Kamni{Ka Bistrica Neba Poletnega Modrina N DRUGE EDICIJE O a O in Bele Stene Nad Meno…« a Jezersko L L K K

K K k I k I i i N PUBLIKACIJE PLANINSKE ZALO@BE N n

Kamni{ka n Kamni{ka D D O O d Bistrica d V V o o V tej knji`ici je predstavljenih I PLANINSKI ZEMLJEVIDI I 19 opisov poti razli~nih K K v zahtevnosti: dostop v osr~e v Š Š I

PLANINSKI VODNIKI I

Kamni{kih planin (Ko`eljeva pot, i i

Kamni{ka N po Kamni{ki Bistrici, slap Orglice,

Kamni{ka N k k

Sv. Primo`), obiski »zelenega T VODNIKI IN DNEVNIKI T {

predgorja« (Krvavec, Velika E { PO VEZNIH POTEH E

Bistrica i Bistrica i planina, Kamni{ko in Kokrsko L Kranjska Gora L

sedlo, Koro{ica, Greben, Konj, Z Z I n I PLEZALNI VODNIKI Vodoto~no jezero) in vzponi na n Bovec - - t sive o~ake (Grintovec, Skuta, t

O Dovje – Mojstrana VODNIKI V TUJIH JEZIKIH Brana, Planjava in Ojstrica). O e e K K l IN VE^JEZI^NE IZDAJE l Radovljica – Bled S S z z N

N Bohinj »Prelepa Bistri{ka dolina, i i I

VZGOJNA LITERATURA I

zelena trata za vodo, - -

N Kamni{ka Bistrica neba poletnega modrina N DRUGE EDICIJE o A o in bele stene nad meno…« A Jezersko L L k k

(Janez Gregorin, Štamfovska) P P Logarska dolina s s 11 EUR Tr`i~ n n i i Me`i{ka dolina n n Preddvor a a Pot Karla in @ige Zoisa l l p p KAZALO

PREDGOVORPREDGOVOR Predgovor 5 Za osrednji del Kamni{kih Alp lahko re~emo, da je nekak{na Prakti~ni napotki 7 trdnjava pravokotne oblike. Vogalni stolpi so Krvavec, Grintovec, Seznam planinskih ko~ 7 Ojstrica in Velika planina. Poti 9 Oprema 12 Prva straàrja Kamni{kih Alp – Kamni{ke Bistrice – sta Kam- Gorska re{evalna slu`ba in vodniki 14 ni{ki vrh na zahodu in Ravni hrib na vzhodu. Zanimiva je sime- Zemljevidi 15 tri~nost: Krvavec – Velika planina, Zvoh – Je` – Kal{ki greben in Konj – Veìca – Lu~ki Dedec, Kokrsko sedlo – Koro{ica, Grintovec Dolinski sprehodi – Skuta – Brana in Ojstrica – Baba – Planjava ter na sredi Kamni{ko 1. KOŽELJEVA POT (601 m) 16 sedlo. Razgledi seèjo zelo dale~, ker ve~ sto kilometrov proti 2. PO KAMNIŠKI BISTRICI na Lepi kamen (888 m) 22 vzhodu in jugu ni tako visokih hribov. So si pa z vseh vrhov zelo ─ 3. SLAP ORGLICE (ORLIŠÊ, ORLI^JE – 782 m) 33 podobni, ker je celotni masiv razmeroma majhen – kvadrat s 4. SV. PRIMOŽ (826 m, 916 m) 38 stranico pribli`no 10 km. Vi{ine posameznih vrhov so vzete iz najnovej{ega zemljevida GRINTOVCI 2005 PZS. Sredogorski izleti Dolgo je trajal »prepir«, katero naj bi bilo pravilno ime za KSA 5. KRVAVEC (1853 m) 43 – Kamni{ke in Savinjske Alpe. Reèk in Frischauf dosledno upo- 6. KALŠKI GREBEN (2224 m) 56 rabljata samo »Savinjske Alpe«, drugi avtorji Kamni{ko-Savinjske, 7. KOKRSKO SEDLO (1793 m) 65 redkej{i pa Kamni{ke in Savinjske. Eden glavnih ugovorov proti 8. KAMNIŠKO SEDLO (1876 m) 71 uporabi veznika »in« je bilo to, da bi ob takem poimenovanju 9. KOROŠICA (1808 m) 81 morali vedeti za mejo med prvimi in drugimi. Kamnik je imel od 10. VODOTO^NO JEZERO (1805 m) 87 nekdaj v lasti skoraj ves planinski svet na severu. Meja te posesti 11. VELIKA PLANINA (1668 m) 91 je potekala po grebenih, od Kamni{kega vrha ~ez Krvavec in Veliki 12. KONJ (1803 m) 104 greben na Grintovec, ~ez Skuto, Brano in Planjavo do Ojstrice ter ~ez Lu~kega Dedca na Konja in po robovih Velike planine na Ravni Visokogorske ture hrib. Torej so bile to res kamni{ke planine (Alpe), ne samo po 13. GRINTOVEC (2558 m) 111 geografski pripadnosti, ampak tudi v pogledu lastnine. Meja je 14. SKUTA(2532m),DOLGIHRBET(2374m) 122 bila to~no dolo~ena è leta 1499! Razumljivo je, da so temu 15. BRANA (2253 m) 136 osrednjemu delu nato v 19. oz. 20. stoletju geografsko pripisali 16. PLANJAVA (2392 m) 141 {e zahodnega – do @irovnice. In razumljivo je tudi, da Štajerci 17. OJSTRICA (2350 m) 147 niso »hoteli dati svojega« dela in je zato »njihov« del poimenovan »Savinjske Alpe«. Sicer pa je v svetu {e veliko hribov, ki nosijo Pisni viri 159 po dve imeni ali celo ve~ (Sagarmata, ômolungma, Mount Everest …)

