Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj

predlog

avgust 2017

Številka: 6224-0003/2017/1

Zadeva: Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog

Izdelal: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območna enota Novo mesto Skalickega ulica 1, 8000 Novo mesto

Gradivo pripravili: Franci Aš, grad. tehnik Tina Britovšek, univ. dipl. arheologinja mag. Marinka Dražumerič, univ. dipl. um. zgod. in dipl. etnologinja Tomaž Golob, univ. dipl. um. zgod. Judita Podgornik Zaletelj, prof. zgod. in soc. Marko Pršina, dipl. inž. graf. teh. Mitja Simič, univ. dipl. inž. krajinske arhitekture Dušan Strgar, univ. dipl. etnolog mag. Dušan Štepec, univ. dipl. etnolog in kult. antropolog Bojan Zaletelj, grad. tehnik

Vodja enote: Mitja Simič, univ. dipl. inž. krajinske arhitekture

Datum: avgust 2017

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 1

KAZALO

UVOD ...... 5

A OBVEZNI ELEMENTI ZA RAZGLASITEV ...... 7

2. ENOTE DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠAJO ...... 8 3. OBSEG RAZGLASITVE ...... 9 4. OPIS ENOTE ...... 9 5. VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK ...... 9 6. VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA ...... 9 7. OBSEG VAROVANEGA OBMOČJA ...... 9 8. PREMIČNINE, KI SO SESTAVNI DEL SPOMENIKA ...... 10 9. OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA ...... 10 9.1 SPLOŠNI VARSTVENI REŽIM ZA NEPREMIČNE KULTURNE SPOMENIKE: ...... 10 9.2 VARSTVENI REŽIM ZA ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA ...... 10 9.3 VARSTVENI REŽIM ZA STAVBE ...... 10 9.4 VARSTVENI REŽIM ZA SPOMINSKE OBJEKTE IN KRAJE ...... 11 9.5. DRUGI OBJEKTI IN NAPRAVE ...... 11 10. OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA ...... 11 10.1 SPLOŠNI VARSTVENI REŽIM ZA VPLIVNO OBMOČJE: ...... 11 10.2 OBVEZNOST PRIDOBITVE KULTURNOVARSTVENEGA SOGLASJA V VPLIVNEM OBMOČJU: ...... 12 11. PREDKUPNA PRAVICA NA NEPREMIČNINI V VPLIVNEM OBMOČJU ...... 12 12. OBVEZNOST JAVNE DOSTOPNOSTI SPOMENIKA ...... 12 13. UPRAVLJANJE SPOMENIKA ...... 12 14. OZNAČITEV SPOMENIKA ...... 12 15. RAZGLASITEV SPOMENIKA, KI VPLIVA NA OHRANJANJE NARAVE ...... 12 16. OCENA FINANČNIH POSLEDIC ...... 12 17. USKLAJENOST Z REGISTROM NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE ...... 12 18. GRAFIČNE PRILOGE ...... 12 19. DRUGE PRILOGE ...... 12 20. SEZNANITEV LASTNIKA Z RAZGLASITVIJO ...... 12

B VSEBINSKE OPREDELITVE POSAMEZNIH ENOT, KI SE RAZGLAŠAJO ZA KULTURNE SPOMENIKE ...... 13

ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA ...... 14 - ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE ŽIDOVEC ...... 17 - ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE STRAŽA...... 19 - ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE ...... 20 - ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE...... 22 VINICA - ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE ŠLEMINE ...... 24 - UTRJENA VIŠINSKA NASELBINA VELIKI KOLEČAJ ...... 26 ZAPUDJE - GRADIŠČE NERAJSKI CIRNIK ...... 28 STAVBE (PROFANE) ...... 30 VINICA - GRAD ...... 31 POBREŽJE PRI ADLEŠIČIH - OBMOČJE GRADU ...... 33 BREZNIK PRI ČRNOMLJU - DVOREC TURN ...... 35 DEČINA - ŠPEHARJEVA HIŠA ...... 37 - HIŠA DESKOVA VAS 21 ...... 39 GORENJI RADENCI - IVANČEVA HIŠA ...... 41 - ŠOLA ...... 43 ŽUNIČI - ŠOKČEVA DOMAČIJA ...... 45 STAVBE (SAKRALNE) ...... 47 ADLEŠIČI - CERKEV SV. NIKOLAJA ...... 48 BLEČJI VRH - CERKEV SV. HELENE ...... 50

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 2 - CERKEV USEKOVANJE GLAVE SV. JOVANA KRSTITELJA ...... 52 - CERKEV SV. MARKA...... 54 ČRNOMELJ - CERKEV SV. BOŠTJANA V MESTNI LOZI ...... 56 - CERKEV SV. MARKA ...... 58 - CERKEV SV. MIHAELA ...... 60 DOBLIČE - CERKEV SV. JANEZA EVANGELISTA ...... 62 - CERKEV SV. OŽBOLTA ...... 64 GOLEK PRI DRAGATUŠU - CERKEV SV. ANTONA PUŠČAVNIKA ...... 66 - CERKEV SV. FABIJANA IN BOŠTJANA ...... 68 - CERKEV SV. VIDA ...... 70 - CERKEV SV. ROKA ...... 72 KOVAČA VAS NAD KOLPO - CERKEV SV. ANTONA PADOVANSKEGA ...... 74 MILIČI - CERKEV SV. PETRA IN PAVLA ...... 76 NAKLO V BELI KRAJINI - CERKEV SV. JAKOBA ...... 78 OBRH PRI DRAGATUŠU - CERKEV SV. LOVRENCA ...... 80 - CERKEV SV. JERNEJA ...... 82 - CERKEV SV. JANEZA KRSTNIKA ...... 84 PODKLANEC - CERKEV SV. JOŽEFA ...... 86 PRELOKA - CERKEV SV. TROJICE ...... 88 PUSTI GRADEC - CERKEV VSEH SVETNIKOV ...... 90 RODINE V BELI KRAJINI - CERKEV MARIJE POMAGAJ ...... 92 ROŽANEC - CERKEV SV. JURIJA ...... 94 - CERKEV SV. JANEZA EVANGELISTA ...... 96 - CERKEV SV. MARIJE MAGDALENE ...... 98 - CERKEV SV. JOŽEFA ...... 100 STRAŽNJI VRH - CERKEV SV. NIKOLAJA ...... 103 ŠPEHARJI - CERKEV SV. TROJICE ...... 105 TANČA GORA - CERKEV SV. ANE ...... 107 TANČA GORA - CERKEV SV. TOMAŽA ...... 109 VELIKA PLEŠIVICA - CERKEV SV. MARIJE MAGDALENE ...... 111 VINICA - CERKEV MATERE BOŽJE NA ŽEŽLJU ...... 113 VINICA - CERKEV NAJDENJA SV. KRIŽA ...... 115 VOJNA VAS - CERKEV MARIJINEGA ROJSTVA ...... 117 - CERKEV MARIJINEGA VNEBOVZETJA ...... 119 - CERKEV SV. ANTONA PADOVANSKEGA ...... 121 SPOMINSKI OBJEKTI IN KRAJI ...... 123 ADLEŠIČI - SPOMENIK NOB ...... 124 ADLEŠIČI - SPOMENIK PADLIM V 1. IN 2. SVETOVNI VOJNI ...... 125 BOJANCI - SPOMENIK NOB ...... 126 CERKVIŠČE - SPOMENIK NOB ...... 127 ČRNOMELJ - SPOMENIK JANKU STARIHI ...... 128 ČRNOMELJ - SPOMENIK PADLIM V 1. SVETOVNI VOJNI ...... 129 DALNJE NJIVE - FRANCOSKI KAMEN ...... 130 DRAGATUŠ - SPOMENIK NOB ...... 131 - SPOMENIK NOB ...... 132 LOKVE PRI ČRNOMLJU - SPOMENIK NOB ...... 133 OGULIN - SLOPNO ZNAMENJE ...... 134 STARI TRG OB KOLPI - POMEMBNEJŠI GROBOVI ...... 136 VINICA - KAPELICE KRIŽEVEGA POTA NA ŽEŽLJU ...... 137 VINICA - SPOMENIK VINIŠKI REPUBLIKI ...... 139 ZILJE - KAPELICA SVETE DRUŽINE ...... 140 DRUGI OBJETI IN NAPRAVE ...... 142 - MLIN IN JEZ ...... 143 ČREŠNJEVEC PRI DRAGATUŠU - VODNJAK NA DOMAČIJI ČREŠNJEVEC 2 ...... 145 DAMELJ - MLIN Z ŽAGO ...... 147 DREŽNIK - LISIČEVA KAŠČA ...... 149 KANIŽARICA - RUDNIK ...... 151 MALA SELA -VODÉNICA ...... 153 OTOVEC - ŽELEZNIŠKI VIADUKT ...... 155 POBREŽJE PRI ADLEŠIČIH - MLIN IN ŽAGA ...... 157 PUSTI GRADEC - ŽAGA IN MLIN ...... 159

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 3 TANČA GORA - ŠUŠTARJEVA KAŠČA ...... 161 TRIBUČE - GASILSKI DOM ...... 162 TRIBUČE - VAŠKI KAL ...... 164 VINICA - BENETIČEV MLIN ...... 166 ZAGOZDAC - KAL ...... 168 ZAPUDJE - VODNI ZBIRALNIK ŠKALVA ...... 170

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 4

UVOD

V letu 2016 je bilo organiziranih več operativnih sestankov med županjo Občine Črnomelj in predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Nov0 mesto (dalje ZVKDS). Na enem izmed njih, dne 13. 5. 2016, je bilo dogovorjeno, da se pripravi nov razglasitveni akt za celotno območje občine Črnomelj razen mestnega jedra Črnomlja, ki je že ustrezno zavarovano. Tako Občina Črnomelj kot ZVKDS ugotavljata, da obstoječe stanje na tem področju ni ustrezno in terja temeljito posodobitev. Sprejetje novega odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov bi tudi omogočilo ukinitev Odloka o razglasitvi Krajinskega parka Kolpa (Uradni list RS, št. 82/98), ki ob kasneje sprejeti Uredbi o Krajinskem parku Kolpa (Uradni list RS, št. 85/06) ustvarja pravno zmedo, saj se trenutno na prvega sklicuje le še področje kulturne dediščine. Priprava novega akta o razglasitvi mora potekati v skladu s sodobno zakonodajo, pri čemer je treba upoštevati predvsem: – Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11, 90/12, 111/13 in 32/2016 (dalje v tekstu ZVKD-1) in – Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS št. 102/2010).

Predlog za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj je tako pripravljen na osnovi določil 11., 12. in 13. člena ZVKD-1 in ob upoštevanju določil Pravilnika o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS št. 102/2010). Vse obravnavane enote dediščine so skladno z 9. členom ZVKD-1 vpisane v Register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Cilj predloga je, da se z natančnejšo opredelitvijo varovanih lastnosti zagotovi učinkovitejše varstvo kulturne dediščine ob sočasnem omogočanju ustreznega prostorskega razvoja občine v smislu trajnostnega razvoja in celostnega ohranjanja dediščine.

Predlog ne obravnava mestnega jedra Črnomelj in enot znotraj jedra, ki so že razglašene za kulturni spomenik:

Št. EŠD Ime enote 1. 87 Črnomelj - Mestno jedro 2. 1742 Črnomelj - Cerkev sv. Duha 3. 1729 Črnomelj - Cerkev sv. Petra 4. 7463 Črnomelj - Stoničev grad 5. 9254 Črnomelj - Arheološko najdišče Pastoralni center 6. 9258 Črnomelj - Grad 7. 9841 Črnomelj - Hiša Ulica Mirana Jarca 3 8. 9847 Črnomelj - Sinkovičeva hiša 9. 9848 Črnomelj - Haringova hiša 10. 9849 Črnomelj - Komenda 11. 9851 Črnomelj - Posojilnica 12. 9852 Črnomelj - Stara šola 13. 9853 Črnomelj - Župnišče

Vse naštete enote ohranjajo svoj status na osnovi naslednjih pravnih aktov: - Sklep o razglasitvi mestnega jedra Črnomlja za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 74/2001-3941, 97/2009-4265), - Sklep o razglasitvi objekta Cerkev Sv. Duha v Črnomlju za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 81/2003-3899), - Sklep o razglasitvi objekta Cerkev Sv. Petra v Črnomlju za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 81/2003-3900), - Sklep o razglasitvi objekta Stoničev grad za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 81/2003-3904), - Sklep o razglasitvi arheološkega najdišča Pastoralni center za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 81/2003-3909, 54/2004-2545), - Sklep o razglasitvi objekta Grad za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 81/2003-3908), - Odlok o razglasitvi Hiše Ulica Mirana Jarca 3 v Črnomlju za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 79/2009-3456),

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 5 - Sklep o razglasitvi objekta Sinkovičeva hiša za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 81/2003-3905), - Sklep o razglasitvi objekta Haringova hiša za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 81/2003-3901), - Sklep o razglasitvi objekta Komenda za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 81/2003-3906), - Sklep o razglasitvi objekta Posojilnica za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 81/2003-3907), - Sklep o razglasitvi objekta Stara šola za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 81/2003-3902), in - Sklep o razglasitvi objekta Župnišče za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št. 81/2003-3903).

Predlog prav tako ne obravnava kulturnih spomenikov državnega pomena:

Št. EŠD Ime enote 1. 814 Vinica - Spominska hiša Otona Župančiča 2. 88 Črnomelj - Spomenik NOB na Gričku 3. 89 Črnomelj - Kulturni dom 4. 632 Rožanec - Antični mitrej

Ti ohranjajo svoj status na podlagi naslednjih pravnih aktov: Odločbe o zavarovanju Župančičeve rojstne hiše na Vinici, spomenika pri hiši ter delovne sobe in knjižnice v Ljubljani, Urad. list LRS, št. 36/51-172; Odloka o razglasitvi Kulturnega doma v Črnomlju za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni l. RS, št. 81/99-3816, 55/2002-2688); Odloka o razglasitvi Mitreja v Rožancu za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni l. RS, št. 81/99-3851, 115/2003-5029) in Odloka o razglasitvi spomenika NOB na Gričku v Črnomlju za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni l. RS, št. 66/2001-3542).

Predlagamo , da s sprejetjem tega odloka prenehajo veljati naslednji akti: - Odločba: Kmečka hiša Sinji vrh 67 je spomeniško zaščitena nepremičnina, Ravnateljstvo Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov LRS, odločba, št. 21/14-50, 1950, - Odlok o razglasitvi krajinskega parka , Skupščinski Dolenjski list, št. 3/88-24, Urad. list RS, št. 73/98-3655), - Odlok o razglasitvi Krajinskega parka Kolpa, Urad. list RS, št. 82/98-4215, 59/2014-2577, oziroma vse določbe, ki se nanašajo na varstvo nepremične kulturne dediščine, - Odlok o razglasitvi p.c. Sv. Jakoba v Naklem za kulturni spomenik., Urad. list RS, št. 38/92-1916, - Odlok o razglasitvi p.c. Sv. Nikolaja na Stražnem vrhu za kulturni spomenik, Urad. list. RS, št. 38/92-1917, - Odlok o razglasitvi p.c. sv. Jurija na Rožancu za kulturni spomenik, Urad. list RS, št. 49/92- 2255, - Sklep o razglasitvi objekta Bojanci - Cerkev Usekovanje glave svetog Jovana Krstitelja za kulturni spomenik lokalnega pomena, Urad. list RS, št. 81/2003-391, - Sklep o razglasitvi Hiše Deskova vas 21 za kulturni spomenik lokalnega pomena, Urad. list RS, št. 15/2008-465, - Odlok o razglasitvi objekta šole na Preloki za kulturni spomenik lokalnega pomena, Urad. list RS, št. 8/2010-277, 30/2010-1357.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 6

A Obvezni elementi za razglasitev

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 7 1. VRSTA SPOMENIKA Predlog obravnava razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena.

2. ENOTE DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠAJO

Arheološka najdišča Zap. št. EŠD Ime spomenika 1. 9839 Črnomelj - Arheološko najdišče Loka – Okljuk 2. 19755 Dolenja Podgora - Arheološko najdišče Židovec 3. 10092 Gorenji Radenci - Arheološko najdišče Straža 4. 7159 Pusti Gradec - Arheološko najdišče 5. 7161 Veliki Nerajec - Arheološko najdišče 6. 9625 Vinica - Arheološko najdišče Šlemine 7. 27897 Zapudje - Utrjena višinska naselbina Veliki Kolečaj 8. 30362 Zapudje - Gradišče Nerajski Cirnik

Stavbe (profane) Zap. št. EŠD Ime spomenika 9. 813 Vinica - Grad 10. 9560 Pobrežje pri Adlešičih - Območje gradu 11. 19940 Breznik pri Črnomlju - Dvorec Turn 12. 10088 Dečina - Špeharjeva hiša 13. 25603 Deskova vas - Domačija Deskova vas 21 14. 10093 Gorenji Radenci - Ivančeva hiša 15. 24967 Preloka - Šola 16. 7603 Žuniči - Šokčeva domačija

Stavbe (sakralne) Zap. št. EŠD Ime spomenika 17. 1595 Adlešiči - Cerkev sv. Nikolaja 18. 1797 Belčji Vrh - Cerkev sv. Helene 19. 12913 Bojanci - Cerkev Usekovanje glave sv. Jovana Krstitelja 20. 1740 Butoraj - Cerkev sv. Marka 21. 1741 Črnomelj - Cerkev sv. Boštjana v Mestni lozi 22. 2267 Dalnje Njive - Cerkev sv. Marka 23. 2662 Damelj - Cerkev sv. Mihaela 24. 1730 Dobliče - Cerkev sv. Janeza Evangelista 25. 1800 Dragovanja vas - Cerkev sv. Ožbolta 26. 1799 Golek pri Dragatušu - Cerkev sv. Antona Puščavnika 27. 2660 Gornji Suhor pri Vinica - Cerkev sv. Fabijana in Boštjana 28. 2122 Griblje - Cerkev sv. Vida 29. 2659 Hrast pri Vinici - Cerkev sv. Roka 30. 2771 Kovača vas nad Kolpo - Cerkev sv. Antona Padovanskega 31. 10096 Miliči - Cerkev sv. Petra in Pavla 32. 1733 Naklo v Beli krajini - Cerkev sv. Jakoba 33. 1796 Obrh pri Dragatušu - Cerkev sv. Lovrenca 34. 1735 Otovec - Cerkev sv. Jerneja 35. 1737 Petrova vas - Cerkev sv. Janeza Krstnika 36. 2658 Podklanec - Cerkev sv. Jožefa 37. 2173 Preloka - Cerkev sv. Trojice 38. 1798 Pusti Gradec - Cerkev Vseh svetnikov 39. 1734 Rodine v Beli krajini - Cerkev Marije Pomagaj 40. 1736 Rožanec - Cerkev sv. Jurija 41. 2265 Sinji Vrh - Cerkev sv. Janeza Evangelista 42. 2318 Srednji Radenci - Cerkev sv. Marije Magdalene 43. 2316 Stari trg ob Kolpi - Cerkev sv. Jožefa 44. 926 Stražnji vrh - Cerkev sv. Nikolaja. 45. 2268 Špeharji - Cerkev sv. Trojice 46. 1802 Tanča Gora - Cerkev sv. Ane

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 8 47. 1801 Tanča Gora - Cerkev sv. Tomaža 48. 1596 Velika Plešivica - Cerkev svete Marije Magdalene 49. 2657 Vinica - Cerkev Matere božje na Žežlju 50. 2656 Vinica - Cerkev Najdenja svetega Križa 51. 1739 Vojna vas - Cerkev Marijinega rojstva 52. 2818 Zagozdac - Cerkev Marijinega vnebovzetja 53. 2174 Zilje - Cerkev sv. Antona Padovanskega

Spominski objekti in kraji Zap. št. EŠD Ime spomenika 54. 18157 Adlešiči - Spomenik NOB 55. 22703 Adlešiči - Spomenik padlim v 1. in 2. svetovni vojni 56. 18311 Bojanci - Spomenik NOB 57. 19324 Cerkvišče - Spomenik NOB 58. 24088 Črnomelj - Spomenik Janku Starihi 59. 9676 Črnomelj - Spomenik padlim v 1. svetovni vojni 60. 19325 Dalnje Njive - Francoski kamen 61. 9375 Dragatuš - Spomenik NOB 62. 19322 Kvasica - Spomenik NOB 63. 9385 Lokve pri Črnomlju - Spomenik NOB 64. 19318 Ogulin - Slopno znamenje 65. 10110 Stari trg ob Kolpi - Pomembnejši grobovi 66. 10113 Vinica - Kapelice križevega pota na Žežlju 67. 19319 Vinica - Spomenik Viniški republiki 68. 7464 Zilje - Kapelica svete Družine

Drugi objekti in naprave Zap. št. EŠD Ime spomenika 69. 10086 Breg pri Sinjem vrhu - Mlin in jez 70. 12900 Črešnjevec pri Dragatušu - Vodnjak na domačiji Črešnjevec 2 71. 23890 Damelj - Mlin z žago 72. 25577 Drežnik - Lisičeva kašča 73. 19941 Kanižarica - Rudnik 74. 28534 Mala sela - Vodénica 75. 20284 Otovec - Železniški viadukt 76. 10099 Pobrežje pri Adlešičih - Mlin in žaga 77. 7163 Pusti Gradec - Žaga in mlin 78. 25915 Tanča Gora - Šuštarjeva kašča 79. 25563 Tribuče - Gasilski dom 80. 24336 Tribuče - Vaški kal 81. 23891 Vinica - Benetičev mlin 82. 27919 Zagozdac - Kal 83. 29602 Zapudje - Vodni zbiralnik Škalva

3. OBSEG RAZGLASITVE Predlog obravnava razglasitev posameznih spomenikov.

4. OPIS ENOTE Glej vsebinske opredelitve posameznih enot v poglavju B.

5. VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK Glej vsebinske opredelitev posameznih enot v poglavju B.

6. VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA Glej vsebinske opredelitve posameznih enot v poglavju B.

7. OBSEG VAROVANEGA OBMOČJA Varovano območje je vrisano v rumeni barvi, vplivno pa v vijoličnem modrem odtenku. Glej grafično prilogo na koncu vsakega predloga v poglavju B.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 9 8. PREMIČNINE, KI SO SESTAVNI DEL SPOMENIKA Premičnine, ki se razglašajo skupaj s spomenikom, še niso vpisane v inventarno knjigo. Z aktom o razglasitvi se opredeli obveznost izdelave inventarne knjige premičnin, ki so sestavni del spomenika, Inventarno knjigo premičnin izdela pristojni muzej. V poglavju B so pomembnejše premičnine, ki so sestavni del spomenika vpisane pod točko Varovane sestavine spomenika.

9. OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA Varstveni režim omogoča trajno ohranitev kulturnih, arhitekturnih, etnoloških, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot, prispeva k povečanje pričevalnosti kulturnega spomenika, prispeva k predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ ter v medijih in prispeva k znanstvenoraziskovalnemu ter učno-demonstracijskemu delu. Podlaga določitvi varstvenega režima je Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah ( Urad. list RS, št. 102/10). Za vsak posamezni spomenik velja splošni varstveni režim za nepremične kulturne spomenike (9.1) in varstveni režim glede na zvrst dediščine, v katero spada spomenik, razen če je pri vsebinski opredelitvi posamezne enote (poglavje B) določeno drugače.

9.1 Splošni varstveni režim za nepremične kulturne spomenike: - spodbujanje trajnostne uporabe spomenika, to je uporabe spomenika na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njegovih kulturnih lastnosti, - spodbujanje vzdržnega razvoja spomenika, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev spomenika za prihodnje generacije, - spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene spomenika, - ohranjanje lastnosti in družbenega pomena spomenika ter njegove materialne substance, - ohranjanje »varovanih sestavin spomenika« (za vsak spomenik posebej, pod točko A-6), - dovoljeni so posegi v spomenik, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njegove varovane vrednote, - dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev spomenika ob spoštovanju njegove posebne narave in družbenega pomena, - za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali vplivno območje je v skladu z 28., 29., 30 in 31. členom ZVKD-1 potrebno pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

9.2 Varstveni režim za arheološka najdišča Arheološka najdišča se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: - odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, - poglabljati dna vodotokov, - nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati arheološke najdbe, - postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

Posegi v arheološka najdišča so izjemoma dovoljeni: - na stavbnih zemljišča znotraj naselij in v robnih delih najdišč, če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo, - v procesu znanstvenega preučevanja ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave, katerega sestavni del mora biti arhiv arheološkega najdišča. V primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.

9.3 Varstveni režim za stavbe Za stavbe velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so: - tlorisna in višinska zasnova (gabariti), - gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 10 - oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli, vključno z reklamnimi panoji, izveski in svetili, ki morajo biti v skladu z oblikovno in vsebinsko zasnovo objektov), - funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora, - sestavine in pritikline, - stavbno pohištvo in notranja oprema, - komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, - pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah), - celovitost dediščine v prostoru, - zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Izjemoma je ob predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine možno: - na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti dele posameznih objektov v kvalitetnejše oz. bolj avtentično stanje, - izvajati znanstvenoraziskovalna dela, - spremeniti oz. dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče drugače zagotoviti statične stabilnosti objekta, - posegati v okolico objekta zaradi njegove boljše predstavitve, - omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in njegovih spomeniških kvalitet ter ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti.

9.4 Varstveni režim za spominske objekte in kraje Varstveni režim predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot kot so: - avtentičnost lokacije, - fizična pojavnost objekta, - vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter vedutami. Prepovedano je: - spomenik poškodovati ali podreti, - spreminjati tlorisno in višinsko zasnovo spomenika, - spreminjati konstrukcijsko zasnovo in gradivo, - na spomenik nameščati reklamne panoje, izveske in svetila. Izjemoma je ob predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine možno: - na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti dele posameznih objektov v kvalitetnejše oz. avtentično stanje, - izvajati znanstvenoraziskovalna dela, - spremeniti oz. dopolniti namembnost objekta, če ni možno zagotoviti prvotne funkcije in če s tem nista bistveno prizadeti materialna substanca in pričevalnost objekta, - spremeniti oz. dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče drugače zagotoviti statične stabilnosti objekta, - posegati v okolico objekta zaradi njegove boljše predstavitve. Na pokopališčih, ki so vključena v območje kulturnega spomenika (cerkve), kulturnovarstveno soglasje za izvajanje redne pokopališke dejavnosti ni potrebno.

9.5. Drugi objekti in naprave Drugi objekti in naprave se varujejo tako, da se ohranjajo njihove varovane vrednote, kot so: - avtentičnost lokacije, - fizična pojavnost objekta ali naprave, - osnovna namembnost ali primarna raba objekta ali naprave in način njenega delovanja ter - vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.

10. OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA Varstveni režim vplivnega območja velja samo pri tistih spomenikih, ki imajo v tem predlogu opredeljeno vplivno območje.

10.1 Splošni varstveni režim za vplivno območje: - ohranjanje prostorske integritete, pričevalnosti in dominantnosti spomenika, - ohranjanje tradicionalne rabe, prostorskih razmerij, značilnih vedut in pogledov, - prepoved posegov, ki imajo negativen vpliv na pojavnost in značaj spomenika v prostoru ali na njegovo materialno substanco,

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 11 - preprečevanje sajenja neavtohtonih dreves in grmovnic in drugih ureditev, ki niso v skladu z značajem spomenika in prostora. Na pokopališčih, ki se nahajajo v vplivnem območju kulturnega spomenika (cerkve), kulturnovarstveno soglasje za izvajanje redne pokopališke dejavnosti ni potrebno.

10.2 Obveznost pridobitve kulturnovarstvenega soglasja v vplivnem območju: - za vsak poseg v vplivno območje je v skladu z 28., 29., 30 in 31. členom ZVKD-1 potrebno pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne enote ZVKDS

11. PREDKUPNA PRAVICA NA NEPREMIČNINI V VPLIVNEM OBMOČJU V vplivnem območju ne predlagamo uveljavljanja predkupne pravice.

12. OBVEZNOST JAVNE DOSTOPNOSTI SPOMENIKA Lastnik oziroma upravljavec spomenika mora javnosti omogočiti dostop do spomenika v sorazmerju s svojimi zmožnostmi. Dostop ne sme ogrožati spomenika ali njegovih varovanih elementov.

13. UPRAVLJANJE SPOMENIKA Lastnik oziroma posestnik upravlja s spomenikom v skladu z aktom o razglasitvi neposredno ali tako, da ga poveri upravljavcu. Načrt upravljanja pripravi upravljavec ob strokovni pomoči zavoda. Načrt upravljanja sprejme organ, ki je sprejel akt o razglasitvi spomenika.

14. OZNAČITEV SPOMENIKA Spomeniki se označijo v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 57/11).

15. RAZGLASITEV SPOMENIKA, KI VPLIVA NA OHRANJANJE NARAVE Predlog ne vpliva na vsebino območij, ki so varovana ali zavarovana po predpisih s področja ohranjanja narave.

16. OCENA FINANČNIH POSLEDIC Razglasitve ne bodo imele dodatnih finančnih posledic na lastnike glede na sedanje stanje.

17. USKLAJENOST Z REGISTROM NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE Vse enote so vpisane v register in imajo evidenčno številko dediščine (EŠD). Popolna usklajenost predlogov za spomenike z vpisi in vrisi kulturnih spomenikov v registru v tej fazi ni možna, saj so ti vezani na veljavne razglasitve. Register bo usklajen takoj po sprejetju novega odloka.

