Šmarna Gora Je Prav Gotovo Biser, Ki Ga Je Vredno Izkoristiti in Zagotovo
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Drage športnice, dragi športniki! Cenjeni ljubitelji Šmarne gore! Pred nami je znova ta posebni, prvi vikend v oktobru, ko Šmarno goro zavzamejo tekači, ki z neverjetno hitrostjo in odločnostjo zagrizejo v strmino, ostali obiskovalci pa občudujoče pogledujemo za njimi in se sprašujemo, ali bo znova »padel« rekord. Šmarna gora ima med Ljubljančankami in Ljubljančani, pa tudi med ostalimi obiskovalci, prav poseben položaj, mnogim nudi zatočišče pred vsakodnevnim vrvežem, prostor za umiritev duha in krepitev telesa, spet drugim pa odlično izhodišče za rekreacijo, sprostitev ter kakovostno preživljanje prostega časa. Verjamem, da ima vsak izmed vas svojo najljubšo pot na vrh, moja najljubša je trenutno tista v obliki srca - Pot svobode, zdaj imenovana tudi Pot srca, ki jo je letos v okviru naziva Ljubljana, Zelena prestolnica Evrope 2016 uredilo javno podjetje Energetika Ljubljana, ki sicer že zadnjih 12 let pomaga pri ohranjanju in obnavljanju planinskih poti na Šmarno goro. Ravno srce je tisto, ki številne vsak dan vodi na vrh Gore, in prepričan sem, da boste tudi ta vikend v velikem številu prišli in navijali za najpogumnejše tekače in tekačice, ki se bodo pomerili na že 37. teku na Šmarno goro. Dovolite, da na tem mestu izpostavim še organizatorje s Tekaškim klubom Šmarnogorska naveza na čelu, ki se vselej z izjemno zavzetostjo in močnim ekipnim duhom lotijo organizacije tega izjemnega športnega dogodka, ki na Šmarno goro privabi vrhunske gorske tekače iz Slovenije in tujine. Pa še vrhu vas čakajo kulinarične dobrote družine Ledinek. Srečno vsem, se vidimo na vrhu! Zame ste prav vsi zmagovalci! Zoran Janković župan Mestne občine Ljubljana Foto Stane Jeršič - 2 - GORSKI TEKI Gorski teki so se pojavili kot tekmovalna zvrst, kakršno poznamo danes, v osemdesetih letih v alpskih deželah in Angliji. Najstarejši zapis o tej sicer mladi športni zvrsti izvira iz leta 1040, ko je škotski kralj Malcom na tak način izbiral svojega osebnega kurirja. Skupaj z ostalimi novodobnimi športi, kot so gorsko kolesarjenje, jadralno padalstvo, prosto plezanje in še nekateri, predstavljajo gorski teki nekakšen beg športnikov iz utesnjenih stadionov in igrišč ter zasmrajenih cest v najčistejši del narave, to je neokrnjen hribovit svet. Eno od temeljnih vprašanj, s katerimi se sooča gorski tek je nedvomno dilema, ali so gorski teki bliže planinstvu, ker se zadeva dogaja v planinskem svetu, ali atletiki, ker je cilj čim hitreje premagati točno določeno progo. Prevladala je slednja teza - tekmovalnost, boj s časom. PROGE za gorske teke Z leti sta se izoblikovali dve skrajni disciplini, to je tek ”navkreber”, kjer mora biti cilj bistveno višje od starta, in tek ”gor-dol”, kjer sta start in cilj na približno isti nadmorski višini. Za tekme najvišjega nivoja, kot sta EP in SP so postavljeni določeni normativi o dolžini in višinski razliki za posamezne kategorije, pri ostalih tekmah pa progo narekuje narava. Tako so proge na EP in SP za člane dolge okoli 12 kilometrov z višinsko razliko okoli 100 metrov na vsak kilometer. Proge za ne-prvenstvene tekme so lahko zelo različne. Prav v Sloveniji imamo dva primera ekstremnih prog na vsem poznanih terenih: Rekord Šmarne gore postreže z 1,8 km dolgo progo s 360 metri višinske razlike, na Teku na Grintovec pa se tekmovalci na 9,6 km dolgi progi iz Kamniške Bistrice na