2 VSEBINA 3 91 67 110 108

VIRI IN LITERATURA DA NE POZABIMO ... NA KRKI ... POT DO ŠOLE NOVE KOLO ČASA MELJE KOLO ČASA IZ NJE KLIJE PRETEKLOST, PRIHODNOST Stara šola pesmi stari šoli Poslovilne Poslovilna pisma Dobrodošlice novi šoli otrok Odmev prešernega smeha tudi v novi šoli in učence Šola za malčke, cicibane vtisov PŠ Nekaj zapisov iz Knjige ob 200-letnici Nekaj utrinkov z razstave (1809- 2009) šolske zgradbe na Krki 7 4 13 16 33 55

DOBER … DAN, ŠOLA ZAVRTIMO SE S SPOMINI ZAVRTIMO Različno dolga pot do šole Mami, mama in ata – vsi v šoli na Krki Pouk od ponedeljka – pa vse do sobote Za »ta sladke« Ana Javornik, učiteljica na Krki Angela Ilc, učiteljica na Korinju ZA PRIPRTIMI VRATI Iz zapisnika enorazredne šole na devetletke na PŠ Krka Geografska lega naselij v šolskem okolišu Podružnične šole Krka Kerki/Obergurk, leto 1873 Iz šolskega zapisnika ljudske šole na Krki/ Obergurk/od šolskega leta 1876 do 1877 Kronika nove šole, 1953, na Krki Modna oblačila – Ljubljana – poslovalnica Krka SAJ NAS POZNATE; SAJ NAS POZNATE; IN VENDAR danes Podružnična šola Krka Organizacija pouka ob uvedbi Na poti k dokončanju nove šole Na poti k dokončanju šole Osebna izkaznica nove MEJNIKI SMO IN USPELI GRADILI in novo šolo Kako smo gradili vrtec na Krki Računska enačba: šola=tovarna Nasvidenje »stari« časi – srečno »stari« časi – srečno Nasvidenje nova šola 4 DOBER DAN, ŠOLA ci šole na Krki v preteklosti niso upali niti upali niso preteklosti v Krki na šole ci delav strokovni katerem o Prostor, nico. zbor Pa govorim. ne niti v mesecih zimskih vzgoje športne pouku kvalitetnem po sanjah dosedanjih o da jedilnico, z kuhinjo šolsko prostore, svetle in velike nam nuja Po tako. kar ni pa Tašola šolo. Novo šolo. Vzporedno z delovanjem narave smo dobili njene zakonitosti. sprejemamo in učimo nje od se njo, z vimo ži le lahko da izkaže, se koncu na A veliko. Željá po nadvladi narave imamo neizmerno premika svojomejo.Nasstrašiinpreganja. cerkve bližnje pokopališča zid oporni tudi da bi jo nadzorovali. Ob vsaki obilnejši moči hočemo, kolikor trudimo mi se naj pa dno, sedanjosti. Narava je povezana, deluje skla- naše spreminjevalka aktivna kot delovala tokrat tudi je zgodovine, tok spremljala jih kra- teh v je ki Krka, Reka poplava. je nas grala z nami in z njo reka Krka. Ustrahovala poi je se Narava dejanja. postale obdobju kratkem tem v so Besede resnično. Kako prostore.« šolske Nove drugam. odvrglo nekajkrat hotenj že različnih in časa kolesje je kar to, prinese naj napredek ta Ves šolstva. tudi in zgodovine tokove obrnili nekajkrat že so Krke reke »Tokovi besedami: simbolično z zaključil sem Krki na praznovanju šole 200-letnice ob publikacije uvodniku V srečno novašola Na svidenje»stari«časi– DAN,ŠOLA DOBER V novošolo ... - - - - - z novimi in novimi dognanji in odkritji. V za- V odkritji. in dognanji novimi in novimi z oplemenitenogeneracijo,vedno v neracije ge- iz znanja prenos in učenje pomembno katerijemladiodkrivajo poPot,to svet. Za pot. začrtamo jim kako je, Pomembno še. ki niso tisto, kar je za šolarje najpomembnej- pripomoč- najsodobnejši in prostori novi ne čas Ne resnico. eno zgolj potegnem lahko tegavsegapodučita. zopetIz nas čas in va ma stoletjema, ob izgradnji stare šole. Nara- Verjetno so podobno razmišljali že pred dve- in učiteljevvtemdelukrškedoline. številnih generacij učencev, njihovih staršev hrepenenj izpolnitev predstavlja šole ritev drzni, ki so videli ponujeno priložnost. Otvo- gan. Zasluge imajo tisti odločni in hkrati pre- lahkoto ugotavljam, da je bil ta strah prema- biti tudi močnejši od svojega strahu! predstavlja opustitev velikokrat namere. Človek Strah zmore dejanje. pogumno takrat bila je odločitve, take financiranja sobnost spo v strahom s se Spopasti neupravičen. preteklihizgradnjoletihv šolevstrah bil je da odgovor, dobili smo ko trenutek, je To pričakovati. smeli bi kot več celo Mogoče največ. kar nam tudi tem s in mladini nuja po- časih gospodarskih težkih teh v ki tisti, Je slavimo. ga ki tisti, je trenutekDanašnji tri»povozil« čas? Ostanimo tu,sedanjosti.v ju- že to vse bo ne ali − moderno sodobno, mo za trenutek in se zamislimo. Kar je danes Vendar,zastani- lepo. in sodobno Vsenovo, kaj. sodobne sanitarne prostore, shrambe in še in knjižnico lepo tudi smo Dobili pomisliti. Danes z - DOBER DAN, ŠOLA 5 ... bi vzel(a) sonce. težavah, težavah, kadrih, včasih tudi v učnih - pripo močkih in še v čem. Vsakršno pomanjkanje je zaposlene in šoloobvezne dvigovalo na duha. stopnjo višjo Ob kopičenju materialnih dobrin na vseh za prostora nam tisto, zmanjkuje področjih biti častili: skoraj cenili, časom pred smo kar - delavka; Bojanca Križman, šolska svetovalna delavka. Vrhovec, učitelj v jutranjem varstvu; Anica Perič, knjižničarka; Anka Kavčič, šolska svetovalna Branka Emeršič, knjižničarka; Jože Rus, hišnik; Mateja Jere Grmek, učiteljica v 5. razredu; Bogdan Tretja vrsta, zgoraj (od leve proti desni): Duška Planinšek, učiteljica v podaljšanem bivanju. 4. razredu; Bojana Mulh, učiteljica glasbene vzgoje; Brigita Langenfus, učiteljica v 1. in 2. razredu; Krka; Branka Lavtar, učiteljica dodatne strokovne pomoči; Nadja Jankovič Fortuna, učiteljica v 3. in Darja Jerala, učiteljica angleščine; Marjanca Rus, skrbi za prehrano in čistočo na podružnični šoli Druga vrsta, v sredini (od leve proti desni): Jože Glavič, pomočnik ravnatelja; Tončka Rajer, učiteljica razrednega pouka in vodja PŠ Krka. pomočnica ravnatelja; Marjan Potokar, ravnatelj OŠ ; Ljudmila Vovk, pomočnica ravnatelja; Maja Sever, druga učiteljica v 1. razredu; v šolskem letu 2010/2011 vodja PŠ na Krki; Lidija Zajc, Prva vrsta, spodaj (od leve proti desni): Za učenke in učence na podružnični šoli na Krki skrbijo: Šolsko leto 2010/2011; pred novo šolo na Krki. dnjem obdobju je to »plemenitenje« še kako kako še »plemenitenje« to je obdobju dnjem ven pa stara, bila je šola Dosedanja izrazito. dar si upam trditi, da vse dosedanje - genera v pomanjkanju. delovale niso šoli v stari cije Še več, sem, prepričan da so imele v starih zidovih neizmerno bogastvo. Bogastvo v tem, da tisto skromno kar imaš, znaš ceniti. Naj bo v prostorskih to pogojih, skromnost 6 DOBER DAN, ŠOLA to šolo. obiskovali poti učne svoje začetku v ste Krčani saj povezanost, medgeneracijsko bilo je Čutiti povezanost. tesnejšo domačnost, toplino, nudila V šola stara je pa to za zameno stisko. prostorsko s in vrst vseh ljavami nape- cesto, bližnjo z streho, s ogrevanjem, vodovodom, z težave imeli smo šoli stari V hkrati. pritrdilen in odklonilen lahko je govor Od- prikrajšani? kaj za sploh učenci šoli stari v bili so ali je, sedaj pojavlja se ki Vprašanje, so otrocikrškošolo zapuščalibogatejši. posameznike plemenitile. Prepričan sem, da Tedrugega...vrednotenimanjezasodrug za- pomoč, sodelovanje, prijateljstvo, gega, dru- uspehu ob srečen malim, z zadovoljen V novošolo ... nalnik …celovsaksvojegaučitelja. raču- svoj klop, svojo želi vsak si pa Danes za enoklopjo,pašeposredini... sedelo je jih Več učencev. več in Krki 50 gnetlo na razredu v je se ko čase, pretekle zamislimo težko si Danes zase. samo skrbi vsak kjer individualizma, obdobju v Smo ki bosposobna pozitivno funkcionirati. popotnica,baobstanemo daskupnost, kot vrst. Posameznik bo sicer obstal. Je pa to sla- Odklon s te poti danes rojeva »reveže« vseh žnjim. Človek bli- kot socialno z bitje to sodelovanja potrebuje. primanjkuje nam Danes eno izreči. vse moram čednost«, lepa pregovor je »Skromnost Vendar prostore. šolske nove dobili smo da vesel, sem Neizmerno no. napač razumete me da želim, ne Nikakor - - v teh krajih obstali še nadaljnjih 200 let. To pa je tisto, kar nam bo pomagalo, da bomo smo zatotuditukaj! navsezadnje kajti – očiščeni bolj malo priti preizkušenj življenjskih iz in močnejši malo postati skušajmo dan Vsak strahovi. stnimi Tudi mi imejmo pogum, da se soočimo z la- o basni. Sajveste–opripovedkiznaukom. bomočez čas o stari šoli razmišljali le še kot sposobniumestiti novemtudiprostoruv in Prepričan sem, da smo vsi skupaj te kvalitete zdrave osebnosti. In krog bo sklenjen. v odraslibodonameček Za pridobilivsi. tri ju- bomo pa njimi Z vrednote. skupne tem s in identiteto čutijo krajem Snadgradnjo. navezanost ima lahko za razvoj kraja bogato vo med številnimi generacijami. Ta čustvena zali. Stara šola že nekaj časa ohranja poveza- nave- čustveno prostore na se so Preprosto Zakaj?šoli. stari vostanejo da željo,izrazili V pogovorih so učenci podružnične šole Krka se otroknaveženasvojoigračko… kot staro, na se so Navezali odrasli. mi kot Učenci pa si nove šole ne želijo na tak način vredni sočloveka. posamezniki kot bomo da zato, Predvsem česa naučimo. ponovno in »odkrijemo« ponovno se da Z novo šolo senam ponuja lepa priložnost, ravnatelj OŠ Stična OŠ ravnatelj Marjan Potokar, Potokar, Marjan

GRADILI SMO IN USPELI 7 - - - ... bi vzel(a) sonce.

kom komunalnih vodov ter začet postopek začet ter vodov komunalnih kom izdelave sprememb in dopolnitev - uredi tvenega načrta za del območja Center-Kr ka (severovzhodni del). Pri izdelavi tega dokumenta je bila vseskozi vključena tudi zainteresirana javnost. Cilji ureditvenega načrta so bili zaokrožitev celostne podobe ožjega območja centra Krke, to je kultur- no-izobraževalne sredine s poudarkom na društveni dejavnosti. Postopek sprememb in dopolnitev omenjenega dokumenta se je zaključil maja leta 2005 s sprejetjem na izvede- bila je 2006 letu V svetu. občinskem na statična presoja objekta. Občinski svet Občine Ivančna Gorica je v letu 2007 potr- dil Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) ter Investicijski prijavi- letu istem v občina je tako Prav (IP). program la obnovo in dograditev nove podružnične osnovne šole z vrtcem, in sicer v letu 2007, na Razpis za prijavo investicij na področju predšolske vzgoje in osnovnega šolstva za vključitev v proračunsko leto 2008, ki ga je objavilo Ministrstvo za šolstvo in šport v začetku leta 2007. Obravnavana investicija zato seznam, prioritetni na uvrščena bila je je občina leta 2008 z ministrstva sklep o sofinanciranju investicije. Sredi leta prejela 2008 je bilo izdano gradbeno dovoljenje, ki zajema rekonstrukcijo in namembnosti spremembo obstoječega objekta v po jekta nove Osnovne šole Stična. Dodelana idejna rešitev objekta s štirimi oddelki šole in dvema oddelkoma vrtca z navezavo na obstoječi objekt Družbenega centra Krka bila je 2005 letu V 2005. leta izdelana bila je narejena tudi geodetska odmera s pote

------iz

Začetek investicije v PŠ Krka sega v 2002, leto ko je »padla« odločitev poslovne o stavbe z odkupu zemljiščem na Krki, od podjetja Kroj, Modna Konfekcija, d. d. Do dokončnega odkupa nepremičnine je pri- šlo leta 2003, v letu 2004 pa je občina Občina Ivančna Gorica je s svojim delom začela s 1. 1. 1995, v letu 1994 pa je bil iz veden referendum o samostojnosti občine volitve prve sledile mu so ki Gorica, Ivančna odlo bila je Da sveta. občinskega in župana čitev volivk in volivcev o samostojni občini pravilna, se je kmalu pokazalo v hitrejšem razvoju občine na vseh področjih. Začela oziroma pospešila se je gradnja - infrastruk turnih objektov in ravno vzgoja in izobra ževanje sta pri tem dobila vodilno mesto. se je Takoj začel izvajati program izgradnje objektov, namenjenih izvajanju osnovno šolskih in predšolskih aktivnosti. Najprej je bila zgrajena PŠ Višnja Gora s telovadni co, sledila je OŠ Stična s športno dvorano, nato prenova in dograditev OŠ Šentvid pri Stični, pa novi Vrtec Ivančna Gorica. Hkrati so vseskozi tekle aktivnosti za prenovo in vr in šolo v objekta poslovnega dograditev tec na Krki. Pred nami pa je še dograditev in prenova PŠ Zagradec. GRADILI SMO IN USPELI SMO GRADILI in šolo gradili vrtec Kako smo na Krki vedla javni razpis za izdelavo dokumentacije. projektne Na razpis so štirje se ponudniki. Izbrana prijavili je bila idejna za snova Ateljeja Neapolis iz Novega mesta, ki je z občino že sodeloval kot avtor pro- 8 GRADILI SMO IN USPELI ool k zrdj tg pomembnega tega izgradnji k pomogli pri- kakorkoli so ki vsem, se Zahvaljujem la ObčinaIvančnaGorica. torej veliko večino sredstev, pa je prispeva- ostalo, €, 330.670 primaknilo šport in stvo šol- za Ministrstvo je tega približno od €, 1,650.000 je investicije vrednost Skupna ski vzgoji. šoli ter pet prostorov, namenjenih predšol- osnovni namenjeni prostori, štirje objektu v zaenkrat so Tako sprememb. nekaj za la odloči prostoru, osnovnošolskem in skem predšol- po potrebami s vzporedno čina, ob je se tako Prav pomanjkljivosti. nekaj kajti prenova starega objekta je razkrila kar sprememb, nekaterih do prišlo je gradnje začetku po Kmalu o. o. d. Gradis, partner bilo podjetje Primorje, d. d. oziroma njegov je izbrano ponudnikov, 9 oddalo je nudbo po Svojo dela. obrtniška in gradbena za razpis javni objavljen bil je ko 2010, bruarja fe- začele se so objekta, prenovo in ditvijo dogra- z povezane neposredno Aktivnosti, v bližnjiprihodnosti. pričela gradnja bo se da nakazovalo, je kar kamen, temeljni postavljen Krki, na šole ne osnov 200-letnici ob slovesnostjo s skupaj 2009 leta aprila bil je tako Prav 2009. leta decembra dovoljenje gradbeno pridobila objekt ta za je Občina dovoljenja. benega grad- nima prizidka, in mostovža izgradnje preko dotika dograditev in obnova ga se ki Krka, center družbeni objekt, sosednji da izkazalo, je se pa Hkrati krožišč. dveh ter vrtec za igrišča je to ureditvijo, zunanjo z hkrati vrtcem, z šolo osnovno družnično V novošolo ... - - - - govornega, vendarčudovitegadela. od- in plemenitega svojega opravljanju pri uspeha veliko želim trudili, to za mladino z boste se ki Vsem, državljani. dobri in zniki posame uspešni postati pomagale bodo jim ki izkušnje, in znanje vrednote, tiste li pridobi in spoznali bi da bolje, čim počutili vrtcu in šoli novi v se bi da želim, Otrokom tega prelepegadelanašeobčine. razvoj za dobrega veliko še storimo skupaj lahko prihodnje v tudi da sem, Prepričan Krka skupnosti Krajevne sodelovanje dobro izjemno dariti pou bi Želel Krka. KS razvoju in ohranitvi k pripomogel veliko gotovo bo ki objekta, Pred novo šolo na Krki, april 2011; iz šolskega šolskega iz 2011; april Krki, na šolo novo Pred arhiva. arhiva. župan Občine Ivančna Gorica Gorica Ivančna Občine župan in Občine Ivančna Gorica. Ivančna Občine in Strnad, Dušan - - - GRADILI SMO IN USPELI 9 - - - - - ... bi vzel(a) sonce. spremembe spremembe namembnosti objekta, lahko ugotovimo, da je osnovna šola postala to varna, kjer so se ravno tako začele izobli mlade v so šoli V vrednote. temeljne kovati glave vcepljali branje in pisanje, v tovarni pa delovne navade in vzpodbude v smer v delavca. preobrazbe iz kmeta Ko sem v šestdesetih letih prejšnjega sto letja kot mladenič kupil suknjič s tehnično napako, seveda za majhen denar, je tudi mene že zaznamovala tovarna. Slišal sem besede občasnega prodajalca, seveda do- mačina, ki je dejal: »Ta je eden tistih, ki so z mamo sami. Le prinesi iz skladišča tisti žametni suknjič!« Tako sem spoznal soci alno noto, ki je bila v ospredju mogoče za več kot sto družin. Bil sem ponosen, da se je to dogodilo tudi meni v bližnji da okolici, sem bil tudi jaz med tistimi srečneži, ki so bili deležni moderne dobrine. Kako so bila šele nagrajena mlada dekleta, ki so si za prve delavske plače kupile kolesa, da so še z večjim občudovanjem krojile obleke in življenja družin. Da, to je bila tudi šola. se so videli otrok, Čeprav nismo takrat tam tam izobraževali starejši, pridni, delovni, kolektiv- za tudi ljudje iznajdljivi ustvarjalni, no potrebo skupnosti. Bil sem zraven tudi takrat, ko je bilo hudo. Prav na tisti seji občinske skupščine obči ne Grosuplje, ko je »tovarna–šola« tonila v izgubah, ker se niso več pokrivali stroški in ko so plače ostajale drugje, ne v rokah marljivih delavcev. To je bilo takrat, ko je konkurenca postajala vse hujša, proizvodi te male tovarne pa so konkurirali na tujih trgih. Ohlapni sklep skupščine je dal prilo- - - - - Skopa zemlja ne bo več mogla preživlja- ti številnih članov družin, ki so vsako ped zemlje skrbno neindustrijsko obdelali. Tudi usmerjeni podeželski kraji, brez tehnične zgodovine, bogate so želeli napredek in delovna mesta. Še tisti maloštevilni, ki so imeli priložnost zaposlitve v domačem kra- ju, so ob slabih prometnih povezavah na delo imeli majhen izbor delovne ponudbe, ser in gozd zemljo, na vezano bilo vse je saj la širši farni prostor. Tako sta sv. Kozma in Damijan svoje ljudstvo razveselila z novo prosvetno civilizacijo, z udarniško - graditvi jo šole, vse za kvalitetnejši način življenja v je časov Jurčičevih iz šola Krke.Stara dolini bila že dotrajana, za prihajajoči novi čas in drugačne poglede kultura – in prosveta, to naša bo osveta! Sprememba družbe je že nakazovala, da bo kmetijski stan s svojimi rezultati, z majhnim doprinosom, prešel v dolini v tudi razvoja industrijskega izziv nov reke Krke. ta- Ob orodij. kmečkih popravilo za del visni kih razvoja je vprašanjih bodočega bil kma- lu dan odgovor, da bo več kot 150 let stara osnovno po potrebam zadostovala še šola šolskem izobraževanju, da pa dolina rabi nova delovna mesta in zaslužek, ki bo dru- žinam dopolnjeval izkupiček, pridobljen na kmetiji. Politika in lokalni interes sta izgra jeni šolski objekt namenila tako imenovani vrednost merimo danes Ko Krki. na tovarni Po drugi svetovni vojni so se gradile šole, zadružni domovi in drugi objekti zagotovo zaznamova že tradicija je kjer tam, povsod Računska enačba: Računska šola = tovarna 10 GRADILI SMO IN USPELI objektom imeli v fizični lasti za egoističen za lasti fizični v imeli objektom z zemljišče kraju čudovitem tem v mogoče bi ki kupce, izzival je dobiček, le ospredju v bil je mu ki prodajalca, Nepredvidljivost odprt. bil je nepremičnin Trg interesu. mu javne- pripadal bi ki objekta, do ponovno bitno vprašanje, kako v lastniški družbi priti prvo- bilo je soseda bližnjega rekoč tako in Za mene kot župana občine Ivančna Gorice jejo. poveču samo dni, današnjih do vse vrste, se kjer tam, ostalo je delavcev preostalih dvajset Kakih situacijo. brezizhodno v nila pah delavce je Kriza dovolj. bilo ni to tudi Vendar branži. tekstilni v konkurenci veliki upanja novim izzivom na globalnem trgu in kanček dajaldomačin kot direktor zadnji le je kjer vodstva, in uprave vrstile se so tako mi imenskih tabel na vratih tovarne. Ravno menjava z spremembam lastniškim sledili lahko bi da ne roke, v rok iz prenašala je se kšnem deležu, se ženiTovarnaveč vedelo. koli- v in lastnik je Kdo pripada. zakonodaji po mu kar vsega, in plačila dobi ne delo no opravlje- za ki človek, vreden je malo kako temveč tovarne, lastnina je čigava ševali, Gorica. V tem času se delavci niso več spra- samostojni v državi in v novoustanovljeni občini Ivančna že bila je tovarne, naše zo kri s soočil se sem ko preizkušnja, Druga dovolj. bila ni namen ta za lastnina podarjena tudi da izkazalo, kmalu je se vendar odločitvi, ustrezalo časa nekaj je Vse mesta. delovna in proizvodnjo ohranil le-ta bo če stnika, la- konkretnega ime na prenesla interesa javnega lastnina družbena je se da žnost, V novošolo ... - - - - gega prijatelja gospoda Avgusta Likovnika, dra- se Spominjam delom. udarniškim nim povezoval s dolini tej v skupnost našo lo krasi- je kar tistega, še izgubiti ne času tem v kako odločali, so ki naslednikov, njihovih in gradili so ki ljudi, odločitev za šlo je Tu besedo. med ljudmi te doline in bogato vrednostno ki so imeli modrost in povezovalni moment je biltakojšen konsenz inzljudmi, s krajem Potreben šole. kot umestitev novih drugih benem centru ne bi mogel sprejeti nobenih družbeno potrebnostjo ob zgrajenem druž- z program osnovnošolski in situacija stična urbani saj prodajalca, volja bila je ko takoj, storiti potrebno to je da kazalo, vse je mo, kupi ceni tej po objekt če pridobimo, kaj ocenitvi, hitri Ob poslovanju. zaključnem v podjetja tega vrednosti bilančne vpisane le bile so zemljiščem z objekta lastnikom Pred lastnino. za gre ko posebej, še lizma, kapita liberalnega morale trde prepoznali še pa niso lastnini, družbeni na zaustavil zazrti v šolo, češ saj je naša, ker se jim je čas vedno še nostalgijo z bili so krajani Mnogi prisluhniti zgodoviniakcijudarnikov. in želja njihovih ljudi, razumeti pripravljen primeru nobenem v bil ni ki lastnikom, nim aktual z pogovori se so Začeli Krki. na tudi delu investicijskemu približevati začela ra prosto šolskega adaptacij izpolnitvijo in novogradenj z je se smislu vsebinskem in organizacijskem v programu občinskem v izobraževanju osnovnošolskem po treba Po propadati. začel je Objekt odmikalo. je se lastništva, menjavo z poti sodni objekta po do pridemo da Upanje, interes. ------GRADILI SMO IN USPELI 11 - - - ... bi vzel(a) sonce. Zagotovo mu poklanjam vse tisto, kar sem opravil za ta čas in prostor, ko sem bil žu pan, celoten preostanek, ki sem ga opravil mimo moje profesionalne obveze. človeka Tega se spominjam tudi po tem, kako je potrebno formalizirati in administrirati dela pa če in poti, tudi gre dejansko za vse tudi snovalec bil je kjer pot, Jurčičevo občo on, ali celo osebo Krjavlja, da bo izvirnost ideje in dogodkov za domačine tudi prepo- znavna. Nakup je bil torej opravljen, ne iz naprej planiranih sredstev, brez za to potrebnega letnega programa, saj smo nakup izkoristi - Stara šola na Krki v družbi cerkve sv. Kozme in Damijana, april 2011; iz šolskega arhiva. častnega občana občine Ivančna Gorica, in gospoda Jožeta Kozinca, ki sta skupaj s pritrdila, skupnosti krajevne predsednikom da je kupnino potrebno zbrati in prevzeti vso odgovornost ob novem nakupu. Kup čija je bila opravljena, meni pa dana potr- ditev, da ima, in je imela, Krka z gospodom Likovnikom pomembne ljudi časa. je To bil človek, ki je z navdušenjem iz rokava stre- sal ideje in jih skupaj z drugimi tudi - udeja njal v ta prostor. Kljub teži let mu delo za kraj in dolino ni bilo v breme, zato je prav, ko nekaterim postavljamo sporne kamne z napisi, da njemu ob takem času kot ideali- stu te doline namenimo dodaten spomin. 12 GRADILI SMO IN USPELI pojma se v naši občini prepletata ves čas, ves prepletata občini naši v se pojma dva ta in zmožnosti in realnosti v le je rek Pouda času. težkem tako še nobenem, ob zmanjkati more ne in sme ne tudi sredstev potrebo, prioritetno za in obsegu realnem v déla sredstvi javnimi z se če da tako, že izgradili vse za dobro otroškega živžava. Je rok na investitorja, v zaupanju slabšem še in času nenaklonjenem gradbincem ob so, Ob tem bi se zahvalil vsem izvajalcem del, ki dnem leturezerviranzacelotnogradnjo. kulturnega centra. Denar je bil že v predho- povezanost s celovito programsko potrebo tudi nenazadnje in programa nošolskega osnov varstva, otroškega organizacijo za potrebnost časovno na programi osnovni tudi popravki, izvedbenimi z bili, so vljeni projektni plan, dogovorjen s krajani; popra in urbanistični dokončen bil je Pripravljen vse. je se Sešlo možnosti. trenutek kot li V novošolo ... arhiva. šolskega iz tovarna; - Šola - - - ponos vsakegadomačegakraja. je življenja, polna Šola, okolišem. šolskim pogleda sv. Kozme in Damijana z obsežnim farnega s tudi združenega objekta, tega lino reke Krke čestitam vsem uporabnikom Ob tem velikem dogodku in prazniku za do- primeru vdolinirekeKrke. realnem na tudi prikaz lep je kar tovarne, predstopnja je Šola nastanka. njenega od Šola - nova podoba, maj 2011 ; iz šolskega arhiva. šolskega iz ; 2011 maj podoba, nova - Šola Jernej Lampret Jernej MEJNIKI 13 - - ... bi vzel(a) sonce. predšolske vzgoje RS za 2008, ki ga je objavilo Ministrstvo za šolstvo in šport v začetku leta 2007; dovoljenje; 2008 – izdano gradbeno 2009 – izdano gradbeno dovoljenje za Družbeni center Krka; 2008 – sklep o sofinanciranju investici je; kamen; 2009 – položen temeljni 15. 2. 2010, objavljen razpis za izbiro iz vajalca za gradnjo šole in vrtca; 2010 – začetek gradnje nove šole; • • • • • •

