36 Po-Bi 65 65 108 64 44 86 432 1,20 Snežnik 24 24 40 24 16 32 160 0,58 Skupaj 149 149 248 148 100 198 992 1,06 Struktura - % 15 15 25 15 10 20 100
Preglednica 4.1.2: Na črt odvzema srnjadi EE Barje in Krim EE / Starost* 0+ M 1+ M 2+ M 0+ Ž 1+ Ž 2+ Ž SK SRNJAD I/100ha lovne P Barje 75 75 100 100 50 100 500 4,42 Krim 168 168 224 224 112 224 1120 2,98 Skupaj 243 243 324 324 162 324 1620 3,32 Struktura - % 15 15 20 20 10 20 100 * dopolnjeno življenjsko leto
Časovna in prostorska dinamika ter ostali kriteriji odvzema Priporo čamo, da lovske organizacije odstrel srnjakov 2+ razdelijo na tretjine, kot prese čne datume naj upoštevajo 15. 7. in 1. 9. 2020. V realizacijo odvzema se poleg odstrela obvezno prištevajo tudi kronološko vodene vse registrirane izgube.
Priporo čamo, da se odstrel mladi čev in srn opravi čimprej, do 31. oktobra naj bo odvzeto vsaj 70 % mladi čev in srn. Morebitne omejitve lova srnjadi znotraj loviš č ne smejo biti vzrok za nedoseganje na črta odvzema. Notranji režimi lova loviš č naj bodo takšni, da bodo zagotavljali doseganje načrta po koli čini in kvaliteti. Pri izvajanju lova na srnjad, so se upravljavci loviš č dolžni striktno držati vseh naravovarstvenih režimov in usmeritev za vsa varovana obmo čja, katera so navedena v ON za obdobje 2011-2020.
Zaradi optimalnega doseganja preraš čanja mladic 1+ v rodno starostno kategorijo, naj se v tej kategoriji odstreljuje predvsem podpovpre čno telesno razvite in druga če oslabele osebke. Krmljenje srnjadi ni potrebno in ni dovoljeno, nujno pa je vzdrževanje zadostnih travnih pašnih površin ter grmiš č, kar hkrati koristi tudi jelenjadi. Lovske organizacije naj tam, kjer se pojavljajo velike izgube zaradi cestnega prometa, na znanih kriti čnih to čkah izvajajo vse potrebne ukrepe za odvra čanje divjadi od prometnice.
Preglednica 4.1.2: Analiza odvzema srnjadi
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 30 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj %/spol Mladi či M 264 262 243 211 186 177 1343 28,4 Lanš čaki 273 245 215 243 203 186 1365 28,9 Srnjaki 2+ 375 368 342 328 301 303 2017 42,7 Skupaj SRNJAKI 912 875 800 782 690 666 4725 100,0 Mladi či Ž 346 336 311 270 244 204 1711 36,3 Mladice 177 165 160 157 138 118 915 19,4 Srne 2+ 383 382 375 353 303 288 2084 44,2 Skupaj SRNE 906 883 846 780 685 610 4710 100,0 SKUPAJ odstrel in izgube 1818 1758 1646 1562 1375 1276 9435
Odstrel in izgube v primerjavi z na črtom Kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj Na črt - skupaj 1878 1780 1680 1680 1470 1346 9834 Odstrel in izgube / na črt 96,8 98,8 98,0 93,0 93,5 94,8 95,9 Delež srnjakov 50,2 49,8 48,6 50,1 50,2 52,2 50,1 Delež srnjakov 2+ 20,6 20,9 20,8 21,0 21,9 23,7 21,4 Delež mladih (mladi či, enoletni) ne glede na 58,3 57,3 56,4 56,4 56,1 53,7 56,5 spol
Izgube Kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj % Nenaravne izgube 275 245 284 297 236 187 1524 62,6 Naravne izgube 144 144 171 188 124 139 910 37,4 Skupaj izgube 419 389 455 485 360 326 2434 100,0 % izgub 23,0 22,1 27,6 31,0 26,2 25,5 25,8 Odstrel 1399 1369 1191 1077 1015 950 7001
Vzroki izgub vzrok / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj % 1 neznan 31 45 48 54 26 40 244 10,0 2 bolezen 19 26 13 12 3 3 76 3,1 3 krivolov 3 2 2 3 3 0 13 0,5 4 cesta 211 206 229 208 178 141 1173 48,2 5 železnica 10 6 8 30 14 10 78 3,2 6 zveri 94 73 110 122 95 96 590 24,2 7 psi 10 6 8 8 0 2 34 1,4 8 kosilnica 41 25 37 48 41 34 226 9,3 9 garje 0 0 0 0 0 0 0 0,0
Telesne mase (biološka telesna mase) Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Mladi či M 9,3 9,6 9,5 9,5 9,9 9,4 Indeks 100,0 103,2 102,2 102,2 106,5 101,1 Lanš čaki 13,1 12,7 12,7 12,5 13,0 12,7 Indeks 100,0 96,9 96,9 95,4 99,2 96,9 Srnjaki 2+ 18,1 18,4 18,1 18,3 19 18,5 Indeks 100,0 101,7 100,0 101,1 105,0 102,2 Mladi či Ž 9,2 9,3 9,4 9,4 9,5 9,8 Indeks 100,0 101,1 102,2 102,2 103,3 106,5 Mladice 13,8 12,8 13,7 13,7 13,6 13,7 Indeks 100,0 92,8 99,3 99,3 98,6 99,3
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 31 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Srne 2+ 15,9 16 16,1 16,2 16,4 16,4 Indeks 100,0 100,6 101,3 101,9 103,1 103,1
Masa trofej srnjakov 2+ (gr) Povpre čna masa trofej / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Srnjaki 2+ 221,7 240,4 246,1 233,4 250,3 246,3 Indeks 100,0 108,4 111,0 105,3 112,9 111,1
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 32 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
4.2 Navadni jelen (Cervus elaphus )
Prostorski okvir obravnave – ekološke enote V LUO obravnavamo navadnega jelena populacijsko enotno, saj je zaradi življenjskih zna čilnosti, predvsem življenja v tropih in ve čjih migracij, tak pristop edino dopusten. Pri analizah upravljanja in razdelitvi nalog upoštevamo objektivne razlike med loviš či, zato jih združujemo po naslednjih EE: - Barje, ki združuje loviš ča s pretežnim delom površine na Ljubljanskem barju. - Krim, ki združuje loviš ča v širšem obmo čju masivov Krima, Mokrca in Menišije. - Cerknica, ki združuje loviš ča na SV obrobju Snežniško-Javorniškega pogorja, Cerkniške doline, Blok, Loške doline in Babnega polja. - Postojnsko-Bistriška (Po-Bi) skupina loviš č, ki združuje loviš ča v dolini reke Pivke, SZ dela Snežniško- Javorniškega pogorja, Ko čanije in jugovzhodnega dela Brkinov ter Čičarije. - Snežnik (LPN Jelen) v centralnem delu Snežnika ter delu Javornikov.
Zaradi izrazitih vplivov volkov na populacijo jelenjadi v LUO lo čeno obravnavamo obmo čje, kjer je redna prisotnost teritorialnih tropov volkov ter obmo čje, kjer redne prisotnosti te živalske vrste ni. Uvrstitev posameznih loviš č v navedena obmo čja je definirana v tem na črtu v poglavju 2.
Analiza preteklega upravljanja za zadnjih šest let s poudarkom na zadnjih dveh letih Pri upravljanju z jelenjadjo je povpre čna skupna izlo čitev te divjadi v preteklih 6 letih v LUO 1.205 osebkov jelenjadi na leto. Od leta 2004 realizacija kaže rahlo smer rasti navzgor, izraziteje po letu 2007. V letih 2019 in 2020 je bila v povpre čju Notranjskega LUO realizacija na črta odvzema jelenjadi 93,3 %. Skupni odvzem jelenjadi v Notranjskem LUO v letih 2019 in 2020 je znašal 2566 osebkov jelenjadi, kar je 6,5 % ve č kot je dvoletno povpre čje v zadnjih šestih letih in najve č v zadnjih 6 letih. V letih 2019 in 2020 je bil na črt z 98,4 % najbolje dosežen v Postojnsko - Bistriški EE, sledijo Cerkniška EE z 95,6 %, Krimska EE z 94,2 %, Snežniška EE z 89,3 %, v EE Barje pa je dosegel 74,1 %.
Doseganje strukture izlo čitev v celotnem LUO je v grobem sledilo na črtovani strukturi, ki je težila k zadrževanju ali zmanjševanju števil čnosti populacije jelenjadi.
Delež mladih živali v odvzemu se v zadnjih 6 letih giblje v povpre čju 55,5 %, v letih 2019 in 2020 pa je znašal 55,2 %. V letih 2019 in 2020 ni bilo pri nobeni starostni in spolni kategoriji, glede na na črtovano, v realizaciji opaznega bistvenega odstopanja. Posebno primerno je, da so lovske organizacije ustrezno s pove čano intenziteto posegle med odrasle (2+) košute, katerih delež odvzema v zadnjih šestih letih znaša 25,7 % celotnega odvzema, v letih 2019 in 2020 pa znaša 25,4 %, kar je v skladu s cilji preteklega LLUN ter veljavnega ON. S tem posegom v rodni del se je zagotovilo zmanjšanje priraš čanja populacije. Delež odvzetih dve in ve čletnih jelenov v zadnjih šestih letih znaša 19,0 %, v letih 2019 in 2020 pa 19,4 % kar je za 0,6 % manj od na črtovanega.
V letih 2019 in 2020 je znašal delež ženske jelenjadi v odvzemu 57,1 %, kar zagotavlja ustrezno vzdrževanje in zaviranje reprodukcijske sposobnosti populacije in je v mejah naravnega razmerja med spoloma ter je enak šestletnemu povpre čju.
Izgube jelenjadi so v LUO razmeroma velike, v zadnjih 6 letih v povpre čju znašajo 19,4 % - zaradi bolezni so izgube povsem neznatne, zaradi prometa znašajo 14,0 %, zaradi neznanih vzrokov pa 12,1 %. Ve čina izgub je nastala kot posledica stalne prisotnosti naravnih plenilcev, predvsem volkov, krajevno omejeno tudi risa. V obmo čju je bilo v zadnjih 6 letih povpre čno 170 osebkov izgub na leto zaradi velikih zveri, kar predstavlja 72,9 % vseh ugotovljenih izgub v tem obdobju. V letih 2019 in 2020 so izgube zaradi zveri znašale 358 osebkov. Najve č izgub jelenjadi zaradi zveri je še vedno v Snežniški EE, kjer predstavljajo kar 31,6 % celotnega odvzema. Skupne evidentirane izgube v letih 2019 in 2020 so znašale 19,4 % vsega odvzema, kar je enako povpre čjem višine izgub zadnjih šest let. Vse navedeno dokazuje, da je volk (manj ris) na Notranjskem pomemben regulator populacije jelenjadi.
Telesne mase uplenjene jelenjadi tudi v preteklem 5 letnem obdobju med posameznimi leti ne dovoljujejo enozna čnih ter s tem povsem uporabnih zaklju čkov. Podatki iz leta v leto v posameznih kategorijah nihajo brez uporabne povezave med številom izlo čitev, strukturo odstrela in podatki o vplivih rastlinojedov na okoliško vegetacijo. Glede na dvoletno povpre čje zadnjih šest let so se povpre čne mase jelenjadi v posameznih kategorijah v letih 2019 in 2020 nekoliko pove čale pri kategorijah moškega spola, medtem, ko so se pri kategorijah ženskega spola znižale. Enako nihajo mase trofej jelenov. Te so pri vseh starostnih kategorijah jelenov nekoliko višje kot je povpre čje zadnjih šest let.
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 33 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Glede na stanje navedenih kazalcev ocenjujemo, da je bilo v letih 2019 in 2020 upravljanje z jelenjadjo uspešno ter je sledilo zastavljenim ciljem.
Presoja uspešnosti upravljanja Pri jelenjadi se, glede na vse kazalce kontrolne metode, cilji upravljanja v LUO sicer izpolnjujejo, vendar je imela vrsta v zadnjem šestletju, z izjemo zadnjih dveh let, še vedno trend rasti. Vrsta bistvene škode v okolju na nivoju celotnega LUO na poljedelskih površinah ne povzro ča, medtem ko je na gozdnih površinah v obmo čju, ta vpliv zaznati.
Ocena stanja populacije Navedena dejstva iz analize preteklega šestletnega upravljanja potrjujejo oceno, da je v tem obdobju in tudi po preteklih letih stanje notranjske jelenjadi stabilno. Z števil čno in strukturno višjimi na črti je treba dose či usklajenost vrste do svojega okolja.
V grobi prostorski razporeditvi jelenjadi v letih 2019 in 2020 letu ni zaznati večjih sprememb. Najve čja gostota in odvzem jelenjadi v letih 2019 in 2020 letu je zabeležena v Snežniški EE (2,64 živali / 100 ha), najmanjša pa v EE Barje (0,38 živali / 100 ha).
Vpliv drugih vrst divjadi na jelenjad je razmeroma majhen, izjema so zavarovane velike zveri, ki nimajo statusa divjadi, še posebno izrazito v zadnjih letih beležimo selektivni vpliv volkov.
Zdravstveno stanje jelenjadi v LUO je zelo ugodno, nobenih posebnih bolezni, ki bi privedle do množi čnih poginov ni zaznati.
Prilagojeni cilj Cilj upravljanja jelenjadi v ve čjem delu Notranjskega LUO je ohranitev stabilne in vitalne populacije jelenjadi, katera je usklajena do drugih vrst in do svojega okolja ter omogo ča zagotavljanje prehranskih potreb velikih zveri, ki so v obmo čju prisotne. Ker prisotnost jelenjadi na obmo čju EE Barje ni zaželena, je cilj upravljanja jelenjadi v tej EE čimbolj znižati števil čnost jelenjadi oz. jo v čim ve čjem deležu iz barjanske EE izlo čiti. Cilj, ki ga želimo dose či je tudi omogo čanje naravne obnove gozdov po naravnih ujmah ki so prizadele obmo čje, zato je na obmo čju jelovo-bukovih gozdov cilj znižati števil čnost jelenjadi.
Ukrepi in usmeritve V Notranjskem LUO se za leti 2021 in 2022 na črtuje odvzem 2.958 živali. Na črt odvzema jelenjadi je vseh EE, razen v Barjanski, v spolnem razmerju M : Ž = 44 : 56 ter 54 % deležu na črtovanega odvzema telet in enoletnih živali ter 46 % deležu odvzema jelenjadi 2+ . Na črt izlo čitev po EE upošteva predvsem ugotovitve o lokalno pove čanih koncentracijah jelenjadi. Zaradi izravnave strukturnih razmerji v populaciji jelenjadi je na črtovani odvzem košut (2+) minimalen, katerega je treba realizirati! V loviš čih ekološke enote Barje je na črtovani odstrel 29 živali le orientacija. Števil čni odvzem jelenjadi v tej EE navzgor ni omejen. Vsak upravljavec loviš ča v tej EE mora skrbeti le, da je na odvzem 1 jelena starejšega od 2+, realiziran odvzem vsaj 3 ostalih spolnih in starostnih kategorij.
Preglednica 4.2.1: Na črt odvzema jelenjadi barjanska EE EE / kategorija Jeleni 2+ Ostale SK JELENJAD I/100ha kategorije lovne P Barje 14 44 58 0,52 orient. struktura - % 24 76 100
Preglednica 4.2.2: Na črt odvzema jelenjadi ostale EE EE / starost* 0+ M 1+ M 2-4 M 5-9 M 10+ M 0+ Ž 1+ Ž 2+ Ž SK JEL. I/100ha lovne P Krim 98 34 56 38 16 110 54 144 550 1,86 Cerknica 162 54 90 62 28 180 90 234 900 2,40 Po – Bi 114 38 64 44 18 126 62 164 630 1,74 Snežnik 148 48 82 58 24 164 82 214 820 2,96 Skupaj 522 174 292 202 86 580 288 756 2.900 2,22 struktura - % 18 6 10 7 3 20 10 26 100 * dopolnjeno življensko leto
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 34 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Časovna in prostorska dinamika ter ostali kriteriji odvzema Priporo čeno je čim hitreje izvršiti odstrel telet in junic, predvidoma najmanj 70 % do sredine novembra.
Dopustno odstopanje od skupne na črtovane višine izlo čitev ter po spolnih in starostnih razredih oz. starostnih skupinah (teleta in osebki 1+) je +/-15 %. Na črta odvzema v razredu dve in ve čletnih jelenov ni treba realizirati in ga tudi ni dovoljeno presegati, razen sorazmerno s preseganjem skupno na črtovanega odvzema. Na črtovani odvzem jelenov starostnega razreda 2-4 in 5-9 let se ne sme presegati, lahko pa se ga nadomesti z odvzemom starih jelenov 10+. Pri teletih in enoletnih osebkih obeh spolov je med tema kategorijama dovoljena kompenzacija v višini +/-30 % odvzema, kar pomeni, da je možno od na črtovanega absolutnega števila telet odvzeti le-teh do 30 % manj / ve č, to pa je potem treba kompenzirati z zmanjšanim / pove čanim odvzemom od na črtovanega absolutnega števila v razredu enoletne jelenjadi in obratno, ob upoštevanju spolne strukture odvzema obeh starostnih kategorij. V posameznem loviš ču je po opravljeni kompenzaciji, kot je predhodno opisano, dovoljeno odstopanje realizacije v obeh kategorijah (teleta, enoletni) skupaj in pri posameznem spolu v višini do +/-15 % na črtovanega skupnega števila odvzema. Pri košutah je dovoljeno odstopanje +/-15 % .
V primeru, da je v posameznem starostnem razredu načrtovan odvzem do 10 živali, dopustna toleranca +/- pomeni dve živali, pri na črtovanem odvzemu 11 ali ve č kosov pa zaokrožitev na najbližjo celo vrednost. Za loviš ča osrednjega življenjskega obmo čja, ki imajo na črt odvzema do vklju čno 10 osebkov jelenjadi, se kot dopustno odstopanje od na črta šteje realizacija +/-2 osebka, pri čemer na črta odvzema dve in ve č letnih jelenov ni dovoljeno presegati.
Da dosežemo zahtevano spolno razmerje odvzema nad dvoletne jelenjadi, je potrebna vezava realiziranega odstrela nad dvoletnih jelenov in košut v razmerju M : Ž = 1 : 0,85 osebka , razen v loviš čih, kjer je redna prisotnost teritorialnih tropov volkov. V navedenih loviš čih je vezava odstrela teh dveh kategorij temu prilagojena: - vezava odstrela 2+ osebkov M : Ž = 1 : 0,5 osebka, - v loviš čih, kjer je na črtovan odvzem osebkov 2+ (skupaj M+Ž) manj kot 10 živali, vezava odstrela M : Ž ni potrebna.
Doseganje na črtovane vezave odstrela osebkov 2+ med spoloma je prioritetno, ne glede na na črtovana dovoljena odstopanja po višini in po spolnih ter starostnih razredih.
Pri čakovana odstopanja od planirane spolne strukture, ki bi bila posledica velikih razlik v spolnem razmerju izlo čenih telet, se v izra čunu spolnega razmerja prikažejo, a se ne obravnavajo kot napa čna realizacija.
Pri presoji primernosti za odstrel posamezne živali je treba upoštevati, da se varuje telesno in po rogovju mo čneje razvite osebke. Priporo ča se tudi, da se košute lovi primarno na individualnih lovih ter da se dosega čim ve čji delež odvzema košut nad 10 let (min. 30 % celotnega odvzema košut).
Morebitne omejitve lova jelenjadi znotraj loviš č ne smejo biti vzrok za nedoseganje na črta odvzema. Notranji režimi lova naj bodo takšni, da bodo zagotavljali realizacijo na črta po koli čini in kvaliteti. V loviš čih, katere je mo čneje prizadela ledena ujma ter vetrolom in so obsežni predeli gozdov napadeni s podlubniki, lahko pride do tehni čnih problemov izvajanja lova na jelenjad, zato morajo upravljavci loviš č o navedenih težavah nemudoma obvestiti Zavod. Pri izvajanju lova na jelenjad, so se upravljavci loviš č dolžni striktno držati vseh naravovarstvenih režimov in usmeritev za vsa varovana obmo čja, katera so navedena v ON za obdobje 2011- 2020.
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 35 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Preglednica 4.2.3: Analiza odvzema in telesnih mas navadnih jelenov Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj %/spol % skupaj Teleta M 191 223 235 227 225 232 1333 42,9 18,4 Lanš čaki 57 62 69 67 76 71 402 13,0 5,6 Jeleni 2-4 110 120 125 124 126 130 735 23,7 10,2 Jeleni 5-9 54 61 79 76 85 87 442 14,2 6,1 Jeleni 10 + 28 30 32 32 37 33 192 6,2 2,7 Skupaj JELENI 440 496 540 526 549 553 3104 100,0 42,9 Teleta Ž 242 246 275 272 272 296 1603 38,8 22,2 Junice 94 100 114 117 126 118 669 16,2 9,3 Košute 2+ 254 273 335 342 335 317 1856 45,0 25,7 Skupaj KOŠUTE 590 619 724 731 733 731 4128 100,0 57,1 SKUPAJ odstrel in izgube 1030 1115 1264 1257 1282 1284 7232 100,0
Odstrel in izgube v primerjavi z na črtom Kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj Na črt - skupaj 1040 1150 1380 1384 1372 1377 7703 Odstrel in izgube / na črt 99,0 97,0 91,6 90,8 93,4 93,2 93,9 Delež JELENOV 42,7 44,5 42,7 41,8 42,8 43,1 42,9 Delež trofejnih jelenov 2+ in ve č 18,6 18,9 18,7 18,5 19,3 19,5 18,9 Delež mladih (mladi či, enoletni) ne glede na 56,7 56,6 54,8 54,3 54,5 55,8 55,4 spol
Izgube Kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj % Nenaravne izgube 30 26 31 36 41 44 208 14,8 Naravne izgube 141 167 227 245 228 185 1193 85,2 Skupaj izgube 171 193 258 281 269 229 1401 100,0 % izgub 16,6 17,3 20,4 22,4 21,0 17,8 19,4 Odstrel 859 922 1006 976 1013 1055 5831
Vzroki izgub Vzrok / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj % 1 neznan 19 22 32 42 30 24 169 12,1 2 bolezen 0 1 1 0 0 1 3 0,2 3 krivolov 3 1 0 0 0 1 5 0,4 4 cesta 17 13 15 18 18 21 102 7,3 5 železnica 10 11 16 18 22 17 94 6,7 6 zveri 122 144 194 203 198 160 1021 72,9 7 psi 0 1 0 0 1 0 2 0,1 8 kosilnica 0 0 0 0 0 0 0 0,0 9 garje 0 0 0 0 0 0 0 0,0 10 drugo 0 0 0 0 0 5 5 0,4
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 36 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Telesne mase (biološka telesna masa) Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Teleta M 41,5 42,3 41,1 39,8 41,2 42,2 Indeks 100,0 101,9 99,0 95,9 99,3 101,7 Lanš čaki 65,7 65,4 66,1 66,3 68,7 65,8 Indeks 100,0 99,5 100,6 100,8 104,6 100,2 Teleta Ž 38,4 39,5 40,3 37,7 39,1 38,4 Indeks 100,0 102,9 104,9 98,2 101,8 100,0 Junice 58,5 60,5 59,8 60,7 59,5 56,1 Indeks 100,0 103,4 102,2 103,7 101,7 95,9
Masa trofej jelenov (gr) Povpre čna masa trofej / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 jeleni 2 - 4 2359 2318 2138 2196 2462 2396 indeks 100,0 98,3 90,6 93,1 104,4 101,6 jeleni 5 - 9 4539 4124 4288 4030 4338 4502 indeks 100,0 90,9 94,5 88,8 95,6 99,2 jeleni 10+ 5028 5061 4757 4865 5377 5126 indeks 100,0 100,7 94,6 96,8 106,9 101,9
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 37 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
4.3 Damjak ( Dama dama )
Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prostorski okvir obravnave je celoten LUO.
Analiza preteklega upravljanja za zadnjih šest let s poudarkom na zadnjih dveh letih Odstrel damjakov se vrši po posebnih odlo čbah lovske inšpekcije in dolo čilih letnega na črta LUO in se nanaša izklju čno na iz obor pobegle živali. V šestletju so bile odstreljene 3 živali.