45 Pri tem je zanimivo tudi to, da je bilo eno prvih zapisanih imen za te hribe (Belsazar Hacqeut, 18. stol.) »Ta kamelske planine« torej Kamni{ke planine; pri tem je ime obsegalo vse, tudi najvi{je vrhove, ne samo pa{ne planine. Ob vzno`ju PR PRAKTI^NIAKTI^NI NAPOTKI Kamni{kih planin vsi »domorodci« vedno pravijo, da gredo v Dostop planine ali v hribe in nikoli v gore. V podzavesti teh ljudi je {e vedno poimenovanje gora kot gozda v bregu, na vi{ini, ne kake Do Kamnika lahko iz Ljubljane med tednom pridemo z vlakom (visoke) vzpetine. Da je tako, dokazuje veliko ledinskih imen. – ta ob sobotah, nedeljah in praznikih ne vozi – in avtobusom. Do Stahovice vozi redni avtobus ve~krat na dan, do spodnje postaje ì~nice na Veliko planino in do Doma v Kamni{ki Bistrici pa ob delovnih dnevih trikrat na dan, ob sobotah in prostih dnevih pa dva- krat. Do Doma v Kamni{ki Bistrici vodi asfaltirana cesta, po dolini Ko- ro{ice in do spodnje postaje ì~nice na Kokrsko oz. Kamni{ko sedlo ter na Jermanco pa gozdne ceste. Prav tako se je mo`no pripeljati z avtomobilom na Kri{ko planino pod Krvavcem, na Kisovec, za U{ivec in v Ma~kin kot (na Srednji pot) pod Veliko planino. Seznam planinskih ko~ Domàlski dom na Mali planini, 1534 m (tel. 051 340 730), odprt stalno. Dostopi: s Stahovice (3 ure), od Jur~ka (2 uri in pol), od zgornje postaje sede`nice (pol ure). ^rnu{ki dom na Mali planini, 1526 m (tel. 051 621 742 ), odprt ob sobotah in nedeljah, od junija do oktobra stalno. Dostopi: s Stahovice (3 ure), od Jur~ka (2 uri in pol), od zgornje postaje sede`nice (pol ure). Kocbekov dom na Koro{ici, 1808 m (tel. PD Celje: 051 338 358), odprt v poletni sezoni. Dostopi: iz Kamni{ke Bistrice ~ez Presedljaj (4 ure in pol), iz Lu~ke Bele ~ez Stare Stale (2 uri in pol), iz Lu~ (po cesti do Ravnega polja 14 km, nato {e 2 uri), od Rogovilca skozi Robanov kot (4 ure in pol), iz Logarske doline ~ez Klemen~o jamo in Škarje (4 ure in pol). Ko~a na Kamni{kem sedlu, 1864 m (tel. PD Kamnik: 01 8391 345, tel. 051 611 367), odprta v poletni sezoni, pozimi ob lepih koncih tedna. Dostopa: iz Kamni{ke Bistrice (3 ure in pol), iz Logarske doline od slapa Rinka (2 uri in pol). Odcep za Podvolovljek