vrh Grintovca spopadejo s skoraj 2000 metri višinske razlike! Za prvo potrebujejo najhitrejši dobrih 11 minut, za slednjo pa manj kot uro in 20 minut! Poznano je tudi tekmovanja z imenom »Kilometer vertical«, kjer skušajo tekmovalci čim hitreje premagati 1000m višinske razlike; mejo, ki še ni bila presežena, predstavlja pol ure. Proge morajo biti tudi varne in označene do take mere, da noben tekmovalec ne more zaiti ali se celo izgubiti; organizator je dolžan takoj po prireditvi s proge odstraniti vse sledove tekmovanja. V zadnjih letih so se pojavile še druge zvrsti teka po hribovitih terenih. Slovenskih prevodov za te zvrsti nimamo, ker praktično cel svet uporablja »originalne« izraze. »Trailrunning« propagira daljše razgibane proge; pravila glede samih prog, označevanj, okrepčevalnic in drugih tehničnih podrobnosti dopuščajo organizatorjem veliko svobode. Tekmovalci v glavnem nosijo s seboj najnujnejšo opremo kot je pijača in hrana ter po potrebi in lastni presoji posebne pohodniške palice in ustrezna oblačila. Dober primer vzorno pripravljene oziroma tekmovalcem prijazne take tekme je GM4o. »Skyrunning« je druga oblika čim-hitrejšega gibanja v hribih; izraz nakazuje, da gre tu z bolj ekstremne gorske teke, ki posegajo v pravo visokogorje. Proge vključujejo tehnično zahtevnejše odseke tako na vzponih kot na spustih, pogosto je obvezna uporaba čelade. Od naših tekov je najbliže temu Tek na Grintovec. Tudi pri »Kilometru vertikal« že ime pove vsebino – organizator se pri izbiri proge skuša čim bolj približat 1000m višinske razlike na čim manjši dolžini in s tem omogočiti tekmovalcem doseganje čim - 3 - boljših časov. Najhitrejše proge so dolge med 2 in 3km, najboljši pa zmorejo tako progo v času okoli pol ure. GORSKI TEKI PO SVETU Leta 1984 je bila ustanovljena mednarodna zveza za gorske teke (WMRA), ki je bila kmalu sprejeta v mednarodno atletsko zvezo (IAAF). Osrednje tekmovanje na svetovnem nivoju je Svetovno prvenstvo, ki je bilo letos organizirano že devet-in-dvajsetič. Drugo najpomembnejše tekmovanje v sezoni na stari celini je Evropsko prvenstvo. Poleg tega WMRA bdi še nad organizacijo Svetovnega prvenstva v gorskem maratonu, svetovnega veteranskega prvenstva, serije tekmovanj WMRA Grand Prix in mednarodne tekme za mlajše mladince. Države z najmočnejšo tradicijo so Italija, Velika Britanija, Francija, Avstrija, Švica, Rusija, Nova Zelandija, ZDA in nenazadnje tudi Slovenija. Zadnja svetovna prvenstva so odprla novo poglavje v zgodovini svetovnega gorskega teka – tradicionalno najuspešnejši narodi ostajajo praznih rok, v ospredje pa se prebijajo nove države: Eritreja, Turčija, ZDA, Mehika, …… Gorski tek postaja globalni šport. V zadnjih nekaj letih se stopnjuje pričakovana eksplozija temnopoltih tekačev; slavili so praktično na vseh pomembnejših tekmah; premagovali so dosedanje svetovne prvake, zmagovali na najmočnejših (odprtih) državnih prvenstvih v Evropi, izboljševali rekorde prog tradicionalnih tekov. Skoraj bi si upal trditi, da sta bila legendarna Marco Degasperi in Jonathan Wyatt zadnja belopolta svetovna prvaka ali celo dobitnika medalj na SP v gorskih tekih. GORSKI TEKI V SLOVENIJI V Sloveniji smo ves čas spontano sledili trendom - prvi gorski teki so se pojavili koncem sedemdesetih let (1979 - Tek na Vršič, Tek na Šmarno goro) kot športno-rekreativne prireditve ne da bi kdo kaj več vedel o gorskih tekih kot pravi, tekmovalni športni zvrsti. Z večanjem zanimanja za tovrstna tekmovanja