21. Maj 1970 (Št. 1052)
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Št. 21 (1052) Leto X X I NOVO MESTO, četrtek, 21. maja ^ K 1970 DOLENJSKI LIST
Napad na Lovrenc je že pripravljen
Prihodnji petek zvečer bodo za goreli pod Pohorjem prvi tabor ni ognji velike mladinske akoije »SVOBODNO POHORJE 70«. 3.000 mladih ljudi se bo v devetih par tizanskih brigadah in odredih z imeni zgodovinskih enot narodno osvobodilne vojske začelo v uskla jenih in tajnih pohodih premika ti proti Lovrencu na Pohorju, kjer se je utrdil moćan »sovražnik«, ki strahuje'1 vse področje Pohorja. V nedeljo, 31. maja zjutraj, bodo vse partizanske in teritorialne enote, ki jih bodo podprli letal stvo s padaloi in enote redne voj ske, napadle sovražno postojanko. Po bitki bo v Lovrencu velik mi ting, na katerem bo govoril pred sednik ZMJ Janez Kocjančič. Približno 200 dolenjskih tabor nikov, mladincev .n članov drugih Danes slavijo svoj praznik pripadniki jugoslo organizacij bo združenih v Dolenj skem odredu, ki bo s Prešernovo vanskega vojnega letalstva, z njimi vred pa tudi brigado in Lackovim odredom iz vsi naši narodi, ki dobro vedo, kako dragoceno vedel pohod čez naj lepši del Po je delo pogumnih čuvarjev svobodnega neba horja, v glavnem delu napada na nove Jugoslavije. Več o letalcih berite na 11. Lovrenc pa z zanimivo taktično nalogo ob podpori padalcev in vo strani današnje številke; pred praznikom smo jakov JLA prebil sovražnikovo jih obiskali, danes pa jinj hkrati z vsemi našimi bojno črto na najobčutljivejšem naročniki, bralci in sodelavci prisrčno voščimo delu. vse najboljše za 21. maj! — Na sliki: mehanik Dolenjski odrea bo odšel iz No Gaši M tirat pomaga pilotu Ivu pri pritrjevanju vega mesta v petek, 29. maja po poldne. Prvo noč bo prespal v padala pred vstopom v reaktivec. Vuzenici, drugo pa »na položaju« (Foto: S. Dokl) na visokogorski kmetiji, kjer bo spet miting ir. taborni ogenj. Sre čali se bodo stan in novi znanci, stari in »mladi partizani«, gosto ljubni domačini pa jim bodo od krili marsikatero skrivnost legen SPOMINSKA PLOŠČA IN RAZSTAVA Predsednik Tito se 21. aprila lam nu proslavi v Velenju darnih pohorskih gozdov. Povra podpisuje v knjigo pohoda pionirjem, ki ko šli po poti tek bo v nedeljo popoldne z avto XIV. divizije (Foto: M. MOŠKON) busi. Taborniki lahko dobe vse informacije pri svojih načelnikih, Raka: oddolžitev rojaku V življenju človeka je 78 let dolga doba: za voditelja mladinci pa pri predsednikih ak tivov. nekega ljudstva, ki si je moralo v revoluciji kovati svobodo V soboto so za stoletnico rojstva M. Humeka in v njej iskati luč napredka, to ni ne lahka ne kratka pot. Telovadni asi odkrili spominsko ploščo v rojstnem Gradišču Titov rojstni dan je hkrati tudi simbol naše mladosti, mla v Kočevju Gradišče vasica, vtisnje- I dosti naše mladine. Po vsem svetu ga poznajo kot modrega na med vinograde in gozd, j Jugoslovanska telovadna zveza Je streljaj oddaljena od Rake, voditelja - in vsi ljudje, ki želimo mir na svetu, mu iz srca zaupala TVD Partizanu Kočevje je rodila našemu narodu izvedbo prvenstvenega tekmovanja pomembnega sadjarja, čebe voščimo vse dobro za rojstni danh zveznega razreda v orodni telovad bi. Na tekmovanje bo prišlo nad larja, ustanovitelja sloven 40 telovadcev iz vse Jugoslavije, skega Sadjarskega društva med njimi tudi Cerar, Brodnik, in lista »slovenski sadjar* Vratič, Kcrsnič, Srot in drugi. Tek ter kasneje »Sadjair in vrt me, ki jih bodo sodili mednarod nar«, pisca pomembnih kme Večji poudarek zvezam z vzhodom ni sodniki, bodo 30. in 31. maja tijskih strokovnih del, usta v domu telesne kulture. Tekmo novitelja zveze jugoslovan vali bodo ■» obveznih in prostih Premajhno sodelovanje s sosednjo Hrvatsko pri gradnji cest vajah na vseh orodjih. Na podlagi skih čebelarskih društev itd. izida tega tekmovanja bo sestavlje — Martina Humeka. 15. maja je bila v Ko lo danih več pripomb. Tako vzhod — zahod. Opozorili so na jugoslovanska vrsta telovadcer Koliko cenijo to delo nje so nekateri menili, da je tudi na premajhno sodelova za svetovno prvenstvo, ki bo leto6 govi učenci in strokovni de čevju seja upravnega t Ljubljani. To zvezno tekmova dan prevelik poudarek cest nje pri načrtovanju cest ■ lavci v kmetijstvu ter do odbora medobčinskega nje bo tudi lep uvod ▼ proslavlja mačini, je pokazalo tudd slo- cestnega sklada Novo nim zvezam v smeri sever — sosednjo Hrvatsko. Pred- nje 60-letnice telesne kulture t mesto, na kateri so raz jug, premajhen pa v smeri (N adaljevanje n a 6. star.) Kočevju. A. A. (Nadaljevanje na 6. str.) pravljali o načrtu raz voja cestnega omrežja Slovenije, o novem za konu o cestah in o ne JANEZ KRAMARIČ katerih obveznostih te ga cestnega sklada. Se je so se udeležili tudi Povabljen k Titu predstavniki cestnega Znani kulturni in družbeno sklada Slovenije, izvrš politični delavec Janez Kra nega sveta hi občin iz marič iz Črnomlja bo e 13- tega območja. člansko slovensko delegacijo obiskal za rojstni dan preit Na načrt razvoja cestnega sednika Tita t Beogradu. To omrežja in hitrih cest v Slo variš Kramar 15 bo tako v ime veniji, lei ga je izdelal re nu prebivalstva vse Bele kra publiki cestni sklad, je bi jine in širše Dolenjske izroči# maršalu naš* Iskrena voščila. Pred odhodom nam je oblju bil, da bo vtla* in podrobno- sti z obiska posredoval bral cem našega lista. OD 21. DO Sl. MAJA VRATA Nekako 22. in 23. in okrog 30. maja lepo vre OKNA me. V ostalem nestalno POLKNA s pogostimi padavinami inles in nevihtami, obenem o- NA hladitev. Dr. V. M. (Foto: M. Legan) ribnica KREDIT tedenski mozaik Obdavčenje kmetov Po katastrskem ali po dejanskem dohodku Nekateri politični opazoval ci v Kairu menijo, da je eden posestva? - Pri obeh oblikah davka se lahko izmed razlogov, da je Naser pojavijo slabosti - Prispevki kmetov v občinski preosnoval vlado ZAJi, ta, da in republiški proračun naj se ne bi zvečali je preutrujen. Med drugim navajajo kot dokaz tudi to, V razpravah o družbe mo, da bodo tudi občine da nekaj sto političnih jetni nih prispevkih kmetov — lahko upoštevale take kov, ki so jih pomilostili, še kmetje jim pravijo davki, predloge. ni prišlo iz zapora, ker je Na ker vse izterjujejo občin Več pomislekov je o ser baje preutrujen, da bi ski organi — sta pereči predlogu, da bi uvedli pri podpisal pomilostitveni akt predvsem dve vprašanji: spevke kmetovalcev po de ... Nacionalna garda je pred nekaj dnevi ubila štiri študen višina takih prispevkov in janskih dohodkih in opu te na univerzi Kent, šest črn kako jih določati. stili sedanje obračunava cev v Georgiji in dva v Jack Zastopniki izvršnega sve nje po katastrskem dohod sonu. Tisti v ZDA, ki so za ta republiške skupščine so ku. Mnenja so sicer delje »red in zakon«, trdijo, da so na več razpravah o teh na. Nekateri upravičeno vsega krive žrtve... Pričaku vprašanjih menili, da se trdijo, da je prispevek od jejo, da bodo do konca leta prispevki kmetov v občin kmetijske dejavnosti tre obnovili telefonske zveze med ski in republiški proračun ba odmerjati od ustvarje vzhodnim in zahodnim Berli ne bi zviševali. Od zveča nega dohodka — od dela, nom. Te zveze so bile preki njene 27. maja 1952, ko je nih dohodkov, ki jih je ne od lastnine. Druga pa vzhodnonemško poštno mini treba v kmetijstvu zvi trdijo, da bi se taki pri strstvo prekinilo 75 telefon šati z večjo proizvodnjo, spevki lahko spremenili v naj bi se stekalo več sred davek na podjetnost. Po ZNAMENJE ODPORA — Trije črnski študentje pred državno univerzo v Jacksonu skih kablov, če se bo ta na (zvezna država Mississippi) dvigajo pesti, kakor to delajo »Crni panterji«,.v znak predek nadaljeval, se bodo stev za zdravstveno in sta leg tega opozarjajo, da bi rostno zavarovanje kme protesta proti nasilju nacionalne garde, ki je ubila dva črna študenta. Na razbitem prebivalci vzhodnega in za bilo težko ugotavljati de okenskem steklu nad tremi študenti so vidni sledovi krogel. hodnega Berlina celo še obi tov. Večji dohodki kmeto janske dohodke kmetov. . Telefoto: UPI skovali — čez dvajset le t..’. valcev naj bi pospešili Kdor bo prijavil vse do Pred kratkim je mlado in za uvedbo pokojninskega za hodke, bo prispeval za čarji ne plačujejo družbe peljivo dekle v dolgih hlačah varovanja in njegovo vzdr skupne potrebe več, kdor nih prispevkov od veliko stalo na pločniku v Washing- ževanje. tedenski zunanjepolitični pregled tonu. Ob njej se je ustavil av jih bo nekaj prikril, pa sti svojih lokalov, ampak to in voznik je vprašal dek Take napovedi so za manj. od ustvarjenega dohodka. le, če bi se peljala z njim. kmetovalce ugodne. Upaj- Za obe trditvi je dovolj Tudi zasebni obrtniki ne Tik pred drugim sestankom hodnonemškemu predsedniku »Ne,« mu je odgovorila. Toda dokazov. Zato je toliko te plačujejo prispevkov od med zahodnonemškim kanc dr. Heinemannu. voznik se ni dal .ugnati. Re že določiti pravično odme opreme, ki jo imajo v svo lerjem Brandtom in predsed Gospodarski krogi so celo nikom vzhodnonemške vlade kel je, da ima dovolj denarja, ro prispevkov iz kmetij jih delavnicah, temveč od prepričani, da Stoph ne bo »čemu?« ga je vprašalo dekle. TELEGRAMI Stophom je predsednik dr. trenutno nepopustljivo vztra LONDON — Britanski premier stva za družbene potrebe. dohodka, ki ga ustvarijo s žavnega sveta Nemške DR jal pri »de jure« priznanju Ko je voznik povedal, kaj ho H. Wilson je naposled končal nego Starec ima veliko pose svojim delom. Zakaj bd to če, je dekle potegnilo iz žepa tovost v britanskih političnih kro Walter Ulbricht nepričakova NDR, ker bi s takim prizna stvo. Ker je sam, ga ne rej za kmete veljalo dru no odpotoval v Moskvo. In policijsko legitimacijo in ga gih in uradno sporočil, da bodo njem NDR postala tudi urad splošne parlamentarne volitve 18. more obdelovati. Pomagati gačno pravilo? medtem ko se je v Kremlju no »tuja« država in bi izgu. aretiralo zaradi nagovarjanja junija letos. Zadnje volitve so bi k prostituciji... Ameriški se le marca 1966. mu noče nihče, ruti pre Predlagano obdavčenje pogovarjal s prvim sekretar bila številne trgovinske in go jem KPSZ Brežnjevim, se je spodarske ugodnosti, ki jih nator Scott je vstal v senatu PARIZ — Sevemovletnamski pred vzeti posestva. Ali naj pla po dejanskem dohodku bi stavnik na pariških pogajanjih o čuje prispevke od velikosti bilo dobro predvsem za Brandtov odposlanec v Mo zdaj uživa predvsem zaradi in prosil za besedo. Ko jo je Vietnamu je zagrozil, da se uteg skvi, dr. Egon Bahr, pogo liberaliziranega izvoza v ZRN. dobil, je na kratko dejal: »Nič nejo pogajanja končati, če bodo posestva ali od svojega do take lastnike kmetij, ki varjal s sovjetskim zunanjim ZRN je članica Evropske go ZDA bombardirale Severni Viet nimam povedati. Mislim, da hodka? Zasebni gostilni- zaradi starosti ali bolezni ministrom Gromikom. spodarske skupnosti, s katero v tem hipu Amerika najbolj nam. SAARBRUCKEN — Na kongre ne morejo posestev ustrez Pogovori so potemtakem NDR trguje preko ZRN. potrebuje trenutek molka.« su zahodnonemške socialno demo no obdelovati. postali pravilo v Evropi ne Vsekakor se pogovori na . . . Brazilski pravosodni mini kratske stranke je bil za predsed nika stranke izvoljen Willy Brandt Pomisleki proti temu so glede na vse, kar se dogaja v daljujejo. Toda glavno gonil ster Buzaid je zanikal ne sa s 318 glasovi izmed 331 možnih. Večja proizvodnja Indokini in na Srednjem no silo za te pogovore je tre- mo to, da v brazilskih zapo manj prepričljivi. Vzlic te MOSKVA — Armadni general obutve mu jih ne smemo podce vzhodu. Nenadni Ulbrichtov rih mučijo politične zaporni Štemenko poveljnik štaba sil var obisk v Moskvi spravljajo v ke, ampak tudi to, da so v šavskega pakta, je ob 15. obletni Letos nameravajo v državi njevati. Obdavčitev po de zvezo s sestankom Brandt* Braziliji sploh politični zapor ci pakta potrdil, da Albanija ni janskih dohodkih kmetov več članica te vojaške zveze. povečati proizvodnjo obutve Stoph v Kasselu v četrtek 21. niki. Ko so tuji dopisniki ho bo moči uresničiti le ta maja. To pot je sestanek na KJOBENHAVN — Danski socio predvidoma na 33 milijonov teli na lastne oči videti, ali log Wolff je opozoril dansko vla krat, ko prispevki v občin zahodnoncmškem ozemlju, do, da skandinavskim državam parov čevljev, kar bo pribl. Kassel je to res, je minister dejal, ski in republiški proračun medtem ko je bil erfurtski se da ne more dovoliti obiska v grozi nevarnost, da se bo v njih čedalje bolj zbirala mafija. 6,4% več kot Je znašala lanska ne bodo tako visoki, da bi stanek pred dvema mesece zaporih, ker bi to kršilo bra ma, 19. marca 1979, na vzhod BUKAREŠTA — Severno Romu proizvodnja. Doslej je doma kmete odvračali od zveče- ba iskati predvsem v Moskvi zilsko suverenost. ...Z an im a nijo so prizadejale katastrofalne vanja proizvodnje. Utaje nonemškem ozemlju. nje za pornografsko literatu povodnji, kakršnih ne pomnijo ča obutvena industrija proda, Tik pred kasselskim sestan- in Bonnu. Očitno je v intere ro in filme je na Danskem nad sto let, je dejal šef romunske la na domačem trgu pribl. dohodkov pa bi morale od kom je vzbudil pozornost do su Moskve, da se še naprej partije Ceausescu po vrnitvi iz dvo skoraj popolnoma splahnelo, 20 milijonov parov obutve, krivati inšpekcije, ki bi jih godek, ki je močno razburil sporazumeva z Bonnom. Prav dnevnega potovanja po poplavlje tako je za nadaljevanje po odkar je danski parlament nih območjih. na kar vpliva tudi velik uvoz bilo treba okrepiti. Sicer duhove v vzhodnem Berlinu. dovolil »prosto trgovino« s MOSKVA — Moskovski tisk pi pa to ne bi bilo nič bolj Svetovna zdravstvena organi govorov z Bonnom zaintere še, da je Sovjetsko republiko Da-- čevljev: samo v zadnjih 3 zacija je na zasedanju v Že sirana Varšava. Pred nekaj tem »blagom«. Očitno sadež, gestan v noči med 14. in 15. ma zapleteno kot pri ugotav ki ni prepovedan, tudi ne diši jem prizadejal potres med sedmo letih smo povečali uvoz obut nevi za leto dni odložila spre dnevi je govoril prvi sekretar ljanju dohodkov zasebnih PZDP Vladislav Gomulka. Ob več. Pač pa napreduje danski in osmo stopnjo. Podrobnosti o ve od 350.000 parov na 3 mili jem NDR v članstvo te agen. številu žrtev niso objavili, domne obrtnikov. izvoz cije OZN. Berlin je obtožil najbolj zanimivem vprašanju ... vajo pa, da je škoda znatna. jone parov. Jože Petek Bonn, da je preprečil spre — Odrl in Nisi — je nekoliko jem NDR v svetovno zdravst presenetil javnost, ko je de veno organizacijo. V Bonnu jal, da stališči Varšave in 1 tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled pa trdijo, da bi NDR lahko Bonna do priznanja meje na že prej sodelovala pri delu te Odri in Nisi danes nista niti organizacije,^ ko bi bila pred več tako daleč vsaksebi. Ta- ■ SMERNICE ZA SREDNJE ■ NASEDLI SO ŠUŠLJANJU O ■ MANJ GOVEDI, VEĆ PRAŠI dvema letoma privolila v bon ka izjava iz ust Vladislava ROČNI PLAN — Zvezna skupščina RAZVREDNOTENJU DINARJA — V ČEV — Od leta 1967 do marca letos ski predlog o skupni delega Gomulke bi bila pred letom je prejšnjo sredo sprejela smerni petek so se pred ljubljanskimi ban se je v naši državi zmanjšalo šte ciji. (ZRN je že od prej čla- dni še nepojmljiva. ce za sestavo srednjeročnega druž kama pojavili dolgi repi ljudi, ki so vilo govedi od 5,710.000 na 5,038.000, nica svetovne zdravstvene or V ZDA se še ni 'poleglo benega plana razvoja Jugoslavije pohiteli dvigniti devize na svoje pot število ovac pa od 10,329.000 na ganizacije.) razburjenje zaradi študentov v naslednjih petih tetah. To pa ne liste. Nasedli so šušljanju iz 8,974.000. število prašičev pa se je V Bonnu so kljub temu na univerzi Kent — dveh fan je šele prvi ded sestavljanja sred »dobro obveščenih« virov, ki so na povečalo od 5,094.000 v lanski jeseni prepričani, da ta »praska« ne tov in dveh deklet —, ki so njeročnega plana. Do konca juni migovali, češ da bo dinar prihodnje na 5,565.000 sredi letošnjega marca, bo resneje ogrozila sestanka jih pokosile krogle nacional ja bo treba poiskati ustrezne re dni razvrednoten in da bo treba število perutnine pa še je v istem v Kasselu. Vse kaže — piše ne garde, ko je iz Auguste v šitve nekaterih zelo pomembnih si po novem tečaju plačati dolar po času povečalo od 37 na 41 milijo »Frankfurter Rundschau« — državi Georgija prišla novica, stemskih vprašanj, ki so še odprta. nov. da se NDR pripravlja na dol da je nacionalna garda ustre go obdobje pogovorov in po lila dva črnca. Vse to je po Med temi vprašanji so zlasti finan V zadnjem času smo zaradi po gajanj. Po mnenju časopisa vezano s protestom proti Ni- ciranje družbenopolitičnih skupno manjkanja mesa uvozili 5000 ton tudi ni izključeno, da bo Wil- xonovi politiki v Indokini. Za sti, zunanjetrgovinski in devizni re Sistemska vprašanja mesa za predelavo in 14.000 ton 11 Stoph v Kasselu privolil v zdaj jc težko reči, kdo je za žim, razširjena reprodukcija, banč mesa za turistične kraje. ' ustanovitev stalne delovne Nixona bolj nevaren: ali mla ni in kreditni sistem ter funkcio še čakajo odgovore ■ LETALSKA RAZSTAVA NA komisije, če bi bil Brandt dina oziroma študenti — ali niranje in financiranje sklada za BRNIKU — Na letališču Brnik pri pripravljen vključiti v dnevni kongres (parlament), številni ra/.voj manj razvitih republik in Kranju bo od 21. do 26. maja, vsak red pogajanj tudi elemente senatorji - trdijo, da si je pokrajin. Od ureditve teh vpra dan od 9. do 19. ure, velika razstava osnutka meddržavne pogodbe predsednik Nixon prisvojil šanj, ki je zaupano komisiji za re 16 in 19 din. Seveda se te »strogo vojnega in civilnega letalstva. Vsak med obema Nemčijama. Ta med drugim pravico, ki gre vizijo in kodifikacijo zvezne zako zaupne novice« niso uresničile in dan bodo nastopali tudi športni pa osnutek je bil vsebovan v pi kongresu, pravico odločanja o nodaje, bo predvsem odvisno ures dolar še vedno stane 12,50 din. dalci, akrobatska skupina domačih smu Walterja Ulbrichta za- vojni in miru. Težava je v ničevanje ciljev, določenih s sred tem, da se ZDA uradno v ■ PROTESTI ZOPER AGRESI reakcijskih letal Galeb in nadzvoč NEW DELHI _ V Indiji je že njeročnim planom. na letala. Najboljše učence sloven Južnem Vietiamu in Kambod JO — Po vsej državi so bila prej pritisnila huda vročina. V zveznih ži sploh ne vojskujejo. »U- ■ PREDSEDNIK TITO ODPRL šnji teden protestna zborovanja, na skih šol pa bo letalsko podjetje državah srednje Indije imajo 43 Inex Adria prevažalo z Brnika do do 45 stopinj celzija. V Ahmeda- radno« samo »pomagajo« za SVETOVNO PRVENSTVO V KO katerih so naša delovni ljudje naj badu so namerili najvišlo tempe veznikom. ŠARKI — V soboto popoldne je Kvarnerj a in nazaj. raturo v zadnjih 50 letih — 47,5 odločneje „obsodili ameriški vdor- v stopinje. V državi Bihar pa je ma Senat ima na voljo učinko predsednik Tito odprl 16. svetovno Kambodžo, stopnjevanje vojne v In ■ SPET DRAŽJE ZAVAROVA lo pozneje dosegla temperatura vito orožje: lahko odreče fi prvenstvo v košarki v ljubljanski dokini in izraelsko agresijo na arab NJE? — Upravni odbor združenja kar 50 stopinj. nančna sredstva za nadaljnje , hali Tivoli. V soboto dopoldne pa ske države. Podobno zborovanje so zavarovalnih zavodov Jugoslavije je WASHINGTON — Ameriški vo jaški strokovnjaki trdijo, da Je vojskovanje v Indokini. Do je predsednik Tito sprejel na Brdu v četrtek priredili tudi ljubljanski ugotovil, da se rezerve zavarovalnic zdaj v ŽAR že sto sovjetskih pilo slej si tega ni upal storiti iz pri Kranju delegacijo mesta Ptuj, študentje, ki so ob tej priliki izra spet zmanjšujejo in da bi bilo/tre* tov, ki pilotiarajo sovjetska voja bojazni, da ga ne hi obtožili, ki mu je kot svojemu častnemu zili mnenje, da je bilo reagiranje ba ponovno povečati zavarovalne ška, letala. / SAPI — Thor Heyerdahl, Junnk da pušča »ameriške fante na meščanu izročila zlato plaketo. Po naše družbe ob omenjenih dogod tarife. To velja za zavarovanje po ekspedicije Kontikl, Je s papiruso cedilu«. Toda če bo Nixono- leg ptujske delegacije je sprejel tu kih preveč mlačno. Hkrati so pred sevkov, živine in motornih vozil. vo ladjico RA II odplul lz Maroka va politika postala še bolj ne di Člane slovenske ekspedicije na lagali, naj bi naša vlada prekinila Tako naj bi tarife za zavarovanje na pot čez Atlantik. Prvi poskus priljubljena. sl bodo senator, preplutl AtlanUk v papirusovi lad Himalajo, ki so lani osvojili vrho diplomatske odnose z grško polkov- osebnih avtomobilov povečali za 51 jici se mu Je Izjalovil, ko se mu .ti morda upali storiti tudi ta va Anapurna II. in IV. niško vlado. odstotkov. je ladjica potopila sredi oceana. korak. 2 DOLENJSKI U S T * TEDNIK * VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! V Stefan Zweig:Zvveig: V marcu še skok cen v trgovini ZAPEČATENI na debelo V primerjavi z letošnjim fe bruarjem je trgovina na de. VLAK belo marca povečala cene za J1 LENIN - 9. aprila 1917 0,2%, če pa jih prim erjam o s stanjem v lanskem marcu, so bile višje kar za 5,7%. V le. Njihov prihod na kolodvor ni zbudil nikakršne tošnjem prvem tromesečju so pozornosti. Niso prišli ne časnikarji, ne fotografi. bile povprečne cene v trgovi Kdo pa pozna v Švici tega gospoda Uljanova, ki si ni na debelo v Sloveniji za je v pomečkanem klobuku, ponošenem suknjiču in 7,5% višje kot lani v takem težkih gojzericah, med skupino moških in žensk, času. živilske izdelke je trgo otovorjenih s kovčki in košarami, molče podskal vina na debelo marca podra- prostor v vlaku. Vsi ti ljudje okrog njega niso prav žila za 0,2%, tekstilne izdelke nič drugačni na pogled, kot nešteti -drugi izseljenci za 0,1%, gradbeni m aterial za iz Jugoslavije, Malorusije, Romunije, ki v Ziirichu 0,6% te r pisarniške in šolske pogosto sedijo na svojih kovčkih in počivajo nekaj potrebščine za 0,2%. Enake ur prej, preden jih pošljejo na francosko morje in cene so obdržala goriva in naprej v prekomorske dežele, švicarska delavska maziva, usnje in gume, go- stranka, ki tega potovanja ne odobrava, ni poslala spodinjske potrebščine ter svojega zastopnika. Prišlo je le nekaj Rusov, ki so umetna gnojila. potnikom prinesli malo hrane in da po njih pošljejo pozdrave v domovino. In prišlo je tudi nekaj takih, Na 100 družin: ki so še v zadnjem trenutku poskušali pregovoriti 45 hranilnih knjižic Lenina, da naj ne gre na to »nesmiselno in zločinsko pot«. Toda odločitev je bila nepreklicna. Ob treh in v Sloveniji deset minut je dal sprevodnik znamenje za odhod. Najnovejši podatki o varče Vlak je tako odpeljal proti Gottmandingenu, nemški vanju v Jugoslaviji kažejo, obmejni postaji. Tri in deset minut! Od tega tre V POČASTITEV 25. OBLETNICE OSVOBODITVE IN ZMAGE NAD FAŠIZMOM da naši ljudje še naprej na nutka je svetovna ura ubrala drugačen tek. je bila 9. maja v Beogradu velika vojaška parada. V njej so sodelovale enote JLA črtno varčujejo in da je var Milijoni ubijalskih krogetl je bilo izstreljenih v in teritorialne obrambe. Razen vrhovnega komandanta oboroženih sil SFRJ mar čevalcev vedno več. V Make svetovni vojni, naj večjih, najmočnejših in najdlje šala Josipa Broza-Tita si je parado ogledal tudi predsednik republike Zambije doniji pride zdaj na 100 dru letečih projektilov, ki so jih izumili inženirji. Toda dr. Keneth Kaunda. — Na sliki: najsodobnejše rakete zemlja—zrak so bile v pa žin že 48 hranilnih knjižic, noben izstrelek ni poletel tako daleč in tako odločno radi v ešalonu motoriziranih enot. (Foto: Tanjug) v Sloveniji pa na 100 družin vplival na usodo nove zgodovine kakor ta vlak, ki 45 hranilnih knjižic. Na Koso je bil nabit z najnevarnejšimi, najodiočnejšimd revo vem se varčevanje še ni raz vilo kaj prida, saj ima tam lucionarji stoletja, ob tej uri zdrvel od švicarske O RAZVOJU KMETIJSTVA IN SAMOUPRAVNIH ODNOSOV NA VASI (8) meje skozi vso Nemčijo, da bi prišel v Petrograd in komaj 6 odst. družin svoje tamkaj zrušil red dotedanjega časa. hranilne knjižice. Med varče- V Gottmandingenu je stal na tiru ta edinstveni valci-delavci varčuje zdaj vsak projekil, vagon drugega in tretjega razreda, v Tudi kmet je vendar naš človek tretji delavec, med kmeti pa katerem so se ženske usedle v drugi razred, moški vsak deseti prebivalec. pa v tretjega. S kredo zarisana črta na tleh je ločila kot nevtralno cono področje ruske oblasti od od Preživeli pogledi vse manj ovirajo spoznanje, da kmeta ni mogoče Še ena zanimiva delka dveh ofioirjev, ki sta spremljala ta transport izvzeti iz samoupravnega organiziranja - Predlog za kmečke sekcije primerjava živega ekrazita. Po podatkih zvezne--' za Vlak je brez nezgode drvel skozi noč. Le v dolgoročno usmeritev, bodo V vrsti prispevkov o kmetijstvu, ki smo jih v voda za statistiko so se lani prispevala še do'večjega po Frankfurtu so nenadoma pritekli nemška vojaki, ko nadaljevanjih objavila na tej strani in katerih pod povečale cene industrijskih so slišali, da se peljejo ruski revolucionarji. Ob litičnega delovanja in sode laga so bile teze CK ZKS, smo skušali preprosto proizvodov v primerjavi s lovanja kmetovalcev zlasti za drugi priložnosti je bil zavrnjen poskus nemških razmotati poglavitna vprašanja nadaljnjega razvoja stanjem v 1968 za 3 ods.. ži to, ker jih oblikujemo javno, socialdemokratov, ki so hoteli govoriti s potniki. našega kmetijstva. Republiška konferenca ZKS bo, vilskih proizvodov za 5 odst., Lenin je dobro vedel, kakšen sum bi padel nanj, če kot je znano, na posebni seji v juniju dokončno ob v duhu družbene reforme, bi na nemških tleh spregovoril eno samo besedo s dragocenih spoznanj in izku kmetijskih pridelkov v celoti likovala izredno pomembna stališča in sklepe, zato je za 10 odšt., cene goveje ži kakim Nemcem. Na švedskem so jih slovesno po šenj iz bližnje preteklosti. v ta namen dala v javno razpravo teze o razvoju vine za 16 odst, prašičev za zdravili. Lačni potniki so planili k mizi s švedskim kmetijstva in samoupravnih odnosov na vasi, o ka V Socialistični zvezi delov 30 odst., perutnine in jajc zajtrkom: »smorgas« se jim je zazdel prav never terih te dni že razpravljajo v občinskih in medob nega ljudstva so se v mnogih za 8 od»t., mleka in mlečnih jetno čudo. Potem je Lenin moral privoliti, da so činskih družbenopolitičnih organizacijah. krajih že uveljavile kmetij proizvodov za 4 odst., svežih mu namesto njegovih težkih gojzeric kupili nove ske sekcije, v katerih sodelu Naj v zadnjem prispevku spremembe kot odnos do za rib za 5 odst. in cene povrt- čevlje in nekaj obleke. Nazadnje so prispeli na rusko jejo kmetje, predstavniki nin za 12 odstotkov. mejq. zapišemo še nekaj misli o na sebnega kmeta, lastnika ze kmetijskih organizacij in dru Značilno je , kaj je Lenin najprej naredil na logah družbeno-političnih or mlje. V NOB in v času po gi. Prav nič nas ne bi smelo ruskih tleh: ni gledal posameznih ljudi, temveč se ganizacij in političnem delo vojne graditve je Zveza ko biti strah ustanavljati tudi Lanskoletni promet je vrgel na časopise, štirinajst let nd bil v Rusiji, vanju na vasi. Brez te ak munistov znala pritegniti kmečke sekcije, v katerih bi v gostinstvu ni videl dežele, ne zastave, ne vojaške uniforme. tivnosti ni mogoče pričako kmete, čeravno so bili ta delovali kmetje sami. SZDL vati, da se bodo razmere, v kratni časi najhujši in je bi Za 19 odst. se je lani pove je vendar organizacija, v ka čal v celoti (nominalno) pro katerih sedaj deluje kme lo treba kmetu mnogo več teri se usklajujejo različni tijstvo, izboljšale, brez njih jemati kot dajati. met v gostinstvu SFRJ, re interesi ’ posameznih skupin. alno pa za 11 odst. V primor ne bo učinkovitega usmer Nemalo kmetovalcev je svoj Kmečke sekcije bi bilo ko janja razvoja kmetijstva. skih mestih se je promet odnos spremenilo v času pri ristno povezoyati tudi v re povečal za 28 odst., za prav Malokatero sistemsko vpra silnega podružbljanja zem publiškem merilu. Tudi kmet toliko pa tudi v zdraviliščih; šanje je v naši povojni zgo je vendar naš človek in ne lje. V tem času se je število za 16 odst. je bil večji v glav dovini doživljalo tolikšne kmetoval anov ZK skrčilo na moremo ga izvzemati iz sa nih mestih republik, v alp moupravnega organiziranja, s neznatno število, ki nikakor skih krajih pa aa 17 odst., ni v skladu z razmerjem slo pomočjo katerega bi se lahko medtem ko so zabeležili v jev prebivalstva, nad tem bolj organizirano loteval eko drugih turističnih krajih za nomskih, socialnih, kulturnih 50 milijonov za dejstvom pa se je treba za 19 odst., v neturističnrh kra misliti. in političnih vprašanj. nakup drobne kme jih pa za 14 odst. večji pro V letih po uvedbi gospodar Inž. M. LEGAN met v gostinstvu. tijske mehanizacije ske in družbene reforme s« Za uvoz blaga osebne po se te stvari začele močno iz- trošnje za 1970 je zvezni iz preminjati. Kmet je začutil vršni svet določil znesek 437,5 drugačen odnos, spoznaval je, Kmetijski nasveti Vladimir Iijič Lenin med poskusi s prvim sovjetskim milijona dinarjev. Med dru da je družbi potreben in da električnim plugom na posestvu Moskovskega višje gim je v tem znesku določe nihče ne streže po njegovi ga zootehničnega instituta — 22. oktobra 1921 nih 50 milijonov dinarjev za zemlji, na katerd je tako tes nakup drobne kmetijske me no navezan, če ne bi nastale gospodarske težave, katerih Proti plevelu v vrtninah ; Toda ta jekleni ideolog ni bruhnil v jok kakor drugi, hanizacije. Od tega bodo do bile polovico deviz delovne vzrok sta bili predvsem ome Prejeli smo prošnjo kmetovalca, v kateri sprašuje za na ni objemal osuple vojake, ki niso slutili ničesar, jene možnosti in nepriprav svet, kako bi odpravil nadležen plevel v korenju. Kar pre kakor so jih objemale ženske. Najprej časopis, Pravi organizacije, ki proizvajajo drobno kmetijsko mehaniza ljenost na obdobje krize, bi cej kmetovalcev že zna uporabljati kemične pripravke (her do, da vidi, ali ta časopis, njegov časopis, dovolj bil položaj na vasi mnogo bicide) za zatiranje plevelnih rastlin v žitu. naj tokrat za krepko podpira mednarodno stališče. cijo v kooperaciji s tujimi proizvajalci, polovico pa tr ugodnejši. pišemo nekaj ugotovitev o uničevanju plevela v vrtninah, Jezno ga zmečka. Ne, ne podpira ga dovolj kam or šteje tudii korenje. krepko, še zmeraj čenča o domovini, o patriotizmu, govske organizacije, ki tako Stališča Zveze komunistov, še zmeraj je premalo revolucionaren v njegovem opremo za stroje uvažajo, ki bodo predstavljala jasno ■ Že spočetka velja opozoriti, da je kemično uničeva smislu, ćuti, kako je prišel v skrajnem času, da nje plevela v žitih enostavnejše zategadelj, ker spadajo žita obrne krmilo in da potisne svojo življenjsko idejo v rastlinsko vrsto trav in s tem med cnokaličnice, večina naprej, proti zmagi. Ah pa bo to lahko storil? Zad žitnih plevelov pa med dvokaličnice. Lastnost »strupov«, ki nji nemir, zadnja bojazen. Ga ne bo dal Miljukov jih strokovno imenujemo selektivni herbicidi, pa je v tem, takoj aretirati v Petrogradu, kot se je tedaj mesto da drugače učinkujejo na dvokaličnice kot na enokaličnice. še imenovalo, vendar ne za dolgo. Prijatelja, ki sta Vrtnine pa so dvokaličnice tako kot večina plevelov. Za rou prišla naproti, Kamenjev in Stalin, se nekam radi tega je kemično uničevanje plevela v vrtninah težja čudno in skrivnostno smehljata v temnem oddelku in bolj zahtevno. Pojedelec mora biti aaradi tega še posebno tretjega razreda, ki ga slabo osvetluje dogorevajoča previden in mora dosledno upoštevati napotke za uporabo. sveča. Ne odgovarjata mu, ali pa mu nočeta. Da bodo pripravki bolje učinkovali, jih moramo uporabljati Toda nepopisen je odgovor, ki mu ga daje stvar pred vznikom plevela na vlažni zemlji, če škropimo po nost. Ko je vlak zapeljal na Finsko postajo, je bil vzniku, pa potrebujejo vsaj nekaj ur lepega vremena. velikanski trg pred njo poln desettisočev delavcev ■ Za zatiranje plevela v korenju priporoča Kmetijski častnih straž vseh vrst orožja. Vsi so čakali človeka, institut pripravek gesagard ali afaion ali linuron ali teno- ki se vrača iz izgnanstva, iz grl grmi Internacionala. ran ali reglon. Kot vemo že iz izkušenj s krompirjem, de In ko je Vladimir Iljič Uljanov prišel s postaje, luje gesagard le na mlajši plevel. Za zatiranje plevela v niz takoj so tega človeka, ki je še predvčerajšnjim sta kem fižolu priporočajo gesagard, malo bolj razredčen kot noval pri skromnem čevljarju, pograbile stotine rok običajno. Za hektar veliko njivo ne smerno porabiti več kot in ga dvignile na oklopni avtomobil. Vanj so se 2 kg gesagarda. Priporočajo tudi reglon, ki je sicer znan usmerili žarometi s hiš in s trdnjave, on pa je z pripravek za uničevanje cime krompirja razen njega pa oklopnega avtomobila prvič spregovoril ljudstvu. — Dinar vam je padel, tovariš Mitja ... svetujejo še patoran in gramokson. Ulice so se stresle in hitro se je začelo tistih »deset — Vem, vem! Za uničevanje plevela v kumarah je dober pripravek dni, ki so stresli svet«. Granata je udarila in zrušila (Karikatura iz JEŽA) alanap, v zelju gesagard in gramokson, v peteršilju in ze staro cesarstvo, zdrobila stari svet. leni linuron in afaion, v čebuli pa gesagard. INŽ. M. L. (Konec) DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK rea/r četrtek 60.000 izvodov! 3 pride, da bi naravo kakorkoli posi Če se je treba torej spet za kaj ljevali! Samo darujejo tjo in ne- boriti, se bomo seve borili. Vrste omadeževano predstavljajo rekam ne bodo redke. občudovalcev. Tri sto let SLAVE Valvasorjeve Slovenci smo pri njih celo zelo vojvodine Kranjske je vsaj tudi tri Cerkniško jezero- v časteh kot varuhi naših naravnih sto let SLAVE CER K N IŠK EG A JE lepot. Spominjam se, da je nedav ZERA. Pisec je temu »najčudovitej no Drago Kralj, morda naš najbolj šemu in najnenavadnejšemu čude- naši znanstveniki in naši ljudje ga bodo branili, da bo ši časopisni svetovalec, kje naj išče su v deželi Kranjski« posvetil ob ostalo to, kar je - Zavarujmo delo narave, ki je nasta mo nedotaknjeno lepoto in z njo sežno poglavje. Ker smo morda v m ir in ubranost, zapisal besede ne nem im i dobi, ki jo živimo, posve jalo stotisočletja pred nami, nam in zanamcem v po kega domačina z morja, ki je tožil čali več pozornosti drugim dobri nos, oddih in razvedrilo! o brezobzirnosti obalne industrije nam, pozabili pa enkratna čuda na in turizma: »Vi Slovenci tega ne bi rave in se komaj navduševali zanje, dovolili. Kako ste se postavili za ko smo zahrepeneli po daljni azij svoj Bohinj!« ski Himalaji in njenih nevarnih vr Nedavno tega se je v predaval in njeni kratkovidnosti spet — zdaj In smo se tudi za Sočo in njeno hovih, spregledali pa to, kar ima nici na ljubljanski filozofski fakul okrog Cerkniškega jezera — strniti dolino, čeprav je tudi gospodarstvo mo pred nosom nič manj enkratne teti zbralo toliko občinstva, da je ob znanstvenikih tudi tisti krog kul obetalo nemajhne koristi. Prelili ga, sledimo botaniku prof. dr. Mak presenetilo celo prireditelja Priro turnih Slovencev, ki jih goli turi smo kljub temu dosti tiskarskega su Wrabru, ki je ob tej priložnosti doslovno društvo Slovenije. Tak od stični iztržek ne preslepi, da bi zanj črnila — in uspeli. svetoval, naj okrog Cerkniškega je nepremišljeno žrtvovali lepote in zera odpremo možnost kulturnemu ziv je imela tudi med širšim občin Tako smo obvarovali naš gorski stvom in ne le med strokovnjaki znamenitosti, ki jih je narava ust in znanstvenemu turizmu. In Cerk svet in njegove bistre vode. skromna vest v časopisih, da pri varjala tisočletja. nica naj postane njegovo središče. Se žive tudi nekateri, tistih, ki Dvoumiti pravzaprav ni kaj in rejajo predavanje o zanimivostih Ob sedanji zaskrbljenosti za Cerk so se dolgo — kar lep kos svojega ne bi smeli. Cerkniškega jezera. niško jezero, ki nam ga je narava življenja — trudili, da imamo zdaj Jezero, ki je zdaj v nevarnosti, Pozdravu referenta za predava podarila kot izjemnost svojega ti Triglavski narodni park. Kot ob da bomo morali braniti njegove nja geologa Dušana Novaka je sle sočletnega oblikovanja, »turistični njem, pravijo poznavalci, se je tu bistvene lastnosti, ni bilo kar tako dil uvod in opis prof. Pavla Kuna betonerji« pa se že trudijo preobli di za Cerkniško jezero zataknilo pri uvrščeno že kot 9. zvežčič v zbirko verja, brez katerega, trdijo pozna kovati njeno delo v nekaj, kar je posestnih pravicah in se ni posre valci, »si Cerkniškega jezera neka vodnikov KULTURNI IN NARAV že lepšega in naravnega sama ust čilo, da bi tudi njega enako zašči ko niti ne moremo misliti«. Z zani NI SPOMENIKI SLOVENIJE! Pi varila marsikod drugod, tudi pri tili. Saj gospodarske koristi v tem manjem je poslušalstvo sledilo več sec prof. Pavel Kunaver ga je s tem nas (Bled, BohinjJ, si je poslušal primeru niti ne bi bile tako vseob- kot poldrugo uro trajajočim izvaja postavil med naše glavne spomeni stvo seve zastavljalo vprašanje, ka če slovenske kot od zajezene Soče. njem prof. Staneta Peterlina o za ke, kar nam jih je dala narava ali ko je sploh mogoče mimo mnenja Eni bi kaj malega pridobili s turiz varovanju in raziskovanju jezera, ustvarila človeška roka. In ker je znanstvenikov in mimo tega nepo mom, drugi pa hkrati celo izgubili: dr. Ivana Gamsa o geomorfoloških isti pisec ob petdesetletnici Društva pravljivo zalivati z betonom — re lastniki zemljišč, ki bi jih pogoltni značilnostih, dr. Dragice Turnšek o za raziskovanje jam Slovenije leta cimo najlepše — Karlovico... la ojezeritev. geološki zgradbi, geologinje Nade 1961 pri Mladinski knjigi posvetil Morda je zdaj čas, da bi se zdru Čadež o hidrogedloških razmerah, »Plitvice so pa le Plitvice,« sli svoje izčrpno »CERKNIŠKO JEZE žili tisti, ki se zavzemajo za zaščito geologa Rada Gospodariča o spele šim govoriti sosede Hrvate. »Pakle- RO« v besedi in sliki, pa je nema Cerkniškega jezera pod imenom na oloških zanimivostih, prof. dr. Mak nica je pa le Paklenica,« in »Kor ra knjižica že pošla, bi Kunaverje rodni park, in lastniki, ki bi name sa Wrabra o flori Cerkniškega jeze nati so pa le Kornati...« — vse vo delce morda objavili v časopis sto vod le raje ostali na zemlji??!! ra in okolice pa dr. Borisa Šketa jskraja zaščiteni naravni parki, h nih nadaljevanjih. Ni Slovenca, ki o favni na tem ozemlju. katerim romajo leto za letom tiso Misel geologinje Nade Cadeževe bi ta enkratni naravni pojav z vse Po vseh teh predavanjih se je či in tisoči oboževalcev lepot, ki jih — kako je pravzaprav nelogično, mi njegovimi posebnostmi v raznih kljub pozni uri razvilo živahno raz je ustvarjal najboljši mojster obli da se je nekoč lastnikom posrečilo letnih časih kaj bolj poznal in ga pravljanje o tem, kakšna je blizhja kovanja: NARAVA. ohraniti lastnino proti spremembi znal predstaviti kot prav on. Saj usoda tega izjemnega naravnega po Toliko tisočev Slovencev je bilo v narodni park, zdaj pa bo morda ga je obiskoval in opazoval skoraj java, na katerega je evropski svet med temi občudovalci omenjenih vendarle proti njihovi volji izgub pol stoletja. že pred tremi stoletji opozoril J. V. lepot — in le to so lahko ugotavlja ljena, ker bo potopljena — je vred Te dni so vaščani Stranske vasi Valvasor. Priznati moramo, da je li — da namreč sosedom Hrvatom na premisleka in sklepa, kaj je tre pri Novem mestu prav ogorčeni za sicer slaven v znanstvenem svetu, ni bilo treba drugega, kakor da so ba družno storiti, da ohranimo ta vršali za 200 let staro vaško lipo — da pa se je bati, da bi to slavo po delo narave zavarovali, da niso izjemni naravni pojav, kakor se je in prav so imeli. sodobnih težnjah turistične ponudr pustili in da ne puste nikomur, da ob vnetem pritrjevanju prisotnih v C ER K N IŠK O JEZERO pa je le be in povpraševanja utegnili posta bi to delo spreminjal ali celo uni imenu vseh izrazil naš znani bota — CERKNIŠKO JEZERO. viti na glavo in da se bo moral mor čeval, da so samo odprli poti do nik, nekompromisni branilec narav da kmalu proti turistični trgovini teh čudežev in jim še na misel ne nih lepot, prof. inž. Ciril Jeglič. NINA KORŽNE
