LETO XI STEVILKA 118 brestov 31. JULIJ 1977 i- • ) · a l· i. a 11 li !- 1- e !· n a a c 0 a ) >· e il i­ >- 0 e l· >· Odnosi proizvodnja - trgovina znova na reSetu Po novem morajo biti odnosi med organizacijami zdruienega vo prJslo v najsir5o javno raz­ nja o skupnih Dizikih so razlic­ sporazume uvest.i posebna dolo­ dela, ki se ukvarjajo s trgovino doma in v tujini ter med proizva­ pravo kmalu po dopustlih. na, spreminjajo se obrazci (for­ cila, ki bodo omogocila elasticno jalnimi organizacijami, ki z njimi trajneje poslujejo, urejeni tako, Vprasanj, ki se pojavljajo pri mule) za izracun udelezbe na odpravo ocitnih nepravilnosti. da ustvarjajo in razporejajo skupni prihodek. To pomeni, da zakon urejamju zadev, o ka:terih pise­ skupnem prihodku in podobno. Poleg tega bo treba v odnosih o zdruienem delu sam nakazuje, da gre v taldh primerih za zdru­ mo, je veliko. Tako na primeT ni Vendarle lahko ugotovimo, da med trgovlino in proizvodnjo se zevanje dela in sredstev. se povsem jasna povezava oziro­ delo v tej fazi se kar zadovo­ vecjo mero strpnosti in razume­ ma razmejitev s sestavljeno orga­ ljivo napreduje. Posebne tezave vanja. No, k temu vodijo dohod­ Gomja ugotovitev izhaja iz 72. trgowns.kiimi posl•i tiste trgovin­ nizacijo zdruzenega .dela, n.i opri­ se bodo gotovo pojav:ile v prvem k<JV'ni odnosi, ce so zares dohod­ elena omenjenega zakona. V ske delovne organizacije, ki ne jemlj~v dolocen naCi:n usklajeva­ letu poslovanja po novem, torej kov.ni! istem clenu je zapisano ~e. da bodo do 31. decembra letos skle­ nja razliDnih interesov, pojmova- v letu 1978. Zato bi kazalo v Z. Zabukovec omenjene organi2:acije urejajo s nile us·treznega samoupravnega samoupravnim sporazumom zla­ sporazuma s proizvodnirni orga­ st-i: nizacijami zdruzenega dela, s ka­ - naOin doooean:ja skupne po­ terimi poslujejo. Poslovanje mi­ litike proizvodruje in prodaje, mo tega pomeni hudo kazniv go­ - naoiln prevzemanja r:izikov spodaTski prestopek. tospodarjenje v prvem polletju iz skupnega poslovanja, 1977 - naoin vzajemne odgovorno· Razumljivo je, da zato te dni sti za pospesevanje proizvodnje kar dezujejo gradiva in osnutki KO OB ZAKLJUCKU DRUGEGA OBRACUNSKEGA OBDOBJA enakim obdobjem lani pa z ill­ in trgovine, sporazumov liz trgovinskih orga­ V TEM LETU DELAMO PONOVNI PREGLED DOSEZENIH REZUL­ deksom 167. - naein usrklajevanja staliSc v nizacij zdruzenega dela k nam TATOV GOSPODARJENJA, NE MOREMO MIMO OCENJEVANJA Manj ugodna gibanja pa so v (proizvajalcev) v javno razpravo. strukturnem odnosn proizvodnje zvezi s posLi iz skupnega poslo­ FINANCNIH UCINKOV IN S TEM TUDI ODNOSOV, KI JIH NA­ vanja, Po pnibll ~ni oceni bo BREST finalnih do primarnih izdelkov. REKUJE RAZVOJ DRUZBENIH IN GOSPODARSKIH ODNOSOV. - osnove in merila, po katerih podpisa-1 vee deset aktov, ki bo­ PohiStvenih izdelkov je dosezenih se razporeja skupni prihodek, na­ do ureja1i omenjene od.nose. PRAV GOTOVO SMO RA VNO PRI URESNICEVANJU DOHODKOV­ 70,3 struktumih delezev v pri­ NIH ODNOSOV SE NA ZACETKU POTI IN JE CELOTNI SPLET merjavi s planiranimi 61 struk­ cin nje~vega razporejanja in Nekatere delovne organizacije tumimi delezi. Razlika je vseka­ rold, v katerih se ra21poreja . .. s ·podrocja trgovine so celo po­ VPRASANJ, KI UREJA TO PODROCJE, V NEKATERIH PRAK­ kor prevelika. Omenjeni. sporazum je odprte­ vabile posamezne delavce BRE­ TICNIH PRIMERIH