Št. 44 (1786) Leto XXXIV NOVO MESTO četrtek, 3. novembra 1983 Cena: 15 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI

Močna postojanka Iskre Nova obvoznica odpravlja hibo Grmska šola Vinko Hafner, predsednik slovenske skupščine, je v dobila ime Žužemberku odprl nove proizvodne prostore Iskre- Z odprtjem nove ceste opremo predvsem sad domačega čez Drsko je preusmer­ po 15. diviziji ŽUŽEMBERK - 29. oktob­ znanja. jen promet ra, za praznik novomeške Pred simboličnim prerezom traku Na slavnosti govoril občine, so bile v Žužemberku je Vinko Hafner, predsednik skup­ NOVO MESTO - V okviru Jože Borštnar osrednje slovesnosti, slavnostna ščine SRS, v slavnostnem govoru prireditev za 29. oktober, novo­ pohvalil pravilno odločitev o meški občinski praznik, so na seja občinske skupščine pa je policentričnem razvoju slovenskega slavnostni dan zjutraj odprli noro NOVO MESTO - 28. oktobra bila v Iskrinih tovarniških pro­ gospodarstva pred leti, prav tako obvoznico od železniškega podvoza bo v kroniki novomeške osnovne Iskro IEZE, ki se je odločila za pri bolnišnici v Kandiji mimo šole Grm dobil častno m esto, saj storih. Takoj zatem je bila otvo­ ritev nove tovarne večslojnih naložbo v Žužemberku. stadiona in čez Drsko vse do Broda, so ta dan šolo z lepo svečanostjo R. BAČER kjer se nova cesta priključuje poimenovali po 15. udarni divi­ keramičnih kondenzatoijev. proiprometnici Novo mesto - Dol. ziji NOV in PO. Ob 40-letnici Toplice. ustanovitve slavne divizije, nasta­ Na otvoritveni svečanosti je Du­ * Cesto je s prerezom traku simbo­ le na Dolenjskem, ki se je s * šan Lavrič, direktor Iskre v Zužem-, ★ lično odprl inž. Lado Kotnik, svojimi brigadami tudi največ berku najprej predstavil smotre nove * Praznik predsednik občinske skupnosti za zadrževala v naših krajih in raz­ naložbe, ki je velikega pomena ne le * ceste, Dušan Jarc, član izvršnega orožila italijansko divizijo Ison- za žužemberški kolektiv, ampak ■k sevniške sveta novomeške občinske skupšči­ zo ob kapitulaciji Italije, izboje- tudi za vso Iskro. Že zdaj Iskra v ne, pa je govoril o pomenu nove yala mnogo pomembnih bojev, Žužemberku izvaža preko 70 odst. ceste in težavah, s. katerim i so se v je več njenih vodilnih kadrov in vsega obsega proizvodnje keramič­ občine občini več let ubadali, predenje bila borcev prisostvovalo slavju v nih kondenzatoijev, izvoz pa bodo v * SEVNICA - Po nepisanem cesta zgrajena. Cesta tudi zdaj še ni šoli. Med drugimi sta bila narod­ naslednjih dveh letih lahko še znat­ J pravilu zadnja leta se osrednje slo­ končana: na heroja Stane Semič-Daki in no povečali. vesnosti ob občinskem prazniku Jože Borštnar, ki je učencem Leta 1985 bo iz te tovarne prišlo • selijo iz ene v drugo krajevno tudi opisal zmagovito pot divizi- 50 milijonov kosov več plastičnih skupnost. Tokrat je na vrsti bo- PRIZNANJA Je od njenega nastanka pa do keramičnih kondenzatorjev in 200 ; štanjska krajevna skupnost. poslednjih težkih bojev nad milijonov kosov enoslojnih konden­ S tem praznikom se v sevniški DELAVCEM ELE Orljami pri Ljubljani. zatorjev, takrat pa bo tudi 80 od­ občini spominjajo legendarnega Narodni heroj Jože Borštnar stotkov celotne proizvodnje šlo v podviga med vojno, ko je na­ NOVO MESTO - Ob 25-letnici je v šoli tudi odkril spominsko izvoz. Zaposlenih bo 580 delavcev rodni heroj Dušan Kveder ustanovitve kolektiva in ob otvoritvi ploščo 15. diviziji, ki ima v NISMO JIH POZABILI — „Umrli so za tisto, v kar so veijeli in ali 18 odst. več, kot jih je danes. Tomaž s soborci brežiške čete z nove tovarne na Cikavi se je kolektiv novomeški občini domicil že od Tovarna je zdaj v poizkusnem zvijačo rešil zapornike iz sodnij- Iskrine tovarne elektrospojnih vezij leta 1979. hoteli uresničiti," so na nedeljski komemoraciji ob spomeniku obratovanju, vseeno pa dosega lepe skih zaporov na trgu. Ela lepo oddolžil delavcem, ki že 25 žrtvam na pokopališču v Vavti vasi povedali mladi. Prav ti na vseh poslovne rezultate, kar je pokazal Športne in kulturne prireditve oziroma 20 let vztrajajo v kolektivu. koncih Dolenjske in drugje že leta skrbijo, da ob dnevu mrtvih ne tudi tričetrtletni obračun. Investici­ bodo pričele v nedejjo in Dobre čase in še več slabih časov so n o v a m o d n a h iš a ostane osamljen in pozabljen noben spomenik ali gomila. Mimo je ja 195 milijonov v objekte in 13 nadaljevale ves teden. Gospo­ milijonv din za opremo bo po vseh doslej vztrajno delili s kolektivom dan mrtvih, ko so v svetlobi tisočerih svečk zatrepetale podobe iz darsko pomembnejše otvoritve NOVO MESTO - V okviru pričakovanjih kmalu dajala sadove. 4 bodo na vrsti v petek, 11. no- Alojz Rožemberger, Vid Škrubej in Praznovanja praznika občine Novo preteklosti. Obudile so dni, ko so bili prijatelji, znanci ali svojci še Posebej pa velja poudariti, da je j vembra. To popoldne bodo izro­ Franjo Gradecki, ki so v Eli že od niesto so v soboto 29. oktobra med nami. (Foto: J. Pavlin) nova proizvodnja s tehnologijo in čili namenu udarniško obnov­ ustanovitve. Za 20-letno delo pa so dopoldne odprli novo Novoteksovo ljeni ghsilski dom v Boštanju in dobili priznanja: Anton Pavlin, modno trgovino „Julija“ na Glav­ £ dom TVD Partizan. Boštanjske Marica Gal, Amalija Novak, Franc nem trgu v Novem mestu. Ob kulturne skupine, od okteta Bo- Ban, Anton Bukovec in Anton *štanjski fantje do šolskih otrok, + spremljavi vokalno-instrumetalnih Tasič. Priznanje za Antona Turka, Velik dan za šolo in tovarno bodo nastopile v Boštanju ob skupin so manekeni, amaterji prika­ 5 18. uri. V soboto, 12. novembra, J pred dvema dnevoma umrlega delav­ ca, pa bodo izročili svojcem. zali modno revijo izdelkov, ki jih Novo šolsko poslopje kmetijske šole z internatom in nova Iskrina tovarna ELA na sam spominski dan, bo ob 9. * Prodajajo v novi trgovini. Po ogledu uri otvoritev novega mostu in odprti isti dan v počastitev občinskega praznika okusno urejenih prodajnih polic s cestnih priključkov ob izlivu KRKI BRATOŽEV pestro izbiro izdelkov je moč Mirne. Domačini pripravljajo ne. Leta 1973 se je že mnogo sklepati, da bo odpadla marsikatera NOVO MESTO - 28. oktobra, dan pred praznikom novomeške podobno kot pred leti ob otvo­ MEMORIAL številnejši kolektiv pridružil Iskri, Pot po nakupih v Ljubljano ali občine, sta bila predana namenu dva pomembna objekta: Grmska ritvi savskega mostu spremstvo s NOVO MESTO - Balinarski klub Zagreb. kmetijska šola je z internatom vred dobila najsodobneje urejene tesni prostori v nekdanji tovarni konjeniki in vpregami. Ob 10. Železničar iz Novega mesta je pred prostore na Bajnofu pod Trško goro; Iskrina tovarna ELA pa je s igrač v Kandiji pa so dušili razvojne dnevi v spomin na dolgoletnega možnosti kolektiva. Nova tovarna je *skega Partizana zbrali delegati športnega in kulturnega delavca Do- PRIZNANJA IN preselitvijo iz nekdanje tovarne igrač v novo poslopje na Cikavi vseh treh zborov občinske skup- > NAGRADE bila zgrajena v letu dni na Cikavi, menika Bratoža pripravil turnir, ki najlepše počastila tudi 25 let obstoja. Slavnostna govornika sta bila ima 5.200 m2 površine in delno Jščine in gostje na slavnostnem so se ga udeležile 4 ekipe. Zmagala si zasedanju skupščine. BREŽICE - Poleg treh oktobr­ Majda Poljanšek in Anton Stipanič. novo strojno opremo. Zdaj ima je vrsta Krke pred društvom upoko­ A. Ž. * jencev, Železničarjem in Pionirjem. skih nagrad, ki so jih letos prejeli Na slavju pod Trško goro se je vdušil kvaliteten kulturni program * * (Nadaljevanje na 2. str.) R. MRAZ Ivan Curhalek, Ivan Prešiček in pred številnimi gosti zvrstilo več učencev. Slavnostna govornica je Angela Škaler, so za brežiški praznik govornikov, toda kleno in prisrčno bila Majda Poljanšek, predsednica Podelili tudi nagrado raziskovalne postavljene besede direktorja šole republiškega komiteja za vzgojo in skupnosti. Za inovacijske dosežke jo inž. Nika Riharja navzoči gotovo ne izobraževanje. Poudarjala je pred­ Je tokrat prejel elektrotehnik Darko bodo pozabili, prav tako pa je na- vsem pomen znanja v kmetijstvu, Kolnik iz tozda za popravljanje voz med drugim pa je tudi rekla: „Z v Dobovi. novimi prostori dobiva srednja kme­ Priznanja občine so dobili: Gozd­ tijska šola nove možnosti za nadalj­ no gospodarstvo, iTabomiški odred PRIZNANJE nji dvig kvalitete - ne le za delo z Tatija Gubec in Radio Brežice. Vsi ŠMARJEŠKI ŠOLI mladino, ampak tudi za izobraževa­ ttje dobitniki so letos jubilanti. nje in usposabljanje že zaposlenih V soboto, 29.oktobra, je na Gozdno gospodarstvo ima za seboj delavcev in kmetov." J0-letno pot, taborniki slavijo 25 let tradicionalnem srečanju borcev in pionirjev, ki ga za dan šole že dela, Radio Brežice pa 20 let. vrsto let prireja OŠ 29. oktober Novi objekt na Bajnofu, ki ima v iz Šmaijete, predstavnik ZZB šolskem delu 14 učilnic za 480 PREDSTAVITEV Novo mesto Martin Pavlin po­ dijakov 'in v internatu 40 spalnic za ŠMARJEŠKIH TOPLIC delil šoli pohvalo za ohranjanje 120 gojencev ter pripadajoče pro­ in razvijanje tradicij NOB. To­ store, kot so mladinska soba, telo­ Šmarješke toplice - v krat je borčevska zveza Novo vadnica, zaklonišče, je veljal 185 soboto, 29.oktobra, so delavci Krki­ mesto prvikrat podelila takšna milijonov dinarjev, k temu pa je dve nega tozda Zdravilišča iz enote priznanja in šmaiješka šola se je tretjini prispevala IMV, ki je s prese­ kot prva svpisala v seznam pohva- Šmarješke Toplice predstavili zbra­ litvijo prevzela tudi stari grmski nim gostom nove in preurejene ljencev. To pa ni nič nenavadne­ ga, saj na tej šoli poznajo stalna grad. Prostore zdravilišča. Denar za so­ in redna negovanja tradicij NOB, Takoj zatem je bila otvoritev dobno opremo je prispevala novo­ med različnimi oblikami pa naj­ nove tovarne Ela, ki sodi v Iskrino meška tovarna zdravil Krka. bolj izstopajo prav vsakoletna družino avtomatike. Kolektiv je za­ srečanja borcev in pioniijev ob čel leta 1957 s petimi delavci kot PRED NOVO TOVARNO — Iskrina tovarna Ela, ki se je iz mesta preselila v novo tovarno na Cikavo, dnevih šole. Letos je šolo obiska­ obrtna delavnica električnih apara­ je za letošnji občinski praznik Novega mesta svečano odnrla nove tovarniške prostore. Posnetek je z la Marija Ferlič, ki je bila pred tov, namenjena storitvam za obča- 40 leti delegatka Kočevskega otvoritvene svečanosti. (Foto: R. Bačer) zbora. V prejšnjih letih pa so V drugi polovici tedna bo šolo obiskali tudi: Miha Marin­ pretežno jasno vreme, z ko, Niko Šilih, Bogdan Osolnik, Vilma Pirkovič, Ema Muser itd., Praznik kot dogovor za jutri V dvajsetih jutranjo meglo po kotlinah. če omenimo le najbolj poznane. Na Kozjanskem bodo samo investicije zaustavile odhajanje ljudi letih nad

BREŽICE - Praznik občine in z njim spomin na junaške fante naj večjih investicij v tej krajevni 5200 oddaj skupnosti. Brežiške čete so z udeležbo na svečani seji skupščinskih zborov in J. TEPPEY DPO počastili predstavniki občin Samobor, Klanjec, Zaprešič, Poslej se bo Radio Šmatje, Krško, Sevnica in Novo mesto, delegacije iz pobratene Brežice oglašal tudi ob Velike Plane, Zeline in Gevgelije. Seji so prisostvovali tudi sobotah oktobrski nagrajenci, prvoborci in predstavniki JLA. BREŽICE — Za jubilej so Predsednik skupščine Mirko gradijo šole, zdravstvene objekte. delavci lokalne radijske postaje Kambič je v svojem govoru nanizal Pridobitve leta so asfalt v Križah, presenetili poslušalce z direkt­ vrsto primerjalnih podatkov za na- invalidska delavnica v Skopicah in nim prenosom svečane seje ob­ zomejšo predstavo o dosedanjem obrtniški dom v Brežicah. V krat­ činske skupščine ter nastopa razvoju občine, povedal pa je tudi, kem bodo dobili asfalt tudi v domačih glasbenih, ritmičnih, da v sedmih nerazvitih KŠ na meji s Orešju, na Bizeljskem pa dokončuje­ Kozjanskim število prebivalcev jo vodovod, kar je doslej ena folklornih in pevskih skupin na zmanjšuje in da od leta 1976 niso proslavi dvajsetletnice. Posodob­ mogli zaustaviti odhajanja drugam. • V imenu sedmih še žive­ ljen studio z novo opremo je ob Tam bi morali s pom očjo širše čih borcev Kozjanskega bataljo­ tej priložnosti omogočil tehnič­ družbene skupnosti več investirati na II. grupe odredov se je za no odlično oddajo. ‘ Delovni in izkoristiti zlasti možnosti za kolektiv Radia je na otvoritvi razmah kmetijstva, turizma pa tudi domovinsko listino, ki jo je prejel nešteto čestitk, priznanj industrije. Zaposlovanje postaja za bataljonu podelila brežiška in želja za uspešno delo v brežiško občino vedno bolj pereče. občinska skupščina na svečani OTVORITEV IN RAZSTAVA — Brežičani in številni gostje iz Med drugim ga lahko pospeši hitrejši SLOVESNI TRENUTKI - Po­ prihodnje, hkrati pa se je tudi seji 28. oktobra, zahvalil Bogo sosednjih in pobratenih občin so se v soboto dopoldne zbrali na razvoj obrti, več delovnih mest pa snetek je s podeljevanja oktobr­ sam s pisnimi priznanji oddolžil Gorjan. Bataljon je bil ustanov­ nekdanjim in sedanjim sodelav­ žaključni slovesnosti prazničnega tedna pred Obrtniškim domom, v obetajo tudi začete investicije, od skih nagrad in priznanj v katerih jih je skoraj tretjina v ljen s podpisi Dušana Kvedra, cem, JLA ter DPO in delovnim katerem so zasebni gostinci in aktiv kmečkih žensk iz Pišec Brežicah, ko predsednik Mirko kmetijstvu. V negospodarstvo vlaga­ Petra ! Stanteta— Skale * ir organizacijam v brežiški in krški Prikazali, kakšne dobrote lahko ponudijo gostom (Foto: J. jo v brežiški občini trenutno lt- Kambič čestita nagrajencu Iva­ Franca Rozmana—Staneta. občini. Teppeyj referendumska sredstva, iz katerih nu Prešičku. (Foto: J. T.) 1 Velik dan... NAŠA ANKETA (Nadaljevanje s 1. str.) Za novomeški praznik Ljubljansko - ELA, Iskrin tozd elektrospojnih ve­ zij, tehnološko izpolnjen proizvodni podeljena priznanja Za pripravnike še delo program, za katerega so kupci tudi v pismo tujini. ŽUŽEMBERK - 29. oktob­ cu Pirkoviču in 12. brigadi. Omejevanje zaposlovanja še posebno prizadeva našo mla­ Na Iskrinem slavju je direktor Ele ra, na praznični dan novomeške Spominski plaketi so podelili do generacijo. Da pa mladi le ne bi ostali na cesti, ko se za Janez Požar predstavil razvoj kolek­ občine, ko vsako leto počastijo Skupnosti borcev Gradnikove in njimi zapro šolska vrata, je bil sprejet dogovor, naj jim Šlandrove brigade, ki sta sodelo­ tiva v 25 letih, slavnostni govornik spomin na ustanovitev Novo­ vali pri prvi osvoboditvi Novega delovne organizacije ontogočijo opraviti vsaj pripravniški Leno ljudstvo? Anton Stipanič,' član predsedstva meške čete na Frati, je bilo letos slavnostno zasedanje občinske mesta. stal Tega se v veliki meri tudi držijo in. celo zaradi Komentar k natanč­ Gospodarske zbornice Jugoslavije in sprejemanja pripravnikov za določen čas kaže, da še ni treba dolgoletni član vodilne Iskrine eki­ skupščine in vodstev družbeno­ Izvršni svet občinske skupšči­ političnih organizacij v Žužem­ nejšim podatkom pe, pa je na kratko orisal sedanji ne je letos podeli) 5 nagrad biti plat zvona. Večina je letos po opravljenem pripravništvu berku. Številni gostje so se z Novega . testa naslednjim zasluž­ že dobila stalno delo ... družbenopolitični in gospodarski domačini in. starši vojakov naj­ Veliko je ljudi - doma več nim obč.nom: Milošu Džudovi- trenutek. Na odru se je zvrstilo še prej udeležili slavnostne zaprise­ ču, Mila .a Habjanu, Milanu STANE ZUPANČIČ, tajnik samo­ kot na tujem - ki mislijo, da več govornikov, nakar je Anka ge vojakov pri spomeniku na Osolniku, Slavki Zalokar in upravnih organov v krški Tovarni celu­ smo Jugoslovani leno ljudstvo, Cviblju, zatem pa so prisostvova­ Tominšek, predsednica občine Ljub- Martinu Tomšiču. Trdinovo na­ loze in papirja: „Letos smo omogočili in v tem vidijo glavnega in edine­ li slavnostnemu zasedanju v ljana-Šiška, izročila direktoiju Ele grado je prejel filmski režiser 22 pripravnikom, povečini našim šti­ ga krivca naših sedanjih težav. tovarniški hali žužemberške Janezu Požarju državno odlikovanje Filip Robar za sicer strokovno pendistom, da so opravili pripravniški Če človek pogleda okrog sebe, Iskre. Med gosti so bili: Vinko že nagrajeni film iz življenja red zastave s srebrno zvezdo. staž. Vsi pa so sprejeti za določen čas. lahko resnično na vsakem ko­ Hafner, predsednik skupščine Romov. Za dolgoletno revolu­ SRS; Marko Bulc, predsednik Pripravniki z visoko in višjo izobrazbo raku najde potrdilo za takšno Ob tej priložnosti so svečano cionarno delo pa je občinska Gospodarske zbornice Slovenije; lahko računajo na stalno zaposlitev pri mnenje. Tudi javno kar najprej podelili še jubilejna priznanja delav­ skupščina skupno z družbeno­ Jože Knez, podpresednik reubli- političnimi organizacijami pode­ nas, nekoliko težje pa je z ekonomskimi govorimo, da precej zaposlenih cem za 25 in 20-letno delo, potem ške konference SZDL, pa pred­ lila posebno priznanje Mari in strojnimi tehniki, ker jih imamo že Jugoslovanov med svojim delov­ pa je trak ob vhodu v novo poslopje stavniki pobratenih in sosednjih Rupena-Osolnikovi, prvi sekre­ precej. Sprejeli smo tudi okrog 20 nim časom dremlje. prerezal Alojz Rožemberger, eden občin. Po slavnostnem govoru tarski AFŽ, izvoljeni v Dobrniču od treh ustanoviteljev Ele, ki še učencev v gospodarstvu, ki bodo pri­ Najlaže je govoriti takole po Uroša Dularja, predsednika ob­ in prvi urednici Naše žene. vztrajajo v kolektivu. činske skupščine, so podelili pravniki prihodnje leto." dolgem in povprek. Povsem dru­ V imenu nagrajencev se je s RIA BACER letošnja tradicionalna priznanja. gačna podoba pa nastane, če se prisrčnimi besedami zahvalil IVAN ŽIVIČ, direktor Slovina v Plaketo Novega mesta so Franc Pirkovič. R g Brežicah: „V našem kolektivu smo se hočemo dokopati do spoznanja, podelili prof. Janku Jarcu, Fran­ odločili za dosledno spoštovanje kdo pravzaprav drži med delom SPISEK roke v naročju. družbenega dogovora o sprejemanju pri­ Raziskave kažejo, da delavci v DELEGATOV, KI pravnikov. Vzamemo jih toliko, kolikor materialni proizvodnji porabijo SO MANJKALI moremo, čeprav po opravljenem stažu za produktivno delo 67% svo­ Varčevanje skrčilo stike nimamo možnosti za stalno zaposlitev. jega delovnega časa, zaradi TREBNJE — Seja skupščine RIBNICA — Devet kovinar­ strogo uradna, kot je spomladanska, Sprejemamo po 4 do 5 interesentov, da ko pride do izmenjave obeh uradnih jim om ogočimo vsaj strokovni izpit. organizacijskih zastojev se izgubi občinske skupnosti socialnega jev iz ribniške občine je bilo 12%, 20 % pa za zasebne za­ skrbstva, ki je bila sklicana za 3. občinskih delegacij. Trenutno imamo pripravnike v koope­ oktober, je bila nesklepčna. V pred nedavnim na obisku v po­ Občini sta pobrateni 11 let. Po- raciji, laboratoriju, na posestvu in v deve. Uradniki v strokovnih služ­ brati.i sta se zato, ker so se med bah materialne proizvodnje pa gradivu za nasiednjo sejo je bil brateni občini Arcevia v Italiji, DSSS." kjer so bili gostje na sejmu partizani v Arcevii borili med vojno porabijo za produktivno delo objavljen tudi seznam delovnih tudi partizani iz raznih delov Jugo­ MAKS KOLEŽNIK, vodja skupnih manj kot polovico delovnega organizacij in krajevnih skupno­ gozdja in vina. Tako so Ribni- slavije in tudi iz ribniške občine. V služb metliških interesnih skupnosti: časa (48 %), zaradi organizacij­ sti, katerih delegati se niso ude­ čanje vrnili obisk delegaciji prejšnjih letih so bila srečanja kul­ „V sisih ne smemo nastaviti priprav­ skih zastojev izgubijo 28 % tega ležili seje. Med delovnimi organi­ Arcevie, v kateri so«bili tudi turnih skupin, športnikov, kmetov, nikov in nasploh nikogar na novo za­ časa, ostanek pa zaradi zasebnih zacijami so naštete Agrostroj, mladine, tabornikov in drugih po­ kovinaiji, ki se je septembra gostejša. posliti. Za nas trdijo celo, da bi morali zadev. Zelo zgovorni podatki, ni Kolinska, Elma, Novolesova udeležila prireditev ob tradicio­ Predsednik občinske skupščine zmanjšati število zaposlenih. Sedaj nas kaj! tozda, Tesnila, Tregrad, Merca­ nalnem ribniškem semnju. Stanko Rus nam je povedal, da so je za 15 interesnih skupnosti 19 ^ Pa še nekaj je treba vedeti. Isti tor, Sekcija za vzdrževanje prog, V skupini ribniških kovinarjev so zadnja leta zaradi varčevalnih ukre­ snažilko vred. Če bi hoteli vse delo delavec, ki na delovnem mestu Treles, Kmetijska zadruga, GG pov stiki nekoliko redkejši, vendar bili predvsem mladi delavci. S taki­ opraviti tako, kot bi morali, bi rabili dremlje, je popoldne zelo pri­ Mokronog, Združenje obrtnikov mi obiski se spoznavajo prebivalci kljub temu prisrčni. V glavnem iz­ vsaj še 2, 3 nove delavce. Seveda ni­ den. Podatki govorijo, da 34 % in Zdravstveni dom. Na spisku se obeh pobratenih občin, hkrati pa menjajo obiske le dvakrat na leto. mamo tudi nobenega štipendista. Zakaj zaposlenih v družbenem sektorju je znašlo tudi 10 krajevnih skup­ tako najbolj vidijo, kako živijo nji­ Spomladi se srečajo uradne dele­ pa naj bi štipendirali, če ne smemo dela tudi »privatno" - obdeluje nosti. hovi pobrateni doma. Jesenska iz­ gacije, jeseni pa skupine občanov. menjava obiskov namreč ni tako J. PRIMC zaposlovati? “ zemljo, ukvarja se z obrtjo, na obali z gostinstvom. Če pa kar BOJAN VIPAVEC iz črnomaljskega tretjina zaposlenih dela še po Belta: „V začetku smo vse naše štipen­ delovnem času, je težko govoriti diste sprejemali kot pripravnike za ne­ Iskrini stroji prvič na tuje določen čas. Pozneje smo jih začeli o lenobah in nedelavcih, ki da so krivi za vse sedanje gospodarske sprejemati za določen čas, vendar smo tegobe. Mnogo delavcev pri nas Mehanski deli in naprave, tozd semiške Iskre, so pred kratkim prvič izvozili svoje po opravljenem pripravniškem stažu vse namreč tako dela od zore do stroje — Se večje možnosti z razvijanjem sodobne tehnike______zaposlili. Zadnja tri, štiri leta ugotav­ m raka in še čez. ljamo, da prihajajo k nam vsi naši SEMIČ — Semiška Iskra se je do nedavnega predstavljala na Z materialom zaenkrat še nimajo štipendisti, medtem ko smo jih prej tujem trgu le s kondenzatoiji, pred kratkim pa so podali na težav, saj so surovine domače, uva­ dobili le dobro polovico. Zato imamo žajo le del elektronskih in nekaterih sedaj kadrovski presežek. Upamo, da vzhodnonemško tržišče štiri stroje, ki so sad lastnega dela njihovih bodo ta šolani kader lahko zaposlile strokovnjakov v tozdu Mehanski deli in naprave. Vrednost tega drugih sestavnih delov. Je pa izde­ lava strojev zelo zamudna, In četudi druge delovne organizacije." izvoza je bila 430 tisoč dolarjev, zavedajo pa se, da se jim bodo dela pri izdelavi strojev in orodij vrata za zahodnoevropsko tržišče še bolj odprla, če bodo na njem IRENA KMET, vodja kadrovsko so­ 100 ljudi, nastaja taka naprava od cialnega oddelka v Trimu, Trebnje: „Pri nastopili s čimbolj sodobno tehniko; izdelane imajo zato že šest mesecev do eno leto. prototipe strojev z mikroprocesorsko tehniko. nas doslej nismo poznali zaposlovanja M. BEZEK pripravnikov za določen čas. Odkar pa Osnovna dejavnost tozda Me­ Iskri že pred leti odločili za lastno se je začela kriza s pridobivanjem dela, hanski deli in naprave je oskrbo­ konstrukcijsko pot. smo tako zaposlili 7 pripravnikov, in vanje delovne organizacije z vsemi Vzporedno z razvojem opreme za sicer za režijska dela, medtem ko so sestavnimi deli, stroji in napravami, domače potrebe so se želeli poka­ pripravniki v proizvodnji dobili delo za ki jih potrebujejo za izdelavo kon- zati tudi izven tovarniške ograje. Ne marajo nedoločen čas. Zavedamo se, da pri­ denzatoijev. Tako je semiška Iskra Tako so postopoma začeli izdelovati pravnikom ni prijetno živeti v negotovo­ In zakaj potem velik del teh prav po zaslugi tega tozda danes nekatere stroje za ostale tozde v zdomskih sti. Toda o stalnem delovnem razmeiju delavcev med rednim delom skoraj v celoti opremljena z doma sozdu, pozneje pa tudi za mnoge jim ne moremo nfc povedati pred janu­ »dremlje"? narejenimi stroji, ki so strogo na­ delovne organizacije po_ Jugoslaviji. deviz? arjem, ko bo več znanega o naši pri­ Nedvomno zato, ker z delom menski, zato jih na domačem trgu Nastop na jugoslovanskem tržišču je hodnji proizvodnji." na delovnem mestu ne zasluži ni bilo moč dobiti, uvoženi pa so pomenil za njihove sodobne stroje IMV bi lahko še pove­ LADO SAJE iz dolenjske medob­ dovolj za normalno življenje in predragi. Prav zaradi tega so se v na visoki stopnji avtomatizacije le še čala prodajo za devi­ činske skupnosti za zaposlovanje v No­ hrani moči za popoldansko delo. korak bliže tujemu tržišču. Popko­ ze, če bi izboljšala vem , mestu: ,,Delovne organizacije v V času rednega dela pa ne za­ vino so prerezali pred nedavnim, ponudbo v Nemčiji služi veliko zaradi dokaj nespod­ SPOSOJENO TRNJE tem napravam, ki so preizkušene in dolenjski regiji se kar držijo dogovora o budnega nagrajevanja po rezulta­ je Industrija kondenzatorjev v Semi­ Kljub upadanju gospodarske zaposlovanju pripravnikov, tako da tih dela, to je vsesplošnega raz­ — Fotografiram se za socialno dejavnosti in precejšnji brez­ brezposelnih skoraj ni, čeprav smo v kartico. Naj se smejem ali ču z pjimi v glavnem že opremljena, raščanja uravnilovke, ki enim pa bodo sledili stroji z mikropro­ poselnosti v Zahodni Nemčiji začetku leta pričakovali več težav. Ven­ jokam? varčevalne vloge naših zdomcev zaslužek jemlje in ga daje drugim cesorsko tehniko, s katerimi bodo dar je problem v tem, da so letos več ne glede na to, koliko eden ali (Iz Ježa) naraščajo. Frankfurtsko pred­ kot polovico pripravnikov zaposlili za hkrati opremljali lastno proizvodnjo stavništvo Ljubljanske banke, ki drugi s svojim delom prispeva k določen čas. Tako je zaposlovalo pred­ - Kmalu se bo pojavil banko­ in jih pošiljali na tuje tržišče. ima samo v ZRN 16 zastopstev, skupnemu učinku dela. Protesti vec za 5.000 dinarjev. Bodo bo do konca leta povečalo vloge vsem negospodarstvo, v gospodarstvu pa pridnih zaradi takšnega pre­ primeri, da bodo ob sprejemu naših zdomcev za 2,3 odst. v je pripravništvo nekakšna poskusna livanja dohodka so navadno bob osebnega dohodka ljudje morali TITOVI' primeijavi z lanskim letom. doba. Kdor se je „pokazal“ , so ga po ob steno: teorija „enakih želod­ vrniti drobiž. ŠTIPENDISTI Na predstavništvu si pri­ izteku pripravniške dobe zaposlili za zadevajo ngjti nove oblike za nedoločen čas." cev" ima v hudih časih preveč (Iz Politike ekspres) POSAVJE - Znani so posavski spodbujanje varčevanja. Od le­ zagovornikov. Titovi štipendisti. Iz sevniške občine tošnjega aprila dalje lahko naši LOJZE SEVŠEK, gradbeni tehnik iz Kljub ustavnim in zakonskim - Kadar nam knjige prepove­ je to Ingrid Kus (I. letnik medicin­ zdomci za devize doma kupujejo Kočevja: ,,Solo sem končal leta 1980. rešitvam se odločanje oddaljuje dujejo, jih beremo drug drugemu ske fakultete), iz krške občine Smi­ trajne potrošne izdelke, kot so Bil sem Zidarjev štipendist. Kot je od tozdov in se seli v druga ljana Božič (I. letnik FSPN) in iz oči. (|z Politike) bela tehnika, traktorji, avtomo­ določala pogodba, sem jim v 14 dneh središča politične in ekonomske Mateja Jordan (I. letnik pedagoške bili in celo stanovanja. V pičlih — Pred kratkim je neki akademije), iz brežiške občine Bre­ po maturi prinesel spričevalo, a me niso moči. Kako sicer drugače razu­ treh mesecih te prodaje so samo povabili niti na razgovor. Medtem sem meti stalno upadanje udeležbe pomemben tovariš vrnil družbe­ da Dušič (I. letnik FSPN) in Jože v Frankfurtu prodali 500 katrc odslužil vojake in nekaj študiral, pred 6 no stanovanje. Ker mu trisopno Kranjc (I. letnik šole za tehnično novomeške IMV, do konca avgu­ gospodarstva pri delitvi narod­ usmeritev v Novem mestu, smer ni več ustrezalo in čaka na sta pa so prodali za 3 milijone meseci pa sem pri Zidarju spet prosil za nega dohodka. elektronika). Zanimivo je, da v no­ štirisobno stanovanje. mark našega blaga. sprejem v pripravništvo, a so odklonili. Sredstva javnega obveščanja beni občini ni predlogov po kriteriju Prošnji sem zdaj dal še na Gramiz in stalno poročajo, kako je gospo­ (Iz Politike ekspres) Podobne uspehe dosegajo tudi „mladi delavci . v muenchenskem predstavništvu, Komunalo. Če me ne bodo sprejeli, darstvo prezadolženo, koliko kjer se podobno kot v Frankfur­ bom moral za kruhom iz Kočqpa.“ dolguje in da ne more plačati tu pohvalijo s prodajo izdelkov svojih dolgov. Toda kako je mo­ (Iz zadnjega Pavlihe) Gorenja. V prodajo se vključuje FRANC GRIVEC, vodja splošnega goče, da tisti, ki ustvarjajo mate­ tudi novomeški Pionir, ki za sektorja v ribniškem Riku: „V Riku rialne dobrine, dolgujejo tiste­ devize prodaja stanovanja na imamo okoli 250 štipendistov na vseh Cresu. Povpraševanje se še veča, mu, ki administrira. stopnjah. Med njimi je nad polovico toda zastopnikom Ljubljanske Na javni sceni je skoraj suvere­ kovinarskih usmeritev. Vsi štipendisti no zavladal neobičajen, zapleten banke manjka propagandnega gradiva in drugega informativ­ opravijo pri nas tudi pripravniški staž in politični besednjak, kije omogo­ nega materiala. Zlasti IMV bi z veliko večino sklenemo stalno delo­ čal, da se tudi najbolj birokrat­ 'NE SMRj)j/)jQ )r reka lahko še precej povečala prodajo vno razmerje. Dolgo smo si prizadevali, ske in etatistične odločitve in svojih izdelkov za devize, seveda da je pripravništvo zaživelo v praksi. V ravnanje da braniti in »pojasnje­ če bi jo organizirala tako dobro, delovno organizacijo prihaja več ljudi z vati" - z interesi samouprav­ kot jo je Gorenje. ustrezno izobrazbo, kar je lahko le Pripis: Tudi na ta način bi se ljanja. Jasna, preprosta besedi koristno." delavcev pa pogosto prej vzh l lahko novomeški velikan lažje posmeh kot posluh. izvil iz težav, saj je znano, da SAŠA VAVTAR, svetovalka zaposlitve pri sevniški skupnosti za Povsem odkrito je treba po­ devize na domačem trgu prodaja zaposlovanje: „V sevniški občini imajo težave z zaposlovanjem tudi za 200 odst. dražje, kot je vedati, da delavci zaradi vsega uradni tečaj. Torej bi bilo prav, pripravniki vzgojiteljice, gimnazijski maturanti in kemijski tehniki. omenjenega izgubljajo zaupanje ko bi v IMV poleg gozda (doma­ Zadovoljivo jih tudi po izteku staža zaposlujejo v Stillesu, Inpletu, v del svojega vodstva, v tisti del čih sanacijskih sredstev) videli Lisci in Lekarni. Število brezposelnih se povečuje v brežiški in tudi ki je s sv^ imi zgrešenimi stališči tudi drevje (takle ..skromen" de­ krški občini, kjer imajo največ preglavic z zaposlovanjem medicinskih in odločitvami prispeval k se­ vizni priliv naših zdomcev). sester. Nasploh pa je težko govoriti o kakšnih trendih pri zaposlo­ danjim razmeram. (Po Gospodarskem vanju pripravnikov, saj gre za manjše število primerov." , VINKO BLATNIK vestniku in Delu)

Št. 44 (1786) 3. novembra 1983 Presegli lanski načrt odkupa E N _ Setev večinoma že zaključena — Pšenica na poškodovanem hmeljišču HRIBČEK SEVNICA - V. zadnji letini je bilo na sicer pretežno hribovitem pšenice, kar je 60 odst. načrta. svetu občine zasejanih s pšenico 520 hektarov, 230 hektarov pa z Obveza sevniške občine je namreč BOM ostalimi žiti. To je precej več, kot določa kolobar (le-ta je letos večja, znaša 200 ton. Sevniški Kmetijski kombinat je moral pri izračunan na 627 hektarov). nekdanjih boštanjskih gramoznicah KUPIL«. Za ta pridelek so kmetje kupili in Zbrani podatki o odkupu povedo, zaradi kolobarja posejati oljno repi­ da so kmetje prodali ali zamenjali za raztrosili 1.500 ton umetnih gnojil. co. Pač pa so posejali pšenico na 12 koruzo 165 ton pšenice, družbeni Povprečen pridelek v družbeni pro­ hektarih v letošnji ujmi poškodova­ Ureja;Tit Doberšek sektor pa je prispeval 28 ton. Obve­ izvodnji je znašal 40 centov na nega hmeljskega nasada na Kom­ za po republiškem ključu (175 ton) hektar, v kooperacijski proizvodnji polju. je bil donos manjši, cenijo ga na 35 stanejo grenka vina, pridobljena < je bila torej presežena. Na voljo so umetna gnojila in centov na hektar. Da je mogoče Napake mošta iz delno plesnivega ali gnilega \ zaščitna sredstva. Že septembra se doseči več, kaže primer nekaj posa­ grozdja modrih sort, posebno če . je sestal odbor za intenzifikacijo V času, ko mošt dozoreva v UKREPI ZOPER meznikov, ki so dosegli 55 centov pridejo v dotik z zrakom. Zelo 1 ŠKODO OD DIVJADI kmetijske proizvodnje. Zadolžili so vino, to je v razdobju mirnega pogost pojav te bolezni mošta in ! na hektar. posamezne skupine za vsako ob­ In kako kaže setev? Do 15. (tihega) vrenja, ko se mošt poča­ vina opazimo pri moštu in vinu • SEVNICA - Občinski izvršni svet močje. Le-te bodo tako kot po oktobra sta bili sklenjeni 102 po­ si bistri in postaja vino, se lahko od modre frankinje. Tudi letos ' je na včerajšnji seji obravnaval vrsto navadi spremljale delo. z moštom marsikaj zgodi. Med so me vinogradniki že spraševali godbi za pridelovanje pšenice. Ti A. ŽELEZNIK ukrepov, s katerimi želijo preprečiti predelovalci naj bi pridelali 120 ton drugim je možno, da o tej bolezni, zato jo opisujem. škodo od divjadi v kmetijstvu. V Mošt ali vino, napadeno po tej , bolezni, zgublja lepo rdečo bar­ SE CESTARJI priporočilih komiteja za družbeni JABCLKA ZA citronove kvasnice razvoj še le-ta zavzema za čimprej­ MANJ NEOBDELANE vo, okus je osladen, omleden, ŠALIJO ? ŠOLSKO KUHINJO ne dovolijo vrenja šnje sprejetje odloka o lovsko gospo­ ZEMLJE bolj bolna vina postanejo izrazi­ darskih območjih, vsi porabniki Tudi to jesen smo učenci rade pravim vinskim kvasnicam. Ta to grenka. Vino dobi namesto Še n t r u p e r t - č e bi volje priskočili na pomoč pri primer je zelo težak in je zname­ rdeče rjavo barvo in izloči rjavo šlo za kakšna majhna dela, družbenega prostora pa naj bi spre­ METLIKA - V metliški občini pospravljanju kmetijskih pridelkov usedlino. Pogosto pa ostaneta jeli družbeni dogovor. V tem dogo­ opažajo, daje vedno manj neobdela­ in 'sadja, po skupinah smo hodili nje, da mošta v začetku nismo človek še ne bi zameril ce­ barva in čistost nespremenjena, voru naj bi se našla vsaka vas pose­ nih ali slabo obdelanih zemljišč. To tudi v trgatev, na Narplu pa smo pravilno žveplali. Ce hočemo starjem novomeškega Cest- tak mošt, v katerem so citronove vendar grenkoba ostane in pov­ bej. Rok za pripravo predloga je že je v glavnem posledica krize in obirali jabolka za šolsko kuhinjo. neSa podjetja. Ker pa gre za Podarila nam jih je mama tovarišice kvasnice (Apiculatus) zagospo­ zroči, daje vino manj užitno ali minil, določen je bil 15. oktober. vedno dražjega življenja, kar je pov­ milijardo starih dinarjev — Arhove. Nabrali smo 20 zabojčkov darile in prevrele mošt le do 5 ali celo neužitno. Lovcem nalaga večji odstrel, rok za zročilo večje povpraševanje po do­ toliko bo veljalo polaganje dostavo načrta je 15. november. jabolk, ki jih bomo pojedli. pri največ 6 % alkohola, spet spravi­ Kemične spremembe, ki so v mači hrani. Tako kmetje spet čutijo malici ali kosilu, in 27 vreč jabolk glazure na cestah v tej kra­ Lovske družine so dolžne imenovati ti v vrenje, ga m oram o m očno zvezi z grenkobo, še niso dovolj interes za obdelovanje zemlje in za predelavo v sok. jevni skupnosti, bi pričako­ nove cenilce. Izvajanje vseh nalog bo zažveplati (kalijev metabisulfit), pojasnjene. Dokazano je, da ko­ pridelavo hrane, zato že ugotavljajo, BRIGITA FURAR spremljal poseben inšpektor za lov­ da uničimo vse kvasnice. Nato ličina glicerina upada, množina vali več resnosti Dogaja se da jim zemlje primanjkuje in bi jo OŠ Jurija Dalmatina mošt pretočim o z zračenjem in hlapnih kislin pa raste. Po novej­ namreč tako, da delavci si­ stvo. marsikateri rad vzel v najem. Krško ših raziskavah (Rentscher in cer pridejo ob 7. uri, toda po pretoku dodamo odbrane VELIKO TRAKTORJEV vinske kvasnice, ki prenesejo več Tanner) nastane grenkoba v za­ asfaltna glazura šele ub 11. četku po biološki poti tako, da uri itd. žvepla (sulfitne kvasnice), ki jih RIBNICA - V ribniški občini je bomo dobili pri naših zavodih. se glicerin spreminja v akrolein, registriranih 805 traktorjev in 181 Če se nam zdi, da je mošt ki se veže s polifenoli v trpko traktorskih prikolic, veliko pa je še alkoholno prešibak, ga lahko ob snov. Grenke snovi ustvarjajo neregistriranih prikolic domače iz­ tej priložnosti mošt še popravi­ spojine s polifenoli, predvsem I NOVOMEŠKE TRŽNICE delave, ki jih je treba atestirati in mo z dosladkanjem z manjšo čreslovine (tanin). Zato so tani- Tržni dnevi za cvetje so bili čez registrirati. Samo letos so v občini količino sladkorja, na primer nasta vina bolj nagnjena h gren­ minuli vikend neprekinjeni, celo v izdali kar 2.678 dovoljenj za vožnjo okrog 1 do 2 kg sladkorja na kobi. nedeljo dopoldne prodajalcev razno­ traktorja. 100 1 mošta. Sladkor bo z do­ To bolezen preprečimo, če ob vrstnega cvetja in sveč ni manjkalo, datkom odbranih vinskih kvas- trgatvi ločimo gnilo grozdje od tržnica je dobro založena z manda­ nic še zmeraj lepo povrel, bolj zdravega in če rdeče (črno) rinami, ki jih prodajajo po 150 din alkoholno vino bo bolj polno, grozdjepravilno predelamo in ob kg, na voljo sta radič in solata po 80 Lepotica kar je zaželeno zlasti pri belem predelavi pravilno žveplamo. din, včasih tudi ceneje, motovilec na vinu. Za grenkobo bolni mošt ali merice pa velja 30 dinarjev. Domača Pri pokušanju mošta in pozne­ vino v začetku bolezni močno jabolka prodajajo po 23 din kilo- se vrača na je mladega vina lahko odkrijemo žveplamo in pretočimo. Če to Smm, j^jca po 11 dinarjev, tu in tam zlasti naslednje bolezni oziroma ne zadošča, po pretoku vino P® le dobiti še paradižnik po.60 do naša polja napake: čistimo z jajčnim beljakom in 70 dinarjev kilogram. Cvetje, ki je Prvič ajda tudi za - grenkobo mošta oziroma po čiščenju ponovno pretočimo. slo te dni najbolj v promet, je imelo prodajo na trgu TV ZAJČNICA - Kar neveijetno se sliši, da je Matej Luštek iz vina, ki je bolj pogosto pri rde­ V skrajnem primeru nam ostane s'cer določeno enotno ceno, toda Mačkovca zamenjal dva kanarčka za barvni televizor, ko pa vemo, čih vinih čiščenje z eponitom (ogljem), in ikebane in razni posebni aranžmani Črnomelj - v črnomaljski da ga že nekaj časa navadni smrtniki lahko nabavimo le za devize. - vonj in okus po gnilobi to s 50 do največ 250 grmi na šobili za marsikateri žep predragi. občini so do letos kmetje sejali - vonj in okus po žveplu 100 litrov. Po potrebi vino filtri­ Pravzaprav je dobil le okvir televizoija, ki ga je preuredil tako, da - vonj in okus po drožeh itd. ramo, če imamo na voljo filter. ajdo le zase, letos pa sojo prvič lahko zajčka, ki pred risanko skače po ekranu, gleda kar v živo. zasejali tudi za trg. V kmetijski Z eponitom čiščeno rdeče vino zadrugi ocenjujejo, da je bilo (Foto: J. P.) sicer zgubi barvo, vendar smo ga Grenkoba mošta Sejmišča zasejanih okrog 60 hektarov tega s tem le rešili in usposobili, daje žita, kmetje pa so se odločali za in'vina užitno. Z eponitom razbarvano ajdo zlasti zaradi visokih od­ Po inž. Judežu (Vinarstvo, vino lahko ponovno primemo BREŽICE — V soboto so rejci Za kmete zložba zastonj Ljubljana, 1981) povzročitelji te barvamo s primesjo močno bar­ Pripeljali naprodaj samo do tri kupnih cen, a tudi zaradi suše, ki jim je onemogočila sejanje dru­ bolezni še niso popolnoma raz­ vanega vina, kot je na primer mesece stare pujske. Kupci so lahko Letos je kmetijska zemljiška skupnost končala ko­ gih strniščnih posevkov. Poleg iskani. Domnevno, da so pov­ game, in šentlovrenka, ki imata izbirali med 316 živalmi, lastnika je masacijo in opravila agromelioracijska dela na Otoku, tega je ljubljansko Žito obljubilo zročitelji v prvi vrsti bakterije, močno rdečo (črno) barvo. zamenjalo 198 pujskov, zanje pa je za prihodnje leto načrtujejo dela na Krasincu seme, ki pa je zaradi uvoznih celo plesni in tudi same vinske Pripominjam, da grenkoba ni bilo treba odšteti po 300 din za 1 kvasnice. Glivice plesni, posebno težav prišlo prepozno, tako da METLIKA - Naj večje delo, li še agromelioracijo na 150 ha na lč bolezen mladega vina, pogosto kilo žive teže. Botrytis cinerea, povzročajo, da so kmetje uporabili svoje, Žito metliških mestnih gmajnah. Medtem se pojavlja tudi pri starejših rde­ NOVO MESTO - V primerjavi z ki ga je letos izpeljala metliška se ob dostopu zraka spreminja pa jim ga bo plačalo. Čeprav so ko za komasacijo ne bo težko dobiti čih ali črnih vinih. Tudi pri brežiškim je bil tokrat večji novo­ kmetijska zemljiška skupnost, čreslovina v moštu ali vinu v starih vinih je postopek enak. avgustovske nevihte polegle republiških sredstev, pa ne vedo, meški sejemski vrvež. Naprodaj je je bilo dokončanje komasacije grenke snovi. Dejstvo je, da po­ ajdo, tako da je bil pridelek DT bilo 355 živali, od tega 230 pujskov, na 120 hektaijih njiv in travni­ kako bo z agromelioracijskimi deli. dvakrat manjši, kot bi bil sicer, v A. BARTELJ starih do 10 tednov, in 125 kov na Otoku. Komasacijska prašičev. Rejci so prodali 230 Živah, kmetijski zadrugi računajo, da za pujske je bilo treba odšteti od bodo odkupili okrog 20 ton dela so stala okoli 1,80 milijona •000 do 6.000 din, za prašiče pa ajde. dinaijev, opravili pa so tudi od 6.000 do 7.500 din. » M. B. agromelioracijska dela v vred­ Bogati gozdovi so izsekani nosti okoli 2 milijona dinaijev. „Pri agromelioracijskih delih smo Kmetijstvo in gozdarstvo v kočevski občini zaostaja uredili tri in pol kilometre dostop- , nih poti na nove parcele, izravnali KOČEVJE — Na gospodarskem področju se v občini Kočevje v tej industriji, če se ne bo prilago­ Kmetijski smo brežine, uredili nove parcele in zadeve še zaostrujejo, ker se predvsem odgovorni delavci v delovnih dila tudi za predelavo drobnejših opravili delno založno gnojenje,“ je organizacijah ne poglobe dovolj v reševanje zadev in iskanje izhoda hlodov. V gozdarstvu je tudi '.iko povedal vodja metliške kmetijske iz težav. Zadev torej marsikje še ne jemljejo tako resnih, kot so. bolniške, saj je znašal stalež v prvem Nesojena kraljica soja /II/ zemljiške skupnosti Jože Nemanič. trimesečju kar 42,7 odst., v avgustu Kmetijstvo in gozdarstvo ne do­ Z zložbo kmetje niso imeli nobenih je primemo za predelavo v lesni, pa 34,5 odst. segata načrtovanih rezultatov. V Nadaljujemo prejšnji teden začeto pisanje o pomenu soje in o stroškov, pomagali pa so s svojim industriji, kar lahko povzroči težave J. P. gradbeništvu so še vedno neizkoriš­ -Otožnostih za njeno uporabo. delom. Medtem ko so pred komasa­ čeni stroji. Tudi na drugih področ­ Soja je z beljakovinami najbogatejša živinska krma in je v cijo, v kateri je bilo 87 udeležencev, jih težav ne manjka. 'ntenzivni živinoreji skorajda nepogrešljiva. Kot krmo jo je parcele merile od 5 arov do pol oiogoee uporabljati na različne načine: kot seno, kot silažo ali hektarja, meri sedaj povprečna par­ To so nekatere ugotovitve na zmje. V prvem primeru jo je treba sejati gosteje in cela okoli 1,5 hektarja: njive so zadnji seji zborov občinske skup­ Rediti miši ali svinje? pravočasno kositi. Bolj priporočljiva je silaža, zlasti skupaj s kmetje dobili v enem kosu, v dru­ ščine Kočevje, ko so razpravljali o gem pa travnike. Naloga pospeše­ Prizadeti: zakaj je lokacija za svinjski hlev v koruzo. Ta mešanica je izredno kakovostna krma za govedo, rezultatih gospodarjenja v prvih de­ valne službe pri kmetijski zadrugi pa vetih mesecih letos. Poudarjeno pa Rajndolu neprimerna — Pritožili so se Predvsem za krave molznice. Razmeije med sojo in koruzno je, da na komasiranem območju je bilo, da se stanje kočevskega rastlino naj bo 1 proti 2 do 3. uredi enoten setveni plan. gospodarstva kljub vsemu temu v „Rediti miši ah svinje? ” - Stavbe, predvidene za svinjski tako se je v * naslovu svojega hlev, ne bi bilo mogoče priklju­ Posebno dragoceno je sojino zrnje, ki pa ima tudi svoje šibke ,,Poleg tega, večjega dela so pote­ primerjavi z zadnjimi leti poboljšuje. prispevka v predzadnji številki čiti na vaško vodovodno omrež­ kala še manjša agromelioracijska plati. Zaradi obilice olja se težko drobi, neposušeno ne sme stati Se bolj pa se bo gospodarstvo mo­ Dolenjskega lista spraševal novi­ je, saj je oskrba te vasi z vodo že dalj časa, v predebelih kupih pa postane za nameček še grenko, dela, kot je urejanje njivskih poti na ralo usmeriti v izvoz. nar J. Primc, odgovarjamo pa z zdaj zelo kritična. Priključitev večjih zemljiških kompleksih, ka­ v prevelikih količinah postane živalim neokusno, zato ga ne Predstavnik ZKGPje povedal, da naslednjim pojasnilom. novega porabnika bi terjala te­ mor je bil doslej otežen dostop s Člani izvršnega odbora krajev­ meljito obnovo vodovoda. pokladamo preveč hkrati. Dragocene beljakovine soje postanejo gozdno gospodarstvo v prvih treh kmetijskimi stroji in zato zemlja ni nega odbora Mozelj in vaščani Nihče ni proti izgradnji novih živalim dostopnejše in laže prebavljive, če sojo kuhamo ali bila tako izkoriščena, kot bi lahko mesecih letos ni dosegalo načrtova­ Rajndola so na izredni seji 19. hlevov na področju Rajndola, Pravimo. Lažje izvedljivo in prav tako učinkovito je siliranje bila; poleg tega so odstranjevali ka­ ne sečnje, v drugem trimesečju ga je oktobra letos razpravljali o od­ toda gradi naj se na primernejših skupno sojinega in koruznega zrnja, nekateri strokovnjaki celo menje z njiv in izvedli nekaj manjših nekoliko, v tretjem pa občutno pre­ ločbi občinskega oddelka za lokacijah, zunaj vasi. Omenjeno trdijo, da je to edini pravilni način konzerviranja in uporabe v regulacij vodnih jarkov. seglo. Kapitalni gozdovi so v glav­ gospodarstvo, da se tozdu Kme­ stavbo pa bi bilo možno upora­ tijska kooperacija in Draganu biti tudi v drugačne namene, prehrani vseh vrst živali. Za naslednje leto si je kmetijska nem posekani, zato je med poseka­ nim drevjem vedno manj takega, ki Jančevskemu iz Kočevja izda seveda takšne, da ne bi motili S sojo je moč krmiti prežvekovalce in neprežvekovalce, kot zemljiška skupnost zadala precejšnje dovoljenje za prenovitev neke miru in življenja vaščanov, hkra­ so prašiči in perutnina. Razume se, da so neprežvekovalci glede naloge, vendar se boje, da zaradi stavbe v Rajndolu v svinjski hlev. ti pa bi preprečili propadanje krme občutljivejši in da kuhanje ter praženje soje priporočajo pomanjkanja denarja ne bodo mogli Navzoči na seji so bili mnenja, družbene lastnine. Predvsem njim. Razen soje v zrnju so izvrstna živinska krma vsega izvesti; edini denarni vir za to PREDAVANJE ZA da je predvidena lokacija oz. Ker je oddelek za gospodar­ skupnost je namreč denar, ki ga BODOČE KMETE prenovitev za omenjeni namen stvo že izdal gradbeno dovolje­ sojine pogače (tropine), to je ostanek, potem ko so v tovarni iz graditelji plačajo za spremembo na­ neprimerna iz naslednjih razlo­ nje za prenovitev stavbe v svinj­ Zrnja iztisnili olje. membnosti kmetijskega zemljišča, TREBNJE - Trebanjska kmetij­ gov. ski hlev, in to kljub nasprotova­ Preden v tretjem nadaljevanju na kratko obdelamo še ska zadruga je pred kratkim pri­ Stavba je tako rekoč v vasi nju KO Mozelj in prebivalcev ker pa ljudje vedno manj gradijo, je Rajndol, zato vasi ne bi bilo agrotehniko soje, naj opozorimo še na pomen soje v kolobarju. tudi tega denarja vedno manj. Seve­ pravila v osnovni šoli v Trebnjem Rajndola in brez soglasja KS mogoče zaščititi pred. onesnaže­ Ivan Omerza Livold, so prizadeti Kot že rečeno, je soja metuljnica, zato ima lastnost, da s da si bodo za vsa večja dela tako kot predavanje za vse tiste učence, ki vanjem, ljudi pa obvarovati pred nameravajo ostati v kmetijstvu. v zakonitem roku vložili pri­ Pomočjo posebnih bakterij, kijih ima na koreninah, veže dušik doslej prizadevali dobiti republiška hrupom, smradom in cviležem tožbo pri pristojnem republiš­ Agronomka Tončka Borštnar je zraka. Podobno kot detelja je zaradi te svoje lastnosti soja sredstva. Poleg hidromelioracijskih svinj. Že od zdajšnjega, bolj od­ kem komiteju. učencem razložila možnosti štipen­ °dlična predhodnica za druge kulture, predvsem za ozimne del v Mestnem logu v Metliki, kate­ daljenega svinjskega hleva Jan- rih investiror je kmetijska zadruga, diranja in pojasnila kooperantske čevskega se v vas širi obupen V imenu posevke. Sojine močno razvite in razraščene korenine tudi smrad, posebno' ob jugovzhod­ prebivalcev Rajndola bo prihodnje leto največje delo, ki si odnose s kmetijsko zadrugo. Kmetij­ sicer opazno ugodijo zemljo ter izboljšajo njeno strukturo ska zadruga bo podobno predavanje nem vetru ali ob soparnih dne­ in KO Mozelj ga je zastavila kmetijska zemljiška vih. VINKO DRAMAC Prihodnjič pa več o njenem pridelovanju. skupnost, komasacija na površini pripravila tudi za uečnce v Velikem Inž. M. L. 150 ha v Krasincu, radi pa bi opravi­ Gabru.