/i^anru^tmrienKJv.inff .»l- «C.~ w->- V * . —
ttnacvitterw«» v a d jS fia * u :ŠSAi- i . „ SjaCr* . __ „ ___ . _ ____ ‘ \':1 • \- • -.c,„Mor/, a -
’ ' - v £ / \ \r Cy I "'“a* A' / \
’}*•> Vhimnuurui Trcssonz
.oi« „ , \ . . - • ... “****»£.•- ’V ’ Ssa
( J & S t S ■ ’tgscklt’nza s nim i MiliatirUn l£fc>dnCTtw Hndouihwr Louis Jx> Cionza VtlhuhariT S ita rz a ~~ ^Vai if V ^ B.V M. -S Mam GrclJio.*! . ,S.Riu/l ' &1P& Uolrinauas. < Spro \ menza .S. loaiuus ociićsia fl.VK. lianmipoioKh :J^k^Ji.Maria±^tagdalcn(e Cerkniško jezero (iz knjige Mirka Rupla: Valvasorjevo berilo, M ladinska knjiga — 1951) 4 četrtek 60.000 izvodov! Toma Granfil in Podjetja naj skrbe, ne družba! Boris Šnuderl na Vedno več poklicev se v mnogih primerih celo Dolenjskem poteguje za skrajšano slabšo, kot je naša. 16. maja je Dolenjsko obi pokojninsko dobo ali za Skrajšane pokojninske do skal član zveznega izvršne beneficirani staž, kot be pa ne priznavajo, ker ga sveta Toma Granfil. V pravimo temu bolj uče so ugotovili, da veliko spremstvu namestnika zve no. Vsi predlagatelji — stane in da je to daja znega sekretarja za zunanjo in teh je že cela vrsta — nje potuhe podjetjem. trgovino Borisa Šnuderl a si naštevajo celo goro doka Čim je priznana posamez jte ogledal novomeško indu zov, s katerimi utemelju nim poklicem skrajšana strijo motornih vozil. Gene jejo potrebo po skrajša pokojninska doba, je ralni direktor Jurij Levičnik ni pokojninski dobi. Na namreč skrb za delavce, ga je seznanil s proizvodnjo, števajo mno-je težave po ki delajo v teh poklicih, prodajo in izvozom: Indu sameznih delovnih mest, prepuščena družbi in v strija motornih vozil bo le škodo, ki jo utrpi dela podjetjih se zanje ne za tos izvozila že 12.000 kam- vec pri zdravju, statistič nimajo več. ping prikolic, in to na za ne podatke in drugo. Pri Zato so ubrali boljšo hodno tržišče. Toma Granfi- znati moramo celo to, da pot in prav bi bilo, ko bi la so še posebej zanimali utemeljitve v mnogih pri jih tudi pri nas posne problemi zunanjetrgovinske merih držijo. Kljub te mali: za delavce v# priza menjave. Potem so se gostje mu pa pot, ki jo ubiramo, detih poklicih morajo ustavili tudi na Otočcu. Ra ni pravilna. skrbeti podjetja, ki jih zen Industrije motornih vozil zaposlujejo. Z vnaprej u- če vprašate v razvitej sta si Toma Granfil in Bo ravnanim kroženjem z de ris Šnuderl ogledala sevrai- šem zahodnem svetu, lovnega mesta na delovno Član zveznega izvršnega sveta Tomo Granfil in namestnik zveznega sekretarja ^a kjer imajo v pokojnin šfco konfekcijo LISCA in čr mesto- morajo pravočas nomaljski BELT. zunanjo trgovino Boris Šnuderl sta bila v soboto na Dolenjskem. Na sliki: Jurij skih skladih gotovo več no preprečevat: škodo, ki Levičnik, Toma Granfil in Boris Šnuderl (od leve) med pogovorom na Otočcu. denarja kot pri nas, za jo lahko povzroči delav (Foto: Splichal) koliko poklicev imajo pri čevemu zdravju daljše o- znano skrajšano pokoj pravljanje nevarnega de ninsko dobo, boste prese la. To pa pomeni, da n. nečeni. ko boste zvedeli, pr. voznika tovornjaka ne Cvetje z grenkim da je teh poklicev zelo smemo izpustiti, da bo »priokusomc< Se bo ISKRA razplamtela? malo. 25 let vozil kamion in na Kako torej rešujejo to, ko je popolnoma iz čudovit pogled se te dni tam to vprašanje? TUdi črpan, zahtevati od druž- odpira obiskovalcu v nasa V Žužemberku bodo čedalje več izvažali: potrebujejo modernejše stroje pri njih so delavci ena- >- be, naj ga predčasno du kmetijskega kombinata in večje delovne prostore - V starih prostorih kaj drugega kih poklicev izpostavljeni upokoji, ampak ga mo- »Zasavje« na Čanju, kjer enakim nevarnostim za ram0 prej v podjetju pre- se je okoli 80 ha jablan Letošnji proizvodni načrt v prisiljeni, da delajo manjše sami. V naslednjih treh letih zdravje kot pri nas, za- mest iti na drugo delovno odelo v nežno cvetje. Bo žužemberški »ISKRI« nareku serije, ki drobijo proizvodnjo. bodo proizvodnjo povečali za ščito pri delu pa imajo mesto. gat cvetni nastavek nav duši vsakogar, samo last je 8-odstotno povečanje pro Težav pa je več še zatega petkrat in zaposlili še 100 de nikov ne, zakaj preveč izvodnje: 450 delavcev bo na delj,. ker so začeli močneje lavcev, pretežno tehnikov in izvažati pravzaprav sredi po inženirjev. V stari dvorani grenke izkušnje s prodajo redilo za 40 milijonov dinar jabolk lanske bogate le. jev izdelkov. V štirih mesecih slovne sezone: a v to go bili se bo lahko razvila druga prisiljeni, ^saj je začela kera proizvodnja in o tem se tudi Bo izvoz še kar napredoval? tine, ki so io uskladiščili so plan uresničili z 98 od v novi hladilnici v Kr stotki. Medtem ko so lani mične kondenzatorje delata že pogovarjajo. Nova ISKRA tudi El Niš, zraven tega pa pa bo kajpak predstavljala Novomeška občina: povečanje za 55 odstotkov škem. Samo hlajenje ozi izvozili samo desetino pro roma skladiščenje je stalo izvodnje, bodo letOEJ izvozih se prodaja televizorjev pri velik napredek za Žužemberk. P kombinat tudi do 90 par že 40 odstotkov izdelkov. Pre nas manjša. Sicer pa v Žu Med najmočnejšimi sloven larjev večji. Zanimivo je, da žemberku sodijo, da bo pre se izvoz na konvertibilna po kilogram, prodajna cena težno izvažajo na konvertibil skimi izvozniki sta bila lani pa je bila komaj nekaj hodno obdobje pri močnej Manjša plačilna dročja naglo veča in da so v no področje, največ keramič tudi dva Dolenjca: tovarna . večja. Zaradi nerodnosti nih kondenzatorjev gre v Ita šemu izvozu trajalo približno zdravil KRKA in Industrija treh mesecih industrijska dve leti. V tem času bodo podjetja novomeške občine iz mlajših nasadov planirana lijo . sposobnost motornih vozil sta se uve izguba je bila po zaslugi svoj izvoz povečali na dobri vozni plan izpolnila s prib ljavili na lestvici na sedmem takih razmer v resnici pet Žal pa se pri večjem pro dve tretjini proizvodnje. V npvomeški občini smo ližno 20 odstotki. Razumljivo in devetem mestu. Mnogi so krat večja... doru na tuja tržišča srečuje Menda ni treba posebej po se lani srečavali s tako ime s tako uvrstitvijo zadovoljni pa je, da bodo zaostanek ob mo tudi s težavami, ker tr udarjati, da z zastarelimi novano »aktivno« nelikvid — dolenjsko gospodarstvo pa začetku leta lahko nadokna žišča ne morejo osvajati z stroji in v pretesnih prosto nostjo, torej s tisto, ko de najavlja že nove izvozne us dila. Samo izvozni načrt IMV velikimi serijami. Tako so rih na tujem trp ne morejo lovna organizacija nima de pehe in vsi so tako optimi predvideva za več kot 10 mi Črnomelj: precejšen biti konkurenčni. Tovarno v narja zato, ker ji kupci sla stično razpoloženi, da računa lijonov dolarjev izvoza, saj napredek Žužemberku so preuredili iz bo plačujejo račune. Zato Je jo na veliko povečanje letoš bodo za zahodno tržišče pro nekdanjega zadružnega doma bilo lani več vnovčenih sod njega izvoza. ' dali 12.000 kamping prikolic. Iz analize, ki jo je pri Turistični napredek in v prostorih, v katerih bi nih sklepov, več akceptnih V novomeški občini raču Vse močneje pa se usmerja pravila služba družbenega knjigovodstva, je razvidno, Planinski dom na Polomu lahko normalno delalo 200 nalogov in več primerov, ko najo, da bodo izvozili za 22 jo v izvoz tudi m anjša pod prav gotovo ni med tistimi, delavcev — zaposlenih pa je so si morala podjetja izposo milijonov dolarjev: izvoz se jetja, ker so proizvodnjo moč da je lani celotni dohodek v jati denar za osebne dohod po katerem bi jemali mero 450. Zato načrtujejo gradnjo bo povečal kar za 55 odstot no povečali in ker doma ne črnomaljski občini porasel za ke iz rezervnih skladov. Vred za turistični napredek. Dom novih proizvodnih prostorov, kov! V prvem trom esečju morejo prodati vseh izdelkov. 18,7 odstotka, v gospodar nost vnovčenih sodnih skle je namreč zaprt, izletniki pa ki bodo nekaj sto metrov iz . sta KRKA in IMV skupaj Kajpak pa vključevanje v iz skih organizacijah je bilo za Žužemberka, kjer bodo lahko začudeno gledajo, ko ni nik pov je bila lani za več kot izvozila že za približno 3 voz ne gre povsod lahko, saj poslenih 3220 delavcev, po tovarno pozneje še širili. Pro jer nikogar. Turistično dru 7 milijonov din večja; teh milijone dolarjev. Skupen iz se morajo boriti na tujem vprečni osebni dohodek pa štvo v Krškem bi ga prav izvodna dvorana bo imela sklepov je bilo 114 več kot voz novomeške industrije je trgu z nižjimi cenami, kot je znašal 970 din. Zaposlena rado prevzelo v svojo oskr 4.000 kvadratnih metrov, le 1968; akceptnih nalogov je bil še za dobrih 500.000 do- so prodajah doma. v gospodarstvu so dobivali bo, ker meni, da izletnikov tos bodo imeli za gradnjo na bilo 360 več, vredni pa so bi na mesec povprečno 942 din, tam gori ne bi nikoli zmanj razpolago 3 milijone dinar li skupaj za 25 milijonov din zaposleni v negospodarstvu kalo; z dobrim gospodarje jev, prihodnje leto pa bodo več kot 1. 1968. Tudi te šte pa povprečno 1232 din. Pri njem in s prijazno oskrbo dobili še 3 milijone. Nakupili vilke opozarjajo, da bo treba Pomoč ob lastnem razvoju 18,7-odstotnem povečanju ce bi lahko dobili kar precej de bodo več modernih strojev, kar največ denarja nalagati v lotnega dohodka so povpreč nekaj Jih bodo naredili tudi narja. obratna sredstva. Občina Metlika sklepa s podjetji družbeni do no porasla osnovna sredstva za 9,3 odstotka, obratna govor za sofinanciranje javnih del sredstva pa samo za 0,7 od stotka. ..vandrovček moj, kam bova vandrala midva nocoj? Letos je občinski proračun družbeni dogovor, obljubili tako osiromašen, da ne bo so tudi, da bodo v svojih mogel podpreti programa kolektivih podprli predlog, javnih del tqliko, kot so pr naj bi prispevali povsod po Sejmišča votno računali, zato je obči 2,5 odstotka od čistih izpla NOVO V ZAD na prosila za pomoč delovne čanih osebnih dohodkov za Novomeški sejem Še koledar prireditev NJIH DNEH organizacije. poslenih. V kratkem bodo delavski V ponedeljek, 18. maja, so S predstavniki kolektivov pripeljali kmetje na novo V letošnjem dolenjskem ce julija četrto srečanje dolenj sveti podjetij o predlogu od skih izseljencev, isti dan pa so že imeli posvet, na kate meški sejem 673 prašičev, niku, ki ga je izdala turistič Že kar v navadi je, da po rem so ustno pristali na ločali. Ne bi bilo prav, če bi na zveza, bodo še posebno bodo. v Šentjerneju tradicio deževnih sobotah in nedeljah prodali pa so jih 645. Kup nalne konjske dirke. Julija se na 5-letni program javnih cev je bilo veliko, prišli so tuji turisti z veseljem pozdra v ponedeljek posije sonce, del gledali samo kot na ob vili koledar prireditev, v ka bo začelo Dolenjsko poletje tudi od daleč. Pujske so pla lepo vreme pa nato zdrži ne činsko zadevo, ki jo je pač terem bodo našli opozorila za 1970, vrsta kulturnih priredi Papirničarji za spro čevali po 200 do 550 din. kaj dni. Tako je bilo tudi to treba podpreti po svojih mo najpomembnejše kulturne, za tev, ki jih bodo zvečine pri krat, Gostinci so že pošteno ščen nakup lesa čeh. Komunalna dela. zajeta bavne, glasbene in športne pravili na Otočcu, v Šmarje nejevoljni saj kljub temu Skoraj vse prodano ških in Dolenjskih Toplicah. Za pomoč komercialni v javnem programu so de nastope na Dolenjskem od da se bliža sezona, izletniški Na sobotni sejem v Breži sezone pa vse do konca ok V Ribnici bo v tem poletnem službi pri nabavi lesa so v lovnim kolektivom in njiho turizem nikakor ne zaživi. vim zaposlenim budi nujo cah so prodajalci pripeljali tobra. mesecu sejem suhe robe. že tovarni papirja v Krškem Prav gotovo bo zaradi slabe ustanovili skupino delavcev potrebna. 764 prašičev, ki so bili mlaj V koledarju letošnjih pri 1. avgusta bo Cateška noč, ga vremena iztržek v gostin iz proizvodnje. Ta bo poma Vsa večja metliška podjet ši od treh mesecev, 22 pa jih reditev je omenjenih 20 raz v avgustu bodo pripravili tudi skih organizacijah manjši, je bilo starejših. Kupci so Viniško noč, v Novem mestu gala zlasti pri navezovanju ja so sicer sredi lastnega ličnih prireditev, a številka kot so pričakovali. Tudi ba odpeljali domov 683 mladih pa se bo začelo tekmovanje poslovnih stikov s slovenski raTjvoia ali pa celo šele na bo občutno večja, saj so na zeni v Toplicah niso tako in 16 starejših prašičev. Oe- primer v koledarju Dolenjsko za največjo ribo. mi gozdnimi gospodarstvi. začetku poti navzgor, zato izkoriščeni, kot so upali tu ne so se za mlade prašiče Septembra bo oživelo Kr potrebujejo veliko denarja poletje, ki ga vsako leto pri ristični delavci na. začetku V podjetju ne odobravajo gibale okrog 14 dinarjev, za reja Zavod za kulturno dejav ško: tam bodo spidvej dirke zase. Vseeno pa pričakujejo leta. Ostane le upanje, da počasnega postopka za uve stare pa 8 dinarjev za kilo nost v Novem mestu, šteli in velika, tombola. V Metliki od delavskih svetov, da bo bo poslej bolje in da bodo v ljavitev novega zakona o go gram žive teže. kot eno prireditev in zraven bodo pripravili folklorno pri do na družbeni dogovor pri sezoni lahko zamujeno še zdovih, ki naj bi zasebnim zapisali, da bo na sporedu reditev Igraj kolce, na Gor gozdnim posestnikom omo stali in s tem podprli veliko več gledaliških predstav, za jancih bo bržčas največja le nadoknadili. zavzetost vseh delovnih ljudi Na sejmu v Metliki V Cateških Toplicah je že gočil prodajo lesa papirni bavnoglasbenih prireditev in tošnja prireditev — gorska industriji brez posrednikov. metliške občine, ki so na Metliški sejem že dolgo ni razstav. hitrostna dirka, ki je že lani kot v sezoni, saj je hotel referendumu izglasovali sa- biil tako dobro obiskan kot poln. Na Otočcu so tudi še V zasebnih rokah je 61 odst. In kaj si bodo turisti lahko privabila množico gledalcev. moprispevek. 19. maja. Prignali so več kot kar zadovoljni z zdajšnjim slovenskih gozdov, zato spro ogledali? V juniju bo v Čr Letos bo še bolj napeto in ščena prodaja lahljo bistve 400 glav goveje živine in ve nomlju jurjevanje, v Krme zanimivo, ker bo dirka štela številom gostov. Ob koncu liko prašičev, vendar je bilo tedna se je na Otočcu mudil no vpliva na preskrbo z le lju pa ribiško tekmovanje za za prvenstvo Jugoslavije. In som. Zasebniki si to želijo, sklenjenih kaj malo kupčij. za konec: oktobra bodo v Kr član zveznega izvršnega sve Balzerjev pokal. V Kostanje saj bi dobili za les brez tu O g l a š u j t e Odprodali so le kakih 14 pa škem pripravili trgatev na ta Toma Granfil. ki je so vici se bo začel deseti sim jega posredovanja boljše rov volov, ker je cena živine pozij kiparjev — Forma viva. Sremiču, Grosuplje pa bo or boto posvetil obisku nekate padla zaradi uvoza mesa. plačilo. P* V Cateških Toplicah bo 12. ganiziralo polharsko noč. rih dolenjskih podjetij. v DL St. 21 (1052) — 21. V. 1970 Stran uredil: M1LOS JAKOPEC / Portret tega tedna „ Tu sem Delavske športne igre pognal postajajo na Dolenjskem // vse bolj priljubljene. Šte vilo panog se sicer ne po korenine večuje bistveno, zato pa je Odpro se ena izmed vse več tistih, ki sodelu vrat na hodniku pljučnega jejo v različnih športnih oddelka novomeške bolni nastopih. V večini dolenj šnice. Skoraj neslišno se skih občin so delavske ig Okoli 350 mladih pevcev iz vse Bele krajine se je minulo nedeljo zbralo na tradi mi bliža mož v beli halji. re že tako utečene, da so cionalnem srečanju v avli metliške osnovne šole. Prvi je nastopil 30-članski pionir postale nepogrešljiva ob Po nekaj pojasnilnih be ski pevski zbor iz Metlike pod vodstvom pevovodje Stanka Fuxa. Več o tej prire sedah me dr. Smiljan Tro lika rekreacije zaposlenih. ditvi berite na kulturni strani Dolenjskega lista. (Foto: Ivan Zoran) Komisija sa delavske biš povabi v dežurno so športne igre pri novome bo. škem občinskem sindikal SEJA MEDOBČINSKEGA SVETA ZK NOVO MESTO Pogovor se prične ti nem svetu je letos našla ho. Skromnost in prijaz primemo obliko, da bi de nost se zrcalita na obra lavske igre približala gle zu moža, ki je pred krat Za varčevanje in produktivnost kim praznoval 50-letnico membno za razvoj medi dalcem: namesto da bi bi le vse športne panoge v življenja. Tihe in zadrža cine dela. ne so njegove besede. V »Z delom sem zelo za Novem mestu, so sindika Z izrednim gospodarskim razvojem so nastala v našem gospodarstvu tudi listi — nogometaši odig pogovoru je vseskozi pri- dovoljen in upam, da bo rali več tekem v Žužem notranja neskladja, ki jih ne gre zanemarjati - Rešitev je v varčevanju .šotna misel na veliko in to tudi moje zadnje de berku. Ob igrišču se je in povečevanju produktivnosti, in ne v dviganju cen humano delo, ki ga op lovno mesto,« pravi dr. zbralo presenetljivo veliko ravlja. Pomenek takoj po Trobiš. »Tu sem pognal gledalcev, ki so spodbu 15. maja je bila v Novem mestu seja medobčinskega sveta ZK. jejo hitreje kot produktivnost, kaže, da le malo misli korenine in tu bom ostal. dili igralce. Vsekakor je Na njej so razpravljali o uresničevanju sprejetih programov, sezna družbeni proizvod in dohodek. nase. Misel, kako pomaga Res sem zadnje čase zelo nili so se s stališči republiškega političnega aktiva o osnovah sred Zato je porušeno ravnotežje med pri tem treba upoštevati ti ljudem proti sovražni obremenjen, toda delal njeročnega programa Jugoslavije in razčlenili lanska gospodarska akumulacijo in potrošnjo. bom, kolikor bom zmo kar dve dobri lastnosti: gibanja na Dolenjskem. Iz posredovanih podatkov so ku, ki ga je moral tudi ugotovili tudi to, da je delovnim sam premagati, ga sprem gel. borbenost igralcev na igri organizacijam uspelo na lastno šču je bila veliko večja, V začetku seje so se dogovorili darskih gibanjih, v katerem je ta lja vsejx>vsod. Protituberkulozna služ o tem, kako bo medobčinski svet naštel mnogo zanimivih podatkov, akumulacijo vezati veliko drugih Sin učitelja na Bučki ba je na Dolenjskem ze večja je bila tudi požrtvo na osnovi analiz občinskih konfe ki veljajo za vso Dolenjsko, se je sredstev. Se vedno pa ne ustvar valnost in želja po zmagi; renc sprejel stališča do oifca.nziru- razvila razprava, člani sveta so jamo toliko, da bi lahko hitreje je že kot šestleten deček lo dobro organizirana. hkrati pa so na ta način nosti ZK na Dolenjskem. Ponovno ugotovili, da so bili v dosedanjem odpravljali svojo nerazvitost, zato sjx)znal Novo mesto in Imamo mrežo disjxinzer- so podčrtali, da svet skupaj z ob gospodarskem razvoju doseženi bo potrebno povezovanje gospo bolnišnico za pljučne bo jev, kar nam omogoča hi navdušili za šport tudi ti činskimi organizacijami ZK zadol izredni uspehi, da pa so bila ob darstva, združevanja in tudi re ste, ki doslej niso bili niti žuje člane CK z našega območja tem ustvarjena mnoga notranja ne publika pomoč. lezni. Trikrat je prebolel tro odkrivanje te bolez med gledalci! za neposredno delo s po dvema sorazmerja. Opozorili so, da je treba pod tuberkulozo na pljučih in ni. Zato je smrtnih pri organizacijama ali aktivoma ZK, Komunisti v delovnih organiza preti prizadevanja za odpravljanje prestal težko operacijo. To merov in obolenj med Prav gotovo bi bilo ško s katerima mora vsak član CK ob cijah in vodstva podjetij morajo socialnih razlik pri osebnih do da. če bi bil to osamljen ravnavati akcijski program skozi pri analizi lastnega stanja in v hodkih, ker se mladi proletariat ga je spodbudilo, da se mladimi vedno manj, zbo primer. Na delavskih stališča resolucije in sklepov kon načrtih za prihodnost upoštevati že osvešča in se sicer obetajo te je po končanem študiju li pa vedno več starejših ference ZKS. Občinska vodstva ZK naslednja izhodišča: povsod se žave. Ob tem pa je treba strokov odločil za boj proti tu ljudi. Odpornost v sta športnih igrah so same v Novem mestu in v Črnomlju se moramo resno zavzemati za var njake ustrezno nagrajevati. Reši take panoge, ki ne zahte morajo zavzeti za ostvaritev akti? čevanje, ker neproizvodni stroški tev gospodarstva ni v zviševanju berkulozi in še posvetil rejših letih je namreč vajo posebno urejenih ig vov ZK na srednjih in poklicnih rastejo hitreje, kot bi smeli, in cen, podjetja pa se k temu vse študiju pljučnih bolezni. manjša, pojavljajo pa se prerada zatekajo. rišč. 'Z nekaj izjemami bi šolah, ki bi zajeli predavatelje in zmanjšujejo akumulacijo in doho Leta 1955 je prišel iz tudi posledice pomanjka- dijake, člane ZK. Vsi občinski ko dek. Prav zaradi’ tega se vrednost Pri oceni poročil o uresničeva Ljubljane v Novo mesto. nja v mladosti in social torej v vseh športih lahko miteji ZK pa morajo ustvariti ak družbenega proizvoda v celotnem nju programov občinskih - konfe del tekmovanj prenesli iz tive ZK v svojih študentskih klu dohodku zmanjšuje, čeprav bi se renc so ugotovili, da ie «t.?ni» m i- Zajx)slil se je v bolnišni ne zanemarjenosti. Boj Novega mesta v Žužem bih. morala povečevati. Bruto osebni bolj kritično v novomeški občini. ci in dolga leta delal tudi zoper tuberkulozo še dol Po obširnem poročilu sekretarja dohodki niso v ravnotežju z ust M. J. v protituberkuloznem dis- go ne bo končan.« berk, Šentjernej, na Oto Ludvika Goloba o lanskih gospo varjenim dohodkom in se poveću- čec in v druge večje kra panzerju v Novem mestu Pogovor se je iztekel, je novomeške občine. Jurjevanje in v Žužemberku. Sedaj še prijazen stisk roke z 21-227 pa se posveča spirometri- najlepšimi željami, in že Raka: oddolžitev rojaku preloženo - ji. to je raziskavi funkci je odhitel po hodniku. < (Nadaljevanje s 1. str.) spevka tega neutrudnega, z Odbor za jurjevanje, osred je pljuč, kar je zelo po A. VITKOVIČ Člani AMD za cesto vesno odkritje spominske plo vsemi močmi napredku pre njo turistično prireditev Be šče ob stoletnici Humeko- danega dolenjskega rojaka. le krajine, je sklenil letošnjo V nedeljo, 17. maja, je bila vega rojstva na njegovi roj Potem, ko je Jožko Ra prireditev preložiti na 20. :n v Kočevju skupščina doma 21. junij. Navadno je jurje Zbor aktivistov Osvobodilne fronte bo v ne čega AMD. Razen predstavni stni hiši v soboto, 16. maja. dej, predsednik ObSS Kr Težko bi ponovili prisrčne ško, odkril spominsko plo vanje vsako prvo soboto in deljo, 7. junija, v Dolenjskih Toplicah kov Avto-moto zveze Sloveni nedeljo v juniju, zaradi zbo- je in Jugoslavije so se je kot in spoštljive besede, ki jih ščo in jo izrečil v varstvo Program proslave: je o tem pomembnem slo predsedniku krajevne skup ra aktivistov v Dol. Toplicah gostje udeležili tudi predstav in proslave 120-letnice m etli — ob 11. uri bo zbrane udeležence pozdravil in jim niki AMD Brežice. Na skup venskem možu ob spominski nosti Raka, je bila v osnov slovesnosti spregovoril n/e ni šoli odprta še Humekova ške godbe pa so letos dolo želel dobrodošlico predsednik republiške konference ščini niso razpravljali le o čili nov datum. Ker bo orga SZDL Slovenije tov. Janez Vipotnik, zatem bo nekda zadevah društva, ampak so gov sodelavec in učenec pro razstava, ob tej priložnosti fesor Prane Vardjan. Nje pa so se predstavniki pokro nizatorjem ostalo nekaj več njim aktivistom spregovoril tov. Edvard Kardelj, član se zavzeli tudi za posodob sveta federacije. govo predstavitev Martina viteljev slovesnosti še pose časa, obljubljajo, da bodo ljenje ceste proti Brodu na popestrili zlasti nedeljski — Ob 15. um bo otvoritev muzejsko opremljene Humeka sta dopolnila še bej zahvalili prof. dr. Fran Kolpi in zahtevali boljše program, ki bo zanimiv za Baze 20 v kočevskem Rogu. Obenem bo na novo od Valentin Benedičič in Jože cetu Adamiču z biotehniške vzdrževanje ostalih cest v ob širši krog občinstva, odvijal prto gostišče pod bazo. čini. Za predsednika so po Kregar, ki sta še posebej fakultete v Ljubljani ter pod pa se bo tudi v popoldan V popoldanskem času bo v Toplicah obilG mož novno izvolili Staneta Levsti poudarjala, da Je večina ka jetjem, ki so to oddolžitev skem času. nosti za prosto zabavo za vse udeležence. ka. O skupščini bomo poro snejših strokovnjakov na rojaku omogočila z material Muzej ljudske revolucije je pripravil posebne raz čali še v eni naslednjih šte tem področju zajemala svo nimi prispevki. glednice in prospekte Ba^e 20, ki jih bo moč dobiti vilk našega lista. je znanje iz izrednega pri M. L. Prvi o obrambi ob otvoritvi Baze. Poštna služba v Dolenjskih Toplicah 14. maja je bila seja ob bo imela ta dan na razpolago spominski žig in bo činske konference Zveze ko oslovala ves dan. Občinske organizacije SZDL so dol- munistov Ribnica, na kateri _ne povabiti na zbor in po potrebi zagotoviti prevoz DOBRINA, KI JE POSTALA VELIKO BREME so kot prvi v Sloveniji raz vsem nekdanjim aktivistom s svojega območja. Poseb. pravljali predvsem o vlogi in nih vabil prireditelji ne bodo pošiljali, zato velja splo nalogah svoje organizacije v šno vabilo vsakemu aktivistu. Stroške poti in prehra Z zemljo kot da gre prekletstvo pripravah na splošni ljudski ne nosi vsak sam, razvem kolikor bi občinske konferen odpor. ce poskrbele za tiste, ki iz gmotnih razlogov tega np Ugotovili so, da ‘je treba zmorejo. Odbor razpolaga s skromnimi finančnimi Lahko se vprašamo, kako je mogoče, da smo uzakonili tako krivična pri organizaciji splošnega sredstvi, ki bodo zadostovala le za pokritje najnujnej ših stroškov. merila za dodelitev otroškega dodatka ljudem, ki imajo kos zemlje ljudskega odpora izhajati iz Za osebne avtomobile bo prostora v samih Topli izkušenj NOB, ki jih /e tre cah in najbli^jd okolici, medtem ko bo treba avtobuse Gre za otroški dodatek in za uzakonjena ni družine in s 1,16. Oba količnika bodo se ba prilagoditi današnjemu posebej razporediti in preprečiti zastoje. Občinske kon pravila, po katerih ga dodeljujejo. Želimo šteli, in če bosta skiipno presegla sto, se času*. S svojimi nalogami v ference naj nam sp o roče, koliko je približno intere le pokazati na krivico# čeravno že vnaprej za otroški dodatek lahko obrišete pod no primeru napada š katere ko sentov za obisk Baze 20. pričakujemo, da bo kdo oporekal, češ, da je som. la stranj mora biti seznanjen Nekdanji prebivalci Baze 20 so posebej vabljeni na zapis demagoški in da ne upošte*>a naših Preprost, toda resničen primer 4-članske sleherni občan upoštevaje Rog in Toplice. možnosti (ki so največkrat omejene prav družine naj )'stvar bolje pojasni. Zena in tudi ženske in mladino. Odbor za proslavo pri za tiste, ki se še ukvarjajo z zemljo)% mož zaslužita toliko, da pride na družin J. P ., republiški konferenci Iz bližnje preteklosti smo vajeni, da je skega člana 350 dinarjev na mesec. Družina SZDI. Slovenije bila zemlja ničvredna, delo na njej pa sko bi bila zato upravičena, da bi dobivala ot rajda zaničevano. Toda ljudje so se je vse. roški dodatek, ko ne .bi imela 13 arov ve Obisk iz Zah. * eno krčevito držali, zakaj postave se menja likega vrta, ki ima 230 dinarjev katastrske, Nemčije jo , zemlja pa je večna. ga dohodka na leto. če po zgornjem vzor Večji poudarek zvezam z vzhodom 19. maja sta se mudili v Tudi hvale je bila deležna, toda tako cu preračunate, seštevek preseže sto in z (Nadaljevanje s 1. str.) lež redno -plačevale, denarja visoko, kot jo ocenjujejo' merila za dode dodatkom ne bo nič. Novem mestu v spremstvu ne bodo vračali, ampak bo- ljevanje otroikega dodatka, je najbrž v de- Hitro lahko ugotovimo, da je za naše Mare Rupene-Osolnikove dve stavniki posameznih občan so do njihov prispevek upošte nar ju rti ocenil še nihče. socialno zavarovanje zaslužek z zemlje ne predstavnici zveze zadružnic dali za svoje območje še več Za kaj gre? kajkrat (!!) več »vreden« kot zaslužek iz iz Zahodne Nemčije: predsed vali pri določanju bodočih Ce ste zaposleni in nimate zemlje, lah delovnega razmerja. Kje pa so še stroški nica Elisabeth Merle in sekre podrobnejših pripom b, iz prispevkov. ko zaslužita z ženo toliko, da pride na vsa obdelovanja zemlje? i tarka Elisabeth Staiger. Gost nekaterih občin pa bodo po Ugotovili so še, da je tak kega člana družine do 640 dinarjev na me Morda poreče kdo: pa vaj lastnik zemljo ji sta si ogledali Šmarješke sredovali pismene pripombe organ, kot. je medobčinski sec, pa boste upravičeni do otroškega do. proda, če mn je odveč se bo vsaj zmanjša Toplice, šolski center za go kasnejše. cestni sklad, potreben tudi datka ki je izrazita socialna oblika pomoči lo število ljudi, fci imajo ob zajMslitvi še stinstvo in kulturne znameni Sklenili so tudi, da bo v bodoče, ni pa pomembno, družini. Gorje oa, če imate zaplato zem kos zemlje! Podatki o pol proletarcih pa po tosti v Novem mestu, popol pri izvajanju svojih bodo kako se bo imenoval. Ce bi lje okoli doma. Po merilih je »vredva zla vedo drugače. Njih šteinlo se kljub temu ne dne pa obiskali v Žužemberku čih načrtov medobčinski podobne organe ustanovili za ta«. Izračun je takle: skupni družinski ME. zmanjšuje. V ljudeh je pregloboko usidrano šolsko kuhinjo, otroški vrtec sklad upošteval, da so ne posamezne občine, bi bilo SEČNI zaslužek bodo delili na člana dru prepričanje, da se zakoni menjajo, zemlja ter klub LT. V Novem mestu katere občine bolj, druge pa delo in sredstva preveč raz žine, dobljeni znesek pa ? 