MEDNARODNI MUZIKOLOŠKI SIMPOZIJ INTERNATIONAL MUSICOLOGICAL SYMPOSIUM

VLOGA NACIONALNIH OPERNIH GLEDALIŠČ V 20. IN 21. STOLETJU: OB 100. OBLETNICI ODPRTJA OPERE NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI

THE ROLE OF NATIONAL OPERA HOUSES IN THE 20TH AND 21ST CENTURIES: ON THE 100TH ANNIVERSARY OF THE OPENING OF THE NATIONAL OPERA IN LJUBLJANA

Od 16. do 18. aprila 2018 From 16 to 18 April 2018

Viteška dvorana Knight’s Hall, Križanke

PROGRAM SGD FINANČNO OMOGOČATA / THE PROGRAMME OF THE SGD IS SUPPORTED BY:

Ustanoviteljica Festivala Ljubljana je Mestna občina Ljubljana. The Ljubljana Festival was founded by the City of Ljubljana. SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 3

33. SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 33rd SLOVENIAN MUSIC DAYS

VLOGA NACIONALNIH OPERNIH GLEDALIŠČ V 20. IN 21. STOLETJU: OB 100. OBLETNICI ODPRTJA OPERE NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI

THE ROLE OF NATIONAL OPERA HOUSES IN THE 20TH AND 21ST CENTURIES: ON THE 100TH ANNIVERSARY OF THE OPENING OF THE NATIONAL OPERA IN LJUBLJANA

Program in izvlečki / Programme and Abstracts

Vodja muzikološkega simpozija / Head of the Musicological Symposium Jernej Weiss

Programski odbor simpozija / Program Committee of the Symposium prof. dr. Primož Kuret (Univerza v Ljubljani / University of Ljubljana) prof. dr. Helmut Loos (Univerza v Leipzigu / University of Leipzig) prof. dr. John Tyrrell (Univerza v Cardiffu / Cardiff University) prof. dr. Michael Walter (Univerza v Gradcu / University of Graz) prof. dr. Jernej Weiss (Univerza v Ljubljani - University of Ljubljana / Univerza v Mariboru - University of Maribor)

Uredile / Edited by Ana Vončina, Živa Steiner, Lea Čehovin 4 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 5

Luba Kyyanovska (Lvov / Lviv): Opera as a market: PROGRAM / PROGRAMME performance as a marketing move / Opera kot trg: predstava kot marketinška poteza Ponedeljek, 16. aprila / Monday, 16 April

Ob 14.30 / At 2.30 pm Ob 10.00 / At 10.00 am Vodja / Chairman: Susanne Kogler Pozdravna nagovora / Welcome speeches: Peter Sotošek Štular (ravnatelj SNG Ljubljana / Director General Wolfgang Marx (Dublin): Opera in Ireland – a continuing of the Slovenian National Theatre Opera and Ballet Ljubljana) struggle for acceptance / Opera na Irskem – nenehen boj Jernej Weiss (vodja muzikološkega simpozija / Head of the za priznanje Musicological Symposium) Lauma Mellēna-Bartkeviča (Riga): Opera and national culture in Latvia: centenary balance / Opera in narodna kultura v Latviji: stoletni pregled Ob 10.15 / At 10.15 am Florinela Popa (Bukarešta / Bucharest): On the Romanian Opera, Bucharest: one author, two views / Vodja / Chairman: Primož Kuret O Romunski Operi v Bukarešti: en avtor, dva pogleda

Helmut Loos (Leipzig): Tempel und Kathedralen für die ernste und heilige Musik. Opern- und Konzerthäuser und ihre Ob 16.00 / At 4.00 pm Ikonographie / Templji in katedrale resne in duhovne glasbe. Operne in koncertne hiše ter njihova ikonografija / Temples Vodja / Chairman: Wolfgang Marx and cathedrals for serious and sacred music. Opera houses and concert halls and their iconography Susanne Kogler (Gradec / Graz): Contemporary opera in Hartmut Krones (Dunaj / Vienna): Die Wiener Volksoper 20th and 21st century Austria: a critical case study / Sodobna als »nationale Spielstätte« / Dunajska ljudska opera v vlogi opera v Avstriji 20. in 21. stoletja: kritična študija primera »narodnega prizorišča« / The Vienna Volksoper as Vita Gruodyte (Vilna / Vilnius): Opera without theatre »national venue« Opera brez operne hiše Jacques Amblard (Aix–Marseille): The 21st century: operas and childhood / 21. stoletje: opere in otroštvo Ob 11.30 / At 11.30 am

Vodja / Chairman: Helmut Loos

Vladimír Zvara (Bratislava): Searching for opera’s raison d’être: History of the Slovak National Theatre revisited / Iskanje smisla v operi: ponoven pregled zgodovine Slovaškega narodnega gledališča Vladimir Gurevich (Sankt Peterburg / Saint Petersburg): Zwischen Vergangenheit und Zukunft: Mariinski Theater – 21. Jahrhundert / Med preteklostjo in sedanjostjo: Mariinsko gledališče – 21. stoletje / Between past and future: The Mariinsky Theatre – the 21st century 6 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 7

Torek, 17. april / Tuesday, 17 April Sreda, 18. aprila / Wednesday, 18 April

Ob 10.00 / At 10.00 am Ob 10.00 / At 10.00 am

Vodja / Chairman: Hartmut Krones Vodja / Chairman: Ivan Florjanc

Helena Spurná - Lubomír Spurný (Olomouc–Brno): Matjaž Barbo (Ljubljana): Operna »vožnja domov« Emila National stereotypes in Czech opera 1860–1945 Hochreiterja / Emil Hochreiter's operatic »homeward journey« Nacionalni stereotipi v češki operi 1860–1945 Darja Koter (Ljubljana): Ciril Debevec – prvi poklicni Lenka Křupková, Jiří Kopecký (Olomouc): Das Olmützer operni režiser na Slovenskem / Ciril Debevec – the first Provinztheater und seine Bindungen an Marburg und Laibach. professional opera director in Slovenia Das Olmützer Operntheater als Modell zur Herausbildung Primož Kuret, Jernej Weiss (Ljubljana, Ljubljana–Maribor): eines nationalen Theaters im Rahmen der Österreichischen Václav Talich in Friderik (Fritz) Reiner: slovita dirigenta, ki sta Monarchie / Olomuško provincialno gledališče ter njegove svojo umetniško pot začela v Ljubljani / Václav Talich and naveze z Mariborom in Ljubljano. Olomuško operno gledališče Fritz Reiner: two famous conductors who began their artistic kot model za oblikovanje narodnega gledališča v avstrijski careers in Ljubljana monarhiji / The Olomouc Provincial Theater and its ties to Maribor and Ljubljana. The Olomouc Opera Theater as a model for the formation of a national theater in the Austrian Monarchy Ob 11.30 / At 11.30 am Biljana Milanović (Beograd / Belgrade): Opera productions of the Belgrade National Theatre at Vodja / Chairman: Matjaž Barbo the beginning of the 20th century between political rivalry and contested cultural strategies / Operne produkcije v Aleš Gabrič (Ljubljana): Ustanovitev Opere Narodnega beograjskem Narodnem gledališču na začetku 20. stoletja gledališča v Ljubljani v sklopu izgradnje osrednjih narodnih med političnim rivalstvom in spornimi kulturnimi strategijami kulturnih ustanov / The founding of the National Theatre Opera in Ljubljana as part of the construction of the principal national cultural institutions Ob 11.30 / At 11.30 am Gregor Pompe (Ljubljana): Repertoarna analiza ljubljanskega opernega uprizarjanja od ustanovitve Vodja / Chairman: Jernej Weiss Dramatičnega društva do danes / Analysis of the Ljubljana operatic repertoire from the founding of the Dramatic Ivano Cavallini (Palermo): The Italian »national opera” Society to the present day imagined from a Southern Slavic viewpoint: Franjo Kuhač Tjaša Ribizel (Ljubljana): Recepcija izvedenega programa and Josip Mandić / Italijanska »narodna opera« z vidika južnih ljubljanske Opere skozi oči glasbene kritike dnevnega Slovanov: Franjo Kuhač in Josip Mandić časopisja od konca druge svetovne vojne do šestdesetih Cristina Scuderi (Gradec / Graz): What archival documents let / Reception of the programme of the Ljubljana Opera tell us about Eastern Adriatic theaters and operatic through the eyes of music critics writing in the daily press production system at the dawn of the 20th Century / Kaj nam from the end of the Second World War to the 1960s arhivski dokumenti povejo o gledališčih in sistemu operne produkcije ob vzhodnem Jadranu na pragu 20. stoletja Nada Bezić (Zagreb): Zagrebška in Ljubljanska opera med drugo svetovno vojno – primerjava / The Zagreb Opera and the Ljubljana Opera during the Second World War – a comparison 8 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 9

Ob 14.30 / At 2.30 pm IZVLEČKI / ABSTRACTS

Vodja / Chairman: Darja Koter Ponedeljek, 16. aprila / Monday, 16 April Ivan Florjanc (Ljubljana): Kogojev inovativni kompozicijski Ob 10.00 / At 10.00 am prispevek v slovenski operi v začetku 20. stoletja Kogoj's innovative contribution to Slovene opera at the start of the 20th century Helmut Loos Niall O'Loughlin (Loughborough): The European musical Univerza v Leipzigu context of the operas of Slavko Osterc / Evropski glasbeni University of Leipzig kontekst oper Slavka Osterca Andrej Misson (Ljubljana): Kratko razmišljanje o slovenski Templji in katedrale resne in duhovne operi / A brief reflection on Slovene opera glasbe. Operne in koncertne hiše ter njihova ikonografija

Ob 16.00 / At 4.00 pm Izgradnja velikih stavb je vedno povezana z obsežnim načrtovanjem, velikimi finančnimi sredstvi in veliko mero Vodja / Chairman: Gregor Pompe potrpežljivosti. Izgradnje ni brez praktično-eksistencialnega namena ali temeljne konceptualne potrebe po umetnosti, Borut Smrekar (Ljubljana): Opera v samostojni Sloveniji ki zagotavlja življenje in obstoj ali spodbuja družbeno Opera in independent Slovenia identiteto, pri tem pa so meje v iskanju ravnovesja med Tomaž Svete (Maribor): Pota in stranpota sodobne praktično namembnostjo in reprezentacijo že iz časa slovenske operne ustvarjalnosti / The highways and pred renesanso pogosto zamegljene. To velja tako za byways of contemporary Slovene opera utrdbe kot tudi antična svetišča in srednjeveške stolnice, Vlado Kotnik (Koper): Prenovljena operna hiša, ki pri slednjih gre za utrjene cerkve. Iz prizadevanj je zamaka: Postsocialistična rekonstrukcija ljubljanske Opere mogoče razbrati pomembne zaključke o razmerah in v primežu nacionalnih sil neoliberalizma / The renovated samorazumevanju časa. Leta 1743 je bil v Berlinu zgrajen opera house that leaks: the postsocialist Ljubljana Opera prvi samostojni objekt za glasbene prireditve – Kraljeva and Ballet Theatre reconstructed under the national dvorna opera – ki se danes v pred kratkim prenovljeni powers of neoliberalism podobi imenuje Državna opera Unter den Linden. Ni slučaj, da spominja na antično svetišče ter jo skladno s tem krasijo številne figure antičnih božanstev, muz in drugih likov. To okrasje, kipi in slike, ikonografsko izkazuje vsebino, ki je jasno usmerjena v smisel in namen stavbe. To velja za izgradnjo opernih in koncertnih hiš vse do 20. stoletja, kar dokazujejo tudi izbrani primeri.

Tempel und Kathedralen für die ernste und heilige Musik. Opern- und Konzerthäuser und ihre Ikonographie

Die Errichtung großer Bauwerke ist stets mit erheblichem Aufwand an planender Vorbereitung, an finanziellen Mitteln 10 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 11

und ausdauernder Arbeit verbunden, sie geschieht nicht sezoni 1904/05 pa se je hiša dokončno preimenovala v ohne praktisch-existentiellen Nutzen oder grundlegend- ljudsko opero. Nova organizacija je bila najprej nadvse ideelles Bedürfnis etwa Leben und Existenz sichernder oder uspešna in je kmalu začela izvajati tudi »veliko«, vendar gesellschaftlich identitätsstiftender Art, wobei die Grenzen še vedno pogosto nacionalno obarvano opero, dokler nicht erst seit der Renaissance oft fließen sind, praktische ni zaradi povojne inflacije zašla v finančne težave, tako Nutzung und Repräsentation in einen Ausgleich gebracht da so jo julija leta 1928 zaprli. Režiser Otto Preminger, ki werden. Dies betrifft Festungsbauwerke ebenso wie antike je pozneje zaslovel v Hollywoodu, je jeseni 1929 poskrbel Tempelbauten und mittelalterliche Dome - man denke za ponoven vzpon, vendar je gledališče, potem ko je etwa an Wehrkirchen -, die Anstrengungen lassen wichtige nacistična Nemčija okupirala Avstrijo in so odpuščali vse Rückschlüsse auf Situation und Selbstverständnis der Zeit nezaželene (predvsem židovske) delavce, prešlo pod zu. 1743 ist in Berlin das erste eigenständige Bauwerk okrilje mesta Dunaj in med drugim služilo kot prizorišče für musikalische Veranstaltungen errichtet worden, die nacionalsocialistične organizacije »Kraft durch Freude« Königliche Hofoper, heute – frisch renoviert – Staatsoper (Moč skozi veselje). V zadnjih letih druge svetovne vojne, Unter den Linden. Sie besitzt nicht zufällig die Gestalt eines ko so bila vsa gledališča zaprta, je hiša delovala kot kino, antiken Tempels und ist entsprechend mit einem reichen po vojni pa je bila najprej nadomestni prostor za uničeno Figurenschmuck antiker Götter, Musen und anderer dunajsko državno opero, dokler ni v sezoni 1946/47 spet Gestalten ausgestattet. Dieser Bildschmuck, Skulpturen und postala samostojna. Vsekakor je bila več let (pod skupnim Gemälde, beinhaltet ikonographisch ein Programm, das vodstvom) tudi neke vrste podružnica dunajske državne deutlich auf Sinn und Zweck des Gebäudes ausgerichtet opere. Ko je leta 1998 dokončno postala neodvisna, ist. Dies betrifft den gesamten Opern-und Konzerthausbau je ljudska opera poudarila pripadnost Dunaju in zelo bis zum 20. Jahrhundert. Er wird an ausgewählten Beispielen pronicljivo gojila opereto ter s tem spet pokazala svojo dargestellt. posebno domačo, morda celo »nacionalno« (trenutno vsekakor avstrijsko) usmerjenost.

