LETO XI STEVILKA 118 brestov 31. JULIJ 1977 i- • ) · a l· i. a

11 li !- 1- e !· n a a c 0 a ) >· e il i­ >-

0 e l· >· Odnosi proizvodnja - trgovina znova na reSetu Po novem morajo biti odnosi med organizacijami zdruienega vo prJslo v najsir5o javno raz­ nja o skupnih Dizikih so razlic­ sporazume uvest.i posebna dolo­ dela, ki se ukvarjajo s trgovino doma in v tujini ter med proizva­ pravo kmalu po dopustlih. na, spreminjajo se obrazci (for­ cila, ki bodo omogocila elasticno jalnimi organizacijami, ki z njimi trajneje poslujejo, urejeni tako, Vprasanj, ki se pojavljajo pri mule) za izracun udelezbe na odpravo ocitnih nepravilnosti. da ustvarjajo in razporejajo skupni prihodek. To pomeni, da zakon urejamju zadev, o ka:terih pise­ skupnem prihodku in podobno. Poleg tega bo treba v odnosih o zdruienem delu sam nakazuje, da gre v taldh primerih za zdru­ mo, je veliko. Tako na primeT ni Vendarle lahko ugotovimo, da med trgovlino in proizvodnjo se zevanje dela in sredstev. se povsem jasna povezava oziro­ delo v tej fazi se kar zadovo­ vecjo mero strpnosti in razume­ ma razmejitev s sestavljeno orga­ ljivo napreduje. Posebne tezave vanja. No, k temu vodijo dohod­ Gomja ugotovitev izhaja iz 72. trgowns.kiimi posl•i tiste trgovin­ nizacijo zdruzenega .dela, n.i opri­ se bodo gotovo pojav:ile v prvem k kot so osebni dohodki, stanovanj­ s to ugotovitvijo ne moremo biti ska gradnja, samoupravno dogo­ zadovoljni, saj se moramo zave­ i vorjene obveznosti, david in pri­ dati dejstva, da je planska ob­ l spevki, sredstva za skupno po­ veznost do konca leta toliko po­ e rabo, rezerve in za resitev in membnejsa ob ugotovitvi, da se izboljsanje materialne osnove de­ zaloge gotovih izdelkov, pred­ la. Delitev je sicer zacasna in jo vsem pa kuhinjsldh izdelkov, -- dokoncno opravimo sele z za­ mocno povecale. Strukturni se­ kljuCnim racunom. stav zalog gotovih izdelkov je po temeljnih organizacijah zelo ne­ !• ugoden. Zalog kuhinjskih izdel­ l· PROIZVODNJA V PLANIRANEM kov je na primer vee kot znasa OBSEGU trimeseena proizvodnja, kar je na ·. Vrednostni kazalci o gibanju gornji kriticni meji. Furniranega obsega proizvodnje v prvem le­ pohistva pa stalno primanjkuje, tosnjem polletju kaiejo zelo tako da z dobavo kupcem neneh­ ugodna gibanja in so nad ravnijo no kasnimo. Zato je tudi vpras­ planske dinamike. Vsekakor pa ljiva smiselnost dveh komponi­ vrednostni prikaz ni najboljsi ka­ bilnih programov v eni temeljni ,_ zalec zaradi vpliva sprememb cen organizaciji. i in vpeljevanja novih nasih izdel­ Vrednostni -obseg prodaje je 1 kov v proizvodnjo z visjo stop­ skupaj z intemo prodajo dose­ njo obdelave in z vgrajenimi zen v visini 431.4 milijonov dinar­ drazjimi reprodukcijskimi mate­ jev. V primerl z letnim planom riali. V prvem polletju je fizicni znasa 46,1 odstotka, z enakim ob­ 1 obseg proizvodnje sledil vrednost­ dobjem lani pa je indeks 157. l nemu obsegu v primerjavi s pia­ V izvozu je plan doseien v vi­ nom v vseh temeljnih organiza­ sini 43,1 odstotka, v prlmerjavi cijah razen v Tovarni ivernih z enakim lanskim obdobjem pa plosc. Prl proizvodnji ivemih je indeks 126. Vrednostno znasa plosc smo pod planiranim ob- izvoz 67,9 milijonov dinarjev. • segom zaradi zastojev, ki so bili v prvih zimskih mesecih Ietos. Izpad v tern obdobju bo teiko CELOTNI PRIHODEK IN nadomestiti tudi do konca leta. UCINKOVITOST TEMELJNIH Vrednostno je obseg proizvod­ ORGANIZACIJ nje dosezen v visini 402,8 milijo­ Celotni dohodek je vrednostno nov dinarjev; v primerl z letnim dosezen v vi~ini 426.642.000 dinar­ Izrocilo za generacije: Cerknisko jezero - osnova za razvoj turizma planom v viSini 51 odstotkov, z (Kooec na 2. ·strani) 2 BRESTOV OBZORNIK

