OBRAZLOŽITEV in UTEMELJITEV OB ČINSKEGA PROSTORSKEGA NA ČRTA OB ČINE IVAN ČNA GORICA V Fazi Dopolnjenega Osnutka
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
OPN Ivan čna Gorica, Acer Novo mesto, november 2011 DOPOLNJEN OSNUTEK – priloga 5 OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV OB ČINSKEGA PROSTORSKEGA NA ČRTA OB ČINE IVAN ČNA GORICA v fazi dopolnjenega osnutka 1. OSNOVNE ZNA ČILNOSTI OB ČINE KOT IZHODIŠ ČE ZA NA ČRTOVANJE PROSTORSKEGA RAZVOJA Ob čina Ivan čna Gorica je ena od treh ob čin (poleg nje sta še Dobrepolje in Grosuplje), ki so se po uvedbi Zakona o lokalni samoupravi preoblikovale iz nekdanje ob čine Grosuplje. Spada v Osrednjeslovensko regijo. Ustanovljena je bila 6. novembra 1994. Po velikosti sodi med ve čje ob čine, z 227 km 2 predstavlja 1,12% vsega ozemlja Slovenije. Ob zadnjem popisu prebivalstva (2002) je v ob čini živelo 13.567 prebivalcev, po podatkih Statisti čnega urada RS na dan 1.1.2011 pa 15.440 prebivalcev. Občina sodi med obmo čja s podpovpre čno naseljenostjo, saj znaša gostota prebivalcev na km 2 68,02. Slovensko povpre čje je bilo v prvi polovici leta 2011 101,1 prebivalcev na km 2. Ob čina Ivan čna Gorica obsega 137 naselij v 12 krajevnih skupnostih: Ambrus, Dob, Ivan čna Gorica, Krka, Metnaj, Muljava, Sobra če, Sti čna, Šentvid pri Sti čni, Temenica, Višnja Gora in Zagradec. Ob činsko središ če je naselje Ivan čna Gorica s 1988 prebivalci (stanje na dan 1.1.2011). Ve čina naselij leži znotraj Dolenjskega podolja. Naselja ležijo v povpre čju na nadmorskih višinah okoli 380 m; od 255 m n.m.v. (Breg pri Zagradcu, Fužina, Zagradec, Male in Velike Lese) do 710 m n.m.v. (Osredek nad Sti čno, Obolno). Zgostitveno obmo čje poselitve je na obmo čjih doline Višnjice, Stiškega in Muljavskega polja ter Šentviške kotline. Za obmo čje Suhe krajine je zna čilno izseljevanje in upad prebivalstva, zato Suha krajina spada med redkeje naseljene pokrajine v Sloveniji, gosteje je naseljena le dolina Krke. Poleg ob činskega središ ča Ivan čne Gorice so ve čja naselja še Višnja Gora, Sti čna, Šentvid pri Sti čni, Muljava, Krka, Fužina-Zagradec in Ambrus. Najve čji kraj in sedež ob čine je Ivan čna Gorica. V naselju so poleg stanovanjskih površin razvite mnoge dejavnosti: trgovine, gostinski obrati, storitve, obrtne in industrijske dejavnosti, športne in kulturne dejavnosti, osnovna in srednje šole, vrtec, policijska postaja, bencinska črpalka, pošta, banka, zdravstveni dom, sedeža krajevne skupnosti in župnije ipd. Okoli Ivan čne Gorice se širijo obdelane kmetijske površine s posameznimi gozdnimi otoki na gri čih. Gibanje števila prebivalstva: (podatki so ve činoma povzeti po študiji: Analize razvojnih možnosti, Demografija in gospodarstvo za strategijo prostorskega razvoja ob čine Ivan čna Gorica, 1. in 2. faza, Koda d.o.o., julij 2006) Demografsko stanje ob čine je dobro. Ob čina od leta 1961 naprej beleži rast prebivalstva. V celotnem opazovanem obdobju je imela ob čine Ivan čna Gorica pozitivno rast prebivalstva med leti 1869 in 1900 ta je znašala 7,45%. Med leti 1900 in 1961 je prebivalstveno stagnirala, od leta 1961 naprej pa število prebivalcev ob čine stalno naraš ča. Najmo čnejša rast je bila zabeležena v obdobju 1991-2002 (stop. rasti prebivalstva je znašala 12,11%). Za to obdobje je zna čilna mo čna koncentracija prebivalstva in mo čan razvoj predvsem na obmo čju cca 40 km okrog Ljubljane, v katerega sodi tudi ob čina Ivan čna Gorica, ki je od Ljubljane oddaljena cca 30 km. V obdobju od leta 1995 do 2010 je imela ob čina Ivan čna Gorica stalen presežek priseljenih prebivalcev glede na odseljene (povpre čno 155 prebivalcev na leto), medtem ko je bil naravni prirast precej šibkejši (povpre čno 35, v letih 1999 in 2001 celo negativen). Število prebivalcev ob čine je torej naraš čalo predvsem zaradi priseljevanja. 