Univerza V Ljubljani Fakulteta Za Družbene Vede
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Luka Dakskobler Mentorica: doc. dr. Sandra Bašić-Hrvatin RAZVOJ FILMSKEGA ŽANRA GROZLJIVK V AMERIŠKIH FILMIH OD ZAČETKOV DO DANES diplomsko delo Ljubljana, 2004 Hvala! Mentorici doc. dr. Sandri Bašić-Hrvatin, ki me je potrpežljivo vodila k čim bolj izpopolnjenemu diplomskemu delu… Staršem za tehnično pomoč pri tiskanju in finančno pomoč pri nakupu literature, ki je nedostopna v Sloveniji … Prijateljem za dragocene nasvete pri izbiri filmov in pomoč pri formalnostih … 2 KAZALO 1. UVOD…………………………………………………………………………………5 2. RAZLAGA GROZE…………………………………………………………………6 2.1. SIGMUND FREUD IN DAS UNHEIMLICHE………………………………… 11 2.1.1. DOMAČE POSTANE TUJE…………………………………………………….12 2.1.2. KASTRACIJA KOT GLAVNO TEMATSKO GONILO……………………….12 2.1.3. POGLED………………………………………………………………………... 13 2.1.4. DVOJNIK……………………………………………………………………….. 14 2.1.5. GROZLJIVO V FIKCIJI………………………………………………………... 15 2.1.6. NEGOTOVOST………………………………………………………………… 16 2.1.7. STRAHOVI……………………………………………………………………... 18 2.1.8. ZUNAJ/ZNOTRAJ……………………………………………………………… 19 3. GOTIKA……………………………………………………………………………...20 3.1. ‘HORROR’ ALI ‘TERROR’, MOŠKA IN ŽENSKA GOTIKA………………..23 3.2. VSEMOGOČNA MATI………………………………………………………….24 3.3. OJDIPOV KOMPLEKS………………………………………………………….25 4. TEMATSKA ZGODOVINA GROZLJIVK……………………………………….25 4.1. TOD BROWNING IN AMERIKA PRED GROZLJIVKAMI…………………..26 4.2. GOLEM, KABINET DR. CALIGARIJA IN NOSFERATU…………………… 27 4.3. WHALEOV FRANKENSTEIN IN BROWNINGOV DRAKULA……………..30 4.4. POŠASTI DEPRESIJE V TRIDESETIH……………………………………….. 32 4.5. DRUGA SVETOVNA VOJNA IN VOLKODLAKI…………………………… 35 4.5.1. MEDICINA……………………………………………………………………... 36 4.5.2. GRAND GUIGNOL…………………………………………………………….. 37 4.6. HLADNA VOJNA IN STRAHOVI INVAZIJE………………………………... 38 4.7. KANIBALIZEM…………………………………………………………………40 4.8. OSAMLJEN PRIMER LETA 1960 – PSIHO…………………………………... 41 4.9. TROJČEK VERSKIH GROZLJIVK…………………………………………….42 4.10. ROJEVANJE POŠASTI……………………………………………………….. 44 4.11. DISFUNKCIONALNE DRUŽINE……………………………………………..48 4.12. GROZA POTROŠNIŠTVA……………………………………………………. 49 4.13. KINGOV ZASUK K OTROŠTVU IN INICIACIJE…………………………...50 4.14. SLASHERJI……………………………………………………………………. 52 3 4.15. AIDS IN NOV POHOD VAMPIRJEV………………………………………... 55 4.16. PREOBRAZBE…………………………………………………………………56 4.17. SAMOIZNAKAŽENJA……………………………………………………….. 57 4.18. DEVETDESETA LETA – ZRCALNA SLIKA TRIDESETIH………………………………………………………………….. 58 4.19. PEKEL NA ZEMLJI……………………………………………………………61 4.20. MANJ JE VEČ – STRAH JE V NEVIDNEM………………………………… 62 4.20.1 DUHOVI………………………………………………………………………... 62 4.20.2. M. NIGHT SHYAMALAN IN GROZLJIVKE BREZ GROZLJIVEGA………………………………………... 63 4.20.3. FENOMEN ČAROVNICE IZ BLAIRA………………………………………... 68 4.21. VČERAJ, DANES, JUTRI……………………………………………………. 70 5. KRATEK OPIS RAZVOJA NARATIVNE TEHNIKE GROZLJIVK………. 70 5.1. OD VIZUALNEGA K SUGESTIVNEMU…………………………………… 70 5.2. OŽANJE KADROV ZA USTVARJANJE SUSPENZA……………………... 73 5.3. NENAVADNI KOTI KOT VARIACIJA NA CALIGARIJEV EKSPRESIONIZEM………………………………………… 76 5.4. POGLED MORILCA ALI ŽRTVE…………………………………………… 77 5.5. STATIKA PROTI DINAMIKI………………………………………………... 78 5.6. TRZANJE……………………………………………………………………... 79 5.7. MONTAŽA IN PREHODI……………………………………………………. 