Brestov Obzornik 1977 / Št. 07
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
LETO XI STEVILKA 118 brestov 31. JULIJ 1977 i- • ) · a l· i. a 11 li !- 1- e !· n a a c 0 a ) >· e il i >- 0 e l· >· Odnosi proizvodnja - trgovina znova na reSetu Po novem morajo biti odnosi med organizacijami zdruienega vo prJslo v najsir5o javno raz nja o skupnih Dizikih so razlic sporazume uvest.i posebna dolo dela, ki se ukvarjajo s trgovino doma in v tujini ter med proizva pravo kmalu po dopustlih. na, spreminjajo se obrazci (for cila, ki bodo omogocila elasticno jalnimi organizacijami, ki z njimi trajneje poslujejo, urejeni tako, Vprasanj, ki se pojavljajo pri mule) za izracun udelezbe na odpravo ocitnih nepravilnosti. da ustvarjajo in razporejajo skupni prihodek. To pomeni, da zakon urejamju zadev, o ka:terih pise skupnem prihodku in podobno. Poleg tega bo treba v odnosih o zdruienem delu sam nakazuje, da gre v taldh primerih za zdru mo, je veliko. Tako na primeT ni Vendarle lahko ugotovimo, da med trgovlino in proizvodnjo se zevanje dela in sredstev. se povsem jasna povezava oziro delo v tej fazi se kar zadovo vecjo mero strpnosti in razume ma razmejitev s sestavljeno orga ljivo napreduje. Posebne tezave vanja. No, k temu vodijo dohod Gomja ugotovitev izhaja iz 72. trgowns.kiimi posl•i tiste trgovin nizacijo zdruzenega .dela, n.i opri se bodo gotovo pojav:ile v prvem k<JV'ni odnosi, ce so zares dohod elena omenjenega zakona. V ske delovne organizacije, ki ne jemlj~v dolocen naCi:n usklajeva letu poslovanja po novem, torej kov.ni! istem clenu je zapisano ~e. da bodo do 31. decembra letos skle nja razliDnih interesov, pojmova- v letu 1978. Zato bi kazalo v Z. Zabukovec omenjene organi2:acije urejajo s nile us·treznega samoupravnega samoupravnim sporazumom zla sporazuma s proizvodnirni orga st-i: nizacijami zdruzenega dela, s ka - naOin doooean:ja skupne po terimi poslujejo. Poslovanje mi litike proizvodruje in prodaje, mo tega pomeni hudo kazniv go - naoiln prevzemanja r:izikov spodaTski prestopek. tospodarjenje v prvem polletju iz skupnega poslovanja, 1977 - naoin vzajemne odgovorno· Razumljivo je, da zato te dni sti za pospesevanje proizvodnje kar dezujejo gradiva in osnutki KO OB ZAKLJUCKU DRUGEGA OBRACUNSKEGA OBDOBJA enakim obdobjem lani pa z ill in trgovine, sporazumov liz trgovinskih orga V TEM LETU DELAMO PONOVNI PREGLED DOSEZENIH REZUL deksom 167. - naein usrklajevanja staliSc v nizacij zdruzenega dela k nam TATOV GOSPODARJENJA, NE MOREMO MIMO OCENJEVANJA Manj ugodna gibanja pa so v (proizvajalcev) v javno razpravo. strukturnem odnosn proizvodnje zvezi s posLi iz skupnega poslo FINANCNIH UCINKOV IN S TEM TUDI ODNOSOV, KI JIH NA vanja, Po pnibll ~ni oceni bo BREST finalnih do primarnih izdelkov. REKUJE RAZVOJ DRUZBENIH IN GOSPODARSKIH ODNOSOV. - osnove in merila, po katerih podpisa-1 vee deset aktov, ki bo PohiStvenih izdelkov je dosezenih se razporeja skupni prihodek, na do ureja1i omenjene od.nose. PRAV GOTOVO SMO RA VNO PRI URESNICEVANJU DOHODKOV 70,3 struktumih delezev v pri NIH ODNOSOV SE NA ZACETKU POTI IN JE CELOTNI SPLET merjavi s planiranimi 61 struk cin nje~vega razporejanja in Nekatere delovne organizacije tumimi delezi. Razlika je vseka rold, v katerih se ra21poreja . .. s ·podrocja trgovine so celo po VPRASANJ, KI UREJA TO PODROCJE, V NEKATERIH PRAK kor prevelika. Omenjeni. sporazum