18. GRAFIČNE PRILOGE Glej vsebinske opredelitve posameznih enot v poglavju B.

19. DRUGE PRILOGE Predlog vsebuje le predpisano grafično prilogo.

20. SEZNANITEV LASTNIKA Z RAZGLASITVIJO Lastniki bodo seznanjeni z javno razgrnitvijo.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 12

B Vsebinske opredelitve posameznih enot, ki se razglašajo za kulturne spomenike

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 13

Arheološka najdišča

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 14

Foto: Franci Aš, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 1 Ime: Črnomelj - Arheološko najdišče Loka - Okljuk EŠD: 9839

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Črnomelj Parcelna številka: 1187/1-del

Katastrska občina: Loka Parcelna številka: *30/6, 1003/1, 1003/3, 1004/19, 1004/2, 1004/20, 1004/21, 1004/22, 1004/23, 1004/24, 1007/12, 1008/1, 1008/2, 1011/18, 1011/19, 1011/20, 1011/7, 1012, 1015/2, 1018/10, 1018/8, 1018/9, 1019/19, 1019/20, 1019/5, 1019/6, 1019/7, 1025/3, 1026, 1027/8, 1028, 1030, 1034, 1035/1, 1035/2, 1035/3, 1036, 1037/1, 1037/2, 1038, 1041, 1042/1, 1042/2, 1042/3, 1042/4, 1043/2, 1045, 1046, 1048, 1049/1, 1049/3, 1049/4, 1050/1, 1050/2, 1051/1, 1051/2, 1052, 1053, 1054/1, 1054/2, 1054/3, 1055, 1056, 1057/1, 1057/2, 1058, 1059, 1060, 1061, 1062, 1063/1, 1063/2, 1064/1, 1064/2, 1065, 1067/1, 1067/2, 1068, 1070/1, 1070/2, 1070/3, 1070/4, 1071/1, 1071/2, 1072, 1073/1, 1073/2, 1074, 1077, 1078, 1081, 1082, 1083, 1086, 1087/1, 1087/2, 1087/3, 1088, 1090/1, 1090/2, 1091/2, 1091/3, 1091/4, 1092/1, 1093/2, 1095, 1096, 1098/1, 1098/2, 1099, 1101, 1102, 1103, 1104, 1106, 1108/1, 1108/2, 1108/3, 1108/4, 1109, 1110, 1111/1, 1114, 1116, 1117, 1121/1, 1121/2, 1123, 1124/1, 1124/2, 1126, 1128/10, 1128/11, 1128/12, 1128/2, 1128/3, 1128/6, 1128/7, 1128/8, 1128/9, 1130, 1131/1, 1134/2, 1134/4, 1134/5, 1134/6, 1135/1, 1135/2, 1136/1, 1136/2, 1136/3, 1138, 1139/1, 1139/2, 1140/1, 1140/2, 1140/3, 1140/4, 1140/5, 1141/1, 1142/1, 1142/10, 1142/11, 1142/12, 1142/13, 1142/2, 1142/3, 1142/4, 1142/5, 1142/6, 1142/7, 1142/8, 1142/9, 1145/1, 1145/2, 1145/4, 1145/5, 1145/6, 1145/7, 1147/2, 1147/3, 1147/4, 1148/16, 1148/17, 1148/18, 1148/19, 1148/20, 1148/21, 1148/5, 1151/2, 1151/3, 1154/4, 1154/5, 1154/6, 1154/7, 1155/1, 1156/1, 1156/2, 1157/2, 1157/27, 1157/28, 1157/29, 1157/3, 1157/4, 1160/11, 1160/14, 1160/15, 1160/2, 1160/3, 1160/4, 1161/1, 1161/2, 1163/10, 1163/2, 1163/3, 1163/4, 1163/5, 1163/6, 1163/9, 1164/2, 1165, 1166/1, 1166/2, 1166/6, 1166/8, 1169/2, 1169/5, 1169/6, 1171/1, 1171/2, 1171/7, 1171/8, 1171/9, 1172/12, 1172/13, 1172/14, 1172/15, 1245/3, 1245/4, 1249, 1250/2, 1250/3, 1250/4, 1250/6, 1253/10, 1253/11, 1253/12, 1253/13, 1253/14, 1253/15, 1253/16, 1253/25, 1253/28, 1253/29, 1253/30, 1253/31, 1253/32, 1253/35, 1253/6, 1253/7, 1253/8, 1253/9, 1254/1, 1254/16, 1254/19, 1254/2, 1254/21, 1254/25, 1254/27, 1254/28, 1254/3, 1254/30, 1254/34, 1254/35, 1254/39, 1254/4, 1254/43, 1254/45, 1254/46, 1254/47, 1254/48, 1254/5, 1254/50, 1254/51, 1254/53, 1254/54, 1254/55, 1254/6, 1254/7, 1256/15, 1256/2, 1256/24, 1256/25, 1256/26, 1256/27, 1256/28, 1256/29, 1256/4, 1256/42, 1256/64, 1256/65, 1256/66, 1256/68, 2405/3, 2405/7, 2406/1, 2406/2, 2406/3, 2414/15, 2414/2, 2414/3, 2414/4, 2419/1, 2419/2, 2420, 2421/2, 2421/6, 2421/7, 2423/15, 2429/3, 2429/4, 2486/2, 2565, 2566/8, 2573, 696/3, 696/4, 696/5, 696/6, 697/1, 697/2, 699, 700, 701, 702, 703, 704, 705, 706, 707, 708/1, 708/2, 709/1, 709/2, 710/1, 710/2, 711/1, 711/2, 711/3, 712, 713/1, 713/2, 714/1, 715/1, 717/1, 717/2, 720/1, 720/2, 723/1, 723/2, 724/1, 724/2, 727/3, 727/4, 727/6, 727/7, 727/8, 728/1, 728/2, 731/1, 731/2, 732/1, 732/2, 734/2, 734/3, 735/3, 738/4, 764/18, 768/3, 768/4, 772/1, 772/2, 773, 774/14, 774/21, 774/26, 774/6, 774/9

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 15

OPIS ENOTE (A-4) Arheološko najdišče obsega Ločki Okljuk, ki ga s treh strani obliva Dobličica in leži zahodno od mestnega jedra Črnomelj ter severno od naselja Loka. Najdišče sestavljata večja rimskodobna naselbina - vicus ali villa rustica in rimskodobno plano grobišče. Ohranjeni nagrobniki so danes vzidani v župno cerkev v Črnomlju ali razstavljeni v črnomaljskem gradu ter v Narodnem muzeju v Ljubljani. Večina nagrobnikov je datiranih v 2. stol. n. št, le redki v 3. stol. n. št. Že od 19. stol. naprej kmetje pri obdelovanju njiv odkrivajo številne ostanke arhitekture, kot so kamenje, malta, opeka in drugi drobni material, ki priča o rimskodobni poselitvi polotoka. Na Okljuku so bile leta 1994 opravljene sistematične geofizikalne raziskave, ki so pokazale dobro ohranjene arhitekturne ostaline, medtem ko drugih sistematičnih raziskav na tem območju ni bilo.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Najdišče predstavlja eno pomembnejših in bolje ohranjenih rimskodobnih kompleksov z grobiščem v jugovzhodni Sloveniji. - Kljub temu, da je bilo najdišče odkrito že ob koncu 19. stol., je do danes ostalo zelo dobro ohranjeno in strokovno še neraziskano, zato predstavlja pomemben vir informacij o človekovi preteklosti in sredstvo za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanj v prihodnosti.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Zgodovinski, arheološki in prostorski kontekst najdišča. - Celovitost, izvirnosti in neokrnjenost najdišča in ostalin.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2) ter posebna določila: - rimskodobna naselbina z grobiščem se varuje kot nedeljivo celoto, nepozidano, v svoji izvirnosti in neokrnjenosti; - arheološke ostaline se varujejo na kraju samem (in situ); - dopustna (zaželena) je prezentacija spomenika ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kakovosti; - posegi namenjeni prezentaciji najdišča so možni le na podlagi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 16 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije Èrnomelj2–2erheološko2n—jdišèe2vok—2–2ykljuk y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2WVQW

5

WVQW

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2PU weriloX2 IXSHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2vok—D2Èrnomelj

Foto: Martin Pungerčar, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 2 Ime: Dolenja Podgora - Arheološko najdišče Židovec EŠD: 19755

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Dolenja Podgora Parcelna številka: 2215/1, 2215/10, 2215/11, 2215/12, 2215/13, 2215/14, 2215/15, 2215/16, 2215/2, 2215/3, 2215/4, 2215/5, 2215/6, 2215/7, 2215/8, 2215/9, 2218, 2219, 2220, 2316, 2317/1, 2318, 2322, 2323, 2324/1, 2324/2, 2325, 2326/1, 2326/2, 2327, 2329, 2330, 2331, 2334, 2335, 2337, 2339, 2340/10, 2340/11, 2340/12, 2340/13, 2340/14, 2340/15, 2340/16, 2340/17, 2340/18, 2340/19, 2340/2, 2340/20, 2340/21, 2340/22, 2340/23, 2340/24, 2340/25, 2340/26, 2340/27, 2340/28, 2340/29, 2340/4, 2340/5, 2340/6, 2340/7, 2340/8, 2340/9, 2342/94, 2373/1, 2373/2

Katastrska občina: Parcelna številka: 4789/1-del, 4789/139, 4789/140, 4789/141, 4789/142, 4789/143, 4789/144, 4789/145, 4789/146, 4789/147, 4789/148, 4789/149, 4789/150, 4789/151, 4789/152, 4789/153, 4789/154, 4789/155, 4789/156, 4789/157, 4789/158, 4789/159, 4789/160, 4789/161, 4789/162, 4789/163, 4789/164, 4789/165, 4789/166, 4789/167, 4789/168, 4789/169, 4789/170, 4789/172, 4789/183, 4789/184

OPIS ENOTE (A-4) Židovec je eden od vrhov Poljanske gore, ki na zahodni strani obroblja Belo krajino. Na njem so dobro ohranjeni ostanki eneolitske (bakrenodobne) naselbine, ki so jo s treh strani varovale strme kamnite stene. Ostanki kamnitega nasipa so se ohranili le na severovzhodni strani. Vhod v naselje je bil na južni strani, kjer se je do danes ohranil ozek naraven prehod, varovan s kamnitimi okopi z obeh strani. Hrib je bil v nemirnih časih pozne antike ponovno poseljen. Glede na strateško lego je imela naselbina najverjetneje funkcijo vojaške postojanke. Poselitvi tega dokaj težko dostopnega hriba je najverjetneje botrovala njegova strateška lega, saj je naselje postavljeno tik nad naravnim prehodom iz Bele Krajine v Poljansko dolino in na Kočevsko. Razen dveh manjših sond v notranjosti naselbine, najdišče še ni bilo sistematično raziskano.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Arheološko najdišče predstavlja eno bolje ohranjenih eneolitskih in poznoantičnih naselbin v jugovzhodni Sloveniji. Zanimiva je kontinuiteta poselitve območja s skorajda pet tisočletnim hiatusom, ki priča o strateški pomembnosti naselbine. - Predstavlja enega redkih višinskih najdišč iz obdobja bakrene dobe v Sloveniji, večina znanih najdišč iz tega obdobja je namreč nižinskih. Zato je pomemben vir informacij o človekovi preteklosti iz obdobja eneolitika in pozne antike v jugovzhodni Sloveniji ter predstavlja sredstvo za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 17 VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Zgodovinski, arheološki in prostorski kontekst najdišča. - Celovitost, izvirnost in neokrnjenosti najdišča in ostalin.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2) ter posebna določila: - najdišče se varuje kot nedeljivo celoto, nepozidano, v svoji izvirnosti in neokrnjenosti; - arheološke ostaline se varujejo na kraju samem (in situ); - dopustna (zaželena) je prezentacija spomenika ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kakovosti; - gospodarjenje z gozdom mora biti v skladu z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom in mora biti podrejeno ohranjanju ter prezentaciji najdišča. Odstranjevanje drevesnih štorov, ustvarjanje vlak, drč in drugi posegi v tla niso dovoljeni; - posegi namenjeni prezentaciji najdišča so možni le na podlagi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 18 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije holenj—2€odgor—2–2erheološko2n—jdišèe2Židove™ y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IWUSS

IWUSS

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2QR weriloX2 IXIHHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2holenj—2€odgor—D2w—vrlen

Foto: Franci Aš, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 3 Ime: Gorenji Radenci - Arheološko najdišče Straža EŠD: 10092

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Radenci Parcelna številka: *125, *126, *124, 1258/4, 1258/3, 1243/2, 1244/2, 1257/2, 1258/2, 1243/1, 1244/1, 1245, 1246/1, 1254, 1256, 1257/1, 1258/1, 2293/1-del

OPIS ENOTE (A-4) Najdišče leži na 550 m visokem hribu Straža, ki se nad Gorenjimi Radenci strmo dviga nad dolino Kolpe. Bakrenodobna višinska naselbina ovalne oblike je obdana z rahlim okopom v višino ohranjenim do enega metra. Po velikosti sodi med manjša gradišča, saj meri v dolžino slabih 60 m. Notranjost naselbine je precej skalnata, z manjšimi platoji, primernimi za poselitev. Manjše sondažne raziskave so pokazale obstoj relativno tanke naselbinske plasti, v katerih so bili najdeni odlomki neolitske in eneolitske keramike in hišnega lepa. Najdišče še ni bilo sistematično raziskano.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Arheološko najdišče predstavlja eno redko poznanih in bolje ohranjenih neolitskih ali eneolitskih naselbin v jugovzhodni Sloveniji. - Je pomemben vir informacij o človekovi preteklosti in predstavlja strokovni potencial za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Zgodovinski, arheološki in prostorski kontekst najdišča. - Celovitost, izvirnost in neokrnjenosti najdišča in ostalin.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2) ter posebna določila: - najdišče se varuje kot nedeljivo celoto, nepozidano, v svoji izvirnosti in neokrnjenosti; - arheološke ostaline se varujejo na kraju samem (in situ); - dopustna (zaželena) je prezentacija spomenika ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kakovosti; - gospodarjenje z gozdom mora biti v skladu z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom in mora biti podrejeno ohranjanju ter prezentaciji najdišča; - odstranjevanje drevesnih štorov, ustvarjanje vlak, drč in drugi posegi v tla niso dovoljeni; - posegi namenjeni prezentaciji najdišča so možni le na podlagi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 19 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije qorenji2‚—den™i2–2erheološko2n—jdišèe2ƒtr—ž— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IHHWP

IHHWP

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2IR weriloX2 IXPHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2‚—den™i

Foto: Franci Aš, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 4 Ime: Pusti Gradec - Arheološko najdišče EŠD: 7159

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Dragatuš Parcelna številka: 4706-del, 894/2, 894/3, 887/2, 4657/5, 888, *56, 895, 887/1, 894/1

Katastrska občina: Golek Parcelna številka: 2678-del

OPIS ENOTE (A-4) Reka Lahinja naredi pri Pustem Gradcu skoraj krožni okljuk. Na najvišji točki stoji podružnična cerkev Vseh svetnikov s pokopališčem. Pri obdelovanju zemlje so bile odkrite številne naključne najdbe (odlomki kamnitih sekir, kosi keramike, kovinski predmeti, novci), na podlagi katerih lahko sklepamo, da je bil naravno zavarovan polotok obljuden v neolitiku, eneolitiku, bronasti in rimski dobi ter v srednjem veku. Vhod v naselje lahko pričakujemo na skrajnem jugozahodnem delu, kjer se pentlja Lahinje skoraj povsem združi. Na tem mestu je v 16. stol. stal dvorec, poznan pod imenom Ödengradez, katerega zasnova je poznana le iz Valvazorjevega bakroreza. Danes lahko ruševine dvorca slutimo le še v reliefu. Najdišče je bilo le deloma sistematično raziskano (intenzivni površinski in podvodni pregled; geofizikalne raziskave na območju cerkve Vseh svetnikov).

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Najdišče predstavlja eno kompleksnejših, multiperiodnih in bolje ohranjenih naselbin v Sloveniji. - Številne najdbe nakazujejo, da je bil polotok, ki ga obliva reka Lahinja in je tako že po naravi dobro zavarovan, poseljen od neolitika do danes. - Je pomemben vir informacij o človekovi preteklosti in sredstvo za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje. - Najdišče je sestavni del Krajinskega parka Lahinja in tako z obstoječo informativno turistično ponudbo bistveno prispeva k prepoznavnosti kvalitet najdišča.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Zgodovinski, arheološki in prostorski kontekst najdišča. - Celovitost, izvirnost in neokrnjenosti najdišča na okljuku reke Lahinje in ostalin.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2) ter posebna določila: - arheološko najdišče se varuje kot nedeljivo celoto, nepozidano, v svoji izvirnosti in neokrnjenosti. - arheološke ostaline se varujejo na kraju samem (in situ);

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 20 - dopustna (zaželena) je prezentacija spomenika ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kakovosti; - v okljuk Lahinje se sme posegati le na podlagi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 21 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije €usti2qr—de™2–2erheološko2n—jdišèe y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2UISW

UISW

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2RV weriloX2 IXPHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2hr—g—tušD2qolek

Foto: Martin Pungerčar, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 5 Ime: Veliki Nerajec - Arheološko najdišče EŠD: 7161

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Dragatuš Parcelna številka: 167, 169/1, 169/2, 169/3, 170/2, 171, 173, 174, 175/2, 176/1, 176/2, 177-del, 780/1, 780/3, 780/5, 787, 788, 790/2, 790/3, 790/4, 791/2, 792, 793, 821, 822, 825/1, 826, 827/2, 828, 829, 831, 832, 833, 834, 835, 837/1, 841-del, 852/1, 853/1, 853/3, 855-del, 4657/4-del

OPIS ENOTE (A-4) Najdišče se razprostira na terasah levega brega Lahinje, v neposredni bližini Velikega Nerajca vse do Pustega Gradca in tvori več mikrolokacij. Gomilno grobišče, ki je sestavljeno iz ene večje in šest manjših gomil, je deloma raziskal Jernej Pečnik v letih 1900 - 1901. Kasneje sta bili pri topografskem delu odkriti še dve gomili, ki sta v strokovni literaturi poimenovani kot Brezjece. Na obeh gomilah so vidni sledovi novodobnih vkopov. Znotraj najdišča sta znani tudi dve plani grobišči, eno je bilo odkrito že konec 19. stol., na drugem je Jernej Pečnik leta 1903 skopal 30 grobov. Starejšeželeznodobnemu grobišču pripadajoče naselje lahko domnevamo na polotoku v Pustem Gradcu ali na nedavno odkritem prazgodovinskem gradišču na Velikem Cirniku.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Najdišče predstavlja eno kompleksnejših in pomembnejših prazgodovinskih grobišč v jugovzhodni Sloveniji. - Pestrost in izraznost oblik gradiva iz grobov kaže na bogastvo belokranjskega prostora v iztekajoči se dobi starejše železne dobe in bistveno pripomore k razumevanju tega obdobja v Beli Krajini, kjer se kaže dokaj samosvoj razvoj glede na prostor Dolenjske. - Je pomemben vir informacij o človekovi preteklosti in sredstvo za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje. - Najdišče predstavlja pomemben prazgodovinski kompleks v dolini Lahinje in ga je potrebno razumeti in obravnavati skupaj z okoliškimi prazgodovinskimi najdišči v Brezniku, Obrhu pri Dragatušu, Velikem Nerajcu, Pustem Gradcu itd.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Zgodovinski, arheološki in prostorski kontekst najdišča. - Celovitost, izvirnost in neokrnjenosti najdišča in ostalin.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2) ter posebna določila: - najdišče se varuje kot nedeljivo celoto, nepozidano, v svoji izvirnosti in neokrnjenosti;

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 22 - arheološke ostaline se varujejo na kraju samem (in situ); - dopustna (zaželena) je prezentacija spomenika ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kakovosti; - gospodarjenje z gozdom mora biti v skladu z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom in mora biti podrejeno ohranjanju ter prezentaciji najdišča; - odstranjevanje drevesnih štorov, ustvarjanje vlak, drč in drugi posegi v tla niso dovoljeni; - posegi namenjeni prezentaciji najdišča so možni le na podlagi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 23 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije †eliki2xer—je™2–2erheološko2n—jdišèe y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2UITI

UITI

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2RU weriloX2 IXSHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2hr—g—tuš

Foto: Franci Aš, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 6 Ime: Vinica - Arheološko najdišče Šlemine EŠD: 9625

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: *78/3, 1004, 1005/1, 1006, 1007/1, 1007/2, 1008/1, 1008/2, 1010/1, 1010/2, 1011/1, 1011/2, 1011/3, 1012, 1013/1, 1013/2, 1013/3, 1014/1, 1014/2, 1015/1, 1016, 1017, 1023, 1024, 1025/1, 1025/2, 1025/3, 1025/4, 1063/1, 1063/2, 1064, 1065, 1066, 1067, 1068, 1069, 1070, 1071, 1072, 1073, 1074, 1075, 1076, 1077, 1081/1, 1081/2-del, 1081/3-del, 1081/4-del, 1081/5-del, 1081/6, , 1081/9, 1081/10-del, 1081/11-del, 1083, 1084-del, 1085-del, 1086-del, 1087-del, 1088-del, 1089, 1091/2, 1092/2, 1093/1, 1094/2, 1095/2, 1095/3, 1096-del, 1097/1, 1099/1, 1099/2, 1099/3, 1099/4, 1100, 1102, 1169-del, 1170/1, 1170/2, 1171, 1172, 1173, 1174, 1177, 1178, 1180/1, 1180/2, 1180/3, 1180/4, 1181, 1182, 1183, 1184, 1185/1, 1185/3, 1185/4, 1186, 1192, 1193/1, 1193/2, 1193/3, 1194/1, 1196, 1197, 1198/6, 1198/7, 1203/1, 1203/2, 1203/3, 1205, 2372/6-del, 2372/7-del, 2373/1-del

OPIS ENOTE (A-4) Severno od vasi je 300 m visok, z gozdom poraščen hrib Šlemine, na katerem so dobro vidni ostanki utrjenega železnodobnega naselja, ki še ni bilo sistematično raziskano. Gradišče na Šleminah je bilo ovalne oblike, s severne in južne strani je dobro zavarovano s strmimi pobočji, medtem ko je na zahodni strani dostop najlažji.

Severno od naselbine na Šleminah stojita dve srednje veliki gomili, kateri je delno prekopala vojvodinja Mecklenburška v začetku 20. stol. Ob severnem vznožju hriba je danes travnato pobočje imenovano Stražni dol, kjer je vojvodinja Mecklenburška v začetku 20. stol. izkopala obsežno grobišče, ki je štelo okrog 400 žganih in skeletnih grobov iz mlajše železne dobe (3. – 2. stol. pr. n. št.). Ni znano, ali je grobišče izkopano v celoti. Danes je večina najdb iz planega grobišča v Peabodyjevem muzeju pri Harvardski univerzi v Cambridgeu (ZDA).

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Najdišče predstavlja pomemben vir informacij o človekovi preteklosti in sredstvo za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje. - Daleč najpomembnejše arheološko najdišče, ki nam razodeva kulturno podobo Kolapijano, kateri ime so dobili po reki Kolpi (v antiki imenovana Colapis). Na podlagi antičnih virov naj bi Kolapijani v mlajši železni dobi poseljevali dolino reke Kolpe in s tem hkrati kotlino Bele Krajine do Karlovca. - Materialni ostanki, predvsem grobne najdbe iz viniške skupnosti kažejo na preplet in sodelovanje različnih plemen v mlajši železni dobi. Tako Kolapijani niso samo sprejemali kulturnih dobrin od sosedov (npr. Japodov, Tavriskov), ampak so znali ustvariti povsem izvirne izdelke;

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 24 - Najdišče je dokaj lahko dostopno in dobro ohranjeno in bi lahko z ustrezno prezentacijo, ki ne ogroža kvalitet spomenika, pripomoglo k boljšemu razumevanju in zavedanju preteklosti tega območja.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Zgodovinski, arheološki in prostorski kontekst najdišča. - Celovitost, izvirnost in neokrnjenosti najdišča in ostalin.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2) ter posebna določila: - najdišče se varuje kot nedeljivo celoto, nepozidano, v svoji izvirnosti in neokrnjenosti; - arheološke ostaline se varujejo na kraju samem (in situ); - dopustna (zaželena) je prezentacija spomenika ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kakovosti; - gospodarjenje z gozdom mora biti v skladu z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom in mora biti podrejeno ohranjanju ter prezentaciji najdišča; - odstranjevanje drevesnih štorov, ustvarjanje vlak, drč in drugi posegi v tla niso dovoljeni; - posegi namenjeni prezentaciji najdišča so možni le na podlagi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 25 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije †ini™—2–2erheološko2n—jdišèe2Šlemine y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2WTPS

WTPS

5

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2W weriloX2 IXSHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2†ini™—

Foto: Franci Aš, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 7 Ime: Zapudje - Utrjena višinska naselbina Veliki Kolečaj EŠD: 27897

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Dragatuš Parcelna številka: 4653/1, 4653/2, 4653/3, 4653/37, 4653/38, 4653/39, 4653/4, 4653/40, 4653/41, 4653/42, 4653/43, 4653/44, 4653/45, 4653/46, 4653/47, 4653/48, 4653/49, 4653/5, 4653/50, 4653/51, 4653/52, 4653/53, 4653/54, 4653/55, 4653/56, 4653/57, 4653/58, 4653/59, 4653/6, 4653/60, 4653/61, 4653/62, 4653/63, 4653/64, 4653/65, 4653/66, 4653/7, 4653/8, 4653/9

Katastrska občina: Radenci Parcelna številka: 2287/1, 2287/110, 2287/111, 2287/61, 2287/62, 2287/63, 2287/64, 2287/65, 2287/66, 2287/67, 2287/68, 2287/69, 2287/70, 2287/71, 2287/72, 2287/73, 2287/74, 2287/75, 2287/76, 2287/77, 2287/78, 2287/79, 2287/80, 2287/81, 2287/82, 2287/83, 2287/84, 2287/85, 2287/86, 2287/87, 2287/88, 2287/89, 2287/90, 2287/91, 2287/92

Katastrska občina: Sinji vrh Parcelna številka: 2603/9, 2603/10, 2603/11, 2603/12, 2603/13, 2603/14, 2603/15, 2603/17, 2603/18, 2603/30, 2603/32

Katastrska občina: Stari trg ob Kolpi Parcelna številka: 3204/83, 3204/84, 3204/85, 3204/86, 3204/87, 3204/88, 3204/89, 3204/90, 3204/91, 3204/92, 3204/93, 3204/94, 3204/95, 3204/96, 3204/97, 3204/98, 3204/99, 3204/100, 3204/101, 3204/102, 3204/103, 3204/104, 3204/105, 3204/106, 3204/107, 3204/108, 3204/109, 3204/110, 3204/111, 3204/112, 3204/113, 3204/114, 3204/115, 3204/116, 3204/117, 3204/118, 3204/119, 3204/120, 3204/121, 3204/122, 3204/145, 3204/146, 3204/147, 3204/148, 3204/149, 3204/150, 3204/151, 3204/152, 3204/153, 3204/154, 3204/155, 3204/156, 3204/157, 3204/158, 3204/159, 3204/160

OPIS ENOTE (A-4) Jugozahodno od Zapudja se iz Poljanske gore, ki na zahodni strani obroblja Belo Krajino, dviga 690 m visok hrib Veliki Kolečaj. Na njem so dobro vidni ostanki utrjene višinske naselbine omejene s kamnitim obodnim zidom ali nasipom. Notranjost naselbine je precej strma, le na južnem in severovzhodnem delu naselbine so vidne manjše naselbinske terase. Razen dveh manjših sond v notranjosti naselbine, najdišče še ni bilo sistematično raziskano. Slučajne, detektorske najdbe kažejo na poznoantični vojaški značaj naselbine, ki je nadzorovala naravni prehod iz Bele Krajine v Poljansko dolino in na Kočevsko.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 26 VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Arheološko najdišče predstavlja eno redko poznanih in bolje ohranjenih poznoantičnih naselbin v jugovzhodni Sloveniji. - Je pomemben vir informacij o človekovi preteklosti v poznoantičnem obdobju in predstavlja strokovni potencial za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Zgodovinski, arheološki in prostorski kontekst najdišča. - Celovitost, izvirnost in neokrnjenosti najdišča in ostalin.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2) ter posebna določila: - najdišče se varuje kot nedeljivo celoto, nepozidano, v svoji izvirnosti in neokrnjenosti; - arheološke ostaline se varujejo na kraju samem (in situ); - dopustna (zaželena) je prezentacija spomenika ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kakovosti; - gospodarjenje z gozdom mora biti v skladu z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom in mora biti podrejeno ohranjanju ter prezentaciji najdišča; - odstranjevanje drevesnih štorov, ustvarjanje vlak, drč in drugi posegi v tla niso dovoljeni; - posegi namenjeni prezentaciji najdišča so možni le na podlagi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 27 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije —pudje2–2 trjen—2višinsk—2n—sel˜in—2†eliki2uoleè—j y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PUVWU

PUVWU

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2S weriloX2 IXIHHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2ƒt—ri2trg2o˜2uolpiD2 hr—g—tušD2‚—den™iD2ƒinji2vrh

Foto: Martin Pungerčar, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 8 Ime: Zapudje - Gradišče Nerajski Cirnik EŠD: 30362

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Dragatuš Parcelna številka: 440/1, 441/1, 444/4, 452, 453/1, 453/2, 454, 455, 456, 457, 458, 459, 461, 462, 463, 464/1, 464/2, 465, 466, 467, 468, 469, 470, 471, 472, 473, 474, 480, 485, 486, 487/1, 487/2, 487/3, 487/4, 489/1, 489/2, 490/1, 490/2, 491, 492/1, 492/2, 493/1, 493/2, 494/1, 494/2, 497/1, 497/2, 498/1, 498/2, 499, 500, 501, 502, 503, 504, 507, 510, 511, 512, 515, 516, 519, 520, 523, 524, 527, 528, 530/1, 530/2, 531, 532, 533, 534/1, 534/2, 534/3, 534/4, 534/5, 534/6, 535, 536, 537/1, 537/2, 537/3, 537/4, 538, 539/1, 539/2, 540/1, 540/2, 541/1, 541/2, 541/3, 541/4, 542/1, 542/2, 543/1, 543/2, 544, 545, 546, 547, 550, 551/1, 551/2, 552, 555, 556, 558, 559, 560, 561, 562, 563/1, 563/2, 564/1, 564/2, 565/1, 565/2, 566/1, 566/2, 567, 568, 569/1, 569/2, 569/3, 569/4, 570, 574, 575, 576, 577, 578, 579, 580, 581/1, 581/2, 582, 583, 585/1, 585/2, 586/1, 586/2, 586/3, 586/4, 587, 588, 589/1, 589/3, 589/4, 589/5, 590/1, 590/3, 590/4, 591/1, 591/2, 592, 593, 594/1, 594/2, 594/3, 595/1, 595/2, 596/1, 596/2, 597/1, 597/2, 597/3, 597/4, 597/5, 598/2, 598/3, 598/4, 598/5, 598/6, 598/7, 599, 600, 601/1, 601/2

OPIS ENOTE (A-4) Najdišče leži na 242 m visokem, z gozdom poraslim hribom Nerajski Cirnik, južno od Obrškega polja, zahodno od vasi Mali in Veliki Nerajec. Prazgodovinsko gradišče je bilo odkrito na podlagi interpretacije lidarskega snemanja, invazivnih arheoloških raziskav na najdišču še ni bilo. Po celotnem najdišču je moč najti odlomke prazgodovinske keramike in hišnega lepa. Gradišče je ovalne oblike, z vseh strani obdano z nasipom. V tlorisu meri dobrih 16 ha in s tem predstavlja enega večjih prazgodovinskih gradišč v Sloveniji. Naselbino lahko povežemo z najbližje znanim pripadajočim gomilnim grobiščem v Velikem Nerajcu, ki je bilo deloma raziskano v začetku 20. stol.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Najdišče predstavlja en večjih in bolje ohranjenih prazgodovinskih gradišč v Sloveniji. - Je pomemben vir informacij o človekovi preteklosti v starejši železni dobi in tako predstavlja sredstvo za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje prazgodovinske poselitve na območju osrednje Slovenije. - Najdišče predstavlja osrednji naselitveni kompleks v prazgodovinskem obdobju v dolini Lahinje in ga je potrebno razmeti in obravnavati skupaj z okoliškimi prazgodovinskimi najdišči v Brezniku, Obrhu pri Dragatušu, Velikem Nerajcu, Pustem Gradcu itd. Tako predstavlja enega močnejših centrov v starejši železni dobi v jugovzhodni Sloveniji. - Na jugozahodni strani se obod naselbine lepo ujema z današnjim katastrskim načrtom, ista situacija je vidna že na Franciscejskem katastru (1823-1869). Sklepamo lahko, da se je novodobna parcelacija prilagodila prazgodovinski ureditvi prostora.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 28

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Zgodovinski, arheološki in prostorski kontekst najdišča. - Celovitost, izvirnost in neokrnjenosti najdišča in ostalin.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2) ter posebna določila: - najdišče se varuje kot nedeljivo celoto, nepozidano, v svoji izvirnosti in neokrnjenosti; - arheološke ostaline se varujejo na kraju samem (in situ); - dopustna (zaželena) je prezentacija spomenika ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kakovosti; - gospodarjenje z gozdom mora biti v skladu z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom in mora biti podrejeno ohranjanju ter prezentaciji najdišča; - odstranjevanje drevesnih štorov, ustvarjanje vlak, drč in drugi posegi v tla niso dovoljeni; - posegi namenjeni prezentaciji najdišča so možni le na podlagi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 29 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije —pudje2–2qr—dišèe2xer—jski2girnik y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2QHQTP

QHQTP

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2RT weriloX2 IXIHHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2hr—g—tuš

Stavbe (profane)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 30

Foto: Tomaž Golob, ZVKDS, Območna enote Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 9 Ime: Vinica - Grad EŠD: 813

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: 124/5, 125/5, 2374/8-del, 2374/9

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: *288, 38/11, 38/12, 45, 46/1, 46/2, 48/2, 48/3, 49, 122/3, 124/4, 124/5, 125/1, 125/5, 125/6, 125/7, 126/1, 126/4, 126/5-del, 127/2, 2371/4, 2374/7, 2374/8, 2374/9

OPIS ENOTE (A-4) Kapelo sv. Katarine iz prve polovice 15. stoletja so leta 1476 nadzidali v obrambno-razgledni stolp in jo vpeli v trško obrambno obzidje. Leta 1556 so obrambni stolp nad kapelo povišali in ob njej dogradili grajske trakte z notranjim dvoriščem. Grad je bil prenovljen še med leti 1584 in 1590 ter konec 18. stoletja, vendar je pričel počasi izgubljati na pomenu že po ustanovitvi Karlovca leta 1579, zaradi česar so porušili zahodni in severni trakt gradu ter zasuli grajsko klet. V zadnjem stoletju je bil grad del manjše kmečke domačije in leta 2015 prenovljen v hotel.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Grad Vinica je bil del utrjenega protiturškega naselja ob južni meji cesarstva in je služil prvenstveno kot štab vojaškega poveljstva ter skladišče hrane in orožja. V Beli krajini sta imela podobno zasnovo še gradova Vinica in Poljane, na Kočevskem pa Kostel. - Obmejna utrdba Vinica je bila za deželno obrambo pomembnejša in arhitekturno kakovostnejša od utrjenih gradov in naselbin Pobrežje in Kostel. V Vinici se je zadrževala in zbirala deželna vojska, tu pa je bilo tudi njeno osrednje oskrbovalno središče. V gradu je bila urejena tudi osrednja obveščevalna postaja za deželno obrambo pred Turki. - Ena osrednjih kakovosti gradu Vinica je poznogotska kapela sv. Katarine z rebrastim obokom in šilastoločnim kamnitim portalom, ki so ga ob preureditvi kapele in izgradnji gradu sredi 16. stoletja prestavili iz vhodne fasade kapele v prvo nadstropje gradu. - Grad je bil leta 2015 prenovljen po načrtih arhitektke Maruše Zorec v hotel. Prenova izkazuje pestro stavbno zgodovino gradu od obrambnega objekta, ki je bil del protiturške naselbine, da bi dosegel svoj najnižji družbeni status konec 19. stoletja in večji del 20. stoletja, ko je bil del kmečke domačije, od leta 2015 pa je sodobno urejen hotel. - Nadaljnje razvojne možnosti gradu se kažejo v rekonstrukciji severnega in zahodnega trakta gradu ter revitalizaciji osrednje grajske kleti, ki je še vedno zasuta.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 31 VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Lega v prostoru. - Stavbna struktura in kompozicija. - Vedute in zemeljske plasti.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik veljajo splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in dodatni varstveni režim, ki je prilagojen značaju in vsebinam spomenika: - varovati je potrebno zgodovinske, kulturne, arhitekturne in likovne vrednote spomenika v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, ter vse vedute spomenika; - dovoljeni sta prenova gradu za stanovanjsko, muzejsko, hotelsko ali drugo turistično in kulturno namembnost ter interpolacija novih stavbnih teles v nekdanjih gabaritih gradu; - znotraj območja spomenika je prepovedano urediti javno parkirišče; - ohranjati je potrebno zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami; - prepovedano je odkopavati in zasipavati teren; - prepovedano je postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo kulturnega spomenika; - dovoljeno je izvajati sanitarno čiščenje območja gradu.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošni varstveni režim za vplivna območja (A-10.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A- 9.2).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 32 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije †ini™—2–2qr—d y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2VIQ

VIQ

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2IW weriloX2 IXPHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2†ini™—

Foto: Tomaž Golob, ZVKDS, Območna enote Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 10 Ime: Pobrežje pri Adlešičih - Območje gradu EŠD: 9560

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Adlešiči Parcelna številka: *1/1, *1/2, *2, *3, 762/1, 762/2, 762/3, 762/4, 762/5, 763/8, 763/9-del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Adlešiči Parcelna številka: *1/1, *1/2, *2, *293, *3, *9/1, *9/2, 117/1, 5181-del, 5186/2-del, 5186/3-del, 5187/1, 5204-del, 718, 725/1, 725/10, 725/11, 725/12, 725/13, 725/14, 725/16, 725/17, 725/8, 725/9, 741/2, 741/5, 746, 753, 754/1, 754/2, 754/3, 754/4, 754/5, 754/6, 754/7, 754/8, 755/1, 755/10, 755/11, 755/12, 755/13, 755/14, 755/2, 755/3, 755/4, 755/5, 755/6, 755/7, 755/8, 755/9, 757, 758/1, 758/2, 759, 760, 761, 762/1, 762/2, 762/3, 762/4, 762/5, 763/1, 763/2, 763/3, 763/4, 763/5, 763/6, 763/7, 763/8, 763/9, 764, 765, 770/1, 770/2, 770/3, 770/4, 787, 87, 88/1, 88/2, 88/3, 89/1, 89/2, 90, 91, 92