Hartmut Krones Die Wiener Volksoper als Univerza za glasbo in upodabljajoče umetnosti Dunaj „nationale Spielstätte” University of Music and performing arts Vienna 1897, gegen Ende der sogenannten „Ringstraßenzeit”, Dunajska ljudska opera v vlogi konstituierte sich der „Kaiserjubiläums-Stadttheater- »narodnega prizorišča« Verein”, der sich die Aufgabe stellte, aus Anlaß des 1898 zu feiernden 50jährigen Regierungsjubiläums Leta 1897, proti koncu tako imenovanega obdobja von Kaiser Franz Joseph I. in Währing ein Theater für »Ringstraßenzeit«, je bilo ustanovljeno Društvo za deutsche Sprechstücke zu errichten. Und innerhalb von cesarjevo jubilejno mestno gledališče (Kaiserjubiläums- nur 10 Monaten entstand 1898 das „Kaiser-Jubiläums- Stadttheater-Verein). Njegova naloga je bila ustanovitev Stadttheater” als eine bewußt „deutsche” Bühne, gledališča za uprizarjanje nemških predstav v Währingu die allerdings bereits 1903 in Konkurs ging. Ab dem ob prihajajoči 50-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa Herbst 1903 wurde unter einer neuen Direktion dann I v letu 1898. Le 10 mesecev pozneje je bilo leta 1898 auch die volkstümliche Spieloper gepflegt, ab der ustanovljeno Cesarjevo jubilejno mestno gledališče Saison 1904/05 hieß das Haus endgültig „Volksoper”. (Kaiser-Jubiläums-Stadttheater) kot zaveden »nemški« Die neue Ausrichtung war dann zunächst überaus oder, ki pa je že leta 1903 zaradi stečaja prenehalo erfolgreich, und bald pflegte man auch die „große”, delovati. Od jeseni leta 1903 so pod novim vodstvom aber erneut oft national ausgerichtete Oper, bis das uprizarjali tudi ljudsko veseloigro s petjem in plesom, v Haus durch die nachkriegsbedingte Inflation in finanzielle Schwierigkeiten geriet und Juli 1928 geschlossen wurde. 12 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 13

Der spätere Hollywood-Regisseur Otto Preminger sorgte leta Prve slovaške republike in obdobje petdesetih let dann ab Herbst 1929 für einen erneuten Aufschwung, prejšnjega stoletja. Vpliv politike in ideologije na opero doch nach der Okkupation Österreichs durch Nazi- pa se večinoma ni kazal v obliki cenzure in prepovedi. Deutschland und der Entlassung aller unerwünschten (vor Repertoarji in sprejemanje opere po letu 1948 razkrivajo allem jüdischen) Mitarbeiter übernahm die Stadt Wien ostanke stereotipov malomeščanskega pojmovanja opere, das Theater und verwendete es u. a. als Spielstätte der kar kaže na izrazito apolitičnost te umetniške oblike. Namen nationalsozialistischen Organisation „Kraft durch Freude”. sociološke raziskave, ki jo je v letih 1968 in 1969 opravil In den letzten Jahren des Zweiten Weltkrieges, als alle Michal Hruškovic, je bil ugotoviti vzroke za slabo obiskanost Theater geschlossen wurden, fungierte das Haus dann Opere Slovaškega narodnega gledališča. Še vedno velja als Kino, nach dem Krieg war es zunächst Ersatzquartier za izjemno raziskavo družbene strukture obiskovalcev für die zerstörte Wiener Staatsoper, ehe es ab der Saison opere in specifičnega položaja opere v Bratislavi, mestu, v 1946/47 wieder selbständig wurde. Allerdings war es katerem je družbena funkcija kulture »mešanica« stereotipov etliche Jahre (unter gemeinsamer Führung) auch eine podedovane malomeščanske kulture in elementov novejših Art Dependance der Wiener Staatsoper. 1998 endgültig ideologij, natančneje nacionalistične ideologije. eigenverantwortlich, erfuhr die Volksoper in der Folge eine betont „wienerische” Ausrichtung, pflegte dadurch auch in Searching for opera’s raison d’être: besonders prononcierter Weise die Gattung der Operette history of the Slovak National Theatre und besitzt somit erneut eine speziell bodenständige, wenn revisited nicht „nationale” (jetzt allerdings österreich-bezogene) Ausrichtung. The title of this essay is inspired by the publication Zápas o podobu a zmysel SND [The Fight for the constitution and raison d'être of the Slovak National Theatre] (ed. Ponedeljek, 16. aprila / Monday, 16 April by Ladislav Lajcha). The »raison d’être« of the theatre, Ob 11.30 / At 11.30 am its existence as a demonstration of a clearly delineated public interest, is a concept that has been gradually consolidating in the course of the theatre’s history. The development of the SNT Opera and its audience was Vladimír Zvara affected by two periods under totalitarian regimes: the Univerza Comenius, Bratislava years of the First Slovak State, and the period of the 1950s, Comenius University, Bratislava although the influence of politics and ideology on opera mostly did not manifest itself in the form of censorship or Iskanje smisla v operi: bans. The repertoire as well as opera reception after 1948 ponoven pregled zgodovine reveal the residues of stereotypes of the bourgeois notion Slovaškega narodnega gledališča of opera, which implies an immensely apolitical character of this artistic genre. The sociological survey carried Naslov tega prispevka se zgleduje po objavi Zápas out in 1968–1969 under Michal Hruškovic was aimed at o podobu a zmysel SND [Boj za ustanovitev in smisel determining the causes of poor attendance of the Opera Slovaškega narodnega gledališča] (ur. Ladislav Lajcha). of the SNT; this survey remains a unique study of the social Raison d’être gledališča, njegov obstoj kot izraz jasno structure of the opera audience and the specific position opredeljenega javnega interesa, je pojem, ki se je of the opera in Bratislava, the city in which the social postopoma uveljavljal skozi zgodovino gledališča. Na function of culture has been a „mixture” of stereotypes razvoj Opere Slovaškega narodnega gledališča in njenega of inherited bourgeois culture (Bildung) and elements of občinstva sta vplivali dve obdobji totalitarnih režimov: younger ideologies, namely the nationalist ideology. 14 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 15

Vladimir Gurevich sredstva gledališče črpa iz svoje blagajne. Gledališče je Ruska državna pedagoška univerza privlačno tudi za pokrovitelje, med drugim ga podpirajo A. Herzen v Sankt Peterburgu ruska in tuja podjetja. Kljub izrednim telesnim in duševnim Alexander Herzen-State Pedagogical University, obremenitvam sodelavcev Mariinskega gledališča je Saint-Petersburg Valerij Gergijev v 30 letih delovanja na čelu gledališča dosegel zelo visoko raven vodenja ter vsekakor visoko Med preteklostjo in sedanjostjo: glasbeno (strokovno) raven v večini predstav. To seveda ne pomeni, da v gledališču vse poteka brez težav. Težave Mariinsko gledališče – 21. stoletje so prisotne in poročilo je pretežno namenjeno analizi premagovanja teh težav. Mariinsko gledališče igra 235. sezono. V Evropi se le redka gledališča lahko ponašajo s tako dolgim obstojem. Gledališče je v tem času uprizorilo številne Zwischen Vergangenheit und Zukunft: operne in baletne predstave – dejansko celoten Mariinski Theater – XXI Jahrhundert klasični repertoar. Preživelo je različna zgodovinska obdobja, kar trikrat je zamenjalo naziv, toda še vedno Das Mariinski-Theater leitet jetzt 235-ten Saison. Es gibt ein je v središču splošnih razvojnih smernic ruske umetnosti. bisschen in Europa Theater mit so einer langen Tradition. V 21. stoletju je gledališče pridobilo tudi nove vloge. V Während dieser Zeit auf der Bühne des Theaters zahlreiche razmerah lastniške družbene ureditve današnje Rusije s Opern und Ballette geliefert wurden - in der Tat, das ganze personifikacijo družabnega življenja se pri dejavnostih klassische Repertoire. Nach überstandener verschiedenen Mariinskega gledališča križajo umetniške izrazne oblike in historischen Epochen, dreimal wechselnd der Titel, das kulturno-politične paradigme. Ravnatelj in glavni dirigent Theater immer war und bleibt der Mittelpunkt einer gledališča Valerij Gergijev je dobil posebno možnost allgemeinen Tendenzen der Entwicklung der Russischen neomejene razširitve repertoarja in njegovih slogovnih Kunst. In der XXI-ten Jahrhunderts bekam das Theater, inkarnacij, kar ne bi bilo mogoče brez precedenčne aber auch neue Funktionen. In den Bedingungen des odločitve zasebno-javnega financiranja. Omeniti je treba eigentümlichen Gesellschaftsordnung heutigen Russland še dejstvo, da gledališče zaposluje štiri tisoč ljudi. V treh mit seiner Personifizierung des sozialen Lebens die ločenih stavbah so dvorani za predstave, koncertna Aktivitäten des Mariinsky-Theaters hat sich an der Kreuzung dvorana in številne manjše dvorane za koncerte komorne der eigentlichen künstlerischen Ausdrucksformen und einer glasbe. H gledališču spadajo še koncertne dvorane v kulturell-politischen Paradigmas gemeldet. Der Intendant Vladivostoku in Vladikavkazu ter koncertna dvorana na und der Hauptdirigent des Theaters Valery Gergiev erhielt obrobju Sankt Peterburga. die einzigartige Möglichkeit der unbegrenzten Po plačilu dajatev gledališče prednjači v mestu, kjer Erweiterung von Repertoire und dessen stilistischen je veliko največjih tovarn, ki proizvajajo številne izdelke Inkarnationen, wenn nicht die Präzedenzfälle der privat- za civilni in vojaški namen. Te razmere omogočajo, da öffentliche Finanzierung. Über das Ausmaß des Vorfalls gledališče v repertoar vključi kar največje število predstav. ist die Tatsache, dass im Theater arbeiten vier tausend Trenutno jih je okrog sto: 70 opernih in 30 baletnih. Mitarbeitern. In drei separaten Gebäuden gibt es zwei Po pripadajočem osebju je na svetu brez primere. Säle für Aufführungen, einen Konzertsaal und eine Reihe Denimo število članov orkestra. V skupini prvih violin von kleinen Kammermusik-Sälen. Theater gehören auch je 21 notnih stojal, v skupini drugih violin 18, 16 viol, 16 die Konzertsäle in Wladiwostok und Wladikawkas, auch čelov, 16 kontrabasov, 21 flavt, 20 oboj, 20 klarinetov, 16 Konzertsaal am Stadtrand von St. Petersburg gebaut ist. Bei fagotov itn. Država zagotavlja del proračuna, denar za der Zahlung von Steuern Theater ist einer der ersten Orte plače in deloma financira nove produkcije. Znesek se vrti in der Stadt, wo sich viele der größten Fabriken, produziert okrog štiri milijarde rubljev ali 57 milijonov evrov. Preostala eine Vielzahl von Produkten für zivile und militärische Bestimmung. Eine solche Situation bietet die Möglichkeit, 16 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 17

das Theater in seinem Repertoire haben die maximale mogoče videti in občutiti. V 19. stoletju je opera postala Anzahl von Aufführungen. In der aktuellen Plakat des najpomembnejši žanr v nacionalnih skladateljskih šolah, po Mariinsky-Theaters, etwa hundert Namen - etwa 70 Opern letu 1848 pa je imela pomlad narodov pomembno vlogo und 30 Ballette. Die entsprechenden pri oblikovanju nacionalne zavesti narodov brez države: Staaten sind unerreicht in der Welt. Zum Beispiel ist die Čehov, Poljakov, Slovencev, Ukrajincev, Anzahl der Künstler des Orchesters. In der Gruppe der Madžarov in drugih. ersten Violinen - 21 Pulte, das zweite - 18 Pulte, 16 Pulte Trenutno je na trgu »opernega blaga in storitev« na voljo Violen, genauso wie Celli, 16 Kontrabässe, 21 Flöte, 20 veliko zelo domiselnih načinov za njeno uspešno prodajo. Oboen, 20 Klarinetten, 16 Fagotte usw. Der Staat stellt Trg aktivno uporablja marketinške mehanizme (oglaševanje, einen Teil des Budgets, laufende Löhne und bis zu einem ustvarjanje povpraševanja) ter ob tem upošteva potrebe gewissen Grad auf neue Produktionen. Es ist etwa 4 »kupcev«, se pravi poslušalcev, in »izboljšuje produkcijo«. Milliarden Rubel (57 Millionen Euro). Die restlichen Mittel das Operni žanr se je tako ohranil kot pojav s svojo nišo v Theater selbst verdient. Und zieht auch Sponsoring-Mittel umetniškem svetu sodobnih časov. aus verschiedenen Fonds, die direkte Unterstützung der Poudariti je treba več uspešnih »marketinških potez« Russischen und ausländischen Unternehmen usw. pri izvajanju opernih predstav: 1. prestiž obiska operne Bei der enormen körperlichen und psychischen Belastung predstave, ki kaže na neki družbeni položaj, 2. popularizacija ausgesetzt, die sich auf das Kollektiv des Mariinsky-Theaters, blagovnih znamk opernih pevcev, skladateljev ali seit 30 Jahren Regie zu Valery Gergiev hat es geschafft, ein posameznih oper, 3. sodelovanje opernih pevcev pri sehr hohes Niveau der Steuerbarkeit Team und auf jeden Fall vodenju oddaj, 4. promocije, ki združujejo pevce operne in hohe musikalisches (professionelles darstellendes) Niveau der popularne glasbe, 5. sodobna, pogosto škandalozna režija meisten Aufführungen. Dies bedeutet natürlich nicht, dass im klasičnih oper, ki pritegne veliko gledalcev. Theater kein Problem. Es gibt Sie - und ein großer Teil unseres Berichtes gewidmet, deren Auswertung und Analyse von Opera as a market: performance Möglichkeiten und Wege Ihrer Ueberwindung. as a marketing move

The opera as a genre for 400 years has shown the fantastic Luba Kyyanovska properties of adapting to social queries, needs and ideas Univerza v Lvovu about the aesthetic absolute and the functions of art in University of Lviv society. Therefore, you should not represent the opera as a purely Opera kot trg: predstava artistic phenomenon. It should not be forgotten that the kot marketinška poteza opera with its synthetic, spectacular, democratic, sensitive reaction to political and historical upheaval is an important Opera kot žanr že štiristo let kaže izjemno sposobnost social institution. The opera throughout the entire stage prilagajanja družbenim vprašanjem, potrebam in idejam o of its evolution acted not only according to the laws of estetskem absolutu in vlogah umetnosti v družbi. art, but also according to the laws of the market. The Zato opere ne gre razumeti kot zgolj umetniški pojav. market nature of the opera was determined by the natural Ne smemo pozabiti, da je opera s svojimi sintetičnimi, attraction of the widest public to the sights and pleasures. spektakularnimi, demokratičnimi in tankočutnimi odzivi na In the nineteenth century the opera became a key genre politične in zgodovinske pretrese pomembna družbena in national composer schools, and after 1848 the „people's institucija. Opera skozi vse stopnje svojega razvoja ni spring” played an important role in shaping the national delovala samo po zakonih umetnosti, temveč tudi po consciousness of non-stateless people: the Czech Republic, zakonih trga. Na tržno naravo opere je vplivala naravna Poland, Slovenia, Ukraine, Hungary, and others. očaranost najširše javnosti nad privlačnostjo tega, kar je 18 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 19

At the present stage, the market for „opera goods and nejasen odnos. To je deloma posledica njene lege na services” offers numerous and very ingenious ways of robu Evrope, deloma pa tudi njene specifične kulturne its successful sale, uses the active action of marketing zgodovine, ki bolj kot umetniško ceni tradicionalno mechanisms - advertising, demand formation, taking glasbo. Vendar obstaja tudi nekaj spodbudnih kazalcev. Z into account the needs of „buyers” - listeners, „improving Geraldom Barryjem in Donnachom Dennehyjem ima Irska production”. Thus, the operatic genre itself is preserved as a trenutno dva mednarodno priznana operna skladatelja, phenomenon occupying its niche in the artistic being prerazporeditev državnih sredstev v zadnjih letih pa je več of the modern times. irskim skladateljem omogočila pisanje novih oper. It is worth pointing out several successful „marketing moves” V tem prispevku bom kratko orisal zgodovino irske opere in implementing the opera performance: 1. the prestige od začetka 20. stoletja, nato pa se bom osredotočil of visiting opera performances, which indicates a certain na irsko dojemanje umetniške glasbe in nacionalne social status of a person. 2. Popularization of brands of opera identitete, zlasti z vidika, ki se odraža v novejših irskih singers, composers or specific operas. 3. Conducting a operah. Opera je bila na Irskem pogosto na seznamu show with the participation of opera singers. 4. Promotions, skrajno ogroženih vrst – zato in zaradi njene trenutne (sicer where opera and pop singers and musicians stand nearby. skromne) oživitve je zanimiva za primerjalno analizo v 5. Contemporary, often scandalous directing of classical mednarodnem kontekstu. operas, which is very attractive to the public.

