Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1000 SIT ISSN 1318-0576 Leto XI 80 12. 10. 2001

MINISTRSTVA mov, ki jih sprejme minister, pristojen za kmetijstvo in pre- hrano (v nadaljnjem besedilu: minister).«. 4164. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o programu spremljanja kakovosti kmetijskih 2. člen pridelkov oziroma živil za proračunsko leto Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v 2001 Uradnem listu Republike Slovenije.

Na podlagi 67. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list Št. 324-01-32/01 RS, št. 54/00) izdaja minister pristojen za kmetijstvo, go- Ljubljana, dne 4. oktobra 2001. zdarstvo in prehrano mag. Franc But l. r. Minister O D R E D B O za kmetijstvo, gozdarstvo o spremembi in dopolnitvi odredbe o programu in prehrano spremljanja kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil za proračunsko leto 2001

1. člen V odredbi o programu spremljanja kakovosti kmetijskih 4165. Pravilnik o nošenju, hrambi in vzdrževanju orožja, o vrstah in nošenju uniforme paznikov pridelkov oziroma živil za proračunsko leto 2001 (Uradni list ter o uporabi, označitvi in opremi vozil RS, št. 56/01 in 58/01) se 6. člen spremeni tako, da se glasi: Na podlagi tretjega odstavka 234. člena zakona o izvr- »Za spremljanje kakovosti kmetijskih pridelkov in živil v ševanju kazenskih sankcij (Uradni list št. 22/00) izdaja min- vseh fazah pridelave, predelave in prometa so predvidena ister za pravosodje sredstva v višini 20,000.000 SIT. Sredstva v višini 8,000.000 SIT so namenjena plačilu preiskav, s katerimi se bo spremljala kakovost in varnost P R A V I L N I K kmetijskih pridelkov in živil. Upravičenci za pridobitev teh o nošenju, hrambi in vzdrževanju orožja, o vrstah sredstev so laboratoriji zavodov iz pravilnika, ki ureja tehnič- in nošenju uniforme paznikov ter o uporabi, ne in organizacijske pogoje, ki jih morajo izpolnjevati pre- označitvi in opremi vozil skusni laboratoriji za ugotavljanje skladnosti kmetijskih pri- delkov oziroma živil. Sredstva v višini 8,000.000 SIT so namenjena plačilu I. SPLOŠNE DOLOČBE raziskav javnega mnenja potrošnikov o varnosti in kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil. Upravičenci za pridobitev teh sredstev so pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z 1. člen raziskavami javnega mnenja potrošnikov. Ta pravilnik ureja: Sredstva v višini 4,000.000 SIT so namenjena za pri- – nošenje, hrambo in vzdrževanje strelnega orožja (v pravo predpisov, ki bodo urejali geografsko poimenovanje nadaljevanju: orožje) v Upravi RS za izvrševanje kazenskih nekaterih tradicionalnih žganih pijač kot so brkinski slivo- sankcij (v nadaljevanju: uprava), vec, dolenjski sadjevec, kraški brinjevec in gorenjski tepko- – vrsto, izgled in način nošenja uniforme, vec. Upravičenci za pridobitev teh sredstev so znanstveno – uporabo, označitev in opremo vozil uprave. raziskovalne organizacije, ki se ukvarjajo z raziskavami alko- holnih pijač. Postopek izbire upravičenca za spremljanje kakovosti II. NOŠENJE, HRAMBA IN VZDRŽEVANJE OROŽJA kmetijskih pridelkov in živil v vseh fazah pridelave, predelave in prometa ter priprave podlag za geografska poimenovanja, 2. člen se izvede na podlagi zbranih ponudb v skladu z postopkom Pazniki pri izvrševanju uradnih nalog lahko nosijo za javna naročila male vrednosti na podlagi letnih progra- naslednje vrste orožja. Stran 8146 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

– samokrese kalibrov: 6.35 mm, 7.65 mm, 9 mm pa- Paznik sme nositi orožje samo za opravljanje uradne rabelum, 40 S&W in 12/40 mm, naloge. Po opravljeni nalogi ga mora takoj vrniti na določeno – potezno puško kalibra 12/70 mm, mesto. – avtomatsko puško kalibra 7.62 mm in 9 mm. 11. člen Vrsta in kaliber orožja se lahko spreminjata glede na spremembe standardov orožja v Policiji in Slovenski vojski. Vnos orožja in streliva v dele zavoda, kjer se gibljejo zaprte osebe, ni dovoljen. 3. člen Vnos strelnega orožja v dele zavoda, kjer se gibljejo zaprte osebe, lahko odredi upravnik zavoda ali vodja dis- Orožje mora biti shranjeno v posebnih varnostnih oma- lociranega oddelka (v nadaljevanju: upravnik), če drugače ni rah v varovanih prostorih. možno odpraviti neposredne ogroženosti življenja. Nadzor nad hrambo orožja mora biti stalen. Če ni stal- V nujnih primerih, če pred tem ni možno pridobiti nega neposrednega osebnega nadzora, mora biti nadzor odredbe upravnika, lahko to odredi vodja izmene zavoda. urejen s tehničnimi napravami. Obiskovalci zavoda morajo orožje oddati v začasno Poveljnik paznikov (v nadaljevanju: poveljnik) določi hrambo. mesto in način hrambe orožja v osebni zadolžitvi in orožja v zadolžitvi zavoda za prestajanje kazni zapora (v nadaljevanju: 12. člen zavod). Med opravljanjem uradne naloge mora biti v samokre- 4. člen su napolnjen nabojnik. Paznik mora imeti s seboj še na- polnjen rezervni nabojnik. Orožje, ki je pripravljeno za takojšnjo uporabo, se hrani V okoliščinah, ki ne pomenijo neposredne nevarnosti, skupaj z enim bojnim kompletom streliva. ni dovoljeno imeti naboja v cevi. Orožje v osebni zadolžitvi se hrani v ločenih železnih omarah, ki so izdelane tako, da lahko paznik sam vzame ali 13. člen shrani orožje, ki ga ima v osebni zadolžitvi, poveljnik pa ima Poveljnik skrbi, da so pazniki usposobljeni v rokovanju možnost stalne kontrole nad hrambo tega orožja. z vsem orožjem tako, da najmanj dvakrat letno organizira redno usposabljanje in preizkuse v rokovanju z orožjem. 5. člen Poveljnik najmanj enkrat letno organizira usposabljanje Orožje, ki ni pripravljeno za takojšnjo uporabo, mora v rokovanju z orožjem za delavce, ki so razporejeni na biti konzervirano in shranjeno ločeno od ostalega orožja. delovno dolžnost v zavodu. Konzerviranje orožja lahko opravi le pooblaščeni de- lavec puškarske stroke. 14. člen Konzervirano orožje se sme dekonzervirati in dati v Poveljnik skrbi, da se v zavodu vodi evidenca orožja v uporabo le po odredbi poveljnika. obliki evidenčnih kartonov in skupnega popisa ki mora vse- bovati podatke: o znamki in tipu orožja, kalibru, evidenčni 6. člen številki orožja, starosti orožja, številu izstreljenih nabojev za Orožje, ki se pokvari ali ni brezhibno, je potrebno takoj vsako leto posebej, o servisiranju in ocenah nagrizenosti izločiti. cevi ter podatke o osebni zadolžitvi. Uprava vodi centralno evidenco vsega orožja. Eviden- 7. člen ca vsebuje podatke o znamki in tipu orožja, kalibru, evidenč- Orožje, ki je stalno pripravljeno za uporabo, je treba ni številki orožja, o starosti orožja in o zavodu, kjer se orožje čistiti in mazati vsakih 30 dni. nahaja. Če je bilo orožje izpostavljeno neugodnim vremenskim vplivom, ga je treba očistiti in namazati po vsakem nošenju. 15. člen Če je bilo orožje uporabljeno, ga je treba čistiti in Poveljnik mora skrbeti, da se vse orožje, razen konzervi- mazati takoj po streljanju in še tri dni za tem vsak dan. ranega, redno pregleda najmanj vsaka tri leta. Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka, se ob- 8. člen vezno opravi pregled orožja: Za čiščenje in mazanje orožja se sme uporabljati le – v osebni zadolžitvi ob vsaki razdolžitvi orožja pribor in maziva, ki jih priporoča puškarska stroka. – v zavodski zadolžitvi, razen konzerviranega, pred predajo dolžnosti poveljnika. 9. člen Pregled orožja iz tega člena opravi pooblaščeni de- Za vzdrževanje, hrambo, varovanje in nadzor nad lavec puškarske stroke, ki ga določi direktor uprave (v nad- orožjem je odgovoren poveljnik. aljevanju: direktor). Poveljnik določi mesto, urnik in red dela pri čiščenju orožja. 16. člen Za vzdrževanje in nadzor nad orožjem, ki je v zadolžitvi Nadzor nad varovanjem, vzdrževanjem in izvajanjem zavoda, lahko poveljnik pooblasti enega izmed paznikov. preventivnih pregledov orožja ter usposabljanjem v rokovan- Poveljnik skrbi, da se o čiščenju orožja v zadolžitvi ju z orožjem izvaja uprava. zavoda vodi posebna evidenca.

10. člen III. VRSTA, IZGLED IN NAČIN NOŠENJA UNIFORME Pazniki so osebno zadolženi za samokres. PAZNIKOV Orožje morajo čistiti in ga vzdrževati v skladu z navodili proizvajalca in puškarske stroke. 17. člen V času, ko paznik ni v službi, mora biti samokres shran- Uniforma ima poseben kroj oziroma zunanji izgled ter jen v za to določenem prostoru v zavodu. predpisano kvaliteto. Opis uniforme oziroma njenih sestavnih Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8147 delov, kroja, zunanjega izgleda ter kvalitete je priložen pravil- 25. člen niku in je njegov sestavni del. Splošna oblačila za moške so: delovni kombinezon, Uniformo zagotavlja uprava. hlače, športni jopič, srajca z dolgimi rokavi, srajca s kratkimi rokavi, kapa, baretka in dežni plašč. 18. člen Splošna oblačila za ženske so: delovni kombinezon, Nihče ne sme izdelovati ali nositi oblačil, ki bi bila po ženske hlače ali krilo, športni jopič, bluza ali puli z dolgimi barvi, kroju in splošnemu izgledu enaka uniformi po tem rokavi, bluza s kratkimi rokavi, klobuček, baretka in dežni pravilniku. plašč.

19. člen 26. člen Če pazniku med opravljanjem uradnih nalog kdo Moška obutev je: letni čevlji, prehodni čevlji, zimski poškoduje uniformo ali če pride brez njegove krivde do čevlji, terenski čevlji. poškodbe uniforme in ni več primerna za nošenje, mu pripa- Ženska obutev je: letni čevlji, prehodni čevlji, zimski da nova uniforma. škornji, terenski čevlji. Predlog za novo uniformo poda poveljnik. 27. člen 20. člen Svečani dodatki za moške so: suknjič, bela srajca z Nadzor nad vzdrževanjem uniforme izvaja poveljnik. dolgimi rokavi, bela srajca s kratkimi rokavi, slavnostni dežni Poveljnik skrbi, da se izrabljeno, poškodovano ali un- plašč, kravata samovezna. ičeno uniformo pravočasno zamenja. Svečana dodatka za ženske sta: suknjič in slavnostni Pri oceni upravičenosti do posameznih delov nove uni- dežni plašč. forme upošteva poveljnik s tem pravilnikom določene mini- malne roke trajanja posameznih delov uniforme, delovno 28. člen mesto in konkretne naloge paznika. Zimski dodatki za moške in ženske so: pulover, bunda, Za paznike z nazivom “poveljnik I“ in “poveljnik II“ ugo- termo podobleka in zimska kapa. tavlja upravičenost zamenjave uniforme upravnik, za paznike z višjimi nazivi pa direktor. 29. člen Zamenjava poškodovanih ali izrabljenih delov uniforme Drugi dodatki k uniformi za moške so: pas, opasač v pred iztekom minimalnega roka trajanja je možna le ob kompletu, zimske rokavice, letne in zimske nogavice, krava- predložitvi poškodovanih ali izrabljenih delov. ta, značka za kapo, za zimsko kapo in za baretko, epoleta, sponka za kravato in označba naziva. 21. člen Drugi dodatki k uniformi za ženske so: pas, opasač v Pazniki hranijo uniformo praviloma v zavodu oziroma na kompletu, zimske rokavice, nogavice ali hlačne nogavice, delovnem mestu in jo smejo nositi samo med opravljanjem pentlja, značka za klobuček, za zimsko kapo in za baretko, službenih nalog. epoleta in označba naziva. Pazniki lahko izjemoma nosijo uniformo tudi na poti v službo in iz nje, če na delovnem mestu ni urejene garderobe 30. člen za preoblačenje in hrambo uniforme. Opremo za vzdrževanje telesne pripravljenosti sestavl- Nošenje uniforme, ki ni v skladu s pravilnikom, je kr- jajo: kimono za judo, trenirka, športne superge, športne šitev delovne discipline. kratke hlače, športna majica.

22. člen 31. člen Ob uniformi ni dovoljeno nositi vidnih osebnih oblačil in V letnem času nosijo pazniki v zavodu: različnih dodatkov. Dovoljena je uporaba osebnega nakita – moški: letne čevlje, nogavice, hlače, pas in opasač, ter dežnika, če to ne ovira izvajanje službenih nalog. srajco s kratkimi rokavi ter po potrebi pulover in dežni plašč; Poveljnik lahko pazniku prepove opravljanje uradnih – ženske: letne čevlje, nogavice, hlače ali krilo, nalog, če nima urejene uniforme. opasač, bluzo s kratkimi rokavi ter po potrebi pulover in dežni plašč. 23. člen Za uniformo so pazniki osebno zadolženi. 32. člen Pazniki morajo uniformo redno vzdrževati. V letnem času nosijo pazniki izven zavoda: Za kemično čiščenje pripada paznikom mesečno na- – moški: letne čevlje, nogavice, hlače, pas in opasač, domestilo za vzdrževanje uniforme. Višino mesečnega na- srajco s kratkimi rokavi, kravato s kravatno sponko, kapo ter domestila, ki znaša polovico povprečne preverjene vrednos- po potrebi športni jopič in dežni plašč; ti čiščenja enega osnovnega kompleta uniforme (suknjič in – ženske: letne čevlje, nogavice, hlače ali krilo, opasač, hlače) in eno dvanajstino vrednosti čiščenja zimske bunde, bluzo s kratkimi rokavi, pentljo, klobuček ter športni jopič in določi direktor za vsako leto posebej. dežni plašč po potrebi. Paznik, ki namenoma ali iz hude malomarnosti uniči, izgubi ali poškoduje uniformo, je odškodninsko odgovoren. 33. člen V prehodno – zimskem času nosijo pazniki v zavodu: 24. člen – moški: prehodne ali zimske čevlje, nogavice, hlače, Uniforma je sestavljena iz posebej krojenega dela ob- pas in opasač, srajco z dolgimi rokavi ter po potrebi pulover, lačil, obutev, pokrivala in označbe določenih barv oziroma termo podobleko, bundo in dežni plašč; barvnih kombinacij ter oblik. – ženske: prehodne ali zimske čevlje ali škornje, Uniformo sestavljajo: splošna oblačila, obutev, svečani nogavice, hlače ali krilo, opasač, bluzo z dolgimi rokavi ali dodatki, zimski dodatki ter drugi dodatki k uniformi. puli ter po potrebi pulover, bundo in dežni plašč. Stran 8148 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

34. člen razporejeni tako, da so večji v spodnjem, manjši pa v zgorn- V prehodno – zimskem času nosijo pazniki izven za- jem delu simbola. V polju nad lipovimi listi in tehtnico je v voda: simetrali postavljen grb Republike Slovenije v velikosti – moški: prehodne ali zimske čevlje, nogavice, hlače, 17 mm. Nad grbom je z velikimi tiskanimi črkami modre športni jopič, pas in opasač, srajco z dolgimi rokavi, kravato barve velikosti 5 mm v loku napis “MINISTRSTVO ZA PRA- s kravatno sponko in kapo ter po potrebi pulover, termo VOSODJE“. V spodnjem delu v modrem polju pod lipovimi podobleko, bundo in dežni plašč; listi pa je napis z velikimi tiskanimi črkami rumene barve – ženske: prehodne ali zimske čevlje ali škornje, velikosti 4,5 mm dveh vrsticah “UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE nogavice, hlače ali krilo, športni jopič, opasač, bluzo z dolgi- KAZENSKIH SANKCIJ“. Cel simbol je obdan z rumenim mi rokavi, pentljo in klobuček ter po potrebi pulover, bundo robom debeline 2 mm. in dežni plašč. 41. člen 35. člen Pazniki nosijo na pokrivalih posebno značko. Poveljnik odredi, kdaj se nosijo zimski dodatki in drugi Značka je v obliki izbočenega ščita, stiliziranega v žarke posamezni deli uniforme, pri čemer upošteva klimatske raz- v štiribarvni tridimenzionalni izvedbi. mere zavoda ter specifične delovne naloge, delovna mesta Na osnovo je položen obris Slovenije. V sredini je ter zahtevo po enotnem izgledu paznikov. vstavljen relief tehtnice. Obris Slovenije obdajajo trije krogi v Poveljnik lahko odredi, da se zaradi visokih temperatur slovenskih državnih barvah v zaporedju od zunaj proti sredi- v poletnem času ne nosi kravate oziroma pentlje. ni: bela, modra, rdeča. Značko v velikosti 5 cm se pritrdi na kapo, značko v 36. člen velikosti 2,5 cm pa na klobuček in baretko ter zimsko kapo. Rokavice, vrsto nogavic in vrsto ženskih nogavic in hlačnih nogavic nosijo pazniki oziroma paznice po osebni 42. člen odločitvi v skladu z vremenskimi pogoji. Za dodelitve novih delov uniforme veljajo naslednji normativi porabe, prve dodelitve ter minimalnimi roki tra- 37. člen janja: Delovni kombinezon nosijo pazniki: – v času začetnega usposabljanja in ob vseh rednih terenskih in praktičnih usposabljanjih ter preverjanjih us- Normativ Normativ Minimalni posobljenosti, porabe prve rok trajanja dodelitve v letih – pri izvajanju zahtevnejših varnostnih nalog in inter- vencij v zavodu in izven njega, SPLOŠNA OBLAČILA – pri opravljanju rednega dela v pogojih, ko se unifor- delovni kombinezon po potrebi 1 5 ma pogosteje umaže. baretka po potrebi 1 5 Poveljnik lahko odredi, da pazniki na določenih delovnih hlače po potrebi 2 1 mestih opravljajo delo v delovnem kombinezonu. ženske hlače ali krilo po potrebi 2 1 Delovni kombinezon se nosi izven zavoda z opasačem, športni jopič po potrebi 2 2 baretko in terenskimi čevlji ter zimsko ali letno srajco, v srajca z dolgimi rokavi 2x letno 6 2 zavodu pa lahko tudi z letnimi ali prehodnimi čevlji. srajca s kratkimi rokavi 2x letno 6 2 Ob delovnem kombinezonu je dovoljena uporaba ženska bluza ali puli z dolgimi dežnega plašča, termo podobleke, bunde in zimske kape. rokavi 2x letno 6 2 ženska bluza s kratkimi rokavi 2 x letno 6 2 38. člen kapa po potrebi 1 3 klobuček po potrebi 1 3 Svečane dodatke k uniformi ob različnih svečanih dežni plašč po potrebi 1 10 priložnostih lahko nosijo: – vsi pazniki, ki imajo naziv najmanj “poveljnik I“: sukn- OBUTEV jič, belo srajco, kravato samovezno, kravatno sponko in moški letni čevlji 1x na 2 leti 1 2 svečani dežni plašč; ženski letni čevlji 1x na 2 leti 1 2 – vsi pazniki belo srajco in kravatno sponko. moški prehodni čevlji 2x na 3 leta 1 2 Ob svečanih dodatkih se ne nosi opasača in terenskih ženski prehodni čevlji 2x na 3 leta 1 2 čevljev. moški zimski čevlji 1x na 5 let 1 5 ženski zimski čevlji ali škornji 1x na 5 let 1 5 39. člen terenski čevlji po potrebi 1 10 Označbe nazivov nosijo pazniki ob levem prsnem žepu, športnega jopiča, zimske bunde in delovnega kom- SVEČANI DODATKI binezona. suknjič po potrebi po potrebi 2 Na ostalih delih uniforme nosijo označbe nazivov na bela srajca z dolgimi rokavi po potrebi po potrebi 2 ramenih na epoletah. bela srajca s kratkimi rokavi po potrebi po potrebi 2 dežni plašč slavnostni po potrebi po potrebi 10 40. člen kravata samovezna po potrebi po potrebi 1 Pazniki nosijo na desnem rokavu uniforme simbol. Simbol je v obliki kroga premera 9 cm. V osnovnem ZIMSKI DODATKI polju svetlo sive barve je postavljen meč, na njem pa tehtni- pulover po potrebi 1 3 ca, oba v modri barvi. Meč in tehtnico obdaja v zgornjem bunda po potrebi 1 5 delu odprt venec 18 lipovih listov zelene barve, ki se stikajo zimska kapa po potrebi po potrebi 5 v spodnjem delu simbola v središču meča. Lipovi listi so termo podobleka po potrebi 1 15 Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8149