' . ~ tospodarjenje v prvem polletju ·.- I I (Nadaljevanje s 1. strani) pozitivnih temeljnih organJzaci­ jev. Prlmerjalno z letnim pla· jah. Vsekakor je rezultat Tovar­ nom je doseien v vi~ini 45,6 od· ne pohistva Martinjak v tern ob­ stotka, kar v celoti ustreza dose­ dobju se najbolj neugoden, ker z~nemu obsegu prodaje v tern bo Tovarna ivernih plosc v na­ obdobju. slednjern obracunskern obdobju Primerjalno z enakim obdob­ ob normalnem doseganju proiz­ jern lani je dosefen z indeksom vodnje rezultat pozitiven. 154. Prav gotovo je na taksen ~-- porast vplivala poleg vecjega ob­ GIBANJE OSEBNIH sega prodaje na domacern trgu predvsern proizvodnja v novi to­ DOHODKOV varni ivernih plo~c. Vrednostno predstavljajo po· Materialni stro~ki se v struk­ precni osebni dohodki 4.077 din turi celotn~ga prihodka gibljejo in so nekoliko nad poprecjem v enakih odnosih, kot so bill v Iesni industriji. Poprecni oseb­ predvideni z letnim planorn. Prav ni dohodki na zaposlenega kaie­ tako so ostali v enakem odnosu jo v primeri z enakim obdobjem kot v prvem polletju lani. Struk· Iani porast za 30 odstotkov. Od tura delitve dohodka je ugod· tega predstavlja vpliv izplaceva­ nej~a, vendar se vedno pod plan­ nja dodatka na delovno dobo le­ - sko dogovorjeno. . tos okrog 5 odstotkov. Povecanje -- Dosefeni rezultati po temelJ­ osebnih dobodkov na zaposlene­ - nih organizacijah so vee ali manj ga na plansko primerjavo znasa pricakovani glede na splosna go­ 9 odstotkov. Ce primerjamo po­ spodarska gibanja v tern obdob­ rast osebnih dohodkov v I. pol· ju. Vsekakor je izguba v novi letj u letos s poprecno izplaca­ tovarni ivernih plosc poleg niZ­ nimi osebnimi dohodki lani, do­ jega obsega proizvodnje tudi po­ bimo povecanje za indeks 121. Iz Proizvodni rezultati so v vseh temeljnih organizacijah dokaj ugodnl sledica kasnitve pri sarnouprav­ teb kazalcev o gibanju osebnih nern dogovarjanju na podrocju dohodkov v prvem polletju letos dohodkovnih odnosov s porabni­ lahko vidimo izreden porast, ki ki ivernih plosc. Sporazum je sto­ temelji na proizvodnem koncep­ pil v veljavo 5ele v drugi polo­ tu nagrajevanja med obracunski­ vici junija. mi obdobji. To nam narekuje, Delo je zastawljeno Z rezultati po terneljnih orga­ da v sistem nagrajevanja vgra­ nizacijah primerjalno s planorn dimo tudi dobodkovno nacelo, s mouprav.ne organizacije. Naloga ne moremo biti zadovoljni. Ce­ katerim naj v naslednjih obra· DELO OBCINSKE KOMISIJE ZA teh dveb skuCerknica 6,2 od­ skladja. Seveda z upostevanjem ugotovita, kaksna je njihova vse­ stotka, je ~e vedno za 0,6 odstot­ ostalih vplivov, ki se odraiajo DELU bina, kaksne so pomanjkljivosti ka strukturnih delezev pod pla­ pri delitvi. posameznib programov in ce so nirano. Prav tako so pod plani­ Za uresuicevanje dolocil zakona o zdruienem delu je bila v v teh programih postavljeni ro­ rano tudi rezultatl v ostalih dveh T. Zigmund aprilu na podlagi statuta obcine Cerknica, priporocila predsedfii:ka ki za uresnicitev posameznih do­ skupscine SR Slovenije in sklepa vseh treh zborov skup~cine obCine looil zakona o zdruZenem delu, Cerlmica, imenovana po~ebna obcinska komisija. Ko~s~ja stej ~ ~4 ki jih je postavil ze sam zakon. clanov in je sestavljena tako, da so v njej predstavruki temelJruh Komisija se dobra zaveda svoje in drugib organizacij zdruienega dela, samoupravnih interesnih odgovorne naloge, lci bo predvsem skupnosti ter druglh samoupravnih organizacij v obcini. v tern, da bo dajala temeljnim Premalo o vsebinskih odnosih in drugim organizacijam zd.ruZe­ Prva seja komisije je bila ob ja enodnevni seminar v Ljublja­ nega dela, samoupravnim interes­ koncu aprila. Na njej si je komi- ni, n~ katerem . bo posredovala nim s]rupnostim in drugim sa­ 0 DEJAVNOSTI KOMUNISTOV V SOZD sija najprej poskusna sestaviti omenJena navoctila. mou'Pravnim organizacijam stro­ svoj program dela in ugotoviti, Na tej seji bi morala komisija kovno pomoc in navodila pri ure­ SLOVENIJALES kaksne so njene naloge. Pr.i te~ pregledati vse programe temeij­ snicevanju doloeil zakona o zdru­ Ker je o dejavnosti na~ih delegatov v SOZD Slovenijales so­ je imela tezave, saj je bilo pn- nili in d.rugih or.ganizacij zdru­ zenem delu. Obenem bo v sode­ razmerno malo informacij, zelim na kratko opisati dejavnost SVETA ca!kovati, da bo komisija za YlVa- zenega dela, samoupravnih inte­ lovanju s komisijami druzbeno­ KOMUNISTOV SOZD SLOVENIJALES janje zakona o ·zdruzenem delu resn.ih skupnosti in drug·ih samo­ pol11licnih orgaJnizacij poskrbela, pri s·kupscini ~R .Slovenije izd~a upravnih organizaaij. Venda·r je da bi se Cimvec de1ovnih !judi V SOZD SLOVENIJALES je litve dela, kaksna je gospodarska kaksna. n:;tvc~chla m metodolo~ l.J.Begunje pri Cerknici. Pozneje se je Jelka p re­ imenovala, kar so povzrocile zdrufitve s Kovinoservisorn z Rakeka in pozneje s Slovenijalesorn. Po letu 1950 je Jelka izdelovala oprerno za trgovine in hotele. V letih 1969 do 1972 pa se je preusrnerila na serijsko proizvodnjo pohistva za dornace trziSce in za izvoz v Libijo, Skandinavijo in v Ameriko. Jelka je imela v svojern proizvodnern prograrnu izdelavo kabinetov in drugih delov pohistva. V preteklern letu je svoj p ro­ Za veCji izvoz izvodni program zozila in izdeluje glasbene regale za Arneriko in bare za Skandinavijo. lz proizvodnega prograrna zabojarne pa je Brest je znana kot eden izmed scih sveta, pac po rnoznostih tr­ najholj prizadevarno, da s pozi­ obdrzala le izdelavo ladijskega poda. Stevilo zaposlenih delavcev najvecjih, pa tudi najkvalitetnej­ govske mreze in potrebah posa­ vitvijo dela in z novimi poslov­ se je bistveno povecalo ob prehodu od individualne na serijsko sih proizvajalcev pobistva in rneznega tr:lisca. nimi prijerni tudi v prihodnje proizvodnjo (v letu 1969 92 zaposlenih - v letu 1972 176 zaposlenih ostalih finalnib izdelkov iz lesa Razurnljivo je, da gospodarska ohdr:lirno ozirorna se povecamo delavcev). v Jugoslaviji. Taksnega slovesa situacija dorna in v svetu zahte­ prodajo svojih proizvodov na Jelka je zdruiena v SOZD Slovenijales-proizvodnja in trgovina. in priznanj ni dosegel kar takoj, va Cirn bolj kvalitetno obdelavo njern. S tern namenorn se tudi ternvec so posledica tridesetlet­ in pristop na posamezna tr:lisca, dogovarjarno z uvoznirna organi­ RAST DELOVNE SILE IN CELOTNEGA DOHODKA V ZADNJIH nih izkusenj, naporov in odrekanj pa zaradi taksnih ali podobnih zacijama Lesnina in Slovenijales. celib generacij clanov kolektiva, potreh iScerno vedno nove na­ Z njima borno sklenili SPLOSNI DESETIH LETIH strokovnjakov in aktivnih vodil­ cine za kvalitetnejso in s tern SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 leto stevilo zaposlenih celotni dohodek (din) nih delavcev. seveda tudi uspe5nejso uveljavi­ NASTOPANJU V TUJINI. 1967 81 4.286.818,48 Popolnorna norrnalno je, da tev na triiscih, ki se zanimajo S tern spor azumorn bi si zago­ 1968 83 5.617.618,92 je v taksnib pogojih tudi orienta­ za taksno sodelovanje. tovili prisotnost na tern trii.Scu, 1969 92 6.471.149,21 cija plasirati svoje finalne proiz­ Za sedaj je tr:liSce Zdruienih saj imata Lesnina in Slovenijales 1970 116 8.327.891,03 vode tudi na tuja trilica bila vee dr:lav Amerike za nase - Bre­ svoje lastne prodajne organizaci­ 1971 158 16.171.733,60 kot pravilna. Proizvodi ali bolje stove proizvode se vedno en o iz­ je v ZDA. Tako bi Brest nasto­ 1972 176 21.318.260,33 receno finalni proizvodi Bresta rned najvecjih in najbolj zanimi­ pal kot sovlagatelj ozirorna kot 1973 183 23.658.888,38 so danes zastopani na vseb tr:li- vih, zato si prav na tern triiScu solastnik v teh organizacijah. Ra­ 1974 180 37.964.844,39 zen tega hi zunanjetrgovinski or­ 1975 177 46.385.119,76 ganizaciji Lesnina in Slovenijales 1976 188 60.038.781,68 zagotavljali pravocasne inforrna­ cije iz tega triisca o vseb po­ Iz gornjih podatkov je videti, da sta hila rast celotnega do­ mernhnejsih dogodkih in o splos­ hodka, pa tudi stevilo zaposlenih v tern obdobju zelo intenzivna, ni gospodarski situaciji. Istocas­ kar nam daje zanesljivo osnovo za napredovanje razvoja v tern sred­ no pa hi nam posredovali zahte­ njerocnem obdobju. ve tujih tr:lisc in dajali predloge Iz srednjeroonega programa razberemo, da bo obseg proizvodnje Jelka v Brestu za prilagajanje proizvodno-pro­ na Jelki dosegel naslednje vrednosti: Ze v prejsnji stevilki srno pisali o tern, da so se delavci JELKE - dajnib programov. S sprejetjern 1976 59.350.000 din Tovarne pohi!itva iz Begunj in BRESTA iz Cerknice na referendu­ samoupravnih sporazumov o na­ 1977 61.490.000 din rnih izrekli za zdruiitev JELKE v BREST. Na podlagi te odlocitve stopanju v tujini z izvoznirna or­ 1978 63.350.000 din se bo JELKA v prihodnjih rnesecih organizirala kot terneljna organi­ ganizacijama Lesnina in Sloveni· jales pa nismo zaprli kroga ti­ 1979 67.340.000 diin zacija BRESTA. 1980 82.020.000 din Ker se v JELKI se niso odlocili za sprejem sporazwna o zdru­ stih, s katerimi zelirno sodelovati, pac pa so to znanilci novih, so­ V tern srednjerocnern obdobju nacrtuje Jelka veliko izvozno Zitvi v delovno organizacijo, ki je pogoj za vpis zdruiitve v sodni register, se je pojavilo vprasanje, kako borno poslovali v casu dobnejsih pristopov k ohdelavi usmerjenost, saj je predvideno, da bo •nad 20 odsto1lkov celatne tujih trZisc. Vse pa seveda z na­ realizacije dosegla v izvozu. V letu 1976 je bil ta delez se mnogo do pridohitve ustreznega sodnega sklepa. rnenorn in ciljern, da bi izvozili viSj~; saj je dosegla z -izvozom 7.250 dolarjev na zaposlenega in jo To vprasanje so nedavno resevali predstavniki obeh delovnih cim vee nasega pohistva in osta­ od vseh organizacij v SOZD Slovenija\les prekasa Je Lesna indu­ organizacij in ugotovili naslednje: lih final nih izdelkov. strija Radomlje. - V casu do registracije bo JELKA poslovala v pravnem pro­ F. Turk metu z dr ugimi v nesprernenjeni obliki. Osnovna naloga kolektiva Jelke v srednjerocnem programu raz­ - Vse poslovne odlocitve dolgorocnega znacaja, pa tudi odlo­ voja 1je modernizacija pohistvenih kapacitet. Ob ugotovitv·i, da je citve za leto 1978, ki zadevajo skupne interese, hosta delovni orga­ sedanja vrednost osnovnih sredstev na zaposlenega kornaj 17.904 di­ nizaciji usklajevali. OBI'SKALI SO NAS narjev, 'lRakek 10 do 15 vagonov celuloznega lesa za Trdijo, da bi bilo potrebno vec­ »lverko«. Tako nekako hi izgledal dnevni promet, vendar je ob je usklajevaDjje in sodelovanje njem vrsta tezav, ki pa ne zadevajo samo vprasanje transporta, med prodajo in centralnim skla­ temvec odkrivajo vrsto slabosti naiiega notranjega poslovanja. Po­ diScem. Nakazali so problem govarjal sem se z delavci, ki sodelujejo v ciklusu na poti nasih kompletizacije programov. Zlasti izdelkov. plt·roske tran­ kupcu. Devet dokumentov je po­ za odpremo nasega blaga kup­ nicne potrebe - biti obvescen sporta, posebno na dolgih relaci­ trebno n<~~pisaroi., da je blago cem. Moram reci, da je o proble­ o vseh pomembnejsih dogajanjih jah. Pravijo, da bi delavci v cen­ odprernljeno. Postavlja se vpra­ mih, ki smo jih ze obravnavali, v svojem delovnem okolju, pa tralnem skladiScu morali vedeti, sanje, ali tudi na tern podrocju zelo tezko dobiti v razgovorih z tudi v sirsem druibenem pro­ da delajo za Brest in s tern tudi ni mogoca racionalizacija. Neko­ delavci kaksne neposrednejse od­ storu. zase. Ob tern razmiSljanju se li!ko graje je bilo izrecene tudi na govore. Pravijo: kaj me zasliSu­ postavi vprasanje, ali ne bi pri racun nekaterih soferjev, ki do jes, pa ceprav bos pisal samo za Krajevna konferenca SZDL No­ tako velikem manipuliranju ka­ strank niso vljudni. casopis? 0 vseh teh tezavah bi va vas - Bloke je zacela izda­ zalo imeti transportnega tehnolo­ V centralnem skladiScu so me mora1i pisati sami delavci v od­ jati ciklostirano glasilo Bloska ga, ki bi stud.ijsko dolocal naj­ delavci seznanili s tezavami, ki premi, lallko da bii bil!i tudi dru­ skupnost. Prva stevilka, ki je boljse resitve in pretok blaga, so pri njih vsak dan prisotne. gi delavci BRESTA seznanjeni z tudi likovno prikupno opremlje­ kot imajo to organizirano v to­ Najprej dostava odpremnih nalo­ njimi. na, je preprosto, a poglobljeno varnah. gov. Vsi so dostavljeni ob 14. prikazala temeljne zadeve, s ka­ J. Mele terimi se ubadajo na tern pod­ roeju. Med obcani Bloske plano­ Vse nanizano pnca, da se na te je_ naletela na zelo lep in topel najrazlicnejsih ravneh in okoljih spreJem. zavedamo pomembnosti celovite­ ga obvescanja. Vendar se ga lo­ Tudi na Brestu smo se v pre­ tevamo morda se prevec spon· tekiem mesecu odlocili izdajati tano in premalo organizirano. interni lnformator. Na Brestu Najbrl hi kazalo, da bi vsi no­ smo doslej uporabljali razlicne silci obvescanja v delovnih orga· oblike obvescanja (neposredno nizacijah in v samoupravnih na zborih delavcev in po delov­ skupnostih v nasi obcini na skup­ nih skupinah, glasilo delovne nem sestanku ocenili sedanje skupnosti, 1bilten, oglasne deske, stanje in se dogovorili za orga· prek ozvocenja, posamicna pis­ niziran in celovit sistem obve· mena obvestila, delegatska gra­ scanja v obcini, pa tudi za pre­ diva), pa vendar se opa:lamo po­ tok informacij iz .nje v republi­ manjkljivosti in vrzeli. ska in pokrajinska sredstva jav­ nega obve5canja. Morda bi ka­ Zlasti ob delovanju delegats'ke­ zalo, da bi o tern predlogu ozi­ ga sistema - predvsem v odno­ roma pobudi obcinska vodstva sih do drugih samoupravnih druibeno-politicnih organizacij skupnosti (zbori skupscine obci­ resneje razmisllia. Glede na to, ne, samoupravne interesne skup­ da imajo tudi podrocje obvesca­ nosti, krajevne skupnosti itd.) nja dokaj trdno opredeljeno v ugotavljamo slabosti, izrazene v svojih delovnih programih, bi paradoksu: prevec in obenem bilo prav, da hi organizirala tak­ premalo informiranja. sen delovni r azgovor, ki hi prav gotovo razbistril marsikatero ne­ Doslej je poskusal te vrzeli - reseno vprasanje in prispeval k v okviru svoje temeljne vsebin­ boljsi obvescenosti delavcev in ske zasnove in svojih mo:lnosti obcanov. Najbrl tudi to sodi k - zapolniti Brestov obzornik s celovitemu spletu programov o prilogo Obzornik za obcane in z uresnicevanju dolocil zakona o drugimi sestavki. Vendar izhaja zdruzenem delu. glasilo meseeno, pa so nekatere Gradnja novih proizvodnih prostorov za tapetnistvo gre h koncu; uresnicevanje sred. razvojnega nacrta informacije ze skoraj zastarele; B.LEVEC Priloga: OBZORNIK ZA OBCANE

