Kamni{Ka Bistrica Neba Poletnega Modrina N DRUGE EDICIJE O a O in Bele Stene Nad Meno…« a Jezersko L L K K
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
K K k I k I i i N PUBLIKACIJE PLANINSKE ZALO@BE N n Kamni{ka n Kamni{ka D D O O d Bistrica d V V o o V tej knji`ici je predstavljenih I PLANINSKI ZEMLJEVIDI I 19 opisov poti razli~nih K K v zahtevnosti: dostop v osr~e v Š Š I PLANINSKI VODNIKI I Kamni{kih planin (Ko`eljeva pot, i i Kamni{ka N po Kamni{ki Bistrici, slap Orglice, Kamni{ka N k k Sv. Primo`), obiski »zelenega T VODNIKI IN DNEVNIKI T { predgorja« (Krvavec, Velika E { PO VEZNIH POTEH E Bistrica i Bistrica i planina, Kamni{ko in Kokrsko L Kranjska Gora L sedlo, Koro{ica, Greben, Konj, Z Z I n I PLEZALNI VODNIKI Vodoto~no jezero) in vzponi na n Bovec - - t sive o~ake (Grintovec, Skuta, t O Dovje – Mojstrana VODNIKI V TUJIH JEZIKIH Brana, Planjava in Ojstrica). O e e K K l IN VE^JEZI^NE IZDAJE l Radovljica – Bled S S z z N N Bohinj »Prelepa Bistri{ka dolina, i i I VZGOJNA LITERATURA I zelena trata za vodo, - - N Kamni{ka Bistrica neba poletnega modrina N DRUGE EDICIJE o A o in bele stene nad meno…« A Jezersko L L k k (Janez Gregorin, Štamfovska) P P Logarska dolina s s 11 EUR Tr`i~ n n i i Me`i{ka dolina n n Preddvor a a Pot Karla in @ige Zoisa l l p p KAZALO PR PREDGOVOREDGOVOR Predgovor 5 Za osrednji del Kamni{kih Alp lahko re~emo, da je nekak{na Prakti~ni napotki 7 trdnjava pravokotne oblike. Vogalni stolpi so Krvavec, Grintovec, Seznam planinskih ko~ 7 Ojstrica in Velika planina. Poti 9 Oprema 12 Prva stra`arja Kamni{kih Alp – Kamni{ke Bistrice – sta Kam- Gorska re{evalna slu`ba in vodniki 14 ni{ki vrh na zahodu in Ravni hrib na vzhodu. Zanimiva je sime- Zemljevidi 15 tri~nost: Krvavec – Velika planina, Zvoh – Je` – Kal{ki greben in Konj – Ve`ica – Lu~ki Dedec, Kokrsko sedlo – Koro{ica, Grintovec Dolinski sprehodi – Skuta – Brana in Ojstrica – Baba – Planjava ter na sredi Kamni{ko 1. KOŽELJEVA POT (601 m) 16 sedlo. Razgledi se`ejo zelo dale~, ker ve~ sto kilometrov proti 2. PO KAMNIŠKI BISTRICI na Lepi kamen (888 m) 22 vzhodu in jugu ni tako visokih hribov. So si pa z vseh vrhov zelo ─ 3. SLAP ORGLICE (ORLIŠ^E, ORLI^JE – 782 m) 33 podobni, ker je celotni masiv razmeroma majhen – kvadrat s 4. SV. PRIMOŽ (826 m, 916 m) 38 stranico pribli`no 10 km. Vi{ine posameznih vrhov so vzete iz najnovej{ega zemljevida GRINTOVCI 2005 PZS. Sredogorski izleti Dolgo je trajal »prepir«, katero naj bi bilo pravilno ime za KSA 5. KRVAVEC (1853 m) 43 – Kamni{ke in Savinjske Alpe. Re`ek in Frischauf dosledno upo- 6. KALŠKI GREBEN (2224 m) 56 rabljata samo »Savinjske Alpe«, drugi avtorji Kamni{ko-Savinjske, 7. KOKRSKO SEDLO (1793 m) 65 redkej{i pa Kamni{ke in Savinjske. Eden glavnih ugovorov proti 8. KAMNIŠKO SEDLO (1876 m) 71 uporabi veznika »in« je bilo to, da bi ob takem poimenovanju 9. KOROŠICA (1808 m) 81 