Normativ Normativ Minimalni zimskih nogavic, termo podobleko, opasač, malo značko, porabe prve rok trajanja dva para epolet in 2 para označb naziva. Deli uniforme so dodelitve v letih enaki za ženske in moške. DRUGI DELI UNIFORME pas po potrebi 1 3 47. člen opasač komplet po potrebi 1 5 Pazniki prejmejo ob začetku temeljnega usposabljanja rokavice zimske po potrebi 1 10 za usposabljanje v samoobrambi in pridobivanju telesnih nogavice letne 5 parov letno 5 1 sposobnosti ter za vzdrževanje telesne zmogljivosti tudi nogavice zimske 5 parov letno 5 1 naslednja športna oblačila in obutev: kimono s pasom, tre- ženske hlačne nogavice nirko, dve športni majici, športne kratke hlače ter superge. letne 10 parov letno 10 1 kravata-regat po potrebi 2 1 48. člen ženska pentlja po potrebi 2 1 Po uspešno opravljenem preizkusu znanja in us- oznaka za klobuček ali čepico po potrebi 1 10 posobljenosti prejmejo pazniki v roku enega leta še ostale oznaka za kapo po potrebi 1 10 dele uniforme v skladu s tem pravilnikom. epoleta po potrebi 4 2 kravatna sponka po potrebi 1 2 49. člen označba naziva po potrebi 4 Pazniku ne pripadajo novi deli uniforme, če mu je pre- ostalo do upokojitve ali prekinitve delovnega razmerja manj OPREMA ZA VZDRŽEVANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI kot 6 mesecev. kimono za judo – bela po potrebi 1 10 Pazniku, ki je bil z dela odsoten več kot 6 mesecev, se kimono za judo – modra po potrebi 2 doba nošenja uniforme podaljša za toliko časa, kolikor je trenirka komplet 1 trajala odsotnost. superge 1 športne kratke hlače 1 50. člen športna majica 2 Ko pazniku preneha delovno razmerje ali ko izgubi status paznika, mora vrniti naslednje dele uniforme: hlače, športni jopič, suknjič, bundo, delovni kombinezon, terenske 43. člen čevlje, dežni plašč in pulover. Normativ podeljevanja “po potrebi“ pomeni: Izrabljene ali delno uničene dele uniforme iz prejšnjega – če gre za prvo dodelitev, pazniku pripada določen odstavka poveljnik pregleda in odloči o njihovi nadaljnji upo- del uniforme v primeru posebnih delovnih pogojev kot na rabi ali uničenju. primer: stalno izvajanje zunanjega varovanja ali zasedba Pazniku ob upokojitvi lahko na njegovo prošnjo pov- delovnega mesta, kjer se stalno nosijo svečani dodatki; eljnik odobri, da obdrži naslednje dele uniforme: ene hlače – če gre za redno podeljevanje pomeni, da se nova ali krilo ter en športni jopič ali suknjič. Te lahko nosi ob uniforma podeli takrat, ko je ta izrabljena tako, da je bodisi proslavah uprave ali stanovskega združenja. neuporabna bodisi neprimernega izgleda. Na lastno željo ali na željo ožjih sorodnikov je lahko po smrti oblečen in pokopan v uniformi. 44. člen Če paznik ne opravi uspešno preizkusa v skladu z Minimalni rok trajanja pomeni, da mora od prejema zakonom ali če na lastno željo prekine delovno razmerje prej uniforme preteči določen čas, da lahko paznik pridobi pravi- kot v dveh letih po prisegi, mora vrniti tudi opremo za co do nove uniforme. vzdrževanje telesne pripravljenosti. Pred tem rokom se lahko novo uniformo podeli le v Oblačila in obutev mora vrniti očiščeno in urejeno. primerih uničenja pri izvajanju uradnih nalog ali prekomerne izrabe zaradi posebnih delovnih pogojev ali iz drugih razl- 51. člen ogov. Za nakup ženske obutve (letni čevlji, prehodni čevlji in Paznik ni upravičen do nove uniforme kljub temu, da je zimski čevlji ali škornji) in ženskih hlačnih nogavic prejmejo že potekel minimalni rok trajanja, pa je poveljnik ugotovil, da paznice enkrat letno denarno nadomestilo, ki ga določi di- je uniforma še ustrezna. rektor vsako leto posebej na podlagi preverjanja cen na tržišču. 45. člen Pri nakupu delov uniforme iz prvega odstavka tega Paznikom, ki večji del delovnega časa nosijo svečane člena morajo paznice upoštevati osnovne zahteve o zunan- dodatke, pripada sorazmerno enako število svečanih do- jem izgledu posameznih delov, ki jih določa ta pravilnik. datkov z enakimi roki trajanja, kot je to določeno za osnovne dele uniforme, in niso upravičeni do enakovrednih splošnih 52. člen delov uniforme. Pazniki, ki si pridobijo naziv vaditelj samoobrambe in jih Poveljnik lahko predlaga, da pazniku pripada več kos- poveljnik pooblasti za izvajanje rednega usposabljanja sa- ov posameznega dela uniforme, če ta stalno opravlja poseb- moobrambe, prejmejo vsaki dve leti judo kimono v modri no zahtevna dela. Poveljnik utemelji predlog s podatki o barvi, če usposabljanje izvajajo kontinuirano. konkretni porabi posameznih delov uniforme ter podatki, katere dele uniforme, ki bi pazniku pripadali po tem praviln- 53. člen iku, ne predlaga v redno podelitev. Vsi delavci uprave, ki so v skladu z zakonom o vojaški obveznosti razporejeni na delovno dolžnost v Ministrstvo za 46. člen pravosodje, prejmejo naslednje dele uniforme: delovni kom- Pazniki prejmejo ob začetku temeljnega usposabljanja binezon, par terenskih čevljev, baretko z malo značko, sraj- naslednje dele uniforme: delovni kombinezon, baretko, štiri co z dolgimi rokavi, dva para zimskih nogavic ter opasač, srajce z dolgimi rokavi, par terenskih čevljev, pet parov dežni plašč in termo podobleko. Stran 8150 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

Deli uniforme iz prejšnjega odstavka se hranijo v skladiš- POSEBNI DOLOČBI ču zavoda in jih delavci prejmejo samo za čas usposabljanja. 60. člen 54. člen Določbe tega pravilnika smiselno veljajo tudi za paznike, Pazniki pri izvrševanju uradnih nalog lahko nosijo tudi ki varujejo mladoletnike v prevzgojnem domu. naslednjo posebno opremo: intervencijsko čelado, inter- vencijski zaščitni jopič, protistrelno varovani jopič, zaščito 61. člen za roke in noge, rokavice odporne na rezanje, zaščitno Opis kroja in delov uniforme paznikov, risbe simbola in masko proti plinom, maskirno pokrivalo in drugo opremo za značke ter risba označitve vozila iz tega pravilnika so sestav- osebno zaščito ter varno ukrepanje v posebnih pogojih dela ni del tega pravilnika in so objavljeni skupaj z njim. (noč, padavine, mraz...). V skladu z načrtom varovanja zavoda se lahko upora- blja tudi motoristično opremo in opremo za konjenike. V. PREHODNE DOLOČBE Pazniki uporabljajo tudi posebna sredstva za komu- niciranje. 62. člen Posebna oprema se uporablja na določenih delovnih Zamenjava in dopolnitev uniform v skladu s tem praviln- mestih ali pri opravljanju določenih uradnih nalog. ikom se opravi v roku dveh let po uveljavitvi pravilnika. Dotlej se uporabljajo stare uniforme. Zamenjava simbola iz 40. člena tega pravilnika se opravi IV. UPORABA, OZNAČITEV IN OPREMA VOZIL v roku 6 mesecev od uveljavitve pravilnika. Poveljnik mora skrbeti, da so pazniki v prehodnem 55. člen času ob opravljanju uradnih nalog izven zavoda enako ob- Za namen izvajanje uradnih nalog se v upravi uporablja- lečeni. jo vozil naslednjih vrst: Po preteku roka iz prvega in drugega odstavka tega 1. specialna in protistrelno zaščitena vozila za prevoz člena se lahko stare uniforme in simbole uporablja še v zaprtih oseb, zavodih na tistih delovnih mestih, kjer ni rednega stika z 2. specialna vozila za prevoz zaprtih oseb, zunanjimi strankami. 3. varnostno preurejena kombinirana vozila, 4. osebna in terenska vozila ter kombiji in kombinirana 63. člen vozila. Nakup uniform za delavce iz 53. člena tega pravilnika se izvede v roku 3 let po uveljavitvi pravilnika. 56. člen Specialna vozila so tehnično preurejena tako, da so v 64. člen osnovi razdeljena v dva dela: vozniški prostor s prostorom za Vozila iz 55. člena se zagotovi v skladu z navodilom o potnike in prostor za varovane osebe. Vozila morajo biti osnovnih standardih za oskrbo uprave z opremo, ki ga pred- izdelana tako, da onemogočajo pobeg brez zunanje po- piše direktor. moči. Označitev vozil iz 58. in 59. člena pravilnika se izvede v Protistrelno zaščiteno specialno vozilo mora imeti še roku 6 mesecev od uveljavitve pravilnika. protistrelno zaščiten vozniški prostor in prostor za potnike. Stopnjo protistrelne zaščite specialnega vozila določi di- rektor. VI. KONČNA DOLOČBA Vozila iz tega člena morajo imeti vgrajeno posebno 65. člen opremo za varen prevoz zaprtih oseb, opremo za osebno zaščito spremljevalcev ter opremo za brezžično komu- Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- niciranje. nem listu Republike Slovenije.

57. člen Št. 037-4-3/01-3221 Ljubljana, dne 28. septembra 2001. Varnostno preurejena kombinirana vozila so preureje- na tako, da varovanim osebam onemogočijo enostaven mag. Ivan Bizjak l. r. pobeg iz vozila. Minister 58. člen za pravosodje Vozila so bele barve in posebej označena. Na levih in desnih vratih ter na pokrovu motorja je pritrjen simbol iz 40. člena tega pravilnika v velikosti Priloga št. 1 200 mm. Na obeh bočnih straneh vozila ter čelni in zadnji strani Opis uniforme oziroma njenih sestavnih delov, kroja, vozila sta okvirno v simetrali višine vozila nalepljena dva zunanjega izgleda ter kvalitete trakova odsevne folije modre barve širine 2 cm v medsebo- jnem razmaku od 10 do 13 cm, ki se prilagajajo reliefu Oblačila karoserije. Simbol iz drugega odstavka tega člena je nale- 1. Moški suknjič je klasičnega izgleda, špic fazona. pljen v višini obeh trakov odsevne folije. Zapiranje je dvoredno z dvema gumboma, štirimi okrasnimi gumbi, ter podgumbom. Gumbi so zlate barve z emblemom 59. člen tehtnice v velikosti 12, 16 in 22 mm. Na ramenih so epolete Vozila iz 4. točke 56. člena tega pravilnika so lahko za oznake nazivov širine 4 cm in dolžine 13 cm, merjeno od označena samo s simbolom iz 40. člena tega pravilnika. roba ovratnika do rokava, ki se zapenjajo z gumbi. Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8151

