EVANGELIČANSKI LIST

Januar 2019 Mesečnik Evangeličanske Cerkve AV v Sloveniji Letnik XXXXVIII

Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje« (Janez 14, 6a) 2 evangeličanski list Drage bralke in bralci !

Kajti tako govori Gospod: »Kakor mo bitje svojega srca. In skozi to meni, da nismo gluhi za krike tega mati tolaži svojega otroka, vas bom spoznanje in zaupanje kot da nam sveta in da skupaj z Rogerjem Sc- jaz tolažil.« (Izaija 66, 12a – 13a). šepeče tisti starodavni glas iz časa hutzem tudi sami prosimo: »Pridi, izraelskega potovanja skozi pušča- Gospod Jezus. Pridi za ljudi, pri- Smo na začetku nove, še nezna- vo. To izvoljeno ljudstvo je šlo skozi di zame!« In kdor tako moli, kdor ne in neprehojene poti, ki jo ime- mnoge preizkušnje in težave. Bilo tako čuti in tako prosi, ima v Bogu nujemo leto 2019. In to leto je kot je na robu obupa in tudi upora ter sobesednika, ki se mu izroči in ga nepopisana knjiga, v katero bomo godrnjanja zoper Boga. Eksistenca sprejme pod predpostavko, da ne tudi mi pisali naše skupne in naše za prihodnost je bila vprašljiva. In spreminjamo ljudje Njega, temveč osebne zgodbe. Vse to pa v nas brez dvoma, ko se kaj takega ne- on spreminja nas. Spreminja in vabi vzbuja različna čustva in različne komu dogaja, ko je obzorje zastrto, k bolj pozitivni percepciji tiste reli- občutke. Življenje namreč ni ma- ko je bodočnost negotova, ljudje giozne resnice, ki nas vabi k Bogu in tematika, kjer se da takorekoč vse najbolj od vsega potrebujemo prav k ljudem. In to vabilo moramo zdru- izračunati, dokazati, temveč je ži- vodenje in nekoga, ki odpira nove žiti v eno. Vertikalna in horizontalna vljenje pot z mnogimi zgodbami in poti in nova obzorja z manj teme in religioznost. Transcendenca in so- vsebinami, s katerimi se srečujemo več upanja. Preprosto potrebujemo lidarnost do ljudi je namreč nekaj, in jih tudi sami pišemo in oblikuje- nekoga, ki nam bo ponovno dal po- kar neločljivo spada skupaj. mo. Nekaj pa je gotovo. Življenje je trebni pogum, da bomo lahko svoj »Kakor mati tolaži svojega otro- potovanje, za katero nihče ne dobi zemljevid razgrnili, ga razbrali in ka, vas bom jaz tolažil.« zemljevida. Vsak izmed nas potuje tako nadaljevali svojo pot. Brez tega Tako božjo kot človeško tolažbo po svoje in vsi si sproti rišemo vsak zemljevida smo, če povemo sliko- bomo gotovo potrebovali tudi mi v svoj zemljevid. Vsaka risba je torej vito, kot ptica brez kril, ki ne more letu, ki je pred nami. Vsi si želimo, nov smerokaz. Vendar tega smero- poleteti novim obzorjem naproti. da bi v njem bilo čim manj bolečih kaza ne smemo ljubosumno hraniti Bog, ki se nam predstavlja v podobi in žalostnih trenutkov in dogodkov. le zase, temveč ga moramo pove- tolažeče matere in očeta, je veliko Toda če, in ko, bodo prišli, naj nih- zati z drugimi ljudmi, da bi bila naša več kot le to, kar si ljudje marsikdaj če ne ostane brez dobrega človeka pot, pot dobre volje, ljubezni, spo- na prvi pogled mislimo. Je vertikal- ob sebi ter brez tolažbe in pomoči štovanja in vsega, kar sodi k lepemu na in horizontalna podoba samega Njega, ki daje moči za tu in zdaj, ter in dobremu. sebe, ki nas vabi, da povežemo ti- za tisti kraj in čas, ki je za obrobjem K temu nas vabijo tudi v uvo- sto, kar neločljivo spada skupaj, to reke, ki deli ta svet od onostranstva. du napisane božje besede, ki nas pa so vera, upanje, ljubezen. In prav Vsem vam, drage bralke in bral- s svojo vsebino utrjujejo v veri in ta vertikalna in horizontalna religi- ci, želim v letu 2019 veliko Božjega prepričanju, ki ga bomo potrebo- oznost sta dve niti krščanskega ži- blagoslova z željo, da bo za vse lju- vali tudi v novem letu prepričani, vljenja, ki ju moramo držati skupaj. di dobre volje to leto mirno, sreč- da nas Bog v nobenem trenutku Danes se mnogi ljudje sprašujejo, no, zdravo in blagoslovljeno. Tudi našega življenja ne pušča samih. zakaj biti kristjan, zakaj biti veren in za našo Cerkev. Obenem upam in Prav nasprotno, predstavlja nam zakaj pripadati neki Cerkvi. Ta vpra- verujem, da smo radi njeni člani. svojo očetovsko - materinsko stran šanja so resna, odgovori niso lahki, Da nam še vedno nekaj pomeni, da svoje biti. V globokem zaupanju se vedno jih je težko najti. Pa vendar. radi zanjo tudi kaj žrtvujemo, kaj nam daje čutiti podobno kot čuti- Biti kristjan danes med drugim po- darujemo. Mnogi so vanjo vložili veliko žuljev, dobre volje, talentov in EVANGELIČANSKI LIST znanja, da je lahko previharila mno- mesečnik Evangeličanske Cerkve AV v Sloveniji ge čeri in težave in živi do danes. Uredništvo Evangeličanskega lista Da bo živa in bo delovala tudi jutri, Levstikova ulica 11, 9226 Moravske Toplice da bo vedno znala prepoznati zna-

Glavni in odgovorni urednik menje časa, ohranjati svojo identi- Geza Erniša, info@eco-mt. si, 041 689 191 teto, se zavedati svojih korenin in

Naročnina svojega učenja, pa je velika naloga Evangeličanska Cerkev AV v RS in obveznost vseh nas, ki smo njeni Slovenska ulica 17, 9000 Murska Sobota otroci. Upam in verujem, da smo še IBAN: SI56 0249 6009 1997 627, SWIFT: LJBASI2X tudi danes, in tudi vsi mi, radi in z Namen/rok plačila: "Naročnina Evangeličanskega lista za leto . . . " veseljem njene hčere in sinovi. Tisk: Tiskarna digitalni tisk, Murska Sobota Geza Erniša, urednik januar 2019 3 Jubilant škof Geza Filo

Škof evangeličanske Cerkve na čjo vere ali upanja, da ustvarimo blagoslovljeno in v duhu Cankar- Slovenskem, gospod Geza Filo, je razmere, da bo prihodnji čas čim jevih besed, ki je zapisal: »Človek v preteklih dneh praznoval svoj lepši za vse, da bo ljudi združeval se podpiše na vsako stvar, ki se je osebni praznik, šestdeseti rojstni in ne razdvajal.« dotakne«. Naj bo torej podpis na dan. V imenu vseh vernikov Evan- Gospodu škofu in vsem nam že- dotaknjenih stvareh vedno jasen in geličanske Cerkve Augsburške ve- lim, da se njegova poslanica v ce- čitljiv, kajti človek toliko velja, kot roizpovedi v Republiki Sloveniji mu loti uresniči. Hkrati mu želim obilo velja njegova beseda, njegovo de- iskreno čestitam. Želim mu obilo moči, da bo lahko izkoristil svoje janje. Koristno življenje je namreč zdravja, sreče in zadovoljstva v znanje, izkušnje in spretnosti pri ši- vedno tudi božja služba. Prav torej okviru njegovih najdražjih, kakor ritvi vrednot, ki izhajajo iz Luthro- počne tisti, ki dela dobro, in kdor tudi med verniki naše Cerkve. vega in Trubarjevega učenja. se obrača po luči, hodi po svetli Želim si, da si še naprej prizade- Inšpektor Cerkve Johann Laco poti. va za uspešno delovanje naše Cer- Tako pot tudi vsi mi želimo. kve tako na duhovnem, kakor tudi Čestitki se z obilico dobrih želja Geza Erniša, urednik na organizacijskem področju. za še dolgo in blagoslovljeno za- Naš škof je v svoji božični po- konsko, družinsko, in duhovniško slanici konec preteklega leta med pot pridružujemo tudi duhovnice drugim sporočil: in duhovniki Slovenske evangeli- »Želim si, da bi nas sporočilo čansko cerkve, ter vernice in verniki božiča v rojenem Kristusu navdih- domače ljubljanske gmajne z bese- nilo k novemu upanju, da se strah dami, ki v knjigi Sirah pravijo:« Ne spremeni v veselje in nam prinese naveličajte se utrjevati v Gospodu. več sodelovanja. Da ne bi bilo med Oprimite se ga, da vas podpre«. ljudmi toliko nestrpnosti in zamer Te besede naj bodo torej vodilo ter da vsi, verujoči in neverujoči, še tudi vnaprej, da bo delo v Go- najdemo pozitivnost, tudi s pomo- spodovem vinogradu uspešno in 4 evangeličanski list Kava – veseli dar

