Zgodovinski imenik župnij (Home) Okrajšave Stran obnovljena: Soz-Srn 15.1.2011

A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št. Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi–

Soze – (Trnovo) Ilirska Bistrica (1782) Soze, gradič – Harije Sp. Šiška − Ljubljana−Šentvid (1782) Sparanja – Kostanjica (Castagna) Specijarija – Kaštel (Castelvenere) Spessa – Koprivno (Capriva del Friuli) Spinel – Umag (Umago) Spinotija/Špinotija – Nova vas (Nad Mirnom) Spisičev dvor, dvor – Ormož Spodnja Bela – Preddvor Spodnja Besnica – Besnica – Spodnji Log–Nemška Loka Spodnja Borjana – Borjana (pred 1785 Kobarid) Spodnja Branica – Štjak (1782) Spodnja Brežnica – Poljčane Spodnja Bukova gora – Koprivnik pri Kočevju Spodnja Čarbola – Trst–Sv. Just Spodnja Dobrava – Dobrava Spodnja Draga – Stična Spodnja Gortina – Muta Spodnja Hajdina – Hajdina pri Ptuju Spodnja Hudinja – Celje–Sv. Danijel

SPODNJA IDRIJA, 5281 Spodnja Idrija, Na vasi 20 (Idria, Unteridria, Idria di Sotto) Marijino vnebovzetje (omenj. 1480, 1674), župnija morda 14. stol, omenj. 1498. Iz te župnije nastala ž. Idrija. Pokopališče (). Oskrbuje župnijo Ledine.

Podružnice: (1782) sv. Marija Magdalena na Gorah (nad Idrijo), sv. Jožef in Volbenk (prvotno samo sv. Volbenk); (2005) sv. Florijan (Idrijske Krnice).

Naselja: (1782) Gore (Velizenverh, Tschudenberg), Krnice, Masore (del verjetno v ž. Cerkno), Spodnja Kanomlja, Spodnja Idrija, Srednja Kanomlja. Vikariat Vojsko: Čekovnik, Gorenja Kanomlja. (~1834) Spodnja Idrija, Spodnja Kanomlja, Srednja Kanomlja, Gorenja Kanomlja, Krnice, Čekovnik, Bela, Masore.

R 1652–1733 M 1728–1733 R 1727–1731 a 1722–1785 b 1784–1813 1786–1826 c 1812–1832 č 1832–1947 1924–1947 d 1943–1945 d In 1652–1722 In 1722–1774 In 1774–1832 In 1853–1924 In RPM 1878–1897 In RPM 1897–1913 In R 1910– P 1668–1947 1784–1826 e 1813–1814 f 1925–1946 d In 1668–1868 In 1899–1923 In 1910–

1 M 1774–1947 1812–1814 g 1924–1946 d In 1728–1733 In 1881–1923 In 1910–

Spodnja Idrija – matične knjige na ozemlju Julijske krajine (1924–1945): R 1924...1928 1924In...1928In 1924–1928 h In 1924–1928 h P 1924...1928 1924In...1928In 1924–1928 h In 1924–1928 h M 1924...1928 1924In...1928 1924–1928 h In 1924–1928 h O 1924...1928

a 1727–1731 R vpisi nezakonskih otrok; b prepisi raznih odlokov: arhidiakon de Brandis dovoljuje krsni kamen; popravilo cerkve in krstna knjiga na Vojskem 1722; arhidiakon Pisenti naroča vojskarskemu kaplanu, naj se drži obveznosti do župnika v Spodnji Idriji 1735; arhidiakon Foramitti odreja postopek pri krščevanju 1743, določa nagrado duhovnikom pri vršenju službe 1743; listina o posvečevanju cerkve v Spodnji Idriji 1752; seznam hišnih številk in število prebivalstva po naseljih 1776; c seznam naselij, ki sestavljajo župnijo, število prebivalstva, seznam hišnih številk 1780; č izpis iz R merije Idrija za župnijo Spodnja Idrija 1812–1813; d za Masore in Idrijske Karnetce; e župnik Franc Jurij Rojc 1786; f izpis iz P merije Idrija za župnijo Spodnja Idrija; g izpis iz M merije Idrija za župnijo Spodnja Idrija.