Na levem gornjem delu suknjiča je paspuliran žep, prav 11. Ženska bluza z dolgimi rokavi je klasična ženska tako pa so paspulirani žepi spodaj levo in desno. Oba spod- bluza. Za izdelavo se uporablja enaka tkanina kot za moške nja žepa se zapirata s poklopcem. Na hrbtnem delu suknjiča srajce z dolgimi rokavi. je pokrit razporek. 12. Svečana ženska bluza z dolgimi rokavi je klasična Na levem rokavu je našit simbol. ženska bluza. Za izdelavo se uporablja enaka tkanina kot pri Moški suknjič se izdeluje po meri. svečanih moških srajcah z dolgimi rokavi. 2. Ženski suknjič je klasičen, dvoredno zapiranje, enak 13. Ženska bluza s kratkimi rokavi je klasična ženska kot moški suknjič. bluza enakega kroja, izdelave in tkanine kot moška srajca s Izdeluje se po meri. kratkimi rokavi. 3. Športni jopič je športnega izgleda in ohlapnega kro- 14. Svečana ženska bluza s kratkimi rokavi je klasična ja. Sešit je iz dveh prednjih delov in enega zadnjega, sedla ženska bluza z enim žepom na prsnem delu. Na ramenih so za prsi in hrbet, rokavov in ovratnika. Na dolžini ima ob epolete za čine širine 4 cm in dolžine 15 cm. Na levem in straneh všito elastiko. Hrbet jopiča je izdelan tako, da zgorn- desnem rokavu sta našita simbola. jo tretjino hrbta prekriva sedlo. Jopič se zapenja s PVC Za izdelavo se uporablja enaka tkanina kot pri svečanih zadrgo ter na zgornjem in spodnjem robu s po dvema moških srajcah s kratkimi rokavi. stiskačema. Na prednjem delu jopiča so štirje žepi. Zgornja 15. Baretka je klasična baretka brez trakov. Na predn- žepa sta našita in se pokrivata s poklopcema, ki se zapen- jem delu je pritrjena mala značka. jata s po dvema stiskačema. Spodnja žepa sta všita. Rokav 16. Kapa je klasična uniformna kapa. Prednji zgornji se končuje z manšeto, ki se zapenja s stiskačema. Rokav del nad senčnikom je izdelan v dveh ravnih linijah. Izdelana ima na zunanji strani gube. Na levem rokavu je našit simbol. je v treh variantah in sicer: Na ramenih so epolete za oznake nazivov širine 4 cm in a) kapo z modro pletenico nosijo pazniki z nazivom do dolžine 13 cm, merjeno od roba ovratnika do rokava, ki se vodja izmene paznikov II zapenjajo z gumbi. b) kapo s pletenico v zlati barvi nosijo pazniki z nazivom Športni jopič se izdeluje po meri. poveljnik I in pomočnik poveljnika II 4. Hlače so klasičnega kroja z dvema gubama in s c) kapo s pletenico in listi v zlati barvi nosijo pazniki z poševnimi notranjimi žepi. Notranji žep je tudi na zadnji nazivom poveljnik II in višjimi nazivi. desni hlačnici. Hlače se spredaj zapenjajo s PVC zadrgo in gumbom. Hlače imajo na zunanjih šivih po vsej dolžini egal- Pletenica je pritrjena na vsaki stani z zlatima gumboma izir širine 2mm v enaki barvi kot suknjič in material enake velikosti 10 mm. Na robu senčnika je modra obroba. sestave kot blago za hlače. Na pasu imajo dvojne zanke Senčnik je na sredini širok 4,5 cm. Tkanina, ki se uporablja širine 3 cm, ki so namenjene za pas in opasač širine 5,5 za kapo je enake kvalitete in enake barve kot suknjič. cm. Kroj hlač za ženske in moške je enak, razen v položaju 17. Klobuček je klasičen ženski klobuček v enaki tem- zadrge. nomodri barvi kot suknjič, s sivim okrasnim ribs trakom Hlače se izdelujejo po meri. širine 30 mm enake barve kot hlače. Visok je 12 cm, vrh 5. Krilo je gladko, spredaj rahlo zoženo. Krilo se zap- klobučka je polkrožen. Robovi klobučka so široki 4 cm. enja s PVC zadrgo in gumbom. Zadaj je po sredini šiv. 18. Zimska kapa je klasična planinska kapa. Ima s Spodaj je razporek. Na pasu so zanke za opasač širine centelinom podložen, prešit senčnik in zgornji del. Na pred- 5,5 cm. Krilo je podloženo s podlogo v barvi tkanine. Izdelu- njem delu je pritrjena mala značka. Kapa ima podbradnik, je se po meri. izdelan iz osnovne tkanine. Ob straneh ima za zračenje štiri 6. Delovni kombinezon je enodelen in je izdelan v dveh kovinske rinčice. Kapa ima naušnika, ki se na vrhu glave različnih barvah. Del zgornjega dela (spredaj in zadaj) je v zapenjata z dvema kovinskima gumboma. Gumba sta priši- svetlo sivi barvi, vse ostalo pa je v temno sivi barvi. Ima ruski ta. Ob straneh se naušnika pritrdita na kapo z dvema pritis- ovratnik s podaljškom. Spredaj ima štiri žepe s poklopcem nima gumboma. ježek trak. Rokava sta izdelana tako, da se lahko snameta z Kapa je podložena s šermezom, ki daje obliko. Na zadrgo. notranjem obodu je našita bombažna potnica (za vpijanje Nad zgornjim levim žepom (razmak 2 cm) je prišit ode- znoja). beljen kos temno sive osnovne tkanine v kvadrata s stranica- 19. Pulover je izdelan z visokim ovratnikom. Je enake mi dolžine 4 cm, ki je namenjen pritrditvi oznake naziva. Na temnomodre barve kot suknjič. Na ramenskem delu, vrat- levi in desni hlačnici s strani sta po dva žepa s poklopcem nem delu in rokavih je ojačan z bombažno tkanino enake ježek trak, zadaj na desni strani pa je eden žep. barve. Iz bombažne tkanine je na levi strani v višini prsi Na levem rokavu je našit simbol. našitek z žepom v velikosti 16 x 14 cm. Na žepu je poklo- 7. Srajca z dolgimi rokavi je klasična srajca z enim pec, ki se na žep pritrdi z gumbom. Na ramenih so epolete žepom na prsnem delu. Obseg ovratnika je za eno številko širine 4 cm in dolžine 15 cm, ki se zapenjajo z gumbom z večji od ostalega dela srajce. oznako tehtnice. 8. Svečana moška srajca z dolgimi rokavi je klasična Patent na rokavih in spodnjem delu je pleten. Dolžina srajca z enim žepom na prsnem delu. patenta na rokavih je 7 cm, na spodnjem delu puloverja pa 9. Srajca s kratkimi rokavi je klasična srajca. Na ram- 9 cm. Na levem rokavu je 12 cm od ramenskega šiva našit enih so epolete širine 4 cm in dolžine 15 cm. Na prsnem simbol. delu je na desni strani našit žep s poklopcem na gumb. Levi 20. Bunda je klasična zimska bunda, katere kroj je prsni žep je posebej oblikovan za nošenje pozivnika širine prilagojen za uniformo. Izdelana je tako, da je termična 55 mm, dolžine 130 mm in debeline 22 mm. Na levem in podloga snemljiva z zadrgo. Spredaj se zapira z zadrgo, desnem rokavu sta našita simbola. preko katere je letev, ki se zapenja s stiskači. V pasu je Obseg ovratnika je za eno številko večji od ostalega vrvica, ki se regulira s PVC regulatorjem. Na sprednjem delu dela srajce. sta pod pasom dva žepa, pokrita s poklopcem in dva strans- 10. Svečana moška srajca s kratkimi rokavi je klasična ka žepa z letvijo. Na zgornjem desnem delu sta dva vodorav- srajca z enim levim prsnim žepom. Na ramenih so epolete na žepa, na levem pa eden. Vsi zgornji žepi se zapirajo z širine 4 cm in dolžine 15 cm. Na levem in desnem rokavu zadrgo. Bunda ima kapuco, ki se lahko zloži in spravi na sta našita simbola. hrbtno stran ovratnika. Kapuca se zapira z vrvico in PVC Stran 8152 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije stiskači. Na rokavih je našit zapestnik, ki se zapira z dvema 31. Kravatna sponka je klasična v zlato rumeni barvi z stiskačema. Na obeh stranskih šivih je vstavljena 28 cm verižico in očesom, ki se pripne na gumb srajce. Na gornji zadrga za lažji dostop do orožja. Na ramenih so epolete za površini sponke je pritrjen pomanjšan kovinski simbol iz oznake nazivov širine 4 cm in dolžine 13 cm, merjeno od 40. člena pravilnika. roba ovratnika do rokava, ki se zapenjajo z gumbi. Na levem 32. Epoleta je modre barve, dolžine 14 cm in širine rokavu je prišit simbol. 4,5 cm na zadnjem robu, ki se proti prednjemu delu do Termična podloga je narejena iz prešitja s poliestrskim dolžine 4 cm rahlo zoži na obeh straneh. Na dolžini 12 cm je polnilom 120 g/m2, zgornja in spodnja tkanina prešitja je iz epoleta široka 5 cm. Stranici se združita v obliki trikotnika. poliamida 65 - 70g/m2. Na prednjem zoženem delu ima luknjo za gumb v dolžini 21. Termična podobleka je sestavljena iz jopiča in hlač. 2 cm. Na spodnji strani epolete je zanka, namenjena za Jopič se spredaj zapira s PVC zadrgo. Na vratnem izrezu in pritrditev na ramena, široka 4,5 cm. na dolžini rokavov je našito patentno pletivo. Hrbtni del Pazniki z nazivom od paznik do vodja izmene paznikov jopiča je daljši od prednjega dela. Hlače so izdelane tako, II imajo obrobo epolete ali odebeljenega našitka svetlo mo- da sta rob ter prednja odprtina obrobljeni s šarmeznim tra- dre barve, širine 1 mm. kom. Na notranji strani pasu pod robom hlač je našita elasti- Pazniki z nazivom poveljnik I in pomočnik poveljnika II ka. Dodatno pa se zapenja pas še z vrvico, ki je všita v pas. imajo obrobo epolete ali odebeljenega našitka zlato rumene Na koncu hlačnic je našito patentno pletivo. Kroj podobleke barve širine 1 mm. je enak za ženske in za moške. Pazniki z nazivom poveljnik II, paznik - inšpektor in 22. Delovni dežni plašč je izdelan iz vodonepropust- paznik – glavni inšpektor imajo obrobo epolete ali ode- nega in paropropustnega platna teže 240 g/m2 v enaki beljenega našitka zlato rumene barve širine 3 mm. temno modri barvi kot suknjič. Krojen je tako, da sega do Epoleta za moško srajco, žensko bluzo, suknjič in pu- višine kolen. V ovratniku je kapuca, ki se zavezuje z vrvico s lover je iz enake tkanine, kot se uporablja za moški suknjič, PVC regulatorjem. Na levem rokavu je prišit simbol. Na epoleta za dežni plašč je iz enake tkanine, kot se uporablja ramenih so epolete širine 4 cm in dolžine 15 cm. Kroj za slavnostni dežni plašč. dežnega plašča je enak za ženske in za moške. 33. Kimono je klasični judo kimono v beli ali bledo beli 23. Svečani dežni plašč je izdelan iz vodonepropustne barvi ter modri barvi. in paropropustne tkanine v enaki temnomodri barvi kot su- 34. Trenirka je klasična poloprijeta trenirka klasičnega knjič. Kroj je klasičen z dvorednim zapiranjem z gumbi zlate kroja v dveh delih, izdelana v modri barvi. Kroj trenerke je barve z oznako tehtnice. Plašč sega do višine kolen. enak za ženske in za moške. Na ramenih so epolete širine 4 cm in dolžine 15 cm. 35. Športna majica je klasična bombažna majica s Na levem rokavu je prišit simbol. Kroj dežnega plašče je kratkimi rokavi v beli barvi. enak za ženske in za moške. Kroj športne majice je enak za ženske in za moške. 24. Opasač je klasičen usnjen opasač, izdelan iz gove- 36. Športne kratke hlače so klasične telovadne hlače v jega usnja, v črni barvi, debeline 3 mm, širine 5,5 cm. modri barvi. Opasač sestavljajo naslednji deli: širok pas, dve objemki - vodili za pas, ena objemka s karabinom, ena objemka za Obutev gumijevko, torbica za samokres, torbica za rezervni nabo- 37. Moški letni čevelj je klasičen usnjen nizki čevelj jnik, torbica za lisice, torbica za sprej, torbica za ključe in izdelan iz junečjega usnja, odpornega na pregib, debeline verižica za ključe dolžine 60 cm. od 0,7 do 0,9 mm. Zgornji del je perforiran, da omogoča Opasač se zapenja z dvojno zaponko dim. 7,5 x 5 cm, dihanje kože in oddajanje odvečne vlage. Izdelan je v črni ki se pripne na dvojna kavlja in se zapne z dvojnima trnoma. barvi in ima črne vezalke. Podplat je iz usnja, prevlečenega z Velikostna številka se meri od dvojnih kavljev do prve sredin- gumo ali iz umetnih mas in ne sme drseti. ske luknje. Izdeluje se v velikostnih številkah 90, 95, 100, 38. Ženski letni čevlji je izdelan v obliki klasičnega 105, 110, 115, 120, 125, 130. ženskega nizkega čevlja, katerega zgornji del je lahko per- 25. Pas je klasičen usnjen pas, v črni barvi. Osnova je foriran ali odprt. Prsti in peta morajo biti zaprti. Zgornji del naravno usnje debeline 2,5 do 3 mm in širine 30 mm. je izdelan iz junečjega usnja debeline od 0,7 do 0,9 mm, Zapenja se s kovinsko zaponko s preklopom velikosti 50 x odpornega na pregib in črne barve. Usnje je izdelano z 35 mm, na kateri je simbol uprave in se zapenja s kavljem. visokim sijajem. Podplat je iz usnja, prevlečenega z gumo Velikostne številke se merijo od začetka zaponke do ali iz drugih materialov, ki ne drsijo. Peta je lahko visoka do prve luknje. Izdeluje se v velikostnih številkah 80, 85, 90, 3 cm. 95, 100, 105, 110, 115, 120, 125, 130, 135, 140. 39. Moški prehodni čevelj je črne barve, izdelan iz 26. Rokavice so petprstne, izdelane iz rokavičarske naravnega hidrofobiranega junečega usnja debeline od 0,7 nape črne barve, podloga pa je iz volnenega pletiva. do 0,9 mm, odpornega na pregib. Steljka je usnjena. Pod- 27. Nogavice so izdelane v letni in zimski varianti. plat je iz gume ali iz drugih materialov, ki ne drsijo. Vezalke Barva je siva in enaka barvi hlač oziroma krila. Letna varianta so črne. je iz 100% bombaža, zimska iz 80% bombaža in 20% po- 40. Ženski prehodni čevelj je izdelan v obliki salonarja. liamida. Izdelujejo se v velikostnih številkah od 38 do 48. Zgornji del je izdelan iz junečjega usnja debeline od 0,7 do 28. Ženske hlačne nogavice so klasične nogavice v 0,9 mm, odpornega na pregib in črne barve. Usnje je izde- barvi kože. Surovinski sestav je 90% poliamid in 10% lycra. lano z visokim sijajem. Podloga je iz naravnega usnja, debe- 29. Kravata je modre barve. V tkanini je vezen simbol line 0,6 do 0,8 mm. Podplat je iz usnja, prevlečenega z tehtnice z mečem v enaki barvi kot kravata. Izdeluje se v gumo ali iz drugih materialov, ki ne drsijo. Peta je lahko varianti z izdelanim vozlom na elastiko in kot samovezna visoka do 3 cm. kravata. 41. Moški gležnar je srednje visok usnjen čevelj izde- 30. Pentlja je izdelana iz enakega blaga kot kravata. Je lan iz naravnega hidrofobiranega usnja črne barve, debeline klasičen moški metuljček s trakovoma na levi in desni strani od 0,7 do 0,9 mm. Podloga je v celoti sintetično krzno. velikosti 15 x 2,5 cm. Pripenja se z elastiko. Ovratnik je izdelan iz mehke junečje nape, rinčični del je Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8153 podložen z mehko podlogo. Opetnica je iz naravnega usnja barve po mednarodnem sistemu določanja barv za tekstil po za podplate, konita, ki daje oporo nogi. Podplat je iz debele- RAL sistemu je: RAL 276 95 06. jšega usnja ali iz umetnih mas, z rebrasto površino in z nizko f) Tkanina za delovni kombinezon je sestavljena iz 50% obrabo. Vezalke so črne. bombaža in 50% poliestra, masa 245 g/m2. Kombinezon je 42. Ženski zimski škornji so klasični ženski škornji, izdelan v kombinaciji temno in svetlo sive barve, številki barv izdelani iz junečjega usnja v črni barvi. Podplat je iz usnja, po mednarodnem sistemu določanja barv za tekstil po RAL prevlečenega z gumo ali iz drugih materialov, ki ne drsijo. sistemu sta: RAL 260 55 06 in RAL 296 31 04. Peta je visoka do 3 cm. g) Tkanina za termo perilo je iz 100% poliestra - ter- 43. Terenski čevlji so visoki čevlji, izdelani iz govejega movelur 240 do 260 g/m2 ali podobnega blaga v poljubni usnja, ki je odporen na temperaturne razlike, podloga temno modri barvi. omogoča dihanje kože in oddajanje odvečne vlage. Jezik je h) Baretka je narejena iz trdega filca sestava 50% vol- iz mehkega usnja. Ovratnik je iz junečje nape, dvojno oblazin- na, 50% poliester. Je enake svetlo sive barve kot delovni jen z moltopren peno. Steljka je iz mehkega telečjega usnja, kombinezon. ki je antibakteriološka. Podplat je iz termoplastične gume z i) Tkanina za zimsko kapo je sestave 50% bombaža in debelejšo rebrasto površino in nizko obrabo. Terenski čevlji 50% poliestra, masa 245 g/m2. Je enaka tkanina svetlo sive se zavezujejo z vezalko črne barve z enoročnim hitrim zave- barve kot za delovni kombinezon. zovanjem. j) Tkanina za kravate in pentlje je 100% poliester. Je 44. Superge so klasične nizke športne superge za enake temno modre barve kot suknjič. uporabo predvsem v zaprtih prostorih. k) Klobuček je narejen iz klobučevine zajčke dlake. Je KVALITETA IN BARVA OBLAČIL TER OBUTVE enake temno modre barve kot suknjič. Ribs trak je sive a) Tkanina za hlače in krilo je sestave 45% runska volna barve, enake kot hlače ali krilo. in 55% poliester, površinska masa je 380 g na tekoči meter. l) Tkanina za delovni in slavnostni dežni plašč in bun- Tkanina je obdelana proti mečkanju in je vodoodbojna. Je do in epoleto za dežni plašč je vodonepropustna in paro- sive barve, številka barve po mednarodnem sistemu določan- propustna. Za slavnostni dežni plašč in bundo je teže ja barv za tekstil po RAL sistemu je: RAL 256 42 03. Egalizir 180 g/m2, za delovni dežni plašč pa teže 240 g/m2. v hlačah je enake barve kot suknjič. Je temno modre barve, številka barve po mednarodnem b) Tkanina za moški suknjič, športni jopič, ženski sukn- sistemu določanja barv za tekstil po RAL sistemu je: jič in epoleto je sestave 45% runska volna in 55% poliester. RAL 262 18 07. Tkanina je obdelana proti mečkanju in je vodoodbojna. Pov- m) Termična podloga pri bundi je iz prešitja. Zgornja in ršinska masa je 380 gramov na tekoči meter temno modre spodnja tkanina prešitja je iz poliamida v poljubni temno barve, številka barve po mednarodnem sistemu določanja modri barvi, teže 65-70g/m2, poliestrsko polnilo pa je barv za tekstil po RAL sistemu je: RAL 280 18 06. poljubne barve s težo 120g/m2. c) Tkanina za moške srajce s kratkimi in dolgimi rokavi n) Pletivo za pulover je vrste “milano rips“ iz 50% volne je sestave 50% bombaž, 50% poliester, vezave platno, teža in 50% acril (±3%), finoča preje Nm 28/2 (±3%), teža plete- tkanine 167g na kvadratni meter. Je svetlo sive barve, števil- nine 600g/m2, tkanina pa iz 30% česanega bombaža in ka barve po mednarodnem sistemu določanja barv za tekstil 70% poliestra (±10%). Pletivo je temno modre barve Pan- po RAL sistemu je: RAL 234 79 03. tone Tekstyle blue nights 19-4023 TP. Tkanina je enake d) Tkanina za bele moške srajce s kratkimi rokavi in barve kot suknjič. ženske bluze s kratkimi rokavi je sestave 58% viskoza, 42% o) Tkanina za kimono je iz 100% bombaža poljubne poliester, teža tkanine 144g/m2. Je bele barve, številka svetle barve; za vaditelje je kimona modre barve. barve po mednarodnem sistemu določanja barv za tekstil po p) Trenirka je iz mešanice 50% poliester, 50% bombaž, RAL sistemu je: RAL 276 95 06. športne hlače in športna majica pa je iz 100% bombaža, vse e) Tkanina za bele moške srajce z dolgimi rokavi in je modre barve. ženske bluze z dolgimi rokavi je sestave 74% bombaž, 26% q) Obutev, zimske rokavice, pas in opasač so črne mat poliester, teža tkanine 126 g/m2. Je bele barve, številka barve; športne superge so poljubne svetle barve. Stran 8154 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8155

4166. Odredba o spremembah odredbe o določitvi 4167. Pravilnik o podelitvi statusa društva, ki deluje v števila sekretarjev, strokovnih sodelavcev, javnem interesu na področju športa upravno-tehničnih delavcev, referentov v sodnem registru, stečajnih referentov, Na podlagi 3. člena in petega odstavka 38. člena administrativnih delavcev, računovodskih zakona o društvih (Uradni list RS, št. 60/95, 49/98 in delavcev in tehničnih delavcev na okrožnih sodiščih 89/99) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport

Na podlagi 59. člena zakona o sodiščih (Uradni list RS, P R A V I L N I K št. 19/94, 45/95, 38/99, 28/00 in 26/01) izdaja minister o podelitvi statusa društva, ki deluje v javnem za pravosodje interesu na področju športa

O D R E D B O I. SPLOŠNE DOLOČBE o spremembah odredbe o določitvi števila sekretarjev, strokovnih sodelavcev, 1. člen upravno-tehničnih delavcev, referentov v sodnem (vsebina) registru, stečajnih referentov, administrativnih Ta pravilnik določa kriterije in pogoje za pridobitev sta- delavcev, računovodskih delavcev in tehničnih tusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa, delavcev na okrožnih sodiščih postopek za podelitev in odvzem takšnega statusa ter evi- denco teh društev. I 2. člen V odredbi o določitvi števila sekretarjev, strokovnih so- (mednarodno društvo, zveza društev) delavcev, upravno-tehničnih delavcev, referentov v sodnem registru, stečajnih referentov, administrativnih delavcev, ra- Mednarodno društvo lahko pridobi status društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa po kriterijih in čunovodskih delavcev in tehničnih delavcev na okrožnih pogojih ter po postopku, določenem v tem pravilniku, če je v sodiščih (Uradni list RS, št. 83/94, 7/95, 14/97, 61/98, Republiki Sloveniji vpisano v evidenco mednarodnih društev 92/99, 35/00 in 79/00) se v točki I: ali zvez mednarodnih društev. – pod zaporedno številko 1 (Okrožno sodišče v Celju) Ta pravilnik se uporablja tudi za zveze društev, ki so druga alinea spremeni tako, da se glasi: organizirane in registrirane v skladu z zakonom o društvih “7 strokovnih sodelavcev,”, (Uradni list RS, št. 60/95, 49/98 in 89/99). šesta alinea spremeni, tako da se glasi: »46 administrativnih delavcev,«, 3. člen osma alinea spremeni tako, da se glasi: (postopek priznanja) “4 tehnične delavce.”; O podelitvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu – pod zaporedno številko 5 (Okrožno sodišče v Ljublja- na področju športa, odloča minister, pristojen za šport (v ni) druga alinea spremeni tako, da se glasi: nadaljnjem besedilu: minister). “48 strokovnih sodelavcev,”, Status društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa podeli minister z odločbo, v skladu s predpisi, ki tretja alinea spremeni tako, da se glasi: urejajo splošni upravni postopek. “10 upravno-tehničnih delavcev,”, šesta alinea spremeni tako, da se glasi: 4. člen “145 administrativnih delavcev,”, osma alinea spremeni tako, da se glasi: (pristojnost več ministrstev) “40 tehničnih delavcev.”; Če vloži predlog za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa, društvo, ki poleg – pod zaporedno številko 6 (Okrožno sodišče v Mari- dejavnosti iz prve oziroma druge točke 6. člena tega pravil- boru) sedma alinea spremeni tako, da se glasi: nika opravlja še drugo dejavnost, ki je v pristojnosti drugega “11 računovodskih delavcev in”; ministrstva oziroma ministrstev, minister za ta del dejavnosti društva pred izdajo odločbe, pridobi soglasje pristojnega – pod zaporedno številko 7 (Okrožno sodišče v Murski ministra oziroma ministrov. Soboti) druga alinea spremeni tako, da se glasi: Minister izda v skladu s tem pravilnikom, na predlog drugega ministrstva, predhodno soglasje za pridobitev sta- “5 strokovnih sodelavcev,”. tusa društva, ki deluje v javnem interesu, za tisti del dejavno- sti društva, ki se izvaja na področju športa. II Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. II. KRITERIJI IN POGOJI ZA PODELITEV STATUSA DRUŠTVA, KI DELUJE V JAVNEM INTERESU NA PODROČJU ŠPORTA Št. 111-6/01 Ljubljana, dne 8. oktobra 2001. 5. člen (kriteriji) Društvo, katerega namen ustanovitve in delovanje pre- mag. Ivan Bizjak l. r. segata uresničevanje interesov njegovih članov in pomeni Minister nepridobitno delovanje v javnem interesu na področju špor- za pravosodje ta ter sta od njegove ustanovitve pretekli najmanj 2 leti, Stran 8156 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije lahko vloži predlog, da se mu podeli status društva, ki deluje Minister odločbo iz prejšnjih dveh odstavkov izda v v javnem interesu na področju športa. 30 dneh od prejema predloga oziroma od konca roka za dopolnitev vloge. 6. člen Odločbo s pravnim poukom se vroči društvu in tudi (pogoji) drugim, ki imajo pravni interes, če to zahtevajo. Društvo lahko pridobi status društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa, če poleg kriterijev iz prejšnjega 10. člen člena hkrati izpolnjuje še naslednje pogoje: (obveznosti društva po pridobitvi statusa) 1. da je iz predloženega temeljnega akta društva in na Društvo, ki pridobi status društva, ki deluje v javnem pristojnih organih sprejetega programa dela razvidno, da interesu na področju športa, mora: društvo deluje v javnem interesu na področju športa, 1. v primeru morebitnih sprememb in dopolnitev teme- 2. dejavnost in naloge društva oziroma programi in ljnega akta, najkasneje v treh mesecih po sprejemu, le-te projekti ki jih izvaja, v pretežni meri sodijo na področje sporočiti ministrstvu, športa, 2. najkasneje šest mesecev pred iztekom petih let od 3. deluje v javnem interesu tudi za nečlane društva in podelitve statusa društva, ki deluje v javnem interesu na širšo javnost, področju športa, vložiti zahtevo za podaljšanje statusa druš- 4. pretežni del svojih prihodkov uporablja za izvajanje tva, ki deluje v javnem interesu na področju športa, če želi dejavnosti, ki je v javnem interesu športa, obdržati status. 5. če se večino članstva aktivno ukvarja s športom, Za podaljšanje statusa društva, ki deluje v javnem inte- 6. da je društvo član nacionalne panožne športne zve- resu na področju športa mora predlagatelj vlogi za podaljša- ze ali druge športne zveze. nje statusa priložiti dokumentacijo iz 3., 5., 6. točke 7. člena tega pravilnika. Drugo dokumentacijo iz 7. člena tega pravilnika pa samo, če so podatki različni, kot so bili v III. POSTOPEK PRIDOBITVE STATUSA DRUŠTVA, času, ko je društvo zaprosilo za status društva, ki deluje v KI DELUJE V JAVNEM INTERESU javnem interesu na področju športa. NA PODROČJU ŠPORTA