SE NEZNANKA. V PRVIH POIZKUSIH URE­ Poleg vpliva v proizvodnji ga znacaja, saj po izreoni dolocbi STA k obLikovanju sporazumov. SNICEVANJA V PRAKSI, NA PRIMER SPORAZUM MED PROIZ­ ivemih plo~c , je manjsa od pla­ zakona lahko prlistopi k njemu Posebno na siroko je deio za­ VAJALCI IN PORABNIKI IVERNIH PLOSC, PA VIDIMO, DA JE nirane tndi proizvodnja zagane­ pod enakimi pogoji vsaka orga­ stav)jeno v okviru SLOVENIJA­ ga lesa. nizacija zdr:uienega dela. LESA - trgovine iz Ljubljane, TO DOLGOTRAJEN IN VSE PREJ KOT PREPROST TER LAHKO IZVEDLJIV PROCES. e Taksni sporazumi so, vsebinsko saj sodelujejo pri pripravi sa­ PRODAJA V SK.LADU ,_ gleda1110, zelo zahtevnri.. Da bi za­ moupravnega sporazuma, lei bo S SEZONSKIMI GIBANJI kon nelroliko »pomagal« k njiho­ v skladu z zahtevami zakona o Skladno z zakonom o zdruie­ meta in evidenc, se ob zakljncku r vemu nastaruku, ima se posebno () zdruzenem delu urejal dolgoroc­ nem delu in z veljavnimi pred­ prvega polletja ne bo vee izka­ Obseg prodaje v prvem pol­ .i dolocHo, po katerem se ne sme­ no poslovno sodelovanje na do­ pisi, ki urejajo celotno podrocje zovalo nerazdeljenega ostanka letju je v skladu s planskimi jo ukvarjati s prometom hlaga hodkoV111ih osnovah, predstavnJiki ugotavljanja in obraeunavanja dohodka, temvec moramo doho­ predvidevanji na osnovi sezon­ in stonitev 111a debelo oziroma proizvodnje in trgovine. Videti prihodka in dohodka ter njegovo dek razporediti. Razporeditev po­ skih gibanj v prodaji pohistvenih z izvoznimi in drugimi zunanje- je, da bo prvo zaokrozeno gradi- delitev kot tudi denamega pro- meni, da se iz njega pokrije vso izdelkov na domacem, pa tudi ). tako imenovano sprotno porabo zunanjem trgu. Vsekakor samo :> kot so osebni dohodki, stanovanj­ s to ugotovitvijo ne moremo biti ska gradnja, samoupravno dogo­ zadovoljni, saj se moramo zave­ i vorjene obveznosti, david in pri­ dati dejstva, da je planska ob­ l spevki, sredstva za skupno po­ veznost do konca leta toliko po­ e rabo, rezerve in za resitev in membnejsa ob ugotovitvi, da se izboljsanje materialne osnove de­ zaloge gotovih izdelkov, pred­ la. Delitev je sicer zacasna in jo vsem pa kuhinjsldh izdelkov, -- dokoncno opravimo sele z za­ mocno povecale. Strukturni se­ kljuCnim racunom. stav zalog gotovih izdelkov je po temeljnih organizacijah zelo ne­ !• ugoden. Zalog kuhinjskih izdel­ l· PROIZVODNJA V PLANIRANEM kov je na primer vee kot znasa OBSEGU trimeseena proizvodnja, kar je na ·. Vrednostni kazalci o gibanju gornji kriticni meji. Furniranega obsega proizvodnje v prvem le­ pohistva pa stalno primanjkuje, tosnjem polletju kaiejo zelo tako da z dobavo kupcem neneh­ ugodna gibanja in so nad ravnijo no kasnimo. Zato je tudi vpras­ planske dinamike. Vsekakor pa ljiva smiselnost dveh komponi­ vrednostni prikaz ni najboljsi ka­ bilnih programov v eni temeljni ,_ zalec zaradi vpliva sprememb cen organizaciji. i in vpeljevanja novih nasih izdel­ Vrednostni -obseg prodaje je 1 kov v proizvodnjo z visjo stop­ skupaj z intemo prodajo dose­ njo obdelave in z vgrajenimi zen v visini 431.4 milijonov dinar­ drazjimi reprodukcijskimi mate­ jev. V primerl z letnim planom riali. V prvem polletju je fizicni znasa 46,1 odstotka, z enakim ob­ 1 obseg proizvodnje sledil vrednost­ dobjem lani pa je indeks 157. l nemu obsegu v primerjavi s pia­ V izvozu je plan doseien v vi­ nom v vseh