OPIS ENOTE (A-4) Mogočno protiturško trdnjavo je leta 1547 zgradil general Vojne krajine Ivan Lenković. Znotraj utrdbenega sistema je bilo poleg dvonadstropnega objekta Generalije tudi trško naselje s cerkvijo sv. Florjana. Grad je bil požgan med drugo svetovno vojno in je danes razvalina.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Obširno območje gradu Pobrežje prištevamo v skupino utrjenih renesančnih gradov iz sredine 16. stoletja, ki so bila načrtno grajena na južni meji v obrambo proti Turkom in so poleg osrednjega objekta, imenovanega tudi Generalija, v katerem so bili sedež poveljstva, orožarna in kašča, obsegala tudi naselje hiš vojakov in njihovih družin ter cerkvico. V Beli krajini sta imela podobno zasnovo še gradova Vinica in Poljane, na Kočevskem pa Kostel. - Poudarjeno obrambno vlogo utrjenega gradu in izključno vojaško službo njegovih prebivalcev izkazuje tudi podatek, da so ga ti zapustili kmalu po prenehanju turške nevarnosti in po ljudskem izročilu ustanovili bližnjo vas Purga. Od nekdanje naselbine v gradu danes ni več sledov. - Razvaline cerkve sv. Florjana iz leta 1697 (opuščena po letu 1859). - Generalija je današnjo podobo dobila okoli leta 1700, ko so v drugem nadstropju uredili svečano dvorano z iluzionistično poslikavo, od katere so ohranjeni le še posamezni fragmenti; - Današnji pomen propadajočega grajskega območja je zaradi svojevrstne zasnove in prvotne namembnosti zgolj znanstveni in v določeni meri še izobraževalni, žal pa v njem ni prepoznan razvojni pomen.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Lega v prostoru. - Stavbna struktura in kompozicija. - Vedute in zemeljske plasti.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 33

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik veljajo splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in dodatni varstveni režim, ki je prilagojen značaju in vsebinam spomeniškega območja: - varovati je potrebno zgodovinske, kulturne, arhitekturne, likovne in krajinske vrednote v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, ter vse vedute spomenika; - ohranjati je potrebno topološke, morfolološke in tipološke značilnosti prostora ter njegovo zgodovinsko pogojeno organizacijo; - dovoljena je sanacija in prezentacija grajskih razvalin ali njihova celovita prenova za muzejsko ali drugo kulturno in turistično namembnost z možnostjo interpoliranja novih stavbnih teles v nekdanjih gabaritih Generalije, grajskih stolpov in drugih pripadajočih objektov; - na podlagi rezultatov arheoloških raziskav, analogij in preučitve zgodovinskih virov je dovoljena izgradnja hiš in obnova kapele sv. Florjana v območju nekdanje grajske naselbine; - znotraj območja spomenika je prepovedano urediti javno parkirišče; - prepovedano je postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo kulturnega spomenika; - dovoljeno je izvajati sanitarno čiščenje območja gradu.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošni varstveni režim za vplivna območja (A-10.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A- 9.2).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 34 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije €o˜režje2pri2edlešièih2E2y˜moèje2gr—du y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2WSTH

WSTH

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2yevt2QI weriloX2 IXSHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2edlešièi

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 11 Ime: Breznik pri Črnomlju - Dvorec Turn EŠD: 19940

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7)

Katastrska občina: Dragatuš Parcelna številka: 4708-del

Katastrska občina: Golek Parcelna številka: *121, *122, *125, 1119/17, 1119/19, 1119/20, 1124/1, 1124/2, 1124/3, 1125/1, 1125/2, 1125/3, 1126, 1129, 1130/1, 1130/2, 1131, 1132, 1133, 1134, 1776/10-del, 1778/6, 1778/7, 1779

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Dragatuš Parcelna številka: 2629/1, 2629/8, 2631, 4708-del

Katastrska občina: Golek Parcelna številka: *121, *122, *125, 1119/17, 1119/19, 1119/20, 1124/1, 1124/2, 1124/3, 1125/1, 1125/2, 1125/3, 1126, 1129, 1130/1, 1130/2, 1131, 1132, 1133, 1134, 1776/10, 1778/6, 1778/7, 1779, 2956, 2957, 2958, 2959, 2960, 2961, 2962, 2963-del, 2964, 2965

Katastrska občina: Tanča gora Parcelna številka: 2741/2, 2741/3

OPIS ENOTE (A-4) Renesančni dvorec iz 16. stol. z obrambnim stolpom in obzidjem stoji na platoju nad izvirom potoka Podturnščica. K enonadstropni pravokotni stavbi, ki je ohranila preproste, v gotski tradiciji izdelane neprofilirane okenske in vratne okvire, so nekoliko kasneje prizidali še obzidano dvorišče z obrambnim stolpom ter stanovanjski trakt, ki je današnji čas dočakal kot ruševina. Ob dvorcu so ohranjeni vrt z mogočnim kamnitim opornim zidom, grajska zidanica, ruševine hleva in ob izviru Podturnščice tudi nekdanji mlin, ki sooblikujejo v sebi zaključen in ambientalno izpostavljen kulturni milje in nekdanjo gospodarsko organiziranost dvorca.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Dvorec izkazuje kontinuiteto fevdalne organizacije v tem prostoru od srednjega veka, ko je na tem mestu stal manjši utrjeni dvor, do 3. četrtine 19. stol., ko je bil dokončno zapuščen. - Dvorec je bil v 16. stol. zaradi pogoste turške nevarnosti dodatno utrjen, v 18. stol. pa so ob njem uredili prostor z gospodarskimi objekti, kot so mlin, zidanica in hlev, ter vrt z mogočnimi kamnitimi opornimi zidovi, ki danes oblikujejo edinstven krajinski ambient.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 35 - Družbeni pomen dvorca se izkazuje tudi v neprekinjenem lastništvu družine Adam od osemdesetih let 19. stol. do danes in v njihovih prizadevanjih po programski in arhitekturni prenovi dvorca. - Vedutno izpostavljeno območje dvorca pomembno sooblikuje podobo naselja Breznik.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Lega v prostoru. - Stavbna struktura in kompozicija. - Prostorske poteze, vedute in zemeljske plasti.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik veljajo splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in dodatni varstveni režim, ki je prilagojen značaju in vsebinam spomenika: - varovati je potrebno zgodovinske, kulturne, arhitekturne in likovne vrednote spomenika v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, ter vse vedute spomenika; - dovoljeni sta prenova gradu za stanovanjsko, muzejsko, hotelsko ali drugo turistično in kulturno namembnost ter interpolacija novih stavbnih teles v nekdanjih gabaritih gradu; - znotraj območja spomenika je prepovedano urediti javno parkirišče; - ohranjati je potrebno zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami; - prepovedano je odkopavati in zasipavati teren, - prepovedano je postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo kulturnega spomenika; - dovoljeno je izvajati sanitarno čiščenje območja gradu.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošni varstveni režim za vplivna območja (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 36 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije freznik2pri2Èrnomlju2–2hvore™2„urn2 y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IWWRH

IWWRH

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2RT weriloX2 IXSHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2„—nè—2gor—D qolekD2hr—g—tuš

Foto: Dušan Strgar, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 12 Ime: Dečina - Špeharjeva hiša EŠD: 10088

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Radenci Parcelna številka: *83, 1447

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Radenci Parcelna številka: *83, 1441, 1447, 2297/18-del, 2301-del

OPIS ENOTE (A-4) Špeharjeva hiša s hišno številko Dečina 4, stoji v gručastem jedru vasi, ob cesti Stari trg ob Kolpi– Radenci. Prvi podatki o stanovanjski hiši so izpričani že leta 1822, ko je bila v franciscejskem katastru vrisana manjša zidana stavba, postavljena vzporedno s plastnicami. Prvotna zasnova stavbe je ohranjena v severnem delu obstoječe stanovanjske hiše. Obstoječa stavba ima pravokoten tloris in je delno zidana iz kamna, delno lesena in ometana. Streha je simetrična dvokapnica, pokrita z betonsko kritino. Stavba je v celoti podkletena. Kletni del tvorita dva večja prostora, ki služita kot klet in hlev. Vhod v bivalno etažo vodi skozi kamnit, bogato ornamentiran portal z napisom Jožef Spehar in letnico 1878. Bogato ornamentirana so tudi lesena dvokrilna vrata. V hiši je ohranjen razpored prostorov iz druge polovice 19. stoletja. Podstrešje je leseno, njegova hodna površina pa je oblikovana s tradicionalnim apnenim estrihom.

Špeharjeva hiša, Dečina 4, po tipologiji predstavlja vrhkletno hišo, ki so v preteklosti bile značilne za Poljansko dolino ob Kolpi. Priča tudi o načinu življenja oz. bivanja in gospodarjenja v tem predelu Bele krajine. S svojo premišljeno postavitvijo v teren pa predstavlja tudi zelo dober primer racionalne izrabe prostora.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Vrhkletna stavba stoji pod vznožjem hriba in je danes s slemenom obrnjena pravokotno na plastnice. - Hiša predstavlja tip večje vrhkletne kmečke bivalne stavbe srednje velikega kmeta, z ohranjenim razporedom notranjih prostorov. - Je priča gradbenega razvoja od nekdanje vzporedne postavitve s plastnicami iz prve četrtine 19. stol s plastnicami do današnje pravokotne postavitve na plastnice. - Predstavlja odličen primer nekdanje racionalne in smotrne izrabe prostora in rabe gradbenega materiala iz neposredne okolice.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 37 - Glede ornamentiranosti so izpostavljeni t.i. šivani vogali, kamnit portal z letnico 1878 in lesena dvokrilna vrata.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Lega stavbe v prostoru.

- Obstoječi gabariti stavbe in gradbeni materiali. - Tlorisna razporeditev prostorov. - Kamnit portal in stara vinska trta ob stavbi.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in dodatni varstveni režim, ki je prilagojen značaju in vsebini spomenika: - ohranjanje arhitekturne zasnove in vsemi oblikovanimi elementi (tlorisi vseh etaž, streha, fasade s pripadajočimi dekorativnimi elementi fasade: delilni venec med etažama, obrobe okrog okenskih in vratnih odprtin; - vse posege v spomenik in njegove dele je potrebno podrediti ohranjanju varovanih sestavin v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, materialih, strukturi in barvni podobi; - morebitne poslovne dejavnosti v stavbi morajo prispevati k ohranjanju in predstavitvi pričevalnih kvalitet spomenika; - na dvorišču ni dopustno postavljanje novih objektov, ohranja se odprt zelen prostor; - dovoli se redno vzdrževanje in obnavljanje celote ter pripadajočih ovrednotenih sestavin spomenika s tradicionalnimi tehnikami in naravnimi materiali; - prepovedano je postavljati nosilce reklam in drugih oznak ter jih kakorkoli nameščati na fasado ali druge arhitekturne elemente fasade; - pri tehničnem posodabljanju spomenikov in zagotavljanju dostopa gibalno oviranim osebam je treba kar najbolj ohranjati varovane sestavine spomenika; - ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom, ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika; - omogoča se predstavitev celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in njegovih spomeniških kvalitet.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivna območja (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 38 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije heèin—2–2Špeh—rjev—2hiš— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IHHVV

IHHVV

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2R weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2‚—den™i

Foto: Dušan Štepec, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 13 Ime: Deskova vas - Hiša Deskova vas 21 EŠD: 25603

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Stari trg ob Kolpi Parcelna številka: 604/4-del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Stari trg ob Kolpi Parcelna številka: 604/4

OPIS ENOTE (A-4) Hiša Deskova vas 21 je ohranjeni del nekdanje gručaste domačije, ki so ji po domače rekli »pri Kubečeh«. Hiša stoji v severozahodnem delu vasi, ob cesti iz Starega trga ob Kolpi proti Kovači vasi. Kubečeva hiša je zasnovana kot vrhhlevna stavba, ki je zidana iz kamna, izjema je njen jugovzhodni vrhhlevni del, ki je lesen in ometan. Hiša ima na dvoriščni strani lesen gank. Z daljšo stranico je delno vkopana v breg. lesena. Njena notranjščina je več prostorna. Njen kletni del sestavljajo dve kleti, ki sta prvotno služili za spravilo poljščin, svinjska kuhinja in hlev. Vrhhlevni del pa sestavljajo veža in predelana črna kuhinja z zidanim štedilnikom v osrednjem delu, levo in desno pa se nahajajo še »hiša«, »zadnja hiša« in »štiblc«. Podstrešje je prazno, prvotno je bilo namenjeno shrambi žita. Posebnost hiše predstavlja bogata notranja oprema in zasebna zbirka starih predmetov. Hiša je bila zgrajena v obdobju med 1825 in 1869. V začetku 20. stoletja je bila delno predelana. V tem času je njeno glavno pročelje dobilo svojo sedanjo podobo, s trikotno frčado nad glavnim vhodom ter stilsko prepoznavna vhodna vrata.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Ohranjenost značilne kmečke hiše vrhhlevnega tipa v izvirni obliki. - Reprezentativnost tipa hiše za čas 19. in 20. stoletja na območju Starega trga z širšo okolico. - Reprezentativnost zunanje podobe hiše in njene tlorisne zasnove za obrtniški družbeni sloj oz. stil življenja. - Dokumentarna vrednost ohranjene notranje opreme, ki priča o načinu življenja v tem delu Bele krajine. - Gradbenotehnična in obrtniška izvedba (npr. dekorativno členjena fasada, spremenjena črna kuhinja z zidanim štedilnikom, oboki v kleti..), ki priča o gradbenih in estetskih merilih , ki so na začetku 20. stoletja veljali v tem delu Poljanske doline.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost stavbe v prostoru (višina, gabariti, volumen). - Tlorisna zasnova in gradbena substanca.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 39 - Fasadna dekoracija. - Oblika in naklon strehe. - Oblika oken. - Oblika in materialna substanca glavnega portala. - Oboki v kletnih prostorih. - Izvorna namembnost (dopuščena je tudi sprememba namembnosti za vzgojno izobraževalne in turistične namene). - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in dodatni varstveni režim, ki je prilagojen značaju in vsebini spomenika: - stene jugovzhodnega vogala hiše v vrhhlevnem delu se ohranja v leseni izvedbi. - vse posege v spomenik in njegove dele je potrebno podrediti ohranjanju varovanih sestavin v obliki, legi, gabaritom, konstrukciji, materialom, strukturi in barvni podobi; - dovoli se redno vzdrževanje in obnavljanje celote ter pripadajočih ovrednotenih sestavin spomenika s tradicionalnimi tehnikami in naravnimi materiali; - prepovedano je postavljati nosilce reklam in drugih oznak ter jih kakorkoli nameščati na fasado ali druge arhitekturne elemente fasade; - pri tehničnem posodabljanju spomenika in zagotavljanju dostopa gibalno oviranim osebam je treba kar najbolj ohranjati varovane sestavine spomenika; - ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom, ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 40 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije heskov—2v—s2–2hom—èij—2heskov—2v—s2PI2 y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PSTHQ

PSTHQ

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2Q weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2ƒt—ri2trg2o˜2uolpi

Foto: Dušan Strgar, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 14 Ime: Gorenji Radenci - Ivančeva hiša EŠD: 10093

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Radenci Parcelna številka: 1050/2-del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Radenci Parcelna številka: 1050/1-del, 1050/2-del, 1050/3

OPIS ENOTE (A-4) Ivančeva hiša stoji vzporedno s cesto v severnem delu gručaste vasi in ima hišno številko Gorenji Radenci 4. Ima pravokoten tloris, je enonadstropna in postavljena pravokotno na plastnice ter v celoti podkletena. Gre za vrhkletno hišo z gospodarskim kletnim delom in bivalnimi prostori v nadstropju. Kletni del tvorita dva večja prostora, ki imata gospodarsko funkcijo, saj sta služila kot klet in hlev, medtem ko je manjši del kletnih prostorov služil tudi kot žganjekuha. Napis omenjene dejavnosti je še danes viden na fasadi. Vhod v bivalni del vodi po lesenem mostu, ki ima delno leseno, delno pa kamnito ograjo. V hišo vstopimo skozi kamnit in ornamentiran portal, ki ima na sklepniku napis Ivan Rade in letnico 1850. Hiša ima stara in dvokrilna vrata z ornamentom ribje kosti. Na zunanjščini je ohranjeno stavbno pohištvo in šivani vogali V hiši je ohranjen razpored notranjih prostorov iz sredine 19. stoletja. Streha je simetrična dvokapnica in pokrita z opečnim zareznikom. Oba zatrepa imata leseno vertikalno obitje.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Hiša s svojo lokacijo predstavlja premišljen odnos človeka do okolja oziroma nazoren primer razvoja poselitve prostora in njegove gospodarne rabe. - Stavba s svojo vertikalnim gabaritom in namembnostjo predstavlja tip vrhkletne kmečke hiše, kakršne so bile v preteklosti značilne za Poljansko dolino ob reki Kolpi. - Je priča gradbenega razvoja kmečkih hiš v tem območju in neposredne rabe gradbenega materiala iz neposredne okolice. - Je priča načina življenja in gospodarjenja srednje velikega kmeta od sredine 19. stoletja do danes. - Ivančeva hiša, Gorenji Radenci 4, predstavlja tip vrhkletne hiše, kakršne so bile v preteklosti značilne za Poljansko dolino ob reki Kolpi. Priča tudi o načinu življenja in gospodarjenja srednje velikega gospodarja v tem predelu Bele krajine. Hkrati s svojo premišljeno postavitvijo na terenu predstavlja tudi zelo nazoren primer razvoja poselitve prostora in njegove gospodarske rabe.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 41 VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Obstoječi gabariti stavbe ter oblika in naklon strehe. - Gradbeni materiali. - Kamnit portal, šivani vogali, napis na fasadi in stavbno pohištvo. - Lega hiše v prostoru in vedute.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe(A- 9.3) in dodatni varstveni režim, ki je prilagojen značaju in vsebini spomenika: - ohranjanje arhitekturne zasnove in vsemi oblikovanimi elementi (tlorisi vseh etaž, streha, fasade in njeni dekorativni elementi; - vse posege v spomenik je treba podrediti ohranjanju varovanih sestavin; - morebitne poslovne dejavnosti v stavbi morajo prispevati k ohranjanju in predstavitvi pričevalnih kvalitet spomenika; - prepovedano je postavljati nosilce reklam in drugih oznak ter jih kakorkoli nameščati na fasado ali druge arhitekturne elemente fasade; - pri tehničnem posodabljanju spomenikov in zagotavljanju dostopa gibalno oviranim osebam je treba kar najbolj ohranjati varovane sestavine spomenika; - omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in njegovih spomeniških kvalitet.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivna območja (A-10.1) in dodatni varstveni režim: - varovanje kamnite in vrhkletne kašče; - varovanje obstoječega skednja; - varovanje dvorišča, na katerem ni dopustno postavljanje novih objektov, ohranja se odprt zelen prostor; - podrejanje vsake rabe prostora in posegov ohranjanju značilne prostorske podobe spomenika, prostorskih razmerij ter varovanju kvalitetnih pogledov nanj; - prepoved zapiranja pogledov na spomenik z obzidavami, postavljanjem ograj, gradnjami vseh vrst objektov in opornih zidov, postavljanjem energetskih in komunikacijskih vodov, reklamnih in drugih panojev; - prepoved postavljanja nosilce reklam in drugih oznak ter njihovo nameščanje na fasade ali na druge sestavne dele domačije; - prepoved vseh posegov, ki bi lahko škodljivo vplivali na spomenik.

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 42 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije qorenji2‚—den™i2–2sv—nèev—2hiš— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IHHWQ

IHHWQ

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2IR weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2‚—den™i

Foto: Dušan Strgar, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 15 Ime: Preloka - Šola EŠD: 24967

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Preloka Parcelna številka: *2/1-del

OPIS ENOTE (A-4) Stavba nekdanje šole stoji nad vzhodnim delom naselja, v neposredni bližini župnijskega areala, tj. župnišča s cerkvijo sv. Trojice in pokopališčem ob njej. Šola, ki je bila zgrajena po načrtu okrajnega arhitekta Wilhelma Dollhoffa iz Novega mesta, je zasnovana kot enonadstropna stavba s triosnimi dekorativno členjenimi fasadami in štirikapno streho. V osi glavne fasade je v pritličju vgrajen kamnit portal z dvokrilnimi masivnimi vrati. Stavba je skoraj v celoti tudi podkletena. Kletni prostori so obokani. Prostori v njenem pritličju in prvem nadstropju so razporejeni skladno s funkcionalnimi potrebami in orientacijo. Servisni prostori so razporejeni ob severni stranici in v severovzhodnem vogalu (stopnišče, stranišča), bivalni in delovni prostori pa ob južni in zahodni strani stavbe. V pritličju, ki je bilo prvotno namenjeno učiteljevem stanovanju, so kuhinja s shrambo in večja učilnica. V prvem nadstropju se tloris iz pritličja ponovi: poleg večnamenske sobe je bila še ena večja učilnica. Sedanjo podobo je šola dobila po prenovi leta 1926, ki jo je vodil mestni stavbenik Pavel Bren iz Novega mesta. V novozgrajenem šolskem poslopju se je začel pouk leta 1866. Leta 1922 se je šola razvila v dvorazredno in nato leta 1934 v trirazredno. Šola je delovala tudi med drugo svetovno vojno. Po vojni je do leta 1959 delovala kot dvooddelčna šola. S šolsko reformo je bila spremenjena v enooddelčno šolo, v kateri so se v kombiniranem pouku izobraževali učenci vseh osem razredov. Leta 1963 je postala podružnica osnovne šole v Adlešičih, po letu 1966 pa podružnica osnovne šole v Vinici. Od leta 1979 v njej ni več pouka.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Ohranjenost šole v izvirni obliki. - Prostorski pomen stavbe, ki po kvaliteti gradnje izstopa iz ostalega vaškega stavbnega fonda in zaradi svoje izpostavljene lege sestavlja značilno veduto kraja. - Materialna pričevalnost o nekdanji šolski dejavnosti v kraju in dokumentarna vrednost o razvoju šolske dejavnosti v Beli krajini. - Gradbenotehnična in obrtniška izvedba (npr. dekorativno členjena fasada, oboki v kleti, stopnišče, dekorativna poslikava notranjih prostorov), ki priča o gradbenih in estetskih merilih , ki so v prvi četrtini 20. stoletja veljali za državna šolska poslopja.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 43 VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru (višina, gabariti, volumen). - Tlorisna zasnova in gradbena substanca. - Fasadna dekoracija. - Oblika in naklon strehe. - Oblika oken. - Oblika in materialna substanca glavnega portala. - Oboki v kletnih prostorih. - Prvotna namembnost, dopuščena pa je tudi sprememba namembnosti za vzgojno izobraževalne in turistične namene. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - vse posege v spomenik in njegove dele je potrebno podrediti ohranjanju varovanih sestavin v obliki, legi, gabaritom, konstrukciji, materialom, strukturi in barvni podobi; - dovoli se redno vzdrževanje in obnavljanje celote ter pripadajočih ovrednotenih sestavin spomenika s tradicionalnimi tehnikami in naravnimi materiali; - prepovedano je postavljati nosilce reklam in drugih oznak ter jih kakorkoli nameščati na fasado ali druge arhitekturne elemente fasade; - pri tehničnem posodabljanju spomenika in zagotavljanju dostopa gibalno oviranim osebam je treba kar najbolj ohranjati varovane sestavine spomenika; - ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom, ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A-10.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A- 9.2).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 44 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije €relok—2–2Šol— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PRWTU

PRWTU

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2ue‚vy†eg2IQ weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2€relok—

Foto: Dušan Strgar, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 16 Ime: Žuniči - Šokčeva domačija EŠD: 7603

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Žuniči Parcelna številka: 166/2

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Žuniči Parcelna številka: 163/5, 163/6-del, 166/1, 166/2, 168, 496/1-del, 496/6-del, 496/8-del, 503/1- del

OPIS ENOTE (A-4) Šokčeva domačija s hišno številko Žuniči 2, stoji tik ob cesti v zahodnem delu gručaste vasi in predstavlja tip štiristranične zaprte domačije, ki je tradicionalno značilna za Belo krajino. Njen stavbni razvoj lahko spremljamo od prve četrtine 19. stoletja oziroma leta 1824, ko je bila zabeležena na franciscejskem katastru. Takrat je bila vrisana le hiša brez gospodarskih poslopij. Današnjo štiristranično domačijo zaprtega tipa pa oblikujejo stanovanjska hiša in gospodarska poslopja, ki oklepajo notranje dvorišče. Hiša pravokotnega tlorisa je delno vkopana v breg in podkletena. Podkleteni del, ki je razdeljen v hlev in klet. Bivalni del hiše je razdeljen na tri prostore: na veliko sobo, malo sobo in kuhinjo. Streha je simetrična dvokapnica, pokrita z opečno kritino. Na dvoriščni strani hiše teče pokrit zunanji hodnik, iz katerega je dostop do glavnega vhoda v hišo. Na ganku sta tudi zunanje stranišče in ''škafnica'' za vodo. Pravokotno na stanovanjsko hišo je postavljena lesena lopa, vzporedno s hišo pa delno podkleten skedenj, pokrit s slamnato kritino. Tretjo stranico dvorišča zapira delno zidana in delno lesena stena, ki se odpira z velikimi lesenimi dvokrilnimi vrati. Prostor med posameznimi stavbami služi kot manjše dvorišče ali dvor, na katerem je tudi kapnica iz leta 1930. Pri tem lahko ugotavljamo vpliv tovrstnega tradicionalnega stavbarstva in nanj vezanih znanj, hkrati pa nam domačija priča tudi o načinu življenja in gospodarjenja nekdanjih lastnikov. Domačija je bila temeljito obnovljena v letih 1996–2000 in je namenjena promocijski ter informacijski dejavnosti Krajinskega parka Kolpa.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - V tlorisni zasnovi predstavlja skupina stavb z dvoriščem v sredini tip štiristranične zaprte domačije. - Šokčeva hiša sama po sebi predstavlja tip vrhhlevne hiše z ohranjenim razporedom notranjih prostorov. - Kmečka hiša je vrisana v franciscejskem katastru iz prve četrtine 19. stoletja, ostale stavbe pa so bili dodane s kasnejšim razvojem v skladu z lokalnim izročilom postavitve in gradnje stavb.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 45 - Domačija je kot celota priča gradbenega razvoja in rabe gradbenih materialov iz neposredne okolice, znanj in izkušenj tradicionalnih mojstrov ter gmotnega stanja nekdanjih lastnikov. - Ob stavbnem razvoju je domačija tudi priča spreminjanja načina življenja in gospodarjenja nekdanjih lastnikov v 19. in 20. stoletju.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Obstoječi gabariti same domačije in posameznih stavb. - Oblika, zunanja podoba in gradbeni materiali domačije ter posameznih stavb. - Razporeditev notranjih prostorov. - Lega, tlorisna zasnova domačije in vedute.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in dodatni varstveni režim, ki je prilagojen značaju in vsebini spomenika: - varovanje arhitekturnih, etnoloških, in zgodovinskih vrednot spomenika v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, ter varovanje vseh njegovih značilnih vedut; - prepoved predelav vseh likovnih in stavbnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika; - prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost, talne plasti, tlorise in gabarite spomenika, njegovo poslikavo in opremo ter v druge značilne stilne elemente spomenika, razen v primeru vzdrževalnih posegov, ki jih na podlagi kulturnovarstvenih pogojev s kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojna služba za varstvo kulturne dediščine; - vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti in/ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe spomenika; - znotraj varovanega območja spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nosilci reklam, anten in ostalih naprav; - izjemoma so posegi dovoljeni le na podlagi kulturnovarstvenih pogojev in s kulturnovarstvenim soglasjem, ki ga odobri pristojna služba za varstvo kulturne dediščine; - omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in njegovih spomeniških kvalitet.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivna območja (A-10.1) in dodatni varstveni režim: - ohranjanju značilne prostorske podobe spomenika, prostorskih razmerij ter varovanju kvalitetnih pogledov nanj; - prepoved zapiranja pogledov na spomenik z obzidavami, postavljanjem ograj, gradnjami vseh vrst objektov in opornih zidov, postavljanjem energetskih in komunikacijskih vodov, reklamnih in drugih panojev; - prepoved vseh posegov, ki bi lahko škodljivo vplivali na spomenik.

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 46 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije Žunièi2–2Šokèev—2dom—èij— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2UTHQ

UTHQ

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2ue‚vy†eg2Q weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2Žunièi

Stavbe (sakralne)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 47

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 17 Ime: Adlešiči - Cerkev sv. Nikolaja EŠD: 1595

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Adlešiči Parcelna številka: *183

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Adlešiči Parcelna številka: *180/2-del, *183, *233, 1, 169-del, 4694, 4695, 4697, 5144/1, 5145, 5146, 5149, 5151/1, 5152/1, 5152/2, 5153/1, 5153/2, 5181-del, 5183/6-del, 5186/1-del, 5349/1, 5349/2, 5349/3

OPIS ENOTE (A-4) Proti vzhodu orientirana cerkev na pokopališču na robu vasi je v pisanih virih prvič navedena leta 1334 kot podružnica župnije Podzemelj. Podoba njene današnje arhitekture, sestavljene iz ravno zaključenega prezbiterija s križnim obokom v notranjosti, banjasto obokane podolžne ladje in pred njeno zahodno fasado prislonjenim zvonikom, je rezultat temeljite barokizacije v drugi polovici 18. stoletja. Glavni oltar iz leta 1782, delo Georga Perga, je leta 1868 prenovil metliški podobar Jernej Jereb. Stranska oltarja, izdelana v novo baročni podobarski tradiciji, sta iz druge polovice 19. stoletja. Na oltarjih so slike Simona Ogrina in Tomaža Fantonija s konca 19. stoletja. Na vzhodni fasadi prezbiterija je vzidan spomenik padlim v prvi in drugi svetovni vojni.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Stavba je s svojo izpostavljeno lego ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami v naselju. - Cerkvena arhitektura kot ena najstarejših stavb v Beli krajini je delno ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja zrelega srednjega veka, visokega baroka in 19. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 48 - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine. - Oltarna oprema je ohranila svojo avtentično substanco v bolj ali manj izvirni podobi, s čimer je podan velik potencial za prepoznavanje historičnih likovnih tehnik in njihove uporabe. - Glavni oltar, podpisan Georg Perg in datiran z letom 1782, je zaenkrat edino poznano delo tega podobarja v Beli krajini. - Raznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter kulturno-zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastala. - Prednica današnje cerkvene stavbe, v pisanih virih navedena leta 1334, je ena najstarejših cerkva v Beli krajini in priča o zgodovinskem nastanku in razvoju cerkvene mreže v tem delu Slovenije.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru, njegova lega v naselju in višinska dominanta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni detajli (okna, obočna shema, pilastri, zidni venec, slavolok, pevski kor). - Struktura notranjih in zunanjih sten z ometi in morebitnimi poslikavami pod ometi in beleži. - Vsa oltarna oprema z vsemi sestavinami deli (kipi, slike in drugo okrasje), cerkvene klopi in drugi likovno izraziti elementi (Križev pot, slike, kipi). - Vsi kamniti elementi: tlaki, portali, kropilniki, stopnice. - Morebitni ostanki starejših arhitekturnih delov pod obstoječimi tlaki. - Kamnit zid okoli pokopališča in njegovi vhodni portali.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 49 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije edlešièi2–2gerkev2svF2xikol—j— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2ISWS

5 ISWS 5

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2yevt2RI weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2edlešièi

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 18 Ime: Blečji Vrh - Cerkev sv. Helene EŠD: 1797

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Belčji vrh Parcelna številka: *23

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Belčji vrh Parcelna številka: *23, *26/1, *26/2, *28/2, *159, 26-del, 28, 632/1, 632/2, 2902/1-del, 2904/1- del, 2905/1-del

OPIS ENOTE (A-4) Proti vzhodu orientirana cerkev, postavljena na zahodnem robu vasi, je v pisanih virih prvič navedena leta 1526. Srednjeveška stavba, katere ostanki so skriti v cerkveni ladji, je bila barokizirana v sredini 18. stoletja, ko je bil pozidan obstoječ prezbiterij. Leta 1834 je bil pozidan zvonik. Večje predelave, ki so poenotile ladjo in prezbiterij, so bile izvedene tudi v drugi polovici 19. stoletja. Glavni oltar iz leta 1891 je izdelal podobar Karel Poglajen, stranski oltar ohranja baročne oblike 18. stoletja. Na ladijski steni slavoloka so vidni fragmenti dveh plasti figuralnih poslikav, od katerih je starejša verjetno nastala v delavniškem krogi t. im. hrvaških slikarjev iz 16. stoletja.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Cerkev ohranja prostorsko izročilo srednjeveške stavbe, predstavlja višinsko dominanto kraja, opredeljuje rob naselja in njegovo značilno zahodno veduto. - Arhitektura ohranja avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja poznega srednjega veka, visokega baroka in 19. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine. - Fragmenti stenske poslikave, predvsem tiste iz 16. stoletja, pričajo o prisotnosti t.i. hrvaških mojstrov v Beli krajini. - Raznolika motivika oltarne in druge opreme ter poslikave priča o verski pripadnosti tukajšnjih prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih, povezavah z večjimi umetnostnimi središči ter o kulturno-zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastala.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru in njegova lega v naselju. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 50 - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, tudi tista, skrita pod nivojem obstoječih tlakov, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli (okna, vrata, slavolok). - Morebitni ostanki starejših arhitekturnih delov pod obstoječimi tlaki. - Dekorativna členitev zunanjščine. - Struktura sten z ometi in poslikavo na ladijski steni slavoloka ter morebitnimi drugimi poslikavami pod beleži. - Oltarna oprema in drugi likovno izraziti elementi.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 51 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije felèji2†rh2–2gerkev2svF2relene2 y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IUWU

IUWU

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2V weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2felèji2vrh

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 19 Ime: Bojanci - Cerkev Usekovanje glave sv. Jovana Krstitelja EŠD: 12913

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Bojanci Parcelna številka: *1, 139/2

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Bojanci Parcelna številka: *1, 40-del, 41-del, 42-del, 107/1-del, 107/2-del, 107/6, 112/1, 112/2, 113/1, 113/2, 113/3, 114, 115, 116, 117/1, 117/2, 117/3, 117/4, 118, 119, 125, 128, 137, 138, 139/1, 139/2, 139/3, 139/4, 140/1-del, 142-del

OPIS ENOTE (A-4) Cerkev, ki stoji na pokopališču med Gornjimi in Dolnjimi Bojanci, je bila verjetno pozidana v 18. stoletju in je nadomestila neko starejšo prednico. Njeno arhitekturo oblikuje podolžna pravokotna ladja s polkrožnim zaključkom oltarnega prostora. Pred vhodno fasado je prislonjen zvonik s piramidasto streho. V notranjosti loči ladjo in oltarni del ikonostas, značilen za pravoslavne cerkve, na katerem so podobe svetnikov.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Stavba je vezana na pravoslavno uskoško etnično enklavo v vasi Bojancih, kar ji daje poseben pomen ne le v belokranjskem prostoru, ampak tudi širše. - Cerkvena arhitektura priča o gradbenih stilnih tokovih 18. stoletja v Beli krajini, prilagojenih pravoslavni liturgiji. - Arhitektura ohranja avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja poznega baroka, 19. stoletja in 2o. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Cerkvena oprema je ohranila svojo avtentično stavbno substanco v bolj ali manj izvirni podobi, s čimer je podan velik potencial za prepoznavanje historičnih likovnih tehnik in njihove uporabe. - Pokopališče je eno od treh pravoslavnih pokopališč v Beli krajini in edino, locirano ob cerkveni stavbi, kar mu daje veliko kulturno zgodovinsko vrednost.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 52 - Nagrobniki z napisi v cirilici, nastali do 2. svetovne vojne, so velika izjema v našem spomeniškem gradivu.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru in njegova lega v naselju. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli (okna, vrata…). - Vsa cerkvena oprema z vsemi sestavnimi deli, posebej še ikonostas, cerkvene klopi in drugi likovno izraziti elementi. - Pokopališče, posebej še nagrobniki v cirilici.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) in varstveni režim za stavbe (A-9.3), varstveni režim za spominske objekte in kraje (A-9.4) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 53 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije foj—n™i2–2gerkev2 sekov—nj—2gl—ve2svF2tov—n—2urstitelj— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IPWIQ