morali vedeti za mejo med prvimi in drugimi. Kamnik je imel od 10. VODOTO^NO JEZERO (1805 m) 87 nekdaj v lasti skoraj ves planinski svet na severu. Meja te posesti 11. VELIKA PLANINA (1668 m) 91 je potekala po grebenih, od Kamni{kega vrha ~ez Krvavec in Veliki 12. KONJ (1803 m) 104 greben na Grintovec, ~ez Skuto, Brano in Planjavo do Ojstrice ter ~ez Lu~kega Dedca na Konja in po robovih Velike planine na Ravni Visokogorske ture hrib. Torej so bile to res kamni{ke planine (Alpe), ne samo po 13. GRINTOVEC (2558 m) 111 geografski pripadnosti, ampak tudi v pogledu lastnine. Meja je 14. SKUTA(2532m),DOLGIHRBET(2374m) 122 bila to~no dolo~ena `e leta 1499! Razumljivo je, da so temu 15. BRANA (2253 m) 136 osrednjemu delu nato v 19. oz. 20. stoletju geografsko pripisali 16. PLANJAVA (2392 m) 141 {e zahodnega – do @irovnice. In razumljivo je tudi, da Štajerci 17. OJSTRICA (2350 m) 147 niso »hoteli dati svojega« dela in je zato »njihov« del poimenovan »Savinjske Alpe«. Sicer pa je v svetu {e veliko hribov, ki nosijo Pisni viri 159 po dve imeni ali celo ve~ (Sagarmata, ^omolungma, Mount Everest …) 45 Pri tem je zanimivo tudi to, da je bilo eno prvih zapisanih imen za te hribe (Belsazar Hacqeut, 18. stol.) »Ta kamelske planine« torej Kamni{ke planine; pri tem je ime obsegalo vse, tudi najvi{je vrhove, ne samo pa{ne planine. Ob vzno`ju PR PRAKTI^NIAKTI^NI NAPOTKI Kamni{kih planin vsi »domorodci« vedno pravijo, da gredo v Dostop planine ali v hribe in nikoli v gore. V podzavesti teh ljudi je {e vedno poimenovanje gora kot gozda v bregu, na vi{ini, ne kake Do Kamnika lahko iz Ljubljane med tednom pridemo z vlakom (visoke) vzpetine. Da je tako, dokazuje veliko ledinskih imen. – ta ob sobotah, nedeljah in praznikih ne vozi – in avtobusom. Do Stahovice vozi redni avtobus ve~krat na dan, do spodnje postaje `i~nice na Veliko planino in do Doma v Kamni{ki Bistrici pa ob delovnih dnevih trikrat na dan, ob sobotah in prostih dnevih pa dva- krat. Do Doma v Kamni{ki Bistrici vodi asfaltirana cesta, po dolini Ko- ro{ice in do spodnje postaje `i~nice na Kokrsko oz. Kamni{ko sedlo ter na Jermanco pa gozdne ceste. Prav tako se je mo`no pripeljati z avtomobilom na Kri{ko planino pod Krvavcem, na Kisovec, za U{ivec in v Ma~kin kot (na Srednji pot) pod Veliko planino. Seznam planinskih ko~ Dom`alski dom na Mali planini, 1534 m (tel. 051 340 730), odprt stalno. Dostopi: s Stahovice (3 ure), od Jur~ka (2 uri in pol), od zgornje postaje sede`nice (pol ure). ^rnu{ki dom na Mali planini, 1526 m (tel. 051 621 742 ), odprt ob sobotah in nedeljah, od junija do oktobra stalno. Dostopi: s Stahovice (3 ure), od Jur~ka (2 uri in pol), od zgornje postaje sede`nice (pol ure). Kocbekov dom na Koro{ici, 1808 m (tel. PD Celje: 051 338 358), odprt v poletni sezoni. Dostopi: iz Kamni{ke Bistrice ~ez Presedljaj (4 ure in pol), iz Lu~ke Bele ~ez Stare Stale (2 uri