DOLENJSKI UST jj] IZ NNŠIH OBČIN IZ NhŠIH OBČIN Novomeška kronika

ŽE NAMEŠČAJO KONTEJNER; VESTI IZ JE - Komunala je pred tedni pri Gvečjih stanovanjskih blokih začela ŽUŽEMBERKA Nagrade za inovatorje zamenjavati dosedanje kante za od­ padke z večjimi, 700-litrskimi kon- 27. oktobra v novomeški Krki podelili letošnje na­ Tudi poroka bo dražja Člani šolskega literarno-novinar- tejneiji. Tak način^hranjevanja sme­ skega krožka iz Žužemberka so nam ti povzroča mnogo manj nesnage grade za dosežke na področju inovacij Ohceti ne več na podeželju, ampak le v novo­ pisali o naslednjem. Zdenka LON­ okrog teh posod, laže jih je odvaža; meški slavnostni dvorani — Pristojbina bo 400 din GAR poroča, da so učenci od 5. do ti, končno pa večji kontejner tudi NOVO MESTO - V četrtek. Razvojni inštitut; Janez Gabrijelčič 8. razreda pogozdovati. Za vsako onemogoča Romkam brskanje po sadiko bodo dobili 5,50 din, denar 27. oktobra, je bila v prostorih iz SGP Pionir; Jože Kure iz GG NOVO MESTO - V meško slavnostno dvorano v ste­ smeteh. Novo mesto; Dušan Jovanovič in pa bodo porabili za izlete. V okviru BIFEJI NA KUPU - Medtem ko novomeške tovarne zdravil novomeški občini se vsako kleni stavbi občinske skupščine Darko Mojstrovič iz Novolesa — bodo še popravili, zagotovili par­ akcije za večjo varnost otrok v krajani iz posameznih sosesk zaman Krka, ki že dolga leta posveča tozd TVP; Janez Kovačič iz Podjet­ leto sklene okrog 450 po­ kirni prostor, zraven pa še bife, prometu so člani prometnega krož­ tekajo od Poncija do Pilata, da bi veliko pozornost raziskovalne­ ja za PTT promet Novo mesto; Ivan rok, od tega najmanj 420 v tako da bodo poroke še bolj ka na šolskem hodniku pripravili dobili vsaj oskrbovalne kioske, pa ti Kermc iz IMV - Tovarne prikolic; slavnostne. razstavo risb prometnih znakov, pra­ rastejo kot gobe po dežju, in to na mu delu, že šesta podelitev mestu, ostale Da v Dol. vil in sem aforja/B ernarda BRULEC Iztok Kovač iz Iskre — Tovarne Toplicah, Šentjerneju in kupu, toda samo za prodajo pijač nagrad občinske raziskovalne napadalnih naprav Novo mesto in piše, da bodo tekmovali tudi za oziroma kot bifeji. Tako sta v nekaj ■ skupnosti za dosežke na po­ Vinko Osolnik iz Krke - tozd Žužemberku. Dvorane na Ker pa je vsa leta doslej pri­ prometno značko. Milojka HOČE­ mesecih začela poslovati dva kioska Tehnoservis. podeželju so povsem nepri­ stojbina za poročno slovesnost VAR poroča, da letos uspešno delu­ pri železniških postajah Center in dročju inovacijske dejavnosti. je tudi foto krožek. Člani so pripra­ Letos je skupnost podelila 22 Predsednica skupščine občinske merne za taka slavja. pred matičarjem veljala le 200 Kandija, vmes pa je še zasebnik raziskovalne skupnosti Novo mesto din, so sklenili ta strošek enkrat vili že tri razstave, na zadnji so postavil svojega v bližini bolnišnic. Ker je v zunanjih krajih tako nagrad. prof. Stanka Florjančič je ob tej povečati. Sklenjeno je tudi bilo, prikazali motive z izleta po Dolenj­ Tam lahko mnogokrat vidiš “bolnike malo porok, morda po 12 na ski, preslikali pa so tudi gradivo za Nagrade za tehnične izboljšave, priložnosti poudarila, da so prispev­ da^ bodo za prispevke, ki jih v progastih haljah, kako si gasijo leto, se nikakor ne izplača pode­ kviz o Josipu Jurčiču. Katja HRI­ izume, za razvojno raziskovalno ki posameznih inovatorjev in avtor­ večkrat dajejo svatje in poročne žejo. Kaj menijo o tem v bolnišnici? želskih poročnih dvoran temelji­ BAR se z vrstniki veseli tega, da delo in popularizacijo tega dela med jev tehničnih izboljšav visoki, daje priče, vodili evidenco in jih od­ FUCKA SE JIM STABILIZAC1; to popravljati, razen tega niti ni bodo na trgu v Žužemberku kmalu mladimi so prejeli: služba AOP Krka razveseljivo, da je inovacij vse več in vajali v računovodstvo. Tudi za JA? - Ko so na zadnji občinski seji denaija. odprli slaščičarno, Mateja TOMC pa in Ana Zafred in SŠPTNU Novo da v delovnih organizacijah bolje civilne krste in zlate poroke bo­ anketirali delegate zbora združenega Zato je novomeški izvršni svet piše, da so razredne skupnosti iz­ mesto za mentorsko delo z mladimi; vrednotijo lastno znanje. do po novem slavnosti možne le dela, se pravi zaposlene, kdaj želijo v | odločil, da z novim letom 1984 Franc Bukovec in Josip Kolarič iz v Novem mestu, dogovorjeno pa vedle več očiščevalnih akcij v okoli­ prihodnje sklice sej, in predlagali V ne bo več ohceti na podeželju, Novolesa - tozd TDP; Leopold je za nekaj več ceremoniala in za ci šole in pri spomeniku na Cviblju. ta namen tudi popoldanski čas, se amapk bodo morali zakonski pa­ Bučar iz Iskre 1EZE - tozd Hipot primerna darila, ki gredo iz ob­ Ob dnevu mrtvih bodo okrasili vse jih je 24 izreklo za seje dopoldne, ri pred matičarja v mesto. Novo­ partizanske grobove v krajevni skup­ Šentjernej; Jože Baša, Rudi Iskra, činskih fondov. samo 3 so bili pripravljeni hoditi na n o sti Jože Perko in Jože Stupar iz Iskre seje v popoldanskem času! IEZE - tozd Keramični kondenza­ torji Žužemberk; Nenad Džurič in Ivan Muhič iz Krke - tozd Biokemi­ ja; Vinko Bajec iz Iskre - tozd Ela Novo mesto; Janez Hren iz Komu­ Trgovina na delegatskem situ nale; Stanislav Lukšič iz IM V — Ta čas je največ pripomb na neustrezni odpiralni čas v trgovinah

NOVO MESTO - 26. oktobra je zbor združenega dela novo­ teri trgovci in drugi očitno ne drži­ Tabori LETOS 22 NAGRAJENIH - jo. In če ne bo možno samoupravno •%m m m m meške občinske skupščine izrekel nemalo pripomb čez novomeško Letošnje nagrade za inovacije trgovino. Ob razpravi o uresničevanju sanacijskega programa v IMV sporazumevanje, so predlagali, naj Ena gospa je rekla, da ima sirijo novomeške raziskovalne skup­ pa je dal priznanje poslovodnemu odboru in vsem delavcem za občina sprejme odlok o delovnem stekleno poslopje občinske času. nosti je 22 inovatotjem na veliko vloženega truda, ki se kaže predvsem v tričetrtletnem skupščine tri poglavitne značil­ obzorje krajši slovesnosti v tovarni zdra­ O IMV so delegati zbora združe­ poslovnem uspehu, čeravno je še izguba. nega dela temeljito razpravljali pred nosti: vanj teče voda ob nalivih, METLIKA - Med kakimi tri­ vil Krka izročil predsednik Obširno gradivo o organiziranosti številne pnpombe pa so se nanašale pol leta, tokrat pa je Marjan Simič, poleti doseže v pisarnah tempe­ desetimi udeleženci poletnega občinske skupščine Novo in stanju trgovine v novomeški obči- predvsem na neustrezen delovni čas, geografskega tabora v Dobrov­ eden iz vodilne ekipe kolektiva, ratura tudi 40 stopinj, ob ni so očitno v delegacijah pregledali, dosedanjo zaprtost, ki tako rekoč ni niku v Prekmurju so bili tudi dve mesto Uroš Dular. pojasnjeval, koliko je bilo v zadnjih vhodu v poslopje pa vsaka učenki in en učenec srednje šole omogočala resnejše konkurence in šestih mesecih staljenega za uresni­ stranka - občan lahko zavoha, podobno. O trgovini bo tekla javna tekstilne usmeritve iz Metlike in čitev sanacijskega programa, in ome­ kaj imajo občinaiji za mali­ Regres varuje žep staršev razprava še v potrošniških svetih na ti trije so bili edini udeleženci nil tudi več številk iz tričetrtletnega co... tega mladinskega tabora iz Do­ Skupnost otroškega varstva zagotovila denar za terenu, zbrane pripombe pa bodo poslovnega poročila, ki očitno kaže­ lenjske. uskladili in jih ponovno obravnavali jo na velike premike. „Nas tri je na ta tabor poslal regresiranje prehrane šolarjev in predšolskih otrok na eni prihodnjih sej občinske skup­ r'. >! 1 in vse v zvezi s tem uredil naš ščine. Cilj vseh teh ..trgovinskih" NOVO MESTO - V začetku se­ akcija regresiranja v bodoče poteka­ 3 profesor Fortun. Tistih deset dni razprav niso zgolj kritike, ampak PREZRT RAZPIS na socialno-geografskem taboru danjega šolskega leta so bili vrtci in la načrtno in da ne bo stalne ne­ iskanje poti, kako bi lahko hitreje smo preživeli zelo koristno. V osnovne šole v novomeški občini gotovosti glede zagotavljanja potreb­ ZA PARCELE napredovali. V času od 20. do 26. oktobra so glavnem smo anketirali ljudi, an­ pred težko odločitvijo. Zaradi nagle nih sredstev, se bodo morale med V STOPIČAH? Glede delovnega časa je v občini v novomeški porodnišnici rodile: keta pa je obsegala vprašanja o rasti cen živil in drugih materialnih seboj dogovarjati skupnost otroš­ NOVO MESTO - 13. oktobra njihovem jeziku (veliko je Mad­ sklenjen dogovor, vendar se ga neka- Višnja Petrušič iz Metlike - Kruno- stroškov bi morali zvišati cene malic kega varstva, socialnega skrbstva in je bil v Skupščinskem Dolenj­ žarov), razdrobljenosti kmetij, skem listu objavljen razpis za slava, Valerija Grm iz Dolenjskih jemali smo vzorce vode in po­ in kosil. Toda za koliko, da bodo izobraževanja. Do februarja ali na- oddajo stavbnih parcel za grad­ Toplic - Janija, Nada Šimec iz dobno,“ je povedala Darinka starši še zmogli ta strošek in da ne tančenje do prihodnjega polletja pa NOVO VODSTVO njo zasebnih stanovanjskih hiš in Gnbelj — Marka, Vida Cerovšek iz Rogina, dijakinja 2. letnika Beti- bodo otroci v večjem številu opu­ naj bi po šolah izdelali tudi analizo TABORNIKOV obrtnih delavnic v Stopičah pri Smednika - Sabino, Vesna Jurkovič ne šole, sicer doma iz Zapudja ščali prehranjevanja v šolah? socialnega položaja učencev ter kri­ Novem mestu. Ker so se intere­ iz Sabunikov - Satjavana, Magda pri Draga tušu. „ Tabora smo se Da bi vsaj delno ohranili socialno terije za regresiranje prehrane. METLIKA - Pretekli teden so senti že pred objavo tega razpisa Čadonič z Zilj - Bojana, Marija imeli taborniki odreda Dveh kro­ Dolinšek z Rake - Heleno, Antonija udeležili dijaki iz vse Slovenije, Z. L .-D . močno zanimali za gradnjo v raven družin, ki imajo šolske in karjev volilno-programsko konfe- • Zagorc iz Šmarja - Sandija, Katica največ je bilo gimnazijcev, tudi predšolske otroke, se je začela akci­ tem krqju, zdaj pa ni pričako­ iz slovenske gimnazije iz Celov­ renco, na kateri so pregledali do­ vanega odziva, pri stavbni zemlji­ Jaketič iz Penidine - Tomaža, Olga ja za regresiranje prehrane šolarjev ca, eden pa je bil iz Italije. Vsaka Gasilci bi radi sedanje delo ter si zastavili naloge za ški skupnosti domnevajo, da so Debevc iz Klenovika - Dejana, skupina je imela nekoga, ki je in vseh otrok, vključenih v redne ali prihodnje leto. Hkrati so izvolili ljudje objavo prezrli, zato nanjo Vanja Črnič iz Pribincev - Janjo, znal madžarsko, da smo se lahko samo občasne oblike vzgoje. Drugi tudi novo vodstvo. Starešina tabor­ vnovič opozarjajo. Kdor želi ku­ Irena Ivanež s Trške gore — Denisa, sporazumevali z domačini. Spo­ razlog za tovrstno akcijo ni dosti večjo cisterno nikov je postal Božo Špoljar, nje­ piti stavbno zemljišče, naj se Ivanka Vrbas iz Grdunov - Ireno, znala sem, da so med življenjem manj pomemben. V gradnjo in opre­ gova namestnica Matjana Smrekar, zglasi pri strokovni službi te Danica Gazvoda iz Gabija - v tistih vaseh in pri nas v Beli mo vrtcev, šol in kuhinj v njih so Letos že več kot 200-krat načelnica Branka Jaklič, gospodar skupnosti v Novem mestu. Novi Danijela, Milka Skinder z Gmajne - krajini precejšnje razlike.' pripeljali vodo v izsušene Niko Vukmanič, tajnik pa Milan trg 6. Barbaro, Majda Božič z Rake - bila vložena dokaj velika sredstva, Travnik ar. Damjana, Ana Pečjak iz Šmihela pri zaradi česar bi bilo zelo nespametno vodnjake Žužem berku - Marjana, Katica Mir­ puščati kapacitete neizkoriščene in tič iz Učakovcev - Silvija, Fanika s tem povrh vsega še ogrožati zdrav­ METLIKA - V metliški občini Kuhar iz Ostroga - Lidijo, Marija je otrok. Resnik iz Bucerce - Davorina, imajo le eno cisterno, kije primerna Denar za regresiranje prehrane Zdenka Furlič iz Svibnika - Ines, za dostavo vode. Vode je v tej sušni Malenkost ustavi stroj Silva Bradač iz Loške vasi - Boštja­ šolarjev in predšolskih otrok v novo­ jeseni močno primanjkovalo zlasti v na, Tatjana Bukovec iz Gor. Mraše- meški občini je sedaj zagotovila hribovitih vaseh občine: na Kraš- Težave vzdrževalcev v Betinem tozdu Kodranki vega - Sanjo, Nada Pahor iz Metlike občinska skupnost otroškega var­ njem vrhu, v Krmačim, Drašičih, - Uroša, Marjeta Kum iz Družinske stva. Za prvo polletje šolskega leta METLIKA - Naloga pet­ zu reprodukcijskega materiala, vasi - Tanjo, Dragica Jon tez iz 1983-84 bo porabila v ta namen Ravnacah, Hrastu, Dragah, Dolah, najstih vzdrževalcev v Betinem skratka, sproti nekako kipamo," Pqdbranskega - Andreja, Marija tozdu Kodranka in volna je še nekaj več kot 10 milijonov dinarjev, Jugorju pa tudi v Dobravicah, Ger- pravi Matjašič. Gregorič iz Semiča - Roka, Jožica toliko odgovornejša, kajti če se Pri oskrbi z rezervnimi deli pa šičih in Krivoglavicah. Vodo vozijo s Krnc iz Velikega Cimika - Andrejo, od tega dobre 4 milijone za regresi­ ustavi en teksturirni stroj, pome­ nimajo težav samo z uvoženimi Darinka Rogina ranje prehrane 2.115 predšolskih -cisterno metliškega gasilskega dru­ Sonja Štukelj iz Črnomlja - Ernes­ ni to izpad 15 do 20 odst. in dragimi. „Take malenkosti, ta, Andreja Zorman iz Lukovka — otrok, nekaj nad 3,4 milijone za štva, ki pa drži le 4.500 litrov, Darinka ima zemljepis zelo osnovne Kodrankine proizvod­ kot so klinasti jermeni, ki jih Katjo, Sonja Fajs iz Orehovice - 7.092 šolarjev ter 2,7 milijona dinar­ vozijo pa v glavnem popoldne, ko so rada, pravi pa, da je zanimanje nje. „Če se pokvari en stroj v izdelujejo tri tovarne v Jugoslavi­ deklico, Terezija Koželj iz Vavpče šoferji prosti. Letos so v prazne učencev za neki predmet v veliki jev za regresiranje prehrane 1.881 konfekciji, se to tako rekoč ne ji, ne moreš dobiti, prav tako ne vasi - dečka, Anica Izanec iz Za­ meri odvisno od učitelja. „Tudi otrok v celodnevni osnovni šoli in vodnjake pripeljali vodo že več kot pozna, pri nas pa je izpad ogro­ britvic, ki jih v proizvodnji tudi gorice - deklico in Marija Uhan iz druge predmete imam rada, zlas­ podaljšanem bivanju. dvestokrat. Cena prevoza je odvisna men, zato moramo res gledati, potrebujemo. Marsikdaj mora Dolenje Nemške vasi - dBčka. od oddaljenosti in znaša od 500 do da ga čimprej popravimo," pravi naš nabavni za kakšne malenko­ ti slovenščino, po končani šoli v Vse šole naj bi v okviru teh Metliki pa bi rada nadaljevala 1.000 dinarjev. Kjer imajo pri hiši Tone Matjašič, vodja vzdrževa­ sti prevoziti toliko, da stane IZ NOVEGA MESTA: Vida sredstev zagotovile delno ali celotno nja v Kodranki. bencin več kot vsa tista roba." šolanje na tehniški šoli v Kranju. več živine, zadostuje teh dobrih Vrček iz Rotarjeve 7 - Jernejo. regresiranje prehrane učencem, ki so „Strojni park je pri nas speci­ Vzdrževalci v Kodranki so tu­ Čestitamo! Na tak ali podoben tabor pa bi 4.000 litrov vode le za dober teden. v slabšem socialnem položaju, se­ fičen, stroji so visoko zmogljivi, di nadaijeni inovatorji, kar so že še šla z veseljem in tudi doma Zato bi gasilsko društvo rado dobilo nimajo nič proti, čeprav je po­ veda na podlagi enotnih kriterijev. jih je sorazmerno malo, njihova večkrat dokazali v praksi, saj so večjo cisterno, ki bi držala 7.000 izdelali precej pripomočkov, ki leti na kmetiji največ dela, saj Kjer ni celodnevne šole ali podaljša­ vrednost pa je zelo velika; novih šest teksturirnih strojev je fran­ olajšujejo delo, in opravili teh­ Sprehod po Metliki tudi starši vedo, da je tako izo­ nega bivanja, vendar imajo možnost litrov. Tako bi ljudje za isti denar dobili več vode, seveda pa bi večja coskih in vsak bi danes stal pet nične izboljšave na strojih. braževanje za mladega človeka kuhati kosila, bodo dobili regres za NEKDAJ OB VEČERIH nabito cisterna veliko pomenila tudi za do šest milijard deviznih starih koristno in potrebno." toliko obrokov, kolikor jih za učen­ polno gostišče Veselica je že lep čas A. B. osnovno dejavnost metliškega gasil­ dinarjev." ce dejansko pripravijo. Da pa bo. Pri vzdrževanju v Kodranki je skoraj prazno, čeprav pelje zdaj do skega društva boljšo požamo var­ zelo pomemben preventivni del, njega asfaltna cesta. Večeri na nost. se pravi, da skušajo vzdrževalci s Veselici so pusti in nemalokrat je svojim rednim delom preprečiti natakarja strah osamljenosti. Ob okvaro in s tem zastoj. Pri tem takem stanju bi se moral kdo NISO PODELILI imajo. precejšnje težave zaradi zamisliti, kje in kdaj je bila storjena VSEH ŠTIPENDIJ pomanjkanja rezervnih delov in napaka, kdo je odgnal goste in, kar je najvažnejše: kako jih ponovno SEMIČ - Semiška Iskra je za pri njihovem uvozu. „Naš stroj ima okoli tisoč ležajev, in če sc privabiti. Seveda, če ni slednje že to šolsko leto razpisala 42 šti­ pretrd oreh za odgovorne. pendij, kar je skoraj za polovico samo eden zdrobi, moramo stroj ustaviti. Najbolje bi bilo, ko bi GRD POGLED ALI VSAJ več kot preteklo leto. Vendar je sproti zamenjavali sklope leža­ OSTREJŠO BESEDO bi si zaslužili bilo podeljenih le 31 štipendij, jev, vendar si tega ne moremo tisti, ki so botrovali postavitvi 46 prosilcev pa so zavrnili. Tako privoščiti, ker bi bilo predrago. stopnic ob čelni strani stare šole na kot vsako leto se je namreč tudi Tako moramo v glavnem delova­ Partizanskem trgu. V tej stavbi sta letos komisija za delovna raz­ ti, ko že pride do okvare, pa še zdaj zavarovalnica Triglav in davka­ rija, sporne stopnice pa naj bi bile merja srečevala z enakimi pro­ takrat včasih stroj stoji tudi po več dni. preden nam uspe dobiti Tone Matjašič: „Najtežje pri potrebne za nemoteno delovanje blemi: vse preveč kandidatov se službe družbenega knjigovodstva. odloča za šolanje v SR programu potreben del." Zgodilo se je že vzdrževanju je, ker težko do­ celo, da so morali, ker nikakor Ljudje, ki so hoteli kakorkoli V. stopnje zahtevnosti elektro­ bimo potrebne rezervne de­ niso mogli dobiti posebnih spremeniti zunanjo podobo svojih tehniške usmeritve, t smer bakrenih žic za neki specialni le." hiš, se bodo ob tem gotovo spomnili elektrotehnik - elektronik, pre­ elektromotor, kupiti cel elektro­ Skonstruirali in iz odpadnega vseh potov in potrdil, ki so bili za to malo pa za smer elektrotehnik - motor, za kar so morali odšteti materiala so izdelali strojček za potrebni, velikokrat pa je -bil PRVA ATLETSKA STEZA METLIKI - u re ja n ju energetik in IV. stopnjo zahtev­ 700 tisočakov, žica pa bi stala brušenje posebnih dovajalnih jer­ „hajkanje“ za papirji celo neuspeš­ športnega igrišča pri Beti gredo h koncu. Cel prejšnji teden so kakih 50 tisoč dinarjev. „Pri menov ter tako precej podaljšali no. Pri stari šoli pa gre za širši nosti kovinske usmeritve. Tako družbeni interes, v imenu katerega ačenke srednje tekstilne šole urejale atletsko stezo, prvo v Metliki izobražene pa bi v delovni nabavi rezervnih delov iz uvoza življenjsko dobo teh jermenov in prihranili veliko denarja. sc očitno lahko dela marsikaj. Tako sploh. Vsak dan je .ia igrišču delal en razred, delovno akcijo pa organizaciji Kondenzatorji naj­ je jiač tako, da se moramo na ta račun odpovedati večjemu uvo­ A. BARTELJ vsaj kaže, saj že zaradi estetskega bodo pripravili še mladinci in drugi delavci Beti. (Foto; A. Bartelj) bolj potrebovali. vidika še slepec ne bi prislonil stopnic k stari soli.

m m * Črnomaljski drobir

BIIZCVIU STOLČKA POMA- j ALA. - o delovnem času, se- IZ NKŠIH OBČIN aanjem in prihajajočem, so med uruginu pretekli teden govorili tudi na seji družbenopolitičnega zbora. Poudarili so, da je v spremembi delovnega časa združeno delo videlo sebe ter da nikakor niso pomislili INTERVJU na otroke, na katere zgodnje vstaja- Črnograditelji našli »luknje” EE a lzredno slabo vpliva. Obsodili so nedosledno, spoštovanje dogovora o V zadnjih osmih letih v črnomaljski občini 116 nedovoljenih gradenj — Večino jih delovnem času. „Tako sc bo delalo Cena še vedno neznanka , 4okler ne bo kdo odletel bodo legalizirali — Spomladi usklajen prostorski plan. »hj" ie bdo slišati glasove. Žal Cena za ogrevanje blokovskih stanovanj v novogradnje, med katerimi je največ e tudi o takšnem odletanju v glav- ČRNOMELJ - V zadnjih osmih letih so v črnomaljski občini Črnomlju »pogrela” stanovalce 8°vorL a bolj malo naredi. odkrili 116 črnih gradenj. To je za tamkajšnje področje veliko zidanic, počitniških hiš, garaž, ,PA. B° LE LEPŠI - Ce smo drvarnic in kumikov. Le petina je cev. Moram poudariti, da cena adnjič nekoliko pesimistično gleda- število, ki pa ne preseneča, saj so bili pri preprečevanju nedovolje­ ČRNOMELJ - Lansko jesen nih gradenj nedosledni, graditelji pa so znali izkoristiti toga stanovanjskih hiš, legalizacija pa ne so začeli v stanovanjskem na­ nikakor ni dokončna, in upam t na pleskanje fasad v črnomaljski bo možna le pri treh, ki so zgrajene da bodo stanovalci na razpravah, prestolnici, pa lahko sedaj rečemo, zakonska določila, pomanjkljivosti v prostorskem planiranju, pre­ selju Čardak v Črnomlju graditi na prvovrstni zemlji. Vendar bodo z kotlovnico na trda goriva, potem ki gredo proti koncu, argumenti­ Benova lepo napredite, da se majhen nadzor inšpekcijskih služb, »življenjsko" reševanje črnih rano vplivali na nižjo ceno.“ t ^ piesKarski odri hitro pomikajo od rušenjem počakali, dokler ne bo ko.so lastniki 235 družbenih .do hiše, za kar gre gotovo gradenj. A družbena samozaščita v krajevnih skupnostih je znova izdelan prostorski plan. stanovanj v desetih blokih pod­ Vendar pa predlagalec sedanje« ► zanvala tudi lepemu vremenu. In kar odpovedala. Urbanistični inšpektor je mnenja, pisali samoupravni sporazum o cene m postavil Kar tako, .Pomembnejše: Črnomaljci se Nedovoljene gradnje - menijo, da registrirati — so razdelili v tri skupi­ daje eden poglavitnih vzrokov črnih združevanju, sredstev za gradnjo. ampak jo je moral utemelji­ “stavijo ob novih pročeljih in jih je še več, kot sp jih mogli ne: 24 objektov je zgrajenih v na­ gradenj zastarela urbanistična doku­ Takrat so stanovalci tudi izvede­ ti. S čim in ali je ta cena li, da se bo okrog 20 dinarjem, p hvalijo dober izbor barv. Da so le sprotju z izdanim lokacijskim in mentacija, ki jo morajo čimprej zares utemeljena? meščani zadovoljni! gradbenim dovoljenjem, za 39 gra­ kolikor so lani plačevali za ,,Podražitev utemeljujemo z novelirati, zato pa pospešiti posto­ denj je bilo izdano lokacijsko do­ ogrevanje kvadratnega metra s višjo ceno premoga, ki se je od OBISK IZ MARIBORA pek izdelave prostorskega plana. Za­ voljenje, gradbeno pa ne, 53 objek­ kurilnim oljem (ob tem so bili lanske jeseni podraži več kot za kon o zaščiti kmetijskih zemljišč KOČEVJE - Pred kratkim je večkrat tudi v mrzlih prostorih), polovico, s povečano stopnjo tov pa so lastniki postavili brez namreč prepoveduje spremembo na­ sicer pridružila podražitev, ko obiskala Kočevje skupina delavcev amortizacije za tovrstne objekte Ribniški zobotrebci dovoljenj. Za gradnje v prvih 'dveh membnosti zemljišča in hkrati izda­ bo začela obratovati kotlovnica, in opremo in večjimi bruto oseb­ organov za notranje zadeve, članov skupinah si bodo v občini prizade­ jo lokacijskih dovoljenj. Ta zakon a ne za veliko. Ko pa so hišni nimi dohodki delavcev. To so izpitne komisije za promet iz Mari­ ..NEOČIŠČENA ULICA - Spod- vali, da bi jih čimprej legalizirali, če pa je tudi povzročil, da začno gradi­ sveti dobili v razpravo predlog za naj večje postavke." bora. Sprejela sta jih načelnik oddel­ novo ceno, je bila ta višja za 91* “el Kolodvorske ulice v Ribnici ne gre za bistvena odstopanja. V telji graditi prej, preden imajo mož­ Niste teh podražitev pred­ .4, križišča do kolodvora) ni bil ka za notranje zadeve občinske skoraj 150 odst. - znašala je kar tretji skupini gre za popravila in nost dobiti dovoljenje. Na komiteju videli že lani, ko ste pred ociscen ..že od zadnje zime. Vsaj skupščine Kočevje Miha Majerle in 48,56 din. Zato smo za obrazlo­ za družbeni razvoj črnomaljske ob­ gradnjo kotlovnice predla­ trdijo stanovalci tega dela Rib­ predsednik izpitne komisije Metod žitev zaprosili Ivana Pečnika, nice. Smeti je res precej in ponekod činske skupščine zagotavljajo, da bo strokovnega tajnika pri črno­ gali ceno novega načina Ganter. Gostje so si dopoldne ogle­ raste v jarkih celo trava. Kazalo bi GLASBENA ŠOLA prostorski del družbenega plana maljski samoupravni stanovanj­ ogrevanja? “ dali Bazo 20 in še nekatere spomeni­ zaposliti kakšno kravo, da bi jo usklajen do pomladi, s tem pa bo ski skupnosti, ki je investitor „Na podražitve smo vsekakor ke iz NOB. Popoldne pa so pri­ REŠUJE PROSTORSKO računali, vendar nismo vedeli, da popasla. odprta zelena luč graditeljem, legal­ kotlovnice. STISKO bodo te . podražitve tako visoke. VODA NA POSTAJI - Na avto- sostvovali vozniškim izpitom ter nim seveda. „Gokov tozd Komunala, ki ocenjevali teoretično znanje kandi­ naj bi upravljal s kotlovnico - Saj je tudi resolucijsko priporo­ postajališču pri glasbeni šoli ČRNOMELJ - Črnomaljsko glas­ M. BEZEK X Rtbnici stoji ob deževju in tudi še datov in praktično vožnjo. Po izpi­ le-ta je do konca oktobra še čilo govorilo o 20-odstotni po­ beno šolo že dlje časa tare problem dražitvi, a kdo se ga je držal? ?°. P° njem voda. Na cesti ob tih so na skupnem posvetu, katere­ poskusno obratovala - si je v s prostorom , saj se npr. letos v petih DENARNE POMOČI Sicer pa je ogrevanje na trda postajališču sicer je jašek za odvod mu so prisostvovali tudi predstavni­ tem predračunu gotovo zagoto­ prostorih v hiši v Ulici Mirana Jarca ZA OTROKE vila določeno rezervo, saj se goriva še vedno cenejše kot s vendar yoda noče teči s posta- ki avto-moto društev iz Kočevja in k T V strlr*hio do jaška. Kaže, da gnete kar 115 otrok. V glasbeni šoli boji, da ne bo to zanjo še dodat- kurilnim oljem. Tako je vsaj 00 treba skleniti poseben samo­ Ribnice, izmenjali izkušnje iz dela bi radi odpravili prostorsko stisko v TREBNJE - V trebanjski občini razvidno iz obračuna stroškov, ki ga je pripravil Gok za nekaj upravni sporazum o tem, kako mora na prometnem področju. hiši; tako jim Irel, ki ima prostore v prejema letos denarno pomoč 1.100 teči voda v hrib. A. ARKO otrok iz 459 družin. Za te namene blokov na Čardaku. Po dana­ isti stavbi, enkrat na teden v popol­ šnjih cenah olja bi bili ti stroški danskem času že odstopi prazno je bilo potrebno zbrati skoraj 15 43 dinarjev za kv. meter, brez milijonov dinarjev. Večino denarja občan ŠE MALO pisarno za pouk. Podoben dogovor stroškov za osebne dohodke kur­ vprašuje bosta svet staršev in svet šole skušala skupnost otroškega varstva podeli v jačev in amortizacije, ki znaša v POD PLANOM najti tudi s samoupravno stano­ denarni obliki nekaj pa tudi v ceni za ogrevanje na trda goriva KOČEVJE — Konec oktobra je vanjsko skupnostjo, ki ima prav funkcionalni. Ta denar je namenjen skoraj četrtino. za regresiranje prehrane v vzgojno- Med lastniki družbenih štelo Avto-moto društvo 1.075 čla­ tako pisarne v isti hiši. S tem bi bila varstvenih ustanovah, teh upravičen­ nov ali 33 manj, kot načrtujejo do prostorska stiska glasbene šole od­ stanovanj in celo hišnimi pravljena. cev pa je zdaj 185 sveti je slišati pripombe, da konca leta. Pričakujejo pa, da bodo tako visoke cene za kuijavo letošnji načrt dosegli, ko bosta kon­ ne bodo plačali. Se lahko čana še dva tečaja za voznike Ivan Pečnik takšni kurjavi odpovedo in odgovarja motornih vozil. Med člani sta 902 Dražja glasbena šola kakšne so pra pravne poti za avtomobilista, 3 motoristi, 63 čla­ no breme. Že nekaj časa namreč Komunala posluje s težavami, izterjavo plačila? Kaj praviš na ugotovitev nov brez vozil in 107 podmladkar- Slaba plača, malo učiteljev — 28 nastopov na leto „Posamezniki ali stop­ jev. Tako je v AMD včlanjenih nad vendar je edina, ki lahko uprav­ predstavnika ZKGP, daje bolje, lja s kotlovnico. Poleg tega na nišča se sedaj ne morejo več 25 odst. lastnikov motornih vozil. doben uspeh. Tudi v Ribnici bi jih RIBNICA - Ribniška glas­ Dolenjskem še nimamo tovrstnih odpovedati takšnemu . načinu Kot devetstoti se je včlanil Mirko ogrevanja, ker so vključeni v brezVda?iina brCZ Stipendii kot bena šola bo ob koncu tega zaposlili več, a na razpise ni odziva, kotlovnic, zato tudi izkušenj z sestavni del celotnega sistema. Petrič iz Bračičeve ulice v Kočevju šolskega leta praznovala 20-Jet- saj so osebni dohodki majhni Nji­ upravljanjem nimamo. Za uskla­ 7 i?? Povseni v stilu, sa so in prejel za nagrado zbirko strokov­ Prav tako so dolžni po 51. členu nico obstoja. O njenem 20-let- hovi učitelji zato za skromno nado­ jevanje cene kurjave smo pri podelili le malo štipendij. nih knjig AMZ Slovenije. mestilo opravijo to delo in tako koordinacijskem odboru za zakona o stanovanjskem gospo­ A. A. nem delu že zbirajo podatke, stanovanjsko gospodarstvo pri darstvu plačati obratovalne stro­ prihranijo družbi na leto okoli ške, sem pa spada tudi ogreva­ tokrat pa nam je direktor šole 900.000 din. OK SZDL imenovali celo komi­ Andrej Puhar na kratko pred­ sijo. Osnutek cene, ki je bila nje, sicer bo Gok po treh mese­ Drobne iz Kočevja 52 učencev šole je v minulem cih zahteval poravnavo stroškov stavil delo in uspehe šole v šolskem letu nastopilo 222-krat na višja od sedanje, sta obravnavala skupščina stanovanjske skupno­ od lastnikov stanovanj, torej de­ . SPET JIH JE ZEBLO - Stanoval­ OCENA VODILNIH 28 prireditvah. Med najuspešnejše zadnjem obdobju. sti in koordinacijski odbor, lovnih organizacij. Ce pa jih tudi ci v bloku v Kidričevi 1 in 3 bodo štejejo koncert ob zaključku šol­ te ne bodo poravnale, se bo začeli verjeti v coprnice, saj vse KOČEVJE - Nosilci odgovor­ komisija pa je to ceno zbila na V minulem šolskem letu se je na skega leta, radijski nastop in nastop moral stanovalec izseliti." kaže, da je njihov blok zacopran. nih dolžnosti v občinski konfe­ sedanjih 48,56 din ter jo dala v šolo vpisalo 114 učencev, do konca na reviji mladih glasbenikov v Ljub­ razpravo skupnostim stanoval­ M. BEZEK Vsako kurilno sezono pride do renci SZDL Kočevje — to so šolskega leta jih je ostalo 109. V zapletljajev s centralno kurjavo. predsednik Saša Bižal, podpred­ ljani in Zagorju. novem šolskem letu se je na šolo J. P. Medtem ko so se v drugih blokih, ki sednica Zofija Rovan in sekretar­ vpisalo 115 učencev, največ za od­ 'majo kuijavo iz istega vira, greli do ka Tanja Svetličič — so uspešno 24. oktobra že kar lepo število dni, delek pihala, za njim pa za kitaro. in odgovorno opravljali svoje je bilo v tem bloku toplo samo dva Na šoli so še oddelki za klavir, Veljavo znanju, inovacijam dolžnosti, za katere so bili izvol­ dni, račun pa bodo dobili seveda violino, harmoniko in trobila. V Ribnici ®n?k kot stanovalci ostalih blokov, jeni. Tako pravi na kratko tudi Program uresničevanja sklepov 8. seje CK ZKS naj odgovornega za tako stanje seveda ocena, ki jo je pred nedavnim Šolnino so letos povečali od 300 bo tak, da bo možno kontrolirati izvajanje propadata *• Vsi skušajo krivdo zvaliti le na brez posebne razprave osvojilo na 360 din na mesec, in to za vse stanovalce, češ da je v bloku pre­ tudi predsedstvo občinskega ko­ instrumente enako, razen za blok KOČEVJE - „Vse to smo že tudi tokrat ne bo. In če bo zamuje­ biok in bazen malo samoupravljanja (in da niso miteja ZK Kočevje. Zaradi uredili pregleda kurilnih naprav pred flavto, kjer je 320 din. S šolnino oz. večkrat dišali in brali pa tudi na še ta priložnost, bodo spet razo­ uspešnega dela so Saša Bižala in Blok z dvanajstimi ■tunino sezono), drugi pa spet, da ga prispevki staršev finansirajo materi­ čarani. Zofijo Rovan, ki nimata možno­ zapisali, le uresničili nismo," so J® Pmveč (saj vsak po svoje išče alne stroške šole. Osebne dohodke stanovanji že več let sti ponovitve mandata, evidenti­ poudarili nekateri v razpravi o V programu je med drugim zapi­ strokovnjake za popravila in vrti zaposlenih - imajo 5 učiteljev, od prazen rali za delo v drugih družbeno­ delovnem osnutku programa za sano, da se bodo komunisti zavze­ ventile ogrevalnih naprav). Stanoval­ tega 3 redne - pa plačuje izobraže­ političnih organizacijah ali ob­ mali za bolj učinkovito uvajanje ci pa menijo, da oni niso strokovnja- valna skupnost. uresničevanje sklepov 8. seje RIBNICA - V Ribnici propa­ 1 za centralne peči in da bi moral činski skupščini, Tanjo Svetličič CK ZKS na nedavni seji pred­ znanj a in inovacij ter za povezovanje s da 12-stanovanjski blok. Stano­ vse to do roka opraviti pač strokov- pa so ponovno evidentirali za Direktor Andrej Puhar pravi, da sedstva občinskega komiteja strokovnimi in znanstvenimi organi­ valcev v njem že več let ni. m organ. Zdaj se je vse nekako Streha pušča,okna so razbita, sekretarko občinske konference so ponosni na dosežene uspehe, saj ZK Kočevje. zacijami. Programe prestrukturiranja uredilo, izkušnje pa pravijo, da se bo SZDL. potrebujejo na drugih podobnih šo­ gospodarstva je potrebno izdelati v štedilniki pokradeni itd. Blok pa v tem bloku med kurilno sezono še Izražena je bila bojazen, da bomo delovnih organizacijah LIK, Itas, niti ni star, saj je bil zgrajen med nekajkrat zapletlo. lah tudi po nekajkrat več učiteljev spet dosti zapisali in da rezultatov SGP Zidar in drugod, kjer sedanja leti 1950 in 1960. za isto število učencev in za po­ Podobno je tudi s pred tremi proizvodnja ne ustreza zahtevam leti s samoprispevkom zgrajenim tržišča, oz. ni donosna. ZA PRAZNIK GLASILO - Ured­ plavalnim bazenom, ki je bil niki odbor glasila SZDL v KS Ivan odprt za kopalce le mesec dni, Vmerza Livold je na seji 20. oktobra Z združenimi močmi do uspeha Po razpravi so osnutek dopolnili zdaj pa je zaprt in propada, uopolnil odbor z nekaj novimi člani, in ga razposlali osnovnim organizaci­ predvsem njegova zunanja stena Kar naj bi pripomoglo k boljšemu V trebanjski občini so se sestale že skoraj vse KK SZDL — Pozitivne ocene dose­ jam ZK, ki bodo na tej osnovi in na pod okni, kjer je montažni zid Uelu. Sklenili so, da bo nova številka danjega dela — Zagovarjati resnične interese ljudi osnovi sklepov 8. seje CK ZKS že tako razpadel, da se vidijo ■zsla pred dnevom republike, pri­ sprejele na programskih konferen­ železne vezi. O vsem tem so Ribničanje spevke zanjo pa bodo zbirali do 10. cah v decembru svoje delovne pro­ TREBNJE — Ali bo Socialistična zveza resnična fronta, kjer komunalnega urejanja kraja, pre­ razpravljali na raznih sestankih, novembra. skrbe z vodo in ostalimi življenj­ grame. Sklenili so tudi, da bodo na IRENA GORNIK bodo ljudje uresničevali svoje življenjske interese, je v veliki meri tudi partijskih in zborih obča­ skimi potrebščinami, gradnje šol prihodnji seji.razpravljali, kako poži­ nov, saj se občani upravičeno odvisno tudi od tega, kako bo znala prisluhniti dogajanju v ipd. viti delo aktiva komunistov- vprašujejo, zakaj glasovati za krajevnih skupnostih. Te dni se v trebanjski občini končujejo V prihodnjem mandatnem ob­ neposrednih proizvajalcev, ki zdaj samoprispevke in prispevke, če Trebanjske iveri programsko volilne konference socialistične zveze po krajevnih dobju bodo v trebanjski krajevni šepa. potem zgrajenega ne uporabljajo skupnosti oziroma Socialistični zve­ skupnostih, kjer naj bi izmerili dosedanje delo in začrtali naloge za J. P. in propada. Za odgovor smo BURNO ROJSTVO IN TIH PO­ zi skrbeli za večjo povezavo med povprašali na občinski skupšči­ GREB - Ko so v Mokronogu uvajali naprej. družbenopolitičnimi organizacijami. ni. celodnevno šolo, je bilo precej dela - P° se je seveda poznalo tudi pri med­ V fronto pa bi se morali bolj kot IZ KRŠKE OSNOVNE Propadajoči stanovanjski blok z.vsemi tistimi, ki so pojasnjevali, da občinske konference SZDL Trebnje, sebojnem sodelovanju vseh doslej vključiti hišni sveti, vaški in ŠOLE v Majnikovi ulici je last JLA. ni potrebna. Toda moč argumentov je ocena dosedanjih sestankov kra­ družbenopolitičnih organizacij, ne­ ulični odbori, ki še niso prav zaži­ Zaradi raznih pomanjkljivosti so ni zmagala in tedanji ravnatelj je jevnih konferenc SZDL v glavnem uspešnosti vaških in uličnih odbo­ veli, kar glede na številne probleme, Množičnega pohoda „Po poteh ga nameravali pred leti podreti. moral zaradi tega ,,pokati", kot radi pozitivna. K temu so prispevale rov, nezadostnem sodelovanju z de­ s katerimi bi se morali ukvarjati, borb in zmag" na Goijancih so se Zadnji razgovori s strokovnjaki rečemo. Zdaj pa je bila celodnevna temeljite- priprave nanje, ki so se legacijami. Tudi v tej krajevni konfe­ gotovo ni prav. Slej ko prej ostaja udeležili tudi učenci krške osnovne za gradbeništvo pred okoli letom “°la v Mokronogu čisto tiho po­ začele že maja, pa tudi spoznanje renci so opazili, da ljudi prizadevajo prva naloga konference tudi skrb za šole Jurija Dalmatina. Brigita FU- dni pa so pokazali, da je treba kopana, ne da bi se komu skrivil en ljudi, da prav v tej frontni organi­ samo konkretna vprašanja glede izvijanje programa stabilizacije. Med RAR piše, da so pohodniki (bilo jih stanovanjski blok obnoviti in sam las. Odgovornost pa, o kateri zaciji lahko pridejo na dan njihovi naloge pa so zapisali tudi večjo skrb je blizu 200) spotoma tekmovali v usposobiti za vselitev stanoval­ toliko govorimo, spet nekje ždi vse resnični interesi. O tem govori dob­ za ostarele občane, za kulturo in orientaciji. Brigita hkrati poroča, da cev. Obnavljati bodo začeli, ta­ ra udeležba na sejah. Razveseljivo je zaprašena in žalostna, ker zanjo pri KRVODAJALSKA lepše okolje. Skratka, nalog je več so krški pionirji pred kratkim uspeš­ koj ko bo denar. nas očitno ni nobenega pametnega tudi, da so bili za vodilne funkcije v kot dovolj, doseči bo treba le večjo no opravili tek na 800 m po kosta- Pri plavalnem bazenu gre ver­ dcl

