LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE BOROVNICA

Ljubljana, april 2012

L o k a lni energetski koncept občine Borovnica

O PROJEKTU

NAZIV Lokalni energetski koncept občine Borovnica

NAROČNIK Občina Borovnica Paplerjeva 22 1353 Borovnica

IZVAJALEC Actum d.o.o., svetovalno podjetje Verovškova 60 SI-1000 Ljubljana Slovenija tel: (+386) 0590 80 999 fax: (+386) 0590 80 941 Splet: www.actum.si

Odgovorni s strani izvajalca: Miha Marinšek, direktor

Avtorji: Miha MARINŠEK Univ. dipl. ekon., direktor vodja projekta Tadej PODGORNIK univ. dipl. inž. el.., vodja projektov

V Ljubljani, april 2012

Lokalni energetski koncept občine Borovnica

Lokalni energetski koncept občine Borovnica

KAZALO

VSEBINA

1. UVOD ...... 1 1.1. Splošni cilji lokalnega energetskega koncepta ...... 1 1.2. Uporabljene kratice ...... 2 1.3. Definicije izrazov ...... 3 1.4. Namen in cilji lokalnega energetskega koncepta občine ...... 6 2. ZAKONSKE OSNOVE ...... 9 2.1. Evropska zakonodaja ...... 9 2.2. Ostala evropska zakonodaja s področja energetike ...... 12 2.3. Slovenska zakonodaja ...... 13 3. PREDSTAVITEV OBČINE ...... 25 3.1. Geografska lega in demografija ...... 25 3.2. Klimatske razmere ...... 28 3.2.1. Osončenost ...... 28 3.2.2. Razmere vetra ...... 29 3.2.3. Vodne razmere ...... 30 3.2.4. Gozdnatost ...... 31 3.2.5. Temperaturni primanjklaj ...... 32 4. ANALIZA RABE ENERGIJE IN PORABE ENERGENTOV ...... 33 4.1. Raba energije v stanovanjih ...... 33 4.1.1. Stanovanja in način ogrevanja ...... 33 4.1.2. Raba in cena energije za ogrevanje stanovanj ...... 34 4.1.3. Primerjava rabe energije za ogrevanje stanovanj (občina / država)...... 35 4.2. Raba energije v večjih podjetjih ...... 38 4.3. Raba energije v javnih stavbah ...... 39 4.4. Raba energije v skupnih kotlovnicah ...... 43 4.5. Raba električne energije v občini ...... 46 4.6. Raba električne energije za potrebe javne razsvetljave ...... 47 5. PROMET ...... 51 6. ANALIZA STANJA EMISIJ ...... 53 6.1. Emisije vseh porabnikov v občini Borovnica, ogrevanje ...... 56 6.2. Emisije vseh porabnikov v občini Borovnica, električna energija ...... 56 6.3. Onesnaženje zraka v občini Borovnica ...... 58

Lokalni energetski koncept občine Borovnica

7. ANALIZA STANJA OSKRBE Z ENERGIJO ...... 59 7.1. Oskrba s toplotno energijo ...... 59 7.1.1. Skupne kotlovnice ...... 59 7.2. Oskrba s plinom ...... 60 7.3. Oskrba z električno energijo ...... 60 7.3.1. Izvedba oskrbe in opis omrežja ...... 60 (vir: Elektro Ljubljana) ...... 62 7.3.2. Upravljanje ...... 63 7.4. Javna razsvetljava ...... 63 8. ANALIZA ŠIBKIH TOČK OSKRBE IN RABE ENERGIJE...... 64 8.1. Analiza šibkih točk oskrbe energije ...... 64 8.1.1. Daljinsko ogrevanje ...... 64 8.1.2. Oskrba s toploto iz kotlovnic ...... 64 8.1.3. Oskrba z električno energijo ...... 65 8.2. Analiza šibkih točk rabe energije ...... 66 8.2.1. Raba energije po stanovanjih ...... 66 8.2.2. Javne stavbe ...... 67 8.2.3. Večja podjetja ...... 68 8.2.4. Javna razsvetljava ...... 68 9. OCENA PORABE ENERGIJE IN NAPOTKI ZA OSKRBO ...... 71 9.1. Ocena prihodnjih potreb po rabi energije ...... 72 9.5.2. Hidroenergija ...... 78 9.5.3. Vetrna energija ...... 78 9.5.4. Sončna energija ...... 78 10. UČINKOVITA RABA ENERGIJE ...... 81 10.1. Zmanjšanje porabe...... 81 10.1.1. Organizacijski ukrepi ...... 81 10.1.2. Energetska sanacija ...... 82 10.2. Oskrba ...... 84 10.3. Ovrednotenje učinkovite rabe energije ...... 85 11. OCENA POTENCIALNIH OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE ...... 87 11.1. Biomasa ...... 87 11.1.1. Lesna biomasa ...... 87 11.1.2. Bioplin ...... 90 11.1.3. Zelena biomasa ...... 92

Lokalni energetski koncept občine Borovnica

11.1.4. Geotermalna energija ...... 94 11.2. Sončna energija ...... 96 11.3. Vetrna energija...... 102 11.4. Vodni potencial ...... 104 12. Cilji energetskega načrtovanja ...... 109 12.1. DOLOČITEV CILJEV ENERGETSKEGA KONCEPTA ...... 109 12.2. DOLOČITEV CILJEV V OBČINI ...... 110 12.2.1. Konkurenčnost in zanesljivost oskrbe z energijo ...... 110 12.2.2. Področje okolja ...... 111 13. PREDLOGI UKREPOV ...... 113 13.1. Ukrepi pri oskrbi z energijo ...... 113 13.1.1. Skupne kotlovnice ...... 113 13.1.2. Daljinski sistem ogrevanja ...... 114 13.1.3. Plinovodni sistem ...... 114 13.1.4. Elektro-energetsko omrežje ...... 114 13.2. Ukrepi za učinkovito rabo energije ...... 115 13.2.1. Učinkovita raba energije v javnih stavbah ...... 115 13.2.2. Učinkovita raba energije v gospodinjstvih...... 119 13.2.3. Učinkovita raba energije v podjetjih...... 119 13.2.4. Učinkovita raba energije pri javni razsvetljavi ...... 120 13.3. Ukrepi za uporabo OVE ...... 121 13.3.1. Izraba lesne biomase ...... 121 13.3.4. Izraba vetrne energije ...... 125 13.3.5. Izraba vodne energije ...... 125 13.3.6. Izraba geotermalne energije ...... 127 13.4. Ukrepi na področju prometa ...... 127 13.5. Ukrepi na področju osveščanja, izobraževanja, informiranja ...... 128 14. AKCIJSKI NAČRT ...... 129 14.1. Aktivnosti akcijskega načrta ...... 129 14.2. Terminski plan izvajanja akcijskega načrta ...... 136 14.3. Finančni okvir akcijskega načrta ...... 137 15. POVZETEK ...... 139 15.1. Namen in cilji ...... 139 15.2. Raba in oskrba z energijo ...... 139 15.3. Možnosti uporabe OVE in URE ...... 140

Lokalni energetski koncept občine Borovnica

15.4. Območja za elektriko iz OVE ...... 140 15.5. Finančne obveznosti za lokalno skupnost ...... 141 16. NAPOTKI ZA IZVAJANJE LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA ...... 143 16.1. Nosilci izvedbe lokalnega energetskega koncepta ...... 143 16.2. Viri financiranja ...... 144 16.2.1. Nepovratne spodbude in krediti ...... 144 16.2.2. Podpore proizvodnji električne energije v proizvodnih napravah na OVE .... 144 16.2.3. Pogodbeno financiranje (tudi pogodbeno zagotavljanje prihodkov) ...... 146 16.2.4. ENSVET – Energijsko svetovanje za občane ...... 146 16.3. Napotki za spremljanje izvajanja ukrepov ...... 147 17. PRILOGE ...... 149 17.1. PRILOGA 1: Obrazec letnega poročila ...... 149 17.2. PRILOGA 2: Zapisniki sestankov ...... 151 17.3. PRILOGA 3: Zbirne tabele ...... 154

Lokalni energetski koncept občine Borovnica

SLIKE

Slika 3-1: Prostorske enote občine Borovnica ...... 25 Slika 3-2: Letno relativno sončno sevanje v Sloveniji ...... 28 Slika 3-3: Povprečna letna hitrost vetra v Sloveniji ...... 29 Slika 3-4: Razmere voda v Sloveniji ...... 30 Slika 3-5: Gozdnatost Slovenije ...... 31 Slika 3-6: Temperaturni primanjkljaj ...... 32 Slika 4-1: Struktura ogrevanja po energentih za občino Borovnica ...... 35 Slika 4-2: Struktura ogrevanja po energentih za Slovenijo ...... 35 Slika 4-3: Primerjava porabe energentov glede na slovensko povprečje ...... 37 Slika 4-4: Kotlovnica v osnovni šoli Ivana Korošca ...... 39 Slika 4-5: Kotlovnica v vrtcu Borovnica ...... 40 Slika 4-6: Kotlovnica v zdravstvenem domu Borovnica ...... 41 Slika 4-7: Kotlovnica v občini Borovnica ...... 41 Slika 4-8: Kotlovnica knižnici dr. Marje Boršnik ...... 42 Slika 4-9: Kotlovnica Mejačeva 11 (levo) in Mejačeva 11A (desno) ...... 43 Slika 4-10: Kotlovnica Gradišnjakova 20 ...... 45 Slika 4-11: Razdelilna postaja Gradišnjakova 18 ...... 45 Slika 4-12: Grafični prikaz porabe električne energije po sektorjih ...... 46 Slika 4-13 Primeri svetilk javne razsvetljave v občini Borovnica, 1/2 ...... 47 Slika 4-14: Primeri svetilk javne razsvetljave v občini Borovnica, 2/2 ...... 48 Slika 6-1: Relativni delež emisij porabnikov toplotne energije v občini Borovnica ...... 56 Slika 6-2: Podatki onesnaženja zraka s SO2 ...... 58 Slika 6-3: Podatki onesnaženja z NO2 ...... 58 Slika 7.1: Infrastruktura električnih vodov v občini Borovnica ...... 61 Slika 9-1: Predvidena trasa DOLB, Borovnica ...... 75 Slika 9-2: Manjši KNLB za več objektov hkrati, Dol pri Borovnici ...... 76 Slika 9-3: Manjši KNLB za več objektov hkrati, Pako ...... 77 Slika 10.1: primerjava porabe električne energije žarnic ...... 82 Slika 10.2: termostatski ventil ...... 82 Slika 10.3: primer zunanjega senčila in energetsko učinkovitega okna ...... 83 Slika 10.4: Moderna peč na zemeljski plin, ...... 84 Slika 10.5: hranilnik toplote ...... 84 Slika 10.6: sistem za pametni dom in zgradbe ...... 85 Slika 10.7: Energetska izkaznica objekta ...... 86 Slika 11.1: Gozdnatost Slovenije po občinah...... 88 Slika 11.2: Potencial lesne biomase na negozdnih zemljiščih v Sloveniji...... 88 Slika 11.3: kotel na pelete ...... 89 Slika 11.4: Pridobivanje bioplina ...... 91 Slika 11.5 Potencial geotermalne energije v Sloveniji ...... 94 Slika 11.6: Geološka karta Slovenije ...... 95 Slika 11.7: princip delovanja toplotne črpalke ...... 96 Slika 11.8: Sončno obsevanje v Sloveniji ...... 98 Slika 11.9: Namestitev solarnih kolektorjev na streho hiše ...... 99 Slika 11.10: Sončna elektrarna na strehi objekta ...... 101 Slika 11.11: Polje vetrnih elektrarn ...... 102 Slika 11.12: Potencial vetra v Sloveniji ...... 103 Slika 11.13: Postavitev hidroelektrarn in mlinov v občini Borovnica ...... 105 Slika 11.14: Vodotoki v občini Borovnica ...... 106 Slika 11.15: Vrtinčna hidroelektrarna ...... 107

Lokalni energetski koncept občine Borovnica

TABELE

Tabela 3-1: Statistični podatki za občino Borovnica, 2009 (vir: statistični urad RS)...... 26 Tabela 4-1: : Stanovanja v občini Borovnica, podatki za energent in skupna površina ...... 33 Tabela 4-2: Podatki za energente glede na kurilno vrednost in ceno (10.3.2012)...... 34 Tabela 4-3: Letni stroški ogrevanja stanovanj glede na energent, občina Borovnica ...... 34 Tabela 4-4: Predvideni letni stroški ogrevanja sanitarne vode, občina Borovnica ...... 34 Tabela 4-5: Primerjava porabe energenta med občino Borovnica in slovenskim povprečjem ...... 36 Tabela 4-6: Primerjava porabe energenta med občino Borovnica in slovenskim povprečjem ...... 36 Tabela 4–7: Večja podjetja v občini Borovnica ...... 38 Tabela 4-8: Energetsko stanje v večjih podjetjih v občini Borovnica ...... 38 Tabela 4-9: Raba energije v javnih stavbah ...... 39 Tabela 4-10: Poraba električne energije po sektorjih za leto 2010 ...... 46 Tabela 4-11: Poraba energije po sektorjih, ...... 49 Tabela 4-12: Ocena skupna porabe energije v občini ...... 50 Tabela 5-1: Ceste v občini Borovnica...... 51 Tabela 5-2: Tipi vozil, registriranih v občini Borovnica ...... 52 Tabela 6-1: Normirane vrednosti emisij posameznih energentov ...... 55 Tabela 6-2: Emisije porabnikov toplotne energije v občini (lasten izračun) ...... 56 Tabela 6-3: Emisije porabnikov električne energije v občini (lasten izračun) ...... 57 Tabela 7-1: Transformatorske postaje v občini Borovnica ...... 62 Tabela 8-1: Javne stavbe v občini Borovnica in energetska števila ...... 67 Tabela 11-1:. Rastlinski ostanki za posamezne poljščine, ki se pridelujejo v Sloveniji...... 92 Tabela 11-2:. Namembnost kmetijskih površin v občini Borovnica...... 92 Tabela 11-3: Faktorji GVŽ ...... 93 Tabela 11-4: Primerjava proizvodnje bioplina glede na vrsto živali ...... 93 Tabela 11-5: Investicija v solarni sistem za enodružinsko hišo ...... 100 Tabela 11-6: Hidroelektrarne v občini Borovnica ...... 107 Tabela 13-1: Parametri postavitve elektrarne na bioplin...... 122 Tabela 14-1: Terminski plan izvajanja akcijskega načrta ...... 136 Tabela 14.1: Finančni okvir akcijskega načrta ...... 137

Lokalni energetski koncept občine Borovnica

1. UVOD

1.1. Splošni cilji lokalnega energetskega koncepta

Energetski koncept lokalne skupnosti oz. občine pomeni dolgoročno načrtovanje razvoja občine na energetskem in z energijo povezanim okoljskim razvojem. Pomeni ne samo odločilnega koraka k pripravi ampak tudi osnovo za postavitev in izvajanje ustrezne okoljske in energetske politike. Lokalni energetski koncept (LEK) je dokument, ki občino in njene prebivalce usmerja k sistematskemu oblikovanju in vzdrževanju baz podatkov o porabnikih in rabi energije, uvajanju ukrepov učinkovite rabe energije (URE), poviševanju energijske učinkovitosti in uvajanju obnovljivih virov energije (OVE). Odgovorni na občini (župan in občinska uprava) kakor tudi odgovorni v bodočih pokrajinah se morajo zavedati, da je dolgoročno načrtovanje energetskega razvoja njihove občine ključni element dolgoročnega gospodarskega razvoja občine nasploh in osnova za nižanje energijske odvisnosti ter vplivov na okolje. Trajnostna energijska politika zahteva celoviti pristop, ki povezuje in usklajeno obravnava tako področje energetike, varstva okolja vključno s podnebjem kot tudi gospodarskega in regionalnega razvoja. Pri tem moramo upoštevati tudi ostale dejavnike, kot so zniževanje energijskih stroškov, emisij toplogrednih plinov, lokalno izboljšanje kvalitete zraka, upravljanje z lokalnimi energijskimi obnovljivimi in neobnovljivimi viri. V dejavnosti morajo poleg župana biti vključeni vsi ključni akterji, kot so direktor občinske uprave, vodje oddelkov za naložbe, družbene dejavnosti, direktorji javnih zavodov, občinski svetniki, direktorji podjetij v občini, predstavniki obrti in malih podjetnikov, kmetov ter predstavniki občanov. Poleg vplivanja na vsebino LEK imajo vsi prizadeti še dolžnost osveščanja svojih sodelavcev in prebivalstva.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 1

1.2. Uporabljene kratice

a na leto (angl. annual) ARSO agencija Republike Slovenije za okolje DOLB daljinsko ogrevanje na lesno biomaso EE električna energija ELKO ekstra lahko kurilno olje GVŽ glava velike živine JR javna razsvetljava LB lesna biomasa LEA lokalna energetska agencija LEK lokalni energetski koncept MHE mala hidroelektrarna MOP ministrstvo za okolje in prostor NEP nacionalni energetski program OVE obnovljivi viri energije RS republika Slovenija SODO sistemski operater distribucijskega omrežja SPTE soproizvodnja toplotne in električne energije SURS Statistični urad Republike Slovenije TP transformatorska postaja UNP utekočinjeni naftni plin URE učinkovita raba energije ZP zemeljski plin

S t r a n | 2 Lokalni energetski konc ept občine Borovnica

1.3. Definicije izrazov

Za lažje razumevanje sledečih izrazov, uporabljenih pri izdelavi lokalnega energetskega koncepta podajamo naslednje definicije:

 Lokalni energetski koncept (v nadaljevanju LEK): je koncept razvoja lokalne skupnosti ali več lokalnih skupnosti na področju oskrbe in rabe energije, ki poleg načrtov bodoče oskrbe z energijo vključuje tudi ukrepe za učinkovito rabo energije, soproizvodnjo toplote in električne ter uporabo obnovljivih virov energije (definicija iz energetskega zakona). Izraz »lokalni energetski koncept« je uvedel energetski zakon, sicer je pa to sinonim za izraz »občinske energetske zasnove«, ki ga tudi uporabljamo. V nadaljevanju besedila bomo uporabljali izraz »lokalni energetski koncept«.

 Akcijski načrt: je načrt aktivnosti lokalne skupnosti na področjih URE in izrabe OVE za obdobje veljavnosti LEK. Vsebuje načrt aktivnosti, terminski ter finančni načrt. V načrtu aktivnosti na kratko opredelimo posamezne aktivnosti, ter odgovorne za izvedbo. V finančnem načrtu opredelimo načrt financiranja posamezne aktivnosti. V terminskem načrtu opišemo časovno zaporedje izvajanja posamezne aktivnosti.

 Lokalna energetska agencija/agentura (v nadaljevanju LEA): je zadolžena za promocijo in pospeševanje izboljševanja energijske učinkovitosti ter uvajanje obnovljivih virov energije na določenem zaokroženem območju. Na območjih, ki so pokrita z LEA, le-ta prevzame koordiniranje LEK.

 Koordinator projektov OVE in URE: imenuje se v primerih, kjer je prisotna LEA; zadolžen je za pomoč pri izvajanju posameznih projektov iz akcijskega načrta LEK. Imenuje ga župan.

 Glavni nosilec izvajanja LEK: oseba/institucija, ki je odgovorna za izvajanje akcijskega načrta LEK. To je bodisi lokalna energetska agencija bodisi energetski manager. Prevzame izvajanje LEK, ko je ta izdelan.

 Usmerjevalna skupina: je skupina, ki izdeluje LEK, v kolikor ga lokalna skupnost izdeluje sama, oziroma skupina, ki usmerja izvajalca izdelave LEK, v kolikor lokalna skupnost za izdelavo LEK sklene pogodbo z zunanjim izvajalcem.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 3

 Biomasa: je biorazgradljiva frakcija izdelkov, ostankov in odpadkov iz kmetijstva (vključujoč rastlinske in živalske substance) ter gozdarstva in lesne industrije, kot tudi biorazgradljiva frakcija industrijskih in komunalnih odpadkov, katerih energetsko uporabo dovoljujejo predpisi o ravnanju z odpadki.

 Lesna biomasa: k lesni biomasi uvrščamo gozdne ostanke (vejevje, krošnje, debla majhnih premerov ter nekakovosten les, ki ni primeren za industrijsko predelavo), ostanke pri industrijski predelavi lesa (žaganje, krajniki, lubje, prah itd.) in kemično neobdelan les (produkti kmetijske dejavnosti v sadovnjakih in vinogradih ter že uporabljen les in njegovi izdelki).

 Daljinsko ogrevanje: je dobava toplote ali hladu iz omrežij za distribucijo, ki se uporablja za ogrevanja ali hlajenje prostorov ter za pripravo sanitarne vode.

 Distribucija: je transport goriv ali električne energije po distribucijskem omrežju.

 Primarna energija: je energija, ki je skrita v nosilih energije – energentih (v nafti, plinu, premogu, lesu).

 Sekundarna energija: je energija, ki smo jo dobili s pretvorbo iz primarne energije (na primer, električna energija iz premoga v termoelektrarni). Upoštevane so izgube pretvorbe.

 Končna energija: je energija, ki jo dobi uporabnik. Upoštevane so izgube prenosa.

 Koristna energija: je energija za zadovoljevanje potreb uporabnika, na primer toplota na električni kuhalni plošči. Upoštevane so izgube pri pretvorbi električne v toplotno energijo.

 Soproizvodnja toplote in električne energije (v nadaljevanju SPTE) ali kogeneracija. Kogeneracijski sistemi so sistemi, ki pridobivajo iz istega primernega energetskega vira hkrati električno in toplotno energijo. Za te sisteme je značilen visok izkoristek.

 Trigeneracija (ali poligeneracija) je soproizvodnja toplotne in električne energije in hladu.

 Toplogredni plini: so plini, ki preprečujejo sevanje toplote iz Zemlje v vesolje in zato povzročajo segrevanje ozračja in s tem učinek tople grede. Toplogredna plina sta na primer ogljikov dioksid (CO2) in metan (CH4).

S t r a n | 4 Lokalni energetski konc ept občine Borovnica

 Študija izvedljivosti: je namenjena podrobnejši preučitvi izvedljivosti projektov oskrbe z energijo oziroma učinkovite rabe energije s tehnološkega, ekonomskega, okoljevarstvenega in finančnega vidika. S kakovostno investicijsko dokumentacijo znižamo tveganja, sicer nujno povezana z naložbenimi projekti, ter omogočajo vlagateljem kapitala in kreditodajalcem, da enakopravno vrednotijo različne naložbene projekte.

 Energetski pregled podjetja: obsega pregled podjetja glede oskrbe in rabe energije, identifikacijo možnih ukrepov za učinkovito ravnanje z energijo in analizo tehnične in ekonomske izvedljivosti ukrepov z določitvijo dosegljivih prihrankov in potrebnih naložb. Z energetskim pregledom vodstvo in odgovorni za gospodarjenje z energijo dobijo natančen vpogled v strukturo in stroške porabe energije in nabor prioritetnih organizacijskih in investicijskih ukrepov za učinkovito rabo energije, na osnovi katerega lahko izdelajo operativni program izvajanja predlaganih ukrepov.

 Energetski pregled javnih stavb: Zajema analizo rabe energije podjetja in/ali zgradbe, ter nabor ekonomsko, okoljsko in tehnično ovrednotenih ukrepov učinkovite rabe energije in uvedb obnovljivih virov energije.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 5

1.4. Namen in cilji lokalnega energetskega koncepta občine

Lokalni energetski koncept je osnovni dokument in strategija oskrbe, rabe energije, uvajanja obnovljivih energetskih virov ter ukrepov za zniževanje rabe energije in povečevanja energijske učinkovitosti v celotni občini s katerim občina cilja na:

 znižanje stroškov porabe energije ter stroškov vzdrževanja energetskih naprav v javnih (občinskih) zgradbah ter ustanovah in zavodih kot so šole, vrtci, sakralni objekti, zdravstveni domovi, domovi ostarelih občanov ipd. ter obvladovanje teh stroškov;  uvajanje obnovljivih virov energije na področjih, na katerih je to smiselno, tehnično izvedljivo, geografsko možno ter ekonomsko upravičeno;  zmanjšanje obremenitev okolja s toplogrednimi plini, emisijami in odpadki;  uvajanje energijske učinkovitosti v javne zgradbe, javna podjetja, zavode in storitve;  uvajanje energijske učinkovitosti v zasebni sektor (v industrijo in storitve);  zagotavljanje čim višje stopnje sonaravnega prometa, ter zmanjševanje negativnih vplivov prometa na okolje;  uvajanje sistemov daljinskega ogrevanja, soproizvodnje električne energije in toplote ter poligeneracije, kjer je to možno in ekonomsko upravičeno;  nižanje rabe neobnovljivih virov na sprejemljiv nivo;  izvajanje energetskih pregledov javnih zgradb, šol, vrtcev in podjetij, stanovanjskih blokov ipd.;  uvajanje energetskega knjigovodstva in managementa vključno s preventivnim energetskim vzdrževanjem naprav in sistemov zagotavljanja ter rabe energije v javnih zgradbah in ustanovah ter podjetjih in zavodih;  zniževanje končne rabe energije pri vseh porabnikih v občini vključno z javno razsvetljavo;  promoviranje, izobraževanje ter osveščanje ustanov, zaposlenih v javnem sektorju, prebivalstva, učencev, dijakov in ostalih v smeri učinkovite rabe energije, energijske učinkovitosti in obnovljivih virov energije;  vključevanje vseh akterjev v občini v skupna prizadevanja za dvig energijske učinkovitosti v občini in rabo obnovljivih virov energije.

S t r a n | 6 Lokalni energetski konc ept občine Borovnica

Občinski energetski koncept je pomemben pripomoček pri načrtovanju strategije občinske energetske politike. V njem so zajeti načini, s katerimi lahko uresničimo občini prilagojene rešitve za učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve v gospodinjstvih, podjetjih in javnih ustanovah. V dokumentu so navedeni tudi konkretni učinki, ki jih občina lahko doseže.

Energetski koncept torej omogoča:  izbiro in določitev ciljev energetskega načrtovanja v občini;  pregled preteklega in dejanskega stanja na področju rabe in oskrbe z energijo;  pregled ukrepov za učinkovito izboljšanje energetskega stanja in s tem tudi stanja okolja;  oblikovanje in primerjavo različnih alternativ in scenarijev možnega razvoja;  izdelavo predloga kratkoročne in dolgoročne energetske politike;  spremljanje, ugotavljanje in dokumentiranje sprememb energetskega in okoljskega stanja.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 7

S t r a n | 8 Lokalni energetski konc ept občine Borovnica

2. ZAKONSKE OSNOVE

2.1. Evropska zakonodaja

Direktiva o energetski učinkovitosti stavb (Energy Performance of Buildings Directive); 2002/91/ES

Direktiva o energetski učinkovitosti stavb zajema zahteve, ki bodo vodile do zagotavljanja zanesljivosti oskrbe z energijo ter do doseganja ciljev iz Kjotskega protokola, kar se v velikem delu pokriva tudi s cilji lokalnih energetskih konceptov. Direktiva je bila v Evropskem parlamentu in Svetu evropske unije sprejeta 16. decembra 2002, veljati je pričela 4. januarja 2003, 4. januar 2006 pa je bil rok za prenos zahtev direktive v pravni red držav članic. Velja dodatno 3 letno obdobje za popolno uveljavitev nekaterih zahtev (izdajanje energetskih izkaznic, preglede kotlov in klimatskih sistemov) pod določenimi pogoji. Cilj direktive je energijska učinkovitost zgradb ob upoštevanju zunanjih klimatskih in lokalnih pogojev ter notranjih klimatskih zahtev in stroškovne učinkovitosti spodbujati izboljšanje energijske učinkovitosti stavb v Skupnosti. Glavne zahteve direktive so: izračun celovite energijske učinkovitosti stavb, določitev minimalnih zahtev glede energijske učinkovitosti za nove stavbe in večje obstoječe stavbe v primeru večje prenove, energetsko certificiranje stavb ter redne preglede kotlov in klimatskih sistemov v stavbah. Eden od pomembnejših členov te direktive je prav gotovo 5. člen, ki je z zadnjim Zakonom o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 118/2006) že prenesen v slovensko zakonodajo. Člen govori o tem, da morajo pri novih stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 1.000 m2 države članice zagotoviti, da se pred začetkom gradnje prouči in upošteva tehnična, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov, kot so:

 decentralizirani sistemi oskrbe z energijo na podlagi obnovljivih virov energije;  SPTE;  daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo;  toplotne črpalke, če so izpolnjeni določeni pogoji.

Zaradi kompleksnosti celotne direktive jo v slovenski pravni red prenašamo kar s tremi zakoni: z zakonom o varstvu okolja glede rednih pregledov kotlov, z zakonom o graditvi objektov glede metodologije izračuna minimalnih zahtev o energetski učinkovitosti stavb ter z energetskim zakonom glede preostalih zahtev.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 9

Direktiva o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS, 2006/32/ES

Direktiva je bila v Evropskem parlamentu in Svetu evropske unije sprejeta 5. aprila 2006, veljati je pričela 25. aprila 2006, države članice pa jo morajo v celoti prenesti v svoj pravni red najkasneje do 17. maja 2008, nekatera določila pa so morale že prenesti do 17. maja 2006. Direktiva od držav članic zahteva sprejetje stroškovno učinkovitih, izvedljivih in razumnih ukrepov za varčevanje z energijo. Direktiva tudi določa, da države članice sprejmejo in morajo doseči splošen nacionalni okvirni cilj varčevanja z energijo, ki za deveto leto uporabe te direktive znaša 9 %, doseže pa se prek energetskih storitev in drugih ukrepov za izboljšanje energijske učinkovitosti. Države članice morajo zagotoviti, da bo javni sektor v okviru te direktive služil kot zgled. Javni sektor mora prevzeti izvedbo enega ali več ukrepov za izboljšanje energijske učinkovitosti, s poudarkom na gospodarskih ukrepih, ki zagotavljajo največje prihranke energije v najkrajšem obdobju. Vsaka država članica mora v skladu s to direktivo prvi akcijski načrt energijske učinkovitosti (EEAP) predložiti najkasneje do 30. junija 2007, drugega najkasneje do 30. junija 2011 ter tretjega najkasneje do 30. junija 2014.

Direktiva o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo in o spremembi Direktive 92/42/EGS, 2004/8/ES

Ob upoštevanju možnih koristi soproizvodnje v smislu varčevanja s primarno energijo, preprečevanja izgub v omrežju, znižanja emisij, zlasti toplogrednih plinov, je spodbujanje soproizvodnje z visokim izkoristkom, ki temelji na rabi koristne toplote, prednostna naloga Skupnosti. Zato sta Evropski parlament in Svet Evropske skupnosti sprejela Direktivo 2004/8/ES Evropskega parlamenta in sveta govori o spodbujanju soproizvodnje električne energije in toplote ter o ustreznih ukrepih za zagotavljanje boljše izkoriščenosti soproizvodnje električne energije in toplote. Namen te direktive je povečati energijsko učinkovitost in izboljšati zanesljivost oskrbe z oblikovanjem okvira za spodbujanje in razvoj soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom, ki temelji na rabi koristne toplote in prihrankih primarne energije na notranjem energetskem trgu ob upoštevanju posebnih nacionalnih okoliščin, zlasti glede podnebnih in gospodarskih razmer. Direktiva določa, da je soproizvodnja električne energije in toplote deluje z visokim izkoristkom, če je prihranek primarne energije večji od 10 %. Splošni cilj te direktive je določitev metode za izračunavanje količine električne energije iz soproizvodnje in potrebnih smernic za njeno izvajanje. Direktiva državam članicam nalaga izdelavo analize o nacionalnem potencialu za uporabo soproizvodnje z visokim izkoristkom, vključno z mikro soproizvodnjo z visokim

S t r a n | 10 Lokalni energetski konc ept občine Borovnica

izkoristkom. Analiza mora identificirati celotni potencial porabe koristne toplote in hladu, ki je ustrezen za uporabo soproizvodnje z visokim izkoristkom, kakor tudi razpoložljivost goriv ter drugih energijskih virov za uporabo v soproizvodnji. Vključevati mora tudi ločeno analizo ovir, ki bi lahko preprečile realizacijo nacionalnega potenciala za soproizvodnjo z visokim izkoristkom. V skladu z Direktivo morajo države članice prvič najpozneje do 21. februarja 2007, nato pa vsake štiri leta oceniti napredek pri povečanju deleža soproizvodnje z visokim izkoristkom.

Direktiva o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo, 2001/77/ES

Direktiva 2001/77/ES, ki je bila sprejeta 27.9.2001, govori o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo. Pri tema so določena tudi pravila za zagotavljanje zanesljivosti in varnosti omrežij. Pri tem morajo upravljavci prenosnih omrežji zagotoviti prenos električne energije iz OVE in soproizvodnje. Države članice pa morajo vzpostaviti pravni okvir za zagotovitev odkupa EE iz OVE in soproizvodnje. Bistveni člen te direktive, ki se nanaša na proizvodnjo električne energije iz OVE in soproizvodnje je 7. člen:

 Države članice brez poseganja v zagotavljanje zanesljivosti in varnosti omrežij sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da upravljavci prenosnih in upravljavci distribucijskih omrežij na svojem območju jamčijo za prenos in distribucijo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije. Lahko pa zagotovijo tudi prednosten dostop do električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije do omrežij. Pri razporejanju proizvodnih obratov upravljavci prenosnih omrežij dajo prednost proizvodnim obratom, ki uporabljajo obnovljive vire energije, kolikor to omogoča delovanje nacionalnega sistema električne energije.

 Države članice vzpostavijo pravni okvir ali zahtevajo, da upravljavci prenosnih in upravljavci distribucijskih omrežij izdelajo in objavijo svoja standardna pravila za pokrivanje stroškov tehničnih prilagoditev, kot so priključki na omrežje in okrepitev omrežja, ki so potrebna za vključitev novih proizvajalcev, ki oddajajo električno energijo proizvedeno iz obnovljivih virov energije v povezano omrežje.

 Države članice vzpostavijo pravni okvir ali zahtevajo, da upravljavci prenosnih omrežij in upravljavci distribucijskih omrežij izdelajo in objavijo svoje standardna pravila za delitev stroškov sistemskih naprav, kot so priključki na omrežje in okrepitve, med vsemi proizvajalci, ki imajo od njih koristi.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 11

2.2. Ostala evropska zakonodaja s področja energetike

 Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ ES.

 Direktiva 2003/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 98/30/ES.

 Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES.

 Uredba (ES) št. 1228/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (velja za EGP).

 Sklep Komisije 2006/770/ES z dne 9. novembra 2006 o spremembi Priloge k Uredbi (ES) št. 1228/2003 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (velja za EGP).

 Uredba Sveta (ES) št. 1223/2004 z dne 28. junija 2004 o spremembah Uredbe (ES) št. 1228/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede datuma uporabe nekaterih določb za Slovenijo.

 Direktiva Sveta 2004/67/ES o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom.

 Uredba (ES) št. 1775/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (velja za EGP).

S t r a n | 12 Lokalni energetski konc ept občine Borovnica

2.3. Slovenska zakonodaja

Občinska energetska zasnova predstavlja podlago za pripravo razvojnega programa občine na področju oskrbe in rabe energije, kar je obveznost občine po Energetskem zakonu (Ur. list RS 26/05). Izdelava energetske zasnove oz. lokalnega energetska koncepta je opredeljena v več dokumentih Republike Slovenije:  Resoluciji o nacionalnem energetskem programu (Ur. l. RS 57/04) določa obveznost izdelave LEK.  Na osnovi tega Energetski zakon (Ur. l. RS 26/05) predpisuje obveznosti občin, pripravo in sprejem LEK.  Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (Ur. l. RS 118/06) pa dodatno določa roke za izvedbo.  V okviru LEK je zagotovljena tudi skladnost ukrepov z obstoječimi prostorskimi akti lokalne skupnosti za območja, za katera le-ti obstajajo.  Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur.l RS. 3/2011)

Resolucija o nacionalnem energetskem programu (Ur. l. RS 57/04) določa obveznost izdelave LEK.