Opera in Ireland – a continuing struggle for acceptance Ponedeljek, 16. aprila / Monday, 16 April Ob 14.30 / At 2.30 pm In 1909, Robert O’Dwyer’s Eithne became the first full- scale opera written in the Irish language to be performed in Ireland. A century later, in 2008, a brand new 750- Wolfgang Marx seat opera house was opened in the country, to be Univerzitetni kolidž v Dublinu designated as the (first ever) National Opera House in University College Dublin 2014. But O’Dwyer’s work was not to be performed again until October 2017, and the National Opera House – Opera na Irskem – nenehen boj located in the small city of Wexford (20,000 inhabitants) za priznanje – was built for the Wexford Opera Festival which runs for 15–20 days every autumn; otherwise only a handful of Leta 1909 je bila prvič uprizorjena opera Eithne Roberta events (few of them operas) take place there. Ireland O’Dwyerja, prva celovita opera, napisana v irščini in is one of very few European countries to have neither a uprizorjena na Irskem. Sto let pozneje, leta 2008, je odprla permanent, full-scale opera company nor a dedicated vrata nova operna hiša s 750 sedeži, ki je bila leta 2014 opera house in its capital city. For a long time Ireland has razglašena za prvo narodno operno hišo sploh. O’Dwyerjevo had an ambiguous relationship to classical music, and to delo je bilo na njen oder postavljeno šele oktobra 2017. opera in particular. This may partly have to do with the Narodna operna hiša stoji v mestecu Wexford z 20.000 country’s peripheral location in Europe, but also with its prebivalci in je bila zgrajena za Wexfordski operni festival, ki specific cultural history that values traditional music over poteka vsako jesen in traja od 15 do 20 dni. Sicer pa stavba art music. But there are also positive signs: With Gerald gosti samo peščico drugih prireditev (in le nekaj oper). Barry and Donnacha Dennehy Ireland currently has two Irska je ena redkih evropskih držav, ki nima stalne popolne internationally successful opera composers, and in recent operne zasedbe niti namenske operne hiše v glavnem years a redistribution of state funding has allowed several mestu. Do klasične glasbe, zlasti opere, je dolgo časa gojila 20 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 21

Irish composers to write new operas. sovjetski dobi; 3. današnji odnos med opero in nacionalno This paper will briefly outline Irish operatic history since the kulturo doma – latvijske opere in repertoar – in po svetu: beginning of the twentieth century before focusing on the svetovno znani latvijski operni pevci kot blagovna znamka Irish discourse around art music and national identity, and države in kulturni ambasadorji Latvije, ki prispevajo k especially the way in which it is reflected in recent Irish dojemanju opere kot nacionalne blagovne znamke. operas. In Ireland opera has often found itself on the list Namen tega prispevka je spodbuditi razpravo o položaju of critically endangered species – this as well as its current opere v nacionalni kulturi ter izmenjavo izkušenj z drugimi, (modest) resurgence makes it an interesting comparative zlasti srednje- in vzhodnoevropskimi državami. case study in an international context.

Opera and national culture in Latvia: Lauma Mellēna-Bartkeviča centenary balance Univerza v Latviji University of Latvia In the eve of the centenary of Latvia as national state in 2018 and the centenary of Latvian National Opera in 2019 Opera in narodna kultura v Latviji: seems important to reflect on relationship between opera stoletni pregled and national culture throughout the history. Standing on crossroads between Russian and German political and Na predvečer stoletnice samostojnosti Latvije kot države cultural influences, opera since the first Latvian opera leta 2018 in stoletnice Latvijske narodne opere leta 2019 troupe founded by Pavuls Jurjans on 1912 has been one je vredno razmisliti o odnosu med opero in narodno of the cultural cornerstones leading to national state. kulturo skozi zgodovino. Latvija leži na križišču ruskih in The features of Latvian national identity on opera stage nemških političnih in kulturnih vplivov, njena opera pa je appear long before the proclamation of a national state. bila, vse odkar je Pavuls Jurjans leta 1912 ustanovil prvi Latvian National opera has been one of the Latvian latvijski operni ansambel, eden od kulturnih temeljev, cultural pillars both institutionally and artistically during na katerih je nastala nacionalna država. Vidiki latvijske the first Republic (1918–1939), during two world wars and nacionalne identitete so se na opernem odru pojavili the following Soviet occupation. First Latvian original že dolgo pred razglasitvijo nacionalne države. Latvijska operas – Baniuta by Alfreds Kalnins and Fire and Night narodna opera je bila eden od stebrov latvijske kulture by Janis Medins in the early 20-ies of the 20th century tako z institucionalnega kot umetniškega vidika v času marked the endeavour to put the Latvian national music prve republike (1918–1939), med svetovnima vojnama in and drama onto the level of European high culture. The po sovjetski okupaciji. Prve izvirne latvijske opere – Baniuta paper will outline the role of Latvian National Opera as Alfredsa Kalninsa ter Ogenj in noč Janisa Medinsa – iz institution and opera as a genre in the context of Latvian zgodnjih dvajsetih let 20. stoletja so bile izraz prizadevanj, national culture in 3 main aspects: 1) representations of da se latvijska narodna glasba in gledališče postavita na Latvian national identity in the pre-national period until raven visoke evropske kulture. V prispevku bom predstavila 1918; 2) national representations in first Latvian operas vlogo Latvijske narodne opere kot institucije in opere marking the turning point in national musical culture of kot žanra v kontekstu latvijske nacionalne kulture s treh the First Republic (1918–1939), during German occupation glavnih vidikov: 1. prikazi latvijske nacionalne identitete v (1940–41) and the Soviet era; 3) relationship of opera obdobju pred nacionalno državo do leta 1918; 2. prikazi and national culture today in-house - Latvian operas in nacionalne identitete v prvih latvijskih operah, ki so bile repertoire, and out - world-famous Latvian opera singers prelomne za nacionalno glasbeno kulturo v prvi republiki as national brand and cultural „ambassadors” of Latvia (1918–1939), med nemško okupacijo (1940–1941) in v establishing a perception of opera as national brand. The 22 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 23

aim of the paper is to stimulate the discussion on place of ključnih dogodkov v romunski zgodovini, ki so neizogibno opera in national culture and the exchange of experience vplivali tudi na Bukareško opero: romantični nacionalizem with other, in particular, Central and Eastern European konec 19. stoletja, vzpostavitev Velike Romunije z združitvijo countries. Romunije in Transilvanije (1918) ter romunski fašizem (1940–1944), ki mu je sledila razglasitev in uveljavitev komunističnega režima, ko je država prešla pod vpliv Florinela Popa Sovjetske zveze (po letu 1944). Obe deli obravnavata Nacionalna univerza za glasbo Bukarešta, Romunija vpliv teh dogodkov na Romunsko Opero kot ustanovo National University of Music Bucharest, Romania in romunsko opero kot glasbeno zvrst, vendar z različnih ideoloških stališč. O Romunski Operi v Bukarešti: en avtor, dva pogleda On the Romanian Opera, Bucharest: one author, two views Octavian Lazăr Cosma (rojen leta 1933), izjemno ustvarjalen strokovnjak, ki je v svojih številnih delih obravnaval An unusually prolific scholar, whose work has tackled the zgodovino romunske glasbe (npr. Hronicul muzicii românești history of Romanian music in numerous volumes (Hronicul [Kronika romunske glasbe] v devetih knjigah in Istoria muzicii românești [The Chronicle of Romanian Music] – 9 Conservatorului din București [Zgodovina Bukareškega volumes, and Istoria Conservatorului din București [The konservatorija] v štirih knjigah), je tudi prvi raziskoval History of the Bucharest Conservatory] – 4 volumes, »narodno opero«. V zadnjih petdesetih letih je o zgodovini among others), Octavian Lazăr Cosma (b. 1933) has also romunske opere napisal več kot štiri tisoč strani: Opera championed exploring the „national opera.” In the last românească [Romunska opera] (dve knjigi, Bukarešta: five decades, he has dedicated more than four thousand 1962); Oedip-ul enescian [Enescujev Ojdip] (Bukarešta: pages to the history of Romanian opera in his volumes: 1967); Hronicul Operei Române [Kronika Romunske opere] Opera românească [Romanian Opera] (two volumes, (tri knjige, Bukarešta: 2003 – 1. knjiga, 2017 – 2. in 3. knjiga) Bucharest: 1962); Oedip-ul enescian [Enescu’s Oedipus] ter Opera Română din Cluj: 1919-1999 [Romunska opera v (Bucharest: 1967); Hronicul Operei Române [The Chronicle Cluju: 1919–1999] (dve knjigi, Bistrița: 2010 – 1. knjiga, 2011 – of Romanian Opera] (three volumes, Bucharest: 2003 – 2. knjiga). volume 1, 2017 – volumes 2 and 3); and Opera Română V tem prispevku želim začrtati razvoj pogleda tega din Cluj: 1919–1999 [The Romanian Opera, Cluj: 1919–1999] strokovnjaka na zgodovino Romunske Opere v Bukarešti. (2 volumes, Bistrița: 2010 – volume 1; 2011 – volume 2). S tem namenom primerjam dve deli: Opera românească This paper proposes to chart the evolution of the scholar’s [Romunska opera], ki je prepojeno z marksistično- view on the history of the Romanian Opera, Bucharest. To leninistično ideologijo in se osredotoča na romunska operna this end, I read two sources in a comparative manner: 1) dela, ter Hronicul Operei Române [Kronika Romunske Opera românească [Romanian Opera], whose approach opere], zelo podrobno, kronološko strukturirano kroniko is steeped in Marxist-Leninist ideology, and focuses on Bukareške opere (sezone, repertoarji, solisti, ravnatelji, works of Romanian opera; and 2) Hronicul Operei Române posamezne težave, s katerimi se je ustanova srečevala, [The Chronicle of Romanian Opera], a very detailed itd.): od njenih začetkov kot romunskega ansambla (1885) chronicle of the Bucharest Opera (seasons, repertoires, do njene uveljavitve kot državne ustanove leta 1921 (1. soloists, managers, particular problems that faced the knjiga), v obdobju 1921–1953 (2. knjiga) in v obdobju institution, and so on), structured chronologically: from its 1953–1970 (3. knjiga). beginnings as a Romanian company (1885) to its proper Zgodovinsko obdobje, obravnavano v obeh muzikoloških establishment as a state institution in 1921 (volume 1); the delih, tj. od leta 1885 do leta 1960, je zaznamovala vrsta years 1921–1953 (volume 2); and 1953–1970 (volume 3). The historical period explored in both works of musicology, 24 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 25

1885–1960, is marked by a series of key-events in the history steirischen herbst, ki so v zadnjih desetih letih med drugim of Romania, which also, inevitably, left an impression on uprizorile dela teh avtorjev: Reimann, Rihm, Henze, B. the Bucharest Opera: the Romantic nationalism of the A. Zimmermann (Salzburški festival), Reimann, Schnittke late 19th century, the two world wars, the establishment of (Dunajska državna opera), Abstrial (Kosmos Theater), Greater Romania through the union between Romania Henze, Neuwirth, B. Lang (Theater an der Wien/Wiener and Transylvania (1918), Romanian fascism (1940-1944), Festwochen, musikprotokoll im steirischen herbst), Henze in followed by the installation and consolidation of the Neuwirth (Univerza za umetnost v Gradcu/musikprotokoll Communist Regime, as the country entered the Soviet im steirischen herbst). sphere of influence (after 1944). Both works discuss the Predpostavljam, da se zlasti večje prestižne ustanove, impact of these events on the Romanian Opera (both as kot sta Dunajska državna opera in Salzburški festival, trudijo an institution and as a musical genre), but from opposite modernizirati svojo podobo z uprizarjanjem skrbno izbranih ideological positions. novih del, ki niso problematična niti z vidika večinoma klasično izobraženih glasbenikov niti z vidika glavnega ciljnega občinstva. Koliko ta politika spodkopava, postavlja na laž, oporeka ali celo uničuje kritično Ponedeljek, 16. aprila / Monday, 16 April razsežnost, na katero se pogosto sklicujejo skladatelji in Ob 16.00 / At 4.00 pm kritiki sodobne glasbe, ostaja odprto vprašaje, ki ga bom obravnavala v zaključku prispevka.