Št. 45 (1786) 3. novembra 1983 DOLENJSKI LIST Novo v Brežicah

ZBOGOM, MONTERJI! - Delav­ IZ NkŠIH OBČIN IZ NkŠIH OBČIN ci lokalne radijske postaje so se ob delu v rekordnem času usposobili za več obrtniških in drugih speciali­ ziranih ročnodelskih poklicev. Pri obnavljanju studia so se ravnali po 99 načelu ..Naredi sami", če so videli, da specialisti svoje delo slabo oprav­ „Pri nas se ne otepamo dela ljajo. Delavce Termike iz Ljubljane Začeli so z lepo doto so zato brez oklevanja odslovili in Tozd za vzdrževanje voz v Dobovi si je povečal življenjski prostor s prestavitvijo sami dokončali oblaganje stropa v V prvem obratu zaposleni tudi domačini studiu. Strokovnjaki so jim priznali, ceste — Še dve delovni hali za 90 milijonov dinarjev da so preskušnjo odlično prestali. SKOPICE — ,precej vode je Odločitev, da bi zaposlili Torej bodo lahko še komu ponudili preteklo, preden smo našo že invalide in razvili dejavnost, ki DOBOVA — Pred popravljalnico železniških voz so te dni kolektiv prispeval sam. Ves čas je svoje usluge, če jim bo kdaj zmanj­ modno propadajočo šolo spre- ne bo onesnaževala okolja, je zaključili urejanje deponije za les in asfaltiranje ceste, ki so jo skrbel za to, da je imel polne roke kalo km ha v stroki. menili v koristno delavnico, zato naletela pri krajanih in v občini prestavili, da so si s tem razširili življenjski prostor. Prestavitev dela, zato se ni otepal nobenega POPOLDANSKE SEJE NISO na ugoden odmev, samo do NOVOŠT - Kar za d'” t o smo vaščani pridobitve nadvse ceste in gradnja novega mostu je veljala kolektiv 20 milijonov posla. Delo je prevzemal tudi od veseli," je dejal na otvoritvi programov je bilo težko priti. Za železniških delavnic v Zagrebu in delovnega časa, so ooiuihu Muf c dinarjev, enako vsoto pa bodo morali odšteti tudi za skladišče lesa. marsikomu za zgled. Sejo sklicujmo predsednik sveta krajevne skup­ delavnico se je močno zavzela Sarajevu, če je le imel proste zmo­ dosledno v popoldanskih urah, ude­ nosti Skopice Bruno Potokar in tudi Medobčinska gospodarska Obe naložbi sta le predpriprava za milijonov od Železniškega gospodar­ gljivosti. V Dobovi vzdržujejo tudi ležencem pa ne izplačujejo nobenih pri tem omenil, da bi moralo zbornica ki se še zdaj trudi, da bi nadaljevanje celovito zastavljenega stva. Razliko do 35 milijonov je vse posebne vozove za prevoz živih nadomestil. Žal povsod ni tako in združeno delo pokazati več ji preskrbela trajno delo za investicijskega programa, za gradnjo rib, predelujejo vagone v kuhinje, spodletelo je že nekaj poskusov za zanimanja zanjo. Delovne orga­ čimveč ljudi. Predsednik sveta dveh novih industrijskih hal, na­ kopalnice in spalnice za potrebe sestajanje po delovnem času. V nizacije v brežiški občini dobro KS in drugi so še vedno menjenih sodobnejšemu vzdrževanju Železniškega gospodarstva, vagone družbenopolitičnih organizacijah so pozna in ve, da imajo veliko prepričani, da ni nič zamujeno železniških vagonov. V prvi hali, Alojz 2okalj — za notranji transport v železarnah na to v glavnem dosegli, drtigifh, na invalidov in takih delavcev, ki so in da bo finančna podpora katere gradnja se bo začela spomla­ Jesenicah in v Štorah ter vagone za primer občinski skupščini, pa se to ni obneslo, zato se delegati še vedno sposobni le za lažje delo. Samo združenega dela v občini dobro­ di, bodo opravljali vsa varilska dela častni občan potrebe Surovine in Dinosa. srečujejo dopoldne. Izjema je bila Prevoz jih ima na primer več kot došla ob vsakem času. pri investicijskem vzdrževanju voz, Brežic V Dobovi opravijo na leto 1200 tokrat slavnostna seja za praznik. dvajset, za katere ne vedo, kako demontažo streh in drugih sestavnih do 1300 investicijskih in 7000 teko­ bi jih zaposlili. „Dota, ki so jo invalidi dobili delov. Dve mesti bodo uredili za Na svečani seji občinske skup­ čih popravil, z izpeljavo naslednjih Skopiško šolo so ukinili na­ v Skopicah, je za novi kolektiv težko poškodovane vozove, zraven ščine in družbenopolitičnih dveh zastavljenih investicijskih faz tanko pred desetimi leti, ker je nadvse spodbudna, saj cenimo pa še delavnico za regeneracijo re­ organizacij so 28. oktobra po­ pa bodo to število lahko močno delili naslov častnega občana ro­ ELA IN ŠEŠIR bilo premalo otrok, in od takrat vrednost objekta z zemljiščem zervnih delov. Poslej bodo poškodo­ povečali Po izgradnji obeh novih jaku iz Krške vasi, upokojenemu hal računajo, da bodo imeli na voljo NAZADUJETA? vozijo učence k pouku v Breži­ vred na 10 milijonov dinarjev," vane dele voz samo zamenjavali, ne general-majorju JLA Alojzu Žo- ce. V šolskem poslopju so je pojasnil Potokar. Povedal je bodo jih več popravljali. Tako bodo še 40 novih delovnih mest, tako da kalju. Svojo bogato revolucio­ se bo kolektiv pomnožil od 280 na BIZELJSKO - V nerazvitih nameravali najprej ustanoviti tudi, da so krajani rade volje za polovico skrajšali popravljanje in narno pot je začel kot soorgani­ 320 zaposlenih. krajevnih skupnostih brežiške otroški vrtec, potem so že pomagali urejati okolico in da so prispevali s tem velik delež k hitrej­ zator odpora v vaseh pod Gor­ J. TEPPEY razmišljali o vrtcu in delavnici, tudi oni zadovoljni, ker se bo šemu obračanju voznega parka. janci. Bil je obveščevalec v Gor­ občine na desnem bregu Save, vendar zamisli o vrtcu niso njihov prvi in edini obrat lahko V tem tozdu nimajo pred investi­ janski četi in Golanskem bata­ predvsem na Bizeljskem, v Piše- cah in Globokem, zadnja deset­ uresničili. Zgradbo so zadnja še precej razširil. Med osmimi cijami nobenega strahu. Doslej so še ljonu, zadnjo, najpomembnejšo dolžnost v NOB pa je opravljal letja niso prinesla možnosti za leta oddajali tudi za stanovanje delavci, kolikor jih trenutno dela vse dobro izpeljali in tudi pri vra­ NEUREJENI PREVOZI kot komisar XIV. divizije. Se zaposlovanje ljudi v domačih delavcem iz drugih krajev, ker pa v njem, so štirje domačini, za v čanju posojil niso imeli težav. Prva pred iztekom vojne je končal DELAVCEV obratih. Podatki kažejo, da se nad njo ni bilo pravega skrbnika, prihodnje pa se nadejajo, da jih hala - naredili so jo 1977. leta - je vojaško akademijo v Sovjetski - GORA - Vodstvo te krajevne število zaposlenih v treh obratih, je bilo v njej vse uničeno. bo še več našlo kruh v neposred­ pomenila hkrati sanacijo in zagon za zvezi Po vrnitvi je delal v gene­ v globoškem rudniku, v obratu Nobenih vrat ni bilo več mogoče ni bližini doma. nadaljnji raz vej. Zanjo so dobili 6 ralštabu in predaval na vojni skupnosti se je že spomladi dogovo­ Šešira iz Škofje Loke v Stari vasi zapreti, ker so bila brez kQuk. J. TEPPEY milijonov dinarjev iz republiških re­ akademiji, bil pa je tudi vojni rilo s krškim Izletnikom, da bo in v Eli na Bizeljskem, celo zerv, 7 milijonov posojila od LB in 6 ataše v Budimpešti in Sofiji. uvedel delavsko progo Krško - Gora - Krško, kjer bi se vozilo zmanjšuje. Pred leti so v njih 99 okrog 40 delavcev. Izletnik je pri­ našteli 120 delavcev, danes pa pravil vse potrebno, vendar pri koor­ jih je komaj še 100. Sopova oprema v ..daljno Kino dinaciji na občini ta proga ni bila To pomeni, da ni medtem sprejeta, češ da ni delavcev za tri zraslo nič novega in da so še Letos naj bi tozd Oprema na tujem iztržil 270 milijonov dinarjev, prihodnje leto pa izmene. tiste matične organizacije ki so vsaj za petino več — Letošnji izvoz vreden milijon dolarjev? pokazale voljo do razvoja na tem NAMESTO ODGOVORA območju, opustile skrb za širje­ KRŠKO — Šopov tozd Oprema naj bi letos s prodajo svojih nili kar 32 vagonov in dva tovor­ -MESO nje industrijskih zmogljivosti v izdelov na tujih trgih zaslužil 270 milijonov dinaijev, letošnji izvoz njaka. teh krajih. pa naj bi znašal okrog 30 odst. celotnega prihodka tozda. KOPRIVNICA - Krajani te Doslej sklenjeni posli pa zagotav­ • Letos naj bi na konverti­ večala izvoz za najmanj petino. Pri­ bilnih trgih zaslužili okrog mili­ kozjanske krajevne skupnosti že ljajo, da bo ta največja temeljna čakujejo zadnja soglasja za razširitev Po demobilizaciji 1958 seje lep čas opozarjajo, da preskrba organizacija Sopa v letu 1984 po- jon dolaijev, uvoz pa naj bi ne vključil v družbenopolitično proizvodnih prostorov, kajti ob se­ z mesom močno šepa. Agro- Krške novice danjem obsegu proizvodnje so zelo presegel 2 milijona dinaijev. delo in prevzemal pomembne utesnjeni. Že večkrat pa so delavci Sklenjeni posli za izdelavo opni funkcije v republiki. V gospodar­ kombinatova mesnica bi morala skem zboru skupščine SRS je NOVI NAMESTNIK SODNIKA Sami kovači Sopa dokazali, da so pripravljeni me za Libijo in Egipt napovedu­ biti odprta vsaj ob sobotah od dva mandata zastopal brežiško 12. do 15. ure, toda mesarja ZA PREKRŠKE - Delegati ob­ zgrabiti za delo tudi ob prostih jejo še izdatnejši izvoz na trge s občino in Posavje. Ves čas je činske skupščine so na zadnjem svojega sobotah in celo v treh izmenah, če trdno valuto, prihodnje leto pa sodeloval pri reševanju gospo­ vidijo kvečjemu trikrat, pa tudi zasedanju 27. oktobra za novega gre za pravočasno izpolnitey naro­ naj bi se prvič pojavili kot darskih problemov in bil tesno enkrat samkrat v mesecu. Kra­ namestnika sodnika za prekrši- čil. sodobavitelji ljubljanske Lesni­ povezan z življenjem in delom jani se hudujejo in pravijo, da bi imenovali diplomiranega pravnika napredka svoje rojstne občine. Za pri­ Ivana Špiletja iz Krškega. Pred kratkim so v rekordnem ne tudi na Kitajskem. V tej raje videli, ko bi namesto dele­ BOŠTANJ - V sevniški ob­ času, v 45 koledarskih dnevih, iz­ spevek k njenemu razvoju se mu ŽE VEDO, KAJ HOČEJO - Na daljni deželi bo namreč Lesnina je ta oddolžila s proglasitvijo za gatskega odgovora Agrokombi­ seji zbora krajevnih skupnosti je čini zadnja leta prenašajo osred­ delali za 1,8 milijona klirinških do­ nje proslave ob občinskem praz­ postavila tovarno kolonialnega častnega občana. nat čimprej poslal v mesnico eden izmed delegatov menil, da stal­ larjev za naročnika iz Čehoslovaške. J. T. meso in resnega mesarja! no bivališče ne bi smelo biti po­ niku iz ene v drugo krajevno Za največjo pošiljko opreme v pro­ pohištva - stolov. skupnost. Tokrat bo na vrsti membno pri, dodeljevanju pomoči izvodnem in izvoznem programu do­ prizadetim od toče v sevniški ob­ boštanjska krajevna skupnost. Šopov tozd Oprema z zadnjimi Samo središče vasi v mnogo- slej, ki pomeni več kot polovico čini. Odgovoril mu je drug delegat, izvoznimi rezultati in še zlasti obeti čem spreminja videz: namesto iztržka letošnjega izvoza, so napol- rekoč, da so Sevničani hoteli doseči malega gasilskega doma je tam za prihodnje leto najbolje odgovarja ravno to, da tisti, ki imajo vikende mnogo večja, sodobna stavba. na očitke, da je preveč usmerjen na na Malkovcu in drugod, pomoči ne Dozidujejo in prezidujejo se tudi vzhodne, klirinške trge. Dežele v bodo deležni. Tretji delegat pa je menil, da kaže Sevničane vendarle dom TVD Partizan. Predsednik razvoju pa bi bile izvozno gotovo sveta krajevne skupnosti Drago opomniti, da se ob lanski solidarno­ Tržnica obeta zanimivejše, če bi banke poskrbele stni akciji za pomoč od toče pri­ Krošelj iz Loga ob tem našteva za ustrezno kreditiranje izvoza opre­ številne akcije: „Zaključeni so zadetemu Bizeljskemu niso ravno me na te prostrane in nemalokrat vzorno izkazali... komunalni objekti, kot sta vodo­ Več specializiranih podcenjevane trge. voda. na Lazah in Orlah, mnogo prodajaln — Čebelar­ KJER JE OGENJ ... Odloki, ki PAVEL PERC jih predlaga občinski sekretariat za je narejenega na vodovodu na stvo naj bi preraslo v Vetmiku, asfaltirana je cesta na notranje zadeve, imajo običajno kaj Pugl v Boštanju, razširjena je donosno gospodarsko VREDNO OGLEDA žalostno usodo. Nanje je obilo pri­ cesta v Gaberju, asfaltirano je' pomb, tako da seje že primerilo, da dejavnost SEVNICA - V okviru prireditev so morali obravnavo odloka umak­ Križiše, dokončan je asfalt na ob občinskem prazniku bo tudi Kompolju, opravljeno je tudi ve­ niti z dnevnega reda. Ob predlogu KRŠKO - Do maja prihod­ nekaj zanimivih filmskih predstav. odloka zoper javni red in mir so liko delo pri razvoju telefonije njega leta naj bi bila končana Prihodnji četrtek ob 18.30. uri bo­ številnih vasi od Boštanja, Rad- delegati naposled opozorili, da bi gradbena dela na travniku med do v sevniškem kinu vrteli slovenski POGOSTITEV V DOMU UPOKOJENCEV - Krajevna organizacija moral predlagatelj bolj paziti na ne, Loga, Lukovca, Konjskega, nadvozom in ..podmornico”, film Boj na požiralniku. V kino bo Rdečega križa v Brežicah je 27. oktobra pripravila prisrčno Vrha, Okiča in Jablance. Tudi slovenski jezik, ne pa vztrajati pri kot Krčani imenujejo novejšo vredno priti že ob 17. uri. Takrat srečanje starostnikov iz mestne krajevne skupnosti. Tokrat so birokratski latovščini, četudi sc ob Šmarčani gradijo nov gasilski prodajalno, zgrajeno na Vidmu; bodo namreč vrteli dokumentarne dom. Strelska družina iz Bo­ aktivisti RK osebno povabili vsakega posebej, zato je bil odziv njo morda niso dovolj spotaknili že zrasel bo objekt, ki naj bi posnetke o prihodu okupatorja v ob obravnavi osnutka tega odloka! štanja si je uredila strelišče za ponujal več kot klasična tržnica, Sevnico leta 1941, film o krmelj- velik. Prišlo je nad 80 občanov, starih 70 in več let. To je bilo že čeprav je to ime zgradbe, ki skem rudniku in dela sevniških ama- tretje srečanje. Z njim so počastili praznik brežiške občine. hitro raste in dobiva vse bolj Kulturni program so jim pripravili učenci brežiške osnovne šole. določene obrise. tarca je posnel delavec pri Jakilu, da Sevniški paberki V pritličju tržnice bodo pro­ so jih pripravili za projekcijo pa so Stanovalci doma so jim izrekli dobrodošlico, pozdravili pa so jih dajalne kruha, mleka in mlečnih bili potrebni strokovni posegi v tu­ tudi predstavniki krajevne in občinske organizacije RK in krajevne SERVIS PLINSKIH APARA­ izdelkov, cvetličarna Agrarie, jim . skupnosti. (Foto: J. Teppey) TOV? - Smo v mesecu požarne okrepčevalnica in zelenjavna varnosti, ko naj bi zato storili še kaj trgovina. V pritličje tržnice se več. V sevniški gasilski dom, na bo preselil? z Rese šele pred tamkajšnji gasilski servis, se je že kratkim odprta ribarnica. Občinski grb Boštanjskim fantom zateklo nekaj občanov za pomoč pri Ob nekdanjem hotelu Sremič montaži plinskih naprav. V tem mg bi stala prodajalna znane Največja priznanja sevniške občine ob občinskem prazniku servisu bi bili pripravljeni tudi sicer trgovske hiše spominkov in iz­ prevzeti to strokovno nalogo. Pri delkov domače obrti „Dom”. Po predlagani kipar in pisatelj Tone trgovini žal zaenkrat ni zanimanja, Drago Krošelj: „Kar načrtu­ besedah podpredsednika IS SO SEVNICA - Žirija za podelitev občinskih priznanj pri občinski da bi to tudi gmotno podprli. Gasil­ jemo, tudi izpeljemo!" Igoija Dobrovnika naj bi ljub­ konferenci SZDL je pripravila predlog letošnjih dobitnikov, ki ga Svetina, Jože Zavri iz Dolenjega cem je znano, kako imajo to urejeno ljanski Medex odprl specializira­ Boštanja, likovni pedagog Branko zračno puško pri žagi v Do­ bodo danes obravnavali delegati vseh treh zborov občinske v Mariboru, preprosto je vračunano no okrepčevalnico in prodajalno Šuster iz Krmelja, mešani pevski v ceno jeklenice.:nke. lenjem Boštanju. Velik objekt svojih izdelkov. Za posavske in skupščine. širšega pomena je novi most čez zbor Primož Trubar iz Loke in Joža ZALOTILI TATICO - V največji morda tudi za dolenjske čebelar­ Najvišje priznanje, „Grb občine nadaljnje načrtno delo, da premaga­ Mimo z obvoznico." Brinovec, pomočnica ravnatelja na sevniški samopostrežni trgovini so v je naj bi tod zagotovili dobro pisamico za trgovino povabili stran­ Boštanjčani so se že pred leti Sevnica", naj bi tokrat ne šel v jo trenutni težavnejši start v 1. ponudbo čebelarskega repro- sevniški osnovni šoli. ko. Pregled pod plaščem je odkril odločili, da za hitrejši napredek gospodarstvo, zanj je predlagana slovenski ligi v članski vrsti. Za materiala ter odkup medu in A. 2 . meso. Strankina družina bi si tistih te po površini naj večje krajevne kulturna skupina, oktet Boštanjski priznanje je predlagana tudi znana drugih pridelkov. Zagotovili naj nekaj dekagramov mesa lahko pri­ skupnosti v občini sežejo v žep. fantje iz Boštanja. Ne le da prepeva zdravniška dntžina dr. Marija bi tudi močno, učinkovito po­ voščila tudi za denar. Skupaj z eno Razveseljivo je, da akcije, na­ speševalno in strokovno sveto­ že skoraj dvajset let, pod strokov­ Rott-Pesjak in mag. dr. Jurij direktorsko plačo je namreč za mi­ črtovane po programu samo­ PLESNI TEČAJ V valno službo. Čebelarjenje v nim vodstvom prof. Egona Kuneja Pesjak. Njuno delo v sevniški občini nuli mesec „potegnila“ nad 60.000 prispevka iz leta 1981, v celoti DOMU MLADIH Posavju naj bi tako preraslo iz Celja je oktet dosegel zavidljivo štejejo za pionirsko delo v splošni tisočakov... izvajajo. Kako zmorejo to v se­ ljubiteljske društvene okvire in umetniško raven in-dostojno pred­ medicini in dispanzerski službi. Od KRŠKO - V petek, 4. novembra, VSE NA ISTI VEČER - Najlaže danjih težkih gospodarskih raz­ postalo gospodarsko zanimiva stavlja občino doma in v tujini. Na zunanjih sodelavcev predlagajo pri­ se bo ob 18. uri v Domu mladih je usklajevati predstave, če jih ni, merah? ,.Ljudje prispevajo še panoga. RTV so posneli posebno oddajo, to znanje inž. Frenku Filipčiču iz Bre­ pričel plesni tečaj, ki ga prirejata oziroma so to le bolj ali manj dodatni denar, predvsem pa so­ Na prehodni ploščadi, ki bo občinska konferenca ZSM in Dom predstave „nagih“ filmov. Ob občin­ delujejo z delom. Razumejo, da sodelovanje tudi nadaljujejo. žic. Nad 15 let pomaga pri urbani­ povezovala vse prodajalne in mladih. Gre za hvalevredno potezo skem prazniku pa je že običaj, daje je denar s samoprispevkom pokriti del tržnice, bo prodajal­ stičnem urejanju krajine občine. Pripravljen je predlog za troje saj mladi res marsikdaj nimajo pra­ nekaj več tudi kulturnih prireditev. dobrodošla pomoč, sam po sebi na „Tarateksa” iz Bajine Balte, Brezplačno je sodeloval pri urejanju priznanj Dušana Kvcdra-Tomaža. vih priložnosti, da bi smotrno pre­ Tako v petek, 11. novembra,'ob 18. pa še ne zagotavlja izvedbo akci­ ki se bo preselil iz pretesnih obeležij NOB na Cirniku, Bučki, v živeli svoj prosti čas. Tako se bodo uri v Boštanju ne gre zamuditi veče­ je. Težko bi našli primere, kjer Prejel naj bi ga sevniški rokometni prostorov v starem mestnem Boštanju in spomenika heroja Maro­ lahko zdaj nekaj petkov, vsakokrat ra z Boštanjskimi fanti, folkloro in bi bil družbeni denar tolikokrat jedru. Prostora pa ne bo zmanj­ klub Partizan. Letos je klub slavil ka v Za bukovju. ob 18. uri, zavrteli ob zvokih različ­ otroki. Samo uro kasneje pa bodo v oplemeniten," meni predsednik kalo niti za številne kioske. srebrni jubilej. V vseh selekcijah se nih melodij, najbolj vztrajni pa se sevniškem gasilskem domu nastopili K ro' "rošelj. P. P. udejstvuje v klubu nad sto članov. Podeljenih naj bi bilo pet medalj tudi naučili različnih plesnih kora­ priljubljeni Šentjakobčani s Sedmo- A.Ž. Prav podmladek je spodbuda za Dušana Kvcdra-Tomaža. Zanje so kov. rico v kleti.

DOLENJSKI LIST Št. 44 (1786) 3. novembra 1983 iz Beograda. Na dan osvoboditve " " " m m u s glavnega mesta smo se odpravili k vrstnikom na obisk štirje učenci iz Labodov ekstempore se razrašča OŠ Katje Rupena. Aleno Pezdirc, kultura Andreja Dernovška, Marka Lenarta Na letošnjem — jubilejnem — sodelovalo že nad 50 slikarjev — Razstava 5. eks- in mene je spremljala mentorica tempora na ogled v Labodovi jedilnici — Med trinajstimi nagrajenci pet Dolenjcev pionirskega odreda Vlasta Stokano- in li/fOcUruAtwr vič. Beograjski šolarji so nam pripra­ — Prihodnje leto tudi razstava nagrajenih del na dosedanjih ekstemporih vili proslavo, tudi obdarili so nas in - bili zelo gostoljubni. Srečanje nam NOVO MESTO - Več kot petdeset ljubiteljskih in akademskih vih sadov pripravili tudi razsta­ bo ostalo v lepem spominu, februar­ slikarjev iz raznih krajev Slovenije in celo iz Hrvaške se je udeležilo vo najboljših dosežkov prvih izobra­ ja pa pričakujemo njihov obisk. letošnjega Labodovega ekstempora in na temo » N ovo mesto - petih tovrstnih prireditev. Na PULILI SMO TANJA MARKOVIČ dolina Krke in ljudje ob njej“ ustvarilo kakih stodeset del v razstavi bodo predvidoma vsa novin. krožek ževanje KORENJE akvarelu, olju, risbi in drugih slikarskih tehnikah. dela, za katera so bili njih MARLJIVI ŠOLARJI avtorji na ekstemporih nagraje­ Ekstempore je trajal tri tedne, Pred kratkim smo nekateri člani SEVNICA - Na osnovni šoli Sava imenovane figuralike tudi tokrat ni. To pa ne bo samo napoj pionirskega vaškega odbora iz Šent- Kladnika so v lepih jesenskih dneh slike na žigosanih platnih in papirjih manj, kot bi pričakovali glede na najboljšega, ampak bo moč Akvareli kot mperta odšli na njivo kmeta Toneta skoraj že opravili z načrtom ur pa so morali vsi, ki so se odzvali prek eksponatov videti, kako so Kuglja in pospravljali korenje. Pulili proizvodnega in drugega družbeno Labodovemu vabilu (povabljenih je ®io ga s pripomočkom, ki mu po koristnega dela. Osmi razredi so bilo kakih 160 slikarjev), oddati do ekstempori kvalitetno rasli. dokumenti domače pravijo Špes. Za vse ni bilo oddelali tudi en solidarnostni dan v prvih popoldanskih ur minulo sobo­ „OPRE ROMA“ IVAN ZORAN ar?l* Špesov, zato jim je gospodar Kočevski rojak France Kmetijskem kombinatu. Vsi, od 3. to. Zvečer tega dne so v jedilnici osiiu primerne palice. Izpuljeni ko­ V CELJU do 8. razredov, so delali po en dan v novomeške tovarne oblačil že odprli Smole razstavlja v ljub­ ren smo nato tudi obtrgali in nalo- sadovnjakih na Dobravi pri Loki. razstavo del po izboru, ki ga je CELJE - S predstavitvijo ljanskem Muzeju ljudske 2ui na traktor. Delo nam ni bilo Nekaj sadja so nabrali tudi za šolsko SPOSOJENO TRNJE odveč, med koristnim opravilom kuhinjo. Zbrali so 9.480 kg starega opravila strokovna žirija. S tem seje novega slovenskega filma „Dih“ revolucije______smo se pogovarjali in šalili. končala še ena likovna manifestacija se je včeraj tu začel že enajsti papirja. Dogovorjen im^jo ključ de­ — Ne kaznujte pesnikov, že LJUBLJANA - V Ljubljani BOGDAN BRCAR litve zasluženega denarja. 70 odst. v Novem mestu, ki po množičnosti teden domačega filma. Na prire­ tako so slabo plačani. udomljeni kočevski rojak France OŠ Šentrupert izkupička bodo nemenili za oddel­ prerašča v največjo na Dolenjskem. ditvi, ki jo nekateri imenujejo (Univerzitetska riječ) Smole, član ljubljanskega Društva čne skupnosti, 30 pa za interesne To je dokazala še posebno letos, ko »slovenski Pulj“ in bo trajala do likovnih samorastnikov, je po letu OBISKALA NAS dejavnosti. Lani so si iz tega denaija slavi Labodov ekstempore mali 9. novembra, bodo predstavili plačali ogled predstave v gledališču. 1977 s svojo skicirko večkrat po­ jubilej - petletnico. slovensko filmsko proizvodnjo OPAZEN DELEŽ JE HARFISTKA Letos bodo po vsej vegetnosti obi­ toval proti Slovenskemu primorju. Na otvoritvi razstave, ki so jo s zadnjega leta. Na programu je skali ljubljansko Opero in si ogledali NAŠIH ZALOŽB Na teh potovanjih je skiciral, risal in P. URŠIČ svojim nastopom popestrili plesalci tudi celovečerni dokumentarec predstavo Smetanove Prodane ne­ BEOGRAD - Včeraj so tu zaprli v akvarelu slikal partizanske delav­ sinun' ?kt?bra nas Je obiskala znana veste. , novomeške folklorne skupine Kres „Pamet v roke, ko boš v drugo 28. mednarodni knjižni sejem, na nice in kraje, kjer je deloval 9. harflstka Pavla Uršič. Po- pod vodstvom Branke Moškon in ustvarjal svet“ ali „Opre Roma" katerem je svoje novosti predstavilo korpus NOV. Dvainpetdeset akvare­ u i*? nam je razložila sestavo VIDEU SMO, recitator Jože Gutman, član novo­ novomeškega režiserja Filipa narte m način igranja nanjo. Našo 180 domačih in okoli 380 tujih lov in osemnajst risb je pripravil za meškega amaterskega gledališča in Robarja. Zadnji dan bodo po­ pozornost Je pritegnila najbolj, ko je KAKO NASTAJA založnikov. Na razstavi je bil dokaj razstavo, ki jo bodo v počastitev novomeškega literarnega kluba, je delili nagrade, imenovane po u bar£e ■zvabljala šum morja. Po PAPIR 40-letnice ustanovitve 9. korpusa Milan Bratož, glavni direktor Labo­ slovenskem filmskem pobudniku opazen delež slovenskih založb. h i ’ nas Je navdušil, samo se NOV danes odprli v Muzeju ljudske V okviru naravoslovnega dne smo da, podelil nagrade za najboljša dela, Tako je Državna založba Slovenije dolgo pogovarjali s harfistko, saj Metodu Badjuri. revolucije Slovenije v Ljubljani. Raz­ si 19. oktobra učenci 5. in 6. ki jih je posameznim avtorjem že prvi sejemski dan pripravila n« J?3*! ^ * male podrobnosti o nje­ stava bo na ogled do 30. novembra. ni delu. Tako smo izvedeli tudi, razreda ogledali krško tovarno ce­ prisodila žirija umetnostnih zgodovi­ slovesnost ob promociji knjige »Slo­ luloze in papirja ter mizarsko po­ Veliko risb in akvarelov je France “f.Je njena harfa stala kar 300 narjev dr. Ceneta Avguština, prof. venija", ki jo je izdala v sodelovanju djetje. Zanimivo je bilo seznaniti se samo temo. Človek je na slikah Smole izdelal na pobudo Rada Jelin­ nuhjonov starih dinarjev. Andreje Koblar in mag. Milčka z Jugoslovansko revijo. Ta naša JOŽICA PALClC s postopkom nastajanja papiga iz navzoč predvsem z delom svojih rok založba je vzbudila pozornost tudi z čiča, ki pripravlja knjigo o dejav­ lesa, v Mizarski pa so nas pritegnili Komelja. OŠ Podzemelj in sadovi svojega uma, manjkrat pa mapo 300 grafičnih listov Božidarja nosti zalednih delavnic na območju različni načini obdelovanja lesa. omenjenega partizanskega korpusa. Tam so nam obljubili, da bomo kot upodobljenec oziroma sestavina Jakca. Cankarjeva založba je med OBISKALI SMO lahko dobili ostanke lesa, iz katerih • Prvo nagrado je dobila slike. drugim predstavila antologijo bosen- Smoletove stvaritve so kar nrjjbolj bomo pri tehničnem pouku naredili Vida Slivniker — Belantič, dru­ sko-hercegovske poezije pod naslo­ realistična odslikava šivalnic, ko­ VRSTNIKE IZ BEOGRADA vačij, mlinov, žag, orožarn in drugih marsikaj uporabnega. go Mimi Kajzer in tretjo Marin vom ,,Peti in biti", Mladinska knjiga Novomeške osnovne šole so po­ ANDREJ DRENOVEC • Sicer pa so labodovci, kot delavnic, saj je šlo avtorju predvsem Berovič. Odkupne nagrade so pa je presenetila z otroškimi slikani­ lte n e s šolo Vladislava Ribnikarja OŠ Koprivnica je dejal glavni direktor Bratož, z cami v srbohrvaškem jeziku. Sloven­ za likovne zapise dokumentarne prejeli: Veljko Toman, Jože mislimi že v prihodnjem letu, ska dela so dobila na tem sejnju tudi vrednosti. Več njegovih risb in akva­ Marinč, Stane Petrovič, Tone ko bodo poleg ekstempora in precej nagrad in priznanj, največ za relov bo sestavljalo in bogatilo Jelin­ Vovko, Janko Orač, Jože Ko­ običajne javne razgrnitve njego- knjižne opreme. čičevo knjigo. 0 vodovodu Sela-Sumberk tar, Štefan Štirn, Rajko Flis, Dopolnitev k prispevku »Delovne akcije na Selih — Ida Rebula in Matjaž Mavsar. Med nagrajenci je torej kar pet Sumberku”, objavljenemu v Dolenjskem listu Dolenjcev: Berovič kot novo­ Ni bilo vselej lahko vzdržati 13. oktobra meški rojak, Vovko, Orač in Kotar kot člani novomeške V Dolenjskem muzeju odprta jubilejna razstava del članov Likovne skupine Vla­ amoupravna komunalna inte- Zagorica — Vel. Dole — Male dimir Lamut — Dr. Cene Avguštin: „ Ta skupina šteje za eno najaktivnejših, pred­ driaH pnost občine Trebnje je v Dole - Stehanja vas. Dolžina cevo­ Likovne skupine Vladimir La­ ■ 2, d°l£or°čnim programom voda znaša 3500 m, za obratovanje mut, medtem ko je Štirn iz vsem pa najkvalitetnejših na Slovenskem” — Kopica uspehov Novomeščanov še ?uhe krajine v letu 1983 pa bo potrebno zgraditi še črpališče krške občine. ni prepričala, da bi skupini preskrbeli vsaj stalen prostor ?pin I dela na vodovodu in rezervoar s priklučnimi cevovodi. nrnlpL-t ™ J ^lede na to, d a je ta Tako bo v tej fazi urejena vodna NOVO MESTO - Likovna skupina Vladimir Lamut, ki deluje v Marjan Maznik je med drugim preskrba Velikih Dol, Malih Dol, Vestiriiskirn° ° bseŽen’ s«"° * & Razstava je kvalitetno boljša od okviru novomeške Zveze kulturnih organizacij kot samostojno navedel, da se je pravo delo skupine S ™ . , programom razdelili Stehanje vasi in Gombišč. Uporab­ začelo šele ob koncu leta 1974, ko gradnjo na stin faze, in sicer niki teh naselij so tudi zagotovili lanske, pestrejša pa je tudi motivika. društvo, praznuje 10-letnico svojega delovanja. V počastitev tega I vodovodno omrežje Zagorica - finančno soudeležbo za investicijo Slikarji so vsak na svoj način na jubileja so pripravili in minuli petek v mali dvorani oddelka NOB sta Boža Podergajs in Toni Vovko Stehanja vas s črpališčem Zagorica po sprejetih kriterijih. platna ali na-papir odslikali pač to, Dolenjskega muzeja odprli razstavo del njenih najbolj aktivnih zbrala vse slikarje, ki so želeli rezervoarjem Stehanja vas, organizirano delati in se učiti. Šele II., III. in IV. faza pa bodo kar se jim je zdelo od vsega članov. Na otvoritvi, ki se je začela s klavirskim nastopom učenk tl. vodovodno omrežje M. Dole - Takrat je skupina štela kar 32 reševale vodno preksrbo naselij v KS ponujenega v sončnih oktobrskih Glasbene šole Matjana Kozine, je o delovanju skupine govoril njen . Podšumberk z omrežjem Zavrh dneh v bližnji in daljni okolici članov. Ime Vladimira Lamuta je iri Babna gora in rezervoarjem G. Sela-Šumberk, in sicer: Babna gora, Arčelca, Dol. Podšumberk, Gor. Novega mesta ter ob Krki najmikav­ predstavnik Matjan Maznik, o razstavljalcih pa dr. Cene Avguštin, skupina dobila naslednje leto, ko je Podšumberk, umetnostni zgodovinar iz Kranja. Posebna priznanja skupine so III. vodovodno omrežje G. Pod- Podšumberk, Log pri Žužemberku, nejše in najbolj pri roki. Razstavlje­ uradno delovala v okviru SGP suniberk - Sela-Šumberk — Orlaka Orlaka, Replje, Sela-Sumberk, Vol­ ne slike kažejo, da to niso bili samo dobili njuna člana Boža Podergajs in Toni Vovko ter akademska Pionir. Kmalu so se zvrstile njene z rezervoarjem Sela-Šumberk in čje jame, Vrtače in Zavih. odsevi vode, panoramski pogledi na kiparka Duba Sambolec iz Ljubljane. razstave kar v 38 krajevnih skup­ mesto, pokrajina kot taka in še kaj, nostih in petih delovnih organizaci­ črpališčem G. Podšumberk, I. faza bo na podlagi sklenjene V jubilejnem letu skupina združu­ Jožica Medle, Janko Orač, Boža IV. vodovodno omrežje D. Pod- marveč tudi drobni izseki iz življe­ jah. Pred šestimi leti so v Novem izvajalske pogodbe dokončana do je petnajst članov. Na razstavi jih Podergajs, Marija Prah in Toni sumberk - Replje - Volčja jama - 15. 5. 1984. Sedaj je zgrajeno nja in dela tukajšnjih prebivalcev z sodeluje devet: Miran Hočevar, Jože mestu kot prvi v Sloveniji ustanovili vrtače. Vovko. Deseti razstavljalec je Franc 2900 m cevovoda ter pričeta dela na njihovimi običaji. Vendar pa je tako Kotar, Jože Kunjpr, Marjan Maznik, likovno šolo. V končni fazi bo vodovodno rezervoarju in črpalnici. Zemeljska Mlakar iz Žužemberka, ki je bil član omrežje oskrbovalo vsa naselja v dela so bila opravljena z mladin­ skupine od ustanovitve pa do svoje Krajevni skupnosti Sela-Šum berk skimi delovnimi brigadami Suha kra­ smrti leta 1980. Razstava obsega • Imena novomeških likov­ p naselja krajevne skupnosti Veliki jina 83 ter dodatnimi delovnimi Dober film se uveljavlja nekaj nad 30 del. Čeprav je po nikov so se začela pojavljati ki ležijo v geografskem ob­ akcijami, ki sta jih organizirala OK obsegu skromnejša, kot hi lahko tudi med nagrajenci v slikarskih močju Suhe krajine ZSMS Trebnje ter krajevna skupnost Filmsko gledališče, v Novem mestu dobro začelo bila, dokazuje, da šteje Likovna .Vodovodno omrežje se pri- kolonijah in ekstemporih. Z Veliki Gaber. Glede na velika pri­ skupina Vladimir Lamut ne samo za nJ, iUle na obstoječe omrežje Šent- drugo sezono — Še so možnosti za popestritev mednarodnega ekstempora v zadevanja mladine občine in kraja­ eno najaktivnejših, ampak tudi za rert v vas* Zagorica. Teren je iz- Piranu so prinesli štiri nagrade, nov teh naselij upamo, da bo I. faza nič navzkriž, saj se ob primernem ano razgiban, saj je najnižje na- tega vodovoda dograjena do pred­ NOVO MESTO - Novo­ eno najkvalitetnejših v Sloveniji. obisku in ob podpori novomeške dve s podobne prireditve v m„tena .k?ti 330 - 330m nad- videnega roka ter da bo skupnost v meško filmsko gledališče je Trstu in eno iz Kosovske 4fin ^®ine, najvišje pa na koti naslednjem letu lahko pričela z deli prejšnji mesec začelo drago se­ kulturne skupnosti račun izide," je Slednje je dr. Cene Avguštin posebej i m. Zaradi pocenitve stroškov Mitroviče. Več nagrad in pri­ na II. fazi, ki predstavlja začetek del zono svojega delovanja. Vsako poudaril Šege din, ko je načel sicer podčrtal, preden je v kratkem ie k v m mdi samega obratovanja v krajevni skupnosti Sela-Šumberk, bolečo plat kvalitetnega filma s sta­ predstavil posamezne razstavljalce. znanj so lamutovci dobili na x _ ,.a osvojena rešitev z dvema sredo je poslej ob 17. in 19. uri ker se vse naslednje faze navezujejo lišča kinematografov. (Naj ob tem povemo, da je moč dosedanjih Labodovih ekstem­ rpaltščema ter tremi rezervoarji, na omrežje I. faze. v obnovljenem Domu kulture v Poglejmo še, kaj bomo lahko vi­ v letu 1983 smo pričeli po pro- zapis dr. Avguština o razstavi porih, kjer so sodelovali tudi Novem mestu na programu kva­ deli v naslednjih sredah: Russlo- MDA Suha krajina 1983 z Delovna skupnost prebrati v katalogu, ki gaje skupina kot organizatorji. gradnjo I. faze tega vodovoda, in skupnih služb SIS liteten film iz programa, ki gaje vemu filmu Thommy bo sledil Waj- izdala za to priložnost, v njem pa je sicer: občine Trebnje pripravil filmski delavec Filip dov „Brez omrtvičenja", Ferrerijev tudi opisan razvoj skupine, medtem Seveda ne gre vše gladko. Pred­ Robar in sprejel filmski odbor »Zgodbe navadne norosti" in Bunu- ko so razstavljaci predstavljeni s sednik Maznik poudarja: „Že od pri novomeški ZKO. Na ta na­ elov „Ta mračni predmet pože- fotografijami, podatki o dosedanjem vsega začetka nas tarejo skrbi s čin se v dolenjski metropoli ljenja". MiM delu in s po eno reprodukcijo.) prostorom." j ZO r AN Marti Povh v spomin ustaljuje v nekaterih dragih re­ gijskih središčih že sprejeta in Tovarišice Marte Povh ni več med pomenilo več kot zgolj dolžnost. Pri uveljavljena oblika uveljavljanja nariu. Ne veijamemo, ne moremo svojem pedagoškem delu se nikoli ni kvalitetnega filma in posredno Zdaj še brežiško srečanje z Lamutom vfrM*i’ no<-emo verjeti, saj smo jo branila novih, dodatnih nalog, za "deh Je pred dnevi: zdravo in raz­ katere se je vedno vestno pri­ tudi filmske vzgoje. Razstava Lamutovih grafik je odprta v galeriji Posavskega muzeja položeno, zavzeto; tako, kot je bila pravljala in jih opravljala z vso res­ Po treh predstavah v filmskem rovarišica Marta vedno pri svojem nostjo in posluhom za potrebe mla­ gledališču druge sezone je mogoče BREŽICE - Čeprav je bil Vladimir Lamut, kakor so prepričani lahko uživajo ob Lamutovih grafič­ “CIu z mladino. Sredi dela, polnega dih. zapisati, da je odziv gledalcev zado­ strokovnjaki, rojen krajinar, je svoja najboljša in najznačilnejša dela nih stvaritvah. Razstava pomeni načrtov, ji je zastal korak. Kako pestro je bilo njeno delo, voljiv, predvsem pa večji, kot je obenem popestritev razstavne dejav­ 51 voj o poklicno pot, v celoti na­ ustvaril v grafiki. Z njo je lahko izrazil svoj intimni odnos do lahko vidimo, če se spomnimo samo sicer ob predvajanju kvalitetnih fil­ nosti brežiške galerije, ki postaja jd en o vzgoji mladega rodu, je življenja in umetnosti ter v njej razodel svoje najsodobnejše težnje. nekaterih področij njenega vzgoj­ mov, saj je zdaj mogoče ljubitelju Phčela pred 28 leti kot učiteljica v odmevna ne le v ozkem regional­ nega dela, katerih mentor je bila Grafika je bila pri njem tako prevladujoča, da je postala podlaga osnovni šoli Brusnice in nato leta filmske umetnosti zanesljiveje načr­ celo pri njegovih barvnih slikah. nem, ampak tudi v širšem, sloven­ tovarišica Marta v zadnjih nekaj tovati obiske kinematografa. Od skem pomenu. 1964 pričela z delom v težkih raz- letih: domska skupnost učencev, rednih kino predstav se filmsko gle­ Eno naj Večjih razstav Lamutovih krožili po raznih slovenskih razsta­ 1. Z. "terah starega doma v Šmihelu. Ves marksistični krožek, ročna dela, grafik so pripravili lansko poletje v p as je živela z Domom in za Dom. kadrovska komisija, filatelija, komi­ dališče loči tudi po tem, da obisko­ viščih. Minuli četrtek so razstavo ^ o s to ni poznala pravega počitka, valci dobe v roke filmske liste z Novem mestu. V obeh dvoranah sija za učne in delovne navade, Lamutovih grafik odprli v galeriji 'Cltko stvari je bilo treba postoriti nekaj podatki in mnenji, ki naj bi šahovski krožek, urejanje domskega Dolenjske galerije je bilo na ogled Posavskega muzeja v Brežicah. Na njdi ob sobotah in nedeljah, čeprav pomagali pri razumevanju filma in kar 67 stvaritev v različnih grafičnih otvoritvi je nastopil Ribniški oktet 01 ta čas najbolj lahko namenila vrta. Poleg tega je našla čas za IZPOSOJEVALNI ČAS njegovega mesta v filmski umet­ tehnikah. Obiskovalci so v njih pre­ ^oji družini. Delo z mladino ji je odgovornejše družbenopolitične iz Ljubljane. Tako je tudi Lamu­ nosti. Morda bi tu kazalo uvesti bolj poznali grafične cikle iz različnih funkcije in zadolžitve v Domu in tovim ožjim rojakom - umetnik je KNJIŽNICE neposreden in živ stik z gledalci, ustvarjalnih obdobij Vladimira La­ zunaj njega V zadnjih letih je bila bil namreč rojen na Čatežu pri denimo s kratko ustno predstavi­ muta. Najprej tako imenovane suhe predsednica sveta delovne skupno­ Brežicah - omogočeno, da se doma KRŠKO - Valvasorjeva knjižnica tvijo filma. Še vedno pa manjkajo sti, delegatka zbora združenega dela; igle, nastale med zadnjo vojno oziro­ seznanijo z umetnostjo človeka, ka­ in čitalnica je spremenila popoldan­ razgovori po končani filmski pred­ tudi te obveznosti je izpolnjevala z ma neposredno po končanem štu­ terega prezgodnja smrt pomeni veli­ ski izposojevalni čas. Poslej si lahko stavi; prostor je na voljo, le tistega, diju na zagrebški likovni akademiji. izposodite knjige, oziroma uporab­ vsem čutom odgovornosti. ko izgubo za slovensko likovno ki bi razgovor vodil ali vsaj spodbu­ Potem so sledile znamenite Lamu­ umetnost in slovensko kulturo. ljate čitalnico vsak delavnik dopol­ Sredi dela, polni načrtov ji je dil, ni. tove litografije fz sredine petdesetih Lamut resda ni imel tesnejših dne od 7. do 14. ure, popoldne p a v zastal korak. Vse njeno življenje in France Šegedin, ki ima na skrbi let, zatem pa dela iz let pred umet­ stikov z Brežicami, odkar se je s ponedeljek in petek od 16. do 18. delo je bilo posvečeno vzgoji mla­ nabavo filmov, pravi, da bo mogoče nikovo smrtjo. To je bil čas za­ starši preselil v Novo mesto, vendar ure. V novem izposojevališču na dine, zato bo njena podoba živela z zagotoviti vse načrtovane filme, res vestnih krčevitih ustvarjalnih iskanj. pa je kot slikar večkrat prepotoval Vidmu (v zelenem bloku poleg nami in v nas. pa je, da so kopije nekaterih izbra­ Razstava, ki je pomenila od- okolico rojstnega kraja in jo poveli­ hotela Srem ič) pa si je m oč Učenci in delavci nih filmov že precej spraskane in dolžitev Novega mesta Lamutovemu čal v slikah. Tega jim pričujoča izposoditi knjige vsak torek in Doma za učence komaj še primerne za predstavo. spominu, je bila v Dolenjski galeriji razstava, ki bo na ogled do 20. četrtek od 9. do 12-. in od 16. do Majde Šilc, Novo mesto »Tudi s financami zaenkrat ne gre odprta do jeseni. Zatem so izbori novembra, sicer ne ponuja, zato pa 18. ure.

