7

ZEMELJSKI PLAZOVI NOVEMBRA 1991

IN PLAZOVITOST V ZASAVJU Vesna Drnovšek* UDK 551.243 (497.12—11) Dolgotrajno deževje novembra 1991 je v vseh treh zasavskih ob=inah sprožilo mnogo plazov in manjših usadov. To obmo=je je zelo ogroženo zaradi plazov, ki pa niso samo posledica razgibanega, razmeroma strmega reliefa, ampak tudi rudarjenja in nepremišljenih posegov v okolje. Še vedno je premalo narejenega pri prospekciji terena glede na možnost novih plazov in podorov, premalo vemo tudi o zaš=iti pobo=ij pred usadi, ki so tako pogosti na terciarnih kamninah. Vse, kar je znano, je med ljudmi premalo razširjeno ali pa premalo upoštevano.

V Sloveniji so plazovi relativno najbolj Sestavlja ga v ve=ini peš=ena meljnata ne in pogoste zemeljske plazove so pogosti v permokarbonskih glinastih in glina, skozi katero pronica voda, teren pa predvsem v neugodni sestavi tal, konfi- grafitno do grafitnoidnih skrilavcih, ki so ima sorazmerno nizek strižni kot. guraciji terena, rudarjenju in v nestrokov- v naših osrednjih Karavankah od Rate= Tudi pobo=je hriba Ruardi je ocenjeno za nih posegih v okolju. Zelo pere=i so do Jezerskega, med Ko=evjem in Bro- ogroženo, =eprav je bil tok jalovine sani- goloseki. dom na Kolpi in v Škofjeloškem hribovju ran v letu 1987. Najve= škode so pozvro=ili naslednji pla- do Idrije. V Posavskem hribovju so pogo- zovi: sti od Kresnic do Sevnice, nekoliko manj V Vinah prav tako plazi teren do doma=ije pogosti pa v osrednjem Posavskem Gorišek, ker v preperino doteka voda. hribovju v srednje- do zgornjetriasnih Pod preperino peš=ene meljne gline so Plaz št. 1 (na skici ozna=en glinastih skrilavcih. Podobno je tudi na sarmatske gline z vložki peska in proda. z Z,) severni strani trojanske antiklinale od V Kotredežu plazi tanjši preperinski sloj Na Izlakah pod stanovanjsko hišo Narof Tuhinske doline do Celja (1). peš=ene gline po podlagi iz skrilavcev s 41, ki stoji v strmem bregu. Stavba je del- peš=enimi vložki. Pobo=je je strmo in no vkopana, izkopana zemlja pa je bila mokrotno. Ogrožena je stanovanjska hi- nasuta na severozahodno stran, da so ša z gospodarskim poslopjem. delno ublažili strmino pod hišo. Nasuti Ob=ina Zagorje Omenjeno je že bilo obmo=je med Rep- del je bil podprt z opornim kamnitim zi- nikom in Podkrajem (med cesto Kisovec), kjer Pred nekaj leti so se za=eli kazati prvi ob Savi se teren useda, plazi pa debel preperin- znaki popuš=anja zidu. V zadnjih treh ski sloj, ki ga sestavlja preperina sivice, tednih novembra 1991 pa je popustila te- Po .Oceni ogroženosti glede naravnih ne- krovnega laporja in talne gline. Vzroki za meljna podlaga in kon=no se je prevrnilo sre= in drugih hudih nesre= na obmo=ju plazenje so v pretakanju vode iz anpeno okrog 15 m zidu. Ruševine zidu in del ob=ine Zagorje ob Savi (3) je ob=ina gle- dolomitskega zaledja prek preperine in zemlje so zdrsnile po pobo=ju in zasule de na konfiguracijo terena, predvsem pa po kontaktu s krovnim laporjem ter sivi- del poti po grabnu. Na severozahodni zaradi rudnika rjavega premoga, pone- co. To povzro=a poslabšanje strižnih ka- strani se je zemljina odtrgala le en meter kod zelo izpostavljena premikom zemlje. rakteristik zemlje. Ob tem se teren ugre- stran od hiše. To obmo=je je tektonsko Plazovita pobo=ja so predvsem tam, kjer za zaradi rudarjenja. Ogrožena je cesta zelo razgibano, teren visi proti jugu, gradijo podlago oligocenske plasti — to Zagorje—Kisovec, kanalizacija, vodovod- vzhodno od tod so hudourniška grapa, je najve=krat oligocenska morska glina no omrežje in tudi rudniško elektri=no usadi in požiralniki, ki verjetno segajo do sivica kot krovnina rud — pa tudi glinaste omrežje. trših plasti. Prevladujejo psevdoziljski, in peš=ene usedline ter glinasti skrilavci delno karbonatni skrilavci. Kamnine so in glinovci kot talnina. Na miocenski in Omenim naj še ostala plazovita obmo=ja: Podkum—Jazbine, Šklendrovec—Lebel, pretrte in preperele, kar dokazujejo gline triadni podlagi pa je ponekod v labilnem raznih barv in trdnostnih stanj z vložki pe- stanju le površinski preperinski sloj iz Mlinše, Razpotje, Lipovški vrh (deponija IGM), Šemnik, Zavine, Graški graben, ska in melja. Neugodno lahko vpliva be- peš=eno-glinastih sedimentov ali pa tonska kanalizacija, ki poševno reže labil- gruš= in ve=ji globinski bloki. Kozji hrbet, Viljemeni. (Podatki povzeti po Oceni ogroženosti glede naravnih nesre= no pobo=je, pri =emer je težko dose=i V zagorski ob=ini je še nekaj zemeljskih in drugih hudih nesre= na obmo=ju ob=i- vodotesnost in stabilnost. Zid in sadni vrt plazov, ki jih opazujejo, =eprav so bili sa- ne Zagorje ob Savi, 1989, štab za CZ.) sta lahko dodatno obteževala podlago in nirani že v preteklih letih, toda ponovno prispevala k plazenju po naklonu pobo=- plazenje ni izklju=eno. Takšno je vse ob- Mo=no deževje novembra 1991 v za- ja 36°—38°. (2). mo=je od Stop do Kisovca, kjer se je že gorski ob=ini, ki je v ve= dneh zapored leta 1968 sprožil ogromen zemeljski plaz dodobra namo=ilo zemljo, je pozvro=ilo na Repniku. Zdaj se ves teren tu useda. hitro naraš=anje vseh vodnih tokov, pred- Plaz št. 2 (na skici ozna=en vsem Medije, ki je že v letu 1990 povzro- Ob morebitnem ponovnem zdrsu Zemlji- z Z2) ne bi prišlo do zajezitve Medije in s tem =ila veliko gmotno škodo. do poplav od Kisovca do Zagorja. V KS Izlake v naselju Podlipovica, na ce- Sprožilo se je okrog 50 ve=jih in manjših sti Moser—Kolovrat. 10 m dolg in 2 m vi- Velik psihološki pritisk na prebivalstvo zemeljskih plazov in usadov, ki so pov- sok odlomni rob splazitve seže vse do Zagorja povzro=a možni plaz z obmo=ja zro=ili škodo na lokalnih cestah. Prizadeli ceste, ki je na tem odseku zožena na novega pokopališ=a v strmem bregu na so naslednje ceste: Zagorje—Ravenska 2,20 m. Da bi ugotovili globino trde pod- severni strani naselja. Tla so pretežno vas, Kotredež—

