7 Zemeljski Plazovi Novembra 1991 in Plazovitost V Zasavju
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
7 ZEMELJSKI PLAZOVI NOVEMBRA 1991 IN PLAZOVITOST V ZASAVJU Vesna Drnovšek* UDK 551.243 (497.12—11) Dolgotrajno deževje novembra 1991 je v vseh treh zasavskih ob=inah sprožilo mnogo plazov in manjših usadov. To obmo=je je zelo ogroženo zaradi plazov, ki pa niso samo posledica razgibanega, razmeroma strmega reliefa, ampak tudi rudarjenja in nepremišljenih posegov v okolje. Še vedno je premalo narejenega pri prospekciji terena glede na možnost novih plazov in podorov, premalo vemo tudi o zaš=iti pobo=ij pred usadi, ki so tako pogosti na terciarnih kamninah. Vse, kar je znano, je med ljudmi premalo razširjeno ali pa premalo upoštevano. V Sloveniji so plazovi relativno najbolj Sestavlja ga v ve=ini peš=ena meljnata ne in pogoste zemeljske plazove so pogosti v permokarbonskih glinastih in glina, skozi katero pronica voda, teren pa predvsem v neugodni sestavi tal, konfi- grafitno do grafitnoidnih skrilavcih, ki so ima sorazmerno nizek strižni kot. guraciji terena, rudarjenju in v nestrokov- v naših osrednjih Karavankah od Rate= Tudi pobo=je hriba Ruardi je ocenjeno za nih posegih v okolju. Zelo pere=i so do Jezerskega, med Ko=evjem in Bro- ogroženo, =eprav je bil tok jalovine sani- goloseki. dom na Kolpi in v Škofjeloškem hribovju ran v letu 1987. Najve= škode so pozvro=ili naslednji pla- do Idrije. V Posavskem hribovju so pogo- zovi: sti od Kresnic do Sevnice, nekoliko manj V Vinah prav tako plazi teren do doma=ije pogosti pa v osrednjem Posavskem Gorišek, ker v preperino doteka voda. hribovju v srednje- do zgornjetriasnih Pod preperino peš=ene meljne gline so Plaz št. 1 (na skici ozna=en glinastih skrilavcih. Podobno je tudi na sarmatske gline z vložki peska in proda. z Z,) severni strani trojanske antiklinale od V Kotredežu plazi tanjši preperinski sloj Na Izlakah pod stanovanjsko hišo Narof Tuhinske doline do Celja (1). peš=ene gline po podlagi iz skrilavcev s 41, ki stoji v strmem bregu. Stavba je del- peš=enimi vložki. Pobo=je je strmo in no vkopana, izkopana zemlja pa je bila mokrotno. Ogrožena je stanovanjska hi- nasuta na severozahodno stran, da so ša z gospodarskim poslopjem. delno ublažili strmino pod hišo. Nasuti Ob=ina Zagorje Omenjeno je že bilo obmo=je med Rep- del je bil podprt z opornim kamnitim zi- nikom in Podkrajem (med cesto <olni- dom, z betonskim vezivom med kamni. š=e—Zagorje in Repnik—Kisovec), kjer Pred nekaj leti so se za=eli kazati prvi ob Savi se teren useda, plazi pa debel preperin- znaki popuš=anja zidu. V zadnjih treh ski sloj, ki ga sestavlja preperina sivice, tednih novembra 1991 pa je popustila te- Po .Oceni ogroženosti glede naravnih ne- krovnega laporja in talne gline. Vzroki za meljna podlaga in kon=no se je prevrnilo sre= in drugih hudih nesre= na obmo=ju plazenje so v pretakanju vode iz anpeno okrog 15 m zidu. Ruševine zidu in del ob=ine Zagorje ob Savi (3) je ob=ina gle- dolomitskega zaledja prek preperine in zemlje so zdrsnile po pobo=ju in zasule de na konfiguracijo terena, predvsem pa po kontaktu s krovnim laporjem ter