6,4 LETNI ka- va'ostane. In taki zakoni se morajo menja sta se pogovarjali s predstav manj izpolnjevale svoje fi drobljeni, zato ne bi bil do tastrski dohodefc vašega zemljišča pa s čla ti! M.LEGAN niki družbeno-političnih in nančne obveznosti do skla sežen zadovoljiv uspeh. strokovnih organizacij. da. Občinam, ki so svoj de J. P. f To stran ste napisali sami! — To stran ste napisa Zakaj* taJko-'l S b) brezice 1 Kje ste, tovariši? STE V ZADREGI ZA DARILO? Nekaj kritičnih misli šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno dar o našem pozabljanju rilo za vsako priložnost. — Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 bar Spričo množične udeležbe IS) vah. — Zahtevajte v najbližnji cvetličarni na manifestaciji spominov ob 25-letnici osvoboditve Ribni nageljčke ali vrtnice v $ ce in 25-letnici zmage nad fašističnimi hordami se nam & $ iz vrtnarije Catez $ nehote vsiljuje vprašanje, ki je zelo značilno za sedanji $ čas, čas borbe za čim višjo življenjsko raven in oseb nih ugodnosti. Mladina iz Roba je v nedeljo popoldne v avtobusni garaži zaigrala domačemu ob Kje ste, tovariši? Na po činstvu Jurčičevega Domna. Režirali sta Angela Puh in Olga Tekavc, ki sta se zelo hodu ob žici okupirane Rib• potrudili z igralci. Prostora je bilo premalo, sicer bi si igro ogledalo še več ljudi. nice vas ni bilo da bi skup (Foto: France Modic) no obujali spomine izpred petindvajsetih let, da bi po pest blata v obraz. Francelj gledali, kje je bila tedaj po- je začel jokati, delavci pa so stavljena bodeča žica; da bi „Delamo jim veliko krivico!" se krohotali. videli, kje so izkrvaveli naši Razumljivo je, da je šel borci, kje so bili streljam Duševno prizadeti delavci so marljivi in priza Francelj k delovodji ir\ zah naši talci, koliko jih leži v devni, zdravi sotovariši pa jim delajo krivico teval delovno knjižico, češ da Hrovači Ne, tovariši, to ni med takimi ljudmi ne more hvaležnost! če njih ne bi bi V naših delovnih organiza poznamo kot pridnega in mar več delati. Delovodja je Fran lo, če ne bi bilo toliko žrtev, celjnu razumel, ga potolažil, če ne bi toliko pretrpeli na cijah so zaposleni tudi delav ljivega delavca. ci, ki so duševno prizadeti in Štirje delavci so delali bli nasilneže pa je predlagal za ši starejši tovariši, verjemi disciplinski postopek. te, da se tudi vi, njihovi nas umsko manj sposobni. Navad zu njega. Naenkrat so začele ledniki, ki ste nanje pozabili, no delajo na manj zahtevnih na Franjcelnov račun leteti Zgodilo se je že, da so du ne bi danes borili za višji delovnih mestih. Mnogi med porogljive opazke. Na koncu ševno prizadeti delavci zaradi standard in ne bi bili de njimi so dobri in vestni de so ga celo obmetavali z drob takih in podobnih primerov ležni tistih dobrin, ki jih lavci. S svojo prizadevnostjo nimi odpadki in ščipali v nad zapuščali delovno mesto in se danes imate. včasih celo prekašajo druge laket. Ko je Francelj nekoga odločili za drugačno pot. delavce. Zal pa se še preveč odrinil, mu je delavec zagnal F. T. KVINTET BERGER Dejstvo je, da smo pogre krat dogaja, da so predmet šali udeležbo ekip sindika zasmehovanja, zaničevanja in tov, borcev, strelcev in ta norčevanja. bo imel v nedeljo, 24. maja, bornikov. To je strašljiv pri Pred nedavnim sem bil pri Dva jubileja Jožeta Likarja koncerte: mer nezavednosti in pozab ljenja, kajti če je res mo ča takemu dogodku. V našem goče pozabiti vse tiste svet podjetju dela že sedmo leto (75 let življenja in 50 let dela) #. na DVORU ob 15. uri, le tradicije množičnih orga. Francelj, ki je nekoliko duše nizacij, ne moremo biti mir vno prizadet. Sortira in nakla Ko sem se pred dnevi Gostinske zbornice, sedaj pa • v ŽUŽEMBERKU ob 17. uri in ni! da odpadni material. Vsi ga spomnil na življenjski in de predava kletarstvo in hrano- lovni jubilej inž. Jožeta Li slovje na gostinski šoli v • v DOLENJSKIH TOPLICAH ob 19.30 In še vprašanje: kje ste, karja, sem odprl njegovo Novem lestu. Njegova poseb tovariši iz Kmetijske zadru knjigo NAS CVIČEK in v na zasluga je, da se je do ge Ribnica, tovariši iz obra NI NUJNO, uvodnem delu prebral, da se lenjski cviček uveljavil do ta »Sukno«, ki doslej še ni ma in na tujem, predvsem v Pela bosta MELITA AVSENAK in da se uredništvo Dolenj v tem plemenitem dolenj ste sodelovali na nobeni skem vinu »zrcali vse bo Švici, Avstriji in Angliji, in ŠTEFAN JUG. množični manifestaciji? Kje skega lista strinja 7, vse da so v teh deželah pisali mi sestavki ki so objav gastvo dolenjske narave, nje ste. trgovci in gostinci, pa ne edinstvene zemlje in pod o našem cvičku kot o speci žičničarji iz Mlake in delav ljeni na tej strani — K alnem vinu. Takratni komite prispevkom ki jih pošilja nebja. Njegova pomembnost ci »Doma« iz Sodražice, kje in izrazitost v biofiziološki za zunanjo trgovino LRS v ste, Inlesovci? Ali se zave te za objavo v našem te vrednosti, ki črpa svoje za Ljubljani mu je za ta uspeh date, da živite med nami, dniku. pripišite svoj celi klade iz zemeljskih rudnin podelil nagrado. med ljudmi, ki so se borili naslov sicer ne pridejo v Jože Likar se je rodil 25. poštev za tisk Na poseb in se krepi v žarku dolenj za boljšo sedanjost, ki jo skega sonca, k aprila 1895 na LoJcvah pri sedaj uživate, in za boljšo no željo pisca lahko osta Gorici. Diplomiral je za ko bodočnost, ki naj jo uživajo ne njegovo pravo ime za Leta 1928 je naš jubilant organiziral kostanjeviške vi mercialnega inženirja na po- vaši otroci? javnost tajno (podpisali litehniški in kolonialni viso ga bomo s kraticami ali nogradnike in ustanovil Vi Ali je res mogoče tako hi ki šoli v Liegeu (Liittich) v kako drugače). vsekakor narsko zadrugo, ki jo s krat Belgiji. Po vojni je bil dispo- tro pozabiti vse strahote iz pa je pred sodiščem za * kim presledkom vodi že 36 pred petindvajsetih let? Za let. Zadruga je imela 600 čla nent pri neki kolonialni SS resničnost napisanega od družbi v Gradcu; nekaj ča to se mi vedno znova zastav govoren predvsem sam nov — zadružnikov, ki so se lja vprašanje: »Kje ste, to daj kooperanti te Centrale variši?« UREDNIŠTVO DL dolenjskega cvička oz. vin -ek skega obrata Agrokombina T ta Krško Likar se je ves čas trudil Za gospodarski razvoj _v novi številki največji • podjetja in sloves dolenjske Zakaj tako grd odnos, Otočec? ga cvička in je za to zastavil nagradni razpis doslej S Uredništvu Z možem sva se vrnila na ves svoj življenjski napor in i r Dolenjskega lista! teraso in zahtevala pojasnilo, vse svoje sposobnosti. Ze V nedeljo, 3. maja popold čemu tako vedenje. Zgrozila pred vojno je sestavil vino VEC KOT ZA IS DIN NAGRAD ne okrog 16. ure, se nas je sem se, ko so nama povedali, gradniški kataster s prek 500 2 prenosna televizorja družba desetih odraslih in da »manjka nekaj kavnih žličk parcelami, izdelal matično 4 ponny kolesa treh otrok ustavila pod jurčki ... in da je ena izmed žensk knjigo ter elaborat za Zašči 4 translstorji pri novi restavraciji na Otoč prej hodila s tako žličko oko to cvička- Zato je proučeval 6 kompletov cu. Staršem mojega moža smo li mize.fr Mož je zahteval, da električne železnice sestav vinogradniških tal, / * k razkazali ta dan Krško polje, so vpričo naju prešteli skode ustreznost leg, talne in pod 10 kompletov za Kostanjevico in Formo vivo, lice in žličke na mizi — in badminton nebne razmere, sortni sestav ' 20 kompletov pred povratkom v Novo me bilo je vsega natanko toliko, ter kvaliteto žlahtnega in na barvnih svinčnikov sto pa smo sedli še na odprto kolikor so posodja prej prine vadnega cvička Mnogo svo 50 knjig STOPINJE teraso nove otoške restavraci sli na mizo. Ne samo to: mo jih izsledkov je objavil v raz NA LUNI je. Naročili smo črno kavo, ja mama je ob našem priho nih strokovnih revijah in ča za otroke pa nekaj sladoleda du našla na betonskih tleh sopisih, predvsem pa v DO sa je delal tudi pri jugoslo Y?AK lahko sodeluje te )' i« in sadnih kup. Ne bom govo pod »jurčki« oz. ie blizu vho LENJSKEM LISTU, v knji vanskem generalnem konzu rila o tem, da je bilo v vsaki da v restavracijo žličko, prav gi NAS CVIČEK (1955), v latu v Gradcu. 1924 je prišel skodelici »ekspresa« le za ne gotovo last Otočca. Tudi ta priročniku VODNIK PO GO v Kostanjevico in se pridru. kaj naprstnikov kave; morda žlička je ležala poleg drugih STILNIČARSKEM KLETAR žil zadružnemu gibanju, usta je tak običaj in nad tem te na mizi! STVU in v zadružnem glasi navljal zadruge in upravljal nič ne razburjam. Sestra je Za tatove nas doslej ni imel lu BILTEN VZK; sodeluje vinarsko zadrugo do upoko • t dala med tem, ko smo se po še nihče na svetu. Uslužbenci pri Kostanjeviškem zborni jitve 1959. V obdobju od govarjali in pili kavo, z eno restavracije s plačilnim nata ku; napisal je razpravo Ko 1960 do 1964 je vodil metli izmed kavi priloženih žličk karjem vred se nam ob od stanjevica ob 700-letnici, pri ško vinsko klet, zadnjih d 0 svojemu malčku v usta malo hodu niso opravičili za grdo pravlja knjižico KLETARI let Pa upravlja vinski obrat smetane, da se je otrok vese sumničenje in hudo mi je, da PAMETNO in drugo dopol v Kostanjevici, obenem pase /v lo oblizoval. Cez slabe pol ure so nam pripravili pred gosti njeno izdajo knjige Naš cvi kot enolot poglablja v teme ček. ' - S i je prva odšla od mize svaki tako sramoto. ljitejša spoznanja in lastno nja z možem in sinčkom, moj \ Jože Likar je pred vojno sti dolenjskih vinskih tipov, mož pa je medtem plačeval Le čemu tak odnos do go delal pri Hranilnici in poso dela v svojem vinogradu in zapitek. Ko smo nekaj minut stov, to se sprašujemo zdaj jilnici, prt podružnici vinar sodeluje pri reševanju jav nato odšli izza miz do dveh vsi. Se vedno nas je sram skega sadjarskega in vrtnar nih, kulturnih in gospodar avtomobilov še ostali, je pri pred moževimi starši, ki so skega društva za Slovenijo, skih vprašanj svojega male- tekel za nami neki natakar in bili pri nas na prvomajskem pripravljal je razstave in vin ga mesta. obisku in so, žal, dobili tako *\ začel zapisovati številke obeh ske poskušnje, sodeloval na Njegovi prijatelji, sodelav naših novomeških avtomobi čudne vtise o gostinstvu na posvetovanjih in kongresih, ci in bralci Dolenjskega li lov. Pridružil se mu je še Otočcu.* vodil je tečaje in seminarje sta mu želimo še mnogo let eden in govorila sta med dru M. B. za boljše kletarjenje ter vr dela in zdravja. Z A I M 1 gim: »Pa hvala za žličke!’# Novo mesto sto let predaval na tečajih FR. ADAMIČ $t. 21 (1052) — 21. V. 1970 »* V DOBREPOLJSKI DOLINI SAMOPRISPEVEK IZGLASOVAN Velik „da“ za sam oprispevek 1.608 občanov na voliščih: za samoprispevek se je odločilo 75 odst. Na voliščih v dobrepoljskigradnjo vodovoda izglasoglasovalo 1608 občanov ali dolini so v nedeljo praznovan. To so nedeljske volit86 odstotkov. Kar 1404 so vali. 2e prej ni bilo pravzave krepko potrdile. Na refebili za uvedbo samoprispev prav nikogar, ki bi dvomil,rendumu o samoprispevkuka je in so na glasovnicah ob da bo samoprispevek od za 1870 vpisanih volivcevkrožili »da«. Tri četrtine vseh volivcev v dobrepoljski doli ni je torej potrdilo, da želijo napredek. Glasovanje je potrdilo hkrati tudi to, da želi 10 va Na transportu za Poljsko... si s 'skoraj 3000 prebivalci vodo bolj kot vse drugo, saj Vera Podkoritnik je dobila priznanje OF grobrez vode ni napredka. Ka dar nanese beseda na razvoj supeljske občine za svoje aktivistično deloturizma, je glavna ovira vo Med petimi 'občani, ki renta. Kaj je bilo bolj da. Kadar je -misel o na So letos dobili v grosunaravnega, kot da sem mu predku industrije — manjka peljski občini prva pripomagala voditi blagajno.vode. živinorejci ne morejo Še ni dolgo tega, kar so na Raščici odprli novo trgovino, ki je dobro obiskana.znanja OF, je tudi grosuDostikrat sem obvezala in rediti dovolj živine, ker ni Predelali so jo iz nekdanje vaške gostilne. Poslovodkinja Marija urno postrežepeljska upokojenka Verapomagala ranjencem. Le vode. Zdaj ko so zglasova- kupcem. (Foto: F. Modic) Podkoritnik, stara aktita 1943. je bil na italijan li samoprispevek, bo pritek vistka, zdaj pa še pred ski kapitulaciji pri nas la tudi voda. sednica občinskega odboštab Cankarjeve brigade, Občinska skupščina bo ra Rdečega križa. štab se je čez nekaj ted morala potrditi, da šo prebi »Moža, ki je bil zdravnov, ko so prišli Nemci, valci pripravljeni plačevati nik — zvdravstveni dommoral umakniti.« samoprispevek pet let: od 1. Pred volitvam i zadružnega sveta — Voše delo je bilo to. julija letos do zadnjega ju rej nevarno. Kako ste se nija 1975. Razen glavnega mogli obvarovati pred sovodovoda bodo položili tudi Prihodnji teden bodo zbori zadružnikov, na katerih bodo kmetje predlagali vražnikom? stranske odcepe do vseh na selij. razen do Hočevja in svoje predstavnike za izvolitev v zadružni svet - Na zborih se bodo »Moža so že poletj 1942 Vodic. Kmetje bodo plače odpeljali in ga obsodili pogovorili še o bodočnosti kmetijstva ter posojilih za kmete vali po 5 odstotkov od ka na dosmrtno ječo, po ita-.tastrskega dohodka, delavci, lijanski kapitulaciji pa je upokojenci in. obrtniki pa po Natanko čez teden dni, v četrtek, 28. maja, bodoposojilih kmetom za razne šel v partizane in se pri 2 odstotka od osebnih do gradnje in za nakup kmetij ključil Gradnikovi briga . .na območju kmetijske zadruge Velike Lašče zbori di. Domov se je vrnil šele hodkov, pokojnin oziroma zadružnikov. Zbori bodo hkrati v Robu, na skih Turjaku strojev ter druge opre čistega dohodka. me. J. P- po osvoboditvi in skupaj in v Velikih Laščah, predvidoma pa tudi v Karlovici. sva delala v občinskem J. S. Glavna točka zborov bo.ljenih iz še prav toliko članov partijskem komiteju in v Gostilničarji biranje kandidatov za ndvidelovnega kolektiva kmetijEni varčujejo, drugi številnih družbeno-politič- zadružni svet. Volitve bodoske zadruge. Predvidoma bo nih organizacijah. Sama nepripravljeni junija. V zadružni svet bodo spremenili tudi notranjo zapravljajo sem se s štirimi majhni Poostrena kontrola je voz izvoljenih iz območja Robazakonodajo zadruge, tako da Učenci osnovne šole Pri mi otroki dolgo ' časa nike motornih vozil prisilila, 6 zadružnikov, iz območjabodo v bodoče volili članemoža Trubarja pridno var spretno varovala sovražnida ne pijejo več alkohola, Turjaka 5, Velikih Lašč 6 inzadružnega sveta vsaka štiričujejo. To velja zlasti za niž kov, a 6. januarja 1944 jeampak da vedno bolj segajo Karlovice 5. Seveda bodo zaleta, in ne več na dve leti,je razrede. Točnega števila doletelo tudi mene: sku po brezalkoholnih pijačah. družniki na svojih zborih kot ?.a so jih doslej. varčevalcev ni mogoče ugo paj z otroki so me odpeTo je čutiti tudi v gostilnah posamezno območje predla v Grosupljem se imenujeljali v Ljubljano in smo Na zborih zadružnikov botoviti, ker varčujejo pri raz po njem — je v aktiviže bili na transportu, ki jena območju Velikih Lašč in gali ludi več kandidatov, izdo razpravljali tudi o osnoličnih hranilnicah (pri kme okolice, kjer priitfanjkuje voljeni pa bodo tisti, ki bo stično delo vpeljal Tone'ujetnike peljal na Polj vah za izdelavo srednjeročtijski zadrugi, pošti itd.) in Tomšič, ki je z Vido Tom sko. Na srečo so me iz sadnih in drugih sokov. do pri volitvah dobili več.nega in dolgoročnega načrtastarših. L. S. glasov. šičevo večkrat prišel kpustili na prošnjo soseda razvoja kmetijstva v SloveUslužbenci Mestne hranil nam v Grosuplje, še pose— Nemca, morala pa sem V zadružni svet bo razenniji in o tem, kako se bo nice ra ljubljanske so praznilibej takrat, ko je bil v. ilese javiti fašistom.« 22 kmetov-zadružnikov izvo-zvijalo v bodočih letih kmehranilnike v januarju in gali. Med okupacijo je bil — In danes? tijstvo na območju njihoveaprilu. Obakrat so nabrali dostikrat pri nas tudi zadruge. Franc Lubej, v naši hiši »Zdaj delam še v RK. približno po 3500 dinarjev. Denarja je premalo: ob Ob prvem obisku so varčeso se oglašali še drugi ak »Blatna gasa« Na območju KZ Velike tivisti in kurirji. Pravzačina sicer poseže v žep, a Lašče svojih načrtov, ki tevalce obdarili, zadnjič pa so prav so pri nas zasnovalije revna. Naše naloge so asfaltirana melje na dolgoletnih izkušjim predvajali filme o špor okrožni odbor OF, možakrvodajalske akcije in raz Končno j’e krajevni skupnjah, ne bodo menjali. Ostu in risanke. pa so imenovali za blagajlični tečeji.« novna kmetijska proizvodnjaZanimivo je, da starejši no. u Velike Lašče le uspebo še vedno vzreja plemen nika in sanitetnega refe J. SPLICHAL lo zbrati dovolj denarja za učenci manj varčujejo in skega in klavnega goveda celo in denar zapravljajo. Za ureditev in asfaltiranje »blatvzporedno s tem tudi mleka. ne gase«. V teh dneh jo razKmetje bodo še vedno to svoto so morali posredovati širjajo in urejajo kanalizacijo osnovno dejavnost dopolučitelji. Posamezni učenci so jo, še pred koncem mesecanjevali z izdelavo suhe robe,zapravili vsak dan tisočaka Fluorografiranje pred durm i P O S T A N I pa jo bodo asfaltirali. Delaki jo njihova zadruga tuuiza žvečilni gumi in razne so zaupali Združenemu KGPodkupuje. Seveda pa se bodozbirateljske predmete. Pregled je obvezen za vse prebivalce, ki so Kočevje, ki se je tudi domed drugim pogovorili Se o L. S. I N O S T A N I slej vedno izkazalo kot soli starejši od 24 let - Največja akcija letos den poslovni partner. Skupno bo asfaltirane oko Od 5. do 10. junija bo bazah, v ki bodo občanom ČLAN kar li 300 m te ulice. Dela bodo grosupeljski občini fluoro-najbolj dostopne. Pregled je veljala okoli 80.000 din. Pujski na turjaškem m arofu grafska akcija. Zadnja takš obvezen za vse prebivalce ob Krajevna skupnost je več na akcija, ki jo je pripravilčine, ki so tarejši od 24 let. let varčevala denar za ta Inštitut za pljučne bolezniLetošnja fluorografska akciPREŠERNOVE dela, zdaj pa ji bo nekaj doDanica Purkat redi v kooperaciji z Agrokomin tuberkulozo, je bila predja bo po obsegu in množič dala še občinska skupščina. binatom »Barje« 550 pujskov štirimi leti. Tedaj se je fluo- nosti najpomembnejša in Po tej ulici je promet ve rografiralo 12.382 ljudi od naj večja zdravstvena akcija vDRUŽBE! dno večji. Avtomobili so V v zapuščenih turjaškihšiče. Iz Hrvatske so že pri 13i928, ki so bili v grosuobčini: zato ne sme biti pre suhem vremenu dvigali oblahlevih za zadružnim domom peljali nekaj sto pujskov, peljski ki občini stari več kotpuščena samo upravni ali ke prahu, v slabem vremeje te dni zelo živahno. Najjih je dal Agrokombinat 24 let. zdravstveni službi. Da bi flu- nu pa je bila ulica vednoprej so predelali hleve, kjer Barje v rejo zasebnici. Pri zadnji akciji so odkrili orografiran/e kar najbolj blatna, zato se je je tudi priso prejšnja leta pitali mla Oskrbuje jih Dana Purkat,sum tuberkuloznih obolenjuspelo, bodo poklicali k so delovanju vse družbene in jel vzdevek »blatna gasa«.do goved, v pitališča za praki je kooperantka Agrokomin drugih boflezni pljuč ali m f e l l a binata »Barje«. Povedala je,srca pri 537 ljudeh, zaradi politične oganizacije krajev da bo redila približno 550diagnoz ali zdravljenja je bine skupnosti in šole. pujskov. Hrano in ostale malo v bolnišnice poslanih 46 terialne stroške krije podjetljudi. Aktivno plj’učno tuber Lepo proslavili dan zm age je, njej pa bcio na koncukulozo je leta 1966 ištitut pitanja plačali od 'kilogramaodkril pri 26 prebivalcih groKRIŽEM PO GROSUPELJSKEM prireje. supeljske občine. Zaekrat je Proslavo je pripravila osnovna šola - Udeležilo v občini registriranih 94 bol■ GROSUPLJE: Kurirčkovo postvu. Posebnih pripomb niso ime bi se je lahko še več domačinov Največ pujskov je domače što so v grosupeljski občinili, kajpak iz pa bodo morali zbrati polmastne pasme in bodo nikov pi z aktivno pljučnoredno tu toplo sprejeli. V Zagradcu,pripombe s terena. Občinska kon tani za »pršut«, se pravi doberkulozo. Ambrusu, Seritvidu, Stični, Dobre,ferenca SZDL bo o pripombah V osnovni šoli Primožano. Čeprav so bile skladbe poljah in drugod si je sprejemespregovorila 25. maja na svoji Trubarja v Velikih Laščah za prvo leto učenja zahtev100 kg žive teže. Tako težo Podobno akcijo bodo ogledalo pri nekaj tisoč ljudi. Osred-konferenci. ne, so ih dobro zaigrali inbodo predvidoma dosegli žepravili letos junija. Fluoro-nja svečanost. Je bila pretekli pe so imeli 11. maja svečano v avgustu. grafirali bodo v 34 krajevnihtek v Grosupljem, pionirji pa ■ so AMBRUS: Zbori občanov v proslavo, posvečeno 25-letni-pokazali, da že kar dobro ob pošto potem predali Ljubljančakrajevnih skupnostih Ambrus, ci zmage. vladajo glasbene instru nom. Metnaj in Podtabor so sprejeli n GROSUPIJE: Občinski svetnove statute krajevnih skupnosti. Najprej je ravnatelj govomente. kultumo-prosvetnih organizacijMedtem je ko Je statut krajevne ril o pomenu tega praznika,Želimo pa, da bi take in prod kratkim pripravil pogovorskupnosti v Metnaju ustanovni, pa podobne prireditve obiskalo o knjižničarstvu. Menili so seso o imeli drugje že statute, ki so na*o pa je razdelil knjižne tem, kako bi knjižničarstvo jih poži- sprejeli 1965. leta. nagrade piscem najboljšihveč staršev. Tako bodo bolj vili. Tako kot v drugih, občinah nalog o tem pomembnemseznanjeni z doseženimi uspe je tudi v grosupeljski največ te■ GROSUPIJK: Plan skupnih hi svojih otrok. Lahko pa žav zaradi tega, ker imajo knjižproračunskih dohodkov v grosu dnevu.- Naloge so pisali nice premalo knjig. peljski občini Je letos 11,550.054 učenci 6., 7. in 8. razreda.pridejo na prireditve tudi dinarjev: nekaj manj kot 6,3 mi Recitacije so poživili učencidrugi, saj v Velikih Laščah I ■ GROSUPLJE: Izvršni odborlijona Je občinski proračun, fi* konference SZDL, sekcija za kmenančni načrt TIS pa Je 5,26 mi glasbene šole z glasbenimini drugih podobnih kultur tijstvo, konferenca ZK in komilijona dinarjev. Povedati Je treba, točkami, ki so jih izvajali vnih prireditev. sija za ekonomsko-druibene odnoda Je grosupeljska občina nera manjših skupinah in skup L. S. se so govorili o tezah o kmetij-zvita in da dobiva tudi dotacijo. ------v: ' ' ' $ v V' *H i i W S W i ___v'7! H »vm ItVfH FOTOKRONIKA 1. 1500 ljubljanskih študentov to: Tanjug) — 4. Pretekla četr avli RTV Ljubljana 'odprta raz je na protestnem zborovanju tek je obiskal Novo mesto v stava fotografij m dokumentov proti nasulju v svetu pred men spremstvu Bogdana Osolnika iz prvih dni svobodnega radia zo študentskega naselja v četrtek Američan slovenskega rodu John v Ljubljani in Mariboru (Fo dopoldne obsodilo ameriško agre A. Blatnik, član predstavniškega to: France Modic) — 7. Za na sijo v Kambodži in Vietnamu doma ZDA. Na sliki: John Blat gradne polete mladine nad Ja (Foto: J. Zagorc) — 2. Slavni nik se pozdravlja s sorodnico dransko morje je prijavljenih skladatelj in borec proti grški Anico Blatnik (Foto: S. Dokl) več kot tisoč učencev. Leteli bo vojni diktaturi Mikis Teodora- — 5. Rudar iz Apnenika pri do s štirimotornikom DC-6 B, kis je prišel na povabilo jugo- Boštanju Peter Pešec je v str lci ga vidite na sliki (Foto: S. slovanskih skladateljev in jugo mem in ozkem vinogradu po Dokl) — 8. Proslavljeni igralec slovanske lige za mir v Beo in pevec starega kova Frank Si stavil elektromotor s petimi natra je izkupiček nedavnega grad. Na letališču ga je sprejel konjskimi silami, ki prek zoba predsednik Zveze skladateljev koncerta v Londonu dal v do tega kolesa, vitij a in jeklene vr Jugoslavije Vojislav Kostič (Fo brodelne namene. Več kot 30 to: Tanjug). — 3. Prva tujka — vi vleče plug navkreber. Med tisoč poslušalcev je neutrudne palestinski komandos je Jugo oranjem sedi Peter na nvalo pre mu Frenkiju priredilo prave slovanka Duška Stojisavljevič iz delanem obračalnem plugu in ovacije, eden najbolj znanih Splita, ki se je pred dvema le ga krmari, žena Anica pa uprav m ojstrov jazza v ZDA, Con^nt toma poročila z Libanoncem. lja z napravo (Foto: Anton Me Basie, pa mu je čestital takoj Zdaj se z orožjem v roki bo dved) — 6. Ob 25-letnici obsto po koncertu — levo Sinatra, ni za pravice Palestincev (Fo ja ljubljanskega Radia je bila v detsno Basie (Foto: Tanjug K St. 21 (1052) — 21. V. 1970 BOLNIKI NISO RADI BOLNI Kaj pravijo predpisi, koliko plača socialno zavarovanje, zakaj delavci ne marajo v stalež AVTOMOBILISTI! Današnji predpisi so taki, da so delavci prikrajšani Industrija motornih pri osebnem dohodku, če zbolijo. Nič čudnega ni za vozil Tovarne stojijo... Nc čakajte zime, to, da danes bolniki niso radi bolni. Raje izkoristijo svoj letni dopust, kadar resneje zbolijo, če ne morejo V novomeški Industriji mo Po podatkih socialnega na delo. Kljub temu številu dni, ki jih zadnja leta tornih vozil se je že zgodilo, zavarovanja je bilo lani ker so roki za protektiranje (obnavljanje) avtomo preživijo dolenjski delavci v bolniškem staležu, ne da je zdravnik poslal delavca vsak dan 1531 delavcev na bilskih plaščev pozimi dolgi. nehno narašča. Lansko leto je bilo v tem pogledu še nazaj na delo — ta pa je pri- bolniškem dopustu. Ce bi šepal v tovarno s palico in posebno izrazito. Vsak dan je bilo po podatkih novo bili vsi ti delavci zaposle Poleti vam plašče projektiramo hitro in kvalitetno. meškega komunalnega zavoda za socialno zavarova čez dva dni je šel spet v bol ni v istem podjetju, bi to nje na področju skupnosti socialnega zavarovanja niški stalež. V tovarni so se pomenilo, da tovarna s Zbiralnica za dolenjsko območje je v delavnici VUL- delavcev, ki zajema pet dolenjskih občin: novome sicer jezili, a pomagati ni 1500 zaposlenimi sploh ne KANIZACIJA, Novo mesto, Kettejev drevored 1 — ško, trebanjsko, krško, metliško in črnomaljsko — bilo mogoče: kajpak je dosti bi delala. Ce pa upošte pri bencinski črpalki. zelo veliko bolnih. Tako veliko, da bi vsi bolni lahko krat tako, ker podjetje plača vamo še tiste bolniške do ustanovili novo podjetje, ki bi. bilo med največjimi nadomestilo osebnega dohod puste, ki so krajši od 30 PROTEKTOR — VULKAN, Ljubljana, šmartinska 64 na Dolenjskem. ka za prvih 30 dni >— zdrav dni in jih plačajo podjet nik pa potem pošlje delavca ja, kjer so bolni delavci Janez Boltez, 60-letni de menijo taki izostanki veliko delat, čeprav ve, da mu bo zaposleni, bi bržkone do lavec iz Crmošnjic, zaposlen breme za kolektiv, ki plaču moral spet zapisati »bolni bili še diugo, morda celo v predilnici novomeške tek je bolezenske izostanke do ško« že čez nekaj dni — am večjo tovarno, ki je lani stilne tovarne NOVOTEKS, 30 dni. Statistika za prvih pak stroški bodo šli spet na stala oelo leto. je že od 15. aprila lani v bol osem mesecev v LABODU je račun podjetja in ne v breme SGP »P 1 0 N I R« niškem staležu. Medtem ko pokazala, da so imeli na vsa socialnega zavarovanja. kih 100 ur dela 8,52 ure pla Industrija motornih vozil je takrat, kadar je delal, za za j, Če so bile prej vsaj šest NOVO MESTO služil po 824 dinarjev, jih do čanih izostankov. Samo na ima svojega kontrolorja, ki račun boleznin do 30 dni so preverja, če so delavci zares mesecev zavarovane. Poprečni bi zdaj nekaj manj kot 748. odstotek za delo nezmožnih r a z p i s u j e Oškodovan pa je pravzaprav v osmih mesecih izplačali več bolni: bržkone so vsi tisti, ki občanov je bil 0,55 odstotka več, saj so se od takrat pov kot 70.000 dinarjev nadome gredo v bolniški stalež, zreli zaradi nesreč pri delu in prečni osebni dohodki v NO- stil. V nekaterih delovnih bri za v posteljo, ker so pri oseb1 za študij na visokih in 3,82 odstotka zaradi bolezni VOTEKSU zvišali — in bi se gadah te tovarne so zaradi nih dohodkih tako prikrajša in drugih, že naštetih vzro srednjih šolah: bržkone zvišali tudi Boltezu. bolezni izostanki z dela do ni, da nobenega ni volja po On pa dobi svojo »bolniško« segli v posameznih mesecih ležavati doma in dobiti nekaj kov. Skupaj torej 4,37 odstot ka, in če prištejemo še po 1. več štipendij za študij na gradbeni plačo od poprečja za leto dni blizu 15 odstotkov skupnega deset starih tisočakov manjši rodnice — te so v 6kupnem nazaj. delovnega časa. Boleznine so osebni dohodek, kadar lahko fakulteti Sicer pa imajo samouprav bile lani v LABODU velike, dela. Res pa je, da je kon številu zaposlenih predstav 2. štipendijo na ekonomski fakulteti ljale 0,74 odstotka — potem ne predpise, ki določajo, ko izostanki z dela so presegli trolor že nekajkrat našel de- je bilo vsak dan za delo ne 3. štipendijo na pravni fakulteti liko nadomestila osebnega do 4. več štipendij na gradbeni srednji šoli hodka dobe delavci v različ zmožnih občanov več kot 5 nih primerih, posamezne de odstotkov oziroma 1.531 de 5. štipendiji na srednji tehniški šoli - lovne organizacije različno lavcev. To pa je tako velika strojni oddelek urejene. Ogledali smo Sj tri številka, kot da je pravzaprav vsak dan stala ena izmed 6. štipendijo na srednji ekonomski šoli primere teh predpisov: v tek •• :• večjih dolenjskih tovarn. Vse 7. štipendijo na sred. administrativni šoli stilni tovarni NOVOTEKS, v te številke so večje od slo tovarni perila LABOD in v 8. več štipendij na gradbeni delovodski venskih poprečij, zraven tega šoli Industriji motornih vozil v pa so največje od gospodar Novem mestu. ske reforme, ko smo začeli Prošnje z življenjepisom pošljite do 31. 5. 1970 na zaostrovati tudi boleznine. naslov: SGP »PIONIR«, NOVO MESTO — kadrov NOVOTEKS Socialno zavarovanje plača ski oddelek. V NOVOTEKSU velja tak 80 odstotkov nadomestila Prošnji priložite: potrdilo o opravljenih izpitih samoupravni predpis kot da osebnega dohodka od 31. dne oz. zadnje šolsko spričevalo. nes že od 1967. leta naprej bolniškega staža, če je dela — po sklepu delavskega sve vec poprej zavarovan vsaj 9 ta podjetja. Takole je zapi mesecev oziroma v zadnjih sano: dveh letih 18 mesecev s pre Nadomestilo osebnega do sledki. Od 60. dne naprej do hodka za prvih 30 dni v pri bi zavarovanec 90 odstotkov - meru bolezni, nesreče, poklic nadomestila, ki pa se izraču SGP »PIONIR« - NOVO MESTO ne bolezni ali zdravljenja ali nava na osnovo osebnega do NOVO MESTO . pa negovanja bolnega družin hodka iz prejšnjega leta. Ce skega člana znaša: 80 odstot nima predhodnega zavarova s p r e jm e kov od osnove za izplačilo nja, dobi delavec v bolni V UČNO RAZMERJE osebnega dohodka za delavca, škemu staležu, mu bo večina ki je izpolnjeval pogoje pred 60. dne, naprej pa 90 odstot hodnega zavarovanja, in kov. Na področju skupnosti • večje število 70 odstotkov za tiste de socialnega zavarovanja delav TESARSKIH VAJENCEV lavce, ki tega predhodnega cev so lani izplačali kot na zavarovanja niso izpolnjevali. domestilo osebnih dohodkov • večje število Za vajence — 100 odstotkov. zaradi bolezni 3,445.267 dinar Prav tako dobi 100 ojlstotkov ja ali 29,3 odstotke več kot ZIDARSKIH VAJENCEV nadomestila tisti delavec, ki 1968. leta. Porodnicam so kot se ponesreči pri delu; če pa Pri pregledu nadomestilo izplačali 3,555.200 Kandidati za sprejem morajo imeti uspešno do se je pri delu ponesrečil po dinarjev ali za 3,4 odstotke končano osnovno šolo. lastni krivdi, dobi 50 odstot izostanke prejšnjih let, v pri lavce, ki so bili sicer res več kot 1968. leta. Pogojno sprejemamo tudi kandidate z uspešno do kov. Ce se je delavec pone merjavi z letom 1966 so se bolni, so jih pa doma vseeno Tako govore številke, če končanim sedmim razredom osnovne šole. • srečil na poti na delo ali na povečali za dobra dva od pregovorili, da so pomagali prav je spričo humanih člove Izredno ugodni pogoji — celotne oskrbne stroške poti z dela, dobi 70 odstot stotka! pri lažjih delih v vinogradu ških odnosov, ki jih vedno plača podjetje! kov, če pet ne izpolnjuje po Sicer pa njihovi predpisi, ali na polju. znova poudarjamo in zago gojev predhodnega zavarova ki so jih sprejeli letos, pra Sicer pa predpisi v tej av varjamo, tako urejanje bolez Prošnje pošljite na naslov: SGP »PIONIR«, Novo nja, dobi 60 odstotkov. No vijo: tomobilski tovarni določajo, nin nevzdržno. Kaj more na mesto — kadrovski oddelek. silci partizanske opomeni ce Delavec, ki ne more delati da dobe delavci za prve tri primer delavec, ki je dobil dobijo v vseh primerih 100 zaradi začasne nezmožnosti dni iaos tanka z dela 50 od gripo? Za sedem dni, ki jih odstotkov nadomestila. za delo, zaradi zdravljenja stotkov nadomestila osebnega — recimo — preživi v bolni med delovnim časom, zaradi dohodka, od treh, dni naprej škem staležu, mu bo večina LABOD nujnega zdravljenja po pred pa 80 odstotkov. Za nesreče podjetij izplačala samo 50- pisih o vojaških vojnih inva pri delu, če se nč zgode po odstotno nadomestilo^osebne- Ne samo da pogosti in dol lidih ali zaradi negovanja krivdi delavca, dobe delavci SGP »PIONIR« - NOVO MESTO gi izostanki z dela povzro ga dohodka. To pa je v re obolelega družinskega člana po 100 odstotkov nadomestila, snici še manj kot 50 odstot čajo težave pri organiziranju dobi: prvih 30 dni odsotnosti če pa je nesrečo zakrivil sam, NOVO MESTO proizvodnje, tudi finančno po kov, ker se nadomestila ra z dela nadomestilo osebnega pa 80 odstotkov. 100-odstotno čunajo iz poprečij prejšnjega dohodka, ki znaša prve tri nadomestilo dobe delavci tudi leta. Prav zato je bolniški do sprejme dni v koledarskem letu 50 za nesreče na poti na delo pust skrajno nezaželjen in se Ena lastovka . . . odstotkov, v vseh ostalih pri in na poti z dela. ga delavci izogibajo. Hkrati V UČNO RAZMERJE merih do 7 dni 50 odstotkov pa to pomeni, da dostikrat Med številkami social in od 7 do 30 dni 80 odstot Vsak dan: 1308 prebolijo bolezen na nogah, kov. V primerih nesreče pri 8 vajencev za poklic strojni ključavničar nega zavarovanja o tem, nezmožnih za delo kar ni prav in zaradi česar koliko je bolnih in kakšna delu (sem štejejo tudi pri se posledice dostikrat opazijo 1 vajenca za poklic avtoklepar število zavarovancev, ki nadomestila so izplačali hod na delo in odhod z dela) šele čez nekaj let. lansko leto, je ena sama dobijo delavci 100 odstotkov imajo pravico do nadomestila 1 vajenca za poklic avtoličar Vsekakor bi bilo bolje, ko lastovka. Vse številke so nadomestila. Sveti enot so osebnega dohodka, je bilo 1 vajenca za poklic avtoelektričar namreč večje od republi pooblaščeni, da v posameznih lani v petih dolenjskih ob bi poostrili nadzorstvo nad škega poprečja: več ljudi izjemnih primerih lahko do činah 29.948. V tem letu pa bolezninami, ko bi težave ure 1 vajenca za poklic strugar dili tako, da bi zravniki stro je bilo na Dolenjskem ločijo tudi višji odstotek kot je bilo vsak dan za delo ne 1 vajenca za poklic elektromehanik bolnih, večje zneske so 50 odstotkov. S planom je v zmožnih 165 zavarovancev za kovno in temeljito pregledali plačali kot nadomestila podjetju priznanih 8 odstot radi nesreč pri delu. 1.143 za bolne in napisali zdravniška 6 vajencev za poklic avtomehanik spričevala. Zdaj za temeljite osebnih dohodkov — in kov vsega delovnega časa izo varovancev pa zaradi obo 5 vajencev trgovske stroke (za delo več je bilo tudi porodni stankom zaradi boleznin — lenj, nesreč izven dela, nege preglede dostikrat nimajo ča ških dopustov kot v slo sem so s polovico šteti po družinskega člana in sprem sa. Tistim pa, ki so zares v skladišču) venskem merilu. Res je rodniška dopusti, kajti LA stva bolnika. Skupaj je torej bolni, bi morali priznati pol 5 vajencev mizarske stroke sicer na Dolenjskem bilo BOD je tovarna, ki zaposluje vsak dan bilo bolnih 1.308 no nadomestilo osebnega do samo za tri stotinke več pretežno ženske, in hkrati delavcev. Razen tega je bilo hodka; vsaj tako bi moralo bita urejeno v humani, socia Kandidati za sprejem morajo Imeti uspešno do porodniških dopustov, kot tovarna z izredno mlado de vsak dan na porodniškem končano osnovno šolo. je slovensko poprečje — lovno silo. Ce posamezne bri dopustu 223 zavarovank, ki listični družbi. Varčevati pri toda Dolenjcev je v Slo gade ali službe ne presežejo jun je socialno zavarovanje najvažnejši dobrini, človeko Prošnje pošljite do 30. 5. 