5

IPWIQ

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2RW weriloX2 IXPHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2foj—n™i

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 20 Ime: Butoraj - Cerkev sv. Marka EŠD: 1740

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Butoraj Parcelna številka: *93

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Butoraj Parcelna številka: *93, 1874-del, 1875/1, 1875/2, 1875/3, 1876, 1882, 1883, 1884/4, 1884/5, 1884/6, 1884/7, 1885, 1886, 1891/1, 1891/2, 1894, 1895, 1896, 1897, 1899, 1900/1, 1900/2, 1901, 1902/1, 1902/2, 1903/1, 1903/2, 1904, 1905/1, 1905/2, 1905/3, 1905/4, 1905/5, 1905/6, 1907, 1908, 1909, 1913, 1914, 1915, 1917, 2822/12-del, 2822/3-del, 2822/7-del

OPIS ENOTE (A-4) Cerkev, ki stoji izven vasi, je v pisanih virih prič navedena leta 1526. Ostanek srednjeveške stavbe je skrit v zidovih podolžne ladje, h kateri so na vzhodni strani verjetno v 18. stoletju prislonili tristrano zaključen prezbiterij, k zahodni pa zvonik. Glavni in edini oltar je delo metliškega podobarja Jerneja Jereba iz leta 1894. Bronasta zvonova iz leta 1930 sta bila pripeljana po drugi svetovni vojni iz porušene cerkve v Svetlem Potoku na Kočevskem.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Stavba je s svojo izpostavljeno lego na vzpetini ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami v vasi. Zaradi izpostavljene lege je cerkev vidna skoraj iz cele Bele krajine. - Cerkvena arhitektura kot ena redkih srednjeveških v Beli krajini ohranja avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja poznega srednjega veka, 18., 19. in 2o. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Glavni oltar, izdelek Jerneja Jereba iz Metlike iz leta 1894, je pomemben za poznavanje opusa tega metliškega podobarja. - Cerkev je označevala mejo mestnega pomerija na njegovi jugovzhodni strani.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 54 - Raznolika motivika oltarne opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovi likovno estetskih potencialih ter o kulturno- zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastal.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru, njegova izjemna lega in višinska dominanta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli. - Oltarna oprema z vsemi sestavinami (kipi in drugo okrasje). - Morebitni ostanki starejših arhitekturnih delov pod obstoječimi tlaki.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 55 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije futor—j2–2gerkev2svF2w—rk— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IURH

IURH

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2QV weriloX2 IXPHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2futor—j

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 21 Ime: Črnomelj - Cerkev sv. Boštjana v Mestni lozi EŠD: 1741

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Črnomelj Parcelna številka: *223

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Črnomelj Parcelna številka: *223, 855-del, 857/1-del, 857/2-del, 858/2

OPIS ENOTE (A-4) Cerkev stoji na samem sredi Mestne loze severozahodno od Črnomlja. V pisanih virih je prvič kot kapela navedena leta 1510. Njeno arhitekturo so leta 1646 razširili v cerkev, okoli katere so pokopavali umrle za kugo in kolero. Domnevno pokopališče lahko pričakujemo tudi jugovzhodno od cerkve, na parc. št. 858/2, k. o. Črnomelj, ki je v lasti Župnije Črnomelj. Parcela je zamejena in od sosednjih parcel ločena z dobro vidnim zemljenim nasipom, v višino ohranjenim do enega metra. Cerkveno arhitekturo oblikujejo prezbiterij, podolžna ladja in v njeno fasado vkomponiran zvonik s korenasto streho. Glavni in edini oltar je izdelal tirolski podobar Konrad Skaza okoli leta 1904, ko je bila cerkev temeljito obnovljena.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Cerkvena arhitektura ohranja avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja poznega srednjega veka, 19. in 2o. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Kapela, v virih navedena leta 1510, dopolnjuje lokacije srednjeveških cerkva in kapel v Beli krajini. - Cerkev je gradilo mesto Črnomelj ob eni od kužnih epidemij z namenom, da okoli nje uredi pokopališče za kužne, kar predstavlja v Beli krajini izjemen primer. - Cerkev je označevala mejo mestnega pomerija na njenem severozahodnem delu. - Cerkev priča o verski pripadnosti Črnomaljcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter o kulturno-zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je bila stavba pozidana in opremljena.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli (portala, okna…). - Struktura sten z ometi in beleži. - Glavni in edini oltar, izdelek podobarja Konrada Skaze iz okoli leta 1904.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 56 - Morebitni ostanki starejših arhitekturnih delov pod obstoječimi tlaki.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 57 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije Èrnomelj2–2gerkev2svF2foštj—n—2v2westni2lozi2 y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IURI

IURI

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2PU weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2Èrnomelj

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 22 Ime: Dalnje Njive - Cerkev sv. Marka EŠD: 2267

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Sinji vrh Parcelna številka: *162-del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Sinji vrh Parcelna številka: *144/51, *144/52, *144/53, *144/55, *146, *148-del, *161, *162, 4435/2, 4437/10, 4437/11, 4443/1, 4444/1-del, 4445-del, 4446-del, 4457/1-del, 4548/1, 4549-del, 4712/1-del, 4741-del

OPIS ENOTE (A-4) Cerkev z letnico na portalu 1737 stoji ob cesti na vzhodnem robu vasi. Njeno proti vzhodu orientirano arhitekturo sestavljajo tristrano zaključen prezbiterij, podolžna ladja, odprta lopa in zvonik z odprtimi linami (zvonik na preslico) nad vhodno fasado. Fasade in stene v notranjosti so okrašene z značilno dekorativno ornamentiko. Glavni in edini oltar, izdelan v baročni tradiciji, je iz sredine 19. stoletja, ko je bila cerkev obnovljena po požaru leta 1857.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Cerkvena arhitektura ohranja avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja zrelega baroka, 19. stoletja in 2o. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Cerkev je pomemben člen v skupini podeželskih cerkva z zvonikom na preslico (zvončnica, zvonik z odprtimi linami), ki je značilna za južni del Bele krajine in geografsko vezana predvsem na obkolpski prostor. - Dekorativna členitev fasad in notranjosti dopolnjuje tovrstno poslikavo, značilno za vaške podružnice takšnega arhitekturnega tipa v južnem delu Bele krajine. - Cerkev priča o verski pripadnosti prebivalcev Obkolpja, njihovih likovno estetskih potencialih ter o kulturno-zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je bila stavba pozidana in opremljena.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 58 VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru in njegova lega v naselju. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev in posamezni stavbni detajli (portal, okna, slavolok). - Struktura sten z ometi in poslikavami. - Glavni in edini oltar iz sredine 19. stoletja in vsi njegovi sestavni deli.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 59 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije h—lnje2xjive2–2gerkev2svF2w—rk— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PPTU

PPTU

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2PT weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2ƒinji2vrh

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 23 Ime: Damelj - Cerkev sv. Mihaela EŠD: 2662

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Damelj Parcelna številka: *144/1

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Damelj Parcelna številka: *144/1, 24/14-del, 704/1-del, 704/2, 706, 707, 708/1, 708/2, 709, 710/1, 710/2, 710/3, 953/1, 954/1, 954/2, 955, 956/1, 956/2, 957/1, 957/2, 961/1, 961/2-del, 1136/1-del

OPIS ENOTE (A-4) Cerkev sv. Mihaela na vaškem pokopališču, obdanem s kamnitim zidcem z izredno slikovito vhodno partijo, je datirana z letom 1664. Njeno arhitekturo oblikujejo tristrano zaključen prezbiterij, podolžna ladja, katere vhodna stranica preide v zvončnico (zvonik na preslico, zvonik z odprtimi linami) in pred njo prislonjena odprta lopa. V zaključnih stranicah prezbiterija so nameščena šilasto oblikovana okna, ki posnemajo gotsko tradicijo. Odmeve gotskega oblikovanja najdemo tudi na oboku prezbiterija, ki ga členijo rebra psevdo gotskega obokanja. Podolžna ladja ima raven strop. Glavni in edini oltar kaže stilne elemente 17. stoletja, a je bil temeljito predelan v 19. stoletju. Zunanjost in notranjost stavbe je členjena z dekorativnimi ornamenti (ogelniki, v krog vrisane zvezde), ki so večinoma še skriti pod sekundarnimi beleži.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Stavba je ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami v naselju. - Cerkvena arhitektura iz leta 1664 priča, da so se stilne forme gotske stavbne tradicije v odmaknjenih pokrajinah še dolgo ohranile tudi po tem, ko v večjih središčih niso bile več aktualne. - Arhitektura je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja zgodnjega baroka, 19. stoletja in 2o. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Cerkev je pomemben člen v skupini podeželskih cerkva z zvonikom na preslico (zvončnica, zvonik z odprtimi linami), ki je značilna za južni del Bele krajine in geografsko vezana predvsem na obkolpski prostor. - Cerkvena oprema je ohranila svojo avtentično stavbno substanco v bolj ali manj izvirni podobi, s čimer je podan velik potencial za prepoznavanje historičnih likovnih tehnik in njihove uporabe. - Dekorativna členitev fasad in notranjosti, pa tudi oltarna oprema, oblikujejo podobo enega najbolj zanimivih spomenikov v Beli krajini. - Vzhodni del cerkvene arhitekture oblikuje skupaj z vhodnim portalom na pokopališče in lipo ob njem izredno slikovit in kvaliteten ambient.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 60

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru in njegova lega v naselju. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni detajli (slavolok, portal, okna, rebrovje …). - Struktura sten z ometi in poslikavami in morebitnimi poslikavami pod ometi in beleži. - Glavni in edini oltar z vsemi sestavnimi deli. - Kamnit zidec okoli pokopališča in zidan vhodni portal na pokopališče.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 61 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije h—melj2–2gerkev2svF2wih—el— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PTTP

PTTP

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2PU weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2h—melj

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 24 Ime: Dobliče - Cerkev sv. Janeza Evangelista EŠD: 1730

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Dobliče Parcelna številka: *94

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Dobliče Parcelna številka: *2, *3/1, *94, *328, 254-del, 256/1-del, 286, 289, 290/1-del, 762, 766-del, 3573/1-del, 3598-del

OPIS ENOTE (A-4) Cerkev stoji na pokopališču zahodno nad vasjo. Čeprav je neka cerkev na tem mestu v listinah navedena že leta 1334, je bila sedanja stavba pozidana leta 1843 in posvečena leta 1863. Njeno dokaj ambiciozna arhitekturo sestavljajo tristrano zaključen prezbiterij, pravokotna ladja in ob stik ladje ter prezbiterija postavljen visok zvonik, pozidan na kvadratni tlorisni zasnovi. Oltarna oprema je iz 19. stoletja, notranjost je leta 1895 poslikal France Blaznik. Pri vhodu v zakristijo iz leta 1934 je vzidana spominska plošča Janezu Vrtinu (1844-1899), slovenskemu škofu v Združenih državah Amerike.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Stavba ohranja lokacijo ene od najstarejših arhivsko izpričanih cerkva v Beli krajini. - Cerkvena arhitektura iz 19. stoletja je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine. - Bogata cerkvena oprema in poslikava je ohranila svojo avtentično substanco v bolj ali manj izvirni podobi, s čimer je podan velik potencial za prepoznavanje historičnih likovnih tehnik in njihove uporabe. - Raznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih estetskih potencialih ter o kulturno-zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastala.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru, njegova lega in višinska dominanta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter in posamezni stavbni detajli (kamnita portala, kropilniki …). - Struktura sten z ometi in poslikavami.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 62 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije ho˜lièe2–2gerkev2svF2t—nez—2iv—ngelist—2 y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IUQH

IUQH

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2PS weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2ho˜lièe - Vsa oltarna oprema z vsemi sestavnimi deli (kipi in drugo okrasje) in drugi likovno izraziti elementi (križev pot …). - Struktura sten in poslikava Franceta Blaznika iz leta 1895 v notranjosti cerkve. - Spominska plošča škofu Janezu Vrtinu (1844-1899), vzidana na steno zakristije.

- Grob in nagrobnik Paula Lacknerja (1826-1899) in njegovega zeta Mathiasa Stieneta na pokopališču ob cerkvi. - Nagrobniki z napisi v nemščini, postavljeni ob pokopališkem zidu pod mrliško vežico. - Kamnit zidec okoli pokopališča in vhodni portal na pokopališče.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3), varstveni režim za spominske objekte in kraje (A-9.4) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 63

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 25 Ime: Dragovanja vas - Cerkev sv. Ožbolta EŠD: 1800

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Tanča gora Parcelna številka: *61/1

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Tanča gora Parcelna številka: *61/1, 688/2, 692/1, 694, 695/1, 695/2, 3391

OPIS ENOTE (A-4) Cerkev pri pokopališču nad vasjo je v pisanih virih prvikrat navedena leta 1526. Deli poznosrednjeveške stavbe so najverjetneje vključeni v cerkveno ladjo, ki so ji na vzhodni strani dodali trapezasto oblikovan prezbiterij, na zahodni pa leta 1835 zvonik. Notranjost pokriva banjast obok s sosvodnicami. Na zaključni steni prezbiterija je naslikana arhitektura oltarja, delo Josepha Wilhelma iz leta 1826. Novogotski oltar iz leta 1876 je izdelek Matija Žure, kip sv. Ožbolta je iz 17. stoletja. Slika Križanja (olje na platnu) je delo slikarja Mihaela Kambiča iz leta 1934. V cerkvi visi tudi Slika Marije Snežne z letnico 1741.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Stavba je s svojo izpostavljeno lego na vzpetini ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami v naselju in izjemen krajinski poudarek, ki daje prostoru pod Poljansko goro značilno prepoznavnost. - Cerkev sodi v skupino najstarejših sakralnih stavb v Beli krajini. - Cerkvena arhitektura je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo od obdobja poznega srednjega veka preko poznega baroka do 19. in 20. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 64 - Slika Križanja, izdelek slikarja Mihaela Kambiča iz leta 1934, je edino njegovo delo, ohranjeno v domači cerkvi. - Raznolika motivika oltarne in cerkvene opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter o kulturno-zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastala.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru, njegova lega in višinska dominanta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, vsa še ohranjena originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli (slavolok, portal, okna...). - Struktura sten z ometi in poslikavami in morebitnimi poslikavami pod beleži. - Naslikana arhitektura oltarja na zaključni steni prezbiterija, delo Josepha Wilhelma iz leta 1826. - Glavni in edini oltar, izdelek Matije Žure iz leta 1876, z vsemi sestavnimi deli (tabernakelj, kipi in drugo okrasje). - Sliki Naše ljube Gospe iz leta 1903 in Križanja (olje na platnu) iz leta 1934, deli slikarja Mihaela Kambiča in slika Marije Snežne (olje na lesu) s signaturami 1741, 1826 in 1902. - Zvon iz leta 1816, ki ga je vlil Vincent Samassa iz Ljubljane. - Morebitni ostanki starejših arhitekturnih delov pod obstoječimi tlaki. - Kamnit pokopališki zid.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) in varstveni režim za stavbe (A-9.3), ter dodatni varstveni režim, ki je prilagojen značaju in vsebini spomenika: - Sanacija zadnje obnove stavbe, ki je okrnila ali celo delno izbrisale njene arhitekturne, zgodovinske in umetnostnozgodovinske kvalitete stavbe. - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 65 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije hr—gov—nj—2v—s2–2gerkev2svF2yž˜olt— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IVHH

IVHH

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2QT weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2„—nè—2gor—

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 26 Ime: Golek pri Dragatušu - Cerkev sv. Antona Puščavnika EŠD: 1799

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Golek Parcelna številka: *1

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Golek Parcelna številka: *1, *135, 14, 15, 16, 17/1, 17/2, 18, 20, 21/1, 21/2, 21/3, 22, 172, 767-del, 768/1- del, 768/2-del, 769-del, 772, 1766/8-del, 1773-del, 1775/2-del, 2720-del, 2722, 2723, 2724, 2725

OPIS ENOTE (A-4) Proti vzhodu orientirana cerkev na pokopališču jugozahodno od vasi, je v prvič navedena v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske leta 1689. Njeno arhitekturo, ki verjetno ni starejša od 17. stoletja, oblikujejo tristrano zaključen prezbiterij, podolžna ladja in pred njeno zahodno fasado prislonjen zvonik, vključen v lopo s polkrožnimi loki. Baročno koncipirano notranjost pokriva banjast obok s sosvodnicami. Glavni oltar je izdelek podobarja Karla Poglajena iz Šentruperta iz leta 1889, iz 19. stoletja je tudi stranski oltar sv. Florijana. Na južni fasadi ladje je vzidan kamnit nagrobnik Matije Primitza (1792-1855), in njegove žene Ane (1795-1858), lastnikov graščine Turn pri Brezniku.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Stavba je s svojo izpostavljeno lego ohranila prvoten izjemen krajinski poudarek, ki daje ravnini severno od Dragatuša značilno prepoznavnost. - Poznobaročna arhitektura je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo od obdobja zgodnjega baroka do 19. stoletja in 20. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine. - Raznolika motivika oltarne in cerkvene opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter o kulturno-zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastala.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru, njegova lega in višinska dominanta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli (okna, slavoločen lok, kapiteli, sosvodnice …). - Struktura sten s še originalnimi ometi in poslikavami ter morebitnimi poslikavami pod beleži. - Baročna oblika strehe zvonika.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 66 - Vsa oltarna oprema in vsi njeni sestavni deli (kipi, svečniki...). - Kamnit nagrobnik Matije Primitza (1792-1855), in njegove žene Ane (1795-1858) vzidan v južno steno ladje. - Kamnit zidec okoli pokopališča in vhodni portal na pokopališče.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) in varstveni režim za stavbe (A-9.3), ter dodatni varstveni režim, ki je prilagojen značaju in vsebini spomenika: - Sanacija zadnje obnove stavbe, ki je okrnila ali celo delno izbrisale njene arhitekturne, zgodovinske in umetnostnozgodovinske kvalitete stavbe. - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 67 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije qolek2pri2hr—g—tušu2–2gerkev2svF2enton—2€ušè—vnik— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IUWW

IUWW

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2QU weriloX2 IXPHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2qolek

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. 27 Ime: Gornji Suhor pri Vinici - Cerkev sv. Fabijana in Boštjana EŠD: 2660

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Stara lipa Parcelna številka: *47/4

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Stara lipa Parcelna številka: *47/4, 1840-del

OPIS ENOTE (A-4) Proti vzhodu orientirana cerkev, ki stoji »na vrtcu« sredi zaraščajočih se steljnikov na vrhu z gozdom poraslega hriba nad vasjo, je v pisanih virih prvič navedena leta 1526. Njeno v osnovi še srednjeveško arhitekturo sestavljajo tristrano zaključen prezbiterij z rebrastim obokom in zazidanimi gotskimi okni, podolžna ladja, pred njeno zahodno fasado prislonjena lopa in k njeni južni fasadi prislonjen novogotski zvonik, ki je leta 1929 nadomestil zvonik z odprtimi linami nad glavnim vhodom. Na fasadah ladje in prezbiterija so vidni ostanki dekorativne poslikave, enako tudi na oboku prezbiterija. Glavni oltar iz leta 1658 je prenovil Jernej Jereb leta 1891. V kapeli v pritličju zvonika je oltar sv. Antona Puščavnika.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Stavba je s svojo izpostavljeno lego na vzpetini ohranila prvoten prostorsko izredno izpostavljen ambient, ki daje krajini značilno prepoznavnost. - Cerkvena ohranja originalno stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo od pozne gotike preko baroka do prvih desetletij 20. stoletja ter s tem velik potencial za prepoznavanje historičnih likovnih tehnik in njihove uporabe. - Poznogotska arhitektura je nepogrešljiv člen v skupini v Beli krajini zelo redkih srednjeveških cerkva z ohranjenimi avtentičnimi stilnimi arhitekturnimi elementi. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine. - Raznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti tukajšnjih prebivalcev, njihovih estetskih potencialih ter o kulturno-zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je oprema nastala. - Do druge svetovne vojne in še nekaj let po njej so k svetemu Antona Puščavnika 18. januarja množično romali in se priporočali za zdravje živine prebivalci Obkolpja, pa tudi pravoslavci z Bojancev, kar je pomemben element ljudske pobožnosti v nesnovni dediščini Bele krajine.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 68 VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru, njegova lega in višinska dominanta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli (okna, rebra, slavolok). - Struktura sten fasad in notranjosti z ometi in vsemi poslikavami pod beleži. - Glavni oltar v osnovi iz leta 1658 in vsa ostala cerkvena oprema z vsemi sestavinami (kipi, zvonovi…), ter drugi likovno izraziti elementi.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 69 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije qornji2ƒuhor2pri2†ini™i2–2gerkev2svF2p—˜ij—n—2in2foštj—n— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PTTH

PTTH

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2U weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2ƒt—r—2lip—

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 28 Ime: Griblje - Cerkev sv. Vida EŠD: 2122

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Griblje Parcelna številka: *1

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Griblje Parcelna številka: *1, *2, *4/4, 1005, 1006, 1008/1-del, 1008/2-del, 1010-del, 1011, 1012/1, 1012/2, 1013/4, 1022/1, 1022/2, 1022/3, 1022/4, 1022/5, 1024, 1025, 1026/1, 1026/10, 1026/7, 1026/8, 1026/9, 1027, 1034/3, 1035-del, 1036, 1037, 1038, 1039, 1040, 1075-del, 1076/1, 1076/2, 1076/3, 1076/4, 1096, 1097, 1098, 1099, 1100/1, 1100/2, 1101, 1102, 1104/1, 1104/2, 1104/3, 1105, 1106, 1107/1, 1107/2, 1107/3, 1108, 1109, 1110/1, 1110/2, 1110/3, 1110/4, 1111, 1112/1, 1112/2, 1112/3, 1112/4, 1112/5, 1114, 1115, 2677-del, 2678, 2679-del, 2680-del, 2681/1-del, 2681/2-del

OPIS ENOTE (A-4) Proti vzhodu orientirana cerkev na pokopališču na gričku južno od vasi je v pisanih virih prvič navedena leta 1526. To stavbo je nadomestila baročna cerkev, katere enotno arhitekturo sestavljajo pravokoten prezbiterij s posnetima vogaloma, pravokotna ladja z zaobljenima ogloma proti prezbiteriju, prostorna lopa pred zahodno fasado ladje in na južni strani prislonjen zvonik z novogotsko streho. Notranjost je enoten baročen prostor, pokrit z banjastim obokom, katerega nosi profiliran večni zidec, ki sloni na pilastrih. Tlak je sestavljen iz kamnitih plošč. Glavni oltar je izdelek metliškega podobarja Jerneja Jereba iz leta 1901, oltarno sliko je leta 1890 naslikal France Blaznik. Jerebovo delo je tudi južni stranski oltar sv. Valentina, stranska kipa sta izdelek Ferdinanda Stufflesserja. Prižnica ohranja baročne stilne oblike.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Stavba je s svojo izpostavljeno leto na vzpetini ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami v naselju. - Baročna cerkvena arhitektura je predstavlja dokaj ambiciozno vaško podružnico, katere značilno slikovitost sooblikujejo lipe. - Cerkvena arhitektura je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja zrelega baroka in s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Bogata cerkvena oprema je ohranila svojo avtentično substanco v bolj ali manj izvirni podobi, s čimer je podan velik potencial za prepoznavanje historičnih likovnih tehnik in njihove uporabe. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 70 - Raznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti tukajšnjih prebivalcev, njihovih estetskih potencialih ter o kulturno-zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je oprema nastala.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru in njegova lega in višinska dominanta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca ter posamezni stavbni detajli (profiliran zidni zidec, sosvodnice, pilastri). - Morebitni ostanki starejših arhitekturnih delov pod obstoječimi tlaki. - Struktura sten z ometi in poslikavami in morebitnimi poslikavami pod beleži. - Vsa oltarna oprema z vsemi sestavinami (kipi, slike in drugo okrasje), cerkvene klopi, ograja pevskega kora in drugi izraziti likovni elementi (steklen lestenec, križev pot). - Originalno kamnito tlakovanje. - Kamnit zidec okoli pokopališča in vhodni portal na pokopališče.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 71 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije qri˜lje2–2gerkev2svF2†id— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PIPP

PIPP

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2QH weriloX2 IXSHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2qri˜lje

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 29 Ime: Hrast pri Vinici - Cerkev sv. Roka EŠD: 2659

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Hrast pri Vinici Parcelna številka: *77

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Hrast pri Vinici Parcelna številka: *18, *22, *26, *76, *77, *91, *93, *95, 1, 14-del, 2/2, 2/3, 306-del, 1105/1-del, 1107/2, 1122/4-del, 2576/7-del

OPIS ENOTE (A-4) Proti vzhodu orientirana cerkev sredi vasi je v pisanih virih prvikrat navedena leta 1526, ko je bila posvečena Materi Božji. Njen patrocinij je bil spremenjen ob barokizaciji v tretji četrtini 18. stoletja. Takrat je cerkev dobila tudi obstoječ tristrano zaključen prezbiterij, prislonjen k pravokotni srednjeveški ladji, pred katero stoji zvonik s piramidasto streho. Streha ladje in prezbiterija je kupolasta, pokrita s pločevino. Na fasadah ladje sta pod novim ometom ohranjeni vsaj dve plasti starejših ometov s poslikavami. V osnovi še baročen glavni oltar je bil v 19. stoletju temeljito predelan. Oltarna slika sv. Roka je delo kranjskega slikarja Wisiaka iz leta 1874.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Stavba je s svojo lego ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami v naselju. - Cerkvena arhitektura, ki je ena najstarejših v Beli krajini, ohranja avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja pozne gotike, zrelega baroka in 19. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine. - Raznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti tukajšnjih prebivalcev. njihovih estetskih potencialih ter o kulturno-zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je oprema nastala.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru, njegova lega in višinska dominanta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca ter posamezni stavbni detajli. - Morebitni ostanki starejših arhitekturnih delov pod obstoječimi tlaki.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 72 - Struktura sten z ometi in poslikavami in morebitnimi poslikavami pod ometi in beleži. - Glavni oltar z vsemi sestavinami, posebej s sliko sv. Roka iz leta 1874, delom slikarja Wisiaka iz Kranja.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 73 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije rr—st2pri2†ini™i2–2gerkev2svF2‚ok— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PTSW

PTSW

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2V weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2rr—st2pri2†ini™i

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 30 Ime: Kovača vas nad Kolpo - Cerkev sv. Antona Padovanskega EŠD: 2771

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Stari trg ob Kolpi Parcelna številka: *107

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Stari trg ob Kolpi Parcelna številka: *105/2, *106/1, *106/2, *107, *118, 874, 875/1, 875/2, 876, 877, 878, 879, 880, 881, 882, 883, 884, 885, 886, 887, 888/1, 888/2, 888/3-del, 889, 902/1-del, 903/1-del, 903/2, 907, 908, 909, 910, 913/3, 914, 915, 916, 917/1, 917/2, 918, 919/2, 920/3, 921/1, 921/2, 921/3, 922/1, 922/2, 923, 924, 925, 926, 927/1, 927/2, 928, 929, 930/1, 930/2, 931/1, 931/2, 932, 933/1, 933/2, 933/3, 934, 935/1, 935/2, 935/3, 936, 937, 938, 939, 940, 941, 942/1, 942/2, 942/3, 943, 944/1, 944/2, 945, 946, 947, 948/1, 948/2, 949, 950, 951/1, 951/2, 952/1, 952/2, 952/3, 953, 954, 955/1, 955/2, 956, 957, 958/1, 958/2, 959/1, 959/2, 960, 961, 962, 963, 964, 965, 966, 967, 968, 969, 970, 971, 974/1, 974/2, 974/3, 974/4, 976, 977/1, 977/2, 978, 979/1, 979/2, 984/1, 984/2, 985, 986/1, 986/2, 987/1, 987/2, 988/1, 988/2, 989/1, 989/2, 990, 991, 992, 993, 994, 995, 996, 997/1, 997/2, 998/1, 998/2, 998/3, 998/4, 998/5, 998/6, 998/7, 999, 1000, 1001, 1002, 1003, 1004, 1005, 1006/1, 1006/10, 1006/11, 1006/12, 1006/13, 1006/14, 1006/15, 1006/16, 1006/17, 1006/2, 1006/3, 1006/4, 1006/5, 1006/6, 1006/7, 1006/8, 1006/9, 1007, 1008, 1009/1, 1009/2, 1009/3, 1010/1, 1010/2, 1011/1, 1011/2, 1011/3, 1012, 1013, 1014, 1015, 1016, 1017, 1018, 1019, 1020/1, 1020/2, 1020/3, 1020/4, 1020/5, 1020/6, 1021, 1022, 1023/1, 1023/2, 1024, 1025, 1026, 1027, 1028, 1029, 1030, 1031, 1032, 1034, 3524/4, 3525/1-del

OPIS ENOTE (A-4) Cerkev na razglednem griču nad vasjo je bila pozidana v poznem srednjem veku in barokizirana v 18. stoletju. Od prvotne arhitekture je ohranjen proti vzhodu obrnjen poznogotski prezbiterij, ob barokizaciji spremenjen v stransko kapelo. Cerkev je pogorela leta 1938. Razvaline so bile obnovljene ob prelomu 20. in 21. stoletja, notranjost pa opremljena s slikami Maksima Sedeja mlajšega.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Izjemna lega v prostoru, ki določa prepoznavnost pokrajine v Poljanski dolini, opredeljuje stavbo kot eno od prostorsko najpomembnejših v Beli krajini. - Cerkvena arhitektura ohranja avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja pozne gotike in zrelega baroka ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoju v umetnostnem patrimoniju Bele krajine.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 74 - Stavba je pomemben člen v skupini podeželskih cerkva z zvonikom na preslico (zvončnica, zvonik z odprtimi linami), ki je značilna za južni del Bele krajine in geografsko vezana predvsem na obkolpski prostor. - Sodobna slikarska oprema, delo slikarja Maksima Sedeja mlajšega, je ena kvalitetnejših v naših sakralnih prostorih.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru, njegova lega in višinska dominanta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca in posamezni stavbni detajli (portal, konzole, poznogotska okna in rebra v kapeli, sklepnik). - Oprema cerkve, delo slikarja Maksima Sedeja mlajšega (Križev pot, slike Poslednja sodba, Poljanska Marija in Anton Martin Slomšek) in Jožeta Pavlakoviča (krilni oltarček v kapeli).

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika..