Plaz št. 1 (na skici ozna=en sH,) Zemeljski plaz Stušce v KS Podkraj se je sprožil nad cesto v Kladje ob kozolcu, ki je last Antona Krežeta. Tanka plast zem- lje plazi v širini 60 m in ogroža kozolec. Pobo=je je dokaj strmo, v kamninski podlagi so tu predvsem svetli apnenci in dolomit. Plaze=a masa je ocenjena na 1500 m3. Odvod vode je treba speljati v 150 m oddaljeni potok. Del vode so speljali po zgrajenem odprtem kanalu. Stroški sanacije so ocenjeni na 1.793.000 SLT.

Plaz št. 2 (na skici ozna=en

s H2) Manj kot 1 km stran je plaz na cesti v Stušce, ki je odtrgal del ceste v dolžini 25 m. Plaze=a masa je odnesla ve= dreves in 10 m odvodnih cevi. Zaradi velikega naklona terena je sanacija zahtevna. Urediti je treba kašte in odvodnjavanje. Stroški sanacije so oce- njeni na 2.393.000 SLT.

Plaz št. 3 (na skici ozna=en

s H3) Sprožil se je na cesti v Podkraju in pri tem raztrgal 26 m lokalne ceste. Na spodnjem delu je širok 45 m in je odne- sel drenažo in jaške. Obnoviti je treba drenažo in odvod vode ter sanirati cesto.