-

rica in Krojem, Modno konfekcijo, d. d., Škofja Loka; 28. 2. 2003, vpis v zemljiško knjigo, Občina Ivančna Gorica postane de- janski lastnik zgradbe; 12. 2. 2002, sklenjena kupoprodajna kupoprodajna sklenjena 2002, 2. 12. pogodba med Občino Ivančna Go

Razpis za prijavo investicij posebnega pomena na področju osnovnih šol in 2007 – prijava načrtovane investicije na investicije načrtovane prijava – 2007 2006 – statična presoja objekta; 2005 – narejena geodetska odmera; 2005 – narejena geodetska – 2004 – izbran idejni projekt; – priprave – lastniška razmerja:

Nova šola na Krki, april 2011; iz šolskega arhiva.

MEJNIKI MEJNIKI osnovne šole k dokončanju nove Na poti • • • • • 14 MEJNIKI • • • • • • • • • • • • • Osebna izkaznicanovešole V novošolo ... 1. 9.2011–pričetekpoukavnovišoli. 28. 5.2011–odprtjenovešole ma kuhinje… opre- učil, nakup prostore, druge in ce učilni za opreme nakup šole: nove nje opremlja in gradnje dokončanje – 2011 dnje zaradirazširitvedel. gra- podaljšanja do prišlo 2010; 11. 15. izgradnje, rok – dovoljenje Uporabno – – inštalacijska dela: in obrtniška Gradbena, d. o.o.,Trebnje, JožeUrbič. Urbing, – investitorja organ Nadzorni in šport. šolstvo za Ministrstvo – Sofinanciranje Investitor –ObčinaIvančnaGorica. Pavlenič, ing.gradbeništva. Katarina – gradbišča vodja Odgovorna rut Simič,univ.dipl.arhit. Bo o., o. d. Neapolis, atelje – Arhitekt mič, univ.dipl.arhit. Si- Borut – projekta vodja Odgovorni Začetek (fizične)gradnje–14.5.2010. Temeljni kamen–24.4.2010. podjetje Ljubljana. gradbeno o., o. d. Gradis, partner vska c.3,Ajdovščina; vodilni partner Primorje, d. d., Vipa Kastelic. Zlata zapisala in Povzela - - - - • • • • • – Notranje površine: – Šolski prostoriobsegajo: – oa e rjn v kau nvdl za graditev osnovnihšol. navodili z skladu v grajena je Šola – – – – – Ostali prostori: – – – Prostori zapouk: – – po podatkih arhitekta Boruta Simiča. Boruta arhitekta podatkih po šola: 1361m deroba inkuhinjazjedilnico; gar- tudi nahaja se potrebam pritličju v vrtca; namenjeno je pritličje vrtec: 274m sanitarije. garderobe, ske naprave,arhiv, energet- za prostori shrambe, nja, kuhi šolska prostori: gospodarski upravni prostori, večnamenski prostor, specialne učilnice … kabineti, učilnice, do dvoranedružbenegadoma. telovadnice, do nadstropja prvega iz prehod povezan je mostovžem z oddelkih; kal, po potrebi, v petih samostojnih pote lahko bo Pouk prostore. tne doda- še pridobila šola je tem s in učilnici dve še doprinesla je kuhinja oddelke štiri podružnične šole, nadzidana šolska za prostore v vano preobliko trenutno je nadstropje po pogovoru s Tonetom Jerebom, Jerebom, Tonetom s pogovoru po Občina Ivančna Gorica in in Gorica Ivančna Občina 2 2 Zapisala Zlata Kastelic Kastelic Zlata Zapisala - - -

MEJNIKI 15 ... bi vzel(a) sonce. Nova šola na Krki, april 2011; iz šolskega arhiva. Notranjost nove šole na Krki, april 2011; iz šolskega arhiva. 16 Saj nas poznate; in vendar … hiša, tako da jo tisti, ki prvič prihaja k nam, k prihaja prvič ki tisti, jo da tako hiša, stanovanjska kot videti je zunaj Na cesti. ob dvignjenem čisto in rahlo cerkve nasproti Vidmu, na gričku stoji Krki na Šola Podružnična šolaKrkadanes SAJ NASPOZNATE; INVENDAR… V novošolo ... Krka. PŠ učenke in učenci 2010/2011, leto Šolsko Prva vrsta (od leve proti desni): Neža Kambič, Matevž Šparovec, Neja Kastelic, Danica Koželj, Tjaša Tjaša Koželj, Danica Kastelic, Neja Šparovec, Matevž Kambič, Neža desni): proti leve (od vrsta Prva Meglen, Nadja Pavčič, Ervin Vidmar, Ema Vrabič, Žiga Zaletelj, Jan Pirnar, Urban Žgajnar, Peter Peter Žgajnar, Urban Pirnar, Jan Zaletelj, Žiga Vrabič, Ema Vidmar, Ervin Pavčič, Nadja Meglen, Hočevar (1. razred) (1. Hočevar Druga vrsta (prva stoječa vrsta, od leve proti desni): Patricija Zaman, Taja Terezija Trček, Alex Vlašič, Vlašič, Alex Trček, Terezija Taja Zaman, Patricija desni): proti leve od vrsta, stoječa (prva vrsta Druga Blaž Bregar, Martin Glač, Nejc Hočevar, Klara Mestnik, Adrijana Hočevar, Ana Škufca (2. razred), razred), (2. Škufca Ana Hočevar, Adrijana Mestnik, Klara Hočevar, Nejc Glač, Martin Bregar, Blaž Nika Zaletelj (5. razred), Urška Pečjak, Stela Podržaj, Janina Mahne (3. razred) (3. Mahne Janina Podržaj, Stela Pečjak, Urška razred), (5. Zaletelj Nika Tretja vrsta (druga stoječa, od leve proti desni): Jakob Trček, Primož Žgajnar (3. razred), Anja Anja razred), (3. Žgajnar Primož Trček, Jakob desni): proti leve od stoječa, (druga vrsta Tretja Markovič (4. razred), Andraž Zaletelj (5. razred), Manca Godec, Urh Bregar (4. razred), Dorijan Dorijan razred), (4. Bregar Urh Godec, Manca razred), (5. Zaletelj Andraž razred), (4. Markovič Mahne (5. razred), Damjan Hočevar, Lovrenc Godec (4. razred), Bor Kožar Koščak (5. razred), razred), (5. Koščak Kožar Bor razred), (4. Godec Lovrenc Hočevar, Damjan razred), (5. Mahne Laura Vlašič (3. razred) (3. Vlašič Laura Četrta vrsta (tretja stoječa, od leve proti desni): Rok Strah (4. razred), Matjaž Meglen (3. razred), razred), (3. Meglen Matjaž razred), (4. Strah Rok desni): proti leve od stoječa, (tretja vrsta Četrta Tjaša Godec (4. razred), Eva Godec, Petra Koželj, Tinkara Žgajnar, Andraž Zaman, Danijela Slana, Slana, Danijela Zaman, Andraž Žgajnar, Tinkara Koželj, Petra Godec, Eva razred), (4. Godec Tjaša Veronika Pavčič, Tjaša Pirnar (5. razred) (5. Pirnar Tjaša Pavčič, Veronika Peta vrsta: Blaž Poljanec (4. razred), Benjamin Fink, Žan Godec, Pia Škufca, Ela Tekavec, Aljaž Aljaž Tekavec, Ela Škufca, Pia Godec, Žan Fink, Benjamin razred), (4. Poljanec Blaž vrsta: Peta Kutnar, Rok Žgajnar, Patricija Šinkovec, Špela Uršič (5. razred) (5. Uršič Špela Šinkovec, Patricija Žgajnar, Rok Kutnar, in 2. razred sta kombinirana, ravno tako 3. tako ravno kombinirana, sta razred 2. in 1. učilnicah; treh v poteka šoli naši na Pouk 2008/2009 dopolnila200let. letu šolskem v je saj videzom, njenim nad presenečen je pa Hkrati najde. težko kar Saj nas poznate; in vendar … 17 - - - ... bi vzel(a) sonce. arhiva. Strah pri likovnem ustvarjanju; iz šolskega Šolsko leto 2010/2011; učenec 4. razreda Rok divjega kostanja; iz šolskega arhiva. Urban Žgajnar (od leve proti desni) ustvarjajo iz Kambič, Jan Pirnar, Ervin Vidmar, Ema Vrabič, ber 2010; učenki in učenci 1. razreda, Neža Tehniški dan na Podružnični šoli Krka; novem- bijem, veliko pa jih je vključenih v oddelek izva šoli naši na se ki bivanja, podaljšanega ja od 11.45 do 16.20. ja od 11.45 V podaljšanem bivanju lahko učenci/učen ter sprostijo se naloge, domače naredijo ke aktivno in organizirano preživljajo popol dneve. Na šoli poučujejo tri učiteljice razrednega - - kolo; iz šolskega arhiva. vrenc Godec s pomočjo načrta izdeluje vodno Šolsko leto 2010/2011; učenec 4. razreda Lo Po končanih obveznostih učenci odhajajo domov različno; nekateri peš, drugi s kom- Učenci lahko obiskujejo razne interesne de- interesne razne obiskujejo lahko Učenci pouku. končanem po izvajajo se ki javnosti, Letošnje šolsko leto so lahko izbirali med otroškim pevskim zborom, socialnimi igra- mi, angleškimi igralnimi uricami, ustvarjal- nim krožkom in prometnim krožkom. Uči lahko bi vse kaj idej, veliko še imamo teljice učencem ponudile, a smo, zaradi prostorske stiske, zelo omejene predvsem velike v izvedbi dejavnosti. Nekateri učenci prihajajo v šolo varstvo, jutranje v vključeni so zato zgodaj, že zelo imajo učenci Vsi 7.45. do 6.00 od izvaja se ki hladno malico, po pouku pa jih zelo veliko malico. jé tudi kosilo in popoldansko in 4. razred, 5. razred pa je samostojen. V letošnjem šolskem letu prihaja v šolo vsa- ko jutro 55 učencev: 12 prvošolcev, 9 dru- gošolcev, 7 učencev obiskuje 3. razred, 8 učencev 4. razred in kar 19 učencev je v 5. razredu. 18 Saj nas poznate; in vendar … - Veroni razreda 5. učenki 2010/2011; leto Šolsko - de proti leve (od Žgajnar Tinkara in Pavčič ka sni) izdelujeta maketo Čateških toplic v tehniki tehniki v toplic Čateških maketo izdelujeta sni) kaširanje; iz šolskega arhiva. šolskega iz kaširanje; Šolsko leto 2010/2011, 2. oktobra 2010; učenke in učenci , od 1. do 5. razreda, Podružnične šole Krka, Krka, šole Podružnične razreda, 5. do 1. od , učenci in V novošolo ... učenke 2010; oktobra 2. 2010/2011, leto Šolsko na krajevni proslavi na Velikem Korinju; iz šolskega arhiva. šolskega iz Korinju; Velikem na proslavi krajevni na teljskih sestankov in vsakodnevnih srečanj. rodi- ur, govorilnih preko starši s tudi vanje sodelo- dobro graditi trudimo se Učiteljice nimi težavami. uč z učence za poskrbi ki pedagoginja, še šolo našo na pride potrebi Po razred. 5. in 4. za angleščine učiteljica ter razred 5. in 4. 3., za vzgoje glasbene učiteljica še je nami Med hišnik. obišče nas pa tedensko enkrat čistilke), dela opravlja času popoldanskem (v kuharica poskrbi hrane delitev Za vanju. bi podaljšanem v poučuje ki vzgoje, tne špor- učiteljica in vzgojiteljica ena pouka, - - Saj nas poznate; in vendar … 19