je odprte vabile posamezne delavce BRE TICNIH PRIMERIH SE NEZNANKA. V PRVIH POIZKUSIH URE Poleg vpliva v proizvodnji ga znacaja, saj po izreoni dolocbi STA k obLikovanju sporazumov. SNICEVANJA V PRAKSI, NA PRIMER SPORAZUM MED PROIZ ivemih plo~c , je manjsa od pla zakona lahko prlistopi k njemu Posebno na siroko je deio za VAJALCI IN PORABNIKI IVERNIH PLOSC, PA VIDIMO, DA JE nirane tndi proizvodnja zagane pod enakimi pogoji vsaka orga stav)jeno v okviru SLOVENIJA ga lesa. nizacija zdr:uienega dela. LESA - trgovine iz Ljubljane, TO DOLGOTRAJEN IN VSE PREJ KOT PREPROST TER LAHKO IZVEDLJIV PROCES. e Taksni sporazumi so, vsebinsko saj sodelujejo pri pripravi sa PRODAJA V SK.LADU ,_ gleda1110, zelo zahtevnri.. Da bi za moupravnega sporazuma, lei bo S SEZONSKIMI GIBANJI kon nelroliko »pomagal« k njiho v skladu z zahtevami zakona o Skladno z zakonom o zdruie meta in evidenc, se ob zakljncku r vemu nastaruku, ima se posebno () zdruzenem delu urejal dolgoroc nem delu in z veljavnimi pred prvega polletja ne bo vee izka Obseg prodaje v prvem pol .i dolocHo, po katerem se ne sme no poslovno sodelovanje na do pisi, ki urejajo celotno podrocje zovalo nerazdeljenega ostanka letju je v skladu s planskimi jo ukvarjati s prometom hlaga hodkoV111ih osnovah, predstavnJiki ugotavljanja in obraeunavanja dohodka, temvec moramo doho predvidevanji na osnovi sezon in stonitev 111a debelo oziroma proizvodnje in trgovine. Videti prihodka in dohodka ter njegovo dek razporediti. Razporeditev po skih gibanj v prodaji pohistvenih z izvoznimi in drugimi zunanje- je, da bo prvo zaokrozeno gradi- delitev kot tudi denamega pro- meni, da se iz njega pokrije vso izdelkov na domacem, pa tudi ). tako imenovano sprotno porabo zunanjem trgu. Vsekakor samo :> kot so osebni dohodki, stanovanj s to ugotovitvijo ne moremo biti ska gradnja, samoupravno dogo zadovoljni, saj se moramo zave i vorjene obveznosti, david in pri dati dejstva, da je planska ob l spevki, sredstva za skupno po veznost do konca leta toliko po e rabo, rezerve in za resitev in membnejsa ob ugotovitvi, da se izboljsanje materialne osnove de zaloge gotovih izdelkov, pred la. Delitev je sicer zacasna in jo vsem pa kuhinjsldh izdelkov, -- dokoncno opravimo sele z za mocno povecale. Strukturni se kljuCnim racunom. stav zalog gotovih izdelkov je po temeljnih organizacijah zelo ne !• ugoden. Zalog kuhinjskih izdel l· PROIZVODNJA V PLANIRANEM kov je na primer vee kot znasa OBSEGU trimeseena proizvodnja, kar je na ·. Vrednostni kazalci o gibanju gornji kriticni meji. Furniranega obsega proizvodnje v prvem le pohistva pa stalno primanjkuje, tosnjem polletju kaiejo zelo tako da z dobavo kupcem neneh ugodna gibanja in so nad ravnijo no kasnimo. Zato je tudi vpras planske dinamike. Vsekakor pa ljiva smiselnost dveh komponi vrednostni prikaz ni najboljsi ka bilnih programov v eni temeljni ,_ zalec zaradi vpliva sprememb cen organizaciji. i in vpeljevanja novih nasih izdel Vrednostni -obseg prodaje je 1 kov v proizvodnjo z visjo stop skupaj z intemo prodajo dose njo obdelave in z vgrajenimi zen v visini 431.4 milijonov dinar drazjimi reprodukcijskimi mate jev. V primerl z letnim planom riali. V prvem polletju je fizicni znasa 46,1 odstotka, z enakim ob 1 obseg proizvodnje sledil vrednost dobjem lani pa je indeks 157. l nemu obsegu v primerjavi s pia V izvozu je plan