6 7 Cojzova ko~a na Kokrskem sedlu, 1793 m (tel. PD Kamnik: Poti 01 8391 345, tel. 051 635 549), odprta v poletni sezoni. Dostopa: iz Kamni{ke Bistrice (3 ure in pol), od Suhadolnika (2 uri in pol). Ve~ina opisanih tur poteka po ozna~enih poteh, nekaj pa tudi po neozna~enih poteh in brezpotju. Vendar so vse poti, razen Planinski dom na Gospincu, 1491 m (tel. PD Kranj: 04 2367 tiste do Sv. Primoà, planinske – to pomeni, da niso povsod ~isto 850, tel. 04 2012 922), odprt med smu~arsko in poletno sezono. gladke, ampak so na njih tudi kamenje, korenine in podobno. Dostopi: z gondolsko ì~nico iz doline Reke, z avtom po cesti iz Cerkelj, od spodnje postaje gondolske ì~nice ~ez Davovec (2 uri Planinske poti: in pol), s Stahovice po dolini Bistri~ice, mimo Ambroà in planine Planinske poti so po teàvnosti razvr{~ene na tri kategorije: Jezerca (3 ure in pol), od spodnje postaje nihalke na Veliko planino po dolini Koro{ice in ~ez Kri{ko planino (3 ure in pol). - lahke poti – to so tiste, na katerih si pri hoji ni treba Dom v Kamni{ki Bistrici, 600 m (tel. 01 8325 544), stalno pomagati z rokami. Kadar pre~ijo strmo pobo~je, so dovolj {iroke, odprt. Dostopa: po asfaltirani cesti iz Kamnika (13 km), po da omogo~ajo varnej{o hojo tudi manj izurjenim planincem. Od Koèljevi poti iz Kamnika (3 ure in pol). njih zahtevajo le pazljivost in kondicijo. Vendar moramo tudi na takih poteh na kaj popaziti, na primer na kamenje, korenine, Okrep~amo pa se lahko ne le v ko~ah, ki so v oskrbi planinskih kak{en del je mogo~e o`ji, ponekod je treba narediti ve~ji korak, dru{tev, ampak tudi v Jar{kem domu na Mali planini (1520 m), tu in tam se je treba malo prijeti, na kak{nem kraju je tudi ograja v gosti{~u »Zeleni rob« na Traticah (1612 m), v gosti{~u »Pri za la`ji prehod in podobno; Jurju« (596 m) v Kamni{ki Bistrici, v Domu na Krvavcu (1684 m) in drugje. - zahtevne poti – te vodijo ~ez teè prehodna mesta, na katerih si zaradi varnosti in ravnote`ja pomagamo z rokami. Morebitne varovalne naprave so namenjene planin~evi varnosti (Zadnji metri pred ko~o na Kamni{kem sedlu in za premagovanje teàv na teh krajih niso nujno potrebne. Tudi te poti si po teàvnosti oz. zahtevnosti niso povsem enake, ~eprav imajo enako oznako; nekatere so malo te`je, druge la`je. Na nekaterih kaìpotih so ozna~ene s trikotnikom;

- zelo zahtevne poti – te vodijo ~ez mesta, na katerih je tudi za napredovanje nujno potrebna uporaba rok. Varovalne naprave omogo~ajo prehod krajev, na katerih bi bili potrebni plezanje in varovanje z vrvjo. Po navadi moramo imeti tudi dodatno opremo (samovarovalni sestav, v~asih tudi cepin, dereze). Za uporabnike takih poti je zelo priporo~ljivo, da niso vrtoglavi in da so izurjeni, du{evno in telesno dobro pripravljeni. Vendar si tudi te poti po te`avnosti oz. zahtevnosti niso povsem enake, ~eprav imajo enako oznako: nekatere so malo te`je, druge la`je, nekatere imajo ve~ zelo zahtevnih mest, druge manj. Na smerokazih so ozna~ene s klicajem v trikotniku.

9 Preostale poti korakov na minuto pri vzponu v kopnih in suhih razmerah in pri zmerni temperaturi, zaokroèno na ~etrt ure navzgor, ter s Gozdne ceste, traktorske vlake, vlake, kolovozi. Gozdne tempom kakih 66–73 korakov pri hoji navzdol. Kjer je naveden ceste so po navadi vzdrèvane in prevozne tudi z obi~ajnimi ~as za hojo na posameznih delih poti, ga moramo jemati z nekaj vozili. Traktorske vlake in vlake so za~asne narave. Lahko so zelo rezerve, +/– 20 %. Navedeni ~asi pomenijo samo ~as hoje. Torej strme in kotanjaste, prevozne samo s traktorji. Po uporabi za je ~as, potreben za izvedbo ture, lahko precej dalj{i in je odvisen spravilo lesa jih ne vzdrùjejo ve~, zato se zarastejo ali propadejo. od vsakega posameznika, njegove kondicije, postankov, po~itkov Stanje poti, gozdnih cest, vlak in kolovozov velja za leto 2007. in podobnega. V drugih vodnikih in na kaìpotih napisani ~asi se Oznake lahko razlikujejo od ~asov v tem vodniku. Na obmo~ju, ki ga obravnava ta vodnik, je uporabljenih ve~ Zahtevnost ture: vrst oznak. V tem vodniku so opisane ture teh teàvnosti: lahka Planinske poti so ozna~ene s Knafel~evo (planinsko) pohodni{ka oz. izletni{ka, lahka sredogorska, zahtevna markacijo. To je bela pika s premerom 4–5 cm, ki jo obdaja rde~ sredogorska, zelo zahtevna sredogorska, zahtevna visokogorska krog s premerom 8–10 cm. Na kri`potjih so navadno postavljeni in zelo zahtevna visokogorska tura. rde~i kaìpoti z belimi napisi. Ponekod ozna~ujejo pot tudi rde~e Lahka pohodni{ka tura poteka po poteh, na katerih uporaba ~rte, vendar moramo biti zelo pazljivi, da jih ne zamenjamo za rok ni potrebna niti za ravnote`je, {e manj pa za napredovanje. oznake za meje gozdnih parcel. ê je zraven markacije napisana Taka pot je precej gladka, na njej ni veliko korenin in kamenja, {tevilka 1, je to oznaka za Slovensko obhodno planinsko pot – ki bi motilo korak. transverzalo. Ponekod so narisane tudi pu{~ice in/ali napisi na deblih ali skalah. Zimske markacije so kovinski drogovi s pu{~i- Lahka sredogorska tura poteka delno ali vsa malo nad cami, usmerjenimi k naslednjemu drogu. gozdno mejo. Na njej ni potrebna uporaba rok za ravnote`je, {e manj pa za napredovanje. Poleg teh oznak obstajajo tudi lesene table z modrimi napisi in {tevilkami, ki ozna~ujejo nekaj planinskih poti in kolesarskih Zahtevna sredogorska tura poteka delno ali vsa malo nad spustov. Z rde~o peterokrako zvezdo je ozna~en dostop do kraja, gozdno mejo. Je taka, da na ve~ krajih zahteva uporabo rok, na katerem je stala partizanska bolni{nica. Bela pika z rumenim predvsem za ravnote`je. Za ve~jo varnost je priporo~ljiva ~elada, robom ozna~uje nekatere poti na obmo~ju Krvavca. Na obmo~ju na nekaterih mestih pa bi bila zaèlena tudi uporaba drugih delov Okre{lja so {e obmejne markacije – Knafel~eve markacije, samovarovalnega sestava. obrobljene z zelenim krogom. S temi so ozna~ene poti, po katerih je bilo mo`no prestopiti dràvno mejo. Zdaj ni skoraj nobenih Zelo zahtevna sredogorska tura poteka delno ali vsa malo omejitev gibanja po ozna~enih poteh. nad gozdno mejo. Pot je taka, da je potrebno tudi plezanje. Za ve~jo varnost je zelo priporo~ljiv samovarovalni sestav. âs hoje Zahtevna visokogorska tura poteka po ve~ini precej nad Navedeni ~asi so predvsem orientacijski in prilagojeni gozdno mejo, pot pa je taka, da na ve~ krajih zahteva uporabo planincem z zmerno kondicijo in tempom pribli`no 50–55