7. člen IV. PRENEHANJE STATUSA (predlog) Društvo, ki želi pridobiti status društva, ki deluje v jav- 11. člen nem interesu na področju športa, mora na ministrstvo, pri- (razlogi) stojno za šport (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), vložiti Status društva, ki deluje v javnem interesu na področju pisni predlog. Predlogu je potrebno priložiti: športa, preneha: 1. sklep pristojnega organa društva o vložitvi predloga 1. z iztekom roka, za katerega je bil podeljen, za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na 2. če je društvo prenehalo obstajati, o čemer mora področju športa, obvestiti ministrstvo, 2. temeljni akt društva, 3. če je društvo spremenilo temeljni akt oziroma svoje 3. program dela društva, delovanje, tako da ne izpolnjuje več kriterijev in pogojev iz 5. 4. utemeljitev, zakaj predlagatelj meni, da je njegovo in 6. člena tega pravilnika, delovanje v javnem interesu, 4. če predloži zahtevo, da ne želi več imeti statusa 5. poročilo o delu društva za preteklo koledarsko leto, društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa. 6. finančno stanje po poslovnem obračunu za preteklo O prenehanju statusa izda minister odločbo o izbrisu leto, na zahtevo društva, ki deluje v javnem interesu na področju 7. poročilo o projektih oziroma programih, ki so bili športa v primeru iz 2. in 4. točke prejšnjega odstavka, ali po prijavljeni in so se opravljali na podlagi razpisa ministrstva, uradni dolžnosti v primeru iz 1. in 3. točke prejšnjega od- 8. odločbo o registraciji društva oziroma potrdilo o stavka. vpisu v evidenco mednarodnih društev.

8. člen V. RAZVID DRUŠTEV (nepopolni predlogi) Če predlog ne vsebuje vseh podatkov in listin oziroma 12. člen dokazil iz prejšnjega člena, ga ministrstvo vrne društvu, da (razvid društev) ga v 30 dneh dopolni oziroma predloži manjkajoče listine ali Ministrstvo vodi razvid društev s statusom, pridobljenim dokazila. v skladu s tem pravilnikom. Če društvo pomanjkljivosti ne odpravi v roku iz prej- Podatki, vpisani v razvid, so javni. šnjega odstavka, ministrstvo predlog zavrže. Priložena do- kumentacija se vrne društvu. 13. člen (vsebina razvida) 9. člen Vpis v razvid se opravi po dokončnosti odločbe o pode- (odločba) litvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju Če društvo izpolnjuje kriterije oziroma pogoje, določe- športa. Razvid vsebuje naslednje podatke: ne s tem pravilnikom, mu minister podeli status društva, ki 1. zaporedna številka in datum vpisa, deluje v javnem interesu na področju športa, za dobo pet let. 2. datum in zaporedno številko odločbe, na podlagi Če društvo pogojev, določenih s tem pravilnikom, ne katere je opravljen vpis, izpolnjuje, minister predlog za podelitev statusa društva, ki 3. ime društva, deluje v javnem interesu na področju športa, zavrne. 4. sedež društva, Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8157

5. podatke o registraciji društva (upravna enota, ki je 1. člen odločbo o registraciji izdala, datum registracije), To navodilo določa ukrepe za nadzor nad boleznimi 6. vrste programov oziroma nalog društva. školjk. Bolezni na katere se nanaša navodilo so navedene v V razvid se vpisujejo tudi spremembe podatkov iz 3. do Prilogi 1, ki je sestavni del tega navodila in je objavljena 6. točke prejšnjega odstavka in datum sprememb. skupaj z njim. 14. člen 2. člen (izbris iz razvida) Posamezni izrazi v tem navodilu pomenijo: Društvo, ki deluje v javnem interesu na področju športa – školjke so dvolupinski mehkužci, ki se prehranjujejo se izbriše iz razvida z dokončnostjo odločbe o izbrisu. s filtracijo vode; V primeru izbrisa se v razvid vpiše datum izbrisa, števil- – imetnik je fizična ali pravna oseba, ki goji ali nabira ko in datum odločbe, na podlagi katere je opravljen izbris, z žive školjke z namenom dajanja v promet; navedbo razloga izbrisa. – školjčišče je geografsko opredeljena morska površi- na, v kateri se gojijo školjke z namenom dajanja v promet; – gojitveno območje je območje, ki zajema več ško- VI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA ljčišč; – obrat za prečiščevanje školjk pomeni obrat z bazeni, 15. člen ki se napajajo s čisto ali primerno očiščeno morsko vodo, kjer se žive školjke odlagajo za čas, ki je potreben, da se (poseben postopek pridobitve statusa) prečistijo; Društva, ki so bila v letu pred uveljavitvijo tega pravilnika – območje za ponovno nasaditev je odobreno obmo- sofinancirana iz državnega ali lokalnih proračunov iz postav- čje morja, morski rokav ali zaliv, z vidno označenimi mejami, ke, namenjene športu, na podlagi Nacionalnega programa ki se uporablja za naravno prečiščevanje živih školjk; športa v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 24/00) in – ponovna nasaditev pomeni prenos živih školjk v ob- zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), se upoštevajo kot močje za ponovno nasaditev, za čas, ki je potreben, da se društva, ki delujejo v javnem interesu na področju športa. školjke prečistijo; Ministrstvo najkasneje v roku treh mesecev po uveljavi- – bazeni za shranjevanje so bazeni s čisto ali primerno tvi tega pravilnika pridobi od lokalnih skupnosti podatke o očiščeno morsko vodo, kjer se shranjujejo prečiščene ško- društvih, ki so bila v letu pred uveljavitvijo tega pravilnika ljke; financirana iz lokalnega proračuna iz postavke, namenjene – čezmeren pogin školjk je pogin, do katerega pride v športu. razmiku 14 dni, in prizadene več kot 15% školjk v školjči- Status društva, ki deluje v javnem interesu na področju šču; športa, pridobljen po tem členu, traja, dokler je društvo – pooblaščeni laboratorij je laboratorij, ki ga pooblasti sofinancirano iz državnega ali lokalnih proračunov iz postav- Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem bese- ke, namenjene športu. dilu: VURS) za opravljanje diagnostičnih preiskav bolezni iz Na podlagi podatkov, pridobljenih od lokalnih skupno- tega navodila. sti iz drugega odstavka tega člena, oziroma podatkov o financiranju, s katerimi razpolaga ministrstvo, in predloga 3. člen športnega društva, ki ga mora društvo podati v roku treh Školjčišče mora biti registrirano pri VURS. mesecev po pričetku veljavnosti tega pravilnika, izda mini- Imetnik mora voditi evidenco o prispelih pošiljkah ster odločbo o vpisu v razvid društev, ki delujejo v javnem školjk, iz katere so razvidni podatki o: interesu na področju športa. – datumu prispetja; – izvoru školjk; 16. člen – vrsti školjk; (začetek veljavnosti) – količini školjk; Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- – prevozniku; nem listu Republike Slovenije. – načinu prevoza. Imetnik mora voditi evidenco o pošiljkah školjk, ki za- Št. 011-107/2001 pustijo školjčišče, iz katere so razvidni podatki o: Ljubljana, dne 1. oktobra 2001. – datumu oddaje; – mestu sprejema; dr. Lucija Čok l. r. – vrsti školjk; Ministrica – količini školjk; za šolstvo, znanost in šport – prevozniku; – načinu prevoza. Evidence iz drugega in tretjega odstavka tega člena je potrebno hraniti 4 leta.

4. člen 4168. Navodilo o nadzoru nad boleznimi školjk Imetnik mora redno spremljati zdravstveno stanje školjk Na podlagi šestega odstavka 6. člena in četrtega od- in omogočiti odvzem vzorcev v školjčišču, gojitvenem ob- stavka 13. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, močju, v obratu za prečiščevanje in bazenih za shranjevanje št. 33/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- školjk. hrano 5. člen Na bolezen se sumi, če pride pri školjkah do čezmer- N A V O D I L O nega pogina, ali če obstajajo klinični znaki, na podlagi kate- o nadzoru nad boleznimi školjk rih je mogoče sumiti na bolezen iz Priloge 1. Stran 8158 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

6. člen PRILOGA 1: Seznam bolezni školjk, ki so predmet Imetnik mora takoj sporočiti veterinarski organizaciji, tega navodila ki opravlja javno veterinarsko službo (v nadaljnjem besedilu: veterinarska organizacija), vsak sum bolezni. Bolezen Povzročitelj Veterinar veterinarske organizacije, ki posumi na bole- 1. Haplosporidioza Haplosporidium nelsoni zen, mora s pisnim navodilom določiti ukrepe in o tem Haplosporidiosis Haplosporidium costale obvestiti območni urad VURS ter z odvzemom vzorcev za 2. Perkinoza Perkinsus marinus preiskavo poskrbeti, da se sum potrdi ali ovrže. Preiskave Perkinosis Perkinsus olseni opravi pooblaščeni laboratorij. Veterinar veterinarske organizacije odredi naslednje 3. Mikrokitoza Mikrokytos mackini ukrepe: Mikrokytosis Mikrokytos roughleyi – prepoved prometa s školjkami iz školjčišča, gojitve- 4. Iridoviroza Oyster Velar Virus nega območja, obrata za prečiščevanje ali iz bazenov za Iridovirosis shranjevanje školjk, do rezultatov preiskave; 5. Martelioza Marteilia sidneyi – neškodljivo odstranjevanje poginulih školjk; Marteiliosis Marteilia refringens – razkuževanje pribora in opreme. Ukrepi ostanejo v veljavi, dokler se sum bolezni uradno 6. Bonamioza Bonamia ostreae ne izključi. Bonamiosis

7. člen Šteje se, da je bolezen potrjena, če se ob čezmernem 4169. Minimalno zajamčena donosnost na vplačano poginu ali kliničnih znakih bolezni ugotovi tudi prisotnost čisto premijo prostovoljnega dodatnega povzročitelja bolezni. zavarovanja za mesec september 2001 Ko je bolezen potrjena, mora uradni veterinar za in- špekcijski nadzor (v nadaljnjem besedilu: veterinarski in- Na podlagi šestega odstavka 298. člena zakona o špektor) z odločbo odrediti ukrepe iz tretjega odstavka pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 6. člena tega navodila in druge ukrepe, ki so potrebni za 106/99, 72/00, 81/00, 124/00, 52/01) objavlja minister preprečevanje širjenja in zatiranje bolezni, ter opraviti epizo- za finance otiološko poizvedbo. Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko veterinarski in- M I N I M A L N O Z A J A M Č E N O špektor odredi tudi za školjčišča, za katera se na podlagi D O N O S N O S T epizootiološke poizvedbe sumi, da so okužena. na vplačano čisto premijo prostovoljnega dodatnega zavarovanja za mesec 8. člen september 2001 Ukrepi iz drugega odstavka prejšnjega člena preneha- jo, ko pri rednih inšpekcijskih pregledih v dveh letih ni bilo Minimalna zajamčena donosnost, izračunana na podla- ugotovljenih kliničnih znakov in z laboratorijskimi preiskava- gi 298. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavar- mi ni bila ugotovljena prisotnost povzročiteljev bolezni iz ovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/00, 81/00, 124/00, Priloge 1. 52/01) in pravilnika o izračunu povprečnega donosa na državne vrednostne papirje (Uradni list RS, št. 21/01) za mesec september 2001 znaša 6,37% na letni ravni, oziro- 9. člen ma 0,51% na mesečni ravni. Stroški v zvezi z izvajanjem tega navodila bremenijo imetnika. Št. 193-5/01 Ljubljana, dne 5. oktobra 2001. 10. člen Nadzor nad izvajanjem tega navodila opravlja veterinar- mag. Anton Rop l. r. ski inšpektor. Minister za finance

11. člen To navodilo začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad- nem listu Republike Slovenije. BANKA SLOVENIJE

4170. Seznam pravnih oseb, ki bodo prenesle račun v Št. 323–399/01 bančno okolje v obdobju od 15. 10. do 21. 10. Ljubljana, dne 4. oktobra 2001. 2001 Na podlagi drugega odstavka 14. točke navodila o unovčevanju akceptnih nalogov v bankah v prehodnem ob- mag. Franc But l. r. dobju (Uradni list RS, št. 65/00) objavlja Banka Slovenije Minister podatke o pravnih osebah, ki bodo v naslednjem tednu za kmetijstvo, gozdarstvo zaprle račun pri Agenciji RS za plačilni promet in odprle in prehrano transakcijski račun v banki oziroma v Banki Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8159

S E Z N A M Naziv pravne osebe Transakcijski račun v banki oziroma pravnih oseb, ki bodo prenesle račun v bančno v Banki Slovenije okolje v obdobju od 15. 10. do 21. 10. 2001 DOMINA ACTIVA D.O.O. 18309-0010635481 DOMINA ACTIVA D.O.O. 25100-9706140161 DONACCO-HORVAT D.N.O. 02018-0089416211 Naziv pravne osebe Transakcijski račun v banki oziroma DR. OETKER D.O.O. 18309-0018504606 v Banki Slovenije DR. OBOL. ZARADI AZBESTA A.N.A. GRAD D.O.O. 05100-8010067428 ANHOVO 04750-0000336544 ABK-INT.D.O.O. DR. UPOK. KRIŽEVCI ŠEMPETER PRI GORICI 04750-0000339163 PRI LJUTOMERU 02343-0014775567 ACTIVE D.O.O. 90672-0000016939 DR. ZA OTROKOM NAKL. OKOLJE 02053-0089787752 AEQUALIS D.O.O. 27000-0000176330 DR. ZOBOZDR. DELAVCEV SLO. 02060-0010893623 AF INŽENIRING D.O.O. 02045-0089077134 DRU. INŽEN. IN TEHN. AGENZA D.O.O. 02426-0010378467 RUDN. ŽIVEGA SR. 04752-0000330723 AG-INŽENIRING D.O.O. 02970-0011694485 DRUŠTVO KRS TV BRINJE 05100-8010064906 ALFA HISTRIA D.O.O. 10100-0032376849 DRUŠTVO M-KUD 14000-0115031606 ALLTRACKS D.O.O. 02013-0035134674 DRUŠTVO ZA CESTE PRIMORSKE 04751-0000336398 ALMA D.O.O. 05100-8010067331 DURAČAK D.O.O. 03108-1087024873 ALPETOUR REMONT D.D. KRANJ 07000-0000111058 EDS, D.O.O. 02045-0013779817 ALPIMEKSIN D.O.O. 02056-0063702074 EKOSTAR LJUBLJANA D.O.O. 06000-0060514040 AMBRA D.O.O. KOPER 10100-0032377625 ELAS D.O.O. 18309-0015611581 AMD ZAGORJE 26338-0020049342 ELEKTRA TRG D.O.O. 04515-0000338747 AMERA D.O.O. 02426-0051143396 ELMEG D.O.O. 03128-1086068734 AMON CONSULTING D.O.O. 02017-0018837023 EL-SO D.O.O. 02034-0019342724 ANVAM D.O.O. 02022-0018015867 ELVO INŽENIRING, D.O.O. 07000-0000110379 ARAMI D.O.O. NOVA CERKEV 06000-0070475067 EN D.O.O. LJUBLJANA 03100-1012087527 ARGENTI D.O.O. KOPER 10100-0032339698 ENERGOVOD D.O.O. 02056-0011216635 ARTTEL D.O.O. 02032-0014432003 EŠH D.O.O. 03125-1006844713 ASK PRO D.O.O. 02922-0010669898 EURO WORK D.O.O. 14000-0154958843 ASTERIX D.O.O. 05100-8010065682 EUROMETAL D.O.O. 02010-0011168158 AVL – AST D.O.O. 29000-0001921330 EVT SISTEMI D.O.O. 04752-0000336252 AVTO MOTO TOURING CLUB 02222-0013422332 F TEHNIK D.O.O. 03128-1012169187 AVTOCENTER KBM D.N.O. 26338-0089897587 FBI D.O.O.KOPER 10100-0032376461 AVTO-HRIBAR D.O.O. 05100-8010065973 FIKS D.O.O. 06000-0520084908 AVTOŠOLA ZUM D.O.O. 26338-0018994467 FINAČNIK-PETAČ K.D. 03138-1012462995 BALUS D.O.O. 14000-0553417868 FIN-ART D.O.O. NOVA GORICA 04750-0000338290 BANCA D.O.O. 27000-0000187097 FIN-ART D.O.O. NOVA GORICA 14000-0560151705 BASLE D.O.O. TABOR 06000-0115676485 FIPO D.O.O. 17000-0000045045 BAZING D.O.O. 04515-0000335449 FJF ŠKRILEC D.O.O. 03125-1009911465 BEMACO D.O.O. 05100-8010065488 FLORIDA BENZ ZAVIŠEK& BIGEC D.N.O. 02058-0089585553 SPORT-FITN.-BEAUTY D.O.O. 02068-0015214290 BIL – MON D.O.O. 06000-0115107095 FORI D.O.O. 02426-0012716652 BILANCA D.O.O. 02010-0016096146 FUGA D.O.O. 29000-0055065884 BIROGROS D.O.O. LJUBLJANA 02312-0035324790 GAJZER & CO D.N.O. 04515-0000339329 BIROVENT D.O.O. 04753-0000337270 GALICUS D.O.O. 03131-1012627365 BOHAK & CO D.N.O. 25100-9705284136 GASILSKA ZVEZA ŽALEC 06000-0007485304 BOJKO D.O.O. 02056-0013033154 GASVAR ZAGORJE D.O.O. 25100-9708535188 BONUS-FRAS IN PARTNER, D.N.O. 02343-0011494251 GAZELA D.O.O. 02980-0016758753 BREMED D.O.O. BREGINJ 04753-0000192643 GEODET D.O.O. 02970-0010992787 BUBE D.O.O. 05100-8010066652 GOLDI D.O.O. STAHOVICA 02312-0020158840 CAPRICE BLED D.O.O. 03139-1012498254 GOODYEAR ENGINEERED CASINO BLED D.D. 02068-0018768564 PRODUCTS EUROPE D.O.O. 06000-0507865236 CD-COM RECORDS ZALOŽ. GORENJE D.D. 03176-1006372152 IN DISTRI. D.O.O. 29000-0055076360 GO-SAD D.O.O. 14000-0153411402 CLAIRE COMMERCE D.O.O. 02045-0014363854 GRAMIZ D.D. 03113-1000088669 COMBIT D.O.O. 02053-0014765236 GREG-ING D.O.O. 02312-0011887747 CUT-WAHL & WAHL D.N.O. 02312-0018222138 GREGORINO D.O.O. 02014-0014775683 CVETJE ČATEŽ D.D. 02373-0020316192 GRIP D.O.O. 02922-0012656749 ČESNIK, D.OO. 10100-0029196995 GRS D.O.O. TRBOVLJE 26330-0013295042 DAJ-DAM GP D.D. 02922-0010854877 HARPER D.O.O. 02922-0010280928 DAMA KLUB BOVEC 14000-0527525367 HELLERMANNTYTON DAMIK KAVČIČ & CO. D.N.O. 02312-0018216027 GMBH – PODRUŽ. LJ. 03100-1012313731 DAMM & GRZA BOGOSAVLJEVIČ HIDRO KOPER D.O.O. 03135-1005339753 MIRO IN OSTALI, D.N.O. 17000-0000045142 HIPPA, DAOFA D.O.O. 03103-1012768805 FINANČNE STORITVE, D.O.O. 02068-0050819789 DE & MI D.O.O. 03128-1012444376 HLADNIK D.O.O. 03138-1012131934 DEKOR D.O.O. 06000-0067830944 HUI HUANG D.O.O. 26330-0035847639 DELO-TISKARNA, GR. DEJAVNOST 02922-0013408014 HWA – RANG D.O.O. ZREČE 06000-0145882576 DEM D.O.O. 04515-0000337195 IGM SAVA D.O.O. 04821-0000331707 DESIGN D.O.O. 02034-0017306888 IMPRESSUM D.O.O. 02970-0013169855 DIDAKTA D.O.O. RADOVLJICA 02068-0016734862 INFOPANJ D.O.O. 27000-0000198446 DIMNIKI D.O.O. 02056-0018633740 INKO D.O.O. 04515-0000323033 DIOPTA D.O.O. 05100-8010064518 INSEM – ATMOS D.O.O. 04515-0000339523 DISK D.O.O. 02032-0018446930 INTEGRAL D.D. JESENICE 02068-0014800003 Stran 8160 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