doseien v vi nom v vseh temeljnih organiza sini 43,1 odstotka, v prlmerjavi cijah razen v Tovarni ivernih z enakim lanskim obdobjem pa plosc. Prl proizvodnji ivemih je indeks 126. Vrednostno znasa plosc smo pod planiranim ob- izvoz 67,9 milijonov dinarjev. • segom zaradi zastojev, ki so bili v prvih zimskih mesecih Ietos. Izpad v tern obdobju bo teiko CELOTNI PRIHODEK IN nadomestiti tudi do konca leta. UCINKOVITOST TEMELJNIH Vrednostno je obseg proizvod ORGANIZACIJ nje dosezen v visini 402,8 milijo Celotni dohodek je vrednostno nov dinarjev; v primerl z letnim dosezen v vi~ini 426.642.000 dinar Izrocilo za generacije: Cerknisko jezero - osnova za razvoj turizma planom v viSini 51 odstotkov, z (Kooec na 2. ·strani) 2 BRESTOV OBZORNIK ' . ~ tospodarjenje v prvem polletju ·.- I I (Nadaljevanje s 1. strani) pozitivnih temeljnih organJzaci jev. Prlmerjalno z letnim pla· jah. Vsekakor je rezultat Tovar nom je doseien v vi~ini 45,6 od· ne pohistva Martinjak v tern ob stotka, kar v celoti ustreza dose dobju se najbolj neugoden, ker z~nemu obsegu prodaje v tern bo Tovarna ivernih plosc v na obdobju. slednjern obracunskern obdobju Primerjalno z enakim obdob ob normalnem doseganju proiz jern lani je dosefen z indeksom vodnje rezultat pozitiven. 154. Prav gotovo je na taksen ~-- porast vplivala poleg vecjega ob GIBANJE OSEBNIH sega prodaje na domacern trgu predvsern proizvodnja v novi to DOHODKOV varni ivernih plo~c. Vrednostno predstavljajo po· Materialni stro~ki se v struk precni osebni dohodki 4.077 din turi celotn~ga prihodka gibljejo in so nekoliko nad poprecjem v enakih odnosih, kot so bill v Iesni industriji. Poprecni oseb predvideni z letnim planorn. Prav ni dohodki na zaposlenega kaie tako so ostali v enakem odnosu jo v primeri z enakim obdobjem kot v prvem polletju lani. Struk· Iani porast za 30 odstotkov. Od tura delitve dohodka je ugod· tega predstavlja vpliv izplaceva nej~a, vendar se vedno pod plan nja dodatka na delovno dobo le - sko dogovorjeno. tos okrog 5 odstotkov. Povecanje -- Dosefeni rezultati po temelJ osebnih dobodkov na zaposlene - nih organizacijah so vee ali manj ga na plansko primerjavo znasa pricakovani glede na splosna go 9 odstotkov. Ce primerjamo po spodarska gibanja v tern obdob rast osebnih dohodkov v I. pol· ju. Vsekakor je izguba v novi letj u letos s poprecno izplaca tovarni ivernih plosc poleg niZ nimi osebnimi dohodki lani, do jega obsega proizvodnje tudi po bimo povecanje za indeks 121. Iz Proizvodni rezultati so v vseh temeljnih organizacijah dokaj ugodnl sledica kasnitve pri sarnouprav teb kazalcev o gibanju osebnih nern dogovarjanju na podrocju dohodkov v prvem polletju letos dohodkovnih odnosov s porabni lahko vidimo izreden porast, ki ki ivernih plosc. Sporazum je sto temelji na proizvodnem koncep pil v veljavo 5ele v drugi polo tu nagrajevanja med obracunski vici junija. mi obdobji. To nam narekuje, Delo je zastawljeno Z rezultati po terneljnih orga da v sistem nagrajevanja vgra nizacijah primerjalno s planorn dimo tudi dobodkovno nacelo, s mouprav.ne organizacije. Naloga ne moremo biti zadovoljni. Ce katerim naj v naslednjih obra· DELO OBCINSKE KOMISIJE ZA teh dveb sku<pin je, .da do konca prav je stopnja cistega ostanka cunskih obdobjih popravimo ne URESNICEVANJE ZAKONA 0 ZDRUZENEM julija pregledata programe in dohodka v TP Cerknica 6,2 od skladja.