PREDSTAVLJAMO NASE KRAJEVNE SKUPNOSTI • PREDSTAVLJAMO NASE KRAJEVNE SKUPNOSTI • PREDSTAVLJA Krajevna skupnost Rakek - Uspehi 1n• tezave

Na Rakeku se je kot gostitelj izkazal Nanos. V njegovib prostorib smo zelo zgovon10 razpravljali o najrazlicnejsib vprasanjib dela in ZiviJenja v tej krajevni skupnosti. Zapisali smo tisto, kar bi utegnilo zanimati bralce nasega mesecnega glasila. Na razgovor resda niso pri.Sli vsi povabljeni, posredi so gotovo dopusti, vendar so bill prisotni tovarisi France Kotnik, tajnik krajevne skupnosti Rakek, Milan Modic, predsednik krajevne konference SZDL Rakek, France Stefancic, podpredsednik sveta krajevne skupnosti Rakek ter Rado Udovic in Momo Vukicevic kot clana vee organov krajevne samouprave in druibenopoliticnega Zivljenja, ki so zeleli, da bi o razvoju krajevne skupnosti, njenih tdavah in uspehih, ki jib ni malo, povedali kar najvec.

Rakovska krajevna skupnost obsega Rakek, Unec, Slivice in lvanje selo. Pokriva tako imenovano Rakovsko krasko uvalo v nad· re.orski visini okoli 550 metrov. V tej krajevni skupnosti Zivi 2330 prebivalcev, od tega je 921 zaposlenih, 220 je kmetov ali 9 odstotkov. K.rajevna skupnost je organizirana v tri vaske skupnosti, in sicer Rakek, Unec in Ivanje selo. Sredisce krajevne skupnosti je Rakek, v Tgodovini pomembna postojanka na nekdanji tako imenovani juz:n.i zeleznici Dunaj- Trst. Prav izgradnja zeleznice Dunaj-Trst (prvi vlak je peljal skozi Ra."<:ek 1856. leta) je povzrocila, da se je Rakek hitro razvijal v sre· di~ce lesne trgovine na Notranjskem. no so tud.i ugotovJJ.i, da d.ruibe­ no obd obje. Rakoveani bodo r az­ Uncu so nameniH vsem obeanom, Med obema vojnama je bil Rak·ek obmejna zelezniska postaja; nopoHtiene organizacije in se po­ m.iSljaU o izgradnji novega kul­ d.ruibenopoHtienim organO.zaci­ tedaj se je stevilo prebivalcev na Rakeku potrojilo. V narodnoosvo­ sebej krajevna konferenca SZDL turnega centra na Rakeku, da bi jam in drustvom. Za vso krajev­ bodilnem boju imajo Rakovcani in vascani ostalib bllinjilt naselij posvecajo prernalo pozornosti glasbena ~ola Frana Gerbiea, tri­ no slrupnost prav oni organizi­ posebno castno mesto. Napredno predvojno delavsko gibanje jib je vsem potem odloeanja. je pevski zbori in druge lrultur­ rajo marksisticno izobra:levanje pripravilo za odpor proti okupa torju ter jill usmerilo v boj za so­ niske skup.ine lahko nemoteno .in mladih, za mlade pa tucli pies-no cialisticno preobrazbo. Komunisticna partija in SKOJ sta takoj po KAKSNA JE ODZIVNOST OB­ kvad.itetmo delovaie. Ko ze govo­ solo p CYLimi. Precej imajo v ra­ kapitulaciji stare Jugoslavije zacela z organiziranim odporom. Or­ CANOV PRI RAZREsEVANJU rimo o kul:turi, moramo poveda­ kovski krajevni skupnoslli tudi ganizirani boj proti okupatorju sta zacela tod Ivan Novak-Ocka in TEMEUNIH VPRASANJ 0 RAZ­ ti, da Rakovtani pogresajo gle­ kjer je vee nosilcev, od glasbene France Popit-Jokel. 12. marca 1942. l~ta je od~la v partizane najste­ VOJU KRAJEVNE SKUPNOSTI? daliske predstave, ki so bile nek­ sole Frana Gerbica do aktivov vilnejsa skupina mladih rakovskih fantov; ta dan slavijo Rakovcani daj nepogreslj iv~ del njihovega mlad.ih v vaskili skupnostih. Mla­ Ne morejo se posebno prito­ vsakdanjika. ~a svoj krajevni praznik. Za Rakovsko ceto, te hitre, drzne mlade zevati. Vselej, kadar so se lotJ.iJ.i di redno oskrbujejo obelezja in Oskrb~jenost obcanov krajevne partizane, je kmalu slisala vsa Notranjska. Mnogi od njib, med nj.imi r esevanja opereCih vpras-anj, naj­ spomenike NOB. Veekrat pa so sk~nostJi je dokaj dobra, pri­ tudi narodni heroj I van Tursic-lztok, niso docakali svobode. veckrat so bila le-ta kornunaLne­ se ze izkaza,li pr-i oeiSeevalnih ak­ Rakek je v zadnjih letih sp-et postal poselitveno zelo zanimiv, rnanj•kuje pa jim najosnovnejsih cijah. ga a-Li gospodarskega znaeaja or­ izdelkov, predvsem pa d elikates­ saj so z avtocesto Ljubljana-Razdrto, z zeleznico in z razmeroma ganizirano, so obcani z vel.ikoim Tudi gasilska dru~tva v kra­ zelo ugodnimi pr ometnimi zvezami dostopna za dnevno delo vsa nih izdelkov, sadja in zelenjave. jevni skupnosti so aktivna. S pri­ r azumeva:niern sodelovali prJ re­ Premalo j e razv.iro malo gospo­ industrijska sredisca. Ni cudno, da veckrat slisimo, da je Rakek sevan,ju. Koncno je tudi obisk spevkom obeanov in z razume­ »vas na prepibu«. Rakovcani pravijo, da bi ne kazalo spreminjati darstvo. Rakoveani se vedno niso vanjem delovnih organizacij gra­ sest<'.nkov, ko111fereTJ.c in 'I"azgovo­ zadovoljni z oskvbo s pitno vodo. Rakeka in okoliskih vasi tako imenovano »Spalno naselje« industrij­ rov prav.Uoma odvi-;en od vsebi­ de na . Uncu nov gasilslci dom. skih sredisc. ne, o ka.te11i razprav·ljajo. V industrijska sredisca se dnevno vozi vee kot dvesto Rakov­ Nezadovoljni pa so s sodelova­ canov. niem mladih ~tudiranih obcanov, Resno bo n·eba o ustrezni zaposlitvi razmisljati doma, saj Zivi na ki se premalo vkljucujejo v ziv- Rakeku 17 obcanov z visoko izobra::bo, z visjo 21, srednje sole pa 1ienje krajevne oziroma vaskih ima kar 283 obcanov. skupnosti. Njim je Rakek res samo »spalno naselje«. Po besedah pr:isotnih na raz­ Pred volitvami delegatov v na­ Stik je preskromen in nesiste­ govoru so odprte moznosti za ~em delegatskem skupscinskem matieen. V ,t.reh letih so imeli 6 delovanie v nairazlieneisib or­ sistemu, lci bodo spomJadi pri­ zborov obeanov v .treh vaskih ganizmih druzbenopolitiOn.ega, hodjega leta, je beseda kar sama skupnostih. 0 nekaterih zadevah gospodarskega .in drustvenega stekla o 1:riletnih izkusnjah deJa so se delegacije oposvetovale s ziv~ienja na Ra.keku. Mno}!i, ki delegacij krajevne .skupnosti. Ra­ svetom k.r.ajevne skupnos·t:i. Zelo so sicer uspesni na svojih delov­ kovcani so bolj zadovoljni z de­ pomernhno vlogo opa je po zatrdi­ nih mestih izven krajevne skup­ lorn delegacije krajevne skupno­ lu prisotnih .imel po1itiCni aktiv nosti, se izgovarjajo, da pretezni sti v zboru krajevn e skupnosti Rakeka, ki se je veckrat sestal del prostega casa porabijo za de­ skups6ine oob6ine Cerlrnica, ikrokor in obraWlaval zelo r aznolika vpra­ lovne in druzbenopoliticne nalo­ z delegacijo krajevne skupnosti ~anja. Lahko bi rekli, da se s ge v kraju zaposlitve. za skupsOi:ne samoU!pravnih in­ stalisoi, ki jih je sprejel poloiticni teresnih skuopnosti. Med vzroke aktiv Rakeka, oplajajo tud.i sa­ KAKO URESNICUJETE SRED­ . so u~rstili predvsem odrnaknje.na rnoupraVIlli organi v krajewti NJF."RO~NI NACRT KRAJEVNE (prevec normativna) in tezka skupnosti. SKUPNOSTI? gradiva, hitre sklice skupsoin ter Druzbenopo"hlltieilli delavoi Ra­ Precej pred predvidevanj.i so Pri novib gradnjah je vse vee »komunalnih« tezav prernajhno odgovonnost delega­ keka menijo, da pr.i iskanju kar tov in vodij delegacij. na Rakeku ouraV'iU asfaltiranie neposrednejSiih stikov med. obca­ vaskih cest. Ob tern 'Pa so pri­ ni )n delegati ozi.roma odlocujo­ celi razresevati tucii. vpr asanja Z v.idezom !Ilaselij niso zado­ Sportno Zivljenje sicer ne do­ SE DELEGACIJE OB POMEMB­ eimi telesi vse premalo uporab­ kana1izacije. Prav odplake pred­ volj.nti. Potrebno bo mova usta­ sega tistih vrhnncev, .lei jih je NIH VPRASANJIH POSVETU­ ljajo nekatere pristnejse in pri­ stavl.iajo v sedanjem trenutku noviti -turisticno drustvo, da bi im.el Rakek v polivno­ titi vee pozomosti za ureditev STIH IN ZGLEDIH POSEBNO sti v krajevrui skupnosti Rakek. .. hudih nrometnih zagat na Uncu MESTO V OBCINI CERKNICA? Ponosni so na svoj ~rtec pri os­ in na Rakeku. Vse vee interese.n­ Res je, OSDOWla sola Jo~eta novni roli, ponosni so na svoj no­ tov za ·izgradnjo .zasebn.ih in tudi Kranjca se z aiktiWlostm·i v pro­ gometni kJ.ub, se vedno - kot d.ruibenih stanovani zahteva ure­ cesu izobrafeva:nja, pa tucli v ok­ nekoe - se Rakovcani radi zb.i­ ie.ne zazidalne okoHse. Ob tern so viru svobodnih dejavnosti uspes­ r ajo ob zele:z..ni.Skri. opostaji, zado­ krcnili skupsoino obCi-ne Cerknd­ no uveljavJja; ne samo v rakov­ voljni so, da je vee obCim.skiih ca, ki prepoeasi ureja.jo vprasa­ ski kra9evni skl.llpnosti, ampak ustanov na Rakeku kot so so­ nia vamosti na Rakeku. Gre za tudi izven nje. Posebej lahko po­ clisce, kat aster, Geodetska upra­ zlovesei ovinek na kriZiScu uod hva:I.imo i-zven~olske dejavnosti, va i:n sed.eZii razlionih organizacij cerl