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 75 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije uov—è—2v—s2n—d2uolpo2–2gerkev2svF2enton—2€—dov—nskeg—2 y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PUUI

PUUI

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2RP weriloX2 IXSHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2ƒt—ri2trg2o˜2uolpi

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 31 Ime: Miliči - Cerkev sv. Petra in Pavla EŠD: 10096

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Parcelna številka: *19

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Marindol Parcelna številka: *18, *19, *22, 1078, 1095-del, 1101, 1102, 1103/2, 1103/3, 1314, 1315/1, 1315/2, 1316, 1317, 1318, 1319/1, 1319/2, 1320, 1321, 1322, 1323/1, 1323/2, 1323/3, 1323/4, 1323/5, 1324, 1325, 1326, 1327/1, 1327/2, 1327/3, 1328/1, 1328/2, 1329, 1330, 1331, 1332, 1335, 1336/1, 1336/2, 1337/1, 1337/2, 1338, 1339/1, 1339/2, 1339/3, 1340/1, 1340/2, 1340/3, 1341, 1342, 1343, 1344/1, 1344/2, 1345, 1346, 1350/1, 1350/2, 1350/3, 1350/4, 1350/5, 1351, 1352/1, 1352/2, 1353/1, 1353/2, 1354/1, 1354/2, 1355, 1356, 1357, 1358/1, 1358/2, 1359, 1360-del, 1361, 1362, 1363/1, 1363/2, 1363/3, 1364, 1365/1, 1365/2, 1365/3, 1366, 1367, 1368/1, 1368/2, 1369, 1370, 1373, 1374, 1375, 1376, 1377/1, 1377/2, 1965/1-del, 1968-del, 1969, 1970, 1971, 2016, 2017, 2018

OPIS ENOTE (A-4) Pravoslavna cerkev, postavljena na rahli vzpetini nad zahodnim robom vasi, je bila pozidana leta 1912. Njena arhitektura, ki jo oblikujejo polkrožna apsida, podolžna ladja in zvonik, vpet v njeno vhodno fasado, izdaja historicistične stilne elemente nove romanike. Fasade so členjene z dekorativnimi elementi, ki poudarjajo posamezne sestavne dele stavbe. Apsida je obokana s polkupolo, ladja pa je pokrita z ravnim lesenim in ometanim stropom. Nad vhodom v ladjo je lesen kor, iz katerega je dostop v zvonik. Ladjo in oltarni prostor loči ikonostas, značilen za pravoslavne cerkve, na njem pa so podobe svetnikov in posameznih svetopisemskih prizorov.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Stavba je s svojo izpostavljeno lego ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami v naselju.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 76 - Izpostavljena lega v širšem prostoru uvršča cerkev med ambientalno najbolj kvalitetne spomenike Bele krajine. - Enotno pozidana cerkvena arhitektura je odraz neo stilnih gradbenih tokov v prvih desetletjih 20. stoletja in ena redkih sakralnih arhitektur iz tega časa v Beli krajini. - Arhitektura je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo z začetka 20. stoletja in s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Cerkev je vezana na pravoslavno uskoško etnično enklavo v vaseh Miliči in Marindol, kar ji daje poseben pomen ne le v belokranjskem prostoru, ampak tudi širše.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru, njegova lega in višinska dominanta. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli . - Vsa cerkvena oprema in vse podobe, ki sestavljajo ikonostas. - Vsa slikana okna (vitraji). - Cerkveni arhiv.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 77 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije wilièi2–2gerkev2svF2€etr—2in2€—vl— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IHHWT

IHHWT

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2ue‚vy†eg2Q weriloX2 IXPHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2w—rindol

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 32 Ime: Naklo v Beli krajini - Cerkev sv. Jakoba EŠD: 1733

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Talčji vrh Parcelna številka: *252, *254, 1959/4

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Talčji vrh Parcelna številka: *252, *253, *254, 1959/4, 1959/5, 1959/6, 1960, 1961, 1962/1-del, 1962/2, 1963, 1968/1, 1970/1, 1971, 5290/1-del

OPIS ENOTE (A-4) Pravilno orientirana cerkev, ki stoji na vaškem pokopališču, obzidanem s kamnitim zidom, je v osnovi srednjeveška stavba. Njeno arhitekturo sestavljajo kratek, križno grebenasto obokan prezbiterij, pravokotna ladja, krita z lesenim in ometanim banjastim obokom in k njeni vhodni stranici prislonjena odprta lopa. K severni stranici ladje je bil leta 1834 prislonjen masiven zvonik, ki je nadomestil starejši zvonik na preslico nad vhodno fasado. Stene in obok prezbiterija ter ladijsko in slavoločno steno pokrivajo freske s konca 15. stoletja z zanimivo ikonografsko zasnovo. Nekaj manjših fragmentov poslikav najdemo tudi na stenah ladje. Na stenah in ob oboku ladje je figuralna in dekorativna poslikava Franceta Blaznika s konca 19. stoletja. Podobe križevega pota iz okoli leta 1834 stoletja so blizu delavnici Janeza Potočnika.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Stavba je s svojo izpostavljeno lego ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami v naselju. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine. - Cerkvena arhitektura kot ena najstarejših stavb v Beli krajini je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja gotike in 19. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 78 - Freske na stenah in oboku prezbiterija ter na ladijski steni slavoločne stene s konca 15. stoletja so ključen primer v skromnem fondu srednjeveškega slikarstva v Beli krajini. - Ikonografska zasnova poslikave v prezbiteriju se oddaljuje od načel, uveljavljenih v slovenskem srednjeveškem slikarstvu. Izstopa predvsem motiv »množičnega« prizora Kristusovega križanja, upodobljenega na severni steni prezbiterija, ki je v slovenskem srednjeveškem slikarstvu silno redek. - Tehnična odličnost in razmeroma visoka kvaliteta fresk govorita o naročilu nekih pomembnejših donatorjev, kar potrjujeta tudi figuri ob enem od gotskih oken v prezbiteriju. - Križev pot, izdelek iz bližine delavnice Janeza Potočnika iz okoli leta 1834, je eden redkih še iz baročne tradicije izhajajočih križevih potov v Beli krajini in na Dolenjskem.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru, njegova lega in višinska dominanta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli. - Struktura ometov in poslikava s konca 15. stoletja na stenah in obokih prezbiterija in na ladijski steni slavoloka. - Vsi v omet vrezani napisi (glagoljaški, latinski, nemški) in letnice na lokih slavoločne stene. - Struktura ometov in poslikava na stenah ladje (posvetilni križi, upodobitev bandera …). - Struktura ometov in poslikava vseh fasad cerkve in zvonika. - Podobe križevega pota, izdelek iz bližine delavnice Janeza Potočnika iz okoli leta 1834. - Kamnit zidec okoli pokopališča in vhodna partija na pokopališče. - Litoželezni nagrobni križi ob severovzhodni potezi pokopališkega zidu.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3), varstveni režim za spominske objekte in kraje (A-9.2) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 79 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije x—klo2v2feli2kr—jini2–2gerkev2svF2t—ko˜— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IUQQ

IUQQ

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2IT weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2„—lèji2vrh

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 33 Ime: Obrh pri Dragatušu - Cerkev sv. Lovrenca EŠD: 1796

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Dragatuš Parcelna številka: *121

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Dragatuš Parcelna številka: *120, *121, *122, 2461-del, 2465, 2466, 2467, 2468, 2469, 2470, 4682/9-del

OPIS ENOTE (A-4) Proti vzhodu orientirana cerkev na pokopališču v zahodnem delu vasi je v virih prvič navedena leta 1427. Njeno arhitekturo sestavljajo poligonalno zaključen prezbiterij iz 17. stoletja, srednjeveška podolžna pravokotna ladja s pravokotnima romanskima oknoma na južni in s polkrožnim kamnitim portalom na zahodni strani, nad katerim se dviguje zvonik na preslico ter pred njim prislonjena široka lopa. Notranjost je baročno obokana, v prezbiteriju stoji glavni in edini oltar, delo podobarja Janeza Poglajna iz leta 1891, izdelan v novogotskem stilu. Na južni fasadi ladje so bili leta 1992 odkriti fragmenti vitičaste bordure, ki so verjetno uokvirjali podobo svetega Krištofa. Fragmenti dveh plasti figuralnih in ornamentalnih poslikav so bili odkriti tudi v notranjosti na severni steni ladje in na delu slavoloka.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Stavba je s svojo lego ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami v naselju. - Cerkvena arhitektura je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja pozne gotike do zrelega baroka in 19. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine. - Fragmenti srednjeveške figuralne poslikave na zunanjosti in v notranjosti cerkve bogatijo izredno skromen fond tovrstnih poslikav v Beli krajini. - Fragmenti poslikave iz 16. stoletja pričajo o prisotnosti t. im. hrvaških mojstrov v Beli krajini in dopolnjujejo izredno skromen fond tovrstnih poslikav v Beli krajini. - Cerkev je pomemben člen v skupini podeželskih cerkva z zvonikom na preslico (zvončnica, zvonik z odprtimi linami), ki je značilna za južni del Bele krajine in geografsko vezana predvsem na obkolpski prostor. - Stavba kot ena najstarejših cerkva v Beli krajini priča o zgodovinskem nastanku in razvoju cerkvene mreže v tem delu Slovenije.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 80 - Raznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti tukajšnjih prebivalcev, njihovih estetskih potencialih ter o kulturno-zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je oprema nastala.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru in njegova lega v naselju. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni detajli (portal, okna, slavolok). - Morebitni ostanki starejših arhitekturnih delov pod obstoječimi tlaki. - Struktura sten z ometi in poslikavami in morebitnimi poslikavami pod ometi in beleži. - Glavni in edini oltar, izdelek podobarja Janeza Poglajna iz leta 1891. - Kamnit zidec okoli pokopališča in vhodni portal na pokopališče.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) in varstveni režim za stavbe (A-9.3), ter dodatni varstveni režim, ki je prilagojen značaju in vsebini spomenika: - Sanacija zadnje obnove stavbe, ki je okrnila ali celo delno izbrisale njene arhitekturne, zgodovinske in umetnostnozgodovinske kvalitete stavbe. - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 81 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije y˜rh2pri2hr—g—tušu2–2gerkev2svF2vovren™— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IUWT

IUWT

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2RT weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2hr—g—tuš

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 34 Ime: Otovec - Cerkev sv. Jerneja EŠD: 1735

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Talčji vrh Parcelna številka: *337/3, *548

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Talčji vrh Parcelna številka: *337/1, *337/2, *337/3, *337/4, *548, 572, 573/1, 573/2, 573/3, 573/4, 574, 575, 576, 577, 578, 579/1, 579/2, 580/1, 580/2, 581/1, 581/2, 582/1, 582/2, 583, 584, 786/1-del, 786/2, 812, 813, 814/1, 814/2, 815, 816, 817, 819, 820, 821, 822, 824, 825, 827, 828, 829/1, 829/2, 830/1, 830/2, 831, 832, 833/1, 833/2, 836, 837/1, 837/2, 838/1, 838/2, 839/1, 839/2, 840, 841, 2456/2, 2456/3, 2456/4, 2456/6, 2459, 2460/1, 2460/2, 2463, 2464, 2465, 2468, 2469/1-del, 2477/3, 2477/4, 2490, 2491/1, 2491/2, 2491/3, 2492/1, 2492/2, 2496, 2498, 2500, 2504/1, 2504/2, 2505/1, 2505/2, 2505/3, 2505/4, 2506, 2507, 2508, 2509, 2511, 2514/1, 2514/2, 2515, 2516, 2517, 2518/1, 2518/2, 2519, 2520/1, 2520/2, 2521/1, 2521/2, 2521/3, 2521/4, 2522, 2523, 2524, 2526, 2527, 2528/1, 2528/2, 2529, 2530, 2531, 2532, 2533/1, 2533/2, 2535, 2536, 2537, 2538, 2541, 2543, 5344- del, 5364/1-del

OPIS ENOTE (A-4) Cerkev na pokopališču sredi travnikov in polj severozahodno od vasi je naslednica starejše stavbe, v pisanih virih navedene leta 1334, njena obstoječa arhitektura v obliki potegnjenega osmerokotnika pa je po vsej verjetnosti iz 18. stoletja. Sestavljajo jo pravokoten prezbiterij s posnetima vogaloma, podolžna ladja in pred njeno vhodno stranico prislonjen zvonik, pozidan v prvi polovici 19. stoletja. Prezbiterij je obokan s kupolo, ladjo pokriva banja s sosvodnicami. Pevski kor je vkomponiran v zvonik. Glavni in edini oltar s sliko sv. Jerneja je iz 19. stoletja.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Izpostavljena lega stavbe v prostoru predstavlja enega od krajinsko najpomembnejših spomenikov v Beli krajini. - Baročna cerkvena arhitektura ohranja avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Arhitektura predstavlja za belokranjske razmere kvaliteten primer baročnega sakralnega stavbarstva, zato je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine. - Stavba ohranja prostorsko izročilo starejše prednice, ki sodi v skupino najstarejših cerkva v Beli krajini in priča o priča o zgodovinskem nastanku in razvoju cerkvene mreže v tem delu Slovenije.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 82 VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru, njegova lega in višinska dominanta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev posamezni stavbni detajli (okna, portal, pevski kor), ter vsi kamniti elementi. - Morebitni ostanki starejših arhitekturnih delov pod obstoječimi tlaki. - Struktura sten z ometi in morebitnimi poslikavami pod ometi in beleži. - Oltar z vsemi sestavnimi deli (kipi, slika in drugo okrasje) in vsi drugi likovno izraziti elementi. - Kamnit zidec okoli pokopališča in vhodni portal na pokopališče.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika..

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 83 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije ytove™2–2gerkev2svF2ternej— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IUQS

IUQS

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2IT weriloX2 IXSHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2„—lèji2vrh

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 35 Ime: Petrova vas - Cerkev sv. Janeza Krstnika EŠD: 1737

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Petrova vas Parcelna številka: *1

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Petrova vas Parcelna številka: *1, 5/2, 201/1, 201/2, 202, 205/1, 205/2, 206/1, 206/2, 206/3, 207/1, 207/5, 207/6, 207/7, 207/8, 208/1, 209/1, 209/2, 210, 211, 212, 213, 214, 215, 216, 218/1, 218/2, 218/3, 218/4, 219, 228, 233/1, 233/2, 237/1, 237/2, 242/1, 242/2, 243/1, 244/1, 244/3, 288, 289, 290/1, 291/1, 292/1, 293/1, 294/1, 295, 296, 298, 299/1, 299/2, 4561-del, 4612/1, 4629-del, 4631

OPIS ENOTE (A-4) Cerkev na pokopališču sredi polj in travnikov jugovzhodno od vasi je v pisanih virih prvikrat navedena leta 1526. Njeno proti vzhodu orientirano arhitekturo, ki je bila temeljito predelana v 18. stoletju, sestavljajo tristrano zaključen prezbiterij s posnetimi vogali, široka podolžna ladja, v kateri so lahko skriti ostanki starejše arhitekture, ter k njej prislonjen zvonik z novogotsko obliko strehe. Fasade prezbiterija in ladje so bile prvotno členjene z vertikalnimi in horizontalnimi barvnimi pasovi. Notranjost je enoten baročen prostor s kupolo v prezbiteriju in banjastim obokom v ladji. Glavni oltar je iz leta 1892, južni stranski oltar ohranja rokokojske oblike, kipi na njem so tirolsko delo (Demetz). Baročne stilne prvine ohranja tudi prižnica.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Izpostavljena lega stavbe v prostoru predstavlja enega od krajinsko najpomembnejših spomenikov v Beli krajini. - Cerkvena arhitektura ohranja avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja srednjega veka, zrelega baroka in 19. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine. - Stavba pomembno sooblikuje skupino najstarejših, v pisanih virih navedenih cerkva v Beli krajini - Raznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter o kulturno-zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastala.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru, njegova lega in višinska dominanta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 84 - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli (pevski kor, slavolok, pilastri…). - Morebitni ostanki starejših arhitekturnih delov pod obstoječimi tlaki. - Struktura sten z ometi in poslikavami in morebitnimi poslikavami pod ometi in beleži. - Vsa oltarna oprema z vsemi sestavnimi deli (kipi, svečniki in drugo okrasje), prižnica z vsemi sestavinami (baldahin, kipi, slika) in drugi likovno izraziti elementi (lestenec). - Bronasti zvon iz leta 1878, izdelek Alberta Samasse.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 85 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije €etrov—2v—s2–2gerkev2svF2t—nez—2urstnik—2 y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IUQU

IUQU

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2T weriloX2 IXSHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2€etrov—2v—s

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 36 Ime: Podklanec - Cerkev sv. Jožefa EŠD: 2658

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: *134

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: *132, *134, *135, 1319, 2369/10-del

OPIS ENOTE (A-4) Cerkev na severnem robu v breg položene vasi nad obkolpsko ravnico je v pisanih virih prvič navedena leta 1526. Njeno proti vzhodu orientirano arhitekturo sestavljajo peterostrani prezbiterij, prislonjen k podolžni ladja, katere vhodna stena preide v zvonik z odprtimi linami (zvonik na preslico, zvončnica) in lopa z odprtim ostrešjem pred vhodno fasado. V zidovih ladje je ohranjena starejša, lahko še srednjeveška stavbna struktura, o čemer priča pokončno, na romanski način oblikovano okence v južni steni. Glavni in edini oltar z ornamentiko, značilno za 17. stoletje, je bil predelan leta 1887. Na oboku in stenah prezbiterija ter na slavoločnem loku je prezentirana figuralna in vegetabilna poslikava iz preloma 17. in 18. stoletja.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Stavba je ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami v naselju. - Cerkvena arhitektura kot ena najstarejših ohranjenih stavb v Beli krajini je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo iz obdobja zrelega srednjega veka in baroka ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine - Je pomemben člen v skupini podeželskih cerkva z zvonikom na preslico (zvončnica, zvonik z odprtimi linami), ki je značilna za južni del Bele krajine in geografsko vezana predvsem na obkolpski prostor. - Glavni in edini oltar, ki izdaja stilne elemente 17. stoletja, je eden redkih še ohranjenih kosov oltarne opreme iz tega stoletja v Beli krajini, zato je izredno pomemben v poznavanju lokalne podobarske tradicije in njene povezave s kraji na hrvaški strani Kolpe. - Figuralna in vegetabilna poslikava v prezbiteriju, nastala na prelomu 17. in 18. stoletja, je zaenkrat edina iz tega časa ohranjena poslikava v Beli krajini in je odličen dokument o umetnostnih ambicijah od velikih središč odmaknjene lokalne skupnosti. - Raznolika motivika oltarne opreme in poslikave priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter o kulturnozgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastajala.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 86

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru, njegov vsebinski, simbolni in prostorski odnos do neposredne okolice. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli (slavolok, vrata, okenske odprtine). - Tlak iz apnenega estriha pod obstoječim opečnimi tlakovci. - Pokončno, na romanski način oblikovano okence v južni steni ladje. - Struktura sten z ometi in poslikavami in morebitnimi poslikavami pod ometi in beleži (vogelniki, zvezde…) na fasadah. - Glavni oltar (zidana oltarna menza, lesen nastavek in njemu pripadajoči kipi). - Figuralna in vegetabilna poslikava iz preloma 17. in 18. stoletja na oboku in stenah prezbiterija ter na slavoločnem loku. - Zvonček v zvoniku.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 87 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije €odkl—ne™2–2gerkev2svF2tožef— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PTSV

PTSV5

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2PH weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2†ini™—

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 37 Ime: Preloka - Cerkev sv. Trojice EŠD: 2173

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Preloka Parcelna številka: *304, 1208/25

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Preloka Parcelna številka: *1, *2/1, *2/2, *304, *329, 1190, 1191, 1195, 1196, 1204/1, 1204/2, 1205, 1207, 1208/12, 1208/16, 1208/17, 1208/18, 1208/19, 1208/20, 1208/21, 1208/22, 1208/23, 1208/24, 1208/25, 1208/4, 1208/5, 1209, 1210/1, 1210/2, 1213/10, 1213/11, 1213/3-del, 1213/4, 1213/5, 1213/6, 1213/7, 1213/8, 1213/9, 1214/1, 1214/2, 1215/1, 1215/2, 1215/3, 1215/4, 1215/5, 1215/6, 1216/1, 1216/2, 1216/3, 1216/4, 1217/1, 1217/2, 1221/1, 1221/2, 1221/3, 1222, 1223, 1224, 1279/2, 1279/3, 1279/4, 1280/1, 1281, 1282, 1284, 1285, 5132/59, 5132/60, 5132/61, 5132/62, 5132/64-del

OPIS ENOTE (A-4) Cerkev sv. Trojice na pokopališču na razglednem hribu Krtinjek zahodno od vasi je v zasnovi še srednjeveška stavba, orientirana proti vzhodu. V pisanih virih je prvič izpričana leta 1334, a so njene predelave oz. povečave v 18. stoletju in v 19. stoletju zabrisale starejše arhitekturne elemente. Po izročilu naj bi bila to pravoslavna (vlaška) cerkev, posvečena sv. Nedelji, obsegala pa naj bi samo sedanji prezbiterij.

Arhitektura obstoječe cerkvene stavbe je sestavljena iz polkrožno sklenjenega prezbiterija, ki je enako širok kot podolžna ladja. K severni stranici prezbiterija je prislonjena zakristija, pred vhodno steno ladje pa zvonik, pokrit s novogotsko streho. Prezbiterij je obokan z visečo kupolo, v zaključnem delu pa s polkupolo, ki sloni na pilastrih, prilagojenih tlorisni obliki prostora. Ladja ima banjast obok. Glavni oltar izdaja novo baročne stilne elemente. V cerkvi visijo tri slike, izdelek s. Pie Garantini iz leta 1956. Leseni lestenci in cerkvene klopi so bili izdelani po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika iz 50-tih let 20. stoletja.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 88 Na pokopališču, ki ga obdaja kamnit zidec, so ohranjeni nekateri starejši kamniti nagrobniki, med katerimi izstopajo nagrobniki duhovnikov Alojza Jeriča in Josipa Kramariča, družine Pavlakovič ter grob gledališkega igralca Staneta Starešiniča (1921–1994). Ohranjeni so tudi posamezni litoželezni križi. Iz obdobja druge svetovne vojne velja omeniti grob neznanega hrvaškega partizana, ki je z imenom Preloka - Partizanski grob (EŠD 10102) vpisan v Register nepremične kulturne dediščine, in grob družine Adlešič, kjer sta na nagrobniku izpisana padla sinova. Ob vhodu na pokopališče je bilo leta 1995 postavljeno spominsko obeležje zamolčanim žrtvam. Vsi našteti objekti so sestavni del spomenika.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Stavba je s svojo izpostavljeno lego na vzpetini ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami v naselju. - Cerkev je zaradi izredno izpostavljene lege v prostoru eden od ambientalno najpomembnejših spomenikov v Beli krajini, ki bogati vedute obkolpskega prostora in mu daje prepoznavnost. - Cerkvena arhitektura, v kateri so skriti ostanki ene najstarejših cerkva v Beli krajini, je ohranila stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo od zrelega srednjega veka preko baroka do 19. in 20. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine. - Leseni lestenci in cerkvene klopi, izdelani po načrtih Jožeta Plečnika iz 50-tih let 20. stoletja, pričajo o njegovi ustvarjalnosti tudi pri manjših cerkvenih naročilih in o ambicioznosti naročnika. - Prednica današnje cerkvene stavbe, v pisanih virih navedena leta 1334, in priča o zgodovinskem nastanku in razvoju cerkvene mreže. Povečave in širitve cerkvene arhitekture pričajo o večanju pomena verskega središča vse od podružnice viniške župnije, preko lokalije, ustanovljene leta 1787, do župnije, ustanovljene 1860. - Raznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter o kulturno-zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je oprema nastajala. - Starejši nagrobniki na pokopališču imajo velik kulturnozgodovinski pomen, partizanski grob in spominsko obeležje zamolčanim žrtvam pričajo o dogajanju med 2. svetovno vojno in takoj po njej.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru, njegova lega in višinska dominanta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli. - Morebitni ostanki starejših arhitekturnih delov pod obstoječimi tlaki. - Vsa oltarna prema z vsemi sestavnimi deli (tabernakelj, kipi, slike in drugo okrasje), prižnica, predelana v ambon, slike s. Pie Garantini, orgelska omara Brandlovih orgel iz začetka 20. stoletja in drugi likovno izraziti elementi (križev pot…). - Vse cerkveno posodje (kelihi…). - Leseni lestenci in cerkvene klopi, izdelane po načrtih J. Plečnika v 50-tih letih 20. stol. - Kamnit zidec okoli pokopališča z vhodno partijo in stara kamnita mrliška vežica. - Starejši nagrobniki in spominska obeležja.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2), varstveni režim za stavbe (A-9.3), varstveni režim za spominske objekte in kraje (A-9.4) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 89 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije €relok—2–2gerkev2svF2„roji™e2 y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PIUQ

PIUQ

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2ue‚vy†eg2IP weriloX2 IXPHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2€relok—

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 38 Ime: Pusti Gradec - Cerkev Vseh svetnikov EŠD: 1798

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Dragatuš Parcelna številka: *56

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Dragatuš Parcelna številka: *56, *56, 888, 894/3

OPIS ENOTE (A-4) Cerkev stoji na pokopališču, obdanem s kamnitim zidcem, na najvišjem delu polotoka v okljuku reke Lahinje. Polkrožen kamnit portal nosi 1638 in napis, da dal cerkev pozidati Matija Plasman. Njeno arhitekturo oblikujejo tristrano zaključen prezbiterij, podolžna ladja in zvonik z odprtimi linami nad vhodno fasado. Notranjost in zunanjost je okrašena z dekorativno poslikavo (vogelniki, rozete, bandera…). Glavni in edini oltar je izdelek Jerebove podobarske delavnice v novo renesančni maniri iz prvih let 20. stoletja.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Stavba je ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami v naselju in na polotoku v okljuku reke Lahinje. - Cerkvena arhitektura oblikuje skupaj z naravnim okoljem izjemen ambient. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine - Cerkvena arhitektura je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja zgodnjega baroka in 19. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Cerkev je pomemben člen v skupini podeželskih cerkva z zvonikom na preslico (zvončnica, zvonik z odprtimi linami), ki je značilna za južni del Bele krajine. - Dekorativna členitev fasad in notranjosti oblikuje podobo enega najbolj zanimivih spomenikov v Beli krajini. - Zidava cerkve je povezana z naročilom donatorja z danes porušenega gradu Pusti Gradec, kar kaže na njen izjemen status v času njenega nastanka. - Na cerkev se navezuje slikovito ljudsko ustno izročilo, zapisano v romantičnem duhu 19. stoletja, ki zavzema pomembno mesto v nesnovni dediščini Bele krajine.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru, njegova lega in višinska dominanta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 90 - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli (okna, portal, slavolok). - Struktura sten z ometi in dekorativna poslikava zunanjščine in notranjosti. - Glavni in edini oltar, izdelek Jerebove podobarske delavnice z začetka 20. stoletja, z vsemi sestavinami. - Kamnit zidec okoli pokopališča in vhodna partija na pokopališče.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 91 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije €usti2qr—de™2–2gerkev2†seh2svetnikov y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IUWV

IUWV

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2RV weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2hr—g—tuš

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 39 Ime: Rodine v Beli krajini - Cerkev Marije Pomagaj EŠD: 1734

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Talčji vrh Parcelna številka: *205, 1445, 1450

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Talčji vrh Parcelna številka: *204/1, *204/2, *205, *206, *207/1, *207/2, 1441, 1442, 1443, 1444, 1445, 1446, 1447, 1448, 1449, 1450, 1451/1, 1451/2, 1452/1, 1452/3, 1452/4, 1453, 1454, 1455, 1456, 1457/1, 1457/2, 1458, 1459, 1474, 1475, 1476, 1477, 1478-del, 1479, 1482, 1483, 5291/15-del

OPIS ENOTE (A-4) Cerkev stoji na koncu razpotegnjene vasi, ob stari cesti proti Planini. Pozidana je bila ob koncu 17. stoletja in je najverjetneje nadomestila eno od dveh starejših cerkva, navedenih v Valvasorjevi Slavi vojvodini Kranjske. Zasnovana je kot oktogonalno arhitektura z izstopajočimi plitvimi kapelami iz vsake druge stranice. Nad portalom, pred katerim je prizidana zaprta lopa, se dviguje zvonik. Notranjost je pokrita s potlačeno kupolo. Glavni oltar iz leta 1884 je izdelek Jerebove podobarske delavnice iz Metlike. Nastavek starejšega oltarja z letnico 1696 in kvalitetno Marijino sliko je hranjen v črnomaljskem župnišču. Križev pot je zanimivo ljudsko delo iz druge polovice 19. stoletja.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Stavba, ki stoji na meji slovenske in kočevarske etnične poselitve, je ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami v naselju pa tudi prostorsko izročilo dveh starejših prednic. - Cerkvena arhitektura je nepogrešljiva v skupini centralno zasnovanih cerkva 17. stoletja v Beli krajini in pomemben člen v poznavanju tovrstno koncipirane arhitekture na Dolenjskem, zato je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine in osrednje Dolenjske. - Cerkvena arhitektura ohranja avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja zgodnjega baroka ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 92 - Nastavek oltarja z letnico 1696 je ostanek enega najstarejših oltarjev v Beli krajini. - Raznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter kulturno-zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastala. - Cerkev je bila skozi stoletja zelo pomembna v ljudski pobožnosti, saj so k »Mariji Hilf« še nekaj let po drugi svetovni vojne odvijale vsakoletne prošnje procesije.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru, njegova lega in višinska dominanta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli. - Struktura sten z ometi in poslikavami. - Glavni oltar iz leta 1884, izdelek Jerebove podobarske delavnice in vsa druga oltarna oprema z vsemi sestavnimi deli. - Nastavek oltarja z letnico 1696 in Marijino sliko, danes v črnomaljskem župnišču. - Podobe križevega pota, ljudsko delo iz 19. stoletja. - Originalno tlakovanje s konca 19. stoletja.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 93 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije ‚odine2v2feli2kr—jini2–2gerkev2w—rije2€om—g—j y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IUQR

IUQR

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2IS weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2„—lèji2vrh

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 40 Ime: Rožanec - Cerkev sv. Jurija EŠD: 1736

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Petrova vas Parcelna številka: *358

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Petrova vas Parcelna številka: *358, *359, 4345, 4346, 4348, 4349, 4350, 4351-del, 4620/1-del

OPIS ENOTE Proti vzhodu orientirana cerkev stoji na pobočju nad mitrejem, na majhnem vaškem pokopališču, obdanem s kamnitim obzidjem. Čeprav se v pisanih prvikrat omenja šele leta 1526, je njena osnova gotovo še romanska, vsaj iz 13. stoletja. Poleg patrocinija govorita o tem polkrožni glavni portal in ostenje majhnega polkrožnega slavoloka v notranjščini. Srednjeveška zasnova cerkvene arhitekture je bila barokizirana v prvi polovici 17. stoletja. Takrat je dobila današnji prezbiterij in glavni oltar, ki ga je leta 1903 predelal novomeški podobar France Vodnik. V zvoniku z odprtimi linami, oblečenem v štirioglato leseno konstrukcijo, visi zvon iz leta 1609, ulit v zvonarni Elija Somraka v Ljubljani.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Cerkev je ena od najstarejših sakralnih stavb v Beli krajini, in ena redkih, ki izdaja romanske stilne elemente (kamnit portal, ostenje slavoloka). - Cerkvena arhitektura ohranja avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine. - Stavba pomemben člen v skupini cerkva z zvoniki z odprtimi linami, ki so geografsko značilne za dolino Kolpe, izjemoma pa se pojavijo tudi v osrednjem delu Bele krajine, predvsem v bližini meje s Kočevske. - Glavni in edini oltar je eden redkih v Beli krajini, ki izdaja stilne elemente 17. stoletja.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost in lega spomenika v prostoru. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, gradbena substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli (slavolok, portal, okna). - Morebitni ostanki starejših arhitekturnih delov pod obstoječimi tlaki. - Struktura sten z ometi in morebitnimi poslikavami pod ometi in beleži.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 94 - Glavni in edini oltar ter vsa njegova oprema. - Kamnit zid okoli pokopališča in vhodni portal na pokopališče.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A-10.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A- 9.2).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 95 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije ‚ož—ne™2–2gerkev2svF2turij— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IUQT

IUQT

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2IT weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2€etrov—2v—s

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 41 Ime: Sinji vrh - Cerkev sv. Janeza Evangelista EŠD: 2265

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Sinji vrh Parcelna številka: 490/2

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Sinji vrh Parcelna številka: *2/1, *2/2, *3-del, *4/3, *5/2, *62, 1/1, 2, 235/2-del, 235/3, 236/1-del, 236/2- del, 236/3, 237, 238/1, 238/2, 238/3, 302/1-del, 302/2, 486/19, 490/1, 490/2, 490/3, 491/1, 491/2- del, 491/4, 492/1-del, 493/2-del, 493/3-del, 4712/40-del, 4712/48-del, 4723/1-del

OPIS ENOTE (A-4) Cerkev ob cesti Vinica-Stari trg verjetno ni starejša od 17. stoletja, ko se leta 1658 pri njej omenja vikariat župnije Stari trg. Njena arhitektura, ki jo sestavljajo tristrano zaključen prezbiterij, pravokotna podolžna ladja in pred njeno fasado prislonjen zvonik, je bila povečana v letih 1822 in 1823. Prezbiterij je obokan s polkupolo, ladja pokrita z banjastim obokom. Cerkvena oprema je izdelana v eklektičnih stilih druge polovice 19. stoletja, saj bila cerkev na novo opremljena okoli leta 1863, ko je postala sedež samostojne župnije. Tlak je sestavljen iz velikih kamnitih plošč.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Stavba oblikuje s svojo lego značilen ambient, ki daje prepoznavnost temu delu Obkolpja. - Kompleks cerkve in župnišča kot cerkvenega središča oblikuje v urbani zasnovi vasi enega od ključnih elementov. - Cerkvena arhitektura je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo 17. in 19. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine - Cerkvena oprema iz druge polovice 19. stoletja je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju obkolpskega dela Bele krajine. - Stavba kot sedež župnije priča o zgodovinskem razvoju cerkvene mreže v Beli krajini. - Raznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter o kulturno-zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je oprema nastala.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru, njegova lega in višinska dominanta.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 96 - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli. - Struktura sten z ometi in poslikavami, predvsem dekorativna členitev zunanjščine. - Vsa oltarna oprema z vsemi sestavnimi deli (kipi, slike in drugo okrasje), cerkvene klopi in drugi likovno izraziti elementi (Križev pot ipd.). - Originalno tlakovanje v ladji in prezbiteriju.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 97 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije ƒinji2†rh2–2gerkev2svF2t—nez—2iv—ngelist— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PPTS

PPTS

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2IT weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2ƒinji2vrh

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 42 Ime: Srednji Radenci - Cerkev sv. Marije Magdalene EŠD: 2318

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Radenci Parcelna številka: *15/1, *15/3, 117/2

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Radenci Parcelna številka: *1, *7, *14, *15/1, *15/2, *15/3, *21/3, *89, *146, *147, *148, *161, 1/1, 8, 109, 110, 111/1, 111/2, 111/3, 111/4, 111/5, 112, 116, 117/1, 117/2, 118, 119, 120/1, 120/2, 121, 122/1, 122/2, 1062/2, 1063, 1065/4, 1066-del, 1067-del, 2302-del, 2304-del, 2307, 2308/1-del

OPIS ENOTE (A-4) Cerkev na pokopališču na vzhodnem robu vasi verjetno ni starejša od 17. stoletja, ko je leta 1667 tudi prvikrat navedena v pisanih virih. Njeno arhitekturo oblikujeta prezbiterij in podolžna ladja, katere stena nad vhodnim portalom preide v zvonik z odprtimi linami (zvončnica, zvonik na preslico). Na prekladi kamnitega portala je letnica 1882, ki označuje neka večja obnovitvena dela, med katerimi je cerkev dobila tudi nov oltar, izdelan v historicističnem slogu.

Na majhnem vaškem pokopališču je grob Zdravka Madroniča (EŠD 10105), ustreljenega leta 1943.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Stavba je ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami v naselju. - Cerkvena arhitektura je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo 17., 18. in 19. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine - Cerkev je pomemben člen v skupini podeželskih cerkva z zvonikom na preslico (zvonik z odprtimi linami, zvončnica), ki je značilna za južni del Bele krajine in geografsko vezana predvsem na obkolpski prostor, ki mu daje tudi njemu lastno prepoznavnost. - Cerkvena arhitektura in oprema pričata verski pripadnosti prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter o kulturno-zgodovinskem kontekstu časa, v katerem sta nastali.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru in njegova lega v naselju. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 98 - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev posamezni detajli ter vsi kamniti elementi (portal, okenski okvirji, zaključek zvonika…): - Struktura stan z ometi in poslikavami ter morebitnimi poslikavami pod beleži. - Glavni oltar, izdelan v historicističnem slogu ob prelomu 19. in 20. stoletja in vsa njegova oprema. - Kamnit zidec okoli pokopališča in vhodna partija na pokopališče. - Ohranja in varuje se grob padlega partizana.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3), varstveni režim za spominske objekte in kraje (A-9.4) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 99 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije ƒrednji2‚—den™i2–2gerkev2svF2w—rije2w—gd—lene y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PQIV

PQIV

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2IR weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2‚—den™i

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 43 Ime: Stari trg ob Kolpi - Cerkev sv. Jožefa EŠD: 2316

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Stari trg ob Kolpi Parcelna številka: *1-del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Stari trg ob Kolpi Parcelna številka: *1, *2, *3, *4/1-del, 1, 2-del, 1435/1-del, 53/4-del, 53/5-del, 53/6, 53/7, 53/8, 3530/1-del, 3542/2-del

OPIS ENOTE (A-4) Cerkev na farnem pokopališču na južnem robu Trga nad dolino Kolpe je kot župnijska listinsko izpričana že leta 1248, s patrocinijem sv. Križa pa leta 1485. Napis na glavnem kamnitem portalu pove, da je cerkev leta 1632 posvetil senjski škof Benzoni za časa župnika Ivana Jurkoviča. O tem, ali je bila takrat cerkev res pozidana na novo, ali pa je bila srednjeveška stavba samo predelana in je pri tem dobila tudi nov zvonik, nimamo zanesljivih podatkov. Prav tako ne o tem, kdaj je prišlo do zamenjave njenega patrocinija. Verjetno se je to zgodilo okoli leta 1740, ko je bila pozidana obstoječa cerkvena stavba.