1 OPN Ivan čna Gorica, Acer Novo mesto, november 2011 DOPOLNJEN OSNUTEK – priloga 5 Za slovenske razmere ima ob čina še ugoden indeks staranja, ki je leta 2004 znašal 83,77, kar pomeni, da je bil boljši od povpre čja regije (101,73) in tudi države 104,88. Proces pozitivnega gibanja prebivalstva v zadnjih letih, kar je razvidno iz natalitete in selitvenega prirasta, so tudi še sorazmerno zadovoljivi. Dosedanja urbanizacija je bila v ob čini Ivan čna Gorica za slovenske razmere na relativno nizki stopnji. Delež formalno urbaniziranega prebivalstva je leta 1961 znašal le 3,7%, ko je bilo slovensko povpre čje okrog 42,0%. Do leta 1991 je delež urbanega prebivalstva narasel na 11,3% in leta 2002 na 11,6%, kar pomeni zelo nizko stopnjo urbanizacije. Dejansko je živelo leta 2002 v cca 1.5 km pasu v trikotniku med Ivan čno Gorico-Sti čno in Šentvidom pri Sti čni v naseljih, ki so že urbanizirana 4940 prebivalcev ali cca 35 % kar pa je še vedno pod državnim povpre čjem. Mesto Ivan čna Gorica je zaposlitveno središ če ob čine z okoli 64% vseh delovnih mest. Kot zaposlitveni središ či sta še KS Šentvid pri Sti čni (11,2%) in KS Višnja Gora (7%). Centralna naselja z mo čno razvijajo čimi gravitacijskim zaledjem so poleg ob činskega središ ča (Ivan čna Gorica) tudi naselja: Višnja Gora, Vir pri Sti čni, Hrastov dol in Krka. Poleg migracij znotraj ob čine se približno 25% zaposlenega prebivalstva vozi na delo v druge ob čine, ve činoma v Ljubljano in Grosuplje. Ti podatki kažejo na dnevne migracije prebivalstva iz drugih obmo čij v zaposlitvena središ ča in oskrbne centre znotraj ob čine, kot tudi dnevne delovne migracije prebivalstva v druge ob čine. Cestno omrežje: Skozi ob čino potekata avtocesta (A2, Ljubljana – Obrežje), ki poteka po X. evropskem prometnem koridorju, in glavna železniška proga (Ljubljana – Metlika), ki povezujeta Ljubljano z jugovzhodno Slovenijo. V ob čini je ve č regionalnih cest, ki potekajo v smereh: vzporedno z avtocestno smerjo, po dolini Temenice od Bi ča proti Litiji, po dolini Krke, od Zagradca proti Ambrusu ter od Krke proti Mla čevem. Cestno omrežje je dobro razvito v osrednjem delu ob čine, kjer se na avtocesto navezujejo regionalne ceste, lokalno cestno omrežje pa je gosto razvejano, predvsem v ve čjih naseljih in v njihovi neposredni bližini (Ivan čna Gorica, Sti čna in Šentvid pri Sti čni). Od Višnje Gore na zahodu do Šentvida pri Sti čni na vzhodu je dokaj dobra regionalna povezava, ki poteka v isti smeri kot avtocesta. Glavna prometna komunikacija v severnem delu ob čine je regionalna cesta na severovzhodu (po dolini Temenice), severozahodni del pa ima zaradi razgibanega terena in redke poselitve redkejše cestno omrežje. Podobno velja za južni del ob čine, ki ima osrednjo regionalno cesto v smeri sever- jug, ki se nato usmeri po dolini Krke. Skrajni južni in vzhodni