OPN-SP2: Prikaz sprememb in dopolnitev na na čin »sledi spremembam«

Nove vsebine v sklopu OPN-SP2 so v tekstu rde če obarvane. Vstavljene vsebine v sklopu OPN-SP2 so v tekstu pod črtane in rde če obarvane. Izvzete vsebine v sklopu OPN-SP2 so v tekstu pre črtane.

ODLOK o ob činskem prostorskem na črtu Ob čine Kidri čevo

I. UVODNE DOLO ČBE

1. člen (predmet odloka)

(1) S tem odlokom se sprejme Ob činski prostorski na črt Ob čine Kidri čevo (v nadaljnjem besedilu: OPN), ki ga je izdelalo podjetje Geodetski zavod Celje d.o.o., pod številko projekta 10d2008-0.

2. člen (vsebina in oblika OPN )

(1) OPN vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2) OPN je sestavljen iz tekstualnega in grafi čnega dela.

(3) Tekstualni del je sestavljen iz naslednjih poglavij: 1. Uvodne dolo čbe 2. Strateški del 3. Izvedbeni del 4. Prehodne in kon čne dolo čbe

(4) Grafi čni del OPN je razdeljen na strateški in izvedbeni del: 1. Grafi čni prikaz strateškega dela OPN: Karta 1: Zasnova prostorskega razvoja ob čine (M 1:50.000), Karta 2: Zasnove gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000), Karta 3: Zasnova okvirnih obmo čij naselij, razpršene gradnje in razpršene poselitve (M 1:50.000), Karta 4: Usmeritve za razvoj poselitve (M 1:50.000), Karta 5: Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000), Karta 6: Usmeritve za dolo čitev namenske rabe zemljiš č (M 1:50.000). 2. Grafi čni prikaz izvedbenega dela OPN: Karta 1: Pregledna karta ob čine z razdelitvijo na liste (M 1:50.000), Karta 2: Pregledna karta ob čine s prikazom osnovne namenske rabe in klju čnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000), Karta 3: Prikaz obmo čij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000), Karta 4: Prikaz obmo čij enot urejanja prostora in prikaz gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000). Karta 5: Prikaz prostorskih ureditvenih pogojev z enotami urejanja prostora (M 1:5000)

(5) OPN je izdelan v analogni in digitalni obliki.

3. člen (obvezne priloge OPN )

(1) Obvezne priloge vsebujejo: - izvle ček iz hierarhi čno nadrejenih prostorskih aktov - prikaz stanja prostora - strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN - smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora - obrazložitev in utemeljitev OPN - povzetek za javnost 1

- in okoljsko poro čilo. 4. člen (pomen izrazov)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: Antenski stolp oziroma steber je samostoje č objekt, namenjen javnim elektronskim komunikacijskim storitvam. Nameš čen je na terenu. Atrijska hiša je enostanovanjska nizka stavba v nizu z ograjenim notranjim dvoriš čem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori. Stavbe v nizu imajo enake višinske gabarite. Če se gradijo ve č kot tri atrijske hiše, imajo lahko naslednje tri hiše druga čne gabarite kot predhodne tri. Avtobusna postaja je dolo čen prostor za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti prometni urad, pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, tablo z objavo izvle čkov iz voznih redov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in s predpisi dolo čeno opremo. Avtobusno postajališ če je posebej zgrajena in ozna čena prometna površina, dolo čena za postanek avtobusov, ki omogo ča varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov. Železniška postaja je poslopje in zgradba, namenjena vodenju železniškega prometa in dejavnosti upravljavca. Železniško postajališ če je mesto na progi, ki je namenjeno za varno vstopanje in izstopanje potnikov. Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izra čunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. Dopustna izraba prostora (DIP) dolo ča faktorje izrabe na obmo čju posamezne enote urejanja prostora. Delež odprtih bivalnih površin (DOBP) je v odstotku izražena velikost zelenih in utrjenih površin na stavbni parceli (razen povoznih) v odnosu do celotne površine gradbene parcele, ki pripada objektu. Drevored je linijska zasaditev ve č kot petih dreves. Drevesne mejice so linije iste ali razli čnih vrst dreves ob parcelni meji predvsem kmetijskih površin. Drugi posegi v prostor vklju čujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske ureditve, ureditev in vzdrževanje odprtih površin, ureditev dostopov za funkcionalno ovirane osebe, ureditev parkirnih površin, dela za lastne potrebe in druge posege v fizi čne strukture na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi objektov. Dvoj ček sestavljata dve družinski hiši, ki imata skupen vmesni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoje čo hišo z lo čenima vhodoma in lo čenima parcelama namenjenima gradnji. Družinska hiša je nizka prostostoje ča eno- ali dvostanovanjska stavba. Enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega stati čnega in gradbenotehni čnega preverjanja, ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo štejejo tudi klet (K), pritli čje (P) in mansarda (M). Faktor izrabe (FI) parcele namenjene gradnji je razmerje med BTP objektov nad terenom in celotno površino parcele namenjene gradnji. Pri izra čunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo neizkoriš čeno podstrešje, površina balkonov, lož in odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. Faktor zazidanosti (FZ) parcele namenjene gradnji je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij najve čje etaže objekta nad terenom in površino parcele namenjene gradnji. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij najve čjih etaž nad terenom se ne upoštevajo balkoni in napuš či, upoštevajo pa se površine vseh enostavnih in nezahtevnih objektov ter površine uvoza v klet in izvoza iz kleti. Fr čada je dvignjen del strehe, namenjen osvetljevanju podstrešnega prostora. Gmajna je osrednji javni vaški prostor, ki je po navadi ozelenjen in je namenjen druženju vaš čanov. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjena opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka dolo čena z zakonom ali odlokom Ob čine Kidri čevo, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, elektronsko komunikacijsko in prometno infrastrukturo. Gradbeni inženirski objekt je namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih potreb in interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah (infrastrukturni objekti in podobno). Gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiš čih ob tej črti. Parcela namenjena gradnji je stavbno zemljiš če, namenjeno gradnji. Sestavljena je iz ene ali ve č zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena njihova ureditev. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt ali se objekt dozida oziroma nadzida. Javna površina je površina, ki je pod enakimi pogoji namenjena vsakomur. Javna cesta je prometna površina splošnega pomena za cestni promet, ki jo lahko vsak prosto uporablja na na čin in pod pogoji, dolo čenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Javne ceste so državne in ob činske ceste.

2

Manj zahtevni objekt je objekt, ki ni uvrš čen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte. Mansarda (M) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe pod poševno streho. Nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoje čega objekta in gradnjo novega objekta, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu. Naselje je strnjeno obmo čje grajenih stavb razli čnih namembnosti s pripadajo čimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, in obmo čje površin, predvidenih za širitev. Naselbinska dediš čina je nepremi čna dediš čina, ki v naravi predstavlja mestno, trško ali vaško jedro, njegov del ali drugo obmo čje poselitve. Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je ve č kot 50 % BTP nestanovanjskih površin. Nestanovanjska kmetijska stavba je objekt, ki je podvržen tehnološkim procesom kmetijske proizvodnje: stavbe za rejo živali: hlev, svinjaki, staje, senik, skedenj, kozolec ter klet, vinska klet, kaš ča, hram, koruznjak, sušilnica sadja, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije: kolnice, lope ipd. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. Objekti za oglaševanje so namenjeni nameš čanju ali posredovanju oglasnih sporo čil, obveš čanju o dogodkih, prireditvah in podobno. Glede na obliko in vrsto se delijo na: samostoje če table oziroma stenske table, plakatne stebre, svetlobne prikazovalnike in na druge objekte za oglaševanje, kot so obešanke na drogovih javne razsvetljave, transparente in podobno. Obstoje či objekt je zakonito zgrajeni objekt oziroma objekt, za katerega je bilo pridobljeno veljavno gradbeno dovoljenje. Odprte bivalne površine so zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkiriš ča, prostori za ekološke otoke). Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiš čenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki. Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomo č 24 ur dnevno pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi in funkcionalno ovirane osebe z lastnim gospodinjstvom v ve čstanovanjski stavbi. Otroško igriš če je površina, namenjena in urejena za igro mlajših otrok (do 12 let), opremljena z igrali, klopmi in podobno opremo ter zasajena z drevesno in grmovno vegetacijo. Otroško igriš če je lahko namenjeno eni ali razli čnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, na črtovana v sklopu parka ali drugega obmo čja. Pešpot je pot, namenjena in primerna samo za pešce. Plakatni stebri so objekti za oglaševanje. Po obliki se delijo na okrogle in na tristrane plakatne stebre. Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, dolo čena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Poseg v prostor je poseg v zemljiš če ali na njem z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizi čne strukture na terenu in pod njim. Praviloma izraz pomeni, da je treba upoštevati dolo čbe odloka izvedbenega prostorskega na črta Ob čine Kidri čevo, razen v primeru, kadar to zaradi razmer na terenu, geomehanskih lastnosti tal in iz finan čnih razlogov (investicija bi bila ve č kot dvakrat dražja) ni mogo če oziroma je finan čno neutemeljeno. Odstop mora biti obrazložen in utemeljen v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja. Priobalno zemljiš če je zemljiš če, ki neposredno meji na vodno zemljiš če v širini 5 m za vodotoke 2. reda (Polskava, Reka, itd.). Pritli čje (P) je del stavbe, katere prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali najve č 1,40 m nad njo. Raš čen teren so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogo čajo zasaditev visoke vegetacije. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehni čnih zna čilnosti obstoje čega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam ali izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne pove ča za ve č kakor 10 %. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte gospodarske javne infrastrukture. Regulacijska linija je črta, ki obstoje če in predvidene javne površine lo čuje od površin v zasebni lasti. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov. Sprememba namembnosti objekta je sprememba dejavnosti v obstoje čem objektu. Stanovanjska soseska je stanovanjsko naselje, zgrajeno po enotni zazidalni zasnovi. Prebivalcem zagotavlja poleg bivanja tudi osnovno šolo, vrtec, trgovino, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti.

3

Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je ve č kot 50 % BTP namenjenih prebivanju. Stavba je objekt z enim ali ve č prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti. Stavbno zemljiš če je zemljiška parcela oziroma ve č zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt, oziroma zemljiška parcela, namenjena graditvi objektov. Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena za časnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za stare, domovi za terapevtske skupine, zavetiš če za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti in druge stavbe, namenjene izvajanju socialnih programov, ki vklju čujejo bivanje (bivalne enote), stanovanjske skupine in bivalne ateljeje. Športni park obsega pokrite in nepokrite športne površine, namenjene uresni čevanju športne rekreacije, kakovostnega športa in vrhunskega športa. Obsega program otoka športa za vse in stavbe za dvoranske športe (košarka, odbojka, rokomet, squash, badminton in tenis in podobno, plavalni zimski bazeni, telovadnice, drsališ ča) s prostori za športnike, lahko tudi s prostori za gledalce, ter površine za avtomobilske, motoristi čne, kolesarske ali konjske dirke. Športni center obsega pokrite in nepokrite športne površine, namenjene uresni čevanju kakovostnega športa in vrhunskega športa (vadbi oziroma organizaciji vrhunskih športnih dogodkov). Obsega ve č športnih objektov in naprav za razli čne športe v ve čjih športnih centrih z racionalnim izkoriš čanjem spremljajo če infrastrukture (tribune, parkiriš ča, komunalna infrastruktura) ter specializirana športna igriš ča in naprave (hipodrom, velodrom, regatni center, smu čiš ča in ži čniške naprave ipd.). Varovalna ograja kot nezahtevni objekt je ograja, namenjena fizi čnemu varovanju industrijskih in poslovnih objektov, avtocest ali drugih javnih cest, železnic, pristaniš č, ži čnic, smu čiš č, nestanovanjskih stavb, vojaških objektov in drugih površin, v katerih se opravlja dejavnost, in je visoka do 2,20 m. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, dolo čen v skladu s predpisi, v katerem so dopustni gradbeni posegi v skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa oziroma izvajalca gospodarske javne službe ali upravljavca te infrastrukture. Ve čstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali ve č stanovanj (vila, vila blok, hiša v terasah, stanovanjski blok, stolpi č, stolpnica in podobni stanovanjski objekti). Višina objekta, stavbe je razdalja med najnižjo koto objekta na terenu in najvišjo to čko na slemenu stavbe s poševno streho (eno ali ve čkapnica) ali na vencu stavbe z ravno streho. Dopustno višino objekta lahko presegajo: dimnik, zaklju ček inštalacijskega bloka in objekt ali naprava elektronske komunikacijske infrastrukture. V primeru gradnje na nagnjenem terenu se dopustna višina objekta meri od najnižje kote objekta na terenu. Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami, regulacije vodotokov. Voziš če je del cestiš ča, ki ima eno ali dve smerni voziš či. Vrstna hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti, ki ima skupen vmesni zid s sosednjim objektom. Če se gradijo ve č kot tri vrstne hiše, lahko imajo naslednje tri hiše druga čne gabarite kot predhodne tri. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogo ča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Vrste vzdrževalnih del dolo čajo predpisi s podro čja graditve objektov. Zahtevni objekt je objekt, v katerem se zadržuje ve čje število oseb, objekt, ki ima velike dimenzije, objekt, za katerega je obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako dolo čeno s posebnimi predpisi. Zbirni center odpadkov je posebej urejen in opremljen pokrit prostor za lo čeno zbiranje vseh vrst frakcij, ki jih povzro čitelji iz gospodinjstev lahko prepuš čajo izvajalcu frakcij ali jih izvajalec sam prevzame v zbiralnicah, in za za časno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema frakcij odpadne embalaže ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se te frakcije začasno skladiš čijo. Zbirno mesto odpadkov je prostor za stalno, redno in nemoteno lo čeno zbiranje odpadkov v posodah do dneva prevzema na prevzemnem mestu. Zbirno mesto ni na javni površini in ga zagotavljajo uporabniki. Zbirno mesto mora biti urejeno tako, da je zagotovljena higiena in da nima vplivov na javno površino ali sosednje objekte. Zelene površine so urejene in opremljene (klopi, koši za smeti) ter z vegetacijo zasajene netlakovane površine. Namenjene so ureditvi okolice objektov, preživljanju prostega časa, izboljšujejo kakovost bivanja in prispevajo k urejenosti človekovega okolja.

(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni dolo čen v prvem odstavku tega člena, imajo enak pomen, kot ga dolo čajo predpisi s podro čja prostorskega na črtovanja in graditve objektov ter drugi predpisi.

4

(3) Kadar se pomen izrazov iz prvega odstavka tega člena in iz drugih členov, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih državnih predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki. (4) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki ozna čujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovni čni obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

5. člen (pomen kratic)

(1) Kratice, ki niso pojasnjene v besedilu odloka imajo naslednji pomen:

Preglednica 1: obrazložitev kratic. BEP bruto etažna površina BTP bruto tlorisna površina DIP dopustna izraba prostora DOF digitalni ortofoto DOBP delež odprtih bivalnih površin DLN državni lokacijski na črt DPN državni prostorski na črt EO enostavni objekt EUP enota urejanja prostora FZ faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji FI faktor izrabe parcele namenjene gradnji GJI gospodarska javna infrastruktura LN lokacijski na črt NEO nezahtevni in enostavni objekti NO nezahtevni objekt NRP obmo čje namenske rabe prostora NNO nizkonapetostno omrežje OLN ob činski lokacijski na črt OPPN ob činski podrobni prostorski na črt PGD projekt za pridobitev gradbenega dovoljenje PIP prostorski izvedbeni pogoji PNRP podrobnejša namenska raba prostora PM parkirno mesto PRS Prostorski red Slovenije RPE register prostorskih enot SN srednja napetost SPRS Strategija prostorskega razvoja Slovenije TP trafo postaja UN urbanisti čni na črt ZN zazidalni na črt

6. člen (varstveni in pravni režimi)

(1) Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora (obvezna priloga k OPN ), ki se ga sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih podro čnih zakonov Zakona o kmetijskih zemljiš čih (ZKZ), Zakona o graditvi objektov (ZGO- 1), Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), Zakona o ohranjanju okolja (ZON), Zakon o varstvu kulturne dediš čine (ZVKD), Zakon o vodah (ZV-1), itd., ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri na črtovanju kot pri konkretnih odlo čitvah v upravnem postopku.

5

II. STRATEŠKI DEL

II.1 SPLOŠNE DOLO ČBE

7. člen (splošne dolo čbe)

(1) Strateški del OPN dolo ča: − izhodiš ča in cilje prostorskega razvoja ob čine, − zasnovo prostorskega razvoja, − zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena, − obmo čja naselij, vklju čno z obmo čji razpršene gradnje, − obmo čja razpršene poselitve, − usmeritve za razvoj poselitve, − koncept prostorskega razvoja ob činskega središ ča Kidri čevo, − usmeritve za razvoj v krajini, − usmeritve za dolo čitev namenske rabe zemljiš č in − usmeritve za dolo čitev prostorskih izvedbenih pogojev.

II.2 IZHODIŠ ČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OB ČINE

8. člen (izhodiš ča prostorskega razvoja ob čine)

(1) Splošna izhodiš ča 1. Prostorska strategija izhaja iz gospodarskih, družbenih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja Ob čine Kidri čevo in njenega širšega obmo čja. 2. Prostorska strategija upošteva na čela vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz izhodiš č Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNa črt, 99/07 in 57/12 – ZPNa črt-B; v nadaljevanju OdSPRS) in Uredbe o prostorskega redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNa črt, 99/07 in 57/12 – ZPNa črt-B) ter drugih evropskih in mednarodnih dokumentov in priporo čil. 3. Prostorska strategija upošteva tudi ostale razvojne dokumente, ki prostorsko vklju čujejo Ob čino Kidri čevo, kot so Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2006-2013, Regionalni razvojni program za Podravsko razvojno regijo 2007-2013, Obmo čni razvojni program Spodnje Podravje za obdobje 2007-2013. 4. Prostorska strategija upošteva razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora na državni, regionalni in lokalni ravni. 5. Enako upošteva varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov, programov in na črtov s podro čij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediš čine na vseh ravneh varovanja. (2) Prostorska izhodiš ča 1. Ob čina Kidri čevo obsega osrednji del ravnine Dravskega polja. 2. Ob čina, s površino 72 km 2 in 6620 prebivalci (Statisti čni urad RS, SI-STAT podatkovni portal, julij 2012), spada med srednje velike slovenske ob čine. 3. Ob čino Kidri čevo sestavlja 18 naselij: Apa če, Cirkovce, Dragonja vas, Kidri čevo, Kungota pri Ptuju, Lovrenc na Dravskem polju, Mihovce, Njiverce, Pleterje, Pongrce, Spodnje Jablane, Spodnji Gaj pri Pragerskem, Starošince, Stražgonjca, Strniš če, Šikole, Zgornje Jablane in Župe čja vas. 4. Ob činsko središ če je naselje Kidri čevo. 5. Zaradi bližine se, v sistemu izvajanja posameznih dejavnosti, poselitvi in gospodarski javni infrastrukturi, celotno obmo čje ob čine gravitacijsko navezuje na mesto Ptuj, kot bližnje regionalno središ če nacionalnega pomena ter v manjši meri tudi na mesto Maribor, kot središ če mednarodnega pomena.

9. člen (cilji prostorskega razvoja ob čine)

6

(1) Splošni cilji prostorskega razvoja Ob čine Kidri čevo: Ob upoštevanju izhodiš č so splošni cilji prostorskega razvoja Ob čine Kidri čevo enaki ciljem prostorskega razvoja v Republiki Sloveniji in so združeni v naslednje vsebinske skupine: - skladen, racionalen in u činkovit prostorski razvoj, - skladen razvoj obmo čij s skupnimi prostorsko razvojnimi zna čilnostmi z optimalno zasnovo poselitve, - optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru, - zagotoviti enakomeren dostop do dobrin skupnega pomena, - prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v ob čini, zlasti ob činskega središ ča in oskrbnih središ č, - dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih omrežij, - preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora, - prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za ekološko ravnovesje, - ohranjanje in varovanje okolja ter naravne in kulturne dediš čine. (2) Prioritetni cilji prostorskega razvoja Ob čine Kidri čevo: Zaradi dosedanjega prostorskega razvoja Ob čine Kidri čevo ter strategije razvoja posameznih obstoje čih in predvidenih dejavnosti v prostoru pa so nekateri cilji prostorskega razvoja Ob čine Kidri čevo natan čneje opredeljeni: - prostorske ureditve, ki so lahko v soodvisnosti od ureditev v sosednjih ob činah, se na črtujejo skupaj s temi ob činami, - zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev stanovanjskih dejavnosti v ob činskem središ ču in v strnjenih delih naselij, v katera bo usmerjan razvoj poselitve v ob čini, - zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev centralnih dejavnosti v ob činskem središ ču in v oskrbnem središ ču Cirkovce in Lovrenc na Dravskem polju, - zagotovitev prostorskih pogojev za širitev sekundarnih in terciarnih proizvodnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v ob čini, širitev obmo čja industrijske proizvodnje, ureditev gospodarske cone, - zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev športno rekreativnih dejavnosti in vzpostavitev sistema zelenih površin vklju čno s preno čitvenimi zmogljivostmi v ob činskem središ ču, - zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev primarnih dejavnosti v ob čini, - zagotovitev prostorskih pogojev za izboljševanje in dopolnjevanje infrastrukturnih omrežij v ob čini - dopolnjevanje prometnega omrežja in navezava omrežja na novo zgrajene prometnice ter razvoj javnega potniškega prometa in ostalih trajnostnih oblik mobilnosti, - zagotovitev prostorskih pogojev za varstvo okolja in zdravja v ob čini - gradnja okoljske infrastrukture, - zagotovitev prostorskih pogojev za pove čan obseg izkoriš čanja mineralnih surovin v gramoznici v Pleterjah, - zagotovitev prostorskih pogojev za širitev vrtnarske proizvodnje na zahodnem robu naselja Kidri čevo z možnostjo izkoriš čanja biomase za ogrevanje, - zagotovitev prostorskih pogojev za izvedbo komasacij stavbnih, gozdnih in kmetijskih zemljiš č ter melioracij s spremljajo čo infrastrukturo, - zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev državnih ureditev na obmo čju ob čine - plinovoda M 1/1 na odseku Ceršak–Kidri čevo, vzporednega plinovoda M 1/1 na odseku Kidri čevo–Rogatec, plinovoda M9 Lendava–Kidri čevo, plinovoda M9 Kidri čevo–Vodice, vzporednega plinovoda R15/1, razširitev kompresorske postaje Kidri čevo, daljnovoda DV 2x400 kV na odseku Cirkovce– Pince, - zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev okoljske infrastrukture za predelavo gradbenih odpadkov.

II.3 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OB ČINE

10. člen (prednostna obmo čja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1) Prostorski razvoj se usmerja in na črtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriš čenih površinah znotraj obstoje čih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Širitve naselja so na črtovane le, kadar znotraj naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen. Širitve so prvenstveno usmerjene na zemljiš ča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov, ohranjanja najboljših kmetijskih zemljiš č, ohranjanja narave in varstva kulturne dediš čine manj pomembna (izven obmo čij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih obmo čij oz. posebnih in potencialnih posebnih varstvenih obmo čij) in so funkcionalno povezana z obstoje čim naseljem.

7

(2) Zagotovitev nastanitvenih kapacitet (stanovanja, po čitniški objekti) na obmo čjih z naravnimi kakovostmi, se prednostno zagotavlja v okviru obstoje čega stavbnega fonda z možnostjo navezave na ohranjanje kvalitetne kulturne dediš čine. (3) V obmo čjih z naravnimi kakovostmi, se prednostno ne na črtuje nove poselitve, razen kadar je to pomembno iz obrambnih razlogov in njeni vplivi in vplivi infrastrukture, ki jo potrebuje, ne pomenijo fragmentacije naravnih obmo čij. (4) Pri na črtovanju širitve poselitvenih obmo čij kakor tudi pri gradnji objektov izven poselitvenih obmo čij, naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti se zlasti zagotavlja na posebnih in potencialnih posebnih varstvenih obmo čjih ohranjanja habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. (5) Ob čina zagotavlja prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila in razli čne tipe in velikosti stanovanjskih objektov predvsem v ob činskem središ ču Kidri čevo in nanj navezano naselje Njiverce. Obmo čje naselja Kidri čevo, zahodno in severno od obstoje če pozidave, je obmo čje za fazno širitev stanovanjskih dejavnosti v naselju Kidri čevo. Ob čina v manjšem obsegu zagotavlja tudi možnosti za stanovanjsko gradnjo in sicer predvsem organizirano in neorganizirano eno in dvostanovanjsko gradnjo v naseljih Apa če, Cirkovce, Lovrenc na Dravskem polju, Njiverce, Stražgonjca in Šikole. Ob čina v manjši meri zagotavlja možnosti za stanovanjsko gradnjo v preostalih naseljih. Pri dolo čanju prostora za gradnjo stanovanjskih objektov se zagotavlja racionalno rabo prostora z zagotavljanjem strnjene gradnje, var čevanjem z energijo, materialnimi sredstvi in usmerjanjem stanovanjske gradnje v obmo čja, ki jih je mogo če racionalno komunalno opremiti. (6) Razvoj gospodarskih dejavnosti bo ob čina zagotavljala na obmo čjih, na katerih glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti zanje, vklju čno s prometno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo ali možnostjo za komunalno opremljanje. Obmo čje zahodno od obstoje če industrijske cone Taluma je obmo čje za širitev proizvodnih dejavnosti v naselju Kidri čevo. Obmo čje zahodno od AC priklju čka v Zgornji Hajdini je obmo čje prednostne umestitve gospodarske cone skupaj z ob čino Zgornja Hajdina. Pri umeš čanju in razvoju gospodarskih dejavnosti bo ob čina upoštevala tudi njihovo združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami prostora. (7) Ob čina bo ohranjala potenciale za razvoj turizma in prosto časnih dejavnosti ter dopolnjevala turisti čno rekreacijsko infrastrukturo v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe. Obmo čje med železniško progo in glavno južno vpadnico v naselje je obmo čje za ureditev turisti čno-rekreacijskega centra v naselju Kidri čevo. Obmo čje zahodno od obstoje č pozidave naselja Kidri čevo ter severno od pozidave je obmo čje za fazno širitev športno - rekreacijske dejavnosti in ostalih zelenih površin v naselju Kidri čevo (trim steze, pešpoti, u čne poti,…). Obmo čje severno od Polskave v skrajnem jugozahodnem delu naselja Gaj je obmo čje športno turisti čnega centra - streliš ča s spremljajo čimi dejavnostmi skupaj z delom obmo čja v ob čini Slovenska Bistrica. (8) Dejavnosti kmetijstva in gozdarstva se bodo prednostno razvijale na dosedanjih obmo čjih namenjenih za kmetovanje in gozdarstvo. Obmo čje kmetijskih površin južno od obstoje če vrtnarske proizvodnje je obmo čje za širitev te kmetijske proizvodnje v naselju Kidri čevo. V okviru ID OPN - SP2 se ob zahodnem robu izkoriš čenih površin za vrtnarstvo opredelijo dodatne površine za širitev dejavnosti. (9) Druga prednostna obmo čja za razvoj v ob čini Kidri čevo so: širitev obmo čja izkoriš čanja mineralnih surovin južno in zahodno od obstoje če gramoznice v Pleterjah, širši koridor južno od obstoje čega visoko napetostnega daljnovoda koridor je širše obmo čje za umestitev daljnovodne energetske povezave Cirkovce-Krško, Cirkovce-Pince, Cirkovce-Podlog, Maribor-Cirkovce, širši koridor južno od obstoje čega regionalnega plinovoda je obmo čje za umestitev plinovodne energetske povezave Ceršak–Kidri čevo, Kidri čevo–Rogatec, Lendava–Kidri čevo, Kidri čevo–Vodice, R15/1.

11. člen (omrežje naselij z njihovo vlogo in funkcijo)

(1) Ob čino Kidri čevo sestavlja 18 naselij: Apa če, Cirkovce, Dragonja vas, Kidri čevo, Kungota pri Ptuju, Lovrenc na Dravskem polju, Mihovce, Njiverce, Pleterje, Pongrce, Spodnje Jablane, Spodnji Gaj pri Pragerskem, Starošince, Stražgonjca, Strniš če, Šikole, Zgornje Jablane in Župe čja vas. (2) Naselje Kidri čevo je ob činsko središ če, ki ima vse funkcije pomembnejšega lokalnega središ ča, ki zadovoljuje ostala naselja v ob čini. Naselje ima upravne, oskrbne, gospodarske, vzgojno- izobraževalne, zdravstvene, športno-rekreacijske, kulturne funkcije. Je tudi v celoti opremljeno z javno gospodarsko infrastrukturo. Funkcije, ki jih naselje Kidri čevo ne more zagotoviti samostojno, dopolnjuje v navezavi z drugimi pomembnejšimi naselji znotraj regije, predvsem mestom Ptuj kot središ čem nacionalnega pomena, Slovensko Bistrico kot medob činskim središ čem in Mariborom kot nacionalnim središ čem mednarodnega pomena. (3) Vsa ostala naselja so funkcijsko manj pomembna. So pretežno bivalna obmo čja z ohranjeno kmetijsko dejavnostjo. Čeprav ta upada oziroma se koncentrira na posami čna ve čja kmetijska gospodarstva, pa so vsa naselja tudi oblikovno še kme čka naselja, zato se v njih ohranja kmetijska

8

dejavnost s so časnim razvojem servisnih in obrtnih dejavnosti. Te naj bi zadovoljevale potrebe naselja in ob čine. (4) Nekoliko ve čjo funkcijo oskrbnega, storitvenega, družbenega in obrtnega središ ča imata, ob bivanjski in kmetijski dejavnosti, tudi naselji Lovrenc na Dravskem polju in Cirkovce. Naselji izpolnjujeta vlogo lokalnega središ ča. Naselji imata poleg dobro razvitih primarnih dejavnosti, v manjšem merilu kot ob činsko središ če, razvite tudi terciarne in kvartarne dejavnosti, primanjkujejo pa sekundarne dejavnosti. Ostala naselja v ob čini nosijo predvsem bivalno in kmetijsko funkcijo in nimajo ve čje vloge v omrežju naselij. (5) Ob čina spodbuja policentri čni razvoj poselitve z usklajenim razvojem prometnega in poselitvenega omrežja ter krepitvijo (pomembnejših) lokalnih središ č.

12. člen (vloga in funkcija ob činskega središ ča Kidri čevo)

(1) Naselje Kidri čevo se razvija in krepi kot ob činsko središ če s funkcijami pomembnejšega lokalnega središ ča. Naselje ima tudi posamezne funkcije regionalnega in nacionalnega pomena kot zaposlitveno središ če (tovarna Talum d.d.). Naselje ima dobro razvite sekundarne dejavnosti ter terciarne in kvartarne dejavnosti. Znotraj ob čine je naselje Kidri čevo prostor z najve č možnosti za zaposlitev in najboljšo dostopnostjo do kulturnih, izobraževalnih, zdravstvenih in oskrbnih storitev. (2) Stanovanjsko vlogo naselja Kidri čevo dopolnjuje naselje Njiverce. (3) Naselje bo krepilo svojo vlogo osrednjega gospodarskega, proizvodnega, zaposlitvenega, oskrbovalnega, storitvenega, športno-rekreacijskega in izobraževalnega središ ča. V ta namen se bo omogo čal razvoj gospodarskih, proizvodnih, oskrbnih, storitvenih, športno-rekreacijskih, turisti čnih, družbenih in izobraževanih dejavnosti ter ureditve za pešce in kolesarje v naselju. Zagotavljale se bodo zadostne površine za dejavnosti, ki prinašajo nova delovna mesta za okoliško prebivalstvo in zadostne površine za poselitev. Ob činsko središ če Kidri čevo skupaj z delom naselja Njiverce je predvideno za intenzivnejši razvoj poselitve. Naselje Kidri čevo že zdaj predstavlja pomembno športno-rekreacijsko središ če, njegova vloga pa se bo okrepila z izoblikovanjem športno-rekreacijske turisti čne dejavnosti. (4) Za ob činsko središ če Kidri čevo skupaj z delom naselja Njiverce se izdela urbanisti čni na črt.

13. člen (vloga in funkcija lokalnih središ č)

(1) Naselji Lovrenc na Dravskem polju in Cirkovce bosta ohranili in krepili svojo vlogo lokalnih središ č s funkcijo manjših oskrbnih središ č za podeželsko gravitacijsko zaledje. Naselji zagotavljata del storitvenih, obrtnih, proizvodnih, oskrbnih in družbenih dejavnosti. Zagotavljata možnosti za vsakodnevno oskrbo in osnovno izobraževanje. Za naselji Lovrenc na Dravskem polju in Cirkovce se predvideva zmerni razvoj poselitve.

14. člen (vloga in funkcija drugih naselij)

(1) Druga naselja ohranjajo pretežno ruralni zna čaj in nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij. Ta naselja se bodo razvijala v okviru prostorskih možnosti, upoštevajo č razvojne pobude in omejitve. Ob čina bo v teh naseljih ohranjala poselitev. (2) Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve bodo imela naselja in posamezne lokacije izven naselij s turisti čnim pomenom oziroma potencialom. Lokacije in naselja s turisti čnim potencialom so potencialne lokacije za razvoj turizma znotraj naselij ali druge turisti čne to čke v ob čini. Ena takih je na črtovan športno-turisti čni center ob robu naselja Spodnji Gaj pri Pragerskem.

15. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja)

(1) Ob čina Kidri čevo je s sosednjimi ob činami povezana preko cestnega in železniškega omrežja, ki ob čino povezujejo tudi s sosednjimi državami (Republika Hrvaška). (2) Temeljne smeri prometnega povezovanja potekajo preko: - A4 Fram-Hajdina-Gruškovje (Republika Hrvaška), - G1-2 Slovenska Bistrica-Hajdina-Ptuj-Ormož-Središ če ob Dravi (Republika Hrvaška), - G1-9 Hajdina(Ptuj)-Gruškovje (Republika Hrvaška), - R2-432 Rogatec (Republika Hrvaška)-Majšperk-Hajdina. - železniške proge Pragersko-Hodoš (Republika Madžarska). (3) Glavna cesta prvega reda G1-2 Slovenska Bistrica-Hajdina-Ptuj-Ormož-Središ če ob Dravi predstavlja osrednjo prometnico, ki ob činsko središ če in ostala naselja v ob čini povezuje z mestom

9

Ptuj, kot središ čem nacionalnega pomena. Ta prometnica se navezuje na avtocesto A4 Slivnica pri Mariboru-Hajdina-Gruškovje in G1-9 Hajdina(Ptuj)-Gruškovje. (4) Čez osrednji del ob čine poteka železniška proga Pragersko-Hodoš ob kateri je predviden drugi tir glavne železniške proge št. 40 Pragersko-Središ če-d.m. (Republika Hrvaška). (5) Vsa naselja v ob čini so neposredno preko regionalne ceste drugega reda (R2-432) Rogatec (Republika Hrvaška)-Majšperk-Hajdina, regionalne ceste tretjega reda (R3-711 odsek 9013) Ra če- Kungota-Kidri čevo in posredno preko lokalnih cest povezana z ob činskim središ čem. (6) Navedene prometnice predstavljajo temeljne smeri prometnega medob činskega, regijskega in meddržavnega povezovanja. (7) Razvoj poselitvenega in prometnega omrežja mora potekati usklajeno. (8) Osrednje razvojne osi v ob čini so pas ob regionalni cesti in pasovi ob lokalnih cestah v smeri Stražgonjca – Lovrenc na Dravskem polju (LC 165010) in orientaciji lokalnih cest od Kungote pri Ptuju – Kidri čevo- Apa če. Ob njih se bo omogo čal in spodbujal intenzivnejši razvoj. (3) Kolesarsko omrežje na obmo čju ob čine se na črtuje so časno z na črtovanjem novih ali rekonstruiranjem obstoje čih cestnih povezav. V vseh naseljih je potrebno zagotoviti varno odvijanje peš prometa. (4) Železniško omrežje se posodobi in dopolni.

16. člen (obmo čja razvoja dejavnosti v krajini)

(1) Površine za razvoj kmetijstva in gozdarstva se bodo ohranjale, na obmo čjih zaraš čanja kmetijskih površin pa se bo spodbujala ponovna kmetijska raba tal. Kmetijstvo bo skrbelo za ohranjanje strukture kulturne krajine zlasti z rednim obdelovanjem kmetijskih zemljiš č. Gospodarsko funkcijo v prostoru bo kmetijska dejavnost opravljala skladno in v sorazmerju s pridelovalnim potencialom kmetijskih zemljiš č ob upoštevanju naravovarstvenih in okoljevarstvenih ciljev. (2) Na celotnem obmo čju ob čine bo dan poudarek sonaravnemu na činu kmetovanja z upoštevanjem pravil kmetijsko – okoljskega programa RS. Zaraš čanje kmetijskih zemljiš č se bo ustavljalo s spodbujanjem razli čnih oblik sonaravnega kmetovanja. (3) Z vidika ohranjanja poseljenosti podeželskega prostora v ob čini, se na kmetijah omogo ča in hkrati spodbuja izvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti. (4) Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se bodo ob nadaljnjem gospodarskem izkoriš čanju gozda uresni čevali tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju. (5) Na obmo čjih izkoriš čanja mineralnih surovin je potrebno izvajati sanacijo so časno z izkoriš čanjem in zagotoviti kon čno sanacijo obmo čja pridobivalnega prostora v skladu z rudarskim projektom ter spremljanje izvajanja sanacijskih ukrepov. Nelegalne površinske kope v ob čini se sanira brez izkoriš čanja mineralnih surovin, bodisi s spodbujanjem naravne sukcesije, bodisi z novo, ustreznejšo namembnostjo.

17. člen (obmo čja ohranjanja naravnih kakovosti)

(1) Na obmo čjih naravnih kakovosti krajine, predvsem severno-vzhodni del ob čine, je treba zagotavljati ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, kar naj poteka ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vklju čevanjem v gospodarjenje s prostorom. (2) Drevesne mejice naj bodo oblika ohranjanja in saniranja degradiranih pogledov na pristno vaško okolje in vaško poselitveno strukturo.

II.4 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA

18. člen (splošne dolo čbe za razvoj GJI)

(1) Ob čina bo razvijala gospodarsko javno infrastrukturo, tako da bo zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnosti za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnosti za postopno izena čevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med mestnimi in podeželskimi obmo čji. Hkrati bo zagotavljala razumne cene za komunalne proizvode in storitve, ustrezno cenovno politiko ter racionalno porabo sredstev in dela za optimalno oskrbo prebivalcev.

10

(2) Infrastrukturna omrežja se razvijajo skladno s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Na obmo čjih stavbnih zemljiš č, ki so predvidena za novo opremljanje in preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture. (3) Na črtuje se obnovitev in dograditev neustreznih ali pomanjkljivih infrastrukturnih omrežij. Obnova infrastrukturne opreme se izvaja po na čelu celovite opreme posameznih obmo čij. (4) Praviloma infrastrukturni vodi potekajo po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih. Gradnja infrastrukturnega omrežja je izjemoma dovoljena na kmetijskih in gozdnih zemljiš čih, pri čemer je potrebno v najve čji možni meri na zemljiš čih vzpostaviti prvotno stanje. Gospodarsko javno infrastrukturo se prednostno usmerja izven naravovarstveno ob čutljivih obmo čij (izven obmo čij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih obmo čij oz. posebnih in potencialnih posebnih varstvenih obmo čij). (5) Za obstoje če in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor potrebno upoštevati predpisane varstvene pasove in pogoje upravljavcev posameznih naprav. (6) Ob čina zagotavlja opremljanje zemljiš č za gradnjo, zato je potrebno izdelati program opremljanja stavbnih zemljiš č. V programu se dolo či in uskladi gradnjo infrastrukture ter dolo či roke izgradnje, pogoje priklju čevanja ter finan čne vire za realizacijo gradnje. (7) Ve čje objekte gospodarske javne infrastrukture (npr. ve čje energetske objekte), naj se ne na črtuje na najpomembnejših delih ekološko pomembnih obmo čij oz. posebnih in potencialnih posebnih varstvenih obmo čij. (8) Pri na črtovanju ali gradnji gospodarskih con se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. (9) Obstoje ča obmo čja gospodarske infrastrukture, ki negativno vplivajo na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost se ustrezno sanira. (10) Son čne elektrarne se prednostno umeš ča na strehe obstoje čih objektov. (11) Obmo čja za gradnjo ve čjih infrastrukturnih omrežij, naprav in objektov se urejajo z OPPN.

II.4.1 Obstoje ča in na črtovana omrežja in objekti s podro čja prometne infrastrukture

19. člen (klju čni projekti s podro čja prometne infrastrukture za razvoj ob čine)

(1) Klju čnega pomena za razvoj ob činskega središ ča Kidri čevo in same ob čine s podro čja prometne infrastrukture so naslednje prometne ureditve: − nova povezava z avtocesto Slivnica - Draženci – [Gruškovje] na severozahodnem robu naselja, − izgradnja zahodne obvoznice Kidri čevo, ki se na črtuje z ob činskim podrobnim prostorskim na črtom, − rekonstrukcija križiš ča v krožiš če na R2-432/1285 na stac. 7500 (Tovarniška cesta), − ureditev ceste R2-432/1285 od stac. 5320 do 7400, − prometno železniški terminal na obmo čju železniške postaje v Kidri čevem, − izgradnja drugega tira glavne železniške proge št. 40 Pragersko – Središ če – državna meja, − elektrifikacija in rekonstrukcija železniške proge Pragersko – Hodoš.

20. člen (prometna infrastruktura)

(1) Prometno infrastrukturo v ob čini sestavljajo glavne državne ceste in kategorizirane ob činske ceste - lokalne ceste in javne poti. V cestno prometno omrežje je uvrš čen tudi sistem javnih površin za mirujo či promet. Prometno infrastrukturo je potrebno ohranjati v dobrem stanju; skladno s potrebami se izvaja vzdrževanje, prenove in rekonstrukcije. (2) Prioriteta ob čine na podro čju cestnega omrežja je dobra prometna povezava celotnega obmo čja ob čine z ob činskim središ čem, regionalnim središ čem Ptuj, nacionalnim središ čem Maribor, medob činskim središ čem Slovenska Bistrica in ostalimi sosednjimi ob činami ter urejanje tistih delov omrežja, kjer prometna dejavnost povzro ča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v prostoru in vpliva na poslabšanje kvalitete bivanja (državne ceste skozi naselja, priklju čki cest nižjih kategorij, tudi poljskih cest), ali ogroža varnost cestnega prometa. (3) Z izgradnjo zahodne obvoznice bo del prometa preusmerjen na to novo prometnico, kar bo razbremenilo promet na ostalih navezovalnih cestah skozi Kidri čevo, kar bo prispevalo tudi k varnosti v prometu. Hkrati z obvoznico bodo zgrajene nove navezovalne povezave na samo obvoznico. (4) Prometne ureditve se na črtujejo po na čelih trajnostne mobilnosti z razvojem javnega potniškega prometa, kolesarskih in peš povezav.

21. člen (lokalno cestno omrežje) 11

(1) Ob čina bo vzdrževala in prenavljala vse lokalne ceste in javne poti skladno s potrebami, prednostno pa cestne povezave, ki vodijo v ob činsko središ če. Glede na potrebe, se ob cestnih povezavah uredijo kolesarske poti ali peš poti oziroma plo čniki. (2) Na posameznih odsekih lokalnih cest na prehodu v naselja se na ravnih odsekih in pred nevarnimi to čkami na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste izvedejo ukrepi za umirjanje prometa. (3) Na lokalnih cestah se vzpostavlja standard vsaj minimalnega profila za javno cesto z voziš čem 2 x 2,75 in v obmo čjih naselij s kolesarsko stezo in plo čnikom ali posebna površina za kolesarje in pešce. (4) Obvezno je varovati in zagotavljati optimalne koridorje obstoje čih in predvidenih cest pred pozidavo. (5) Za zagotovitev kar najboljših povezav lokalnega središ ča in drugih naselij v ob čini so potrebne sanacije, obnove in rekonstrukcije lokalnega cestnega omrežja.

