Časopis Za Zgodovino in Narodopisje

INITITUT Zfl NOVEJ&O ZGODOVINO 09 R dp •>* • í -í <ZN ISSN Û590-596G VV *-/ 1993 (jU 3S 119930094,2 COBISS <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography .•"i-fi" -' " • ;.', i e 'r-ab.r*.-*-,- \ ,-. ' "* .•*,'•"«;-• <ASOPIS ZA ZGODOVINO I.ETNI • 64 STR, 125-318 ••• ••• 2 IN NARODOPISJE NOVA VRSTA 29 1993 KAZALO - CONTENTES Vlado Sruk: DVA JUBILEJA VEKOSLAVA GRMI<A 127 Razprave — Studies Jože Curk: O SAMOSTANIH IN SAMOSTANSKI ARHITEKTURI PO LETU 1200 NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM 131 On monasteries and monastery architecture after the year 1200 in Slovenian Styria Janez J. Švajneer: DVA NAŠA SREDNJEVEŠKA ME<A 164 Two medieval swords in our environment Stefan Predin: KRANJSKI LEKARNARSKI GREMIJ 172 The Kranj apothecary guild Andrej Fidelj: SANATORIJ DR. FRANCA CEHA V RADECKI GRABI PRI SV. JURI- JU OB PESNICI 197 Sanatorium oí dr. Franc Ceh in Rade=ka graba at Sv. Jurij ob Pesnici IvanRihtari=:OKRAJNOSODIŠ<EUUTOMERINRABAJEZIKA(1900-1914) . 203 The district court of Ljutomer and the use of language Bruno Hartman: DVOJE NENAVADNIH MARIBORSKIH KNJIŽNI<ARJEV . 229 Two unusual Maribor librarians Ljubica Šuligoj: UPRAVNE IN DEMOGRAFSKE RAZMERE V PTUJSKEM OKRA- JU MED SVETOVNIMA VOJNAMA 241 Administrative and demographic circumstances in the district of Ptuj between the world wars Milan Ževart: PARTIZANSKE ENOTE NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM 1941 — 1945 254 Partisan units in Slovenian Styria 1941 — 1945 Zinka Zorko: KOROŠKA, ŠTAJERSKA IN PANONSKA NARE<JA OB SEVERNI MEJI 274 The Carinthian, Styrian and Panonian dialects on the Slovene border Mladen Tancer: PEDAGOŠKI PROFIL HENRIKA SCHREINERJA 284 The profile of Henrik Schreiner as an educator Na naslovnici: Letos mineva 75 let od bojev za slovensko severno mejo. Slovenski bataljon 17. polka na Koroškem leta 1919 Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata »Historical — Abstract» in »Amerika: History and Life«. Abstracts of this review are included in »Historical — Abstract« and »America; History and Life«. ISSN 0590-5966 <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Letnik 64 — Nova vrsta 29 2. zvezek 1993 IZDAJATA UNIVERZA V MARIBORU IN ZGODOVINSKO DRUŠTVO MARIBOR ZALOŽNIK ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR MARIBOR 1993 =asopisni svet — Publishing Counsel Branko Avsenak, dr. Borut Belec, dr. Vladimir Bra=i=, Franc Filipi=, dr. Bruno Hartman, dr. Matjaž Klemen=i=, dr. Jože Koropec, dr. Slavko Kremenšek, Matija Maleši=, Ivan Sernec, dr. Milan Ževart Uredniški odbor — Editorial Board dr. Vladimir Bra=i=, Marjeta Ciglene=ki, dr. Bruno Hartman, dr. Jože Koropec, Marjan Matjaši=, dr. Stanko Ojnik, Irena Savel, dr. Sergej Vrišer, Vili Vuk, dr. Milan Ževart, mag. Marjan Žnidari= Glavni in odgovorni urednik — Chief and Responsible Editor mag. Marjan Žnidari= Muzej narodne osvoboditve Maribor 62000 Maribor, Ul. heroja Tomši=a 5, Slovenija telefon: 062/211-671 Uprava in založba — Administration and Publisher Založba Obzorja 62000 Maribor, Partizanska 5, Slovenija telefon: 062/25-681 Za znanstveno vsebino odgovarjajo avtorji. Ponatis =lankov in slik je mogo= samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. IZDANO Z DENARNO POMO<JO Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Ministrstva za kulturo Republike Slovenije Skupš=ine ob=ine Maribor DVA JUBILEJA VEKOSLAVA GRMI6A 127 DVA JUBILEJA VEKOSLAVA