44*(1786) 3. novembra 1983 DOLENJSKI LIST 7 NOVA MODNA HIŠA V NOVEM MESTU TELEVIZIJSKI ■ — — ------NOVOTEKSOVA 4. XI. V FILMSKIH FRESKAH: BRAT­ za otroke) - 18.15 Posvetovalni*! JE, NABRUSIMO KOSE, ljub­ za starše (izobraževalna oddaja) ' ljanska dokumentarna oddaja 18.45 Narodna glasba — 19.30 petek 20.45 NE PREZRITE, kulturna od­ Dnevnik - 20.00 Okno v glasbeno daja delavnico (glasbeni magazin) ' trgovina izbranega okus< 21.00 TELEVIZIJSKI KVIZ 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 22.10 DNEVNIK 40-letnica ustanovitve Tanjuga (de 22.25 NEKDO ME OPAZUJE, ame­ kum entarna oddaja) - 21.50 Nočni riški film kino: Lisjak (ameriški film) 8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Levi, John Carpenter je filmski režiser, Nemščina, Odmor, Dragutin Domja- komponist, izvajalec svojih skladb nič, Poročila pa tudi pisec izvrstnih kriminalk, 17.20 POROČILA znanstvenofantastičnih zgodb in 17.25 JAZZ NA EKRANU: KVAR­ grozljivk. Film, ki ga bomo gledali TET DAVID SCHNITTER, 3. del drevi, je posrečena zmes kriminalke ZAGREB 1 glasbene oddaje in grozljivke, v središču pripovedi pa 16.30 Video strani — 16.40 TV t : 17.50 MODRO POLETJE, oddaja iz je lepa televizijska novinarka, kateri šoli: Nemščina, Dragutin Domjan# španske nanizanke za otroke neprestano sledi neznanec in jo spra­ - 17.40 Poročila - 17.45 Zgodbe i* 18.25 OBZORNIK LJUB­ vi domala na rob obupa. Igrajo Nepričave - 18.15 Posvetovalni* LJANSKEGA OBMOČJA Lauren Hutton, David Bimey, za starše — 18.45 Koledar — 18.55 18.40 ZDRAVILNE VODE, izobra­ Adrienne Barbeau in še kdo. Kronika občine Reka 19.30 JE ODPRTA NA GLAVNEM TRGU 5 ževalna oddaja Dnevnik - 20.00 Andzosove tarč* 19.10 RISANKA (oddaja iz ameriške nanizanke) - V NOVEM MESTU 19.26 ZRNO DO ZRNA 20.50 Zabava vas Branka Ščep* 19.30 DNEVNIK novič - 21.35 Dnevnik 21 iO 19.55 VREME 17.10 Test — 17.25 Dnevnik - Paleta (kulturni magazin) - 23.20 20.00 ZGODOVINA SLOVENCEV 17.45 Zgodbe iz Nepričave (oddaja Poročila

5. XI. 12.05 ZGODOVINA SLOVENCEV grada) - 18.00 Kam gredo divj* V FILMSKIH FRESKAH: ZA svinje (oddaja iz zagrebške nadir HLAPCE ROJENI, ljubljanska do­ ljevanke) - 19.00 Narodna glasba f j sobota kumentarna oddaja 19.30 Dnevnik - 20.00 Zvezde, ki . 12.45 in 16.55 POROČILA ne ugasnejo (zabavnoglasbena od 17.00 PARTIZAN : CRVENA ZVE­ daja) - 20.30 Poezija - 21.05 ZDA, prenos košarkarske tekme Poročila - 21.10 Feljton - 21.45 18.25 PLANET OPIC, oddaja iz Športna sobota - 22.05 Živali, * 8.00 POROČILA ameriške nadaljevanke jih ni nihče ljubil (ameriški p olj ud 8.05 CICIBAN, DOBER DAN: 19.15 RISANKA noznanstveni film) ŠIVILJA 19.26 ZRNO DO ZRNA M 8.20 Hans C. Andersen: MATI 19.30 DNEVNIK ZAGREB 1 8.40 MODRO KOT PISANO 19.55 VREME 9.10 PISANI SVET: ČAKANJA 20.00 DAJ, DAM, kabaret Svetlane 8.45 TV v šoli: Koledar, Levi, Rast j 9.40 PESEM GIBA: IN V ZA­ Makarovič linstvo in živalstvo obalnega pasu, ČETKU JE BIL RITEM, baletna 21.00 ZRCALO TEDNA, pregled Dragutin Domjanič, Pokupsko-p0- oddaja političnih in drugih dogodkov savska arhitektura v lesu, Poročila - j 10.00 ZEMLJEPISNE POSEB­ 21.20 MOST PRI REMAGENU, 16.15 Sedem dni TV - 16.45 Piri NOSTI: ČLOVEK IZ SEREN- angleški film ročila — 16.50 Koledar - 17.00 % 4+ GHETIJA, ameriška poljudno­ 23.15 POROČILA Partizan : Crvena zvezda (preno* znanstvena oddaja košarkarske tekme) - 18.30 Operni; 10.50 OTROK IN PROMET: NA glasba — 18.45 Netobvezno (doku- POTI K SAMOSTOJNOSTI, izobra­ i mentama oddaja) — 19.30 Dnevnik ; ževalna oddaja - 20.00 Jetniški krog (ameriški: 11.10 ČUDEŽ ŽIVLJENJA, šved­ 17.20 Dve babi in tri žabe (posnetek film) - 22.05 Dnevnik - 22.20 Z* ska dokumentarna oddaia predstave Malega pozorišta iz Beo­ konec tedna - 23.50 Poročila

VAM NUDI: ZOROG, španska dokumentarna od­ Izviri: Osvajanje motja - 19.10 Tir 6. XI. daja ristični vodič - 19.30 Dnevnik ' — otroško, žensko in moško konfekcijo 17.15 NAŠ KARJ: KAL PRI PIVKI 20.00 Umetnost interpretacije: Mil' nedelja 17.30 ŠPORTNA POROČILA ko Kelemen - 20.45 Včeraj, danes,< — TEEN program iz Novoteksa za mlade po letih in srcu 17.45 TEMNO OGLEDALO, ame­ jutri - 21.05 Delavci na črno (od riški film daja iz angleške nadaljevanke) — LEE COOPER 1 19.10 RISANKA — metrsko blago 19.25 ZRNO DO ZRNA — modne dodatke in kratko konfekcijo' 19.30 DNEVNIK 9.15 POROČILA 19.55 VREME ZAGREB 1 9.20 ŽIVŽAV, otroška matineja 20.00 13. JULIJ, oddaja iz titograj- 10.15 MODRO POLETJE, oddaja iz ske nadaljevanke 10.20 Poročila - 10.30 Otroška španske nanizanke za otroke 20.55 ŠPORTNI PREGLED matineja - 12.00 Kmetijska oddaj* NOVA MODNA HIŠA V NOVEM MESTU 10.50 FANTJE S HILL STREETA, 21.25 DOM, skopska dokumentarna - 13.00 Posvetovalnica za starše 4 oddaja iz ameriške nanizanke oddaja 13.30 Trikrat deset - 14.00 N e 11.40 625, oddaja za stik z gledalci 22.00 POROČILA rodna glasba - 14.30 Moja deželi 12.00 KMETIJSKA ODDAJA (dokumentarna oddaja) - 15.30 13.00 POROČILA Strašna resnica (ameriški film) -■ 15.55 VISOK PRITISK, zabavno­ 17.00 Nedeljsko popoldne - 18.55 glasbena o d d a a Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.00 16.45 POROČILA 8.45 Test-- 9.00 Oddaje za JLA — 13. julij - 20.55 Športni pregled -# 16.50 ČLOVEK IN ZEMLJA: KO­ 16.40 Glasbeno popoldne - 18.40 21.25 Potovanja - 21.55 Dnevni®

7. XI. 18.15 PO ONKOLOŠKEM INŽTI- 19.00 Telešport - 19.3Dnevnik - TUTU 20.00 Raziskovanja - 20.45 Zagreb­ 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK ška panorama — 21.05 Pomembni; ponedeljek 18.45 POP GODBA: LAČNI naloga (sovjetski film) FRANZ 1 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA ZAGREB 1 19.30 DNEVNIK 16.30 Video strani - 16.40 TV 4 gorenje 19.55 VREME šoli: Italijanščina, Češčina, Naj lep S \ 8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Prijatelj­ . 20.00 Ivan*Ribič: MATJON, televi­ klasični miti - 17.40 Poročila -1 stvo, Italijanščina, Češčina, Vesela zijska drama 17.45 Lutkomedija - 18.00 Vabilo 21.00 STUDIO 2, kulturna oddaja iščemo knjižnica, Najlepši klasični miti, Po­ na komedijo - 18.15 Koledar -rji 22.10 DNEVNIK 18.25 Kronika občine Karlovac ročila 18.45 Pop godba: Lačni Franz 17.20 POROČILA 19.30 Dnevnik -c 20.00 I. FilS povski: Slana na mandeljnovem 17.25 MODRO KOT PISANO SOZD Gorenje prireja od 22. 10. do 5. 11. 1983 v 17,'0 Test — 17.25 Dnevnik - cvetu (televizijska drama) - 21.10 17.55 VZREJA IN KRMLJENJE 17.45 Lutkomedija - 18.00 Vabilo Izbrani trenutek - 21.15 Paralele - I rdeči dvorani v Titovem Velenju tradicionalni Hišni MOLZNIH KRAV, izobraževalna na komedijo - 18.15 Živeti v 21.45 I. Hripko: Erupcija (kratek oddaia družini - 18.45 Kratek film - film) - 22.05 Dnevnik sejem '83, na katerem bomo del razstave namenili

8. XI. 17.50 OD VSAKEGA JUTRA ENERGIJE, aktualna oddaja ■ drobnemu gospodarstvu. RASTE DAN: ŠENJERNEJ 21.40 PESEM GIBA: BALLETS torek 18.25 NOTRANJSKI OBZORNIK RUŠSES, baletna oddaja 18.40 KRATEK FILM: AFRIŠKE 22.00 DNEVNIK 1 ŽIVALI Razstavili bomo sestavne dele, ki jih danes » 18.50 KNJIGA 8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Obisk v 19.05 RISANKA uvažamo, za katere pa vemo, da jih že izdelujemo v tovarni ritjih konzerv, Za učitelje, 19.26 ZRNO DO ZRNA 17J0 Test — 17.25 Dnevnik — Otroci ustvarjajo, Dnevnik 10, Reka 19.30 DNEVNIK 17.45 Pisani avtobus - 18.15 Življe*' Krka, Poročila 19.55 VREME nje knjige - 18.45 Gledalec urednik Jugoslaviji, oziroma bi jih lahko izdelovali v 16.35 ŠOLSKA TV: Harmonija sve­ 20.00 E. J. Neuman: V TRETJEM - 19.30 Dnevnik — 20.00 Rock kot tov RAJHU, oddaja iz ameriške nada­ nekoč - 20.45 Žrebanje lota Jugoslaviji. 17.35 POROČILA ljevanke 20.50 Dokumentarna oddaja - z 17.40 STOJAN IN LILJANA 20.55 BOLJ ENERGIČNO ZA VEČ 21.35 Zagrebška panorama Na tem področju želimo čim bolj angažirati naše 9. XI. prenos nogometne tekme olimpij­ 20.00 FILM TEDNA: PODARJEN drobno gospodarstvo, zato vabimo vse zainteresira­ skih ekip DAN, madžarski film sreda 17.45 CICIBAN, DOBER DAN- 21.25 KULTURNE DIAGONAL PRI URANJU 22.10 DNEVNIK ne k sodelovanju. 18.00 GLASBA ZA KITARO 1 18.25 KOROŠKI OBZORNIK 18.40 MOSTOVI, oddaja ža itali­ 8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Majhna jansko in madžarsko narodnostno 17.10 Test — 17.25 Dnevnik - delavnica, Gozd, Odmor, Vstaja ju­ skupnost 17.45 Grom - 18.15 Pred izbir Obiščite nas, goslovanskih narodov. Nacionalni 19.10 RISANKA poklica - 18.45 Prijatelji glasbe ■ park Mljet, Poročila 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 Dnevnik - 20.00 Gibljiv ponuja se vam priložnost za razširitev 15.50 POROČILA 19.30 DNEVNIK slike — 21.00 Zbiralci perja (juge 15.55 JUGOSLAVIJA : ITALIJA, 19.55 VREME slovanski film) vašega proizvodnega programa! 10. XI. 16.25 ŠOLSKA TV: Harmonija sve­ 19.30 DNEVNIK Gorenje tov 19.55 VREME 17.25 POROČILA 20.00 TEDNIK četrtek 17.30 ZEMLJEPISNE POSEB­ 21.05 TARČE MIKA ANDROSA,! NOSTI: SKRIVNOST UMA, ame­ oddaja iz ameriške nanizanke i riška poljudnoznanstvena oddaja 21.55 DNEVNIK 18.25 POMURSKI OBZORNIK 6 4 2 /4 1 -8 3 8.50 TV V ŠOLI: koledar, Naše, 18.40 MLADI ZA MLADE: ŠENK tvoje, moje, Na perutninski farmi, IN LAJOVIC Odmor, Živa bitja dihajo, Misli s 19.05 RISANKA STABIOZAOM | svojo glavo. Poročila' 19.26 ZRNODO ZRNA M 1! DOLENJSKI LIST 8 š t . 44 (1786) 3. novembra 1983, '■ ■■■<:■ ; >v>v • v SS-S

Čeprav se pri nas poraba goriva na avtomo­ o neracionalni porabi naftnih derivatov, ki se prevozil povprečno 12 tisoč kilometrov na leto. čja, kot naj bi bila glede na obseg prevozov. bil zmanjšuje že celo zadnje desetletje in žal spreminja zelo počasi in v zelo skromnem Lani, ko je bilo avtomobilov dvainpolkrat več, Ker podobno velja za avtobuse, tovornjake pa čeprav so razmeroma skromno porabo okles- obsegu, pa še to bolj iz nuje zaradi premajhne poraba bencina na vozilo ni dosegla niti 650 ladje, lokomotive in tudi traktorje, je položaj *ili še boni, uvedeni lansko jesen zaradi ponudbe kot pa kot rezultat premišljene kilogramov. Se pravi, da je osebni avtomobil seveda toliko manj razveseljujoč. nezmožnosti zagotoviti zadostne količine go- energetske oz. celotne ekonomske politike. In povprečno naredil le še 8 tisoč kilometrov na r*v, se našega lastnika jeklenega konjička še ob vsem tem je prav tako nesporno, da bi leto. Toda glede na uvedbo bencinskih bonov Vse kaže, da so cene naftnih derivatov tiste, vedno drži „sloves" razsipneža dragocene danes v Jugoslaviji porabili še več mazuta in je bil padec porabe manjši, kot bi lahko ki lahko največ pripomorejo k uravnoteženju uvožene nafte. Toda prevladujoče mišljenje o kurilnega olja, če bi nam devizni položaj pričakovali. Na eno vozilo je bilo lani porablje­ možnosti uvoza in proizvodnje ter porabe. Ne veliki porabi naftnih derivatov in o nezm anjša­ omogočal večji uvoz nafte za zadovoljitev nih le 32 kilogramov manj bencina kot leto gre pa pozabiti, da so posledice ravnanja iz ni zasebni porabi pri nas je pravzaprav velika povpraševanja. poprej. ..zlatih naftnih let" tolikšne, da niti ta rešitev, zabloda; res pa je, da jih trošimo zelo Kljub vsem neracionalnostim, ki so v našem astronomska cena, ne bo dovolj vplivala na ra­ neracionalno. prometu, pa je poraba energije, predvsem pre­ Morda je v časih, ko zbiramo devize skoraj cionalizacijo porabe naftnih derivatov. Čez vladujočih naftnih derivatov, na tem področju za vsak tanker drage tuje nafte posebej in ko noč, kar bi bilo tako rekoč treba, se namreč ne V zadnjih desetih letih, od 1972 do 1982, je pri nas dosti majhna. Po podatkih OECD je šlo smo morali zaradi pomanjkanja racionirati po­ da spremeniti pogon neštetih tovarn, ki kurijo skupna poraba bencina v Jugoslaviji porasla leta 1981 v razvitih državah za transport toliko rabo bencina z boni, neumno govoriti, da je drag mazut, ogrevanje stanovanjskih sosesk, za tretjino. Lani je komaj malo presegla 2 mi­ energije, da je prišlo na enega prebivalca 900 poraba bencina pri nas majhna. Toda tako je. pa tudi ne občutno zmanjšati požrešnost lijona ton, največja pa je bila leta 1978, ko smo kilogramov nafte. Največ je bilo seveda po­ Poraba je že na taki meji, da ni vprašljivo le po­ avtomobilov, čeprav je tu morda doslej še naj­ v državi porabili celo nekaj več kot 2,3 milijona rabljenih prav naftnih derivatov. Poleg tega večanje, temveč že obstoj voznega parka v več narejenega. Poleg tega postaja avtomobil fon bencina. Ob tem še vedno ni zaustavljena poraba v zadnjih desetih letih ni pretirano ni­ dosedanjem obsegu, še posebno, če bo dalj pri nas luksuz, pa ne le dober avtomobil, prava ekspanzija števila osebnih avtomobilov, hala. Pred 13 leti je znašala 600 kilogramov na časa trajala sedanja možnost porabe. A temveč že tudi najbolj skromen jekleni ko­ saj se je število registriranih vozil povečalo za prebivalca, leta 1973 je porasla na 800 kilog­ kakorkoli že obračamo stvari in primerjamo njiček. Kaj pa pomeni, da bo avtomobil v vse 2,5-krat, Že to kaže, da se je zmanjšala poraba ramov, leta 1980 na 1 tono, sedaj pa znaša 900 številke z razvitimi državami, kjer je energet­ večjem obsegu poceni le za nekatere, verjetno na eno vozilo, manjša pa se še naprej, in to kilogramov. V našem transportu je poraba ska kriza veliko prej in učinkoviteje kot pri nas ni treba posebej razlagati. Težje bo priti do celo bolj, kot je razbrati iz golih številk. energije polovico manjša, še posebno zani­ prinesla streznitev, vseeno ne moremo trditi, njega, manj jih bo, pa bo tako manjša tudi po­ Od 14,5 milijona ton vseh naftnih derivatov, mivo pa je, da na prebivalca porabimo le 220 da trošimo bencin racionalno. Majhna poraba raba že sedaj vražje dragega bencina, če je to - kolikor sm o jih lani pri nas porabili, je bilo torej kilogramov naftnih derivatov in še precej manj še ne pomeni racionalne porabe. Če drugega kakšna rešitev, je drugo vprašanje. Naše prev- komaj nekaj nad 2 milijona ton ali 13,7 odst. bencina. Leta 1973 je bila poraba bencina na ne — v precejšnji meri se vozimo z avtomobili, ozne potrebe (šolarjev vseh starosti, delavcev, motornega bencina. Zato pa smo pokurili kar en registriran avtomobil 939 kilogramov, kar ki so jih ..rodili” časi poceni nafte, ki „žrejo” blaga itd.) so več kot na dlani. trikrat več kurilnih olj, To dovlij zgovorno priča pomeni, da je en osebni avtomobil pri nas razmeroma dosti goriva, tako da je poraba ve­ ZDENKA LINDIČ—DRAGAŠ j kronik zvem o, da je vnepo­ pa je prej na bodočnosti 1 ramba in samozaščita, mladi­ sredni okolici Oxiringa v Te- Aprila letos je prometna H BODOČNOST kot na mladini, kot da se bodo na na vasi itd. ba id i živelo v 5. stoletju policija v Long Beachu areti- . BODOČNOSTI delo, odgovornost in seveda Ali kaže tak odnos javne 10.000 puščavnikov in 20.000 rala bančnega uslužbenca tudi oblast preložili na mlada besede na podcenjevanje živ­ puščavnic. Med seboj se niso Henryja Forda, ki je vozil brez ramena v nekakšni imaginarni ljenja in početja dela popu­ niti pogovarjali, obličja so vozniškega dovoljenja. Samo ; in predvsem daljni prihodno­ lacije, iz katere je vsak peti imeli skrita pod ogromnimi nekaj ur pozneje so prijeli sti, do takrat pa naj se mladež zaposleni Jugoslovan? Zakaj kapucami. Eden od njih, Ivan bančnega uslužbenca Hen- pridno uči in dostojno zabava. tako površen, rutinski, pri- Anahoret, je deset let stal — ryja Cognaca, ki je popolno­ goden in leporečen odnos do tudi med spanjem. Da se bi ma pijan nadlegoval mimoi­ Koliko in kaj sploh vemo o mlade generacije? Nekateri čimbolj učinkovito trpinčil, je doče. naši zlati mladini? Če bi o tem trdijo, da je mladina pač del sv. Dorotej Aleksandrijski, ki Američan Herbert in Bo- sodili po pisanju v naših čas­ naše stvarnosti in da zato o je do svojega tridesetega leta nnie Jackson sta se spoz­ nikih, ki so nedvomno dokaj njej ni treba posebej pisati. uspešno preganjal ženske, nala s pomočjo računalniške veren odsev časa in upora­ sklenil, da bo preostanek ženitovanjske agencije. Vze­ ben zgodovinski vir, potem Zdi se, da tak pristop docela življenja preživel v kletki, v la sta se in v zakonu preživela bodo zanamci morali reči, da ustreza trdoživim mišljenjem kateri je lahko samočepel. Za leto dni. Nato sta se odločila je mladina v današnjih časih dela starejše generacije, ki ne nameček je kletka stala v za ločitev. Herbert je med predvsem proslavljala jubile­ pristaja na možnost, da bi ženskem samostanu. Sv. El- razlogi za ločitev navedel, da je in vihtela krampe in Icpate enkrat pridobljeni položaj pidij pa se je zaklel, da do ga je Bonhie prevarala, ven­ na mladinskih delovnih akci­ delila ali pa vsaj spremenila konca življenja ne bo pogle­ dar ne na klasičen način- O jah. Seveda nima pisec tega nekatere poglede. Del krivde, dal v nebo. Da ga ne bi pre­ sebi je dala lažni opis. Kom- razmišljanja prav nič zoper da gledamo in vidimo mladino mamilo, si je okoli vratu nadel pjuter je nato ponudil Her­ jubileje in mladinsko udarni­ predvsem v deklarativnih in Cirkuške statistike kažejo, železno verigo, ki je bila ha bertu, ki je visok samfd 163, ško delo, hoče samo reči, da horukarskih barvah, nosi tudi da je bolj nevarno nastopati z kratko zvezana z nogami. Ho­ žensko, visoko 157 cm in se kar 78 odst. časopisnih za­ mladinska organizacija, ki po dresiranimi šimpanzi in med­ dil je lahko samo zgrbljen in s težko 55 kg. V resnici pa je pisov o mladeži loteva samo nekaterih kompetentnih izja­ vedi kot pa s krvoločnimi tigri pogledom, uprtim v tla. Bonnie visoka 189 cm in te- ■ teh dveh tem. Tako vsaj je vah izgublja avtoriteto, moč in levi. Medvedje imajo zelo žka 127 kg. Herbert je seveda pokazala raziskava, ki je raz­ in ugled, organizacija, ki ji • nezanesljivo čud, šimpanzi hitro sprevidel prevaro, ven­ členila 4500 ..mladinskih” tek­ očitajo predvsem premajhno pa včasih podivjajo brez dar sta se kljub temu vzela. stov v 50 jugoslovanskih čas­ samostojnost. Če. upoštevamo vsa živa vsakega vidnega vzroka, nji­ Zakon ni bil posebno srečen. nikih. Z vsem preostalim po­ bitja, ki žive na Zemlji (od hovi zobje postanejo straho­ Bonnie je Herberta vsak dan četjem mladega rodu pa se je In tako mladino ne samo v bolhe preko človeka do kita), vito nevarni. Tudi sicer velja, nečloveško pretepala. Še po­ Pravimo, da je mladina na­ ukvarjalo 22 odst. prispevkov! časnikih odrivamo nekam v je njihova povprečna velikost da je odrasli šimpanz prav ta­ sebej se je razbesnela, če ji je ša bodočnost. V tej skorajda bodočnost. Ponujamo ji ne­ manjša od mušje. Herbert rekel, da je debela. frazi, ki jo naokoli sejemo z Samo petina informacij in ko­ kaj, kar ji nikakor ne more ko močan kot njegov dreser. nekakšno povzdignjeno dob­ mentarjev je torej obravnava­ uiti. Vprašajmo jo že enkrat, rohotnostjo, je seveda tudi la vprašanja, kot so družbeni našo bodočnost, ali ne bi ho­ neusmiljena resnica, da mladi in ekonomski položaj mladih, tela tudi mrvice sedanjo­ rod po naravi stvari pač pre­ izobraževanje, zaposlovanje, sti. Ko se je potapljal Titanic, živi starejšega. Poudarek misli idejnost, splošna ljudska ob- MARJAN BAUER se je William Gugenheim, eden najbogatejših Ameri­ čanov, preoblekel v frak, rekoč: „Če se že moram ut­ opiti, se bom utopil kot gentleman.”

Poslednje besede, ki jih je pred smrtjo izrekel Lope de Vega, veliki španski drama­ tik, so bile: „Dante me je vedno dolgočasil."

Ena od kategorij svetnikov so tudi tako imenovani puš- čavniki, samotarji, ki so se umaknili na odmaknjene kra- ie. kier so se Dostili. Iz starih

VOJAŠKI KOTIČEK • prodor skozi sovražnikov sistem protiz­ odsev pri letalu B—1B desetkrat manjši kot pri povzpeti na višino približno 9000 metrov, leteti račne obrambe in uničevanje objektov v letalu B—52. s potovalno hitrostjo 0,72 macha (to je precej njegovem globokem zaledju; Bombnik B—1B ima namreč povsem novo pod največjo mogočo) in prileteti nad severno • izvajati jedrske udare in pri tem upora­ tehniko elektronskega protidelovanja, ki je pri Evropo. Tu bi se spustilo zelo nizko in se pre­ bljati tudi manevrirne rakete, ki bi jih izstrelje­ bombniku B—52 niso mogli uporabiti zaradi bilo s hitrostjo 0,80 macha skozi sovražnikovo AMERIŠKI vali z območja, ki ni v dosegu protizračne njegove velike odbojne površine. Zmanjšani protizračno obrambo s ciljem, da izvrši jedrski obrambe; radarski odsev, večja hitrost letala pri prodira­ udar. Seveda pa bi letalo lahko ostalo tudi na • bojno delovanje za podporo sil, ki bodo nju skozi protizračno obrambo in novi prijemi zelo veliki višini in iz varne razdalje izstrelilo STRATEŠKI hitro posredovale na raznih območjih zemelj­ pri elektronskem protidelovanju bodo v manevrirne rakete. Letalo LRCA bo lahko ske oble, in medsebojni kombinaciji bistveno zmanjšali letelo do 12.000 km daleč, ne da bi se oskrbo­ BOMBNIK B-1 • izvidništvo za potrebe vojne mornarice, možnost obrambe pred takimi letali. valo z gorivom v zraku, kar pomeni, da bo uničevanje površinskih ladij na morskih Ameriški strokovnjaki računajo, da bi lahko lahko priletelo do vzhodnih evropskih držav in V ameriškem obrambnem ministrstvu že več bojiščih, polaganja min itd. bombnik B—1B v prihodnjih dvajsetih letih se vrnilo v ZDA. let razmišljajo o zamenjavi zastarelih bomb­ Ko ameriški strokovnjaki obravnavajo mož­ opravljal vdore daleč skozi protizračnb ob­ nikov B—52. Najprej je bilo odločeno, da jih nost prodorov bombnikov B—1B skozi sov­ rambo in da bi bil lahko kot nosilec manevrir- Tipična bojna naloga bombnika B—1B bi v bodo zamenjali s strateškim bombnikom B—1, ražno protizračno obrambo, se opirajo na nih raket učinkovit tudi v enaindvajsetem bistvu bila, da leti s polnimi rezervoarji goriva s raziskovali pa so tudi možnost, da bi namesto oceno, da se sedanje sovražnikove protiz­ stoletju. potovalno hitrostjo 0,85 macha. To letalo sicer njih uporabljali modificirana potniška letala s račne sile ne morejo učinkovito bojevati proti Pri izdelavi letala B—1B bodo uporabili pri­ lahko leti na višini 15.000 metrov s hitrostjo 2,2 širokimi trupi ali pa da bi posodobili bombnike bombnikom, ki napadajo v nizkem letu. Te sile bližno 70 odstotkov konstrukcije in sistemov macha. Skozi sovražnikovo protizračno ob­ F—111. Tem letalom so hoteli zagotoviti zlasti namreč niso dovolj tehnično usposobljene, da letala B—1 A. Teža letala pri vzletanju naj bi bi­ rambo bi letelo na višini 60 metrov. Tedaj bi povečan akcijski radij, močnejše motorje in bi odkrivale, spremljale in uničevale take cilje. la približno 217 ton, bojni tovor pa naj bi znašal izstrelilo vodljive rakete kratkega dometa in namestitev manevrirnih raket. Analize menda kažejo, da bo letalo B—1B v približno 56 ton. Ocenjeno je, da letalo B—1B bombe, nato pa bi se z veliko hitrostjo izvleklo Ameriški strokovnjaki so ugotovili, da bi prihodnjih desetih letih bolj primerno za ob­ najbolj ustreza razvoju bojnega letala za dolge iz napada in odletelo v oporišče na območju zahtevala taka izpopolnitev preveč sredstev in vladovanje protizračne obrambe kot katerok­ polete. To letalo bi moralo biti sposobno prijateljske države. dela. Najbolje bi bilo zastarele bombnike oli drugo letalo. poleteti z velikim bojnim tovorom tako daleč, B—52 zamenjati. Takoj naj bi začeli razvijati Zdi se, da bi sedanje radarske naprave odk­ da bi lahko doseglo katerikoli kraj na zemlj- Čeprav je te podatke treba obravnavati s nov strateški bombnik B—1B, ki temelji na rile letalo B—1, če bi bilo izdelano tako, kot je ski obli, ne da bi se v zraku med poletom pridržkom, bo novi ameriški strateški bomb­ bombniku B—1 A. Predlog so ameriške oblasti načrtovano, pa čeprav bi imelo manjšo oskrbovalo z dodatnim gorivom. nik B—1B nedvomno zanesljiv in učinkovit sprejele. odbojno površino kot bombnik N—52. Vendar Pri opravljanju tipične bojne naloge sil NA­ bojni pripomoček. Seveda pa je gotovo, da se Novo večnamensko letalo bi moralo zagoto­ je nenehen razvoj tehnike za zmanjševanje ra­ TO bi moralo letalo za dolge polete (LRCA) bodo novi sistemi in protiorožja pojavili tudi na viti izvrševanje teh nalog: darskega odseva omogočil, da je radarski poleteti iz najbližjega ameriškega oporišča, se nasprotni strani.

Q }1 priloga dolenjskega lista Ustvarjalnost

O Ul «J . ih 2ECjjj> ui

letnega prometa preko 15 milijonov ostalo za razvoj obrti 463 tisoč dinarjev. Lepo vas prosim, kako naj s tem denarjem vzdržim konkurenčni boj z Elektroluxom, Metosom, Mareno in drugi­ mi? Pri njih imajo na voljo najsodobnejšo tehnologijo, ki jo lahko kupujejo brez c 'rinskih ovir, pri nas pa ne morem razširiti delavnice. Sa­ mi ste videli, da delamo v izredno utesnjenih razmerah. Pomagamo si tako, da adaptiramo podstrešje, kar pa seveda ni isto, kot če bi se lo­ tili celovite rešitve.”

• Skorajda ni obrtnika, ki se ne bi pritoževal nad davkarji. Slišali smo, da ste tudi vi imeli lani težave pri odmeri davka? Osolnik: ..Zavedam se, da cel svet plačuje davke in tudi mi ne moremo biti izjema. Torej ta stvar ni sporna. Marsikdaj pa je vprašljiv način, kako se tega Jotevajo. Moti me že to, da se vsaki dve leti menjajo inšpektorji. Komaj se navadimo na enega, že pride drug. Lani nas je davkarija resnično tako razočarala, da smo hoteli zapreti rjal, da začnem s proizvodnjo gostinske Osolnik: „Vsi moji posli gredo preko zadruge. delavnico. Tega sicer nismo mogli narediti zara­ Ko je pred devetnajstimi leti prvič obiskal opreme. Prvi izdelek je bil lupilec za krompir, ki Sodelovanje z njo je zame še kako pomembno, di strank in pogodb, ostal pa je grenak priokus. puljsko ladjedelnico Uljanik in dobil prvo na­ sm o ga izdelovali za potrebe JLA. Ker pa smo saj tako ne plačujem prometnega davka za Poglejte, pri pregledu knjig so mi iz stroškov izl­ ročilo za kuhinjsko opremo ladje, še slutiti ni hoteli proizvodnjo še razširiti, sva z Bregarjem material. Hkrati najtesneje sodelujem še z Le­ očili kilometrine, pri tem pa dodali, da mi bodo m°gel, da bo imel že čez sedem let v žepu obiskala puljski Uljanik. Tam so namreč iskali snino in Brodomaterialom. S slednjim, ker mi stroške priznali, če bom predložil potrjene pogodbe vseh jugoslovanskih ladjedelnic. domačega proizvajalca za ladijsko opremo. Za­ zagotavlja nemoteno nabavo nerjaveče ploče­ potne naloge vseh strank. Kaj naj bi šel še enkrat Zdaj bi bilo kar težko našteti vse ladje in la­ radi premajhnih serij nismo mogli dobiti so d e­ vine, z Lesnino pa, ker kreditira nabavo materia­ po vsej Jugoslaviji in iskal potrdila, ki bi jih, dijske družbe, za katere je izdelal opremo. lavca v Mružbenem sektorju. Pa tudi zahteve la. Dve leti je namreč potrebno, da steče vsa verjemite mi, dobil brez težav? Lani sm o kupili Kako iskani so njegovi izdelki, pa govori tudi glede kvalitete so bile zanje preostre. Mi pa smo procedura od nabave materiala do plačila do­ nove stružnice, pa nam niso priznali olajšav podatek, da ima redno podpisane pogodbe brez prevelikega razmišljanja sprejeli posel. bavljene opreme. Pogodbe sklepam za eno do kakršne bi morali dobiti pri nabavi osnovnih za dve leti vnaprej. Pred kratkim je podpisal Kdo bi lahko rekel, da sm o se zadeve lotili lahko­ dve leti vnaprej in cene so fiksne. Zato si ne sredstev. Precej hude krvi je bilo tudi ob nakupu Pogodbo o opremi osmih sovjetskih ladij — miselno. Jaz pa sem zaupal v mojstra Bregarja morem privoščiti, da bi zaradi podražitev mate­ novega avtomobila R—30, ko so mi zabrusili, da Sovjeti, ki sicer sami opremljajo svoje ladje, in se nisem zmotil, čeprav je kasnejši razvoj riala, kar se pri nas dogaja tako rekoč sleherni bi se lahko po naših predpisih vozil kvečjemu s so se za njegove izdelke odločili zaradi dogodkov pokazal, da izdelovanje opreme le ni dan, povišal cene svojih izdelkov. Tako moram stoenko. Saj ne gre za prestiž, toda v poslovnem izjemne kvalitete in večje uporabnosti — v tako preprosta zadeva." ves material nabaviti že zdaj, čeprav bom svetu veljajo zakoni, po katerih moraš nekaj dati vrednosti pet milijard starih dinarjev. Vse to izdelek po pogodbi izročil šele čez dve leti. Ker tudi na reprezentanco. Predstavljajte si, da bi je dosegel dolenjski obrtnik Milan Osolnik, ki • Ali nam to lahko malo podrobneje opišete? sam nimam toliko obratnih sredstev, da bi ga ta­ kakega ameriškega ladjarja, ki ga drugod naj­ bo ob občinskem prazniku številnim nagra­ Osolnik: ..Ladijska kuhinjska oprema je pod koj plačal, mi pomaga Lesnina z avansom. Seve­ manj eh teden gostijo, samo zato, da dobijo dam za kvaliteto — zlata plaketa mesta Celje ostro kontrolo ne samo izdelovalcev ladij, am­ da vse to ni zastonj, zadrugi Hrast dajem 5 odst. posel, vozil okoli z zastavo 101! Težave sem imel in zlato priznanje za najkakovostnejši izdelek pak tudi komisije za standardizacijo pri Jad- provizije, Lesnini 9 odst. in Brodomaterialu 3 tudi s stroški za reprezentanco, čeprav vse na celjskem sejmu obrti — dodal še priznanje ranbrodu. Ti standardi pa morajo ustrezati tis­ odst." svoje usluge naročam družbenim gostinskim Novega mesta. tim, ki jih predpiše Lloyd. Zato je bilo potrebno organizacijam — tudi tako denar ostaja doma — za vso našo opremo opraviti vrsto testov. Za po­ • Ali vam Štirinajst delavcev, kolikor jih imata mi lani niso priznali za 15 tisoč dinarjev nazoritev naj povem, da mora biti ves material skupaj z ženo zaposlenih, zadostuje? Kaj me­ stroškov. Kaj briga zahodnega posloveža, če v Dokaz, kako lahko v skromni delavnici pod na­ posebno kvaliteten, zlasti električna instalacija. nite, bi pri nas lahko, oziroma morali spremeniti naših predpisih piše, da ga lahko pogostim pisom DEKOP dosežeš svetovno raven kva­ In lahko se pohvalim, da razen nerjaveče ploče­ predpis o najvišjem številu zaposlenih delavcev samo s kavo in sendvičem! Vse to so samo navi­ rtete, so tudi vabila za sodelovanje s svetovno vine skoraj ne uvažamo materiala. Vsi naši izdel­ pri zasebnih obrtnikih? dezne ovire, ki pa lahko veliko pomenijo. Če znanimi izdelovalci ladijske opreme finskega ki pa so prihajali iz uvoza. Torej je naše delo ko­ Osolnik: „2e roki dobave kažejo na to, da je drugega ne, nas obrtnike dražijo. Skratka, mi Metosa, švedskega Elektroluxa in italijanske­ ristno po dveh straneh: ker izdelujemo opremo delavcev premalo. Obeta se nam dodatno delo, obrtniki smo samo nujno zlo, nihče pa ne razmi­ ga Marena. Seveda tak način proizvodnje ni nič doma, je ni treba uvažati, hkrati pa tc?opremo še saj Lloyd po novem zahteva, da mora bitma ladji šlja o tem, koliko lahko prispevamo h gospodar­ izjemnega. Tudi ti proizvajalci so namreč samo izvažamo. Kot veste, veliko večino naših ladij z izjemo panja za sekanje m esa in klavirja vse ski moči države.” skupek majhnih izdelovalcev, pri nas pa si taki kupijo tuje ladijske družbe na Vzhodu in na izdelano iz kovine. Tudi če bi imel še enkrat več kooperacijski posli s težavo šele utirajo pot. Zahodu. Upoštevati moramo tudi posebne želje delavcev, bi težko ustregel vsem zahtevam.” • Je res vse tako črno v naši obrti? kupcev, za Kitajce smo morali izdelati poseben Osolnik: „Zadovoljsto je, če dosegaš uspehe, • VI ste najmočnejši obrtnik v novomeški če je tvoje delo iskano. Kaj več niti ne priča­ občini, kaj to pomeni? primerek kotla s kombinacijo pare in elektrike." • Kakovost izdelkov terja tudi kakovostno delovno silo. Zato nas zanima, kdo vam projekti­ kujem. Pred kratkim sem obrtni zadrugi Hrast Osolnik: „Težko je reči. č e bi kdo mislil, daje priskrbel delo za poldrugo milijardo starih di­ to veliko denarja, potem bi se motil. Več kot • Rekli ste, da je v vaših Izdelkih 2000 sestav­ ra izdelke, kakšne mojstre imate zaposlene? nih delov. Verjetno ni tako lahko nabaviti ves Osolnik: ..Verjetno bo marsikoga presenetil narjev. Naši obrtniki bodo za ta denar izdelali la­ pojesti in popiti tako in tako ne morem. Nabava dijske zavese. Torej lahko rečem, da se odpirajo materiala, sklepanje poslov — to so moje glavne material. Toda vam to uspeva, menda ste prisk­ podatek, da je večina delavcev priučenih, le očili na pomoč celo novomeški IMV, za katero štirje imajo kvalifikacijo. Kvaliteta ni zaradi tega nove in nove možnosti. Toda vse gre prepočasi naloge — terjajo celega človeka. V mojih navi­ in tudi zaradi tega marsikak posel doma in v tuji­ dez preprostih izdelkih je kar 2Q00 sestavnih ste nabavili nerjavečo pločevino? ni nič slabša.” Osolnik:„To je res, da sem pomagal IMV. Pre­ ni pade v vodo." delov, zato moram vzdrževati stike s številnimi • Kako stimulirate svoje delavce? pričan sem, da je lažje delati, če med seboj kooperanti, dobavitelji materiala itd. Za eno Osolnik: „Vsi so nagrajevani izključno po • Ali ne bi bila primerna rešitev tudi sodelujemo. Končno smo vsi v enem gospo­ samo ladjo izdelamo 76 elementov nevtralne učinku; njihov poprečni osebni dohodek je 26 pogodbena organizacija združenega dela? opreme — gre za pulte, omarice, vitrine, zraven darskem sistemu in njegov končni uspeh je odvisen od dobrega delovanja najmanjše celice tisoč dinarjev, s pridnim delom pa lahko v nor­ pa še 47 toplotnih elementov. Sem štejejo štirje Osolnik: „Čez leto ali dve bo našo obrt prevzel v tem sistemu. To moje prepričanje se kaže tudi malnem delovniku dosežejo tudi preko 30 tisoč tipi štedilnikov, slaščičarske pečice, kuhalniki, sin. Ker je okoli tako imenovanih pozdov precej v tem, da poskušam čimveč opreme nabaviti do­ dinarjev. Včasm se zgodi, da imajo celo višji ose­ ražnji, kotli, stroji za kavo, hladilniki, skrinje ipd. bni dohodek kot mojster Bregar, ki izdelke pro­ papirnate vojne, bova odločitev o tem prepustila ma v Novem mestu. Tesno sodelujem z Vsa ta oprema tehta 2,5 tone, podobna sovjet­ sinu. Bolj je strokovno podkovan in politično Novotehno, Elektrotehno, vso leseno opremo jektira in skrbi za celotno proizvodnjo. Poleg ska pa kar 10 ton. In pri ladijski opremi, zlasti za bolj razgledan. Pa naj ukrene, kakor se mu bo pa zame že vseh dvajset let izdelujejo v tega so letos vsi delavci dobili šest tisočakov re­ rečne ladje sovjetskega naročnika, je odločila zdelo najbolj prav.” šentlovrenškem Hrastu. Čeprav sem po tej stra­ gresa za letovanje in vse ostale ugodnosti, ki jim tudi. teža." gredo po sindikalni listi. Delavce peljemo tudi na % ni lokalpatriot pa le ne gre brez sodelovanja dru­ sejme, z nami gredo v ladjedelnice. Naši delavci Preveč časa bi vzelo, če bi hoteli našteti vse • Marsikomu se zdi čudno, da opremo za gih. Pri Eti v Cerknem nabavljam elektroinstala- ladje, ki jih je Milan Osolnik doslej opremil. cijski material, Tribuna opravlja zame kromi- so že zdavnaj spoznali, da se jim dobro delo ladje izdeluje ..kontinentalec”, saj bi bilo morda izplača." Omenimo naj le dve, ki sta njegovo oprpmo za primerneje, da bi jo izdelovali kje ob morju? ranje, ni.kljanje. Agregate za hladilnike in večno ponesli s seboj v morske globine: Berge Osolnik: ..Pravzaprav je odločilo naključje. Ko 'podobne materiale nabavljam pri iskri, Konča­ • Delavci so, kot slišimo, zadovoljni z vami Istra in Berge Vanda. To sta edini Osolnikovi sem pred devetnajstimi leti kot izdelovalec rju, Soku v Mostarju itd." kot delodajalcem, kako pa ste zadovoljni z kuhinji, ki danes ne kuhata več. Pa še te ne po drobnih kovinskih predmetov iskal delavce, sem odnosom družbe do vas? svoji krivdi. v ljubljanskem IGO srečal Franca Bregarja. Stri­ • Vi ste najmočnejši član novomeške obrtne Osolnik: „Naj ne bo slišati kot tarnanje, toda BOJAN BUDJA njal se je z zaposlitvijo pri meni, a od mene je te­ zadruge Hrast. Kako sodelujete? dejstva so dovolj zgovorna. Lani nam je od JOŽE SIMČIČ priloga dolenjskega lista 2 2 0 Še bolj zanimivo je primerjanje cen posamez­ Vsakdanjik______nih živil. Izbrali smo črn kruh, svinjino, piščan­ ca, mleko in olje. V štirih letih se je kilogram črnega kruha podražil od 9,50 na 29,75 din, kila svinjskega mesa s kostmi od 120 na 410 din, KAKO piščanec od 59 na 171 din, mleko od 8 na 23din, rastlinsko olje od 34,29 na 115 din. JE PADAL Toliko o hrani. Seveda mora človek tudi kje stanovati. Pred desetimi leti si dobil za povpre­ STANDARD čni mesečni osebni dohodek pol kvadratnega metra stanovanja. Stanovanje, veliko 50 kvadra­ tnih metrov, je veljalo okoli 20 starih milijonov; kdor je dajaj za tako stanovanje na stran eno povprečno plačo, ga je odplačal v dobrih osmih letih. Leta 197-8 je stal kvadratni meter stanova­ nja že okoli 10.000 din, za stanovanje s 50 kvad­ rati, je bilo treba delati nekaj več kot 8 let, kar pomeni, da so osebni dohodki in cena kvad­ ratnega metra rasli vzporednč, stanovanja se v bistvu niso dražila. Današnja slika je popolnoma drugačna. Za kvadratni meter stanovanja je treba odšteti že najmanj tri povprečne osebne dohodke, s povprečno plačo (okoli 15.000 din) namreč lahko kupimo samo še tretjino kvadratnega metra stanovanja. Za stanovanje, ki meri 50 kvadratnih metrov, bi moral delavec s povpre­ čnim osebnim dohodkom delati več kot 12 let, • kar je dobra štiri leta več kot pred petimi ali desetimi leti. Kako se draži življenje ali kako nam pada Starih časov se z nostalgijo spominjajo tudi standard, je mogoče dodobra spoznati s' avtomobilisti. Še leta 1978 je moral kupec imeti v pomočjo tako imenovane gospodinjske žepu dve povprečni plači, vse drugo je prinesel košarice, v katero so'vrli statistiki nametali kredit, odplačljiv v treh letih. Danes je avto nekaj vsakdanjih živil, ki zrizjemo banan, po­ mogoče kupiti sam oza gotovino, minimum med maranč in limon zanesljivo niso delikatese ali avtomobili, „fiat 126", stane skoraj 20 povpre­ posebki. Novo mesto je eden od jugoslovan­ čnih mesečnih osebnih dohodkov. skih krajev, kjer gospodinjsko košarico Vse omenjenp je vplivalo na spoznanje, da redno merijo in tehtajo, zato ni bilo težko na­ danes življenjski standard Jugoslovanov ni več rediti malo raziskavo, s katero smo med dru­ ekonomska, ampak politična kategorija. Sindi­ gim skušali ugotoviti,zakolikosejevzadnjih kati niso edini, ki danes veliko govore o zaščiti štirih letih podražilo vsakdanje polnjenje na­ standarda, žal pa nihče ne pove, kaj jugoslovan­ ših želodcev. ski standard sploh je. Po raziskavah zagrebške­ ga centra za raziskovanje markentinga je jugoslovanska poraba artiklov, s katerimi drugod po Evropi in svetu merijo civilizacijsko Najprej je seveda treba našteti, kaj vse je v stopnjo, daleč za normalno. ..gospodinjski košarici”. Vanjo so statistiki pol­ Tako kar 70 odst. Jugoslovanov ne uporablja ožili črn kruh, krompir, fižol, čebulo, svinjsko dezodoransov, vsak petnajsti in sedemnajsti pa meso s kostmi, piščanca, paradižnik, banane, se izogiba zobne paste in šampona za lase. Kar jabolka, pomaranče, limone, grozdje, svinjsko se tehnične opremljenosti tiče, smo se pred tre­ mast, mleko in seveda olje. Od vsakega teh živil mi leti po številu televizorjev, štedilnikov, radij­ vzamejo kilogram in izdatek seštejejo. Oktobra skih aparatov in avtomobilov nekako približali 1980 je odštela gospodinja za košarico (brez po­ Evropi. Takrat seje prvič zdelo, da je posest teh maranč, ki jih v Novem mestu takrat ni bilo) 457 strojev in naprav del vsakdanjega življenja. dinarjev, leto dni kasneje 676, oktobra 1982 že Danes ni več tako, iz ust člana vlade slišiš po 911 din (brez banan in pomaranč), te dni pa mo­ televiziji, da ni nikjer rečeno in določeno, da mo- rate za vso omenjeno vsakdanjo hrano (razen , ra vsakdo imeti avto. Slišali ga niso vsi, nekateri banan, ki jih ni) odšteti že 1498 dinarjev. Prav namreč nimajo za televizor, ponekod pa ni bilo vsak lahko izračuna, da se je gospodinjska elektrike. košarica v štirih letih podražila za več kot trikrat. M. BAUER