22. člen (železniško omrežje)

(1) Skozi ob činsko središ če in preko obmo čja Ob čine Kidri čevo poteka mednarodna železniška povezava Pragersko – Hodoš. Ob čina bo podpirala modernizacijo železniškega prometa na svojem obmo čju z vsemi spremljajo čimi ukrepi, ki izboljšujejo varnost prometa na prometnih sti čiš čih. (2) Ob čina bo zagotovila prostorske pogoje za lociranje drugega tira glavne železniške proge št. 40 Pragersko – Središ če – državna meja. (3) Uredijo se nova izven nivojska križanja železniške proge s cestnim omrežjem.

23. člen (prometni terminal)

(1) Ob čina bo zagotovila prostorske pogoje za umestitev prometno železniškega terminala na obmo čju železniške postaje v Kidri čevem. (2) Ob čina bo ob sledenju ciljem trajnostne mobilnosti zagotovila fizi čno integracijo vseh prometnih podsistemov v okviru intermodalnega oz. skupnega potniškega terminala. (3) S tem namenom bo ob čina zagotovila prostorske pogoje za umestitev prometno železniškega terminala na obmo čju železniške postaje v Kidri čevem, ki se bo navezal na glavno avtobusno postajo v Kidri čevem, ki je v radiju 5 minutne peš dostopnosti. (4) Železniška postaja in osrednje avtobusno postajališ če v naselju Kidri čevo se povežeta preko omrežja pešpoti in kolesarskih poti. Na obmo čju železniške postaje se na črtuje postavitev pokritih/zavarovanih parkiriš č za kolesa in lociranje »P+R« parkiriš ča.

24. člen (omrežje kolesarskih in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti)

(1) Ob čina bo v povezavi z drugimi ob činami spodbujala razvoj kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti v Ob čini Kidri čevo kot obliko dodatne ekološko naravnane turisti čne rekreacije oziroma rekreacije za potrebe svojih prebivalcev. (2) Skozi Ob čino Kidri čevo poteka daljinska kolesarska pot D5 (Polj čane – Majšperk – Ptuj – Ormož) in sicer po regionalni cesti Majšperk – Lovrenc na Dravskem polju – Hajdina. (3) Ob čina podpira kolesarjenje kot obliko rekreacijske oziroma prosto časne dejavnosti tudi po ostalih cestah v ob čini. V ta namen se bo izvajala ureditev kolesarskih poti sistemati čno in povezovalno s ciljem povezati vsa naselja s kolesarsko mrežo.

25. člen (zagotavljanje prostorskih pogojev za izboljšanje, dopolnjevanje in posodabljanje javnega potniškega prometa na ravni ob čine in regije)

(1) V ob čini se spodbuja razvoj u činkovitega sistema javnega potniškega prometa. Zagotovi se fizi čno integracijo prometnih podsistemov, s čimer bo uporabnikom omogo čeno u činkovito prestopanje med prevoznimi linijami znotraj posameznega prevoznega na čina, pa tudi v kombinaciji avtobusnega in železniškega prevoza. (2) Redni avtobusni javni potniški promet se odvija na relaciji Slovenska Bistrica – (Kidri čevo) – Ptuj, (Kidri čevo) – Ptuj – Maribor, Kidri čevo – Majšperk. Ob čina ima organiziran šolski avtobusni prevoz. Linija šolskega avtobusa poteka skozi vsa naselja ob čine, razen skozi naselja v severnem delu ob čine (Kungota pri Ptuju, Njiverce, Starošince, Stražgonjce). Vsa naselja v ob čini so opremljena z avtobusnim postajališ čem. Novo avtobusno postajališ če je predvideno na severozahodnem delu naselja Apa če.

12

(3) Avtobusni promet se ureja na celotnem obmo čju ob čine, med vsemi naselji in njihovimi zaledji. Z na črtovanjem javnega potniškega avtobusnega prometa se omogo ča ve čjo neodvisnost od rabe osebnega avtomobila ter s tem zmanjša emisije toplogrednih plinov. Racionalizacija javnih potniških prevozov se zagotovi z združevanjem šolskih prevozov z javnim linijskim prevozom. S tem se pove ča tudi standard dostopnosti javnega potniškega prometa. (4) Avtobusna postajališ ča se umeš ča v bližino oz. ob ve čje generatorje prometa (jedra naselja, šola, trgovina ipd.) ter na ostala obmo čja naselij tako, da so upoštevani standardi dostopnosti.

26. člen (mirujo či promet)

(1) V ob činskem središ ču Kidri čevo se zagotavlja ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin in v soseskah, kar se zagotavljala z nivojskimi ureditvami (lahko tudi s parkirnimi hišami). Gradnja novih javnih in drugih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce. (2) Po potrebi se dogradi parkiriš ča ob obstoje čih javnih objektih, predvsem ob spremembah namembnosti obstoje čih objektov skladno s potrebami teh objektov. (3) Parkiriš ča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini ve čjih turisti čnih lokacij, kjer to dopuš ča prostor, in kadar je to potrebno.

II.4.2 Obstoje ča in na črtovana omrežja in objekti s podro čja okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture

27. člen (splošne dolo čbe za razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)

(1) Na obmo čju ob čine se vzpostavijo infrastrukturna omrežja ter rekonstruirajo in dopolnijo obstoje ča infrastrukturna omrežja z namenom zagotavljanja enakovredne okoljske in energetske opremljenosti, u činkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in zagotovitev izvedbe predvidenih razvojnih programov v ob čini. (2) Pove ča se zanesljivost oskrbe in ureditev okoljske problematike odvajanja in čiš čenja odpadne vode. (3) Prednostno se zagotavlja kvalitativno izboljševanje oskrbe naselja Kidri čevo in oskrbnih središ č ter zagotavlja minimalno komunalno opremljenost manj razvitih obmo čij. (4) Gradnja se praviloma izvaja samo na komunalno opremljenih zemljiš čih, zato bo ob čina zagotavljala, da bosta na črtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova omrežij infrastrukture praviloma potekala so časno z na črtovanjem in izvajanjem gradnje oziroma skladno s prostorskim razvojem. Ob čina bo razvijala okoljsko in energetsko infrastrukture v dveh, med seboj usklajenih smereh: − s sanacijo stanja - na vseh obstoje čih stavbnih zemljiš čih, na katerih infrastruktura še ne dosega ustreznih oskrbnih standardov, je treba izvesti sanacijo stanja, da bo omogo čena priklju čitev objektov na ustrezne infrastrukturne sisteme. − z opremljanjem razvojnih obmo čij v naseljih s potrebno infrastrukturo v minimalnem obsegu: javno vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje ( če ga je treba izvesti v skladu z operativnimi programi za odvajanje in čiš čenje odpadne vode), elektroenergetsko omrežje ter javno cestno omrežje. Za vsa nova stavbna zemljiš ča je potrebno zagotoviti ustrezno komunalno opremljenost s predhodno zagotovljeno časovno dinamiko in pri čakovanimi viri za pokritje stroškov. Pri tem je treba uskladiti opremljanje zemljiš č med ob čino, distribucijskim podjetjem za oskrbo z elektri čno energijo, morebitnimi ponudniki komunikacijskih storitev in investitorji. (5) Za vse nove investicije se izdela programe opremljanja. (6) Z ustreznim prostorskim na črtovanjem je treba zagotoviti smotrno rabo energije ter z na črtovanjem smotrne razporeditve naselij in objektov zmanjševati stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih vodov in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izklju čujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti izklju čujo ča, kar pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. Tako bo zagotovljena ve čnamenskost koridorjev gospodarske javne infrastrukture, kar pove čuje možnosti za njihovo ustreznejše vklju čevanje v prostor. (7) Projekti, v okviru katerih se z opremljanjem novih obmo čij zagotavlja tudi sanacija obstoje čih stavbnih zemljiš č, se izvajajo prioritetno. (8) Za gradnjo infrastrukturnih vodov gospodarske javne infrastrukture po zasebnih zemljiš čih je potrebno pridobiti služnostno pravico lastnika tangiranega zemljiš ča. Zato je treba za novogradnje praviloma pripravljati ob činski podrobni prostorski na črt za na črtovanje posameznih infrastrukturnih ureditev, s katerimi je možno pridobiti zemljiš ča za gradnjo tudi z uporabo instituta prisilne služnosti oz. razlastitve. 13

(9) Infrastrukturni vodi se na obmo čjih ohranjanja narave praviloma izvajajo podzemno in le izjemoma nadzemno v primeru, če podzemna izvedba lahko bistveno ogrozi dele obmo čij ohranjena narave. Slednje velja tudi za obmo čja kulturne dediš čine z izjemo arheološke dediš čine. Pogoj za podzemno izvedbo vodov GJI ne velja za prenosne vode električne energije. (10) Ob čina ima za celotno obmo čje ob čine izdelan lokalni energetski koncept, s katerim bodo programirane nadaljnje aktivnosti povezane s pove čevanjem u činkovitejše rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. S tem se postavi okvir za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe in onesnaženost zraka, zaradi rabe neobnovljivih (fosilnih) virov energije.

28. člen (vodni viri in oskrba s pitno vodo)

(1) Na celotnem obmo čju Ob čine Kidri čevo je potrebno zagotoviti izvajanje javne službe vodooskrbe. (2) Obmo čje ob čine Kidri čevo je v celoti oskrbovano z vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Ob čina je priklju čena na vodooskrbni sistem Ptuj in Slovenska Bistrica. Črpališ či se nahajata v naselju Šikole in Skorba (Ob čina Hajdina). Iz črpališ ča Šikole se oskrbujejo naselja Spodnji Gaj pri Pragerskem, Cirkovce, Stražgonjca, Šikole, Starošince, Pongrce, Jablane, Dragonja vas in Mihovce. Ostala naselja se s pitno vodo oskrbujejo iz črpališ ča Skorbe. (3) Ob čina zagotavlja stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo tako, da varuje obstoje če in potencialne vodne vire in izvaja gradnjo novih ter prenovo obstoje čih delov vodovodnega sistema. (4) Na obmo čju ob čine je zgrajen globinski vodnjak Župe čja vas. Predvidena je povezava sistemov Ptuj - Slovenska Bistrica, avtomatizacija vodovodnih vozliš č in zamenjava oziroma dograditev vodovodnih cevovodov, kjer je predvidena gradnja nove prometne, energetske ali komunalne infrastrukture. (5) Na obmo čjih, kjer je predvidena gradnja nove prometne, komunalne ali energetske infrastrukture, se predvidi dograditev oziroma obnova (zamenjava) vodovodnega cevovoda. (6) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoje če vodne vire in spodbuja var čno ter smotrno rabo pitne vode. Vodne vire se š čiti pred morebitnim onesnaženjem z aktivnim izvajanjem nadzora nad aktivnostmi v obmo čjih varstva naravnih virov. (7) Zaželeno je, da se kljub priklju čku na javno vodovodno omrežje, z namenom zmanjšanja porabe pitne vode izkoristi možnost uporabe čiste padavinske vode za sanitarne potrebe. (8) Vodovarstveno obmo čje: Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati predpise, ki varujejo vodovarstveno obmo čje za vodno telo vodonosnika Dravsko-Ptujsko polje.

29. člen (odvajanje in čiš čenje odpadne vode)

(1) Osnovna dejavnost ob čine na podro čju ravnanja z odplakami bo zbiranje in čiš čenje odpadnih voda v obmo čjih naselij (na obmo čjih strnjenih urbanih površin) in na obmo čjih proizvodnih površin, v skladu z izhodiš či OdSPRS. (2) Del obmo čja Ob čine Kidri čevo (naselje Kungota pri Ptuju) je priklju čeno na centralno komunalno čistilno napravo Ptuj. Centralna komunalna čistilna naprava Ptuj ima kapacitete za 38.000 PE, njeno prispevno obmo čje pa obsega mesto Ptuj in nekatera primestna naselja. Preostalo obmo čje Ob čine Kidri čevo je priklju čeno na centralno komunalno čistilno napravo Apa če. Čiš čenje odpadnih voda bo ob čina izvajala preko čistilne naprave v Apa čah (za odpadno vodo s kapacitete približno 8.500 PE) in fekalne vakumske postaje v Cirkovcah. V Ob čini Kidri čevo je zgrajeno le fekalno kanalizacijsko omrežje, medtem ko obstoje če meteorne kanalizacije ni in tudi ni predvidena. Meteorne vode se odvajajo disperzno, tam kjer je to potrebno, preko ponikovalnic. (3) Predvidena je izgradnja sekundarnega (fekalnega) kanalizacijskega sistema Kungota, kanalizacijskega sistema Kidri čevo, Njiverce, Apa če in kanalizacijskega sistema Apa če – Šikole. Javna kanalizacija v naselju Starošince se bo povezala na sistem kanalizacije v Brunšviku (Ob čina Starše). (4) V obmo čju manjšega pojava razpršene gradnje in razpršene poselitve v ob čini je predvideno zbiranje in odvoz grezni čne blatenice na čistilno napravo ali individualni sistemi čiš čenja odpadne vode. (5) Zastarele in dotrajane dele obstoje čega kanalizacijskega omrežja se obnavlja.

30. člen (ravnanje z odpadki)

(1) Na obmo čju Ob čine Kidri čevo ni odlagališ ča odpadkov. Ob čina bo skrbela za organizirano lo čeno zbiranje gospodinjskih odpadkov in odlaganje odpadkov na urejenem regijskem odlagališ ču, katerega lokacija je v Gajkah - Mestna ob čina Ptuj. (2) Na obmo čju Ob čine Kidri čevo se izvaja lo čeno zbiranje komunalnih odpadkov. Lo čeno zbiranje komunalnih odpadkov se zagotavlja v zbirnem centru Kidri čevo v Njivercah, v zbiralnicah lo čenih

14

frakcij (na ekoloških otokih), s premi čnimi zbiralnicami nevarnih frakcij, na zbirnih in prevzemnih mestih ostalih komunalnih odpadkov ter na zbirnih-prevzemnih mestih ob prireditvah in aktivnostih na javnih površinah, kot je to dolo čeno s podro čnim odlokom, ki ureja na čin opravljanje obvezne ob činske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Ob čini Kidri čevo. (3) Zbirni center za kosovne odpadke se nahaja v Njivercah (k.o. Gere čja vas). (4) Na omenjenih lokacijah se zagotovijo potrebne prostorske ureditve in objekti glede na tehni čne standarde, ki urejajo gradnjo zbirnih centrov. Pri teh ureditvah se upoštevajo predpisi na podro čju varstva okolja in zagotavljajo rešitve, ki ne bodo razvrednotile kakovosti bivalnega ali naravnega okolja. (5) Evidentira in sanira se divja odlagališ ča odpadkov. (6) V okviru ID OPN - SP2 se na obmo čju opuš čene gramoznice ob glavni cesti 1. reda (0393) na odseku Šikole – Hajdina, zahodno od križiš ča z lokalno cesto (165031), opredeli center za predelavo gradbenih odpadkov.

31. člen (zasnova omrežja in objektov s podro čja energetike)

(1) Energetski sistem je sklop posameznih energetskih infrastrukturnih sistemov, ki omogo čajo oskrbo države z elektriko, zemeljskim plinom, nafto in naftnimi derivati, toploto, obnovljivimi in drugimi viri energije. Pri pridobivanju, pretvorbi, prenosu, distribuciji in uporabi energije, ki povzro čajo praviloma nezaželene in dolgoro čne vplive na okolje in prostor, se upošteva na čela vzdržnega prostorskega razvoja in spoznanje o omejenosti virov ter možnosti izrabe vseh realnih potencialov na podro čju učinkovite rabe energije. (2) Energetska preskrba Ob čine Kidri čevo bo temeljila na treh energetskih virih: električni energiji, plinu in energiji iz ostalih virov. Uporaba obnovljivih virov energije se bo spodbujala na celotnem obmo čju ob čine, pri čemer bo zagotovljeno, da bodo objekti in ureditve prostorsko integrirani, in da z njimi ne bodo povzro čeni negativni vplivi na okolje. (3) Ob čina spodbuja predvsem gradnjo objektov z u činkovito rabo energije ter izkoriš čanje drugih obnovljivih virov energije za energent. (4) Temeljni dokument oskrbe z energijo je lokalni energetski koncept ob čine, ki obravnava predvsem analizo rabe energije in porabe energentov, oceno lokalnih energetskih virov in analizo predvidene bodo če rabe energije in napovedi glede prihodnje oskrbe z energijo.

32. člen (elektri čna energija)

(1) Na obmo čju ob čine Kidri čevo so zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi, naprave in objekti: – visokonapetostno prenosno omrežje (400kV, 220kV, 110 kV), – srednjenapetostno omrežje (20 kV), – transformatorske postaje 20/0,4 kV ter – pripadajo če nizkonapetostno omrežje. (2) Srednjenapetostno omrežje je z elektri čno energijo napajano iz 110/20 kV RTP Kidri čevo. (3) Srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe. (4) Na obmo čju Ob čine Kidri čevo se nahajajo slede či objekti za prenos in razdeljevanje elektri čne energije - RTP in daljnovodi: – RTP Kidri čevo – RTP Cirkovce (pripravlja se razširitev že obstoje čega RTP) – na črtovan DV 2x400 kV Cirkovce - Krško – na črtovan DV 2x400 kV Cirkovce – Pince – na črtovan DV 2x400 kV Cirkovce – Podlog – na črtovan DV 2x400 kV Maribor – Cirkovce – na črtovana dogradnja stikališ ča 220/110 kV Cirkovce in prehod iz 220 kV na 400 kV napetostni nivo – DV 2x400 kV Maribor - Mihovce – DV 1x400 kV Maribor – Podlog – DV 1x400 kV Maribor – Krško – DV1x220kV Cirkovce-Podlog – DV 1x220 kV Cirkovce – Žerjavinec – DV 2x110 kV Cirkovce - Zlatoli čje (SD1) – DV 1 x110 kV Maribor - Cirkovce I za katerega je predviden prehod na napetostni nivo 2x110 kV – DV 1 x110 kV Maribor - Cirkovce II – DV 1 x110 kV Cirkovce - Formin – DV 1 x110 kV Cirkovce - Kidri čevo I – DV 1 x110 kV Cirkovce - Kidri čevo II

15

– DV 1 x110 kV Cirkovce - Kidri čevo III – DV 1x110 kV Breg - Kidri čevo (5) Na obmo čju Ob čine Kidri čevo ima distribucijsko podjetje v naslednjem srednjero čnem obdobju predvideno izgradnjo naslednjih elektroenergetskih vodov in naprav - 20 kV kablovodi (KBV): – KBV TP Halda - TP Strniš če, – KBV TP Strniš če - TP Kidri čevo 4-grad, – KBV TP Kidri čevo 4-grad - TP Kidri čevo 1, – KBV TP Kidri čevo kopališ če - TP Obrtna cona Kidri čevo. (6) Za pridobivanje elektri čne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomeš ča obstoje če proizvodne enote z novejšimi in u činkovitejšimi proizvodnimi objekti. (7) Pri nadaljnjem razvoju proizvodnje elektri čne energije se na črtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije kot so veter, geotermalna energija in drugi, z upoštevanjem u činkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti. (8) Pri prostorskem umeš čanju se prou čijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami. (9) Sistem prenosnega omrežja napetosti 110 kV in ve č se na črtuje in dograjuje tako, da omogo ča vklju čitev novih proizvodnih virov in skupaj z distribucijskim omrežjem zagotavlja stabilno, zanesljivo in kvalitetno oskrbo naselij in drugih ve čjih porabnikov z elektri čno energijo na celotnem ozemlju Slovenije. (10) Prenosne elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih obmo čjih oziroma stanovanjskih obmo čjih in na obmo čjih kulturne dediš čine se pri distribucijskih elektroenergetskih vodih daje prednost kabelski izvedbi. (11) Razvoj elektroenergetskega omrežja bo ob čina usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječih distribucijskih zmogljivosti s ciljem zagotavljanja enakih napetostnih razmer na celotnem obmo čju ob čine. (12) Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajo čim omrežjem (20 kV in 0,4kV) bo odvisna od pove čanja obremenitev in od tega, ali se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priklju čenih na obstoje če elektroenergetske vode in objekte (NNO, SN in TP).

33. člen (zemeljski plin)

(1) Sistem oskrbe z zemeljskim plinom zajema proizvodnjo plina, prenos, distribucijo in skladiš čenje zemeljskega plina. V Sloveniji je proizvodnja zemeljskega plina zanemarljiva, zato bo tudi v bodo če oskrba države odvisna od virov iz razli čnih držav, proizvajalk zemeljskega plina. Zagotavlja se dolgoro čno, varno in zanesljivo dobavo iz razli čnih virov. (2) Ob čina Kidri čevo nima sekundarnega omrežja zemeljskega plina s katerim bi oskrbovala gospodinjstva. (3) Za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom se pove ča preto čno fleksibilnost oziroma okrepi prenosne plinovodne zmogljivosti. (4) Obstoje č plinovodni sistem se okrepi tako, da omogo ča zadostno razpoložljivost zemeljskega plina na lokacijah, kjer se, v skladu z razvojem poselitve in gospodarstva, na črtuje njegova pove čana raba. (5) Za pokrivanje neenakomerne porabe in sezonskih nihanj se zagotavlja skladiš čne prostore za zemeljski plin. Do izgradnje lastnega skladiš ča za zemeljski plin se skladiš čni prostor zagotavlja v ve č sosednjih državah. (6) Za zagotovitev čim bolj u činkovite izrabe prostora se zagotavlja usklajeno načrtovanje prenosnega plinovodnega sistema in distribucijskega plinovodnega omrežja. (7) Koridorje za umeš čanje plinovodov za potrebe vklju čevanja Slovenije v evropske energetske integracije se na črtuje tako, da se zagotovi maksimalno funkcionalno navezavo na slovensko energetsko in urbano omrežje, upoštevajo č obstoje če infrastrukturne koridorje. Pri tem se preveri funkcionalno tehnološke vidike, prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost z okoljskimi pogoji. (8) Čez obmo čje Ob čine Kidri čevo potekajo naslednji obstoje či prenosni plinovodi: – M1/1;MMRP Ceršak - MMRP Rogatec (P800); premer 800 mm; 70 bar – M1;MMRP Ceršak - MMRP Rogatec; premer 500 mm; 50 bar – P141;MRP Pragersko - Opekarna; premer 100mm; 3 bar – P151/1;od R15 v 2+856 - MRP Kidri čevo; premer 250mm; 50 bar – P151;MRP Kidri čevo - R15 v 2+858; premer 250; 50 bar – R14;od M1 v 38+358 - MRP Impol; premer 100 mm; 50 bar – R15;od M1 v 38+356 - MRP Lendava; premer 250 mm; 50 bar. (9) Na obmo čju Ob čine Kidri čevo se nahajata tudi Kompresorska postaja Kidri čevo in MRP Kidri čevo.

16

(10) Na obmo čju obstoje če KP Kidri čevo je sprejeta Uredba o državnem prostorskem na črtu za razširitev kompresorske postaje Kidri čevo (Uradni list RS, št. 54/10), prav tako pa poteka na omenjenem obmo čju postopek priprave državnega prostorskega na črta za prenosni plinovod M9 Lendava – Kidri čevo, s katerim je predvidena širitev KP Kidri čevo in postopek priprave državnega prostorskega na črta za prenosni plinovod M9 Kidri čevo – Vodice, katerega obmo čje sega do regionalne ceste Pragersko - Ptuj. (11) Preko obmo čja Ob čine Kidri čevo poteka vzporedno z obstoje čim prenosnim plinovodnim R15 tudi na črtovani prenosni plinovod R15/1. (12) Razvoj plinovodnega distribucijskega omrežja v ob čini bo usmerjen v razvoj distribucijskih zmogljivosti v posameznih naseljih, v kolikor bo to ekonomsko upravi čeno.

34. člen (drugi viri energije)

(1) Pri drugih virih energije bo ob čina podpirala tiste vire energije, ki so prijaznejši okolju: biomasa, eko- derivati, plin, solarna, vetrna energija, ipd. Predvsem se spodbuja raba obnovljivih virov energije: predvideva se izgradnja son čnih elektrarn (solarni paneli) na industrijskih in gospodarskih obmo čjih in strehah objektov na teh obmo čjih. (2) Izkoriš čanje solarne energije s son čnimi celicami in plina se usmerja v obmo čje industrijske cone Talum. Obmo čje izkoriš čanja son čne energije s son čnimi celicami se usmerja tudi na obmo čje deponije pepela in deponije rde čega blata.

35. člen (zasnova omrežja in objektov elektronskih komunikacij)

(1) Ob čina zagotavlja komunikacijske storitve. Ob čina bo usmerjala razvoj telekomunikacijskega sistema v sodobne tehni čno tehnološke in organizacijske tokove ter skrbela za kakovosten pristop do telekomunikacijskih omrežij na celotnem obmo čju Ob čine Kidri čevo. (2) Na obmo čju ob čine sta prisotni (obmo čje tovarne Talum) tudi dve bazni postaji mobilne telefonije z naslednjimi karakteristikami: – bazna postaja Mobitel d.d. (UMTS – 29,7 dBm, GSM 900 – 47 dBm), – bazna postaja Simobil d.d. (GSM 900 – 55,42 dBM, GSM 900 – 55,31 dBm). (3) Za zagotavljanje storitev mobilnih brezži čnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se po potrebi gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj. (4) Obmo čje ob čine je s televizijskim signalom pokrito preko oddajnika na Bo ču. (5) Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v skladu s potrebami in razvojem poselitve. (6) Na obmo čju ob čine se zagotovi pove čana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se ve č internetnih priklju čkov za gospodinjstva ter vzpostavi notranje lokalne opti čne kabelske povezave, ki bodo tvorile hrbtenico za vzpostavitev novih tehnologij ter vplivale tudi na na čin in prostorsko prerazporeditev dela. Zaradi uvajanja novih oblik dela na daljavo, se na podeželju in na odro čnih obmo čjih, temu ustrezno zagotovi pripravo infrastrukturnih pogojev. Z zagotavljanjem kakovostnega dostopa do interneta se spodbuja vključevanje najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Zagotavlja se optimalna telekomunikacijska opremljenost izobraževalnih ustanov. (7) Vzpostavi se u činkovit sistem elektronskega upravljanja in se ga prek državnih povezav poveže v splet mednarodnih digitalnih komunikacij. Za zagotavljanje sistema komunikacij se z zmogljivimi prenosnimi povezavami (opti čnimi kabli) povežejo vsi ve čji centri ter zagotovi nadaljnjo povezanost tako v vertikalnem smislu (država – regija – ob čine) kot tudi horizontalnem (sektorji, investitorji). Najustreznejše možnosti za tovrstne povezave se izkazujejo s kombiniranjem uporabe državnega telekomunikacijskega omrežja (državne TK hrbtenice) in lokalnih kabelskih sistemov. (8) Za zagotavljanje storitev brezži čnih komunikacijskih povezav na celotnem obmo čju ob čine se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj. Pri čakuje se pove čanje števila baznih postaj, zato se umestitev v prostor ter pokrivanje obmo čja s signalom skrbno na črtuje, predvsem na obmo čjih izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot. (9) V strnjenih naseljih se spodbuja izgradnja lokalnih kabelskih sistemov ter sistemov brezži čnih komunikacijskih povezav. Predvidi se izgradnjo komunikacijskega omrežja s pripadajo čimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na podro čju kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja tudi do vseh obstoje čih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami. (10) Prioritetno se spodbuja povezovanje in združevanje obstoje čih telekomunikacijskih omrežij, optimizacijo njihove uporabe ter sistemati čno uvajanje novih tehnik in tehnologij. Prav tako se pri umeš čanju novih naprav in objektov telekomunikacijskega omrežja v prostor v čim ve čji meri združuje in prednostno uporabi obstoje če naprave in objekte telekomunikacijskega omrežja.

17

(11) Oskrba s telekomunikacijskimi storitvami se bo izboljšala z izgradnjo avtomatskih central ter s predvideno širitvijo telefonskega omrežja v vseh naseljih. Na črtovana je posodobitev telekomunikacijskih enot. Kvaliteta in dostopnost telekomunikacijskih storitev bo izboljšana in posodobljena z digitalizacijo kabelsko komunikacijskega omrežja – KKS, kar bo omogo čalo uporabnikom ve č digitalnih televizijskih programov v HD kvaliteti in hitri širokopasovni internet ter internet telefonijo. (12) Obstoje če omrežje se bo posodabljalo na črtno, z gradnjo novega in zamenjavo obstoje čega omrežja, z opti čnimi kabli.

36. člen (zasnova varstva okolja)

(1) Varstvo zraka Cilj varstva zraka bo ohranjati njegovo kakovost tako, da koncentracije škodljivih snovi v ob čini ne bodo presegale dovoljenih vrednosti. (2) Varstvo voda Ob čina bo usmerjala dejavnosti v obmo čju vodnih površin in v njegovi vplivni okolici v prepre čevanje onesnaževanja površinskih voda na samem izvoru. Varovanje kakovosti podtalnice na obmo čju Ob čine Kidri čevo bo ob čina izvajala s spremljanjem stanja in izvajanja ukrepov za varovanje pitne vode v skladu s podro čnimi predpisi. (3) Varstvo pred hrupom Ob čina bo izvajala varstvo pred hrupom s sprejetjem ukrepov za prepre čevanje ali postopno zmanjšanje hrupa na njegovih izvorih ter z upoštevanjem meril v zvezi s hrupom in protihrupnimi ukrepi v vseh fazah prostorskega in urbanisti čnega na črtovanja, pri prometnih ureditvah, pri projektiranju posegov v prostor, izboru gradbenih materialov in izvedbi objektov.

II.4.3 Obstoje ča in na črtovana omrežja in objekti lokalnega pomena, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem (grajeno javno dobro)

37. člen (zasnova odprtih javnih površin v naseljih)

(1) V ob činskem središ ču se uredi zeleni sistem, kolesarske in pešpoti ter vzpostavi sistem javnih odprtih površin. (2) Športna infrastruktura se dopolni (širitev športnega parka, kopališ če, itd.). (3) V naseljih se ohranja osrednji vaški prostor. Po potrebi se vzpostavljajo novi »trgi«. Ohranjajo se zelene površine. (4) Po naseljih in v posameznih stanovanjskih soseskah se uredi otroška igriš ča za razli čne starostne skupine otrok. (5) Na odprtih javnih površinah se varuje obmo čja zaš čitenih naravnih in kulturnih vrednot. Vsi posegi se izvajajo po dolo čilih službe za varstvo kulturne dediš čine. (6) Na obmo čju registriranih arheoloških najdiš č je potrebno pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturno varstvene projektne pogoje.

38. člen (zasnova odprtih javnih površin izven naselij)

(1) Vzpostavi se rekreacijske površine v naravnem okolju ter kolesarske in peš poti v naravnem okolju.

II.5 USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE

39. člen (usmeritve za razvoj naselij)

(1) Razvoj naselij v Ob čini Kidri čevo bo zaradi prostorskih omejitev naselij, zaradi varovanja in trajnostne rabe naravnih virov, ohranjanja najboljših kmetijskih zemljiš č, ohranjanja narave in varstva kulturne dediš čine usmerjen v notranji razvoj naselij s pozidavo nepozidanih površin ter boljšim izkoriš čanjem in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriš čenih površin v obmo čjih obstoje čih naselij. Obstoje či opuš čeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajo č namembnost in oblikovne zna čilnosti. 18

(2) V Ob čini Kidri čevo so ve čje širitve in intenzivni razvoj poselitve predvideni le za naselje Kidri čevo, kar pomeni, da bo ob čina v prvi vrsti razvoj usmerjala v ob činsko središ če, ki ima tudi ve čjo vlogo v omrežju naselij, kot pomembnejše lokalno središ če. Ve čje širitve in zmerni razvoj poselitve so predvideni za naselji Lovrenc na Dravskem polju in Cirkovce, saj naselji predstavljata oskrbni središ či z vlogo lokalnih središ č. Vsa ostala naselja v ob čini predstavljajo obmo čja, v katerih bo ob čina skrbela za ohranjanje poselitve. Ta naselja bodo ohranjala svoj ruralni zna čaj. Zaradi zagotavljanja varnosti pred škodljivim delovanjem voda se naselij ne širi na obmo čja, ki so ogrožena zaradi poplav, erozije celinskih voda, zemeljskih plazov ipd. (3) Manjše širitve naselij, zaradi funkcionalnega ali oblikovnega zaokroževanja naselij ter manjših širitev dejavnosti, so dopustna v vseh naseljih. Ve čje širitve in intenzivni razvoj poselitve so predvidene le v naselju Kidri čevo z umestitvijo stanovanjskih, proizvodnih, centralnih dejavnosti, športno rekreacijskih in kmetijskih proizvodnih dejavnosti ter dejavnosti gospodarske javne infrastrukture na obmo čja, ki so dolgoro čno opredeljena za širitev naselja. Pri na črtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovita izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljiš ča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kme čkih in polkme čkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti. (4) Obmo čja za dolgoro čni razvoj poselitve, prikazana na kartah strateškega dela odloka OPN, predstavljajo strateške usmeritve ob čine za razvoj poselitve, medtem ko so obmo čja za kratkoro čni razvoj poselitve predmet izvedbenega dela OPN. (5) Razpršena poselitev se praviloma ne širi na kmetijska zemljiš ča, oziroma se razpršeno poselitev tam, kjer je to mogo če, ustrezno sanira (zapolnjevanje vrzeli, ustrezna komunalna opremljenost, itd.). Umeš čanje novih objektov oziroma obmo čij za poselitev v odprt kmetijski prostor ni sprejemljivo. Ob čina bo tudi na teh obmo čjih skrbela za ohranjanje poselitve. (6) V obmo čjih razpršene gradnje izven obmo čij naselij so dovoljene le funkcionalne in oblikovne zapolnitve ter umestitev tistih dejavnosti, ki so mote čega zna čaja v ve čjih strnjenih naseljih. Dovoljena je tudi umestitev objektov industrijske kmetijske proizvodnje in prestavitev kmetij iz strnjenih naselij na lokacije, ki bodo omogo čale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije. (7) Pri na črtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se: – izboljša raven opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo, – izboljša raven ureditev javnih prostorov, ki jih sestavljajo tako naravne sestavine kot kakovostno grajeno javno dobro, kot so prometne površine, trgi, igriš ča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje, po čitek in podobno, – pove ča pogostost in kvaliteto vklju čevanja javnih prostorov urbane in ruralne strukture, – zagotovi raznolikost zelenih in drugih javnih odprtih površin glede vloge, uporabnosti in njihovega pomena za prepoznavno podobo naselja, – v čim ve čji možni meri ohranja elemente tradicionalne kulturne krajine s povezavami v odprt prostor. (5) Vodni in obvodni prostor, gozdove, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vklju čujejo v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru na črtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov in kmetijskih površin ter obvodnih prostorov. (6) Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave, tako na novih razvojnih obmo čjih kot na obmo čjih razpršene pozidave, namenjenih zgoš čevanju. (7) Razvrednotena obmo čja se sanirajo z umeš čanjem ustreznejših rab in dejavnosti z ustreznim komunalnim opremljanjem zemljiš č. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove neustrezno izkoriš čenih ali opuš čenih objektov. (8) Na mestu poprej odstranjenega objekta je dopustno postaviti nov objekt, če s prenovo ali rekonstrukcijo ni možno zagotoviti zadostnega izboljšanja bivalnih pogojev. Nov objekt se dovoli v okviru obstoje če parcele namenjene gradnji objekta, pri čemer se ne smejo bistveno spremeniti vplivi na okolje dosedanjega objekta. (9) Ob širitvi in prenovi naselij naj se v polni meri upošteva vidik javnega potniškega prometa v smislu na črtovanja postajališ č JPP z varnimi dostopi za pešce in kolesarje in v povezavi s parkirno politiko.

40. člen (usmeritve za notranji razvoj in prenovo naselij)

(1) Pri na črtovanju naselij imata notranji razvoj naselij z aktiviranjem prostih površin in nezadostno izkoriš čenih površin ter prenova površin znotraj naselij prednost pred širitvami naselij. (2) V vseh naseljih ob čine se spodbuja njihov notranji razvoj, kjer se s prenovo, sanacijo, oziroma racionalno rabo ekstenzivno izrabljenih stavbnih zemljiš č in ob skrbi za ohranjanje kvalitetne urbane in arhitekturne dediš čine zagotavlja kvalitetnejše bivalne razmere. Pri tem se upoštevajo merila in

19

pogoji za dolo čitev velikosti parcel in objektov, brez pozidave javnih površin. Notranji razvoj se bo prvenstveno spodbujal v naseljih kjer je raven komunalne oskrbe nezadostna (Kungota pri Ptuju, Starošince) ter v naseljih, kjer najdemo ve č prostih stavbnih površin (primernih za gradnjo) znotraj naselja in so ta ekstenzivno izrabljena (Njiverce, Apa če, Lovrenc na Dravskem polju, Šikole, Cirkovce). (3) Manjša obmo čja v naselju Kidri čevo, v katerih zaradi opustitve dejavnosti ali zaradi dotrajanosti in zastarelosti stavbnega fonda že poteka delna prenova ali je le-ta potrebna, so obmo čja nekdanjih farmskih objektov, obmo čje gradu Kidri čevo, obmo čje industrijske cone južno od železniške proge, obmo čje gradu Ravno polje, obmo čje starega naselbinskega jedra in obmo čje kmetijskih površin znotraj urbane strukture (Lovrenc, Jablane, Cirkovce). (4) Z notranjim razvojem in s prenovo se dolo čijo in izkoristijo tiste notranje prostorske rezerve naselja, ki jih predstavljajo: – neustrezno izrabljena zemljiš ča, – stavbni fond v neustreznem gradbenem, tehni čnem ali sanitarnem stanju, – nezadostna opremljenost z javnimi površinami ali gospodarsko javno infrastrukturo, – vizualno degradirana obmo čja, – obmo čja z negativnimi vplivi na kulturno dediš čino, na naravne vrednote ali na vodne vire. (5) Z notranjim razvojem in s prenovo se zagotovijo stavbna zemljiš ča za gradnjo oziroma objekte za bivanje, gospodarske ali družbene dejavnosti s čimer se ustrezno zmanjša potreba po širitvah naselij. Notranji razvoj in prenova se osredoto čata v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin, gospodarske javne infrastrukture ter odprtega prostora v naseljih. Pri zagotavljanju notranjega razvoja naselja in na črtovanju prenove je potrebno upoštevati ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine. (6) Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše to čke in predeli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, gradovi ipd.), pasovi vegetacije, zelena obmo čja ob vodotokih, ipd. ter druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti strokovno utemeljene. (7) Sanirajo (z vegetacijo, odstranitvijo ali sanacijo objektov, ipd.) se neustrezni robovi vasi in objekti ter obmo čja naselij, ki vidno degradirajo prostor. (8) Posebna pozornost se nameni notranjemu razvoju in prenovi naselja Kidri čevo in vaških jeder z ohranjenimi zna čilnostmi identitete arhitekturne krajine (naselja ali dela naselja in stavbnih kompleksov), ki jih je potrebno pri na črtovanju notranjega razvoja in prenove obvezno upoštevati (ohranjati oz. interpretirati).

41. člen (usmeritve za razvoj dejavnosti)

(1) Razvoj obstoje čih dejavnosti in nove dejavnosti v obmo čju ob čine bo usmerjen v obmo čja prostorsko združljivih dejavnosti po na čelu notranjega razvoja, prenove ali širitve posameznih enot urejanja. Rabe površin in dopustne dejavnosti se razporedijo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge. (2) Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeš čajo v obmo čja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajo če in dopolnilne dejavnosti ter v obmo čja centralnih dejavnosti. Deli naselja, ki izpolnjujejo pogoje, se lahko prestrukturirajo v obmo čja centralnih dejavnosti. (3) Površine za stanovanjsko dejavnost se zagotavljajo: – za razli čne oblike bivanja (ve čstanovanjski bloki, dvoj čki, vrstne hiše, atrijske in prostostoje če hiše, ipd.) na obmo čju ob činskega središ ča Kidri čevo, – kot organizirana in neorganizirana gradnja eno in dvostanovanjskih objektov v oskrbnih središ čih Cirkovce in Lovrenc na Dravskem polju, – kot avtohtone oblike stanovanj v stanovanjskih objektih na doma čijah in v enostanovanjskih ter dvostanovanjskih objektih v ostalih naseljih. (4) Naselje Kidri čevo je ob činsko središ če in je predvsem stanovanjsko naselje novejšega tipa, ki je zraslo kot stanovanjsko naselje ob povojni industrijski dejavnosti. Poleg stanovanjske dejavnosti so v njem prisotne še centralne, proizvodne in transportne dejavnosti ter posebna obmo čja, ki so namenjena turizmu in športu s spremljajo čimi dejavnostmi. Naselje Kidri čevo je skupaj z delom naselja Njiverce predvideno za intenzivnejši razvoj poselitve. (5) V oskrbna središ ča (Cirkovce, Lovrenc na Dravskem polju) se umeš čajo le okoljsko in bivanjsko manj obremenjujo če trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja. Naselji Lovrenc na Dravskem polju in Cirkovce sta predvideni za zmerni razvoj poselitve. (6) V naseljih podeželskega tipa naj še naprej prevladujejo stanovanjske dejavnosti, primarne dejavnosti kmetijstva ter spremljajo če storitvene in obrtne dejavnosti: – centralne dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, osebne storitve, kulturni in vaški domovi ipd.), ki se na črtujejo predvsem v jedru naselja,

20

– družbene dejavnosti (ambulante, vrtci, domovi šolskih in obšolskih dejavnosti, tabori za mlade, izobraževalni tabori ipd.), – mirna obrt in storitve, ki ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju. (7) Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se umeš čajo v obstoje če in na črtovane gospodarske cone. Zagotovijo se ustrezne razvojne površine, izboljša se njihova prometna dostopnost in infrastrukturna oprema, uvedejo se ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Gospodarske cone se na črtujejo predvsem na obmo čju ob činskega središ ča ter njegovega vplivnega obmo čja oz. v navezavi na dobro prometno dostopnost (državne ceste, železnica). V obmo čja za proizvodnjo se lahko umeš ča razli čne, vendar s proizvodnjo in med seboj združljive dejavnosti.

42. člen (obmo čja sanacije in razpršene gradnje)

(1) Na obmo čjih razpršene gradnje se v nadaljnjem prostorskem razvoju prepre čuje nadaljnja razpršena gradnja. Razpršena gradnja, predvsem posami čne stanovanjske hiše zunaj naselij, se sanira s komunalnim opremljanjem, lahko pa tudi z zgoš čevanjem, kjer je to urbanisti čno in krajinsko sprejemljivo. (2) Na obmo čjih razpršene gradnje se gradnja novih objektov ne dovoli, razen če gre za morfološko in funkcionalno zgoš čanje ob poteh oziroma na križiš čih ali na obmo čjih, kjer je možno izoblikovati jedra te poselitve, kjer je to skladno s shemo prostorskega razvoja naselja ter ob pogoju dobre dostopnosti. (3) Zgoš ča in zaokroža se predvsem tista razpršena gradnja, ki ima možnost za ustrezno prometno in komunalno ureditev, oskrbo z urbanimi dejavnostmi in navezavo na prometno omrežje ter javni promet. Pri zgoš čevanju in zaokroževanju je treba upoštevati skladnost meja urbanih struktur v njihovem odnosu do zaokroženih naravnih obmo čij v krajini. (4) Nova razpršena gradnja, širitve razpršene gradnje in nekontrolirano razraš čanje naselij na robovih ni dopustno.