81 5.8. BARVE, TONI, SVETLOBA…………………………………………………. 82 5.9. GLASBA IN ZVOK…………………………………………………………... 84 5.10. SEDEM DESETLETIJ TRKANJA NA GLEDALČEVO PSIHO…………….. 88 6. SKLEP IN OBETI ZA PRIHODNOST…………………………………………… 88 7. SEZNAM FILMOV IN NJIHOVI ORIGINALNI NASLOVI………………....... 91 8. VIRI………………………………………………………………………………….. 93 9. PRILOGA…………………………………………………………………………… 96 4 1. UVOD Grozljivke so bile med ljudmi vedno popularne, vendar so še danes kot umetnost precej podcenjene. Predvsem zaradi inherentne negativnosti, stimuliranja neprijetnih občutkov skozi grozljive podobe, ki se zdijo le eksces, šok in same sebi namen. Grozljive podobe, pošasti in krvavi pokoli so kaj hitro odvrnili gledalca od razmišljanja, kaj mu film sploh poskuša povedati, zaradi česar se je zabrisal njihov umetniški aspekt, hkrati pa so v gledalcih zbujale najgloblje temeljne in historično pogojene strahove, ki so te filme popularizirali. Za umetniške kritike in cenzorje, ki so videli le kri, pa to ni bilo dovolj. V tem diplomskem delu bom poskušal dokazati, da se je skozi vso zgodovino grozljivk v resnici za rekami krvi, pošastnimi maskami in krutimi umori skrival alegorični odziv (namerni ali nenamerni) na svetovne dogodke ter strahove naroda in sveta. Hkrati z udejanjanjem teh historično pogojenih strahov so filmi zvesto zbujali tudi temeljne strahove in tesnobe (kakršne opisuje predvsem Sigmund Freud v Das Unheimliche), ki so brezčasni. Pravtako se bom na primerih vračal k teoriji gotskih povesti, kar v delu omenjam enostavno kot gotiko, pri čemer se razume, da gre za literaturo, iz katere so izšle tudi filmske grozljivke. Dokazal bom namreč, da so poleg sledenja teoriji Freuda, odzivov na svetovne dogodke, filmi zvesto sledili tudi formulam gotskih pripovedi. Vedno so aludirali na resničnost, da bi groza v njih imela močnejši učinek na gledalce, zato so v štiridesetih letih snemali filme o volkodlakih, ki so namigovali na Hitlerja, ali v sedemdeseetih filme o pošastnih rojstvih, ki so namigovali na grozljive posledice pomirjevala thalidomide. Kmalu so ugotovili, da je eksplicitna groza lahko šibkejša od tiste, ki si jo gledalec lahko ustvari sam v svoji domišljiji in ki je prikrojena njemu. Zato je prevladala groza kot sugestija (Šesti čut, Vsiljivci, Znamenja, Tema, Vas ob gozdu ...). Spoznali so se z raznimi tehnikami ustvarjanja psihološke tesnobe, junake zapirali v hiše s pošastmi znotraj ali zunaj njih, v (žive) vesoljske ladje, kleti ipd., začeli ožati kadre in nevarnost puščati izven okvirov slike. V glasbi so začeli uporabljati živčne visoke tone, ki so ustvarjali napetost in nemir, za suspenz pa tišino namesto stopnjevanja glasbe do šoka. Psiha je postala domovanje pošasti, motivi pa kmalu psihološki ekscesi (morilski psihopati v Sedem in Ko jagenjčki obmolknejo ali grozovit svet Jakobove lestve groze). Psiho je začela oponašati tudi fotografija in nemir še poudarila s hitro, utesnjeno montažo. Sodobne grozljivke so prinesle prijem, katerega podrobnejše razlage nisem zasledil, zato sem ga sam poimenoval 'trzanje', odraža pa fiziološki odziv na skrajni psihološki šok in travmo, na živčne ali duševne motnje in je tesno povezan z epilepsijo, h kateri smo menda nagnjeni vsi. (Trstenjak 1971: 298) 5 V prvem delu