Ivana Kobilca (1861–1926) nam okviru. Ta vpliv je podoben še fast je zapustila svojo nesmrtno Kofe- foodu (hitri prehrani), ki je bliskovi- tarico (1888). V prenovljeni Naro- to preplavila restavracije po celem dni galeriji v Ljubljani množice ljudi svetu in ki združuje ljudi mnogo strmijo v podobo, ki je zgovorna, in bolj kot kakšna politično ustoliče- po ogledu razstave mnogi krene- na deklaracija o enakosti vseh ljudi. mo na skodelico kave. Morda že Ni samo zgovorna Kofetarica, kar v galeriji sami, kjer je majhna in tudi Janez Vajkard Valvasor (1641– prijetna kavarna, kajti slika s sim- 1693) v Slavi vojvodine Kranjske v patično ženičko učinkuje kot pova- III. knjigi opisuje čas, ko je k nam bilo, da še mi prisedimo in popijmo prišla kava; njene učinke je prvi kavo, ki nas bo razvedrila in celo opisal kranjski zdravnik Franciscus poživila. Skodelica kave simbolizira (Franc) de Coppinis (1609–1689). skodelico družabnosti, človekolju- Omenjeni zdravnik, po Valvasor- bja, zato smo kavoljubi. ju imenitni avtor, je ljudem skušal Kot da bi bila kava nam vsem pojasniti učinke pitja vina, čaja in »veseli dar«. Naš Ivan Cankar kave. Vsekakor ima vino nekate- (1876–1918) jo opisuje v svoji znani re izjemne vrline, kot so »krepčilo črtici Skodelica kave s temi bese- srca, okrepitev življenjskih sil in dami: »Začul sem tihe korake na utrditev udov«, toda nezmerno pi- stopnicah. Prišla je mati; stopala tje končuje s pregreho, ki jo ime- dobi energijo, prijetno je biti sku- je počasi in varno, v roki je nesla nujemo pijanstvo. Zato »pokonča paj ob kavi in še bolj oditi dobre skodelico kave. Zdaj se spominjam, ogrevajoče vino več ljudi kakor volje. da nikoli ni bila tako lepa kakor v mrzlo železo«, pijančevanje »po- Prava zakladnica o zgodovini tistem trenutku. Skozi vrata je si- bere našemu življenju največ in kave in o tem, kako je osvojila svet, jal poševen pramen opoldanskega najbolj zdravih let«. Tobak in čaj sta je vsekakor delo etnologa in an- sonca, naravnost materi v oči; ve- ocenjena manj dobro, saj so zaradi tropologa, profesorja na Filozofski čje so bile in čistejše, vsa nebeška pretiranega pitja čaja ljudje »tako fakulteti v Ljubljani Božidarja Je- luč je odsevala iz njih, vsa nebeška izsušeni, da še sline iz ust zagnati zernika (roj. 1951) z naslovom Kava: blagost in ljubezen. Ustnice so se ne morejo«. čarobni napoj, ki je izšlo leta 2012 smehljale kakor otroku, ki prinaša Kava, ki je videti kot bob in ki in je upravičeno prejelo priznanje vesel dar.« Res ga je in ljudje se s je prišla v naše kraje iz Turčije, pa in nagrado. Z opisi, kako so kavo tem darom še danes obdarujemo ima pozitivne učinke, saj med dru- sprejemali v tem ali onem delu v negovanju družabnosti, tega bi- gim »krepi oslabljeno srce, prepre- sveta, je pred nami zgodovina no- ti-skupaj, saj smo veseli, radostni, čuje srčno utripanje, blaži mučne vega veka in prav tako nas podrob- ker nismo sami in otožni. Kot da bi želodčne bolečine, vzbuja ješč- no seznanja o prihajanju in pitju kava kot »veseli dar« ljudi spodbu- nost, manjša mrzlo in gosto vlago kave pri nas, Slovencih, ki smo tudi jala, da negujmo prijateljstvo. Biti v glavi, blaži šumenje in brnenje v po tej plati svetovljanski od nekdaj, prijatelj, imeti prijatelje pomeni ne- ušesih, jasni slabi vid, odpravlja so- vse do danes. govati vrednoto, ki se ji reče »do- penje, preprečuje zaduho, manjša Kot svetovljansko usmerjeni ka- bro«, ta pa je pratemelj, pracelica bolečine na vranici« in je tako po voljubi v času globalizacije posluša- etike. Valvasorju »prava panaceja«, tj. mo še tonsko, glasbeno upesnitev Koliko majhnih kavarn, »kafi- univerzalno sredstvo. V času, ko o kavi. Jezernikova knjiga nas se- čev« je pri nas in niso prazni, centri je kava k nam šele prihajala, se je znanja s tem, da je Johann Sebasti- družabnosti in srečevanj so, sreča- Valvasor omejil na zdravilne učinke an Bach leta 1732 napisal Kantato nja osebna in prijateljska, »gremo pitja kave in priporočal predvsem o kavi, »znameniti protest v glasbi na kavo« pomeni trenutek nego- zmerno pitje. Sredstvo za nego- proti takšnim klevetam, v katerem vane družabnosti. Tako je morda vanje družabnosti je postala kava se je posmehoval zdravnikom v kavi uspelo izpodriniti pitje alko- pozneje, sčasoma je ne pije samo Nemčiji, ki so hoteli spraviti kavo hola – vsaj deloma – in s tem je gospoda in tudi ni več ceremonial na slab glas«. Pred tem je leipziški družabnost prejela nov pomen, kot ali celo obred, postaja ljudska, tako poet Picaneder napisal satirično vidimo danes, celo svetovljanske- kot jabolčnik. Že dobrodošlico go- besedilo zaradi kraljeve prepovedi ga, tj. povezovalnega v svetovnem stom izražamo s kavo, pogovor pitja kave ‒ in tako je nastala ko- januar 2019 5 mična opera Molčite, ne čenčajte! mlada dekleta ostajajo zvesta svoji rodih in v različnih okoljih – mul- (Kantata o kavi), »v kateri igrata kavi. Mama ljubi kavo, tudi babica tikulturnost, ki nima v sebi ničesar glavno vlogo oče Schlendrian, mož jo pije. Kdo bi tedaj mogel zameriti kulturno-imperialističnega, ampak tradicionalnih nazorov, in njego- hčerkam?« izrazito povezovalnega. Vsi na sve- va hči Lieschen, velika ljubiteljica Tudi nam ne more zameriti tega tu imamo nekaj od tega zrna, ki ra- kave«. Oče želi svojo hčer odvrniti prav nihče in očitno je Bach tudi ste v bolj revnih deželah in oživlja od pitja kave, vendar brez uspeha, sam pil kavo, in to precej, prav tako njihovo ekonomijo, nam pa omo- kajti uporna Lizika se noče odreči kot francoski pisatelj Honoré de goča, da skupaj s temi iz tretjega trem skodelicam kave na dan in Balzac (1799–1850). Ko jo pijemo, sveta kavo sprejemamo kot veseli očetu odločno zabrusi, da je kava dobi po njegovem telo energijo, da dar. Ko bi le bilo v svetu še mnogo »slajša od tisoč poljubov in oku- se sprožijo ideje, ki se gibljejo kot podobnih darov! Tak svetovljanski snejša od muškata«. Tudi noben vojaški bataljoni pred bitko, in misli dar sporoča likovna upodobitev snubec, ki ji ne bo dovolil piti kave, prihajajo, kot da bi jih nosil veter. Ivane Kobilice ‒ in hvaležni smo ji. ne pride v poštev in končno spo- Slavospev, ki ga je Bach v glasbeni Cvetka Hedžet Tóth ročilo kantate se glasi: »Kot mačka obliki namenil kavi, je kot hvalnica ne bo nikoli nehala loviti miši, tudi kulturi pitja kave pri različnih na-

Mesec januar – ekumenski mesec

Kristjani po svetu, in pri nas, tudi letos v mesecu januarju obha- jamo molitveno osmino za edinost kristjanov z namenom, da bi se še bolje spoznali, ter poglobili in nad- gradili naše sodelovanje. Je sicer res, da je takšna pot k večji edino- sti in povezanosti med krščanskimi Cerkvami, ki jo trenutno premore- mo, še marsikje težavna in napor- na, toda nujna. In zato nam je vsem soglašali z resnico, da se tudi tista najdaljša in najtežja pot začne s prvim korakom. In če ta ni nare- jen, tudi na cilj, ki smo si ga zasta- vili ni mogoče priti. dogmatskih vprašanjih in temah, in berejo isto Sveto Pismo. Brez cilja pa seveda tudi prave- tudi še danes skrbno razmejeni in Morda se zdaj vprašujemo: ga in smiselnega življenja ni. Ljudje ločeni, toda namesto zidu je zdaj Je to utopija, je to le prazno se namreč želimo potrditi, želimo tu mnogo nižja ograja in soseda upanje? Prav gotovo ne. Marveč biti uspešni in želimo videti tudi re- kdaj pa kdaj le odložita delo in je to čudež, ki ga Bog ob našem zultate svojega dela. med seboj pokramljata. sodelovanju, in molitvi polaga kot Ti pa so vidni, čeprav morda ne Obhajanje ekumenske osmine veliko darilo in priložnost v naše tako močno kot bi si to želeli, pa je torej tudi letos prilika, da se kri- naročje. In kdor nikoli ne verjame v vendarle lahko rečemo, da je bilo stjani med sabo še bolj povežemo nobeden čudež, ni realist. kar nekaj storjenega in dosežene- in spoprijateljimo. Predvsem pa, da In zato, prispevajmo k medse- ga. Ta obrat, to zbliževanje med ne pozabimo tudi na molitev. Mo- bojnemu zbliževanju in razume- krščanskimi Cerkvami bi zato mor- litev, ki pa seveda ne sme pomeniti vanju, tudi vsi mi svoj delež in nič da lahko opisali z podobo dveh so- le želje in zahteve, da bi bila usli- nam ne bo moglo preprečiti tega, sednjih vrtov. Če ju je namreč prej šana, ampak je molitev tudi za to, da bomo na koncu tudi mi med ti- ločeval visok zid, preko katerega se da bi ljudje bolje slišali. Bolje slišali stimi, ki so dosegli svoj cilj. Dosegli ni videlo in je vsak vrtnar obdelo- Boga in sočloveka, ter odprli ušesa, tudi zato, ker so ne le sebi, ampak val samo svoje gredice strogo lo- oči in srce za druge, za drugačne, tudi drugim prižgali luč ko so jo le čeno od svojega soseda, je v tem za kristjane sestrskih cerkva in cer- ti najbolj potrebovali. pogledu le marsikaj drugače. Sicer kvenih skupnosti, ki pa vendarle Geza Erniša, urednik smo še na nekaterih teoloških in skupaj z nami molijo istega Boga 6 evangeličanski list Razstava del slikarske kolonije Primož Trubar 2018