II.5.1 Urbanisti čno oblikovanje naselij

43. člen (urbanisti čno oblikovanje naselja Kidri čevo)

(1) Naselje Kidri čevo se je razvijalo izrazito dvopolno z usmerjanjem dejavnosti v posebne prostorske enote, ki so se oblikovale ob obstoje či prometni infrastrukturi. Izoblikovale so se zna čilne funkcijske in oblikovne morfološke enote, ki so izhodiš če za nadaljnji razvoj poselitvene strukture. Severni del naselja, severno od železniške proge Pragersko-Ptuj, je nosilec bivanjske funkcije in spremljajo čih dejavnosti, južni pol, južno od železniške proge, pa proizvodne funkcije s proizvodnimi dejavnostmi. (2) Z razvojem naselja so se v naselju izoblikovale naslednje morfološke enote: − obmo čje stanovanj – ve čstanovanjska gradnja parkovnega tipa, − obmo čje stanovanj – obuli čna stanovanjska pozidava, − obmo čje centralnih in družbenih dejavnosti (ob čina, pošta, dom starejših ob čanov, šola, vrtec, ipd.) − obmo čje proizvodnih dejavnosti – industrijska cona, obrtno gospodarska cona, − obmo čje kmetijske proizvodne dejavnosti – objekti za vzgojo rastlin, − obmo čje drugih posebnih dejavnosti – športno-rekreacijski center in obmo čje kopališ ča s spremljajo čimi dejavnostmi, − obmo čje zelenih površin – površine za oddih in rekreacijo, parki, pokopališ ča, vrti čkarske in druge urejene zelene površine, − obmo čje prometne infrastrukture, − obmo čje okoljske infrastrukture, − obmo čje energetske infrastrukture. (3) Morfološke enote predstavljajo obstoje čo strukturo dejavnosti naselja in obstoje če pozidave, ki je izhodiš če za usmerjanje umeš čanja novih dejavnosti v naselje, za nove širitve naselja, prenovo degradiranih obmo čij in objektov ter urbanisti čno in arhitektonsko oblikovanje naselbinske strukture. (4) Z razvojem prometne infrastrukture in umeš čanjem novih dejavnosti se bo naselje Kidri čevo intenzivneje širilo v smeri proti zahodu in severu.

44. člen (urbanisti čno oblikovanje ostalih naselij)

(1) Ostala naselja po smeri poselitve delimo v dve skupini.

21

(2) Prvo predstavljajo obcestna naselja, ki so se razvila ob prometni povezavi na robu poplavnih površin potokov Polskava in Reka, kot obojestranska obcestna povezava z iztegnjenimi domovi. Oskrbna središ ča Cirkovce in Lovrenc na Dravskem polju , kot pomembnejša naselja v tej smeri poselitve, ter ve čji naselji Apa če in Šikole, so se razvila kot središ čna obcestna naselja. V naseljih prevladuje stanovanjska gradnja podeželskih naselij s kmetijami in dopolnilnimi dejavnostmi. (3) Drugo vrsto naselij predstavljajo naselja ob robu ve čjih gozdov v severnem delu ob čine, kot so naselja Starošince, Kungota pri Ptuju in Njiverce, ki so vejnato razvita obcestna naselja, s primerljivo razporeditvijo dejavnosti in namensko rabo v prostoru. Usmeritve razvoja teh naselij pa so podobne kot pri naseljih v prvi smeri poselitve. (4) Naselje Strniš če se je enako kot deli naselij Cirkovce in Šikole ter Gaj pri Pragerskem razvilo kot naselje ob novi prometni povezavi - železnici Pragersko - Hodoš. To so naselja novejšega tipa, praviloma organske razrasti, pri katerih bi s sanacijo te gradnje morali slediti boljši prostorski izkoriš čenosti prostora, ter sanaciji gradnje v urbanisti čnem in arhitektonskem oblikovanju dela naselij, pri tem pa upoštevati enaka oblikovalska izhodiš ča, kot pri oblikovanju naselij v prvi smeri poselitve. (5) Posamezne faze širitve naselij morajo predstavljati oblikovno in funkcijsko zaklju čene celote. (6) Orientacija in oblikovanje novih objektov, postavitev prostorskih dominant in oblikovanje javnih površin v naseljih, mora upoštevati zna čilnosti Dravske arhitekturne regije in arhitekturne krajine Ptuj ali jih estetsko nadgrajevati. (7) Pri oblikovanju novih naselij in ve čjih širitvah naselij bo ob čina uveljavljala enake razvojne usmeritve kot pri notranjem razvoju naselij. (8) Naselja naj se med seboj ne zraš čajo. (9) Urbanisti čni vzorec razvoja poselitve mora slediti obstoje čemu urbanisti čnemu vzorcu in tipologiji poselitve, kar pomeni, da ima notranji razvoj naselij z zapolnitvami in razvoj obcestne pozidave, kjer se ta pojavlja, prednost pred zidavo v drugi vrsti. Dovoljene so tudi manjše širitve naselij zaradi zaokroževanja, oblikovanja ali širitev obstoje čih dejavnosti.

45. člen (izjemno umeš čanje objektov in ureditev izven naselij)

(1) Izven naselij, dislocirano ali na robovih, se predvidi umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogo če urejati v naseljih in ob pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora. (2) Izven naselij se omogo čajo gradnja novih ali nadomestnih kmetij za kmetije, katerih razvoj na obstoje čih lokacijah v naseljih ni ve č možen, in prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bodo na kmetijah in funkcionalnih ter obdelovalnih površinah omogo čeni sodobno kmetovanje in neoviran dostop do gospodarskih dvoriš č ter transportnih možnosti in opremljanje z vso potrebno infrastrukturo. (3) Izven naselij se izjemoma omogo či umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali morajo biti locirane na nepozidanem prostoru zaradi narave dejavnosti. (4) Vsakokratne širitve naselij se preverijo in utemeljijo z vidika urbanisti čnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. (5) Posami čni objekti v odprti krajini se gradijo le izjemoma in sicer v primeru, ko gre za specifi čno namembnost, kar pa je treba utemeljiti z urbanisti čno in krajinsko presojo in utemeljitvijo, v katerih se natan čno opredelita namembnost in oblikovanje objektov. (6) Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove programe in velikost obmo čja ter funkcionalne navezave na obstoje ča naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanisti čnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Umeš čanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor, in njihovega arhitekturno-urbanisti čnega in krajinskega oblikovanja.

III.5.2 Razvoj naselij

Obmo čja sanacije razpršene gradnje

46. člen (obmo čja sanacije razpršene gradnje, ki se vklju či v naselje)

(1) V Ob čini Kidri čevo ni dolo čenih obmo čij sanacije razpršene gradnje, saj se razpršena gradnja pojavlja v relativno majhnem obsegu.

Obmo čja ostale razpršene gradnje

47. člen 22

(obmo čja ostale razpršene gradnje)

(1) Posamezna obmo čja oziroma objekti razpršene gradnje se v Ob čini Kidri čevo pojavljajo v relativno majhnem obsegu in ne zahtevajo kompleksne sanacije. Kjer je možno, se ta obmo čja oblikovno in komunalno sanira. (2) Posamezna obmo čja oziroma objekti razpršene gradnje se v Ob čini Kidri čevo pojavljajo na obmo čju naselja Lovrenc na Dravskem polju in Spodnje Jablane.

Obmo čja razpršene poselitve

48. člen (obmo čja razpršene poselitve)

(1) Obmo čja razpršene poselitve se pojavljajo v naslednjih naseljih Ob čine Kidri čevo: Apa če, Cirkovce, Dragonja vas, Kidri čevo, Kungota pri Ptuju, Lovrenc na Dravskem polju, Mihovce, Njiverce, Pleterje, Spodnje Jablane, Starošince, Stražgonjca, Zgornje Jablane in Župe čja vas.

II.6 KONCEPT PROSTORSKEGA RAZVOJA OB ČINSKEGA SREDIŠ ČA KIDRI ČEVO

49. člen (urbanisti čni na črt)

(1) Razvoj ob činskega središ ča Kidri čevo se na črtuje na podlagi urbanisti čnega na črta.

50. člen (koncept razvoja naselja Kidri čevo)

(1) Naselje Kidri čevo se razvija kot programsko, strukturno in oblikovno urejeno ob činsko središ če. Pri razvoju naselja in ohranjanju njegove oblikovane podobe je potrebno upoštevati obstoje čo grajeno strukturo. Novi objekti se lahko na črtujejo v skladu s smotrnimi tehni čnimi rešitvami, skladnimi z dosežki znanosti, tehnologije in ekonomi čnosti ter zadnjim stanjem gradbene tehnike pri čemer morajo slediti vzpostavljeni oblikovni identiteti in homogenosti obmo čja ter biti prilagojeni okoliškim objektom ter ureditvam. (2) Razporeditev dejavnosti: Kot dopolnitev funkcij in ponudbe mestnih dejavnosti se bo naselje Kidri čevo razvijalo predvsem v smislu kvalitativnega in vsebinskega dopolnjevanja obstoje čih funkcij in ureditvi središ ča naselja s terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi, odprtimi javnimi površinami ter možnostjo zapolnjevanja s stanovanjsko gradnjo. Razvoj v naselju Kidri čevo bo primarno usmerjen v notranji razvoj naselja s pozidavo nepozidanih površin ter boljšim izkoriš čanjem in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriš čenih površin. Zahodno in severno od obstoje če pozidave, ter južno od Čučkove ulice je predvidena širitev predvsem stanovanjske gradnje. Južno od Kopališke ulice je predviden razvoj turisti čne dejavnosti, vzhodno od obstoje čega športnega parka pa širitev športno rekreacijskih dejavnosti in spremljajo čih posebnih dejavnosti (objekti za nastanitev, turisti čno ponudbo, poslovno – trgovski objekti). Predvidena je tudi širitev kmetijskih proizvodnih dejavnosti, in sicer vzhodno od obstoje čega obmo čja kmetijsko proizvodnih dejavnosti. Širitve za potrebe centralnih in storitvenih dejavnosti so predvidene na obmo čju med Tovarniško cesto, Kopališko, Kajuhovo in Mladinsko ulico. Površine za industrijo se širijo predvsem zahodno od Taluma (do zahodne obvoznice). S prenovo oziroma rekonstrukcijo znotraj obstoje čih centralnih obmo čij se izkoriš ča notranje rezerve naselja in obnavlja gradbeni fond v središ ču naselja. (3) Infrastruktura: Za nadaljnji razvoj Kidri čevega je dolgoro čno bistvena povezava z avtocesto Maribor – Draženci – [Gruškovje] na severozahodnem robu naselja, ki samo naselje Kidri čevo prometno še bolj povezuje z Mariborom, središ čem nacionalnega pomena. Izgradnja zahodne obvoznice se na črtuje z ob činskim podrobnim prostorskim na črtom, med glavno cesto G1-2/734 Šikole – Hajdina in regionalno cesto R2- 432/1285 Majšperk – Kidričevo. Obvoznica bo prispevala k razbremenitvi centra naselja s tranzitnim prometom in hkrati prevzela vlogo osrednje napajalne ceste za industrijsko cono Talum. Prioriteta ob čine na podro čju cestnega omrežja je dobra prometna povezanost celotnega obmo čja ob čine z ob činskim središ čem Kidri čevo, regionalnim središ čem Ptuj, nacionalnim središ čem Maribor, 23

medob činskim središ čem Slovenska Bistrica in ostalimi sosednjimi ob činami. Sistem ob činskih cest je na obmo čju naselja Kidri čevo trenutno dobro razvejan. Na posameznih delih cest je potrebna njihova razširitev. Obstoje če lokalne ceste se prenavljajo skladno z možnostmi ob čine. Na obmo čjih širitve naselja je predvidena izgradnja novih lokalnih cest, ki bodo napajale nova obmo čja poselitve. Na obmo čjih širitve naselja je potrebno za zadovoljitev potreb stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev novih objektov zagotoviti ustrezno število parkirnih mest. Preko obmo čja Ob čine Kidri čevo in skozi naselje Kidri čevo poteka mednarodna železniška povezava Pragersko – Hodoš. Ob čina bo podpirala modernizacijo železniškega prometa na svojem obmo čju z vsemi spremljajo čimi ukrepi, ki izboljšujejo varnost prometa na prometnih sti čiš čih. Ob čina bo zagotovila prostorske pogoje za umestitev prometno železniškega terminala na obmo čju železniške postaje v naselju Kidri čevo. Ob čina bo v povezavi s sosednjimi ob činami spodbujala razvoj kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti v Ob čini Kidri čevo kot obliko dodatne ekološko naravnane turisti čne rekreacije. (4) Urbanisti čno in krajinsko oblikovanje: Nivo urejenosti obstoje čih javnih zelenih in rekreacijskih površin, kot tudi javnih odprtih prostorov je potrebno izboljšati. Težiti je potrebno k vzpostavitvi sistema javnih zelenih površin in odprtih prostorov, ki bo prispeval h kakovosti bivanja in turisti čni privla čnosti. Na obmo čjih gozdov in kmetijskih površin, ki predstavljajo zaledje zelenega sistema naselja, se ohranja obstoje čo rabo, ki ustvarja kvaliteto prostora in tudi varuje odprtost ter nepozidanost prostora. Zaradi rekreacijske rabe zaledja se zagotovi osnovno infrastrukturo, kot so peš in kolesarske poti. Ob vstopnih to čkah v naselje, kjer se pojavljajo površine industrijskih in obrtnih dejavnosti, se prostor bolje definira ter z ustrezno zasaditvijo in drugimi oblikovnimi prijemi omili vtis naselja Kidri čevo kot pretežno industrijskega mesta.

II.7 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI

51. člen (splošna dolo čila)

(1) Ohranja se kulturno krajino in kakovostne prostorske strukture, ki ustvarjajo njeno prepoznavnost. Ohranja se kulturni in simbolni pomen kulturne krajine. (2) Ohranja se kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca ter krajinskega merila. (3) Ohranja se strukturno urejenost prostora, na čin povezave z naselbinsko dediš čino, ohranitev zna čilnega stika naselij in odprte krajine ter zgodovinski razvoj obmo čja. (4) Pri razvoju dejavnosti v prostoru se upošteva kulturno pomembne pojavne oblike naravnih prvin (voda, relief, vegetacija). (5) Z na črtovanjem se zagotavlja ohranjanje in obnova krajinskih struktur kot so mejice in posamezna drevesa, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih vrst.

52. člen (usmeritve za razvoj kmetijstva)

(1) Ob čina Kidri čevo leži v celoti na ravninskem Dravskem polju. Po kriterijih primernosti za kmetijsko proizvodnjo v SPRS je to pokrajina, kjer je kmetijstvo prioritetna dejavnost. Ravninski relief Dravskega polja in ugodne razmere za kmetovanje so omogo čile nastanek njivskega vzorca pravilnih geometrijskih oblik in velikih kmetijskih površin, na katerih sta kot panogi prisotni poljedelstvo in živinoreja. Ob čina bo na svojem obmo čju spodbujala vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje primernega dohodka za kmetije. Ohranjala bo kmetijska zemljiš ča in spodbujala kmetijsko rabo zemljiš č, s katero se bodo ohranjale kakovosti kulturne krajine. Pri tem bo upoštevala trajnostno rabo kmetijskih zemljiš če, ter trajnostno, sonaravno in ve čnamensko rabo gozdov. Izvajanje kmetijskih dejavnosti naj se na črtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. (2) Prepre čuje se zaraš čanje kmetijskih zemljiš č in izginjanje gozdnih zaplat iz kmetijskih zemljišč. Obseg kmetijskih zemljiš č se ohranja. Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na predelavo kmetijskih pridelkov, in omogo čijo nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogo čile aktivnejše vklju čevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. (3) Kmetijsko dejavnost na zemljiš čih z visokim in dobrim pridelovalnim potencialom se zaradi varstva podzemnih voda kot virov pitne vode, to je na Dravskem polju, ustrezno tehnološko prilagodi ali preusmeri v gojenje drugih kmetijskih kultur. Del intenzivne kmetijske dejavnosti v ruralnem obmo čju bo ob čina, zaradi varovanja pitne vode Dravskega polja preusmerjala v prijaznejšo integrirano 24

pridelavo, v zavarovanih in zainteresiranih obmo čjih pa v ekološko ali integrirano pridelavo. Za izboljšanje kvalitete površinskih voda se kot prostorski ukrep ob upoštevanju oblikovne podobe krajine, zasaja avtohtono vegetacijo. (4) Ob čina bo na kmetijskih zemljiš čih spodbujala izboljševanje kmetijske pridelave z namakanjem dela zemljiš č, kjer je ta poseg okoljsko mogo če izvesti in je ekonomsko sprejemljiv, z zložbami oziroma komasacijami, agromelioracijami, uvajanjem novih kultur in ohranjala strukturo kmetijskih površin v jugozahodnem delu ob čine. Pri izvajanju komasacij naj se obstoje či krajinski elementi ohranjajo. V obmo čjih ohranjanja narave, kjer je zaradi izvedenih agrarnih operacij že zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost (npr: EPO Dravsko polje), se lahko na črtuje omilitvene ukrepe. (5) Na ve čjih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, gozdni otoki ali vodna telesa. (6) Kmetijska zemljiš ča v ob čini se razvrš čajo v skupine glede na ustreznost teh zemljiš č za kmetijsko pridelavo. Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljiš ča. (7) Novogradnje se prvenstveno usmerja na nekmetijske namenske rabe, nato na druga kmetijska zemljiš ča in v kolikor je to nujno potrebno in ustrezno utemeljeno ter v skladu s predpisi šele v zadnji fazi na najboljša kmetijska zemljiš ča. Pri tem se poseg v kmetijski prostor racionalizira na nujno potreben obseg, tako da se v ve čji meri ohranjajo kmetijska zemljiš ča. Na najboljših kmetijskih zemljiš čih je gradnja objektov dopustna le, če ni mogo če uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. Ob posegih na najboljša kmetijska zemljiš ča se zemljiš ča za gradnjo objektov praviloma dolo čijo na osnovi ovrednotenih variantnih predlogov glede na njihov funkcionalni, varstveni in ekonomski vidik ter glede na njihovo sprejemljivost v lokalnem okolju. (8) Nove infrastrukturne objekte se umeš ča v kmetijski prostor tako, da se najmanj prizadenejo najboljša kmetijska zemljiš ča. Pri umeš čanju ali rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim ve čji meri izkoristijo obstoje če ceste, poti in struge oziroma njihovi koridorji. Trase infrastrukturnih objektov naj se v čim ve čjem obsegu izogibajo posegom v obmo čje sklenjenih kmetijskih površin, predvsem najkvalitetnejših, njivskih površin oziroma, se z novimi posegi ne razdrobi posestna struktura. (9) Zagotovi se gospodarno ravnanje s tlemi – kmetijskimi zemljiš či in pri vsakršnem posegu viške rodovitnega dela namenja rekultivaciji drugih kmetijskih zemljiš č oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin.

53. člen (usmeritve za razvoj gozdarstva)

(1) Gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, se ohranja ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Zagotavljajo se osnovni cilji gospodarjenja z gozdovi – proizvodnja kvalitetnega lesa ob zagotavljanju in ohranjanju vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi na čini gospodarjenja z gozdovi. (2) Na črtovanje prostorskih ureditev na obmo čjih gozdov (npr. gozdne prometnice, protipožarne preseke) mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na ekološko pomembnih obmo čjih in posebnih varstvenih obmo čjih. (3) Ohranja naj se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo (ekološko pomembna obmo čja). (4) Ohranjajo in obnavljajo naj se gozdne površine na obmo čjih, ki so zaradi dolo čenih zna čilnosti (npr. poplavnost) manj primerna za druge rabe. (5) V obmo čjih koridorjev ogroženih vrst in v obmo čjih, ki omogo čajo gensko povezanost njihovih populacij se ohranja gozdove (in druge oblike naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju. (6) Za omogo čanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljiš č. Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z gozdno-gospodarskimi na črti. Na črtovanje mora temeljiti na optimalnem trasiranju glede na lastnosti terena. Na terenih, ki so podvrženi eroziji, se uredi odvodnjavanje. Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z na čeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri dolo čanju trase pa je treba upoštevati ekološke in socialne funkcije gozdov. (7) Lesno proizvodni gozdovi se nahajajo severno od železniške proge Pragersko-Ptuj. Ostanki gozdov v južnem, kmetijsko intenzivnejšem delu ob čine, imajo poleg lesne proizvodne, dodatne ekološke ali socialne funkcije. (8) Klju čne usmeritve za razvoj gozdarstva v ob čini so: – prepre čuje se velike prostorske posege predvsem v strnjeno gozdno matico in uni čevanje za krajinsko sliko in ekološko stanje pomembnih gozdnih zaplat na kmetijskih zemljiš čih, – izvaja se gozdno gojitvene operacije, – ohranja se gozdove, ki imajo posebne varstvene režime, – zagotoviti je treba ve čnamensko rabo gozda, skladno z drugimi usmeritvami in prepre čiti posege in dejavnosti v gozdu, ki onemogo čajo zagotavljanje ekološke, socialne in proizvodne funkcije ter poslabšujejo možnosti njihovega uresni čevanja,

25

– pri gospodarjenju z gozdovi se upošteva na čelo sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja ter ve čnamensko vlogo gozda, – dose či optimalno odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami in zagotoviti ustrezno vzdrževanje obstoje če mreže gozdnih prometnic, – v skladu z na črti varstva pred požarom v naravnem okolju se izvaja preventivno varstvo pred požari, − posege v gozd se usmerja na robna obmo čja, kjer prevladujejo gozdovi s slabšo zasnovo, ki so nastali z zaraš čanjem kmetijskih površin in kjer ni izjemno poudarjenih ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda, − na izpostavljenih legah in v okolici ve čjih emisijskih virov je potrebno zagotoviti trajno prisotnost gozda. (9) Spodbuja se razvoj turizma kot hitro rasto če gospodarske panoge. Ob čina podpira in spodbuja razvoj turisti čnih produktov in ponudb, ki bazirajo na lokalnih specifikah kraja in njegovi zgodovini. Razvijanje turisti čne in rekreativne dejavnosti v obmo čju gozdne krajine je potrebno uskladiti z dolo čili gozdnogospodarskih na črtov v izogib morebitnih konfliktov med razli čnimi uporabniki prostora. (10) Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor naj bodo naravnani tako, da se bo ohranjalo ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu.

54. člen (usmeritve za razvoj turizma in prosto časnih dejavnosti)

(1) Pri na črtovanju obmo čij turizma in rekreacije se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. (2) Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi. (3) V obmo čjih z naravnimi kakovostmi se na črtuje prilagojene, nemnoži čne in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se turisti čno in rekreacijsko infrastrukturo praviloma zagotavlja v poselitvenih obmo čjih. Na črtuje se prosto časne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture. (4) Rekreacijske površine, ki zahtevajo velike površine in ve čje gradbene posege se na črtujejo izven naravovarstveno pomembnih obmo čij in obmo čij ob čutljivih za onesnaženje (npr. poplavna obmo čja), ob obstoje či poselitvi. (5) Ob čina bo razvijala turisti čne in prosto časne dejavnosti kot eno izmed strateških usmeritev za svoj gospodarski razvoj in za dvig bivalnih kakovosti. Razvoj turizma bo temeljil predvsem na ustvarjenih rekreacijskih in prosto časnih danostih (športni park Kidri čevo, kopališ če) ter objektih in obmo čjih kulturne dediš čine. Ob čina bo spodbujala pove čanje spektra turisti čne ponudbe, tako vsebinsko (z novimi programi, prireditvami), kot koli činsko (predvsem v povezavi s športnim parkom). (6) Turisti čne in prosto časne dejavnosti se bodo prednostno razvijale na obmo čjih športnega parka in kopališ ča, pa tudi na drugih obmo čjih, kjer so prostorske možnosti za razvoj tovrstnih dejavnosti. Na teh obmo čjih se bodo razvijale razli čne oblike turizma in prosto časnih dejavnosti, skladno s prostorskimi zna čilnostmi in omejitvami, predvsem tistimi, na podro čju ohranjanja narave in varstva kulturne dediš čine. Ob čina bo spodbujala tudi podeželski turizem oz. turizem na kmetiji. (7) Ob čina bo zagotavljala prednostno infrastrukturno urejanje obmo čij, v katerih bodo izražene utemeljene pobude za razvoj turisti čne in prosto časne ponudbe. (8) Ob čina bo spodbujala urejanje rekreacijskih, tematskih in u čnih poti, predvsem v okolici naselja Kidri čevo. Zanimivi lokaciji za ureditev poti sta tudi nelegalni površinski kop - gramozna jama Strniš če (tematska pot) in del gramoznice Pleterje, kjer je izkoriš čanje že zaklju čeno, ob vodnih površinah.

55. člen (usmeritve za pridobivanje mineralnih surovin)

(1) Cilj na črtovanja izkoriš čanja mineralnih surovin je zagotoviti uravnoteženo oskrbo z mineralnimi surovinami v ob čini in širši okolici ob upoštevanju okoljskih in naravovarstvenih zahtev ter ohranjanju prepoznavnosti prostora. (2) V primeru izkazanega interesa za dolo čitev novih obmo čij mineralnih surovin bo ob čina le-ta na črtovala izven naravovarstveno ob čutljivih obmo čij (posebna in potencialno posebna varstvena obmo čja, obmo čja naravnih vrednot, najpomembnejši deli ekološko pomembnih obmo čij). (3) Na obmo čju ob čine so ve čja nahajališ ča proda in peska. Rudarske pravice za izkoriš čanje mineralnih surovin so podeljene za gramoznico Pleterje (pridobivalni prostori: Pleterje II, Pleterje P1, Pleterje P2b, Pleterje P3 in Prepolje).). (4) Po kon čanem izkoriš čanju, je potrebno površine ustrezno sanirati, s čimer se zagotovi varnost prostora za ljudi in živali ter sanacijo krajinskih kvalitet prostora. (5) Izvajanje dejavnosti izkoriš čanja mineralnih surovin naj se na črtuje tako, da se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti.

26

(6) Nelegalne in opuš čene površinske kope, kjer izkoriš čanje mineralnih surovin ni ve č možno, je potrebno ustrezno sanirati, (brez možnosti nadaljnjega izkoriš čanja mineralnih surovin), s čimer se zagotovi varnost prostora za ljudi in živali ter sanacijo krajinskih kvalitet prostora.

56. člen (usmeritve za upravljanje z vodami)

(1) V ob čini ni vodotokov 1. reda. Vsi vodotoki (Polskava, Glina, Reka, Stara Reka, Kamenišnica, Kragonja itd.) so opredeljeni kot vodotoki 2. reda. (2) V ob čini se nahajajo vodne površine, ki jih je zalila voda po opustitvi izkoriš čanja mineralnih surovin. (3) Naravna vodotoka Polskava in Reka, z zalednimi agromelioriranimi kmetijskimi površinami, sta vodnogospodarsko urejena. (4) Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko pore čja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne re čne dinamike. Upoštevajo se omejitve s podro čja ohranjanja narave in varstva vodnih virov. (5) Na reguliranih vodotokih se omogo či izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. (6) Obsega poplavnih obmo čij ali odto čnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno se zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin. (7) Zagotavlja se varnost naselij pred visokimi vodami z uveljavljanjem na čela sonaravnosti in upoštevanjem naravne dinamike vodotokov. (8) Pri prostorskem na črtovanju se upošteva naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti, kot omejitev pri na črtovanju. Na poplavnih in erozijskih obmo čjih se ne na črtuje prostorskih ureditev in dejavnosti, ki lahko sprožijo procese, ki bi ogrozili poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti. (9) Potrebno je ohranjati retenzijske sposobnosti obmo čij in zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogo če. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda. Prepovedano je povzro čanje ovir za pretok visokih voda. (10) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba umeš čati izven obmo čij, kjer je voda stalno ali ob časno prisotna, ter v ustreznem zakonsko dolo čenem odmiku, tako da se na priobalnem zemljiš ču ohranjata nezazidanost in javna dostopnost. (11) Na črtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiš čih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. (12) Med rekreacijska obmo čja na vodah z ustrezno kvaliteto se lahko uvrsti obmo čja, kjer je mogo če urediti dostop brez spreminjanja morfoloških zna čilnosti voda in kjer rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine. (13) Zagotavlja se neškodljiv dostop do voda in dopuš ča se splošno rabo vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogo čeno zaradi objektov, ki jih dolo ča podro čna zakonodaja. (14) Vodna infrastruktura, premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljiš ču se morajo na črtovati tako, da se omogo ča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih ter da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. Zagotovljena mora biti poplavna varnost. (15) Na vodnih in obvodnih površinah bo ob čina spodbujala gospodarsko rabo vodnih površin, pri čemer se bo zagotavljalo njihovo varstvo, v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. (16) Prepre čuje naj se onesnaževanje voda z ustreznimi prostorskimi in tehni čnimi rešitvami, onesnažene vodotoke oz. njihove dele naj se ustrezno sanira. (17) Na priobalnih zemljiš čih je prepovedano gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin. (18) Na vodno in priobalno zemljiš če je prepovedano odlagati odpadke, odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdi, teko či ali plinasti obliki, odkopane ali odpadne materiale ali druge podobne snovi.

II.7.1 Usmeritve za prostorski razvoj na obmo čjih prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora

57. člen (obmo čjih prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora)

(1) Ob čina bo kot posebne krajinske vrednote varovala območja vrednejših delov krajine, ki so zaradi svojih posebnosti ali enkratnosti opredeljena kot naravne vrednote in zavarovana obmo čja narave. (2) Pri na črtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodiš ča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih obmo čij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

58. člen (usmeritve za ohranjanje narave)

27

(1) Ob čina spodbuja trajnosten prostorski razvoj, ki vključuje štiri dimenzije vzdržnosti: ekonomska, socialna, okoljska in kulturna. Naravne vrednote in druga obmo čja varovanj narave s svojo raznovrstnostjo in kvaliteto predstavljajo pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, ki naj ga ob čina izkoristiti za dosego prostorsko uravnoteženega razvoja. (2) Ohranjanje narave se v skladu z zahtevami pristojne službe zagotavlja za vse naravne vrednote in druga obmo čja varovanj s podro čja ohranjanja narave, pri čemer se upošteva varstveni režim ter varstvene in razvojne usmeritve za ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot. (3) Posebno pozornost je potrebno posvetiti konceptu celostnega varstva predvsem na obmo čjih: − naravnih vrednot − obmo čja, kjer se pri čakuje ugotovitev obstoja naravnih vrednot − ekološko pomembnih obmo čij − obmo čij Natura 2000 − varovalnih gozdov (4) Na obmo čjih varovalnih gozdov se ne dopuš ča posegov v vegetacijo ali spreminja vrstnega sestava, kadar bi to zavrlo ali ob čutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti, še posebno pa, kadar bi to spodbudilo erozijske procese. (5) V Ob čini Kidri čevo so naslednja obmo čja opredelijo kot obmo čja in to čke ohranjanja narave:

Naravne Ident. Zvrst Status Uradna objava vrednote štev. obmo čja naravnih vrednot Pravilnik o dolo čitvi in varstvu naravnih Pleterje - 7423 zool. ekos lokalni vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, gramoznica 58/09 in 93/10) Pravilnik o dolo čitvi in varstvu naravnih Pongrce - 7049 bot, drev državni vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, gozd 58/09 in 93/10) Pravilnik o dolo čitvi in varstvu naravnih Medvedce 7267 bot, zool državni vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09 in 93/10) to čka naravne vrednote Pravilnik o dolo čitvi in varstvu naravnih Trnovec – 7080 drev lokalni vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, dob 58/09 in 93/10) Pravilnik o dolo čitvi in varstvu naravnih Cirkovce – 7062 drev lokalni vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, lipa 58/09 in 93/10)

Ekološko pomembna Koda Uradna objava obmo čja Uredba o ekološko pomembnih obmo čjih (Uradni list RS, št. Dravsko polje 42500 48/04 in 33/13) Uredba o ekološko pomembnih obmo čjih (Uradni list RS, št. Pragersko 47400 48/04 in 33/13) Uredba o ekološko pomembnih obmo čjih (Uradni list RS, št. Medvedce 45300 48/04 in 33/13)

Natura 2000 Koda Tip Uradna objava obmo čja Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih Medvedce SI3000080 pSCI varstvenih obmo čjih - obmo čjih Natura 2000 (Uradni list RS, št. 33/13 in 35/13-popr.) Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih Pragersko - SI3000089 SCI varstvenih obmo čjih - obmo čjih Natura 2000 (Uradni list RS, marsiljka št. 33/13 in 35/13-popr.) Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih Črete SI5000027 SPA varstvenih obmo čjih - obmo čjih Natura 2000 (Uradni list RS, št. 33/13 in 35/13-popr.)

Varovalni gozdovi Koda Uradna objava Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim varovalni gozd št. 12709B namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10 in 1/13)

28

Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim varovalni gozd št. 12708B namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10 in 1/13) Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim varovalni gozd št. 12613B namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10 in 1/13)

V neposredni okolici obravnavanega obmo čja (vplivno obmo čje OPN) se nahajajo še:

Naravne Ident. Zvrst Status Uradna objava vrednote štev. obmo čje in to čka naravnih vrednot Pragersko – Pravilnik o dolo čitvi in varstvu naravnih glinokopna 6138 ekos, zool, bot državni vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, jezera 58/09 in 93/10) Gaj pri Pravilnik o dolo čitvi in varstvu naravnih Pragerskem – 7418 ekos, zool državni vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, glinokopno 58/09 in 93/10) jezero

59. člen (usmeritve za ohranjanje kulturne dediš čine)

(1) Pri prostorskem na črtovanju se: – kulturna dediš čina obravnava kot dejavnik kvalitete prostora ter kot vir blaginje in priložnosti za razvoj, – prostorske ureditve in posegi se usmerjajo in na črtujejo tako, da se pri tem ohranjajo in prenavljajo obmo čja in objekti obstoje če kulturne dediš čine, še posebej naselbinske dediš čine. – upošteva klju čna inštrumenta celostnega ohranjanja kulturne dediščine pri prostorskem na črtovanju, ki sta prenova urbanih in drugih obmo čij ter upoštevanje vrednot in razvojnih potencialov dediš čine. (2) Varstvo dediš čine se v skladu z zahtevami pristojne službe zagotavlja za vse enote kulturne dediš čine. (3) Na celotnem obmo čja urejanja (celotnem obmo čju ob čine) veljajo splošna zakonska dolo čila glede varstva arheoloških ostalin: – strokovni nadzor nad posegi: Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediš čine Slovenije skladno s predpisi s podro čja varstva kulturne dediš čine omogo čiti dostop do zemljiš č, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi – odkritje arheološke ostaline: Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujo č splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljiš ča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediš čine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediš čine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z dolo čili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uni čenja, lahko pristojni organ to zemljiš če z izdajo odlo čbe dolo či za arheološko najdiš če, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljiš ča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. (4) V prostorskem razvoju se posebna pozornost namenja urejanju obmo čij stavbne dediš čine vklju čno z njihovim ambientalnim okoljem. (5) Za uspešno izvajanje celostnega ohranjanja kulturne dediš čine se izvede ukrepe: – Vzpostavitev mehanizma za spodbujanje celostnega ohranjanja naselij s poudarkom na revitalizaciji in rehabilitaciji varovanih naselbinskih obmo čij (naselje Kidri čevo). – Vzpostavitev mehanizma za zaustavljanje negativnih trendov upadanja števila enot dediš čine (prepre čitev propadanja in nelegalnih rušitev objektov kulturne dediš čine in drugih nelegalnih posegov v prostor, ki vplivajo na ohranjanje objektov kulturne dediš čine) – Vzpostavitev mehanizma za zaustavljanje trendov nekakovostne urbanizacije podeželja in s tem degradacije naselbinske dediš čine, kulturnih krajin in vplivnih obmo čij enot kulturne dediš čine. (6) Prostorske ureditve morajo biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediš čine tudi v vplivnem obmo čju kulturnega spomenika ali dediš čine, ki pomeni širšo okolico nepremi čnega kulturnega spomenika ali dediš čine in je dolo čeno z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega vidika in se v njej presojajo vplivi na dediš čino. (7) V Ob čini Kidri čevo je bilo februarja 2013 registriranih 55 enot kulturne dediš čine. 26 enot ima status kulturnega spomenika, 29 enot ima status kulturne dediš čine. Med najbolj ogrožene tipe dediš čine v ob čini spada stavbna dediš čina na podeželju. V Ob čini Kidri čevo so trenutno registrirane naslednje zvrsti kulturne dediš čine: – Stavbna dediš čina • Stavbno profano dediš čino predstavlja 13 enot, status kulturnega spomenika ima 5 enot. • Stavbno sakralno dediš čino predstavlja 25 enot, status kulturnega spomenika ima 7 enot. 29

– Memorialne dediš čine je razmeroma malo – 4 enote, status kulturnega spomenika imajo 3 enote. – Arheološko dediš čino predstavlja 11 enot, od tega jih je 8 razglašenih za kulturni spomenik. Arheološka najdiš ča se na čeloma varujejo „in situ“. – Vrtno arhitekturno dediš čino predstavlja 1 enota s statusom kulturne dediš čine. – Naselbinsko dediš čino predstavlja kulturni spomenik naselja Kidri čevo. (8) V Ob čini Kidri čevo so opredeljena naslednja obmo čja in posamezni objekti kot obmo čja in objekti varovani po predpisih o varstvu kulturne dediš čine (navedeni so pravni režimi varstva, ki jih je potrebno upoštevati pri prostorskem na črtovanju in posegih v prostor):

NASELJE EVIDEN ČNA OPIS Varstveni režim Podrežim ŠTEV. KULT. DEDIŠ ČINE Spomenik devetim padlim - spomenik Apa če 6668 partizanom č č č č Apa e 24926 Kav ekova kapelica - dediš ina - stavbna dediš ina č č č Apa e 24927 Študentova kapelica - dediš ina - stavbna dediš ina Apa če Znamenje dediš čina stavbna dediš čina 25017 - - Cerkev Marijinega - vplivno obmo čje vnebovzetja spomenika Cirkovce 2924 - spomenik Prazgodovinska naselbina spomenik Cirkovce 13356 - Šenova kapelica dediš čina stavbna dediš čina Cirkovce 26459 - - č č Cirkovce 26460 Vaška kapelica - dediš ina - stavbna dediš ina Kidri čevo 22209 Naselje - spomenik Kidri čevo 22453 Skladiš če boksita - spomenik spomenik Kidri čevo 23737 Dvorec Sternthal - Kidri čevo Upravna stavba Tovarne - dediš čina - stavbna dediš čina 24533 glinice in aluminija Kidri čevo Spomenik Borisu Kidri ču dediš čina memorialna dediš čina 24684 - - Grad Ravno polje - vplivno obmo čje spomenika - vplivno obmo čje Kungota pri Ptuju 612 - spomenik Cerkev sv. Kunigunde - vplivno obmo čje spomenika Kungota pri Ptuju 3008 - spomenik Kungota pri Ptuju Del rimskega vodovoda med - spomenik 6509 Framom in Ptujem Kungota pri Ptuju Topolov drevored - dediš čina - vrtnoarhitekturna 22160 dediš čina Lovrenc na Dr. Cerkev sv. Lovrenca - vplivno obmo čje polju spomenika 3117 - spomenik Lovrenc na Dr. Arheološko najdiš če Kratke - spomenik polju 6474 njive Lovrenc na Dr. Spomenik padlim v I. - spomenik polju 19814 svetovni vojni Lovrenc na Dr. Doma čija Lovrenc na - spomenik polju 23611 Dravskem polju 41 Lovrenc na Dr. Kapelica Podoba Ptujske - dediš čina - stavbna dediš čina polju 24937 gore Cerkev sv. Antona - vplivno obmo čje Mihovce 2925 Padovanskega - spomenik Arheološko najdiš če Gojaji - arheološko Mihovce 24208 najdiš če Staro pokopališ če spomenik Njiverce 22452 - Kova čeva kova čija spomenik Pleterje 9831 -

30

Pleterje Doma čija Pleterje 1, 2 dediš čina stavbna dediš čina 23612 - - Doma čija Pleterje 46 dediš čina stavbna dediš čina Pleterje 24249 - - Doma čija Pleterje 58 dediš čina stavbna dediš čina Pleterje 24250 - - č č Pleterje 24941 Znamenje - dediš ina - stavbna dediš ina č č Pleterje 26466 Vaška kapelica - dediš ina - stavbna dediš ina Pleterje Domjekova kapelica dediš čina stavbna dediš čina 26467 - - Pongrce Vaška kapela dediš čina stavbna dediš čina 26468 - - Pragersko Rimska cesta Celeia- - spomenik 6886 Poetovio Rimska cesta Celeia- - spomenik Ptuj 6511 Poetovio Spodnje Jablane Gomilno grobiš če Stari - spomenik 6472 travniki Spodnje Jablane Doma čija Spodnje Jablane - dediš čina - stavbna dediš čina 24232 23 Spodnje Jablane Ruževa kapelica dediš čina stavbna dediš čina 26458 - - Spodnje Jablane Kapleica Pri starem križu dediš čina stavbna dediš čina 26461 - - č č Starošince 2926 Vaška kapela - dediš ina - stavbna dediš ina Stražgonjca Gomila - arheološko 6504 najdiš če Stražgonjca Arheološko najdiš če Lavše spomenik 15554 - Stražgonjca Arheološko najdiš če Dolge - spomenik 15556 njive Stražgonjca Znamenje spomenik 23869 - Stražgonjca Kapelica na polju dediš čina stavbna dediš čina 26464 - - Stražgonjca Arheološko obmo čje Gmajna - arheološko 29833 najdiš če Arheološko najdiš če Med - spomenik Šikole 15557 cestami č Šikole 23613 Doma ija Šikole 29 - spomenik Šikole 23738 Znamenje - spomenik Šikole Vaška kapela dediš čina stavbna dediš čina 24787 - - Šikole Forštatska kapela dediš čina stavbna dediš čina 24968 - - Zgornja Hajdina Arheološko najdiš če Za vrtom - arheološko 27931 najdiš če Zgornje Jablane Arheološko najdiš če Praponce - arheološko 690169 najdiš če Župe čja vas Cerkev sv. Antona - vplivno obmo čje Puš čavnika spomenika - vplivno obmo čje 3118 - spomenik Hiša Župe čja vas 3 dediš čina stavbna dediš čina Župe čja vas 24239 - - Župe čja vas Rnejeva kapelica dediš čina stavbna dediš čina 26462 - - č č č č Župe ja vas 26463 Zaj eva kapelica - dediš ina - stavbna dediš ina Režim Vrsta pravnega režima, ki velja na obmo čju kulturne dediš čine. Vrste pravnih režimov so naslednje: – obmo čje kulturnega spomenika (kratka oznaka: spomenik), – registrirano arheološko najdiš če (kratka oznaka: arheološko najdiš če), – obmo čje kulturne dediš čine iz strokovnih zasnov varstva (kratka oznaka: dediš čina), – vplivno obmo čje dediš čine (kratka oznaka: vplivno obmo čje) – obmo čje kulturne dediš čine, ki ni v strokovnih zasnovah varstva (kratka oznaka: dediš čina priporočilo)

31

Podrežim Podvrsta pravnega režima za obmo čja kulturne dediš čine iz strokovnih zasnov (in dediš čino, ki ni v strokovnih zasnovah). Obmo čja kulturne dediš čine iz strokovnih zasnov se razvrš čajo v razli čne podvrste, na katere so vezani dodatni pravni režimi varstva.

(9) Obvezna ob činska izhodiš ča s podro čja javne infrastrukture na podro čju kulture so Kulturno prosvetni dom Apa če, Dom krajanov Cirkovce, Kulturni dom Kidri čevo, Knjižnica Kidri čevo, Kulturno prosvetni dom Kungota in Zadružni dom Lovrenc.