... bi vzel(a) sonce. Maja Sever, vodja podružnične šole na Krki v šolskem letu 2010/2011. šole pri uri družbe; iz šolskega arhiva. Šolsko leto 2010/2011; učenke in učenci krške (Vesela šola, Bralna značka, športna značka športna značka, Bralna šola, (Vesela Zlati sonček in Krpan), predvsem pa radi, tako učenci kot tudi učiteljice, sodelujemo s krajem. Šola na Krki je resnično zelo ravno majhna. ta A majhnost nam daje odnose, spoštovanje, prijateljske veselje radoživost in iskrenost. Ta majhnost nas je do sedaj de- lala velike. pri- iskrenost, preprostost, to bi da si, Želim jateljstvo … to majhnost, znali prenesti v novo, večjo šolo. - povzpeli na Ljubljanski grad; iz šolskega arhiva. Godec, Blaž Poljanec (od leve proti desni) so se stih; iz šolskega arhiva. Hočevar, Rok Strah, Urh Bregar, Lovrenc Bregar in Damjan Hočevar se urita v spretno- Šolsko leto 2010/2011; učenci 4. razreda Damjan Šolsko leto 2010/2011; učenca 4. razreda Urh Zelo radi se vključujemo v različne projekte projekte različne v vključujemo se radi Zelo in raziskovalne naloge (Podružnica – giba lo razvoja, Zdrava šola, Turizmu pomaga lastna glava in Rastlina, žival in kamnina leta), sodelujemo na raznih tekmovanjih 20 Saj nas poznate; in vendar … V novošolo ... - »kore svojim k vrnili hipec za družbe uri pri se so šole krške učenci in učenke 2010/2011; leto Šolsko ninam«; postali so koliščarji; iz šolskega arhiva. šolskega iz koliščarji; so postali ninam«; Šolsko leto 2010/2011; krške učenke in učenci preganjajo zimo in kličejo novo šolo. novo kličejo in zimo preganjajo učenci in učenke krške 2010/2011; leto Šolsko Saj nas poznate; in vendar … 21 - - - - - ... bi vzel(a) sonce. ličnimi sestavljankami, igralnimi in učnimi kotički. Brez kuharskega in lutkovnega - ko tička si nismo znali predstavljati razreda za bodoče prvošolce in ravno v teh dveh ko- kock link Brez igrajo. največ učenci se tičkih ni prave fantovske igre! Iz njih so učenci skrivaj naredili pištole in »borba« je bila tu. Izdelovanje pištol smo učiteljice najstrožje prijetno tako je se pa ko kaj, a prepovedale, igrati. Link kocke so namenjene razvršča- nju, razvijanju številskih predstav, sešteva- nju, odštevanju … Didaktične pripomočke in igrače za 1. razred devetletne OŠ smo 2002. dobili na šolo že v juniju Opisno ocenjevanje, ki je postalo z uvedbo devetletne osnovne šole obvezno, je bilo za učiteljice na OŠ Stična domače. Nekate- sre ocenjevanja načinom takim s se smo re čevale od samega začetka na matični šoli, ko je opisno ocenjevanje potekalo še kot projekt, na PŠ Krka smo ga prvič uvedli v 1. razredu v šolskem letu 2003/2004. Ni pa bilo lahko tega načina ocenjevanja približati staršem. Večinoma si niso pred stavljali, kaj učitelji mislimo, ko določeno znanje učenca opišemo z besedami, s po vedo, ne da skrbelo, je jih Predvsem vedmi. »kje je njihov otrok«. je Tako postalo razla ocenjevanja opisnega približevanje in ganje staršem kontinuirano delo na roditeljskih sestankih in govorilnih urah: kaj v zapisu o učenčevem dosežku pomeni samostojno, ustvarjalno, zanesljivo, kaj s pomočjo vpra- šanj, ob usmerjanju, z uporabo didaktičnih pripomočkov in česa še ne dosega, še ne zna samostojno, potrebuje dodatna poja dolgoletno z učiteljica Kot usmerjanja. snila, - Prav tako smo se dobro pripravili in opre- mili z didaktičnimi in drugimi igračami, - raz Učiteljice smo bile na prihod devetletke do- devetletke prihod na bile smo Učiteljice obvladovanjem znanjem, z pripravljene bro didak- različnih uporabo z postopkov, učnih - ocenje opisnega poznavanjem s iger, tičnih vanja. Vrsto let smo se izobraževale za raz- lične novosti, ki jih je prinašala devetletka. Šestletniki so se morali/se morajo marsikaj naučiti, a vse naj bi potekalo preko igre. Tako ob posnemanju živali spoznavajo raz- lične položaje: spodaj, zgoraj, levo, desno, - igra onomatopejskimi Z pred. za, pod, nad, mi spoznavajo glasove slovenskega jezika, različne v vživljajo se lutko in pravljico skozi junake, se z njimi istovetijo in tako - spozna Številske književnost. tujo in slovensko vajo razvije šestletnikov izmed večina predstave kar igrač, ob sličic, mimogrede preštevanju bombončkov, živalic; ob koncu šolskega do 10. računati znajo leta pa vendar ti leta 1999/2000. Na Osnovni šoli Stična so z devetletko začeli v drugem krogu, na PŠ Višnja Gora v 1. razredu v šolskem letu le- šolskim s postala je Obvezna 2000/2001. tom 2003/2004 in tako smo imeli tega leta 1. razred devetletne osnovne šole tudi na PŠ Krka. V šolstvu smo vajeni sprememb in novosti. Večje spremembe in novosti je v zadnjih letih prinesel popolnoma prenovljeni Učni načrt in uvedba devetletne osnovne šole. 1998. leta veljavo v stopil je načrt Učni Novi Devetletno šolo so poskusno začeli uvaja Organizacija pouka ob uvedbi pouka ob Organizacija na PŠ Krka devetletke 22 Saj nas poznate; in vendar … sai avč eie z sčso iaj in bivanje sočasno za rešitev največ iskali smo delu, timskem v tu, Prav razredu. 1. v vzgojiteljice oz. učiteljice druge prisotnost tudi je šole osnovne devetletne uvedbi ob novost Večja šoli! naši na devetletkarji prvi so Bili učencev. 8 njem v bilo je da temu, kljub samostojen, bil je devetletke razred 1. šole, osemletne razrede kombinirali smo pa leto prvo tisto razmišljamo, ne več tem o Danes zavezujoči. pač so normativi in ki nam je prvotno zdelo nemogoče, a pravilni je delo potrebujejo več miru in discipline, se gibanje in igra, s starejšimi učenci, ki za svo- potreb osnovnih izmed dve sta katerih ke, šestletni oddelek isti v Kombinirati vajeni. podružnicah na sicer smo katere binacijo, kom- s kontekst v šel ni nam šole osnovne devetletne razredu 1. v živžav Ustvarjalni delovnih navad. pridobivanje nujno rok iz spolzi staršem, – učiteljem – učencem skupaj, vsem nam nekako in ocenah številčnih po željo razijo iz pogosto Tretješolci obveznosti. šolskih drugih opravljanje in učenje vsakodnevno za motivirati težko ocenjevanjem opisnim z obdobju starostnem tem v je Učence no. številč- ocenjeni učenci so da čas, nastopi ko razred, prelomni razred 3. je da menim, če bi jih ocenili z dvojko, s trojko! Prav tako nadobudnežem, malim tem naredili bi vico in v dveh letih »dohitijo« druge. Kakšno kri razvijajo hitro učenci nekateri pa se strani drugi na kopni, počasi učencih nekaterih pri Predznanje ocenimo. »pravično« lahko tako le jih da navadami, različnimi z njem, zgodnejšemu všolanju z različnim predzna kljub šolo v pridejo učenci saj nuja, razredu prakso menim, da je opisno ocenjevanje v 1. V novošolo ... - - - - - e rg rzei in razredi drugi še napravili se bi katerem v nadstropje, eno še nositi zmožno zidovje bilo bi če premerjeno, odzunaj) po nekem c. k. inženirju iz Ljubljane in odznotraj deli njeni (vsi poslopje šolsko 1809 leta stavbe stare izgradnje same od skorajda problem Krki na bila je prostora šolskega Velikost stiske. prostorske zaradi težave večje toliko imeli smo pa obvladovali, bro do- Krka PŠ na našteto zgoraj vse smo Če dničarka lažjerealiziraciljezostalimi. posveti bolj prvošolcem, medtem pa razre- delo šestletnikov z ostalimi. Vzgojiteljica se pred vrstniki. Tako so se učenci 4. razreda v osamo z naredili učencem bi pa škodo čjo najve- prehrane, organizacijo ogrevanjem, z sanitarijami, s bile bi Težave pomislekov. nekaj kar Piškur Marinka ravnateljica tna takra- imela je možnostih obeh Pri centru. preuredili podstrešni prostor v Družbenem učilnico v farovžu, druga pa, da bi v učilnico uporabljali bi da bila, je možnosti od popoldne. Ena pouk imeli sicer bi ki učence, dati kam rešitvi, dve igri« »v bili sta Krki Na odpravo popoldanskegapouka. tudi naložilo devetletke uvedbo z občinam strstvo za šolstvo in šport je šolam in s tem Mini oz. Država poukom. popoldanskim s stisko so reševali na različne načine, največ Prostorsko devetletke. uvedbo pred letih razred.), novi za zadostuje da zidu, toliko shrambi jedilni in kuhinji stari k cami počitni med se Prizida SKLEP: trirazrednico; v šole razširjanje za ogled komisijski 1905 6. in sobo učno v preurejati sobi) paralelni (dve poslopju šolskem v stanovanje teljevo 12. 12. 1893 je bilo je 1893 12. 12. kronika: (Šolska . 0 19s j jl uči- jelo je 1895se 10. 4. kakor v kakor 14. - - Saj nas poznate; in vendar … 23 - - - - ... bi vzel(a) sonce. ). Število ur angleščine se namreč v 2 4. in 5. razredu ne prekriva; v 4. razredu sta razredu 4. v prekriva; ne razredu 5. in 4. dve uri, v 5. razredu so tri ure. Da bi pa v istem prostoru istočasno ena učiteljica uči la angleško, druga pa slovensko, tega si pa učiteljici dve bili pa Sta predstavljam. ne res ma in slovenščine urah pri razredu v hkrati diferen- fleksibilna potekala je ko tematike, tudi uzakonila namreč je Devetletka ciacija. različne oblike diferenciacije. Pred uvedbo devetletke se je o diferenciaciji veliko go vorilo, izvedba pa je bila prepuščena iznaj učitelja. dljivosti posameznega Pa pozneje, v 4. in 5. razredu, ko začnejo z angleščino! Pouk je občasno s številčno majhnim razredom potekal kar na hodniku (15 m - - prav vsak kotiček; iz šolskega arhiva. Šolsko leto 2009/2010; 200-let stara šola na Krki je res majhna – za pouk in dejavnosti smo izkoristili šolskem letu 2003/2004 v dogovoru s starši s dogovoru v 2003/2004 letu šolskem naslednjih V šolo. matično na pouku k vozili letih smo imeli spet le po tri oddelke od 1. do 5. razreda in vsi so bili lahko spet v kr ški šoli. Na ta način smo rešili popoldanski pouk, prostorske stiske pa nikakor ne. Če bi imeli na voljo vsaj še en majhen prostor, bi ga s pridom uporabljali pri reševanju or- ganizacije pouka v zgoraj omenjenih kom- biniranih oddelkih. Vzgojiteljica bi odpeljala lahko prvošolce iz matične učilnice in tam sproščeno dosegala cilje ob raznih di- stisniti morali se so pa tako igrah, daktičnih v kot in biti skoraj tiho, da je pouk v istem učen drugimi z tudi potekal lahko prostoru ci. No, vedno ni bilo tako, včasih so bili pa prvošolci »glavni« in so se stisnili v kot dru- gošolci ali tretješolci. 24 Saj nas poznate; in vendar … bin. Kadar je bilo slabo vreme in smo morali s sprotnim prilagajanjem izvedbe učnih vse so premajhni. Problem smo ves čas reševali prostori Notranji vremenu! slabem v slediti pedagogike športne sodobne usmeritvam je Težkopa učencev. večine voljo dobro in to na PŠ Krka gre z učiteljevo iznajdljivostjo vremenu lepem V učencev. vseh aktivnost in pripomočkov športnih veliko uporabo zahteva vzgoje športne pouk Sodobni je. vzgo športne mimo smem ne da Mislim, učilnice. polovici drugi v nalogami težjimi ali binami vse dodatnimi z nadgradi snov ravni tretje učenci z pa učiteljica druga snov, meljno te- utrjuje njimi z ter učilnice polovico eno v umakne njimi z se in OŠ) v standardih in do vključno 16 otrok; Pravilnik o normativih skupaj, je nivojih dveh teh (v zahtevnosti ravni druge in prve iz učence združi teljica uči ena pouku pri vključil, učenec samezni po bo se raven katero v odločijo, učiteljev usmeritvah ob in učencem z skupaj se ši star- tako: videti to je pa praksi v učeno, se posameznega do ¼ur sicer predmeta.Sliši in zahtevnosti, ravneh treh na angleščina) matematika, (slovenščina, največ predmetih treh pri pouk nivojski kot ferenciacija di- izvaja razredu 5. in 4. v se devetletki V V novošolo ... šolsko leto ŠTEVILO UČENCEVNAPŠKRKAODUVEDBEDEVETLETKE število učencev 2003/04 40 2004/05 38 2005/06 39 - - - - - 2006/07 izvedljivo. lažje Krki na šole podružnične nove storih si obetamo, da bo marsikaj v sodobnih pro- pa vsi izzive, nove na pripravljeni so učitelji nove spremembe v učnih načrtih. Učenci in nam se obetajo in naprej le vedno teče Čas verjanja niizpeljalanitienkrat. pre- zunanjega podružnica naša Tako no. ukinje obdobja vzgojno-izobraževalnega prvega koncu ob preverjanje zunanje bilo je 2005/2006 letu šolskem V braževanja. izo enotnega deležni državi vsej v otroci so da zagotavljalo, bi naj Slovenijo, vso za Toobvezno. tjega enotno je ki preverjanje, tre koncu ob prostovoljno, drugega in ke) matemati in slovenščine (iz prvega koncu ob obdobij: vzgojno-izobraževalnih treh od vsakega koncu ob znanja preverjanjem zunanjim z je to novostjo, veliko eno z še srečali se smo šole devetletne uvedbo Z nedorečena. ostala vedno je ure šolske vse preko cev sedeča odbojka …), a aktivnost vseh učen gredi, nizki na vaje ples, (prevali, izvedljive silo za vsaj bile so ki vsebine, tiste izvajali smo učilnicah, v vzgoje športne pouk imeti 51 2007/08 učiteljica na PŠ Krka (1995–2009) Krka PŠ na učiteljica učiteljica geografije na OŠ Stična OŠ na geografije učiteljica 45 2008/09 45 2009/10 Mojca Hrvatin, Hrvatin, Mojca 47 Zajc, Lidija 2010/11 55 - - - - -

Saj nas poznate; in vendar … 25 - - - ... bi vzel(a) sonce. šic Virje. od Vzhodno vasi v manjši zatrepni dolini Travnik izvirata Gabrovški studenec in v več kraških izvirih Matizelov studenec. Po približno 1 km toka po mokrotni dolini se pri Virju izlivata v Krko. Leta 2009 je - Tu ristično društvo Krka z evropskimi sredstvi obnovilo Gabrovški studenec. Nad - Travni kom je pretežno smrekov gozd Hribe, pod bli cesti Ob njive. Zadnje in Gabrovške njim zu vasi so našli rimske grobove. Majerjevo posestvo v kraju s svojim imenom spomi nja na obstoj nekdanje pristave graščakov s Krke. Južni del vasi se imenuje Mali Gabrovčec, ob Krki pa je novejše naselje počitniških hi - - je razložena vas z gručastim Območje šolskega okoliša Podružnične šole Krka (kartografija Mojca Hrvatin). dnem robu razširjene doline zgornje Krke. jedrom na nadmorski višini 275 m na vzho GABROVČEC Območje Podružnične šole Krka obsega svet v povirju reke Krke in vključuje nase lja: Gabrovčec, Gradiček, Krka, Krška vas, Pod- Korinj, Mali Lese, Male Krko, nad Laze bukovje, Ravni Dol, , , in , ki so v predstavljena. nadaljevanju podrobneje Geografska lega naselij v šol- lega naselij Geografska šole Podružnične skem okolišu Krka 26 Saj nas poznate; in vendar … V novošolo ... Hrvatin). Aljaž (foto Krka šole Podružnične bližini v vasi na Pogled Uravnan svet v povirju Krke pri Gradičku (foto Aljaž Hrvatin). Aljaž (foto Gradičku pri Krke povirju v svet Uravnan Saj nas poznate; in vendar … 27 ... bi vzel(a) sonce. Reka Krka je v preteklosti gnala mline in žage (foto Aljaž Hrvatin). Središče šolskega okoliša podružnične šole je v naselju Krka (foto Aljaž Hrvatin). 28 Saj nas poznate; in vendar … se od ceste Krka – Hočevje odcepi prek Luč m) (463 hriba Šiškega vznožju V m). (600 Gradišče pa zahodu na m), (662 vrh Kamni se omenja že v 12. stoletju. Na jugu se dviga ki središče, staro je Krka poplavljeni. časno ob travniki ležeči niže so kjer Krko, reko z Višnjice potoka sotočje je naselja od verno Se- Dobrepolju. proti cesti ob Videm Mali ter vasi delu osrednjem v Videm Krko, čez 287 m obsega tri zaselke: Gmajno ob mostu višini nadmorski Vasna kotlinico. majhno v razširi Krke reke dolina se kjer naselje, no sestavlje- delov treh iz gručasto, je KRKA Pungrt, kjerjevečjakraškavrtača. gozdnati pa severozahodu na zemljišča, obdelovalna so Krki ob ravnici Na časom. Valvasorjevim pred že opuščen bil je in ku Gazdni na stal je ki Vrhkrki, ali po Krki gradu ime dobila je Vas dediščine. naravne zoološke in hidrološke podzemeljske, ške geomorfolo objekte pomembne med jami obe spadata netopirjev in ribice človeške polžev, glist, vrst endemnih bogastvom Z Poltarica. jama zasigana bogato in odkrita nedavno je Poltarice izvirom Nad jezerom. enotna dvorana, ki se zaključuje s sifonskim denskega polja. Za vhodom v Krško jamo je Ra- in kotline Grosupeljske z voda priteka podzemno Krke izvire V vpadov. turških času v zatekali okoličani se so Vanjo dobe. kamene mlajše iz predmetov ostanke našli so kjer jama, Krška dolga m 200 okrog je jamo Pod izvirom Nad Krko. v izliva toku Potok Poltarica se po kratkem površinskem mim Gazdnikom na nadmorski višini 280 m. str- pod je Nastala Poltarico. in jamo Pod izviroma kraškima glavnima njenima med Krke doline zatrepu v vasica je GRADIČEK V novošolo ... - - - Savinka. jama je vasjo nad gozdu V izvirov. več je Krki Ob m). (483 vrh Goli in m) (520 vrh ški Ši- vzpenjata se jugu Na VelikeLese. v vodi ki Krko, čez mostu ob je hiš Največ hosti. Leški ob ravniku kraškem širokem m 600 okoli na sta Nastala Zaloka. in Grič zaselka sestavljata jo ki m, 260 višini nadmorski na Krke bregu desnem na vas je LESE MALE Korinju. Malemu proti Krke s pelje ki poti, strmi kaj do- po dostopno je m 540 višini nadmorski Šiškim vrhom (520 m) na severu. Naselje na nizkim ter jugu na m) (650 vrhom Kamnim in m) (695 Bovljekom pod planote rinjske Ko delu severnem v gozdov sredi čevini vas Razložena glavni cesti. proti strani vzhodni na pa Graci in Šice šine povr- njivske poglavitne travniki, so Višnjici ob strani, zahodni na je njiv Nekaj razširil. Žvajdrga, ki se je zaradi novogradenj precej zaselek svetu višjem nekoliko na je Muljavi proti ceste strani drugi Na Višnjico. in Krke nekoliko vzpetem svetu med levim bregom na nastala je ki m, 280 višini nadmorski na vas gručasta razpotegnjena je VAS KRŠKA dem pasecestaoddeliprotiKorinju. cesta proti Grosuplju, više v zaselku Mali Vi utrdbe. Na severozahodu se dviga Bovljek dviga se severozahodu Na utrdbe. rimske ostanki so katerem na in hrib rinjski Ko tudi imenujejo domačini ga ki m), (731 vrha Ciganovega razglednega vznožju ob planoti Korinjski kraški gozdnati na vas sta je 597 m visoko ležeča gruča leži na kr na leži KRKO NAD LAZE - - - - - Saj nas poznate; in vendar … 29 ... bi vzel(a) sonce. Trebnja Gorica leži na terasi nad sotočjem Krke in Višnjice (foto Aljaž Hrvatin). Pogled z Malega Korinja prek Suhe krajine na Kočevski rog (foto Aljaž Hrvatin). 30 Saj nas poznate; in vendar … vodi cesta na zahod do Ilove Gore. Po ljud- Po Gore. Ilove do zahod na cesta vodi vasi Z Grosuplje. – Krka ceste od odcepi se ki poti, po dostopna je Vas vrst. javorovih vlagoljubnih in gabra črnega združbo ter cijsko mrazišče z javoro-jesenovim gozdom pa 120x80 m.Predstavljata lokalno vegeta- manjša m, 150x100 premer ima večja m, 85 globoki sta Prestrana Mala in Velika ševki Koli reke. tok podzemeljski nakazujeta ki Prestrana, Mala in Velika udornici globoki Krke izvirom nad sta nje od Vzhodno (606 m). Gradišče vzpenja se katero nad m, 475 višini nadmorski na vasica ležeča pla noti zakraseli gozdnati na je DOL RAVNI predmete izpredrimskeinrimskedobe. našli so vasi Pri obdelovali. preteklosti v jo so da nakazujeta, ki poti, in zidu mnitega ka- starega ostanki so kateri v dolina, čja Ma vrtača globoka m 20 okoli je studenca Podbukovškega in Lipovke izvirov zaledju V Krko. v izliva toku kratkem po se ki ka, Lipov potočka izvir pa njim pod Brinje, lek zase je zahodu Na m. 279 višini nadmorski na m) (520 vrhom Šiškim pod Krke bregu PODBUKOVJE ohranjeni. naravno so ki izvirov, kraških skupina tanji ko- manjši v je Korinja Malega od Severno dediščino. podzemeljsko geomorfološko jama Zijavka ali Vodena jama, ki spada med kraška globoka m 90 in dolga m 101 je du vzho na m) (584 hribom Dularjevim Pod Laz. prek Krke s pa druga Raven, prek ne Fuži s vodi ena poteh: dveh Krke po dostopno doline z je Naselje m). (660 Zalake hrib gozdnati nižji je severu Na pobočju. južnem na Nograški zaselkom z m) (695 V novošolo ... e rčsa a n desnem na vas gručasta je ------razvaline starecerkve. so pa njim pod gradišča, razvaline vidne še so hribu Na kamen. napisni rimski in dobe bronaste iz predmete gradišče, dovinsko predzgo odkrili so okolici V Prijamelce. in Padujce Velenice, njive so vasjo pod m 100 Okoli Javhe. zaselek opuščen vasi jedra od Debelega hriba je na krčevini 3 km zahodno vznožju ob gozda smrekovega Sredi jama. Žgajnarjeva kapniška podzemna je bližini V m). (657 hrib Megljanov je zahodu Na ba. hri- Korinjskega oziroma m) (731 vrha vega lje na ozki terasi ob južnem vznožju Cigano VELIKI KORINJ ske njive,obKrkipanjivevBrezju. Gorenj in Dolenjske so ceste Vzdolž Lese. Male v cesta speljana je katerem po most, je Krko Čez gradišču. Na zaselek pa svetu višjem nekoliko na travniki, in njive terasah zakraselih na so vasi od Severno Zagradcu. proti Muljave z pelje ki ceste, od južno ma večino m, 262 višini nadmorski na Krke gu LESE VELIKE Krko stekapotočekLušček. v se vasi bližini V Klanšce. njive pa Znojilam proti terase podaljšku v travniki, in njive so polju Trebanjskem na vasjo Pod m). (474 Ragljevka gozdnata vzpenja se katero nad mimi Stenami med izvirom Krke in Višnjico, str- pod terasi ležeči visoko m 285 na vas obcestna dvovrstna je GORICA TREBNJA je nazahodnistraniGradišča. ki Gori, Ilovi bližnji na vzhaja prej sonce ker dola, Ranega od vasi ime izhaja razlagi ski so gručasta vas na levem bre- levem na vas gručasta so je 601 m visoko ležeče nase - - - - - Saj nas poznate; in vendar … 31 ... bi vzel(a) sonce. V okolici Znojil so skrbno obdelane kmetijske površine (foto Aljaž Hrvatin). Veliki Korinj je najbolj oddaljen kraj v šolskem okolišu (foto Aljaž Hrvatin). 32 Saj nas poznate; in vendar … močan kraški izvir. Voda občasno prestopi občasno Voda izvir. kraški močan hriba tega vznožju ob deževju močnem v dobiva ki Višnjica, potok vijuga jugu Na m. 300 višini nadmorski na m) (474 Ragljevke vzpetine gozdnate vznožju govzhodnem ju na vas gručasta so KRKI PRI ZNOJILE Ostanki preteklosti na Ciganovem vrhu nad Korinjsko planoto (foto Aljaž Hrvatin). Aljaž (foto planoto Korinjsko nad V novošolo ... vrhu Ciganovem na preteklosti Ostanki - pali ostankeizkeltskeinrimskedobe. odko- so vasi V Loke. travniki so pa Višnjici ob terasirane, večinoma so okolici v Njive travnike. ležeče najniže poplavi in bregove Mojca Hrvatin, učiteljica učiteljica Hrvatin, Mojca geografije na OŠ Stična OŠ na geografije

ZA PRIPRTIMI VRATI 33 - - ... bi vzel(a) sonce. in risanja. Pri slovenskem jeziku so ocenje spisje. slovnico, pravopisje, vali: branje, V zapisniku je tudi rubrika o zamujenih šol- skih »poldni«. - nekate pri opombe: učiteljeve so Zanimive obi da označeno, je učenkah in učencih rih skujejo nedeljsko šolo; učenec Jože Strah Zajc Urša vasi, Dečji v služil je Podbukovja iz iz Trebnje Gorice pa je služila v Kriški vasi

znih predmetih; iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Iz Zapisnika enorazredne ljudske šole na Krki, 1873; zbrani podatki navajajo učni uspeh pri posame- Ocene so pridobili iz nravnosti, - slovenske ga jezika, številjenja, pisanja, oblikoslovja Šolo je obiskovalo 23 učenk/učencev iz Pod- iz učenk/učencev 23 obiskovalo je Šolo bukovja, z Vidma, Muljave, iz Znojil, Mevc, Gorice, Trebnje Sušice, iz Oslice, z Gradička, Krške vasi, iz Laz in Gradca. ZA PRIPRTIMI VRATI ZA PRIPRTIMI enorazredne Iz Zapisnika šole na Kerki/Obergurk, ljudske leto 1873 34 ZA PRIPRTIMI VRATI V novošolo ... zgodovina, pisanje,oblikoslovje inrisanje. in zemljepis naravoznanstvo, prirodopis, številjenje, še ocenjeno je jezika venskega slo- nravnosti, Poleg učenk/učencev. 23 še obiskovalo Krki na šolo letu istem v je da navaja, Zapisniku istem v razdelek Drugi izstopila. četrtletju prvem v je 2 Podbukovja iz rija Ma Zajc pouka. od odsotnosti opravičene presegali daleč so izostanki Neopravičeni brali opombo,dastavLjubljani. pre- smo pa 12 Muljave z Hribarju Janezu in 13 Muljave z Hočevarju Jožetu Pri Gora. Višnja občino šolsko pod spadala tako je in 1873; Krki, na šole ljudske enorazredne Zapisnik iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana arhiva Zgodovinskega iz - zadostno ne- srednje, dobro, dobro, prav Napredek: manj lepa, lepa. lepa, popolnoma Nravnost: Ocenjevalna lestvica: stnik, kajžar,kerčmar,našrang,malnar. pose – stan izpolnjen je pa vestno očeta, ime le je Zapisano staršev. stan in Ime ko rubri- najdemo Zapisniku v da je, Zanimivo umrl 1873.leta. in zbolel je pa sin, kajžarjev 3, Videm 1867, 1. 18. rojen nedeljsko Šušteršič, Anton Učenec obiskovalo šolo. je jih nekaj bljani, Lju v bil je 9 Gabrovčca iz Matija Poljanc Včasih so računali s pomočjo kroglic. pomočjo s računali so Včasih Zbrali in zapisali Zlata Kastelic Kastelic Zlata zapisali in Zbrali in Marjeta Logar. Marjeta in - -

