»120 kandidatk in kandidatov za lokalne volitve v Mestni občini in Občinah Ankaran, in « Slikarka Fulvia Zudič Fulvia Slikarka

“POVEZUJEMO” VALTER KRMAC, predsednik Oljka

Oljka – stranka Slovenske Istre je gibanje, ki se bistveno loči od Naš prostor omogoča, da s pravilnim pristopom v kmetijstvu drugih po svoji viziji in želji po drugačnem dojemanju politike. V pridelujemo najboljše kmetijske izdelke, ki so lahko naša velika Oljki smo prepričani, da živimo na najlepšem polotoku sveta, ki prednost v turistični ponudbi. Ne smemo dovoliti, da naše avtoh- predstavlja srce Evrope. Prežet je z bogato zgodovino, iz katere tone sorte semen in živali izginejo iz tega prostora. Ravno te so moramo črpati znanje, ki nam odpira nova spoznanja za boljši v vsej naši zgodovini privlačile velike narode, ki so želeli imeti ta jutri. Naše načelo je zelo preprosto in življenjsko: stopiti korak prostor za svojega. nazaj, da gremo lahko tri korake naprej. O lastni prihodnosti lahko danes odločamo sami. Dokazati Prebivalci Slovenske Istre, ki se podajajo na volitve, morajo začutiti moramo, da si ta prostor zaslužimo, ker se zavedamo, kaj ta ta prostor, ga vzljubiti in negovati kot svoje največje bogastvo. Ker pomeni in kaj nam lahko da. Ne smemo dovoliti, da se -nada ta prostor je resnično bogat. Bogastvo se kaže na vseh področjih: ljujeta plenjenje in siromašenje tega prostora, na način, kot se zgodovinskem, gospodarskem, kmetijskem, kulturnem, arheolo- dogaja zadnjih nekaj let. Ne smemo dovoliti posameznikom, da škem, jezikovnem in ne nazadnje krajinskem. si ta prostor delijo kot lastni fevd. Stopiti moramo skupaj in jasno povedati, da je ta prostor naš! To so elementi, ki smo jih v Oljki prepoznali kot največje prilož- nosti za vse nas. Spoznali smo, da je treba to bogastvo najprej Oljka s svojim sloganom POVEZUJEMO vabi vse volivce, da s svojim začutiti, ga obuditi ter nadgraditi z aktivnim vključevanjem vseh, glasom na lokalnih volitvah odločajo o tem, kako bo ta prostor v ki so ta prostor prepoznali za svojega. Politika mora v ospredje prihodnje izgledal. Vzemimo si trenutek za razmislek, pozabimo postaviti ljudi in prostor. To je tisto, kar si vsi, ki delujemo v Oljki, na številne volilne obljube in prisluhnimo svoji duši ter obkrožimo želimo in našim ljudem tudi ponujamo! tistega, ki nam lahko ponudi prihodnost ponosnega in odgovor- nega prebivalca Istre. Zavedamo se, da je prepoznavanje vseh prednosti tega pros- tora, kljub temu, da so pred našim nosom, naporno in zapleteno. Oljka kot drevo predstavlja življenje. Pod njeno krošnjo najdejo Živimo v dobi potrošništva in informacijske kompleksnosti, ki zavetje vsi tisti, ki življenje vidijo drugače kot nam ga ponuja človeka odtujujejo od njegovega osnovnega poslanstva, da živi in trenutna politika. Vsak vaš glas za Oljko pomeni nov list v njeni dela v sožitju z naravo in prostorom. Ohraniti ta prostor pomeni krošnji. Večja bo krošnja, večja bo moč Oljke. Večja bo moč Oljke, zagotoviti boljšo prihodnost našim zanamcem. več bo Istre, več bo Istre boljša bo prihodnost, ker naša priho- dnost je v Istri kot regiji. Pri tem lahko in moramo sodelovati vsi, ne glede na veroizpoved, politično usmerjenost, svetovni nazor, ali jezik, ki ga govorimo. Prepoznati moramo naše velike prednosti in vsem, ki obiskujejo naše kraje omogočiti, da to našo raznolikost začutijo kot nekaj edinstvenega. ANKARAN

Adnan Smajlović Boštjan Srpčič Bruno Korasa Debora Bržan Dragica Vežnaver Ermin Suhopoljac Gabrijela Barut Nela Vovk Robert Zelenjak Slikarka Fulvia Zudič

Bodimo drzni! Turizem 365 dni! IRENA DOLINŠEK, kandidatka za županjo Občine Piran

Rada imam ta kraj. Moj vsakdan je, od vedno, tesno povezan z poznata. Prav zato sem se odločila, da kandidiram za županjo vsem, kar se tu dogaja in nikoli nisem pomislila, da bi se odselila občine Piran, na listi Oljke - stranke slovenske Istre, ki deluje regi- drugam. Piran in jaz sva kot zakonca, ki ostajata skupaj v dobrem onalno v celotni Istri, v bodočnosti pa bo segla tudi preko meja. in slabem. Prepričana sem, da bo turizem, obogaten z novimi vsebinami, Kdor me pozna ve, da vedno najdem nove izzive in tudi po moji zaživel 365 dni v letu, kar bo končno zagotovilo dodatna delovna upokojitvi je tako. Prepričana sem, da nam je lahko bolje, saj si mesta. Podnebje, drznost in znanje nam omogočajo izvedbo to vsi zaslužimo. Imam dovolj izkušenj, časa, predvsem pa iskren velikih promocijskih, zabavnih in športnih dogodkov na prostem, namen zato verjamem, da lahko, z dobrim delom, prispevam tudi izven poletne sezone. Postanimo znana filmska destinacija - pomemben kamen v mozaik razvoja naše občine. »Istrski Hollywood«, kar smo že nekoč bili. Piran z zaledjem je najbolj razvita turistična občina v Sloveniji in Portorož mora spet postati prepoznaven po dogodkih in obiskih lahko rečem, da sva s Turizmom že stara prijatelja, ki se dobro znanih osebnosti, da pritegnemo več gostov, ki bodo, poleg namestitev in wellnessa, potrebovali še marsikaj, če jim bomo le znali ponuditi. Piran se mora, z blagovno znamko »Mesto Tartinija«, vpisati med svetovno znane prestolnice glasbenih dogodkov, obenem pa zagreto podpiram vpis Pirana, z obema krajinskima parkoma, v Unescov seznam kulturne dediščine, saj bo to naša najboljša marketinška popotnica. Morje nam omogoča vodne športe in dogodke, katere moramo še bolje izkoristiti, zaledje pa, kot naš »rajski vrt zdrave prehrane«, ponuditi in vključiti povsod. V svojem poklicnem delu - v turizmu sem vedno bila koordinator in organizator. Ko tako dolgo delaš z ljudmi se naučiš prisluhniti dobrim idejam in sodelovati, zato verjamem, da bom tudi v vlogi županje, uspešno in srčno povezovala sposobne ljudi ter z njihovo pomočjo razvijala naš kraj v pravo smer. Zavedam se odgovornosti, ki jo prinaša vsak glas, zato sevam iskreno zahvaljujem za zaupanje. Na svidenje na volitvah. Valter Krmac Irena Dolinšek IZOLA