Susanne Kogler Contemporary opera in 20th and 21st Univerza za glasbo in upodabljajočo umetnost, Gradec century Austria: a critical case study University of Music and Performing Arts Graz (KUG), Graz Opera is traditionally seen as a very old-fashioned Sodobna opera v Avstriji 20. in 21. and inflexible art form that does not easily correspond stoletja: kritična študija primera with the needs of contemporary music and innovative performances. Due to the fact that we nevertheless do Opera tradicionalno velja za zelo staromodno in find contemporary works in the major (national) opera neprilagodljivo obliko umetnosti, ki se pogosto ne ujema houses’ programmes, the following questions arise: What s potrebami sodobne glasbe in inovativnih predstav. Ker function do contemporary works fulfil in the context of pa v večjih (narodnih) opernih hišah kljub temu najdemo the entire season’s programme? What is their specific sodobna dela, se postavljajo naslednja vprašanja: Kakšno role regarding the institution’s image and the audiences funkcijo prevzemajo sodobna dela znotraj programa targeted? What new pieces are staged at national opera celotne sezone? Kakšna je njihova specifična vloga v houses? In which way are these contemporary pieces zvezi s podobo ustanove in ciljnim občinstvom? Katere different from works staged at other, often smaller or novosti se uprizarjajo v narodnih opernih hišah? Kako less prestigious theatrical institutions? How do the new, se ta sodobna dela razlikujejo od del, ki se uprizarjajo v often commissioned pieces correspond with the whole drugih, pogosteje manjših in manj prestižnih gledaliških programme? ustanovah? Kako se nova, pogosto naročena dela By exploring and comparing the programmes of divergent ujemajo s celotnim programom? Austrian institutions such as Vienna State Opera, Cosmos Na ta vprašanja bom skušala odgovoriti z raziskovanjem in Theatre Vienna, Salzburg Festival, Theater an der Wien primerjanjem programov raznolikih avstrijskih ustanov, kot and musikprotokoll im steirischen herbst, which during the so Dunajska državna opera, Kosmos Theater na Dunaju, last ten years staged, amongst others, works by Reimann, Salzburški festival, Theater an der Wien in musikprotokoll im Rihm, Henze, B.A. Zimmermann (Salzburg Festival), 26 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 27

Reimann, Schnittke (Vienna State Opera), Abstrial (Cosmos opere zlahka sprejmejo nekatere kode, ki so že obstajali v Theatre Vienna), Henze, Neuwirth, B. Lang (Theater an der glasbenem ali instrumentalnem gledališču sedemdesetih let Wien / Wiener Festwochen, musikprotokoll im steirischen 20. stoletja, ne dopuščajo, da bi se avtomatično vzpostavil herbst), Henze, Neuwirth (University of the Arts Graz / enakovreden glasbeni jezik, ki bi bil kos temu novemu okviru. musikprotokoll im steirischen herbst) I will provide some Kaj na koncu ostane od opere kot žanra, ko se delo umakne answers to these questions. iz častitljive institucije? My assumption is that by staging carefully selected new works, precisely those major prestigious institutions like the Vienna State Opera or the Salzburg Festival are attempting Opera without theatre to modernise their images in a way that provokes neither conflicts with the mostly classically trained musicians nor In recent years, the Lithuanian music scene has been with the main target audiences. To what extent this policy enriched with new forms of opera, initiated by the discredits, unmasks as false, contradicts or even ruins the production company Operomanija („The Mania of critical dimension often claimed by composers and critics for Opera”). Since 2008 it organizes a festival, entitled New contemporary works is a moot question which I will discuss as Opera Action (NOA). This new framework, as shown my final point. in its title which links Opera and Action, invites young creators to experiment with hybrid forms, which have long proliferated in other artistic fields, and to erase the borders Vita Gruodyte between genres even more. Litvanska akademija za glasbo in gledališče, Vilna This experiment develops in two directions. On the Lithuanian Academy of Music and Theatre, Vilnius one hand, the genre of opera itself, rigidified for too long in academic forms, is rethought: there is a strong Opera brez operne hiše social commitment (for example, the opera on the everyday life of cashiers in supermarkets, Have a V zadnjih letih je litovska glasbena scena postala bogatejša Good Day); the search for certain limits of the genre za nove oblike opere, nastale na pobudo producentske (for example, the acousmatic opera Confessions); hiše Operomanija, ki od leta 2008 organizira festival New the desire to take the opera out of its institutional and Opera Action (NOA). Novi okvir – kot je razvidno iz naslova, conventional („museographic”, according to Mauricio ki povezuje opero in akcijo – vabi mlade ustvarjalce k Kagel) framework, limited by the genre of its repertoire eksperimentiranju s hibridnimi oblikami, ki so že dolgo uspevale and by budgetary constraints; but also the desire for na drugih področjih umetnosti, in še odločnejšemu brisanju invention from daily news and for innovation through new meja med žanri. Ta eksperiment se razvija v dveh smereh. Po technologies. eni strani gre za ponoven razmislek o samem žanru opere, On the other hand, the concept of contemporary music ki je bil predolgo ukleščen v akademske oblike: za močno is expanded. For example, through mini- or nano-operas, družbeno angažiranost (npr. opera o vsakdanu blagajničark which are closer to musical theatre or happening. Even v supermarketih Have a Good Day), za iskanje nekaterih though these new forms of opera easily accommodate meja žanra (npr. akuzmatična opera Confessions), za željo some codes already present in the musical or instrumental po odrešitvi opere njenih institucionalnih in konvencionalnih theatre of the 1970s, they do not allow the automatic (Mauricio Kagel bi rekel »muzeografičnih«) okvirov, ki jih establishment of an equivalent musical language, which omejujejo repertoar in proračunska sredstva, pa tudi za would be up to this new framework. željo po poustvarjanju dnevnih novic in inovacijah z novimi What eventually remains of opera as a genre, when the tehnologijami. Po drugi strani gre za širjenja pojma sodobne work walks away from the venerable institution? glasbe, na primer z mini- ali nanooperami, ki so bližje glasbenemu gledališču ali performansu. Čeprav te nove oblike 28 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 29

Jacques Amblard The 21st century: operas and childhood Univerza Aix-Marseille Aix-Marseille University Childhood is fashioned nowadays. Jeff Koons had already shown, thru Inflatable rabbit (1986), Puppy (1995) or 21. stoletje: opere in otroštvo different Balloon dogs (1990’s), that regression could build a new aesthetics. Different operas, during the Otroštvo je danes v modi. Jeff Koons je s svojimi deli 00’s, followed this tendency. At least, these works chose Inflatable rabbit (1986), Puppy (1995) in različicami to abandon the transcendence of modernist librettos. Balloon doga (90. leta) že dokazal, da se lahko iz regresije They preferred, in a more post-modern way, to return to zgradi nova estetika. Temu zgledu je v 21. stoletju sledilo popular and well known items, those of the great tradition več oper, ki so se – če ne drugega – zavestno odločile of Literature for children. But these new operas are today opustiti transcendenco modernističnih libretov in se written for adults, or for those „kidults” already stigmatised raje v nekoliko bolj postmodernističnem slogu vračajo by Tony Anatrella during the 1970’s, then by Dan Kiley in k priljubljenim in vsem poznanim likom iz vélike tradicije his Peter Pan Syndrom (1983): us all. A question is today, književnosti za otroke. Toda te nove opere se danes for the new Opera Houses: do we have to program pišejo za odrasle oziroma tiste večne otroke, ki jih je v musicals (rock operas)? Another question is: is Alice in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja že stigmatiziral Tony wonderland, by Unsuk Chin, an opera for children or for Anatrella, za njim pa Dan Kiley v svoji knjigi Sindrom Petra adults? For both, that is to say: for the new kidults that we Pana (1983), torej za nas vse. Nove operne hiše se danes are. The work wasn’t premiered, thus, in the afternoon, sprašujejo, ali morajo v program vključiti muzikale (rock in a school, but the night of the 30th of june 2007, in the opere). Poraja se tudi vprašanje, ali je Alica v čudežni Opera of Munich. More recently, Pinocchio, by Boemans, deželi Unsuk Chin opera za otroke ali odrasle. Za oboje: was the „serious” creation of the Festival International se pravi za nas odrasle, ki ne želimo odrasti. Njena premiera d’Art Lyrique d’Aix-en-Provence, in july 2017. This last case ni potekala popoldan v kakšni šoli, temveč zvečer seems more subtle: Snow-white (2012) by Marius Felix 30. junija 2007 v Münchenski operi. Pred kratkim, julija 2017, Lange, was first premiered for a public of children (The 21st so na mednarodnem festivalu opernih umetnosti v Aix-en- of December 2012 in Colmar), but by the serious Opera Provenceu uprizorili »resnega« Ostržka Philippa Boemansa. National du Rhin. Then, The Athénée Theater programmed Subtilnejši je primer Sneguljčice (2012) Mariusa Felixa it for a „normal” public (of adults), in April 2013. Thus, those Langeja, ki jo je sicer resna Opera National du Rhin prvič ferry tales, full of numerous symbolisms, were also written for izvedla pred otroškim občinstvom 21. decembra 2012 v adults. But our times can literally exploit this fact in a typical Colmarju. Athénée Theater jo je nato aprila 2013 uvrstil v post-modern way. That is the fusion: fusion of popular and program za »normalno«, odraslo občinstvo. Te pravljice, classical, East and West, electronic and acoustic and also: polne različne simbolike, so bile torej napisane tudi za adult and child. odrasle. Današnji čas pa lahko to dejstvo izkoristi v tipičnem This paper focuses on the language of those new postmodernističen slogu – s fuzijo: fuzijo popularnega „regressive” works, more than on new politics of Opera in klasičnega, vzhoda in zahoda, elektronskega in Houses (to attract new publics in our neo-capitalist global akustičnega ter tudi odraslega in otroškega. world). Ta prispevek se bolj kot na nove politike opernih hiš, da bi v neokapitalističnem globalnem svetu, v katerem živimo, pritegnile nove obiskovalce, osredotoča na jezik teh novih »regresivnih« del. 30 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 31

Torek, 17. april / Tuesday, 17 April 1860 till 1945 (in 1860 the Czech national culture with all Ob 10.00 / At 10.00 am the attributes that belong to it began arising). Bedřich Smetana, Antonín Dvořák, Leoš Janáček, Bohuslav Martinů, E. F. Burian and Alois Hába will be subject of our Helena Spurná - Lubomír Spurný interest. Univerza Palacky, Olomouc - Masarikova univerza, Brno Palacky University, Olomouc - Masaryk University, Brno Lenka Křupková, Jiří Kopecký Nacionalni stereotipi v češki operi Univerza Palacky, Olomouc 1860–1945 Palacký University, Olomouc

Ko govorimo o glasbi, ki ima v češkem nacionalnem Olomuško provincialno gledališče stereotipu pomembno vlogo, tega idioma ni preprosto ter njegove naveze z Mariborom in opredeliti. Hostinský, Nejedlý in Helfert so v svojih delih Ljubljano. Olomuško operno gledališče začeli zavračati starejšo romantično estetiko 19. stoletja, kot model za oblikovanje narodnega ki je nacionalnost glasbenih del zavestno gradila z gledališča v avstrijski monarhiji vključevanjem ljudskih pesmi. Zato so Bedřicha Smetano izbrali za posrednika češkega značaja, ker se je v svoji Olomuško provincialno gledališče je sestavljalo gosto glasbi izogibal uporabi ljudske pesmi. Opera se kot razpredeno mrežo gledališč, med katerimi so v obdobju sintetična umetnost zdi najprimernejši medij za širjenje več kot stotih let potovali umetniki habsburške monarhije. nacionalnih stereotipov (in tega, kako jih preseči). Ta Čeprav se je gledališki ansambel z direktorjem oziroma proces bova dokumentirala v čeških operah iz obdobja podjetnikom na čelu v zadevnem kamnitem mestnem med leti 1860 in 1945 (leta 1860 se je namreč rojevala gledališču zamenjal skoraj vsakih šest let – v kriznih časih še češka nacionalna kultura z vsemi svojimi značilnostmi). pogosteje – navadno ni šlo za temeljno spremembo, kar V središču najinega zanimanja bodo Bedřich Smetana, gre pripisati edinstveni organizaciji avstrijskega gledališča Antonín Dvořák, Leoš Janáček, Bohuslav Martinů, E. F. v srednjeevropskem prostoru. Na provincialnih odrih je bilo Burian in Alois Hába. mogoče videti podobno zasedbo ansambla in podoben repertoar. Pri tem je bilo vse odvisno od pogojev, ki jih National stereotypes in Czech opera je postavilo mesto in z njimi uspelo privabiti sposobnega 1860-1945 direktorja. Iz danih razmer se je nato razvilo premoženje gledališkega sklada in se je oblikovala dejanska zasedba When it comes to the music, playing in the Czech national ansambla. Na primeru olomuškega opernega dogajanja stereotype an important role, it is not simple to identify this želimo prikazati naveze mesta Olomuc, še posebej se idiom. Hostinský´s, Nejedlý´s and Helfert´s works brought bomo posvetili navezam med Olomucem, Mariborom in rejection of an older romantic aesthetics of the 19th Ljubljano. V biografijah številnih olomuških direktorjev se century, where the national character of the work has Ljubljana in tudi Maribor pojavljata kot kraja začasnega been consciously formed by folk song quotation. For this gledališkega angažmaja: Olomuc je postal še ena reason they chose Bedřich Smetana as a mediator of prehodna postaja na poti do pomembnejših direktorskih Czech character, because this composer avoided folk položajev v Nemčiji. Tako je bilo tudi v primeru direktorja song quotation in his music. As a synthetic art, the opera Juliusa Fritzscheja, ki je leta 1878 prišel iz Ljubljane v seems to be the most appropriate medium for the spread Olomuc in nato neposredno v hamburško in berlinsko of national stereotypes (and how to overcome them). This gledališče. Tudi Gustav Mahler se je, še preden je nastopil process will be documented in the Czech operas from angažma v Olomucu, v Ljubljani uveljavil kot operni 32 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 33

