Občinski Prostorski Načrt Mestne Občine Nova Gorica

OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT

MESTNE OBČINE NOVA GORICA

Sklep Ministrstva za okolje in prostor o potrditvi

Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Nova Gorica št.______, dne ______.

Sprejet na ___ seji mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica

Objavljen v Uradnem listu RS, št.: ______

ŢUPAN

Mirko Brulc

Prostorski akt OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT MESTNE OBČINE NOVA GORICA

Faza

dopolnjen osnutek

Naročnik in pripravljavec MESTNA OBČINA NOVA GORICA Trg E. Kardelja 1 5000 NOVA GORICA

Izdelovalec LOCUS d.o.o. Ljubljanska 76 1230 DOMŢALE

Številka projekta 597 Direktor Leon Kobetič, univ.dipl.inţ.grad.,P-0020

Odgovorni vodja Maja Šinigoj, univ.dipl.inţ.arh., A-1461 projekta

Strokovna skupina Metka Jug, univ.dipl.inţ.kraj.arh. Tosja Vidmar, univ.dipl.geog. Andrej Podjed, gr.teh. Luka Krevs, el.teh.

KAZALO

I. UVODNA DOLOČILA ...... 7

I.1 VSEBINA IN SESTAVINE NAČRTA ...... 7 I.2 POMENI UPORABLJENIH IZRAZOV ...... 7 II. STRATEŠKI DEL ...... 12

II.1 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE...... 12 II.1.1 HIERARHIČNO NADREJENI PROSTORSKI AKTI IN PROSTORSKO ODGOVARJAJOČI SEKTORSKI DOKUMENTI ...... 12 II.1.2 STANJE, ZNAČILNOSTI IN TEŽNJE DOSEDANJEGA PROSTORSKEGA RAZVOJA V OBČINI ...... 12 II.1.3 RAZVOJNE POTREBE REGIJSKEGA IN DRŽAVNEGA POMENA ...... 19 II.1.4 CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA MONG ...... 20 II.2 ZASNOVE IN USMERITVE PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE ...... 23 II.2.1 ZASNOVA IN USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ POSELITVE ...... 23 II.2.1.1 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA POSELITVE ...... 23 II.2.1.2 USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ POSELITVE IN CELOVITO PRENOVO ...... 25 II.2.2 ZASNOVA INFRASTRUKTURE ...... 35 II.2.2.1 ZASNOVA PROMETNE INFRASTRUKTURE ...... 35 II.2.2.2 ZASNOVA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE ...... 37 II.2.2.3 ZASNOVA KOMUNALNE OPREME S PODROČJA VARSTVA OKOLJA ...... 37 II.2.2.4 ZASNOVA TELEKOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE...... 39 II.2.3 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI ...... 39 II.2.3.1 SPLOŠNE USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI ...... 39 II.2.3.2 USMERITVE ZA RAZVOJ KMETIJSTVA ...... 40 II.2.3.3 USMERITVE ZA RAZVOJ GOZDARSTVA...... 41 II.2.3.4 USMERITVE ZA GOSPODARJENJE Z VODAMI ...... 42 II.2.3.5 USMERITVE ZA PRIDOBIVANJE MINERALNIH SUROVIN ...... 43 II.2.3.6 USMERITVE ZA RAZVOJ TURIZMA IN REKREACIJE V NARAVNEM OKOLJU ...... 44 II.2.3.7 USMERITVE ZA VARSTVO NARAVNIH IN KULTURNIH KAKOVOSTI ...... 45 II.2.3.8 USMERITVE ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, OBMOČJA ZAŠČITE IN REŠEVANJA...... 46 II.2.4 USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ ...... 48 II.2.5 USMERITVE ZA DOLOČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV ...... 49

III. IZVEDBENI DEL ...... 50

III.1 SPLOŠNA DOLOČILA ...... 50 III.1.1 VSEBINA IZVEDBENEGA DELA ...... 50 III.1.2 STOPNJA NATANČNOSTI MEJ ...... 50 III.1.3 ČLENITEV PROSTORA ...... 50 III.1.4 ENOTE UREJANJA PROSTORA ...... 51 III.1.5 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI, KI VELJAJO ZA ENOTE UREJANJA PROSTORA ... 51 III.1.6 PRIKAZ STANJA PROSTORA ...... 51 III.2 NAMENSKA RABA PROSTORA ...... 52 III.2.1 VRSTE NAMENSKE RABE PROSTORA ...... 52 III.3 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ...... 55

III.3.1 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI IN VRSTE GRADENJ ...... 55 III.3.1.1 Vrste dopustnih gradenj ...... 55 III.3.1.2 Spremembe namembnosti objektov ...... 55 III.3.1.3 Dopustne vrste dejavnosti na namenskih rabah ...... 55 III.3.1.4 Dopustne vrste objektov po namenski rabi prostora ...... 56 III.3.2 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE LEGE OBJEKTOV ...... 56 III.3.2.1 Regulacijske črte ...... 56 III.3.2.2 Odmiki objektov od sedanjih zemljišč in objektov ...... 56 III.3.3 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE VELIKOSTI OBJEKTOV ALI PROSTORSKIH UREDITEV ...... 57 III.3.3.1 Določanje velikosti objektov ...... 57 III.3.4 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE OBLIKOVANJA ...... 57 III.3.4.1 Oblikovanje objektov ...... 57 III.3.4.2 Velikost, urejanje in oblikovanje javnih odprtih površin ...... 58 III.3.4.3 Gradnja in urejanje parkirnih mest in garaţ ...... 59 III.3.4.4 Dimenzioniranje števila parkirnih mest ...... 59 III.3.4.5 Gradnja, postavitve in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov ...... 62 III.3.5 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO ...... 63 III.3.5.1 Velikost in oblika parcele objekta ...... 63 III.3.6 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO ...... 64 III.3.6.1 Obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih ...... 64 III.3.6.2 Minimalna komunalna oskrba ...... 64 III.3.6.3 Obvezno priključevanje na komunalno opremo ...... 64 III.3.7 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE OMEJITEV ZARADI GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE ...... 64 III.3.7.1 Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture ...... 64 III.3.8 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE OMEJITEV ZARADI OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE, OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI ...... 66 III.3.8.1 Naravni spomeniki, naravne vrednote in varovana območja narave ...... 66 III.3.8.2 Območja Nature 2000 in zavarovana območja ...... 66 III.3.8.3 Varstvo kulturne dediščine ...... 68 III.3.8.4 Varovanje in izboljšanje okolja ...... 69 III.3.8.5 Varstvo voda ...... 69 III.3.8.6 Varstvo vodnih virov ...... 69 III.3.8.7 Varstvo zraka, tal in reliefa...... 69 III.3.8.8 Varstvo gozdov ...... 70 III.3.8.9 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ...... 70 III.3.8.10 Erozijska, plazljiva in plazovita območja ...... 70 III.3.8.11 Poplavna območja ...... 71 III.3.8.12 Varstvo pred poţarom ...... 71 III.3.8.13 Ureditve za obrambne potrebe ...... 72 III.3.9 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE VAROVANJA ZDRAVJA ...... 72 III.3.9.1 Arhitektonske ovire ...... 72 III.3.9.2 Varstvo pred hrupom ...... 72 III.3.9.3 Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem ...... 74 III.3.9.4 Varovanje pred svetlobnim onesnaţevanjem ...... 74 III.3.9.5 Zagotavljanje ustreznega osončenja ...... 74

III.3.10 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA GRADNJO PO NAMENSKIH RABAH .. 76 III.3.10.1 Dopustne gradnje ter drugi posegi v prostor na območjih vseh namenskih rab ...... 76 III.3.10.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih površinah (SS) ...... 77 III.3.10.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah podeţelskega naselja (SK) ...... 79 III.3.10.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na drugih stanovanjskih območjih (SB, SP) ..... 80 III.3.10.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih razpršene poselitve (A) ...... 81 III.3.10.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti (CU) ...... 82 III.3.10.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti (CD) ...... 83 III.3.10.8 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti (I) ...... 84 III.3.10.9 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih (B) ...... 85 III.3.10.10 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin (Z) ...... 86 III.3.10.11 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture (O) ...... 87 III.3.10.12 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin (P) ...... 88 III.3.10.13 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske infrastrukture (E) ...... 88 III.3.10.14 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih komunikacijske infrastrukture (T) . 89 III.3.10.15 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih za potrebe obrambe (F,f) ...... 89 III.3.10.16 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih površinskih voda (V) .... 89 III.3.10.17 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih vodne infrastrukture (VI) 90 III.3.10.18 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih mineralnih surovin (L) .. 90 III.3.10.19 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih zemljiščih (K1, K2) ... 91 III.3.10.20 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih zemljiščih (G) ...... 92 III.3.11 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE GRADNJE OMREŽIJ GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA ...... 93 III.3.11.1 Gradnja omreţij in objektov gospodarske javne infrastrukture...... 93 III.3.11.2 Gradnja in urejanje cest ...... 93 III.3.11.3 Gradnja in urejanje vodovodnega omreţja ...... 94 III.3.11.4 Gradnja in urejanje kanalizacijskega omreţja ...... 94 III.3.11.5 Gradnja in urejanje plinovodnega omreţja...... 94 III.3.11.6 Gradnja in urejanje elektroenergetskega omreţja ...... 94 III.3.11.7 Gradnja in urejanje javne razsvetljave ...... 95 III.3.11.8 Gradnja in urejanje komunikacijskega omreţja ...... 95 III.3.11.9 Gradnja in ureditve omreţja zbiranja in odstranjevanja odpadkov ...... 95 III.3.12 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH RAZPRŠENE GRADNJE . 96 III.3.12.1 Razpršena gradnja ...... 96 III.4 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN ...... 97 III.4.1 DOLOČITEV OBMOČIJ, ZA KATERE JE PREDVIDENA IZDELAVA OPPN ...... 97 III.4.2 POSEGI V PROSTOR NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN ...... 97 III.4.3 NAMENSKA RABA NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN ...... 98 III.4.4 USMERITVE ZA NAČRTOVANJE PREDVIDENIH OPPN...... 98 III.5 PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ...... 99 III.5.1 PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI - SPLOŠNO ...... 99 III.5.2 ENOTE UREJANJA PROSTORA S PODROBNIMI PROSTORSKIMI IZVEDBENIMI POGOJI TER USMERITVAMI ZA NAČRTOVANJE OPPN ...... 100

IV. ZAKLJUČNA DOLOČILA ...... 152

IV.1 PRENEHANJE VELJAVNOSTI PROSTORSKIH IZVEDBENIH AKTOV ...... 152 IV.2 VELJAVNOST SPREJETIH PROSTORSKIH IZVEDBENIH AKTOV ...... 152 IV.3 DOSTOPNOST OPN ...... 152

V. PRILOGE

V.1 VRSTE DOVOLJENIH ENOSTAVNIH IN NEZAHTEVNIH OBJEKTOV PO NAMENSKI RABI PROSTORA V.2 REGULACIJSKE ČRTE V PROSTORU Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

I. UVODNA DOLOČILA

Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica (v nadaljevanju OPN) velja na celotnem območju občine.

I.1 VSEBINA IN SESTAVINE NAČRTA

OPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela.

Tekstualni del OPN obsega naslednja poglavja: - uvodna določila, - strateški del, - izvedbeni del, - zaključena določila, Tekstualni del OPN ima dve prilogi: - priloga 1 – vrste dovoljenih enostavnih in nezahtevnih objektov po namenski rabi prostora, - priloga 2 – regulacijske črte v prostoru.

Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje prikaze:

Številka Karta Merilo 1 Zasnova prostorskega razvoja 1:50000 2.1 Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometno omreţje 1:50000 2.2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture – vodovodno in 1:50000 kanalizacijsko omreţje 2.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture – elektroenergetsko in plinovodno omreţje 3 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo z območji naselij, 1:50000 območji razpršene gradnje in območji razpršene poselitve 4 Usmeritve za razvoj v krajini 1:50000 5 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih 1:50000 izvedbenih pogojev

Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje prikaze:

Številka Karta Merilo 1 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste 1:50000 2 Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih 1:50000 omreţij gospodarske javne infrastrukture 3 Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše 1:5000 namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev 4 Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske 1:5000 infrastrukture.

I.2 POMENI UPORABLJENIH IZRAZOV

Posamezni ključni izrazi, uporabljeni v OPN in tem načrtu, imajo naslednji pomen:

- BRUTO TLORISNA POVRŠINA (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaţ nad nivojem terena, s svetlo višino nad 2,20 m, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri izkoriščenem podstrešju se upošteva tisti del bruto etaţnih površin, kjer je svetla višina

LOCUS d.o.o., Domţale

Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

prostora večja od 1,60 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine nepokritih balkonov in odprtih teras. - DOZIDAVA oziroma NADZIDAVA OBJEKTA je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 50% obstoječe BTP objekta. Dozidava ali nadzidava večja od 50% obstoječe BTP oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni novogradnjo objekta. Prizidek je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje. - DREVNINA so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli. - ENOTA UREJANJA PROSTORA je območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določi namenska raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter se za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden. (ZPNačrt) - ETAŢA je del stavbe med pohodno površino in stropom ali streho. - ETAŢNA VIŠINA je višina, merjena med dvema gotovima podoma. - ETAŢNOST objekta je določena s številom etaţ nad terenom, pri čemer se kot etaţe štejejo pritličje (P), vsa nadstropja (N) in terasna etaţa (T). - FAKTOR GRADBENE PROSTORNINE (FP) parcele objekta se določi kot razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotne parcele objekta, pri čemer je bruto prostornina objekta zmnoţek zazidane površine objekta in povprečne višine objekta nad nivojem terena. - FAKTOR IZRABE PARCELE OBJEKTA (FI), se določi kot razmerje med BTP objekta in celotno površino parcele objekta. FI ne zajema površin pod terenom. - FAKTOR ZELENIH POVRŠIN (Z) je razmerje med površino parcele objekta, ki mora ostati zelena in celotno površino parcele objekta. V enotah, kjer je prostor definiran kot odprti javni prostor, se faktor zelenih površin računa za celotno območje enote. - FAKTOR ODPRTIH JAVNIH POVRŠIN (FJP) je razmerje med seštevkom odprtih javnih površin (zelene in utrjene površine), ki sluţijo skupni rabi prebivalcev obravnavanega območja (enote urejanja prostora, naselja), in ne sluţijo kot javne prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke), oziroma niso del odprtih bivalnih površin objektov, ter celotno površino obravnavanega območja. - FAKTOR ZAZIDANOSTI (FZ) parcele objekta je razmerje med zazidano površino vseh objektov (vključno z enostavnimi objekti) in celotno površino parcele objekta. - FUNKCIONALNO DREVO je drevo, ki ima ob saditvi obseg debla najmanj 18 cm na višini 1,0 m od tal ter višino debla najmanj 2,2 m. - GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA (GJI) so objekti ali omreţja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih sluţb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omreţja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je drţavnega in lokalnega pomena. (ZPNačrt) - GRADNJA je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. (ZGO-1) - GRAJENO JAVNO DOBRO so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.(ZPNačrt)

8 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

- INDIVIDUALNA STANOVANJSKA GRADNJA je gradnja stanovanjskih hiš z največ dvema stanovanjskima enotama. - KOMUNALNA OPREMA so:  objekti in omreţja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih sluţb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,

 objekti in omreţja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih sluţb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna,

 objekti grajenega javnega dobra in sicer občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine. (ZPNačrt)

- KLET je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol. (ZGO-1) - KOLEKTIVNA STANOVANJSKA GRADNJA je gradnja stanovanjskih objektov s tri in več stanovanjskimi enotami in skupnimi deli. - LEGALNO ZGRAJENI OBJEKT je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je bil zgrajen pred 31. decembrom 1967. - LICE STANOVANJSKE STAVBE je fasada, kjer so odprtine dnevnih bivalnih prostorov stanovanja, kot so dnevna soba, kuhinja, balkon ali terasa. - OBMOČJE NASELJA je z občinskim prostorskim načrtom določeno območje grajene strukture različnih namembnosti, s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev. - NADSTROPJE (N) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor. Zadnje nadstropje je lahko podstrešje. - NEDOVOLJENA GRADNJA je nelegalna gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja in nelegalni kop. (ZGO-1) - NESTANOVANJSKA STAVBA je objekt, v katerem je več kot polovica površin namenjenih opravljanju dejavnosti. - OBJEKT je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inţenirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. (ZGO-1) - ODSTRANITEV OBJEKTA je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se vzpostavi prejšnje stanje. (ZGO-1) - OKOLJSKA INFRASTRUKTURA so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov. - OTROŠKO IGRIŠČE je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in praviloma zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja. - PARCELA OBJEKTA je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki sluţijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo sluţile takšnemu objektu. - PODSTREŠJE je prostor pod poševno streho, lahko tudi bivalni, z višino kapnega zidu največ 1,20 m. Če je kapni zid višji, se podstrešje šteje za etaţo. - POSEG V PROSTOR je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim. (ZPNačrt)

9 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

- PRAVILOMA je izraz, ki pomeni, da je potrebno upoštevati določila načrta. Če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni mogoče, je potrebno odstop od določil tega načrta obrazloţiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor. - PRITLIČJE je del stavbe neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najniţje kote terena ob objektu. (ZGO-1) - RAŠČEN TEREN so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrţevanja in ponikanja vode. - REGULACIJSKE ČRTE (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija ter okvirno načrtovano območje javnega dobra) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti.  regulacijska linija (RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpada z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra;

 gradbena meja (GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; gradbena meja se lahko določa posebej za vsako etaţo objekta.

 gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom, s fasado, postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti;

 gradbena meja v nadstropju (GMn) je črta nad pritlično etaţo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;

 gradbena meja v pritličju (GMp) je črta v pritličju, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;

 gradbena linija v nadstropju (GLn) je črta nad pritlično etaţo, na katero morajo biti z enim robom, s fasado, postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti;

 okvirno načrtovano območje javnega dobra praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra.

- REKONSTRUKCIJA OBJEKTA je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %. (ZGO-1) - SONARAVNO UREJANJE VODOTOKOV je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov. - SPREMEMBA NAMEMBNOSTI je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija ter s katerimi se ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta oziroma njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico. - STANOVANJSKA STAVBA je objekt, v katerem je več kot 50 % bruto etaţnih površin namenjenih bivanju in manj kot 50% bruto etaţnih površin drugi, okolju neškodljivi dejavnosti. - STANOVANJSKA STAVBA ZA POSEBNI NAMEN je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroţenih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot

10 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje. (SZ-1- NPB-1) - STRNJENA GRADNJA je gradnja objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom. - SVETLA VIŠINA PROSTORA je višina, merjena od gotovega poda do gotovega stropa. - TERASNA ETAŢA (T) je zgornja etaţa stavbe, kadar njena BTP ne presega 50% BTP etaţe pod njo. - TRG je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi. - VAROVALNI KORIDOR GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE obsega prostor, v katerem gradnja drugih objektov, pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega načrta in s posebnim soglasjem upravljavca infrastrukture, ki ji je koridor namenjen. - VAROVALNI PAS GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem upravljavca infrastrukture. - VEDUTA je poudarjen pogled z določenega mesta opazovanja, praviloma javne površine, z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroţenim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje. - VIŠINA OBJEKTA se meri od najniţje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe. - VZDRŢEVANJE OBJEKTA je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in se omogoča njegova uporaba. Pri vzdrţevanju je potrebno ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente. Vzdrţevanje obsega redna vzdrţevalna dela, investicijska vzdrţevalna dela in vzdrţevalna dela v javno korist. - ZBIRALNICA LOČENIH FRAKCIJ je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne sluţbe te frakcije prepuščajo. - ZBIRNI CENTER je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne sluţbe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij. - ZELENA STREHA je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem. - ZELENE POVRŠINE NASELJA so površine namenjene preţivljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki, otroška igrišča, drevoredne ureditve, pokopališča, zeleni trgi in podobne površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju. Uporabljeni izrazi, katerih pomen ni izrecno določen v tem načrtu, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega načrta določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi resorski predpisi.

Izrazi, uporabljeni v tem načrtu, ki označujejo posameznike in so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ţenske.

11 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

II. STRATEŠKI DEL

II.1 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

II.1.1 HIERARHIČNO NADREJENI PROSTORSKI AKTI IN PROSTORSKO ODGOVARJAJOČI SEKTORSKI DOKUMENTI V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:

- Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) - Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) - Program razvoja podeţelja 2004-2006 za Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 116/04) - Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 - sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi - drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omreţij gospodarske javne infrastrukture.

II.1.2 STANJE, ZNAČILNOSTI IN TEŢNJE DOSEDANJEGA PROSTORSKEGA RAZVOJA V OBČINI

 POSELITEV V Mestni občini Nova Gorica (v nadaljevanju MONG) je 43 naselij, v katerih je leta 2007 ţivelo 32.193 prebivalcev (VIR: Statistični urad RS, podatkovna baza SI-STAT, stanje 31. 12. 2007). Naravni prirast prebivalstva je vse od leta 1999 negativen, opazen pa je selitveni prirast iz tujine, zaradi katerega število prebivalstva v občini raste.

MONG je s 279 km2 tretja največja občina v Goriški statistični regiji, njeno središče Nova Gorica pa je regijsko središče, saj imajo v njej sedeţ vse pomembnejše regionalne institucije.

Širše območje mesta Nova Gorica, ki poleg mesta Nova Gorica obsega še naselja Solkan, Kromberk, Loke, Roţna Dolina, Pristava, Ajševica, Stara Gora in Sveta Gora, je najgosteje poseljeno območje v občini. Na tem območju ţivi 72 % vseh prebivalcev občine. Območje je pokrito s širokim spektrom oskrbnih in storitvenih dejavnosti.

Za severni del Vipavske doline so značilna naselja preteţno bivalnega značaja s skromnejšimi oskrbnimi dejavnostmi. Naselja imajo v povprečju preko 500 prebivalcev, največje med njimi je Šempas, druga naselja pa so še Šmihelj, Ozeljan, Osek in Vitovlje. Med naselji se pojavljajo območja neorganizirane razpršene gradnje.

V juţnem delu Vipavske doline večje število manjših naselij gravitira na središča Dornberk, Prvačina in Branik, ki imajo vsa preko 1000 prebivalcev. Ostala manjša naselja so Gradišče nad Prvačino, Draga, Brdo, Potok pri Dornberku, Tabor, Zalošče, Budihni, Saksid, Preserje, Spodnja Branica, Steske in Pedrovo.

Za Trnovsko in Banjško planoto so značilna manjša naselja in zaselki s posameznimi stanovanjskimi hišami in kmetijami. Središča planote so Grgar, Čepovan in Trnovo. Druga naselja planote so Lokve, Lazna, Ravnica, Podgozd, Lokovec, Banjšice, Bate, Dragovica in Grgarske Ravne.

Razvoj poselitve v MONG v zadnjem obdobju opredeljujeta predvsem urbana koncentracija v ravninskem delu občine kot posledica koncentracije delovnih mest in odseljevanje prebivalstva iz naselij Trnovske in Banjške planote zaradi slabe opremljenosti naselij z oskrbnimi, storitvenimi in

12 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek druţbenimi dejavnostmi ter skromne ponudbe delovnih mest. Rast prebivalstva je zaznavna v naseljih kot sta Grgar in Ravnica, ki zaradi razmeroma dobre dostopnosti postajata spalni naselji Nove Gorice.

Sprememba prebivalstvene strukture z občutnim zmanjšanjem deleţa agrarnega prebivalstva v naseljih ravninskega dela občine, izboljšanje prometne infrastrukture in razporeditve delovnih mest v občini in izven nje so glavni razlogi za spreminjanje funkcij naselij ter njihove grajene strukture. Agrarna naselja izgubljajo svojo prvotno funkcijo in se spreminjajo v preteţno stanovanjska z obrtnimi in poslovnimi območji, brez oskrbnih funkcij.

Znotraj širšega mestnega prostora Nove Gorice je opazno preseljevanje mestnih prebivalcev na obrobje mesta. Razlog je pomanjkanje stanovanj v mestnih predelih Nove Gorice, saj je po letu 1990 prišlo do zastoja v organizirani stanovanjski gradnji. Vendar ni pomembno le pomanjkanje stanovanj v kvantitativnem temveč tudi v kvalitativnem smislu. Visoke cene stanovanj, omejenost stanovanjskega prostora ter obremenitve okolja so faktorji, ki močno vplivajo na odločitve prebivalcev pri izseljevanju iz mesta na njegovo obrobje.

 DEJAVNOSTI V PROSTORU V MONG prevladuje zaposlenost v sekundarnem sektorju, kjer je zaposlenih 50% aktivnega prebivalstva, v terciarnem in kvartarnem sektorju pa je po 25 % delovnih mest. Deleţ delovnih mest v terciarnem in kvartarnem sektorju narašča, kar je zelo pomembno, saj zaradi višjega deleţa znanja in tehnološke ter kapitalske intenzivnosti sodita med razvojno in zaposlitveno perspektivne sektorje.

85% vseh delovnih mest v občini je skoncentriranih na širšem mestnem območju Nove Gorice, kar ima za posledico dnevne migracije delovne sile iz drugih območij občine, kakor tudi iz drugih občin. Posledica takih migracij je povečan promet v konicah ter z njim povečane obremenitve okolja.

V obstoječem policentričnem urbanem sistemu MONG je močno razvit gravitacijski pol Nove Gorice, ki skupaj z naselji Solkan, Kromberk, Roţna Dolina, Pristava in Ajševica predstavlja središče nacionalnega pomena. Gravitacijski pol vključuje tudi naselji sosednje občine, Šempeter pri Gorici in Vrtojbo. Če posamezna naselja mestnega območja obravnavamo samostojno, najbolj izstopa Kromberk, ki ima za svoj rang preseţek delovnih mest ter manjko na nivoju opremljenosti naselja.

Dornberk kot središče občinskega pomena in Branik kot pomembnejše lokalno središče imata ustrezno oskrbo ter število prebivalcev v svojem gravitacijskem zaledju, manjko pa nastaja na področju delovnih mest. Nasprotno pa Šempas po opremljenosti naselja komaj ustreza pomembnejšemu lokalnemu središču, po številu prebivalcev in zaposlenih v svojem gravitacijskem območju pa dosega nivo središča občinskega pomena. Ta razkorak je posledica bliţine oziroma dobre dostopnosti do oskrbnih storitev Nove Gorice. Grgar ima gravitacijsko zaledje nivoja lokalnega središča, ne dosega pa opremljenosti glede na načrtovano vlogo v omreţju naselij. Enako velja za naselja Čepovan in Trnovo.

Ustrezno gravitacijsko zaledje glede na svojo vlogo lokalnega središča imata Prvačina in Ozeljan, ne dosegajo pa je Lokve.

Druţbena infrastruktura je v občini zadovoljivo razvita na področju zdravstva, socialnega varstva, izobraţevanja, kulture, športa in rekreacije. Večina druţbene infrastrukture je skoncentrirane v Novi Gorici, osnovna druţbena infrastruktura pa je zagotovljena v vseh naseljih v skladu z nivojem naselij znotraj omreţja naselij.

Večina gospodarskih con v občini je lociranih na širšem mestnem območju Nove Gorice. Centralna gospodarska cona, ki zdruţuje več fizično ali funkcionalno povezanih gospodarskih con, je gospodarsko poslovna cona Kromberk. Pomembna je tudi poslovna cona Solkan, v katero so umeščena podjetja z visoko tehnologijo. V juţnem delu Vipavske doline je gospodarska cona v

13 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

Braniku, na Trnovski in Banjški planoti pa sta gospodarski coni v Čepovanu in na Trnovem. Vse ostale gospodarske cone so lokalne gospodarske cone velikosti od 2 do 10 ha.

Turizem je v MONG ena pomembnejših gospodarskih dejavnosti. Glavna turistična ponudba temelji na igralništvu, na katerega se navezujeta gostinstvo in hotelirstvo. Občina ima dobre potenciale za dopolnitev in nadgradnjo te ponudbe predvsem na področju naravnih in kulturnih kakovosti ter ţe obstoječe športne in rekreacijske ponudbe.

Rekreacijska in športna dejavnost v naravnem okolju se odvijata večinoma na območjih v neposredni bliţini Nove Gorice in sicer v Panovcu, ki predstavlja mestno rekreacijsko območje, na Lijaškem polju, kjer je rekreacija vezana na geomorfološke razmere območja in ob Soči, kjer se odvijajo predvsem dejavnosti vezane na vodo. Na Trnovski in Banjški planoti so rekreacijske dejavnosti vezane na privlačna območja gozdov in travnikov. Prav tako je za rekreacijo pomembno območje akumulacije Vogršček. Območja rekreacije ob Lijaku, Soči in na planoti so regijskega pomena. Pomembne pohodniške destinacije mesta so Sabotin, Škabrijel in Sveta Gora.

Na nekaterih območjih se rekreacijske in športne dejavnosti spontano razvijajo. Zaradi njihovega nenačrtovanega razvoja mnogokrat prihaja do konfliktov z drugimi dejavnostmi, predvsem s kmetijstvom in ohranjanjem narave. Problematično je tudi pomanjkanje ustrezne infrastrukture, predvsem parkirišč in osnovne gostinske ponudbe. Ti problemi so najbolj opazni na območju Panovca, na Lijaškem polju ter na posameznih lokacijah v odprti krajini.

Zaradi stalnega spreminjanja obsega občine je pri razmeščanju dejavnosti v prostoru, ki so vse manj vezane na prostor in vse bolj na politično - upravne meje v prostoru, opazno pomanjkanje kontinuitete. Še posebej je problematika prisotna pri načrtovanju in prenovi gospodarskih con ter pri umeščanju druţbenih dejavnostih.

Zaradi intenzivnih dejavnosti v prostoru, predvsem gospodarskih dejavnosti Padske niţine ter bolj izjemoma lokalnih virov, prihaja do prekomernega obremenjevanja zraka z ozonom in prašnimi delci. Posamezne dejavnosti, predvsem promet, povzročajo prekomerne obremenitve okolja s hrupom.

V občini je 19 pokopališč, in sicer v naseljih Stara Gora, Kromberk, Solkan, Ozeljan, Šempas, Vitovlje, Osek, Gradišče nad Prvačino, Prvačina, Dornberk, Trnovo, Grgar, Ravnica, Bate, Banjšice, Lokovec, Čepovan in Lokve. Osrednje občinsko pokopališče je v Stari Gori. Vsa pokopališča imajo zadostne prostorske rezerve za potrebne širitve.

 GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA Prometna infrastruktura Glavna prometnica v občini je hitra cesta H4 Razdrto–Vrtojba, ki povezuje Vipavsko dolino z osrednjo Slovenijo in je glavna izhodiščna navezava Goriške na Italijo ter druge drţave zahodne Evrope. Na območju občine ni priključka na hitro cesto. Priključki nanjo so v Selu, na Vogrskem, v Šempetru pri Gorici ter v Gorici v Italiji. Cesta je v celoti zgrajena, vendar še nima izdelanih vseh protiveternih elementov, kar močno zmanjšuje njeno učinkovitost. Z dokončanjem hitre ceste so se obremenitve, predvsem s tranzitnim prometom, povečale, s čimer je postala močno obremenjena in nevarna. Vsaj del tranzitnega prometa bo potrebno preusmeriti na ţeleznico, vendar je ţelezniška infrastruktura v občini zastarela in zato cestnemu prometu ni konkurenčna. Pomembna prometna povezava je Primorka, ki povezuje MONG s Posočjem na severu in Krasom z obalo na jugu oziroma Novo Gorico s Tolminom ter Šempetrom (G2 103) in dalje preko Dornberka s Seţano (R1 204). Cesta glede na količino prometa ne ustreza varnostnim in tehničnim kriterijem. Regionalno pomembne povezave zagotavljajo regionalne ceste, ki povezujejo naselja Nova Gorica – Ajdovščina (R3 613), Nova Gorica – Čepovan – Most na Soči (R3 608 in R3 607), Most na Soči - Čepovan – Lokve – Predmeja – Ajdovščina (R3 609) in Solkan – Gonjače (R2 402).

14 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

Naselja znotraj občine so povezana s cestnim omreţjem lokalnih cest in javnih poti.

Posebne obravnave je potrebna organizacija prometa v Novi Gorici in njenem širšem območju. Preobremenjeni prometnici sta Vojkova cesta in Kromberška vpadnica, slednja predvsem v delu med gostiščem Hrast in kroţiščem pri Perli. Na stiku obeh cest s centralnim območjem mesta je gostota prometa izredno velika. K tej dodatno pripomore pomanjkljiva prometna vpetost obvoznice Solkan na mestno cestno mreţo. Z ukinitvijo mejnih prehodov med Novo Gorico in Gorico so se prometni tokovi med mestoma spremenili, prometna pretočnost v smeri vzhod – zahod se je precej povečala. Novonastalo situacijo je potrebno na novo ovrednotiti ter jo enotno načrtovati skupaj z občino Gorica.

Mirujoči promet v Novi Gorici ostaja nezadostno urejen. Problemi s parkiranjem nastajajo zaradi pomanjkanja podzemnih parkirnih površin ali parkirnih površin v garaţnih hišah ter zaradi nezadostne uporabe alternativnih oblik transporta.

Na območju MONG so štirje mejni prehodi. Območja mejnih prehodov nimajo več prvotne funkcije, zato so rešitve programsko in prostorsko nezadovoljive. Ponujeni so ţe bili turistični programi.

Čez ozemlje MONG sta speljani dve ţelezniški progi in sicer daljinska ţelezniška proga Jesenice – Seţana ter regionalna ţelezniška proga Ajdovščina – Prvačina. Ţelezniški progi sta enotirni in neelektrificirani.

Na območju MONG je vzporedno z ţeleznico speljana pomembna kolesarska pot Šempeter – Nova Gorica. Kolesarsko pot zaradi atraktivnosti uporabljajo tudi pešci, zato je varnost poti zmanjšana za vse uporabnike. Poleg te so kolesarske poti in steze speljane ob nekaterih mestnih ulicah v Novi Gorici, vendar urejenih kolesarskih povezav v občini ni dovolj. Pomanjkanje kolesarskih povezav se najbolj občuti v mestu, ki je sicer tako podnebno kot terensko za kolesarjenje izredno ugodno.

Energetska infrastruktura V MONG sta dve hidroelektrarni in sicer HE Solkan na Soči ter HE Gradišče. RT postaja moči 110/20/10 kV se nahaja v Kromberku. Obstoječi daljnovodi, ki prečkajo občino so: daljnovodi moči 1x110 kV Doblar – Nova Gorica (D-1005), Nova Gorica – Plave (D-1097), Nova Gorica – Solkan (D-1005/1), Nova Gorica – Ajdovščina (D-1103), daljnovod moči 2x110 kV Nova Gorica – Divača in daljnovod moči 1x400 kV Divača – Redipuglia (D-415). Slednji poseţe na območje občine le delno, z varovalnim pasom. Elektrokoridorji visokih napetosti na območju občine večinoma potekajo nadzemno, zaradi česar nastajajo konflikti z obstoječimi rabami prostora znotraj naselij, tako z vidika obremenjevanja okolja z EMS kot z vidika izkoristka prostora.

Razdeljevalno omreţje na obravnavanem področju je večinoma 20 kV. Omreţja mestnih naselij so preteţno kabelska.

Čez območje MONG poteka prenosno omreţje zemeljskega plina z magistralnim plinovodom M3 (Vodice – Šempeter), regionalnim plinovodom R31 (Šempeter – Anhovo) in regionalnim vodom P313. Distribucijsko omreţje zemeljskega plina je na mestnem območju Nove Gorice.

Oţje mestno območje Nove Gorice ter industrijska cona Kromberk sta opremljena s toplovodom. Priključevanje načrtovanih območij gradenj visoke gostote na okoljsko prijazne sisteme bi pripomoglo k izboljšanju stanja zraka.

Komunalna infrastruktura V MONG se naselja oskrbujejo s pitno vodo iz osmih javnih vodovodnih sistemov in treh krajevnih vodovodnih sistemov. Javni vodovodni sistemi so Mrzlek, Hubelj, Kromberk, Osek – Vitovlje, Grgar, Čepovan - Trnovo, Ozeljan ter Banjšice. Vodovodna sistema Mrzlek in Hubelj oskrbujeta več kot 5000

15 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek uporabnikov. Krajevni vodovodni sistemi so Lokatonci - Sveta Gora, Humarje - Sveto in Bate – Dragovica. Vodovodni sistem Mrzlek se napaja iz zajetja Mrzlek ob Soči v Solkanu. Z vodovodnim sistemom Mrzlek se s pitno vodo oskrbujejo naselja Nova Gorica, Solkan, Kromberk, Roţna Dolina in Pristava. Iz tega vodovodnega sistema se napajajo tudi naselja občin Šempeter – Vrtojba, Miren – Kostanjevica in Gorica v Italiji.

Vodovodni sistem Hubelj se napaja iz zajetja Hubelj v občini Ajdovščina. Naselja v občini, ki se oskrbujejo iz tega vodovodnega sistema, so Branik, Spodnja Branica, Preserje, Dornberk, Saksid, Zalošče, Budihni, Brdo, Draga, Potok pri Dornberku, Prvačina, občasno tudi Šempas in Osek.

Vodarni Mrzlek in Hubelj sta dotrajani in tehnološko zastareli, zaradi česar ne dosegata ţelenega izkoristka. Vodovodno omreţje ima zaradi slabega vzdrţevanja kar do 50 % izgub. Prenova vodarne Mrzlek je ţe načrtovana.

Ostala območja občine se oskrbujejo iz preostalih naštetih vodovodnih sistemov, vodooskrba posameznih zaselkov in stanovanjskih hiš oziroma kmetij, predvsem na Trnovski in Banjški planoti, pa se zagotavlja z lokalnimi rešitvami.

Večina vodovodnih cevi je dotrajanih in še vedno salonitnih. Zahteve glede oskrbe s poţarno vodo niso zadostno izpolnjene, saj zahtevanega pretoka večinoma ni mogoče zagotoviti. Oskrba s pitno vodo je problematična predvsem tam, kjer se naselja z njo oskrbujejo iz krajevnih vodovodnih sistemov.

Vodni viri, ki so vključeni v javno vodovodno omreţje, ter njihova vplivna območja, so zavarovani z odloki.

V MONG so s kanalizacijo opremljena naselja Nova Gorica (mešan sistem), Solkan, delno Kromberk, Roţna Dolina, delno Pristava, Ozeljan, Osek (mešan sistem), Šempas (mešan sistem), v gradnji pa so omreţja v naseljih Prvačina (izgrajeno 70 %), Dornberk (izgrajeno 70 %), Šmihel, Tabor in Potok. Nobeno od teh naselij ni priključeno na čistilno napravo. Naselja, ki niso opremljena s kanalizacijo, so Branik (zgrajen je le končni del kolektorja fekalne kanalizacije in manjši del povezave proti Preserju), Preserje, Zalošče, Saksid, Grgar, Vitovlje, Loke, Ajševica, Stara Gora in Gradišče nad Prvačino.

Nova Gorica ima mešan kanalizacijski sistem, kar oteţuje tako odvajanje meteornih vod, saj je vod poddimenzioniran, kot tudi čiščenje vod. Odpadne vode se izlivajo delno v Koren delno pa v Sočo.

Odvodnja meteorne vode na območju mesta Nova Gorica predstavlja enega bistvenih zaviralnih momentov pri razvoju mesta. Načrtovani odvodniki niso bili izvedeni v celoti, zato mesto ni poplavno varno. Problematične so predvsem zaledne vode Nove Gorice s pobočja Sv. Katarine, ki jih odvodnik znotraj obvoznice Solkan ni zajel v celoti. Zaradi ureditve poplavne varnosti urbanih površin pred zalednimi vodami sta v MONG zgrajena dva zadrţevalnika meteornih voda, Pikol v Roţni Dolini in Pikolud v Novi Gorici. Problem predstavlja tudi odvodnja meteorne vode z urbanih površin, ker so nekateri odseki odvodnega sistema znotraj mesta poddimenzionirani. Odvodnja meteornih vod je problematična tudi v drugih naseljih občine.

V Prvačini je zgrajena čistilna naprava (3500 PE), na katero se bo priključeval tudi Dornberk z okoliškimi naselji. Zgrajena je tudi čistilna naprava Ravnica (400 PE). Obe sta v poskusnem obratovanju. Manjši čistilni napravi sta v Stari Gori, za potrebe bolnišnice, ter v Dornberku ob PSC. Druga naselja nimajo čistilnih naprav.

V MONG nobeno naselje nima tako izvedenega kanalizacijskega omreţja, da bi bilo zaključeno z delujočo čistilno napravo.

16 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

Komunalni odpadki se zbirajo v Centru za ravnanje z odpadki Nova Gorica. Zapolnjenih je pribliţno 40% kapacitet odlagališča. Danes je območje za Center veliko 30 ha. Center za ravnanje z odpadki bo, predvsem v primeru, da prevzame vlogo regionalnega centra, moral zagotoviti boljšo povezavo s hitro cesto, da s prevozom odpadkov ne bo obremenjeval bliţnjih stanovalcev.

V Novi Gorici je začasno urejen en zbirni center za odpadke ob ulici Gradnikove brigade.

Telekomunikacijska infrastruktura Pokritost z RTV signalom in moţnost telefonskega priključka sta dana na območju celotne občine.

Kabelska televizija pokriva območja mesta Nova Gorica ter naselij Kromberk, Solkan, Pristava in Roţna Dolina.

Moţnost ADSL priključka je omejena na območje naselij Nova Gorica, Kromberk, Solkan, Dornberk, Branik, Šempas, Čepovan, Grgar, Prvačina in Lokve.

Moţnost priključevanja na optične kable imajo naselja Nova Gorica in Solkan, pokritost ozemlja z optiko se povečuje.

S signalom mobilne telefonije je pokrit večji del občine, slabše pokrita so manjša območja na Banjški in Trnovski planoti ter Čepovanski dol.

 KRAJINA Kmetijske površine Kmetijske površine obsegajo 24 % površine občine.

Kmetijstvo zaznamujejo predvsem ravninski del občine, to sta Vipavska in Braniška dolina. Tu lahko prepoznamo tri glavne oblike kmetijske proizvodnje, njivsko pridelavo, vinogradništvo in sadjarstvo. Njive se pojavljajo v glavnem v večjih strnjenih območjih, sadovnjaki in vinogradi pa, razen v redkih izjemah, kot mešana kultura, kar je značilno zlasti za pobočja na robovih dolin. Sadovnjaki se v večjih sklenjenih območjih pojavljajo v dolinah obeh rek.

Kmetijstvo na Banjški in Trnovski planoti je vezano predvsem na ţivinorejo, kar se odraţa tudi v rabi kmetijskih zemljišč. Prevladujejo travniki, ki se na nekaj območjih pojavljajo kot večje strnjene površine, v glavnem pa se pojavljajo kot manjše krčitve znotraj gozda. V nasprotju z intenzifikacijo kmetijske proizvodnje v ravninskem delu občine je opaziti trend opuščanja kmetijske dejavnosti. Kmetijska zemljišča se zaraščajo, prepoznavna kulturna krajina se počasi spreminja v gozd.

Intenzifikacija kmetijske proizvodnje predstavlja še vedno veliko nevarnost za onesnaţevanje tal zaradi uporabe umetnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, s tem pa tudi nevarnost za onesnaţevanje tako površinskih kot podzemnih voda.

Kmetijska gospodarstva v občini so v večini majhna. Kmetije velikostnega razreda do 2 ha predstavljajo kar 55 % vseh kmetij. Največ registriranih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah je povezanih s turizmom.

Gozd Gozd zavzema kar 70 % občine.

V občini so najobseţnejše gozdne površine na Trnovski planoti. Na jugu seţe v občino gozdnati rob Krasa.

Na območju občine je razglašenih več gozdnih rezervatov, ki so prepuščeni naravnemu razvoju, delno mestni gozd Panovec, Kromberški hrasti, Lijak, Smrečje, Paradana, Govci, Golaki in še nekaj manjših v Trnovskem gozdu. Panovec predstavlja tudi pomemben ekološki člen, ki se pojavlja kot otok med urbanimi in intenzivnimi kmetijskimi območji.

17 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

Gozdovi s posebnim namenom so območja krajinskega parka Juţni obronki Trnovskega gozda, delno mestnega gozda Panovca in nekaj drugih manjših območij, območja izjemno poudarjenih ekoloških in socialnih funkcij, zlasti rekreacijskih, pa so območja Trnovskega gozda, delno mestni gozd Panovec, Škabrijel, Sveta Gora, Sabotin, Sveta Katarina, območje Ţeleznih vrat nad Dornberkom.

Lesnoproizvodna funkcija gozda je izjemno poudarjena na območju Trnovskega gozda in dolinskega dela v juţnem delu Vipavske doline.

Vodne površine V občini sta ključna vodna elementa reki Vipava in Soča. Zaradi vpliva na urbani prostor so pomembni tudi vodotoki Koren, Vrtojbica in Lijak. Pomembna stoječa voda je akumulacija Vogršček.

Zaradi neopremljenosti naselij s kanalizacijskimi sistemi so nekateri vodotoki, predvsem Vipava, Koren in Vrtojbica, onesnaţeni. Precej vodotokov je bilo zaradi kmetijskih operacij ter poplavne varnosti reguliranih, s čimer so bili okoljsko razvrednoteni. Na akumulacijskem jezeru Vogršček se pojavljajo konflikti med primarno kmetijsko rabo objekta ter spontano porajajočo se rekreacijsko rabo.

Mineralne surovine V MONG so prisotna tako nahajališča apnenca kot tudi gline in laporja.

Apnenec se pridobiva predvsem v kopu SIA nad Solkanom.