II.7.2 Obmo čja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami

60. člen (obmo čja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami)

(1) Pri prostorski zasnovi krajine v ob čini so upoštevana potresna, poplavna, plazovita in erozijska obmo čja. Na poplavnih, plazovitih in erozijskih obmo čjih se ne na črtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzro čijo naravne nesre če. (2) Na obmo čju ob čine so poplavne površine ob pore čju Polskave (grafi čno prikazane v prikazu stanja prostora). (3) Za zmanjšanje poplavne in z njo povezane erozijske ogroženosti urbaniziranih obmo čij zaradi poplavne nevarnosti na obmo čju pore čja Polskave so na črtovani celoviti omilitveni ukrepi, ki vklju čujejo: – funkcionalno ureditev oziroma dokon čanje obstoje čega zadrževalnika Medvedce (z ureditvijo razbremenilnikov Devine in Polskave) s čimer bo možno zadrževati poplavne vode Polskave in Devine s povratno dobo sto let (Q100). U činek zadrževanja visokih vod v zadrževalniku Medvedce na urbanizirana obmo čja (dolvodno od soto čja z Reko) bo takšen, da bo velikost pretokov Q100 v obstoje čem stanju znižana na velikost pretokov ca. Q10. – Ker je prevodnost Polskave na ve čjem delu manjša od Q10 je potrebna ureditev struge Polskave med Lovrencem na Dravskem polju in Lancovo vasjo v dolžini 8.5 km. Zaradi ureditve Polskave in znižanja gladin visokih vod, se bo zmanjšal tudi problem vdora talne vode v kleti, ki je na obravnavanem obmo čju, ob pojavu visokih vod Polskave, zelo izrazit. – Za zmanjšanje poplavne ogroženosti naselja Šikole ter delno tudi naselij dolvodno, je smiselna izvedba razbremenilnika Reke v Kamenišnico dolžine 600 m in novega prepusta pod železnico. (4) Celoviti omilitveni ukrepi so namenjeni zmanjševanju obstoje če poplavne ogroženosti na obmo čju Ob čine Kidri čevo in širše. (5) Struge potokov je potrebno redno vzdrževati, tako v smislu košenja kot tudi odstranjevanju plavja. Na vseh potokih je potrebno prepre čevati odlaganje odpadkov in gradbenega materiala na poplavnem obmo čju in v samo strugo. (6) Na obmo čju Šikol je potrebno staro strugo potoka Reka skozi naselje ustrezno o čistiti odkladnin na obmo čju prepustov. Poddimenzionirane prepuste je potrebno zamenjati. (7) Izdelani so bili na črti zaš čite in reševanja. Za primer naravnih in drugih nesre č se zagotovi površine za pokop ve čjega števila ljudi in živali. Zagotovi se površine za deponijo ruševin ter opredeli graditev zakloniš č v naseljih. (8) Z na črtovanjem sistemov oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost sistemov ob naravnih in drugih nesre čah ter okrepi sposobnost oskrbe v izrednih razmerah, zlasti oskrbe s pitno vodo in z vodo za gašenje. (9) Pri planiranju se upošteva požarno ogroženost in stopnjo potresne ogroženosti. Pri na črtovanju se upošteva Varnostno poro čilo in Na črt zaš čite in reševanja, zaradi obstoje čega obrata ve čjega tveganja za nesre če ve čjega obsega (Seveso). (10) Pri na črtovanju v krajini se zagotovi varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami tako, da se na ogrožena obmo čja ne umeš ča dejavnosti, ki te nesre če lahko povzro čajo. Razvoj v krajini se usmerja v obmo čja, kjer so razpoložljivi vodni viri in kjer je brez ve čjih prostorskih posegov možno zagotoviti oskrbo s pitno vodo in ustrezno varstvo pred škodljivim delovanjem voda. (11) V vododeficitarnih obmo čjih se prioritetno zagotavlja urejeno oskrbo z vodo prebivalcem teh obmo čij. Dejavnosti, ki bi pomenile izjemno pove čanje potreb po vodi, se praviloma ne na črtuje v vododeficitarnih obmo čjih. (12) Pri na črtovanju objektov in grajene strukture se upošteva naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost in plazovitost terena, možnost porušitve visokih pregrad) s poudarkom na varstvu vodnih virov (vodovarstveno obmo čje) in prepre čevanje možnosti nesre če z nevarnimi snovmi ter se temu primerno predvidi tehni čne rešitve gradnje.

32

II.7.3 Obmo čja za potrebe obrambe

61. člen (obmo čja za potrebe obrambe)

(1) Na obmo čju Ob čine Kidri čevo se nahajajo obmo čja in objekti za potrebe obrambe: skladiš če Kidri čevo - obmo čje izklju čne rabe, vadiš če Apa če - obmo čje izklju čne ter obmo čje omejene in nadzorovane rabe ter obmo čje radiofara letališ ča Maribor - obmo čje možne izklju čne rabe prostora in obmo čje nadzorovane rabe skladno s predpisi s podro čja letalstva. (2) Obmo čje izklju čne rabe prostora za potrebe obrambe je obmo čje namenjeno izklju čno za obrambne potrebe, na katerih potekajo aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. (3) Obmo čje možne izklju čne rabe prostora za potrebe obrambe je obmo čje, ki je primarno namenjeno drugim uporabnikom, vendar se ga lahko v primeru izrednega ali vojnega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesre čah ter v miru za usposabljanje uporabi za obrambne potrebe oziroma so za potrebe obrambe v souporabi. (4) Obmo čje omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe je del obmo čja za potrebe obrambe, ki obsega varnostno obmo čje, na katerem so potrebne omejitve iz varnostnih ali tehni čnih razlogov.

II.7.4 Obmo čja varstva vodnih virov

62. člen (usmeritve za varstvo vodnih virov)

(1) Celotno obmo čje Ob čine Kidri čevo je tudi pomemben vodonosnik pitne vode, zato obmo čje ob čine, glede na podro čne predpise, spada v vodovarstveno obmo čje. (2) Obmo čje južno od naselja Kungota pri Ptuju do naselja Kidri čevo, vklju čno z naseljem Kidri čevo ter obmo čje severno od naselij Stražgonjca in Šikole sodita v drugi varstveni režim vodovarstvenega obmo čja. Obmo čje v okolici zajetja Šikole sodi v prvi varstveni režim vodovarstvenega obmo čja. Preostale površine v Ob čini Kidri čevo sodijo v tretji varstveni režim vodovarstvenega obmo čja. (3) Osnovno varstvo vodnih virov se zagotovi na obmo čjih varstvenih pasov z varstvenimi režimi. (4) Na vodovarstvenih obmo čjih se upoštevajo usmeritve: – odpadne vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje in čiš čenje odpadnih voda, – odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogo če zajeti v sisteme za odvajanje in čiš čenje odpadnih voda, se čistijo z individualnimi čistilnimi sistemi (nepreto čne greznice, rastlinske čistilne naprave, individualne biološke čistilne naprave). Spodbuja se zamenjava klasi čnih greznic s prej omenjenimi sistemi, – gnojni čne jame in gnojiš ča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, potrebno je urediti ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune ter gnojevke in gnojnice odvažati na za to primerne površine. (5) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje (o čisti, ustrezno vzdržuje) vse obstoje če in potencialno pomembne lokalne vodne vire (opuš čeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) ter spodbuja var čno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov, se dejavnosti umeš ča na obmo čja najmanjše ranljivosti in s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kvaliteta kot koli čina podzemnih voda. (6) Na obmo čju ob čine je zgrajen globinski vodnjak Župe čja vas.

II.7.5 Obmo čja infrastrukturnih prostorskih ureditev

63. člen (usmeritve za umeš čanje prometne infrastrukture)

(1) Trase prometnic je treba na črtovati čim bolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, tako da se čim manj prizadene enotnost ve čjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter prepre či motnje v vidnem dojemanju prostora. Kar najbolj se je treba izogibati obmo čij in objektov kulturne dediš čine in drugih obmo čij in prvin, pomembnih za prepoznavnost, ter obmo čij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih obmo čij oz. posebnih varstvenih obmo čij. (2) Ureditve ob prometnicah, kot so oblikovanje brežin, objektov, protihrupnih ograj, zasaditve, ureditve vodotokov, morajo biti izvedene ob upoštevanju krajinskega vzorca obmo čja.

64. člen 33

(usmeritve za umeš čanje komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture)

(1) Linijske infrastrukturne objekte je treba na črtovati čim bolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki naj v čim manjši meri prizadenejo enotnost ve čjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzro čajo ve čjih motenj v vidnem dojemanju prostora. Kar najbolj se je treba izogibati obmo čij kulturne dediš čine in drugih obmo čij in prvin, pomembnih za prepoznavnost, ter naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih obmo čij oz. posebnih varstvenih obmo čij. (2) Novi distribucijski energetski in telekomunikacijski infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno, prav tako se podzemno izvedejo obstoje či vodi v naseljih in njihovih delih, ki se preurejajo. Nadzemni vodi se ohranjajo ali na novo gradijo v primerih, ko za izvedbo podzemnih vodov ni prostorskih možnosti, če gre za poseg na arheološko najdiš če ali obmo čje ohranjanja narave in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg v tla ni dovoljen.

II.7.6 Obmo čja opuš čenih gramoznic

65. člen (obmo čja opuš čenih gramoznic)

(1) Obmo čja opuš čenih gramoznic se nahajajo v severnem in osrednjem delu Ob čine Kidri čevo in so posledice izkoriš čanja proda in peska za potrebe gradbeništva. (2) Obmo čja opuš čenih gramoznic se prepusti naravni sukcesiji oz. se jih predvidi za renaturacijo ali sanacijo (brez izkoriš čanja mineralnih surovin) v smislu dodelitve nove vloge in razvoja dejavnosti, ki so povezane z izkustvenim u čenjem v naravi, izobraževalnim turizmom, raziskovalnimi dejavnostmi in izobraževanjem, rekreacijo in športom. Opuš čeno gramoznico ob glavni cesti 1. reda (0393) na odseku Šikole- Hajdina zahodno od križiš ča z lokalno cesto (165031) se v okviru ID OPN - SP2 nameni prostorski ureditvi za predelavo gradbenih odpadkov.

II.9 USMERITVE ZA DOLO ČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠ Č

66. člen (usmeritve za dolo čitev namenske rabe zemljiš č)

(1) Namenska raba se dolo či in prikaže za celotno obmo čje ob čine Kidri čevo. Osnovna namenska raba zemljiš č se deli na: – stavbna zemljiš ča – kmetijska zemljiš ča – gozdna zemljiš ča – vodna zemljiš ča – in druga zemljiš ča. (2) Obmo čja stavbnih zemljiš č so pozidane in nepozidane površine v naseljih, ki so namenjene stanovanjskim, centralnim in proizvodnim in drugim dejavnostim, kot so šport, turizem, sejemske dejavnosti ipd, pa tudi zelene površine, površine gospodarske javne infrastrukture, površine za potrebe obrambe ter razpršena poselitev. (3) Stavbna zemljiš ča se dolo čijo na podlagi prikaza obstoje čih stavbnih zemljiš č, na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj kot tehni čni popravki, na podlagi državnih evidenc o dejanski rabi prostora, na podlagi razpoložljivih podatkov iz prostorskega informacijskega sistema kot podlage za prikaz stanja prostora ter na podlagi strokovnih gradiv, v katerih so utemeljene potrebe po širitvi stavbnih zemljišč, predviden obseg ter njihova lokacija. Stavbna zemljiš ča se dolo čijo tudi za parcele, na katerih so bili zgrajeni objekti pred letom 1967. (4) Obmo čja kmetijskih zemljiš č so površine, na katerih se izvaja dejavnost kmetijstva. Po proizvodnem potencialu za kmetijsko dejavnost, ki je odvisen od naravnih lastnosti tal, lege, oblike, velikosti, nagiba, oson čenja in reliefne oblikovanosti, se delijo na najboljša kmetijska zemljiš ča in druga kmetijska zemljiš ča. Med najboljša kmetijska zemljiš ča se uvrš čajo površine, ki imajo visok ali dober proizvodni potencial na ravninskih, dobro odcednih tleh. Takšnih je ve čina kmetijskih zemljiš č v ob čini. Najboljša in druga kmetijska zemljiš ča se dolo čijo na podlagi prikaza teh zemljiš č v veljavnem planskem aktu, upoštevajo č tudi podatke o gozdu (podatek pristojnega ministrstva) in o stavbnih zemljiš čih za širitev naselij.

34

(5) V kmetijska zemljiš ča v odprtem prostoru so po na čelu pretežnosti uvrš čene tudi ostale rabe zemljiš č, kot so obmo čja razpršene gradnje, vodna zemljiš ča manjših vodotokov in površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture. Na kmetijska zemljiš ča je dovoljeno posegati v skladu z veljavnimi predpisi o kmetijskih zemljiš čih. Ob čina na kmetijskih zemljiš čih dopuš ča dejavnosti, ki niso v nasprotju s strateškimi cilji razvoja na tem podro čju in so v skladu z veljavnimi predpisi o varovanju kmetijskih zemljiš č. Na kmetijskih zemljiš čih na obmo čju arheoloških najdiš č (kulturni spomeniki) je potrebno na čin poseganja predhodno uskladiti s pristojno službo za varstvo kulturne dediš čine. (6) Območja gozdnih zemljiš č so površine porasle z gozdnim drevjem. Gozdove se ohranja v najve čji možni meri, predvsem otoke nižinskega gozda sredi kmetijskih površin in obrežni gozd ob vodotokih. V obmo čja gozdnih zemljiš č v odprtem prostoru se uvrš čajo tudi ostale rabe zemljiš č kot so: vodna zemljiš ča manjših vodotokov in površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture. V gozdna zemljiš ča je dovoljeno posegati v skladu z veljavnimi predpisi o gozdovih. Ob čina v gozdovih dopuš ča dejavnosti, ki niso v nasprotju s strateškimi cilji razvoja na tem podro čju in s predpisi o varovanju in ohranjanju gozdov. V gozd na obmo čju arheoloških najdiš č (kulturni spomeniki) se praviloma ne posega oziroma je potrebno na čin poseganja predhodno uskladiti s pristojno službo. Gozdna zemljiš ča se dolo čijo na podlagi prikaza teh zemljiš č v veljavnem planskem aktu in podatka pristojnega ministrstva (maska gozda). (7) Kot vodna zemljiš ča se opredelijo ve čji vodotoki (vodotok 1. reda) in ve čja telesa stoje če vode. Pri dolo čitvi obmo čij voda naj se dosledno upošteva dejansko stanje. Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali ob časno prisotna (vodotoki 2. reda, ostala vodna telesa) se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljiš ča., pri čemer se pri na črtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoje če celinske vode obravnava kot vodna zemljiš ča s pripadajo čimi zemljiš či in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s podro čja voda. Vodna zemljiš ča se dolo čijo na podlagi prikaza teh zemljiš č v veljavnem planskem aktu ter veljavnih katastrskih podatkov in DOF. (8) Obmo čja poplav se dolo čijo na podlagi hidrološko-hidravli čnega izra čuna, ki se za lokacije v bližini vodotokov in za posege, ki bi lahko pomembno vplivali na vodni režim, pripravi kot strokovna podlaga v postopku priprave OPPN oziroma v fazi priprave PGD. (9) Druga zemljiš ča se dolo čijo na podlagi prikaza teh zemljiš č v veljavnem planskem aktu in ob upoštevanju dejanskega stanja ter projektnih preveritev.

II.10 USMERITVE ZA DOLO ČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV

67. člen (usmeritve za dolo čitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1) Prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljevanju PIP) se dolo čijo za celotno obmo čje ob čine. Z njimi se dolo či merila in pogoje za gradnjo objektov ter drugih dopustnih posegov po posameznih enotah urejanja prostora.

III. IZVEDBENI DEL

III.1. UVODNE DOLO ČBE

68. člen (splošne dolo čbe)

(1) Izvedbeni del OPN dolo ča: – enote urejanja prostora (EUP) – obmo čja namenske rabe prostora (NRP), – prostorske izvedbene pogoje (PIP), – obmo čja, za katera se pripravi ob činski podrobni prostorski na črt (v nadaljevanju: OPPN), in usmeritve za izdelavo OPPN. (2) Dolo čila izvedbenega dela je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeš čanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih dolo čajo predpisi. 35

(3) Poleg dolo čb tega odloka je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih dolo čajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki dolo čajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.

III.2. ENOTE UREJANJA PROSTORA

69. člen (splošna dolo čila o enotah urejanja prostora - EUP)

(1) Ta odlok dolo ča splošne prostorske izvedbene pogoje za gradnjo objektov in rabo prostora. (2) Obmo čje ob čine se deli na enote urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP). (3) Enota urejanja prostora je obmo čje z enotno namensko rabo, enotnim tipom zazidave ter z enakimi prostorskimi izvedbenimi pogoji. EUP so prikazani na kartah prikaza obmo čij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, na kartah prikaza obmo čij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture in na kartah prikaza prostorskih ureditvenih pogojev z enotami urejanja prostora . (4) EUP je ozna čena z enoli čno oznako, ki vsebuje oznako funkcionalne enote in zaporedno številko EUP znotraj funkcionalne enote. (5) Kadar je za EUP predvideno urejanje z OPPN, se ta podatek izpiše z oznako EUP v prilogi 2. (6) Če meja digitalnega zemljiškega katastrskega prikaza odstopa od parcelne meje v naravi, je treba upoštevati parcelno mejo v naravi. (7) Za posamezno EUP veljajo: – splošni prostorski izvedbeni pogoji za urejanje prostora, ki so navedeni v tem odloku, – podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji (PIP), ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab (PNRP) in so navedeni v prilogi 2., – posebni PIP, ki se nanašajo na posamezno EUP in so navedeni v prilogi 2. (8) Splošni PIP se dopolnjujejo, nadgrajujejo in podrobneje dolo čajo s podrobnejšimi PIP za posamezno PNRP ter s posebnimi PIP za posamezen EUP. Posebni PIP za posamezno EUP podrobneje dolo ča, dopolnjuje, izjemoma pa tudi izklju čuje splošne ali podrobnejše PIP.

70. člen (ozna čevanje EUP)

(1) EUP je ozna čena z dvo črkovno oznako naselja (funkcionalne enote) in zaporedno številko. (2) EUP se za potrebe ozna čevanja združujejo v funkcionalne enote. (3) Obmo čje Ob čine Kidri čevo je razdeljeno na naslednje funkcionalne enote: (4) Oznaka funkcionalne enote Ime funkcionalne enote

AP APA ČE CI CIRKOVCE DV DRAGONJA VAS KI KIDRI ČEVO KU KUNGOTA PRI PTUJU LO LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU MI MIHOVCE NJ NJIVERCE PL PLETERJE PO PONGRCE SJ SP. JABLANE SG SPODNJI GAJ ST STAROŠINCE SR STRAŽGONJCA SN STRNIŠ ČE 36

SI ŠIKOLE ZJ ZG. JABLANE ZV ŽUPE ČJA VAS

III.3. NAMENSKA RABA

71. člen (namenska raba zemljiš č)

(1) Obmo čje ob čine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na: – obmo čja stavbnih zemljiš č, – obmo čja kmetijskih zemljiš č, – obmo čja gozdnih zemljiš č, – obmo čja vodnih zemljiš č, – obmo čja drugih zemljiš č - obmo čja mineralnih surovin, obmo čja zunaj naselij za potrebe obrambe. (2) Obmo čja osnovne namenske rabe se delijo na obmo čja podrobnejše namenske rabe. Za obmo čja nekaterih PNRP je še podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje. (3) Javne površine oziroma javno dobro so tiste površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsem. To so obmo čja z namensko rabo: prometne površine (PC, PŽ, PH, PO), trgi, parki (ZP), športni parki in igriš ča (ZS). (4) Osnovne in podrobnejše namenske rabe ter pretežna namembnost obmo čja na obmo čju ob čine so:

OBMO ČJA OBMO ČJA PODROBNEJŠE Pretežna namembnost obmo čja OSNOVNE NAMENSKE RABE NAMENSKE RABE S - Obmo čja stanovanj OBMO ČJA STANOVANJ, ki so namenjena OBMO ČJA bivanju in spremljajo čim dejavnostim: STAVBNIH SSz – zavarovane zavarovane stanovanjske površine, ki so ZEMLJIŠ Č stanovanjske površine namenjene bivanju brez ali s spremljajo čimi znotraj naselja Kidri čevo dejavnostmi znotraj naselja Kidri čevo; SSu – stanovanjske površine stanovanjske površine, ki so namenjene znotraj naselja Njiverce bivanju brez ali s spremljajo čimi dejavnostmi znotraj naselja Njiverce; SSn – nove ve čstanovanjske stanovanjske površine, ki so namenjene površine naselja Kidri čevo bivanju brez ali s spremljajo čimi dejavnostmi znotraj naselja Kidri čevo; SK – površine podeželskega površine podeželskega naselja, ki so naselja namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi SKk –površine kmetij v dejavnostmi in bivanju; podeželskih naseljih SKm – stanovanjske površine podeželskega naselja, ki so površine s samooskrbnimi namenjene bivanju in spremljajo čim kmetijskimi objekti dejavnostim ter samooskrbnemu kmetijstvu brez intenzivne kmetijske proizvodnje; SKs – stanovanjske površine površine podeželskega naselja, ki so v podeželskih naseljih namenjene bivanju in spremljajo čim dejavnostim brez kmetijskih dejavnosti; SKo – Obmo čja obrtnih in površine podeželskega naselja, ki so servisnih dejavnosti v namenjene obrtnim in servisnim dejavnostim. podeželskih naseljih C – OBMO ČJA OBMO ČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI, ki CENTRALNIH so namenjena oskrbnim, storitvenim in DEJAVNOSTI družbenim dejavnostim ter bivanju: CUz – zavarovana osrednja zavarovana osrednja obmo čja centralnih obmo čja centralnih dejavnosti, kot so obmo čja histori čnega ali dejavnosti znotraj naselja novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje Kidri čevo trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje znotraj naselja Kidri čevo; 37

CUu – osrednja obmo čja osrednja obmo čja centralnih dejavnosti, kot centralnih dejavnosti znotraj so obmo čja histori čnega ali novih jeder, kjer urbanih obmo čij gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje znotraj urbanih obmo čij; CUp – osrednja obmo čja osrednja obmo čja centralnih dejavnosti, kot centralnih dejavnosti znotraj so obmo čja histori čnega ali novih jeder, kjer podeželskih naselij - jedro gre pretežno za prepletanje trgovskih, naselij oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje znotraj podeželskih naselij - jedro naselij ; CDu – druga obmo čja druga obmo čja centralnih dejavnosti, kjer centralnih dejavnosti znotraj prevladuje dolo čena dejavnost, razen naselja Kidri čevo stanovanj znotraj naselja Kidri čevo. I – OBMO ČJA OBMO ČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI, ki PROIZVODNIH so pretežno namenjena industrijskim, DEJAVNOSTI proizvodnim in spremljajo čim storitvenim ter servisnim dejavnostim: IP - površine za industrijo površine za industrijo, ki so namenjene industrijskim dejavnostim; IG – gospodarske cone gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiš čnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim; IKi – površine z objekti za površine z objekti za kmetijsko intenzivno kmetijsko intenzivno proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim proizvodnjo stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali. IKp – površine z objekti za površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki kmetijsko proizvodnjo, ki se se nahajajo ob robu naselij in so namenjene nahajajo ob robu naselij kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali. B – POSEBNA OBMO ČJA POSEBNA OBMO ČJA, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so obmo čja za turizem, nakupovalna središ ča in podobno: BC – športni centri športni centri so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam; BT – površine za turizem površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turisti čno ponudbo in nastanitev. Z – OBMO ČJA ZELENIH OBMO ČJA ZELENIH POVRŠIN, ki so POVRŠIN namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja: ZS – površine za oddih, površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so rekreacijo in šport namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem; ZD – druge urejene zelene druge urejene zelene površine, kot zeleni površine pasovi z zaš čitno oziroma drugo funkcijo ZP - parki parki kot urejena obmo čja odprtega prostora v naselju ZK - pokopališ ča pokopališ ča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle. P – OBMO ČJA OBMO ČJA PROMETNE PROMETNIH POVRŠIN INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s podro čja prometa: PC – površine cest površine cest; PL - letališ ča letališ ča; PŽ – površine železnic površine železnic; 38

PO – ostale prometne ostale prometne površine. površine E – OBMO ČJA OBMO ČJA ENERGETSKE ENERGETSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za INFRASTRUKTURE izvajanje dejavnost gospodarskih služb s podro čja energetike. O – OBMO ČJA OKOLJSKE OBMO ČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE, INFRASTRUKTURE ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s podro čja oskrbe z vodo, čiš čenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki. A – POVRŠINE POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE kot RAZPRŠENE POSELITVE avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gru časta naselja). RAZPRŠENA GRADNJA RAZPRŠENA GRADNJA, kot zemljiš če pod stavbo izven obmo čij stavbnih zemljiš č (informacija o dejanskem stanju). OBMO ČJA K1 – NAJBOLJŠA NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠ ČA KMETIJSKIH KMETIJSKA ZEMLJIŠ ČA ZEMLJIŠ Č K2 – DRUGA KMETIJSKA DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠ ČA ZEMLJIŠ ČA OBMO ČJA GOZDNIH G – GOZDNA ZEMLJIŠ ČA GOZDNA ZEMLJIŠ ČA, kot zemljiš ča porasla ZEMLJIŠ Č z gozdnim drevjem, zemljiš ča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriš čanju gozdov ter zemljiš ča v zaraš čanju, ki so v skladu z Zakonom o gozdovih dolo čena kot gozd: Gp – gozd s posebnim gozd s posebnim namenom; namenom Gv – varovalni gozd varovalni gozd. OBMO ČJA VODNIH V – POVRŠINSKE VODE OBMO ČJA POVRŠINSKIH VODA, ki so ZEMLJIŠ Č namenjena za izvajanje dejavnosti s podro čja rabe voda: VC – celinske vode celinske vode. OBMO ČJA DRUGIH L – OBMO ČJA OBMO ČJA MINERALNIH SUROVIN, ki so ZEMLJIŠ Č MINERALNIH SUROVIN namenjena za izvajanje dejavnosti s podro čja izkoriš čanja mineralnih surovin: LN – površine nadzemnega Površine nadzemnega pridobivalnega pridobivalnega prostora prostora. f – obmo čje za potrebe OBMO ČJA ZA POTREBE OBRAMBE, ki so obrambe zunaj naselij namenjena za izvajanje dejavnosti s podro čja obrambe zunaj naselij in so dolo čena kot obmo čja izklju čne rabe prostora. f1 – obmo čja za potrebe obmo čja za potrebe obrambe, ki so obrambe zunaj naselja: namenjena za izvajanje dejavnosti s podro čja Obmo čje vadiš ča Apa če - obrambe zunaj naselij in so dolo čena kot streliš če Apa če obmo čja izklju čne rabe prostora. Obmo čje vadiš ča Apa če - streliš če Apa če. f2 – obmo čja za potrebe obmo čja za potrebe obrambe, ki so obrambe zunaj naselja: namenjena za izvajanje dejavnosti s podro čja Obmo čje vadiš ča Apa če - obrambe zunaj naselij in so dolo čena kot vadiš ča Apa če obmo čja izklju čne rabe prostora. Obmo čje vadiš ča Apa če - vadiš ča Apa če. f3 – obmo čja za potrebe obmo čja za potrebe obrambe, ki so obrambe zunaj naselja: namenjena za izvajanje dejavnosti s podro čja Obmo čje vadiš ča Apa če - obrambe zunaj naselij in so dolo čena kot taborne površine obmo čja izklju čne rabe prostora. Obmo čje vadiš ča Apa če - taborne površine. OO – ostala obmo čja OSTALA OBMO ČJA, kot so neplodna obmo čja, zlasti gorovja nad gozdno mejo ter 39

pašništvom in tista obmo čja, ki jih ni mogo če uvrstiti v zgoraj navedene kategorije. OOg – ostala obmo čja, ostala obmo čja, kot obmo čja, ki jih ni mogo če gramoznica uvrstiti v zgoraj navedene kategorije (gramoznica).

(5) Namenska raba prostora je dolo čena na EUP in prikazana na kartah prikaza obmo čij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev.

III.4. DOPUSTNA IZRABA PROSTORA

72. člen (dopustna izraba prostora)

(1) Dopustna izraba prostora (DIP) dolo ča faktorje izrabe na obmo čju posamezne enote urejanja prostora: faktor izrabe parcele namenjene gradnji (FI), faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji (FZ), delež odprtih bivalnih površin (DOBP) ter višina objektov, opredeljena v metrih ali s številom etaž. (2) Merila dopustne izrabe prostora (DIP) so kot pogoj glede velikosti objektov dolo čena v podrobnejših PIP za posamezno PNRP. (3) Za odstopanje od meril dopustne izrabe prostora (DIP), dolo čenih s tem odlokom glede izrabe in zazidanosti parcele namenjene gradnji, se upoštevajo normativi, standardi in na čela dobre prakse za projektiranje objektov oziroma obstoje č tradicionalen faktor v naselju. Odstopanje se posebej obrazloži v postopku priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. (4) Odstopanje meril dopustne izrabe prostora (DIP), dolo čenih s tem odlokom, je dopustno, če gre za rekonstrukcijo obstoje čih stavb.

III.5. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI

III.5.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji

73. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji)

(1) Splošni prostorski izvedbeni pogoji za posege v prostor dolo čajo: – vrste objektov glede na namen, – dopustne gradnje, – tipologijo in oblikovanje objektov, – velikost in zmogljivost objektov, – lego objektov, – parcelacijo stavbnih zemljiš č, – nezahtevne in enostavne objekte, – zelene površine, – prometno infrastrukturo, – okoljsko, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo, družbeno infrastrukturo, – javne površine, – ohranjanje narave, varstvo kulturne dediš čine, okolja in naravnih dobrin, varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami ter varovanje zdravja ljudi.

III.5.2 Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrst posegov v prostor

74. člen (splošni PIP o dopustnih dejavnostih)

40

(1) Podrobnejši PIP glede dopustnih dejavnosti so podrobno opredeljeni v preglednicah podrobnejših PIP za PNRP. (2) V obmo čju dolo čenih namenskih rab (SK, CU, CD) so v omejenih gabaritih poleg bivanja dovoljene še nekatere druge dejavnosti, za katere velja, da mora prostor izpolnjevati naslednje pogoje: – dejavnost ne sme generirati ve čjega tovornega ali osebnega prometa, potrebna je neposredna navezanost na javno prometno infrastrukturo ob zagotavljanju prometne varnosti, – za potrebe dejavnosti prometa, gradbeništva in popravila motornih vozil ter podobnih dejavnosti, se dovoli eno parkiriš če za tovorno vozilo, – parcela, na kateri se izvaja dejavnost, naj zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objektov in manipulacijo dostavnih vozil, vklju čno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev, – dejavnost naj bistveno ne pove čuje negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (pove čana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoje če obremenitve in – prostorska preveritev v projektni dokumentaciji je obvezna za vse dejavnosti. (3) Če je obrtna dejavnost in obrti podobna dejavnost ter storitev skladna z dopustno dejavnostjo, kot jo dolo ča ta odlok za posamezno PNRP ali EUP, se šteje, da je takšna obrtna dejavnost in obrti podobna dejavnost ter storitev dopustna dejavnost v posamezni PNRP ali EUP. (4) Na obmo čjih PNRP, kjer se zgrajeni objekti uporabljajo za namen, ki s tem odlokom ni dopusten ali je omejen, se dopusti rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in novogradnja (prizidava, nadzidava) s pove čanjem uporabne površine do 20%. To se ob upoštevanju drugih dolo čil tega odloka dopusti, če je potrebna prilagoditev objekta nujnim tehni čnim zahtevam za ohranitev izvajanja dejavnosti in ob pogoju, da se ne poslabšajo bivalne razmere in stanje okolja.

75. člen (splošni PIP o vrstah dopustnih objektov glede na namen)

(1) V EUP so na površinah PNRP v skladu s podro čno zakonodajo o klasifikaciji vrst objektov dopustne gradnje objektov (stanovanjskih stavb, nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov), ki so navedeni v prilogi 4. (2) V EUP so na površinah PNRP dopustne gradnje NO in EO po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in dolo čilih, ki so za posamezno PNRP dolo čena v prilogi 3, če izpolnjujejo splošne PIP za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov. (3) V EUP so na površinah PNRP poleg objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena dopustne gradnje objektov, če so namenjeni: – dopustnim dejavnostim, ki so dolo čene v podrobnejših PIP za posamezno površino PNRP in – spremljajo čim dejavnostim, ki izboljšujejo pogoje za razvoj dopustnih dejavnosti v EUP. (4) Ne glede na dolo čbe predhodnih odstavkov tega člena je v EUP na površinah PNRP dopustna gradnja objektov GJI namenjene komunalnemu opremljanju stavbnih zemljiš č, varstvu pred naravnimi in drugimi nesre čami, varstvu okolja, voda in narave, varstvu kulturne dediš čine in obrambi.

76. člen (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del)

(1) Gradnje in druga dela so dopustni, če niso v nasprotju s predpisi s podro čja ohranjanja kulturne dediš čine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami, obrambe in varovanje zdravja. Za gradnjo ali druga dela, ki posegajo na obmo čje varstvenega režima ali varovanih vrednot okolja in narave, vzpostavljenega na podlagi predpisa, je pred gradnjo potrebno pridobiti soglasje službe, ki je na podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja. (2) Odstranitve so dopustne na obmo čjih PNRP, skladno ali ne v nasprotju s PIP za posamezno PNRP ali EUP, na obmo čjih veljavnih OPPN pa skladno z dolo čili OPPN. Odstranitve objektov kulturne dediš čine so dopustne le, če je v ta namen pridobljeno soglasje pristojnega organa. (3) Spremembe namembnosti objektov so dopustne, če so skladne ali niso v nasprotju s splošnimi PIP ter PIP za posamezno PNRP ali EUP, na obmo čjih veljavnih OPPN pa skladne z dolo čili OPPN. Dopustne so spremembe namembnosti, skladne s predpisi o graditvi objektov. (4) Gradnja GJI, vklju čno s priklju čki nanjo, je dopustna na vseh PNRP, če ni v nasprotju z režimi varstva ali varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih obmo čij okolja in narave. Na vseh obmo čjih PNRP je dopustna gradnja GJI skladno s PIP glede priklju čevanja objektov na GJI in grajeno javno dobro, skladno s PIP za posamezno PNRP ali EUP, na obmo čjih veljavnih OPPN pa skladno z dolo čili OPPN. (5) Rekonstrukcije kot prenove objektov imajo v primeru kakovostne arhitekture in objektov kulturne dediš čine prednost pred novogradnjami, pri čemer se pri namembnosti in oblikovanju upošteva prostorski kontekst.

41

(6) Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s podro čja graditve objektov, ki so v grafi čnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (le kot stavbiš če oziroma fundus objekta skladno z evidenco stanja v prostoru), je dopustna izvedba vzdrževalnih del, rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti ter gradnja drugih manj zahtevnih nestanovanjskih objektov za lastne potrebe in sicer le na tistih zemljiš čih, ki so v izdanih dovoljenjih s podro čja graditve objektov opredeljena kot gradbena parcela. Za izvedbo zgoraj naštetih dopustnih gradenj se smiselno uporabljajo PIP glede na namen objekta, ki je dolo čen z upravnim dovoljenjem oziroma v uradnih evidencah. Na funkcionalnem zemljiš ču legalno zgrajenih objektov razpršene gradnje je dopustna tudi gradnja NO in EO, pri čemer je dopustna gradnja tistih NO in EO, ki so dopustni na površini PNRP z enakim namenom, kot je ugotovljen namen obstoje čih objektov na gradbeni parceli razpršene gradnje. Namen objekta razpršene gradnje je dolo čen z upravnim dovoljenjem oziroma izhaja iz uradnih evidenc. (7) Vzdrževalna dela so dopustna na vseh objektih, zgrajenih na podlagi ustreznih dovoljenj s podro čja predpisov o graditvi objektov. (8) Za teko ča vzdrževalna dela se štejejo dela, s katerimi se omogo ča njihova normalna uporaba tako, da se ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost in namembnost obstoje čih objektov in se z njimi ne posega v konstrukcijske elemente objekta. Pri vzdrževanju je treba ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente. (9) Objekte je potrebno vzdrževati v takem stanju, da ne bodo nastale takšne pomanjkljivosti, da bi ti objekti zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali u činkovanja tretjih zelo slabo vplivali na zunanjo podobo naselja in krajine. (10) Za objekte, ki so nedovoljena gradnja, so do odstranitve ali legalizacije ( če je ta možna pod pogoji tega odloka) dopustni odstranitev in redna vzdrževalna dela z namenom prepre čitve nevarnosti za ljudi in okolje. (11) Investicijska in vzdrževalna dela na objektih se naj izkoristi za energetsko sanacijo stavb (ukrepi za zmanjšanje toplotnih izgub, alternativni viri ogrevanja, ipd.). (12) Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, pri kateri se upošteva tehni čna, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Študija je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

77. člen (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih posegih v prostor na obmo čjih varovanih po predpisih s podro čja kulturne dediš čine)

(1) Za posege na objektih, obmo čjih in vplivnih obmo čjih kulturnih spomenikov in varovane kulturne dediš čine si je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediš čine Slovenije, Obmo čna enota Maribor. (2) Na obmo čjih varovanih po predpisih s podro čja kulturne dediš čine je dopustno le vzdrževanje objektov. (3) Rekonstrukcije zakonito zgrajenih stavb, ki so varovane na podlagi predpisov s podro čja varstva kulturne dediš čine, so dopustne, pri čemer se prostornina stavbe ne sme pove čati. Izjemoma se lahko pove ča za toliko, kot to omogo čajo drugi predpisi (to je do 10%), če sprememba velikosti ne prizadene varovanih elementov stavbe in s tem soglaša pristojna strokovna javna služba. (4) Gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave obstoje čih objektov so na obmo čjih varovanih po predpisih s podro čja varstva kulturne dediš čine dopustne le izjemoma, kadar ni mogo če zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave in nadzidave objekta ali drugega dopustnega posega, ni možno najti druge rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi katerih je obmo čje ali objekt pridobilo status obmo čja varovanega s predpisi s podro čja varstva kulturne dediš čine in je ta gradnja ali poseg skladen z varstvenimi režimi, ki veljajo za ta objekt ali obmo čje. (5) Odstranitev objektov ali delov objekta, ki so kulturna dediš čina ali razglašeni za kulturni spomenik, niso dopustna, razen pod pogoji, kot jih dolo čajo predpisi s podro čja varstva kulturne dediš čine, zanje pa je potrebno soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediš čine. (6) Naselje Kidri čevo je zavarovano kot arhitekturna kulturna dediš čina, zato zanj veljajo posebni pogoji glede dovoljenih gradenj, ki izhajajo iz predpisov s katerimi je bilo naselje proglašeno za spomenik. Za posege na objektih, obmo čjih in vplivnih obmo čjih kulturnih spomenikov in varovane kulturne dediš čine si je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediš čine Slovenije, Obmo čna enota Maribor. Potreben je OPPN za prenovo in konservatorski na črt za prenovo kot njegov sestavni del. Za celovito ureditev je potrebno izpeljati mednarodni arhitekturni nate čaj (potrebno je pridobiti smernice Zavoda za varstvo kulturne dediš čine Slovenije, Obmo čna enota Maribor za nate čaj), potrebno pa je ohraniti tudi gozdno vegetacijo. Do sprejema OPPN so dopustni posegi, ki so dovoljeni na osnovi tega odloka.

42

78. člen (splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1) Nezahtevni in enostavni objekti (NO in EO) se razvrš čajo skladno s predpisom, ki dolo ča vrsto objektov glede na njihovo zahtevnost (v nadaljevanju uredba) in ne smejo presegati dimenzij, ki so dolo čene v uredbi. (2) Likovna podoba NO in EO ter pomožnih objektov naj izhaja iz krajevno tradicionalnih zna čilnosti, prav tako se v skladu s krajevnimi zna čilnostmi ureja prostore pred zgradbami, dostope, dohode, zelenice, ograje ipd. (3) Objekti za lastne potrebe: Na parceli namenjeni gradnji, ki pripadajo stavbi, se lahko praviloma zgradi najve č po en objekt za lastne potrebe iste vrste, vendar najve č toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidanosti, dolo čenega s tem odlokom. Na parcelah namenjenih gradnji ve čstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje v njej zgradi najve č po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj najve č toliko objektov, da je dosežna meja faktorja zazidanosti. Zgrajeni so lahko kot posami čna gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente. (4) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov: Najbolj izpostavljeni deli objekta morajo biti od meje sosednjega zemljiš ča odmaknjeni za polovico svoje višine, pri vkopanih objektih najmanj 1,5 m, ograja kot enostaven objekt in objekt brez kriterija višine pa se lahko gradi na mejo. (5) Glede dovoljenega števila objektov na parceli namenjeni gradnji se upošteva veljavna zakonodaja. (6) Ograje: Ograje proti cesti ali sosednji parceli se dopuš ča izvajati le tam, kjer so take ograje avtohtoni del ureditve okolja. Pri ograjevanju parcel se upošteva tip in material kakovostnih oziroma zna čilnih obstoje čih ograj. Ograje morajo biti praviloma ži čne, lesene, avtohtone izvedbe, ali iz žive meje iz avtohtonih grmovnic. To so gaber, rde či dren, pušpan, leska. kalina, črni bezeg, črni trn, češmin, trdoleska, dobrovita, brogovita, krhlika in podobno. Za izvedbo ograj se ne dopuš ča uporaba bode če žice, oblikovno neustreznih betonskih elementov (balustrad in posnetkov klasi čnih stebrov) in odpadnih materialov. Zidovi niso dopustni. Medsosedske ograje v naseljih ne smejo presegati višine 2 m. Ograje morajo biti od meje sosednjega zemljiš ča oddaljene najmanj za toliko, da je omogo čeno vzdrževanje ograje iz svoje parcele, oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo,vendar tako, da se z ograjo ne posega na sosednje zemljiš če. Če je sosednje zemljiš če javna ceste se odmik dolo či v skladu s podro čno zakonodajo in soglasjem upravljavca ceste. Ograje ob isti cesti v naselju se dopuš čajo le v enaki višini in enaki oddaljenosti od ceste. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti parceli namenjeni gradnji in ne proti cesti. V križiš čih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. (7) Škarpe in podporni zidovi: Škarpe in podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Upoštevajo se kakovostni oziroma zna čilni obstoje či primeri v EUP. Višina škarp in podpornih zidov se ureja v skladu z veljavno zakonodajo. Obdelati jih je potrebno z lokalnimi kamnitimi materiali, dopustijo se kombinacije kamna z vidnim betonom, opeko in lesom. (8) Pomožni infrastrukturni objekti: Dopustna je gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje EUP ali pre čkajo EUP, ob upoštevanju drugih dolo čil tega odloka. Gradnja protihrupnih ograj je dopustna le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravni hrupa in na podlagi urbanisti čne in krajinske preveritve ter utemeljitve, pri čemer se zagotovi oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora in okoliške pozidave ter ustrezno oblikovanje in zasaditve za zakrivanje ograj v pogledih iz okoliških objektov. Lovilne mreže in prostovise če mreže ter drugi ukrepi za prepre čevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da ne bodo vidno mote či. Objekte in naprave mobilne telefonije se na izpostavljenih legah umesti v prostor tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Okolico teh objektov se ozeleni. (9) Za časni objekti: Za časni objekti, namenjeni sezonski turisti čni ponudbi ali prireditvam, se lahko postavijo na zemljiš čih, ki so prometno dostopna, priklju čeni morajo biti na razpoložljive že obstoje če priklju čke objektov javne gospodarske infrastrukture. Postavitev za časnega objekta ne sme povzro čiti poškodb na javnih zelenicah in drugih površinah in objektih. Kiosk oziroma tipski zabojnik in odprti sezonski gostinski vrt se lahko postavi samo na že ustrezno urejene površine. Za časni objekt, namenjen sezonski turisti čni ponudbi, se lahko postavi le za čas kot izhaja iz veljavne zakonodaje. Odprti sezonski gostinski vrt mora imeti premakljive elemente opreme, da se v primeru intervencije lahko odstrani. Za zaš čito pred soncem se uporabljajo sen čniki enotne barve. Za časni gostinski objekti na javnih površinah se urejajo na podlagi posebnih predpisov ob čine. Za časni enostavni objekti za skladiš čenje nevarnih snovi se gradijo v skladu s predpisi, ki urejajo podro čje skladiš čenja nevarnih snovi. (10) Spominska obeležja: Spominska obeležja, razen spominskih ploš č, ki so sestavni del fasade, morajo biti od meje sosednjega zemljiš ča oddaljena najmanj 1,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljiš ča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. (11) Objekti za oglaševanje: Objekte in naprave za oglaševanje je dopustno postavljati v skladu z ob činskimi dolo čili glede plakatiranja in obveš čanja. Objekti in naprave za oglaševanje, ki niso v

43

javnem interesu, so lahko postavljene znotraj ozna čenega naselja, izven naselij pa samo ena kot obvestilna tabla ali dopolnilna tabla prometnemu znaku. Objektov in naprav za oglaševanje ni dopustno postavljati na: – zemljiš čih, ki so zavarovana kot naravna vrednota ali kulturna dediš čina ali je na njih zgrajen objekt kulturne dediš čine, – fasadah objektov, če velikost nosilca oglaševanja presega polovico površine fasade, – drevesih, zelenicah ali zemljiš čih, kjer bi postavitev zakrila obstoje če ali na črtovane zelenice, – javnih površinah (plo čnikih, zelenicah, ipd.), kjer bi postavitev ovirala osnovno namembnost površine, – zemljiš čih, kjer bi bil oviran pogled na zna čilno veduto vasi, kompleksa ali objekta, – zemljiš čih, ki so v upravljanju vodnega gospodarstva, – cestnih priklju čkih in – površinah, ki služijo kot interventne poti. (12) Urbana oprema se oblikujejo po na čelih sodobnega oblikovanja in usklajeno s preostalimi elementi urbane opreme ter opreme obcestnega prostora ter kakovostne oziroma zna čilne okoliške pozidave. Od meje sosednjega zemljiš ča morajo biti objekt urbane opreme oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljiš ča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. (13) Glede postavitve svetlobnih napisov se upoštevajo predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. (14) Vsi NO in EO morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali zahtevnih in manj zahtevnih objektov v okviru parcele namenjene gradnji oziroma EUP. Dopustna višina nadzemnih objektov je samo pritli čje, brez kleti. Strehe pomožnih objektov morajo biti enake kot nad osnovno stavbo. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, polkrožna, ravna) ter druge kritine se lahko uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, nadstreškov ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na parceli namenjeni gradnji taka streha bolj primerna. Če je pomožni objekt prostostoje č, mora biti sleme strehe v smeri daljše stranice. Postavitev pomožnega objekta ne sme ovirati manipulacije na parceli namenjeni gradnji ali zmanjšati minimalnih potrebnih površin za parkiranje. (15) Na celotnem obmo čju ob čine so ob upoštevanju vseh režimov dopustne raziskave geotermi čnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljiš ča vrnejo v prejšnje stanje. (16) Odmiki objektov od posestnih mej, dolo čeni v tem členu, so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzro ča nedopustnega vpliva na zemljiš ča v vplivnem obmo čju, omogo ča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom pisno soglaša lastnik sosednjega zemljiš ča (17) Pri gradnji NO in EO se smiselno upoštevajo PIP o legi in oblikovanju objektov in o oblikovanju okolice, zasaditvah in urejanju odprtih površin.