Njeno arhitekturo sestavljajo prezbiterij kvadratnega tlorisa s posnetimi vogali, podolžna triladijska ladja s stranskima kapelama, zvonik, prislonjen pred njeno vhodno fasado, ter velika zakristija ob prezbiteriju. Ostanki starejše arhitekture so skriti v levi stranski kapeli, saj lahko na njenih kratkih stranicah lahko razberemo sledove zazidanih, rahlo zašiljenih okenskih odprtin. Notranjščina je enoten baročen triladijski prostor, ki ga vitki stebri s kapiteli v ladji delijo v tri, razmeroma ozke in visoke ladje. Stebri nosijo obočni sistem v obliki visečih čeških kap, prezbiterij je obokan s kupolo. Vsega upoštevanja vreden je tudi pevski kor, v prostor segajoča arhitektura, ki jo nosijo monumentalni kamniti stebri.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 100 Velik oltar, v osnovi še iz 18. stoletja, je leta 1904 predelal podobar Janez Vurnik iz Radovljice. Ta je izdelal tudi kipe sv. Družine, ostali kipi so še baročni. Iz 18. stoletja je tudi križani Kristus v eni od stranskih kapel, kulise Božjega groba v njej pa so s konca 19. oz. prvih let 20. stoletja. Iz tega časa je tudi oltar sv. Mihaela z novo renesančnimi stilnimi elementi v drugi stranski kapeli. Oltarno sliko sv. Mihaela, izdelek Jurija Tavčarja Ljubljanskega, hranijo v župnišču. Križev pot je iz leta 1936, eden od zvonov pa je bil leta 1894 vlit v Samassovi zvonarni v Ljubljani .

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Stavba daje z izpostavljeno lego v prostoru izjemno kvaliteten poudarek celotni Poljanski dolini, cerkveni areal pa je pomemben element v urbani strukturi naselja. - Baročen izgled cerkvene arhitekture je rezultat razvoja skozi različna časovna in stilna obdobja, saj skriva v svojih ostenjih ostanke starejših, arhivsko izpričanih prednic. - Cerkev je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine - Cerkvena arhitektura je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo od obdobja srednjega veka preko 17., 18. in 19. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihovo uporabo. - Oprema cerkve je ena kvalitetnejših v Beli krajini, izjemne pa so kulise Božjega groba, ki drugje niso ohranjene oz. jih ne postavljajo več. - Raznolika motivika oltarne in druge opreme je ohranila avtentično substanco v bolj ali manj izvirni podobi, s čimer je podan velik potencial za prepoznavanje historičnih likovnih tehniki njihove uporabe. - Raznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter o kulturno-zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je oprema nastala. - Cerkev označuje srednjeveško farno središče, katerega zgodovinski pomen presega zgolj sedež cerkvene uprave, saj priča ne le o nastanku in razvoju cerkvene mreže, ampak tudi o tem, kako je ta skozi stoletja širila svoj ugled. Današnja cerkvena stavba je namreč naslednica neke starejše prednice, verjetno lastniške cerkve gradu Poljane, katerega prvi lastniki so bili stari Turjaški kot fevdniki oglejskega patriarha. Po smrti Konrada Turjaškega je oglejski patriarh Bertold leta 1248 patronat nad cerkvijo podelil grofu Hermanu Ortenburškemu, njegov daljni dedič Friderik III. Habsburški pa je leta 1493 oz. 1494 župnijo in z njo tudi cerkev sv. Križa priključil novoustanovljenemu kolegiatnemu kapitlju v Novem mestu.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru, njegova lega v naselju in višinska dominanta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter in posamezni stavbni detajli in kamnoseški elementi (portali, stebri pevskega kora, kropilniki, kamnit tlak …). - Morebitni ostanki starejših arhitekturnih delov pod obstoječimi tlaki. - Kamnit glavni portal in napis na njem z letnico 1632. - Glavni oltar in vsa njegova oprema (zidana menza, lesen oltarni nastavek, kipi, tabernakelj, svečniki), ki je v osnovi iz sredine 18. stoletja in ga je 1904 predelal podobar Janez Vurnik. - Križani Kristus iz 18. stoletja in kulise Božjega groba iz 19. stoletja v desni stranski kapeli. - Novo renesančni oltar sv. Mihaela v levi stranski kapeli (menza z vgrajenim kamnitim nagrobnikom, nastavek, kipi, slika, okrasje). - Zakristijska omara in orgelska omara. - Cerkveno posodje (kelihi, monštranca…). - Tlaki v ladji, prezbiteriju in kapelah iz leta 1904. - Kamnita nagrobnika, vzidana na fasado zakristije in v pokopališki zid ob zakristiji.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 101 Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 102 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije ƒt—ri2trg2o˜2uolpi2–2gerkev2svF2tožef— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PQIT

PQIT

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2Q weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2ƒt—ri2trg2o˜2uolpi

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 44 Ime: Stražnji Vrh - Cerkev sv. Nikolaja EŠD: 926

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Talčji vrh Parcelna številka: *481

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Mavrlen Parcelna številka: *414, 523-del, 524-del, 525, 527/1, 527/2, 528/1, 528/2, 4801-del, 4830/5-del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Talčji vrh Parcelna številka: *478/2, *479, *481, *482/1, *627, *628, 4672/1, 4682/1, 4682/2, 4685/2, 4686/1, 4686/2, 4686/3, 4686/4, 4687/1, 4687/2, 4687/3, 4687/4, 4696/1, 5304/2-del

OPIS ENOTE (A-4) Cerkev, ki stoji med vinogradi pod cesto proti Mavrlenu, je v pisanih virih prvikrat omenjena leta 1526, a arheološka izkopavanja v njeni notranjosti in raziskave njene arhitekture so razkrile, da je dosti starejša, lahko še iz 13. stoletja. Njeno arhitekturo sestavljajo tristrano zaključen prezbiterij z banjastim obokom s svodnimi kapami, pravokotna ladja, pokrita z ravnim lesenim kasetiranim poslikanim stropom iz začetka 18. stoletja, nad katero se dviguje zvonik z odprtimi linami, skrit v kvadratnem zvoniku z visoko korenasto streho. Pred glavnim vhodom je prizidana kamnita lopa. Glavni oltar iz leta 1887 je izdelek podobarja Jerneja Jereba iz Metlike, stranski črno-zlat oltar je s konca 17. stoletja. Zunanjost in notranjost cerkve je poslikana s figuralno (sv. Krištof) in dekorativno poslikavo, ki verjetno ni starejša iz prehoda 17. v 18. stoletje, ko je bila srednjeveška cerkvena arhitektura barokizirana.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Cerkev je ena izredno redkih sakralnih stavb v Beli krajini, ki izdaja srednjeveške romanske stilne elemente, ki pa verjetno niso starejši od 13. stoletja (kamnit portal, okenske odprtine, apsida pod tlaki prezbiterija). - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine - Cerkvena arhitektura kot ena najstarejših ohranjenih stavb v Beli krajini je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja romanike, zrelega baroka in 19. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Arhitektura, ki je rezultat razvoja skozi različna časovna in stilna obdobja, priča o ambicijah naročnikov, tudi tistih iz plemiških vrst, in znanju domačih mojstrov.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 103 - Cerkev je edina v Beli krajini, ki je ohranila lesen kasetiran poslikan strop. Strop z začetka 18. stoletja, ki izdaja visoko kvaliteto poslikave z rastlinskimi in živalskimi motivi, je pomemben člen v poznavanju razširjenosti tovrstnih stropov na Slovenskem. - Figuralna in dekorativna poslikava v notranjosti in na zunanjščini cerkve, ki verjetno ni starejša iz prehoda 17. v 18. stoletje, ko je bila njena srednjeveška arhitektura barokizirana, oblikuje izredno slikovito podobo enega najbolj zanimivih spomenikov v Beli krajini. - Cerkev je pomemben člen v skupini podeželskih cerkva z zvonikom na preslico (zvončnica, zvonik z odprtimi linami), ki je geografsko vezana predvsem na obkolpski prostor; a se izjemoma pojavlja tudi v notranjosti, predvsem na obrobju Kočevskega. - Cerkev, na katero je vezano zanimivo ljudsko izročilo, daje s svojo lego svojevrsten poudarek vinogradniški krajini.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru, njegova lega in višinska dominanta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni kamnoseški elementi ( portala, okenski okvirji, stopnice, kropilnik…). - Ostanki starejših arhitekturnih delov pod obstoječimi tlaki. - Lesen kasetiran poslikan strop iz začetka 18. stoletja. - Struktura sten z ometi in vso figuralno in dekorativno poslikavo zunanjosti in notranjosti cerkve, ter kartuša z napisom nad glavnimi vrati v cerkev. - Črno-zlat stranski oltar iz prehoda 17. v 18. stoletje. - Glavni oltar iz leta 1887 in vsa njegova oprema (zidana menza, lesen oltarni nastavek, kipi, tabernakelj, svečniki…), izdelek podobarja Jerneja Jereba iz Metlike.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 104 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije ƒtr—žnji2vrh2–2gerkev2svF2xikol—j— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2WPT

WPT

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2PT weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2w—vrlenD2„—lèji2vrh

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 45 Ime: Špeharji - Cerkev sv. Trojice EŠD: 2268

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Sinji vrh Parcelna številka: *167

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Sinji vrh Parcelna številka: *167, 3674/106-del, 3787, 3806/11, 3806/1-del, 4736/4-del

OPIS ENOTE (A-4) Cerkev na pokopališču pred vzhodnim robom vasi prvič navaja Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689, ko je bila posvečena sv. Roku. Njeno proti vzhodu orientirano arhitekturo oblikujejo kratek tristrano zaključen prezbiterij, podolžna ladja in zvoniček z odprtimi linami nad vhodno fasado. Prezbiterij je obokan s sosvodnicami, ladja pa z banjastim obokom. Glavni in edini oltarček je v osnovi še iz druge polovice 18. stoletja. Na fasadah so vidni ostanki dekorativne poslikave, na fasadah ladje tudi več plasti ometov.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Stavba je s svojo izpostavljeno lego ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami v naselju. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine - Je pomemben člen v skupini podeželskih cerkva z zvonikom na preslico (zvončnica, zvonik z odprtimi linami), ki je značilna za južni del Bele krajine in geografsko vezana predvsem na obkolpski prostor. - Cerkvena arhitektura ohranja avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo obdobja baroka in 19. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Zahodna fasada cerkve oblikuje skupaj z vhodnim portalom na pokopališče in lipo ob pred njim kvaliteten in slikovit ambient, ki ga dopolnjuje skulptura Marka Pogačnika. - Motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter kulturno-zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastala.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru in njegova lega. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 105 - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni detajli (okna, vrata…). - Struktura sten z ometi in poslikavami ter morebitnimi poslikavami pod ometi in beleži. - Glavni in edini oltar, v osnovi iz konca 18. stoletja, in vsa njemu pripadajoča oprema. - Kamnit zidec okoli pokopališča in vhodni portal na pokopališče.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 106 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije Špeh—rji2–2gerkev2svF2„roji™e y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PPTV

PPTV

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2PS weriloX2 IXPHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2ƒinji2vrh

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 46 Ime: Tanča gora - Cerkev sv. Ane EŠD: 1802

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Tanča gora Parcelna številka: *63/1

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Tanča gora Parcelna številka: *63/1, 1265, 1266, 1807/1-del, 1808/1, 1811, 1813/1, 1814/2, 4947-del, 4949/1- del, 4949/3-del, 4959/2-del

OPIS ENOTE (A-4) Cerkev na gozdni jasi nad cesto iz Doblič proti Staremu trgu je v pisanih virih navedena leta 1526 in 1689, a njena arhitektura verjetno ni starejša od leta 1805, ko naj bi bila pozidana iz zaobljube proti toči. Njena proti vzhodu orientirana arhitektura brez ločitve med ladjo in prezbiterijem je pozidana na peterokotnem tlorisu s tristranim zaključkom. Pred vhodno fasado, nad katero se dviguje lesen zvonik, prislonjena odprta lopa. Fasade so razčlenjene s vertikalnimi in horizontalnimi pasovi. Notranjost je enoten prostor, pokrit z banjastim obokom s sosvodnicami. Tlak je sestavljenih iz kamnitih plošč nepravilnih oblik. Glavni in edini oltar je tip rokokojskega oltarja in je verjetno še iz stare cerkve, tako kot zvon z letnico 1669.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Osamljena lega cerkve daje prepoznavnost krajini ob cesti Črnomelj – Stari trg. - Stavba ohranja prostorsko izročilo starejše, verjetno še srednjeveške prednice. - Cerkvena arhitektura ohranja avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Stavba predstavlja pomemben člen skupini centralno zasnovanih cerkva v Beli krajini in pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine. - Glavni in edini, rokokojsko oblikovan oltar, eden redkih v Beli krajini iz tega stilnega obdobja, je ohranil v bolj ali manj izvirni podobi svojo avtentično substanco, s čimer je podan velik potencial za prepoznavanje historičnih likovnih tehnik in njihove uporabe. - Zvon z letnico 1669 je eden redkih iz 17. stoletja in zaradi tega pomemben v poznavanju te zvrsti dediščine v Beli krajini.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 107 - Na cerkev se veže bogato ljudsko ustno izročilo, ki predstavlja velik doprinos k nesnovni dediščini Bele krajine. - Raznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter kulturno-zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastala.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost in lega spomenika v prostoru. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli. - Struktura sten z originalnimi ometi in poslikavami ter morebitne poslikave pod beleži. - Glavni oltar z vsemi sestavinami (kipi, svečniki in drugo okrasje). - Originalen kamnit tlak v lopi in notranjosti cerkve.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 108 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije „—nè—2qor—2–2gerkev2svF2ene y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IVHP

IVHP

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2QS weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2„—nè—2gor—

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 47 Ime: Tanča Gora - Cerkev sv. Tomaža EŠD: 1801

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Tanča gora Parcelna številka: *91

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Tanča gora Parcelna številka: *91, 3227, 3253/2, 3253/3, 3253/4, 3253/5, 3254, 3255, 3256, 3257/1, 3257/2, 3259/1, 3259/2, 3260, 3261/1, 3261/2, 3261/3

OPIS ENOTE (A-4) Cerkev ob pokopališču na samotni gozdni jasi je v pisanih virih prvič navedena leta 1526, a njena pravilno orientirana arhitektura kaže, da je starejša od prve omembe. Oblikujejo jo kvadraten prezbiterij z gotskim triosminskim zaključkom in križno rebrastim obokom, v njegovih zaključnih stranicah so ohranjena ozka gotska okna. Podolžna ladja je pokrita s potlačeno banjo, pred njeno vhodno fasado je bil okoli leta 1850 prislonjen zvonik, pozidan na kvadratni tlorisni osnovi in pokrit s kratko piramidasto streho. Glavni in edini oltar baročnih oblik je kvalitetno ljudsko delo. Bronasti zvon z letnico 1736 je izdelal zvonar Jožef Samassa iz Ljubljane.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEO RAZGLASITEV ZA KULUTRNI SPOMENIK (A-5) - Stavba ohranja s svojo lego prostorsko izročilo srednjeveških cerkva. - Poznogotska arhitektura je nepogrešljiv člen v skupini v Beli krajini zelo redkih srednjeveških cerkva z ohranjenimi avtentičnimi stilnimi arhitekturnimi elementi in zato pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine. - Cerkvena ohranja originalno stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo od pozne gotike preko baroka do prvih desetletij 21. stoletja ter s tem velik potencial za prepoznavanje historičnih likovnih tehnik in njihove uporabe. - Zvon z letnico 1736 je eden redkih iz 18. stoletja in zaradi tega pomemben v poznavanju te zvrsti dediščine v Beli krajini in dopolnjujejo opus zvonarja Jožefa Samasse iz Ljubljane. - Raznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih estetskih potencialih ter o kulturno-zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je oprema nastala.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru in njegova osamljena lega. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, vsa njena še ohranjena originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli (okna, rebra, slavolok).

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 109 - Struktura sten in dekorativna členitev zunanjščine in notranjščine, morebiti še ohranjena pod ometi in neprimernimi beleži zadnje obnove. - Glavni oltar z vsemi sestavnimi deli (kipi, svečniki in drugo okrasje). - Zvon z letnico 1736, izdelek zvonarja Jožefa Samasse iz Ljubljane.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) in varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Sanacija zadnje obnove stavbe, ki je okrnila ali celo delno izbrisale njene arhitekturne, zgodovinske in umetnostnozgodovinske kvalitete. - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 110 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije „—nè—2qor—2–2gerkev2svF2„om—ž— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IVHI

IVHI

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2QT weriloX2 IXPHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2„—nè—2gor—

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 48 Ime: Velika Plešivica - Cerkev sv. Marije Magdalene EŠD: 1596

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Adlešiči Parcelna številka: *73/2

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Adlešiči Parcelna številka: *73/2, 1899/4, 1899/6, 1901/1-del, 1901/2, 1906-del, 1909, 1910, 1911, 1912, 1913, 1914, 1915-del, 1922/1, 1922/2, 1923, 1924, 1925/1

OPIS ENOTE (A-4) Cerkev na vrhu razglednega, z vinogradi poraslega, na vrhu vedno bolj zaraščajočega se hriba, je v pisanih virih prvič navedena leta 1526. Njena v osnovi še srednjeveška arhitektura je bila temeljito predelana in povečana leta 1846, ko je dobila obstoječo podobo. Glavni in edini oltar novo renesančnih oblik je izdelek Jerebove podobarske delavnice iz Metlike s konca 19. stoletja.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Stavba je ohranila prvotno prostorsko razmerje in zaradi svoje izpostavljene lege na razglednem hribu, čeprav z vedno bolj zaraščajočem se vrhom, oblikuje značilno podobo obkolpskega prostora in mu daje značilno prepoznavnost. - Cerkev dopolnjuje skupino dokaj redkih srednjeveških cerkva v Beli krajini, navedenih v pisanih virih. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine - Glavni oltar, izdelek Jerebove podobarske delavnice iz Metlike, je pomemben v poznavanju opusa tega metliškega podobarja. - Raznolika motivika oltarne opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovi likovno estetskih potencialih ter o kulturno- zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastal.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru, njegova izjemna lega in višinska dominanta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli. - Morebitni ostanki starejših arhitekturnih delov pod obstoječimi tlaki. - Oltarna oprema z vsemi sestavinami (kipi in drugo okrasje) in drugi likovno izraziti elementi.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 111 OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 112 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije †elik—2€lešivi™—2–2gerkev2svete2w—rije2w—gd—lene y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2ISWT

ISWT

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2RH weriloX2 IXPHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2edlešièi

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 49 Ime: Vinica - Cerkev Matere božje na Žežlju EŠD: 2657

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: *117, 1231/3

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: *80/15, *80/18, *80/26, *80/28, *80/29, *80/30, *117, *297, 1230/2-del, 1230/3, 1230/4, 1230/5, 1230/6, 1231/1, 1231/2, 1231/3, 1231/4, 1232, 1233/1, 1233/2, 1233/3, 1233/4, 1251/1, 1251/2, 1252/1, 1252/2, 1253, 1254, 1255, 1256, 1257, 1259, 1260/1, 1260/2, 1261, 1262, 1263, 1264/1, 1264/2, 1265, 1266, 1267, 1269, 1270/1, 1270/2, 1271, 1272, 1273, 1274/1, 1274/2, 1275, 1276, 1277, 1278, 1279, 1280/1, 1280/2, 1280/3, 1281/1, 1281/2, 1282, 1283, 1284, 1285, 1286, 1287, 1288, 1289, 1290, 1291, 1292/1, 1292/2, 1293, 1294/1, 1294/2, 1295, 1296, 2371/17-del

OPIS ENOTE (A-4) Cerkev stoji na 334 m visokem vrhu Viniške gore, ki od severozahoda zapira obkolpsko ravnico pri Vinici. Pot do nje vodi iz vasi Podklanec, označujejo pa jo kapele križevega pota iz 80-tih let 19. stoletja.

Cerkev je bila kot pozidana v sredini 17. stoletja kot ustanova viniških graščakov. Prvič je navedena v viniškem urbarju iz leta 1674, v katerem je zabeleženo, da je dohodke od sejmov ob žegnanjih pobiralo viniško gospostvo. Najstarejšo upodobitev cerkve najdemo v Valvasorjevem albumu Topographia Ducatus Carnioliae modernae iz leta 1679, v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689 pa je Valvasor zabeležil, da je leta 1684 neurje poškodovalo streho zvonika.

Cerkveno arhitekturo, ki verjetno ni starejša od 17. stoletja, sestavljajo velik, ravno zaključen prezbiterij, prostorna ladja, odprta lopa pred njeno vhodno stranico in ob južno stranico prislonjena kvadraten zvonik, ki v nadstropju preide v oktogon, in zakristija. Notranjost je prostoren, enotno delujoč prostor, namenjen romarjem. Trinadstropen veliki in manjša stranska oltarja so v osnovi še iz druge polovice 17. stoletja. Prižnica je izdelek dolenjsko-posavske delavnice iz let 1726 in 1762.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 113 Milostni Marijin kip v tronu na sredini ladje je prav tako iz 18. stoletja. V zakristiji visi lesena tabla iz leta 1736 z napisom v latinščini, ki nosi naslov Speculum sacerdotum (Ogledalo duhovnikov), in je zaenkrat edina poznana iz tega časa v Sloveniji. Južno od cerkve stoji lurška kapela, postavljena v 20- tih letih 20. stoletja.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Zaradi izpostavljene lege daje cerkev prepoznavno podobo širšemu obmejnemu obkolpskemu prostoru na obeh straneh meje. - Marijina cerkev na Žežlju nad Vinico je poleg Treh far pri Metliki eno od najpomembnejših romarskih središč v Beli krajini, pri kateri so se srečevali ljudje različnih narodnosti in veroizpovedi, kar izpričujeta tudi njena za belokranjske razmere izredno ambiciozna arhitektura iz sredine 17. stoletja in kvalitetna cerkvena oprema, ki presegata lokalno okolje. - Cerkev je več ali manj ohranila prvoten romarski ambient, ki ga opredeljuje velika travnata površina, dopolnjuje pa romarska peš pot ob kapelah križevega pota iz vasi Podklanec. - Cerkvena arhitektura je ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo iz 17. in 18. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine. - Bogata oltarna oprema je ohranila svojo avtentično substanco v bolj ali manj izvirni podobi, s čimer je podan velik potencial za prepoznavanje historičnih likovnih tehnik in njihove uporabe. - Kipa Marije kraljice z otrokom v bogatih oblačilih na glavnem oltarju in v tronu v ladji , ki ohranjata baročno tradicijo tipa Božjepotne Matere božje, sta pomembna člena v skupini baročnih belokranjskih romarskih Marij. - Prižnica, izdelek dolenjsko-posavske delavnice med leti 1726 in 1762 je ohranila svojo prvotno baročno obliko in izredno kvalitetno dekoracijo z ikonografsko redkim motivom Marijinega monograma. - Lesena tabla v zakristiji iz leta 1736 z napisom v latinščini, ki nosi naslov Speculum sacerdotum (Ogledalo duhovnikov), je zaenkrat edina poznana v Sloveniji. - Raznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti tukajšnjih prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter kulturno-zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastala. - Na cerkev se navezuje bogato ljudsko ustno izročilo, ki izredno bogati nesnovno dediščino Bele krajine.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru , njegova lega in višinska dominanta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli (okna, portala, slavolok). - Struktura sten z ometi in poslikavami. - Vsa oltarna oprema z vsemi sestavinami (tabernakelj, kipi, slike in drugo okrasje), prižnica z vsemi sestavinami, razstavljeni oltar s sliko Savlovo spreobrnjenje in drugi likovno izraziti elementi (križev pot, Marijin kip na tronu, lesena tabla Speculum sacerdotum (Ogledalo duhovnikov iz leta 1736). - Kamniti tlaki v ladji in prezbiteriju.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 114 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije †ini™—2–2gerkev2m—tere2fožje2n—2Žežlju y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PTSU

PTSU

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2IW weriloX2 IXSHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2†ini™—

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 50 Ime: Vinica - Cerkev Najdenja sv. Križa EŠD: 2656

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: *56

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: *1/1, *56, 86/4, 86/5-del, 87-del, 88/2, 88/3, 88/4, 95/1, 95/4, 548/1, 548/2, 548/3, 548/4, 549/1, 2371/14-del, 2372/1, 2372/6-del, 2372/16-del

OPIS ENOTE (A-4) Cerkev na farnem pokopališču severozahodno od naselja je v pisanih virih prvič posredno navedena leta 1228, s patrocinijem Svetega križa pa leta 1279. Njeno arhitekturo oblikuje enopolni prezbiterij s petosminskim zaključkom z značilnim poznogotskim obočnim sistemom, v prvi polovici 17. stoletja barokizirana podolžna ladja in pred njeno vhodno fasado prislonjen zvonik s čebulasto streho. Glavni oltar iz prve polovice 18. stoletja je odlično delo dolenjsko-posavske delavnice, oltarna slika iz leta 1750 je prvo datirano delo slikarja Antona Cebeja. Baročna sta tudi stranski oltar in prižnica. Na stropu ladje je upodobljen prizor Čaščenje svetega križa, delo slikarja Simona Ogrina mlajšega iz leta 1929. Orgelska omara je lepo neoklasicistično delo, instrument pa je bil leta 1901 izdelan v orglarski delavnici bratov Zupan v Kamni Gorici.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Stavba ohranja lokacijo ene od štirih najstarejših cerkva v Beli krajini, navedenih leta 1228 v listini o ustanovitvi črnomaljske župnije. - Cerkev ohranja prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami v naselju. - Cerkvena arhitektura je kljub večjim predelavam ohranila avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo iz obdobja pozne gotike in zrelega baroka ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Cerkev je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine. - Bogata cerkvena oprema, zlasti baročni oltarji in prižnica, je ohranila avtentično substanco v bolj ali manj izvirni podobi, s čimer je podan velik potencial za prepoznavanje historičnih likovnih tehnik in njihove uporabe. - Glavni oltar, izdelek dolenjsko-posavske delavnice iz prve polovice 18. stoletja, je pomemben člen v poznavanju razširjenosti izdelkov te delavnice v Beli krajini in na Dolenjskem. - Oltarna slika Najdenje Svetega križa je prvo datirano in podpisano delo našega baročnega slikarja Antona Cebeja.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 115 - Vitražna okna iz leta 1928 so pomembna v poznavanju geografske razširjenosti izdelkov delavnice iz Innsbrucka na našem ozemlju, pričajo pa tudi o njihovih donatorjih iz Vinice. - Raznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti tukajšnjih prebivalcev, njihove likovno estetske potenciale ter kulturno-zgodovinski kontekst časa, v katerem je oprema nastala. - Cerkvena stavba, pri kateri je vsaj od leta 1268 sedež ene najstarejših belokranjskih župnij, je pomembna v poznavanju nastanka in razvoja cerkvene mreže ter njene povezanosti z nemškim viteškim redom pri nas.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru, njegova lega in višinska dominanta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli (gotska obočna shema v prezbiteriju in gotski talni zidec, slavolok, okna, portali). - Morebitni ostanki starejših arhitekturnih delov pod obstoječimi tlaki; - Struktura sten z ometi in poslikavami, posebej poslikava Simona Ogrina ml. na stropu ladje, ter morebitne poslikave pod ometi in beleži. - Vsa oltarna oprema (glavni oltar in stranski oltar iz 18. stoletja) z vsemi sestavinami (kipi, antependij in drugo okrasje), prižnica in drugi likovno izraziti elementi (križev pot po Fürichu, slika Marije Brezmadežnega spočetja, delo Anice Zupanc iz leta 1921, slika Srca Jezusovega, delo Matije Bradaška iz leta 1926, bandere s sliko sv. Antona, sv. Duha in sv. Trojice). - Slika Najdenje Svetega križa, delo Antona Cebeja iz leta 1750, slika sv. Ignacija in slika Savlovo spreobrnjenje, obe iz sredine 18. stoletja. - Krstni kamen iz začetka 20. stoletja v stranski kapeli. - Klasicistična orgelska omara in instrument, izdelek bratov Zupan iz Kamne Gorice iz leta 1901; - Vse cerkveno posodje. - Grobnica pod tlaki ladje pred prezbiterijem.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-20.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 116 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije †ini™—2–2gerkev2x—jdenj—2ƒveteg—2uriž— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PTST

PTST

5

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2IW weriloX2 IXPHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2†ini™—

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 51 Ime: Vojna vas - Cerkev Marijinega rojstva EŠD: 1739

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Loka Parcelna številka: 2060/3

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Loka Parcelna številka: 2035/1, 2035/2, 2036/7, 2036/8, 2036/9, 2052/1, 2056/2-del, 2060/1, 2060/3, 2446/1-del, 2463/12, 2463/15

OPIS ENOTE (A-4) Cerkev na mestnem pokopališču je bila pozidana v drugi polovici 17. stoletja. Njeno arhitekturo sestavljajo ravno zaključen prezbiterij, podolžna ladja in ob njeno severno stranico prislonjen zvonik z čebulasto streho. Notranjost je obokana z banjastim obokom s sosvodnicami in medaljoni s štukiranimi okvirji. Obočni sistem počiva na bogato profiliranem vencu, ki ga nosijo pilastri. Velikopotezen glavni oltar z izredno kvalitetno Marijino sliko ima na tabernaklju letnico 1786. Stranska oltarja sta v osnovi še baročna, a sta bila ob koncu 19. stoletja temeljito predelana. Takrat je bila poslikana tudi notranjost cerkve (France Blaznik). V niši nad stranskim vhodom je stenska slika Marije kraljice z otrokom, ob cerkvene fasade so prislonjeni kamniti nagrobniki črnomaljskih župnikov in drugih duhovnikov.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Cerkev oblikuje značilno podobo mestnega pokopališča. - Cerkvena arhitektura ohranja avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Cerkvena stavba iz druge polovice 17. stoletja, ki predstavlja za belokranjsko spomeniško gradivo velikopotezen primer baročne arhitekture, je eden ključnih členov v poznavanju arhitekturnih stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 117 - Bogata cerkvena oprema, zlasti baročni oltarji, je ohranila svojo avtentično substanco v volj ali manj izvirni podobi, s čimer je podan velik potencial za prepoznavanje historičnih likovnih tehnik in njihove uporabe. - Kip Marije kraljice z otrokom v bogatih oblačilih na glavnem oltarju, ki ohranja baročno tradicijo tipa Božjepotne Matere božje, je pomemben člen v skupini baročnih belokranjskih romarskih Marij. - Slika Marije kraljice z otrokom, ki pokriva osrednjo nišo glavnega oltarja, je ena najbolj kvalitetnih baročnih slik v Beli krajini. - Raznolika motivika oltarne in druge opreme priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter kulturno-zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je oprema nastala.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru, njegova lega in višinska dominanta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli (okna, vrata, slavolok…). - Kamnite stopnice pred glavnim in stranskim vhodom, vsi kamniti portali in originalno kamnito tlakovanje v notranjosti. - Dekorativna členitev zunanjščine in baročna oblika strehe zvonika. - Struktura sten z ometi in morebitnimi poslikavami pod beleži. - Stenska slika Marije kraljice z otrokom v niši nad stranskim vhodom. - Glavni oltar in vsi njegovi sestavni deli (kipi, sliki, tabernakelj, svečniki…). - Stranska baročna oltarja in vsi njuni sestavni deli (slike, kipi…) ter prižnica. - Vsi drugi likovni izraziti elementi (križev pot…). - Vsi duhovniški nagrobniki, vzidani ali prislonjeni ob cerkvene fasade.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3), varstveni režim za spominske objekte in kraje (A-9.4) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 118 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije †ojn—2v—s2–2gerkev2w—rijineg—2rojstv— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IUQW

IUQW

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2PV weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2vok—

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 52 Ime: Zagozdac - Cerkev Marijinega vnebovzetja EŠD: 2818

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Dolenja Podgora Parcelna številka: *1

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Dolenja Podgora Parcelna številka: *1, *3, *130, 1

OPIS ENOTE (A-4) Cerkev na hribčku na robu vasi je v prvič navedena leta 1689 v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske. Njena proti vzhodu orientirana, dokaj velikopotezna enotno pozidana arhitektura, ki jo oblikujejo tristrano zaključen prezbiterij, pravokotna ladja in zvonik, ima fasade členjene z vertikalnimi in horizontalnimi pasovi. Notranjost je enoten baročen prostor, z vitkimi stebri razdeljen v tri ladje. Glavni oltar je kvalitetno delo iz začetka 18. stoletja. V atiki je slika Maksima Sedeja mlajšega iz leta 1998. Do 2. svetovne vojne je bila cerkev priljubljena romarska pot prebivalcev Poljanske doline in Kočevskega.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Stavba je s svojo izpostavljeno lego na vzpetini ohranila prvotno prostorsko razmerje z ostalimi stavbnimi strukturami vasi. Skupaj s staro šolo, lipo in vaškim kalom oblikuje enega najbolj slikovitih ambientov v Poljanski dolini. - Enotno zasnova baročna cerkvena arhitektura, pogorela leta 1949 in obnovljena v 80-tih letih 20. stoletja, ohranja stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo 18. in 20. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Je pomemben člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Poljanske doline in Bele krajine. - Dekorativna členitev fasad oblikuje podobo enega najbolj zanimivih spomenikov v Beli krajini. - Baročen glavni oltar je ohranil svojo avtentično substanco v več ali manj neokrnjeni obliki, s čimer je podan velik potencial za prepoznavanje historičnih likovnih tehnik in njihove uporabe. - Cerkev, ki je do druge svetovne vojne slovela kot božja pot, lepo zaokrožuje Marijina romarska središča v Beli krajini. - Cerkev in njena oprema pričata o verski pripadnosti prebivalcev, njihovi likovno estetskih potencialih ter o kulturno-zgodovinskem kontekstu časa, v katerem sta nastali.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru in njegova lega v naselju.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 119 - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev in posamezni stavbni detajli (portali, okna, vrata…). - Struktura sten z ometi ter dekorativna členitev zunanjščine. - Glavni in edini oltar z vsemi sestavinami (tabernakelj, kipi, slika...).