Naziv pravne osebe Transakcijski račun v banki oziroma Naziv pravne osebe Transakcijski račun v banki oziroma v Banki Slovenije v Banki Slovenije INTERDATA D.O.O. 10100-0032355315 MAPIS D.O.O. 18301-0019312232 INTERNATIONAL TURISTIC LINE 10100-0032368119 MARISOL D.O.O. 14000-0132371714 IRENA KAFOL SVETOVANJE D.O.O. 29000-0055078397 MARITEK D.O.O. 10100-0032364239 IT & T D.O.O. 02222-0013973680 MARVIN D.O.O. 03160-1087165885 ITAL. RAZISKOVALNO DRUŠTVO 10100-0032377334 MAŠERA K.D. 02011-0016572852 JA-MI D.O.O. 02056-0012066937 MATIK D.O.O. 05100-8000071966 JAN & FLORJAN D.N.O. 02426-0013071284 MD NEBEC HOBI 02053-0050571913 JASON D.O.O. SVETOVANJE MDS D.O.O. 29000-0055038239 IN STORITVE 02068-0015652342 MEDIAMIX D.O.O. 25100-9702495192 JCD MAHOVCI D.O.O. 02341-0020275953 MEDIMENS D.O.O. 02056-0019753702 JEDRSKI POOL GIZ 02222-0014120926 MEPLAS HBC D.O.O. 18309-0020246144 JOCOPLESK MERCO D.O.O. 02222-0018451685 SEDELJŠAK & CO. K.D. 02312-0010283367 MESTNA ZVEZA UPOKOJENCEV LJ 02014-0019245734 JORKO D.O.O. 18309-0016154781 MEXIN D.O.O. 03100-1012654977 K-5 D.O.O. IDRIJA 04752-0000304339 MI2 D.O.O. 02032-0089483619 KATASTER KRŠKO D.O.O. 03155-1010683279 MINASTA D.O.O. 25100-9702788132 KELI D.O.O. 18300-0089698488 MINOX D.O.O. 29000-0055077233 KERAMIT D.O.O. 04515-0000335643 MLADINSKI DOM JARŠE 02019-0019143542 KGS D.O.O KOČEVJE 02320-0012697208 MLK D.O.O. 02083-0011010545 KING, HLEBCE D.O.O. 03139-1009242643 MODERATO CANTABILE D.O.O. 10100-0032377916 KLASIK J & B ADAMOVIČ MONTENEGRO AIRLINES D.O.O. 02068-0089359344 IN BAŠA AB 02056-0012031338 MP MOTO PANIGAZ D.O.O. 02068-0064377091 KLIMAHIT D.O.O. 02922-0012473516 MREŽA JIT D.O.O. 33000-7432034358 KLUB MALEGA NOGOMETA MT CENTER D.O.O. 02426-0015036407 PUNTAR KNEŽA 10100-0032357061 MT & DRUŽBENIKI KMETIJSKA ZAD. IZLAKE Z.O.O. 26338-0015074309 NEPREMIČNINE D.O.O. 05100-8000068571 KMETIJSKA ZADRUGA NADIŽA ANTIH & CO. D.N.O. KRED 04753-0000337367 ŠMARJE, Z.O.O. 06000-0031089187 NEPLAN D.O.O. 02042-0020002611 KOBI-TEX D.O.O. 02085-0013591811 NET D.O.O. 18309-0017740634 KOFEX D.O.O. 03104-1008414620 NIBERT IN BERTONCELJ D.N.O. 02045-0035524113 KOKAJ-KOTNIK-KAJDIČ NITEX D.O.O. 02045-0017589395 STORIT. D.N.O. 02341-0010054481 NOVOLES – BOR KRŠKO D.O.O. 03150-1007127213 KOLESARSKI KLUB ŽALEC 06000-0142691567 OBM. OBRTNA ZBORNICA ZAGOR. 26338-0011538562 KOMET D.O.O. 14000-0529123248 OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA 04750-0000338387 KONJENIŠKI KLUB JEZERINA 05100-8010066555 OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA KONTROLA D.O.O. 10100-0032377140 JESENICE 07000-0000093016 KOPUR D.O.O. 20470-0089469259 OBMOČNO ZDRUŽENJE BORCEV KOVINOPLASTIKA PISKAR IN UDELEŽENCEV MP D.O.O. 18301-0011652336 NARODNOOSVOBODILNEGA KREIT D.O.O. 04202-0000338079 BOJA ILIRSKA BISTRICA 10100-0032376073 KRESALL D.O.O. 25100-9705622181 OKARINA-TOURS-ŠRAJ K.D. 02053-0089377636 KRPAN & CO D.N.O. 03153-1087214534 OKOVJE REŠEK BLED D.O.O. 07000-0000004940 KUD KC IN MF DR. ALOJZ OMNIA INŽENIRING D.O.O. 03137-1012704671 KRAIGHER 02012-0011031484 ORAL D.O.O. 03112-1086725432 KUD MEPZ DR. BOGDAN DERČ 02060-0019643508 ORKAPLAST D.O.O. 02312-0050310029 KUD PRIMORJE AJDOVŠČINA 04751-0000336495 OZON D.O.O. KOPER 10100-0032377528 KULTURNO DRUŠTVO PAGAT PLUS TOURISM D.O.O. 02056-0035610389 PIHALNI ORKESTER 10100-0032374424 PAJK KLOBUKI D.O.O. 18309-0088958519 KULTURNO DRUŠTVO PALEGRA D.O.O. 02010-0013538547 VASOVALEC REČICA 10100-0032375782 PANČUR D.O.O.BLEJSKA KYON – PAX D.O.O. 04515-0000339426 DOBRAVA 02068-0013808275 LEKA D.O.O. 18309-0035430718 PANČUR D.O.O. BLEJSKA LENA D.O.O. 02045-0018732055 DOBRAVA 03138-1008645657 LESDOG D.O.O. 02970-0017028903 PB & CO D.O.O. 14000-0573306554 LESMARK D.O.O. 03138-1012518867 PEKARNA MIŠ MAŠ KELHER & CO. LESOBINOL D.O.O. 14000-0557678496 D.N.O. 14000-0146246691 LIDO D.O.O. 03112-1061217245 PGD IŠKA LOKA 02053-0010099827 LIMAKS D.O.O. 05100-8010066749 PGD JANŽEV VRH 02341-0011152133 LINEA-R D.O.O. 03130-1012002928 PGD LAVRICA 02053-0011612736 LOGIKA D.O.O. 02312-0016592829 PGD PRŠETINCI 04103-0000338468 LOGOS D.O.O. AJDOVŠČINA 04751-0000336689 PGD SPODNJI IVANCI 02341-0020110180 LOGRAD D.O.O. 02053-0089775336 PGD VUHRED 20470-0017980065 LOMAN D.O.O. 04302-0000333276 PGD ZDOLE 02980-0019924542 LOS VD, D.O.O. 02970-0012399578 PHENOMENA-E D.O.O. 02056-0055556693 LOVSKA DRUŽINA BUČKOVCI 02343-0015368625 PIGMALION D.O.O. 10100-0032374715 LUKAČEK PIN INŽENIRING D.O.O. 02012-0014431819 ELEKTROINSTALACIJE D.O.O. 03170-1012802285 PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE 18300-0016704824 M. REPIČ D.O.O. 14000-0589747569 PODJ. ZA STANOVANJSKE MACOM-MAČEK IN DR. D.N.O. 02053-0089396260 STORIT. D.O.O. 04202-0000336139 MAK D.O.O. 05100-8000102715 PODRUŽNICA SINDIKATA SKEI MALONOGOM. KLUB PREBIL NIKO ŽELEZNIKI 07000-0000110573 PLAST ČRNI VRH 04752-0000330820 POHLIN D.O.O. 18302-0020065097 Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8161

Naziv pravne osebe Transakcijski račun v banki oziroma Naziv pravne osebe Transakcijski račun v banki oziroma v Banki Slovenije v Banki Slovenije POLIR PODRŽAJ & CO. STORITVE SLOV. ZDR. ZA URG. MED. 02014-0019966250 D.N.O. 02056-0017176606 SLOVENAGENT D.O.O. 03175-1006410516 POŽLEP & MAMI SMART COM D.O.O. 03104-1005822877 DIABOLDESIGN D.N.O. 02053-0015174479 SMUČARSKI KLUB BRDO 02053-0011242778 PRELOG D.O.O. 05100-8000075361 SPL. BOLNIŠNICA PRESTA D.O.O. 02426-0018852775 BREŽICE-SINDIKAT 02373-0018287243 PREVOZNIŠTVO PAVLIČ K.D. 02312-0089712011 SPORT ACTIVE D.O.O. 03131-1007356967 PRIMAVERA D.O.O. CELJE 19100-0010031212 STAMAR D.O.O. 03135-1007796278 PROEKO D.O.O. 03125-1012797215 STEMVLAS D.O.O. 02011-0015183230 PROFILAX PODJETJE STINS D.O.O. 02012-0052450484 ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO STRATEGO GROUP D.O.O. 04515-0000117974 IN STORITVE D.O.O. 29000-0055054244 STROJNI REMONT D.O.O. 04202-0000337885 PROJEKTUS D.O.O. 04515-0000336807 STUDIO AMADEUS D.O.O. 02060-0010917970 PROLOCO TRADE D.O.O. 02068-0017006656 SUMA PROJEKT D.O.O. 02312-0015812658 PROMARGT D.O.O. 03116-1007655783 SVIZ OŠ KRIŽEVCI PROMETNO VARNOSTNI CENTER PRI LJUTOMERU 02343-0013543861 AVTOŠOLA IN TRGOVSKO SVIZ OŠ LOU. ADAMIČA PODJETJE D.O.O. 29000-0055041246 GROSUPLJE 02022-0012166088 PROSTOR D.O.O. 18309-0018723535 SVIZ SLOVENIJE SREDNJA PRUNUS D.O.O. 02012-0014631348 ŠOLA MUTA 20470-0011344683 PUPIS D.O.O. 10100-0032376558 SVIZ SRED.ŠOLA VENO PILON 04751-0000336786 RADAS-ODAR IN ODAR, D.N.O. 07000-0000110864 ŠILES D.O.O. 14000-0530973523 RADIO KLUB RADLJE 20470-0012388403 ŠPORT.DRUŠ.CARINIKOV 02019-0051188850 RAZGORŠEK D.O.O. 04515-0000209640 ŠPORTNO DRUŠTVO BRUSNICE 02970-0016655647 RECAL D.O.O. 03173-1012395611 ŠPORTNO DRUŠTVO HUDI KOT 20470-0090620746 REDOX D.O.O. 10100-0032362978 ŠPORTNO DRUŠTVO TABOR 02222-0015873425 REGNUM D.O.O. 03170-1087182273 ŠPORTNO REKREACIJSKO REMAG D.O.O., 02922-0014708687 DRUŠTVO N.MESTO 03151-1012666834 REMO D.O.O. 18309-0016435111 T2 STUDIO D.O.O. 02019-0012272062 RE-SPORT D.O.O. 10100-0030441796 TACOM D.O.O. 02056-0018323340 RESTAVRACIJA REPOVŽ D.O.O. 18303-0012982302 TAVČAR TRANSPORT D.O.O. 14000-0599652045 RIBIŠKA DRUŽINA RADGONA 02341-0014356722 TD RAKITNA 02053-0019518333 RIBIŠKA DRUŽINA TEAM TRANSPORT D.N.O. 05100-8000071384 RADLJE OB DRAVI 20470-0013203106 TEHNOCHEM D.O.O. 02373-0015408477 RICA KALČIČ IN ČLANI D.N.O. 03103-1012087477 TEKOS REVIZIJA D.O.O. 17000-0000045724 RIKAM D.O.O. ŠKOFIJE 10100-0032377819 TELE-TV D.O.O. 03135-1087141211 RKS OBMOČNO ZDRUŽENJE TERMAG D.O.O. 02053-0017972638 BREŽICE 02373-0010819504 TETRA D.O.O. 25100-9702542140 ROTAGRAF D.O.O. 03137-1006101687 TIJANA – SIRIUS D.O.O. 24100-9004322672 RUTINA-KRAJNC & CO D.N.O. 04515-0000337098 TIPOM D.O.O. 04515-0000338844 S.I.M.D.O.O. 06000-0114116337 TPPP D.O.O. 02312-0019444823 SANI TRUŠNOVEC & PARTNER TRAKTOR D.O.O. 02312-0013603968 D.N.O. 10100-0030024405 TRAMONTAL D.O.O. 10100-0032366470 SANTANA D.O.O. 25100-9700429189 TRGOGRAD D.O.O. 04515-0000335740 SAPLEX D.O.O. 04515-0000175690 TRGOTRANS D.O.O. 90672-0000017036 SAVA TIRES, D.O.O. 06000-0511759398 TURISTIČNO DRUŠTVO SERVIS ŠTERN KRANJ D.O.O. 03138-1061174552 RIBNICA NA POHORJU 20470-0020043837 SEVEN D.O.O. 14000-0583634435 TVT STORITVE D.O.O. 04515-0000336904 SIBIH PODJ. ZA INŽ. POSRED. IN TRG., D.O.O. 29000-0055074614 ULTRA INTERNATIONAL D.O.O. 25100-9706745150 SIN. DEL. MINIST. OB. IN U.E. UNIPLET SEME K.D. 02426-0013838360 CERKNICA 02029-0016393102 V.E.B. COMPANY D.O.O. 02083-0019527242 SINAJ D.O.O. 02010-0018533853 VALA-MONT D.O.O. 10100-0032377722 SIND. VARSTVENO DEL. CENTER 26338-0018259595 VAMA TRADE D.O.O. 02058-0051196736 SIND. INŠT. ZA GOZD. VARL D.O.O. LUČINE 07000-0000110767 IN LESNO GOSP. 02053-0012227231 VD D.O.O. 03103-1007561457 SINDIKAT ABRASIV MUTA D.O.O. 20470-0018666922 VERVA D.O.O. 02014-0090563044 SINDIKAT APP PODR. LJ. 02056-0016294682 VESLAŠKI KLUB ARGO IZOLA 03135-1005451885 SINDIKAT KC DELAVSKI DOM 26338-0035533452 VETERINARSKA AMBULANTA SINDIKAT PODJETJA FARMA IDRIJA D.O.O. 04752-0000338677 STIČNA 02041-0010602972 VIDEOTOP D.O.O. 04515-0000207409 SINDIKAT PODJETJA SGP VILIČAR CENTER GEČEVIČ & KONSTRUKTOR 04515-0000337486 ČEH D.N.O. 04515-0000225839 SINDIKAT TP VESNA LJUTOMER 02343-0015179572 VINI MARTINJA VAS-MOKRONOG SINDIKAT ŽELEZNIČARJEV D.O.O. 03153-1087080674 SLOVENIJE 02222-0012812978 VIPER D.O.O. 04750-0000339648 SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DEL. 26338-0014498517 VIPER TRG.NA DEBELO SKRIVANEK D.O.O. 02222-0088817813 V TRANZITU D.O.O. 10100-0029017351 SKUPINA INDIGO D.O.O. 06000-0522735627 VOGARD D.O.O. 20470-0018714646 SLAVČEK D.O.O. 03160-1012652425 VPS D.O.O. 03138-1012784744 SL-INŽENIRING BORŠT D.O.O. 02373-0012360252 WOJCOMP D.O.O. 10100-0032325730 SLOFREIGHT D.O.O. 03135-1061353082 YDRIA SPORT D.O.O. 14000-0586954454 Stran 8162 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

Naziv pravne osebe Transakcijski račun v banki oziroma v Banki Slovenije Z. KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK 02312-0012602928 ZABEO MARE YACHTING D.O.O. 03135-1006544202 ZD LEDVIČNIH BOL. SL. 02014-0017223187 ZDRUŽ. KARDIOLOGOV SLOVENIJE 02222-0018629680 ZDRUŽ. VZDRŽ. GOLF IGRIŠČ SLOVENIJE 02086-0035810679 ZETIT D.O.O. 03104-1087132545 ZIMAT D.O.O. 03104-1012091987 ZLATARNA TRBOVLJE D.O.O. 26330-0012422915 ZMAJ D.O.O. 26330-0013497966 ZOP MC D.O.O. 05100-8010066167 ZSS GLASBENE ŠOLE ZAGORJE 26338-0035546935 ZSSS SKEI SIN. POD. ISKRA AVTO. OROD. 04750-0000337902 ZSSS-SINDIKAT PODJETJA IZLETNIK CELJE 06000-0007793376 ZUPAN & CO. D.O.O. 02068-0011437886 ZVEZA KULT. DRUŠTEV LJUTOMER 02343-0012413617 ŽELVA D.O.O. 02922-0010179563 ŽITO GORENJKA D.D. 02068-0011583192

Preostali podatki za pravne osebe, ki bodo prenesle račun v bančno okolje v obdobju od 15.10. do 21. 10. 2001 so na internetni strani Banke Slovenije: http://www.bsi.si/html/ps/migracija/

Ljubljana, dne 9. oktobra 2001.