Ocena stanja populacije Stanje damjakov ni strukturirana populacija, temve č posamezne pobegle živali iz obor.
Prilagojeni cilj V prosti naravi ne želimo imeti damjakov.
Ukrepi in usmeritve Posamezni osebki, ki se priložnostno pojavijo v obmo čjih izven prostorskih okvirov na črtovanja niso predmet upravljanja z vrsto in jih je kot take v teh loviš čih treba odstreliti skladno z lovno dobo ali drugimi dolo čili predmetne zakonodaje. Pri odstrelu osebkov, za katere se predvideva da izvirajo iz obor, se upoštevajo dolo čila 8. odstavka 50. čl. ZDlov-1. Damjake je potrebno iz proste narave odstraniti, ne glede na spol in starost živali. Upoštevati je treba le lovno dobo.
Preglednica 4.3.1: Analiza odvzema jelena damjaka Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj %/spol %/skupaj Teleta M 0 0 0 0 0 0 0 0,0 0,0 Lanš čaki 0 0 0 1 0 0 1 50,0 33,3 Jeleni 2-4 0 1 0 0 0 0 1 50,0 33,3 Jeleni 5-9 0 0 0 0 0 0 0 0,0 0,0 Jeleni 9 + 0 0 0 0 0 0 0 0,0 0,0 Skupaj JELENI 0 1 0 1 0 0 2 100,0 66,7 Teleta Ž 0 0 0 0 0 0 0 0,0 0,0 Junice 0 0 0 0 0 0 0 0,0 0,0 Košute 2+ 0 0 1 0 0 0 1 100,0 33,3 Skupaj KOŠUTE 0 0 1 0 0 0 1 100,0 33,3 SKUPAJ odstrel in izgube 0 1 1 1 0 0 3 100,0
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 38 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
4.4 Gams ( Rupicapra rupicapra )
Prostorski okvir obravnave – ekološke enote V LUO se gams pojavlja v dveh manjših populacijskih obmo čjih, oziroma skupinah gamsov in ga zato obravnavamo samo v EE Krim in EE Snežnik. V zadnjih letih so manjše skupine gamsov prisotne tudi na pobo čjih Kozleka in Goljakov ter posamezni manjši gamsji tropi tudi v Javornikih, v Po-Bi EE.
Gamsi se na obravnavanem obmo čju nahajajo v soteski Iške in Zale, v pobo čjih nad Borovnico, na Snežniku z okolico, manjše število gamsov pa živi v kraških vrta čah med Ljubljanskim vrhom ter Ravnikom, v Unški in Javorniški koliševki, Javornikih ter v rebreh nad Kuteževim pod Goljaki .
Analiza preteklega upravljanja za zadnjih šest let s poudarkom na zadnjih dveh letih Odvzem gamsov v LUO je v preteklih 6 letih nihajo č. V letih 2019 in 2020 je bilo odvzetih 117 gamsov, kar je pod povpre čjem v zadnjih šestih letih drugi najnižji v zadnjih 6 letih (119,6).
V preteklih letih se je malenkostno bolj posegalo med moški spol (56,3 %), kar je krepilo kolonije, odvzem koz pa je dosegal 43,7 %. Delež mladih živali v odvzemu v I. starostnem razredu je v 6 letnem povpre čju 60,4 %, kar je zelo velik delež in potrjuje, da je gams na Notranjskem v dobri kondiciji. Tudi v letih 2019 in 2020 se je glede na na črt najve č posegalo v razred mladih kozlov, na črt je bil presežen v razredu srednje starih kozlov, manj kot z na črtom se je poseglo v razred starih kozlov. V razredu mladih, srednje starih in v razredu starih koz se je realiziralo manj živali, kot je bilo na črtovano. Povpre čno doseganje odvzema glede na na črtovano je bilo v letih 2019 in 2020 86,0 %.
Trendi telesnih mas glede na stanje izpred 6 let so med leti nihajo či v vseh kategorijah. Vzorec je premajhen za resne analize tega kriterija kot indikatorja stanja populacije.
Presoja uspešnosti upravljanja Pri gamsu se, glede na vse kazalce kontrolne metode, cilji upravljanja zapisani v ON 2011-2020 v LUO solidno izpolnjujejo. Upravljanje s populacijo je glede na postavljene cilje ustrezno, potrebno pozornost je treba nameniti zgolj poseganju v srednji starostni razred in jo po potrebi posebej omejiti. Zaradi neproblemati čnosti populacije z vidika vpliva na njeno okolje tudi slabša realizacija na črta ni problemati čna, če le se zagotovi odvzem v spolnem razmerju čim bliže M : Ž = 1 : 1 in ne presega na črtovanega odvzema v srednjem starostnem razredu.
Ocena stanja populacije Števil čno stanje gamsov na podro čju Krima in Iške je okolju primerno, s stabilnim trendom, na Snežniku je v upadanju, krepi se kolonija na Kozleku in Goljakih, iz migratornih gamsov se oblikuje kolonija v Javornikih ter krimskem delu loviš ča Rakovnik - Škofljica. Spolna struktura populacije gamsa je ugodna.
Zdravstveno stanje gamsov na Notranjskem je dobro, saj v zadnjih 6 letih tu ni bilo nobenih evidentiranih izgub zaradi tradicionalnih gamsjih bolezni. Vse evidentirane izgube gamsov so nastale zaradi neznanih vzrokov (33,3 %) in zveri (66,7 % vseh izgub). Tudi sicer so dokazano evidentirane izgube pri tej vrsti divjadi izjema, saj je delež izgub gamsa v zadnjih 6 letih komaj 7,0 % od celotnega odvzema gamsa.
Prilagojeni cilj Gams je uvrš čen na Prilogo V Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto žive čih živalskih in rastlinskih vrst (t.i. »habitatna direktiva«), kar pomeni, da je na nivoju EU zavarovana živalska vrsta. Glavni varstveni cilj direktive je ohranjanje ugodnega stanja vrst in habitatov. Skladno s tem je cilj upravljanja z gamsom na nivoju Slovenije ohranjanje obstoje če števil čnosti in obmo čja razširjenosti.
Cilj upravljanja je ohranitev in stabiliziranje stanja gamsjih tropov na obstoje čih življenjskih prostorih, z možnostjo zmernega pove čevanja števil čnosti v zdravih gamsjih tropih. Širitev gamsjih skupin in kolonij naj bo dopuš čena in spontana, po naravni poti, v vse habitate, ki si jih gamsi izberejo za svoje življenjsko obmo čje.
Ukrepi in usmeritve Skupni na črt odvzema v letih 2021 in 2022 je 130 gamsov , ob nespremenjeni spolni in starostni strukturi na črtovanega odvzema.
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 39 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Za dosego tega cilja na črtujemo redni odstrel le v EE Krim in EE Snežnik. V letih 2021 in 2022 na črtujemo tudi odvzem osmih gamsov na obmo čju Kozleka in Goljakov, po dva gamsa ne glede na starostni razred in ne glede na spol (priporo čljivo je, da se ne posega med vode če koze in koze vodnice) v loviš čih Rakovnik - Škofljica in Tomišelj, dva gamsja mladi ča v Javornikih ter dva gamsja mladi ča v loviš ču Nova vas, saj ocenjujemo, da je tam kolonija gamsov že toliko števil čna in stabilna, da lahko vanjo posegamo z zelo omejenim odstrelom.
Preglednica 4.4.1: Na črt odvzema gamsov Kategorija kozli kozli kozli sk koze koze koze sk skupaj EE mladi sred. stari kozli mlade sred. stare koze gamsi Po-Bi, Cerknica 4 2 1 7 3 1 1 5 12 Krim, Barje 34 17 11 62 28 11 11 50 112 Snežnik 1 1 1 3 2 1 3 6 Skupaj 39 20 13 72 33 12 13 58 130 struktura % 30 15 10 55 25 9 11 45 100 *V Javornikih (lovi se 2 gamsa v razredu mladih ne glede na spol ) se gamsa lovi v loviš čih Javornik Postojna, Pivka, Prestranek, Tabor Zagorje, Rakek in Cerknica. Dva gamsa v razredu mladih ne glede na spol se lovi tudi v loviš ču Nova vas. V loviš čih Rakovnik - Škofljica in Tomišelj se lovi po dva gamsa ne glede na starostni razred in ne glede na spol (priporo čljivo je, da se ne posega med vode če koze in koze vodnice). V vseh teh loviš čih odvzema ni treba realizirati. V primeru, da se odvzem ne realizira, se odstrela NE prerazporeja!
Za gamsa je dovoljeno odstopanje od na črtovanega po višini do +/- 15 % od na črtovanega skupnega števila odvzema. Odvzem v srednjem razredu pri vsakem spolu posebej se lahko prekora či do 10 %, v ostalih razredih preseganje ni omejeno v skladu s splošnimi dolo čili možnih odstopanj realizacije od na črta. V kolikor 10 % znotraj posamezne spolne kategorije drugega starostnega razreda predstavlja manj kot 1 žival, se kot dopustno odstopanje šteje +/- 1 žival. Neizvršeni odvzem v drugem starostnem razredu se lahko nadomesti z odvzemom v prvem in tretjem starostnem razredu. Odvzem v tretjem starostnem razredu se lahko nadomesti z odvzemom v prvem starostnem razredu. Odstopanje v spolni strukturi za vse starostne kategorije razen mladi čev je praviloma do 3 % od realizirane strukture v odstotkih (npr. 47:53).
Za loviš ča, ki imajo na črt odvzema od vklju čno 4 do vklju čno 10 gamsov, se kot dopustno odstopanje od na črta šteje realizacija +1 do -2 živali. V teh loviš čih se srednji starostni razred pri obeh spolih skupaj lahko praviloma preseže za najve č 1 žival, razlika v spolnem razmerju pa lahko pri realizaciji odstopa tudi za najve č 1 žival.
Za loviš ča, ki imajo skupen na črt odvzema oziroma kjer na črt za posamezno loviš če ne presega 3 gamse, na črta odvzema ni obvezno dosegati, lahko pa se ga presega za 1 gamsa.
Odstrel posameznih migrirajo čih osebkov ni dovoljen, saj le-ti vzdržujejo socialne stike in bogatijo genski fond med posameznimi sub-populacijami gamsov.
Časovna in prostorska dinamika ter ostali kriteriji odvzema Ve čji poudarek je na koli činskem doseganju odvzema pred izbirnim odstrelom. Priporo čljivo je, da se glavnino na črtovanega odstrela izvede takoj po za četku lovne dobe (50 % do konca oktobra).
Notranji režimi lova gamsa v loviš čih naj bodo takšni, da bodo zagotavljali doseganje na črta po koli čini in kvaliteti. O morebitni uplenitvi gamsa v loviš ču Javornik Postojna, Pivka, Prestranek, Tabor Zagorje, Rakek in Cerknica morajo upravljavci navedenih loviš č takoj obvestiti ZGS.
Odstrel mladi čev-kozli čev glede na spol ni pomemben, odstopanja med spoloma niso obravnavna kot kršitev. V prvem starostnem razredu (ml., 1+*, 2+*) je obvezna realizacija mladi čev in enoletnikov, vseeno je ali se odstreli mladi ča ali enoletnika.
Odstrel na črtovanih živali v srednjem starostnem razredu (M 3+ do 7+, Ž 3+ do 10+) se lahko nadomesti z odstrelom v prvem ali tretjem (M 8*+, Ž 11*+) starostnem razredu. Nerealiziranega odvzema v drugih starostnih razredih se ne sme nadomeš čati v srednjem starostnem razredu.
Odstrel na črtovanih živali v prvem starostnem razredu se lahko nadomesti z odstrelom v tretjem starostnem razredu.
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 40 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Preglednica 4.4.2: Analiza odvzema in telesnih mas gamsov Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj %/spol %/skupaj Mladi či M 11 10 9 7 9 9 55 27,2 15,3 Kozli 1+ 8 7 5 3 6 10 39 19,3 10,9 Kozli 2+ 1 5 6 11 3 0 26 12,9 7,2 I. starostni razred 20 22 20 21 18 19 120 59,4 33,4 Kozli 3+ do 7+ 12 7 9 8 13 9 58 28,7 16,2 Kozli 8+ in ve č 3 4 4 4 4 5 24 11,9 6,7 Skupaj KOZLI 35 33 33 33 35 33 202 100,0 56,3 Mladi či Ž 11 11 5 6 7 7 47 29,9 13,1 Koze 1+ 7 5 6 4 5 8 35 22,3 9,7 Koze 2+ 2 2 4 5 1 1 15 9,6 4,2 I. starostni razred 20 18 15 15 13 16 97 61,8 27,0 Koze 3+ do 10+ 5 6 5 4 6 5 31 19,7 8,6 Koze 11+ in ve č 4 7 5 4 4 5 29 18,5 8,1 Skupaj KOZE 29 31 25 23 23 26 157 100,0 43,7 SKUPAJ odstrel in izgube 64 64 58 56 58 59 359 100,0
Odstrel in izgube v primerjavi z na črtom Kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj Na črt - skupaj 66 68 68 68 68 68 406 Odstrel in izgube / na črt 97,0 94,1 85,3 82,4 85,3 86,8 88,4 Delež KOZLOV 54,7 51,6 56,9 58,9 60,3 55,9 56,3 Delež kozlov 2+ in ve č 25,0 25,0 32,8 41,1 34,5 23,7 30,1 Delež koz 2+ in ve č 17,2 23,4 24,1 23,2 19,0 18,6 20,9 Delež mladih (mladi či, 1+) ne glede na spol 57,8 51,6 43,1 35,7 46,6 57,6 49,0
Izgube Kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj % Nenaravne izgube 0 0 0 0 0 1 1 4,2 Naravne izgube 4 4 4 3 4 4 23 95,8 Skupaj izgube 4 4 4 3 4 5 24 100,0 % izgub 6,3 6,3 6,9 5,4 6,9 8,5 6,7 Odstrel 60 60 54 53 54 54 335
Vzroki izgub Vzrok / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj % 1 neznan 1 2 1 1 0 2 7 29,2 2 bolezen 0 0 0 0 0 0 0 0,0 3 krivolov 0 0 0 0 0 0 0 0,0 4 cesta 0 0 0 0 0 0 0 0,0 5 železnica 0 0 0 0 0 0 0 0,0 6 zveri 3 2 3 2 4 2 16 66,7 7 psi 0 0 0 0 0 0 0 0,0 8 kosilnica 0 0 0 0 0 0 0 0,0 9 garje 0 0 0 0 0 0 0 0,0 10 drugo 0 0 0 0 0 1 1 4,2
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 41 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Telesne mase (biološka telesna masa) Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 mladi či M 7,9 9,3 9 9,3 9,4 8,9 Indeks 100,0 117,7 113,9 117,7 119,0 112,7 kozli 1+ 13,1 14,0 13,8 12,0 15,2 13,1 Indeks 100,0 106,9 105,3 91,6 116,0 100,0 mladi či Ž 9,1 7,1 8,7 8,0 9,8 8,4 Indeks 100,0 78,0 95,6 87,9 107,7 92,3 koze 1+ 14,9 12,3 13,5 11,2 12,4 10,8 Indeks 100,0 82,6 90,6 75,2 83,2 72,5
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 42 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
4.5 Divji praši č ( Sus scrofa )
Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Obravnavanje divjega praši ča v LUO opravljamo zaradi zelo razli čnih naravnih pogojev gospodarjenja v obmo čju po naslednjih EE: - Barje, ki združuje loviš ča s pretežnim delom površine na Ljubljanskem barju. - Krim, ki združuje loviš ča v širšem obmo čju masivov Krima, Mokrca in Menišije. - Cerknica, ki združuje loviš ča na SV obrobju Snežniško-Javorniškega pogorja, Cerkniške doline, Blok, Loške doline in Babnega polja. - Postojnsko-Bistriška (Po-Bi) skupina loviš č, ki združuje loviš ča v dolini reke Pivke, SZ dela Snežniško- Javorniškega pogorja, Ko čanije in jugovzhodnega dela Brkinov ter Čičarije. - Snežnik (LPN Jelen) v centralnem delu Snežnika ter delu Javornikov.
Analiza preteklega upravljanja za zadnjih šest let s poudarkom na zadnjih dveh letih Divji praši č je vrsta, katere števil čnost se med leti na Notranjskem močno spreminja. Porast števil čnosti se je nadaljeval tudi v zadnjih letih, čeprav praviloma z nihanji med posameznimi leti. To zna čilnost opazimo v vseh EE. V zadnjih dveh letih je bila števil čnost divjih praši čev v obmo čju glede na povpre čje zadnjih 6 let nad povpre čjem.
Struktura odvzema v preteklih 6 letih je bila s stališ ča razvoja populacije zadovoljiva. Odvzem odraslih svinj 2+ in lanš čakinj v letih 2019 in 2020 znaša 19,6 %, kar je posledica preseganja na črta odvzema v letu 2019. V zadnjem 6 letnem obdobju je v odvzemu divjega prašiča delež odraslih svinj in lanš čakinj, predvsem na ra čun odvzema v letu 2017 in 2018, dosegel ciljni delež in znaša ve č kot 21 % (21,3 %).
Odvzem 1.555 divjih praši čev v letih 2019 in 2020 predstavlja 103,7 % na črtovanega odvzema. Glede na povpre čje odvzema zadnjih šest let je realizacija v letih 2019 in 2020 dosegla ravno tako 103,7 %. Najprimernejši habitat za divjega praši ča je še vedno Postojnsko - Bistriška EE, kjer je bilo tudi v letih 2019 in 2020 odvzetih še vedno kar 58,7 % celotnega odvzema divjih praši čev ter v zadnjih letih tudi Snežniška EE, v kateri je odvzem divjih praši čev v letih 2019 in 2020 znašal 15,9 % celotnega odvzema te vrste v LUO. Vzroki za takšno porazdelitev odvzema divjega praši ča so predvsem v ugodnih življenjskih pogojih v skrajnem JZ delu LUO, pestrosti drevesnih vrst zlasti prisotnosti cera, katerega obrod je bil tudi v lanskem letu dober, težko prehodnem intenzivno zaraš čajo čem se terenu, kateri divjemu praši ču nudi varno kritje ter ugodne vremenske razmere. Na višino odvzema v tem delu obmo čja vpliva tudi stanje v sosednjem LUO Primorske, kjer je števil čnost izjemna že nekaj let, ter na čin upravljanja z divjim praši čem v sosednji Hrvaški. Pri čakujemo, da se bo trend naraš čanja števil čnosti divjega praši ča tudi v prihodnjem letu umirjal ter postopno dosegel povpre čno števil čnost, kakršna je bila v zadnjih desetih letih.
V letih 2019 in 2020 so lovci z odstrelom posegli s 53,2 % med ozimce obeh spolov, 38,5 % med lanš čake in lanš čakinje ter 8,3 % med odrasle živali, kar je glede na rast in biološke zna čilnosti populacije še vedno premalo. Delež lanš čakinj v skupnem odvzemu je 14,1 %, delež odstrela starejših svinj je 5,5 % in je nižji od povpre čja zadnjih šest let. Izredno visok delež odvzema mladi čev dokazuje, da imamo opraviti z izredno vitalno populacijo v dobri življenjski kondiciji, katera se je sposobna ustrezno prilagajati spremembam v življenjskem okolju ter se nanje hitro in u činkovito odzivati.
Izgube pri divjem praši ču so že vsa leta zanemarljive, v letih 2019 in 2020 znašajo 1,7 % od skupnega odvzema in so predvsem posledica prometa, zveri in neznanega vzroka.
Uspešnost upravljanja z divjim praši čem v Sloveniji presojamo predvsem z vidika trendov števil čnosti in znosnosti vpliva praši čev na kmetijstvo. Za Notranjsko LUO menimo, da so bili dosedanji posegi v populacijo pravilni, so odraz stanja v populaciji in naravi. Pri čakujemo, da bo števil čnost divjih praši čev v letih 2021 in 2022 glede na izvršene ukrepe v populacij divjega prašiča v preteklosti ter glede na stanje v okolju na približno enakem nivoju kot je bila v letih 2019 in 2020.
Presoja uspešnosti upravljanja Pretekli na črti vsebujejo tudi dolo čilo, da bo ustrezna višina odvzema dosežena, če bodo doseženi z na črtom dolo čeni cilji zmanjševanja populacije. Za preteklih 6 let lahko re čemo, da cilji niso bili v celoti doseženi, zmanjšanje populacije je sicer v posameznih letih nakazano a ni znatno, vendar se z lovskim upravljanjem prepre čuje njeno nadaljnje pove čevanje.
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 43 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Ker cilji trajnejšega znižanja populacije še vedno niso doseženi, je treba še naprej vztrajati na relativno visokih posegih v populacijo, tudi in še zlasti zaradi groženj s pojavom afriške praši čje kuge (APK) v Sloveniji.
Ocena stanja populacije Števil čnost populacije divjega praši ča v LUO v zadnjih letih cikli čno niha ter je bila v letih 2019 in 2020 nad šestletnim povpre čjem. Pritisk vrste na okolje je v letih 2019 in 2020 bistveno pod povpre čjem zadnjih šest let. Nekoliko ve čje število problemov znotraj LUO je zaznati le na južnem in jugovzhodnem delu LUO, medtem ko je v drugih delih obmo čja populacija divjega praši ča v ugodnem labilnem ravnovesju z okoljem. Intenziteta odvzema divjega praši ča v LUO je v letih 2019 in 2020 znašala 1,09 živali / 100 ha lovne površine. Najve čja intenziteta odvzema je sicer v Postojnsko-Bistriški ekološki enoti (2,52 živali / 100 ha lovne površine), kjer je odvzem praši čev na enoto lovne površine nekajkrat višji kot v drugih ekoloških enotah.
Iz analize je razvidno, da je odstrel divjih praši čev v letih 2019 in 2020 posledica ujemanja vseh pogojev v dolo čenem času, kar je imelo za posledico ve čjo števil čnost divjih praši čev v obmo čju. Pri čakujemo, da se bo trend rasti populacije divjega praši ča postopno umirjal ter se stabiliziral na povpre čni števil čnosti zadnjih šestih let. Vpliv drugih vrst divjadi na divjega praši ča je neopazen. Zdravstveno stanje populacije je dobro, posebnih bolezni ni zaznati.
Prilagojeni cilj Cilj gospodarjenja je vzdrževanje zdrave, števil čno nižje populacije divjega praši ča, s poudarkom znižanja števil čnosti predvsem v delih, kjer so pove čane škode na kmetijskih površinah.
Ukrepi in usmeritve Odvzem divjega praši ča v letih 2021 in 2022 se na črtuje na osnovi navodil Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za pripravo letnih lovsko upravljavskih na črtov za leto 2016.
Na osnovi navodil se na črtuje le: - skupna višina odvzema divjega praši ča za LUO; - po strukturi se na črtuje le odvzem lanš čakinj in svinj, ki naj skupaj dosega minimalno vsaj 20 % v strukturi odvzema; - odvzem ostalih kategorij divjega praši ča (po spolu in starosti) se ne na črtuje; - na črtovano višino odvzema je dovoljeno neomejeno presegati v vseh kategorijah; - v kolikor je v LUO dosežena na črtovana kvota lanš čakinj in svinj, posamezna loviš ča niso dolžna zagotavljati 20 % deleža lanš čakinj in svinj v skupnem odvzemu loviš ča; - dopustno odstopanje realizacije od na črta, zaradi populacijskih nihanj ali drugih objektivnih razlogov, zaradi katerih osnovni na črt ne bi bil dosežen, je - 30 % in velja za vse kategorije divjih praši čev, tudi za združeno kategorijo lanš čakinj in svinj, kjer pa se mora hkrati ob nedoseganju osnovnega na črta ohranjati minimalni delež 20 % lanš čakinj in svinj v odvzemu.
Glede na lansko realizacijo in prostorsko razporeditev odstrela divjih praši čev, glede na doseženo strukturo odstrela, glede na pri čakovano in obi čajno nihanje števil čnosti divjih praši čev zaradi spremenjenih naravnih razmer in glede na pove čano nevarnost za kmetijske površine pri ve čji števil čnosti te divjadi, na črtujemo odstrel, ki naj zanaša za leti 2021 in 2022 v celotnem LUO 1.550 divjih praši čev in sicer v minimalnem 22 % deležu na črtovanega odvzema lanš čakinj in svinj 2+ ter do 78 % deležu ostalih starostnih in spolnih kategorij divjih praši čev. Zaradi cilja ohranjanja zdrave in števil čno primerne populacije divjega praši ča, posebej opozarjamo, da je števil čno odstrel navzgor neomejen in zaželen! Pri čakovano ve čje odstopanje pri realizaciji od na črta ne sme presenetiti, saj so tudi ve čja nihanja izlo čitev pri divjih praši čih pogost pojav.