79. člen (skupni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov prostor na obmo čjih varovanih po predpisih s podro čja kulturne dediš čine)

(1) Na objektih in obmo čjih kulturne dediš čine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki: – prispevajo k trajni ohranitvi dediš čine ali zvišanju njene vrednosti, – dediš čino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). (2) Objekte in obmo čja kulturne dediš čine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo - čez objekte in obmo čja kulturne dediš čine ne smejo potekati gradbiš čne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriš čati za deponije viškov materialov. (3) Na obmo čjih varovanih po predpisih s podro čja kulturne dediš čine so dopustne le tiste vrste nezahtevnih in enostavnih objektov katerih gradnja ali postavitev je v skladu z varstvenim režimom, ki velja za posamezno enoto dediš čine. (4) Konkretno so dopustne le naslednje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov:

Pomožni objekti za lastne potrebe: – drvarnica - mora imeti podolgovat tloris, obod iz lesenih pokon čnih letev, dvokapno streho z naklonom 40-45 stopinj, ope čno kritino - izjemoma, če ne vpliva na varovane lastnosti enote, so možna tudi odstopanja; – garaža - prvenstveno je treba zagotavljati njihovo vklju čevanje v objekte (gospodarske, poslovne, stanovanjske) oz. v obliki nadkritih parkirnih mest; – lopa - možna le, če to dopuš ča zasnova doma čije oz. hiše z vrtom - potrebna predhodna preveritev nemote če vklju čitve v prostor, biti mora lesena; – nadstrešek - možen le, če to dopuš ča zna čaj objekta ali odprtega prostora;

44

– bazen - znotraj histori čnih naselbinskih jeder in na obmo čjih dediš činske kulturne krajine na čeloma ni dopusten - sicer je potrebna predhodna preveritev nemote če vklju čitve v prostor; – steklenjaki in rastlinjaki - niso dovoljeni v območjih naselbinske dediš čine in dediš činske kulturne krajine; – rezervoar - potrebna predhodna preveritev nemote če vklju čitve v prostor, na čeloma naj bo omejen z neizstopajo čo živo mejo; – uta oz. sen čnica - potrebna predhodna preveritev nemote če vklju čitve v prostor, biti mora lesena; – ograje - v naselbinski dediš čini na čeloma ni prisotna, izjemoma v obliki, kot kaže morfološka analiza naselja, v ostalih obmo čjih dediš čine naj bo iz naravnih materialov (ali ži čna, ki je lahko prepletena z živo mejo), na obmo čjih dediš činske kulturne krajine ograditev posameznih delov kmetijskega zemljiš ča ni sprejemljiva.

Pomožni infrastrukturni objekti: – cestni objekti: • objekti javne razsvetljave - v obmo čjih naselbinske dediš čine izbrati svetila primerne velikosti - ne višjih od slemen objektov, izdelana mora biti celostna podoba; • plo čnik in kolesarska steza ob voziš ču - v naselbinski dediš čini preveriti prostorske možnosti - ''utapljanje'' vhodov v histori čne stavbe ni dopustno; • avtobusno postajališ če - na obmo čju celotne ob čine izven mesta naj bo izdelana celostna podoba postajališ č in druge opreme; – energetski objekti: • nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje - v obmo čjih kulturne dediš čine in vplivnih obmo čjih vode speljati podzemno, razen če gre za arheološko dediš čino - v tem primeru naj vodi potekajo po oz. izjemoma ob robovih naselij, gozda, cest, ...; • lo čilno oz. krmilno mesto - naj ne bo opazno, umaknjeno na rob (naselja, gozda, ceste); • transformatorska postaja - naj se izogiba objektom in obmo čjem kulturne dediš čine, če to ni možno naj bo čim bolj neopazna, umaknjena na rob in umaknjena iz smeri vedut na prostorske dominante; • relejna hišica - naj se izogiba objektom in obmo čjem kulturne dediš čine; • tipski zabojnik za skladiš čenje jeklenk - naj se izogiba objektom in obmo čjem kulturne dediš čine (primerna lokacija - npr. trgovina, bencinska postaja); • fotovoltai čne elektrarne - na objekte kulturne dediš čine se na čeloma ne postavlja elementov, še zlasti na vedutno izpostavljenih lokacijah; možnosti so na notranjih dvoriš čih, vendar je potrebno za vsak primer oceno primernosti dolo čati posebej. – telekomunikacijski objekti: • sekundarno telekomunikacijsko omrežje in bazne postaje - praviloma naj se izogibajo objektom in obmo čjem kulturne dediš čine. Če ni druge rešitve, je možna postavitev na njihovem robu; Umeš čanje baznih postaj v cerkvene stolpe je možno le, če to ne bi imelo destruktivnih u činkov na histori čno substanco objekta in njegovo pojavnost v prostoru. Postavljanje stolpov oz. drogov za bazne postaje mobilne telefonije v bližini prostorskih dominant, kot so cerkve in gradovi, ni sprejemljivo. – komunalni objekti: • objekt s hidroforno postajo oz. pre črpavališ čem - izogibati se je potrebno objektom in obmo čjem kulturne dediš čine; če je postavitev neizogibna, naj bo črpališ če na ne izpostavljenem mestu, obdanem z živico, • montažna greznica - naj bo po postavitvi zatravljena; • mala tipska čistilna naprava - obmo čje postavitve ponovno zatraviti, spremljajo č objekt naj bo lesen, z dvokapno streho, umaknjen na ne izpostavljeno mesto; • ekološki otok - znotraj naselbinskih jeder niso zaželeni, saj gre za povsem netradicionalno funkcijo in obliko; če že, potem mora biti ekološki otok čim bolj zakrit in nevpadljiv; priporo čamo uporabo naravnih materialov, prilagojenih funkciji, strukturi naselja in krajini. V mestu naj bo oblikovanje ekoloških otokov vklju čeno v celostno podobo uporabe opreme.

Pomožni kmetijsko gozdarski objekti: – čebelnjak - sledijo naj tradicionalnemu vzoru; – gnojiš če, gnojna jama - ograda ne sme presegati 1,3 m, locirano je lahko le v okviru doma čije, v neposredni bližini hleva; – gozdna cesta - v obmo čjih kulturne dediš čine je potrebno izdelati variante tras; – gozdna u čna pot - v obmo čjih kulturne dediš čine je potrebno izdelati celostno podobo u čnih tabel; – gozdna ži čnica - naj se izogiba objektom in obmo čjem kulturne dediš čine; – kaš ča - sledijo naj tradicionalnemu vzoru; – kozolec - dopustna je postavitev regionalno zna čilnih kozolcev: toplar, nizki toplar, enojni kozolec, vzporedni enojni kozolec; zaželeno je predvsem ohranjanje obstoje čih; – kme čka lopa - v obmo čjih kulturne dediš čine možna postavitev le v okviru kme čkega gospodarstva; – poljska pot - peš čena, oz. se utrdi le po kolesnicah (asfalt in tlakovci niso dopustni); 45

– silos - je možen samo v horizontalni obliki in to le v okviru kme čkega gospodarstva; – skedenj - dopustna je postavitev regionalno zna čilnih skednjev.

Za časni objekti: – za časni objekti za sezonsko turisti čno ponudbo se v obmo čjih kulturne dediš čine lahko na črtujejo le v okviru priprave celostnega urejanja dolo čenega obmo čja; – za časni objekti za prireditve se smejo za omejen čas postavljati tudi v obmo čja kulturne dediš čine; – za časni objekti za skladiš čenje naj se ne postavljajo v obmo čja kulturne dediš čine.

Vadbeni objekti: – dopustni so le v sklopu obstoje čih u čno - vzgojnih objektov; – montažnih napihljivih šotorov naj se ne na črtuje v obmo čjih kulturne dediš čine.

Spominska obeležja: Pred postavitvijo spominskih obeležij v obmo čjih kulturne dediš čine je potrebno izdelati prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoje čo kulturno dediš čino.

Urbana oprema: V obmo čjih kulturne dediš čine je treba urbano opremo na črtovati celostno. – čakalnice in kolesarnice naj bodo prilagojene okolju (mestnemu ali vaškemu) in celostni podobi urbane opreme (postajališ ča, eko otoki, kioski itd.); – objekt za oglaševanje - na obmo čju kulturne dediš čine (enote, vplivna obmo čja in obmo čja krajinske prepoznavnosti) postavljanje objektov za oglaševanje ni dovoljeno, po potrebi naj se za krajevna obvestila uporabljajo lesene table pritrjene na posamezen vaški objekt; – transparent - na obmo čju kulturne dediš čine (enote, vplivna obmo čja in obmo čja krajinske prepoznavnosti) postavljanje transparentov na čeloma ni dovoljeno. Dovoljeni so na posameznih v naprej dogovorjenih lokacijah v mestu oz. naselju. Te lokacije ne smejo biti v smeri vedut na prostorske dominante; – skulptura - enako kot spominska obeležja; – ve čnamenski kiosk - v obmo čju kulturne dediš čine niso dopustni - v ta namen se lahko uporabljajo obstoje či opuš čeni objekti kulturne dediš čine; – vodnjaki - enako kot spominska obeležja.

80. člen (posebno zahtevni posegi v prostor in pomembnejši posegi v prostor na ob čutljivejših obmo čjih)

(1) Če so posegi v prostor tako zahtevni ali če se pripravljajo tako pomembni posegi v prostor na ob čutljivih obmo čjih, da je potrebno sodelovanje in odlo čanje širše družbene skupnosti, se ti posegi ne morejo izvajati le na osnovi PIP, temve č se morajo merila in pogoji za nameravane posege v prostor obdelati z izvedbenim prostorskim na črtom. (2) Izvedbeni prostorski na črt se mora izdelati: – za kompleksno graditev pri gradnji, širitvi ali prenovi naselij, – za ve čjo preobrazbo prostora ali za posege, ki pomenijo ve čjo ekološko obremenitev okolja, – če naravne ali ustvarjene razmere oziroma vrednote v prostoru terjajo, da se za posege na obravnavanem obmo čju pripravijo iz črpnejše in zahtevnejše strokovne podlage, – če se na obravnavanem obmo čju intenzivneje prepletajo razli čni interesi glede dejavnosti in namenske rabe prostora.

81. člen (posebni geološki pogoji)

(1) Za novogradnje na gri čevnatih obmo čjih ali nasutih zemljiš čih se morajo pridobiti predhodni geotehni čni pogoji. (2) Na obmo čjih nestabilnih - plazovitih tal je nedopustno poseganje v teren brez predhodnega mnenja pooblaš čenega geologa, ki izda mnenje o ustreznosti posega in opredeli dopusten na čin posega v nestabilna tla. (3) Pri vseh posegih graditve ali druge dejavnosti, kjer se predvideva tresenje terena (pilotiranje, utrjevanje nasutij za infrastrukturne objekte in naprave ter podobno), je potrebno predhodno izdelati študijo vplivov na obstoje če grajeno okolje in na črtovati izvedbo teh del tako, da posledice tresenja ne bodo vplivale na konstrukcijske elemente gradnje v vplivnem obmo čju ter na stabilnost in trdnost temeljnih tal pod njimi. (4) Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni.

46

82. člen (omogo čanje dostopnosti funkcionalno oviranim osebam)

(1) Pri gradnji in prenovi javnih objektov se morajo urediti dostopi za invalidske vozi čke. (2) Pri gradnji in prenovi plo čnikov se morajo urediti sestopi s plo čnikov pri prehodih preko cest in na parkiriš ča tako, da je omogo čena normalna uporaba osebam z invalidskimi vozi čki. (3) Isti pogoj velja tudi za gradnje in prenove prehodov za pešce na višje nivoje.

III.5.3 Lega, velikost in oblikovanje objektov

83. člen (splošni PIP o legi objektov)

(1) Kot oddaljenost od parcelne meje po dolo čilih tega odloka se šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljiš ča in tej meji najbližjo zunanjo to čko objekta. Če ima objekt streho z napuš čem ali kakšno druga čno konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljiš ča in navpi čnico najbolj izpostavljenega dela napuš ča oziroma konzolne konstrukcije. (2) Objekti morajo biti med seboj oddaljeni najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobno-tehni čni, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, ki ji objekt pripada. (3) Novi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo biti, nad in pod terenom, od meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 2 m. Na obmo čjih proizvodnih dejavnosti, ki mejijo na obmo čja stanovanj, centralnih dejavnosti in posebnih obmo čjih pa najmanj toliko kolikor zahtevajo varnostni predpisi. (4) Novi gradbeno inženirski objekti morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 0,5 m, v primeru linijskih objektov so lahko le-ti postavljeni na mejo parcel. (5) Odmik od meje sosednjih parcel je lahko manjši, če: – manjši odmiki (manj od 2 m) izhajajo iz krajevno obi čajnega na čina gradnje ali tako narekuje oblikovanost terena, vendar le pod pogojem, da gradnja objekta, katerega odmik bi bil manjši od 2 m, sledi tradicionalni tipologiji objektov. Pogoj je tudi, da je zadoš čeno sanitarnim in požarnim zahtevam, da ni prizadeta javna korist, kadar gre za gradnjo na meji odprtega javnega prostora, da zmanjšan odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoje čih objektov, ne poslabša bivalnih in funkcionalnih pogojev v neposredni okolici ter s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel in so zagotovljeni s predpisi dolo čeni pogoji, – gre za gradnjo objektov v nizu oziroma v smislu tradicionalnega razvitega tlorisa, – gre za odstranitev obstoje če, zakonito zgrajene stavbe, in gradnjo nove stavbe, ki je po legi, velikosti in namembnosti enaka odstranjeni ali – je tako dolo čeno v ob činskem podrobnem prostorskem na črtu.

(6) Pri dolo čanju lege objektov se upoštevajo regulacijske črte, ki dolo čajo urbanisti čne razmejitve ali razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Regulacijske črte so: – regulacijske linije, ki razmejujejo površine, namenjene javni rabi, od površin, namenjenih zasebni rabi, – gradbene linije, ki predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiš ču ob tej liniji, – gradbene meje, ki dolo čajo linijo, katere novozgrajeni objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je odmaknjen od nje v notranjost parcele namenjene gradnji. (7) Kjer regulacijske črte niso dolo čene v grafi čnem delu OPN, se le-te povzamejo iz vzorca postavitve obstoje čih stavb na obmo čju. Postavitev stavb mora slediti obstoje či razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice. (8) Pri dolo čanju kote pritli čja objektov na meji z javnim prostorom se zagotovi, da se objekt s pritli čjem navezuje na koto javnega prostora, tako da je višinska razlika med koto javnega prostora in pritli čjem objekta čim manjša. (9) Odmiki od javnih zemljiš č: nove stavbe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene glede na dolo čila tega odloka v zvezi z regulacijskimi črtami in v skladu s cestnoprometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje od teh dolo čil je možno v soglasju z upravljavci cest ter takrat, kadar morajo stavbe slediti obstoje či razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediš čine. Za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki dolo čijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev. (10) Zagotavljajo se odmiki od meje gozda: – stavbe morajo biti od gozdnega roba odmaknjene vsaj 25 m, 47

– ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljiš ča, morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba, vsaj 1 m, – če ureditve na kmetijskih zemljiš čih, ki mejijo na obmo čja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba. – V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši odmik ne povzro ča negativnega vpliva na gozdni rob oz. funkcije gozdov in gozdnega prostora. (11) Razlogi za odmike, ki so manjši od predpisanih, morajo biti utemeljeni v na črtu za pridobitev gradbenega dovoljenja, kjer bo dokazano, da zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda. (12) Za obstoje če objekte katerim se spreminja namembnost in se jim hkrati ne spreminjajo obstoje či volumski in višinski gabariti, ter se jim ne spreminja oblika fasade na strani, ki meji na sosednjo parcelo, v primeru manjšega odmika od parcelne meje, ni potrebno soglasje sosedov. (13) Za objekt nadomestne gradnje, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu v primeru manjšega odmika od parcelne meje, ni potrebno soglasje sosedov.

84. člen (dolo čanje velikosti objektov)

(1) Merila za dolo čanje velikosti objektov so faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji, faktor izrabe parcele namenjene gradnji in višina ter gabaritov objektov, opredeljena v metrih ali s številom etaž. (2) Velikost objektov dolo čajo tudi ukrepi za zagotavljanje požarnovarnostnih odmikov ali lo čitev zaradi omejevanja širjenja požara na sosednje objekte. (3) Kadar je obstoje ča zazidanost (FZ) ali izraba parcele namenjene gradnji (FI) ve čja od zazidanosti ali izrabe parcele namenjene gradnji, dolo čene s tem odlokom, so na obstoje čih objektih dopustni le rekonstrukcije brez pove čanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Na mestu poprej odstranjenega objekta je dopustno postaviti tudi nov objekt, ki je po velikosti enak ali manjši od odstranjenega objekta, po namembnosti pa skladen z dolo čbami za EUP. (4) Dopustna je tudi gradnja garažnih stavb pod terenom, če to dopuš čajo predpisi, ki dolo čajo požarnovarnostne odmike ali požarne lo čitve med objekti ter bo zagotovljena varnost pred poplavami. (5) Višina objektov: pri dolo čanju višine objektov je treba upoštevati tudi pretežno višino tradicionalnih oz. drugih kakovostnih okoliških objektov v prostorski enoti, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe prostorske enote. Novi objekti, dozidave in nadzidave naj se po višini čim bolj približajo gabaritom obstoje če zazidave. Izjema so enote urejanja prostora, v katerih so posebej dovoljeni višinski poudarki oziroma višji gabariti od obstoje čih (dolo čeno v podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih). (6) Višina objekta v uli čnem nizu se lahko pove ča do višine venca sosednje višje stavbe, če taka stavba ne predstavlja obstoje čega višinskega poudarka v uli čnem nizu. (7) V EUP kjer so posamezni objekti kulturne dediš čine (npr. stavbna dediš čina, memorialna dediš čina) gradnje ne smejo zmanjšati ali prizadeti varovane vrednote (npr. prostorska pojavnost objekta stavbne dediš čine). Prostornine ter višinski in tlorisni gabariti se morajo pri gradnjah novega objekta, dozidavah ali nadzidavah obstoje čih objektov, prilagajati varovanim objektom kulturne dediš čine. (8) Kadar je s tem odlokom dolo čena višina objektov, se poleg dolo čb o višini objektov upoštevajo samo dolo čbe o FZ v skladu s splošnimi, podrobnimi in posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za posamezno EUP.

85. člen (splošni PIP o oblikovanju objektov)

(1) Vsi objekti in prostorske ureditve se prilagodijo kvalitetnim objektom in ureditvam v okolici po stavbnih volumnih, višini in gradbenim linijam ter gradbenim mejam, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, na činu ureditve odprtega prostora, urbani opremi in drugih oblikovnih zna čilnosti prostora. Izjema so kompleksne prostorske ureditve, katerih oblikovanje se dolo či v OPPN za posamezno zaklju čeno prostorsko enoto. (2) Vsi objekti na parceli namenjeni gradnji ter znotraj EUP so medsebojno oblikovno usklajeni: – Gabariti: pri dolo čanju višine objektov se upošteva tudi pretežno višino kakovostnih okoliških objektov znotraj EUP, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz silhuete naselja in da ustrezno izkoriš čajo terenske danosti. Izjema so EUP, v katerih so posebej dovoljeni višinski poudarki oziroma višji gabariti od obstoje čih. – Strehe: obliko, naklon, kritino in smeri slemen se prilagodi splošni oziroma kakovostni podobi v prostorski enoti. Dovoli se strešne kritine v temnejših, umirjenih, nebleš čečih (mat) odtenkih rde če, in rjave. Dovoljena je zelena streha (ozelenjena z rastlinjem), prav tako se dovoli slamnata streha.

48

Enokapnice in ravne strehe so dovoljene na obmo čju proizvodnih dejavnosti, znotraj obmo čij z namensko rabo B , BC in BT, ter za pokrite terase, vetrolove, zimske vrtove ter stavbe v nekaterih stanovanjskih delih naseljih in pod pogoji, kot jih dolo ča podrobni PIP za PNRP oz. posebni PIP za EUP . Ravne strehe so dovoljene tudi v sklopu dvokapnice v srednjem delu objekta. Enokapne strehe so dovoljene tudi za nestanovanjske kmetijske stavbe kot jih dolo čajo podrobni PIP za PNRP oz. posebni PIP za EUP. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena preko lože, s fr čadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in morajo biti na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Pri dvoj čkih in pri hišah v nizu morajo biti fr čade oblikovno usklajene. Na strešinah se dovoli namestitev son čnih sprejemnikov in fotovoltaike, ki ne smejo presegati slemena streh. – Fr čade: Fr čada predstavlja odprtino v strehi za potrebe izvedbe oken, ki osvetljujejo mansardne prostore. Obodne vertikalne stranice so vzporedne oziroma pravokotne glede na fasadni zid. Streha fr čade je lahko: simetri čna dvokapna streha enakega naklona in kritine kot osnovna streha, sleme fr čade je pravokotno na fasadni zid. Streha fr čade je lahko izjemoma ravna ali v trapezni izvedbi, v kolikor gre za kvaliteten oblikovni poudarek, bodisi kot del sodobnega celostnega pristopa k rekonstrukciji objekta oz. v primeru, da enake zakonito zgrajene fr čade na objektu že obstajajo. Fr čada ne sme segati do slemena, temve č najve č do 4/5 vertikalne višine od venca do slemena. Širina fr čade v smeri pravokotno na sleme ne sme presegati 1/4 skupne dolžine slemena. Vse fr čade na istem objektu morajo biti enako oblikovane. V kolikor je čelna ploskev fr čade vertikalni podaljšek fasadne ploskve, se dovoli prekinitev strešine v tem delu. – Fasade: pri oblikovanju fasad se smiselno upošteva kakovostne oziroma prevladujo če okoliške objekte v prostorski enoti glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija in barve oziroma drugo (struktura, materiali). Okrasja starih fasad in profilacijo (obrobe odprtin, vogalov in streh, členitve sten in podobno) se morajo pri prenovi fasad tudi obnoviti. – Oblikovanje odprtin: • okna in vrata se oblikujejo praviloma kot navpi čne (vertikalno z daljšo stranico), pravokotne odprtine. Okna imajo lahko tudi kvadratno obliko. Izjemoma se dopuš ča horizontalno oblikovanje okenskih odprtin za novogradnje, če je to enoten tip oblikovanja fasadnih odprtin. Okenske odprtine so praviloma razporejene osno in simetri čno, • potrebno je zagotavljati ustrezno osvetljenost prostorov v skladu z zakonodajo, • okvirji odprtin naj bodo barvno usklajeni z barvo fasade, • za polnila v oknih ni dovoljeno uporabiti zrcalnega ali refleksnega stekla. – Barve fasad: na fasadah je dopustna uporaba svetlih in pastelnih barv, prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito mote če in neavtohtone oz. signalnih barv (npr. citronsko rumena, vijoli čna, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra ipd.) in kombinacija vpadljivih kontrastnih barv. Barva fasade je skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva. Niso dovoljene poslikave fasad in podobno, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov. Dovoljeni so izbrani barvni toni v oznakah posameznih proizvajalcev. Dovoljeni barvni toni so pastelne barve fasad, skladno s slede čimi standardnimi barvnimi oznakami: • RAL: 1000, 1001, 1002, 1004, 1005, 1011, 1012, 1013, 1014, 1015, 6013, 6021, 7002, 7003, 7004, 7006, 7008, 7032, 7034, 7035, 7038, 7044, 7047, 8000, 8008, 9001, 9002, 9003, 9010, 9016, 9018 • ni dovoljeno kombiniranje dveh ali ve č barv na fasadi, razen na krajevno zna čilen na čin oz. na na čin, kjer se smiselno in estetsko poudarijo fasadni elementi (npr. okna, vrata, vogali, fasadni podzidek oz. cokel, fasadna cezura). V tem primeru se dovoli kombinacija najve č treh usklajenih barv z isto barvno osnovo in razli čno nasi čenostjo, • ni dovoljeno kombinirati barv v diagonalni razmejitvi na fasadni ploskvi ali na na čin, kjer je vsaka fasadna ploskev pobarvana z drugo barvo ali razli čnimi odtenki iste barve. (3) Pri dozidavi in nadzidavi obstoje čih objektov je treba zagotoviti, da je dozidani oziroma nadzidani objekt oblikovno usklajen z objektom, h kateremu se gradi. (4) Objekti za lastne potrebe morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri se gradijo. (5) Ob javnih površinah se ob upoštevanju gradbenih linij in gradbenih mej zagotovi glavna fasada stavbe, ki se oblikuje glede na pomen in zna čaj javnega prostora. Zadnje fasade objektov in servisne manipulacijske površine se ne urejajo ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi in igriš ča. (6) Odstopanja od prejšnjih dolo čil so dovoljena pri dominantah v prostoru (cerkve, kapelice, spominska obeležja in podobno) in objektih javnega pomena. (7) Urejanje vaškega jedra: upošteva se tradicionalne strukture ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihovo zna čilno podobo v prostoru (silhuete, robove). Fasade objektov, ki mejijo na javni prostor jedra naselja, se oblikujejo kot glavne fasade, pri čemer se stremi k enotni podobi naselja. (8) Funkcionalno oviranim osebam se naj dostop, vstop in uporaba objektov zagotavlja v skladu z zakonom. 49

III.5.4 Urejanje okolice, zasaditve

86. člen (splošni PIP o urejanju okolice objektov)

(1) Zunanja ureditev objekta na nagnjenem terenu mora biti zasnovana tako, da se prilagaja terenu. Izvedbe platojev z nasipi in useki niso dopustne, razen če so nujne za funkcioniranje stavbe (na primer dovoz, dostop, parkiranje). (2) Na vseh obmo čjih se ohranja čim ve č obstoje če vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. V okolici javnih objektov je prepovedano uporabljati visokoalergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge dele. (3) Pri urejanju okolice objektov naj se upošteva obstoje ča konfiguracija terena. Na posamezni parceli so dovoljeni nasipi in vkopi do najve č 3,0 m. (4) Višinske razlike na stavbnem zemljiš ču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Višinske razlike se lahko premostijo tudi s podpornimi zidovi ali škarpami do višine 1,50 m. Podporni zid ali škarpa sta lahko tudi višja od 1,50 m, kadar obstaja nevarnost rušenja terena: v tem primeru morata biti podporni zid ali škarpa izvedena v kaskadah, izjemoma na podlagi geotehni čne preveritve tudi brez kaskad. (5) Pri preoblikovanju terena se upošteva na čelo čim bolj smotrne prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoje čemu reliefu na mejah obmo čja urejanja. (6) Dostopne poti in gospodarske površine se izoblikujejo po terenu. Dovozi se primerno utrdijo. (7) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po kon čani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti za časne objekte in naprave in odve čni gradbeni material ter urediti okolico. (8) Urejanje obmo čij zelenih površin in zelenih površin v sklopu drugih namenskih rab je treba izvajati na osnovi projektne dokumentacije. (9) Obmo čja zelenih površin ZS, ZP, ZK, je potrebno komunalno opremiti. (10) V podeželskih naseljih se na javnih odprtih površinah za drevesne zasaditve (drevoredi, gmajne, drevesne mejice ipd.) uporabijo avtohtone drevesne vrste listavcev z neoblikovano krošnjo.

87. člen (splošni PIP o zasaditvah)

(1) Na obmo čjih kmetijskih zemljiš č se v kar najve čji meri ohranja obstoje ča drevesa in živice. (2) Na obmo čjih naselij se drevesna vegetacija ohranja v čim ve čji meri. Če obstoje čih dreves in živic ni možno ohranjati, jih je potrebno nadomestiti. (3) Ob robovih zaklju čenih naselij, še zlasti pa ob prometnih vpadnicah v naselja, je potrebno zagotavljati ozelenitev, ki zagotavlja vizualno kvaliteto pri ustvarjanju vedut, pri čemer naj se uporabijo dobri avtohtoni zgledi (drevesne mejice, soliterji). (4) Pri gradnjah in drugih ureditvah je potrebno upoštevati regulacijske linije drevoredov. Zasaditve drevoredov so priporo čljive ob gradnjah ali rekonstrukciji prometne gospodarske infrastrukture. (5) Pogoji za gradnjo v vplivnem obmo čju dreves in druge vegetacije: – v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in koli čino tal, dostopnost vode in zra čenje tal nad koreninskim sistemom. Odprtina za prehajanje zraka in vode mora biti najmanj 3,00 m2, – odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2,00 m. (6) Drevoredi se zasadijo z visokodebelnimi listavci, ki pa naj ne bodo krhkih, lomljivih vrst, in naj ne bodo poudarjeno občutljivi za rastlinske bolezni ali škodljivce. (7) Obstoje če drevorede se ohranja in obvezno obnavlja. Če to zaradi tehni čnih ali varnostnih razlogov ni možno se jih obvezno nadomeš ča. (8) Pri parkiriš čih se zasadi minimalno 1 visokodebelno drevo na 6 PM. (9) Izbor rastlin za zasaditve mora upoštevati rastiš čne razmere, varnostno zdravstvene zahteve ter uporabo vrst, ki dobro prenašajo mestno klimo, zmrzal, sušo in soljenje v zimskem času. Zasaditve morajo vklju čevati drevesno in grmovno vegetacijo. Uporabljajo se avtohtone drevesne in grmovne vrste. (10) Na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriš čih, ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin. (11) Na ekološko pomembnih obmo čjih in v obmo čjih naravnih vrednot se uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne vrste.

50

III.5.5 Parcelacija stavbnih zemljiš č

88. člen (splošni PIP za parcelacijo)

(1) Parcele namenjene gradnji naj bodo prilagojene tradicionalnemu vzorcu parcelacije in morfologiji prostora. Pestrost kulturne izrabe v nepravilnem rastru polj in parcel namenjenih gradnji se praviloma ščiti, pod pogojem, da razdrobljenost ni prevelika. (2) Velikost in oblika parcele namenjene gradnji mora upoštevati: – položaj, namembnost in velikost novih parcel namenjenih gradnji v odnosu do obstoje čih parcel, – tipologijo pozidave in predpisano stopnjo izkoriš čenosti parcele (FZ, , FI, DOBP, odmike od parcelnih mej, regulacijskih linij in podobno), – velikost in tlorisno zasnovo objektov, – namen, velikost in zmogljivost na črtovanih objektov, – možnost priklju čitve na infrastrukturne objekte in naprave, – krajevno zna čilno obliko parcel, – naravne razmere, – omejitve uporabe zemljiš ča. (3) Velikost in oblika parcele namenjene gradnji mora zagotoviti: – lastniško in obstoje čo parcelno strukturo zemljiš ča, – spremljajo če dejavnosti osnovnemu objektu (nezahtevni in enostavni objekti, parkirni prostori, manipulativne površine), – sanitarno-tehni čne zahteve (oson čenje, prezra čevanje, interventne poti). (4) Za obmo čja z ve čstanovanjsko gradnjo se parcela namenjena gradnji dolo či ob upoštevanju dovoljenega faktorja zazidanosti in izrabe zemljiš ča in drugih dolo čil tega odloka. (5) Za obmo čja svojevrstno oblikovanih objektov centralnih dejavnosti se velikost parcele namenjene gradnji dolo či skladno z normativi in programom dejavnosti, oblikovanostjo obmo čja in drugih pogojev, ki jih dolo ča ta odlok. (6) Za kmetije in nestanovanjske kmetijske objekte se velikost parcele namenjene gradnji dolo či z upoštevanjem velikosti, lege objektov, površin za modernizacijo ter manipulacijske površine (parkiriš ča za osebna in tovorna vozila ter kmetijsko mehanizacijo, dostopne poti in deponije) v sklopu kmetije. (7) Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih parcel namenjenih gradnji je dopustna pod pogojem, da se nove parcele oblikujejo na podlagi dolo čil tega odloka in da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste. Pri dolo čanju parcele namenjene gradnji ni možno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljiš č, ki po svoji velikosti ne ustrezajo kriterijem samostojne parcele namenjene gradnji. (8) Ne glede na zgoraj navedena dolo čila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta. (9) Širina parcele namenjene gradnji na strani, ki meji na javni prostor, naj se prilagaja tipi čni širini v posameznem naselju. (10) Parcela namenjena gradnji mora biti v celoti vklju čena v obmo čje enote urejanja prostora v kateri se gradi objekt. (11) Priporo čila glede velikosti parcel: • na ravnem terenu: za prostostoje če hiše 500 m2, za vrstne hiše 350 m2, • na nagnjenem terenu: – za hiše na pobo čju: 700 m2.

III.5.6 Prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje v obmo čju gospodarske javne infrastrukture in priklju čevanja nanjo

89. člen (splošni PIP za gradnjo GJI)

(1) GJI se mora na črtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehni čnimi normativi. Posebno pozornost se nameni predpisom, ki urejajo vodovarstveno obmo čje vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja . (2) Posegi na GJI ter posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, se lahko izvajajo le s predhodno pridobljenim soglasjem upravljavca posamezne GJI. (3) Vodi GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. Na takih odsekih si mora upravljavec dolo čene javne infrastrukture pridobiti pisno soglasje lastnika prizadetega zemljiš ča za gradnjo, obratovanje in vzdrževanje dolo čene javne infrastrukture na njegovem zemljiš ču. 51

(4) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma potekati v skupnih koridorjih, pri čemer se upošteva osnovne zahteve glede kota križanja in varnostnih odmikov med vodi GJI, kot to dolo čajo veljavni predpisi. (5) Vodi in objekti GJI morajo potekati oziroma biti umeš čeni v prostor tako, da je možno priklju čevanje objektov znotraj posamezne EUP ter da je omogo čeno njihovo nemoteno obratovanje in vzdrževanje. (6) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno. (7) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoje čih vodov GJI se v okviru obmo čja predvidenega posega predvidi tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni. (8) Vode GJI se na črtuje tako, da se zagotavlja ohranjanje kulturne dediš čine. Ve čje objekte GJI se locira izven pomembnejših prostorskih vizur in vplivnih obmo čij spomenikov. (9) GJI v naseljih ter na obmo čjih varstva kulturne dediš čine se izvede podzemno, razen na obmo čjih arheoloških najdiš č in pod pogojem, da to ni v nasprotju z varstvenimi režimi in usmeritvami za ohranjanje varovanih obmo čij narave. Pogoj za podzemno izvedbo vodov GJI ne velja za prenosne vode elektri čne energije. (10) Pri izvedbi posegov v prostor zaradi izgradnje objektov in omrežij infrastrukture je treba zagotoviti sprotno in kontno sanacijo poškodb prostora (vegetacija, tla in relief, vode). (11) Linijsko GJI se na črtuje čim bolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki v čim manjši meri prizadenejo enotnost ve čjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzro čajo ve čjih motenj v vidnem dojemanju prostora. Čim bolj se izogibati obmo čjem kulturne dediš čine ter drugim obmo čjem in prvinam, pomembnim za prepoznavnost, naravnim vrednotam in najpomembnejšim delom ekološko pomembnih obmo čij oziroma posebnih varstvenih obmo čij. (12) Po izvedbi infrastrukturnih objektov je potrebno spremljanje stanja oz. razvoja naravnih procesov ter po potrebi odpraviti negativne vplive, kot je npr. erozija na obmo čjih usekov ipd. (13) Infrastrukturne objekte, ki so bili zgrajeni na osrednjih javnih površinah naselij in so zaradi na čina izvedbe, bližine kulturnih spomenikov ipd. vizualno zelo mote či, se ob rekonstrukcijah in obnovah omrežij po pridobitvi vseh dovoljenj za umestitev v prostor in v soglasju z upravljavcem omrežja prestavi na nadomestno lokacijo. (14) Pri na črtovanju poteka trase linijskih objektov gospodarske javne infrastrukture je treba predvideti čim manjše število pre čkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le- ta ne posega na priobalno zemljiš če. Manjši odmiki od zakonsko dolo čenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak na čin, da ne bo poslabšana obstoje ča stabilnosti brežin vodotokov.

90. člen (splošni PIP glede gradnje v obmo čju gospodarske javne infrastrukture in priklju čevanja nanjo)

(1) Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture) je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiš čih. (2) Ne glede na dolo čbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiš čih, če se so časno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljiš č. (3) Stavbna zemljiš ča za gradnjo stanovanjskih objektov in ostalih objektov so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priklju čitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste. (4) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v tretjem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se predpisana komunalna oprema dolo či v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov. (5) Investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na na čin, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne dolo ča, če gre za na čin oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje.

91. člen (priklju čevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo)

(1) V posameznih enotah urejanja je obveznost priklju čevanja že zgrajenih objektov na komunalno opremo slede ča: – obvezna priklju čitev na elektroenergetsko omrežje, kjer je elektroenergetsko omrežje že zgrajeno, – obvezna priklju čitev na elektroenergetsko omrežje, takoj ko bo elektroenergetsko omrežje zgrajeno in bo taka priklju čitev omogo čena, – obvezna priklju čitev na vodovodno omrežje, kjer je vodovodno omrežje že zgrajeno, – obvezna priklju čitev na vodovodno omrežje, takoj ko bo vodovodno omrežje zgrajeno in bo taka priklju čitev omogo čena,

52

– obvezna priklju čitev na kanalizacijsko omrežje, kjer je kanalizacijsko omrežje že zgrajeno, – obvezna priklju čitev na kanalizacijsko omrežje, takoj ko bo kanalizacijsko omrežje zgrajeno in bo taka priklju čitev omogo čena ter – obvezna priklju čitev na individualne sisteme odvajanja in čiš čenja odpadne vode (nepreto čne greznice, male čistilne naprave), kjer kanalizacijsko omrežje ne bo zgrajeno. (2) V primeru, da izvedba gospodarske javne infrastrukture ni vklju čena v ob činske na črte razvojnih programov ali pogodba o opremljanju ni sklenjena oz. GJI še ni izgrajena se šteje, da je pogoj priklju čitve na komunalno opremo izpolnjen tudi, če je v projektni dokumentaciji predviden alternativni na čin, ki omogo ča samooskrbo objekta in izkazuje zadnje stanje gradbene tehnike. (3) Pri priklju čevanju na komunalno opremo je potrebno upoštevati dolo čila ob činskega operativnega programa odvajanja in čiš čenja komunalnih odpadnih voda.

92. člen (skupni PIP za prostorski razvoj na varovanih območjih, koridorjih GJI)

(1) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu s podro čno zakonodajo ter na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja. Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja opredeljeni v drugih predpisih ve čji od navedenih v tem prostorskem na črtu, se upošteva dolo čila drugih predpisov. (2) Širina varovalnega pasu se meri levo in desno od osi linijskega infrastrukturnega objekta ali od zunanje ograje objekta oziroma od zunanjega zidu objekta, če nima varovalne ograje. (3) Varovalni pas posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture znaša na vsako stran:

Ceste glede na kategorijo: • zunanjega roba cestnega sveta: – avtoceste 40,00 m – ostale državne ceste 25,00 m – regionalne ceste 15,00 m – državne kolesarske poti 5,00 m – lokalne ceste 10,00 m – javne poti 5,00 m – lokalne zbirne in krajevne ceste 5,00 m – javne poti za kolesarje 3,00 m Železnice: • osi skrajnih tirov: – glavne železniške proge 100,00 m – regionalne železniške proge 100,00 m − industrijski tir 80,00 m Vodovod: • osi voda: – vodovodno omrežje dimenzije 400 mm in ve č 1,50 m Kanalizacija: • osi voda: – kanalizacijsko omrežje dimenzije 1200 mm in ve č 1,50 m Telekomunikacije: • osi voda: – telekomunikacijski vodi s kabelskim razdelilnim sistemom 1,50 m Drugi vodi gospodarske javne službe lokalnega pomena razen priklju čkov nanje Plinovod: • osi voda: − prenosnega plinovoda z obratovalnim tlakom 16 bar in ve č (črtano v up) 100, 65 m − distribucijskega plinovoda z obratovalnim tlakom manjšim od 16 bar (črtano v up) 5,00 m • ograje: – merilno – regulacijske postaje 65,00 m – kompresorske postaje 100,00 m Elektroenergetski vodi nazivne napetosti: • osi voda: − 400 kV in 220 kV – nadzemni potek 40,00 m − 400 kV in 220 kV – podzemni potek 10,00 m 53

− 35 kV in 110 kV – nadzemni potek 15,00 m − 35 kV in 110 kV – podzemni potek 3,00 m − 10 ali 20 kV – nadzemni potek 10,00 m − 10 ali 20 kV – podzemni potek 5,00 m • zunanje ograje: − RTP z nazivno napetostjo 400 kV in 220 kV 40,00 m − RTP z nazivno napetostjo 35 kV in 110 kV 15,00 m − RP in TP z nazivno napetostjo do 35 kV 5,00 m

(4) Posegi v varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja. (5) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoje čih objektov v varovalnih pasovih obstoje čih javnih cest je treba vse posege na črtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti. (6) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo pove čano varnost pred sevanjem kot dolo ča veljavna zakonodaja. (7) V varovalnih koridorjih gospodarske javne infrastrukture je dovoljena gradnja v skladu z namembnostjo varovalnega koridorja in v skladu z veljavno zakonodajo. Na obstoje čih objektih so dovoljena investicijska vzdrževalna dela. (8) V varovalnem koridorju pomembnejših elektronskih komunikacijskih zra čnih zvez je treba preveriti vpliv novogradnje na delovanje elektronskih komunikacijskih zra čnih zvez in pridobiti soglasje organa, pristojnega za elektronske komunikacije. (9) Železniško progo, ki poteka v obmo čju stavbnih zemljiš č na nivoju terena, je treba zavarovati z varovalno ograjo. (10) V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja pristojne inštitucije razvidno, da manjši odmik ne povzro ča negativnega vpliva na objekte GJI.