Lokalni energetski koncept je temeljni planski dokument, ki v skladu z nacionalnim energetskim programom opredeljuje dolgoročni načrt razvoja energetike v lokalni skupnosti, učinkovito ravnanje z energijo in izkoriščanje lokalnih energijskih virov (obnovljivih virov, odpadne toplote iz industrijskih procesov, odpadkov ipd.), zagotavlja zmanjšanje vplivov na okolje in znižuje javne izdatke. V pripravo in izvajanje lokalnih energetskih konceptov je vključena vrsta akterjev, od lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih služb, podjetij za oskrbo z energijo do občanov, nevladnih organizacij in drugih. V zvezi z izdelavo lokalnih energetskih konceptov je pripravljen:  predpis, ki uvaja obvezno načrtovanje v mestnih občinah in občinah z več kot pet tisoč prebivalci in določa postopke in obvezne vsebine lokalnih energetskih konceptov in  predpis, ki opredeljuje območja, kjer je obvezna analiza možnosti rabe biomase v sistemih daljinskega ogrevanja. Upravljavci vseh novih in tudi obstoječih sistemov daljinskega ogrevanja morajo obvezno koristiti OVE, razen če s študijo izvedljivosti utemeljijo ekonomsko in okoljsko sprejemljivejši način ogrevanja. Če izkoriščanje biomase ekonomsko ni upravičeno, lahko vgradijo kotel na fosilna goriva, v tem primeru pa morajo s študijo izvedljivosti preveriti možnost soproizvodnje toplote in električne energije.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 13

Energetski zakon (Ur. l. RS 26/05) predpisuje obveznosti občin pripravo in sprejem LEK.

17. člen: Izvajalci energetskih dejavnosti in lokalne skupnosti so v svojih razvojnih dokumentih dolžni načrtovati obseg porabe in obseg ter način oskrbe z energijo in te dokumente usklajevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije. Lokalna skupnost ali več lokalnih skupnosti skupaj sprejme lokalni energetski koncept, s katerim določi način bodoče oskrbe z energijo, ukrepe za njeno učinkovito rabo, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije, vsaj vsakih deset let. Metodologijo in obvezne vsebine lokalnih energetskih konceptov predpiše minister, pristojen za energijo. Skladnost lokalnega energetskega koncepta z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko potrjuje minister, pristojen za energijo z izdajo soglasja. Poleg naloge iz prvega odstavka, so lokalne skupnosti dolžne usklajevati z nacionalnim energetskim programom tudi svoje prostorske in druge plane razvoja.

65. člen: ...... Spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije izvaja država s programi: izobraževanja, informiranja, osveščanja javnosti, energetskim svetovanjem, spodbujanjem energetskih pregledov, spodbujanjem lokalnih energetskih konceptov, pripravo standardov in tehničnih predpisov, fiskalnimi ukrepi, finančnimi spodbudami in drugimi oblikami spodbud.……

66. člen: …..Lokalne skupnosti izvajajo programe učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v okviru svojih pristojnosti na osnovi izdelanih lokalnih energetskih konceptov. Za izvajanje teh programov lahko lokalna skupnost pridobi državne spodbude, če ima izdelan lokalni energetski koncept…..

Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (Ur. l. RS 118/06) pa določa roke za izvedbo.

41. člen Lokalna skupnost ali več lokalnih skupnosti skupaj sprejme lokalni energetski koncept iz 17. člena zakona najpozneje do 1. januarja 2011. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sprejme mestna občina ali več mestnih občin skupaj lokalni energetski koncept najpozneje do 1. januarja 2009.

S t r a n | 14 Lokalni energetski konc ept občine Borovnica

Zraven tega so pri pripravi LEK občine upoštevani tudi Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov, Priročnik za izdelavo lokalnih energetskih konceptov ter Vodnik za izdelavo in izvedbo energetske zasnove. Oba pravilnika sta dostopna v elektronski verziji na spletnih straneh Direktorata za evropske zadeve in investicije, Sektorja za aktivnosti učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije pri Ministrstvu za okolje in prostor. V priročniku (Aure, 2000) so opredeljene zahteve slovenske in evropske zakonodaje ter natančneje opredeljeni strokovni termini in izrazi. Navedba in razlaga le teh sledi v nadaljevanju.

Energetski zakon (EZ-UPB1); Ur. l. RS, št. 26/2005; 15.3.2005

17. člen: Izvajalci energetskih dejavnosti in lokalne skupnosti so dolžni v svojih razvojnih dokumentih načrtovati obseg porabe in obseg ter način oskrbe z energijo in te dokumente usklajevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije. Lokalna skupnost ali več lokalnih skupnosti skupaj sprejme lokalni energetski koncept, s katerim določi način bodoče oskrbe z energijo, ukrepe za njeno učinkovito rabo, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije, vsaj vsakih deset let. Metodologijo in obvezne vsebine lokalnih energetskih konceptov predpiše minister, pristojen za energijo. Skladnost lokalnega energetskega koncepta z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko potrjuje minister, pristojen za energijo z izdajo soglasja. Poleg naloge iz prvega odstavka, so lokalne skupnosti dolžne usklajevati z nacionalnim energetskim programom tudi svoje prostorske in druge plane razvoja.

65. člen: Spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije izvaja država s programi: izobraževanja, informiranja, osveščanja javnosti, energetskim svetovanjem, spodbujanjem energetskih pregledov, spodbujanjem lokalnih energetskih konceptov, pripravo standardov in tehničnih predpisov, fiskalnimi ukrepi, finančnimi in drugimi oblikami spodbud.

66. člen: Lokalne skupnosti izvajajo programe učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v okviru svojih pristojnosti na osnovi izdelanih lokalnih energetskih konceptov. Za izvajanje teh programov lahko lokalna skupnost pridobi državne spodbude, če ima izdelan lokalni energetski koncept.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 15

Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (EZ-B); Ur. l. RS, št. 118/2006 38. člen: Z globo od 400 EUR do 2.000 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba lokalne skupnosti, če lokalna skupnost pravočasno ne sprejme energetskega koncepta (drugi odstavek 17. člena).

41. člen: Lokalna skupnost ali več lokalnih skupnosti skupaj sprejme lokalni energetski koncept iz 17. člena zakona najpozneje do 1. januarja 2011. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sprejme mestna občina ali več mestnih občin skupaj lokalni energetski koncept najpozneje do 1. januarja 2009.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov; Ur.l..RS, št.3/2011

1. člen: V Pravilniku o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Uradni list RS, št. 74/09) se besedilo 10. člena spremeni, tako da se glasi:

10. člen (1) Določitev ciljev energetskega načrtovanja v samoupravni lokalni skupnosti je orodje za spremljanje uspešnosti izvajanja ukrepov iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta. Cilji samoupravne lokalne skupnosti morajo biti usklajeni s cilji nacionalnega energetskega programa, kar potrjuje minister, pristojen za energijo, z izdajo soglasja k lokalnemu energetskemu konceptu.

(2) Predlog lokalnega energetskega koncepta posreduje lokalna skupnost z obrazloženim mnenjem na ministrstvo. Soglasje iz prejšnjega odstavka izda minister, pristojen za energijo, v roku 45 dni od prejema dokumenta. V primeru molka organa se šteje, da ministrstvo, pristojno za energijo, soglaša z lokalnim energetskim konceptom.

(3) Cilji, ki si jih postavi samoupravna lokalna skupnost, morajo biti usklajeni z možnostmi učinkovite rabe energije in obnovljivih virov na njenem območju. Postavljene cilje lahko skupnost doseže samostojno ali pa v sodelovanju z drugo samoupravno lokalno skupnostjo.

(4) Za spremljanje učinkovitosti izvajanja ukrepov se določijo kazalniki, s katerimi samoupravna lokalna skupnost spremlja izvajanje posameznega ukrepa.’’.

S t r a n | 16 Lokalni energetski konc ept občine Borovnica

2. člen V prvem odstavku 17. člena se četrta alineja spremeni tako, da se glasi:

»– Akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje 2010–2020 (AN OVE),«.

3. člen Za 22. členom se doda nov 22.a člen, ki se glasi:

22.a člen Samoupravna lokalna skupnost sprejet lokalni energetski koncept in vse njegove spremembe objavi na svoji spletni strani’’.

Prehodna in končna določba

4. člen Samoupravne lokalne skupnosti uskladijo lokalne energetske koncepte z določbami tega pravilnika najkasneje do 31. decembra 2015.

5. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 15.12.2010

Resolucija o nacionalnem energetskem programu (ReNEP); Ur. l. RS, št. 57/2004

Nacionalni energetski program (v nadaljnjem besedilu: NEP) je dokument koordiniranja prihodnjega delovanja ustanov, ki se ukvarjajo z oskrbo z energijo ter postavlja cilje in določa mehanizme za prehod od zagotavljanja oskrbe z energenti in električno energijo, ki so zanesljivi, konkurenčni in okolju prijazni oskrbi z energijskimi storitvami. Postavlja tudi cilje in mehanizme za spremembo razumevanja vloge in pomena energije pri dvigu blaginje. Cilji in mehanizmi energetske politike Slovenije so združeni v tri stebre trajnostnega razvoja: zanesljivost oskrbe z energijo, konkurenčnost oskrbe z energijo ter vplive ravnanja z energenti in energijo na okolje. ReNEP opredeljuje lokalni energetski koncept kot temeljni planski dokument, ki v skladu z nacionalnim energetskim programom opredeljuje dolgoročni načrt razvoja energetike v lokalni skupnosti, učinkovito ravnanje z energijo in izkoriščanje lokalnih energijskih virov (obnovljivih virov, odpadne toplote iz industrijskih procesov, odpadkov ipd.), zagotavlja zmanjšanje vplivov na okolje in ne nazadnje znižuje javne izdatke. V pripravo in izvajanje lokalnih energetskih konceptov je vključena vrsta akterjev, od lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih služb, podjetij za oskrbo z energijo do občanov,

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 17

nevladnih organizacij in drugih. ReNEP navaja, da večina večjih mest nima izdelanih oziroma posodobljenih lokalnih energetskih konceptov. Lokalne energetske koncepte večinoma pripravijo pred večjimi odločitvami (izgradnjo plinskega omrežja, daljinskega ogrevanja na biomaso). Nedosledno pa je izvajanje, spremljanje izvajanja in dopolnjevanje programov. Zato je nujno, da izdelava lokalnih energetskih konceptov postane obvezna.

Zakon o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1); Ur. l. RS, št. 39/2006

Eden izmed ciljev varstva okolja, kateri so zapisani v 2. členu tega zakona, je tudi znižanje rabe in večja raba obnovljivih virov energije, kar je tudi osrednja tematika lokalnega energetskega koncepta. Posreden vstop te tematike je tudi v 12. členu, po katerem morata država in občina spodbujati dejavnosti varstva okolja, ki preprečujejo ali zmanjšujejo obremenjevanje okolja in tiste posege v okolje, ki zmanjšujejo porabo snovi in energije. Bolj konkretno vstopa tematika lokalnega energetskega koncepta v ZVO preko programov in načrtov s področja varstva okolja, ki so opredeljeni v tretjem delu zakona in sicer v 38. členu ZVO je opredeljen program varstva okolja občine ali občinski program varstva okolja(OPVO): »Program varstva okolja in operativne programe za svoje območje sprejme mestna občina, lahko pa tudi občina ali širša samoupravna lokalna skupnost, ob smiselni uporabi določb 35., 36. in 37. člena tega zakona«. »Programi iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom in operativnimi programi varstva okolja.«

Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1); Ur. l. RS, št. 110/2002 V Zakonu o urejanju prostora lokalni energetski koncept neposredno ne vstopa. Posredno vstopa preko 7. člena, v katerem so definirane strokovne podlage urejanje prostora. Ena izmed strokovnih podlag urejanja prostora je lahko tudi lokalni energetski koncept. »Prostorski akti in druge odločitve o zadevah urejanja prostora morajo temeljiti na predpisih, analizah in strokovnih dognanjih o lastnostih in zmogljivostih prostora in okolja, na analizah razvojnih možnosti ter drugih pogojih in usmeritvah za razvoj posameznih dejavnosti v prostoru, opredeljenih v razvojnih in drugih dokumentih ter drugih strokovnih podlagah, na analizah medsebojnih učinkov posameznih dejavnosti v prostoru ter na geodetskih, statističnih in drugih podatkih s področja urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: strokovne podlage).« Posredno, preko tematike katere lokalni energetski koncept zajema, le ta vstopa tudi v občinske prostorske akte: strategijo prostorskega razvoja občine in prostorski red občine. Tako mora občina, na primer v 65. členu, ko določa merila in pogoje za urejanje prostora, navesti tudi »merila in pogoje za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne

S t r a n | 18 Lokalni energetski konc ept občine Borovnica

dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin v zvezi z načrtovanjem prostorskih ureditev in gradnjo objektov«.

Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012 (ReNPVO), Ur. l. RS, št. 2/2006

NPVO je osnovni strateški dokument na področju varstva okolja, katerega cilj je splošno izboljšanje okolja in kakovosti življenja ter varstvo naravnih virov. Cilji in ukrepi so opredeljeni v okviru štirih področij in sicer: podnebnih spremembah, naravi in biotski raznovrstnosti, kakovosti življenja ter odpadkih in industrijskem onesnaževanju.

Občinski programi varstva okolja (OPVO)

Zakon o varstvu okolja v 106. členu določa, da mora mestna občina, lahko pa tudi občina ali širša samoupravna lokalna skupnost, vsaj vsako četrto leto pripraviti in javno objaviti poročilo o stanju okolja. V dokumentu, ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo občinam v pomoč priprave poročila o stanju okolja (Priporočila ministra za pripravo občinskih programov varstva okolja (OPVO), 2006), je natančneje opredeljena zahtevana vsebina teh poročil. Poročilo o stanju okolja je osnova za pripravo OPVO. Eden od sestavnih delov OPVO je tudi povzetek analize stanja z oceno trendov. V analizo stanja in oceno trendov pa vstopa tudi lokalni energetski koncept, ki je naveden kot eden od sestavnih delov dokumenta v poglavju o energetiki.

Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah – PURES (Ur. l. RS št. 52/2010)

Pravilnik velja za stanovanjske in nestanovanjske stavbe in določa maksimalno porabo energije v stavbah.

7. člen določa energetske parametre, ki jih mora izpolnjevati zgradba. Določene so najvišje dovoljene letne porabe energije za ogrevanje in hlajenje. Podrobno je mogoče rešitve in izračune pripraviti na osnovi tehnične smernice TSG-1-004 Učinkovita raba energije.

8.člen določa, da je potrebno stavbo zasnovati in graditi tako, da je energijsko optimalna in da omogoča učinkovito upravljanje z energijo.

16. člen določa, da je mora investitor zagotoviti minimalno 25 % potrebne toplote in hladu z obnovljivimi viri energije.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 19

Pravilnik o metodologiji in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Ur. l. RS št. 35/08)

1. člen: Ta pravilnik v skladu z Direktivo 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energijski učinkovitosti stavb (Ul. l. RS z dne 4. 1. 2003) določa metodologijo izdelave in obvezno vsebino pri izdelavi študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo za stavbe s tlorisno površino nad 1.000 m2 če gre za graditev novih stavb ali rekonstrukcijo stavb, pri kateri se zamenjuje sistem oskrbe z energijo. V okviru študije je potrebno ovrednotiti stroške (investicijske, obratovalne, vzdrževalne in zavarovalne) in koristi (prodaje energije na trgu in lastno proizvodnjo energije) vseh variant. Na osnovi kazalcev, kot so raba končne energije, celotnih emisij CO2, celotnih stroškov, vključno z neto sedanjo vrednostjo donosa naložbe in interne stopnje donosnosti. 8. člen predpisuje tudi obvezno vsebino takšne študije izvedljivosti.

Pravilnik o rednih pregledih klimatskih sistemov (Ur. l. RS, št. 26/08)

Zavezanci za takšen pregled so vse stavbe, ki obratujejo več kot 150 h/a razen industrijskih, nestanovanjskih kmetijskih stavb, verskih objektov, začasnih in tistih, ki obratujejo do dveh let. Sistemi morajo biti pregledani vsakih pet let, pregled obsega popis in pregled dokumentacije, vizualni in funkcionalni pregled klimatskega sistema in klimatiziranih prostorov, pripravo predlogov in izboljšav ter alternativnih rešitev vključno s poročilom. Pregled opravi neodvisni strokovnjak. Rok za prvi pregled pa je do 1. 10. 2009 za tiste sisteme, ki so pričeli z obratovanjem pred sprejemom pravilnika.

Uredba o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS št. 81/07)

Ta okoljevarstvena uredba je tesno povezana z učinkovito porabo energije. Z namenom znižanja svetlobnega onesnaževanja javne razsvetljave bomo drastično vplivali tudi na rabo električne energije ter vzdrževalne stroške javne razsvetljave. Uredba v 4. členu predpisuje, da za javno razsvetljavo uporabljamo svetilke, katerih je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor enak 0 %, za javne spomenike pa lahko seva navzgor le 5 % svetlobnega toka. Električna moč posamezne svetilke je lahko največ 20 W, povprečna vrednost osvetljenosti javnih površin ne presega 2 lx in sicer na področjih, ki je namenjena pešcem, kolesarjem in prometu do 30 km/h hitrosti.

S t r a n | 20 Lokalni energetski konc ept občine Borovnica

5. člen določa ciljne vrednosti za razsvetljavo cest in javnih površin:  letna poraba električne energije ne sme presegati 44,5 kWh/a na prebivalca;  celotna poraba el. energije za občine z manj kot 1.000 prebivalci ne sme presegati vrednosti 44,5 MWh/a;  za osvetljenost državnih cest je ciljna vrednost 5,5 kWh/a.

Ostali regulirani objekti:  proizvodni objekti;  poslovne stavbe;  ustanove;  osvetljene fasade;  kulturni spomeniki;  objekti za oglaševanje;  športna igrišča;  nepokrita gradbišča.

V 21. členu je določeno, da mora upravljavec javne razsvetljave, katera celotna moč presega 10 kW ali 1 W za razsvetljavo spomenikov, fasad ali oglaševalnih objektov, izdelati načrt razsvetljave in ga poslati MOP tri mesece po začetku obratovanja ali po obnovi več kot 30 % svetilk. Upravljavec razsvetljave je dolžan načrt razsvetljave na zahtevo posredovati ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, ali inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja.«.

Takšen načrt razsvetljave vsebuje:  ime in naslov upravljavca razsvetljave;  opredelitev vrste razsvetljave;  kraj razsvetljave;  podatke o dolžini osvetljenih občinskih ali državnih cest;  podatke o površini osvetljenih nepokritih javnih površin za razsvetljavo javnih površin;  podatke o zazidalnih površinah stavb in nepokritih zazidanih površinah gradbenih inženirskih objektov za razsvetljavo letališča, pristanišča, železnice, itn.  podatke o osvetljenih površinah fasad ali površinah fasad kulturnih spomenikov oz. razsvetljavo kulturnega spomenika;  podatke o objektih za oglaševanje za razsvetljavo teh objektov;  podatke o celotni električni moči svetilk razsvetljave in številu svetilk;  opis sistema za ugotavljanje in merjenje porabe električne energije zaradi obratovanja razsvetljave za razsvetljavo cest in za razsvetljavo javnih površin;

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 21

Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016 (Vlada RS, št. 36000-1/20008/13, 31.01.2008.

Nacionalni akcijski načrt je bil izdelan na osnovi 14. člena Direktive 2006/32/ES o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah. Direktiva nalaga državam članicam, da morajo v naslednjih letih do leta 2016 znižati porabo končne energije za 9 % glede na poprečno porabo v letih 2001-2005, ki je v RS znašala 47.394 GWh/a. Akcijski načrt predvideva sektorsko specifične, horizontalne in večsektorske ukrepe v vseh sektorjih (gospodinjstvih, široki rabi, industriji in prometu). Instrumenti, ki bodo uporabljeni za dvig energijske učinkovitosti, URE in OVE so: a) Gospodinjstva:

 finančne spodbude za energijsko učinkovito obnovo in trajnostno gradnjo stavb;  finančne spodbude za energijsko učinkovite ogrevalne sisteme;  finančne spodbude za učinkovito rabo električne energije;  shema URE za gospodinjstva z nizkimi prihodki;  energijsko označevanje gospodinjskih aparatov in drugih naprav;  obvezna delitev in obračun stroškov za toploto v večstanovanjskih in drugih stavbah;  energijsko svetovalna mreža za občane. b) Terciarni sektor:

 finančne spodbude za energijsko učinkovito obnovo in trajnostno gradnjo stavb;  finančne spodbude za energijsko učinkovite ogrevalne sisteme;  finančne spodbude za učinkovito rabo električne energije;  zelena javna naročila. c) Industrija:

 finančne spodbude za učinkovito rabo električne energije. d) Promet:

 promoviranje in konkurenčnost javnega prometa;  spodbujanje trajnostnega tovornega prometa;  povečanje energijske učinkovitosti osebnih vozil;  gradnja kolesarskih stez in podpornih objektov ter promoviranje kolesarjenja.

S t r a n | 22 Lokalni energetski konc ept občine Borovnica

e) Večsektorski ukrepi v široki rabi in industriji:

 predpisi za energijsko učinkovitost stavb;  zahteve za maksimalno energijsko učinkovitost izdelkov;  sofinanciranje energetskih pregledov;  sistem zagotovljenih odkupnih cen električne energije;  pogodbeno zniževanje stroškov za energijo;  programi upravljanja rabe energije pri končnih porabnikih. f) Horizontalni ukrepi v široki rabi in industriji:

 programi osveščanja, informiranja, promoviranja in usposabljanja, demonstracijski projekti;  izobraževalni programi;  informiranje porabnikov o porabi energije, preglednem obračunu in drugih informacijah;

 okoljske dajatve za onesnaževanje zraka s CO2;  trošarine na goriva in električno energijo;

 oprostitev plačila okoljske dajatve za onesnaževanje zraka s CO2;  finančne spodbude za podporo razvojno raziskovalnih projektov.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 23

S t r a n | 24 Lokalni energetski konc ept občine Borovnica

3. PREDSTAVITEV OBČINE

3.1. Geografska lega in demografija

Občina Borovnica leži v jugo-zahodnem delu ljubljanske kotline. Meri 42,3 km2 in se med slovenskimi občinami po površini uvršča na 140. mesto. Občina obsega naslednja naselja: Borovnica, Breg pri Borovnici, Brezovica pri Borovnici, Dol pri Borovnici, Dražica, Laze pri Borovnici, Lašče, Niževec, Ohonica, Pako, Pristava, Zabočevo. Konec leta 2011 je imela občina 3995 prebivalcev, od tega 2011 moških in 1984 žensk. Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 66. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 94,4 prebivalcev/km2; torej je bila gostota naseljenosti nekoliko manjša od slovenskega povprečja s približno 100 prebivalci/km2 (vir: Statistični urad RS, 2011).

Slika 3-1: Prostorske enote občine Borovnica (vir: geopedia)

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 25

Tabela 3-1: Statistični podatki za občino Borovnica, 2009 (vir: statistični urad RS) Splošni podatki, 2009 Občina Slovenija Površina km2 43,2 20.273 Število prebivalcev 3.941 2.042.335 Število moških 1.987 1.011.767 Število žensk 1.954 1.030.568 Naravni prirast 8 3.106 Skupni prirast 15 14.614 Število vrtcev v občini 1 863 Število otrok v vrtcih 154 71.124 Število učencev v osnovnih šolah 322 160.252 Število dijakov (po prebivališču) 174 85.030 Število študentov (po prebivališču) 217 114.873 Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) 1.813 858.171 Število zaposlenih oseb 627 767.373 Število samozaposlenih oseb 143 90.798 Število registriranih brezposelnih oseb 124 86.354 Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR) 1128,30 1438,96 Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo (EUR) 749,44 930 Število podjetij 214 160.931 Prihodek podjetij (1.000 EUR) 46.103 83.060.213 Število stanovanj, stanovanjski sklad 1.433 838.252 Število osebnih avtomobilov 2.048 1.058.858 Količina zbranih komunalnih odpadkov (tone) 1.483 825.747 Komunalni odpadki (kg/preb) 376 404

Statistični podatki za leto 2009 kažejo o občini naslednjo sliko:

 Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 2,0 (v Sloveniji 1,5). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 1,8. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 3,8 (v Sloveniji 7,2).

 Povprečna starost občanov je bila 40,4 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (41,4 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0– 14 let, so prebivale 103 osebe stare 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila

S t r a n | 26 Lokalni energetski konc ept občine Borovnica

vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 118). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena.

 V občini je deloval 1 vrtec, obiskovalo ga je 154 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari 1–5 let, jih je bilo 83 %vključenih v vrtec, kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (72 %). V tamkajšnji osnovni šoli se je v šolskem letu 2009/2010 izobraževalo približno 320 učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 170 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 60 študentov in 10 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 56 študentov in 9 diplomantov.

 Med osebami v starosti 15 let – 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 65 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), kar je več od slovenskega povprečja (61 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 6,4 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (9,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 22 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 19 %. Vsak 56. prebivalec občine je bil prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči. Za celotno Slovenijo pa je veljalo, da je bil vsak 23. prebivalec prejemnik vsaj ene denarne socialne pomoči.

 Vrednost bruto investicij v nova osnovna sredstva v občini (1.584 EUR na prebivalca) je bila nižja od slovenskega povprečja (2.564 EUR na prebivalca). V obravnavanem letu je bilo v občini 363 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 63 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 85 m2.

 Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (52 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 8 let.

 V obravnavanem letu je bilo v občini zbranih 376 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, to je 28 kg manj kot v celotni Sloveniji.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 27

3.2. Klimatske razmere

3.2.1. Osončenost

Slika 3-2: Letno relativno sončno sevanje v Sloveniji (vir: D. Kastelec, J. Rakovec, K. Zakšek, Sončna energija v Sloveniji, ZRC SAZU, 2007, str. 76)

Za Slovenijo velja, da je stopnja sončnega sevanja na kvadratni meter približno enaka za vse regije. Povečana osončenost je beležena le v Obalno – kraški, kot severno primorski regiji. Za občino Borovnica, ki je del osrednjeslovenske regije, je letno sončno obsevanje približno enako slovenskemu povprečju z 1250 Wh/m2.

S t r a n | 28 Lokalni energetski konc ept občine Borovnica

3.2.2. Razmere vetra

Slika 3-3: Povprečna letna hitrost vetra v Sloveniji (vir: ARSO)

V Sloveniji ni področij z večjimi povprečnimi hitrostmi vetra, izjeme so vrhi pobočij ter omejena področja, kjer piha burja (posledično je tam višja povprečna hitrost vetra). Vetra v Sloveniji z izjemo določenih točk ni mogoče smiselno koristiti v namene proizvajanja energije. Občina Borovnica spada med regije s povprečnimi letnimi hitrostmi vetra (manj od 3 m/s), razmere v občini ne nudijo primernih pogojev za koriščenje vetra z namenom pridobivanja energije.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 29

3.2.3. Vodne razmere

Slika 3-4: Razmere voda v Sloveniji (vir: ARSO)

Vodni potencial v Sloveniji je velik. Na glavnih slovenskih rekah že obratuje 20 večjih hidroelektrarn ter preko 300 malih hidroelektrarn. V občini Borovnica obstaja hidropotencial, ki še ni v celoti izkoriščen. Potrebno je narediti podrobne analize in določiti optimalne lokacije za postavitve predvsem malih hidroelektrarn.

S t r a n | 30 Lokalni energetski konc ept občine Borovnica

3.2.4. Gozdnatost

Slika 3-5: Gozdnatost Slovenije (vir: ZKS, oktober 2006)

Slovenija je gozdnata dežela, saj gozdnatost znaša 54% (10.900 km2), kar je bistveno več kot je povprečje za Evropo. S tem ima Slovenija močan potencial za izrabo lesne biomase za potrebe pridobivanje energije. Občina Borovnica je močno pogozdena, zato je potencial nad slovenskim povprečjem in je ustrezno velik, da za občino pomeni pomemben vir energije.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 31

3.2.5. Temperaturni primanjklaj

Slika 3-6: Temperaturni primanjkljaj (vir: ARSO)

Podatki o temperaturnem primanjkljaju dajejo informacijo o potrebnih sistemih ogrevanja za dano regijo. V zadnjih dvajsetih letih se povprečni temperaturni primanjkljaj za Slovenijo se giblje v razponu od 3.000 Kdni do 3.300 Kdni. Povprečni temperaturni primanjkljaj za občino Borovnica znaša približno 3.500 Kdni.

S t r a n | 32 Lokalni energetski konc ept občine Borovnica

4. ANALIZA RABE ENERGIJE IN PORABE ENERGENTOV

Analiza obstoječega stanja rabe in oskrbe z energijo v občini Borovnica je narejena na naslednjih skupinah: • stanovanja, • večja podjetja in ostali večji porabniki energije, • javne stavbe.

Posebej je opredeljena tudi poraba električne energije. Podatki o rabi in oskrbi z energijo v občini Borovnica so pridobljeni iz naslednjih virov: • baze podatkov Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 in 2007 (SURS), • anketiranja večjih porabnikov energije (podjetja, šole, vrtci, druge javne stavbe), • s strani distributerja električne energije na območju občine Borovnica Elektro Ljubljana d.d..

4.1. Raba energije v stanovanjih

4.1.1. Stanovanja in način ogrevanja

Največje število porabnikov predstavljajo stanovanja z samostojnim ogrevanjem. Večinoma gre za individualne hiše z vgrajenimi lastnimi ogrevalnimi napravami. Po preliminarnih podatkih Statističnega urada iz leta 2011 je v občini Borovnica 1.149 naseljenih stanovanj (vključujoč hiše) s skupno površino 107.664 m2. Povprečna površina stanovanja znaša 93,7 m2, kar je skoraj 12 m2 več od slovenskega povprečja (82 m2). Povprečna površina stanovanja na prebivalca je 27,3 m2. V povprečju gre za starejše objekte (povprečno stari 42 let), zato je tudi nekoliko večja potreba po toplotni energiji. V spodnjih tabelah so opisani uporabljeni energenti in načini ogrevanja stanovanj v občini Borovnica. Podatki so pobrani iz leta 2007. Nekateri objekti se ogrevajo z več energenti hkrati.

Tabela 4-1: : Stanovanja v občini Borovnica, podatki za energent in skupna površina

(vir: SURS, Popis 2002, podatki 2007) Kurivo Stanovanja Površina stanovanj / m² premog n/p n/p les 610 51.736 ELKO 831 71.364 elektrika 19 1.346 zemeljski plin 10 1.161 UNP 23 2.201 drugo 9 1.040 ni ogrevano n/p n/p SKUPAJ 1.334 111.898

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 33

4.1.2. Raba in cena energije za ogrevanje stanovanj

Za ogrevanje stanovanj, ki se ogrevajo iz individualnih kurilnih naprav (centralna kurilna naprava samo za stavbo, etažno in lokalno ogrevanje), so v letu 2007 gospodinjstva v občini Borovnica večinoma uporabljala kurilno olje ELKO (55 %) ter les in lesne ostanke (40 %). Ostali energenti so še elektrika, UNP in na obrobju občine zemeljski plin, vendar je zastopanost teh energentov precej majhna. Za občino Borovnica je za stanovanja izračunano povprečno energijsko število 130 kWh/m2. Energijsko število je uporabljeno pri izračunu porabe energentov v občini. Poleg je upoštevana tudi potrebna letna energija za ogrevanje sanitarne vode z vrednostjo 20 kWh/m2.

Tabela 4-2: Podatki za energente glede na kurilno vrednost in ceno (10.3.2012) ENERGENT enota kurilnost kWh/enoto Cena na enoto / € premog kg 5 0,25 lesna biomasa - drva kg 3,5 0,16 do 0,18 lesna biomasa - sekanci nm³ 800 17 lesna biomasa - peleti kg 5 0,2 ELKO l 10,1 1,03 elektrika kWh 1 0,08 do 0,12 zemeljski plin nm³ 9,5 0,7 UNP l 6,5 - 7,2 0,95

Tabela 4-3: Letni stroški ogrevanja stanovanj glede na energent, občina Borovnica Energent Poraba energije / kWh Količina energenta enota Cena energenta / € les 5.840.914 1.668.833 kg 283.702 ELKO 8.056.885 797.711 l 821.643 elektrika 151.961 151.961 kWh 15.196 zemeljski plin 131.075 13.797 m3 9.658 UNP 248.489 35.498 l 33.724 SKUPAJ 14.429.326 / / 1.163.922

Tabela 4-4: Predvideni letni stroški ogrevanja sanitarne vode, občina Borovnica Energent Poraba energije / kWh Količina energenta enota Cena energenta / € les 898.602 256.743 kg 43.646 ELKO 1.239.521 122.725 l 126.407 elektrika 23.379 23.379 kWh 2.338 zemeljski plin 20.165 2.123 m3 1.486 UNP 38.229 5.461 l 5.188 SKUPAJ 2.219.896 / / 179.065

S t r a n | 34 Lokalni energetski konc ept občine Borovnica

4.1.3. Primerjava rabe energije za ogrevanje stanovanj (občina / država)

Struktura ogrevanja po energentih, občina Borovnica

1% 1% 2% 1%

les 40% ELKO elektrika 55% zemeljski plin UNP drugo

Slika 4-1: Struktura ogrevanja po energentih za občino Borovnica

V občini Borovnica večina ogrevanja stanovanj temelji na ELKO. Stanovanjski objekti imajo ločene, individualne ogrevalne naprave, ki energent ELKO hranijo v lastnih rezervoarjih. Zaradi višanja cen ELKO je mogoče pričakovati prehod na energent lesne biomase, predvsem lesnih sekancev in drv, saj je cena energenta do štirikrat nižja od ELKO.