Kolonija ni velika, so pa odlična v njej nastala dela Del likovnega dogajanja v Pre- kmurju je tudi Slikarska kolonija Primož Trubar, ki jo v Moravskih Toplicah že tretje desetletje orga- nizirajo tamkajšnja evangeličanska cerkvena občina, občina Moravske toplice in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, podružnica Murska Sobota. Dela 24. slikarske kolonije Primož Trubar v so razsa- vljena v Pokrajinski in študijski knji- žnici v Murski Sobota. Po pozdravnem nagovoru predstavnika knjižnice Janez Hor- vata je kolonije Primoža Trubarja in posebej lansko, predstavil častni škof Evangeličanske cerkve v Slo- pobudo prvega predsednika Slo- Kristusovih čudežev.“ Beg je naslov veniji mag. Geza Erniša, ki po smrti venskega protestantskega društva dela Nikolaja Beera, „ki odslikava prvega predsednika Geze Farkaša Primož Trupad, dr. Ota Norčiča, notranje pogojeno duševno stanje vodi tudi podružnico Slovenskega njen strokovni vodja je vseskozi Ni- pobeglega, na stranpot podane- protestantskega društva v Murski kolaj Beer, slikarje in njihova dela ga iskalca lastne identitete.“ Ana Soboti. pa predstavlja mag. Franc Obal. Z Cajnko je avtorica tihožitja s kru- Mag. Geza Erniša je izpostavil delom kolonije je vseskozi tesno hom, vinom, in bogračem, „ki ga pomen slikarskih kolonij, ki leto povezan prej škof, zdaj častni škof prežema poduhovljena goreča at- za letom, tudi po zaslugi strokov- mag. Geza Erniša. Kolonijo in ume- mosfera zahvalne pojedine.“ Noč- nega vodje, akademskega slikarja tnike je lepo sprejela tudi občina ni intervju je naslov slike Mateja Nikolaja Beera, rojenega v goričkih Moravske Toplice. Čepina, „ki predstavlja absurdnost Križevcih, živi pa v Izlakah, prite- Preden je podrobneje predsta- zgodovinske drame „padlega člo- gnejo številne ugledne slikarke in vil umetnike in njihova dela, je mag. veka“. Delo Hermana Gvardjančiča, slikarjev Moravske Toplice in oko- Franc Obal dejal, da slikarska kolo- oglje na platnu, „Kaže linearlno iz- lico, kjer iščejo in najdejo motive nija Primož Trubar ob velikem šte- raženo krajino v horizontali in ve- za umetniško ustvarjanje. Tako je vilu starejših (mimogrede, najsta- rikali.“ Rado Jerič je v svojem delu v koloniji doslej slikalo blizu 90 rejša je izlaška, kjer jo vodi Nikolaj zajel „panoramski pogled na zvo- umetnikov, ki so ustvarili čez 240 Beer, druga po letih pa lendavska nik in stolpiča evangeličanske cer- umetniških del (do 20. jubilejne pod vodstvom Franca Geriča in kve v Moravskih Toplicah v sredini, kolonije leta 2015 je prišlo v Mora- Dubravka Baumgartnerja, obe sta na levi strani pa je viden arhitek- vske Toplice 82 slikarjev, ki so na- že prestopili pol stoletja delovanja) turni kompleks hotelov, poslovnih risali 200 umetniških del, od tega in večjem številu udeležencev, spa- zgradb in zasebnih hiš.“ Japonska jih je polovica ostala in so na ogled da med manjše, prijetno pa prese- slikarka Keiko Miyazaki je svoje v Prekmurju). Velika pregledna raz- neča z umetniško ustvarjalnostjo delo posvetila ženski, Toni Seifert, stav ob 20-letnici je bila v mursko- in kakovostnimi deli. Kar v bistvu odličen kolorist, „je tokrat vizueli- soboški Galeriji, ko je izšel obsežen ni presenečenje, saj v Moravske ziral koncept ideje koncept ideje, katalog s predstavljenimi umetni- Toplice prihajajo vrhunski domači kako si zamišljajo, ali kaj bi si izbrali ki in njihovimi deli, ob vsakoletni in tuji umetniki, pogosto zlasti iz letošnji udeleženci kolonije za svoj razstavi pa izide barvna zloženka sosednjih držav. Igor Banfi je na- drugi poklic, če ne bi bili slikarji.“ s predstavitvijo nastalih del in po slikal „zrcalno podobo krajine ob eno barvno reprodukcijo dela po- Ernest Ružič vodi, nad katero „lebdi“ prispodo- sameznega umetnika. Slikarska ba božjega duha, o čemer govori kolonija je bila prvič leta 1995 na tudi eden izmed biblijskih motivov januar 2019 7 Adventni utrinki iz ECOMS

Delavnica »ameriških« adventnih venčkov V petek, 30. 11. 2018 smo v veroučni učilnici Evangeličanske cerkvene občine Murska Sobota pripravili nekoliko drugačno delav- nico izdelovanja adventnih venč- kov. Vabilu k sodelovanju sta se prijazno odzvali Američanka Amy in Lidija iz Maribora, ki sta nam po- kazali, kako izdelati ameriške venč- ke dobrodošlice za vrata. Amy je z zbranimi otroki, materami in babi- cami podelila del svoje življenjske zgodbe, kjer nas je spodbudila, da naj se v vsakodnevnih, manj- ših in večjih odločitvah zanašamo na Božje vodstvo in Njegovo mo- drost. Vsem skupaj želimo, da bi se v letu 2019 znali obračati k Bogu in pri njem iskali modrost in moč za sveto življenje, ki bo Bogu po volji in Njemu na slavo.

Božični zaključek ženske in moške biblične skupine V torek, 11. 12. 2018 smo celole- tno redno srečevanje moške in bi- blične skupine zaključili s prijetnim božičnim zaključkom ob razmišlja- nju o radostih adventnega časa ter molitvi. Manjkalo ni niti slanih prigrizkov, za katere so poskrbeli člani moške biblične skupine, ter sladkih dobrot izpod rok članic ženske biblične skupine. Čeprav je vez popolnosti. In Kristusov mir Božična delavnica veroučnih smo naša redna tedenska srečanja naj kraljuje v vaših srcih, saj ste bili skupin v letošnjem letu že zaključili, pa se tudi poklicani vanj v enem tele- že zdaj veselimo novega leta, ko se Prvo zasneženo sobotno jutro v su, in bodite hvaležni. Kristusova bomo ponovno srečali ob Božji be- letošnjem adventnem času so ve- beseda naj bogato prebiva med sedi in molitvi. »Kot Božji izvoljen- roukarji preživeli nekoliko drugače. vami. V vsej modrosti se med seboj ci, sveti in ljubljeni, si torej oblecite V soboto, 15. 12. smo se ob 9. uri poučujte in spodbujajte. S psalmi, čim globlje usmiljenje, dobrotlji- zjutraj zbrali v dvorani Centra. Po hvalnicami in duhovnimi pesmimi vost, ponižnost, krotkost, potrpe- uvodni molitvi smo prisluhnili Pri- v svojih srcih hvaležno prepevajte žljivost. Prenašajte drug drugega možu in zgodbi o tem, kako je na- Bogu. In vse, kar koli delate v bese- in odpuščajte drug drugemu, če stala božična lizika in kaj se lahko iz di ali v dejanju, vse delajte v imenu se ima kateri kaj pritožiti proti ka- njenih lastnosti naučimo o resnič- Gospoda Jezusa in se po njem za- teremu. Kakor je Gospod odpustil nem pomenu božiča. Nato smo si hvaljujte Bogu Očetu.” (Kološanom vam, tako tudi vi odpuščajte. Nad s pomočjo božičnih lizik naredili 3, 12 – 17) vsem tem pa naj bo ljubezen, ki okraske za božično drevo – pisane 8 evangeličanski list miške iz filca. Miško si lahko ogle- date v priloženi fotografiji.