Delo kmetijske razvojne skupnosti

Ob koncu leta 1971 je bil pri skupscini obcine Cerknica usta­ Poljedelskim in proizvodnim - regres za komple>ksna gno­ nost 3,5 odstotka obres·ti od naje­ novljen sklad za pospesevanje kmetijstva, ki je pri razvoju nasega skupnostim pa skupnost zavaru,ie jila masa 30 odstotkov prodajne tih kred.itov kmetovalcev. kmetijstva nedvomno odigral pomembno vlogo. Kljub dosdenim tudi pr.idelek in s tern nosi ri­ cene; Zaradi izrednega pomanjkanja uspehom pa so potrebe po zagotavljanju zadostnih kolicin kvalitetne Zli·ko v primeru nizkih cen in ele­ - regres za enosmerna gnojila kadrov v agrozivilstvu se je in poceni hrane se naprej zahtevale intenzivno vkljueevanje orga­ mentarnih nesrec. znasa 15 odstotkov, medtem ko skupnost obvezaia, da bo pode­ niziranih subjektivnih sil, ki naj bi kmetijstvu v tern srednjerocnem Skupnost se je posluzila tudi se za cisti dushk regresa ne daje; ljevala kadrovs>ke stipendije obdobju zagotovile trdnejsi polozaj ter pomagale pri uveljavljanju zelo vzpodbudnega ukrepa za po­ regreskanje gnoj.il pride v po­ vsem tistim, ki se izobrazujejo doslednejsih druibenoekonomskih odnosov na podlagi ustave in za­ spesitev izgradnje skupnih hle­ stev prj nabavi nad 800 kilogra­ v kmetiJstvu, krije pa tudi stro­ kona o zdruzenem delu. Organizirano usmerjanje materialnih sred­ vov. K tako vlozeni investiciji mov; ske izobrazevanja ob delu in stro­ stev naj bi omogocilo boljse momosti za razvoj, predvsern pri zdru­ kovna predavanja za kmetovalce. Z.evanju dela, sredstev in zemlje. Glede na novo zacrtane naloge v pmspeva skupnost sredstva v vi­ - regres za krmila znasa 10 sini 20 odstotkov, in ·sicer s tern, odstotkov p:rodajne cene; Tomko o delu kmetijske raz­ razvoju krnetijstva za obdobje 1976-1980, je bilo nujno, da se je v da mora biti v bodocem skup­ iskovalne skupnos.ti v letosnjem pospesevanje razvoja nase vasi vkljucilo tudi ostalo gospodarstvo - za prevetrova1ne naprave se letu. Zacrtane oblike vlaganj v obcini. nem hlevu najmanj 15 glav go­ financira regres v visini 300:J di­ ve.ie zivine po clanu. narjev; druzben.ih sredstev so podlaga za ustvarjanje novih, trdnejsih druz­ Velika razdrobljenost kmetij­ - pri izdelavi betonskih silo­ benoekonomskih odnosov na po­ Ustanovljena je bila kmetijska vkJ.jucenih najmanj pet clanov skih zemljiSc, izredno neracio­ razvojna skupnost (KRS), v kate­ ozkoma ·p:ni zitmern kombajnu sov financira skupnost 500 kHo­ drocju kmetijstva ter pomoci za nalno izko~T-iScen kmetijski pro­ ro zdruzujejo sredstva organiza­ najmanj deset clanov. gramov cementa; za izdelavo le­ postopno uresniOi.tev zastavljenih cije zdruienega dela in obcinska stor v obOin.i in pospeseno senega silosa je regres isti (vred­ ciljev. Pospesevalni ukrepi naj bi skupsci!Ila. ZastaVIl.jeni cilji raz­ Kjer je v strojno skupnost opremljanje kmetii s stroj;i nas nost 500 kilogramov cementa); vplivali na izoblhk:ovanje trdnej­ voja kmetijstva nas siHjo, da v vkljucenih manj clanov (dva do sHi, da se brez odlasanja lotimo - uredi.tev credinke se finan­ sega gospodarskega polozaja pnihodnj.ih letih ob polnem spo­ stirje) :zm.asa regres za nas.tete smotrnega urejania zemljisc. Pri cira s 3000 d:inarj ev za kos; kmetovalcev in s tern v zvezi na stovanju osebnega dela kmeta in stroje 15 odstot>kov. 15-odstotni skupnostih za urejanje zemljiSc - pri zamenjaiV·i semena zna­ rast kmetijske p!I'oizvodnje. Upa­ zasebne lastnine zemlje, ki pred­ regres se daje za samonakladal­ (melioracijske, kornasaoijske) bo sa regres 30 odsrtotkov prodajne mo, da bodo dosezeni uspehi po­ stavlja 68 odstotkov vseh kmetij­ nike sena skupnostim z najmanj skupnost s f.inancno udelezbo po­ cene semena. kazali upravicenost uporabe skih povrsm v obcini, pospesu­ dvema cl.anoma. Izjemoma je do­ krivala stroske kmetov - ude­ Pri investicij.skih naJI.ozbah v predlaganih oblik. jemo zdruievanje dela, sredstev locen 30-odstotni regres vredno­ lezencev. Sprejet je bil tud.i zasebno kmetijstvo krije skup- F. Zrimsek in zemlje. P.ovsod, kjer raste za­ sti za rotaci~sko kosilillico, in si­ sklep, da se v prvem letu ure­ vest o po.membnosti zdruievanja, cer za strojne skupnosti z naj­ ditve £inancira 600 kilogramov naj bi se s pospesevalnimi ukre­ rnanj tremi clani ter za mesalec umetmih gnojil po hektaru. Na pi vkJjucevala kmetijska razvoj­ za gnojevko v strojni skupnosti podrocju urejanja zemlj~sc ni bi­ na skupnost. z naj.manj dvema Clanoma. ce lo do sedaj nic s:torjenega; taka V letu 1977 bo s.kupnost pospe­ zaradi premajh!nega stevila kme­ obhi·ka vlaganja pa daje velike Obcanov vodnik sevala V·Se oblike zdruievanj a de­ tov v posameznem kraju ni mo­ moznosti za ureditev kmetijskih l a, sredstev in zemlje s spodbud­ goce ustanovi..ti vecje strojne zemlj.isc. nirni ukrepi v oblrikri. regresov. Za skupnosti, so dopustlna odstopa­ Pomembni ukrepi pri pospese­ V septembru letos bo skupnost siovenskih obcin izdala prirocnik razvoj kmetijstva so prav gotovo nja. 0 takSJ:lih zahtevkih bo iz­ vanju zivinoreje se nanasajo »Obcanov vodnik«. V gradivu, v katerega priprav•i so sodelovali vsi pomembna zdrUZ.evanja kmetov vrsni odbor skupnosti posebej predvsem na dajanje premij k upravni organi in nekatere samoupravne interesne skupnosti, je v strojne skupnosti, podjedelske razpravljal. na svojih sejah. osemenjevanju plemenic in k za­ skupnost slovenskih obcin izhajala iz osnovnega namena publikacije, in proizvodne sikupnosti, skupin­ Kmetrl.jska razvojna skupnost varovanju zivine. Pri osemenje­ se pravi, nuditi obcanorn pornoc pri uveljavljanju njihovih pravic &ki hlevi ter skupnosti za ureja­ postavlja v prednosti polofuj in­ vanju plemenic kvrje skupnost oziroma pri urejanju posameznih zadev. Poleg tega bo publikacija nje kmetijskih zemljlisc. tenzivnejse zdruzevanje dela in premij.o v visini 90 dinarjev po karis1:en pripomocek tudi strokovnim delavcern v upravnih in drugih ZdrUZ.evanje kmetov v strojne sredstev v obliki polljedelskih, plemenioi. Premija k zavarova­ organih, pa tudi odgovornirn delavcem v temeljnih organizacij zdru­ skupnostrl. bo kmetijska razvojna proizvodnih in hlevslcih sk:upno­ n.iu z·ivine pa znasa za krave in zenega dela in drugih delovnih organizacijah. sku

Letosnji Zelski koncerti

Tudi v letosnjem avgustu se bodo v nasem znanem kul­ turno-zgodovinskem sporneniku - cerkvi v id.Uicnih ZelSah zvrstHi stirje kva1itetni koncerti: 5. avgusta - duo Pavia Ursie, harfa (Ljubljana) in Tinka Muradori, flavta (Zagreb) 12. avgusta - vecer opernih arij in sarnospevov; nastopajo: Anica Pusar-Jeric (sopran), Bozena Glavak (alt), Jurij Reja (tenor), Ivan Sancin (bas), Igor Svara (klavir) 19. avgusta - nastop Studentskega okteta iz Ljubljane 26. avgusta - koncert Piccola Orchestra Venetta, solist Rok Klopcic (violina). Vsi koncerti se bodo priceli ob 19. uri. Glede na to, da so se ze!Ski koncerti s svojo kvaliteto in svojskostjo trdno uveljavili tudi v sirsem slovenskem kultur­ nem prostoru, pricakujemo tudi dosti domacih obiskovalcev - ljubiteljev resnicnih umetniskih dozivetij.