Struktura ogrevanja po energentih, Slovenija

2% 1% 2% 4% 8% premog

37% les ELKO elektrika 46% zemeljski plin UNP drugo

Slika 4-2: Struktura ogrevanja po energentih za Slovenijo

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 35

Tabela 4-5: Primerjava porabe energenta med občino Borovnica in slovenskim povprečjem Poraba energenta Slovenija občina Borovnica premog 2% les 40% 36% ELKO 55% 45% elektrika 1% 4% zemeljski plin 1% 7% UNP 2% 2% drugo 1% 1%

Tabela 4-6: Primerjava porabe energenta med občino Borovnica in slovenskim povprečjem Slovenija občina Borovnica energent kWh/prebivalca skupaj 5.148 4.225 les 3.347 1.710 ELKO 1.734 2.360 ZP 348 38 UNP 197 73 električna energija 134 44 premog 75 0 drugi viri 43 0

S t r a n | 36 Lokalni energetski konc ept občine Borovnica

6.000

5.000

4.000

3.000

2.000 Slovenija Borovnica

1.000 Poraba energenta na prebivalca / kWh / prebivalca na energenta Poraba 0

Slika 4-3: Primerjava porabe energentov glede na slovensko povprečje Poraba v občini Borovnica in slovensko povprečje, podatek na prebivalca

Celotna poraba energenta za ogrevanje na prebivalca je v občini Borovnica precej nižja od slovenskega povprečja, kar je deloma posledica nižjega temperaturnega primanjkljaja v občini v primerjavi s slovenskim povprečjem, večji vpliv na statistiko pa ima dejstvo, da v skupnem gospodinjstvu glede na slovensko povprečje živi večje število ljudi. Poraba lesne biomase je nižja od slovenskega povprečja, višja pa je poraba ELKO. Ostali viri ogrevanja so v občini skoraj neuporabljeni. Omeniti je potrebno, da v občini ni prisoten zemeljski plin (oziroma je ta prisoten le na obrobju občine, kjer se ta stika z Vrhniko), zato tega ni mogoče uporabiti za ogrevanje.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 37

4.2. Raba energije v večjih podjetjih

Tabela 4–7: Večja podjetja v občini Borovnica Podjetje Naslov Dejavnost Zaposlenih Fenolit d.o.o. Breg pri Borovnici 22 Proizvodnja sredstev za lepljenje 100 do 149 Jurček d.o.o. Zalarjeva cesta 19 Trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili 10 do 19 Nolimal d.o.o. Cesta pod goro 42 Nadzorovanje delovanja varovalnih sistemov 10 do 19 G.T. d.o.o. Gradišnikova ulica 18 Druga trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah 5 do 9 Wevit commerce d.o.o. Laze pri Borovnici 32A Nespecializirana trgovina na debelo 3 do 4 Pekel d.o.o. Ohonica 22 Restavracije in gostilne 3 do 4 Complast d.o.o. Miklavičeva cesta 11 Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov 3 do 4 Gradacta d.o.o. Mejačeva ulica 13 Obdelava naravnega kamna 3 do 4

Tabela 4-8: Energetsko stanje v večjih podjetjih v občini Borovnica (vir: ankete) Poraba električne Podjetje Površina m2 Tip Energent Količina Letna raba / kWh energije / kWh Fenolit d.o.o. 3.650 Centralno ELKO 1.700.000 l 17.170.000 8.700.000 Jurček d.o.o. 260 Centralno ELKO 4.000 l 40.400 140.000 Nolimal d.o.o. 160 Centralno ELKO 2.200 l 22.220 12.000 G.T. d.o.o. 60 Ločene naprave Elektrika X x 20.000 Wevit commerce d.o.o. 60 Ločene naprave ELKO 600 l 6.060 4.000 Pekel d.o.o. 500 Ločene naprave UNP 7.000 l 49.000 50.000 Complast d.o.o. 50 Centralno ELKO 700 l 7.070 3.600 Gradacta d.o.o. 130 Ločene naprave ELKO, elektrika 200 l 2.020 17.000

Komentar: V občini Borovnica z izjemo podjetja Fenolit ne obratujejo večja podjetja, zato so opisana podjetja manjši porabniki energije. V občini je sicer registrirano večje število podjetij, vendar ta obratujejo v prostorih izven občine oziroma gre za manjše pisarne in podjetja z 1 do 2 zaposlenima. S t r a n | 38 Lokalni energetski konc ept občine Borovnica

4.3. Raba energije v javnih stavbah

Tabela 4-9: Raba energije v javnih stavbah (vir: ankete) Energent za Količina Toplotna Električna Energijsko Površina ogrevanje energenta energija energija število m² kWh kWh kWh/m²a Osnovna šola Ivana Korošca 4.476 103.000 90 - 110 ELKO 65.500 661.550 Vrtec Borovnica * 1.269 61.000 130 - 200 Zdravstveni dom Borovnica 925 ELKO 14.600 148.470 9.800 160 Občina Borovnica 236 ELKO 3.800 38.380 5.300 162 Knjižnica dr. Marje Boršnik 163 ELKO 3.800 38.380 5.000 235 Vrtec Breg 181 ELKO n/p n/p n/p n/p Dom krajanov Borovnica 72 Elektrika - - 2.125 25 * Vrtec se ogreva preko kotlovnice v osnovni šoli.

V občini Borovnica je 7 javnih stavb, od katerih jih je v uporabi 6. Vrtec Breg je trenutno zaprt in zato zanj ni bilo mogoče dobiti podatke o porabi energije. V nadaljnjem tekstu so opisani posamezni objekti ter uporabljeni sistemi za ogrevanje.

Osnovna šola Ivana Korošca.

Slika 4-4: Kotlovnica v osnovni šoli Ivana Korošca

Osnovna šola je sicer starejše gradnje, vendar je bila zaradi požara v letu 2003 obnovljena. Šola je bila nato odprta leta 2006. Pri sanaciji so bila zamenjana vsa okna, dodana je bila stiroporna izolacija debeline 10 cm ter na novo prekrita streha s pločevinasto kritino Trimo, ki že vsebuje 20 cm izolacijski sloj. O osnovni šoli Ivana Korošca Borovnica deluje kotlovnica, ki s toplotno energijo oskrbuje šolo in sosednji vrtec. V kotlovnici sta nameščena dva kotla na ELKO, starejši kotel z nazivno močjo 350 kW (deluje kot vršni kotel) in novejši kotel z nazivno močjo 510 kW. Poleg novejšega kotla je še zalogovnik za sanitarno vodo v velikosti 1000 l. Sanitarna voda se

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 39

ogreva izključno iz kotlov na ELKO. V kurilni sezoni se objekt ogreva od približno 5h00 do 15h00 ter po potrebi ob posebnih dogodkih in prireditvah. Ker se osnovna šola ogreva skupaj z vrtcem, je mogoče le okvirno določiti porabo energije za ogrevanje osnovne šole.

Vrtec Borovnica (v sklopu osnovne šole Ivana Korošca).

Slika 4-5: Kotlovnica v vrtcu Borovnica

Vrtec je bil zgrajen leta 1991, na njemu od takrat niso bili narejeni večji posegi in sanacije, ki bi vplivali na energetsko učinkovitost. Edini večji poseg v objekt je bil delni dvig strehe (frčade), s čimer se je povečala uporabna površina objekta v streho pa je bilo nameščenih 15 cm izolacije (steklena volna). Okna in fasada vrtca so od izgradnje ostali nespremenjeni in kažejo znake obrabe. Fasada je izolirana s 5 cm stiroporja. Vrtec se primarno ogreva iz ogrevalnega sistema sosednje šole, hkrati pa inštalirana še dva kotla na ELKO, ki v poletnih časih in ob koničnih potrebah skrbita predvsem za pripravo tople sanitarne vode. Vgrajena sta dva kotla moči 100 kW, z integriranim 300 in 500 l zalogovnikom tople sanitarne vode. Ogrevanje vrtca se krmili iz osnovne šole. V vrtcu so že povečini inštalirani termostatski ventili, ki zmanjšujejo porabo toplotne energije. Vrtec obratuje (in se ogreva) od 5h00 do 17h00.

S t r a n | 40 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

Zdravstveni dom Borovnica.

Slika 4-6: Kotlovnica v zdravstvenem domu Borovnica

Objekt zdravstvenega doma je bil zgrajen leta 1965, od takrat so se na njem izvedle manjše sanacije. Obnovljeni so bili prostori lekarne (2005-2006), kjer je bila vgrajena tudi klimatska naprava. Zamenjana so bila okna v ordinaciji in lekarni, kjer so bili dodani tudi termostatski ventili. Drugje po objektu so vgrajena stara okna. Streha objekta je iz salonitne kritine in je v slabšem stanju. V kratkem je predvidena menjava strehe, med katero bo dodan tudi izolacijski sloj. Za ogrevanje zdravstvenega doma skrbi centralni kotel ELKO z nazivno močjo 165 kW. Kotel je iz leta 1986 in je potreben menjave. Poleg kotla je inštaliran še 500 l zalogovnik za sanitarno vodo.

Občina Borovnica.

Slika 4-7: Kotlovnica v občini Borovnica

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 41

Pri objektu občine Borovnica gre za manjšo stavbo (manj od 400 m2) starejše gradnje. Objekt od izgradnje ni bil bistveno obnovljen, okna so stara lesena, streha ni posebej izolirana, enako velja za stene objekta. Objekt zaradi tega spada med energetsko bolj potratne, vendar zaradi svoje velikosti porabi primerljivo manj energije v primerjavi z ostalimi objekti. Objekt ogreva starejša kurilna naprava na ELKO. Naprava je moči do 50 kW. Naprava je redno vzdrževana, vendar bo zaradi starosti kmalu potrebna menjave.

Knjižnica dr. Marje Boršnik.

Slika 4-8: Kotlovnica knižnici dr. Marje Boršnik

Pri objektu knjižnice gre za starejši objekt, ki je bil zgrajen pred letom 1900. Konstrukcija objekta do danes ni bila bistveno spremenjena, zato objekt spada med potratnejše. Fasada je neizolirana in v slabšem stanju. Okna so starejša lesena in potrebna zamenjave. V slabšem stanju je tudi streha objekta. Objekt je primeren za celotno sanacijo. Objekt ogreva starejša kurilna naprava na ELKO. Naprava je moči do 58 kW. Naprava je redno vzdrževana, vendar bo zaradi starosti kmalu potrebna menjave.

S t r a n | 42 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

Vrtec Breg.

Pri vrtcu Breg gre za starejši objekt, ki dlje časa ni bil v uporabi (> 10 let). Za objekt je sicer planirana sanacija v bližnji prihodnosti, kjer bo potrebna tudi celotna energetska sanacija. Zamenjati bo potrebno streho, okna in obnoviti fasado ter vgraditi novo kurilno napravo. Stara kurilna naprava je delovala na ELKO, vendar je zaradi okoljske ozaveščenosti in nižjih stroškov delovanja predlagana uporaba kurilne naprave na lesno biomaso.

Dom krajanov Dol-Laze.

Dom krajanov se nahaja ob nogometnem klubu v Dolu pri Borovnici. Pri domu gre za novograjen objekt manjše površine (približno 80 m2). Objekt se uporablja poredkoma ob posebnih dogodkih, ogrevan pa je z električnimi radiatorji. Zaradi tega ne spada med večje porabnike med javnimi objekti v občini. Predlagana je implementacija toplotne črpalke.

4.4. Raba energije v skupnih kotlovnicah

V občini Borovnica so štiri večje kotlovnice, ki ogrevajo večstanovanjske objekte. Vse kotlovnice delujejo na ELKO, z njimi pa upravlja Stanovanjska zadruga Vrhnika.

Kotlovnici Mejačeva 11 in Mejačeva 11A.

Slika 4-9: Kotlovnica Mejačeva 11 (levo) in Mejačeva 11A (desno)

Obe kotlovnici pripadata novejšim objektom, zato so tudi ogrevalne naprave novejše. Napravi imata moči 90 kW (Mejačeva 11) in 185 kW (Mejačeva 11A), sta redno servisirani z visokim izkoristkom. Razvod je narejen direktno v posamezen objekt. Ker sta oba objekta novejše gradnje je skupna poraba energija v obeh objektih manjša od povprečja.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 43

Kotlovnica Gradišnjakova 4.

Kotlovnica na Gradišnjakovi 4 oskrbuje tri stanovanjske objekte. V klotlovnico sta vzporedno vgrajeni dve ogrevalni napravi Buderus 300 kW in starejša naprava Stadler 250 kW. Kotlovnica je redno servisirana, naprava Buderus je bila dodana kot zamenjava starejši napravi.

Kotlovnica Gradišnjakova 20.

V kleti stanovanjskega objekta na Gradišnjakovi 20 se nahaja največja skupna kotlovnica z nazivno močjo 2x 500 kW. S toploto oskrbuje 97 stanovanj v petih objektih in sicer Gradišnjakovo 10, 12, 14, 18 in 20. V vsakem od povezanih objektov je še razdelilna postaja, ki od kotlovnice prejeto toplotno energijo razporedi po objektu. V posameznem objektu sta v razvodno postajo vezani dve razvodni veji, ločeno za severni in južni del stavbe. Kotlovnico sestavljajo ELKO kotel Stadler iz leta 1996 z nazivno močjo 450 kW in novo vgrajeni kotel Buderus (leto 2011) z nazivno močjo prav tako 450 kW. Vsak od kotlov je sposoben pokrivati večino potreb po toplotni energiji vseh stavb in zato kotla delujeta redundančno drug drugemu. Prav tako imata oba kotla visok izkoristek, pri obeh večji od 92 %. Kotlovnico sestavljata še dva zalogovnika tople vode z 250 in 500 l ter rezervoar za gorivo s prostornino 40.000 l. Letna poraba energenta v kotlovnici je odvisna od sezonskih potreb po energiji, povprečna poraba znaša okoli 60.000 l ELKO letno. V letu 2011 je bila poraba energenta nekoliko višja s porabljenimi približno 75.000 l. V letu 2012 je zaradi relativno mile zime pričakovana poraba energenta približno 50.000 l.

S t r a n | 44 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

Slika 4-10: Kotlovnica Gradišnjakova 20

Slika 4-11: Razdelilna postaja Gradišnjakova 18

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 45

4.5. Raba električne energije v občini

Tabela 4-10: Poraba električne energije po sektorjih za leto 2010 (vir: Elektro Ljubljana) raba / kWh delež stanovanjski sektor 6.232.000 30,0% privatni sektor 12.998.000 62,5% javni sektor 1.401.000 6,7% javna razsvetljava 161.000 0,8% skupno 20.793.000

Večin podjetij občine Borovnica je zajetih v analizi porabe električne energije Elektro Ljubljana, kjer so razvidni tudi podatki o porabi ostalih sektorjev.

1% 7% 30% Gospodinjski odjem Gospodarski sektor Javni sektor 62% Javna razsvetljava

Slika 4-12: Grafični prikaz porabe električne energije po sektorjih

Odjemalec električne energije je v večini (62,5%) privatni gospodarski sektor, s tretjinskim deležem mu sledi stanovanjski sektor (30,0%), manjši del (6,7 in 0,8 %) električne energije pa se porabi v javnih objektih in javni razsvetljavi. Skupna poraba energije na letni ravni znaša približno 20.800 MWh. Izračun porabe električne energije za gospodinjstvo vsebuje podatke iz poročila Elektro Ljubljana d.d. o celotni letni porabi električne energije, v katerem je podan tudi delež porabe električne energije za stanovanjski sektor. Upoštevano je število stanovanj v letu 2009. Na podlagi naštetega povprečna poraba električne energije znaša 3.971 kWh letno na gospodinjstvo.

S t r a n | 46 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

4.6. Raba električne energije za potrebe javne razsvetljave

Za občino Borovnica ni točnega podatka o inštaliranih svetilkah za javno razsvetljavo. Javna razsvetljava deluje preko več odjemnih mest z različnimi tipi in močmi svetilk. Točna trasa javne razsvetljave bo morala biti obdelana v načrtu javne razsvetljave, ki trenutno še ni na voljo. Skupna moč javne razsvetljave ni točno znana, zato ni mogoče sklepati o povprečnem obratovalnem času. Javna razsvetljava je razdeljena na odjemna mesta z različnim številom in močmi svetil. Odjemnih mest je 17 in so razdeljena po občini. Povprečna letna poraba za namen oskrbe javne razsvetljave znaša 161.000 kWh električne energije. Predpostaviti je mogoče, da se posamezna svetilka v povprečju uporablja približno 4.000 ur letno. Strošek energije za javno razsvetljavo je v letu 2010 znašal približno 29.700 €, kar pomeni približno 0,1845 €/kWh. V občini je nameščenih tudi nekaj svetilk moči nad 150 W. Občine so v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja dolžne prilagoditi svetilke javne razsvetljave, pri menjavi pa se večinoma uporabljajo moderne svetilke z visoko svetilnostjo pri inštaliranih sijalkah razmeroma majhnih moči. Tako lahko sklepamo, da bo poraba električne energije za namen javne razsvetljave v občini Borovnica upadla sorazmerno z približevanjem določilom uredbe. Prav tako je smiselno pregledati pogodbe z elektro distribucijskim podjetjem, saj so cene električne energije za javno razsvetljavo relativno visoke.

Ni v skladu z Uredbo – svetilki sta nameščena pod kotom in imata izbočeno steklo Slika 4-13 Primeri svetilk javne razsvetljave v občini Borovnica, 1/2

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 47

Ni v skladu z Uredbo (stranska stekla niso Ni v skladu z Uredbo – svetilka je nameščena pod dopustna) kotom in ima izbočeno steklo

Je v skladu z Uredbo – vodoravna namestitev, Ni v skladu z Uredbo (svetilka sveti v vse smeri) svetilka z ravnim steklom Slika 4-14: Primeri svetilk javne razsvetljave v občini Borovnica, 2/2

S t r a n | 48 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

4.7. Raba energije vseh porabnikov energije v občini

V tem poglavju je prikazana poraba energentov za vse skupine porabnikov v občini - individualno ogrevana stanovanja, podjetja (ogrevanje in priprava sanitarne tople vode in tehnologija) in javne objekte. V bilanci rabe energije je vključena tudi poraba električne energije za ogrevanje individualnih stanovanj. Po podatkih Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj iz leta 2002 in obnovljenih podatkov iz leta 2007 se nekatera stanovanja še vedno ogrevajo s pečmi in radiatorji na električno energijo. Pri tem je potrebno upoštevati, da je električna energija zelo specifičen energent, ki se uporablja za mnogo namenov, zato je skorajda nemogoče določiti, koliko se je porabi zgolj za ogrevanje. Tudi tu pa je potrebno dodatno razdelati, katera stanovanja uporabljajo električno energijo direktno za ogrevanje in katera uporabljajo električno energije za pogon toplotnih črpalk, ki z električno energijo z visokim izkoristkom pretvorijo v tolpotno. Tabela 4-11: Poraba energije po sektorjih, (vir: SURS 2002, vprašalniki izpolnjeni med pripravo LEK-a) Zemeljski Lesna Električna ELKO UNP plin biomasa energija SKUPAJ l l kg kWh Stanovanjski sektor Poraba energenta 797.711 35.498 13.797 1.668.833 6.232.000 MWh 8.057 248 131 5.840 6.232 20.508 % 39,29% 1,21% 0,64% 28,48% 30,39% Gospodarstvo Poraba energenta 1.800.000 0 0 0 12.998.000 MWh 18.180 0 0 0 12.998 31.178 % 58,31% 0,00% 0,00% 0,00% 41,69% Javni Poraba energenta 87700 0 0 0 1.401.000 MWh 886 0 0 0 1.401 2.287 % 38,74% 0,00% 0,00% 0,00% 61,26% Javna razsvetljava Poraba energenta 0 0 0 0 161.000 MWh 0 0 0 0 161 161 % 0,00% 0,00% 0,00% 0,00% 100,00% Skupaj Poraba energenta 2.685.411 35.498 13.797 1.668.833 20.792.000 MWh 27.123 248 131 5.840 20.792 54.134 % 50,10% 0,46% 0,24% 10,79% 38,41%

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 49

Gospodinjstva se v večji meri ogrevajo z kurilnim oljem in lesno biomaso (drva). Manjši delež gospodinjstev se ogreva z UNP, saj v občini ni razvejanega omrežja zemeljskega plina ali utekočinjenega naftnega plina. Električna energija se v gospodinjstvih uporablja za različne namene, deloma tudi za ogrevanje, vendar deleža energije za ogrevanje zaradi skupne rabe ogrevanja in ostalo porabo ni mogoče določiti (vsa poraba električne energije se meri z enim števcem). Porabo toplotne energije v potrebe celotnega gospodarstva ni mogoče točno določiti (ni podatka o porabi posameznih podjetij), zato se v izračunu uporablja poraba energije v večjih podjetjih. V javnih stavbah se je za ogrevanje uporablja kurilno olje. Občinski objekti se ne ogrevajo z električno energijo, izjema je kulturni dom, ki pa je redkeje v uporabi.

Tabela 4-12: Ocena skupna porabe energije v občini PORABA TOPLOTNE ENERGIJE / MWh Gospodinjstva 14.276 42,8% Gospodarstvo 18.180 54,5% Javne stavbe + javna razsvetljava 886 2,7% SKUPAJ 33.342 100,0%

PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE / MWh Gospodinjstva 6.232 30,0% Gospodarstvo 12.998 62,5% Javne stavbe 1.401 6,7% Javna razsvetljava 161 0,8% SKUPAJ 20.792 100,0%

SKUPAJ PORABA TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE SKUPAJ PORABA TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE 67353

S t r a n | 50 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

5. PROMET

V Sloveniji je bilo konec leta 2010 registriranih 1.375.556 vozil, od tega 1.061.646 osebnih avtomobilov oziroma 518 avtomobilov na 1000 prebivalcev. V občini Borovnica je bilo do konca leta 2010 prijavljenih 2.502 vozil. Na območju občine živi približno 3.800 prebivalcev. Iz tega podatka izhaja, da je na območju občine registriranih približno 660 vozil na 1.000 prebivalcev, kar je enako slovenskemu povprečju, ki znaša 668 vozil na 1.000 prebivalcev.

Tabela 5-1: Ceste v občini Borovnica (vir: SURS, 2008) Tip ceste Dolžina / km Državne ceste 6,8  avto ceste 0,0  regionalne ceste 6,8 Občinske ceste 40,8  lokalne ceste 13,1  mestne ceste 0,0  zbirne mestne ceste 2,8  mestne (krajevne) ceste 2,4  javne poti - JP 22,0  javne poti za kolesarje 0,6 Javne ceste - SKUPAJ 47,6

Večina cest v občini Borovnici je občinskih (40,8 km), majhen delež pa je državnih cest (6,8 km). V zgornji tabeli je razvidna razdelitev tako občinskih kot državnih cest s podatki o dolžinah posameznih cestnih tipov.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 51

Tabela 5-2: Tipi vozil, registriranih v občini Borovnica (vir: SURS, 2009) Cestna vozila glede na vrsto vozil 2009 2010 Vozila - SKUPAJ 2502 2521 Motorna vozila 2458 2477 kolesa z motorjem 66 70 motorna kolesa 71 79 osebni avtomobili in specialni osebni avtomobili 2055 2057 osebni avtomobili 2048 2052 specialni osebni avtomobili 7 5 avtobusi 0 0 tovorna motorna vozila 102 101 tovornjaki 78 77 delovna motorna vozila 9 12 vlačilci 7 6 specialni tovornjaki 8 6 traktorji 164 170 Priklopna vozila 44 44 tovorna priklopna vozila 26 24 priklopniki 19 18 polpriklopniki 7 6 bivalni priklopniki 14 16 traktorski priklopniki 4 4

Letna poraba goriva za promet v občini Borovnica ni opredeljena. V občini je en bencinski servis, podatki o prodaji goriva pa se štejejo za poslovno skrivnost, zato v dokumentu niso vključeni. V občini ni posebej organiziranega javnega prometa. Prevoz šolarjev in delavcev se vrši po potrebi preko privatnih prevozniških podjetij. Sama občina nima v lasti prevoznih sredstev, ki bi bila predmet obravnave.

S t r a n | 52 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

6. ANALIZA STANJA EMISIJ

Analiza sproščenih emisij, ki so produkt pridobivanja in / ali rabe energije, lahko nakazuje, v kolikšni meri so na določenem območju izvajani ukrepi za učinkovito rabo energije (URE). Na tej podlagi se v nadaljevanju pripravijo ukrepi za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije (OVE). Pri pripravi omenjenih ukrepov je potrebno upoštevati določene cilje energetskega načrtovanja, ki so vključeni v nacionalnem energetskem programu (NEP). Nacionalni energetski program sestavljajo tri ključne točke, na katere je potrebno biti pri zagotavljanju energije še posebno pozoren:  zanesljivost oskrbe z energijo,  konkurenčnost oskrbe z energijo, ter  varovanje. Na teh treh točkah utemeljeno načrtovanje oskrbe z energijo zagotavlja predvsem kakovostno in zanesljivo oskrbo, primeren dolgoročni razvoj, tako v gospodarskem kot tudi v javnem in privatnem sektorju. Spodbuja se uporaba raznolikih energetskih virov in upoštevanje URE in OVE, konkurenčnost tržnih cen virov, ekološka usmerjenost in podobno. Tovrstne spodbude in ukrepi so določeni v direktivah evropske unije, poleg tega pa so del Kjotskega protokola, po katerem se Slovenija zavezuje k omejitvi emisij TGP za 8% glede na izhodiščno leto 1986, ko je bila stopnja emisij najvišja (druge države članice glede na izhodiščno leto 1990). Za nastanek emisij toplogrednih plinov sta za primer Slovenije ključna sektorja prometa ter proizvodnje toplote in elektrike, ki skupno proizvedeta približno polovico letne količine toplogrednih plinov, približno 17% delež pa ustvarijo gospodinjstva. V Sloveniji za spremljanje stanja emisij skrbi ARSO, ki v evidence TGP vključuje: ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), di-dušikov oksid (N2O) ter tako imenovane F-pline, ki obsegajo fluorirane ogljikovodike (HFC), perfluorirane ogljikovodike (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6). Da lahko različne toplogredne pline med sabo primerjamo in seštevamo, jih moramo prej pomnožiti z njihovim toplogrednim potencialom, ki se izraža v razmerju glede na toplogredni učinek CO2, ki je po dogovoru 1. Toplogredni potenciali ostalih plinov so: metan 21, di-dušikov oksid 310, HFC-ji od 140 do 11.700, PFC-ji od 6.500 do 9.200 in SF6 23.900. (vir: www.arso.gov.si)

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 53

Na osnovi podatkov o porabi energentov v občini je bil pripravljen izračun izpusta spojin, ki prispevajo k nastanku toplogrednih plinov. Izračun tako vključuje:

Ogljikov dioksid (CO2, nastaja pri vseh oblikah izgorevanja in je glavni krivec za učinek tople grede, tako zaradi povečane industrializacije, kot zaradi višanja populacije):  molska masa: 44 g/mol,  brezbarven plin s šibko kislim okusom,  težji od zraka.

Ogljikovodiki (CH4):  molska masa: 16 g/mol,  produkti nepopolnega zgorevanja,  v dimnih plinih.

Žveplov dioksid (SO2, nastaja pretežno pri izgorevanju premoga in kurilnega olja, v zraku postopoma oksidira v SO3, ki z vlago v zraku oblikuje t.i. kisel dež):  molska masa: 64 g/mol,  težji od zraka,  brezbarven, ostro dišeč, strupen plin.

Dušikovi oksidi (NOx, nastajajo pri delovanju motornih vozil in kurilnih naprav z visokimi izgorevalnimi temperaturami preko 1000°C, npr. pri izgorevanju plina in lesa):  molska masa: 46 g/mol kot NO2,  težji od zraka, nastajajo pri delovanju,  življenjsko nevarni plini.

Hlapne organske spojine (VOC- volatile organic compounds):  organske spojine, ki že pri normalnih pogojih (temperatura 0˚C, tlak 101,3kPa) hlapijo v zrak, pogosto sodelujejo v fotoreakcijah.

Ogljikov monoksid (CO, nastaja pri nepopolnem izgorevanju, glavni vir predstavlja sektor prometa in sektor proizvodnje toplote):  molska masa: 28 g/mol,  približno enako težak kot zrak,  brezbarven plin, brez vonja,  je življenjsko nevaren, strupen plin.

Prah: prah so v zraku porazdeljeni trdni delci poljubne oblike, strukture in gostote, ki lahko zaradi velikosti in sestave škodljivo vplivajo na človekovo zdravje.

S t r a n | 54 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

ENERGENT CO2 / kg/kWh SOx / kg/kWh NOx / kg/kWh CxHx / kg/kWh CO / kg/kWh prah / kg/kWh ELKO 0,26428571 0,00042857 0,00014286 2,14286E-05 0,000160714 1,78571E-05 UNP 0,19642857 0,00001071 0,00035714 2,14286E-05 0,000178571 3,57143E-05 ZP 0,20357143 0 0,00010714 2,14286E-05 0,000125 0 Lesna biomasa 0 0,00003929 0,00030357 0,000303571 0,008571429 0,000125 Elektrika 0,4961 0,00287857 0,00257857 0,001092857 0,00635 0,0001 Tabela 6-1: Normirane vrednosti emisij posameznih energentov (vir: študija Joanneum Research Graz „Emissionsfaktoren und energietechnische Parameter für die Erstellung von Energie-und Emissionsbilanzen im Bereich Raumwärmeversorgung“)

V zgornji tabeli gre za podatke, pridobljene na podlagi meritev in prikazujejo normirane vrednosti emisij posameznih energentov.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 55

6.1. Emisije vseh porabnikov v občini Borovnica, ogrevanje

Na podlagi dejanske porabe posameznega energenta za potrebe ogrevanja v občini Borovnica, je v naslednji tabeli podan izračun količinskega izpusta posameznih spojin.

Tabela 6-2: Emisije porabnikov toplotne energije v občini (lasten izračun)

CO2 SOX NOX CXHX CO prah

kg kg kg kg kg kg

GOSPODINJSTVA: ELKO 2.129.350 3.453 1.151 173 1.295 144 UNP 48.714 3 89 5 44 9 Zemeljski plin 26.668 0 14 3 16 0 Lesna biomasa 0 229 1.773 1.773 50.057 730

GOSPODARSTVO: ELKO 4.804.714 7.791 2.597 390 2.922 325

JAVNE STAVBE: ELKO 234.157 380 127 19 142 16

SKUPAJ 7.243.603 11.856 5.750 2.362 54.477 1.223

V zgornji tabeli so podani izračuni izpusta emisij, ki nastanejo kot posledica ogrevanja.

Glavni povzročitelj emisij CO2, so gospodinjstva, ki kot energent uporabljajo ELKO ter UNP, kar je tipično pri uporabi fosilnih goriv. Pri vseh porabnikih toplotne energije kot največji onesnaževalec prevladuje ELKO in bi bilo zato smiselno v regiji promovirati čistejše kurilne naprave (lesna biomasa) ter učinkovito rabo energije (zmanjšanje porabe).

prah

CO

CXHX Gospodinjstva Gospodarstvo NOX Javne stavbe SOX

CO2

0% 20% 40% 60% 80% 100%

Slika 6-1: Relativni delež emisij porabnikov toplotne energije v občini Borovnica 6.2. Emisije vseh porabnikov v občini Borovnica, električna energija S t r a n | 56 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

Na podlagi dejanske porabe električne energije v občini Borovnica, je v naslednji tabeli podan izračun količinskega izpusta posameznih spojin. Skupen izpust je vezan na povprečne vrednosti izpusta za proizvodnjo enote električne energije in porabo električne energije same.

Tabela 6-3: Emisije porabnikov električne energije v občini (lasten izračun)

CO2 SOX NOX CXHX CO prah

kg kg kg kg kg kg GOSPODINJSTVA 3.091.695 17.939 16.070 6.811 39.573 623 GOSPODARSTVO 6.448.308 37.416 33.516 14.205 82.537 1.300 JAVNE STAVBE 695.036 4.033 3.613 1.531 8.896 140 JAVNA RAZSVETLJAVA 79.872 463 415 176 1.022 16 SKUPAJ 10.314.911 59.851 53.614 22.723 132.029 2.079

Največje emisije kot posledico proizvodnje in porabe električne energije gre v občini Borovnica pripisati gospodarskemu sektorju. Za zmanjšanje emisij so smiselni ukrepi za zmanjšanje porabe ter uporaba obnovljivih virov za generiranje električne energije. Za gospodarstvo s stalnim odjemom so tako na primer zanimive sončne elektrarne in soproizvodnja (slednja pokriva potrebo po toploti in električni energiji). Prav tako je smiselno razmišljati o ukrepih, ki bi v gospodinjstvih zmanjšale porabo električne energije (varčna osvetlitev, kuhanje na plin…).

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 57

6.3. Onesnaženje zraka v občini Borovnica

Na sliki 6.1 in 6.2 so prikazani podatki za onesnaženja zraka s SO2 in NO2 za celotno Slovenijo. Iz slik je razvidno, da velja območje občine Borovnica za eno od okoljsko razmeroma onesnaženih. Razlog zato je v razviti industriji, bližini večjih razvojnih središč (Ljubljana in Vrhnika), ter precejšnji populaciji okoliške regije.

Slika 6-2: Podatki onesnaženja zraka s SO2 (vir: Geopedia)

Slika 6-3: Podatki onesnaženja z NO2 (vir: Geopedia)

S t r a n | 58 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

7. ANALIZA STANJA OSKRBE Z ENERGIJO

7.1. Oskrba s toplotno energijo

V občini Borovnica ni prisotnega sistema za daljinsko ogrevanje. V občini delujejo nekatere večje kotlovnice, ki ogrevajo večstanovanjske objekte, oziroma se uporabljajo v industrijske namene. Poglavitno in praktično edino omrežje za oskrbo z energijo je v občini električno omrežje.

7.1.1. Skupne kotlovnice

V občini Borovnica deluje nekaj večjih kotlovnic (> 100 kW), ki ogrevajo večje objekte, ali skupino objektov.

Kotlovnice v stanovanjskih zgradbah.

V občini Borovnica so štiri večje kotlovnice, ki ogrevajo večstanovanjske objekte. Vse kotlovnice delujejo na ELKO, z njimi pa upravlja Stanovanjska zadruga Vrhnika. Vse kotlovnice imajo lastne rezervoarje za gorivo (ELKO) in med seboj niso povezane. Dve večji kotlovnici na Gradišnjakovi 20 in Gradišnjakovi 4 sta edini, ki ogrevata tudi sosednje objekte. V posamezni kotlovnici delujeta po dva kotla, ki delujeta redundančno oziroma v izjemah sočasno, kadar je nepričakovano visoka potreba po toplotni energiji. Z objekti, ki jih oskrbujeta s toplotno energijo sta obe kotlovnici povezani z lastnim toplovodnim razvodom, v posameznem objektu pa deluje še toplotna podpostaja, ki prejeto toplotno energijo razporeja po objektu. Toplotno omrežje in podpostaje se redno pregledujejo in vzdržujejo. Več podatkov o kotlovnica je v 4. poglavju.

Kotlovnice v javnih zgradbah.

Večje kotlovnice delujejo v osnovni šoli v povezavi z vrtcem in zdravstvenem domu. Kotlovnici, ki oskrbujeta osnovno šolo in vrtec sta povezani, saj šola skrbi za pokrivanje potreb po ogrevanju obeh objektu, medtem ko kotlovnica v vrtcu deluje predvsem za pripravo tople sanitarne vode, predvsem v poletnem času. Kotlovnici imata lasten rezervoar za gorivo in sta redno vzdrževani s strani hišnikov. Več podatkov o obeh kotlovnicah je v 4. poglavju. Večja kotlovnica deluje tudi v zdravstvenem domu Borovnica. Pri tem gre za starejšo kotlovnico, ki oskrbuje samo zdravstveni dom. Objekt zdravstvenega doma je energetsko potraten, zato potrebuje obratovanje večje kotlovnice, ki pa je sama prav tako v slabšem stanju. Kotlovnica je starejša, deluje na zastarel energent ELKO. Več podatkov o kotlovnici je v 4. poglavju. Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 59

7.2. Oskrba s plinom

V občini Borovnica ni omrežja z zemeljskim plinom. Nekateri objekti v občini so po podatkih SURS-a sicer oskrbovani z zemeljskim plinom, vendar so ti priklopljeni na omrežje sosednje občine Vrhnika in posledično ti ne tvorijo omrežja za oskrbo v občini Borovnica. V občini se sicer za ogrevanje, kuho in pripravo tole vode uporablja tudi UNP, vendar gre tu za plinohrame, ki oskrbujejo posamezen objekt ali dva sosednja objekta. Poraba UNP v občini je bistveno manjša (v primerjavi z ELKO), večjih odjemalcev ni.