Meja občine poteka po robu kopa gline in laporja Turjak na Okroglici, nahajališča te rude pa seţejo tudi na območje MONG. Na območju Trnovske in Banjške planote je več manjših kopov peska lokalnega pomena.

Degradirana območja v MONG so tudi posledica pridobivanja mineralnih surovin, bodisi še delujočih, bodisi opuščenih. Kamnolom Solkan predstavlja največje območje degradacije v občini.

Naravne in kulturne vrednote MONG je bogata z naravnimi in kulturnimi vrednotami. Kar 73,5 % celotnega ozemlja je zaščiteno z vsaj enim reţimom varovanja narave. Ta deleţ se še povečuje, kar kaţe na izredno dobro ohranjeno okolje. Območja kulturne dediščine skupno predstavljajo 5,1 % območja občine. Velika naravna ohranjenost in kakovostna kulturna krajina predstavljata velik potencial za razvoj turizma in rekreacije.

Območja in objekti varstva naravnih vrednot so zavarovana območja, območja predlagana za zavarovanje, naravne vrednote, ekološko pomembna območja, habitatni tipi ter posebna varstvena območja Natura 2000. Območja varstva naravnih kakovosti so skoncentrirana na območju Trnovske in Banjške planote, na Ajševici ter na Krasu.

Območja Nature 2000 so SPA Banjšice, SPA Trnovski gozd, pSCI Trnovski gozd – Nanos, SPA Trnovski gozd – Nanos juţni rob, pSCI Dolina Branice, SPA Kras ter širitve teh območij, ki jih prekriva status SPA dodatki – Trnovski gozd – juţni rob in Nanos. Predvidene so širitve teh območij, predvsem na območju Ajševice oziroma širšega območja Vipavske doline. Območja, ki jih prekriva zaščita Natura 2000, so pokrita tudi z naravovarstvenim statusom ekološko pomembnih območij, ki pa segajo širše in pokrijejo predvsem še juţni del Vipavske doline, Ajševico in Sveto Goro. Naravne vrednote dodatno ščitijo juţne obronke Trnovskega gozda, Sabotin, Panovec, Čepovansko dolino ter druga posamezna območja. Zavarovana območja kot naravni spomeniki in krajinski parki pa so Juţni obronki Trnovskega gozda, Smrečje, Golaki, Sveta Gora, Panovec ter druga manjša območja.

Celotno območje občine je bogato z objekti kulturne dediščine. Večji območji varstva kulturne dediščine sta zgodovinski krajini Sabotin in Sveta Gora. Posebej je potrebo omeniti bogato arheološko dediščino pa tudi številne objekte sakralne arhitekture. Objekt kulturne dediščine drţavnega pomena je grad Rihemberk, pomembnejši objekt tehnične kulturne dediščine pa solkanski ţelezniški most. Za prepoznavnost krajine so odločilnega pomena območja naselbinske dediščine Solkan, Šempas -

18 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek vaško jedro, Osek, Pedrovo, Tabor, Prvačina - vaško jedro, Grgarske Ravne, Bate, Fobca in Podlaka. Posebno vlogo ima moderna urbana dediščina mestnega jedra Nove Gorice, nastalega po načrtu arhitekta Edvarda Ravnikarja.

Danes je v občini čutiti pomanjkanje razvojnih programov za posamezna, zaradi naravnih in kulturnih kakovosti vrednejša območja ter njihovo povezovanje, zato trenutno predstavljajo ta območja prej zaviralni kot razvojni moment.

 VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI Plazovi Največja nevarnost zemeljskih plazov se pojavlja na flišnih območjih. Taka območja so predvsem pobočja pod celotnim robom Trnovske planote, pod Škabrijelom, na Gradišču nad Prvačino, območja Zalošč, Dornberka, Branika in Spodnje Branice. Skupaj je registriranih 35 zemeljskih plazov. Na plazovih v Šmihelu in na Gradišču veljata drţavna prostorska izvedbena akta za sanacijo.

Število plazov se nenehno povečuje, k čemur pripomore tudi nerešena odvodnja odpadnih vod s področij poselitve in nezakoniti posegi v prostor tako na stavbnih kot kmetijskih in gozdnih zemljiščih.

Poplave V MONG poplavljajo predvsem vodotoki Vipava, Koren, Vrtojbica in Lijak. Na vseh naštetih vodotokih so ţe bili izvedeni protipoplavni ukrepi.

Vipava je bila v veliki meri regulirana v sklopu melioracijskih del na kmetijskih površinah Vipavske doline, vendar poplavne vode višje povratne dobe od 20 let še vedno povzročajo poplave. Tudi drugi vodotoki, ki tečejo skozi večja naselja v ravninskem delu občine, še vedno poplavljajo.

Z namenom obrambe urbanih površin pred zalednimi vodami Korna in Vrtojbice sta zgrajena dva zadrţevalnika. Kljub zgrajenemu zadrţevalniku na Vrtojbici poplavna varnost za Roţno Dolino ni zagotovljena, saj objekt še ne deluje v celoti. Mestno območje Nove Gorice je poplavno ogroţeno tudi z meteornimi vodami kanalizacijskega sistema.

Poţari Predvsem v sušnih obdobjih obstaja v naravi velika nevarnost poţarov. Najbolj ogroţena so območja ob ţelezniški progi Seţana – Jesenice zaradi iskrenja, ki ga povzročajo vlaki ter gozdna območja roba Krasa ter Trnovske in Banjške planote.

Mesta z največjo poţarno ogroţenostjo so večinoma teţko dostopna, na teh območjih pa primanjkuje tudi vode za gašenje. Infrastruktura za zagotavljanje poţarne varnosti večinoma ni urejena.

Veter Na celotnem območju občine obstaja nevarnost visokih hitrosti vetra, ki sunkoma lahko doseţe tudi do 200 km/h.

II.1.3 RAZVOJNE POTREBE REGIJSKEGA IN DRŢAVNEGA POMENA

 POSELITEV IN DEJAVNOSTI Nova Gorica se, predvsem zaradi izpostavljene lege na zahodni meji Slovenije, prioritetno razvija v središče nacionalnega pomena, kot močno gospodarsko in kulturno središče, ki bo sposobno enakovredno sodelovati s čezmejnimi območji v Italiji.

Zaradi velikosti, poselitvenih pritiskov ter pričakovanega razvoja, se na območju Nove Gorice pričakuje razvoj širšega mestnega območja skupaj z Gorico, Šempetrom in Vrtojbo. Naselja ţe sedaj fizično tvorijo skupno funkcionalno urbano območje, kjer pa bo v prihodnje potrebno okrepiti sodelovanje pri umeščanju dejavnosti v prostor (povezovanje upravnih, proizvodnih, oskrbnih in storitvenih

19 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek dejavnosti), povezovanju infrastrukturnih omreţij (prometna vozlišča, javni potniški promet, izgradnje gospodarske javne infrastrukture), razporeditvi stanovanj ter športno rekreativnih in zelenih površin. Usklajeno načrtovanje prostora je nujno. Pri tem mora Nova Gorica ohranjati in razvijati svojo konkurenčno vlogo in vpliv v širšem prostoru. Predvsem na področju prometnih tokov, razmeščanja delovnih mest ter proizvodnih dejavnosti, se MONG navezuje tudi na občino Ajdovščina.

Dejavnosti regijskega pomena, ki bodo prednostno umeščene v prostor občine, so predvsem izobraţevalna središča in gospodarske cone. Od vsebin, ki v skladu z Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 spodbujajo konkurenčno gospodarstvo ter hitrejšo gospodarsko rast, sta pomembna predvsem projekta In Prime ter Goriški turistični center.

 GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA Na področju cestnega omreţja je nacionalno in regionalno najpomembnejši začetek delovanja hitre ceste H4, daljinske povezave čezmejnega pomena, ki povezuje Slovenijo in Italijo preko Nove Gorice iz smeri Ljubljane proti Vidmu in Benetkam v Italiji. Razvijala se bo kot vzporedna prometna os povezavi z Italijo preko Seţane. Pomembna je predvidena širitev ceste ter izvedba njene protivetrne zaščite.

Pomembna je izboljšava Primorke kot povezave nacionalnega pomena, ki povezuje regionalna središča in se navezuje na omreţje daljinskih cestnih povezav mednarodnega oziroma čezmejnega pomena.

Obstoječo ţelezniško infrastrukturo je potrebno rekonstruirati in posodobiti, elektrificirati. Potrebno je dograditi in zagotoviti učinkovitejše ţelezniške povezave predvsem od Nove Gorice do priključka na predviden V. koridor.

Zagotoviti je treba daljinske kolesarske povezave preko Nove Gorice do Posočja in Krasa, pri čemer je nujno sodelovanje s sosednjimi in ostalimi posoškimi in kraškimi občinami.

 KRAJINA Goriška ter sosednji območji Krasa in Julijskih Alp so opredeljena kot temeljna turistična območja na nivoju drţave. Pri nadaljnjem razvoju turizma in rekreacije na območju Goriške regije, kjer je nekaj turističnih produktov ţe uveljavljenih, je nujno povezovanje vseh občin znotraj Goriške regije ter medregijsko in čezmejno povezovanje.

Sodelovanje med občinami je potrebno tudi na področju ohranjanja kakovosti krajine. Glavne aktivnosti na tem področju v prihodnosti bodo usmerjene v ustanovitev dveh regijskih parkov in sicer regijskega parka Trnovski gozd ter v manjši meri v Kraški regijski park.

II.1.4 CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA MONG Cilji prostorskega razvoja MONG so opredeljeni z namenom zagotavljanja dobrih pogojev za bivanje ter gospodarski razvoj, ob hkratni skrbi za ohranjanje kvalitet okolja ter racionalne rabe prostora in njegove urejenosti. Upoštevajo načela trajnostnega prostorskega razvoja nacionalne zakonodaje in načela trajnostnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil, razvojnih dokumentov nosilcev urejanja prostora ter njihovih smernic, rezultatov analize stanja in teţenj prostorskega razvoja občine ter drugih strokovnih podlag.

Cilji prostorskega razvoja MONG so:

Uravnoteţen razvoj urbanega sistema

- spodbujanje razvoja širšega urbanega prostora Nove Gorice kot nacionalnega in regionalnega središča s pomembno čezmejno vlogo, 20 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

- nadgradnja prometnega omreţja, ki bo zagotavljalo ustrezne meddrţavne, regijske, občinske in mestne povezave, - povezovanje in delitev funkcij druţbene javne infrastrukture ter oskrbnih in servisnih dejavnosti v okviru širšega urbanega območja Nove Gorice s sosedno občino Šempeter – Vrtojba in po osi Vipavske doline z občinama Ajdovščina in Vipava, - spodbujanje razvoja naselij v skladu z njihovo funkcijo v omreţju naselij, kjer so pomembni predvsem Dornberk, Grgar in Šempas.

Povečanje konkurenčnosti občine v slovenskem in čezmejnem prostoru

- zagotavljanje prostorskih moţnosti za razvoj upravnega središča regijskega pomena v Novi Gorici, - zagotavljanje prostorskih moţnosti za razvoj univerzitetnih, visokošolskih in drugih izobraţevalnih ustanov (Univerza Nova Gorica, VIRS, druge fakultete in ustanove), - zagotavljanje prostorskih moţnosti za razvoj kulturnih ustanov (javni zavodi Goriška knjiţnica Franceta Bevka, Goriški muzej Kromberk – Nova Gorica, Kulturni dom Nova Gorica), ustanov s področja mladinske kulturne (Mladinski center, Zavod Masovna, KGŠ, Mladinski svet Nova Gorica) ter pomoč pri zagotavljanju prostorskih moţnosti za razvoj drţavnih javnih zavodov in skladov (SNG Nova Gorica, Pokrajinski arhiv Nova Gorica, Zavod za varstvo kulturne dediščine Nova Gorica, Znanstveno raziskovalni center SAZU, Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Nova Gorica) ter drugih, - zagotavljanje prostorskih moţnosti za razvoj goriškega turističnega centra s poudarkom na igralniškemu turizmu in njemu podrejenimi programi ter za sonaravni turizem, šport in rekreacijo na podlagi bogatih naravnih in kulturnih danosti občine (zeleni obroč okrog Nove Gorice: Soča – Ajševica – Vogršček ter Lokve), - zagotavljanje prostorskih moţnosti za uravnoteţen razvoj poslovnih in gospodarskih con (Okroglica, Prvačina, Trnovo, prestrukturiranja obstoječih), - zagotavljanje zadostnih količin stanovanj znotraj naselij (nova območja visoke izrabe in območja izboljšanja izrabe prostora v Novi Gorici, kompleksno načrtovana območja individualne gradnje). Racionalna raba prostora in naravnih virov - odpiranje novih zaposlitvenih moţnosti blizu delovne sile (poslovne cone Prvačina, Šempas in Trnovo, turistična ponudba Ajševica, Lokve,…) - prestrukturiranje degradiranih urbanih površin ter opuščenih in komunalno neopremljenih proizvodnih območij (poslovna cona Kromberk, območje kamnoloma SIA, delno tirne naprave v Novi Gorici in območje Gostola), - krajinska in komunalna sanacija razpršene gradnje (Loke, pobočja Vipavske doline) - spodbujanje gradnje v naseljih ter zgoščevanje in prenova stavbnega fonda (center Nove Gorice), - stimuliranje izrabe nezazidanih stavbnih površin znotraj naselij (OPPN Meblo Vzhod,…) - zagotavljanje prostorskih moţnosti za razvoj konkurenčnega kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (Vipavska dolina, Trnovska in Banjška planota) Razvoj za bivanje in delo privlačnih naselij - zagotavljanje kvalitete bivanja v naseljih z ustrezno infrastrukturno opremljenostjo, z dostopnostjo do druţbene infrastrukture, storitvenih dejavnosti in delovnih mest, - zagotavljanje vključevanja kulturne dediščine v urejanje in prenovo naselij ter ohranjanje njihovih arhitekturnih kvalitet, - zagotavljanje urejenosti naselij z urbano opremo ter z zelenimi površinami. Ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti

21 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

- zagotavljanje ohranjanja raznolikosti kulturnih krajin v občini (kmetijstvo na Banjški planoti in v Vipavski dolini), - sodelovanje med sosednjimi občinami na področju ohranjanja naravnih in kulturnih kakovosti (regijski park Trnovski gozd, povezava Kostanjevice in Goriškega gradu,…), - zagotavljanje ustreznega vključevanja naravnih in kulturnih kakovosti v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom. Skrb za varstvo okolja - zagotavljanje komunalne opremljenosti obstoječih in novih stavbnih zemljišč, - zagotavljanje ustreznega razvoja na območjih varstva pitne vode, - zagotavljanje pogojev in spodbujanje uporabe javnih prevoznih sredstev, - spodbujanje energetsko varčne gradnje, - spodbujanje razvoja ekološkega kmetovanja, - spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije. S prostorskimi omejitvami usklajen prostorski razvoj - usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih ogroţajo naravne ali druge nesreče, - izboljšanje zaščite območij, ogroţenih zaradi naravnih ali drugih nesreč.

22 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

II.2 ZASNOVE IN USMERITVE PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

II.2.1 ZASNOVA IN USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ POSELITVE

II.2.1.1 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA POSELITVE

 PREDNOSTNA OBMOČJA ZA RAZVOJ POSELITVE IN DRUGIH DEJAVNOSTI Zasnova prostorskega razvoja občine izhaja iz stanja v prostoru, značilnosti in teţenj v prostoru ter ciljev občine na področju prostorskega razvoja. Z zasnovo prostorskega razvoja občine so določena glavna razvojna območja ter smeri razvoja v občini.

V skladu z uravnoteţenim razvojem omreţja naselij bodo glavni nosilci razvoja v občini še naprej Nova Gorica s Solkanom, Kromberkom, Lokami, Ajševico in Roţno Dolino kot širše mestno območje Nove Gorice, ter Dornberk, Šempas, Grgar, Branik, Prvačina, Čepovan in Trnovo. V teh naseljih se bo spodbujal intenziven urbani razvoj, za katerega je značilna koncentracija stanovanjske gradnje, proizvodnih, storitvenih in oskrbnih dejavnosti.

Glavno območje poselitve bo širše mestno območje naselja Nova Gorica, ki se bo povezovalo z Gorico in Šempetrom v urbano aglomeracijo. Ta se bo, ob upoštevanju racionalne rabe prostora, ranljivosti prostora in okolja, kakovosti stavbne in naselbinske dediščine ter potrebe po njeni obnovi, moţnosti za umeščanje športno rekreacijskih dejavnosti ter obstoječega prometnega omreţja, širila tudi na območju od Nove Gorice proti Ajdovščini.

Turistična ponudba MONG bo usmerjena v izobraţevalni in poslovno kongresni turizem ter igralniški turizem na širšem mestnem območju naselja Nova Gorica. Športno rekreacijska ponudba v zaledju Nove Gorice ter na Trnovski in Banjški planoti, s centroma na Ajševici in Lokvah, bo temeljila predvsem na naravnih danostih območja ter na vključevanju naravnih in kulturnih kakovosti v ponudbo, dopolnjevala pa jo bo vinarska in kulinarična ponudba vinskih kleti, gostišč in turističnih kmetij v dolini Vipave in Branice ter vaseh pod Trnovsko planoto. V turistično ponudbo bodo torej vključena območja večje krajinske prepoznavnosti: Trnovska in Banjška planota, zeleni obroč okoli Nove Gorice, ki ga tvorijo Sabotin, Sveta Gora, Škabrijel in Panovec ter območji rekreacije na vodi, tako Soča v Solkanu kot tudi akumulacija Vogršček.

Območja kmetijstva bodo skoncentrirana v Vipavski dolini, kjer bo prevladovalo poljedelstvo, vrtnarstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. Na Banjški planoti bo kmetijstvo usmerjeno v ţivinorejo. Na Trnovski in Banjški planoti ima razvojno prednost ekološko kmetovanje.

Sklenjeni gozdovi na Trnovski planoti se ohranjajo, prav tako se ohranja kulturna krajina prepleta gozda in kmetijskih zemljišč, travnikov, na območjih Banjške planote ter na robu Krasa. Ohranjajo se tudi območja gozdov med kmetijskimi površinami v niţinskem delu občine, še posebej ob vodotokih, ki predstavljajo pomembne ekološke koridorje med sicer intenzivnimi kmetijskimi površinami.

MONG je zelo bogata z zalogami pitne vode in z njo oskrbuje tudi območja izven občinskih meja. Trnovska in Banjška planota leţita na razpoklinskih in kraških vodonosnikih z veliko izdatnostjo, ki predstavljajo glavni vodni vir širšega območja (zajetja Mrzlek in Hubelj, kot potencialno zajetje pa tudi Lijak). Pri umeščanju dejavnosti v prostor je treba le te v čim večji meri usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za onesnaţevanje vode.

Občinsko pomembna vsebina je tudi območje Centra za ravnanje z odpadki v Stari Gori s statusom regijskega centra.

23 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

 OMREŢJA NASELIJ Z VLOGO IN FUNKCIJO POMEMBNEJŠIH NASELIJ MONG bo spodbujala policentrični urbani sistem, ki ga tvori petstopenjsko strukturirano omreţje središča nacionalnega pomena, središč občinskega pomena, pomembnejših lokalnih središč, lokalnih središč ter pomoţnih lokalnih središč. Središče nacionalnega pomena je Nova Gorica, ki se uveljavlja kot regionalno središče Goriške regije, središče dejavnosti druţbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnosti ter regionalno najpomembnejše gospodarsko območje. Nova Gorica v povezavi s Solkanom, Kromberkom, Roţno Dolino, Ajševico, Šempetrom in Vrtojbo pomeni močno upravno, gospodarsko, prometno in kulturno središče, ki zmore polnovredno sodelovati s čezmejnimi območji v Italiji.

Načrtovana središča občinskega pomena v občini so Dornberk, Šempas in Grgar. Dornberk predstavlja pomembno oskrbno središče juţnega dela Vipavske doline, Šempas središče hitro razvijajočih se naselij severnega dela Vipavske doline, Grgar pa stičišče Trnovske in Banjške planote ter Čepovanske doline. Naselji Šempas in Grgar s svojo opremljenostjo danes še ne dosegata praga središča občinskega pomena, vendar se ju kot taka načrtno razvija.

Načrtovana pomembnejša lokalna središča so Branik z močnim agrarnim zaledjem juţnega dela Vipavske doline ter Trnovo in Čepovan, kot pomembni oskrbni središči Trnovske in Banjške planote, kjer je treba zaradi ustvarjanja moţnosti za ohranjanje prebivalstva na območju, kljub premajhnemu gravitacijskemu zaledju, zagotavljati vse oskrbne in storitvene funkcije, ki ustrezajo nivoju pomembnejših lokalnih središč.

Lokalna središča so Prvačina in Ozeljan v Vipavski dolini ter Lokve, ki se razvijajo kot osrednje turistično naselje Trnovske planote.

Pomoţna lokalna središča so Grgarske Ravne, Banjšice, Lokovec, Ravnica, Osek, Gradišče nad Prvačino, Zalošče in Preserje. V teh naseljih je treba zagotavljati osnovno oskrbo prebivalstva, ki predstavlja zaledje pomembnejših lokalnih središč.

 URBANA SREDIŠČA, ZA KATERA SO POTREBNI URBANISTIČNI NAČRTI Razvoj urbanih središč se v OPN usmerja na podlagi urbanističnih načrtov, ki določijo tudi območje naselja.

Urbanistična načrta za območja naselij, kjer se predvideva pomembnejši prostorski razvoj, sta: - Urbanistični načrt širšega mestnega območja Nove Gorice (Nova Gorica, Solkan, Kromberk, Roţna Dolina, Pristava, Ajševica, Loke, Stara Gora), - Urbanistični načrt Lokve. Za razvoj manjših urbanih središč so izdelani naslednji urbanistični načrti: - Urbanistični načrt Dornberk z naselji Zalošče, Tabor, Brdo, Draga in Potok, - Urbanistični načrt Branik – Preserje, - Urbanistični načrt Prvačina, - Urbanistični načrt Šempas, - Urbanistični načrt Grgar, - Urbanistični načrt Trnovo, - Urbanistični načrt Čepovan.

 OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ, VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z NJIMI PROSTORSKO POVEZANA Območja naselij v MONG, ki se bodo prostorsko razvijala, so:

24 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

- širše mestno območje Nove Gorice, ki obsega naselja Nova Gorica, Solkan, Kromberk, Roţna Dolina, Pristava, Ajševica, Stara Gora in Loke, pri čemer se razpršena gradnja na območju naselja Loke vključi v naselje, - funkcionalno povezana naselja Osek, Šempas, Ozeljan in Šmihel, pri čemer se razpršena gradnja med naselji vključi v naselja oziroma se oblikuje nove zaselke, - naselje Dornberk, ki je funkcionalno povezano z naselji Zalošče, Tabor, Brdo, Draga in Potok, - naselje Branik, ki je funkcionalno povezano z naseljem Preserje, - naselja Lokve, Prvačina, Gradišče nad Prvačino, Trnovo, Grgar in Čepovan.

Območja večjih širitev in zaokroţitev naselij je treba načrtovati z občinskimi podrobnejšimi prostorskimi načrti.

V ostalih naseljih so širitve in zaokroţitve moţne v skladu z njihovimi razvojnimi potrebami in prostorskimi moţnostmi.

V območjih avtohtone razpršene poselitve na Trnovski in Banjški planoti so širitve moţne za potrebe izvajanja kmetijske ali druge obstoječe dejavnosti oziroma dopolnilnih dejavnosti, ki so prostorsko in okoljsko sprejemljive.

Območja naselij, ki večinoma predstavljajo razpršeno poselitev in v katerih se bo prednostno zagotavljal notranji razvoj naselij predvsem s prenovo stavbnega fonda, so Banjšice, Bate, Budihni, Dragovica, Grgarske Ravne, Ravnica, Lazna, Lokovec, Nemci, Podgozd, Saksid, Spodnja Branica, Steske, Sveta Gora, Šmaver, Vitovlje, Voglarji in novo naselje Pedrovo.

 DOLOČITEV OBMOČIJ RAZPRŠENE POSELITVE Območja razpršene poselitve se pojavljajo predvsem na območju Trnovske in Banjške planote. Kot razpršena poselitev so opredeljena celotna območja naselij Lokovec, Voglarji, Nemci, Podgozd in Lazna. Izrazita je tudi razpršena poselitev na območju naselja Čepovan, vzdolţ doline v Čepovanskem Dolu. Razpršeno poselitev na območju naselij Banjšice, Bate in Grgarske Ravne predstavljajo zaselki in razloţena naselja.

Razpršeno poselitev predstavljajo tudi zaselki naselij Stara Gora, Osek, Šempas, Ozeljan in Šmihel.

V manjšem obsegu oziroma izjemoma se razpršena poselitev pojavlja tudi v okolici vseh ostalih strnjenih naselij.

II.2.1.2 USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ POSELITVE IN CELOVITO PRENOVO

 SPLOŠNE USMERITVE ZA RAZVOJ NASELIJ Naselja se razvijajo in oblikujejo skladno s tipom, poloţajem in vlogo, ki jo posamezno naselje ima v okviru omreţja naselij in skladno z njihovimi razvojnimi potrebami. Omreţje naselij kot model poselitve v občini predstavlja izhodišče za razvoj in načrtno usmerjanje posameznih dejavnosti znotraj ureditvenih območij naselij.

Razvoj naselij v MONG se v skladu z vlogo v omreţju naselij ter v smeri dviga kakovosti naselij zagotavlja znotraj območij naselij, določenih s tem dokumentom. Meje naselja so določene tako, da upoštevajo najprej razpoloţljive moţnosti notranjega razvoja naselij z boljšim izkoristkom in večjo kvaliteto izrabe prostora z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih zazidanih površin, s celovitimi prenovami naselij ali njihovih delov, sanacijami degradiranih območij ter izrabo nezazidanih stavbnih zemljišč.

25 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

Kasneje se v skladu z razvojnimi potrebami naselij in v okviru omreţja naselij razvoj zagotavlja s širitvami in zaokroţitvami naselij le v primeru, da znotraj naselja ni več primernih zemljišč za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti, kar pomeni, da se širijo razvojno močna naselja. Pri drugih naseljih so dopustne zaokroţitve naselij v okviru komunalno opremljenih območij. Območja širitev in zaokroţitev naselij je treba načrtovati z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.

Pri razvoju naselij se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij se kulturno dediščino obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti.

Širitev območij razpršene gradnje ni dopustna. Sanacija razpršene gradnje z zgoščevanjem in zaokroţanjem je dopustna na območjih z moţnostmi za primerno komunalno in prometno ureditev. Razpršeno gradnjo v primestnih naseljih je potrebno sanirati z zgoščevanjem stanovanj in umestitvijo centralnih dejavnosti.

 USMERITVE ZA NOTRANJI RAZVOJ NASELIJ Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja naselij je potrebno upoštevati identiteto naselja ali njegovega dela.

Kvaliteto bivanja v naseljih je potrebno večati z uravnoteţenim razmerjem med grajenimi in odprtimi prostori, z zagotavljanjem zadostnih zelenih in urejenih javnih prostorov ter z dobro urbano opremo. Zagotoviti je potrebno tako prostorsko razporeditev zelenih površin, da jih je mogoče povezati v zelene sisteme in jih povezati z odprtimi površinami na robovih naselij. Zelene površine znotraj mesta je potrebno zaledjem poveţejo s kolesarskimi in peš potmi. Zagotavljati je potrebno boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih.

Opuščena industrijska, rudarska, prometna ter druga degradirana območja je mogoče ob primerni infrastrukturni opremljenosti ter ob izpolnjevanju drugih prostorskih in okoljskih pogojev, nameni za druge ustreznejše dejavnosti v skladu s potrebami naselja.

Pri notranjem razvoju naselij je treba zagotavljati ohranjanje kulturnih in krajinskih kvalitet, še posebej pri naseljih, varovanih kot naselbinska dediščina.

Pri komunalnem opremljanju naselij je potrebno trase podzemne infrastrukture zdruţevati v podzemne koridorje.

 USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI PO NASELJIH V naselja se umešča različne dejavnosti, s čimer se zagotavlja delovna mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj in s stanovanjskimi območji. Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja druţbene infrastrukture se umešča v dele naselij, kjer imajo moţnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v čim večji meri tudi z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš. Prostorska razporeditev dejavnosti mora biti taka, da bo zmanjšana potreba po uporabi motoriziranih prevoznih sredstev, oziroma taka, da bo njihovo dostopnost mogoče doseči z učinkovitim javnim potniškim prometom. Zagotavljati je potrebno ravnovesje med površinami za različne dejavnosti.

Dejavnosti se v naselja usmerja skladno s tipom, poloţajem in vlogo, ki jo posamezno naselje ima v okviru omreţja naselij, ter glede na obstoječe dejavnosti v naselju.

Središče nacionalnega pomena, Nova Gorica, skupaj z naselji Solkan, Kromberk, Roţna Dolina, Pristava, Ajševica, Loke in Stara Gora pokriva najširši spekter dejavnosti, v bodoče pa bo glede umestitve dejavnosti poseben poudarek na:

26 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

- krepitvi sodelovanja in skupnega umeščanja dejavnosti z Gorico, Šempetrom in Vrtojbo, - zagotavljanju prostorskih moţnosti za umestitev regijskega upravno političnega središča, - zagotavljanju prostorskih moţnosti za umestitev dodatnih programov šolstva na nivoju regije, predvsem univerzitetnega in visokošolskega izobraţevanja na območju mesta, - zagotavljanju prostorskih moţnosti za razvoj industrije visokih tehnologij in industrije prostega časa, - zagotavljanju prostorskih moţnosti za umestitev prostočasnih dejavnosti, predvsem športa na Ajševici, - usmerjanju poslovne in trgovske dejavnosti na degradirana in ekstenzivno pozidana zemljišča, predvsem znotraj obstoječe centralne gospodarske cone Kromberk ter znotraj severnega dela gospodarske cone ob ţeleznici, - selitvi dejavnosti industrije apna iz Solkana na izkoriščena območja kamnoloma nad Solkanom in prestrukturiranju obstoječega območja v Solkanu, - zagotavljanju površin za organizirano stanovanjsko gradnjo visoke gostote in prestrukturiranju obstoječih stanovanjskih površin, - izboljšanju izkoriščenosti površin s tako prostorsko razporeditvijo dejavnosti, da med seboj ne bodo konfliktne, pri čemer se upošteva kulturno urbano dediščino mesta Nova Gorica in historičnega jedra Solkana, - povečanemu obsegu površin za centralne dejavnosti v Kromberku, kjer je pomanjkanje teh najbolj pereče, - zagotavljanju površin za oskrbne dejavnosti na območju sanacije razpršene gradnje na Ajševici in v Lokah.

V ostalih občinskih središčih, v pomembnih lokalnih središčih in lokalnih središčih, Dornberk, Šempas, Branik, Prvačina, Grgar, Čepovan, Trnovo in Ozeljan, se poleg bivanja omogoča umestitev centralnih dejavnosti, predvsem oskrbnih in dejavnosti osnovne druţbene infrastrukture ter proizvodnih dejavnosti, predvsem obrtnih in gospodarskih.

V turističnem centru Lokve je poleg urejanja zelenih površin za rekreativne dejavnosti potrebno urediti območja za turistično infrastrukturo ter območja počitniških hiš.

Vsa ostala naselja so namenjena predvsem bivanju in dopolnjevanju s kmetijsko dejavnostjo. Dopolnjevanje naselij z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi ter umeščanje manjših proizvodnih območij je dovoljeno pod pogojem, da ta sluţijo tudi za potrebe prebivalcev v gravitacijskem območju posameznega naselja.

 USMERITVE ZA SANACIJO RAZPRŠENE GRADNJE Vsa območja razpršene gradnje v MONG je potrebno sanirati tako, da se priključijo obstoječim naseljem oziroma tako, da se oblikujejo novi zaselki.

 USMERITVE ZA RAZPRŠENO POSELITEV Vzorec razpršene poselitve je potrebno ohranjati kot krajinsko prepoznavni vzorec poselitve. Spodbujati je potrebno ohranjanje kmetijstva in vzpostavljati pogoje za razvoj dopolnilnih dejavnosti na takih območjih.

 USMERITVE ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE NASELIJ

NOVA GORICA Nova Gorica mora svojo identiteto iskati in utrjevati z ohranjanjem in negovanjem dediščine Ravnikarjeve urbanistične zasnove, dediščine urbanizma Moderne in Mediterana. V območju mesta, 27 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek juţno od Lavričeve in zahodno od Vojkove, z izjemo Grčne, naj se ohranja in razvija morfološki vzorec javnih in poslovnih objektov ter stanovanjskih blokov v razklenjeni, prosto stoječi zidavi, z zračnimi razmiki vmesnih zelenih odprtih javnih prostorov. Na mestih kriţanja in spajanja najbolj intenzivnih tokov peš prometa naj se oblikujejo trgi. Potrebno je ohranjati in okrepiti bistvene komponente ţivljenja mestnega središčnega prostora: Travnik kot center Nove Gorice, nihanje med obema koncema Magistrale, zveza med Soško dolino in Krasom in v novih razmerah še zveza med centralno Slovenijo in Evropo. Magistrali je potrebno dati notranji mirnejši značaj in notranje ţivljenje, zato naj bo hrbtenica peš in kolesarskega prometa. Na oba konca Magistrale je potrebno umestiti programe, ki so za mesto posebnega simbolnega pomena in bodo generirali ţivahne tokove pešcev, zato mora biti Magistrala posajena s senčnim drevjem in opremljena s centralnimi mestnimi funkcijami. Magistrala mora nuditi zaključen prostor pešca z močnimi gibanji v vseh smereh. Prometni pasovi morajo biti zoţani in deljeni s sredinskim pasom. Robni prostori morajo zagotavljati udobne, široke in senčnate parkovne površine. S posebno pozornostjo mora biti kot udobna zelena preproga urejen Travnik, osrednji mestni odprti prostor pred Mestno hišo. Magistrala se navezuje na ključne zelene komponente mesta. V zaledju Travnika in ţariščnega jedra mesta naj bo urejen osrednji mestni park. Z juţnim iztekom Magistrale naj se prehod nadaljuje v Panovec, primestni gozdni park. S severnim iztekom Magistrale naj se prehod povezuje s podaljšanim parkom vile Bartolomei in naprej v zelene obronke pobočja Katarine. Posebno arhitekturno pozornost je potrebno posvetiti ključnim javnim objektom, vsem objektom vzdolţ Magistrale ter posameznim objektom, ne glede na njihovo vsebino, ki sluţijo kot prostorske orientacijske in organizacijske točke. Takšni objekti se pojavljajo v osnih iztekih Magistrale, v osi Erjavčeve ulice ob kroţišču na Ronketu in njemu nasproti ob kroţišču kot vstopna vrata v mestno jedro, v osi ulice Gradnikove brigade na vogalu podaljška te ulice z Vojkovo ulico. Arhitekturne rešitve za takšne objekte je potrebno pridobiti z javnim arhitekturnim natečajem. Posebno pozornost je potrebno nameniti dokončni ureditvi in oblikovanju prostora trga pred ţelezniško postajo s celotno vzdolţno zeleno potezo ob meji, kjer se fizično najtesneje spajata in prelivata prostora dveh mest. Vse ureditve naj nudijo moţnost udobnega gibanja pešca po vsem območju mesta.

LOKVE Lokve so razloţeno naselje, ki leţi v travnati kotlini z izrazitim sklenjenim gozdnim robom. Obstoječa poselitev prostora je v glavnem umaknjena na rob kotline, dno pa pušča odprto. Morfološka osnova grajenih struktur kraja so posamezne kmečke hiše. Manjše zgostitve so nastale v Krotni vasi in v centru ob kriţišču treh glavnih cest (na Trnovo, Predmejo in Lazno). Lokve, načrtovane kot pomembno lokalno središče Trnovske planote, se bo razvijalo kot turistično rekreacijsko naselje s ponudbo, ki bo nadgrajevala številne naravne danosti območja. Razvoj bo usmerjen predvsem v dograditev in razširitev območij in objektov turistične infrastrukture, kar vključuje tako umestitve prenočitvenih kapacitet, objekte gostinske in druge turistične dejavnosti, objekte za šport in rekreacijo ter dograditev komunalne opremljenosti naselja. V manjši meri se predvideva dopolnitev stanovanjske gradnje. Lokve so razdeljene v šest morfoloških enot: Krotna vas, Center z gričem, Podskrilje, Voglarija, Gorenji konec in Pod Vrhom. Med njimi se razprostirajo obseţne zelene površine. Temeljna struktura naselja, ki jo določajo našteta manjša jedra in zaselki, razpršeni po kotlini, se nadgrajuje z zgoščanjem pozidave okoli posameznih gruč na način, da ne prekinjajo vedut, saj je za ohranjanje oblikovne podobe kraja nujna vedutna prehodnost kotline. Ta je še posebej pomembna v smeri S – J, kjer se pogledi stekajo iz z gozdom zaprtega prostora kotline vzdolţ travnikov na njene robove. Prav zato se širitve umeščajo na robove kotline, s koder imajo območja nove vedutne poglede, same pa jih ne ovirajo. Edina grajena dominanta prostora je cerkvica Svetega A. Padovanskega na griču sredi naselja, okoli katere se bo razvijal tudi osnovni javni prostor (enota Center z gričem). Ta danes poleg cerkve obsega

28 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

še šolo, večja gostinska objekta Poldanovec in Paradiso ter Škafarski dom. Območje predstavlja še naprej centralno območje razvoja kraja, kjer se bo s prenovami in novogradnjami pod gričem s cerkvijo omogočalo razvoj turistične dejavnosti. Pozidava, ki se načrtuje v centru Lokvi, je lahko večjega merila, vendar se ne sme razrasti v zeleno pobočje okoli cerkvice, hkrati pa ne sme izničiti vedut vzdolţ kotline. Oblikuje naj se ustrezne peščeve površine, lahko kot trg, zagotovi naj se urbana oprema, urejene prometnice, parkirišča, parkovne in rekreacijske površine. Območje Centra z gričem se zaradi občutljivosti ureja na podlagi arhitekturnega natečaja. S peš ureditvami naj se center poveţe z območjem smučišča ter območji pešpoti 'za zidom', urejenimi piknik prostori na robovih naselja ter razgledno točko pod vrhom. Ustrezno naj se vključi posamezna dominantna osamela drevesa. Starejše stanovanjsko območje Krotne vasi, zgoščeno v dve manjši jedri ter z obseţnejšo površino počitniških hišic, se na samem robu naselja dopolnjuje z dodatno površino enoetaţnih počitniških hiš. Zelene površine naj bodo pomemben element območja. Območje se ureja z OPPN. Območje Voglarija na skrajnem zahodnem robu naselja se gručasto dopolnjuje z novimi centralnimi programi, med njimi tudi z zdravstveno dejavnostjo. Višinski gabarit novih stavb naj ne bi presegal merila gabaritov obstoječih. Območje posameznih individualnih hiš, tudi kmetij, na robu obseţne travnate vrtače (enota Podskrilje), se lahko notranje razvija z zgoščevanjem s stanovanjskim programom. Območje se ureja z OPPN. Gorenji konec, kjer so posamezne individualne hiše, preteţno kmetije, se lahko zgošča z dejavnostmi kmetij in bivanja. Na območju preteţno kmetijskih površin Pod vrhom, se na severnem razglednem previsu uredi piknik prostor, na območju ob centru pa se umešča površine za turizem. Novogradnje za namen turizma ne smejo zakrivati kvalitetnih pogledov na grič in travnate krake naselja, zato so locirane ob rob gozda.

DORNBERK Dornberk je gručasto naselje ob vznoţju griča Čuklja, v zavihu reke Vipave. Leţi na razcepu pomembnih komunikacij. Tu se iz smeri Nove Gorice razcepita v smeri Ajdovščine in v smeri Krasa tako regionalna cesta kot tudi ţeleznica. Ob teh infrastrukturah so se razvili tudi zaselki Brdo, Draga, Zalošče in Potok pri Dornberku. Izjema je strnjeno naselje Tabor, ki zaseda dominantno lokacijo na griču juţno od Dornberka. Center naštetih naselij ter širše, center juţne Vipavske doline, je Dornberk. Roba naselja, ki ga v ravnici zavihka Vipave izrazito zariše potek ţeleznice in daje naselju prepoznavnost, se s pozidavo ne sme preseči. Ta rob se mora ohraniti tudi na zahodnem delu naselja, med gričem Čukljo in Vipavo, ki naj ostane nepozidan. Prepoznavnost kraja veča tudi Čuklja, ki je vinogradniško obdelan grič in za razliko od gričev v drugih naseljih ostaja preteţno v primarni rabi. V Dornberk so umeščene številne funkcije naselja, tako oskrbne (pošta, banka, trgovina), zdravstvene, izobraţevalne, verske, prometne,…. Te funkcije tvorijo tri ločene centre kraja. Najstarejši center se formira na 'Kampu' ob cerkvi Sv. Danijela ter stari telovadnici Partizan. Vlogo tega prostora v kraju je potrebno okrepiti. Območje ima veliko prostorskih rezerv, ki jih je potrebno enovito urediti. Za območje se izdela OPPN. Drugi center je šolski center na robu Čuklje, kamor se umešča dodatne programe, vezane na izobraţevanje, med njimi novo telovadnico. Tretji center je nastal ob večstanovanjski gradnji na vzhodnem delu naselja v razcepu ţeleznice, kjer so umeščeni zdravstveni programi ter nekatere druge oskrbne dejavnosti. Območje je enovito urejeno. Na širših območjih vseh treh centrov je preteţna namembnost objektov stanovanjska. Opuščene ter slabo vzdrţevane stanovanjske objekte na teh območjih ter predvsem stavbe ob glavni prometni ţili Dornberka, ki se vije pod Čukljo, je potrebno prenoviti, saj predstavljajo glavno fasado kraja in precejšen neizkoriščen stanovanjski potencial. Posebno pozornost se nameni vlogi pešca.

29 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

Za kvaliteten razvoj Dornberk ne sme širiti roba poselitve, temveč prostorske kapacitete iskati skozi prenovo. Rob naselja se prilagodi le na jugovzhodu, kjer se predvideva izgradnja obvozne ceste proti Krasu po juţni strani ţeleznice. Glavni potencial za širitve tako stanovanjskih površin kot tudi umeščanja gospodarskih območij, najdemo v naselju Zalošče. Za razvoj le teh naselje potrebuje osnovne oskrbne funkcije ter komunalno opremo. Strnjeno naselje Tabor s kvalitetno naselbinsko dediščino prevzema v mreţi obravnavanih naselij turistično vlogo, kar narekuje umeščanje turistične infrastrukture vanj ter kvalitetno obnovo skladno s kulturno varstvenimi smernicami. Zaselki Brdo, Draga in Potok pri Dornberku ostajajo preteţno kmetijsko – stanovanjska območja z manjšimi dopolnitvami. V njih se spodbuja gostinska ponudba, vezana na domačije. Naselja je treba opremiti z osnovno urbano opremo. Grajene strukture naj ne presegajo gabaritov obstoječih stavb. Dornberk se z Drago in Brdom zliva v enovito naselje, medtem ko naj se morfološka in ambientalna prekinitev ohranja med vsemi ostalimi naselji in Dornberkom.

GRGAR Grgar je razpotegnjeno, delno obcestno in delno gručasto središčno naselje na ravninskem delu Grgarske kotline. Naselje se je razvijalo ob pomembnih prometnih povezavah, ki potekajo iz smeri Nove Gorice proti Banjšicam in Čepovanskem dolu, od koder gre navezava tudi na Trnovsko planoto. Sicer je poselitev koncentrirana na kotlinskem dnu z večjo koncentracijo na S kotline, to je v vznoţju prisojnih pobočij Banjške planote. Robovi, ki definirajo naselje so na juţni, zahodni in vzhodni strani jasno čitljivi, kvalitetni in v tej fazi razvoja naselja, tudi končni. Izjema je le rob poselitve naselbinskega jedra Breg na severu, ki je nastal na pobočju ob cestni povezavi do Ravnice in je neizoblikovan. Današnje naselje je preplet starih naselbinskih jeder Britof v centru okoli cerkve, Dol na juţnem kraku in Gorenja vas na zahodnem kraku naselja ter dodanih novejših območij, ki so se razvile ali kot linearne stavbne strukture med posameznimi jedri ali kot gručasta območja novih pozidav. Ta so Breg proti vzhodu, Pod Goro v smeri proti Banjšicam in Novo mesto, kot razširjeno središče kraja. V naselbinskem telesu Grgarja stavbna struktura velikega merila načeloma ni sprejemljiva. Med naselbinskimi telesi naj se ohranjajo cezure nepozidanega prostora. Naselbinska telesa naj ohranijo tipično krajino streh. V naselju, ki prevzema vlogo pomembnega občinskega središča, je nujno izoblikovanje centra naselja ter javnega prostora v celoti. Potrebno je sanirati središčni prostor naselja Britof, ki ima vertikalni prostorski poudarek (cerkev) in radialno zasnovano strnjeno stavbno strukturo okoli nje ter oblikovati sedaj neartikulirani javni prostor na območju Novega mesta. Oba je potrebno obravnavati skupno, a tako, da dve ločeni jedri izoblikujeta oziroma ohranita lastno identiteto, tako v prostorskem kot v programskem smislu. Potrebna je tudi revitalizacija celotne mreţe cest v naselju in oprema cestnih teles v skladu z njihovo funkcijo, kjer se na tranzitnih regionalnih cestah poudarja varnost, minimaliziranje negativnih vplivov tranzitnega prometa, na vseh pa ustrezna urbana oprema in predvsem ustrezni standard za peš promet. Center se torej razvija predvsem s prenovo in dopolnitvami. V starih vaških jedrih Dol in Gorenja vas se predvidi prenova v preteţno stanovanjsko strukturo z dopolnilnimi programi. Sprejemljive so le dejavnosti, ki lahko uspešno ţivijo v stavbni strukturi obstoječih avtohtonih stavbnih tipov. Dovoljene so prenove, rast stavb ter dopolnilne gradnje. Morfološko naselbinsko telo Dola lahko z enovitostjo nadgradi atribute vstopne strukture v naselje. Novejše stanovanjsko območje Pod goro je preteţno izgrajeno. Moţne so širitve proti jugu, pri katerih se ohranja obstoječe kvalitete umestitve v prostor, predvsem umestitev objektov tako, da so slemena hiš vzporedna s plastnicami. Območje ostaja namenjeno stanovanjem s spremljajočimi programi.