Nastop lutkarjev ECOMS na božični zabavi Veselih klubov Ana Marija, Kaja, Neva, Ajda, Miša in Gabrijel že od novembra pripravljajo glasbeno-lutkovno predstavo o Pravem božičnem dari- lu. Ob nedeljah se pridno srečujejo še pred bogoslužjem, da skupaj z mentorico Liljano spoznavajo skriv- nosti in spretnosti uporabe velikih lutk ter vadijo za svoj nastop na bo- žičnem bogoslužju, 24. 12. ob 17h. Še pred tem pa se jim je v sobo- to, 15. 12. ponudila čudovita prilo- žnost, da se predstavijo na božični zabavi Veselih klubov in zbranim otrokom s pomočjo lutk in pesmi povedo, da si Jezus resnično želi le enega darila. To je tvoje srce. Vsi sodelujoči otroci so odlično opravili svojo nalogo, premagali tremo in strah ter kot pravi lutkarji odigrali svojo igrico. Čestitamo! Liljana Kerčmar

Slovaška Evangeličanska cerkev ima novo vodstvo

V torek 8. januarja 2019, je bila na škofovskem uradu Slovaške evangeličanske cerkve v Bratislavi primopredaja poslov med dose- danjim in novim predsedstvom omenjene Cerkve. Po 12. letih vo- denja sta se poslovila dosedanji generalni škof Miloš Klatik in ge- neralni inšpektor Imrich Lukač, na ta položaja pa prihajata novi ge- neralni škof Ivan Elko in Generalni inšpektor Jan Brozman. Doseda- njemu predsedstvu Cerkve se za- hvaljujemo za dobro in korektno sodelovanje, ki je potekalo v duhu prijateljstva in bratsko sestrske povezanosti in želimo vse najbolj- Od leve škof Ivan Elko in Generalni inšpektor Jan Brozman. še in Božjega blagoslova še tudi vnaprej. Novemu vodstvu želimo nadaljevanje dobrega sodelova- kvenega življenja. Umestitev no- na novih funkcijah veliko uspehov nja med našima Cerkvama, na vega predsedstva bo v soboto 2. in modrega Božjega vodstva, ter vseh področjih verskega in cer- marca v mestu Zvolen. Geza Erniša januar 2019 9 Praznovanje obletnic poroke v Križevcih

Prvo nedeljo novega leta smo k posebnemu bogoslužju povabili ti- ste, ki so v letu 2018 praznovali okrog obletnico poroke, kajti za življenje dveh zakoncev je takšna obletnica pomembna. V dana- šnjem tempu življenja dnevi kar bežijo mimo nas in zato je prav, da se vsaj ob obletnicah ustavimo in premislimo o času, ki je minil. Pre- hojene skupne poti naših jubilan- tov so različno dolge, življenjske zgodbe različne, prepletene z ve- selimi in radostnimi trenutki, pa tudi brez žalosti in težav niso mi- nevala leta, vendar je bilo pri vseh prisotno zavedanje pomena bla- delitev Gospodove svete večerje. nja čez naslednjih deset let. Do goslova za skupno življenje, ki so Želimo vam, dragi zakonci, da bi takrat pa naj vas spremljajo bese- ga prejeli ob poroki. Tako smo na bila vaša pot, še naprej pot sreče, de: praznik treh kraljev ponovno pro- osebnega zadovoljstva in medse- »Zdaj pa ostane vera, upanje in sili za blagoslov sedmih parov, ki bojne pomoči in zaupanja. Za vse ljubezen to troje: Največja je pa lju- so se odzvali našemu povabilu. to prosimo Nebeškega Očeta, v bezen.« (1.Korint.13,13) Skupaj smo obhajali tudi spoved in upanju našega naslednjega sreča- Mitja Andrejek

Upokojitev kantorja Milana Mariča

Bodonci - Na starega leta dan, 31.12. 2018, se je na podlagi lastne odločitve »kántorsko« upokojil dolgoletni kántor bodonske cer- kvene občine Milan Marič iz Bodo- nec. Milan je kántorsko službo v Bodoncih pričel opravljati 26. de- cembra 1976. V 42. letih svojega službovanja je le dvakrat manjkal pri bogoslužjih, in to zaradi težje bolezni. V tem času je opravil ne- kaj čez 3000 božjih služb in različ- nih pobožnosti, 800 krstnih in 400 poročnih obredov, čez 1300-krat pa se je poslovil na vrtovih miru od članov cerkvene skupnosti skupaj s pevkami žalostink, ki jih je vodil v Bodoncih, Beznovcih, Strukovcih, željo, naj bo tudi njegova nadaljnja Orglarsko službo v Evangeli- Zenkovcih in prej tudi v Vadarcih. življenjska pot prijetno obarvana, čanski cerkveni občini sta Milanu se je cerkvena občina v prinaša naj mu srečo, zdravje, za- z novim letom prevzela Karmen okviru svečanega bogoslužja na dovoljstvo ter dobro voljo v krogu Vrečič iz Strukovec in Niko Pelc iz starega leta dan zahvalila za vso družine in prijateljev. Po končanem Bodonec. njegovo delo in skupaj z njim smo bogoslužju pa smo vsi zbrani sku- Vernice in verniki Evangeličanske pogledali na njegovo bogato pre- paj z njim še nazdravili v dvorani cerkvene občine Bodonci teklost ter delili prijetne spomine z Evangeličanskega doma Bodonci. 10 evangeličanski list Začetek praznovanja 100-letnice združitve Prekmurja z matično Slovenijo

Uroš Lipušček: v vrtincu pariške mirovne konference 1919 Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je v Pokrajinski in študijski knjižnici, v sodelovanju z iniciativnim odbo- rom, pripravila prvi letošnji dogo- dek v nizu prireditev ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom. Predstavili so monogra- fijo dr. Uroša Lipuščka Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konferen- ce 1919 – Vloga Združenih držav Amerike in majorja Douglasa W. Johnsona pri določanju slovenskih (prekmurskih) mej. Dogodek je bil prav na 100-letnico začetka pari- ške mirovne konferenc, po kateri je bilo Prekmurje združeno z matič- Pisatelj Dušan Šarotar, dr. Klaudija Sedar, urednica knjige Prekmurje v vrtincu pa- no Slovenijo, porabske vasi, v ka- riške mirovne konference 1919, avtor dr. Uroš Lipušček, Marjan Šiftar, podpredse- terih živijo že od nekdaj Slovenci, dnik Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, ki je knjigo izdala in povezovalec pogovora. so ostale v Madžarski, vasi s pre- konference 1919 je urednica dr. na pariški mirovni konferenci 1919. bivalci madžarske narodnosti pa Klaudija Sedar v Predgovoru za- leta nastopal kot vrhovni razso- so bile priključene kraljevini Srbov, pisala, da je avtor »posegel v delo dnik. »Evropski narodi in tudi Slo- Hrvatov in Slovencev. Med obisko- pariške mirovne konference in venci so v njem videli državnika, ki valci dogodka obiskovalci so bili znatno dopolnil naše dosedanje bo postavil temelje novega, bolj predsednik državnega zbora mag. vedenje o dogajanju, ki je s svojimi pravičnega mednarodnega siste- Dejan Židan, prejšnji predsednik sklepi vplivalo na mednarodno do- ma, temelječega na demokraciji in DZ dr. Milan Brglez, častni škof gajanje do današnjih dni.« pravici narodov do samoodločbe,« Evangeličanske cerkve v Sloveniji Možje, ki so prizadevali za pri- ocenjuje dr. Uroš Lipušček. mag. Geza Erniša, iz Monoštra pa ključitev Prekmurja, so v prvi vrsti V Spremni besedi Pesniki, vojaki slovenski generalni konzul dr. Boris domači izobraženci, ki sami niso in kartografi pisatelj Dušan Šarotar Jesih.Predstavili so odlomke iz fil- imeli toliko vpliva, da bi odločali izhaja iz spoznanja, da »Zgodovino ma Štefana Celeca Za Prekmurje o svoji usodi, so pa imeli na svoji pišejo zmagovalci, poraženci pri- gre in uživali v nastopu Beltinške strani nekatere delegate. Eden iz- povedujejo zgodbe.« bande. med njih, katerega vpliv do sedaj Dr. Uroš Lipovšek posveča knji- Predsednik odbora za počasti- še ni bil posebej izpostavljen, pa go pokojnemu kolegu in prijatelju, tev 100-letnice Milan Kučan je iz- vendar je bil prav on najbolj goreč mag. Francu Kuzmiču! postavil, da gre za dogodek, ki si zagovornik, da Prekmurje pripade zasluži pozornost skozi vse leto, da Ernest Ružič h Kraljevini SHS, je bil član ameri- ni dogodek, pomemben samo za ške delegacije, kartograf Douglas Prekmurje in last Prekmurcev, niti W Johnson, katerega vlogo in za- dogodek, ki bi se oziral samo v pre- sluge dr. Uroš Lipušček predstavi teklost, ampak mora biti usmerjen nadvse nazorno, poglobljeno in v prihodnost. V praznovanje sta temeljito. aktivno vključeni evangeličanska in Odločilno vlogo pri določanju katoliška cerkev. mej v Evropi po prvi svetovni vojni O knjigi dr. Uroša Lipuščka Pre- so imele Združene države Ameri- kmurje v vrtincu pariške mirovne ke. Ameriški predsednik Wilson je januar 2019 11 Drage Prekmurke in Prekmurci!