Idilika nase Notranjske (posnetek z Blaske planote) BRESTOV OBZORNIK 5

~ NASI LJUDJE »13. julij je nas - soferski in obieajev, ne nazadnje pa tudi praznikl« mi je deja! Janez .tNI­ vecji osebni dohodki, so bili za­ DARsiC-sentek po domace, ko dovoljstvo, ki ga ne more poza­ sem mu povedal, da ga bomo biti se danes. Vendar .pripomni, predstavili v Brestovem obzorni­ da so takratni soferji zaradi ku kot nasega delavca, soferja preobremenjenosti in cedalje go­ in clana Avto-moto drustva. stejsega prometa spoznali, kako V delavsko-kmeeki druiini je tezak je njihov kruh. V enem leta 1939 zagledal luc sveta. dnevu s tovorom v Beograd ali Otro5tvo je prezivljal med vojno Split in nazaj je bilo vsakdanje v sedemclanski druZini, bil prica opravilo. »V letu dni smo prevo­ poiigu rojstne hiSe, pomagal do­ zili okrog 140.000 kilometrov. Ob rna na kmetiji. .Ze prvo leto osvo­ takem tempu sem ·bil nenehno boditve ga najdemo v prvem raz­ izpostavljen nevarnostim, vec­ redu osnovne sole, ki je ibila v krat sem le za las u5el najhujse­ prostorih sedanje skupscine ob­ mu; bilo pa je tudi nekaj karam­ cine Cerknica. Po soli je bil naj­ bolov. Najbolj vesel sem bil ta­ prej doma na kmetiji, mi rpripo­ krat, ko sem srecno pripeljal do­ veduje, in pove, da je prise! na mov z dolge poti.<< Brest, takratni LIP, leta 1955, V razgovoru ugotovim, da je kjer je delal pri tesarjih, pri oce­ tudi on nosilec priznanja tovar­ tu, pri delih, ki so pomenila za­ ne Mercedes-Benz za ;prevozenih metek sedanje temeljne organi­ 500.000 kilometrov brez vecjih zacije Tovarna pohiStva Cerk­ popraviL nica. Mladostna zagnanost, teili de­ Po odsluienju vojas1>Sem kojeni. Kar lepo stevilo se jih je na uspehe pri graditvi podjetja vojnimi programi do leta 1980. omarice na Reko. Vsak dan ista kontrolor soferjev,« mi pravi med zbralo, saj jih je priSlo na sre­ in novih druZbenih odnosov. Za­ Glavni d irektor ing. Joze STR­ pot, enak tovor, pomoc pri raz­ izpopolnjevanjem potnih nalo­ canje kar sto stirideset. hvalil se jim je za vse, kar so LE je v pozdravnem govoru spre­ kladanju, pokrivanje tovora s ce­ gov. >>De!o ni teiko, da ima dela Kakor vsako leto, so tudi to­ prispevali s svojim delom med govoril o sedanjem gospodar­ radami. Poleg slabih rpogojev v eez glavo. Dnevno odpremi nad krat dobili skromno spominsko narodno osvobodilnim bojem in skem stanju in o sedanjih priza­ kabini tovornjaka je bilo ob sne­ 30 kaminonov, za rekord pa pra­ darilce - knjigo z revolucionar­ v povojni graditvi. devanjih za uspesno poslovanje. gu in poledici najhuje napenja­ vi, da iih ie bilo menda 65. Dela no tematiko. Pevci pa so njihov V razgovorih z borci sem ugo­ nje poledenelih oziroma ledenih od sestih do stirinajstih, vendar praznik pocastili z nekaj pesrni­ Letosnje praznovanje Dneva cerad na tovor.« Skora] VSa.l( dan povlece delo se borca je sovpadalo z velikimi ju­ tovil, da so povabila na taksna mi. srecanja zelo veseli in da nanje Nabava novih tovornjakov in za kaksne pol ure. Prostega casa Sekretar komiteja komunistov bileji, saj letos praznujemo 40. zacetek preva.Zanja Brestovega skoraj nima. »Dom in druiina, obletnico prihoda tovarisa Tita radi pridejo, saj so ponosni na Bresta Cilil Komac je poooravil Brest, ponosni na ·povojni uspeh, pohiStva po vsej Jugoslaviji je pa hiso sem zgradil, pa dva otro­ prisotne, cestital -borcem ob nji­ na vodstvo partije in njegovo bila nova etapa v Janezovem de­ ka imam, pa pomoc ocetu na 85-letnico. kajti tudi to je porostvo za lep­ hovem prazniku in jim za.Zelel ve­ se zivljenje, za kar so se pravza­ lovanju na Brestu. kmetiji, vse to mi vzame prevec liko delovnih uspehov, predvsem Tudi za Brest je Ieto 1977 jubi­ prav borili. Brest pa je tudi ra­ Novi, mocnejsi stroji, laiji to­ casa, da bi se .posveeal tudi svo­ pa zdravja in osebnega zadovolj­ lejno leto, saj ·bo ze 30 let, kar je se! iz nji1hovega deJa. vor, predvsem pa vsakodnevno jemu nekdanjemu hobiju, tbali­ stva. Dejal je, da so taksna sre- bilo podjetje ustanovljeno. J.Klancar spoznavanje novih krajev, ljudi nanju.<< »Soferji imamo svoj praznik, kar je tudi prav; letos pa Bre­ stovci slavimo tudi 30-letnico de­ Ja. i:elim, da bi se bolj napredo­ vali, da ne bi bilo tezav s proda­ jo nasih izdelkov, predvsem pa ZletoSnjega letovanja Brestovih delavcev da bi nabavili se vee novih ka­ mionov, saj obi bilo tako doma Poletje je na siroko odprlo Nekoliko ugodneje in mogoce 90 dinarjev za veliko in 60 dinar­ Kdor pa ne zeli kuhati, ima na zaposlenih se vee nasih ljudi. svoja vrata in nas obdarilo z iz­ tudi lepse je v Medveji, kjer ima­ jev za malo prikolico. Podrob­ voljo restavracijo, ki je kar v Vsem soferjem pa zelim srecno redno muhastim vremenom, kar mo rezervirane avtomobilske pri­ nejse informacije o tern dobite v kampu. voinjo, obilo zdravja ter cim­ pa sploh ne moti mnozic turi­ kolice za vso sezono. Cena biva­ splosno-kadrovski sluibi Skupnih Prikolice so opremljene z vsem manj popravil in nezgod.<< stov. Trume modernih, zvecine nja brez hrane je v veliki priko­ dejavnosti. potrebnim, manjka le hladilnik. Janezu in ostalim soferjem ze­ motoriziranih nomadov hite pro­ lici 150 dinarjev, v mali pa 130 Tretja kategorija dopustnikov Ta je pravzaprav nepogresljiv, limo tudi mi ob njihovem praz­ ti morju, da si tam priborijo ko­ dinarjev, ne glede na stevilo so tisti, ki jim je oddih potreben zato je dokaj cudno, da to vpra­ niku srecno voznjo. V. Harmel scek obale, na kateri bodo cvrle oseb. Kuha si lahko vsak sam, iz zdravstvenih razlogov. Le-ti so sanje tudi •letos se ni urejeno. svojo izmuceno kozo in grele ko­ saj je prikolica opremljena z imeli moinost odlociti se za ka­ Posamezniki •se pac znajdejo kot sti. Nekateri se ze vracajo, neka­ vsem najnujnejsim za kuhanje. terokoli zdravilisce ali toplice v vedo in znajo. Neka.teri dopust­ NASI UPOKOJENCI teri sele odhajajo, vsi pa Zivimo Letos se je za letovanje v Me­ Sloveniji. Zanje je oddih regre­ niki so ·se pritozili tudi nad manj­ v tistem prijetnem dopustniskem dveji prijavilo 51 delavcev. Ve­ siran se posebej, glede na visino kajoco posodo. 30. junija 1977 je odsla iz TOZD razpolozenju, ki skoraj sleherne­ lika vecina bo svoj dopust izra­ njihovih osebnih dohodkov. Le­ Za zabavo v vecernih urah skr­ Tovarna pohiStva Ma.'I'tinjak. v ga prisili k razmisljanju in sa­ bila v juliju in v avgustu, ceprav tos se je na priporocTIO zdrav­ bi r azmeroma dobra skupina pokoj delavka Terezija LAVRic njarjenju. so prikolice rezervirane tudi za nika odloeilo za taksen nacin po­ glasbenikov. Igrajo vse, kar si .jz Cerknice. Brestovi delavci se ze vee let maj, junij in september. Letos citnic okrog 80 nasih delavcev. srce pozeli, vendar (glede na nase V Tovarni pohistva Martinjak zapovrstjo hodijo praiit v Fa· je pravi naval na to letoviSce od Ker smo si hoteli ustvariti cim navade) prezgodaj koncajo. je bila zaposlena od 21. aprila zano in v Medvejo. V Fazani so 20. do 31. julija, saj je bilo po­ bolj jasno podobo o tern, kako Cene v trgovinah so zmerne, 1953. leta. na voljo turisticne sobe pri za­ trebno v tern casu rezervirati se nasi delavci letujejo, smo se od­ medtem ko so v restavracijah Delala je na razliCnih delovnih sebniku. Verjetno zaradi cen in dodatnih dvajset prikolic. Te pri­ locili, da jih obiScemo in po­ obcutno visje. Sicer pa je tako mestih v strojnih oddelkih, v po­ zelje posameznika po popolni ne­ kolice pa so znatno draije, zato vprasamo o tern in onem. Tako tudi pri nas na celini. koj pa je odsla z delovnega me­ odvisnosti od kogarkoli in cesar­ je sklenjeno, da bo razliko v ce­ smo se soncnega dopoldneva od­ Moznosti za sportno r ekreaci­ sta emball.i!ralllje izdelkov. Tova­ koli se je za Faiano letos odlo­ ni pokril sindikat. pravili v Medvejo. To pa zato, jo niso ravno velike. Lahko smu­ risica Lavriceva je bila vestna cilo le dvajset delavcev. Cena le­ Glede na to, da v septembru ker je trenutno tam najvec »na­ cate na vodi, veslate ali igrate delavka in med sodelavci priLjub­ tovanja v Faiani s kosilom in ve­ ni zanimanja za letovanje, lahko sih<< . Seveda smo bili nenajavlje­ mini-golf, kar je pa tudi vse. V l:jena. Vsi ji zelimo se mnogo cerjo znese okrog 140 dinarjev na posamezni:ki najamejo prikolico ni, zato ni bilo nikogar doma. kampu je premalo prostora za zdravih let. osebo, kar je za marsikateri zep tudi samo za soboto in nedeljo. Zbirati so sc zaceli sele okrog drugacno sportno dejavnost. Delovna skupnost TOZD obcutno prevec. Cena je zelo ugodna, saj znese poldneva in potem seveda kram­ F.Mele Tovarne pohiStva Martinjak ljanju ni bilo ne konca ne kraja. H valili so vsevprek, marsikaj pa so tudi pograjali. Pa pojd!rno lepo po vrsti! Zelo prijetna je lega letoviSca. Stisnjena je v ozko dolino, ob­ dano s strmimi, z grmovjem po­ raslimi pobocji. Lezi ob cesti Reka-Pula, od katere ga loci le ograja in nekaj kosatih dreves. Plaia je pescena, cista in obcut­ ljivejsim nudi tudi prijetno sen­ co. Tudi voda je izredna cista in topla. J ezev in podobnih nepri­ jetnih obiskovalcev morskih ob­ reiij tamkaj ni. V kasnejsih po­ poldanskih urah leze na obalo senca, kw:- pa je poleg ;natr.pano­ sti kopalcev tudi njena edina hi­ ba. Ker si letoviscarji pripravljajo hrano lahko sami, ne bo odvec, ce povemo, da je poleg kampa dobra zalozena samopostrezna trgovina, ki pa jo je dobra obi­ skati v zelo zgodnjih urah. V njej dobite vse, kar potrebujete, Prijetno tekmovalno vzdusje na oddihu le ljubitelji rib bodo razocarani. Pl~.Za v Medveji - zadovoljni Brestovci 6 BRESTOV OBZORNIK