ZA PRIPRTIMI VRATI 35 ... bi vzel(a) sonce. Iz Zapisnika enorazredne ljudske šole na Krki, 1873; iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana. 36 ZA PRIPRTIMI VRATI Videma, PodržajFrančiškaizGradička.« Trunkelj Ignacij iz Krške vasi, Slana Marija iz Gabrovščice, iz Janez Poljanec Gradička, iz TomažinJanez odd: IV. bili: zaslužili rovani obda celo morebiti pohvaleni, bi učenja skrbnega in vedenja lepega šolskega obiskovanja, pridnega »Zaradi tako: zapisal Lobe J. učitelj je 1879/1880 letu šolskem V Na posameznih listih pa smo našli pohvale. (v Novemmestu). ali celo obiskuje mestno šolo v Rudolfovem umrl je ali šole, iz izstopil kdo je če služijo, Tudi iz tega zapisnika je razvidno, kje otroci rob, kajžar. je- čevljar, rednik, Pregelj), (Janez učitelj posestnik, učencih: in učenkah nekaterih pri le je Označba očeta. oz. staršev »stan« V temŠolskemzapisniku smo si ogledali še leta 1876do1877 Krki/Obergurk/ odšolskega enorazredne ljudskešolena Iz Šolskegazapisnika Del seznama učenk in učencev, ki ga je spisal učitelj J. Lobe 14. julija 1880, Ljudska šola na Krki: Krki: na šola Ljudska 1880, julija 14. V novošolo ... Lobe J. učitelj spisal je ga ki učencev, in učenk seznama Del imenoval je tiste, ki bi morali biti pohvaljeni ali celo nagrajeni za svoje vestno delo, lepo vedenje in in vedenje lepo delo, vestno svoje za nagrajeni celo ali pohvaljeni biti morali bi ki tiste, je imenoval redno obiskovanje pouka; iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana. arhiva Zgodovinskega iz pouka; obiskovanje redno - Iz Šolskega zapisnika enorazredne ljudske šole šole ljudske enorazredne zapisnika Šolskega Iz na Krki/Obergurk, šolsko leto 1876/77; zbrani zbrani 1876/77; leto šolsko Krki/Obergurk, na podatki govorijo o 19 deklicah in 107 dečkih, dečkih, 107 in deklicah 19 o govorijo podatki ki so »ugodni« za šolo; število šolskih otrok otrok šolskih število šolo; za »ugodni« so ki pa je naslednje: 84 deklic, 78 dečkov, skupaj skupaj dečkov, 78 deklic, 84 naslednje: je pa 162 učenk in učencev; iz Zgodovinskega arhiva arhiva Zgodovinskega iz učencev; in učenk 162 Ljubljana. ZA PRIPRTIMI VRATI 37

... bi vzel(a) sonce. zbrali, uredili in zapisali Zlata Kastelic In Marjeta Logar. Za priprtimi vrati, Iz zapisnikov: Ljubljana. ljudska šola na Krki; iz Zgodovinskega arhiva Šolsko naznanilo, 1919/1920, 3-razredna obča Ljubljana. vzroki izostankov; iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana. ljudske šole na Krki, šolsko leto 1939/1940; šola na Krki pri Stični; iz Zgodovinskega arhiva Iz Razrednice prvega oddelka, Državne mešane Šolsko naznanilo, 1914/1915;3-razredna ljudska 38 ZA PRIPRTIMI VRATI Tudi njejsododali5arovpovršine. šole. nove gradnje korist v hribu« rovškem »Fa- na zemljiščem z Krka občini katastrski v njiva« »Španova parcelo svojo menjala za je 22, Videm posestnica, Vidmar, Marija dodelilo 5arovvečpovršine. je mu se zato boljša, bila je njiva Pajkova Šeme Frančiškeprotiglavnicesti.« škem hribu nad Lipovko ob meji posestnice župne nadarbine Krka, tako zvanem Farov zemljišča pridobljenega reforme agrarne podlagi »na natančneje - premoženja ga« »občeljudske last njivo, dobil je zameno V »Na stajah«vizmericca.40arov. no parcelo za gradnjo nove šole svojo njivo stavb- kot odboru ljudskemu Občinskemu dal je 18, št. Vidmu, na posestnikPajk, Jože Poglejmo ševsakopogodboposebej: Koščak, LovroBregar,CirilJurčič. Stanko bili so pa pogodb menjalnih pisom pod- priče Sadar, Ignac predsedoval je mu ki Krka, odborom občinskim z sklenjene bile so pogodbe Menjalne šole. nove ditve gra- zaradi zemljo svojo zamenjali so mar Vid- Marija Kalar, Stane Pajk, Jože mljišč. ze- zamenjavi o govorijo 1953, januarja 16. natančneje, 1953, leta iz dokumenti Trije Menjalne pogodbe šolo leta 1953? novo na priprave potekale so Kako Kronika novešole,1953,naKrki V novošolo ... - - - zemljišča. « pridobljenega reforme agrarne podlagi na svojega, »od zemljišče izročila zamenjavo v posestniku je Krka Občina 10. vas Krška Kalarja, Staneta zemljišču na tudi izvršila je se šole nove graditve zaradi Zamenjava za novošolskoposlopjenaKrki. lokaciji o odločbo izdal odboru ljudskemu Občinskemu sektor pravni Upravno stvo, gospodar za Tajništvo okolica, Ljubljana odbor, ljudski Okrajni je 1953 januarja 17. Odločba Vidmar, Marijo med parcele pogodba Menjalna - Zgodovinske iz 1952; 1. 16. Krka, LO in 22, Videm ga arhiva Ljubljana. arhiva ga - ZA PRIPRTIMI VRATI 39 - - - ... bi vzel(a) sonce. Sestanek gradbenega odbora gradbeni sestal je 1953 se Prvega februarja odbor za gradnjo nove šole na Krki. Jože Zupančič je predlagal, da se »najprej izkoplje jamo, v širini meter krat meter in pol zaradi pregleda strukture v zemlji, na kar pride komisija, ki pregleda teren zaradi temeljev.« Izvoljen je bil tudi ožji gradbeni odbor: Lovro Bregar – predsednik Lojze Zupančič, Jože Zupančič, Stane Ko ščak, Jože Mestnik – člani odbora. šnega ljudskega premoženja, leži pa v ne- cerkve in župnišča. posredni bližini Po drugi varianti naj bi poslopje stalo na zemljišču, katerega lastniki so Pajk Jože, Stanislav.« Vidmar Marija, Kalar Odločili so se za drugo možnost, saj »bo šola stala v središču naselja in šolskega ba zena, šola bo dostopnejša in učilnice bodo obrnjene proti jugu. Po prvi varianti bi šola stala na vzpetini, zaradi česar bi bila grad- bena dela tehnično otežkočena.« Seveda so v obrazložitvi navedli tudi smer- parcel. Piše: nice glede lastništev zemljišč lastništvo je posegom pravilnim »S druga upravi v OLO ima saj urediti, mogoče zemljišča, ki so v bližini in ki so po kulturi enaka.« - - - - - Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Odločba o gradnji šole na Krki, 17. januar 1953; iz V obrazložitvi odločbe je zapisano, da na »Zaenkrat posečajo šolo v Krki tudi iz Mu predloženi bili sta lokacije določitve »Glede dve varianti. Po prvi varianti naj bi šolsko poslopje stalo na zemljišču, ki je last splo merava OLO Krka postaviti 8-razrednico oz. nižjo gimnazijo, ker »sedanji prostori za učence iz krajev Kočevje, Vrhe, Randol, vas, Krška Znojile, Gorica, Trebnja Gradiček, Gabrovčec, , Podbukov in Velike niso primerni.« je, Laze, Videm in Gmajna ljave in Zagradca, čeprav to ni šolski oko liš občine. Letos poseča osnovno šolo 104 učenci, gimnazijo pa 88 učencev. Povpreč- učencev.« na kapaciteta znaša 250 40 ZA PRIPRTIMI VRATI za 1.februar1953ob7.30. določili so odbora gradbenega sejo Drugo bora. od- gradbenega člani bili so zadolženi lesa; potrebnega sečnji o tudi se so Dogovorili stnik. Me- in Bregar pogovorila se sta skokopov pe- lastniki z – takoj voziti začeli so Pesek kop jamezadolženaZaviršekinMagovac. Po zapisniku smo ugotovili, da sta bila za iz V novošolo ... je ogledalastvarinamestusamem. 28. 2. 1953 Zapisnik komisije Lovro inPoljancAnton.« Bregar podpisovala bosta odbor gradbeni za Krka, OLO prostorih v Šolmajer bo delala Marija; tov. vodila bo »Knjigovodstvo dila zašolo. nare- največ posestnikov število na bo glede vas katera vasem: vsem tekmovanje napovedal Znojil imenu v je Jože Mestnik na žagoaligradbišče.« »Do 18. 2. 1953 naj bo les posekan in speljan vedno enčlangradbenegaodbora.« zraven delu nadaljnjem pri se gre tega da sklene, Zaradi delali. slabo so da se, pa Poroča peskokopov. s zemljo odkrili bi da delavcev, 5 peskokopu v delalo je dan »En Zanimivosti … je prišla iz Ljubljane komisija, ki si - • • • • • • • • • • Iz zapisnikajerazvidno: tajnik OLO.« Jurčič, Ciril sveta; gospodarskega sednik pred Koščak, Stane odbora; gradbenega predsednik Bregar, Lovro Krki; na šole ne osnov upraviteljica Šolmajer, Marija OLO; predsednik Sadar, Ignac arh.; ing. Mačiš, Rudi OLO biroja projekt zastopnik Knep; Alojzij inšpektor sanitarni inšpek Mazi; Vinko prosvetni tor ing; Čepon, Franc tor inšpek »gradbeni navzoči: bili so komisiji V Perka, Frančiške Uršič. Janeza Pajka, Jožeta Vidmar, rije Ma Kalarja, Staneta parcele si so Ogledali predvideti je možnost dozidave telova- dozidave možnost je predvideti glavna oszgradbebovzhod-zahod; ške poti; va- od m 20 oddaljene parcele, severnem koncu na stala bo zgradba nova prostori; pripadajočimi ostalimi in sanitarnimi potrebnimi vsemi z prostore šolske ne potreb- predvideva program gradbeni skimi prostori; gospodinjske tečaje s potrebnimi stran za služila bo ki kuhinjo, in kurjavo za ri prosto s podkletena delno bo zgradba načrtov zašološeni; mljiške lastnine; ze- prenosi urejeni biti morajo voljenja do- gradbenega izdajo za razprave do gradili bodo5-razrednoosnovnošolo; šču; župni v učilnico dodatno z učilnice ske nehigien tri šole: stare stanje ugotovili »določili soširšolokacijo; ------ZA PRIPRTIMI VRATI 41 2. marca ... bi vzel(a) sonce. Določitev lokacije In kaj beremo v odločbi Okrajnega ljudske- ga odbora, Ljubljana okolica, Tajništvo za gospodarstvo, ki je bila podana 1953. leta. »Ožja lokacija za šolo na Krki se določa 5-razredno tako, da naj šolsko osnovno poslopje stoji na parceli št. 543, 544, 545, 546 in 547 k.o. Krka in to na zemljišču, ka- terega lastniki so Kalar Stane, Krška vas št. 10, Vidmar Marija, Videm št. 22, Pajk Jože, Videm 18, Perko Janez, Gmajna 27, Uršič Frančiška, Gmajna 13. Severozapadni vogal predvidene zgradbe naj bo odmaknjen 20 m od vaške poti. Glavna os zgradbe naj bo vzhod-zahod. - dnice za 50 učencev v severovzhodnem severovzhodnem v učencev 50 za dnice koncu parcele; odvod fekalij in odpadnih voda bo spe- ljan v greznico; posebna greznica se izgradi za odpa- dne vode iz kuhinje in umivalnikov; predvidena je jama za smeti; se kapnica, – izgradi vodovoda v vasi ni opremljena s filtrom in črpalkoza črpa nje vode v rezervoar; napeljava elektrike – priključek na vod ob cesti Krka - v oddaljenosti 120 m; potrebna je strelovodna naprava; na severni strani zgradbe bo vrt; in gredice igrišče, južni na dvorišče, šolsko terena; sondiranje še izvesti je potrebno proti navedeni lokaciji ni pripomb.« Zapisnik o nameri gradnje šole na Krki, 28. 2. 1958; iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana. • • • • • • • • • • 42 ZA PRIPRTIMI VRATI V novošolo ... tudi projektneelaborateobjekta. imeti mora urejene leta, enega roku v deli z začeti investitor mora tako Prav sektor. pravni odgovorni obvestiti dni osmih roku v gradnje od odstopa primeru v investitor mora da tudi, beremo dokumentu istem V jočega zemljišča.« glede vprašanja lastništva v poštev prihaja - potrebno vse izvršiti Ljublja dolžan je Investitor arhiva, Zgodovinskega iz 1953; stavbno parcelo. 3. 2. Krki, za pripravi na zemljišče da investitorja, znosti šole obve- nove proti da se lokacijo ožjo za Odločba gradnjo za lokacije določitvi o Odločba na - arhivsko gradivo iz Zgodovinskega arhiva arhiva Zgodovinskega iz gradivo arhivsko - - izbrala, uredila in zapisala Zlata Kastelic; Zlata zapisala in uredila izbrala, - Kronika nove šole na Krki, 1953: 1953: Krki, na šole nove Kronika Ljubljana pridobila in zbrala zbrala in pridobila Ljubljana Mateja Jere Grmek. Jere Mateja -

šole naKrki. nove gradnje začetku ob Krka odbor ski delovne akcije, ki ga je objavil občinski ljud- udeležencev možnih seznamu na hkrati in vabilu na beremo « delo, za prednost šole zidavi pri imel bo delu, temu odzval bo se kdor motiko, in lopate seboj s »Prinesite Velikih Les,AntonZabukovecizVidma. iz Slana Ludvik Nose, Damjan Godec, Ivan vasi, Krške iz Purkart Stanko in Markovič Damjan Gorice, Trebnje iz Godec Marija in Ivan Gliha, Anton udeležili šole nove dnje gra - popoldne uri 13. ob se so 1953 julija 23. Prostovoljno delo Iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana Ljubljana arhiva Zgodovinskega Iz (povzela Zlata Kastelic). Zlata (povzela

ZA PRIPRTIMI VRATI 43 - - - ... bi vzel(a) sonce. Pri katerih delih sta pomagala? Pri katerih lopato, z zemljo nalagati smo Pomagali sva pri lažjih delih. sodelovala Katero delo je bilo najtežje za vas kot otroka? samokol opravljala, nisva del Pretežkih kamenja. nic nisva vozila ali razbijala Naprej, po izkopu jame, je stavbo zida lo gradbeno podjetje. delali? S katerim orodjem so z motiko. Z lopato, s krampom, opravljala? Katero opravilo sta najraje Malicala – šolsko malico. V morali zjutraj šoli pojesti žlico smo ribjega olja, pa malo sladkorja, zaradi vitaminov in slabe prehrane. Hrana, ki smo jo sicer zelje, enaka: dan na dvakrat bila je jedli, mleko in žganci. Za malico v šoli pa smo po ameriške paketov iz sir rdeč in kruh imeli kakav, moči. - poškod kakšne šole gradnji pri bile so Ali be? bilo. ni poškodb Večjih spomniva. ne Se Bile pa so ožuljene roke. Ali ste dobili kakšno plačilo za delo? udarniško. Ne, delo je bilo Ali sta se za pomoč odločila sama? Pod vplivom staršev so pomagali tudi otroci. V okviru šole v času pouka pa je bila pomoč masovna. Ali je bilo vreme lepo, v katerem letnem času so začeli graditi? Poleti, to so bili lepi časi, ker smo živeli v pričakovanju nove šole. • • • • • • • • - - - - bolično. Pomagali smo nalagati zemljo izko koncu proti bolj že je bilo lopato, z pa jame za stavbo. gra pri pomagala rada otroka kot sta Ali G. Piškur in g. Gačnik, koliko sta bila sta ra, ko se je gradila stavba nove šole na Krki? 12 let in 15 let. na teden, na delali ste ali so ur dni, Koliko dan? So delali tudi otroci ali le odrasli? Različno, odvisno od staršev, času tudi pouka. 3 razred v je delal bolj sim dnji nove šole? Bilo je prostovoljno delo. smo opravljali lažja dela. Da, otroci Dajali smo apno v kuha se tako vročina; huda je bila vodo, jamo, ga gasili z apno in se spremeni v gašeno apno za nadaljnjo obdelavo. Ali je bil takrat zgrajen sosednji današnji gasilski dom ali je obratoval še stari? Ne, ni bil še zgrajen. Najljubše opravilo – šolska malica Najljubše opravilo – Nove šole niso delali samo pak tudi odrasli, otroci in mladinci. am- Na PŠ Krka so povabili štiri nekdanje »udarnike«, ki so z veseljem obujali spomine na prostovoljno delo pri izgradnji šole. Intervjuje z Jerne- jem Piškurjem, Jožetom Gačnikom, Ivanko Hočevar in s Štefanom Mestnikom so tudi zapisali. • • • • 44 ZA PRIPRTIMI VRATI • • • • Šolo na Krki sta obiskala Jože Gačnik in Jernej Piškur (z leve proti desni), »graditelja« krške šole; šole; krške »graditelja« desni), proti leve V novošolo ... (z Piškur Jernej in Gačnik Jože obiskala sta Krki na Šolo pogovarjala sta se z učenkami in z učenci 3., 4., 5. razreda; levo (stoji) Maja Sever, vodja krške šole; šole; krške vodja Sever, Maja (stoji) levo razreda; 5. 4., 3., učenci z in učenkami z se sta pogovarjala november 2010; iz šolskega arhiva. šolskega iz 2010; november 12 let. dnji? gra pri deček najmlajši star bil je Koliko na gradbiščuzuramipouka. ur opravljenih nadomeščali ali prinašali pa Nismo gradbišču. na pomagali smo ko pouka, čas redni v spadalo je Delo Ali steimelipoukvčasugradnje? Da, arhitektjih jetakonačrtoval. dnje nastavbi? Ali so bila takšna okna že od začetka gra ganizacijo, jepomagal,tudidekleta. or- mladinsko v vključen bil je kdor Da, Ali sopomagalatudidekleta? - - • • bi. zdro- ne kamen se odmaknejo, počasi bolj kamenja plasti se da smodnikom, črnim s minirali Vrtaliso, Gorici. Ivančni v postaja železniška je kamna tega Iz klesan. in obdelan ročno drobljen, ne, kraji- Suhe obrobja z vozili so Kamen kritina. moderna salonit to bila je takrat les, – ke apno, kamen, Cement, Iz kateregamaterialasogradili? le so fantje malo nagajalipuncam. težav; veliko bilo ni Ne, gradnji? pri naredila napačnega kaj kdaj sta Ali - ZA PRIPRTIMI VRATI 45 - - ... bi vzel(a) sonce. Spomniva se samo škodb. nekaj lažjih po Ali so dobili kakšno plačilo za delo? Ne, to je bilo udarniško delo, smo malico imeli s seboj, kruh. jabolko, koruzni Ali sta se za pomoč odločila sama? poma morali so pa organizirali, so Delo gati pri gradnji. Ali je bilo vreme lepo, v katerem letnem času so začeli graditi? 20. 11. 1952 , natančnega datuma se ne morem spomniti. Ali so pomagala tudi dekleta? Da, kdor je bil v mladinski organizaciji; spre- bilo je let, 16 staro dekle bilo je ko jeto v mladinsko organizacijo. Pri katerih delih sta pomagala? Pri katerih ma- prevažanju kamna, obdelovanju Pri samokolnico. teriala z leseno je bilo najtežje? Katero delo nisva opravljala. Pretežkih del delali? S katerim orodjem ste Z lopato, s krampom, z motiko, z lese- so bila lesena. no samokolnico; nosila Ali je bila šola videti lepa? nova. Da, ker je bila opravljala? Katero opravilo sta najraje metlo, z delo pa sicer gledala; in Sedela sploh lažja dela. - poškod kakšne šole gradnji pri bile so Ali be? • • • • • • • • • •

- - Pogovor je zapisala Mateja Jere Grmek. Gospa Ivanka Hočevar in gospod Štefan Mestnik, koliko sta bila stara v času gra dnje nove šole na Krki? 18 let. dan, na teden, na delali ste ur dni, Koliko so delali tudi otroci ali le odrasli? Delali smo od jutra do večera, otroci in odrasli. Ali sta kot otroka rada delu v novi šoli? pomagala pri Da. Ali je bil takrat zgrajen sosednji gasilski dom ali je obratoval stari? novega doma. Ne. Ni bilo še Ali so delali tudi starši otrok? Ali so delali Da. otroka rada pomagala? Ali sta kot Da. Veliko smo stala, leti dve je pričakovali zgrajena, bila je ko šole; od nove hodili smo jo le gledat. Voda je bila iz cisterne, ni bila dobra. Za tiste časa je bila to moderna stavba. Arhitektura ni sodila v to okolje. Izgle dala je kot tovarna. Govorilo se je, da … urad krajevni pošto, še gradili tam bi Ljudje so pričakovali stanovanjski blok za učitelje, pošto … S šivalnico pa so nekatere ženske dobile delo, nekaj čez 100 žensk. 1958 so začeli organizirani avtobusi voziti tudi moške v službe, v Ljubljano, v Litostroj. Mladinska delovna akcija • • • • • • 46 ZA PRIPRTIMI VRATI • • • • • Krškim učencem sta o gradnji šole pripovedovala tudi Ivanka Hočevar in Štefan Mestnik; november november Mestnik; Štefan in Hočevar Ivanka tudi V novošolo ... pripovedovala šole gradnji o sta učencem Krškim 2010; na desni Danijela Slana in Pia Škufca, obe iz 5. razreda; iz šolskega arhiva. šolskega iz razreda; 5. iz obe Škufca, Pia in Slana Danijela desni na 2010; Da. So delalitudistaršiotrok? lepo obdelali. ga so kamnoseki konji, s ga so vozili sa, Ambru- iz bil je kamen Okrasni široke. cm 16 dolge, cm 25 opeke, navadne Iz Iz kateregamaterialasogradili? Pouk jebilvstari šoli. Ali steimelipoukvčasugradnje? Da. Ali sopomagalivsidečkivvasi? Da, odzačetka. Ali sobilatakšnaoknažeodzačetka? • • • • • Oboje je bilo lahko koristno. Ljudje niso nove šole? bilo ni ker veliko, razočaranje bilo je Ali Al- bin. Trunkljev Kristl, oče vasi, Krške iz Markovič Jožek, Dolenčev zidarji: Štirje Kdo jezidal? Za streho–cimper, les. magati. po mogel nisi če prispevalo, kaj je se Ali Da. Ali sibilkaznovan,čenisiprišeldelat? Da. Ali stakototrokaradapomagala? - ZA PRIPRTIMI VRATI 47 - - ... bi vzel(a) sonce. Zapisala Zlata Kastelic. arhiva Marjana Potokarja (bela zgradba), ki se je spremenila v šivalnico; iz podeželsko okolje z novo šolo, zgrajeno 1958 Krka z okolico, poslano 16. 3. 1559; idilično bljajo v drug namen: razvila se je krojaška obrt. Interesenti so to seveda z veseljem pozdravili, saj je in bo še našlo tako zasluž ka precej ljudi, domačih in iz okolice. Nam pa bo ostala stara šola – nekoliko le, da popravljena. bo Do nadaljnjega se bomo morali zadovoljiti tudi s tem.« In tik pred vselitvijo … In tik pred »Z novo šolo, katere smo se vsi veselili, ne bo nič, je zapisala upraviteljica krške šole Anica Javornik v šolskem letu 1957/1958 v Šolski kroniki (1945-1964). »Nikoli ne bo služila svojemu namenu – pr- vič, ker je premalo otrok, drugič pa, ker so bile tehnične ovire. Napeljava vodovoda je bila glavna ovira. Šola oz. šolska stavba je bila v notranjosti prekrasno urejena – ena najlepših šol v Sloveniji. upora oz. izrabili so prostore vse in Stavbo