10 11 rok, predvsem za ravnote`je. Za ve~jo varnost je priporo~ljiva bomo potrebovali, ~e pa se vreme poslab{a – to se v planinah, ~elada, ponekod pa tudi uporaba drugih delov samovarovalnega {e posebno v visokogorju, lahko hitro zgodi – pa ta oprema sestava. pomeni dodatno varnost in v~asih celo mo`nost pre`ivetja.

Zelo zahtevna visokogorska tura poteka po ve~ini precej Kjer je priporo~ljiva {e kak{na druga oprema, je posebej nad gozdno mejo in na njej je potrebno tudi plezanje. Za ve~jo navedeno. varnost je zelo priporo~ljiv samovarovalni sestav.

PRIPORO^ILO: Hodimo po poti, ne delajmo bli`njic, ne sekajmo ovinkov, posebno ne navzdol! Tako se poti zara{~ajo, bli`njice pa se spreminjajo v hudourni{ke jarke. Pri strmih bli`njicah po{kodujemo najprej ru{o, ki varuje zemljo. Ko te ni Na Mlinarskem sedlu – za~etek poti proti Grintovcu ve~, voda odna{a prst, pesek in nato tudi kamenje in tako koplje vedno globlje korito. To je neodgovorno vedenje in uni~evanje narave. ^e je steza dovolj polo`na, voda nima tako velike razdiralne mo~i. Oprema V opisih so uporabljene tri oznake: dolinska, sredogorska in visokogorska. Priporo~ljiva je oprema, ki ob ustrezni uporabi omogo~a varnej{o turo.

Dolinska oprema: mo~nej{i ~evlji ali {portni copati z nedrse~im podplatom.

Sredogorska oprema: planinski ~evlji, ki segajo ~ez gle`enj in imajo torzijsko tog podplat z narebreno gumo; obleka za toplo in hladno vreme.

Visokogorska oprema: mo~nej{i planinski ~evlji, ki segajo ~ez gle`enj in imajo torzijsko tog podplat z narebreno gumo; obleka za toplo in hladno vreme.

UIAA priporo~a, da ima vsak planinec poleg rezervnega perila, vetrovke, puloverja oz. flisa in pokrivala vedno v nahrbtniku tudi {al, rokavice, astronavtsko folijo, prvo pomo~, svetilko z rezervno `arnico in vlo`kom, v`igalice, sve~o, za{~itna o~ala in za{~itno kremo. V lepem vremenu ve~ine te opreme ne

12 13 Gorska re{evalna slu`ba in vodniki Zemljevidi ê smo v stiski in si ne znamo ali ne moremo sami pomagati, Za osnovo je uporabljen zemljevid GRINTOVCI, 1 : 25 000, pokli~emo na pomo~ gorsko re{evalno slu`bo. ê imamo mobilni ki ga je izdala Planinska zveza Slovenije leta 2005 z eviden~no telefon, pokli~emo {t. 112. ê signala ni, se za nekaj metrov pre- {t. 266. Prikaz antropogenega dela ima sicer veliko maknemo in poskusimo znova. ê {e vedno ne dobimo zveze, pomanjkljivosti, prikaz naravnega dela pa je bolj{i od prej{njih. pokli~emo na pomo~ (6 znakov – klicev na minuto, enominutni presledek, potem pokli~emo znova). Na opisanem obmo~ju delujejo dru{tva gorske re{evalne slu`be Celje (vzhodno od Ob lepih dnevih na vrhovih nikoli nismo sami - kavka na vrhu Ojstrice) grebena Ojstrica–Konj–vzhodni rob Velike planine), Jezersko (severno od grebena Koro{ka Rinka–Ko~na), Kamnik (osrednje obmo~je) in Kranj (zahodno od grebena Grintovec–Krva- vec–Pokov{e).