Letos ko obhajamo 100. oble- tnico priključitve prekmurskih Slo- »Glej, danes sem položil predte življenje in srečo, smrt in ne- vencev k matični domovini Slove- srečo, ko sem ti danes zapovedal, da ljubi Gospoda, svojega Boga, niji, bi lahko potegnili marsikatero da hodi po njegovih poteh in izpolnjuj njegove zapovedi, zakone vzporednico z zgoraj navedenimi in odloke. Tako boš živel in se množil in Gospod, tvoj Bog, te bo bibličnimi besedami. Verujemo na- blagoslavljal v deželi, v katero greš, da si jo vzameš v last.« mreč, da je Bog tudi pred naš na- rod, tako kot je nekoč pred svoje izvoljeno ljudstvo in tudi mnoge či materni besedi. Kajti kot pravi pozitivnemu – to je tista najvišja druge narode, položil življenje in Števan Küzmič: »Što de tak krato dolžnost, ki jo izkazujemo Bogu prihodnost in svoje vodenje. Na- našim med Mürom i Rabom prebi- in ljudem. In to je tudi dostojan- potil nas je na pot iskanja lastne vajoučim Slovenom te svete Bože stveno. Dostojanstvo pa nikoli ne sreče v deželi, ki nam jo je dal. knige na svoj jezik, po šterom sa- umre. In tako moramo ravnati, kajti Dolga je bila pot prekmurskega mom li v svoji Prerokov i Aposto- vse izkušnje in vse, česar se nau- človeka v obljubljeno deželo. Na lov pismaj gučečega Boga razmijo, čimo, bomo le stežka ohranili, če njej so se menjavali tuji gospodarji, obračati?« Ne, tega ne sme in ne tega ne bomo uporabljali. In v de- prepletali sta se sreča in nesreča, more nihče, do tega ima vsak na- želi, kjer smo danes doma, naj tega zvrstila so se mnoga temna obdo- rod sveto pravico. Božji duh nam ne primanjkuje. Naj za nas nikoli ne bja in hudi časi. A bilo je tudi vese- namreč narekuje in pravi, da smo velja »Fratrum concordia rara« ozi- lje, bilo je življenje, ki ni klonilo, bil vsi njegovi otroci. Zato ne le bese- roma »Sloga med brati je redka«, je Gospodov blagoslov in bil je duh da o bivanju, temveč tudi o sobi- ampak delujmo v duhu spoznanja, naroda, močan duh, ki je preživel. vanju! In mnogi danes v strpnosti da je sloga med brati nuja, dobro Danes to lahko rečemo. Danes in spoštovanju sobivamo v tem le- sodelovanje s sosedom pa potreba lahko praznujemo, lahko se veseli- pem predelu slovenske domovine. in dolžnost. Krščanska in človeška. mo. In tega ne počnemo na račun Skupaj z nami sobivajo in živijo V tem smislu letos praznujmo drugega in drugih. Ravno naspro- pripadniki drugih narodov in etnič- in istočasno delajmo za boljši ju- tno. Veselimo se zaradi nas samih. nih skupin, ljudje različnih ver in tri vseh nas, ne glede na različnost In veselimo se resnice, da smo sveto-nazorskih prepričanj. Kljub pogledov, etnično ali versko pripa- pred 100 leti Prekmurci končno temu je sobivanje mogoče. In ne dnost. Pri tem pa smemo vedeti, prišli domov. le mogoče, je civilizacijska nuja in da nismo sami, kajti spomnimo se Pa vendar nismo in ne bomo je zaveza v duhu Božjega glasu, uvodnih bibličnih besed, ki pravijo: ostali zazrti le v preteklost. Duh ki pravi: »Ljubi Gospoda svojega »Glej, polagam predte življenje in naroda mora ostati ustvarjalen, Boga in ljubi svojega bližnjega!« srečo ...« In za tako ponudbo, take strpen, svobodoljuben, prijatelj- Ožarjene s temi besedami se misli vrednote se je potrebno in vredno ski. Na tem svetu namreč nismo nas Prekmurcev, Slovencev tkejo potruditi. Pravijo, da človek potre- določeni samo za bivanje, temveč v željo in sporočilo vsem našim buje za resnično srečo na tem sve- tudi za sobivanje, kajti za vse je sosedom, Madžarom, Hrvatom, tu samo troje: nekoga, ki ga lahko svet dovolj bogat, kot pravi pesnik Avstrijcem in Italijanom, v iskreno ljubi, nekaj, kar lahko dela, in ne- Prešeren, če kruh delil bi z bratom sporočilo, da v duhu evangelija, ki kaj, v kar lahko upa. Živeti torej ne brat. To misel preveva duh evan- nas kliče k sobivanju, živimo so- moremo sami in samo zase, kajti gelija. Evangelija, ki ga tudi prek- sedsko, prijateljsko, v sodelovanju tisoče niti nas povezuje s soljudmi. murski Slovenci smemo po zaslu- in miru. Le s strpnostjo, toleranco Tega ne smemo nikoli pozabiti. gi mnogih ljudi, evangeličanske in in sodelovanjem je namreč mogo- Geza Erniša, č. škof katoliške veroizpovedi, takšnega če doseči narodov blagor. Odpreti in drugačnega svetovnega nazora, srce, dušo in bister um dobremu prebirati in poslušati v lepi doma- ter naprednemu in dati priložnost

Usmerjajte svoje misli v dobroto, lepoto in prave stvari v življenju. Z dobrim dejanjem postajamo namreč plemenitejši in prav počne tisti, ki dela dobro. (John Marks Templeton). 12 evangeličanski list Pesniki, vojaki in kartografi - esej