sivi- del poti po grabnu. Na severozahodni zaradi rudnika rjavega premoga, pone- co. To povzro=a poslabšanje strižnih ka- strani se je zemljina odtrgala le en meter kod zelo izpostavljena premikom zemlje. rakteristik zemlje. Ob tem se teren ugre- stran od hiše. To obmo=je je tektonsko Plazovita pobo=ja so predvsem tam, kjer za zaradi rudarjenja. Ogrožena je cesta zelo razgibano, teren visi proti jugu, gradijo podlago oligocenske plasti — to Zagorje—Kisovec, kanalizacija, vodovod- vzhodno od tod so hudourniška grapa, je najve=krat oligocenska morska glina no omrežje in tudi rudniško elektri=no usadi in požiralniki, ki verjetno segajo do sivica kot krovnina rud — pa tudi glinaste omrežje. trših plasti. Prevladujejo psevdoziljski, in peš=ene usedline ter glinasti skrilavci delno karbonatni skrilavci. Kamnine so in glinovci kot talnina. Na miocenski in Omenim naj še ostala plazovita obmo=ja: Podkum—Jazbine, Šklendrovec—Lebel, pretrte in preperele, kar dokazujejo gline triadni podlagi pa je ponekod v labilnem raznih barv in trdnostnih stanj z vložki pe- stanju le površinski preperinski sloj iz Mlinše, Razpotje, Lipovški vrh (deponija IGM), Šemnik, Zavine, Graški graben, ska in melja. Neugodno lahko vpliva be- peš=eno-glinastih sedimentov ali pa tonska kanalizacija, ki poševno reže labil- gruš= in ve=ji globinski bloki. Kozji hrbet, Viljemeni. (Podatki povzeti po Oceni ogroženosti glede naravnih nesre= no pobo=je, pri =emer je težko dose=i V zagorski ob=ini je še nekaj zemeljskih in drugih hudih nesre= na obmo=ju ob=i- vodotesnost in stabilnost. Zid in sadni vrt plazov, ki jih opazujejo, =eprav so bili sa- ne Zagorje ob Savi, 1989, štab za CZ.) sta lahko dodatno obteževala podlago in nirani že v preteklih letih, toda ponovno prispevala k plazenju po naklonu pobo=- plazenje ni izklju=eno. Takšno je vse ob- Mo=no deževje novembra 1991 v za- ja 36°—38°. (2). mo=je od Stop do Kisovca, kjer se je že gorski ob=ini, ki je v ve= dneh zapored leta 1968 sprožil ogromen zemeljski plaz dodobra namo=ilo zemljo, je pozvro=ilo na Repniku. Zdaj se ves teren tu useda. hitro naraš=anje vseh vodnih tokov, pred- Plaz št. 2 (na skici ozna=en vsem Medije, ki je že v letu 1990 povzro- Ob morebitnem ponovnem zdrsu Zemlji- z Z2) ne bi prišlo do zajezitve Medije in s tem =ila veliko gmotno škodo. do poplav od Kisovca do Zagorja. V KS Izlake v naselju Podlipovica, na ce- Sprožilo se je okrog 50 ve=jih in manjših sti Moser—Kolovrat. 10 m dolg in 2 m vi- Velik psihološki pritisk na prebivalstvo zemeljskih plazov in usadov, ki so pov- sok odlomni rob splazitve seže vse do Zagorja povzro=a možni plaz z obmo=ja zro=ili škodo na lokalnih cestah. Prizadeli ceste, ki je na tem odseku zožena na novega pokopališ=a v strmem bregu na so naslednje ceste: Zagorje—Ravenska 2,20 m. Da bi ugotovili globino trde pod- severni strani naselja. Tla so pretežno vas, Kotredež—<emšenik, Borovak— lage za temeljenje opornega zidu, so ro- ilovnata in zelo mokrotna. Mali Kum. =no skopali 1,40 m globok sondažni ja- Med nestabilna obmo=ja v zagorski ob=i- V zagorski ob=ini je evidentiranih 34 stal- šek in dalje sondirali teren z