Glasilo Občine Cerknica | April 2018 | Letnik 4 | Številka 40 |
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Glasilo občine Cerknica Slivniški pogledi | april 2018 | letnik 4 | številka 40 | Beč | Bečaje | Begunje pri Cerknici | Bezuljak | Bločice | Bloška Polica | Brezje | Cajnarje | Cerknica | Čohovo | Dobec Dolenja vas | Dolenje Jezero | Dolenje Otave | Gora | Gorenje Jezero | Gorenje Otave | Goričice | Grahovo | Hribljane Hruškarje | Ivanje selo | Jeršiče | Korošče | Koščake | Kožljek | Kranjče | Kremenca | Krušče | Kržišče | Laze pri Gorenjem Jezeru Lešnjake | Lipsenj | Mahneti | Martinjak | Milava | Osredek | Otok | Otonica | Pikovnik | Pirmane | Podskrajnik | Podslivnica Ponikve | Rakek | Rakov Škocjan | Ravne | Reparje | Rudolfovo | Selšček | Slivice | Slugovo | Stražišče | Sveti Vid | Ščurkovo Štrukljeva vas | Tavžlje | Topol pri Begunjah | Unec | Zahrib | Zala | Zelše | Zibovnik | Žerovnica | Župeno april 2018 | Slivniški pogledi | 1 Vsebina 3 Uvodnik 21 Ljudje med nami 4 Intervju Katja Prevec Dušan Gogala 22 Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz Beč 24 Naša društva Jezerska tršca 26 Kultura in kulturniki Andreja Peklaj 7 Glasbena šola 8 Občina za občane 9 Izpostavljamo 10 Aktualno Okoljska ozaveščenost 29 Duh nekega drugega časa raste 30 Šport 32 Mladi mladim 33 Notranjski regijski park 34 Ideja za izlet 36 Modre strani 37 JP Komunala Cerknica 12 Gospodarstvo 38 Razgibajmo možgane 16 Utrip 40 Napovednik 17 Dogaja se Slivniški pogledi – glasilo Občine Cerknica Lektoriranje: Polona Otoničar Pajk Izdaja: Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Oblikovanje: Avrora AS, d. o. o. Fotografija na naslovnici: Ljubo Vukelič: skavti na čistilni akciji Tisk: Para tiskarna, d. o. o. Izid: vsak mesec, na začetku meseca. Brezplačno ga prejmejo Naklada: 4.050 izvodov vsa gospodinjstva v občini Cerknica. ISSN: 2386-0197 Cena: 2,78 evra za izvod s poštnino za naročnike izven občine Cerknica. Glasilo se financira iz sredstev proračuna Občine È Naslov uredništva: Cerknica in prihodkov oglaševanja. Odgovorna urednica: Maruša Opeka Slivniški pogledi, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica Uredniški odbor: Marija Hribar, Miha Jernejčič, Maruša Mele È E-naslov: [email protected] Pavlin, Polona Otoničar Pajk, Sabina Popek Simšič Urednik fotografije: Ljubo Vukelič ! Facebook: Slivniški pogledi Uvodnik Videti več Pokojna babica mi je večkrat pri- Danes je vse to enostavnejše. Vrečke redkokdo pere, jih povedovala, kako bi ji v mladih letih je na pretek, kruh se ne drobi po torbi, tudi časopisnega pa- plastična vrečka prišla prav. V njeni pirja ne manjka in zdi se, da otroci ne »kradejo« več mezg in mladosti šolska malica ni bila orga- rozin, saj imajo vsega drugega na pretek. Zbiralniki papirjev nizirana in prinašali so jo od doma. so po koncu šolskega leta polni delovnih zvezkov in raznih »Po navadi sem vzela kruh. Zavila drugih učbenikov, otroških in drugih revij, ker tudi raznovr- sem ga v kakšen star papir. A kruh stnih fotografij za plakate in različne referate ni težko dobiti – se mi je do šole večkrat zdrobil po jih pač natisnemo na bel papir … Pa tudi ovitkov očarljivih torbi. Včasih pa sem ga zamenja- barv je v trgovinah veliko. In pozimi ni treba misliti, v kaj la s sošolko za jabolko. Pri njej