Upravljavci loviš č so dolžni izvajati ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in v ta namen odvzeti vzorce oziroma poslati dolo čene vzorce uplenjene, poginule ali povožene divjadi v preiskavo, v skladu s programom Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).
Pred in v primeru pojava APK so LD dolžne izvajati dolo čila vseh predmetnih predpisov, predvsem »Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške praši čje kuge pri divjih praši čih (Ur.l. RS, št. 200/20; dalje zakon)« in ostalih, ki se navezujejo na omenjen zakon (npr. »Sklep o dolo čitvi visoke stopnje ogroženosti zaradi afriške praši čje kuge pri divjih praši čih (Ur.l. RS št. 10/21; v veljavi od 23. 1. 2021)). Zakon med drugim dolo ča, da mora vsak (torej tudi lovec), ki v naravi najde poginulega divjega praši ča (ne glede na vzrok pogina, npr. neznan vzrok, bolezen, povoz,…) o tem obvestiti Center za obveš čanje na telefonsko številko 112. Upravljavci loviš č naj svoje člane
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 44 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022 tudi informirajo o primernih ravnanjih za prepre čevanje oziroma zmanjšanje tveganja za vnos bolezni. Še zlasti morajo biti o primernih ravnanjih seznanjeni lovski turisti, ki lovijo v državah, kjer je APK že prisotna, pa tudi ostalih državah, saj se virus APK prenaša tudi s kontaminirano opremo, obleko ter mesnimi izdelki. Vse relevantne informacije v zvezi z APK so dostopne na spletni strani https://www.gov.si/teme/afriska-prasicja- kuga-pri-divjih-prasicih .
Preglednica 4.5.1: Na črt odvzema divjih praši čev Lanš čakinje Ostale SK I/100ha EE /Starost Svinje 2+ kategorije praši či lovne P Barje 26 92 118 1,04 Krim 42 150 192 0,51 Cerknica 36 128 164 0,56 Po-Bi 193 683 876 2,42 Snežnik 44 156 200 0,73 Skupaj 341 1.209 1.550 1,09 Struktura % 22 78 100
Časovna in prostorska dinamika ter ostali kriteriji odvzema: Dopustno odstopanje od na črta odvzema za divjega praši ča za loviš ča, ki imajo na črtovan odvzem 20 in ve č osebkov divjega praši ča, je lahko po višini navzdol najve č do 30 %, pri čemer se izra čunane vrednosti odstopanja zaokrožujejo na najbližjo celo vrednost.
Dopustno odstopanje od na črta odvzema za divjega praši ča za loviš ča, ki imajo na črtovan odvzem ve č kot 5 in do 20 osebkov divjega praši ča, je lahko po višini navzdol najve č do 50 %, pri čemer se izra čunane vrednosti odstopanja zaokrožujejo na najbližjo celo vrednost.
Loviš čem, ki imajo na črtovan odvzem manjši ali enak 5 osebkov , na črtovane višine odvzema ni treba dosegati (možno odstopanje do 100 %).
Razmerja spolne in starostne strukture v odvzemu združene kategorije ozimcev, lanš čakov in marjascev niso pomembna, je pa potrebno v evidentiranju odvzema spol in starost dosledno zabeležiti. Iz populacije se mora odvzeti čim ve čje število živali v prvem in drugem življenjskem letu. Glede na verjetnost pojavljanja škod je treba pove čanje odstrela realizirati predvsem v tistih predelih, kjer so škode ve čje in pogostejše. Za izpolnitev na črta odvzema divjega praši ča v posamezni EE so tekom leta nujna uskaljevanja med upravljavci loviš č na ravni OZUL-a in ZGS ter nujne spremembe odvzema v na črtih loviš č znotraj EE.
Morebitne omejitve lova divjega praši ča znotraj loviš č ne smejo biti vzrok za ne doseganje na črta odstrela. Notranji režimi lova loviš č naj bodo takšni, da bodo zagotavljali dosego na črta po koli čini in kvaliteti. Posebno pozornost je treba posvetiti predvsem zadostnemu, oziroma na črtovanemu odstrelu starejših svinj. Vendar naj lovci pri presoji odstrela svinje upoštevajo priporo čilo, da odstrel svinje vodnice tropa s strokovnega in eti čnega vidika ni zaželen. Skupni lovi se na divje praši če lahko izvajajo od 15. 09. do 31. 01.
Pomemben ukrep prepre čevanja škod od praši čev je urejeno in nadzorovano krmljenje. Ker stihijsko krmljenje škoduje tako gospodarjenju s praši čem kot gospodarjenju z drugimi vrstami divjadi, je dopustno le krmljenje, ki se izvaja na lokacijah navedenih v Katastru krmiš č Notranjskega LUO oziroma katero sledi usmeritvam iz poglavja o na črtovanih ukrepih v življenjskem okolju v letih 2021 in 2022 in se nanašajo na krmljenje divjega praši ča. Strogo je prepovedano krmljenje divjega praši ča na desni strani cestne prometnice Pivka - Knežak – Jelšane iz smeri Pivke proti Jelšanam, razen na lokacijah namenjenih izklju čno redukcijskemu odstrelu, katere so skupno dolo čene in navedene v tem na črtu.
Upravljalci loviš č in loviš č s posebnim namenom so dolžni izvajati ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in v ta namen odvzeti vzorce oziroma poslati dolo čene vzorce uplenjene, poginule ali povožene divjadi v preiskavo, v skladu s programom Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 45 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Preglednica 4.5.2: Analiza odvzema in telesnih mas divjih praši čev Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj %/spol %/skupaj Mladi či M 189 181 211 171 249 178 1179 51,1 26,2 Lanš čaki 152 144 205 108 206 173 988 42,9 22,0 Merjasci 2+ 16 24 33 21 27 17 138 6,0 3,1 Skupaj PRAŠI ČI 357 349 449 300 482 368 2305 100,0 51,3 Mladi či Ž 195 201 278 160 237 163 1234 56,3 27,4 Lanš čakinje 115 96 144 93 117 103 668 30,5 14,9 Svinje 2+ 51 40 64 50 43 42 290 13,2 6,4 Skupaj SVINJE 361 337 486 303 397 308 2192 100,0 48,7 SKUPAJ odstrel in izgube 718 686 935 603 879 676 4497 100,0
Odstrel in izgube v primerjavi z na črtom Kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj Na črt - skupaj 700 800 800 850 700 800 4650 Odstrel in izgube / na črt 102,6 85,8 116,9 70,9 125,6 84,5 96,7 Delež PRAŠI ČEV 49,7 50,9 48,0 49,8 54,8 54,4 51,3 Delež mladi čev ne glede na spol 53,5 55,7 52,3 54,9 55,3 50,4 53,7 Delež lanš čakov ne glede na spol 37,2 35,0 37,3 33,3 36,7 40,8 36,8 Delež ve čletnih - 2+ ne glede na spol 9,3 9,3 10,4 11,8 8,0 8,7 9,5
Izgube in odvzem Kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj % Nenaravne izgube 5 7 4 1 4 6 27 25,2 Naravne izgube 15 15 17 17 9 7 80 74,8 Skupaj izgube 20 22 21 18 13 13 107 100,0 % izgub 2,8 3,2 2,2 3,0 1,5 1,9 2,4 Odstrel 698 664 914 585 866 663 4470
Vzroki izgub vzrok / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj % 1 neznan 12 10 11 10 6 4 53 49,5 2 bolezen 0 1 1 0 0 1 3 2,8 3 krivolov 0 0 0 0 1 0 1 0,9 4 cesta 1 3 3 1 2 3 13 12,1 5 železnica 1 4 1 0 1 1 8 7,5 6 zveri 6 4 5 7 3 2 27 25,2 7 psi 0 0 0 0 0 0 0 0,0 8 kosilnica 0 0 0 0 0 0 0 0,0 9 garje 0 0 0 0 0 0 0 0,0 10 drugo 0 0 0 0 0 2 2 1,9 Telesne mase (biološka telesna masa) Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Mladi či M 24,1 23,6 21,1 22,4 22,7 24,2 Indeks 100,0 97,9 87,6 92,9 94,2 100,4 Lanš čaki 51,2 51,9 51 48,4 57 50,7 Indeks 100,0 101,4 99,6 94,5 111,3 99,0 Mladi či Ž 24,1 22,4 18,6 19,9 21 22,8 Indeks 100,0 92,9 77,2 82,6 87,1 94,6 Lanš čakinje 43,1 44,2 45,5 45,6 46,4 44,4 Indeks 100,0 102,6 105,6 105,8 107,7 103,0
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 46 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
4.6 Šakal ( Canis Aureus )
Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prostorski okvir obravnave šakala je obmo čje LUO.
Analiza preteklega upravljanja za zadnjih šest let s poudarkom na zadnjih dveh letih Šakal je bil leta 2014 z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dolo čitvi divjadi in lovnih dob (Ur. l. RS, št. 81/14) uvrš čen med divjad. Leta 2019 pa je bil z Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prosto žive čih živalskih vrstah (Ur. l. RS, št. 62/19) umaknjen s seznama pri nas zavarovanih živalskih vrst. V letu 2020 smo z letnimi lovsko upravljavskimi na črti prvi č na črtovali odvzem te vrste.
V LUO Notranjske je bil v zadnjih letih zabeležen odvzem - kot posledica povoza v slede čih loviš čih: - leta 2015 v loviš ču Brezovica - leta 2016 v loviš ču Grahovo - leta 2017 v loviš čih Rakovnik - Škofljica in Cerknica - leta 2018 v loviš čih Javornik - Postojna, Prestranek, in 2 šakala v loviš ču IG - leta 2019 2 šakala v loviš ču Prestranek in 1 šakal v loviš ču IG
V letu 2020 je bil na črt odvzema za Notranjski LUO 19 šakalov. Z odlo čbo IRSKGLR z dne 9.12.2020 so bili v Notranjski LUO zaradi hitre realizacije na črtovanega odvzema prerazporejeni še 4 dodatni šakali. Do konca leta 2020 je bilo v Notranjskem LUO odvzetih 25 šakalov. V letu 2021 je bilo do vklju čno 11.2.2021 odvzetih 13 šakalov, kar znaša 70 % osnovnega na črta iz leta 2020. Glavnina šakalov je bila odvzetih v EE Barje.
Presoja uspešnosti upravljanja Zaradi kratkotrajnega aktivnega upravljanja z vrsto presoje uspešnosti upravljanja vrste zaenkrat ne podajamo.
Ocena stanja populacije Skladno z ugotovitvami projekta CRP »Prostorska razporeditev, števil čnost, ocena populacijskih trendov in potencialno širjenje areala vrste Zlati šakal ( Canis aureus L.) v Sloveniji« (Poto čnik in sod., 2018; dalje CRP) velja na ravni Slovenije ocena, da je populacija šakala v ugodnem stanju, vitalna in sposobna dolgoro čnega obstoja ter ekspanzije predvsem v njej najbolj primernem življenjskem prostoru, tj. v agrarni krajini in krajini z intenzivnejšim vplivom človeka.
Vrsta se je v Sloveniji v zadnjih 20 letih prostorsko in števil čno hitro širila. Danes je šakal prisoten v ve čjem delu Slovenije (v vseh LUO). V letu 2018 je ocenjena števil čnost vrste v Sloveniji, upoštevaje tako teritorialne osebke kot dispergerje, znašala okrog 900 do 1.300 osebkov. Do leta 2021 se je po podatkih monitoringa števil čnost vrste v Sloveniji še pove čala (Poto čnik, 2021).
Slika 4.6.1: Prisotnost šakala v Sloveniji v obdobju 1/2020 – 2/2021 (podatki ovrednoteni po metodi SCALP v mreži 3x3 km in prikazani s Kernelsko metodo; Poto čnik, 2021
Šakal je prisoten v celotnem LUO. Posamezni osebki so opaženi tudi v strnjenih gozdovih v LPN Jelen. Šakal povzro ča tudi škode na drobnici, saj je zabeleženih že nekaj škodnih primerov, kjer je kot povzro čitelj škode šakal.
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 47 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Ob morebitnem pove čevanju števil čnosti in prostorskem širjenju šakala v LUO lahko pri čakujemo naraš čanje vplivov vrste na zoocenozo (predvsem vpliv na plenske vrste) in pove čano število konfliktnih situacij zaradi plenjenja doma čih/rejnih živali.
Prilagojeni cilj Šakal je uvrš čen na Prilogo V Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto žive čih živalskih in rastlinskih vrst (t.i. »habitatna direktiva«), kar pomeni, da smo tudi v Sloveniji dolžni zagotavljati ohranjanje ugodnega stanja populacije šakala.
Obenem je cilj upravljanja vrste v Sloveniji zmanjšanje vplivov vrste na druge domorodne živalske vrste (plenske vrste, npr. srna) in omejevanje škod na doma čih/rejnih živalih. Skladno s tem je namen upravljana populacije šakala ustaviti nadaljnje naraš čanje njene števil čnosti in prostorsko širjenje.
Ukrepi in usmeritve Upravljanje temelji na dveh temeljnih ukrepih: 1. monitoring populacije, 2. odvzem osebkov.
1. Monitoring populacije
Cilj monitoringa je predvsem oceniti število stalno prisotnih – teritorialnih družin in prostorsko razširjenost na obmo čju LUO.
Upravljavci loviš č so dolžni v spletni aplikaciji LZS »monitoring šakala« evidentirati naslednje podatke: • lokacije in čas smrti posameznih osebkov, • lokacije in čas oglašanja šakalov, • lokacije in čas vseh ostalih znakov prisotnosti šakalov.
2. Odvzem osebkov
Osnova za števil čno na črtovanje odvzema šakala v Sloveniji in na ravni LUO je metodologija CRP, ki za izra čun višine odvzema upošteva površino obmo čja, habitatno primernost prostora za šakala in podatke monitoringa v izbranem obdobju. Skladno s to metodologijo znaša predlagani odvzem šakala v Sloveniji v obdobju 2021-2022 na letni ravni 208 osebkov oz. na dvoletni ravni 416 osebkov, kar smo privzeli kot absolutno izhodiš če za na črtovanje odvzema po LUO.
Pri na črtovanju odvzema v posameznih LUO v obdobju 2021-2022 smo poleg metodologije CRP upoštevali še slede če kriterije: • stopnja in dinamika realizacije odvzema v letu 2020, • dinamika realizacije odvzema v letu 2021, • ostali znaki prisotnosti in vplivov šakala v okolju.
Skladno z navedenim na črtovani odvzem šakala v IV. Notranjskem LUO v obdobju 2021-2022 znaša 64 osebkov .
Odvzem je na črtovan na ravni celotnega LUO.
Dopustna odstopanja . Na črtovanega odvzema ni potrebno dosegati. Dopustno preseganje na črtovanega odvzema znaša 30 %. Preseganje na črtovanega odvzema zaradi evidentiranih izgub, ki nastanejo po izpolnitvi na črtovanega odvzema znotraj meja dopustnih odstopanj, ne šteje kot kršitev dolo čil na črta.
V Lisjaku se beleži spol odvzetih živali, v opombe naj se zabeleži ocenjena starost oz. starostna kategorija (mladi č oz. do enega leta stara žival ali odrasel osebek).
Za vsakega odvzetega šakala, je potrebno Komisiji za oceno odstrela in izgub v LUO fotografijo z datumom ali zapisnik veterinarsko higienske službe o odvozu kadavra.
Upravljavec loviš ča mora o času in kraju odvzema šakala nemudoma ( TAKOJ ) obvestiti Obmo čno enoto Postojna Zavoda za gozdove Slovenije [email protected] in [email protected] . ZGS OE Postojna mora o realiziranem odvzemu obvestiti upravljavce loviš č.
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 48 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Izpla čevanje odškodnin za škodo, ki jo povzro či šakal po 1. 5. 2020 bo še vedno opravljala država (MKGP) v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (ki je v postopku sprejema v Državnem zboru RS), in sicer v prehodnem obdobju pet let, ne glede na odškodninsko odgovornost v skladu s predpisi o divjadi in lovstvu. Škodo bo ocenjeval ZGS.
Preglednica 4.6.2: Analiza odvzema šakala Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj Samci 0 0 1 2 2 15 20 Samice 1 1 3 2 1 10 18 Skupaj odstrel in izgube 1 1 4 4 3 25 13 Na črt - skupaj 0 0 0 0 0 23 23 Odstrel in izgube / na črt 108,7 56,5
Izgube in odvzem Kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj % Nenaravne izgube 1 1 4 4 3 2 15 100,0 Naravne izgube 0 0 0 0 0 0 0 0,0 Skupaj izgube 1 1 4 4 3 2 15 100,0 % izgub 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 8,0 115,4 Odstrel 0 0 0 0 0 23 -2
Vzroki izgub Vzrok / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj % 1 neznan 0 0 0 0 0 0 0 0,0 2 bolezen 0 0 0 0 0 0 0 0,0 3 krivolov 0 0 0 0 0 0 0 0,0 4 cesta 1 1 4 3 2 2 13 86,7 5 železnica 0 0 0 1 1 0 2 13,3 6 zveri 0 0 0 0 0 0 0 0,0 7 psi 0 0 0 0 0 0 0 0,0 8 kosilnica 0 0 0 0 0 0 0 0,0 9 garje 0 0 0 0 0 0 0 0,0
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 49 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
4.7 Lisica ( Vulpes vulpes )
Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Lisica je vrsta, ki je splošno razširjena v vsem LUO. Samo zaradi ve čje preglednosti jo obravnavamo po organizacijskih sklopih – ekoloških enotah: - Barje, ki združuje loviš ča s pretežnim delom površine na Ljubljanskem barju. - Krim, ki združuje loviš ča v širšem obmo čju masivov Krima, Mokrca in Menišije. - Cerknica, ki združuje loviš ča na SV obrobju Snežniško-Javorniškega pogorja, Cerkniške doline, Blok, Loške doline in Babnega polja. - Postojnsko-Bistriška (Po-Bi) skupina loviš č, ki združuje loviš ča v dolini reke Pivke, SZ dela Snežniško- Javorniškega pogorja, Ko čanije in jugovzhodnega dela Brkinov ter Čičarije. - Snežnik (LPN Jelen) v centralnem delu Snežnika ter delu Javornikov.
Analiza preteklega upravljanja za zadnjih šest let s poudarkom na zadnjih dveh letih Za izlo čitve lisic iz populacije je sicer zna čilno števil čno nihanje med posameznimi leti. Povpre čno je bilo v preteklem 6 letnem obdobju v LUO na leto izlo čeno 631 lisic, glede na na črtovani odvzem je to 98,5 %. Sode č po podatkih realizacije na črta odvzema, ki so jih posredovale lovske organizacije, so med ekološkimi enotami v letih 2019 in 2020 na črt odvzema presegli v EE Barje 121,6 %, v EE Snežnik je bil na črt realiziran 100 %, v EE Cerknica 98,1 %, EE Krim 95,8 % in EE Po-BI 95,2 %.
Skupni odvzem lisic v letih 2019 in 2020 je znašal 1267 lisic, kar je 99,9 % na črtovanega odvzema. Trend odvzema v zadnjih šestih letih je nihajo č in se giblje med 584 in 663 živali na leto. Delež izgub je relativno nizek, komaj 11,7 % skupnega odvzema lisic v zadnjih šestih letih. V letih 2019 in 2020 je med izgubami prevladoval promet s kar 84,4 %, 5,2 % je bilo izgub kot posledica garij. Podatki o izgubah zaradi bolezni pa tudi zaradi prometa gotovo niso povsem verodostojni. Tudi v letih 2019 in 2020 so med izgubami evidentirane garje, katere predstavljajo 5,2 % vseh izgub in dodatno vplivajo na pove čano selekcijo populacije lisice. Menimo, da je bil v letih 2019 in 2020 odstrel lisic zadovoljiv ter je odraz stanja populacije lisice in njenega življenjskega okolja ter zna čilnih medletnih nihanj števil čnosti populacije lisice.
Presoja uspešnosti upravljanja Glede na zastavljene cilje, je upravljanje s to vrsto ustrezno.
Ocena stanja populacije Ocenjujemo, da je števil čnost lisic v obmo čju v stabilnem stanju.
Medvrstni vplivi lisic na druge vrste divjadi so pri lisici široki, saj kot predator mo čno posega zlasti med malo divjad in srnjad v dobi poleganja mladi čev.
Prilagojeni cilj Zadrževati števil čnost zdrave populacije lisic na nizki ravni. Nizka števil čnost populacije je zaželena zlasti tam, kjer je upravljanje z drugimi vrstami male divjadi intenzivnejše.
Ukrepi in usmeritve Za leti 2021 in 2022 načrtujemo odvzem 1.272 lisic v Notranjskem LUO. Zaradi cilja ohranjanja zdrave in števil čno primerne populacije lisice, posebej opozarjamo, da je števil čno na črtovani odvzem lisic dovoljeno navzgor presegati in sicer za 100 %, medtem ko je odstopanje po višini navzdol dovoljeno do – 30 % na črtovanega odvzema. Za loviš ča, ki imajo na črt odvzema do vklju čno 10 lisic, se kot dopustno odstopanje navzdol od na črta šteje realizacija - 3 kose.
Pri lovu je treba biti pozoren na morebitne bolezenske znake. V skladu z navodili MKGP (št. 322-08- 170/2005/4) z dne 29. 02. 2008 je v primeru utemeljenega suma na bolezen dovoljen odstrel take živali ne glede na lovopust. O tem mora takoj po izrednem posegu upravljalec loviš ča obvestiti lovskega inšpektorja in naknadno tudi uradnega veterinarja. Upravljalci loviš č in loviš č s posebnim namenom so dolžni izvajati ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in v ta namen odvzeti vzorce oziroma poslati dolo čene vzorce uplenjene, poginule ali povožene divjadi v preiskavo, v skladu s programom Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 50 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Preglednica 4.7.1: Na črt odvzema lisic EE: Št. živali Barje 168 Krim 420 Cerknica 364 Po-BI 200 Snežnik 120 Skupaj Notranjsko LUO 1.272
Preglednica 4.7.2: Analiza odvzema lisic Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj Samci 319 337 335 304 318 310 1923 Samice 323 294 328 280 333 306 1864 Skupaj odstrel in izgube 642 631 663 584 651 616 3787 Na črt - skupaj 600 650 650 675 626 642 3843 Odstrel in izgube / na črt 107,0 97,1 102,0 86,5 104,0 96,0 98,5
Izgube in odvzem Kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj % Nenaravne izgube 56 63 77 59 68 47 370 83,5 Naravne izgube 11 22 15 5 12 8 73 16,5 Skupaj izgube 67 85 92 64 80 55 443 100,0 % izgub 10,4 13,5 13,9 11,0 12,3 8,9 11,7 Odstrel 575 546 571 520 571 561 3344
Vzroki izgub Vzrok / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj % 1 neznan 5 8 6 2 5 3 29 6,5 2 bolezen 0 4 2 2 0 4 12 2,7 3 krivolov 0 0 0 0 0 0 0 0,0 4 cesta 53 59 73 58 68 46 357 80,6 5 železnica 2 3 3 1 0 1 10 2,3 6 zveri 0 1 1 1 0 1 4 0,9 7 psi 1 1 1 0 0 0 3 0,7 8 kosilnica 0 0 0 0 0 0 0 0,0 9 garje 6 9 6 0 7 0 28 6,3
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 51 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
4.8 Jazbec ( Meles meles )
Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Jazbec poseljuje celotno obmo čje z izjemo urbaniziranih predelov in ga obravnavamo enako kot ostale male zveri po ekoloških enotah: - Barje, ki združuje loviš ča s pretežnim delom površine na Ljubljanskem barju. - Krim, ki združuje loviš ča v širšem obmo čju masivov Krima, Mokrca in Menišije. - Cerknica, ki združuje loviš ča na SV obrobju Snežniško-Javorniškega pogorja, Cerkniške doline, Blok, Loške doline in Babnega polja. - Postojnsko-Bistriška (Po-Bi) skupina loviš č, ki združuje loviš ča v dolini reke Pivke, SZ dela Snežniško- Javorniškega pogorja, Ko čanije in jugovzhodnega dela Brkinov ter Čičarije. - Snežnik (LPN Jelen) v centralnem delu Snežnika ter delu Javornikov.