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1) in varstveni režim za druge objekte in naprave (A-9.5).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 120 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije —gozd—™2–2gerkev2w—rijineg—2vne˜ovzetj— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PVIV

PVIV

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2RQ weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2holenj—2€odgor—

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 53 Ime: Zilje - Cerkev sv. Antona Padovanskega EŠD: 2174

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Preloka Parcelna številka: *108

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Preloka Parcelna številka: *108, *109/2, *109/3, *109/4, *110, 3391/2, 3392/1, 3392/2, 3398/9, 3410/4- del, 3526-del, 3531, 3532, 3534, 3535, 3536, 3537, 3538/1, 3538/2, 3540, 3541/1, 3541/2, 3543/1, 3543/2, 3543/3, 3544, 3545, 3546, 3547, 3551, 3554, 5150-del

OPIS ENOTE (A-4) Proti vzhodu orientirana cerkev na pokopališču na 299 m visoki razgledni točki nad Srednjimi Ziljami je v pisanih virih prvikrat navedena leta 1526. Njeno arhitekturo, ki je rezultat večjih predelav srednjeveške stavbe v 18. in v drugi polovici 19. stoletja, sestavljajo oktogonalen in kupolasto obokan prezbiterij, podolžna, banjasto obokana ladja, pred njeno zahodno fasado prislonjen zvonik in k južni steni prislonjena velika zakristija. Glavni oltar je iz 19. stoletja, kipi na njem so tirolsko delo, oba stranska oltarja sta izdelek Jerebove podobarske delavnice iz Metlike. V zakristiji je oltar sv. Antona Padovanskega, v osnovi še iz 17. stoletja.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Zaradi svoje osamljene in izpostavljene lege je cerkev eden od prostorsko pomembnejših spomenikov v Beli krajini in daje obkolpskemu prostoru značilno prepoznavnost. - Cerkvena stavba priča o razvoju podeželske sakralne arhitekture skozi različna časovna in stilna obdobja poznega srednjega veka do 20. stoletja. - Stranska oltarja, izdelek Jerebove delavnice iz Metlike s konca 19. stoletja, sta pomemben člen v poznavanju zmogljivosti te podobarske delavnice. - Glavni oltar, predvsem njegovi kipi, izdelki tirolskih podobarskih delavnic s konca 19. stoletja, so pomemben člen v poznavanju razširjenosti izdelkov teh delavnic.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 121 - Oltarček sv. Antona Padovanskega, v osnovi še iz 17. stoletja, je eden redkih ohranjenih podobarskih izdelkov iz tega stoletja v Beli krajini. - Raznolika motivika oltarne in druge oprema priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter o kulturno-zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastala.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru, njegova lega in višinska dominanta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in njegovo okolico. - Arhitekturna zasnova cerkve, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni detajli (okna, vrata, tlaki…). - Morebitni ostanki starejših arhitekturnih delov pod obstoječimi tlaki. - Glavni oltar iz 19. stoletja (zidana oltarna menza, lesen nastavek) in njemu pripadajoči kipi, izdelek tirolskih podobarskih delavnic. - Stranska oltarja s konca 19. stoletja, delo Jerebove podobarske delavnice iz Metlike. - Kamnit pokopališki zidec, posebej še oba vhoda na pokopališče.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 122 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije ilje2–2gerkev2svF2enton—2€—dov—nskeg— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PIUR

PIUR

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2ue‚vy†eg2II weriloX2 IXSHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2€relok—

Spominski objekti in kraji

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 123

Foto: Judita Podgornik Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 54 Ime: Adlešiči - Spomenik NOB EŠD: 18157

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Adlešiči Parcelna številka: *183-del

OPIS ENOTE (A-4) Okrogel kamnit steber je zaključen z dvema kovanima plamenicama. Posvečen je enajstim domačinom in sedmim hrvaškim partizanom, ki so padli v letih 1941 do 1945. Spomenik je bil postavljen leta 1963 po zamisli Jožeta Zamljena.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK - Avtentična lokacija pokopa. - Spominsko obeležje ohranja spomin na padle in ubite domačine v obdobju 2. svetovne vojne.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA - Avtentičnost lokacije. - Fizična pojavnost objekta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) in varstveni režim za spominske objekte in kraje (A-9.4).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 124 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije edlešièi2–2ƒpomenik2xyf y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IVISU

5 5 IVISU

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2yevt2RI weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2edlešièi

Foto: Judita Podgornik Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 55 Ime: Adlešiči - Spomenik padlim v 1. in 2. svetovni vojni EŠD: 22703

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Adlešiči Parcelna številka: *183-del

OPIS ENOTE (A-4) Nagrobni spomenik z reliefno plastiko Matere s padlim sinom, ki jo je izdelal Janez Gregorka, je posvečen padlim v 1. in 2. svetovni vojni. Posvetilne verze je sestavil Božo Račič. Spomenik je bil postavljen 1948.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK - Spominsko obeležje ohranja spomin na padle in ubite domačine v obdobju 1. in 2. svetovne vojne. - Je eden prvih tovrstnih spomenikov, ki so bili postavljeni v Beli krajini po koncu 2. svetovne vojne - Je edino tovrstno spominsko obeležje, ki ohranja spomin na padle v 1. in 3. svetovni vojni.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA - Avtentičnost lokacije. - Fizična pojavnost objekta – posebej reliefna plastika. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) in varstveni režim za spominske objekte in kraje (A-9-4).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 125 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije edlešièi2–2ƒpomenik2p—dlim2v2IF2in2PF2svetovni2vojni y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PPUHQ

5 5 PPUHQ

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2yevt2RI weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2edlešièi

Foto: Judita Podgornik Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 56 Ime: Bojanci - Spomenik NOB EŠD: 18311

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Bojanci Parcelna številka: 139/2-del

OPIS ENOTE (A-4) Na skupnem grobu, v katerem je pokopanih sedem partizanov, padlih v letih 1941 do 1945, stoji nagrobnik z imeni padlih domačinov in pokopanih. Grob je bil urejen 1978 po zamisli G. Šuklje.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK - Avtentična lokacija pokopa. - Spominsko obeležje ohranja spomin na padle in ubite domačine v obdobju 2. svetovne vojne.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA - avtentičnost lokacije. - Fizična pojavnost objekta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) in varstveni režim za spominske objekte in kraje (A-9.4).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 126 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije foj—n™i2–2ƒpomenik2xyf y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IVQII

5 IVQII

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2RW weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2foj—n™i

Foto: Judita Podgornik Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 57 Ime: Cerkvišče - Spomenik NOB EŠD: 19324

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Cerkvišče Parcelna številka: 2332-del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Cerkvišče Parcelna številka: 2331-del, 2332-del

OPIS ENOTE (A-4) Nepravilno oblikovan, večstraničen kamen, ki je bil prvotno postavljen na tri tanke železne podstavke, je posvečen napadu belokranjskih partizanov na italijanske vojake septembra 1941. Spomenik je oblikoval Jakob Savinšek, postavljen je bil leta 1960.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Avtentična lokacija dogodka. - Spomenik sodi med zadnja pomembnejša dela kiparja Jakoba Savinška. Je najbolj revna, minimalistična in neznatna plastika, ki zaključuje sentimentalni humanizem, leporečje in esteticizem, ki so dolgo igrali pomembno vlogo pri spomenikih NOB ( Špelca Čopič, Kiparstvo na prostem, v Jakob Savinšek 1922 – 1961, Ljubljana, 1994).

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Avtentičnost lokacije. - Fizična pojavnost obeležja. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za spominske objekte in kraje (A-9.4) in dodatni varstveni režim: - smiselno bi bilo ponovno vrniti spomeniku prvotno podobo in ga postaviti na tri železne podstavke.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivna območja (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 127 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije gerkvišèe2–2ƒpomenik2xyf y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IWQPR

5 IWQPR

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2PW weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2gerkvišèe

Foto: Judita Podgornik Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 58 Ime: Črnomelj - Spomenik Janku Starihi EŠD: 24088

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Črnomelj Parcelna številka: 78/7-del, 78/10

OPIS ENOTE (A-4) Kamnit doprsni kip narodnega heroja Janka Starihe (1922-1942) je pritrjen na kamnit podporni zid. Okolica spomenika je parkovno urejena. Avtor spomenika, postavljenega 1954, je Julij Renko.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK - Spomenik je posvečen domačinu, narodnemu heroju. - S parkovno ureditvijo in arhitekturno zasnovo dopolnjuje mestni prostor in sicer križišču dveh cest daje poseben pomen.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA - Avtentičnost lokacije. - Fizična pojavnost objekta – kip, kamniti zid, ki zamejuje zadnjo stran spomenika, park pred spomenikom. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) in varstveni režim za spominske objekte in kraje (A-9.4).

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivna območja (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 128 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije Èrnomelj2–2ƒpomenik2t—nku2ƒt—rihi y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PRHVV

PRHVV

5

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2PU weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2Èrnomelj

Foto: Judita Podgornik Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 59 Ime: Črnomelj - Spomenik padlim v 1. svetovni vojni EŠD: 9676

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Črnomelj Parcelna številka: 82/2-del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Črnomelj Parcelna številka: 82/2, 85, 90/1, 1126/30-del

OPIS ENOTE (A-4) Spomenik, postavljen leta 1938, je zgrajen iz grobo klesanih kamnitih blokov, ki tvorijo usločeno steno. Na posameznih kamnitih blokih so izpisana imena padlih, v sredini pa je postavljen bronasti relief z motivom matere in mrtvega vojaka, delo kiparja Franceta Goršeta. Leta 1979 je bila dodana pod relief spominska plošča, ki je posvečena dvema Belokranjcema, žrtvama upora vojakov v Judenburgu leta 1918. Vtis celotnega spomenika, ki stoji na bregu pod osnovno šolo, je zaradi odprtega prostora mogočnejši. Zelena, nepozidana površina ob in za spomenikom ustvarja svojevrstno kuliso in daje spomeniku mogočnejši videz.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Spomenik sodi med večje objekte te vrste pri nas in je le eden od dveh spominskih obeležij posvečenih padlim v 1. svetovni vojni, ki so bila postavljena v Beli Krajini.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Fizična pojavnost objekta – relief, napisi iz kovanih črk, plošča ubitima v Judenburgu, parkovna ureditev neposredne okolice. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) in varstveni režim za spominske objekte in kraje (A-9.4).

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivna območja (A-10.1) in določilo, da celotno vplivno območje spomenika ostane nepozidano.

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 129 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije Èrnomelj2–2ƒpomenik2p—dlim2v2IF2svetovni2vojni y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2WTUT

5 WTUT

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2PU weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2Èrnomelj

Foto: Judita Podgornik Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 60 Ime: Dalnje Njive - Francoski kamen EŠD: 19325

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Sinji vrh Parcelna številka: 3674/148-del

OPIS ENOTE (A-4) Na kamniti plošči, ki leži tik ob bregu reke Kolpe, je vklesana letnica 1813. Po ljudski pripovedi naj bi na tem mestu domačini leta 1813 pobili francoske vojake in jih vrgli v reko Kolpo.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Avtentična lokacija zgodovinskega dogodka. - Edini tovrstni spomenik v občini in širše. - Povezava z ljudskim izročilom.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Avtentičnost lokacije. - Fizična pojavnost objekta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) in varstveni režim za spominske objekte in kraje (A-9.4).

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivna območja (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 130 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije h—lnje2xjive2–2pr—n™oski2k—men2 y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IWQPS

5 IWQPS

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2PT weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2ƒinji2vrh

Foto: Judita Podgornik Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 61 Ime: Dragatuš - Spomenik NOB EŠD: 9375

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Dragatuš Parcelna številka: *329

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Dragatuš Parcelna številka: *329, 1215/1-del, 1215/2, 1276/1-del

OPIS ENOTE (A-4) Na betonskem stebru so pritrjene kamnite plošče s posvetili in imeni 74 padlih. Spomenik je bil postavljen leta 1955 po načrtu arhitekta Borisa Kobeta. Posvečen je dogodkom iz zgodovine Dragatuša: predvojnim demonstracijam 1935, ki so zahtevale eno smrtno žrtev, bombardiranju vasi 1944, ko so nemška letala na vas odvrgla več kot sto bomb ter padlim borcem in žrtvam fašizma iz Dragatuša in okolice.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Avtentična lokacija zgodovinskih dogodkov – demonstracije 5. 5. 1935, bombardiranje vasi 5. 5. 1944. - skupni spomenik dogodkom v kraju in padlim domačinom.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Avtentičnost lokacije. - Fizična pojavnost objekta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) in varstveni režim za spominske objekte in kraje (A-9.4).

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivna območja (A-10.1) in varstveni režim za arheološka najdišča (A-9.2).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 131 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije hr—g—tuš2–2ƒpomenik2xyf y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2WQUS

WQUS

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2RU weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2hr—g—tuš

Foto: Judita Podgornik Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 62 Ime: Kvasica - Spomenik NOB EŠD: 19322

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Tanča gora Parcelna številka: 5092

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Tanča gora Parcelna številka: 5059, 5060, 5061, 5062, 5063, 5064-del, 5071, 5073, 5074, 5075, 5076, 5077, 5078-del, 5079, 5080, 5081, 5082, 5083, 5084/1, 5084/2, 5085, 5086, 5087, 5088, 5089, 5090, 5091, 5092, 5093, 5094, 5095, 5096, 5097, 5098, 5099, 5139

OPIS ENOTE (A-4) Kamnita skulptura stilizirane glave, ki lebdi na treh kovinskih nosilcih, obeležuje spopad hrvaških partizanov s kolono italijanskih vojakov septembra 1942. Avtor spomenika, postavljenega 1959, je Jakob Savinšek.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Avtentična lokacija dogodka. - Prvo sodelovanje hrvaških in slovenskih partizanskih enot. - Kip Glava, ki je narejen iz grobo klesane kamnite gmote, sodi med pomembnejša dela kiparja Jakoba Savinška.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Avtentičnost lokacije. - Fizična pojavnost objekta oziroma celotnega obeležja. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) in varstveni režim za spominske objekte in kraje (A-9.4).

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivna območja (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 132 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije uv—si™—2–2ƒpomenik2xyf y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IWQPP

IWQPP

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2QT weriloX2 IXSHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2„—nè—2gor—

Foto: Judita Podgornik Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 63 Ime: Lokve pri Črnomlju - Spomenik NOB EŠD: 9385

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Talčji vrh Parcelna številka: 283

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Talčji vrh Parcelna številka: 283, 284, 285, 5375/4-del, 5375/5

OPIS ENOTE (A-4) Kamnit, usločen steber je s podstavkom vred visok 185 cm, širok od 48 do 68 cm, globok pa od 150 cm v sredini do 70 cm na zgornjem in spodnjem delu. Na sprednji strani je v sredini izklesan šop listov, vanje pa je vstavljena kovinska črka S. Na zgornjem in spodnjem delu sta posvetilna napisa. Do platoja, na katerem je postavljen spomenik, vodijo stopnice. Avtor spomenika, postavljenega 22. 07. 1952, je arhitekt Branko Kocmut. Spomenik NOB v Lokvah pri Črnomlju stoji na območju, kjer je bilo od septembra leta 1944 in do aprila 1945 naselje lesenih barak Glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije (GŠ NOV in POS). Posvečen je komandantu GŠ NOV in POS Francu Rozmanu - Stanetu in soborcem, ki so izgubili življenje v tragični nesreči med preizkušanjem orožja v začetku novembra 1944.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Avtentična lokacija zgodovinskega dogodka. - Spominsko obeležje ohranja spomin na tragično nesrečo ter v nesreči smrtno ranjenega komandanta NOV in POS Franca Rozmana - Staneta.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Avtentičnost lokacije. - Fizična pojavnost objekta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) in varstveni režim za spominske objekte in kraje (A-9.4).

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivna območja (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 133 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije vokve2pri2Èrnomlju2–2ƒpomenik2xyf y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2WQVS

WQVS

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2IU weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2„—lèji2vrh

Foto: Tanja Mesojedec, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 64 Ime: Ogulin - Slopno znamenje EŠD: 19318

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: 2372/6-del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: 604/1-del, 612-del, 613-del, 614-del, 1039, 1040/2, 2372/6-del

OPIS ENOTE (A-4) Slopno znamenje z letnico 1766, ki stoji na samem ob cesti iz Vinice proti Perudini severno od vasi Ogulin, je pozidano na živi skali. Ima kvadraten tloris, v zgornjem delu slopa je na vsaki stranici po ena polkrožno oblikovana niša. Pokrito je s pločevinasto štirikapnico. Posamezne stranice slopa so okrašene z dekorativno poslikavo v obliki v krog vrisanih zvezd.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Znamenje je eno od redkih znamenj v Beli krajini in edino iz 18. stoletja v Beli krajini. - Je pomemben člen v poznavanju posameznih tipov znamenj, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine. - Priča o verski pripadnosti prebivalcev, njihovih likovno estetskih potencialih ter o kulturno- zgodovinskem kontekstu časa, v katerem je nastalo.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost in lega spomenika v prostoru. - Arhitekturna zasnova znamenja, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli. - Struktura sten z ometi in morebitnimi poslikavami pod ometi in beleži.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3), varstveni režim za spominske objekte in kraje (A-9.4) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 134

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 135 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije ygulin2–2ƒlopno2zn—menje y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IWQIV

5 IWQIV

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2IW weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2†ini™—

Foto: Judita Podgornik Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 65 Ime: Stari trg ob Kolpi - pomembnejši grobovi EŠD: 10110

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Stari trg ob Kolpi Parcelna številka: *1

OPIS ENOTE (A-4) Na pokopališču v Starem trgu, ki leži ob župnijski cerkvi, so ohranjeni starejši nagrobniki pomembnejših prebivalcev Starega trga ter štirje grobovi padlih partizanov. Posamezni grobovi so raztreseni po celotnem arealu pokopališča

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Avtentičnost – ohranjena prvotna podoba in lokacija posameznih nagrobnikov. - Pričevalnost – ohranjeni nagrobniki pomembnih posameznikov in družin pričajo o zgodovini kraja in njegovih prebivalcih.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Avtentičnost lokacije. - Fizična pojavnost objekta – oblika nagrobnikov, napisi na nagrobnikih, železne ograje, posamezni kamniti okvirji. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) in varstveni režim za spominske objekte in kraje (A-9.4).

- na željo novega najemnika grobne parcele se lahko starejše nagrobne plošče ali nagrobni spomeniki odstranijo in nepoškodovani prenesejo v za to določen prostor – lapidarij. Ta se določi v okviru pokopališča skupaj z upravljavcem. - grobovi padlih partizanov z nagrobniki se ohranjajo na obstoječih lokacijah; - sanacija, obnova, premestitev ali odstranitev varovanega nagrobnega spomenika in plošče ni možna brez kulturnovarstvenih pogojev in na njihovi podlagi kulturnovarstvenega soglasja.

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 136 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije ƒt—ri2trg2o˜2uolpi2–2€omem˜nejši2gro˜ovi y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IHIIH

IHIIH

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2Q weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2ƒt—ri2trg2o˜2uolpi

Foto: Dušan Strgar, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 66 Ime: Vinica - Kapelice križevega pota na Žežlju EŠD: 10113

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: 1231/4, 1230/2-del

OPIS ENOTE (A-4) Kapelice križevega pota ob stari romarski poti iz Vinice do Marijine cerkve na Žežlju je dal na prelomu 19. in 20. stoletja postaviti viniški gostilničar Jurij Benetič. Pozidane so na pravokotni talni osnovi in pokrite s pločevinasto dvokapno streho. Proti poti se odpirajo s polkrožnimi nišami, v katerih so slike (olje na platnu) križevega pota po Fürichu, delo Franceta Blaznika iz leta 1895. Na začetku poti ob križevem potu stojita večji kapeli Marije Pomočnice in Jezusa na Oljski Gori.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Kapele križevega pota, razvrščene ob stari romarski poti na Žeželj po južnem pobočju Viniške gore, ohranjajo prvotno razmerje v prostoru in predstavljajo edino takšno prostorsko kompozicijo v Beli krajini. - So pomembne člen v poznavanju stilnih tokov, njihovega nastanka in razvoja v umetnostnem patrimoniju Bele krajine. - Ohranjajo avtentično stavbno substanco in konstrukcijsko zasnovo s konca 19. in začetka 20. stoletja ter s tem velik potencial za poznavanje historičnih gradbenih materialov in njihove uporabe. - Predstavljajo izjemen primer donacije, pričajo o verski pripadnosti prebivalcev, o njihovih likovno- estetskih potencialih ter o kulturno-zgodovinskem kontekstu časa, v katerem so nastale.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost in lega spomenika v prostoru. - Arhitekturna zasnova kapel, njihova namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev in posamezni stavbni detajli. - Struktura sten z ometi. - Vsa oprema kapel (slike, kipi…). - Kamnite stopnice na posameznih odsekih romarske poti.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in ), varstveni režim za spominske objekte in kraje (A-9.4) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 137

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 138 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije †ini™—2–2u—peli™e2križeveg—2pot—2n—2Žežlju y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IHIIQ

IHIIQ

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2IW weriloX2 IXPHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2†ini™—

Foto: Judita Podgornik Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 67 Ime: Vinica - Spomenik Viniški republiki EŠD: 19319

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: *1/5-del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: *1/5, 549/7

OPIS ENOTE (A-4) Spomenik v obliki bronastega kvadra, ki v zgornjem delu preide v stilizirane človeške figure, je posvečen Viniški republiki, tridnevni državni tvorbi, ki je bila samooklicana 21. aprila 1919. Avtor 1979 postavljenega spomenika je Jože Vrščaj.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Viniška republika je edinstven dogodek v tem delu Slovenije, ki je nastala tako zaradi lokalnih razmer kot tudi odmev na Oktobrsko revolucijo. - Edini tovrstni spomenik v občini Črnomelj.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Fizična pojavnost objekta. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) in varstveni režim za spominske objekte in kraje (A-9.4).

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivna območja (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 139 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije †ini™—2–2ƒpomenik2†iniški2repu˜liki y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IWQIW

IWQIW 5

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2IW weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2†ini™—

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 68 Ime: Zilje - Kapelica svete Družine EŠD: 7464

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Preloka Parcelna številka: 4242/3-del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Preloka Parcelna številka: 4240, 4242/3-del, 5154/4-del

OPIS ENOTE (A-4) Kapela pri stanovanjski hiši Zilje 42 v nekdaj samostojni vasi Srednje Zilje, ob stari, danes opuščeni cesti Preloka–Vinica, je bila postavljena ok. leta 1905 kot spomin na Jožefa Balkovca (14.1.1883– 3.9.1905) iz Zilj št. 25, ki se je ponesrečil v Ameriki. Pozidana je na kvadratni tlorisni osnovi, njena arhitektura pa kaže novogotske stilne elemente. Fasade so členjene z dekorativnimi elementi, izdelanimi v ometu. Na oltarčku je kip sv. Družine, izdelek južnotirolskih podobarskih delavnic.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Kapela je ena redkih sakralnih arhitektur, pozidanih v prvi četrtini 20. stoletja obkolpskem prostoru. - Kapela je eden redkih ohranjenih spominov na veliko izseljevanje Belokranjcev v Ameriko, ki je bilo značilno za čas pred 1. svetovno vojno.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru in njegova lega v naselju. - Arhitekturna zasnova kapele, njena namembnost, originalna stavbna substanca, stavbna členitev ter posamezni stavbni detajli. - Struktura sten z ometi in poslikavami. - Oltarček s kipom sv. Družine, izdelek južnotirolskih podobarskih delavnic z začetka 20. stoletja.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 140 - Spominska plošče, vzidana na pročelju kapele, z napisom, ki govori o tem, kdo, kdaj in zakaj je postavil kapelo.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in ), varstveni režim za spominske objekte in kraje (A-9.4) in posebna določila: - Ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivna območja (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 141 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije ilje2–2u—peli™—2svete2hružine y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2URTR

URTR

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2ue‚vy†eg2II weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2€relok—

Drugi objeti in naprave

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 142

Foto: Dušan Štepec, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 69 Ime: Breg pri Sinjem vrhu - Mlin in jez EŠD: 10086

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Sinji vrh Parcelna številka: *197, *198, 4743-del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Sinji vrh Parcelna številka: *197, *198, *199, *202, 3674/101-del, 3688/2, 3689, 4737/1-del, 4743-del

OPIS ENOTE (A-4) Mlin z dvojnim lastništvom stoji v Bregu pri Sinjem vrhu, na poplavni terasi v kanjonu reke Kolpe. Domačini ga poznajo pod imenom Breška malenica. Zasnovan je kot pritlična, iz kamna zidana in v celoti podkletena stavba. Z daljšo stranico je mlin delno vkopan v strm breg. Njegov vrhkletni del je z leseno steno razdeljen na dva dela. V vzhodnem delu stoji v celoti ohranjen en par mlinskih kamnov z vsemi sestavnimi deli, prenosnim in pogonskim mehanizmom. V zahodnem delu sta ohranjena dva para mlinskih kamnov brez prenosnega in pogonskega mehanizma. Ob mlinu so ohranjeni betonska korita in zapornica ter eno mlinsko kolo, ki občasno še poganja en mlinski par kamnov v vzhodnem delu mlina.

Mlin v Bregu se v pisnih virih omenja od 16. stoletja, od vsega začetka kot dvolastniški mlin. V preteklosti je bil večkrat predelan, ker ga je Kolpa poplavljala in poškodovala. Njegova sedanja podoba je posledica obnov v 18., 19. in 20. stoletju. Zahodni del mlina je starejši, po vsej verjetnosti še iz 2. polovice 18. ali z začetka 19. stoletja. Vzhodni del je mlajši, po vsej verjetnosti je sedanjo podobo dobil šele v drugi polovici 19. stoletja. Mlin je imel prvotno v zahodnem delu tri pare kamnov, v vzhodnem delu pa stope. V drugi polovici 19. stoletja je bil njegov vzhodni del povečan. Leta 1965 je mlin imel šest parov kamnov, ki jih je poganjalo šestero lesenih vodnih koles na spodnjo vodo. Leta 1982 je bil mlin nazadnje prenovljen. Takrat sta lastnika mlina odstranila lesena korita in jih nadomestila z betonskimi, mlin pa preuredila na štiri pare mlinskih kamnov s pogonom na dva mlinska kolesa. Lastnik zahodnega dela mlina je prenehal z mletjem v devetdesetih letih 20. stoletja, lastnik vzhodnega dela mlina pa je pred kratkim tudi prenehal z mletjem, občasno pa mlin še odpre in ga pokaže organiziranim skupinam. Ob mlinu je ohranjen kamniti jez z značilno vijugasto zasnovo. Jez je bil po vzoru starega rekonstruiran leta 2009.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Ohranjenost mlina v izvirni obliki. - Materialna pričevalnost mlina kot tehniške dediščine v Beli krajini. - Tipološka posebnost zasnove mlina zaradi lege v kanjonu in hudourniškega značaja reke Kolpe.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 143 - Gradbenotehnična in obrtniška izvedba mlinskih naprav, prenosnega in pogonskega mehanizma.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru (višina, gabariti, volumen). - Tlorisna zasnova in gradbena substanca mlina. - Odprtine za vretena v južni steni mlina. - Mlinski kamni, prenosni in pogonski mehanizem v mlinu. - Oblika jezu, betonskih korit in zapornic. - Prvotna namembnost - dopuščena pa je tudi sprememba namembnosti za vzgojno izobraževalne in turistične namene. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in varstveni režim za druge objekte in naprave (A-9.5) ter upoštevati še specifične določbe: - vse posege v spomenik in njegove dele je potrebno podrediti ohranjanju varovanih sestavin v obliki, legi, gabaritom, konstrukciji, materialom, strukturi in barvni podobi; - dovoli se redno vzdrževanje in obnavljanje celote ter pripadajočih ovrednotenih sestavin spomenika s tradicionalnimi tehnikami in naravnimi materiali; - prepovedano je postavljati nosilce reklam in drugih oznak ter jih kakorkoli nameščati na fasado ali druge arhitekturne elemente fasade; - pri tehničnem posodabljanju spomenika in zagotavljanju dostopa gibalno oviranim osebam je treba kar najbolj ohranjati varovane sestavine spomenika; - ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom, ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

UPRAVLJANJE SPOMENIKA Način upravljanja s spomenikom naj uprava Krajinskega parka Kolpa uredi z obema lastnikoma mlina.

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 144 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije freg2pri2ƒinjem2vrhu2–2wlin2in2jez y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IHHVT

IHHVT

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2PS weriloX2 IXPHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2ƒinji2vrh

Foto: Dušan Štepec, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 70 Ime: Črešnjevec pri Dragatušu - Vodnjak na domačiji Črešnjevec 2 EŠD: 12900

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Belčji vrh Parcelna številka: 2522-del

OPIS ENOTE (A-4) Kamnit vodnjak – kapnica stoji v južnem delu vasi, na domačiji Črešnjevec 2, po domače pri Movrinovih. Vodnjak ima do višine dveh metrov s kamnom obzidan in z betonsko ploščo pokrit nadzemni del okroglega tlorisa. V obodu so vgrajena lesena vrata, skozi katera je dostop lesene vodne črpalke in manjšega zidanega korita, ki stoji v njegovi notranjščini.

Vodnjak je bil zgrajen v drugi polovici 19. stoletja in so ga lastniki uporabljali za pitno vodo vse do izgradnje vodovoda. Movrinov vodnjak je bil obnovljen leta 2011 v okviru projekta Viri življenja.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Ohranjenost vodnega vira v izvirni obliki. - Materialna pričevalnost nekdanje oskrbe s pitno vodo v Beli krajini. - Redkost ohranjenega obzidanega vodnega vira na območju občine Črnomelj in širše v Beli krajini. - Tipološka pomembnost vodnega vira v razvoju oskrbe z vodo na podeželju. - Gradbenotehnična in obrtniška izvedba kamnitega oboda nad vodnim izvirom.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru (višina, gabariti, volumen). - Oblika ravne betonske strehe. - Tlorisna zasnova in gradbena substanca kamnitega oboda nad izvirom vode. - Oblika in materialna substanca podzemnega dela vodnjaka ter vodne črpalke in korita nad njim; - Obstoječa oblika oziroma platoja pred vodnim virom, vključno z informativno tablo. - Prvotna namembnost - dopuščena je tudi sprememba namembnosti za vzgojno izobraževalne in turistične namene. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 145 OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) ), varstveni režim za druge objekte in naprave (A-9.5) in dodatni varstveni režim, ki je prilagojen značaju in vsebini spomenika: - ohranjanje stavbne zasnove vključno z ravno betonsko streho; - ohranjanje lesenih vrat v zidanem obodu; - vse posege v spomenik in njegove dele je potrebno podrediti ohranjanju varovanih sestavin v obliki, legi, gabaritom, konstrukciji, materialom, strukturi in barvni podobi; - dovoli se redno vzdrževanje in obnavljanje celote ter pripadajočih ovrednotenih sestavin spomenika s tradicionalnimi tehnikami in naravnimi materiali; - prepovedano je postavljati nosilce reklam in drugih oznak ter jih kakorkoli nameščati na fasado ali druge arhitekturne elemente fasade; - pri tehničnem posodabljanju spomenika in zagotavljanju dostopa gibalno oviranim osebam je treba kar najbolj ohranjati varovane sestavine spomenika; - ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom, ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 146 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije Èrešnjeve™2pri2hr—g—tušu2–2†odnj—k2n—2dom—èiji2Èrešnjeve™2P y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IPWHH

5 IPWHH

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2RV weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2felèji2vrh

Foto: Dušan Štepec, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2

Zap. št.: 71 Ime: Damelj - Mlin z žago EŠD: 23890

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Damelj Parcelna številka: *82/1, *82/2, *82/3, 1142-del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Damelj Parcelna številka: *82/1, *82/2, *82/3, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64/1, 64/2, 64/3, 65, 66, 67, 68, 1139-del, 1142-del, 1143/4, 1143/44-del, 1143/46, 1143/47, 1143/6-del, 1143/8

OPIS ENOTE (A-4) Iz kamna zidan vodni mlin in žaga venecijanka stojita na poplavni terasi ob reki Kolpi, vzhodno od vasi jugovzhodno od vasi. Mlin stoji z daljšo stranico ob rečni strugi, vzporedno z mlinom stoji žaga. Skupaj predstavljata kombiniran vodni obrat, ki ej v lasti dveh družin. Njegov severni del (severni del mlina in žaga) je v lasti Petrovovih, južni del (južni del mlina) pa je v lasti Matakovih iz Damlja. Mlin ima pogon na spodnjo vodo. Mlin v Damlju, ki je znan od druge polovice 18. stoletja, je deloval do sedemdesetih let 20. stoletja. Žaga ob njem je mlajšega nastanka, iz 1924 in je delovala do leta 1955. Mlin je v začetku 19. stoletja deloval na pet kamnov. Po drugi svetovni vojni pa na dva. Imel je tudi dve mlinski kolesi, eno je poganjalo en par mlinskih kamnov, drugo pa en par kamnov in žago.

Mlin je bil nazadnje obnovljen leta 1969, od takrat je tudi njegovo sedanje južno pročelje, na katerem je pritrjena spominska plošča o tem, da je tu slovenska delegacija na poti v Jajce, na 2. zasedanje AVNOJ-a prečkala Kolpo. Obeležje je ob 30-letnici OF postavila Mladina Slovenije.