30 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

Območje Breg je območje novejše raztresene individualne stanovanjske gradnje, kjer se pojavljajo tudi gospodarske dejavnosti in s tem v zvezi tudi kubusi stavb večjega merila. Območje ima veliko prostorskega potenciala, predvideva se dopolnitev z kompleksno stanovanjsko pozidavo ter moţnostjo umestitve delavnic. Naselbinsko telo Brega naj ostane morfološko enovito. Grgar ima prostorske rezerve, ki jih je mogoče aktivirati z revitalizacijo naselja. Načeloma so potenciali v prenovi, rasti stavb in moţnostih dopolnilne gradnje. Poleg tega so med posameznimi naselbinskimi sklopi relativno velike dolgoročne površine ustrezne za pozidavo, predvsem v območjih Breg in Pod Goro.

ŠEMPAS Na vznoţju Trnovske planote in ob robu Vipavske doline e v kratkih razmikih nizajo gručasta in razloţena naselja Ozeljan, Šempas, Osek, Šmihel in Vitovlje, sestavljena iz številnih malih gručastih zaselkov. Prav tako se na prisojnih legah med naselji pojavljajo samostojne domačije ter obseţna območja novejše razpršene stanovanjske gradnje. Gravitacijski center celotnega poselitvenega roba doline je naselje Šempas. V njem so skoncentrirane druţbene in oskrbne dejavnosti, ki jih je potrebno nadgraditi do nivoja središča občinskega pomena, ter delovna mesta, za kar je potrebno zagotoviti tudi zadostne prostorske kapacitete. Šempas je razpotegnjeno naselje z gručastim jedrom. Naselje sestavlja več gruč, ki se razraščajo v smeri V-Z v samostojne nove zaselke in obseţno razpršeno gradnjo predvsem nad glavno cesto. Naselje se deli na morfološke enote Močila, Staro jedro, Jezero in Drašček. staro jedro, ima kvalitetno naselbinsko in arhitekturno strukturo. Meja naselja je teţko berljiva, saj razpotegnjena poselitev ob regionalni cesti med Šempasom, Ozeljanom in Osekom ustvarja stik med sicer strnjenimi naselji. Kljub temu je juţni rob Šempasa dokaj jasno določen z robom intenzivno obdelanih kmetijskih zemljišč za nizom hiš juţno od regionalne ceste in v tej fazi razvoja naselja končen. Zahodno mejo določa staro vaško jedro (območje Staro jedro) ter zeleni klin med objekti druţbenega značaja tik pred njim (območje Močila - pokopališče, igrišča, šola). Območje se lahko širi z urbanimi zelenimi površinami za potrebe obstoječih programov. Vzhodni rob določa pas vinogradov in kmetijskih površin, ki segajo med Šempas in Osek (območje Drašček). Najbolj razgiban pa je severni rob (preteţno območje Jezero), ki je delno oblikovan z zapirajoče orientirano robno stavbno strukturo, vzpostavljeno okoli notranje osi po pobočju, delno pa se odpira ob prometnicah v smeri proti severu. Večja zelena območja med le delno izkoriščenimi stavbnimi zemljišči morajo ostati v primarni rabi. Nekdaj najpomembnejši osrednji in ambientalno kvaliteten javni prostor ob cerkvi je danes izgubil svoj nekdanji pomen, saj je ohranjen le še manjši, slabo izkoriščen in razvrednoten trg (Staro jedro). Ţivljenje v naselju se je preneslo ob glavno prometnico, ob kateri se je zaradi umestitve nosilnih dejavnosti ob dvorani KS oblikoval središčni javni prostor (Jezero). Javni prostori ob komunikacijah v naselju so konfliktni in tehnično pomanjkljivi. Vse naštete javne prostore je potrebno ustrezno oblikovati, ustrezno rangirati po pomembnosti in namenu prostora, sanirati razmerja poljavni / javni prostor, jih prvenstveno nameniti pešcem ter urbano opremiti. Mestoma naj se oţivijo tudi manjši javni prostori posebnih ureditev, kjer so poleg kvalitetnih stavb evidentirane tudi kvalitetne zelene zasaditve (drevesa). V območje se usmerja dodatne druţbene in oskrbne dejavnosti, pri čemer se v starem jedru le te umešča v obstoječo prenovljeno stavbno strukturo, ki se ohranja, novi center pa se lahko dopolnjuje z večjimi objekti. Za območje se izdela enotno urbanistično – arhitekturno rešitev. Razvoj in organizirana vzpostavitev nove stavbne strukture drobnega merila je predvidena v vzhodnem delu Šempasa (Jezero in Drašček). Pri tem naj se ne presega gabaritov obstoječe stanovanjske strukture, vzpostavi naj se nova kvalitetna razmerja interni/ poljavni/ javni prostor ter gradbene linije. Oblikovanje naj izhaja iz kvalitet avtohtonega oblikovanja stavb. Območja naj se

31 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek urejajo fazno, z delitvijo na manjša območja, glede na intenzivnost razvojnih potreb naselja. Posamezna območja naj se oblikujejo z lokacijskimi načrti. V ločenih zaselkih Šempasa, ki so stanovanjsko kmetijskega značaja, so meje določene in se spreminjajo le zaradi dopolnitev obstoječih objektov. Zapolnitve naj sledijo v mikro prostoru uveljavljenemu morfološkemu vzorcu. Meje naselbinskih teles morajo v čim večji meri ohranjajo vzpostavljeno razmerje z obstoječo vegetacijo. Območje gospodarskih dejavnosti je locirano juţno od regionalne ceste, s čimer se preprečuje neposreden negativen vpliv na poselitev.

BRANIK Branik je naselje, ki se je razvilo v dolini reke Branice, ob danes regionalni cesti, ki poteka v smeri SZ - JV. Sestavljen je iz posameznih starejših gruč ob robovih vzpetin in novejšo strnjeno ter obcestno pozidavo. Nad dolino dominira Braniški grad. Naselje sestavljajo ločene morfološke enote, ki se nizajo ob regionalni cesti v smeri od zahoda proti vzhodu, in sicer Birsi (naselbinske enote Bizjaki, Birsi), Korp, Staro jedro (Britof), Governa (pod Britofom, Vidmaršče), ki se preko Branice povezuje z enotama Vas (Vas, Tabor) in Grad, naprej po cesti v smeri Spodnje Branice enota Polje (Hmeljaki, Mesarji in Škrbiči) ter Preserje z Zajči severovzhodno nad Branikom in Cvetroţ zahodno od Branika. Morfološke enote, ki predstavljajo center naselja, so Britof, Governa in Korp. Britof je na območju cerkvenega griča prostorsko zaključen, stavbna zemljišča se zaokroţujejo na območju Governe ob prometnicah. Korp je v celoti izgrajen in se ne širi. Ob intenzivnejšem razvoju se lahko na območju Governe vzpostavljajo dodatne stavbne površine. Pomemben prostor naselja je območje Vasi, preko katerega se Branik povezuje z gradom. Enota Vas dobiva z zaokroţitvijo stavbnih zemljišč proti severu preteţno končno mejo, ki pušča zeleni pas med naseljem in reko Branico. Britof, Governa in Korp obsegajo osnovni javni prostor naselja. Sestavljajo ga nizajoči se ambienti potencialnih središčnih prostorov. Tej prostori so: območje ob šoli, najpomembnejši, ambientalno kvaliteten prostor pred cerkvijo na Britofu, središčna prostora pred pošto in ob kulturnem domu, ki pridobivata na vlogi zaradi umestitve oskrbnih in druţbenih dejavnosti, prostor ob gostišču Furlan, ter niz manjših ambientov na poti skozi Vas do gradu. Poti med posameznimi prostori naj se uredijo in oţivijo tako, da se pomembne stične točke naselja sekvenčno pojavljajo in odpirajo, ne samo kot točke skoncentriranih raznovrstnih programov ampak tudi delno kot promenadna pot vse do gradu. To seveda pomeni ustrezno ureditev prometnih površin, ki dajejo prednost pešcu ter enotne urbane elemente. V Britofu se v zgornjem delu ureja predvsem javni prostor (parkirišča, park), v spodnjem delu pa je potrebno za celovito ureditev območja, ki se lahko dograjuje, izdelati OPPN. Območje Vasi je potrebno obnoviti, moţne so dopolnitve z individualno stanovanjsko pozidavo, ob promenadi se parter programsko oţivi z dejavnostmi, ki so sprejemljive v obstoječi obodni stavbni strukturi. Območje ob gostilni Furlan se pomensko nadgradi iz prometnega območja v območje zelenega sistema naselja, v katerega se na sonaraven način s peš potmi vključi reko Branico. Grajski sklop kot posebna stavbna struktura Branika naj se s programsko oţivitvijo razvija kot eden izmed nosilcev javnega ţivljenja. Območja se ureja na podlagi enotne urbanistično – arhitekturne zasnove. Ostale naselbinske enote (Bizjaki, Birsi, Hmeljaki, Mesarji in Škrbiči) se nizajo ob severni strani ceste, ki predstavlja njihov juţni rob. Med zaselke se kot cezure vrivajo obdelane kmetijske površine. Zaselki imajo tako definirane tudi vzhodne in zahodne robove. Razvijajo se v opredeljenih mejah kot samostojna ruralna naselja ter se v manjši meri širijo proti severu. V naseljih je zraven bivanja smiselno razvijati različne oblike kmetijske ter v manjšem obsegu storitvene dejavnosti. Pri širitvah in zapolnitvah stavbne strukture naj se ohranjajo kvalitetna merila, ki naj izhajajo iz avtohtonega oblikovanja in naj ne presegajo obstoječih okoliških višinskih gabaritov, ohranjajo naj se kvalitetne

32 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek prvine krajine streh (merila, oblike, nakloni, kritine). Največja prostorska kapaciteta zaselkov je v prenovi obstoječe stavbne strukture. Preserje, razpotegnjena vas na grebenu nad Branikom, obsega staro vaško jedro s cerkvijo in stanovanjskimi območji. Naselje se zapolnjuje z individualno stanovanjsko gradnjo. Ohranja se cezurni gozd med Preserji in Zajči. Cvetroţ, lociran pod ţeleznico, se zgoščuje v okviru obstoječih stavbnih zemljišč.

TRNOVO Trnovo je razpotegnjeno naselje, sestavljeno iz manjših gruč, ki so med seboj ločene z večjimi presledki zelenih površin. Naselje se razvija ob prometni povezavi Nova Gorica - Lokve, in sicer v smereh starejše ceste in obvozne ceste iz 20. stoletja. Prostor je relativno odprt in izrazito nagnjen proti jugu, kjer se spustijo strma pobočja proti Vipavski dolini. Z ostalih strani je vas preteţno obdana s strnjenimi gozdovi, delno pa s kraški pašniki, ki se hitro zaraščajo. Na območju naselja je travnat vegetacijski pokrov. Najbolj izoblikovano severno mejo oblikuje stavbna struktura, ki je povečini vzpostavljena vzdolţno ob severni cesti skozi Trnovo. V globino (proti severu) seţe za širino enega niza stavb. V zaledje se širi le mestoma. Meja je kakovostna, zato se princip ene globine ohranja tudi v zahodnem delu naselja, kjer so nad cesto širitve stavbnih zemljišč. Vzhodna meja naselja se zaključuje z obstoječo pozidavo zaselka Volčiči ter stikom obeh cest skozi Trnovo. Naselje se v to smer ne širi. Na zahodu predstavljajo mejo naselja neizgrajena območja za gospodarstvo in poselitev, ki se drţijo ţe omenjene globine pozidave nad cesto. Juţni rob naselja je dinamičen in še ni dokončen, saj se stavbna zemljišča ob posameznih manjših prometnicah v več krakih spuščajo proti jugu in dopuščajo dodatno stanovanjsko gradnjo. Juţna meja mora ohranit gozdno travnate cezure med kraki stanovanjske gradnje. Javni prostor se v naselju oblikuje med obema izvornima naselbinskima jedroma in ob prometnici med njima, kjer se nizajo druţbeno pomembnejši objekti. Prostor nad cesto, kjer so locirane cerkev, dom KS in šola, bi bilo potrebno enotno oblikovati predvsem v smislu povezovanja mikroambientov, katerim naj dominira cerkveni ambient. Območje se proti severu zaključi s travnatimi površinami, v katere se vpenjajo zelene urbane površine naselja: igrišči, pokopališče in skrajno severno, območje spomenika, do katerega vodi sprehajalna pot. Potrebne so obnove obeh izvornih naselbinskih jeder, osnovne ureditve namenjene pešcem z vzpostavitvijo dominantnega prostora ob cerkvi, ovrednotenjem medprostorov med posameznimi objekti in osnovna urbana in tehnična oprema prostora. Urejeno pot pešca je smotrno speljati kroţno po obstoječi poti (cerkev – staro jedro Trnovo – spomenik – šola – staro jedro Volčiči -cerkev). Smotrna je selitev industrijskega obrata, ki je lociran tik ob cerkvi in bi, namenjen mestotvornim funkcijam, predstavljal nadgradnjo centralnega območja naselja. S prenovo obeh izvornih jeder, naj se sanira tudi osnove probleme vasi kot je prometna in tehnična sanacija cestišč ter prerazporeditev dejavnosti v prostoru tako, da bi le ti zaţiveli. Območje centralnih dejavnosti se lahko dopolnjuje z novogradnjami na način, da ne presegajo obstoječih volumnov objektov podobnih namembnosti in ne degradirajo centralnih ambientalnih prostorov. V notranjem cestnem ringu naselja so poleg vzpostavljenih izvornih gruč stanovanjskih objektov še manjši zametki pozidav, večinoma na robovih ob cesti. Ves prostor, namenjen poselitvi znotraj tega obroča je dolgoročnega značaja in ga je potrebno urejati enovito. Manjše zapolnitve z novogradnjami so mogoče ob obstoječih hišah, tako da tvorijo gruče in ne smejo presegati gabaritov obstoječe pozidave. Na juţnem delu naselja se grozdasto pojavljajo območja stanovanjske pozidave ob internih prometnicah. Relativno velike stavbe imajo sicer dokaj poenotene gabarite in naklone streh, kar pa jim še ne zagotavlja zadovoljivo raven integracije v prostor. Tu niso sprejemljive naselbinske strukture velikega merila ter tudi tematska struktura, ki bi pomembno presegala gabarite obstoječe. To še

33 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek posebej velja za posege, izpostavljene vedutam iz J smeri. Juţni in deloma tudi zahodni rob obstoječih naselbinski struktur, ki sta preseţena, je potrebno skozi razvoj sanirati.

ČEPOVAN Čepovan, razpotegnjena središčna vas, se nahaja v osrednjem delu Čepovanskega dola. Dno suhe doline je travnato in obdano s strmimi gozdnatimi pobočji Banjške in Trnovske planote. Po dnu doline teče regijska cesta iz smeri Nove Gorice proti Mostu na Soči, prek strmih pobočij pa se Čepovan povezuje tudi z Lokvami, Trebušo in Lokovcem. Prostor je zaradi dokaj enostavne reliefne strukture dobro pregleden in čitljiv. Vzdolţ Čepovanskega dola se odpirajo vedute na Julijske Alpe. Meja naselja je jasno izoblikovana. Iz najpomembnejših vedut iz vzhodne strani se naselje pojavlja v homogeni, zelo prepoznavni obliki. Mejo na juţni strani zapirajoče oblikujejo proizvodne stavbe večjega merila, ki so kljub temu primerno integrirane v kulturno krajino. Severna meja se je oblikovala v območju jasnega roba med ravnim dnom doline in blago vzpenjajočim se pobočjem. Višine stavbnih struktur ostajajo kontrolirana, tako, da je vloga lokalne dominante z zvonikom še vedno ohranjena. Severna in vzhodna meja naselja naj se ne spreminjata, prostor za širitev individualne gradnje naj se usmerja na zahodni del naselja, kjer naj se rob oblikuje z vzpostavljenim zapirajočim obstoječim vzorcem poselitve. Čepovan se morfološko deli v tri jasno čitljiva morfološka območja: Staro jedro, namenjeno bivanju ter druţbenim in oskrbnim funkcijam naselja, Tovarna z industrijo ter na severu Močila z manjšim številom stanovanjskih hiš. Javni prostor v naselju se pojavlja znotraj Starega jedra. Sestavljajo ga trije prelivajoči, dokaj kvalitetni in dinamični ambienti potencialnih središčnih prostorov, vzpostavljeni predvsem na vozliščih poti in sicer ob odcepu ceste proti Lokovcu, ob gasilskem domu, kjer se oblikuje središčni javni prostor ter ob cerkvi sv. Janeza Krstnika. Lokalno pomemben je zelen, z drevoredom poudarjen prostor med cerkvijo in pokopališčem. Javne prostore je potrebno v okviru potreb in danosti nadgraditi tako v prostorskem smislu (obodna stavbna struktura, površine pešca, prometne površine) kot v programskem smislu. Umeščanje dodatnih programov, ki večajo funkcijo naselja, je zaţeljeno. Sprejemljive so dejavnosti, ki so po vplivih na okolje zdruţljive s konceptom naselja in merilom ter značajem posameznih centralnih prostorov naselja. Dopolnitve homogene stavbne strukture s stanovanjskimi objekti so moţne predvsem na zahodnem delu naselja. Te naj bodo poenotene z gabariti in strehami obstoječih stavb, kar jim zagotavlja zadovoljivo raven integracije v širši prostor. Pomembno je sooblikovanje javnega prostora, izpeljano iz načel avtohtone arhitekture v naselju. Rob naj se oblikuje z vzpostavljenim zapirajočim obstoječim vzorcem, to je z usklajenimi, vzdolţnimi kubusi vzporedno s plastnicami. Območje Tovarna ima prostorske rezerve za širitev proti jugu. Ob širitvi območja naj se meja oblikuje zapirajoče, po principu zniţevanja stavbnih volumnov. Močila so zaradi varovanja izvira vodnega vira preteţno zaključeno območje, kjer so moţne le še manjše dopolnitve obstoječih gradenj.

PRVAČINA Prvačina je razloţeno naselje z gručastim jedrom na desnem bregu Vipave, zahodno od Dornberka in severno od ţelezniške proge Nova Gorica - Seţana. Jedro starega naselja so strnjene, ob dveh vzporednih ulicah razporejene hiše na kratkem flišnem pomolu, na koncu katerega stoji ţupnijska cerkev Sv. Andreja. Drugi deli naselja so ob juţnem vznoţju flišnega Vogrskega gričevja ter na slemenu, ki poteka proti severu. Naselje se iz osrednjega zgoščenega dela ob kriţišču cest širi v tri krake: proti zahodu in vzhodu niţinski obcestni pas ob ţelezniški progi z manjšo razpršeno gradnjo na konceh in močnejši krak, ki se

34 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek dviguje v hribovit severni del s posameznimi avtohtonimi gručami, razraščenimi z novogradnjami. Juţni rob naselja je ţeleznica. Pozidava se deloma razširi do regionalne ceste. Le ta predstavlja skrajni rob urbanih širitev proti jugu. Meje ravninskega dela naselja na vzhodnem in zahodnem delu je potrebno oblikovati z načrtnim zgoščevanjem razpršene gradnje, kar hkrati predstavlja prostorske rezerve naselja. Širjenje stavbnih zemljišč navzven iz vzhodnega ozira zahodnega roba, ni dovoljeno. Severni rob ravninskega dela je preteţno določen z nizom stavb in se ne spreminja. Območje poselitve na vzpetini ob Laţnivi poti ohrani zelene meje vzhodno in zahodno od obstoječih stavb, gručasto, z zelenimi prekinitvami, pa se razvija proti severu. Prvačina se deli v morfološke enote Dolenji konec (Pod Frato, Dolenji konec), Staro jedro, Ţelezniška postaja (Gorenji konec, delno Frijula, gospodarska cona) in Laţniva pot. Najpomembnejša javna prostora v naselju sta staro jedro naselja ob cerkvi sv. Andreja, ki je sicer kvalitetno, a razvrednoteno in mlajši centralni prostor v osrednjem delu Prvačine na sečišču prometnic, ki ima kvalitetne nastavke, a še ni zadostno artikuliran kot središčni prostor. Povezuje ju vzpenjajoča pot s pomembnim ostankom drevoreda. Potrebna je programska in prostorska revitalizacija ţe vzpostavljenih središčnih prostorov, oprema z urbanimi elementi in nadgradnja sistema urbanih zelenih elemetov (obnova, ureditev drevoreda, povezava s parkom ob stari in novi šoli). Parterji stavb z vhodi iz javnega trţnega prostora naj bodo v čimvečji moţni meri javni. V staro jedro naj se umešča dejavnosti, ki lahko funkcionirajo v obstoječi stavbni strukturi, v novem jedru pa se ta oblikovno lahko prilagodi potrebam druţbenih ali oskrbnih dejavnosti.. V Dolenjem in Gorenjem koncu naj se območja razpršene gradnje sanirajo z zgostitvami s stanovanjskimi gradnjami, ki naj ohranjajo zelene cezurne pasove med posameznimi gručami. Obstoječi višinski gabariti naj se ne presegajo, stavbna struktura naj se v čimvečji meri umešča na ţe vzpostavljene gradbene linije. Enaki kriteriji glede oblikovanja gradenj, razen cezur, veljajo za dopolnitve stanovanjskih gradenj na območjih Pod Frato in Frijula, kjer so zemljišča večinoma ţe pozidana in so moţne le manjše zapolnitve. Ohranjajo naj se kvalitetne prvine krajine streh (merila, oblike, nakloni, kritine). Na območju stanovanjske gradnje na Laţnivi poti naj se ohranja slemenska poselitev, obstoječi višinski gabariti naj se ne presegajo. Območje za gospodarstvo se umešča na ravnico med ţeleznico in regionalno cesto, ločeno od stanovanjskih območij.

DRUGA OBMOČJA Kadar gre za večja območja širitev naselij, območja celostnih prenov naselij, območja sanacij razpršene gradnje z vključevanjem le-te v obstoječe naselje ali z vzpostavitvijo novega naselja, se urbanistično oblikovanje določa z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.

Urbanistično oblikovanje posameznih prostorov znotraj naselij, ki so za oblikovanje javnega prostora posebno pomembni, se določi s pomočjo javnih natečajev.

V manjših ruralnih naseljih se ohranja identiteta naselja z obnovami obstoječih objektov, z ohranjanjem kvalitetnih tipologij gradenj, z zagotavljanjem ustrezne količine zelenih in drugih odprtih javnih površin ter z zagotavljanjem ustreznega razmerja med odprtimi in grajenimi površinami v naselju.

II.2.2 ZASNOVA INFRASTRUKTURE

II.2.2.1 ZASNOVA PROMETNE INFRASTRUKTURE Z razvojem prometne infrastrukture se podpira razvoj policentričnega omreţja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeţelskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omreţjem.

35 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

Razvoj prometnih omreţij se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih dejavnosti. Ob tem se zagotavlja kvalitetne bivalne in delovne pogoje, zmanjšuje negativne vplive na okolje, ohranja naravne in kulturne kakovosti ter varuje naravne vire.

Cestna infrastruktura Glavna prometna os, ki povezuje občino z Ljubljano na vzhodu, Vidmom, Benetkami in Trstom pa na zahodu, je hitra cesta H4 Podnanos – Vrtojba. Hitra cesta H4 se je v letu 2009 dogradila in prevzela vlogo povezave slovenskega prostora s čezmejnim prostorom Furlanije – Julijske krajine ter povezavo Goriške in njenega regionalnega središča Nove Gorice z drţavnim središčem Ljubljano. Predvidena je širitev hitre ceste za en prometni pas obojestransko, torej njena nadgradnja v avtocesto.

Vse regionalne in glavne cestne povezave, ki občino povezujejo s Posočjem, Brdi, Vipavsko dolino, Idrijsko cerkljanskim pogorjem ter Krasom se vzdrţujejo in izboljšujejo. Glede na predviden razvoj turističnega centra na Lokvah mora biti prednostno obravnavana cesta Solkan – Lokve ter posodobitev regionalne ceste iz Ajdovščine, preko Predmeje, Lokev in Čepovana do Mosta na Soči. Predvidena je izgradnja obvozne ceste ob Dornberku, ki bi promet z regionalne cestne povezave do Seţane (R1 204) speljala mimo centra naselja.

Na mestnem območju je pomembna predvsem dogradnja primarnega omreţja z izgradnjo zahodne mestne ceste z novim predorom pod Panovcem ter priključitev Lavričeve ulice na solkansko obvoznico. V sekundarnem omreţju je pomembno podaljšanje ulice Gradnikove brigade do vile Bartolomei in v nadaljevanju preveritev njenega podaljška do solkanske obvoznice proti severu, podaljšanje Delpinove proti jugu, severne in juţne razbremenilne vzporednice kromberški vpadnici, izgradnja kromberške pobočne ceste ter izgradnja povezovalne ulice vzdolţ Korna na juţnem robu mesta. Ob tem je pomembna ureditev glavnih kriţanj, zahodne mestne ceste z Erjavčevo in Prvomajsko ulico, solkanske obvoznice z Lavričevo ulico, Lavričeve s Prvomajsko in ulico IX korpusa. Prav tako je potrebna ureditev pomembnih kriţanj na obodu mesta, priključka s hitre ceste Pri treh hišah (R3 615-R2 444), kriţišča na Ajševici (R3 613-R2 444), v Solkanu (G2 103-R3 608) in v Roţni Dolini (na cesti G2 103 stičišče Vojkove in Vipavske ceste). Za navedene in morebitne nove ključne elemente prometne infrastrukture je natančno prostorsko umestitev potrebno doreči na podlagi podrobnejših projektnih rešitev.

Kolesarska infrastruktura in peš poti Omreţje kolesarskih poti na območju mesta bo temeljilo na dograjeni kolesarski poti v smeri sever–jug skozi Novo Gorico in Solkan naprej ob Soči do Plav ter novi poti v smeri vzhod–zahod ob Kornu in naprej po parkovni poti vzdolţ Panovca do Ajševice in Lijaka. Središči Nove Gorice in Solkana bosta prednostno namenjeni pešcem in kolesarjem. V Novi Gorici se na Magistrali vzpostavi mirno območje, kjer je motorni promet na vsej dolţini v celoti podrejen pešcu, vzpostavi se izključna peš cona med mestnim parkom in trgovskim središčem ob Prvomajski ulici. Poleg samostojnih kolesarskih in pešpoti v smereh sever–jug in vzhod-zahod se tudi ob zbirnih in napajalnih cestah uredijo poti za kolesarje in pešce.

Mirujoči promet Mirujoči promet se na območju mesta usmerja v večje javne parkirne hiše v centru ter parkirne ploščadi na robovih. Javna parkirišča so povezana z javnim potniškim prometom in sluţijo kot izhodiščne točke za obisk mestnega centra ali rekreacijskega roba.

Javni potniški promet Mreţa javnega potniškega prometa se bo razširila tako, da bo z Novo Gorico povezala celotno mestno območje, poleg Solkana, Šempetra, Vrtojbe in Gorice tudi razvojna področja mesta na Ajševici in v Lokah ter vključevala predvidene parkirne ploščadi na robovih mesta.

Ţelezniška infrastruktura

36 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

Ţelezniško infrastrukturo je potrebno rekonstruirati in posodobiti.

Najpomembnejšo ţelezniško povezavo v občini predstavlja navezava Nove Gorice na V evropski koridor, zato je nujna elektrifikacija trase Nova Gorica-Seţana.

Trasa Nova Gorica-Jesenice je kot historična Bohinjska proga potniška ţila velikega turističnega pomena.

Ţelezniško tovorno postajo je primerno iz središča mesta premestiti v skupni logistični terminal v Vrtojbi in Štandreţu ter v Novi Gorici ohraniti le potniško. Zgraditi je potrebno novo potniško postajališče v Solkanu.

II.2.2.2 ZASNOVA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE Z zasnovo energetske infrastrukture se zagotavlja učinkovita, varna in zanesljiva oskrba z elektriko, zemeljskim plinom, toploto ter obnovljivimi in drugimi viri energije.

Električna energija Novi predvideni daljnovodi in elektroenergetski objekti so 2x400 kV vzankanje Okroglica (Gorica 2, D- 435) in 2x110 kV HE Trebuša – Okroglica (Gorica 2, D-1438) s predvideno RTP postajo 400/110 kV Okroglica (Gorica 2). Razdelilno transformatorsko postajo 110/20 kV Gorica (Kromberk) se preseli iz območja mesta na novo RTP Gorica 2.

Načrtovan je prehod vseh obstoječih enosistemskih daljnovodov moči 1x110 kV in 1x400 kV na dvosistemske daljnovode moči 2x110 kV in 2x400 kV.

Distribucijsko omreţje v MONG je v celoti 20 kV. Z namenom zagotavljanja zanesljive oskrbe z električno energijo je načrtovanih 13 dodatnih transformatorskih postaj, od tega 10 v mestnem območju Nove Gorice, dve na območju Ajševice in ena na območju Trnovega.

Vsi elektroenergetski vodi znotraj naselij morajo biti izvedeni podzemno.

Plin Distribucijsko omreţje zemeljskega plina je izvedeno na območju Nove Gorice, Solkana, Kromberka in Roţne Doline. Na mestnem območju se dogradi distribucijsko plinovodno omreţje v skladu s širitvijo naselij. Priključevanje na omreţje se predvidi skladno z energetsko zasnovo občine.

Toplovod Toplovodnemu sistemu, ki oskrbuje stanovanjska območja z visoko gostoto pozidave in center mesta, bo povečana moč, tako da bo oskrboval še nova načrtovana območja v mestu ter bo tehnološko posodobljen (kogeneracijski agregati, daljinsko hlajenje). Novo pozidana območja mesta z načrtovano visoko izrabo prostora se opremlja s toplovodom skladno z energetsko zasnovo.

Alternativni viri energije Za pridobivanje dodatne električne energije se uporabljajo predvsem sončna energija in biomasa. Uporaba sončne energije kot dodatni vir energije se uporablja predvsem pri individualnih gradnjah, spodbujati pa je potrebno njeno uporabo tudi za oskrbo objektov druţbene infrastrukture, športno rekreacijskih objektov, območij za kmetijsko proizvodnjo in drugih.

Na območjih strnjene pozidave Trnovske in Banjške planote ter Vipavske doline so moţnosti za sistem daljinskega ogrevanja na biomaso. Moţnosti za pridobivanje dodatne električne energije pa predstavljata tudi bioplin na ţivinorejskih kmetijah in energija vetra na Banjški planoti.

Spodbujati se energetsko varčna gradnja.

II.2.2.3 ZASNOVA KOMUNALNE OPREME S PODROČJA VARSTVA OKOLJA Oskrba s pitno vodo

37 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

Za zagotavljanje boljše oskrbe s pitno vodo je potrebno povezovanje glavnih vodnih virov Mrzlek in Hubelj. Povečati in rekonstruirati je potrebno vodarno Mrzlek. Za zagotavljanje ustrezne vodooskrbe je potrebno zgraditi novo vodarno na izviru Hubelj v občini Ajdovščina. Rezervni vodni vir za območje Nove Gorice predstavlja Lijak.

Zaradi oporečnosti pitne vode je potrebno sanirati več vodovodov in zagotoviti ustrezno pripravo pitne vode na vseh izvirih (predvsem na Trnovski in Banjški planoti). Na vodovodnem omreţju je potrebno načrtovati dograditve ter rekonstrukcije obstoječega primarnega vodovoda, izgradnjo novih, obnovo obstoječih vodohranov ter izgradnjo in obnovo črpališč. Zamenjati bo potrebno vodovodne cevi, ki so še vedno iz salonita.

Na Trnovski in Banjški planoti je treba zagotoviti vodooskrbo še v Grgarskih Ravnah, na Lazni, v Lokovcu, Podgozdu in Dragovici. Krajevni vodovodni sistemi Lokatonci - Sveta Gora, Humarje - Sveto in Bate – Dragovica morajo preiti v javno upravljanje.

Nekatere od naštetih pomanjkljivosti bodo predvidoma do leta 2011 odpravljene z izvedbo investicij zaščite vodnega vira Mrzlek in oskrbe prebivalcev Trnovske in Banjške planote ter Vipavske doline s pitno vodo.

Zavarovati je treba vse vodne vire, ki bi se dodatno vključevali v javno vodovodno omreţje. Nadaljevati je treba z raziskavami potencialnih virov pitne vode in zaščititi njihovo kakovost, saj je območje občine potencialno vododeficitarno območje. Glede na to mora biti ustrezno načrtovana tudi zagotovitev manj kvalitetne vode za druge namene, kot sta poţarna voda ali gospodarska izraba.

Poţarna varnost Na velikem delu občine še ni urejeno področje poţarne varnosti. Za ta namen je potrebno v Novi Gorici zgraditi vsaj vodohran v Panovcu za zagotavljanje višje oskrbne cone, na splošno pa izvesti rekonstrukcije omreţij ter povezovanje glavnih vodnih virov Mrzlek in Hubelj. Kjer je mogoče, se za potrebe poţarne varnosti zagotavlja manj kvalitetno vodo.

Odvajanje in čiščenje fekalnih vod V skladu z operativnim programom čiščenja in odvajanja odpadnih voda je treba vsem naseljem, ki še nimajo izgrajenega kanalizacijskega sistema s čistilno napravo, tega zgraditi.

Prioriteta je centralna čistilna naprava, na katero bodo priključena naselja Nova Gorica, Solkan, Kromberk, Pristava, Roţna Dolina in naselja sosednjih občin. Čistilna naprava je načrtovana na območju občin Šempeter – Vrtojba in Miren - Kostanjevica. Začetek gradnje čistilne naprave je predviden v letu 2010, začetek delovanja pa v letu 2011. Čistilna naprava bo imela kapaciteto 41.000 PE, od tega za potrebe MONG 29.500 PE (72 % kapacitete).

Zgrajeno čistilno napravo ima naselje Prvačina. Nanjo se bodo priključevala tudi naselja Dornberk, Zalošče, Tabor, Draga in Brdo, vendar je potrebno za njihovo priključevanje dograditi povezovalne vode. Čistilna naprava je v fazi poskusnega obratovanja, ravno tako čistilna naprava za Ravnico. Za naselja Ozeljan, Šempas, Osek in Vitovlje se načrtuje skupna čistilna naprava, ravno tako za naselji Branik in Preserje. Odpadne vode Grgarja bodo speljane na centralno čistilno napravo. Za območja širitve mesta je potrebno načrtovati območje za čistilno napravo pod Lokami, kjer teren gravitira proti vzhodu. V skladu s turističnim razvojem se načrtuje tudi izgradnja čistilne naprave na Lokvah.

Odvajanje meteornih vod Nujna dograditev infrastrukture za odvodnjo meteornih voda obsega najmanj izgradnjo centralne čistilne naprave za mesto, ureditev delovanja suhega zadrţevalnika Pikol ter s tem sprostitev zazidave v Roţni Dolini, izvedba kanala ZBDVs za odvodnjo meteornih voda z zahodnega roba mesta in severnega dela centralnih mestnih površin v Sočo, izvedba kanala BCs za odvodnjo meteornih vod z novih območij severnega pola mestnega središča, izvedba zadrţevalnega bazena na Ščednah za

38 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek odvodnjo dela zalednih voda iz Ščeden ter s pobočja Katarine nad obvoznico ter dokončanje regulacije Vrtojbice.

Ravnanje z odpadki Ravnanje z odpadki bo tudi na lokalnem nivoju sledilo strategiji ravnanja z odpadki, ki jo je sprejela Vlada RS ter evropski regulativi. Količine komunalnih odpadkov bo mogoče zmanjšati z ustrezno organizacijo zbiranja posameznih vrst odpadkov in zagotovitvijo njihove snovne in energetske izrabe. Občina bo z nadgradnjo mreţe zbirnih in prevzemnih mest ločeno zbirala posamezne vrste odpadkov ter s tem zmanjšala količino odpadkov, ki so se sicer odlagali na odlagališče za nenevarne odpadke. Ločeno zbiranje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov iz gospodinjstev pa bo zmanjšalo tudi nevarnostni potencial. Znotraj območja CERO Nova Gorica je v vzpostavljanju mehansko biološka obdelava mešanih komunalnih odpadkov. Zbirajo se ločene frakcije odpadkov, azbest cementna kritina, nevarne frakcije komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, kosovni odpadki ter v manjši meri inertni odpadki. Kapacitete CERO zadostujejo za obdobje do leta 2045. Center za ravnanje z odpadki Nova Gorica ima znotraj Goriške regije, po operativnem planu RS, edini zadostne prostorske kapacitete za vzpostavitev regijskega centra za obdelavo odpadkov.

Do centra za ravnanje z odpadki bo potrebno zagotoviti nov dostop iz smeri hitre ceste.

Potrebno je prilagoditi obstoječa odjemna mesta zahtevam zakonodaje in potrebi po ločenem zbiranju odpadkov. MONG mora imeti dva zbirna centra za komunalne odpadke. Obstoječi center na Ulici Gradnikove brigade je začasne narave, načrtujeta se nova centra, en na območju KS Solkan ter en na območju KS Nova Gorica.

Na območju občine se pojavljajo divja odlagališča odpadkov. Obstoječo evidenco odlagališč je potrebno nadgrajevati ter predvideti sanacijo. Prednostno naj se sanira divja odlagališča odpadkov na vodovarstvenih območjih.

II.2.2.4 ZASNOVA TELEKOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE Na območju MONG bodo z najsodobnejšo telekomunikacijsko infrastrukturo opremljena vsa območja strnjene pozidave. Na območjih razpršene poselitve bodo zagotovljene brezţične povezave.

Povečevala se bo moţnost priključitve na optične kable ter pokritost z radijskimi in digitalnimi televizijskimi signali, signali za mobilno telefonijo ter drugimi.

II.2.3 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI

II.2.3.1 SPLOŠNE USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI Razvoj krajine v MONG bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja. Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroţenosti zaradi naravnih in drugih nesreč. Na območjih, ki so spoznana za vrednejša tako zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih kvalitet, bo zagotovljeno skupno varovanje. Poleg kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj krajine, se bodo znotraj posameznih krajin razvijale tudi turistične in rekreacijske dejavnosti, gospodarjenje z vodami ter izkoriščanje mineralnih surovin.

Z ohranjanjem in vzpostavljanjem kulturne in simbolne prepoznavnosti krajine se zagotavlja večja privlačnost območij, specifične razvojne moţnosti, kvalitetno bivalno okolje in moţnosti za identifikacijo prebivalstva s teritorijem občine. Kulturno in simbolno prepoznavnost ter doţivljajsko vrednost krajine oblikujejo pestra kulturna krajina, stavbna in naselbinska dediščina podeţelja ter naravne kakovosti. Dejavnike prepoznavnosti krajine se obravnava kot razvojne dejavnike, ki povečujejo privlačnost tudi

39 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek za investitorje in obiskovalce. S spodbujanjem razvoja turizma v povezavi s kulturnimi vrednotami se prispeva h gospodarskemu razvoju občine.

Območja nacionalne prepoznavnosti v MONG so Vipavska Brda ter manjše področje Krasa nad Branikom. Pomembno vlogo imajo območja regionalne prepoznavnosti Trnovska in Banjška planota ter območja lokalne prepoznavnosti in sicer pobočja nad Goriško ravnijo, Vipavska dolina ter zeleni obroč hribov okoli Nove Gorice, Sabotin, Sveta Gora, Škabrijel, Danijel in Panovec.

II.2.3.2 USMERITVE ZA RAZVOJ KMETIJSTVA

 SPLOŠNE USMERITVE ZA RAZVOJ KMETIJSTVA Kmetijska zemljišča se glede na pridelovalni potencial tal razvršča v najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča. Najboljša kmetijska zemljišča, ki bodo namenjena za intenzivno kmetijsko proizvodnjo in za katera bo zagotovljeno trajno varstvo, je treba določiti po predhodnem usklajevanju z drugimi interesi v prostoru ter na podlagi ranljivosti prostora.

Kmetijske dejavnosti je treba spodbujati tudi na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom, če se s tem omogoča ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine ali biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot.

Na območjih, ogroţenih zaradi škodljivega delovanja voda, je treba kmetovanje prilagoditi razmeram. Prav tako na območju zaradi neugodnih vremenskih razmer kot so burja, zmrzali in suša.

Območja, kjer so agrarne operacije povzročile krajinsko in ekosistemsko osiromašenje, se postopno sanira z uvajanjem večjega deleţa vegetacijskih prvin ter renaturacijo vodotokov.

Pri umeščanju drugih dejavnosti, ki bi lahko povzročile onesnaţenje tal z visokim ali dobrim pridelovalnim potencialom, je treba zagotoviti dovolj velik odmik od kmetijskih zemljišč oziroma zagotoviti ustrezne zaščitne vegetacijske pasove.

Drevesna oziroma grmovna zarast med kmetijskimi zemljišči in ob vodotokih se ohranja.

Kmetijska zemljišča v neposredni bliţini naselij in med obstoječo pozidavo naj se namenijo za poselitev, če se s tem bistveno ne spremenijo ekološki in gospodarski pogoji, saj imajo velik vpliv na zdravje ljudi.

 USMERITVE ZA RAZVOJ INTENZIVNE KMETIJSKE PROIZVODNJE V MONG se kmetijske dejavnosti prednostno usmerja v Vipavsko dolino, kjer je proizvodni potencial tal največji. Območje intenzivnega kmetijstva bo Šempasko polje, kjer naj prevladuje njivska pridelava. Na tem območju se dovoljujejo ukrepi za posodabljanje kmetijske proizvodnje, pri čemer je treba upoštevati omejitve kot so poplavna območja, ohranjanje narave ob vodotokih, obstoječa krajinska struktura, mreţa poti, prostorske smeri, naravni koridorji in logika krajinskega vzorca.

Območja vrtnarske proizvodnje so namenjena vzgoji zelenjadnic in okrasnih rastlin. Taka območja so predvsem Šempasko polje, pobočja pod robom Trnovske planote od Lok do Vitovelj, ravninska območja ob Vipavi ter kmetijska območja pri Roţni Dolini. Objekti za vrtnarsko pridelavo morajo biti postavljeni v primernem odmiku od poselitve, da ne povzročajo konfliktov.

Na pobočjih juţnega dela Vipavske doline se ohranja struktura večjih sklenjenih površin kmetijskih zemljišč med gozdom. Spodbuja se intenzivno vinogradništvo in sadjarstvo, pri čemer se novi trajni nasadi ne umeščajo na erozijska in plazovita območja. Pri prenovah obstoječih trajnih nasadov se izbira tako obliko nasada, da je nevarnost proţenja erozije minimalna.

40 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

Na območju Trnovske in Banjške planote se spodbuja pašna ţivinoreja ter ekološko kmetijstvo. Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem v povezavi s predelovanjem kmetijskih pridelkov ter mesnih in mlečnih izdelkov, lesa ter s kmetijstvom povezanim turizmom. Spodbuja se preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč, zlasti na območju Banjške planote. Kmetijska dejavnost na Trnovski in Banjški planoti se izvaja v skladu z omejitvami zaradi varstva vodnih virov. Kmetijska dejavnost se na območju planote izvaja tako, da se ohranjajo naravne značilnosti in kakovosti območja ter prepoznavne značilnosti območja.

Kmetijska dejavnost na pobočjih pod Trnovsko planoto ter dolina Branice, kjer se kmetijstvo usmerja predvsem v sadjarstvo in vinogradništvo, se izvaja tako, da se ohranjanja preplet kmetijskih zemljišč in poselitve. Upoštevati je potrebno omejitve zaradi ohranjanja narave ter nestabilnega terena. Pri prenovah obstoječih trajnih nasadov in vzpostavljanju novih se izbira tako obliko nasada, da je nevarnost proţenja erozije minimalna.

II.2.3.3 USMERITVE ZA RAZVOJ GOZDARSTVA Kot varovalni gozdovi so razglašeni gozdovi na skrajnem juţnem delu Trnovske planote, ki večinoma sovpadajo tudi s krajinskim parkom Juţni obronki Trnovskega gozda in najbolj strma pobočja severnih obronkov kraške planote nad Branico. Posegi in obnovitvena, vzdrţevalna ter varstvena dela morajo biti skladni s sprejetimi gozdnogospodarskimi načrti ter drugimi pravnimi akti. Gospodarjenje v teh gozdovih je omejeno na krepitev varovalne funkcije gozdov.

Na območju občine je razglašenih več gozdnih rezervatov, ki so prepuščeni naravnemu razvoju, delno mestni gozd Panovec, Kromberški hrasti, Lijak, Smrečje, Paradana, Govci, Golaki in še nekaj manjših v Trnovskem gozdu. V gozdnih rezervatih so prepovedane vse dejavnosti razen opravljanja nalog javnih sluţb s področja gozdarstva, ohranjanja narave in nadzora lova. Zaradi poučnih in turističnih funkcij rezervatov z blaţjimi reţimi, je moţno, v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, postavljanje informacijskih tabel.