Status animarum 1796 (rudarji, drvarji in gostači), 1834, 1837, 1839, 1846 (gostači), 1847, 1854, 1862, 1869 (2 knjigi), 1914 (3 knjige) Birmanska knjiga 1849–1925, 1928– Oklici 1827–1966 (7 knjig) Knjiga pokopov 1908–1928, 1939–1944 Oznanila 1855–1963 (18 knjig) Spomenica spodnjeidrijske župnije 1875– Inventar in urbar župnije v Spodnji Idriji 1702, 1716, 1727 Urbar 1739–1785, 1839 Urbar nadarbine konec 18. stol. Računska knjiga 1867–1906 Blagajniški dnevnik 1913–1947 Mašne ustanove 1915– Bratovščine sv. rešnjega Telesa 1750 in pravila bratovščine Pravila Bratovščine sv. Jožefa na Vojskem 1758 Imenik in kronika Marijine družbe 1916–1946 Protokol v cerkvenih zadevah 1787–1853 (4 knjige) Opravilni zapisnik 1840–1941 ( 8 knjig) Telovadno društvo Orel Spodnja Idrija: Sejni zapisnik 1911–1914; Kronika 1910–1915 Slovensko katoliško izobraževalno društvo Spodnja Idrija: Sejni zapisnik 1902–1927; Kronika 1890–1911 Kranjska kmetijska družba, Podružnica Spodnja Idrija: Sejni zapisnik 1898–1911, 1938–1943 Spisi 18. stol.–: župnija Gore nad Idrijo in župnija Vojsko 18.–19. stol., pravice župnika v Spodnji ldriji, bera, vojna škoda, inventarji, namestitve, sodne zadeve, računi, ustanovne maše 18. stol.–, vizitacije, poročni spisi 1857–, dopisi Listine: 1750, januar 15. Kanonična vzpostavitev kaplanije na Vojskem (2 kosa)

Spodnja Kanomlja – Spodnja Idrija Spodnja Kapla – Kapla na Kozjaku Spodnja Korena – Sv. Rupert v Slovenskih goricah (del) in Sv. Martin pri Vurbergu (del) Spodnja Kostrivnica – Kostrivnica Spodnja Kungota – Spodnja Sv. Kungota Spodnja Lipnica – Kamna gorica (del) in Radovljica (del) Spodnja Ljuša – Selca (nad Škofjo Loko) Spodnja Ložnica – Slovenska Bistrica, Žalec Spodnja Mjersa (Merso di Sotto) – Svet Lenart Slovenov (S. Leonardo "degli Slavi") Spodnja Muta – Muta Spodnja Nova vas – Slovenska Bistrica Spodnja Pohanca – Artiče

SPODNJA POLSKAVA, 2331 Pragersko, Spodnja Polskava 133 (Unterpolskau) – gl. tudi Polskava, Gornja Polskava Sv. Štefan (omenj. 1237, 1686), župnija 1249; izločena iz pražupnije Slivnica pri Mariboru.

Podružnica: sv. Križ na Pragerskem.

Naselja: Frajštajn, Pokoše, Pragersko, Spodnja Polskava ().

Grajski objekti: Dvorec Frajštajn (Freistein) na robu vasi Sele pri Spodnji Polskavi. Dvorec Pragersko (Pragerhof) med Spodnjo Polskavo in Pragerskim.

2 Rx 1702–1730 P 1700–1730 M 1700–1725 1741–1759 P 1741–1759 M 1741–1759 1835–1837 1835–1862 In 1839–1929 1863–1899 In 1899–1927 In 1927–1941 In 1941–1946 In 1726–1846 Px 1835–1869 1864–1888 In 1870–1923 1889–1941 In 1925–1927 1941–1946 Mx 1772–1845 In 1835–1899 1864–1902 In 1900–1929 1902–1941 In 1941–1946 x Leta 1937 evidentirane najstarejše knjige R 1661, P 1741, M 1741.