štel lansko predstavitev vasi in zaselkov v breži­ ški in krški občini. Pred poslušalci je izredno plastično zaživela Planina na Gorjancih, Orešje na Bizeljskem pa Cirnik, Vihre, Stara vas, Anže in Lomno. V njih je sodelovalo izredno veliko domačinov. Snemali so po kmečkih hišah, kjer so vaščani pripovedovali o življenju, običajih in vsakdanjih težavah, vmes pa še kaj zapeli ali zaigrali na harmoniko. Oddaj niso nadaljevali, LJUDSKI ker je odpovedovala tehnika. „Za v prihodnje se nam obetajo naravnost fan­ tastične možnosti, je z vedrino v glasu in očeh RADIO napovedal Hedl,’’ le kadrovsko se bomo morali okrepiti. Dva programska delavca ne bosta mo­ gla več vleči voza naprej, saj imajo vse slovenske lokalne postaje z enako količino programa še enkrat močnejše posadke." Brežiški Radio se trenutno oglaša Šestkrat na teden Število oddaj se je povečevalo postopo­ ma. 1968 sd bile že tri oddaje v tednu, leta 1973 štiri in v naslednjih peti.h letih pet. S posodobi­ tvijo opreme bodo poslej ukinili tudi premor, ki so ga imeli en dan v tednu za vzdrževanje aparature. „Čaka nas predvsem več ustvarjalnega dela," sta menila odgovorni urednik in sodelavka Irena Majce, ki se je sprva zaposlila kot tajnica in se nato zelo hitro vpeljala v novinarsko delo. Vsi 20 LET člani kolektiva so žrtvovali za prenovo studia ve­ liko delovnih ur in prihranili s tem za 180 ti­ sočakov. Zelo požrtvovalno so jim pomagali zu­ nanji sodelavci, razumevanje pa so pokazali tudi radiobrežice delovni kolektivi v obeh občinah. Soustano­ 1963 - 1983 viteljstvo sta namreč prevzeli obe občinski konferenci SZDL, medtem ko je bila sprva us­ glavni in odgovorni uredniki. Prvi je bil Alojz Franci Hedl se spominja, da so bila zaradi teh­ tanoviteljica le brežiška občinska skupščina. Pihler, drugi za zelo kratek čas Bogomir Javor­ nike tudi ob njegovem prihodu za uredniško Radio Brežice je sedem let brezplačno poročal Letošnji, praznik brežiške občine je bil hkrati nik, tretji Vlado Podgoršek in zdaj že deveto leto mizo vsa snemanja ob večerih. To je trajalo do iz krške občine, preden je tudi uradno postal pomemben jubilej in prelomnica za lokalno ra­ Franc Hedl. leta 1978. Delo so tedaj tudi honorirali. Monti­ njeno glasilo. dijsko postajo. Sedemindvajsetega oktobra je V prvem letu obstoja se je Radio Brežino rane oddaje so tu in tam že popestrili, z živimi Večina poslušalcev živi v Posavju, vendar glas minilo natanko dvajset let, odkar je Radio oglašal le ob nedeljah. Plačevali so samo tehni­ prenosi. Najboljši je bil prenos z republiške hor­ te postaje sega še dlje, tja do Novega mesta in Brežice poslal v eter prva sporočila. Vsotehniko ka, urednik, napovedovalci in drugi soustvarjal­ tikulturne prireditve na grajskem dvorišču v Zagreba, kjer ga redno poslušajo številni mu je odstopila RTV Ljubljana in v Brežice so te­ ci oddaj pa so delali brezplačno. V svoji Brežicah", se spominja Franci Hedl, ki je še Slovenci. V pismih in željah, ki jih naslavljajo na daj prenesli tudi njen nekdanji oddajnik iz Do­ zanesenosti niti pomislili niso na kak honorar. danes navdušen nad takratnim uspehom. uredništvo, sporočajo, da jim je najljubša vez z mžal. V dveh desetletjih so za brežiški studio ku­ Uspele oddaje so bile zanje zadostna spodbuda. „Potek smo prenašali z dvema mikrofonoma in domačimi kraji in domačimi običaji. pili samo dva magnetofona. Vso drugo opremo Delo je bilo pri tedanji tehniki zelo naporno. Od­ dvema telefonskima linijama", je nadaljeval Poslej namerava uredništvo posvetiti podvo­ so krpali, dokler letošnjo spomlad ni dokončno daje so morali montirati. Vse je potekalo.v večer­ pripoved. „Pri mikrofonuria dvorišču je bil Fran­ jeno pozornost kulturi. Posneti namerava odpovedala. Radio bi umolknil za več mesecev, nih in nočnih urah. Razhajali sosešeleobpete- ci Babič, Božena Češnovarjeva pa je komentira­ predvsem domače zbore, godbe in dramske če mu ne bi spet priskočila na pomoč osrednja linjem petju, ob treh ali celo ob štirih zjutraj. la dogajanje iz arkadnega hodnika v prvem nad­ sekcije ter iz teh posnetkov ustvariti bogat arhiv. slovenska radijska hiša. Z zasilno rešitvijo so Napovedovalca sta bila tedaj Božena Cešno- stropju. Istočasno so prireditev prenašali tudi Na trak bodo poskušali ujeti tudi stare izumi­ prebrodili krizo in za jubilej se je brežiški radio var in Vlado Podgoršek. Podgorška so za pri­ stanovski kolegi iz Radia Zagreb. V ekipi jih je rajoče pesmi, ki jih po nekaterih vaseh in zasel­ 28. oktobra spet oglasil iz svojega studia. Med pravo prve oddaje sneli z ohceti. Bilo je 26. bilo deset, pripeljali so se z avtom in bili so od­ kih še gojijo starejši krajani, mladi pa jih ne tem so prostore akustično popolnoma prenovili oktobra 1963. Po poroki v Novem mestu seje lično opremljeni. Spraševali so nas, kaj delamo, znajo več. Tudi na drugih področjih so sklenili in zamenjali dve tretjini neuporabne tehnike z Vlado z ženo in svati odpeljal na kosilo k Bišča- in se niso mogli načuditi naši predrzni impro­ radijski delavci ustvarjalno posegati v vsakdanje novo aparaturo. To jih bo veljalo okoli 3,4 milijo­ niču na Veliko Dolino, kamor je ob pol petih vizaciji. Na prizorišče smo namreč prišli peš z življenje in dogajanja in tako še utrditi vezi s po­ na dinarjev, štroške pa si bosta po zdaj že uve­ popoldne ves zadihan vstopil 'urednik Pihler'in vso opremo na ramenih. Oddaja je zaradi akus­ slušalstvom. Oktobrska nagrada, ki sojo lokalni ljavljenem običaju delili krška in brežiška obči­ poklical ženina v studio. Vlado je brž razvozil tičnosti grajskega dvorišča uspela bolj, kot smo radijski postaji podelili na slavnostni seji brniške na, kjer živi večina poslušalcev. svate in odšel na snemanje. Trajalo je do poln­ upali. Samo hvalo smo slišali in Zagrebčani se občinske skupščine 28. oktobra, je priznanje za Brežice so dobile svojo radijsko postajo na oči. Podgoršek je tako zaživel z radiom, da se je kar niso.mogli načuditi, da se nam je prenos ta­ vse, ki so kdaj delali na Radiu, za sedanji kolek­ obudo Franca Bukovinskega, Miloša Kovačiča pozneje tam zaposlil in ostal celo desetletje ko posrečil." Med vsebinsko najboljše oddaje v tiv pa tudi spodbuda za naprej. l Staneta Kramerja. Do danes so jo vpdili štirje glavni in odgovorni urednik. poznejšem obdobju pa je Franci Hedl nato na­ JOŽICA TEPPEY Ne manjka ugotovitev, kako se stanovalci na vse medobčinskem inšpektoratu sestavljena odločba sev- Novomeško temeljno tožilstvo je nato 25. novembra je o vsem potožil tudi delegatom občinske skupščine. tiplje ogibljejo nalogam v hišni samoupravi. Na niški Komunali, ki je bila vse ugotovljene pomanj­sevniški hišni svet vprašalo, ali je njihov dopis šteti za Na koncu je sevniška komisija menila, da mora Komu­ "Kvedrovi 31 v Sevnici so oblikovali zbore stanovalcev kljivosti dolžna odstraniti do 30. decembra 1981. formalno ovadbo. Hišni svet je potrpežljivo odpisal nala kot izvajalec del opraviti vse tako, kot ji je bil v Po novem od samega začetka. Kdorkoli zavije v ta Stanovalci in hišni 'svet seveda niso čakali pritrdilno. Konec januarja, leta 1983 je tožilstvo odločbi naložil gradbeni inšpektor, ravno tako je so­ blok, lahko že po raznih drobnih stvareh opazi, da gre križemrok. Ker se na strehi ni nič posebnega dogajalo,odgovorilo, da so ovadbo zoper inž. Kolarja in inž. glašala, da se postopek preiskave razširi na vse 2a urejeno hišo. Gugalnica za otroke in klopce na , so zadevo 10. decembra prijavili temeljnemu javnemuRedenška zavrgli, češ da ni v vzročni zvezi z nastalo odgovorne, hkrati s komitejem za družbeni razvoj na sicer z vseh koncev stisnjenem dvorišču, v preddverju'tožilstvu v Novem mestu, 23. decembra, torej še predškodo. sevniški občini. Komunali šo izrekli tudi kritiko zaradi vhoda na oglasni deski pregledno razvrščeni zapisniki rokom, so obvestili tudi posavski medobčinski Hišni svet se je 4. februarja 1983 obrnil na temeljnonestrokovnega in malomarnega odnosa do dela. in obvestila hišnega sveta itd. inšpektorat, da streha še vedno zamaka. sodišče v Novem mestu, da inž. Kolarja in Redenška Na streho so sicer prihajali različni ljudje; metanje To očitno vzorno skupnost pa že tretje leto kot mora Minila je prva zima pod kilavo novo streho, dokler ni vključi v svojo preiskavo. cele vrste salonitnih plošč in pločevine s strehe na tla tlačijo še vedno nerazrešeni zapleti z novo streho. Tohišni svet 25. maja, tokrat že leta 1982, vprašal pri Maja letos je bilo sevniškim stanovalcem vsega je povzročilo v mestu nekaj dodatnega zgražanja, to le namreč eden starejših sevniških blokov iz časov, ko javnem tožilcu kako je z zadevo, saj je Komunalazadosti, zato so se pritožili javnemu tožilstvu Slove­ pa je tudi vse. No, poleti se je zganila tudi stanovanj­ 5o na veliko gradili ravne strehe. Po dvajsetih letih se streho le krpala. Končno so 28. maja dočakali kratko nije. Naslov rti bil pravi, vendar je zadevo vseeno do­ska skupnost. Komunali so poslali urgenco in ji dol­ Je stanovanjska skupnost odločila, da postavi novo, obvestilo javnega tožilca, kjer je med drugim rečeno,bilo v roke višje tožilstvo. Odgovor je v primerjavi z vso očili skrajni rok — konec julija, da slednjič odstrani Poševno enokapno streho. V maju 1981 je sevniška da je tožilstvu krški inšpektorat odgovoril, da v tej sev- zadevo prišel dokaj hitro, konec junija. Višje tožilstvo vse pomanjkljivosti. Zagrozili soji celo, da bodo v na­ komunala začela z deli. Predsednik hišnega svetaniški zadevi ni bilo znakov kaznivega dejanja niti ugotavlja, da novomeško temeljno tožilstvo ni odl­ sprotnem primeru poiskali izvajalca, ki bo odpravil vse Ratomir Kljakovič se še spominja, kako so se stano- gospodarskih prestopkov (!?), poročila krške UJV pa očalo o trditvah o ovadbi hišnega sveta, kako so bila pomanjkljivosti, kot jih je ugotovil inšpektor, seveda valci in lastniki lokalov takrat dogovarjali, o odplačilu na tožilstvu takrat še niso mogli preučiti. vsa ta dela v Sevnici opravljena brez iokacijskega in na njihov račun. Minilo je tudi to, povrhu še raznih ujm •Posojila okrog poltretjega milijona dinarjev. Sevniški hišni svet je tožilstvo ponovno ..potipal” gradbenega dovoljenja, in navaja skupno z zakonski­ polno poletje, tu je jesen, na duri spet trka zima. Žal se dela niso končala v razumljivem roku. Še več,konec junija. Tožilstvo so opozorili, kako še vedno mi določili troje prekrškov v tem smislu. Zato je višje Vsekakor vztrajni hišni svet je bil konec septembra stanovalci so pričeli glasno izražati bojazen o niso odpravljene zapisniško ugotovljene pomanj­tožilstvo zahtevalo od novomeškega temeljnega tik pred tem, da demonstrativno odstopi. Ni namreč le (ne)strokovnosti del Poletje se je prevesilo v jesen,kljivosti na strehi. Šele 8. julija so od tožilstva prejelitožilstva, da odloči o očitkih, ki imajo znake gospo­ nesrečna streha tisto, kar ga mori. Predsednik sveta bližati se je jela zima, ob vsakem nalivu je bilo huje, odgovor, da je pri preiskovalnem sodniku novomeš­darskega prestopka, o samih prekrških pa so zapisali Ratomir Kljakovič pravi, kako ta blok ni dobil niti vabi­ Posebno v stanovanjih vrhnjega nadstropja. Hišnemu kega sodišča zahtevana preiskava zoper direktorja bojazen, da je zoper te pregon verjetno že zastaral.la na predvolilni sestanek ob zadnjih volitvah. Po drugi svetu je bilo vsega dovolj, zato so na streho povabili sevniške Komunale Igorja Goloba. Preiskovalni sodnik temeljnega sodišča v Novem strani so bili deležni vse ostrine, ko so izrazili na videz 9radbenega inšpektorja inž. Staneta Kočevarja. Ta si Spet je prišla jesen in deževje. Na zboru stanovalcevmestu — enote v Sevnici je novembra 1982 uvedeldrobno željo, da bi namestili bodisi verigo ali drugo le zadevo 13. novembra 1981 ogledal družno s požar­ 6. oktobra so na Kvedrovi 31 menili, da za polom ijo na preiskavo zoper direktorja Komunale. Sodni izvede­oviro in s tem preprečili divje parkiranje pred blokom, om inšpektorjem. Zapisniško sta ugotovila, da je strehi ni kriv le direktor Komunale, temveč vsaj še necte­ gradbene stroke iz Novega mesta naj bi v kjer je tudi nočni tcezor SDK. „Se res lahko v nedogled Rekonstrukcija strehe opravljena kratko malo nestro­danji tajnik stanovanjske skupnosti inž. Jože Kolar in letošnjem maju pregledal to nenavadno streho. Minilavse poigrava z nami?" sprašuje predsednik hišnega kovno! Komunali kot izvajalcu očitata premajhen na- referent za gradnje na občini inž. Mirko Redenšek.je pomlad in poletje, konec oktobra izvedenca šesveta Ratomir Kljakovič, rezervni starešina, borec, ki on nove strehe za nameščeno salonitno kritino (nePrvi, ker kot odgovorni za investitorja ni priskrbel vedno ni bilo. Sevniški hišni svet je pri sodišču trikrat je branil Titov Drvar. Poudarja, kako jim ni do tožarje- ’1 odstotka, temveč najmanj 12 odstotkov). Na gradbenega dovoljenja in načrta za 500 kvadratnih urgiral, da se preiskava razširi na inž. Kolarja in inž. nja, temveč le za pošteno streho na jesen življenja! 9radbenem referatu na občini je inšpektor našel za metrovto veliko streho, zoper drugega pa, ker je delaRedenška, zadnjič v začetku letošnjega septembra.Meni, da sedanje sračje gnezdo velja družbo že naj­ strefio le priglasitev del, stanovanjska skupnost kot dovolil zgolj na osnovi priglasitve del: Ravno tako se še ni ponovno izreklo tožilstvo v Novem manj 2,5 milijona'dinarjev. Vsem odgovornim v Sevni­ lnyestitor ni premogla ne gradbenega dovoljenja ne V hišnem svetu so namreč preprosto razmišljali ta­mestu. ci — vabili so tudi predsednika krajevne skupnosti in tehnične dokumentacije. Gre namreč za mestno jedrokole: če bi bil predhodno narejen načrt, pridobljeno Letos spomladi je zadevo vzela v pretres tudi občin­občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij — 2 urejenim zazidalnim načrtom, streha pa spreminja lokacijsko in gradbeno dovoljenje, bi bilo to tesnejšeska komisija za družbeni nadzor v Sevnici. Zapisnika so ponudili še en spravni poskus, skupni sestanek 27. Vldez, je menil inšpektor. Pomanjkljivosti je ugotovil sito in manjša verjetnost za skrpucalo, ki ga sedaj dolgo ni bilo. Na dolgi in mučni seji so pregledali vse oktobra. tedi požarni inšpektor. V tem duhu je bila v krškemimajo za streho. zaplete. Predsednik hišnega sveta Ratomir Kljakovič ALFRED ŽELEZNIK

pa je rekel: „Pojdi, greva.” Zvesta žival ga je Osebnosti______razumela in ga je pripeljala na sejmišče, naj­ večkrat ni bilo treba reči nobene besede več. Resnica pa je„ da je Viktor včasih tudi malo MOŽ, zadremal, saj je bil zmučen od vsakdanjega de­ la. Konjiček je hodil, kjer je bilo treba in se izogi­ KI GA POZNA bal vozilom in ostalim oviram. Ko je Viktor ome­ njal zadnjega konja, ki je bil pri hiši več kot 25 let, se mu je glas nekoliko tresel, ko je povedal, V s a da ga je moral prodati, ker si je poškodoval nogo. Viktor je moral voziti ob vsakem vremenu d o l e n js k a in tudi pozimi, če je hotel obdržati poklic. Ljudje so se ga navadili. Na sejmih je pomagal „glihati”. S svojo zgovornostjo se je priljubil vsem, vse ga je poznalo, ko se je vračal skozi vasi ob Krki pro­ ti domu, saj se je ustavil skoro v vsaki vasi in od­ dal prašička. Na začetku je imel naveden voz, kasneje pa je kupil gumarja. Tretji poklic Viktorja Korena pa je bilo kastri­ ranje živine, od govedi in prašičev do žrebcev. V njegovi ..veterinarski” karieri je prišlo pod njegov nož na tisoče merjascev, svinj in juncev. Manj je kastriral konje. Vsa njegova veterinarska opre­ ma so bili nožek, škarje krokodilke in škatlica hipermangana. Da so ga ljudje bolj poznali, je imel na glavi velik in visok klobuk sširokim zele­ .. Med nami so živele trde kmečke korenine, ki nim trakom. Pri delu je bil spreten, hiter in na­ l'm v življenju noben dan ni bil podarjen, vendar tančen. Dela je imel več kot dovolj, saj je bil tudi s° vztrajale, da so iz skope suhokraj inske zemlje več kot enkrat cenejši od veterinarja. S kastra­ stisnile, kar se je dalo. Da jim je ta zemlja dala cijo živine je začel že z 22 leti. Za tiste čase je bilo ?ad, so jo plemenitili z znojem svojega telesa in nekaj posebnega, da je navaden kmet brez šol 2u,ji. Niso še-pozabljeni časi, ko so hodili na opravljal tak poklic. Pri veterinarju Vandotu, ki Seime prav iz suhokrajinskih vasi z debelimi vol- je bil živinozdravnik za okraj Novo mesto, je us­ tei in lepimi junci. pešno naredil izpit iz te stroke. Zapisano je, „da je Koren Viktor, pos. iz Trebče vasi, občina To so biti ljudje, ki so bili že od rojstva in iz ro- Dvor, srez Novo mesto, roj. 18. 5.1902 v Trebči v rod vraščeni v to zemljo z dušo in telesom. vasi, napravil pri meni s prav dobrim uspehom Med posebnosti teh kmečkih mož spada prav izpit o kastraciji živali. Kastriral je ta dan 14. 3. 9otovo Viktor Koren, po domače Črčkov ata, 1938 v Žužemberku enega 8 mesecev starega borna iz Trebče vasi pri Žužemberku. Črčkov bikca, enega 5 mesecev starega merjaščka in r°d spada med starejše v Suhi krajini. Ata Črček dve po 4 mesece stari svinji. Operacijo je izvršil Seje rodil leta 1902. Ker je njihova kmetija obse­ in delal strogo aseptično. Sposoben je za kast­ dala le dobrega pol grunta, se je oprijel po sili racijo živali. Državni živinozdravnik vet. fakratnih razmer-kar treh poklicev. V prvi vrsti je Vandot." b'l kmet. Tudi pri njih so obdelali vsako ped Ko je imel Viktor v rokah to spričevalo, si je ku­ bilje, pokosili vsak laz, iztrebili vsako senožet. pil kolo. Kastriral je po Beli krajini in tja do t"rdo je bilo takrat življenje, vendar so ljudje vzt- Karlovca. Dolenjsko je prevozil po dolgem in [aiali. Vse so delali ročno. Kosili s koso, ssrpom počez. Delo ga je zaneslo čez Dobro polje in *eli pšenico, veliko so si med seboj pomagali. Kočevsko do Delnic. Prakse si je pri svojem de­ . fi Korenovih so delali od vida do vida. Vse to pa lu nabral toliko, daje po malem tudi zdrayil. Zato *e bilo premalo, da bi živeli človeka vredno je bil mojster Črček, kot so mu ljudje pravili, 2'Wjenje. povsod dobrodošel. Spal pa je po senikih, tudi če je bil sneg, pravi. Bolan do lanskega leta ni bil Po prvi.svetovni vojni sta se oče in sin oprijela izkupiček kar dober. Včasih sta imela za prevoz njegovega konjička, ki je bil poti že toliko na­ nikoli in tudi pri zdravniku ni bil do lani, ko gaje Se dodatnega poklica, prevozništva mladih tudi po 40 do 50 prašičev ali mladih pujskov. vajen, da Viktorju nikoli ni bilo treba uporabiti zadela kap. Sedaj je toliko pri sebi, da so ga že Pfašičkov. Tako sta vsak ponedeljek po polnoči Samostojno vožnjo pa je Viktor prevzel od očeta biča, še besedo malokdaj. Še danes s posebnim prišli iskat od Trebnjega, kamor je šel kastrirat. Vpregla konjička in se odpeljala v Novo mesto leta 1925. Ta dodatni poklic je bil potem stalno poudarkom rad pove, da ima konja za naj­ Leta 1982 je naredil zadnjo vožnjo s prašički. ba sejem. Prašičke sta potem razpeljevala po pri hiši do leta 1982, torej celih 57 let. Mnogi pametnejšo žival. Kadar sta šla v temni noči na Črček meni, da bi bili ljudje bolj zdravi, če bi se ^aseh ob dolini Krke do Žužemberka in še dlje. ljudje se živahnega in vedno za šalo dovzetnega sejem, mu je že zvečer nametal polne jasli krme. malo vozili tudi s kolesi. Pravi, da bo še šel na ^a tak prevoz sta imela pripravljen poseben voz Viktorja še danes prav dobro spominjajo. Po Ko je prišla ura, ga je lepo napregel, prižgal kolo, če se bo pozdravil. Z 80 leti ga je še vozil. v obliki ..kurnika”. Če je bilo kupcev dosti, je bil polnoči je bilo po dolini Krke slišati peketanje lampo in jo obesil na zadnji del voza. Konjičku T. VIRANT Pridobitve

ŠE EN KRALJ SLOVENSKE UMETNOSTI Franceta in Toneta Kralja, brata iz družine razume, ki jih je moral France Kralj trpeti tako slovenske umetnosti v kostanjeviški šoli. Nikoli prostorih, ki sojih pridobili s prenovo nekdanji samoukega podobarja v Zagorici pri Dobrep­ rekoč vse do leta 1960, ko je, komaj 65 let star, ne bomo pozabili, da je oktobra 1956 z velikim grajskih kašč. olju, je strokovna javnost že kmalu po prvi omahnil v smrt. veseljem dal za to zbirko kar dvajset lesorezov, Kijub temu da zbirka ob otvoritvi še ni bila svetovni vojni štela za likovnika, ki sta v naši Prvo posmrtno razstavo mu je šele leta 1980, monotopij in oljnih podob.” urejena, kakor so si jo zamislili, in da je akade­ umetnosti storila najradikalnejši preobrat k ob 20-letnici njegove smrti, pripravila Kostanje­ Čeprav je bila otvoritev stalne zbirke del miku Josipu Vidmarju, prijatelju Franceta Kra­ ekspresionizmu. Novomeški umetnostni zgo­ vica v svojem Lamutovem likovnem salonu. Na Franceta Kralja predvidena že leta 1981, so to lja, bolezen preprečila, da bi zbirko odprl, pa dovinar Jože Gregorič je ob koncu trideset let o njej so prvič po skoraj petindvajsetih letih lahko storili šele to jesen, 21. oktobra. To je bil Lado Smrekar kot osrednja osebnost kulturne­ njiju zapisal, da ju odlikuje močan notranji, predstavili Franceta Kralja tako, kot se za ume­ velik dan za slovensko likovno umetnost, še ga dogajanja v Kostanjevici zadnjih petindvajset duhovni moment; na zunaj ga skušata izraziti s tnika njegove veličine in pomena spodobi. Ob posebej pa za samo Kostanjevico. Slednja je ta­ let ne skriva zadovoljstva, da se je naposled ude­ tem, da delata silo naravnemu upodabljanju, ker razstavi, ki je obsegala skoraj sto del, so izdali ko pod okriljem svoje Galerije Božidar Jakac in janjilo še to, rekli bi zadnje dejanje v prizadeva­ tako čim jasneje izrazita idejo. Gregorčič tudi ni zajetnejši katalog z reprodukcijami, esejem pod skupno streho z zbirkami umetniških del nju za pozornost, kakršno smo Slovenci dolžni bil edini, ki so opazili, da sta Kralja na svetovnih mladega umetnostnega zgodovinarja Andreja Božidarja Jakca, Jožeta Gorjupa, Toneta Kralja izkazovati umetnikom kraljevskega duha. in zdaj še njegovega brata Franceta zaokrožila razstavah v inozemstvu deležna največjega priz­ Smrekarja in vsemi potrebnimi podatki o . Z otvoritvijo zbirke Franceta Kralja pa j® predstavitev slovenskega ekspresionizma. Na nanja mednarodne kritike, medtem ko so mne­ življenjski ir umetniški poti umetnika ter doda­ poteklo tudi deset let, odkar so začeli urejevati slovesnosti v cistercijanski cerkvi, ki so jo s nja o njunih stvaritvah na domačih tleh različna nim spiskom literature o njem. umetnostne zbirke v kostanjeviškem gradu. Ko* svojo udeležbo počastili tudi Kraljevi rojaki iz celo pri poznavalcih, da „o občinstvu, ki ni • Andrej Smrekar je med drugim zapisal: „Svojo pravi Lado Smrekar, ves ta čas ni minil brez tru­ Dobrepoij, je umetniško podobo Franceta Kra­ sposobno dojeti novosti, sploh ne govorimo”. pot je France Kralj na samem začetku prog­ da, saj je bilo marsikaj treba spraviti skupaj tako lja orisal umetnostni, zgodovinar dr. Stane Mi­ Resnici na ljubo je treba povedati, da je zlasti ramsko zastavil, kar je Klubu mladih, pozneje rekoč iz nič. Sleherni delež pri tem je bil in j® France Kralj, tisti France, ki mu je kipar Alojzij Umetniškemu društvu, zagotavljalo njegov kuž. Posebej za stalno zbirko pa je zapisal: dragocen kot kamenček v mozaiku. Težko je na­ . „France Kralj je ustvaril tako v slikarstvu kot v Repič že kot sedemnajstletnemu zaupal prvo obstoj. Že površen pregled njegovega opusa šteti vse, ki so kakorkoli pomagali, da se Kos­ kiparstvu in ilustracijah vrsto del, ki jih že lahko samostojno nalogo odliti posmrtno masko ta­ pokaže, da je pri nekaterih mladostnih načelih tanjevica danes lahko ponaša z nedvomno naj­ štejemo za klasična. Kot vsi umetniki se je tudi krat preminulega pesnika Antona Aškerca, na- vztrajal do konca in se po vojni predvsem z večjo zbirko umetniških del, kar jih premor® on v skladu s časom in življenjskimi izkušnjami leteval na krčevita nasprotovanja sodobnikov. monotipijami spet približal tem izhodiščem. Slovenija. Prav gotovo bi bilo vsega tega manj. nenehno razvijal. Sredi dvajsetih let je zapustil Navsezadnje pa to niti ni nič čudnega, saj je bil Celo desetletje po prvi svetovni vojni je vitalnost če bi v prizadevanjih stalo ob strani združeno ekspresionistične vode in prišel k ,novi stvarno­ kot spiritus agens nove umetniške smeri tudi njegove osebnosti dajala bistveni poudarek delo, če ne bi bilo pomoči tako občinske kot re­ sti! V njegovo umetnost se je naselila želja po najbolj drzen v svojih hotenjih, kot bi temu rekli umetnosti tistega časa, ki je družbeno okolje ni publiške kulturne skupnosti, še posebej pa. oblikovanju stvarne trdne predmetnosti, zd­ po domače, sicer pa nemirni duhovno ahasver- bilo sposobno sprejeti in še manj razumeti ter ji podčrtuje Lado Smrekar, če ne bi bilo en­ ružene s koloritom. Okoli leta 1932 je po potova­ ski iskalec vedno novega. Po zagnanosti je bil je edino, toda pomembno oporo pomenila tuziastov, kot je inž. Niko Kurent, predsednik nju v Italijo v njem spet vzcvetela želja po bo­ to, kar je za impresioniste predtem pomenil Ri­ strokovna kritika prve generacije naših umet­ galerijskega sveta, kajti brez takih entuziastom gatejši in čutnejši barvni skali. Slikarje prešel v hard Jakopič. nostnih zgodovinarjev.” danes ne morejo nastajati velike zbirke. 'Vztrajanje pri svojih in za mnoge tako nedou­ V predgovoru omenjenega kataloga je Lado novo obdobje, bogato in umetnostno nadvse Od letos je v Kostanjevici na ogled tudi zbirk® mljivih poteh, zvestoba lastnemu prepričanju o Smrekar, predsednik Dolenjskega kulturnega pomembno. Nemirni duh ustvarjalca je še na­ del Zorana Didka. Obiskovalci lahko na enem tem, kaj in kakšna bodi umetnost novega časa in festivala v Kostanjevici, zapisal, da na razstavi v prej iskal’nova pota. Nekako leta 1946 se je kraju vidijo, kaj so v slovensko kulturno de­ kakšno bodi njeno poslanstvo, to so bile vrline, Lamutovem likovnem salonu ni vseh del začelo njegovo zadnje obdobje, ki bi ga imeno­ ki so Franceta Kralja vseskozi odlikovale in Franceta Kralja, kolikor jih že ima Kostanjevica, vali vizionarno. Umetnik se je začel poglabljati v diščino prispevali Gorjup, brata Kralja, Didek in Jakac, da zbirke starih mojstrov iz kartuzij® spričo katerih' se je čutil dovolj m očnega, da je pač pa le slaba polovica. „Ta in še druga dela je bistvo stvari, barvna skala je postala še bogate­ Pleterje niti ne omenjamo. Zato naj končamo odgovarjal na napade na svojo umetnost in umetnikov sin inž. arh. Zlato Kralj dal naši us­ jša. fantastična.” t svoje prepričanje. Seveda je z današnjimi očmi tanovi in čakajo na stalno zbirko, ki bo pos­ Stalna razstavna oziroma galerijska zbirka besedam i, ki jih je Lado Smrekar napisal ' pred tremi leti: „Vsi ti so bili Dolenjci in se _ tem laže in jasneje videti, kako upravičen je bil boj tavljena v prostorih nekdanjega cistercijanske­ Franceta Kralja obsega 222 del, od tega 100 slik, Franceta Kralja v imenu umetnosti, ki jo je ga samostana. To bomo storili z velikim 65 kipov, 32 grafik, 25 monotipij, vrsto risb, vračajo k svoji rodni grudi, ki so jo z življenjem in delom poveličali in ji tako ostali zvesti sinovi do zastopal in ji bil ves predan, kot je bilo morda to zadoščenjem ,” je poudaril Lado Smrekar, „saj je drobne plastike, osnutke in drugo. Po načrtih moč pred desetletji. Tudi zategadelj, ker je čas bil France Kralj jeseni 1956 med tistimi umetni­ inž. arh. Zlata Kralja, ki sicer živi v Ženevi, so jo konca." IVAN ZORAN zbistril mnoge nejasnosti in odpihnil nespo­ ki, ki so največ storili za nastanek stalne zbirke postavili na okoli 700 kvadratnih metrih v

spraševat, če bi jim pleskal. Danes ima vsak de­ Valantič na Grmu in eden v Šmihelu. Za nas tri, „Do malanja sem imel veselje že v mladih leti' nar in ljudje kar naprej belijo stanovanja. Včasih imeli sm o tudi pomočnike, je bilo dela še kar, če h,” je rekefin pokazal dve oljni sliki, ki visita v ku­ si se moral ponujati. Tudi na Hrvaško sem hodil bi nas bilo več, pa bi bil manj sposoben odveč." hinji. Ena predstavlja tihožitje, druga Otočec delat. Bile so vasi, od koder so možje množično Da je umsko povsem čili možak že v letih, kaže leta 1933. Zdaj plastične steklenice od kisa kra®' Pri starih Novomeščanih odhajali v Ameriko za kruhom, ženskam pa so edinole primerjava, ki jo večkrat omenja, in sicer z najrazličnejšimi narodnimi motivi in jih daj® pošiljali denar in one so potem urejale hiše in stara in nova Jugoslavija. Takole pravi: „V stari znancem . Za veselje in okras. „Kakšna žensk® potrebovale pleskarja. Leto dni sem delal tudi Jugoslaviji so navadnim delavcem kar naprej mi za uslugo prinese kavo ali pijačo, kakšna tud' na Bledu, šele leta 1929 sem prišel v Novo govorili: .Roženkranc v roke, pa bogca moli, da nič. Meni je prav, sam o da ljudem naredim m esto in začel na svoje. Takrat sm o bili v mestu ti bo na drugem svetu lepše!’ V novi Jugoslaviji veselje.” in bližnji okolici le trije pleskarji: razen m ene še ni potrebno čakati, da bo kdaj bolje, ker nam je Ko sva načela pogovor o boleznih, je k®r tako lepo, da bolje ne more biti. Imam lepo prešerno zamahnil z roko: „Zares bolan š® ČOPIČI pokojnino, lepo stanovanje, živim tako, kot nisem bil, hvala bogu, in tudi ne mislim kmal® nisem še nikdar!" biti! Pred nekako šestim i leti sem šel k zdravnik® Medtem ko sva kramljala, si je dal opraviti pri zaradi povišanega pritiska, pa sem ga ukanil; V KRVI Dobil sem kup zdravil, jaz pa sem začel jest' štedilniku. Kuhal je kosilo. Ker živi sam in med tednom sam skrbi za prehrano, je pač vmes ku­ česen in domača zdravHa,.pasem ga zbil na nor­ (fot spoznaš lovca takoj ob vhodu v stano­ hal. To dobro zna in mu tudi ni prav nič odveč. malno raven. Ko sem šel na pregled, seved® vanje po vsakovrstnem rogovju, ki običajno visi „l mam tri hčerke. Najstarejša je poročena v nisem povedal, zdravnik pa je reker, da sem kar že v veži za okras, tako v Viktorju Tomazinu odk­ Smederevu, Vika je v Ljubljani, Fani pa živi v lepo in hitro okreval... riješ poklic takoj, ko odškrne vrata svojega Novem mestu; dela v Krki in mi gospodinji. Ob Kadim od nekdaj, ampak nikdar čez mero. blokovskega stanovanja. Pleskar! Živahen in za koncu tedna pride za ves dan, vse pospravi, sku­ Zavojček cigaret imam najmanj za dva dni. T u d i šalo vnet možakar ima sicer 81 let, toda po vi-- ha in sploh skrbijo zame, da bolje ne bi mogli. pil nisem nikdar preveč. Dogajalo se je, da so m® dezu ni čisto nič drugačen, kot je bil pred tremi Tudi vnuk Peter, ki je sin najstarejše hčerke in je stranke silile s pijačo, jaz pa sem odklanjal. M e d desetletji. Edinole lase je imel ta"krat vranje črne, zrasel pri mehi, prihaja redno, čeprav ima že delom nisem imel navade piti, sem pa zavil v danes pa so beli. svojo družino. Razumemo se krasno. Peter mi je gostilno, kadar sem bil prost. Zdaj mi najbolj di­ Kdo bi prešteval domove in hiše pa stanova­ kupil tudi barvni televizor. S tem fantom sem ši ribezov sok, popijem pa tudi kak kozarček vi­ nja pa državna poslopja, ki jih je Viktor Tomazin imel res veselje. Dobro se je učil, zdaj je inženir. na. Če je domače, takega iz steklenice, ki jih ku­ pleskal! O tem se tudi najraje pogovarja: Mlajši vnuk, ki irria šele 13 let, Fanikin sin, pa piš v trgovini, nimam rad.” „Rodil sem se sicer v Metliki, ampak se imam pride skoro vsak dan naokrog. Tudi ta je pobain Kaj so plesKarji včasih znali, danes redkokj® za Sentjernejčana, kamor se je družina preseli­ pol!” vidiš. Tom anovo stanovanje pa je glede teg® la, ko smo bili otroci še majhni. V Šentjerneju Malokdaj srečaš človeka, ki bi bil tako z vsem še posebnost. V kuhinji so pod stropom krog id sem hodil všolo, in ker je bil tudi moj oče pleskar zadovoljen, kot je bivši mojster Tomazin. Dolg krog ptički, v mali sobi pa pušeljci cvetja v ve® pa vsi bratje, sem postal pleskar tudi jaz. Vsi iz čas mu ni- nikdar. Vsak dan gre na obhod po barvah. Tega ne moreš pričarati nastenoz„ma- moje družine so že pomrli, le jaz sem še ostal. mestu, sreča znanca, malo poklepeta pa se vrne čkom" in metlo, ampak je potrebno na osnovnO Dokler sem bil pri očetu kot pomočnik, sem v svoj lepi dom. Tudi ko je sam, nimd navade beljenje s predlogo in malim čopičem nanašafi sodeloval v sokolskem in pevskem društvu. Za ždeti in brezciljno gledati življenje skoz okno. vsako barvo posebej. Vse to je mojster Tomažih delom pa smo hodili precej daleč. Ni bilo tako Tihe ure pretrga s slikanjem vaz in starih poslikal še lani, za svojo 80-letnico. kot danes, ko me bivše stranke še zdaj hodijo steklenic. RIA BAČER

0114 . priloga dolenjskega lista iz izložbe ljudska glasbila in godci k u mer na slovenskem t/DSKt Dr. Zmaga Kumer je po pravici za­ S B I I i služno ime slovenske etnografije, na­ vrača. Zdaj zato, da se vzra- tančneje rečeno slovenske etnomuziko­ G O I H 1 dosti na njeno trpko lepoto, logije. Predvsem izid njene izjemno bo­ prebrali smo pa zato, da se onemogel in gate knjige „Pesem slovenske dežele” opeharjen nasesa njenih zdra­ pred osmimi leti je bil kulturni dogodek, vilnih sokov. Iz Dolenjske se katerega lesk bo z leti še bolj blestel, za­ pisma in spisi vedno vrača vzravnan, pokon­ kaj v nji je s potrpežljivim, včasih najbrž čnega duha. Vsakokrat je bo­ tudi zanjo mukotrpnim zbiranjem in Literarnim zgodovinarjem, sla­ gatejši za nova spoznanja, raziskovanjem ohranila poznejšim ro­ vistom in drugim proučeval­ vsakokrat bolj možat. dovom narodovo dušo, njegovo pesem. cem je celotno delo Matije Tako je Pavček dozorel v pe­ Brez resnične zagretosti in ljubezni tako Copa na voljo samo v nemščini snika, ki mu ni nič več tuje na izjemne knjige ne bi bilo. in drugih jezikih, v katerih je pi­ tej zemlji „trnja in rož”, vsak ut­ „Ljudska glasbila in godci na Sloven­ sal- Šele ob stoletnici Čopove rip živali pozna, vsako gubo na skem”, ki so pred kratkim izšli v založbi smrti (1835) je Avgust Pirjevec čelu kakega od svojih dolenj­ Slovenske matice, sicer ne dosegajo po Poskrbel, da' je bilo izbrano skih prednikov. Svojo hafro je svojem pomenu „Pesmi slovenske zemlje”, delo velikega sopotnika ro­ uglasil na vesele in žalostne so pa njeno dragoceno dopolnilo. V tej Stara glasbila (v knjigi jih je Kumrova mantike dostopno tudi v slove­ trenutke. Tudi za tisto posled­ knjigi je avtorica z njej lastno razisko­ opisala in sistematizirala kar 54) pač ne nščini. Odtlej imamo še ob­ nje pozna napev. Za neusmilje­ valno in zbirateljsko strastjo obvarovala zmorejo tekme z elektroniko, ploščami sežnejši izbor Čopovih spisov odločilen je bil (hkrati s Prešer­ ni konec, ki pride s smrtjo. S pred pozabo tudi glasbila, na katerih je in kasetami. Žal s tem tone v pozabo tista ln pisem v zbirki Naša beseda novim) njegov poseg v črkar- tisto črno gospo, ki mu je vzela šla ljudska glasba iz roda v rod, in godce, enkratna individualnost, ki jo je vdihnil Pri Mladinski knjigi, ista zalo­ sko pravdo, kot velik posrednik sina, mater in toliko drugih kolikor je bilo še dosegljivih. Vodila jo je svoji glasbi stari ljudski godec, vaški žba pa je pred kratkim kot 206. v razvoju slovenskega slovstva znanih in neznanih ljudi. Ki so misel, da je glasba nepogrešljiva člove­ posebnež in komedijant, ki ni igral za 2vezek Kondorja izdala Čopo- je imel močan vpliv na obliko­ mu stiskali roko in je imel kova spremljevalka. Zlasti ljudska gla­ žvenket polne mošnje („še godec Va ..Pisma in spise”. Izbor je vanje Prešernove pesniške po­ vselej dobro besedo zanje. To sba spontano in zelo tenkočutno razkri­ nobeden zbogatil se ne, naj nosi opravil Janko Kos, njegove so dobe, ne nazadnje pa gre Čopu je neizprosno minevanje. Je va narodov čustveni pa tudi materialni trompeto ali boben kre se”), marveč iz 'udi opombe in imensko kaza- zasluga za očrt socialnega potem to tisto, kar nam je uso­ svet. Na njej svojski način kaže, kako so veselja in po svojem notranjem klicu. lo. prevod pa je delo Janka pomena slovstva, „ki naj bi jeno podedovati eden od dru­ nekdaj ljudje živeli. Knjiga „Ljudska glasbila in godci na Modra. duhovno oblikovalo slovensko gega? Ne da se dosti pomagati, dandanašnji Slovenskem” nam pomaga ohraniti vsaj V primerjavi z onim izpred izobraženstvo, slovenski na­ Na to vprašanje ves čas in čas je ljudski glasbi, ki se je tako vztrajno spomin na to. šestih let prinaša tokratni izbor rod pa dvignilo z ravni kmečke­ vztrajno išče Tone Pavček ohranjala iz roda v rod, vsiljivo sovražen. M. LEGAN eekolikanj zajetnejšo bero ga haroda na evropsko raven” odgovor tudi v zadnji pesniški lopovih pisem, pri čemer je (J. Kos). S tem pa je spodbudil ^zbirki ..Dediščina”. Dediščina razširjen tudi krog naslovnikov nadaljnji narodni in kulturni je vse, zemlja in življenje. Vse, da bi lahko prej govorili o na­ za receptom. Natanko tako sta (novi so Prešeren, Palacky, razvoj. Glede na tolikšen po­ kar je človeškega. Rojstvo, ključju kot o načrtnosti. More­ storili tudi avtorici pričujoče Skarzynski). Obsežnejši je tudi men in vlogo bi Čopovo delože življenje in smrt. Za nas tako biti močno pretiravamo, a zdi kuharice, predmet njune obde­ v oceno Prevod odlomkov iz Čopovega zdavnaj zaslužilo, da bi bilo v značilna slovenska smrt. Saj se, da se polagoma bližajo lave so kajpak zelenjava pa 9radiva za zgodovino sloven­ celoti dostopno slovenskemu „umiramo po slovensko: /z časi, ko bodo podobno usodo sadje in začimbe, nismo pa smo dobili skega slovstva, ki je bilo 1864 bralstvu, dokfer pa to ne bo vrvjo, v vodi, s struponvin s dočakale izyirne slovenske le­ prešteli, ali knjiga res prinaša objavljeno v Šafarikovem pre- uresničljivo, bo vrzel zadovo­ plinom,/ zmeraj nekako slove­ poslovne knjige. Te še zdaleč sto in en recept. Drži pa, da so 9ledu zgodovine južnoslovan­ ljivo zapolnjeval skrbno oprav­ sno in hudo resno,/ kot bi šlo niso deležne tolikšnega pov­ recepti posameznih jedi poda­ ske literature; ni odveč zapisa­ ljeni Kosov izbor. za boga ali za domovino”, kot praševanja, kolikršnega so npr. ni na moč pregledno, z vsemi Kos Janko: Moderna misel in . slovenska književnost. Eseji, raz­ li' da prevod ohranja vse D. RUSTJA pravi pesnik. Pavčkova nova priročniki, poljudnoznanstve­ potrebnimi podatki o količinah Posebnosti izvirnika. Nekakš- zbirka se vsa navezuje na tisti na in podobna dela. In ko da bi prave. Cankarjeva založba. Cena: 730 din. n° težišče knjige predstavljajo del njegovega dosedanjega bili Slovenci izjemno požrešni ob pavčkovi Marentič-Novak Vera: Spomini štiri glavna besedila iz Čopove- ustvarjanja, ki je bilo posveče­ ljudje, so nas založbe že 9a Discacciamenta, to so Če- 1 1 « v v * • na Janeza Marentiča. Ob 40-letnici no domači pokrajini, pesni­ oskrbele s številnimi kuharski­ smrti. ČZP Kmečki glas. Cena: 640 iakovskega kritika Kranjske dediščini kovemu rodu in premišljevanju mi priročniki. Slednji niso nič din. ^belize in Čopov dostavek pa Ko je Tone Pavček pred tre­ o človekovem .bivanju. Vsem slabega, opažamo pa, da od t.i. Novak Boris A.: 1001 stih. Pe­ vsi trije deli Slovenske abeced­ mi desetletji v knjigi „Pesmi šti­ tem motivnim krogom je pe­ splošnih kuharic že segajo tudi snitev. Državna založba Slovenije. ne vojske. Izbor zaključuje rih" nastopil s pesmimi, ki sov snikova tragična življenjska iz­ na ožja področja, od gob prek Pahor Boris: Tržaški mozaik. Čopov nedokončani članek o rahlo melanholičnem tonu za­ kušnja dala novo osvetlitev. V rib do zelenjave, denimo. „101 Izbor občasnih zapiskov. Can­ Poljski književnosti. pele o zemlji in življenju pre­ obeh središčnih ciklih, ubranih zelenjavni jedilnik” je namreč karjeva založba. Cena: 780 din. Pamies Tomas in Teresa: Opo­ Skupaj s Kosovimi opomba­ prostih ljudi na njej, so mnogi na temo smrti, je Pavčkova liri­ naslov knjige, ki sta jo spisali mi in bio-bibliografsko zas­ zatrjevali, da dobiva naša lite­ roka v Pragi. Dnevniiki zapisi. ka dosegla svoj doslej naj­ Miriam Drev in Sonja Tomažič, Založba Komunist in Državna oljenim imenskim kazalom ratura z njim ne samo enega od zrelejši vrh. (Knjigo je izdala z barvnimi posnetki posamez­ založba Slovenije. Pričujoča knjiga omogoča do­ dostojnih nadaljevalcev mur- Državna založba Slovenije). nih jedi opremila (po priimkih Pibernik France: Čas romana. kaj širok razgled po Čopovi novsko ubrane lirike, ampak Z. sodeč) njuna moža, založila pa Pogovori s slovenskimi prijatelji. Miselnosti, ki je temeljila v ro­ tudi samosvojega poeta Dole­ Državna založba. Cankarjeva založba. Cena: 800 mantični filozofiji, znanosti in njske. din. slovstvu. Kaže, po čem Čop Pavček je potem v resnici Za način sestave take knjige sestavin in načinu pripravlja-, Pregelj Bazilija: Moj oče. Spomi­ s|ovi kot prvi slovenski literar­ postal njen glasnik, kar je iz­ knjige je že dolgo samo en, a dobro nja. Za lažje iskanje te ali one ni. Cankarjeva založba. Cena: 500 ni zgodovinar, teoretik in kritik, pričal z obilico pesmi in tako preizkušen recept: uvodoma je jedi iz sklopa hitrih jedilnikov, din. skratka, kot začetnik sloven­ rekoč z vsemi dosedanjimi zbir­ treba pojasniti, zakaj se pozna­ pizz, jedilnikov za vsak dan, iz­ Schaff Adam, Friedrichs Fried­ 101 zelenjavni rich Guenter: Mikroelektronika in ske slovstvene znanosti. Kot kami. V vseh so središčne datnih in slavnostnih jedilni­ valec kuharskih veščin odloča družba. Znanstveno delo. Državna O se je Čop s široko razgle­ kov pa zelenjavnih plošč, po­ Cikle predstavljale prav pesmi, jedilnik za take in nedrugačne jedi, do­ založba Slovenije. Cena: 950 din. danostjo po sočasnih evrop­ ki mu jih je navdahnila ta deže­ dati ščepec splošnih podatkov sebnih pogrinjkov in zajtrkov štih Bojan: To ni nobena pesem, skih filozofskih in literarnih la. Z Dolenjsko je Pavček živel Minili so časi, ko so se razni o značilnostih in možni pripra­ služita abecedno kazalo in to je ena sama ljubezen. Eseji. tokovih zavzemal za sodobnej­ in živi kot človek in kot pesnik. priročniki tako poredko znašli vi posameznih sestavin, potem preglednica sestavin. Cankarjeva založba. Cena: 75.0 šo estetiko in literarno teorijo, Kot del nje se vanjo nenehno v programih slovenskih založb, pa je že čas za nizanje recepta D. R. din.