7.3. Oskrba z električno energijo

7.3.1. Izvedba oskrbe in opis omrežja

Za oskrbo z električno energijo v občini Borovnica skrbi Elektro Ljubljana, ki električno energijo dovaja po srednje-napetostnem distribucijskem omrežju (20 kV). Srednje- napetostno (SN) 20 kV distribucijsko omrežje, ki v normalnem obratovalnem stanju obratuje kot radialno napajano omrežje, je na območju občine Borovnica v celoti oskrbovano iz napajalnega vira - razdelilno transformatorske postaje RTP 110/20 kV Vrhnika. Slednja je v obliki dvo-sistemskega odcepa vzankana v 110 kV daljnovod, ki poteka med RTP 220/110 kV Kleče in RTP 110/20 kV Logatec. Oskrba transformatorskih postaj 20/0,4 kV, ki napajajo z električno energijo naselja na celotnem območju občine pa je zagotovljena preko daljnovoda DV 20 kV Grosuplje. Omenjen radialno napajan daljnovod tvori za potrebe zagotavljanja rezervnega napajalnega stanja preko prečnih povezav odprte zanke z bližnjimi daljnovodi. Tako se preko odcepa v smeri Podpeči zaključuje v daljnovod DV 20 kV Dragomer (prav tako napajan iz RTP 110/20 kV Vrhnika) oziroma po trasi arterijskega dela voda skozi naselje Borovnica v smeri Rakitne v DV 20 kV Begunje. Slednji se napaja iz oddaljene RTP 110/20 kV Cerknica. Celotno srednje-napetostno razdeljevalno omrežje na obravnavanem območju obratuje na 20 kV napetostnem nivoju. Arterijski del vodov je večinoma grajen z vodniki Al/Fe 70/12 mm2 oziroma na bolj izpostavljenih območjih z večjo razgibanostjo terena s pol- izoliranimi vodniki PAS 70 mm2. Posamezni radialno napajani odseki do končnih TP 20/0,4 kV pa so izvedeni z vodniki manjšega prereza npr. Al/Fe 35/6 mm2. V gosteje poseljenih območjih na krajših odsekih se pojavlja kabelsko 20 kV omrežje, praviloma prereza Al 70 mm2. Kot že omenjeno pomeni RTP 110/20 kV v Vrhniki glavni vir obravnavanega območja, ki obratuje kot daljinsko voden objekt v katerem obratujeta dve transformatorski enoti z 31,5 MVA instalirane moči na enoto. V času koničnih obremenitev transformaciji v objektu zadostujeta potrebam oskrbe z električno energijo, tako za osnovno kot za rezervna napajalna stanja.

S t r a n | 60 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

Slika 7.1: Infrastruktura električnih vodov v občini Borovnica (vir: Elektro Ljubljana) Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 61

Tabela 7-1: Transformatorske postaje v občini Borovnica (vir: Elektro Ljubljana) Nazivna Nazivna Transformatorska postaja Tip moč napetost Naselje kVA kV 1 Bistra – kmetijski center Jamborska železna 50 20 Dol pri Borovnici Kabelska mont. Brezovica pri 2 Borovnica TO 50 20 pločevinasta Borovnici Kabelska mont. 3 Borovnica – bloki 1979 400 20 Borovnica betonska Borovnica – delavsko 4 Zidana stolpna 630 20 Borovnica naselje 5 Borovnica – Liko 1956 Kabelska v stavbi 2260 20 Borovnica 6 Borovnica – šola Zidana stolpna 400 20 Borovnica Kabelska mont. 7 Borovniški vršaj 1983 250 20 Dol pri Borovnici betonska 8 Breg Pako 1989 Jamborna železna 100 20 Pako Kabelska mont. 9 Breg 1994 160 20 Breg pri Borovnici betonska 10 Breg – Fenolit Kabelska v stavbi 1260 20 Breg pri Borovnici 11 Breg – Fenolit GTP Kabelska zidana 2000 20 Breg pri Borovnici 12 Breg – vodovod 1969 Jamborska železna 100 20 Pako Brezovica pri Brezovica pri 13 Jamborska železna 160 20 Borovnici in Borovnici 82 Niževec 14 Dol Laze 1990 Jamborska železna 250 20 Laze pri Borovnici 15 Dol pri Borovnici 1967 Jamborska železna 250 20 Dol pri Borovnici 16 Dražica Zidana stolpna 100 20 Dražica Kabelska mont. 17 Laze nad železnico 2009 160 20 Laze pri Borovnici pločevinasta 18 Log pri Borovnici 1985 Jamborska železna 100 20 Borovnica 19 Ohonica 1985 Jamborska železna 50 20 Ohonica 20 Pristava 1982 Jamborska železna 50 20 Pristava in Lašče TP Mors Brezovica pri Kabelska mont. Brezovica pri 21 250 20 Borovnici.2005 pločevinasta Borovnici 22 Zabočevo 1976 Jamborska železna 100 20 Zabočevo

S t r a n | 62 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

7.3.2. Upravljanje

Območje občine Borovnica organizacijsko pokriva območna enota distribucije Ljubljana z okolico, Elektro Ljubljana d.d.. V skladu z Energetskim zakonom (Ur.l.RS št.27/07) in Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem (Ur.l.RS št.117/04) je za vzdrževanje, razvoj, vodenje in obratovanje distribucijskega elektroenergetskega sistema odgovoren SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o..

7.4. Javna razsvetljava

V občini Borovnica ni posebej ločenega omrežja za napajanje javne razsvetljave. Nekatere svetilke javne razsvetljave so nameščene na stanovanjskih objektih in za njih občina plačuje ločene račune. Na letni ravni je po pregledu Elektra Ljubljana porabljene 160 MWh električne energije za delovanje javne razsvetljave. Omrežje javne razsvetljave torej deluje v sklopu osnovnega električnega omrežja. Prav tako občina Borovnica še nima izdelanega načrta javne razsvetljave in zato ni točnega podatka o številu in tipu svetilk.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 63

8. ANALIZA ŠIBKIH TOČK OSKRBE IN RABE ENERGIJE

V tem poglavju so pregledane šibke točke oskrbe in rabe energije v občini Borovnica. Pri oskrbi z energijo to pomeni problematiko proizvodnje toplotne energije s zastarelimi ogrevalnimi sistemi z nizkim izkoristkom in izgubi toplotne energije pri prenosu. Na strani uporabnikov lahko prihaja do povečane potrošnje toplotne energije, razlog za to tiči predvsem v konstrukciji starejših objektov, ki niso ustrezno izolirani oziroma imajo neustrezno postavljene sisteme za ogrevanje.

8.1. Analiza šibkih točk oskrbe energije

8.1.1. Daljinsko ogrevanje

V občini Borovnica ni sistema daljinskega ogrevanja, čeprav tega območje dovoljuje. Predvsem je Borovnica zanimiva zaradi možnosti postavitve in oskrbe večjega števila javnih stavb, stanovanj in hiš, hkrati pa je lesni potencial občine dovolj velik, da bi lahko občina uporabljala lesno biomaso, ki jo proizvede sama.

CILJ: Pripraviti študijo izvedljivosti sistema DOLB, načrtovanje in izgradnja sistema. Sledi priklop osrednjih javnih objektov, bližnjih stanovanjskih objektov in hiš. Cilj je zmanjšanje cene toplotne energije z proizvodnjo toplotne energije z okoljsko čistejšim energentom – lesno biomaso. Odmik: Z letom 2012 je odmik od načrtovanega stanja 100 %.

8.1.2. Oskrba s toploto iz kotlovnic

Večje kotlovnice se nahajajo v podjetjih (Fenolit), javnih stavbah in več-stanovanjskih stavbah. Pri tem sta problematična sam energent ELKO in zastarelost/stanje kotlovnic. ELKO ni ekološko smiseln energent za ogrevanje, prav tako pa so stare in v več primerih dotrajane kotlovnice za ogrevanje objektov. Kotlovnice je potrebno sanirati, medtem pa tudi spremeniti energent na okoljsko bolj čisto lesno biomaso, katera je na voljo tudi v občini sami.

CILJ: Zmanjšanje rabe kurilnega olja v industrijskih in večjih kotlovnicah na pod 40% do leta 2020. Odmik: Odmik od načrtovanega stanja znaša 100 %, saj se uporabljajo izključno ELKO kotlovnice.

S t r a n | 64 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

8.1.3. Oskrba z električno energijo

Celotno območje občine Borovnica z električno energijo oskrbuje Elektro Ljubljna d.d. Največje obremenitve za omrežje predstavljajo podjetja, ki so tudi največji porabniki električne energije v občini. Problem lahko nastane ob izpadu transformatorske postaje, saj bi to povzročilo večje pomanjkanje. Analize obstoječega stanja v srednje-napetostnem distribucijskem omrežju kažejo na potrebo po ojačitvi omrežja na širšem območju občine, kajti v času koničnih obremenitev ni mogoče vzpostaviti ustreznega rezervnega napajalnega stanja ob izpadu obravnavanega izvoda DV Grosuplje. Zaradi velikih razdalj in zmerne razvejanosti SN izvodov so v omrežju v takšnem obratovanju prisotni tudi nedopustni padci napetosti. Vse skupaj pa se odraža v kvaliteti dobavljene električne energije končnim odjemalcem. Na trgu električne energije je več distributerjev, kar uporabnikom zagotavlja nižje cene energije. Za vsak objekt je zato smiselno pregledati cene različnih distributerjev in kjer mogoče izpogajati najnižjo mogočo ceno.

CILJ: Razbremenitev obstoječih vodov v obliki RTP Vrhnika in izgradnja nove razdelilne postaje RP 20 kV Borovnica. Vse do leta 2020. Odmik: Odmik od načrtovanega stanja je 100%.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 65

8.2. Analiza šibkih točk rabe energije

8.2.1. Raba energije po stanovanjih

V občini Borovnica je za potrebe toplotne oskrbe stanovanj v večini primerov uporabljeno individualno ogrevanje preko samostojnih kurišč. Takih stanovanj je po oceni okoli 90%. Ostala se ogrevajo preko skupnih centralnih naprav, elektrike ali pa niso ogrevana. Vodilni energent za ogrevanje je ekstra lahko kurilno olje (ELKO) s katerim se ogreva 55% gospodinjstev, 40% gospodinjstev pa za ogrevanje uporablja les. Preostanek predstavljajo drugače ogrevana gospodinjstva ali stanovanja. Točnega podatka o ogrevanju z električno energijo za območje občine Borovnica ni. Glede na deleže ostalih energentov pa se lahko sklepa, da tovrstni način ogrevanja v občini ne predstavlja večjega števila stanovanj, oziroma gre v nekaterih primerih zgolj za dogrevanje oziroma ogrevanje sezonskih stanovanj (stanovanja, ki se uporabljajo kot lastniški počitniški apartmaji). Nizka prisotnost električnega ogrevanja kaže spodbudno sliko, saj je cena električne energije v primerjavi z ostalimi energenti za ogrevanje izjemno visoka. Prav tako je pričakovati dodatna zviševanja cen električne energije, saj je potrebno upoštevati stanje na trgu, povečevanje porabe, emisijske dajatve na elektriko, ki prihaja iz uporabe fosilnih goriv. Glede na obstoječe stanje velja posebno pozornost nameniti stanovanjem, ki za svoje ogrevanje uporabljajo les oziroma lesne ostanke. Visok procent tovrstnega načina ogrevanja je predvidoma posledica velike gozdnatosti občine, ki na uporabnih površinah znaša med 40% in 50%. Nadalje je potrebno pregledati, kako se les kot energent uporablja, saj nepravilna uporaba lahko močno zniža končni izkoristek. Do znižanja izkoristka prihaja zaradi uporabe starih ali neustreznih kotlov, ki poleg tega povzročajo visoke izpuste škodljivih emisij ogljikovega monoksida. Dobra polovica stanovanj v občini se ogreva preko individualnih kurišč, ki kot energent uporabljajo kurilno olje. Ta energent je fosilnega izvora in je kot tak vir emisij toplogrednih plinov, kar bi lahko v prihodnosti predstavljajo dodatne stroške zaradi okoljevarstvenih dodatkov in podobnih davkov na tako imenovano “nečisto” energijo.

CILJ: Zmanjšanje emisij, kot posledica individualnega ogrevanja z ELKO. Uporaba ELKO se lahko z obnovo kurilnih naprav in zmanjšane rabe energije (sanacija objektov) zmanjša na pod 30 % delež do leta 2020. Odmik: Odmik od načrtovanega stanja je 35% (poraba ELKO se mora zmanjšati za 35 % glede na trenutno rabo energije v gospodinjstvih).

S t r a n | 66 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

8.2.2. Javne stavbe

Pri obravnavi stavb je najprej potrebno pogledati energetsko število. Sicer energetsko število v celoti ne kaže na energetsko učinkovitost objekta, je pa smiselno kot začetni kazalec energetske učinkovitosti objekta.

Energetska števila so sledeča:

Tabela 8-1: Javne stavbe v občini Borovnica in energetska števila Objekt energetsko število / kWh/m²a Osnovna šola Ivana Korošca 90 - 110 Vrtec Borovnica * 130 - 200 Zdravstveni dom Borovnica 160 Občina Borovnica 162 Knjižnica dr. Marje Boršnik 235 Vrtec Breg n/p Dom krajanov Borovnica 25

Glede na preglednico je ugotavljamo, da je energetsko stanje objektov v slabem stanju. V negativnem smislu izstopajo predvsem zdravstveni dom, knjižnica in občina. Prav tako sta v slabšem stanju oba vrtca. Poglavitna razloga za slabe razmere sta neizoliranost in neustrezno stanje objektov. V pozitivnem smislu izstopajo osnovna šola, ki je bila pred kratkim obnovljena ter novo izgrajeni dom krajanov, ki že ima ustrezno izolacijo in velja za energetsko varčnega. Šibke točke predstavljajo običajne pomanjkljivosti objektov: slaba in / ali stara izolacija, slabo tesnjena (dotrajana) okna in vrata, dotrajane kurilne naprave in nepravilno uravnavanje njihovega delovanja. Prav tako ni zaslediti ogrevanja, ki bi bilo vezano na primer na senzorje prisotnosti in podobne elektronske pripomočke, ki lahko bistveno prispevajo k bolj učinkovitemu upravljanju z razporejanjem ogrevalnih kapacitet. Poleg naštetega je na nizki stopnji tudi uporaba varčnih sijalk in pravilna raba le teh, saj so večinoma še vedno uporabljene klasične sijalke.

CILJ: 80% prehod na OVE pri primarnem sistemu ogrevanja javnih stavb do leta 2020. Izgradnja DOL ali vgradnja lastnega sistema za ogrevanje na lesno biomaso. Odmik: Odmik od načrtovanega stanja je 100%.

CILJ: Z investicijskimi ukrepi (sanacijo stavb) energijska števila javnih stavb znižati pod vrednost 100 kWh/m²a do 2020. Odmik: Omenjeni javni objekti, ki predstavljajo 38 % površin javnih objektov, potrebujejo sanacijo za znižanje energetskih števil. Odmik od načrtovanega stanja je 100 %.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 67

8.2.3. Večja podjetja

V industrijskem sektorju občine Borovnica je bilo zabeleženo eno večje podjetje, ki je velik porabnik energije. Za proizvodno dejavnost uporablja ELKO, kar velja tudi za ostala podjetja v občini, ki ELKO uporabljajo za namene ogrevanja. Nekatera podjetja sicer kot energent uporabljajo električno energijo (termoakumulacijske peči in električni radiatorji), vendar gre v teh primerih za manjše porabnike. Izjemo predstavljajo podjetja, katerim električna energija predstavlja vodilni energent v tehnološkem procesu. Opaženo je bilo, da tudi manjši porabniki uporabljajo lastne kurilne naprave z lastno zalogo energenta (ELKO) in se ne odločajo za uporabo lesne biomase ali drugega čistejšega energenta. Večjim porabnikom energije je še posebej pomembna učinkovita raba. Doseganje učinkovitosti se lahko začne z izdelavo natančnega energetskega pregleda stavbe, zato je smiselno tista podjetja, ki se za izdelavo tovrstnega pregleda še niso odločila, spodbujati da to opravijo. Glede na izkušnje podjetij, ki so tovrstne preglede opravila in sanirala obstoječe stanje na podlagi predlaganih ukrepov, je prihranek lahko precej visok. Navadno je izvajanje primernih ukrepov za zagotavljanje povečevanja prihrankov v podjetjih na višji ravni kot v javnem sektorju, vseeno pa lahko natančen energetski pregled dodatno pripomore k zniževanju rabe energentov prinese dodatna prihranke pri porabi energije. S tem lahko podjetja pozitivno vplivajo na obratovalne stroške, kar nadalje vpliva na povečanje konkurenčnosti teh podjetij. V skladu z evropskimi okoljskimi smernicami se vse bolj uveljavlja izgradnja sistemov za t.i. kogeneracijo, torej soproizvodnjo toplotne in električne energije. Tovrstne naprave so zanimive predvsem v primeru večjih porabnikov, saj lahko zagotavljajo precej bolj učinkovito porabo energije, kot pa je to v primeru nabave električne energije in uporabe drugega energenta zgolj z namenom ogrevanja in uporabe v tehnološkem procesu. Tovrstnih sistemov glede na izveden telefonske ankete v občini Borovnica ne uporablja nobeno podjetje.

CILJ: Zmanjšanje rabe kurilnega olja v industrijskih kotlovnicah na pod 40% do leta 2020. Odmik: Odmik od načrtovanega stanja znaša 55 %.

8.2.4. Javna razsvetljava

V občini Borovnica je skupno 17 odjemnih mest. Na odjemnih mestih je nameščen števec električne energije. Z ostalimi podatki o stanju odjemnih mest občina trenutno ne razpolaga, zato morebitne slabosti odjemnih mest niso podrobno obravnavane. Sicer pa so običajne slabosti odjemih mest v slovenskih občinah sledeče:  odjemno mesto ni namenjeno zgolj javni razsvetljavi; to lahko predstavlja večje probleme pri gospodarnem upravljanju delovanja javne razsvetljave.

S t r a n | 68 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

 vzdrževalec javne razsvetljave ni elektrodistribucijsko podjetje; v tem primeru vzdrževalec nima dostopa do odjemnih mest.  vzdrževalec nima primernega dostopa do regulacijskih vmesnikov za redukcijo svetilnosti, izpeljavo daljinskega upravljanja in spremljanja delovanja svetil. V občini je nameščenih več različnih tipov svetilk. S točnimi podatki o številu različnih tipov svetilk občina ne razpolaga. Velika raznovrstnost svetilk javne razsvetljave je neprimerna že iz vidika vzdrževanja, saj mora vzdrževalec v skladu z zahtevano odzivnostjo ves čas razpolagati z rezervnimi deli za vsako posamezno svetilko. Glavni problem predstavljajo svetilke, ki niso usklajene z Uredbo mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Vsa svetila za razsvetljavo cest v občini morajo biti skladna z Uredbo najkasneje do leta 2016, menjava mora potekati v skladu z omenjeno uredbo, ki predvideva doseganje določenega procenta usklajenosti za vsako posamezno leto tako, da so leta 2016 vsa svetila primerna. V obstoječih svetilkah so nameščene predvsem visokotlačne živosrebrne in natrijeve sijalke. Občina z natančnim podatkov o številu posameznih tipov sijalk ne razpolaga. Na podlagi števila sijalk in skupne inštalirane moči sijalk (podatek občine) je izračunana povprečna moč sijalke, ki znaša 195W. Tovrstna moč sijalk je nekoliko previsoka, saj novodobne svetilke z visokim izkoristkom svetilnosti predvidevajo sijalke do 150W, pri tem pa se zagotavlja enaka ali izboljšana svetilnost. Predimenzionirane sijalke nakazujejo na svetilke s slabim svetlobnim izkoristkom. S popisom tipa pritrditve svetilk občina ne razpolaga, običajne slabosti pritrditvenih mest v slovenskih občinah pa so sledeče:  veliko starih kandelabrov (leseni in betonski drogovi)  leseni in betonski drogovi povečini niso primerni za namestitev sodobnih svetilk  stari kandelabri ne omogočajo inštalacije regulacijske ali nadzorne opreme

CILJ: Priprava načrta javne razsvetljave do 2012. Odmik: Ocena odmika od načrtovanega stanja znaša 100 %.

CILJ: Uskladitev javne razsvetljave z Uredbo mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja do leta 2016. Odmik: Ocena odmika od načrtovanega stanja znaša 80 do 90 %.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 69

S t r a n | 70 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

9. OCENA PORABE ENERGIJE IN NAPOTKI ZA OSKRBO

Občina mora igrati glavno vlogo pri nadaljnjem razvoju sistemov oskrbe z energijo. To pomeni, da mora imeti pripravljene usmeritve in konceptualne predloge za področje, seveda pa je ključnega pomena doslednost pri izvajanju zastavljenih konceptov. Na ta način ima občina primeren nadzor nad situacijo, kar pomeni, da je načrtovan razvoj oskrbe. Na dolgi rok ta način splošno znižuje negativno obremenjevanje okolja.

Ključne točke načrtovanja in nadzora razvoja sistemov oskrbe (za občino Borovnica) so:  natančen popis trenutnih sistemov oskrbe (kot opredeljeno, gre večinoma za individualne sisteme)  upoštevanje potenciala ostalih virov obnovljive energije  razporeditev trenutnih porabnikov po skupinah (uporabniških tipih)  sodelovanje pri načrtovanju energetske oskrbe novogradenj

Energetska politika občine mora biti usmerjena k uporabi okolju prijaznih in obnovljivih virov energije, hkrati pa čim manjši porabe energije oziroma k njenemu varčevanju. Zato je smiselno zamenjevati individualne sisteme z večjimi skupinskimi ter spodbujati soproizvodnjo toplote in električne energije. V visoko poseljenih območjih je potrebno poskrbeti za organizirano celostno oskrbo (priklop na skupno kotlovnico itd.). Občina lahko določi prioritetno oskrbo. To lahko naredi s sprejetjem pravilnika o načinu ogrevanja na njenem območju, s katerim predpiše vrstni red pri izbiranju načina ogrevanja. Prednost gre obnovljivim virom energije, sledi plinovod in nato ostali viri energije glede. Občina tak pravilnik sprejme za celotno občino, s poudarkom na zavarovanih in poslovno/industrijskih conah. Pravilnik določi zahteve do lastnika/uporabnika (npr: ob zamenjava kotla, kurjave, gorilnikov itd.). Po Energetskem zakonu – 36. clen (Ur. l. RS št. 26/2005) lahko tak pravilnik predpiše minister, pristojen za energijo v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje in prostor. Primer takega odloka je dosegljiv v Ur. l. RS št. 131/2003. Občina lahko tudi sprejme odlok, ki določa obvezen priklop na skupno kotlovnico s še prosto kapaciteto. Za večje skupne kotlovnice, se pripravijo načrti posodobitev oziroma potrebnih sanacij. Upošteva se okoljski vidik, ki prednjači energent, ki povzroča manjše onesnaževanje. Za celotno območje občine se lahko predvidijo načini oskrbe. Pri tem se upošteva kakšen tip oskrbe je že prisoten na območju, tipi porabnikov, kateri so načrtovani,… Pripravijo naj se načrti/strategija izrabe obnovljivih virov v občini. Določijo se območja, kjer je mogoča oskrba na osnovi obnovljivih virih energije. Ta upošteva spodbujanje prehoda od ogrevanja s fosilnimi gorivi na ogrevanje z obnovljivimi viri energije (lesna biomasa, bioplin, sonce itd.), spodbujanje prehoda od individualnega ogrevanja k skupnemu, zamenjavo dotrajanih kotlov na drva s tehnološko

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 71

dovršenimi kotli na lesne sekance ali pelete z visokim izkoristkom, …. Obnovljivi viri energije za oskrbo z energijo se uvajajo na območjih in pod pogoji, ki omogočajo njihovo učinkovito izkoriščanje. Ogrevanje na lesno biomaso je zaželeno, potrebno pa je poskrbeti, da se les uporablja učinkovito, v novih tehnološko dovršenih kotlih na lesne sekance, pelete, drva itd. Izkoristiti je potrebno o možnosti skupinskega ogrevanja, to je o postavitvi mikro-sistemov ogrevanja na lesno biomaso. Občina lahko sofinancira tovrstne naprave in spodbudi razmišljanje občanov k moderni, predvsem pa učinkoviti izrabi lesne biomase. Izraba bioplina v postrojenju SPTE za ogrevanje je možna ob ustreznem viru, to je večji kmetiji ali ob zbirnem mestu hlevskih ostankov več kmetij. Gre za odpadno toploto, ki nastaja pri proizvodnji električne energije in se lahko izkoristi za ogrevanje hiš, rastlinjakov, hlevov itd. Izraba sončne energije preko sončnih kolektorjev dopolnjuje individualno ogrevanje. Pri novogradnjah je smiselno upoštevati možnost ogrevanja na sončno energijo ter priprava tople sanitarne vode s pomočjo sončne energije.

9.1. Ocena prihodnjih potreb po rabi energije

Poraba v občini je odvisna od sanacije obstoječih objektov ter vgradnje energetsko učinkovitih sistemov ogrevanja, prav tako pa na rabo energije vplivajo tudi novi objekti, ki se gradijo v občini. Vpliv novih gradenj je dvojen:  novi objekti pomenijo novo (povečano) rabo energije v občini, kar povečuje potrebe po oskrbi z energijo.  Novogradnje oziroma nadomestne gradnje pomenijo zamenjavo starejših energetsko neučinkovitih objektov z novimi energetsko učinkovitimi. Razlika je lahko tudi za več faktorjev (na primer stara hiša z energetskim številom 250 kWh/m2a se poruši in namesto nje izgradi nova z energetskim številom 50 kWh/m2a)

V občini Borovnica je trenutno v gradnji stanovanjski kompleks s skupaj 195 stanovanjskimi enotami. Objekti imajo skupaj približno 13.400 m2 ogrevanih površin, predvidena potrebna letna toplota je 35 kWh/m2a. Stanovanja so grajena v skladu s PURES 2010, stene imajo 14 cm izolacije, streha med 20 in 25 cm stiropora. V kompleksu je 53 garsonjer (cca. 35 m2), 32 enosobnih stanovanj (cca. 55 m2), preostalo so tri in več sobna stanovanja z vsaj 80 m2. Za ogrevanje je predviden sistem na ELKO, z 900 kW kotlom, vendar je sistem pripravljen na zunanji priklop na DOLB. Priprava tople sanitarne vode je predvidena z električnimi bojlerji (v vsakem stanovanju eden), ogrevalna telesa so klasični radiatorji. Glede na parametre kompleksa je mogoče pričakovati letno porabo toplotne energije enako 500 MWh, oziroma približno 50.000 l ELKO. Poraba toplotne energije stanovanjskega kompleksa bo primerljiva z 20 starejšimi hišami (200 m2, 2.000-3.000 l ELKO letno) oziroma

S t r a n | 72 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

50 modernimi hišami (200 m2, 1.000 l ELKO letno). Stanovanja bodo predvidoma vseljiva v jeseni 2012 oziroma do začetka 2013. Poraba toplote v stanovanjskem kompleksu bo porabo toplotne energije v občini povečala za približno 3,5 % v stanovanjskem sektorju (gospodinjstva) oziroma bo raba vse toplotne energije v občini skupaj večja za 1,5 %. Poleg stanovanjskega kompleksa je izdanih več gradbenih dovoljenj, v sklopu katerih se gradijo individualni stanovanjski objekti – hiše. Ti objekti so v različnih fazah zaključitve. Za te in za vse nove gradnje je potrebno upoštevati zahteve PURES. Predlagana je ustrezno debela izolacija (na primer stiropor 15 cm), kvalitetna okna (manj kot 1 W/m2K), izolirana streha (vsaj 20 cm steklena volna), rekuperacijski sistem prezračevanja in ekološko sprejemljivo ogrevanje (toplotne črpalke, lesna biomasa…). Izgradnja novih objektov bo imela vpliv na celotno porabo energije za ogrevanje v občini. Na račun omenjenih objektov se bo poraba v občini povečala za vsaj 700 MWh. Ker gre pretežno za stanovanjske površine pomeni to približno 5% povečanje porabe energije potrebne za njihovo ogrevanje. Glede na naravni prirastek se občina Borovnica veča, kar v prihodnosti pomeni večjo rabo energije. Upoštevati je potrebno, da lahko sprememba trenda (na primer kot posledica novih delovnih mest v občini, ki bi privabile nove prebivalce) pomeni dodatno povečanje potreb po energiji.

9.2. Napotki za oskrbo novogradenj

Kot je bilo že omenjeno je pri novo-grajenih objektih le-te graditi in oskrbovati z upoštevanjem predlogov za doseganje najboljše energetske učinkovitosti objekta. Ti se delijo v dve skupini in rešujejo tematiko rabe in oskrbe z energije. Na rabo energije objekta vplivajo predvsem oblika, izolacijske vrednosti in smiselnost objekta. Pri novih gradnjah je tako potrebno graditi objekte, ki so smiselno dimenzionirani (preveliki objekti porabijo več energije). Predlagano je, da so ti objekti oblikovani na način, ki omogoča izrabo sončne energije za ogrevanje, kar zmanjša zahteve ogrevanja. Najbolj pomembno pri postavitvi novih objektov je, da so ti ustrezno izolirani. Po trenutnih tehničnih smernicah, morajo zunanje stene objektov imeti toplotno prevodnost manjšo od 0,28 W/m2K, okna imeti skupno prevodnost manjšo od 1,3 W/m2K in streha imeti toplotno prevodnost manjšo od 0,2 W/m2K. Več podatkov o zahtevah in priporočilih za učinkovito rabo energije je v tehnični smernici TSG-1-004:2010 Ministrstva za okolje in prostor. Zmanjšanje porabe električne energije je mogoče doseči predvsem z uporabo energetsko varčnejših naprav, predvsem je to mogoče storiti pri razsvetljavi objektov, kjer naj se za najnižjo porabo uporabljajo varčna svetila. V večje objekte je smiselno vgraditi naprave za izklop neaktivnih porabnikov električne energije. Pri oskrbi novogradenj s toplotno energijo je zahteva predvsem po sistemih, ki delujejo na obnovljivih virih, predvsem lesni biomasi. Lesna biomasa je v občini zanimiva Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 73

zaradi dobrega dostopa (v okolici je dovolj gozda za zadovoljitev potreb). Poleg ogrevanja na lesno biomaso, je smiselna tudi vgradnja toplotnih črpalk, pri katerih pa je pomembno upoštevati način delovanja (zemlja, podtalnica ali zrak) in jih ustrezno dimenzionirati ter zagotoviti ustrezno električno infrastrukturo za napajanje toplotnih črpalk. V primeru, da določen del regije ne omogoča ustrezne moči za napajanje večjega števila toplotnih črpalk, je potrebno električno omrežje povečati. Kjer gre za industrijske objekte, ki delujejo pretežno podnevi, je smiselno razmišljati o postavitvi sončnih elektrarn za napajanje z električno energijo. Glede ogrevanja je zanimivo raziskati tudi SPTE sistem, ki bi v dnevnih urah ogreval industrijske objekte v popoldanskih urah in ponoči pa okoliške rezidenčne objekte. Na ta način je mogoče doseči optimalno izkoriščenost SPTE sistema.

S t r a n | 74 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

9.3. Načrt razvoja distribucijskih sistemov DOLB

V občini Borovnica je bila v letu 1999 predlagana postavitev ogrevalnega sistema DOLB v sklopu podjetja LIKO. Sistem DOLB bi ogreval pretežno vso Borovnico. V letu 2003 je bila izdelana še podrobna študija izvedljivosti sistema. V sistemu je bila predlagana inštalacija 3,5 MW glavnega kotla na lesno biomaso, 1,5 MW pomožnega kotla na lesno biomaso in vršnega kotla 4 MW na ELKO. Vse naprave bi delovale v sklopu podjetja LIKO, ki bi pretežno iz ostankov lastnih obratov zagotovili potrebni energent – lesno biomaso. Pri sistemu je bila (po podatkih iz 1999) predvidena proizvodnja energije 8.700 MWh, od katere bi 6.200 MWh prišlo do končnih uporabnikov. Zaradi ekonomskih nejasnosti (cena toplotne energije ni bila točno določena) in relativno nizke cene ELKO, postavitev DOLB ni bila potrjena. Glede na trenutne cene ELKO in onesnaženost, ki ga ta energent povzroča, je smiselno ponovno razmišljati o postavitvi DOLB. DOLB bi za uporabnike pomenil cenejši vir ogrevanja, prav tako pa jim ne bi bilo potrebno vzdrževati lastnih kurilnih naprav.

Slika 9-1: Predvidena trasa DOLB, Borovnica (vir: Investicijsko tehnična dokumentacija: Izraba lesne biomase za daljinsko ogrevanje Borovnice )

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 75

9.4. Usmeritve za področja brez distribucijskih sistemov

Ker daljinskega ogrevanja ni mogoče postaviti v celotni občini, so zanimive tudi rešitve, ki lokalno ogrevajo več objektov (stanovanjskih in gospodarskih). Take rešitve so lahko večje kotlovnice, ki pripadajo enemu objektu in preko katerih se ogreva več objektov. Kot glavni energent je smiselno uporabiti lesno biomaso, saj je ekološko med čistejšimi, vendar za svoje delovanje potrebuje zbiralnike energenta. Pri postavitvi lokalnih ogrevalnih sistemov za oskrbo več objektov hkrati je tako potrebno dimenzionirati tudi večje zbiralnike lesne biomase. Najbolj primerna rešitev je tako postavitev skupne kurilnice ob večjem objektu (šola, kmetija,…) ter nadaljnja oskrba bližnjih objektov. Posebej so zanimive rešitve, kjer gre za režimsko drugačne objekte, kjer lahko en sistem čez teden podnevi ogreva šolo, čez noč in vikende pa okoliške stanovanjske objekte. Na spodnjih slikah sta prikazana primera na vaseh Dol pri Borovnici in Pako, kjer bi bilo smiselno postaviti lokalni sistem za ogrevanje več stanovanjskih objektov hkrati, na primer skupno kotlovnico na lesno biomaso (KNLB). Na obeh lokacijah sta prikazane dve možnosti za postavitev skupne kotlovnice. Sistem bi ogreval več objektov hkrati in pripravljal toplo sanitarno vodo. Prednosti sistema bi bile nižja cena toplotne energije, manjše onesnaževanje, nižji stroški vzdrževanja v primeri z vzdrževanjem ločenih kurilnih naprav v hišah. Ker lokalno verjetno ni velikega interesa v postavitvi takih sistemov, je smiselno, da bi občina spodbujala njihove postavitve, s pripravo študij izvedbe in financiranja.

Slika 9-2: Manjši KNLB za več objektov hkrati, Dol pri Borovnici

S t r a n | 76 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

Slika 9-3: Manjši KNLB za več objektov hkrati, Pako

9.5. Primernost območij za postavitev elektrarn na OVE

Del oskrbe občine z električno energijo je mogoče osnovati tudi na osnovi obnovljivih virov energije, ki poleg trajnejše oskrbe, zmanjšujejo škodljive izpuste kot posledico proizvodnje električne energije.