III.5.6.1 Prometna infrastruktura

93. člen (splošni PIP za gradnjo in urejanje cestnega omrežja)

(1) Na črtovanje, gradnja in vzdrževanje obstoje če prometne infrastrukture mora biti skladna z zakonskimi dolo čili in veljavnimi predpisi s podro čja prometa. (2) Ceste s pripadajo čimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo znotraj obmo čij prometne infrastrukture in obmo čij predvidenih za urejanje z OPPN, na preostalih obmo čjih pa skladno z dolo čili tega odloka. (3) Vsaka parcela namenjena gradnji oziroma vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop in dovoz za motorna vozila na javno cesto. Dostop mora biti urejen po lastnem zemljiš ču ali pa mora biti pridobljena služnostna pravica na parcelah, preko katerih vodi dovoz do zemljiš ča oziroma posega. (4) Dovozi in priklju čki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Izvedejo se na podlagi pogojev in soglasja ob činskega ali državnega organa, pristojnega za promet. Na javno cesto se praviloma priklju čuje ve č objektov s skupnim priklju čkom. (5) Manipulacijske površine ob parkiriš čih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogo čeno čelno vklju čevanje vozil na javno cesto. Uredijo se na podlagi pogojev in soglasja ob činskega organa, pristojnega za promet, ali upravljavca ceste. (6) Pri gradnji lokalnih cest, dovozov in priklju čkov posameznih objektov se upoštevajo širine, dolo čene s predpisi. Dimenzionirani in izvedeni morajo biti tako, da zagotavljajo dostop za interventna vozila v primeru požara in drugih nesre č. (7) Praviloma ne sme biti slepih cest. Na cestah, ki se ne morejo navezati na druge ceste, se morajo urediti obra čališ ča, ki omogo čajo obra čanje servisnim in urgentnim vozilom (minimalnim radijem 4,6 m). Odstop od te dolo čbe potrdi organ ob činske uprave, pristojen za promet. (8) Urgentni in intervencijski dovozi do parcel namenjenih gradnji morajo biti omogo čeni neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih dvoriš č. (9) Javni in drugi objekti, v katerih se zadržuje ve čje število ljudi, morajo imeti lastno parkiriš če in morajo biti z vseh strani dostopni z gasilskimi vozili. Nosilnost interventnih poti mora biti najmanj 10 ton, široke pa morajo biti najmanj 3,5 m. (10) Morebitne zapore (rampe, koli čki, cvetli čna korita, drugo) morajo biti izvedene tako, da jih je mogo če v primeru gasilske ali druge urgentne intervencije nemudoma in brez težav odstraniti. (11) V ve čjih naseljih je treba ob cestah izvesti hodnike za pešce, ki so oblikovalsko in funkcionalno primerni hierarhiji naselja, in javno razsvetljavo. (12) Hodniki za pešce se uredijo ob vseh glavnih cestah in ob poteh v naseljih, iz zgostitvenih obmo čij proti šolam, zdravstvenim ustanovam, kulturnim ustanovam, cerkvam, pokopališ čem ter drugim 54

objektom javnega zna čaja. Poti za pešce morajo biti ob voziš ču višinsko lo čene ali speljane lo čeno od voziš ča. Obmo čje za pešce je treba urejati kot enovito pretežno ravno površino, ki bo primerna za peš hojo in za funkcionalno ovirane osebe. Površine tlakov morajo biti izvedene s protidrsnimi materiali ali površinsko obdelane proti drsenju. (13) Pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest in poti se mora preveriti stanje komunalnih vodov, ki potekajo pod njimi. Dotrajane naprave se morajo pred modernizacijo ceste obnoviti, nivo cestiš ča in plo čnikov za pešce pa uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se dostopnost ne poslabša. (14) Preveriti oziroma simulirati je potrebno prometne dostope v primeru ve čje intervencije od zunaj, zlasti pri ve čjih stavbnih kompleksih. (15) Cesta se sme priklju čiti na cesto iste kategorije oziroma na en razred višje kategorizirano cesto. (16) V primeru ulic brez plo čnikov je potrebno dolo čiti varovalni pas ceste za odlaganje snega, v katerem izvajalec javne službe ne nosi odgovornosti za morebitne poškodbe lastnikom parcel ob cesti. (17) Vsako križiš če ali priklju ček mora imeti minimalne pregledne trikotnike, brez ovir, višjih od 0,50 m, v velikosti, odvisni od dovoljene hitrosti. (18) V varovalnih pasovih prometne infrastrukture, dolo čenih v zakonih in predpisih, je dovoljena gradnja, dozidava, nadzidava, sprememba namembnosti in hortikulturne ureditve le s soglasjem upravljavca prometne infrastrukture in v skladu z osnovno namensko rabo. (19) Avtobusna postajališ ča je potrebno predvideti izven voziš ča kategoriziranih cest in v skladu z veljavnimi predpisi. (20) Meteorne in druge odpadne vode z objektov in zunanjih ureditev izven cestnega telesa je potrebno speljati tako, da ne bodo tekle na cesto in na njej celo zastajale, obenem pa ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje cestiš č. (21) Pri na črtovanju prometne infrastrukture – ureditvi lokalnih cest, ureditvi kolesarskih poti in pešpoti se je treba izogniti poplavnim obmo čjem in predvideti prometne infrastrukture izven priobalnih zemljiš č.

94. člen (splošni PIP za posege v obmo čje avtoceste A4, odsek Slivnica – Draženci)

(1) Na obmo čju avtoceste je potrebno upoštevati obstoje čo avtocesto, vse spremljajo če prometnice in objekte ter komunalno, telekomunikacijsko in energetsko infrastrukturo. (2) Za vse posege v varovalni pas avtoceste je potrebno pridobitvi soglasja upravljavca ceste. (3) Posegi v varovalni pas avtoceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza. (4) Zaradi eventualne širitve avtoceste, je potrebno za vse bodo če posege v varovalni pas avtoceste, zagotoviti minimalno 7 m obojestranski odmik od roba cestnega sveta. (5) V varovalnem pasu avtoceste je potrebno na črtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na cesto. V varovalnem pasu naj se ne na črtuje objektov in dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko mote č, predvsem zaradi obremenitve s hrupom zaradi prometa. (6) Nove posege je potrebno na črtovati skladno z veljavnimi predpisi, ob upoštevanju ZPNa črt in ZUPUDPP ter ob vedenju in poznavanju obstoje čih in predvidenih obremenjenosti okolja, da ne prihaja do nasprotja med rabami v prostoru. To pomeni, da je potrebno ob obstoje či avtocesti na črtovati rabo prostora na na čin, da bodo upoštevane na črtovane obremenitve okolja zaradi predvidenega naraš čanja prometa v dolgoro čnem obdobju (20-letno plansko obdobje). (7) Za nova predvidena obmo čja poselitve oziroma obmo čja spremenjene rabe prostora, ki zahtevajo ve čjo stopnjo varnosti pred hrupom, zaš čito pred morebitnimi vplivi kot posledice obratovanja avtoceste ne zagotavlja upravljavec avtoceste. Ukrepi za zaš čito pred vplivi avtoceste so v tem primeru obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorja novega posega. (8) V varovalnem pasu avtoceste in njenih spremljajo čih objektih ni dopustna sprememba namenske rabe prostora v stavbna zemljiš ča namenjena stanovanjski gradnji oz. gradnji za hrup ob čutljivih objektov in površin. (9) Pri novogradnjah objektov in rekonstrukcijah obstoje čih objektov v obmo čju kjer so presežene dovoljene vrednosti kazalcev hrupa (20-letno plansko obdobje), je vse posege potrebno na črtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na avtocesti. (10) Skladno s podro čno zakonodajo v varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvo čno obveš čanje in oglaševanje.

95. člen (splošni PIP za železniški promet)

(1) Glede na njihovo funkcijo se železniške proge delijo na: HP – hitra proga, Z1 – glavna železniška proga 1. reda, Z2 – glavna železniška proga 2. reda, RP – regionalna železniška proga, IT – industrijski tir.

55

(2) Železniška proga s pripadajo čimi objekti in napravami se lahko gradi, modernizira in prenavlja skladno z dolo čili tega odloka. (3) Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge je potrebno predhodno v skladu z zakonom in pravilniki pridobiti projektne pogoje in soglasje h projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture. Posegi morajo biti v skladu s podro čno zakonodajo in pravilniki. Za objekte, ki se bodo projektirali v obmo čju železniške proge, je potrebno pred pridobitvijo projektnih pogojev opraviti skupen ogled in predstavitev predstavnikom upravljavca železniške proge, ki ga skli če investitor del. (4) Razdalja med železniško progo in javno ali nekategorizirano cesto je tolikšna, da je med njima mogo če postaviti vse naprave, potrebne za opravljanje železniškega prometa na progi in cestnega prometa na cesti, znašati pa mora najmanj 8 m, merjeno od osi skrajnega tira od najbližje to čke cestiš ča ceste. (5) Objekte in naprave, visoke od 3 do 15 m je dovoljeno graditi oziroma postavljati v varovalnem progovnem pasu na oddaljenosti najmanj 12 m od osi skrajnega tira, levo od obstoje čega tira pa mora biti pove čan še za 4,2 m zaradi predvidenega drugega tira (smer Pragersko – Središ če). (6) Vse kovinske objekte, ki bodo oddaljeni od vertikalne projekcije najbližjega vodnika voznega omrežja 5 m ali manj, je potrebno elektri čno spojiti na tirnico povratnega voda in detajle prikazati v projektu. Vse stroške izvedbe nosi investitor izgradnje.

96. člen (splošni PIP za posege v vplivno obmo čje letališ ča)

(1) Ob čina Kidri čevo leži v vplivnem obmo čju javnega letališ ča Edvarda Rusjana Maribor. (2) Pri na črtovanju posegov v prostor je potrebno v skladu z referen čno kodo letališ ča (4D) upoštevati vzletno-priletne in druge omejitve ravnine posameznega letališ ča, ki izhajajo iz podro čne zakonodaje in pravilnikov. (3) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zra čnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno ozna čiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. (4) Med ovire v coni letališ ča štejejo objekti, inštalacije, naprave, drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitve terena za ceste, kanale in podobno. (5) Zunaj cone letališ ča, štejejo za ovire: • v krogu s polmerom 10 kilometrov od referen čne to čke letališ ča objekti, inštalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30 m, pa se nahajajo na terenu, ki je ve č kot 100 m višji od referen čne to čke letališ ča, • objekti, inštalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje to čke, in ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za ve č kot 100 m, • vsi objekti, inštalacije in naprave, ki segajo ve č kot 100m od tal, ter daljnovodi, ži čnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini ve č kot 75 m. (6) Preko obmo čja ob čine potekajo tudi zra čne poti pod katerimi za ovire štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.

97. člen (splošni PIP za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)

(1) Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti obstoje čih objektov se na parceli namenjeni gradnji zagotovi zadostno število parkirnih mest (v nadaljevanju: PM). Zagotavljajo se na parkirnih površinah, garažnih mestih ali garažah v kletnih in preostalih etažah. V obmo čjih, kjer zaradi zate čenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje v jedru) PM ni možno zagotavljati na parceli namenjeni gradnji, se le-ti zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah. (2) Pri ve čstanovanjskih stavbah je potrebno čim ve č PM zagotavljati v kleteh stavb oziroma v podzemnih prostorih ali v preostalih etažah, tako da se ohranja ve č zelenih površin ob stavbah in zagotavlja ve čja bivalna kakovost obmo čja. Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti nad seboj dovolj debelo humusno plast, ki omogo ča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo imeti na terenu strehe garaže urejeno javno površino, odprto športno igriš če, nadzemno parkiriš če in podobno. (3) Pod obstoje čimi PM je dopustna gradnja podzemnih garaž. Število javnih PM, ki so bila zgrajena za potrebe ve čstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati. (4) PM morajo biti razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in po čitka ljudi v okolici. Parkirne ploš čadi z ve č kot 5 PM morajo biti ozelenjene z zasaditvijo dreves po splošnih PIP tega odloka o zasaditvah in urejanju javnih odprtih površin.

56

(5) PM, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaš čite. Goriva in maziva, ki odtekajo, se odstranijo na neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezra čevanja. (6) Manipulacijske površine ob parkiriš čih morajo biti izvedene in urejene tako, da je prepre čeno vzvratno vklju čevanje vozil na javno cesto. (7) Na vseh javnih parkiriš čih je potrebno skladno s predpisi zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe v skladu z veljavno zakonodajo. Pri dolo čanju PM za stavbe, namenjene javni rabi, se zagotovi 5% PM za funkcionalno ovirane osebe. V primeru, da je PM v objektu manj kot 20, je potrebno zagotoviti 1 PM za funkcionalno ovirane osebe. (8) Na parcelah namenjenih gradnji ve čstanovanjskih stavb in stavb, namenjenih javni rabi, se zagotovijo parkirna mesta za kolesa in druga enosedna vozila v skladu z veljavno zakonodajo. (9) Stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljena PM za zaposlene in obiskovalce. (10) Ob vinski kleti morata biti zagotovljeni vsaj dve parkirni mesti, ob vinoto ču pa vsaj tri parkirna mesta in zadostne manipulacijske površine. V primerih, ko ni mogo če zagotoviti zahtevanega števila parkirnih mest na parceli namenjeni gradnji, se parkirna mesta zagotovijo na drugi lokaciji, ki omogo ča peš dostop. (11) Pri mešani rabi se dimenzioniranje števila parkiriš č, z upoštevanjem časovno diferenciarane souporabe, dolo či z vsakokratno presojo okoliš čin posebej, (12) Poleg površin za parkiranje avtomobilov morajo biti v enakem številu zagotovljene tudi površine za parkiranje ali shranjevanje koles. (13) Če poseben predpis ne dolo ča druga če, se v odvisnosti od namena objekta ali dejavnosti pri izra čunu PM upošteva naslednje minimalno število PM:

Namembnost stavb Št. PM / m2 BEP objektov ali št. PM / št. stanovanj STANOVANJA 11100 Enostanovanjske stavbe 2 PM/stanovanje 11210 Dvostanovanjske stavbe 11221 Tri- in ve čstanovanjske stavbe 2 PM/stanovanje 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene 1PM/12 postelj (dijaški, mladinski domovi in podobno.) SB 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene 1PM/7 postelj (domovi za ostarele, varna hiša) 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi 1PM/stanovanje od tega 10% na terenu za stanovanji (oskrbovana stanovanja) obiskovalce POSLOVNO TRGOVSKE DEJAVNOSTI 12201 Stavbe javne uprave 1PM/30 m2 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve) 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe 12301 Trgovske stavbe (trgovina lokalna pod 500 1PM/50 m2 ne manj kot 2 PM m2) 12301 Trgovske stavbe (trgovina z 1PM/80 m2 ne manj kot 2PM neprehrambenimi izdelki) 12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center do 1PM/35 m2 2500 m2) 12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center nad 1PM/30 m2 2500 m2) 12301 Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice) 1PM/40 m2

12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti 1PM/30 m2 ne manj kot 2PM (obrtno servisne dejavnosti - frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice, lekarne…) 12301 Trgovske stavbe (ve čnamenski trgovsko 1PM/30 m2 zabaviš čni objekti) 12303 Bencinski servisi 1PM/30 m2 prodajnih površin ne manj kot 3PM DRUŽBENE DEJAVNOSTI 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (gledališ ča, 1PM/5 sedežev koncertne hiše, ve čnamenske dvorane, kino, galerija) 12620 Muzeji in knjižnice 1PM/80 m2 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov 1PM/20 m2

57

12640 Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, 1PM/35 m2 ne manj kot 2PM ambulante, veterinarske ambulante) 12630 Stavbe za izobraževanje (osnovne šole) 1PM/u čilnico od tega 12 za kratkotrajno parkiranje staršev 12630 Stavbe za izobraževanje (srednje, visoke 1,25PM/u čilnico šole) 12630 Stavbe za izobraževanje (vrtci) 1PM/10 otrok od teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranje ŠPORTNE DEJAVNOSTI 24110 Športna igriš ča 1PM/200 m2 površine igriš č od tega 20% PM za avtobuse 12650 Športne dvorane s prostori za gledalce 1PM/30 m2 od tega 20% PM za avtobuse 12650 Športne dvorane (ve čnamenske dvorane, 1PM/15 m2 pretežno namenjene razvedrilu) (wellness,fizioterapija, fitnes in podobno.) POSEBNE DEJAVNOSTI 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno 1PM/3 sobe nastanitev (hotel, preno čiš ča, penzioni) 12112 Gostilne, restavracije, to čilnice, bari 1PM/6 sedežev in1PM/teko či meter to čilnega pulta ne manj kot 2PM 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno 1 PM /10sob nastanitev (mladinski hotel) PROIZVODNE DEJAVNOSTI 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe 1PM/80 m2 12510 Industrijske stavbe (do 200 m2) 1PM/30 m2 površine ne manj kot 2PM 12510 Industrijske stavbe (ve č kot 200 m2) 1PM/50 m2 površine 12520 Rezervoarji, silosi in skladiš ča 1PM/150 m2 površine in ne manj kot 3 PM 12510 Industrijske stavbe (delavnice za servis 6PM/popravljalno mesto motornih vozil) DRUGO 24204 Pokopališ ča 1PM/600 m2 12722 Pokopališke stavbe in spremljajo či objekti ne manj kot 10PM 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, 1PM/600 m2 rekreacijo in prosti čas (park) 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso 1PM/100 m2 uvrš čene drugje, vojašnice, stavbe za nastanitev policistov, gasilcev) 12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje 1PM/50 m2* elektronskih komunikacij ter z njimi povezane *število PM upošteva tudi zna čaj objekta in dostop stavbe (stavbe in terminali na letališ čih, železniških do javnega prometa in avtobusnih postajah in v pristaniš čih ter z njimi povezane stavbe) avtomatske avtopralnice 5 PM/pralno napravo samopostrežne avtopralnice 3 PM/pralni prostor

III.5.6.2 Okoljska, energetska in elektronska komunikacijska infrastruktura

98. člen (splošni PIP za gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture)

(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati skladno z veljavnimi predpisi in tehni čnimi normativi. (2) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi, ter vsi posegi v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture. (3) Trase omrežij okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture je treba medsebojno uskladiti in jih združevati v skupne koridorje. Medsebojno usklajenost tras omrežij preveri organ ob činske uprave, pristojen za gospodarske dejavnosti in za promet, v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja. (4) Pri vzporednem vodenju vodovodov, kanalizacije za odvajanje odpadne vode oziroma drugih vodov GJI se zagotovi ustrezen odmik. Križanja komunalnih vodov in naprav morajo biti izvedena tako, da

58

se zagotovi nemoteno vzdrževanje in obnova vodov, objektov in naprav in higienska neopore čnost pitne vode v skladu z veljavnimi sanitarno-tehni čnimi predpisi. (5) Gradnja omrežij okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture mora potekati so časno in usklajeno. Mogo če so tudi posami čne gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske u činkovitosti izvajalcev gospodarskih javnih služb. Ob gradnji nove okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture je treba izvesti rekonstrukcijo obstoje če istovrstne infrastrukture, ki ni ve č ustrezna zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehni čne izvedbe, poškodb ali urbanisti čnih zahtev. (6) Omrežja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture morajo potekati po javnih površinah. Na odsekih, kjer zaradi terenskih in drugih razlogov potek po javnih površinah ni mogo č, mora lastnik prizadetega zemljiš ča omogo čiti gradnjo, obratovanje in vzdrževanje teh omrežij na svojem zemljiš ču, izvajalec gospodarske javne službe pa mora za to od lastnika pridobiti služnost. (7) V obmo čju stavbnih zemljiš č in v obmo čjih varstva kulturne dediš čine je treba omrežja elektronske komunikacijske in distribucijske elektroenergetske infrastrukture graditi v podzemni izvedbi. Odstop od te dolo čbe potrdi organ ob činske uprave, pristojen za gospodarske dejavnosti, na obmo čjih kulturne dediš čine pa tudi služba, pristojna za varstvo kulturne dediš čine. Pogoj za podzemno izvedbo vodov elektroenergetske infrastrukture ne velja za prenosne vode elektri čne energije. (8) Omrežja in jaške okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture je treba na javnih cestah umeš čati zunaj voziš ča. Če to ni mogo če, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil. (9) Na kmetijskih zemljiš čih morajo biti objekti okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture izvedeni na taki globini, da bo zagotovljena normalna uporaba kmetijskih zemljiš č. Po izvedeni gradnji objektov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture je treba kmetijsko zemljiš če vzpostaviti v prvotno stanje. (10) Pri na črtovanju poteka trase javne infrastrukture treba načrtovati čim manjše število pre čkanj vodotokov. Pre čkanja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka je treba na črtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka. Če trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj ne posega na priobalno zemljiš če, oziroma le izjemoma. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljiš če, razen izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak na čin, da ne bo poslabšanja obstoje če stabilnosti brežin vodotokov. (11) Na celotnem poteku tras mora biti zagotovljena dostopnost, nemoteno obratovanje in vzdrževanje objektov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture. (12) Urejanje komunalnih omrežij se dopuš ča pod slede čimi pogoji: – istovrstni objekti morajo imeti čim bolj enakovredne pogoje glede priklju čkov, – upoštevati se morajo tradicionalne povezave med kraji, – omrežja se morajo čim bolj prilagajati oblikovanosti terena, relief, površinski vodotoki in vegetacija se kar najmanj spreminjajo, – omrežja se morajo čim bolj izogibati kvalitetnim kmetijskim in gozdnim površinam ter kompleksom takih površin. Če je le mogo če, naj ne pre čkajo zna čilnih krajinskih predelov. To posebno velja za prostozra čne vode, ceste in plinovod, – v naseljih se morajo komunalni vodi izvajati podzemsko, to dolo čilo velja tudi za obnovo, – praviloma se morajo komunalni vodi voditi v cestnem svetu, – za ve č objektov se po možnosti pripravijo isti priklju čki, – na posameznih odsekih se morajo po možnosti izgraditi vse komunalne naprave obenem pred dokon čno ureditvijo ceste, – ve čji objekti komunalnih omrežij, kot so transformatorske in črpalne postaje, vodohrani, parkiriš ča in podobno, se morajo postavljati nevpadljivo, po možnosti v sklopu z drugimi objekti in maskirani z zelenjem, – upoštevati je potrebno minimalne vertikalne in horizontalne odmike z drugimi novimi vodi, – vsa križanja z obstoje čimi komunalnimi vodi in napravami morajo biti izvedena v skladu s soglasji pristojnih organov in organizacij, – približevanja in križanja z ostalimi podzemnimi vodi in nadzemnimi objekti se z odmiki lahko v soglasnosti z lastnikom oziroma upravljavcem zmanjšajo na minimalno razdaljo z ustrezno zaš čito.

99. člen (splošni PIP za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)

(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi. Upoštevati je potrebno dolo čila podro čne zakonodaje glede oskrbe prebivalstva z ustrezno pitno vodo.

59

(2) Vsi obstoje či in predvideni objekti, v katerih se rabi pitna voda, na obmo čjih, na katerih je možna priklju čitev, morajo biti priklju čeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priklju čitev objektov na vodovodno omrežje ni možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dopusti za časna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje, vodnjak, kapnica, cisterna. (3) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na obmo čju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, pod pogojem, da je tovrstna oskrba z vodo v skladu s predpisi s podro čja oskrbe s pitno vodo. (4) V okviru gospodarskih javnih služb se zagotavlja tudi zadostne koli čine požarne vode oziroma na druga čen na čin zagotoviti požarno varnost. Požarno varnost objektov se zagotavlja s sistemom podzemnih in nadzemnih hidrantov v skladu z zakonskimi predpisi s podro čja javnih hidrantnih omrežij. (5) Vodovodno omrežje mora zagotavljati zadosten pritisk in koli čino vode za priklju čitev hidrantov, ki se morajo postaviti v naseljih in v bližini objektov, v katerih se pogosto nahaja ve čje število ljudi ter v bližini objektov z ve čjo požarno obremenitvijo in specifi čnih objektov s požarnega vidika. (6) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali zasebni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo bodisi nadtalni ali podtalni hidranti. Hidranti morajo biti praviloma umeš čeni v prostor na zelenih površinah, zunaj povoznih površin, v odmiku 1 m od utrjenih površin. (7) Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališ ča, razbremenilniki ipd.) morajo biti umeš čeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema. Pri na črtovanju gradenj je potrebno v skladu s podro čno zakonodajo dotrajane cevovode iz neustreznega materiala nadomestiti z novimi iz ustreznega materiala. (8) Najožja obmo čja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaš čitno ograjo za prepre čitev nepooblaš čenega pristopa. Do vodohrana je treba zagotoviti dostopno pot. Vodohran je treba zaradi manjše vizualne izpostavljenosti vsaj delno vkopati. (9) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode. (10) Novozgrajeni javni vodovodi morajo biti lokacijsko vgrajeni v javne površine s predpisanimi odmiki od objektov in drugih podzemnih napeljav v skladu s tehni čnim pravilnikom upravljavca vodovoda. (11) Vodnjaki se morajo ohranjati. Vodnjaki z ve čjo in stalno koli čino vode se morajo vzdrževati, ostali vodnjaki pa se morajo prekriti oziroma zaš čititi. Zasipavanja vodnjakov se ne dopuš ča.

100. člen (splošni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)

(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiš čenju fekalne komunalne in padavinske odpadne vode. (2) Odvajanje in čiš čenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z zakoni in predpisi s podro čja varstva voda in varstva okolja. (3) Kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v lo čenem sistemu, razen na obmo čjih, kjer je izveden mešani sistem. Lo čeni kanalizacijski sistem za padavinsko odpadno vodo ne sme biti priklju čen na mešani sistem. (4) Vsa kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno ter zaš čitena proti mehanskim, kemi čnim in drugim vplivom. Javna kanalizacija se mora zaklju čiti s čistilno napravo. (5) Trase in jaški kanalizacijskih vodov morajo praviloma potekati izven voziš ča. Kadar to ni možno, morajo biti jaški na voziš ču umeš čeni izven kolesnic vozil. (6) Vsi obstoje či in predvideni objekti, v katerih nastaja komunalna odpadna voda, na obmo čjih, na katerih je možna priklju čitev, morajo biti priklju čeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Če priklju čitev objektov na kanalizacijsko omrežje zaradi fizi čnih ovir ali velike oddaljenosti ni možna, se lahko na podlagi pozitivnega soglasja upravljavca kanalizacijskega omrežja dovoli za časno ali trajno odvajanje odpadne vode v male čistilne naprave ali nepreto čne greznice. Male čistilne naprave in greznice morajo biti redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiš čenje odpadne vode. (7) Odpadne vode iz vseh obstoje čih in predvidenih objektov na obmo čjih, na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je treba odvajati v male čistilne naprave ali nepreto čne greznice. (8) Potrebno je zagotoviti ponikanje čim ve čjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na obmo čjih urejanja je potrebno pri odvajanju padavinskih voda v čim ve čji možni meri zmanjšati hipni odtok z urbanih površin, in sicer je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne ploš če, morebitni suhi zadrževalniki,…). (9) Odvajanje in čiš čenje padavinske vode z javnih cest, parkiriš č in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvajata v skladu s predpisi. Padavinske vode z asfaltiranih ali betonskih cest, parkiriš č se morajo odvajati prek usedalnika in zadostno dimenzioniranih lovilcev olj in maš čob. Velja tudi za garaže in platoje za pranje motornih vozil.

60

(10) Padavinske vode s streh je treba preko peskolovov ponikati, pri tem morajo ponikalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj parcel namenjenih gradnji. Če ponikanje ni možno je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev odvajanja biti na črtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega obmo čja. (11) Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav za proizvodnjo in obrtne dejavnosti morajo pred iztokom v kanalizacijo biti o čiš čene do predpisane stopnje. (12) Pri odvajanju odpadnih vod iz objektov za rejo doma čih živali je treba upoštevati zakonsko dolo čene meje emisije snovi. (13) Če prostorske razmere to omogo čajo, morajo biti čistilne naprave umeš čene v prostor tako, da bodo zadostno oddaljene od stanovanjskih površine ter tako, da lokacija omogo ča morebitno razširitev oziroma nadgradnjo čistilne naprave. Čistilna naprava mora imeti ustrezen dovoz in zavarovano obmo čje z zaš čitno ograjo. Male čistilne naprave in nepreto čne greznice morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi. Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Vsi navedeni objekti morajo biti locirani na parceli namenjeni gradnji stavbe ali na eni od parcel namenjenih gradnji ve č stavb, če naprava služi ve č stavbam. Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiš čenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiš čenja odpadne vode. (14) Pri na črtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav je potrebno izdelati tudi hidrološko-hidravli čno analizo prevodnosti konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje o čiš čenih odpadnih voda v vodotok. Pri navedeni analizi je potrebno upoštevati maksimalne in minimalnih pretoke ter srednji nizki pretok vodotoka na eni strani ter maksimalno koli čino o čiš čenih odpadnih voda na iztoku. S predvidenim odvajanjem o čiš čenih odpadnih voda v vodotok ne smejo biti poslabšane odto čne razmere na dovodnem zemljiš ču, oz. ne sme biti pove čana poplavna ogroženost v vplivnem obmo čju. Za zagotavljanje neškodljivega odvajanja o čiš čenih odpadnih voda v vodotok je, po potrebi, pred iztokom potrebno predvideti zadrževalni bazen ustreznih dimenzij.

101. člen (splošni PIP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)

(1) Gradnja stanovanjskih objektov znotraj varovalnega pasu prenosnega elektroenergetskega omrežja je prepovedana. Za vsak poseg znotraj koridorja obstoje čih in predvidenih elektroenergetskih omrežij je potrebno pridobiti soglasje sistemskega operaterja, v katerega podro čje sodi dolo čeno prenosno ali distribucijsko omrežje. V koridorjih prenosnih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material. Ravno tako je pod prenosnimi daljnovodi prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive ali eksplozivne materiale. (2) Zagotavlja se neoviran dostop do vseh mest elektroenergetskega omrežja ob kateremkoli času. (3) Dopustna je rekonstrukcija obstoje čih enosistemskih daljnovodov z nadgraditvijo v dvosistemske daljnovode. (4) Elektroenergetski vodi srednje in nizkonapetostnega nivoja morajo biti v naseljih grajeni v kabelski izvedbi, izven naselij pa so lahko tudi v nadzemni izvedbi. Odstopanja so dopustna, kadar podzemna izvedba tehni čno ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami. (5) Izven območja naselja oziroma v obmo čjih razpršene poselitve je dopustna tudi gradnja nadzemne izvedbe elektroenergetskega omrežja. (6) Elektroenergetsko omrežje, kadar se gradi v nadzemni izvedbi, praviloma ne sme potekati v obmo čjih vedut na naravne in ustvarjene prostorske dominante. (7) Elektroenergetsko omrežje se na črtuje in gradi na na čin, da v čim manjši možni meri omejuje obstoje če in na črtovane rabe v prostoru ter so izpolnjene zahteve glede mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu z veljavnimi predpisi. (8) Vizualno izpostavljenost transformatorskih postaj je treba omejiti tako, da se vklju čujejo v objekte drugih namembnosti, pod pogojem da sevanje ne ogroža prebivalcev in zaposlenih v objektu, oziroma se združujejo z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami (zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice, delno zasutje in podobno). Potrebno je zagotoviti ustrezen dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev. (9) Nove transformatorske postaje se gradijo kot samostojni objekti in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri gradnji je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa. (10) Za potrebe izgradnje ve čjih obrtnih con, trgovskih con, delavnic oz. industrijskih objektov, za katere bo potrebna ve čja priklju čna mo č, je potrebno pri pristojnem elektrodistribucijskem podjetju posebej naro čiti raziskavo o možnosti napajanja z elektri čno energijo. (11) Za vsako poznejšo detajlnejšo izdelavo prostorskih aktov (ob činski podrobni prostorski na črt) si mora projektant pri distribucijskemu podjetju pridobiti natan čne podatke o poteku tras elektroenergetskih

61

vodov in lokacije posameznih elektroenergetskih objektov ter jih vnesti (vrisati) v grafi čne podloge obdelave. (12) Vzdrževalnemu osebju in mehanizaciji mora biti omogo čen neoviran dostop do vseh stojnih mest daljnovodov.

102. člen (splošni PIP za gradnjo in urejanje javne razsvetljave)

(1) Javne površine na obmo čjih S, B, C, I, P, E ter ZK, ZS, ZP, ZD morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posameznih površin in okoliških objektov. Pri tem je treba upoštevati dolo čbe v povezavi s prepre čevanjem svetlobnega onesnaženja ter zagotavljati varstvo bivalnih prostorov pred moteno osvetljenostjo zaradi razsvetljave nepokritih površin, varstvo ljudi pred bleš čanjem, varstvo astronomskih opazovanj pred sijem neba in za zmanjšanje porabe elektri čne energije. (2) Za javno razsvetljavo se praviloma dopuš ča le izvedba razsvetljave z žarnicami z žarilno nitko ali z drugimi svetili s podobno svetlobo. Izjeme se dopuščajo na prometno pomembnih mestih, kjer so posebne razsvetljave potrebne zaradi prometne varnosti. (3) Oblika svetil javne razsvetljave in oblika njihovih nosilnih elementov za posamezna naselja mora biti poenotena. (4) Za javno razsvetljavo se lahko uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%, medtem ko se za razsvetljavo javnih površin ulic na obmo čju kulturnega spomenika lahko uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5%. V kolikor podro čni predpis dolo ča druga če, se upošteva le tega. (5) Dekorativna oziroma arhitekturna razsvetljava objektov (cerkve, mostovi, izbrane fasade, drugo) mora biti izbrana in usmerjena tako, da ne deluje mote če. (6) Ni dovoljena uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujo čih ali vrte čih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. (7) Varnostna oddaljenost objekta: – od daljnovoda 20 kV znaša najmanj 7 m, – od zra čnega NN omrežja znaša najmanj 2,5 m in – od zemeljskih elektroenergetskih kablov znaša najmanj 2 m.

103. člen (splošni PIP za gradnjo in urejanje elektronskih komunikacijskih omrežij)

(1) Vsi objekti elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajo če infrastrukture morajo biti grajeni na na čin, ki omogo ča skupno uporabo teh objektov. (2) Elektronska komunikacijska omrežja, razen sistemov brezži čnih povezav, morajo biti izvedena s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Zunaj naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov. (3) Gradnja samostoje čih antenskih stolpov je dopustna v obmo čjih namenske rabe kot je opredeljeno v prilogi 4. (4) Za zagotovitev kar najmanjših možnih vplivov na okolico je treba objekte in naprave mobilne telefonije na črtovati tako, da je v čim ve čji meri prepre čena vidna izpostavljenost antenskih objektov in naprav in da je vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Antenski objekti in naprave se pri umeš čanju na druge obstoje če objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto. Na čeloma se objekte in naprave mobilne telefonije umešča na lokacije izven stanovanjskih obmo čij in obmo čij varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov. (5) Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujo či urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora, okolico objekta pa je treba ozeleniti. Oddajne sisteme na fasadah stavb je treba ustrezno zakriti, da vizualno ne izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa odmakniti od roba strehe tako, da so čim manj vidno izpostavljeni. (6) Objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno postavljati na zavarovana obmo čja, naravne vrednote in varovana obmo čja narave ter na obmo čja kulturne dediš čine. Izjemoma je postavitev dopustna, kadar ni mogo če zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je obmo čje pridobilo ta status. Poseg je v tem primeru mogoč le na podlagi soglasja organov, pristojnih za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediš čine. (7) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoje čega telekomunikacijskega omrežja in predhodno pridobiti soglasje upravljavca omrežja k projektnim rešitvam. (8) Obstoje če telekomunikacijsko omrežje je potrebno, glede na pozidavo, ustrezno zaš čititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaš čite, zakoli čbe, prestavitve in izvedbe telekomunikacijskega omrežja in nadzora krije investitor gradnje na dolo čenem obmo čju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki so nastale zaradi del na obravnavanem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.

62

(9) Vsa dela v zvezi z zaš čito in prestavitvami tangiranih telekomunikacijskih kablov izvede upravljavec omrežja (ogled, izdelava tehni čnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedbe del in dokumentiranje izvedbe del). (10) Pred izbiro lokacije za postavitev bazne postaje mobilne telefonije je zahtevana pridobitev strokovnega mnenja z izra čunom sevalnih obremenitev baznih postaj izbranega sistema (ocena o vplivih elektromagnetnih sevanj baznih postaj na okolje). (1) Vsi objekti elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajo če infrastrukture morajo biti grajeni na na čin, ki omogo ča skupno uporabo teh objektov. (2) Elektronska komunikacijska omrežja, razen sistemov brezži čnih povezav, morajo biti izvedena s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Zunaj naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov. (3) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoje čega kabelskega telekomunikacijskega omrežja in predhodno pridobiti soglasje upravljavca omrežja k projektnim rešitvam. (4) Obstoje če kabelsko telekomunikacijsko omrežje je treba, glede na pozidavo, ustrezno zaš čititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaš čite, zakoli čbe, prestavitve in izvedbe telekomunikacijskega omrežja in nadzora krije investitor gradnje na dolo čenem obmo čju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki so nastale zaradi del na obravnavanem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali. (5) Vsa dela v zvezi z zaš čito in prestavitvami tangiranih telekomunikacijskih kablov izvede upravljavec omrežja (ogled, izdelava tehni čnih rešitev in projektov, zakoli čbe, izvedbe del in dokumentiranje izvedbe del). (6) Pri na črtovanju omrežij brezži čnih komunikacij je treba upoštevati predpise s podro čja graditve objektov, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja. (7) Objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno umeš čati na stanovanjske stavbe, na stavbe varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov ter na otroška igriš ča in pokopališ ča. (8) Objekte in naprave mobilne telefonije se umeš ča v prostor tako, da se v čim ve čji meri združujejo v obstoje če ali na črtovane infrastrukturne koridorje in naprave. (9) Za zagotovitev kar najmanjših možnih vplivov na okolico je treba objekte in naprave mobilne telefonije na črtovati tako, da je v čim ve čji meri prepre čena vidna izpostavljenost antenskih objektov in naprav in da je vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. (10) Oblikovanje objektov mobilne telefonije naj bo čim bolj prilagojeno ostalim infrastrukturnim objektom oziroma prevladujo či urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten). (11) Na varovalnih obmo čjih, kjer se varuje posebna vrednota, in v obmo čjih varovalnih pasov infrastrukture je treba pridobiti ustrezno soglasje. (12) Gradnja samostoje čih antenskih stolpov je dopustna v obmo čjih namenske rabe kot je opredeljeno v prilogi 4.

104. člen (splošni PIP za objekte in ureditve za zbiranje odpadkov)

(1) Vsi objekti morajo biti vklju čeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov. Odpadki se zbirajo v smetnjakih lo čeno po vrsti in/ali izvoru. Mesta za smetnjake morajo biti dolo čena zunaj stavbe, na delu parcele namenjene gradnji, ki omogo ča neoviran dostop komunalni službi. Ravnanje z odpadki mora biti urejeno na na čin, ki ne ogroža zdravja ljudi. (2) Zbirno mesto, kjer se stalno, redno in nemoteno lo čeno zbirajo odpadki v predpisanih posodah ves čas do dneva prevzema na prevzemnem mestu, mora biti praviloma v objektu ali na funkcionalnem zemljiš ču objekta, ki mu pripada. (3) Zbirno mesto mora biti dostopno z vozilom za odvoz, in urejeno v skladu s predpisi, tako da je zagotovljena higiena in da ni negativnih vplivov. (4) Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna, ne smejo pa biti na prometnih površinah. Takoj po prevzemu odpadkov na odjemnem mestu je treba posode za zbiranje odpadkov postaviti nazaj na zbirno mesto. (5) Za lo čeno zbiranje odpadkov se na primerno dostopnih mestih locirajo ekološki otoki (zbiralnice lo čenih frakcij). Ti naj bodo ustrezno oddaljeni od bivalnih objektov. Njihova lokacija mora ustrezati pogojem neovirane dostopnosti s tovornimi vozili in možnosti ustavljanja teh vozil. Praviloma so zbiralnice postavljene na utrjene površine javnega zna čaj. Površine na katere se locirajo morajo imeti urejen odtok, zbiralnice pa morajo biti praviloma zaš čitene z nadstrešnico. (6) Obstoje ča zbirna mesta odpadkov je možno obnavljati in premeš čati, glede na velikost zbirnega mesta pa predvideti tudi lo čeno zbiranje, po pogojih upravljavca in ob činskega odloka, ki ureja urejanje in čiš čenje javnih površin na obmo čju Ob čine Kidri čevo ter odloka, ki ureja na čin opravljanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Ob čini Kidri čevo. (7) Industrijski odpadki se do njihove predaje pooblaš čenemu podjetju ali do odvoza na ustrezno odlagališ če odpadkov skladiš čijo v obmo čju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali, ter v posebnih namensko zgrajenih skladiš čih.

63

(8) Pri ravnanju z odpadki pri gradbenih delih je treba upoštevati podro čno zakonodajo, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih ter ostalo veljavno zakonodajo s podro čja odpadkov. (9) Spremljanje kazalcev okolja (monitoring): Izvaja naj se (pristojni ob činski inšpektorji) nadzor nad morebitnim nedovoljenim odlaganjem gradbenih odpadkov (v izogib nastajanja nelegalnih (divjih) odlagališ č odpadkov, kateri bi lahko potencialno vplivali na onesnaženje tal in voda).

105. člen (splošni PIP za gradnjo in urejanje vro čevodnega in plinovodnega omrežja)

(1) Objekti ki se gradijo ali rekonstruirajo na obmo čju, kjer obstajata vro čevodno (ogrevalno) omrežje ali distribucijsko plinovodno omrežje, se morajo na eno ali drugo omrežje priklju čiti. (2) Pri poseganju v varovalni pas plinovodnega omrežja je potrebno upoštevati podro čno zakonodajo in pravilnike. Za vsak poseg znotraj varovalnega pasu obstoje čih in predvidenih plinovodnih omrežij je potrebno pridobiti soglasje sistemskega operaterja, v katerega podro čje sodi dolo čeno prenosno ali distribucijsko omrežje zemeljskega plina. (3) Varovalni pas prenosnega omrežja zemeljskega plina znaša 100 m levo in 100 m desno od osi plinovoda. Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 65 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi, ter zemljiški pas 65 m od ograje merilno-regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema, razen kompresorskih postaj. Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je tudi pas 100 m od ograje kompresorske postaje. Varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina pa je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi. V pasu 5 m levo in 5 m desno od osi plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji. V pasu 5 m levo in 5 m desno od osi plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji. (4) Pri na črtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja je treba zagotoviti stabilnost cevovodov, varstvo ljudi in premoženja ter hkrati prepre čiti škodljive vplive plinovoda na okolje in obratno. Upoštevati je treba varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoje čih in na črtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi predpisi, ki dolo čajo varnostne odmike v odvisnosti od imenskega premera in delovnega tlaka ter cone eksplozijske nevarnosti, hrupa pri navadnem obratovanju ipd. (5) Na obmo čju, kjer še ni takega omrežja, se za potrebe ogrevanja objekta lahko zgradi lastna naprava, vendar na tak na čin in s takim izborom goriva, da vpliv na okolje ne bo škodljiv, ali da bo nujna škoda najmanjša. (6) Objekt se priklju či na omrežje pod pogoji, ki jih poda upravljavec.

III.5.6.3 Družbena infrastruktura

106. člen (družbena infrastruktura)

(1) Družbena infrastruktura, ki jo dolo ča ta odlok, vklju čuje objekte za vzgojo in izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, šport, kulturo ter državno-upravne objekte in verske objekte. (2) Obstoje če objekte družbene infrastrukture je treba ohranjati. Nove objekte družbene infrastrukture je treba zgraditi so časno z gradnjo stanovanj in glede na potrebe. (3) Objekti družbene infrastrukture se združujejo v lokalnih središ čih. (4) Lokalno središ če zagotavlja prebivalcem lokalnega središča in njegovega zaledja vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje.

III.5.6.4 Javne površine

107. člen (objekti v javni rabi in javne površine)

(1) Objekte v javni rabi dolo čajo predpisi s podro čja graditve objektov. Glede na vrsto objektov in način rabe se delijo na javne površine in na nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi. (2) Javne površine (javna mesta) so površine, katerih raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, in vklju čujejo predvsem javne ceste, javne poti, trge, otroška igriš ča, parkiriš ča, pokopališ ča, parke, zelenice ter rekreacijske in športne površine. (3) Javne površine se lahko uporabijo ob naravnih in drugih nesre čah kot obmo čja za umik, evakuacijo, nastanitev in kot obmo čja za zbiranje reševalnih ekip.