Mitja Gaspari l. r. Guverner Banke Slovenije

4. Koeficient rasti cen industrijskih proizvodov pri pro- izvajalcih septembra 2001 v primerjavi z istim mesecem DRUGI DRŽAVNI ORGANI prejšnjega leta je bil 0,080. 5. Mesečni koeficient rasti cen življenjskih potrebščin IN ORGANIZACIJE septembra 2001 v primerjavi z avgustom 2001 je bil 0,009. 6. Koeficient rasti cen življenjskih potrebščin od začet- 4171. Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, ka leta do septembra 2001 je bil 0,060. september 2001 7. Koeficient povprečne mesečne rasti cen življenjskih potrebščin od začetka leta do septembra 2001 je bil 0,007. Na podlagi prvega odstavka 19. člena zakona o državni 8. Koeficient rasti cen življenjskih potrebščin septem- statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Statistični urad bra 2001 v primerjavi z istim mesecem prejšnjega leta je bil Republike Slovenije objavlja 0,079. 9. Koeficient povprečne rasti cen življenjskih potreb- K O E F I C I E N T E ščin od začetka leta do septembra 2001 v primerjavi s rasti cen v Republiki Sloveniji, september 2001 povprečjem leta 2000 je bil 0,077.

1. Mesečni koeficient rasti cen industrijskih proizvodov Št. 941-02-20/2001 pri proizvajalcih septembra 2001 v primerjavi z avgustom Ljubljana, dne 8. oktobra 2001. 2001 je bil 0,004. 2. Koeficient rasti cen industrijskih proizvodov pri pro- izvajalcih od začetka leta do septembra 2001 je bil 0,050. Tomaž Banovec l. r. 3. Koeficient povprečne mesečne rasti cen industrij- Generalni direktor skih proizvodov pri proizvajalcih od začetka leta do septem- Statističnega urada bra 2001 je bil 0,005. Republike Slovenije Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8163

OBČINE

GORENJA VAS - POLJANE 4. člen Spremeni se šesta alinea 30. člena, tako da se glasi: 4172. Spremembe in dopolnitve statuta Občine »– s soglasjem občinskega sveta odloča o pridobitvi Gorenja vas - Poljane nepremičnega premoženja«.

Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Ura- 5. člen dni list RS, št. 72/93, 57/94, 26/97, 10/98, 74/98, V drugem stavku prvega odstavka 39. člena se pika 59/99 in 70 /00) je Občinski svet občine Gorenja vas - nadomesti z vejico in doda besedilo »in sicer najkasneje v Poljane na 21. seji dne 21. 9. 2001 sprejel 45 dneh po svoji prvi seji.«

S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E 6. člen S T A T U T A Za 47. členom se doda nov 47.a člen, ki se glasi: Občine Gorenja vas - Poljane »47.a člen 1. člen Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem V statutu Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni vestnik občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja Gorenjske, št. 22/99) se spremeni 9. člen statuta, tako da zadeve iz svoje pristojnosti. se glasi: Za opravljanje nadzorstva iz prejšnjega odstavka se “9. člen lahko v okviru občinske uprave ustanovi občinska inšpek- »Občina opravlja statistične evidenčne in analitične na- cija. loge za svoje potrebe in v ta namen pridobiva statistične in Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občin- evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje ski inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili. Ti morajo statističnih in evidenčnih podatkov. izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonom o upravi. Od upravljavca Centralnega registra prebivalstva lahko Občinski inšpektorji imajo enaka pooblastila, dolžno- občina za potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva naslednje sti in odgovornosti, kot jih imajo inšpektorji po zakonu o osebne podatke: upravi.« – enotno matično številko občana, – ime in priimek, 7. člen – kraj rojstva, Spremeni se tretji odstavek 82. člena, tako da se glasi: – državljanstvo, »Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je – stalno in začasno prebivališče, zanjo glasovala večina volivcev, ki so glasovali.« – zakonski stan. Osebne podatke iz prejšnjega odstavka lahko pridobi 8. člen občina v pisni obliki, na magnetnih medijih, po elektronski Spremeni se prvi odstavek 93. člena, tako da se glasi: pošti, za fizične osebe, ki imajo v Občini Gorenja vas - »Premoženje občine je finančno in stvarno premoženje Poljane stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno ter pravice. Finančno premoženje so denarna sredstva, ter- preko računalniške povezave. jatve ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge Za pridobitev osebnih podatkov iz drugega odstavka naložbe v pravne osebe. Stvarno premoženje so premičnine tega člena neposredno preko računalniške povezave je po- ter nepremičnine.« trebno dovoljenje pristojnega ministra.« 9. člen 2. člen Spremeni se 95. člen, tako da se glasi: Spremeni se prvi odstavek 14. člena statuta, tako da »Prejemki in izdatki za posamezne namene financiranja se glasi: javne porabe so zajeti v proračunu občine. »Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zade- Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in vah v okviru pravic in dolžnosti občine.« načrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca pri- 3. člen hodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter Spremeni se prvi odstavek 21. člena, tako da se glasi: račun financiranja. V bilanci prihodkov in odhodkov so vklju- »Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino čeni tudi prihodki in odhodki KS. Posebni del proračuna opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov prora- drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je čuna. »ZA« izrekla večina članov občinskega sveta, ki so se ob V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo prihodki, glasovanju opredelili. Svet lahko veljavno sklepa, če je na ki obsegajo davčne prihodke, ki zajemajo tudi prispevke, seji navzoča večina članov občinskega sveta.« nedavčne prihodke, kapitalske prihodke, prejete donacije in Stran 8164 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije transferne prihodke, in odhodki, ki obsegajo tekoče odhod- 15. člen ke, tekoče transfere, investicijske odhodke in investicijske V prvem stavku prvega odstavka 106. člena se besedi- transfere. lo »pristojnost uporabnika« spremeni v »pristojnost neposre- V računu finančnih terjatev in naložb se izkazujejo vsa dnega uporabnika«. prejeta sredstva od vrnjenih posojil, od prodaje kapitalskih V drugem odstavku 106. člena se besedilo »prenesejo vlog in vsa sredstva danih posojil ter nakup kapitalskih na- v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge upo- ložb. rabnike.« nadomesti z besedilom »prenesejo v proračunsko V računu financiranja se izkazujejo odplačila dolgov in rezervacijo.« zadolževanje, ki je povezano s financiranjem presežkov, odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, 16. člen presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev Črta se 107. člen. in naložb ter s financiranjem odplačil dolgov v računu finan- ciranja ter načrtovane spremembe denarnih sredstev na 17. člen računih proračuna v proračunskem letu. Spremeni se 108. člen tako, da se glasi: Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziro- »V proračunu se del predvidenih proračunskih prejem- ma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki kov ne prerazporedi naprej, ampak se zadrži kot splošna so opredeljeni z dokumentom dolgoročnega razvojnega na- proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazu- črtovanja, s posebnimi zakoni in drugimi predpisi. V načrtu je. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo razvojnih programov se izkazujejo načrtovani izdatki prora- za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zago- čuna za investicije in državne pomoči v prihodnjih štirih tovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom letih.« izkaže, da niso zagotovljena v zadostnem obsegu. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 0,5 % prihod- 10. člen kov iz bilance prihodkov in odhodkov. V 97. členu se doda nov, drugi odstavek, ki se glasi: O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan.« »Izvrševanje proračuna poteka v skladu z načelom ra- zmejitve pristojnosti med odredbodajalcem in računovodjo 18. člen ter v skladu s sistemom notranje kontrole. Funkciji odredbo- Spremeni se 109. člen in se glasi: dajalca in računovodje sta nezdružljivi.« »V proračunu občine se zagotavljajo sredstva za prora- čunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. 11. člen Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo samo za Spremeni se 98. člen, tako da se glasi: financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, »Proračun občine je akt, s katerim so predvideni pri- kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok hodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični eno leto. pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, Rebalans proračuna je akt občine o spremembi prora- druge nesreče, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke čuna med proračunskim letom. nesreče. Finančni načrt je akt neposrednega in posrednega upo- V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno rabnika proračuna, s katerim so predvideni njegovi prihodki doseženih letnih prejemkov proračuna, vendar največ do in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki za eno leto. višine 1,5% prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v Neposredni uporabniki proračuna so občinski organi in rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem uprava ter krajevne skupnosti. računu proračuna za preteklo leto. O uporabi sredstev Posredni uporabniki proračuna so javni skladi, javni proračunske rezerve do višine, ki jo določa odlok, s kate- zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je občina.« rim se sprejme proračun, odloča župan in o uporabi sred- stev obvešča občinski svet s pisnimi poročili. V drugih 12. člen primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki prese- Črta se prvi odstavek 99. člena. ga višino, določeno z zakonom, odloča občinski svet s posebnim odlokom.« 13. člen 19. člen Spremeni se drugi odstavek 103. člena tako, da se V 110. členu se črtata drugi in tretji odstavek, ki se glasi: nadomestita z novim besedilom, ki se glasi: »Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katere- »Zaključni račun proračuna je akt občine, v katerem so ga se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na prikazani predvideni in realizirani prihodki in drugi prejemki podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v ter odhodki in drugi izdatki občine za preteklo leto. preteklem letu. Župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti proračuna za preteklo leto in ga predloži občinskemu svetu sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v v sprejem ter ministrstvu, pristojnem za finance do 31. mar- enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. ca tekočega leta. Odločitev o začasnem financiranju občine sprejme žu- Neposredni in posredni uporabniki občinskega pro- pan in o tem seznani občinski svet ter nadzorni odbor.« računa pripravijo premoženjsko bilanco in jo do 30. mar- ca v prihodnjem letu predložijo za finance pristojnemu 14. člen organu občine, pristojni organi občinske uprave pa pri- v 104. členu se doda nov, drugi odstavek, ki se glasi: pravi konsolidirano premoženjsko bilanco občine in jo do »Pooblastila župana so opredeljena v odloku o prora- 30. aprila v naslednjem letu predloži ministrstvu, pristoj- čunu občine.« nem za finance.« Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8165

20. člen 1. člen Spremeni se 111. člen in se na novo glasi: V poslovniku Občinskega sveta občine Gorenja vas - »Občina se lahko zadolžuje na podlagi predhodnega Poljane (Uradni vestnik Gorenjske, št. 47/99) se spremeni soglasja ministra, pristojnega za finance, pod pogoji, ki jih 44. člen tako da se na novo glasi: določa zakon, ki ureja financiranje občin. Posli zadolžitve, »Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino za katere ministrstvo, pristojno za finance, ni izdalo soglasja, opredeljenih glasov navzočih članov. Predlagana odločitev so nični. je sprejeta, če se je »ZA« izrekla večina članov občinskega Likvidnostno se občina lahko zadolži do največ 5 % sveta, ki so se ob glasovanju opredelili. Glas je opredeljen, zadnjega sprejetega proračuna, kar opredeli v odloku o če se glasi »za« ali »proti«. proračunu. Občina mora o zadolževanju in odplačilih glavnic Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča veči- dolgov poročati ministru, pristojnem za finance.« na članov občinskega sveta.«

21. člen 2. člen V 112. členu se doda nov, tretji odstavek, ki se glasi: Spremeni se 70. člen poslovnika tako, da se glasi: »Skupna višina zadolžitve in izdanih poroštev se določi »Delovno telo na svojih sejah veljavno sprejema odloči- z odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun.« tve, če je na seji navzoča večina članov. Odločitve sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov.« 22. člen 3. člen Spremeni se 113. člen, tako da se na novo glasi: »Proračun, finance in računovodstvo občine izvršuje Spremeni se 82. člen, ki se glasi: občinska uprava. Župan določi pooblaščenega računovodjo »O vsakem amandmaju se glasuje posebej. Amandma za vodenje poslovnih knjig in izdelavo letnih poročil občin- je sprejet, če zanj glasuje večina opredeljenih članov sveta.« skega proračuna.« 4. člen 23. člen Spremeni se prvi odstavek 84. člena, ki se glasi: Doda se nov, 113.a člen, ki se glasi: »Odlok se sprejema z večino opredeljenih glasov čla- nov sveta.« »113.a člen 5. člen Finančni nadzor občine je sistem notranjih kontrol in Spremeni se prvi odstavek 89. člena proračuna, tako notranje revizije. Odgovorna oseba za vzpostavitev finan- da se glasi: čnega nadzora je župan.« »Proračun občine je akt, s katerim so predvideni pri- hodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za 24. člen eno leto.« Spremeni se prvi odstavek 122. člena statuta, tako da se na novo glasi: 6. člen »Statut, odloki in drugi predpisi občine so objavljeni v Spremeni se drugi odstavek 107. člena odloka tako, Uradnem listu Republike Slovenije, in začnejo veljati pet- da se glasi: najsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.« »Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino opredeljenih glasov članov sveta.« 25. člen Te spremembe in dopolnitve statuta Občine Gorenja 7. člen vas - Poljane začnejo veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. Te spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 0200-003-16/01 Št. 0200-003-17/01 Gorenja vas, dne 4. oktobra 2001. Gorenja vas, dne 4. oktobra 2001. Župan Župan Občine Gorenja vas - Poljane Občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj l. r. Jože Bogataj l. r.

4174. Sklep o prenehanju javnega dobra 4173. Spremembe in dopolnitve poslovnika Občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane Na podlagi 16. člena statuta Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22/99) je Občinski Na podlagi 29. in 36. člena zakona o lokalni samou- svet občine Gorenja vas - Poljane na 19. seji dne 31. 12. pravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 26/97, 10/98, 2001 sprejel naslednji 74/98, 59/99 in 70/00) je Občinski svet občine Gorenja vas - Poljane na 21. seji dne 21. 9. 2001 sprejel S K L E P

S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E 1 P O S L O V N I K A Ukine se status javnega dobra na zemljišču parc. št. Občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane 1386/1 v izmeri 268 m2, 1386/2 v izmeri 100 m2, 1386/3 Stran 8166 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije v izmeri 50m2, 1386/4 v izmeri 33 m2, vse k. o. Dobje, O D L O K seznam 3. o spremembah odloka o proračunu Občine Jesenice za leto 2001 2 Parcele, navedene v 1. točki tega sklepa, prenehajo 1. člen imeti značaj javnega dobra in s tem sklepom postanejo V odloku o proračunu Občine Jesenice za leto 2001 lastnina Občine Gorenja vas - Poljane. (Uradni list RS, št. 4/01) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: 3 Bilanca prihodkov in odhodkov obsega načrtovane pri- Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- hodke v višini 2,366.367 tolarjev in odhodke v višini dnem listu Republike Slovenije. 2,362.305 tolarjev. Proračunski presežek znaša 4,062.000 tolarjev. Račun finančnih terjatev in naložb zajema načrtovana Št. 0200-433-11/01 vračila danih posojil v višini 2,220.000 tolarjev. Povečanje Gorenja vas, dne 31. maja 2001. kapitalskih deležev znaša 366.000 tolarjev. Račun financiranja obsega odplačila posojila v višini 5,800.000 tolarjev. Župan Povečanje sredstev na računih znaša 116.000 tolar- Občine Gorenja vas - Poljane jev. Jože Bogataj l. r. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. 4175. Sklep o prenehanju javnega dobra

Na podlagi 16. člena statuta Občine Gorenja vas - Št. 403-77/00 Poljane (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22/99) je Občinski Jesenice, dne 27. septembra 2001. svet občine Gorenja vas - Poljane na 13. seji dne 9. 6. 2000 sprejel naslednji Župan Občine Jesenice S K L E P Boris Bregant univ. dipl. inž. str. l. r.

1 Ukine se status javnega dobra na zemljišču parc. št. 1050/4 v izmeri 63 m2 in 1050/5 v izmeri 137 m2, seznam 1, vse k. o. Dolenje Brdo. KAMNIK

2 4177. Odlok o javnem redu na območju Velike planine Parcele, navedene v 1. točki tega sklepa, prenehajo imeti značaj javnega dobra in s tem sklepom postanejo Na podlagi drugega odstavka 29. člena zakona o var- lastnina Občine Gorenja vas - Poljane. stvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96, 56/99 in 22/00), 1. člena uredbe o prepovedi vožnje z vozili v narav- 3 nem okolju (Uradni list RS, št. 16/95, 28/95, 56/99 in Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- 35/01), 5. in 7. člena odloka o kategorizaciji občinskih cest dnem listu Republike Slovenije. v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 57/99 in 54/01), 6. člena odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Št. 0200-433-14/01 Kamnik (Uradni list RS, št. 38/97), 3. in 25. člena zakona o Gorenja vas, dne 9. junija 2001. prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90, Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93, Župan 66/93, 39/96, 61/96, 35/97, 45/97, 73/97, 87/97, Občine Gorenja vas - Poljane 73/98, 31/00 in 24/01) in 16. člena statuta Občine Kam- Jože Bogataj l. r. nik (Uradni list RS, št. 47/99 in 40/01) je Občinski svet občine Kamnik na 22. seji dne 26. 9. 2001 sprejel

O D L O K JESENICE o javnem redu na območju Velike planine

4176. Odlok o spremembah odloka o proračunu Občine Jesenice za leto 2001 UVODNA DOLOČBA

Na podlagi zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 1. člen 79/99 ), 10. člena statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, S tem odlokom se določa javni red na območju Veli- št. 2/01) in 98. člena poslovnika o delu občinskega sveta ke planine, Male planine, Gojške planine, planine Konj- (Uradni list RS, št. 13/01), je Občinski svet občine Jeseni- ščice, planine Dol in Kisovca (v nadaljnjem besedilu: Veli- ce na 32. redni seji dne 27. 9. 2001 sprejel ka planina). Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8167

Javni red po tem odloku obsega: 9. člen – varovanje okolja, Prepoved iz prejšnjega člena tega odloka ne velja za: – prometni režim, 1. službene vožnje pri opravljanju zdravstvene, reševal- – način ravnanja z odpadki. ne in veterinarske službe, inšpekcijskem nadzoru, delu pre- iskovalnih sodnikov in državnih tožilcev, vojske, policije ter gasilcev, VAROVANJE OKOLJA 2. gospodarjenje z gozdovi, 3. opravljanje kmetijskih del, 2. člen 4. opravljanje geodetskih del, Vsak uporabnik in obiskovalec Velike planine je dolžan 5. opravljanje geoloških del, varovati okolje in naravne lepote Velike planine. 6. urejanje vodotokov in hudourniških območij, 7. vzdrževanje infrastrukturnih objektov, 3. člen 8. pomoč pri reševanju v primeru naravnih in drugih Sečnja brez dovoljenja je prepovedana. nesreč, 9. pripravo in vzdrževanje vseh vrst smučarskih prog 4. člen ter naprav na zasneženi površini, Sečnja, spravilo lesa, pa tudi druga opravila se morajo 10. oskrbovanje planinskih domov, vendar le po pred- izvajati na tak način, da se kar v najmanjši meri poškoduje hodni pridobitvi ustreznega dovoljenja s strani občinske upra- travna ruša, kar se zagotavlja na različne načine, npr. izvaja- ve, nje sečnje predvsem v zimskih mesecih, vožnja s traktorji v 11. dostavo gradbenega materiala in orodja za grad- daljših sušnih obdobjih ipd. njo, adaptacijo ali vzdrževanje objektov, vendar le po pred- hodni pridobitvi ustreznega dovoljenja s strani občinske 5. člen uprave, Prepovedano je požiganje trave, kurjenje ognja na pro- 12. oskrbovanje pastirjev in prevoz starejših pastirjev, stem oziroma sežiganje kakršnihkoli snovi ali predmetov. 13. prevoz živine in odvoz kadavrov, Kurjenje kresov ob raznih prireditvah je dovoljeno le na 14. izvajalce gospodarskih javnih služb. podlagi odločbe upravnega organa za notranje zadeve ter ob prisotnosti požarne straže, organizirane s strani prosto- 10. člen voljnega gasilskega društva. Vožnja z vozili na motorni pogon je v primerih iz Zemljišče je potrebno takoj po koncu prireditve, nave- 9. člena tega odloka dovoljena samo po javnih poteh, razen dene v prejšnjem odstavku, v največji možni meri vzpostaviti v izjemnih primerih (npr. varstvo pred naravnimi in drugimi v prvotno stanje. nesrečami, čiščenje greznic ipd).

