Pevska Skupina Izgnanci
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
PEVSKA SKUPINA IZGNANCI 10 let delovanja 2001-2011 Vsebina: Izdajatelj: KUD Venčeslav Taufer Dole pri Litiji Sekcija godcev in pevcev 10 let poskusov oživljanja ljudske glasbe 3 www.kud.dole.si [email protected] KUD Venčeslav Taufer 5 Zbral in uredil: Stane Kmetič Hitro je minilo teh 10 let 8 Viri podatkov in fotografij: arhiv KUD | foto galerija Stane Kmetič | foto albumi KUD | foto Kronika PS Izgnanci 2001-2011 12 albumi Hedvika Sevšek | kronika (zapiski) Hedvika Sevšek | zapiski Stane Kmetič | člani skupine | Foto kronika PS Izgnanci 2001-2011 18 arhiv KO DIS Dole pri Litiji Oblikovanje: Priznanja PS Izgnanci 30 www.prvi-pogled.si Fotografija na naslovnici: 32 www.prvi-pogled.si Sodelovanje z drugimi skupinami Dole pri Litiji, marec 2011 Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 36 Obogatili smo delovanje KO DIS na Dolah 38 Zahvala 43 Odkar se zavedam sem bil povezan z glasbo. Kot otrok sem doživljal pesem ob delu, obredih, v cerkvi in na 10 let praznovanjih. Slovenske pesmi so mi zlezle pod kožo in zato spoštujem vse, ki ohranjajo pristno ljudsko petje. Bolj kot pesem na odru mi je ljuba pesem ob raznih priložnostih: proslavah, cerkvenih slovesnostih, poskusov osebnih praznovanjih… pogrebih; tam ima namen, dušo in pomen. Kot fant sem začel prepevati v cerkvenem pevskem zboru, potem v moškem pevskem zboru, ob tem pa oživljanja je bilo pred leti še veliko priložnosti za prepevanje v veselih družbah, na likofih po delovnih uspehih, na poslovilnih večerih fantov, ki so odhajali k vojakom, na ljudske slovesih od ledik stanu in še in še. Novi časi so prinesli nove razmere v družbi in vse manj je priložnosti za sproščeno, spontano petje. Opažal sem, da je v okolju kjer živim veliko glasbenih glasbe in pevskih talentov, zato sem poskusil z oživljanjem ljudskega petja. Leta 2001 je ena iskra le zanetila ogenj v skupini izgnancev in rodila se je Pevska skupina Stane KMETIČ Izgnanci, ki je lepo popestrila kulturno dogajanje na vodja Sekcije godcev in pevcev pri KUD Dole pri Litiji Dolah in v okolici. Mirko Vresk je potegnil za seboj prijetno družbo in na prireditvah smo od takrat poslušali ubrano petje priložnostnih pesmi. 3 12. julij 2009 delovno srečanje pevcev v dvorani Glasbeno udejstvovanje ne pomeni samo igranja in petja; veliko je prijetnega druženja na vajah, na nastopih v veselih družbah, na srečanjih z drugimi skupinami. Pomembno pa je tudi odkrivanje pozabljenih pesmi, med kateri se najde tudi kakšna originalna. Za potrebe posebnih priložnosti in promocije Oglarske dežele pa smo kakšno še sami sestavili. Veliko je bilo vloženega truda za ohranitev delovanja, veliko odrekanja in nepokritih stroškov, pa malo podpore s strani inštitucij, ki naj bi skrbele za to področje kulture. Vendar upam, da ni bilo zaman; da smo pustili pečat na portalu dolske kulture in še koga Želja, da bi oživili tudi godčevsko dejavnost, ni obrodila spodbudili h kulturni ustvarjalnosti in narodni zavesti. sadu. Veliko je harmonikarjev, ki znajo tudi še stare Veliko se je spremenilo v 10. letih, veliko je bilo viže, vendar je tudi priložnosti za prave godce vedno zdravstvenih težav in organizacijskih zapletov, a manj. Zato ostajamo pri izvajanju narodno-zabavnih viž vztrajnost najbolj preizkušanih je gnala naprej skupino, s starejšimi in mlajšimi harmonikarji. ki praznuje 10 let plodnega delovanja. Velika spodbuda V KUD Venčeslav Taufer Dole pri Litiji smo ustanovili pa so bili tudi topli sprejemi in bučni aplavzi ob Sekcijo godcev in pevcev, ki povezuje skupine in naših nastopih na Dolah in širom po Sloveniji. Veliko dogajanje, skrbi za izobraževanje in financiranje, ter pomenijo tudi druženja s podobnimi skupinami iz širne organizira prireditve. Slovenije. Naj še dolgo živi lepa slovenska pesem! 