9.5.1. Soproizvodnja toplotne in električne energije

Sisteme za soproizvodnjo toplotne in električne energije (SPTE) je mogoče postaviti povsod, kjer bo mogoče tako električno kot tudi toplotno energijo koristno porabiti. Tako kot pri ostali proizvodnji električne energije, je to mogoče prodati v električno omrežje in koristiti na oddaljenih porabnikih. Električna energija proizvedena s sistemi SPTE z visokim izkoristkom se v omrežje proda po zvišani ceni (obratovalna podpora ali zagotovljen odkup), ki omogoča finančno rentabilnost SPTE sistemov. Kot energent SPTE naprav je najbolj zanimiv zemeljski plin, mogoče pa je uporabiti tudi lesno biomaso, bioplin in UNP. V občini Borovnica ni prisotnega plinskega omrežja z zemeljskim plinom in posledično ni mogoče postavljati SPTE naprav, ki bi z njim delovale. V občini Borovnica so nekatere kmetije, na katerih živina potencialno proizvede zadostno količino gnoja s katerega je mogoče pridobivati bioplin za pogon SPTE naprav. Poleg večjih kmetij bi bilo zanimivo urediti tudi zbirališča, kjer bi se bioplin pridobival iz gnoja več kmetij. SPTE naprave, ki kot energent uporabljajo UNP zaradi visoke cene energenta trenutno niso smiselne, saj je strošek porabljenega energenta vključujoč stroške obratovanja SPTE naprave višji od odkupljene električne energije.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 77

9.5.2. Hidroenergija

V občini Borovnica so neizkoriščeni vodni potenciali v obliki potokov. Ker gre za manjše vodotoke bi bilo na njih mogoče postaviti manjše hidroelektrarne, katere bi lahko delno napajale lokalne porabnike. Za postavitev so zanimive manjše pretočne elektrarne, ki neznatno vplivajo na okolje. Pred postavitvijo manjših hidroelektrarn je potrebno pripraviti študijo vodotoka, ki ga bo elektrarna izkoriščala ter preračunati izplen in varnostne parametre elektrarne (100-letne poplave).

9.5.3. Vetrna energija

V Sloveniji še ni večjih vetrnih elektrarn. Razlog za to so predvsem neustrezne vremenske razmere (letni vetrovi imajo manjše vrednosti oziroma vetrovi nastopajo predvsem v sunkih). Za potencialno postavitev v Sloveniji so zanimiva predvsem dvignjeni tereni, kjer so povprečne letne hitrosti vetra višje (nad 5 m/s). Območje občine Borovnica spada v manj vetrovne, povprečna letna hitrost vetra je manjša od 2 m/s, kar pomeni da v občini ni smiselno postavljati večjih vetrnih elektrarn. Za postavitev so potencialno zanimive manjše vetrne elektrarne do 1kW, ki bi pomagale pri otočnemu delovanju zgradb, ki niso priklopljena na električno omrežje.

9.5.4. Sončna energija

V občini Borovnica je mogoče izrabljati sončno energijo za proizvodnjo električne. Pri planiranju sončnih elektrarn je potrebno upoštevati osončenost mesta potencialne postavitve sončne elektrarne. Osončenost v občini Borovnica je tipično dovolj visoka, saj povprečno letno obsevanje znaša več kot 1100 kWh/m2, postavitev sončne elektrarne je tako odvisna le od zmožnosti priklopa na omrežje (v kolikor ni planirano otočno delovanje) ter ovir okolja v katerem bo elektrarna postavljena. Pri postavitvi sončni elektrarn je tako potrebno upoštevati:  Mesto postavitve. Sončne elektrarne se tipično postavljajo na strehe objektov, te morajo biti ustrezno usmerjene in pod pravim naklonom (optimalno 30° naklona in usmerjenost J) ter v okolju, ki ne ovira sončne svetlobe (brez senčenja).  Zmožnost omrežja za priklop sončne elektrarne. Priklop sončne elektrarne je odvisen tudi od sposobnosti omrežja, da prejme električno energijo. Pred odločitvijo je tako potrebno preveriti ali bo omrežje sposobno prenesti priklop sončne elektrarne. Pri planiranju sončne elektrarne se je smiselno ravnati po navodilih Borzena, ki predlaga, da se pred odločitvijo za postavitev sončne elektrarne pripravi študija lokacije, ki zajema izvedljivost elektrarne na lokaciji, izplen in okvirno ceno postavitve ter ovrednoti zmogljivost lokalnega omrežja za priklop elektrarne.

S t r a n | 78 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

9.6. Nadgradnja električnega omrežja

Na območju občine Borovnica se zaradi povečanih potreb po električni energiji in zahtev po redundantnosti pripravlja nadgradnja srednje napetostnega omrežja. Ta bo potekala v sklopu del lokalnega elektro-energetskega distributerja Elektro Ljubljana d.d.. V ta namen se na predmetnem območju v sklopu novogradenj na distribucijskem omrežju predvideva razbremenitev 20 kV omrežja v obliki dveh novih zemeljskih izvodov iz RTP Vrhnika v smeri Borovnice in izgradnja nove razdelilno postajo RP 20 kV Borovnica. Rešitev je skladna s kasnejšo zagotovitvijo dvostranskega napajanja načrtovani ENP Borovnica (energetska napajalna postaja za Slovenske železnice d.o.o.). Pri tem bo en neposredni izvod prevzel preko predvidene RP Borovnica napajanje odjema v smeri istoimenskega naselja obravnavane občine, drug zemeljski izvod pa bo pomenil neposredni napajalni vod za omenjeno ENP. Slednji se bo za potrebe rezervnega napajalnega stanja zaključeval v predvideno RP. Obstoječ nadzemni vod pa bo prevzel napajanje odjema na 20 kV odcepu v smeri Podpeči. Glede novogradenj na distribucijskem elektroenergetskem omrežju iz naslova izboljšanja napetostnih razmer na mikrolokacijah (deli posameznih naselij) pa so skladno z 10. letnim razvojnim planom predvidene gradnje transformatorskih postaj 20/0,4 kV na naslednjih območjih: po 1 TP v naseljih Breg pri Borovnici, Dol pri Borovnici in Niževec ter 6 transformatorskih postaj v Borovnici. Preostali razvoj distribucijskega omrežja za električno energijo na območju občine Brezovica bo poleg predvidenih sprememb potekal v odvisnosti od nadaljnjega razvoja občine oziroma na posameznih mikrolokacijah od potreb investitorjev, katerih novogradnje bi ob priklopu na obstoječe omrežje eventualno pomenile nedopustno poslabšanje napajalnih razmer obstoječim odjemalcem in s tem izkazano potrebo po upravičenem posegu v distribucijsko omrežje.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 79

S t r a n | 80 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

10. UČINKOVITA RABA ENERGIJE

Varčevanje z energijo in njena učinkovita raba se pričneta z zavedanjem, da energija ni dana sama po sebi in da je ni v neomejenih količinah. Poleg relativno visokih stroškov zahteva njena proizvodnja tudi ekološki davek. Zavedati se moramo, da premišljena in načrtovana raba energije ne vpliva le na družinski proračun v gospodinjstvih. Njen vpliv sega širše, na celotno gospodarstvo, javni sektor in okolje v državi. Varčevanje z energijo ne pomeni upadanja našega življenjskega standarda ali celo dodatnih stroškov, pomeni pa kvalitetnejšo in prijaznejšo porabo vseh vrst energij. Slabe razvade ljudi je potrebno spremeniti v pozitivne navade in pri tem uporabiti nujne tehnične spremembe v naših bivališčih in v poslovnem okolju.

10.1. Zmanjšanje porabe

Porabo energije lahko zmanjšamo na različne načine. Pri učinkoviti rabi energije je poudarek na izboljšanju obstoječega stanja z organizacijskimi ukrepi in energetsko sanacijo.

10.1.1. Organizacijski ukrepi

Pri organizacijskih ukrepih gre predvsem za zmanjšanje stroškov na račun premišljenega razpolaganja z energijo, ki jo porabljamo. To pomeni da za organizacijske ukrepe ne potrebujemo investicij (oziroma so investicije v primerjavi z energetskimi sistemi zelo majhne). Rešitve so kratkotrajne, vendar kljub temu lahko omogočajo prihranke v višini od 10% do 15%.

Ukrepi za ogrevanje:  premišljeno ogrevanje prostorov (ogreva se samo prostore, ki se uporabljajo)  prilagajanje notranje temperature zunanji (v primeru, da je zunaj -10°C naj bo notranja temperatura manjša od 20°C)  sprememba temperaturnega režima ogrevalne naprave, če je to mogoče (ogrevalna naprava že sama spreminja moč ogrevanja glede na vremenske razmere in potrebe po toploti v objektu).  tekom dneva se odgrne vsa okna, saj tako povečamo toplotne dobitke zaradi toplotne energije, pridobljene preko sončnega sevanja.  racionalno prezračevanje (prezračuje se ob izključenem ogrevanju in primernih zunanjih temperaturah)  spremljanje in merjenje porabe energenta (tako se ugotovi kdaj se porabi največ energije in kakšni so razlogi za povečano porabo).

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 81

Ukrepi za električno energijo:  ugašanje luči v prostorih, ki se ne uporabljajo ali pa so sami po sebi dovolj svetli  ugašanje vseh naprav po koncu uporabe  menjava klasičnih svetil z varčnimi ali LED svetili  sprememba tarifnega sistema (eno ali dvotarifni)  senzorji gibanja na hodnikih, ki vklopijo luči samo kadar je kdo prisoten  spremljanje in merjenje porabe energije (tako se ugotovi kdaj se porabi največ energije in kateri so največji porabniki).  menjava distributerja električne energije s cenejšim ponudnikom

Slika 10.1: primerjava porabe električne energije žarnic LED, varčna in navadna žarnica pri enaki svetilnosti (vir: ec.europa.eu)

10.1.2. Energetska sanacija

Pri energetski sanaciji gre za večje investicije, ki se povrnejo v daljšem časovnem obdobju. Vračilne dobe investicij so daljše, vendar so pri tem večji prihranki.

Ukrepi za ogrevanje:  obnova oziroma menjava izolacije ovoja stavbe in strehe  menjava oken in vrat  menjava ogreval  uporaba termostatskih ventilov  hidravlična uravnovešenost ogrevalnih vodov  uvedba avtomatske regulacije temperature v prostoru  rekuperacija toplote (pri prezračevanju se odpadnemu zraku odvzame toplota in se prenese na sveže vpihan zrak)

Slika 10.2: termostatski ventil (vir: Heimeier)

S t r a n | 82 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

Ukrepi za hlajenje:  obnova oziroma menjava izolacije ovoja stavbe in strehe  menjava oken in vrat  montaža senčil na zunanji strani objekta  uvedba avtomatske regulacije temperature v objektu  pravilna postavitev vpihovalnikov hladnega zraka  vzdrževanje in modernizacija klimatskih naprav  selektivno hlajenje prostorov (hladi se samo prostore, ki so v rabi)  prilagajanje notranje temperature zunanji ( v primeru, da je zunaj 40°C naj bo notranja temperatura večja od 28°C)  prezračevanje prostorov ponoči (s tem se omogoči pasivno hlajenje, saj se objekt tako ohlaja brez dodatnega hlajenja).  tekom dneva se vsa okna zagrne (če se da iz zunanje strani), saj tako zmanjšamo toplotne dobitke zaradi sonca  racionalno prezračevanje (da ne izgubljamo hladu)

Slika 10.3: primer zunanjega senčila in energetsko učinkovitega okna (vir: Tehrol)

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 83

10.2. Oskrba

Pri oskrbi z energijo se osredotočamo predvsem na to kako se energija pretvarja. Torej je poudarek na čim boljšem razmerju med končno in koristno energijo. Tudi tukaj so investicije visoke, vendar omogočajo znatno večje prihranke.

Ukrepi za ogrevanje:  menjava kotla kurilne naprave za novejšega, posledično bolj učinkovitega  sprememba tipa ogrevanja (v primeru talnega gretja imamo lahko zelo nizke temperaturne režime ogrevanja, kar pomeni manj porabljene energije za ogrevanje)  sprememba energenta iz fosilnih goriv na obnovljive vire energije  hranilnik toplote  uvedba kogeneracije, sočasna proizvodnja toplote in elektrike

Slika 10.4: Moderna peč na zemeljski plin, Funkcije: modulirana moč ogrevanja, več režimov delovanja in opazovanjem zunanje temperature (vir: Vaillant)

Slika 10.5: hranilnik toplote (vir: gcs.gi-zrmk.si)

S t r a n | 84 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

Ukrepi za hlajenje:  menjava klimatskih naprav za novejše in bolj učinkovite  hranilnik hladu  uvedba trigeneracije, sočasna proizvodnja toplote, hladu in elektrike

Ukrepi za električno energijo:  nakup električno varčnih naprav razreda A ali boljše  uvedba tako imenovanih pametnih sistemov (regulacije vklopov in izklopov, daljinsko upravljanje, sprotne meritve porabe, . . .)  obnovitev električnih napeljav in varoval

Slika 10.6: sistem za pametni dom in zgradbe (vir: www.comfortclick.com)

10.3. Ovrednotenje učinkovite rabe energije

Pri vrednotenju učinkovite rabe energije je poudarek na analizi rabe energije. Ta analiza je izredno pomembna, saj zagotovi točne podatke tako o stanju objekta kot tudi o rabi energije v objektu. Najbolj specifičen je energetski pregled objekta, ki je opisan v državni metodologij. Pri energetskem pregledu se ovrednoti celoten objekt in odjemalci energije v njem. Poiščejo se šibke točke in iščejo pozitivni ukrepi, ki bi te odpravili. Rezultat energetskega pregleda je poročilo, ki kaže kako najbolje in najhitreje povečati energetsko učinkovitost objekta. Energetski pregled temelji na dejanskem stanju objekta. Izpeljanka energetskega pregleda je energetska izkaznica, ki bo v veljavo v Sloveniji stopila v letu 2011. Energetska izkaznica na osnovi dimenzij in konstrukcijskih podatkov o objektu preračuna njegovo letno pričakovano potrebo po energiji in objekt uvrsti v razred varčnosti. Energetska izkaznica v grobem prikazuje energetsko stanje objekta in je uporabna predvsem pri menjavi lastništva Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 85

objekta, preračunavanju prihrankov pri sanaciji objekta, itn. V občini je potreben energetski upravljavec, ki bo združil rabo energije v obravnavanih objektih. Na osnovi pridobljenih podatkov, mora upravljavec te interpretirati in ponuditi ukrepe, ki bi zboljšali energetsko stanje tako posameznih objektov kot celotnega območja.

Slika 10.7: Energetska izkaznica objekta (vir: ZRMK, Ljubljana)

S t r a n | 86 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

11. OCENA POTENCIALNIH OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE

11.1. Biomasa

Pod pojmom biomasa se obravnava organska snov, katero je mogoče uporabiti kot energent ali dodatek k primarnemu energentu s katerega se proizvaja koristna energija. V to skupino se uvrščajo:  les in lesni ostanki - lesna biomasa  ostanki iz kmetijstva  nelesnate rastline, ki so uporabne za proizvodnjo energije  ostanki pri proizvodnji in/ali predelavi industrijskih rastlin  sortirane odpadke iz gospodinjstev  odpadne gošče oziroma usedline  organska frakcija mestnih komunalnih odpadkov  odpadne vode živilske industrije.

Ker gre predvsem za organske snovi, ki se proizvajajo na naraven način, biomasa spada med obnovljive vire energije.

11.1.1. Lesna biomasa

Ocena potenciala lesne biomase v občini Borovnica

V Sloveniji je bilo v letu 2012 58,5 % površine pokrite z gozdom, kar je enako 1.185.169 ha. Lesna zaloga za leto je bila enaka 330.982.374 m3 oziroma 279 m3/ha, prirastek pa 8.117.325 m3 oziroma 6,85 m3 /ha. Lesna zaloga se kopiči v slovenskih gozdovih, kar z gospodarskih vidikov ni vedno najboljše. Količina poseka je poleg naravnih danosti odvisna tudi od socialno-ekonomskih faktorjev in znaša za leto 2010 5.321.609 m3, od tega 2.545.110 m3 iglavcev in 2.776.817 m3 (Vir: http://www.zgs.gov.si). Po poročilu Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) iz leta 2009 je v občini Borovnica 4.641 površine pokrite z gozdovi. Za območje je bil izveden le 30% mogoč posek oziroma, 46.623 m3 od mogočih 118.956 m3 listavcev in le 9.905 m3 od mogočih 69.728 m3 iglavcev. To pomeni, da je v občini Borovnica potencial lesne biomase izredno neizkoriščen in predstavlja močan vir energije. Upoštevajoč minimalno energijsko vrednost lesa 2.200 kWh/m3 neposekan les pomeni potencial energije večji od 290 GWh.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 87

Slika 11.1: Gozdnatost Slovenije po občinah. (Vir: http://www.aure.gov.si/eknjiznica/V5-biomasa.pdf)

Slika 11.2: Potencial lesne biomase na negozdnih zemljiščih v Sloveniji. (Vir: http://www.zgs.gov.si)

S t r a n | 88 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

V občini Borovnica je poleg posega gozda, mogoče dobiti lesno biomaso tudi iz negozdatih površin s potencialom približno 0,7 m3/ha/leto. Les je torej v občini zelo dostopen vir energije. Je pa tudi pomembno kako učinkovito se uporablja. Uporaba lesne biomase v primerjavi s klasičnim ogrevanjem na les prinaša mnoge prednosti, med katerimi velja omeniti predvsem dve:  višji izkoristki porabljenega lesa (moderni kotli na lesno biomaso imajo višje izkoristke kot zastareli klasični kotli na les);  čiščenje gozdov.

Tehnologija

Pomembno je spodbujanje občanov k zamenjavi starih kotlov za nove, tehnološko dovršene kotle, v katerih so energijski izkoristki mnogo višji. Posledično so nižje emisije ogljikovega oksida (CO), ki nastaja pri nepopolnem zgorevanju lesa. Hkrati se z ogrevanjem na lesno biomaso in s sofinanciranjem novih kotlov gospodinjstva spodbudi k prehodu iz kurilnega olja na lesno biomaso, ki je čistejši in naravni energent. (Vir: http://www.zgs.gov.si).

Slika 11.3: kotel na pelete (vir: www.erevija.com)

Na sliki je primer kotla na pelete. Prikazan je sistem doziranja, zgorevanja in odvoda pepela. Novi kotli so lahko dosegajo izkoristke okoli 93 %, v primeru da se pa kotlu doda kondenzacijska komora pa se izkoristek giblje na okoli 104 %.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 89

11.1.2. Bioplin

Bioplin kot obnovljivi vir energije

Direktiva EU o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu električne energije je leta 2001 postavila obvezujoči cilj povečanja deleža proizvedene električne energije iz obnovljivih virov energije v skupni bruto porabi s 13,8 na 22,1 % med letoma 1997 in 2010. Slovenija se je v skladu s to direktivo v pristopni pogodbi EU obvezala, da bo omenjeni delež povečala na 33,6 %. Relativno nova tehnologija proizvodnje energije iz bioplina, kot obnovljivega vira energije, poleg nižanja energijske odvisnosti in novih delovnih mest prispeva tudi k zniževanju emisij toplogrednih plinov, onesnaževanja vode in degradacije tal. Med porabniki tega obnovljivega vira energije je poleg industrije, čistilnih naprav za odplake in odlagališč komunalnih odpadkov tudi kmetijstvo, kjer je v Evropi vgrajenih približno 10 % skupne moči naprav za proizvodnjo energije iz bioplina. Razvoj tehnologije bioplina je bil odslej najuspešnejši prav v Evropi, kjer naj bi moč vgrajenih naprav s 1.505 MW leta 2001 po nekaterih ocenah narasla na 4.275 MW leta 2010. V Sloveniji se uporaba bioplina še ni razširila. Bioplin se prideluje npr. na prašičjih farmah Ihan in Nemščak ter na čistilnih napravah (Škofja Loka, Domžale, Kranj, Jesenice). Potekajo tudi raziskave suhe fermentacije na Bistri Ptuj, ki bo omogočila pridobivanje bioplina na komunalnem odlagališču Gajke. V nekaterih primerih gre za proizvodnjo bioplina na kmetijah, npr. v Letušu obratuje proizvodnja bioplina na kmetiji Antona Flereta (Vir:www.aure.gov.si.). Bioplin se pridobiva iz organske biomase (koruze, travniške trave, detelje krmne pese, listov sladkorne pese, sončnic, ogrščice) ter hlevskega gnoja in gnojevke. Sproščanje bioplina poteka med anaerobnim vretjem (fermentacijo), pridobljeni plin pa ima podobne lastnosti kot zemeljski plin in je mogoče uporabiti za proizvodnjo toplote in električne energije ter kot pogonsko gorivo za kmetijsko mehanizacijo. Kurilna vrednost m3 bioplina približno znaša 6 kWh. Ta količina zadošča za 1,8 kWh električne energije in približno dvakrat toliko toplotne energije.

Prednosti izrabe bioplina so:  gre za obnovljiv vir energije;

 zmanjšuje emisije CO2 in metana (CH4);  proizvaja in uporablja se ga decentralizirano, zato povečuje zanesljivost energetske oskrbe;  električno energijo in toploto iz bioplina se dobavlja iz uskladiščene sončne energije v skladu s trenutnimi potrebami, neodvisno od letnega časa in natančno v predvidljivih količinah; S t r a n | 90 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

 omogoča smotrno rabo opuščenih kmetijskih površin;  z možnostjo izvajanja dodatne energetske dejavnosti ponuja kmetom dodatno ekonomsko oporno točko;  povečuje dodano vrednost in s tem kupno moč podeželskih regij;  omogoča nižjo rabo umetnih gnojil;  pomembno prispeva k ohranjanju naše kulturne krajine. (Vir: http://www.aure.si/dokumenti/Izraba%20bioplina.pdf)

Slika 11.4: Pridobivanje bioplina Shematski prikaz običajnega postrojenja za pridobivanja bioplina s kofermentacijo iz živalskih odpadkov in organskih ostankov z dvostopenjsko fermentacijo (www.ape.si)

Potencial izrabe bioplina v Sloveniji

Potencial v Sloveniji za izrabo bioplina je velik, saj ima Slovenija okrog 40 % kmetijskih površin. V rastlinah se v času poletne vegetacije nakopiči na 1 m2 kmetijske površine 5 kWh do 6 kWh energije, ki je nakopičena v rastlinskih maščobah, ogljikovih hidratih in beljakovinah. Preračunano na 100 ha, oziroma 1 km2 pomeni to 6 GWh energije nakopičene v rastlinah. Celotni potencial proizvodnje bioplina iz živalskih odpadkov (goveda, prašičev in perutnine) je v Sloveniji ocenjen na 45 milijonov m3 bioplina s 65 % vsebnostjo metana oziroma 1,1 PJ energije letno. (Vir: IJS, Center za energetsko učinkovitost.)

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 91

11.1.3. Zelena biomasa

Za pridobivanje bioplina so pomembne predvsem: pšenica, ječmen, silažna koruza in koruza za zrnje. Za pridobivanje bioplina se uporabljajo rastlinske ostanke in sicer slamo žit in koruznico. V tabeli so podane vrednosti rastlinskih ostankov v tonah na ha površine za posamezne poljščine, ki se pridelajo v enem letu.

Tabela 11-1:. Rastlinski ostanki za posamezne poljščine, ki se pridelujejo v Sloveniji. (Vir:Jerič D.:Katalog kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja kmetij v Sloveniji, 2001) Poljščina Rastlinski ostanki Koruza za zrnje 37 t/ha Silažna koruza 45 t/ha Slama 2,5 t/ha Pšenica 2,5 t/ha Ječmen 2,5 t/ha

Po statističnih podatkih je v občini Borovnica v rabi 467 ha zemljišč v različne kmetijske namene v obdelavi 93 družinskih kmetij. Tabela prikazuje namembnost kmetijskih površin v lasti in obdelovanju družinskih kmetij v občini Borovnica.

Tabela 11-2:. Namembnost kmetijskih površin v občini Borovnica. (Vir: SURS) Namembnost površin Površina / % Površina / ha Njive 31 145 Travinje 57 266 Trajni nasadi 6 28 Zemljišča v zaraščanju 5 23 Ostala kmetijska zemlja < 1 < 5

S t r a n | 92 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

Količina gnoja in gnojevke v občini Borovnica

V spodnji tabeli je prikazana primerjava med različnimi živalmi glede na vrednosti gnoja, ki ga proizvedejo. Kot enota se uporablja GVŽ (glava velike živine), ki je definirana kot 600 kg žive teže živali, kar je primerljivo z enim govedom oziroma kravo molznico.

Tabela 11-3: Faktorji GVŽ (Vir: SURS, Metodologija pri popisu kmetijstva 2000.) Žival Ekvivalent velikih živini / GVŽ Govedo, krava molznica 1,000 Prašič 0,115 Piščanec 0,003 Puran 0,020

Različne živali proizvedejo zaradi različne prehrane in metabolizma različno količino bioplina glede na ekvivalent 1 GVŽ. Razlike so opisane v spodnji tabeli.

Tabela 11-4: Primerjava proizvodnje bioplina glede na vrsto živali (Vir: Biogas Strom und Wärme aus dem Kreislauf der Natur, Nummer 45, Wien.) Žival Potencial bioplina na 1 GVŽ na dan Govedo 1,3 m3 Prašiči 1,5 m3 Perutnina 2,0 m3

V občini Borovnica je bilo po podatkih iz 2000 93 družinskih kmetij s skupaj okoli 1.000 GVŽ. Pri živinoreji prevladuje govedo s 728 glavami, sledijo krave s 119 glavami, prašiči s 96 glavami, konji s 70 glavami in okoli 280 glav drobnice. Ob upoštevanju 1.000 GVŽ , povprečnem dnevnem potencialu plina 1,5 m3/GVŽdan in minimalni kurilni vrednosti bioplina enaki 20 MJ/m3 je mogoče oceniti letno proizvodnjo bioplina na okoli 550.000 m3, ki ima energijski potencial vsaj 3.000 MWh. Iz izračunanih podatkov ni mogoče sklepati o dejanskem potencialu izrabe bioplina v energetske namene. Prikazani so namreč zgolj podatki za občino kot celoto in ne konkretne možne lokacije za izrabo tega energetskega vira. Na posamezni kmetiji je smiselno razmišljati o bioplinskem sistemu, ko se tam nahaja vsaj 100 GVŽ, kar je ekvivalentno 100 glavam govedi ali 870 prašičem ali 33.300 piščancev. V določenih krajih je mogoče takšno napravo postaviti za več kmetij skupaj, ko se te nahajajo ena zraven druge. V občini Borovnica se bioplin še ne izrablja za pridobivanje energije. Poglavitni problem je v majhnosti in neorganiziranosti kmetij.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 93

11.1.4. Geotermalna energija

Izkoriščanje geotermalne energije v Sloveniji

Glede na njeno pojavnost in možnost praktičnega koriščenja, delimo geotermalno energijo na:  hidrogeotermalno energijo-geotermalna energija tekočih in plinastih fluidov;  petrogeotermalno energijo-geotermalna energija mase kamnin.

Teoretični potencial geotermalne energije v Sloveniji znaša 5.467 GWh oz. 301 GWh proizvedene električne energije na leto. Dejanski potencial je bistveno nižji in nesorazmerno porazdeljen po državi. Največji odkrit potencial za izkoriščanje geotermalne energije je v Pomurju v tako imenovanem Panonskem bazenu, kar je vidno na spodnji sliki, saj je v Pomurju veliko število vrelcev tople vode.

Slika 11.5 Potencial geotermalne energije v Sloveniji Vir: http://www.ljudmila.org/sef/si/energetika/obnovljivi_viri/geotermalni.htm

S t r a n | 94 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

V Sloveniji se največ uporabljajo nizko-temperaturni viri geotermalne energije. Največ raziskav je bilo narejenih v severovzhodnem delu Slovenije. Najbolj perspektivne regije geotermalne energije v Sloveniji so: (Vir: http://www.ljudmila.org/sef/geotermalna.htm.)  Panonski bazen s površino 1.300 km2, raziskave so bile uspešne, saj je zajeto več kot 100 l/s nizko mineralizirane termalne vode s temperaturo 40 °C – 70 °C.  Rogaško-celjsko-šoštanjska regija s površino 450 km2, skupna izdatnost vseh zajetij je čez 250 l/s vode s temperaturo 18,5 °C – 48 °C.  Planinsko-laško-zagorska regija s površino 380 km2, skupna izdatnost vseh zajetij je čez 150 l/s vode s temperaturo 21 °C - 43 °C.  Krško-brežiška regija s površino 550 km2, skupna izdatnost vseh zajetij je čez 240 l/s vode s temperaturo 15 °C – 64 °C.  Ljubljanska kotlina s površino 600 km2, skupna izdatnost vseh zajetji je okrog 150 l/s vode s temperaturo 18 °C – 30 °C. Najbolj raziskana vodonosnika v Slovenije sta Termal I in Termal II. Vodonosnik Termal I se nahaja v Prekmurju na globinah do 1.200 m. Debelina vodonosnika znaša do 50 metrov, razprostira pa se na površini 1.372 km2. Temperatura termalne vode znaša do 50 °C. Njegova predvidena toplotna moč je 5,8 x 108 GJ, kar je ekvivalentno 13,6 milijonov ton nafte. Ocena toplotne moči v Sloveniji znaša več milijard GJ. Po pokrajinah je največ geotermalnih izvorov v severovzhodni Sloveniji (65 %), sledi Krško – Brežiška kotlina (25 %) in ljubljanska kotlina (5 %).

Slika 11.6: Geološka karta Slovenije Vir: http://www.ljudmila.org/sef/si/energetika/obnovljivi_viri/geotermalni.htm Ocena možnosti izrabe geotermalne energije v občini Borovnica

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 95

V občini Borovnica ni izvorov geotermalne energije (vrelci tople vode) iz katerih bi bilo mogoče črpati energijo za ogrevanje stanovanjskih površin oziroma za proizvodnjo električne energije. Bi bilo pa možno izkoriščati geotermalno energijo v primeru vrtanja vrtin, ki bi zadele vrelec tople vode. S toplotnimi črpalkami bi bilo možno energijo prenesti iz vrelca tople vode na toplovod in do končnega porabnika. Nekaj potenciala v občini predstavlja tudi izkoriščanje petrogeotermalne energije, ki se izkorišča z implementacijo toplotnih črpalk. Pri tem gre za odjem toplotne energije iz zemlje s pomočjo zemeljskih kolektorjev, globinskih sond oziroma vrtin v podtalnico. Slednje so posebej zanimive zaradi močvirnatih površin v občini Borovnica. Ti sistemi so zanimivi predvsem zaradi visokega izkoristka, ki lahko pri kvalitetno pripravljenem zajemu toplotne energije s tal (predvsem globinske sonde in vrtine) pomeni do štirikratno grelno moč naprave v primerjavi z vloženo močjo za črpanje toplotne energije. Na ta način je mogoče pri ceni električne energije približno 0,1 €/kWh dobiti ogrevanje prostorov z ceno 0,025 €/kWh. Točni potencial za izkoriščanje toplotne energije ujete v tleh bi bilo mogoče oceniti s posebno študijo. Pri implementaciji toplotnih črpalk, pa je mogoče lokalno oceno narediti na osnovi geoloških kart in izkušenj okoliških stavb. Pri tem je predvsem pomembna sestava tal (postavitev zemeljskega kolektorja) oziroma globina podtalnice.

Slika 11.7: princip delovanja toplotne črpalke (vir: www.ekoenergija.eu)

Toplotna črpalka deluje po enostavnih fizikalnih zakonih. Toplota prehaja iz telesa oz. medija, ki ima višjo temperaturo na telo oz. medij, ki ima nižjo temperaturo. Na osnovi plinskega zakona se plinom ob stiskanju zviša temperatura, ko pa plin ekspandira, pa se ta ohladi. Pri stiskanju plina se toplota odda v radiatorje v prostorih pri npr. T=55 °C, nato se mu zniža tlak (plin ekspandira), navadno se spremeni agregatno stanje, kar pomeni veliko energijsko spremembo), temperatura plina je sedaj nižja kot temperatura zunanjega zraka, kar omogoča da toplota prehaja od zunanjega zraka na plin, ki se ogreje ter proces se ponovi. 11.2. Sončna energija

S t r a n | 96 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

Sonce predstavlja praktično neizčrpen vir obnovljive energije. Je čist in donosen vir, ki lahko zagotovi pomemben del energije za naše potrebe. Energija, ki jo sonce seva na zemljo, je 15.000 krat večja od energije, kot jo porabi človeštvo. To je energija, ki se obnavlja, ne onesnažuje okolja in je hkrati brezplačna. Zato, mora biti cilj izkoriščati to energijo v največjem možnem obsegu.

PREDNOSTI sončne energije:  proizvodnja električne energije iz fotovoltaičnih sistemov je okolju prijazna;  izkoriščanje sončne energije ne onesnažuje okolja;  proizvodnja in poraba sta na istem mestu;  fotovoltaika omogoča oskrbo z električno energijo odročnih področij in oddaljenih naprav.

SLABOSTI sončne energije:  težave pri izkoriščanju sončne energije zaradi različnega sončnega obsevanja  posameznih lokacij  cena električne energije pridobljene iz sončne energije je veliko dražja od tiste proizvedene iz tradicionalnih virov.

Slovenija ima glede na ugodno zemljepisno lego precejšnje potenciale za rabo sončne energije. Po podatkih ARSO je energetski potencial sončne energije v Sloveniji 83.000 PJ, seveda pa je le majhen del te energije mogoče izkoristiti za pridobivanje električne energije. Primorska regija je najbolj obsevano območje Slovenije kjer letno na m2 pade več kot 1.400 kWh energije. V občini Borovnica je letno sončno obsevanje v rangu od 1.100 do 1.300 MJ/m2.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 97

Slika 11.8: Sončno obsevanje v Sloveniji Vir: PV portal, http://pv.fe.uni-lj.si

Glede na trend večanja števila ur sočnega obsevanja od leta 1981 naprej pa tudi izboljševanja tehnologije zajema sončne energije, bo tudi v bodoče sončna energija pomemben vir energije, kateri do danes ni bil izkoriščen glede na potenciale, ki jih ponuja. Iz navedenega je mogoče sklepati, da bi bilo vredno bolj izkoriščati sončno energijo na tem področju bodisi za pridobivanje tople sanitarne vode, pa tudi elektrike. Zavedati pa se je potrebno, da je količina proizvedene električne energije iz sončne energije odvisna od:  letnega časa (večji potencial ima poleti, primerna in slabo izkoriščena je za npr. pridobivanje tople sanitarne vode v poletnem času);  usmeritve sončnih kolektorjev in/ali celic (optimalen kot je 30 stopinj glede na vodoravno površino in obrnjeno proti jugu);  lokacije (v osojnih legah, na lokacijah kjer sonce vzide pozneje oziroma prej zaide pridobimo manj energije kot v prisojnih legah).

Tehnologija:

Sončno energijo je mogoče izkoriščati na tri različne načine:  pasivno;  aktivno s fotovoltaičnimi celicami;  aktivno s sončnimi kolektorji.

S t r a n | 98 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

Pasivna raba energije pomeni rabo primernih gradbenih elementov za ogrevanje stavb, osvetljevanje in prezračevanje prostorov. Elementi, ki se uporabljajo za tako gradnjo so okna, sončne stene, steklenjaki, itd. Neizkoriščen potencial se kaže predvsem na področju rabe sončnih kolektorjev za ogrevanje sanitarne vode, predvsem poleti. MOP subvencionira izgradnjo toplotnih solarnih sistemov za ogrevanje in vsakdo lahko preveri višino subvencij na spletni strani AURE oziroma v najbližji energetski pisarni. Možnosti za pasivno rabo so deloma izkoriščene na novih stavbah, na starih le redko. Večjih sistemov za izkoriščanje tega obnovljivega vira energije na področju občine ni vgrajenih, obstaja le določeno število solarnih sistemov na individualnih hišah, vendar je njihovo število nizko. Ljudje pa so v povprečju splošno slabo obveščeni o možnostih izkoriščanja sončne energije. Možnosti porabe sončne energije lahko razdelimo na:  rabo sončne energije za proizvodnjo sanitarne tople vode (na strehah objektov se postavijo sončni kolektorji, ki toploto sončnega sevanja prenašajo na sanitarno vodo. Ogrevanje sanitarne vode predstavlja v letni energijski bilanci gospodinjstva nekje med 15-30% vse potrebne energije. S solarnim sistemom je mogoče pokriti do 80% energijskih potreb po sanitarni vodi. Solarni sistem je mogoče uporabiti tudi v povezavi s centralnim ogrevanjem, kjer lahko pokrije do 40% energijskih potreb centralnega ogrevanja. Investicijo v solarne kolektorje podpira tudi EKO-sklad, ki za fizične uporabnike nudi do 25 % subvencijo pri namestitvi solarnih kolektorjev. Na spodnji sliki je prikazan sistem postavitve solarnih kolektorjev.