do- bomo zavili knjige in zvezke jeseni. Drugi mislijo namesto Ljubo Vukelič ma so imeli veliko jabolk, pri nas pa nas. Toda – za vsem tem našim udobnim življenjem osta- mlin,« je pripovedovala babica. Morda so bile ravno zaradi jajo gore in gore odpadkov. Nekaterih nimamo na očeh, zdrobljenega kruha med zvezki marljive in vestne učenke ker končajo v svetovnih morjih, druge pa lahko vidimo vsak zanjo mnogo let pozneje plastične vrečke nekaj »svetega«. dan – ob cestišču, na sprehodu ... Če široko odpremo oči, Z njive je solato vsak dan prinesla v isti vrečki. Če je bila uma- nam to lahko še naprej prinaša enostavnejše in udobnejše zana od prsti, jo je obrnila, oprala in posušila. Ob štedilniku. življenje? Sicer pa je za shranjevanje semen, ki jih je pridelala, upora- Mesec april je med drugim posvečen varstvu Zemlje in bljala kar vrečke, ki jih je sešila iz starih, odsluženih kavbojk zemlje. Tistih dveh, ki nam dajeta kruh in dom. In vsak se ji- svojih hčerk. In v trgovino je šla s pleteno košaro, če pa je šla ma mora za vse, kar mu dajeta, zahvaliti sam in – čeprav je le po kruh, je vzela vrečko iz blaga – tisto, v kateri so proda- najlažje pokazati s prstom na druge in se jeziti, kaj vse bi mo- jali pralni prašek. Vrečke od praška je rada uporabljala tudi rali spremeniti – pričeti pri sebi. Morda na blagajni, ko proda- za hrambo krhljev, ki jih je posušila na krušni peči čez zimo. jalka vpraša: »Vrečko?« odgovoriti: »Ne, hvala, imam svojo.« Moja druga babica pa mi še danes včasih pove, kako si Morda kar tisto, v kateri so včasih prodajali prašek? Ga bodo lahko v njenem otroštvu v trgovini v Dolenji vasi, celo dve še kdaj? »Gorjé, da daleč ni ta dan?« sta bili, dobil paradižnikovo mezgo kar na malo tršem papir- V aprilu pa praznujemo tudi mednarodni dan knjige za ju; prodajalka je vzela žlico in iz kovinske škatle dala na papir otroke. Knjig za otroke, ki lahko ponesejo v čudovite dežele, toliko mezge, kot je kupec želel. Ko so njenega brata pos- polne osupljivih dogodkov, ki otroška srca napolnijo z lepimi lali po nekaj malega mezge, ga je tako premamila, da jo je občutki. Šelestenje listov čudovite slikanice opojnih ilustra- polovico pojedel doma pod hruško. V škatlah so hranili tudi cij marsikaterega otroka tako močno premami, da knjiga kvadratne bombone, moko, belo in koruzno, rozine ipd. Tu- postane njegova vseživljenjska spremljevalka. Organizator- di rozine so babico in njene brate ter sestre večkrat prema- ji kampanje ob svetovnem dnevu Zemlje poudarjajo, da je mile in velikonočna potica je bila pač malo manj »rozinova«, izobraževanje temelj napredka. Zato moramo po njihovem kot je želela njihova mama. prepričanju zgraditi globalno državljanstvo, poučeno o kon- In ko smo že pri praznikih – prvi dan novega leta je bil še ceptih podnebnih sprememb in zavedajoče se njihove iz- nedolgo nazaj priložnost, da so skrbno pospravili stare ko- jemne grožnje našemu planetu. In kdor se uči brez knjig, ledarje, da bodo lahko v jesenskem času v njih zavili zvez- pravijo, zajema vodo s sitom. ke, knjige. Koledar je bil uporaben za marsikaj, pa tudi tiste In vse je nekako povezano – narava, okolje, knjige … papirnate vrečke, v katerih so v trgovini dobili kruh, niso bi- Je skupni imenovalec prava pot? Zaključujem z mislijo meni le za v peč. Tudi spričevala so zavili v njih. In stari učbeniki, ljubega vélikega pesnika Gregorčiča: »Visoko čislam učenja- otroške in mladinske revije? Shranjevali so jih za naslednje ka, ki nam preganja teme zmot, a še bolj cenim poštenjaka, generacije, za brate ali sestre, da bo pri izdelovanju kakšne- ki ve in hodi pravo pot.