Analiza preteklega upravljanja za zadnjih šest let s poudarkom na zadnjih dveh letih Za izlo čitve jazbeca iz populacije je zna čilno števil čno nihanje med posameznimi leti. Povpre čje odvzema v zadnjih 6 letih je tako 132,5 živali in konstantno raste. V izlo čitvah zajete izgube so predvsem posledica prometa in znašajo 27,6 % celotnega odvzema te divjadi v letih 2019 in 2020. Realizacija odvzema glede na na črt je bila v 6 letnem povpre čju 101,5 %, v letih 2019 in 2020 pa 104,3 %, kar je v absolutnem številu (312 živali) najvišja realizacija odvzema jazbeca v zadnjih 6 letih in je gotovo tudi posledica natan čnejših evidenc. Uspešnost realizacije odvzema v letih 2019 in 2020 je bila v okviru pri čakovanj in je dobra.
Presoja uspešnosti upravljanja Glede na zastavljene cilje, je upravljanje s to vrsto ustrezno.
Ocena stanja populacije Ocenjujemo, da je stanje v populaciji jazbeca na Notranjskem dobro, da je števil čnost ustrezna življenjskim razmeram. Populacija je zdrava, znatnejšega vpliva na druge vrste nima, lisica pa nasprotno lahko povzro či prenos stekline in garij tudi na jazbeca. Vpliv jazbeca na drugo malo divjad ni velik. Na posameznih omejenih lokacijah lahko povzro či tudi ob čutno škodo na poljš činah. Menimo, da je nihanje odvzema jazbeca predvsem posledica prehodnega zanimanja za lov na to divjad in v posameznih primerih še vedno pomanjkljivega evidentiranja.
Prilagojeni cilj Ohranitev sedanjega stanja.
Ukrepi in usmeritve Na črt odvzema 320 jazbecev za leti 2021 in 2022 je nekoliko višji na črtu odvzema v letih 2019 in 2020 ter v grobem sledi trendu odvzema te vrste. Dovoljeno odstopanje realizacije od na črtovanega števila je –50 % do +100 % po višini na črtovanega odvzema jazbeca. Za loviš ča, katera imajo na črt odvzema jazbeca do vklju čno 10 živali te divjadi, se kot dopustno odstopanje navzdol od na črta šteje realizacija – 5 živali.
Preglednica 4.8.1: Analiza odvzema jazbecev EE Št. živali Barje 36 Krim 94 Cerknica 98 Po-Bi 64 Snežnik 28 skupaj LUO 320
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 52 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Preglednica 4.8.2: Analiza odvzema jazbecev Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj Samci 62 73 76 82 98 88 479 Samice 46 44 52 48 54 72 316 Skupaj odstrel in izgube 108 117 128 130 152 160 795 Na črt - skupaj 100 114 130 140 145 154 783 Odstrel in izgube / na črt 108,0 102,6 98,5 92,9 104,8 103,9 101,5
Izgube in odvzem Kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj % Nenaravne izgube 29 41 49 56 49 37 261 98,9 Naravne izgube 0 0 0 1 1 1 3 1,1 Skupaj izgube 29 41 49 57 50 38 264 100,0 % izgub 26,9 35,0 38,3 43,8 32,9 23,8 33,2 Odstrel 79 76 79 73 102 122 531
Vzroki izgub Vzrok / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj % 1 neznan 0 0 0 1 1 1 3 1,1 2 bolezen 0 0 0 0 0 0 0 0,0 3 krivolov 0 0 0 0 0 0 0 0,0 4 cesta 29 39 49 54 48 35 254 96,2 5 železnica 0 2 0 2 1 2 7 2,7 6 zveri 0 0 0 0 0 0 0 0,0 7 psi 0 0 0 0 0 0 0 0,0 8 kosilnica 0 0 0 0 0 0 0 0,0 9 garje 0 0 0 0 0 0 0 0,0
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 53 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
4.9 Kuna belica ( Martes foina ) in kuna zlatica ( Martes martes )
Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Kuni sta vrsti, ki sta splošno razširjeni v vsem LUO. Zaradi ve čje preglednosti ju obravnavamo po organizacijskih sklopih loviš č – ekoloških enotah: - Barje, ki združuje loviš ča s pretežnim delom površine na Ljubljanskem barju. - Krim, ki združuje loviš ča v širšem obmo čju masivov Krima, Mokrca in Menišije. - Cerknica, ki združuje loviš ča na SV obrobju Snežniško-Javorniškega pogorja, Cerkniške doline, Blok, Loške doline in Babnega polja. - Postojnsko-Bistriška (Po-Bi) skupina loviš č, ki združuje loviš ča v dolini reke Pivke, SZ dela Snežniško- Javorniškega pogorja, Ko čanije in jugovzhodnega dela Brkinov ter Čičarije. - Snežnik (LPN Jelen) v centralnem delu Snežnika ter delu Javornikov.
Analiza preteklega upravljanja za zadnjih šest let s poudarkom na zadnjih dveh letih V preteklih 6 letih podatki v LUO kažejo, da je trend odvzema kun nihajo č. Število odvzema obeh kun v letih 2019 in 2020 je znašalo 88 osebkov ali 88,0 % od načrtovanega. V odvzemu prepri čljivo prevladujejo kune belice z 78 osebki oziroma 86,7 % realizacijo. Odvzete je bilo tudi 10 kun zlatic, kar predstavlja 100 % realizacijo. Izgube med kunami so v ve čini na ra čun prometa. Trend izgub je v zadnjih letih stabilen, čeprav domnevamo, da tudi tu vse izgube niso korektno evidentirane. V povpre čju zadnjih 6 let je bilo v obmo čju izlo čenih 43,7 kun na leto, kar predstavlja 93,6 % na črtov odvzema. V odvzemu prevladujejo izgube (50,4 %), glavnina na ra čun povozov. Ocenjujemo, da so te izlo čitve zaradi vpliva kun na malo divjad še vedno prenizke, posebno to velja za kune belice.
Presoja uspešnosti upravljanja Glede na zastavljene cilje, je upravljanje s to vrsto ustrezno.
Ocena stanja populacije Populaciji kun v obmo čju sta stabilizirani, razmeroma zdravi in neogroženi. Števil čno prevladujejo kune belice, kune zlatice so redkejše in bolj vezane na gozdni prostor. Ocenjujemo, da odvzem v Notranjskem LUO nepomembno vpliva na števil čnost populacij. Čisti odstrel ni odraz stanja v populaciji, saj zanimanje za lov kun stalno pada. V habitatih gozdnih kur je vpliv kun na kure pomemben, zato tu ne smemo dovoliti prenamnožitve le teh. Zdravstveno stanje kun v obmo čju ni problemati čno.
Prilagojeni cilj Vzdrževanje sedanjega stanja. Kuna zlatica je uvrš čena na Prilogo V Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto žive čih živalskih in rastlinskih vrst (t.i. »habitatna direktiva«), kar pomeni, da je na nivoju EU zavarovana živalska vrsta. Glavni varstveni cilj direktive je ohranjanje ugodnega stanja vrst in habitatov. Skladno s tem je cilj upravljanja s kuno zlatico na nivoju Slovenije ohranjanje obstoje če števil čnosti in obmo čja razširjenosti.
Ukrepi in usmeritve V obmo čju v letih 2021 in 2022 na črtujemo odvzem 100 kun belic in 10 kun zlatic. Dovoljeno odstopanje realizacije od na črtovanega števila je pri obeh kunah –50 % do +100 % po višini na črtovanega odvzema, vendar v primeru, da vrsta v življenjskem okolju ne povzro ča škode, spodnje dovoljene meje odvzema ni potrebno dosegati. Za loviš ča, ki imajo na črt odvzema kun do vklju čno 10 kosov te divjadi, se kot dopustno odstopanje navzdol od na črta šteje realizacija – 5 živali. Intenzivnost odvzema naj bo ve čja v habitatih gozdnih in poljskih kur. Ne glede na tako nizek na črtovan odvzem kun zlatic v LUO je lov kun zlatic dovoljen v vseh loviš čih/LPN.
Preglednica 4.9.1:Na črt odvzema kun ekološka enota belica zlatica Barje 24 2 Krim 26 2 Cerknica 28 2 Po-Bi 18 2 Snežnik 4 2 skupaj LUO 100 10
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 54 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Preglednica 4.9.2: Analiza odvzema kun Odstrel in izgube 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj Kuna zlatica 48 36 33 42 40 38 237 Kuna belica 3 4 4 4 6 4 25 Skupaj odstrel in izgube 51 40 37 46 46 42 262 Na črt - skupaj 45 45 45 45 50 50 280 Odstrel in izgube / na črt 113,3 88,9 82,2 102,2 92,0 84,0 93,6
Izgube in odvzem Kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj % Nenaravne izgube 24 14 19 23 23 17 120 90,9 Naravne izgube 1 1 1 4 5 0 12 9,1 Skupaj izgube 25 15 20 27 28 17 132 100,0 % izgub 49,0 37,5 54,1 58,7 60,9 40,5 50,4 Odstrel 26 25 17 19 18 25 130
Vzroki izgub Vzrok / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj % 1 neznan 1 1 1 4 5 0 12 9,1 2 bolezen 0 0 0 0 0 0 0 0,0 3 krivolov 0 0 0 0 0 0 0 0,0 4 cesta 22 14 19 22 22 16 115 87,1 5 železnica 1 0 0 1 0 1 3 2,3 6 zveri 0 0 0 0 0 0 0 0,0 7 psi 1 0 0 0 1 0 2 1,5 8 kosilnica 0 0 0 0 0 0 0 0,0 9 garje 0 0 0 0 0 0 0 0,0
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 55 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
4.10 Navadni polh ( Glis glis )
Polh je po Uredbi o dolo čitvi divjadi in lovnih dob uvrš čen med divjad, z lovno dobo od 1. oktobra do 30. novembra. Razširjen je po celotnem obmo čju Notranjskega LUO. Ne obravnavamo ga posebej po EE, saj je njegova pojavnost v obmo čju odvisna predvsem od ponudbe njemu priljubljene naravne hrane.
Lov v letu 2019 in 2020 se je lahko izvajal v skladu z dolo čili novele Zakona o divjadi in lovstvu. Skladno s predpisi je lov lahko potekal v soglasju (izdanim dovoljenjem) z upravljavci loviš č v okviru polharskih društev, ki so vodila nadzor in evidenco odlova. V LUO v letu 2019 ni bilo evidentiranega ulova nobenega polha, v letu 2020 pa je evidentiran odvzem 18.983 polhov.
Lov na polha bo v letih 2021 in 2022 potekal v skladu z dolo čili novele Zakona o divjadi in lovstvu.
Števil čnost polhov je skoraj izklju čno odvisna od ponudbe naravne hrane in vremenskih razmer, zato bo tudi odlov te divjadi odvisen od naravnih razmer v letih 2021 in 2022. Zaradi navedenega je načrtovanje števila odvzema oz. ulova polha za posamezno loviš če nesmiselno, zato ga upravljavci loviš č niso dolžni na črtovati in ne dosegati. Skladno s predpisi je potrebno zagotoviti izdajo dovolilnic s strani upravljavcev loviš č/LPN (tudi za lastne člane) ter posledi čno evidenco ulovljenih polhov.
Lovske organizacije morajo na obmo čju loviš ča, s katerim upravljajo, v povezavi z lovom polhov nadzorovati predvsem spoštovanje lovne dobe, zagotavljanje evidenc po kon čanem lovu in prepre čevanje nepotrebnega vznemirjanja drugih gozdnih živali.
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 56 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
4.11 Pižmovka ( Ondatra zibethia )
Pižmovka se nahaja le v loviš čih na obmo čju Barja. Je alohtona vrsta, vendar je tu prisotna že ve č desetletij.
Lov na pižmovko se izvaja v zelo omejenem obsegu in je v povpre čju preteklih 6 let znašal 3,0 živali / leto. Po letu 2009 se je odstrel pižmovke ustalil na zelo nizkem številu, saj so bile tudi v letih 2019 in 2020 iz narave odvzete le štiri pižmovke. Vzroki tako nizkega odvzema niso znani, gotovo je tudi pri pižmovki pomanjkanje zanimanja za lov in opuš čanje tradicije krznarstva. Pove čana števil čnosti nutrije pižmovko v njenem življenjskem okolju izpodriva. Za leti 2021 in 2022 na črtujemo odvzem 10 pižmovk. Odvzem naj se izvaja zlasti v loviš čih, kjer je pižmovka mo čneje zastopana. Ker je pižmovka alohtona vrsta je potrebno število populacije pižmovke zmanjšati, dolgoro čno pa je pižmovko potrebno izlo čiti iz narave. Dovoljeno odstopanje realizacije od na črtovanega števila je pri pižmovki –100 % do +100 % po višini na črtovanega odvzema. Upravljavci loviš č so dolžni voditi evidenco odvzema pižmovke iz loviš ča in o odvzemu poro čati v realizaciji letnega na črta. Ne glede na tako nizek na črtovan odvzem pižmovk v LUO je lov le-teh dovoljen v vseh loviš čih/LPN
Preglednica 4.14: Analiza odvzema pižmovk Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 skupaj Skupaj odstrel in izgube 4 4 3 3 2 2 18 Na črt - skupaj 6 6 5 6 6 6 35 Odstrel in izgube / na črt 67 67 60 50 33 33 51
Izgube in odvzem Kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 skupaj % Nenaravne izgube 1 1 0 0 1 1 4 100,0 Naravne izgube 0 0 0 0 0 0 0 0,0 Skupaj izgube 1 1 0 0 1 1 4 100,0 % izgub 25 25 0 0 50 50 22 Odstrel 3 3 3 3 1 1 14
Vzroki izgub vzrok / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 skupaj % 1 neznan 0 0 0 0 0 0 0 0,0 2 bolezen 0 0 0 0 0 0 0 0,0 3 krivolov 0 0 0 0 0 0 0 0,0 4 cesta 1 1 0 0 1 1 4 100,0 5 železnica 0 0 0 0 0 0 0 0,0 6 zveri in ujede 0 0 0 0 0 0 0 0,0 7 psi 0 0 0 0 0 0 0 0,0 8 kosilnica 0 0 0 0 0 0 0 0,0 9 garje 0 0 0 0 0 0 0 0,0
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 57 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
4.12 Poljski zajec ( Lepus europaeus )
Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Poljskega zajca obravnavamo po enakih ekoloških enotah: - Barje, ki združuje loviš ča s pretežnim delom površine na Ljubljanskem barju. - Krim, ki združuje loviš ča v širšem obmo čju masivov Krima, Mokrca in Menišije. - Cerknica, ki združuje loviš ča na SV obrobju Snežniško-Javorniškega pogorja, Cerkniške doline, Blok, Loške doline in Babnega polja. - Postojnsko-Bistriška (Po-Bi) skupina loviš č, ki združuje loviš ča v dolini reke Pivke, SZ dela Snežniško- Javorniškega pogorja, Ko čanije in jugovzhodnega dela Brkinov ter Čičarije. - Snežnik (LPN Jelen) v centralnem delu Snežnika ter delu Javornikov.
Analiza preteklega upravljanja za zadnjih šest let s poudarkom na zadnjih dveh letih V letih 2019 in 2020 je odvzem poljskega zajca v LUO dosegel 216 zajcev, kar je manj kot je povpre čje zadnjih 6 let. Skupna realizacija v LUO je znašala 80,3 % na črtovanega, če pa upoštevamo le čisti odstrel, je ta 81,5 %. Zdravstveno stanje zajcev je zadovoljivo.
Presoja uspešnosti upravljanja Glede na zastavljene cilje, je upravljanje s to vrsto ustrezno.
Ocena stanja populacije V ve čini obmo čja je števil čnost zajca še vedno relativno majhna. Vzroki so podobni, kot drugod v Sloveniji, čeprav je tu negativni vpliv intenzivne obdelave kmetijskih površin na visokem Krasu kot glavni vzrok manj verjeten. Gotovo imajo najve čji vpliv na populacijo zajca predvsem hitre in pogoste vremenske spremembe predvsem v času kotenja mladi čev, vpliv plenjenja malih zveri ter ptic ujed (vse so zavarovane), v bolj urbanih obmo čjih pa tudi promet. Z uporabnimi raziskavami zdravstvenega stanja sicer še vedno ne razpolagamo, stalno upadanje odstrela v preteklosti pa narekuje iskanje vzrokov tudi v tej smeri. Podatki izlo čitev ne kažejo povsem realnega trenda v populaciji, saj so se mnoge lovske organizacije pred ve č leti zavestno odpovedale odstrelu poljskega zajca, ali pa so odstrel mo čno omejile. Izjema so zadnja leta, ko smo na črtovali omejen odvzem zajcev.
Povsem druga čno stanje je na obmo čju Ljubljanskega barja, kjer je stanje te divjadi v primerjavi s prejšnjim desetletjem stabilno, zadovoljivo in omogo ča normalno upravljanje z vrsto. V ekološki enoti Barje lahko na letne neizvršitve odvzema vplivajo poplave, zaradi katerih je lov na zajca lahko daljše obdobje jeseni prepovedan.
Prilagojeni cilj V pretežnem delu obmo čja izboljšati trend razvoja populacije, kateri se bo odražal v ve čji števil čnosti poljskega zajca, v EE Barje in Krim pa zadržati relativno ugodno stanje.
Ukrepi in usmeritve Skupni na črt odvzema poljskih zajcev v letih 2021 in 2022 je 310 zajcev. Na črtovane višine odvzema poljskega zajca ni treba dosegati, navzgor pa je realizacija omejena na najve č 30 % preseganja na črta. Preseganje realiziranega odvzema od na črtovanega prek meja dopustnih odstopanj, ki bi nastala kot posledica evidentiranih izgub zajcev po kon čani lovni dobi ali po izpolnitvi na črtovanega odvzema, ne štejejo kot kršitve dolo čil na črta. Loviš ča, katerih manjši del zajema tudi Ljubljansko barje, morajo na tem delu upravljati z malo divjadjo tako kot loviš ča, ki so v celoti vklju čena v ekološko enoto Barje.
Lovske organizacije morajo dosledno beležiti vse evidentirane izgube, kar bo pomagalo presojati stanje in ukrepanje v bodo čnosti.
Poljskega zajca se praviloma lovi le na skupnih lovih (izjema so loviš ča, kjer je individualni lov na poljskega zajca del tradicije in je takšna oblika lova usklajena z dolo čili v letnih na črtih loviš č).
Poljskega zajca se lovi v enem lovskem letu na površini, ki je v smislu kolobarjenja v tistem lovskem letu namenjena lovu, le enkrat. Na črtovan odvzem se realizira najprej v intenzivnih nasadih in njihovi okolici, v izogib nastajanju hujših poškodbam v nasadih po poljskem zajcu.
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 58 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Pri izvajanju lova na poljskega zajca so se upravljavci loviš č dolžni striktno držati vseh naravovarstvenih režimov in usmeritev za vsa varovana obmo čja, katera so navedena v ON za obdobje 2011-2020.
Posamezno loviš če lahko od odobrene letne koli čine divjadi za lov predvidi dolo čeno število divjadi za šolanje lovskih psov. Šolanje lovskih psov za lov poljskega zajca je dovoljeno le na površinah, kjer se v tistem letu lovi, vendar ne v obdobju razmnoževanja.
Monitoring poljskega zajca z namenom ugotavljanja stanja v populaciji bi bilo smiselno izvajati na Ljubljanskem barju, kjer je poljski zajec najštevilčneje prisoten.
Preglednica 4.12.1:Na črt odvzema poljskih zajcev. ekološka enota Št. živali Barje 60 Krim 134 Cerknica 66 Po-Bi 46 Snežnik 4 skupaj LUO 310
Preglednica 4.12.2: Analiza odvzema poljskih zajcev. Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 skupaj Skupaj odstrel in izgube 181 176 157 133 123 93 863 Na črt - skupaj 200 200 200 200 150 146 1096 Odstrel in izgube / na črt 91 88 79 67 82 64 79
Izgube in odvzem Kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 skupaj % Nenaravne izgube 28 24 21 25 23 15 136 91,3 Naravne izgube 3 0 6 2 1 1 13 8,7 Skupaj izgube 31 24 27 27 24 16 149 100,0 % izgub 17 14 17 20 20 17 17 Odstrel 150 152 130 106 99 77 714
Vzroki izgub vzrok / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 skupaj % 1 neznan 0 0 6 0 1 0 7 4,7 2 bolezen 2 0 0 0 0 0 2 1,3 3 krivolov 0 0 0 0 0 0 0 0,0 4 cesta 27 20 21 25 23 15 131 87,9 5 železnica 0 1 0 0 0 0 1 0,7 6 zveri in ujede 1 0 0 2 0 1 4 2,7 7 psi 1 2 0 0 0 0 3 2,0 8 kosilnica 0 1 0 0 0 0 1 0,7 9 garje 0 0 0 0 0 0 0 0,0
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 59 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
4.13 Fazan ( Phasianus colchicus )
Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Fazan je vrsta, ki ima le delno primerne naravne pogoje v loviš čih na Ljubljanskem barju in na zahodnem delu LUO v EE Krim. Kljub temu je ohranitev te vrste in lov nanjo mogo č z vsakoletnimi dodajanji/vlaganji v loviš če, kar nekateri upravljavci loviš č tudi izvajajo. Z lovnega stališ ča pa je vzgoja fazana zanimiva in je ob pogoju, da se fazane vlaga v loviš če vsaj 1 mesec pred na črtovanim lovom, v omejenem obsegu dopustna.
Poljska jerebica je ob pogoju vsakoletnega vlaganja lahko prisotna v vseh loviš čih, kjer upravljajo tudi s fazanom.
Analiza preteklega upravljanja za zadnjih šest let s poudarkom na zadnjih dveh letih Po podatkih so upravljavci loviš č v LUO v preteklih 6 letih povpre čno odstrelili 600 fazanov letno. V letih 2019 in 2020 je odvzem fazanov znašal 1254 kosov, kar je 79,1 % na črtovanega. V letih 2019 in 2020 je bilo v loviš ča vloženih 2.320 fazanov.
Pri poljski jerebici v preteklem letu ni bilo vlaganj in tudi ne odstrela.
Presoja uspešnosti upravljanja Glede na zastavljene cilje, je upravljanje s to vrsto ustrezno.
Ocena stanja populacije Populacija fazana je v tem LUO števil čno šibka in brez pomo či človeka nima perspektive, enako velja za poljsko jerebico.
Prilagojeni cilj Z vlaganjem v loviš ča, ki imajo za to ustrezne pogoje, vzdrževati primerno števil čnost zdravih fazanov. Cilj je tudi odstrel omejenega števila fazanov.
Ukrepi in usmeritve Vlagati fazane v loviš če smejo le tista loviš ča, ki so to na črtovala v letnih na črtih loviš č in ki so navedena tudi v tem na črtu v poglavju 4.17. Vlaganje se lahko izvaja le v na črtovanem številu in na površinah z vnaprej pripravljenimi pogoji za življenje fazana ter na površinah, kjer so v tistem letu lovi na črtovani. Dodajanje fazanov neposredno pred lovom je prepovedano.
Lovske organizacije, v katerih se fazan nahaja, morajo voditi to čno evidenco o vlaganjih (koli činsko, časovno, prostorsko), odstrelu, izgubah in zdravstvenem stanju.
Upravljavci loviš č, ki fazana vlagajo, morajo imeti in oskrbovati remize in krmiš ča za fazana.
Fazan se dodaja v razmerju 1 fazan : 4 fazanke. Praviloma se vrši lov na fazana le enkrat v letu na isti površini.
V lovskih letih 2021 in 2022 lovske organizacije na črtujejo vlaganje 2.510 fazanov, na črt odvzema pa znaša 1.622 fazanov. Dovoljen je števil čni odstrel 55 % od vložka fazanov. V loviš čih EE Barje in EE Krim je na črtovan odstrel tudi na podlagi »naravnih« fazanov. Na črtovanega odvzema ni dovoljeno presegati, višine na črta odvzema pa tudi ni potrebno dosegati. V primeru prepovedi lova zaradi nevarnosti širjenja pti čje gripe in drugih bolezni se lov na fazana in vlaganje v lovišča ne bo izvajalo.
V lovskih letih 2021 in 2022 lovske organizacije ne na črtujejo vlaganja poljskih jerebic, s tem pa tudi poseganje z odstrelom ni dovoljeno .
Lov na vse ptice v rezervatu Iški morost, s katerim upravlja LD Tomišelj, je glede na 6. to čko 13. člena Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Ur. l. RS. št. 112/08), ki dolo ča, da v ožjih zavarovanih obmo čjih ni dovoljeno odvzemati ptic iz narave, prepovedan.