Slika 11.9: Namestitev solarnih kolektorjev na streho hiše

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 99

Pri postavitvi se sončni kolektorji namestijo na streho objekta (hiše) z usmeritvijo proti jugu. Kolektorji se povežejo z zalogovnikom tople vode, ki lahko deluje kot zalogovnik samo sanitarne tople vode, oziroma kot kombiniran zalogovnik, ki hrani toplo sanitarno vodo in toplo vodo za centralno ogrevanje objekta. Topla voda, ki se pridobi s sončno energijo se uporabi v objektu. Kadar je potreba po topli vodi večja od proizvedene količine tople vode s kolektorji, se potrebna razlika proizvede z uporabo pomožnega sistema (električni grelniki) oziroma iz glavne ogrevalne naprave objekta (centralno ogrevanje na ELKO, zemeljski plin, UNP …). Doba povrnitve investicije v sončne kolektorje je odvisna od kompleksnosti sistema, porabe tople vode, zmožnosti objekta za postavitev sončnih kolektorjev in uporabljene tehnologije. Splošna ocena pa pravi, da se investicija v sončne kolektorje ob trenutnih cenah energentov povrne v približno 5 do 8 letih.

Tabela 11-5: Investicija v solarni sistem za enodružinsko hišo Vir: www.solarix.si Solarni sistem Število uporabnikov sanitarne vode 4-10 Priporočena bivalna površina ogrevanja do 250 m2

Vakuumski kolektorji SK U-15 12 kom Skupna bruto površina kolektorjev 24,96 m2

Solarni zalogovnik ZGIB z integriranim bojlerjem 1990 l Integriran bojler 200 l Dvojna INOX solarna Cev DN16 s kablom 10 m Solarna tekočina 10 l

Investicija Redna cena po ceniku* 11632 € Popust -20% -2326 € Cena solarnega sistema 9306 € Višina subvencije EKO SKLAD (razpis 12SUB-OB12) 3581 € Cena paketa s subvencijo** 5725 € Letni prihranek energenta Cca. 800 € Povračilna doba 7,2 let

 rabo sončne energije za proizvodnjo električne energije (Fotovoltaični paneli sončno obsevanje direktno pretvarjajo v električno energijo Skupaj s pretvornikov, ki električno energijo pošilja v omrežje lahko dosegajo izkoristek do 15 %. Sončne elektrarne so v Sloveniji že močno razširjene, saj ima Slovenija zadostno sončno obsevanje, cene sončnih elektrarn se nižajo, poleg tega pa je relativno visoka odkupna cena električne energije, ki je subvencionirana s strani ministrstva za gospodarstvo). Proizvedena električna energija je čista (nima emisij v okolje),

S t r a n | 100 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

življenjska doba sončnih elektrarn pa je ustrezno dolga, da se investicija več kot povrne.

Slika 11.10: Sončna elektrarna na strehi objekta

Sončne elektrarne se tipično namestijo na strehe objektov z ustrezno orientacijo in naklonom (proti J in 10 do 30 °C naklona). Predlagana minimalna velikost sončne elektrarne je od 20 kW naprej, kar ustreza uporabnim površinam streh vsaj 150 m2. Proizvedeno električno energijo je mogoče tudi uporabiti za lastne potrebe objekta, vendar je to predlagano le v primerih, kjer je poraba električne energije ustrezno visoka. Proizvodnja električne energije se v takem primeru subvencionira po sistemu obratovalne podpore.

Povratni učinki sončnih elektrarn: Sončne elektrarne primarno pomenijo smotrno investicijo za lastnika ter način za čisto pridobivanje električne energije. Njihov učinek pa je pozitiven tudi za lokalno skupnost, saj razbremenijo daljnovode za prenos električne energije, zmanjšajo količino izpustov, ki bi nastali ob klasični proizvodnji električne energije, ter pripomorejo k doseganju evropske normative 20-20-20, ki zahteva da se do leta 2020 20% vse električne energije v državi pridobi iz obnovljivih virov energije, kamor spadajo tudi sončne elektrarne.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 101

11.3. Vetrna energija

Vetrna energija se izkorišča predvsem v vetrnih elektrarnah za pridobivanje električne energije. Večina vetrnih elektrarn potrebuje veter s povprečno hitrostjo vsaj 5 m/s, da prične obratovati. Pri previsokih hitrostih, običajno nad 25 m/s, se vetrne elektrarne ustavijo, da ne pride do poškodb. Pri hitrosti vetra od 15 m/s do 25 m/s proizvedejo vetrnice največ električne energije. Pri previsokih ali prenizkih hitrostih vetra je vetrna elektrarna zaustavljena in takrat ne proizvaja električne energije. Na grebenih, kjer pihajo ugodni vetrovi se navadno postavi večje število vetrnih elektrarn, ki skupaj tvorijo polje vetrnih elektrarn.

Slika 11.11: Polje vetrnih elektrarn

Vetrna energija je obnovljiv vir energije, ki se ga v Sloveniji še zelo malo izkorišča. Postavljene so manjše vetrnice za proizvodnjo manjše količine električne energije na odročnih krajih.

PREDNOSTI vetrne energije so:  enostavna tehnologija;  proizvodnja električne energije iz vetrnih elektrarn ne povzroča emisij.

SLABOSTI vetrne energije:  vizualni vpliv na okolico zaradi svoje velikosti;  v neposredni bližini povzročajo določen nivo hrupa.

S t r a n | 102 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

Običajno je večji potencial za izkoriščanje vetrne energije na grebenih, kot pa v nižinah, kjer se tipično postavljajo merilne postaje in je lažji dostop do energetske mreže, kamor se proizvedena energija tudi pošilja. Določitev potenciala vetra na določeni lokaciji je mogoča s pomočjo orodij merjenje moči in smeri vetra. Na osnovi podatkov letnih meritev na se določi smotrnost izkoriščanja vetrne energije na danem mestu. Mikrolokaciji lahko določimo smotrnost izkoriščanja vetrne energije na danem mestu.

Slika 11.12: Potencial vetra v Sloveniji Vir: ARSO; http:// http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/karte/karta4042.html

Potencial vetra v občini Borovnica je premajhen za postavitev vetrnih elektrarn, postavitev omejujejo tudi omejitve in predpisi krajinskega parka Ljubljansko barje, kamor spada tudi del občine Borovnica.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 103

11.4. Vodni potencial

V preteklosti se je vodni potencial izkoriščal predvsem v mlinih, ki so bili postavljeni na manjše vodotoke (reke in potoke). Trenutno se večina vodnega potenciala koristi v pretočnih hidroelektrarnah z razponom moči od nekaj kW do več deset MW. V Sloveniji je potencial hidroenergije že močno koriščen, saj stoji preko 300 hidroelektrarn, od tega vsaj 50 z nazivno močjo večjo od 1 MW. Večje elektrarne spadajo k glavni oskrbi celotnega elektro- energetskega omrežja, medtem ko manjše dajejo dodatno električno energijo in v primeru izpada glavnega omrežja zagotavljajo tudi določeno mero redundantnosti. Energija se v vsakem vodotoku sprošča zaradi padca pri pretoku vode v strugi. Moč na določenem je mogoče izračunati po enačbi: P = 9,81·Q·h , v kateri so Q (m3/s) pretok vodeh h (m) padec vode na izbranem odseku in P (kW) moč vode na odseku s pretokom Q in padcem h. Dejanska moč, ki jo elektrarna doseže, je odvisna še od izkoristkov naprav. Pri tem so odločilni turbina, generator in transformator. O energiji, ki jo elektrarna tekom leta proizvede, odloča trajanje pretoka. V Sloveniji se 24,7 % električne energije proizvede v hidroelektrarnah. Vgrajenih je 811 MW hidroelektrarn, ki letno proizvedejo 3.047 GWh. Trenutno se gradi še 97 MW hidroelektrarn. V Sloveniji je na razpolago hidropotencial:  teoretičnim: 12.500 GWh/a;  tehničnim: 8.800 GWh/a;  ekonomskim: 6.125 GWh/a. Iz navedenega sledi, da je na voljo še 50 % ekonomsko upravičenega potenciala oz. 3078 GWh/a, predvsem je to na reki Savi, Muri in na malih vodotokih in sicer:  Drava: 66,0 GWh/a;  Sava: 1.180, 0 GWh/a;  Soča: 837,0 GWh7a;  Mura: 400,0 GWh/a;  mali vodotoki: 143,5 GWh/a.

Vodni potencial v občini Borovnica

Vodni potencial v občini Borovnica obstaja, saj je občina prepletena z manjšimi vodotoki, med katerimi je bila večina v preteklosti že koriščena, saj so bili na njih postavljeni mlini in manjše hidroelektrarne. V občini Borovnica in okolici je bilo postavljenih preko 40 takih zgradb na vodotokih Otavščica, Borovnišnica, Prušnica, Bistra… Pretekle lokacije mlinov in manjših hidroelektrarn so označene na spodnji sliki.

S t r a n | 104 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

Slika 11.13: Postavitev hidroelektrarn in mlinov v občini Borovnica Vir: Tomaž Kočar: Vodni pogoni v borovniški dolini

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 105

Slika 11.14: Vodotoki v občini Borovnica Vir: ENGIS

Na zgornji sliki je hidrografija občine Borovnica. Glede na hidrografijo in pretekle objekte, ki niso več v uporabi, je mogoče sklepati, da vodni potencial v občini ni v koriščen. Za postavitev hidroelektrarn na omenjene lokacije je potrebna temeljita analiza v obliki študij, ki bodo poleg zmogljivosti hidroelektrarne ovrednotile tudi medsebojni vpliv na druge hidroelektrarne in vpliv na okolje. Ker gre za manjše vodotoke, so za postavitev primerne predvsem elektrarne, ki efektivno delujejo na manjših vodnih padcih, na primer vrtinčne hidroelektrarne. Take elektrarne nimajo potrebe po velikem padcu vodnega toka, so neinvazivne za okolje ter ne ovirajo rib.

S t r a n | 106 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

Slika 11.15: Vrtinčna hidroelektrarna (vir: http://www.zotloeterer.com)

Hidroelektrarne v občini Borovnica

V občini Borovnica že dlje časa obratujeta dve hidroelektrarni na vodotoku Bistra, obe v bližini Tehničnega muzeja Slovenije. Okvirni podatki obeh hidroelektrarn so v spodnji tabeli:

Tabela 11-6: Hidroelektrarne v občini Borovnica Vir. Geopedia, http://www.geopedia.net Naziv elektrarne Vodotok Moč / kW Letna proizvodnja / MWh mHE Bistra Bistra 50 150 - 200 mHE Bistra mlin 2 Bistra 50 200 – 230

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 107

S t r a n | 108 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

12. Cilji energetskega načrtovanja

Določitev ciljev energetskega načrtovanja v samoupravni lokalni skupnosti omogoča spremljanje uspešnosti izvajanja ukrepov akcijskega načrta LEK-a. Cilji samoupravne lokalne skupnosti morajo biti usklajeni s cilji Nacionalnega energetskega programa, Operativnega programa zmanjševanja emisij TGP do 2012, Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016, nacionalnih okvirnih ciljev za prihodnjo porabo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije in nacionalnih okvirnih ciljev za prihodnjo porabo električne energije, proizvedene v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Cilji, ki si jih postavi samoupravna lokalna skupnost, morajo biti usklajeni z možnostmi učinkovite rabe energije in obnovljivih virov na njenem območju. Postavljene cilje lahko skupnost doseže samostojno ali v sodelovanju z drugo samoupravno lokalno skupnostjo.

12.1. DOLOČITEV CILJEV ENERGETSKEGA KONCEPTA

Posamezna lokalna skupnost si postavi cilje v skladu s svojim potencialom URE in izrabe OVE. Cilje oblikuje tako, da bo odpravila največje šibke točke na posameznih področjih. Spodaj so podani mogoči cilji lokalne skupnosti, katere se izrazi kvantitativno. Stanovanja – ogrevanje: o povečanje izrabe lesne biomase; o povečanje izrabe obnovljivih virov za pripravo tople vode; o zmanjšanje specifične rabe energije v stanovanjih z različnimi ukrepi učinkovite rabe energije. Javna razsvetljava: o zmanjšanje stroškov za javno razsvetljavo; o povečanje deleža varčnih svetil. Javne stavbe: o zmanjšanje stroškov za energijo; o povečanje izrabe obnovljivih virov. Večja podjetja: o zmanjšanje emisij; o povečanje oskrbe z energijo izven podjetij. Oskrba energije iz kotlovnic: o zmanjšanje izgub; o zmanjšanje emisij. Poraba električne energije – gospodinjstva: o zmanjšanje specifične porabe električne energije na gospodinjstvo; o zmanjšanje števila stanovanj, ki se ogrevajo z električno energijo.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 109

12.2. DOLOČITEV CILJEV V OBČINI

Cilji so določeni kvantitativno, kjer to ni mogoče pa opisno oziroma s ciljnim učinkom. Projekti v akcijskem načrtu, ki je predstavljen na koncu poročila, omogočajo doseganje zastavljenih ciljev. Pri vsakem cilju so zapisani tudi kazalniki, s pomočjo katerih se lahko spremlja napredek pri doseganju ciljev. Z njimi se meri učinek lokalnega energetskega koncepta. V primeru, da se bodo pojavile nove priložnosti in izzivi, so lahko cilji dopolnjeni z novimi.

12.2.1. Konkurenčnost in zanesljivost oskrbe z energijo

Politika oskrbe z energijo v občini (javne stavbe) Cilj:  100 % energetsko upravljanje javnih stavb v občini. Projekt:  Imenovanje energetskega upravitelja (ali zunanjega izvajalca) v šestih mesecih od sprejetja Lokalnega energetskega koncepta.  Ureditev prostorskih občinskih aktov tako, da bodo določali prioritetne načine oskrbe z energijo pri novogradnjah. Njihovo spoštovanje bo pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Kazalnik:  Imenovanje osebe oziroma institucije, ki bo v občini skrbela za izvajanje projektov URE in OVE.  Občinski akti.

Politika oskrbe z energijo v občini, daljinsko ogrevanje Cilj:  Povečati delež učinkovite in čiste proizvodnje toplotne energije v občini z izgradnjo sistema za ogrevanje na lesno biomaso. Projekt:  Priprava oziroma obnova študije izvedljivosti sistema DOLB.  Rešitev finančne konstrukcije postavitve DOLB.  Izgradnja sistema DOLB.  Priklop odjemalcev. Kazalnik:  Potek planiranja in izgradnje sistema DOLB.  Priklop odjemalcev.  Doseženi prihranki energije pri končnih odjemalcih.

S t r a n | 110 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

12.2.2. Področje okolja

Zamenjave starejših kotlov ne glede na vrsto energenta. Cilj:  Zamenjava kotlov, starejših od 15 let, predvsem kotlov na kurilno olje in lesno biomaso, pri čemer je obvezna predhodna presoja možne prioritete in po potrebi izvedba toplotne sanacije stavbe pred zamenjavo kotla. Projekt:  Zamenjava nekaj starejših kotlov do leta 2020. Kazalnik:  Število objektov, ki imajo ogrevanje na lesno biomaso.  Zmanjšanje emisij.

Povečanje energetske učinkovitosti v občinskih javnih stavbah. Cilj:  Zmanjšanje specifične vrednosti pri ogrevanju javnih stavb do leta 2020.  Povprečno specifično rabo energije za ogrevanje vseh objektov zmanjšati pod 100 kWh/m2/leto oz. Projekt:  Izdelava razširjenih energetskih pregledov.  Vpeljava energetskega knjigovodstva v javnih stavbah. Kazalnik:  Zmanjšanje specifične rabe energije za ogrevanje v javnih stavbah.

Priprava sanitarne tople vode s sprejemniki sončne energije. Cilj:  Vgradnja alternativnega sistema priprave sanitarne tople vode v javne stavbe. Projekt:  Vgradnja alternativnega sistema priprave sanitarne tople vode na javno stavbo do leta 2015. Kazalnik:  Zmanjšanje porabe goriva in električne energije na račun priprave sanitarne tople vode s sprejemniki sončne energije.

Povečanje energetske učinkovitosti na področju stanovanj. Cilj:  Sofinanciranje za izboljšanje toplotne izolacije stanovanjskega objekta gospodinjstvom vsako leto. Projekt:  Sofinanciranje projektov URE v gospodinjstvih za o vgradnjo delilnikov stroškov za ogrevanje, o obnove fasad, o zamenjave oken, o izolacijo objektov itd. Kazalnik:  Specifična raba energije v stanovanjih.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 111

Izraba obnovljivih virov energije na področju stanovanj. Cilj:  Sofinanciranje sistema za pripravo STV in/ ali ogrevanja na lesno biomaso do leta 2020. Projekt:  Sofinanciranje demonstracijskih kotlov na lesno biomaso.  Sofinanciranje gospodinjstev pri vgradnji solarnih sistemov ali toplotnih črpalk za pripravo sanitarne tople vode v gospodinjstvih. Kazalnik:  Število sofinanciranih projektov.  Instalirana moč kotlov na lesno biomaso.  Število na novo vgrajenih solarnih sistemov za pripravo sanitarne tople vode v gospodinjstvih na letni ravni.

Zmanjšanje porabe električne energije v občini za javno razsvetljavo. Cilj:  Do leta 2016 zmanjšati porabo električne energije za javno razsvetljavo na 44,5 kWh na prebivalca (v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja). Projekt:  Organizacija upravljanja javne razsvetljave.  Nadaljnja zamenjava sijalk z varčnimi sijalkami in svetilk z energetsko učinkovitimi (v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja). Kazalnik:  Poraba električne energije pri javni razsvetljavi.

Povečanje osveščenosti na področjih URE in OVE vseh porabnikov v občini. Cilj:  Ena delavnica na temo URE ali OVE za javne uslužbence na leto do leta 2020.  Ena delavnica na temo URE ali OVE za občane na leto do leta 2020.  Trije članki na temo URE ali OVE na leto. Projekt:  Program osveščanja, informiranja, izobraževanja za različne skupine ljudi, ki so na kakršenkoli način povezani z rabo energije v občini: uslužbenci v občini, podjetniki, gospodinjstva, otroci v vrtcu in šoli, ravnatelji, hišniki… Kazalnik:  Število udeležencev na delavnicah, seminarjih.  Ogled dobrih praks na terenu.  Delež gospodinjstev, ki je prejel reklamne brošure.  Število učencev, ki so se udeležili delavnic in krožkov na šolah.

S t r a n | 112 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

13. PREDLOGI UKREPOV

13.1. Ukrepi pri oskrbi z energijo

13.1.1. Skupne kotlovnice

Ogrevanje iz skupnih nadzorovanih kurišč mora imeti prednost pred individualnim ogrevanjem. Občina lahko to uredi z odlokom, preko katerega določi, da se morajo večstanovanjski objekti, ki se nahajajo na območju večje kotlovnice ali sistema DOLB, ob prostih kapacitetah, na to kotlovnico ali DOLB priključiti. V primeru večjih novogradenj se poskrbi za celostno rešitev ogrevanja preko skupnih kotlovnic. Te naj bodo gnane z okolju prijaznim energentom, najbolje lesno biomaso. Kotlovnice in sistemi DOLB predstavljajo okoljsko bolj sprejemljivo oskrbo s toplotno energijo v primerjavi z individualnimi kurišči (večji nadzor nad kuriščem), seveda ob pogoju da so dobro vzdrževani. Upravitelji morajo nadzorovati energetsko rabo v ogrevalnih sistemih in biti sposobni oceniti stanje. Občinski energetski upravljavec poskrbi, da upravitelji pripravijo predloge oziroma načrte za izboljšanje stanja v posamezni kotlovnici ali sistemu DOLB. Za vsako izmed večjih kotlovnic se po popisu stanja pripravi načrt za prihodnost oziroma predlogi sanacije. Med predlogi morajo biti analizirane možnosti prehoda načina ogrevanja na okolju prijaznejšo možnost. Občinski energetski upravljavec poskrbi tudi, da so lastniki kotlovnic informirani o stanju skupne kotlovnice in o možnih prihrankih pri rabi ob izvedbi različnih ukrepov. S tem poskrbi za ozaveščanje in izobraževanje ljudi tudi na tem področju. Vse večstanovanjske stavbe je po Energetskem zakonu in iz njega izhajajočemu Pravilniku o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Ur. l. RS št. 7/2010) potrebno opremiti z delilniki stroškov ogrevanja do 1. oktobra 2011. Za vgradnjo delilnikov stroškov ogrevanja se lahko pridobi tudi subvencijo Eko sklada (Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb 5SUB-OB10; ukrep F); pred vgradnjo delilnikov stroškov ogrevanja pa je potrebno vgraditi termostatske ventile in hidravlično uravnotežiti ogrevalni sistem (ukrep E). Okviren strošek hidravličnega uravnoteženja ogrevalnega sistema, namestitev termostatskega ventila in delilnika stroškov ogrevanja v večstanovanjski stavbi znaša cca 130 €/radiator.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 113

13.1.2. Daljinski sistem ogrevanja

V občini Borovnica je bila v letih 1999 in 2003 predvidena postavitev sistema DOLB za pokrivanje večine toplotnih potreb kraja Borovnica. Ker sistem DOLB pomeni okolju prijazen in učinkovit način pridobivanja toplotne energije, je potrebno spodbujati njegovo postavitev. V občini je tudi smiselno zagotoviti finančne spodbude za priklop novih porabnikov. Finančne spodbude so smiselne tudi za naknadno razbremenitev sistema preko sanacije nanj priklopljenih objektov – tako se sprostijo kapacitete, katere je mogoče uporabiti za ogrevanje več porabnikov. V občini naj se ponovno raziščejo možnosti in ugotovijo interesi za postavitev sistema DOLB.

13.1.3. Plinovodni sistem

V občini Borovnica ni prisotnega plinovoda zemeljskega plina. Prisotni so le manjši razvodi UNP, ki oskrbujejo nekaj objektov. Za te objekte je zaradi cene energenta smiselno razmišljati o postavitvi skupne kotlovnice na lesno biomaso.

13.1.4. Elektro-energetsko omrežje

V občini Borovnica je planirana sanacija in širjenje elektro-energetskega omrežja. Naloga občine mora biti sodelovanje z elektro distributerjem odgovornim za lokalno elektro- energetsko omrežje. Pri tem morajo predvsem opozarjati na mesta večje porabe energije, kjer mora biti zagotovljeno neprekinjena oskrba z električno energijo. Prav tako pa mora biti elektro-energetsko omrežje postavljeno na način, ki omogoča postavitev novih elektrarn na OVE, predvsem zaradi potenciala za postavitev sončnih elektrarn v občini.

S t r a n | 114 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

13.2. Ukrepi za učinkovito rabo energije

13.2.1. Učinkovita raba energije v javnih stavbah

Osnovna šola Ivana Korošča, Borovnica Energijsko število: 90 - 110 kWh/m²a

Objekt je bil po požaru 2004 delno obnovljen. Obnovljeni del ima izolirano fasado, streho in nova okna. Del objekta še ni renoviran (telovadnica), posledično so tam večje toplotne izgube. Ukrepi: 1.) Določitev energetskega upravljavca objekta. 2.) Razdelati odjem energije po delih objekta – ločeni števci. 3.) Sanacija starejšega dela šole – telovadnice. Tako okna, fasada in streha. 4.) Študija in postavitev sončne elektrarne na streho objekta. 5.) Vgradnja rekuperacijskega prezračevalnega sistema.

Vrtec Borovnica, Borovnica Energijsko število: 130 - 200 kWh/m²a

Od izgradnje objekta, na njemu ni bilo narejenih večjih gradbenih posegov, ki bi bistveno izboljšali energetsko bilanco objekta. Sicer je bil dvignjen in izoliran del strehe, vendar ta poseg v manjši meri vpliva na energetsko učinkovitost objekta. Večino izgub je mogoče pripisati starejšemu stavbnemu pohištvu in slabši izolaciji fasade. Ukrepi: 1.) Menjava stavbnega pohištva. 2.) Sanacija fasade. 3.) Vgradnja rekuperacijskega prezračevalnega sistema. 4.) Vgradnja modernega sistema za pripravo tople sanitarne vode, predlagana je toplotna črpalka. 5.) Določitev energetskega upravljalca objekta.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 115

Zdravstveni dom Borovnica, Borovnica Energijsko število: 160 kWh/m²a

Objekt zdravstvenega doma je v energetsko slabem stanju. Od izgradnje konstrukcija doma ni bila bistveno spremenjena, posledično dom nima zunanje fasadne in prav tako strešne izolacije. Zdravstveni dom je bil deloma prenovljen, prenovljeni so bili prostori lekarne in glavne ordinacije, kjer se je deloma izboljšala izolacija, zamenjala so se okna in vgradili radiatorji s termostatskimi ventili. Kljub temu zdravstveni dom ostaja energetsko najpotratnejši objekt (kljub ne tako visokem energetskem številu), saj porabi veliko količino energenta pri neceloviti uporabi objekta. Ukrepi: 1.) Obnova in izolacija strehe. 2.) Izolacija fasade. 3.) Menjava preostalega stavbnega pohištva. 4.) Če potrebno, vgradnja centralnega prezračevalnega sistema. Klimatizacija s prezračevanjem in rekuperacijo toplote. 5.) Implementacija modernega sistema ogrevanja (lastni sistem na lesno biomaso). Zamenjava za sistem na ELKO. 6.) Določitev energetskega upravljalca objekta.

S t r a n | 116 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

Občina Borovnica, Borovncia Energijsko število: 162 kWh/m²a

Pri objektu občine Borovnica gre za starejši objekt, ki ni grajen energetsko varčno. Okna so stara in dotrajana, ni izvedenega ločenega sloja fasadne izolacije, podobno je težavna tudi streha objekta. Objekt je potreben sanacije. Ukrepi: 1.) Obnova in izolacija strehe. 2.) Izolacija fasade. 3.) Menjava stavbnega pohištva. 4.) Vgradnja rekuperacijskega prezračevalnega sistema, klimatske naprave po potrebi. 5.) Implementacija modernega sistema ogrevanja (peč na pelete).

Knjižnica dr. Marje Boršnjak, Borovnica Energijsko število: 235 kWh/m²a

Objekt knjižnice je bil izgrajen pred letom 1900 in je energetsko zelo potraten. Poglavitna problema sta neustrezna izoliranost oken, sten in strehe ter slabše stanje objekta. Za delovanje porabi objekt nadpovprečno visoko količino energije, kar pomeni, da je potrebna sanacija. Ukrepi: 1.) Obnova in izolacija strehe. 2.) Izolacija fasade. 3.) Menjava stavbnega pohištva. 4.) Vgradnja rekuperacijskega prezračevalnega sistema, klimatske naprave po potrebi. 5.) Implementacija modernega sistema ogrevanja (peč na pelete ali toplotna črpalka).

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 117

Vrtec Breg, Breg Energijsko število: ni podatka

Objekt vrtec Breg dlje časa ni bil v obratovanju. Gre za nekoliko starejši objekt, montažne gradnje, ki se bo začel ponovno uporabljati predvidoma jeseni 2012. Objekt ima starejšo kurilnico na ELKO, slabšo fasadno in strešno izolacijo, zaradi neuporabe pa je v slabšem stanju tudi stavbno pohištvo. Objekt je pred uporabo potreben zunanje in notranje obnove. Zunanja obnova je potrebna predvsem zaradi doseganje energetske učinkovitosti, notranja pa bo obnovila tudi funkcionalnost objekta. Ukrepi: 1.) Obnova in izolacija strehe. 2.) Izolacija fasade. 3.) Menjava stavbnega pohištva. 4.) Vgradnja rekuperacijskega prezračevalnega sistema, klimatske naprave po potrebi. 5.) Implementacija modernega sistema ogrevanja (peč na pelete). 6.) Določitev energetskega upravljalca objekta.

Dom krajanov Dol - Laze, Dol Energijsko število: 25 kWh/m²a

Pri domu krajanov gre za popolnoma nov objekt, ki je malo v uporabi. Posledično je majhna tudi poraba energije na objektu. Objekt je zgrajen po trenutnih gradbenih zahtevah in ne potrebuje obnove.

S t r a n | 118 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

13.2.2. Učinkovita raba energije v gospodinjstvih

V gospodinjstvih morajo biti ukrepi usmerjeni predvsem v pametno rabo objekta in investicije, ki bodo povečale energetsko učinkovitost objekta. Za vse stanovanjske objekte so najbolj primerni ukrepi:  Menjava ogrevalne naprave za modernejšo. Posebej to velja za ogrevalne sisteme, ki delujejo na ELKO in tiste, ki so starejši, dotrajani in imajo posledično nizek izkoristek. Kjer je mogoče naj se stare ogrevalne naprave zamenjajo s toplotnimi črpalkami, kotli na lesno biomaso in napravami SPTE. Pri zamenjavi ogrevalne naprave je potrebno narediti tudi ekonomsko analizo. Tako je na primer toplotna črpalka zrak-voda cenejša od kotla na LB, vendar se, zaradi slabšega izkoristka (grelno število pod 3) in dragega energenta, kasneje izplača kot kotel na LB. Za vsako investicijo naj bo tako narejen ekonomski izračun glede stroška zamenjave ogrevalne naprave, letnih stroškov energentov in vzdrževanja. Pri izračunu naj se upošteva tudi trend spreminjanja cen energentov.  Obnova stavbnega pohištva, toplotnega ovoja in strešne kritine. Izbrani naj bodo taki materiali, ki tudi glede na dane okoliščine (klimatske razmere, oblika in dimenzije objekta,...) najbolje vplivajo na povečanje energetske učinkovitosti.  Obnova senčil. Poleti so stroški za električno energijo vedno višji, saj se vedno bolj uporabljajo klimatske naprave. Z ustreznim senčenjem se ti stroški lahko občutno zmanjšajo.

13.2.3. Učinkovita raba energije v podjetjih

Večja podjetja s proizvodno in storitveno dejavnostjo v občini prav tako porabijo velik delež energije v občini. V njih se velikokrat odvijajo proizvodni in nekateri drugi procesi, ki so energetsko neučinkoviti ter pomenijo velik strošek energije. Ukrepi, ki pri teh uporabnikih pozitivno vplivajo na povečanje energetske učinkovitosti so:  Podjetja vpeljejo energetskega upravljavca, ki pregleduje in skrbi za rabo energije v podjetju. Njegova opozorila in predlogi se upoštevajo pri nadaljnjem razvoju podjetja.  Energetska analiza proizvodnih in drugih postopkov. Iščejo se šibke točke rabe energije in implementirajo tehnologije za zmanjšanje porabe (primer so hladilne skrinje v trgovskih centrih, katere se ponoči zapre in poviša temperatura hlajenja s čimer se zmanjša tudi poraba energije).  Pri nakupu novih delovnih naprav in strojev se mora upoštevati tudi njihova poraba energije, saj lahko ob višanju cen energije ta pomeni povečan strošek in lahko investicijo v napravo oziroma stroj naredi v nesmotrno odločitev.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 119

 Vpeljava SPTE sistemov za lastno ogrevanje in ogrevanje tehnoloških procesov. Kjer je potreba po električni energiji dovolj velika, se električna energija proizvedena s SPTE porabi v lastnih procesih in izkoristi subvencije po sistemu podpore obratovanja.  Vpeljava tri-generacijskih sistemov (sočasna proizvodnja toplote, hladu in električne energije), poleg ogrevanja skrbi še za hlajenje v objektu. Čeprav izkoristek hlajenja ni maksimalen, pa lahko naprava deluje skozi celo leto in tako v daljšem časovnem obdobju skrbi za prihranek energije.

13.2.4. Učinkovita raba energije pri javni razsvetljavi

Občina naj sprejme strategijo razvoja javne razsvetljave, ki je podlaga za prejemanje odločitev za zmanjšanje rabe energije za javno razsvetljavo. Pri posodobitvah javne razsvetljave je potrebno upoštevati več dejavnikov. Upravljavci oziroma lastniki imajo največkrat naslednje zahteve:  določiti točno število cestnih svetilk in izdelati kataster (v 50 % mest ni znano število cestnih svetilk),  zmanjšanje rabe električne energije,  avtomatsko odkrivanje napak,  daljinski nadzor in upravljanje,  odprt sistem z možno uporabo opreme različnih izvajalcev,  enostavna instalacija, upravljanje in vzdrževanje,  nizka cena na svetilko. Zato je potrebno pri investiciji v izboljšanje oziroma posodobitev cestne razsvetljave upoštevati:  tehnološko prenovo cestne razsvetljave,  dvig kvalitete cestne razsvetljave v smislu oblikovanja okolja,  povečanje varnosti v prometu in mestu nasploh,  vpliv svetlobe na zmanjšanje kriminala,  zmanjšanje porabe električne energije,  zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. list RS št. 81/2007). Zmanjšanje porabe električne energije lahko dosežemo z regulacijo jakosti svetlobnega toka, daljinskim nadzorom in upravljanjem in zamenjavo svetilk in sijalk.

S t r a n | 120 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

13.3. Ukrepi za uporabo OVE

13.3.1. Izraba lesne biomase

Lesno biomaso je mogoče izkoriščati na različne načine: v sistemu daljinskega ogrevanja, v posameznih mikrosistemih oziroma popolnoma individualno. Pri tem pride do nadomestitve fosilnih goriv, ki povzročajo nastanek toplogrednih plinov, ali do učinkovitejšega načina izrabe lesa.

Mikrosistemi ogrevanja na lesno biomaso

V kolikor obstaja interes za ogrevanje na lesno biomaso, vendar ne obstajajo pogoji za sistem DOLB, se lahko zainteresirani odločijo za izgradnjo mikrosistemov. Ti pomenijo povezavo nekaj sosednjih hiš (običajno do pet objektov) z eno kotlovnico, običajno v okolici mizarstev ali kakšnega drugega manjšega vira lesne biomase. Velikih ovir za postavitev takšnega sistema pravzaprav ni. Pomembno je zgolj to, da se nekaj bližnjih uporabnikov dogovori o skupnem ogrevanju. Tako je potrebna zgolj ena kurilna naprava, en dimnik in en zalogovnik energenta. Ti sistemi so tako tehnično kot tudi ekonomsko izredno učinkoviti. Bistvo mikrosistemov in energetskega pogodbeništva je v tem, da bodisi eden ali več lastnikov investira v kotlovnico ter krajše omrežje in tako ogreva več objektov. Najprimernejše lokacije za postavitev mikrosistemov so manjša ali večja strnjena naselja z javnimi zgradbami v neposredni bližini, kot so občina, šola, vrtec, zdravstveni dom, večstanovanjski blok, tovarna itd. Lastniki gozdov ali lastnik lesnopredelovalnega obrata tako dobavljajo surovino sistemu, prodajajo toploto in so zadolženi za vzdrževanje in delovanje sistema. Gre dejansko za pokrivanje celotne tehnološke verige pridobivanja, predelave in rabe lesa od drevesa do toplote. Razmerje med dodano vrednostjo v primeru, ko nekomu prodajamo les za ogrevanje, in dodano vrednostjo v primeru, kadar nekoga ogrevamo s svojim lesom in mu prodajamo toploto, je 1 : 3 (Vir: Brošura Les – domač, obnovljiv in okolju prijazen vir energije).