Zgodovino pišejo zmagovalci, vse to bi bilo najbrž zaman, tako ju številnih znanstvenih disciplin, poraženci pripovedujejo zgodbe. politični napori, pogajalske spre- tako humanističnih kot naravoslov- Zunaj je hladna in jasna noč, v peči tnosti in tudi rožljanje z orožjem, če nih, ki vedno bolj kompleksno opi- prasketa ogenj, ko v samoti pišem zavest o narodni, jezikovni in kul- sujejo in tudi razlagajo svet, torej, te vrstice. Pišem z mislijo na priha- turni pripadnosti Prekmurcev, ne bi kljub temu, da zmoremo poiskati jajoči praznik in predvsem na pra- med nami zaživela že mnogo prej, v svetu vedno več pomena, je naš znovanje, s katerim bomo obeležili še posebej med duhovniki, intelek- bivanjski svet vedno bolj zapreden stoletnico zgodovinskega dogodka, tualci in umetniki. Zgodba se je v v lažne novice, vznikajo alternativ- ko so se po I. svetovni vojni, v dne- našem jeziku pisala že veliko prej in ne ali psevdozgodovinkse resnice, vih in letih po strašni moriji, sesu- tega ne smemo nikakor spregledati ki jih poganjajo razni revizionizmi vali imperiji, ter so se na pogoriščih ali pozabiti. Prekmurci in Prekmur- in relativizem. Komu torej verjeti, se človečnosti risale in prikrajale nove stvo je zraslo predvsem iz zaveda- sprašujemo, kako ločiti resnico od meje med ljudmi, narodi in država- nja o lastnem jeziku, iz vere v lastno izmišljije, da ne rečem od laži? Uči- mi. Bil je čas obupa, žalosti in hrepe- zgodbo. Utrjevalo pa se je s pomo- jo nas in s tem nas prepričujejo, da nenja, pa tudi in predvsem obdobje čjo pisane in tiskane besede. Naša verjamemo v dejstva, dokaze in vire, vzpostavljanja novega svetovnega zgodovina je bila naša zgodba. s katerimi oblikujemo objektivne in reda, a stari svet, kljub mrličem na V noči pred praznikom, ki v izro- vsaj načeloma resnične predstave bojiščih, še ni umrl, novi pa se ši čilu velja za sveti čas, so se vedno o sebi in svetu, saj bi v nasprotnem ni mogel roditi. To je bil še vedno pripovedovale zgodbe, s katerimi se naši vsakdanji svetovi razpadli. Le svet salonske diplomacije, skrivnih je obnavljal čas, s pripovedovanjem stežka si predstavljamo, da bi morali sporazumov, krvnih privilegijev ter so se utrjevale nevidne vezi, ki ve- vsako jutro znova odkrivati svet na po drugi strani trenutek za vzpon žejo posameznike v smiselno sku- novo, se spraševati, čigav je nepre- malih junakov, drznih pogajalcev pnost. Družba, jezikovna skupnost, spani obraz v ogledalu, kje smo in in trgovcev z dušami. Tudi o tem se vedno organizira okoli zgodbe, kam smo namenjeni, čeprav mo- in predvsem o tem nam nazorno temeljne pripovedi, skupnega mita, rebiti nezavedno počnemo prav in preudarno pripoveduje v novi v katerem so upovedane zgod- to. Teh težkih vprašanj in nenehnih knjigi zgodovinar, novinar in publi- be o začetku in koncu. Brez mita, dvomov, da se sploh odpravimo z cist dr. Uroš Lipušček. Avtor nam v zgodbe, tudi zgodovine, ni mogo- doma v službo, po opravkih, na ce- svoji zgodbi na novo osvetli burno če tvoriti niti ohranjati presežnega sto, nas rešuje edino prepričanje, ta- zakulisno dogajanje na pariški mi- smisla, brez katerega se posledično korekoč vera, ki temelji na običajih, rovni konferenci, kjer so diplomati, ne more ohraniti nobena skupnost, navadah in rutini; torej vsakdanja politiki in geografi risali zemljevide tudi ne narod. Zgodbe, mita, zgo- rutina, ki nas pomirja, nas odrešu- razrušene Evrope. Pri konstrukciji dovine pa ni brez jezika, brez sim- je stisk in nenehnega dvoma, da je novih evropskih meja so imele od- bolnega sistema, bodisi ustnega zunaj še vedno svet, kakršnega smo ločilno vlogo tudi ZDA, s predsedni- ali pisnega. Namreč verjamem, da spoznali in zapustil včeraj zvečer, kom Wilsonom na čelu. Ob njem pa je prav jezik, čeprav na videz krhek preden smo se odpravili spat in smo so v ozadju aktivno sodelovali tudi in minljiv, v prvi vrsti varuh spomi- se dokončno pogreznili v sanje, to- številni eksperti, eden takšnih, ki je na. Šele z vednostjo o spominu, kot rej v svojo najglobljo subjektivnost bil doslej nam takorekoč ne znam, je prazviru vsake pripovedi, v kateri je in intimo, za katero pa vemo po la- bil ameriški kartograf Douglas Wil- shranjen tudi smisel, se je človek od- stnih izkušnjah, da nam predstavlja son Johnson, ki je s svojimi stališči prl sočloveku, k svojemu bližnjemu svet v popolnoma drugačni obliki; in poznavanjem Balkana, imel vsaj in se s tem tudi na simbolen način sanjski torej, neobičajen, drugačen posredno odločilen vpliv na odloči- ločil od vseh drugih. Ljudje si pripa- in s popolnoma drugačnimi pravi- tev, da je bilo Prekmurje priključeno damo in se ločujemo skozi zgodbe, li. Če strnemo, na eni strani imamo novo nastali državi SHS. Seveda so po pripovedih, ki jim verjamemo. In zgodovino, objektivno kot beli dan, v knjigi našteti številni tuji in tudi ena od velikih zgodb, ki si jih bomo na drugi strani pa zgodbo, temno, a domači akterji takratnega burnega v letu, ki prihaja, zagotovo morali grozljivo lepo. dogajanja na ozemlju današnjega znova povedati in tudi morebiti na Seveda je ta podoba o dnevu in Prekmurja, predvsem dr. Matija Sla- novo upovedati, je zgodba o sto- noči, resnici in izmišljiji, če hočete, vič, ki je aktivno sodeloval na pariški letnici priključitve Prekmurja državi o zmagovalcih in poražencih, skraj- konferenci ter imel zagotovo odlo- SHS oziroma o združitvi Prekmurcev na in pretirana, saj, v kolikor je pla- čilno pobudo, da se je meja poma- z matičnim narodom. stična in nazorna, je prav toliko tudi knila severno od reke Mure. Toda Čas, ki ga živimo, je kljub razvo- zmotna in zavajajoča; ker vsak od januar 2019 13 nas intuitivno sluti, da svet ni zgolj ji notranjosti in z njimi se odpiramo strnemo: ko govorimo o jeziku, tej črno-bel, čeprav je tudi na tem ne- sočloveku ter širši skupnosti. Dokler presežni zmožnosti simbolizacije kaj meni skrajno privlačnega, no- pripovedujemo in se v teh pripove- sveta, imamo v mislih vedno tudi stalgija namreč, kot bi opazoval in dih tudi prepoznamo, tako dolgo bo to globljo, nevidno in sublimno raz- se spominjal sveta po predlogi za- obstajala tudi naša širša skupnost in sežnost človeka, ki se izraža v vero- loženih in naključno znova najdenih civilizacija. Vsaka skupnost potrebu- vanju, spoznanju in lepoti; v prese- črno-belih fotografij. Torej na način je svojo temeljno pripoved o začet- žnem in skrivnostem. In prav to je pripovedovanja zgodb, v katerih se ku in koncu, o rojstvu in smrti sonca, tisto, kar ločuje kulture, tvori njihove na nek čudežen način prepletajo in torej zgodbo ali mit, ki se prenaša z identitete, torej vse tisto, kar gradi prelivajo bele in temne lise spomi- jezikom skozi atomski vek, kot nevi- smisel, ki je več kot zgolj pomen, na in dejstev, tako da opazovalec v dna plamenica, torej jezik, simbolna torej po čemer se prepoznavami nobenem hipu več ne more zagoto- govorica, ki kaže sled daleč nazaj k sami, kar je naša duša. Vprašajmo se vo trditi, kdaj in kje, je bil posnetek začetku ter hkrati osvetljuje nevidno na tem mestu, se še prepoznamo v narejen, kdo vse je na fotografiji, saj pot naprej; ta jezik, ki greje, ter sveti tem jeziku, je naša govorica še zmo- sta se opazovalčev čas in prostor do v notranje svetove in razsvetljuje ce- žna izraziti presežno in skrivnostno? nerazpoznavnosti spremenila; ostal ste v svet, je namreč vedno že tudi Smo še vedno zgodbotvorni in ali je samo ožarjen trenutek, iz katere- nosilec smisla, vanj so vpisani odgo- smo še v stiku z začetkom, s tradici- ga sije znan in ljub obraz, ki pa je že vori na večna vprašanja, kdo smo in jo, se še kdaj spominjamo? Torej mi, zbledel v notranji predstavi, v ozad- kam gremo. To ni zgolj jezik vsakda- tukaj in zdaj, ali nas še pretrese pre- ju posnetka pa se razprostira skriv- nje komunikacije, sporazumevanja, kmurska pesem in ali nas vznemiri nostna pokrajina, ki je že pravtako v katerem iščemo zgolj pomen, kot prekmurska misel? izginila, kot oblak, ki se je razblinil, tak je zgolj odraz minimalne funk- Živimo v vedno bolj dinamičnem ali kot reka, ki je navidez že odtekla. cionalne pismenosti, torej bi lahko in kompleksnem svetu, v katerem Ustvarjalnost je ena od temeljnih rekli, da je kot tak tudi zamenljiv, nas kot posameznike ne zaznamu- človekovih dimenzij. Sposobnost arbitraren in vedno drugoten. Če jejo več zgolj zgodbe iz sveta pred abstraktnega mišljenja, domišljija in tvorjenje simbolov so lastnosti, s katerimi opredeljujemo sodobne- ga človeka. Ob tem pa je potrebno dodati, da ima človek, kot misleče bitje, ki je sposobno načrtovanja in ustvarjanja, še neko povsem speci- fično zmožnost, po kateri se na nek bistven način ločuje od drugih živih bitij, to pa je zmožnost dolgoroč- nega pomnjenja, učenja, prenaša- nja znanja in izkušenj iz roda v rod, skratka, človek je tudi in predvsem bitje spomina in spominjanja. Šele takrat, ko se je človek zavedel, da je sposoben naučeno znanje, izkušnje in doživetja ohranjati, preoblikovati in predajati bodočim rodovom, torej takrat, ko se je človek naučil sesta- vljati zgodbe in pripovedovati o mi- nulem in tudi sanjati o prihodnjem, se je tudi zares učlovečil. Kajti prav moč upodabljanja, pripovedovanja, petja in plesa, skratka vživetje v kul- Zahvala za pomoč! turo, je tisto, kar nas ločuje in tudi po svoje povezuje z naravo okrog V imenu mojih otrok Lucijo in Lukom iz Murske Sobote, se iskreno nas in z vesoljem v nas. zahvaljujem EHO-Podpornici za vso cenjeno pomoč, ki smo jo prejeli, Zatorej lahko rečemo, da smo da smo lahko lažje premagovali vsakdanje težave in da sta otroka ljudje bitja zgodb. Jezik je tisto, kar lahko nemoteno šolala. nas bistveno opredeljuje. Šele z Iskrena hvala in vse dobro, Štefan Cör zgodbami se lahko približamo svo- 14 evangeličanski list domačim pragom, ampak vse bolj, nam, pa so tukaj vedno tudi živeli in moderen. Torej vse tisto, kar so bili in usodno, tudi dogodki onkraj do- še živijo in ustvarjajo številni izjemni doslej tukajšnji razvojni deficiti in movine in njene arbitrarne geogra- ljudje. V tej geografsko zamajeni, a hendikepi, bi lahko zdaj postale fije, še radikalneje, prodrli smo tudi duhovno prepišni krajini, ki je bila končno naše komparativne predno- v subatomski svet, in hkrati se nam vedno večetnična, večverska, večje- sti, če se izrazimo nekoliko vulgarno. odpirajo daljave onstran naše gala- zična in posledično resnično več- Kultura, umetnost, znanost, dedi- ksije; s pomočjo sodobne znanosti kulturna, so bili ustvarjeni številni in ščina in tradicija, varovanje narave, in tudi na krilih umetnosti je človeku neprecenljivi znanstveni, duhovni in so naše edino naravno bogastvo, s dano videti in uvideti vedno več ne- umetniški kulturni spomeniki; v pre- katerim bomo edino lahko stali in vidnega, skritega sveta in ga s po- tekli in tudi v polpretekli zgodovini obstali. Vstopiti v kulturo, bodisi kot močjo protokolov, algoritmov ter je- seveda predvsem duhovni in ume- turist ali sodobni popotnik, ne po- zika, predvsem s pomočjo metafor, tniški, kar seveda spet po svoje priča meni samo videti urejeno krajino, spreminjati v vidno, čutno, umljivo o izjemnosti tega prostora in tudi o sesti za dišeč krožnik in se okopati v in nenazadnje v lepoto. njegovi razvojni izjemi, ki je odraz topli vodi, marveč veliko več, v prvi Ozrimo se za hip z na široko predvsem ekonomske in socialne vrsti je to možnost soočiti se s vse- odprtimi očmi okrog sebe ali pa zapostavljenosti. Pa vendar lahko binsko bogatimi in pomensko več- obrnimo oko vase. Brez lažne skro- danes že svobodno rečemo, da je v plastnimi in recepcijsko zahtevnimi mnosti in intelektualne ozkosti lah- tem nekoč od boga in velike politike znaki in simboli, ki jih lahko ustvar- ko ponosno pravimo, da živimo v pozabljenem svetu, nastalo tisto, kar jajo zgolj izpovedno močna ume- notranje bogati pokrajini. Svet med nas je duhovno in kulturno ohranja- tnost, zgodovina in znanost, skrat- Rabo in Muro je bil od nekdaj po- lo do danes, in to sta jezik in ume- ka kultura v tistem svojem polnem krajina intelektualnih in umetniških tnost! Za hip zaprite oči. Spomnite smislu. Pomurje je bogato z obojim, presežkov, ki nam jih mnogi lahko se in naštejte vsaj deset izjemnih tako z ljudsko kulturo kot tudi z vr- morebiti celo zavidajo. Kljub šte- piscev, prevajalcev, pisateljev in sli- hunsko umetnostjo in vse bolj tudi vilnim zaskrbljujočim ekonomskim karjev iz prekmurske ali pomurske z znanostjo. Pokažimo in bodimo kazalnikom, bonitetnim ocenam, zgodovine, brez katerih si ne more- ponosni na vse, na reko, poezijo in izobrazbeni strukturi in indeksom te zamisliti svoje duhovne krajine! S gravitacijske valove. rasti, ki nam vsi po vrsti niso v prid kančkom zgodovinske ironije in vre- Dušan Šarotar niti v ponos, in resnici na ljubo, so dnostne distance bi lahko rekli, da je takšni bili skorajda od vedno, torej bil obmurski svet že od nekdaj post- kljub vsem tem pozitivističnim oce- moderen, še preden je postal zares