dirigent. Predstavljamo vpogled v olomuško mestno den Bedingungen der Stadt, zu denen sie einen fähigen gledališče na dveh razvojnih stopnjah. Najprej je proučen Direktor anlocken konnte. Aus diesen Umständen heraus položaj, ko se je olomuško gledališče znašlo pod vplivom entwickelte sich dann der Reichtum des Theaterfundus‘ čeških gledališč oziroma društev ter so bila v operni und die konkrete Zusammensetzung eines Ensembles. repertoar vključena tudi češka dela, zunaj gledališča pa Am Beispiel der Olmützer Opernszene zeigen wir, welche je bilo prisotno močno velikonemško domoljubje. Olomuc Bindungen Olmütz unterhielt; besondere Aufmerksamkeit se v tem pogledu lahko uporabi kot model za oblikovanje wird dabei den Verbindungen zwischen Olmütz, Marburg češkega narodnega gledališča prek avstrijskega und Laibach gewidmet. In den Biographien vieler Olmützer provincialnega gledališča. Toda od 80. let 19. stoletja Direktoren figurieren Laibach oder auch Marburg als Orte so se radikalizirali nacionalni spori med češko manjšino vorübergehender Engagements am Theater: Olmütz wurde in nemško večino v mestu. V mestnem gledališču ni bilo somit zu einer weiteren Umsteigestation auf dem Weg več prostora za češko produkcijo, Čehi pa so ustanovili zu bedeutenderen Direktorenposten in Deutschland. So alternativno češko gledališče, ki sicer ni bilo popolnoma verhielt es sich etwa im Fall des Direktors Julius Fritzsche, poklicno, vendar so iz njega odzvanjale češke opere. der im Jahr 1878 von Laibach nach Olmütz gekommen Gledališče se je znašlo v položaju, ki je bilo nasprotje war und dann direkt zu Hamburger und Berliner Theatern temu v 50. in 60. letih 19. stoletja. Kot odziv na konkurenco ging. Ebenso hatte sich Gustav Mahler vor seinem kurzen čedalje uspešnejših čeških produkcij in na okrepljen vpliv Olmützer Engagement als Opernkapellmeister in Laibach olomuških Čehov se je zgodila sprememba mestnega behauptet. Wir bieten außerdem zwei Einblicke in die gledališča, ki je do takrat imelo univerzalen operni Olmützer Stadtbühne in zwei Phasen ihrer Entwicklung. Der repertoar na nemškem narodnem odru, na katerem naj erste Beitrag untersucht die Situation, in welcher sich das bi po novem bila predstavljena pretežno nemška dela. Olmützer Theater mit dem Einfluss der tschechischen Theater- Ta tema je pobliže predstavljena v drugem referatu. bzw. Vereinsgesellschaften zurechtfinden musste, als auch tschechische Werke in das Opernrepertoire des Theaters Das Olmützer Provinztheater und seine kamen, das sich in einer Umgebung stark empfundenen großdeutschen Patriotismus‘ befand. Olmütz kann in Bindungen an Marburg und Laibach. dieser Hinsicht als modellhaftes Beispiel der Entstehung des Das Olmützer Operntheater als tschechischen nationalen Theaters durch das österreichische Modell zur Herausbildung eines Provinzthetaer dienen. Doch ab den 80er Jahren des 19. nationalen Theaters im Rahmen der Jahrhunderts radikalisierten sich die nationalen Zwistigkeiten Österreichischen Monarchie zwischen der tschechischen Minderheit und der deutschen Mehrheit in der Stadt. Für eine tschechische Produktion im Das Provinztheater in Olmütz war Bestandteil eines dichten Stadttheater war bereits kein Platz mehr und die Tschechen Netzes aus Theatern, in denen die Künstler der Habsburger bauten ein alternatives tschechisches Theater auf, das Monarchie während einer Zeit von mehr als hundert Jahren zwar nicht vollkommen professionell arbeitete, in dem umherreisten. Obwohl sich die Theatergesellschaft mit jedoch tschechische Opern erklangen. Nun kam es zu ihrem Theaterdirektor bzw. –unternehmer an der Spitze einer Situation, die sich zu den 50er und 60er Jahren des in dem betreffenden steinernen Stadttheater beinahe 19. Jahrhunderts umgekehrt verhielt. In Reaktion auf die alle sechs Jahre ‑ in Krisenzeiten auch noch häufiger Konkurrenz immer erfolgreicherer tschechischer Produktionen – veränderte, handelte es sich meistens um keinen und auf den erstarkenden Einfluss der Olmützer Tschechen grundsätzlichen Wandel, und zwar gerade dank der kam es zu einer Transformation des Stadttheaters mit seinem einzigartigen Organisation der österreichischen Theater im bislang universalen Opernrepertoire auf der deutschen mitteleuropäischen Raum. Die Provinzbühnen verfügten nationalen Bühne, auf der nun vor allem deutsche Werke über eine ähnliche Ensemblezusammensetzung und gespielt werden sollten. Mit diesem Thema wird sich das boten ein ähnliches Repertoire an. Dabei lag es ganz an zweite Referat befassen. 34 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 35

Biljana Milanović Opera productions of the Belgrade Muzikološki inštitut SANU Beograd National Theatre at the beginning of the Institute of Musicology SASA, Belgrade 20th century between political rivalry and contested cultural strategies Operne produkcije v beograjskem Narodnem gledališču na začetku One of the most intricate problems of the Serbian culture 20. stoletja med političnim rivalstvom at the beginning of the 20th century referred to the in spornimi kulturnimi strategijami attempts of establishing a separate Opera branch of the National Theatre in Belgrade. Polemics about whether Ena največjih težav srbske kulture na začetku 20. stoletja the Theatre should cultivate spoken drama only, or both so bili poskusi ustanavljanja ločenega opernega odseka drama and opera as well, contributed to the arising of v Narodnem gledališču v Beogradu. Polemike o tem, „opera question”, a complex issue affected by aesthetic, ali naj gledališče goji le govorjeno igro ali tako igro kot political, social and economic agents. The „opera opero, so prispevale k nastanku kompleksnega »vprašanja question” resulted by discontinuities in improvements of opere«, na katero so vplivali estetski, politični, družbeni musical ensemble and opera performances of the time, in gospodarski dejavniki. Zaradi »vprašanja opere« je bil being resolved only later, in restructuring of the Belgrade razvoj glasbenega ansambla in opernih predstav v tistem National Theatre after the First World War (branches of času večkrat prekinjen, rešitev pa je prišla šele pozneje, Drama and Opera in 1920). s prenovo beograjskega Narodnega gledališča po prvi In my paper I will examine behind-the-scene aspects svetovni vojni (dramski in operni odsek leta 1920). of opera productions of the National Theatre at the V prispevku bom raziskala zakulisje opernih produkcij beginning of the 20th century in order to define different, v Narodnem gledališču na začetku 20. stoletja in tako but mutually intertwined agents of the postponed opredelila različne, a povezane dejavnike, ki so vplivali reorganisation of this institution. The focus will be on na zapoznelo reorganizacijo ustanove. Poudarek bo a diverse range of problems, including an analysis of na raznolikosti težav, vključno z analizo zgodovinskih historical circumstances as well as deficiency of human razmer pa tudi pomanjkanja človeških in materialnih virov and material resources and engagement of soloists from ter najemanja solistov iz Prage, Zagreba in Ljubljane v Prague, Zagreb and Ljubljana in short-lived periods of kratkih obdobjih operne dejavnosti. Večino pozornosti opera performances. The main attention will be paid bom namenila pogostim spremembam v vodstvu, to frequent changes of the management staff whose katerega predstavniki, ki so bili dejavni na političnem in representatives, being active in both political and cultural kulturnem področju, niso bili dosledni pri ideološkem in field, showed inconsistency between their ideological umetniškem oblikovanju programa ter organizacijskih and artistic intentions in programme and organisational strategijah gledališča. Zagovarjala bom trditev, da so strategies of the Theatre. I will argue that crucial impact na operno produkcijo odločilno vplivale težave, ki so on opera production problems originated by political izvirale iz političnega in kulturnega rivalstva med vodilnimi and cultural rivalry of leading intellectuals of this institution intelektualci te ustanove ter šibkega položaja glasbenih as well as weak positions of musical representatives in predstavnikov v razporeditvi moči v Narodnem gledališču. distribution of power at the National Theatre itself. 36 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 37

Torek, 17. april / Tuesday, 17 April The Italian „national opera” imagined Ob 11.30 / At 11.30 am from a Southern Slavic viewpoint: Franjo Kuhač and Josip Mandić Ivano Cavallini The national awakening after the revolutions of 1848, and Univerza v Palermu the related phenomenon of operas disseminated from University of Palermo Russia and Bohemia to other lands of Central Europe, were the main factors in promoting a quest of musical Italijanska »narodna opera« z vidika autonomy either in Slovenia or in Croatia. južnih Slovanov: Franjo Kuhač in Josip In the light of Southern Slavic people revival, the criticisms Mandić on the Italian opera and the Wagnerian Musikdrama, written by the prominent musicologist Franjo Kuhač (1834- Narodno prebujenje po revolucijah leta 1848 in z njim 1911) and the young composer Josip Mandić (1883-1959), povezan pojav oper, ki so se iz Rusije in Češke razširile v reveal two parallel points of view not yet been taken into druge dežele srednje Evrope, sta bila glavna dejavnika pri account by Italian or German scholars. prizadevanjih za glasbeno neodvisnost tako v Sloveniji kot The negative judgement of Kuhač on the last works of na Hrvaškem. Verdi, and vice versa his praise of Mascagni’s Cavalleria Zaradi pomladi južnoslovanskih narodov lahko v kritikah rusticana, are due to his ideological „Credo” on folk italijanske opere in wagnerjanske Musikdrame, ki sta jih music, as the principal source in view of creating a napisala ugledni muzikolog Franjo Kuhač (1834–1911) in national grammar for opera. Mandić, a Croatian lawyer mladi skladatelj Josip Mandić (1883–1959), razberemo dva and musician, worked within the frame of Slovene and vzporedna vidika, ki jih italijanski in nemški raziskovalci še Pan-Slavic revival in Trieste until World War I. His opera niso obravnavali. Petar Svačić was played first in Trieste (1902), and after Kuhačeva negativna ocena zadnjih Verdijevih del in in Ljubljana (1904). He collaborated with the Triestine po drugi strani njegov slavospev Mascagnijevi operi newspaper Jadran, and then in 1903 he published a Cavalleria rusticana sta posledica njegovega ideološkega detailed article on Wagnerian influence on Puccini’s prepričanja, da je treba osnovo za narodno opero iskati Tosca and Franchetti’s Germania. The young composer predvsem v ljudski glasbi. Mandić, hrvaški pravnik in was interested on the „Zeitgeist”, which ultimately led to glasbenik, je do prve svetovne vojne deloval v okviru the end of opera by numbers. Nevertheless, alike Kuhač slovenskega in panslovanskega prebujenja v Trstu. he was attracted by the idea that a renewed national Njegovo opero Petar Svačić so najprej uprizorili v Trstu opera would have been the mainstream to affirm a South (1902) in šele nato v Ljubljani (1904). Sodeloval je s tržaškim Slavic culture, no more involved with Italian and German časopisom Jadran. Leta 1903 je objavil podroben članek civilizations. o vplivu Wagnerja na Puccinijevo Tosco in Franchettijevo Germanio. Mladi skladatelj je z zanimanjem sledil duhu časa, ki je dokončno privedel h koncu obdobja številčne opere. Podobno kot Kuhač pa se je ogreval za idejo, da bi prenovljena narodna opera lahko imela glavno besedo pri uveljavljanju južnoslovanske kulture, ki ne bi bila več prepletena z italijansko in nemško civilizacijo. 38 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 39

Cristina Scuderi What archival documents tell us about Univerza v Gradcu Eastern Adriatic theaters and operatic University of Graz production system at the dawn of the XX Century Kaj nam arhivski dokumenti povejo o gledališčih in sistemu operne This paper aims to focus on some problems related with produkcije ob vzhodnem Jadranu the study of the production system of opera in theaters na pragu 20. stoletja that overlook the coast of Istria and Dalmatia at the beginning of the XX Century. Ta prispevek se osredotoča na nekatere težave, povezane From Rijeka to Dubrovnik, through Zadar, Šibenik and z raziskovanjem sistema operne produkcije v gledališčih Split, the archival material collected so far allows us to vzdolž istrske in dalmatinske obale na začetku 20. stoletja. reconstruct the circuits of the major opera companies, Do zdaj zbrano arhivsko gradivo od Reke do Dubrovnika the relationships between impresari and directions of prek Zadra, Šibenika in Splita nam omogoča rekonstrukcijo theatres, identifying contacts that publishers and their delokroga večjih opernih ansamblov ter odnosov med representatives from Milan, Rome and Venice had with the impresariji in vodstvi gledališč kot tudi določitev stikov, ki so area of the coast. Nevertheless, points like the relationships jih založniki in njihovi predstavniki iz Milana, Rima in Benetk composer-impresario or some choices in the selection of imeli s tem obalnim območjem. Kljub temu nekateri vidiki, the casts still remain unclear. kot so odnosi med skladatelji in impresariji ali nekatere Although each of these theatres had its own history, odločitve pri izbiri zasedb, ostajajo nejasni. different subsidies and different opera seasons, there was a Čeprav je imelo vsako gledališče svojo zgodovino, common effort in facing the difficulties caused by a period drugačne vire financiranja in različne operne sezone, so jim of crisis. bila skupna prizadevanja pri spoprijemanju s težavami, ki The progressive Germanization and Slavicization of the jih je povzročilo obdobje krize. area, pursued with no hesitation by emperor Franz Joseph, Naraščajoča germanizacija in slavizacija tega območja, did not stop impresari in hiring Italian opera companies za kateri si je brez omahovanja prizadeval cesar Franc for one or more seasons. Can we speak of „cultural Jožef, nista ustavili impresarijev pri najemanju italijanskih resistance” of Italian opera in the territories taken into opernih ansamblov za eno ali več sezon. Lahko govorimo consideration? Moreover: what was the real identity of o »kulturnem uporu« italijanske opere na obravnavanih these theatres? ozemljih? Še več: kakšna je bila resnična identiteta teh Representations, more and more often in Italian and gledališč? Croatian - as in the emblematic case of the Theatre Predstave, ki so bile vse pogosteje v italijanščini in hrvaščini Mazzoleni in Šibenik - were a reflection of a process of mix – kot v primeru gledališča Mazzoleni v Šibeniku – so bile between different cultures, at the crossroads of the Slavic, odraz mešanja različnih kultur na križišču slovanskega, Germanic and Latin world. germanskega in romanskega sveta. 40 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 41

Nada Bezić The Zagreb Opera and the Ljubljana Hrvaški glasbeni zavod, Zagreb Opera during the Second World War – Croatian Music Institute, Zagreb a comparison