,_ Vrednotiti predvsem delo • STALISCA SEJE RAZSIRJENEGA SEKRETARIATA PREDSEDSTVA REPUBLisKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE DO NEKATERIH METOD OCENJEVANJA DELOVNEGA PRISPEVKA DELAVCEV Z zakonom o zdruzenem delu smo opredelili poglabljanje samo· upravne socialisticne demokracije na vseh podrocjih Zivljenja in dela delavcev in postavili v sredisce sistema delavca, da sam, v so­ delovanju z drugimi delavci, enakopravno odloca o celotni druibeni reprodukciji in pri tern zlasti odloca o pridobivanju dohodka ter o razporejanju in delitvi sredstev za osebne dohodke. Z zakonom o zdru.Zenem delu ter;ij uspesnosti vodenja naloge smo se obvezalJi, da najpozne~j e pa je v celoti vpra.Sljiv, ker. se do konca tega leta uveljav•imo mora rezultat tega pokazat1 v dolocbe o ugotaV'ljanju celotnega bo~jS:i kakoV'O~ti, yeeji kolieU:~ ali pnihodka, razporejanju dohodka gospoda·nnostl oz1roma v vecJem in Clstega dohod.ka ter o delitvi dohodku. sredstev za osebne dohodke :i.n V metodi je nesprejemljiv tudi za skupno porabo delavcev. predlagan:i posto.pek ocenjevanja delavca. Po tern postopku nadre­ Sindikati smo na vseh ravneh jeni ocenjuje delavca. Zaradi vzpodbud:i1i s.prejemanje progra­ taksnega pristopa je nespor.no, • mov za u:resnicevanje zail<.O!Ila o da metoda ocenjevanja delavca zd:ru.Zenem delu. Ti programi so in ne detovnega prispevka, ohra­ Us nova zavest slehernega delavca in obCana sprejeti v veci.nU temeljnoih orga­ nja odnose nadrej~osH_ in_ P?d­ nizaoij zdruzenega dela. Naorto­ rejenosti ter uvaJa d1Sc1p1ino vano delo poteka vee ali manj po prek osebnih dohodkov, ne pa z DELO NA PODROCJU DRUZBENE SAMOZASCITE IN LJUDSKE OBRAMBE programih, so pa velike razlike zakonom predvidenem postop­ Na podlagi zakona o ljudski - izvajanje varnostnih in za­ delom s podrocja dru.Zhene sa­ v iontenzivnosti pni uresnicevanju kom. Talco postavLjen sistem »po­ ohramhi in zakona o dru.Zbeni sCitnih ukrepov pri pripravah na mozaseite, posehno se, kako se posameznoih .nalog. slusnosti« do nadrejenili zaradi samozasciti, varnosti in notra­ ljudsko ohramho. lotiti izdelave varnostnih naertov vecje discipline lahko daje tre­ njih zadevah smo se na Brestu S podrocja druzbene samoza­ po Brestovih temeljnih organiza­ Pri uveljav.ljanju nacela delit­ nutno celo veeje financne rezul­ ve po delu, ki ga oprede~j uj ejo oh sodelovanju oheinske konfe­ .SCite pa imajo odhori se nasled­ cijah. Na tern seminarju so pri­ tate vendar je v nasp,rotju z na­ rence SZDL lotili letos reorgani­ nje naloge: sotni dohili tudi jasno sliko, kaj predvsem cleoni zakona od 125. do simi samoupraWlimi naeeli, da 138., je v temeljnih organizaoijah zacije prejsnjih odhorov za splos­ - izdelujejo in dopolnjujejo pomeni druzhena samozaseita, da samo delo in rezultati dela dolo­ ni ljudski odpor po vseh temelj­ varnostne naerte in skrb ijo za ni to »referat ali sektor«, marvec zdruzenega dela ze veHko storje­ cajo polozaj delavca. nega. nih organizacijah in v Skupnih njihova izvajanje, vsebina in sestavina celotnega 3. Zakon o zdru.Zenem delu do­ dejavnostih. Tako so delavski - predlagajo delavskim sve­ politienega dela ter samouprav­ To uresnicevanje in r azrese­ toea, da delavci zaeasno ugotav­ sveti po TOZD in na ravni delov­ tom ukrepe za organizacijo enot nega zivljenja in odloeevanja. vanje n eposrednih vprasanj ter ljajo in izplaeujejo osebne do­ ne organizacije ze imenovali ad­ narodne zascite in spremljajo Menim, da je bil ta kratki se­ oprede1jevanje staliise se vkljueu­ hodke za dobe, ki ne smejo boiti bore za ljudsko obrambo in dru.Z­ delo teh enot, minar zelo ·koristen, saj je ta'koj jejo poleg sindika:tov, tudi Go­ daljse od enega meseca in da heno samozaseito, v katerem so - predlagajo ostalim organom po njem zazivelo delo po temelj­ spodarsoka zbornica Slovenije in morajo upostevati, tucld za izpla­ zastopani in slu:Zbam ukrepe za usklajeno nih organizacijah, posehno pri republiSki sekretariat za delo. V cilo akontacije, osnove in merila, izvajanje druzhene samozascite ocenjevan ju varnostnih razmer. ki ustrezajo re:wltatom delavee­ - p redsedniki oziroma elani to delo se deloma vldjueujejo delavskih svetov, v TOZD, Le-te so delavski sveti v nekate· tudi strokovne ustanove, vendar vega dela in njegovega prispevka - zadolZeni so za sodelovanje rih temeljnih organizacijah ze v tej dohi, ka:r mora biti urejeno - poveljniki stabov za civilno ne dovolj usklageno. Poleg tega zasCito oziroma poveljniki enot z odbori za ljudsko ohramho in obravnavali, v drugih pa jih bo­ pa tudi vsehina njihovega dela v pismenem obraell!Ilu akontaci­ dru.Zbeno samozaseito v kra.jev­ do na prvih naslednjih sejah. je. Doloea tudi dakonCni obra­ civilne zasCite in enot teritorial­ po nasi ocenoi kllduh njihov.i do ne ohrambe, nih skupnostih, Za Clane odborov za ljudsko bvi na:meri n.i vedno v celoti eun osebnega dohod!ka za vsake­ - skrhij o za vzgojo delavcev ohramho in druzheno samDza­ usklajena z izhodrl.sCi zakona o ga delavca, ki mora biti delavcu - naeelniki enot narodne za­ na podroeju druzbene samoza­ scito nameravamo organizirati zdruzenem delu. vroeen v pismeni obliki, uposte­ seite in delegati iz dru.Zbenopoli­ seite, podohen seminar, na katerem naj vaje vsa mel'ila. Sestmeseeno ozi­ tienih organizacij. - odgovorni so za izvajanje bi hilo neposredno prikazano de­ Sekretaniat predsedstva RS roma tromeseeno ocenjevanje de­ v sedanjih odborih je tudi vee ostalih nalog, smernic in skle­ lo s podroeja ohrambnega naerta ZSS v razsirjeni sestavi je raz­ lavcev, ka:krsnega predlaga ome­ mladine in zensk. Za vkljueeva­ pov visjih organov. in proueeni ukrepi pri izvajanju pravl1al o eni takih metod, m e­ njena metoda, pa n~ma zakonske nje zensk v odhore za ljudsko oh­ Da hi delo odhorov Cimprej sklepov s posvetovanja predsed­ todi »VREDNOTENJE DELAV­ osnove. rambo in odruzbeno samozaseito za.Zivelo, je bil organiziran krajsi stva SR Slovenije, ki se nanasa­ CEVE UCINKOVITOSTI«, ki 4. Predlagana metoda pomeni si moramo prizadevati tudi v pri­ seminar, na katerem so bili pri­ jo na nadaljnje podruzbljanje ima nekaj elementov, ki uposte­ le drugaeen nacin razdeliJtve >>ob­ hodnje, saj je v delovni skupno­ sotni seznanjeni z neposrednim ljudske ohrambe. J . Troha vajo delaveevo uCinkoV'itost, ven­ stojece« mase sredstev za oseb­ sti Bresta zaposlenih skoraj 50 dar metoda sama uveljavlja ne dohodke med posamezne de­ odstotkov zensk, ki hi bile v pri­ njegovega prispevka z vidika ko­ lavce, ne motiv.ira pa delavcev meru vojne odgovorne skoraj za licine dela, odnosa do sredstev za pridobivanje vecjega dohodka celotno podroeje proizvodnje in pni delu in delovnih predpisov in s tern tudi vecjih osebnih do­ zaseite. ter odnose do !judi. Metoda to­ hodkov, na praV'ih OSIIlovah. vecji stik z obcani Na novo imenovani odbori za rej ne upo.S.teva vseh, z zakonom 5. Tudi odprava teh in onih ljudsko obrambo in dru:Zheno sa­ predpisanlih elementov za ugo­ pomanjiklj-ivosti, ~i joih vsehuje mozascito so se po vseh temelj­ ZBOR V ARCEVALCEV KREDITNE BANKE KOPER - tavljanje prispevka delavca na predlagana metoda, se vedno ne nih organizacijah in v Skupnih EKSPOZITURA CERKNICA osnovi Zivega in minulega dela. more sluziti kot osnova za gra­ dejavnostih ze ·konstituirali in so Banoka Koper je zaeela s pos.lo­ predlagano pa je bilo, da bi se Poleg te pomanjkljivosti pa me­ ditev taksnih odnosov v delitvi hili seznanjeni z dolznostmi ter s van.jem ileta 1955, ekspozlitura v izboljsali pogoji za najemanje le­ toda podreja merjenje delaveeve­ osebnih dohodkov kot jil1 doloea programom dela na podrocju Cerkniai pa je bHa odprta v sep­ teh; zalllimanje je bilo tudi za ga pri~pevka ocenjevanju delav­ zakon o zdruzenem delu. ljudske obramhe in druzbene sa· tembru 1970. leta. dev.izna sredstva za razvoj male­ ca. Sekretariat predseds•tva merJJi, mozaseite. v tern kratkem casu je ek:spo­ ga gospodarstva, ki so po caso­ da je potrehno v vseh osnovnih zitur.i uspelo pritegn~ti k sodelo­ pisnih vesteh na voljo in niso Ker se ta metoda veekrat ne­ organizaciJjah sindikata, kjer se Program odhorov na podroeju knitieno uveljavlja v temeljnih ljudske ohramhe zajema: vanju precej.S.nji del obeanov izkoDiseena. odloeajo za kakr5noko1i metodo crekniske ohOine, njen vpliv pa organizaoijah zd!ru:Zenega dela, ugotav'ljanja delovnega pr.ispev­ - izdelavo oziroma dopolnje­ - Kmetje kooperanti so zado­ opozarjamo posebej na nek:atera vanje obrambnega naerta, v ka­ se siri tudi na sosednje kraje voljni IS kreditiranjem sodohne ka, te metode temeljito oceniti. eabranskega ·podrocja. nes~prejeml~iva izhod~sea : Se posehej kritiano pa je po­ terem so zajete organizacija voj­ kmetijske dejavnosti, zclijo pa si, trebno oceniti posamezne ele­ ne proizvodnje, organizacija te­ Obseg poslovanja s prebival­ da •Se kreditiranje razsiri tudi na 1. Metoda ocenjevanja delavca mente poonujenih metod in nji­ ritorialne ohramhe in organiza­ stvom dajejo naslednji podatki: obnovo in gradnjo st~10vanj. ni sprejemljiva, zlasti ne v te­ hova skladnost z ustavo in za­ cija civilne zaseite, - Odprtih je 6.810 dinarskJh - Za pospesevanje kreditira­ meljnih organizacijah zdru.Zene­ konom o 2idrl1Zenem delu. - vzgojo in seznanjanje delav­ in 829 devjznoih hranilnih knj.izic, nja oheanov za na!kup in izgrad­ ga dela materialne proizvodnje, Sekretaniat cev z nalogami iz obrambnega 435 zioo in tekoCih raeunov ter njo stanovanj naj hi uved1i ob· kjer ze sedaj me.nijo kolieino in . predsedstva RS ZSS naerta, 875 depozitov. vezno namensko vareevanje ter kva.Uteto dcla z holj ali manj sprejeli enoten kritel'ij v vseh objektivnimi merili. Predvsem tu - Sku