Robert Zelenjak Sanela Vršajević Uroš Šorgo Bojan Marsič Boris Hrvatin Dario Lozar Deniz Altinoz Dušan Ipavec Slikarka Fulvia Zudič Fulvia Slikarka

IZOLA NAJ BO MESTO PRILOŽNOSTI VOJKO LUDVIK, kandidat za župana občine Izola

V zadnjem mandatu se je veliko obljubljalo in naredilo bore malo, Brez dobro delujočega gospodarstva, brez novih delovnih mest, ali skoraj nič. Vsaj ne na tistih področjih, ki so v Izoli najbolj proble- ne bomo mogli ublažiti socialne stiske in ne bomo zmožni uresni- matična in potrebna znatne prenove ter podpore. To so zlasti čiti nobenega projekta; ne kot družba, ne kot posamezniki. neurejeno poslovno okolje za razvoj obrtništva, podjetništva ali Razvoj občinske obrti, podjetništva, gospodarstva in turizma je gospodarstva, slaba socialna slika in prostorsko načrtovanje, ki odvisen od pravilnega prostorskega načrtovanja. To je prav tako tako rekoč ne obstaja. ena od glavnih nalog, ki jo bomo izpeljali v naslednjem mandatu. Gospodarski položaj Izole je najslabši v slovenski Istri in se kljub Na tem področju smo izgubili preveliko let, zato ima Izola še danes temu vlaga samo v manjše in všečne projekte zunanje ureditve, vrsto degradiranih območij, razvoj podeželja je zamrl in nimamo ki ne prinašajo nobene dodane vrednosti. Včasih prinašajo celo praktično nič za ponuditi morebitnim investitorjem, ki bi bili prip- škodo, vsaj če pogledamo primer preureditve območja Svetilnika, ravljeni vlagati v mesto. To stanje bomo prekinili in skupaj z občani ko se je na novo postavljena infrastruktura umaknila že čez nekaj ter strokovno javnostjo sprejeli dolgoročne prostorske načrte, ki dni zaradi protesta občanov. bodo temelj za več desetletni razvoj Izola, ki ne bo odvisen od vsakokratnih strankarskih apetitov, kot se dogaja že vrsto let. Veliko težav so povzročile številne zaposlitve v občinski upravi, kjer so na ključna mesta postavili ljudi, ki nimajo zadostnega stro- Mislim, da si Izola končno zasluži več, predvsem to, da občinsko kovnega znanja in so neusposobljene za opravljanje zahtevnih upravo vodijo ljudje, ki znajo prisluhniti občanom in ki mesto del. Taka konkretna težava se je čez cel mandat pojavljala v dobesedno živijo in dihajo z njim; poznajo njegove težave in izzive najpomembnejših občinskih uradih, od katerih je odvisna usoda in so pripravljeni delati za skupno dobro, ne samo za dobro nekaj celotne občine in vseh občanov. Tudi zaradi takega načina kadro- posameznikov. V Oljki smo na to pripravljeni in želimo ustvariti vanja se v Izoli nismo premaknili z mrtve točke. Nasprotno smo Izolo, ki bo biser slovenske Istre in ne več spalno naselje z degra- marsikje nazadovali. dirano obalo. Naštevati zamujene priložnosti in neizvedene projekte, ki bi Izoli, nekoč svetli točki gospodarstva in turizma slovenske Istre, kjer so obiskovalci prihajali z nasmehom, domačini pa živeli lepše življenje, ne bi imelo nobenega smisla, saj je tako stanje treba samo presekati in obrniti smer. V izolskem odboru Oljke smo na te izzive pripravljeni in bomo zavihali rokave za našo boljšo prihodnost. Imamo jasne ideje in vemo, kje bi začeli. Najprej se bomo lotili najnujnejših ukrepov, ki so vezani na to, da se zajezi padec delovnih mest in postopoma uvedejo programi za razvoj malega in velikega gospodarstva.

Edmond Mahnič Iris Prašelj Mirjana Mahnič Patricija Ludvik Rebeka Lozar Romando Frank Rožana Buležan Sandi Ramuševič Slikarka Fulvia Zudič

KOPER NAJ BO OBČINA; KI JE PRIJAZNA DO VSEH OBČANOV KOLJA ŠTEMBERGER, kandidat za župana Mestne občine Koper

Za kandidaturo za župana Mestne občine Koper sem se odločil z jim sam pravim in med katere sodim tudi sam. Iz tukaj namreč nekoliko drugačnimi razlogi kot večina drugih, ki z mano nastopajo izhajam, iz jedra naše družbe ali občine. Sem en izmed številnih, na lokalnih volitvah, ki bodo v nedeljo, 5. oktobra 2014. ki se prebijajo iz meseca v mesec, soočam se s plačilom položnic, dragimi vrtci, s težavami oskrbe ali podpore našim staršem ali Ne bom govoril o vsem slabem, ki se je zgodilo, ne vidim niti poseb- nonotom. Kot občan, ki živi v zaledju Kopra dobro vem, kaj pome- nega učinka od tega, da se samo kritizira in na koncu naredi bore nijo slabe prometne ureditve ter pomanjkljiva infrastruktura in še malo. Lahko tudi priznam, da se je v Mestni občini Koper marsikaj bi lahko našteval. naredilo v zadnjih letih. Ampak ne dovolj in ne povsod. Predvsem zato si želim postati župan Mestne občine Koper in s svojo ekipo Kje vidim rešitev za vse te težave? Čeprav so kompleksne, so ustvariti priložnost za enakomeren razvoj celotne občine in njeno rešitve dokaj preproste. Potrebujemo samo več posluha, več integracijo v skupnost ali regijo štirih občin v slovenski Istri. pripravljenosti razvijati družbo kot celoto in natančno -usmerje nost politike občinske uprave. Ta se mora začeti pri ustvarjanju Oblastniki ali voditelji, ki imajo izvršilne funkcije v družbi in je od novih delovnih mest. Eden izmed prvih korakov, ki jih bo naredila njih odvisna naša usoda, pogosto izhajajo iz takih okolij, ki jim občinska uprava, ki jo bom kot župan vodil in usmerjal, je zago- onemogočajo prepoznavanje realnega, vsakdanjenga življenja. tavljanje pogojev za delovanje gospodarstva, za pridobitev novih Nekdo, ki živi na visoki nogi, težko ali sploh ne razume vsakdanjih naložb in investitorjev ter posledično ustvarjanje novih delovnih težav malega človeka, preprostih ljudi, borcev za preživetje, kot mest. Pri tem bomo poudarili in izkoristili edinstvene priložnosti in značilnosti, ki jih ponuja slovenska Istra, bodisi na področju turizma, obrtništva, podjetništva, kmetijstva in številne druge. Enakomeren razvoj celotne občine in vseh družbenih skupin je temeljni cilj, ki ga zasledujem. Želim in kot župan bom tudi dosegel to, da bodo vse hiše imele nemoteno oskrbo s pitno vodo in urejeno kanalizacijo. Da se bo vsak lahko do svojega doma pripe- ljal varno, po urejeni cesti. Da bom zagotovil zadostno podporo tradicionalnim dejavnostim, društvom, razvoju znanja in izobra- ževanja, inovativnim idejam, najmlajšim, starejšim, socialno ogro- ženim in vsem, ki se zaradi takšnih ali drugačnih razlogov težje vključujejo v družbo. Razvoj in preboj bomo dosegli združeni, kot regija štirih občin, ki bo sodelovala še s sosednjimi občinami na Hrvaškem in v Italiji. Delimo namreč isto zgodovino, kulturo, naravne in druge danosti. Zakaj se ne bi združili in postali močna protiutež vsem težavam, ki Vojko Ludvik Kolja Štemberger zavirajo naš razvoj? KOPER