Gozdovi s posebnim namenom, kjer so posegi dovoljeni, območje krajinskega parka Juţni obronki Trnovskega gozda, delno mestnega gozda Panovca in drugi, ter območja izjemno poudarjenih ekoloških in socialnih funkcij, zlasti rekreacijskih, območje Trnovskega gozda, delno mestni gozd Panovec, Škabrijel, Sveta Gora, Sabotin, Sveta Katarina, območje Ţeleznih vrat nad Dornberkom, so gozdovi, kjer je gospodarjenje z njimi prilagojeno vrsti in stopnji poudarjenosti posamezne funkcije gozda. Urejajo se na podlagi gozdnogospodarskih načrtov ter drugih pravnih aktov.

Območja sklenjenih in ohranjenih gozdnih kompleksov so območja s poudarjenimi funkcijami gozdov, ki so ovrednotene v gozdnogospodarskih načrtih. Gospodarjenje z njimi je sonaravno in trajnostno ter upošteva njihovo večnamensko vlogo. Lesnoproizvodna funkcija gozda je izjemno poudarjena na območju Trnovskega gozda in dolinskega dela v juţnem delu Vipavske doline.

Območja prepleta gozdnih in kmetijskih zemljišč in poselitve so območja, kjer se zaradi zaokroţevanja kmetijskih zemljišč in drugih posegov ali pa zaradi lokalnega zaraščanja manj primernih in razdrobljenih parcel, gozdni rob spreminja.

Na območjih, kjer so ustrezne naravne danosti in ni konfliktov z varstvom drugih naravnih virov, se spodbuja lesnoproizvodna funkcija. Lesna proizvodnja ni dovoljena v varovalnih gozdovih in gozdnih rezervatih. V gozdovih s posebnim namenom se lesno proizvodnjo izvaja v skladu z njihovim posebnim namenom. Trnovski gozd in Banjška planota imata še hidrološke funkcije, manjše zaplate in koridorji, gozdni kompleksi Stare Gore, Mandrije in Panovca imajo biotopske funkcije, gozdovi pa imajo še varovalne in socialne funkcije.

41 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

Posege v gozdni prostor je potrebno usmerjati v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo, oziroma na območja zaraščajočih se površin kot povratne rabe kmetijskih površin. Posega v gozd oziroma gozdni prostor sta poleg posegov, določenih s predpisi o urejanju prostora, tudi krčitev gozdov in izkoriščanje za potrebe paše. Primernost posega se ocenjuje na podlagi ovrednotenih funkcij gozdov. V večje sklenjene gozdne komplekse, še posebej kjer so poudarjene socialne ali ekološke funkcije gozdov, posegi v gozd in gozdni prostor za namene razpršene poselitve niso dopustni. Izjema so manjši objekti za potrebe gozdarstva in lova. V gozdni prostor se lahko umeščajo tudi kolesarske in pešpoti, namenjene rekreaciji prebivalstva.

Ravninskih gozdov, skupin dreves in posameznih dreves v kmetijski krajini se ne krči. Na krajinsko in ekosistemsko osiromašenih kmetijskih območjih je dovoljeno pogozdovanje z avtohtonimi vrstami. Gozdove v naseljih se ohranja in se jih vključuje v zelene sisteme naselij. Gozdove v bliţini naselij se lahko nameni za poselitev, če se s tem ekološko ravnovesje bistveno ne spremeni.

II.2.3.4 USMERITVE ZA GOSPODARJENJE Z VODAMI Vode v občini se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično rekreacijske namene ob hkratni skrbi za varstvo njihove kakovosti ter njihovega krajinskega in doţivljajskega pomena. Naravne procese, kot so poplavnost, erozija in plazovitost, se upošteva kot omejitev pri načrtovanju rabe prostora.

Prostorske ureditve, ki niso vezane na vodo, je potrebno umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku tako, da se priobalno zemljišče ohranja nepozidano in javno dostopno.

Poseganje na vodna in priobalna zemljišča je moţno le v skladu z zakonodajo in drugimi pravnimi akti. Posegi na vodna zemljišča morajo biti izvedeni tako, da upoštevajo morfološke značilnosti voda in drugih krajinskih kvalitet. Premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje vodnega reţima in stanje voda. Prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda. Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov.

Območja vodnih in priobalnih zemljišč, ki niso namenjena bivanju ali opravljanju dejavnosti, se prepušča naravni dinamiki prostora.

Pri urejanju in ohranjanju vodnega reţima se upošteva naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega reţima tako, da se ohranjajo naravne retenzijske sposobnosti prostora oziroma zagotavlja njegovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Ob izkazanem javnem interesu se retenzijske površine ali obseg vodnega reţima lahko zmanjšuje, vendar le ob ustrezni nadomestitvi teh površin oziroma izvedbi drugih izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšata poplavna varnost,vodni reţim in stanje voda.

Rabo prostora, ki lahko vpliva na spremembe odtočnega reţima, se usmerja izven teh območij. Nadaljnje regulacije vodotokov niso dopustne. Zaradi kmetijstva regulirane vodotoke Vipavo in Lijak se renaturira.

Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaţenjem. Največji potencial vodnega vira je bazen pod Trnovsko in Banjško planoto. Ta leţi na razpoklinskih in kraških vodonosnikih z veliko izdatnostjo. Potencialni vodni viri v prodih in peskih se nahajajo tudi na ravninskem delu občine na območjih Vipave, Branice in Lijaka, večje zaloge vode so tudi na območju med Dornberkom in Prvačino. Lijak je potrebno predvideti kot rezervni vodni vir za območje Nove Gorice. Večina vodnih virov je ustrezno zaščitena z načrti, potrebno je sprejeti tudi zaščito vodnih virov Trnovske in Banjške planote. Dejavnosti je treba v skladu s sprejetimi načrti v največji moţni meri usmerjati izven območij

42 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek podtalnice in virov pitne vode, oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za onesnaţevanje voda. Spodbuja se varčno in smotrno rabo pitne vode. Z dograditvijo kanalizacijskega sistema, s pravilnim in nadzorovanim odstranjevanjem odpadkov in nadzorovano uporabo nevarnih snovi, se odpravi oziroma maksimalno zmanjša moţnost ogroţanja vodnih virov. Odvajanje odpadnih voda neposredno v podzemne vode je prepovedano.

Na vseh območjih naselij se zagotavlja okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti tako, da bo v čim večji moţni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrţevanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.

Vodna infrastruktura se lahko uporablja tudi za druge namene, če to ni v nasprotju ali ne omejuje izvajanja dejavnosti, zaradi katere je bila zgrajena. Dejavnosti na območjih vodne infrastrukture, zadrţevalnikov Pikolud in Pikol, za čas do celostne rešitve odvodnje Nove Gorice ne smejo zmanjšati kapacitet tehničnih objektov in njune funkcionalnosti.

Območja rekreacije na vodi na Soči in Vogrščku je treba urejati tako, da upoštevajo morfološke značilnosti voda in da rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine.

II.2.3.5 USMERITVE ZA PRIDOBIVANJE MINERALNIH SUROVIN Na območju MONG se od mineralnih surovin nahajajo apnenec in dolomit ter glina, lapor in fliš. V skladu z opredeljeno zasnovo pomembnejših mineralnih surovin je treba varovati in nadzorovati smotrno gospodarjenje s surovinami ter preprečevati moţna razvrednotenja teh območij.

Izkoriščanje mineralnih surovin se usmerja v obstoječe kope Solkan, na Okroglico, v Malin dol pri Lokovcu in Lazno.

Pridobivanje gline, laporja in fliša se omejuje le na nahajališče Turjak na Okroglici, ki je nadzemni pridobivalni prostor. Območje kopa se nahaja v občini Renče – Vogrsko, vendar se območja nahajališč rude pojavljajo tudi znotraj meje MONG. Za potrebe pridobivanja gline znotraj tega območja se predvidi izdelava medobčinskega prostorskega načrta, ki naj predvideva vzporedno koriščenje in sanacijo pridobivalnih površin.

Pridobivanje apnenca in dolomita se odvija na več območjih:

- kamnolom Solkan je nadzemni pridobivalni prostor karbonatne surovine, apnenca. V izdelavi je občinski podrobni prostorski načrt Kamnolom SIA v Solkanu, s katerim se predvidi vzporedno koriščenje in sanacijo pridobivalnih površin. Z OPPN je potrebno načrtovati okoljsko in krajinsko sanacijo območja, zato je njegov obvezni del tudi načrt krajinske arhitekture. - kamnoloma Lokovec in Lazna sta nadzemna pridobivalna prostora tehničnega kamna, namenjenega za lokalno oskrbo. Pridobivanje je skladno s pridobljeno koncesijo. Povečevanje proizvodnje ni dovoljeno. Po končanem koriščenju je kope potrebno sanirati. - nahajališči Sedovec pri Ravnici in Jelenk nad Anhovim sta potencialna prostora pridobivanja tehničnega kamna, apnenca. Geološko sta raziskana. Na območju občine je še več manjših opuščenih ali manjših občasno aktivnih površinskih kopov. Za celovit pregled stanja na tem področju bi bilo potrebno izdelati kataster obstoječih kopov ter vrednotenje morebitnih novih nahajališč. Nekateri od obstoječih kamnolomov manjšega obsega so lahko zanimivi za oskrbo lokalnega prebivalstva.

43 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

II.2.3.6 USMERITVE ZA RAZVOJ TURIZMA IN REKREACIJE V NARAVNEM OKOLJU Razvoj turističnih, športnih in rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora ter preprečevali konflikti z drugimi rabami, predvsem s poselitvijo in kmetijstvom. Razvoj turizma temelji na naravnih in kulturnih kvalitetah občine.

Na turističnih, športnih in rekreacijskih območjih je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturno opremljenost ter v skladu z razvojnimi potrebami ustrezno velike servisne površine.

Zaradi ohranjanja naravnih kakovosti se izvajanje posameznih športnih in rekreacijskih dejavnosti časovno omeji, glede na letni čas. Območja kopalnih voda smejo biti vzpostavljena tam, kjer izpolnjujejo kriterije, predpisane z zakonodajo.

Turistični centri, v katerih bo skoncentrirana turistična infrastruktura, so Nova Gorica, Solkan, Ajševica in Lokve. Pomembnejša rekreacijska izhodišča z osnovno infrastrukturo, gostiščem, informacijsko točko, parkiriščem, so Banjšice, Lokovec, Čepovan, Trnovo, Šempas, Dornberk in Branik.

Naselja z vinogradniško in kulinarično ponudbo so vsa naselja juţnega dela Vipavske doline, Branik, Preserje, Saksid, Steske, Budihni, Zalošče, Tabor, Potok pri Dornberku, Dornberk, Draga, Brdo, Prvačina in Gradišče nad Prvačino ter naselja severnega dela Vipavske doline, Osek, Vitovlje, Šempas, Ozeljan, Šmihel, Loke in Kromberk. Naselja so med seboj povezana z vinskimi cestami. Razvoj naselij se izvaja ob ohranjanju naselbinskih in drugih kulturnih kakovostih ter ob zagotavljanju prostorskih moţnosti za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, povezanih s turizmom.

Glavna športna in rekreacijska območja so Lijaško polje s Panovcem, Soča, Vogršček, Trnovska in Banjška planota ter dolina Branice s Krasom. Območja niţinskega dela občine so med sabo povezana s kolesarskimi potmi.

Območje Panovca z Lijaškim poljem predstavlja, v povezavi z območjem ob Soči in Vogrščku, rekreacijsko cono širšega mestnega območja Nove Gorice ter dodatno turistično ponudbo zabaviščnemu turizmu Nove Gorice. Na območju Panovca se zagotavlja ustrezna opremljenost z rekreacijsko infrastrukturo ter servisnimi dejavnostmi, peš potmi, otroškimi igrišči, parkiriščem, gostinskim objektom. Na območju Lijaškega polja se zagotovijo prostorske moţnosti za izvajanje alternativnih športov kot so jadralno padalstvo, zmajarstvo, prosto plezanje, vzletne steze za lahka in ultra lahka letala ter modelarje, konjeniški center, opazovalnica ptic, vključno s servisnimi objekti in površinami. Za obiskovalce se uredi tudi območje izvira Lijaka, dostopno predvsem s peš in kolesarskimi potmi.

Območje ob Soči je namenjeno izvajanju športno rekreacijskih dejavnosti vezanih na Sočo, predvsem kajakaštvo, vključno z območjem kopalnih voda. Ponudba je podprta z moţnostmi za izvajanje tudi drugih oblik rekreacije.

Območje ob Vogrščku se uredi za sprehajalce ter s peš in kolesarskimi potmi poveţe z bliţnjimi rekreacijskimi območji. Del obale akumulacije se v skladu z moţnostmi namenja tudi kopalcem. Druge rabe in dejavnosti v neposredni bliţini Vogrščka se izvaja tako, da ne vplivajo na kvaliteto vode v akumulaciji.

Ponudba Trnovske in Banjške planote temelji na naravnih kakovostih. Spodbuja se razvoj športno rekreacijske in turistične dejavnosti, v povezavi z naravnimi in kulturnimi kakovostmi območja, ob hkratni skrbi za njihovo ohranjanje in s čim manjšo potrebo po poseganju v prostor. Gradnja potrebne infrastrukture se usmerja na vidno neizpostavljena območja, v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi kriteriji ter varstvom kulturne dediščine. Posodablja se obstoječa turistična infrastruktura, smučišče. Uredijo in sanirajo se točke, kjer se ljudje ţe sedaj zbirajo, parkirišča, piknik prostori, razgledišča, pešpoti in tekaška proga. Ureditve morajo biti take, da ne ogroţajo virov pitne vode ter upoštevajo

44 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek omejitve varstva narave. Upošteva se območje medveda. Pri zasneţevanju smučišč se ne sme uporabljati sredstev za utrjevanje snega. Upoštevati je treba veliko poţarno ogroţenost območja zaradi pomanjkanja površinskih voda. Turističnih točk, ki omogočajo daljše zadrţevanje večjih skupin ljudi, se ne ureja v neposredni bliţini naravnih vrednot. Športna in rekreacijska ponudba Trnovske in Banjške planote je podprta s ponudbo ekoloških in turističnih kmetij ter z etnološko dediščino območja. Zaradi laţjega varstva območja, upravljanja območja ter pridobivanja sredstev za razvoj območja, je potrebno ustanoviti regijski park Trnovski gozd.

Vse večjo vlogo pridobivata tudi prostorski dominanti nad Novo Gorico, Sveta Gora in Kostanjevica, ki sta centra sakralnega turizma. Turistično ponudbo bi lahko dodatno dopolnjevali tudi drugi kulturni spomeniki, kot sta gradova Rihemberg in Kromberk, Solkanski most ter Laščakova vila v Rafutskem parku. Trg Evrope kot skupni trg obeh Goric na ţelezniški postaji je za občino ena prepoznavnejših točk.

Sabotin, Sveta gora, Sveta Katarina, Škabrijel in Danijel so območja, po katerih je potekala soška fronta v prvi svetovni vojni. Številne ostaline ter naravne kvalitete so podlaga za nastanek parka miru na Sabotinu ter poti miru, ki bo potekala po Škabrijelu in Sv. Katarini. Območja parkov ob soški fronti, Miren, Bovec, Kobarid in Debela griţa, so še eden od turističnih produktov, ki povezujejo občine Goriške s čezmejnim prostorom ter privabljajo vedno več obiskovalcev.

Številne priloţnosti za razvoj turizma v Goriški regiji izhajajo tudi iz njene geografske lege, saj je v neposredni bliţini velikih Italijanskih mest, predvsem Benetk. Zaradi mreţe letališč v Italiji, Ronke, Benetke, Treviso, pa je tudi z lahkoto dosegljiva.

II.2.3.7 USMERITVE ZA VARSTVO NARAVNIH IN KULTURNIH KAKOVOSTI Območja in objekti varstva naravnih kakovosti so zavarovana območja, območja predlagana za zavarovanje, naravne vrednote, ekološko pomembna območja, habitatni tipi in posebna varstvena območja Natura 2000.

Z ohranjanjem naravnih procesov z ustreznimi rabami je treba zagotoviti ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov. Ohranitev prednostnih habitatnih tipov se zagotavlja v okviru varstva ekološko pomembnih območij ter posebnih varstvenih območjih. Za zagotavljanje sprejemljivosti načrtovanega prostorskega razvoja občine je na območjih Nature in zavarovanih območjih potrebno upoštevati omilitvene ukrepe.

Z varstvom kulturne dediščine se zagotavlja predvsem ohranjanje dediščine in preprečevanje škodljivih vplivov nanjo, to je preprečevanje posegov, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in s tem vrednost dediščine, omogočanje dostopa do dediščine, predstavljanje dediščine javnosti ter celostno ohranjanje dediščine.

Dejavnosti na območjih naravnih in kulturnih kakovosti se lahko razvijajo v skladu s podanimi smernicami.

Pri načrtovanih posegih na varovana območja je potrebno izdelati upravljavske načrte, ki naj vsebujejo sledeče ukrepe:

Na območju SPA SI3000255 Trnovski gozd – Nanos naj se za celotno območje omeji nekontrolirane aktivnosti obiskovalcev v mirnih conah gozda in jih usmeri na poti in mesta, ki so za medveda manj moteča in zlasti primerno oddaljena od pomembnih delov njegovega ţivljenjskega prostora (brlogi, mrhovišča). Zagotovljen mora biti reden odvoz smeti. Na gnojišča naj se ne odlaga ostankov hrane. Za vsa območja površin za oddih, rekreacijo in šport je treba določiti upravljavca, ki bo odgovoren za redno in ustrezno vzdrţevanje. Postaviti je treba informacijske table, ki bodo obiskovalce seznanile, da

45 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek se nahajajo na območju medveda in s pravili ravnanja na območju. Zaradi navzočnosti medveda naj se paša drobnice omeji.

Na območju SPA SI5000025 Trnovski gozd naj se na celotnem območju poseki opravljajo le med 1. Septembrom in 1. marcem. Za vsa območja površin za oddih, rekreacijo in šport je treba določiti upravljavca, ki bo odgovoren za redno in ustrezno vzdrţevanje. Postaviti je treba opozorilne table o omejitvi gibanja; še posebej naj bodo dejavnosti usmerjene v zadrţevanje ljudi na teh točkah in naj ne bodo le kot izhodišče za prosto gibanje v gozdu. Predlog vsebine tabel naj se predhodno uskladi z ZRSVN.

Na območju SPA-IBA SI 5000021 Trnovski gozd juţni rob in Nanos intenzivno kmetijstvo ni dovoljeno. Znotraj tega na območju Sabotina v SPA – IBA na kmetijskih površinah intenzivno kmetijstvo ni dovoljeno. Poseganju v ekstenzivne sadovnjake, travnike in mejice se je treba izogibati. Deleţ pozidanih travnikov ter sadovnjakov ne sme preseči 3 % vseh na celotnem območju IBA-SPA v MONG. Pozida oziroma uniči se lahko največ 1,3 ha ekstenzivnih sadovnjakov ter 9,6 ha travnikov. Za območje je treba naredi načrt upravljanja, v katerem se natančno določi reţime rabe in nadzora območja. Večjim organiziranim mnoţičnim prireditvam, ki slabo vplivajo na ugodno stanje tam gnezdečih ogroţenih vrst ptic, se je treba izogibati. V načrt je treba nujno vključiti naslednje ukrepe:

 uvesti redni nadzor s pomočjo naravovarstvenih nadzornikov,

 na celotnem območju so vsa dela lahko opravljajo le med 1.9. in 1.3.,

 postaviti več opozorilnih označevalnih tabel, ki bodo opozarjale planince in pohodnike, da se morajo drţati označenih planinskih poti,

 na juţnih pobočjih sanirati (vzpostaviti naravno stanje) vse nelegalne pešpoti, ki vodijo na Sabotin in z opozorilnimi tablami usmerjati pohodnike na legalne poti,

 prepovedati izvajanje ekstremnih športov, kot so prosto plezanje, jadralno padalstvo, zmajarstvo.

Za območje vzletišča jadralnih padalcev in zmajarjev na tem območju naj se z upravljavskim načrtom zagotovi:

 prepoved vseh poletov med 1.2. in 30.6.,

 od 30.9. do 1.1. leti dovoljeni na celotnem območju,

 od 30.6. do 1.2. jadranje dovoljeno v območju Ozeljan, Trnovo, Ravnica in Kromberk.

V prihodnje je treba izdelati podrobni načrt razvoja jadralnega padalstva in letenja na območju celotne Vipavske doline, v katerem se predvidi in natančno določi obseg morebitnih mnoţičnih prireditev, čas letenja, odmik letenja od sten. Načrt mora biti podvrţen presoji vplivov na kvalifikacijske vrste ptic. Na celotnem IBA-SPA vzpostavljanje novih vzletnih mest ni dovoljeno.

Na območju NS Panovec je pred izdajo uporabnega dovoljenja treba natančno določiti reţim upravljanja in vzdrţevanja zadrţevalnika, predvsem sečnje.

II.2.3.8 USMERITVE ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, OBMOČJA ZAŠČITE IN REŠEVANJA

 USMERITVE ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI Za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je bila izdelana ocena ogroţenosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.

46 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

Geološke nesreče:

- Potres: na območju MONG se pričakuje en potres VII stopnje v 500 letih, nekaj vasi na Banjški planoti lahko prizadene potres VIII stopnje. Najbolj ogroţene so starejše zgradbe, strnjeno grajene ob prometnicah. Pri gradnji je potrebno upoštevati zakonska določila o protipotresni gradnji, izdelati je potrebno študijo o inventarju potresno ogroţenih stavb ter o vplivu potresnega sunka nanje. - Plazovi: Na posameznih flišnih območjih je v občini Nova Gorica nevarnost zemeljskih plazov velika in stalna. Po registru plazov je na območju Nove Gorice 35 plazov. Nestabilna, k plazenju nagnjena območja, so predvsem pobočja pod celotnim robom Trnovske planote, pod Škabrijelom ter v Gradišču nad Prvačino. Na območjih nestabilnega terena s srednjim in velikim tveganjem plazenja tal so dovoljeni vsi zaščitni ukrepi, ki sluţijo stabiliziranju terena. Pred izvedbo zemeljskih del morajo investitorji pridobiti geološko mnenje in predloge za ustrezno delo. V poplavnih, erozijskih, hudourniških, plazovitih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti in prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Za območje plazu Šmihel ter območje plazu Gradišče nad Prvačino sta sprejeta drţavna lokacijska načrta (Uredba o lokacijskem načrtu za vplivno območje plazu Šmihel v MONG, Ur. l. št. 81/2006, Uredba o lokacijskem načrtu za vplivno območje plazu Gradišče nad Prvačino, Ur. l. št. 83/2006). Hidrološke nesreče:

- Poseganje na poplavne površine ni dovoljeno, v kolikor imajo posegi ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroţenost območja. Ko se taki posegi le načrtujejo, je potrebno izvesti protipoplavne ukrepe. - Z vidika obrambe pred poplavami je pomembno mestno področje Nove Gorice in Roţne Doline. Zasnova zagotavljanja poplavne varnosti na Kornu, Vrtobici in drugih poplavnih vodotokih je pripravljena. - Poplavna območja Lijaka: pri umestitvi dejavnosti na območju Ajševice je pomembno, da se retenzijske površine Lijaka ne zmanjšujejo. V primeru izvzema delov poplavnih površin, je potrebno predvideti ukrepe za odpravo negativnih vplivov. - Poplavna območja Vipave: jez Gradišče je bil zgrajen za potrebe male HE Gradišče. Izvedba jezu ne zagotavlja odplavljanja naplavin za jezom, zato ga je potrebno sanirati in funkcionalno prilagoditi. Ob izvedbi nasipov na desnem bregu reke Vipave gorvodno od jezu Gradišče pri izračunu gladin visokih voda ni bilo upoštevano zaplavljanje za jezom, posledica tega pa so bile poplave na delu naselja Prvačina pod cesto ter poplavljenost ceste Nova Gorica – Seţana. Nasipe je potrebno sanirati. - Poplavno območje Branice: potrebna je sanacija vodotoka na odsekih naselja Cvetroţ v Podčuku ter Vas v Braniku, izvede se obrambni nasip ali zid ob ogroţenih objektih. - Poplavno območje Grgarske kotline, potok Slatna, poţiralniki Kloštre in Pavlinov bezen: v Grgarsko kotlino se steka nekaj manjših vodotokov, ki večinoma presahnejo v svojem zgornjem toku. Ob večjih nalivih se narasle vode stekajo v dolino in povzročajo poplave osrednjega dela naselja Grgar in niţinskih kmetijskih zemljišč. Vsi posegi, s katerimi se poveča poplavna varnost območja Grgarske kotline, morajo biti izvedeni v skladu z varstvenim reţimom zavarovanega območja ter ob sodelovanju strokovne krasoslovne inštitucije. Zemeljska dela v oţjem območju jam oziroma brezen so prepovedana. - Za izboljšanje stanja oziroma za povečanje varnosti zaradi poplav je potrebno urediti sistem alarmiranja na namakalnem sistemu Vogršček. Poţari:

47 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

- Ogroţeno je predvsem območje gozda Trnovske in Banjške planote ter Krasa nad Branikom in območja ob ţelezniški progi Jesenice – Nova Gorica – Seţana. Predvideni ukrepi so predvsem organizacija, preventiva, nadzor in osveščanje. Veter: Na celotnem območju občine obstaja nevarnost visokih hitrosti vetra, ki sunkoma lahko doseţe tudi do 200 km/h. Zaradi moţnosti odtrganja posameznih delov objektov in posledično poškodovanja oseb in imovine, je potrebno vse konstrukcije, ki so izpostavljene delovanju vetra, dimenzionirati upoštevajoč navedeno obremenitev vetra.

Neeksplodirana ubojna sredstva (NUS):

- Na območju MONG je zaradi ostankov iz prve svetovne vojne ogroţenost z NUS visoka. Z aktom se predvidi območje shranjevanja NUS pred odvozom na uničenje.

 ZAŠČITA IN REŠEVANJE

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se izvaja v skladu z načrti zaščite in reševanja, izdelanimi na podlagi ocene ogroţenosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Za potrebe zaščite in reševanja se predvidi območja:

- za pokop ljudi: obstoječa pokopališča z bliţnjo okolico, - za pokop ţivali: okolica objektov Veterinarskega zavoda in MIPa, - za deponijo ruševin: CERO Nova Gorica in zapuščeni kamnolom na Skalniški cesti, - skladiščenja NUS: v bliţini naselja Grgar, - moţnih letališč: vzletišče za športna letala in helikopterje na Ajševici, - za evakuacijo: območja varnih in dostopnih delov naselij kot so športna igrišča in parkirišča. Območja za dekontaminacijo ljudi, ţivali, opreme in tehnike, območja evakuacijskih zbirališč, območja za urejanje začasnih bivališč, za skladiščenje opreme in sredstev za zaščito in reševanje se načrtujejo v skladu z načrtom civilne zaščite.

Na strnjenih območjih naselij Nova Gorica in Solkan je v skladu z zakonodajo obvezna gradnja zaklonišč osnovne zaščite v določenih objektih namenjenih za šolstvo, zdravstvo, vzgojo in varstvo, telekomunikacije, objektih javnega potniškega prometa, pomembnejših energetskih in industrijskih objektih ter objektih za delo drţavnih organov. V muzejih, galerijah, arhivih in knjiţnicah nacionalnega pomena se zaklonišča gradijo kot depoji.

 OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE Območja izključne rabe za potrebe obrambe v MONG so območje Plato 7 pri Rijavcih ter območje vojašnice Ajševica. Območja izključne rabe prostora za potrebe obrambe so obstoječa in načrtovana območja, namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. Na teh območjih so za potrebe obrambe dovoljene vse prostorske ureditve ter gradnja objektov in ostale ureditve.

II.2.4 USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se na podlagi usmeritev glede razvoja poselitve, razvoja v krajini ter zasnove gospodarske javne infrastrukture prikaţejo usmeritve za opredelitev namenske rabe stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč. Območja stavbnih zemljišč se na podlagi urbanističnih načrtov usmerjajo preteţno znotraj območij naselij. Potrebe so na podlagi

48 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek demografskih in gospodarskih analiz ter smernic za razvoj druţbenih dejavnosti predvidene dolgoročno za obdobje 20 let.

V izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta se določijo območja zemljišč osnovne namenske rabe, kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča, ter stavbna zemljišča podrobnejše namenske rabe:

- stavbna zemljišča podrobnejše namenske rabe za urbano območje Nove Gorice ter drugih naselij, ki načrtujejo intenzivnejši razvoj, se določijo na podlagi usmeritev iz urbanističnega načrta upoštevajoč časovno dinamiko kratkoročnih potreb in pobud. Stavbna zemljišča za ostala naselja se določijo na podlagi potreb naselij v skladu z njihovo funkcijo v omreţju naselij, dejanskim stanjem namenske rabe ter potrebnimi manjšimi širitvami. Razpršeno poselitev v občini se določi na podlagi stanja prostora oziroma prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu občine in njenih širitev, - meje kmetijskih zemljišč so določene na podlagi evidence dejanske rabe kmetijskih zemljišč (vir:MKGP) ter drugih uradnih prostorskih evidenc in na podlagi potreb po zmanjševanju zaradi razvojnih potreb občine. Kmetijska zemljišča se prikaţejo ločeno glede na varstvo in sicer kot najboljša in druga kmetijska zemljišča, ki so povzeta po obstoječi neaţurirani evidenci iz veljavnih prostorskih aktov občine. - gozdna zemljišča se določijo na podlagi evidence dejanske rabe kmetijskih zemljišč (vir:MKGP), pravnih varovanjih posameznih območij gozdnih zemljišč in na podlagi zmanjševanja ali širitve stavbnih zemljišč naselij in razpršene poselitve, - vodna zemljišča se določijo kot vodna telesa površinskih voda. Ker meje vodnih zemljišč niso enotno določene v skladu s predpisi, so opredeljene na podlagi podatkov dejanske rabe prostora, (vir:MKGP), zemljiškega katastra in digitalnega ortofoto posnetka. - druga zemljišča, predvsem za infrastrukturo, se določijo na podlagi prikaza stanja prostora, ob upoštevanju dejanskega stanja in projektnih preveritev.

II.2.5 USMERITVE ZA DOLOČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV Osnovne usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev za posege in prostorske ureditve so podane v strateških sestavinah občinske prostorskega načrta. Podrobnejše usmeritve za urbana območja Nove Gorice, središča občinskega pomena, pomembnejša lokalna središča in za nekatera lokalna središča, kjer se predvideva opaznejši razvoj, so dane na podlagi urbanističnega načrta. Za pregleden prikaz določitve prostorskih izvedbenih pogojev je izvedena členitev prostora. Celoten prostor občine je razdeljen na prostorske enote, ki se zdruţujejo po naseljih. Prostorska enota je območje z enotno izraţeno prostorsko identiteto. Prostorske enote so nadalje členjene na enote urejanja prostora, EUP, ki imajo praviloma enolično namensko rabo ter enotna merila za urejanje prostora.

49 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

III. IZVEDBENI DEL

III.1 SPLOŠNA DOLOČILA

III.1.1 VSEBINA IZVEDBENEGA DELA Izvedbeni del določa:

- območja namenske rabe prostora, - prostorske izvedbene pogoje, - območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) in usmeritve za izdelavo OPPN. Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov in rabe prostora ter pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.

Poleg določb izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov in rabe prostora ter pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno pravne reţime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolţnost upoštevanja teh pravnih reţimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem načrtu.

III.1.2 STOPNJA NATANČNOSTI MEJ Meje enot urejanja prostora so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot urejanja prostora ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.

Poloţajna natančnost mej enot urejanja prostora je enaka poloţajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje enote urejanja prostora ne sovpadajo s parcelno mejo, je poloţajna natančnost meje enote urejanja prostora odvisna od razlik med poloţajno natančnostjo topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.

Drugi grafični prikazi iz predhodnega člena tega načrta so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih poloţajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.

V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne poloţajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je praviloma potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaţe usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.

V primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja izvedenca geodeta.

III.1.3 ČLENITEV PROSTORA Za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev je izvedena členitev prostora. Celotni prostor občine je razdeljen na prostorske enote, ki se zdruţujejo po naseljih. Prostorska enota je območje z enotno izraţeno prostorsko identiteto. Prostorske enote so nadalje členjene na enote urejanja prostora

50 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

(EUP). Enote urejanja prostora so območja s praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora. Členitev prostora je prikazana na kartah »3 - Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

III.1.4 ENOTE UREJANJA PROSTORA Celotno območje občine je razdeljeno na enote urejanja prostora (EUP).

Enote urejanja prostora v naseljih so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz:

- oznake naselja, - zaporedne številke prostorske enote znotraj naselja, - podrobnejše namenske rabe enote urejanja prostora, - zaporedne številke enote urejanja prostora. Primer: NG – 20 - SSv 01

III.1.5 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI, KI VELJAJO ZA ENOTE UREJANJA PROSTORA Za vsako enoto urejanja prostora so določeni prostorski izvedbeni pogoji. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:

- splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.3. poglavju tega načrta, - podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.5. poglavju tega načrta. Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja prostora, razen če je s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.

Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih enotah urejanja prostora. V primeru, ko so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni pogoji.

Za enote urejanja prostora, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo do uveljavitve le teh določila iz III.4. poglavja tega načrta.

Enote urejanja prostora, na katerih veljajo občinski podrobni prostorski načrti (OPPN, LN), se urejajo na podlagi le teh.

III.1.6 PRIKAZ STANJA PROSTORA Prikaz stanja prostora je obvezna priloga OPN in je pripravljen na podlagi podatkov iz prostorskega informacijskega sistema, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor. Odraţa stanje v prostoru, kakršno je bilo v trenutku pridobitve podatkov.

Prikaz stanja prostora vsebuje predvsem varstvena, zavarovana, degradirana, ogroţena ter druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni reţim v prostoru in prikaz dejanskega stanja v prostoru glede stavbnih, kmetijskih, vodnih, gozdnih in drugih zemljišč. Kot dejansko stanje stavbnih zemljišč se prikazuje stavbna zemljišča, določena s prostorskim aktom občine.

51 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

III.2 NAMENSKA RABA PROSTORA

III.2.1 VRSTE NAMENSKE RABE PROSTORA Vsaka enota urejanja prostora ima predpisano vrsto namenske rabe.

Gradnje so dovoljene le na območjih stavbnih zemljišč. Izven stavbnih zemljišč so dovoljene gradnje, ki jih dopuščata zakon in ta načrt.

Namenska raba prostora je prikazana na kartah »3 - Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

Vrste namenskih rab določa naslednja preglednica:

OSNOVNA PODROBNEJŠA NAMENSKA ČLENITEV PODROBNEJŠE NAMENSKE NAMENSKA RABA RABA RABE I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ S - OBMOČJA STANOVANJ SS - stanovanjske površine SSe – območja stanovanjske prostostoječe gradnje preteţno enodruţinskih hiš SSs - območja stanovanjske strnjene gradnje preteţno enodruţinskih hiš SSv – območja večstanovanjske gradnje SB – stanovanjske površine za posebne namene SK - površine podeţelskega naselja SP - površine počitniških hiš C - OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI CU - osrednja območja centralnih dejavnosti CD - druga območja centralnih dejavnosti CDi – območja namenjena dejavnostim izobraţevanja, vzgoje in športa CDz – območja namenjena dejavnostim zdravstva in socialnega varstva CDk – območja namenjena dejavnostim kulture in verskim objektom s pripadajočimi ureditvami CDo – območja namenjena trgovskim, oskrbnim, poslovnim, storitvenim,

52 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

OSNOVNA PODROBNEJŠA NAMENSKA ČLENITEV PODROBNEJŠE NAMENSKE NAMENSKA RABA RABA RABE gostinskim dejavnostim in manjši obrti CDv – območja namenjena verskim objektom s pripadajočimi ureditvami I - OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI IP - površine za industrijo IG - gospodarske cone IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo B - POSEBNA OBMOČJA BT - površine za turizem BD - površine drugih območij BC - športni centri Z - OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport ZP - parki ZD - druge urejene zelene površine ZK - pokopališča P - OBMOČJA IN OMREŢJA PROMETNE INFRASTRUKTURE PC – površine cest PŢ – površine ţeleznic PO – ostale prometne površine T - OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE E - OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE O - OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE F - OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE A - POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ K1 - NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA K2 - DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

53 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

OSNOVNA PODROBNEJŠA NAMENSKA ČLENITEV PODROBNEJŠE NAMENSKE NAMENSKA RABA RABA RABE III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ G - GOZDNA ZEMLJIŠČA IV. OBMOČJA VODA VC - POVRŠINSKE CELINSKE VODE VI - VODNA INFRASTRUKTURA V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ L - OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN LN - površine nadzemnega pridobivalnega prostora, N - OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI f - OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ

54 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

III.3 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI

III.3.1 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

III.3.1.1 Vrste dopustnih gradenj Če ta načrt ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrste gradenj:

- gradnja novega objekta, - dozidava in nadzidava, - rekonstrukcija objekta, - odstranitev objekta. Dozidava, nadzidava in rekonstrukcija so dopustni samo na zakonito zgrajenih objektih.

III.3.1.2 Spremembe namembnosti objektov Spremembe namembnosti objektov so dopustne le za tiste dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora. Ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi bistveno ogroţale preteţno namembnost ter negativno vplivale na funkcijo naselja.

Na zakonito zgrajenih objektih in njihovih parcelah objekov, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo prostora in je zato sprememba njihove namembnosti nujna, so do takrat dopustna samo nujna vzdrţevalna dela.

Sprememba namembnosti obstoječih objektov na območjih razpršene gradnje je dovoljena le, če se z njo zmanjšajo negativni vplivi na okolje.

III.3.1.3 Dopustne vrste dejavnosti na namenskih rabah Za vsako namensko rabo prostora so določene osnovne, spremljajoče in izključujoče dejavnosti.

Spremljajoče dejavnosti ne smejo biti moteče za osnovne namembnosti območij.

Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 50% BTP posameznega objekta ampak ne več od maksimalne dovoljene površine v posameznem objektu, če je ta določena. Za območja površin podeţelskega naselja – SK, lahko spremljajoče dejavnosti preseţejo 50%.

Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske rabe ne sme umeščati.

Spremljajoče in izključujoče dejavnosti so opredeljene na podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti. Za potrebe tega načrta, so poimenovanja dejavnosti poenostavljena ali zdruţena iz več kategorij iz predpisa. izraz, uporabljen v tem načrtu Standardna klasifikacija dejavnosti kmetijstvo in gozdarstvo A - kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo rudarstvo B - rudarstvo proizvodne dejavnosti C - predelovalne dejavnosti D - oskrba z električno energijo, plinom, paro E - oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja F - gradbeništvo obrtne dejavnosti C - predelovalne dejavnosti (v manjšem obsegu) F - gradbeništvo (v manjšem obsegu)

55 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek trgovske in storitvene dejavnosti G - trgovina, vzdrţevanje in popravila motornih vozil promet in skladiščenje H - promet in skladiščenje gostinstvo in turizem I - gostinstvo poslovne dejavnosti J - informacijske in komunikacijske dejavnosti K - finančne in zavarovalniške dejavnosti L - poslovanje z nepremičninami M - strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti N - druge raznovrstne poslovne dejavnosti dejavnosti javne uprave O - dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obveznega socialnega varstva izobraţevanje P - izobraţevanje zdravstvo in socialno varstvo Q - zdravstvo in socialno varstvo kulturne, razvedrilne, rekreacijske in R - kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti športne dejavnosti druge dejavnosti S - druge dejavnosti T - dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo U - dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles

P – izobraţevanje druţbene dejavnosti Q - zdravstvo in socialno varstvo R - kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti O - dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obveznega socialnega varstva

Vrste osnovnih, spremljajočih in izključujočih dejavnosti so določene v določbah o podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih namenskih rabah.

III.3.1.4 Dopustne vrste objektov po namenski rabi prostora Vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer:

- so vrste objektov označene s šifro iz Uredbe o klasifikaciji objektov, - se vedno navaja le najniţja ustrezna raven objektov, podrazred, brez navedbe višjih ravni. Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov so določene v določbah o podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih namenskih rabah.

Dopustni nezahtevni in enostavni objekti po posamezni namenski rabi so določeni v Prilogi 1.

III.3.2 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE LEGE OBJEKTOV

III.3.2.1 Regulacijske črte Pri umeščanju objektov v prostor je potrebno upoštevati regulacijske črte, prikazane grafično v Prilogi 2 podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev.

III.3.2.2 Odmiki objektov od sedanjih zemljišč in objektov Najbolj izpostavljen del novega objekta mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen najmanj 4 m, pri nezahtevnih in enostavnih objektih pa najmanj 1,5 m, če ni z regulacijskimi črtami določeno drugače.

Če so odmiki objektov od meja sosednjih parcel manjši od zgoraj določenih, je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja podati utemeljitev posega ter predloţiti soglasje lastnikov sosednjih parcel. Nezahtevne in enostavne objekte je mogoče graditi do parcelne meje sosednjega zemljišča na podlagi pridobljenega soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. 56 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

Na parcelni meji je mogoče graditi, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih podeţelskih naselij, ter na meji odprtega javnega prostora, če ni prizadeta javna korist.

Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno tehnični, poţarno varnostni, sanitarni in drugi pogoji in da sta moţna vzdrţevanje in raba objektov v okviru parcele objekta.

Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov odmiki med lici stanovanjskih stavb v smeri vzhod-zahod ne smejo biti manjši od višine višje stavbe. Odmiki v smeri sever-jug morajo biti v primeru, ko se nova stavba gradi juţno od stavbe, ki ima lice obrnjeno proti jugu, najmanj 1,5-kratna višina nove stavbe. V kolikor so spodnje etaţe stavb namenjene drugi dejavnosti, se določbe o odmikih smiselno upoštevajo le za stanovanjske etaţe.

Medposestne ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m.

Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje ali opornega zidu od ceste 1,0 m, razen, če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. Za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrţevanja cest ter predvidenih ureditev.

Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garaţo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih in garaţnih mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaţe oziroma izvoz iz nje.

III.3.3 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE VELIKOSTI OBJEKTOV ALI PROSTORSKIH UREDITEV

III.3.3.1 Določanje velikosti objektov Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena z:

- največjim dovoljenim faktorjem izrabe parcele objekta (FI), - največjim dovoljenim faktorjem zazidanosti parcele objekta (FZ), - največjim dovoljenim faktorjem gradbene prostornine na parceli objekta (FP), - najmanjšim dovoljenim faktorjem zelenih površin na parceli objekta (FZP) - najmanjšim dovoljenim faktorjem odprtih javnih površin (FJP) in z - najvišjo dovoljeno višino objektov (V). Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba parcele objekta (FI) večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele, določene s tem načrtom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrţevanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest.

III.3.4 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE OBLIKOVANJA

III.3.4.1 Oblikovanje objektov Vsi objekti in prostorske ureditve morajo spoštovati kvaliteto naravnega in grajenega kulturnega prostora ter morajo biti oblikovani po načelih dobre arhitekturne prakse.

Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je potrebno zagotoviti oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega objekta z obstoječim objektom.

57 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

Pri vzdrţevalnih delih in drugih posegih na obstoječih javnih stavbah ter objektih kolektivne stanovanjske gradnje je potrebno upoštevati naslednja pravila:

- pri obnovi fasad je potrebno upoštevati barvo, ki je bila določena z gradbenim dovoljenjem za objekt; če barva fasade v gradbenem dovoljenju ni bila določena, se obnova fasade barvno prilagodi sosednjim objektom; - dopustna je zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo oziroma v enotni barvi za celoten objekt; - na fasadi objekta niso dopustne nove odprtine (okna ali vrata); - na podlagi risb fasad iz načrta arhitekture za celotno stavbo so dopustne tudi zasteklitve balkonov, postavitve senčil in klimatskih naprav. Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov; namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadrţujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode).

Elektro omarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.

III.3.4.2 Velikost, urejanje in oblikovanje javnih odprtih površin Znotraj urbanih naselij je treba zagotoviti ustrezno količino zelenih (FZP) in drugih javnih odprtih površin (FJP).

Za vsako novo stanovanje v večstanovanjski stavbi ter za vsako posteljo v objektih s posebnim namenom je potrebno na parcelah objektov zagotoviti zelene površine, zahtevane po posameznih podrobnih namenskih rabah.

Najmanjša velikost otroškega igrišča je 50 m2, najmanjša velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 500 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic.

Če zaradi dopustne zazidanosti (FZ) na stavbni parceli ni moţno posaditi s tem načrtom določenega števila dreves, je treba manjkajoče število dreves posaditi na javnih površinah, ki jih v ta namen določi občina.

Na območju naselja se drevesna vegetacija v čim večji meri ohranja. Če obstoječih dreves zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni moţno ohranjati, jih je potrebno nadomestiti, ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred odstranitvijo, s funkcionalnimi drevesi.

Ostanke gozdnih površin znotraj naselij se poskuša ohraniti in jih vključiti v zelene sisteme naselij. Obreţne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jo je potrebno nadomestiti oziroma stanje sanirati.

Izvajalec gradbenih del mora med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo na javnih površinah pred poškodbami.

Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo lokalne klimatske razmere. Minimalni pogoji so:

- na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni dopustna uporaba strupenih in visokoalergenih rastlin, - pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce; - na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija.

58 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

III.3.4.3 Gradnja in urejanje parkirnih mest in garaţ Pri novogradnjah, rekonstrukcijah in spremembi namembnosti je potrebno na parceli objekta zagotoviti zadostne parkirne ali garaţne površine, tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce.

Če investitor pri spremembi namembnosti ne more zagotoviti zahtevanega števila parkirnih mest na parceli objekta, mora zagotoviti izgradnjo ustreznega števila javnih parkirnih mest, kar zagotavlja s posebnim dokazilom občine.