Pragersko – matične knjige civilnih matičnih uradov na nemškem okupacijskem ozemlju (1941–1945): R 1941–1945 In 1941–1945 P 1941...1945 M 1941–1945 In 1941–1945

Status animarum 1890, 1904, 1905 Kronika 1845– Blagajniški dnevnik župnijske cerkve 1872–1907 Spisi 1800–

Spodnja Ponikva – Gornja Ponikva Spodnja Pristova – Slovenske Konjice Spodnja Rečica – Laško (del) in Sveta Jedert nad Laškim (del); Rečica ob Savinji Spodnja Ribnica – Velika Dolina Spodnja Rudnica – gl. Rudnica Spodnja Selnica – Selnica ob Dravi Spodnja Senarska – Sv. Trojica v Slovenskih goricah Spodnja Slivnica – Kopanj Spodnja Senica – Smlednik, Sora (1782) Spodnja Sorica – Sorica Spodnja Sušica – Bizeljsko

SPODNJA SV. KUNGOTA, 2211 Pesnica pri Mariboru, Gradiška 102 (St. Unterkunigund) Sv. Kunigunda (13. stol., 1673), župnija 1891, iz pražupnije Jarenina. Oskrbovana iz župnije Gornja Sveta Kungota. Gl. tudi župnijo Pesnica (1981).

Naselja: Dobrenje (del v ž. Št. Ilj v Slov. Goricah), Gradiška, Na Ranci, Rošpoh (del v ž. Kamnica in Sv. Križ pri Mariboru). Pokopališče v Sp. Kungoti ().

Grajski objekti: Grad Dobrenja (Dobreng) v Dobrenju.

R 1786–1939 1841–1867 In 1868–1898 In 1899–1927 In 1928–1941 In a 1941–1945 In 1786–1867 P 1764–1844 b 1835–1939 1845–1867 c 1868–1899 In 1900–1926 In 1926–1941 In č 1941–1945 In 1764–1844 M 1786–1844 d 1835–1939 1916–1941 In 1941–1945 In 1786–1915 a Tudi vpisi rojstev iz sosednjih župnij; b kronika; c štolnina; č tudi vpisi porok iz sosednjih župnij; d blagoslovitev pokopališča 1786.

Status animarum 1900– Ženitveni zapisnik 1858–1950 (3 knjige) Kronika 1889– Zapisnik škofijskih odredb 1791–1871 Opravilni zapisnik 1837–1961 (4 knjige) Spisi 19. stol.–: gradnja 1857, cerkveni računi