Mateja Jere Grmek. Intervju z Ivanko Hočevar in s Štefanom Mestnikom je zapisala bili razočarani, saj so redni zaslužek. delo in s tem ženske dobile so nosila dekleta? Kakšne frizure Dekleta so nosila kite, navadno pa zvite kite – kučme. starejša dekleta dve, Leta 1959 so si dajale železne trajne, ki so držale dve leti, V Žužemberku so jih delali. Po končani trajni je bil na glavi en sam mehur; mama mi je z jedilnim oljem mazala po mehurjih. Ivanka Hočevar je povedala še nekaj o oblekah. »Dekleta še spodnjih hlač niso imela. Pozimi so nosila dolga krila, domače nogavice iz ovčje volne. Obleko smo otroci nosili eden za drugim. V prvem razredu nisem imela čevljev, zato je šla sem Dobila čevlje. po sosedom k mama še enkrat večje, kot bi jih potrebovala. Igrače nam je mama punčke naredila in žoge iz cunj. Ravno tako svi- sama, ko- nosile lahko smo da glavo, na za tek šare. kratke lase.« Fantje so imeli Potokarja. Krčani sanjali stoletje in več ; iz arhiva Marjana Krka z okolico, poslano 23. 5. 1931; o novi šoli so • 48 ZA PRIPRTIMI VRATI slovalnica Krka–dovolitevposlovanja. točko 3. a : Modna oblačila – Ljubljana – po tudi najdemo 1958 julija 11. Gorica, Ivančna odboru ljudskem občinskem pri darstvo gospo za Sveta seje Redne IV. zapisniku V poslovalnica Krka Modna oblačila–Ljubljana V novošolo ... nekvalificira kot delati začela leti pet- najstimi s je 1985, obratovanja, leto prvo Že Šušteršič bivše tovarneoz.nesojenešole. Branke temelje za kopat hodili razredu 4. arhiva v še iz so 1959; da spominja, se Gabrovčca iz obratu, Turk Francka šiviljskem v (začetniki) Tovarna –velikapridobitevzakraj zaposleni Krki; na šolo nesojeno Pred in Avguština Pekolja. Avguština in - - - no, lestavbobotrebaprebeliti.« reše zaenkrat je šole Vprašanje šoli. novi v obratuje Podjetje strinjajo. tem s se sveta da bo problem dela okrog Krke rešen. Člani tako delavk, Verjetno240 več. zaposlilo bo še vzeli bodo jih pa sčasoma ljudi, Zaenkrat 8 dela pričelo. že je se »Obratovanje Krki, učili so jih mojstri (majstri), druge pa druge (majstri), mojstri jih so učili Krki, na tovarni v izučile se so delavke Nekatere in potem,dokonca,KrojŠkofja Loka. je preimenoval v Tip-Top, nato dve leti Krim se potem oblačila, Modna imenoval obrat je se Najprej 80. okrog pa potem ljudi, 180 zaposlenih bilo je začetku Na delavka. na iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana; Ljubljana; arhiva Zgodovinskega iz Sveta za gospodarstvo, 1985; 1985; gospodarstvo, za Sveta Zapisnik IV. Redne seje seje Redne IV. Zapisnik povzela Zlata Kastelic. Zlata povzela -

ZA PRIPRTIMI VRATI 49

- - ... bi vzel(a) sonce. zapisala Tončka Rajer. zapisala Tončka Rajer, Po pripovedovanju Anice Rajer učiteljica na PŠ Krka, vodja šole. Po pripovedovanju Francke Turk arhiva Francke Turk in Mihe Sadarja. desno); Cilka Zupanc, Jožica Zrimšek (zadaj); iz lič (od leve proti desni), Zofka Marolt (skrajno ljah Delali smo ponoči, ob sobotah in nede Anica Rajer pripoveduje, da je v začela delati tovarni s šestnajstimi leti, leta 1965. Želela si je v šolo za otroško vendar negovalko, ji je mama svetovala, naj gre raje mama, Njena blizu. službo imela bo in šivat Marija Purkat, je v tovarni šivala že od sa- mega začetka. ogro bilo je ga včasih všeč; bilo je mi »Delo mno, saj smo imeli veliko naročil iz tujine, delali včasih smo tako Nemčije; iz pretežno De- nedeljah. ob in sobotah ob ponoči, tudi lali smo na »normo«. Šivala sem pretežno okrasne šive. S sodelavkami smo se dobro razumele.« Sodelavci v tovarni na Krki: Jože Šela, Ivan Smo- - - in Mihe Sadarja. Turk (od leve proti desni); iz arhiva Francke Turk Franc Ilar, Tončka Sadar, Miha Sadar, Francka Cilka Zupanc, Franc Mahne, Albina Žgajnar, varni daljnega leta 1963, 21. aprila: Joža Zrimšek, Mihe Sadarja. Gledališka skupina na Krki, tudi sodelavci v to- »Prva leta je bilo v tovarni zelo Veliko prijetno. smo si zaupale, si pomagale. Orga- in žena dnevu ob npr. proslave, smo nizirali za 29. november. Na prireditvah smo peli, deklamirali, igrali gledališke igre.« niča, iz Strug – vse te so si poiskale stano vanje na Krki.« so šle v šolo. »Zelo sem bila vesela, ker sem ker vesela, bila sem »Zelo šolo. v šle so imela službo tako blizu. Nekatere sodelav- se so zaposlile Zagradca; iz peš hodile so ke tudi ženske iz Ambrusa, Dobrepolja, Dobr Naslovna stran kataloga, 1974/1975; iz arhiva 50 ZA PRIPRTIMI VRATI - Hoče Rozka Zupanc, Cilka Kalar, Francka Purkat, V novošolo ... Marija Mahne, Marija Krki: na tovarni v Sodelavke leve (od Vidic Joža in Rajer Anica Blatnik, poročena Kožar Ivanka Vera, Krki: na tovarni v Sodelavke var (od leve proti desni); iz arhiva Anice Rajer. Anice arhiva iz desni); proti leve (od var Rajer. Anice arhiva iz desni); proti ZA PRIPRTIMI VRATI 51 - ... bi vzel(a) sonce. sala Mateja Jere Grmek. Po pripovedovanju Branke Šušteršič zapi- Plitvička jezera …); iz arhiva Avguština Pekolja. na Krki, so hodili na sindikalne izlete (Ankaran, Delavke in delavci , ki so bili zaposleni v šiviljstvu arhiva Avguština Pekolja Jože Urbančič, Jože Rogelj, Avguštin Pekolj; iz pred kombijem stojijo (od leve proti desni): Pred tovarno Modnih oblačil na Krki; leto 1962; dnevne izlete.« delkov je šlo na nemški trg, pod znamko Jobis. »Ob praznikih, za 8. marec, novo leto, smo pripravile na hodniku tovarne razne proslavo, igre, skeče, hodili smo tudi na eno - - arhiva Branke Šušteršič. Albina Žgajnar, zaposlena v šiviljstvu na Krki; iz V tovarni na Krki so šivali predvsem moške hlače, plašče in ženske kostime. Veliko iz Delale smo za tekočim trakom, po fazah. V tovarni je bilo zaposlenih tudi nekaj mo »Šivala sem žepe in okrasne šive (štepe). Delale smo na normo. Na dan sem morala bilo je to – hlačah moški na žepov 120 zašiti težko in naporno delo. » »V tovarni smo delale tri »brigade«, danes bi rekli izmene, dve v dopoldanskem času in eno v popoldanskem. Večina zaposlenih ni imela šiviljske izobrazbe. Delavke so se tečaju. priučile v trimesečnem ških, vendar v manjšini.« V industrijskem obratu na Krki, ki je bil leta 1958 umeščen v novo zgrajeno šolo, je de- lala tudi Branka Šušteršič. Pred njo je bila tukaj zaposlena tudi njena mama, Jožefa Maljevac in kasneje Brankina hči Barbara žensk. Kastelic, tri generacije Šivale tri generacije Šivale tri generacije 52 ZA PRIPRTIMI VRATI V novošolo ... Sadarja. Mihe arhiva iz 1963; leto poveseliti; tudi znali zaposleni se so Krki na obratu šiviljskem V Jožefa Maljevac in Bojan Koželj v likalnici Modnih oblačil na Krki; iz arhiva Branke Šušteršič. Branke arhiva iz Krki; na oblačil Modnih likalnici v Koželj Bojan in Maljevac Jožefa ZA PRIPRTIMI VRATI 53 ... bi vzel(a) sonce. Delavke in delavci šiviljskega obrata pred vhodom v tovarno na Krki; iz arhiva Branke Šušteršič Leto 1963; zabava v šiviljstvu na Krki; iz arhiva Mihe Sadarja. 54 ZA PRIPRTIMI VRATI V novošolo ... zaprtja do vse pa 1958 leta od Krki, na šiviljstvu v izdelovali jih so ki 1974/1975, oblačil, kataloga Iz Iz kataloga oblačil, 1974/1975, ki so jih izdelovali v šiviljstvu na Krki, od leta 1958 do zaprtja obrata. zaprtja do 1958 leta od Krki, na šiviljstvu v izdelovali jih so ki 1974/1975, oblačil, kataloga Iz obrata, Doltex moda, 20. 3. 2003. 3. 20. moda, Doltex obrata, ZAVRTIMO SE S SPOMINI 55 ... bi vzel(a) sonce. Simon Bregar pripoveduje: Simon Bregar v njej Šola na Krki in postori Spomnim se dveh razredov, kuhinje z jedil- nico, sanitarnih prostorov, majhnega pro- stora s »strojem« za kopiranje in z žogami. drvarnica tudi bila je stavbe šolske sklopu V ni zeblo. z drvmi, da nas pozimi

Tanja Poljanec. Tretja vrsta, zgoraj (od leve proti desni): Primož Bregar, Janez Kalar, Dare Hočevar, Jožica Zupanc, Simon Bregar, Olga Zavodnik, Jožica Hribar. Druga vrsta, v sredini (od leve proti desni): Bojan Poljanec, Jože Sadar, Jože Smolič, Darinka Strah, Prva vrsta, spodaj (od leve proti desni): Marjan Blatnik, Marjan Bradač, Štefan, Slavko Koželj, Toni. Šolsko leto 1974/1975, 1. razred, učiteljica Matilda Piškur ; iz arhiva Simona Bregarja.

Zala Bregar, učenka 8. a razreda OŠ Stič- na, se je o šoli na Krki pogovarjala s svojim očetom Simonom Bregarjem in z dedkom Milanom Bregarjem. ZAVRTIMO SE S SPOMINI ZAVRTIMO dolga pot do šole Različno 56 ZAVRTIMO SE S SPOMINI koncu odličen. na bil sem da tem, po seveda in 4 »samo« telovadbo imel sem da dvi tem, po noge, gam bolj hoji pri naj da opozarjala, je me da tem, po naglasu, dolenjskem netipično po je se Spomnim Piškur. Matilda gospa poučevala je me razredu prvem V spomin. lep imam vse Na Krki. na šoli v učiteljic oz. »tovarišic« svojih vseh spomnim se Dobro min nanjih Učiteljice všolinaKrki,posebenspo V novošolo ... Bregarja). Simona arhiva (iz Slana Ada učiteljica razred, 4. 1977/1978, leto Šolsko - Bra Marjan Hočevar, Darko Blatnik, Marjan Novak, Darko desni): proti leve (od spodaj vrsta, Prva dač, Slavko Koželj, Milan Godec. Milan Koželj, Slavko dač, Druga vrsta, v sredini (od leve proti desni): Darinka Strah, Tanja Poljanec, Jožica Zupanc, Jožica Jožica Zupanc, Jožica Poljanec, Tanja Strah, Darinka desni): proti leve (od sredini v vrsta, Druga Hribar, Olga Zavodnik, Marta Zajc, Ana Zajc. Ana Zajc, Marta Zavodnik, Olga Hribar, Tretja vrsta, zgoraj (od leve proti desni): Jože Sadar, Simon Bregar, Bojan Poljanec, Janez Kalar, Kalar, Janez Poljanec, Bojan Bregar, Simon Sadar, Jože desni): proti leve (od zgoraj vrsta, Tretja Primož Bregar, Jože Gorjup, Jože Smolič. Jože Gorjup, Jože Bregar, Primož Na sliki manjkajo: Dare Novak, Jože Gorjup, Marta Zajc, Anica Zajc, Milan Godec. Milan Zajc, Anica Zajc, Marta Gorjup, Jože Novak, Dare manjkajo: sliki Na - - nimam slikeizdrugegarazreda. in bolan slikali, šoli v se so ko takrat, ravno volkswagen, imenovan »hrošč«. Žal sem bil modri avto, sta Imela policist. bil je ki mož, iskat šolo v službi po hodil je jo da tega, še se Spominjam kontrolkah. na piše kaj dal, gle- dosti Nisem pošten! sem bil In nalog. kontrolnih kopiranje zaupala je mi da se, lepa, prijazna in polna energije. Spominjam Mlada, Zupanc. Jasna učiteljica, najljubša moja poučevala je me razredu drugem V ZAVRTIMO SE S SPOMINI 57 - - ... bi vzel(a) sonce. Šolo Šolo na Krki sem obiskoval 7 let (od leta 1935, ko sem bil star 7 let, do leta 1942, ko sem bil star 14 let in je že divjala 2. svetov- na vojna). Ker je bila moja generacija zelo številčna, nas je osem otrok hodilo skupaj z eno leto mlajšimi, saj je bila njihova - gene šolanja letu zadnjem V številčna. manj racija - za prej mesec en zaključil pouk je se Krki na radi hude bitke, ki je takrat divjala v našem kamor Krki, na šolo staro v sem Hodil kraju. dosedaj. otrok generacije vse zahajale so Dedek Milan Bregar pripoveduje: Kdaj si obiskoval šolo na Krki? V katero zgradbo si hodil? zaključili s pozdravom: »Za domovino - s Ti- s - domovino »Za pozdravom: s zaključili tom naprej«. Vmes pa je bil seveda pouk, odmori, malica ipd. Dobro se prav šlo ni to nam da temu, kljub smo kako spomnim, v slast, pogosto pri malici jedli skupaj po lento in marelično marmelado. Prav tako se spominjam, da sem v šoli včasih odmorom med prestregel poštarja in mu rekel, naj mi da časopis »Delo«, da ga bom sam odnesel domov. V odmoru sem hitel brat športne članke, ki so me že takrat najbolj zanimali. iz pozitivne izključno doživljal šoli v se Sam prekrška, edinega spominjam pa se kušnje, zaradi katerega sem bil kaznovan, tako da sem po pouku moral še eno uro ostati v šoli. Med odmorom sem namreč brez do- prostora, šolskega iz vzel učiteljice voljenja kjer so hranili športne rekvizite - žogo - da smo se lahko s sošolci žogali. Kazen je bila zaslužena, a ne tako huda, da bi pustila ka- kšne posledice. - - Pouk v šoli precej šlo je mi ker prijetno, bilo je mi šoli V dobro pri praktično vseh predmetih. Če se še dobro spominjam, smo pouk pričenjali s tovariškim pozdravom, tako da smo vstali smo Pouk ZDRAVO! z učiteljico pozdravili in šek v trgovini ipd. Ne vem več, o čem sva se največkrat pogovarjala, vem pa, da sva bila precej srečna šolska otroka. Če je moj oče za isto pot potreboval 20 minut v eno smer in pozimi še manj, sva midva za isto pot potrebovala od 2 do 3-krat več še se Spomnim to. časa. za bilo je razlogov Veliko tega, da naju je včasih, ko sva bila z Joži že zelo odpeljal v pozna, šolo s svojim dobrim belim fičkom Jožin oče Ivan. Pot v šolo in nazaj se je običajno kar vlekla. Ponavadi je bila lepa in zanimiva. katero s Joži, sosedo s skupaj delil jo Vedno si sem kilometrov. precej kar prehodila skupaj sva Hodila sva po lužah, gledala ribe in vodne zanimivosti na znojilskem mostu, se trebanjskem križišču pri velikokrat združila s pozimi se Krke, iz vodo pila žejna Trebanjci, kepala z ostalimi, si privoščila kak pribolj Pot v šolo V prvem polletju tretjega razreda me poučevala gospa Cvetka Pasar. Spomin na je njo mi je še najbolj zbedel, verjetno zato, ker me je učila najkrajši čas. Drugo polletje je me razredu četrtem v in razreda tretjega jo smo Poznali Slana. Ada gospa poučevala kot ženo »stiškega« ravnatelja, po rodu iz strani eni Po Krki. na živela je sicer Trbovelj, nas ki učiteljica, a stroga, videz na in glasna je imela rada in nas je veliko naučila. Tudi spomine. nanjo imam zelo lepe 58 ZAVRTIMO SE S SPOMINI se tijenajboljvtisnilvspomin?Zakaj? Kateri učiteljisoteučili?učitelj je mojoddelekimelpouktudivžupnišču. otrok, veliko šoli na takrat bilo je Ker zred. ra- zadnji pa levo hodnika koncu na razred, največji. Levo od bil vhoda je bil tako imenovani srednji je ki razred, prvi desno bil je Šola je imela eno etažo. Ko si vstopil v šolo, njej. Kakšna jebilašola?Opišiprostorev V novošolo ... Pozimi manjkal. nikoli skoraj nisem šoli V ti, dasipravočasnoprišelv šolo? Opiši mipotvšolo.Kdajsimoral vsta bohrvaščina, slovenščinainračunstvo. sr- petje, telovadba, zemljepis, zgodovina, vedenje, predmetov: sledečih se Spomim Katere predmetesteimeli? zično kaznoval. fi nikoli ni nas in dober pravičen, bil je ker zato, všeč bil je mi pa Winkler Učitelj min. spo v vtisnilo zelo je mi se To žemlje. tudi kupila je nam Včasih posladkali. in odžejali njim z se smo da vodo, z razredčili nato ga smo ki sok, malinov kupila trgovini v je pa ona vode, vedro veliko po Krke reke do šli smo odmorom Med plačo. visoko imela je čase takratne Za gospa. samska starejša, Winkler. in va Štravso- vtisnila najbolj mi se sta spomin V kler. Win Venceslav učitelj poučeval je me pa učiteljica njam), v 2., 3. in 4. razredu me je poučevala spomi ne se (imena Štraus priimkom s ca učitelji poučevala je me razredu prvem V

Bogica Gajser, v 5.,6. in 7. razredu čtlia tasv j bila je Štravsova Učiteljica ------pa ob5.00. Pozimi sem vstajal približno ob 6.00, poleti nut, pozimipašehitreje-zaradimraza. mi- 20 hodil sem Ponavadi kilometra. dva približno bilo je šole do doma Od govarjali. kalo, zato smo bolj ponavljali snov in se po manj otrok veliko času zimskem v je Sicer peči. tople se spomnim toplo; zelo razredu v bilo je saj šolo, v hodil rad posebej sem kaznovali. fizično tudi prekrškov drugih in slušnosti nepo zaradi učence včasih učitelji so Sicer čali. sre ju bi da poguma, našega pomanjkanju v preprosto ampak pozdravu, v težava bila ni da razumeti, mogli nista Seveda mnim. spo je se ki kazen, šolska edina moja bila je To klečati. poukom med dan ves morali smo šoli v in opazili nas sta učiteljici Toda poti. drugi po odšli in izognili jima se smo Raje pozdravili. ju in srečali ju bi da sram, bilo je nas sprehajali, se sta ki učiteljici, dve videli in šolo v odšli sošolci s nekoč smo ko nečesa: se pa Spomnim bal. nisem šole se zato kaznovan, velikokrat bil nisem šoli V pridni? so dajaliučitelji,čeotrocinistebili Si sevšoličesabal?Kakšnekazni sva s konji pripeljala smreke za ostrešje in ostrešje za smreke pripeljala konji s sva bratrancem z Skupaj gradnji. pri deloval so- sam tudi sem saj spomnim, se tega Da, dela? pri gradnji?Sespomnišudarniškega potem postalatovarna?Sisodeloval Se spomniš gradnje šole nas Krki, ki je - - - - - ZAVRTIMO SE S SPOMINI 59 - - - ... bi vzel(a) sonce. ce Marije Bradač, por. Godec, mame Milke Franca ata in Oslice iz Godec por. Zavodnik, Bradača iz Podbukovja. Moja mami Marija, rojena 1973. leta, je ho Bilo 1983. do 1979 leta od Krko na šolo v dila ji je zabavno in zanimivo. V prvem razredu jih je bilo 12. Učila jih je Matilda Piškur. Tudi v drugem razredu jih je bilo toliko, le učite ljica je bila druga: Ada Slana. Učili so se v Mami, mama in ata – vsi v šoli in ata – vsi Mami, mama na Krki Polona Godec, učenka 8. a razreda na OŠ Stična je o pouku v šoli na Krki - pripovedo vala skozi doživljaje dveh generacij: mami