preganjan, zaprt in bičan, de­ ljevanko, ki jo bodo posneli ko že od nekdaj, ko je v zaslugi. .Bil je pobudnik za la pa ne dobim.” Po nekem ljubljanski televizijci. Novem mestu vodil skupini praznovanje svetovnega dne­ problemskem sestanku DSFD Robar je resda v prvi vrsti KUS Janez Trdina in Pro et va Romov v Novem mestu, tu se je zagrenjeno spraševal: zapriseženi filmski delavec, contra. Takrat, pred dobrima pa je pomagal ustanoviti tudi „Zakaj mi družba ne more aktivno pa posega tudi na dvema desetletjema, je v prvo romsko društvo na Do­ zaupati sredstev niti za pi­ druga področja kulture in us­ novomeškem Domu kulture lenjskem, Iz Indije bo bržkone škav in poceni projekt? Ne tvarjalnosti. Odkar se je po­ organiziral literarni večer pe­ prinesel veliko zanimivega mara me niti kot scenarista novno ustavil v svojem rod­ snikov raznih generacij in pri-' filmskega gradiva in (ahko niti kot režiserja, celo niti kot nem Novem mestu, se njego­ padnosti. Tisti večer, ki je, kot računamo, da bo kaj zmonti­ snemalca ali montažerja." va navzočnost v ..dolenjski so kasneje govorili, pospešil ral za televizijo. Film ima Kolobar ledu okrog te dru­ metropoli" precej čuti. Če ne propad revije Perspektive. vseskozi v glavi in tej ustva­ žbe se je kmalu začel tajati tu­ čemi doma, v stanovanju, ki Letos je poskusil z literarnim rjalni zvrsti posveča glavno 4 di za Filipa Robarja. Led je je komaj tolikšno, da se v večerom na prostem. Priredi­ pozornost, kjerkoli ježe. Tudi sicer jemalo počasi, pa ven­ njem varno obrne, če ne tuh­ tev se je posrečila, predvsem zato, ker bi rad več delal in darle. Skozi njegove predrte ta, kaj bi spravil na papir, ali pa je z njo hotel opozoriti na ustvarjal ter bolje živel, kot plasti se je začela svetlikati če ne leta po Ljubljani po možnost, ki je vse premalo iz­ mu je bilo do zdaj dano. Da bi možnost, da bo Robar kmalu stanovskih, poklicnih oprav­ rabljena. Poleg zamisli je tudi si kot svobodni umetnik lahko lahko računal na kaj več kot kih, kar stresa zamisli, kako glede literarnega objavljanja. odrezal debdlejše rezine kru­ na filmske nekajminutnike. napraviti Novo mesto še bolj Da bi v Novem mestu začeli ha. Neke vrste prelomnica je pre­ kulturno razgibano in doje­ izdajati pesniške plakate, je Ko se bo Robar vrnil iz In­ šla ob koncu sedemdesetih mljivo za odmevne novosti. njegova ideja.. dije, ga bo v Novem mestu let, ko je dobil v delo „Jonov Na njegovo pobudo je mesto V začetku prejšnjega tedna čakala Trdinova nagrada. Di­ vztrajal in dočakal let". Premiera je bila 1980. dobilo fiLmsko gledališče, ves je Robar Filip odletel v Indijo ploma in ovojnica z denarjem. Leto kasneje so prišle na zagret pa je tudi za gledališče na svetovni kongres Romov. Letos je edini dobitnik tega male zaslone njegove „Sence kot tako; pravi, da Novemu Ni čudno, da so za predstav­ najvišjega kulturnega prizna­ šolal se je v ZDA na svoje zavrnjenega, onemogočene­ bližnjih prednikov" in letos v mestu ne more biti v čast, če nika Slovenije izbrali prav nja v novomeški občini. Na­ stroške, z delom ponoči in ga in celo eksistenčno ogro-; kinodvorane celovečerni do­ še amaterske predstave ne njega. Za razreševanje rom­ grada je šla v prave roke. študijem podnevi. Potem se ženega. kumentarni film o Romih z premore ske problematike ni storil Prvič po dolgih letih so jo je zavestno, svobodno vrnil v Takrat je o svojih tegobah naslovom „Pamet v r,oke, ko Po prepričanju in ravnava- malo. Ni prispeval le že prisodili ustvarjalcu in s tem to deželo. Da bi delal, živel in takole tožil prijatelju: „Kot boš v drugo ustvarjal svet". nju je Filip Robar tudi pesnik. omenjenega dokumentarne­ vsaj nekoliko povečali njen ustvarjal, kot je nekoč zapi­ pobornik novega vala v slo­ Ta film mu je na beograjskem Včasih je veliko objavljal, ga filma o Romih, marveč še ugled. Predolgo m preveč­ sal. Od ..filmske" domovine ni venskem filmu sem trn v peti festivalu prinesel visoko priz­ zdaj pa, kot se zdi, zajaše precej drugega. Že med sne­ krat je bila Trdinova nagrada zahteval, da mu skoči v na­ naši sklerotični malomeš­ nanje in mu nekoliko bolj svojega Pegaza bolj pored- manjem filma so nekatere nekakšna odpravnica za upo­ ročje. Pa ga niti razumeti ni čanski filmski generaciji. Za­ odprl vrata v Sloveniji. Spla­ loma. Ne skopari s svojimi romske družine v okolici kojene prosvetne delavce, poskušala. Zato se je že po radi idej o drugačnem slo­ čalo se je vztrajati. Trenutno močmi in sposobnostmi, ka­ Novega mesta dobi le vodovod med njimi tudi za anonimne. petih letih počutil povsem venskem filmu sicer nisem dokončuje scenarij za nada­ dar gre za druge literate. Ta­ po njegovi (organizacijski) I. ZORAN

priloga dolenjske El VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV

tradicionalnega ciganskega življenja, se pravi li­ nije najmanjšega odpora in stalnega nihanja na meji zakonitosti. To je občutil zlasti potem, ko je osnoval družino in pričel graditi dom sredi polj, za železnico v Šmihelu. Marjan ne prikriva, da se je tak razkol pojavil tudi v njegovi la stn i druži­ ni, zlasti potem, ko je bil zaradi bolezni dolge mesece priklenjen na bolniško posteljo, kasneje pa še na invalidski voziček. Bližina polj in gozdov, zlasti pa vse pogostejši obiski drugih Romov, ki so trajali'tudi po več tednov, so bili za otroke in za njegovo družico vse preveč mamlji­ vi, da bi se jim mogli upirati. Otroci so zanema­ rjali šolo, kmetje pa so prihajali s pritožbami za­ radi škode na polju in v gozdu. Marjan se je znašel v precepu, iz katerega ne ve izhoda Tudi na občini in na socialnem skrbstvu, kjer se ukva­ ŽIVLJENJE rjajo z romskimi zadevami, mu ne vedo pomoči. Najpogostejši odgovor je: ,.To so družinske zadeve." VSE Marjan pa pravi: „Napak je, da dovoljujejo Romom strnjena naselja v okolici mesta, kar samo še poglablja medsebojno ,nezaupanje PO SVOJE med lastniki zemljišč in Romi. Ti, ki so vglavnem nezaposleni, si seveda pomagajo, kakor vejo in ŽARE ODPRE VSAKA VRATA znajo, potem pa padajo očitki tydi na tiste, ki za Kaj rado se pripeti, da človek ostane pred zaklenjene ključavnice. Vsak, kdor je vešč te­ S r I Z I to niso krivi. Jaz sem moral že marsikatero po zaklenjenimi vrati stanovanja, avtomobila ali ga opravila, ljubosumno čuva svojo sposob­ krivem preslišati, če pa sem hotel potem pri kje drugje, ključe pa je založil ali pozabil. Ta­ nost. T udi jaz skrbno čuvam to znanje, ki sem mojih posredovati, je prišlo tudi do fizičnih ob­ „Vsakomur se življenje po svoje sfiži", tako krat bi bilo prelepo, če bi imeli poleg nekoga, si ga sam pridobil. Sicer pa kaj* bi bilo, če bi računavanj, saj sem, invalid kot sem, prepuščen nekako je zapisal novomeški pisatelj Slavko ki se spozna na ključavnice. Lahko za­ znali vsi odpirati vsaka Vrata,” pove o svojem drugim na milost in nemilost. Mladoletnim Grum in velika večina ljudi na tem svetu bi mu pišemo, da Žarko Krese, tridesetletni graver, delu Žare. Pri odpiranju se vedno znajde in Romom ne bi smeli dovoljevati porok, če pa se mirne duše lahko pritrdila. Marjan Brulc vse­ ki ima majhno delavnico za izdelovanje pošlje ljudi, ki ga opazujejo, po kakšno že enkrat poročijo, naj dobijo zaposlitev in kakor ne bi bil zadnji med njimi. Vse življenje se ključev na dvorišču nekdanje Bergmanove orodje. Ko se vrnejo, so vrata že odprta. Le stanovanje v bloku, da si bodo sami služili kruh je prizadeval, se učil, delal, hotel biti zgled, bil hiše na novomeškem Glavnem trgu, opravlja redko se zgodi, da Žare odkima pred in plačali za svoje. Le tako bodo prav spoznali, vedno pripravljen pomagati, dobil za svoje delo eno najbolj redkih obrti na Dolenjskem, pra­ zaklenjeno ključavnico. Takrat gre prav kaj je življenje." tudi več priznanj, pa mu je vendarle na koncu vzaprav je edini, ki lahko pomaga, kadar ra­ gotovo za tudi pred njim varne ključavnice ti­ ostalo le globoko razočaranje, žalost in že sko­ Kaj dosti dobrega ne ve povedati tudi o se­ bimo dodatni ključ ali pa ostanemo brez pa Keso in Kaba, ki imajo trojni sistem varo­ vanja na sistem preluknjanih ključev. Dokler raj skrajni obup. Pred petimi leti je bil invalidsko danjem gibanju za osveščenje Romov, za kar njega. upokojen, potem pa doživel še nesrečo s težko meni, je le bolj modna muha, ki deluje polo­ Žare, pod tem imegom ga poznajo mnogi v jih bo moč nabaviti le v tujini, bodo pri nas še poškodbo hrbtenice. Vsi so že mislili, da se nik­ vičarsko in enostransko. Nekatere mlade Rome Novem mestu in okolici, je v svojem delu tudi prava redkost. Žare velikokrat opravlja tudi naloge social­ oli več ne bo postavil na noge, njegova vzt­ celo tako zbega, da iščejo le svoje pravice ali neke vrste reševalec. Skorajda ne mine dan rajnost pa je le premagala tudi to oviro in sedaj s osebne koristi, nekateri pa so prepričani, da ve­ ali noč, da ga ne bi klicali na pomoč. Spomi­ nega delavca. Na dom ga največkrat kličejo pomočjo palic že lahko hodi okoli hiše, kdaj pa ljajo zanje posebni zakoni. Marjan pa je še nja se primera, ko je rešil onemoglo starko, ki starejši ljudje, ki se ne počutijo dovolj varne. Mnogim mora zakleniti ta ali oni prostor, kdaj pa pride po opravkih tudi v mesto. Ne da se vedno mnenja, da velja en zakon za vse drža­ se je za zaprtimi vrati bbrila za življenje. Ni omaro z najdragocenejšimi stvarmi in po­ še in noče, da bi rezultati dolgoletnih prizade­ vljane, to pa je resno delo in poštenost, ki sta dolgo tega, ko je s svojim ..vlomilskim" vanj in odrekanj tako potonili v nič, kajti s tem bi edini merili za pravega človeka, naj bo ta orodjem operiral v bloku v Ulici Majde Šilc v dobno. Med najbolj nenavadne primere, ki priznal, da je bilo tudi vse njegovo življenje kakršne narodnosti že hoče biti. Novem mestu. Otrok je bil sam doma. Po ne­ jih.Žare rešuje ta čas, spada ženska, ki se ni­ kakor ne more otresti občutka, da ponoči sk­ brezplodno. Marjan ima sedaj doma pet odraslih otrok, ki sreči se je zaklenil. Nesreča je bila še večja, Pred enainpetdesetimi leti se je rodil na Jedi- so bili do pred kratkim vsi nezaposleni. Sedaj se ker je odprl še vodo v kopalnici, pred Žareto- ozi njena zaklenjena vrata nekdo prihaja v nščici, potem pa se je njegova družina s številni­ je hčerka Milojka po njegovih prizadevanjih le vim prihodom je že silila iz stanovanja. stanovanje. Že nekajkrat je bila v delavnici na mi otroki preselila v Dolenjske Toplice, kjer je zaposlila v IMV, tam pa se bo zaposlil verjetno Čeprav s težavo v vratih je bil odlomljeni kos trgu in Žare ji vselej pomaga. Naredil ji je troj­ Marjan že zelo zgodaj pričel opravljati težko tudi sin Željko, saj Marjan računa na pomoč in ključa — je Žare odprl vrata v slabi minuti in ni sistem zaklepanja, vendar še ni čisto delo v kamnolomu. Že tam je delovaj pri mladin­ razumevanje delovne organizacije, v kateri je vse se je srečno končalo. zadovoljna. ski organizaciji in pomagal pri delovnih akcijah. nekoč kot varilec pustil svoje zdravje. Tudi sin Največkrat Zareta kličejo odpirat zaklenje­ Seveda pa tovrstne Zaretove storitve niso njegov vsakdanji kruh. Njegova prva naloga To je nadaljeval tudi na Ruperč vrhu, kjer si je Marjan računa na zaposlitev v Novolesu, za hče­ ne avtomobile. Pred dnevi je sredi noči moral njegova družina na zemljišču nekdanje graščine rki Marijo in Silvo, ki ima šele štirinajst let, pa se na vrh Gorjancev v pomoč nekemu Nemcu. je narediti ključ. Kar 900 različnih lahko izde­ postavila prvo kolibo, začetek stalnega romske­ bo sčasoma morda tudi kako uredilo. Marjanova Ta je med vdihovanjem svežega zraka izgubil la. Težave so v tem, da največ odlitkov dobi iz ga naselja. Marjan Brulc je namreč Rom, in družina je sedaj na pomembni prelomnici in. ključe in jih nikakor ni mogel najti. uvoza. Ko prime ključ v roke, stranki takoj kjerkoli je bil zaposlen in kjerkoli je hodil, vedno globoko upa, da se bo z družbeno pomočjo ..Izdelovanja ključev se da kaj lahko priuči­ pove, ali bo lahko izdelal njegov dvojnik. Za .se je moral boriti proti ustaljenim pomislekom njegova stiska le rešila. Oba sinova namreč sta­ ti, skrivnost pa je, kako brez ključev odpirati nekatere ključe dvojnike mora stranka po­ in predsodkom. Tako je uspel na svojih delovnih nujeta z družinama pri njem, kar mu v že tako kazati osebno izkaznico, posebno pooblas­ tilo ali potrdilo, brez teh dokumentov ključev mestih pri Pionirju, kjer je bil strojnik in zidar, in majhnih prostorih še bolj omejuje gibanje. Pa pri IMV, kjer je bil varilec vse do upokojitve, pa tudi sicer se poraja vzdušje, ki že močno meji na ne sme izdelati. Največ mu ljudje prinašajo tudi pri padalski skupini v Prečni in v gasilskem tradicionalne ciganske razmere, prav tiste, iz avtomobilske ključe. Za vse tipe vozil, ki so na naših cestah najpogostejši, ima o.dlitke. društvu v Šmihelu. Povsod je bilo njegovo katerih se je Marjan s svojim delom in zgledom spričevalo resno in zavzeto delo, s katerim je hotel izvleči. Ce ne bo dobil pomoči, se bo Za mnoge ne potrebuje originalnega ključa, dokazoval, da je vreden zaupanja. njegovo življenje res do konca sfižilo, v veselje saj ga lahko izdela po katalogu, ko mu Na velike težave in na nerazumevanje pa je tistim, ki so njegovi poti vedno nasprotovali. povemo številko ključa, ki je vtisnjena na naletel tudi med lastnimi ljudmi, ki so se oklepali TONE JAKŠE primer na ključavnici za kontakt. Veliko ključev mora Žare narediti ročno. Tu se po­ kaže mojstrstvo te obrti. Obdelovanec mora velikokrat preizkusiti, žagati, pa spet piliti in gladiti, da ključ končno gladko steče po jezi­ čkih. Pri takem delu potrebuje mir in živce, zato se teh opravil loti tedaj, kadar je delavni­ ca uradno že zaprta, saj ga sicer stranke stalno nadlegujejo. Pogosto je delavnica zaprta tudi med delovnim časom, Žare je. na terenu zaradi zaklenjenih ključavnic. Ko se vrne, se mora zagovarjati. Stranke, ki ga pre­ klinjajo, pač ne vedo, da je odšel, da bi neko­ mu pomagal. Morda bodo prav tisti, ki jadi­ kujejo, že jutri sami prosili za pomoč. Žare si želi, da bi svoj lokal opremil še z dopolnilno dejavnostjo, ekspresno popra- vljalnico čevljev. Takšne storitve mesto gotovo potrebuje, vendar je pri pridobivanju dovoljenj nekaj težav. JANEZ PAVLIN NAGRADA NA NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANK«] marmorni bolnik JAVOROVICO Partenon, eno najbolj slavnih zgradb na svetu, bodo Tokratna nagrajenka za uspe­ kdor račun; kurji rešili pred uničenjem — Modrost starih graditeljev dl ravnotežji vzdrževal gr. mati dl Stanko dolžina kopno sre­globoko šno rešitev male nagradne kri­ M slep nina bogov lorger koraka di morja žanke je PEPCA ZAGORC z spanje Slavni Partenon na Akropoli v Grška vladaje za rešitelja častitlji­ Javorovice. Žreb ji je prisodil Atenah je v svoji 2.400-letni zgodo­ lepo knjižno nagrado: izbor no­ atl.disei- ve zgradbe izbrala arhitekta Mano- mernik vini doživljal spremenljive čase, čase Usa Korresa, strokovnjaka za anti­ vel znanega slovenskega pisa­ U lk plina telja Bena Zupančiča „Zlati S®?.«- slave in časti, a tudi čase ropanja in čne zgradbe, kije leta 1977 začel prah“. Zupančič je v teh nove­ lh % T & igra na propadanja. Zadnje udarce je čudo­ obnavljati Erehteion. Dela bodo do­ kravji srečo__ lah popisi življenje slovenskih mladič viti antični zgradbi zadal moderni končana prihodnje leto. Tudi pri tej malih ljudi, njihove tesnobe, naša reka promet v Atenah, ki je tisto, kar je zgradbi so imeli podobne težave, težave in radosti. Odlikuje ga ' M i cigan ostalo, še bolj ogrozil. Zdaj teče kot se obetajo pri obnovi Partenona. preprost, a vendar bogat jezik. po široka akcija za popravilo in obnovo Marmor Erehteiona je bil poškodo­ Vsekakor bo knjiga prijetno domače vrsta van zaradi smoga in železnih vezi. popestrila dolge jesenske veče­ trave slavnega Partenona. re, ki so že tukaj. Nagrajenki - \ 1 m. ime jed Partenon so postavili stari Grki v Vso zgradbo so razstavili na kosce in želimo veliko veselja pri branju, vrsta > geol. čast boginji Ateni Devici. Kot arhi­ nato železne vezi zamenjali s titano­ ostalim reševalcem pa več sreče ribe tekta sta vpisana Iktinos in Kalikra- vimi. Slovite kariatide podporne prihodnjič, ko bomo ponovno la p jl tes, medtem ko je slavni kipar Fidija stebre, ki jih je kisli dež močno žrebali nagrajenca izmed reši­ j 9 k • zgodnje vrtna poskrbel za kiparsko okrasje, med poškodoval, so delno zamenjali z teljev križanke, ki jih boste x sadje cvetica p.oslali na naslov: Uredništvo katerim je posebno slovel kip Atene, nadomestki, izvirnike pa shranili v prebivalec sevam, izdelan v zlatu in slonovi kosti. posebne posode, napolnjene z duši­ Dolenjskega lista, Glavni trg 7, sosednje Novo mesto. pritok jeka___ Večji del bogastva so pobrali v i. kom, ki deluje kot zaščita. dl save države pritok stoletju našega štetja Himljani, ki so rrit.lovec [.!!£. J S Partenonom bodo obnovitvene ropali po Grčiji. V 6. stoletju so iz Srečen, kdor mlad je bil v homerski težave seveda večje. Večina mar­ dramatik junak hrama nagnali Ateno in ga posvetili čašule lopa mornatih blokov je huje poškodo­ mladosti angl reka Devici Mariji, v 15. stoletju pa so A. S. PUŠKIN vanih, kot so bili tisti iz Erehteiona. vrsta nikola Turki naredili iz njega mošejo. Grenka je pot do učenosti aliir. agave tesla 1687. leta je Partenon stresla močna Od 12.500 kosov, kolikor so jih I. CANKAR luk jelen budist. eksplozija, ko je natančen beneški antični graditelji izklesali za posta­ Znanost je impotentna brez sekta topničar zadel zgradbo, v kateri so vitev Partenona, jih je nekaj tisoč Turki hranili razstrelivo. Res, kak­ popadalo na tla, vendar so še upo­ denarja. kvasilo anton merek G.B.SHAW dermota šna domislica hraniti razstrelivo v rabni. Preveč poškodovane bodo se­ Kdor ljubi nevarnost, v njej umetnini! V 19. stoletju je lord veda zamenjali z novimi, kijih bodo osvež. Elgin pobral marmorni slemenski nalomili v istem marmornem kam­ pogine. zgib presoja tkanine pijača okras s Partenona in ga dal odpeljati nolomu, kot so jih pred 2.400 leti Sirahova knjiga v Veliko Britanijo, kjer je še danes stari graditelji. Vsi kamni bodo ošte­ Laž je tako sladka, da si zolajev na ogled v slovitem Britanskem mu­ vilčeni in potem skrbno postavljeni režejo iz nje celi narodi vsak­ ž.ime plod roman dl zeju. Prav ta čas teče boj za vrnitev na odgovarjajoče mesto. Ker so ne­ danji kruh. / CANKAR tega okrasja, ki nosi (kakšna iro­ kateri bloki težki tudi do šest ton, je nija!) ime po plenitelju, ne pa po Korres za delo izbral poseben žerjav, ustvarjalcu Fidiji. sestavljen v Franciji, katerega odli­ Tisočletni nož kujejo gigantske klešče za dviganje Mamut v pasjih zobeh Nevarna pomoč Naslednjih sto let so se za Parte­ in nameščanje težkih tovorov. Letos non obetii lepši časi, vendar le v Za malico so psi požrli že davno izumrlo žival — Je za kirurge se bo tako na Akropoli pojavil V športnih arenah seje pojavil hotenjih in željah arhitektov in žerjav, ki bo nekaj let dajal nov v Sibiriji mamut živel pred nekaj stoletji? ,,tekmovalec", ki pa mu nikakor Najostrejši skalpeli iz restavratorjev. Od 1890 do 1930 so videz starodavnemu sveterfru kotič­ nočejo priznati pravice do nasto­ vulkanske kamenine tekla obsežna popravljalna dela, da ku Aten. Psi, ki so jih hranili delavci No, v začetku 20. stoletja so panja. Gre za vrsto poživil, ki so bi stari zgradbi vrnili nekdanji sijaj Med grškimi strokovnjaki se je Ra enem od velikih sibirskih iz Sibirije prihajali drugačni gla­ zasnovane na sintetičnem moš­ Kirurgi bodo kmalu uporab­ in jo obvarovali uničenja. Toda ob- novitelji so naredili hudo napako. vnel spor o tem, ali naj Partenon gradbišč, so bili s ponujenim sovi. Raziskovalci in popotniki kem spolnem hormonu testoste­ ljali instrument za najdeli- Namesto železnih palic, zalitih v med obnovitvenimi deli posebej še mesom kar zadovoljni, delav­ so pripovedovali, da so uživali ronu. S skupnim imenom jim katnejše operativne posege, ka­ pravijo steroidi, menijo pa, da svinčen ovoj, kot so jih .uporabili za ojačijo, da bi vzdržal morebitni po­ cem pa se tudi ni zdelo mesa zamrznjeno meso mamutov. terega porekla sega vse tja do pomagajo pri hitri regenaraciji vezne elemente med marmornimi tres. Korres je zavrnil takšne posege. nič škoda. Da so bili udeleženi Četudi so bile morda govorice mišic, učinkovitemu spravilu kamene dobe. Antropolog bloki stari graditelji, so uporabili Pravi, da se je Partenon kot dobro Pri svojevrstnem škandalu, seje neresnične, pa je zgodovinsko energije in povečani agresivnosti. Payson Sheets z univerze Colo- gole železne palice. Napaka se je zgrajena protipotresna zgradba izka­ razkrilo šele kasneje. Vest je dokazano dejstvo,- da je v Rusiji Strokovnjaki se temu mnenju ne rado skupaj z nekim očesnim pokazala čez čas. Rjavina je razjeda­ zal v stoletjih in da bi dodatne vznemirila sovjetsko javnost. pred več kot stoletjem cvetela pridružujejo, saj trdijo, da imajo kirurgom preskuša uporabnost la kamen, medtem ko je bila raz­ ojačitve spremenile podobo sveti­ Delavci so namreč pse hranili z trgovina z mamutovimi okli. za športnika več škodljiyih kot posodobljenega skalpela, nareje­ lična razteznost marmorja in železa šča, kar je nesprejemljivo. kriva, da so starodavni kamniti bloki, mesom mamuta, ki so ga našli Zgodovinarji govore o oklih koristnih učinkov. nega iz obsidiana, torej iz snovi, Korres je zavrnil tudi težnje, naj začeli pokati. Restavratorji so šele zamrznjenega in tako skozi 48.000 mamutov, ki so jih iz­ iz katere so izdelovali svoja bi gradbene kamne zgladili v. nek­ Pri ženskah lahko jemanje tedaj uvideli, kako modri so bili tisočletja ohranjenega. vozili. rezila starodavni Maji v Ameri­ danji sijaj. ..Sprijazniti se moramo s anaboličnih steroidov pripelje stari graditelji. Njihove vezi, oble­ tem, da s6 popolni robovi in površi­ Zamrznjeni m am uti so svoj do povečanega mišičevja in s ki, poznali pa so jo tudi v čene V svinčeni ovoj, so delovale kot Letošnji primer kaže, da vseh ne izgubljeni za vedno in da ima tem do deformacije telesa, rasti Evropi. odtočni žlebiči za rjavino, hkrati pa čas predstavljali nekaj, v kar spomenik nov značaj — značaj ruše­ zamrznjenih ali drugačnih brade in brkov ter do aken. je svinec deloval kot blažilo pri­ znanstveniki niso mogli verjeti. ostankov mamutov pogoltnost Posebej so ogrožene še nekatere Rob odlomljene vulkanske vine," pravi Korres. Znanost namreč uči, da so te tiskov, nastalih pri raztezanju še ni odkrila in uničila,, da pa je žleze notranjice, saj jemanje kamenine je najostrejša naravna železa. Stari gradbeni mojstri so velike živali nazadnje lomastile Upati je, da bo ena najbolj znanih neumnost in neukost prav tako umetnih hormonskih snovi ruši stvar na svetu. Kot je uspelo Partenon zgradili za več kot dve zgradb na svetu končno dočakala po Aziji in Evropi v pleisto- nevarna. Sovjetska in z njo tudi naravno ravnovesje v organizmu. dokazati Sheetšu, pa se da vul­ tisočletji, modemi gradbeniki pa tri lepše in predvsem mirnejše čase. Pri športnikih lahko pride do cenu, se pravi pred milijon leti. kansko steklo lomiti v najostrej­ ga s popravili kmalu uničili. MiM svetovna znanost je ob lepo povečane prostate in hitrega raz­ Okostja pričajo,, da so bile do­ (Vir: Time) priložnost. Nazadnje so znan­ ša komercialna rezila, kar jih Svoje je k nespretnosti resravra- ma tudi na ozemlju naše do­ voja raka na nji, če'so zametki stveniki iz Sibirije dobili celega že v prostati, nadalje do atrofije svet pozna. Rezilca iz obsidiana torjev dodal še mestni smog, ki ovija movine. Nato pa so izumrle. zamrznjenega mamuta • leta mod in močno poslabšane ka­ imajo rezilo debelo komaj Atene večji del leta. Atenčani mu Samo zagrete znanstvene glave 1977. Sloje za mladiča. kovosti semena, kar nedvomno 0,00000004 milimetra. pravijo ,,nefos“ (oblak); včasih je Izobraženi se od neizobraže­ so upale, da so se žive črede ogroža očetovstvo pri mladih količina žveplovega dvpkisa tolik­ nih ločijo kakor živi od mrtvih. mamutov morda ohranile v šir­ Morda je še najbolj razočaran športnikih. In v nasprotju z Ob izjemrti ostrini pa imajo šna, da zbada v oči. Kot v mnogih ARISTOTEL javah Sibirije. nad početjem delavcev Nikolaj učinki na ženski organizem lah­ nova kirurška rezila še eno po­ velikih mestih je tudi v Atenah Kar doseže železo 'v vojni, Vereščagin iz zoološkega inšti­ ko v moškem stalno višja raven membno prednost. V prirneijavi „nefos“ posledica naraščajočega zmore v miru zgovornost. avtomobilskega prometa in kurjenja tuta sovjetske akademije zna­ tiroidov v telesu povzroči porast z diamantnimi, ki stanejo DEMETRIJ ženskega spolnega hormona in s fosilnimi gorivi, le da ima glavno nosti. Mož se namreč ukvarja z 83.500 din, obsidianov skalpel Najbolj potrebno se je na­ Davni strah rast prsi. grško mesto to smolo, da je zelo ;zamislijo, da Bi iz zamrznjenih ne bo dražji od 1.670 din. učiti ne pozabljati t Gobavost postaja zani- celic mamuta z genskim inženir­ slabo zračeno, in tako se strupeni Za športnike in športnice to­ oblak zadržuje nad njim. Ko se dež ANTISTEN stvom oživil to davno izumrlo ' miva za raziskovalce rej velja, da je bolje trenirati in Presenetljivo je nedvomno in "Vlaga pomešata z žveplovim dvo- V abstraktni ljubezni do člo­ živalsko vrsto. * se zanesti le na lastne telesne prav to, da traja razvoj obsidia- kisom, se stvori žveplena kislina, ki veštva ljubiš skoraj zmeraj sam Od davnine do današnjih dni MiM sposobnosti. novega rezila že dobrih 4.000 med drugim razjeda tudipartenon- sebe. zbuja misel na gobavost v člo­ fVir: Nature) let. ski marmor. F. M. DOSTOJEVSKI veku najmračnejše podobe po­ gubljenih ljudi, ki jih strašna bolezen odtrga od človeške družbe in jih požene med iz­ mečke. V znanstvenem svetu pa se bolezni poleg tega drži še 1 1 1 l a m : Ird u u i trdovratna tenčica skrivnosti. Črtice in povesti iz narodnega življenja Tako raziskovalcem nikakor ne uspe, da bi povzročitelja bo­ lezni lahko gojili v laboratorij­ 1= skih razmerah v kulturah, pa tem času (bilo je blizu polnoči) strašni predmeti, božjast in krč niso redki, ampak sploh znane in na­ v tudi način prenosa in narava F0RTUNAT0V katere si je izvolil: minljivost sveta, smrt, gniloba in vadne prikazni, da se ljudje zanje ne brigajo. I * dolgotrajne prikritosti bolezni Mislila je, da je vrgla ubogo sestro trohnoba, sodba, neskončno gorje v peklenski peči. Mana je tekla še ponoči domov povedat, kaj se je božjast in da se ji blede! Pretekla je cela ura, preden Sosebno je ganilo poslušalke, ko je omenil, ozrši sev t ostajata nepozabna. Franji pripetilo, Lenčka je ostala pri sestri in ji stre­ H se je mogla dvignili in nekoliko potolažiti. Truplo je preteklo leto, koliko udov romarske družbe je umrlo gla. Prinesli sta jo bili k cerkovniku in položili na hitro izgubilo prejšnjo moč, dušna bolečina ga je od lanskega šmarna ali telesno ali druševno, koliko l Nihče ne more razložiti ne­ posteljo. Zavedala se ni nič. Rano zjutraj pride oče z * tako oslabila, da se je s trudom prestopala. rev je zapravilo devištvo in z. njim neprecenljivo čast navadnega pojava izginotja go­ vozom in jo odpelje domov . Š.ele tretji dan se je pred­ \ Ko napoči mrak, se začne zbirati procesija. in pravico, praznovati deviški vrtec. k bavosti iz evropskih dežel in ramila. Mati in Mana jo vprašata, kako ji je. Franja Oženjeni in omadeževani odstopijo. Ob devetih se Večina deklic se začne jokati in ihteti. Govornik se vznika bolezni v razvijajočih se odgovori smehljaje se: ,,Hvala Bogu, prav dobro in I množice razvrste in začno oddaljevati od cerkve. Čez obrne potem proti bodočnosti in prerokuje nekate­ odslej mi ne bo nikoli več hudo." * deželah. Domnevajo sicer, da se četrt ure pridejo do prostorne trate, zeleneče se sredi rim izgubo devištva, drugim povrhu še smrt, tretjim gobavost ponovno javlja zaradi Bila je zdaj vsa spremenjena. Izginil je vsak sled goščave. Skozi raztrgane oblake pogleduje luna, sk­ tudi smrt, ali preblaženo v deviškem stanu. Sreča teh % odpornosti povzročiteljev na prejšnje otožnosti. Na usta in lice se ji je vrnil sladki ozi drevje buči burja, ali nihče se ne briga zanjo. ga tako prevzame, da se vrže na kolena m kriči, gle­ t zdravila, vendar pa odsotnost smehljaj otroških let. Najrajši se je pogovarjala o> v Procesija jame korakati okoli travnika, počasno, daje proti nebesom: ..Stokrat blagor tebi, neo- bolezni v Evropi s tem ni pojas­ svoji bližnji smrti. Mati jo je opomnila, naj ne skuša resno, z največjo pobožnostjo. Ljudje gredo vsi lepo madeževano jagenjce, čista devica, ki boš še pred t njena. Boga. Franja odgovori: ,,Ne, ne, ljuba mamica, jaz ga % šparoma, fantje zase. dekleta zase. V levici drže pri­ letom v Gospodu zaspala. Ne bo ti mar za ne skušam. Na Trški gori sem spoznala, da bom t žgane svečice, z desno jih varujejo vetra. Device pozemeljškega ženina, če ti je bil prav drag in mil. kmalu umrla. Lepo vas prosim, ne zavidajte mi te » ■ Znanstveniki so se začeli bolj imajo na glavah vence, ne iz dišečih in pisanih cve­ Tam gori te čaka ne le časno, ampak večno zve­ sreče in ne kalite je z nepotrebnim žalovanjem. Saj" E zanimati za gobavost predvsem tlic, ampak iz robide in trnja, ker obhajajo pomen­ ličanje. Že vidim za tebe raj odprt in procesijo nebe­ veste, da je naš dom v nebesih, ne pa na zemlji. Čez «, zato, ker raziskovanje te bolez­ ljivo, spokorno slovesnost, ne pa kratkočasne vese­ ških svatov, ki gredo po angelsko nevesto.” nekoliko kratkih let se bova zopet videli in njkoli več 'E V ni ponuja izjemne možnosti za lice. Tako se mladina pomika ob trati, moli rožni Ob teh-besedah zastokajo in zajokajo deklice, vse ločili.” i odkrivanje samozaščitnih me­ venec, poje litanije in svete pesmi dolgo dolgo časa, pa preglasi ostri krik Anine hčere, obenem se deklica Mana se je preselila te dni popolnoma k Črnetovim s hanizmov v človeku. Bolezen je gotovo več ko dve uri. In vendar se ne naveliča noben zvrne kakor mrtva na zemljo. Mana in Lenčka ji prisk­ in je stregla prijateljici noč in dan. Veselose je Franja I po svojih pojavnih oblikah tako romar, nikomur se ne mudi, da bi šel spat ali pit očita na pomoč in jo odneseta iz vrtca v goščavo. z njo pomenkovala o vseh rečeh, ki so jo mikale v v razvejena in tako zapletena, da Naenkrat stopi iz kolobarja vodnik, plane na sre-' Ta prigodba pa čisto nič ne moti romarjev. Pazljivo življenju, in tedaj tudi o Mirku. Prisrčno ji je popisova­ t ponuja bogato polje za raziska­ dino trate in začne po stari navadi pridigati. Prosti, poslušajo še druga dva narodna pridigarja. Ko se la njegove plemenite in dobre lastnosti in jo prosila, ve, še posebno za imunologe, ki mož govori burno, silovito, fanatično. Že glas je zbu­ vrtec konča, korakajo v procesiji nazaj k cerkvi, da mu odpiše, kadar je več ne bo. njen zadnji pozdrav odkrivajo v posameznih stadijih jal grozo; donel je zdaj zamolklo in votlo, zdaj zopet potem štirikarat -okoli nje, nazadnje tudi vanjo. in toplo zahvalo za vso ljubezen, ki jo je imel do nje. zelo različne načine delovanja trepetajoče in cvileče; včasi je zatulil kakor ranjena’ Dekleta polože za velikim oltarjem svoje vence na tla. Ko pride v nedeljo Mana iz cerkve, jo vpraša, kaj je samozaščitnih mehanizmov. Ta zver; nanagloma se je dvignil in razgrnil, kakor bi se množica se začne razhajati, ponočna svečanost je novega Pove ji, da je sosedova Jerica na oklicu, da pestrost naj bi raziskovalce po­ grom razlegal, kmalu potem pa potisnil in zgrudil, dovršena. bo čez štirinajst dni poroka. Skoraj žalostno reče peljala do najbolj temeljnih pro­ kakor da ječi nekdo v globoki Šterni in kliče na poma­ Kako da ni vznemiril pobožnih duš krik in padec Franja: „To je čudna misel; Jerica pojde k poroki, jaz cesov, v katerih se telo ali ob­ ganje. Še bot j .so morali vnemati kri in možgane ob naše Franje7 Zato ker oblakih priiikahomedlevice, pa še pred njo na pokopališče ' rani ali podleže bolezni. m M m m m m m Preko tristo POTA Z viličarjem tekačev na zapeljal pred m s i T f c / uličnem teku LESTVICA: 1. Polana 17 toč, tovorni vlak rokomet 7 Lisca S. '1. Brežice 2 točki. Največ uspeha še drugič Opozorila strojevodje zapored za domače ŠSD SRL, ženske, zahod, 9. kolo: PEKO - METLIKA 21:18 je Vladimir Mihič presli- (10:9), Iskra - ETA 22:18 ______šal______KOSTANJEVICA - Kišku ZTKO II. ZRL, moški, 6. KOLO: ( 12: 12). in ŠŠD Gorjanci iz kostanjeviške INLES - DINAMO 22:18 (9:9) LESTVICA: 1. Burja 16, 2. STRAŽA - Prejšnji teden je pri­ OŠ Jože Gorjup sta pred dnevi Inles: Gelze, Križman 1, Iskra 14, 3. Jeklotehna 12, 4. šlo med delom v Straškem Novolesu organizirala 3. tradicionalni tek po Andoljšek, Ilc 8, Tanko 2, Kola- Metlika 9. V naslednjem kolu ulicah ..dolenjskih Benetk", ki se ga kovič, Karpov 3, Turk, Ambro­ do hude nezgode, v kateri je izgubil igrata Jeklotehna - Iskra, Metli­ življenje 23-letni Vladimir Muhič iz je udeležilo preko 300 tekačev in žič 5, Mate 2, Fajdiga 1, Vesel. ka je prosta. tekačic iz osmih občin. Nastopajoči LESTVICA: 1. Krivaja 10 Petan. Ta je v popoldanskih urah so se pomerili v 20 kategorijah, točk, 4. Inles 8. vozil viličarja, med delom pa je Derbi Brežicam prehodni pokal najboljšega pa je že V naslednjem kolu igra Inles v zapeljal tudi na industrijski tir. Na drugič osvojjlo domače ŠSD Gorjan­ gosteh z Jugovičem. košarka njegovo nesrečo je takrat pripeljal Brežiški nogometaši po­ ci pred ŠSD Rog iz Dolenjskih MLR, moški, 8. KOLO: tovorni vlak, ki je silovito treščil v Toplic in ŠŠŠ Videm Dobrepolje. KRŠKO - ŠOŠTANJ (preloženo dežurni novno na čelu SNL — viličarja. Pri tem je Muhič dobil Poglejmo nekaj najzanimivejših na 9. november). vzhod rezultatov. Pri starejših mladinkah je MRL, ženske, 8. KOLO: INA II. ZVEZNA LIGA, 3. tako hude poškodbe, da jih je pod­ zmagala Topličanka Greta Hren, pri - NOVO - MESTO 24:26 KOLO: KRALJEVIČA - poročajo legel na kraju nezgode. V najzanimivejšem srečanju 9. mladincih Sotošek iz Ljubljane pred (12:14). NOVOLES 106:76 (48:39). Omenimo ob tem še, da je bila kola v vzhodni skupini slovenske Novoles: Rihar 10, Cerkovnik Novomeščanom Zamanom, medtem Novo mesto: Udovič, Pelko 1, V GOSTILNI RAZGRAJAL - tistega dne po izjavi strojevodje iz­ nogom etne lige so Brežičani v go­ ko je bil pri članih vrstni red takle: Kastelic, Zupančič 1, Iličin 2, 8, Bratož 3, Munih 6, Golobič steh s kar 3:1 premagali doslej Črnomaljski miličniki so 25. oktob­ redno slaba vidljivost, zatq je med 1. Vindiš (VP Ribnica), 2. Žužek, 3. Jakše 7, Kramar 6, Zupančič, 13, Kek 8, Seničar 4, Pintar 20, vožnjo iz lokomotive z žvižgi opo­ vodilno Dravinjo in tako s 14 točka­ Skube 4. ra pridržali do iztreznitve 23-letnega Bučar (oba AK Novo mesto). Zani­ Mršnik 9, Hribar. Slavka Džotla s Planine pri Semiču. zarjal na nevarnost in prihod vlaka. mi zasedli vrh lestvice. Ta je sedaj miv je bil tudi nastop veteranov, ko ITAS - LOKOMOTIVA LESTVICA: 1. Slovan 6, 12. takšna: 1. Brežice 14, 2. Dravinja zadnji, Novoles O. Mladenič je razgrajal v gostilni v Očitno pa je te .signale Muhič preslF je zmagal Ljubljančan Žerjav pred 25:24 (10:13) Lokvah in pri tem razbijal stekle­ 13, 3. Fužinar 11 itd. V 10. kolu Novomeščanom Štinetom in doma­ Itas Kočetje: Štefanišin, Kla­ V 4. kolu igra Novoles v šal. igrajo Brežičani doma s Pekrami. gosteh pri Novem Zagrebu. nino. Zagovarjati se bo moral pred činom Vukčevičem. rič, Milešič 2, Novak, S. Jerič sodnikom za prekrške. 11, M. Jerič 4, Pejtovič, Oražem Veliko manj uspeha imata enaj­ OB BUNDO IN SUKNJIČ - Sev- UMRL V ČELNEM sterici Elana in Kočevja v zahodni 2, Zalar 1, Vrbovšek, Delič 5. ničan Peter Koprivec je 24. oktobra skupini. Novomeščani so tokrat res­ LESTVICA: 1. Partizan Rajič odbojka zvečer parkiral svoj avto v Račjem TRČENJU NOVOMEŠČANOM POKAL 16, 2. Novo mesto 14, 4. Itas da zmagali z 2:1, vendar slabega selu. Njegovo odsotnost je izkoristil GORNJA STRAŽA - V so­ vtisa z začetka prvenstva ne bo V TRAJNO LAST Kočevje 10. tat in mu odnesel bundo ter suknjič. lahko izbrisati. Kočevci so igrali V 9.« kolu igrajo: Djakovo - ODNESEL KOLESA - Neznani boto dopoldne je Metličan Josip NOVO MESTO - V počastitev Itas Kočevje, Novo mesto - SOL, moški, 3. KOLO: PIO­ Šalinger peljal avtobus s 40 pot­ doma in izgubili z Medvodami z 1:2. novomeškega občinskega praznika NIR - TOPOLŠČICA 3:0 (2, tat je v noči na 25. oktober s Lestvica je po 9. kolu takšna: 1. Partizan. samonakladalke Matjana Cerjanca v niki na redni progi med Novim so domači balinarji že devetič zapo­ SRL, moški, 9. kolo: PRULE 4,4). Ilirija 15 točk, 6. Kočevje 8, 10. red organizirali turnir mest Zagreba, LESTVICA: 1. Salonit 6 Gradacu odvil kolesi in ju odnesel s mestom in Občicami. Pri Gornji Elan 6 točk. - SEVNICA 36:22 (17:7), seboj. Samonakladalka je stala pod Straži mu je po levi strani ceste Ljubljane in dveh domačih vrst. PEKO - DVZ PONIKVE 24:20 točk, 5. Pionir 4. Zmagala je ekipa Novo mesto I v V naslednjem kolu igrajo sosedovim kozolcem. pred vozilo pripeljal z osebnim V naslednjem kolu potujejo (12:11) GROZIL NATAKARICI - postavi Juvan, Moro, Mraz in Zu­ Novomeščani v Šempetru. avtom Alojz Jakše. Prišlo je do Novomeščani k Tabor-Jadranu, LESTVICA: 1. Mokerc KIG 30-letni Sejf Jašarevič iz Črnomlja pančič, kije prehodni pokal osvojila SOL, ženske, 3. KOLO: silovitega čelnega trčenja, v ka­ Kočevci pa na Jesenice. 13 točk, 8. DVZ Ponikve 8,10. je 26. oktobra razgrajal v bifeju v trajno last. Drugi je bil Zagreb, KOČEVJE - MISLINJA 3:2 Sevnica 7. Pari 10. kola: Branik rudnika Kanižarica in pri tem grozil terem je Jakše hudim poškod­ tretja Ljubljana in četrta ekipa (14,-12, 2,-12,13). - Sevnica, DVZ Ponikve - Ru­ natakarici. Morali so posredovati bam podlegel na mestu nesreče. Novo m esto II. LESTVICA: 1. Kočevje 6 dar. miličniki, ki so vročekrvneža Sejfa SRL, ženske, vzhod, 9. kolo: točk. V 4. kolu igrajo Kočevke v odpeljali na hlajenje, zraven pa mu VADBA ZA SPOSOJENO TRNJE BREŽICE - LISCA 17:19 napisali še „napotnico“ za obisk pri PREZRL PEŠAKINJO ( 10: 10). gosteh s Partizan Taborom. NAJMLAJŠE — Ne menjajte jih! Morda sodniku za prekrške. SKOPICE - 1 l-letna Jožefa obstajajo še nesposobnejši. NOVO MESTO — Partizan iz ODLOČIL SE JE ZA URO - 29. Škofljanec je v nedeljo popoldne Novega mesta obvešča, da bo vsako oktobra zvečer je nekdo vlomil v okoli 17.30 s prijateljico pešačila po hišo Jakoba Pretnarja v Novem me­ sredo v telovadnici novomeške desni strani cestišča, takrat pa je iz stu. Vlomilec je v prostore prišel gimnazije telovadna gimnastika za skozi kletno okno, Viher za njima z Osebnim avtom najmlajše. Cicibani in cicibanke med pripeljal 31-letni Stanislav Kalin iz Rokomet prihodnje leto po novem nato pa vlomil še \nata v shrambo. 3. in 6. letom bodo lahko vadili Zgornjih Skopic. Ta je dekle prezrl, vsako sredo med 16. in 17.30 uro. Pregledal je vse prostore, vendar ni Četrta zmaga Inlesa v II. zvezni ligi — Uspešni nastopi v medrepubliški ligi — V ničesar odnesel, nato pa je stopil še ga zadel ter zbil po cestišču, tako da prihodnji sezoni enotna republiška liga — Novoles povsem pri dnu_____ v spodnje prostore. Tam je vzel uro je dobila hude poškodbe. Sumijo, da BOREC JESENSKI z verižico. je Kalin vozil vinjen. DOLENJSKA, POSAVJE - Minuli športni vikend je prinesel medrepubliške lige, ustanovili pa bi IZGINILE KOKOŠI - V noči na PRVAK močno enotno republiško ligo, v 30. oktober je nekdo vlomil v kur- največ uspeha rokometnim ligašem, medtem ko košarkaši zaenkrat katero bi se uvrstili dosedanji med­ RIBNICA - V 9. kolu ljubljanske nik Antona Zupančiča na Daljnem krepko drže zadnje mesto na lestvici. Z zelo spremenljivo formo republiški ligaši (pri ženskah, deni­ vrhu in odnesel 7 kur, 4 pa še iz nogometne lige sta se v Ribnici mo, Novo mesto, Itas, Mlinotest, igrajo tudi odbojkaiji Pionirja, kar jim zagotovo ne obeta mesta na kum ika Ane Kumer. PO DOLENJSKI pomerili ekipi domačega Borca in Branik) in po tri najboljše ekipe v Livarja. Z zadetki Opruca (2), vrhu, zato pa Kočevke po 3. kolih zasedajo 1. mesto na lestvici. OB MOTORNO KOLO - V ne­ sedanjih republiških ligah. Sejaka in Lehiča so zmagali domači­ deljo je bil ob motorno kolo Jurij Poglejmo najprej med rokometne Po pričakovanju se košarkarjem ni s 4:1 in si tako priborili naslov dinamovci bivši prvoligaši. Izredno Gorenc iz Dobravice. Vozilo je pu­ DEŽELI ligaše. Drugoligaš ribniški Inles je pomembno zmago pa so v med­ Novolesa v drugoligaškem ognju ne stil pred osnovno šolo v Šentjerneju. jesenskega prvaka, to pa navzlic piše dobro. S tremi zares visokimi • Nekdo je prejšnji teden doma opravil še z enim nasprotni­ republiški konkurenci dosegle igral­ KJE JE ČOLN? - Niko Husič iz vlomil v garažo Lucije Vrhovac v temu, da še ni bila odigrana kom. Premagal je Dinamo z 22:18 porazi so na zadnjem mestu lestvice preložena tekma mestnih rivalov ke Novega mesta v Sisku in se lahko Adlešičevje prejšnji teden ostal brez Zalogu. Ne samo da je odtrgal in se tako priključil vodilnim eki­ z uspehom v sobotnem derbiju z razliko košev 244 : 326. Če vemo, Borca in Ribnice, ki bo na sporedu v plastičnega čoina, privezanega Ob pam na lestvici. Zmaga je tolikanj prvenstva, ko jim prihaja v goste da Novomeščane tudi v 4. kolu čaka obešanko na vratih garaže, pač soboto. bregu Kolpe pri Podbrežju. bolj razveseljiva, če vemo, da so vodilni Partizan, ponovno povzpno težko gostovanje proti Novemu Za­ je s seboj vzel 60 kilogramov na prvo mesto. Mesto pri vrhu pa grebu, je povsem na dlani, da se fižola. Če ga je že použil, naloga drže tudi Kočevke, ki so v zadnjih bodo izredno težko odlepili od zad­ miličnikov ne bo posebej težka. sekundah z golom komaj 14-letne njega mesta. -. . ZARADI VREČE • Veliko bolj zapleteno pa bo Deličeve osvojile novi točki. Se nekaj o odbojki. Pionir je v verjetno najti tatu, ki je iz ne­ republiški ligi veljal za največjega PESKA PRED Sicer pa vsi rokometni izidi bolj zaklenjenega kumika Alojzije ali manj izgubljajo na veljavi ob favorita za 1. mesto, vendar je z igro AVTOBUS v prejšnjem kolu proti Izoli pokazal, Krese v Podgori sunil 9 kokoši. zadnji odločitvi skupščine rokomet­ KAMNI POTOK - V petek okoli da tudi za takšno uvrstitev ni zrel. Doslej se m iličnikom še ni javila ne zveze Slovenije. Ta je namreč poldneva seje 75-letni Janez Grintal podprla predlog o novi reorganizaci­ To je še toliko bolj presenetljivo, če nobena pogrešanka. ji tekmovalnega sistema. Ta bo klu­ vemo, da v njem igrajo igralci, ki so iz Kamnega potoka peljal na motor­ • Čeprav smo že na pragu bom resda prihranil nekaj denarja na okusili že višji tekmovalni razfred. Za nem kolesu, na katrem je imel tudi zime, metliško kopališče ob Kol­ račun dragih potovanj, vprašanje pa razliko od Novomeščanov pa prijet­ vrečo s peskom, proti domu. Zaradi pi še ni osamljeno. Nekdo je je, kako se bo to odrazilo na kvalite­ no presenečajo dekleta Kočevja. V tovora je Grintala pričelo med vož­ namreč vdrl v zaklenjena po­ derbi srečanju so ugnale moštvo ti iger, še posebej v letošnjem prven­ njo zanašati, zavil je pred avtobus, slopja in iz sanitarij odnesel umi­ stvu, ko prenekatera ekipa ne bo Mislinje in po treh kolih zanesljivo ki ga je takrat za njim pripeljal zasedajo prvo mesto na lestvici. Ob valnik, vodovodni pipi in ogle­ imela nobenega cilja v prvenstvu. V Anton Urbančič. Motorist je padel, prihodnje bi naj namreč prenehale dosedanji igri imajo lepe možnosti, dalo. Vsi znaki kažejo na to, da da to mesto obdržijo. pri tem pa dobil hujše poškodbe po se malopridnež vsaj rad umiva. D . B . glavi in roki. Odpeljali so ga v • Verjetno smo na Dolenj­ REKREACIJA ZA novomeško bolnišnico. skem dobili novega kokošjerejca. * V noči na 24. oktober je namreč KRAJANE DRSKE ostal kumik Fanike Papež iz OO ZSMS z Drske bo organi­ KOČEVJE PRED STEKEL ČEZ Črnomlja brez 11 kur. Da se zirala v telovadnici osnovne šole RIBNICO misli tat poslej načrtno posvetiti Dragotin Kette rekreacijo za svo­ CESTO K OČETU vzgoji kokodakajoče perjadi, je NISO UPRAVIČILI NAPOVEDI - Ekina novomeškega Pioniija je je krajane. Rekreacija bo vsak RIBNICA — Občinski štab za TO dokazal s tem , da je s seboj iz Brežic je pred dnevi pripravil SENOVO - V petek nekaj petek, in sicer od 16. do 17. ure odnesel tudi 4 peteline. pred pričetkom prvenstva v republiški odbojkarici ligi veljala za za predšolske in šolske otroke, druge športne igre ljubljanske regije, čez 14. uro je 10-letni Franc pravzaprav edinega konkurenta za prvo mesto. Žal pa dosedanji od 17.30 do 19. za mladince in na katerih je nastopilo 9 ekip s Fabijančič iz Dovškega 53 stal v* L_ > nastopi tega niso v celoti potrdili. In to navzlic temu, da ostale krajane, čas med 19.00 do preko 90 tekmovalci. V merjenju na avtobusni postaji na Seno­ 20.00 pa je rezerviran za skupin­ moči v streljanju s pištolo, teku na Novomeščani nastopajo z domala enako ekipo, ki se je pred letoma vem, čez cesto pa opazil stati IZ STANOVANJA ske igre. 400 metrov, metu bombe na cilj in borila za vrh drugoligaške lestvice. Vabljeni kegljanju so imeli največ uspeha svojega očeta. Ne da bi se IZGINILI DINARJI teritorialci iz Kočevja, drugi so bili prepričal, ali je cesta prosta, je IN DEVIZE domačini iz Ribnice, za njimi pa so stekel k njemu, prav takrat pa je se zvrstile ekipa Vrhnika in druge pripeljala z osebnim avtom RAČJE SELO - Jože Jeršin iz ODBOJKA OSVAJA ekipe. 31-letna Majda Zupanc s Senove­ Račjega sela je prejšnji teden ugoto­ Turk vodi B reprezentanco vil, da je bil poleg njega 26. oktobra CRNOMALJKE M. G -č ga. Zadela je fanta in ga zbila po tleh, dobil je hude poškodbe in v njegovem stanovanju še nekdo. Ob koncu kolesarske sezone nova priznanja Takrat mu je namreč izginilo 7 tisoč ČRNOMELJ - Pred dvema se zdravi v brežiški bolnišnici. novomeškemu klubu Tudi poškodba din gotovine in 200 nemških mark. letoma je dolgoletni črnomaljski športni delavec Florjan Satošek ga ni ustavila NOVO MESTO - Te dni seje nost zveznega kapetana.) Nekaj - Ceko zbral okrog sebe okrog tudi uradno končala letošnja ko­ zaradi pomanjkanja denaija, ne­ 20 mladink, pretežno gimnazijk, na poti do zmage V. lesarska, sezona. Novomeški ko- kaj zaradi odhoda nekaterih v ter jih začel trenirati odbojko. JLA je v klubu zazijala praznina, lesaiji bodo v svojo kroniko za­ Prvo leto so namenile predvsem Uspela revija slovens- pisali, daje bila najuspešnejša po ki pa so jo v zadnjih letih do­ treningu, lani (takrat je patronat letu 1972, ko je bil klub usta­ dobra zapolnili mladi. Ti so v nad črnomaljskim odbojkarskim kih karateistov v Ribnici novljen. Od skromnih začetkov, vsega dveh, treh letih popeljali v katerih je sodelovalo takrat Novo mesto med štiri najboljše klubom prevzel Belt) pa so imele RIBNICA - Domači Karate klub vsega 15 tekmovalcev in članov ekipe v državi. Strokovno delo v okrog 15 prijateljskih tekem, je pred dnevi organiziral v dvorani PADEL PO NASIPU - 18-letni 30. oktobra dopoldne pri Stefanu kluba, ima danes novomeško ko­ klubu, ki ga je vodil letos prvič med katerimi so bile najpo­ športnega centra tekmovanje kara­ Franc Klemenčič s Krke se je 28. prehiteval kolono vozil, takrat pa lesarstvo že kopico državnih profesionalni trener Ivan Turk in membnejše z Mokronogom, teistov za pokal Ribnice v stilu oktobra zvečer peljal na kolesu z mu je nasproti pripeljal Viktor Sto­ Krko, Kočevjem. Poskus, da bi reprezentantov in prvakov, po v katerem so sodelovali Jagodic, „sankukai“. Številnim gledalcem se motorjem od Vrhpolja proti Oreho­ par iz Raven pri Šentrupertu. Sto­ zadnjih vesteh pa celo skoraj Stih, Zrimšek, da seveda o očetu se uvrstile v slovensko ligo, jim je predstavilo 50 tekmovalcev iz vici. Žaradi neprimerne hitrosti je v par, ki se je umikal, je zdrknil čez zagotovo že udeleženca letnih vseh uspehov, Jožetu Majesu, ne lani zaradi neizkušenosti še ni desetih slovenskih klubov, med nji­ Logu padel po nasipu. Klemenčiča nasip in se prevrnil. Pri nezgodi so se uspel, cilj pa so dosegle na junij­ olimpijskih iger v Los Angelesu. govorimo, je pripeljalo do doslej mi tudi Sevničani, Kočevci in donja- so prepeljali v novomeško bolnišni­ laže poškodovali sopotniki, medtem skem turnirju v Ljubljani: v dru­ Novo mesto je imelo svojčas največjih uspehov. Ne bomo jih čini. Junak kvalitetnih bojev je bil co. ko je Dabič odpeljal naprej in so ga gi polovici oktobra sc bodo pr­ tekmovalce, kot so Turk, Zrim­ naštevali, omenimo le, da je bil Ribničan Alojz Mihelič, la ga tudi PREVRNIL SE JE NA TRAV­ prijeli na Čatežu. Materialno škodo vič pomerile v 2. ženski sloven­ šek, Mjjajlovič in drugi, ki so po Ivan Turk na zadnji seji Kolesar­ poškodba ni zaustavila na poti h NIK - Ljubljančan Janez Golob se na vozilu so ocenili na 300 tisoč. ski odbojkarski ligi - vzhod. rezultatih v mladinski konkuren­ ske zveze Slovenije določen, da končni zmagi v srednji kategoriji. je 30. oktobra dopoldne peljal z Ta uvrstitev je dala dekletom ci veliko obetali. Omenimo le, vodi B reprezentanco Jugoslavi­ Nasploh lahko ocenimo, da je revija osebnim avtom od Homa proti Šent­ Z AVTOM TRČIL V OGRAJO - nov polet, tako da zdaj trenirajo da je Franci Zrimšek v mladinski je. Druga razveseljiva novost pa uspela, najpomembnejše pa je spo­ jerneju. Med vožnjo ga je pričelo Novomeščan Jože Udovč se je 24. kar štirikrat tedensko. Poleg tega reprezentanci osvojil peto mesto je, da je Sandi Papež postal član znanje, da se v doleniskem karateju zanašati, tako da se je na klancu oktobra zvečer peljal ž osebnim pa v klubu ni bojazni za podmla­ na svetovnem prvenstvu, kar je naše prve A državne ekipe in s dobro in kvalitetno dela. prevrnil čez nasip na travnik. Pri avtom po Ljubljanski cesti v Novem dek, saj je med črnomaljskimi še do danes največji uspeh naše­ tem resen kandidat za olimpijske Rezultati: ženske - kate: Pirc nezgodi sta se ranila sopotnika mestu. Pn poslopju Censtnega ga mladinskega kolesarjenja. igre v Los Angelesu. Poleg Pape­ dekleti veliko zanimanje za ta (ljubljana), Ceran (Domžale), Čoso Franc Kramer in Alfonz Tratar iz podjetja je med vožnjo zapeljal pre­ (Možnost, da jih presežejo, so ža sta v B ekipi še Jože Smole in šport. V zadnji zimski sezoni je (Ljubljana), Pucelj (Ribnica); moški, Rakovnika. Gmotne škode je bilo za ko roba ceste in trčil v ograjo. poleg 12 mladink začelo pod imeli letos mladinci, a jih je na Branko Novak. srednja kategorija: Mihelič (Ribni­ 150.000 din. Avtomobil se je pri tem prevrnil na poti k temu preprečila malomar­ F. BERGER vodstvom Aljoše Šatoška vaditi ca), Turkovič (Kočevje) itd.; višja streho. Voznik jo je odnesel z laž­ tudi blizu 30 pionirk. POVZROČITELJ ODPELJAL kategorija: Šorotar (Domžale). jimi poškodbami, medtem ko je bilo M. G -č . NAPREJ - Bojan Dabič iz Srbca je na pločevini škode za 60 tisočakov.