1970 na naslov: SGP veniji po teh podatkih 4 odstotke boleznin, jim iz plačevalo 100 odstotkov na vem zdravju, ni ne humano »PIONIR«, Novo mesto, kadrovska služba. -pet nekaj več. plačajo razliko pri osebnem domestila osebnega dohodka In ne rentabilno. dohodku. — računajoč na leto dni na- J. SPLICHAL Na sliki (od leve proti desni): Boris Krautblat, Jože Topolovšek, Todor šarenac, Luka Ivanuš in Milan Lazič Skrita želj« velikega števila ščan Jože Butara, ki sem ga mladeničev je, da bi postali prestregel, ko je njegov re letalci. Od želja do dejanj pa je dolga pot. človečke spo aktivec pristal na običajnem sobnosti so pri tem toliko parkirišču. krat na tehtnici, da resnično ostanejo izbrani le riajboljfc, najsposobnejši, najhrabrejši . . KOT ZA DOJENČKA ... V letalstvu ni protekcije. Le Vsak polet je doživetje tijo samo najbolj izkušeni in Pfed vsakim poletom me najbolj disciplinirani ljudje. Krasno spomladansko ju ptiče, ki so ždeli na tleh. ZA ROČICO PA VEM ... haniki skrbno pregledajo le Samo tisti, ki se ravnajo po tro, eno redkih lepih letos Čeprav kažejo miroljubno Spoznal sem, da bi več tala, njegove naprave in ga strogo začrtanih pravilih in ki Po končanem obisku se znajo premagovati. me je prevzelo z upanjem, podobo, mi je Todor pojas smo poiskali podpolkovni takih nazornih prikazov le napolnijo z gorivom. Letala Srečnežev, ki so se jim ure da obisk med letalci v Cer nil, da ima vsak svoje po ka Romana Zupana, ki je tala tudi meni nekoliko bolj negujejo kot dojenčke. Kot sničile otroške sanje, da bi odprlo znanje o reaktivcih. povsod tudi tukaj ne sme bi poleteli kot ptiči v sinje vi kljah ne bo minil v ogledu sebne muhe in navade, ki rad odgovoril na vpraša šave, je malo. Pa vendar smo učilnic, hangarjev, naviga- včasih niso kaj prijetne. V nje, zakaj ni več mladih 2al pa sem si v tem krat ti površnosti. Zaradi malo srečali pet mladih letalcev, ki oijskih naprav in mirujočih svojem elementu se pokažejo obiskovalcev v Cerkljah. kem času samo zapomnil, marnosti lahko uničijo letalo se jim je uresničila želja iz letal. Pred dnevom jugo zlasti v zraku, ko streljajo s Povedal nam je, da je kje je ročica za zapustitev in dragoceno človeško živ detinjstva Naj vam jih pred značaj njihovega dela tak stavimo: slovanskega vojnega letalstva topovi in strojnicami, spu letala v sili. To, kar za pi ljenje. ■ TODOR ŠARENAC: »Za sem se namreč povabil ščajo rakete in sejejo bom šen, da ne najdejo potreb lota praktično skoraj ne pri Ko pristopi letalec k leta letalstvo sem se odločil že v Cerklje, da preživim dan be. Z Milanom in Borisom nega časa, da bi lahko nu de v poštev, je meni naj lu, mu mehanik raportira, kot otrok, čeprav nisem pre dili več uslug. več upal, da bom kdaj po med letalci, ponosnimi ču sem se povzprel na letalo. bolj priraslo k srcu. Prija da je letalo pripravljeno za stal letalec. Precej sem se varji našega svobodnega ne Usedel sem se v pilotsko ka »Ko imamo mi več ča teljem Borisu in Milanu sem opravljanje bojne naloge. navdušil z branjem strokov-, ba. Navsezgodaj, ko sem se sa, tedaj ni obiskovalcev; nih knjig. Na začetku sem si bino in ostrmel zaradi števil se zahvalil za strokovni po Pilot pregleda vse dele le vse bolj idealno zamišljal, kot bližal letališču, sem že slišal v času šolskih ekskurzij uk in sem jo mahnil na tala in se prepriča, če je vse nih kazalcev. Pilota sta mi pa smo mi sredi največje se je kasneje pokazalo. Po bučno zavijanje letalskih mo povedala, da med letom vsi drugo stran letališča, kjer dobro pričvrščeno. Nadene klic pilota zahteva vsega člo torjev. Mehaniki so ogrevali ga dela. čas nam res ni si padalo, natakne čelado in veka: zbranega, hrabrega, di ti kazalci in lučke delujejo naklonjen. Vendar bomo so se brneči ptiči greli kot scipliniranega, iskrenega. Živ letala, torej bodo leteli. in da je treba na vsakega skušali poiskati ustrezno m artinčki. zleze v kabino. Ko preizkusi ljenje je treba prilagoditi po Imel sem prav, ta dan je bi dovod kisika, radijsko zvezo klicu ki pa ga ne bi nikoli posebej paziti! Zaupala sta rešitev in omogočiti mla zamenjal.« lo na letališču posebno ži mi, da jih imata v mezincu. dini, da si ogleda naše STREUALA JE FILMSKA in delovanje motorja ter in ■ J02E TOPOLOVŠEK: vahno. Posebej sta me opozorila na KAMERA strumentov, je letalo spo Za letalstvo sem se navdušil življenje,« je poudaril že kot otrok, ko sem opazo rdečo lučko, na katero je podpolkovnik. Letalo za .letalom je po sobno za polet. Mehanik val spopade letal v drugi sve RAZGOVOR ZA OKROGLO treba najbolj paziti: kadar Podpolkovnic Zupan je skrbnem navijanju plina in dvigne roko in letalo se po tovni vojni. Letališču me je MIZO se prižge, je treba letalo za izkoristil priložnost in če pregledu vseh naprav zapu časi prične premikati. Po približal brat, ki se je udej stopek traja nekaj časa, stvoval kot športni letalec. Prijeten sprejem in sreča pustiti najkasneje v 12 se stital vsem letalcem za ščalo parkirišče in odhajalo Ko se mi je ponudila prilož nost, da dosežem življenjski nje s peterico pilotov (Bo kundah. Nato pride do eks dan JLV, obenem pa se je na drugo stran letališča, od vendar se nikoli toliko ne mudi, da bi morali biti po cilj, sem se poklica lotil z risom, Jožetom, Luko, To- plozije, ki raznese letalo na zahvalil z tesno sodelova koder je potem odletelo pod vso vnemo, ki je značilna za vršni. Nediscipliniranost in dorlem in Milanom), ki so tisoče kosov. Vprašal. sem, nje tudi občanom. oblake. Tisto jutro so imeli vse pilote. Niti za trenutek malomarnost se v letalstvu ne bi pomislil da bi si pre me nekoliko podrobneje se kako je moč v tako kratkem zračno bitko. Ni mi ušlo, da bral poklic. Vsak polet je no znanili s svojimi veščinami, času zapustiti letalo, ki na se je iztihotapilo posebno re vedno plačuje s življenjem. vo doživetje, ki se ga ne da mirili, da je vse dobro »pre mi je veliko upanje, da bom vadno reže zrak s hitrostjo aktivno letalo, ki je vleklo do kraja opisati.« računano« in da je vse na PILOTOV OBRAZ ■ MILAN LAZIČ: »Mate kljub skopo odmerjenemu 900 do 1000 km na uro. Bo za seboj posebno maketo, v rialni položaj me je gnal od pravem mestu. Nato sem se SE SPREMENI čašu lahko precej vtisov za ris me je poučil: »Pritisniti katero streljajo letala. Dru doma. Javil sem se na razpis, je treba na tale gumb, pa spomnil, da do zdaj še ni gi »ptiči«, ki so se dvigova Ko se piloti vrnejo na ze ki ga je dala v javnost voj pisal v beležnico.Po razgo sem pokazal nikakršnih kon na gimnazija maršala Tita v boste v trenutku najmanj 20 li po točno določenem na mljo, je izraz njihovih obra Mostarju. Bil sem izbran med voru za okroglo mizo, ki struktorskih sposobnosti, za smo gav šali imenovali no metrov visoko nad letalom!« črtu, so morali »samotarja« zov povsem drugačen kot več kot 3600 kandidati. Spre To pripravo imenujejo ka to sem raje spraševal kaj v zraku prestreči, ga napa pred poletom. Ko odpeljejo jeli so me in od tistega tre vinarska konferenca (o njej drugega. nutka sem se ves predal le pišem posebej), sb me go tapult. Ce je treba, pilot sti in sestreliti. Tokrat se proti vzletni stezi, ni nobe talstvu, ki sem ga vzljubil. Kot da bi me hoteli pre veda ni šlo zares. Piloti so nih odvečnih pogledov in Letam že šest let, a nikoli stitelji peljali na ogled letal, pritisne nanjo in s sedežem nisem bil razočaran, človek tistih, ki so torkovo jutro vred ga vrže v zrak. življe strašiti, so mi nato pripo res merili in streljali, vendar mahanja. Tedaj se vsak po se počuti dobro, za nas skr počivala. nje mu reši padalo. Fantje vedovali, da nosi letalo več je streljala samo filmska globi v nalogo, z očmi pa bijo, kot je treba.* bomb, več kot ducat raket ■ BORIS KRAUTBLAT: Mo so mi rekli, da bi se težko kamera, ki beleži vsako budno pazi na instrumente. ja letalska abeceda se je za OČI SO Ml ZAPLESALE odločili zapustiti letalo; mo in da Ima tudi več strojnic, uspelo in neuspelo potezo na Ko vzletajo, gresta navadno čela v Kranju. Ko sem se ralo bi se zgoditi res najhuj vendar nisem videl ničesar. padalcev. Nato filme razvi dve letali skupaj. Včasih le preselil v Sarajevo, sem kma Na levi strani letališča so lu našel pot v Mostar. Vedno Zato so mi morali prav s jejo in piloti, vidijo, kako so tita tako tesno skupaj, da se bila razmeščena letala ki so še. Človeško življenje je bolj me je vleklo k letalom, prstom pokazati v krilih izvršili nalogo. Včasih ob človeku ježijo lasje. Na zem a smo jih takrat v glavnem jih ta dan tipalj mehaniki dragocenejše kot letalo. skrite špranje, skozi katere čutki varajo, vendar so ta lji mislimo, da se bosta videli le v zraku. Ko sem pri kot zdravniki bolnika. Na šel v akademijo v Zadar, sem letijo žareči izstrelki v so dan fantje prihajali iz kabin vsak hip zaleteli. Razdalja drugi strani letališča pa se NIČ NI PREVEČ, VSE JE doživel prijetne trenutke. Tu vražna letala. Pod krili ima sicer nekoliko utrujeni res ni velika, morda kakšen sem tudi prvič skakal s pa je odvijal hrupen promet, da NA SVOJEM MESTU reaktivec nameščene nekakš prepoteni, a dobre volje. meter, vendar kaže na mimo dalom.« mi je kar bučalo v glavi. Zazdelo se mi je, da je ■ LUKA IVANUŠ: »Prvič ne kljuke, kamor obesijo Takšnih poletov je ne pilotovo roko in oko. Nalo me Je na letališče popeljal Navadil sem se, kmalu me pri letalih marsikaj takega, rakete, kot da bi zlagali po-' šteto. Drug od drugega se ga povezuje pilota. Sovražni oče (Luka je sin znanega slo peklenski ropot ni več motil. kar je bolj podobno navla venskega letalca Branka Iva lena. Tudi prostor za bom razlikujejo. Mladi piloti, ka je treba uničiti ali pa bo Zazrl sem se v lepe srebrne ki. Vendar so me takoj po- nuša, ki se je smrtno pone be so mi pokazali. Končno vendar stari po izkušnjah, si sta sama zgorela v plamenih. srečil 1956), z bratom sva le tela tudi z letalom. Kot otro sem jim verjel, da kovin nabirajo znanje, ki bi ga po Tako se kalijo fantje, ki jim ka sva si predstavljala letenje ska »zver« tako obložena in rabili, če bi bilo treba. »Po Na letališču v Cerkljah je letalstvo postalo drugo kot nekaj, kar se da lahko natovorjena v resnici vzbu vsakem poletu smo boga naučiti: sanjala sva kot pti sem srečal tudi Novome- življenje. Tekst in foto: ja spoštovanje. ča, ki letita na krilih. Na ščana poročnika Jožeta tejši,« je povedal Novome- SLAVKO DOKL zemlji sva videla predmete kot v pravljici. Ko pa sem Butaro. Vse do poleta, ki prišel v akademijo, je otro ga je moral opraviti s ški sen zbledel: hišice so po podporočnikom Osmanom stale hiše, stezice so postale ceste, vse je naenkrat izred Ophodjašem tam nekje no važno, saj so taki objekti nad Višnjo goro, se nisem glavna orientacija.« mogel z njim pogovoriti. Pet letalcev na reaktivnih Po opravljeni nalogi je letalih se nam je predstavi bil Jože takoj za pogovor. lo s svojo kratko življenjsko Povabil sem ga, naj pove potjo. Niso nam govorili o svojih vrlinah, ki pa so bile kaj o sebi. Vendar sem vtkan? v pogovoru. Med te moral v glavnem govoriti mi ijudmi različnih činov vla sam, znanec mi je samo da izredno tovarištvo. Vedri so, ne manjka jim humorja in prikimaval. Vedel sem, da duhovitosti. »Ko smo prosti, piloti o sebi malo govo se veselimo in špikamo, pov rijo. Izjem a je le, če je sem pa se sprostimo, ko smo v zraku. Do kraja se preda treba kaj povedati o hra mo nalogi, ki je povezana brem Janezu Kmetiču in z našimi življenji, z odgovor »starem mačku« polkovni, nostjo za letala in ljudi na zemlji,« so povedali piloti. ku Romajiu Zujxinu. Novinarskemu očesu ni ušlo, Jože mi je zaupal, da da so naši sogovorniki ne gle de na čine, ki jih nosijo ga je v letalstvo prignala na ramenih, med seboj tako ljubezen do tehnike. Po tesno povezani, kot bi bili vedal mi je, da ljudje gle bratje. Zato sem jih vprašal, kaj jim pomenijo čini. Odgo dajo na letalstvo preveč vorili so da ‘e to nonnalno romantično, v resnici pa priznanje za leta, ki jih pi je ta poklic zahteven in lot prebije v službi, da pa je zanje najvažnejše, koliko je se mu mora človek v ce kdo doma v svojem poklicu. loti posvetiti. To najbolj cenijo! Pogovor pilotov pred poletom RAZSTAVA FRANCETA GODCA IN RECITAL DOMAČIH USTVARJALCEV kultura Lep večer v Kostanjevici „Všeč so mi odločni ljudje!4* in pravi 15-letna pesnica, ki se bolj nagiba Razstava Franceta Godca: odsev precejšnjega dela sodobnih širokih teženj k razmišljanju kot k čustvovanju pri nas - Prijetno presenečenje: večer domačih ustvarjalcev, pesnikov in izobra »Po naravi sem bolj spet sili k premišljeva piscev Vladimira Bajca, Irene Bašelj, Ivanke Hergold, Janje Kastelic, Janeza molčeča,« je že na začet nju- ževanje Kolenca, Ivana Perhaja in Ivana Zorana - Začel se je 15. dolenjski kulturni ku najinega pogovora re »Nekateri pravijo, da festival kla gimnazijka Irena Ba umetnost ne sme biti pre šelj. Toda potem, ko mi mišljena, vendar jaz ce 15. maja zvečer je Lado za dela, ki nastajajo na iz Bajca, pretkana z jedkimi je pripovedovala o sebi nim miselno poglobljeno Smrekar v imenu Dolenjske kušnjah realistov, impresio vložki, svojevrstni notranji in o svojem delu, ni sko umetnost, ki ne temelji Naslednje srečanje ga kulturnega festivala v La nistov in njihovih dedičev, svet dijakinje Irene Bašelj, parila z besedami in kar samo na čustveni preda bo 1971 v Dugi Resi mutovem razstavišču v Ko naših domačih mojstrov in odlomek iz modeme proze podvomil sem v njeno nosti.« stanjevici na Krki pozdravil drugih. V stranskih prostorih Ivanke Hergold, prisrčni izjavo. Kulturni delavci iz Karlov zbrane domačine in goste, Lamutovega razstavišča pred otroški verzi in ljubka zgod že v osnovni šoli je ob ca, Duge Rese, Novega me med slednjimi še posebej stavljena Godčeva dela hkrati ba vnuka z babico Janje Ka javljala svoje pesmi in sta, Krškega, Brežic, Metlike umetnike Milo Kačičevo, Iva opozarjajo tudi na zanimivo stelic, preprosti, a zato nič risbice v Cicibanu. in Črnomlja so sklenili na na Mraka, Toneta Kralja in iskanje umetnikove lastne po manj iskreni verai Janeza »Ni važno, kje in kdaj srečanju 16. maja v Črnom Vladimira Stovička, ki so ti. Vseh 81 razstavljenih del Kolenca, kot odlomki iz so sem nastopala,« pravi. lju osnovati poseben odbor, prišli na razstavo akadem pa na svojevrsten način go dobne poezije in razmišljanj »Ustvarjam zato, ker s ki bo skrbel za nadaljnje skega slikarja Franceta God vori o poštenem dolgoletnem o svetu in človeških odnosih tem iščem pot do resni nenehno sodelovanje na kul ca iz Ljubljane. ustvarjanju človeka, ki je v v pesmih Ivana Perhaja in ce in skušam prodreta v turnem področju občin na Umetnika in njegov ugledni več kot 33-letnem delu pri Ivana Zorana — vse nas je bistvo tistega, kar me za tej in oni strani Kolpe. V od tradicionalizem v slovenskem pravil nad 100 razstav doma razveselilo in nam dalo hkra- nima.« boru bosta po dva člana iz krajinarstvu je predstavil in na tujem ter se zapisal tu tudi snov za razmišljanje: Le mimogrede je ome vsake sodelujoče občine, naj umetnostni zgodovinar Mirko med odlične slovenske kra mar smo v pokrajini brez nila, da ima že nekaj po prej pa bo pripravil bilten z Juteršek, kd je med drugim jinarje. ustvarjalcev pisane besede vsemi pomembnejšimi kul posebej poudaril, da Godčeve Prof. Jože Škufca iz Nove — ali pa je le njihova dose pisanih zvezkov svoje turnimi prireditvami na Do krajine kot tudi slike Godcu ga mesta je nato začel večer danja večja ali manjša ano proze in poezije, ki se ji lenjskem, v Beli krajini ali sorodnih slovenskih slikarjev dolenjskih pesnikov in pisa nimnost vzrok, da širša Do zdi po njeni strogi preso onstran Kolpe na karlov opravljajo pomembno nalogo, teljev. Morda so njegove za lenjska v sodobnem literar ji toliko vredna, da jo škem območju. Sklenili so, ko gradijo in vzdržujejo most nosne uvodne besede spravile nem ustvarjanju tako malo hrani, vendar je ne ob da se bodo poslej vsako leto med sedanjostjo in preteklo v zadrego nekatere izmed na pomeni? javlja niti v Stezicah, kjer sodelujejo drugi mladi sestajali in se pogovorili o stjo. V času, ko so nas različ stopajočih, bile pa so iskre Prostor nas omejuje, da bi gimnazijski literati. perečih vprašanjih in možno ne modne in »nadmodne« ne. Radi bi še srečavali, po o recitalu povedali tu kaj Dekle, ki Jo danima tu stih nadaljnjega sodelovanja. smeri v slikarstvu obrnile od slušali in brali dela domačih več; radi bi ga ponovili če »Ne strin jam se z no di filozofija in so ji po ustvarjelcev, saj je večina iz-, Naslednje srečanje kulturni nakupovanja umetnin, so ne prej, vsaj na jesen v No vim uredniškim odborom sebno všeč dela Walta kov bo prihodnje leto v Du mnogim ljudem realistične med zbranih ta večer prvi vem mestu, še kje in pred Stezic,« je samozavestno Whitmanna, Francija Za krat spoznala avtorja, o ka gi Resi na Hrvaškem. slike dosti bližje in zde se vsem v DOLENJSKIH RAZ povedala. »To, kar sedaj goričnika in Andreja terih smo to in ono že vedeli. jim privlačnejše kot kdaj GLEDIH. šele tam bi bili pišejo v Stezicah, se mi Markoviča, v svojem Hudomušna proza Vladimira Revija na Senovem prej. Od tod tako zanimanje lahko pravični avtorjem, ko ne zdi posebno resno, ker ustvarjanju nima vzora- me ob branju ne sili k Na Senovem je bila 15. ma bi jih predstavili širokemu »Vsak človek doživlja krogu bralcev, če ponovim, da razmišljanju. Morali bi ja revija otroških in mladin in se izraža po svoje. Na PRIHODNJI TEDEN OD TORKA DO SOBOTE V smo bili prijetno razveseljeni skih pevskih zborov z vseh pisati bolj kritično in o glica, notranji nemir in METLIKI IN ČRNOMLJU z večerom dolenjskih pesni osnovnih šol. Pesem iz mla tem tudi razpravljati. S negotovost v današnjem kov in pisateljev, ki ga v No dih grl je žela priznanje ob tem bi se mladi razvijali življenju se nujno kažejo vem mestu pred meseci ni činstva in spodbudila k na in ne bi pisali zaradi pi tudi v vseh oblikah umet Belokranjska kulturna revija bilo mogoče doživeti, želim s sanja samega.« daljnjemu delu z mladino nosti, ki sedaj nastaja- tem izraziti predvsem željo, vse tiste, prosvetne delavce, Ne trdi, da jo sili k pi Ce jo hočemo razumeti, da bi aktivnost naših litera ki ne štejejo ur, prebitih na sanju neka notranja po je ne smemo sprejemati Nastopile bodo kulturne skupine iz Črnomlja, tov ne zamrla. Potrebna nam vajah s svojimi zbori. treba. Pravi samo. da ve površno, ampak se mora Metlike, Semiča in Dragatuša - Začetek revije je in hvaležni smo jim za liko premišljuje, iz tega mo vanjo poglabljati.« predvajana dela. bo v Metliki, konec pa v Črnomlju nastane pesem, to pa jo A. V »Naša ulica« — TONE GOSNIK Od torka do sobote prihodnji beden se bodo zvrstile zdaj v knjigi prireditve belokranjske kulturne revije/ na kateri bodo Zabavno-satirični »sobot nastopajoče kulturne skupine tekmovale budi za Župan ni spis;« Evgena Juriča v čičevo nagrado. Letos prvič bodo prireditve v obeh belo DELU so pred kratkim izšli kranjskih mestih, prav tako pa se bodo kulturne skupinie v okusno opremljeni knjigi iz metliške občine tokrat prvič z ramo ob rami potego Mladi belokranjski pevci so se NASA ULICA, ki jo je ilu vale za največje belokranjsko priznanje Pokrovitelj le striral in opremil Milan Bi tošnje revije je občinski sindikalni svet v Metliki, kjer zovičar. Uvodno besedo o bo tudi njen slovesen začetek, medtem ko bo revija kon po dveh letih spet predstavili čana s slovesnostmi v Črnomlju. ■ Po slovesni otvoritvi ob 30. raški ' orkester metliške osnovne uri v metliškem Domu Partizana šole. Srečanje je bilo 17. maja v avli metliške osnovne šole bo 26. maja tudi že prva priredi ■ V petek, 29. maja zvečer, bo tev. Nastopili bodo: ženski pevski do v Črnomlju gledali igro. S zbor iz Črnomlja, moSki pevski Tavčarjevim »Cvetjem v jeseni«, Več kot 350 mladih pevcev Bele krajine se je 17.- dekliški mladinski pevski zbor iz DragatuSa in metliški pi ki ga je dramatiziral Osip Sest, maja zbralo na tradicionalnem srečanju v avli osnov- zbor iz poklicne šole BETI halni orkester. se bo predstavila dramska skupi na prosvetnega društva »Jože Mi ne šole v Metliki. Kot je v pozdravnem nagovoru ome- končal srečanje s pesmijo ■ V sredo, 27. maja, bodo obi helčič« iz Semiča. Metličani pa nil v imenu pokrovitelja predsednik občinske skup- Marjana Kozine, skovalci v Črnomlju in Metliki bodo tega dne najprej videli »Sne ščine Metlika in ravnat6lj metliške osemletke Ivan zbori so se predstavili s lahko prvič poslušali odrsko be guljčico« Ivana Laha, ki jo bo sedo, ki jo bosta pripravila dram uprizorila dramska skupina seml- Žele, to ni bilo tekmovanje, marveč samo pregled de- tremi pesmimi Beethov- ska skupina osnovne šole iz Se ške osnovne šole, ob 20. uri pa javnosti, ki jo po pouku gojijo učenci osnovnih šol v na Mozarta Brahmsa in miča z uprizoritvijo »Sneguljčice« poslušali literarni večer. »Spome obeh belokranjskih občinah. Srečanje je priredila J(te’vilnih tujih in do- Juričevem humorju je knjigi v črnomaljskem Prosvetnem do nik brez podstavka« Marjana Ma mu (ob 16. uri) in Prosvetno dru rinca bo izvedla skupina črno ZKPO iz Metlike. ~mačih skladateljev. Nekateri napisal Peter Božič, ki trdi, štvo Mirana Jarca iz Črnomlja s maljskih gimnazijcev. Sodeloval so zapeli tudi zahtevnejša da je Juričev humor »tisti štefančevo komedijo »Večna lo bo vokalni sekstet iz gimnazije. V dveumem sporedu so sev Zagorju na republiški re višča« v domu Partizana v Metli ■ Zadnji dan revija bo prire dela. odrešujoči humor, ob kate ki (ob 20. uri). Po igri bo tega zvrstili pionirski in mladin viji. ditev v Črnomlju. Ob 20. url bodo Srečanje nedvomno doka rem sem se včasih Jz srca, dne v Črnomlju Še glasbena pri v Prosvetnem domu nastopili čr ski pevski zbori iz osnovnih France Zupančič je vodil ne pa iz privoščljivosti na- reditev, na kateri se bodo pred nomaljski ženski pevski zbor, mo šol: Metlika, Črnomelj, Se mladinski pevski zbor črno zuje, da petje v Beli krajini stavili mladinski pevski zbor met smejal. Kdor bo to knjigo ški pevski zbor iz Dragatuša in mič, Vinica, Stari trg ob maljske osemletke, nakar je še dolgo ne bo izumrlo. liške osem’e tke, dekliški pevski metliški pihalni orkester. Za ko prebral, naj sam presodi, zbor iz BETI in harmonikarski nec bodo torej Črnomaljci poslu Kolpi, poklicne šole BETI kaj je humor in kaj satira«. sekstet črnomaljska glasbene šole. šali isti spored kot Metličani na in tamburaški orkester, se To zadnje velja poskusiti in ■ V četrtek, 2S. maj« ob 20. začetku. stavljen iz učencev metliške ugotoviti; kdor pa bo Juriča uri, bo mladinska igralska skupi na »Osip šest« iz Metlike gosto Jutri nova razstava osnovne šole. Zbornik grosupeljske občine bral, bo smeje ali načemer- vala v Črnomlju s satiričnim ka Srečanje je začel pionir Jen dejal: »Pa je res tako«. baretom Tonija Gašperšiča »Pod v Krškem ski pevski zbor metliške os gane. narodni sovražnik št. 1«, Knjiga je razveseljiv pojav na knjižnem trgu Prikupne ilustracije so knjigi medtem ko bodo v Metliki ob Krška galerija je povabila novne šole. Pod vodstvom le v korist, tisk in oprema istem času nastopili mladinski Stanka Fuxa je zapel tri- v goste slovenskega slikarja za leto 1968. Inž. Ciril šle- pa založniku (CGP Delo) v pevski zbor črnomaljske osnovne skladbe za otroške zbore. Domoznanska literatura Do šole. harmonikarski sekstet črno Franceta Slano. Razstavo nje lenjske je obogatena s po binger je prikazal geološki ponos. * maljske glasbene tole in tambu- Nato je Lidija Saje pripelja govih olj bodo odprli jutri membnim delom. To je zbor sestav grosupeljske kotline in la na improvizirani oder 60- popoldne ob 18. uri. Občin nik občine Grosuplje oziro njene okolice, medtem ko je članski zbor iz črnomaljske stvo se bo tokrat prvič sre ma gospodarske, kulturne in Rudi Tancig opisal značilnosti čalo z njegovimi deli v do osemletke, zatem pa Milan zgodovinske kronike te obči tal na tem območju. O gi Mali kulturni barometer mačem razstavnem hramu. Pirš 40 m ladih pevcev iz Se ne. V uvodu pojasnjuje ured banju prebivalstva je pi ■ ZANIMANJE ZA RAZSTAVOnjevica resnično pravo žarišče Slikarja je že lani spoznalo miča. Malone najštevilnejši niški odbor, zakaj je delo sal Dobruška Podkofcnik- SAMOUKA — Razstava pastelov ljudske kulture. novomeSko občinstvo, ko ie zbor je pripeljala učiteljica izšlo. Vsebinsko je zbornik Žvan, prof. dr. Jože Kaste-^ In akvarelov samouka Franca Ca. ■ NOVOMEŠKI OKTET MAR razstavil svoja dela v Do dete, ki J« bila dober teden od IJIVO VADI — Malokdo ve, da Marija Perko z Vinice. razdeljen v več zaokroženih lic pa je bralce seznanil z' prta v avli črnomaljskega prosvet deluje v Novem mestu poleg pev. lenjski galeriji. celot. Med drugim je Radko arheološko podobo občine. nega doma, je vzbudila veliko tkega zbora DPD Svoboda »Dušan Z zanimivim sporedom se ■animanje. Po približni oceni jo Jereb« tudi oktet. Osnovali so ga Jutri: Jakopičeva je predstavil tamburaški Polič opisal zgodovino gro V poglavju, ki sledi, so ob je videlo skoraj 2.000 obiskoval- že jeseni nekateri mlajši člani iz zbor metliške osnovne šole, supeljske čete, prof. dr. Me delani zaslužni možje. O oev, od blizu in daleč. Mnogi oh vrst jerebovcev in nekateri drugi tod Mikuž pa je popisal dva Andreju Kančniku, ljudskem tolikšnem obisku niti niso bili Novomeščani, ki so se zbrali okoli razstava v Ljubljani ki ga vodi Silvester Mihelčič preveč presenečeni, saj je bila Petra Ciglerja, sina znanega novo. Jutri ob 18. uri bodo v Mo (starejši). Pred letd je ime kratni napad 18. divizije na pesniku, je pisal slavist Jože razstava Čadeževih slik prva li meškega prosvetnega delavca, ig demi galeriji v Ljubljani la Metlika dober in že zelo šmarska tunela. Prof. inž. Gregorič, Cirili Budkovič pa o‘ kovna razstava v Črnomlju po ralca, režiserja in zaslužnega člana France Adamič je opisal lik Avgustu Šuligoju. Stane Va sedmih letih. Precej del je slikar > DPD Svoboda »Dušan Jereb«. No slavnostno odprli retrospek znan tamburaški orkester. tudi prodal. vomeški oktet je ognjeni krst pre tivno razstavo mojstra Ri Nastop zbora najmlajših inženirja kemije Ludvika Fe-, lentinčič je otel pozabi raz stal kmalu po ustanovitvi in Je harda Jakopičla. Dolenjska tamburašev je nedvomno drana, ki je padel med prvi iskovalca Taborske jame Jo ■ DRAMATIK MRAK V KOimel do zdaj že več nastopov v mi aktivisti. Milan Dolgan se žeta Permeta. STANJEVICI — Na petkovo ot delovnih organizacijah. ' galerija je lani prva v Slove obet, da bodo nadaljevali voritev razstave Franceta Godca in je z zapisom oddolžil spo Zborniku je dodan leposlo ■ PIjAKETA ZA DEBENJAKA niji začela niz prireditev ob tradicijo. literarni večer v “Lamutovem li — Na šesti razstavi jugoslovanske stoletnici rojstva velikega minu pesnice in aktivistke vni del z odlomki iz knjig kovnem salonu v Kostanjevici je grafike v Zagrebu je dobil naj Učitelj Alojz Starc je diri Ane Galetove, Stane Valen Louisa Adamiča, pesmimi Ane prišel tudi dramatik Ivan Mrak, večje priznanje — plaketo Zveze slovenskega umetnika, jutriš čigar dela so začeli v osrednjih Jugoslovanskih likovnih umetnikov nja razstava pa pomeni vrhu giral zboru osnovne šole iz tinčič pa spominu absolventa Galetove in črtico Janeza Pe- slovenskih gledališčih uprizarjati — slovenski grafik Riko Debenjak nec prireditev v jubilejnem Starega trga ob Kolpi, za gozdarske fakultete 1q akti rovška »Moj oče«. Poleg tega Aele pred nekaj leU. Prijateljem za delo »Čudežne razsežnosti«. Na vsebuje zbornik še več dru umetnosti, ki so se po prireditvi razstavi sodeluje 63 umetnikov s Jakopičevem letu. Zanimivo tem pa spet Stanko Fux vista OF Martina Zupančiča. »brali v gostišču »Pod Gonjanci«, 106 deli. Nekateri slovenski grafi razstavo, za katero so zbrali mladinskemu zboru metliške . V naslednjem razdelku da gih zapisov in podatkov ter Je izrazil navdušenje ob tem, kar ki mlajšega rodu niso bili povab umetnine iz številnih virov, osnovne šole, ki se med je predsednik grosupeljske je precej razveseljiv pojav Je doti vel ▼ Kostanjevici. Po nje ljeni na to razstavo, Čeprav bi na našem knjižnem trgu. govih besedah Je postala Kosta bili povabilo zaslužili. bo odprta do 5. julija. drugim pripravlja na nastop občine Ivan Ahlin pregled Dobrepolje: oder bo urejen OGLE« Mladinci delajo le še v kulturni sekciji - Z Mo- ligrovo komedijo so gostovali tudi drugod DALO Pred dobrima dvema leto so jih mladinci prijetno pre ma so v Dobrepoljah ponov senetili s svojo predstavo. MLA no ustanovili mladinski ak Mladinski aktiv je že lan tiv. Izkušnje so jih naučile, sko leto pripravil načrt za da je treba mladino za delo opremo gledališkega odra. Iz »DIH navdušiti, zato so ustanovili delava kulis je natančno in nekaj sekcij, v okviru kad sestavljeno delo, dobrepoljski rih naj bd delo mladine mladinci pa so mu bili kos. Srečanje na Pokljuki spet zastalo, čeprav 50 jim Oder bo že .kmalu tako op šele junija krajevni in občinski politič remljen, da jih ne bo več Na Pokljuki, kjer naj bi bil ni predstavniki veliko poma sram pred društvi, ki priha 23. maja zbor slovenskih pio gali. jajo gostovat in vidijo le nirjev, je še 80 om snega, zato Pri življenju se je ohrani predvojno zapuščino. je Zveza prijateljev mladine la le še kulturna sekcija. LOVRO MRAK določila, da bo to srečanje 20 . V letošnji zimski sezoni so junija. Program bo nespreme mladinci naštudirali Moliero- njen. Prav za to priložnost je vo komedij« »George Dan- Davna želja Zveza prijateljev mladine iz din« in z njo prijetno pre dala brošuro »Rdeča, sneg Tri senetili občane. Gostovali so Zamisel o napravah, s katerimi bi človek le glava«, katere avtor je sloven tudi v Ambrusu, na Sleme ski pisatelj Tone Svetina, pio nih, sredi maja pa v Zagrad tel po zraku, se je rodi nirji pa bodo dobili tudi novo cu. Ni jim bilo vedno la la že v najdavnejših ča pesem. Napisal jo je Tone hko, saj so skoraj vsi člani Pet dolenjskih beat ansamblov se je pod pokroviteljstvom revije Stop pomerilo sih. Že stari grški mit na sevniškem gradu. Reportažni zapis s »kitariade« objavljamo na sredini današ Pavček, uglasbil jo je Marjan kulturne sekcije zaposleni, govori o DEDALU iii Vodopivec, njen naslov pa je delajo v različnih izmenah, nje številke. (Foto: Splichal) »Vesela pionirska«. tisti, ki imajo doma kmeti njegovem sinu IKARU, jo, pa imajo prav tako pol ki sta izdelala in pritr Po poteh belokranj ne roke dela. dila nase nekakšna kri Kultumo-prosvet.no živ la. Kot ptici sta hotela skega odreda ljenje je imelo v Dobrepo 17. maja je občinska kon ljah že od nekdaj tradicijo. leteti z otoka Krete v Šentjernejski prometniki so prvaki ferenca ZMS Črnomelj orga V predvojni Jugoslaviji so Atene. Čeprav ta zgod nizirala pohod po poteh belo zgradili lep kulturni dom, v ba najbrž ni resnična, Na republiškem tekmovanju v Mariboru bodo zastopali dolenjske pro kranjskega odreda, ki se ga katerem so imeli zlasti po je Ikar v zgodovini je udeležilo 70 mladincev iz osvoboditvi vrsto zanimivih znan kot prvi legendar metnike pionirji iz Šentjerneja - Drugo leto bodo v ta tekmovanja vključili brežiške in Črnomelj ske ob in dobro pripravljenih kul še pionirje prometnike iz metliške in črnomaljske občine čine. Prijavljeni so bili tu turnih prireditev. Dobrepolj ni letalec. Tudi stari di Novomeščani, Trebanjci in sko prosvetno društvo je Kitajci so že pred na Vsako jutro srečujemo vele vse ulice dolenjskih ob sto pa Janez Kavšek iz Šent Krčani, vendar niso prišli, pred leti iz najrazličnejših šim štetjem delali po na naših cestah pionirje,- ki činskih središč, ko so po jerneja. ker je deževalo. Pri spome vzrokov zamrlo. Ostal je le hitijo s kolesi v šolo. Kole njih vozili s kolesi pionirji niku na Gornjih Lazah so dobne poskuse. Uspelo 0 Med mlajšimi pionirji imeli mladinci postanek. O še kino, ki se bori iz dne sarji dobro poznajo promet kolesarji. Zmagovalne ekipe so bili najboljši: Slavko Se- va v dan za gledalce in po jim je celo, da so izra bojih in poteh odreda je mla ne predpise, saj posvečajo so se udeležile področnega, ničar iz Novega mesta, Jan skuša reševati lastne finanč bili veter in z zmaji os zadnja leta učitelji veliko tekmovanja, ki je bilo v ne dincem govoril Milan Šimec ko Rugelj iz šentruparta in iz Črnomlja. Mladinci so kre ne težave. Razumljivo je, da tali nekaj časa v zraku. pozornosti prometni vzgoji. deljo v Novem mestu. Med Milan Kalin iz Brežic. so se ljudje razveselili, ko mladimi kolesarji so manj nili še na Smuk nad Semi Tudi v drugih deželah Tudi družine mladih pro čem. metnikov so se lepo razvile. kali le Belokranjci. Drugo leto bodo tekmova so ljudje posnemali pti nje mladih prometnikov še »Frača« prva ce in poskušali leteti. 2 e nekaj let zapovrstjo so Pionirji so prevozili me Dekleta se učijo organizirali tekmovanja za stne ulice od osnovne šole razširili. Vključili bodo tu Foto-kino klub osnovne šo Vse to pa je ostalo brez prometnike pod naslovom: do obeh bolnišnic ter do di prometnike iz belokranj ročnih del le Kočevje je dobil v teh uspehov, ker so bili »Kaj veš o prometu«. To šmihelske osnovne šole. Tu skih občin, ki se tovrstnega Na novomeški osnovni Šo dneh obvestilo, da je film poskusi vendarle pri vrstna tekmovanja organizi so se pomerili v spretnost tekmovanja še ne udeležu li so se dekleta vključila v »Frača«, ki so ga posneli čla mitivni in premalo do rajo komisije za varnost ni vožnji. Pozneje so tekmo jejo. krožek za pletenje in veze ni tega kluba, prejel prvo prometa pri občinskih skup vali še v poznavanju pro nje, da bi se naučila najos nagrado na festivalu v Pito- gnani. Ljudje, ki so jih ščinah. metnih predpisov. novnejših ročnih del. Kro mači. Ta festival je organizi žek redno obiskuje kar 30 opravljali, niso pozna Konec maja bodo v Mari 0 V skupini mlajših pio Praznovanje ral v okviru letošnjega mese deklet iz 4. in 7. razreda. li fizikalnih in drugih boru republiška tekmovanja nirjev so s 85 točkami zma ca mladosti pionirski časo pionirjev prometnikov, ki se Ob koncu šolskega leta bo pis »Male novine«. naravnih zakonov. gali pionirji iz Šentruperta meseca mladosti jih bodo udeležili tudi mla v trebanjski občini, ki so do organizirale razstavo roč Za praznovanje meseca nih del, ki so jih izdelale di Dolenjci. Njihova imena prejeli pokal in priznanje. že poznamo, saj so se ude mladosti je občinska konfe med šolskim letom. Tega, renca ZMS Črnomelj pripra- ležili in zmagali na občin 0 V skupini starejših pi da se dekleta učijo pletenja onirjev so postali dolenjski vilia več prireditev. Med nji skih skupščinah. in vezenja, so posebno vese Na prvem mestu je Titanic prvaki mladi šentjernejci, mi je pohod po poteh belo Konec maja bodo v Ma le zaposlene mamice, ki ima Poslali ste nam 115 kuponov in določili tako: ki bodo zastopali Dolenjsko kranjskega odreda na Gornje jo premalo časa, da bi otro riboru republiška tekmova tudi na republiškem tekmo Laze, v katerem sodelujejo nja pionirjev 'prometnikov, ke same naučile, v učnih vanju v Mariboru. občine dolenjske regije m programih za tehnični po 1. »Titanic« - Slaki, 34 kuponov, ki se jih bodo udeležili tu pripadniki JLA. Sodelovali 2. »Moj dom je zaprt« - Slaki, 32 kuponov, di mladi Dolenjci. Njihova 0 Med posamezniki so uk pa je pletenje že nekaj bomo tudi v ostalih medob let izpuščeno. 