Na območju zazidave z večstanovanjskimi hišami, z objekti za poslovne, trgovske in storitvene dejavnosti, zlasti pa na območju zazidave s kombinacijo navedenih dejavnosti, se parkirišča praviloma izvedejo kot skupne naprave.

Moţnost parkiranja osebnih vozil in avtobusov je potrebno zagotoviti tudi objektom brez stanovalcev in delovnih mest, vendar z velikim občasnim obiskom (pokopališčem, športnim, rekreacijskim objektom ipd). Zmogljivost parkirišč za te objekte se določi z vsakokratno presojo okoliščin, ki vplivajo na njihov obisk.

Števila obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati. Pri večstanovanjskih objektih z več kot 8 stanovanjskimi enotami je potrebno najmanj 75 % parkirnih mest zagotavljati v stavbah.

Garaţne hiše na območjih večstanovanjske gradnje se lahko gradi le, če preteţno sluţijo tam stanujočim prebivalcem.

Parkirne površine na nivoju terena, ki obsegajo več kot 10 PM, je potrebno ozeleniti z najmanj enim funkcionalnim drevesom na 5 PM.

Parkirna mesta in garaţe za avtobuse, tovorna vozila in priklopnike v stanovanjskih območjih, območjih centralnih dejavnosti in območjih zelenih površin niso dopustna. Dovoljena so le v prostorskih enotah z namensko rabo I in P.

Parkirna mesta za počitniška vozila je dovoljeno graditi le v prostorskih enotah z namensko rabo BT.

Če podzemne garaţe niso zgrajene pod objekti morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije, ali pa morajo na terenu imeti streho garaţe urejeno kot funkcionalno površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg, ipd.).

Potrebno je zagotavljati tudi mesta za hrambo koles in mesta za parkiranje koles, ki morajo biti razpoloţljiva, zaščitena, varna in lahko dostopna.

Pri urejanju parkirnih površin in garaţnih stavb je potrebno v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.

III.3.4.4 Dimenzioniranje števila parkirnih mest Glede na namembnosti ali dejavnosti je potrebno pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):

Namembnost objekta Število parkirnih mest (PM) Stanovanja in bivanje 11100 Enostanovanjske stavbe 3 PM/stanovanje 11210 Dvostanovanjske stavbe 11221 Tri-in večstanovanjske stavbe za stanovanje do 35m2 koristne stanovanjske površine 1 PM za stanovanje od 36m2 do 60m2 koristne stanovanjske 1,5 PM

59 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

Namembnost objekta Število parkirnih mest (PM) površine za stanovanje od 61m2 do 100m2 koristne stanovanjske 2 PM površine za stanovanje nad 100m2 koristne stanovanjske površine 3 PM 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene (dijaški, 1 PM/10 postelj mladinski domovi in ipd.) 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene (študentski 1 PM/2 postelji domovi) 11300 Stanovanjske stavbe za posebne 1 PM/5 postelj namene (domovi za ostarele, varna hiša) + 50 % za obiskovalce 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji 1 PM/stanovanje (oskrbovana stanovanja) + 20 % za obiskovalce Poslovno trgovske dejavnosti 12201 Stavbe javne uprave 1 PM/30 m2 BEP ne manj kot 2 PM 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic 1 PM/30 m2 BEP (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve) ne manj kot 2 PM 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe 1 PM/30 m2 BEP (mešani poslovni programi) ne manj kot 2 12301 Trgovski lokal 1 PM/30 m2 BEP (trgovski lokal pod 100 m2) ne manj kot 2 PM 12301 Trgovske stavbe 1 PM/50 m2 BEP (trgovina med 100 in 500 m2) ne manj kot 4 PM 12301 Trgovske stavbe 1 PM/80 m2 BEP (trgovina z neprehrambenimi izdelki) ne manj kot 2 PM 12301 Trgovske stavbe 1 PM/30 m2 BEP (nakupovalni center do 2500 m2) 12301 Trgovske stavbe 1 PM/35 m2 BEP (nakupovalni center nad 2500 m 2) 12301 Trgovske stavbe 1 PM/40 m2 BEP (odprte in pokrite trţnice) 12301 Trgovske stavbe 1 PM/25 m2 BEP (večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri) 12303 Bencinski servisi 1 PM/30 m2 prodajnih površin ne manj kot 3PM 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti 1 PM/30 m2 BEP (obrtno servisne dejavnosti) ne manj kot 2 PM 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti 3 PM/pralno mesto (avtopralnice) Druţbene dejavnosti 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo 1 PM/5 sedeţev (gledališča, koncertne hiše, večnamenske dvorane, kino, galerija) 12620 Muzeji in knjiţnice 1 PM/80 m2 BEP 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov 1 PM/10 sedeţev Športne dejavnosti 24110 Športna igrišča - stadion 1 PM/200 m2 BEP od tega 20 % PM za avtobuse 24110 Športna igrišča – igrišča za tenis 4 PM/igrišče 24110 Športna igrišča 1 PM/150 m2 površine javnega

60 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

Namembnost objekta Število parkirnih mest (PM) (javna kopališča) kopališča 12650 Športne dvorane s prostori za gledalce 1 PM/30 m2 BEP od tega 20 % PM za avtobuse 12650 Športne dvorane 1PM/15 m2 BEP (večnamenske dvorane, preteţno namenjene razvedrilu) (wellness, fizioterapija, fitnes ipd.) Posebne dejavnosti 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev 0,75 PM/1 sobo (hotel, prenočišča, penzioni) 12112 Gostilne, restavracije, točilnice, bari 1 PM/4 sedeţe + 1PM/m pulta ne manj kot 5PM 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 1 PM/10 postelj (mladinska prenočišča) Igralnice 1 PM/igralni avtomat Druţbene dejavnosti 12640 Stavbe za zdravstvo (bolnišnice) 1 PM/5 postelj 12640 Stavbe za zdravstvo 1 PM/25 m2 BEP (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante) ne manj kot 2 PM 12640 Stavbe za zdravstvo 1 PM/150 m2 (zavetišče za ţivali) ne manj kot 2 PM 12630 Stavbe za izobraţevanje in znanstvenoraziskovalno 1,5 PM/učilnico delo (osnovne šole) 12630 Stavbe za izobraţevanje in znanstvenoraziskovalno 1,5 PM/učilnico delo (srednje šole) 12630 Stavbe za izobraţevanje in znanstvenoraziskovalno 1,75 PM/učilnico delo (posebne šole za ovirane v razvoju) 12630 Stavbe za izobraţevanje in znanstvenoraziskovalno 1 PM/25 m2 BEP delo (visoke šole) 12630 Stavbe za izobraţevanje in znanstvenoraziskovalno 1,75 PM/oddelek +0,5 delo (otroški vrtci) PM/oddelek za kratkotrajno parkiranje staršev Proizvodne dejavnosti 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe 1 PM/80 m2 BEP 12713 Stavbe za spravilo pridelka 12510 Industrijske stavbe (do 200 m2) 1 PM/30 m2 BEP ne manj kot 2 PM 12510 Industrijske stavbe (več kot 200 m2) 1 PM/50 m2 BEP 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča 1 PM/150 m2 BEP (skladišča z obiskovalci) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča ne manj kot 3 PM (skladišča brez obiskovalcev) 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča 1 PM/80 m2 BEP (razstavni in prodajni prostori) 12510 Industrijske stavbe 6 PM/popravljalno mesto (delavnice za servis motornih vozil) Drugo 24204 Pokopališča 1 PM/600 m2 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti ne manj kot 10 PM 24122 Drugi gradbeni inţenirski objekti za šport, rekreacijo in 1 PM/600 m2 prosti čas (park) 12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih 1 PM/50 m2* 61 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

Namembnost objekta Število parkirnih mest (PM) komunikacij ter z njimi povezane stavbe (stavbe in terminali na *število PM upošteva tudi ţelezniških in avtobusnih postajah ter z njimi povezane stavbe) značaj objekta in dostop do javnega prometa

Poleg navedenega števila parkirnih mest je za objekte, za katere je potrebnih več kot 10 PM, potrebno zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.

Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je potrebno zagotoviti vsaj 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za invalide.

V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.

III.3.4.5 Gradnja, postavitve in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov Pri določanju vrste objektov in pogojev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati določila Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost.

Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v posameznih območjih in površinah namenske rabe ter podrobni prostorski izvedbeni pogoji zanje so določeni v Prilogi 1.

Pomoţni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri spadajo.

Elemente urbane opreme in kioske je dovoljeno umeščati v prostor le na podlagi soglasja oddelka MONG za okolje in prostor.

Panojev za oglaševanje kot samostojnih elementov urbane opreme ni dovoljeno nameščati. Brez soglasja občine je dovoljeno nameščanje panojev na gradbenih ograjah objektov, za katere je ţe izdano gradbeno dovoljenje. Objektov za oglaševanje ni dopustno postavljati na konstrukcije in ograje nadvozov, mostov in predorov. Panoje se s soglasjem občine in na podlagi načrta arhitekture sme umeščati na fasade stavb ter na zidove in stene.

Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno v vseh enotah urejanja prostora na stavbah in na parcelah objektov, v katerih se opravlja dejavnost.

Vso neprometno signalizacijo je dovoljeno nameščati le na način, kakor to določa Priročnik za izdelavo usmerjevalnega sistema neprometne signalizacije za mesto Nova Gorica.

Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dopustno nameščati le na javnih površinah.

Znotraj območij naselij niso dovoljene protihrupne ograje. Dovoljene so vse ostale vrste ograj, če ni v posebnih določbah za posamezne prostorske enote določeno drugače.

Transparente, napihljive konstrukcije ter montaţne sanitarne enote je mogoče nameščati le začasno ob posameznih dogodkih in prireditvah za čas trajanja prireditve.

Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali vrtečih se, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.

Odvzemna mesta za ločeno zbiranje odpadkov morajo biti na celotnem območju občine enako oblikovana in postavljena na prometno dostopna in vizualno neizpostavljena mesta.

Višinske razlike na zemljišču je potrebno premostiti s travnatimi breţinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo s škarpami in podpornimi zidovi do višine 1,5 m. Gradnja podpornega zidu višjega od 1,5 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 m, mora biti oporni zid izveden v kaskadah. 62 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

III.3.5 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO

III.3.5.1 Velikost in oblika parcele objekta Pri določitvi parcel objektov je potrebno upoštevati:

- namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrţevanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno zelenje); - prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov; - prostorske izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro; - poloţaj, namembnost in velikost novih parcel objektov v odnosu do obstoječih parcel; - namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihovo vzdrţevanje; - zdravstveno tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bliţnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti); Parcela objekta mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč.

V primeru, ko parcela objekta leţi v dveh EUP, veljajo za gradnjo objekta določila le tiste EUP, v kateri leţi večji del parcele objekta.

Objekt je lahko samo v eni enoti urejanja prostora.

V primeru, da velikost parcele objekta ni posebej določena v posebnih določbah, velja:

- najmanjša velikost parcele objekta za prostostoječo stanovanjsko gradnjo SSe znaša 500 m2; - najmanjša velikost parcele objekta za strnjeno stanovanjsko gradnjo SSs znaša 300 m2 za en objekt v nizu; - najmanjša velikost parcele objekta za počitniške objekte SP znaša 250 m2. Pri načrtovanih gradnjah na terenu v naklonu večjem od 10 % se najmanjša velikost parcele objekta poveča za odstotek povprečnega naklona parcele objekta.

Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov (zazidana stavbna zemljišča) je dovoljena le v primeru, če nova zemljiška parcela obstoječega objekta ustreza pogojem za velikost in oblikovanje parcele objekta v skladu z določili tega načrta.

Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih parcel objektov v skladu z določili tega načrta. Pri določanju parcele objekta ni dopustno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega načrta ne ustrezajo kriterijem samostojne parcele objekta.

Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel moţna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.

Za obstoječe večstanovanjske objekte, katerim parcela objekta ni bila določena, razpoloţljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja parcele objekta v skladu z merili in pogoji, ki veljajo za nove večstanovanjske objekte, se za njeno določitev ne upoštevajo določila načrta, ki se nanašajo na FZ, FI, število parkirišč, igrišča, zelenice. Parcela objekta se tem objektom določi na podlagi upravnih dovoljenj za njihovo gradnjo, če pa ta ne obstajajo, pa v okviru dejansko razpoloţljivih zemljišč, katerih površine pa ni dovoljeno zmanjševati.

63 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

Parcelo objekta je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja praviloma vzpostaviti kot eno in le v izjemnih primerih kot več celih zemljiških parcel.

Določila o minimalni velikosti parcele objekta ne veljajo za ţe obstoječe manjše parcele objekta v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele ţe predstavljajo parcele obstoječih objektov.

III.3.6 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

III.3.6.1 Obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, razen če je s tem odlokom ali drugimi predpisi drugače določeno.

Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe o opremljanju sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišč.

III.3.6.2 Minimalna komunalna oskrba Stavbna zemljišča za gradnjo objektov so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omreţje ter dostop do javne ceste.

Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.

III.3.6.3 Obvezno priključevanje na komunalno opremo Objekte, ki se gradijo ali rekonstruirajo, je potrebno priključiti na predpisano obvezno komunalno opremo iz prejšnjega člena tega načrta in na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov predpisuje ta načrt ali drug predpis.

Na območjih, opremljenih s toplovodom ali plinovodom, je priključevanje nanj določeno v energetski zasnovi občine.

Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvaţanja komunalnih odpadkov.

Investitor lahko zagotovi komunalno oskrbo tudi na način, ki ga prostorski akt ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in je energetsko in okoljsko ugodnejši.

Vsi objekti na območjih, na katerih obvezna komunalna oprema po tem načrtu še ni zagotovljena kot gospodarska javna infrastruktura, morajo zagotoviti lasten sistem komunalnega opremljanja, v skladu z določili tega načrta.

Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le preko obstoječih.

III.3.7 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE OMEJITEV ZARADI GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE

III.3.7.1 Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture Varovalni pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta: avtocesta (AC) 40 m 64 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek hitra cesta (HC) 35 m glavna cesta (GC) 25 m regionalna cesta (RC) 15 m lokalna cesta: glavna mestna cesta (LG) 12 m lokalna cesta: zbirna mestna in krajevna cesta (LZ, LK) 10 m lokalna cesta: mestna, krajevna in lokalna cesta (LC) 8 m javna pot (JP) 6 m kolesarske javne poti (KJ) 5 m

Varovalni pasovi ţelezniških tirnih naprav znašajo, merjeno od osi skrajnega tira:

ţelezniška proga 200 m industrijski tir 80 m

Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture znašajo, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda oziroma od objektov gospodarske javne infrastrukture: za elektroenergetske vode nazivne napetosti: nadzemni vodi 220 kV in 400 kV 25 m podzemni vodi 220 kV in 400 kV 10 m nadzemni vodi 35 kV in 110 kV 15 m podzemni vodi 35 kV in 110 kV 3 m nadzemni vodi 10 kV ali 20 kV 10 m podzemni vodi 10 kV ali 20 kV 1 m razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 40 m kV in 220 kV razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 15 m kV in 35 kV za plinovode z obratovalnim tlakom: 16 barov in več 100 m od 5 bar do 16 barov 5 m do 5 bar 1 m za vodovod, kanalizacijo, telekomunikacijski vod, drugi 3 m vodi lokalne gospodarske javne infrastrukture, merjeno od osi skrajnega voda

Višine objektov, ki poseţejo v varnost zračnega prometa:

Objekti višji od 30 m na vzpetinah, dvignjenih za več kot 100 m iz okoliške pokrajine Objekti višji od 100m Daljnovodi in ţičnice višji od 75 m Objekti višji od 25 m izven naselij in hkrati znotraj varovalnih koridorjev druge infrastrukture

V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omreţij je dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi posegi v prostor v skladu z določili tega načrta in drugih predpisov ter na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega upravljavca infrastrukturnega omreţja.

Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrţevanja omreţja.

65 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

III.3.8 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE OMEJITEV ZARADI OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE, OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

III.3.8.1 Naravni spomeniki, naravne vrednote in varovana območja narave Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni z načrti ali določeni s posebnimi predpisi in so prikazani v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov, ki jih ta načrt povzema. Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa za varovanje narave.

III.3.8.2 Območja Nature 2000 in zavarovana območja Na podlagi študije presoje sprejemljivosti vplivov OPN na območja Nature 2000 in zavarovana območja je potrebno upoštevati sledeče splošne omilitvene ukrepe:

VAROVANO OBMOČJE OBMOČJE UREJANJA UKREP SPA Banjšice Celotno Na celotnem SPA območju je v naslednjih petih letih dovoljeno načrtovanje le tistih območje izvedbenih prostorskih aktov, ki vključujejo posege za ohranjanje ali izboljšanje ekoloških značilnosti kvalifikacijskih vrst ptic. SCI SI3000034 Celotno Na obstoječih kmetijskih površinah trajnih travišč je treba ohraniti obstoječo rabo. Banjšice - travišča območje Na celotnem SCI območju je v naslednjih petih letih po sprejemu OPN dovoljeno načrtovanje le tistih novih izvedbenih prostorskih aktov, ki vključujejo posege za ohranjanje ali izboljšanje ekoloških značilnosti kvalifikacijskega HT 62A0. BA 12 E 06 Na območju vetrne elektrarne je treba ohraniti ugodno stanje habitatnega tipa na preostalem delu parcele, na kateri se bo postavila vetrnica. SCI SI3000255 Celotno Stanovanjski objekti morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba vsaj 20 m Trnovski gozd - območje (priporočeno 50 m in več). Med objektom in gozdni robom naj bo redno košen Nanos travnik (brez grmičevja). Razsvetljavo je potrebno načrtovati tako, da se uporabijo ţarnice, ki sevajo čim niţji deleţ UV svetlobe in taka konstrukcija svetilk, ki omogočajo osvetljevanje talne površine, ne osvetljujejo pa neba in širše okolice. Razsvetljava naj bo načrtovana s tipali, ki omogočajo osvetljevanje po potrebi. Nujna je urejenost vseh smetišč, zasebnih in javnih zbiralnikov smeti, morebitnih gnojišč, čebelnjakov, pašnikov. Čebelnjake je treba ograditi z električnim pastirjem. Vsi smetnjaki morajo biti zračno tesni, da se ne širi vonj. Majhni odprti zabojniki in koši niso dovoljeni. Gozdni rob z avtohtonimi vrstami naj se ohranja. LV-03 SP 01 Za ureditev smučišča in gradnjo počitniških hišic je treba pripraviti skupni OPPN. LV-09 ZS 01 Ob pripravi OPPN naj se izvede postopek sprejemljivosti izvedbe plana na LV-05 BT 03 varovana območja, ki naj poda podrobne ukrepe za varstvo pred svetlobnim onesnaţenjem, ohranjanje starejših gozdnih sestojev in primerno ureditev tras LV-08 SK 01 smučišč. V postopek OPPN naj bodo kot soglasodajalci vključeni Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove in lovska druţina. LV-09 ZS 01 Na območju smučišča je v primeru umetnega zasneţevanja prepovedano uporabljati sredstva za utrjevanje snega. LV-03 SP 01 Na območju počitniškega naselja je prepovedano posegati v območje varovanih LV-04 SP 01 gozdov in čim manj posegati v ostala gozdna območja. LA-01 LN 01 Pri sanaciji kopa tehničnega kamna, apnenca, v Lazni naj se uporablja lokalno avtohtona vegetacija. Potrebno je izdelati načrt krajinske ureditve in sanacijski program. Pri izdelavi krajinskega načrta in sanacijskega programa je potrebno vključiti Zavod RS za varstvo narave. SPA SI5000025 LV-05 BT 03 Območja se urejajo z OPPN. V okviru OPPN naj se natančno opredelijo drevesa ali Trnovski gozd LV-08 SK 01 skupine dreves (starejša, z dupli), ki jih je smiselno ohraniti s stališča ohranjanja habitata kvalifikacijskih vrst in naredi načrt razporeditve gnezdilnic za sove. LV-03 SP 01 Drevesa, ki se bodo namensko ohranila, naj se posebej označi in zapiše v Gozdno LV-09 ZS 01 gospodarski načrt. V okviru OPPN je treba pripraviti ukrepe za zmanjšanje daljinskih vplivov na gozdne vrste (svetlobno onesnaţevanje na minimum, primerna ureditev tras smučišč, izogibati se je potrebno poseganju v starejše gozdne sestoje, ...).

66 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

LV-06 SP 03 Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je treba pripraviti ukrepe za zmanjšanje LV-04 SP 01 daljinskih vplivov na gozdne vrste (svetlobno onesnaţevanje na minimum, primerna ureditev tras smučišč, izogibati se je potrebno poseganju v starejše LV -06 CD 01 gozdne sestoje, ...) ter opredeliti drevesa ali skupine dreves (starejša, z dupli), ki jih je smiselno ohraniti s stališča ohranjanja habitata kvalifikacijskih vrst. Drevesa, ki se bodo namensko ohranila, naj se posebej označi in zapiše v Gozdno gospodarski načrt. V postopek mora biti kot soglasodajalec vključen Zavod RS za varstvo narave. SCI SI3000198 RA-10 K2 Ohranjati naravni gozdni rob. Lijak RA-09 BT 02 Odstranjevanje tujerodnih rastlinskih vrst z območja. SPA-IBA Celotno V naslednjih petih letih je dovoljeno načrtovanje samo tistih novih izvedbenih SI5000021 območje prostorskih aktov, ki vključujejo le posege za ohranjanje ali izboljšanje ekoloških Trnovski gozd – značilnosti habitata kvalifikacijskih vrst ptic. juţni rob in Nanos Z mejicami se ohranja habitat kvalifikacijskih vrst ptic ter mozaičnost krajine. Zato je vse posekane mejice treba nadomestiti z novimi v enakem obsegu. Kot mejice se upošteva tudi drevesni in grmovni pas vegetacije ob potokih in hudournikih, za katere ni predpisan 5 m varovalni pas. Območje Zagotoviti se mora travniškim pticam prijazen način kmetovanja (pozna košnja, Ajševice z prepoved vnosa umetnih gnojil, prepoved dosejevanja travno-deteljne mešanice). Lijaškim poljem Vzdrţevati je potrebno obstoječe mejice in posamezna večja drevesa. Znotraj IBA- SCI je treba povečevati deleţ ekstenzivnih površin. Nadaljnja intenzifikacija rabe ni dovoljena. V okviru vzdrţevalnih del na srednje napetostnih daljnovodih je treba uvesti navzdol obrnjene izolatorje, ki bodo bistveno pripomogli k manjši smrtnosti ptic.

AJ-01 CU 06 Ureditev celotnega območja Univerze mora biti načrtovana v okviru OPPN. V AJ-02 CU 02 izdelavo OPPN je treba vključiti presojo na kvalifikacijske vrste ptic. AJ-07 CU 01

AJ-01 CDo 04 Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je potrebno izdelati presojo na AJ-02 SSe 01 kvalifikacijske vrste ptic. V postopek mora biti kot soglasodajalec vključen Zavod KR-25 CDo 05 RS za varstvo narave.

AJ-04 SSe 02 Območje se ureja z OPPN. V izdelavo OPPN je treba vključiti presojo na AJ-04 BT 03 kvalifikacijske vrste ptic. AJ-07 CU-01 Na območju ureditev se s 5 m pasom mejic grmovnih in drevesnih avtohtonih vrst loči vse površine urejanja od naravovarstveno pomembnih površin. Te površine je treba na parcelo natančno opredeliti v OPPN. KP Juţni obronki RA-10 K2 Ohranjati naravni gozdni rob. Trnovskega Odstranjevanje tujerodnih vrst z območja. gozda ter NS Lijak in Skozno KP Juţni obronki TR-11 f 03 Sečnja izven ograjenega območja je prepovedana. Trnovskega Osvetlitev objekta je treba urediti v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih gozda svetlobnega onesnaţevanja okolja. Svetilke ne smejo sevati nad vodoravnico in sevati ultravijoličnega spektra svetlobe. VI-08 ZS 04 Na delu enote v KP gradnja ni dovoljena. KR-22 ZS 05 Prepovedano je poseganje v območje sklenjenega gozda. K projektu ureditve območja je potrebno pridobiti naravovarstveno mnenje. Površine naj se uredi za dnevne obiskovalce; postavitev razsvetljave ni dovoljena. KR-22 Sse 09 Morebitna nadaljnja gradnja na enoti naj ostane sklenjena ter v neposredni bliţini obstoječih objektov. RA 09 K1 Sanacija odlagališča odpadkov. RA 09 K2 NS Panovec Celotno Morebitni novi objekti morajo biti od meje parka načrtovani tako, da so od gozda območje odmaknjeni vsaj 20 metrov oziroma eno stojno višino dreves, če so tam drevesa višja. V primeru, da meja parka ne predstavlja hkrati meje gozda, se ta razdalja

upošteva glede na mejo parka. Vmesni prostor med gradnjo in mejo NS naj se nameni za zelene površine in ne za cestne povezave ali druge pomoţne objekte.

67 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

Celotno Svetilke na območju ne smejo sevati nad vodoravnico in ne sevati ultravijoličnega območje NS spektra svetlobe. Panovec ter

100 m vplivni pas

AJ-01 CU 06 Območja se urejajo z OPPN. Ob pripravi OPPN naj se izvede

AJ-02 CU 02 postopek presoje sprejemljivosti izvedbe plana na varovana območja. Pri tem je

AJ-07 CU 01 treba upoštevati:

 prepovedano je poseganje v gozd,

 vsi objekti morajo biti načrtovani tako, da so od gozda odmaknjeni vsaj 20 metrov oziroma eno stojno višino dreves, če so tam drevesa višja,

 prepovedano je spreminjanje vodnega reţima v tleh in potokih,

 potok Škradnik mora ohraniti funkcijo koridorja med potokom Globočnik in gozdom Panovec,  ob potoku se mora ohraniti obreţno lesno vegetacijo v pasu vsaj 5 m,  ohraniti je treba naravno strugo potoka,  v OPPN je treba preučiti motnje zaradi povečane prisotnosti različnih aktivnosti v prostoru.

AJ-01 CDo 04 Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja naj se izvede presoja sprejemljivosti na AJ-01 BT 05 varovana območja, pri čemer je potrebno upoštevati: AJ-02 SSe 01  prepovedano je poseganje v gozd, KR-25 CDo 05  vsi objekti morajo biti načrtovani tako, da so od gozda odmaknjeni vsaj 20 metrov oziroma eno stojno višino dreves, če so tam drevesa višja,  prepovedano je spreminjanje vodnega reţima v tleh in potokih,  potok Škradnik mora ohraniti funkcijo koridorja med potokom Globočnik in gozdom Panovec,  ob potoku se mora ohraniti obreţno lesno vegetacijo v pasu vsaj 5 m,  ohraniti je treba naravno strugo potoka. V postopek mora biti kot soglasodajalec vključen Zavod RS za varstvo narave.

RD-19 SSe 02 Nova pozidava ni dovoljena. RD-25 SSe 01

NG 49 O 02 Po končani izgradnji vodnega stolpa je treba sanirati površine in v čim večjem deleţu vzpostaviti stanje pred posegom. Stolpa ni dovoljeno osvetliti ali nanj postaviti drugih svetlobnih elementov. NS Skalnica - SV-01-CDv 01 Morebitni posegi naj se omejijo vzhodno od ceste mimo Svete Gore; posegi v gozd območje gore z na zahodno stran niso dovoljeni. Pri nadaljnjem urejanju območja je treba posebno Marijinim pozornost nameniti ohranjanju narave, s poudarkom na zavarovanih gozdnih svetiščem in NS habitatih na območju. Slatna, potok in ponorne jam NS Kromberk - Celotno Območje se ureja z OPPN. Z OPPN se omogoči obstoj starih dreves. Posegi na hrasti območje območje tlorisa krošnje niso dovoljeni, večja zemeljska dela pa ne v radiju, ki je enak višini drevesa. SCI Dolina BR-11 A Prepovedano je zmanjšanje obsega gozdnih površin. Branice

III.3.8.3 Varstvo kulturne dediščine Za posege na območjih in objektih kulturnih spomenikov in kulturne dediščine je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine.

Kulturnovarstvene pogoje in soglasje slednji izdaja za območja varstva kulturne dediščine, prikazane v kartah Prikaz stanja prostora:

- za posege v spomenik in posege v vplivna območja spomenika v skladu z aktom o razglasitvi spomenika, - za posege v registrirano nepremično kulturno dediščino v skladu s prostorskim aktom, varstvenimi reţimi registrirane kulturne dediščine in varstvenimi reţimi na registriranih arheoloških najdiščih. 68 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

III.3.8.4 Varovanje in izboljšanje okolja Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih in druge prostorske ureditve so dopustne, če ne povzročajo večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.

Za posege, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v okoljevarstvenih predpisih, je treba izvesti presojo vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno soglasje ali okoljevarstveno dovoljenje pristojnega ministrstva.

III.3.8.5 Varstvo voda Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati določbe predpisov s področja varstva voda. Za gradnje in ureditve na območju vodnih zemljišč in na priobalnih zemljiščih je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa za vode.

Pri načrtovanju gradenj je potrebno upoštevati tudi meje priobalnih zemljišč in sicer:

- 15 m od meje vodnih zemljišč pri vodotokih Soča in Vipava, - na vodotoku Koren v skladu z Uredbo o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča na nekaterih zemljiških parcelah ob potoku Koren v Mestni občini Nova Gorica (Ur. l. RS, št. 138/06), - na vodotoku Vrtojbica v skladu z Uredbo o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča na nekaterih zemljiških parcelah ob potoku Vrtojbica v Mestni občini Nova Gorica (Ur. l. RS, št. 96/06), - 5 m od meje vodnega zemljišča pri vseh ostalih vodotokih.

Na objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah.

Ne glede na namensko rabo je potrebno ohranjati vodotoke z obreţnim rastjem na območju vodotoka in priobalnega zemljišča.

Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov morajo biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.

Gradnja namakalnih naprav, raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje ter druge kmetijske operacije, ki bi lahko imele vpliv na vodni reţim, so dovoljeni pod pogoji pristojne sluţbe za upravljanje in varstvo voda.

III.3.8.6 Varstvo vodnih virov Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih, prikazanih v kartah Prikaz stanja prostora, je treba upoštevati drţavne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja.

Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.

III.3.8.7 Varstvo zraka, tal in reliefa Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka in s področja varstva tal.

Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v največji moţni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.

69 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.

Med viri onesnaţevanja ter kmetijskimi površinami za pridelavo hrane je potrebno zagotoviti vmesno tamponsko cono.

III.3.8.8 Varstvo najboljših kmetijskih zemljišč Za obseg kmetijskih zemljišč, ki se glede na predhodne prostorske akte zmanjša zaradi s tem aktom načrtovanih gradenj in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih, se načrtujejo nadomestna kmetijska zemljišča.

Območja kmetijskih zemljišč iz drugega odstavka tega člena so prikaza v karti št. 3: »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«

Pred krčitvijo gozda in vzpostavitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč na območjih velikega tveganja za plazovitost tal nad Kromberkom je potrebno preveriti stabilnosti terena. Ob krčitvi gozdov je potrebno z ustreznimi ukrepi preprečiti erozijske procese ali plazenje tal, zlasti na območjih z večjimi nakloni.

III.3.8.9 Varstvo gozdov Varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom (gozdni rezervati) so določeni s posebnimi predpisi. Prikazani so v kartah Prikaz stanja prostora.

V varovalnih gozdovih je dopustno samo vzdrţevanje obstoječih objektov ter prostorske ureditve, ki krepijo varovalno funkcijo gozdov, sanitarna sečnja, sanacije erozijskih ţarišč in usadov ter malopovršinska obnova panjevskih sestojev, v skladu s predpisi iz prejšnje alineje ter v skladu z gozdnogospodarskim načrtom.

V gozdnih rezervatih s strogim varstvenim reţimom so prepovedane vse gospodarske, rekreacijske, raziskovalne in druge dejavnosti, ki bi lahko kakorkoli spremenile obstoječe naravno stanje in vplivale na nemoten naravni razvoj v prihodnosti.

Gradnje in druge prostorske ureditve znotraj območij gozdnih rezervatov z blaţjim varstvenim reţimom, razen vzdrţevanja poti, postavitve informativnih tabel, vzdrţevanja objektov kulturne dediščine ter izvajanja znanstveno-raziskovalnih del v skladu z določbami predpisov iz prve alineje ter v skladu z gozdnogospodarskim načrtom pristojnih organov, so prepovedane.

III.3.8.10 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoţenja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru naravne ali druge nesreče ter da upoštevajo druge predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

III.3.8.11 Erozijska, plazljiva in plazovita območja V ogroţenih območjih, prikazanih v kartah Prikaz stanja prostora, se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture in dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale ogroţenost prostora.

Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih so dovoljeni vsi zaščitni ukrepi, ki sluţijo stabiliziranju terena. Pred določitvijo zaščitnih ukrepov je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena.

Na erozijskih območjih je prepovedano:

70 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

- poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, - ogoljevanje površin, - krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in sneţne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo niţje leţeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, - zasipavanje izvirov, - nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, - omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, - odlaganje in skladiščenje lesa in drugih materialov, - zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, - odvzemanje naplavin z dna breţin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti, hudourniške struge, - vlačenje lesa. Na plazovitem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča. Prepovedano je:

- zadrţevanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč, - poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode, - izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnoţje zemljišča, - krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč. Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazovitost so novogradnje in druga večja zemeljska dela moţni le na podlagi analize stabilnosti terena.

Za vse posege v erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih je potrebno pridobiti soglasje pristojnih sluţb.

III.3.8.12 Poplavna območja Gradnja na poplavnih območjih je dovoljena v skladu z zakonom. Poplavna območja so prikazana na kartah Prikaz stanja prostora.

Vse ureditve je treba načrtovati tako, da ne poslabšujejo poplavne varnosti.

Za vse posege na poplavnih območjih je potrebno pridobiti soglasje pristojnih sluţb.

III.3.8.13 Varstvo pred poţarom Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je potrebno upoštevati poţarna tveganja, ki so povezana s povečano moţnostjo nastanka poţara zaradi uporabe poţarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z moţnostjo širjenja poţara med posameznimi območji naselij.

Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred poţarom. Za ravnanje v primeru poţara je treba zagotoviti najmanj:

- odmike med objekti oziroma poţarno ločitev objektov, - prometne manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila, - vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Gradnje in ureditve v prostoru morajo omogočati dovoz do vodotokov, hidrantov in poţarnih bazenov.

71 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom.

III.3.8.14 Ureditve za obrambne potrebe Območja izključne rabe prostora za potrebe obrambe so območja, namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.

Obrambne dejavnosti ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi presegali dovoljene ravni, oziroma zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru.

III.3.9 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE VAROVANJA ZDRAVJA

III.3.9.1 Arhitektonske ovire Pri izvajanju gradenj se mora zagotoviti dostop, vstop in uporaba objektov brez komunikacijskih ovir vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne sposobnosti, v skladu s predpisi.

III.3.9.2 Varstvo pred hrupom Glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa so določene stopnje varstva pred hrupom, ki zagotavljajo varovanje pred onesnaţenjem okolja s hrupom za posamezne površine.

- I stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom; - II stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa; - III stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje; - IV stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa. Stopnje varstva pred hrupom, določene za zmanjševanje onesnaţevanja okolja s hrupom za posamezne površine so naslednje:

Namenska raba / Stopnja varstva pred I stopnja II stopnja III stopnja IV stopnja hrupom S - OBMOČJA STANOVANJ SS ● SK ● SP ● C - OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI CU ● CDi ● CDz ● CDk ● CDo ● I - OBMOČJA PROIZVODNIH

DEJAVNOSTI IP ● IG ● IK ● B - POSEBNA OBMOČJA BT ● BD ● 72 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

Namenska raba / Stopnja varstva pred I stopnja II stopnja III stopnja IV stopnja hrupom BC ● Z - OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN ZS ● ZP ● ZV ● ZD ● ZK ● T - OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE

INFRASTRUKTURE E - OBMOČJA ENERGETSKE ● INFRASTRUKTURE O - OBMOČJA OKOLJSKE ● INFRASTRUKTURE F - OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ● A - POVRŠINE RAZPRŠENE ● POSELITVE K1 - NAJBOLJŠA KMETIJSKA ● ZEMLJIŠČA K2 - DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA ● G - GOZDNA ZEMLJIŠČA ● VC - POVRŠINSKE CELINSKE VODE ● VI - VODNA INFRASTRUKTURA ● L - OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN ● N - OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI ● NESREČAMI f - OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ● ZUNAJ NASELIJ OO - OSTALA OBMOČJA ●

V IV stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III stopnjo varstva pred hrupom.

V II stopnji varstva pred hrupom se pas ob drţavnih in lokalnih cestah ureja pod pogoji za III stopnjo varstva. Pas ob drţavnih cestah znaša 25 m na vsako stran od osi drţavne ceste, pas ob lokalnih zbirnih cestah pa 15 m na vsako stran od roba ceste.

Na meji med I in IV stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II in IV stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroţa IV stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji za III stopnjo varstva pred hrupom.

V posamezna območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom.

V primeru, ko nivo hrupa v okolju z umestitvijo novih dejavnosti presega dovoljeno raven za posamezno območje, je umestitev dopustna le, če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv vira hrupa ali zniţati splošno raven hrupa v območju tako, da ne bodo preseţene mejne ravni hrupa za območje.

Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom, z zaščito oken ali fasade.

73 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih obstoječih javnih cest je treba vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.

Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe in obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju.

Stopnje varstva pred hrupom so lahko izjemoma preseţene na prostorih za javne prireditve, javne shode ali druge dogodke, na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, za kar je treba pridobiti soglasje pristojnega soglasodajalca.

Če je vir hrupa cesta, ţelezniška proga ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh virov zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in prilagoditi pretok vozil na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom.

III.3.9.3 Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem Z novogradnjo ali rekonstrukcijo objektov ali naprav, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne smejo biti preseţene obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in ţivljenjskem okolju. Za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo objekta, ki je vir sevanja, je potrebno izpolnjevati pogoje, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in ţivljenjskem okolju.

Na območju II. stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:

- stanovanjskih objektov, - bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, - objektov vzgojno varstvenega in izobraţevalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, - objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, - trgovsko poslovno stanovanjskih območij, ki so hkrati namenjena bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, - otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene zadrţevanju večjega števila ljudi. Za vse novogradnje, namenjene za stalno oz. občasno prebivanje ter za pomoţne objekte, ki posegajo v elektroenergetske koridorje daljnovodov, je potrebno predloţiti dokazilo pooblaščene organizacije, da mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja niso ali ne bodo prekoračene.

III.3.9.4 Varovanje pred svetlobnim onesnaţevanjem Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaţenja okolja.

Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih se, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.

III.3.9.5 Zagotavljanje ustreznega osončenja Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi in tem načrtom.

74 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

Bivalnim stanovanjskim prostorom je potrebno zagotoviti vsaj minimalni dnevni čas neposrednega osončenja, ki znaša:

- dne 21. decembra najmanj eno uro, - dne 21. marca, 21. junija in 23. septembra najmanj tri ure.

75 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

III.3.10 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA GRADNJO PO NAMENSKIH RABAH

III.3.10.1 Dopustne gradnje ter drugi posegi v prostor na območjih vseh namenskih rab Če ta načrt ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju občine dopustna gradnja naslednjih objektov oziroma naslednji posegi v prostor:

- gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov gospodarske javne infrastrukture ter drugih nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s prilogo 1 tega načrta, - gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omreţja, kanalizacijskega omreţja, distribucijskega plinovodnega omreţja, toplovodnega omreţja, podzemnega elektroenergetskega in telekomunikacijskega omreţja ter omreţja javne razsvetljave, če to ne spreminja primarne namenske rabe, - gradnja cest, če so te predvidene v karti Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture, - gradnja podzemnih stavb povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnosti objektov, če to ne ovira izpolnjevanja osnovnih funkcij ureditve na terenu ter ni v nasprotju z drugimi predpisi, - gradnja objektov za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah, - gradnja oziroma postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti, za meritve in zbiranje podatkov, - vodnogospodarske ureditve, - oblikovanje in vzdrţevanje odprtih zelenih površin ter drugih javnih in skupnih površin, ureditev zelenih površin, drevoredov, površin za pešce, gradnja in postavitev urbane opreme in urejanje otroških igrišč, - ureditev dostopov za invalide, tudi gradnje zunanjih dvigal na obstoječih objektih.

76 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

III.3.10.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih površinah (SS) Na območjih »SS – stanovanjske površine« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:

Namenska raba S - Območja stanovanj Podrobna namenska raba SS stanovanjske površine Členitev podrobne namenske rabe SSe SSs SSv prosto stoječa individualna gradnja strnjena individualna gradnja kolektivna gradnja visoke gostote Osnovna dejavnost So namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, ki sluţijo tem območjem.

Spremljajoče dejavnosti druţbene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, trgovske dejavnosti

Izključujoče dejavnosti proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje Vrsta objektov, zahtevnih in manj 11100 enostanovanjska stavba, 11100 enostanovanjska stavba, 11221 tri in več stanovanjske stavbe zahtevnih 11210 dvostanovanjska stavba, 11210 dvostanovanjska stavba, 12420 garaţne stavbe 12420 garaţne stavbe 12420 garaţne stavbe 24110 športna igrišča 24110 športna igrišča 24110 športna igrišča 24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in 24122 drugi objekti za šport, 24122 drugi objekti za šport, prosti čas rekreacijo in prosti čas rekreacijo in prosti čas

FZP: 0,4 ali 15m2/stanovanje. Če na parceli večstanovanjskega objekta ni prostorskih moţnosti za zagotovitev zadostnih zelenih površin, mora investitor manjkajoče zelene površine, razen površin za mlajše otroke, zagotoviti na Zelene površine FZP: 0,3 FZP: 0,3 drugi ustrezni lokaciji, ki je od stavbe oddaljena največ 200 m tako, da bo stanovalcem omogočena njena trajna uporaba. Na parceli objekta je potrebno zagotoviti najmanj 25 dreves/ha. Dopustna izraba FZ: 0,4 FZ: 0,5 FZ: 0,3 FI: 0,8 FI: 1,2 P+1 P+2 Merila in pogoji za oblikovanje Na parceli stavbe je dovoljeno Stavbe, grajene v strnjenem nizu, Stavbe, v celoti namenjene bivanju, na morajo biti postavljene z glavno parceli objekta nimajo objektov za lastne

LOCUS d.o.o., Domţale

Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek zgraditi le eno stavbo za lastne fasado na gradbeno linijo ob potrebe. Med objektom in potrebe. najpomembnejši odprti javni prostor. najpomembnejšim javnim prostorom, na katerega meji parcela objekta ali pa je Pritličje z glavnim vhodom na glavni stavba nanj orientirana z glavnimi vhodi, fasadi je pri novogradnjah nezahtevnih objektov za lastne potrebe prilagojeno javnim programom. stavb ni dovoljeno graditi. Pomoţni in objekti za lastne potrebe se na gradbeni parceli gradijo za glavno stavbo, tako da oblikujejo Stavbe, ki imajo v pritličju javni program, notranje dvorišče. morajo zagotoviti vizualno povezanost notranjih in javnih prostorov. Glavni vhodi v javne prostore so neposredno iz najpomembnejšega javnega prostora.

Nezazidani del parcele objekta je javni odprti prostor.

Od 15 m2 na stanovanje je min 5 m2 za igro z ţogo ter min 7,5 m2 za igro mlajših otrok in počitek stanovalcev (4,0 m 2 za igralne površine -opremljeno igrišče in 3,5 m2 za zelene površine).

Druga merila FZP in predpisana zelena površina na enoto se ne seštevajo. Upošteva se tisti od obeh normativov, ki zagotavlja večjo kvadraturo zelenih površin.

78 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek III.3.10.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah podeţelskega naselja (SK) Na območjih »SK« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:

Namenska raba S - Območja stanovanj

Podrobna namenska raba SK Površine podeţelskega naselja Osnovna dejavnost So namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, ki sluţijo tem območjem. Spremljajoče dejavnosti druţbene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, obrtne dejavnosti, trgovske dejavnosti, kmetijstvo in gozdarstvo, druge dejavnosti, ki sluţijo tem območjem Izključujoče dejavnosti proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih 11100 enostanovanjska stavba 11221 dvostanovanjska stavba, 1121 tri in več stanovanjske stavbe 24110 športna igrišča 24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas

Dopustna izraba FZ: 0,4 FI: 0,6 P+1 Merila in pogoji za oblikovanje Na parceli stavbe je dovoljeno zgraditi le eno stavbo in eno gospodarsko in več pomoţnih stavb, vendar slednje le tako, da oblikujejo notranje dvorišče Pri prenovi in notranjem razvoju podeţelskih naselij naj se ohranja in poudarja kulturne in krajinske kvalitete, zlasti v navezavi s kmetijskimi dejavnostmi na robovih naselij, s čimer se ohranja ruralni značaj naselij.