jeklenimi ni spadajo še naslednje lokacije: nih plazov. Nekateri so že sanirani, kljub drogovi do globine 2,30 m, ne da bi do- Obmo=je med Potoško vasjo in Orlekom, temu pa imajo pripravljene ukrepe ob segli trdno podlago. Odtok meteorne vo- kjer plazi površinski preperelinski sloj. morebitni sprožitvi. Vzroki za tako števil- de so preusmerili mimo splazelega po- * Zabreznik št. 4, Izlake bo=ja, ki so ga zagradili s 4 m dolgimi Na spodnjem robu makadamske ceste je jeklenimi ošiljenimi piloti. Potrebni bodo približno 10 m dolga razpoka, vzporedna nadaljnji ukrepi, da ne bi ves cestni od- s cesto, ki nakazuje možno splazitev. Na Ob=ina Trbovlje sek zdrsnil po strmem pobo=ju (2). tem delu je pobo=je nekoliko poraslo z drevjem, ob vznožju brega pa velik jesen V ob=ini Trbovlje so bili novembra 1991 Plaz št. 3 (na skici ozna=en s koreninami zadržuje pobo=je pred zdr- precej manj prizadeti. Menijo, da je bilo som. V preteklosti je že prišlo do zdrsa z Z ) manj padavin zaradi hribovja na severni 3 pobo=ja nad cesto (3). in severozahodni strani (od <emšeniške Plaz v Zabrezniku nad Izlakami je pod ze- Na stiku ceste z zgornjim bregom na planine prek Javorja do Mrzlice). Ker je lo strmim ovinkom makedamske ceste v daljšem odseku ob deževju priteka voda. kar 80 % površja ob=ine plazovitega, so rjavi, glinasto meljni zemljini. Pobo=je je Ker je cesta zelo ozka, so zlasti pri pre- sestavili posebno komisijo, v kateri so poraslo z mešanim gozdom, v katerem vozu lesa kamioni razširili cestiš=e v bre- geolog, projektant, pooblaš=eni delavec prevladuje smreka. Odlomni rob sega do žino. Breg na zgornji strani ceste je glede iz komiteja za varstvo okolja ter pristojni roba ceste. Ker je v ovinku široka okoli na geološko sestavo tal in vlažnost iz civilne zaš=ite. Njihova naloga je, da na 5 m, voziš=e zaenkrat še ni poškodova- prestrm in zato tudi nestabilen. Zato je kraju samem ocenijo ogroženost dolo=e- no. Širina splazenja je 8 m, voziš=e zaen- možno pri=akovati lokalne zdrse zgornje nega obmo=ja. V Trbovljah je sedež cen- krat še ni poškodovano. Širina splazenja brežine na cesto. tra za obveš=anje za vse tri ob=ine v Za- je 8 m, nakar se odlomni rob vidi še 5 m savju. Center omogo=a in vzdržuje zvezo naprej v obliki razpok. Drsna ploskev je med ekipami na terenu, radijsko postajo, dolga 10 m. Ob dnu odloma priteka s po- Plaz št. 5 (na skici ozna=en komunalo, milico itd. bo=ja talna voda in zamaka 25 m dolgo in zZ5) 17 m široko blatno gmoto iz plazovine. Vzroka plazu sta bila predvsem prepoji- Plazenje ogroža teren tudi v Dolenji vasi, Plaz št. 1 (na skici ozna=en tev pobo=ja s talno vodo, pomešano s ker je prišlo do plazenja in erozije povr- s TO površinsko meteorno vodo, ter preobte- šinske in talne vode po deževju novem- ženost z navoženo zemljo. (2) bra 1991. Tudi tu trdno podlago pobo=ja Novembra 1991 se je najve=ji plaz v trbo- med dolino in vznožjem Vrha prekriva do veljski ob=ini sprožil na regionalno cesto nekaj metrov debela plast koherentne ob podjetju Cementarna Trbovlje. Usulo Plaz št. 4 (na skici ozna=en 3 zemljine, ki jo napaja talna voda, ob de- se je okrog 1400 m zemlje.