Suzana Mezgec Uroš Piciga Vojko Ludvik Frank Snežana Bertok Silvo Bržan Franko Čehić Samir Dreu Mojca Slikarka Fulvia Zudič Fulvia Slikarka

DESIDERATA From St. Paul Cathedral – Baltimore A.d. 1692

Spokojen hodi Skozi trušč in naglico sveta In se spominjaj miru, ki ga najdeš le v tišini. Kolikor je mogoče bodi v dobrih odnosih z vsemi ljudmi. Svojo resnico pripoveduj mirno in jasno in prisluhni drugim, tudi neumnim in nevrednim, zakaj vsak ima svojo zgodbo. Izogibaj se bučnih, napadalnih ljudi, ker so breme za tvojo dušo. Ne primerjaj se z drugimi, da ne postaneš zagrenjen ali ohol, kajti vedno bodo večji in manjši od tebe. Veseli se svojih del, veseli se svojih načrtov. Ohrani navdušenje za svoj poklic, naj je še tako skromen, saj je pravi zaklad v spremenljivih časih. Pri poslih bodi pazljiv, kajti svet je poln prevar. A zato nikar n e spreglej, da je tudi zvrhan kreposti. Mnogi hodijo za visokimi vzori in povsod je življenje polno junaških dejanj.

Bodi, kar si. Bodi svoj. In nikar ne igraj ljubezni. Pa tudi ne preziraj je čeprav si razočaran in ogorčen zakaj ljubezen je večna, kakor je večna tudi trava. Spokojno sprejmi izkušnje let, drugo za drugo skladno odlagaj stvari iz mladosti. Neguj duhovno moč, da te bo obvarovala nenadne nesreče. In ne spravljaj v žalost samega sebe z izmišljotinami. Mnogi strahovi se rodijo iz utrujenosti in osamljenosti. Vzdržuj zdravo disciplino, a vedno bodi do sebe blag.

Otrok vesolja si, nič manj, kot so to drevesa in zvezde. Pravico imaš biti tu. In če to veš ali ne- vse v vesolju poteka natančno tako, kot je prav. Bodi torej v miru z Bogom, vseeno, kako si ga predstavljaš. In ne glede na to, kakšno je tvoje delo in kakšne težnje v bučnem vrvenju življenja, ohrani mir v duši. Kljub vsej nesnagi in žalosti, kljub vsem izničenim sanjam, je svet vendarle čudovit.

Drinovec Gregor Edita Svraka Filipčič Darij Funčič Matjaž Gračnar Vida Gregorič Mirjana Grižon Patricija Hrvatin Milan Slikarka Fulvia Zudič

Ljudem prijazna občina/ REGIJA

0% brezposelnost. Občinski programi aktivnega zaposlovanja, vključevanja občanov vseh starosti v javna dela, štipendiranje nadarjenih in socialno ogroženih posameznikov. LJUDEM OKOLJU Visoka brezposelnost povzroča veliko socialno stisko in ljudem, pred- vsem mladim in drugim težje zaposljivim skupinam, otežuje vključe- PRIJAZNA NAKLONJENA vanje v družbo in ustvarjanje samostojnega življenja. S konkretnimi dolgoročnimi programi, preko katerih bomo aktivirali del občanov in stremeli k temu, da se omogoči delo in družbeno vključevanje vsem skupinam ljudi, zlasti socialno šibkim, bomo občanom vrnili možnost OBČINA/ REGIJA biti del aktivne družbe. Ne bomo pozabili na številne možnosti spod- bujanja vključevanja v dodatna izobraževanja in usposabljanja, ter pridobitev kompetenc, ki jih zahteva današnji trg dela. TEHNOLOŠKO SAMOZADOSTNA Razvoj trajnostnega turizma, ki gradi na avtentičnosti in NAPREDNA vključuje tipično ponudbo lokalnih skupnosti, temelječi na naravnih, kulturnih in zgodovinskih danostih kraja in ljudi.

Slovenska Istra združuje izjemne kraje in ljudi, ki nosijo v sebi bogato kulturno in zgodovinsko dediščino v zelo širokem kontekstu. Je območje, kjer je narava še vedno razmeroma dobro ohranjena in prostor, kjer zaradi ugodnih klimatskih pogojev uspevajo številne kulture, ki so značilne za ta kraj. V avtentično istrsko ponudbo lahko vključimo tipično kulinariko, vina, oljčno olje, sadje, zelenjavo in začimbe, kot tudi elemente stavbne, kulturne, glasbene, obrtniške in druge dediščine. Trajnostni turizem je dolgoročna rešitev za revi- talizacijo podeželja naše Istre, saj je v naših krajih povezanost med OBVESTILO človekom, njegovo dejavnostjo in naravo ključni element razvoja. . Z Obveščamo vas, da se je g. Viktor Markežič po volilnem kongresu ohranjanjem narave, okolja in človeka ter sočasnem razvojem tipične iz decembra 2013 umaknil iz delovanja v Oljki – stranki Slovenske trajnostne ponudbe bomo lahko ustvarili pogoje za destinacijo Istra, Istre in se usmeril k iskanju priložnosti na drugih področjih. ki bo prepoznavna po celem svetu. Obvestilo ponovno objavljamo zaradi številnih vprašanj občanov glede njegovega statusa v stranki. Hvala za razumevanje. Urejeni prostori za preživljanje prostega časa in rekreacijo aktivnih občanov.