VPRASANJE ODGOVOR vsa:kem primeru smo delezni gra­ je. Zanima me, kaj je z zobozdrav­ Zadn:J.je tedne smo v javnem ca­ Popolnoma se st:ninjamo z stvom v Cerknici. Znano je, da sopisu lahko brali stevilne zelo bralko: V pacientov·ih ustih res so gnili zobje leglo bacilov, ki mtiane polemike 0 slovem.skem ne gnijejo le zobje, temvec tudi ne povzroeajo samo zobobola, zoboZ:dravstvu. Zato smo prepri­ neverjetne kolicine os-tankov hra­ ampak 5e celo vrsto drugih obo· cani, da je ·tov. M. Grbec ugoto­ ne, tako, da je neredko pogled lenj. Spra~ujemo se, kdaj bo pli vila, da to ni le -problem cerk­ v pacientova usta naravnost groz­ Samoiniciativa in »Samoupravljanje« na »Otro~kih igri~Cih« nas organizirano zobozdravstvo m ske obcine, temvec vse Slove­ ljiv. Ta nesnaga je idealno goji­ tako, da bo lahko na~ ob~an po­ nije. Lahko smo prebrali, da ob­ sce za bakterije, ki nato povzro­ pravil zobe v najkrajsem casu stojeca mreza zobozdravstvene cajo gnitje zob in vnetje dlesni. in ~e brez posledic. 0 teh vpra­ s.luzbe zadosti le 40 odstotnim z rednim lin natancnJi.m cisce­ ~anjih je bilo ze dosti besed po potrebam. njem zob se vsak sam lahko najrazlienejsih sestankih in konc­ Zobna gniloba je najbolj raz­ uCinkovito bori proti zobni gni­ no je bilo to vprasanje postav­ sirjena eprdemija civiliziranega lobi. Pri taka pomanjkljivih moz­ ljeno tudi na obcinski skup~cini . sveta, saj napada 100 odstotno nostih za zdravljenje zob, je pre­ Sprejet je bil tudi sklep, da je vse !judi. Nobena druiba m taka ventiva skrb vsakega posamez­ treba to stanje izbolj~ati. Zdrav­ bogata, da bi lahko z druzbeni­ nika tembolj potrebna in jo moe­ stveni dom je ob tem sklepu ob­ mi sredstvi zagotovila 100 odstot­ no priporocamo. Ijubil, da ne bo vee cakanja in no zdravstveno varstvo. Privatna K.ljub vsem tezavam pacien­ da bo odslej vse bolj »Organizi­ pralksa pa je po Zakonu o zdrav­ tov, ki zel:ijo leta in leta zane­ rano« steklo. stvu SRS prepovedana. marjeno zobovje na hitro popra­ Tov. M. Grbec je le delno se­ viti, .pa si upamo trditi, da ima In kak~en je rezultat po enem znanjem.a z razmerami zobozdrav­ lahko vsak pacient, ki od otro­ letu, odkar je bil sprejet ta stvene sluibe v Cerknici, ki so skih let dalje redno obiskuje zo­ sklep? Res v Cakalnicah sploh b-ile predocene seji obcinske bozdravnika, svoje zobovje v n1 vee vrst, vendar smo pacienti skupscine, zato naj ponovimo: 1 estetsko zadovoljivem in zdravju pruli prej na vrsto vsak mesec, stoma:tolog v cer.kniski obcini neskodljivem stanju. zdaj pa na tri do ~tiri mesece, ima leta 1977 na skrbi popreeno Popolnoma neumestna je boja­ seveda, Ce ima~ sreeo in ce ni 2430 obcanov (v letu 1976 celo zen, da bo imela bralka M. Grbec zdravstveni delavec na dopustu. 3000). zaradi svojega vprasanja neljube V takem primeru ti asistentka V 286 delovnih dneh po 25 Jdudi konsekvence v zobni ambulanti prepi5e kartoncek 5e za nove tri na dan se lahko zvrsti v enli or­ Cerknica. Zdravstveni delavci mesece. Lahko si mislite, kako je dinaciji 7050 pacientov - oziro­ smo po Hipokratovi prisegi dolz­ Bo telovadnica za obcinski praznik? z na pol popravljenim ali samo ma vsak od 2430 pacientov ne­ ni ravnati z vsakim pacientom z zvrtanim zobom ves ta ~as. kaj manj kot 3 krat letno. Ker enako in korektno. Seveda pa vsi obcarui ne popravljajo zob, si tudi mi zelimo in pricakuje­ PRIREDITVE IN VAJE - PRIJETNO I.N Ustava nam zagotavlja prosto ali vsaj n e v Cer.knici, je dejan­ mo od svoj.ih pacientov bolj izbiro zdravstvenih uslug, kar pa sko stanje le nekoliko ugodnej­ strpen .in dostojen ter malo KORISTNO ne velja za obcane Cerknice. Se­ se. manij p iker odnos. veda si pacient lahko pomaga Tov. Grbceva pravilno trdi, da Na Blokah se je 14. julija zaeelo uriti v vajaskih vescinah vee na privatni praksi v Ljubljani, ima vsak pacient pravico sam iz­ Hsoc studentov iz vse Slovenije. Ob zacetku vaj je billa slovesnost, ce je dovolj premozen. Nikakor birati zobozdra'Vflika. Prav zara­ pni kateri so poleg studentov sodelovali nacelnik staba ljubljanskega pa ne more z zdravstveno knji­ di tega prihaja do neem.akomer­ armadnega obmocja general:podpolkovnik Joze Ozbolt, predsednik Zico na primer v Logatec, ker je ne obremenitve posameznih am­ republiske konference Zveze socialisticne mladine Slovenije Ljubo tamkaj~njemu zdravstvenemu bulant, kar je enako mucno taka Jasnic, narodni heroj Stane Semic-Daki, komisar republiskega staba osebju prepovedano zdraviti pa­ za paciente kakor ,za zobozdrav­ za splosni ljudslci odpor Tone Kra~evec, predsedniki medoboinskih .in ciepte iz Cerknice in njene oko· stvene delavce. Nobenemu zobo­ obcmskih druzbenopoliticnih organizacij, m~adina, borci in drugi. lice. Zakaj silijo pacienti v Le­ zdrav;ni:ku kjerkoli v Sloveniji pa Z otvoritve mladinskega vojaskega centra na Blokah so poslali po­ gatee, Lo~ki potok in drugam? ni prepovedano sprejeti v zdrav­ zdravno brzojavko tovar.iSu Titu. Ta dan so si studenrtje z gosti Vsak bi rad popravil zobe in tam ljenje katerega!koli pacienta, se­ ogledali tudi ognjeno va!jo in orozje vseh vrst. si na vrsti vsak teden. Zakaj je veda v mejah svojih zmogljivo­ 21. julija so rnladinci in stare5ine pod vodstvom polkovnika v Cerknici drugace? Ali ~e kaj sti. Skoda je, da zobozdravnik Draga Ozbolta ob tabornem ognju priredili knjizevn.i vece.r, v ka­ drugega gnije, ali samo obcanovi ni stroj, ampalk clovek, .ki taka terem so sodelovali vojaski orkester, vojaki in st:u:esine ter narodni zobje? kot vsi ljudje, vcas~h neplanira­ heroj Stane Semic-Daki s spomini iz spanske ddavljanske vojne in M.Grbec no, a nUJDO rabi kak dan dopu­ narodnoosvobodilnega boja. Nekdanji komisar XIV. divizije in pi­ sta. Irn se bolj je skoda, da tudi satelj Matevz Hace pa je na veceru sodelovrul s svojimi deli. Stu­ zobozdravstvenim delavcem bo dentje so skupaj z rnladinci pripravili tudi veliko kulturno in sportno Vpra~anje smo posredovali lezen ne prizanasa. Kot clan.i raz­ prireditev 22. ~ulija v poeastitev Dneva vstaje slovenskega naroda. Zdravstvenemu domu v Cerkni­ nih samoupravnih organov pa Ceprav vreme ni bilo najboljse, so prireditve zelo uspele. ci, od koder so nam ljubeznivo smo v hud:ih dilemah pred vsa­ Studentje so se v kratkem casu do konca jumja usposobili za posredovali odgovor s prosnjo, klim pomembnejS.im sestankom: dobre voja:ke, da bodo v primeru nevarnosti znali prijeti za pusko naj ga v nieemer ne popravlja­ ali zanemariti svojo delavno ali ali katerokoli drugo orozje. J. Hren mo ali kraj~amo. pa samou.pravljalsko dol:tnost. V 8 BRESTOV OB~DRNIK rijetno ID- korist 0 POHOD PO lPOTEH DOM.ICILNIH ENOT NOTRANJSKE JE POSTAL Za naslednje leto ze nacrtuje­ ZE TRADICIONALEN jo, da bi pohod trajal sedem dni. S tern bi pr.idobi1i na casu, ki bi 30. junija popoldne je bil ob zelezniski postaja na Rakeku pravi ga k oristno uporabili za kultur­ ziv:bv. .Ze pred dolocenim casom se je na zbornem l:l!estu zbralo no, sportno, druzbenopoliticno 150 clanov letosnjega pohoda po poteh domicilnih partiza·.1skih enot delo in delo v sekdjah. Notranjske, ki je imel letos sprico partijskih in Titovih jubilejev se posebno obelezje. Vodstvo pohoda je pohodnike razpm·edilo v na­ slednje enote: JuriSni bataljon 18. divizije, Notranjski odred, Braci­ V razgovoru s komandantom cevo brigado in 4. bataljon VDV. in komisarjem pohoda ter s se­ kretarjem obCinske konference Na tern, ze sestem tradicional­ Ravno tako ugotavljajo se - ZSMS Cerknica o tern, kaj naj nem pohodu, ki je opravil pot od tudi na podlagi izkuse.nj s prejs­ bi napisali v nase glasi.!lo, so po­ Rakeka C:ez Begunje, Brezje, S1iv­ n jih pohodov, da je taksna obli­ sebej poudar.iii, da se najlepse nico, Radlek, Bloke, Hribarjevo, ka organri.2'1iranostJi najbolj uCin­ zahvaljujejo za pomoc in sodelo­ Cajnarje, zim, dopi.