Plaz št. 4 (na skici ozna=en odvoz plazovine. Plaz je bil saniran v Ogroženi sta dve stanovanjski hiši. Tudi manj kot 24-tih urah. Pozneje so se na ta plaz je bil evidentiran že v letu 1990, s H4) istem mestu še dvakrat sprožile manjše sanacija naj bi se že za=ela. 3 Plaz pri Ferku je prav tako v KS Podkraj koli=ine zemlje (od 10 do 40 m ), ki so jo Stalno so vdori in podori na cesti Trbo- in je poškodoval krajevno cesto. Površje sproti odstranjevali. Ta plaz je uni=il vro- vlje—Dobovec in na lokalnih cestah na se poseda in cesta se je znižala za okrog =evod in mazutovod cementarne na dol- obmo=ju Dobovca. Komunalno podjetje 0,80 m. Masa plaze=e zemlje je v zgor- žini 26 m, indirektno pa je bila s tem za sproti =isti cesto. njem delu široka okrog 30 m, v spod- 5 dni prekinjena proizvodnja cementa njem pa okrog 70 m. Poleg sanacije ce- (tj. okoli 10 000 ton cementa) (4). ste je treba zgraditi 70 m dolgo pregrado. Ostale plazove, vdore in usade so evi- dentirali predvsem v krajevni skupnosti Plaz št. 5 (na skici ozna=en Klek. Komunalno podjetje je odstranilo Ob=ina Hrastnik ve= zrušenj in manjših usadov. s H5) Zaradi ve=jega vdora na cesti in plazu v Ob=inski štab za CZ Hrastnik je za=el z Plaz nad naseljem Brdce v KS Marno je širini 20 m je bila za nekaj dni zaprta ce- delom takoj po prvem ve=jem deževju, v širok okrog 600 m. Plazi teren do deponi- sta Trbovlje—Ostri vrh. Ta zdrs je bil v bi- operativni sestavi pa se je sestal 20. no- je Uni=no. Na tem obmo=ju je ve= izvirov stvu še posledica ujme novembra vembra. Stalno so spremljali nivo gladine vode, ki ponika in se nato ponovno poja- 1990. leta in tudi sanacija zanj je bila reke Save ter potokov Boben in Brnice vlja na površju. Nad doma=ijo Kova= je predvidena že takrat. (5). ugreznina globoka 4 m in ima premer Stalno plazi tudi pobo=je ob cesti na od- Na magistralnih cestah v ob=ini Hrastnik 5 m. Tu se sliši obilno žuborenje vode. seku Podmeja pri Lizi—Vrhe. Stalno na- novembrsko deževje ni povzro=ilo ve=je V kamninski osnovi so tu sarmatske pla- sipavajo pesek, da je cesta prevozna. Že škode. Zaprtost magistralne ceste v sti, ki severno od tod prehajajo v laški la- dolgo =asa plazi tudi zgornji sloj preperi- smeri Hrastnik—Trbovlje je bila posle- por. ne pri kmetiji Groblar, 100 m nad cesto dica manjših usadov, ki so jih hitro od- 22. 11. 1991 ob 5.30 so nastale na hiši Klek—

s H6) Zemeljski plaz v naselju Krištandol v KS Marno se je sprožil že pred ve= meseci, obilno novembrsko deževje pa je le po- spešilo premikanje zemeljske gmote. Po pobo=ju je zdrsnilo ve= bukev. Plaz ogro- ža obdelovalne površine in poljsko pot.

Plaz št. 7 (na skici ozna=en

s H7) To so plazovi na lokalni cesti Podkraj. V bistvu so se tu sprožili številni usadi, ki so deloma zasuli lokalno cesto ter odvodne kanale in jaške.

Plaz št. 8 (na skici ozna=en

s H8) Plaz pod cesto Kolar—Goveji potok v KS Boben se je sprožil pod omenjeno cesto Slika 1. Plaz na Izlakah ogroža stanovanjsko hišo, saj je od lomni rob oddaljen od nje le in hkrati pod stanovanjsko hišo, last en meter. g. Riglerja. Plazovina je v višini okrog 200 m. Vodo je treba drenirati do potoka Boben v dolžnini 600 m. Predvideni stro- ški sanacije so 4.000.000 SLT.

Plaz št. 9 (na skici ozna=en

s H9) Plaz Ravne pozvro=a razpoke na stano- vanjski hiši, ki je last Pavle Duh. Hiša je razpokana na šestih mestih, v kleti pa se pojavlja voda. Treba je urediti odvod vo- de s podro=ja nad hišo. Drsi ve= dreves. Plaz ogroža tudi stanovanjsko hišo Op- lotnik. Stroški sanacije z odvodom vode znašajo ve= kot 4.700.000 SLT.

Plaz št. 10 (na skici ozna=en s Hio) Okrog 4000 m3 plazovine se je s pobo=ja usulo na cesto Novi Dol—Blate. Takoj bi bilo treba urediti odvodnjavanje.

Slika 2. Isti plaz, slikan z nariva zemlje z ostanki opornega zidu. Plaz št. 11 (na skici ozna=en s H11) Plaz Bo=ko v KS Boben so se na stano- vanjski hiši družine Bo=ko pojavile razpo- ke v kletnem delu; zgornji del je monta- žen. Vzrok je voda, ki jo je slišati pod površjem. Izvesti je treba drenažo in ure- diti zajetje vode. Ob ponovnem zdrsu je treba drenirati tudi podro=je nad cesto.