se je večalo tudi njihovo število, Danes smo gorski tekači organizirani v okviru Združenja za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije. Izvršni odbor Združenja skrbi za razvoj te športne zvrsti v Sloveniji, tekmovanja nacionalnega pomena (Državna prvenstva, Pokal Slovenije), udeležbo na mednarodnih tekmah … . Slovenski gorski tekači so eni redkih, ki so sodelovali na vseh dosedanjih SP in EP; redno posegamo tudi po visokih uvrstitvah – zlata in srebrna medalja mladink na SP 1998 in 99 ter medalji mladincev na SP 2001 in 2002 bili uvertura uspehu na SP 2003; z Aljaske smo se namreč vrnili s tremi zlatimi, eno srebrno in eno bronasto medaljo; z eno zlato, eno bronasto in eno srebrno medaljo je bil tudi uspešen tudi nastop na SP 2004. SP 2005 na daljni Novi Zelandiji je bilo za nas ponovno sila uspešno – nove medalje mladink, vrhunske uvrstitve v vseh ostalih kategorijah so bile dobra vzpodbuda za nadaljnje delo; v letu 2005 sta EP in SP ponovno postregla z nekaj vrhunskimi rezultati, EP 2006 nam je prineslo prvo medaljo v članski kategoriji, poletje 2007 pa je prineslo naslov mladinske evropske prvakinje in izboljšanje najboljše članske uvrstitve na SP v članski kategoriji. Leto 2008 se je začelo z medaljo na SP v gorskem maratonu. Sezona 2011 je bila ena »najtrofejnejših« v teh 20 letih: Mitja Kosovelj je slavil na SP v Podbrdu, Lea Einfalt v Gorenji vasi in na SP v Albaniji, Lucija Krkoč se je z EP vrnila z bronom, za nameček pa zmagala še dve Grand Prix tekmi. Naši tekači so nas razveseljevali tudi v sezoni - 4 - 2012 – bron na SP v gorskem maratonu in bron mladinke na SP sta bila ponoven dokaz, da sodimo v svetovni vrh. V letu '13 smo bili spet uspešni na SP v gorskem maratonu, na EP in tudi na SP; medalje so ponovno osvajali Mitja in Mateja Kosovelj in Lea Einfalt; Mateja je bila nedvomno najuspešnejša gorske tekačica na svetu. Tudi leto kasneje nas »naši« niso razočarali: Mateja je na EP zaostala le za nepremagljivo Mayrjevo, članice so nas razveselile z bronom na SP v gorskem maratonu. Letos sta nas Mitja in Lucija razveselila z bronastima medaljama na domačem SP v Podbrdu, ob tem pa so bile članice še srebrne ekipno. Tudi v organizacijskem smislu igra Slovenija eno vodilnih vlog – gostovanje EP 2001 na Krvavcu in vsakoletna organizacija tekem za Svetovni pokal na Šmarni gori in Grintovcu ter članstvo v vseh organih mednarodnih zvez so čvrst dokaz za to. V letu 2010 smo prvič gostili svetovno prvenstvo v gorskih tekih, v letu 2011 pa v Podbrdu Svetovno prvenstvo v gorskem maratonu in Mednarodno tekmo za mlade v Gorenji vasi. V letu 2016 se je SP v GT maratonu vrnilo v Baško grapo, prihodnje leto pa bo Velika Planina gostila najboljše Evropske tekače. Podrobnosti o dogajanjih na slovenski in svetovni gorsko-tekaški sceni so objavljene na spletnih naslovih: www.gorski-teki.si in www.wmra.info . Nikakor ne trdim, da vsega tega brez Šmarnogorskega teka ne bi bilo, nedvomno pa bilo bi precej drugače. Šmarna gora je v tej zgodbi ves čas igrala pomembno vlogo. Zgodovina Teka sega v oddaljeno leto '79, v obdobje rojevanja tekmovalnega gorskega teka na svetovnem nivoju. V gostilni na vrhu je bil jeseni 92 prelomni sestanek širšega odbora, kjer smo postavili temelje današnjim uspehom. Tek je prebijal zidove mednarodne scene – prvi nastopi tujih vrhunskih tekačev; prva tekma, ki se je pojavila v mednarodnem koledarju svetovne zveze, vsakoletno gostovanje finala Slovenskega in Svetovnega pokala..