Spodnja Šiška – Ljubljana–Šentvid (~1750), Ljubljana–Šiška Spodnja Velka – Marija Snežna v Slovenskih goricah Spodnja Vižinga – Radlje ob Dravi Spodnja Vižinga (Egarthof), dvor – Radlje ob Dravi Spodnja Voličina – Sv. Rupert v Slovenskih goricah Spodnja Zadobrova – Ljubljana–Polje Spodnje Bele (Untervellach) – Šmohor (Hermagor) Spodnje Bitnje – Stara Loka (1782), Žabnica Spodnje Borovlje (Unterferlach) – Pečnica (Petschnitzen) Spodnje Brezje – Dobje pri Planini Spodnje Brezovo – Višnja gora Spodnje Danje – Sorica Spodnje Duplice – Polica, Šmarje−Sap (1782) 3 Spodnje Duplje – Duplje Spodnje Gameljne – Šmartno pod Šmarno goro Spodnje Gorče – Braslovče Spodnje Gorje – Bled (1782), Gorje Spodnje Grušovje – Prihova, Šempeter v Savinjski Dolini Spodnje Hlapje – Sv. Jakob v Slovenskih goricah Spodnje Hoče – Hoče Spodnje Horce (Unterhorzach) – Škocjan (v Podjuni) Spodnja Hrušica – Ljubljana–Sv. Peter Spodnje Humče (Unterguntschach) – Golšovo (Göltschach) Spodnje Imeno – gl. Imeno Spodnje Jablane – Cirkovce Spodnje Jarše – Mengeš Spodnje Jelenje – Dole pri Litiji Spodnje Jezersko – Jezersko Spodnje Koseze – Moravče Spodnje Kraše – Rečica ob Savinji Spodnje Laze (Laze) – Gorje Spodnje Laže – Loče pri Poljčanah Spodnje Loke – Krašnja Spodnje Mekinje – Mekinje Spodnje Mestinje (Möstendorf) – gl. Mestinje Spodnje Mladetiče – Tržišče Spodnje Nekovo – Kanal Spodnje Paloviče – Vranja peč Spodnje Perovo (Perau, "Raspov dvorec", "Janežičeva graščina"), dvorec – Kamnik Spodnje Pirniče – Smlednik Spodnje Pobrežje – Rečica ob Savinji Spodnje Podgorje – Podgorje pri Slovenj Gradcu Spodnje Poljčane – Poljčane Spodnje Prebukovje – Sv. Martin na Pohorju Spodnje Preserje – Srednje (Sriednje, Stregna) Spodnje Radvanje – Maribor–Sv. Magdalena Spodnje Retje – Velike Lašče Spodnje Ribče – Moravče Spodnje Roje – Šempeter v Savinjski Dolini Spodnje Sečovo – Rogaška Slatina Spodnje Selce – Šentvid pri Grobelnem Spodnje Slemene – Špitalič (Loče) Spodnje Stranje – Stranje Spodnje Šebrelje – Šebrelje Spodnje Škofije – Škofije (1960), Tinjan (1918) Spodnje Tinsko – Podčetrtek (g.), Zibika Spodnje Verjane – Sv. Trojica v Slovenskih goricah Spodnje Veterno – Križe Spodnje Vodale – Tržišče Spodnje Vogliče (Unterwinklern) – Dvor (Kranzlhofen) Spodnje Zreče – Zreče Spodnji Boč – Selnica ob Dravi Spodnji Breg – Hajdina pri Ptuju (del), Ptuj(del) Spodnji Brnik – Cerklje na Gorenjskem Spodnji Čačič – Osilnica Spodnji Dolič – Dolič (del) in Vitanje (del) ter Sv. Jošt na Kozjaku (del) Spodnji Duplek – Sv. Martin pri Vurberku Spodnji Gabernik – Kostrivnica Spodnji Gasteraj – Sv. Jurij v Slovenskih goricah Spodnji Graben – Gorje Spodnji Gris – Gornja Radgona Spodnji Hotič – Hotič Spodnji Ivanjci – Negova Spodnji Jakobski (Šentjakobski) Dol – Sv. Jakob v Slovenskih goricah Spodnji Kamenščak – Ljutomer Spodnji Kašelj – Ljubljana–Polje Spodnji Kocjan – Kápela pri Radencih Spodnji Leskovec – Sv. Andraž v Halozah (Zgornji Leskovec) 4 Spodnji log – Sava, Vače (1782); Spodnji Log–Nemška Loka

SPODNJI LOG – NEMŠKA LOKA, 8342 Stari trg ob Kolpi (Spodnji Log: Unterlag, Unter-Laak) Dne 11.3.1987 sta bili župniji Spodnji Log in Nemška Loka (gl. tudi posebej) združeni v župnijo Spodnji Log – Nemška Loka. Naselja Bilpa, in Vrt so bila takrat pridružena župniji Stari trg ob Kolpi.

Spodnji Log: Sv. Peter in Pavel (15. stol., 1708, 1819, 1855), podružnica župnije Stari trg ob Kolpi, kaplanija 1400, župnija 1875. Pražupnija Cerknica. Naslov: 1334 , Spodnji Log (ni župnišča). Bila oskrbovana iz Starega trga ob Kolpi.

Nemška Loka: (gl. to župnijo tudi posebej), Marija Trošt (Žalostna Mati božja, minirana 1951, ), kaplanija 1828, župnija 1854.

Podružnice: sv. Andrej v Preriglju (iz ž. Nemška Loka, porušena), Devica Marija sedem žalosti v Čepljah (iz ž. Nemška Loka), sv. Elija v Kozicah (zidovje), sv. Miklavž na Vidmu (), Presveta Trojica v Knežji Lipi (), sv. Vid v Lazih (po 1987 v ž. Stari trg ob Kolpi).