3 »Horoskop« - Bele vrane, 13 kuponov, imena že poznamo, saj so prejeli v viSJi skupini zlato činskih prireditvah, in sicer: odličje Darinko K ušljan i z 4. »Đve leti in pol« - Slaki, 12 kuponov, se udeležili in zmagali na tekmovanje v rokometu in občinskih tekmovanjih. Šentjerneja, srebro Niko šahu, razstava mladih likov Kaj je vtikanje 5. »Trla baba lan« - Korni grupa, 10 kuponov. Predzadnjo nedeljo so oži 2igante iz Krškega, brona- nikov, tekmovanje učencev PKŠ in zbor mladinskih akti v osebne zadeve! 1. Marija Lavrič, Veliki Danes objavljamo predzad vistov v Dolenjskih Toplicah, Gojenci novomeške go nji kupon. V poletnih mese Kal 8 , Mirna peč, dobi plo športna tekmovanja bodo ščo »Sjeti se« — Dani Mar- stinske šole so se v anke cih bo začel izhajati »Do letos poleg šolskih aktivov, ti. ki so jo izvedl\ med lenjski list« na 16. straneh. šan, aktivov v DO in garnizije za 2V Jože Povšič, Češnjice 11, mladino, pritožili, da se v Ogledalo mladih bo poslej jela tudi vaške aktive, ki tvo Mokronog, dobi ploščo »Ru restavraciji Breg predstoj obsegalo le pol' časopisne rijo posebno skupino. V ii- niki vtikajo v njihove ose strani. Ker skušamo obvešča ka od sna« — Daltoni, nalnem tekmovanju pa se 3. Tončka Grahek, Vojna bne zadeve. Vtikanje v ti mlade bralce iz vseh do bodo pomerili- prvaki posa vas 8, Črnomelj, dobi ploščo osebne zadeve je videti ta lenjskih občin o najnovejših meznih skupin v nogometu, kole.: dogodkih iz občinskih sre »Here comes the star« — rokometu, šahu in atletiki. Hermans Hermits. — Predstojniki, ki odgo dišč in drugih krajev, nam Poleg tega bodo posamezni varjajo za vzgojo in delo bo- primanjkovalo prostora aktivi organizirali izlete, ja učencev gostinske šole na in se bomo morali do jeseni marji so povečali aktivnost, Bregu, ne dovolijo učen posloviti od rubrike »Najpo- Plošče so darilo novome priredili pa bodo tudi razsta kam, da bi se šalile z go plot«. ške Mladinske knjige, kjer vo. Zaključna prireditev bo sti, ki so včasih tudi vinje Ta teden ste nam poslali lahko kupite najnovejše 25. m aja zvečer ob 2 0 . uri, ko ni in si dovolijo neokusne 115 kuponov 2 reb je odločil' plošče. bo »Mladinski pihalni orke šale. Restavracija Breg je takole: ster« imel koncert in ko bo obrat gostinske šole in mo mo podelili priznanja men ra obdržati sloves, ki ji torjem in mladim družbenim gre. delavcem ter prehodne poka — Učenke opozarjajo, da le oziroma diplome za naj ne delajo prav, če obisku boljša dosežena mesta v jejo lokale v mestu v ča športnih disciplinah. su, ko ne bi smele ali če M. C. se nedostojno obnašajo. — Natakarice in kuhari Štafetno palico bo ce so v stalnem stiku z Ta teden sem najraje poslušal (a) melodijo: ljudmi, zato morajo dekle izročila Liljana ta skrbeti, da s svojim 25. maja bo na Stadionu vedenjem ne kvarijo ugle JLA v Beogradu izročila šta da šole ali omenjenih po fetno palico s pozdravi jugo klicev. Ime in priimek slovanske mladine in vseh — Sola je vzgojna usta jugoslovanskih narodov tova nova in skrbi, da se učen rišu Titu' skopska gimnazij ci izučijo poklica, za kate ka Liljana 2ežova. Liljano rega so se odločili, zato Šentjernejski harmonikaši, učenci glasbene šole, žanje so izbrali zato, ker je odlič jim svetujejo, naj najprej jo na vseh proslavah in prireditvah navdušen aplavz po na dijakinja 4. razreda gim posvetijo več pozornosti slušalcev. Takole sta prejšnji teden raztegnila svoji nazije »Josip Broz Tito« v šoli in šele potem zaba Kupon št harmoniki pri glasbenem pouku Iztok Plut in Tatjana Skopju ter zmagovalka repu vam in osebnemu življe Kovačič, ki sta med najboljšimi učenci. (Foto: Marija bliškega tekmovanja »Zna nju. Padovan) nost mladih«. POTA 14 mesecev za „zlato jamo“ Darilo za 25-letno delo Ob 26-letnici ustanovitve ske skupščine Krško Jože organov za notranje zade Radej priredil 13. maja Obračun s ponarejevalko — Plačilo za nepoštenost ve in 25-letnici osvobodi sprejem za delavce posta, dva meseca strogega zapora, tve je predsednik občin- je milice in delavce orga Te dni je pred občinskim sodiščem v Novem me nov za notranje zadeve stu dobila epilog zadeva, ki je pred tremi leti razbu odvzem premoženjskih kori sti v znesku 8.836,14 din in pri občinski skupščini. Ob rila Novomeščane in o kateri smo pisali tudi v na prepoved opravljanja poklica tej priložnosti je izročil šem listu pod naslovom »Zlata jama na pokopališču«. samostojne blagajničarke in darila (ročne ure) trem tovarišem, ki so v službi računovodkinje za dobo dveh 13. maja je bila končana razprava in izrečena sodoa varnostnih organov več let. Sodba ni še pravomočna. računovodkinji in blagajničarki bivšega Zavoda za kot 25 let Darila so pre Ruža Šmalc se lahko pritoži jeli: komandir postaje upravo pokopališč, ki je bila obsojena zaradi ponare na okrožno sodišče v Novem janja in uničevanja uradnih listin. milice Krško Ignac Pri' mestu. ja tel j t stalni dežurni na Ko je pred tremi leti pri službo prenesla na komunal tej postaji Franc Rozman DEŽURNI šlo na dan, da si tričlanski no podjetje. Toda inšpekcij Ponovno »LEPIŠ« in šef odseka za notranje POROČAJO kolektiv takratnega Zavoda ska služba je pri pregledu V poročilu o sodni obrav zadeve pri občinski skup. za upravo pokopališč v No poslovanja ugotovila, da so navi v zadevi suhorskega po ščini Janez Potočnik. Za vem mestu izplačuje sumlji bili blagajniški izdatki za djetja LEPIŠ izrek kazni zo izkazano pozornost se je ■ KOKOSI IN ZAJCI V TL-V v imenu obdarovancev MALHI — V noči na 14. maj sta vo visoke osebne dohodke, 9.061,14 din večji, kot bi mo per glavnega obdolženca Zvo K na domačijo Vinka Šušteršiča so se ljudje začudeno spra rali biti, in da je blagajničar neta Jermana ni bil povsem zahvalil komandir PM Ig nac Prijatelj. t Smarjeti vtihotapila dva Cigana ševali, kako je to mogoče. ka in računovodkinja Ruža točno naveden. Nekdanji di In ukradla deset kokoši in nekaj Toda pravilnik o delitvi Šmalc račune od 1. I. 1964 Sprejema so se poleg m.j cev. rektor je bil obsojen na £ leti jubilantov udeležili tudi ■ IZ KOVČKA ZMANJKALO osebnih dohodkov je bil tako do 14. IX. 1967 »popravljala« in 2 meseca zapora, pogojno 500 DIN — Mimopečanka Jožefa lepo prirejen, da je vsak lah in si prisvajala denar. načelnik UJV Celje Maks Makše Je pred kratkim 6hranila za dobo 4 let, plačati pa mora Predsednik obč. skup Klemenčič s sodelavca, ko »zaslužil« kar po 6.000 din Ruža Šmalc je bila obto tudi 24.543,80 din oškodovane »aklenjen kovček v novomeškem in več na mesec. Kako tudi ščine Krško Jože Radej predstavnika JLA, ZKS, hotelu METROPOL. Ko ji je so- žena zaradi poneverb, pona mu podjetju IMV. V tej vso med govorom na spre SZDL, direktorji nekate vaščan kovček prinesel iz mesta, ne, saj je bil to pravzaprav rejanja in uničevanja urad Je ugotovila, da Je ix njega zmanj ti pa je poleg zneska, s kate jemu za delavce var rih gospodarskih organi le njihov medsebojni dogo nih listin. Sodišče ji je izre rim se je osebno okoristil, kalo 500 din. Kdo se je polastil vor, da si dele denar, kakor nostnih organov zacij in upokojeni delavci denarja, Se ni ugotovljeno. klo enotno kazen 1 leto in všteta tudi škoda, nastala z (Foto: PM Krško) ■ GUMBERČAN OB MOPED — jih je volja. postaje milice Krško. Peter Fenca iz Gumberka je 14. oškodovanjem upnikov. maja parkiral blizu Drenikove Občinska skupščina je za gostilne v Gotni vasi moped, vre vod ukinila in pogrebno den okoli 2.000 din. Ko se je ho Voznik padel pod MAŠČEVALEC IZ GRČEVJA PRED SODNIKI tel zvečer odpeljati, vozila ni bi lo več. Kdo mu ga je odpeljal traktor In kam, Se niso ugotovili. ■ IZ KLETI UKRADLI MO- 13. maja zvečer je 26-letni TORKO — 13. maja je Janez Žlo Avtobus na strehi Leopold Pečar, strojni tehnik gar iz Bušinje vasi ugotovil, da iz Dolnjega Boš tanja, vozil Ni je hotel samo prestrašiti so mu iz kleti ukradli ročno motorno Sago, vredno okoli 2.800 V polnem avtobusu dva traktor z Vrha proti domu. din. Kje Je »daj žaga, Se ne vedo Na strmem kamnitem cesti kljub preiskavi. laže poškodovana, nekaj Jože Bregant se je odločil, da z razstrelivom prekine razmerje med svojo ■ ISKAL DENAR, ZLOMIL šču je zečel traktor poskako KLJUČAVNICE — 12. m aja je bil potnikov dobilo praske - vati in ga voznik ni mogel ženo in svojim dobrim prijateljem - Dober poznavalec razstreliv vlomilec v hiši Marije Nađu v škode 100.000 din več obvladati. Zaneslo ga je Gornjem Mokronogu. Noter je na levo, kjer se je prevrnil Na dve leti in šest mesecev strogega zapora je ženo samo prestrašiti, ne pa ■lezel skoei kuhinjsko okno. nato pa Je preiskal in razmetal vse 17. maja ob 19. uri je pripe in pod seboj pokopal vozni okrožno sodišče v Novem mestu 14. maja obsodilo ji vzeti življenja. Sodišče za prostore. Odlomil je nekaj klju ljal v Poljane pri Žužemberku ka. Pečarja so odpeljali v Jožeta Breganta iz žalovič, zaposlenega v KGP Bre govoru ni verjelo. Izkazalo čavnic, s katerimi so bili zakle celjsko bolnišnico, kjer je na žice. Obtožen "je bil poskusa uboja svoje žene, ki njeni predali. Kljub vsemu pa de redni avtobus podjetja GOR se je namreč, da je Bregant narja, ki ga Je očitno iskal, ni JANCI, poln potnikov. V ne slednjega dne za hudimi po ga je zapustila, hkrati pa je spravil v nevarnost še dobro poznal razstreliva in našel. Odnesel je le žeono sve preglednem ovinku med dve škodbami umrl. več drugih ljudi. tilko. da se je moral tudi tedaj, ■ VLOM V ZIDANICO — V ma stavbama mu je po zelo Bregant je letos med 5. in vabilo v zidanico, kadar sta ko je podtaknil kamnitit v času od 10. do 12. maja je ne ozki cesti pripeljal naproti 17. januarjem podtaknil okoli znanec vlomil na Kovačevem hri Grozil z nožem prišla iz Ljubljane. štedilnik zidanice, zavedati, v SAPOV avtobus. Pred sreča 40 dkg kamnitita z vžigalno < V zagovoru je obtoženi Bre bu v zidanico Alojza Jakliča iz Prejšnji teden so v Novem kakšno nevarnost spravlja Šentruperta. Storilec Je odtrgal njem je avtobus podjetja kapico in krajšo vžigalno vr gant zatrjeval, da je hotel vse. okno in zlezel v zidanico, odne GORJANCI zaneslo s ceste, mestu priprli Vlada Male- vico v štedilniku v zidanici sel več steklenic vina in jedil ter kjer se je prevrnil 1,5 m glo ševca iz Mirne peči, ki je lastnika oškodoval za 280 din. Alojza Vidriha v Kotih pri ■ »GOSPA, MLEKO KIPI« — boko pod cesto in obstal na osumljen kaznivega dejanja: Srednjem Grčevju. To je na 13. m aja sta prišli k Novome- strehi. V nesreči sta bila laže 14. maja naj bi se bil vinjen redil zato, da bi se maščeval ščanki Ani Pirnat prosjačit dve vrnil domov k šestim 3 do Ciganki. Ena je zamotiia gospo poškodovana dva potnika, ne Vidrihovim in svoji ženi Ma dinjo, češ naj pazi na mleko, kaj pa jih je dobilo manjše 12 let starim otrokom in jim riji^ Bregant, ki ga je zapu ki bo zdaj zdaj skipelo, druga praske. Na istem kraju je bilo vsiljeval vino ter si pred nji stila zaradi razmerja z Aloj pa je tačas potihem odprla ku že več nesreč, zato bi bilo mi s kuhinjskim nožem raz zom Vidrihom. hinjsko omaro in izmaknila iz nje ■ PIJAVSKO: TOVORNJAK SE denarnico z 38 din in oškodovan- nujno treba cesto razširiti in rezal srajco. Ko ga je po Ko so 18. januarja v zida pan Horvat. Subastičeva sopotni JE PREVRNIL — 16. maja zjutraj ca Majda Miloševič je bila huje kinimi osebnimi dokumenti. odstraniti manjše gospodar skušala svakinja pomiriti, nici kurili, so bili v njej: je Karel Dokler iz Celja pri sreča ■ TAT MU JE ODPELJAL KO ranjena, Subastič, Mihovec in nje LO — Slavko Cimermančič iz sko poslopje, ki ovira pregled naj bi bil z nožem stekel za Alojtz Vidrih, M arija B re nju z nekim vozilom v Pijavškem gov sopotnik Milenko Buliga pa nost' ovinka. Na avtobusu po gant, Franc Bašelj, Ibrahim s tovornjakom zapeljal s ceste in laže. škodo so ocenili na 300.000 Stopič je povedal miličnikom, da njo, nazadnje pa za njo vr se prevrnil 2 m globoko. Voznik din. mu je tat 11. maja odpeljal kolo djetja Gorjanci je za okoli gel tudi nož. Ko to poroča čoker in Zaim Dizdarevič. »Pony-express«, vredno okoli 1.400 je na srečo ušel poškodbam, med ■ KORENITKA: V SKALE IN din. 100.000 din škode. mo, Maleševca preiskovalni Nekateri od teh, med njimi tem ko so gmotno škodo ocenili NA STREHO — Hudo nesrečo je ■ PRETEP PRI PUGLJU — V M. S. sodnik še zaslišuje. tudi Bregantova žena, so se na 10.000 din. doživel 11. maja Turek Zija Pu- Pugljevi gostilni v Ždinji vasi sta pripeljali tega dne iz Ljub ■ BREZICE: Z AVTOM TREŠ nar, ki živi na Danskem. Ko se se 15. maja zvečer stepla domačin ČIL V Hl.šO — 16. maja dopoldne Je z osebnim avtom peljal proti Prane StraJnar in Stane Kolenc ljane. Nenadoma je razstre je v hišo št. 2 v Usnjarski ulici v Ljubljani, ga je pri Korenitki lz Dolnje Nemške vasi. Prijavili • ZGODILO SE JE NA BRANSKEM • livo v štedilniku eksplodira Brežicah treščil osebni avto, ki ga zaneslo med skale useka, nato pa bo ju sodniku za prekrške. lo. štedilnik je razneslo, v je vozil Anton Švajger iz Križ, za se je avto prevrnil na streho. Na ■ STEPEL SE JE Z RECEP časno na delu v Nemčiji. Gmotno srečo se vozniku ni zgodilo kaj TORJEM — Dušan Kump iz Br- zidanici je nastalo razdeja škodo so ocenili na 7.000 din, ra posebnega, gmotne škode pa je fclina se Je 17. maja v zdravilišču Smrt zaradi dveh kamnov nje, eksplozija pa je precej njen pja ni bil nihče. V Usnjarsko bilo za okoli 10.000 din. Šmarješke Toplice stepel z recep poškodovala tudi streho. Sa ulica je zavil potem, ko je pred ■ TEŽKA VODA: TRČENJE AV torjem. Zaradi tega se bo moral mo po srečnem naključju so seboj zagledal več vprežnih voz, TOMOBILISTOV — Pri Dolnji zagovarjati pri sodniku za pre Oblak je ustrelil soseda Jakošeta, ker le-ta ni naprej pa ni mogel, ker je napro Težki vodi je Ljubljančan Josip krške. ostali gostje v zidanici živi. ti prihajal kombi. Količ 17. maja z osebnim avtom ■ Z AVTOMOBILA SNEL ZA- hotel pobrati dveh kamnov z njegove njive — Vidrih in Bregantova sta bi ■ DOBOVA: PODRL OGRAJO — zavil na levo stran ceste in tre VESNICE — 17. maja ponoči je Kaj bo obtoženec v obravnavi navedel sod la laže ranjena, prav tako Na četrtorazredni cesti v Dobovi ščil v osebni avto Novomeščana nekdo ukradel zavesnice z oseb je 11. maja popoldne Miroslav Pa Alojza Prijatelja, ki se je pripe nega avtomobila Novomeščfma A- 'Dizdarevič, medtem ko je ljal naproti, škode je bilo za lojza Serinija. Lastnik avtomobila nikom? hor iz Pirana z osebnim avtom, ko eksplozija Čokerja hudo po je zavijal proti železniški postaji, okoli 6.000 din. Je tako oškodovan za 48 din. škodovala. ■ DVA VLOMA V AVTOMOBL _ 28. maja bo stopil pred so družina že več let živeli v treščil v leseno ograjo na levi ■ ČRNOMELJ: S »ŠKODO« V Sodiššče je ugotovilo, da strani in je je 3 m podrl. Škodo MLEČNO RESTAVRACIJO — Vik. LE — Na parkirišču pri NOVO- dnike novomeškega okrožne sporu in da je Jakoše pred TEKSU v Novem mestu je bilo gre za kaznivo dejanje po so ocenili na 500 din. tor Špelič je 17. maja v Črnom v noči na 17. maj vlomljeno v ga sodišča kmet Martin Ob tragičnim dogodkom že več ■ DRAGO TRČENJE — 16. ma lju s »škodo« prehiteval tička, dva osebna avtomobila. Neznanci lak z Branskega pri Šentjan čl. 135/3 kazenskega zakonika, ja ob 18.25 sta v Predgrađu trčila nato pa zapeljal na pločnik raz krat pobiral debelo kamenje bil izložbeno okno mlečne resta so ukradli reaservna kolesa in o- žu. Obtožen je, da je 1. sep na' poti in ga odmetaval na s tem, da je ostalo samo pri avtobus, ki ga je vozil Stanislav rodje. poskusu uboja. Pri izreku Starc iz Starega trga, in osebni vracije in se prevrnil na streho. tembra lani na vaški poti ne Oblakovo zemljo. V razpravi avto, ki ga je vozil Pavel Kralj iz Gmotno škodo so ocenili na 5.500 daleč od svojega kozolca na kazni je upoštevalo, da ob din. bo moral Oblak predvsem Dolge vasi. Na avtobusu je škode ■ STRAŽA: KO JE ČAKAL, GA Branskem z revolverjem na pojasniti sodnikom, zakaj je toženec ni imel slabih last za okoli 2000 din, na osebnem av Pojasnilo o obsoje nosti, razen tega pa je ves tu pa za okoli 7000 din. Poškodo JE ZADEL — Aleš Kulovec je tri metre ustrelil soseda Stan uporabil orožje. Razpravo bo van ni bil nihče. 16. maja s tičkom čakal, da bo nih posiljevalcih ka Jakošeta in tako končal vodil sodnik okrožnega sodi čas, odkar ga je zapustila zapeljal na prednostno cesto v žena, vestno skrbel za hčer ■ BREZA: PET RANJENIH V Straži, ko se je vanj od zadaj V zvezi z objavljeno vestjonjim skoraj desetletni spor. šča Janez Pirnat. RENAULTU — 17. m aja dopoldne zaletel Slavko Virant iz Meniške^ Strel v prsi je bil za Jako ko. je Ljubljančan Jože Kelbel pri »Posiljevalca obsojeni«, ki smo Brezi prehiteval osebni avto. Ko vasi. Škodo so ocenili na 4.000 šeta smrten zato je kmalu Sodišče je zlasti upošteva din. Jo tiskali ▼ Dolenjskem listu Okradeni frančiškani lo razmere, v katerih se je se je vračal na desno stran, ga ■ ŠKOCJAN-. TRČILA STA MED 14. maja 1970 na 12. strani, po po dogodku tudi umrl. je zaneslo na levo, tam pa se je Ob vhodu v frančiškansko obtoženi Bregant odločil za renault prevrnil na bok. Vozniko SREČANJEM — 17. maja sta se jasnjujemo naslednje: na tretjerazredni cesti pri Škoc Jakoše je šel 1. septembra cerkev v Novem mestu je sta dejanje. Nedvomno je bil va žena Karolina in hči Ksenija janu zaletela med srečanjem z S. J., S. A. in M. M. iz G ra popoldne kot že večkrat prej sta dobili hujše poškodbe, voznik osebnima avtomobiloma Anton la dalj časa 12 kg težka in oko precejšen razlog za to, da je in sopotnika Karel in Matija Gor- diča p ri Metliki so bili obso z vozom na njivo. Ko je pri li 80 cm visoka hrastova skri Breganta žena zapustila in Mlakar z Jermanovega vrha in jeni v opisani zadevi samo janc pa lažje. Gmotno škodo so Ivan Kotar r. Broda. Škodo so spel do Oblakovega kozolca, njica z zoženim vrhom. Va odšla z njegovim dobrim pri ocenili na 20.000 din. ocenili na 6.000 din. pogojno, sodba pa še ni prav je videl na poti dva večja njo so ljudje metali denar za jateljem Vidrihom. Dogajalo ■ NOVO MESTO: HUDO TR nomočna. ČENJE NA KRIŽIŠČU — Branko ■ NOVO MESTO: MOTORISTO kamna. Sklonil se je, ju po časopis, ki so ga lahko dobili se je tudi, da sta Breganta Vovko z Rateža je 16. maja po VA NESREČA — Jože Kocjan iz Uredništvo lista bral in vrgel poleg poti na poleg skrinjice. Nekega dolgo- poldne vozil tovornjak iz Nove. Cegelnice je 15. maja peljal s to Oblakovo njivo. Oblak je voe ga mesta po Ljubljanski cesti vornjakom plošče za prikolice prstneža je 18. maja zamikalo, IMV. Preden je prispel do Polan opazoval izza svojega .poslop proti Bršlinu, ko se je po pred Strela zažgala da bi denar iž skrinjice po Treščil v konja nostni cesti od Bučne vasi pri. cev, je ena pložča padla na tla, ja, nedolgo zatem pa je z re bral, ker pa skozi ozko zarezo peljala z osebnim avtom Anica zato je Franc Zagorc iz Celja, kozolec volverjem v roki preprečil Kafol. Pri trčenju je dobila Ka- ki se je pripeljal naproti, svoj na vrhu ni mogel nič poteg in obležal folova hujše poškodbe, gmotno osebni avto ustavil. Za njim sc je Med nevihto 16. maja do Jakošetu, da bi nadaljeval niti ven, je odnesel kar skri 11. maja zvečer se je na treškodo pa so ocenili na 21.000 pripeljal motorist Milan Jenič iz poldne je v Prečni udarila pot. Zahteval je od Jakošeta, din. Stranske vasi, treščil v osebni njico z denarjem. Delavci jav tjerazredni cesti Leskovec— avto In se huje poškodoval. •trela in zažgala kozolec Lu naj kamna pobere z njegove ne varnosti so preiskali ves Krško mopedist Božidar Ku ■ PODGRAČENO: PREHITE zemlje in ju vrže na pot, kjer VAL KOLONO — Mladen Mihovec ■ DVOR: FICKO OBVISEL NA dvika Bobnarja. Zgorel je s prostor okoli cerkve in večji kovičič z Malega Kaanna, ki je iz Zagreba Je 15. maja popoldne GRMOVJU — Valentin Erjavec z •lamo krit podaljšek, z njim sta bila prej. Ker ga Jakoše del mesta, vendar tatu niso vozil brez luči, potem ko je pri Podgračenem z osebnim av Brega pri Kočevju se je pfeljal ni hotel ubogati, je sprožil tom prehiteval kolono avtomo pa tudi 5 kubičnih metrov prišli na sled. Upajo, da se prehitel tri mopediste, tako 12. maja s tičkom proti Kočevju. _ in se hitro umaknil. Ranjeni bilov. Ko se je naproti pripeljal Na ovinku v Jami Je zapeljal s smrekovih desk in tramov, bo skrinjico posrečilo odkriti močno zaletel v konja Jožeta z osebnim avtom Ljubljančan Al ceste in se prevrnil proti Krki. Jakoše se je zgrudil in iz sam kozolec pa so novome kakšnemu občanu. Domnevajo Cunka iz Kalc-Naklega, da je bin Suba,stič, se Je hotel Mihovec Na srečo ga je zadržalo grmovje, ški gasilci, ki so kmalu pri krvavel. spet uvrstiti v kolpno, vendar da se ni potopil. Sopotnica Ivana tudi, da jo je dolgoprstnež s obležal. Umrl je še istega dne ga je zaneslo na leve stran ceste. Erjavec je med prevračanjem pa. hiteli na poanoč, rešili. Ško V preiskavi »o ugotovili, daskrinjico pobrisal kam na po med prevozom v novomeško Zadel Je v Ljubljančanovo vozilo, dla v vodo in dobila le laže odr de je za okoli 20.000 din. sta Oblakova in Jaikošetova se od tega odbil in treščil v kom gnine. Škodo so ocenili na 4.500 deželje. bolnišnico. bi, ki ga je vozil Zagrebčan Stje. din. Porazi na vsej fronti \ U-m kolu so vse dolenjske odbojkarske ekipe razobesile črn« zastavo. Vse štiri so doživele poraze. Najbolj so se še trudili Novo- meščani, ki bi skoraj presenetili Crnučane. Trebanjci so klonili doma pred Kamnikom, Kočevarji pa že teden prej v srečanju z Mariborom. Brestaniška dekleta res niso mogla doseči kaj več v srečanju z od lično ekipo Maribora.Maribora.lično Sava (Črnuče) : Novo mesto 3:2 ODBOJKA Malo je manjkalo, pa bi pomla — 6, — 10). Pred blizu 150 gle jena ekipa novomeških odbojkar dalci je srečanje zelo dobro vodil jev presenetila tretje uvrščeno^ Sa sodnik Debevc iz Postojne. M. L. vo. Novomeščani so vodili že z 2:1, vendar so se ob koncu sreča Od tu in tam nja Cmučani bolje znašli in zma ■NOVO MESTO — Pričelo se gali. Kdaj, kje, kdo? je nogometno prvenstvo v okviru Novo mesto: Goleš, Penko, La Nogometaši Celulozarja bodo delavskih športnih iger. Po dveh pajne, Jenko, Koprivnik, Graber- imeli v gosteh Kovinarja iz nepopolnih kolih so bili doseženi ski, Weiss, Somrak in Kovačič. Štor. V Ljubljanski conski ligi naslednji rezultati: NOVOLES — bodo srečanja Mirna : Domža — KRKA 2:11, Družbene službe — Brestanica : Maribor 0:3 le, ELAN : Kamnik, Bela kra — ISKRA (N. m.) .7:3, PIONIR — jina : Induplati in Litija : Od — ISKRA (2bk.) 3:0, ISKRA (No Vodilna ekipa Maribora je brez red. Danes bo v Brežicah sre vo mesto) — NOVOTEKS 0:2, večjih težav porazila žilave Bre- čanje za pokal maršala Tita ISKRA (2hk.) — Družbene službe ✓ staničanke s 3:0. Domačinke so med Brežicami in Radarjem s 4:5, KRKA — PIONIR 3:0, IMV — bile najbliže zmage v drugem setu. Senovega. V okviru celjske no — NOVOLES 3:0, ELA — KRE Pri Brežičankah je bila najboljša gometne podzveze bo v nedeljo MEN 5:3, ISKRA (Šentjernej) — v Brežicah srečanje med Bre Prosveta 4:5. (J. M.) Marinka Fila. žicami in Šoštanjem. V okviru republiške rokometne lige bo ■ ČRNOMELJ — V odbojkar KEMOOPREMA (Tr.) : v Ribnici gostoval Tržič, Bre skih srečanjih v okviru delavskih žice pa v Slovenj Gradcu. De športnih iger so bili doseženi na Kamnik 1:3 kleta iz Brežic bodo gostovale slednji rezultati: Semič — BELT v Murski Soboti. V dolenjski Na sliki: najboljši mladi šahisti s prvenstva v Kočevju (Foto: J. Primc) B 2:1, Obrtniki — ISKRA 2:0, Odbojkarji Trebnjega se na ne rokometni ligi bodo v nedeljo BELT — ISKRA 2:0, Obrtniki — deljski tekmi niso mogli močneje naslednja srečanja: BELT : — BELT 2:0. Zmagali so obrtnd- upirati moštvu Kamnika, ki je v Sevnica, Leskovec : Cerklje in ki, čeprav niso nastopili z naj zelo dobri formi in se Ozira po Rudar B : Novo mesto. V re EKIPNO PIONIRSKO PRVENSTVO SLOVENIJE močnejšo postavo. (A. L.) mestih pri vrhu prvenstvene lest publiški odbojkarski ligi bodo ■ VELIKE LAŠČE — Na ob vice. V prvem nizu so v igri s naslednja srečanja: Maribor : težko, mokro žogo v deževnem vte- činskem spomladanskem prvenstvu menu sicer zanesljivo zmagali, ka Novo mesto, Trebnje : Sava in v krosu so izmed velikolaških šo Gaberje : Kočevje. Dekleta iz larjev dosegle največ uspeha pio sneje pa so občutno popustili in Brestanice gostujejo v Celju. s tehnično boljšimi gosti srečanje nirke, ki 90 se uvrstile na boljša izgubili z rezultatom 1:3 (10. — 7> Velik uspeh dolenjskih ekip mesta, čeprav niso bile v svojih skupinah prve. Rezultati kažejo, da imajo zaradi naporne poti v Starejši pionirji iz Kočevja so se uvrstili na državno prvenstvo šolo in obilice domačega dela do bro vzdržljivost in bi z nekaj Revija mladih atletov vaje lahko dosegle še boljše uspe Mod tednom sla aili v Novem Na ekipnem pionirskem prven Tudi Novomeščan he. (L. S.) mestu dve pomemoni atletski pri stvu Slovenije v šahu, ki je bilo ŠAH ■ RIBNICA — V nedeljo, 10. ma reditvi, na katerih se je zvrstilo ATLETIKA 16. in 17. maja v Kočevju, so mla ja, je občinska Zveča za telesno blizu 300 atletov. Najprej so se di dolenjski šahisti dosegli kar ima lep uspeh. Pri starejših pionirjih Gaja pri Mariboru (16 točk), 2. kulturo v Ribnici priredila tra pomerili pionirji na medobčin gimn.) 41,8; 1000 m - 1. Bučar Zaoukovje (14,5). dicionalni pohod ob žici, ki se je skem pionirskem prvenstvu. V 2:51,3, 2. Mirt (oba gimn.) 2:55,2; je ekipa Kočevja zbrala 28,5 točk Nagrade za najboljše tri ekipe »trikotnik«! med vojno prepletala okoli oku ekipni konkurenci so bili najboljši 4x100 m — 1. Gimnazija (Hriber in zasedla 1. mesto. Za njo so: v vsaki skupini so prispevali pirane Ribnice. Obenem so poča Novomeščani, med posamezniki pa nik Pekolj, 2ibert, Solak) 51,7; Ljubljana (24 točk). Kranj (21), TRIKON Kočevje, TEKSTILANA Prvi Novomeščan, ki je stili spomin na 25-letnico osvo lahko pohvalimo tudi Krčane in višina — 1. Weiss 1,65, 2. Kovačič Maribor (19) itd. preletel »slovenski trikotnik« (oba gimn.) 1,60; daljina — 1. Med osmimi ekipami starejših Kočevje, Republiška šahovska zve boditve mesta. Isti dan so priredili Brežičane. za in ZPM Kočevje. v letošnji akciji preletov je tudi tradicionalni TEK ZMAGE T REZULTATI: pionirji — 60 m: Solak 6,04, 2. Kovačevič (oba gi pionirk je ekipa iz Mokronoga Skupno je na prvenstvu nasto počastitev dneva osvoboditve. V 1. Rangus (Krško) 7,7, 2. Pcrk- mnazija) 6,00; krogla — 1. Grizila zbrala 19,5 točke in se s točko pilo 33 ekip s 165 pionirji in pio Jože Keršič, ki je v torek z obeh prireditvah je sodelovalo man (Br.) 7,8; 400 m — 1. Bajer PKŠ Cm.) 13,76, 2. Jenko (Gim zaostanka za šahistkami iz Mi najvišjo relativno višino 2300 nazija) 11,65. Ekipna uvrstitev — klavža pri Ormožu uvrstila na nirkami (skupaj z rezervami). 93 ekip s 360 udeleženci. Tako (N. m.) 58,0, 2. Keber (Br.) 58,2; Moštvo starejših pionirjev iz m prejadral brez postanka množične udeležbe na teh prire 4x60 m — 1. Novo mesto (Podbev- 1. Gimnazija (N. m.) 7.582 , 2. odlično drugo mesto. ESŠ 4.271, 3. PKŠ Črnomelj 2,611. Kočevja, ki so nastopali v posta od Novega mesta čez Lesce ditvah v Ribnici še ni bilo. Vse šek, Bizovičar, Colarič, Nagode) Pri mlajših pionirjih so med vi Bojan Mohar, Mirko Cuk, Du ekipe pri spominskem pohodu so 29,8; višina — 1. Podbevšek (N. Srednješolke: 1. Gazvoda (gimn.) osmimi ekipami zasedli šahisti iz in Maribor spet na domače 13,1, 2. Radanovič (SMŠ) 14,0; Stične 3. mesto, zbrali pa so 19,5 šan Blatnik, Marko Vizjak in Dra prejele posebna spominska pri m.) 1,45, 2. Dular (Vavta vas) go Bokan, se je uvrstilo na držav letališče. Naredil je torej 300 znanja z navedbo imen vseh ude 1,40, izven Zupančič (Krško) 1,45; 600 m — 1. Kragelj (ESŠ) 1:52,3, točke. Prvi- so bili pionirji iz 2. Perše (SMŠ) 1:54,1; 4x100 m — Zagorja (22,5), 2. pa iz Gaja pri no prvenstvo, ki bo od 23. do 26.. kilometrski trikotnik, ki je ležencev v posameznih ekipah. Vsi daljina — 1. Lutman N. m.) 5,13, maja v Poreču, organizirajo pa tisti, ki so tekli v TEKU ZMAGE 2. Muc (Metlika) 5,02; krogla — 1. Gimnazija (Henigman, Plevnik, Mariboru (21). eden izmed pogojev za »zlati Zelnik, Gazvoda) 573; daljina — Med sedmimi ekipami mlajših ga »Male novine« iz Sarajeva. in osvojili prva mesta, so prejeli 1. Suša (Br.) 12,33, 2. Sajovic J. PRIMC C« (drugi pogoj je relativna prehodne pokale. (P. L.) (Vinica) 11,83. Ekipno: 1. OS 1. Saje 4,80, 2. Bajc (oba, gimn.) pionirk so šahistke iz Žalne zbra 4,60; višina — 1. Pučko (gimn.) le 13,5 točke, se pravi prav toliko ■ KRMELJ — Na majskem višina 3000 m). Drugi del ak ■ ČRNOMELJ — Pred kratkim Novo mesto 567 točk, 2. Os Brezi hitropoteznem turitirju za naslov ce 534 , 3. OS Krško 405, 4. Os 1,46, 2. Lužar (ESŠ) 1,35; krogla kot pionirke iz Poljan pri Škofji cije preletov slovenskih aero je bilo v Črnomlju občinsko pr — I. Katem (SMŠ) 9,18, 2. Bašelj Loki. kar je zadoščalo za 3. do prvaka Krmelja je med 12 udele venstvo osnovnih šol v krosu. Metlika 350 , 5. OS Trebnje 246. ženci v odsotnosti Šribarja zmagal klubov se je začel v ponede Pionirke: 60 m — 1. Jakše (Gimn.) 9,12; ekipno — 1. Gim 4. mesto Prve so bile pionirke iz Nastopili so mlajši in starejši pio nazija 5.846, 2. ESŠ 4.773 , 3. SMŠ Debelak z 9 točkami. Sledijo: Si- ljek v Novem m estu. nirji ter mlajše in starejše pio (Vavta vas) 8,2, 2. Kalinovic bilja 8, F. Kos in Perhaj 7,5 itd. (N. m.) 8,4; 300 m — 1. Zupančič 4.764 in 4. BETI (Metlika). m. nirke osnovnih šol iz Adlešičev, (Kr.) 46,1, 2. in 3. Gričar (N. m.) (B. D.) Črnomlja, Dragatuša in Vinice. in Grmovšek (Br.) 48.6; višina — Rezultati: mlajše pionirke (400 m) 1. Savnik (N. m.) 1,30, 2. in 3. Sajetova — repu — 1. Golobič (Črnomelj), 2. Toma Kotar (Trb.) in Bratkovič (Br.) Novo mesto Zarja žič (Vinica), 3. Šimec (Črnomelj); 1,25; daljina — 1. Kastelic N. m.) bliška prvakinja 52:67 Ribničani pred Brežičani ekipno — 1. osnovna šola Črno 4,65, 2. Koštonifij (Kr.) 4,55; kro V finalu atletskega pokala Slove Ribničani so z visoko zmago nad Šoštanjem na lestvici prehiteli melj. Starejše pionirke (500 m) — gla — 1. Blatnik (Br.) 9,99, 2. nije za starejše mladince in mla V petem kolu druge slovenske Brežičane, ki v zadnjem času preživljajo krizo. V tem kolu so nas 1. Veselič 2. Gorše (obe Črnomelj), Grabrijan (N. m.) 9,80; 4x60 m — dinke preteklo nedeljo v Celju so košarkarske lige so Novomeščani razveselili samo Ribničani, ki so poželi visoko zmago, vse ostale 3. Kapš (Semič); ekipno — 0 6 1. Novo mesto (Radešček, Lavrič, mladi Novomeščani v ekipni kon nepričakovano doživeli poraz na ekipe pa so bile poražene. V zasavski ligi so zmagali Novomeščani Črnomelj. Mlajši pionirji — (500 Kalčič, Kalinovič) 33,4. Ekipno: kurenci med fanti zasedli peto Loki. Po slabi in neučinkoviti igri visoko nad Leskovčani, Črnomaljci pa'v Cerkljah. metrov) — 1. Hudelja, 2. Kobe 1. OS Novo mesto 704 točk, 2. OŠ mesto, pri dekletih pa šesto. Naj drugačnega rezultata ni bilo mo (oba Vinica), 3. Vrščaj (Črno Brežice 503, 3. OŠ Krško 501, 4. več je dosegla Vesna Saje, ki je goče pričakovati. Domačini so sla melj); ekipno — 1. OS Vinica. Oš Metlika 415, 5. OŠ Trebnje osvojila prvo mesto v kopju. Po bo metali na koš in zraven tega Ribnica : šoštanj 21:10 Starejši pionirji (600 m) — 1. 379 hvalimo lahko tudi Gazvodovo in tudi niso pobirali odbitih žog, ki Na začetku srečanja so se bolje ROKOMET Baumgartncr (Črnomelj), 2. Plut V konkurenci srednješolcev so Dragaša, ki sta osvojila drugi jih ni bilo malo. Pri gostih sta se znašli gostje, saj so vodili že 4:0. (Semič), 3. Žagar (Črnomelj); e- bili najboljši novomeški gimnazij mesti. Nekaj najboljših rezultatov: še posebej odlikovala nekdanji ig Kasneje' so vajeti prevzeli v roke bil pri Novem mestu razpoloženi kipno — 1. OS Črnomelj. Trije ci. Posebno sta 9e izkazala Marjeta mladinci — 100 m: 4. Dragaš 11,6; ralec Olimpije Brenk in kotalkar Ribničani in kmalu povedli s 14:15 strelec Gaiiiar. prvouvrščeni so prejeli od ObZTK Pučko v skoku v višino in Primož daljina — 5. Blažič 5,88; krogla Šketa. Vodstvo so držali do konca sreča Črnomelj lične diplome. (M. č.) Jazbec v teku na 300 m. Vetrovno — 5. Možina 10.00; kopje — 2. Za Novo mesto so igrali Šepe nja in zmagali z 21:10. KOSTANJEVICA — Osnovni vreme je oviralo tekmovalce. Dragaš 54,76; 4x100 m — 3. Novo tave, špilar, Go.šnik, Uhan 1. Po- Ribnica: Lovšin, Ponikvar II 1, Krško : Dobova organizaciji Zveze gluhih iz Nove REZULTATI: srednješolci — 100 mesto 46,3. črvina 4, Kopač 7, S. Kovačevič Ponikvar I, Andoljšek 6, Mikulin preloženo ga mesta in Krškega sta priredi metrov: 1. Hrifiernik 11.9, 2. Pe- Dekleta — 60 m: 2. Gazvoda 9. 2. Kovačevič 12 in Spliclial 19. 