- Zlata Kastelic, učiteljica slovenščine, zgodovine in etnologije na OŠ Stična Zapisala Zala Bregar; za objavo priredila Podržaj, učila pa jih je Ada Slana. Andreja Kastelic, Marija Zajc, Simona Omerza, Katarina Kalar, Helena Sever, Jože Gačnik, Evgen 2. razred so obiskovali še: Vojko Zupanc, Robi Gačnik, Mitja Piškur, Bojan Perko, Marija Bradač, 2. in 3. razred na Podružnični šoli Krka z učiteljico Ado Slana; iz arhiva Polone Godec. Pri pouku mi je bil najbolj všeč predmet ze- je mi saj ničesar, bi ne pa Spremenil mljepis. bila šola zelo všeč. Kaj ti je bilo v šoli najbolj všeč, kaj bi v šoli najbolj všeč, Kaj ti je bilo spremenil? vozila pesek. Tisti, ki niso imeli vozov in ži vali, so delali neposredno pri zidavi stavbe. neposredno pri zidavi vali, so delali 60 ZAVRTIMO SE S SPOMINI Moj ata ni rad hodil v šolo. Ko sta z mamo z sta Ko šolo. v hodil rad ni ata Moj »kombinirani«. bili so in sedem bilo je jih razredu prvem V Jakopič. Lojze in Samec Franc Gajser, gica Bo- učili so Bradača Franceta ata Mojega mija, fizika,srbohrvaščina. glasbi, likovni so se kasneje pridružili še ke- tri »športni«, računstvu, so Slovenščini, učilnice. imeli spreminjali, niso se Prostori na drugošolo.UčilajihjeDanicaVidenič. odšli so pa sošolke in sošolci nekateri let, Mama je šolo na Krki obiskovala vseh osem pa MatildaPiškur. nato leta, pol Puterle, Zorka pa tretjem v Bradač, Milka učila je jih razredu drugem V la AnicaJavornik;bilojihjeokrogdvajset. uči razredu prvem v je Milko, mamo, Mojo šče. igri- na šli pogovarjali, se so odmori Med ba, likovnavzgoja. glas vzgoja, športna družba, naravoslovje, matematika, slovenščina, predmeti: Šolski jedilnica, stranišča,kabinet,hodnik. še bila je učilnic dveh Poleg razred. 4. in 3. sta nabirala znanje 1. in 2. razred, v drugi pa prvi V učilnici. dve bili sta zgradbi šolski V la tudiCvetaPasar. Ada Slana. Na šoli je v tistem času poučeva je jih učila tudi 12, zopet bilo je jih razredu četrtem V razredom. tretjim s kombinaciji V novošolo ... - - - dno, damojatanimaralšole. ču ni in opazka prijetna kaj Nič »zgnil«. bo učitelj rekel, da je tako miren, da se boji, da nekoč je mu tako in miren zelo bil je šoli V sta seizsrcanasmejala. mov. Seveda je prišel prej kot mama in oba tebi nič, po bližnjici – kam drugam – kot do- nič meni pa, Ata odšladomov. in vrati pred pustila mama je ga šole, do skupaj odšla na paši,pozimipapeči. dno našla čas za učenje. Poleti sem se učila lepopisa. Toda – poleg dela doma – sem ve spomnim, sem delala naloge iz računstva in Domačih nalog je bilo kar veliko. Največ, se rala nadaljevati,agazaradivojnenisem. Pouk sem obiskovala šest let; šolanje bi mo ljala žitovmlin. pe- vozičku na seboj s sem pa mimogrede peš, hodila sem šolo V smer. eno v hoda uro eno pomeni kar Oslice, od oddaljena km 5 4, je ki Krki, na obiskovala sem Šolo kler nisemodšlavšolo. do- vse oče, stari in otroci starejši pazili me so majhna, bila sem Ko otroštvo. preživela sem kjer Oslici, na doma, se sem »Rodila šolanje tako: svoje predstavila Katji vnukinji svoji je leta, 1931. januarja 1. rojena Tomažin, Rozalija sobote Pouk odponedeljka–pavsedo - razre a 8. učenka Godec, Polona Zapisala da, OŠ Stična; za objavo priredila Zlata Zlata priredila objavo za Stična; OŠ da, Kastelic. - - - ZAVRTIMO SE S SPOMINI 61 ... bi vzel(a) sonce. Zapisala Marjetka Kralj, učenka 8. b OŠ Stična; za objavo priredila Zlata Kastelic. Ciril Zavodnik (iz arhiva Katarine Šušteršič Kralj). Viktor Rajer, učiteljica Ada Slana, Marko Bregar, 2. vrsta (z leve proti desni): Marjan Miklavčič, Šušteršič, Milena Hočevar, Franci Špelko; 1. vrsta (z leve proti desni): Mojca Glač, Katarina Ada Slana, na PŠ Krka. Sošolke, sošolci in učiteljica Katarine Šušteršič, Za »ta sladke« Moja mami Katarina Šušteršič poročena Kralj, se je rodila 24. avgusta 1971. V šoli na Krki se je učila matematiko, slovenščino, spoznavanje narave in družbe, glasbo, li- kovno in telovadbo. Med odmori so hodili po drva, da so kurili peč. Včasih so bili tudi nagajivi in učiteljice so jih potegnile za »ta sladke«. Spomladi in v jeseni so se radi odpravili v Loko zvončke in »kronce«. po Učili sta jih učiteljici Matilda Piškur in Ada Slana.

------napisala Katja Tomažin; za objavo priredila Zlata Kastelic. Po pripovedovanju Rozalije Tomažin Katere predmete smo imeli? Slovenščino, zgo telovadbo, risanje, lepopis, računstvo, tako Vsaj izlete. na hodili smo mi Tudi Izleti? smo jim rekli. Najraje se izleta spominjam v domačo Za Polževo. na izleta in jamo Krško nalogo smo morali napisati poročilo; napi Na Krki je bil pouk zaradi prostorske sti- ske v stari šoli v različnih obdobjih na dveh hodila sem Sama »farovžu«. v in šoli krajih,v k pouku vedno v šolo, v »farovžu« je imelo pouk le nekaj razredov. Učitelji in učiteljice? Najbolj sem si zapo Poleg nje se spomnim še Venceslava Win Nova šola na Krki ? Bila je že zgrajena, gra- diti so jo začeli leta 1953, a so v njej odprli šiviljski obrat. Pri njeni izgradnji nisem so- delovala; pomagala pa sem graditi novo Muljavi. na dom zadružni in Muljavi na šolo V času moje mladosti, po vojni, smo gradili udarniško, brez plačila, za lepši in boljši ju dovino, prirodopis, petje in zemljepis. Od vseh naštetih predmetov sta mi bila naj in zemljepis. ljubša zgodovina Učitelji jedrnato. in kratko zelo ga sem sala ca me je pohvalila in pred vsemi povedala, da sem poročilo napisala najboljše! mnila Julijano Winkler. To pa zato, ker je bila zelo prijazna; pri njej sem dobivala do- bre ocene. Učila me je tri leta. klerja, Anice Javornik, učiteljice Štrausove. tri vseh nas. 62 ZAVRTIMO SE S SPOMINI Šolanje jezaključilazučiteljiščem. v šolo Ljubljano. Šolo je obiskovala pri uršulinkah. v odšla je let, deset Ani bilo je Ko brata umrlašekototroka. Anina tudi sta saj sami, živeli smrti očetovi dvaintrideset let. Ana in njena mama sta po komaj star mlad, zelo je Umrl je izgubila. že ga ko let, pet bilo ni še Ani glasbenik. in učitelj je Bil Škofjeločan. bil je Josip oče Anin Ljubljani. v pridigar stolni znani bil je Miha duhovnika. bila sta brata) (materina Opeka Janez in Miha Strica Cankarja. na Iva prijateljica bila je mladosti V Vrhnike. z doma bila je Opeka, Franja mama, Anina tlič. Sve bil je priimek dekliški Njen Loki. Škofji v 1904 junija 12. rodila je se Javornik Ana Ana Javornik,učiteljicanaKrki Ana Svetlič Javornik, stara 24 let; iz arhiva Rada V novošolo ... Rada arhiva iz let; 24 stara Javornik, Svetlič Ana Javornika. - - no vojno, in sicer kot partizanska učiteljica. svetov drugo med tudi je Učila 1935/1936. letu šolskem v krize, gospodarske času v Ana Javornik je ponovno začela učiti na Krki darjeva sestraManca(tetaprihiši). gospo še živela je kmetiji Na Jože. in rija Ma Ana, otroci trije jima se so Rodili hiši. v razpoloženje veselo za tudi poskrbel rad je citre na igranjem Z žago. in mlin še kmetije poleg imel je mož Njen Krko. na vornikom, s poučevanjem. Poročila se je z Josipom Ja prekinila in poročila je se Kmalu Zagradcu. v zaposlila prvič je se učiteljica mlada Kot Anina mama, Franja Opeka, doma z Vrhnike, je je Vrhnike, z doma Opeka, Franja mama, Anina bila v mladosti prijateljica Ivana Cankarja; ta ji je je ji ta Cankarja; Ivana prijateljica mladosti v bila pisal pisma in posvečal pesmi. posvečal in pisma pisal - - - - ZAVRTIMO SE S SPOMINI 63

... bi vzel(a) sonce. razreda OŠ Stična; Zapisal Janez Piškur, učenec 9. d za objavo priredila Zlata Kastelic. Na Krki je učila po drugi svetovni vojni vse do leta 1961, ko se je upokojila. Leta 1963 ji je umrl mož. Poleg učiteljskega poklica je Ana Javornik - ra dopisnice delo tudi opravljala leta dolga dia Slovenija. Rada je igrala klavir, orgle in kasneje tudi kitaro. Ko je dobila vnuke, se je rada družila z njimi in jim pripovedovala junija 23. je Umrla zgodbe. življenjske svoje pokopana. 1991 na Krki, kjer je tudi 1942. leta; iz arhiva Rada Javornika. Dovoljenje za poučevanje Ani Javornik, 1943; iz arhiva Rada Javornika. Javornikova družina s teto Manco (prva z leve); 64 ZAVRTIMO SE S SPOMINI no. Prišli smo v stik z Marjanom Grahutom, Vendeli- sestro najbolj kuharic, slovenskih eno znanih raziskovali smo ko izvedeli, smo Korinju, Malem na učila je Da zasledili. nismo Ilc Angele šole, krške sklop v sodile o učiteljih, ki součili na Krki inšolah, v kiso podatke iskali letoma dvema pred smo Ko dozidana paleta1953.leta. kasneje, leta 1924. je bila sezidana na novo, Zajca; Jožefa hiši v ekskureceda, kot sicer in leta, 1912. leta bila je Ustanovljena šole. Korinjska šola je nekdaj sodila v sklop krške Angela Ilc,učiteljicanaKorinju V novošolo ... - otroko dvema svojima s Grahut, por. Ilc, Angela - Šmar v Marjanom, sinom in Alenko hčerjo s ma, jeti, sredi petdesetih let prejšnjega stoletja; iz iz stoletja; prejšnjega let petdesetih sredi jeti, arhiva Marjana Grahuta. Marjana arhiva se nenadoma, od hudih bolečin v trebuhu, v bolečin hudih od nenadoma, se takrat in češnje s je splezal žejen, je postal jih jedel. Nekega dne je bila mera prepolna, in češnji po plezal užitkom z je pa Lojzek mali obrodila; bogato vedno je ki češnjo, tudi imeli so hiše Zraven njima. pri ostati hotel le bi če hišo, in »gruntek« ponudili mu so ki sosedoma, starejšima s odnose prisrčne sestro s imela sta da se, Spominja Korinju. na prebil dni nekaj lahko je Tako junija. 28. pa šola ljudska junija, 6. zaključili so Gimnazijci Korinj. na sestri k čitnicami po med hodil je da spominja, se Ilc Alojz 1936/1937 in1937/1938. sicer in leti, dve poučevala je Tam Korinju. Malem na bilo je pouku, pri razredu učenka v mi, in učenci z srečanje prvo Njeno nazorom nibilapovolji. liberalci in Angela Ilc jim s svojim svetovnim nabrata patraAlojzaIlca,bilitakratoblasti njenega pripovedi po so saj službe, dobila Po končanem učiteljišču, leta 1931, pet let ni učiteljišče. 1864, ustanovile tudi vrtec, osnovno šolo in letu po delovanja, zgodovini bogati svoji v so ki sester, šolskih Zavod v Maribor, v dila vo- je jo pot in učiteljice poklic za je se čila Odlo- Ribnici. v obiskovala je šolo ščansko Me- otroki. desetimi z družini v Ribnici pri Laze Dolenje kraju v 1912 leta je se Rodila korinjskem obdobjuAngeleIlc. brat, sta nam predstavila nekaj podatkov o Angelin in Vendelinin Ilc, Alojz pater in On Angelinim sinom in Vendelininim nečakom. - - ZAVRTIMO SE S SPOMINI 65 - ... bi vzel(a) sonce. gov: najprej iz eksistenčnih – s pridelki si je izboljšala dnevne obroke; uporabljali so ga tudi za nazorno učenje v naravi. Ko je pred leti znova obiskala Korinj, se je zgrozila ob pogledu na njej tako ljub šole. kotiček poleg Korinjci so se na učiteljico Angelo Ilc veliko obračali: pisala jim je prošnje ipd. Imela je poseben socialni čut. Z ljudmi se je dobro razumela, tudi z otroki. »Bila je naravni - ta Ilc. Alojzij brat njen pravi učiteljico«, za lent prostem V pribije. genij,« matematični »Tudi času je silno rada reševala probleme, to je bil njen hobi. Nekoč je v Šmarjeti, kamor je bila prestavljena, nadomeščala matema tiko v višjih razredih. Bila je zelo uspešna, čeprav je bila vseskozi razredna učiteljica: - - - - - Šola na Korinju, sezidana 1925. leta, dozidana leta 1953, ukinjena 30. 8. 1980. ni mogel več premikati. Še danes se sprašu se danes Še premikati. več mogel ni Angela Ilc je bila dve leti vse v eni osebi: učiteljica, ravnateljica, vzgojiteljica, zapi Na Malem Korinju je bila enorazrednica, kar je pomenilo, da je vseh osem razredov hodilo v šolo v istem času. Delo je bilo za mlado učiteljico naporno; še bolj kot pa to je »ubijala« samota in od sveta. odmaknjenost Tako je k Angeli Ilc prišla sestra ročna dela. Meta, ki je otroke poučevala je, kako bi se avantura s polnim trebuhom češenj končala, če bi ostal na njej in ga slu- čajno ne bi zgrabila žeja! »Zagotovo bi pa pravi. del z nje!« snikarca. Pri šoli je bil tudi vrt, ki ga je uči teljica Angela vzorno uredila iz dveh razlo 66 ZAVRTIMO SE S SPOMINI vodu šolskih sester v Mariboru, pove mar- pove Mariboru, v sester šolskih vodu Za v maturirale so ki učiteljic, generaciji O slednosti podaljšalašezatritedne…« hišnim priporom, ki ga je zaradi moje nedo- dvomesečnim z kaznovala nasmejiva, srca iz šole osnovne iz sošolko s danes mu se ki prekršek, neki za je me »Nekoč limeter. mi- za niti odstopala ni izvirne; bile so zni ka- Tudinjene popravile!« izdatno razredih naslednjih v se so ocene, boljše Številke, ocene. zaslužil si sem da vem, Pa štirice! la v prvem razredu, a sem imel pri njej same uči je »Tudimene Grahut. Marjan nasmeje se kako,« in kaj vedel, si že in je pogledala »Samo karizmo. posebno neko z in očmi z delala je Mir naučila. je veliko redoljubna, stroga, bila je sina njenega spominu Tudiv kariero zaključilas»prvčki«. učiteljsko svojo in razredom 1. s je začela V novošolo ... - prija s in družino z Grahut, poročena leve), z (prva Ilc Angela telji; v sredi Mara Drobnič, zraven Jože Grahut, skrajno desno desno skrajno Grahut, Jože zraven Drobnič, Mara sredi v telji; učitelj Lado Mihelič, v petdesetih letih prejšnjega stoletja; iz iz stoletja; prejšnjega letih petdesetih v Mihelič, Lado učitelj arhiva Mare Drobnič. Mare arhiva - - prve šolskeurenaKorinju. drugič, mogoče ob praznovanju 100-letnice kdaj Korinju, na pouku o tem, o - Vendar Šmarjeto. v Korinju, na učiteljice Ilc, gele An- premestitvi o poroča nam pa VII., 30. 264/1, številka Opravilna obdobju. tistem v šoli na delali so vse kaj razberemo, lahko zapisnika Iz dalje.« 1938 1. 20. od Korinju, v šoli ljudski državni enorazredni na sniku zapi »Opravilnem v zapis tudi našli smo Korinju Malem na Ilc Angele službovanju O ampak celopresegle…« dosegle, samo ne jih so cilji zastavljenimi visoko z tiste zgovorne, bolj nekoliko še klepetave mirne, bolj še so mirne darjene: pou bolj nekoliko so lastnosti nekatere le zdravja, trdnega vse žive, so »Vse mature: 50-letnici na sošolk srečanja opis njen sikaj Zbral in zapisal Jure Logar. Jure zapisal in Zbral - - KOLO ČASA MELJE PRETEKLOST 67 ... bi vzel(a) sonce. prehrano in čistočo na PŠ Krka, 2011. Pesem napisala Marjana Rus, ki skrbi za Vaša stara šola Vaša

Stara šola na Krki , leta 2009; iz šolskega arhiva.

Stara šola dvestoletna že gospa, Ob Krki bistri sem doma, saj sem stara šola vaša. ki s tem nazivom se ponaša, moj prag stopilo, si z modrostjo glave napolnilo Mnogo vas je že čez da tukaj ste nabirali si znanje. in res lepo mi je spoznanje, veselila, pred testi pa sem z vami se potila, Razigranost me je vaša skrite, obdržale moje stene so kamnite. skrivnosti vaše najbolj prostora, nova šola se zgraditi mora, A ker v meni malo je da telovadite v razredu. saj to gotovo ni v redu, mi novica je prijetna, Ker sem stara in priletna, saj nova šola čaka vas. da se bom odpočila jaz, stopite in pridno, radi se učite, veseli v njo Vsi bo imela. saj bo le z vami zaživela in kot jaz vas rada pa še lepše bo, Mi z vami vedno je bilo lepo, vam v novi šoli želje. učenje naj vam bo v veselje, to so moje srčne KOLO ČASA MELJE PRETEKLOST, IZ PRETEKLOST, ČASA MELJE KOLO PRIHODNOST NJE KLIJE 68 KOLO ČASA MELJE PRETEKLOST Tjaša Meglen, 1. razred; Ribice v šoli v Ribice razred; 1. Meglen, Tjaša Poslovilne pesmistarišoli V novošolo ... čemo. ho ostati tej v želimo, ne šolo novo v saj ne bo, Ta nova šola še ni zgrajena in upamo, da še saj vnovošologremo. Zdaj parazmišljamsamošeonjej, saj vnjoJosipJurčičhodilješe. Ta šolamajhnainstaraježe, ki jestara200let. delu pri Na Krki,nagričkuenašolastoji, Hišnik razred; 1. Hočevar, Peter (Veronika Pavčič, 5. r) 5. Pavčič, (Veronika - Patricija Zaman, 2. razred; Ribice v šoli v Ribice razred; 2. Zaman, Patricija Ema Vrabič, 1. razred; Ribice v šoli v Ribice razred; 1. Vrabič, Ema veliki, vsi. mali, bomo te čuvali srcih v da pozabi, Ne vsi, selimo se novo v stara, šola adijo, zdaj, In vladala. bo nova šola ko zdaj, bo kaj razmišljaš, in Žalostna stojišobcestisama,samcata la. vese nič nisi in nas od se poslavljaš zdaj a Dvesto letsizotrokipreživela, ker zapuščamotemi. Vem, dažalostnasizdaj, Draga šola,kakosikaj? (Tjaša Pirnar, 5. r) 5. Pirnar, (Tjaša - KOLO ČASA MELJE PRETEKLOST 69 - - - - - (Pia Škufca, 5. r) ... bi vzel(a) sonce. (Veronika Pavčič, 5. r) Stara si že 201 leto. Pravijo, da so starejši pa starejši so da Pravijo, leto. 201 že si Stara Poslovilna pisma Veš, šola, koliko lepih spominov bo ostalo nate: od prepirov do veselja, od joka veselega do smeha. Bilo je razigrano, a zdaj ne bo več tako, saj se selimo v novo šolo, v preurejeno tovarno, ki pa je nekdaj že bila šola. Zdaj boš sama stala ob cesti, otroške- ga živžava in razigranosti na tvojem dvori cerkveni stari in Krka reka Le več. bo ne šču zvon ti bosta delala družbo. Zbogom, draga šola! metnejši. Zakaj se selimo v novo šolo? Pun ce smo proti, a fantom je všeč to, da bodo imeli telovadnico. Veš, prav žalostna sem, ko pomislim, kako ti bo brez nas, V otrok. novi šoli te bom zelo pogrešala. Učenje majh telovadnice, brez zidovi, starimi med ne učilnice. Kako bo v šoli, kjer bo to čisto drugače? Poleg tega bo zraven še vrtec. Kako se bomo učili med kupom kričečih vr tčevskih otrok? S tabo sem preživela 5 let in se med tem mnogo naučila. V novo šolo Draga šola! se učila pet let V tebi sem pridobivala spet in spet. in znanje si veliko vem Zdaj pa že leto v Stično grem. in naslednje A nikar ne joči in stokaj, saj pozabili te ne bomo. Pa tudi, če se kaj zgodi, boš ti. v spominu ostala nam (Ela Tekavec, 5. r) Ana Škufca, 2. razred;Adijo, šola! Ribice v šoliDolgo si živela, a zdaj boš ostarela, otroci vsi bomo jokali, od nove šole stran bežali. Pet let smo se učili, lovili, pod tvojim plaščem se pragu zdaj pa bomo na tvojem bridko se jokali. Za slovo ti bomo peli tisto lepo pesem, da spomnila se boš na nas, čez dolga leta. Ko zaspala boš in v sanjah po svetu šla, mi se bomo takrat igrali in ti vsi mahali. In ko bo iz tebe muzej nastal, te bo vsak človek obiskal, pri tebi bo rad ostal in se s tabo smehljal. Lepo življenje brez nas ti želim! Taja Terezija Trček, 2. razred; Ribice v šoli 70 KOLO ČASA MELJE PRETEKLOST ti obljubim,datepridemobiskat. a pogrešala, bom te šolo zelo šola, Veš, Gorico. Ivančno v novo kot tja v šla bi raje …ah, le šla bi Selitev razred; 3. Vlasič, Laura V novošolo ... lepo kottu.Nasvidenje,starašola. tako šoli novi v tudi bo da Upam, prijetno. zelo je bilo in streho pod imela nas si časa Veliko imel. te sem Rad šola. stara Adijo, na nogah. imaš, da si stara dvesto let in sploh še stojiš Srečo zidovi. tvojimi med pouk potekal je časa veliko in učila me si časa Veliko zej. mu postala boš Mogoče pogrešal. bom te Adijo, šola, zdaj se selimo v novo šolo. Zelo Lep adijo.« sem hodukteb. da všeč, je mi Ampak povem. ti zvem, kej in zlo boš znana. Blagor. No, to je vse, če še muzej boš Postala sama. boš ne a zapustil, da si najboljša šola na svetu. Hmal te bomo veliko šolo, ki je nova. Zato ti zdele povem, bedno v moram da sem, izvedel šola, »Lej, Ajde, šola! (Benjamin Fink, 5. r) 5. Fink, (Benjamin (Blaž Poljanec, 4. r) 4. Poljanec, (Blaž (Tjaša Pirnar, 5.r) Pirnar, (Tjaša (Rok Strah, 4. r) 4. Strah, (Rok - Jakob Trček, 3. razred; Selitev v novo šolo novo v Selitev razred; 3. Trček, Jakob stara šola. Nasvidenje, šolo. novo v grem da Škoda, nogah. na stojiš še da srečo, Imaš muzej. je bilo zelo lepo. Mogoče boš postala šolski Hvala, da smo bili pod tvojo streho, tu nam šolci prišlipogledat. bomo spomnili nate in te bomo skupaj s so- se Velikokrat stran. gremo ker je, nam žal se zato radi, let, imamo te Zelo novo. v preselili bomo veliko je minilo šola, Stara stiskali vrazredihinsetudizabavali. smo se učili. Začudili se bomo, kako smo se kako spomnili, bomo se šolo, novo bomo v prišli Ko let. veliko je minilo šola, Stara nas bošnajboljšašola. Za Manca. in Tjaša Anja, Rok, Damjan, Urh, Blaž, jaz, pogledat: šli bomo te Vsi nate. li spomni bomo se nekoč in všeč najbolj bila mi si zdaj Do imel. te sem rad šola, Adijo (Damjan Hočevar, 4. r) 4. Hočevar, (Damjan (Lovrenc Godec, 4. r) 4. Godec, (Lovrenc (Anja Markovič, 4. r) 4. Markovič, (Anja (Urh Bregar, 4. r) 4. Bregar, (Urh - KOLO ČASA MELJE PRETEKLOST 71