Hrvatin Milan Husanović Ibrić Edina Imamović Mirela Jerman Špela Klabjan Matej Klančar Janka Kocjančič Erik Kodarin Valter Krmac Patricija Slikarka Fulvia Zudič Fulvia Slikarka

Aktivni občani rabijo nove površine, kjer bi se rekreirali ali- preživ Promet je že danes težava v mestnih jedrih. V preteklosti se je tej ljali prosti čas. Obstoječa območja ne zadostujejo vsem tovrstnim problematiki posvetilo premalo pozornosti, ponujene rešitve pa so potrebam, zato bomo uredili nove površine, tako na odprtem kot v začasne in bodo iz leta v leto manj vzdržne. Mirujoč problem v mestih dvoranah. Na podeželju bomo podprli predloge lokalnih skupnosti, in podeželskih središčih bomo lahko obvladali samo z natančno ki si želijo rekreativnih površin v obliki manjših športnih parkov, bali- izvedeno dolgoročno strategijo na tem področju. Mesto rabi nekaj nišč ali večnamenskih športnih igrišč. Številna so bila že postavljena, garažnih hiš, ki bodo umeščene logistično in urbanistično smiselno, vendar zanemarjena zaradi neurejenega upravljanja in pomanjkanja na podeželju pa moramo doseči, da bodo vaška jedra brez vozil in finančnih sredstev. Ponekod na vaseh je potrebna ob cestah le izgra- bodo prijazna tako do domačinov kot do obiskovalcev. Kjer to ni dnja pločnikov in namestitev javne razsvetljave, kar zadostuje, da se možno, pa je potrebno zagotoviti najprej smiselno ureditev, ter nato lahko obstoječe lokalne ceste uporabljajo za varne sprehode in rekre- vse potrebne ukrepe za umiritev prometa, da se zagotovi varno in acijo. kvalitetno življenje otrok, odraslih in obiskovalcev vasi. V turistični sezoni bomo poskrbeli za vse interventne ukrepe, ki bodo omejili Okolje in zgradbe brez arhitektonskih ovir in prijazni do prekomerno tranzitnost turistov skozi vasi, kar povzroča številne gibalno oviranih oseb. težave in omejuje kvaliteto bivanja. Urejanje mirujočega prometa Sledili bomo cilju občine z nič arhitektonskimi ovirami, kjer bodo sodi v naš celovit model oživljanja starih vaških jeder, kjer naj bosta v gibalno ovirane osebe imele lahek dostop do vseh javnih prostorov, ospredju druženje, kulturno in socialno življenje, ter turizem. uradov, ali trgovin. Omogočili bomo lahko in varno gibanje po ploč- nikih, križiščih, cestiščih in namestili posebna transportna dvigala na Spodbujanje občanov k sodelovanju pri javnih zadevah, območjih, kjer je danes prosto gibanje za nekatere občane onemogo- vključevanje stroke in krajevnih skupnosti pri razvojnih načrtih čeno ali oteženo. in pripravi letnih finančnih planov ter programov dela. Dejavnosti, programi in infrastruktura, prilagojena Naša politika temelji na aktivnem vključevanju občanov in stroke pri upokojencem in njihovim potrebam. vseh pomembnejših javnih zadevah, v prvi vrsti pri pripravi letnega proračuna in programa dela. Želimo in rabimo udeležbo občanov in Upokojenci in starejši občani potrebujejo infrastrukturno ureditev, krajevnih skupnostih, saj so prav oni tisti, ki najbolj poznajo konkretne ki odgovarja njihovim posebnim potrebam po lažji dostopnosti težave s terena. Priprava letnega proračuna je ključni moment, kjer ali gibanju, vse v zelo varnem okolju. Rabijo tudi več površin, ki so se opredelijo izvedbene in finančne kapaciteta za izvedbo projektov namenjene prav njim in posebne družbene programe, izobraževalne zato moramo okrepiti izmenjavo informacij ter usklajevanje interesov, in druge dejavnosti, ki bodo popestrile njihov prosti čas in aktivno kjer pa lokalne skupnosti tega ne zmorejo same pa moramo zagoto- preživljanje dneva. Obstoječim delujočim društvom upokojencev je viti strokovno podporo. Zavračamo politično centralnega mestnega potrebno zagotoviti dodatne stimulacije in podpore, da lahko nemo- odločanja in podpiramo to, da ima vsak pravico soodločati o usodi in teno izvajajo lastne dejavnosti, ki so izrednega pomena z vidika razvoju lastnega kraja. druženja in ohranjanja aktivne vloge v družbi. Programi in prostori, ki so namenjeni predvsem mladim in Dejavnosti, programi in infrastruktura, prilagojena njihovim potrebam po zdravi zabavi. Več koncertnih prireditev, upokoCelovito urejanje problematike mirujočega prometa več specifičnih lokacij za sprostitev in zabavo. v mestu, primestnih in podeželskih središčih. Logistično in prostorsko smiselno umeščanje novih garažnih hiš.

Krmac Valter Ljutić Luka Mars Ivan Milivojevič Vladimir Mlakar Ivan Nigrović Olivera Obradovič Saša Oražem Boris Slikarka Fulvia Zudič

Pogrešamo več točk, kjer bi se mladi združevali in se sproščali v Come ente locale siamo in grado di fornire sistemi di garanzia e altri varnem in zdravem duhu. Manjkajo koncertne dvorane in prizorišča, incentivi ai giovani che trovano difficoltà a trovare un lavoro a tempo družabni prostori, organizirane točke za zbiranje in zabavo mladih. S indeterminato, in modo da facilitarli l'accesso al credito per risolvere tem, ko bomo mladim ponudili infrastrukturo in programe, s katerimi il problema della prima casa. bo ta oživela, jim bomo dali možnost za samostojno in varno zabavo.