GorGorskiski vodniki Janez A@MAN – janez_azman yahoo.com, Pre{ernova 51, 1230 Dom`ale,@ 041 826 371 Metod HUMAR, Orehova 3, Šmarca, 1241 Kamnik, 031 359 246 Damjan KO^AR – damijankocar yahoo.com, Cankarjeva 17, 1240 Kamnik, 041@ 556 100 Marjan KREGAR – kregar.marjan siol.net, Kettejeva 15, 1240 Kamnik, 031@ 326 896 Klemen MALI – kosutnik gmail.com, Cankarjeva 15, 4260 Bled,@ 041 586 397 Radivoj NADVEŠNIK – nadvesnik siol.net, Zg. Stranje 15, 1242 Stahovica, 041@ 774 889 Bojan POLLAK – bojan.pollak siol.net, Trg svobode 5, 1240 Kamnik,@ 041 777 187 Marko PREZELJ – mark amebis.si, Kajuhova pot 10, 1241@ Kamnik. 041 378 137 Tone ŠKARJA – tone.skarja siol.net Kolodvorska 24, 1234 Menge{,@ 041 777 181

14 15 14 SKUTA (2532m)2532m) Vrh Skute je precej prostoren, toda precej razbit od strel, ki rade treskajo vanjo in so tam è ubile nekaj ljudi. Zato je ne obi{~ite v nevihtnem vremenu – ~e s blià nevihta, se ~im prej Zelo zazahtevnahtevna visokogorska tura – pre~enje umaknite v krnico med Skuto in Štruco, v kateri je razmeroma varno. Razgled je ob jasnih dnevih fantasti~en, vendar podoben tistemu z Grintovca. Vi{inska razlika: vseh dvigov ve~ kot 900 m Oprema: visokogorska, samovarovalni sestav Vzpon z nobene strani ni lahek. ê gremo z Jezerskega, âs hoje: 4 ure do 5 ur gor, 3 ure in pol do 4 ure dol moramo splezati na Mlinarsko sedlo, nato pod Dolgim hrbtom in Izhodi{~e: Kokrsko sedlo zatem ~ez zahodno steno Štruce. ê gremo nanjo iz Logarske doline, nas ~akata zelo zahtevni Turski `leb in vzhodna stena, s Skuta je osrednji vrh Kamni{kih Alp, prava lepotica, ~eprav Kamni{kega sedla pa zahteven spust v Bo{tjanco in nato vzpon je po vi{ini {ele na tretjem mestu. Njeno ime ni slovenskega izvora, ~eprav spominja na mle~ni izdelek – skuto (saj je tudi skuta pri{la k nam iz Furlanije, pri nas so ji doma~ini rekli in ji {e vedno pravijo kisli sir), Dolgi hrbet, Štruca, Skuta in Kranjska rinka ampak je verjetno starej{e, {e iz keltskih ~asov. Drugi pa pravijo, da je dobila to ime zato, ker je »priskutna« – z nobene strani namre~ ni lahko dostopna. Na vseh straneh so prepadi s strmimi, za alpiniste zanimivimi stenami. Naj bo tako ali druga~e, na alpinisti~nih krstih {e vedno spra{ujejo: »Zakaj v Kamni{kih nikoli nisi la~en?« »Zato, ker na- maèm skuto na {truco!« Štruca je namre~ Skutina zahodna soseda, ki je verjetno dobila to ime zaradi svoje trebu{aste oblike – videti je, kot da bi bila na njen vrh poveznjena veli- kanska {truca.

122 na Tursko goro, potem pa {e vzhodna stena. Naravnost iz vr{i~kov in vrhov. Razteza se od vzhoda proti zahodu in na obeh Kamni{ke Bistrice vodi lovska steza, ki tudi ni ~isto enostavna, straneh so prepadi s strmimi stenami. Te se spu{~ajo proti jugu, nato pa sledita dolgo meli{~e in vzhodna stena. S Kokrskega sedla na planoto Velikih podov, nekaj ve~ kot sto vi{inskih metrov je tako {e najla`ja pot. Zahtevna sta samo pre~enje Jurjevca in globoko, medtem ko na sever, v Ravensko Ko~no, padajo ve~ kot pa vzpon ~ez zahodno steno Štruce. 900 m.