79 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek III.3.10.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na drugih stanovanjskih območjih (SB, SP) Na območjih »SB, SP « veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:

Namenska raba S - Območja stanovanj Podrobna namenska raba SB SP stanovanjske površine za posebne namene Površine počitniških hiš Osnovna dejavnost občasno ali stalno bivanje različnih skupin prebivalstva (otrok, občasno bivanje za počitek ostarelih, študentov)

Spremljajoče dejavnosti druţbene dejavnosti, gostinstvo in turizem, trgovske dejavnosti, druge dejavnosti, ki sluţijo tem območjem Izključujoče dejavnosti proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje Vrsta objektov, zahtevnih in 11222 stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji 11100 enostanovanjska stavba manj zahtevnih 11300 stanovanjske stavbe za posebne namene (počitniške hiše) 12420 garaţne stavbe 24110 športna igrišča (na prostem) 24110 športna igrišča 24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas

2 FZP: 0,2 FZP: 0,2 ali 8m /posteljo. Zelene površine Na parceli objekta je potrebno zagotoviti najmanj 1 Na parceli objekta je potrebno zagotoviti najmanj 25 dreves/ha. drevo. Dopustna izraba FZ: 0,5 FZ: 0,3 FI: 1,2 FI: 0,6 P+1 Merila in pogoji za oblikovanje Stavbe, v celoti namenjene bivanju, na parceli objekta nimajo objektov Na parceli stavbe je dovoljeno zgraditi le eno stavbo za lastne potrebe. Med objektom in najpomembnejšim javnim za lastne potrebe. prostorom, na katerega meji parcela objekta ali pa je stavba nanj orientirana z glavnimi vhodi, nezahtevnih objektov za lastne potrebe ni dovoljeno graditi. Nezazidani del parcele objekta je javni odprti prostor. Stavbe, ki imajo v pritličju javni program, morajo zagotoviti vizualno povezanost notranjih in javnih prostorov. Glavni vhodi v javne prostore so neposredno iz najpomembnejšega javnega prostora.

80 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

III.3.10.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih razpršene poselitve (A) Na območjih »A - Območja razpršene poselitve« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:

Namenska raba A - površine razpršene poselitve Podrobna namenska raba A Območja razpršene poselitve Osnovna dejavnost So poselitveni vzorci z nizko gostoto, kot so na primer samotne kmetije ter strnjene oblike manjših naselij. Osnovna dejavnost je bivanje. Spremljajoče dejavnosti gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, obrtne dejavnosti, kmetijstvo in gozdarstvo, trgovske dejavnosti, druge dejavnosti, ki sluţijo tem območjem Izključujoče dejavnosti proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih 11100 enostanovanjske stavbe 11210 dvostanovanjske stavbe 1271 nestanovanjske kmetijske stavbe Dopustna izraba FZ: 0,4 FI: 0,8 P+2 Merila in pogoji za oblikovanje Na območju kmetij je potrebno ohranjati prvotno strukturo in tipologijo gradnje. Ni dovoljeno postavljati večstanovanjskih objektov. Na parceli stavbe je dovoljeno zgraditi le eno stavbo za lastne potrebe.

81 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

III.3.10.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti (CU) Na območjih »CU - območja centralnih dejavnosti« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:

Namenska raba C - območja centralnih dejavnosti Podrobna namenska raba CU Osrednja območja centralnih dejavnosti Osnovna dejavnost So namenjena prepletu dejavnosti in sicer trgovskim, oskrbnim, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih izobraţevalnih, kulturnih, verskih in podobnih ter bivanju. Izključujoče dejavnosti proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih 1121 dvostanovanjske stavbe 1122 tri in več stanovanjske stavbe 121 gostinske stavbe 122 upravne in pisarniške stavbe 123 trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 12420 garaţne stavbe 126 stavbe splošnega druţbenega pomena 1261 stavbe za kulturo in razvedrilo 1262 muzeji in knjiţnice 1263 stavbe za izobraţevanje 12640 stavbe za zdravstvo 1272 stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe 241 objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas Vrtec, otroška igrišča, druga odprta igrišča Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu. FZP: 0,20 Zelene površine Na parceli objekta je potrebno zagotoviti najmanj 20 dreves/ha. FZ: 0,5 Dopustna izraba FI: 1,5 Merila in pogoji za oblikovanje V tistih enotah urejanja prostora, kjer je to posebej predpisano, je nove stavbe dovoljeno načrtovati le z javnim arhitekturnim natečajem. Odprti prostori pred stavbami so javni prostori. Servisne stavbe ne smejo biti umeščene ob najpomembnejše javne prostore.

82 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

III.3.10.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti (CD) Na območjih »CD - območja centralnih dejavnosti« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:

Namenska raba C - območja centralnih dejavnosti

Podrobna namenska raba CD Druga območja centralnih dejavnosti Členitev podrobne namenske rabe CDi CDz CDk CDv CDo dejavnosti zdravstvena kulturna dejavnost verska dejavnost trgovske, oskrbne, izobraţevanja, vzgoje dejavnost poslovno storitvene, in športa gostinske dejavnosti, manjša obrt, javna uprava, gasilski dom Osnovna dejavnost dejavnosti zdravstvo in kulturna dejavnost verska dejavnost trgovske, oskrbne, izobraţevanja, vzgoje socialno poslovne, storitvene, in športa varstvo gostinske dejavnosti in manjša obrt

Spremljajoče dejavnosti ostale centralne dejavnosti, bivanje

Izključujoče dejavnosti proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih 1263 stavbe za 12640 stavbe 1261 stavbe za kulturo 1272 stavbe za 121 gostinske stavbe izobraţevanje za zdravstvo in razvedrilo opravljanje verskih 122 upravne in 1262 muzeji in 12420 1262 muzeji in obredov, pisarniške stavbe knjiţnice, garaţne knjiţnice pokopališke stavbe 123 trgovske in druge vrtec stavbe 12420 garaţne stavbe 12420 garaţne stavbe za storitvene 12420 garaţne stavbe dejavnosti stavbe 126 stavbe splošnega 241 objekti za šport, druţbenega pomena rekreacijo in drugi 12420 garaţne stavbe objekti za prosti čas Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu. FZP: 0,20 Zelene površine Na parceli objekta je potrebno zagotoviti najmanj 25 dreves/ha. FZ: 0,4 FZ: 0,4 FZ: 0,4 FZ: 0,4 FZ: 0,5 Dopustna izraba FI: 2,0 FI: 2,0 FI: 2,0 FI: 2,0 FI: 2,0 83 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek Namenska raba C - območja centralnih dejavnosti

Podrobna namenska raba CD Druga območja centralnih dejavnosti Merila in pogoji za oblikovanje V tistih enotah urejanja prostora, kjer je to posebej predpisano, je nove stavbe dovoljeno načrtovati le z javnim arhitekturnim natečajem. Odprti prostori pred stavbami so javni prostori. Servisne stavbe ne smejo biti umeščene ob najpomembnejše javne prostore.

III.3.10.8 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti (I) Na območjih »I – območja proizvodnih dejavnosti veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:

Namenska raba I – območja proizvodnih dejavnosti Podrobna IP IG IK namenska raba Površine za industrijo Gospodarske cone Površine za kmetijsko proizvodnjo Osnovna dejavnost proizvodna dejavnost trgovske in storitvene, kmetijska proizvodnja, reja ţivali poslovne, obrtne, proizvodne, promet in skladiščenje, Spremljajoče promet in skladiščenje, gostinstvo in turizem, skladiščenje, dejavnosti poslovne, javna uprava, izobraţevanje, obrtne, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti, poslovne dejavnosti, trgovske in storitvene, trgovina dejavnost gostinstva, če sluţi tem območjem Izključujoče bivanje, druţbene dejavnosti, bivanje, proizvodne dejavnosti, izhajajoče iz kmetijstva in bivanje dejavnosti proizvodne dejavnosti, izhajajoče iz gozdarstva kmetijstva in gozdarstva Vrsta objektov, 124 postaje, terminali, stavbe za 123 trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 1271 nestanovanjske kmetijske zahtevnih in manj izvajanje elektronskih komunikacij 124 postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih stavbe zahtevnih 125 industrijske stavbe komunikacij 125 industrijske stavbe, če sluţijo 12420 garaţne stavbe (za potrebe 125 industrijske stavbe kmetijski proizvodnji cone) 12420 garaţne stavbe (za potrebe cone)

Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu. Zelene površine FZP: 0,20 Na parceli objekta je potrebno zagotoviti najmanj 25 dreves/ha. 84 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek Dopustna izraba FZ: 0,5 FZ: 0,5 FZ: 0,5 FP: 5 FP: 5 FP: 1,5 Merila in pogoji za Pri urejanju območij proizvodnih dejavnosti mora investitor poskrbeti, da v okoliških stanovanjskih naseljih in zavarovanih območjih oblikovanje stopnja hrupa ni preseţena. Na obrobje con naj se umešča najmanj hrupne dejavnosti. Na robovih con je potrebno zagotoviti vegetacijski pas, ki naj zmanjša vizualno izpostavljenost grajenih struktur. Na industrijskih, proizvodnih, poslovnih in trgovskih objektih s tlorisno površino strehe večjo od 2000 m 2 je potrebno urediti zeleno streho. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni moţna.

III.3.10.9 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih (B) Na območjih »B – posebna območja« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:

Namenska raba B – posebna območja Podrobna namenska raba BT BD BC Površine za turizem Površine drugih območij Športni centri

Osnovna dejavnost Gostinstvo in turizem nakupovalni centri, sejmišča, športne aktivnosti, prireditve, rekreacija (turistična ponudba in zabaviščni parki, prireditveni nastanitev) prostori Spremljajoče dejavnosti druţbene dejavnosti poslovne dejavnosti trgovske in storitvene dejavnosti druge dejavnosti, ki sluţijo tem območjem

Izključujoče dejavnosti bivanje proizvodne dejavnosti promet in skladiščenje 121 gostinske stavbe 123 trgovske in druge stavbe za 12650 športne dvorane Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih 12650 športne dvorane storitvene dejavnosti 241 objekti za šport, rekreacijo in prosti 241 objekti za šport, rekreacijo 12112 gostilne, restavracije, čas in prosti čas točilnice 12112 gostilne, restavracije, točilnice 12420 garaţne stavbe (za 1261 stavbe za kulturo in 12420 garaţne stavbe (za potrebe cone) potrebe cone) razvedrilo 12650 športne dvorane 241 objekti za šport, rekreacijo 85 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek in prosti čas 12420 garaţne stavbe (za potrebe cone)

Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu ter gradnja drugih objektov, ki sluţijo dopolnjevanju osnovne dejavnosti. Zelene površine FZP: 0,30 FZP: 0,20 FZP: 0,30 Število dreves 30/ha 20/ha 30/ha Dopustna izraba FZ: 0,5 FZ: 0,5 FZ: 4 FI:1,5, FP: 5 FI: 1,5; FP: 4 FP: 5 Merila in pogoji za oblikovanje V tistih enotah urejanja prostora, kjer je to posebej predpisano, je nove stavbe dovoljeno načrtovati le z javnim arhitekturnim natečajem. Razvoj turističnih in športno rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da bodo posegi v prostor čim manjši, ter da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora. Gradnja potrebne infrastrukture naj se usmerja na vidno neizpostavljena območja, v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi kriteriji ter varstvom kulturne dediščine. Novozgrajeni objekti naj upoštevajo značilnosti krajinske tipologije. Na območju rekreativnih dejavnosti v odprti krajini je zaradi varovanja naravne krajine potrebna premišljena izvedba krajinskih ureditev na podlagi načrtov krajinske arhitekture. Na poslovnih, trgovskih in športnih objektih, s tlorisno površino strehe večjo od 2000 m2, je potrebno urediti zeleno streho. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni moţna.

III.3.10.10 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin (Z) Na območjih »Z –območja zelenih površin« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:

Namenska raba Z - območja zelenih površin Podrobnejša namenska raba ZS ZP ZD ZK Površine za oddih, rekreacijo in Parki Zeleni pasovi z zaščitno pokopališča šport oziroma drugo funkcijo Osnovna dejavnost rekreacija, šport na prostem, oddih v oblikovanih so namenjene zaščitni pietetne dejavnosti, pokop oddih zelenih okoljih ali drugi funkciji zelenih in spomin na umrle pasov Spremljajoče dejavnosti kulturne, razvedrilne dejavnosti, kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti trgovina, gostinstvo in turizem, rekreacijske dejavnosti, druge dejavnosti, ki sluţijo druge dejavnosti, ki sluţijo tem gostinstvo in turizem, tem območjem območjem druge dejavnosti, ki 86 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek sluţijo tem območjem Izključujoče dejavnosti bivanje poslovne dejavnosti proizvodne dejavnosti promet in skladiščenje Vrsta objektov, zahtevnih in manj 24110 športna igrišča 24122 drugi objekti za 24122 drugi objekti za 12722 pokopališke stavbe zahtevnih 24122 drugi objekti za šport, šport, rekreacijo in šport, rekreacijo in in spremljajoči objekti rekreacijo in prosti čas prosti čas prosti čas (igrišča na 24204 pokopališča prostem) Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu. Merila in pogoji za oblikovanje, velikost Na območju rekreativnih dejavnosti v odprti krajini je zaradi varovanja naravne krajine potrebna premišljena ter urejanje zelenih površin izvedba krajinskih ureditev na podlagi načrtov krajinske arhitekture. Rekreacijske peš in kolesarske poti v odprti krajini naj se načeloma vodi po obstoječih poljskih in gozdnih poteh ali ob vodotokih. Za ureditev počivališč in razgledišč ob teh poteh naj se uporablja obstoječe atraktivne točke. Počivališča in razgledišča naj bodo vsaj minimalno opremljena s klopjo, košem za smeti, oznako do posa meznih atraktivnosti in informativno tablo.

III.3.10.11 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture (O) Na območjih »O – območja okoljske infrastrukture« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:

Namenska raba O – območja okoljske infrastrukture Osnovna dejavnost so namenjeni izvajanju gospodarskih sluţb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih 2212 prenosni vodovodi in pripadajoči objekti 2222 distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti 2223 cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave 24203 odlagališča odpadkov ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih sluţb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1 Drugi pogoji Na robovih območja odlagališča odpadkov, čistilnih naprav ter drugih večjih posegih naj se ohranja ali vzpostavi pas vegetacije, zelena bariera, ki sluţi kot vizualna zaščita, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij. V primeru pogozdovanja naj se izberejo sadike avtohtonih vrst za območje, ki so hkrati tudi primerne za posamezen tip zemljišča in reliefa. Čistilne naprave naj bodo dovolj oddaljene od strnjenih stanovanjskih površin oziroma urejene tako, da se v 87 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek največji moţni meri zmanjšajo njihovi vplivi, lokacija pa naj omogoča morebitno razširitev čistilne naprave. Do čistilne naprave je potrebno zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti praviloma zavarovana z zaščitno ograjo.

III.3.10.12 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin (P) Na območjih »P – območja prometnih površin« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:

Namenska raba P – območja prometnih površin

Osnovna dejavnost So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih sluţb s področja prometa. Spremljajoče dejavnosti gostinstvo trgovina skladiščenje druge dejavnosti, ki sluţijo tem območjem Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih 211 ceste 212 ţeleznice 214 mostovi, viadukti, predori, pregrade 124 stavbe za promet 12303 bencinski servisi ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih sluţb s področja prometa. Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1

III.3.10.13 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske infrastrukture (E) Na območjih »E – območja energetske infrastrukture« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:

Namenska raba E – območja energetske infrastrukture

Osnovna dejavnost So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih sluţb s področja energetske infrastrukture.

Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih 2302 energetski objekti ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih sluţb s področja energetike Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1 88 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

III.3.10.14 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih komunikacijske infrastrukture (T) Na območjih »T – območja komunikacijske infrastrukture« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:

Namenska raba T – območja komunikacijske infrastrukture Osnovna dejavnost So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih sluţb s področja telekomunikacij.

Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih 2213 prenosna komunikacijska omreţja 124 postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih sluţb s področja telekomunikacij Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1

III.3.10.15 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih za potrebe obrambe (F,f) Na območjih »F,f – območja za potrebe obrambe« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:

Namenska raba F,f – območja za potrebe obrambe Osnovna dejavnost So namenjena za obrambne potrebe, zlasti razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.

Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih 24201 vojaški objekti ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju potreb s področja obrambe Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1

III.3.10.16 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih površinskih voda (V) Na območjih »V – območja površinskih voda« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:

Namenska raba V – območja površinskih voda Podrobnejša namenska raba VC celinske vode Osnovna dejavnost So namenjene za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda.

Spremljajoče dejavnosti ribištvo rekreacijske in športne dejavnosti Dopustni objekti in druge prostorske ureditve Dopustne so gradnje in ureditve, skladne s predpisi s področja urejanja voda. Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1.

89 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek Drugi pogoji Pri predvidenih posegih na območja vodotokov je potrebno ohranjati vodotoke in obvodne vegetacijske pasove. Regulacije vodotokov niso dovoljene. Regulirane vodotoke zaradi potreb kmetijstva se renaturira, kjerkoli je to moţno. Rekonstrukcija objektov na območju voda je mogoča, če se s tem ne povečuje poplavna ogroţenost, ne poslabšuje stanje voda, je omogočeno delovanje javnih sluţb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda in ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega načrta opredeljene kot vodna zemljišča, v neaţuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena. Pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov, ţag in ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem v ode ne sme ogroţati kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka. Če je to potrebno zaradi ohranitve ţivljenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe. Za gradnjo na območjih vodnih zemljišč je potrebno izdelati predhodno prostorsko preveritev, hidrološko hidravlične analize, oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojnih sluţb ter upoštevati pravne reţime prostora.

III.3.10.17 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih vodne infrastrukture (VI) Na območjih »VI – območja vodne infrastrukture« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:

Podrobnejša namenska raba VI območja vodne infrastrukture Osnovna dejavnost Je namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, zadrţevalniki, jezovi,...

Spremljajoče dejavnosti rekreacijske in športne dejavnosti Dopustni objekti in druge prostorske ureditve 215 pregrade, jezovi ter drugi vodni objekti 24202 objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda Dopustne so gradnje in ureditve, skladne s predpisi s področja urejanja vodnih zemljišč in objektov. Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1. Drugi pogoji Vodna infrastruktura se lahko uporablja tudi za druge namene, če to ni v nasprotju ali ne omejuje izvaja nja dejavnosti, zaradi katere je bila zgrajena. Če se načrtujejo posegi, ki niso s področja urejanja voda, je potrebno zanje izvesti arhitekturni natečaj. Pri oblikovanju objektov in njihovem umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte k rajine ter kakovostnih grajenih struktur. Pasovi vzdolţ naravnih vodotokov se ohranjajo v primarni rabi. Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute in kvalitetni pogledi.

III.3.10.18 Splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih mineralnih surovin (L) Na območjih »L – območja mineralnih surovin« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:

90 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek Namenska raba L – območja mineralnih surovin Osnovna dejavnost So namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin in sicer za površine nadzemnega pridobivalnega prostora.

Dopustni objekti in druge prostorske ureditve 2301 rudarski objekti Dopustne so gradnje in ureditve, skladne s predpisi s področja pridobivanja mineralnih surovin. Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1.

Drugi pogoji Vsa območja mineralnih surovin se urejajo z OPPN. Na robovih območij površinskih kopov mineralnih surovin naj se ohranja ali vzpostavi pas vegetacije, zelena bariera, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij. V primeru pogozdovanja naj se izberejo sadike avtohtonih vrst za območje, ki so hkrati tudi primerne za posamezen tip zemljišča in reliefa. Zagotoviti je potrebno protiprašne ukrepe, kot so vlaţenje površin ob suhem in vetrovnem vremenu, škropljenje v sušnih obdobjih in zajemanje prahu na mestu nastajanja pri strojnih napravah separacije. Vplive na okolje je treba spremljati in jih glede na rezultate spremljanja zmanjševati ali odpravljati. Za vse površinske kope je upravljavec ali lastnik dolţan zagotoviti sprotno in končno sanacijo. Obstoječa nahajališča mineralnih surovin, ki niso predvidena za nadaljnje izkoriščanje, se sanira in s tem izboljša krajinsko sliko. Pri sanaciji je potrebno zagotoviti stabilnost breţin, z ustreznim naklonom in urejenim odvodnjavanjem ter rekultivacijo območja z izbranimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Sanirane kamnolome je moţno v celoti vrniti prejšnji rabi gozda ali travnika, dno kamnoloma pa je moţno nameniti tudi drugi rabi. Na območjih sanacij opuščenih površinskih kopov je dovoljeno saniranje in prepuščanje naravni sukcesiji ali pa vzpostavitev prvotnega stanja, pri čemer se ne smejo poslabšati prostorske razmere in kakovost okolja.

III.3.10.19 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih zemljiščih (K1, K2) Območja osnovne namenske rabe »K – kmetijska zemljišča« so namenjena kmetijski pridelavi in ohranjanju kulturne krajine.

Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:

Namenska raba K – kmetijska zemljišča Podrobnejša namenska raba K1 K2 Najboljša kmetijska zemljišča. Druga kmetijska zemljišča. Osnovna dejavnost kmetijstvo

Spremljajoče dejavnosti druge dejavnosti, ki sluţijo tem območjem Dopustna dela in druge prostorske ureditve Agrarne operacije v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Ureditve za potrebe lova in ribolova. Vodnogospodarske ureditve za ribogojnice.

91 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek Vzdrţevanje in odstranjevanje objektov. Dopustne so raziskave mineralnih surovin in geotermičnih virov Dopustne so gradnje in ureditve, skladne s predpisi s področja kmetijstva. Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1. Drugi pogoji Posegi so dopustni pod pogojem, da ne ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi kmetijstva. Gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč dostop do kmetijskih zemljišč. V kolikor poseg prekine obstoječi dostop do kmetijskih zemljišč, ga je potrebno nadomestiti. Dopustni objekti, gradnje in druga dela ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč. Poškodbe je potrebno sanirati in zemljišča rekultivirati.

III.3.10.20 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih zemljiščih (G) Območja osnovne namenske rabe »G – gozdna zemljišča« so namenjena ohranjanju in ter gospodarjenju z gozdom.

Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:

Namenska raba G - gozdna zemljišča Osnovna dejavnost So namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov.

Spremljajoče dejavnosti rekreacijske in športne dejavnosti druge dejavnosti, ki sluţijo tem območjem v skladu z gozdnogospodarskimi načrti Dopustna dela in druge prostorske ureditve Gozdarske prostorsko ureditvene operacije skladno z Zakonom o gozdovih. Vsa dela, ki so v skladu z gozdnogojitvenimi načrti. Krčitev gozdov in izkoriščanje, ki imata za posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem ali oboro za rejo divjadi. Vodnogospodarske ureditve za ribogojnice. Ureditve za potrebe lova in ribolova. Vzdrţevanje in odstranjevanje objektov. Dopustne so raziskave mineralnih surovin in geotermičnih virov . Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1. Drugi pogoji V večjih sklenjenih gozdnih kompleksih posegi v gozd in gozdni prostor praviloma niso dopustni . Posege v gozdni prostor se usmerja v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih se površin. Gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč. Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega načrta opredeljene kot gozdne površine, v neaţuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena.

92 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

III.3.11 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE GRADNJE OMREŢIJ GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA

III.3.11.1 Gradnja omreţij in objektov gospodarske javne infrastrukture Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrţevati v skladu z veljavnimi predpisi, standardi, tehničnimi normativi in tehničnimi smernicami.

Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture.

Omreţja gospodarske javne infrastrukture je potrebno medsebojno usklajevati. Potekati morajo tako, da je moţno priključevanje vseh objektov v posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrţevanje komunalne opreme.

Omreţja gospodarske javne infrastrukture je potrebno praviloma zdruţevati v skupne koridorje, pri čemer je potrebno upoštevati osnovne zahteve glede varnostih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kakor to določajo veljavni predpisi.

Ob gradnji novega ali rekonstrukciji posameznega obstoječega omreţja gospodarske javne infrastrukture je praviloma potrebno v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav GJI, ki zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev, niso več ustrezni.

Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je potrebno kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.

V prostoru z majhnim deleţem gozda je treba objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji.

III.3.11.2 Gradnja in urejanje cest Načrtovane prometnice in obstoječe prometnice, ki so v načrtu za rekonstrukcijo in jim še niso dokončno določene tehnične značilnosti v projektni dokumentaciji, imajo rezervat, ki se ga prikazuje kot okvirno načrtovano območje javnega dobra. V okvirno načrtovanem območju javnega dobra, rezervatu prometnice, so dovoljena le vzdrţevalna dela na obstoječih objektih in napravah ter gradnja v zvezi s komunalnim urejanjem.

Skupne širine rezervatov so glede na kategorizacijo cest naslednje:

Drţavne ceste in poti:

- glavne ceste 70 m, - regionalne ceste 50 m, - kolesarske poti 20 m. Občinske ceste in poti:

- lokalne ceste in javne poti 40 m, - kolesarske poti 20 m.

Ko se za načrtovane prometnice in obstoječe prometnice, ki so v načrtu za rekonstrukcijo, v idejnem projektu določi tehnične značilnosti, se širina rezervata zmanjša na vrednost, ki jo določi idejni načrt prometnice.

LOCUS d.o.o., Domţale

Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne sluţbe, ki upravlja z javno cesto. Na javno cesto je potrebno več objektov praviloma priključevati s skupnim priključkom.

Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne sluţbe, ki upravlja z javno cesto.

V naseljih je ob lokalnih cestah potrebno izvesti hodnike za pešce.

Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi za vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost v skladu s pravilnikom o projektiranju cest. Minimalna širina enosmerne kolesarske steze znaša 1,50 m, dvosmerne kolesarske steze 2,50 m, minimalna širina pločnika pa znaša 1,20 m.

Dimenzijo tipskega prečnega profila cestišča iz prejšnjega odstavka tega člena je mogoče zmanjšati v primeru, če izgradnjo prometnih površin onemogoča legalno zgrajen objekt, ki ga ni mogoče ali smiselno porušiti. V primeru zmanjšanja elementov prečnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu zmanjša širina cestišča, zatem kolesarske steze in nazadnje pločnika.

Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.

III.3.11.3 Gradnja in urejanje vodovodnega omreţja Javno vodovodno omreţje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo, za sanitarne potrebe in zagotavljanju poţarne varnosti, v skladu s področnimi predpisi.

Hidrante je potrebno praviloma umeščati zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.

Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja uporabljene vode.

III.3.11.4 Gradnja in urejanje kanalizacijskega omreţja Kanalizacijsko omreţje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih javnih površin, v skladu s področnimi predpisi.

Pri gradnji objektov je potrebno zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni moţno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji deleţ padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omreţje začasno zadrţi na lokaciji, s posebnimi ureditvami na zelenih površinah parcele objekta stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo.

Padavinske vode z objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine.

III.3.11.5 Gradnja in urejanje plinovodnega omreţja Omreţje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cestne ureditve in vodotokov, pri mostovih in brveh, je dopustna tudi nadzemna izvedba.

III.3.11.6 Gradnja in urejanje elektroenergetskega omreţja Gradnja elektroenergetskih vodov prenosnega omreţja napetostnega nivoja 35 kV in več se ureja z drţavnim prostorskim načrtom. V območjih naselij je treba ta omreţja graditi v podzemni izvedbi, na območjih varstva kulturne dediščine pa v skladu s pogoji soglasodajalca.

Elektroenergetsko razdelilno omreţje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV in manj

94 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek je dopustna le zunaj strnjenih območij poselitve in v primerih, ko terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo.

Pri širinah varovalnih pasov dvosistemskih elektrokoridorjev 2x110 kV in 2x400 kV je potrebno upoštevati odmik levo in desno od osi vsakega od krajnih vodnikov.

Transformatorske postaje morajo biti v primeru gradnje večjih objektov sestavni del objekta ali arhitekturne kompozicije objektov.

III.3.11.7 Gradnja in urejanje javne razsvetljave Javne površine na območjih naselij morajo biti opremljene z javno razsvetljavo, skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov. Pri tem je potrebno upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega onesnaţenja in glede zmanjševanja porabe električne energije.

III.3.11.8 Gradnja in urejanje komunikacijskega omreţja Komunikacijsko omreţje mora biti izvedeno v podzemni izvedbi. Izven območij naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.

Na območjih urejevalnih enot z namensko rabo S, C, B in I je potrebno zagotoviti ustrezno število komunikacijskih central in telekomunikacijsko omreţje, tako da bo zagotovljena moţnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami.

Objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno umeščati v prostor tako, da se zdruţujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave. Lokacije baznih postaj potrdi občinska sluţba, pristojna za urejanje prostora.

Pri načrtovanju objektov in naprav omreţja mobilne telefonije je potrebno upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:

- gradnja objektov mobilne telefonije ni dopustna v območju 100 m pasu od stavb za zdravstvo, stanovanjskih stavb, stavb za izobraţevanje in otroških igrišč, - objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno graditi na manj kvalitetnih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, - gradnja objektov mobilne telefonije na zavarovanih območjih narave in kulturne dediščine je dopustna ob soglasju pristojnih pooblaščenih javnih sluţb za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.

III.3.11.9 Gradnja in ureditve omreţja zbiranja in odstranjevanja odpadkov Komunalne odpadke je potrebno zbirati na način, ki ga določi izvajalec javne sluţbe v skladu s predpisi.

Zbirno mesto za komunalne odpadke je pri novogradnjah lahko v objektu ali na parceli objekta, h kateremu pripada. Locirano naj bo na utrjeni površini z odtokom in zaščiteno pred vremenskimi vplivi. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto.

Zbiralnice ločenih frakcij so praviloma razporejene tako, da zajemajo gravitacijsko območje 500 prebivalcev. Odjemno mesto mora biti dobro prometno dostopno, zunaj prometnih površin, na utrjeni površini z odtokom, zaščiteno pred vremenskimi vplivi in oblikovano kot del urbane opreme naselja.

Zbirni center za odpadke mora biti zaradi dobre dostopnosti umeščen v bliţini pomembnejših mestnih cest in mora biti ograjen.

95 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

Nevarni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče nevarnih odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali, ter v posebnih, namensko zgrajenih skladiščih. Lahko se zbirajo tudi v ustrezno urejenih zbirnih centrih.

III.3.12 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH RAZPRŠENE GRADNJE

III.3.12.1 Razpršena gradnja Objekti razpršene gradnje so vsi legalno zgrajeni objekti izven stavbnih zemljišč.

Na objektih razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so dopustni:

- posegi v skladu s pridobljenim gradbenim dovoljenjem, - vzdrţevanje objektov, - odstranitev objektov.

96 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

III.4 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN

III.4.1 DOLOČITEV OBMOČIJ, ZA KATERE JE PREDVIDENA IZDELAVA OPPN Enote urejanja prostora, ki se urejajo s podrobnimi načrti, so območja, na katerih je s tem načrtom predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) ali drţavnih prostorskih načrtov (DPN).

Območja, ki se urejajo z OPPN in DPN, so navedena po enotah urejanja prostora v podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih ter prikazana v karti »3 - Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

Meja OPPN, ki je določena s tem načrtom, se v fazi njegove priprave na stavbnih zemljiščih lahko spremeni v primeru, ko dejansko stanje na mejah območja predvidenega OPPN odstopa od načrtovanega zaradi nove parcelacije zemljišč, neskladnosti katastrskih načrtov z dejanskim stanjem in podobno, ali pa je s predvideno mejo OPPN onemogočena realizacija investicijske namere, ki je v javnem interesu. Spremembo meje sprejme občinski svet. Pripravljavec akta o spremembi obvesti vse lastnike prizadetih zemljišč.

Posamezna območja OPPN je dovoljeno načrtovati po posameznih delih, vendar je v tem primeru ob pripravi akta potrebno izdelati tudi zasnovo celotnega območja OPPN, predvsem z vidika urejanja prometne in druge gospodarske javne infrastrukture, druţbene infrastrukture in potrebnih oskrbnih dejavnosti.

Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena se OPPN lahko izdela za posamezno enoto urejanja prostora ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora tudi, če se takšna potreba izkaţe po sprejetju OPN. Potreba je izkazana kadar:

- se za območje ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora izkaţe investicijski ali širši druţbeni interes in ta ni v nasprotju s strateškim delom OPN, - so potrebne prostorske ureditve zaradi posledic naravnih in drugih nesreč, - je na obstoječih parcelah objektov treba izvesti predhodno komasacijo, - ni moţno zagotoviti dostopov do parcel objektov ali pa obstoječe lastništvo parcel objektov onemogoča gradnjo prometne ali komunalne infrastrukture. V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena se meja OPPN določi v postopku izdelave OPPN.

III.4.2 POSEGI V PROSTOR NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN V območjih urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov, je do sprejema teh moţno izvajati naslednje gradnje oziroma posege v prostor, če to ne bo oviralo gradenj in ureditev, načrtovanih s predvidenim podrobnim prostorskim načrtom:

- gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z določili tega načrta, - gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrţevanje komunalne opreme za oskrbo obstoječih objektov, - vzdrţevanje in rekonstrukcije obstoječih objektov, nadzidave in dozidave, - spremembe namembnosti obstoječih objektov skladno z namensko rabo prostora, - odstranitev obstoječih objektov, če le ta ni prepovedana z drugimi določbami. Tudi v primeru, ko se potreba po izdelavi OPPN izkaţe po sprejetju občinskega prostorskega načrta in se zanj sprejme sklep o pričetku izdelave, se na območjih izdelave OPPN smejo izvajati le gradnje in posegi v prostor, določeni v prvem odstavku tega člena.

97 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

III.4.3 NAMENSKA RABA NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN Na enotah urejanja prostora predvidenih OPPN je s tem načrtom določena le preteţna podrobnejša namenska raba. OPPN lahko določi tudi drugačno delitev podrobnejše namenske rabe ali dodaja novo podrobnejšo namensko rabo za spremljajočo dejavnost, ki pa ne sme presegati 50% enote urejanja prostora.

Območje OPPN je lahko v karti »3 - Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev« razdeljeno na več osnovnih namenskih rab. Meje med tako opredeljenimi posameznimi namenskimi rabami so informativne in usmeritvene in se lahko v primeru investicijske namere, ki je v splošnem javnem interesu, spremenijo.

III.4.4 USMERITVE ZA NAČRTOVANJE PREDVIDENIH OPPN Usmeritve za načrtovanje so za posamezne enote urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava OPPN, podane v poglavju »III.5.2. Enote urejanja prostora s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji in usmeritvami za načrtovanje OPPN«.

98 LOCUS d.o.o., Domţale Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

III.5 PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI

III.5.1 PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI - SPLOŠNO Za nekatere enote urejanja prostora veljajo poleg splošnih prostorskih izvedbenih pogojev tudi podrobni prostorski izvedbeni pogoji.

Kadar se podrobni prostorski izvedbeni pogoji razlikujejo od splošnih, veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji. Če podrobni prostorski izvedbeni pogoji niso določeni, veljajo splošni.

Podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki so določeni tudi grafično, so prikazani v Prilogi 2.

99 LOCUS d.o.o., Domţale

III.5.2 ENOTE UREJANJA PROSTORA S PODROBNIMI PROSTORSKIMI IZVEDBENIMI POGOJI TER USMERITVAMI ZA NAČRTOVANJE OPPN IME_NAS EUP PIA POSEBNI PIP USMERITVE ZA OPPN AJŠEVICA

AJŠEVICA AJ-01-F 02 PIP Ohranjajo naj se habitati ogroţenih in zavarovanih vrst. Vsi grajeni objekti morajo biti odmaknjeni od gozda Panovec za eno sestojno višino gozda. AJŠEVICA AJ-01-CDo 04 PIP Glej omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. AJŠEVICA AJ-01-BT 05 PIP Ohranjajo naj se habitati ogroţenih in zavarovanih vrst ter habitatni tipi, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. AJŠEVICA AJ-01-CU 06 OPPN OPPN v izdelavi. (Sklep o začetku priprave OPPN Poslovna cona Ajševica, Ur.l. RS, 40/10)

Ob vodotoku se ohranja dovolj širok naravni pas vegetacije, v največji moţni meri pa tudi ravninski gozd. Ohranjajo naj se habitati ogroţenih in zavarovanih vrst ter habitatni tipi, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. AJŠEVICA AJ-01-CU 07 PIP Ohranjajo naj se habitati ogroţenih in zavarovanih vrst ter habitatni tipi, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. AJŠEVICA AJ-02-SSe 01 PIP Ob vodotoku se ohranja dovolj širok naravni pas vegetacije, v največji moţni meri pa tudi ravninski gozd. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. Na območju poplav je gradnja moţna po zagotovitvi

poplavne varnosti. AJŠEVICA AJ-02-CU 02 OPPN Predviden OPPN. Ob vodotoku se ohranja dovolj širok naravni pas vegetacije, v največji moţni meri pa tudi ravninski gozd. Na območju poplav je gradnja moţna po zagotovitvi poplavne varnosti. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. AJŠEVICA AJ-03-SSe 01 OPPN Predviden OPPN. Vsi grajeni objekti morajo biti odmaknjeni od gozda Panovec za eno sestojno višino gozda. Zagotavljajo naj se pogoji za ohranjanje lastnosti, zaradi katerih je bilo območje zavarovano. AJŠEVICA AJ-04-BT 03 OPPN Predviden OPPN. OPPN mora vključevati presojo na kvalifikacijske vrste ptic. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. AJŠEVICA AJ-04-SSe 02 OPPN Predviden OPPN. OPPN mora vključevati presojo na kvalifikacijske vrste ptic. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. AJŠEVICA AJ-05-BT 01 PIP Na parcelah št. 489/46 in 489/229 dovoljena umestitev objektov za potrebe konjeniškega športa, maneţe, izpusti. Ohranjajo naj se visokodebelni sadovnjaki in posamezna stara drevesa, vzdrţujejo naj se košene površine v bliţini. AJŠEVICA AJ-07-CU 01 OPPN Predviden OPPN. OPPN za potrebe ureditve kriţišča. OPPN mora vključevati presojo na kvalifikacijske vrste ptic. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. BANJŠICE BANJŠICE BA-12 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. BANJŠICE BA-12-K 05 PIP Ureditev pešpoti, postavitev info tabel in namestitev klopi. Vse prostorske ureditve naj omogočajo

ohranjanje naravovarstvenih vsebin na tem območju. Posegi, ki zahtevajo večja zemeljska dela, niso dovoljeni. BATE BATE BT-01 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. BATE BT-02-SK 01 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. BATE BT-03 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. BATE BT-03-ZS 01 PIP Ureditev piknik prostorov in počivališča brez komunalnih priključkov ter parkirišča. BRANIK BRANIK BR-02-ZP 04 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. BRANIK BR-03-CU 01 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. BRANIK BR-03-CU 02 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. BRANIK BR-03-IG 03 PIP Preostanek gozda na severu enote naj se v čim večji moţni meri ohranja.

BRANIK BR-04 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. BRANIK BR-08 PIP Za območje centralnih dejavnosti v Braniku na poplavnem območju, kjer se ţe nahajajo obstoječi objekti, je potrebno z ustreznimi ukrepi zagotoviti poplavno varnost. BRANIK BR-09 SK 01 PIP Na območju katastrofalnih poplav je gradnja moţna po zagotovitvi poplavne varnosti. BRANIK BR-10-CD 01 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. Ohranjajo naj se habitati ogroţenih in zavarovanih vrst ter habitatni tipi, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju (predvsem varstvo netopirjev). BRANIK BR-11 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območjih morajo upoštevati varstvene reţime iz načrtov o njihovem zavarovanju. BRANIK BR-11-A 005 PIP Posegi na območje gozda niso dovoljeni. BRANIK BR-11-A 008 PIP Posegi na območje gozda niso dovoljeni. BRANIK BR-11-A 010 PIP Posegi na območje gozda niso dovoljeni. BRANIK BR-11-A 013 PIP Posegi na območje gozda niso dovoljeni. BRANIK PŢ PIP Znotraj varovalnega gozda so dovoljeni le posegi v skladu z gozdnogospodarskim načrtom in veljavno zakonodajo. BRDO Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazovitost terena v naselju Brdo so novogradnje in

večja zemeljska dela moţni le na podlagi analize stabilnosti terena. BUDIHNI BUDIHNI BU-01 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. ČEPOVAN Potrebno je upoštevati omejitve in obveznosti za vodovarstvena območja v skladu z občinskimi načrti. ČEPOVAN ČE-01-CD 01 PIP Najoţje vodovarstveno območje. Prepovedana gradnja novih objektov ter dozidave in nadzidave k obstoječim. ČEPOVAN ČE-01-SSe02 PIP Najoţje vodovarstveno območje. Prepovedana gradnja novih objektov ter dozidave in nadzidave k obstoječim. ČEPOVAN ČE-01-ZD-05 PIP Najoţje vodovarstveno območje. Dovoljene so zgolj ureditve v skladu z Načrtom o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnega zajetja vodovoda Čepovan - Lokve (Ur. gl., 11/85). ČEPOVAN ČE-02 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območjih morajo upoštevati varstvene reţime iz načrtov o njihovem zavarovanju. ČEPOVAN ČE-03-SK 01 PIP Za novogradnje, nadzidave in dozidave je zaradi ohranjanja vedut v 50 m pasu od spomenika padlim borcem potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje. ČEPOVAN ČE-04-IG 01 PIP Za novogradnje, nadzidave in dozidave je zaradi ohranjanja vedut v 50 m pasu od spomenika potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje. ČEPOVAN ČE-05 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega

spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. ČEPOVAN ČE-06-BT 01 PIP Dovoljene ureditve za dopolnitev obstoječe dejavnosti turistične kmetije in športnega jahanja, ureditev kampa. ČEPOVAN ČE-07-A 356 PIP Najoţje vodovarstveno območje. Prepovedana gradnja novih objektov ter dozidave in nadzidave k obstoječim. ČEPOVAN ČE-05-A 462 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. DORNBERK Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazovitost terena v naselju Dornberk so novogradnje in večja zemeljska dela moţni le na podlagi analize stabilnosti terena. DORNBERK DO-01-CU 01 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. DORNBERK DO-02 CU 01 PIP OPPN v izdelavi (Sklep o začetku priprave OPPN OPPN za Kanalizacija FK2 Dornberk (Ur.l.RS, 42/09) kanalizacijo DRAGA Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazovitost terena v naselju Draga so novogradnje in večja zemeljska dela moţni le na podlagi analize stabilnosti terena. DRAGA DR-01 PIP OPPN v izdelavi (Sklep o začetku priprave OPPN OPPN za Kanalizacija FK2 Dornberk (Ur.l.RS, 42/09) cesto Predviden OPPN za obvoznico Dornberk. OPPN za Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat kanalizacijo ceste, je prikazano v grafični prilogi 37. GRADIŠČE Na območjih velikega in srednjega tveganja za

NAD plazovitost terena v naselju Gradišče nad Prvačino PRVAČINO so novogradnje in večja zemeljska dela moţni le na podlagi analize stabilnosti terena. GRADIŠČE GD-01-ZS 04 PIP Pri posegih je potrebno upoštevati pogoje in NAD omejitve s področja elektroenergetskega omreţja. PRVAČINO GRADIŠČE GD-02-SK 01 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega NAD spomenika in njegovem vplivnem območju morajo PRVAČINO upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. GRADIŠČE GD-02-ZK 02 PIP Ohranjajo naj se habitati ogroţenih in zavarovanih NAD vrst ter habitatni tipi, ki se prednostno, glede na PRVAČINO druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. GRADIŠČE GD-06-DPN DLN Ureja uredba o LN za vplivno območje plazu Gradišče nad NAD Prvačino v MONG (Ur. l. RS, št. 83/06) PRVAČINO GRGAR Potrebno je upoštevati omejitve in obveznosti za vodovarstvena območja v skladu z občinskimi načrti. Na območju katastrofalnih poplav je gradnja moţna po zagotovitvi poplavne varnosti. GRGAR GG-03-ZK 01 PIP Gradnje in drugi posegi na območjih kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območjih morajo upoštevati varstvene reţime iz načrtov o njihovih zavarovanjih. Ohranjajo naj se habitati ogroţenih in zavarovanih vrst ter habitatni tipi, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. GRGAR GG-04-CU 01 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju.

GRGAR GG-04-CU 02 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. GRGAR GG-04 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. GRGAR GG-05-SK 01 PIP Do izvedbe sanacijskih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti novogradnje niso mogoče. Gradnje na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. GRGAR GG-05-SK 02 PIP Do izvedbe sanacijskih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti na območju poplav novogradnje niso mogoče. GRGAR GG-08-SSe01 OPPN Predviden OPPN. GRGAR GG-11-SB 02 OPPN Predviden OPPN. GRGAR GG-12 PIP Gradnje in drugi posegi na območjih kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območjih morajo upoštevati varstvene reţime iz načrtov o njihovih zavarovanjih. GRGARSKE RAVNE GRGARSKE GR Na območju naselbinske dediščine je potrebno RAVNE gradnje načrtovati tako, da ohranjajo njene ključne značilnosti – naselbinsko zasnovo, odnos med posameznimi stavbami in odprtim prostorom ter vedute. GRGARSKE GR-03 PIP Gradnje in drugi posegi na območjih kulturnih RAVNE spomenikov in njihovih vplivnih območjih morajo upoštevati varstvene reţime iz načrtov o njihovih zavarovanjih.