ZAHVALA ZAHVALA

9. decembra je prenehalo biti srce naše drage mame, tašče, ba- V letu Gospodovem 7. novembra 2018 se je ustavo srce drage bice in prababice tete in sorodnice, ter dolgoletne članice pevskega zbora ECO Kri- ževci Flisar Helene, roj. Fartelj iz Gorice 65 Marije Kutoš (1.12.1934 - 9.12.2018) rojene 28. aprila 1925 iz Križevec 157 Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zadnjih nekaj let stanovalka doma Zato pa pot nas vodi tja, starejših občanov v Rakičanu kjer rože ti cvetijo in sveče v spomin gorijo.

Življenje je biser, ki se začne z jokom in konča z jokom. Čeprav Utrujena od življenjskih naporov in bolezni, je zaspala k večnemu tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod iščemo počitku. Za njo je ostalo mnogo stopinj in truda njenih skrbnih sledi, in gledamo v davne dni veselja in žalosti. Kadar bom van- rok. Ostaja velika praznina, ostajajo pa tudi hvaležni spomini, ki drala zadnjič v življenju, ko bom zatisnila trudne oči, takrat prija- bodo v naših srcih živeli večno. Hvala gospe duhovnici Katji Aj- telji in bratje, zadnjič zapojte, pesem domača naj zadoni. Če silni dnik za pogrebni obred, govornici Tanji Horvat za besede slo- glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpela, vesa, pogrebništvu Vučkič Banfi in vsem, ki ste nam v teh težkih sama zase vem, nikdar nihče ne bi verjel. S poslednjo pesmijo se trenutkih stali ob strani, izrekli ustno in pisno sožalje, darovali je končalo življenje naše drage. Z žalostjo ob slovesu, pa vendar cvetje in sveče ter prostovoljne prispevke v dobrodelne namene s hvaležno srce. in se v velikem številu poslovili od nje. V spominu ožaloščenega srca, jo bodo naprej nosili vsi njeni ža- Žalujoči: hčerka Milena z možem Karčijem, vnukinja Alenka, vnuk lujoči. Andrej z ženo Nino ter pravnukinja Tosha. »V miru bom hkrati legel in spal, saj ti sam, GOSPOD, me »Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil.« pustiš varno prebivati.« (Ps 4,9) (2 Tim. 4,7) januar 2019 15

V SPOMIN ZAHVALA

25. novembra 2018 je minilo že eno leto, odkar je nenadoma V letu Gospodovem 29. oktobra 1018 se je prenehalo biti mlado srce naše ljubeče, požrtvovalne in marljive ustavo srce dragega očeta in sina ter soro- soproge, mame, babice, tašče, hčerke, sestre, nečakinje, snahe, dnika in prijatelja. svakinje, tete, krstne hčerke, sestrične in sorodnice

Zlatka Horvat Tatjane Melin, roj. Pelcar rojenega 23. oktobra 1978 iz Radovec 50. iz Berkovec 10 (31.7.1965 – 25.11.2017)

»Življenje naj ne bo roman, ki so nam Za dobroto tvojih rok, ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala ga dali, marveč roman, ki smo ga sami in večno lep spomin na te. Daritev je končana! S spomini obdana, naredili.« (Novalis) nam ostala so skupna leta. Čas jih ne rani, ostali so z nami kot mi- sel hvaležna na te. Ko ti življenje bilo je velikokrat čaša trpljenja, je Naši spomini so napolnjeni z lepoto skupnega bivanja in ustvar- smrt žalostna odrešitev je tožba le mir in pokoj, to mi dragi želite, janja na našem domu v Radovcih. Nastalo praznino nam napol- v prijetnem spominu me nosite in zame prižgite kdaj svečko v njujejo spomini na prijetna, čeprav mnogo prekratka, skupna leta spomin. Tiho je od nas odšel dragi oče in sin. Ostala so samo in globoka zahvala za vse tisto, kar je draga s svojo ljubeznijo in mnoga vprašanja brez odgovorov. Nebeški Oče, naj bo tolažnik. požrtvovalnostjo storila v teh letih za nas, njene najdražje, ka- Naj on bo pomočnik v dolgih nočeh. kor tudi za številne širše kroge njene medčloveške povezanosti. V spominu ožaloščenega srca, ga bodo naprej nosili sin Martin Hvala vsem, ki spomin na drago ohranjate skupaj z nami. Hvala ter mama Majda z Emilom, ter vsi ostali najdražji. za vsako molitev, misel, prižgano svečo in položeno cvetlico, njej v spomin. Draga babica, počivaj v miru, tvoje vnukinje in vnuk te »GOSPOD je moja luč in moja rešitev, koga bi se moral bati?« še posebej pogrešamo! (Ps 27,1) Spominjajo se je: vsi njeni najdražji in vsi, ki so jo imeli radi »In ko se bo razodel véliki pastir, boste dobili nevenljivi ve- nec slave.« (1 Pt 5, 4) ZAHVALA

V letu Gospodovem 20. novembra 2018 se »Nikoli zares nisi odšla, v naših srcih še živiš. je ustavo srce drage mame, tašče, babice, Vsak naš korak spremljaš v tišini, večni nate so spomini." ter sorodnice

V SPOMIN Olge Hari rojene Malačič, 8. novembra 1930 Dne 3. januarja je minilo 5 let, odkar smo iz Križevec 141 se poslovili od drage mame, stare mame, tašče in sorodnice In sonce vzhaja in zahaja in hiti k mestu svojemu, od koder izha- Sijarto Marije ja. Tiho zapel je sosednji zvon, tebi v slovo. Poln bolečin, ostaja iz Puconec. spomin, ostaja praznina, molk in tišina. Iz silne sle tostranstva, (2.9.1927 - 3.1.2014) brez sanj, ki strah rode, odšla si mirno. Zdaj samo zahvalimo božanstvo, ki nad nami prebiva, da čas se vsem izteka, da smrt Po pretečenih letih od slovesa naša hvaležnost raste, hvaležnost skonča človeka, kdaj se ne ve, a tudi najbolj trudna reka izlije se za vse, kar smo skupaj doživeli, kar nam je podarila in kar nas je nekje. Tako se je nenadoma končalo življenje naše drage. A naše povezovalo v našem skupnem življenju in pri delu. Hvaležni smo zaupanje mora biti v Njega. Z žalostjo ob slovesu, pa vendar s Stvarniku za njeno življenje, požrtvovalnost in skrbnost. Iskrena hvaležnim srcem, da je draga smela bivati tukaj med nami, se za- hvala tudi vsem tistim, ki postojite ob njenem grobu, prižigate hvaljujemo vsem ki ste jo obiskovali in bili v teh težkih trenutkih sveče in jo nosite v plemenitem spominu. v pomoč. Spominjajo se je: hčerka Slavica z možem Štefanom in vnukinji V spominu ožaloščenega srca, jo bodo naprej nosili vsi njeni ža- Petra in Tina s svojima družinama lujoči. »Tako je tudi z vstajenjem mrtvih. Seje se v minljivosti, vstaja »Vemo namreč, da je tisti, ki je obudil Gospoda Jezusa, tudi v neminljivosti.« (1. Korinčanom 15,42) nas obudil z Jezusom.« (2. Kor4,14)