V to skupino sodita tudi Štruca in Dolgi hrbet. Štruca je enkratna oblika v tem predelu Alp. S severne strani ni prav ni~ posebnega in se nekako stiska med stene Dolgega hrbta in Skute, VZPON tako da je skoraj ne vidimo. Zato pa je s svojo monolitno pojavo Ta tura ni za vrtoglave, saj je ponekod mo~no izpostavljena. zelo opazna z juga. @e iz Kamni{ke Bistrice vidimo njeno Drugod pa vodi pod stenami, zato je mo`nost, da kaj prileti z zavaljeno obliko – »trebuh« – ki visi nad gladkimi platmi na vi{ine, precej{nja. Med potjo ni nikjer vode, zato je moramo zahodno stran. Sam vrh pa je drug »monolit« podolgovate in dovolj vzeti s seboj. V zgodnjem poletju je sicer mo`no tu in tam zaobljene oblike; ko ga gledamo s Skute, resni~no spominja na {e dobiti sneg, pozneje pa ni ve~. {truco. Do bivaka Pavleta Kemperleta pod Grintovcem vodi pot, ki Povsem druga zgodba je Dolgi hrbet. @e ime samo pove, da je opisana `e v pristopu na Grintovec. Od bivaka se spustimo na je ta hrib podolgovate oblike in nima izrazitega vrha, ampak niz

Dolgi hrbet s Štruce Ju`na stena Skute z Velikih podov

124 125 Skuta s Kamni{kega sedla nekak{no sedlo, na katerem je kriì{~e poti. Vendar ne gremo na ~as, pa tudi samovarovalni sestav bo pri{el kar prav. Na desno levo, kamor nas usmerja pu{~ica in napis, ampak na desno, proti navzgor na greben~ek (zahtevna mesta nam pomagajo Turskemu `lebu. premagovati ì~na vrv in klini). Nato navzdol v grapo in {e nekaj metrov po njej. V zgodnjem poletju je tam {e sneg. Na drugi Po stezici gremo na desno, malo navzgor okoli travnatega strani nam ì~na vrv pomaga ~ez gladka mesta navzgor do roba. roba in ~ez travnat `leb, ki je spodaj gru{~nat, potem pa gor pod Malo navzdol, na majhno travnato izravnavo pod previsom, na {krapljastimi platmi. Stezica se kmalu izgubi v platastem in kateri so imeli gamsi po~ivali{~e, a jim ga je »ukradla« steza. Smo {krapljastem svetu, ki ga prepredajo jarki, manj{a brezna in na stiku gladke plati spodaj in previsne stene zgoraj. Spustimo kotli~i. Zato je nujno, da dosledno sledimo markacijam, sicer se, se {e za nekaj metrov in po notranjem robu brezna, v katerem {e posebno v megli, lahko izgubimo. @al se je è ve~krat zgodilo, je po navadi {e do poznega poletja sneg, pridemo na drugo stran. da so planinci v tem svetu zaradi nepazljivosti za{li in zatavali nad prepadni svet Velikega in Malega hudega grabna. Nekaj takih Greben Slemena tavanj se je kon~alo tragi~no. ê smo dovolj zgodnji, ne preve~ glasni in ~e piha veter v pravo smer, bomo morda opazili tudi trop gamsov, ki bo takoj, ko nas bo zaslutil, hitro pobegnil.

Škrapljasti svet postane malo polo`nej{i, pojavljajo se manj{a brezna in razpoke. Sledimo markacijam, malo gor, malo dol, ~ez {kraplje, razpoke, plati, gru{~, ~ez pribli`no ~etrt ure pa pridemo do travnatega hrbta, na katerem se spet pojavi steza. Vodi malo navzgor, predvsem pa navzdol. Smo tik pod Štruco, ki se kot mogo~na oklepljena trdnjava dviga nad nami. Spustimo se v kotanjo, v kateri sneg v jami oz. breznu na levi pogosto do~aka naslednjo zimo. Hodimo po desni pod strmo steno in po ve~jih kamnih na desni strani manj{e podolgovate vrta~e pridemo na sedelce. Nad nami se poka`e ju`na stena Skute v vsej svoji mogo~nosti. Steza je pregrajena s kamni, nas pa ka`ipot in napis na skali usmerita na levo navzgor, prav proti steni Skute. To stezo so na novo nadelali leta 2004, ker je leto prej velikanski podor potrgal varovala na poti ~ez plo{~o v Slemenu, poleg tega pa se tam {e vedno trga kamenje in je prehod nevaren.

Po nakazani stezi gremo navzgor po levem robu travnatega rebra, med skale in gru{~. Steza je dobro ozna~ena, vendar {e ne preve~ uhojena, in vodi prav do previsov pod Skuto. Gremo desno od strme gladke plati z ro`enci in nato strmo navzgor pod previsi. ^e si {e nismo nataknili na glavo ~elade, je zdaj skrajni