Naselja: (1939) Hreljin, Knežja lipa, Kozice, , Laze, Ramsrigel, Remergrund, Spodnja Bilpa, Spodnji log (, Unter-Laak), Spodnji Pokštajn, Turn, Vrt. Naselja Bilpa, Laze pri Predgradu in Vrt so bila leta 1987 pridružena župniji Stari trg ob Kolpi.

Spodnji log: R 1799–1812 1833–1964 1771–1799 a P 1813–1959 1961–1964 M 1835–1964 a 1771–1799 prepis iz R župnije Stari trg ob Kolpi, seznam duš.

Status animarum, okrog 1900 VFZ-NŠAL (138): SA 1772–1910 Birmanska knjiga 1876–1928, 1946

Spodnji Lokovec – Lokovec Spodnji Majšperk oz. Apaški dvor (Unter Monsberg), dvor – Apače Spodnji Mrsin – Mrsin (Mersino) Spodnji Otok – Mošnje Spodnji Petelinjek – Blagovica Spodnji Pokštajn – Spodnji Log–Nemška Loka Spodnji Polšnik – Polšnik Spodnji Porčič – Lenart v Slovenskih goricah (del) in Sv. Trojica v Slovenskih goricah (del) Spodnji Prekar – Moravče Spodnji Razbor – Razbor pri Slovenj Gradcu Spodnji Rut (Untergräuth) – Loče (Latschach) Spodnji Slap – Loka pri Zidanem mostu Spodnji Slemen – Selnica ob Dravi Spodnji Škrilj – Mozelj (1782); gl. tudi Škrilj Spodnji Šteberk (Steegberg ), dvorec – Grahovo Spodnji Tuhinj – Šmartno v Tuhinju Spodnji Valuš – Sv. Lenart nad Laškim (1789), Jurklošter (od 1856) Spodnji Vecenbah – Kočevska Reka Spodnji Velovek – Ptuj–Sv. Peter in Pavel Spodnji Vrsnik – Ledine Spodnji Žerjavci – Lenart v Slovenskih goricah Spuhlja – Ptuj–Sv. Peter in Pavel Srakovlje – Preddvor (1782), Predoslje Srbani/Serbani (–Donji, –Gornji) – Nova vas (Villanova) Srbarica – Umag (Umago)

SRBSKA PRAVOSLAVNA CERKEV V Avstro-Ogrski priznana 1864. Srbske pravoslavne župnije (parohije) najprej v krajih: Bojanci, Marindol (obe za Belo Krajino), Ljubljana, Celje, Maribor (v teh treh mestih tudi vojaški župnijski uradi te veroizpovedi).

Ureditev župnij od 1932: Ljubljana (za okraje/sreze: Ljubljana okolica, Ljubljana mestu, Črnomelj, Kamnik, Kočevje, Kranj, Litija, Logatec, Metlika, Novo mesto, Radovljica), Celje (za okraje/sreze Celje, Brežice, Dravograd-del, Gornji grad, Krško, Laško, Prevalje, Slovenj gradec, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah), Maribor (za okraje/sreze 5 Maribor-levi breg, -desni breg, Dravograd – levi breg Drave z Dravogradom, Sv. Lenart, Ptuj – brez Ormoža), Varaždin (vsi kraji vzhodno od črte Apače, Gornja Radgona, Sv. Anton, Sv. Andraž, Zavrč). Vse župnije podrejene srbski eparhiji v Zagrebu. Za župniji Marindol in Bojanci je od 1.6.1942 vodilo matične knjige okrajno glavarstvo Črnomelj.

Srebotnik – Poljane–Dolenjske Toplice Srebrniče – Novo mesto–Šmihel Srebrniče (Silberau), gradič – Novo mesto–Šmihel Srebrnik (Silberberg) – Sv. Peter pod Svetimi gorami Sredgora – Črmošnjice (1782), Planina Pri Črnomlju Sredipolje – Redipulja (Redipuglia) Središče – Kančevci (rk.) in Domanjševci (evang); Krčica (evang. kalvinska)

SREDIŠČE ob Dravi (Središče), 2277 Središče ob Dravi, Grabe 33 (Polsterau) Sv. Duh (omenj. 1316, 1515–19), župnija 1515–1519.

Podružnica: Žalostna Mati božja v Središču ob Dravi.