TV - Radio Nedelja, 27. januar • 8.00 Murski Val, Oddaja Misel in čas Duhovnik Leon Novak Nedelja, 17. januar • 10. 00 TV Slovenija, Prenos božičnega bogoslužja iz iz Evangeličanske cerkve iz Murske Sobote

Verske oddaje Verske Duhovnik Leon Novak 16 evangeličanski list

Darila

V SKLAD EHO-PODPORNICA: - Družina Kološa, Stanjevci 102 - 20€ - Družina Sever Jožeta, Pečarovci 122 − - Druž. Kozic-Kerčmar, Polana 32 - 30€ 30€ Julijana Kučan, M. Toplice – iz hvaležnosti - Družina Zelko, Polana 31 - 30€ - Družina Podlesek Franca, Pečarovci − za nudeno pomoč – 40€ - Družina Huber-Melin, Radovci - 50€ 30€ Mirko Podlesek z družino, Zabuk – v - Alojz Kočar, Cankova - 30€ - Druž. Hodošček Emila, Zenkovci − 30€ spomin na Zlatico Podlesek iz M. Sobote - Družina Hajdinjak, Pečarovci - 20€ - Rituper Štefan, 5 − 30€ – 20€ - Olga in Marjan Lang, Kruplivnik - 20€ - Družina Roudi, M. Sobota − 20€ Helena Vinkovič z družino, M. Sobota – v - Ernest Vrečič z druž., Zenkovci - 20€ - Družina Kardoš-Domjan, Šalamenci − spomin na Zlatico Podlesek iz M. Sobote - Ernest Hüll, Grad - 10€ 20€ – 20€ - Doris Smodiš z druž., Šalamenci - 30€ - Dejan, Doris, Suzana Grlec, Gorica − 20€ Družina Podlesek-Horvat, Moščanci – v - Družina Bohar, Moščanci - 30€ - Kuhar Štefan in Micka, Gorica − 20€ spomin na Zlatico Podlesek iz M. Sobote - Stanko Kerec, Kruplivnik - 30€ - Družina Novak Ludvika, Bodonci − 30€ – 40€ - Družina Krenos, Šalamenci - 30€ - Družina Ropoša, Nuskova - 30€ - Družina Obal, Šalamenci − 20€ Šarika Kulič z družino, Šalamenci – v - Družina Kovač, - 20€ - Družina Šantavec, Šalamenci − 20€ spomin na Zlatico Podlesek iz M. Sobote - Marjana Hofman, Kruplivnik - 20€ - Družina Knaus, Šalamenci − 20€ – 20€ - Družina Zorger, Grad - 20€ - Družina Kerec, M. Sobota − 20€ Sonja Ajdnik z družino, 304 – v - Stanko Hodošček z družino, Zenkovci - - Šumak Jože in Marta, Vaneča − 20€ spomin na Anito Rituper iz Markišavec – 30€ - Družina Vučak, Strukovci − 30€ 30€ - Vladimir Hodošček z družino, Zenkovci Anica Horvat, Hotiza – iz hvaležnosti za Ob pogrebu Draga Smodiša iz Kruplivnika - 30€ nudeno pomoč – 100€ 88a so namesto cvetja in sveč na grob - Emil Šeruga, Radovci - 20€ - Štefan in Dragica Baša, Radovci - 30€ Šarolta Vučkič z druž., Rankovci – namesto pokojnega darovali: cvetja na grob Olge Hari iz Križevec – 50€ - Stanko in Marija Smodiš, Radovci - 50€ - Družina Turkl, Puževci - 20€ Štefan Cipot, Nemčavci 36 – darilo – 100€ - Štefan Smodiš z druž., Šalamenci - 50€ - Bela Sever z druž., Pečarovci - 30€ - Družina Vratarič, Kruplivnik - 20€ - Irena Šantavec z druž., Pečarovci - 20€ Aladar Čahuk z druž., M. Sobota – namesto - žena Olga, Kruplivnik - 50€ - Jože Sever z druž., Pečarovci 122 - 30€ cvetja na grob Dragice Vrečič iz Strukovec - hčerka Melita z družino - 50€ Jernej Horvat, Ljubljana – darilo – 50€ 52 – 40€ - hčerka Darja z družinio - 50€ Evica Peršak, Negova 23 – iz hvaležnosti za Marjan Makovec, Beltinci – darilo – 15€ - Alojz Kisilak z družino, Radovci - 30€ nudeno pomoč – 100€ Sošolke in sošolci Ekonomske šole M. - Milan Dervarič, M. Sobota - 20€ Marija Huber, Črenšovci – iz hvaležnosti za Sobota – namesto cvetja na grob Olge - Družina Zadravec, Radovci - 40€ Švec iz M. Sobote – 75€ - Franc Železen, Radovci - 30€ nudeno pomoč – 150€ - Jože Bernjak, Radovci - 20€ Marija Prelec, M. Sobota – iz hvaležnosti za Ob pogrebu Rozalije Kranjec iz Krplivnika - Bela Gaber, Radovci - 20€ nudeno pomoč – 40€ 12 so namesto cvetja in sveč na grob - Marjan Gumilar z druž., Radovci - 20€ Elizabeta Scheck, Hodoš 14 – iz hvaležnosti pokojne darovali: - Franc Dervarič z druž., Radovci - 30€ za nudeno pomoč – 20€ - mož Jožef, Krplivnik 12 – 50€ - Tatjana Temlin z druž., Puževci - 20€ - družina Abraham, Hodoš 88 – 30€ Druž. Bedekovič, Črenšovci – iz hvaležnosti - Štefan Madjar z druž., Radovci - 20€ - Papp Marija z Ludvikom, M. Sobota – za nudeno pomoč – 300€ - Druž. Kavar, Radovci - 20€ 30€ - Alojz Ferko z druž., Kruplivnik - 30€ Branko in Sabina Kolmanič z druž., M. - Boris Abraham z druž., Hodoš 50 – 20€ - Dušan Škodnik z druž., Radovci - 20€ Sobota – iz hvaležnosti za nudeno pomoč - Piroška Fartelj Abraham, Černelavci – - Marjan Ficko z druž., Radovci - 20€ – 50€ 20€ - Družina Maček, Bodonci - 20€ Helena Fartelj z druž., Sebeborci 15 – Družina Krančič, Veščica 28 – namesto - Tomas Vidonja z druž., Radovci - 20€ namesto cvetja na grob Olge Franko iz cvetja na grob Šavel Geze iz M. Toplic – - Druž. Železen-Časar, Kruplivnik - 30€ Puconec – 20€ 25€ - Druž. Čurman, G. Slaveči - 30€ Nada Puvar z družino, – v spomin Družina Šeruga-Pozvek, M. Sobota – iz - Alojz Sukič, Radovci - 20€ na starša Škrilec Jolanko in Franca – 20€ hvaležnosti za nudeno pomoč – 100€ - Družina Fartelj, Šalamenci - 20€ - Viktor Smodiš z druž., Strukovci - 20€ Gizela Fujs z druž., Šalamenci 49 – v spomin Breda Kalamar z družino, Grad 186b – iz - Štefan Rituper z druž., Andrejci - 30€ na Marijo Kodila iz Pečarovec – 20€ hvaležnosti za nudeno pomoč – 100€ - Družina Šiplič, Puževci - 20€ Ob pogrebu Helene Flisar iz Gorice 65 so Elizabeta Doma, M. Sobota – namesto - Družina Bertalanič, Radovci - 20€ namesto cvetja in sveč na grob pokojne cvetja na grob Zlatice Podlesek iz M. - Milan Farič z druž., Radovci - 20€ darovali: Sobote – 30€ - Evgen Car z druž., Radovci - 30€ - hčerka Milena Poredoš z družino iz Gizela Kerčmar, G. Petrovci 39 – iz - Štefan Car z druž., Radovci - 30€ Gorice − 100€ hvaležnosti za nudeno pomoč – 20€ - Družina Sever, - 30€ - Ana in Feri Šiftar, Gorica − 30€ Lovenjak Ervin iz Bodonec, na spomin - Družina Balaž-Kočar, Zenkovci - 30€ - Jelka in Štefan Lončar, Gorica − 30€ Horvat Helene od Grada − 20€ - Družina Štefana, Milana in Marjana - Družina Sever, Šalamenci − 30€ Dervarič, Šalamenci - 80€ - Belita in Dušan Kusterle, Kranj − 30€ Ribaš Helena z družino iz Skakovec, iz - Alojz Rac z druž., Radovci 17 - 20€ - Druž. Koroša Gustija, M. Toplice − 20€ hvaležnosti za nudeno pomoč − 50€ - Druž. Kosednar, Kruplivnik - 20€ - Družina Kerec, Zenkovci − 20€ - Ludvik Car z druž., Poznanovci - 20€ - Družina Gjörek, Beltinci − 20€ DARILA V SKLAD EL: - Družina Zelko, Pečarovci - 20€ - Ernest in Marija Lang, Trdkova − 20€ - Družina Baša, Radovci - 30€ - Druž. Horvat Tibora, Sebeborci − 30€ Emil Erniša, M. Toplice – namesto cvetja na - Družina Smodiš, Andrejci - 30€ - Horvat Gizela, Borut, M. Sobota − 30€ grob Čahuk Aleksandra iz Ivanjševec – 30€ - Družina Vidonja, Kruplivnik - 30€ - Družina Sever Jožeta, Pečarovci 91 B − Frida Paulovič z družino, Kuzma – darilo – - Družina Kozic, Stanjevci 103 - 20€ 30€ 100€