III.5.7 Ohranjanje narave, varstvo okolja, varstvo kulturne dediš čine in ohranjanje naravnih dobrin

64

108. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediš čine in ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin)

(1) Za posege v obmo čju, ki je z aktom oziroma predpisom o zavarovanju opredeljeno kot varovano obmo čje, morajo investitorji pridobiti soglasja pristojnih inštitucij pred za četkom graditve. (2) Gradnje in prostorske ureditve so dopustne v vseh obmo čjih urejanja, če v okolju ne povzro čajo ve čjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Širitev posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na okolje, je pogojena s so časno sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki jih taka dejavnost povzro ča. Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati normativne dolo čbe glede varovanja okolja. Vsak poseg v okolje mora biti na črtovan in izveden tako, da povzro či čim manjše obremenjevanje okolja. (3) Pred za četkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Pri vseh drugih posegih, ki povzro čajo emisije snovi v okolje, je potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. (4) Pogoj za poseganje na parcele, na katerih veljajo dolo čeni režimi, je obvezna pridobitev soglasja službe, pristojne za varstvo in upravljanje varovanih objektov, prostorov, dobrin v okviru posameznega režima.

109. člen (splošni PIP glede ohranjanja narave in varstva okolja)

(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem obmo čju ob čine. Obmo čja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali dolo čena s posebnimi predpisi s podro čja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z dolo čbami teh predpisov. (2) Za posege na obmo čja ohranjanja narave se pridobi pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave. Pri na črtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodiš ča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, ekološko pomembnih obmo čij in posebnih varstvenih obmo čij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Za posege na teh obmo čjih se pridobi naravovarstveno soglasje. (3) Zagotavlja se ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov ter habitatov ogroženih vrst. Tako se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, posamezna drevesa, gozdni otoki in vegetacijski pasovi ob vodnih telesih. Kjer je možno se regulirane vodotoke s sonaravnimi ukrepi obnovi. (4) Spremljanje kazalcev okolja (monitoring): Stanje naj se spremlja med odkrivanjem gozdnega pokrova in med sanacijo. V času pripravljanja prostora in predvsem v času sanacije naj se izvaja reden nadzor upoštevanja predlaganih omilitvenih ukrepov (pristojni inšpektor oziroma naravovarstveni nadzornik). Ob časno pa naj se izvaja nadzor nad upoštevanjem predlaganih omilitvenih ukrepov tudi v času obratovanja.

110. člen (splošni PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediš čine)

(1) Obmo čja in objekti kulturne dediš čine varovani po predpisih o varstvu kulturne dediš čine (v nadaljevanju: obmo čja in objekti kulturne dediš čine) so kulturni spomeniki, vplivna obmo čja kulturnih spomenikov, varstvena obmo čja dediš čine, registrirana kulturna dediš čina in vplivna obmo čja dediš čine. Obmo čja in objekti kulturne dediš čine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi tega odloka in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov o varstvu kulturne dediš čine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o dolo čitvi varstvenih obmo čij dediš čine). (2) Na obmo čjih in objektih kulturne dediš čine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediš čine. V primeru, da so dolo čbe tega odloka v nasprotju s pravnim režimom varstva kulturne dediš čine, je treba upoštevati pogoje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediš čine. (3) Za gradnje in posege v kulturni spomenik, vplivno obmo čje kulturnega spomenika, varstveno obmo čje dediš čine ali registrirano kulturno dediš čino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi tega odloka, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje po predpisih o varstvu kulturne dediš čine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako dolo čeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to obmo čje urejanja. Za poseg v objekt ali obmo čje kulturne dediš čine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediš čine ali ki dediš čino uni čujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s podro čja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi tega odloka ali drugih predpisov. (4) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na obmo čju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdiš ča, stavbne dediš čine, naselbinske dediš čine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline

65

po predpisih s podro čja varstva kulturne dediš čine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni obmo čni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediš čine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav dolo či pristojna javna služba. (5) Gradnja novega objekta, vklju čno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in obmo čjih kulturne dediš čine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali obmo čja kulturne dediš čine in prepoznavne zna čilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. Odstranitve objektov ali obmo čij ali delov objektov ali obmo čij kulturne dediš čine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih dolo čajo predpisi o varstvu kulturne dediš čine. (6) Na objektih in obmo čjih kulturne dediš čine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki: − prispevajo k trajni ohranitvi dediš čine ali zvišanju njene vrednosti, − dediš čino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ), − ne prizadenejo varovanih vrednot ali materialne substance, ki jih nosi. (7) Objekte in obmo čja kulturne dediš čine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo - čez objekte in obmo čja kulturne dediš čine ne smejo potekati gradbiš čne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriš čati za deponije viškov materialov ipd. (8) Obnova starih stavb, v kolikor je mogo če, se izvaja s pomo čjo tradicionalnih materialov (kamen, les, slama, itd.). (9) Stare stavbe oz. enote dediš čine naj služijo kot podlaga projektantom za izdelavo projektov gradbene dokumentacije tudi izven varovalnih obmo čij dediš čine. (10) Pri na črtovanju razvoja na podro čju turizma in rekreacije je potrebno omogo čiti dostop javnosti do kulturnih spomenikov. To naj velja za vsa obmo čja turizma in rekreacije v ob čini. Za obmo čja kulturne dediš čine velja, da se lahko na njih poleg prvotnih funkcij umeš čajo tudi tiste, ki služijo turisti čni dejavnosti ali jo dopolnjujejo. (11) Novogradnja objektov na mestu prej odstranjenega objekta kulturne dediš čine mora glede velikosti in drugih urbanisti čnih elementov upoštevati usmeritve, kot jih dolo či pristojna javna služba ali so dolo čeni v soglasju za raziskavo in odstranitev dediš čine. (12) Na obmo čjih varovanih po predpisih kulturne dediš čine, kjer se varuje prostorski kontekst dediš čine ali spomenika (vplivna obmo čja), agrarne operacije, ki spreminjajo prostor (arondacije, komasacije, melioracije), niso dopustne. (13) Za vse zvrsti registrirane kulturne dediš čine so prepovedani posegi v prostor ali na čini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote in prepoznavne zna čilnosti registrirane kulturne dediš čine. (14) Konservatorski na črt za prenovo je obvezni sestavni del podrobnega prostorskega akta, ki je podlaga za celovito prenovo obmo čja naselbinske dediš čine, kulturne krajine ali obmo čja druge dediš čine, ki je zna čilen del prostora in grajenih struktur, ki je spomeniško obmo čje ali varstveno obmo čje dediš čine.

111. člen (splošni PIP po posameznih tipih dediš čine)

(1) Kulturni spomeniki – Za kulturne spomenike, spomeniška obmo čja in njihova vplivna obmo čja veljajo PIP-i kot jih opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika. – V primeru neskladja dolo čb odloka OPN z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji dolo čeni z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu.

(2) Varstvena obmo čja dediš čine – Za varstvena obmo čja dediš čine veljajo PIP-i kot jih opredeljuje varstveni režim akta o dolo čitvi varstvenih obmo čij dediš čine. – V primeru neskladja dolo čb odloka OPN z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena obmo čja dediš čine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji dolo čeni z varstvenim režimom v aktu o dolo čitvi varstvenih obmo čij dediš čine.

(3) Registrirana kulturna dediš čina – Za registrirano kulturno dediš čino velja PIP, da posegi v prostor ali na čini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne zna čilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot registrirane kulturne dediš čine, niso dovoljeni. – V primeru neskladja dolo čb odloka OPN z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediš čino, veljajo PIP-i za registrirano kulturno dediš čino.

66

– Za posamezne enote registrirane kulturne dediš čine veljajo dodatno še PIP-i za posamezne vrste dediš čine.

(4) Registrirana stavbna dediš čina – Ohranjajo se varovane vrednote, kot so: • tlorisna in višinska zasnova (gabariti), • gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, • oblikovanost zunanjš čine ( členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), • funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajo čega zunanjega prostora, • komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, • pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), • celovitost dediš čine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici zna čilnostim stavbne dediš čine), • zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

(5) Registrirana naselbinska dediš čina – Ohranjajo se varovane vrednote, kot so: • naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov), • odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, zna čilne funkcionalne celote), • prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), • prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne zna čilnosti, poti itd.), naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, • podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), • odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), stavbno tkivo (prevladujo č stavbni tip, javna oprema, uli čne fasade itd.), zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. – V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediš čine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdiš ča.

(6) Registrirana memorialna dediš čina – Ohranjajo se varovane vrednote, kot so: • avtenti čnost lokacije, • materialna substanca in fizi čna pojavnost objekta ali drugih nepremi čnin, vsebinski in prostorski kontekst obmo čja z okolico ter vedute.

(7) Registrirana vrtnoarhitekturna dediš čina – Ohranjajo se varovane vrednote. kot so: • zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), • grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi), • naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief), • podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediš čine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, zna čilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), • rastiš če z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in • vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.

(8) Vplivna obmo čja kulturne dediš čine – Velja naslednje varstvo: • ohranja se prostorska integriteta, pri čevalnost in dominantnost dediš čine, • prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnil imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulture dediš čine, • dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediš čine.

(9) Registrirana arheološka najdiš ča – Za obmo čje registriranega arheološkega najdiš ča velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na na čin, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdiš ča s kulturnimi plastmi, strukturami in premi čnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. – Prepovedano je predvsem: • odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljiš ča, graditi gozdne vlake, 67

• poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer, ribariti z globinsko vle čno mrežo in se sidrati, gospodarsko izkoriš čati rudnine oziroma kamnine in • postavljati ali graditi trajne ali za časne objekte, vklju čno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za u činkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdiš ča. – lzjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdiš ča, ki so hkrati stavbna zemljiš ča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdiš č ob izpolnitvi naslednjih pogojev: • če ni možno najti drugih rešitev in • če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljiš če možno sprostiti za gradnjo. – Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za varstvo kulturne dediš čine. – V primeru, da se obmo čje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natan čnejše dolo čitve vsebine in sestave najdiš ča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.

(10) Arheološke ostaline – Na obmo čjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljiš ča še ni znana, se priporo ča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo. – V primeru odkritja nove kulturne dediš čine je treba o tem obvezno obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja režim, ki najditelja/lastnika zemljiš ča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediš čine Slovenije. – Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediš čine Slovenije skladno s predpisi s podro čja varstva kulturne dediš čine omogo čiti dostop do zemljiš č, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

112. člen (splošni PIP v zvezi z varstvom stavbne dediš čine)

(1) Pri posegih v poti in ceste ni dopustno višanje nivoja terena v odnosu do stavbne dediš čine. (2) Izvedba plinskih, elektro in ostalih omaric na obcestnih oz. glavnih fasadah ni dopustna (možna je izvedba v hodniku ali talna izvedba), upoštevati je treba tudi barvo stavbe. (3) Izvedba samostoje čih in vidnih infrastrukturnih omaric ob enotah ali v obmo čjih dediš čine ni dopustna. (4) Izvedba satelitskih anten na vidnih mestih ni dopustna, kar velja tudi za postavljanje zunanjih enot klimatskih naprav. (5) Za vsa obnovitvena dela na enotah nepremi čne kulturne dediš čine je treba najprej narediti arhitekturni posnetek obstoje čega stanja, ki bo služil kot podlaga za pripravo idejnega na črta (vsi tlorisi, dva prereza, vse fasade, M=1:50, eventualni detajli). (6) Ob obnovah in sanacijah stavb so dopustne tudi njihove rekonstrukcije.

113. člen (splošni PIP v zvezi z varstvom naselbinske dediš čine)

(1) Lega objektov v obmo čjih naselbinske dediš čine: – v obmo čjih naselbinske dediš čine je treba ohranjati zna čilno obstoje čo naselbinsko zasnovo (parcelacijo) in druge varovane elemente (lega objektov, odmiki od sosednjih zemljiš č, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom), – pozicija objektov na parceli mora biti v obmo čjih naselbinske dediš čine skladna z zazidalno strukturo naselja, – regulacijske črte v obmo čjih naselbinske dediš čine morajo slediti obstoje čim. (2) Podrobnejše usmeritve v zvezi z varstvom naselbinske dediš čine so tudi: – poleg stavb se ohranjajo tudi drugi členi naselja, kot so sadovnjaki, vrtovi, drevoredi, pomembnejša drevesa, vse oblike in vrste tradicionalnih ograj, kamniti oporni zidovi itd., – vsi infrastrukturni vodi naj se izvajajo podzemno, – umeš čanje sanitarnih otokov v neposredni bližini, pred ali ob enotah dediš čine ni dopustno, – združevanje naselij med sabo ni dopustno. (3) V histori čnih jedrih naselij so dopustne dopolnilne gradnje in nadomestne gradnje na isti lokaciji. Slednje naj bi sanirale obmo čja, zato tudi zanje veljajo navedene usmeritve iz odloka, da bi skozi čas vzpostavili enotno identiteto obmo čja.

114. člen (splošni PIP za trajnostno rabo virov in energije)

68

(1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, pasivna, energetsko u činkovita in energetsko var čna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na obmo čju in če niso v nasprotju z režimi varovanja okolja, varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih obmo čij narave in s krajinskimi kakovostmi. (2) Spodbuja se izboljšanje toplotne izolacije stavb ter doseganje standarda energetsko var čne stavbe, kar se potrdi z energetsko izkaznico. (3) V novozgrajenih stanovanjskih in nestanovanjskih stavbah se mora praviloma zagotavljati najmanj 25 % mo či za gretje, prezra čevanje, hlajenje in toplo pitno vodo z obnovljivimi viri energije in sicer z aktivno uporabo enega ali ve č virov v lastnih napravah, ki jih predstavljajo: toplota okolja, son čno obsevanje, biomasa, geotermalna energija in energija vetra, ali predviden priklju ček na naprave za pridobivanje toplote ali hlada iz obnovljivih virov energije zunaj stavbe.

115. člen (splošni PIP glede varstva gozdov)

(1) Za vse posege v obmo čja z namensko rabo gozdna zemljiš ča je treba pridobiti soglasje organizacije, pristojne za gozdove. Posegi v gozdni prostor so dovoljeni v skladu s podro čno zakonodajo, ki ureja gozdove. (2) Varovalni gozdovi so dolo čeni s predpisi s podro čja gozdarstva. Za posege v varovalni gozd je treba pridobiti soglasje organizacije, pristojne za gozdove. (3) Gozdovi s posebnim namenom so dolo čeni s predpisi s podro čja gozdarstva. Za posege v gozdove s posebnim namenom je treba pridobiti soglasje organizacije, pristojne za gozdove. (4) Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiš čih, ki mejijo na obmo čja gozdov, je treba na črtovati tako, da se ne posega v obstoje či gozdni rob. (5) Pri posegih na gozdna zemljiš ča mora investitor oz. lastnik zemljiš ča tudi po izvedbi posega omogo čiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljiš č pod enakimi pogoji, kot pred posegom. (6) Poseg v gozd mora biti izveden tako, da bo povzro čena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh. (7) Morebitne štore ter odve čen odkopni material, ki nastane pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oz. ga je potrebno vklopiti v zasip. (8) Po kon čani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in za časnih gradbenih površinah. Teren ob objektu, je v delu kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje. (9) Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati dolo čila podro čne zakonodaje, ki ureja gozdove. (10) Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo. (11) Drevje za kr čitev ozna či in posek evidentira pristojni organ zadolžen za opravljanje službe gospodarjenja z gozdom. (12) Pogoji pri gospodarjenju s posami čnim gozdnim drevjem oziroma skupinami gozdnega drevja zunaj naselij: – Se čnja drevja, obžagovanje vej in kr čenje zarasti, se lahko izvaja izklju čno v času izven gnezdenja ptic, to je od konca meseca septembra do konca meseca februarja naslednjega leta; – Suha drevesa in drevesna dupla ohranjamo povsod tam, kjer s puš čanjem oslabelih dreves ne pove čamo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni. Drevesne vrste, kjer obstaja ta nevarnost so: smreka, kostanj, brest. Prav tako ohranjamo vse plodonosne drevesne in grmovne vrste; – Ohranjati gozdne ostanke ob vodotokih, ker vplivajo na zaš čito bregov pred erozijo. Pri posegu je potrebno po čistiti struge in korita potokov. Z gozdovi ob potokih gospodarimo posami čno ali skupinsko prebiralno ter zagotavljamo naravno pestrost; – Skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno vegetacijo in obvodno vegetacijo, ki se zaradi rabe izkr čijo na golo, je potrebno takoj oz. še v letu kr čitve sanirati na na čin, da se osnuje nova drevesna ali grmovna zarast. – V obmo čju gozdov se lahko na črtuje oz. gradi naslednje nezahtevne oz. enostavne objekte: – Gozdna cesta, – Grajena gozdna vlaka, – Obora za rejo divjadi, – Zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo, – Vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave, – Čebelnjak, – Gozdna u čna pot, – Kolesarska steza, – Planinska pot, – Sprehajalna pot,

69

– Trimska steza. – Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi posega v gozd ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. Pred za četkom gradnje takšnih objektov je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. – Ograditev posameznih delov gozda, ni dovoljena, razen v primerih, kot to izhaja iz podro čne zakonodaje. (13) Negozdna zemljiš ča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem na črtu.

116. člen (splošni PIP glede dostopa do gozdnih in kmetijskih zemljiš č)

(1) Ob na črtovanju in izvajanju gradenj ali drugih del je treba omogo čiti neoviran dostop in dovoz do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih zemljiš č po obstoje čih poteh. Ob izvajanju posegov, ki prekinejo obstoje če dostope do kmetijskih zemljiš č, je le-te potrebno nadomestiti (v skladu s Prilogo 3).

117. člen (splošni PIP za varstvo voda)

(1) Posegi na vodna in priobalna zemljiš ča so mogo ča le pod pogoji, ki jih navaja zakon, ki ureja varstvo voda. Za vsak poseg v vodno in priobalno zemljiš če si je potrebno pridobiti soglasje službe pristojne za varstvo voda. (2) Za vsak poseg, ki lahko trajno ali za časno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba izdelati hidrološko-hidravli čno analizo in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda. (3) Odvzem ve čje koli čine vode je dovoljen le za rabo vode v skladu s podro čno zakonodajo, ki ureja varstvo voda. Glede na rabo vode, si je potrebno pri pristojnem organu za upravljanje in varstvo voda, pred odvzemom vode, pridobiti vodno pravico oz. soglasje. (4) Raziskave podzemnih voda so dovoljene v skladu s podro čno zakonodajo, ki ureja varstvo voda. (5) Pri na črtovanju prometne infrastrukture – ureditvi lokalnih cest, ureditvi kolesarskih poti in pešpoti se je potrebno izogniti poplavnim obmo čjem in predvideti prometne infrastrukture izven priobalnih zemljiš č. (6)Pri na črtovanju poteka trase linijskih objektov gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število pre čkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le- ta ne posega na priobalno zemljiš če. Manjši odmiki od zakonsko dolo čenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak na čin, da ne bo poslabšana obstoje ča stabilnosti brežin vodotokov. (7) (5) Pre čkanja linijskih objektov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti na črtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka. (8) (6) Vodovarstvena obmo čja so dolo čena s predpisi s podro čja varstva voda. Za posege na vodovarstvenih obmo čjih je potrebno upoštevati zakon in predpise s podro čja varstva voda in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za vode. (9) (7) V obmo čjih virov pitne vode, ki so zavarovani s posebnimi državnimi ali ob činskimi predpisi, se dopuš čajo le posegi po teh državnih in ob činskih predpisih. Pod istimi pogoji se dopuš čajo posegi na zemljiš čih, za katera se upravi čeno domneva, da vplivajo na obstoje če in predvidene vire pitne vode, ki še niso zavarovani s posebnimi predpisi. (10) (8) Vse obstoje če vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov. (11) (9) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda ter za ohranjanje narave. (12) (10) Pri na črtovanju aktivnosti – posegih v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnih zemljiš č glede na predpise o vodah. Zemljiš če, ki neposredno meji na vodno zemljiš če je priobalno zemljiš če celinskih voda. V ob čini ni vodotokov 1. reda. Vsi vodotoki (Polskava, Glina, Reka, Stara Reka, Kamenišnica, Kragonja itd.) so opredeljeni kot vodotoki 2. reda. Zunanja meja priobalnih zemljiš č sega, na vodah 2. reda, 5m od meje vodnega zemljiš ča. Priobalna zemljiš ča so tudi vsa zemljiš ča med visokovodnimi nasipi. (13) (11) Priobalno zemljiš če se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke, ki niso vrisani v evidence zemljiškega katastra, ter za vodotoke v ceveh. (14) (12) Kadar vodotok ni vrisan v zemljiški kataster oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se obmo čje priobalnega zemljiš ča dolo či v sodelovanju s pristojnim organom za vodno gospodarstvo. (15) (13) Na vodnem in priobalnem zemljiš ču ni dopustno posegati v prostor, razen za izjeme skladno s podro čno zakonodajo, ki ureja varstvo voda. Za obstoje če objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljiš ču, velja, da je na teh objektih in napravah mogo ča rekonstrukcija,

70

sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, ob pogojih, ki jih dolo ča podro čna zakonodaja, ki ureja varstvo voda. (16) (14) Na vodnem in priobalnem zemljiš ču prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljiš č, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavlja, onemogo čali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prav tako je na vodnem in priobalnem zemljiš ču prepovedano odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdi, teko či ali plinasti obliki, odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi, odlaganje odpadkov. (17) (15) Dopustne posege v priobalno zemljiš če dolo ča podro čna zakonodajo, ki ureja varstvo voda. Za vse posege v priobalno zemljiš če vodotokov je treba pridobiti pogoje organa, pristojnega za upravljanje voda in za ohranjanje narave. Na priobalnem zemljiš ču vodotoka mora biti omogo čen dostop in vzdrževanje vodotoka. (18) (16) Zaradi zagotavljanja varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode, prepovedano. Posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda je dovoljeno samo na na čin in pod pogoji, ki jih dolo ča zakonodaja s podro čja varstva voda in varstva okolja. (19) (17) Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali ob časni pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriš čanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano. V naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen ali ob časen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje. (20) (18) Odve čnega odkopnega materiala, odpadnega gradbenega materiala ali zemlje ni dopustno odlagati v strugo ali ga odlagati na strmih pobo čjih in brežinah. (21) (19) Pri prostorskem na črtovanju je potrebno upoštevati obstoje če objekte merske mreže za monitoring podzemnih voda na na čin, da: – ni predvidena kakršnakoli gradnja v minimalno 5 m radiju od objekta merske mreže, – ne bodo povzro čeni vplivi na gladino in kakovost podzemnih voda, – se v bližini merskega objekta ne spremenijo infiltracijske lastnosti tal z asfaltiranjem, polaganjem betonskih ploš č ali druga če, – bo odvodnjavanje v bližini objekta merske mreže urejeno tako, da ni možno zatekanje, – je zagotovljen neoviran dostop do objekta merske mreže. (22) (20) Spremljanje kazalcev okolja (monitoring): Ob čina preko svojih inšpekcijskih služb spremlja priklju čenost na kanalizacijsko omrežje. Skladno z zakonodajo se mora izdelati Program opremljanja stavbnih zemljiš č. Monitoring v fazah gradnje in obratovanja dejavnosti se izvaja skladno z zakonodajo.

118. člen (splošni PIP za gospodarjenje z mineralnimi surovinami)

(1) Raziskovanje in izkoriš čanje mineralnih surovin se izvaja v skladu s podro čno zakonodajo in pravilniki. (2) Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem obmo čju ob čine. (3) Obmo čja mineralnih surovin namenjena izkoriš čanju se podrobno dolo čijo z ob činskim podrobnim prostorskim na črtom. (4) Za gradnjo objektov, za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov potrebno gradbeno dovoljenje, in se nahajajo v mejah rudniškega prostora, je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje nosilca rudarske pravice za izkoriš čanje. Gradnjo enostavnega objekta, za katerega ni predpisano gradbeno dovoljenje, v obmo čju rudniškega prostora tudi ni dovoljeno za četi brez predhodne pridobitve soglasja nosilca rudarske pravice za izkoriš čanje. (5) Gradnja objektov brez soglasja nosilca rudarske pravice za izkoriš čanje je možna, če se za del obmo čja rudniškega prostora sprejme državni prostorski na črt ali ob činski podrobni prostorski na črt, h kateremu je pridobljeno soglasje nosilca rudarske pravice za izkoriš čanje.

119. člen (skupni PIP za varstvo in izboljšanje zraka)

(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati predpise s podro čja varstva zraka. (2) Spremljanje kazalcev okolja (monitoring): Spremljanje stanja okolja na podro čju zraka se izvaja skladno s podro čno zakonodajo, dodatno spremljanje kazalcev stanja ni potrebno. Ob čina naj vodi energetsko bilanco ob čine, ki naj upošteva celotno rabo energije (vklju čno s prometom). Posledi čno naj se vodijo tudi emisije onesnaževal v zrak, ki so rezultat rabe energije.

71

(3) Pri posameznih obstoje čih virih prekomernega onesnaženja zraka mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja dvakrat letno meriti nivo onesnaženosti in izvesti ustrezno zaš čito oziroma sanacijo. Z rezultati merjenja mora seznaniti Ob čino Kidri čevo. (4) Za dejavnosti (naprave), ki so vir emisij snovi v zrak, je glede na veljavno zakonodajo potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. (5) Pri zasnovi nove zidave je potrebno upoštevati prevetrenost prostora in spodbujanje lokalne cirkulacije zraka. Pri zasnovi novogradenj naj se teži k zmanjšani rabi energije in onesnaženosti zraka v ob čini.

120. člen (skupni PIP za varstvo tal)

(1) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati lo čeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljiš č. (2) Pri vseh posegih v prostor je potrebno zagotoviti gospodarno ravnanje s tlemi na obmo čju posega. Vse viške rodovitnega dela tal z obmo čja posega je potrebno nameniti rekultivaciji drugih kmetijskih zemljiš č oz. morebitnem vzpostavljanju novih kmetijskih površin, z namenom izboljšanja ekološkega stanja tal. (3) Pri uporabi in skladiš čenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov morajo biti dela izvedena na na čin, ki onemogo ča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.

III.5.8 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami

121. člen (splošni PIP v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesre čami)

(1) Objekti morajo biti protipotresno projektirani in grajeni v skladu s stopnjo potresne ogroženosti obmo čja. Projekti pospešek tal za obmo čje Ob čine Kidri čevo je 0.125 g. (2) Na vodovarstvenih obmo čjih, obmo čjih kopalnih voda, poplavnih, erozijskih, plazljivih in plazovitih obmo čjih, kot obmo čjih z omejitvami za razvoj oz. obmo čjih za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami, se upoštevajo dolo čila po predpisih o vodah. (3) Za prepre čevanje razlitja poplavnih voda, plazenja tal ter ogrožanja naravnih danosti in objektov pred naravnimi in drugimi nesre čami, so dopustne gradnje nasipov ter ostali posegi in ureditve ter gradnja objektov za izboljšanje razmer. (4) Erozijsko ogrožena obmo čja se nahajajo v južnem in jugozahodnem delu Ob čine Kidri čevo. Klju čni razlog za pojav erozije v Ob čini Kidri čevo so poplave. Erozijska obmo čja so tako prakti čno enaka poplavnim, za ta obmo čja pa veljajo enaki omilitveni ukrepi kot za poplavna obmo čja. Predvidena gradnja na obmo čju protierozijskih ukrepov naj za prepre čitev nevarnosti pojava erozije vklju čuje izvedbo ustreznih protierozijskih ukrepov. Na obmo čjih potencialnih plazov, usadov in zdrsov zemljine je potrebno ohranjati gozdne površine. (5) Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise, ki urejajo zaš čito pred naravnimi in drugimi nesre čami. Pri vseh posegih je treba upoštevati pogoje za: – varen umik ljudi, živali in premoženja, – prometne in delovne površine za intervencijska vozila in – zagotovitev površin za potrebe evakuacije. (6) Površine za pokop ve čjega števila ljudi za primer naravnih in drugih nesre č se zagotovijo na obmo čju pokopališ ča Kidri čevo (EUP NJ12), pokopališ ča Lovrenc na Dravskem polju (EUP LO03) in pokopališ ča Cirkovce (EUP DV07). (7) Površine za pokop ve čjega števila živali za primer naravnih in drugih nesre č se zagotovijo na obmo čju parcele št. 878/1 k.o. Gere čja vas (EUP NJ07) in parcel št. 976/1 979/1 980/1 983/1 k.o. Lovrenc na Dravskem polju (EUP KI107). (8) Površine za deponijo ruševin za primer naravnih in drugih nesre č se zagotovijo na obmo čju parcel št. 995/1, 992/1, 991/1 ,988/1, 987/1, 984/1 k.o. Lovrenc na Dravskem polju (EUP KI108 in KI75- DPA).

122. člen (splošni PIP v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesre čami – poplavna varnost)

(1) Za vsak poseg na vodnem, priobalnem, poplavnem in z njim povezanem erozijskem zemljiš ču je treba predhodno pridobiti vodno soglasje po predpisih o vodah (soglasje organa pristojnega za upravljanje z vodami) in okoljevarstveno dovoljenje po predpisih o varstvu okolja (soglasje organa pristojnega za varstvo narave). Poseg ne sme biti v nasprotju s predpisi o varstvu kmetijskih zemljiš č.

72

(2) Poplavna obmo čja in razredi poplavne nevarnosti so dolo čeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna obmo čja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoje če stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na obmo čjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso dolo čeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav. Poplavna obmo čja v ob čini so v obvodnem prostoru Polskave in njenih pritokov (Glina, Reka, Stara Reka, Kamenišnica in Kragonja). Manjši potoki, jarki, izviri in meteorna kanalizacija pri izdelavi kart poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda, niso bili obravnavani. V primeru posegov v bližini drugih potokov in jarkov, izvirov, depresij, grap, lokacij kjer je možna poplava zaradi zalednih vod ipd. je potrebno poplavne razmere detajlneje preu čiti. Obmo čja poplavne nevarnosti in obmo čja razredov poplavne nevarnosti so prikazane na kartah prikaza stanja prostora. (3) Naselja v Ob čini Kidri čevo poplavno najbolj ogrožajo poplavne vode reke Polskava in potoka Reka ter Stara Reka. Reka Polskava poplavno najbolj ogroža vasi od Župe čje vasi dolvodno (srednji in spodnji tok reke Polskave), zaradi potoka Reka in Stara Reka pa sta poplavno najbolj ogroženi naselji Šikole in Stražgonjca nad železniško progo Pragersko – Čakovec. (4) Veliko nevarnost v ob čini predstavlja visoka podtalnica, kar je potrebno v primeru novogradenj nujno upoštevati. Do vdora talne vode prihaja v naseljih na južnem delu ob čine in na poplavnih obmo čjih, zato se je gradnji kleti v teh naseljih potrebno izogibati. Glede gradnje kleti se upoštevajo omilitveni ukrepi, ki veljajo za posege na poplavna obmo čja. Visoka podtalnica ne predstavlja problema v naseljih Strniš če, Kidri čevo, Njiverce, Starošince in Kungota pri Ptuju, zato zanje odlok ne predpisuje pogojev glede gradnje kleti. (5) Naselja v Ob čini Kidri čevo, ki so ogrožena zaradi poplav in z njo povezano erozijo so: Apa če, Cirkovce, Dragonja vas, Lovrenc na Dravskem polju, Mihovce, Pleterje, Pongrce, Spodnje Jablane, Spodnji Gaj pri Pragerskem, Stražgonjca, Šikole, Zgornje Jablane in Župe čja vas. Pri na črtovanju namenske rabe prostora in gradnji novih objektov ali rekonstrukciji objektov je v teh naseljih potrebno upoštevati omilitvene ukrepe za doseganje sprejemljivega razreda ogroženosti. (6) Za vsak poseg v poplavnem obmo čju je potrebno, ne glede na dolo čila prostorskega na črta, v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja oz. vodnega soglasja ali mnenja, izdelati presojo in projektne rešitve omilitvenih ukrepov, ureditev vodnega režima ipd. na nivoju projekta PGD. (7) Na poplavnem obmo čju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljiš ča ali pove čujejo poplavno ogroženost obmo čja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda v skladu s podro čno zakonodajo. (8) Na poplavno ogroženem obmo čju je pri izvajanju dejavnosti ali poseganju v prostor treba upoštevati dolo čbe podro čne zakonodaje, ki ureja varstvo voda. (9) S prostorskimi ureditvami se ne sme povzro čati poslabšanja stanja voda in vodnega režima, oziroma se morajo zagotoviti izravnalni ukrepi. (10) Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljiš ču se morajo na črtovati tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. (11) Omilitveni ukrepi so del celovitih ukrepov, ki jih je treba na črtovati in izvajati skupaj z na črtovanjem namenske rabe prostora in z gradnjo novih objektov ali rekonstrukcij na obmo čjih poplav in z njimi povezane erozije. Za zagotavljanje ustrezne poplavne varnosti in za zmanjšanje vplivov na vodni režim je potrebno pri gradnji novih objektov, rekonstrukcijah objektov in izvedbi infrastrukture na obmo čjih poplav in z njimi povezane erozije, upoštevati naslednje omilitvene ukrepe: – Omilitveni ukrepi za novogradnje: • Za novogradnje na obmo čju strnjenih con je varovalni ukrep izvedba platoja in/ali upoštevanje usmeritev pri izvedbi infrastrukture , za individualno gradnjo pa izvedba objektov z visokimi pritli čji ali zasipa/platoja. • Potrebno je ustrezno varnostno nadvišanje nad koto gladine, ki pri Q100 znaša najmanj 0,5 m. Za ob čutljive dejavnosti in objekte znaša ustrezno varnostno nadvišanje najmanj 0,3 m nad koto gladine pri Q500. • Izvedba kleti ni zaželjena. V primeru gradnje kleti je potrebna ustrezna protipoplavna gradnja (hidroizolacija, tesnenje odprtin, protipovratne zaklopke na kanalizaciji), zaradi prepre čitve vdora vode v kletne prostore do kote pritli čja. • Objekte je potrebno, znotraj posamezne parcele, locirati tako, da je zagotovljen čim ve čji odmik od vodotoka oz. čim manjši razred poplavne nevarnosti. • Padavinska voda mora z obmo čja odtekati preko ponikanja. • Potrebno se je izogibat prekomernemu tlakovanju oz. asfaltiranju in betoniranju površin. Najprimernejši tlakovci so t.i. travne ploš če, ki na pove čanje površinskega odtoka prakti čno nimajo vpliva. Z arhitektonskimi ukrepi je potrebno zagotoviti čim manj vodoneprepustnih površin in omogo čiti delno zadrževanje padavinske vode za robniki in drugimi mikrodepresijami. • Stremeti je potrebno k zbiranju padavinske vode in njeni ponovni uporabi (sanitarna voda, zalivanje). V primeru javnih objektov bi takšna raba morala biti obvezna. Padavinska voda mora z obmo čja odtekati preko ponikanja. 73

• Ob čutljive dejavnosti (vrtci, šole, domovi za starostnike, gasilci, kemi čna industrija ipd.), je potrebno usmerjati oz. na črtovati izven poplavnega obmo čja Q500. • Vhodi v objekte in vse druge odprtine naj bodo minimalno od 5 do 10 cm nad koto ohišnic, zaradi prepre čitve vdora meteorne vode. Naklon ohišnic naj bo stran od objekta. – Omilitveni ukrepi za rekonstrukcije in izvedbo infrastrukture: • Za zmanjševanje ogroženosti obstoje čih objektov je smiselna izvedba celovitih omilitvenih ukrepov. • Potrebno je spodbujati preselitev ob čutljivih dejavnosti (vrtci, šole, domovi za starostnike, gasilci, kemi čna industrija ipd.) na lokacije izven poplavnega obmo čja Q100 oz. Q500, odvisno od omejitev, ki izhajajo iz veljavne podro čne zakonodaje. • Pri rekonstrukcijah je potrebno smiselno upoštevati omilitvene ukrepe za novogradnje. • Posebno pozornost je potrebno posvetiti dolo čevanju nivelete morebitnih novih ali rekonstruiranih cest ter dimenzij premostitvenih objektov, saj so to objekti, ki imajo lahko znaten vpliv (pozitiven ali negativen) na vodni režim. Potrebno je predvideti in ustrezno hidravli čno dimenzionirati prepuste oz. premostive ter morebitne inundacijske odprtine. (12) Veljavna zakonodaja dolo ča pogoje in omejitve za posege in dejavnosti na poplavnih obmo čjih glede na razrede nevarnosti. Razredi nevarnosti so: – velika nevarnost – srednja nevarnost – majhna nevarnost – preostala nevarnost Na poplavnih obmo čjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in dolo čeni razredi poplavne nevarnosti, je pri na črtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki dolo ča pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na obmo čjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne pove čajo obstoje če stopnje ogroženosti na poplavnem obmo čju in izven njega. Če na črtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor pove čuje obstoje čo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z na črtovanjem novih prostorskih ureditev na črtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa kon čati pred za četkom izvedbe posega v prostor oziroma so časno z njo. Na poplavnem obmo čju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili dolo čeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoje čih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne pove čujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda. (13) Omejitve za vrste posegov (objektov), glede na razred poplavne nevarnosti: – V razredu majhne poplavne nevarnosti so dopustni posegi z upoštevanjem pogojev iz vodnega soglasja. – Razred srednje nevarnosti: • V razredu srednje nevarnosti je gradnja športnih igriš č dopustna z upoštevanjem pogojev iz vodnega soglasja. • V razredu srednje nevarnosti so posegi kot so stanovanjske stavbe, restavracije, trgovine, postaje, industrijske stavbe, rezervoarji, silosi, skladiš ča, stavbe za kulturo in razvedrilo, izobraževanje, športne dvorane, stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališ ča ipd. prepovedani. Dovoljeni so le na obmo čju strnjeno grajenih stavb enakovrstne namembnosti v obstoje čih naseljih, kadar je mogo če s predhodno izvedenimi omilitvenimi ukrepi in skladno s pogoji vodnega soglasja zagotoviti, da vpliv na črtovanega posega ni bistven. • V razredu srednje nevarnosti so vsi objekti transportne infrastrukture (razen jezov in pregrad), cevovodi, komunikacijska omrežja in prenosni elektroenergetski vodi, kompleksni industrijski objekti, vojaški objekti ipd. prepovedani. Dovoljeni so le, če ugotovitve CPVO ali PVO niso ocenjene kot uni čujo če ali bistvene in je mogo če s predhodno izvedenimi omilitvenimi ukrepi in skladno s pogoji vodnega soglasja zagotoviti, da vpliv na črtovanega posega ni bistven. Izjema so objekti kemi čne industrije, ki so prepovedani. • V razredu srednje nevarnosti so posegi kot so stanovanjske stavbe za posebne namene, hoteli in druge stavbe za kratkotrajno nastanitev, garažne stavbe, muzeji in knjižnice, stavbe za zdravstvo, stavbe za rejo živali, objekti kemi čne industrije, odlagališ ča odpadkov ipd. prepovedani. – Razred velike nevarnosti: • V razredu velike nevarnosti so posegi kot so kulturni spomeniki, objekti transportne infrastrukture (razen jezov in pregrad), cevovodi, komunikacijska omrežja in prenosni elektroenergetski vodi, kompleksni industrijski objekti, vojaški objekti ipd. prepovedani. Dovoljeni so le, če ugotovitve CPVO ali PVO niso ocenjene kot uni čujo če ali bistvene in je mogo če s predhodno izvedenimi omilitvenimi ukrepi in skladno s pogoji vodnega soglasja zagotoviti, da vpliv na črtovanega posega ni bistven. Izjema so predori in podhodi, prenosna telekomunikacijska omrežja, čistilne naprave, objekti kemi čne industrije, ki so prepovedani. • V razredu velike poplavne nevarnosti so prepovedani tudi vsi ostali posegi, razen športnih igriš č in posegov za varstvo pred škodljivim delovanjem voda. (14) Omejitve za dejavnosti glede na razred poplavne nevarnosti: 74

– Ob čutljive dejavnosti so: • dejavnosti v obratih in napravah, zaradi katerih lahko nastane onesnaženje ve čjega obsega, dejavnosti ki pomenijo nevarnost za nastanek nesre č po predpisih o naravnih in drugih nesre čah • dejavnosti, ki zaradi ob časnega ali stalnega zadrževanja ve čjega števila ljudi lahko škodljivo vplivajo na zdravje (npr. bolnišnice, zdraviliš ča, šole, vrtci, domovi za starostnike, podzemne garaže...) • dejavnosti povezane z varovanjem in hranjenjem premi čne kulturne dediš čine ter dokumentarnega in arhivskega gradiva (npr. knjižnice, arhivi, muzeji...) • dejavnosti povezane s skladiš čenjem za vodno okolje nevarnih snovi, dolo čenih s predpisi o varstvu okolja • dejavnosti, namenjene zaš čiti in reševanju ob naravnih in drugih nesre čah (gasilci, civilna zaš čita, zdravstvene interventne enote...) – Razred preostale nevarnosti: • V razredu preostale nevarnosti so prepovedane dejavnosti iz pete alineje. Dejavnosti iz prve in druge alineje so dovoljene le, če ugotovitve CPVO ali PVO niso ocenjene kot uni čujo če ali bistvene in je mogo če s predhodno izvedenimi omilitvenimi ukrepi in skladno s pogoji vodnega soglasja zagotoviti, da njihov vpliv ni bistven. • Dejavnosti iz tretje in četrte alineje so v razredu preostale nevarnosti dovoljene. – Razred majhne nevarnosti: • V razredu majhne nevarnosti so prepovedane dejavnosti iz prve, druge in pete alineje. Dejavnosti iz tretje in četrte alineje so dovoljene le, če ugotovitve CPVO ali PVO niso ocenjene kot uni čujo če ali bistvene in je mogo če s predhodno izvedenimi omilitvenimi ukrepi in skladno s pogoji vodnega soglasja zagotoviti, da njihov vpliv ni bistven. – Razred velike in srednje nevarnosti: • V razredu velike in srednje nevarnosti so prepovedane vse ob čutljive dejavnosti.

123. člen (splošni PIP v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesre čami - zagotavljanja varnosti pred erozijskimi procesi)

(1) Erozijsko ogrožena obmo čja so prikazana v kartah prikaza stanja prostora. Erozijsko ogrožena obmo čja se nahajajo v južnem in jugozahodnem delu Ob čine Kidri čevo, kjer se v ve čjem delu nahajajo obmo čja obi čajnih zaš čitnih ukrepov, manjši del ob čine pa leži na obmo čju zahtevnih zaš čitnih ukrepov. (2) Na erozijskem obmo čju je prepovedano: – poseganje v prostor na na čin, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, – ogoljevanje površin, – kr čenje tistih gozdnih sestojev, ki prepre čujejo plazenje zemljiš č in snežne odeje, uravnavajo odto čne razmere ali kako druga če varujejo nižje leže ča obmo čja pred škodljivimi vplivi erozije, – zasipavanje izvirov, – nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiš čih, – omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske mo či voda in slabšanje ravnovesnih razmer, – odlaganje ali skladiš čenje lesa in drugih materialov, – zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, – odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja preto čne sposobnosti hudourniške struge, – vla čenje lesa. (3) Za vse posege na erozijsko ogroženih obmo čjih je potrebno pridobiti vodno soglasje.

124. člen (splošni PIP v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesre čami – požarna varnost)

(1) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehni čne predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je treba zagotoviti z odmiki in požarnimi lo čitvami od parcelnih mej in med objekti, intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. (2) Na obmo čjih brez hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec gospodarske javne službe za oskrbo z vodo zagotovi požarne bazene in druge ustrezne ureditve. (3) V obmo čjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne na črtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo. 75

(4) Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoz do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov. (5) Obstoje če in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom. (6) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu - zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu - študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so dolo čeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti. (7) Pri na črtovanju gradenj in prostorskih ureditev je potrebno upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s pove čano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoje čih ali novih industrijskih objektov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi obmo čji. Zato morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna lo čitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru. (8) Za specifi čno požarno bolj obremenjene objekte se morajo glede odmikov in na čina gradnje upoštevati posebni tehni čni predpisi. (9) Rezervoarje za kurilno olje se praviloma vgrajuje le v stanovanjske objekte potrošnika goriva ali v posebej za to zgrajene objekte. (10) Rezervoar za uteko činjeni naftni plin s priklju čkom na objekt se mora postaviti v skladu s predpisi, ki urejajo podro čje naprav za vnetljive tekočine in pline ter v skladu s pogoji dobavitelja. (11) Če posebni predpisi tako dolo čajo, mora biti celoten objekt s strelovodno napravo zaš čiten proti atmosferski elektriki. Po objektu morajo biti nameščeni lovilni vodi ter skupno ozemljilo, z njim morajo biti povezane vse kovinske mase na objektu. (12) Pri uporabi fotovoltai čnih modulov je potrebno zagotoviti požarno varnost objekta.