- - ... bi vzel(a) sonce. 3. r) »Zapomnila si jo bom po naši stari učil »Šola je bila prijazna, majhna. Vsak dan smo se lahko videli z drugimi učenci.« (Jakob, 3. r) »Po vsem. Ne bi šel v novo šolo.« (Pri- mož, 3. r) »Zapomnila si bom celo šolo.« (Janina, 3. r) »Zapomnila si jo bom po učilnicah, po pohištvu, ker bo tam drugo.« (Stela, nici, po Josipu Jurčiču, ki se je v njej učil in mi je zelo všeč. Zapomnila si jo bom po tem, da smo v njej spoznavali nove 3. r) besede in številke.« (Laura, »Zapomnila si jo bom po učilnicah, kjer je bilo malo prostora, a smo temu lahko igrali skupaj.« (Urška, 3. r) se kljub zra- je ki učilnici, po bom jo si »Zapomnil ven kuhinje in lahko zamenjamo mali co.« (Blaž, 4. r) »Zapomnil si bom vse, ker mi okno.« skozi pogled Pa staro. je vse, kar je všeč (Urh, 4. r) arhiva. iz jesenskih plodov, 1. in 2. razred; iz šolskega Šolsko leto 2010/2011, tehnični dan – izdelovanje • • • • • • • • - - - bom zapomnil-a učilnico; po »Najbolj si lice, slike, tablo, rožice na tabli.« (Ema, Neja, 1. r) Matevž, Urban, Peter, »Najbolj si bom zapomnil-a kotičke in igrače.« (Tjaša, Nadja, Ervin, 1. r ; Alex, 2. r) »Najbolj si bom zapomnila gred, ker po 1. r) njej rada plezam.« (Danica, »Najbolj si bom zapomnil-a, da je šola Klara, 2. r) stara.« (Žiga, 1. r ; Patricija, »Najbolj si bom zapomnila, da mi je bilo lepo.« (Neža, 1. r) »Najbolj si bom zapomnil knjižnico z ve liko knjigami.« (Blaž, 2. r) »Najbolj si bom zapomnil, ko je sošolka padla in si prebila glavo.« (Nejc, 2. r) »Najbolj si bom igrišče.« zapomnil (Mar- tin, 2. r) »Najbolj si bom zapomnila svoj prostor 2. r) Terezija, in slike na steni.« (Taja arhiva. Vlasič in Klara Mestnik, 2. razred; iz šolskega Šolsko leto 2010/2011, lutkovna predstava, Alex Po čem si boš zapomnil/a življe si boš zapomnil/a Po čem nje v stari šoli? nje v stari • • • • • • • • • 72 KOLO ČASA MELJE PRETEKLOST • • • • • • • • V novošolo ... iz nekoč; ure učne uprizoritev 2011; vrat, odprtih Dan šolskega arhiva. šolskega dovit pogled na drevesa in kako smo se smo kako in drevesa na pogled dovit ču ima ki prostora, učnega pokanega raz- starega, zapomnila bom si »Najbolj nico. »(Bor,5.r) - redoval in knjige učiteljica imela je omara, kjer spominu v ostala bo mi »Zelo je bilšemajhen.«(Andraž,5.r) ko Jurčiča, igral šole 200-letnico za sem ko spomin, v vtisnilo najbolj je se »Meni njale našeslike.«(Tjaša,4.r) igrala. Na staro šolo bi me najbolj spomi dobra so ker igrišče, bom si »Zapomnila smo skupajpodvarazreda.«(Anja,4.r) da In razredih. v stiskali se smo da »To, zelo všeč.«(Manca,4.r) »Zapomnila si bom celo šolo, ker mi je tu mjan, 4.r) »Zapomnil si jo bom po učilnicah.« (Da učilnicah.« po bom jo si »Zapomnil njem žetretjeleto.«(Rok,4.r) v sem saj navajen, že ga sem in majhen je ker razredu, po bom jo si »Zapomnil - - - • Šolsko leto 2010/2011; igre na snegu, učenke in in učenke snegu, na igre 2010/2011; leto Šolsko učenci 1. in 2. razreda; iz šolskega arhiva. šolskega iz razreda; 2. in 1. učenci teta.« (Pia,5.r) očetova še hodila šolo to v je da to, in dogodki vtisnili bodo mi se spomin »V (Danijela, 5.r) šolo.« staro let 200 v hodimo da hvalili, Šolsko leto 2010/2011; pri plesnih plesnih pri 2010/2011; leto Šolsko vajah; iz šolskega arhiva. šolskega iz vajah; KOLO ČASA MELJE PRETEKLOST 73 - ... bi vzel(a) sonce. vrenc, 4. r) »Vzela bi stare knjige in predmete ter spominke človeške ribice.« (Laura, 3. r) bi tudi učiteljice.« (Rok, 5. r) »Vzel »Vzel-a »Vzel-a bi pohištvo.« (Janina, 3. r; Lo proti desni), 2. razred; iz šolskega arhiva. Taja Terezija Trček, Patricija Zaman (od leve Šolsko leto 2010/2011, Alex Vlasič, Klara Mestnik, • • • mastre.« (Jan, Nadja, Neža, Žiga, Martin, Blaž, 2. r) Klara, Alex, 1.r.; »S seboj bi vzel-a slike, tablo in knjige.« Ervin, 1. r) (Ema, Matevž, Tjaša, »S seboj bi vzela mavrico in sonce, ker 1. r) mi je všeč.« (Danica, (Urban, 1. r) »S seboj bi vzel lutke.« (Peter, 1. r) »S seboj bi vzel gred.« »S seboj bi vzela celo šolo.« (Ana, Patri- 2. r) Terezija, cija, Taja (Nejc, 2. r) »S seboj bi vzel črke.« »Vzel bi igrala in igrače.« mož, 3. r) (Jakob, Pri- »S seboj bi vzel-a kotičke, igrače in flo- na, Duška Planinšek, Tončka Rajer, Brigita Langenfus, Maja Sever (z leve proti desni). Šolsko leto 2010/2011; učiteljice PŠ Krka pred novo šolo. Mateja Jere Grmek, Nadja Jankovič Fortu- Kaj bi vzel s seboj v novo šolo? s seboj v novo Kaj bi vzel • • • • • • • • 74 KOLO ČASA MELJE PRETEKLOST • • • • • • • • • • • • • • • V novošolo ... ti.« (Tjaša,5.r) predstavlja- more ne nihče si kot super, tako je ker staro, vzela bi šolo novo »V rem sezelodobrosedi.«(Veronika, 5.r) dan drugačno in moj šolski stol, na kate- vsak bilo je ki vzdušje, vzela bi seboj »S razreda.« (Dorijan,5.r) šole vzel veselje, radost in uro iz našega stare iz bom šolo, novo v šli bomo »Ko novo šolo.«(Petra,5.r) v prišlo res to bo da upam, in srečo lje, vese vzela sabo bi novo v šole stare »Iz (Špela, 5.r) šolo.« staro na spomin vzela bi seboj »S živela vtehletih.«(Patricija,5.r) sreče, veselja in spominov, ki sem velikojih do- vzela bom šolo novo v stare »S ro šolo.«(Danijela,5.r) sta na spominjal vedno me bi da seboj, s kar vzela učilnice iz pogled bi »Najraje in letašole.«(Pia,5.r) »S stare šole bi v novo vzela smeh otrok 4. r) (Tjaša, računalnik…« mizo, vse: »Skoraj (Anja, 4.r) stvari.« veliko spravljeno tam razgleda je ker zaradi in podstrešje bi »Vzela ble …«(Manca,4.r) ta- polic, zaradi všeč je mi ker »Učilnico, »Pogled skoziokno nabrezo.«(Rok,4.r) pisal.« (Urh,4.r) na stvari veliko je ki Jurčič, Josip skoval »Znak na šoli, kjer piše, da je to šolo obi ristični tržnici.«(Blaž,4.r) »Vzelšolo,so gaimelinatu bivhodvki »Vzel bislikeodšole.«(Urška,3.r) - - - - - Pozdrav novišoli. boljša. še šola nova bo da upamo, ampak dobra, bila je šola Stara veselimo. že se vsi liti v novo šolo. Upamo, da bo zelo dobro in Minila so štiri leta in zdaj se moramo prese- da vidimose. Zelo seveselimože, in sestabopoigrali. Radi biteboljespoznali se učili,veseliliinpoigriščulovili. Zdaj prišlismo,davatebihodili, Dobrodošla šolanova. zdaj bomovsitipeliinploskali. Veliko srečeinveseljatiželimootrocivsi, zdaj bomopelitebiinseveselilimi. Dobrodošla, dragašola,pojejotiptičkivsi, Draga šola,pozdravljena! Dobrodošlice novišoli Tjaša Pirnar, 5. razred; Netopir, človeška ribica, ribica, človeška Netopir, razred; 5. Pirnar, Tjaša postrv na prireditvi na postrv (Dorijan Mahne, 5. r) 5. Mahne, (Dorijan (Danijela Slana, 5. r) 5. Slana, (Danijela (Manca Godec, 4. r) 4. Godec, (Manca KOLO ČASA MELJE PRETEKLOST 75

- - - - - ... bi vzel(a) sonce. Telovadnico, Telovadnico, plezalno steno. Da bomo jedli v jedilnici, da 4. r) domu. (Anja, je bližje mojemu Telovadnico in jedilnico. Več učilnic, da ne bo treba imeti pouka na (Tjaša, 4. r) hodniku. Jaz se veselim telovadnice in razredov, saj me športna zelo 5. r) veseli. (Tinkara, Pričakujem, da ne bo tako veselo, kot v stari, ker bo več ljudi in otrok. Veselim se, da se bom prvič učila na tako veliki šoli. (Petra, 5. r) Pričakujem veliko večjo šolo. Veselim se večjega igrišča in telovadnice. (Žan, 5. r) se novih prostorov, zanima me, Veselim ve Pričakujem stoli. in mize bodo kakšni liko znanja. (Špela, 5. r) Nova šola nikakor ne more nadomestiti stare. (Tjaša, 5. r) Pričakujem veselje in radost vseh učen cev, ki želijo biti vsevedi. Želim si, da se vsi razumejo, se ne kregajo, ne derejo drug na drugega, vendar se lepo igrajo. (Ela, 5. r) Veselim se bližje poti do doma, večjega igrišča in telovadnice. (Benjamin, 5. r) V novi šoli pričakujem več odmora, bolj šo telovadbo, večje razrede in veliko je- dilnico. (Dorijan, 5. r) V novi šoli pričakujem dolge hodnike in veliko prostora. Veselim se velikih učil nic in nezdruženih razredov. (Pia, 5. r) po počutila šoli novi v bom se da Upam, dobno kot v stari. Nekaj bo seveda dru- gačno: vzdušje, ne bo več občutka, da • • • • • • • • • • • •

- - - (Tjaša Godec, 4. r) ohištvo. Kuhinjo in jedilnico, da ne da jedilnico, in Kuhinjo ohištvo. bi bili do konca osnovne šole na (Primož, Laura, 3. r; Blaž, 4. r) Krki. Stopnice, da gremo lahko v višje nad stropje. (Matjaž, 3. r) Najbolj si želim telovadnice. 3. r; Rok, Manca, 4. r) (Janina, Želim si več računalnikov. (Stela, 3. r) Da nam ne bi bilo ne prehladno ne pre- vroče. (Urška, 3. r) Garderobne omarice namesto kljukic v garderobi. Velike prostore, da ne bi bili tako nabasani. (Urh, 4. r) Da bo več prostora. (Damjan, 4. r) telo- in jedilnico nimamo: tukaj česar To, vadnico. (Lovrenc, 4. r) bi jedli v razredu. (Jakob, 3. r) učilnice, igralnico, Večje telovadnico, da Isto p Isto Česa si želiš, se veseliš in kaj pričakuješ v novi šoli? Pozdravljena, Pozdravljena, nova šola. Štiri leta sem se tebi, k prišla sem pa zdaj šoli, stari v stiskala prepričana, da se ne bo treba več stiskati. Skrajšala si mi pot, naredila si nam veliko igrišče, velike učilnice. Ko bo dež, namesto telovadnici v bomo vzgojo športno imeli na si kar vse, za hvala šola, Stara razredu. v redila, zdaj smo se od tebe poslovili. V stari V poslovili. tebe od se smo zdaj redila, šoli bo sedaj razstava, kar bo še boljše. Že- limo ti veliko sreče. Stara si 200 let in imaš učencev Veliko podrli. bodo ne te da srečo, te bo pogrešalo, ampak se bodo hitro na vadili nove šole. • • • • • • • • • 76 KOLO ČASA MELJE PRETEKLOST • • • • Nova šola že čaka na svoje učenke in učence, april 2011; iz šolskega arhiva. šolskega iz 2011; april učence, V novošolo ... in učenke svoje na čaka že šola Nova tudi večprostora.(Rok,5.r) in učilnica večja bo da le drugačen, nič bo ne Pouk telovadnice. velike se selim V novi šoli pričakujem veliko učilnico, ve šče zakošarko.(Andraž,5.r) Pričakujem telovadnico z rekviziti in igri- (Bor, 5.r) stara. biti more ne nova in nova kot ša V novo šolo nočem iti, ker je stara bolj stara je ker iti, nočem šolo novo V in zvrtcem.(Patricija,5.r) telovadnico s šolo novo imeli bomo da se, Veselim stvari. nove vse Pričakujem tudi tamčudovito.(Danijela,5.r) sem v 200 let stari šoli in prav gotovo bo - - • • Zbrale in zapisale Nadja Jankovič Fortuna, Fortuna, Jankovič Nadja zapisale in Zbrale učiteljice na PŠ Krka; šolsko leto 2010/2011 leto šolsko Krka; PŠ na učiteljice (Nika, 5.r) težji. čedalje bo Pouk kakšno. še, vem ne drugačno, precej verjetno bo Delo več. bo ga (Veronika, 5.r) pa novi bilo v je prostora, malo kateri v šolo, staro pogrešala bom bolj dan vsak a prijeten, zelo nju mne mojem po bo šoli novi v dan Prvi Brigita Langenfus in Duška Planinšek, Planinšek, Duška in Langenfus Brigita -

KOLO ČASA MELJE PRETEKLOST 77 - ... bi vzel(a) sonce. Nov objekt (nova šola) bo po mnenju star- šolanje učiteljem in učencem omogočal šev po novih standardih. in poučevanje Nova šola pomeni veselje vsem; tistim, ki so jo gradili prvič in vsem tistim, ki na Krki živijo danes, menijo starši sedanjih učen cev. Nova šola na Krki, april 2011; iz šolskega arhiva. Novo šolo so starši označili kot koristno in veliko pridobitev za kraj, za in prihodnje današnje generacije; kot dokaz, da se kraj razvija; kot uresničitev želja. Nova šola jim dolgoletnih pomeni boljše pogoje za učenje, tako za učence kot tudi učitelje. Veselijo se težko pričakovane telovadnice in vrtca. Pridobitev za kraj Tudi starši se nove šole na Krki zelo veselijo veselijo zelo Krki na šole nove se starši Tudi in jo sprejemajo z odprtimi rokami. Kaj jim pomeni, kaj od nje pričakujejo, česa si želi- jo; vse to so nam zaupali. Odmev prešernega smeha prešernega smeha Odmev v novi šoli otrok tudi 78 KOLO ČASA MELJE PRETEKLOST zaradi varstva svojih otrok odseliti. Ob tem mladih družin iz mest, več ki so se morali ravno privabil bo Le-ta šole. nove sklopu v bo ki vrtec, sprejemajo rokami odprtimi Z in širšookolico. igrišče telovadnico, na vezana bodo ki sti, dejavno- interesnih več pričakujejo Starši prijetnejše deloučencevinzaposlenih. in lažje tem s in poučevanje za tudi kot nje, uče za tako pogoje boljše udobja, več liko učitelji. Večje, svetlejše učilnice in s tem ve in starši učenci, vsi; pogrešali sedaj do smo kar tisto, starši pričakujejo šole nove Od Pričakovanja Nova šola na Krki, april 2011; most povezuje … ; iz šolskega arhiva. šolskega iz ; … V novošolo ... povezuje most 2011; april Krki, na šola Nova - - s starši,takokotjedosedaj. naprej sodelovala s krajem, z društvi in tudi še šola bi da želi, tem ob si staršev Veliko nekaj dogajalo,zavsegeneracije. vedno bo se kjer razvoja, gibalo kot Krke, rano in igriščem; starši vidijo vse to kot srce Nova šola, nov vrtec, ki sta povezana z dvo- odprtega vrtca. odslej na Krki več prometa tudi zaradi novo bo da pa, Ugotavljajo otrok. svojih varnost večjo tudi šole nove sklopu v vidijo Starši srečanj inprireditev. raznih organizaciji v predvsem vidijo jo ki šolo, in vrtcem med povezave želijo si pa KOLO ČASA MELJE PRETEKLOST 79 ------... bi vzel(a) sonce. nazaj, vidim napredek občine dvajsetih v letih zadnjih in se pridružujem mnenju govorca. obči izobraževanja področju na je Verjetno Sloveni- v največ naredila Gorica Ivančna na ji in to na pravilen način. od- lahko takrat se bi Lampret Jernej Župan ločil za gradnjo obrtne cone, a se je raje za Šentvidu v , Stični v Gori, Višnji v šol gradnjo pri Stični, na Krki . Obrtne cone so, kot se je izkazalo, posebej pa to vidimo danes, jame brez dna z vpra- šljivimi učinki. Sposobni podjetniki obrtnih potrebova potrebovali; niso niti takrat con - drža v bilo je saj gradnjo, za prostor le so li vi dovolj podjetniških sredstev. Tudi te so dobili v občini Ivančna Gorica. Šole pa so naša skupna bližnjica v bodoč nost, v našo novo družbo, ki bo imela izo bražene in razgledane državljane, vpete v svetovne razvojne tokove. Za to pa je po trebna vizija. Ob tem, ko smo sodelovali pri gradnji mo razmere tudi spoznali smo Stična, OŠ derne v mali podružnični šoli na Krki. Fotografije iz devetnajstega stoletja se niso razlikova- le od podob v enaindvajsetem stoletju, le stavba se je postarala in je postala nepri- merna za pouk. Občina je izkoristila stečaj podjetja Kroj in šestdese v bili so ki objekte, prevzela takoj tih letih že projektirani za šolo, nam naro čila idejne projekte adaptacije, ki so počasi - - - - - Zbrala in zapisala Maja Sever. Simič Ob otvoritvi matične OŠ Stična je govorec iz pobratenega nemškega mesta, po izo brazbi filozof in pedagog, pohvalil občino Ivančna Gorica ter čestital županu za soci vredno največja je ki razvoj, usmerjen alno ta. Meni se takrat pohvala govorca iz drža- ve s tradicijo razvitega kapitalizma ni zdela preveč pomembna, a danes, ko pogledam Znak Podružnične šole Krka, arhitekt Borut Šola za malčke, cicibane in učence Torej, Torej, veliko znanja, veselja in dobre volje, pa še uspešnosti povrhu, si želijo in priča Si pa seveda ob tem velikem dogodku tudi marsikaj želijo. Nekaj želja pa je bilo napi si zagotovo želimo vsi. Tega kujejo starši od nove šole. kujejo starši sano kar nekajkrat. Te so: da bi prešeren smeh otrok odmeval tudi v novi šoli, da bi se vsi veliko zabavali, da bi se v novi šoli imeli lepo. Da bi vsi skupaj, tako zaposleni, kot tudi učenci, »dušo« stare šole prenesli v novo hišo učenosti. 80 KOLO ČASA MELJE PRETEKLOST otroci hodiliktelovadbiposuhem. bodo Pozimi doma. družbenega dvorane oziroma telovadnice do nadstropja pr- vega iz vodi ki mostovž, projektirali strani južni na kuhinjo, šolsko uredili smo strani severni Na šole. podružnične oddelki štiri nadstropju v in vrtec je prostorih, pritličnih spodnjih, V okolice. in kraja potrebe za re V šolskih prostorih smo organizirali prosto zidka terpostavitičistilnonapravo. pri- dva zgraditi in tlake vrata, okna, njati zame priključke, razsvetljavo, ogrevanje, plinsko naprave, in zaščito zvočno ter tno toplo varčno in ustrezno potrebno izvesti predpisih, statično novih po potrebno utrditi protipotresno bilo je objekt Šolski utišati željopoarhitekturnieksibiciji. Potrebno je bilo uporabljati praktični um in v gradnjo objekta, kakršnega vidimo danes. kasneje in zasnovo projektno zrelo v zrasli V novošolo ... Simič Borut arhitekt pritličja, Tloris - - - m uoai aeilv aeii poseb namenili materialov uporabi smo osnovi v Že materialov. naravnih uporabi in barvitosti primerni v opremo oporečno vodstva ne- ekološko z opremljena bo Šola refleksa občine. in poguma odraz je to z novimi demografskimi predvidevanji.Tudi skladu v petoddelčno, v spremenili šolo in možne stroške povečali šolo za učilnici dve najmanjše za smo tem S kuhinjo. pritlično projektirano nadzidali smo gradnjo Med mo čeh. najboljših po projekte izvesti trudili Pavlenič Katarine gradbišča vodje pod vod- stvom se so a možnostmi, finančnimi omejenimi z sicer kvalitetni, bili so Izvajalci potreb. dojemanje realno za sugestije jeti spre- potrudil maksimalno se sem arhitekt kot in kraja organizem v vpela popolnoma šola je se da botrovali, so Kozinca g. strani s impulzi ravno in idealno vseskozi bilo je Krka skupnostjo Krajevno s Sodelovanje - - KOLO ČASA MELJE PRETEKLOST 81 - - - - - ... bi vzel(a) sonce. Arhitekt Borut Simič pred šolo naj bi bil dovoljen samo ob nuj nih primerih. Ob poteh smo postavili lične klopi in ločevalne ekološke smetnjake. Na robovih zelenic smo obstoječe drevesne skupine dopolnili z visokoraslimi odporni mi jablanami starih sort: dolenjska voščen ka, šampanjska reneta. Oblikovali smo tudi bo ki vodi, na ptička – šole podobo grafično glavni motiv na steklih. Krajanom, učencem, cicibanom in malčk- om ter učiteljem želim, da bodo šolo upo rabljali na način, kakor je predvideno, da se bodo v njej odlično počutili, nam vsem v skupno veselje. Občini Ivančna Gorica in sedanjemu župa nu Dušanu Strnadu pa želim dovolj energi- skupne nadaljevanje za sreče in drznosti je, poti v boljši jutri. - Tloris nadstropja, arhitekt Borut Simič Obstoječe danosti okolice smo nadgradili in obnovili. Preplastili smo obstoječe ro- kometno igrišče in za vrtec uredili vzorno, se naj katerem na igrišče, otroško ograjeno igrajo tudi učenci. Uredili smo dvoje obra čališč ter nova parkirišča. Z obračališči, ob pravilni uporabi, preprečimo vzratne vo- žnje in izboljšujemo varnost otrok. Promet Notranjost šole se loči od vrtca po barvni šolar- so kot modra, bolj je Šola polihromiji. topla obliva jih ki cicibanov, od modri bolj ji kožo. mamino na še spominja in barva roza Zunanjost šole je v dveh oker odtenkih ze- meljskih barv, ki simbolno poudarjajo vpe- krajine. tost objekta v topografijo no pozornost. Šolski prostori so tlakovani z masivnim hrastovim parketom, medtem ko smo za talno ogrevane prostore vrtca lese- sestavljen večkomponentno uporabili ni parket. 82 KOLO ČASA MELJE PRETEKLOST okvjk; okvjk zt, e ima ker zato, podkovnjaki podkovnjaki; mali in veliki jih Poimenujemo prezimujejo. jami Krški v ker zato, izbrali smo Netopirja rdeče pike izstopijo,postanejoizrazitejše. ko času, v najokusnejše je postrvi krške Meso pika. rdeča je kateri na plavuti, repni tolsti (dodatni) eni še po razlikuje vi gat kotel.« Krška postrv se od drugih postr- neizmeren, a z ribami, zlasti s postrvmi, bo in globok tvori izvir Njen Krka. hriba izpod izvira Krka vasjo in gradom »Med je: pisal Za Valvazor. že opisoval je postrv Krško gledali smovzgodovinoinnašlirazlage. Po živali? te ravno Zakaj ribico. človeško in postrv krško netopirja, Predstavlja Stična. OŠ razreda 7. učenec Meglen, Janez koval zamisli ga je v šolskem letu 2008/2009 obli izbrati znak naše podružnične šole. Po svoji poskušali smo 200-letnice praznovanju Ob Znak šole Grafična podoba krške šole po zamisli učenca Janeza Meglena, 2008/2009. Meglena, Janeza učenca V novošolo ... zamisli po šole krške podoba Grafična - - - - - ternativno idejo. al- zanimivo in bogato imamo Sedaj Tako. vzgoje naOŠStična. to je začrtala Anka Koželj, učiteljica likovne Le- podobo. končno še le potrebovali smo Krka, PŠ znak predstavljale živali tri te bi naj da Meglena, Janeza učenca zamisli Po ka našihjam,KrškejameinPoltarice. jo opazili v okolici Stične. Je znana prebival- so ki …, oči brez žival, podobno zmaju to, tudi opisoval je Valvazor sveta. kraškega prebivalka avtohtona je saj znaku, našem v mesto svoje našla je ribica človeška Tudi jami. Krški v odmev Božični koncerta več ni ga vedno manj prezimuje. Ravno iz tega razlo jih jami v tudi ogrožen, bolj vse je prostor življenjski Njihov podkve. obliki v usta jo Zapisala Mateja Jere Grmek. Jere Mateja Zapisala - KOLO ČASA MELJE PRETEKLOST 83