Individualni sistemi ogrevanja na lesno biomaso

Za zagon in promocijo vgradnje modernih kotlov na lesno biomaso lahko občina financira vgradnjo ene ali več tovrstnih naprav. Promocijski kotli na izbranih lokacijah ponudijo občanom potrebne informacije in jih spodbudijo pri lastni odločitvi za investicijo, s tem pa k prehodu na domač, trajen in ekološko čist način ogrevanja. Na dnevih odprtih vrat se lahko širši javnosti predstavi možnosti bolj čistega načina ogrevanja. Lokacije za postavitev promocijskih kotlov na lesno biomaso iščemo v javnih stavbah, ki so v upravljanju občine. Zanimivi projekti so tudi turistične kmetije s svojim lastnim gozdom.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 121

13.3.2. Izraba bioplina

V občini Borovnica je določen potencial za izrabo bioplina proizvedenega predvsem na manjših kmetijah. Postavitev bioplinskega sistema je najprimernejša na kmetijah z vsaj 130 GVŽ, pogojem katerim ne ustrezajo kmetije v Borovnici. Možnosti sta dve, povečanje kmetijske dejavnosti oziroma združenje več kmetij pri delovanju enega bioplinskega sistema. V primeru postavitve take elektrarne bi bilo mogoče uporabiti sledeče parametre:

Tabela 13-1: Parametri postavitve elektrarne na bioplin Živina 150 GVŽ GVŽ Proizvodnja bioplina 82.125 m3/leto

Električna moč SPTE 35 kWel

Toplotna moč SPTE 62 kWtop Neto proizvodnja električne energije 140.000 kWh/leto Neto proizvodnja toplote 250.000 kWh/leto

Na osnovi ocenjenega obsega projekta in potenciala za proizvodnjo električne energije ter toplote se oceni investicijo v SPTE postrojenje s pripadajočo opremo: zbiralnik gnojevke, fermentor, hranilnik bioplina, SPTE postrojenje, električne instalacije itd. Ocenjena investicija za predvideni sistem znaša okoli 150.000 €. Pri izračunu ekonomike je potrebno upoštevati tudi obratovalne stroške. Glede na parametre v zgornji tabeli je enostavna doba vračila za projekt manj kot 10 let. V občini je mogoče izvesti tudi skupni projekt izrabe bioplina za proizvodnjo električne energije, kjer se v eni enoti zbira gnojevka več malih kmetij in izrabi kot energent v SPTE elektrarni. Pred postavitvijo takega projekta je potrebno pridobiti točne podatke, koliko presežnih hlevskih ostankov so posamezni lastniki kmetij pripravljeni nameniti za ta namen. Poiskati je potrebno potencialne lokacije za postavitev postrojenja in preučiti kako bi potekal prevoz presežnih hlevskih ostankov. Količina hlevskih ostankov in stroški obratovanja sistema (kamor spadajo tudi stroški prevoza) vplivajo na ekonomičnost projekta. V primeru, da je občina zainteresirana za izkoriščanje tega vira energije, je potrebno najprej raziskati potencialne lokacije za postavitev bioplinske naprave in izbrati najbolj primerno. Nato sledi natančnejša preučitev interesa pri lastnikih kmetij in potenciala izrabe bioplina pri okoliških virih hlevskih ostankov. Občina lahko odigra vlogo posrednika pri dogovarjanju med lastniki kmetij in predstavi potencialni projekt zainteresiranim. V kolikor se ugotovi, da so lastniki zainteresirani in pripravljeni tudi s svojim kapitalom podpreti projekt proizvodnje električne energije in toplote iz bioplina, jih občina najprej podpre tako, da sofinancira pripravo investicijske dokumentacije (za investicijske projekte pod vrednostjo 300.000 EUR je treba zagotoviti dokument identifikacije investicijskega projekta). Dokument identifikacije investicijskega projekta je podlaga za odločitev o nadaljevanju projekta. S t r a n | 122 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

13.3.3. Izraba sončne energije

Najbolj preprosti sistemi koriščenja sončne energije omogočajo pripravo tople sanitarne vode, v kolikor pa je v objektu speljan sistem talnega ali stenskega ogrevanja, se sončna energija izrablja tudi za ogrevanje prostorov. Za izkoriščanje sončne energije ne obstajajo stroge omejitve, kajti gre za individualne sisteme, ki se uporabljajo v kombinaciji z ostalimi viri energije. Solarni sistemi se lahko vgradijo na strehe objektov posameznih hiš, šol, podjetij itd. Vgradnja solarnih sistemov se spodbuja s strani države preko nepovratnih subvencij. Sončna energija se lahko uporablja za proizvodnjo električne energije. Ob večanju cen električne energije lahko pričakujemo vse večje zanimanje posameznikov in organizacij za postavitev tovrstnih sistemov. Občina Borovnica lahko pripravi projekt (paket) spodbujanja izrabe sončne energije. V okviru projekta se naredijo:  promocija in izobraževanje,  pilotni projekti na izbranih javnih stavbah (poiskale se bodo primerne lokacije),  pomoči v obliki nasvetov in kontaktov z izvajalci ter celotni organizaciji projekta. V okviru projekta je potrebno:  Dati poudarek izobraževanju in ozaveščanju prebivalcev o prednostih izrabe sončne energije (projekt naj zajema različne aktivnosti v obliki promocije, seminarjev itd.). Predstavi naj se zastavljeni paket za spodbudo izrabe sončne energije v občini oziroma kakšni so njegovi cilji, naloge, aktivnosti, vključeni projekti itd.  Spodbuditi razmišljanje občanov o izkoriščanju tovrstne energije, preko izvedbe projektov izrabe sončne energije na izbranih javnih objektih, ki so v občinskem upravljanju (npr. osnovne šole). Preko promocije v okviru dni odprtih vrat, kjer bi zainteresirani posamezniki dobili ustrezne informacije, občina pripomore k motivaciji za namestitve sistemov na individualne hiše.  Projekt se lahko nadaljuje preko sofinanciranja vgradnje nekaj tovrstnih sistemov na individualne hiše (paket sofinanciranja individualnih sistemov).  Promovirati proizvodnjo električne energije iz sončne energije preko organizacije seminarjev z ogledi dobre prakse za vse zainteresirane. Občinski energetski upravljavec poizkuša najti potencialne lokacije za postavitev sončnih celic. Občina lahko izvede skupaj z ostalimi zainteresiranimi pilotni projekt postavitve sončnih celic na enem izmed javnih objektov in s tem poskrbi za ustrezno promocijo.  Nuditi pomoč v obliki nasvetov in kontaktov z izvajalci. Potrebno je tudi čim hitrejše in široko obveščanje prebivalcev o možnostih pridobitve subvencije s strani Ministrstva za okolje in prostor pri postavitvi sistemov za ogrevanje tople sanitarne vode in pomoč pri pripravi vloge. Ustrezno pomoč je mogoče nuditi tudi pri postopku postavitve in priključitve sončne elektrarne na elektro omrežje in pri oblikovanju morebitne vloge za kredit na Eko skladu. Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 123

Projekt izrabe sončne energije na javnih stavbah

Osnovne šole in vrtci so izobraževalne ustanove, zato bi bili solarni sistemi na teh objektih nedvomno velika pridobitev za celotno občino. Da bi spodbudili razmišljanje občanov o izkoriščanju sončne energije, lahko občina izpelje pilotni projekt izrabe sončne energije na osnovni šoli, kjer bi se lahko prirejali dnevi odprtih vrat in bi vsi zainteresirani posamezniki dobili ustrezne informacije. To bi pripomoglo k motivaciji za namestitve solarnih sistemov na individualne hiše. Cena solarnega sistema za pripravo sanitarne tople vode je odvisna od velikosti sistema, ki se določi glede na velikost objekta in porabo tople vode v njem. Pri šolah in vrtcih se o pripravi STV s sončnimi kolektorji splača razmišljati tam, kjer je vsaj 100 in več učencev ter v objektu poteka tudi priprava hrane; če kuhinje v objektu ni, mora objekt obiskovati še vsaj enkrat več učencev, da je poraba tople vode tolikšna, da se splača razmisliti o investiciji v sončne kolektorje. Občina lahko za tovrstno investicijo poskuša privabiti tudi morebitne ostale zainteresirane investitorje, npr. lokalna podjetja, ki bi s tem dobila priložnost za promocijo. Za namestitev solarnih sistemov za pripravo STV je možno pridobiti subvencijo in ugodne kredite.

Projekt vgradnje nekaj solarnih sistemov na stanovanjske objekte

Občina lahko preko promocije in osveščanja spodbudi občane k izkoriščanju sončne energije. To lahko naredi s projektom sofinanciranja vgradnje nekaj solarnih sistemov na individualne stanovanjske objekte. Občina poleg finančne spodbude priskrbi tudi ustrezno pomoč v obliki nasvetov in kontaktov z izvajalci. Velikokrat posamezniki potrebujejo pomoč tudi pri sami vlogi za povrnitev sredstev iz razpisov, kar bi se prav tako lahko nudilo v okviru tega projekta. Okvirna investicijska vrednost enega povprečnega solarnega sistema za individualno stanovanjsko hišo znaša okrog 2.700 €, občina bi lahko investicije podprla na primer v višini do 20 %, torej okrog 540 € /sistem.

Sončna elektrarna

Naloga občine pri načrtovanju postavitve sončne elektrarne je predvsem ta, da vzbudi zanimanje za tovrsten projekt pri lokalnih podjetjih – potencialni investitorji so predvsem večja podjetja ter tista, ki že sicer delujejo na področju energetike. Kjer je mogoče lahko lokalna skupnost na lastne objekte z lastnimi sredstvi ali preko investitorjev postavi sončne elektrarne. Učinek je trojen, saj tako izobražuje javnost o čistih načinih pridobivanja električne energije, sončna elektrarna pomeni prihodek ob prodaji električne energije, ob lastni uporabi le-te pa še prihranek.

S t r a n | 124 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

13.3.4. Izraba vetrne energije

Večjega potenciala izrabe vetrne energije na območju občine Borovnica ni. Izraba vetrne energije je možna predvsem za objekte, kjer ni možno zagotoviti elektroenergetskega priključka (odročni objekti, vikendi), vendar je treba predhodno izdelati študijo prostorske in okoljske sprejemljivosti za vsako napravo.

13.3.5. Izraba vodne energije

Kljub temu, da je v Sloveniji še precej lokacij, kjer je možna gradnja mHE, pa lokacij, kjer gradnjo dopušča okoljska zaščita, skorajda ni več oziroma so to lokacije, kjer je možno doseči le majhen padec, ki ne zagotavlja ekonomske upravičenosti investicije. Čim je območje vključeno pod naravovarstveno zaščito, je v postopke pridobivanja koncesije in gradbenega dovoljenja vključen Zakon o varstvu narave, ki svojo presojo pogosto izvede zelo pragmatično in enostransko - naravovarstvena zaščita zahteva težnjo k ohranitvi naravnega okolja, kakršna koli gradnja pomeni degradacijo stopnje naravnosti okolja, zato ni sprejemljiva - mnenje negativno, če zato obstaja najmanjši razlog.

Ekonomika mHE

Ekonomika je odločilnega pomena pri odločitvi o gradnji mHE. Pogojena je s tehničnimi pogoji gradnje, ki določajo višino investicije in s predvideno letno proizvodnjo električne energije ter letnimi stroški obratovanja. Tako stroški kot proizvodnja so najbolj odvisni od tehničnih rešitev ter naravnih danosti lokacije. Problematika ekonomike mHE je v dejstvu, da gre za energetski objekt, ki ima predvideno dolgo življenjsko dobo. Največji delež investicije običajno predstavljajo gradbena dela in konstrukcije (cca 60- 80 %). Ta del investicije ima življenjsko dobo 50 do 100 ali celo več let. Moderno investicijsko odločanje zahteva rok vračanja investicije nekje v 7, največ v 10 letih. Pri mHE to pomeni, da se mora investicija poplačati v prvih 15 % življenjske dobe, kar je težka zahteva. Izračunavanje različnih kriterijev kot so NSV, IRR, vračilna doba investicije, je za mHE problematično, saj je nemogoče predvideti, kakšne bodo cene električne energije že čez nekaj let, kaj šele čez 30 ali 50 let. Zaradi tega so vsi ti kriteriji pogojno uporabni, saj je njihov rezultat popolnoma odvisen od ocene, kako se bo gibala cena električne energije. Kljub temu dajo kriteriji neko približno oceno donosnosti vsaj pri današnjih cenah električne energije.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 125

Podeljevanje koncesij za mHE

V letu 2009 in 2010 vlada ni podelila nobene nove koncesije za male hidroelektrarne, ker ni sprejetega načrta upravljanja voda, zato se vse vloge obravnavajo posamično, in ker je bila sprejeta tudi Uredba o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološke sprejemljivega pretoka (Uradni list RS, 97/2009), ki je v 20. členu opredelila, da se odločanje o že vloženih pobudah za pridobitev vodne pravice konča v skladu z novo uredbo. To pomeni, da je potrebno obstoječe vloge pregledati in na nov način določiti ekološko sprejemljiv pretok. Načrt bo določil območja, kjer podeljevanje novih koncesij za mHE ne bo mogoče. S tem bo bistveno skrajšan postopek odločanja vlade o tem, ali bo začela postopek podeljevanja koncesije ali ne. Sprejem načrta urejanja voda je v PDV predviden decembra 2010. Trenutno se načrt urejanja voda dopolnjuje s strokovnimi podlagami, tako da bo ustrezal zahtevam vodne direktive. Izdelovalec načrta je Inštitut za vode. Zakon o vodah v 137. členu zahteva, da se koncesijski akt izda v sklad z merili in pogoji, določenimi s predpisi vlade in z načrti upravljanja voda. Postopki koncesij za mHE so dolgotrajni, področje pokrivajo trije zakoni:  Zakon o sladkovodnem ribištvu,  Zakon o ohranjanju narave ter  Zakon o vodah. To pomeni, da je potrebno uskladiti in pridobiti pred odločanjem mnenje Zavoda za ribištvo Slovenije o vplivu posega na stanje rib po 19. členu Zakona o sladkovodnem ribištvu. Poleg tega je potrebno na osnovi 97. člena pridobiti tudi naravovarstvene smernice Zavoda RS za varstvo narave. Na koncu je potrebno še strokovno mnenje Inštituta za vode skladno s 160. členom Zakona o vodah. Po sprejetju vladne uredbe se izvede še postopek izbora koncesionarja z razpisom. Upravljanje z vodami je horizontalna naloga, zato so postopki dolgotrajni, saj posebna raba (npr. mHE, ribogojstvo…) nima prednosti. Pri podeljevanju koncesij je potrebno paziti na količinsko in kakovostno stanje voda, namen, vrsto in obseg bodoče rabe v povezavi z vsemi obstoječimi pravicami ter ekonomske ugodnosti, ki jih bi imetnik dosegel s posebno rabo, saj je potrebno določiti tudi višino plačila (Vir: http://www.mop.gov.si).

Nove mHE v občini

Vodni potenciali v občini se malo izrablja, saj sta postavljeni le dve hidroelektrarni na vodotoku Bistra. Smiselno bi bilo raziskati možnosti za postavitev hidroelektrarn na vodotokih, na katerih so v preteklosti že stali mlini ali celo hidroelektrarne. Za te lokacije bi bilo potrebno pripraviti študijo izvedljivosti, ki upošteva stroške in izplen investicije, možnost

S t r a n | 126 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

realizacije in najbolj pomembno zakonodajne zahteve, katerim bi mogla posamezna hidroelektrarna ustrezati. Kjer so dosegljivi vsi omenjeni parametri, se mora spodbujati izgradnja mHE, še posebej če se z izkoriščanjem vodne sile zagotovi večnamenskost objekta (na primer prenova starih mlinov) ali se objekt izvede v sklopu drugega objekta ter se tako vplivi na krajino in naravno okolje zmanjšajo na minimum.

13.3.6. Izraba geotermalne energije

Iskanje in izkoriščanje geotermalnih virov predstavlja kompleksen projekt, kjer je potrebna predhodna natančna ocena geoloških pogojev, temperature, količine in kakovost termalne vode. Projekti zajema termalne vode so tehnološko in ekonomsko zelo tvegani, tveganje pa se zmanjšuje čim boljše so geološke raziskave terena. Stroški vrtanja z globino naraščajo in predstavljajo znaten del naložbe. Ker gre na območju občine Borovnica tudi za del krajinskega parka Ljubljana, je smiselno pregledati vse obstoječe geološke in vodovarstvene karte ter upoštevati omejitve krajinskega parka. Če se najde možnost za izkoriščanje geotermalne energije, naj bo ta predhodno temeljito ovrednotena in odpravljene vse prepreke.

13.4. Ukrepi na področju prometa

V občini Borovnica ni večjih prometnih konic, število avtomobilov je v pričakovanem številu glede na velikost in geografsko razvejanost. Onesnaževanje zaradi prometa je vezano predvsem na okoliška mesta (Ljubljana in Vrhnika). Izboljšanje razmer v prometu naj bo zato usmerjeno predvsem v povečanje varnosti v prometu in vzpostavljanja javnega prometa.

Splošni ukrepi na področju prometa so:  izgradnja in označevanje kolesarskih stez;  izboljšanje varnosti pešpoti;  lokalni izobraževalni programi o trajnostni mobilnosti;  spodbujanje uporabe javnih prevoznih sredstev;  spodbujanje uporabe biogoriv (biodiesel, pogon na UNP);  popularizacija javnega prometa.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 127

13.5. Ukrepi na področju osveščanja, izobraževanja, informiranja

Eden od investicijsko manj zahtevnih ukrepov, ki ima lahko velik učinek na ravnanje z energijo med občani, je program osveščanja, izobraževanja in informiranja. Projekt informiranja javnosti naj bo zastavljen tako, da bo dosegel prav vse skupine porabnikov energije v občini. »Ciljna publika« tega programa so vsi, ki so na kakršenkoli način povezani z rabo energije – gospodinjstva, podjetniki, otroci v vrtcih in šolah, ravnatelji šol in vrtcev, občinski uslužbenci. V nadaljevanju navajamo nekaj možnih aktivnosti, in sicer:  organizacija delavnic, okroglih miz, predstavitev na temo URE in OVE za širšo javnost,  organizacija seminarjev za ravnatelje šol in vrtcev na temo URE,  organizacija ogledov primerov dobrih praks na terenu,  redno objavljanje člankov na temo OVE in URE v občinskih sredstvih javnega obveščanja,  redno poročanje o izvedenih ukrepih in njihovih učinkih v medijih, ki so dostopni čim večjemu številu občanov,  organizacija seminarjev na temo URE za predstavnike večjih podjetij,  izdelava informativnih brošur na temo OVE in URE.

Podjetnikom je potrebno prenesti informacije o pomenu URE, vodstvenemu kadru največjih podjetij v občini pa tudi informacije o soproizvodnji toplote in električne energije. Ravnatelji šol in vrtcev morajo biti obveščeni o enostavnih neinvesticijskih ukrepih, ki prinašajo prihranke pri rabi energije. Prav tako jih je potrebno spodbuditi k organizaciji krožkov za otroke na temo OVE in URE. Lastniki etažnih stanovanj morajo prejeti informacije o prednostih ogrevanja iz skupnih centralnih kotlovnic. Poleg tega jim je potrebno prenesti informacije o možnih prihrankih, ki izhajajo iz namestitve delilnikov stroškov porabljene energije, ki odčitavajo dejansko porabljeno energijo na posameznem ogrevalu. Na področju OVE naj bo poudarek na osveščanju o možnostih izrabe lesne biomase in sončne energije. Po sprejetju LEK je ključnega pomena, da se po sprejetju na občinskem svetu tudi dejansko začne izvajati. Zato bo morala občina poskrbeti za energetsko upravljanje, kar je bilo že podrobneje opredeljeno. Tudi v primeru, ko občina za energetsko upravljanje pooblasti zunanjo osebo ali institucijo, je pomembno, da tudi sama ostane v kontaktu z aktualnimi temami na področjih OVE in URE. Zato je pomembno, da se skupina zaposlenih na občini redno udeležuje aktualnih seminarjev in delavnic na to temo.

S t r a n | 128 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

14. AKCIJSKI NAČRT

V akcijskem načrtu so opisani ukrepi, katere bo izvajala oziroma podprla lokalna skupnost. Opisani so cilji in kazalniki uspešnosti posameznih ukrepov ter njihovi predvideni stroški.

14.1. Aktivnosti akcijskega načrta

2012

1. Imenovanje občinskega energetskega upravljavca in skupine za izvedbo projektov Nosilec: Občina Odgovorni: Župan, usmerjevalna skupina Rok izvedbe: 2012 Pričakovani rezultati: Energetski upravljavec OVE in URE poskrbi za usklajevanje med projekti in obvesti občino o možnih subvencijah za investicije. Okvirna vrednost projekta: glede na odločitev ali bo šlo za zunanjega izvajalca, do 5.000 €. Delež občine: do 5.000 €. Ostali viri financiranja: / Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Energetski upravljalec spremlja izvajanje leka in doseganje energetske učinkovitosti lokalne skupnosti.

2. Vpeljava energetskega knjigovodstva v občinskih javnih stavbah Nosilec: Občina Odgovorni: občinski energetski upravljavec, vodstvo javnih stavb Rok izvedbe: prva polovica 2012 Pričakovani rezultati: Ob koncu leta se iz popisa porabe energije naredi analiza porabljene energije, preko katere se da z minimalnimi investicijami stroške za energijo zmanjšati za nekaj odstotkov. Omogoča nam tudi hitro primerjavo rabe energije med posameznimi stavbami. Okvirna vrednost projekta: glede na odločitev o izvedbi, do 1.200 €/leto. Delež občine: do 1.200 €/leto. Ostali viri financiranja: / Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Upravljanje z energijo v javnih stavbah bo spremljano po navodilih energetskega zakona.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 129

3. Izdelava energetskih pregledov izbranih javnih stavb Nosilec: Občina Odgovorni: občinski energetski upravljavec, zunanji izvajalec Rok izvedbe: 2012 - 2013 Pričakovani rezultati: Na podlagi pridobljenih podatkov se analizira poraba energije in stroškov za energijo. Iz teh analiz se lahko pripravijo konkretni ukrepi, ki občutno zmanjšajo potrebo po energiji. Pregledata se vrtec Breg in zdravstveni dom. Okvirna vrednost projekta: do 2.000 €/objekt, vsaj 2 objekta. Delež občine: 2.000 €/objekt. Ostali viri financiranja: / Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Poznavanje šibkih točk oskrbe in rabe energije posameznih javnih objektov, napotki za izboljšanje energetske učinkovitosti.

4. Izdelava načrta javne razsvetljave Nosilec: Občina Odgovorni: občinski energetski upravljavec, zunanji izvajalec Rok izvedbe: 2012 Pričakovani rezultati: Pripravljen je načrt javne razsvetljave v katerem je zajet plan vzdrževanja in obnove javne razsvetljave. Okvirna vrednost projekta: do 3.500 €. Delež občine: do 3.500 €. Ostali viri financiranja: / Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Načrt pomaga pri nadzoru obratovanja, vzdrževanja in obnove JR.

5. Sanacija objekta vrtec Breg Nosilec: Občina . Odgovorni: Občina, zunanji izvajalec. Rok izvedbe: 2012 – 2013. Pričakovani rezultati: Objekt je namenjen za uporabo v jeseni 2012. Objekt mora biti pred tem saniran. Obnoviti je potrebno streho in fasado ter notranjost objekta. Zamenjati je potrebno stavbno pohištvo ter ponovno zagnati sistem ogrevanja (po potrebi je potrebno tega servisirati). Okvirna vrednost projekta: 70.000 do 100.000 €. Delež občine: 70.000 do 100.000 €. Ostali viri financiranja: EKO sklad. Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Vrtec obratuje in je energetsko učinkovit. V vrtcu je tudi zahtevano bivalno ugodje.

S t r a n | 130 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

6. Energetska sanacija javne razsvetljave na območju Občine Borovnica Nosilec: Občina. Odgovorni: občinski energetski upravljavec, občinska uprava, upravljavec JR. Sanacijski posegi: zamenjava cca. 500 navadnih svetilk/sijalk z varčnimi in LED svetilkami. Rok izvedbe: 2012 – 2016. Pričakovani rezultati: Večja energetska učinkovitost objektov javne razsvetljave in neposredni prihranki v občinskem proračunu. Okvirna vrednost projekta: ni podatka (manjka načrt JR). Delež občine: ni podatka (manjka načrt JR). Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Zmanjšanje specifične rabe energije javne razsvetljave.

2013

7. Energetska sanacija zdravstvenega doma Borovnica. Nosilec: Občina. Odgovorni: Občina, občinski energetski upravljavec, zunanji izvajalec. Sanacijski posegi: zamenjava oken preostalih oken, zamenjava in izolacija strehe, sanacija toplotnega ovoja objekta. Rok izvedbe: 2013 - 2015 Pričakovani rezultati: Zdravstveni dom bo obnovljen in energetsko učinkovit. Povečano bo tudi toplotno udobje objekta in povečana uporabna površina (trenutno se uporabljajo le nekateri prostori). Okvirna vrednost projekta: 100.000 do 150.000 €. Delež občine: 100.000 do 150.000 €. Ostali viri financiranja: EKO sklad. Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Zmanjšanje specifične rabe energije v objektu, povečanje toplotnega ugodja.

8. Izgradnja energetsko varčnih objektov. Nosilec: Občina, zunanji investitor. Odgovorni: Občina, občinski energetski upravljavec, zunanji investitor. Rok izvedbe: 2013 - 2015 Pričakovani rezultati: Planirana je izgradnja novega trgovskega centra, v sklopu katerega so zamišljeni tudi novi prostori občine Borovnica. Ker bi objekt bil grajen po trenutnih gradbenih smernicah, bo energetsko učinkovit, posledično bo manjša poraba energije in povezani stroški. Predviden je najem prostorov, katerega strošek naj bi bil manjši ali enak razliki obratovalnih stroškov novega in starega objekta občine. Okvirna vrednost projekta: ni podatka. Delež občine: ni podatka. Ostali viri financiranja: Zunanji investitor, še ni znan. Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Občina ima svoje prostore v energetsko učinkovitem objektu.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 131

9. Priprava energetskih izkaznic javnih objektov. Nosilec: Občina. Odgovorni: Občinski energetski upravljavec. Rok izvedbe: 2013 - 2015 Pričakovani rezultati: Energetske izkaznice bodo z letom 2013 postale obvezne za vse novogradnje in do leta 2015 za vse starejše javne objekte. Energetska izkaznica pomeni poenostavljeno ovrednotenje objekta glede na njegove energetske potrebe in vključuje osnovne predloge za izboljšanje energetske učinkovitosti. Okvirna vrednost projekta: do 2.500 € za vse javne objekte. Delež občine: do 2.500 € za vse javne objekte. Ostali viri financiranja: / Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Pripravljene in nameščene energetske izkaznice objektov.

2014

10. Postavitev sončne elektrarne na objekt osnovne šole. Nosilec: Občina, zunanji investitor. Odgovorni: Občina, zunanji investitor. Rok izvedbe: 2014 Pričakovani rezultati: Na večji del strešne površine osnovne šole Borovnica je mogoče postaviti sončno elektrarno. Predvidena je postavitev sončne elektrarne z nazivno močjo 50 kW. To bi pomenilo čist vir energije v občini, prihodek za lastnika elektrarne (občina ali zunanji investitor) in prispevek občine k čistejšim virom pridobivanja energije. Okvirna vrednost projekta: do 85.000 €. Delež občine: 100 % ali oddajanje strehe investitorju. Ostali viri financiranja: V primeru, da je elektrarna v lasti investitorja, ta prevzame investicijo v elektrarno in plačuje najem strehe. Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Postavljena in delujoča sončna elektrarna na strehi osnovne šole.

11. Vgradnja modernega sistema ogrevanja v objekt vrtec Breg. Nosilec: Občina. Odgovorni: Občina, občinski energetski upravljavec. Rok izvedbe: 2014-2015 Pričakovani rezultati: Starejši kotel na ELKO se zamenja za novejši ogrevalni sistem, katerega lahko sestavljajo toplotna črpalka, sončni kolektorji in kotel na lesno biomaso (pelete ali sekance). Glede na takratno ceno v sistem bo določen optimalni sistem ogrevanja. Okvirna vrednost projekta: do 15.000 €. Delež občine: do 15.000 €. Ostali viri financiranja: Podpore EKO-sklada ali drugih podobnih virov. Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Energetsko varčen, cenen in okolju prijazen vir ogrevanja.

S t r a n | 132 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

12. Obnova študije daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB). Nosilec: Občina. Odgovorni: Občina, občinski energetski upravljavec. Rok izvedbe: 2014-2015 Pričakovani rezultati: Borovnica je primeren kraj za postavitev DOLB z nazivno močjo vsaj 5 MW. Študija postavitve DOLB je bila v preteklosti že narejena, vendar zaradi nezainteresiranosti občanov in nižjih cen ostalih energentov (predvsem ELKO) ni prišlo do izgradnje DOLB-a. Trenutno se zanimanje za DOLB veča, vendar je pred njegovo postavitvijo zaradi spremembe števila in velikosti odjemalcev v občini potrebna obnova študije izvedljivosti sistema. Študija mora definirati vse parametre sistema DOLB preko katerih bo mogoče iskati financiranje in sistem postaviti. Okvirna vrednost projekta: do 10.000 €. Delež občine: do 10.000 €. Ostali viri financiranja: Možnost sofinanciranja z mehanizmom ELENA. Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Izvedena študija DOLB z vsebujočo potrebno vsebino za iskanje investitorjev za postavitev sistema.

13. Vgradnja toplotne črpalke za ogrevanje doma krajanov Dol-Laze. Nosilec: Občina. Odgovorni: Občina, občinski energetski upravljavec. Rok izvedbe: 2014. Pričakovani rezultati: Objekt doma krajanov Dol-Laze se trenutno ogreva direktno z radiatorji na električno energijo. Mnogo cenejša in okolju prijaznejša je uporaba toplotne črpalke, ki bi poleg porabe energije zmanjšala tudi vpliv na okolje. Okvirna vrednost projekta: do 4.000 €. Delež občine: do 4.000 €. Ostali viri financiranja: Podpore EKO-sklada ali drugih podobnih virov. Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Energetsko varčen, cenen in okolju prijazen vir ogrevanja.

2015

14. Vgradnja KNLB na objektu zdravstvenega doma Borovnica. Nosilec: Občina. Odgovorni: Občina, občinski energetski upravljavec. Rok izvedbe: 2014 - 2015. Pričakovani rezultati: V objekt zdravstvenega doma se vgradi kotel na lesno biomaso, ki oskrbuje tudi sosednje objekte. Predstavlja cenejši in okoljsko čistejši način ogrevanja. Okvirna vrednost projekta: do 50.000 €. Delež občine: do 50.000 €. Ostali viri financiranja: Podpore EKO-sklada ali drugih podobnih virov. Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Postavitev sistema KNLB v kurilnico zdravstvenega doma Borovnica.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 133

2016

15. Spodbujanje URE v občinskih stanovanjih. Nosilec: Občina. Odgovorni: Občina, občinski energetski upravljavec. Rok izvedbe: 2016-2018. Pričakovani rezultati: V lasti občine so stanovanja, ki se oddajajo najemnikom. Za njihovo vzdrževanje deloma skrbi občina in deloma stanovalci. Cilj je stanovanja narediti energetsko učinkovita z vgradnjo modernega stavbnega pohištva, sanacijo problematičnih con in implementacijo rekuperacijskega sistema prezračevanja. Občina lasti 12 stanovanj. Okvirna vrednost projekta: do 8.000 € / stanovanje. Delež občine: do 8.000 € / stanovanje. Ostali viri financiranja: Podpore EKO-sklada ali drugih podobnih virov. Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Energetsko število posameznega stanovanja, toplotno ugodje v stanovanju.

2017

16. Menjava stavbnega pohištva na stavbi občine Borovnica. Nosilec: Občina. Odgovorni: Občina, občinski energetski upravljavec. Rok izvedbe: 2017 – 2018. Pričakovani rezultati: Stavba občine Borovnica ima dotrajano stavbno pohištvo. Za povečanje energetske učinkovitosti je potrebno zamenjati stavbno pohištvo (okna in vrata). Okvirna vrednost projekta: 15.000 €. Delež občine: 15.000€. Ostali viri financiranja: Podpore EKO-sklada ali drugih podobnih virov. Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Zamenjano stavbno pohištvo in zmanjšana poraba energija. Povečano toplotno ugodje.

S t r a n | 134 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

Trajno – 2012 do 2022

17. Spremljanje energije za javno razsvetljavo. Nosilec: Občina. Odgovorni: Občina, občinski energetski upravljavec. Rok izvedbe: 2012 do 2022 Pričakovani rezultati: Energija, ki se porabi za javno razsvetljavo predstavlja velik delež porabljene energije, ki se porabi v občini. Porabljeno energijo je potrebno spremljati in iskati možnosti nakupa cenejše električne energije. Okvirna vrednost projekta: / Delež občine: / Ostali viri financiranja: / Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Točen pregled nad porabljeno energijo za namene javne razsvetljave, zmanjšani stroški energije porabljene za javno razsvetljavo.

18. Osveščanje prebivalstva o možnosti OVE in URE preko internetnih strani (občinska domača stran) in izobraževalnih delavnic. Nosilec: Občina. Odgovorni: Občina, občinski energetski upravljavec. Rok izvedbe: 2012 do 2022 Pričakovani rezultati: Prebivalci občine bodo obveščeni o možnosti OVE in URE, posledično bodo bili pozorni na rabo energije, ta se bo zmanjšala, poleg tega bodo imeli znanje na osnovi katerega bodo ustrezno investirali v OVE in URE, ki jim bodo prinašale prihranke in zmanjševali onesnaženost. Okvirna vrednost projekta: do 2.000 €/leto. Delež občine: do 2.000 €/leto. Ostali viri financiranja: / Kazalnik za merjenje uspešnosti izvajanja ukrepa: Uporaba OVE in URE v občini s strani prebivalcev, zmanjšana poraba energije v stanovanjskem sektorju.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 135

14.2. Terminski plan izvajanja akcijskega načrta

V spodnjem terminskem planu so opisani časovni okvirji izvajanja ukrepov akcijskega načrta. Sanacije objektov se zaključijo v zaprtem časovnem okvirju, medtem ko se osveščanja prebivalcev izvajajo neprekinjeno. Tabela 14-1: Terminski plan izvajanja akcijskega načrta Ukrep akcijskega načrta 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Imenovanje občinskega energetskega upravljavca in skupine za izvedbo projektov. Vpeljava energetskega knjigovodstva v občinskih javnih stavbah. Izdelava energetskih pregledov izbranih javnih stavb. Izdelava načrta javne razsvetljave. Sanacija objekta vrtec Breg. Energetska sanacija javne razsvetljave na območju Občine Borovnica. Energetska sanacija zdravstvenega doma Borovnica. Izgradnja energetsko varčnih objektov. Priprava energetskih izkaznic javnih objektov. Postavitev sončne elektrarne na objekt osnovne šole. Vgradnja modernega sistema ogrevanja v objekt vrtec Breg. Obnova študije daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB). Vgradnja toplotne črpalke za ogrevanje doma krajanov Dol-Laze. Vgradnja KNLB na objektu zdravstvenega doma Borovnica. Spodbujanje URE v občinskih stanovanjih. Menjava stavbnega pohištva na stavbi občine Borovnica. Spremljanje energije za javno razsvetljavo. Osveščanje prebivalstva o možnosti OVE in URE preko internetnih strani in izobraževalnih delavnic.