Naselja: Dolnji Šalovci, Godeninci, Grabe, Obrež, Središče ob Dravi (), Zgornji Šalovci (1939: del v občini Sv. Miklavž).

Grajski objekti: Grad Središče (Polstrau, Polstraw) na gričku Gradišče ob robu Središča.

R 1668–1688 P 1670–1688 P 1689–1727 1693–1825 1825–1852 In 1838–1877 In 1851–1860 1878–1918 1919–1941 In 1941– In 1878–1918 Px 1689–1725 1728–1811 1809–1849 In 1838–1884 In 1851–1860 1884–1934 In 1935–1939 In 1939–1941 In 1942– M 1670–1725 1728–1860 1809–1855 In 1856–1902 In 1903–1941 In 1941–1966 x Leta 1937 evidentirana najstarejša knjiga P 1670.

Središče ob Dravi – matične knjige civilnih matičnih uradov na nemškem okupacijskem ozemlju (1941–1945): R 1941–1945 In P 1941–1945 In M 1941–1945 In

Status animarum 1883–1925 (8 knjig) Ženitveni zapisnik 1838–1941 (5 knjig) Kronika 1840 (uvezani originalni dokumenti) Zapisnik štolnine 1877–1939 Ustanovne maše 1800–1862 Spisi 19. stol.–

Srednik – Šentjanž Srednja Bela – Preddvor Srednja Bistrica – Črenšovci Srednja Bukova gora – Koprivnik pri Kočevju Srednja Dobrava – Dobrava Srednja Kanomlja – Spodnja Idrija Srednja vas – Begunje na Gorenjskem, (Mitterdorf) Črmošnjice, Goriče, Ljubljana–Rudnik; Bloke (1782), Loški potok; Kočevje (1782; enklava župnije Ribnica), Naklo (1782), Osilnica (1782), Podbrezje, Polhov Gradec, Poljane nad Škofjo Loko, Ribnica (1782); Kamnik (1782), Sela pri Kamniku; Šenčur pri Kranju

SREDNJA VAS v Bohinju (Bohinjska Srednja vas), 4267 Srednja vas v Bohinju 33 (Bochingun, Mitterdorf; Wochein, Wocheiner-Mitterdorf) Sv. Martin (1755), vikariat 1296; 1571 omenj. župnija; do jožefinskih reform edina župnija v Bohinjskem kotu. Pražupnija Rodine-Radovljica.

Podružnice: (1782) sv. Marjeta (Jereka), sv. Pavel (Stara Fužina), sv. Janez Krstnik ob jezeru, sv. Duh ob jezeru, sv. Nikolaj (Bohinjska Bistrica), Marijino vnebovzetje na Bitnjah, sv. Ahac na Nemškem Rovtu, sv. Marija Magdalena na Brodu. (2000) sv. Duh ob Bohinjskem jezeru, sv. Janez Krstnik pri Sv. Janezu (po drugi svet. vojni kraj preimenovan v Ribčev Laz), sv. Marjeta Antiohijska v Jereki, sv. Pavel v Stari Fužini; kapela Žalostne Matere Božje v Ukancu ( vojaki iz prve svet. vojne).

6 Naselja:(1782) Bitnje, Bohinjska Bistrica, Brod, (Bohinjska) Češnjica, Gorjuše, Jereka, Kamnje, Koprivnik, Laški Rovt, Lepence, Log, Nomenj, Nemški Rovt, Podjele, Polje, Ravne, Ribčev laz, Savica, Srednja vas, Stara Fužina, Studor, Sv. Duh, Sv. Janez, Žlan. (1939) Češnjica, Jereka, Laški Rovt, Podjelje, Polje, Ribčev laz, Srednja vas v Bohinju (Bohinjska Srednja vas, ), Stara Fužina, Studor, Sveti Duh, Sveti Janez, Ukanec.

Priimki: Arh, Berce, Bernik, Cerkvenik, Cvetek, Dobravc, Gartnar, Gašperin, Grm, Hkavc, Hodnik, Hribar, Iskra, Jekler, Kavalar, Kocjanc, Korošec, Langus, Markeš, Medja, Mikelj, Mlakar, Oblak, Odar, Pekovc, Podlipnik, Preželj, Ražen, Rozman, Slamnik, Smukavc, Sodja, Stare, Strgar, Šest, Škantar, Tancar, Urbanc, Urh, Zaloker, Zidar, Zupanc, Žmitek, Žvan.