« Hoditi pravo pot po čisti naravi in ga plakata lažje. ob tem dihati neonesnažen zrak? Polona Otoničar Pajk Intervju Avtorica: Maruša Mele Pavlin Fotograf: Ljubo Vukelič Dušan Gogala Cerkničana Dušana Gogalo danes najbolj poznamo kot sodelavca Starih slik. Pred upokojitvijo pa je bilo njegovo ime bolj znano v poslovnem svetu. Vodil je Okovje, največji poslovni center Kovinoplastike Lož. Ste v poslovnem svetu uživali? grem študirat, in oče je moral denar zanimivo, tudi za koga drugega ne bo.« Izredno, samo prehitro je minilo. Še bi vrniti. Sošolec iz srednje šole Janez Knjiga je ostala v računalniku. delal. Marolt z Bloške Police mi je povedal, da je razpis za štipendije v Kovinopla- O čem pišete v njej? V čem je čar poslovnega sveta? stiki. Napisal sem prošnjo in že čez dva Sina sem vprašal, če ve, kakšen je bil Vsak dan je nekaj novega. Fina je bila dni dobil odgovor, naj pridem podpi- moj oče. Odgovoril je, da je imel brke, že skrb. V Okovju nas je bilo v nekem sat pogodbo z zakonitim zastopni- in mislil sem si, da je to dosti prema- obdobju 729. Vsak, ki je prišel delat, kom. lo. Naredil sem devet strani dolg osnu- je pričakoval plačo. Delo je bilo treba tek in začel pisati. Pri dvesto straneh preskrbeti, poceni »nabavati« material, Po Starih slikah sodeč bi bili tudi sem si rekel, da moram napisati še kaj gledati, da se je čim boljše prodalo in dober zgodovinar. Vam je bilo kdaj o mamini »žlahti«. Dodal sem še nekaj da je bil dobiček. žal, da niste študirali zgodovine? anekdot iz Kovinoplastike, slike in se je Ne. Zgodovina se mi ne zdi zanimiva. kar debelilo … Ste morali zaradi posla velikokrat Čeprav mi je Tone Žnidaršič, ki je bil di- v tujino? rektor kadrovske službe v Kovinoplasti- Sina sem vprašal, če Mislim, da sem bil v Stuttgartu petsto- ki, rekel, da moraš poznati zgodovino, » ve, kakšen je bil moj krat. Včasih tudi dvakrat v tednu. Dosti- če želiš analizirati, kaj bo naprej. Prav krat sem šel v enem dnevu tja in nazaj. sem se odločil, čeprav sem v čistem oče. Odgovoril je, da strojništvu delal samo eno leto. je imel brke, in mislil Vam je bila všeč nemška poslovna praksa? Sprašujem, ker sem slišala, da ste sem si, da je to dosti Nemci so precizni, pedantni, organi- napisali petsto strani dolgo družinsko premalo.« zatorji. Kar Nemec reče, drži, brez da kroniko. podpiše. Z njimi je bilo luštno delati. Napisana je bila, ko sem bil še v služ- Torej pišete o notranjskem in bi, pred devetimi leti. Natisnil sem ne- gorenjskem sorodstvu. Oče je bil Vas je v Kovinoplastiko pripeljal študij kaj izvodov in jo dal »parim« ljudem Gorenjec, ne? strojništva? za pre brati. Ko sem jih čez dva mese- Iz Dvorske vasi pri Begunjah. V Be- V srednji šoli sem imel štipendijo Iskre, ca vprašal, kakšna je, niso o njej niče- gunje je hodil v šolo. Oče Slavka in Vilka Poslovne enote Horjul. Niso hoteli, da sar vedeli. Mislil sem si: »Če zanje ni Avsenika je bil njegov sošolec. V Cerknico ga je pripeljala služba? Za trgovca se je izučil v Celovcu.