Zagrebška in ljubljanska opera med Founded in 1870, the Zagreb Opera is almost 50 years drugo svetovno vojno – primerjava older than the Ljubljana Opera. In the twentieth century, both opera houses were active for approximately 70 Zagrebška opera je skoraj petdeset let starejša od years within the same country – from the founding of the ljubljanske (ustanovljena je bila leta 1870), v 20. stoletju pa Ljubljana Opera in 1918 to the independence of Croatia sta obe operni hiši v isti državi delovali približno 70 let – od and Slovenia in 1991. In successive Yugoslav states – from ustanovitve ljubljanske opere leta 1918 do osamosvojitve the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes to the Socialist Hrvaške in Slovenije leta 1991. V obdobju vseh Federal Republic of Yugoslavia – the cities of Zagreb and južnoslovanskih držav, od Kraljestva SHS do Socialistične Ljubljana were for the most part in a similar position in Jugoslavije, sta bili mesti Zagreb in Ljubljana v razmerju relation to the centre, i.e. Belgrade. For four years during do centra, torej Beograda, večinoma v podobnem this long period, however, they found themselves in totally položaju. V tem dolgem obdobju pa so bila štiri leta v different political and historical conditions: in 1941 Zagreb povsem drugačnih politično-zgodovinskih pogojih: leta became the capital of the fascist puppet state known 1941 je Zagreb postal prestolnica profašistične Nezavisne as the Independent State of Croatia, while Ljubljana was države Hrvaške, Ljubljano pa je okupirala Italija ter kasneje occupied by Italy and, later, by Germany. Nemčija. The study aims to show how the two opera houses – Raziskava želi prikazati, kako sta obe operni hiši, ki each representing one of the pillars of cultural life in their predstavljata enega od stebrov kulturnega življenja v respective cities and a model for the country as a whole mestu ter vzgled za celotno državo, delovali med drugo – functioned during the Second World War (taking into svetovno vojno (z ozirom na odnos do oblasti in publike) account their relationship with the authorities and with ter kakšne spremembe je ta vojna prinesla predvsem v audiences) and what changes were brought by the war, pogledu opernega repertoarja, na primer na področju in particular with regard to repertoire, for example in the tedaj sodobne glasbe. Dve vprašanji bosta posebej field of contemporary music. Two questions will receive obravnavani: ali je režim Nezavisne države Hrvaške s particular attention: did the regime in the Independent forsiranjem hrvaško-nacionalnega povsem umaknil druge State of Croatia, with its prioritising of the Croatian and the južnoslovanske, torej tudi slovenske avtorje iz zagrebške national, completely remove other Yugoslav (including opere, in ali so najboljše hrvaške opere, kot so Ero s onoga Slovene) authors from the Zagreb Opera; and did the best svijeta Jakova Gotovca in Nikola Šubić Zrinjski Ivana Zajca, Croatian operas, such as Jakov Gotovac's Ero s onoga le našle svoje mesto na ljubljanskem odru, čeprav niso bile svijeta and Ivan Zajc's Nikola Šubić Zrinjski, find a place on del »vzvišene« glasbene kulture okupatorja. Vojne razmere the Ljubljana stage despite not being part of the „sublime” so seveda negativno vplivale na možnosti izmenjave musical culture of the occupying powers. Wartime umetnikov, od pevcev in dirigentov do celotnih ansamblov conditions naturally had a negative impact on the oper, ki so bile pred in po drugi svetovni vojni (na primer circulation of artists, from singers and conductors to entire pevci Zinka Kunc in Josip Gostič ali dirigent Lovro Matačić) zelo žive. 42 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 43 opera companies, compared to the very lively exchanges Emil Hochreiter's operatic that took place before and after the Second World War „homeward journey” (for example the singers Zinka Milanov and Josef Gostic or the conductor Lovro Matačić). Emil Hochreiter's opera Heimfahrt („Homeward Journey”) represents an interesting attempt by the composer to try his hand at composition for the musical theatre. The Sreda, 18. aprila / Wednesday, 18 April work survives in the form of a piano reduction, from Ob 10.00 / At 10.00 am which however it is possible to discern a series of telling characteristics of Hochreiter's compositional style and his understanding of the musical-dramatic concept that Matjaž Barbo position him close to other contemporary endeavours in Univerza v Ljubljani musical theatre. The work, which the composer labels a University of Ljubljana „music drama”, is characterised by the use of leitmotifs, Sprechgesang, the development of Wagnerian endless Operna »vožnja domov« melodies, rich late-Romantic harmony, and so on. The Emila Hochreiterja occasional orchestral indications also reveal a similar style. The individual vocal parts are complex and demanding. Opera Emila Hochreiterja z naslovom Heimfahrt (Vožnja Interestingly, some pages of the German libretto are domov) predstavlja zanimiv poskus skladatelja, da translated into Slovene, which perhaps indicates that the se preizkusi tudi v glasbenogledališkem ustvarjanju. author was looking at the possibility of a Slovene version. Delo je ohranjeno v klavirskem izvlečku, iz katerega je The author of the libretto is Karl Huffnagl, who earned vendarle mogoče razbrati vrsto povednih značilnosti himself an inglorious place in history as the writer of critical Hochreiterjevega kompozicijskega sloga in njegovega and insulting pamphlets about Jews and Judaism under razumevanja glasbenodramskega koncepta, ki ga the pseudonym Karl Paumgartten. It is interesting to note približujejo tedaj sočasnim glasbenogledališkim snovanjem. that some of the characteristic elements later abused Delo, ki ga skladatelj zvrstno označi kot »glasbeno dramo«, by National Socialist ideology can already be traced in zaznamujejo uporaba leitmotivov, govornega petja this libretto: the action is set among (Aryan) Icelandic (Sprechgesang), izpeljava wagnerjanskih neskončnih fishermen and the story takes place in the mystical Middle melodij, bogata poznoromantična harmonija … Podoben Ages, marked by mythological elements such as divine slog kaže tudi ponekod nakazana orkestracijska zasnova. punishment, which gives the work a special character. Posamezni pevski parti so zahtevni in težki. Zanimivo je, da je nemški libreto na nekaj straneh preveden v slovenščino, kar morda nakazuje avtorjevo iskanje možnosti Darja Koter slovenske izvedbe. Avtor libreta je Karl Huffnagl, ki se je Univerza v Ljubljani s psevdonimom Karl Paumgartten neslavno zapisal v University of Ljubljana zgodovino kot pisec kritičnih in žaljivih pamfletov o judih in judovstvu. Zanimivo je, da nekaj značilnih elementov, ki jih Ciril Debevec – prvi poklicni operni je pozneje zlorabljala nacionalsocialistična ideologija, lahko režiser na Slovenskem zasledimo že v tem libretu: dogajanje je postavljeno med (arijske) islandske ribiče, zgodba se dogaja v mističnem V ljubljanskem Narodnem gledališču se je tako v Drami kot srednjem veku, ki ga zaznamujejo mitološki elementi Božje v Operi od ustanovitve leta 1892 do prve svetovne vojne kazni ipd., kar daje delu poseben značaj. dosledno pojavljal profil režiserja, ki je bil hkrati igralec in/

ali pevec. Skladno s pravili so glasbene predstave režirali 44 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 45

gledališki režiserji. Med njimi je bila vrsta priučenih, kot edini effectively self-taught, Ignacij Borštnik, a representative profesionalno šolani je izstopal Ignacij Borštnik, zastopnik of Viennese „modern realism”, stood out as the only dunajske »moderne realistične smeri«. Po njegovem professionally trained director. Following his departure for odhodu v Zagreb (1894) so slovenske gledališke in operne Zagreb (1894), Slovene theatre and opera productions predstave praviloma režirali Čehi, večinoma poklicni were generally directed by Czechs, for the most part igralci. Po letu 1909 se je tako v Drami kot Operi začela professional actors. After 1909 a new generation of uveljavljati nova generacija slovenskih režiserjev (Hinko Slovene directors (e.g. Hinko Nučič and Josip Povhe) Nučič in Josip Povhe), ki je na ljubljanski oder prinašala began to establish themselves both at Drama and at vplive priznane dunajske dramske šole Otto. Po prvi the Opera, bringing to the Ljubljana stage the influences svetovni vojni je poti sodobni operni režiji odpiral evropsko of Otto's well-known drama school in Vienna. In the razgledan Osip Šest, po letu 1930 pa so jo uresničevali years following the First World War, the path to modern Ciril Debevec, Bratko Kreft in Bojan Stupica. To je bil čas, opera directing was opened up by Osip Šest, a man of ki je tudi v operi uveljavil dolga leta zanemarjen profiliran cosmopolitan, European views, and consolidated after režijski pristop. Ciril Debevec (1903–1973), diplomant 1930 by Ciril Debevec, Bratko Kreft and Bojan Stupica. praške Deutsche Akademie für Musik und darstellende This was the period in which a clear directorial approach Kunst, je sprva deloval v ljubljanski Drami, kjer je doživljal – neglected for many years – began to establish itself triumfalne uspehe in se po letu 1927 uveljavil tudi kot in opera. Ciril Debevec (1903–1973), a graduate of the operni režiser. Z nastopom novih sodobnejših režij mlajših Deutsche Akademie für Musik und darstellende Kunst kolegov (Bratko Kreft, Branko Gavella, Bojan Stupica) je (the German Academy of Music and Performing Arts) svoje prvenstvo v Drami izgubljal in se leta 1939 poklicno in Prague, first took up a post at the Drama theatre in posvetil operni režiji. Kot široko glasbeno izobražen in Ljubljana, where he enjoyed triumphant successes. razgledan je postal nepogrešljivi člen opernih predstav, Beginning in 1927, he also began to make a name for v katerih je uvedel bistvene novosti in sodobne pristope himself as an opera director. With the advent of the new, uprizarjanja. Posebno je poudarjal moč besede in more modern approaches to directing employed by his igralski talent ter pomembno dvignil raven operne igre. younger colleagues (Bratko Kreft, Branko Gavella, Bojan Na Konservatoriju in Glasbeni akademiji je vodil igralsko Stupica), he lost his pre-eminence at Drama and in 1939 izobraževanje opernih pevcev. Njegove operne in dedicated himself professionally to opera directing. With operetne režije so bile prepoznane kot odlično profilirane, his broad musical education and cosmopolitan views, he saj je prepoznal in poudarjal najtehtnejše prizore. Po became an indispensable element of opera productions, krajšem medvojnem delovanju v Drami, se je leta 1946 in which he introduced significant novelties and modern ponovno posvetil operi, kjer je ob glasbenem dosledno approaches to staging. He particularly emphasised the uveljavljal dramski element ter od pevca pričakoval power of the word and acting talent, and significantly psihološko poglobljeno igro. Ciril Debevec tako velja za raised the level of opera acting. He also ran acting prvega poklicnega opernega režiserja na Slovenskem. training for opera singers at the Conservatory of Music and the Academy of Music. The operas and operettas he Ciril Debevec – the first professional directed were recognised for their excellent interpretation, opera director in Slovenia in which due recognition and emphasis was given to the weightiest scenes. After a brief period at Drama between the wars, he dedicated himself to opera once again in A profile that appeared consistently at the National 1946, consistently emphasising the dramatic element Theatre in Ljubljana (both Drama and Opera) from its alongside the musical components and demanding founding in 1892 until the First World War was that of psychologically profound acting from his singers. Ciril the director who was simultaneously an actor and/ Debevec is thus considered the first professional opera or singer. The rules required that musical productions director in Slovenia. were directed by theatrical directors. While many were 46 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 47

Primož Kuret Václav Talich and Fritz Reiner: two Univerza v Ljubljani famous conductors who began their University of Ljubljana artistic careers in Ljubljana

Jernej Weiss Seen from today's perspective, the 1910/11 theatrical Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru and concert season in Ljubljana was a fabulous one. University of Ljubljana, University of Maribor Two „novices” took turns on the conductor's rostrum: the 27-year-old Czech conductor Václav Talich and Václav Talich in Friderik (Fritz) Reiner: his Hungarian colleague Frederick (Fritz) Reiner, half slovita dirigenta, ki sta svojo umetniško a decade younger. Both would later become world- pot začela v Ljubljani famous conductors: the former a specialist in Slavonic and particularly Czech composers of the Romantic Gledališka in koncertna sezona 1910/1911 v Ljubljani je bila, era, the latter a widely acknowledged Wagnerian star. gledana z današnje perspektive, sanjska. Za dirigentskim Not only that. The former was chief conductor of the pultom sta se izmenjavala dva dirigenta »začetnika«: newly founded Slovenian Philharmonic Orchestra, while sedemindvajsetletni Čeh Václav Talich in njegov pol the latter was the fledgling conductor of the (Slovene) desetletja mlajši madžarski kolega Friderik (kasneje Fritz) Provincial Theatre, in his first major conducting post. Reiner. Oba kasneje svetovno uveljavljeni dirigentski zvezdi: Shortly after Talich left Ljubljana to pursue further studies prvi specialist za slovansko, predvsem češko romantiko in in Leipzig in early 1910, Reiner presented himself to the drugi široko uveljavljena wagnerjanska zvezda. Še več. Ljubljana audience for the first time as the temporary Prvi šef dirigent novoustanovljene Slovenske filharmonije conductor of the Slovenian Philharmonic Orchestra. in drugi novopečeni dirigent slovenskega Deželnega His concert appearances sufficiently impressed the gledališča, na svoji prvi večji življenjski postaji. management of Ljubljana's opera company, headed by Reiner se je kmalu po odhodu Talicha na študijsko Fran Govekar, for them to immediately engage him as a izpopolnjevanje v Leipzig v začetku leta 1910, kot začasni conductor of opera at the Provincial Theatre. He made his dirigent orkestra Slovenske filharmonije prvič predstavil Ljubljana debut on 2 October 1910 with Smetana's Dalibor ljubljanskemu občinstvu. S koncertnimi nastopi mu je uspelo and conducted a total of 54 opera performances before prepričati tudi tedanje operno vodstvo z intendantom his departure from the capital in March 1911, including Franom Govekarjem na čelu. Slednje je Reinerja Wagner's Tannhäuser, which he also directed himself. nemudoma angažiralo za opernega dirigenta slovenskega The paper illustrates the high level of quality of what was Deželnega gledališča v Ljubljani. Tako je 2. oktobra 1910 then Slovenia's principal opera theatre in the period v Ljubljani debutiral s Smetanovim Daliborjem ter do immediately before the First World War. Despite the odhoda iz prestolnice marca 1911 skupno dirigiral na kar 54 increasingly severe national quarrels and the fact that opernih uprizoritvah. Med drugim je v Ljubljani izvedel tudi the population of the capital was only around 50,000 at Wagnerjevega Tannhäuserja in ga celo sam zrežiral. the time, the Ljubljana of the early years of the twentieth Prispevek prikaže visok poustvarjalni nivo tedaj osrednjega century had a well-developed musical infrastructure, and slovenskega opernega gledališča neposredno pred the quality of musical performance was at an enviably začetkom prve velike svetovne morije. Kljub vse ostrejšim high level. nacionalnim sporom in dejstvu, da je v tedanji prestolnici živelo le okoli 50.000 prebivalcev, je imela Ljubljana v začetku 20. stoletja dobro razvito glasbeno infrastrukturo, katere kakovost glasbene poustvarjalnosti je bila na nadvse zavidljivi ravni. 48 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 49

Sreda, 18. aprila / Wednesday, 18 April hiter razvoj slovenskih kulturnih ustanov, in na drugi strani s Ob 11.30 / At 11.30 am težavami, ki so bile posledica zaostanka v razvoju kulturne infrastrukture.