Posamezno loviš če od odobrene letne koli čine divjadi za lov predvidi število divjadi za šolanje lovskih psov. Šolanje lovskih psov za lov fazana je dovoljeno le na površinah, kjer se v tistem letu lovi, vendar ne v obdobju razmnoževanja.
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 60 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
V loviš čih EE Barje in loviš čih EE Krim, ki imajo del loviš ča tudi na Barju, morajo lovske organizacije dosledno in intenzivno izvajati odstrel tiste divjadi, ki je mali divjadi naravni plenilec. Prav tako morajo vzdrževati remize in izvajati ustrezno zimsko krmljenje, ki ne sme omogo čati dostopa do krme drugi divjadi (srnjadi, praši čem, jelenjadi). Pri izvajanju lova na fazana, so se upravljavci loviš č dolžni striktno držati vseh naravovarstvenih režimov in usmeritev za vsa varovana obmo čja navedena v ON za obdobje 2011-2020.
Preglednica 4.13.1: Na črt odvzema fazanov EE fazan Barje 1340 Krim 282 Cerknica 0 Po-Bi 0 Snežnik 0 skupaj LUO 1622
Preglednica 4.13.2: Analiza odvzema fazanov Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 skupaj Skupaj odstrel in izgube 302 726 830 633 559 695 3745 Na črt - skupaj 235 330 720 727 779 806 3597 Odstrel in izgube / na črt 129 220 115 87 72 86 104
Izgube in odvzem Kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 skupaj % Nenaravne izgube 1 2 0 0 1 1 5 71,4 Naravne izgube 1 0 1 0 0 0 2 28,6 Skupaj izgube 2 2 1 0 1 1 7 100,0 % izgub 1 0 0 0 0 0 0 Odstrel 300 724 829 633 558 694 3738
Vzroki izgub vzrok / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 skupaj % 1 neznan 0 0 0 0 0 0 0 0,0 2 bolezen 0 0 0 0 0 0 0 0,0 3 krivolov 0 0 0 0 0 0 0 0,0 4 cesta 1 2 0 0 1 1 5 71,4 5 železnica 0 0 0 0 0 0 0 0,0 6 zveri in ujede 1 0 1 0 0 0 2 28,6 7 psi 0 0 0 0 0 0 0 0,0 8 kosilnica 0 0 0 0 0 0 0 0,0 9 garje 0 0 0 0 0 0 0 0,0
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 61 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
4.14 Raca mlakarica ( Anas platyrhynchos )
Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Raco mlakarico obravnavamo po enakih ekoloških enotah: - Barje, ki združuje loviš ča s pretežnim delom površine na Ljubljanskem barju. - Krim, ki združuje loviš ča v širšem obmo čju masivov Krima, Mokrca in Menišije. - Cerknica, ki združuje loviš ča na SV obrobju Snežniško-Javorniškega pogorja, Cerkniške doline, Blok, Loške doline in Babnega polja. - Postojnsko-Bistriška (Po-Bi) skupina loviš č, ki združuje loviš ča v dolini reke Pivke, SZ dela Snežniško- Javorniškega pogorja, Ko čanije in jugovzhodnega dela Brkinov ter Čičarije. - Snežnik (LPN Jelen) v centralnem delu Snežnika ter delu Javornikov.
Analiza preteklega upravljanja za zadnjih šest let s poudarkom na zadnjih dveh letih Odvzem rac je v preteklem 6 letnem obdobju števil čno nihajo č. V letih 2019 in 2020 je dosegel višino 632 rac oz. 66,3 % na črtovanega odvzema in je pod povpre čjem v zadnjih šestih letih. Odvzem je odvisen predvsem od vremenskih razmer, višine na črtovanja ter zainteresiranosti lovcev za izvajanje lova. Najve čji odstrel vršijo upravljavci loviš č na Ljubljanskem barju, slede jim upravljavci lovišč ob Cerkniškem jezeru, upravljavci loviš č na širšem podro čju Postojne, drugod pa je bolj simboli čen. Povpre čni odvzem v zadnjem šest letnem obdobju je 737 rac, evidentirane izgube so zgolj simboli čne.
Presoja uspešnosti upravljanja Glede na zastavljene cilje, je upravljanje s to vrsto ustrezno.
Ocena stanja populacije Ocenjujemo, da je stanje pri populaciji race mlakarice stabilno.
Prilagojeni cilj Ohranjanje sedanjega stanja.
Ukrepi in usmeritve Za leti 2021 in 2022 na črtujemo odvzem 920 rac mlakaric
Preglednica 4.14.1: Na črt odvzema race mlakarice ekološka enota Število ptic Barje 220 Krim 310 Cerknica 234 Po-Bi 136 Snežnik 20 skupaj LUO 920
Na črtovani odvzem race mlakarice ni treba dosegati, dovoljeno pa ga je presegati za 30 %.
Individualni lov na raco mlakarico je dovoljen v skladu s sprejetim na črtom lovov lovskih organizacij. Raco mlakarico se lahko lovi tudi na organiziranih skupnih lovih – v skladu s sprejetim na črtom lova.
Dodajanje rac na naravne vodotoke praviloma ni dovoljeno. Izjemoma je dopustno v njim primerno okolje le iz lastnih ra čjakov, na lokacijah in obmo čjih urejenih za revitalizacijo populacije rac. Dodajanje rac na naravne vodotoke in druga vodna telesa, ki imajo priznan naravovarstveni status (IBA), ni dovoljeno. Za leti 2021 in 2022 LD Brezovica na črtuje vlaganje 80 rac v Bajer na lokaciji k.o. Brezovica parc. št. 2812/3, 2812/4 in 2812/6.
Na vodnih površinah, ki so namenjene intenzivni gojitvi rac mlakaric (ra čjaki...) je dovoljeno tudi dodatno krmljenje. Lov na raco mlakarico se na čeloma časovno izvaja neomejeno v skladu z lovnimi dobami, lahko pa se na dolo čenih predelih obmo čja zaradi varstva rac in ostalih vodnih ptic omeji na dneve v tednu, katere dolo čijo upravljavci loviš č združeni v OZUL. Na Cerkniškem polju je lov race mlakarice zaradi varstva drugih vodnih ptic dovoljen od 1. 10. do 15. 1. v lovskem letu. Prav tako se lov na raco na navedenem obmo čju v času zimovanja vodnih ptic izvaja predvsem na robnem obmo čju jezera (v času, ko je v jezeru voda oz. vodno korito polno). V času sušnega obdobja je na preostalih vodnih površinah lov na
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 62 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022 raco mlakarico omejen na posamezne dneve v tednu. Skupinski oz. skupni lov in lov s čolni je na jezeru prepovedan.
Lov na vse ptice v rezervatu Iški morost, s katerim upravlja LD Tomišelj, je glede na 6. to čko 13. člena Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Ur. l. RS. št. 112/08), ki dolo ča, da v ožjih zavarovanih obmo čjih ni dovoljeno odvzemati ptic iz narave, prepovedan.
Posamezno loviš če od odobrene letne koli čine divjadi za lov predvidi število divjadi za šolanje lovskih psov. Šolanje lovskih psov za lov race mlakarice je dovoljeno le na površinah, kjer se v tistem letu lovi, vendar ne v obdobju razmnoževanja.
Pri izvajanju lova na race mlakarice je treba nujno spoštovati vsa veljavna lovska dolo čila in dosledno zagotoviti spoštovanje lovskih dolo čb, še posebno ob izvajanju lova z lovskimi gosti v spremstvu doma čega lovca, ki je odgovoren za spoštovanje zakona in odlokov. V primeru nevarnosti širjenja nalezljivih bolezni se lova na race mlakarice ne bo izvajalo.
Upravljavci loviš č in loviš č s posebnim namenom so dolžni izvajati ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in v ta namen odvzeti vzorce oziroma poslati dolo čene vzorce uplenjene, poginule ali povožene divjadi v preiskavo, v skladu s programom Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Pri izvajanju lova na raco mlakarico so upravljavci dolžni upoštevati vse naravovarstvene režime in usmeritve navedene v obmo čnih na črtih za posamezna varovana obmo čja.
Preglednica 4.14.2: Analiza odvzema race mlakarice Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 skupaj Skupaj odstrel in izgube 501 337 384 358 371 261 2212 Na črt - skupaj 555 558 516 490 480 473 3072 Odstrel in izgube / na črt 90 60 74 73 77 55 72
Izgube in odvzem Kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 skupaj % Nenaravne izgube 0 0 1 1 0 1 3 100,0 Naravne izgube 0 0 0 0 0 0 0 0,0 Skupaj izgube 0 0 1 1 0 1 3 100,0 % izgub 0 0 0 0 0 0 0 Odstrel 501 337 383 357 371 260 2209
Vzroki izgub vzrok / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 skupaj % 1 neznan 0 0 0 0 0 0 0 0,0 2 bolezen 0 0 0 0 0 0 0 0,0 3 krivolov 0 0 0 0 0 0 0 0,0 4 cesta 0 0 1 1 0 1 3 100,0 5 železnica 0 0 0 0 0 0 0 0,0 6 zveri in ujede 0 0 0 0 0 0 0 0,0 7 psi 0 0 0 0 0 0 0 0,0 8 kosilnica 0 0 0 0 0 0 0 0,0 9 garje 0 0 0 0 0 0 0 0,0
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 63 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
4.15 Sraka ( Pica pica ), šoja ( Garrulus glandarius ) in siva vrana ( Corvus cornix )
Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Srako, šojo in sivo vrano obravnavamo po enakih ekoloških enotah: - Barje, ki združuje loviš ča s pretežnim delom površine na Ljubljanskem barju. - Krim, ki združuje loviš ča v širšem obmo čju masivov Krima, Mokrca in Menišije. - Cerknica, ki združuje loviš ča na SV obrobju Snežniško-Javorniškega pogorja, Cerkniške doline, Blok, Loške doline in Babnega polja. - Postojnsko-Bistriška (Po-Bi) skupina loviš č, ki združuje loviš ča v dolini reke Pivke, SZ dela Snežniško- Javorniškega pogorja, Ko čanije in jugovzhodnega dela Brkinov ter Čičarije. - Snežnik (LPN Jelen) v centralnem delu Snežnika ter delu Javornikov.
Analiza preteklega upravljanja za zadnjih šest let s poudarkom na zadnjih dveh letih Odstrel teh vrst je bil v zadnjem šestletnem obdobju uravnotežen in je letno med 1.142 in 1.193 pticami, vendar so evidence o odstrelu teh vrst še vedno nekoliko nezanesljive. V 6 letnem odstrelu prednja čijo sive vrane, sledi odvzem šoj in nato srak. V letih 2019 in 2020 je bilo odvzetih 2.367 ptic teh treh vrst, kar pomeni 101,3 % dosežene realizacije na črta. Višina odvzema je predvsem posledica izredno pove čanega odstrela sivih vran. Odvzem je po podatkih lovskih organizacij najbolj narasel pri sivi vrani. Zaradi ekoloških značilnosti teh vrst ob časna letna odstopanja v odstrelu pri posamezni vrsti niso nujno posledica sprememb v števil čnosti populacije.
Presoja uspešnosti upravljanja Glede na zastavljene cilje, je upravljanje s to vrsto ustrezno.
Ocena stanja populacije Danes so v Sloveniji edine lovne vrste med pti či pevci iz družine vranov le še sraka, šoja in siva vrana. V LUO so vse tri vrste prisotne v vseh loviš čih, v obmo čju so splošno razširjene, predvsem v kulturni krajini. V LUO se stanje populacij teh vrst v lanskem letu ni spremenilo, je zadovoljivo in stabilno. Najve čja števil čnost je v populaciji šoj, ki so splošno in precej enakomerno razširjene v prostoru. Sive vrane imajo ob časne ve čje koncentracije, v zadnjih letih ocenjujemo, da se njihovo število pove čuje. V primerjavi s prejšnjimi desetletji je sraka manj številna, vendar je po oceni stanje te vrste zdaj stabilno.
Prilagojeni cilj Pri upravljanju navedenih vrst želimo dose či ohranjanje sedanjega stanja pri sraki in šoji ter regulirati števil čnost sive vrane predvsem v okolici urbanih središ č in tam, kjer siva vrana povzro ča škode v kmetijstvu.
Ukrepi in usmeritve Ocenjujemo, da je stanje teh ptic v LUO stabilno, zato na črtujemo v lovskih letih 2021 in 2022 odvzem skupno 2.376 ptic, od tega 146 srak, 250 šoj in 1.980 sivih vran.
Lov na vse ptice v rezervatu Iški morost, s katerim upravlja LD Tomišelj, je glede na 6. to čko 13. člena Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Ur. l. RS. št. 112/08), ki dolo ča, da v ožjih zavarovanih obmo čjih ni dovoljeno odvzemati ptic iz narave, prepovedan.
Preseganje na črtovanih izlo čitev pri sraki, šoji in sivi vrani je dovoljeno do 100 % na črtovanega osnovnega odvzema. Za srako in šojo skladno z usmeritvami iz ON za LUO Notranjske na črtovanega odvzema ni potrebno dosegati, medtem ko je na črtovani odvzem sive vrane minimalen in ga je treba dosegati. Sive vrane povzro čajo lahko tudi čezmerno škodo na poljš činah, zlasti na posevkih, zato so se upravljavci dolžni držati vseh izdanih odlo čb in pravilnikov s strani pristojnih organov, kateri se nanašajo na dodatne ukrepe pri upravljanju populacij sive vrane. S samim odstrelom populacije sive vrane v Sloveniji ne moremo zmanjšati, lahko pa s prostorsko usmerjenim ukrepanjem bistveno zmanjšamo škode. Pri upravljanju s sivo vrano se smiselno upoštevajo tudi dolo čila »Akcijskega na črta za reševanje problemov, povezanih s sivo vrano v Sloveniji«. Eden izmed priporo čljivih in dovoljenih ukrepov za zmanjšanje možnosti nastanka škod od sivih vran je t.i. odvra čalni odstrel. Zmanjšanje škod se sicer doseže z aktivnim lovom enega ali nekaj osebkov, bistveno pa k temu doprinese tudi stalna fizi čna prisotnost upravljavcev loviš č na podro čjih z ve čjimi škodami.
Odvra čalni odstrel naj se izvaja v času lovne dobe na lovni površini. V primeru realizacije osnovno na črtovanega odvzema sivih vran za posamezno loviš če do dovoljenega preseganja višine osnovnega na črta +100 % ali izven lovne dobe, upravljavec loviš ča lahko zaprosi za dovoljenje za izredni poseg.
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 64 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
V primeru povzro čanja škod teh ptic na majhnem podro čju (tudi nelovne površine) se o tem ustno ali pisno obvesti IRSKGLR, kateri na podlagi obstoje če zakonodaje lahko izda odlo čbo za izredni poseg v populacije tako v lovni dobi kot izven nje. Ravno tako lahko OZUL za Notranjsko LUO, po predhodnih vlogah upravljavcev, katerih deli loviš č ali celotna loviš ča ležijo na Ljubljanskem barju (Borovnica, Brezovica, Ig, Rakitna, Rakovnik - Škofljica, Tomišelj in Ljubljanski vrh), vloži na MKGP enotno vlogo za izredni odstrel sive vrane izven lovne dobe. Namen izrednega odstrela sive vrane je prepre čevanje pojavljanja škod na kmetijskih površinah - predvsem na koruzi. Pri izvajanju lova na srako, šojo in sivo vrano, so upravljavci dolžni upoštevati vse naravovarstvene usmeritve navedene v obmo čnih na črtih za posamezna zavarovana obmo čja.
V primeru epidemije pti čje gripe bodo loviš ča morala upoštevati možne prepovedi lova.
Preglednica 4.15.1: Na črt odvzema srak, šoj, sivih vran EE sraka šoja siva vrana skupaj Barje 46 42 920 1.008 Krim 38 72 576 686 Cerknica 36 96 216 348 Po -Bi 22 36 224 282 Snežnik 4 4 44 52 skupaj LUO 146 250 1.980 2.376
Preglednica 4.15.2: Analiza odvzema srak, šoj, sivih vran Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj Sraka 56 54 64 58 62 59 353 Šoja 112 112 115 108 112 108 667 Siva vrana 974 982 985 1000 1019 1007 5967 Skupaj odstrel in izgube 1142 1148 1164 1166 1193 1174 6987
Odstrel in izgube v primerjavi z na črtom Kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj Na črt - skupaj 1.135 1.140 1.180 1.180 1.180 1180 6995 Odstrel in izgube / na črt 100,6 100,7 98,6 98,8 101,1 99,5 99,9
Izgube in odvzem Kategorija / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj Nenaravne izgube 0 1 1 1 0 0 3 Naravne izgube 0 0 1 2 4 3 10 Skupaj izgube 0 1 2 3 4 3 13 % izgub 0,0 0,1 0,2 0,3 0,3 0,3 0,2 Odstrel 1142 1147 1162 1163 1189 1171 6974
Vzroki izgub Vzrok / leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Skupaj % 1 neznan 0 0 1 2 4 2 9 69,2 2 bolezen 0 0 0 0 0 0 0 0,0 3 krivolov 0 0 0 0 0 0 0 0,0 4 cesta 0 1 1 1 0 0 3 23,1 5 železnica 0 0 0 0 0 0 0 0,0 6 zveri in ujede 0 0 0 0 0 1 1 7,7 7 psi 0 0 0 0 0 0 0 0,0 8 kosilnica 0 0 0 0 0 0 0 0,0 9 garje 0 0 0 0 0 0 0 0,0
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 65 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
4.16 Nutrija ( Myocastor coypus )
Bobrovka ali nutrija je v LUO alohtona vrsta in se zaenkrat nahaja le v in ob vodotokih na Ljubljanskem barju. Je vrsta, ki v naše naravno okolje ne sodi, zato si je treba prizadevati, da jo izlo čimo iz naravnega okolja. Povzro ča tudi škode v okolju. V letih 2019 in 2020 je bilo na Ljubljanskem barju odvzetih 656 nutrij.
V Uredbi o dolo čitvah divjadi in lovnih dobah (Uradni list RS št. 101/04) je nutrija uvrš čena med divjad, ki jo je dovoljeno loviti celo leto. Lovske organizacije lahko v skladu s to Uredbo izvajajo odvzem te divjadi števil čno in časovno neomejeno, morajo pa voditi natan čno evidenco odvzema. Pri izvajanju lova na nutrijo so upravljavci dolžni upoštevati tudi vse naravovarstvene usmeritve navedene v obmo čnih na črtih za posamezna zavarovana obmo čja.
4.17 Rakunasti pes ( Nyctereutes procyonoides )
V Sloveniji je to tujerodna in potencialno invazivna ter s tem nezaželena živalska vrsta. V letih 2019 in 2020 ni bil odvzet noben rakunasti pes. Ker ni avtohton in je mo čan prenašalec stekline, je v primeru pojava treba zagotoviti takojšnji popolni odvzem iz narave.
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 66 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
4.18 Na črt dodajanja divjadi
Lovske družine in loviš ča s posebnim namenom v letih 2021 in 2022 na črtujejo z namenom ohranitve vrst (poljski zajec) in zagotavljanja lova (fazan in raca mlakarica) dodati omenjene vrste iz umetne vzreje.
Na čin vlaganja fazanov, race mlakarice in poljskega zajca iz umetne reje je stvar spoštovanja dolo čil lovske etike, ter spoštovanja določil veljavne zakonodaje (ZON - Ur.l. RS, št. 56/1999 in naslednji) in je v domeni upravljavcev loviš č – dodajanje divjadi v loviš če neposredno pred lovom pa je prepovedano. Dovoljeno je dodajanje kvalitetne divjadi, sposobne preživetja v naravi (Zakon o zaš čiti živali Ur.l. 98/99). Fazana se dodaja v razmerju - 1 fazan : 4 fazanke.
Preglednica 4.18: Vlaganje divjadi Loviš če Vrsta divjadi Število Brezovica fazan, raca mlakarica 170, 80 Ig fazan 280 Rakovnik-Škofljica fazan 2.000 Tomišelj fazan 60 Cerknica poljski zajec 10
Vsi upravljavci loviš č, so dolžni pred vlaganji zagotoviti ustrezno okolje za vloženo divjad. Realizirana dela, ki jih v ta namen opravijo morajo biti razvidna iz letnih na črtov loviš č. Če za izboljšanje življenjskih razmer ne storijo ni česar, vlaganje divjadi ni dovoljeno. Izboljšanje življenjskih razmer za divjad pred vlaganjem se šteje za ukrep varstva divjadi. Posamezno divjad je dovoljeno vlagati v lovopustu, vsaj en mesec pred za četkom lovne dobe. Vlaganja divjadi, ki niso na črtovana s tem na črtom so prepovedana.
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 67 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
5 EVIDENCE
Izdelava na črta je potekala v skladu s Pravilnikom o na črtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanju z divjadjo (Ur. l. RS, št. 91/2010) in usmeritev iz obmo čnih na črtov IV. Notranjskega LUO ter Postojnskega in Ljubljanskega GGO . Podatki o odvzemu so bili zbrani v skladu s Pravilnikom o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovsko upravljavskem obmo čju. Obseg opravljenih del za leto 2019 in na črt za leto 2020 ter drugi podatki so bili pridobljeni iz letnih na črtov loviš č za loviš ča LUO. Podatki o odvzemu v letu 2019 so bili v elektronski obliki posredovani prek spletnih aplikacij Lisjak, xLp in xLov. Podatki so bili oddani pravo časno.
Za prizadevnost in dobro voljo pri oddaji letošnjih podatkov gre vsem upravljavcem loviš č in LPN ter vodstvu OZUL za Notranjsko LUO izraziti priznanje in zahvalo.
Izhodiš ča za izdelavo dvoletnega na črta LUO v letu 2023: Pridobivanje podatkov za dvoletni na črt 2023-24 bo v letih 2021 in 2022 potekal predvidoma podobno kot v letošnjem letu. Njihovo zbiranje bo v skladu s Pravilnikom o na črtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Ur.l. RS, št. 91/10 in 200/20) in Pravilnikom o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovsko upravljavskem obmo čju (Uradni list RS, št. 120/05 in 29/15) ter morebitnimi spremembami in dopolnili pravnih aktov:
Pregleda odstrela in izgub divjadi v loviš čih za obdobje od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2021 za obdobje od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022 pred komisijo za LUO morata biti opravljena najkasneje do 31. 1. 2022 in 2023. To je tudi skrajni rok, do katerega so upravljavci loviš č dolžni komisiji dostaviti materialne dokaze o opravljenem odstrelu in evidentiranih izgubah. Komisiji se ob pregledu predloži dokaze za vsak odstreljen ali izgubljen osebek kot navaja zgoraj navedeni pravilnik v petem členu.
Komisiji se ob pregledu predloži za vsak odstreljen ali izgubljen osebek: • za srnjad, jelenjad in damjaka : trofeja in levi del spodnje čeljusti za enoletne in starejše samce ter levi del spodnje čeljusti za mladi če obeh spolov in samice, • za divjega praši ča: za oba spola cele spodnje čeljustnice (zadostuje leva sp. čeljustnica skupaj z desnimi sekalci, ki je lahko odrezana za zadnjim meljakom), za odraslega merjasca tudi trofejo (brusilci in čekani), • za gamsa : trofeja pri obeh spolih, • za šakala : poleg eviden čne knjige še fotografija z datumom odvzema ali zapisnik veterinarsko- higienske službe (v primeru izgube) • za malo divjad : eviden čno knjigo odvzema male divjadi.
Eviden čna knjiga: Samo reden vpis v eviden čno knjigo brez materialnega dokaza se ne upošteva. Kot materialni dokaz se lahko predloži zapisnik komisije za ocenjevanje odstrela in izgub posameznega upravljavca loviš ča, zapisnik pristojnih javnih služb in državnih organov – Veterinarsko higienska služba, Policija, fotografija z datumom odvzema, trofejni list (lovski gost), ipd., ki jih komisija lahko upošteva kot materialni dokaz odvzema. Čeljusti je komisija po kon čanem pregledu dolžna trajno uni čiti. Kot trajno uni čenje čeljusti šteje tudi njihova izro čitev raziskovalnim institucijam, in sicer z namenom raziskav divjadi. Morebitno nepredložitev trofej in čeljusti v oceno je komisija dolžna prijaviti lovskemu inšpektorju.