-sn~kom pohodnega Cerknico, so pohodruiki obiskali nosti in medsebojnih druzbenih bilte:na, vodstvenemu kadru, ki in obudili spomine na revolucijo odnosov. Temu bodo v prihod­ je svojo nalogo dobro opravil in pred vrsto spomenikov in spo­ nje posvetJili se vee pozornosti, delovni organizaciji Brest. Z nji­ Avto-ra IJy Cerknica '77 minskih obelezij iz nase nedavne tako da bi bili prihodnji pohodi hovo pomocjo je pohod dobro preteklosti in boja za svobodo. osrednja politicna manifestacija uspel in s tern opravicil svo.i na- V pocastitev Dneva borca je Otanicar, Miran Petan, Tomaz Vodstvo pohoda je skupaj z mladine, pa tud.i ostalih obcanov. men. s. Bogovcic sportna komisija pri avto-moto Skok, Bojan Petan, Franc Vid· obcinsko konferenco Zveze soci­ drustvu Cerkillica organizirala mar, Joze Obreza, Jure salehar, alisticne mladine Cerknica po­ avro-rally pod nazivom OD SPO­ (AMD Iclorija), Jozica Orhar (AMD skrbelo, da je bilo na pohodu MENIKA DO SPOMENIKA zRT­ Postojna), Franc Korosec, Ivan med odmori raznoliko druzbeno­ VAM FASIZMA MED narodno­ Svelc in Branko Strukelj. poHticno in kulturno delo mia­ Delavske sportne igre osvobodilnim bojem. Prvih sest tekmovalcev je do­ dih. Kro~na voznja je potekala iz V ta namen je bil imenovan bilo diplome in pokale, ostali pa Pred mesecem dni so se iztekle letosnje delavske sportne igre Cerknice cez Begunje, Cajnarje, nalepke AMZS. Edini tekmova­ pohodni aktiv Zveze komunistov Bloke, Losko dolino in nazaj v in sekretariat, k>i je imel prvo v obcini Cerknica. V tej stevilki smo zeleli objaviti uvrstitve v vseh lec neinega spola, Joiica Arhar Cerknico s spretnostno voinjo v pa je dobila .poka1l in diplomo. konferenco na Radleku ob pr~­ teltmovalnih panogah in skupni uspeh. Zal (mesec dni po koncu Novi vasi in v Starem trgu. sotnosti 45 komunistov m ed kate­ tekmovanj) na obcinskem sindikalnem svetu se nimajo zbrauih re­ Posebnost te prireditve je bila Tekmovalci so se pohvalno iz­ rimi je bil celo eden z devetin­ razili o tako zamiSljenem tekmo­ zultatov. Zato objavljamo rezultate le za dve panogi, kar nam je pac se v tern, da so se mora:l.i tekmo­ dvajsetim partijsldm staiem. valci ustavljati pred spomeniki vanju, povezuje obujanje spomi­ Dobro je bilo poskrbljeno tudi uspelo najti. in spominskimi obelezji in pis­ nov ~n negovam.je trachicij iz na­ za primerno obvescanje pohod­ meno odgovarjati na vprasanja, rodnoosvobodilnega boja. nikov. V ta namen je posebni BAUNANJE KEGLJANJE ki so bila sestavni del kriteritiev Za jesensko sezono sportna ko­ organ, imenovam. kar »COP«, ob za oceno. mi:sija ie nacrtuje podobno pri­ dnevni Bilten, katerega so raz­ Balinars·ki klub Cerknica je v Prvenstvo v kegljanju je 25. in reditev za motoriste in voznike mnozevalli kar na terenu med okviru delavskih sportnih iger 26. junija organiziral KK Brest. Vrstni red: koles s pomoznim motorjem. vecernim odmorom. organiziral sindikalno prvenstvo Tdkaz, da ki so se uvrstili na odlicno drugo 2523 kegljev natantno po razporedu in da so upokojenci Cerknice delajo na· V SPOMIN mesto in s tern dokazali, da se 2. GradiSce Cerk. 2452 kegljev se nasi vrli upokojenci drzali res crtno tudi na sportnem podroc­ niso za star:> saro. Prav tako je 3. BREST 2435 kegljev kot pravi sportn.iki, kar so ne­ ju, zelijo pa si pridobiti v svoje Po dolgotrajni bolezni je 23. tudi 4. mesto za upokojence iz Lo· 4. GG CERKNICA koc tudi bili. Prva tri mostva so vrste vse, ki imajo veselje do maja letos umrl nas delavec ske doline odlicen uspeh. 2404 kegljev dobila pokale in diplome, ostala sporta. ANTON MAcEK iz Dan. V nasi 5. SOB Cerknica 2391 kegljev pa diplome. temeljni organizaciji je bil za­ 1. Kartonazna tovarna Rakek Prvaki bodo naso obcino za­ Notranjski poka:l je z najbolj Razvrstitev ekip v Notranjski poslen od leta 1964 kot pomocnik 2. U.pokojenci Cerknica I. stopaH na medobcinskih sindi­ zanes1j-ivo igro osvojila ekipa balinarski ligi celista v zagalnici, zadnje leto 3. SGP Gradisce Cerknica II.. kalnih igrah. KK Brest je tek­ upokojencev iz Cerlmice, ki je 1. Cerknica 226-145 16 tock pa kot delavec na skladiscu za­ 4. Upokojenci Loska dolina I. movanje vzorno izpeljal. igrala v postavi: Franc Kranjc, 2. zki 225-193 13 toCk ganega lesa. M. zUNic Ivan svelc, Joze Brence, Edo Pe­ 3. Vrhnika 186-179 11tock Tovaris MAcEK bo vsem, ki 5. SGP Gradisce Cerknica I. trovcic, Tone sajn in Tone Bar· 4. Loska dol. 193-216 8 tock smo ga poznali, ostal v najlep­ 6. Brest TPC I. tol. 5. Logatec 177-209 7 tock sem spominu. 7. Jelka Begunje PROSlAVA OB Na tern mestu ne gre prezreti 6. Rakek 167-232 5 tock Delovna skupnost 8. Zeleznicar Rakek tudi uspeha ek:ipe kegljacev-upo- I. svelc TOZD TLI Stari trg DNEVU SOFERJEV 9. GG Sneinik 10. Upokojenci Rakek I. 10. julija je bil v Cerknki ob --~­ zvokih godbe na pihala ze tradi­ ~~~"'": ·~::r--~... , -..... 11. Upokojenci Cerknica II. ciona1ni avtomobilski sprevod, ki --...... 12. Upokojenci Rakek II so ga organizirali zdruzenje so­ ----- 13. Brest SD ferjev in avtomeharri·kov ter cla­ 14. Upokojenci Loska dolina II. ni Avto-moto dr.ustva Cerknica. V sprevodu, ki je potekal od 15. Kovinoplastika Loz spomenika do spomenika htvam I. Svelc za svobodo iz Ceknice do Rakeka in nato v Losl:o dolino ter nazaj v Novo vas in Cerknico, je bilo 31 tovornih vozil in mnogo oseb­ nih avtomobilov. Ob spomenikih Filmi v avgustu so vozniki polozili vence in tako 1. 8. ob 20. uri - francoska kriminalka NEPOPRAVLJIVI pocastHi pornin na irtve fasizma. BELMONDO 4. 8. ob 20. uri- nemska drama LOTTE V WAIMARU 6. 8. ob 20. in 7. 8. ob 16. ur.i - francoski pustolovski film ZORO 7. 8. ob 20. uri- ameriski western ZAGRIZI V KROGLO Brestov obzomik, glasilo delovne skupnostl 8. 8. ob 20. uri - jugoslovanska komedija VOJAKOVA LJUBEZEN Brest Cerknlca n. sol. o. Glavnl in odgo· DOPUSTNISKE MODROSTI 11. 8. ob 20. uri- nemska drama KLOVNOVI POGLEDI vorni urednik Bozo LEVEC. Ureja uredniski 13. 8. ob 20. in 14. 8. ob 16. uri - ameriSki pustolovski film KARI­ Po dezju pride sonce, po dopustu pa bolniska. BU S SEVERA odbor: Marlja GRBEC, Vojko HARMEL, Jo· Ko mine dopust, si zepi oddalmejo. 14. 8. ob 20. uri - ameriski zgodovinski fiilm ROBIN HOOD IN zlca ILERSit, Joze KLANtAR. Bozo LEVEC, Denar je sesti cut, brez katerega preostalim pethn ne moremo amo­ MARYANN Janez MELE, Franc MULEC. Viktor OGRINC, gociti dopusta. 15. 8. ob 20. uri- jugoslovanski vojni film OKOVANI sOFERJI Miha SEPEC in Vinko .2NIDARSI¢. Foto: 18. 8. ob 20. uri - ameriSka grozljivka GROF YORGA VAMPIR Lenoba: navada pocivati prej, preden nastopi dopust. 20. 8. ob 20. in 21. 8. ob 16. uri - ameriski zgodovins!Q. film VETER Joze SKRLJ. Tisl

L