18 ST ______št. 44 (1786) 3. novembra 1983 Pravilnik ne velja za nazaj Ustavno sodišče SRS razpravljalo o določbah pravilnika trebanjskega zdravst- bled venega doma — 27. 5. 1982 sprejeti akt ne more veljati od 1. 1. 1981 LJUBLJANA — Ustavna sodišče SRS je na svoji seji ob koncu delavcev šteje med materialne stro­ lesna industrija ?ktobra razpravljalo o ustavnosti in zakonitosti določb pravilnika o ške. izdatkih za prehrano delavcem med delom Zdravstvenega centra Sodišče je na vse odgovorilo, da 64260 bled “ »lenjske — tozd Zdravstveni dom Trebnje in določbo 10. člena so po zakonu o ugotavljanju in ljubljanska c. 32 8a akta skupaj z vsemi dopolnitvami tudi razveljavilo. razporejanju celotnega prihodka in GRADBENIKI! odhodka materialni stroški temeljne Družbeni pravobranilec samo- Slovenije predpisi in drugi splošni organizacije tudi izdatki za prehrano Opravljanja občin Črnom elj, Metlika akti ne morejo veljati za nazaj in gre Projektivni razvojni biro, LIP, lesna industrija Bled, vam predstavlja nov OPAŽNI SISTEM delavcev, če gre za dela, ki so 111 Trebnje je že pred časom predla­ torej v navedenem pravilniku za LIP - GRADIS in nov POD ZA FASADNE ODRE kot bodoči proizvodni program LIP-a zdravju škodljiva, ali dela, pri kate­ gal ustavnemu sodišču, da oceni očitno neskladnost z zakonom in Bled. rih je potrebna močnejša hrana. hladnost nekaterih določb tega pra­ ustavo. OPAŽNI SISTEM LiP — GRADIS je pri nas novost in po prvih strokovnih ocenah zelo Vprašanje, ali so delavci ustrezno vnika v trebanjskem zdravstvenem Poleg omenjenega pa je družbeni opredelili takšna dela in naloge, kot koristna novost v gradbeništvu. 0°mu z zakonom o združenem delu pravobranilec samoupravljanja so­ tudi, ali so določili višino zneska za Opažni sistem omogoča zelo široko uporabnost, od skoraj klasične do najsodobnejše in m družbenim dogovorom o izdatkih dišču predlagal v oceno tudi 6. člen, prehrano v skladu z veljavnim druž­ najzahtevnejše tehnike opaženja, od opažev za stene in plošče do plezajočih in specialnih *a prehrano delavcev. Najprej bese- ki za določitev višine vrednosti me­ benim dogovorom, pa terja odloči­ opažev. > dve o 10. členu, ki pravi, da sečnega ali dnevnega obroka dru­ tev, ki ni več v pristojnosti ustavne­ Prične pravilnik, sprejet 27. maja žbene prehrane pooblašča delavski Sistem pomeni racionalizacijo opaženja predvsem pri uporabi trislojnih opažnih plošč — ga sodišča. ‘982, veljati že od 1. januarja 1981. svet, ne da bi bila višina zneska Bled plošč. Ob vsem tem pa smo se pri razvoju sistema zavzemali, da sistem ne bi bil B. B. določena s samoupravnim splošnim popolnoma nov. Tako smo za sekundarni kovinski del vključili tudi nekaj tipskih elementov Sodišče je seveda ugotovilo, da aktom. Prav tako pa je opozoril še GRADIS - KO Maribor. P°- določbi 261. člena ustave SR na 4. člen, ki izdatke za prehrano Sicer je sistem kombinacija lesenega in kovinskega dela. POJASNILO H Leseni del predstavljajo opažne plošče, opažni nosilci ter-dodatno plošče za odre, deske in KOMENTARJU O tramiči. Pet mrtvih na magistrali NEDOSLEDNOSTI OPAŽNA PLOŠČA je lesena trislojna, navzkrižno zlepljena plošča. V dvaindvajsetih letih Pod naslovom Nedosled­ proizvodnje in uporabe je postala že nepogrešljiv element v gradbeništvu. V vseh teh letih je Zadnja leta najhujša prometna nezgoda na dolenjski doživljala izboljšave ob redni dnevni kontroli kvalitete in si tako pridobila visoko oceno ______magistrali je terjala pet življenj______nost je varuh nezakonitim gradnjam“ je bilo v prejšnji doma, še posebej pa v tujini. Posebna konstrukcija in visoka kvaliteta lepljenja zagotavlja trajnost ter lokalno in splošno KARTELJEVO - Zelo gost novomeški bolnišnici izdihnil še številki DL objavljeno razmi­ Promet zadnja dva dni na do- 27-letni Rade Djurakovič. Peta žrtev šljanje, ki je imelo očitno ravnost izdelka. Tehnični podatki: širina 500 mm, dolžina 1000,1500,2000,2500 mm, debelina 21,27 mm, kaj&i magistrali je povečal tragične nezgode je bila tudi Grkinja precej odmeva Ker so na modul elastičnost E = 1100 kN/m2, masa 12,15 kg/m2. Krvni davek te zagotovo najbolj Avraan Kiriaki, ki jo je po trčenju z veliko zvonili telefoni tudi zadnjega sedeža vrglo na njivo, kjer Opažni nosilci I - 20 so prav tako izdelani iz smrekovega lesa, in sicer I prereza. Skrbno ctne ceste pri nas. Najhuje je na krškem medobčinskem je obležala mrtva. Omenimo ob tem, izbran les in konstrukcija zagotavljata ugodne mehansko-fizikalne lastnosti nosilca. Oblika Počilo v soboto ob poltretji uri inšpektoratu, moramo zapi­ da so bili huje ranjeni tudi sopotniki nosilca nudi sorazmerno veliko nosilnost pri dobri izrabi lesa. Rutraj na klancu v Karteljevem, sati še tole. Oba primera, v grškem avtomobilu, med njimi Nosilec je pri opaženju zelo pripraven zaradi majhne teže in ugodne oblike, poleg tega ?Jer je v zmečkani pločevini tako kostanjeviški kot sto- tudi šestletni Hristos in se zdravniki omogoča kar najhitrejše pritrjevanje opažnih plošč (pribijanje). Kvaliteten lepilni spoj zdrži Zgubilo življenje kar pet oseb. za njihovo življenje še borijo. V piški, so obravnavali usluž­ največji nevarnosti je po poročilih benci novomeške uprave in­ ostre klimatske pogoje in je popolnoma vodoodporen (odporen proti temperaturnim 33-letni Grk Athanasios Vulgara- zdravnikov voznik Vulgarakis. špekcijskih služb in od tam spremembam, odporen proti hladni in vroči vodi, morski vodi in olju). V ’ ki je prejšnji dan nekje v Make- je tudi pojasnilo, da so z Površinska zaščita z impregnacijskim sredstvom (hidrofobne, fungicidne, insekticidne °niji prestopil našo mejo, je zaradi komponente) ščiti nosilec pred vpijanjem vlage, gnitjem in insekti. uttujenosti v Selah pri Karteljevem njihove strani proti kršite­ SOPOTNIK PODLEGEL Tehnični podatki: višina 200 mm, širina 90 mm, dolžina 1250, 2000, 3000 mm, masa 5,1 24 hipec zadremal za krmilom. Kot ljem ukrepali in tako svoje 80 pokazali sledovi, je vozil tudi POŠKODBAM delo opravili. Zataknilo se je kg/m1, modul elastičnosti E = 1100 kN/m2, vztrajnostni moment J = 5340 cm4, Precej hitro in pri tem zavil na levo SEVNICA — Pisali smo že o hudi drugje. Bomo lahko kdaj od­ odpomostni moment W = 530 cm3. s*ran ceste. Takrat je po klancu prometni nezgodi, ki se je pripetila govorili tudi, ,kje' in .za­ Kovinski del opažnega sistema pa tvorijo vsi povezovalni, podporni in pomožni elementi, kot ^vkreber pripeljal stoenko 26-letni 23. oktobra ob 1.40 na Glavnem kaj1!? so: horizontalni nosilec, spojka, stabilizator, konzola, vijaki itd. *uradž Drakulič iz Nove Gorice, trgu v Sevnici. Od krške UNZ smo Kovinski elementi so izdelani tako, da je povezovanje kovinskih in lesenih delov enostavno in ‘mslo je do silovitega čelnega trče- prejeli obvestilo, da je voznik, hitro. Površinsko so zaščiteni. Ja, po katerem je stoenka zdrsnila 26-letni Bogomir Vidic iz Sevnice, Skratka, opažni sistem LIP — GRADIS ali LG, kot ga bomo poimenovali, pomeni koristno f* rob cestišča petnajst metrov vozil prehitro, podan pa je tudi sum, Z dvigala v poživitev na področju opažarstva. na njivo, grški audi pa je obstal da je bil vinjen. Sam je bil v nezgodi POD ZA FASADNE ODRE je izvirna rešitev, ki omogoča izdelavo ravnega in s tem tudi robu ceste. V razbitinah sta huje poškodovan, podobno kot rudniku padel varnega poda na vseh cevnih fasadnih odrih naših proizvajalcev, in to za razpone 180, 200 in mr'a voznik Drakulič in njegov sopotniki Matjaž Mihev, Stane Bo­ 8°potnik Milenko Račič, 28-letni bek in Rosvita Rački, laže ranjen pa v jašek 250 cm. 0v° Djurakovič je umrl med prevo- je bil Branko Košir. Iz celjske KOVINSKO LEŽIŠČE 'je izdelano iz pločevine in izoblikovano tako, da preprečuje vse tom v bolnišnico, čez čas pa v bolnišnice so sporočili, da je hudim Huda delovna nezgoda premike plošč in zasuk ležišča. Vlaganje plošč je enostavno, površine ravne, nosilnost velika poškodbam 26. oktobra podlegel v senovškem rudniku in zagotavlja maksimalno varnost. Ležišče preprosto pričvrstimo na cev fasadnega odra Matjaž Mihev. standardnega premera. SENOVO - V tamkajšnjem rud­ PLOŠČE ZA ODRE so trislojne, navzkrižno lepljene iz izbranega smrekovega lesa in RUŠENJA LE NI MIMO ZAPORNIC niku je prišlo v petek ob 12.15 do površinsko zaščitene. Konstrukcija plošče zagotavlja odlične mehansko-fizikalne lastnosti in BILO N A PR O G O hude delovne nezgode, v kateri seje visoko stopnjo varnosti. Lepilni spoj je odporen proti vsem zunanjim vremenskim vplivom smrtno ponesrečil 26-letni Milan (voda, temperatura). NOVO MESTO - Dve številki DOBOVA - V nedeljo ob 17.20 Kozole iz Dobrave 50. oazaj smo pisali o črni gradnji pri je prišlo na železniškem prehodu v Milan je hotel skupaj s sodelav­ Dimenzije plošč: dolžina 180, 200 in 250 cm, širina 40 cm, debelina 3,9 cm. Dhjžinski vasi, kjer si je Novo- Dobovi do hude prometne nezgode. cem zapustiti rudnik, zato sta Plošče so bile preiskane na Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani. Sistem oieščan Pero Mandič postavil počit- 31-letni Drago Skvarč iz Mihalovca stopila na glavno dvigalo. Stikalni- pa je zaščiten na Patentnem zavodu. jhsko hišico brez lokacijskega dovo- se je peljal z osebnim avtom iz čar Darko Sinkovič je takrat dal Podrobne informacije dobite v Projektivrto razvojnem biroju na telefonu št. 064 77—951. ■^nja, in sicer na zaščitenem kme­ Gaberja proti domu, v Dobovi pa strojniku dvigala signal za dvig, tskem zemljišču. Urbanistični in- zapeljal na tire mimo spuščenih vendar je njegov znak naznanjal, da ^Pektor novomeške UIS je tudi že polzapomic. Takrat je iz Zagreba je na dvigalu tovor. Strojnik je zato oločil rok za rušenje, ta je potekel pripeljal vlak, ki ga je vozil Edo sunkovito vključil dvigalo, tako da jj™nuli četrtek, vendar je moral že Vičič. V trčenju, po katerem je je zanihalo. Kozole je pri tem padel S kompasom za dan republike Pred tem dnem um akniti odstranit- lokomotiva avto potiskala še kakih med dvigalo in steno jaška, pozneje pa v globino. Zadobljene poškodbe eno odločbo. Mandič je namreč 30 metrov, 'se je Skvarč hudo Prosti dnevi omogočajo krajši oddih ®sdnje le upošteval opozorila in poškodoval in se v času, ko to so bile tako hude, da jim je na kraju odločbo ter je počitniško hišico sam poročamo, zdravniki v ljubljanskem nezgode podlegel. Zoper Sinkoviča Kompasova želja je, da bi z “Haknil. KC še borijo za njegovo življenje. bo podana kazenska ovadba. dobil sloves in vzdevek „Mali tekmovanje 4 kegljanju, izlete v njimi preživeli proste dni ob Schoenbrunn". V prejšnjem Pakrac, Kamensko, Zvečevo in praznovanju rojstnega dne re­ stoletju so Lipiške toplice že izlet v Jasenovac z ogledom publike. V ta namen so pripra­ tekmovale z znanimi evropski­ spomenika žrtvam ustaškega vili program, ki je tematsko mi zdravilišči. Kompasovi gost­ nasilja. Na programu je tudi Je sin streljal na očeta? razdeljen na tri področja: mor­ je bodo bivali v hotelu Lipik (B ogled kobilarne v Lipiku, kjer je, kontinent in zdravilišča. kategorije), ki se nahaja v bodo ljubitelji konjskega športa Namesto domnevne roparske trojke, ki naj bi zakrivila uboj Jožeta Božičnika Program je na voljo v vseh prelepem okolju in nudi gostom po želji lahko tudi jahali. v Križah, sta se v priporu znašla 17-letni sin in žena ubitega______Kompasovih poslovalnicah in vsestransko zadovoljstvo. Zaključene skupine za aranžma poblaščenih agencijah. Izlet bo trajal od 25. do 30. „Lipik" imajo poseben popust. KRIŽE - Uboj 48-letnega Jožeta Božičnika iz Križ 19 potrdila prejšnjo zgodbo, dodala V Kompasovi ponudbi so novembra. Odhod bo ob pol­ Prijave sprejemajo vse poslo­ Prejšnji torek zvečer je kriminalistom povzročil veliko dela. Po pa je še, d aje bil neznanec pri njej zajeti hoteli A in B kategorije, valnice Kompasa in pooblašče­ tudi zvečer in zahteval mleko(l). tretji uri popoldne (25. no­ Prvih zaslišanjih edinih prič uboja, Jožetove žene Zinke in Analiza dogodkov je pokazala, da ki imajo večinoma tudi bazene. vembra) izpred Kompasa na ne agencije. Kompasove poslo­ J 7-letnega sina, je vse kazalo, da so gnusno dejanje zakrivili trije sta si Živičeva celo zgodbo na Kaj je prijetneje kot v mrzlih Miklošičevi 11 v Ljubljani. valnice na Dolenjskem pa so tgaskirani roparji. No, nekatere nejasnosti v pričevanjih Zinke podlagi pisanja v časopisju izmisli­ dneh plavati v ogreti morski Izletnike bo pot vodila mimo Litija, Krško, Novo mesto in Božičnik in njenega sina ter kasnejša zasliševanja in preverjanja la in bo zoper njiju podana vodi ali pa v termalni v enem Novega mesta in Zagreba. Poleg Ribnica. kazenska ovadba. nekaterih navideznih podrobnosti so pripeljala do tega, da je Podobno se je pokazalo tudi za izmed zdravilišč! polnih penzionov vsebuje cena Kompas želi vsem udeležen­ Preiskovalna sodnica novomeškega temeljnega sodišča zaradi trditve, ki sta jih miličnikom in Vsi aranžmaji se prično v 7.300 din za osebo še prevoz, cem programa „Dan republike" suma uboja odredila pripor za 1 7-letnega Božičnikovega sina, kriminalistom natvezila Božični- petek, 25., končajo pa v sredo, kopanje v pokritem bazenu, prijetno počutje. Poleg tega pa tudi za ženo ubitega, ki jo utemeljeno sumijo, da kova. Že prejšnji teden so postali 30. novembra. Če se bo prijavi­ rekreacijske dejavnosti, ekipno EP/DL-JS preiskovalci pozorni na nekaj >e Pomagala pri uboju. nejasnosti in nasprotnosti v zago­ lo vsaj 30 potnikov za eno Prva inačica usodnih dogodkov' iskali zaradi podobnih dejanj, in voru matere in sina, preiskava pa smer, bodo organizirali prevoz z torkovega večera je bila po priče­ da se je opis Božičnikove ujemal z je pripeljala tako daleč, daje bila avtobusom z odhodom izpred NOVEMBER vanjih obeh osumljenih takšna: enim izmed iskanih storilcev, je : £ \ KOMPAS tiralica za domnevo nasilno trojko poslovalnice Kompas na Miklo­ !S^ l JUGOSLAVIJA B°žičnikovi naj bi bili proti preiskovalce sprva napeljal na preklicana, namesto njih pa sta se Večeru pred dom ačijo na Križah drugo sled. Lotili so se temeljitega v priporu znašla Zinka Božičnik in šičevi 11 v Ljubljani v petek, tozali peso, takrat pa naj bi se bili Iskanja omenjene trojke. Ob tem njen sin. In kaj naj bi bilo 26. nobembra. Cena aranžmajev Prikazali neznanci in od Božičnika je potrebno omeniti, da je ta slednjega pripeljalo do tega, daje se suče 3.120 do 5.260 din na ^srbohrvaškem jeziku zahtevali inačica zgodbe o uboju Božičnika, streljal na očeta, in kaj mater osebo v obmorskih krajih, v denar. Ta naj bi se bil presenečeno objavljena je bila tudi v časopisju s oziroma ženo, da mu je pomaga­ °bmil z nožem, ki da ga je držal v sliko fotorobota domnevnega sto­ la? kontinentalni Sloveniji od toki, takrat pa je po pripovedova­ rilca, vzbudila v Posavju precej Pokazalo se je, da Jože Božič­ 3.550 do 7.700 din, v zdravili­ P o n e d e l j e k nju Božičnikove storilec pritisnil odmeva, razmišljanj in tudi strahu nik med sosedi v svojem kraju ni ščih pa od 3.570 do 5.430 din na petelina. Strel iz razdalje kakih pred roparsko trojko. Pred to še bil priljubljen. Sumili so ga, da se na osebo.'Aranžma v kmečkem 28 Petih metrov je bil za gospodarja posebej, ker je v petek okoli 13. ukvarja z nedovoljenim prekupče­ nsoden. Neznanec naj bi bil po ure tudi Anton Zivič iz Raven 3 vanjem, da se druži s sumljivimi turizmu velja 3.620 din za km strelu iz neposredne bližine še pri Zdolah obvestil krško postajo ljudmi. Nekaj tega je potrdila tudi osebo v Zgornjesavinjski dolini. dvakrat ustrelil v. Božičnika. Ma­ milice, da so v njegovi odsotnosti hišna preiskava, saj je bilo v Doplačilo za avtobusni pre­ skirani roparji, bojda so bili tega dne okoli 11. ure trije stanovanju najdenega več orožja. voz velja iz Ljubljane n. pr.: v namazani z nekakšnimi temnimi neznanci oropali njegovo ženo in Vsv.»torej kaže na to, da so bili Parvanii, so potem Božičnikovo ji grozili celo z ubojem. Maskirani tudi odnosi doma skrhani, da je Portorož 900, v Poreč 1.000 in Prisilili, da iim je v spalnici neznanci naj bi bili od žene vzeli 6 bil Božičnik strog in krut do žene v Rovinj 1.100 din za osebo. D. REPUBLIKE Uročila še 50.000 dinarjev. tisočakov „ .... Knrmnalistj so se seve­ in sina. Ju je to navedlo k Vse podrobnosti pa so razvidne Drugih prič o tem dogodku ni zločinskemu uboju? Dokončen Sreda pilo. Le neki občan je povedal, da da primera takoj lotili, Miroslava iz programskega prospekta. Živič pa jim je resnično potrdila, odgovor bo verjetno dala preiska­ I le ob približno istem času slišal tri va, omenimo le še, da je bila da so jo obiskali maskirani ne­ I Precej oddaljene strele. Preiskoval- pištola, s katero je bil ubit IZLET V LIPIK znanci in od nje zahtevali denar ali | er krške UNZ so na kraju zločina Božičnik, najdena ob domači hiši, življenje. Ker pa sc preiskovalci že j našli tri krogle kalibra 7,62. iz nje pa so bile izstreljene tri Posebno zanimiv in z boga­ j Naključje, da so se v tistem času takrat sumili, da je Zivičeva tim programom prepleten je Četrtek L $ 3 * ® - vinjena, so jo ponovno obiskali krogle. Vse v glavo in od zadaj. i Po Sloveniji in sosednji Hrvaški B. BUDJA izlet v LIPIK. Kraj si je v 200 j^Matili trije malopridneži, ki so jih naslednji dan. Tudi takrat jim je EMBER letih organiziranega turizma pri­

44 (1786) 3, novembra 1983 DOLENJSKI LIST 19 . \ TilWAl ■J iT im « LilJJ'l/1u Ismurni izoLacue

ŠE JE ČAS, DA IZOLIRATE PODSTREŠJE PRED NASTOPOM ZIME ZADRŽITE TOPLOTO V VAŠI HIŠI Rešitev za nove in dodatne izolacije je „filc” NOVOTERM v rolah s to rešitvijo: — prihranimo denar pri stroških ogrevanj^' „ — povečamo udobnost bivanja pozimi in poleti — z manjšimi stroški v stisnjenem stanju trans­ portiramo in preprosto vgradimo

Ta odlični toplotni in zvočni izolator iz steklenih vlaken izdeluje in prodaja „KRKA”, Izolacije Novo mesto.

Prodaja se vrši tudi v TERMIKI Ljubljana ter v vseh večjih trgovskih hišah z gradbenimi materi­ V NOVIH PROSTORIH ali po vsej Jugoslaviji. \ CENJENE KUPCE OBVEŠČAMO, DA SMO PRESELILI kritina ------PRODAJALNO V BIVŠO ZGRADBO ZAVAROVALNICE TRIGLAV NA nosilna letev kritine ------GLAVNI TRG 24. S SVOJIM BOGATIM SEZONSKIM PROGRAMOM prezračevani prostor 4 cm ------sekund, kritina iz bit. lepenke ------OBUTVE SE PRIPOROČAMO NOVOTERM F—16 10—14 cm ------parna zapora PVC folija 0,2 m m------vidna obloga

KOMUNALNO STAVBENO PODJETJE p.o. KRŠKO 68270 Ktiko - CK2 I t

R adenska Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge ter vabi k sodelovanju

1. ZIDARJE - 6 PREŽIVITE PRAZNIKE V RADENCIH! 2. TESARJE - 5 3. ŽELEZOKRIVCE — 3 4. STROJNIKA TE2KE GRADBENE MEHANIZA­ f------N V času prazničnih dni (26 — 30. 11.1983) smo za vse tiste, CIJE - 1 ki se boste odločili za prihod v Radence, pripravili paket AGROTEHNIKA-GRUDA LJUBLJANA bivanja po ugodni ceni. Ta paket vsebuje: 5. ŽERJAVISTA ZA STOLPNE 2ERJAVE - 1 6. GRADBENO-KOMUNALNE DELAVCE - 12 TOZD AG ROSE RVIS, Brežice 7. ČEVLJARJE —"3 Šentlenart 39 — 4 polne penzione (pričetek v soboto z večerjo, zaključek v sredo s kosilom) z namestitvijo v 1/2 sobi hotela Radin Razpisna komisija TOZD AGROSERVIS BREŽICE razpisu­ POGOJI: ' — neomejeno kopanje v hotelskem bazenu 2a vsa oglašena prosta dela se zahteva končana poklicna je na podlagi določil 89. člena statuta TOZD naslednja dela — ogled filmskih predstav v kongresni dvorani srednja šola ustrezne smeri (KV delavec) in najmanj eno leto in naloge: — vstopnina za ples 26. in 27. 11. delovnih izkušenj, razen za delavce pod točko 6, kjer se — vstopnina za plesno prireditev z Nedo Ukraden (29.11.) TEHNIČNEGA VODJE — ogled muzeja ..Radenske" zahteva končana osnovna šola z delovnimi izkušnjami ali — turistična taksa brez njih (PK in NK gradbeno-komunalni delavci). Za kandidate pod točkama 4 in 5 se dodatno zahteva še Kandidati za ta dela in naloge morajo razen z- zakonom opravljen tečaj za strojnika oziroma upravljalca stolpnih določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: žerjavov, 3 leta delčrtffth izkušenj, vozniški izpit B kategorije — da imajo višjo ali srednjo šolsko izobrazbo tehnične smeri CENA PAKETA: SAMO 3.200,00 din in preizkus znanja. Za vsa dela je predvideno 2-mesečno — da imajo najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del na ustreznih opravilih in dolžnostih Doplačila za 1/1 sobo 55,00 din na dan. Otroci do 7. leta poskusno delo, razen pod točko 6, kjer traja poskusno delo imajo prenočišče zastonj, če spijo s starši, otroci od 7, do 1 mesec. — da imajo izpit iz varstva pri delu 14. leta pa imajo 30% popusta na ceno penziona Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za — da poznajo tehnologijo, imajo organizacijske in vodstvene Za razvedrilo otrok bo še posebej poskrbljeno (otroški filmi, določen ali nedoločen čas. sposobnosti čajanka itd.). Delavcem nudimo stimulativne osebne dohodke in možnost — da imajo moralno-politične lastnosti in sposobnosti razvi­ nastanitve v samskem domu. jati socialistične, samoupravne in družbenoekonomske Naša delovna organizacija opravlja dela v glavnem na odnose. Da bi čimbolj popestrili bivanje vseh gostov, bodo v primeru Mandat traja 4 leta. zadostnega števila prijav organizirani izleti z vinsko pos- območju občine Krško in Posavja. kušnjo. ogledi turističnih znamenitosti tega dela Slovenije Pismene prijave s kratkimi obrazložitvami o dosedanjem delu Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati itd. Gostje pa se lahko tudi sami odločajo za daljše in krajše ter vsa dokazila o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Agrotehnika—Gruda izlete v okolico, uporabljajo številne rekreacijske objekte, pošljejo najkasneje do 4. novembra 1983 na naslov: Ljubljana, TOZD Agroservis, Brežice, Šentlenart 39, s skratka dolg čas gotovo ne bo nikomur. KOSTAK Krško, Krško, Cesta krških žrtev 11. posebno oznako: Za razpisno komisijo. O izidu izbire bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh Nepopolnih in nepravočasnih prijav razpisna komisija ne bo po poteku roka za zbiranje prijav. upoštevala. 6 9 9 /4 3 -8 3 Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po sklepu delavskega sveta o imenovanju. INFORMACIJE IN REZERVACIJE HOTEL RADIN telefon (069) 73-331, telex 35 269 V______/

DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B RAZPISNA KOMISIJA 709/44-83 SIS OBČINE TREBNJE SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICE NOVO MESTO

razpisuje prosta dela in naloge razpisuje na podlagi določb 5. člena pravilnika o delovnih razmerjih v ISKRA IE2E LJUBLJANA, n. sol. o. strokovnega delavca za komunalno dejavnost s podružnici in 93. člena statuta SDK v SR Sloveniji TOZD HIPOT posebnimi pooblastili dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi

VODENJE EKSPOZITURE v Metliki Tovarna potenciometrov in Pogoji: hibridnih vezij, n. sub. o. Pogoji: Šentjernej — višja ali srednja izobrazba gradbene smeri in 3 leta — splošni pogoji, določeni z zakonom delovnih izkušenj — višja izobrazba ekonomske, pravne ali upravne smeri ali z Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge — družbenopolitične in moralno-etične kvalitete delom pridobljene delovne zmožnosti — 4 leta ustreznih delovnih izkušenj VODENJE PROIZVODNJE POTENCIOMETROV Kandidat bo izbran za 4 leta, s polnim delovnim časom. — sposobnost vodenja in organiziranja ter drugih aktivnosti v Kandidati naj pošljejo ponudbe in dokazila o izpolnjevanju skladu s samoupravnimi splošnimi akti. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pogojev v 15 dneh po razpisu. Izbira bo veljala za dobo 4 let od dneva pričetka opravljanja - visoka šola tehnične usmeritve ali visoka šola organizacije navedenih del in nalog. Vloge z opisom dosedanjega strokovnega dela in družbeno­ dela O rezultatih objave bomo kandidate obvestili v 30 dneh po — 5 let delovnih izkušenj politične aktivnosti ter življenjepisom naj pošljejo kandidati izbiri. »■ Pisne prijave sprejema kadrovska služba. Rok prijave: 8 dni. v 8 dneh po objavi razpisa. 6 9 6 /4 3 -8 3 6 9 8 /4 3 -8 3 Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem roku za zbiranje prijav.