in pol), iz Lu~ (po cesti do Ravnega polja 14 km, nato {e 2 uri), od Rogovilca skozi Robanov kot (4 ure in pol), iz Logarske doline ~ez Klemen~o jamo in Škarje (4 ure in pol). Ko~a na Kamni{kem sedlu, 1864 m (tel. PD Kamnik: 01 8391 345, tel. 051 611 367), odprta v poletni sezoni, pozimi ob lepih koncih tedna. Dostopa: iz Kamni{ke Bistrice (3 ure in pol), iz Logarske doline od slapa Rinka (2 uri in pol). Odcep za Podvolovljek 6 7 Cojzova ko~a na Kokrskem sedlu, 1793 m (tel. PD Kamnik: Poti 01 8391 345, tel. 051 635 549), odprta v poletni sezoni. Dostopa: iz Kamni{ke Bistrice (3 ure in pol), od Suhadolnika (2 uri in pol). Ve~ina opisanih tur poteka po ozna~enih poteh, nekaj pa tudi po neozna~enih poteh in brezpotju. Vendar so vse poti, razen Planinski dom na Gospincu, 1491 m (tel. PD Kranj: 04 2367 tiste do Sv. Primo`a, planinske – to pomeni, da niso povsod ~isto 850, tel. 04 2012 922), odprt med smu~arsko in poletno sezono. gladke, ampak so na njih tudi kamenje, korenine in podobno. Dostopi: z gondolsko `i~nico iz doline Reke, z avtom po cesti iz Cerkelj, od spodnje postaje gondolske `i~nice ~ez Davovec (2 uri Planinske poti: in pol), s Stahovice po dolini Bistri~ice, mimo Ambro`a in planine Planinske poti so po te`avnosti razvr{~ene na tri kategorije: Jezerca (3 ure in pol), od spodnje postaje nihalke na Veliko planino po dolini Koro{ice in ~ez Kri{ko planino (3 ure in pol). - lahke poti – to so tiste, na katerih si pri hoji ni treba Dom v Kamni{ki Bistrici, 600 m (tel. 01 8325 544), stalno pomagati z rokami. Kadar pre~ijo strmo pobo~je, so dovolj {iroke, odprt. Dostopa: po asfaltirani cesti iz Kamnika (13 km), po da omogo~ajo varnej{o hojo tudi manj izurjenim planincem. Od Ko`eljevi poti iz Kamnika (3 ure in pol). njih zahtevajo le pazljivost in kondicijo. Vendar moramo tudi na takih poteh na kaj popaziti, na primer na kamenje, korenine, Okrep~amo pa se lahko ne le v ko~ah, ki so v oskrbi planinskih kak{en del je mogo~e o`ji, ponekod je treba narediti ve~ji korak, dru{tev, ampak tudi v Jar{kem domu na Mali planini (1520 m), tu in tam se je treba malo prijeti, na kak{nem kraju je tudi ograja v gosti{~u »Zeleni rob« na Traticah (1612 m), v gosti{~u »Pri za la`ji prehod in podobno; Jurju« (596 m) v Kamni{ki Bistrici, v Domu na Krvavcu (1684 m) in drugje. - zahtevne poti – te vodijo ~ez te`e prehodna mesta, na katerih si zaradi varnosti in ravnote`ja pomagamo z rokami. Morebitne varovalne naprave so namenjene planin~evi varnosti (Zadnji metri pred ko~o na Kamni{kem sedlu in za premagovanje te`av na teh krajih niso nujno potrebne. Tudi te poti si po te`avnosti oz. zahtevnosti niso povsem enake, ~eprav imajo enako oznako; nekatere so malo te`je, druge la`je. Na nekaterih ka`ipotih so ozna~ene s trikotnikom; - zelo zahtevne poti – te vodijo ~ez mesta, na katerih je tudi za napredovanje nujno potrebna uporaba rok.