4 Zgodovina društva sega v leta med svetovnima vojnama, ko je bila na Dolah razvita dramska Kulturno dejavnost, delovala pa je tudi godba na pihala. Pred drugo vojno je bila zgrajena dvorana (Farni dom), za katerega je najbolj zaslužen takratni kaplan in potem dolgoletni župnik dr. Ludovik Bartelj. Objekt je bil med umetniško vojno poškodovan, kmalu po vojni pa obnovljen. Po letu 1986 spet služi svojemu namenu, leta 2001 pa je bila dvorana obnovljena in funkcionalno dopolnjena. Od leta 2010 dvorano, ki je v lasti Župnije Dole pri Litiji, društvo upravlja KUD Dole. Po vojni je pod vodstvom Mirka Zavrla s sodelovanjem takratnih učiteljev zaživela dramska dejavnost. Društvo Venčeslav si je nadelo ime po predvojnem učitelju, ki je bil med vojno skupaj z več krajani v Gabrovki zverinsko ubit. V sedemdesetih letih je spet zelo aktivno delovala gledališka skupina. Odmevne so bile tudi zabavno- Taufer glasbene prireditve ‘Dobimo se na Dolah’. Leta 1997 se začne novo poglavje, ki temelji na glasbeni dejavnosti. Mladinski pevski zbor Zlati žarek Stane KMETIČ združuje veliko število mladih in uspešno nastopa na prireditvah v kraju, vsako leto pripravi božični koncert, ter sodeluje pri mašah in cerkvenih slovesnostih. Pobudnica in organizatorka je bila Marija Tekavec. 5 2006 Leta 2001 se formira Sekcija godcev in pevcev, ki Mladinski pevski zbor Zlati žarek občasno organizira nastope domačih glasbenikov in skupin, ter pripravlja srečanja. Najbolj resno pa deluje Pevska skupina Izgnanci. Skrbimo tudi za izobraževanje članov. V letu 2009 je zaživela tudi gledališka dejavnost; na pobudo Jožeta Ajdiška se je osnovala skupina Teater 13, kjer sodelujejo tudi igralci iz sosednjih krajev. Pod strokovnim vodstvom Petra Avblja so lani na oder postavili ljudsko igro Zakonci stavkajo, letos pa pripravljajo novo. Poleg pevskega zbora, ki skrbi tudi za podmladek, in Pevske skupine Izgnanci pa delujejo še: dramska skupina, ki pripravlja predstave za otroke, skupina godcev (harmonikarski orkester), likovna sekcija, ki je v preteklih letih nekajkrat organizirala likovne kolonije na temo oglarjenja, skrbi pa tudi za foto dokumentacijo. Teater 13 - Zakonci stavkajo 6 evsko skupino Izgnanci spremljam že od informacijski dobi se navade ljudi samega začetka, saj je njen član tudi moj oče. spreminjajo. Svoj kos pogače so si odrezali P Prej z vidika gledalca oziroma poslušalca, v V televizija, internet in drugi. Kulturnemu zadnjih dveh letih pa v vlogi predsednika kulturnega ustvarjanju so se nekatera vrata odprla na široko, društva. spet druga so se priprla. Bi imeli na neki kulturni prireditve več »gledalcev«, če bi jo v živo predvajali kupina je bila in je ena najmočnejših vezi z preko spleta? Bi tako prihranili na dragocenem času, drugimi društvi v kraju. Ne zgolj s članstvom bencinu in ostalih dobrinah, ki nas odvračajo od v drugih društvih