GRGARSKE GR-01-SK 02 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega RAVNE spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. KROMBERK Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazovitost terena v naselju Kromberk so novogradnje in večja zemeljska dela moţni le na podlagi analize stabilnosti terena. KROMBERK KR-01-SSe 01 OPPN Urejata Odlok o ZN Pavšičevo naselje II (Uradne objave, št. 15/87), Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o PUP za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice je razveljavil del Odloka o Pavšičevem naselju - dostopna cesta, (Ur. l. RS, št. 121/04) KROMBERK KR-01-ZD 02 OPPN Urejata Odlok o ZN Pavšičevo naselje II (Uradne objave, št. 15/87), Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o PUP za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice je razveljavil del Odloka o Pavšičevem naselju - dostopna cesta, (Ur. l. RS, št. 121/04) KROMBERK KR-02-ZD 01 PIP Vzdrţevane varovalne zelene površine. KROMBERK KR-02-SSv 02 PIP Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, prikazan v grafični prilogi št. 21. KROMBERK KR-04-SSv 01 OPPN Predviden OPPN. Faktorji izrabe se računajo na celo enoto. Največja dovoljena višina P+2. KROMBERK KR-04-ZD 02 PIP Vzdrţevane varovalne zelene površine. KROMBERK KR-05-CU 01 PIP FZ 0,6; FZP 0,3; FI 1,6. Največja višina P+3. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, prikazan v grafični prilogi št. 21. KROMBERK KR-05-SSe 02 PIP Največja dovoljena višina P+2. Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, prikazan v grafični prilogi št. 21. KROMBERK KR-06-SSv 01 OPPN Predviden OPPN. Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste,

prikazan v grafični prilogi št. 21. KROMBERK KR-06-SSe 02 PIP Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, prikazan v grafični prilogi št. 21. KROMBERK KR-07-ZK 02 PIP Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, prikazan v grafični prilogi št. 21. KROMBERK KR-07-SSe 01 PIP Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, prikazan v grafični prilogi št. 21. KROMBERK KR-08-CDo 01 PIP FZ 0,6; FZP 0,1; FI 1,6 Gradbena meja prikazana v prilogi 31. Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, prikazan v grafični prilogi št. 21. KROMBERK KR-09-E 01 PIP Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, prikazan v grafični prilogi št. 21. KROMBERK KR-09-ZD 01 PIP Območje arheološke dediščine se v ohranja nepozidano. KROMBERK KR-10-SSe 01 PIP Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, prikazan v grafični prilogi št. 21. KROMBERK KR-10-SSe 04 PIP Zunanjih gabaritov obstoječih stavb ni dovoljeno spreminjati. Oblike streh ni dovoljeno spreminjati. KROMBERK KR-12 OPPN Ureja Odlok o OPPN Bonetovšče-Fajdigovšče, (Ur. l. RS, OPPN za št. 08/10). cesto OPPN v izdelavi (OPPN Cesta na Bonetovšče, Ur.l. RS, 11/09) KROMBERK KR-14-CDo 01 PIP FZ 0,3; FZP 0,4; FI 0,9; največja višina P+2. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. KROMBERK KR-14-CDo 02 PIP FZ 0,3; FZP 0,4; FI 0,9; največja višina P+2. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. KROMBERK KR-15-SSs 01 PIP Zunanjih gabaritov obstoječih stavb ni dovoljeno spreminjati. Oblike streh ni dovoljeno spreminjati. KROMBERK KR-16-SSe 01 OPPN Ureja Odlok o OPPN Damber III (Ur. l. RS, št. 56/08)

KROMBERK KR-16-SSe 02 PIP Znotraj zavarovanega območja se ne načrtuje OPPN za stanovanjske gradnje. Pri prostorskih ureditvah, ki cesto niso v nasprotju z naravovarstvenim reţimom, se ohranjajo vsa stara hrastova drevesa in njihova rastišča. Gradnja se prilagaja cesti, ki je sprejeta z OPPN za KR-16-SSe 01. Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, prikazan v prilogi 32. KROMBERK KR-16-PC 03 PIP Ureja Odlok o OPPN Damber III (Ur. l. RS, št. 56/08) za OPPN za napajalno cesto. cesto Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, prikazan v prilogi 32. KROMBERK KR-16-ZD 04 PIP Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, prikazan v prilogi 32. KROMBERK KR-16-ZD 05 PIP Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, prikazan v prilogi 32. KROMBERK KR-17-SSe 01 PIP Območje plazovitosti, novogradnje niso dovoljene, dozidave, nadzidave in večja zemeljska dela pa le na podlagi analize stabilnosti tal. KROMBERK KR-18-IG 01 PIP FZP 0,3 KROMBERK KR-18-SSe 02 OPPN Predviden OPPN. KROMBERK KR-19-CDv 02 PIP Dovoljene gradnje, ureditve in posegi za potrebe sakralnega centra. Ves parterni odprti prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. KROMBERK KR-19-SSe 03 PIP Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, prikazan v prilogi 33. KROMBERK KR-20 PIP OPPN v izdelavi (OPPN Cesta na Bonetovšče, Ur.l. RS, OPPN za 11/09) cesto Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, prikazan v prilogi 33. KROMBERK KR-20-SSe 02 OPPN Predviden OPPN za stanovanjsko gradnjo. KROMBERK KR-20-SSe 03 OPPN Predviden OPPN za stanovanjsko gradnjo.

KROMBERK KR-20-SSe 04 OPPN Predviden OPPN za stanovanjsko gradnjo. KROMBERK KR-20-SSe 05 OPPN Predviden OPPN za stanovanjsko gradnjo. KROMBERK KR-20-SSe 08 PIP Gradnja na podlagi natečajne rešitve. KROMBERK KR-20-PC 13 PIP OPPN v izdelavi (Sklep o začetku priprave OPPN Cesta na OPPN za Bonetovšče – Ur. L. RS, št. 11/09). cesto Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, prikazan v prilogi 33. KROMBERK KR-21 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. KROMBERK KR-21-CDk 02 PIP Ves parterni odprti prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. KROMBERK KR-21-ZP 01 PIP Ves parterni odprti prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. KROMBERK KR-22 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. KROMBERK KR-22-SSe 07 PIP Območje plazovitosti, novogradnje niso dovoljene, dozidave, nadzidave in večja zemeljska dela pa le na podlagi analize stabilnosti tal. KROMBERK KR-22-SSs 09 PIP Gradnja na enoti naj ostane sklenjena. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. KROMBERK KR-22-SSe 12 PIP Območje plazovitosti, novogradnje niso dovoljene, dozidave, nadzidave in večja zemeljska dela pa le na podlagi analize stabilnosti tal. KROMBERK KR-22-SSv 11 PIP Zunanjih gabaritov stavb ni dovoljeno spreminjati. Dovoljena le gradnja pomoţnih stavb v vzdolţnih gradbenih linijah obstoječih stavb. Na parc.št. 33/43 dovoljena vzpostavitev dodatnih parkirnih mest. Ves parterni odprti prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. KROMBERK KR-22-ZS 05 PIP Dovoljena ureditev parkirišča, počivališča in piknik prostorov v skladu s projektom Pot miru Škabrijel.

Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. KROMBERK KR-23-SSs 01 OPPN Predviden OPPN. Na območju naravne vrednote NS Kromberk - hrasti naj se ohranjajo zavarovana hrastova drevesa. KROMBERK KR-24-CDo 01 PIP FZ 0,6; FZP 0,1; FI 1,6 Gradnja je moţna samo v primeru predhodne podzemne izvedbe daljnovoda. Gradbena meja odmik 13 m od osi Kromberške vpadnice. KROMBERK KR-24-SSe 02 PIP Stanovanjska gradnja je moţna samo v primeru predhodne podzemne izvedbe daljnovoda. Gradbena meja odmik 13 m od osi Kromberške vpadnice. KROMBERK KR-24-SSe 04 PIP Gradbena meja odmik 13 m od osi Kromberške OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN MIP OPPN vpadnice. kriţišče – Ur. l. RS, št. 56/08). (za cesto) KROMBERK KR-25-CDo 01 PIP Gradnja objektov moţna po predhodni podzemni izvedbi daljnovoda. Gradbena meja odmik 13 m od osi Kromberške vpadnice. KROMBERK KR-25-SSe 02 PIP Znotraj zavarovanih območij narave NS Kromberk OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN MIP OPPN za hrasti stanovanjska gradnja ni moţna. Stanovanjska kriţišče – Ur. l. RS, št. 56/08). cesto gradnja je moţna samo v primeru predhodne podzemne izvedbe daljnovoda. Po potrebi se zagotavlja protihrupne ukrepe. KROMBERK KR-25-SSe 03 PIP Znotraj zavarovanih območij narave NS Kromberk hrasti stanovanjska gradnja ni moţna. KROMBERK KR-25-SSv 04 OPPN Predviden OPPN. KROMBERK KR-25-CDo 05 PIP Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je potrebno izvesti presojo na kvalifikacijske vrste ptic. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. KROMBERK KR-26 OPPN OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN

Vodovodna, Ur. l. RS, št. 103/07). Gradbena meja odmik 13 m od osi Kromberške vpadnice. Okvirna načrtovana območja javnega dobra, rezervat ceste, je viden v grafični prilogi št. 35. KROMBERK KR-27-IG 01 OPPN OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN Vodovodna, Ur. l. RS, št. 103/07). Gradbena meja odmik 13 m od osi Kromberške vpadnice. Okvirna načrtovana območja javnega dobra, rezervati cest, so prikazani v grafični prilogi 35. KROMBERK KR-28-IG 01 OPPN Predviden OPPN za prenovo industrijske cone v gospodarsko cono, namenjeno obrtnim, trgovskim in poslovnim dejavnostim. Okvirna načrtovana območja javnega dobra, rezervati cest, so vidni v grafični prilogi 35. KROMBERK KR-28-CDo 02 PIP Okvirna načrtovana območja javnega dobra, rezervat ceste, je viden v grafični prilogi št. 35. KROMBERK KR-29-IG 01 OPPN Predviden OPPN za prenovo industrijske cone v gospodarsko cono, namenjeno obrtnim, trgovskim in poslovnim dejavnostim. Gradbena meja odmik 13 m od osi Kromberške vpadnice in 12 m od kanala Koren. Okvirna načrtovana območja javnega dobra, rezervati cest, so vidni v grafični prilogi 36. KROMBERK KR-30-IG 01 OPPN Ureja Odlok o LN Meblo vzhod (Ur. l. RS, št. 3/06). OPPN za Za kriţišče ob MIP - OPPN v pripravi (Sklep o začetku cesto priprave OPPN MIP kriţišče – Ur. l. RS, št. 56/08). KROMBERK KR-31-IG 01 PIP FP 0,5 Za kriţišče ob MIP - OPPN v pripravi (Sklep o začetku OPPN za priprave OPPN MIP kriţišče – Ur. l. RS, št. 56/08). Gradbena meja odmik 13 m od osi Kromberške cesto vpadnice. KROMBERK KR-32-IG 01 PIP FP 0,5 Prostorske ureditve dovoljene 20 m od zahodnega in vzhodnega roba območja ter izven 5 m pasu ob vodnem kanalu. KROMBERK KR-32-ZD 02 PIP Dovoljena zemeljska dela in parkovne ureditve za potrebe rekreacije.

KROMBERK KR-33 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. Pred izvedbo posegov so na območju arheološke dediščine obvezne predhodne arheološke raziskave. Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, prikazan v grafični prilogi št. 21. KROMBERK KR-33-BT 01 PIP Dovoljena tudi umestitev telekomunikacijskih ter radiokomunikacijskih objektov. KROMBERK KR-33-ZP 04 PIP Dovoljene ureditve razgledne točke v skladu s projektom Pot miru Škabrijel. KROMBERK KR-33-ZS 02 PIP Dovoljene ureditve arheološkega parka ter druge ureditve v skladu s projektom Pot miru Škabrijel. KROMBERK KR-33-ZS 03 PIP Dovoljena ureditev parkirišča in počivališča v skladu s projektom Pot miru Škabrijel. LAZNA LAZNA LA-01 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. LAZNA LA-01-LN 01 OPPN Predviden OPPN za sanacijo degradiranih površin na območju kopa tehničnega kamna. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. LOKE Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazovitost terena v naselju Loke so novogradnje in večja zemeljska dela moţni le na podlagi analize stabilnosti terena. LOKE LO-01 OPPN Predviden OPPN za sanacijo razpršene gradnje. Pred izvedbo posegov so na območju arheološke dediščine obvezne predhodne arheološke raziskave. LOKOVEC

LOKOVEC LK-02-LN 01 OPPN Predviden OPPN za sanacijo kopa tehničnega kamna Malin dol. LOKOVEC LK-03 PIP Gradnje in drugi posegi na območjih kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območjih morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. Kulturni spomenika domačija Lokovec 220 je potrebno varovati v avtentični pričevalnosti (značilna domačija cerkljansko škofjeloškega tipa), dejavnosti pa prilagoditi le-temu. Domačija naj ohrani stanovanjsko in gospodarsko funkcijo. LOKOVEC LK-03-BT 01 PIP Prenova stare šole in novogradnja, oboje za namen turistične ponudbe in nastanitve. LOKOVEC LK-03-BT 02 PIP Moţne so tiste umestitve dejavnosti, ki ne onesnaţujejo podzemnih voda in podtalja. LOKOVEC LK-03-A 454 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. LOKVE LOKVE LV-01-K 01 PIP Ureditev piknik prostorov in počivališč brez komunalnih priključkov. LOKVE LV-02-SK 01 PIP FZ 0,3; FZP 0,6; FI 0,6; velikost zemljišča za gradnjo 600 - 2000 m2 LOKVE LV-02-ZS 02 PIP Gradnje zahtevnih in manj zahtevnih objektov niso dovoljene. LOKVE LV-02-ZS 03 PIP Gradnje zahtevnih in manj zahtevnih objektov niso dovoljene. LOKVE LV-03-SP 01 OPPN Predviden OPPN: FZ 0,3; FZP 0,5; FI 0,6; velikost zemljišča za gradnjo 500 - 600 m2, višina P. Z gradnjo se ne sme posegati na območje varovalnega gozda. Objekti naj bodo od roba gozda odmaknjeni vsaj 20 m.

Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. LOKVE LV-04-SP 01 PIP FZP 0,6; FZ 0,3; FI 0,5; velikost zemljišča za gradnjo 300 - 600 m2, višina P Objekti naj bodo od roba gozda odmaknjeni vsaj 20 m. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. LOKVE LV-04-ZS 02 PIP Ureditev igrišča. LOKVE LV-05-CU 01 PIP Gradnja na podlagi arhitekturnega natečaja, ki zajema tudi enoto LV-05-BT 04. FZP 0,3; FZ 0,4; FI 2,0. največja dovoljena etaţnost P+3. Prostorske ureditve naj omogočajo ohranjanje naravovarstvenih vsebin na območju. Ohranja se objekt stare šole. Zagotavlja se ohranjanje vedut na grič s cerkvijo. LOKVE LV-05-ZP 02 PIP Gradnje zahtevnih in manj zahtevnih objektov niso dovoljene. LOKVE LV-05-BT 03 OPPN Predviden OPPN. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. LOKVE LV-05-BT 04 PIP Gradnja na podlagi arhitekturnega natečaja, ki zajema tudi enoto LV-05-CU 01. FZP 0,3; FZ 0,4; FI 2,0 največja dovoljena etaţnost P+3 Zagotavlja se ohranjanje vedut na grič s cerkvijo. LOKVE LV-05-BT 05 PIP FZP 0,4; FZ 0,4; FI 2,0 LOKVE LV-06-CD 01 PIP FZP 0,4; FZ 0,4; FI 2,0. Ohranjajo naj se habitati ogroţenih in zavarovanih vrst ter habitatni tipi, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. V čim večji moţni meri naj se ohranjajo obstoječe krajinske strukture kot so suhozidi. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. LOKVE LV-06-SP 03 PIP FZP 0,6; FZ 0,3; FI 0,5; velikost zemljišča za gradnjo 300 - 600 m2 Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2.

LOKVE LV-06-SK 06 PIP FZ 0,3; FI 0,6; velikost zemljišča za gradnjo 600 - 2000 m2 LOKVE LV-07-ZP 02 PIP Gradnje zahtevnih in manj zahtevnih objektov niso dovoljene. LOKVE LV-07-CD 03 PIP FZP 0,4; FZ 0,4; FI 1,5; višina max P+3. Ohranjanjo naj se habitati ogroţenih in zavarovanih vrst ter habitatni tipi, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. LOKVE LV-08-SK 01 OPPN Predviden OPPN. Največja višina P, FZ 0,3; FZP 0,6; FI 0,6; velikost zemljišča za gradnjo 600 - 2000 m2. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. LOKVE LV-08-SK 02 PIP FZ 0,3; FI 0,6; velikost zemljišča za gradnjo 600 - 2000 m2 LOKVE LV-09-ZS 01 PIP Gradnje in posegi za ureditev smučišča. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. LOKVE LV-09-K 02 PIP Dovoljeni so vsi posegi in objekti za potrebe obratovanja in oskrbovanja smučišča. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. LOKVE LV-09-K 03 PIP Dovoljeni so vsi posegi in objekti za potrebe obratovanja in oskrbovanja smučišča. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. LOKVE LV-10-SK 01 PIP FZ 0,3; FI 0,6; velikost zemljišča za gradnjo 600 - 2000 m2 LOKVE LV-10-SK 02 PIP FZ 0,3; FI 0,6; velikost zemljišča za gradnjo 600 - 2000 m2 LOKVE LV-10-ZS 04 PIP Dovoljene umestitve nezahtevnih in enostavnih objektov. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. LOKVE LV-10-ZS 05 PIP Ureditev piknik prostorov in počivališč brez komunalnih priključkov. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. LOKVE LV-11-ZS 03 PIP Ureditev piknik prostorov in počivališč brez komunalnih priključkov. Dovoljene le ureditve, ki ne

zahtevajo večjih zemeljskih in gradbenih posegov. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. LOKVE LV-11-ZS 04 PIP Ureditev piknik prostorov in počivališč brez komunalnih priključkov. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. LOKVE LV-11-ZS 05 PIP Ureditev piknik prostorov s komunalno infrastrukturo za potrebe sanitarij in prostora za pripravo hrane, piknik prostor. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. LOKVE LV-12-ZS 01 PIP Ureditev piknik prostorov in počivališča brez komunalnih priključkov. Ohranjajo naj se habitati ogroţenih in zavarovanih vrst ter habitatni tipi, zaradi katerih so določena varovana območja. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. LOKVE LV-12-ZS 02 PIP Ureditev piknik prostorov in počivališča brez komunalnih priključkov. Dovoljene le ureditve, ki ne zahtevajo večjih zemeljskih in gradbenih posegov. Ohranjajo naj se habitati ogroţenih in zavarovanih vrst ter habitatni tipi, zaradi katerih so določena varovana območja. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. LOKVE LV-12-ZS 03 PIP Ureditev piknik prostorov in počivališča brez komunalnih priključkov. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. LOKVE LV-13-ZS 03 PIP Ureditev piknik prostorov in počivališča brez komunalnih priključkov. Dovoljene le ureditve, ki ne zahtevajo večjih zemeljskih in gradbenih posegov. Ohranjajo naj se habitati ogroţenih in zavarovanih vrst ter habitatni tipi, zaradi katerih so določena varovana območja. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. NOVA Na območjih prometnih površin ni dovoljeno GORICA postavljati prometnih ovir ter nobenih nadzemnih enostavnih objektov, razen prometne signalizacije in razsvetljave. Dovoljene so le drevoredne in parkovne parterne ureditve, ki ne ovirajo prometne preglednosti. Javnih odprtih prostorov ni dovoljeno

ograjevati ali njihove prehodnosti omejevati. Na območjih javnih odprtih prostorov se faktorje računa na celotno enoto urejanja. Območje za pešca je dovoljeno od območij za motorni promet ločevati le s potopnimi ali fiksnimi stebrički, razen če je drugačna ureditev predpisana z OPPN ali z arhitekturnim natečajem. Dovoljene so le varovalne ograje okrog igrišč za igre z ţogo ter varovalne ograje otroških vrtcev in tam, kjer je z drugimi predpisi določeno. Postavljanje zapornic kot samostojnih objektov ni dovoljeno. Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazovitost terena v naselju Nova Gorica so novogradnje in večja zemeljska dela moţna le na podlagi analize stabilnosti terena. Razen za izjeme, ki jih določa Zakon o vodah, ni dovoljeno posegati v priobalna zemljišča vodotoka Koren. NOVA NG-01-SSv 01 PIP FZ 0,4; FZP 0,3; FJP 0,2 GORICA Ob podaljšku Ulice Gradnikove brigade ter spremenjeni trasi Vojkove ceste (SV vogal EUP) je gradnjo treba zaključiti z objektom, ki predstavlja višinski poudarek v osi Ulice Gradnikove brigade. Za arhitekturno rešitev se izvede javni natečaj. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Okvirna načrtovana območja javnega dobra, rezervati cest, so vidni v grafični prilogi 1. NOVA NG-01-CU 02 PIP Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je GORICA dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. NOVA NG-01-CU 03 PIP Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je GORICA dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Okvirna načrtovana območja javnega dobra, rezervati cest, so vidni v grafični prilogi 1. NOVA NG-02-CU 01 OPPN Predviden OPPN. GORICA FZ 0,3; FZP 0,3; FJP 0,6 Območje je namenjeno gradnji objektov za izvajanje

dejavnosti institucij regionalnega značaja ter dejavnosti visokotehnoloških institucij. Dovoljena je tudi gradnja za potrebe izvajanja drugih na CU dovoljenih dejavnosti, ki sluţijo kot servisne dejavnosti osnovnim dejavnostim. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Okvirna načrtovana območja javnega dobra, rezervati cest, so vidni v grafični prilogi št. 2. NOVA NG-03-SSe 01 PIP Okvirna načrtovana območja javnega dobra, GORICA rezervati cest, so vidni v grafični prilogi št. 3. NOVA NG-04-ZD 03 OPPN Predviden OPPN. GORICA Predvidena ureditev vodnega zadrţevalnika in okolice. Obvezen del akta je izdelava načrta krajinske arhitekture. Okvirna načrtovana območja javnega dobra, rezervati cest, so prikazani v grafični prilogi št. 4. NOVA NG-04-ZD 02 PIP Vzdrţevane varovalne zelene površine vzdolţ GORICA obvoznice. Okvirna načrtovana območja javnega dobra, rezervati cest, so prikazani v grafični prilogi št. 4. NOVA NG-05-ZS 02 PIP Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je GORICA dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. NOVA NG-05-CDo PIP Gabaritov stavb se ne sme spreminjati. GORICA 03 Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. NOVA NG-05-CDo PIP Gabaritov stavb se ne sme spreminjati. GORICA 04 Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. NOVA NG-06-ZS 01 PIP Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je GORICA dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Gradbena meja prikazana v prilogi 4. NOVA NG-06-CU 02 PIP FI 1,2. GORICA Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Gradbena meja prikazana v prilogi 4. NOVA NG-06-ZS 03 PIP Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je GORICA dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor.

Gradbena meja prikazana v prilogi 4. NOVA NG-07-CDk 01 PIP Dovoljene so gradnje in prostorske ureditve za GORICA potrebe mladinske in alternativne kulture. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. NOVA NG-07-CU 02 PIP Območje Trga Evrope je prireditveni prostor. Reţim GORICA na prireditvenem prostoru se določa z občinskim odlokom. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Gradbena meja prikazana v prilogi 5. NOVA NG-08-IG 01 OPPN Predvidena izdelava OPPN. GORICA Dovoljene gradnje in prostorske ureditve za gospodarsko razvojno raziskovalno dejavnost in spremljajoče dejavnosti. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Gradbena meja prikazana v prilogi 6. NOVA NG-09-BD 01 OPPN Urejata GORICA Odlok o LN Ob ţelezniški postaji v Novi Gorici, Ur. l. RS, št:14/06. Odlok o OPPN Ob ţelezniški postaji – sever, Ur. l. RS, št. 57/09. NOVA NG-10-CDo PIP Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je GORICA 01 dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Gradbena meja prikazana v prilogi 7. NOVA NG-11-SSv 01 PIP Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je GORICA dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. NOVA NG-12-SSs 01 PIP Zunanjih gabaritov obstoječih stavb ni dovoljeno GORICA spreminjati. Oblike streh ni dovoljeno spreminjati. Dovoljene gradnje za potrebe parkiranja. Zelenih površin ni dovoljeno zmanjševati. NOVA NG-13-CDi 01 OPPN OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN GORICA Cankarjevo naselje, Ur. l. RS, št. 8/09). Pred sprejetjem OPPN dovoljena gradnja telovadnice in druge ureditve v skladu z natečajem. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno

ograjevati, je javni odprti prostor. NOVA NG-14-SSv 01 OPPN OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN GORICA Cankarjevo naselje, Ur. l. RS, št. 8/09). Dovoljene gradnje za potrebe parkiranja. Zelenih površin ni dovoljeno zmanjševati. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. NOVA NG-14-SSv 02 OPPN OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN GORICA Cankarjevo naselje, Ur. l. RS, št. 8/09). Dovoljene gradnje za potrebe parkiranja. Zelenih površin ni dovoljeno zmanjševati. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. NOVA NG-15-CDi 01 OPPN OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN GORICA Cankarjevo naselje, Ur. l. RS, št. 8/09). FZ 0,6; FZP 0,3; FI 1,2; višina P+1. Dovoljeno tudi izvajanje dejavnosti socialnega varstva. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. NOVA NG-16-CDo OPPN OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN GORICA 01 Cankarjevo naselje, Ur. l. RS, št. 8/09). FZ 0,5; FZP 0,2; FI 1,5; višina P+2. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. NOVA NG-17-CDi 01 OPPN OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN GORICA Cankarjevo naselje, Ur. l. RS, št. 8/09). NOVA NG-17-CDi 03 OPPN OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN GORICA Cankarjevo naselje, Ur. l. RS, št. 8/09). NOVA NG-17-SSv 02 OPPN OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN GORICA Cankarjevo naselje, Ur. l. RS, št. 8/09). FI 2,0 Stavbe namenjene izključno bivanju. Nadomestitev kotlovnice ob garaţni hiši z mestno stavbo. Dovoljene gradnje za potrebe parkiranja. Zelenih površin ni dovoljeno zmanjševati. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor.

NOVA NG-18-CDo OPPN OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN GORICA 01 Cankarjevo naselje, Ur. l. RS, št. 8/09). Sprememba namembnosti v spremljajočih objektih vzdolţ Rejčeve ulice je dovoljena le, če ohranja javni značaj parternega prostora. Gradnje niso dovoljene. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. NOVA NG-19-CDz 01 OPPN OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN GORICA Cankarjevo naselje, Ur. l. RS, št. 8/09). FZ 0,6; FZP 0,3; FI 2,4 Gradnja tretje faze zdravstvenega doma. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. NOVA NG-20-SSv 01 OPPN OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN GORICA Cankarjevo naselje, Ur. l. RS, št. 8/09). FZ 0,3; FI 2,0 Stavbe z javnim programom v pritličju. Dovoljeni so posegi za sanacijo in dograditev parkirnih hiš s poslovnimi programi na podlagi natečaja za celovito sanacijo kompleksa. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. NOVA NG-21-CU 01 OPPN Ureja Odlok o OPPN Ob sodišču v Novi Gorici (Ur. l. RS, GORICA št. 76/08). Gradbena linija prikazana v prilogi 5. NOVA NG-22-CD 01 OPPN OPPN v pripravi (Program priprave za OPPN Ob GORICA gasilskem domu Ur. l. RS, št. 35/06). FJP 0,4; FZ 0,2 Okvirna načrtovana območja javnega dobra, rezervati cest ter gradbena linija so vidni v grafični prilogi 9. NOVA NG-23-CD 01 OPPN OPPN v pripravi (Program priprave za OPPN Ob GORICA gasilskem domu Ur. l. RS, št. 35/06). FJP 0,4; FZ 0,2 Okvirna načrtovana območja javnega dobra, rezervat ceste, je viden v grafični prilogi 10. Pred izvedbo posegov so na območju arheološke dediščine obvezne predhodne arheološke raziskave.

NOVA NG-24-CD 02 PIP Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je GORICA dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Gradbena meja prikazana v grafični prilogi 11. NOVA NG-24-CDo PIP V vogalu ob kroţišču je gradnjo treba zaključiti z GORICA 04 objektom, ki predstavlja višinski poudarek. Za arhitekturno rešitev se izvede javni natečaj. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. NOVA NG-24-CDv 03 PIP Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je GORICA dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. NOVA NG-25-CU 01 OPPN Ureja Odlok o OPPN Kulturni center v Novi Gorici (Ur. l. GORICA RS, št. 57/09). Območje ploščadi med knjiţnico in gledališčem je prireditveni prostor. Reţim na prireditvenem prostoru se določa z občinskim odlokom. Gradbena linija prikazana v grafični prilogi 12. NOVA NG-25-ZP 02 OPPN Ureja Odlok o OPPN Kulturni center v Novi Gorici (Ur. l. GORICA RS, št. 57/09). Območje travnika je prireditveni prostor. Reţim na prireditvenem prostoru se določa z občinskim odlokom. NOVA NG-25-ZP 03 OPPN Ureja Odlok o OPPN Kulturni center v Novi Gorici (Ur. l. GORICA RS, št. 57/09). Območje parka je prireditveni prostor. Reţim na prireditvenem prostoru se določa z občinskim odlokom. NOVA NG-26-SSe 01 PIP Na parcelah št. 377/4 in 343/29 dovoljena ureditev GORICA otroških igrišč. Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, prikazan v grafični prilogi št. 21. NOVA NG-26-ZD 02 PIP Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat GORICA ceste, prikazan v grafični prilogi št. 21. NOVA NG-27-SSv 01 OPPN OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN GORICA Kuntava, Ur. l. RS, št. 101/08). Gradbena meja odmik 13 m od osi Kromberške vpadnice in Vojkove ceste. NOVA NG-28-SSv 01 OPPN OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN GORICA Ronket, Ur. l. RS, št. 103/07). V vogalu ob kroţišču je gradnjo treba zaključiti z

objektom, ki predstavlja višinski poudarek. Za arhitekturno rešitev se izvede javni natečaj. NOVA NG-28-SSe 02 OPPN OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN GORICA Ronket, Ur. l. RS, št. 103/07). NOVA NG-28-CDo OPPN OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN GORICA 03 Ronket, Ur. l. RS, št. 103/07). Gradbena meja odmik 12 m od osi Vodovodne. Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, prikazan v prilogi 35. NOVA NG-29-SSe 01 PIP Novogradnje niso dovoljene. GORICA NOVA NG-30-CU 01 OPPN OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN GORICA Kotalkališče, Ur. l. RS, št: 101/08). Območje Kotalkališča je prireditveni prostor. Reţim na prireditvenem prostoru se določa z občinskim odlokom. Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, prikazan v prilogi št. 13. NOVA NG-30-CU 02 PIP Okvirna načrtovana območja javnega dobra, GORICA rezervati cest, so vidni v grafični prilogi št. 13. NOVA NG-30-ZD 03 OPPN OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN GORICA Kotalkališče, Ur. L. RS, št. 101/08). NOVA NG-30-SSv 04 OPPN OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN GORICA Kotalkališče, Ur. L. RS, št: 101/08). Okvirna načrtovana območja javnega dobra, rezervat ceste, je viden v grafični prilogi št. 13. NOVA NG-30-SSe 05 PIP Okvirna načrtovana območja javnega dobra, GORICA rezervat ceste, je viden v grafični prilogi št. 13. NOVA NG-30-O 03 PIP Okvirna načrtovana območja javnega dobra, GORICA rezervati cest, so vidni v grafični prilogi št. 13. NOVA NG-31 PIP Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat GORICA ceste, prikazan v grafični prilogi št. 22. NOVA NG-33-SSv 01 PIP FZP 0,5; FI 1,2 GORICA Dozidava in nadzidava obstoječih ter gradnja novih stavb ni dovoljena. Zmanjševanje zelenih površin pred gradbeno linijo ni dovoljeno. V zaledju so dovoljene parkovne parterne ureditve, ureditve

parkirnih prostorov ali uvozov v podzemne garaţe. Ves parterni odprti prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Stavbe lahko imajo v pritličju javni program. Gradbena meja prikazana v prilogi 14. Okvirna načrtovana območja javnega dobra, rezervat ceste, je viden v grafični prilogi št. 13. NOVA NG-33-SSs 02 PIP Zunanjih gabaritov obstoječih stavb ni dovoljeno GORICA spreminjati. Oblike streh ni dovoljeno spreminjati. Dovoljenje gradnje za potrebe parkiranja. Zelenih površin ni dovoljeno zmanjševati. NOVA NG-34-BT 01 OPPN OPPN v pripravi (Program priprave za OLN za kompleks GORICA igralnice in hotela Park, Ur. l. RS, št. 34/07). Gradbena meja prikazana v prilogi 15. NOVA NG-34-SSv 02 PIP FZP 0,5; FI 1,2 GORICA Dozidava in nadzidava obstoječih ter gradnja novih stavb ni dovoljena. Zmanjševanje zelenih površin pred gradbeno linijo ni dovoljeno. V zaledju so dovoljene parkovne parterne ureditve, ureditve parkirnih prostorov ali uvozov v podzemne garaţe. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Gradbena meja prikazana v prilogi 15. NOVA NG-35-SSv 01 PIP FZP 0,5; FI 1,2 GORICA Dozidava in nadzidava obstoječih stavb ni dovoljena. Zmanjševanje zelenih površin ni dovoljeno. Dovoljene so parkovne parterne ureditve, ureditve parkirnih prostorov ali uvozov v podzemne garaţe. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, prikazan v prilogi 23. NOVA NG-35-SSs 03 PIP Zunanjih gabaritov obstoječih stavb ni dovoljeno GORICA spreminjati. Oblike streh ni dovoljeno spreminjati. Dovoljenje gradnje za potrebe parkiranja. Zelenih površin ni dovoljeno zmanjševati. NOVA NG-36-CDi 01 PIP FJP 0,5; FZP 0,3; FI 1,2 GORICA Dovoljena gradnja stavb le ob podaljšku Delpinove

ulice. Dovoljene so parkovne parterne ureditve, ureditve parkirnih prostorov ali uvozov v podzemne garaţe. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Gradbeni meji prikazani v prilogi 16. Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, prikazan v prilogi 23. NOVA NG-36-SB 02 PIP FZ 0,4; FZP 0,3 GORICA Dovoljene so parkovne parterne ureditve, ureditve parkirnih prostorov ali uvozov v podzemne garaţe. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. NOVA NG-36-SSs 03 PIP Zunanjih gabaritov obstoječih stavb ni dovoljeno GORICA spreminjati. Oblike streh ni dovoljeno spreminjati. Dovoljenje gradnje za potrebe parkiranja. NOVA NG-37-SSv 01 PIP FZ 0,3; FZP 0,5; FI 1,2 GORICA Gradnja novih stavb z javnim programom v pritličju je dovoljena le vzdolţ Kidričeve ulice, dozidava in nadzidava obstoječih stavb ni dovoljena. Gradnja je dovoljena le na podlagi skupnega arhitekturnega natečaja za enoti NG 37-SSv 01 in NG-38-SSv 01. Dovoljena je odstranitev obstoječih pomoţnih objektov in gradnja podzemnih garaţ. Profil uličnega prostora med gradbeno linijo in cestiščem urejen na celotni potezi enovito ter zrcalno enak profilu v enoti NG-38-SSv 01. Zmanjševanje zelenih površin med bloki ni dovoljeno. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Gradbena meja prikazana v prilogi 17. NOVA NG-37-ZP 02 PIP Dovoljene so parkovne ureditve parternega GORICA prostora. Zelenih površin ni dovoljeno zmanjševati. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Gradbena linija prikazana v prilogi 18. NOVA NG-37-ZP 03 PIP Dovoljene so parkovne ureditve parternega GORICA prostora. Zelenih površin ni dovoljeno zmanjševati.

Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Gradbena linija prikazana v prilogi 18. NOVA NG-37-CDo PIP Gradnja stavb ni dovoljena, dovoljeni so le GORICA 04 adaptacijski in preureditveni posegi za potrebe avtobusne postaje in dopolnilnih dejavnosti brez dozidave in nadzidave. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Gradbena linija prikazana v prilogi 18. NOVA NG-38-SSv 01 PIP FZ 0,3; FZP 0,5; FI 1,2 GORICA Dovoljena je gradnja novih stavb z javnim programom v pritličju vzdolţ Kidričeve ulice ter gradnja stavb z javnim programom v pritličju ali stanovanjskih stavb ob Ulici 15. septembra na mestu objektov ohranjenih domačij. Gradnja je dovoljena le na podlagi skupnega arhitekturnega natečaja za enoti NG 37 in NG 38. Dozidava in nadzidava obstoječih stavb ni dovoljena. Profil uličnega prostora med gradbeno linijo in cestiščem urejen na celotni potezi enovito ter zrcalno enako kot v prostorski enoti NG 37. Zmanjševanje zelenih površin ni dovoljeno. Dovoljene so parkovne parterne ureditve, ureditve parkirnih prostorov ali uvozov v podzemne garaţe. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Gradbena linija prikazana v prilogi 20. NOVA NG-38-CDo PIP FZ 0,4; FZP 0,3; FI 2,5 GORICA 02 Dovoljene so parkovne ureditve parternega prostora. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Gradbena linija prikazana v prilogi 19. NOVA NG-39-SSv 01 PIP FZP 0,4 GORICA Pred stavbami vzdolţ ulice Tolminskih puntarjev dovoljena le enovita parkovna ureditev. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor.

NOVA NG-39-CDi 03 PIP FI 0,5 GORICA Dovoljeni gradbeni posegi ter parterne ureditve za potrebe otroškega varstva. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. NOVA NG-39-CDo PIP FZ 0,4; Z 0,3; FI 2,5 GORICA 04 Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. NOVA NG-39-CDo PIP FZ 0,3; Z 0,5 GORICA 05 Dovoljene stavbe z javnim programom v pritličju. Ves parterni odprti prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. NOVA NG-39-PO 06 PIP Dovoljene gradnje za potrebe bencinskega servisa. GORICA NOVA NG-40-VI 02 PIP Okvirna načrtovana območja javnega dobra, GORICA rezervat ceste, je viden v grafični prilogi št. 35. NOVA NG-40-VI 03 PIP Vodni zadrţevalnik. Ohranjajo naj se habitati GORICA ogroţenih in zavarovanih vrst ter habitatni tipi, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, prikazan v prilogi 22. NOVA NG-41-CDo PIP Okvirno načrtovano območje javnega dobra, GORICA 01 rezervat ceste, je viden v grafični prilogi 35. NOVA NG-42-SSe 01 PIP Okvirno načrtovano območje javnega dobra, GORICA rezervat ceste, je viden v grafični prilogi 35. NOVA NG-43-CDv 01 PIP Gradnje na območju kulturnega spomenika in GORICA njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. Za potrebe sakralnega centra so dovoljene gradnje ter parkovne in parterne ureditve. Ves parterni odprti prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. NOVA NG-44-SSv 01 PIP Objekti namenjeni izključno bivanju. GORICA Dovoljena etaţnost P+2. NOVA NG-44-ZP 03 PIP Gradnje na območju kulturnega spomenika in GORICA njegovem vplivnem območju morajo upoštevati

varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. NOVA NG-44-SSv 04 PIP Objekti namenjeni izključno bivanju. GORICA Dovoljena etaţnost P+2. NOVA NG-46-SSv 01 PIP Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je GORICA dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, je viden v grafični prilogi št. 13. NOVA NG-47 CDi 01 PIP Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je GORICA dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, je viden v grafični prilogi št. 23. Gradnja za potrebe univerze mogoča na podlagi javnega arhitekturnega natečaja.

Min FI 1,2; max FI 1,5 Severna gradbena meja objekta je oddaljena 15 m od zunanje meje vodnega zemljišča potoka Koren, jugozahodna gradbena meja pa 10 m od roba Rafutske ceste. Na severni gradbeni meji je max višina objekta 18m. NOVA NG-47 CDi 02 OPPN OPPN v izdelavi. (Sklep o začetku priprave OPPN Park GORICA znanja, Ur.l. RS, 28/10). Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, je viden v grafični prilogi št. 23. NOVA NG-48-CDi 01 OPPN OPPN v izdelavi. (Sklep o začetku priprave OPPN Park GORICA znanja, Ur.l. RS, 28/10). Dovoljene parkovne in parterne ureditve vzdolţ struge Korna za peš in kolesarski promet. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste in gradbena meja sta vidna v grafični prilogi št. 22. NOVA NG-48-CDi 02 OPPN OPPN v izdelavi. (Sklep o začetku priprave OPPN Park GORICA znanja, Ur.l. RS, 28/10).

Dovoljena gradnja za potrebe šolstva na podlagi arhitekturnega natečaja. Dovoljene parkovne in parterne ureditve vzdolţ struge Korna za peš in kolesarski promet. Ves parterni odprti prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, prikazan v prilogi 22. NOVA NG-48-SB 03 PIP FZ 0,2; FZP 0,4; FI 1,2 GORICA Dovoljene parkovne in parterne ureditve vzdolţ struge Korna za peš in kolesarski promet. Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, prikazan v prilogi 22. NOVA NG-49 PIP Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat GORICA ceste, prikazan v prilogi 22. NOVA NG-49-O 02 PIP Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. GORICA NOVA NG-50-SSv 01 OPPN Urejata GORICA Odlok o LN Ob ţelezniški postaji v Novi Gorici, Ur. L. RS, št. 14/06 Odlok o OPPN Ob ţelezniški postaji – jug, Ur. L. RS, št. 77/09. NOVA NG-51-SSv 01 PIP FZ 0,6; FZP 0,3; FI 1,2 GORICA Stavbe v celoti namenjene bivanju. Koridor za notranjo povezovalno cesto na zahodnem robu enote. Ves parterni odprti prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Gradbena meja prikazana v prilogi 24. NOVA NG-52-SSv 02 PIP Stavbe v celoti namenjene bivanju. GORICA Med Prvomajsko ulico in stavbami so dovoljene le parkovne ureditve parterja ter ureditev površin za peš in kolesarski promet. Ves parterni odprti prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. NOVA NG-52-SSv 03 PIP Stavbe namenjene izključno bivanju. GORICA Ves parterni odprti prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, ja javni odprti prostor.

NOVA NG-53-CU 01 PIP FZ 0,6; FZP 0,2; FI 3,5; največja višina P+6 GORICA Ves parterni odprti prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Gradbena meja prikazana v prilogi 25. NOVA NG-54-BC 01 PIP Dopustne so gradnje in parterne ureditve za potrebe GORICA športa. Omogočena mora biti dostopnost za intervencijska vozila, pešce in kolesarje do vseh športnih objektov v enoti. Ves parterni odprti prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Gradbena meja prikazana v prilogi 26. NOVA NG-55-Cdo 01 PIP FZ 0,5; FI 2,5 GORICA Ves parterni odprti prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. NOVA NG-56-Cdi 02 PIP FZ 0,5; FJP 0,4; FI 2,5; FP 5,0 GORICA Zelenih površin ni dovoljeno zmanjševati. Dovoljena gradnja objektov za potrebe šolskega programa z dopolnilnimi dejavnostmi. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Gradbena meja prikazana v prilogi 27. NOVA NG-56-Cdo 03 PIP FZ 0,4; FI 2,0 GORICA Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Gradbena meja prikazana v prilogi 28. NOVA NG-56-SSv 01 PIP FZ 0,3; FI 1,2 GORICA Zelenih površin ni dovoljeno zmanjševati. Stavbe namenjene izključno bivanju. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Gradbena meja prikazana v prilogi 27. NOVA NG-57-CU 01 PIP FZ 0,4; FI 1,6; FJP 0,4 GORICA Dovoljena etaţnost ob Magistrali je P+4. Zelenih površin ni dovoljeno zmanjševati. Na območjih parkirišč za Kulturnim domom in Trgovsko hišo je potrebno vzpostaviti odprte javne površine. Območje Bevkovega trga je prireditveni prostor.

Reţim na prireditvenem prostoru se določa z občinskim odlokom. Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Gradbene meje in linije prikazane v prilogi 29. NOVA NG-58-PC OPPN Velja OPPN. Načrt o LN za obvoznico Kromberk – GORICA Solkan (Ur. L. RS, št: 78/98). Na delu enote OPPN v pripravi (Program priprave za LN Lavričeva – podaljšek, Ur. L. RS, št. 114/03). NOVA NG-59-PC OPPN Predviden OPPN za Magistralo. GORICA NOVA NG-60-PC OPPN OPPN v pripravi (Program priprave za OLN Lavričeva – GORICA podaljšek, Ur. L. RS, št:114/03). NOVA NG-61-PC OPPN Predviden OPPN za podaljšek ulice Gradnikove brigade. GORICA NOVA NG-62-PC OPPN Predviden OPPN za zahodno mestno cesto. GORICA OSEK Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazovitost terena v naselju Osek so novogradnje in večja zemeljska dela moţni le na podlagi analize stabilnosti terena. OSEK OS-01-CU 03 PIP Prostorske ureditve naj omogočajo ohranjanje naravovarstvenih vsebin na tem območju. OSEK OS-01-SK 01 PIP Gradbena meja na vzhodnem delu prikazana v prilogi št. 38. OSEK OS-01-ZS 02 PIP Dovoljene so ureditve športnih igrišč. Ni dovoljena gradnja stavb. OSEK OS-02-CD 02 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. OSEK OS-02-SK 01 PIP Gradbena meja na severozahodnem delu prikazana v prilogi št. 38. OSEK OS-02-ZK 06 PIP Pokopališče naj se ne širi na parc.št. 1708/2. Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega

spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. OSEK OS-03-SS 01 OPPN Predviden OPPN. Zazidava na podlagi javnega natečaja. Posebno pozornost se nameni varovanju naselbinske dediščine Oseka, predvsem z vidika vedut ter njegove prepoznavne lege v prostoru. OSEK OS-05-ZP 02 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. OSEK OS-08-ZS 01 PIP Vsi posegi morajo biti izvedeni tako, da se zagotavlja prehodnost obvodnega pasu v širini vsaj 10 m. OZELJAN OZELJAN OZ-02-SSs 03 OPPN Predviden OPPN. OZELJAN OZ-04-ZP 01 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. OZELJAN OZ-04-CU 02 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. OZELJAN OZ-05-Sse01 PIP Gradnja v skladu z izvedenim arhitekturnim natečajem. OZELJAN OZ-05-Sse02 OPPN Predviden OPPN. OZELJAN OZ-09 PIP Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, prikazan v grafični prilogi št. 39. OZELJAN OZ-09-BT 01 PIP Ureditev parkirišča, gradnja za potrebe turistične dejavnosti avtokampa.