Aleš Gabrič The founding of the National Theatre Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana Opera in Ljubljana as part of the Institute of contemporary history, Ljubljana construction of the principal national cultural institutions Ustanovitev Opere Narodnega gledališča v Ljubljani v sklopu izgradnje The article places the founding of the National Theatre in osrednjih narodnih kulturnih ustanov Ljubljana 100 years ago in the context of the struggle by the Slovene political and cultural elite to develop the principal V prispevku bo ustanovitev Narodnega gledališča v national cultural institutions. As a result of the subordinate Ljubljani pred sto leti postavljena v sklop boja slovenske position of Slovenes in Austria-Hungary (the state to which politične in kulturne elite za oblikovanje osrednjih narodnih Slovenia previously belonged), Slovene cultural institutions kulturnih ustanov. Zaradi podrejene vloge Slovencev v could only operate as societies and (with varying degrees prejšnji državi Avstro-Ogrski so namreč slovenske kulturne of success) attempt to obtain the support of the provincial ustanove lahko delovale le kot društva in si (z večjim ali authorities. After the breakup of the Empire and the manjšim uspehom) prizadevala za podpore deželnih formation of a new state of the South Slavs, the aim of oblasti. Po razpadu nekdanje monarhije in oblikovanju Slovene cultural policy was to establish cultural institutions nove južnoslovanske države pa je bil cilj slovenske kulturne of a central, national character as quickly as possible. politike čim prej ustanoviti kulturne ustanove osrednjega Simultaneously, numerous processes of transformation narodnega značaja. Sočasno se je odvijalo več procesov of the cultural life of Slovene cities were under way, preoblikovanja kulturne podobe slovenskih mest, zlasti particularly in Ljubljana, the cultural centre of the nation: njegovega kulturnega središča Ljubljane: nemške kulturne German cultural institutions in Slovene cities began to be ustanove v slovenskih mestih so začeli ukinjati; njihovo abolished; their property passed into the hands of Slovene lastnino so dobivale v roke slovenske kulturne ustanove; cultural institutions; cultural institutions themselves were kulturne ustanove so (iz deželnih) preoblikovali v narodne transformed (from provincial institutions) into national ustanove; s podržavljanjem kulturnih ustanov jih je (vse institutions; with the nationalisation of cultural institutions, an več) prišlo pod neposredno financiranje iz državnega increasing number of them began to be funded directly proračuna pristojnega ministrstva. from the state budget of the competent ministry. Opera Narodnega gledališča v Ljubljani je bila sestavni del The National Theatre Opera in Ljubljana was an integral teh procesov in je na začetku svojega delovanja nosila vse part of these processes, and in the first years of its značilnosti politično prelomnega časa. Programska politika operation bore all the characteristics of a period of naj bi bila, kot pri drugih kulturnih ustanovah, usmerjena political rupture. The focus of its programme, just as v novo, slovansko okolje, nemščina pa je postajala in other cultural institutions, was on the new, Slavonic nezaželeni del kulturne sfere. Hitre spremembe so seveda environment, while German became an undesirable povzročale obilico težav, saj je bilo treba v Ljubljani rešiti part of the cultural sphere. The rapid changes naturally marsikatero težavo, s katerimi so se v večjih evropskih caused plenty of difficulties, since in Ljubljana it was prestolnicah ali kulturnih središčih soočili že v prejšnjih necessary to address many problems which had already stoletjih. Tudi Opera Narodnega gledališča se je tako po been faced in earlier centuries in major European capitals ustanovitvi srečevala po eni strani z zanosom kot posledico or cultural centres. Immediately after its founding, the vstopa v novo državo, ki je omogočala National Theatre Opera was faced on the one hand with 50 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 51

the enthusiasm resulting from the entry into a new state aktualnost repertoarja ljubljanske Opere je v precej that facilitated the rapid development of Slovene cultural tesni povezanosti z občim pomenom, ki ga je opera kot institutions, and on the other with problems arising from the umetniška zvrst uživala v posameznem zgodovinskem delayed development of cultural infrastructure. obdobju, pri čemer se nakazuje tendenca, po kateri je opera v Sloveniji po drugi svetovni vojni vse bolj tonila na obrobje splošne kulturne zanimivosti in relevantnosti, kar Gregor Pompe mora biti vzrok za njeno današnjo upehanost. Univerza v Ljubljani University of Ljubljana Analysis of the Ljubljana operatic repertoire from the founding of the Repertoarna analiza ljubljanskega Dramatic Society to the present day opernega uprizarjanja od ustanovitve Dramatičnega društva do danes The beginnings of Slovene musical theatre are generally held to coincide with the founding of the Dramatic Society, Začetki slovenskega glasbenogledališkega uprizarjanja the stated aims of which included the staging of musical večinoma sovpadajo z ustanovitvijo Dramatičnega works. The paper aims to shed light on the characteristics društva, ki je med svoje cilje zapisalo tudi uprizarjanje of the repertoire of Ljubljana's musical theatre institution, glasbenogledaliških del. Namen prispevka je osvetliti first defining the distinct historical periods with their own repertoarne značilnosti ljubljanske glasbenogledališke particular contexts and then looking at the specific ustanove, pri čemer je treba najprej začrtati jasna characteristics of their repertoire. It will be seen that the zgodovinska obdobja s svojimi kontekstualnimi značilnostmi specifics of repertoire are to a certain extent connected in nato poiskati njihove repertoarne posebnosti. Ob tem to the general social characteristics of the periods in se bo izkazalo, da so specifike repertoarja v določeni question: from the beginnings of the Dramatic Society until meri povezane s splošnimi družbenimi značilnostmi it moved into its new building (1892), from the move into obravnavanih obdobij: od začetkov Dramatičnega the new building until the end of the First World War, the društva do selitve v novo stavbo (1892), od selitve v novo period between the wars, the period from the end of the stavbo do konca prve svetovne vojne, obdobje med Second World War until independence, and the period obema vojnama, od konca druge svetovne vojne do since independence. The central purpose, however, is osamosvojitve in postosamosvojitveno obdobje. Toda not merely to shed light on the repertoire of the individual osrednji namen ni le repertoarna osvetlitev posameznih periods of activity of the Ljubljana Opera, but an attempt obdobij delovanja ljubljanske Opere, temveč poskus to illustrate the more common focuses of the repertoire, prikaza bolj občih repertoarnih smernic, pri čemer bodo where particular attention will be paid to the share of še posebno pozornost uživali delež slovenske operne original Slovene opera, the importance of „lighter” genres, ustvarjalnosti, pomen »lažjih« žanrov, aktualnost repertoarja the extent to which the repertoire is current (the speed with (hitrost dotekanja novih oper na ljubljanski oder), which new operas arrive on the Ljubljana stage), national nacionalna in žanrska raznolikost, vprašanje and genre diversity, the question of "infrastructure" and »infrastrukturne« in izvedbene zahtevnosti izvajanih/ performance requirements as it relates to performed/ neizvajanih del ter dilema o slovenski nacionalni operi. unperformed works, and the dilemma concerning a Takšne smernice bodo lahko služile kot izhodišče za oceno Slovene national opera. Such guidelines can serve as repertoarja, izpostavitev njegovih glavnih značilnosti a starting point for an assessment of the repertoire, an in usmeritev ter primerjavo med posameznimi obdobji exposure of its principal characteristics and focuses, and a delovanja. Ob tem se bo deloma izrisala tudi osnovna comparison between individual periods of activity. A partial soodvisnost med družbenimi spremembami in repertoarno picture will also be provided of the interdependence of pestrostjo – širina, razgledi, nacionalna pobarvanost in social changes and variety of repertoire – the breadth, 52 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 53

outlook, national character and current relevance of the work after 1945. A significant part of the activity of this repertoire of the Ljubljana Opera is quite closely connected institution is represented by the programmes performed to the general importance enjoyed by opera as an artistic in individual seasons, which shared certain similarities genre in individual periods of history, where a tendency while also presenting considerable differences. The paper may be noted in which opera in Slovenia has, since the aims to shed light on individual performances from these Second World War, increasingly moved to the margins of programmes, as seen through the lens of music criticism general cultural interest and relevance, which may also be published in daily newspapers at the time. As well as the cause of the genre's present „fatigue”. evaluating individual performances, music critics reveal aspects of the development of performance at the institution in a period that was a turbulent one for cultural Tjaša Ribizel history in general. Univerza v Ljubljani University of Ljubljana Sreda, 18. aprila / Wednesday, 18 April Recepcija izvedenega programa Ob 14.30 / At 2.30 pm ljubljanske Opere skozi oči glasbene Ivan Florjanc kritike dnevnega časopisja od konca Univerza v Ljubljani druge svetovne vojne do šestdesetih let University of Ljubljana

SNG Opera Ljubljana spada med glasbene ustanove, ki Kogojev inovativni kompozicijski so aktivno delovale v času pred drugo svetovno vojno in s svojim delom ponovno aktivno nadaljevale po letu prispevek v slovenski operi v začetku 1945. Pomemben del delovanja te ustanove predstavlja 20. stoletja izvajani program posameznih sezon, ki si je bil po eni strani podoben, po drugi pa se tudi razlikoval. Namen prispevka Kogojeva opera Črne maske, ki pomeni kompozicijski je osvetliti vidik posameznih izvedb tega programa skozi mejnik v slovenskem in deloma pa tudi v širšem evropskem pregled objavljenih glasbenih kritik takratnega dnevnega prostoru, še vedno čaka na glasbenoanalitični pregled v časopisja. Te ne govorijo zgolj o vrednotenju posameznih luči skladateljevih samoniklih in inovativnih kompozicijskih izvedb, temveč razkrivajo tudi izvedbeni razvoj ustanove prijemov. Razprava želi zato osvetliti s pomočjo glasbeno v burnem času, ki smo mu bili priča na področju siceršnje analitične metode inovativni kompozicijski prispevek kulturne zgodovine. skladatelja Marija Kogoja na področju opernega ustvarjanja v Sloveniji v prvi polovici 20. stoletja. Prispevek se posebej poglablja v vprašanje o Kogojevi doslednosti Reception of the programme of the uporabe svojih »akordnih permutacij« pri skladanju opere Ljubljana Opera through the eyes of Črne maske, podaja izsledke glasbeno analitičnega music critics writing in the daily press pregleda izbranih odlomkov iz Kogojeve opere in osvetli from the end of the Second World War pomen, ki ga je Kogojev kompozicijski operni stavek imel to the 1960s v času nastanka opere v 20. letih preteklega stoletja in na kasnejše ustvarjanje v slovenskem prostoru. The Slovene National Theatre Opera in Ljubljana is one of the musical institutions that were active in the period before the Second World War and continued their 54 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 55

Kogoj’s innovative contribution to slovenski legendi. Njegov glavni prispevek k temu žanru Slovene opera at the start of the sicer sestavlja pet oper, ki jih je napisal med letoma 1927 in 1930, potem ko se je vrnil s študija pri Aloisu Hábi twentieth century in drugih v Pragi. Prva je srednje dolga opera z enim dejanjem Iz komične opere, druga je celovečerno Kogoj’s opera The Black Masks, which represents a delo s tradicionalno, a nenavadno temo Krog s kredo, compositional milestone in Slovenia and also more preostale tri pa so zelo kratke, pogosto parodistične broadly across Europe, is still awaiting proper musical opere (Saloma, Medea in Dandin v vicah). Vse tri vrste so analysis in the light of the composer’s original and imele predhodnike v evropski operi takratnega časa, in innovative approaches to composition. The paper wishes sicer v delih, ki so jih Zemlinsky, Schreker, Richard Strauss, to illuminate, with the help of musical analysis, on Marij Debussy, Schönberg, Bartók in drugi napisali pred prvo Kogoj’s innovative contribution to the composition of svetovno vojno, ter v povojnih delih Hindemitha, Křeneka, opera in Slovenia in the first half of the twentieth century. It Weilla, Tocha, Berga, Milhauda, Janáčeka, Stravinskega in investigates particularly the question of Kogoj’s consistent drugih. Kažejo, da je Osterc učinkovito obvladoval različne use of his »chord permutations« in the composition of časovne okvire in raznoliko gradivo. Pogosto rabljene so The Black Masks, offers the results of musical analysis of bile teme iz antike kot tudi modernistične in simbolistične selected extracts from the opera, and highlights the teme, ki so velikokrat zašle v svet magije in fantazije. V importance of Kogoj’s opera writing when the opera was povojnih letih se je začela pogosto pojavljati parodija. created (in the 1920s) and its influence on later operatic Podobno raznoliki so bili glasbeni idiomi tega obdobja, composition in Slovenia. ki so jih skladatelji ustvarjali z uporabo tradicionalnih romantičnih slogov, neoklasicističnih novosti, atonalnosti in dvanajsttonske glasbe. Ta raziskava se ukvarja z Niall O‘Loughlin vprašajem, kakšen učinek je imel glasbeni, pa tudi siceršnji Univerza v Loughboroughu razvoj v Evropi, zlasti v Avstriji, Nemčiji in Franciji, na naravo, Loughborough university značaj in tehnike Osterčevih oper ter kaj je preprosto odraz glasbenega duha tistega časa. Evropski glasbeni kontekst oper Slavka Osterca The European musical context of the operas of Slavko Osterc V prvih tridesetih letih 20. stoletja je prišlo do izrazitega razvoja opere po vsej Evropi. Teme so bile zelo raznolike During the first thirty years of the 20th century, there was in so izhajale iz raznoraznih svetov: vse od davne antične considerable development of opera all over Europe. Grčije do skrivnostnih pripovedk z različnih koncev Evrope. Subjects ranged widely, with sources as remote as Priljubljenost romantične opere je počasi upadala ancient Greece and mysterious tales from all over in finančni pritiski po prvi svetovni vojni so pogosto, Europe. Romantic opera had fallen somewhat out of vendar ne vedno, omejevali razpoložljiva sredstva, kar favour and financial pressures after the First World War je pomenilo manj pevcev, manjše orkestre in ansamble meant that expenditure was often, but not always, on ter krajše trajanje, zato so bile enodejanke zelo pogoste. a reduced scale with fewer singers, smaller orchestras Celo opere s tremi dejanji so včasih trajale manj kot or ensembles and shorter duration, with one-act works uro. Slovenski skladatelj Slavko Osterc (1895–1941) je bil being very common. Even three-act operas sometimes dobro seznanjen s temi spremembami v Nemčiji, Franciji lasted less than an hour. The Slovene composer Slavko in Avstriji ter seveda tudi v rodni Sloveniji. Vse svoje opere Osterc (1895-1941) was well acquainted with these je napisal med letoma 1921 in 1930, vključno s Krstom developments in Germany, France and Austria, as well pri Savici leta 1921, romantično opero, ki temelji na as in his native Slovenia. He composed all his operas 56 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 57

between 1921 and 1930, including a romantic opera on Vse skupaj vpliva na odnos javnosti do opere, saj učinkuje a traditional Slovene legend (Krst pri Savici) in 1921. His na njeno recepcijo, estetiko, kritiko in vrednotenje. Opera main contribution to the genre, however, consists of five na Slovenskem ima že nekaj tradicije, je živa umetnost, operas composed in the years 1927 to 1930 after his return številni sodobni avtorji jo ustvarjajo, žal pa slovenske opere from studies with Alois Hába and others in Prague. The first večjega in širšega mednarodnega odziva nimajo. Zato pa is a one-act opera of medium length (Iz komične opere), so lahko številni, umetniški in neumetniški razlogi. the next a full-length work on a traditional but exotic subject (Krog s kredo – The Chalk Circle) and then three A brief reflection on Slovene opera very short operas (Saloma, Medea and Dandin v vicah), often with parodistic character. All three types have their As a composer and music theorist, I offer a brief reflection precedents in European opera of the time in the pre-First on Slovene opera as a musical genre and a „total work World War works of Zemlinsky, Schreker, Richard Strauss, of art” or Gesamtkunstwerk. Opera is a broad field that Debussy, Schönberg, Bartók and others, and post-War on the one hand covers composition, literature, staging, operas by Hindemith, Křenek, Weill, Toch, Berg, Milhaud, visual arts and the social role, and on the other the purely Janáček, Stravinsky and other composers. They show organisational, financial and technical aspects. The Osterc working effectively in the different time-scales and latter deserve our interest in part because of new media with the various materials. The use of subjects from the and information and communication technology. All this ancient world is frequently encountered as are modernist affects the attitude of the public towards opera, since it symbolist ones which often stray into the world of magic affects its reception, aesthetics, criticism and evaluation. and fantasy. Parody became frequent in the post-war Opera already has some tradition in Slovenia. It is a living years. The consequent musical idioms in the period were art, with numerous contemporary composers working similarly varied with traditional romantic styles, neo- within the genre, although sadly Slovene operas have not classical developments, atonality and twelve-note music to date attracted significant international attention. There all being used by various composers. The question that can be many reasons for this, both artistic and non-artistic. this study addresses is what effect the musical and other developments in Europe, in particular Austria, Germany and France, had on the nature, character and techniques of Osterc’s operas, and what is simply a reflection of the Sreda, 18. aprila / Wednesday, 18 April musical spirit of the age. Ob 16.00 / At 4.00 pm