6. člen 11. člen Pri izvajanju kakršnihkoli posegov v prostor in pri rabi Člani agrarnih skupnosti lahko razvažajo živalske od- naravnih dobrin je potrebno prednostno upoštevati ohranja- padke po pašnikih s traktorji, vendar morajo pri tem paziti, nje značilnosti krajine in krajinske pestrosti, ki je pomembna da čim manj poškodujejo travno rušo. za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Takoj po končanih gradbenih delih je potrebno zemlji- šče urediti, odstraniti kamenje in odvečen material ter zem- RAVNANJE Z ODPADKI ljo zatraviti. 12. člen 7. člen Na območju Velike planine je vsakdo dolžan odlagati Počitniške in planšarske koče se lahko ogrevajo le s smeti in odpadke na način in ob pogojih, ki so predpisani s pečmi na drva, na plin ali na elektriko. tem odlokom. Vsako leto, v času od 1. junija do 30. septembra, mora koncesionar za dimnikarske storitve opraviti strokovni pre- 13. člen gled kurilnih naprav, dimovodov in dimnikov, če so varne in Smeti in odpadki iz prejšnjega člena se morajo odlagati v uporabnem stanju ter jih očistiti. Istočasno se opravi požar- v tipska zbirališča odpadkov ter v koše oziroma zabojnike za novarnostni pregled. odpadke. Lokacijo tipskega zbirališča odpadkov in košev oziro- ma zabojnikov za odpadke določi pristojni upravni organ po PROMETNI REŽIM posvetovanju z izvajalcem javne službe ravnanja z odpadki ter v soglasju s pooblaščeno organizacijo za varstvo naravne 8. člen in kulturne dediščine. Na območju Velike planine je v skladu z vladno uredbo Koši oziroma zabojniki za odpadke morajo biti izdelani o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju prepovedan iz lesa ter nameščeni na različnih lokacijah vzdolž poti na promet z vsemi vozili na motorni pogon, razen po cesti do Veliki planini tako, da se čim bolj vklapljajo v naravno okolje. Kisovca, Podkrajnika, Mačkinega kota in Dola. Lastniki planšarskih koč na območju planšarskih na- Vožnja s kolesi je v skladu z zgoraj omenjeno uredbo selij so dolžni sami odvažati odpadke z območja Velike prepovedana povsod, razen po utrjenih cestnih površinah. planine. Vožnja z motornimi sanmi je prepovedana, razen za potrebe oskrbovanja objektov po predhodni pridobitvi us- 14. člen treznega dovoljenja s strani občinske uprave ter v primerih Kakršnokoli odlaganje odpadkov v naravno okolje je intervencije. strogo prepovedano. Stran 8168 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

15. člen 11. če ne skrbi za čistočo v skladu s 16. členom tega Odpadki, ki se odlagajo v tipska zbirališča, morajo biti odloka, shranjeni v posebnih vrečah. 12. če ne uredi greznice, kakor to določa 19. člen Vrečo z odpadki je potrebno pred odložitvijo v tipsko tega odloka. zbirališče zavezati oziroma poskrbeti, da se smeti in drugi Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje za te prekr- odpadki ne bodo raztresli. ške tudi odgovorna oseba pravne osebe.

16. člen 22. člen Uporabniki koč ter lastniki oziroma upravljalci gostin- Z denarno kaznijo 10.000 SIT se kaznuje posameznik: skih objektov in planinskih domov morajo skrbeti za čistočo 1. če ravna v nasprotju z 2. členom tega odloka, okolice objektov. 2. če poškoduje drevje oziroma grmičevje oziroma če Pri vsakem gostinskem objektu in planinskem domu seka brez dovoljenja, mora upravljalec le-tega na vidnem mestu namestiti prime- 3. če pri spravilu lesa in drugih opravilih prekomerno ren koš za odpadke ter ga redno prazniti. poškoduje travno rušo, 4. če ravna v nasprotju s 5. in 6. členom tega odloka, 17. člen 5. če pri ogrevanju počitniških in planšarskih koč ne Odpadke iz tipskih zbirališč, košev oziroma zabojnikov uporablja peči na drva, plin ali elektriko, in greznic odvaža pooblaščeni izvajalec gospodarske javne 6. če ovira ali onemogoči pregled v skladu s 7. členom službe. tega odloka, 7. če ravna v nasprotju s prvim in tretjim odstavkom 18. člen 8. člena, z 9. ali 10. členom tega odloka, Izvajalec mora odpadke odvažati skladno s programom 8. če razvaža živalske odpadke v nasprotju z 11. čle- oziroma razporedom odvoza, ki ga na predlog izvajalca in v nom tega odloka, soglasju s pristojnim upravnim organom občine, potrdi Ob- 9. če odlaga ali odvaža smeti in druge odpadke v činski svet občine Kamnik. nasprotju z določili tega odloka, 10. če ne namesti ter redno ne prazni nameščenih 19. člen košev oziroma zabojnikov za odpadke, Vsi objekti na Veliki planini morajo imeti nepropustne 11. če ne skrbi za čistočo v skladu s 16. členom tega greznice. odloka, Lastniki objektov, ki nimajo urejenih greznic v skladu s 12. če ne uredi greznice, kakor to določa 19. člen prejšnjim odstavkom, morajo to narediti najkasneje v roku tega odloka. 12 mesecev od uveljavitve tega odloka. Greznice počitniških koč in domov se praviloma prazni- Z denarno kaznijo 5.000 SIT se kaznuje posameznik, jo izven pašne sezone, fekalije pa se morajo odvažati s ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom 8. člena tega posebnimi vozili. odloka.

20. člen KONČNE DOLOČBE Cena zbiranja in odvoza smeti in odpadkov iz širšega območja Velike planine se določa skladno z 31. členom odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki. 23. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristoj- ni občinski organ za nadzor. KAZENSKE DOLOČBE 24. člen 21. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje pravna dosedanji odlok o redu na območju Velike planine, Male oseba oziroma posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samo- planine, Gojške planine in Kisovca (Uradni list SRS, št. stojnim opravljanjem dejavnosti: 27/85, Uradni list RS, št. 39/93), odredba o prometnem 1. če ravna v nasprotju z 2. členom tega odloka, režimu na cesti Kranjski rak–Kisovec in Dol (Uradni list RS, 2. če poškoduje drevje oziroma grmičevje oziroma če št. 55/93, 61/93 in 21/94) in sklep o pooblastilu RC seka brez dovoljenja, Velika planina za zbiranje in odvoz smeti ter prevoz tovora na 3. če pri spravilu lesa in drugih opravilih prekomerno Veliki planini (Uradni list RS, št. 23/91). poškoduje travno rušo, 4. če smeti in odpadkov ne odvaža v določenih rokih, 25. člen 5. če ravna v nasprotju s 5. in 6. členom tega odloka, Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem 6. če pri ogrevanju počitniških in planšarskih koč ne uporablja peči na drva, plin ali elektriko, listu Republike Slovenije. 7. če ravna v nasprotju z 8., 9. ali 10. členom tega odloka, 8. če odlaga ali odvaža smeti in druge odpadke v Št. 01504-33/99 nasprotju z določili tega odloka, Kamnik, dne 26. septembra 2001. 9. če ne zagotovi higienskega načina nakladanja in odvoza smeti in odpadkov ali vzdrževanja skupnih odlaga- lišč, Župan 10. če ne namesti ter redno ne prazni nameščenih Občine Kamnik košev oziroma zabojnikov za odpadke, Anton Tone Smolnikar l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8169

4178. Odlok o spremembi odloka o pogojih, postopkih 2. člen in merilih za podeljevanje koncesij na področju Te spremembe odloka začnejo veljati osmi dan po opravljanja gospodarske javne službe “ravnanje objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. z odpadki” Št. 35301-12/01-1/4 Na podlagi 32. člena zakona o gospodarskih javnih Kamnik, dne 26. septembra 2001. službah (Uradni list RS, št. 32/93), 4. in 7. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Kamnik (Uradni list Župan RS, št. 47/94, 47/95 in 20/98) ter na podlagi 11. in Občine Kamnik 16. člena statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/99 Anton Tone Smolnikar l. r. in 40/01) je Občinski svet občine Kamnik na 22. seji dne 26. 9. 2001 sprejel

O D L O K 4179. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o o spremembi odloka o pogojih, postopkih in kategorizaciji občinskih cest v Občini Kamnik merilih za podeljevanje koncesij na področju opravljanja gospodarske javne službe “ravnanje Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o javnih z odpadki” cestah (Uradni list RS, št. 29/97), 18. člena uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 1. člen 49/97) in 16. člena statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/99 in 40/01) je Občinski svet občine Kamnik na V odloku o pogojih, postopkih in merilih za podeljeva- 22. seji dne 26. 9. 2001 sprejel nje koncesij na področju opravljanja gospodarske javne slu- žbe “ravnanje z odpadki” (Uradni list RS, št. 63/97) se O D L O K 20. člen spremeni tako, da se glasi: o spremembi in dopolnitvi odloka o “Občina in koncesionar skleneta pisno koncesijsko kategorizaciji občinskih cest v Občini Kamnik pogodbo najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko postane odločba o izbiri koncesionarja dokončna. 1. člen Kolikor pogodba v roku, navedenem v prejšnjem od- V odloku o kategorizaciji občinskih cest v Občini Kam- stavku tega člena, ni sklenjena, se postopek izbire koncesi- nik (Uradni list RS, št. 57/99 in 54/01) se spremeni in onarja razveljavi. dopolni 6. člen tako, da se v tabeli popravi odsek pod V imenu občine podpiše koncesijsko pogodbo župan.” zaporedno št. 84 tako, da se glasi:

Zap. št. Št. ceste Zač. ceste Potek ceste Konec ceste Dolžina Namen Preostala dolžina ali odseka ali odseka ali odseka ceste v uporabe ceste v sosednji občini (v m) občini (v m) 84 660281 160531 Perovo HŠ 14A 375 V 0

2. člen Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati pet- najsti dan po objavi v Uradnem listu RS.

Št. 344-3/2001 Kamnik, dne 26. septembra 2001.

Župan Občine Kamnik Anton Tone Smolnikar l. r. Stran 8170 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

KOBARID Št. 64-802 Kobilje, dne 3. oktobra 2001. 4180. Sklep o cenah v vrtcih Župan Na podlagi 18. člena statuta Občine Kobarid (Uradni Občine Kobilje list RS, št. 8/00) je Občinski svet občine Kobarid na Pavel Nemet l. r. 32. redni seji dne 27. 9. 2001 sprejel naslednji S K L E P 4182. Pravilnik o spremembi pravilnika o oddaji javnih I naročil male vrednosti Občine Kobilje Občina subvencionira program male šole v višini 40%. Od te znižane cene se določi ustrezen prispevek staršev v Na podlagi 20. člena statuta Občine Kobilje (Uradni list skladu s pravilnikom o plačilih staršev za programe vrtca. RS, št. 94/99) je Občinski svet občine Kobilje na 18. redni Ekonomske cene veljajo od 1. 11. 2001 dalje in so seji dne 20. 9. 2001 sprejel izračunane na 12 mesecev ter znašajo: – celodnevni program: 59.162 SIT, – poldnevni program (s kosilom): 54.421 SIT, P R A V I L N I K – poldnevni program (brez kosila): 46.786 SIT, o spremembi pravilnika o oddaji javnih naročil – jasli - celodnevni program: 64.759 SIT, male vrednosti Občine Kobilje – jasli – poldnevni program: 56.137 SIT, – 3/4 program: 26.588 SIT. 1 V pravilniku o oddaji javnih naročil male vrednosti Obči- II ne Kobilje (Uradni list RS, št. 53/01) se v 6. členu spreme- Ekonomska cena ne vključuje regresa za letni dopust, nita naslov in prvi odstavek, tako, da se glasita: jubilejnih nagrad, amortizacije, investicijskega vzdrževanja. Ti stroški se v proračunu predvidijo posebej. V ceni so “Do vrednosti 1,000.000 SIT upoštevani izpisi otrok v poletnih mesecih. Naročilnice je možno uporabljati le za nabave blaga, storitev in gradbenih del do vrednosti 1,000.000 SIT.” Št. 640-6/99 Kobarid, dne 5. oktobra 2001. 2 Te spremembe pravilnika začnejo veljati naslednji dan Župan po objavi v Uradnem listu RS. Občine Kobarid Pavel Gregorčič, inž. l. r. Št. 787 Kobilje, dne 28. septembra 2001.

Župan Občine Kobilje KOBILJE Pavel Nemet l. r.

4181. Sklep o določitvi cen programa v vrtcu v Občini Kobilje

Na podlagi 30. in 31. člena zakona o vrtcih (Uradni list LAŠKO RS, št. 12/96), 3. člena pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 44/96, 1/98 in 84/98) 4183. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o in 20. člena statuta Občine Kobilje (Uradni list RS, št. 94/99 proračunu Občine Laško za leto 2001 in 72/01) je Občinski svet občine Kobilje na 20. izredni seji dne 28. 9. 2001 sprejel Na podlagi 57. člena zakona o lokalni samoupravi (Ura- dni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, S K L E P 20/95, 63/95, 26/97, 70/97, 10/98, 6/98 in 74/98), o določitvi cen programa v vrtcu 29. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. v Občini Kobilje 79/99) in 21. člena statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 8/00) je Občinski svet občine Laško na 19. seji dne 1. člen 26. 9. 2001 sprejel Cene programa v vrtcu Kobilje znašajo od 1. 9. 2001 dalje mesečno na otroka: O D L O K SIT o spremembah in dopolnitvah odloka – dnevni program 53.668 – preračunano na 10 mesecev 63.502 o proračunu Občine Laško za leto 2001

2. člen 1. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- V odloku o proračunu Občine Laško za leto 2001 dnem listu RS. (Uradni list RS, št. 3/01) tako, da se glasi: Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8171

“2. člen 1. člen Proračun Občine Laško za leto 2001 je določen v V odloku o ustanovitvi Javnega zavoda Prireditveni naslednji višini: center Laško (Uradni list RS, št. 69/95) se besedilo - v tisoč SIT 9. člena spremeni tako, da se glasi: A) Bilanca prihodkov in odhodkov Direktorja imenuje ustanovitelj na podlagi javnega I. Skupaj prihodki 1,347.416 razpisa po predhodnem mnenju sveta zavoda. II. Skupaj odhodki 1,302.896 Mandat direktorja traja pet let in je po poteku manda- III. Proračunski presežek 44.520 ta lahko ponovno imenovan. B) Račun finančnih terjatev in naložb Za direktorja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje splo- IV. Prejeta vračila posojil in šne, z zakonom določene pogoje in posebne pogoje, ki sprememba kap. deležev 10.000 so: V. Dana posojila – da ima najmanj visokošolsko izobrazbo družbo- VI. Prejeta minus dana posojila in slovne smeri, sprem. kapit. deležev 10.000 – da ima najmanj pet let delovnih izkušenj, C) Račun financiranja – da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, VIII. Zadolževanje proračuna – da je pri svojem strokovnem delu dosegel delovne IX. Odplačilo dolga 94.869 rezultate iz katerih izhaja, da bo lahko opravljal dela in X. Neto zadolževanje - 94.869 naloge strokovnega vodje zavoda. XI. Zmanjšanje sredstev na računih - 40.349 Direktor je imenovan največ dve leti in najmanj šest Stanje 31/12-2000 40.349 mesecev pred potekom mandatne dobe prejšnjega direk- Stanje 31/12-2001 torja. Pooblastila in odgovornosti direktorja natančneje do- Pregled prihodkov in odhodkov ter računa financiranja loča statut zavoda. je zajet v bilanci prihodkov in odhodkov, ki je sestavni del odloka. 2. člen 2. člen Za 9. členom se doda nov 9.a člen, ki se glasi: Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata, Spremeni se 7. člen odloka tako da se glasi: “Župan lahko prerazporedi sredstva proračuna med za katerega je imenovan. postavkami in področji proračuna oziroma pri neposrednem Ustanovitelj lahko razreši direktorja: uporabniku: – če ta sam zahteva razrešitev, 1. če nastanejo za to utemeljeni razlogi; – če nastopi kateri od razlogov, ko po predpisih iz 2. če se na določenih postavkah izkažejo prihranki, na delovnih razmerij delovno razmerje preneha po samem drugih pa potreba po dodatnih sredstvih; zakonu, 3. če to narekuje dinamika izvajanja investicij – če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih O prerazporeditvah župan obvesti občinski svet.” in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje skle- pov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi, – če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom pov- 3. člen zroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati pet- opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko najsti dan po objavi v Uradnem listu RS. nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda. Ustanovitelj mora pred sprejetjem odločitve o razre- Št. 40302/01/2001 šitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati Laško, dne 26. septembra 2001. možnost, da se o njih izjasni in pridobi mnenje sveta zavoda. Župan Če direktorju preneha mandat pred potekom man- Občine Laško datne dobe, se javni razpis za imenovanje novega direk- Jože Rajh l. r. torja opravi najkasneje v treh mesecih po prenehanju mandata prejšnjega direktorja. Za čas do imenovanja novega direktorja imenuje ustanovitelj vršilca dolžnosti direktorja, vendar najdalj za eno leto. 4184. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Prireditveni center 3. člen Laško Ta odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Prireditveni center Laško zač- Občinski svet občine Laško je na podlagi 3. in 9. člena ne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slove- zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91), 35. in nije. 37. člena zakona o uresničevanju javnega interesa na po- dročju kulture (Uradni list RS, št. 75/94, 22/00) in 21. člena statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 8/00) na Št. 02201-3/01 19. redni seji dne 26. 9. 2001 sprejel Laško, dne 26. septembra 2001. O D L O K o spremembah in dopolnitvah odloka Župan o ustanovitvi Javnega zavoda Prireditveni Občine Laško center Laško Jože Rajh l. r. Stran 8172 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