R 1628–1633 1643–1651 a 1643–1709 1676–1694 b 1737–1779 1779–1784 (In) 1784–1964 1812–1814 c In 1695–1722 In 1705–1941 P 1653–1680 1737–1784 1784–1812 č 1813–1964 In 1681–1940 M 1673–1964 P 1681–1707 1768–1784 d In 1784–1941 a Duhovnik Karel Ratto; b štolninski red; c tudi izpis iz R merije Bistrica za župnijo Srednja vas 1812–1814; č genealoška debla raznih družin; d status animarum 1774–1777.

Srednja vas v Bohinju – civilni matični urad Ilirskih provinc (knjige v NŠAL): R 1813–1814 M 1813–1814 Srednja vas v Bohinju – matične knjige civilnih matičnih uradov na nemškem okupacijskem ozemlju (1941–1945) – gl. Bohinjska Bistrica.

Poročni spisi 1824– Oznanila 1865–1871, 1871–1881, 1888–1948 (skupaj 13 knjig) Kronika Izkaz dohodkov in izdatkov 1912–1940 Najemnina nadarbin in cerkveni dolžniki 1934–1941 Dolžniki cerkve 1882–1910 Mašne ustanove 1831–1892 Opravilni zapisnik 1885–1941 (2 knjigi) Spisi 1824–: računi 1851–1945, dopisi 1908–1941, potrdila 1915–1946 NŠAL: Urbar župne cerkve 1715–1748 Desetinski register s.d. (19. stol.) in Bratovščina karmelske Matere božje 1770 VFZ-NŠAL: SA 1693–1893 (139) Oklicna knjiga 1886–1939 (139) Birmanska knjiga 1873–1912 (139) Urbar cerkve sv. Pavla v Bohinju, 1753 (85)

Razno: – Gradivo za historično topografijo – Pražupniji Radovljica in Kranj; J. Höfler. AES, št. 10, 1988, 201.

Srednje – Kamnica

SREDNJE, 5215 Ročinj (Sregna, Nasredi) Sv. Trojica (1882), vikariat 1873. Pokopališče ().Do leta 2004 samostojni vikariat spada pod župnijo Ročinj.

Naselja: Zarog, Mlin, Bajtarji-Osojnica, Dugo-Hoste, Kuščarji, Vogrinki, Bizjaki-Avško, Strmi Breg-Široko, Srednje, Pušno.

R 1873–1886 1893–1947 1893– a In 1893–1923 P 1873–1886 1893–1901 1893–1928 b 1893– a 1906–1914 1920–1928 1930, 1940 1946, 1947 In 1893–1928 M 1873–1886 1893–1901 1893– a 1900–1943 c 1906–1914 1918–1929 1931–1942 1944–1947 a Prepis iz dvojnika v NŠAG 1893–1945, 1945– original; b 1924–1928 prepis iz P občine Ajba; c 1924–1943 prepis iz M občine Ročinj.

Ž. Ročinj: Poročni spisi 1923–1934 Opravilni zapisnik 1873–1899 Spisi 1918–: obnova porušene cerkve 1919–

7 SREDNJE (Sriednje, Stregna), 33040 Stregna – Srednje, Via Cernetig 1, Italija Sv. Pavel (1496, 1517); župnija 1955, do takrat pod ž. Sveti Lenart–Podutana; Nadškofija Videm.

Podružnica: sv. Iván Krstnik (16.stol.) v Dolenjem Tarbiju (v Spodnjem Trbljú – Tribil di Sotto).

Naselja: Černetiči (Kuk, Spodnje Preserje, Cernetig), Dolenji Tarbi (Tribil Inferiore, Tribil di Sotto) Klinac (Clinaz), Melina, Podgora (Podgora), Preserje (Presserie), Podsrednje (Postregna), Sabnida, Srednje (Sriednje, Stregna), Varh (Varch), Zamir (Zamier).