bom predstavil predvsem naravo groze, Freudovo teorijo in teorijo gotskih pripovedi, kjer bom podrobneje razložil vse pojme, ki se kasneje pojavljajo v opisih konkretnih primerov. Sledi tematska zgodovina grozljivk, kjer bom na konkretnih primerih prikazal, kako se v grozljivkah udejanjajo te teorije in kako se brezčasni strahovi združujejo s historično pogojenimi v luči tedanjih zgodovinskih dogodkov. V zadnjem delu bom opisal še razvoj narativne tehnike, ki je ves čas iskala učinkovite načine ustvarjanja tesnobe v gledalcu, odsevanja gledalčeve psihe in čim boljšo uporabo le-te za čim večji učinek groze. Da bi dokazal historičnost določenih strahov, brezčasnost drugih, udejanjanje teorije gotskih pripovedi in sledil spremembam v narativnih tehnikah, sem si podrobneje ogledal 63 najreprezentativnejših grozljivk vseh časov in jih analiziral glede na vse teorije in narativno tehniko, potem pa sem jih razvrstil v tematska obdobja, ki odražajo svetovne dogodke in strahove tiste dobe. Ker so grozljivke izredno samoreferenčne, sem jih motivno pogosto povezoval med seboj, pravtako pa iskal njihov izvor in 'predhodnike' ali napovedoval njihove 'potomce'. Pri omembah filmskih ustvarjalcev in studijev sem se omejil predvsem na najpomembnejša imena, ker ti niso predmet diplomskega dela. Interpretacije filmov so deloma moje, deloma pa izvirajo iz interpretacij priznanih ameriških teoretikov grozljivk. Čeprav niso napačne, seveda obstajajo tudi druge, saj npr. Freudovo teorijo lahko apliciramo na več načinov. Pravtako so na film lahko vplivali tudi drugi dogodki, vendar so tisti, ki jih omenjam, najočitnejši in najpomembnejši. Grozljivke so torej precej globlji – psihološko in umetniško – žanr, kot se zdi na prvi (pretresljiv) pogled. Kako globoko v naš svet je ukoreninjena njihova narava nam pokaže že preprost ogled referenc na besedo 'groza' v slovarju slovenskega knjižnega jezika. 2. RAZLAGA GROZE grôza -e ž (ó) 1. velik strah, združen z odporom do česa; 2. ekspr., v povedno- prislovni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa; 3. ekspr., v prislovni rabi, z rodilnikom izraža zelo veliko količino; 4. v medmetni rabi izraža a) strah, močno vznemirjenje. (SSKJ) Beseda groza se v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pojavlja v primerih pod pojmi, ki so tesno povezani z grozljivkami. Ustavimo se pri nekaj najpomembnejših, ki na kratko zaobjamejo celotno naravo grozljivk: Apokalíptičen (nanašajoč se na apokalipso; knjiž. strahoten, grozoten, grozljivo veličasten) Strah pred apokalipso je povezan tako z verskimi predstavami le-te, kot tudi z 6 njenim pomenom nemoči in vsemogočnosti. Strahovi izvirajo predvsem iz nekoč uveljavljenih animističnih verovanj v nadnaravno, neznano in nerazložljivo, pri čemer je religija igrala veliko vlogo. Zato je verska tematika ena popularnejših tem ameriških grozljivk. Toda apokalipsa je z leti izgubila svoj naslon na religijo (v tem smislu jo oznanjata na primer The Omen in End of Days) in jo zdaj najdemo v raznih oblikah – od invazije Marsovcev v Vojni svetov in zombijev v Noči živih mrtvecev do grožnje nadčloveške rase Osmega potnika. Z religijo pa je še vedno povezana v Shyamalanovih Znamenjih. Primarno so bili 'grozljivo