Eviden čne knjige je potrebno voditi tako, da je vanje vpisan vsak izlo čen kos, poleg odstrela tudi vse izgube (naravne in nenaravne). Izgube posameznih vrst je potrebno lo čiti po vzrokih, pri »veliki« divjadi še po starostnih kategorijah, pri ostalih vrstah le s skupnim številom.
Za odstreljeni del populacije posameznih vrst velike divjadi je potrebno za vsako starostno kategorijo izra čunati povpre čno biološko telesno maso (z glavo, trofejo, nogami, a iztrebljeno) na dve decimalki natan čno (npr. srnjad, moški mladi či, povpre čna telesna masa vseh uplenjenih v loviš ču v zadnjem lovskem letu - 9,67 kg, ...), pri dve in ve čletnih srnjakih in jelenih je potrebno izra čunati tudi povpre čno maso suhega rogovja vseh odvzetih v loviš ču za preteklo lovsko leto. Voditi je potrebno tudi evidenco transportnih telesnih mas in geo- koordinate odvzema za veliko divjad.
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 68 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
Letni na črti loviš č in loviš č s posebnim namenom: Do 10. 2. 2023 morajo upravljavci loviš č posredovati ZGS letne na črte loviš č za leto 2022 dokon čno izpolnjene z realizacijo in preliminarne na črte loviš č za leto 2023 v elektronski obliki. Letne na črte loviš č izpolnjene z realizacijo v pisni obliki (original, žigosan in podpisan od LD, OZUL in ZGS) so upravljavci loviš č dolžni hraniti v svojem arhivu še vsaj 5 let.
Upravljavce loviš č in loviš č s posebnim namenom opozarjamo na dosledno izpolnjevanje letnih na črtov loviš č/LPN, saj so osnova za LN. Nujno je potrebno navesti konkretne lokacije posegov v okolje v obliki katastrskih ob čin in parcelnih številk. Upoštevajo naj tudi pripombe, ki jih bomo pripisali k posameznim na črtom loviš č. Ve č pozornosti naj upravljavci loviš č posvetijo tudi zasledovanju trenda števil čnosti in prostorske prisotnosti posameznih vrst divjadi, saj lahko na podlagi teh podatkov k izboljšanju življenjskih pogojev divjadi pripomorejo tudi posamezni ukrepi oz. režim gospodarjenja z gozdovi.
Sestavil: Peter Krma, univ. dipl. inž. gozd. Anton Smrekar, univ. dipl. inž. gozd. Višji sodelavec I Vodja OE Postojna
žig
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 69 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
6 PRILOGE
1. Seznam krmiš č v letih 2021 in 2022
lovišče naziv in št.kat.občine krajevno ime objekta krmišče za divjad vrsta krmišča BABNO POLJE BABNO POLJE KO 1651 ŽUPANOV LAZ navadni jelen zimsko BABNO POLJE BABNO POLJE KO1651 FRANETOV KOT navadni jelen zimsko BABNO POLJE BABNO POLJE KO1651 BAČ navadni jelen privabljalno BABNO POLJE BABNO POLJE KO1651 DOLINE navadni jelen privabljalno BABNO POLJE BABNA POLICA KO 1650 KAMNITE LEGE navadni jelen privabljalno BABNO POLJE BABNA POLICA KO 1650 Bela voda * divji prašič privabljalno BABNO POLJE BABNO POLJE KO 1651 Črni vrh divji prašič privabljalno BABNO POLJE BABNO POLJE KO 1651 BERINŠČKOVA DRAGA zveri privabljalno BEGUNJE OTAVE - 1656 zibovnik navadni jelen Zimsko BEGUNJE BEZULJAK - 1658 PRAPROTNICE navadni jelen Zimsko BEGUNJE BEZULJAK, 1658 SPODNJE PUŠČE (MESNI PLOH) navadni jelen Zimsko BEGUNJE BEZULJAK - 1658 SELSKO KRLIŠČE navadni jelen Zimsko BEGUNJE SELŠČEK, 1662 SLIVNICA navadni jelen Zimsko BEGUNJE BEZULJAK - 1658 POLANA divji prašič Preprečevalno BEGUNJE BEZULJAK - 1658 ŽNIDARJEVA SNOŽET navadni jelen Privabljalno BEGUNJE SELŠČEK - 1662 MESTKOVA JASA navadni jelen Privabljalno BEGUNJE BEZULJAK, 1658 ZA KOČO navadni jelen Privabljalno BEGUNJE BEZULJAK- 1658 KOBILJA-RŽIŠKA navadni jelen Privabljalno BEGUNJE BEZULJAK - 1658 PRETRŽJE navadni jelen privabljalno BEGUNJE BEZULJAK - 1658 OLENCA navadni jelen privabljalno BEGUNJE OTAVE - 1656 ZIBOVNIK II. navadni jelen Privabljalno BEGUNJE SELŠČEK, 1662 SLIVNICA divji prašič Privabljalno BEGUNJE BEZULJAK - 1658 KOPRIVNIK navadni jelen Privabljalno BEGUNJE KOŽLJEK,1657 VINJI VRH divji prašič Privabljalno BEGUNJE SELŠČEK, 1662 Slivnica II zveri Privabljalno BOROVNICA ZABOČEVO 2006 SMREKOVEC divji prašič Privabljalno BOROVNICA KOŽLJEK - 1657 VINJI VRH * divji prašič Privabljalno BOROVNICA BREG - 2005 SREBOTNIČEK divji prašič Privabljalno BOROVNICA ZABOČEVO 2006 ZIZIVKA divji prašič Privabljalno BOROVNICA ZABOČEVO 2006 KAFRL divji prašič Privabljalno BOROVNICA BOROVNICA 2004 PREVEJK - KORITO navadni jelen Privabljalno BOROVNICA ZABOČEVO 2006 GREDA navadni jelen Privabljalno BOROVNICA ZABOČEVO 2006 SMREKOVEC navadni jelen Privabljalno BOROVNICA BOROVNICA 2004 VINJI VRH navadni jelen Privabljalno BOROVNICA ZABOČEVO 2006 PRI KATI - KORITO navadni jelen Privabljalno BOROVNICA BREG - 2005 PRI PETRIČU navadni jelen Privabljalno BOROVNICA ZABOČEVO 2006 BELI POTOK navadni jelen Privabljalno BOROVNICA BOROVNICA 2004 SREBOTNIČEK navadni jelen Privabljalno BOROVNICA ZABOČEVO 2006 GREDA zveri Privabljalno BREZOVICA PODSMREKA 1995 PODSMREKA divji prašič Privabljalno BREZOVICA LOG 1996 STRMCA divji prašič Privabljalno CAJNARJE 1656 OTAVE HRASTJE navadni jelen Zimsko CAJNARJE 1673 VELIKE BLOKE MAČJA RAVAN navadni jelen Zimsko CAJNARJE 1655 KRANJČE GALOVEC navadni jelen Zimsko CAJNARJE 1656 OTAVE ČRNA MOŠNJA navadni jelen Zimsko CAJNARJE 1663 CAJNARJE GORA (KRANJČE) * divji prašič Privabljalno CAJNARJE 1656 OTAVE KARLOVEC * divji prašič Privabljalno CAJNARJE 1652 RAKITNA RAKITNA (PETRIČEV TAL) divji prašič Privabljalno
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 70 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
lovišče naziv in št.kat.občine krajevno ime objekta krmišče za divjad vrsta krmišča CAJNARJE 1663 CAJNARJE PRI ANŽKU * divji prašič Privabljalno CAJNARJE 1670 ULAKA Mahneti - BREŽŠČE navadni jelen Privabljalno CAJNARJE 1670 ULAKA Rožanče pri RJAVCU navadni jelen Privabljalno CAJNARJE 1656 OTAVE Otave - OPOLJE navadni jelen Privabljalno CAJNARJE 1656 OTAVE SVISLE navadni jelen Privabljalno CAJNARJE 1670 ULAKA POLANE navadni jelen Privabljalno CAJNARJE 1669 KREMENCA VRHE navadni jelen Privabljalno CERKNICA OTOK II 1678 VRŠIČ navadni jelen zimsko CERKNICA DOLENJA VAS 1677 SVETOV LAZ navadni jelen zimsko CERKNICA CERKNICA 1676 PUNTAR navadni jelen zimsko CERKNICA DOLENJA VAS 1677 GROBELCA divji prašič Privabljalno CERKNICA CERKNICA-1676 SVINJSKI ŽLEB divji prašič privabljalno CERKNICA CERKNICA 1676 PUNTAR divji prašič privabljalno CERKNICA CERKNICA-1676 PREČNA POT navadni jelen Privabljalno CERKNICA RAKOV ŠKOCJAN 2700 NADLIŠČEK navadni jelen Privabljalno CERKNICA CERKNICA 1676 ZA GLOBOČICO navadni jelen privabljalno GORNJE JEZERO OTOK I 1632 PETRESI – KAMNI VIR navadni jelen zimsko GORNJE JEZERO TRNJE 2057 POTAŠNICA navadni jelen zimsko GORNJE JEZERO OTOK I 1632 ŠPEHAR navadni jelen zimsko GORNJE JEZERO LIPSENJ 1679 BRANETOVA NJIVICA divji prašič privabljalno GORNJE JEZERO TRNJE 2057 BRŠLJANOVEC - NJIVICA divji prašič privabljalno GORNJE JEZERO TRNJE 2057 JURKOVI GRIČI divji prašič privabljalno GORNJE JEZERO TRNJE 2057 SOVINŠČEK divji prašič privabljalno GORNJE JEZERO TRNJE 2057 NOVI LAZ NAD GREDMI divji prašič privabljalno GORNJE JEZERO GORNJE JEZERO 1633 STRAŽIŠČE navadni jelen privabljalno GORNJE JEZERO LIPSENJ 1679 KONTELOV LAZ navadni jelen privabljalno GORNJE JEZERO TRNJE 2057 LAZ NAD NOVO HIŠO navadni jelen privabljalno GORNJE JEZERO TRNJE 2057 MEJA navadni jelen privabljalno GORNJE JEZERO TRNJE 2057 BRŠLJANOVEC - ŽAFRAN navadni jelen privabljalno GORNJE JEZERO OTOK I 1632 KOZLOVKA navadni jelen privabljalno GORNJE JEZERO OTOK I 1632 MARKOVCI navadni jelen privabljalno GRAHOVO ŽEROVNICA - 1680 MAČKOVEC navadni jelen zimsko GRAHOVO LIPSENJ - 1679 CAJNCA navadni jelen zimsko GRAHOVO ŽEROVNICA - 1680 KRIŽNA GORA navadni jelen zimsko GRAHOVO ŽEROVNICA - 1680 KUGLA divji prašič preprečevalno GRAHOVO RADLEK KALUŽE divji prašič privabljalno GRAHOVO GRAHOVO GOLO divji prašič privabljalno GRAHOVO GRAHOVO GREDE navadni jelen privabljalno GRAHOVO BLOČICE JEROLKI navadni jelen privabljalno GRAHOVO GRAHOVO SMREKE navadni jelen privabljalno GRAHOVO GRAHOVO KOŠČICE navadni jelen privabljalno GRAHOVO RADLEK KOT navadni jelen privabljalno GRAHOVO GRAHOVO ČELA navadni jelen privabljalno GRAHOVO ULAKA VELIKA DOLINA navadni jelen privabljalno GRAHOVO ULAKA BRINJE (ŽAGARICA) navadni jelen privabljalno GRAHOVO GRAHOVO JELOVCI zveri privabljalno IG IG 1700 BRDO DEPONIJA navadni jelen zimsko IG IŠKA VAS 1707 CERKVENKE navadni jelen zimsko IG IŠKA VAS 1707 MALI GOZDI navadni jelen zimsko IG IŠKA VAS 1707 MUREN divji prašič privabljalno IG IŠKA VAS 1707 KAMNIC divji prašič privabljalno
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 71 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
lovišče naziv in št.kat.občine krajevno ime objekta krmišče za divjad vrsta krmišča IG IŠKA VAS 1707 VRLOVKE divji prašič privabljalno IG IŠKA VAS 1707 KOŠČEVA SNOŽET divji prašič privabljalno IG IŠKA VAS 1707 LISEC navadni jelen privabljalno IG IŠKA VAS 1707 PETELINOV GRIČ navadni jelen privabljalno IG IŠKA VAS 1707 ČRNI POTOK navadni jelen privabljalno IG IŠKA VAS 1707 USTJE SP. TRAVNIK navadni jelen privabljalno IG IŠKA VAS 1707 GOVEJA DOLINA navadni jelen privabljalno IG IŠKA VAS 1707 OGRADE navadni jelen privabljalno IG DOBRAVICA 1699 DRAGA - GRUM navadni jelen privabljalno IG IŠKA VAS 1707 JERNEJČKOV LAZ zveri privabljalno IGA VAS POLJANE 1643 REPNI LAZ navadni jelen zimsko IGA VAS POLICA 1650 BABNA POLICA navadni jelen zimsko IGA VAS POLJANE 1643 ZA STENAMI navadni jelen zimsko IGA VAS VRHNIKA - 1639 URŠI LAZI divji prašič privabljalno IGA VAS 1650 B.POLICA BABNA POLICA-SELE divji prašič privabljalno IGA VAS POLJANE - 1643 HOSTOV LAZ navadni jelen privabljalno IGA VAS VRHNIKA - 1639 ADOLFOV LAZ navadni jelen privabljalno IGA VAS POLJANE 1643 RAVNI LAZ navadni jelen privabljalno IGA VAS 1649 VRH VRH - ČELO navadni jelen privabljalno IGA VAS VRHNIKA - 1639 STRMICA navadni jelen privabljalno IGA VAS VRHNIKA - 1639 ALMAJERJEV LAZ * zveri privabljalno IGA VAS VRHNIKA - 1639 KOZJA GORICA zveri privabljalno JAVORNIK - POSTOJNA POSTOJNA 2490 NAD KALIŠKO CESTO-FOTOLOV * divji prašič privabljalno JAVORNIK - POSTOJNA POSTOJNA 2490 PRI LIPI divji prašič privabljalno JAVORNIK - POSTOJNA MATENJA VAS 2491 GRIŽE divji prašič privabljalno JAVORNIK - POSTOJNA POSTOJNA 2490 STAROVAŠKI BOROVCI divji prašič privabljalno JAVORNIK - POSTOJNA POSTOJNA 2490 ZA SKRAJNIM VRHOM divji prašič privabljalno JAVORNIK - POSTOJNA MATENJA VAS IVANJI HRIB divji prašič privabljalno JAVORNIK - POSTOJNA POSTOJNA 2490 POD BABO divji prašič privabljalno JAVORNIK - POSTOJNA TRNJE 2507 NA LUŽAH divji prašič privabljalno JAVORNIK - POSTOJNA POSTOJNA 2490 NAD LIPCOVIM KAVCEM navadni jelen privabljalno JAVORNIK - POSTOJNA POSTOJNA 2490 V PRETRŽJU navadni jelen privabljalno JAVORNIK - POSTOJNA POSTOJNA 2490 BUNKER NA ANČEHARJEVI navadni jelen privabljalno JAVORNIK - POSTOJNA MATENJA VAS 2491 PRI PIRAMIDAH navadni jelen privabljalno JAVORNIK - POSTOJNA MATENJA VAS 2491 POŽGANA PREŽA navadni jelen privabljalno JAVORNIK - POSTOJNA POSTOJNA 2490 BUNKER POD PILCO navadni jelen privabljalno JAVORNIK - POSTOJNA TRNJE 2507 NA RAFOTOVEM LAZU navadni jelen privabljalno JAVORNIK - POSTOJNA POSTOJNA 2490 STAROVAŠKI BOROVCI NJIVA navadni jelen privabljalno JAVORNIK - POSTOJNA POSTOJNA 2490 KOŽLJEK navadni jelen privabljalno KOZLEK TRPČANE 2544 Pod Kljunovcem navadni jelen zimsko KOZLEK TRPČANE 2544 Gradišče divji prašič preprečevalno KOZLEK IL.BISTRICA 2525 Cerkvena snožet divji prašič privabljalno KOZLEK VRBOVO 2525 Prevala divji prašič privabljalno KOZLEK TRPČANE 2544 Špiček divji prašič privabljalno KOZLEK JABLANICA 2543 Pavlovca divji prašič privabljalno KOZLEK ZABIČE 2546 Tesno divji prašič privabljalno KOZLEK PODGRAJE 2545 Šularjov vrt divji prašič privabljalno KOZLEK JABLANICA 2543 Krnelov vrt divji prašič privabljalno KOZLEK TRPČANE 2544 Kljunovec divji prašič privabljalno KOZLEK PODGRAJE 2545 Bukovje divji prašič privabljalno KOZLEK TRPČANE 2544 Kaluža navadni jelen privabljalno
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 72 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
lovišče naziv in št.kat.občine krajevno ime objekta krmišče za divjad vrsta krmišča KOZLEK PODGRAJE 2545 Farjovca navadni jelen privabljalno KOZLEK PODGRAJE 2545 Drevesnica navadni jelen privabljalno KOZLEK ZABIČE 2546 Linčevec navadni jelen privabljalno KOZLEK IL.BISTRICA 2525 GNOJIŠČE navadni jelen privabljalno KOZLEK TRPČANE 2544 ŠKRAPA navadni jelen privabljalno KOZLEK ZABIČE 2546 Brozinov žleb zveri privabljalno LOŽ – STARI TRG KNEŽJA NJIVA 1638 TRZNE navadni jelen zimsko LOŽ – STARI TRG KNEŽJA NJIVA 1338 Smrekovci zveri privabljalno LOŽ – STARI TRG VRHNIKA 1639 Kolačnik * divji prašič privabljalno LOŽ – STARI TRG DANE 1634 LAČNIK divji prašič privabljalno LOŽ – STARI TRG KNEŽJA NJIVA 1338 KONJSKE LOKE navadni jelen privabljalno ŠMARAŠKI HRIB (ŽAROTOVA LOŽ – STARI TRG KOZARIŠČE 1648 OGRADA) navadni jelen privabljalno LOŽ – STARI TRG KNEŽJA NJIVA 1338 Kolačnik 2 navadni jelen privabljalno LOŽ – STARI TRG LOŽ 1636 KORLETOVE DOLINE navadni jelen privabljalno LOŽ – STARI TRG 1636 LOŽ GOLA GORICA navadni jelen privabljalno LOŽ – STARI TRG PODCERKEV 1635 Devin navadni jelen privabljalno MOKRC KRVAVA PEČ LANČENBERG navadni jelen zimsko MOKRC SELO SPODNJE GABERJE navadni jelen zimsko MOKRC KRVAVA PEČ RUNCA navadni jelen zimsko MOKRC KO SELO MIHOV LAZ navadni jelen zimsko MOKRC SELO ZGONŠKA RAVAN navadni jelen zimsko MOKRC IŠKA VAS COLNARICA navadni jelen privabljalno MOKRC GOLO MED MALINJEKI navadni jelen privabljalno MOKRC KO SELO PRI ROBU GABERJE navadni jelen privabljalno MOKRC SELO ZGONŠKA RAVAN navadni jelen privabljalno MOKRC GOLO MOKRČEK navadni jelen privabljalno MOKRC KO ZAPOTOK BLAŽANOVKA navadni jelen privabljalno MOKRC KO ROB CENTOV GRABEN navadni jelen privabljalno MOKRC KRVAVA PEČ ČAMARELA navadni jelen privabljalno MOKRC SELO PRI ROBU KREGANE LAZE navadni jelen privabljalno MOKRC GOLO GRDA navadni jelen privabljalno MOKRC KRVAVA PEČ UZMANI navadni jelen privabljalno MOKRC KO SELO KAJŽA navadni jelen privabljalno MOKRC GOLO POTOŠLARICA divji prašič privabljalno MOKRC GOLO MOKRČEK divji prašič privabljalno MOKRC ŽELIMLJE KLAJSKI GRABEN divji prašič privabljalno MOKRC KRVAVA PEČ FIGOV LAZČEK navadni jelen privabljalno NOVA VAS VELIKE BLOKE 1673 KOTE navadni jelen zimsko NOVA VAS HUDI VRH 1691 BRINARJEV LAZ navadni jelen zimsko NOVA VAS STUDENEC 1690 Na lopati navadni jelen zimsko NOVA VAS RAVNE PRI TOPOLU 1694 VELIKA NJIVA navadni jelen privabljalno NOVA VAS METULJE 1692 SENOŽETI navadni jelen privabljalno NOVA VAS RAVNIK 1672 MAJDANCA navadni jelen privabljalno NOVA VAS KRAJIČ 1685 LEPA NJIVA navadni jelen privabljalno NOVA VAS STUDENO 1682 GMAJNA GLINA navadni jelen privabljalno NOVA VAS STRMCA 1686 MRAMORAVO - ORNICE navadni jelen privabljalno NOVA VAS VELIKE BLOKE 1673 Goričice navadni jelen privabljalno NOVA VAS VELIKE BLOKE 1673 CERKVENCA navadni jelen privabljalno NOVA VAS TOPOL 1693 HRBČANOV LAZ navadni jelen privabljalno NOVA VAS RADLEK 1674 Radlek navadni jelen privabljalno NOVA VAS METULJE 1692 MALI ŽUPANŠČEK divji prašič privabljalno