3, Šilc 1, Radič 6, Kersnič 3 in li preteklo nedeljo tekmovanje v 7 8- 100 m — Gazvoda 12,9; kopje Ker ni bilo sodnika, sta ekipi kol (oba gimnazija )12,0; 300 m Tanko 1. odigrali prijateljsko tekmo, ki se streljanju z zračno puško. Tek — 1. Jazbec 36,2, 2. Veber (oba — 1. Saje 31,62 itd. RAŠICA in košarkarji je končala z golom razlike v ko movali so posamezniki in ekipe. rist Krčanov. L. HARTMAN Med ekipama je bila zmagovalec Priznana tovarna pletenin RA Tržič : Brežice 11:8 krška strelska družina, med posa SICA je prevzela pokroviteljstvo V boju za obstanek so rokometa mezniki sta bila najboljša Franc nad reprezentancami Jugoslavije in ši Tržiča osvojili obe točki z Bre Krčani in Breži- Kren (N. m.) in Franc Plazar Visoka zmaga Bele krajine CSSR na VI. svetovnem košarkar žičani, ki se na tej tekmi nikakor (Krško). Tretje in peto mesto sta Nogometno srečanje v Šmartnem med domačini in krškim Celu- skem prvenstvu v Ljubljani. Za niso mogli znajti. Gostje so igrali čanke osvojila ravno tako člana iz Kr lozarjem je bilo prekinjeno. Prepričani smo, da bodo Krcani poteg- vse tekme, ki jih igrata Jugoslavi precej živčno, to jih je stalo tudi škega, četrto pa član novomeške nili krajši konec in še bolj zdrknili na lestvici Vse kaže, da v vrstah ja in CSSR, je RASICA pripravila zmago. Na srednješolskem rokometnem ekipe. (A. R.) razne posebnosti. Tako je na prvo Brežice: Berglez, Žerjav, Šetinc, prvenstvu v Brežicah so imeli v KRŠKO — 27. junija bodo v Krčanov nekaj škriplje. Dolenjski derbi med Elanom in Mirno se je Antolovič, Bršec 1, Pavlič 4, Bo- miroljubno končal brea odločitve. Novomeščani počasi zgubljajo nit tekmo, ki jo je igrala Jugoslavija konkurenci fantov največ uspehov Krškem delavske športne igre vo z Italijo, povabila 24 obmejnih sina 2, Avsec, Štangelj, Lipej, Zo dijaki TSS iz Krškega in brežiške dnih skupnosti Slovenije. Več kot in si Litija ustvarja vedno večjo prednost. Belokranjci so * zmago uslužbencev in carinikov z jugoslo- re in Ostrelič V. PODGORŠEK nad Kamnikom edini resen tekmec Litiji v borbi za prvo mesto gimnazijke. Za najboljše igralce so 140 tekmovalcev se bo merilo v Razveseljivo igro so nam že nekaj nedelj nazaj pokazali rudarji vansko-ltalijanske meje. Na osta bili proglašeni: Skočaj in Arh (Kr šahu, streljanju, plavanju, balina s Senovega, ki so postali solidna ekipa. Zmaga Brezicanov pa je v lih tekmah bodo košarkarje po Olimpija : Brežice 12:7 ško) ter Zorkova in Simoničeva iz nju, kegljanju, namiznem tenisu, zdravili naši najboljši pevci zabav Brežic. odbojki, rokometu ki malem no tem kolu tudi prijetno presenetila. ne glasbe, narodne noše, najbolj V nezanimivi in raztrgani igri so Srednješolci: 1. TSš Krško, 2 gometu. (L. H.) ši slovenski športniki, šolarji iz igralke Olimpije lahko premagale Gimnazija Brežice, 3. Šolski center ■ BREZICE — Na občinskem Šmartno : Celulozar 2:1 osnovne šole v Šmartnem, naj Brežičanke. Pri Brežičankah lahko za blagovni promet Brežice, 4. Šol pionirskem prvenstvu v rokometu lepše ljubljanske manekenko in pohvalimo izredno Bužančičevo. ski center kovinarske stroke Novo je sodelovalo 10 ekip. V obeh Celulozar Je spet izgubil sreča NOGOMET Brežice: Božičnik, Zorko, Bu- nje na tujem, poleg tega pa je stevardese Inex—Adria. Za gle mesto, 5. Šola lesne stroke Sevnica konkurencah so zmagali rokometa tekmo predčasno zaključil. Krčani dalce v dvorani pa je RASICA žančič 4, Molan 1, Štauber 2, Bah, in 6. PKŠ Črnomelj. ši z osnovne šole bratov Ribarjev Žalec : Brezice 1:4 pripravila rdeče in rumene zasta A. Mišič, V. Kolar, Les, Hribernik. Srednješolke: 1. Gimnazija Bre so bili domačinom vse do 74. mi V.PODGORŠEK iz Brežic. (V. P.) nute enakovreden nasprotnik. Te Brežičani so z dobro igro nad vice z znakom RAŠICE in zna ške, 2. Šolski center za blagovni ■ NOVO MESTO — Na odboj daj pa je sodnik Jerman iz Mari igrali 2alčane in po dolgem času kom prvenstva, s katerim bodo lah Krmelj : Mokre (Ig) promet Brežice, 3. Gimnazija No karskem prvenstvu dolenjskih sred bora izključil Levstika, kar Je po poželi zasluženo zmago. ko bodrili nastopajoče. vo mesto, 4. TSS Krško. V. PODGORŠEK njih šol sta nastopili samo dve vzročilo vročo kri na igrišču. Stre 10:14 V. PODGORŠEK mofiki ekipi. V edinem srečanju lec za Celulozarja je bil Savčič. Rudar : Ljubno 3:0 V izredno napeti In zanimivi igri so novomeški gimnazijci porazili Tudi v najtežjih trenutkih je tre NAMIZNI TENIS so domačini doživeli nepotreben črnomaljčane s 3:0. (A. L.) ba ohraniti mimo kri. Celulozar Nogometna te tona v CNP med poraz zaradi napačne taktike v PLAVANJE si od tega srečanja nima obetati Rudarjem in Ljubnim ni bila od drugem polčasu. Sodnik Vačovnik ■ ČRNOMELJ — Pričelo se j« nič kaj dobrega. L. HARTMAN igrana, ker so gostje srečanje pre Namiznoteniški tur iz Sevnice Je srečanje dobro vodil. mladinsko prvenstvo v malem no dali s 3:0. J. KODELJA Krmelj: V. Logar, C. Logar 1, gometu in rokometu v počastite* nir v Novem mestu V nedeljo otvori praznika mladosti. V nogometu Polzela : Partizan Šalamon 1, Mirt, Hočevar, inž. Kamnik : Bela krajina V organizaciji namiznoteniškega Papež 1, M. Papež 1, Zaman 3, so bile odigrane naslednje tekme: (Sevnica) 2:1 kluba Novo mesto je bil organizi Ferlan in Končina 3. tev sezone gimnazija A — PKS B 5:3, garni 1:5 B. DEBELAK Kot vsako leto bo tudi letos zija B — trgovci 3:1, BELT A — ran v nedeljo, 10. maja, turnir, — IMV 6:0, BELT B — garnizija Nogometaši sevnlškega Partizana Belokranjci 90 dosegli Se eno na katerem je sodelovalo več kot Cerklje : BELT 15:16 plavalni klub Celulozar v Krškem so v gosteh tesno izgubili z vode visoko in prepričljivo zmago. Z 40 igralcev. Med pionirji je zma priredil v nedeljo, 24. maja pla A 3:0, gimnazija B — PKS A 4:2. čo Polzelo. Srečanje je bilo zani zadnje uvrščenim Kamnikom so gal Poredoš, ki je v finalu pre Črnomaljski rokometaši so tudi valni miting v počastitev dneva V rokometu pa sta bili odigrani mivo, domači so se bolje znašli zmagali s 5:1. Strelci za Belo kra magal Bartlja. Vrstni red: 1. v nedeljo zmagali. V Cerkljah so mladosti. Dopoldne se bodo ob samo dve tekmi. Garnizija — PKS in zasluženo zmagali z 2:1. jino: VVeis. 2, Petrovič, Mamin in zasluženo premagali domačine 9. uri srečali mlajši pionirji in 24:14 in BELT — garnizija 28:19. J. BLAS Poredoš, 2. Bartelj, 3. in 4. Svent a Unglaro. T. LATERNER in Jevšek; v mladinski konkurenci najmanjšo možno razliko. pionirke na 50-metrski progi, sta Finalne tekme t malem nogometu je bil najboljši Kovačič, vrstni BELT: B. Šimec 4, Puljak 4, rejši pionirji in pionirke pa na bodo na sporedu t soboto popol NOVO MESTO — V petem in Mirna : Elan 0:0 red pa je bil naslednji: 1. Kova Goršek 3, Grabrijan 3, Avguštin 1 100-metrski. Popoldne ob 16. uri, dne na igrišču pred gimnazijo. V Šestem kolu dolenjske kegljaške Derbi dolenjskih nogometašev se čič, 2. Poredoš, 3. in 4. Blažon in in Novak 1. T. LATERNER bodo nastopili najboljši plavalci nedeljo bo izvedeno še prvenstvo lige so bili doseženi naslednji re je proti pričakovanju končal brez PezelJ. Med člani je v odsotnosti in plavalke Jugoslavije na član v šahu in atletiki. (T. L.) zultati: Luknja — Iskra 270:316, zmagovalca. Gostje so prednjačili Marjana Somraka zmagal Pezelj, Novo mesto L e sk o v e c sk®m plavalnem mitingu. Prireditelj ■ SENOVO — Na Senovem je PIONIR — Železničar 429:366, Par s tehnično boljšo igro, domačini 2. je bil Ulil, 3. Poredoš, 4. Bla je povabil tekmovalce iz 27 naj bila v nedeljo prijateljska nogo tizan (2bk> — Vseh devet 299:311, pa z Izredno borbenostjo. Priložno žon, 5. Gomizelj itd. Med dekleti 36:11 boljših Jugoslovanskih klubov metna tekma med Rudarjem ki KrSko — KRKI 364:293, Vseh de- sti za zadetek Je bilo precej, po Je prvo mesto osvojila Doboši jeva, V nezanimivem srečanju, v ka Posebno bo zanimiv start držav vojaki iz garnizije Cerklje, zma Tet — Rudar 272:420, Železničar sebno na strani Mirenčanov. Naj 2. je bila Metelkova, 3. Gosttfeva terem so bili Novomeščani za raz nih reprezentantov Nevenke Jen- gali so Senovčani s 6:5. Strelci — Partizan (2bk.) 375:318, ISKRA uspešnejši mož na igrišču Je bil in 4. Wertova. red boljši od gostov iz Leskovca, kole In Franca Čarga. za Rudarja: Gaser 3, Pleterski 2 — Pionir 324:358. (B. D.) sodnik Nikotlč. A. TRATAR P. UHL je padlo 47 zadetkov. Najboljši je L. HARTMAN in Gabrič 1. (J. K.) ------DOLENJSKI LIST KAKO SEM SE V SEVNICI BAL ZA SVOJA UŠESA ALI: SREČANJE S SAMORASLIM OBČUDOVALCEM UMETNOSTI DRUGJE SE JE ZGODILO Kitare proti dežju: grad je obstal i / Svoj dom je odprl knjigam in slikam Strokovna žirija je za najboljše ocenila Abadone, gledalci pa so seveda za zmagovalce proglasili domače Modre zvezde - Račun za elektriko na Adolf Vogrin živi v dveh svetovih:« v svetu trdega dela in v svetu, ki si gradu bo zasoljen, naša ušesa pa so ostala boleča ga ustvarja iz kulturne dediščine slovenske ustvarjalnosti Tele v ficku Kmetijski Ko so se na sevniškem ..Lani pozimi mi je prinesel drobno knjižico poe- Ta zbiratelj ima rad tudi Pred kratkim se je v vasi Kmečani pripetila nena gradu v soboto zvečer stre psihotest — PREŠERNOVE NEMŠKE — ki jih je za 120. slikarstvo. Njegov dom kra vadna kraja. Radu Marjanoviču so ukradli tele, ki je sli ojačevalci ko je elektrika obletnico pesnikove smrti izdala Mladinska knjiga. sijo dela Franceta Kralja. po njegovem pripovedovanju tehtalo okrog 100 kg. V četrtek je bilo v eni iz »Na policah brežiške knjigarne jih najbrž še ni* Ivana Vavpotiča, Gvida Bi- vrgla iz zvočnikov glasbo, med sob v občinski stavbi Organi javne varnosti so krivca kmalu izsledili. To je bil kaj glasno, najglasnejšo beat Piate, zato sem vam pripravil presenečenje,« je ves rolle, Ivana Čarga, Hinka M. M. tudi iz Kmečanov. S fickom se je pripeljal do ;psihotestiranje (preizkusno navdušen pripovedoval. Takoj sem uganila, da so Smrekarja, Franceta Perši PO I SKOZI GOZD glasbo — takrat se mi je im m m Marjanovićevega hleva, nato pa v hlevu tele zaklal in ugotavljanje duševnih zmož pesmi priromale v založbo iz Vogrinove zasebne za- na, Dušana Petriča, Maksi S/ V '' i posvetilo, zakaj je popoldne nosti), v sejni sobi pa je k*adruCe. Ponosen je na to, da je Sovretovim prevodom odrl. Verjetno je nameraval zaklano in očiščeno tele z v Novem mestu tolikokrat ma Gasparija, Ljuba Ravni Stara sem bila 16 let. še danes se z grozo spominjam avtom odpeljati domov, toda pri tem je zgubil denar, bilo posvetovanje o kmetij Prešerna pomagal na beli dan. Tako smo ob Župan karja, Doreta Klemenčiča in zmanjkalo elektrike. V Sev tistega dneva, ko sem gnala junca v sosednjo vas, kamor nico z vsemi dokumenti. Tako mu ni uspelo, da bi se ski politiki in tezah CK ZKS čičevih in Gradnikovih prepesnitvah dobili še snopić drugih. Stene v knjižnici mu ga je oče prodal. nici je bila hudo potrebna! se najedel poceni mesa v času podražitev. o razvoju kmetijstva. Izve izpod peresa odličnega prevajalskega mojstra prof. je prijatelj Slavko Pengov Pred odhodom mi je naročil, naj denar vsekakor pri Sinovi iz Ljubljane so na denec za tako testiranje, očit dr- Antona Sovreta. »GLAS« — Banjaluka, 27. IV. 1970 poslikal z najvidnejšimi oseb nesem in naj tudi vrvi ne pozabim, na kateri sem vodila povedali, da bo več.er pod no gost, ki ni vedel, v kate žival. V Vogrinovih rokah je nostjo v poklicu. Zaradi ko nostmi iz kulturne zgodovi sevniškim gradom glasen, rem prostoru bo opravljal ne Slovencev, od Trubarja do precejšen del Sovretove za- njička, ki ga goji, njegova Ko sem vola prignala na kmetijo novega gospodarja, pet dolenjskih ansamblov v- svoje delo, je v trenutku, ko najnovejših dni. tega ni bilo doma. Gospodinja je žival privezala v hlev, mi je jamčilo, da bo dolgotra pušč ne. Kupil jo je od nje obrt ni prav nič prikrajšana. H je bila razprava o kmetij Do slovenskih kulturnih vrnila vrv in me prosila, naj počakam gospodarja. Ko jen. Gledalci so torej posed gove vdove, potem ko več Človek bi celo dejal, da ga Oče streljal na sina stvu na višku, iznenada od snovanj v preteklosti goji je prišel, se je že mračilo. Odštel mi je denar in mi sve li kot v Hyde parku: bilo let Ilihče ni vprašal zanjo. nepoklicno udejstvovanje ne prl vrata in vprašal: »So tu Vogrin veliko spoštovanje. toval, naj počakam pri njih do drugega dne, ker gre pot Družim Tadič in Jovič iz vasi Zrinjača v bližini- Ba jih je nekaj sto in najbolj Se^a' že pokojna Albina So prestano spodbuja za delo psihotesti?« Svojega bogastva ne zaklepa skozi gozd, koder se klati neki tolovaj. Tega me je bilo njaluke sta bili že dolgo skregani. Toda Tadičev sin navdušeni so se spravili na vre fiu je z rokopisi vred v delavnici. Le s težavo je eden izmed pred tujimi pogledi. Vrata strah, toda bala sem se tudi, da bodo doma v skrbeh, če Jožo se je zagledal v mlado Jovičevo hčer Marico. Sta okna v gradu. * prepotila skrb za izdajanje Adolf Vogrin že leta kakor se nocoj ne vrnem z denarjem. Sezula sem čevlje in denar remu Stipi Tadiču to seveda ni bilo prav in je sinu udeležencev odgovoril, da ni moževih del. Adolf Vogrin čebela pridno zbira vse, od njegovega doma v Lescah In že so se spravili nad Revija dolenjskih beat ansamblov ni bila kratka: pre so . . . So odprta vsakomur, ki po spravila v žep na krilu, v drugega pa zvito vrv. zapretil: »Jovičev otrok ne bo živel pod mojo streho!« gumbe, med žice in elektri den je vseh pet ansamblov zaigralo svoje »električne« je to dolžnost vzel resno. Bil Dalmatinove Biblije do pr Tiho *sem tekla po kamniti poti skozi gozd. -Nekaj ko Toda ljubezen je bila močnejša, Jožo se je preselil k je c(llo sam pripravljen za vih izdaj Linhartovih, Vod kaže količkaj zanimanja za ko črnomaljski Abadoni, ki melodije, so mnogi postali utrujeni. Nekateri so se zna narodno preteklost in seda rakov pred koncem gozda se je pred menoj pojavil velik Jovičem in se poročil z Marico. Sčasoma se je oče so v konkurenci igrali prvi. šli in so posedli kar na okna v gradu. Preslišati zaradi Ne samo roman loži'1 PREŠERNOVE NEM- nikovih in Prešernovih del. pes z žarečimi očmi, ki je grdo renčal. Za njim je priko Tadič omehčal,, podaril sinu lep kos zemlje in mu za šK® če se nobena založba Začetne primerke starih nja kulturna dogajanja. V Adolf Vogrin nikoli ne mi 2e takrat sem se oddahnil: glasnosti ni bilo mogoče ničesar hišo zahajajo literarni zgo rakal mlad poraščen moški in mi z žepno svetilko posve želel bogato letino. Toda sinu se je darilo zdelo pre tika . . . ne b ogrela za to. knjig je nabral takoj po voj ruje, ne v delavnici ne v til naravnost v oči. Od groze sem kriknila, pes pa se je sreča, da so kar trije novo dovinarji, pisatelji, slikarji tistem svetu, ki si ga je skromno in zahteval je od očeta polovico vse zemlje. meški beat ansambli odpo Ko so na občinski konfe N* Še dolgo tega, kar mi ni v kupih papirja za odpad. zagnal vame in mi preprečil beg. Nekega jutra, ko je stari Tadič oral, se je pojavil sin ženičke, ki so prišle na grad je A'*°lf Vogrin pokazal naj- V svojem stanovanju ima in drugi kulturni delavci, ustvaril za proste ure in »Ne beži, punca! Mojemu psu ne uideš! Z menoj poj- vedali udeležbo. Zadaj za in se obrnile nazaj v dolino. renci Socialistične zveze v med katerimi si je marsiko- na njivi in zahteval, naj oče izpreže plug. To je Stipo improviziranim odrom je šla Črnomlju obravnavali obve nove.šo pridobitev za svojo zdaj okoli 5500 knjig, med z njim obogatil sleherni deš!« Počasi so začeli odhajati tu zbirk o; izviren Prešernov njimi seveda veliko redko- i Pric*obil za prijatelja, Tadiča tako razbesnelo, da je stekel domov, zgrabil pu elektrika skozi kosti in niti ščanje občanov, je inž. Vardi- kotiček svojega doma. »Pustite me, lepo prosim!« sem ga prosila in hotela ško, ustrelil v sina in ga lami. di poslušalci, ki jih nastop podp s na nekem dokumen po človeško se ni bilo ipo- jan dejal: — Belo krajino sti. * I JOŽICA TEPPEY (Foto: Jožica Teppey) naprej. Toda zgrabil me je za roke in me trdno držal. Mladi Tadič je zaradi hitre zdravniške pomoči ostal kljub nrupnim decibelom ni goče pogovarjati. »Elektri kažejo v televiziji samo z tu ^ časov pesnikovega služ »Z menoj greš za nekaj dni ali pa te zabodem!« je živ, se pobotal z očetom in se odpravil na delo čea prepričal. Ljubljanski Sino čarji« na odru pa so poga ene strani. Navadno jo bovala v Kranju. Never- POSEBEN KONJIČEK TEREZIJE KULOVEC pribil in iz malhe potegnil nekaj svetlečega. mejo. Toda oče je bil zaradi poskusa ubija obsojen na vi so spet prišli na oder, njali tok kot za stavo in predstavljajo gledalcem samo jetnc* kako ga je bil vesel. Spomnila sem se na očetov denar, ki ga tako zelo po 15 mesecev strogega zapora. medtem ko so zbirali in preš Prodajalna ELEKTRO 800.000 iker šarenke TEHNA je dobro založena MAJSKI POPUST PRI PLAČILU V ribogojnici Temenica ▼ tudi z vsem vodrioinštaia- NOVOTEHNA r T Prečnd so v tej sezoni na- cijskim materialom, obloč v prodajalni z gotovino mukali 800.000 iker postrvi nimi ploščicami in sanitar NA GLAVNEM TRGU NOVO MESTO NOVOTEHNA in na kredit — šarenke Tako bogate leti no keramiko. ne še ni bilo, pričakujejo, (PO-E) da bo tudi zaroda precej. Šentjernej: julija Knjigovodje: o svojem delu „Naše vasi se spreminjajo!" konjske dirke Konjeniška zveza Slovenije je že določila dan, ko oodo Stare kmečke hiše in poslopja, vmes pa v Šentjerneju konjske dirke. Deseti občni zbor društva knjigovodij: število članov je padlo! nove enodružinske hiše, taka postaja naša Do 12. julija, ko bodo šent vas jemejci navdušeno vzklikali najboljšim jahačem, bodo Na desetem občnem zboru Samo v novomeški in tre več podjetij nabavlja meha- morali člani Šentjernej skega Tako pravimo krajem, društva knjigovodij, ki je banjski občini je več članov nografske stroje, pripravljajo kluba za konjski šport ure bil 13. maja v novomeški kot pred dvema letoma. V se tudi na uvedbo visoke me- kjer Krka ne poplavlja. diti tribuno, ki so jo lani v Starj ljudje se ubijajo z dvorani kina Krka, so kot krški občini se je število čla hanografije. jeseni zažgali otroci. Potre zemljo, mladi odhajajo v prvo nalogo obravnavali skrb nov zmanjšalo na 30, v črno Prirejanje strokovnih eks bovali bodo veliko' denarja svet. Tisti redki mladi društva za vključevanje no maljski in metliški pa za po kurzij je postalo že tradici tudi za organizacijo priredit vih članov. V novomeški ob štiri. Društvo knjigovodij si kmetje, ki so ostali na onalno. V zadnjih dveh letih zemlji, so se z muko iz ve in za nagrade jahačem. čini so zlasti skrbeli za vklju je zlasti prizadevalo, da je se je ekskurzij udeležilo 227 Kot vsako leto si bodo tudi čevanje v zavodih, in družbe z različnimi oblikami poma kopali revščine. Šentjer članov, čeprav je odpadla nej ske vasi se spreminja letos pomagali z denarjem, nih službah, čeprav doslej galo pri izrednem študiju lanska jesenska ekskurzija. jo: sredi čistih kmečkih ki ga bodo zbrali od podjetij, še niso dosegli pričakovanih članov. Prevladovali so se Društvo knjigovodij je pri hiš in trdnih poslopij ra ki so pripravljena dati oglase minarji in posvetovanja. pravilo tudi nekaj potovanj uspehov. stejo nove, enodružinske v programe. število članov društva se je Pripravili so seminarje o v inozemstvo. hiše. Na najboljših prede Šentjemejske dirke so po ▼ novomeški občim povečalo periodičnem in zaključnem Novomeška podružnica Slu lih zidajo domove taki, ki stale tradicionalne, predvsem od 358 na 889. V vseh petih računu ter kontnem planu, žbe družbenega knjigovodst se nikoli ne bodo ukvar pa dobro obiskana priredi občinah — novomeški, krški, skupaj z Zavodom za orga va je predlagala ustanovitev nizacijo poslovanja iz Ljub jali s kmetijo Kmetje da tev. Klub za konjski šport črnomaljski, trebanjski in knjigovodskega centra v No jejo zemljo otrokom, ki metliški pa se je število čla ljane pa so organizirali se vem mestu. Predloga pa za slavi letos 85-letnico obstoja, minar o pravilniku o knjigo žive v mestu, kos za ko že nekaj let pa se bori s hu nov zmanjšalo od 725 na 719. enkrat še niso uresničili, če som in tako kmetije raz vodstvu. Tudi za posvetova prav SDK in društvo dobro dimi denarnimi težavami. nja o ugotavljanju in delitvi kosavajo. sodelujeta. Prav gotovo bi ne Moje delo je tako, da dohodka ter davkih in pri bilo slabo, ko bi se komi spevkih občanov je bilo ve O Krki, kj vsako leto sem v tesnem stiku z SUHOKRAJINSKI tenti Dolenjske banke in hra poplavi najboljšo zemljo ljudmi. Potožili so se mi, liko zanimanja, saj. se jih je nilnice seznanjali s težavami udeležilo od 120 do 170 ljudi. ob zakrakovskih vaseh — ko je Krka letos šestkrat Fani Gromova tudi na posvetovanjih, ki jih nekateri šentjemejci jim preplavila njihove njive in DROBIŽ Razveseljivo je, da se na prireja društvo knjigovodij. Prejšnji teden je v področju društva veča šte pravijo tudi mokre vasi ko je komisija, ki ugotav ■ DOM DRUŠTVA LT V ŽU tlični hišici na Prešerno- vilo knjižnih avtomatov. Vse J. SPLICHAL — in o neplačani odškod lja škodo, prišla na ogled ŽEMBERKU bodo odprli v nede vem trgu v Novem, mestu nini se pogovarjajo tam takrat, ko je voda že upa ljo, 34. maja. Domu botruje pred dla. Dobro vem, kako ži sednik izvršnega odbora Zveze LT umrla partizanska mama USPEŠEN ZAČETEK POSLOVNEGA LETA kajšnji prebivalci na zbo Slovenije tov. Karel Forte-Marko. Fani Gromova, mati šti rih volivcev. vijo, zato sem proti taki Otvoritev bo ob 9. uri dopoldne. rih partizanov. Sina Savo Alfreda Trenca, veteri cenitvi škode, kakršna Hkrati bodo v domu odprli raz in Stojan sta kot parti narja, so izvolili volivci, zdaj velja- Odškodnino stavo fotografije, radiotelegrafisti zana darovala življenje dobijo le tisti, Ki so oško iz Novega mesta pa bodo priredUi INŠTALATER bo gradil ki živijo v Šentjakobu, demonstracijo z novo sprejemno— za našo svobodo. Fani Zameškem, Mršeči vasi, dovani za več kot 20 odst. oddajno radijsko postajo. Ob ot Gromova je kot mlado Hrvaškem brodu in Či od hektarskega donosa. voritvi bodo poualili priznanja za dekle prišla z Rakeka v V večjih delovnih prostorih si obetajo večji stem bregu, za svojega od Kmetje pa nimajo dobre služnim članom LT. Pri urejanju zemlje. Denimo, da ima doma so razen članov LT sodelo Novo mesto in si tu poslovni uspeh - Kje dobiti delavce? ' bornika. Tako je njegovo vali s prispevki in delom občinski ustvarila dom. Rada jz mnenje o tamkajšnjih nekdo veliko gozda in ne svet LT Novo mesto, AMD Novo živela v našem mestu in Prvo tromesečje so letos vsaj 10 kvalificiranih delav ljudeh: kaj njiv ob Krki: odškod mesto, krajevna konferenca ZMS skupaj z možem je vzga v obrt. montažnem podjet- cev in 5 do 8 vajencev za - »Prebivalci vasi, ki jih nine ne dobi, čeprav mu Žužemberk, krajevna skupnost Žu jala štiri fante, ki so po kot odbornik zastopam, je voda poplavila najbolj žemberk. osnovna šola Žužemberk, tju Inštalater uspešno za priučitev v napeljavi central obrat ISKRE 2užemberk in KZ stali v času NOB partiza- ne kurjave, vodovoda m v živijo slabše kot v Šent šo zemljo.« Žužemberk. ključili: ustvarili so kar MARIJA PADOVAN ni. Med vojno je ostala v 520.000 din dohodka, kar je kleparstvu, čeprav so v se jerneju ali v .suhih’ vaseh. ■ POPRAVILA POTI so stvar, Novem mestu in je z dvi danjih prostorih že zelo utes ki prebivalce Suhe krajine vedno za 50 odst. več kakor lani v bolj zanima. Zelo se zavzemajo za gnjeno glavo skupaj z mo tem obdobju. Tudi pri skle njeni. Zaradi premajhnih to, da bi krajevna vaška pota us žem prenašala zlostavlja panju pogodb so se letos ze zmogljivosti ne morejo spre ODBORNIŠKA VPRAŠANJA posobili tudi za tovonfl in osebni nja in šikane okupatorja lo potrudili in so jih skle jemati vseh naročil iz Do promet in se s tem približali sve in domačih izdajalcev. Hu tu. Zamisli se počasi, pa vendarle nili že za preko 1 milijon lenjske in sosednjih pokra do jo je prizadela vest, da z velikim prizadevanjem in vztraj din, lani v tem obdobju pa jin, ki bi jih sicer, če bi ime Cigani spet na dnevnem redu nostjo prebivalcev uresničujejo, ""e sta Savo in Stojan padla le za 250.000 din. Pričakuje li boljše delovne pogoje. Za dni so se lotili večjega popravila in darovala življenje. Po jo, da bo letošnje leto po to so se 'odločili za gradnjo poti od Šmihela na Plešivico. So vojni je nadaljevala z ak delovali so prebivalci Šmihela in slovno zelo uspešno, če jih nove stavbe. Ureditev prometa, javni red in mir, zastave tivnim delom in sodelova Plešivice ter GG Novo mesto in le ne bodo ovirale težave z Ob cesti herojev imajo že krajevna skupnost Žužemberk. Op la pri obnovi Novega me kupljeno zemljišče in tudi Iz skupščinske pisarne so tev slišati še mnenje stro ravljeno delo je preseglo vrednost sta. Njen mož je bil znan delavci in materialom. Trenutno bi potrebovali še izdelane načrte. Predračun za zadnjo občinsko sejo pri kovne službe uprave občin več desettisočakov. kulturno • prosvetni in znaša okrog 1,880.000 din. Iz pravili pregled odbo miških ske skupščine, postaje mili ■ OBČNI ZBOR TURISTIČNE družbeni delavec in sku GA DRUŠTVA. V nedeljo, 17. ma lastnih sredstev bodo lahko vprašanj, na katere še ni bilo ce, uprave javne varnosti in ja, Je bil v Žužemberku občni paj z njim je obiskovala 100 telet v pogod za gradnjo namenili le okrog odgovorov. sodnika za prekrške. Odbor zbor Turističnega društva. Iz skrb vse prireditve in se tam benem pitanju 600.000 din. Iz sklada skup Odbornik Miro Thorževski nik Miloš Jakopec pa je pre no pripravljenega poročila odbora v duhu vračala v svojo je yprašal, kako bo urejen dlagal, naj se pripravi odlok Je bilo razvidno veliko prizadeva Kmetijska zadruga Žužem nih rezerv gospodarskih or nje društva za turistično ureditev mladost, čeprav je sin promet v Novem mestu, berk ima v pogodbeni reji ganizacij pri občinski skup o izobešanju zastav. Odlok kraja. V poročilu so omenili tu Dtišan želel, naj bi se ščini bodo dobili 150.000 din, predvsem glede parkiranja je v osnutku že pripravljen di težave, s katerimi se društvo pri kmetih okoli 100 telet. preselila v Ljubljano, je za drugo pa bodo poisflcali na Glavnem trgu ter prome in bo predložen svetu za splo spopada zaradi nerazumevanja ne Okoli 100 kg težka teleta, katerih dejavnikov v Žužemberku. ostala v Novem mestu, na kredite pri Komunalni banki ta na tržnici in Ulici talcev. šne in notranje zadeve na ki jih dobe v pitanje, spita Sprejeli so program dela za 1970. katerega jo je vezalo ve in se dogovorili z gradbeni Vprašanja so poslali tajniku njegovi prvi seji. liko spominov, V 87. letu jo kmetje na 220 do 230 kg. mi podjetji. sveta za splošne in notranje starosti nas je zapustila, Zadruga jim v času pitanja Z novimi prostori bodo. do zadeve, svet pa o tem še ni spomin^ nanjo pa bo ostal kreditira krmila in teleta, bili boljše delovne pogoje in razpravljal. Vprašanje pa ni še dolgo živ. o čemer je po oddaji pa z njimi obra možnost za razširitev. Zapo več tako aktualno, ker bo pričal lev pogreb z veli čunava stroške. Teleta so v slili bodo lahko še okrog 40 komisija zdaj poskrbela za ko udeležbo, govorniki, pitanju pri 10 kooperantih. delavcev. Z gradnjo bodo za ureditev, je povedal Miro venci, petjem in godbo. Vsak pita po 10 do 15 telet, čeli takoj, ko bodo imeli za Thorževski. M. TRATAR najtvečji med njimi pa 30 gotovljen denar. Rudi Mraz, Alojz Kastelic telet. A. V. in Stane Gorinšek so vpra šali, kako je z obravnavo problematike ciganskega Novomeška kronika vprašanja. Računajo, da bo ■ NA ZANIMIV STROKOVNI in prodajalci pa se zadnje čase ta točka na dnevnem redu IZLET vabi svoje člane in druge pritožujejo nad nadležnimi Cigan prihodnje občinske seje. prijavljence Hortikulturno društvo kami in ciganskimi otroki, ki pro Novo mesto v Varaždin, Ptuj in sjačijo in kradejo. Zadnje čase so Janko Popovič je predlagal, še nekatere druge kraje. Na izletu postali še bolj predrzni: začeli so naj se spremeni in dopolni si bodo ogledali več vrtnarskih za nepazljivim gospodinjam izmikati odlok o javnem miru. Svet nimivosti. Prijave sprejemajo r denarnice iz torbic. za splošne in notranje zade cvetličarni na Glavnem trgu do 29. ■ NA TRGU so bile v ponede mato ljek cene taike: pomaranče 4,5 in ve, ki je o tem razpravljal, ■ STANOVALCEM Jerebove uli 5 din, grah 5,8 ln 6 din, Jabolka je menil, da je treba v pri ce se oo kmalu ures.nciia aoigoie- 2 in 3 din, novi krompir 5 din, pravi sprememb in dopolni- tna želja: ulica bo namreč kmalu solata 4 in 5 din, zelje 6 in 5,5 dokončno urejena. Utrdili so tudi din, paradižnik 14 din, korenček podporni zid. 8 din, banane 6 din, kumare 6 in ■ KZ »KRKA« je sklenila pove 6,5 din, limone 5 din, Špinača 5 ranil čati kiosk na Trdinovi ulici. Kiosk din, čebula 5 din, češnje 6 din, bo odslej še enkrat večji. ananas 6 in 6,6 din, grozdje 8 din PORODNišNiCESžfl® ■ NAVDUŠENI NAVIJAČI so bi ter česen 11 din kilogram. Jajca Pretekli teden so v novomeški li v soboto, 16. maja, skoraj ob so bila po 60 par. porodniSmci rodile: Antonija Zo živce, ko Je med prenosom košar ■ RODILA JE: Vida Hodnik * ran iz Smarjete — Stanka, Draga karske tekme Jugoslavija : Italija Glavnega trga 23 — Ingrid. Gačnik iz Cefinjevka — Matejo, zmanjkalo električnega toka. ‘ Marija Rataj iz Dolenje vasi — ■ NA VHODNIH VRATIH pred Janeza, Marija Mlakar z Rake — Ljudsko knjižnico so uredili zani Darinko, Milena Jaklič iz Malen mivo vitrino, v kateri so razstav ške vasi — Ksenijo, Marija Plan- ljeni ovitki najnovejših knjig ter tarič iz Tržišča — Natašo, Albina seznami knjižnih novitet. Knjižnica Vrščaj iz Bitne vasi — Edvarda, posluje zdaj vsak dan razen sobo Zvonka Flek iz Črnomlja — Andre te, to pa je razveseljiva vest’ za jo, Nada Jarkovič iz Krmelja — mnoge izposojevalce knjig. Roselo, Ema Komljanec iz Bučne ■ NERED NA AVTOBUSNI PO vasi — Borisa, Katica Milkovič iz STAJI kazi podobo Novega mesta. Zorenoev — Jožeta, Marija Vrščaj Zlasti še zato, ker je za mnoge iz Zloganja — Franca, Tončka Pe potnike, ki se na avtobusni postaji pel iz Šmarjeških Toplic — Jare- ustavijo le za nekaj minut, koUček za. Zora Vovčak iz Brestanice — med »Metropolom«, poslopjem PTT Zorana, Antonija Stupar iz Sela — in avtobusno postajo edino sreča Suzano, Martin« nje z Novim mestom. Komunalno podjetje skrbi, da je na tem kon 36 tekmovalcev, razvrščenih v šest ekip, se je v nedeljo, 17. maja dopoldne, v No »tanjevioe — deklico, Marija Ste- cu mesta pometeno tudi dvakrat vem mestu pomerilo v občinskem tekmovanju prve pomoči. Sodelujoči so poka na dan. Neredu Je žal še vedno Draga Gosenca iz Regerčfe vasi — kriva nepazljivost potnikov, ki me pali izredno zanimanje. Na prvo mesto se je uvrstila ekipa IMV in BETI Mirna peč z dečka, Ana Glavan iz Železnega — čejo odpadke, kjer se jim zahoče. 99,3 točkami, na drugo ekipa SGP »PIONIR« z 95 točkami, na tretje mesto ekipa deklico, Draga Bučar iz ^Dolnjega Vozači niso prizanesli tudi čakal — Ena gospa je rekla, da se bo NOVOTEKS z 93,6, 4., 5. in 6. mesto so zasedle ekipe ELE in MERCATORJA, kra Vrhpolja — deklico, Steriia Zupan nici: stene, ki so bile pred krat tudi prijavila za inštruktorja pri čič iz Velike Loke — dečka, Jo kim pobeljene, so polne odtisov šoferskih izpitih, čeprav ne pozna jevne skupnosti in ekipa IMV. Tekmovanje bo veliko pripomoglo k večji obrambni liča Lokar iz Biške vasi — dečka čevljev. cestnoprometnih predpisov: saj sposobnosti prebivalstva. Na sliki: ekipa NOVOTEKSA med tekmovanjem (Foto: in Marija Mišmaš iz Bogdanje va ■ NA TRŽNICI Je ob ponedelj jih ne poznajo niti inštruktorji, Miloš Jakopec) si — dečka. — Čestitamo! kih in petkih pravi živžav. Kupci ki so vsi popadali pri testih. ŽE PRIHODNJE LETO DOVOLJ OPEKE ZA VSE GRADITELJE Wwmmm jat ■ n mm lil Do marca 1971 bodo opekarno Zalog pov i ZA D N i E sem prenovili - Namesto človeških rok bodo delale mehanske roke strojev - Po polnoma se bodo otresli vremenskih vpli vov - 17,500.000 opek bo dovolj za vse ^ S U s n O naročnike e ar jB t i| k i k i I Tako hudih časov, da bi morali o pri hodnosti odločati z »ali — ali«, zaloški opekarji ne poznajo. Bolje rečeno: tiste ga, kar pomeni slavni hamletovski izrek »biti — ne biti«, jim ni bilo treba spozna ti. Kajpak tudi njim ni šlo vse in vselej kot po maslu. Sami pa pravijo, da jim je bilo še najtežje v tistih letih do reforme. »Roka«, ki se je celo deset opek. Nadalje bodo prenovili Proizvodnja bo 17,500.000 letje ali še več tako pokro krožno peč, ki jo bodo po opečnih enot, ker računajo, viteljsko vedla do cen v ope- slej kurili z mazutom. Po da bodo s tako količino aa- karstvu, tudi zaloški opekami membna pridobitev bodo vi dovoljili vsakoletno povpra ni dovolila rasti. ličarji za nakladanje in pre ševanje Iz leta v leto so približno voz opeke v peči in iz peči. V štirih letih bo investici enako izdelali, čeprav bi bilo ■ Po tej »proceduri« bodo ja »odplačana«. Opekama bo normalno, da bi se proizvod v enem letu dobili 34.000 ton potem postala eno najsodob nja povečevala. V takih raz žgane gline ali 17,500.000 opeč nejših tovrstnih podjetij v merah je opekarno lahko re nih enot ali za 10,000.000 več Sloveniji in ponos doline Kr šila le sprosttev cen — tržni kot letos. Proizvodnja bo šla ke, ki v zadnjih letih precej zakon. po tekočem traku. hitro spreminja svojo podo To je opekarni prinesla re V delovnem procesu teža bo. forma. Prelomno leto za iz škega ročnega dela ne bo več; menjavo starih razmer z no celo tako bo, da opekarju Še vedno tri četrtine vimi je nastopilo i966. Ope sploh ne bo treba več z go karsko industrijo so tedaj limi rokami prekladati surove za zasebnike prvič postavili v vrsto z dru ali žgane opeke. Mehanske Kajpak do tako povečane gimi industrijskimi dejavnost roke bodo nadomestile člove proizvodnje ni prišlo samo mi. Marsikaj se je izboljšalo, ške roke. Pravijo, da bo ope od sebe. Opekarji so morali čeprav je bilo to izenačenje ko poslej šele zidar zares pri ustvariti možnosti zanjo. To le približno. Opekarska in jel z roko. so dosegli s postopnim inve dustrija je zadihala bolj spro Prenovitvena dela bodo ve stiranjem in uvajanjem no ščeno, s polnimi pljuči. Tudi ljala 4,330.000 din. Predvido vega. zaloška opekama se je začela ma bodo končana v devetih Vseh kupcev opekarna ni tedaj hitreje razvijati. mesecih. Prenovljena opekar mogla sprejeti, čeprav je zna Leto 1966 je pomenilo za Anton Primc in Jože Franko se morata kar precej spotiti, da zrineta s surovo na bo začela poskusno delati tno povečala zmogljivosti in loškim opekarjem temelj za opeko naložen voziček do lope ali kozolca za sušenje. Po prenovitvi takega na po najsodobnejšem tehnolo podaljšala sezono za četrt le nov in hitrejši razvoj. Nič ravnega sušenja ne bo več. Opeko bodo sušili v veliki tunelski umetni sušilnici, škem postopku že 1. marca ta. Prenekateri občan, kupec, čudnega ni, če merijo svoj kozolce in lope pa porušili prihodnje leto. zasebni graditelj je moral napredek prav počakati na pri od tega teme------hodnje leto, lja. Nanj se tudi venomer da bo obnovila vse svoje ob ker ni prišel na vrsto. vračajo, kadar hočejo kaj rate, dogradila, kar je treba Glinokop se je poglabljal, primerjati, npr.: dograditi, in prešla na naj sušilnice so se polnile, iz vi ■ Leta 1966 so izdelali sodobnejše izdelovanje opeke. sokega dimnika se je kadilo, 4.900.000 opečnih enot, pri če*- opek pa je bilo vedno pre mer jih je prišlo na zapo Nič ne pride samo malo. Opekarna je že v prvih slenega 65.300, leta 1969 — mesecih prodala, kar je izde to je lani — pa so žgali že od sebe lala do konca leta: tri če 7.090.000 opek ali 45 odstot Komaj pred petimi leti Ellpmii trtine zasebnikom, četrtino pa kov več, s tem da se je števi zgrajena sušilnica je opekami gradbenim podjetjem. To raz lo izdelkov na zaposlenega že do zdaj omogočala znatno merje se je obdržalo do letos, povečalo na 120.000 ali za 85 podaljšano sezono. Pred dob ko je povpraševanje še vedno odstotkov. rim letom so namestili tudi ^ g |5 ? 3 J večje od ponudbe. Opekarna novo opremo za predelavo gli namreč še ne zmore narediti ■ Za letos napovedujejo, ne. Hkrati pa so pripravili vsega, kar zahtevajo kupci. da bodo te številke še večje: glinokop za zmogljivost, kot 3 | | f e |2 e prihodnje leto pa se do konca leta bodo Izdelali je predvidena z letošnjo pre bo stanje bistveno spremeni 7.500.000 opek, proizvodnja na novitvijo proizvodnje. S lf e lo. Opekarna obljublja, da bo zaposlenega pa bo tokrat tedaj lahko ustregla že vsem, 130.000 opek. V primerjavi z Poslej bo šele zidar ki bodo hoteli kupiti njene letom 1966, torej v petih le izdelke, ne da bi morali ča tih, bo delavec naredil še prvi prijel opeko kati kaj dlje, kot so normal enkrat več. Predvsem bodo zgradili ve ni roki za dobavo. To je se Kajpak tudi tokrat ne bo liko tunelsko umetno sušil Polizdelki — surova opeka — čakajo, da jih bodo izpred strojnice odpeljali v veda vesela vest za številne prišlo vse samo od sebe. Ope nico, v kateri bo možno po sušilnico. Zdaj ta prevoz brez človeka ne gre, prihodnje leto pa bodo prevoz zasebne in druge graditelje kama se je namreč odločila, sušiti dnevno 105 ton surovih upravljali že elektronsko s komandne plošče daleč naokoli. Če se graditeljem zelo mudi, odpeljejo iz opekarne še toplo opeko. Zaloška Devet mesecev še — in zaloška opekarna bo na las podobna najsodobnejšim opekarna je edina v dolini Krke, zato ne more ustreči vsem naročnikom. 