Spodbujanje razvoja športnih, kulturnih in drugih družbenih dejavnosti, s finančnimi spodbudami društvom ter ustrezno okolju naklonjena občina/ REGIJA vzdrževana infrastruktura. Šport, kultura in družbene dejavnosti so področja, ki najbolj vplivajo Ponovna uporaba, recikliranje in ločeno zbiranje odpadkov, na osebnostno rast posameznikov in na kakovost življenja vseh nas. podzemni ekološki otoki. Občina brez odpadkov, vključena v Primerna infrastruktura za te dejavnosti je pogoj za njihov uspeh. programe Zero Waste Slovenija. Nove finančne spodbude društvom bodo pomenile večjo samostoj- Postali bomo občina, ki bo zavezana k temu, da spoštuje okolje, v nost njihovega delovanja in kakovostnejše programe, ki bodo služili katerem živi in ga našim zanamcem pusti v dobrem stanju. To bo vsem občanom. možno samo z novim pristopom in odnosom do problematike Otroško igrišče / igrala v vsako vas. Varna in sodobna igrala, odpadkov, kjer bomo iskali trajnostne rešitve. Trenutno na tem ki bodo najmlajše spodbujali h kreativni igri in raziskovanju. področju občina nima izdelanih pravih rešitev in ga rešuje iz dneva Varna igrala za otroke ob obali. v dan. Prispevali bomo k dvigu zavesti glede ponovne uporabe odvr- ženih smeti, reciklaže, ločevanju in znatnem zmanjšanju porabe nepo- Varna igrala in otroška igrišča bomo umestili v vsako vas. Primerno trebnih materialov. Izvedena bo tudi prenova sistema umeščanja in urejeni prostori za igro naših najmlajših, ki bodo opremljeni s sodob- ureditve ekoloških otokov v vaseh, saj so sedaj praktično raztreseni nimi igrali in spodbujali njihovo kreativnost in raziskovanje, bodo vse povsod in znatno kvarijo vaški izgled. Informiranje občanov in postali okolje varnega odraščanja in spoznavanja ter učenja ob igri. dvig motivacije za ločeno zbiranje odpadkov je pomemben ukrep, s V naših vaseh je veliko še neizkoriščenih zemljišč v občinski lasti, ki katerim je potrebno takoj pričeti. se jih lahko z minimalnim vložkom preuredi v otroško igrišče. Tako boo v vaseh pridobili dodatne točke za druženje otrok in odraslih, Javni prevoz z električnimi avtobusi, spodbujanje uporabe torej krajanov, kar bo še dodatno prispevalo k povezovanju in krepitvi okolju prijaznih vozil ali koles. Urejene in varne kolesarske socialne mreže na podeželju. Izkoristili bomo obalni pas in po vzoru steze in mirujoč promet. številnih tujih držav, namestili tudi varna igrala na morju., Do čiste občine bomo prišli s tem, ko bomo občanom ponudili alter- Fondo per l’accesso al credito per le giovani famiglie che nativne možnosti prevažanja, ki bodo okolju prijazne. Občanom acquistano la prima casa. bomo dali možnost javnega prevoza z električnimi avtobusi, prav tako bomo podpirali uporabo okolju prijaznih vozil in koles. Predpogoj za Gli affitti e i prezzi alti degli immobili rappresentano grandi difficolta to je dobro urejen javni promet, urejen mirujoči promet in varna per i giovani a crearsi una famiglia ed una vita indipendente. Questo mreža kolesarskih stez. è uno dei fondamenti della società che la comunità locale deve garan- tire ai giovani per consentire loro a vivere la propria vita.

Oražem Boris Pavlin Silva Peroša Patrik Požar Nataša Selman Đevad Sokolič Šuc Sonja Štemberger Kolja Svanjak Mihael Svraka Zijad Slikarka Fulvia Zudič Fulvia Slikarka

Urejena komunalna infrastruktura, z vodo, kanalizacijo in Načela prostorskega načrtovanja in usmerjanja posegov v prostor javno razsvetljavo v vseh vaseh in zaselkih, kjer to še ni urejeno. morajo slediti našim strateškim ciljem, pri tem pa bo zelo pomembno prisluhniti tudi konstruktivnim željam lokalnih skupnosti. Razvoj Veliko vasi in zaselkov še danes nima urejene osnovne komunalne vsake vasi mora biti usklajen s krovno razvojno strategijo občine, vsi infrastrukture in opreme. Ta danes ni nadstandard, temveč osnovna smo namreč del istega prostora, ki si mora ustvariti lastno identiteto. dobrina, ki izpolnjuje temeljne človekove zahteve po zdravem, varnem in dostojnem življenju. Zagotovili bomo vodo, kanalizacijo Spodbujanje ekološke pridelave hrane in okolju prijazno in javno razsvetljavo povsod v občini, kjer to še ni urejeno. Obveze upravljanje s kmetijskimi zemljišči. Slovenije do EU nam narekujejo, da moramo dati prednost rešitvam na področju kanalizacijske infrastrukture, kjer v marginalnih območjih Spodbujanje ekološke pridelave hrane je v prvi vrsti namenjeno zago- vidimo priložnost v malih čistilnih napravah z modernimi tehnologi- tavljanju varnih in zdravih prehranskih verig v Slovenski Istri. Je pa jami čiščenja. Poudarili bomo tudi nujnost sanacije kritičnih cestnih povezano tudi z zelo pomembno zahtevo po spoštljivem naravnem povezav na podeželju, kjer je ogrožena varnost občanov. Umeščanje ekosistemu, ki ohranja neoporečnost rastlin, voda, zemlje in tudi infrastrukture mora upoštevati naravne danosti in želje lokalnih skup- živali, za kar imamo v pri nas izjemne naravne danosti Povezava med nosti. ekološko pridelavo hrane in okolju prijaznim upravljanjem s kmetij- skimi zemljišči predstavlja celoto, ki jo lahko le tako ohranimo in Uporaba okolju prijaznih materialov, infrastrukture in opreme izboljšamo naravno ravnovesje v našem ekosistemu Pridelana hrana v vseh javnih ustanovah in površinah, spodbujanje občanov k bo torej lokalna, poskrbeli bomo, da bo zgrajen prepotreben most uporabi teh. med pridelovalci in lokalnimi porabniki, predvsem javnimi ustano- vami, kot so vrtci, šole, bolnice ter druge. Ciljno upravljanje kmetij- Da bi tudi pri občanih spodbudili uporabo okolju prijaznih materi- skih zemljišč bo ključen izziv tudi pri pridobivanju EU sredstev in nove alov, bomo z njihovo uporabo pričeli pri gradnji javne infrastrukture finančne perspektive Evropa 2020, kjer se horizontalno spodbuja in opremljanju javnih ustanov. Pozornost do okolju in zdravju prija- inovativnost, ki jo pri nas v sektorju kmetijstva in agro-živilstva zelo znih materialov ter tehnologij je del trajnostnega razvoja, h kateremu pogrešamo. ciljamo. Razvoj novih okolju prijaznih blagovnih znamk na območjih Prostorsko umeščanje in podpora gradnji energetsko varčnih visoke naravne vrednosti. objektov. Novo prostorsko urejanje izključno v skladu z istrsko krajino in kulturo. Območja Natura 2000 oziroma evropsko priznana območja izjemnih naravnih vrednot, predvsem varovanih živalskih in rastlinskih vrst, so Energetsko varčni objekti, ki so umeščeni v prostor z okolju prijazno v Slovenski Istri podcenjen razvojni potencial, ki ga še nismo izkoris- arhitekturno zasnovo, pomenijo prihranek v obliki nižjih stroškov in tili po vzoru ostalih članic EU. Z oblikovanjem serije okolju prijaznih tudi prijaznejšega odnosa do okolja. Dolgoročno prostorsko urejanje blagovnih znamk Natura 2000, ki bodo gradile na podlagi aktivnega bo upoštevalo vrednost naravne in kulture istrske dediščine, kot tudi varovanja, ter bodo povezane z istrskimi značilnostmi, in ustaljeno estetsko in funkcionalno podobo naše kulturne krajine. PIRAN