GRMI<A Slovenski teolog, humanist in filo- zof-etik Vekoslav Grmi= je v pozni pomladi letošnjega leta praznoval dva ži- vljenjska jubileja — sedemdesetletnico rojstva in petindvajsetletnico posvetitve za škofa. Kakršnekoli slovesne fraze ob teh jubilejih za to resni=no veliko slovensko osebnost nikakor ne pridejo v poštev. Zato bom skušal biti pri pisanju teh nekaj odstavkov =imbolj stvaren. Se- veda nisem dovolj vsestransko izobra- žen, da bi lahko ocenjeval Grmi=evo osebnost, življenje in delo; te vrstice pi- šem kot =lovek, ki je imel sre=o, da je poleg drugih ljudi spoznal tudi tega po- membnega moža; upam, da sem se od njega tudi kaj nau=il. In še nekaj: naj- verjetneje še ni mogo=e dokon=no druž- beno-zgodovinsko oceniti Grmi=evega delovanja in vloge, vemo v glavnem le to, da gre za osebnost, ki jo tako v kul- turni zgodovini slovenskega naroda kot v zgodovini slovenske katoliške cerkve nikakor ne bo mogo=e ignorirati. Naj samo skiciram osnovni argument za to svoje stališ=e: Grmi= je eden prvih, poglavi- tnih protagonistov in uresni=evalcev dialoga, ki je po strahotnem razkolu v drža- vljanski vojni in po vsem tistem usodnem dogajanju, ki gaje na Slovenskem pov- zro=il predvsem stalinizem, za=el udejanjati nove nazorske in duhovne temelje narodnega življenja, zlasti tudi tega, <emur pravimo narodna sprava. <etudi se dandanes morda komu zdi, daje Grmi= nekakšen marginalec v slovenski oficial- ni družbi in rimokatoliški cerkvi, daje kot »naslovni škof« izrinjen na obrobje, pa utegne biti resnica druga=na. Mo=no se mi zdi, da je Grmi= nekakšen zmagova- lec: dialog, ki se je zanj vseskozi zavzemal, je vsekakor zaživel; na Slovenskem so ljudje dobre volje in tolerance na obeh straneh (mogo=e je bilo strani celó ve7), že desetletja razkrajali »enoumje«, utirali pot pluralizmu ... <e ne bi bilo tako, bi se v nevarnih osemdesetih letih lahko marsikaj zataknilo... Grmi= je vsekakor eden tistih mislecev, ki je odlo=ilno sodeloval pri ustvarjanju globokih temeljev demokratizacije. Gradil je most =ez brezno, ki se je zdelo nepremostljivo... Upajmo, da bo v tem pogledu slovenska prihodnost Grmi=eva prizadevanja ovrednotila še višje, kot to po=ne slovenska sedanjost. Na kratko o Grmi=evem življenju in delovanju ... Njegov rojstni kraj so Dragotinci — Videm ob Š=avnici. Tudi danes Grmi=e- va govorica ohranja zna=ilni zven ljudi v teh krajih na nekdanji meji med Pano- 128 <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE ST. 211993 nijo in Karantaniju. Njegov zna=aj in njegova življenjska drža imata kar nekaj zna=ilnosti, ki jih je tako dognano opisal Anton Trstenjak v »Mislih o slovenskem =loveku«. Slovenjegoriški etos karakterizira samozavest, ki je sestavina avtarki- <nega mišljenja ... In še marsikaj bi bilo mogo=e povzeti. Toda neglede na to, od kod kdo prihaja — življenje Grmi=eve generacije, pa tudi poznejšega rodu, ni moglo biti in tudi ni bilo v nobenem obdobju mirno, nor- malno v pomenu dolgoro=ne gotovosti. To je bil =as kriznih gospodarskih in politi=nih razmer v stari Jugoslaviji, =as vojne, fašizma in ljudske revolucije, povojni stalinisti=ni =as, ki so mu sledile etape socialno-politi=nih peripetij realsocializ- ma, navsezadnje pa ekstati=ni =as slovenske osamosvojitve in postsocializma... Vzponi in padci, upanja in razo=aranja, pa vendarle =asi, ki jih je bilo mo= — tako kot zmeraj — preživeti pošteno ali nepošteno, bolj ali manj =loveško. V gimnazijskih klopeh Maribora in Ptuja je preživel Grmi= zadnja leta stare Jugoslavije in leta vojne ter okupacije. V obdobju po vojni je študiral na ljubljan- ski Teološki fakulteti, kjer sta nanj nedvomno odlo=ilno vplivala dva izjemna =lo- veka, dve sijajni, visoko kultivirani in narodnostno osveš=eni osebnosti, Janez Janžekovi< in Anton Trstenjak. Študij je kon=al 1.1951, deset let pozneje pa je tudi doktoriral. Kar kmalu zatem 1. 1962, je za=el na fakulteti predavati, redni profesor za dogmati=no teologijo pa je postal 1. 1972. Od 1. 1980 je redni profesor na mariborskem oddelku ljubljanske Teološke fakultete. Grmi=a je takoj prevzela in mo=no intelektualno ter emotivno angažirala ve- lika prenova rimokatoliške cerkve, ki jo je z ekumenskim koncilom 1. 1962 za=el papež Janez XXIII. Za napredno, antidogmati=no, levo in antiavtoritarno misle=e in delujo=e ljudi so bile smernice koncila svež veter, duh, ki pre=iš=uje in pomla- ja... Ko je npr. leta 1967 izšel Truhlarjev Pokoncilski katoliški etos, je pritegnil in navdušil celó indoktrinirane možgane in zakrknjena srca ljudi, ki so mislili, da so popolni ateisti; in predvsem na te se je z veselim oznanilom obra=al tudi Gr- mi= — kaj bi prepri=eval prepri=ane ... Seveda se je zavedal, da prenove, ki gre zares v globino, ki je potemtakem korenita, radikalna, ni mogo=e izvajati povsod enako, po šablonskem birokratskem institucionalnem navodilu, pa= pa je treba ustrezno upoštevati dane konkretne kulturno-zgodovinske, socialno-ekonomske, politi=ne, nacionalne, duhovno-nazorske in druge pogoje ter okoliš=ine. Trudil se je za =im bolj vsestransko umevanje izvirnega sporo=ila evangelija hie et nunc, potem pa je to nravstveno in duhovno religijsko kakovost udejanjal v realnih, po- gosto kar ni= ugodnih in spodbudnih razmerah. Sedemnajst let je bil Grmi= du- šni pastir na Vranskem, kjer si je prizadeval za to, da bi resnice evangelija dobile nova koncilska krila tam, kjer je to bržkone najbolj pomembno — med ljudmi, verniki... In vsaj meni se zdi, da je bil Grmi= v svoji pastoralni, publicisti=ni in drugi dejavnosti tedaj in tudi pozneje zelo blizu sijajnim koncilskim duhovno- teološkim osmislitvam, ki jih je za Slovenijo in Slovence že v prej omenjenem de- lu, pozneje pa v neprekosljivem Leksikonu duhovnosti ter v drugih knjigah tako poglobljeno, zanosno in nacionalno-kulturno aktualizirano izražal Vladimir K. Truhlar. Najbrž je nekaj simbolike tudi v dejstvu, da je bil Grmi= 1. 1968 posve=en za škofa. To je bilo namre= predvsem leto antiinstitucionalne revolucije upanja, =e- prav je bilo potem, ko se je poletje prevesilo v jesen, tudi leto likvidacije praške pomladi in s tem leto dokon=nega idej no-politi=nega in moralnega poloma sovje- tisti=nega realnega socializma... Kakorkoli že, Grmi=, =lovek s katoliške levice, svojevrsten krš=anski socialist, je postal najprej mariborski pomožni škof ob te- danjem progresivno, dialoško naravnanem Maksimilijanu Drže=niku, pozneje pa naslovni škof ucchitanski. In prav s prihodom v Maribor se za=ne poglavitni prodor Grmi=a, teologa in filozofa-etika, publicista, pisca številnih knjig, razprav in =lankov, predavatelja DVA JUBILEJA VE KOSLAVA GRMI6A 129 na javnih tribunah in univerzah pri nas in na tujem ... <e je bil poprej kot pisec znan predvsem v ožjem krogu vernikov, duhovnikov in teologov, pa za=no 1. 1968 izhajati publikacije, ki jih pozna in ceni široka javnost in ki danes predstavljajo velik, v sebi zaokrožen opus.

Load more