Ob mlinu z žago je ohranjen kamniti jez z značilno vijugasto zasnovo. Jez je bil po vzoru starega rekonstruiran leta 2009.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Ohranjenost vodnega vira v izvirni obliki. - Materialna pričevalnost nekdanje oskrbe s pitno vodo v Beli krajini. - Redkost ohranjenega obzidanega vodnega vira na območju občine Črnomelj in širše v Beli krajini. - Tipološka pomembnost vodnega vira v razvoju oskrbe z vodo na podeželju. - Gradbenotehnična in obrtniška izvedba kamnitega oboda nad vodnim izvirom.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru (višina, gabariti, volumen). - Oblika jezu.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 147 - Tlorisna zasnova in gradbena substanca mlina in žage. - Spominsko obeležje na mlinu. - Odprtine za vretena v zahodni steni mlina. - Mlinski kamni in prenosni mehanizem v mlinu. - Gater s sanmi in pogonski mehanizem v žagi. - Prvotna namembnost - dopuščena je tudi sprememba namembnosti za vzgojno izobraževalne in turistične namene. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) ), varstveni režim za druge objekte in naprave (A-9.5) in dodatni varstveni režim, ki je prilagojen značaju in vsebini spomenika. - vse posege v spomenik in njegove dele je potrebno podrediti ohranjanju varovanih sestavin v obliki, legi, gabaritom, konstrukciji, materialom, strukturi in barvni podobi; - dovoli se redno vzdrževanje in obnavljanje celote ter pripadajočih ovrednotenih sestavin spomenika s tradicionalnimi tehnikami in naravnimi materiali; - prepovedano je postavljati nosilce reklam in drugih oznak ter jih kakorkoli nameščati na fasado ali druge arhitekturne elemente fasade; - pri tehničnem posodabljanju spomenika in zagotavljanju dostopa gibalno oviranim osebam je treba kar najbolj ohranjati varovane sestavine spomenika; - ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom, ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 148 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije h—melj2–2wlin2z2ž—go y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PQVWH

PQVWH

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2PU weriloX2 IXPHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2h—melj

Foto: Dušan Strgar, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 72 Ime: Drežnik - Lisičeva kašča EŠD: 25577

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Nova lipa Parcelna številka: *147

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Nova lipa Parcelna številka: *147, 714/1-del, 715, 716-del, 935/1-del, 936-del, 937-del, 938/1-del, 939/1- del, 1880/1-del

OPIS ENOTE (A-4) Vrhkletna stavba ima delno vkopano in kamnito zidano klet, ki je bila namenjena spravilu poljskih pridelkov, nad njo pa lesena kašča za spravilo žita z zunanjim hodnikom, Tik ob stavbi stoji zunanja konstrukcija za diro oziroma leseno sušilnico . Ohranjena je zunanja podoba kašče s konca 19. stoletja. Stavba stoji ob cesti, v severovzhodnem delu vasi in je bila sestavni del Lisičeve domačije.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Ohranjenost stavbe. - Pričevalnost načina in materialov gradnje. - Pričevalnost različnih funkcij ene stavbe. - Tipološka pomembnost stavbe.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru (gabariti, volumen). - Tlorisna zasnova in materiali gradnje in konstrukcija, lesena dira. - Namembnost, dopustna je dopolnitev namembnosti za vzgojno izobraževalne in turistične namene. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za nepremične kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za druge objekte in naprave (A-9.5) ) in dodatna določila: - ohranja se izgled in namen stavbe; - vse posege v spomenik in njegove dele je potrebno podrediti ohranjanju varovanih sestavin v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji in tradicionalnim dejavnostim; - dovoli se redno vzdrževanje in obnavljanje celote ter pripadajočih ovrednotenih sestavin spomenika s tradicionalnimi tehnikami in naravnimi materiali;

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 149 - prepovedano je postavljati nosilce reklam in drugih oznak ter jih kakorkoli nameščati na ali ob stavbo.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 150 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije hrežnik2–2visièev—2k—šè—2 y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PSSUU

PSSUU

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2IV weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2xov—2lip—

Foto: Judita Podgornik Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 73 Ime: Kanižarica - Rudnik EŠD: 19941

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Dobliče Parcelna številka: 2342/120, 2342/121, 2342/122

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Dobliče Parcelna številka: 2342/120, 2342/121, 2342/122, 2342/123, 2342/124, 2342/125, 2342/193, 2342/198, 2342/200, 2342/202, 2342/261, 2342/262, 2342/263, 2342/264, 2342/265, 2342/267, 2342/268, 2342/272, 2342/273, 2342/274, 2342/301, 2342/302, 2342/320

OPIS ENOTE (A-4) Rudnik rjavega premoga v Kanižarici je začel delovati leta 1857, zaprli pa so ga leta 1997. Že v fazi zapiranja so začeli oblikovati muzejsko postavitev, ki prikazuje rudarsko zgodovino Bele krajine, katere najpomembnejši del je ravno nastanek in razvoj premogovnika Kanižarica. Muzej je ločen v tri dele: muzejsko zbirko, izvozni stolp in rudniški rov, ki je bil kot rekonstrukcija za muzejsko predstavitev postavljen nad zemljo po zaprtju rudnika. Celoten sistem rovov je namreč po prenehanju delovanja rudnika zalila podtalnica in niso več dostopni. Muzejska zbirka zajema geološko zgodovino Bele krajine, zgodovino premogovnika Kanižarica, proizvodni proces pridobivanja premoga in življenje ob rudniku. Vsi štirje vsebinski sklopi ponujajo obiskovalcu muzeja celovit pogled na zgodovino rudnika, delo v njem in življenje ob njem. Drugi del muzeja predstavljata izvozni stolp in rudniški rov.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Edini ohranjen in prezentiran rudnik v Beli krajini. - Ohranjen je del rudniških naprav – izvozni stolp, strojnica.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Vhod v rudnik s stolpom za dvigalo. - Strojnica z ohranjenimi napravami. - Rekonstrukcija rudniškega rova. - Ohranjena neposredna okolica rudnika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3), in varstveni režim za druge objekte in naprave (A-9.5).

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 151 OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivna območja (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 152 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije u—niž—ri™—2–2‚udnik y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IWWRI

IWWRI

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2QU weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2ho˜lièe

Foto: Dušan Strgar, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 74 Ime: Mala sela -Vodénica EŠD: 28534

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Adlešiči Parcelna številka: 2337-del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Adlešiči Parcelna številka: 2323, 2324, 2325, 2326, 2327, 2328, 2329, 2330, 2331, 2332, 2333, 2334, 2335, 2336, 2337, 2338, 2339, 2340, 2341, 2342, 2343, 2344, 2345, 2346, 2347, 2348, 2349, 2350, 2351, 2352, 2353, 2354, 2355, 2356, 2357, 2358, 2359, 2360, 2361, 2362, 2363, 2364, 2365, 2366, 2367-del, 2427, 2428, 2429, 2430, 2431, 2432, 2433, 2434, 2435, 2436, 2437

OPIS ENOTE (A-4) Vodénica ali ti. vodna jama je v osnovi manjša naravna kotanja na dnu kraške vrtače, kjer se v deževjih zbira voda. Vodni zbiralnik je krožno obzidan z obdelanimi kamni, premera 3 m in višine okrog 5 m ter ima kamnit obok. Dostop do vode je po kamnitih stopnicah, ki imajo z obeh strani kamnit oporni zid. Od vhoda do dna vodénice vodi petnajst kamnitih stopnic. Vodni zbiralnik je bil po izročilu obzidan v drugi polovici 19. stoletja, medtem ko se je obok porušil sredi 80. let 20. stol. Vodénica se nahaja v vrtači pod hribom Izgornik, med naseljema Velika in Mala sela. V rabi je bila do zadnje četrtine 20. stoletja, obnovljena pa je bila leta 2010.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - S svojo pojavnostjo in namembnostjo predstavlja poseben tip vodnega zajetja in vodnega vira. - Po zunanji podobi predstavlja redek tip tovrstne stavbe na dnu vrtače oziroma kraškem svetu v Beli krajini. - Predstavlja neposredno pričo prilagajanja ljudi sušnim razmeram in oskrbi z vodo na kraškem svetu. - Kot poseben tip stavbe in vodnega vira je izjemnega pomena ne samo kot priča tradicionalnega načina življenja ampak tudi gospodarjenja nekdanjih prebivalcev tega območja. - Predstavlja velik potencial za vzgojno-izobraževalne, znanstvene in turistične potrebe.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Lokacija vodnega zbiralnika. - Kamnita zgradba in dostop do vode oziroma material gradnje, konstrukcija, izgled stavbe in vodno zajetje. - Obstoječa namembnost in pričevalnost kulturnega spomenika. - Okolica spomenika.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 153

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) in varstveni režim za stavbe (A-9.3) in varstveni režim za druge objekte in naprave (A-9.5).

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivna območja (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 154 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije w—l—2sel—2–2†odéni™— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PVSQR

5 PVSQR

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2yevt2RI weriloX2 IXPHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2edlešièi

Foto: Judita Podgornik Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 75 Ime: Otovec - Železniški viadukt EŠD: 20284

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Talčji vrh Parcelna številka: 5412/1, 5412/2, 5417/3-del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Talčji vrh Parcelna številka: *359, *360/2, *363, *367, *368, *590, *591, 2544, 2545/1, 2545/2, 2545/3, 2546, 2547, 2548, 2549, 2550, 2551, 2552, 2553, 2554, 2555/2, 2555/3, 2555/4, 2555/5, 2557/1, 2557/2, 2558/1, 2558/2, 2559, 2560, 2561, 2562, 2565, 2566, 2567, 2568, 2572, 2573/3, 2573/4, 2581/2, 2582, 2583/2, 2593, 2594/1, 2594/2, 2596, 2612, 2613, 2619/1, 2619/12, 2619/13-del, 2619/19-del, 2619/2, 2619/20, 2619/21, 2619/22, 2619/25-del, 2619/26, 2619/3, 2619/4, 2619/5, 2619/9-del, 2625/7, 2625/8, 2658/1, 2659/1, 2659/2, 2660, 2661/1, 2661/2, 2662/1, 2662/2, 2662/3, 2662/4, 2663/1, 2663/2, 2664, 2665, 2666, 2667, 2668/1, 2668/2, 2669, 2670, 2671/1, 2671/2, 2672, 2673, 2674, 2675, 2676, 2677, 2678, 2679, 2680, 2681, 2682, 2683, 2684, 2685/1, 2685/2, 2686, 2687, 2688, 2689, 2690, 2691, 2692, 2693, 2694, 2695, 2697, 2698, 2700, 2703, 2704/1, 2704/2, 2704/3, 2704/4, 2706, 2707/1, 2707/2, 2708/1, 2708/2, 2709, 2710, 2711/1, 2711/2, 2712/1, 2712/2, 2712/3, 2712/4, 2713/1, 2713/2, 2713/3, 2714/1, 2714/2, 2714/3, 2714/4, 2714/5, 2714/6, 2714/7, 2715/1, 2715/2, 2716, 2717, 2718/1, 2718/2, 2718/3, 2718/4, 2719, 2720, 2721, 2722, 2723, 2724, 2725/1, 2725/2, 2725/3, 2725/4, 2748/1, 2748/2, 2749, 2750/1, 2750/2, 2755/1, 2755/2, 2756, 2757/1, 2757/2, 2759/1, 2759/2, 2759/3, 2759/4, 2760, 2761/1, 2761/2, 2762, 2763, 2764, 2765/1, 2765/2, 2765/3, 2765/4, 2766/2, 2766/3-del, 2767/1-del, 2772, 2792, 2793/1, 2794, 2795, 2796, 2797, 2798, 2799, 2800, 2801, 2802, 2803, 2804, 2805, 2806, 2807, 2808, 2809, 2810, 2811, 2812, 2813, 2814, 2815, 2816, 2817, 2818, 2819, 2820, 2821/1, 2837, 2838, 2839, 2840/1, 2840/2, 2841, 2842, 2843, 2844, 2845, 2846, 2847, 3315-del, 3384, 3385, 3386, 3387, 3388, 3389, 3390, 3391, 3392, 3393, 3394/1, 3396, 3397, 5291/2-del, 5291/5-del, 5340/1, 5340/2, 5341/1, 5341/2, 5342-del, 5346/1- del, 5348/1, 5348/2-del, 5349/2-del, 5393, 5412/1, 5412/2, 5417/3-del, 5417/6, 566/1, 566/2, 567

OPIS ENOTE (A-4)

Kamnit železniški viadukt, zgrajen leta 1914, v petnajstih lokih na visokih stebrih preči dolino pri Otovcu. Dolg je 225 metrov. Med drugo svetovno vojno je bil porušen in po letu 1945 obnovljen ter delno spremenjen tako, da sta bila na sredini namesto kovičene konstrukcije, ki je bila porušena med vojno, zgrajena dodatna stebra.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 155 VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Je največji tovrstni objekt na belokranjski progi in hkrati eden največjih tovrstnih objektov v Sloveniji. - V večjem delu je ohranjen v avtentični podobi, ki priča o znanju gradbene stroke pri nas v preteklosti.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Fizična pojavnost objekta. - Kamnita gradnja, materiali in oblike. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) in varstveni režim za druge objekte in naprave (A-9.5).

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivna območja (A-10.1) in določilo, da se vplivno območje v osrednjem delu ohranja nepozidano.

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 156 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije ytove™2–2Železniški2vi—dukt y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PHPVR

PHPVR

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2IT weriloX2 IXSHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2„—lèji2vrh

Foto: Bojan Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 76 Ime: Pobrežje pri Adlešičih - Mlin in žaga EŠD: 10099

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Adlešiči Parcelna številka: *9/1, *9/2, 757-del, 759, 760-del, 763/1, 763/6-del, 5186/3-del, 5204-del

OPIS ENOTE (A-4) Mlin in žaga stojita na levem bregu Kolpe, pod obzidjem gradu Pobrežje. Mlin stoji z daljšo stranico ob rečnem toku, za njim, dolvodno stoji žaga. Mlin je bil prvotno grajski. V osnovi je bil zgrajen že v 17. stoletju, kasneje pa večkrat predelan. Med zadnjo večjo predelavo, kmalu po drugi svetovni vojni, je bil mlin nadzidan. Mlin je pred drugo svetovno vojno imel šest parov kamnov in tri vodna kolesa na spodnjo vodo. Temeljito je bil obnovljen po letu 1957. Najprej je bila v mlinu montirana Francisova turbina, kasneje leta 1965 pa še en valjčni mlin.

Ob mlinu stoji žaga, prvotno venecijanka s konca 19. stoletja, ki pa je bila leta 1942 preurejena v horizontalno tračno žago na vodni pogon. Žaga je v delujočem stanju.

Mlin v Pobrežju sodi med najstarejše mline ob Kolpi. Njegova vrhkletna zasnova je značilna prilagojena gradnja za kanjonski del doline Kolpe, kjer je večja možnost poplav. V mlinu je ohranjena notranja oprema ter mlinsko postrojenje, ki pričajo o nekdanji mlinski tehnologiji. Posebno spomeniško vrednost predstavlja žaga ob mlinu, ki je najstarejša doslej znana horizontalna tračna žaga na Dolenjskem in v Beli krajini in ima s tega vidika izjemno pomembno mesto v razvoju žag na vodni pogon.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Eden redkih ohranjenih mlinov in žag ob reki Kolpi. - Žaga venecianka s horizontalnim žaginim listom je zaradi svoje redkosti pomemben dokument razvoja žagarske dejavnosti pri nas.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Stavba mlina in žage z vsemi arhitekturnimi elementi ter stavbnim pohištvom. - Vse mlinarske naprave v notranjosti mlina. - Vse žagarske naprave. - Vodna kolesa vključno s konstrukcijo za zapiranje in vsemi ohranjenimi transmisijami za prenos energije na mlinske in žagarske naprave. - Zapornice in jez na Kolpi.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 157 OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9)

Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in varstveni režim za druge objekte in naprave (A-9.5).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 158 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije €o˜režje2pri2edlešièih2–2wlin2in2ž—g— y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2IHHWW

IHHWW

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2yevt2QI weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2edlešièi

Foto: Judita Podgornik Zaletelj, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 77 Ime: Pusti Gradec - Žaga in mlin EŠD: 7163

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Dragatuš Parcelna številka: 894/2-del, 4706-del

Katastrska občina: Golek Parcelna številka: 2678-del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Dragatuš Parcelna številka: 887/1, 887/2, 894/2, 895, 896/2-del, 4657/5, 4706-del

Katastrska občina: Golek Parcelna številka: 2133, 2136, 2138, 2678-del

OPIS ENOTE (A-4) Ob Lahinji stojita še delujoči mlin in žaga venecianka, ki sta bila zgrajena v začetku 20. stoletja. Klepčev mlin, kot se imenuje po zadnjem mlinarju, je bil v zdajšnji obliki zgrajena okrog leta 1900, čeprav je s starih katastrov moč razbrati, da je bila mlinarska dejavnost na območju Pustega Gradca živa že veliko prej. Mlin je klasičen, na tri pare kamnov. Posebnost so vodna kolesa, ki so spravljena v posebnem lesenem ohišju v samem mlinu, kar je pozimi preprečevalo, da bi se na njih nabiral led. Zato so lahko v njem mleli tudi pozimi. V mlinu je nekdaj delovalo pet mlinskih koles na vodni pogon. Voda je v poslopje prihajala po dveh vzporednih žlebovih. Na mlinsko kolo je bila vezana tudi žaga venecijanka, zgrajena leta 1914. Pod podom žage so nameščeni dobro ohranjeni jermenski pogoni, ki so poganjali kronsko in tračno žago. Posebnosti mlina in žage sta, da za obratovanje oba koristita isti vodni tok, mletje in žaganje pa sta mogoča tudi ob nizkem vodostaju.

Leta 1975 sta mlin in žaga skoraj popolnoma nehala obratovati, danes pa sta obnovljena in občasno tudi v pogonu, zlasti za turistični namen.

Mlinsko kolo je leta 1944, ko je bil v Dragatušu glavni štab NOV (narodnoosvobodilne vojske), poganjalo dinamo in tako je Klepčev mlin postal prva partizanska elektrarna v teh krajih.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Eden redkih ohranjenih mlinov in žag v Beli krajini. - Zaprta vodna kolesa predstavljajo redkost tudi v državnem okviru. - Mlin in žaga sta obnovljena in mlin občasno še deluje.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 159

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Stavba mlina in žage z vsemi arhitekturnimi elementi ter stavbnim pohištvom. - Vse mlinarske naprave v notranjosti mlina. - Vse žagarske naprave. - Vodna kolesa vključno s konstrukcijo za zapiranje in vsemi ohranjenimi transmisijami za prenos energije na mlinske in žagarske naprave. - Zapornice in jez na Lahinji.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A9.3)in varstveni režim za druge objekte in naprave (A-9.5).

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošno varstveni režim za vplivna območja (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 160 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije €usti2qr—de™2–2Ž—g—2in2mlin y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2UITQ

UITQ

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2RU weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2hr—g—tušD2qolek

Foto: Dušan Strgar, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 78 Ime: Tanča Gora - Šuštarjeva kašča EŠD: 25915

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Tanča gora Parcelna številka: *119-del

OPIS ENOTE (A-4) Enonadstropna, kamnito zidana gospodarska stavba ima v pritličju klet za poljščine in kaščo v vrhkletnem delu. Ob zahodni steni je lesen gank z lesenimi stopnicami. Nad lesenimi vrati kašče je letnica 1887. Kašča stoji v sklopu domačije Tanča Gora 30, v zahodnem delu vasi.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Ohranjenost kašče v izvirni obliki. - Materialna pričevalnost. - Tipološka pomembnost gospodarske stavbe.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru (gabariti, volumen). - Tlorisna zasnova in kamnita struktura gradnje. - Prvotna namembnost - dopuščena je tudi dopolnitev namembnosti za vzgojno izobraževalne in turistične namene. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za nepremične kulturne spomenike (A-9.1),varstveni režim za druge objekte in naprave (A-9.5) ) in dodatna določila: - ohranja se izgled in namen stavbe; - vse posege v spomenik in njegove dele je potrebno podrediti ohranjanju varovanih sestavin v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, kamniti strukturi in barvni podobi; - dovoli se redno vzdrževanje in obnavljanje celote ter pripadajočih ovrednotenih sestavin spomenika s tradicionalnimi tehnikami in naravnimi materiali; - prepovedano je postavljati nosilce reklam in drugih oznak ter jih kakorkoli nameščati na ali ob stavbo.

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 161 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije „—nè—2qor—2–2Šušt—rjev—2k—šè—2 y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PSWIS

PSWIS

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2QT weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2„—nè—2gor—

Foto: Dušan Strgar, arhiv ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 79 Ime: Tribuče - Gasilski dom EŠD: 25563

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Tribuče Parcelna številka: *116

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Tribuče Parcelna številka: *116, 2176/1-del, 2241-del

OPIS ENOTE (A-4) Gasilski dom iz leta 1928 v Tribučah stoji ob križišču in sicer v zaselku Dolenjsko selo. Dom je enoprostorna pritlična stavba, delno opečno zidana delno lesena in ometana ter pokrita z dvokapno simetrično streho. K stavbi je dodan lesen stolp, ki je v pritličju tudi ometan. Stolp je namenjen sušenju cevi in je pokrit z manjšo štirikapno kovinsko streho s silhueto sv. Florijana. Gasilski doma je bil prvotno v celoti lesen. Po drugi svetovni vojni so pritlični prostor oziroma orodjarno zgradili iz opeke. Ohranjena je še 100 let stara ročna gasilska brizgalka na vprežnem vozu.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Ohranjen je njegov prvotni tloris in zunanja podoba. - Ohranjena je njegova notranjščina, ki je bila delno spremenjena po drugi svetovni vojni. - Ohranjena je originalna gasilska brizgalna iz prve polovice 20. stoletja. - Ohranjenost in celovitost stavbe presega črnomaljsko povprečje in je ena najpomembnejših gasilskih stavb v širšem prostoru Bele krajine in Dolenjske. - Je izredno pomembna priča razvoja gasilske dejavnosti na Slovenskem.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost stavbe v prostoru (višina, gabariti, volumen). - Tlorisna zasnova, gradbeno substanca in notranji razpored prostorov. - Stavbno pohištvo z ohranjenim okovjem, prvotni tlaki.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 162 - Zunanjost stavbe z lesenimi dvokrilnimi vrati, polkni in lesenim stolpom ter zaščitnikom gasilcev na vrhu strehe. - Strešna konstrukcija in podoba strehe. - Gasilska brizgalna in platnene gasilske cevi.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3) in varstveni režim za druge objekte in naprave (A-9.5).

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 163 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije „ri˜uèe2–2q—silski2dom y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PSSTQ

PSSTQ

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2QW weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2„ri˜uèe

Foto: Dušan Strgar, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 8o Ime: Tribuče - Vaški kal EŠD: 24336

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Tribuče Parcelna številka: 1645/1-del, 2248/1-del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Tribuče Parcelna številka: 1425-del, 1645/1-del, 1646, 2248/1-del

OPIS ENOTE (A-4) Vaški kal je ovalne oblike in betonsko ometan objekt, dolžine okoli 15 m in globine okoli 1 m. Na zunanjem delu kala je letnica 1954 z imeni domačinov, ki so ga pomagali obnoviti. Tik ob kalu je napajališče, sestavljeno iz dveh betonskih korit. Iz brežine vodi do kala obzidan kanal za dotok vode. Kal se nahaja v zahodnem delu vasi in v zahodnem robu zaselka Šikonijsko selo.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Ohranjenost vodnega zajetja v izvirni obliki. - Pričevalnost rabe gradbenega materiala in načina nekdanje oskrbe s pitno vodo v Beli krajini. - Izjemnost oziroma redkost ohranjenega vaškega vodnega zajetja iz druge polovice 19, stol. na območju občine Črnomelj in širše v Beli krajini, saj predstavlja enega zadnjih zgrajenih kalov. - Tipološka pomembnost vodnega zajetja v genezi oskrbe z vodo na podeželju.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru (gabariti, volumen). - Tlorisna in materialna zasnova vodnega zajetja, vključno s kamnitim koritom in perilnikom; - Obstoječa oblika zajetja. - Prvotna namembnost - dopustna je tudi dopolnitev namembnosti, ki ne degradira obstoječe pričevalnosti, za vzgojno izobraževalne in turistične namene. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za nepremične kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za druge objekte in naprave (A-9.5) in dodatna določila: - ohranja se izgled in namen zajetja; - ohranja se napis na zunanji steni kala; - vse posege v spomenik in njegove dele je potrebno podrediti ohranjanju varovanih sestavin v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, kamniti strukturi in barvni podobi;

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 164 - dovoli se redno vzdrževanje in obnavljanje celote ter pripadajočih ovrednotenih sestavin spomenika s tradicionalnimi tehnikami in naravnimi materiali; - prepovedano je postavljati nosilce reklam in drugih oznak ter jih kakorkoli nameščati v ali ob zajetje.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 165 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije „ri˜uèe2–2†—ški2k—l2 y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PRQQT

PRQQT

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2QW weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2„ri˜uèe

Foto:Dušan Štepec, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 81 Ime: Vinica - Benetičev mlin EŠD: 23891

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: 126/5-del, 2376/1-del

LEGA IN OBSEG VPLIVNEGA OBMOČJA PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Vinica Parcelna številka: 126/5-del, 2376/1-del

OPIS ENOTE (A-4) Mlin stoji na levem bregu reke Kolpe, v sklopu Benetičeve domačije, jugovzhodno od naselja. Mlin pod viniškim gradom se v pisnih virih omenja od 17. stoletja dalje. Zidan pritličen in enoprostoren mlin, prvotno na devet parov kamnov in s tremi lesenimi kolesi na spodnjo vodo, je do 1910 pripadal lastnikom viniškega gradu. Leta 1910 so ga od njih odkupili Benetiči – gostilničarska in trgovska družina iz Vinice. Leta 1970 je bil predelan v valjčni mlin, ki je deloval do 1998. Postrojenje, ki ga je gospodar rabljenega kupil v Dobrovi pri Brežicah, je v celoti ohranjeno. Gre za tri pare valjčkov z elevatorji, siti in lesenimi skrinjami ter prenosnim mehanizmom, ki ga poganja eno vodno kolo. Mlin ima še eno kolo, ki od 20012 poganja električni generator, s katerim lastnik proizvaja elektriko za lastno uporabo. Mlin je bil leta 2012 obnovljen. Ob mlinu je ohranjen kamniti jez z značilno vijugasto zasnovo. Jez je bil po vzoru starega rekonstruiran v devetdesetih letih 20. stoletja.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Ohranjenost mlina v izvirni obliki. - Materialna pričevalnost mlina kot tehniške dediščine v Beli krajini. - Ohranjenost in raba tehnologije mletja žit na valjčke. - Obrtniška izvedba zunanjih vodnih koles. - Gradbenotehnična in obrtniška izvedba mlinskih naprav, prenosnih in pogonskih mehanizmov v mlinu.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru (višina, gabariti, volumen). - Oblika jezu. - Tlorisna zasnova in gradbena substanca mlina. - Mlinsko postrojenje (valjčki, elevatorji, sita, skrinje, prenosni mehanizmi). - Zunanja vodna kolesa. - Oblika in naklon ter tip kritine.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 166 - Mehanizem za dviganje in spuščanje vodnih koles. - Litoželezna peč za ogrevanje prostorov v mlinu. - Prvotna namembnost - dopuščena je tudi sprememba namembnosti za vzgojno izobraževalne in turistične namene. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1) in varstveni režim za stavbe (A-9.3) in posebne določbe: - vse posege v spomenik in njegove dele je potrebno podrediti ohranjanju varovanih sestavin v obliki, legi, gabaritom, konstrukciji, materialom, strukturi in barvni podobi, - dovoli se redno vzdrževanje in obnavljanje celote ter pripadajočih ovrednotenih sestavin spomenika s tradicionalnimi tehnikami in naravnimi materiali. - prepovedano je postavljati nosilce reklam in drugih oznak ter jih kakorkoli nameščati na fasado ali druge arhitekturne elemente fasade, - pri tehničnem posodabljanju spomenika in zagotavljanju dostopa gibalno oviranim osebam je treba kar najbolj ohranjati varovane sestavine spomenika, - ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom, ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

UPRAVLJANJE SPOMENIKA S spomenikom upravlja njegov lastnik ali upravljavec v skladu s smernicami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 167 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije †ini™—2–2fenetièev2mlin2 y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PQVWI

PQVWI

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2PH weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2†ini™—

Foto: Dušan Strgar, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 82 Ime: Zagozdac - Kal EŠD: 27919

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Dolenja Podgora Parcelna številka: 1-del

OPIS ENOTE (A-4) Vaški kal je ovalne oblike s kamnitim zidom s periščem in se nahaja jugovzhodno ob cerkvi Blažene Device Marije. Zavzema približno 100 m2 površine in je globok 1,5 m. Dno je tlakovano s kamnitimi ploščami. Kot vodno zajetje je hkrati služil tudi kot napajališče za živino. V neposredni bližini kala je ohranjen kamen z vklesano letnico 1881, ki je v preteklosti stal na kamnitem zidu.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Ohranjenost vodnega zajetja v izvirni obliki. - Materialna pričevalnost nekdanje oskrbe s pitno vodo v Beli krajini. - Redkost ohranjenega vaškega vodnega zajetja iz druge polovice 19, stol. na območju občine Črnomelj in širše v Beli krajini. - Tipološka pomembnost vodnega zajetja v genezi oskrbe z vodo na podeželju. - Obrtniška izvedba vodnega zajetja.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru (gabariti, volumen). - Tlorisna zasnova in kamnita struktura zajetja, vključno s kamnitim koritom in perilnikom; - Obstoječa oblika zajetja. - Prvotna namembnost - dopuščena je tudi sprememba namembnosti za vzgojno izobraževalne in turistične namene. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1),varstveni režim za druge objekte in naprave (A-9.5) ) in dodatni varstveni režim, ki je prilagojen značaju in vsebini spomenika. - ohranjanje izgleda in funkcije zajetja; - vse posege v spomenik in njegove dele je potrebno podrediti ohranjanju varovanih sestavin v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, kamniti strukturi in barvni podobi; - dovoli se redno vzdrževanje in obnavljanje celote ter pripadajočih ovrednotenih sestavin spomenika s tradicionalnimi tehnikami in naravnimi materiali; - prepovedano je postavljati nosilce reklam in drugih oznak ter jih kakorkoli nameščati v ali ob zajetje.

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 168

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A-10.1) in dodatni varstveni režim. - v vplivnem območju ni dopustno urejati parkirišč, postavljati začasnih objektov in skladišč; - ni dopustno izvajati večja gradbena infrastrukturna dela; - ni dopustno urejati ekološke otoke in odlagati smeti

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 169 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije —gozd—™2–2u—l y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PUWIW

PUWIW

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2Ȃxywivt2RQ weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2holenj—2€odgor—

Foto: Dušan Štepec, ZVKDS, Območna enota Novo mesto.

ENOTA DEDIŠČINE, KI SE RAZGLAŠA (A-2)

Zap. št.: 83 Ime: Zapudje - Vodni zbiralnik Škalva EŠD: 29602

LEGA IN OBSEG PREDLAGANEGA SPOMENIKA (A-7) Katastrska občina: Dragatuš Parcelna številka: 4347, 4383-del, 4691-del

OPIS ENOTE (A-4) Vodni zbiralnik, ki ga domačini imenujejo Škalva, stoji v bližini domačije Zapudje 31, na jugovzhodnem obrobju vasi Zapudje. Je pravokotnega tlorisa s kamnitim banjastim obokom, delno vkopan in postavljen nad vodnim zajetjem. Na njegovi jugovzhodni, krajši stranici je urejen kamniti vhod v zbiralnik s kovanimi vrati. Na prekladi nad njim je vklesana letnica izgradnje – 1885. Vaščani Zapudja so vodni vir uporabljali za pitno vodo do izgradnje vodovoda. Vodni vir je bil obnovljen leta 2011 v okviru projekta Viri življenja.

VREDNOTE, KI UTEMELJUJEJO RAZGLASITEV ZA KULTURNI SPOMENIK (A-5) - Ohranjenost vodnega zajetja v izvirni obliki. - Materialna pričevalnost nekdanje oskrbe s pitno vodo v Beli krajini. - Redkost ohranjenega komunskega vodnega vira na območju občine Črnomelj in širše v Beli krajini. - Tipološka pomembnost vodnega vira v razvoju oskrbe z vodo na podeželju. - Gradbenotehnična in obrtniška izvedba kamnitega oboka nad vodnim izvirom.

VAROVANE SESTAVINE SPOMENIKA (A-6) - Pojavnost spomenika v prostoru (višina, gabariti, volumen). - Tlorisna zasnova in gradbena substanca kamnitega oboka nad izvirom vode. - Travnata zaščita oboka. - Oblika in način izdelave kovinskih vrat ter letnica nad njimi. - Obstoječa oblika oziroma platoja pred vodnim zbiralnikom, vključno z informativno tablo. - Ohranja se prvotna namembnost, dopuščena pa je tudi sprememba namembnosti za vzgojno izobraževalne in turistične namene. - Vsebinski, simbolni in prostorski odnos med spomenikom in okolico.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA SPOMENIKA (A-9) Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike (A-9.1), varstveni režim za stavbe (A-9.3),varstveni režim za druge objekte in naprave (A-9.5) ) in dodatni varstveni režim, ki je prilagojen značaju in vsebini spomenika: - ohranjanje stavbne zasnove vključno z zeleno streho (tloris, glavno pročelje, streha, funkcionalni elementi: kamnita vratna odprtina in kovinska vrata); - ohranjanje kamnite preklade z letnico izgradnje vodnega zbiralnika;

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 170 - vse posege v spomenik in njegove dele je potrebno podrediti ohranjanju varovanih sestavin v obliki, legi, gabaritom, konstrukciji, materialom, strukturi in barvni podobi; - dovoli se redno vzdrževanje in obnavljanje celote ter pripadajočih ovrednotenih sestavin spomenika s tradicionalnimi tehnikami in naravnimi materiali; - prepovedano je postavljati nosilce reklam in drugih oznak ter jih kakorkoli nameščati na fasado ali druge arhitekturne elemente fasade; - pri tehničnem posodabljanju spomenikov in zagotavljanju dostopa gibalno oviranim osebam je treba kar najbolj ohranjati varovane sestavine spomenika; - ob ugotovitvi okrnitve kulturnega spomenika ali njegovega dela, kar ugotavlja Zavod ali pristojna inšpekcija, mora kršitelj zagotoviti povrnitev v stanje, enako stanju pred posegom, ali rekonstrukcijo avtentične podobe spomenika.

OPIS VARSTVENEGA REŽIMA VPLIVNEGA OBMOČJA (A-10) Velja splošni varstveni režim za vplivno območje (A-10.1).

GRAFIČNA PRILOGA (A-18)

Razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Črnomelj - predlog 171 —vod2z—2v—rstvo2kulturne2dedišèine2ƒlovenije —pudje2–2†odni2z˜ir—lnik2Šk—lv—2 y˜moèn—2enot—2xovo2mesto iŠh2PWTHP

PWTHP

viqixhe

5 ™entroid2spomenik— o˜moèje2spomenik— vplivno2o˜moèje zemljiško2k—t—strski2prik—z

†ir2pod—tkovX2winistrstvo2z—2kulturoD2register2kulturne2dedišèineF2†ir2z—2k—rtogr—fsko2osnovoX2zemljiško2k—t—strski2prik—z2@u€AD2@gA2qeodetsk—2upr—v—2‚ƒF „„xS2†‚fy†ƒuy2T weriloX2 IXIHHH u—t—strsk—2o˜èin—X2hr—g—tuš