del ob čine imata zaradi prevladujo čega redkega in razpršenega vzorca poselitve zelo redko in nerazvejano cestno omrežje. Cestno omrežje južno od avtoceste, ki poteka v smeri proti Beli krajini in naprej proti Hrvaški (mejni prehod Vinica) je na nekaterih odsekih neustrezno za ve čje prometne obremenitve, tranzitni ali tovorni promet še posebej v času turisti čne sezone. Številne delovne migracije pomenijo z vidika prometne obremenitve ve čjo gostoto prometa v prometnih konicah. Predvsem so najbolj obremenjene regionalne ceste in vstopne ceste v centralna naselja. Pove čana je tudi obremenitev pomembnejših komunikacij s sosednjimi ob činami (regionalne ceste in avtocesta). Z izgradnjo avtoceste pa so se zaradi tranzitnega prometa in dnevnih migracij pove čale obremenitve tudi na tistih regionalnih in ob činskih cestah, ki povezujejo naselje Ivan čna Gorica in Bi č (v ob čini Trebnje), zaradi izogiba cestninske postaje Bi č. Zaradi tranzitnega prometa v smeri Hrvaške je, posebno v poletnih mesecih, obremenjena regionalna cesta RI-216 Krka-Žužemberk, ki pelje proti mejnemu prehodu Vinica. Na obmo čju ob čine je pet železniških postaj: Višnja Gora, Zgornja Draga, Ivan čna Gorica, Radohova vas in Šentvid pri Sti čni. Pri Šentvidu pri Sti čni je športno letališ če. Problem železniškega omrežja v ob čini je predvsem v neurejenem križanju regionalnih in ob činskih cest, saj posamezni prehodi niso opremljeni z zapornicami. Zaradi nivojskega pre čkanja pa v ob činskem središ ču prihaja do zastojev na glavni vstopni cesti na južni strani naselja. Železniško omrežje ni razvejano in poteka le v osrednjem delu ob čine, obstoje če proge pa ne zadovoljuje potreb po hitrejšem in u činkovitejšem železniškem prometu. Zato so dnevne migracije prebivalcev še vedno vezane na cestni promet, potencial železniškega prometa pa je slabo izkoriš čen. 2 OPN Ivan čna Gorica, Acer Novo mesto, november 2011 DOPOLNJEN OSNUTEK – priloga 5 Oskrba s pitno vodo je sicer razvita, vendar je zaradi naravnih danosti na od glavnih oskrbnih centrov oddaljenih obmo čjih problemati čna. Nekatera naselja sploh nimajo vodovodnega omrežja in se napajajo prek individualnih vodnjakov ali pa se vodo dovaža v cisterne ob objektih. V ob čini je precejšnje število lokalnih vodovodnih sistemov, ki jih upravljajo krajevne skupnosti ali vaški vodovodni odbori, ti sistemi pa so bili praviloma grajeni z lastnimi sredstvi prebivalcev, so tehni čno manj ustrezni. Ob čina Ivan čna Gorica leži v povirju reke Krke, ki ga sestavljajo pretežno mo čno razpokane, zakrasele in prepustne kamnine apnenca in dolomita. Vode, ki se zbirajo na tem obmo čju, hitro poniknejo in pritekajo na dan v številnih izvirih. Zaradi nizke zadrževalne sposobnosti kraškega apnenca in dolomita imajo vodni izviri, ki so povezani s podzemno vodo, zelo spremenljiv preto čni režim, mo čno odvisen od padavin. Najpomembnejši vodotoki v ob čini so Krka, Temenica in Višnjica. Na obmo čju Višnje Gore, Ivan čne Gorice in Laz nad Krko se nahajajo vodovarstveni pasovi zajetij pitne vode. Na obmo čju ob čine predstavljajo komunalne odpadne vode iz naselij in ostalih virov zaskrbljujo če velik delež vsega onesnaženja voda, kar vpliva na stanje pitnih voda in na ostale življenjske razmere kot so zdravje in reprodukcija ter nenazadnje tudi na marsikatero gospodarsko dejavnost.