20 DOLENJSKI LIST Št. 44 (1786) 3. novembra 1983 Nikar ne jokajte ob mojem grobu, Mošt že zori, le tiho k njemu pristopite, tebe, dragi Martin, ni, spomnite se, kako trpek sem, da bi ga v vino krstil ti. ZAHVALA in večni mir mi zaželite. V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila naša mama, stara mama, prastara mama, sestra in teta ZAHVALA ZAHVALA V 58. letu starosti je ugasnilo srce dragemu možu, bratu, stricu in botru Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in sestre MARIJA SIMONIČ

iz Gor. Suhotja pri Metliki MARIJE KOFALT MARTINU JANKLJU s Krvavčjega vrha 25 iz Jablana 12, Mirna peč

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in Zahvaljujemo se Domu počitka v Metliki za vso nego in pomoč med njeno težko boleznijo, sorodnikom, $e iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedi vaščanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence in številno spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni kirurškemu sosedom, znancem in vaščanom Gor. Suhoija in okolice Anici Drganc, Iskri Semič, ZB Črešnjevec za podaijene oddelku splošne bolnišnice v Novem mestu za nego in skrb v času za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na- vence in cvetje, izrečeno sožalje in nesebično pomoč. bolezni, GD Jablan, GD Mirna peč, govornikoma in župniku za zadnji poti. Hvala tudi župniku za lepo opravljeni Hvala tudi kaplanu za lepo opravljeni obred. opravljeni obred. pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Ana, brat Polde z družino, sestra Ana z ŽALUJOČI: vsi njeni ŽALUJOČI: vsi njeni družino, sestrični Ani in Mimi ter ostalo sorodstvo

Kje si ljubi fantič naš, Zjutraj s soncem vstak si, ZAHVALA kje tvoj mili je obraz, zvečer z njim zaspak si, kje so tvoje pridne roke, zdaj sanjaš in poješ pesem, Nepričakovano nas je v 72. letu ki so delale za nas? ki ne izzveni starosti za vedno zapustil naš dragi

V SPOMIN V SPOMIN

30. oktobra je minilo žalostno leto, Minilo je žalostno leto, odkar nas je MARTIN odkar nas je za vedno zapustil naš mnogo prezgodaj zapustila naša dragi fant, sin in brat draga žena, mama, stara mama, DULAR sestra in teta iz Gor. Podboršta 2, Mirna peč MARTIN KOREN ANICA CVETKO iz Dobove 90 iz Dvorc 8 Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v tem težkem trenutku stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Iskrena zahvala nevrološkemu oddelku splošne bolnišnice Novo mesto za lajšanje bolečin, kolektivom VVZ Novo mesto, Novotehna Novo mesto, Spominjamo se te in zaman čakamo na tvojo vrnitev. Nismo mogli veijeti, da tebi zvoni, da svoje življenje Mizarstvo Hrovat in Mizarstvo Novak za podarjene vence, GD Tvoje želje in načrti so bili veliki, toda kruta usoda seje razdala si, da v tebi ni več moči. Zdaj tvoja podoba v Mirna peč za venec in organizacijo pogreba ter župniku za grobu leži, a v naših srcih za večno živi. opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! poigrala in vzela tvoje življenje. Žalujoči: vsi tvoji ŽALUJOČI: vsi njegovi ŽALUJOČI: Marija in vsi ostali, ki so te imeli radi

Človeka zemlja vzame, človeštvo živi naprej, a dela, kijih je Obveščamo, daje 24. oktobra 1983 tragično preminil naš ZAHVALA opravil, ostala so na njej. sodelavec V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra in teta V SPOMIN

Te dni mineva tretja obletnica, odkar nam je kruta in neizprosna VLADO MUHIC PEPCA ZAGORC usoda iz naše sredine iztrgala dobre­ ga moža, očeta, sina in brata iz Petan 5 iz Šmihela 21

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in znancem, ki so nam SLAVKA STRICLJA Od njega smo se poslovili na pokopališču v Šmihelu dne izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in vence. Posebej se 26. oktobra 1983. zahvaljujemo pevcem iz Šmihela in župniku za lepo Vsem, ki obiskujete njegov mnogo prerani dom, mu Vsem njegovim izrekamo iskreno sožalje. opravljeni obred. prinašate cvetje prižigate sveče, iskrena hvala. Sodelavci NOVOLESA-TOZD BLAGOVNI PROMET Žalujoči: sestra Tončka, nečaki in nečakinje , Vsi njegovi

ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Ob prerani izgubi našega dragega FRANCA JAKLJEVIČA KARLA ŠMIDA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustne in pisne izraze sožalja, za spremstvo na njegovi zadnji poti, za cvetje in vence. Iskrena hvalaosebju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze zdravstvenega doma Metlika in urološkega oddelka Splošne bolnice Novo m esto za ustnega in pisnega sožalja. Globoka zahvala primariju dr. Trobišu ter drugemu nesebično pomoč ob njegovi težki bolezni. Posebno zahvalo smo dolžni izraziti vsem j zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka, zahvala tudi dr. Vodniku za dolgoletno hišno družbenopolitičnim organizacijam Metlika, skupščini občine Metlika in delovnim zdravljenje. Zahvalo izrekamo govornikom za poslovilne besede, ZB za pogreb, pevcem in organizacijam za izkazano pomoč ter govornikom za ganljive besede slovesa. godbenikom pa za žalostinke. Posebej hvala tov. Seničaiju za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. i Zahvaljujemo se tudi za darovano cvetje, s katerim ste prekrili njegov prerani grob. J Vsi njegovi ! . Žalujoča žena Jožica in vsi njegovi ' Metlika, 28. oktobra 1983 L ■ ■

Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih Komisija za delovna razmerja pri /O ljubljanska banka pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: MERCATORJU - VELEPRESKRBI pod 1. Temeljna dolenjska banka da imajo poklicno ali nepopolno srednjo šolo, 1 leto TOZD STANDARD, n.sub.o. Novo mesto Novo mesto delovnih izkušenj in opravljen vozniški izpit B kategorije; Komisija za delovna razmerja oglaša naslednja prosta dela in pod 2. objavlja prosta dela in naloge naloge v splošni službi: da imajo poklicno šolo gostinske smeri in 1 leto delovnih izkušenj. NKV delavke v skladišču na debelo 1. PRINOS IN ODPREMA POŠTE ter PREVOZ Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev prejema 8 dni po za pomožna dela—čiščenje prostorov ter kurirska LJUDI IN VREDNOSTI za 1 izvajalca za objavi kadrovska služba LJUBLJANSKE BANKE TEMELJ­ opravila nedoločen čas z 2-mesečnim poskusnim delom. NE DOLENJSKE BANKE NOVO MESTO, Kettejev drevored 1. 2. PRIPRAVLJANJE HRANE za 1 izvajalca za Pogoj za sprejem: ženska, po možnosti z lastnim vozilom. določen čas (nadomeščanje delavke na porod­ ■ Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Nastop službe takoj ali po dogovoru. niškem dopustu) z 2-mesečnim poskusnim Rok za prijavo je 15 dni odobjave. Pismene vloge spi esema delom. 7 1 4 /4 4 -8 3 kadrovska služba TOZD Standard, Novo mesto. Glavni tre, 3. M i M i I • P '' ? M

INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL ameriški film Nedosegljivi most. 8. stanju, prodam. Telefon 22-152 KUPIM zidanico z manjšim vinogra­ NOVO MESTO, n. sol. o. in 9. 11. italijanski film Zgodbe - Sušterič. dom ali kmečko hišico, primerno navadne norosti. 126 P, letnik december 1981, za vikend, oboje na območju od ČRNOMELJ: 3. in 6. 11. film prodam. Informacije na telefon Straže do Krke. Naslov v upravi TOZD TOVARNA PRIKOLIC NOVO MESTO Četrtek, 3. novembra - iust Dan, ko so se vsi smejali. 4. in 6. 11. 22-441 interna 429, dopoldne. lista (4796/83). Petek, 4. novembra - Karel francoski film Pripravite robčke. 8. ZASTAVO 750, letnik 1977, pro-' Sobota, 5. novembra - Sabina 11. nemški film Resnične zgodbe — dam. Cešence 3, Mirna peč. Na zapadni strani Trške-gore, v razpisuje dela in naloge Nedelja, 6. novembra - Lenart II. del 10. 11. francoski film Trije ZASTAVO 750, letnik 1977, pro­ Kamenskih ali Karteljevskih gori­ Ponedeljek, 7. novembra — Okt. treba ubiti. dam. Alojz Pavlič, Gor. Maharo- cah kupim vinograd z zidanico. soc. rev. KOSTANJEVICA: 5. 11. danski vec 14, Šentjernej. Ponudbe pod šifro: „SONČNA DIREKTORJA TOZD Torek, 8. novembra - Bogdan film Mornarji v postelji. 6. 11. ame­ LEGA". PRODAM Z 750 SE, letnik 1981. Sreda, 9. novembra - Teodor riški film Sedem jih žanje smrt. Pogoji: Četrtek, 10. novembra - Leon - SEVNICA: 3. 11. angleški film Tel. 22-091, Cegelnica 58, Novo Beg v Atene. 4. in 5. 11. italijanski mesto. — najmanj srednja šola tehnične smeri LUNINE MENE film Afera Concorde 79. 6. 11. VW 1300, letnik 1972, dobro — najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih ameriški film Orkan. 9. 11. sloven­ ohranjen, prodam. Tel. (068) V CENTRU Novega mesta prodam del 7 2 -8 5 6 . 4. novembra ob 23.21 - mlaj ski film Boj na Požiralniku (film starejšo stanovanjsko hišo, ki je — organizacijske sposobnosti bodo predvajali v počastitev občin­ PRODAM LADO SL. Tel. 81-590, zaradi lokacije primerna tudi za skega praznika, vstop je prost). 10. od 18. ure dalje. trgovino, obrt (frizersko, servis­ — pozitiven odnos do samoupravljanja 11. brazilski film Dama v avtobusu. no . . .). Cenjeni interesenti, po­ — da izpolnjuje pogoje 511. člena ZZD. KRŠKO: 3. 11. ameriški film Vse kličite na telefon (061) 212- 007 Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kjatkim dokler te ne ubijem. 6. 11. ameriški od 10. do 12. ure oziroma od 17. opisom dosedanjega dela in kratkim programom dela naj BREŽICE: 4. in 5. 11. ameriški film Telesna strast.- 8. 11. ameriški P R O D A M do 19. ure. film Štirje letni časi. 5. 11. ameriški film Pamango, sadje ljubezni. 10. kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z oznako „ZA film Peklenska četrt. 6. in 7. 11. 11. nemški film Podmornica. PRODAM VINOGRAD na gori RAZPISNO KOMISIJO" v 15 dneh po objavi na naslov: UGODNO PRODAM dvorilna tro- Trnič nad Zagorico pri Mirni. delna okna z vgrajenimi roletami Zukovec—Cugelj, Gor. Nemška Kadrovska služba IM V Novo mesto. Zagrebška 18—20. in balkonskimi vrati. Cena polo­ vas 11, Trebnje. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po vična. Hribar, Ljubljanska 48, PRODAM vehko podstrešje v No­ imenovanju. Novo mesto. vem mestu, na Glevnem trgu 20 PRODAM rabljen pletilni stroj Regi­ (nad drogerijo). Jerman (vhod z TOZD TOVARNA OKEN IN KOVINSKE GALAN­ na, radio Simfonija, nov, desni Društvenega trga). zadnji blatnik za VW 1200. PRODAM gradbeno parcelo v Beli TERIJE SMARJETA Gotna vas 28 a, tel. (068) cerkvi. Naslov v upravi lista 2 1 -3 6 1 . (4 794 / 83). razpisuje dela in naloge PIŠČANCE (za zakol) ali nadaljnjo ZA VEČ LET vnaprej oddam v UGODNO PRODAM SUMBEAM rejo prodam. Šmarjeta 15. najem pašnik z njivo (3300 m2) T A IV O V A N J A IMP šport, letnik 1970, z rezerv­ PRODAM ohranjeno otroško poste­ pod Sv. Rokom. Informacije pri DIREKTORJA TOZD \ nimi deli. Bunjevac, Dilančeva 6, ljico. Kosta Sekulovski, Mestne Stanetu Štihu, Jedinščica 24, G otna vas. GARSONJERO ali manjše enosob­ Novo mesto. njive 3, Novo mesto. ZASTAVO 101, letnik 1973, pro­ PRČDAM 3-fazni hidrofor, dobro PRODAM TRAVNIK v izmeri 65 Pogoji: no stanovanje v Novem mestu arov v Gorenjem Polju pri Straži. kupim. Tel. 21—051, popoldne. dam skupaj ali po delih. Pavlin, ohranjen. Medic, Srebrniče 6a, — visoka ali višja šola tehnične smeri Veliki Cerovec 1, Novo mesto. Novo mesto. Informacije: Senica, Nemška vas ZAPOSLENO DEKLE išče stanova­ 31, Dol. Toplice. — najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih nje oz. sobo v Novem mestu. Tel. NOVO LADO in dobro ohranjen PRODAM vrtalni stroj PIOLJAR del 2 4 -1 4 5 . wartburg prodam. Jože Kic, Ško­ 120 ah zamenjam za avto. Janez — organizacijske sposobnosti ODDAM opremljeno in ogrevano cjan 6 a Potokar, Lokve 1/b, Črnomelj. sobo dvema dekletoma. Naslov v NUJNO PRODAM ZASTAVO 750, UGODNO PRODAM regal za dnev­ RAZNO — pozitiven odnos do samoupravljanja upravi lista (4 795 /83). letnik 1968, karoserija 77, po no sobo za 4,5 M in sedežno — da izpolnjuje pogoje 511. člena ZZD. ugodni ceni. Drago Tekstor, Selo garnituro za 4 M. Tel. 81-154, Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim MALO SOBO nudim pridnemu - Ra tež 2, Novo mesto. Gorenc (dopoldne). dekletu brezplačno za pomoč eni ZASTAVO 101, letnik 1977, rahlo PRODAM smrekove plohe po ugod­ Zadržali smo izgubljeno, sestradano opisom dosedanjega dela in kratkim programom dela naj osebi. Medved, V Ragov log 4, karambolirano (prvi konec), nuj­ ni ceni. Saje, Velika Loka, n Ji. psico škotsko ovčarko v okolici kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z oznako „ZA Dobrniča. Lastnik naj se javi na Novo mesto. no prodam po zelo ugodni ceni. STRANKE OBVEŠČAMO, da pro­ RAZPISNO KOMISIJO" v 15 dneh po objavi na naslov: Danica Gorenc, Dol. Toplice 52. telefon 22-989. 21-letni fant, nekadilec, nealkoho­ dajamo kokoši nesnice, rjave, za Kadrovska služba IM V Novo mesto. Zagrebška 18—20. lik, nujno potrebuje sobo v PRODAM TOMOS avtomatik. Tel. zakol. Tel. 24-594. NUJNO IŠČEM žensko, ki bi Novem mestu. Janko Cajzar, 20-278, Zdrave. PRODAM 8 tednov stare piščance skrbela za napol nepokretno Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po Ulica 21. oktobra 21/a, Črno­ PRODAM FIČKA, letnik 1976. Ka­ za nadaljnjo rejo. Prečna 71. žensko. Hrana in stanovanje v imenovanju. melj. stelic, Lobetova 41, Novo mesto, KOMBINIRAN ŠTEDILNIK (4 hiši, plača po dogovoru. Stane Žugelj, Slamna vas 10, Methka. tel. 24-307. elektrika, 2 plin) prodam. Jože IMV TOZD „PODGORJE" Šentjernej PRODAM ZASTAVO 750, letnik Božič, Ljubljanska 14, Novo V BLIŽINI NOVEGA MESTA vza­ 1976. Ivana Roba 20, Novo mes­ mesto. memo v oskrbo starega človeka |j Kmetijski stroji ji to, pred Gotno vasjo. MIZARSKI SKOBELJNI STROJ za ah dva, ki imata nekaj zemlje, pa razpisuje dela in naloge tri operacije ugodno prodam. •SISSSSiSSiSSaSSSSSSSiiSSSiiiSiSSiSi******* PRODAM 126 P v nevoznem stanju. se ne moreta oskrbovati. Ponudbe Tel. 23-117. Mala Sevnica 2, 68210 Trebnje, pod šifro ..DELOVANJE". tel. 4 4 -4 6 0 . DIREKTORJA TOZD PRODAM TRAKTOR ZETOR PRODAM ZASTAVO 101 letnik ZAKONSKI PAR (brez otrok) išče 1976, ah zamenjam za ŠKODO PRODAM ZASTAVO 750, letnik samsko žensko, lahko upokojen­ 47-18, dobro ohranjen. Benčina, Pogoji: Hudenje 10, Škocjan. ali 125 P. Smolenja vas 65. 1976, in 2 m3 smrekovih plohov. ko ah še z nekaj leti službe, ki ZASTAVO 750, letnik 1982, pro­ Telefon (068) 32-047. nima namena poročiti se, in ima — najmanj srednja strokovna izobrazba odgovarjajoče smeri dam. Tel. 72-701. Duro Martino- PRODAM žrebetno kobilo, staro 10 veselje do vrta, hiše in skupno — najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih vič, Cesta 4. julija 62, Krško. let. Jože Kek, Lua 16, Dobrnič. gospodinjstvo. Stanovanje zago­ del SIMCO 1100, letnik 1973, registri­ KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. tovljeno, ostalo po dogovoru. rano do maja 1984, prodam. Berkopec, Koroška vas o, Novo Ponudbe pošljite na Dolenjski Ust — organizacijske sposobnosti PRODAM 126 P, letnik 1978. Cena po dogovoru. Bogdan Grab­ mesto. pod šifro „ZDRAVA“. — pozitiven odnos do samoupravljanja Informacije na telefon 25 - 226. rijan, Čardak 2, Črnomelj, tel. PRODAM od 100 do 200 litrov — da izpolnjuje pogoje 511. člena ZZD 51-244, popoldan. frankinje. Telefon 23-755, v Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim PRODAM ZASTAVO 750, letnik ZASTAVO 750, letnik 1974, pro­ večernih urah. 1982, opel kadet, letnik 1972. dam za 4 M. Emil Pureber, Na KONJA, starega 12 let, prodam. opisom dosedanjega dela in kratkim programom dela naj Dol. Toplice 165. Lazu 34, Novo mesto. Martin Saje. Dol. ■ Kamenje 4, ^OBVESTILA ■ kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z oznako „ZA PRODAM Z 750, letnik 1972, pre­ PRODAM DIANO in PEUGEOT Novo mesto. KEMIČNA ČISTILNICA OBERČ RAZPISNO KOMISIJO" v 15 dneh po objavi na naslov: voženih 40.000 km. Tel. 23-814. 304. Retelj, Hrastje 14, Mirna PEVSKO OZVOČENJE FBT 200 W R 4 TL, letnik 1977, prodam. TeL peč. Novo mesto naproša vse cenjene Kadrovska služba IMV Novo mesto, Zagrebška 18—20. prodam. Telefon 23-030, interna stranke, da svoja oblačila dvigne­ 22-783, popoldan. PRODAM GOLFA, letnik 1976. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po 311, dopoldne. jo do 14. novembra, ker bo PRODAM R 4, letnik 1976, v dob­ Tel. 71-982. LISIČJO JAKNO (novo), številka imenovanju. rem, voznem stanju, registriran čistilnica do nadaljnjega zaprta. 126 P, letnik 1979, prodam po 40, ugodno prodam. Telefon 7 0 7 /4 4 -8 3 do 25. 8. 1984. Branko Kren, ugodni ceni. Rogelj, Rdeči kal. 25-986, po 15. uri. Rumanja vas 34, Straža P 126, letnik 1980, prodam. Tadič, PALERINO, številka 38, ugodno J PRODAM nov tomos avtomatik, iz­ Ragovo 3, Novo mesto. prodam. Telefon 24-191, po 15. GRAVERSTVO Aleksander vozni model. Tel. 21-569 med uri. 12. in 18. uro in 7,30 in 13. uro. PRODAM R 4, letnik 1983. TeL K ečkeš 2 2 -8 1 4 . PRODAM skoraj nerabljen ročni novi naslov SPAČKA 74 z rezervnim motoijem 'tesarski električni oblič znamke „Gorjanci" ter več delov prodam za 4,5 M. Prodam ŠKODO 100 S, letnik 1976, Šentjernej (delavnica), razpisna komisija OZD ..Gorjanci", Delovna skupnost ali zamenjam za drug avto. SKIL. Profesionalna izvedba, Fejzič, Partizanska 29/12, Novo m oč m otoija 1000 W. Ponudbe telefon (068) 32-048 skupnih služb, objavlja prosta dela in naloge delavca s mesto. Mežnaršič, Gor. Polje, Straža (popoldne). Straža (popoldne) po 18. uri na tel. (068) 24 -832, Novo mesto, Novi trg 1 posebnimi pooblastili, in sicer za PRODAM ZASTAVO 750 LE, let­ dopoldne na 24-200. nik 1981, prevoženih 19.000 km. PRODAM dobro ohranjeno ZASTA­ (hotel Metropol), telefon Ogjed popoldne, K Roku 83, VO 750. Telefon (061) 641-011. CIRKULAR z motorjem (4 KW) (068) 21-348. VODJA SPLOŠNEGA ODDELKA Novo mesto. 126 P, letnik 1980, v zelo dobrem prodam. Avsec, Gotna vas 63, Novo mesto, tel. 21-586. PRODAM pograde z jogijem, čmo- Pogoji: beli televizor še pod garancijo ter Poleg splošnih pogojev iz 511. člena ZZD mora kandidat vrtno kosilnico. Tel. 25-916. izpolnjevati še naslednje pogoje: PRODAM peč za centralno ogreva­ JRaCLICt- — da ima končano visoko izobrazbo pravne smeri in najmanj nje Zrenjanin (35.000 kal). Gomi­ FRANC UCMAN, Smolenja vas 65, DOLENJSKI LIST la 7, Mirna. 2 leti delovnih izkušenj na upravno organizacijskih in FRANC UCMAN, Gabrje 54, PRODAM hišni agregat za proizva­ pozivava Lovsko družino Brusni­ opravilih, kadrovskih opravilih in socialno zdravstvenih IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto. janje električnega toka. Ogled od USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, ce, da na parceli na Gorjancih, opravilih, oziroma 16. ure dalje. Miro Starič, Trebel­ kjer ima postavljeno lovsko kočo Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in no 30. — da ima končano višjo pravno ali višjo upravno izobrazbo in meji na našo parcelo, preneha in 3 leta delovnih izkušenj na upravno organizacijskih Trebnje. UGODNO PRODAM stroj za pomi­ delati škodo po naši parceli ter da IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Pred­ vanje posode in pralni stroj. Tel. odstrani vse predmete, ki so jih opravilih, kadrovskih opravilih in socialno zdravstvenih sednik: Niko Rihar. 23 -3 6 0 . • postavili na naši strani. Prepove­ opravilih. UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), PRODAM 9 let staro in osem mese­ dano je tudi parkiranje avtomobi­ cev brejo kravo. Hren, Potov vrti Delovne izkušnje morajo biti pridobljene v organizacijah Marjan Legan (odgovorni urednik), "Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan lov na naši parceli. Če teea ne združenega dela. Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka 42, Novo mesto. bodo upoštevali jih tova sodno PRODAM kombiniran otroški vozi­ Pisne ponudbe z dokazili je potrebno dostaviti razpisni Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, preganjala. ček in posteljico. Petaros, Jedin- komisiji na naslov OZD ..Gorjanci" Straža v roku 15 dni od Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični ščica 3, Novo mesto, tel. urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, 22-174, popoldne. objave. Po preteku razpisnega roka bodo kandidati pisno Iztok Gačnik UGODNO PRODAM dve platišči obveščeni o izidu razpisa. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 15 din. Letna (zlata bronza) znamke Carmona Razpisna komisija naročnina 600 din — Za delovne in družbene organizacije 1.200 din enginering 5 J x 13 in dve pnev­ Dragi hčerki, sestri in teti DARINKI JERMAN iz Dol. Straže za njen — Za inozemstvo 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna matiki (gumi) znamke Sava ra- 7 1 1 /4 4 -8 3 dial-Jet 175 / 70 SR 13 Best, 50. rojstni dan želimo vse najbolj­ druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun prevoženih 2.000 km. Pavel Perc, še, vehko zdravja, sreče in zado­ 52100—620—170—32000—009—8—9 (Ljubljanska banka. Temeljna Sevnica, Glavni trg 28, tel. voljstva. dolenjska banka Novo mesto). 8 1 -6 6 0 . OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komericaine oglase 250 SINGER, nerabljen (star 1 leto), OB IZIDU REVIJE OBVESTILO din, za razpise, licitacije ipd. 350 Hin, 1 cm na določeni, srednji ali dvoredni pletilni stroj z motorjem SREČANJA telefonskim naročnikom zadnji strani 380 din, 1 cm na prvi strani 500 din. Vsak mali oglas do in programatorjem ter program­ Letošnja prireditev'ob izidu lite­ 10 besed 115 dir, vsaka nadaljnja beseda 12 din. Na podlagi mnenja skimi karticami prodam. Vučaj- Telefonske naročnike obveščamo, da bodo spremenjene nk, Kratka ulica 3, Brežice - rarne revije Srečanja, ki izhaja v sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. trebanjski občini, je bila v Mokrono­ telefonske številke naročnikom, ki so vključeni v avtomat­ Šentlenart, tel. 61-250. sko telefonsko centralo Blanca dne 6. 11. 1983. 1074) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. PRODAM belo dolgo poročno oble­ gu. Navzoči so bili predstavniki vseh TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. ko št. 38. Tel. 71-982. sol, ki imajo v reviji objavljene Spremenjene bodo prve tri številke, zadnji dve pa ostaneta 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Glavni PRODAM plinsko peč. Tel. prispevke, in člani novinarskih krož­ nespremenjeni. trg 7, p. p. 33,telefon (068) 23—606— Naslov skupnih služb DITC: 2 3 -1 7 3 . kov. Za prijetno razpoloženje je Primer:,757. . stara telefonska številka Germova 3, p. p. 33, tel. 22—365 in 22—551 — Naslov ekonomske skrbel Tomaž Domicelj, kije pel in igral ^ na kitaro, sicer pa smo 883. . nova telefonska številka propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. KUPIM poslušali zgodbe in pesmi iz revije. Podatke o novih telefonskih številkah dobite pri službi 33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne Zanimiv je bil tudi pogovor z telefonskih informacij 988. vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, nekaterimi ustvarjalci. KUPIM lažji železni voz za vprego. Movo mesto — P^rvni film1 in tisk: Ljudska pravico, Ljubljane. MIRA KRAJŠEK Podjetje za ptt promet Frarrc Luzar, Gabrje 109, Brusni­ OŠ Šentrupert Novo mesto ce.

DOLENJSKI LIST______»______.».. • . Št. 44 (1786) 3. novembra 1983 Pomlad bo na tvoj grob prišla in vprašala, kje si ti, bo sedla na cvetoča tla in zajokala, ker te ni ZAHVALA

ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat

Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustila v 74. letu naša draga mama, stara mama in teta MARIJA ZABUKOVEC JOŽE SKALA

iz Žalovič 7, Šmarješke Toplice s Coklovce 2 pri Semiču Zahvaljujemo se vaščanom iz Žalovič, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, vsem znancem, prijateljem, Prisrčno se zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, sorodnikom in ostalim, ki so obiskali pokojno, ji darovali cvetje in nam izrazili sožalje, podjetju VGP Novo mesto, GG Novo mesto in TOZD Zdravilišče Šmarješke Toplice. Zahvala velja tudi družinama nam pomagali v najtežjih trenutkih, pokojniku darovali cvetje in vence ter ga spremJi na Kerine (Sela), Krašovec in župniku za lepo opravljeni obred. zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govorniku Stanetu Vidmaiju za poslovilne besede, kaplanu in župniku pa za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Jože z družino, sin Feliks z ženo, hčerke Marija in Cvetka z družinama ter ostalo sorodstvo Vsi njegovi

ZAHVALA ZAHVALA

Ob izgubi našega dragega ata, starega ata, brata in strica Z bolečino v srcih sporočamo, daje v 73. letu starosti dotrpela naša dobra mama, stara mama in teta

ALOJZA KONDA MARIJA JUNC roj. PENE iz Kota 76 pri Semiču iz Gor. Grčevja 6 se Zahvaljujemo se vsem sosedom, posebno Medvedovi, Kocjanovi in Kupleniku, prijateljem in za osebju znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in venec. Posebno zahvalo smo dolžni sestram pljučnega in nevrološkega oddelka, zlasti dr. Gluecksu, dr. Hečimoviču in dr. Bošnjaku. Hvala kolektivu De Notre Dame iz Struge in Vipave, proštu in duhovnikoma za tako lepo opravljeni obred. zobne poliklinike Novo mesto in DO Kurivo prodaja iz Ljubljane, govornikoma za tolažilne besede in Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč. Še enkrat iskrena hvala! kaplanu za lepo opravljeni,obie d. Žalujoči: vsi njegovi Žalujoči: vsi njeni

ZAHVALA ZAHVALA V 77. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in sestra Sredi dela in načrtov nas je nenadoma zapustil naš dragi sin, brat in stric ANA ŠTRUCELJ SLAVKO GOLOB * iz Velike Lahinje 15 iz Dol. Stare vasi 16 Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, poklonili Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in številnim prijateljem za pokojni cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala DO Kovinar Črnomelj za izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo Vodopivčevim za vsestransko pomoč. Hvala vsem za podaijena venca in župniku za pogrebni obred. darovane vence in cvetje, gasilskemu društvu iz Stare vasi za spremstvo, cerkvenemu pevskemu zboru iz Šentjerneja in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: otroci, vnuki in sestra

GOLOBOVI Mavrlen, Veliki Nerajec, Plitvica, Novo mesto in Šipek

Dom je prazen, dom je tih, ker si ljuba mama ti odšla ZAHVALA za vedno na oddih. Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta ZAHVALA

Po dolgi bolezni nas je v 70. letu starosti zapustila naša draga mama, sestra, teta in svakinja JULIJANA GABRIJEL IVANA HRASTARJA rojena PERKO iz Rodin št. S iz Šmihela pri Novem mestu

Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, ki so v teh težkih dneh sočustvovali z se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem za darovano cvetje, Domu starejših občanov nami, izrazili sožalje in pokojni darovali vence ter cvetje in jo spremili na zadnji poti. Hvala za nego, duhovniku za opravljeni obred, gasilcem in pevcem. Še enkrat vsem iskrena hvala! župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ŽALUJOČI: sin Stane, sestri in svak Jože

ZAHVALA ZAHVALA V 74. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama, sestra, teta, babica in prababica Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame in babice

ANTONIJE ANA KOLEGAR roj. Turk PERHAVEC iz Dol. polja 11

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo cenili, spoštovali in jo spremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam vsem sosedom in prijateljem za vso pomoč v teh težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo Enici Škof in v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje Alojzu Skolibriju za pripravo in izvedbo pogreba, Bariči Jerman in Mileni Vlahovič za tople besede ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tov. slovesa, godbi, družbenopolitičnim organizacijam, društvu upokojencev ter delovnim kolektivom ISKRE Košmrlju za poslovilne besede in organizacijo pogreba. Zahvaljujemo se delovnim Semič, Srednje pedagoške šole v Ljubljani in O bčinske zdravstvene skupnosti Črnomelj. Iskrena hvala za pomoč v njenih težkihtežkih življenjskihživljenjskih trenutkih zdravstvenemu osebju ZD Črnomelj in osebju Doma starejših kolektivom Novoles, Industriji obutve, Labod in Melamin iz Kočevja za podaijene vence in občanov Šmihel pri Novem mestu. ostalo pomoč. Zahvala velja tudi župniku za lepo opravljeni obred.

Žalujoči: hči Milenka in sin Milan z družino Žalujoči: vsi njeni

^BBHSHBSna DOLERJS Kompolje v nemški televiziji e Vaščani nastopili kot statisti, poleg njih pa še naši znani igralci

KOMPOLJE - V četrtek je v tej Direktor osrednjega nemškega hodno in vzhodnonemško odliko­ vasi pri Sevnici padla zadnja klapa projekta (Aikon iz Muenchna) je vanje. Minuli teden je Staudte slavil IVAN PREŠIČEK snemanja zahodnonemške TV nada­ naše gore list Matija Bari, naš prvi 75-letnico. Na Kompolju je vneto ljevanke „Nova cesta.“ lilmarji se Kekec. V pripravah na snemanje spremljal tudi priprave na snemanje. pionirskih časov gradnje železnic so V sicer idilični vasici so ga kajpak V Dobovi se je zaposlil Prešiček je zadovoljen, bodo vrnili, ko bo vas prekril sneg. ker so doslej izpeljali še vse Sedanja Plevelova domačija naj bi pregledali ogromno zgodovinskega motile novogradnje. Velike, s salo­ \pred poldrugim desetletjem bila dom osrednjega junaka te nem­ gradiva. »Zanimivo je, da je- po nitom krite strehe novih hlevov so \ in pet let pozneje so mu v investicije in ker se kolektiv ške nadaljevanke. Prav tam so 26. številnih muzejih vse polno gradivo zakrili z oblogami iz slame, fasade z STAR, VENDAR PRE tozdu Železniškega gospo­ ni bal plačila naložb. Od leta jutovino ali pa zastaviti zorni kot oktobra posneli enega najbolj mno­ o plemenitaših, ničesar pa o pravih MLAD — Tudi poveljnik darstva za popravljanje voz 1970 dalje krepijo zaposleni junakih, povsem navadnih ljudeh, kameri s kakšnim patiniranim provi- žičnih prizorov, dražbo kmetije tega Martin Žnidaršič bi storil • že zaupali direktorsko me- sklad za investicije tako, da junaka, za. katero pa ne iztrži niti težakih gradnje železnic. Tako smo zorijem. Režiser Staudte je bil zado- sto. To dolžnost vestno nalagajo vanj zaslužek štirih toliko, da bi si lahko kupil vozov­ v Nemčiji izbrskali le policijsko na­ vse, da bi vozilo le zadržali ’ opravlja še danes. Medtem se ali petih solidarnostnih so­ nico za Ameriko. Beograjski igralec vodilo, kaj storiti z delavci, ki- se »Pločevina je taka, da bi si podobno na novih vozilih , je število delavcev povečalo bot v letu. Vladimir Bačič je bil neizprosen v upirajo," pripoveduje Bari. \ od 180 na 280, čeprav naj bi Dobovški tozd se tudi ni­ svoji vlogi sodnega izvršitelja. »Pro­ Ni naključno, da je režiser prav KOMPOLJE POSTALO lahko le želeli," pravi. dali" so vse do zadnje rete, mnogi Wolfgang Staudte, predvojni ko­ se po programu ZG Ljublja­ koli ni zapiral v svoj krog in „BAVARSKA VAS“ . Prešiček je kot direktor vse od izvirnih predmetov so iz muzeja munist, in kot zatrjuje Bari, edini na zmanjševalo. V Dobovi kmečkega orodja na Veseli gori. Nemec, ki ima hkrati najvišje za­ „Julko” na odpad? lej spodbujal sodelovanje z KOMPOLJE - Eno od pri­ naj bi zadržali le tekoče zorišč, na katerih bo zahodno- vzdrževanje vož, vse drugo okoljem, s krajevno skup­ nemški režiser VVolfgang Staudte Ima kdo prostor za bi počasi odmiralo. nostjo, v kateri živi večina posnel televizijsko nadaljevanko star gasilski avto? zaposlenih. Kolektiv ima te ­ z delovnim naslovom »Železni­ „Temu smo se odločno lo patronat nad dobovsko čar", je tudi vas Kompolje nad 5 SEVNICA - Ob stoletnici postavili po robu," je pove­ Sevnico. Zgodba o mladem • sevniškega gasilskega društva je v osnovno šolo. Vključuje se v Pfeitu, ki sanja o Ameriki, sicer ! sprevodu vozil peljala tudi stara, dal direktor, „rekli smo, da vse akcije KS in doslej še pa gara pri železnici, se odvija v j »Julka", Tamova praga, letnik je dela dovolj za vse, če ga nikoli ni odrekel pomoči. prejšnjem stoletju, in temu pri­ • 1957. bomo pravilno porazdelili Prešiček je zadovoljen, da so merno so morali filmarji predru­ : Šoferski veteran in dobitnik Pozneje se je pokazalo, da se gačiti podobo Kompolja: prekri­ ; več Tamovih zlatih značk J ar. er prav v njihovem kolektivu li so pročelja hiš, asfaltno cesto S Novak jo je predtem s tovari# nismo zmotili in 1973 so se vselej več razpravljali o tem, so z gramozom spremenili v ; udarniško obnovil. Bilo je vsega nam odprle razvojne per­ kako bi več ustvarili, in prašni makadam. Tako so priča­ • 8 tisočakov stroškov. Avto je še spektive. V dveh letih smo manj o delitvi. Končno de­ rali »bavarsko vas", pod katero • vedno v voznem stanju, le silno 4 pripravili investicijski pro- je na mogočnem splavu mogoče : požrešen je: na 100 kilometrov lijo lahko samo tisti, ki ima­ videti pravo Števensonovo želez­ • popije kar 70 litrov super ben- j gram za delovno halo, do- jo kaj deliti, in tudi krajevni niško kompozicijo. Nadaljevan­ ! cina. ♦ končano 1977. Delavci, ki skupnosti potem laže poma­ ko bodo snemali še v Piranu, na Sevniški gasilci so, razumljivo, 5 so večinoma delali pod gajo. Pohoiju in pri Beli Jcrkvi v ■ tudi čustveno navezani na ta | milim nebom, so takrat Deliblatski puščavi, nastopa pa ? prvi zaresni orodni avto. Zato so V službi se Prešiček drži tudi več jugoslovanskih igralcev, j se pozanimali, da bi „Julki“ ^ prvič dobili streho nad gla- iz izkušenj pridobljenega na­ med njimi Demeter Bitenc, ; podaljšali življenje v muzeju. Po- vo. Seveda nismo obstali na čela, da vodilni delavci ne Evgen Verber, Eva Ras, Mišo • jasnjeno jim je bilo, da je avto a pol p o ti Takoj smo se lotili smejo sedeti v pisarni, da ne Kandič ih Ljubo Čipranič. ! značilnim nosom sicer zanimiv, ♦ priprav za naslednje investi­ KEKEC DIREKTOR - Pri nemškem Eikonu dela tudi več ■ vendar zaenkrat premlad za § smejo biti samo opazovalci. S muzej, z veseljem pa bi ga sprejo i cijske faze, za izgradnjo Zase pravi, da ni bil nikoli Slovencev. Matija Bari, osrednji junak prvega, še čmobelega Kekca (na levi) je direktor, režiser pa je izkušeni VVolfgang Staudte. (Foto: • li čez kakšnih deset let. Gasilci X dveh hal, v katerih računamo tako zaposlen, da ne bi šel voljen tudi s številnimi Kompolj čani j bi ga radi zadržali, a kaj, ko je v ♦ ob posodobitvi tehnološkega vsak dan enkrat ali dvakrat A . Železnik) in okoličani kot statisti, v nadalje­ j domu taka stiska, da ostala vo f procesa na bistveno skraj­ vanki sovaščani osrednjega junaka 5 zila komaj zgnetejo v garaže. h skozi proizvodnjo. „Priro- Lahko kdo pomaga sevniškiflt • šanje časa, ki ga zdaj pora­ Kolbeja. »Skoraj vsi znajo nemško," jeno mi je,“ je pojasnil, „da ■ * je kmalu ugotovil. ! gasilcem s kakšno streho, da bi bimo za popravilo in investi- ne bežim od ljudi in od l i P l : stari avto le nekako zaščitili in ■ ■!<#> j lrui A.ŽELEZNIK T cijsko vzdrževanje vagonov. problemov, za katere sodim, S zadržali? da jih je najlaže reševati z Novomeški IS spet razpravljal o smradu in čistilni A. Z. Stojne dneve bomo skrčili napravi v Ločni — Sklep: ugotoviti in odpraviti! od sedanjih 12-15 na 7 nepristranskim odnosom. “ UKRADLI 67 Po poklicu je bil najprej dni in tako pomagali Želez- NOVO MESTO - Predstavniki svoje predčiščenje odplak, preden se METROV CEVI ključavničar. Nato je še pred »POSTREZI SI 1 niškemu gospodarstvu, ki je Komunale, inšpekcijskih služb in priključijo na skupno čistilno napra­ MIRNA — Delavci iceljskega Kli­ prihodom v Dobovo ob delu v nenehni stiski za vagone. Zavoda za socialno medicino in vo. Kjer tega še nimajo, bodo morali ma so 27. oktobra ugotovili, da jih SAM!“ končal tehniško srednjo šolo higieno so članom izvršnega sveta urediti. Kaže torej, da bo skupna in je obiskal tat. Iz mirenske Kolinske, METLIKA - 'Postrezi si sam, v Celju. Izobražuje se še 25. oktobra poročali o tem, kaj so v zelo resno zastavljena akcija, da bi kjer montirajo centralno ogrevanje, so si mislili izletniki iz avtobusa naprej in ta čas končuje zadnjem času naredili, da bi smrad odpravili, kmalu dala sadove. ie nekdo namreč odpeljal kar 67 kranjske registracije, ki je v času strojno fakulteto železniške nevšečnost odpravili. Kljub temu da Komunala pa je pred kratkim metrov cevi, vrednih preko 10 tiso­ trgatve stal parkiran pred gostil; no Gabreta Badovinca, ko so si smrad polagoma pojenjuje, čistilna nabavila dodatno aparaturo iz uvo­ čakov. smeri v Beogradu. Prostega basali v vrečke grozdje s prikoli­ časa nima, in ker se na delo naprava ne deluje, kot bi morala. To za; veljala je 2 milijona dinarjev. Z menda že od vsega začetka! njo bo mogoče stalno meriti kisik. ce traktorja, stoječega nedaleč vozi iz Radeč, mu ostajajo Ugotovljeno je namreč, da ga je SESTANEK MLADIH od njihovega avtobusa. Približno 50 potnikov si je do vrha napol­ za družino samo večeri Ve­ Sklenjeno je bilo, da bodo strokov­ tokrat zmanjkalo, zato je bil ke­ NOVINARJEV njaki Instituta Boris Kidrič v za­ nilo polivinilne vrečke brez vpra­ liko se poglablja v stroko in mični proces onemogočen. Po vseh šanja, brez najmanjšega očitka četku novembra opravili večdnevno spremlja vse novosti. V teh­ dosedanjih ugotovitvah domačih V torek, 18. oktobra, sva bili na vesti. Ob tem so si gotovo misli­ nologijo popravljanja in raziskavo. Ob sodelovanju projek­ strokovnjakov pa bodo potrebna do­ sestanku mladih novinarjev, na kate­ li, kako prijazna je ta Bela kraji­ vzdrževanja voz se je poglab­ tantov in ostalih zainteresiranih bo­ datna vlaganja, da bi čistilno napra­ rem smo se pogovarjali o delu novi­ na, kako gostoljubna, radodarna- do nato nemudoma pripravili pred­ narskih krožkov na osnovnih šolah v ljal v Leningradu in Kijevu, vo usposobili za pravilno delovanje. Ce je vsakdo odnesel samo tri loge za sanacijo. R. B. novomeški občini. Ugotovili smo, kilograme, jih je manjkalo v gaj­ spoznaval pa jo je tudi v Čistilna naprava, ki niti še ni da se v njih premalo poučimo o bicah 150. Kakšno škodo je Zahodni Nemčiji, Franciji in začela polno delovati, saj je šele v pravem novinarskem delu, zato smo utrpel kmet, kije pustil pridelek Italiji Za njegov prispevek k decembru predvidena priključitev predlagali, da bi vse, ki se zanimajo brez nadzorstva, računajoč s po­ KRATKO IN za novinarstvo, vključili v večurno štenostjo ljudi! Zal je ljudi z kanalov iz mesta, se je izkazala kot razvoju tozda in sodelovanju JEDRNATO novinarsko šolo, v kateri bi si prido­ normalno dolžino prstov vedno s KS mu je občinska skup­ pomanjkljiva. Baje niti ena taka bili širše znanje o novinarstvu. manj. naprava v Sloveniji ne deluje povsem SIS — Sesalnik Imetja Sloven- ; ščina v Brežicah 28. oktobra m A. KOZOLCinJ. JEŽ T. G. podelila oktobrsko nagrado. tako, kot bi morala, res pa je, da cev : JOŽICA TEPPEY nobena ne povzroča takega smradu. KIKS — Katastrofalno Iskanje « Izvršii svet za v bodoče zahteva, Konvertibilnih Sredstev da mora vsaka tovarna poskrbeti za ŠANK — Špekulacija Alkoho- ! likov Nima Konca STANDARD — Samozvana 5 Trgovska Administracija Noče j Jurjevske vodovodne zdrahe Dinarjev, Ampak Raje Devize ; KRIZA — Katastrofalni Re- • K reševanju pritegnjeni vsi, od občine do republike, vendar še neuspešno zultati In Zablode Administraci- ■ J6 *a JURJEVIČA V vaseh Kot', se je te dni grešnikov res usmilila in čali, to pa so upravitelji in uporab­ RIZIK — Republiški Inšpek- j Jurjeviča, Breže, Dolenji Lazi minuli teden poslala kar obilen dež.) niki regionalnega vodovoda s SIS za torji Zaman Iščejo Krivce traja, kot smo pisali v prejšnji Pustimo zdaj ob strani vaške pre­ vodno preskrbo občih Kočevje in KRIVDA — Kriminalci Radi ! pire in prisluhnimo, kaj pravijo o tej Ribnica. Če pride do priključitve in Izvohajo Vsak Dragocen Alibi ■ številki, prava vodovodna vojna, sporazuma, bodo morali seveda tudi MARJAN BRADAČ » saj nekateri občani od junija zadevi razni odgovorni organi oziro­ ma posamezniki v teh organih. občani z območja Jurjeviče pri­ nimajo vode. Zaradi tega ro­ spevati nekaj za zgrajene naprave, ki Izvršni svet občinske skupščine majo pisanja in delegacije na jih bodo uporabili se pravi zajetja, Ribnica je po predhodnem posveto­ NAGRADA ,MEDVEDU‘ zbiralnike, glavni cevovod in stroške razne naslove in strani, od po­ vanju z ustreznimi republiškimi za priključitev" na glavni vodovod. KOČEVJE Na nedavnem 20. staje milice pa do občinskih in organi sklenil, naj komite za družbe­ Kolikšen bo prispevek, bo znano republiškem festivalu amaterskega republiških organov, pa tudi naš ni razvoj pripravi poročilo o stanju list ni izjema. šele ob podpisu pogodbe o prenosu filma v Radomljah je dobil posebno pri preskrbi z vodo na tem območ­ diplomo film »Medved", ki so ga Se posebno žalostno pa je, da vodovoda. Je pa tudi možno, da bi ODPRTA VRATA — Ob mesecu požarne varnosti so v sevniškeij! ju; predlog tehnične rešitve Oskrbe z posneli člani foto kinokluba osnov­ nekateri vlečejo na dan razne pri­ sc iz obstoječih vaških zajetij oskr­ gasilskem domu razstavili opremo, v domu pa vrtijo filme. Šolali ne šole Zbora odposlancev Kočevje. pombe še iz predvojnih in vojnih bovala z vodo Kot in Jurjeviča, prihajajo na oglede v organiziranih skupinah. Čeprav v občini tud Kočevski šolarji so snemali ta film časov. V takem vzdušju no manjka • Ko so pred kratkim na morda tudi Breže, da bi torej na več let in seveda posneli tudi več sicer nimajo težav z gasilskim podmladkom, bo tudi iz teh vri1 tudi groženj s sodiščem. Razvnema seji izvršnega sveta občinske rcgionalnj vodovod priključili le Do­ medvedov. Dokončali so ga septem­ zanesljivo prišlo še več mladih gasilcev. Na sliki: prikaz delt se sovraštvo, namesto d a' bi vsi lenje Laze in morda še Breže. Ven­ skupščine Ribnica razpravljali o dar je vse to treba še proučiti." bra letos. J. P. posebnega vozila za gašenje s prahom. (Foto: Železnik) občani složno poprijeli za delo. zapletljajih okoli vodovoda za Iz vodovoda za te štiri vasi, zgra­ območje Juijevice, so ugotovili, jenega leta 1908, ko je bilo tu okoli da imajo Juijevčani tako rekoč 60 hiš, veliko izmed sedanjih 200 vse predpisano in samoupravno Odprtič (začudeno, kot bi hiš ne dobiva vode, predvsem še v „pošlihtano“. Imajo vodovodni PADLA PRI SAMOUPRAVLJANJU odpravili depozit): Padla si? naseljih Dolenji Lazi in Breže. Ti S kom si padla, draga moja? občani zato zahtevajo redno oskrbo odbor, statut, delegatski sistem, z vodo, rešitev pa vidijo v pri­ iz vsake vasi 12 delegatov. Ma­ Zabitič (še vedno v solzah): ključitvi na regionalni vodovod njka samo malenkost — vode ni. V pričujoči zgodbi nasto- nast): Malo spodbudnega je Kriv ni pa nihče, nihče ni Padla sem pri samoupravlja­ Sodražica- Ribnica-Kočevje, ki ga družinski poglavar slišati zadnje čase. Zapufani odgovoren. Pa tako lepo smo nju. upravlja Ilydrovod Kočevje-Ribni­ S i . njegova žena Odprtič, smo do golše in čez. Pošteno gradili ta sistem. Trdič (presenečeno, skoraj ca. vodo pa naj pripravi Hydrovod, Iz­ njuna hčerka Zabitič, ki ima bomo gagali, preden izplava­ Odprtič (nalezla se je m o­ zgroženo): In kaj si trobez­ Vaščani Jurjeviče in Kota - pred­ vršni svet bo nalo oboje proučil in . popravni izpit iz predm eta: mo. Fabrike komaj dihajo, ževe jezice): Celemu svetu ljala komisiji? vsem tisti, ki imajo redno vodo - so predlagal skupščini krajevne skup­ samoupravljanje s temelji ponekod hodijo na brez­ smo hoteli soliti pamet, vsem Zabitič (pretirano ihteče): proti priključitvi na regionalni vodo­ nosti Ribnica, kako naj zadevo reši. marksizma. plačne dopuste. smo svetovali, zdaj nenadoma Govorila sem podobno kot vod, ker ne želijo plačevati vodari­ Za rešitev je namreč pristojna kra­ Trdič (resno popenjen): Saj vidva. ne, boje pa se tudi, da bi morali Odprtič (mirnejše od svoje­ pa ne znamo pomagati niti jevna skupnost. so znoreli! V časopisu najdeš Trdič (išče pištolo): Trapa plačati predpisano tarifo za pri­ ga moža): Mladi,- študirani so sebi. Direktor llydrovoda Kočevje le še osmrtnice ter novice o med trapami! ključek vsake hiše na regionalni brez posla. Na stolčkih pa kot Ribnica Jože Lindič pa nam je na povišanju cen. Delovnega člo­ vodovod. Ti predlagajo tudi, naj bi naše vprašanje o plačevanju vode in prilepljeni sedijo napol pisme­ Zabitič (prvi solzi stečeta Odprtič (pade naokoli): od njihovega vodovoda »odsekali" prispevkih ter o možnosti pri­ veka bodo do kraja zadrgnili. ni. Z dvigalom jih ne izpuliš. po mladem licu). Neumnica moja! Na izpitih Dolenje Laze in Breže. pa bi bilo za ključitve jurjevskega vodovoda na Odprtič: Kje so obljube o Trdič: (kmalu mu bo use­ Trdič (pogleda hčerko): moraš vendar govoriti resnico, Jurjevico in Kot dovolj vode. regionalni vodovod odgovoril: ..Vse lepši bodočnosti? Bilo je pre­ kala skoz ušesa para): V hu­ Kaj pa se ti cmizdiš? napisano v učbenikih . .. Nekateri odgovorni v vaškem vodo­ to bo urejeno s posebno pogodbo. O več besed in premalo dejanj. dih stiskah in težavah smo. Zabitič (komaj slišno): Pa­ vodnem odboni (ki imajo vodo) pa morebitni priključitvi in pogojih za­ Trdič (še vedno ves pe­ Brez ovinkov: v krizi smo. dla sem. TONI GAŠPERIC so predlagali eclo. da je treba poča­ njo odločajo lahko le listi, ki so kati, da bo vodo dal bogec. (Narava regionalni vodovod zgradili, oz. pla­