125. člen (splošni PIP v zvezi z varstvom pred vplivi industrijskih nesre č)

(1) Na obmo čju Ob čine Kidri čevo ni dopustna gradnja ali sprememba namembnosti objektov za dejavnosti, ki so vir ve čjega ali manjšega tveganja za nastanek industrijskih nesre č; te objekte dolo čajo predpisi o najmanjših razdaljah med obratom in območjem, kjer se zadržuje ve čje število ljudi, ter infrastrukturo. (2) Ob rekonstrukciji, spremembi namembnosti ali sanaciji obstoje čih objektov in naprav, ki so vir ve čjega ali manjšega tveganja za nastanek industrijskih nesre č v skladu s predpisi, je treba zagotoviti, da izven obmo čja, ki je pod nadzorom lastnika ali upravljavca, vpliv ni ve čji od: – 2,1 kPa nadpritiska, – 4,5 kW/ m² toplotnega sevanja, – vrednosti TEEL-0 oziroma ERPG-1 za izpust v zrak.

126. člen (ukrepi ob naravnih in drugih nesre čah ter ob neposredni vojni nevarnosti)

(1) V vseh obmo čjih namenskih rab, razen PŽ ali E, je treba upoštevati: – da se ob nevarnosti nastanka ali ob nastanku naravnih in drugih nesre č obmo čje lahko uporabi za izvajanje nalog zaš čite, reševanja in pomo či, zaš čitnih ukrepov in za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev v skladu z zakonom, vklju čno z gradnjo objektov in naprav, ki so za izvajanje zaš čitnih ukrepov potrebni, – ob neposredni vojni nevarnosti in vojni se obmo čje lahko uporabi za potrebe obrambe v skladu z zakonom in mednarodnimi konvencijami ter za potrebe izvajanja nalog zaš čite, reševanja in pomo či, zaš čitnih ukrepov in za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev v skladu z zakonom.

127. člen (varstvo vojnih in prikritih vojnih grobiš č)

(1) Na obmo čju Ob čine Kidri čevo se nahajajo vojna grobiš ča in prikrita vojna grobiš ča, ki so ozna čena v grafi čnih prilogah OPN (kartah 4.1 Prikaza stanja prostora). To so: Vojna grobiš ča: – Dragonja vas, lokacija: Cirkovce - 1 (410450021) gr.(01) krajevno pokopališ če. Grobiš če 10 žrtev vojnega nasilja, ki so bili ustreljeni 11.01.1945. Vojno grobiš če se nahaja znotraj EUP DV07. – Kidri čevo 1, lokacija: Kidri čevo - 1 (410450041) gr.(01) vojaško pokopališ če. Pokopališ če avstro ogrskih vojakov, ki so umrli v bolnišnici v Strniš ču. Vojno grobiš če se nahaja znotraj EUP NJ12. Prikrita vojna grobiš ča: – Kidri čevo: Grobiš če Šterntal 1. V 80. letih so pri izkopu tovarniške hale Taluma naleteli na posmrtne ostanke. Prikrito vojno grobiš če se nahaja znotraj EUP KI29.

76

– Kidri čevo: Grobiš če Šterntal 2. Ve č lokacij grobiš č pomorjenih oseb iz taboriš ča Sterntal. Prikrito vojno grobiš če se nahaja znotraj EUP KI51. (2) Na vojnih grobiš čih je prepovedano: – spreminjati zunanji videz grobiš č v nasprotju z veljavno zakonodajo, – poškodovati grobiš ča ali odtujiti njihove sestavne elemente, – izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobiš č ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobiš č.

128. člen (splošni PIP za ureditve za potrebe obrambe)

(1) Gradnja objektov in ureditev za obrambne potrebe je dopustna na obmo čjih F in f. Obrambne dejavnosti na teh lokacijah morajo biti skladne z veljavno zakonodajo na podro čju varstva okolja. (2) V obmo čjih izklju čne rabe prostora za potrebe obrambe so skladno s prostorsko zakonodajo in zakonodajo na podro čju graditve dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov in odstranitve objektov) ter ostale ureditve za potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost. (3) Na obmo čjih možne izklju čne rabe posegi ne smejo onemogo čati uporabe obmo čja za potrebe obrambe v primeru izrednega ali vojnega stanja, krize, ob naravnih ali drugih nesre čah ter za usposabljanje, oziroma so posegi lahko takšni, da je mogo če izklju čno rabo za potrebe obrambe v zgoraj navedenih primerih takoj vzpostaviti. (4) V obmo čjih omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe je dovoljena obstoje ča primarna (kmetijska ali gozdna) raba ter uporaba komunikacij. Na obmo čju niso dopustne gradnje in rekonstrukcije objektov, ki so namenjeni stalnim delovnim mestom, nastanitvi, prireditvam ter zadrževanju ve čjega števila ljudi. Uporaba objektov ne sme omejevati funkcionalnosti obmo čja za potrebe obrambe. Za vse posege v obmo čja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe je treba pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za obrambo. (5) Za vsako novogradnjo in nadzidavo, katere višina nad terenom presega 18 m je treba v ožjem okolišu obmo čij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi, pridobiti pogoje in soglasje ministrstva pristojnega za obrambo. Za ožji okoliš šteje oddaljenost do 1 km od navedenih obmo čij. (6) Za vsako novogradnjo in nadzidavo, katere višina nad terenom presega 25 m je treba v širšem okolišu obmo čij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi, pridobiti pogoje in soglasje ministrstva pristojnega za obrambo. Za širši okoliš se šteje oddaljenost do 2 km od navedenih obmo čij. (7) Dolo čba prejšnjega odstavka ne velja v širšem okolišu obmo čij z antenskimi stebri ali antenskimi drogovi z namensko rabo f, ki so na vzpetinah.

129. člen (splošni PIP na obmo čju vadbiš ča Apa če - f)

(1) Obmo čje vadiš ča Apa če je po podrobnejši namenski rabi prostora opredeljeno kot obmo čje izklju čne rabe za potrebe obrambe (obmo čje za potrebe obrambe izven naselja - f). Predvidene prostorske ureditve na obmo čju f (celotno vadiš če) je namenjeno izklju čno za obrambne potrebe. Ob obmo čju f in deloma v njem se nahaja obmo čje omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe - varnostni pas na črtovanega vojaškega streliš ča Apa če. (2) Obmo čja izklju čne rabe za potrebe obrambe so obmo čja, ki so namenjena izklju čno za obrambne potrebe. V obmo čjih izklju čne rabe prostora za potrebe obrambe so skladno s prostorsko zakonodajo in zakonodajo na podro čju graditve dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov, vzdrževanje in odstranitev objektov) ter ostale ureditve za potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost. Pod pogoji obrambe, je na dolo čenih predelih dovoljena uporaba obmo čja za kmetijsko in gozdarsko dejavnost ter za rekreacijo, ki se lahko izvaja v času, ko na vadiš ču ne potekajo vadbene aktivnosti. (3) Obmo čja omejene in nadzorovane rabe obsegajo obmo čja, na katerih so potrebne omejitve iz varnostnih in tehni čnih razlogov. V obmo čjih omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe je dovoljena obstoje ča primarna (kmetijska ali gozdna) raba ter uporaba komunikacij. Na obmo čju niso dopustne gradnje in rekonstrukcije objektov, ki so namenjeni stalnim delovnim mestom, nastanitvi, prireditvam ter zadrževanju ve čjega števila ljudi. Uporaba objektov ne sme omejevati funkcionalnosti obmo čja za potrebe obrambe. Za vse posege v obmo čjih omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe je treba predhodno pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za obrambo. (4) Lega obmo čja f: Obmo čje vadiš ča Apa če obsega zemljiš ča parcel št. 645/1, 645/4, 646/3, 646/8, 649/3, 651/1, 652/1, 655/1, 656/1, 677/1, 689/1, 689/2, 689/3, 710, 711/1, 861, 862, 863, 865, 866, 867, 868, 869, 870,

77

871, 872/1, 872/2, 873/1, 873/2, 874, 875, 876, 877, 878, 879, 880, 881/1, 881/2, 882, 883, 884, 885, 886, 887, 888, 889 - vse k.o. 424 Apa če. (5) Obmo čje vadbiš če Apa če - f je razdeljeno na 3 enote urejanja prostora in sicer na obmo čja: f1 streliš če, f2 vadiš če in f3 obmo čje tabornih prostorov. (6) Do izgradnje novega streliš ča na obmo čju enote urejanja f1 bo za potrebe usposabljanja Slovenske vojske v uporabi obstoje če streliš če na obmo čju enote urejanja f3 in f2.

III.5.9 Varovanje zdravja

130. člen (splošni PIP glede varovanja zdravja)

(1) Gradnje dolo čenih vrst objektov in naprav ter izvajanje posegov v prostor, ki utegnejo v ve čji meri škodljivo vplivati na zdravje ljudi, se dopuš ča le, če se s projektno dokumentacijo pripravijo ukrepi, ki bodo škodljive vplive na okolje zmanjšali do s predpisi dopuš čenih stopenj. (2) Obstoje če objekte in naprave, katerih emisije so škodljive za okolje bolj, kot je s predpisi dopuš čeno, morajo lastniki sanirati. (3) Pri osvetljevanju objektov in javnih površin je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih dolo čajo predpisi s podro čja svetlobnega onesnaženja okolja. Pri javni razsvetljavi je potrebno upoštevati predpisane meje porabe elektri čne energije, prav tako umetna javna osvetlitev na oknih varovanih stanovanj ne sme presegati predpisanih mejnih vrednosti. (4) Tehni čne rešitve stavb v javni rabi in javnih odprtih površin morajo funkcionalno oviranim osebam omogo čati neoviran dostop, vstop in uporabo brez grajenih ovir. (5) Pri na črtovanju in umeš čanju objektov okoljske infrastrukture, namenjene za odlagališ ča in kompostarne ter obmo čij za kmetijsko proizvodnjo, namenjenih za bioplinarne v prostor, je s stališ ča varovanja kakovosti zunanjega zraka zaradi vpliva vonjav, potrebno upoštevati slede če: – za nove naprave kompostarn in bioplinarn so dolo čeni odmiki od naprave do najbližjih obstoje čih ali predvidenih stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, sejemskih dvoran in razstaviš č, stavb za kulturo in razvedrilo, muzejev in knjižnic, stavb za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, stavb za zdravstvo in šport ter športno-rekreacijskih površin, ki so naslednji: za kompostarne najmanj 300 m pri zaprtem kompostiranju in najmanj 500 m pri odprtem kompostiranju in za bioplinarne najmanj 300 m in najmanj 500 m pri anaerobni razgradnji z naknadnim odprtim kompostiranjem. – za nove naprave odlagališ č so dolo čeni odmiki od naprave do najbližjih obmo čij stanovanj, obmo čij centralnih dejavnosti, obmo čij namenjenim za turizem, rekreacijo, nakupovalna središ ča in podobno, obmo čij zelenih površin, obmo čij proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim proizvodnim in spremljajo čim storitvenim ter servisnim dejavnostim, ki je naslednji: najmanj 300 m od zunanjega roba telesa odlagališ ča. (6) Pri na črtovanju in umeš čanju novih ve čjih objektov za intenzivno rejo živali, je potrebno strokovno preveriti vplivno obmo čje zaradi vonjav ter ugotoviti sprejemljivost umeš čanja v prostor in dolo čiti ali ti objekti spadajo med objekte za katere je obvezna presoje vplivov na okolje. Pri na črtovanju in umeš čanju novih objektov ter pri nadomestnih gradnji in širitvi obstoje čih objektov, ki predstavljajo vir vonjav in s tem možen vpliv na okolje (nestanovanjske kmetijske stavbe za vzrejo perutnine in drugih živali, gnojiš ča, zbiralniki gnojnice in gnojevke) v prostor, je dopustno graditi v delih EUP z oznako SK k in IKp, pri čemer je potrebno izdelati tehnološki na črt v katerem se dolo či najboljšo razpoložljivo tehnologijo in strokovno oceno zaradi vpliva vonjav. Pri obstoje čih in novih objektih, ki predstavljajo vir vonjav, je za rejo živali ter skladiš čenju in prevozu gnoja obvezno uporabiti najboljšo razpoložljivo tehniko za zmanjševanje emisij vonjav v okolje ali tehniko za prepre čevanje in zmanjševanje emisij vonjav, ki je njej enakovredna.

131. člen (splošni PIP glede varovanja zdravja: varovanje pred hrupom)

(1) Pri posegih v prostor je treba upoštevati uredbo predpise s podro čja varstva pred hrupom glede na stopnje varstva pred hrupom. Hrup v okolju ne sme presegati mejnih vrednosti kazalcev hrupa glede na stopnjo varstva obmo čja, ki jih dolo ča predpis o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. (2) Skladno s predpisi z uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju se na obmo čju OPN Ob čine Kidri čevo površine glede na PNRP razvrš čajo v naslednja obmo čja stopnje varstva pred hrupom: Obmo čje I. stopnja varstva pred hrupom: Na obmo čju ob čine ni mirnih obmo čij varstva pred hrupom. Obmo čje II. stopnja varstva pred hrupom: – SS – stanovanjske površine,

78

– BT - površine za turizem. III. stopnja varstva pred hrupom: – SK - površine podeželskega naselja, – B - površine posebnih obmo čij, – BC - športne površine, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam, – CU - osrednja obmo čja centralnih dejavnosti, – CD - na obmo čju centralnih dejavnosti, – ZS - površine za oddih rekreacijo in šport, – ZP - površine parkov in urejenih obmo čij odprtega prostora v naselju. – ZK - pokopališ ča, – ZD - druge urejene zelene površine, – A - površine razpršene poselitve, – VC - celinske vode. IV. stopnja varstva pred hrupom: – IP - površine za industrijo, – IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, – IG - gospodarske cone, – PC - površine cest, – PO - ostale prometne površine, – E - obmo čja energetske infrastrukture, – O - obmo čja okoljske infrastrukture, – K1 - najboljša kmetijska zemljiš ča, razen na mirnem obmo čju na prostem, – K2 - druga kmetijska zemljiš ča, razen na mirnem obmo čju na prostem, – G - obmo čja gozdnih zemljiš č, razen na mirnem obmo čju na prostem. – P, PC, PŽ, PL, PO - obmo čja prometne infrastrukture – OO – ostala obmo čja, – f - obmo čja za potrebe obrambe zunaj naselja, – LN - površine nadzemnega pridobivalnega prostora. (3) Ne glede na dolo čbe drugega odstavka tega člena, mora biti na meji med I. in IV. obmo čjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. obmo čjem varstva pred hrupom obmo čje, ki obkroža IV. obmo čje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. obmo čje varstva pred hrupom. Širina III. obmo čja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. obmo čje varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. obmo čju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, dolo čene za to obmo čje.

Ne glede na dolo čbe drugega odstavka tega člena se v EUP KI03, KI116, KI27, NJ01, NJ02 in NJ25 zagotavlja pogoje za II. stopnjo varstva pred hrupom, razen v prvi vrsti stavb ob vpadnici. Ne glede na dolo čbe drugega odstavka tega člena se v EUP KI01 zagotavlja pogoje za II. stopnjo varstva pred hrupom, razen Čučkove in Vlahovi čeve ulice, kjer se zagotavlja pogoje za III. stopnjo varstva pred hrupom. (4) Za javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvo čnih naprav na prostem je treba pridobiti dovoljenje Ob čine. (5) Hrupne dejavnosti je dopustno umeš čati samo na obmo čja s predpisano IV. stopnjo varstva pred hrupom. Pri na črtovanju dejavnosti na obmo čjih IV. stopnje varstva pred hrupom je treba predvideti ustrezne aktivne in pasivne ukrepe za zaš čito življenjskega okolja pred hrupom. Pri izvajanju ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost aktivni ukrepi (zmanjšanje emisije hrupa na viru) pred pasivnimi ukrepi. (6) Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali za spremembo namembnosti izpolnjevati pogoje in ukrepe za prepre čevanje in zmanjševanje hrupa, ki jih dolo čajo predpisi o varstvu pred hrupom. (7) Če je vir hrupa cesta ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in prilagoditi hitrost vozil na stopnjo, ki ne povzro ča čezmerne obremenitve okolja s hrupom. (8) Za posamezne na črtovane dejavnosti v gospodarskih conah in na površinah za industrijo mora investitor v času pridobivanja gradbenega dovoljenja zagotoviti izdelavo vplivnega obmo čja zaradi povzro čanja hrupa, če za dejavnost ni predpisana presoja vplivov na okolje po predpisih iz varstva okolja. (9) Meje III. In IV. obmo čja varstva pred hrupom na posameznem obmo čju poselitve se dolo či glede na PNRP v skladu z merili za uvrstitev v obmo čja varstva pred hrupom iz drugega odstavka tega člena. (10) Spremljanje kazalcev okolja (monitoring): na obmo čju Ob čine Kidri čevo naj se spremljajo prometne obremenitve (povpre čni letni dnevni promet - PLDP) in število premikov vlakov. Ob čina lahko tudi zaprosi ARSO za podatke o obremenjevanju s hrupom s strani zavezancev za monitoring hrupa,

79

skladno s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje in vodi lastne evidence. (11) Za konfliktna obmo čja s stališ ča zdravja ljudi je potrebno upoštevati naslednje omilitvene ukrepe zaradi hrupa: - Omeji in prepre či naj se obstoje če in predvidene konflikte v prostoru, zaradi neustreznega umeš čanja dejavnosti v prostor (neposredno stikanje stanovanjskih in proizvodnih površin – gospodarske cone, površine za industrijo). Omenjena konfliktna obmo čja se nahajajo, kjer je: - neposreden stik med gospodarskimi conami in stanovanjskimi obmo čji, - neposreden stik med površinami za industrijo in stanovanjskimi obmo čji: - Med konfliktnimi stiki naj se vzpostavijo ustrezni nekaj metrski zeleni pasovi, kar naj se odraža tudi v dejanskem stanju.

132. člen (splošni PIP glede varovanja zdravja: varovanje pred elektromagnetnim sevanjem)

(1) Vir sevanja je visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos elektri čne energije, odprt oddajni sistem za brezži čno komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje z: – nizkofrekven čnim elektromagnetnim sevanjem od 0 Hz do vklju čno 10 kHz (nizkofrekven čni vir sevanja) in je nazivna napetost, pri kateri vir sevanja obratuje, ve čja od 1kV ali, – visokofrekven čnim elektromagnetnim sevanjem od 10 kHz do vklju čno 300 GHz in je njegova najve čja oddajna mo č ve čja od 100 W (visokofrekven čni vir sevanja). (2) Amaterska radijska postaja ni vir sevanja. (3) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja glede na stopnjo varstva pred sevanjem, ki jih dolo ča predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. (4) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje iz katere mora biti razvidno, da pri čakovane ravni elektromagnetnega sevanja ne bodo presegale s predpisi dovoljenih vrednosti ter pridobiti soglasje pristojne službe. (5) Stopnji varstva pred sevanjem, dolo čeni glede na ob čutljivost posameznega obmo čja naravnega ali življenjskega okolja (v nadaljnjem besedilu: obmo čje) za u činke elektromagnetnega polja, ki jih povzro čajo viri sevanja, sta I. in II. stopnja.

I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. obmo čje, ki potrebuje pove čano varstvo pred sevanjem. I. obmo čje je obmo čje bolnišnic, zdraviliš č, okrevališ č ter turisti čnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko obmo čje, obmo čje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, obmo čje igriš č ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko obmo čje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središ če, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli obmo čja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljnjem besedilu: I. obmo čje).

II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj mote č. II. obmo čje je zlasti obmo čje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiš čni ali servisni dejavnosti ter vsa druga obmo čja, ki niso v prejšnjem odstavku dolo čena kot I. obmo čje (v nadaljnjem besedilu: II. obmo čje).

II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. obmo čju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu. (6) Objektov z varovanimi prostori ni dovoljeno umeš čati v vplivno obmo čje EMS, kjer velja II. Stopnja varstva pred sevanjem (SVPS). Za obstoje ča I. obmo čja, kjer velja I. stopnja varstva pred sevanjem (stanovanjske površine, turisti čne površine in površine razpršene gradnje), ki se nahajajo znotraj koridorjev daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo da niso prekora čene mejne vrednosti veli čin elektromagnetnega sevanja. To dokazilo pridobi povzro čitelj vira elektromagnetnega sevanja. (7) Minimalni potrebni odmiki od virov EMS v katere ni dovoljeno umeš čati objektov z varovanimi prostori so odvisni od nazivne napetosti in tipa (oblike) daljnovoda in znašajo na višini 1 m od tal: − za DV 400 kV: 42 – 46 m, − za DV 220 kV: 18 – 24 m, − za DV 110 kV: 11 – 14 m. (8) Spremljanje kazalcev okolja (monitoring): Pri novem ali rekonstruiranem objektu ali napravi, ki je vir sevanja, je potrebno zagotoviti prve meritve tistih veli čin elektromagnetnega polja kot posledice obremenitve obmo čja zaradi sevanja iz vira, za katere so dolo čene mejne vrednosti. Ob čina naj spremlja število objektov z varovanimi prostori, ki se nahajajo znotraj varovalnega pasu virov EMS.

80

133. člen (splošni PIP glede varovanja zdravja: varovanje pred svetlobnim onesnaženjem)

(1) Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je potrebno prilagoditi dolo čbam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) najpozneje do 31. decembra 2016. (2) Ob čina naj izdela na črt javne razsvetljave s katerim se predvidi zamenjavo svetilk obstoje če javne razsvetljave z zakonodajo skladnimi svetilkami, katerih delež svetlobnega toka, ki seva nad vodoravnico, je enak 0%. V na črtu se dolo čijo tudi ukrepi za pove čanje energetske u činkovitosti javne razsvetljave, s čimer se doseže vrednosti rabe elektri čne energije skladno z zakonskimi dolo čili. (3) Spremljanje kazalcev okolja (monitoring): Ob čina naj vodi kataster javne razsvetljave, ki vsebuje tudi podatke o posameznih svetilkah, skladnosti z zakonodajo in rabi elektri čne energije. (4) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih dolo čajo predpisi s podro čja svetlobnega onesnaženja okolja. (5) Pri ureditvi nove razsvetljave je obvezno upoštevanje mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja na oknih varovanih prostorov v skladu s prilogo 1 uredbe navedene v prvem odstavku tega člena.

134. člen (zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osvetlitvijo, oson čenjem in kakovostjo bivanja)

(1) Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi hrane ter spanju, morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehni čnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. (2) Prostori, namenjeni bivanju (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba), morajo biti v času od son čnega vzhoda do son čnega zahoda naravno osvetljeni z minimalnim časom oson čenja, ki znaša: − v dnevu 21. 12. – najmanj 1 uro, − v dnevih 21. 3. in 21. 9. – najmanj 3 ure − v dnevu 21.6. – najmanj 5 ur.

135. člen (protipožarni pogoji)

(1) Pri gradnjah in prostorskih ureditvah se upošteva predpise, ki urejajo varstvo pred požari. Pri vseh posegih se upoštevajo pogoji za: − varen umik ljudi, živali in premoženja, − potrebne odmike med objekti ali potrebno požarno lo čitev, − prometne in delovne površine za intervencijska vozila, − vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje in − zagotovitev površin za potrebe evakuacije. (2) Pri na črtovanju gradenj in prostorskih ureditev je potrebno upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s pove čano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoje čih ali novih industrijskih objektov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi obmo čji. Zato morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna lo čitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru. Za specifi čno požarno bolj obremenjene objekte se morajo glede odmikov in na čina gradnje upoštevati posebni tehni čni predpisi. (3) Rezervoarje za kurilno olje se praviloma vgrajuje le v stanovanjske objekte potrošnika goriva ali v posebej za to zgrajene objekte. (4) Rezervoar za uteko činjeni naftni plin s priklju čkom na objekt se mora postaviti v skladu s predpisi, ki urejajo podro čje naprav za vnetljive teko čine in pline ter v skladu s pogoji dobavitelja. (5) Če posebni predpisi tako dolo čajo, mora biti celoten objekt s strelovodno napravo zaš čiten proti atmosferski elektriki. Po objektu morajo biti nameščeni lovilni vodi ter skupno ozemljilo; z njim morajo biti povezane vse kovinske mase na objektu.

136. člen (spremljanje stanja okolja)

(1) Ob čina skladno s predpisi zagotovi spremljanje stanja okolja za tiste kazalce, navedene v okoljskem poro čilu, pri katerih ni na voljo podatkov iz državnega monitoringa. Ob čina zagotovi redna poro čila o spremljanju stanja okolja v času izvajanja plana za vse kazalce navedene v okoljskem poro čilu: 81

- povpre čni dnevni letni promet (PDLP) v naseljih, - delež rabe energije iz obnovljivih virov energije in letna poraba energije na prebivalca, - površina najboljših in drugih kmetijskih zemljiš č glede na namensko rabo pri vsakokratnem spreminjanju prostorskih aktov, - kakovost površinskih voda (kemijsko in ekološko stanje), - kakovost podzemnih voda (fizikalno-kemijski parametri onesnaženja), - delež prebivalcev priklju čenih na ustrezen sistem zbiranja, odvajanja in čiš čenja odpadnih voda, - kakovost vodnih virov za oskrbo s pitno vodo, - površina kmetijskih zemljiš č na vodovarstvenih obmo čjih, - površina stavbnih zemljiš č in število objektov na poplavnih obmo čjih, - število obmo čij proizvodnih dejavnosti (I) na obmo čju naselij, - koli čina porabljene elektri čne energije za javno razsvetljavo na prebivalca letno, - koli čina zbranih komunalnih odpadkov na prebivalca in delež lo čeno zbranih komunalnih odpadkov, - razvitost infrastrukture za ravnanje z odpadki, - število divjih odlagališč odpadkov, - obseg gozdnih površin (namenska raba), - površina gozda v ravnini (dejanska raba), - funkcije gozdov in - število kulturnih spomenikov in enot kulturne dediš čine.

137. člen (ukrepi za varovanje zdravja ljudi)

(1) Ukrepi za oskrbo prebivalstva s kakovostno pitno vodo in varstvo vodnih virov: - Zagotavlja se ustrezno oskrbo s pitno vodo skladno z operativnim programom oskrbe s pitno vodo in predpisi s podro čja oskrbe s pitno vodo. - Zagotavlja se ustrezno odvajanje in čiš čenje komunalne odpadne vode skladno z operativnim programom odvajanja in čiš čenja odpadnih komunalnih voda in s predpisi s področja odvajanja in čiš čenja odpadnih komunalnih voda. - Zagotavlja se varovanje vodnih virov skladno s podro čnimi predpisi. (2) Ukrepi za zagotavljanje kakovosti zraka: - Skladno z na črtom trajnostne mobilnosti se izvaja ukrepe za zmanjšanje emisij v zrak iz sektorja promet. - Skladno z lokalnim energetskim konceptom se izvaja ukrepe za zmanjšanje emisij zaradi rabe energije. - Skladno s programom varstva okolja se izvaja ukrepe za zmanjšanje emisij v zrak. (3) Ukrepi za varovanje kmetijskih zemljiš č za oskrbo prebivalstva s kakovostno hrano: - Skladno s podro čno zakonodajo se izvaja varovanje kmetijskih zemljiš č in spodbujanje dobre kmetijske prakse. - Skladno s programom varstva okolja se izvajajo ukrepi za varstvo kmetijskih zemljiš č. (4) Ob čina lahko ostale ukrepe po potrebi izvaja v fazi veljavnosti OPN.

III.5.10 Občinski podrobni prostorski na črti

138. člen (splošni pogoji za urejanje obmo čij, za katera veljajo sprejeti prostorski izvedbeni akti)

(1) Na obmo čjih, za katera veljajo sprejeti prostorski izvedbeni na črti, veljajo vsi pogoji, ki jih ti akti dolo čajo. (2) Veljavni prostorski izvedbeni akti so: ŠTEVILKA NASELJE IME DOKUMENTA OBJAVA ODLOKA DOKUMENTA Kidri čevo Uredba o lokacijskem Razvojni center Planiranje, Uradni list RS, št. 34/01, na črtu za vzporedni d.o.o., Celje, št. proj. 110/02 – ZUreP-1, 34/06 in plinovod M 1/1 na odseku 296/98 54/10 Kidri čevo-Rogatec Uredba o državnem URBIS– urbanizem, Uradni list RS, št. 73/05 in lokacijskem na črtu za arhitektura, projektiranje 33/07 – ZPNa črt avtocesto na odseku d.o.o., Maribor, št. proj. Slivnica - Draženci 184-DLN/2004

82

Uredba o državnem Razvojni center Planiranje, Uradni list RS, št. 27/07, lokacijskem na črtu za d.o.o., Celje, št. proj. 33/07 – ZPNa črt, 29/08 in plinovod M1/1 Ceršak - 296/98-05 54/10 Kidri čevo Uredba o državnem PROJEKT, d.d., Nova Uradni list RS, št. 54/10 prostorskem na črtu za Gorica, pod št. proj. 8496 razširitev kompresorske postaje Kidri čevo Odlok o ob činskem URBIS– urbanizem, Uradno glasilo slovenskih podrobnem prostorskem arhitektura, projektiranje ob čin, št. 28/10 na črtu za obvoznico d.o.o., Maribor, št. proj. Kidri čevo, med glavno 2009/OPPN-106 cesto G1-2/737 Šikole – Hajdina in regionalno cesto R2-432/1285 Majšperk – Kidri čevo (zahodna obvoznica Kidri čevo) Uredba o državnem URBIS, – urbanizem, Uradni list RS, št. 51/09 prostorskem na črtu za arhitektura, projektiranje elektrifikacijo in d.o.o., Maribor, št. proj. rekonstrukcijo železniške 235-DLN/2005 proge Pragersko – Hodoš Uredba o državnem ZEU d.o.o., Murska Uradno glasilo RS, št. prostorskem na črtu za Sobota, št. proj. LN – 3/03 55/12 gradnjo daljnovoda 2x400 kV Cirkovce-Pince Njiverce Odlok o ob činskem Projekta inženiring Ptuj, Uradno glasilo slovenskih podrobnem prostorskem d.o.o., št. proj. 78-71-35- ob čin, št. 11/09 na črtu za vzhodni del 08 poselitvenega obmo čja Njiverce P16-S4 (stanovanjska pozidava in manjši športni park) Odlok o ob činskem Komunaprojekt d.d. Uradno glasilo slovenskih podrobnem prostorskem Maribor, št. proj. 9060/04 ob čin, št. 22/10 na črtu za del obmo čja P16 – S4 Njiverce I (sever) Pleterje Odlok o ob činskem ZEU d.o.o., Murska Uradno glasilo slovenskih lokacijskem na črtu za del Sobota, št. proj. LN – ob čin, št. 21/06 obmo čja P15-P1 - 15/05 Gramoznica Pleterje Odlok o ob činskem ZEU d.o.o., Murska Uradno glasilo slovenskih podrobnem prostorskem Sobota, št. proj. OPPN- ob čin, št. 28/10 na črtu za obmo čja 1/09 urejanja P15-P1/1 Gramoznica Pleterje - širitev

(3) V primerih, ko so obmo čja ali deli obmo čij veljavnih prostorskih izvedbenih na črtov s tem odlokom opredeljeni za pripravo ob činskih podrobnih prostorskih na črtov, se do njihovega sprejetja upoštevajo dolo čila veljavnih prostorskih izvedbenih na črtov. (4) Na površinah v neposrednem stiku ali funkcionalni povezavi z obmo čji veljavnih prostorskih izvedbenih na črtov, na katerih s tem OPN ni opredeljena priprava ob činskih podrobnih prostorskih na črtov, se poleg PIP, dolo čenih s tem odlokom, smiselno upoštevajo tudi dolo čila veljavnih prostorskih izvedbenih na črtov o legi in oblikovanju objektov in ureditev.

139. člen (obmo čja, za katera je predviden OPPN)

(1) S tem odlokom so dolo čena obmo čja, ki se urejajo z OPPN. (2) Obmo čje OPPN, ki je dolo čeno s tem odlokom, se v fazi njegove priprave lahko pove ča in prilagodi podrobnim programskim zahtevam ter razmeram na terenu pod pogojem, da se sprememba meje utemelji v sklepu o pripravi OPPN. (3) EUP, za katere se v skladu z dolo čbami tega odloka izdela OPPN so: CI10, CI11, CI53, KI01, KI02, KI03, KI04, KI05, KI17, KI18, KI19, KI20, KI21, KI22, KI23, KI24, KI26, KI31, KI36, KI86, KI87, KI89, KI93, KI94, KI95, KI107, KI108, KI116, KI119, NJ05, NJ18, PL76, SJ30, SL59, ST05, ST20, ST25. (4) EUP, za katere se v skladu z dolo čbami tega odloka izdela OPPN, so prikazani na sklopu kart 5.

83

140. člen (splošni PIP na obmo čjih predvidenih OPPN)

(1) Pri izdelavi OPPN je treba upoštevati: − namensko rabo v skladu z dolo čili tega odloka, − usmeritve za izdelavo OPPN iz tega poglavja ter − pogoje in dolo čbe, prikazane v grafi čnemu delu tega odloka. (2) Če OPPN vklju čuje ve č EUP, je treba izdelati strokovne podlage s strokovnimi rešitvami prostorskih ureditev za celotno obmo čje in dolo čiti etapnost izvajanja OPPN v celotnem obmo čju urejanja z OPPN. (3) OPPN se lahko izdela tudi samo za del obmo čja, predvidenega za urejanje z OPPN. V tem primeru je treba izdelati strokovne podlage in strokovne rešitve prostorskih ureditev za celotno obmo čje OPPN, dolo čiti in rezervirati morebitne površine za programe družbene infrastrukture, omrežja dostopnih cest in osnovne gospodarske javne infrastrukture ter dolo čiti etapnost izvajanja OPPN v celotnem obmo čju urejanja z OPPN. (4) Meje in podrobnejša namenska raba na obmo čju ob činskih podrobnih prostorskih na črtov, ki so prikazani v grafi čnih prikazih tega OPN, se v fazi njegove priprave lahko prilagodijo podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in infrastrukture. Osnovna namenska raba se ne more spremeniti. Meje OPPN se lahko spremenijo pod pogojem, da s spremenjeno mejo soglašajo lastniki na novo vklju čenih ali izklju čenih parcel ali da ob činski svet Ob čine Kidri čevo sprejme akt, s katerim ugotavlja splošni interes v zvezi s spremembo obmo čja ob činskega podrobnega prostorskega na črta. (5) V okviru enot urejanja prostora z oznako OPPN predstavlja pravno podlago za izdajo gradbenega dovoljenja za objekte in ureditve sprejet in uveljavljen ob činski podrobni prostorski na črt. (6) Na obmo čju OPPN za stanovanjsko gradnjo je treba zagotoviti ureditev javnih in poljavnih površin za zelenice, parke, igriš ča, otroška igriš ča in podobno v obsegu najmanj 15 % celotne površine OPPN. (7) Na obmo čjih, na katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, so pred sprejetjem OPPN, na obstoječih parcelah namenjenih gradnji dopustni naslednji posegi: − investicijska vzdrževalna dela na obstoje čih objektih, − gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na obstoje čih parcelah namenjenih gradnji za lastne potrebe in postavitev za časnih objektov ter ograj, − odstranitve obstoje čih objektov (če so to objekti, ki so varovani s predpisi s podro čja kulturne dediš čine, je treba pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediš čine), − sprememba namembnosti objektov ali delov objektov v okviru obstoje čih in dopustnih dejavnosti namenske rabe EUP, − gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z na črtovanimi gradnjami v OPPN, − gradnja objektov za izvajanje nalog zaš čite, reševanja in pomo či in zaš čitnih ukrepov ter za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev. (8) Na nezazidanih stavbnih zemljiš čih morajo lastniki parcele vzdrževati v urejenem stanju. Lahko jim dolo čijo takšno za časno rabo, ki ne bo funkcionalno ali vizualno mote ča za celotno obmo čje. (9) Za OPPN, ki posegajo v EUP znotraj katerih se nahajajo obmo čja in objekti kulturne dediš čine velja, da so do sprejema OPPN na teh obmo čjih možna le nujna vzdrževalna dela. Na objektih ali obmo čjih kulturne dediš čine so dopustni posegi, ki so v skladu z izdelanimi kulturnovarstvenimi pogoji - kulturnovarstveni pogoji lahko dolo čijo tudi izdelavo konservatorskega na črta, tudi če konservatorski na črt za prenovo še ni izdelan.

141. člen (skupni PIP za pripravo OPPN in DPN, ki niso grafično opredeljeni s tem odlokom)

(1) OPPN, ki v OPN niso posebej opredeljeni, se izdelajo za prostorske ureditve, za katere so znani investitorji, za na črtovanje in rekonstrukcijo gospodarske javne infrastrukture, za zagotavljanje delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za urejanje površin javnega dobra in za urejanje obmo čij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselij ter za sanacije posledic naravnih nesre č. (2) Kriteriji za dolo čanje prostorskih ureditev, za katere je treba izdelati OPPN, kjer z OPN še ni predviden: − gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za ve č kot osem objektov ali za površino, ki presega 1,0 ha, − gradnja objektov z ve č stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja, kadar je kapaciteta objekta ve č kot 50 stanovanj oz. 100 postelj, − igriš če za golf ne glede na velikost, kamp nad 0,5 ha,

84

− na površinah, kjer je treba urediti novo parcelacijo za gradnjo objektov (tudi komasacija ali razlastitev) in na površinah, ki nimajo urejenih dovozov, − na obmo čjih proizvodnih dejavnosti velikosti ve č kot 0,5 ha, kadar gre za kompleksne preureditve ter nadomestne gradnje in za sanacijo ali za spremembe tehnologije, − gradnja gospodarske javne infrastrukture za omrežja, daljša od 1000 m s pripadajo čimi infrastrukturnimi objekti ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki obsegajo ve č kot 0,5 ha ureditev, razen v primerih, ko gre za kompleksno gradnjo manjšega obsega, ki je kot taka opredeljena s tem odlokom, − prostorske ureditve na obmo čjih prepoznavnosti zunaj naselij.

IV. PREHODNE IN KON ČNE DOLO ČBE

142. člen (vpogled v OPN Kidri čevo)

(1) Ta odlok je v času uradnih ur na vpogled javnosti na Ob čini Kidri čevo, Oddelku za okolje in prostor, in na sedežu Skupne ob činske uprave ob čin v Spodnjem Podravju.

143. člen (odstopanja od PIP)

(1) Dopustno je odstopanje od dolo čb tega odloka pri oblikovanju zahtevnejših objektov, namenjenih trgovskim, oskrbnim, storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim, katerim je lahko dodano tudi bivanje, tako da oblika teh objektov poudarja ali kakovostno nadgrajuje obstoječe arhitekturne in urbanisti čne zna čilnosti naselja ali dela naselja ter upošteva tehni čne zahteve pri posameznih dejavnostih.

144. člen (dokon čanje za četih postopkov)

(1) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se za čeli pred uveljavitvijo tega odloka, se kon čajo po dolo čbah prostorskih izvedbenih aktov ob čine, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.

145. člen (prenehanje veljavnosti dolgoro čnega plana, prostorskih sestavin srednjero čnih planov in prostorskih izvedbenih aktov)

(1) Z dnem uveljavitve OPN prenehajo veljati naslednji ob činski prostorski akti: – Družbeni plan ob čine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 (Uradni vestnik ob čin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90, 32/90, 25/91, 12/93 in 16/94); – Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjero čnega družbenega plana ob čine Ptuj za obdobje 1986-1990 za obmo čje Ob čine Kidri čevo, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni list RS, št. 49/97 in 67/03-popr.); – Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoro čnega plana Ob čine Ptuj za obdobje 1986-2000 in Srednjero čnega plana Ob čine Ptuj za obdobje 1986-1990, za obmo čje Ob čine Kidri čevo, dopolnjenih v letu 2001 (Uradni list RS, št. 83/04 in 46/05-popr.); – Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro čnega in srednjero čnega družbenega plana za obmo čje Ob čine Kidri čevo – spremembe in dopolnitve 2007 (Uradno glasilo slovenskih ob čin, št. 16/09 in 21/09-popr.); – Prostorski ureditveni pogoji za obmo čje Ob čine Kidri čevo (Uradni vestnik ob čin Ormož in Ptuj, št. 20/92, 22/92 – popr., 27/93, 26/94 in Uradno glasilo slovenskih ob čin, št. 21/06, 26/08-obv. razlaga in 27/11-skl.); – Odlok o lokacijskem na črtu za obvoznico Pragersko (Uradni list RS, št. 71/00); – Odlok o ob činskem lokacijskem na črtu za obmo čje P15-K1 Centralna čistilna naprava – CČN Apa če (Uradno glasilo slovenskih ob čin, št. 18/06). (2) Ob sprejetju OPN Kidri čevo se vse zate čene pravice iz razveljavljenih aktov upoštevajo, razen tistih, ki bi bile v nasprotju z ZPNa črt. (3) Vse zate čene pravice, ki izhajajo iz upravnih dovoljenj, ostajajo enake. Status obstoje čih objektov izhaja iz pridobljenih upravnih dovoljenj oziroma lokacijske informacije na dan uveljavitve tega OPN.

146. člen

85

(veljavni prostorski izvedbeni akti)

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka ostajajo v veljavi naslednji prostorski izvedbeni akti Ob čine Kidri čevo: – Odlok o ob činskem lokacijskem na črtu za del obmo čja P15-P1 - Gramoznica Pleterje (Uradno glasilo slovenskih ob čin, št. 21/06); – Odlok o ob činskem podrobnem prostorskem na črtu za obmo čja urejanja P15/P1/1 Gramoznica Pleterje – širitev (Uradno glasilo slovenskih ob čin, št. 28/10); – Odlok o ob činskem podrobnem prostorskem na črtu za vzhodni del poselitvenega obmo čja Njiverce P16-S4 (stanovanjska pozidava in manjši športni park) (Uradno glasilo slovenskih ob čin, št. 11/09); – Odlok o ob činskem podrobnem prostorskem na črtu za del obmo čja P16-S4 Njiverce I (sever) (Uradno glasilo slovenskih ob čin, št. 22/10); – Odlok o ob činskem podrobnem prostorskem na črtu za obvoznico Kidri čevo, med glavno cesto G1- 2/737 Šikole – Hajdina in regionalno cesto R2-432/1285 Majšperk – Kidri čevo (zahodna obvoznica Kidri čevo) (Uradno glasilo slovenskih ob čin, št. 28/10). (2) Z dnem uveljavitve tega odloka ostajajo v veljavi tudi naslednji državni prostorski izvedbeni akti: – Uredba o lokacijskem na črtu za vzporedni plinovod M1/1 na odseku Kidri čevo – Rogatec (Uradni list RS, št. 34/01, 34/06); – Uredba o državnem lokacijskem na črtu za plinovod M1/1 Ceršak – Kidri čevo (Uradni list RS, št. 27/07, 33/07 – ZPNa črt, 29/08 in 54/10); – Uredba o državnem lokacijskem na črtu za avtocesto na odseku Slivnica - Draženci (Uradni list RS, št. 73/05); – Uredba o državnem prostorskem na črtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko – Hodoš (Uradni list RS, št. 51/09); – Uredba o državnem prostorskem na črtu za razširitev kompresorske postaje Kidri čevo (Uradni list RS, št. 54/10); – Uredba o državnem prostorskem na črtu za gradnjo daljnovoda 2x400 kV Cirkovce-Pince (Uradni list RS, št. 55/12).

147. člen (veljavnost OPN Ob čine Kidri čevo)

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih ob čin in za čne veljati petnajsti dan po objavi.

Številka: Ob čina Kidri čevo Kidri čevo, dne Anton Leskovar, župan

Priloga 1: Seznam vseh enot urejanja prostora z opredelitvijo podrobnejše namenske rabe prostora Priloga 2: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne PNRP in posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne EUP Priloga 3: Preglednica z dopustnimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora Priloga 4: Preglednica dopustnih objektov glede na namen po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora

86