OZELJAN OZ-09-ZS 02 PIP Ureditev avtokampa. Dovoljeno zasajevanje avtohtone drevnine ter sadnega drevja. Zasajanje zimzelenih in drugih neavtohtonih ţivic ter postavljanje umetnih pregrad ni dovoljeno. Po potrebi se z ustreznimi protihrupnimi ukrepi zmanjša nivo obremenjenosti s hrupom na dovoljeno raven. OZELJAN OZ-10-K 02 PIP Območje je namenjeno umestitvi konjeniškega športa. Predvidi se predvsem ureditve terena za maneţo, hipodrom, izpuste. Vzdolţ Lijaka naj se ohranja dovolj širok pas zemljišč, ki bodo omogočala renaturacijo regulirane struge. Ob vodotokih in melioracijskih kanalih se ohranja zeleni pas. Prepovedani so posegi, ki povečujejo poplavno ogroţenost. Zasajevanje dovoljeno le z avtohtonimi vrstami. OZELJAN OZ-12-SK 02 PIP Za novogradnje, nadzidave in dozidave vzdolţ ceste je, zaradi ohranjanja vedut na spomenik, potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje. POTOK PRI Na območjih velikega in srednjega tveganja za DORNBERKU plazovitost terena v naselju Potok so novogradnje in večja zemeljska dela moţni le na podlagi analize stabilnosti terena. POTOK PRI PO-01 PIP Okvirna načrtovana območja javnega dobra, Za cesto predviden OPPN za obvoznico Dornberk. DORNBERKU OPPN za rezervat ceste, je viden v grafični prilogi.

cesto

PRESERJE Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazovitost terena v naselju Preserje so novogradnje in večja zemeljska dela moţni le na podlagi analize stabilnosti terena. PRISTAVA Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazovitost terena v naselju Pristava so novogradnje in večja zemeljska dela moţni le na podlagi analize stabilnosti terena.

PRISTAVA PV-01 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. PRISTAVA PV-01-SSe02 PIP Na skrajnem severnem delu območja plazovitosti novogradnje niso dovoljene, večja zemeljska dela pa le na podlagi analize stabilnosti tal. PRISTAVA PV-01-ZP 06 PIP Upoštevajo naj se varstveni reţimi za zavarovano območje. Ves parterni odprti prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. PRISTAVA PV-02-CD 01 OPPN Predviden OPPN. Predvidena prostorska ureditev naj vključuje čim več obstoječe drevnine. PRISTAVA PV-02-SSe 02 PIP Na območju plazovitosti novogradnje niso dovoljene, dozidave, nadzidave in večja zemeljska dela pa le na podlagi analize stabilnosti tal. PRISTAVA PV-03-PC OPPN Predviden OPPN za zahodno mestno cesto. PRVAČINA Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazovitost terena v naselju Prvačina so novogradnje in večja zemeljska dela moţni le na podlagi analize stabilnosti terena. PRVAČINA PR-03-ZK 06 PIP Na območju poplav je gradnja moţna po zagotovitvi poplavne varnosti. PRVAČINA PR-03-SK 07 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. PRVAČINA PR-04-SK 01 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. PRVAČINA PR-06-BC 01 PIP FZ 0,2; FZP 0,6.

Prostorske ureditve naj omogočajo ohranjanje naravovarstvenih vsebin na območju. PRVAČINA PR-07-IG 01 OPPN OPPN v izdelavi (Sklep o začetku priprave OPPN Poslovna cona Prvačina, Ur. L. RS, št. 57/07). Posegi, ki povečujejo poplavno ogroţenost območja, niso dovoljeni. Potrebno je dejavnosti umeščati tako, da raven hrupa na bliţnjih stanovanjskih območjih ne presega dovoljenih vrednosti. Potrebno je upoštevati študijo poplavne varnosti. PRVAČINA PR-08-SK 01 PIP Na območju poplav je gradnja moţna po zagotovitvi poplavne varnosti. RAVNICA Potrebno je upoštevati omejitve in obveznosti za vodovarstvena območja, v skladu z občinskimi načrti. RAVNICA RA-02-SSe 01 OPPN Predviden OPPN. RAVNICA RA-04 PIP Gradnje in drugi posegi na območjih kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območjih morajo upoštevati varstvene reţime iz načrtov o njihovih zavarovanjih. RAVNICA RA-09 PIP Gradnje in drugi posegi na območjih kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območjih morajo upoštevati varstvene reţime iz načrtov o njihovih zavarovanjih. RAVNICA RA-09-BT 02 PIP Ureditev parkirišča in informacijske točke za jadralce in padalce. Gradnja za turistične dejavnosti. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. RAVNICA RA-10 PIP Območje vzletišča za jadralce in padalce. Dovoljena postavitev urbane opreme ob rob gozda. Prostorske ureditve naj omogočajo ohranjanje naravovarstvenih vsebin na območju. Gradnja objektov in novih dostopov ni dovoljena. Posamezne degradirane površine je potrebno sanirati. Ohranja se oblikovani

gozdni rob. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. ROŢNA Na območjih velikega in srednjega tveganja za DOLINA plazovitost terena v naselju Roţna Dolina so novogradnje in večja zemeljska dela moţni le na podlagi analize stabilnosti terena. Razen za izjeme, ki jih določa Zakon o vodah, ni dovoljeno posegati v priobalna zemljišča vodotoka Vrtojbica. ROŢNA RD-02-BT 01 PIP Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je DOLINA dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. ROŢNA RD-03-CU 01 PIP Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je DOLINA dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. ROŢNA RD-04-CU 01 PIP Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je DOLINA dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. ROŢNA RD-05-SSe 01 PIP Na skrajnem severnem delu območje plazovitosti, DOLINA kjer novogradnje niso dovoljene, dozidave, nadzidave in večja zemeljska dela pa le na podlagi analize stabilnosti tal. ROŢNA RD-06-CU 01 PIP Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je DOLINA dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. ROŢNA RD-07-CU 01 OPPN Predviden OPPN. DOLINA Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. FJP 0,4 ROŢNA RD-08-CU 01 PIP Eno in dvodruţinska stanovanjska gradnja ni DOLINA dovoljena. ROŢNA RD-09-CU 01 PIP Gradnja stanovanjskih stavb ni dovoljena. DOLINA ROŢNA RD-10-ZP 01 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega DOLINA spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju.

ROŢNA RD-11-CDi 01 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega DOLINA spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. ROŢNA RD-13-CU 01 PIP Dovoljena dopolnitev niza stavb. DOLINA ROŢNA RD-15-SSv 01 OPPN Ureja Odlok o OPPN Roţna Dolina III (Ur. l. RS, št. DOLINA 76/08, 33/09). ROŢNA RD-16-SSe 01 OPPN Predviden OPPN. DOLINA ROŢNA RD-16-SSe 02 PIP Na območju koridorja daljnovoda 110 kV je DOLINA stanovanjska gradnja moţna samo v primeru predhodne podzemne izvedbe daljnovoda. ROŢNA RD-17-CDz 01 PIP Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je DOLINA dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. ROŢNA RD-19-SSe 02 PIP Novogradnje niso dovoljene. DOLINA Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. ROŢNA RD-20-BT 04 OPPN Ureja Odlok o LN za suhi zadrţevalnik Pikol (Uradno DOLINA glasilo, št. 5/95). ROŢNA RD-20-SSv 07 PIP Tri in več stanovanjska gradnja namenjena izključno DOLINA bivanju. Na parcelah enodruţinskih hiš veljajo določila SSe. ROŢNA RD-20-VI 01 OPPN Ureja Odlok o LN za suhi zadrţevalnik Pikol (Uradno DOLINA glasilo, št. 5/95). Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. ROŢNA RD-20-VI 02 OPPN Ureja Odlok o LN za suhi zadrţevalnik Pikol (Uradno DOLINA glasilo, št. 5/95). Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. ROŢNA RD-21 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega DOLINA spomenika in njegovega vplivnega območja morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. ROŢNA RD-21-IK 13 PIP Prostorske ureditve naj se načrtujejo v čim večji DOLINA

oddaljenosti od vodotoka. ROŢNA RD-22-ZK 01 PIP Ves parterni prostor, razen tistega, ki ga je DOLINA dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. ROŢNA RD-23-O 01 OPPN Ureja Odlok o LN Center za ravnanje z odpadki Nova DOLINA Gorica (Ur. l. RS, št: 16/05). OPPN v pripravi (Sklep o pričetku postopka, Ur. l. RS, št. 56/08). ROŢNA RD-24 OPPN Ureja Odlok o OPPN Parkovšče (Ur. l. RS, št. 3/08, DOLINA 39/09) ROŢNA RD-25-SSe 01 PIP Novogradnje niso dovoljene. DOLINA Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. ROŢNA RD-26-CDo 04 PIP Izgradnja bencinskega servisa s spremljajočimi DOLINA dejavnostmi. ROŢNA RD-28-PC OPPN Predviden OPPN za zahodno mestno cesto. DOLINA ROŢNA RD 26 PIP Za vplivno območje plazu ureja tudi Uredba o DLN za DOLINA DLN za plaz vplivno območje plazu Podmark v občini Šempeter-Vrtojba (Ur. l. RS, št. 110/05). SAKSID SAKSID SA-01-SK 01 PIP Na območju poplav je gradnja moţna po zagotovitvi poplavne varnosti. SOLKAN SOLKAN SO Ohraniti je potrebno ključne elemente naselbinske zasnove, predvsem obcestni stavbni niz ob Ulici IX. Korpusa z notranjimi dvorišči, robove naselja in vedute na okoliško krajino. Pri vilah se ohranja razmerje med odprtim in pozidanim prostorom. SOLKAN SO-01 PIP Gradnje in drugi posegi na vplivnem območju kulturnega spomenika morajo upoštevati varstveni reţim iz načrta o njegovem zavarovanju. SOLKAN SO-04-BC 01 PIP Ob Soči naj se ohrani obstoječi pas vegetacije. Dovoljene so gradnje objektov za potrebe športa,

rekreacije in gostinstva ter mladinskega turizma. Gozd na poplavnem območju naj se ohrani. SOLKAN SO-04-ZS 02 PIP Gradnja objektov ni dovoljena. Dovoljene so prostorske ureditve za potrebe športa in rekreacije. Ob Soči naj se ohrani obstoječi pas vegetacije. SOLKAN SO-05 OPPN Ureja Odlok o LN Športni park Solkan, (Ur. l. RS, št. 65/06, OPPN za sprememba 2/07). odvodnik OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN Športni park Solkan-jug – Ur. l. RS, št. 21/09). OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN za ZBDVs – Ur. l. RS, št. 76/09). Pred izvedbo posegov so na območju arheološke dediščine obvezne predhodne arheološke raziskave. Obstoječi gozd in poplavne površine znotraj SO-05-BC 07 in SO-05-BT 08 naj se ohranja. SOLKAN SO-06 OPPN OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN Kamnolom SIA v Solkanu, Ur. l. RS, št: 68/07, Sprememba sklepa o začetku priprave OPPN Kamnolom SIA v Solkanu, Ur. l. RS, št: 51/09). Območje je potrebno okoljsko in krajinsko sanirati. Obvezni del OPPN je načrt krajinske arhitekture. SOLKAN SO-07-SSs 01 PIP FZP 0,1; FI 1,4 Dovoljeno je zapolnjevanje vrzeli v ţe vzpostavljenih stavbnih nizih ob Ulici IX korpusa. V ozadju enote je dovoljena tudi prostostoječa enodruţinska stanovanjska gradnja po določilih za SSe, z višinskim gabaritom P+1. SOLKAN SO-07-SSs 03 PIP FZP 0,1; FI 1,4 OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN Športni OPPN Dovoljeno je zapolnjevanje vrzeli v ţe park Solkan-jug – Ur. l. RS, št. 21/09). OPPN za vzpostavljenih stavbnih nizih ob Ulici IX korpusa. V OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN za odvodnik ozadju enote je dovoljena tudi prostostoječa ZBDVs – Ur. l. RS, št. 76/09). enodruţinska stanovanjska gradnja po določilih za SSe, z višinskim gabaritom P+1. SOLKAN SO-07-IG 04 PIP Dovoljene so le tiste spremembe namembnosti in rabe, ki zagotavljajo predpisano stopnjo varovanja pred hrupom. SOLKAN SO-08-SSv 01 PIP OPPN v pripravi (Sklep o začetku priprave OPPN Športni

park Solkan-jug – Ur. l. RS, št. 21/09). SOLKAN SO-10-CDo 01 PIP FZP 0,1; FI 1,6 SOLKAN SO-09-IG 01 OPPN Ureja odlok o OPPN Poslovna cona Solkan, (Ur. l. RS, št: 97/09). SOLKAN SO-09-IG 02 OPPN Predviden OPPN. FZP 0,1; FP 5 SOLKAN SO-11-CDo 05 PIP Dovoljene so le tiste spremembe namembnosti in rabe, ki zagotavljajo predpisano stopnjo varovanja pred hrupom. SOLKAN SO-11-SSs 01 PIP FZP 0,1; FI 1,4 Dovoljeno je zapolnjevanje vrzeli v ţe vzpostavljenih stavbnih nizih ob Ulici IX korpusa. V ozadju enote je dovoljena tudi prostostoječa enodruţinska stanovanjska gradnja po določilih za SSe, z višinskim gabaritom P+1. SOLKAN SO-11-SSv 02 PIP FZ 0,4; FZP 0,3 Stavbe z javnim programom v pritličju. SOLKAN SO-11-ZP 04 PIP Dovoljeni le parkovni ureditveni posegi. Ves parterni odprti prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. SOLKAN SO-12-BT 01 PIP FI 2 Ves parterni odprti prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. SOLKAN SO-12-SSs 02 PIP FZP 0,1; FI 1,4 Dovoljeno je zapolnjevanje vrzeli v ţe vzpostavljenih stavbnih nizih ob Ulici IX korpusa. V ozadju enote je dovoljena tudi prostostoječa enodruţinska stanovanjska gradnja po določilih za SSe, z višinskim gabaritom P+1. SOLKAN SO-12-CDo 05 PIP Dovoljene so le tiste spremembe namembnosti in rabe, ki zagotavljajo predpisano stopnjo varovanja pred hrupom. SOLKAN SO-13-CDo 01 PIP FZ 0,4; FZP 0,3; FP 3 Ves parterni odprti prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor.

SOLKAN SO-13-SSs 02 PIP FZP 0,1; FI 1,4 Dovoljeno je zapolnjevanje vrzeli v ţe vzpostavljenih stavbnih nizih ob ulicah. V ozadju enote je dovoljena tudi prostostoječa enodruţinska stanovanjska gradnja po določilih za SSe, z višinskim gabaritom P+1. SOLKAN SO-14-SSs 01 PIP FZP 0,1; FI 1,4 OPPN v izdelavi (Sklep o začetku priprave Solkan staro OPPN Dovoljeno zapolnjevanje vrzeli v ţe vzpostavljenih jedro, Ur.l.RS, št.77/09). stavbnih nizih. V ozadju enote je dovoljena tudi prostostoječa enodruţinska stanovanjska gradnja po določilih za SSe, z višinskim gabaritom P+1. SOLKAN SO-15-CU 01 OPPN OPPN v izdelavi (Sklep o začetku priprave Solkan staro jedro, Ur.l.RS, št.77/09). SOLKAN SO-15-ZP 02 PIP Dovoljeni le posegi za vzdrţevanje parka in objekta kulturne dediščine. Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. Ves parterni odprti prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. SOLKAN SO-17-ZD 01 PIP Vzdrţevanje varovalne zelene površine vzdolţ obvoznice. SOLKAN SO-18-CDi 01 PIP FZ 0,3; FZP 0,5; FI 0,6; FP 2,5 Dovoljena le gradnja objektov za potrebe šolskega programa. Ves parterni odprti prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Na objektu stare šole se ohranja tlorisne in višinske gabarite ter zunanjščino objekta, neustrezno nadvišanje je potrebno sanirati. SOLKAN SO-18-SSs 02 PIP Zunanjih gabaritov obstoječih stavb ni dovoljeno spreminjati. Oblike streh ni dovoljeno spreminjati. SOLKAN SO-19-SSs 01 PIP Zunanjih gabaritov obstoječih stavb ni dovoljeno spreminjati. Oblike streh ni dovoljeno spreminjati. SOLKAN SO-20-SSs 01 PIP Dovoljeno zapolnjevanje vrzeli v ţe vzpostavljenih stavbnih nizih. SOLKAN SO-20-SSs 03 PIP Zunanjih gabaritov obstoječih stavb ni dovoljeno spreminjati. Oblike streh ni dovoljeno spreminjati.

SOLKAN SO-20-CDo 04 PIP Dovoljene so le dejavnosti, ki zagotavljajo predpisano stopnjo varovanja pred hrupom. SOLKAN SO-21-SSs 01 PIP Dovoljeno zapolnjevanje vrzeli v ţe vzpostavljenih stavbnih nizih. SOLKAN SO-22-CDk 01 PIP Vse ureditve so dovoljene le na podlagi arhitekturnega natečaja. Ves parterni odprti prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. SOLKAN SO-22-ZP 02 PIP Vse ureditve so dovoljene le na podlagi arhitekturnega natečaja. Ves parterni odprti prostor, razen tistega, ki ga je dovoljeno ograjevati, je javni odprti prostor. Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, je prikazan v grafični prilogi št. 30 SOLKAN SO-22-SSs 03 PIP Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, je prikazan v grafični prilogi št. 30. SOLKAN SO-22-SSv 04 OPPN Predviden OPPN. Vse ureditve so dovoljene le na podlagi arhitekturnega natečaja. Višinski poudarek na vogalu ob novi cesti. Okvirno načrtovano območje javnega dobra, rezervat ceste, je prikazan v grafični prilogi št. 30. SOLKAN SO-23 PIP Gradnje in drugi posegi na vplivnem območju kulturnega spomenika morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. SOLKAN SO-24-PC OPPN Ureja Odlok o LN za obvoznico Solkan (Uradne objave, št. 78/98, 63/01) SOLKAN SO-PŢ PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. SPODNJA BRANICA SPODNJA SB-01-SK 01 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega BRANICA spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem

zavarovanju. STARA GORA STARA SG-01-SSe 08 PIP Dovoljene tudi ureditve površin za potrebe krajevne GORA skupnosti. STESKE STESKE ST-01-A 038 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. STESKE ST-02 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. STESKE ST-03–A 033 PIP Gradnje v pasu 5 m ob potoku Lenišček niso dovoljene. SVETA GORA SVETA SV-01-CDv 01 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega GORA spomenika in njegovega vplivnega območja morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. Ohranjajo naj se habitati ogroţenih in zavarovanih vrst ter habitatni tipi, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. ŠEMPAS ŠEMPAS ŠE-01-CDv 03 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju.

ŠEMPAS ŠE-03-SK 01 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. Ohranja se prostorski kontekst kulturnega spomenika. ŠEMPAS ŠE-07-SSe 02 OPPN Predviden OPPN. ŠEMPAS ŠE-08-ZS 01 PIP Ureditev proge za motokros. Po potrebi se izvede protihrupne ukrepe. Ohranjajo naj se habitati ogroţenih in zavarovanih vrst ter habitatni tipi, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. ŠEMPAS ŠE-09 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. Na območju kulturnega spomenika Domačija Šempas 59, kjer je predvideno zaokroţevanje območja samotne kmetije, se zaščiti in varuje odnos med posameznimi stavbami in ambientom, odnos do odprtega prostora, prepoznana lega v prostoru, veduta in okoliška krajina. Novogradnje niso dovoljene. ŠEMPAS ŠE-10-IK 01 PIP Gradnja na parc.št. 5786 je dovoljena šele potem, ko bo izpolnjen dovoljeni faktor zazidanosti na parc.št. 5785. ŠEMPAS ŠE-12-LN 01 RPN Predviden RPN. Od meje telesa hitre ceste morajo biti vsi načrtovani posegi odmaknjeni vsaj 7 m. Širitev območja pridobivanja mineralnih surovin je moţna pod pogojem, da se za celotno območje glinokopa Okroglica izdela medobčinski podrobni prostorski načrt (regionalni prostorski načrt), ki bo predvidel tudi sanacijo obstoječega kopa ter določil faznost izrabe.

ŠEMPAS ŠE-13-ZS 02 PIP Vsi posegi morajo biti izvedeni tako, da se zagotavlja prehodnost obvodnega pasu v širini vsaj 10 m. ŠEMPAS ŠE-09-A 068 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. ŠMAVER Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazovitost terena v naselju Šmaver so novogradnje in večja zemeljska dela moţni le na podlagi analize stabilnosti terena. ŠMAVER ŠV-01 OPPN Ureja Odlok o LN Športni park Solkan, (Ur. l. RS, št. 65/06, sprememba 2/07). ŠMIHEL Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazovitost terena v naselju Šmihel so novogradnje in večja zemeljska dela moţni le na podlagi analize stabilnosti terena. ŠMIHEL ŠM-01-K 05 PIP Območje preteţno namenjeno pristajanju jadralnih padalcev in zmajarjev. Umestitve objektov za potrebe dejavnosti moţne na parc.št. 606* in 2699, k.o. Šmihel, ob glavni cesti moţna umestitev tribun za gledalce. Ureditev parkirišč na površinah ob glavni cesti. Severovzhodni del območja namenjen dejavnosti kinološkega društva. ŠMIHEL ŠM-06-SK-01 PIP Območje plazovitosti. Novogradnje niso dovoljene, dozidave, nadzidave in večja zemeljska dela pa le na podlagi analize stabilnosti tal. ŠMIHEL ŠM-07 DLN Ureja Uredba o LN za vplivno območje plazu Šmihel v MONG, (Ur. l. RS, št: 81/06) ŠMIHEL ŠM-09-A 118 PIP Ohranjajo naj se habitati ogroţenih in zavarovanih vrst ter habitatni tipi. TABOR V vplivnem območje naselbinske dediščine Tabor nad Dornberkom novogradnje ob obstoječih objektih niso dovoljene. Pri notranjem razvoju naselja (rekonstrukcije, obnovitve, itd.) je potrebno ohraniti

enoten gabarit objektov, kot tudi naselbinsko zasnovo. V največji moţni meri naj se varuje tudi ohranjeni del grajskega obzidja. Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazovitost terena znotraj naselja Tabor je potrebno za izdelavo PGD za novogradnje izdelati analize stabilnosti terena. TABOR TA-01 PIP Okvirna načrtovana območja javnega dobra, Predviden OPPN za obvoznico Dornberk. OPPN za rezervat ceste, je viden v grafični prilogi 37.

cesto TABOR TA-01-A 033 PIP Gradnje v pasu 5 m ob potoku Lenivšček niso dovoljene. TABOR TA-01-BT 03 PIP Po potrebi se z ustreznimi protihrupnimi ukrepi zmanjša nivo obremenjenosti s hrupom na dovoljeno raven. TRNOVO TRNOVO TR-01-BT-01 OPPN Predviden OPPN. Ureditev avtokampa. TRNOVO TR-01-IG 02 OPPN Predviden OPPN. Pri umestitvi dejavnosti je potrebno preveriti vpliv na stanje voda. Ohranjajo naj se habitati ogroţenih in zavarovanih vrst ter habitatni tipi, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. Na območju naj se v čim večji moţni meri ohranja vegetacija. TRNOVO TR-02 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. TRNOVO TR-02-SSe 01 OPPN Predviden OPPN. TRNOVO TR-04-ZP 01 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo

upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. TRNOVO TR-04-ZP 03 PIP Ohranjajo naj se habitati ogroţenih in zavarovanih vrst ter habitatni tipi, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. TRNOVO TR-11-ZS 02 PIP Ureditev piknik prostorov in počivališča brez komunalnih priključkov. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. TRNOVO TR-11-f 03 PIP Svetilke ne smejo sevati nad vodoravnico in ne smejo sevati UV spektra svetlobe. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. TRNOVO TR-12 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. VITOVLJE Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazovitost terena v naselju Vitovlje so novogradnje, dozidave, nadzidave in večja zemeljska dela moţni le na podlagi analize stabilnosti terena. VITOVLJE VI-05-SK 01 PIP Območje plazovitosti. Na območju plazu novogradnje niso dovoljene, dozidave, nadzidave in večja zemeljska dela pa le na podlagi analize stabilnosti tal. VITOVLJE VI-05-SK 02 PIP Območje plazovitosti. Na območju plazu novogradnje niso dovoljene, dozidave, nadzidave in večja zemeljska dela pa le na podlagi analize stabilnosti tal. Pred izvedbo posegov so na območju arheološke dediščine obvezne predhodne arheološke raziskave. VITOVLJE VI-06-SK 01 PIP Območje plazovitosti. Na območju plazu

novogradnje niso dovoljene, dozidave, nadzidave in večja zemeljska dela pa le na podlagi analize stabilnosti tal. VITOVLJE VI-06-SK 02 PIP Območje plazovitosti. Na območju plazu novogradnje niso dovoljene, dozidave, nadzidave in večja zemeljska dela pa le na podlagi analize stabilnosti tal. VITOVLJE VI-06-SK 03 PIP Območje plazovitosti. Na območju plazu novogradnje niso dovoljene, dozidave, nadzidave in večja zemeljska dela pa le na podlagi analize stabilnosti tal. VITOVLJE VI-06-IK 04 PIP Območje namenjeno intenzivni pridelavi rastlin. Območje plazovitosti. Večja zemeljska dela dovoljena le na podlagi analize stabilnosti tal. VITOVLJE VI-07-BD 01 OPPN Predviden OPPN. Ureditev in sanacija obstoječega prireditvenega prostora. V okviru sanacije je potrebno v največji moţni meri zagotoviti ponovno pogozditev območja z avtohtono vegetacijo. Območje plazovitosti. Novogradnje niso dovoljene, dozidave, nadzidave in večja zemeljska dela pa le na podlagi analize stabilnosti tal. VITOVLJE VI-08 PIP Gradnje in drugi posegi na območjih kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območjih morajo upoštevati varstvene reţime iz načrtov o njihovih zavarovanjih. VITOVLJE VI-08 CDv 02 PIP Območje arhitekturnega spomenika je potrebno ohranjati v obstoječem stanju. Razen arheoloških raziskav, drugi posegi na to območje niso dovoljeni. VITOVLJE VI-08 ZS 04 PIP Ureditev piknik prostorov s komunalno infrastrukturo za potrebe sanitarij in prostora za pripravo hrane, piknik prostora. Na delu enote, ki posega na območje naravovarstvenih vsebin, objektov ni dovoljeno postavljati.

Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. VITOVLJE VI-09 A 59 PIP Pred izvedbo posegov so na območju arheološke dediščine obvezne predhodne arheološke raziskave. VOGLARJI VOGLARJI VO-04 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju. VOGLARJI VO-04-ZP 01 PIP Ureditev piknik prostorov in počivališča brez komunalnih priključkov ter parkirišča. Glej tudi omilitvene ukrepe v poglavju III.3.8.2. ZALOŠČE ZALOŠČE ZA-01 PIP Gradnje in drugi posegi na območjih kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območjih morajo upoštevati varstvene reţime iz načrtov o njihovih zavarovanjih. ZALOŠČE ZA-03-SK 01 OPPN Predviden OPPN. ZALOŠČE ZA-04-SK 01 PIP Na območju poplav je gradnja moţna po zagotovitvi poplavne varnosti. ZALOŠČE ZA-04-ZP 04 PIP Gradnje in drugi posegi na območju kulturnega spomenika in njegovem vplivnem območju morajo upoštevati varstvene reţime iz načrta o njegovem zavarovanju.

Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek

IV. ZAKLJUČNA DOLOČILA

IV.1 PRENEHANJE VELJAVNOSTI PROSTORSKIH IZVEDBENIH AKTOV

Z dnem uveljavitve OPN MONG prenehajo veljati naslednji prostorski izvedbeni akti:

- Dolgoročni plan občine Nova Gorica za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjen leta 1990, 1993, 1995, 1996, 1998 in 1999, (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 1/87, 3/90, 1/93; Uradno glasilo, št. 9/95, 20/96, 3/98, 13/98, Uradne objave, št. 6/99, 18/03, Uradni list RS, št. 88/04, 34/08); - Srednjeročni druţbeni plan občine Nova Gorica za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjen leta 1990, 1993, 1995, 1996, 1998, 1999, 2003 in 2004 (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 7/87, 3/90, 1/93; Uradno glasilo, št. 9/95, 20/96, 3/98, 13/98, Uradne objave, št. 6/99, 18/03, Uradni list RS, št. 88/04, 34/08); - Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice (Uradne objave, št. 1/2000, 10/02, 15/02, Uradni list RS, št. 121/04, 3/06, 39/06 obvezna razlaga, 57/06 popravek, 21/08 odločba U-I-94/07-14, 113/08 obvezna razlaga); - Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica (Uradno glasilo, št. 9/87, 11/87, Uradne objave, št. 20/02, 4/03, Uradni list RS, št. 113/08 obvezna razlaga); - Odlok o ZN Ţabji kraj (Uradno glasilo, št.12/83); - Odlok o OLN za dostopno cesto do centralnega odlagališča odpadkov (Uradni list RS, št.16/04).

IV.2 VELJAVNOST SPREJETIH PROSTORSKIH IZVEDBENIH AKTOV

Z dnem uveljavitve OPN MONG ostanejo v veljavi naslednji prostorski izvedbeni akti: - Odlok o OPPN Bonetovšče - Fajdigovšče (Ur. l. RS, št. 08/10) - Odlok o OPPN Poslovna cona Solkan (Ur. l. RS, št. 97/09) - Odlok o OPPN Ob ţelezniški postaji – jug (Ur. l. RS, št. 77/09) - Odlok o OPPN Ob ţelezniški postaji – sever (Ur. l. RS, št. 57/09) - Odlok o OPPN Kulturni center v Novi Gorici (Ur. l. RS, št. 57/09) - Odlok o OPPN Parkovšče (Ur. l. RS, št. 3/08, 39/09 obvezna razlaga); - Odlok o OPPN Damber III (Ur. l. RS, št. 56/08); - Odlok o OPPN Roţna Dolina III (Ur. l. RS, št. 76/08, 33/09 obvezna razlaga); - Odlok o OPPN Ob sodišču v Novi Gorici (Ur. l. RS, št. 76/08); - Odlok o OLN za Meblo vzhod (Ur. l. RS, št. 3/06); - Odlok o OLN Športni park Solkan, (Ur. l. RS, št. 65/06, 2/07 sprememba); - Odlok o OLN Ob ţelezniški postaji v Novi Gorici, (Ur. l. RS, št. 14/06, 21/08 obvezna razlaga); - Uredba o LN za vplivno območje plazu Šmihel v Mestni občini Nova Gorica, (Ur. l. RS, št. 81/06); - Uredba o LN za vplivno območje plazu Gradišče nad Prvačino v Mestni občini Nova Gorica (Ur. l. RS, št. 83/06); - Odlok o OLN Center za ravnanje z odpadki Nova Gorica (Ur. l. RS, št. 61/05); - Uredba o LN za vplivno območje plazu Podmark v občini Šempeter-Vrtojba (ur. l. RS, št. 110/05); - Odlok o LN za obvoznico Kromberk - Solkan (Ur. l. RS, št. 78/98); - Odlok o LN za suhi zadrţevalnik Pikol (Uradno glasilo, št. 5/95); - Odlok o ZN Pavšičevo naselje II (Uradne objave, št. 15/87, Ur. l. RS, št. 121/04 z Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o PUP za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice razveljavljen del); IV.3 DOSTOPNOST OPN

OPN MONG je z vsemi sestavinami in podlagami javnosti na vpogled na sedeţu občine in na spletnih straneh občine.

LOCUS d.o.o., Domţale

PRILOGA V.1

VRSTE DOVOLJENIH ENOSTAVNIH IN NEZAHTEVNIH OBJEKTOV PO NAMENSKI RABI PROSTORA

IME OBJEKTA SSe SSs SSv SB SK SP CU CDo CDi CDz CDv CDk IP IG IK BT BD BC ZS ZP ZD ZK PC PŽ PO T E O A K1 K2 G VC VI NEZAHTEVNI OBJEKTI: Objekti za lastne potrebe: a. drvarnica BTP do 12 m² in višino do 3 m •*1••• • • b. garaža BTP do 30 m² in višino do 3,5 m •*1 • • • c. steklenjak BTP do 30 m² in višino do 3,5 m •*1 • • • • • • • d. uta oziroma senčnica BTP do 15 m² in višino do 3 m •*1•••••••••••••••••• • • e. bazen BTP do 30 m² in globina do 1,35 m •*1•••••••••• ••• • f. enoetažna pritlična lopa BTP do 15 m² in višino do 4 m •*1••• ••• • • g. nepretočna greznica prostornine do 50 m³ *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 h. pretočna greznica prostornine do 20 m³ *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 i. utrjene dovozne poti dolžine do 300 m in širine do 4 m; •••••••••••••••••••••••••••••••• • 2. ograje, nižje od 2,2 m, razen ograj za pašo živine, nižjih od 1,5 m •• •••• • ••••••*3*4*6*5•••••••*6*6*6•• 3. škarpe in podporni zidovi, če njihova višina ne presega 1,5 m •••••••••••••••••••••••••••••••••• 4. pomožni infrastrukturni objekti: a. pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste širine do 3 m •••••••••••••••••••••••••••••••••• b. postajališče •••••••••••••••••••••••••••••••••• c. bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam ob pogojih uredbe *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 d. pomožni objekti za spremljanje stanja okolja BTP do 30 m², z drogom ali brez njega in z višino do 10 m *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 e. pomožni objekti vodne infrastrukture BTP do 20 m² •••••••••••••••••••••••••••••••••• f. mala komunalna čistilna naprava do 50 PE; *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 5. pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: a. kozolec BTP do 150 m² višine do 6 m; •• • *8*8*8 b. kmečka lopa BTP do 30 m² in višino do 5 m •• • *8*8*8 c. rastlinjak višine do 3 m •• • *8*8*8 d. silos, koritasti BTP do 150 m², stolpasti BTP do 30 m² in višine do 8 m •• • *8*8*8 e. skedenj, BTP do 150 m² in višino do 6 m •• • *8*8*8 f. senik, BTP do 150 m² in višino do 6 m •• • *8*8*8 g. gnojišče, BTP do 200 m² in višina do 2 m •• • *8*8*8 h. zbiralnik gnojnice ali gnojevke, prostornina do 150 m³; •• • *8*8*8 i. vodni zbiralnik, prostornina do 1000 m³ in globina do 2 m • • • • • • *8*8*8 j. betonsko korito, prostornina do 20 m³; • • •••• •*8*8*8 k. poljska pot, širine do 2,5 m; • • •••• •••• l. gozdna cesta, dolžina nad 2 km, širina vozišča do 3,5 m •• •••• m. grajena gozdna vlaka, dolžina nad 1 km • n. obora za rejo divjadi; •• •••• 6. začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam: a. kiosk oziroma tipski zabojnik, BTP do 20 m² in višina do 3,5 m *9 *9 *9 *9 *9 *9 *9 *9 *9 *9 *9 *9 *9 *9 *9 *9 *9 *9 *9 *9 *9 *9 b. pomol, dolžina od 5-10 m, širina do 1,5 m; • •••••• •••••• • •• c. šotorišče •• • •••• 7. spominska obeležja; *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7

8. objekt za oglaševanje, površine do 20 m² in višine do 7 m; *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 9. prijavnica, BTP do 50 m²; •• ••• 10. objekt za telekomunikacijsko opremo BTP do 30 m² in višine do 10 m. *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 ENOSTAVNI OBJEKTI Objekti za lastne potrebe: a. nadstrešek, BTP do 30 m² in višina do 3,5 m •••••••••••••••••••• •••••••• b. rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, prostornina do 5 m³ •••••••••••••••••••• ••••••••*8*8*8 c. mala komunalna čistilna naprava zmogljivosti do 50 PE; *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *8 *8 *8 d. zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo, globine do 30 m; *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 • *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *8 *8 *8 e. zbiralnik za kapnico, prostornine do 30 m³ • • ••••• ••••••••••• •••• f. enoetažni pritlični objekt, BTP do 4 m² in višino do 2 m • *1 •••• •••••••• • ••••• g. utrjena dvorišča do površine 300 m². •••••••••••••••••••• • •••• Pomožni infrastrukturni objekti: 1. pomožni cestni objekti: a. objekt za odvodnjavanje ceste, prepust vode do 5 m³/min oziroma pri gozdni cesti profil prepusta do 1 m; •••••••••••••••••••••••••••••••••• b. cestni snegolov •••••••••••••••••••••••••••••••••• c. objekt javne razsvetljave; •••••••••••••••••••••••••••••••••• d. cestni silos, prostornine do 300 m³; ••• ••• e. varovalne in protihrupne ograje do višine 2,2 m; *12 *12 *12 *12 *12 *12 *12 *12 *12 *12 *12 *12 • • • *12 *12 *12 *12 *12 *12 *12 •••••••••••• 2. pomožni železniški objekti: a. objekt za odvodnjavanje železniških tirov, prepust vode do 5 m³/min; • b. palisade, lovilne mreže in prosto viseče mreže • c. objekt za usmerjanje električne razsvetljave • d. zavetiščna utica ali tipski zabojnik, BTP do 30 m²; • e. zavetišče na železniških postajališčih, BTP do 50 m²; • 5. pomožni žičniški objekti: a. objekt prometne oziroma varnostne signalizacije ••••• • ••• b. objekt za usmerjanje električne razsvetljave ••••• • ••• c. žičniški zabojnik, BTP do 30 m²; ••••• • ••• 6. pomožni energetski objekti: a. nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje •••••••••••••••••••••••••••••• ••• b. ločilno oziroma krmilno mesto na elektroenergetskih omrežjih •••••••••••••••••••••••••••••••••• c. signalno-zaščitni vod v elektroenergetskih omrežjih •••••••••••••••••••••••••••••••••• d. relejna hišica •••••••••••••••••••••••••••••••••• e. priključni plinovod za male kurilne naprave v enostanovanjskih stavbah •••••••••••••••••••••••••••••••••• f. priključek na distribucijsko plinovodno omrežje •••••••••••••••••••••••••••••••••• g. etažni plinski priključek za etažno ogrevanje •••••••••••••••••••••••••••••••••• h. tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk za utekočinjeni naftni plin, BTP do 30 m² • •• •••••• •••••• 7. telekomunikacijske antene in oddajniki, s signalom do 100 m okoli oddajne točke; *10*10*10*10*10*10*10*10*10*10*10*10*10*10*10*10*10*10 *10*10*10*10*10*10*10••••• 8. pomožni komunalni objekti: a. vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje •••••••••••••••••••••••••••••••••• b. objekt s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem, BTP do 20 m², višina do 4 m •••••••••••••••••••••••••••••••••• c. kanalizacijski priključek na javno kanalizacijsko omrežje •••••••••••••••••••••••••••••••••• d. tipska oziroma montažna greznica, prostornine do 50 m³; *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *13 *13 *13 e. mala komunalna čistilna naprava, do 50 PE *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *2 *13 *13 *13 f. zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok), BTPdo 100 m² *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 g. cestni priključek na javno občinsko cesto, širine do 3 m, dolžine do 30 m •••••••••••••••••••••••••••••••••• h. vodno zajetje, prostornine do 250 m³ in globine do 5 m •••••••••••••••••••••••••••••••••• i. priključek na vročevod oziroma toplovod, vključno z vročevodno in toplovodno toplotno postajo z nazivno močjo do 300 kW; •••••••••••••••••••• ••••••••••••• 9. pomožni objekti na mejnih prehodih: a. obmejna stavba, BTP do 30 m²; •••••••••••••••••••••••••••••••••• b. objekt varnostne signalizacije •••••••••••••••••••••••••••••••••• c. objekt za usmerjanje električne razsvetljave •••••••••••••••••••••••••••••••••• d. nadstrešnica nad mejnim prehodom, BTP do 120 m², višina do 7,5 m ••• 10. pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, BTP do 5 m² z drogom do višine do 10 m *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 11. vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: a. čebelnjak, BTP do 20 m² in višina do 3 m • • ••••• b. gozdna učna pot ••• • ••• •••••• c. grajena gozdna vlaka, dolžine do 1 km • d. poljska pot, dolžine do 1 km, širine do 2,5 m • • • • • •••• e. ribnik kot vodno zajetje, BTP pri betonskem koritu do 30 m², pri umetno narejeni ali naravni kotanji do 100 m², globina do 2 m; • • •••• f. vrtina ali vodnjak za namakanje kmetijskih zemljišč, globine do 30 m • • •••• g. krmišče, BTP do 30 m² in višina do 4 m • • •••• h. molzišče, BTP do 30 m² in višina do 4 m, konstrukcija v celoti iz lesa • • • *8*8*8 i. hlevski izpust, BTP do 180 m² • • •••• j. ograje za pašo živine nižje od 1,5 m; • • •••• k. rastlinjak •• ••• l. gozdna cesta, dolžine do 2 km, širine vozišča do 3,5 m • m. kašča,BTP do 20 m² in višino do 3,5 m • • • *8*8*8 n. kozolec, dolžine do 30 m in višine do 6 m • • • *8*8*8 o. senik, BTP do 30 m² in višine do 6 m • • • • *8 *8 *8 p. lovska preža ••••• r. opazovalnica za ptice • ••••••• •••••• s. ograda za drobnico • ••••• Začasni objekti: ••• a. odprti sezonski gostinski vrt, BTP do 50 m² in višina do 4 m •••••••••••• • ••••••• • • b. pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, BTP do 500 m², višina do 6 m •• ••••••••••••••• •••••••••• c. oder z nadstreškom, BTP do 30 m², višina do 6 m • • • •••••••••••••••• • •••• d. pokriti prireditveni prostor, BTP do 500 m² oziroma več, če ima šotor certifikat; •• ••••••••••••••• •••••••••• e. cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni; • • • •••• • ••• f. začasna tribuna za gledalce na prostem, BTP do 1000 m² in višina do 6 m ••• •••••••••••••••• • •••••• g. objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi, BTP do 15 m² in je višine do 4 m • •••••••••••••••••••••••••• Vadbeni objekti: 1. Vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem: a. igrišče za šport in rekreacijo na prostem, travnate oziroma naravne površine, površine v skladu z normativi, ki veljajo za posamezno vrsto igre z žogo ••••••••••••••••••••• •••••• b. kolesarska steza, z naravnim utrjenim zemljiščem, širine do 1,2 m; •••••••••••••••••••••••••••••••• • c. planinska pot, širine do 1 m • • ••• ••••• d. smučišče, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami dolžine do 200 m • • • • *11 *11 *11 e. sprehajalna pot, širina do 1,2 m •••••••••••••••••••••••••••••••••• f. športno strelišče, tlorisne površine do 3 ha •• g. trimska steza, širine do 1 m •••••• •••••• •••••• h. vzletišče, z izključno travnato površino, tlorisne površine do 5 ha •••• •• 2. Vadbeni objekti, namenjeni obrambi ter zaščiti in reševanju - se lahko gradijo na območjih F, f in na ••••• Spominske plošče, kot del fasade stavbe velikosti do 1 m², ter spomeniki in spominska obeležja na pokopališčih *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 Urbana oprema: a. nadkrita čakalnica na postajališču, BTP do 15 m², višina nadstreška do 4 m *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 b. javna kolesarnica z nadstreškom, BTP do 15 m², višina nadstreška do 4 m *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 c. javna telefonska govorilnica, BTP do 10 m² *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 d. transparent, dimenzije do 8 m x 1 m, spodnji rob najmanj 5,5 m nad voznim pasom ceste *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 e. skulptura in druga prostorska inštalacija, BTP do 100 m², višina do 4 m *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7*7*7*7*7*7*7*7 f. večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, BTP do 30 m², višina do 4 m; *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7*7*7 g. montažna sanitarna enota, BTP do 20 m², višine do 4 m; *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 h. vodnjak oziroma okrasni bazen, BTP do 100 m², višina konstrukcije do 4 m; *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 i. otroško igrišče, BTP do 500 m²; *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 j. obešanka na drogu javne razsvetljave, površine do 2 m². *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7 *7

*1 - izključno na vrtnem delu parcele; ne pred ulično fasado *2 - v primeru ko ni možna priključitev na javno kanalizacijsko ali vodovodno omrežje in ob soglasju pristojnega upravljavca . *3 - izključno ograje namenjene potrebam športnih površin (zaščitne, varovalne ograje) *4 - Izključno ograje namenjene varovanju oziroma zaščiti parkovnih površin. Praviloma se uporabljajo žive meje, lahko so tudi lesene ali žičnate. Lesene oziroma žičnate ograje morajo biti transparentne. Zidovi niso dovoljeni. Maksimalna višina 1,5 m. *5 - kot zaščitna/varovalna ograja pokopališča. Ograjevanje znotraj območja pokopališča ni dovoljeno. *6 - kot zaščitne ograje pred divjadjo samo na meji med gozdom in obdelanimi površinami. Zidovi niso dovoljeni. *7 - lokacija se določi skupaj z občinsko strokovno službo pristojno za prostor *8 - v kolikor znotraj SK, A in IK gradnja ni izvedljiva, je gradnja oziroma postavitev objekta možna na drugih rabah v neposredni bližini obstoječe kmetije in sicer tako, da je zagotovljena funkcionalna povezanost s kmetijo. Objekt ne sme povzročiti fragmentacije kmetijskih zemljišč. *9 - samo na zemljiščih, ki so prometno dostopna, če rabijo vodo, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje; postavitev objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah in drugih površinah in objektih, potrebno soglasje pristojne občinske službe *10 – niso dovoljeni na vidno izpostavljenih mestih, uličnih fasadah, ne smejo presegati višine slemen objektov, na katerih so nameščeni *11 – dovoljeno je vzpostaviti smučarsko progo za čas smučarske sezone, postavljanje montažnih žičniških objektov ter kioskov za čas smučarske sezone *12 - razen znotraj naselij, varovalne ograje dovoljeno postavljati vedno, ko to zahtevajo posebni predpisi

PRILOGA V.2

REGULACIJSKE ČRTE V PROSTORU