Tomič Predrag Ulčar Stanka Vuković Belkisa Žerjal Borut Žerjal Dragica Aleksij Tomljanovič Barbara Horvat Boris Štefanič Slikarka Fulvia Zudič

človeško dejavnostjo, bomo zagotovili posebno ekonomsko diver- zifikacijo, ki bo temeljila na ohranjanju in spodbujanju ekološkega samozadostna občina/ REGIJA kmetijstva, trženju ekoloških proizvodov in ohranjanju biotske razno- vrstnosti. Blagovne znamke te vrste bodo našo občino še dodatno Voda. Vodna zajetja deževnice ter uporaba očiščenih odpadnih okrepile na EU zemljevidu razvitih držav, ki se lastnih danosti ne voda za stabilno oskrbo kmetijstva, brez redukcij zaradi suš. sramujejo, temveč jih izkoriščajo v smeri trajnostnega razvoja, ki Novi vodni viri, neoporečna in poceni pitna voda za vse. vključenim deležnikom prinašajo družbeno – socialne in ekonomske koristi. Pri tem ne bomo pozabili, da je večino naravne danosti ohra- Slovenska Istra se posebej v poletnih mesecih, ko suša sovpada s njanje zaradi človeške prisotnosti, ki je znal skozi stoletja skrbeti za turistično sezono, sooča s težavo pomanjkanja pitne vode. Rešitve pravo ravnovesje med človekom in naravo. obstajajo že vrsto let, vendar se prelagajo po predalih. Uredili bomo stabilno in dolgoročno rešitev za vodooskrbo, kjer bo zagotovljen Priprava in izvajanje celovite strategije trajnostnega razvoja stabilen vodni vir v slovenski Istri skozi celo leto. Cenovno dostopna Slovenske Istre. voda za kmetijstvo in gospodinjstva je ena od prioritet, ki jo bomo zagotovili vsem občanom, tudi z uporabo najnovejših tehnologij Celovita strategija trajnostnega razvoja Slovenske Istre bo osrednji uporabe očiščenih odpadnih voda. temelj razvoja našega območja. Slovenska Istra bo na podlagi te stra- tegije postala skupnost z močno kulturno identiteto, sonaravnim Prehranska varnost. Semenska banka avtohtonih in gospodarjenjem s prostorom, aktivno politiko na področju sociale sredozemskih rastlin za varno in neodvisno prihodnost. in dela, skladnejšim razvojem med mestom in primestjem, okolje- varstveno ozaveščena skupnost in družba, ki bo ciljala na aktivno S semensko banko avtohtonih in sredozemskih rastlin bomo ohranili vključenost vseh občanov v vse faze skupnega življenja. S tem se in razvili genetski potencial slovenske Istre ter pridobili podlago za bomo najprej postavili v korak s časom, EU standardi ter bomo ustva- večjo prehransko varnost za prihodnje generacije. Avtohtone rastline rili konkurenčno primerljivost s sorodnimi evropskimi regijami, ki povečujejo tradicionalno podobo slovenske Istre, zato njihovo zava- znajo prisluhniti modernim razvojnim trendom. Skladen ekonomski, rovanje pomeni tudi vložek v promocijo naših krajev, ter pomemben okoljski in socialno – družbeni razvojni model je postal nujnost, zato izobraževalni vidik, ki ga bomo promovirali tudi na ravni izobraže- je potrebno nemudoma sprejeti strategijo in programske ukrepe za valnih ustanov, predvsem osnovnih in srednjih šol. čimprejšnji pričetek izvajanja strategije. Podpora razvoju trajnostnega kmetijstva. Lokalni proizvodi La pesca mantenuta come attività caratteristica del luogo, ma neposredno od proizvajalca k uporabniku, predvsem v vseh in armonia con gli habitat marini. vrtcih, šolah, bolnici in drugih javnih ustanovah. La pesca è sempre stata un'attività caratteristica dell' Slovena. Cikel pridelave lokalnih proizvodov se mora prvenstveno zaključiti Oggi quest'attività viene regolata da una serie di normative nazio- s prodajo v domačem okolju. S tem so zmanjšane vse nepotrebne nali ed europee. Essa deve rimanere mantenuta come parte della poti od proizvajalca do uporabnika, podpiranje lokalnega kmetijstva nostra identità culturale, ma con rispetto della natura e l'ecosistema pa pomeni tudi podpiranje načina zdrave pridelave hrane. Z lokal- marino. nimi proizvodi bomo zalagali vse šole, vrtce in druge javne ustanove. Podprli bomo tudi vse sisteme neposredne prodaje pridelkov na kmetijah ali tematskih tržnicah.

Boris Štefanič Borut Valenčič Brigita Glišovič Bruna Verbanec Damjan Kosgraber Dejan Dobravc Dragica Zorman Giorgina Rebol Giorgio Rosso Slikarka Fulvia Zudič Fulvia Slikarka