Andrej Misson Borut Smrekar Univerza v Ljubljani Slovensko ljudsko gledališče Celje University of Ljubljana Celje City Theatre

Kratko razmišljanje o slovenski operi Opera v samostojni Sloveniji

Kot skladatelj in glasbeni teoretik kratko razmišljam o Prispevek v uvodu obravnava kratek zgodovinski oris slovenski operi kot glasbeni in celostni umetnini. Področje položaja opere kot zvrsti in institucije v dvajsetem stoletju opere je obširno, obsega tako problematiko kompozicije, na Slovenskem, njeno družbeno in politično umeščenost literature, uprizoritve, vizualne umetnosti in družbene vloge ter spreminjanje njenega položaja glede na pomembnejše kot tudi povsem organizacijsko, finančno in tehnično plat družbene spremembe in premike, kar je osnova, potrebna izvedbe. Slednje je vredno našega zanimanja tudi zaradi za razumevanje analize družbenega položaja opere v novih medijev in informacijsko-komunikacijske tehnologije. novi državi. V nadaljevanju je pozornost usmerjena v 58 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 59

analizo aktualne operne stvarnosti z dveh vidikov. Prvi second point of view concerns certain specificities of opera vidik je družbeni položaj opere glede na splošen družbeni as a genre that are typical of every small cultural space, položaj kulture v samostojni državi, v kateri se je kultura z and of Slovenia in particular, and must necessarily be taken zmanjšanjem njene narodotvorne in državotvorne vloge into account when analysing the position of opera and znašla dezorientirana in se je iz različnih razlogov začela seeking prospects for the future. The paper touches on pomikati proti margini. Gre za procese in značilnosti lastne current creativity and performance in the musical theatre večini umetnostnih zvrsti in kulturnih institucij na Slovenskem field and looks at the realistic possibilities for and actual po osamoosvojitvi. Drugi vidik pa so posebnosti opernega implementation of a repertoire policy in Slovenia's opera področja, značilne za vsak majhen in še posebej za houses. It analyses the strategies that have been followed slovenski kulturni prostor, ki bi jih bilo treba pri analiziranju to date in the direction and management of opera houses položaja opere in iskanju perspektiv za prihodnost in independent Slovenia and the direct and indirect nujno upoštevati. Prispevek se dotakne aktualnega influence of politics on them, questions of personnel and glasbenogledališkega ustvarjanja in poustvarjanja, realnih premises in the opera field and in music in general, the možnosti in dejanskega izvajanja repertoarne politike v connection of the country's two opera houses with their slovenskih opernih gledališčih, analizira dosedanje strategije audience, and the role of opera criticism in conditions in vodenja in upravljanja opernih hiš v samostojni državi ter which both opera as a genre and the two opera houses neposreden in posreden vpliv politike nanje, kadrovsko in are receiving a dwindling share of public attention. prostorsko problematiko na opernem in širšem glasbenem The paper ends by offering a vision of the regulation of področju, povezanost obeh opernih gledališč z občinstvom conditions in the opera field and a revitalisation of the ter vlogo operne kritike v razmerah, ko so tako operna social role of opera as an artistic genre and of Slovenia's zvrst kot obe operni hiši deležne vse manj javne pozornosti. two opera houses. Za zaključek ponudi prispevek vizijo ureditve razmer na opernem področju in ponovno vitalizacijo družbene vloge opere kot umetniške zvrsti in obeh slovenskih opernih Tomaž Svete institucij. Univerza v Mariboru University of Maribor Opera in independent Slovenia Pota in stranpota sodobne slovenske The paper begins by offering a brief historical outline operne ustvarjalnosti of the position of opera as a genre and an institution in twentieth-century Slovenia, its social and political context Tako kot se je opera porodila iz humanističnega ideala skozi and changes in its situation as a result of significant social poskus obnovitve grške tragedije, se je kasneje skozi celotno changes and shifts. This represents a necessary basis for zgodovino od omenjenega ideala oddaljevala in se mu v understanding the analysis of the social position of opera določenih trenutkih razvoja spet približevala. in the new independent state. The focus then moves to Na drugi strani je ravno opera kot zvrst lahko najbolj an analysis of the present actuality of opera from two podvržena dinamiki nasprotij med družbenim in umetniškim different points of view. First, the social position of opera razvojem, med stopnjo umetniške produkcije in obstoječimi with regard to the general social position of culture in the ekonomsko materialnimi pogoji ter estetskimi zahtevami in independent country where, as a result of the shrinking normami v družbi. of its nation-forming and state-building role, culture has Karl Marx, ki mu ne moremo odrekati njegovega found itself disoriented and, for various reasons, has begun zavedanja pomena ekonomskega faktorja znotraj to move towards the margins. These are processes and procesa umetniške produkcije, se je v svojem Uvodu v characteristics found in the majority of artistic genres and kritiko politične ekonomije na občutljiv način dotaknil cultural institutions in Slovenia since independence. The medsebojne prepletenosti med umetniško produkcijo 60 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 61

in zahtevam potrošnje. V nasprotju od tudi danes v t. i. societal norms. družbi materialnega blagostanja razširjenemu vulgarnemu Karl Marx, whose awareness of the importance of the pojmovanju omenjenega problema, češ da naj bi se economic factor within the process of artistic production umetniška produkcija prilagajala zahtevam trga oziroma is undeniable, touched on the relationship between konzuma, Marx sam v produkciji vidi aktiven, na konzum artistic production and the demands of consumption in vplivajoč faktor. Po njegovem produkcija ne dostavlja the introduction to his A Contribution to the Critique of potrebi, povpraševanju material, temveč tudi materialu Political Economy. In contrast to the widespread and samemu potrebo. vulgar understanding of this problem even in today's so- Glasbene institucije, v našem primeru slovenske operne called society of material well-being, according to which hiše, ob vsem upravičenem upoštevanju ekonomsko artistic production should adapt to the requirements of the komercialnega vidika pogosto pozabljajo na prej market or consumption, Marx himself sees production as omenjeno prepletenost in medsebojno vplivanje med a factor that actively influences consumption. In his view, konzumom in produkcijo, ne nazadnje tudi na svoje production not only provides the material to satisfy vzgojno-izobraževalno poslanstvo in na vlogo sooblikovanja a need (i.e. to satisfy demand), it also provides the need estetskih družbenih norm ter umetniškega razvoja. for the material. Dejstvo, da je občinstvo v takratni Ljubljani imelo možnost Musical institutions, in our case Slovenia's opera houses, doživljati izvedbe Mozartovih oper desetletja pred Parizom, while rightly taking into account the economic and Londonom ali Berlinom in da so še pred drugo svetovno commercial aspects, frequently forget about the vojno takratne slovenske operne direkcije gojile neprimerno interweaving and reciprocal effect of consumption and bolj svež, umetniško tvegan in sodoben program kot production, and also about their educational mission and dandanes, zveni kot svojevrsten paradoks. their role in shaping aesthetic social norms and artistic Iz prej omenjenih izhodišč bi želel podati svoje izkušnje in development. poglede skozi različne usode nastanka, izvedbe in The fact that audiences in Ljubljana had the opportunity percepcije svojih oper – od opernega prvenca, televizijske to hear Mozart's operas decades before Paris, London or opere Kralj Malhus, filozofske opere Kriton, ki se po mnenju Berlin, and the fact that before the Second World War the nekaterih ekspertov uvršča v novi val humanizma v managements of Slovenia's opera houses cultivated an 21. stoletju, do Antigone, po besedah libretista Jurija incomparably fresher, artistically bolder and more modern Součka, šele skozi glasbo dokončane kultne drame programme than today, sounds like a particular sort of Dominika Smoleta iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. paradox. Beginning with these starting points, I would like to offer The highways and byways my own experiences and views through the different fates of contemporary Slovene opera experienced by my own operas in terms of their creation, performance and perception – from my operatic debut, the While opera was born from the humanistic ideal through TV opera King Malhus, to the philosophical opera Krython, an attempt at reviving Greek tragedy, the whole of which in the opinion of some experts belongs to the new st its later history has seen it moving away from this ideal wave of 21 -century humanism, to Antigone, with a libretto only to approach it again at specific moments of its by Jurij Souček, a version of Dominik Smole's cult drama from development. the 1960s that is now completed through music. On the other hand, opera is perhaps the genre most subject to the dynamics of the oppositions between social and artistic development, between the level of artistic production and existing economic and material conditions, and between aesthetic requirements and 62 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 63

Vlado Kotnik The renovated opera house that leaks: Univerza na Primorskem, Koper the postsocialist Ljubljana Opera and University of Primorska, Koper Ballet Theatre reconstructed under the national powers of neoliberalism Prenovljena operna hiša, ki zamaka: Postsocialistična rekonstrukcija At the beginning of the twenty-first century, the opera ljubljanske Opere v primežu business is becoming larger and more complex than ever nacionalnih sil neoliberalizma before. Following this, numerous existing pre-twentieth- century European opera houses, particularly those Na začetku 21. stoletja je delovanje oper postalo spread all over Italy and Eastern Europe, were or are still obsežnejše in kompleksnejše kot kadar koli prej. Zato so desperately in need of thorough renovation. Many of oziroma so bile številne evropske operne hiše, zgrajene those old buildings have for decades been famous for pred 20. stoletjem, zlasti tiste v Italiji in vzhodni Evropi, nujno their discrepancy between the splendour of its stage and potrebne temeljite prenove. Veliko teh starih zgradb je bilo the misery of what has been behind it: premises that have desetletja znanih po razhajanjih med bliščem odrov in bedo been completely inappropriate for their ensembles to zakulisja: ti prostori so bili namreč povsem neprimerni za work in. This was also the case with the Ljubljana opera delo opernih ansamblov. Tako je bilo tudi v ljubljanski Operi. house. After several years of animated public discussions, Po več letih burnih javnih razprav, argumentov za in proti v pro and contra media releases, financial problems medijih, finančnih težav in drugih srditih nesporazumov se and other kinds of fervid disagreements, the Slovenia’s je v osrednjem slovenskem templju opernih muz leta 2007 central national temple of lyrical muses was in 2007 finally končno le začelo prenavljanje in restavriranje prostorov, ki subject not only to renovation and refurbishment but to pa ju je spremljala tudi obsežna modernistična razširitev. significant modernistic extension too. However, the solemn Slovesno odprtje hiše decembra 2011 po petih letih rušenja reopening of the house in December 2011, after five in obnavljanja, ki so ju zaznamovali škandalozne finančne years of its demolition and reconstruction accompanied težave, ostre obtožbe korupcije in presenetljivi stečaji, pa se by scandalised financial problems, harsh accusations of je zdelo kot umetna dimna zavesa, ki naj bi nekoliko zastrla corruption and surprising bankruptcies, seemed to be an pogled na skrite restavratorske spodrsljaje, pomanjkljivosti artificial masking ritual to put some make-up on hidden in napake pri obnovi, ki so se pokazale šele pozneje. Pred restorational defects, imperfections and reconstructional kratkim prenovljena operna hiša, ki že kliče po obnovi, je faults that have become visible only later. The newly pomenljiv simbol celotnega obdobja, v katerem živimo. renovated opera house that already needs its new Glavni namen tega prispevka je pokazati, kako je prenova renovation seems to be an indicative symbol of an entire hiše SNG Opera in balet Ljubljana rezultat bizarnega period in which we live. The main purpose of this paper is to poblagovljenja in brezvestne udomačitve plenilskega show how the renovation of the Ljubljana Opera and Ballet neoliberalizma v postsocialistični Sloveniji. Z relevantno Theatre is the result of the bizarre commodification and sociološko analizo in antropološko oceno bomo v prispevku non-scrupulous domestication of predatory neoliberalism skušali ugotoviti, kaj smo od tega zelo kontroverznega in postsocialist Slovenia. Through a pertinent sociological projekta pravzaprav pridobili in ali je bilo vse to vredno analysis and anthropological assessment, the paper will svoje cene. try to find out what we have really got from this highly controversial project and was it worth its price. 64 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI 2018 | 16.–18. APRIL 65

FESTIVAL LJUBLJANA Trg francoske revolucije 1 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: + 386 (0)1 241 60 00 Fax: + 386 (0)1 241 60 37 [email protected] www.ljubljanafestival.si www.facebook.com/ljubljanafestival twitter.com/FLjubljana

Izdal / Published by: FESTIVAL LJUBLJANA Zanj / For the publisher: Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana / General and Artistic Director of the Ljubljana Festival Prevod / Translation: Amidas, d. o. o. Jezikovni pregled / Editing: Emanuela Bubanj Oblikovanje / Design: Arnoldvuga+ Tisk / Printing: Tiskarna Januš, Ljubljana Izvodov / Number of Copies: 300 Marec 2018 / March 2018

Publikacija je brezplačna. * The publication is free of charge.

Festival Ljubljana si pridržuje pravico do sprememb v programu in prizoriščih. / The Ljubljana Festival reserves the right to alter the programme and venues. 66

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

78(4)(082)

SLOVENSKI glasbeni dnevi (33 ; 2018 ; Ljubljana) Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju : ob 100. obletnici odprtja Opere Narodnega gledališča v Ljubljani : program in izvlečki = The role of national opera houses in the 20th and 21st centuries : on the 100th anniversary of the opening of the National Opera in Ljubljana : programme and abstracts / 33. slovenski glasbeni dnevi, [od 16. do 18. aprila 2018] = 33rd Slovenian Music Days, [from 16 to 18 April 2018] ; uredile, edited by Ana Vončina, Živa Steiner, Lea Čehovin ; [prevod Amidas]. - Ljubljana : Festival, 2018

ISBN 978-961-93051-9-5 1. Gl. stv. nasl. 2. Vzp. stv. nasl. 3. Vončina, Ana, 1984- 293848576 Glavni medijski sponzor / General media sponsor:

Medijski sponzorji / Media sponsors:

Partnerji / Partners: Uradni prevoznik / Official carrier:

Železniški prevoznik / Railway transporter: Uradni vinar / Official winemaker: