Odlok O Občinskem Prostorskem Načrtu Občine Logatec NEURADNO
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Neuradno prečiščeno besedilo julij 2020, št. 007-25/2020-1, z dne 3. 7. 2020 Ob činska uprava Ob čine Logatec je pripravila neuradno pre čiš čeno besedilo Odloka o ob činskem prostorskem na črtu ob čine Logatec, ki obsega: . Odlok o ob činskem prostorskem na črtu ob čine Logatec (Logaške novice, št. 10/12), . Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ob činskem prostorskem na črtu ob čine Logatec (Uradni list RS, št. 97/12), . Popravek Odloka o ob činskem prostorskem na črtu ob čine Logatec (Logaške novice, št. 12/12), . Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ob činskem prostorskem na črtu ob čine Logatec (Logaške novice, št. 7-8/13), . Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ob činskem prostorskem na črtu ob čine Logatec (Uradni list RS, št. 110/13), . Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ob činskem prostorskem na črtu ob čine Logatec (Logaške novice, št. 12/14), . Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ob činskem prostorskem na črtu ob čine Logatec (Uradni list RS, št. 53/15). Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ob činskem prostorskem na črtu ob čine Logatec (Logaške novice, št. 11/16), . Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ob činskem prostorskem na črtu ob čine Logatec (Logaške novice, št. 6/20). Številka: 007-25/2020-1 Datum: 3. 7. 2020 OPOZORILO: Gre za neuradno pre čiš čeno besedilo Odloka o ob činskem prostorskem na črtu ob čine Logatec. Predstavlja zgolj informativni delovni pripomo ček, glede katerega organ ne jam či odškodninsko ali kako druga če. Odlok o ob činskem prostorskem na črtu ob čine Logatec NEURADNO PRE ČIŠ ČENO BESEDILO I. UVODNE DOLO ČBE 1. člen (vsebina in sestavine prostorskega na črta) (1) S tem odlokom Ob činski svet Ob čine Logatec sprejme ob činski prostorski na črt ob čine Logatec (v nadaljnjem besedilu: prostorski na črt), ki ga je izdelala družba Urbania, d. o. o. iz Ljubljane, pod št. 064-3a-09. (2) Prostorski na črt je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela. (3) Sestavni del prostorskega na črta sta besedilni in grafi čni del. (4) Besedilni del prostorskega na črta obsega strateški in izvedbeni del ter strokovne podlage. (5) Grafi čni del strateškega dela prostorskega načrta vsebuje naslednje karte: 1. zasnova prostorskega razvoja ob čine, 2. zasnova gospodarske javne infrastrukture, 3. usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo s prikazom okvirnih obmo čij naselij, razpršene poselitve in razpršene gradnje, 1 Neuradno prečiščeno besedilo julij 2020, št. 007-25/2020-1, z dne 3. 7. 2020 4. usmeritve za razvoj v krajini, 5. usmeritve za dolo čitev namenske rabe zemljiš č. (6) Grafi čni del izvedbenega dela prostorskega na črta vsebuje naslednje karte: 1. pregledna karta ob čine, 2. pregledna karta ob čine s prikazom osnovne namenske rabe prostora in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture, 3. prikaz obmo čij enot urejanja prostora in osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, 4. prikaz obmo čij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, 5. prikaz obmo čij enot urejanja prostora in ob činskih podrobnih prostorskih na črtov. (7) Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora in se ga sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih predpisov, ki urejajo podro čje kmetijskih zemljiš č, gozdov, varstva okolja, ohranjanja narave, varstva narave, kulturne dediš čine, voda in drugih, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri na črtovanju kot pri konkretnih odlo čitvah v upravnem postopku. (8) Pojmi, uporabljeni v tem prostorskem na črtu, so opredeljeni v predpisih s podro čja prostorskega na črtovanja in graditve objektov, ki so veljali na dan uveljavitve tega prostorskega na črta in imajo enak pomen, kot ga dolo čajo ti predpisi. 2. člen (uporabljeni izrazi) (1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. Avtobusna postaja je dolo čen prostor za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti prometni urad, pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, tablo z objavo izvle čkov iz voznih redov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in s predpisi dolo čeno opremo. 2. Avtobusno postajališ če je ozna čena prometna površina, dolo čena za postanek avtobusov, ki omogo ča varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov. 3. Bruto tlorisna površina objekta (v nadaljnjem besedilu: BTP) je skupna površina etaž stavbe, kot jo dolo ča standard SIST ISO 9836. 4. Delež zelenih površin (v nadaljnjem besedilu: DZP) se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin glede na faktor izrabe zemljiš ča, namenjenega za gradnjo objekta. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkiriš ča, prostori za ekološke otoke). 5. Drevnina so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli. 8. Enota urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: enota urejanja) je obmo čje z enotnimi zna čilnostmi prostora, na katerem se dolo či namenska raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediš čine ter se za posamezne vrste posegov v prostor dolo čijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo ob činskega podrobnega prostorskega na črta, če je ta predviden. 9. Etaža je del stavbe med dvema stropoma. 2 Neuradno prečiščeno besedilo julij 2020, št. 007-25/2020-1, z dne 3. 7. 2020 10. Etažnost objekta je dolo čena s številom etaž nad terenom. Za etažo se šteje pritli čje (P), nadstropje (N), mansarda (M) in terasna etaža (T). Klet (K) kot etaža ni posebej ozna čena, ker je v skladu s pogoji tega odloka gradnja kletnih etaž dopustna povsod, če to ni izrecno prepovedano. 11. Faktor izrabe zemljiš ča, namenjenega za gradnjo (v nadaljnjem besedilu: FI) je razmerje med BTP in celotno površino zemljiš ča, namenjenega za gradnjo, pri čemer je BTP skupna površina vseh etaž zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov. Pri izra čunu FI se ne upošteva BTP kletnih etaž. 12. Faktor zazidanosti zemljiš ča, namenjenega za gradnjo (v nadaljnjem besedilu: FZ) je razmerje med zazidano površino vseh stavb in celotno površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij najve čjih etaž nad terenom se ne upoštevajo balkoni, napuš či in nadstreški nad vhodi ter površine uvoza v klet in izvoza iz kleti. Upoštevajo pa se površine tlorisne projekcije najve čjih zunanjih dimenzij vseh enostavnih in nezahtevnih objektov nad terenom 13. Fr čada je del strehe kot funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev mansardnih ali podstrešnih prostorov. 14. Gospodarska javna infrastruktura je tisti gradbeno-inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi dolo čeni vrsti izvajanja gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je zgrajeno v javno korist. Vrste gospodarske javne infrastrukture so: prometna infrastruktura (ceste, železnice, letališ ča, pristaniš ča), energetska infrastruktura (infrastruktura za prenos in distribucijo elektri čne energije, zemeljskega plina, toplotne energije, nafte in naftnih derivatov), komunalna infrastruktura (vodovod, kanalizacija, odlagališ ča odpadkov), vodna infrastruktura, infrastruktura za gospodarjenje z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja, drugi objekti v javno korist (elektronske komunikacije). 15. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti. 16. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo, ki obsega novogradnjo, rekonstrukcijo, vzdrževanje objekta, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in spremembo namembnosti. 17. Grajeno javno dobro so zemljiš ča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji. 18. Kolen čni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do to čke loma vertikale v poševni del zaklju čnega sloja strešne konstrukcije. 19. Komunalna oprema so: - objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, - objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na obmo čjih, kjer je priklju čitev obvezna, - objekti grajenega javnega dobra, in sicer: ob činske ceste, javna parkiriš ča in druge javne površine. 20. Klet (v nadaljnjem besedilu: K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritli čja navzdol in kjer je ve č kot 50 % bruto volumna vkopanega. 21. Mansarda (v nadaljnjem besedilu: M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho. 22. Nadstropja so vse etaže stavbe nad pritli čjem. Nadstropje v zadnji etaži se lahko izdela tudi kot mansarda ali terasa. 3 Neuradno prečiščeno besedilo julij 2020, št. 007-25/2020-1, z dne 3. 7. 2020 23. Naselje je obmo čje obstoje čega naselja, ki obsega zemljiš ča, pozidana s stanovanjskimi in drugimi stavbami ter gradbeno-inženirskimi objekti in pripadajo čimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, ter javne površine. Naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih stavb. Naselja se med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v omrežju naselij ter velikosti, urbanisti čni ureditvi in arhitekturi. 24. Nezakonita gradnja