128 129 Tam zmanjka previsov, ostaja samo bolj ali manj pokon~na razbita na meli{~e pod navpi~nimi stenami. Ob njihovem vzno`ju se stena. Po stezi naprej in rahlo navzdol pod zna~ilnim koni~astim velikokrat zadrùjejo tudi kozorogi, vendar se za nas ne zmenijo rogljem do roba ter v manj{i, strm `leb. Po njem navzdol. Na kaj dosti, ~e le ne silimo k njim. Še malo gru{~nate, polo`ne steze desni lahko vidimo rob odloma, visok nekaj metrov. Smo na in è smo v manj{em `lebu. za~etku Slemena – na desni je Sleme, levo zgoraj pa se za~enja greben Streè. Odpre se nam pogled na Male pode – na Bivak Pre~imo `leb in se za~nemo delno plezaje dvigati po pod Skuto in naravni most pred njim, Brano, Tursko goro. Kmalu razbitem, kru{ljivem, oblastem robu. Nato gremo malo na desno smo pri kaìpotu, ki usmerja nazaj proti Kokrskemu sedlu. Z in ob pomo~i klinov ~ez {krapljaste plati na levo navzgor ter ~ez Velikih podov smo pri{li na Male pode. bolj razbit svet pridemo na manj{o izravnavo. Na desno navzgor, skoraj do `leba in nato po nekaj ovinkih na greben, da pokukamo Sledimo ozna~eni stezi v krnico. Tam se steza malo izgubi in ~ezenj na Velike pode. Po grebenu, na katerem za ve~jo varnost moramo pazljivo slediti markacijam, ki nas pripeljejo na drugo skrbi ì~na vrv. Za robom po kru{ljivem `lebu, ki je vedno bolj stran. Na desno navzgor, po gru{~natem pobo~ju, poraslem z pokon~en, navzgor – v zadnjem delu ob pomo~i klinov. Na borno ru{o, drni~i, na travnat hrbet in okoli njega. Nato nas pot greben, nekaj metrov po njem, naravnost navzgor in po desni, vodi skoraj vodoravno, malo navzdol, v travnato in gru{~nato plezaje, tudi ob pomo~i klinov in ì~ne vrvi – nato na levo ~ez dolinico in gor na {ir{i travnat in skalnat hrbet. Gremo ~ezenj, razbit, rde~kast svet; samo toliko na greben, da pokukamo na malo proti levi, gor in dol in ~ez {krapljaste plati mimo kotli~ev Velike pode. Nato na desno ~ez strmo stopnjo ob pomo~i ì~ne okoli roba. Po robu na levo navzgor in na desno ~ez naslednjo vrvi in na levo med rde~kastimi skalami v `leb. Po njem strmo »dolinico«, po kraj{em travnatem greben~ku in ~ez naslednji navzgor, skoraj do roba, kak{nih 20 m po njem, nato na desno, skalnati greben~ek v razbit svet. Naprej do naslednjega grebena skoraj do drugega grebena, in na levo na vrh. S Kokrskega sedla (skoraj vodoravno). Malo navzdol, ~ez nekak{ne skalne razpoke pribli`no 4 do 5 ur. in po platastem svetu (dva klina) na desno navzgor, na rob in na levo, do stika s potjo, ki pride z Okre{lja oz. s Kamni{kega sedla. Obraz Štruce Na skalah so napisi in pu{~ice, ki usmerjajo nazaj proti Kokrskemu sedlu in navzgor proti Skuti in Rinkam.

Gremo na levo in ~ez minuto, dve smo na kriì{~u. Na desno po grebenu vodi steza na Rinke, mi pa gremo na levo; napis na skali nas usmeri naprej (polo`no). Sledi malo plezanja ~ez strmo stopnjo, nato postane polo`neje; gremo na levo, na skalno rebro, s katerega se nam prikaè Skuta v vsej svoji veli~ini, pa tudi smer, po kateri bomo {li gor, lahko vidimo. Steza je polo`nej{a, vodi ~ez skalno rebro in se skoraj vodoravno nadaljuje ~ez skalnat odstavek na meli{~e pod Kranjsko Rinko. Sledi prehod ~ez skalnat del na naslednje meli{~e. ê smo si morda prej sneli ~elado, je zdaj spet ~as, da si jo nadenemo, saj steza pripelje do gladkih, delno {krapljastih plati, ~ez katere nam pomagajo klini. Pridemo

130 131 Seveda pa se lahko tisti, ki se mu zdi opisani vzpon predolg v sedlo med Skuto in Štruco. Levo pod nami je krnica med njima. in prezahteven, odlo~i za najla`ji pristop. V tem primeru gre na Sledi kraj{i vzpon na manj{o ramo, steza je malo polo`nej{a. Na kriì{~u za bivakom Pavleta Kemperleta pod Grintovcem na levo, skali je napis »VODA«, ki pa ne pomeni ìve vode, ampak to, da na naslednjem kriì{~u na desno in nato ~ez steno Štruce na rob, je v kotli~u sneg, pa {e tega v poznem poletju ni ve~. Steza je spet dol na sedlo in naprej na vrh. V tem primeru je s Kokrskega sedla malo strmej{a in nekaj klinov nam pomaga ~ez te`je mesto nad 2 uri in pol do 3 ure. prepadom na desni. Sledi skoraj vodoraven prehod na greben.

Ko smo `e tam, lahko gremo {e na vrh Štruce oz. kar na oba – vzhodnega in zahodnega. V megli ta obisk odsvetujem, ker SESTOP poteka po skalnem brezpotju, v katerem lahko hitro zaidemo. Preden steza zavije navzdol po grebenu, je po brezpotnem Sestopati za~nemo po razmeroma polo`nem grebenu proti grebenu na levi kak{nih 40 m na zahodni vrh (2457 m). S poti jugozahodu, po stezi med kamenjem in gru{~em, levo od je kak{no minuto. Na vzhodni vrh, ki je po podatkih iz TTN 10 nekak{nega jarka. ^e smo tam v zgodnjem poletju, je ponekod {e visok 2457,5 m, se z zahodnega vrha malo spustimo in nato sneg. Ko se jarek na desni neha, pre~imo na desno navzdol, skoraj dvignemo; do tja je pribl`no 2 do 3 minute. Na ozna~eno stezo na sam rob, tako da spet vidimo v Ravensko Ko~no. Spustimo se se vrnemo po isti poti.