temveč tudi z nastopi na S kulturnega udejstvovanja? Morda pa se moramo za občnih zborih in ostalih društvenih prireditvah. Prav kulturo preprosto odločiti! tako ne mine prireditev v kraju, na kateri Izgnanci ne bi nastopili. Naj bo to vsakoletna proslava ob elim si, da bi pevska skupina Izgnanci še kulturnem prazniku ali pa obisk predsednika države. dolga leta soustvarjala zgodovino našega Tako torej skupina že deset let piše v knjigo zgodovine kraja Dole in našega kulturno umetniškega Dol; prestopila pa je tudi meje domačega kraja in se Ž društva Venčeslav Taufer Dole pri Litiji. S svojim sprehodila širom Slovenije. zgledom in trudom nam vedno znova kličejo, da epertoar skupine Izgnanci vsebuje zgodbe brez kulture ne bomo obstali. tudi o času, ki ga mladi ne poznamo. R Prepevajo o domotožju, doživljajih med vojno in pa tudi o težkem, a lepem življenju na Jože Ajdišek kmetiji. Opevajo oglarstvo in opevajo ljubezen; predsednik KUD Venčeslav navihank ne manjka. Opevajo Slovenijo, Slovence in Taufer Dole pri Litiji njih kulturo - našo kulturo! Spominjam se dne, ko sem šla k Mariji in Mirku Vresk poravnat članarino za DIS. Takrat mi je Mirko dejal, da Hitro je se pogovarjajo za ustanovitev ene pevske skupine, pa če poznam koga, ki bi lahko sodeloval. Pogovarjal se je že z Jožetom Ajdiškom in Mirkom Zavrlom. Takoj sem pristavila svoj lonček in navdušeno dejala, da imam minilo teh tudi jaz malo pevskega talenta. Na sodelovanje je bil pripravljen tudi Stane Šuštar. Pridružil se je še Franc Kolmanič. 10. marca 2001 smo se zbrali na srečanju pevcev in 10 let godcev pri Bostič v Zavrhu. Prišlo je več krajanov ki igrajo harmonike in radi pojejo. V kotu lovske sobe pa se je že oblikovala naša skupina. Še ene vaje smo imeli Hedvika SEVšek v Zavrhu, potem pa smo dogovorili, da bomo vadili kronistka Pevske skupine Izgnanci pri meni doma. Z možem sva preuredila garažo, ki je postala in ostala naša pevska soba vse do danes. Ko se je naokoli že razvedelo za našo pevsko druščino, se je pridružila še Anica Jesenšek. In že so se začeli prvi nastopi. Prvič 25. maja 2001 v Domu Tisje. Potem na srečanju DU in RK na Dolah. Na eno naslednjih vaj je Anica pripeljala s seboj še Slavko Močilar. Malo smo se spogledovali, ker ni bila članica društva izgnancev, ampak njen glas nas je prepričal. In vztraja še danes. 8 Pogovarjali smo se, da bi našli zborovodjo ali nekoga, ki bi nas učil in vodil, pa smo ugotovili, da je naš harmonikar Mirko Vresk dobro podkovan in zna voditi, in pri tem je ostalo. Za rezervo pa je tu še dober godec in nekdanji organist Jože Ajdišek. Izbrali smo nekaj ljudskih in narodnih pesmi, vsak je nekaj prispeval, redno smo vadili in začeli so se vrstiti nastopi. Ljudje so nas lepo sprejeli in še isto leto smo nastopili v Litiji. Že naslednje leto pa smo se soočili z zdravstvenimi težavami naših pevk in pogosto smo nastopali v okrnjeni zasedbi. Vendar volje in navdušenja je bilo toliko, da nismo odnehali. In kmalu je bila zasedba spet popolna. V letu 2002 smo nanizali kar 14 nastopov. In tu je že naše tretje leto. Najprej smo posneli nekaj pesmi za kaseto za spomin na naše prepevanje. Snemali smo kar pri meni doma. Sin si je na Metelkovi sposodil dobro aparaturo. Kmalu zatem nas je zapustil še Stane Šuštar; pogrešali Žal se je nekaterim mudilo domov, tako smo hiteli in v smo njegov močan in čist bas.