temeljnih organiza­ sini 43,1 odstotka, v prlmerjavi cijah razen v Tovarni ivernih z enakim lanskim obdobjem pa plosc. Prl proizvodnji ivemih je indeks 126. Vrednostno znasa plosc smo pod planiranim ob- izvoz 67,9 milijonov dinarjev. • segom zaradi zastojev, ki so bili v prvih zimskih mesecih Ietos. Izpad v tern obdobju bo teiko CELOTNI PRIHODEK IN nadomestiti tudi do konca leta. UCINKOVITOST TEMELJNIH Vrednostno je obseg proizvod­ ORGANIZACIJ nje dosezen v visini 402,8 milijo­ Celotni dohodek je vrednostno nov dinarjev; v primerl z letnim dosezen v vi~ini 426.642.000 dinar­ Izrocilo za generacije: Cerknisko jezero - osnova za razvoj turizma planom v viSini 51 odstotkov, z (Kooec na 2. ·strani) 2 BRESTOV OBZORNIK ' . ~ tospodarjenje v prvem polletju ·.- I I (Nadaljevanje s 1. strani) pozitivnih temeljnih organJzaci­ jev. Prlmerjalno z letnim pla· jah. Vsekakor je rezultat Tovar­ nom je doseien v vi~ini 45,6 od· ne pohistva Martinjak v tern ob­ stotka, kar v celoti ustreza dose­ dobju se najbolj neugoden, ker z~nemu obsegu prodaje v tern bo Tovarna ivernih plosc v na­ obdobju. slednjern obracunskern obdobju Primerjalno z enakim obdob­ ob normalnem doseganju proiz­ jern lani je dosefen z indeksom vodnje rezultat pozitiven. 154. Prav gotovo je na taksen ~-- porast vplivala poleg vecjega ob­ GIBANJE OSEBNIH sega prodaje na domacern trgu predvsern proizvodnja v novi to­ DOHODKOV varni ivernih plo~c. Vrednostno predstavljajo po· Materialni stro~ki se v struk­ precni osebni dohodki 4.077 din turi celotn~ga prihodka gibljejo in so nekoliko nad poprecjem v enakih odnosih, kot so bill v Iesni industriji. Poprecni oseb­ predvideni z letnim planorn. Prav ni dohodki na zaposlenega kaie­ tako so ostali v enakem odnosu jo v primeri z enakim obdobjem kot v prvem polletju lani. Struk· Iani porast za 30 odstotkov. Od tura delitve dohodka je ugod· tega predstavlja vpliv izplaceva­ nej~a, vendar se vedno pod plan­ nja dodatka na delovno dobo le­ - sko dogovorjeno. tos okrog 5 odstotkov. Povecanje -- Dosefeni rezultati po temelJ­ osebnih dobodkov na zaposlene­ - nih organizacijah so vee ali manj ga na plansko primerjavo znasa pricakovani glede na splosna go­ 9 odstotkov. Ce primerjamo po­ spodarska gibanja v tern obdob­ rast osebnih dohodkov v I. pol· ju. Vsekakor je izguba v novi letj u letos s poprecno izplaca­ tovarni ivernih plosc poleg niZ­ nimi osebnimi dohodki lani, do­ jega obsega proizvodnje tudi po­ bimo povecanje za indeks 121. Iz Proizvodni rezultati so v vseh temeljnih organizacijah dokaj ugodnl sledica kasnitve pri sarnouprav­ teb kazalcev o gibanju osebnih nern dogovarjanju na podrocju dohodkov v prvem polletju letos dohodkovnih odnosov s porabni­ lahko vidimo izreden porast, ki ki ivernih plosc. Sporazum je sto­ temelji na proizvodnem koncep­ pil v veljavo 5ele v drugi polo­ tu nagrajevanja med obracunski­ vici junija. mi obdobji. To nam narekuje, Delo je zastawljeno Z rezultati po terneljnih orga­ da v sistem nagrajevanja vgra­ nizacijah primerjalno s planorn dimo tudi dobodkovno nacelo, s mouprav.ne organizacije. Naloga ne moremo biti zadovoljni. Ce­ katerim naj v naslednjih obra· DELO OBCINSKE KOMISIJE ZA teh dveb sku<pin je, .da do konca prav je stopnja cistega ostanka cunskih obdobjih popravimo ne­ URESNICEVANJE ZAKONA 0 ZDRUZENEM julija pregledata programe in dohodka v TP Cerknica 6,2 od­ skladja.