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 73 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
lovišče naziv in št.kat.občine krajevno ime objekta krmišče za divjad vrsta krmišča NOVA VAS RAVNIK 1672 OBRAČALIŠČE zveri privabljalno NOVA VAS NOVA VAS 1683 JANEZKOVA DOLINKA zveri privabljalno PIVKA TRNJE 2507 TRAVENCA navadni jelen zimsko PIVKA TRNJE 2507 KOTI navadni jelen zimsko PIVKA PALČJE 2506 PENKCOVA SENOŽET navadni jelen zimsko PIVKA PALČJE 2506 PLEŠIVEC navadni jelen zimsko PIVKA PALČJE 2506 POD SUŠJAKOM navadni jelen zimsko PIVKA TRNJE 2507 SLAVENSKE SENOŽETI divji prašič preprečevalno PIVKA TRNJE 2507 ZGORNJE RAVNE divji prašič privabljalno PIVKA TRNJE 2507 SPODNJE RAVNE navadni jelen privabljalno PIVKA TRNJE 2507 STRELIŠČE navadni jelen privabljalno PIVKA TRNJE 2507 ŠMITOV LAZ navadni jelen privabljalno PIVKA TRNJE 2507 ZGORNJE RAVNE navadni jelen privabljalno PIVKA PALČJE 2506 ZA SELIVCEM navadni jelen privabljalno PIVKA PALČJE 2506 MARJETA navadni jelen privabljalno PIVKA PALČJE 2506 BIRTOVA SENOŽET navadni jelen privabljalno PIVKA TRNJE 2507 CERIVNIK divji prašič privabljalno PIVKA TRNJE 2507 KOTI divji prašič privabljalno PIVKA PALČJE 2506 PRI BREZI divji prašič privabljalno PRESTRANEK MATENJA VAS 2491 TREŠNJA RAVEN navadni jelen zimsko PRESTRANEK MATENJA VAS 2491 BEŽAJEVA DOLINA navadni jelen zimsko PRESTRANEK TRNJE 2507 VRŠIČI navadni jelen zimsko PRESTRANEK SLAVINA 2492 JERGLOVEC navadni jelen zimsko PRESTRANEK SLAVINA 2492 MLAKE navadni jelen zimsko PRESTRANEK MATENJA VAS 2491 LIPE * zveri privabljalno PRESTRANEK SELCE 2500 Kovške griže divji prašič preprečevalno PRESTRANEK RAKULIK 2485 Drnovc navadni jelen privabljalno PRESTRANEK TRNJE 2507 Ravne navadni jelen privabljalno PRESTRANEK RAKULIK Loza navadni jelen privabljalno PRESTRANEK PETELINJE 2501 Za Ostrim vrhom navadni jelen privabljalno PRESTRANEK SLAVINA Kozarjeva ograda navadni jelen privabljalno PRESTRANEK TRNJE 2507 Rožič navadni jelen privabljalno PRESTRANEK MATENJA VAS 2491 VASIŠČE navadni jelen privabljalno PRESTRANEK MATENJA VAS 2491 Kosmač navadni jelen privabljalno PRESTRANEK RAKULIK 2485 JANČARSKA DOLINA navadni jelen privabljalno PRESTRANEK SLAVINA 2492 Farovški bori navadni jelen privabljalno PRESTRANEK MATENJA VAS 2491 GABERNIK1 navadni jelen privabljalno PRESTRANEK MATENJA VAS 2491 Jeredovci divji prašič privabljalno PRESTRANEK RAKULIK 2485 ČERMELAŠKA OGRADA divji prašič privabljalno PRESTRANEK MATENJA VAS 2491 ČEŠNJEVCA divji prašič privabljalno PRESTRANEK SELCE 2500 Kaludernik divji prašič privabljalno PRESTRANEK SLAVINA SUHA LOZA divji prašič privabljalno PRESTRANEK MATENJA VAS 2491 LUČOVEC divji prašič privabljalno PRESTRANEK OREHEK Kuntove smreke divji prašič privabljalno PRESTRANEK MATENJA VAS 2491 ZA PREKOPANIM HRIBOM divji prašič privabljalno PRESTRANEK MATENJA VAS 2491 JAKOPIŠČE divji prašič privabljalno RAKEK RAKEK ŠKILJE navadni jelen zimsko RAKEK RAKEK 1659 CVIRGLOV LAZ navadni jelen zimsko RAKEK RAVNIK ŠKALČNA POT navadni jelen zimsko RAKEK RAKOV ŠKOCJAN 2700 PIRHOVCI navadni jelen privabljalno RAKEK RAKOV ŠKOCJAN UNŠKI TALI navadni jelen privabljalno
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 74 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
lovišče naziv in št.kat.občine krajevno ime objekta krmišče za divjad vrsta krmišča RAKEK RAKOV ŠKOCJAN VELIKI PIRHOVEC jelenjad privabljalno RAKEK RAKOV ŠKOCJAN 2700 SLIVSKI LAZI divji prašič privabljalno RAKEK RAKEK RJAVI GRIČ zveri privabljalno RAKEK LAZE PRANGER zveri privabljalno RAKITNA RAKITNA Šprikla navadni jelen zimsko RAKITNA PRESERJE Goneč dol navadni jelen privabljalno KAMNIK POD KRIMOM RAKITNA 1704 Kneje navadni jelen privabljalno RAKITNA RAKITNA Lom navadni jelen privabljalno KAMNIK POD KRIMOM RAKITNA 1704 Taman vrh navadni jelen privabljalno RAKITNA ZABOČEVO Zavodi navadni jelen privabljalno RAKITNA PRESERJE Lepe doline navadni jelen privabljalno RAKITNA 1652 Osoje navadni jelen privabljalno RAKITNA PRESERJE Učman Laz navadni jelen privabljalno RAKITNA VRBLJENE Lanišče divji prašič privabljalno KAMNIK POD KRIMOM RAKITNA 1704 Taman vrh divji prašič privabljalno RAKITNA PRESERJE Krivčeva snožet - Kuren divji prašič privabljalno KAMNIK POD KRIMOM RAKITNA 1704 Linte divji prašič privabljalno RAKITNA ZABOČEVO Zavodi divji prašič privabljalno RAKITNA PRESERJE Kurnik divji prašič privabljalno RAKITNA 1652 Štajn grič zveri privabljalno RAKOVNIK - ŠKOFLJICA 1709; ŽELIMLJE KOLARJEV LAZ divji prašič preprečevalno RAKOVNIK - ŠKOFLJICA 1712; KO ZAPOTOK VISOKO navadni jelen privabljalno RAKOVNIK - ŠKOFLJICA 1712; KO ZAPOTOK ZAPOTOK navadni jelen privabljalno RAKOVNIK - ŠKOFLJICA 1709; ŽELIMLJE ČRNE VODE navadni jelen privabljalno RAKOVNIK - ŠKOFLJICA 1785; KO SELA POLICA STARE ZELENKE navadni jelen privabljalno RAKOVNIK - ŠKOFLJICA 1697; KO LANIŠČE MOLNIK divji prašič privabljalno RAKOVNIK - ŠKOFLJICA 1697; KO LANIŠČE DOLE MOLNIK divji prašič privabljalno RAKOVNIK - ŠKOFLJICA 1696; KO RUDNIK MOLNIK 1-KLEN divji prašič privabljalno RAKOVNIK - ŠKOFLJICA 1696; KO RUDNIK STAJE divji prašič privabljalno RAKOVNIK - ŠKOFLJICA 1712; KO ZAPOTOK BREZNICA zveri privabljalno TABOR ZAGORJE K.O.PALČJE LANENA DOLINA navadni jelen privabljalno TABOR ZAGORJE K.O.PALČJE VRH KRAJA navadni jelen privabljalno TABOR ZAGORJE K.O.PALČJE DOLG LAZ navadni jelen privabljalno TABOR ZAGORJE 2506 PALČJE JERUSI divji prašič privabljalno TABOR ZAGORJE 2503 PARJE VIDMARCE divji prašič privabljalno TABOR ZAGORJE 2506 PALČJE ROPOTIJA * zveri privabljalno TOMIŠELJ TOMIŠELJ 1702 Rupen dol navadni jelen zimsko TOMIŠELJ JEZERO 1703 Planinca navadni jelen zimsko TOMIŠELJ TOMIŠELJ 1702 Glink navadni jelen zimsko TOMIŠELJ VRBLJENE 1706 Kot navadni jelen zimsko TOMIŠELJ TOMIŠELJ 1702 Prusje divji prašič preprečevalno TOMIŠELJ TOMIŠELJ 1702 Dedni dol divji prašič preprečevalno TOMIŠELJ VRBLJENE 1706 Malinovec navadni jelen privabljalno TOMIŠELJ VRBLJENE 1706 Šešer korito navadni jelen privabljalno TOMIŠELJ TOMIŠELJ 1702 Moravka navadni jelen privabljalno TOMIŠELJ VRBLJENE 1706 Lopušnik navadni jelen privabljalno TOMIŠELJ VRBLJENE 1706 Šešer divji prašič privabljalno TOMIŠELJ TOMIŠELJ 1702 Izduhe * divji prašič privabljalno TOMIŠELJ TOMIŠELJ 1702 Moravka divji prašič privabljalno TOMIŠELJ TOMIŠELJ 1702 Mrhovišče zveri privabljalno
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 75 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
lovišče naziv in št.kat.občine krajevno ime objekta krmišče za divjad vrsta krmišča TRNOVO TRNOVO 2524 FADGUČEVI LAZI navadni jelen zimsko TRNOVO KORITNICE 2510 GRLČE navadni jelen zimsko TRNOVO ŠEMBIJE 2512 MILANJA navadni jelen zimsko TRNOVO TRNOVO 2524 TOŠČAK divji prašič privabljalno TRNOVO KNEŽAK 2511 ŠEMBIJSKI VRH divji prašič privabljalno TRNOVO PODSTENJE 2513 POLČKOV NOGRAD divji prašič privabljalno TRNOVO KNEŽAK 2511 KNEŽKA LOKEV divji prašič privabljalno TRNOVO KORITNICE 2510 VIDOVI LAZI zveri privabljalno ZEMON NOVOKRAČINE 2548 KALUŽE divji prašič preprečevalno ZEMON DOLNJI ZEMON 2541 VELIKI VRH navadni jelen privabljalno ZEMON NOVOKRAČINE 2548 GRADINJE divji prašič privabljalno ZEMON NOVOKRAČINE 2548 VISOĆ divji prašič privabljalno ZEMON GORNJI ZEMON 2542 POD VELIKI VRH divji prašič privabljalno ZEMON GORNJI ZEMON 2542 BORŠT divji prašič privabljalno ZEMON TRPČANE 2544 GNUJEVEC divji prašič privabljalno ZEMON 2550 DOLENJE KALIČ-DOLENJE divji prašič privabljalno ZEMON 2550 DOLENJE ČIKIBER divji prašič privabljalno ŽILCE KO OSREDEK 1653 GREBEN navadni jelen privabljalno ŽILCE ŠTRUKLJEVA VAS ŠČURKOVO navadni jelen privabljalno ŽILCE GRADIŠKO ŠTOROVO navadni jelen privabljalno ŽILCE ŽILCE ZAKRAJ navadni jelen privabljalno ŽILCE KO HITENO 1667 GMAJNA DOLINA navadni jelen privabljalno ŽILCE KO OSREDEK 1653 TREBEŽ divji prašič privabljalno ŽILCE KO HITENO 1667 RESJE zveri privabljalno LPN LJ. VRH VERD PREDALE navadni jelen zimsko LPN LJ. VRH VERD LIPOVEC navadni jelen zimsko LPN LJ. VRH BOROVNICA SEBOJNI LAZ navadni jelen zimsko LPN LJ. VRH BOROVNICA KUNJI VRH jelenjad zimsko LPN LJ. VRH BEZULJAK GOSPODOVKA jelenjad zimsko LPN LJ. VRH BOROVNICA ZAGOJNE jelenjad privabljalno LPN LJ. VRH BEZULJAK GOSPODOVKA jelenjad privabljalno LPN LJ. VRH VERD PREDALE divji prašič privabljalno LPN LJ. VRH VERD LIPOVEC divji prašič privabljalno LPN LJ. VRH BOROVNICA SEBOJNI LAZ divji prašič privabljalno LPN LJ. VRH VERD TISOVEC divji prašič privabljalno LPN LJ. VRH VERD DOLGI TALI divji prašič privabljalno LPN LJ. VRH BEZULJAK MRHOVIŠČE * zveri privabljalno LPN JELEN JURJEVA DOLINA Ogence jelenjad zimsko LPN JELEN JURJEVA DOLINA Kobjak jelenjad zimsko LPN JELEN JURJEVA DOLINA Pri gradu jelenjad zimsko LPN JELEN JURISCE Mlaka jelenjad zimsko LPN JELEN SNEZNIK Leskov grm jelenjad zimsko LPN JELEN KORITNICE Kovacija jelenjad zimsko LPN JELEN KORITNICE Palez jelenjad zimsko LPN JELEN BAC Mehlacev laz jelenjad zimsko LPN JELEN LESKOVA DOLINA Bicki lazi jelenjad zimsko LPN JELEN NADLESK Kalic jelenjad zimsko LPN JELEN KOZARISCE Jazbin vrh jelenjad zimsko LPN JELEN NADLESK Flegarica jelenjad zimsko LPN JELEN DANE Kačičji laz jelenjad zimsko LPN JELEN DANE Čelo jelenjad zimsko
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 76 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
lovišče naziv in št.kat.občine krajevno ime objekta krmišče za divjad vrsta krmišča LPN JELEN SNEZNIK Skrlebakre jelenjad zimsko LPN JELEN ILIRSKA BISTRICA Bicje jelenjad zimsko LPN JELEN SNEZNIK Mavrov vrh jelenjad zimsko LPN JELEN VRH Grajsevka jelenjad zimsko LPN JELEN LESKOVA DOLINA Zverinjak jelenjad zimsko LPN JELEN VRH Cerkveni laz jelenjad zimsko LPN JELEN BABNA POLICA Otrobovec jelenjad zimsko LPN JELEN SNEZNIK Kujavic divji prašič privabljalno LPN JELEN JURISCE Janezov gozd divji prašič privabljalno LPN JELEN BAC Tonetov gozd * divji prašič privabljalno LPN JELEN JURISCE Devci divji prašič privabljalno LPN JELEN JURJEVA DOLINA Barka * divji prašič privabljalno LPN JELEN JURJEVA DOLINA Pogoreli vrh * divji prašič privabljalno LPN JELEN BAC Novakov laz divji prašič privabljalno LPN JELEN BAC Bačko dno divji prašič privabljalno LPN JELEN LESKOVA DOLINA Scetinov laz divji prašič privabljalno LPN JELEN BAC Blata divji prašič privabljalno LPN JELEN SNEZNIK Dolfov laz divji prašič privabljalno LPN JELEN KORITNICE Kozare divji prašič privabljalno LPN JELEN KOZARISCE Skrivni lazi divji prašič privabljalno LPN JELEN VRH Bezgovice divji prašič privabljalno LPN JELEN LESKOVA DOLINA Ovcarija divji prašič privabljalno LPN JELEN LESKOVA DOLINA Lepi dol divji prašič privabljalno LPN JELEN JURJEVA DOLINA Laz pri hisi divji prašič privabljalno LPN JELEN KOZARISCE Jagrov laz divji prašič privabljalno LPN JELEN LESKOVA DOLINA Obramec divji prašič privabljalno LPN JELEN JAVORJE Javorje divji prašič privabljalno LPN JELEN TRNJE Lome divji prašič privabljalno LPN JELEN TRNJE Lamovsek divji prašič privabljalno LPN JELEN DANE Ostri vrh divji prašič privabljalno LPN JELEN JAVORJE Skodovnik divji prašič privabljalno LPN JELEN DANE Lisicji gric divji prašič privabljalno LPN JELEN PODCERKEV Jelenke divji prašič privabljalno LPN JELEN SNEZNIK Batistov laz divji prašič privabljalno LPN JELEN SNEZNIK Palez divji prašič privabljalno LPN JELEN Udnik divji prašič privabljalno LPN JELEN SNEZNIK Vala divji prašič privabljalno LPN JELEN SNEZNIK Veliki Dolcici divji prašič privabljalno LPN JELEN SNEZNIK Herbade divji prašič privabljalno LPN JELEN SNEZNIK Lupova draga divji prašič privabljalno LPN JELEN SNEZNIK Belica draga divji prašič privabljalno LPN JELEN SNEZNIK Gomanaska divji prašič privabljalno LPN JELEN SNEZNIK Travni dolci jelenjad privabljalno LPN JELEN SNEZNIK Grcevec jelenjad privabljalno LPN JELEN SNEZNIK Sezanje jelenjad privabljalno LPN JELEN SNEZNIK Stajerjev laz jelenjad privabljalno LPN JELEN VRH Pozarje jelenjad privabljalno LPN JELEN BABNA POLICA Lubotov laz jelenjad privabljalno LPN JELEN KOZARISCE Zatrep jelenjad privabljalno LPN JELEN VRH Britof jelenjad privabljalno LPN JELEN VRH Pecetov laz jelenjad privabljalno
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 77 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
lovišče naziv in št.kat.občine krajevno ime objekta krmišče za divjad vrsta krmišča LPN JELEN LESKOVA DOLINA Praprotna draga jelenjad privabljalno LPN JELEN KOZARISCE Gabrov vrh jelenjad privabljalno LPN JELEN KOZARISCE Malenski lazi jelenjad privabljalno LPN JELEN NADLESK Leskov vrh jelenjad privabljalno LPN JELEN KOZARISCE Srse jelenjad privabljalno LPN JELEN KOZARISCE Jagrov laz jelenjad privabljalno LPN JELEN PODCERKEV Trudni lazi jelenjad privabljalno LPN JELEN DANE Grbci lazi jelenjad privabljalno LPN JELEN JAVORJE Zelnikov laz jelenjad privabljalno LPN JELEN JAVORJE Javorje jelenjad privabljalno LPN JELEN PODCERKEV Jelenke jelenjad privabljalno LPN JELEN TRNJE Drevesnica jelenjad privabljalno LPN JELEN JAVORJE Zadnji laz jelenjad privabljalno LPN JELEN JAVORJE Praprot jelenjad privabljalno LPN JELEN BAC Primcov laz jelenjad privabljalno LPN JELEN JURJEVA DOLINA Jelenov laz jelenjad privabljalno LPN JELEN JURJEVA DOLINA Bukova voda jelenjad privabljalno LPN JELEN JURJEVA DOLINA Jakatov laz jelenjad privabljalno LPN JELEN JURISCE Jurnova dolina jelenjad privabljalno LPN JELEN BAC Backo dno jelenjad privabljalno LPN JELEN JURJEVA DOLINA Dedna gora 2 jelenjad privabljalno LPN JELEN BAC Kosmati vrh jelenjad privabljalno LPN JELEN BAC Dolgi laz jelenjad privabljalno LPN JELEN KORITNICE Strgarija jelenjad privabljalno LPN JELEN SNEZNIK Maksov laz jelenjad privabljalno LPN JELEN LESKOVA DOLINA Sedelca jelenjad privabljalno LPN JELEN SNEZNIK Savkovec jelenjad privabljalno LPN JELEN TRNOVO Krulcev vrh jelenjad privabljalno LPN JELEN KORITNICE Strletov laz jelenjad privabljalno LPN JELEN KORITNICE Planina jelenjad privabljalno LPN JELEN KORITNICE Kamni vrh jelenjad privabljalno LPN JELEN BAC Trudnik jelenjad privabljalno LPN JELEN KORITNICE Kozare jelenjad privabljalno LPN JELEN SNEZNIK Piskov laz jelenjad privabljalno LPN JELEN SNEZNIK Grcavec jelenjad privabljalno LPN JELEN ILIRSKA BISTRICA Jesenovci jelenjad privabljalno LPN JELEN ILIRSKA BISTRICA Crni dol jelenjad privabljalno LPN JELEN SNEZNIK Stari laz jelenjad privabljalno LPN JELEN ILIRSKA BISTRICA Smucisce jelenjad privabljalno LPN JELEN SNEZNIK Crna draga jelenjad privabljalno LPN JELEN SNEZNIK Mrzle doline jelenjad privabljalno LPN JELEN SNEZNIK Zabukovica jelenjad privabljalno LPN JELEN SNEZNIK Mala Padeznica jelenjad privabljalno LPN JELEN SNEZNIK Pomocnjak jelenjad privabljalno LPN JELEN SNEZNIK Vinkina draga jelenjad privabljalno
Dolo čen seznam aktivnih krmiš č za posamezno loviš če bo znan s potrditvijo letnega na črta loviš ča. Na krmiš čih ozna čenih z * se izvaja opazovanje medvedov.