Značilni priimki:(Černetiči) Cernetig/Černetič (1602), Clinaz/Klinac, Clodig/Hlodič, Lauretig / Lavretič, Rukin/Rucchin, Russig – Rusič (iz Doblarja), Sambrielaz/Šebréljec (pred 1600 iz Šebrelij), Vogrig/Vogrič; (Dolenji Tarbij) Beuzer, Bordon (od 1602), Caucig/Kavčič (1602, 1796, 2006), Curinig/Kurinič, Dornig / Dorgnach, Duriava/Durjava (od 1547), Duriavig/Durjavič (1602), Loszach/Ložak, Qualizza/Hvalica (od 18.stol.), Quirinich/KviriničKurin (od 1602), Ruchin/Rukin (1602), Covaceuszach/Kovačevščak (l.1734 iz Budažev), Safar/Šafar, Tomasig/Tomažič (iz Kostanjevice pri Ligu), Specogna/Špehonja (1725); (Klinac) Caucig/Kavčič, Clinaz/Klinac, Dúghar / Dugar, Postach /Poštak, Qualizza/Hvalica; (Melina) Zufferli/Čuferli; (Podgora) Bucovaz/Bukovac; (Podsrednje) Clinaz/Klinac, Crisetig/Križetič, Martinig/Martinič, Micláucig / Miklavčič, Osgnach/Ošnjak, Postregna/Poštrenja, Qualizza/Hvalica (od 18.stol.), Simaz / Šimac (iz Seuc), Simoncig/Simončič, Petrossa/Petroša (od 16.stol.); (Preserje) Cernetig/Černetič (od 1599), Coszach/Hoščak, Cosigh/Kosič (od 1602), Krešič/Cresiz (od 1602), Jeroncigh/Jerončič (od 1808 iz Ajbe), Kurinič/Quirinig (od 1501), Lauretig/Lavretič, Predan (iz Kravarja), Qualizza/Hvalica (od 18.stol.), Simonig/Simonič (1602), Simoncig/Simončič, Šebreljec/Schibriletz/Sambrielaz (17.stol.); (Sabnida) Simoncig/Simončič; (Srednje) Beuzer, Brezan (od 1602), Cernetig/Černetič (1602), Chiabudini/Čabudin, Klinac/Clinaz (1602), Duriava/Durjava, Duriavig/Durjavič, Qualizza/Hvalica (1515, 1711, 2006), Loszach/Ložac (1838), Luretigh/Lavretič (1602), Marchig/Markič, Mociugnach/Močunjak (1725), /Mugherli/Mugerli, Oslach / Ošlak, Petricig/Petričič, Postech/Postak (od 16.stol.), Sebrelez (1602), Sibau/Šibau, Simonig/Simonič (1602), Simoncig/Simončič, Tomasig/Tomažič, Urbanez/Urbanec (od 16.stol.), Soia/Šoja (od 16.stol.), Vogrig/Vogrič; (Vrh) Crisetig/Križetič (1796 v občini Srednje), Wlas (1501), Lauretig/Lavretič, Simoncig/Simončič (1766), Zufferli/Čuferli; (Zamir) Qualizza/Hvalica, Crucil/Kručil (1948, 2006).

Srednje Arto – Sv. Duh–Veliki Trn Srednje Bardo (Seregnebrida; opuščena vas po l.1976) – Plestišča Srednje Bitnje – Kranj–Šmartin Srednje brdo – Poljane nad Škofjo Loko (1782), Trata–Gorenja vas Srednje Gameljne – Šmartno pod Šmarno goro Srednje Grčevje – Št. Peter–Otočec Srednje Jarše – Mengeš Srednje Pijavško – Krško Srednji Gasteraj – Sv. Jurij v Slovenskih goricah Srednji Globodol – Mirna peč Srednji Lipovec – Ajdovec Srednji Lokovec – Lokovec Srednji Radenci – Stari trg ob Kolpi Srednji vrh – Kranjska gora Sreje (Srejach) – Škocjan (v Podjuni); Št. Jakob v Rožu (St. Jakob im Rosental) Sremič – Videm–Krško Srnja(k) – Rob, Škocjan pri Turjaku (1782)

8