Energija. Varčna in učinkovita raba in pridobitev energije, s poudarkom na alternativnih in obnovljivih energetskih virih, tehnološko napredna občina/ REGIJA kot so morje, veter ali sončna energija. Internet v vsako hišo in brezplačen WiFi dostop v celotnem Spoštovanje okolja okrog nas je temeljna naloga, ki jo moramo izpol- mestnem in vaških jedrih. niti, če želimo še naprej zagotoviti zdrav in varen prostor za življenje, delo in sprostitev. Z varčno in učinkovito rabo energije bomo priza- Internet je danes glavni vir informacij v družbi in pomeni tudi orodje nesli okolju, saj bomo povzročili manj strupenih izpustov v zrak, hkrati komuniciranja, učenja, dela, urejanja osebnih in javnih zadev. Upora- bomo zagotovili, da se energija pridobiva na način, da se ne povzro- bljajo ga občani vseh generacij, vendar omrežja niso povsod razvita. čajo nepotrebne izgube. To se dogaja z zastarelimi energetskimi Internet bomo zato pripeljali v vse domove, povsod po občini. V modeli, ki jih bomo opustili in postopno prešli na rabo alternativnih mestnem jedru in v vseh vaških jedrih, kjer omrežje za dostop do in obnovljivih virov energije, kot so sončna energija, morje ali veter, ki interneta ni urejeno, bodo urejene brezžične dostopne točke. so še posebej bogati na našem območju. Brezplačen WiFi bomo zagotovili v vseh vaških jedrih in v mestnem središču, saj želimo, da imajo obiskovalci naših krajev stalno možnost Riscaldamento. Uso di fonti alternative di riscaldamento, uporabe vseh orodij, ki so povezana z delovanjem interneta. riscaldamento con biomassa, uso di energia geotermica per il riscaldamento. Sledenje cilju dviga povprečne ravni stopnje izobrazbe v občini, ustvarjanje okolja, ki bo privlačno za razvoj osnovnega in Le fonti alternative ad uso di riscaldamento sono poco utilizzate, srednjega šolstva, ter univerze, raziskovanja in znanosti. anche se sono molto disponibili nell'Istria Slovena. Esse rappresen- tano una fonte di energia più efficiente e meno costosa. Doteremo Podprli bomo delovanje šol, univerze in raziskovalnih ustanov, ker tutti gli edifici pubblici di moderni sistemi di riscaldamento che non želimo doseči dvig povprečne ravni stopnje izobrazbe v občini. Razvoj inquinano, sono rispettosi dell'ambiente e meno costosi. Il riscalda- teh področij ter ustreznega okolja, v katerem bodo delovala, bo mento con biomassa o energia geotermica sono due fonti di energia prispeval k temu, da se poveča odnos do znanja in s tem spodbudi adatte al riscaldamento, che non vengono sfruttate a sufficienza. pridobitev novih kompetenc, izkušenj in veščin, ki bodo obogatile našo družbo.

Spodbujanje inovativnih podjetij in vzpostavitev regionalne mreže podpornih podjetniških organizacij v sodelovanju z Univerzo na Primorskem.

Na različne načine bomo spodbudili nastanek in razvoj novih inova- tivnih podjetij v perspektivnih razvojnih sektorjih v regiji. Obsto- ječe organizacije podpornega okolja pa bomo aktivno povezovali v mrežo podjetniških organizacij, ki bo nudila vzajemen sistem podpore mladim podjetjem v zagonu, kot tudi drugim podjetjem pri prodoru na globalne trge.

Irena Dolinšek Klavdija Moškon Lučano Grozič Lucjan Hrvatin Majda Delgiusto Marjan Simonovič Onelio Bernetič Rosa Perc Slikarka Fulvia Zudič

Sistem bo deloval v sodelovanju z Univerzo na Primorskem, ki je Gran parte dei fondi europei e di altri fondi disponibili rimangono nosilka multidisciplinarnega strokovnega znanja in znanstvenih inutilizzati. Accelereremo la loro erogazione per la realizzazione di dosežkov v regiji, ter v sodelovanju z ostalimi ključnimi deležniki, kot progetti con un alto grado d’innovazione. Ci concentreremo sulle so banke, zbornice in druge razvojne organizacije. nostre potenzialità nel campo della scienza, natura, tradizione, ambiente internazionale e interculturalità. La maggior parte dello Vključevanje strokovnih in znanstvenih dosežkov v gospodarstvo sviluppo del comune può essere raggiunto con mezzi che sono dispo- regije, komercializacija znanja in prenos tehnologij. nibili da fonti esterne.

Podprli bomo eksperimentalni razvoj ter plasiranje strokovnih in Multimedijska središča v mestu in na podeželju, namenjena znanstvenih dosežkov neposredno v gospodarstvo regije, in sicer na izobraževanju in pridobivanju novih znanj na področju način, da bomo spodbudili raziskovanja na področjih, ki bodo pred- sodobnih tehnologij. stavljala aplikativno, uporabno vrednost za konkretne težave in izzive gospodarstva, občine ali regije. S tem bomo omogočili, da univerza in Prenos znanja na področju sodobnih tehnologij je ponekod oteženo. raziskovalne ustanove ponudijo družbi in gospodarstvu tista znanja ali Ta znanja, ki so temelj sodobne družbe, bomo prenesli na občane tehnologije, ki lahko pomenijo dodano vrednost njihovih storitev ali tudi z zagotovitvijo multimedijskih učnih središč v mestu in na pode- izdelkov. Prihodnji razvoj občine je možen la ob dejstvu, da bistveno želju. Vsem generacijam bomo omogočili brezplačno pridobivanje povečamo učinkovitost prenosa znanja iz akademskega v gospodarski znanj in kompetenc na področju sodobnih tehnologij in s tem spod- sektor, ter povečamo stopnjo inovativnosti celotne družbe. Komer- budili njihovo uporabo. cializacija znanja je ključni model za prihodnji razvoj nove evropske družbe. Elektronski profili vseh občanov, ki bodo lahko vse osebne, upravne zadeve in druge javne zadeve urejali od doma. Spodbujanje inovacij na vseh področjih s poudarkom na perspektivnih razvojnih panogah v regiji, kot so kmetijstvo, Želimo doseči, da se vsi upravni postopki in drugi postopki, ki so turizem in malo podjetništvo. vezani na delovanje občinske uprave in drugih javnih ustanov z vidika občana, prenesejo na medmrežje. Odpravili bomo nepo- Spodbudili bomo inovativno delovanje, predvsem regijsko perspek- trebna čakanja in izpolnjevanje obrazcev na okencih za vse tiste, ki tivne panoge, kot so kmetijstvo, turizem ali podjetništvo, kiso si želijo te opravke odpraviti na daljavo. Ta težava je lahko obvladljiva značilne za slovensko Istro in predstavljajo njen največji potencial. s sodobnim tehnološkim pristopom, ki bo zagotovil hitrejše, lažje in Inovativno delovanje na teh področij je ključni dejavnik za ustvarjanje cenejše poslovanje lokalne samouprave. novih delovnih mest in gospodarstva, ki bo skladen z regijo, brez večjih negativnih učinkov nanjo.

Finanziamenti da fondi UE e altri fondi per sostenere i progetti con alto grado d’innovazione.