2e tovrstnim podjetjem v zahodni Evropi. Odpravili bodo vsa težaška dela, človek prihodnje leto pa bo opeke za vse dovolj bo poslej samo še nadzoroval stroje Kam z marko, a 60. člen Devize, ki jih prinesejo ali prejm&fc iz tujine, smejo občani vse ali del prodati pooblaščeni banki ali Narodni banki, ali s frankom in I pa jih naložiti na svoj devizni račun pri pooblaščeni banki ali pri Narodni banki Jugoslavije in jih uporabljati v skladu s predpisi, ki jih izda zvezni izvršni svet. z dolarjem? I Devize, ki jih ne naložijo na devizni račun, morajo občani ponuditi v odkup pooblaščeni banki, Narodni banki Jugo slavije ali pooblaščenemu menjalcu v 60 dneh od dneva, ko jih prinesejo v državo, recimo za leto dni, poldru Ste vedeli prejmejo oziroma dosežejo. Dragi Janez! go leto ali več, kar prinaša lastniku v tem primeru za »usodni« 60. člen? Tu ti pošiljava s teto sto tolarjev, da precej višje obresti.« Zakaj »usodni«? Le zato, 60. a člen si bosta z Micko obnovila hlev in gornjo »Pa notranja uprava' kaj ker si je zaradi njega že hišo, kar manjka pa dobiš še z drugo sprašuje, od kod smo do marsikdo belil lase, čeprav Devizni računi občanov in devizne vlo bili devize?« je zanimalo brez potrebe! Ljudje na ge občanov so lahko vpogledni ali vezani. pošto, sva tu v naši domači banki že napi splošno ne poznajo zako sala in oddala mani order, daj ga tam v Janeza in Franceta. »Nič ne sprašuje, to je nov in predpisov, zakona Devizne račune in devizne hranilne vašo banko in boš dobil dinarje, kar ra vaša stvar — tule izpolnite o deviznem poslovanju, ki vloge občanov obrestuje banka v devizah biš za cement, opeko in železo. Les imate je izšel že 1966, pa še sploh pristopno izjavo, da ste ne. In vendar je prav ta po obrestni meri, ki jo določi Narodna pa doma ... devize dobili z delom v zakon konec 1969 dobi) do-. banka Jugoslavije. ' Lepo pozdravljamo vse domače v sta tujini ali kot dediščino ali kot prihranek s~ službene polnilo, ki ga objavljamo ’ rem kraju, tvoj ga potovanja, drugih pri posebej v desnem zgor stric Frank in teta Mary njem kotu tele strani, že 60. b člen jav pa ni treba. Saj niste prej pa je tudi DBH spre prvi, ki tako sprašuje .. « jemala od občanov devize, Podatki o deviznih računih in o de je še dodala tovarišica, saj si je marsikdo na služ ■ In res je čez 10 dni ni svetoval: »Kar naprej, čez dobre pol ufe je ime viznih hranilnih vlogah občanov so poslov prinesel pismonoša domov tamle pri zadnjem oken benem potovanju v tujini la domača banka tri no prihranil nekaj mark ali na tajnost banke. še priporočeno pismo in v čku vam bodo zamenjali ve »devizne varčevalce«: njem ček od starega stri devize ali pa jih vzeli- na lir, drugi spet se je vr Obvestila o deviznih računih in de France in Janez sta se od nil z dela v tujini, prihaja ca Frenka, ki je šel čez hranilno knjižico, če ste ločila za osebni devizni viznih hranilnih vlogah občanov smejo da veliko lužo že pred 50 leti. jih prinesli kaj več ... li so ljudje z darili in vo račun, teta Bara pa je svo lili iz zapuščin, skratka - jati banke le na pismeno zahtevo sodišča. Janez in Mipka sta vrtela Smeh je premagal zadre je dolarje naložila na de v rokah pet bankovcev po »banka ni policaj, pač pa go, prijazna tovarišica za vizno hranilno vlogo. gospodarska ustanova«, 20 dolarjev in ček za 250 odprto stekleno pregrajo dolarjev — toda kaj zdaj? »Vsak mesec bom zdaj kot slišimo zadnja leta 60. c člen pa jih je ljubeznivo po dvigala svoj penzjon .. « vedno pogosteje. Domačijo bosta začela ob učila: navljati šele na pomlad, se je pošalila in se hkraii »Prej so vsi, ki so imeli Za devizne račune občanov in devizne dotlej pa se denar lahko »Res je, vsakdo, ki pri spomnila sestre Zalke, s devize, porabljali ta de hranilne vloge občanov jamči federacija. doma izgubi, uničd ali sple nese ali dobi iz tujine de katero se nista videli 30 nar predvsem za nakupe sni, če bi ga kam spravila. vize jih lahko v celota ali dolgih let... tujih avtomobilov, za go (Iz prečiščenega besedila ZAKO delno proda banki, lahko »V dinarjih ali dolarjih spodinjske in druge stroje, NA O DEVIZNEM POSLOVANJU) »Skrijta denar, kaj ven pa jih naloži tudi na de lahko dvigate s svoje knji ter različno potrošniško dar mislita! S tem ne sme vizno hranilno vlogo ali si žice ali deviznega računa blago. Zdaj je drugače: ta v banko, saj ga nista odpre devizni račun. Oboje vsak dan kolikor hočete!« zaslužila!« so jima sveto ljudje so dobili zaupanje je lahko ali na vpogled, se jih je še poučila uradnica v banke, vlagajo devize in vali nekateri sosedje, med pri okencu in naši trije katerimi jih je več takih, pravi, da svoj denar v tu jih varčujejo. Zlasti je zra V 4 mesecih: 71.554 dolarjev več! ji valuta vsak dp.n dvigne znanci so zadovoljni odšli slo zaupanje po valoriza ki doma na dinarjih »sedi domov. jo« in jih za nobeno Kri- mo, ali na vezano dobo, ciji nemške marke, kjer O naraščajočem zaupanju prebivalstva v domačo ščevo voljo ne bi zaupali nihče izmed varčevalcev ni področno banko prepričljivo govore tudi podatka o ne banki, ne znancem. bil razočaran. povečanju deviznih računov občanov. Medtem ko je Ljudje zdaj dolgoročno imelo 1.465 občanov konec 1969 pri Dolenjski banki ■ Iz sosedne vasi je Posojila na podlagi varčevanja varčujejo tudi z devizami: in hranilnici na deviznih računih 282.539,79 USA dolar- stara Bara čudno pogle v načrtih imajo zgraditev zev (oz. drugih valut, vendar preračunanih v ameriške dala vabilo s sodišča. Tam v konvertibilnih valutah hiš, nakupe strojev, obno dolarje), se je ta vsota so ji kasneje povedali, da vo kmečkih domačij. Izgu H v 4 mesecih 1970 povečala na 354.094,51 ji je pokojna sestra Zalka 43. člen bil se je prejšnji strah, USA dolarjev ; z oporoko v Ameriki za Občan lahko varčuje za posojilo po 2. členu ko so največkrat zaradi ■ oz. dvignila za 71.554,72 dolarjev. pustila tisoč dolarjev. De neznanja imeli valute do pravilnika tudi v konvertibilnih valutah, za kar Medtem ko je doseglo povečanje deviznih računov diščina je prišla, kam s sklene z banko posebno pogodbo. ma, vendar nikoli varne čekom, za katerega ne mo pred vlomom, požarom aii v 12 mesecih .lani znesek 122.576.54 dolarjev, je DBH letos že v prvih 4 mesecih zabeležila kar za 71.554,72 reš kupiti niti kilogram 44. člen plesnijo. Niso vedeli, da sladkorja in ne osminke ima vsak občan pravico dolarjev več vlog na zasebnih deviznih računih obča prave kave, če ga prej ne Občan med varčevanjem ne more dvigati pri odpreti svoj devizni ra nov. Približno 150 novih varčevalcev deviz seje odločilo zamenjaš? varčevanih zneskov niti obresti, razen če odstopi čun. Vedno več jih je, ki letos, da zaupajo čuvanje svojega, v tujini prisluže- od varčevalne pogodbe. zdaj dobro vedo, da lahko nega denarja domači področni banki v Novem mestu, ■ France se je vrnil z Občan lahko odpove vsak čas varčevalno po vsak dan dvignejo toliko Krškem, Trebnjem oz. . Metliki. dela v Nemčiji; znanci in godbo. Odpoved predloži banki pismeno. Banka svojih deviz, kolikor jih Občani vlagajo letos devize pri Dolenjski banki in neznanci so začeli zahajati bo izplačala privarčevani znesek v konvertibilni potrebujejo. hranilnici sorazmerno veliko hitreje kot so jih lani v valuti z obrestmi po obrestni meri, ki velja za na njegov dom, da bi jim »To vse širi zaupanje v takem obdobju. »pretopil« nekaj mark: te devizne vloge na vpogled, 'V 30 dneh od dneva, ko prejme pismeno odpoved. Občan lahko pre banke, od tod tak skok mu za nakup avtomobila, pri varčevalcih deviz tudi onemu za grelni kotel na kliče odpoved varčevalne pogodbe samo pred iz plačilom. privarčevanega zneska. v naši banki,« pravijo to olje. France se jih je otepal variši v DOLENJSKI kot je vedel in znal, kup » 45. člen BANKI IN HRANILNICI, čku mark pa je začela gro pri katerih smo se te dni ziti suša, tako je hiral in Po končani varčevalni dobi vrne banka občanu zanimali, kako naraščajo se manjšal... privarčevani znesek v dinarski protivrednosti in hranilne vloge v dinarjih mu da posojilo po 15. členu pravilnika, tako da ■ Kam s temi skrbmi, (o tem več prihodnji te odstotek te lestvice povečamo: den!) in kam teče potok kam z denarjem, da bo na — pri varčevalni dobi 13 in 18 mesecev za 10, varnem in da ga bodo Ja dolarjev, mark in drugih — pri varčevalni dobi Z ieti za 15 in valut, saj dela mnogo na nez. stara Bara in France — pri varčevalni dobi 3 leta in več za 20. z družino lahko v miru ših ljudi na tujem, izse Če želi občan izplačilo privarčevanega zneska ljenci pa tudi niso poza uživali takrat, ko jim bo v konvertibilni valuti, dobi posojilo po 15. členu. najbolj potreben? Jože, ki bili svojih dragih v »sta dela na krajevnem uradu rih krajih«. tin pozna »vse svoje ljudi« za tri fare naokoli, jim je svetoval: »Na banko zavijte, tam lahko tudi tuji denar var no shranite in še obresti vam bo prinašal, dvignete ...na vaš devizni račun pa ga lahko vsak dan!« DRI—| Nevednost ali v devizno hranilno nas vedno tepe . . . V ponedeljek zjutraj so se Janez, Bara in France srečali v veži Dolenjske injižko pri banke in hranilnice v Kandiji. Ni se jim dalo naprej, kar nekam men cali so, dokler jim nekdo NOVO MESTO DOLENJSKI LIST • VEST SKUPNI KERAMIKA - Novo m*sto NIK • NOVI TEDNIK • proda GLAS • PRIMORSKE REKLAMNI NA USTNI JAVNI LICITACIJI NOVICE IN 10 RADIJSKIH naslednja osnovna sredstva: 1. elektromotor »Skoda« 11 KW 380 W 1450 0 m POSTAJ PROGRAM 2. elektromotor »Siems« 4,2 KW 1405 0 3. miza za rezanje opeke 4. 2 mlina na kamne za mletje glazure 5. 1 mlin na boben za mletje glazure 6. 2 skladiščna vodička na tri kolesa 7. mešalec za glino (»tomšnajder«) in valjčni stroj za glino ••••••••••••••••••* 8. avtomatični stroj za izdelovanje azbestno-cementnih plo ščic 10 x 10 — lahko po delih: š : — elektromotor »sever« 11 KW 1450 0 m — regulator z uporom 1450 na 150 0 m ARBONITI — hidrorična tribatna črpalka — tri večje jeklenke za plin • VARUJEJO S — 200 gajbic za sušenje azbestnih tlakovcev 10 x 10 cm — Manometer do 120 atmosfer itd. 9. moped Tomos T-12 na tri brzine S VAŠ LES 10, trofazni električni brusilni stroj • J Licitacija bo 25. maja 1970 v skladišču Keramike, Novo me sto, Slakova 5, in sicer za družbeni sektor od 9. do 10. ure, arbo za zasebnike pa od 10. do 11. ure. Ogled osnovnih sredstev je mogoč na dan licitacije do 9. ure. LJUBLJANA $ PODGRAD • • • ••••••••••••••••••< Kmetijska zadruga KRKA, Novo mesto OMP »INŠTALATER« bo v nedeljo, 24. maja NOVO MESTO, Prešernov trg 9 ob 9. uri dopoldne prodajala razpisuje KOŠNJO SENA naslednja prosta učna mesta: NA M ESTNIH NJIVAH. Interesenti vabljeni! 1. dva VAJENCA za vodovodne inštalacije Prodajalna NOVOTEHNA ▼ Metliki je vedno dobro obiskana, saj dobe v njej prav vse tehnično blago 2. dva VAJENCA za inštalacije Mizarsko podjetje centralne kurjave VEDNO ZALOGA TEHNIČNEGA MATERIALA PODGORJE Šentjernej 3. dva VAJENCA za kleparska.dela razpisuje LICITACIJO POGOJI: Pri NOVOTEHNI v Metliki dokončana osemletka avtomobila TAM 2000 V prodajalni NOVOTEHNA v Metliki lahko kupujete na potrošniški kredit v voznem stanju. Ponudbe naj interesenti dostavijo na naslov pod in za devize ' Licitacija bo v petek, 22. jetja. Stanovanje ni zagotovljeno. maja, od 8. ure dalje. Novomeško trgovsko iteem tehničnim blagom. V krajine. Razen domačinov podjetje s tehničnim bla lepo urejeni prodajalni kupujejo tu tudi prebival gom NOVOTEHNA je po prodajalci radi postrežejo, ci iz bližnjih hrvaških kra znana prebivalcem in po saj vedo, da bodo le tako jev. Vse blago prodajajo trošnikom vse Dolenjske, privabili potrošnike k po na potrošniški kredit in Posavja in Bele Krajine, novnemu nakupu. za devize. saj prodaja v svojih po Prodajalna NOVOTEH Poslovodja Mirko čado- slovalnicah prav vse teh NA v Metliki ima poleg nič je povedal, da prodajo IZREDNA PRILOŽNOST! nično blago, od vijakov do priročnega skladišča še tri največ gradbenega mate motornih koles in avtomo skladišča za gradbeni ma riala, stavbnega pohištva bilov. terial, za stavbno pohiš in gospodinjskih strojev, \ Tako kot ostale poslo tvo in železnino. Metliška Vedno imajo na zalogi valnice je tudi NOVOTEH NOVOTEHNA je največja razno orodje, barve, lake, NA v Metliki na Trgu svo prodajalna s tehničnim muzikalije, emajlirano po Slovenija bode vedno založena z blagom v tem delu Bele sodo, gospodinjske pripo močke, kolesa in rezervne Ulltlllllii dele, mopede in drugo. vam nudi vozila za dinarska ali devizna sredstva: Povedal je še, da si pri zadevajo, da bi bila njiho NSU PRETIŠ 1200 C « « « * ali 1.954,10 US $ Hvala za vašo kri, va poslovalnica vselej do bro založena in bi bili Pri plačilu z dinarji IZREDNO KRATKI dobavni roki, pri plačilu konkurenčni. z devizami dobava TAKOJ! ^ ki rešuje življenja I Za potrošnike v Metlitd Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski in bližnji okolici bo no postaji: Ana Tramte; gospodinja iz Gabrja; Jože Turk in vost, da odslej vse kuplje NSU PRETIŠ 1000 C 24.400 din ali 1.769,40 US $ Milan Smerdu, člana Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Ja no blago dostavljajo tudi nez Progar in Marija Gabrijel, člana PTT Novo mesto; Janez Pri plačilu z dinarji dobava 90 do 120 dni, pri plačilu z devizami Pavlin in Franc Zorc, člana osnovne Sole Dolž; Valerija Pe na dom. od 30 do 45 dni. tan, Stanka Spolar in Alojz Jakše, člani Novolesa, Straža; Aloj* Savšek, član sploSne bolnice Novo mesto; Nežka Drčar, Belokranjci, kadar kupu Rezka Brodar, Ivan Murgelj, Cvetka Brodar, Jure Murn, jete gradbeni material ali Cene so fco tovarna v Sarajevu in veljajo na dan dobave. Terezija Beltram, Marija Križan in Marija Grivec, člani SDK tehnične predmete, se naj Novo mesto; Janez Gorišek, član Novoteksa, Novo mesto- Ivan Zajc, član Iskre, Novo mesto. prej oglasite v NOVOTEH- NI v Metliki, kjer vas bo do hitro postregli z vsem, "kar potrebujete. (PO-N) TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA »DJURO SALAJ« — Krško • novi slovenski mesečnik • vabi k sodelovanju stenodakiilografa karavana z. ustremio administrativno šolo in s prakso za delo v splošni službi. NMa NE ZAMUDITE TE ENKRATNE PRILOŽNOSTI, KER Nastop službe je mogoč • takoj ali po dogovoru. JE KOLIČINA VOZIL OMEJENA! *. V ' Prijave s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite Vse ostale informacije o nakupu dobite v našem prodajnem oddelku v kadrovski službi podjetja. Ljubljani, Prešernova 40, soba 17/1, |el. 317 933, in v naših DT trgovinah Celje, Avtomotor — Trg oktobrske revolucije 2 tel. 24-74 Kranj, Ulica JLA 10, tel. 21.553 Domžale, Ljubljanska cesta, tel. 72-376 KRŠKO, DALMATINOVA 9, TEL. 71-218 160 strani Slovenske Konjice, Prevrat 7, tel. 70 Jesenice, Maršala Tita 18, tel. 82.562 Hermclika 3 din KAJ JE NOVEGA NA POLICAH »MLADINSKE KNJIGE« NOVE KNJIGE Nega in vzgoja otroka „Za otroka bi rada knjigo" Dragocena in koristna Zbirke Velike slikanice, Čebelica, Cicibanova knjižnica in Zlata ptica knjiga za sleherno nam dajejo teden za tednom na knjižni trg dragocena izvirna domača dela družino in prevode najboljših tujih piscev m 806 dragocenih, drobnih — pa hkrati spet tako Stopila je v knjigarno in dejala prodajalki: bralcem pove dovolj že po bogatih nasvetov je v tre Dajte mi kaj primernega za moja otroka, pet m datek, da doživlja knjiga že tji, predelani izdaji knji osem let imata; rada bi imela slikanico in kakšno le četrti ponatis! m ge dr. Benjamina Spocka po povest...« Glavni urednik MK, pisa NEGA IN VZGOJA Vsak dan prihajajo v knjigarne: mame in tete, telj Ivan Potrč, je s sprem OTROKA, ki jo je slo bolj redko očetje. A prihajajo. Knjige bi radi, kakr no besedo pozdravil zbirko šnih se morda spominjajo iz svojih mladih let ali pa otroških pesmi Manka Go venskim staršem in vzgo take, kakršnih sami nikoli niso imeli. Šolarji, ki že jiteljem pripravilo ured larja »Jaše k nam zeleni Ju poznajo umetnost črkovanja in mikavnost pisanih rij«, kjer pravi: ništvo »NAŠE 2ENE« v podob, prosijo doma za knjige. Včasih pridejo v knji Ljubljani. Prva izdaja te garno tudi že sami. »Na literarnih srečanjih z knjige je pred leti nena Knjiga — vzgojno sredstvo? Da, dragocen, nadvse našim šolskim svetom se mi vadno hitro pošla — do pomemben in vsakomur ljub vzgojni pripomoček, na je anenada zazdelo, kako m kaz več, kako potrebna katerega starši in vzgojitelji ne bi smeli nikoli poza smo postali v nekem praz je bila in kako zelo se biti. Že od malega navajajmo otroke h knjigam, širile nem in nikolj potešenem hla je priljubila našim bral jim bodo obzorja, plemenitile jih bodo in osrečevale. stanju za modernim .krivič p cem. Spockova knjiga je ni do neke otroške pesmi, prvič izšla pred 22 leti, Skoraj ne mine dan, da znani povesti Josipa Vando ko da bi odmrla, vendar pa Jakobinov Lojzek iz doline Krke pomladi 1942 zdaj pa je na trgu že nje: založba MLADINSKA K NJI ta priredil besedilo za štiri z njo živi tudi polovica na — ilustracije Marjance Jemec-Božičeve v SPO na 3- izdaja- Medtem je GA ne bi dala na knjižni trg slikanice France Bevk, pri ših otrok ... medtem ko bi MINIH PARTIZANSKE UČITELJICE Marjance obšla ves svet, prevede kakega novega dela, izvirne mogla in ko more prav ta Semetove (Izšlo v zbirki ČEBELICA pri Mladin haja prikupni Kekec s svo ski knjigi v Ljubljani, 1970) na je v dolgo vrsto je Ganljiv govor PRI VARČEVANJU A K A M K Za Novo leto 1944 je bi lo snega do kolena, mraz -pa je pronical prav v ko DEVIZ HTOKAVA sti. Pod nogami je škripa lo, kot bi hodili po steklu. OBRV I AN Slandrova brigada je ta ROKAVOM JAM borila na Kamnitem vrhu na Koroškem. Karapano- VEČJE RASAPE ARA va četa se je zbrala v - N 1% O MOT K skednju na politično uro. Komisar čete Dominik je UGODNOSTI! ^E N A C A Ju ,TLA ^S B IO IN govoril borcem zelo lepo -ICAPi I!N: ARA in jedrnato. Borca Jaka in Savo sta % Vaši prihrank, deviz doma niso na varnem. Na deviznem računu prt od mraza šklepetala z zob • DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI pa se jim ne more kaj zgoditi. Se mi in iz oči so jima tekle več! Dobili boste obresti! solze. Ko so borci odhajali : % Pred potovanjem ali pred odhodom na delo v inozemstvo ne pozabite od iz skednja, je šaljivec Flo : preti devizni račun, na katerega boste vlagali svoje prihranke. rijan pocukal komisarja % Deviznr. račun lahko odprete tudi s pismom iz inozemstva. Dominika za rokav, mu po % Prihranke na deviznem računu lahko namensko varčujete za novo hišo, VAR kazal Jakata in Savo pa stanovanje m drugo : % Za denar na deviznih računih in njegovo prosto uporabo jamči država. rekel: 0 Dvigi in pologi ter nakazila deviz so mogoči v vsakem času v neomejenem LEP ODZIV NA NAŠO PRVO SKANDINAVSKO »Tako strašansko lepo si • znesku. KRIŽANKO govoril, da sta bila ta dva % S prihrariki na vašem deviznem računu lahko razpolagajo tudi vaš: najožji vsa v solzah.« : sorodniki, če jih pooblastite Levo krilo : UGODNE OBRESTI: brez odpovednega roka 5 °/» v devizah in 1 °/o v dinarjih; Legendami črnogorski z odpovednim rokom nad L2 mesecev 7 v devizah; 30 nagrad med 728 heroj Sava Kovačevič je s odpovednim rokom nad 24 mesecev 7 */« v devizah in 0,5 % v dinarjih. bil visok in postaven. Imel TAJNOST DEVIZNIH RAČUNOV JE ZAJAMČENA PO ZAKONU. je gromovit glas, ki je pre vpil celo regljanje mitra 8 reševalcev križanke ljezov. Tudi zato je bil za Italijan$ strah in tre DOLENJSKA BANKA IN pet. Denarne nagrade so odšle v Mirno peč, Krško, Nekoč je Sava šel po : HRANILNICA NOVO MESTO Novo mesto in v Dragatuš, 26 lepih knijg pa neki nalogi in v gozdu ne smo razposlali na vse strani pokrajine nadoma trčil na kolono : DBH s podružnico v Krškem in ekspoziturama nekaj sto Italijanov. Polo v Metliki in Trebnjem V prvomajski številki Trinko, Podzemelj 4, p. Gra žaj je bil brezupen. Toda s NOVO MESTU smo objavili našo prvo dac v Beli krajini; Darinka Sava se je odločil za trik. s skandinavsko nagradno kri Kos. Šentjernej 105; Mari S strahotnim glasom je žanko, do 14. maja pa so ja Purkart, Velike Lašče 43; začel poveljevati: nam naročniki in ljubitelji Jože Marjanovič, Gor. Laze »Desno krilo zavijaj! Le ugank vmiLi 728 rešitev. Me 6 , p. Semič; vo krilo naprej!« •••••••••••••••••••••••••••••••i nili smo, da bo prišlo man; Darka Florjančič, Otočec Italijani, ki so Sava spo rešitev, poka.zalo pa se je, ob Krki 7; Franc Zakrajšek, znali, so začeli omahovati, : da tudi križanke take vrste Dol. Podboršt 11, Trebnje; nato pa zbežali. Tedaj se ugajajo. Breda Drenek, Klavniška 28, je iz grma oglasila neka PODJETJE ZA GRADNJO IN MELIORACIJE Tokrat je bil žreb naklo Sevnica; Marija Zalar, Kob starka: njen naslednjim našim bral »E, bogme, Sava, tukaj larji 2, p. Stara cerkev; Pol cem in naročnikom: 4 de di Nahtigal, osn. šola Veliki ni žive duše, razen če ho narne nagrade dobijo: češ, da ti bom jaz za levo AGROOBNOVA Cimik, p! Šentjanž na Dol.; krilof« 1. Elko Obrekar Mirna Dušan Krivec, osn. šola Do LJUBLJANA, ČRTOMIROVA ULICA 8 * . peč 58 — 200 din, 2. Majda bova; Marija Šutej, Kolo Pavlin, Na resi 2, Krško — dvorska c. 25, Črnomelj; Ma 150 din, 3 Darinka Božič, rica Duhanlč, Gazice 7. p. razglaša delovna mesta Zagrebška c. 18., Novo me Cerk!je; Jože Pavhikovič.Bal- sto — 100 din, 4. Janez Ver- kovci 10, Vinica prj Črnom • VEČ STROJNIKOV — BULDOŽERISTOV derbar, pošta Dragatuš — lju; 80 din. Darko Grilc, Mrzla pla pogoj: KSS ali ustrezna usposobljenost 26 knjižinih daril prejme nina 22, Zabukovje; Andrej Juvanič, Šentrupert 29; Alojz m *m jo: Milan Janežič, Škocjan 38; Sotošek. Senovo 27; Franči Rešitev križanke iz • VEČ TRAKTORISTOV Bojan Jereb, Studenec 19, ška Suša, Milavčeva 39, Bre pogoj: voznik F kategorije, ki ima veselje priučitve p. Ivanina gorica; Danica žice: Fanika Molan. osn. šo la Leskovec pri Krškem, in zadnje številke na buldožerju. Bunc, Adamičeva 8 , Novo 1. žleb, 5. takt, 9. Aare, 10. mesto; Tone ftmalc, Urba Vida Romih, pošta Glo Omar. 11. grad, 12. kepa, 13. As. boko 10/2 . 14 aparat, 16. rop, 1«. ovira. 19 nova 2, Ribnica na Dol.; Poskusno delo traja 60 dni. Delo je terensko. Ponudbe sprejema Janko štimec, Bračičeva 19, Denarne in knjižne nagra os. 21. AK, 22. polip, 25. ala, 28. de smo te dni poslali po po ebonit, 30. ar, 31. tamariska, 33. kadrovska služba podjetja. Kočevje; Mihaela Fink. Pod- Er, 34. Jaguar, 35. rak, 37. tenja. hosta 36, Dol TopUce; Vla šti. Vsem reševalcem kri Iran. 54. Krka. 55. kalo, 5«. akat. žank — lep pozdrav! 38 Am, 40. n , 41. kopel. 44. kad. do Turk. Lazeč 1, Po Draga 47 Epirec, 49. to, 50. meta, 51. pri Loškem potoku: Renata UREDNIŠTVO Iran. 34. Krka, 55. kako. 56 akat. /v Ves se je stresel, se vzpel — kri mu je bruhnila 0 7 «—^ ----- iz ust. Glava mu je padla nazaj, vzdrhtel je — kon ILKA VAŠTETOVA: čano. Za Podsusedom so ladjo ustavili. V gluhi noči je plula Gašperjeva ladja po Savi Na obrežju, pod visoko jelšo, so brodniki izkopali navzdol. Obložena je bila z zaboji in revnim pohišt prijatelju grob. vom — z vsem, kar je premogla Gašperjeva koča. V r a ž j e V jutranjem mraku so odpluli dalje. Vsi so mol Ladjo je spremljalo pet mož — kakor ponavadi. čali. V duhu so bili v Krškem in spremljali ubogo Eden izmed njih je ležal na slami pod bavtaro. Osta DEKLE Katko tja, kamor je bila zahrepenela — za Drejcem. li štirje so stali v zadnjem koncu ladje in z drogovi Staremu Gašperju so. drsele tihe solze po liedh. odrivali, da je ladja brzela, kakor bi jo veter gnal. (Zgodovinski roman) Mariji so se v grozi širile oči. Njena izmučena duša Stari Gašper, ki je stal tik bavtare, se je večkrat se je boriik s strahoto Katkine smrti. Davil jo je sklonil in položil roko spečemu na prsi. obup nad Jloveštvom ... Duh zmaguje? »še diha.« »čim huje nasilje, tem bližja svoboda,« je tiho In zopet je prijel za drog, se uprl nanj in s po izpregovoril Gašper, kakor da odgovarja Marijini gledom preiskal temo za njimi. Sveži zrak, ki je aapihal v skrinjo, je Marijo zbu duši. »Ko pridemo v Zagreb, poiščemo najprej padar dil. Dvignila je glavo in počasi vstala. Grajžar jo je ja; morda ne bo prepozno,« je dejal mož, ki je po prijel in jo dvignil. tiskal drog poleg Gašperja. Bil je Grajžar. Ozrla se je na spečega Janeza. »Prepozno bo,« je šepnil Gašper. »Kako mu je?« Ko so pluli mimo Jesenic proti Podsusedu, je »Spi že vso pot. Preveč krvi je zgubil.« Grajžar dvignil drog. Gašper je vzel iz kota zagrnjeno leščerbo, se sklo L * ! PRIVOŠČITE Sl »Zdaj pa. mdslim, smo na varnem.« nil in posvetil Janezu v obraz. Gašper se je ozrl po Savi navzgor in prikimal. Janez je ležal odprtih oči in rahlo se je nasmeh Dušilo ga je v grlu ... Tam na obzorju se je že nil starcu. Odprl je usta. i TO ZADOVOLJSTVO svetlikala ozka proga za gorami. Kmalu vstane zar »Ma rija,« je zašepetal. ja... Kmalu . . . Gašper je pokimal: , »O Bog, pomagaj ji!« Je molila njegova duša. »Rejena j0 (( »Gašper! Dvigniva zaboje!« 2e se je Marija od druge strani sklonila čezenj. »Semkaj pridi!« je pozval Gašper brodnika, ki je Grajžar jo je podpiral — grozota, ki jo je prestala, potiskal drog na nasprotni strani ladje. jo je bila skoraj strla. Gašper in Grajžar sta stopila na sprednji konec »Janez!« ter poprijela in postavila dva težka zaboja na tla. Stisnila je fantu roko, on pa je njeno obdržal v Grajžar je dvignil preluknjani pokrov velike skri svoji. ' nje. Janezove oči so nepremično zrle v njene. Smeh »Marija!« je tiho zaklical. ljal se je. V svitu leščerbe se je pot zasvetil na nje Ležala je na blazinah na dnu zaboja in se iu govem čelu. premaknila. »Zbogom, Marija!« Je šepnil komaj razločno m ! & u\& & pJOo »Spi«. izpustil Marijino roko. ARKADU AVERČENKO: Brez besed C — 7" 0. NAPAĆEN OTROK Sura Frajberg iz vasice Virkino je imela sedem otrok in nobenega mo ža. Nekoč je imeia moža, ki so ga za Ko je nehala jokati, je slučajno ter, gospa Stilman in stara Giteljson radi nekakšnih izjav zaprli in se je,« pogledala Arončikov obraz, ki je kar in rekle: kot je kimaj e pripovedovala gospa sijal od masla, in rekla: »Nič ne skrbite! Vzemite še od nas F rajberg, »... počasi sprem enil v »Kaj je to, kaj je s tvojim očesom, pet rubljev, morda jih boste potre nič«. piščanček moj mali? Kaj je s tvojim bovali.« Da se ne bi pritoževala nad ravno očesom, vrag naj te vzame, gnusni Ker je imela še nekaj minut časa, dušnim Bogom, ki jo je užalostil, se otrok, saj misliš samo na to, kako je gospa Frajberg, jemaje denar, za je oprijela povsem ženskega načina bi razjezil svojo mater! Joj, joj! jokala in se takoj v poslovnem tonu življenja: na trgu je začela prodajati Oko ima rdeče kot mak in se mu odločila, da bo še isti večer odpoto lasnice, sponke m trakove, barvala solzi kot vodomet! Joj meni!« vala z Arončikom. je stare obleke virkinšiuh zapeljivk, In zdaj je jokalo troje oči — dvoje ponoči je pletla nogavice, pekla pec.- oči gospe Frajberg in eno oko male V. PRIPOVEDKA S SEVERA vo, ki ga je dobro prodajala- virkin- ga Arončika, rdeče, solzno, priprto S trga je pritekla domov 40 minut škim sladkosnednežem, šivala moške in z otečeno veko. srajce in vezla začetnice imen na pred odhodom vlaka. Ker je 40 mi robčke. Malo stran pa je po eni nogi skak nut potrebovala za pot do postaje, je Seveda pa je to veselo in zanimivo ljal David, medtem ko je deklica Sura pograbila Arončika, ga zavila v delo ni moglo odtrgati od njenih ne Rajička sesala kri iz urezanega prsta. veliko ruto, z mize pograbila culico KUKAVICA posrednih obveznosti: ko je zvečer Bilo je veselo. s hrano, stekla k Rajički, jo sunila in se zadrla: »Pazi, ne tepi otrok, ti Čujmo, kaj se je zgodilo! Pogledal je in videl, da ma prihajala domov iz delavnice, je mo ti stoji sredi šotora. Stoji rala poiskati še sedem otročičkov, ki III. si najstarejša!« Potipala je denar v 2ivela je siromašna žena. Imela je štiri otroke. in si oblači kožuh iz jelenjih so se čez dan kot rakci iz košare žepu, spustila culico s hrano, jo po Drugi dan sta postala Arončikovo kož. razlezli po vsej vasici, jih Speljati brala in odhitela z besedami: »Umij Otroci matere niso ubogali. oko in njegov osebni lastnik predmet Nenadoma se Ji je kožub domov, ošteta, preklinjati, našeškati te in nahranite male!« Begali so sem pa tja, se ig strogega presojanja vseh dobrih so pokril s perjem. drugega za drugim, nahraniti, j:h Ko je gospa Frajberg sedla v vlak, rali na snegu od jutra do ve sedov gospe Frajberg. čera. Mati je vzela desko, na ka spraviti v posteljo in poljubiti za si je oddahnila in si rekla: teri so gulili kože, in deska »Ali k a j vidiš n a to oko, fantek?« lahko noč. Potem šele se je lahko Zvečer so se vračali v šo se je spremenila v ptičji rep. je vprašala gospa Perelmuter. »Sedaj, gospa Frajberg, lahko spiš lotila enega od prej navedenih vese do zore! He — he, mislim, da to za tor iz jelenjih kož, prinašali Železni naprstnik je postal lih opravil. »U — u!«,je neopredeljeno zajavkal služiš, gospa Frajberg!« na čevljih kupe snega in ma kljun. Zjutraj je bilo še več skrbi. Vsi so m alček. ti je morala čistiti za njimi. Drugi dan zjutraj je 5ura s - ela Namesto rok je dobila pe jo zbujali naenkrat in s t«m se je »Kaj pa on ve!« je rekla sta ra Gi- Zmočili so obleko, mati jo ruti. začela smešna zmešnjava s 13 če v čakalnici očesnega zdravnika, drža je sušila. teljsonova. »Kaj pa ve ta neumna la Arončika, ki je, zavit v ruto, spal Mati se je spremenila v veljčki (Davidu je avto nekoč odre Imela je polno skrbi in ptico in poletela iz šotora. drobtinica! Treba ga je odpeljati k v njenem naročju, in nestrpno ča zal eno nogo), s trinajstimi nogavič polne roke dela. Najstarejši sin je zavpil: očesnemu zdravniku!« kala, da pride na vrsto. kami in s kupom cunjic, dokler ni »K tistemu, ki zdravi oči!« je pri Nekoč* je m ati na reki lo »Bratci, poglejte no, naša ma vsega tega porazdelila po tankih noži- »Izvolite!« trdila gospa Stilman. vila ribe. To je bilo težko ti je odletela kot ptica!« cah in ozkih ram enih lastnikov teto Sura je vstala, stopila v kabinet opravilo, otroci pa ji niso Tedaj so otroci stekli za dragocenosti. »K tistemu, ki stanuje daleč 10 ur in se globoko priklonila zdravniku. hoteli pomagati. materjo in ji klicali: Urejevanje čevljev je Suri jemalo vožnje z vlakom!« je ljubeznivo rekla »Mama, vodo smo ti prine gospa Perelmuter. »Zdravo, gospod zdravnik! Kako Težko delo, mučno življe toliko časa, da je preklinjala vsen vam gre? Prinašam vam svojega nje, in mati je zbolela. Le sli!« sedem in udarjala, kamor je padlo; »Deset ur tja in deset ur nazaj!«'je malčka. Z njegovim očesom se godi žala je v šotoru, klicala ot Mati jim je odgovorila: tisti, ki so bili srečnejši, so dobivali pojasnila gospa Giteljson. »Oko tega nekaj nerazumljivega. To je pravo roke, prosila: »Kuku • -kuku! Prepozno, dvojno porcijo, drugi pa so morali otroka vas bo stalo 15 rubljev.« prepozno. Sedaj so jezerske mučenje.« »Otročički, prinesite mi vo čakati do večera. . , vode pred mano. K širnim Gospa Frajberg je stisnila zobe in Zdravnik je pristopil, pomagal Suri de. Grlo imam suho. Žejna Gospa Frajberg je med žvečenjem vodam poletim.« s kamnitim izrazom na obrazu mimo razviti ruto, odprl malčku oči in jih sem.« koščka kruha pograbila šal in veze Otroci so tekli za materjo, rekla: »Dobro, tudi to bom storila za pogledal. v nje ter odhitela iz sobe, naletela na svojega otroka!« Ni jih prosila samo enkrat, jo klicali, ji ponujali vrč z »Hm,« je zamrmral. »Čudno, na prosila je večkrat, toda ot vratih na malega Sjomka in mimo Prijela je sina za roko in dodala: vodo. grede rekla: »Vrag naj vzame tega zunaj se nič ne vidi.« roci ji vode niso prinesli. Najmlajši je vpil: »Mama, otroka, da se mi ne bo več pletel »Pojdiva domov! Naj te še danes V tem trenutku je mati zamolklo Najstarejši je rekel: »Ni- mama! Vrni se domov! Na vrag vzame!« med nogami!« kriknila. mam čevljev.« vode! Pij, mama.« Mali Sjomka je že hotel odpreti »Gospod zdravnik, nisem vzela pra Drugi je rekel: »Nimam Mati je odgovorila od da usta, da bi zajokal ali pa odgovoril IV. vega otroka.« kape.« leč: na materine besede, vendar gospe Zadnje dni je gospa Frajberg zelo Tretji je rekel: »Nimam »Kuku . kuku! Prepozno, Frajberg že m bilo več. 2e je hitela VI. oblekei« moj sinko, ne bom se vrnila.« po ozkih virkinških ulicah in z revno hitela. Imela je le osem rubljev de narja. Arončikovo oko je postalo Četrti pa sploh ni odgo žensko pametjo računala, koliko las Če bi Bog z nebesnih višav takrat Otroci so tekli za materjo rdeče kot rubin, povpraševanje po pogledal na zemljo, ki je bila vsa voril. veliko dni in noči — po kop nic in sponk bo morala danes proda lasnicah in trakovih pa je neverjetno Tedaj je mati rekla: ti in koliko bo zaslužila. mokra od jesenskega dežja, bi videl nem, po močvirjih, po gri upadlo. Zato je Avramčič prodajal črva, ki se plazi po neskončnem pro »Reka je blizu. Tudi neo- čih. dvojne porcije peciva, gospa Fraj blečeni mi lahko prinesete II. storu. Ta črv je bil vlak, v katerem Noge so že imeli vse ra berg pa je spala samo takrat, ko je se je vračala gospa Frajberg z malim vode. Grlo imam čisto su njene. Koder so šli, je za Zvečer, ko se je vrnila s trga, je z umivala, preklinjala in ljubkovala Sjomkom. Vozila se 'je in mislila: ho. Žejna sem.« njimi ostala rdeča sled. materinsko nepristranostjo preklinja otroke. Vse noči je šivala, vezla, ta »Kako mi srce bije! Tako močno, Otroci so se zasmejali in Mati — kukavica je za zi :e- la otroke. • Navila je ušesa Davidu, ko razkošje, kot je jok, pa si je da če bi počilo, bi vsi ljudje oglu- šli iz šotora. Dolgo so se ig raj zapustila otroke. sunila Sjomka in z dveletnim Aron- dovolila samo po deset minut. šeli, in potem bi bilo zelo dolgočasno rali zunaj in k materi v šo Od takrat sl kukavica ne čikom v naročju začela jokati, kar Se isto jutro, ko je zbrala 12 rub živeti na tem svetu. Oho — ha! Bog tor še pogledali niso. spleta gnezda, ne vzgaja sa pa je tudi njej sami že presedalo. ljev, so prišle sosede gospa Perlmu- vse vidi!« Slednjič se je najstarejši ma svojih otrok. spomnil, da je lačen. Stopil Po tundrah pa raste od ta je v šotor. krat rdeči mah. sVPk v zam evstvo u m 25. Paradižnica je zagledala hrumečo mno rine zadnjice sijal posnetek z griča. Zlatč po reviji spet na ulico! Vse meščanke so že žico pod seboj. Kri ji je planila v obraz, sunko sonce! imele na zadnji plati božje sonce! vito se je obrnila in urno stopicala po odru Ideja in pol! so lovili sapo kreatorji. Šte Ustavila se je zdaj Paradižnica in dejala nazaj. vilni fotoaparati so škljocnili in posneli posne z glasom, ki ni trpel ugovora: »Možiček dragi, tek z zadnje plati, zato da bi ugledal luč sveta tole pa moram dobiti tudi jaz!« Ko pa je dvorani pokazala svojo zadnjo plat, na prvih straneh največjih modnih listov! »Si že dobila, ljubica! Na gričku nad me so kreatorji in ljubitelji mode zazijali od za Zijal je od začudenja tudi Paradižnik. stom! Tamle je izložbama se poglej!« se je čudenja. V vsej svoji umetniški lepoti je s Kla In kako je šele zijal, ko sta s Klaro stopila glasil sladki možičkov odgovor. 2» SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR«« — Novo mesto vabi k sodelovanju več diplomiranih gradbenih HITRO IN NAJCENEJE inženirjev boste dobili premog, če ga naročite pri SLOVENIJA-MERKUR CELJE za delo v operativi Novega mesta, Krškega, SLOVENKIA-MERKURJU CELJE vam dobavi tudi vse vrste Ljubljane in v pripravi dela, Stanetova 19 gradbene opeke diplomiranega inženirja ali pri sindikalni organizaciji arhitekta vašega kolektiva. HITRO IN NAJCENEJE za delo v projektivnem biroju v Novem m estu, več diplomiranih gradbenih iiiS ifđ tehnikov TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA KERA COMMERCE - ZAGREB za delo na sektorjih Novo mesto. Krško, SKUPNOST SEVNICA prodajalna BREŽICE več gradbenih delovodij za delo na sektorjih Novo mesto, Ljubljana, razpisuje prosto delovno mesto sprejme K rško, več strojepisk za delo na direkciji v Novem mestu. ŠOFERJA AVTOBUSA TRGOVSKEGA Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Kot po Pogoji: pet let delovnih izkušenj, od tega naj seben pogoj za sklenitev delovnega razmerja je do manj 1 leto kot šofer avtobusa. Nastop službe s POMOČNIKA ločeno poskusno delo. 1. septembrom 1970. Stanovanja ni. z dvema do tremi leti prakse v prodaji gradbe Vloge z življenjepisom in opisom dosedanjih zapo nega materiala. Plača po dogovoru. slitev pošljite do 10. junija 1970 na naslov: Prošnje pošljite na TIS Sevnica najkasneje do Ponudbe pošljite prodajalni Kera commerce v SGP »PIONIR«, Novo mesto, Kettejev dre 30. m aja 1970. Brežicah. vored 37 - kadrovska služba. Frvfeffa SESTAVITE Sl DNEVNO SOBO SAMI! POROČILO (»»»H*! o žrebanju denarne loterije ODBORA ZA POHOD »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE«, ki je bilo dne 12. maja 1970 v Ljubljani ■■ - Srečke & so zadele Srečke s so zadele končnicami DIN končnicami DIN 22280 10.000 875 100 5345 500 1021 300 55425 10.000 1511 1.000 4781 200 4036 200 66251 3.000 1917 300 33 50 6907 400 0613 200 3103 250 338 100 3213 250 728 100 978 100 05504 3.000 7738 250 ' 8474 200 7948 200 29894 20.000 9108 300 37884 30.000 36818 10.000 49834 3.000 009 100 , 1619 250 38899 3.000 Dobitke izplačuje Odbor za pohod »Po poteh parti S poljubnim sestavljanjem elementov pohi zanske Ljubljane«, Ljubljana, Komenskega 7, na podlagi uradnega poročila o izidu žrebanja. štva MEBLO, ki jih po potrebi in želji doku- Dobitniki izven Ljubljane lahko pošljejo izžrebane pujete. srečke v izplačilo v priporočenem pismu na naslov: Odbor za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«, Pohištvo MEBLO lahko dobite v vseh boljših MEBLO Ljubljana, Komenskega 7. Iaplačnlo dobitkov zastara v 60 dneh po dnevu objave. trgovinah s pohištvom. NOVA GORICA na zalogi imamo ročne motorne kosilnice ALPINA moč: 4,5 KM prostornina: 98 ccm N širina grebena: 90 cm učinek 3000 mVuro cena: 4.775.- din ali 140.000.- lit in 1008.- din rezervni deli in servis zagotovljeni! dobava takoj! cosmos zastopstvo tujih firm: alpina, bertolini, gibo, same, alfa romeo, m.a.n., Ljubljana, Celovška 32 Zagreb, Trg žrtava fašizma 1 RADIO LJUBLJANA ■ PETEK, 22. MAJA: 8.04 Oper ter zmage v končnih operacijah; vam... 14.40 Mladinska oddaja: na matineja; 9.05 Pionirski tednik; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45— »Na poti s kitaro«; 15.30 Glasbeni PROMETNO PODJETJE 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila 13.00 Naši poslušalci čestitajo in intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; — Turistični napotki za tuje goste: pozdravljajo; 11.00 Poročila — Tu 18.15 V torek na svidenje! 19.00 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Ja ristični napotki za tuje goste; 11.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Prodajal nez Brglez: Trakulje, ki se prena Pogovor s poslušalci; 13.50 Z no na melodij; 21.30 Lahka orkestral šajo z živali na človeka; 12.40 Slo vimi ansambli domačih napevov; na glasba; 22.15 Jugoslovanska gla venske narodne pesmi; 13.30 Pri 14.05 Priljubljene melodije s pev- sba. poročajo vam . . . 14.35 Naši po i n v ■ SREDA, 27. MAJA: 8.04 Glas LJUBLJANA slušalci čestitajo in pozdravljajo; Francija Puharja; 14.50 Mandoline bena matineja; 9.25 Iz glasbenih 15.35 Glasbeni intermezzo; 16.00 in godala; 15.05 Veseli ritmi in sol; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Po Vsak dan za vas; 17.05 Človek in melodije; 16,00 Spoznavajmo svet ročila — Turistični napotki za tu zdravje; 18.15 »Rad imam glasbo«; in domovino; 17.30—19.00 Nedelj je goste; 12.30 Kmetijski nasveti_ 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi sko športno popoldne; 19.00 Lah inž. Jože Spanring: Razprava o TRANSPORT nute z ansamblom Toneta Kmetca; ko noč, otroci! 19.15 Glasbene raz dolgoročnem prognoziranju razvo 20.00 Posnetki Koncerta zbora glednice; 20.00 Pol ure s pevci za ja poljedelstva v Sloveniji; 12.40 »Smetana« iz CSSR; 20.30 »Top— bavne glasbe; 20.30 Prenos košar Pesmi in plesi jugoslovanskih na POSLOVNA ENOTA JESENICE pops 13«; 21.15 Oddaja o morju in karske tekme Jugoslavija — SZ. . rodov; 13.30 Priporočajo vam . . . pomorščakih; 22.15 Besede in zvo 14.35 Naši poslušalci čestitajo in ki iz logov domačih. ■ PONEDELJEK, 25. MAJA: pozdravljajo; 15.30 Glasbeni inter ■ SOBOTA, 23. MAJA: 8.04 Gla 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Za mezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 razglaša prosta delovna mesta sbena matineja; 9.35 Z orkestrom ‘ mlade radovedneže; IU.15 Pri vas Mladina sebi in vam; 18.15 »Rad Roger Williams; 10.15 Pri vas do doma; 11.00 Poročila — Turistični imam glasbo«; 19.00 Lahko noč, " ZA HOTEL ŠPIK V GOZDU MARTULJKU ma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kme-' otroci! 19.15 Glasbene razglednice; (bivše klimat, zdravilišče »Franc Rozman«), ki ima 600 re napotki za tuje goste; 12.30 Kme . tijski nasveti — France Guna: 20.00 »Ti m opera«; 22.15 S festi tijski nasveti — dr. Jože Ferčej: ! Preprost način odbire čebel; 12.40 valov jazza. stavracijskih sedežev, 315 ležišč, camping s plavalnim baze Majhen koncert pihalnih orkestrov r Kakovost živine danes in jutri; ■ ČETRTEK, 28. MAJA: 8.04 12.40 Z ansamblom bratov Avse 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 nom in kotalkališčem Naši poslušalci čestitajo in poz Glasbena matineja; 9.05 Radijska nik; 13.30 Priporočajo vam . . šola za višjo stopnjo — Pogovori 14.05 Glasbena pravljica — Slavko dravljajo; 15.30 Glasbeni interme zzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 o spolu — III; 10.15 Pri vas do Mihelčič: Mesec želja; 14.25 Vrti ma; 11.00 Poročila — Turistični 1. ŠEF STREŽBE ljak * domačimi melodijami; 15.30 Operni koncert; 18.15 »Signali«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi napotki za tuje goste; 12,30 kme 2. ŠEF KUHINJE GLasbem intermezzo; 16.00 Vsak tijski nasveti — inž. Slavko Gliha: dan za vas; 17.05 Gremo v kino; nute z ansamblom Rudija Bardor- ferja; 20.00 Koncert simfoničnega Razvojne smeri kmetijstva v dru 3. VEČ KV NATAKARJEV (za nedoločen in določen čas) 18.15 Dobimo se ob isti uri; 19.00 gih deželah; 12.40 Cez polja in po Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z orkestra RTV Zagreb; 22.15 Za lju 4. VEČ KV KUHARJEV (za nedoločen in določen čas) bitelje jazza. toke; 13 3P Priporočajo vam . . . ansamblom Mihe Dovžana; 20.00 14.40 Enajsta šola; 15.30 Glasbeni 5. HIŠNI MOJSTER Vedre melodije z orkestrom Ray ■ TOREK, 26. MAJA: 8.04 Oper intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; Conniff, Kookie Freeman in Bert na matineja; 9.05 Radijska šola za 18.15 »Morda vam bo všeč«; 19.00 Kaempfert; 22.15 Oddaja za nase srednjo stopnjo — Planinsko cvet Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne po izseljence je in varstvo narave; 10.15 Pri vas ansamblom Klaus VVunderlich; ■ NEDELJA, 24. MAJA: 6.00— doma; 11.00 Poročila — Turistični 20.00 Četrtkov večer domačih pes goje: - 8.00 Dobro jutro! 8.05 Veseli tobo napotki za tuje goste; 12.30 Kme mi in napevov; 21.00 Literarni ve- gan; 9.05 Srečanje v studiu 14; tijski nasveti — Ciril Jeglič: Naj j čer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 pod 1. — visokokvalificiran ali kvalificiran gostinski delavec z vnanjem Simfonični koncert RTV Ljublja 10.05 Še pomnite, tovariši . . . Ivan lepše trajnice v maju; 12.40 Od nemškega in italijanskega je2 iika ter 5-letno prakso, Jan: Tito in zgodovinske odločitve vasi do vasi; 13.30 Priporočajo na s posnetki stare in nove glasbe. pod 2. — visokokvalificiran ali kvalificiran kuhar s 5-letno prakso pod 3. in 4. KV natakar z znanjem nemškega in italijanskega jezika oz. KV kuhar, praksa zaželena, 18.15 OBZORNIK (Ljubljan) pod 5. KV delavec ključavničarske, elektrikarske ali mizarske stroke. TELEVIZIJSKI 18.30 RISANKE IN ŠE KAJ (Lju bljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 ENKRAT V TEDNU (Ljub Za delovna mesta šefov kuhinje in strežbe nudimo družinska stano- SPORED ljana) nja, za ostala delovna mesta pa samske sobe. 19.20 KO SEM BIL VOJAK — od daja TV Beograd (Ljubljana; 19.50 CIKCAK (Ljubljana) NEDELJA, 24. MAJA TOREK, 26. MAJA Poskusno delo je določeno s pravilnikom Nastop dela je mogoče takoj 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 9.00 MADŽARSKI TV PREGLED 9.35 TV V ŠOU (Zagreb) 20.35 A Marodić: MALI OGLASI: ali po dogovoru. (Pohorje, Plešivec) (Beograd) 10.30 RUŠČINA (Zagreb) Eximpeximpex (Lmbljanat 9.30 PET MINUT PO DOMAČE 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOB 21.30 KULTURNE DIAGOLNALE (Ljubljana) RAZBE (Beograd) (Ljubljana) Kandidati naj pošljejo pismene vloge s točnim opisom dosedanjih za 9.35 KMETIJSKI RAZGLEDI — 14.45 TV V ŠOLI — ponovitev — 22.00 MANNIX — serijski film — (Ljubljana) 15.40 RUŠČINA — ponovitev — (Ljubljana) poslitev v 10 dneh od dneva objave tega razglasa na naslov: »LJUBLJA 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Beo (Zagreb) 22.50 POROČILA (Ljubljana) NA TRANSPORT«, poslovna enota JESENICE. grad) 16.10 ANGLEŠČINA (do 16.40 (Be 10.45 MOZAIK (Ljubljana) ograd) Drugi spored: 10.50 OTROŠKA MATINEJA: Se 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.45 M. Sušmelj: JURE - SLON 17.30 KRONIKA (Zagreb) ta astian med odraslimi — (Ljubljana) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — Skrivnosti morja (Ljubljana) 18.00 RISANKA (Ljubljana) (Zagreb) 11.40 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 13.00 NOGOMET SARAJEVO : HAJ 18.30 TOPPOPS — zabavno glas 17.50 DALJNOGLED (Beograd) DUK — prenos (Sarajevo) bena oddaja (Ljubljana) 18.30 NARODNA GLASBA (Skopje) 13.45 PROPAGANDNA ODDAJA — 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA - 19.00 MOZAIK (Ljubljana) (Zagreb) (Ljubljana) 19.05 OTROK IN TATVINE — so 14.00 NADALJEVANJE NOGO dobna vzgoja (Ljubljana) 19.05 TEHNIČNI NASVETI (Zag KATERE SO ODLIKE VAŠEGA HLADILNIKA METNEGA PRENOSA (Sara 19.30 NEPOZABNO POLETJE MLA reb) jevo) DIH RAZISKOVALCEV: Vr 19.2(1 SERIJSKA ODDAJA (Beo 14.45 MOTORNE DIRKE V PRE- nitev k morju (Ljubljana) grad) LUKI — prenos (Zagreb) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) pribl. 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) g m n p ri_| F=» 16.00 SABRINA — ameriški film 20.30 3 - 2 - 1 (Ljubljana) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV (Ljubljana) 20.35 VELIKA IMENA SODOBNE 18.00 SP V KOŠARKI - ZDA : GA FILMA: Andrzej Wajda: PETEK, 29. MAJA BRAZILIJA — prenos (Ljub Vse je naprodaj — poljski ljana) film (Ljubljana) 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 18.40 PROPAGANDNA ODDAJA — 22.10 400 LET SLOVENSKE GLAS 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) (Ljubljana) BE (Ljubljana) 14.45 TV V ŠOLI — ponovitev — 18.50 NADALJEVANJE KOŠAR 22.40 POROČILA in reportaža atle (Zagreb) KARSKEGA PRENOSA (Lju tike ALPE-ADRIA (Ljublja 16.10 OSNOVE SPLOSNE IZOB bljana) na) RAZBE (Beograd) 19.30 VIDEOFON (Zagreb) Drugi spored: 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 17.20 POROČILA (Zagreb) (Pohorje, Plešivec do 17.00) 20.30 SP V KOŠARKI — JUGO 17.30 KRONIKA (Zagreb) (Beograd) SLAVIJA ; SZ — prenos — 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — 17.50 SEBASTTAN IN ODRASLI (Ljubljana) (Zagreb) (Ljubljana) 21.10 PROPAGANDNA ODDAJA — 17.50 RISANKA (Zagreb) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) (Ljubljana) 18.05 MALI SVET (Zagreb) 18.30 JAZZ PORTRET (Beograd) 21 .i» NADALJEVANJE KOŠAR 18.30 ODDAJA O PROMETU (Zag 19.00 MOZAIK (Ljubljana) KARSKEGA PRENOSA (Lju reb) 19.05 SVET NA ZASLONU: OZN bljana) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 22.00 DESET ZAPOVEDI - humo (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) ristična oddaja (Beograd) 19.05 NARODNA GLASBA (Skopje) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 22.45 ŠPORTNI PREGLED JRT 19.20 TV POŠTA (Zagreb) 20.35 KOVINSKA ZVEZDA — ame 23.15 TV DNEVNIK (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) riški film (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 22.05 MALO JAZ, MALO TI, — PONEDELJEK, 25. MAJA 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV quiz TV Zagreb (Ljubljana) 23.25 POROČILA (Ljubljana) 9.35 TV V SOLI (Zagreb) SREDA, 27. MAJA 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 9.35 TV V SOLI (Zagreb) mmm 10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) SOBOTA, 30. MAJA 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOB 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOB RAZBE (Beograd) RAZBE (Beograd) 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 14.45 TV V SOLI — ponovitev — 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOB (Zagreli) (Pohorje, Plešivec do 17.30) RAZBE (Beograd) 15.40 NEMŠČINA — ponovitev — (Beograd) 11.30 KMEČKA OHCET — prenos (Zagreb) 17.48 NAPOVED SPOREDA (Ljub JRT (Ljubljana) mm 15.55 ANGLEŠČINA — ponovitev ljana) 12.15 ODDAJA ZA PROSVETNE (Zagreb) 17.50 RASTIMO — oddaja za otro DELAVCE (Beograd) 16.10 FRANCOSCINA (Beograd) ke (Beograd) 17.45 OBZORNIK (Ljubljana) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED 18.30 OBZORNIK (Ljubljana) 17.50 NARODNA GLASBA (Beo (Pohorje, Plešivec do 17.00) 18.35 OBREŽJE — oddaja za itali grad) & (Beograd) jansko narodnostno skupino 18X80 Jan Malik: ŽOGICA MARO 17.20 LUTKOVNA ODDAJA (Zag (Ljubljana) GICA (Ljubljana) reb) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 RISANKA (Ljubljana) 19.05 VARIETE — zabavna oddaja 19.15 MOZAIK (Ljubljana) 17.45 OBZORNIK (Ljubljana) (Zagreb) 18.00 PO SLEDEH NAPREDKA — 19.20 KALEJDOSKOP (Ljubljana) 19.20 S KAMERO PO SVETU: Irak * (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) (Ljubljana) 18.30 MOZAIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 18.35 DIAPAZON — glasbena od 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) daja (Beograd) 20.35 TEH NAŠIH PETDESET LET (Liubljaa) 20.35 BEOGRAJSKA POMLAD — 19.20 CIKCAK (Ljubljana) 22.05 MEDNARODNI JAZZ FESTI festival zabavne glasbe — 19.30 TV DNEVNIK (Ljubljana) VAL V LJUBLJANI (Ljublja prenos (Beograd) 19.55 PROSLAVA DNEVA MLA na) 21.35 3—2—1 (Ljubljana) DOSTI — prenos (Beograd) 22.30 POROČILA (Ljubljana) 21.40 KMEČKA OHCET — repor 21.00 3 -2 —1 (Ljubljana) taža (Ljubljana) 21.05 Ivo Andrić: TRPINČENJE — 22.25 MOČNEJŠE OD ŽIVLJENJA , ’ ► velika prostornina TV drama Beograd (Ljublja ČETRTEK, 28. MAJA — poljski serijski film (Lju na) 9.35 TV V SOLI (Zagreb) bljana) 22.15 POGLED NAZAJ — oddaja O 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 23.25 TV KAŽIPOT (Ljubljana) f-X- -X-] ^ kompresorsko hlajenje do -12° češkoslovaški kinematografiji 10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) 23.45 POROČILA (Ljubljana) in njeni šoli (Ljubljana) 11.00 FRANCOSCINA (Beograd) ► magnetno zapiranje vrat 23.05 POROČILA (Ljubljana) 14.45 TV V ŠOU — ponovitev — Drugi spored: Drugi spored: (Zagreb) 17.20 POROČILA (Zagreb) 16.55 VEČERNI ZASLON (Saraje 15.40 NEMŠČINA — ponovitev — 17.30 KRONIKA (Zagreb) ^ plastificirane stene vo) (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — 17.20 LUTKOVNA ODDAJA (Zag 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOB (Zagreb) reb) RAZBE (Beograd) 17.50 NARODNA GLASBA (Beog ^ avtomatično uravnavanje temperature 17.45 TV VRTEC (Zagreb) 15.55 ANGLEŠČINA — ponovitev rad) 18.00 ZNANOST (Sarajevo) 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED 18.20 MLADINSKA IRA (Zagreb) 18.30 PROPAGANDNA ODDAJA — (Pohorje, Plešivec do 17.30) 19.20 S KAMERO PO SVETU (Be (Zagreb) (Beograd) ograd) VAŠE ZADOVOLJSTVO - HLADILNIK gJDnUEJTfE 18.30 TV DNEVNIK (do 20.00) — '17.45 ZAPOJTE Z NAMI: V. Llsin 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) (Beograd) ski, M. Vilhar (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV 18.00 KRATEK FILM (Ljubljana) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV »i Ob boleči izgubi našega najdražjega moža in atka V TEM TEDNU VAS ZANIMA EMILA VUKČEVIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu darovali Brežice: 21!. in 23. 5. angleški film »Plavolasi maščevalec«. 26. Ob nenadni izgubi mojega moža barvni film »Neprekosljivi«. 24. in 27. 5. angleški barvni film »Ro toliko cvetja, nam izrekli sožalje in nas tolažili. Po ™ e n % l e d a r in 25. 5. jugoslovanski film »Lis meo in Julija«. 28. in 29. 5. ame FRANCETA JAKŠETA sebno se zahvaljujemo kostanjeviškim gasilcem, jak«. 26. in 27. maja arabski bar riški barvni film »Hladnokrvni«. iz češče vasi združenju šoferjev Krško, govornikom, šentjemej- vni film »Ljubezen v senci pira Petek. 22. ^naja — Milan Kostanjevica: 23. 5. italijanski se iskreno zahvaljujemo vsem va skemu oktetu, šoli v Kostanjevici za spremstvo in Sobota, 23. maja — Željko mid«. 29 in 30. 5. ameriški bar barvni film »Romul in Rem«. ščanom, posebno sosedoma Ko Nedelja, 24. maja — Cvetko vni film »Rdeči plašč«. Krško: 23. in 24. 5. ameriški lencu in Mesojedcu, Gasilskemu vsem drugim, ki so ga spremili na zadnji poti. Ponedeljek, 25. maja — Rojstni Črnomelj: Od 22. do 24. 5. barvni film »Khartum«. 27. in 28. društvu Prečna in vsem daroval dan M. Tita špansko-francoski barvni film »Vi- 5. francoski barvni film »Človek cem vencev in cvetja. Najlepša Žalujoči: žena Joža in hčerke Mija, Marinka Torek, 26. maja — Dragica kond urejuje račune«. 26. in 27. iz Hong-Konga«. hvala gospodu župniku iz Prečne. in Vida Sreda, 27. maja — Volkašin 5. ameriški barvni film »Point Metlika: Od 22. do 24. 5. itali Vsem še enkrat iskrena hvala. Četrtek, 28. maja — Avguštin Blanc«. 29. 5. ameriški barvni film janski barvni film »Izkrcavanje v Žalujoča: žena Angela »Po sledi velike karavane«. Anciju«. Od 22. do V4. 5. ameri Kočevje — »Jadran«: Od 22. do ški barvni film »Sodoma in Go 34. 5. angleški barvni film »Štirje mora«. 27. in 28. 5. ameriški bar komandosi za Norveško«. 23. in vni .film »Vera Cruz«. Od 29. do Ob tragični izgubi moža, očeta 24. 5. francoski film »Mayerling«. 31. 5. italijanski-zahodnonemško- Brestanica: 23. in 24. 5. fran 24. 5. angleški barvni film »Meč jugoslovanski barvni film »Trije IVANA KOČEVARJA ZAHVALA coski film »Avanturisti«. v kamnu«. 25. 5. ameriški barvni neustrašni«. Od 29. do 31. 5. fran iz Gor. Lokvice Ob smrti naše drage mamice coski barvni film »Manon 70«. se iskreno 'zahvaljujemo daroval Mirna: 23. in 24. 5. japonski cem vencev, KOSZ Lokvica, PGD barvni film »Upor«. Lokvica, podjetju IMV Suhor, re Mokronog: 23. in 24. 5. fran stavraciji Slavija iz Ljubljane, ka Alojzije Zupančič-Lojk coski barvni film »Redovnica«. „ kor tudi za spregovorjene besede iz Regerče vasi 4 Novo mesto: Od 22. do 24; 5. ob odprtem grobu, gospodu žup (ameriški barvni film »Največji niku in tovarišu Plutu, vsem so se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in rop stoletja«. 25. in 26. 5. angle rodnikom in sosedom, ki so ga ški barvni film »Umazana igra«. spremili na zadnji poti. vaščanom, ki so jo spremili na zadnji poti. Vsem Od 'JI. do 31. 5. ameriški barvni Žalujoči: žena Magda, sin darovalcem vencev in cvetja prisrčna hvala, še film »Mayerling«. — POTUJOČI Ivan z ženo, hčerka Mar posebej dr. Vodniku za skrbno in požrtvovalno KINO NOVO MESTO — Od 22. do tina z družino, Slavica in 26. 5. italijansko-ameriški barvni Stanki ter hčerka Marija zdravljenje ter gospodu župniku nika. Cena 335.000 Sdin. Nada film »Adios, Gringo«. Od 29. 5. iz Kanade Gruden, Slovenska vas. Stara do 2. 6. francoski film »Luksuzna Žalujoči: SLUŽBO DOBI cerkev. restavracija«. sinova Tone in Albin ter hčerke Ida, Mira, Slavk« PRODAM betonski mešalec (100 Ribnica: 23. in 24. 5. ameriški Ob boleči izgubi naše ljube mame z družino 1), trofazni, v odličnem stanju, barvni film »Preganjanje brez mi in stare mame ZAPOSLIM dobrega šoferja za rabljen samo pri eni hiši. Cena losti«. tovorni avto Mercedes-kiper 7 t. zelo ugodna. Prodam vprežni Sevnica: 23. in 24. 5. nemško-ita- ANE PANJAN Ljubljana, Udvančeva 1. obračalnik za seno, ravno tako lijanski film »Poslednji Mohika iz Sodevc 17 SPREJMEM VAJENCA za avtoli- zelo ohranjen. Cena po dogovo nec«. 27. 5. francosko-romunski se iskreno zahvaljujemo vsem, ki čarstvo. Jože Iskra, Ljubljana, ru Rudolf Andvešek, Slatnik 7, film »Sedem fantov in ei>a«. so s svojo prisotnostjo počastili Polje 353. Ribnica na Dolenjskem. Sodražica: 23. in 24. 5. ameri njen spomin, in Vsem, ki so jo TAKOJ SPREJMEMO na lepo GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO- ški film »Rio Konchos«. spremljali na zadnji poti. Poseb MUZEJI, kmetijo pridnega fanta od 13 OTOCE, p. Podnart na Gorenj Šentjernej: 23. in 24. 5. špan- no se zahvaljujemo bolniški sestri do 16 let. Ponudbe pod »Zelo skem, proda gasilsko motorno sko-italijanski barvni film »Cena iz Predgrada za nesebični trud in Rolando in Emilija Dagliani iz ugodno«. prenosno čupalko — komplet s nekega človeka«. gospodu župniku iz Starega trga Črnega potoka 10, Kočevje, pre GALERIJE, TAKOJ SPREJMEM gospodinjsko prevozno avtomobilsko prikolico Trebnje: 23. in 24. 5. ameriški ob Kolpi. povedujeva vožnjo, pašo živine in pomočnico v mehanizirano go in gasilski voz z gumijastimi barvni kavbojski film »Slavni re- Žalujoči: sinovi Mihael, Peter, Ju kokoši po vseh parcelah in vrtu. RAZSTAVE spodinjstvo ob morju. Ugodni kolesi aa konjsko vprego. volveraš«. rij, Ivan in Emil z družinami in Kdor tega ne bo upošteval, ga delovni pogoji in dober zaslu PRODAM SPALNICO. Colarič, drugo sorodstvo. bova sodno preganjala. DOLENJSKI MUZEJ V NOVEM žek. Ponudbe na naslov: Dani Mestne njive, blok 8, Novo me MESTU s Kulturnozgodovinskim, ca Droč, Izola, Ulica oktobrske sto. Alojz Pavlič, Prapreče 17, Šent arheološkim oddelkom ter oddel revoiucije 29. PRODAM 2,5 m visok fikus. Ju Majsko vreme v Ob smrti dragega očeta kom NOB je odprt vsak dan, ra IŠČEM kmečko dekle za priuči- jernej, prepovedujem vožnjo po dež, Mestne njive, blok 5, No mojih parcelah, čez vrt in travnik, zen ponedeljka, od 9. do 13. tire. tev v manjšem gospodin j svu. vo mesto. starih pregovorih ANTONA KOLENCA ob sredah pa tudi od 17* do 19. Stanovanje in hrana zagotovlje Kdor tega ne bo upošteval, ga PRODAM dobro ohranjeno kuhinj iz Srednjega Globodola bom sodno preganjal. ure. na. Plača po dogovoru. Gosti sko kredenco in 80-litrski bojler (12. maja) če Pan- se iskreno zahvaljujemo gasilske MUZEJSKA ZBIRKA V BRESTA šče »Murka«, Kamnik, Cankarje (električni) za kopalnico. Miha kraca sonce peče, slad mu društvu iz Globodola za tako NICI je odprla ob sredah in so va 45. el Pirnat, Sentlenart 121, Bre- lepo organizacijo pogreba, podar Izjavljam, da nfsem plačnik dol botah od 15. do 17. ure in ob ne IftčKM dva soboslikarska pomoč ko vince v klet poteče. jeni venec in poslovilne besede. . gov svoje žene Drage Kovačič z deljah od 10. do 17. ure. nika in sprejmem vajenca. Pe UOODNO PRODAM dva kamina s — (13. maja) Po sve 2alujoča družina Kolenc Mirne 75 na Dolenjskem, trenut BELOKRANJSKI MUZEJ v Met tan, soboslikarstvo Brežice. kromiranimi hermetično zapira tem Servati ni mraza no brez zaposlitve in stalnega bi liki je odprt vsak dan od 8. do IŠČEMO eno natakarico (KV ali jočimi se vrati. Rihar, Ljublja se bati! — (25. maja) vališča. Franc Kovačič, Ki4ž 2, 14. ure, ob nedeljah pa od 9. do priučeno) za nedoločen čas ter na, Rožna dolina, c. XIX-2. Velika Loka. 12. ure. eno kuhinjsko pomočnico samo Če je na svet’g a Urba Ob boleči izgubi našega dragega SLOVENSKI GASILSKI MUZEJ PRODAM mlade psičke — nemške moža in očeta, starega očeta, strica za sezonsko delo. Hrana in sta ovčarje. Marija Krhin, Ratež 18. na lepd. rado suši se po Frančišk« Mežnar, Vel. Slatnik v metliškem gradu je odprt ob novanje v hiši. Ponudbe pošlji Brusnice. 20, Novo mesto, prepovedujem istem času kot Belokranjski mu- leti senč. — Ce v maju JANEZA KOCMANA zej. * te na naslov: Gostišče Dobrča, UGODNO PRODAM popolnoma no ii Breške vasi pri Beli cerkvi hojo po moji njivi in travniku. Brezje na Gorenjskem. Nastop vo čelno kosilnico za enoosni pogosto grmi, kmet se Kdor tega ne bo upošteval, ga POSAVSKI MUZEJ V BRKfcICAH službe takoj. traktor. Ferkolj, Hrastulje 20, dobre letine veseli. — se iskreno zahvaljujemo vsem so bom sodno preganjala. je odprt vsak dan od 8. do 12. GOSPODINJSKO POMOČNICO k Škocjan. Če je vel’ki travna (ma rodnikom, vaščanom in prijate ure. v popoldanskem času pa ob 4-članski družini iščemo. Lahko ljem, ki so nam kakorkoli poma AvRust Pavlič, Vel. Cikava 1, torkih in petkih od 14. do 16. je začetnica, plača 30.000 Sdin. PRODAM zelo dobro ohranjen glo ja) hlad, tedaj lepa ze- gali, izrekli sožalje in spremili ure. Od prvomajskih praznikov bok otroški voziček. Kos, Novo Novo mestp. prepovedujem seka pa do konca maja je odprta raz Ker so vsi družinski člani od lenjad, dobro še pridela pokojnika na zadnji poti. Zahva nje po mftjem gozdu v Mrševi rasli, lahko omogočimo popol mesto, Valantičevo 11. ljujemo se tovarni IMV, tovarni stava »Ob stoletnici V. I. Leni vino, polne žitnice z no vasi, pare. št. 582/3, in drugo de. na«. dansko, oziroma večerno nada GRADITELJI! Smrekove letve 3x5 zdravil KRKA in hotelu Gnjd Oto lapje’ škode. Kdor tega ne bo ljevalno šolanje ekonomske ali centimetrov ugodno prodam. — vino; tud' ledine in se čec. Hvala tudi gospodu župniku KOČEVSKA KNJIŽNICA je od upošteval, ga bom sodno pre prta tako: oddelek za odrasle v druge srednješolske smeri. Pišite Ponudbe v oglasnem oddelku pod na svisli polne do vr- za spremstvo. ganjal. • pod šifro »Napredovanje«. »Poceni«. Žalujoči: žena Ana, hčerke Ana, ponedeljek in četrtek od 9. do 11. MLADO DEKI.E dobi službo za hd! — če trte ob polni Vida z družino, Marija z inožem ure, v sredo in petek od 14. do pomoč v gospodinjstvu in go luni cvete, polne in Jožetom, sin Ivan z družino in Antonija Žitnik. Trška gora 29, 19. ure; mladinski oddelek v po stinstvu pri slovenski družini v žlahtne grozde obrode. drugo sorodstvo Otočec ob Ki*ki, obveščam vse, da nedeljek od 11. do 13. ure, v to ♦ Belgiji. Pismene ponudbe pošlji moj mož Alojz Žitnik nima pravi rek od 14. do 19. ure, v četrtek POSEST ce prodajati aemlje, ker sva oba od 11. do 14. ure in‘ v soboto od te na .naslov: Stanislav Avbar, LUNINE MENE lastnika. ’ 9. do 12. ure. Nad mlini 18, Novo mesto. Ob bridki izgubi našega dragega DOLENJSKA GALERIJA V NO SPREJMEM vajenca za ličarsko PROD AM H ISO v Polomu pri Ko 21. 5. ® ob 04.38 sina, brata, nečaka, bratranca VEM MESTU: do konca maja bo obrt. Stane Pustavrh, avtokle- čevju. Vseljiva takoj, dostop odprta razstava »Ob stoletnici roj parstvo in' ličarstvo, Krško, Ce ipožen z avtom. Informacije: 27. 5. € ob 23.32 JANEZA KUKOVIČA Z Malega Kamna 47 stva V. I. Lenina«. sta krških žrtev 139. Klečet 18. 2užemberk. 4. 6. ® ob 03.21 ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA »MI PRODAM ali oddam naspol koš se iskreno zahvaljujemo vsem, ki RANA JARCA« V NOVEM ME njo z ugodnimi pogoji. Hrastar, so sočustvovali z nami. darovali Ljubi mami in atu Ani In Fran STU je v počastitev 25-letnice o- Bršlln 17, Novo mesto. vence in cvetje, izrazili sožalje, cu Lenartu iz Novega mesta iskre svoboditve razstavila' v svoji avli PRODAM enodružinsko vseljivo delovnemu kolektivu »Metalne«, no čestitamo ob 4l)-letnici skupne zbirko zanimivih memoarskih in STANOVANJA hišo v Novem mestu. Gotovina rudarski godbi, gasilskim dru ga življenja z željami, da bi bila zgodovinskih tiskov o NOB t Slo takoj.- Naslov v upravi lista m m m štvom Mali Kamen in Senovo, go zdrava in srečna še mnogo let med veniji po maju 1945. (1005/70). ' vorniku za poslovilne besede, pre nami. — Sin Franci z ženo Mari PROSVETNI DOM V ČRNOM MLADA ZAKONCA iščeta večjo le PRODAM nedograjeno hišo v bli Zahvaljujem se zdravnikom in častitemu gospodu župniku s Se jo, sin Marjan z ženo Eriko ter LJU: v avli je odprta raastava pa po sobo ali sobo in kuhinjo v žini Novega mesta. Naslov v zdravstvenemu osebju kirurškemu novega ter vsem, ki so ga sprem vnučki Matjaž, Mojca in Tomaž. stelov in akvarelov samouka Fran Novem mestu ali okolici. Ponud upravi lista (1102/70). oddelka novomeške bolnišnice za ljali na pokopališče v Koprivnico ca Čadeža iz Maribora. 36. maja be pošljite na upravo lista pod V NF.DEIJO. 23. maja, bom ▼ uspešno opravljeno težko opera na njegov prerani grob. bo odprta razstava o delu jamar »Lepa lega«. Prečni prodajala mrvo na sto cijo in skrbno nego ’ za moje 2alujoči: oče Franc, mama Albina, jev v Beli krajini. ječem — obe košnji. Ana Peča okrevanje. Posebno se zahvaljujem brat Rajko, strici, tete in drugo KRŠKO: 32. maja bo odprta rič, Prečna 9, Novo mesto. primariju prof. dr. Bajcu, ki je sorodstvo razstava olj slikarja Franceta Sla V NAJEM oddam hišo z gospo operacijo osebno opravil. Nadalje ne. darskim poslopjem in majhno se zahvaljujem dr. Tonetu Savlju I ^OBVESTILA I MOTORNA VOZILA posestvo. Naslov v upravi lista in dr. Bohu ter dr. Kramarju za Vsem, ki so našo dobro in ne- (1114/70). asistenco, pomoč in mnogo spod KOTLE ZA ŽGANJEKUHO v budnih besed. Iskrena hvala vsem, ' pozabno PRODAM IIISO z vrtom v Jezeru vseh izvedbah in velikostih izde PRODAM MOPED na tri prestave, ki so me obiskali, posebej .tudi JOŽEFO BUKOVEC, luje najkvalitetneje že preko 40 GLEDALIŠČA, kotel za žganjekuho in voz za pri Trebnjem. Informacije se uiedniku Dolenjskega lista Tonetu dobe pri Alojzu Rajerju, Gor. roj. Udovič let V. Kapelj, bakrokotlarstvo, pravljivček. Selak, Dobrava, Gošniku. Ljubljana, Aljaževa c. 4. Šiška. KONCERTI Škocjan. • Ponikve 21, Trebnj«. Hvaležna Barbara Russ, spremili na zadnji poti, jo obsuli PRODAM ŠKODO 1000 MB, letnik PRODAM HISO z vrtom, primer Metlika, Svržaki 11 s cvetjem, nam ustno ali pismeno 196«. Janež Božič, 2abja vas 116, no za manjšo družino ali upoko izrazili sožalje, iskrena hvala. Za EKSPRESNO OČISTI oblačila, IN PREDSTAVE jence. Naslov v upravi lista. hvaljujemo se tudi vsem govorni vsakovrstno perilo opero Pralnica Novo mesto. in kemična čistilnica, Novo mesto, (1130 70) Ob boleči izgubi žene in mame kom, godbi in pevskemu zboru, KVINTET BERGER BO NASTO organizaciji ZB Straža, podjetju Germova 5 ^ PAL: v nedeljo, M. maja: ob 15. FRANČIŠKE UCMAN NOVOLES, vsem sorodnikom in uri na Dvoru, ob 17. tiri v Žu iz Vel. Cerovca sosedom, ki so nam v teh težkih TOPLE KOPELI nudi Javno kOL žemberku In ob 19.30 v Dolenj PRODAM se zahvaljujemo Komunalnemu dnevih stali ob strani. Posebno za pališče Novo mesto, Prešernov skih Toplicah. Pela bosta Melita RAZNO podjetju in Gozdni upravi iz No hvalo smo dolžni tudi osebju in trg 5. Avsenak in Stefan Jug. vega mesta za podarjene vence, ternega 'oddelka Novo mesto, ki si dr. Oblaku in dr. Pavliču, gospodu je prizadevalo, da življenje naše POCENI PRODAM vpi%žni obra ZAKAJ OBUPUJETE pri zdravlje- čalnik in grablje, oboje v zelo župniku za spremstvo ter ,vsem drage ne bi tako kmalu ugasnilo. nju svojega kronično obolelega sorodnikom in vaščanom, ki so jo Žalujoči: mož Martin in hčerka dobrem stanju. Jože Arko, Vi želodca, jeter ali žolča ali mor nice 4, Sodražica. spremili na zadnji poti. Jožica. da drugih prebavil? Uporabljaj Žalujoči: mož in otroci Straža, 19. maja 1970 PRODAM dva nova kavča, omaro, te vendar rogaško DONAT vodo, električni štedilnik, hladilnik in zdravilo, ki vam ga nudi nara avtorodlo-tranzistor, vse v do va. V Novem mestu da dobite brem stanju. Naslov v upravi DOLENJSKI LIST pri HMELINIKU, STANDARDU ZAHVALA Usta (1084/7Q). (MERCATORJU) in pri DO IKiODNO PRODAM kosilnico LENJKI. Po dolgoletnem težkem trpljenju nas je zapustil znamke Fahr v dobrem stanju z LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL žetveno napravo. Slavko Kovač,- ZLATO DARILO po najnovejši mo ljubljeni mož, oče, stari oče, stric in brat Log 7, Boštanj. I di vam i«lela zlatar na Gospo Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško. Metlika, Novo mesto, PRODAM večjo količino mrve ski 5 v Ljubljani (poleg univer Ribnica, Sevnica in Trebnje. (seno in otava) na stoječem. ze). — Z izrezkom tega oglasa JOŽE FABJAN Volčičeva 31, Novo mesto. dobite 10 odst. popusta! . UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Oošnlk (glavni ta iz Govej dola pri Krmelju PRODAM vprežne grablje, obra NUJNO POTREBUJEM 1,000 000 odgovorni urednik). Ria Bačer. Slavko Dokl, Milo« Jakopec, čalnik znamke Fahr in kosilnico Sdin posojila za dobo šest mese- ter kupim kombinirane grablje. oev. Vrnem 1,200.(KM) Sdin. Po Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, Marjan Legan. Marija Pad ovan Jože Primc Jofe Spllhal, Jo/e Jarkovič, čadraže, Smar. nudbe pod »Nujno«. Jožica Teppej. Ana Vltkovič In Ivan Zoran Tehnični urednik: ješke Toplice. prijateljem, ki so ga spremili na zadnji poti, nam PRODAM 2 mlatilnici v dobrem V SOBOTO. 16. maja, sem od Ko izrekli sožalje, mu podarili vence in cvetje. Prisrčna Marjan Moškon. s'anju. Ogled pri Alojzu Gori roške vasi do Regerče vasi izgu bil del avtomobila (pri kolesu). zahvala vaščanom za nesebično pomoč v težkih tre IZHAJA VSAK ČETRTEK — Poeamezna številka ) dinar šku. Šentjernej, Stara vas 41. nutkih. Posebna zahvala dr. Humarju za nego na UGODNO PRODAM motorno ko Najditelju nudim lepo nagrado. — Letna naročnina 49 dinarjev polletna naročnina 24.50 di silnico »Agri ja« z rezervnimi Jože Lavrin, Regerča vas 86, No domu, radeški godbi za žalostinke, gospodu župniku narjev. plačljiv« vnaprej — Za Inozemstvo: 100 dinarjev os. vo mesto. deli in žetveno napravo,- Ivan za obrede in Borisu Debelaku za ganljive poslovilne 8 ameriških dolarjev (os ustrezna druga valuta v tej vred- Sterk, Zagozdac 2, Stari trg 'ob TOVARIŠICI PAVLI KNAFELC it Kolpi. 2abje vasi 34, Novo mesto, se besede ob odprtem grobu. nosU) — Tekoč) račun pn podružnica SDK v Novem mestu: PRODAM KOŠNJO sena in otave, zahvaljujem za njeno pohvalno Žalujoči: žena Alojzija, hčerke Alojzija, Erika, 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. dober jabolčnik in kis. Paučlč, in zelo humano dejanje, ko je Glavni trg 3 - Poštni predal 33 - Telefon (068) 11 237 — Ljubljanska 4, Novo mesto. vrnila najdeno denamioo, v ka Anica z družinami, brat Rudi, sestre Pepca, PRODAM skoraj novo opremo: teri so bili vsi moji dokumenti. Fani, Alojzija in drugo sorodstvo Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska omaro knjižno omaro (orehov Hvaležna Sonja Vaš, Prešernov CGP »Delo« v Ljubljani furnir), Kavč, mizo in 2 štedil trg 15, Novo mesto. i ...... — i