Štruca in Skuta Naprej gremo po stezi, ki se polo`no spu{~a po razglednem, vrvi in klinov plezamo navzdol. Vrnemo se na levo; plezanje, tudi v desno prepadnem grebenu. Kmalu zavije na levo in ~ez ~ez nekaj malo previsnih mest (ì~na vrv in klini), se nadaljuje {e pribli`no 50 do 60 m smo na kriì{~u. Napisi na skalah nas nekaj deset metrov. Ko priplezamo pod steno, {e ni konec usmerjajo nazaj proti Skuti, na levo navzdol proti Cojzovi ko~i in previdnosti, saj moramo priti {e ~ez nekaj nerodnih krajev, na na desno navzgor na Dolgi hrbet. katerih moramo paziti predvsem na to, da se ne zapeljemo po pesku in gru{~u na skalah. Še kak{nih pet do osem minut in è S kriì{~a gremo kakih 10 metrov navzgor, na levo okoli roba smo na Mlinarskem sedlu. in nato strmo navzdol v Škrbino; ~ez previsni del nam pomagajo ì~na vrv in klini. Sledi vzpon iz nje – po plitvem `lebu ob pomo~i Na skalah napisi usmerjajo v razli~ne smeri: na Skuto (po poti redkih klinov splezamo na greben. Gremo po njem, prete`no po ~ez Dolgi hrbet ali pa pod njim), ~ez sedlo na desno navzgor in levi (ju`ni) strani. V naslednji {krbini se odpre pogled na ê{ko nato navzdol proti ê{ki ko~i, po grebenu naprej na Grintovec, ko~o in Jezersko. Po levi nekaj metrov navzdol, nato strmo levo navzdol pa proti Cojzovi ko~i. navzgor; okoli ostrega roba na levi plezamo gor in dol, dokler ne pridemo do {krbine. Nato na levo navzgor in po grebenu ter Gremo torej navzdol, najprej na levo in nato na desno po pred najvi{jo to~ko spet na levo navzdol ob pomo~i ì~ne vrvi. gru{~u, na razbit svet, proti ve~ji previsni skali z markacijo. V {krbini se odpre pogled proti Kranjski ko~i na Vodinah Naslednjih 20 minut do pol ure hodimo po svetu, na katerem (Ledinah). Na levo navzgor (strmo), okoli roba in po majhni steza ni ravno dobro vidna, zato moramo posebno dobro paziti grapici v {krbino, ki ima naravni most oz. okno v grapi na desni na markacije, da ne zaidemo, temve~ pridemo do kriì{~a, na strani grebena. Po levi na greben in spet na levo navzdol ob katerem se nam z leve priklju~i steza s Skute. pomo~i skob in ì~ne vrvi. Potem po gru{~natem `lebu na levo Nadaljujemo naravnost in po kratkem, strmem spustu navzgor in na greben. Po njem naprej. Spustimo se v naslednjo pridemo v majhno dolinico oz. na njen levi rob pod kratkimi, {krbino in iz nje po levi navzgor, nato naredimo kraj{i ovinek na razbitimi stenicami. Naprej pod njimi proti jugu. Steza se malo desno. Nadaljujemo na levo po grebenu. Sledi {e kraj{i vzpon in dvigne in se nato za~ne po~asi spu{~ati. Na robu planote kakih è smo na vrhu Dolgega hrbta, to nam potrdita tudi skrinjica z 400 m dale~ è vidimo bivak, mimo katerega smo {li pri vzponu. vpisno knjigo in ìg. Na desni je pod nami globoka kotanja, nad njo pa se dvigujeta Sam vrh ni ravno prostoren, vendar tudi ne tako ozek, da si ju`na stena Malega Grintovca na desni in vzhodna stena Grintovca na njem ne bi mogli privo{~iti po~itka in razgleda, predvsem nazaj na levi. proti Skuti in naprej proti Ko~ni in Grintovcu. Seveda nam pogledi Po stezi, ki se spu{~a, pridemo do kriì{~a in po kratkem uhajajo tudi na jug in na sever, vendar vidimo skoraj isto kot s vzponu smo pri bivaku. Nadaljujemo po poti, po kateri smo pri{li Skute – seveda malo manj, saj je vrh ni`ji (2473 m). – do Kokrskega sedla je {e kako uro. Za sestop potrebujemo Nadaljujemo pot; najprej gre skoraj vodoravno, nato pa sledi skupaj 3 ure do 3 ure in pol. manj{i spust do prvega sedelca. S sedelca gremo na levo, malo navzgor, po ju`ni strani polagoma navzdol, nato pa nazaj na greben, nekak{no ramo. Sledi zelo strm del, ki se ga lotimo najprej z leve, pridemo na desno stran, tam pa ob pomo~i ì~ne

134 135