Rosa Perc Sebastjan Roj Sonja Mirc Cerjak Tomi Podgorelec Vajda Golob Vida Grižon Langeršek Zvezda Balić Slikarka Fulvia Zudič Fulvia Slikarka

Kandidatke in kandidati Dušan Ipavec Kandidatke in kandidati za svete Marina Blatnik (KS Žusterna) za občinski svet občine Barbara Lozar krajevnih skupnosti Mestne občine Ivan Mlakar (KS Žusterna) Ankaran Koper Sandi Ramuševič Mojca Dreu (KS Žusterna) Patricija Krmac (KS Žusterna) Bruno Korasa Luka Ljutić (KS ) Kandidatke in kandidati Špela Jerman (KS Žusterna) Nela Vovk za občinski svet Mestne Janka Klančar (KS Gračišče) Robert Zelenjak občine Koper Aleksander Žerjal (KS Koper center) Kandidatke in kandidati za Gabrijela Barut Olivera Nigrović (KS Koper center) občinski svet občine Piran Uroš Šorgo Patrik Peroša Zijad Svraka (KS Koper center) Debora Bržan Vida Gračnar Mirela Imamović (KS Koper center) Volilna enota 1 Boštjan Srpčič Kolja Štemberger Samir Čehić (KS Koper center) Aleksij Tomljanovič Dragica Vežnaver Edita Svraka Gregor Drinovec (KS Koper center) Giorgina Rebol Ermin Suhopoljac Andrej Medved Vida Gračnar (KS Koper center) Borut Valenčič Sanela Vršajević Stanka Ulčar Mihael Svanjak (KS Koper center) Zvezda Balić Adnan Smajlović Matjaž Funčič Stanka Ulčar (KS Koper center) Bruna Verbanec Sonja Sokolič Suc Franko Bržan (KS Marezige) Lucjan Hrvatin Kandidatke in kandidati Valter Kodarin Damjan Mihalič (KS Olmo-Prisoje) za občinski svet občine Silva Pavlin Marija Sušec (KS Olmo-Prisoje) Volilna enota 2 Izola Borut Žerjal Boris Oražem (KS Olmo-Prisoje) Irena Dolinšek Belkisa Vuković Saša Obradovič (KS Olmo-Prisoje) Dejan Dobravc Vojko Ludvik Erik Kocjančič Ivan Mars (KS Olmo-Prisoje) Majda Kocmut Rožana Buležan Špela Jerman Nataša Požar (KS Olmo-Prisoje) Giorgio Rosso Dario Lozar Đevad Selman Angela Kuhar (KS Semedela) Pietro Rotter Deniz Altinoz Olivera Nigrović Tatjana Boltar (KS Semedela) Uroš Piciga Boris Oražem Darij Filipčič (KS Semedela) Volilna enota 3 Neva Ivančič Edina Husanović Ibrić Gregor Oražem (KS Sv. Anton) Snježana Rebernik Boris Hrvatin Silvo Bertok Dinko Buršič (KS Škocjan) Igor Delak Patricija Ludvik Mirela Imamović Matjaž Funčič (KS Škocjan) Klavdija Moškon Edmond Mahnič Matej Klabjan Sonja Sokolič Šuc (KS Škocjan) Onelio Bernetič Rebeka Lozar Denis Miočič Đevad Selman (KS Škofije) Rosa Perc Boris Reščič Milan Hrvatin Marko Krmac (KS Šmarje) Sebastjan Roj Iris Prašelj Predrag Tomič Patricija Grižon (KS Šmarje) Bojan Marsič Dragica Žerjal Andrej Medved (KS Šmarje) Volilna enota 4 Sintija Grah Zijad Svraka Mirja Gregorič (KS Šmarje) Lučano Grozič Romando Frank Vladimir Milivojevič Dragica Žerjal (KS Za Gradom) Dragica Zorman Suzana Mezgec Janka Klančar Vladimir Milivojevič (KS Za Gradom) Damjan Kosgraber Vlado Krulčič Valter Krmac Patrik Peroša (KS Žusterna) Barbara Horvat Mirjana Mahnič Flavio Grižon Slikarka Fulvia Zudič

Kandidatke in kandidati za svete krajevnih skupnosti občine Piran Istra umetnice Fulvie Zudič Majda Del Giusto (KS Piran) Ljudje spoznavamo in začutimo Istro na poseben način, tudi preko umetni- Lucjan Hrvatin (KS Piran) ških del. Nekateri umetniki ustvarjajo v istrskem kamnu in drugi si izberejo Aleksij Tomljanovič (KS Piran) les, nekateri pa motive prenašajo na slikarska platna. Vsi ti ustvarjalci, so naši ambasadorji in ena najbolj znanih, je piranska slikarka Fulvia Zudič. V Sonja Mirc Cerjak (KS Piran) tej številki Oljke vam predstavljamo njen pogled na Istro. To je Istra gledana Vida Grižon Langeršek (KS Lucija) skozi oči ženske, umetnice, ki prostor čuti na svojstven, umetniški in vizionarski Onelio Bernetič (KS Lucija) način vezan na močno tradicijo Istre. Vlasta Prešeren (KS Lucija) Boris Štefanič (KS Lucija) L'Istria dell'artista Fulvia Zudič Karlo Radovac (KS Sečovlje) La gente arriva a conoscere e sentire l'Istria in un modo speciale anche attra- Brigita Glišovič (KS Sečovlje) verso le opere d'arte. Alcuni artisti lavorano la pietra istriana, altri il legno, Tomi Podgorelec (KS Sečovlje) altri ancora trasmettono le proprie idee e sensazioni su tela. Tutti questi artisti Dragica Zorman (KS Sečovlje) sono i nostri ambasciatori, una tra le più famose è la pittrice piranese Fulvia Vajda Golob (KS Nova Vas) Zudič. In questo numero della pubblicazione Oljka presentiamo l'Istria, vista da Fulvia Zudič. Un Istria osservata attraverso gli occhi di una donna, un artista Marjan Simonovič (KS Portorož) che sente e vede lo spazio attorno a sé in un modo unico, artistico e visionario, Irena Dolinšek (KS Portorož) fortemente legato alla tradizione dell'Istria. Igor Slivar (KS Portorož) Mia Dobravc (KS Portorož)

Izdajatelj: Oljka Burlinova ulica 1 / 6000 Koper Odgovorni urednik: Valter Krmac Uredniški odbor: Valter Krmac, Vida Gračnar, Patrik Peroša, Irena Dolinšek, Bruno Korasa, Vojko Ludvik Kontakt: [email protected] Naklada: 28.800 Tisk: Izdajanje časopisov Jože Dolinšek s.p., Dole pri Litiji Občasnik Oljka brezplačno prejmejo gospodinjstva v Mestni občini Koper, občini Izola in občini Piran; številka 5/14; oktober 2014