Plaz št. 12 (na skici ozna=en s H12) Zemeljski plaz Savna pe=. Na dokaj str- mem terenu, ki je bil poraš=en z drevjem, je zdrsnil debel sloj preperine po podlagi iz svetlih apnencev. Ti prehajajo severno od tod v werfenske piasti in školjkoviti apnenec. Plaz je odtrgal del krajevne ce- ste pod stanovanjsko hišo družine Sene- ga=nik. Odneslo je ve= dreves in zasulo kanal ob železniški progi Hrastnik—Zida- ni most. Zaradi strmega terena je nujna izvedba sanacije s kaštami do višine 6 m in v dolžini 30 m. Popraviti je treba tudi Slika 3. Plaz v Zabrezniku pod makadamsko cesto je odnesel ve= dreves. cesto z nasipom. Plaz št. 13 (na skici ozna=en s H13) Plaz v

Plaz št. 14 (na skici ozna=en s H14) Plaz Krištandol ogroža stanovanjsko hišo družine Podmenik, saj so se na zidovih pojavile razpoke in v kleti voda. Opazili so premikanje pobo=ja nad hišo in pod njo, teren je razmeroma strm in poraš=en s travo. Treba ga je drenirati in urediti od- vod vode v 100 m oddaljeni potok.

Plaz št. 15 (na skici ozna=en s H15) Plaz Dolinšek je bil pred =asom že sani- ran, toda po novembrskem deževju so nad potokom Brnica opazili premike jaškov ter stiskanje. Plaz nenehno opazujejo, po oceni PUH-a znašajo stro- ški sanacije okrog 2.000.000 SLT.

Plaz št. 16 (na skici ozna=en s HJ Slika 4. Isti plaz, le da se vidi njegov odlomni rob tik ob cesti, kamor so že za=eli navažati Pri Slanšku v KS Boben zemeljski plaz pesek. nad regionalno cesto Hrastnik—Marko— Trbovlje ogroža dostop do stanovanjske landslides because of unagglutinated hiše. Zaradi plazenja pobo=ja je po=en predominantly tertiary sediments, the pomožni objekt ob hiši. Treba je urediti steep relief, and the sinking surface re- drenažo in oporni zid. 1. Grimši=ar, A, 1983. Zemeljski plazovi v Slo- sulting from mining (brown coal). The Za sanacijo plazov po novembrskem de- veniji. Naravne nesre=e v Sloveniji kot naša district headquarters must monitor some ževju bo morala ob=ina Hrastnik nameniti ogroženost, Ljubljana 2. Poro=ila ob=inskega štaba za CZ. Zagorje older landslides which remain unstable. 35.957.000 SLT. Skupna škoda predsta- 1991, tipkopisi. After the heavy rains in 1991, some of the vlja 2,8 % družbenega proizvoda ob=ine. 3. Poro=ila ob=inske komisije ob=ine Zagorje old landslides were reactivated and za plazove o ogledih ogroženih obmo=ij some new ones triggered. The article de- novembra 1991, tipkopisi, odsek za pro- scribes five landslides in the Zagorje dis- storsko planiranje. trict, one in the Trbovlje district, and six- 4. Poro=ilo IS skupš=ine ob=ine Trbovlje o teen in the Hrastnik district. The slides poplavah, november 1991, tipkopis. mostly damaged roads, houses, and wa- 5. Poro=ilo o aktivnostih, ocenjeni škodi, izve- denih ukrepih za sanacijo stanja ter pred- ter lines, including heating lines which In kakšno je log ukrepov za odpravo posledic neurja, caused the interruption of work at the ce- december 1991, Hrastnik. ment plant. These landslides are shown stanje po neurju? on the map along with landslide danger areas. Stanje na prizadetem ozemlju se normali- zira. Vse ceste razen lokalne ceste Most =ez Savo—Podkraj—Rade=e so bile po najnujnejši sanaciji prevozne. Vesna Drnovšek Vse plazove ob=inski štabi za civilno za- š=ito še vedno opazujejo, saj vsi še niso Landslides in v fazi mirovanja. Za vse ve=je plazove je treba izdelati posnetek terena ter pripra- November 1991 viti elaborat za fazno sanacijo na plaze=ih obmo=jih (5). and Landslide Treba je poudariti, da so vse tri zasavske ob=ine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje Danger in Zagorje zaradi rudarjenja in razgibanega reliefa plazovno zelo ogrožene in zaradi In the region of the Posavje Hills covered zmanjševanja izkopa premoga gospo- by the districts of Zagorje, Trbovlje, and darsko prizadete. Hrastnik, the terrain is very threatened by wm