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 78 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
2. Preglednice odvzema po loviš čih 2017 - 2020
ŽIV. VRSTA: SRNJAD 2017 2018 2019 2020 LOVIŠ ČE ŠIF. Načrt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem LOV. Brezovica 0401 160 145 150 136 120 112 120 116 Rakovnik - Škofljica 0407 140 147 150 156 130 131 130 129 LPN Ljubljanski vrh 0402 50 50 54 54 54 57 54 55 Borovnica 0403 36 41 36 41 36 36 36 39 Rakitna 0404 96 97 94 86 80 80 80 80 Tomišelj 0405 94 81 94 97 94 73 94 69 Ig 0406 108 102 110 107 100 100 100 80 Mokrc 0412 96 95 100 85 90 76 90 91 Begunje 0409 82 75 76 52 60 57 60 55 Cajnarje 0410 58 58 56 44 50 46 50 47 Žilce 0411 40 33 40 31 36 32 36 35 Babno polje 0422 14 13 14 11 10 11 8 8 Iga vas 0421 34 33 34 32 28 26 22 22 Lož - Stari trg 0420 48 43 48 50 40 37 32 29 Gornje jezero 0419 38 33 38 33 34 22 27 25 Grahovo 0415 34 38 34 30 28 34 22 22 Cerknica 0414 38 35 38 29 28 28 23 21 Rakek 0408 48 48 48 47 42 42 34 35 Nova vas 0416 46 49 46 41 40 41 32 32 Javornik – Postojna 0413 86 85 86 82 70 66 56 58 Prestranek 0417 58 57 58 63 50 49 40 42 Pivka 0418 32 33 32 32 28 30 22 24 Tabor – Zagorje 0424 36 34 34 32 30 25 24 17 Trnovo 0425 28 28 28 24 26 26 21 19 Kozlek 0426 36 44 38 35 30 25 24 26 Zemon 0427 38 38 38 37 36 32 29 28 LPN Jelen 0423 106 111 106 95 100 81 80 72
ŽIV. VRSTA: JELENJAD 2017 2018 2019 2020 LOVIŠ ČE ŠIF. Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem LOV. Brezovica 0401 19 8 19 10 19 18 19 15 Rakovnik - Škofljica 0407 10 4 10 1 10 5 10 5 LPN Ljubljanski vrh 0402 78 72 76 70 76 73 76 70 Borovnica 0403 59 62 63 59 66 70 70 68 Rakitna 0404 79 70 79 71 79 77 79 71 Tomišelj 0405 22 20 22 16 22 18 22 18 Ig 0406 16 14 16 14 16 15 16 16 Mokrc 0412 26 22 28 24 28 25 27 28 Begunje 0409 78 66 76 50 63 59 63 57 Cajnarje 0410 31 28 31 28 31 29 31 30 Žilce 0411 31 30 31 28 31 26 31 29 Babno polje 0422 14 9 14 14 15 17 14 13 Iga vas 0421 28 27 27 25 27 23 28 24 Lož - Stari trg 0420 36 32 36 37 36 36 36 39 Gornje jezero 0419 45 40 46 45 45 40 46 42 Grahovo 0415 21 21 22 24 21 21 21 22 Cerknica 0414 36 34 36 35 36 36 36 34 Rakek 0408 52 47 52 48 52 48 52 47 Nova vas 0416 15 15 15 15 15 15 15 16 Javornik – Postojna 0413 30 30 30 30 30 26 30 30 Prestranek 0417 31 27 31 25 31 27 31 28 Pivka 0418 51 50 51 50 51 52 51 50 Tabor – Zagorje 0424 48 44 49 47 48 46 49 49 Trnovo 0425 38 37 38 39 38 39 37 35 Kozlek 0426 34 37 34 34 34 39 34 39 Zemon 0427 42 36 42 37 42 38 43 42 LPN Jelen 0423 410 382 410 381 410 364 410 367
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 79 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
ŽIV. VRSTA: GAMS 2017 2018 2019 2020 LOVIŠ ČE ŠIF. Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem LOV. Brezovica 0401 0 0 0 0 0 0 0 0 Rakovnik - Škofljica 0407 0 1 1 1 1 0 1 0 LPN Ljubljanski vrh 0402 1 1 1 1 1 0 1 1 Borovnica 0403 12 11 12 11 12 12 12 12 Rakitna 0404 10 8 10 9 10 10 10 9 Tomišelj 0405 1 0 1 1 1 1 1 0 Ig 0406 9 7 9 8 9 8 9 7 Mokrc 0412 14 14 14 11 14 10 14 14 Begunje 0409 2 1 2 1 2 2 2 2 Cajnarje 0410 1 0 1 1 1 0 1 1 Žilce 0411 8 6 8 5 8 6 8 5 Babno polje 0422 0 0 0 0 0 0 0 0 Iga vas 0421 0 0 0 0 0 0 0 0 Lož - Stari trg 0420 0 0 0 0 0 0 0 0 Gornje jezero 0419 0 0 0 0 0 0 0 0 Grahovo 0415 0 0 0 0 0 0 0 0 Cerknica 0414 1 0 0 0 0 0 1 0 Rakek 0408 0 1 1 0 1 1 0 1 Nova vas 0416 1 1 1 1 1 1 1 1 Javornik – Postojna 0413 0 0 0 0 0 0 0 0 Prestranek 0417 0 0 0 0 0 0 0 0 Pivka 0418 0 0 0 0 0 0 0 0 Tabor – Zagorje 0424 0 0 0 0 0 0 0 0 Trnovo 0425 0 0 0 0 0 0 0 0 Kozlek 0426 4 4 4 4 4 4 4 4 Zemon 0427 0 0 0 0 0 0 0 0 LPN Jelen 0423 3 3 3 2 3 3 3 2
ŽIV. VRSTA: DIVJI PRAŠI Č 2017 2018 2019 2020 LOVIŠ ČE ŠIF. Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem LOV. Brezovica 0401 20 25 20 7 14 27 25 13 Rakovnik - Škofljica 0407 15 18 18 17 14 22 20 38 LPN Ljubljanski vrh 0402 5 6 5 2 3 3 3 2 Borovnica 0403 6 5 6 8 8 5 10 7 Rakitna 0404 20 12 20 13 20 12 20 6 Tomišelj 0405 18 19 17 9 14 21 19 14 Ig 0406 5 8 6 5 6 8 6 12 Mokrc 0412 8 7 8 7 7 2 6 7 Begunje 0409 25 12 20 7 17 18 18 16 Cajnarje 0410 5 3 5 2 6 10 9 9 Žilce 0411 5 1 5 0 5 1 5 0 Babno polje 0422 2 2 2 5 4 2 4 1 Iga vas 0421 10 6 10 0 8 5 8 2 Lož - Stari trg 0420 15 5 15 10 11 18 15 8 Gornje jezero 0419 20 24 21 7 22 11 20 7 Grahovo 0415 8 1 8 1 2 5 6 6 Cerknica 0414 15 9 15 3 15 16 16 15 Rakek 0408 15 29 15 18 19 26 19 15 Nova vas 0416 6 6 6 0 6 4 6 1 Javornik – Postojna 0413 22 46 40 27 28 56 45 36 Prestranek 0417 35 67 60 69 61 91 80 81 Pivka 0418 30 28 28 39 35 33 35 47 Tabor – Zagorje 0424 50 58 55 19 25 44 35 35 Trnovo 0425 95 73 80 56 60 61 60 44 Kozlek 0426 90 120 110 93 95 95 95 69 Zemon 0427 125 115 115 117 115 124 115 96 LPN Jelen 0423 130 230 140 62 80 159 100 89
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 80 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
ŽIV. VRSTA: LISICA 2017 2018 2019 2020 LOVIŠ ČE ŠIF. Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem LOV. Brezovica 0401 45 49 49 31 40 48 44 59 Rakovnik - Škofljica 0407 35 44 44 33 30 39 34 34 LPN Ljubljanski vrh 0402 12 16 13 10 10 13 10 8 Borovnica 0403 28 29 29 25 24 23 24 24 Rakitna 0404 24 23 24 24 24 25 24 20 Tomišelj 0405 25 28 28 18 24 23 24 16 Ig 0406 31 31 31 27 26 35 30 31 Mokrc 0412 30 26 28 12 26 17 26 30 Begunje 0409 28 29 29 19 26 29 26 23 Cajnarje 0410 34 34 34 34 34 34 34 33 Žilce 0411 15 16 16 19 18 14 18 14 Babno polje 0422 14 14 14 14 14 14 14 14 Iga vas 0421 16 16 16 16 18 18 18 18 Lož - Stari trg 0420 20 20 20 20 20 20 20 20 Gornje jezero 0419 22 22 22 24 22 22 22 20 Grahovo 0415 22 19 22 14 20 28 24 9 Cerknica 0414 28 28 28 28 28 28 28 28 Rakek 0408 28 27 28 28 28 28 28 28 Nova vas 0416 30 30 30 30 30 31 30 31 Javornik – Postojna 0413 12 10 12 7 12 15 12 13 Prestranek 0417 20 24 24 27 24 25 24 25 Pivka 0418 14 10 12 9 10 10 10 8 Tabor – Zagorje 0424 15 13 15 12 14 11 14 9 Trnovo 0425 12 12 12 12 12 12 12 12 Kozlek 0426 16 15 16 17 16 14 16 14 Zemon 0427 15 19 19 14 16 15 16 15 LPN Jelen 0423 59 61 60 60 60 60 60 60
ŽIV. VRSTA: JAZBEC 2017 2018 2019 2020 LOVIŠ ČE ŠIF. Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem LOV. Brezovica 0401 10 11 12 12 12 12 12 12 Rakovnik - Škofljica 0407 7 4 4 6 6 8 6 7 LPN Ljubljanski vrh 0402 4 3 4 7 6 5 6 5 Borovnica 0403 4 6 6 5 6 10 8 8 Rakitna 0404 5 4 6 6 6 5 6 6 Tomišelj 0405 5 2 4 4 4 4 4 4 Ig 0406 3 2 4 1 3 2 3 5 Mokrc 0412 2 3 8 4 4 4 4 8 Begunje 0409 6 6 6 4 6 7 6 6 Cajnarje 0410 3 3 4 3 4 4 4 4 Žilce 0411 2 2 2 2 2 3 4 3 Babno polje 0422 2 2 2 2 2 2 2 2 Iga vas 0421 4 4 4 3 4 4 4 4 Lož - Stari trg 0420 4 4 4 4 6 6 6 6 Gornje jezero 0419 4 5 4 5 4 4 6 6 Grahovo 0415 8 7 8 4 8 8 8 10 Cerknica 0414 5 4 6 6 6 6 6 6 Rakek 0408 6 6 7 7 7 8 8 8 Nova vas 0416 6 6 7 7 7 7 7 7 Javornik – Postojna 0413 6 4 6 4 6 6 6 6 Prestranek 0417 5 8 6 6 6 6 6 7 Pivka 0418 2 2 2 3 2 4 4 4 Tabor – Zagorje 0424 2 2 2 1 2 0 2 1 Trnovo 0425 2 2 2 2 2 2 2 2 Kozlek 0426 6 5 6 5 6 7 6 5 Zemon 0427 3 3 4 3 4 4 4 4 LPN Jelen 0423 14 16 14 14 14 14 14 14
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 81 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
ŽIV. VRSTA: KUNA ZLATICA 2017 2018 2019 2020 LOVIŠ ČE ŠIF. Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem LOV. Brezovica 0401 1 1 1 2 1 2 1 1 Rakovnik - Škofljica 0407 0 1 0 0 0 0 0 0 LPN Ljubljanski vrh 0402 0 0 0 0 0 0 0 0 Borovnica 0403 0 0 0 0 0 0 0 0 Rakitna 0404 0 0 0 0 0 0 0 0 Tomišelj 0405 0 0 0 0 0 0 0 0 Ig 0406 0 0 0 0 0 0 0 0 Mokrc 0412 0 0 0 0 0 0 0 0 Begunje 0409 1 0 1 0 1 1 1 1 Cajnarje 0410 0 0 0 0 0 0 0 0 Žilce 0411 0 0 0 0 0 0 0 0 Babno polje 0422 0 0 0 0 0 0 0 0 Iga vas 0421 0 0 0 0 0 0 0 0 Lož - Stari trg 0420 0 0 0 0 0 0 0 0 Gornje jezero 0419 0 0 0 0 0 0 0 0 Grahovo 0415 0 0 0 0 0 0 0 0 Cerknica 0414 0 0 0 0 0 0 0 0 Rakek 0408 1 0 1 1 1 1 1 1 Nova vas 0416 0 0 0 0 0 0 0 0 Javornik – Postojna 0413 0 1 0 0 0 0 0 0 Prestranek 0417 0 0 0 0 0 0 0 0 Pivka 0418 0 0 0 0 0 0 0 0 Tabor – Zagorje 0424 1 0 1 0 1 0 1 0 Trnovo 0425 0 0 0 0 0 0 0 0 Kozlek 0426 0 0 0 0 0 1 0 0 Zemon 0427 0 0 0 0 0 0 0 0 LPN Jelen 0423 1 1 1 1 1 1 1 1
ŽIV. VRSTA: KUNA BELICA 2017 2018 2019 2020 LOVIŠ ČE ŠIF. Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem LOV. Brezovica 0401 2 2 4 4 4 4 4 4 Rakovnik - Škofljica 0407 3 4 3 4 3 4 3 1 LPN Ljubljanski vrh 0402 2 2 3 3 3 2 3 2 Borovnica 0403 2 1 2 2 2 1 2 2 Rakitna 0404 1 1 1 1 1 1 1 0 Tomišelj 0405 1 0 1 3 1 3 1 1 Ig 0406 1 1 1 0 1 0 1 0 Mokrc 0412 1 1 1 1 1 1 1 1 Begunje 0409 2 1 2 0 2 2 2 1 Cajnarje 0410 1 1 1 1 1 1 1 1 Žilce 0411 1 1 1 1 1 0 1 0 Babno polje 0422 1 1 1 1 1 1 1 1 Iga vas 0421 1 1 1 1 1 1 1 1 Lož - Stari trg 0420 3 3 3 3 3 3 3 3 Gornje jezero 0419 2 2 2 2 2 2 2 2 Grahovo 0415 2 2 2 2 2 0 2 3 Cerknica 0414 1 0 1 1 1 1 1 0 Rakek 0408 2 2 2 2 2 2 2 2 Nova vas 0416 2 2 2 2 2 3 2 2 Javornik – Postojna 0413 1 0 3 0 3 1 3 3 Prestranek 0417 1 1 1 1 1 1 1 1 Pivka 0418 1 1 1 1 1 1 1 1 Tabor – Zagorje 0424 1 0 1 0 1 1 1 0 Trnovo 0425 1 1 1 1 1 1 1 1 Kozlek 0426 1 0 1 2 1 0 1 1 Zemon 0427 1 0 1 0 1 0 1 1 LPN Jelen 0423 2 2 2 3 2 3 2 3
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 82 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
ŽIV. VRSTA: PIŽMOVKA 2017 2018 2019 2020 LOVIŠ ČE ŠIF. Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem LOV. Brezovica 0401 2 2 2 2 2 1 2 2 Rakovnik - Škofljica 0407 0 0 0 0 0 0 0 0 LPN Ljubljanski vrh 0402 1 0 1 0 1 0 1 0 Borovnica 0403 0 0 0 0 0 0 0 0 Rakitna 0404 1 1 1 1 1 1 1 0 Tomišelj 0405 1 0 1 0 1 0 1 0 Ig 0406 0 0 1 0 1 0 1 0 Mokrc 0412 0 0 0 0 0 0 0 0 Begunje 0409 0 0 0 0 0 0 0 0 Cajnarje 0410 0 0 0 0 0 0 0 0 Žilce 0411 0 0 0 0 0 0 0 0 Babno polje 0422 0 0 0 0 0 0 0 0 Iga vas 0421 0 0 0 0 0 0 0 0 Lož - Stari trg 0420 0 0 0 0 0 0 0 0 Gornje jezero 0419 0 0 0 0 0 0 0 0 Grahovo 0415 0 0 0 0 0 0 0 0 Cerknica 0414 0 0 0 0 0 0 0 0 Rakek 0408 0 0 0 0 0 0 0 0 Nova vas 0416 0 0 0 0 0 0 0 0 Javornik – Postojna 0413 0 0 0 0 0 0 0 0 Prestranek 0417 0 0 0 0 0 0 0 0 Pivka 0418 0 0 0 0 0 0 0 0 Tabor – Zagorje 0424 0 0 0 0 0 0 0 0 Trnovo 0425 0 0 0 0 0 0 0 0 Kozlek 0426 0 0 0 0 0 0 0 0 Zemon 0427 0 0 0 0 0 0 0 0 LPN Jelen 0423 0 0 0 0 0 0 0 0
ŽIV. VRSTA: POLJSKI 2017 2018 2019 2020 ZAJEC LOVIŠ ČE ŠIF. Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem LOV. Brezovica 0401 70 44 60 12 20 16 20 12 Rakovnik - Škofljica 0407 10 12 10 6 6 13 10 8 LPN Ljubljanski vrh 0402 6 4 6 5 6 3 6 3 Borovnica 0403 5 5 6 5 6 4 6 6 Rakitna 0404 10 6 4 10 10 10 10 0 Tomišelj 0405 10 9 12 9 12 5 5 0 Ig 0406 5 7 8 4 5 4 5 2 Mokrc 0412 5 3 6 6 5 5 5 2 Begunje 0409 10 8 8 4 5 5 5 3 Cajnarje 0410 10 10 10 10 10 10 10 10 Žilce 0411 3 1 6 4 4 2 4 1 Babno polje 0422 2 2 2 2 2 2 2 2 Iga vas 0421 4 4 4 4 4 4 4 4 Lož - Stari trg 0420 6 6 6 6 5 5 5 5 Gornje jezero 0419 5 5 5 5 5 5 5 3 Grahovo 0415 5 4 5 5 5 4 5 3 Cerknica 0414 6 6 6 6 6 6 6 6 Rakek 0408 6 6 6 6 4 4 4 4 Nova vas 0416 5 3 6 7 5 4 4 4 Javornik – Postojna 0413 3 4 8 9 8 3 8 7 Prestranek 0417 3 2 4 1 4 2 4 1 Pivka 0418 2 0 0 0 2 0 2 0 Tabor – Zagorje 0424 3 2 2 0 2 0 2 1 Trnovo 0425 2 2 2 2 2 2 2 1 Kozlek 0426 2 0 2 1 2 1 2 1 Zemon 0427 1 1 2 2 3 2 3 2 LPN Jelen 0423 1 1 2 2 2 2 2 2
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 83 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
ŽIV. VRSTA: FAZAN 2017 2018 2019 2020 LOVIŠ ČE ŠIF. Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem LOV. Brezovica 0401 40 23 40 17 16 8 120 11 Rakovnik - Škofljica 0407 600 751 600 554 600 485 500 613 LPN Ljubljanski vrh 0402 10 3 10 5 10 2 10 0 Borovnica 0403 5 1 7 1 6 3 6 5 Rakitna 0404 10 10 15 9 15 11 15 0 Tomišelj 0405 15 12 15 11 15 7 15 2 Ig 0406 40 30 40 36 117 43 140 64 Mokrc 0412 0 0 0 0 0 0 0 0 Begunje 0409 0 0 0 0 0 0 0 0 Cajnarje 0410 0 0 0 0 0 0 0 0 Žilce 0411 0 0 0 0 0 0 0 0 Babno polje 0422 0 0 0 0 0 0 0 0 Iga vas 0421 0 0 0 0 0 0 0 0 Lož - Stari trg 0420 0 0 0 0 0 0 0 0 Gornje jezero 0419 0 0 0 0 0 0 0 0 Grahovo 0415 0 0 0 0 0 0 0 0 Cerknica 0414 0 0 0 0 0 0 0 0 Rakek 0408 0 0 0 0 0 0 0 0 Nova vas 0416 0 0 0 0 0 0 0 0 Javornik – Postojna 0413 0 0 0 0 0 0 0 0 Prestranek 0417 0 0 0 0 0 0 0 0 Pivka 0418 0 0 0 0 0 0 0 0 Tabor – Zagorje 0424 0 0 0 0 0 0 0 0 Trnovo 0425 0 0 0 0 0 0 0 0 Kozlek 0426 0 0 0 0 0 0 0 0 Zemon 0427 0 0 0 0 0 0 0 0 LPN Jelen 0423 0 0 0 0 0 0 0 0
ŽIV. VRSTA: RACA 2017 2018 2019 2020 MLAKARICA LOVIŠ ČE ŠIF. Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem LOV. Brezovica 0401 100 51 80 40 70 41 70 37 Rakovnik - Škofljica 0407 40 44 50 56 50 37 45 24 LPN Ljubljanski vrh 0402 20 15 20 15 20 19 20 16 Borovnica 0403 31 26 31 12 30 15 30 20 Rakitna 0404 20 20 20 17 20 15 20 0 Tomišelj 0405 30 11 20 10 20 17 20 10 Ig 0406 50 21 50 22 50 26 50 11 Mokrc 0412 4 2 4 4 4 4 4 2 Begunje 0409 10 8 5 5 5 5 5 3 Cajnarje 0410 5 4 5 5 5 5 5 5 Žilce 0411 1 1 1 1 1 0 1 0 Babno polje 0422 0 0 0 0 0 0 0 0 Iga vas 0421 10 10 10 9 10 10 10 10 Lož - Stari trg 0420 15 15 15 15 15 15 15 15 Gornje jezero 0419 30 30 29 30 30 30 30 12 Grahovo 0415 30 30 28 19 28 26 28 11 Cerknica 0414 15 15 15 15 15 15 15 12 Rakek 0408 20 20 20 20 20 20 20 18 Nova vas 0416 2 2 2 2 2 2 2 2 Javornik – Postojna 0413 20 24 26 10 26 24 26 10 Prestranek 0417 12 12 12 12 12 12 10 10 Pivka 0418 8 2 4 1 4 3 4 2 Tabor – Zagorje 0424 4 2 4 0 4 0 4 0 Trnovo 0425 10 10 10 10 10 10 10 10 Kozlek 0426 10 10 10 10 10 9 10 10 Zemon 0427 9 8 9 8 9 1 9 1 LPN Jelen 0423 10 9 10 10 10 10 10 10
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 84 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
ŽIV. VRSTA: SRAKA 2017 2018 2019 2020 LOVIŠ ČE ŠIF. Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem LOV. Brezovica 0401 18 18 18 18 20 20 20 20 Rakovnik - Škofljica 0407 5 4 5 4 5 1 5 3 LPN Ljubljanski vrh 0402 3 3 3 2 3 3 3 3 Borovnica 0403 4 4 4 4 4 3 4 4 Rakitna 0404 5 5 5 3 4 4 4 0 Tomišelj 0405 4 0 3 1 2 0 2 0 Ig 0406 4 2 4 1 3 3 3 0 Mokrc 0412 1 1 1 1 1 1 1 1 Begunje 0409 2 2 2 2 2 2 2 2 Cajnarje 0410 1 1 1 1 1 1 1 1 Žilce 0411 0 0 0 0 0 0 0 0 Babno polje 0422 0 0 0 0 0 0 0 0 Iga vas 0421 1 1 1 1 1 1 1 1 Lož - Stari trg 0420 2 2 2 2 2 2 2 2 Gornje jezero 0419 0 0 0 0 1 1 1 1 Grahovo 0415 0 0 0 0 0 0 0 0 Cerknica 0414 1 1 1 1 1 1 1 0 Rakek 0408 7 7 7 7 7 7 7 7 Nova vas 0416 1 1 1 1 1 1 1 1 Javornik – Postojna 0413 3 4 4 2 4 4 4 4 Prestranek 0417 1 1 1 1 1 1 1 1 Pivka 0418 1 1 1 0 1 1 1 0 Tabor – Zagorje 0424 1 1 1 1 1 0 1 0 Trnovo 0425 1 1 1 1 1 1 1 1 Kozlek 0426 1 1 1 1 1 1 1 1 Zemon 0427 1 1 1 1 1 1 1 4 LPN Jelen 0423 2 2 2 2 2 2 2 2
ŽIV. VRSTA: ŠOJA 2017 2018 2019 2020 LOVIŠ ČE ŠIF. Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem LOV. Brezovica 0401 10 10 10 10 15 17 15 15 Rakovnik - Škofljica 0407 5 4 5 7 7 0 7 2 LPN Ljubljanski vrh 0402 3 2 3 3 3 2 3 3 Borovnica 0403 4 4 4 3 4 6 6 6 Rakitna 0404 4 5 4 4 4 4 4 0 Tomišelj 0405 3 1 3 0 2 0 1 1 Ig 0406 2 1 2 0 1 0 1 1 Mokrc 0412 6 6 6 6 6 7 6 6 Begunje 0409 10 10 10 7 7 7 6 5 Cajnarje 0410 5 5 5 4 5 5 5 5 Žilce 0411 2 2 2 2 2 2 2 0 Babno polje 0422 3 3 3 3 3 3 3 3 Iga vas 0421 1 1 1 1 1 1 1 1 Lož - Stari trg 0420 5 5 5 5 5 5 5 5 Gornje jezero 0419 6 6 6 6 7 7 7 7 Grahovo 0415 5 5 5 4 5 5 5 6 Cerknica 0414 5 5 5 5 5 5 5 5 Rakek 0408 14 14 14 14 14 14 14 14 Nova vas 0416 6 6 6 6 5 5 5 5 Javornik – Postojna 0413 2 3 2 2 3 2 3 3 Prestranek 0417 4 4 4 4 4 4 4 4 Pivka 0418 4 3 4 2 2 2 2 1 Tabor – Zagorje 0424 1 0 1 0 1 0 1 0 Trnovo 0425 3 3 3 3 3 2 3 3 Kozlek 0426 2 1 2 2 2 3 2 2 Zemon 0427 3 3 3 3 2 2 2 3 LPN Jelen 0423 2 3 2 2 2 2 2 2
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 85 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
ŽIV. VRSTA: SIVA VRANA 2017 2018 2019 2020 LOVIŠ ČE ŠIF. Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem LOV. Brezovica 0401 360 361 360 374 360 390 360 386 Rakovnik - Škofljica 0407 100 100 100 110 100 102 100 102 LPN Ljubljanski vrh 0402 33 38 34 35 34 32 34 36 Borovnica 0403 41 41 31 32 31 35 31 31 Rakitna 0404 30 30 30 26 30 33 30 27 Tomišelj 0405 100 100 100 100 100 100 100 100 Ig 0406 58 57 58 58 58 57 58 61 Mokrc 0412 2 2 2 2 2 2 2 2 Begunje 0409 28 28 28 28 28 29 28 25 Cajnarje 0410 2 2 2 2 2 2 2 2 Žilce 0411 3 3 3 3 3 3 3 3 Babno polje 0422 6 6 6 6 6 6 6 6 Iga vas 0421 8 8 10 7 10 10 10 10 Lož - Stari trg 0420 10 10 10 10 10 10 10 10 Gornje jezero 0419 12 12 12 12 12 12 12 12 Grahovo 0415 16 16 16 17 16 18 16 16 Cerknica 0414 18 18 18 18 18 18 18 18 Rakek 0408 20 19 20 20 20 20 20 20 Nova vas 0416 16 16 16 16 16 16 16 16 Javornik – Postojna 0413 25 24 30 29 30 23 30 30 Prestranek 0417 16 17 16 16 16 16 16 16 Pivka 0418 20 9 20 10 20 21 20 18 Tabor – Zagorje 0424 9 9 9 9 9 9 9 9 Trnovo 0425 10 10 10 10 10 10 10 10 Kozlek 0426 13 15 15 15 15 11 15 15 Zemon 0427 12 12 12 13 12 12 12 4 LPN Jelen 0423 22 22 22 22 22 22 22 22
ŽIV. VRSTA: ŠAKAL 2017 2018 2019 2020 LOVIŠ ČE ŠIF. Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem LOV. Brezovica 0401 23 10 Rakovnik - Škofljica 0407 1 5 LPN Ljubljanski vrh 0402 2 2 Borovnica 0403 Rakitna 0404 Tomišelj 0405 Ig 0406 2 1 1 Mokrc 0412 Begunje 0409 Cajnarje 0410 Žilce 0411 Babno polje 0422 Iga vas 0421 Lož - Stari trg 0420 1 Gornje jezero 0419 Grahovo 0415 Cerknica 0414 1 Rakek 0408 1 Nova vas 0416 Javornik – Postojna 0413 1 1 Prestranek 0417 1 2 Pivka 0418 1 Tabor – Zagorje 0424 1 Trnovo 0425 1 Kozlek 0426 Zemon 0427 1 LPN Jelen 0423
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 86 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
ŽIV. VRSTA: DAMJEK 2017 2018 2019 2020 LOVIŠ ČE ŠIF. Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem LOV. Brezovica 0401 Rakovnik - Škofljica 0407 LPN Ljubljanski vrh 0402 Borovnica 0403 Rakitna 0404 Tomišelj 0405 Ig 0406 Mokrc 0412 Begunje 0409 Cajnarje 0410 Žilce 0411 Babno polje 0422 Iga vas 0421 Lož - Stari trg 0420 Gornje jezero 0419 Grahovo 0415 Cerknica 0414 Rakek 0408 Nova vas 0416 Javornik – Postojna 0413 Prestranek 0417 Pivka 0418 Tabor – Zagorje 0424 1 1 Trnovo 0425 Kozlek 0426 Zemon 0427 LPN Jelen 0423
ŽIV. VRSTA: NUTRIJA 2017 2018 2019 2020 LOVIŠ ČE ŠIF. Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem LOV. Brezovica 0401 120 115 79 102 Rakovnik - Škofljica 0407 42 61 21 42 LPN Ljubljanski vrh 0402 5 5 7 Borovnica 0403 35 7 29 30 Rakitna 0404 16 6 3 Tomišelj 0405 54 47 93 150 Ig 0406 15 5 50 45 Mokrc 0412 Begunje 0409 Cajnarje 0410 Žilce 0411 Babno polje 0422 Iga vas 0421 Lož - Stari trg 0420 Gornje jezero 0419 Grahovo 0415 Cerknica 0414 Rakek 0408 Nova vas 0416 Javornik – Postojna 0413 Prestranek 0417 Pivka 0418 Tabor – Zagorje 0424 Trnovo 0425 Kozlek 0426 Zemon 0427 LPN Jelen 0423
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 87 Dvoletni na črt za IV. Notranjsko lovsko upravljavskega obmo čja za leti 2021 in 2022
ŽIV. VRSTA: POLH 2017 2018 2019 2020 LOVIŠ ČE ŠIF. Načrt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem Na črt Odvzem LOV. Brezovica 0401 Rakovnik - Škofljica 0407 8 136 84 LPN Ljubljanski vrh 0402 273 225 Borovnica 0403 11 142 Rakitna 0404 555 Tomišelj 0405 2 49 80 Ig 0406 Mokrc 0412 Begunje 0409 436 Cajnarje 0410 Žilce 0411 Babno polje 0422 721 1700 Iga vas 0421 1100 770 Lož - Stari trg 0420 1817 962 Gornje jezero 0419 374 Grahovo 0415 428 254 Cerknica 0414 2366 3812 Rakek 0408 704 Nova vas 0416 Javornik – Postojna 0413 185 Prestranek 0417 1150 Pivka 0418 Tabor – Zagorje 0424 Trnovo 0425 Kozlek 0426 Zemon 0427 LPN Jelen 0423 1997 7924
Zavod za gozdove Slovenije, Obmo čna enota Postojna 88