S t r a n | 136 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

14.3. Finančni okvir akcijskega načrta

Tabela 14.1: Finančni okvir akcijskega načrta Ukrep akcijskega načrta Vrednost Kazalec ukrepa Ostali viri projekta Učinek / zahteva Imenovanje občinskega energetskega upravljavca in skupine za izvedbo 5.000 € / Zakonsko določeno (LEK) projektov. Vpeljava energetskega knjigovodstva 1.200 €/leto / Zakonsko določeno (EZ) v občinskih javnih stavbah. Posredni prihranek, Izdelava energetskih pregledov 4.000 € / optimiranje ukrepov, izbranih javnih stavb. potrebno za razpise Zakonsko določeno Izdelava načrta javne razsvetljave. 3.500 € / (EZ), Uredba 81/2007 Potreba v občini, ukrepi se Sanacija objekta vrtec Breg. 100.000 € EKO-SKLAD povrnejo v cca. 10 do 12 let. Energetska sanacija javne razsvetljave Ni podatka / / na območju Občine Borovnica. Energetska sanacija zdravstvenega Sanacija poveča ugodje, 150.000 € EKO-SKLAD doma Borovnica. povrne se v 12 do 15 let Izgradnja energetsko varčnih Ni podatka / / objektov. Priprava energetskih izkaznic javnih 2.500 € / Zakonsko določeno (EZ) objektov. Postavitev sončne elektrarne na Investicija se povrne v 6 – 8, 85.000 € / objekt osnovne šole. odvisno od financiranja. Vgradnja modernega sistema Investicija se povrne v 15.000 € EKO-SKLAD ogrevanja v objekt vrtec Breg. 7 do 8 letih Študija DOLB pomembna za Obnova študije daljinskega ogrevanja 10.000 € ELENA potrditev projekta, iskanje na lesno biomaso (DOLB). investitorjev Vgradnja toplotne črpalke za 4.000 € EKO-SKLAD Ni podatka. ogrevanje doma krajanov Dol-Laze. Vgradnja KNLB na objektu EKO-SKLAD, Uporaba lokalne LB, 50.000 € zdravstvenega doma Borovnica. MGP investicija se povrne v 5 letih. Spodbujanje URE v občinskih 8.000 Povečano ugodje, investicije EKO-SKLAD stanovanjih. €/stanovanje se povrnejo v 10 do 15 let. Menjava stavbnega pohištva na Povečano ugodje, investicije 15.000 € EKO-SKLAD stavbi občine Borovnica. se povrnejo v 10 do 15 let. Spremljanje energije za javno Ni podatka / / razsvetljavo. Osveščanje prebivalstva o možnosti Občina postaja energetsko OVE in URE preko internetnih strani in 2.000 €/leto / varčna, nižji energetski izobraževalnih delavnic. 10 let. stroški.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 137

S t r a n | 138 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

15. POVZETEK

15.1. Namen in cilji

Namen lokalnega energetskega koncepta je določiti energetske razmere v občini. V občini Borovnica so bile tako določene razmere porabe in oskrbe s toplotno in električno energijo. Ker je poraba toplotne energije načeloma večja od električne je poglavitni del zbiranja podatkov, analize in iskanja rešitev usmerjen v razmere porabe in oskrbe s toplotno energijo. Poleg same analize porabe in oskrbe, je bila okvirno pripravljena tudi napoved prihodnjih potreb po energiji na osnovi podatkov o širjenju poseljenosti in industrijske dejavnosti v občini. Zadnji segment je usmerjen k iskanju optimalnih rešitev za reševanje energetske problematike v občini. Predstavljene so različne možnosti za postavitev sistemov ogrevanja in proizvodnje električne energije s pomočjo obnovljivih virov, podani pa so tudi konkretni predlogi za sanacijo nekaterih objektov v občini, ki predstavljajo najbolj pereče porabnike energije. Na osnovi pridobljenih podatkov in analize možnih ukrepov so pripravljeni cilji LEK-a in pripravljen akcijski načrt, ki z ukrepi URE in sistemi OVE ter drugimi dejavnostmi pripomore k zmanjšanju porabe energije v občini, kar posledično zmanjšuje onesnaženost in znižuje stroške energije tako v stanovanjskem, javnem in gospodarskem sektorju. Cilj LEK-a ni samo doseči evropske standarde energetske učinkovitosti, pač pa izboljšati življenjske razmere populacije s premišljeno oskrbo in rabo energije.

15.2. Raba in oskrba z energijo

Največjo porabo energije prestavlja v občini Borovnica gospodarski sektor, saj je v prisotna industrija. Poraba energije v občini tako več kot 60 % izvira iz porabe energije v gospodarskem sektorju, kjer prevladuje poraba energije v potrebe tehničnih procesov (Fenolit). Normirana letna poraba energije za stanovanjske površine v občini je podobna slovenskemu povprečju, saj velja:  V občini so objekti povprečne starosti (30 do 40 let), ki imajo povprečno energetsko učinkovitost. Kurilne naprave so tipične, večinoma kurilno olje in drva.  Občina Borovnica leži na geografsko nerazgibanem nizkem terenu. Prav ta geografska lega pomeni, da je temperaturni primanjkljaj v občini (približno 3000 Kdni) le nekoliko manjši od slovenskega povprečja, kar zmanjšuje potrebo po ogrevanju. V občini Borovnica se ogrevajo pretežno z lastnimi kurilnimi napravami, kjer kot energetski medij prevladujeta kurilno olje in lesna biomasa (drva). Uporaba lesne biomase z ekološkega vidika predstavlja moderno rešitev, z zmanjšanimi škodljivimi emisijami. Problematika uporabe lesne biomase pa obstaja s strani posameznih ogrevalnih naprav. Nekatere so starejše in delujejo s slabšim izkoristkom.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 139

V občini je manjše število javnih objektov, starejšega letnika izgradnje, ter novejši objekt, Dom krajanov Borovnica, ki je energetsko učinkovit. Z izjemo osnovne šole Borovnica, ostali starejši javni objekti še niso bili sanirani zato bi njihova sanacija pomenila zmanjšanje porabljene toplotne in električne energije. Cilj občine mora postati te objekte narediti energetsko učinkovite.

15.3. Možnosti uporabe OVE in URE

V občini Borovnica se za potrebe ogrevanja obnovljivi viri energije ne izkoriščajo. Neizkoriščen potencial še posebej predstavlja lesna biomasa, saj ima občina dovolj lesne zaloge in bi preko kotlov na lesno biomaso, ali celo daljinskega ogrevanja na lesno biomaso lahko predstavljala glavni energent za ogrevanje občinskih objektov. Kmetijstvo je razdrobljeno in trenutno ne dosega kritične mase zaloge surovine za umestitev bioplinskih elektrarn. Zmanjševanje rabe energije z ukrepi URE mora temeljiti predvsem na povečanju energetske učinkovitosti zgradb, nekatere zgradbe v občini so starejše in posledično niso ustrezno izolirane. V občini je potrebno spodbujati sanacijo vseh neučinkovitih objektov z sanacijo ovoja, strehe in stavbnega pohištva. Ta dejavnost je lahko podprta s strani občine, ne samo na lastnih objektih, pač pa tudi na objektih prebivalcev občine preko osveščanja in primerov dobre prakse (postavijo se demonstracijske naprave za na primer ogrevanje sanitarne vode s sončnimi kolektorji, sistemi za ogrevanje z lesno biomaso in sistemi za ogrevanje in pripravo tople vode s pomočjo toplotnih črpalk).

15.4. Območja za elektriko iz OVE

V občini je najbolj perspektivna postavitev sončnih elektrarn pri čimer pa bi izkoriščanje sončne energije za proizvodnjo električne energije bilo ekonomsko zanimivo na javnih objektih Zdravstveni dom in Osnova šola. Postavitev fotonapetostnih elektrarn se naj izvaja na strehah objektov s kar se da optimalnim naklonom proti soncu (streha s 30° naklonom proti J). Pridobivanje energije s pomočjo vetra v tej regiji ni perspektivno, saj so letne povprečne hitrosti vetra relativno nizke (pod 3 m/s). V občini so vodni potenciali, ki pa se skoraj ne izkoriščajo (izjema sta dve hidroelektrarni na vodotoku Bistra). V preteklosti je na vodnih virih obratovalo več žag in manjših električnih generatorjev. Potenciale vodne energije bi bilo mogoče dalje izkoriščati s postavitvijo manjših pretočnih hidroelektrarn.

S t r a n | 140 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

15.5. Finančne obveznosti za lokalno skupnost

Lokalna samoupravna skupnost v občini mora skrbeti predvsem za osveščenost prebivalcev občine v zvezi z okoljsko problematiko. Njen cilj mora biti prebivalce informirati o možnosti za implementacijo obnovljivih virov ter ostalih možnostih za povečanje energetske učinkovitosti. Naloga lokalne samouprave mora biti tudi implementacija teh ukrepov na lastnih objektih (vrtci, šole, občinski objekti,…), kar bo hkrati zmanjšalo porabo energije in povečalo okoljsko osveščenost prebivalcev. Za doseganje teh ciljev mora biti tudi v občini osnovan tudi finančni načrt, ki bo podprl sanacijo objektov ter propagiranje in implementacijo obnovljivih virov energije. V akcijskem načrtu LEK-a so predvideni ukrepi, ki jih bo lokalna skupnost izvajala do leta 2022. Ukrepi so ciljani na sanacijo in upravljanje lastnih stavb ter na osveščanje prebivalstva in gospodarskega sektorja o URE in OVE. Predvidene so okvirne finančne zahteve pri katerih bo večinski delež prispevala lokalna skupnost sama (Občina Borovnica). Nekatere ukrepe ter spodbujanje URE in OVE v gospodarskem in stanovanjskem sektorju bo mogoče stimulirati s podpornimi programi RS (na primer EKO-SKLAD z različnimi razpisi).

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 141

S t r a n | 142 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

16. NAPOTKI ZA IZVAJANJE LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA

Predpogoj za kvalitetno izvajanje lokalnega energetskega koncepta je ažurno spremljanje doseženih rezultatov in njihove uspešnosti. S sprotnim spremljanjem doseženih rezultatov je občina tudi aktivno vpletena in seznanjena z uspešnostjo izvajanja posameznih projektov. Pri tem so takoj vidni tudi učinki projektov, ki se izvajajo. Občina je dolžna po Pravilniku o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur. l. RS št. 74/09) o sprejemu lokalnega energetskega koncepta obvestiti ministrstvo, pristojno za energijo in ministrstvo, pristojno za okolje in prostor. Občina mora enkrat letno poročati o izvajanju lokalnega energetskega koncepta ministrstvu, pristojnemu za energijo, z uporabo obrazca določenega v Prilogi 1. Občina mora poročilo za preteklo leto oddati do 31. januarja naslednjega leta.

16.1. Nosilci izvedbe lokalnega energetskega koncepta

V občini morajo biti izbrane odgovorne osebe, ki bodo zadolžene za izvedbo projektov opisanih v akcijskem načrtu. Te osebe bodo o izvedenih nalogah odgovarjale županu in občinskemu svetu. Za izvajanje zastavljenega akcijskega načrta se imenuje delovna skupina, ki se lahko spreminja glede na vrsto projekta s katerim se ukvarja. V občini se naj imenuje tudi odgovorna oseba za vlogo občinskega energetskega upravljavca. Občinski energetski upravljavec pripravlja, spodbuja in v posameznih primerih tudi izvaja projekte opisane v akcijskem načrtu, nadzira njihovo izvajanje, pripravlja razpise, letno poroča o doseženih rezultatih ipd.. Občinski energetski upravljavec je ključni akter pri vseh projektih. Občinski energetski upravljavec s pomočjo občine in svoje delovne skupine izdela načrt izvajanja projektov v sklopu akcijskega načrta. V lokalnem energetskem konceptu sta sicer predlagana akcijski in okvirni terminski načrt, vendar je oba potrebno še uskladiti s proračunom občine. Predlagan terminski načrt kaže zgolj možen »tempo« izvajanja projektov, ki ga je potrebno uskladiti tudi z drugimi aktivnostmi občine. Pred izvedbo posameznega projekta se opredelijo predvideni učinki tega projekta (prihranki, povečanje izrabe OVE, ipd.), po izvedbi posameznega projekta pa se dejanski rezultati primerjajo z načrtovanimi. Rezultate posameznih projektov je potrebno objaviti v lokalnih medijih (časopis, lokalna TV postaja ipd.) ter o njih izdelati informacijske brošure. Na tak način občina tudi spodbuja mišljenje v smeri učinkovitejše rabe energije kot daje ideje o uvajanju obnovljivih virov energije pri posameznikih. Pomembno je, da je javnost sproti informirana o dogajanju na tem področju – o izvajanju posameznih projektov, o njihovih učinkih, možnostih za občane, ipd..

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 143

Izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije in večje izrabe obnovljivih virov energije (solarni sistemi, toplotne črpalke, kurilne naprave na lesno biomaso, …) je močno odvisno od osveščenosti prebivalcev. Tukaj mora občina aktivno delovati s promocijskimi projekti, ki so predlagani tudi v akcijskem načrtu ter pozitivno delovati na mnenje in znanje občanov v prid »zelenih tehnologij«. Občina mora posameznike tudi podpreti pri pripravi ustrezne dokumentacije in pridobivanju potrebnih dovoljenj.

16.2. Viri financiranja

Državne inštitucije preko medijev, študij, raziskav, drugih informacijskih načinov in primerov dobre prakse kažejo možnosti uporabe obnovljivih virov energije in ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti. Prav tako tudi aktivno podpirajo sofinanciranje na področju ukrepov učinkovite rabe energije preko kreditov, nepovratnih spodbud in subvencij za odkup električne energije. Kjer ni mogočega financiranja s strani državnih inštitucij, je mogoče tudi sofinanciranje s strani tretjega partnerja, ki predstavlja privatni sektor.

16.2.1. Nepovratne spodbude in krediti

Slovensko okoljski javni sklad (EKO Sklad) podpira sofinanciranje na področju ukrepov učinkovite rabe energije. EKO Sklad spodbuja razvoj na področju varstva okolja z dajanjem kreditov oziroma poroštev za okoljske naložbe in z drugimi oblikami pomoči. Sklad spodbuja naložbe, ki so skladne z nacionalnim programom varstva okolja in z okoljsko politiko Evropske unije. Dejavnosti sklada so zlasti:  subvencioniranje naložb v solarne sisteme za podporo ogrevanja, pripravo investicijske dokumentacije za nizkoenergijske in pasivne hiše ter celovito energetsko obnovo stanovanjskih stavb,  kreditiranje naložb varstva okolja s krediti z ugodno obrestno mero,  izdajanje garancij in drugih oblik poroštev za naložbe varstva okolja,  finančno, ekonomsko in tehnično svetovanje in  naloge, ki se nanašajo na izvajanje politike varstva okolja.

Informacije o razpisih in drugih dejavnostih EKO-sklada so dosegljive na spletni strani: http://www.ekosklad.si/

16.2.2. Podpore proizvodnji električne energije v proizvodnih napravah na OVE

Podpore so finančna pomoč proizvodnji električne energije v proizvodnih napravah OVE za katero je proizvodna naprava prejela potrdila o izvoru (v nadaljnjem besedilu POI), če stroški proizvodnje te električne energije presegajo ceno, ki jo je za to električno energijo možno doseči na trgu z električno energijo (Uredba o podporah električni energiji

S t r a n | 144 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

proizvedeni iz obnovljivih virov energije; MG, 2009). S predlagano Uredbo o podporah električni energiji proizvedeni iz OVE se ureja višina in trajanje potrebne pomoči glede na velikost in tehnologijo proizvodne naprave na OVE. Pri tem se upoštevajo vse eventualne že pridobljene koristi v življenjskem ciklusu naložbe in druge koristi. Referenčni stroški proizvodnje električne energije iz OVE so indikativni stroški proizvodnje električne energije posamezne reprezentativne skupine in velikosti proizvodnih naprav, ki temeljijo na objavljenih strokovnih podatkih o investicijskih in obratovalnih stroških za posamezne energetske tehnologije in velikosti proizvodnih naprav, ekonomskih in finančnih parametrih investiranja in obratovanja, cenah energentov ter drugih stroških povezanih s proizvodnjo električne energije in toplote v Republiki Sloveniji. Referenčni stroški proizvodnje električne energije v proizvodnih napravah OVE se izkazujejo kot fiksni del referenčnih stroškov ter kot spremenljivi del referenčnih stroškov. Fiksni del referenčnih stroškov se ugotavlja na vsakih 5 let oziroma tudi prej, če se bistveno spremenijo investicijski in fiksni del obratovalnih stroškov proizvodnih naprav ter drugi parametri investiranja, ki so bili podlaga za določitev referenčnih stroškov. Referenčni stroški so podlaga za določanje cen za zagotovljeni odkup ter za višino obratovalnih podpor. Proizvodne naprave OVE do nazivne električne moči 5 MW lahko izbirajo med zagotovljenim odkupom ali finančno pomočjo za tekoče obratovanje. OVE naprave z nazivno električno močjo višjo od 5 MW in več bodo lahko zaprosile le za finančno pomoč za tekoče poslovanje.

Podpore električni energiji iz proizvodnih naprav OVE so:

 zagotovljen odkup električne energije (v nadaljnjem besedilu: zagotovljeni odkup). Na podlagi te podpore center za podpore v odkupi vso prevzeto po zagotovljenih cenah električne energije določenih z uredbo vso neto proizvedeno električno energijo, ki je prejela potrdila o izvoru, ne glede na ceno električne energije na trgu.  Finančne pomoči za tekoče poslovanje (v nadaljnjem besedilu obratovalna podpora). Ta podpora se podeli neto proizvedeni električni energiji, ki je prejela potrdila o izvoru in ki jo proizvajalci električne energije iz OVE prodajo sami na trgu ali jo sami porabijo, pod pogojem, da so stroški proizvodnje te energije višji od cene, ki jo je za to električno energijo mogoče doseči na trgu z električno energijo. Trajanje zagotavljanja podpor je določeno v odločbi o dodelitvi podpore. Podpore proizvodni napravi OVE se izplačujejo za neto proizvedeno električno energijo. Upravičenci do podpore, ki lahko izbirajo način izvajanja podpore, sporočijo svojo odločitev o načinu zagotavljanja podpor v vlogi Agenciji za energijo za izdajo odločbe o dodelitvi podpore.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 145

16.2.3. Pogodbeno financiranje (tudi pogodbeno zagotavljanje prihodkov)

Pogodbeno financiranje je finančni model, pri katerem so ukrepi za učinkovito rabo energije financirani s strani tretjega partnerja, poplačani pa iz tako doseženih ciljnih prihrankov pri stroških za porabljeno energijo. Razlikujemo dve obliki pogodbenega financiranja: pogodbeno financiranje na področju dobave energije oziroma energetskih naprav in pogodbeno financiranje na področju učinkovite rabe energije (URE).

Pogodbeno financiranje na področju dobave energije

Pogodbenik - izvajalec sklene z naročnikom pogodbo o dobavi energije. Načrtuje, postavi, financira in vzdržuje naprave ter naročniku dobavlja končno energijo (električno energijo, energijo za ogrevanje ali hlajenje) po pogodbeno dogovorjeni stalni ceni, ki vključuje oziroma upošteva ceno energije, investicijske stroške in stroške rednega vzdrževanja, servisiranja in podobno.

Pogodbeno financiranje na področju URE

Pogodbenik – izvajalec oziroma investitor pripravi investicijska vlaganja in izvede ukrepe za znižanje stroškov za rabo energije. Svoje izdatke dobi poplačane v obliki deležev pri letnih prihrankih stroškov za energijo. Pogodba vsebuje garancijo naročniku glede ciljnih prihrankov stroškov za porabljeno energijo.

Prednosti pogodbenega financiranja:

 Stroški za energijo so najpozneje ob koncu pogodbenega obdobja nižji.  Poveča se zanesljivost in varnost obratovanja naprav.  Zaradi izboljšanega krmiljenja se lahko dnevni obratovalni čas naprav skrajša, zmanjša se tudi njihova obraba.  Izdatki za vzdrževanje so nižji ob uporabi sodobnih kontrolnih in krmilnih naprav.  Znižajo se obratovalni stroški in stroški dela.  Nižja poraba energije pomeni tudi nižje emisije škodljivih snovi v okolje.

16.2.4. ENSVET – Energijsko svetovanje za občane

ENSVET so energetsko svetovalne pisarne namenjene gospodinjstvom. Financirane so s strani Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za evropske zadeve in investicije ter s strani Sektorja za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Svetovanja izvaja Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. ter Center za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo. Pisarne ENSVET se nahajajo v večjih krajih po vsej Sloveniji.

S t r a n | 146 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

Energijsko svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih je pomembna pomoč vsem lastnikom hiš in stanovanj, ki nameravajo vlagati svoj denar v zmanjšanje rabe energije. Z izboljšanjem toplotne zaščite zgradb, uporabo sodobnejših ogrevalnih naprav in večjo uporabo obnovljivih virov energije prispevajo k varovanju okolja, zmanjševanju stroškov za energijo in izboljšanju bivalnih razmer.

V okviru programa ENSVET nudijo energetski svetovalci strokovno, brezplačno in neodvisno svetovanje o:  izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav  zamenjavi ogrevalnih naprav  zmanjšanju porabe goriva  izbiri ustreznega goriva  toplotni zaščiti zgradb  izbiri ustreznih oken, zasteklitve  sanaciji zgradb z namenom zmanjšanja rabe energije  uporabi varčnih gospodinjskih aparatov  ostalih vprašanjih, ki se nanašajo na rabo energije.

Strokovni članki ter forum ENSVET so dosegljivi preko spletne strani: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/index.html

16.3. Napotki za spremljanje izvajanja ukrepov

Za spremljanje izvajanja ukrepov se praviloma zadolži glavnega nosilca izvajanja LEK, to je energetski upravljalec občine. Energetski upravljalec je najbolje oseba, ki je zaposlena na občini in ima pregled nad energetskimi potrebami in možnostmi za oskrbo ter skrbi za izvajanje ukrepov opisanih v LEK-u. Njegove naloge so naslednje:  Analiza učinkov vsakega izvedenih ukrepov. Ukrepe analizira tako, da pripravi ustrezne kazalce, ki jih pregleduje tudi med izvajanjem ukrepov.  Objavljanje rezultatov učinkov ukrepov v medijih, s čimer je prebivalstvo lokalne skupnosti obveščeno o napredkih na področju energetike in ukrepih, ki se v občini izvajajo.  Letno poročanje ministrstvu za gospodarstvo. Naloga energetskega upravljalca je tudi, da skrbi za novelacije in spremembe v izvajanju LEK-a ter išče nove možnosti URE in uporabe OVE ter o tem obvešča lokalno skupnost.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 147

S t r a n | 148 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

17. PRILOGE

17.1. PRILOGA 1: Obrazec letnega poročila

Letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta in njihovih učinkih (9., 10. in 11. alineja 3. člena tega pravilnika)

Samoupravna lokalna skupnost:______Oseba za stike (ime in priimek, telefon, e-naslov):______Leto sprejema lokalnega energetskega koncepta:______

Datum poročanja:______

1. Občina ………………...…… IMA/NIMA občinskega energetskega upravljavca (OBKROŽITE). 2. Občina ……………………….. JE/NI vključena v lokalno energetsko agencijo (OBKROŽITE). 3. Če JE, v katero: ______4. V preteklem letu so bile izvedene dejavnosti za: − učinkovito rabo energije, − uporabo obnovljivih virov energije ter − izboljšanje oskrbe z energijo, ki zajema proizvodnjo, prenos in distribucijo

Izvedena Investicijska Struktura Učinek dejavnosti1 Planirano v dejavnost vrednost oziroma financiranja LEK/doseženo v % strošek dejavnosti izvedene v EUR dejavnosti glede na vir financiranja

(Vpišite tudi morebitne študije izvedljivosti, investicijske načrte, pridobivanje dokumentacije ipd. za pripravo izvedbe posameznih projektov)

1 Pri ukrepih za učinkovito rabo energije je treba opredeliti dosežen prihranek energije. Pri oskrbi z energijo je treba navesti delež energenta pri oskrbi lokalne skupnosti v %. Pri ukrepih zamenjave fosilnih goriv za obnovljive vire energije je treba navesti oceno zmanjšanja emisij ali navesti letno porabo goriva pred ukrepom (npr. letna količina porabljenega ELKO) in porabo goriva po ukrepu (npr. količina porabljenih sekancev, pri čemer naj se opredeli tudi obdobje, na katero se ta količina nanaša).

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 149

5. V okviru projekta Ozaveščanje in izobraževanje širše javnosti in zaposlenih v občini …………….… na temo učinkovita raba energije in uporaba obnovljivih virov smo v preteklem letu izvedli te dejavnosti (navedite): − število objavljenih prispevkov v posameznih medijih in njihovi naslovi, − število pripravljenih in razdeljenih letakov, brošur, drugega predstavitvenega gradiva, − število organiziranih srečanj za širšo javnost, naslovi in kraji teh srečanj ter približno število udeležencev, − število in naslovi delavnic in drugih srečanj na temo energetike, ki so se jih udeležili zaposleni vaše občine, − druge morebitne dejavnosti. ______

6. Za naslednje leto načrtujemo izvedbo teh dejavnosti:

Predvidena dejavnost Predvidena investicijska Predvidena struktura Učinek dejavnosti1 vrednost oziroma financiranja dejavnosti strošek dejavnosti v EUR glede na vir financiranja

(Vpišite tudi morebitne študije izvedljivosti, investicijske načrte, pridobivanje dokumentacije ipd. za pripravo izvedbe posameznih projektov)

Priloge: − akcijski načrt iz lokalnega energetskega koncepta (samo pri prvem poročanju) − izpiski iz zapisnikov tistega dela sej sveta, na katerih je bila obravnavana tema izvajanje lokalnega energetskega koncepta − druge morebitne priloge S t r a n | 150 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

17.2. PRILOGA 2: Zapisniki sestankov

Zadeva: Poročilo sestanka usmerjevalne skupine za pripravo lokalnega energetskega koncepta občine Borovnica

Kraj in datum: Borovnica, 3.10.2011

Na dan 3.10.2010 so se sestali predstavniki občine Borovnica in predstavnika podjetja Actum d.o.o.. Vsebina sestanka se je nanašala na organizacijo izdelave lokalnega energetskega koncepta (LEK) občine Borovnica. LEK bo izdelan s strani podjetja Actum d.o.o. v sodelovanju z usmerjevalno skupino občine Borovnica. Zaključki sestanka so:

- Imenovani je bila usmerjevalna skupine za izdelavo LEK-a: o Vodja na občini: Andrej Ocepek, župan, email: [email protected] o Sodelavec na občini: Nejli Ofentavšek, občinska uprava, email: [email protected] o Vodja Actum d.o.o.: Miha Marinšek, direktor, email: [email protected] o Sodelavec Actum d.o.o.: Tadej Podgornik, vodja projekta, email: [email protected]

- Določene so bile naloge usmerjevalne skupine: o Priprava seznama javnih stavb v lasti občine Borovnica, vključno s podatki za porabo električne energije in energije za ogrevanje (računi, podatki s števcev, ipd.) in podatki o kontaktnih osebah. Če je mogoče tudi priprava informacij o stanju stavb (kaj in kako je bilo obnovljeno, način gradnje). o Priprava seznama proizvodnih in storitvenih podjetij v občini, ki spadajo med večje porabnike energije. o Priprava seznama kotlovnic v občini Borovnica ter kontaktnih oseb, ki skrbijo za vzdrževanje kotlovnic. o V občini Borovnica ni zemeljskega plina ali podobne oskrbe z energenti, zato tu ni potrebnih podatkov. o Priprava okvirnih podatkov ter porabi električne energije v sistemu javne razsvetljave. o V občini Borovnica ni lokalnega javnega prevoza zato podatki o prometu niso potrebni. o Priprava podatkov o kakršnih koli študijah na področju energetika za občino Borovnica (preliminarno določena je študija izvedbe daljinskega ogrevanja na lesno biomaso). o Podatki o potencialnih virih energije (primer so večje kmetije, ki bi omogočale proizvodnjo bioplina, lesni obrati, ipd.) .

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 151

- Določene so bile prve naloge izdelovalca LEK (Actum d.o.o.), katere bodo opravljene v roku do naslednjega sestanka usmerjevalne skupine: o Priprava vprašalnikov o porabi električne energije in energije za ogrevanje v storitvenih in proizvodnih podjetjih občine Borovnica (vprašalniki bodo poslani podjetjem s strani občine, cilj pa je dobiti podatke o porabi električne in toplotne energije v večjih podjetjih). o Pregled obstoječih študij in podatkov o porabi električne energije in energije za ogrevanje v stanovanjskih objektih občine Borovnica. V primeru, da obstoječi podatki ne bodo uporabni pri pripravi LEK, bo pripravljen anketni list s strani Actum d.o.o., anketa pa izvedena s strani občine. o Priprava seznama preostalih potrebnih informacij za pripravo LEK (predvsem slikovnega gradiva, okvirne ideje pri svetovanju varčevanja energije v občini Borovnica in ostalo).

V začetku leta 2012 je predviden naslednji sestanek članov usmerjevalne skupine LEK Borovnica. V namen večje učinkovitosti izdelave LEK, je želja, da so s strani usmerjevalne skupine do drugega sestanka že pripravljeni in predani naslednji podatki: - seznam in grob opis javnih stavb v občini Borovnica. - seznam in grob opis lokacije večjih podjetij. - seznam in grob opis lokacije kotlovnic. - seznam in grob opis lokacij potencialnih virov energije.

S t r a n | 152 L o k a l ni energetski koncept občine Borovnica

Zadeva: Poročilo sestanka usmerjevalne skupine za pripravo lokalnega energetskega koncepta občine Borovnica

Kraj in datum: Borovnica, 28.3.2012

Na dan 28.3.2012 se je sestala usmerjevalna skupina za izdelavo LEK Borovnica. Prisotni so bili župan Andrej Ocepek ter Miha Marinšek in Tadej Podgornik, oba z Actum d.o.o.. Cilj sestanka je bil pregled pridobljenih podatkov, uskladitev dela z občino ter dogovor o prihodnjih nalog. Zaključki sestanka so:

- Pregledani so bili pridobljeni in obdelani podatki: o Splošni podatki o občini. o Poraba in oskrba z energijo v občini. o Podatki občinskih in drugih večjih kotlovnic. o Podatki o delujočih podjetjih v občini. o Stanje OVE in URE v občini.

- Določene so bile prihodnje naloge: o Priprava manjkajočih podatkov o objektih, oskrbi z energijo o Priprava idej sanacij objektov v občini. o Priprava obstoječih študij in ostalih dokumentov povezanih z energetiko v občini Borovnica.

- Z občino je bilo usklajeno: o Okvirni izgled LEK-a. o Predlagani ukrepi na občinskih objektih. o Predlagani ukrepi za OVE in URE v občini. o Okvirni akcijski načrt občine za obdobje 2012 do 2022.

Do konca aprila 2012 je planirana zaključitev LEK-a Borovnica, ta bo nato potrjen na seji občine.

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 153

17.3. PRILOGA 3: Zbirne tabele

1. Končna raba energije v lokalni skupnosti leto LEK 2014 2016 2018 2020 [ktoe] 2011 1. Ogrevanje in hlajenje 2,867 2,752 2,652 2,503 2,408 2. Električna energija 1,788 1,716 1,654 1,561 1,502 3. Promet v skladu s členom 3(4)a 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000 4. Raba bruto končne energije 4,655 4,468 4,306 4,064 3,910

2. Ciljni deleži OVE za leto 2020, ocenjeni deleži OVE ter najnižji zahtevani deleži OVE za obdobje 2010-2020 za ogrevanje in hlajenje, električno energijo in promet [%] Leto LEK 2014 2016 2018 2020 OVE - Ogrevanje in hlajenje 15,2% 17,8% 19,9% 21,3% 22,5% OVE - Električna energija 1,9% 3,9% 8,3% 9,7% 11,1% OVE - Promet 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% Delež OVE 10,1% 12,5% 15,4% 16,8% 18,1% - iz mehanizma sodelovanja ------presežek za mehanizem sodelovanja - - - - -

S t r a n | 154 Lokalni energetski koncept občine Borovnica

3. Ocenjeni deleži obnovljivih virov energije v stavbah [%] Leto LEK 2014 2016 2018 2020 Stanovanjski sektor 22% 30% 32% 36% 38% Komercialni sektor 0% 5% 10% 12% 14% Javni sektor 0% 10% 10% 15% 20% Industrija 0% 0% 8% 10% 12% Skupaj 16% 18% 20% 23% 26%

4. Prihranki energije in zmanjšanje TGP

Ciljni učinki načrtovanih Kazalniki ukrepov do leta 2020

Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov 0,97 kt CO2

Prihranek končne energije 0,29 ktoe

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 155

5. Proizvodnja električne energije iz OVE v samoupravni lokalni skupnosti LEK 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020

MW GWh MW GWh MW GWh MW GWh MW GWh MW GWh MW GWh MW GWh MW GWh Hidroenergija 0,1 0,4 0,1 0,4 0,1 0,4 0,1 0,4 0,15 0,6 0,15 0,6 0,2 0,8 0,2 0,8 0,25 1

< 1 MW 0,1 0,4 0,1 0,4 0,1 0,4 0,1 0,4 0,15 0,6 0,15 0,6 0,2 0,8 0,2 0,8 0,25 1

1 MW – 10 MW 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

> 10 MW 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Geotermalna energija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Sončna energija 0 0 0,1 0,1 0,2 0,2 0,25 0,25 0,4 0,4 0,6 0,6 0,8 0,8 1 1 1,2 1,2

Fotovoltaika 0 0 0,1 0,1 0,2 0,2 0,25 0,25 0,4 0,4 0,6 0,6 0,8 0,8 1 1 1,2 1,2

Koncentrirana sočna energija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Vetrna energija 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Na kopnem 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Na morju 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Biomasa 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Bioplin 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Trdna 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Tekoča goriva 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ 0,1 0,4 0,2 0,5 0,3 0,6 0,35 0,65 0,55 1 0,75 1,2 1 1,6 1,2 1,8 1,45 2,2

Od tega SPTE 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

S t r a n | 156 Lokalni energetski koncept občine Borovnica

6. Tehnologije OVE za ogrevanje in hlajenje - ocena skupnega prispevka zavezujočim ciljem za leto 2020 in okvirne vrednosti za obdobje 2010–2020 [ktoe] Leto LEK 2014 2016 2018 2020 Geotermalna energija 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Sončna energija 0,01 0,02 0,03 0,04 0,05 Biomasa 0,21 0,23 0,25 0,46 0,47 Trdna 0,21 0,23 0,25 0,46 0,47 Bioplin 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Tekoča biogoriva 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Obnovljiva energija iz toplotnih črpalk 0,00 0,04 0,06 0,09 0,13 Aerotermalna 0,00 0,02 0,03 0,04 0,05 Geotermalna 0,00 0,02 0,03 0,05 0,08 Hidrotermalna 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 SKUPAJ 0,22 0,29 0,34 0,59 0,65 Daljinsko ogrevanje 0 0 0 0,25 0,25 V gospodinjstvih 0,22 0,29 0,34 0,34 0,4

Lokalni energetski koncept občine Borovnica S t r a n | 157