- ... bi vzel(a) sonce. (Zapisala Danica.) (Boris Zupančič, vodja sektorja direktorata za osnovno šolstvo) Ob 200-letnici šole na Krki (24. 4. 2009) Ob 200-letnici šole na »Koliko lepih vtisov ob trenutkih obiska. Kar je bilo rečeno, toliko je bilo doživeto celotnemu čestitke Iskrene šole. do poti na kolektivu, ki zna in zmore svojo učiteljsko dušo prevesti na mladi rod. Prihodnost je njihova, nam ostajajo nepozabni spomini. Nasvidenje v novi šoli.« ljicami so zelo prijazni. Zame nostalgičen spomin. Ob 18. Jurčičevem pohodu (5. 3. 2011) To je prava šola z dušo in učenci z učite

- (Marjana in drugi obiskovalci DU Kranj) »Društvo za izobraževanje v zelo smo Domžale Lipa obdobju vljenjskem tretjem ži uživali v vašem sprejemu – gostoljubnosti. in sprejem lep za zahvaljujemo vam se Zelo vam želimo še veliko uspehov v naprej.« Ob 17. Jurčičevem pohodu (6. 3. 2010) »Navdušeni smo nad urejenostjo šole in njihovimi izdelki. Vsa pohvala učiteljem in učencem za izredno prizadevno delo in že- limo jim še veliko uspeha.« Ob 16. Jurčičevem pohodu (7. 3. 2009) Nekaj zapisov iz Knjige vtisov iz Knjige Nekaj zapisov PŠ Krka 84 KOLO ČASA MELJE PRETEKLOST (1809-2009) Nekaj utrinkovzrazstaveob200-letnicišolskezgradbenaKrki V novošolo ... Kastelic, Zlata oblikovala je 2009, aprila Krki, na zgradbe šolske 200-letnici ob razstavo za zasnovo Idejno učiteljica slovenščine, zgodovine in etnologije na OŠ Stična. Pri izboru predmetov, ki smo jih razstavili, razstavili, jih smo ki predmetov, izboru Pri Stična. OŠ na etnologije in zgodovine slovenščine, učiteljica so sodelovali tudi: sedijo Tilen Koščak, Jan Hrovat in učiteljica Zlata Kastelic; stojita Matic Godec, Jože Jože Godec, Matic stojita Kastelic; Zlata učiteljica in Hrovat Jan Koščak, Tilen sedijo tudi: sodelovali so Šinkovec (z leve proti desni), člani zgodovinskega krožka na OŠ Stična v šolskem letu 2009/2010. letu šolskem v Stična OŠ na krožka zgodovinskega člani desni), proti leve (z Šinkovec V »učilnici« v času pred 1. svetovno vojno in med obema vojnama. obema med in vojno svetovno 1. pred času v »učilnici« V KOLO ČASA MELJE PRETEKLOST 85 ... bi vzel(a) sonce. Dekleta so se nekoč »urila« v ročnih delih. Fantje so radi izdelovali iz lesa. 86 KOLO ČASA MELJE PRETEKLOST Obleka skozi čas; med njimi najdemo tudi pionirsko kapico in rutico, belo bluzo in modro krilo, krilo, modro in bluzo belo rutico, in kapico pionirsko tudi najdemo njimi med čas; skozi Obleka oblačila otrok ob vstopu v Zvezo pionirjev Jugoslavije. pionirjev Zvezo v vstopu ob otrok oblačila V novošolo ... snov. učno razlagala nazorno zelo je Zimic Vesna »Učiteljica« KOLO ČASA MELJE PRETEKLOST 87 ... bi vzel(a) sonce. Računati so si pomagali z različnimi pripomočki. Učbeniki in pisni izdelki, ki so jih uporabljali v šoli na Krki. 88 KOLO ČASA MELJE PRETEKLOST Posoda in pribor izpred 2. sv. vojne. sv. 2. izpred pribor in Posoda V novošolo ... zemljevidu. na »znajti« morali učenci in učenke se so zemljepisu Pri KOLO ČASA MELJE PRETEKLOST 89 ... bi vzel(a) sonce. tistega obdobja. Na Krki so 19. junija 1950 z odlokom ministrstva za prosveto pridobili nižjo gimnazijo; nekaj učil iz Otroci so radi prebirali Ciciban, ki je bil zanimiv, barvit in poučen. 90 KOLO ČASA MELJE PRETEKLOST Pri likovni vzgoji so tudi nekoč ustvarjali po po ustvarjali nekoč tudi so vzgoji likovni Pri likovnih navodilih. likovnih V novošolo ... kemije pouku pri Pripomočki fotografije iz šolskega arhiva (foto Travnik). (foto arhiva šolskega iz fotografije Stara šola na Krki bo v šolskem letu 2011/2012 2011/2012 letu šolskem v bo Krki na šola Stara obujala lepe spomine na otroški živžav. otroški na spomine lepe obujala Pripomočki pri pouku tehnične vzgoje tehnične pouku pri Pripomočki Zbrala in uredila Zlata Kastelic; Kastelic; Zlata uredila in Zbrala

POT DO NOVE ŠOLE NA KRKI ... 91 ... bi vzel(a) sonce.

Pravljična podoba šole na Krki.

Šola na Krki v družbi cerkve sv. Kozme in Damijana, vse od leta 1809 do danes. POT DOPOT ... NA KRKI ŠOLE NOVE 92 POT DO NOVE ŠOLE NA KRKI ... Ob praznovanju 200-letnice šolske zgradbe na Krki; z učno uro pravopisa smo se »preselili« vrsto vrsto »preselili« se smo pravopisa uro učno z Krki; V novošolo ... na zgradbe šolske 200-letnice praznovanju Ob desetletij v preteklost; april 2009. april preteklost; v desetletij Krškim otrokom so pri izvedbi proslave pomagali tudi otroci iz PŠ Stična. Ana Ana Stična. PŠ iz otroci tudi pomagali proslave izvedbi pri so otrokom Krškim Blaževič Arko, PŠ Stična, igra na violino ... , Hana Gnidovec, Anja Lampret, Izidor Izidor Lampret, Anja Gnidovec, Hana , ... violino na igra Stična, PŠ Arko, Blaževič Valič, Gal Kovačič (sedijo); Nuša Marinčič, Urška Brlek, Ivona Ljoljić, Katja Brlek Brlek Katja Ljoljić, Ivona Brlek, Urška Marinčič, Nuša (sedijo); Kovačič Gal Valič, (stojijo). POT DO NOVE ŠOLE NA KRKI ... 93 ... bi vzel(a) sonce. predvsem ženske iz okolice. proslavo. Nova šola, ki je bila zgrajena že leta 1958, je postala tovarna; v njej so našle zaposlitev Ob 200-letnici šole smo položili »temeljni kamen« za novo krško šolo, simbolično, kar na odru med 94 POT DO NOVE ŠOLE NA KRKI ... V novošolo ... 1959. leta daljnega Krki na tovarni - šoli novi v kolektiv Delovni - do in obnovljena - namen nov dobila bo ki šolo, »nesojeno« pred Lampret Jernej Župan grajena bo sprejela prve učenke in učenke, tudi »vrtičkarje«; razgrnitev načrta obnove obnove načrta razgrnitev »vrtičkarje«; tudi učenke, in učenke prve sprejela bo grajena in dograditve šole na Krki; april 2009. april Krki; na šole dograditve in POT DO NOVE ŠOLE NA KRKI ... 95 ... bi vzel(a) sonce. Začela so se obnovitvena dela ... Šola na Krki bo zopet postala 1A. 96 POT DO NOVE ŠOLE NA KRKI ... V novošolo ... POT DO NOVE ŠOLE NA KRKI ... 97 ... bi vzel(a) sonce. 98 POT DO NOVE ŠOLE NA KRKI ... V novošolo ... POT DO NOVE ŠOLE NA KRKI ... 99 ... bi vzel(a) sonce. Igrala čakajo na »vrtičkarje«. Pregled okolice šole. Šola na Krki dobiva novo podobo. 100 POT DO NOVE ŠOLE NA KRKI ... Odprta vrata učilnice, manjkajo samo še učenke učenke še V novošolo ... samo manjkajo učilnice, vrata Odprta šole. notranjost v Pogled in učenci. in V telovadnico »po suhem«. »po telovadnico V POT DO NOVE ŠOLE NA KRKI ... 101 ... bi vzel(a) sonce. Pred šolo je krožišče ... Krška šola je zasijala v vsej svoji lepoti. 102 POT DO NOVE ŠOLE NA KRKI ... V novošolo ... daleč. od šolo na Pogled Vse je pripravljeno ... pripravljeno je Vse POT DO NOVE ŠOLE NA KRKI ... 103 ... bi vzel(a) sonce. Krška šola je vpeta v pokrajino. Na jedilnico v novi šoli pa bi skoraj pozabili ... 104 POT DO NOVE ŠOLE NA KRKI ... V novošolo ... Cerkev sv. Kozme in Damijana bo odslej samevala. odslej bo Damijana in Kozme sv. Cerkev POT DO NOVE ŠOLE NA KRKI ... 105 ... bi vzel(a) sonce. trenutke v stari šoli. Ostal bo pogled skozi okno in spomin na srečne Otroški živžav se bo preselil v novo šolo. 106 POT DO NOVE ŠOLE NA KRKI ... V novošolo ...... teče in teče pa Krka Reka V stari šoli bo slišati le šepet listov z bližnjih dreves. bližnjih z listov šepet le slišati bo šoli stari V POT DO NOVE ŠOLE NA KRKI ... 107 ... bi vzel(a) sonce. izbrala in uredila Zlata Kastelic in Gregor Arko. S svojo svežino bo razveseljevala tudi krške otroke. ... novim časom in novim izzivom naproti. DA NE POZABIMO ...

Preteklost in sedanjost podru- • 1929 – zasilna šola na Korinju postala samostojna enorazrednica, žnične šole na Krki • 1939 – kraljevska banska uprava do- Leta: volila ustanovitev sedmega in osmega oddelka, • 1770 že poteka pouk na Krki, poučuje organist, • 1941–1945 – večkrat prekinjeno šolsko DA NE POZABIMO ... POZABIMO NE DA delo, • predhodnica današnje šole je na Vid- mu, nasproti hiše št. 11, • 1945/1946 – na šoli poteka pouk v sed- mih oddelkih: 1. a, 1. b, 2., 3., 4. razred • 1809 odprto novo šolsko poslopje, po- osnovne šole; 1. in 2. razred višje osnov- teka redni šolski pouk, enorazrednica - ne šole; 16. aprila ukinjen 6. razred za pridobitev v času Napoleonove Ilirije, tekoče šolsko leto; učencem 7. in 8. šol- • 1867 – šola prenovljena, delno razšir- skega leta s končanimi štirimi razredi jena, odobren obisk skrajšanega pouka,

• 1875 – svetovana razbremenitev šole z • 1948 – 22. januarja, na Krki ustanovlje- ustanovitvijo šol na Muljavi in na Kori- na sedemletka, nju, • 1948/1949 – odprt 5. razred, v nasle- • 1896 – enorazrednica razširjena v dvo- dnjih letih postopoma še 6. in 7. ra- razrednico, zred,

• pojavijo se potrebe po novi šolski • 1950 – 19. junija, z odlokom ministrstva zgradbi; namesto šole urejena hiša z za prosveto sedemletna osnovna šola vrtom za učiteljsko stanovanje, preimenovana v nižjo gimnazijo,

• 1906 – dvorazrednica razširjena v trira- • 1952/1953 – na Krki prvič obstaja 4. ra- zrednico, prizidana tretja učilnica, zred gimnazije s sedemnajstimi dijaki,

• 1921 – dovoljena vzporednica tretjemu • 1954/1955 – na nižji gimnaziji poteka razredu, pouk v 1. in 2. razredu, za 3. razred pre- malo vpisa, • 1923 – organiziran nov oddelek z novo učno močjo, • 1956/1957 – prišel odlok o ukinitvi gi- mnazije na Krki v naslednjem šolskem • 1928 – z odlokom ministrstva za pro- letu, sveto uvedena štirirazrednica, • 1957/1958 – na šoli sedem razredov, • 1929 – štirirazrednico razširjena v pe- novo šolsko poslopje predano drugim trazrednico z vzporednim oddelkom v namenom, 1. razredu; • 1958 – 31. avgusta, z novo šolsko refor-

108 V novo šolo ... DA NE POZABIMO ...

mo odpravljene splošno izobraževalne • 1967/1968 – na šoli poučujejo štiri razre- šole: OŠ Krka, OŠ Ambrus, OŠ Korinj, de, od 1. do 4. razreda, v treh oddelkih, OŠ Zagradec, OŠ Muljava, OŠ Stična, OŠ Višnja Gora, • 1982 – OŠ Stična postane eden treh TOZD-ov Šolskega centra osnovnega in • 1958 – 1. septembra, ustanovljene srednjega izobraževanja Josipa Jurčiča osnovne šole »novega tipa«: Ivančna Gorica,

• nižje organizirane osnovne šole: Krka (3 • 1986 – šola na Krki še vedno podružnič- oddelki), Ambrus (4 oddelki), Korinj (1 na šola Osnovne šole Stična (dislocirani oddelek), Zagradec (4 oddelki), Muljava oddelki), (3 oddelki), Višnja Gora (5 oddelkov), • 1992 – OŠ Stična spet postane samosto- • osnovna šola Stična z vsemi osmimi ra- jen javni vzgojno-izobraževalni zavod, zredi; nižji razredi gimnazije postali višji razredi osnovne šole, • 1998 – Občina Ivančna Gorica postane ustanoviteljica javnega vzgojno-izobra- • 1963 – določitev centralnih in samostoj- ževalnega zavoda OŠ Stična. V njeno se- nih šol. Centralni šoli postaneta: stavo sodijo:

• Stična s podružnicama Krka in Muljava. • matična šola v Ivančni Gorici in podru- Šola v Višnji Gori postane samostojna OŠ, žnične šole na Krki, v Višnji Gori, v Am- brusu, v Zagradcu, na Muljavi in v Stični, • Ambrus s podružnicama Korinj in Za- gradec, • 2003/2004 – uvedba 9-letne osnovne šole na Krki. • 1964/1965 – reorganizacija mreže osnovnega šolstva in določitev po- • 2011/2012 – pričetek pouka v novi šoli. polnih in podružničnih šol. OŠ Stična postane popolna osnovna šola s po- (Iz knjige Ob 200-letnici družničnimi osnovnimi šolami Krka, stare šole 1809-2009) Ambrus, Korinj, Zagradec, Muljava, Vi- šnja Gora,

• 1965/1966 – učenci po uspešno konča- nem 4. razredu nadaljujejo šolanje na centralni šoli v Stični, 6., 7., 8. razred ostajajo v kombinaciji, na Krki,

• 1966/1967 – premalo učencev za samo- stojne oddelke v višjih razredih na Krki, v Zagradcu in Ambrusu – vsi združeni v en oddelek na Krki,

... bi vzel(a) sonce. 109 110 VIRI IN LITERATURA: bljana, 1998. Lju- LJUDJE, IN POKRAJINE SLOVENIJA. in kulturnedediščine,Ljubljana,2001. naravne varstvo za zavod regionalni Lju- bljanski GORICA, IVANČNA OBČINE PLANA PROSTORSKEGA SREDNJEROČNEGA IN DOLGOROČNEGA SESTAVIN STORSKIH PRO- DOPOLNIL IN SPREMEMB DELAVO IZ- ZA SMERNICE NARAVOVARSTVENE bljana,1959. Lju- SLOVENIJA, POSAVSKA Anton: Melik, na, 1995. Ljublja SLOVENIJE, LEKSIKON KRAJEVNI ga, Ljubljana,1971. knji- II. SLOVENIJE, LEKSIKON KRAJEVNI NE, Ljubljana,1937. BANOVI- DRAVSKE LEKSIKON KRAJEVNI Mojca Hrvatin: Viri inliteratura - gdvnk ahv jbjn S ZL R 62 GRO ZAL Osnovna šolaKrka SI Ljubljana arhiv Zgodovinski 1992/1993 do2004/2005. od Krki na oddelka dislociranega kronika Šolska do 1990/1991. Šolska kronika osnovne šole na Krki od 1965/1966 Krki od1945/1946do1964/1965. na šole osnovne šestrazredne kronika Šolska od 1926/1927do1941/1942. Krki na šole osnovne trirazredne kronika Šolska Stična vIvančniGorici. 1809-2009. šole stare 200-letnici 2009. Z. Kastelic, Ivančni Gorici. bil 1992. Livk. M. Z.in Kastelic, Gorici. Ivančni v Stična šola Osnovna naloga. skovalna atlc Z.2011. Kastelic, stva 26:61-73. šol- zgodovino za Zbornik – kronika Šolska 1941. 1869- učiteljevanja Feminizacija 1993. M. Peček, 26:13-18. ne. zgodovi šolske Raziskovanje 1993. M. Cenčič, Zlata Kastelic: . Raziskovalna naloga. Osnovna šola Stična v Stična šola Osnovna naloga. Raziskovalna . Šolska kronika- Zbornik za zgodovino šolstva zgodovino za Zbornik kronika- Šolska lg žnk preteklosti v žensk Vloga oržin šl Kk. Ob Krka. šola Podružnična o e š majhen še sem Ko son šola Osnovna .Razi - - Osnovna šola Stična, PODRUŽNIČNA ŠOLA KRKA Ob odprtju nove šole maj 2011

Uredila: Zlata Kastelic Uredniški odbor: Marjan Potokar, Mateja Jere Grmek, Nadja Jankovič Fortuna, Brigita Langenfus, Duška Planinšek, Maja Sever Lektoriranje: Zlata Kastelic Izdajatelj in založnik: Osnovna šola Stična, Ivančna Gorica; zanjo Marjan Potokar, ravnatelj Oblikovanje: Robert Kuhar Priprava za tisk: Camera, d. o. o.; Metka Ciuha, Marko Pekolj, Tadeja Smrtnik Fotografije: - iz šolskega arhiva OŠ Stična (Gregor Arko, Dare Birsa, Mateja Jere Grmek, Nadja Jankovič Fortuna, Brigita Langenfus, Duška Planinšek, Marjan Potokar, Maja Sever, Foto Travnik; - iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana SI ZAL GRO 62, Osnovna šola Krka; - iz zasebnih arhivov: Marjana Potokarja, Aljaža Hrvatina, Simona Bregarja, Polone Godec, Mare Drobnič, Katarine Kralj, Rada Javornika, Marjana Grahuta, Zlate Kastelic, Mihe Sadarja, Branke Šušteršič, Anice Rajer, Avguština Pekolja, Francke Turk; - fotografije strokovnih delavcev/delavk, učenk/učencev PŠ Krka in arhivskega gradiva: Gregor Arko; - urejanje fotografij: Gregor Arko, Zlata Kastelic, Jure Logar; - fotografija na naslovnici: Marjan Potokar.

Realizacija tiska: HIŠA GRAFIKE, d. o. o.

Naklada: 800 Krka, maj 2011

Osnovna šola Stična PODRUŽNIČNA ŠOLA Krka Ob odprtju nove šole maj 2011

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

373.3(497.4Krka)

OSNOVNA šola Stična, Podružnična šola Krka : ob odprtju nove šole / [uredila Zlata Kastelic ; fotografije iz šolskega arhiva OŠ Stična ... et al.]. - Ivančna Gorica : Osnovna šola Stična, 2011

ISBN 978-961-269-456-2

1. Kastelic, Zlata 2. Osnovna šola Stična (Ivančna Gorica). Podružnična šola (Krka)

256065536

111