4185. Statut Javnega nepremičninskega sklada DEJAVNOST SKLADA Občine Laško 5. člen Na podlagi 28. člena odloka o ustanovitvi Javnega Sklad upravlja in razpolaga s stanovanji, stanovanjskimi nepremičninskega sklada Občine Laško (Uradni list RS, št. hišami, stavbnimi zemljišči in drugim premoženjem v lasti 33/01 – v nadaljevanju: sklad), je nadzorni svet sklada na Občine Laško in sklada z namenom zagotavljanja javnega 1. seji dne 25. 7. 2001 sprejel interesa, zlasti: – gospodarjenja s stanovanji, stanovanjskimi hišami, S T A T U T poslovnimi prostori, garažami, stavbnimi zemljišči in drugimi nepremičninami, Javnega nepremičninskega sklada Občine – financiranja gradnje, nakupa in obnove stanovanj, Laško stanovanjskih hiš in drugih nepremičnin, – zagotavljanja kontinuiranega pridobivanja socialnih, 1. člen neprofitnih, službenih in profitnih stanovanj, Ta statut ureja temeljne določbe, dejavnost in delovno – pridobivanja stavbnih zemljišč, področje sklada, notranjo organizacijo sklada, način poslo- – sprejemanja programov opremljanja stavbnih zem- ljišč, vanja in finančnega poslovanja sklada, organe sklada, njiho- – spremljanja in nadzora nad izvajanjem programov ve pristojnosti, imenovanje in mandat, pristojnosti ustanovi- opremljanja stavbnih zemljišč, telja, financiranje in sredstva sklada, postopek za sprejem in – oddajanja občinskih stavbnih zemljišč investitorjem, spremembe statuta sklada in druga vprašanja, ki so pomem- – opravljanje drugih nalog določenih v občinskih pro- bna za delo sklada. gramih ter s tem povezanimi razvojnimi in finančnimi, organi- zacijskimi in drugimi aktivnostmi s področja stanovanjskega gospodarstva v skladu s stanovanjskim zakonom in drugimi TEMELJNE DOLOČBE veljavnimi predpisi. Dejavnosti sklada iz prejšnjega odstavka tega člena po 2. člen standardni klasifikaciji dejavnosti določa 3. člen odloka o Sklad je pravna oseba javnega prava s pravicami in ustanovitvi sklada. obveznostmi in odgovornostmi določenimi z zakonom o jav- nih skladih, stanovanjskim zakonom, odlokom o ustanovitvi sklada in tem statutom. FINANCIRANJA IN SREDSTVA SKLADA Sklad posluje v svojem imenu in za svoj račun. Sklad se organizira tudi kot neprofitna stanovanjska 6. člen organizacija. Za svoje obveznosti odgovarja sklad z vsem Sredstva za ustanovitev in delo sklada zagotavlja usta- svojim premoženjem, ki ga kot sredstva za delo sklada zago- novitelj. tovi ustanovitelj. Namensko premoženje sklada je premoženje, ki ga Ustanovitelj Občina Laško za obveznosti sklada ne od- ustanovitelj nameni za doseganje namena sklada. Sklad govarja. upravlja in razpolaga z namenskim premoženjem v skladu z namenom zaradi katerega je bil ustanovljen, ne sme pa 3. člen uporabiti namenskega premoženja za zagotavljanje sredstev za delo sklada. Sklad se vpiše v sodni register in v register neprofitnih stanovanjskih organizacij, ter ima svoj žiro račun. 7. člen Ime sklada je: Javni nepremičninski sklad Občine La- Sredstva za poslovanje sklada se zagotavljajo: ško, s sedežem sklada na Mestni ulici 2, v Laškem. – iz sredstev občinskega proračuna, Kratka označba imena sklada je: Nepremičninski sklad – iz dela sredstev ustvarjenih s prodajo nepremičnin, Občine Laško. – iz sredstev republiškega stanovanjskega sklada, Ustanovitelj sklada je Občina Laško, Mestna ulica 2, – iz najemnin za stanovanja, poslovne prostore in Laško. garaže, Sklad ima svoj žig okrogle oblike, ki ima v sredini grb – z namenskimi dotacijami fizičnih in pravnih oseb, Občine Laško, pod grbom vodoravno izpisan sedež sklada, – iz naslova kupnin za prodana stanovanja, ob krožnici pa zgoraj napis “Nepremičninski sklad Občine – iz prihodkov ustvarjenih z lastnim poslovanjem in Laško.” – iz drugih virov. Velikost, uporabo in hrambo žiga določi uprava s svo- jim aktom. 8. člen Sklad bo odprl dva denarna računa pri banki oziroma Sklad mora namensko premoženje ločiti od premože- organizaciji, ki opravlja plačilni promet, ločeno za sredstva nja, ki ga kot sredstvo za delo sklada zagotovi ustanovitelj ter od premoženja, katerega ustvarja sklad iz lastnega po- namenskega premoženja in za sredstva za delo sklada. slovanja do drugih.

ZASTOPANJE, PREDSTAVLJANJE IN POSLOVANJE ORGANI SKLADA IN NJIHOVA PRISTOJNOST SKLADA 9. člen 4. člen Sklad ima naslednje organe: Uprava zastopa, predstavlja ter vodi delo in poslovanje – uprava, sklada. – nadzorni svet. Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8173

Uprava Člani nadzornega sveta opravljajo svojo funkcijo nepro- fesionalno. 10. člen Mandat člana nadzornega sveta preneha: Uprava zastopa in predstavlja sklad ter organizira in – s potekom časa za katerega je bil imenovan, vodi delo ter poslovanje sklada. – z odstopom, Uprava sklada ima enega člana, ki je višji upravni dela- – z razrešitvijo v skladu z 20. členom tega statuta. vec in ki ga imenuje župan za štiriletni mandat po predho- dnem mnenju nadzornega sveta. Član uprave svoje delo 14. člen opravlja neprofesionalno v skladu z določili statuta sklada in Nadzorni svet dela na sejah. Seje nadzornega sveta odloka o ustanovitvi sklada. sklicuje in vodi predsednik nadzornega sveta v sodelovanju Funkcija člana uprave je vezana na imenovanje v naziv s članom uprave, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik v višjega upravnega delavca. Mandat člana uprave preneha: sodelovanju s članom uprave. Nadzorni svet zaseda po po- – s pretekom časa za katerega je bil imenovan, trebi. – z izgubo naziva višjega upravnega delavca, Predsednik nadzornega sveta je dolžan sklicati sejo – z odstopom, nadzornega sveta, če to zahteva več kot polovica članov – z razrešitvijo s strani župana. nadzornega sveta ali občinski svet. Seje nadzornega sveta so po potrebi lahko tudi kore- 11. člen spondenčne. Uprava za tekoče poslovno leto pripravi poslovni načrt, Predlog dnevnega reda za sejo nadzornega sveta dolo- finančni načrt in poslovno poročilo javnega sklada, ki ga či predsednik nadzornega sveta v sodelovanju s članom predloži v sprejem nadzornemu svetu. uprave. S poslovnim in finančnim načrtom uprava opredeli na- loge iz področja dejavnosti sklada, ki jih bo izvajala v teko- 15. člen čem letu. Seja nadzornega sveta je sklepčna, če je navzoča več Uprava pri svojem delu izdaja posamične pravne akte kot polovica vseh članov. iz pristojnosti sklada. Pri odločanju o javnopravnih stvareh Nadzorni svet sprejema sklepe z večino glasov vseh se uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem po- članov, če je rezultat neodločen odloči glas predsednika. stopku. Glasovanje je javno. Po sklepu večine prisotnih članov nadzornega sveta, je glasovanje lahko tudi tajno. Nadzorni svet 16. člen 12. člen O seji nadzornega sveta se vodi skrajšani zapisnik v Nadzorni svet ima naslednje pristojnosti: katerega se vnesejo sklepi in potek glasovanja o njih. Zapi- – skrbi za zagotavljanje delovanja v javnem interesu, – sprejema poslovni načrt, finančni načrt in poslov- snik podpišeta predsednik nadzornega sveta in zapisnikar. no poročilo javnega sklada, ki jih preloži v soglasje usta- Zapisnik se vedno priloži vabilu za naslednjo sejo upravnega novitelju, odbora. – daje soglasje upravi k določitvi splošnih pogojev po- slovanja, 17. člen – daje predhodno mnenje k imenovanju in razrešitvi Vabilu za sejo nadzornega sveta je potrebno poleg člana uprave, predloga dnevnega reda in zapisnika prejšnje seje priložiti – daje ustanovitelju in upravi predloge in mnenja o gradivo za obravnavo s predlogi sklepov in navedbo poroče- posameznih vprašanjih, valcev k posameznim gradivom. Vabilo s prilogami je potre- – daje ustanovitelju predloge za povečanje oziroma bno članom poslati najmanj pet dni pred sejo nadzornega zmanjšanje namenskega premoženja sklada, sveta. – daje ustanovitelju predloge o razporejanju in uporabi V primerih izrednih in korespondenčnih sej, je lahko pozitivnega rezultata poslovanja sklada, navedeni rok za dostavo gradiva za sejo krajši. – lahko pregleduje poslovne knjige in poslovno doku- mentacijo sklada, 18. člen – zahtevati od uprave poročilo o posameznih poslih v Seje nadzornega sveta se poleg članov udeležijo: zvezi z upravljanjem namenskega premoženja, in drugih za- – član uprave, devah povezanih s poslovanjem sklada, – sprejme statut sklada, – poročevalci k posameznim gradivom, ki se obravna- – odloča o drugih zadevah, za katere je tako določeno vajo na seji. z zakonom, odlokom o ustanoviti sklada in tem statutom. Za pripravo seje, vabila, predloge ter druge priloge je poleg predsednika nadzornega sveta zadolžen član uprave 13. člen in Občinska uprava občine Laško. Predsednik nadzornega Nadzorni svet ima predsednika in štiri člane. Predse- sveta določi tudi poročevalce k posameznim gradivom, ki se dnik nadzornega sveta je po svoji funkciji župan občine. obravnavajo na seji. Člane nadzornega sveta na predlog župana imenuje in raz- rešuje občinski svet. Člani nadzornega sveta se imenujejo 19. člen za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Člani nadzornega sveta in član uprave so upravičeni za Člani nadzornega sveta ne morejo biti osebe, ki so udeležbo na sejah do sejnin in povračila drugih stroškov v zaposlene v skladu ter druge osebe katerih funkcija ali de- višini, ki je določena za člane nadzornega odbora Občine javnost je v skladu z zakonom nezdružljiva s članstvom v Laško. nadzornem svetu. Sejnina se izplača ob udeležbi na seji. Stran 8174 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

Predčasna razrešitev člana uprave in nadzornega SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA sveta 24. člen 20. člen Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejemajo Član uprave je lahko predčasno razrešen na njegovo po enakem postopku kot ta statut in veljajo z dnem, ko da pisno prošnjo ali če ne izpolnjuje nalog, določenih v zakonu nanje soglasje ustanovitelj. oziroma ustanovitvenem aktu sklada ali če ravna v nasprotju s svojimi obveznostmi iz 21. člena zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00). PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Če član uprave umre, postane poslovno nesposoben, je razrešen ali mu je potekel mandat in zaradi tega uprava ne 25. člen more zastopati in predstavljati sklada, opravlja funkcijo upra- Z uveljavitvijo odloka o ustanovitvi Javnega nepremič- ve predsednik nadzornega sveta, vendar najdlje eno leto. ninskega sklada Občine Laško (Uradni list RS, št. 33/01) je Član nadzornega sveta je lahko predčasno razrešen na prenehal veljati odlok o ustanovitvi Stanovanjskega sklada njegovo pisno prošnjo ali če ne izpolnjuje nalog določenih v Občine Laško (Uradni list RS, št. 4/96). Javni nepremičnin- zakonu o javnih skladih oziroma ustanovitvenem aktu sklada ski sklad Občine Laško je pravni naslednik Stanovanjskega ali če ravna v nasprotju s svojimi obveznostmi iz 17. člena sklada Občine Laško, vendar še ni vpisan v sodni register in zakona o javnih skladih. register neprofitnih stanovanjskih organizacij in tako še nima sposobnosti nastopanja v pravnem prometu. Zaradi zagotovitve kontinuitete poslovanja sklada se PRISTOJNOSTI USTANOVITELJA določi prehodno obdobje, v katerem se poslovanje sklada uskladi z odlokom o ustanovitvi Javnega nepremičninskega 21. člen sklada Občine Laško in določili zakona o javnih skladih. Prehodno obdobje traja od uveljavitve odloka o ustanovitvi Ustanovitelj Občina Laško ima naslednje pristojnosti: javnega nepremičninskega sklada Občine Laško do njego- – imenuje in razrešuje nadzorni svet sklada, vega vpisa v sodni register in register neprofitnih stanovanj- – odloča o povečanju oziroma zmanjšanju namenske- skih organizacij. ga premoženja sklada, – daje soglasje k poslovnemu načrtu in finančnemu 26. člen načrtu ter poslovnemu poročilu sklada, V prehodnem obdobju je potrebno opraviti naslednje – odloča o razporejanju in uporabi pozitivnega poslo- naloge: vanja sklada, – vpis v sodni register in register neprofitnih stanovanj- – daje soglasje k odtujitvi nepremičnega premoženja, skih organizacij, – daje soglasje k statutu, – odpreti dva denarna računa pri banki oziroma organi- – odloča o drugih zadevah, določenih z zakonom. zaciji, ki opravlja plačilni promet ločeno za sredstva namen- Ustanovitelj lahko s sklepom odpravi vsako razpolagal- skega premoženja in za sredstva za delo sklada, no dejanje, ki je v nasprotju z namenom, zaradi katerega je – v skladu s 6. členom zakona o javnih skladih izdelati bil sklad ustanovljen. in sprejeti splošne pogoje poslovanja sklada, – predložiti revidirano letno poročilo Stanovanjskega sklada Občine Laško za leto 2000, POSLOVANJE, POSLOVNE KNJIGE IN POSLOVNA – pripraviti in sprejeti otvoritveno bilanco. POROČILA 27. člen 22. člen Za realizacijo nalog iz prejšnjega člena se v skladu z Za finančno poslovanje sklada se smiselno uporabijo določili odloka o ustanovitvi Javnega nepremičninskega skla- določbe 4. do 21. člena zakona o finančnem poslovanju da Občine Laško pooblasti in zadolži člana uprave in pred- podjetij. sednika nadzornega sveta. Sklad vodi poslovne knjige in poslovna poročila, se- V prehodnem obdobju deluje sklad v skladu s sprejetim stavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke finančnim načrtom in programom dela stanovanjskega skla- in sestavlja računovodska poročila v skladu z zakonom o da Občine Laško za leto 2001. Do dneva vpisa sklada v računovodstvu in predpisi izdanimi na njegovi podlagi, če ni sodni register, nastopa sklad v pravnem prometu kot Stano- z zakonom o javnih skladih drugače določeno. vanjski sklad Občine Laško. Poslovne knjige in poslovna poročila morajo zagotavlja- ti ločeno spremljanje poslovanja in prikaz poslovanja z na- 28. člen menskim premoženjem. Ta statut sprejme nadzorni svet sklada, velja in uporab- Finančna, druga strokovno tehnična in administrativna lja pa se z dnem, ko da nanj soglasje ustanovitelj. dela za sklad opravlja občinska uprava.

Št. 46401-2/2001-15-01 POSLOVNA TAJNOST Laško, dne 25. julija 2001. 23. člen Vsi podatki sklada, ki jih ta ne nameni za sporočilo Predsednik javnosti, so poslovna tajnost. Sporočila posreduje javnosti nadzornega sveta član uprave ali predsednik nadzornega sveta. Jože Rajh l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8175

4186. Sklep o ukinitvi javnega dobra Št. 015-01-22/01 Lendava, dne 5. oktobra 2001. Na podlagi 21. člena statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 8/00) je Občinski svet občine Laško na redni Župan-Polgármester 19. seji, dne 26. 9. 2001 sprejel Občine Lendava Jožef Kocon l. r. S K L E P o ukinitvi javnega dobra

1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra za parc. MISLINJA št. 1234 – 14 m2, parc. št. 1276/4 - 138 m2, parc. št. 2 2 1276/6 – 713 m in parc. št. 1276/7 – 6 m , katere so vse 4188. Sklep o plačevanju fiksnega dela k vodarini po vrsti rabe neplodno zemljišče, vpisane v zk. vl. št. S3, k.o. Rečica. Na podlagi 20. člena statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 8/00 – prečiščeno besedilo, 115/00) je Občin- 2. člen ski svet občine Mislinja na 29. seji dne 26. 9. 2001 sprejel Nepremičnine iz 1. člena tega sklepa postanejo lastni- naslednji na Občine Laško.

3. člen S K L E P Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. I Prispevek – fiksni del vodarine plačujejo vsi uporabni- ki, ki imajo zgrajen vodovodni priključek. Št. 46401-13/2001 Za uporabnike, ki nimajo stalnega bivališča v objektu, Laško, dne 26. septembra 2001. ki je priključen na javni vodovod, se vodarina obračunava po dejanski porabi in veljavni ceni, fiksni del pa se jim zaračuna- va v višini fiksnega dela za uporabnike v večstanovanjskih Župan Občine Laško objektih za vodomer dimenzije 1/2". Jože Rajh l. r. II Za uporabnike v večstanovanjskih objektih se vodarina obračunava po dejanski porabi in veljavni ceni, prispevek – fiksni del pa je odvisen od merilnega vodomera in znaša za LENDAVA dimenzijo: 4187. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Dimenzija Vrednost Lendava za leto 2001 SIT/mesec 1/2" 980 Na podlagi 7. člena odloka o nadomestilu za uporabo 3/4" 1.960 stavbnega zemljišča (Uradne objave Pomurja, št. 1/88) in 1" 3.920 17. člena statuta Občine Lendava (Uradni list RS, št. 26/99 5/4" 5.880 in 119/00) je Občinski svet občine Lendava na 27. seji dne 6/4" 7.840 5. 10. 2001 sprejel 2" 9.800

S K L E P III o vrednosti točke za izračun nadomestila Plačila prispevka fiksnega dela so oproščeni uporabni- za uporabo stavbnega zemljišča ki za individualne stanovanjske novogradnje in sicer za dobo v Občini Lendava za leto 2001 petih let od datuma izdaje gradbenega dovoljenja. 1 Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo IV stavbnega zemljišča v Občini Lendava za leto 2001 znaša Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu 0,09 tolarja. RS, uporablja pa se od 1. 5. 2001 dalje.

2 S tem sklepom se razveljavi sklep o vrednosti točke za Št. 38005-00001/1999 izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Obči- Mislinja, dne 27. septembra 2001. ni Lendava (Uradni list RS, št. 38/01).

3 Župan Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- Občine Mislinja dnem listu RS. Mirko Grešovnik l. r. Stran 8176 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

RADEČE 3. člen Sestavni del odloka o spremembah in dopolnitev dol- 4189. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih goročnega in srednjeročnega plana Občine Radeče je na- sestavin dolgoročnega plana Občine Laško za slednje gradivo: obdobje od leta 1986 do leta 2000 in 1. obrazložitev odloka srednjeročnega plana Občine Laško za obdobje 2. kartografski del od leta 1986 do leta 1990 za Občino Radeče – kartno gradivo v merilu 1:25000 in 1:50000 (11 tematskih kart): Na podlagi prvega odstavka 2. člena zakona o planira- 1. zasnova kmetijstva, gozdarstva in območij za poseli- nju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list tev RS, št. 48/90) je Občinski svet občine Radeče na podlagi 2. zasnova vodnega gospodarstva 13. in 18. člena statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 2.1. zasnova vodnega gospodarstva – nevarna in ogro- 37/99) na 12. seji dne 14. 9. 2001 sprejel žena območja 3. zasnova ohranjanja naravnih vrednot in kulturne de- O D L O K diščine o spremembah in dopolnitvah prostorskih 4. zasnova rekreacije v naravnem okolju sestavin dolgoročnega plana Občine Laško 5. zasnova sanacij 6. zasnova poselitve in funkcij naselij v omrežju naselij za obdobje od leta 1986 do leta 2000 7. zasnova prometnega omrežja in srednjeročnega plana Občine Laško 7.1. zasnova kolesarskega omrežja za obdobje od leta 1986 do leta 1990 8. zasnova zvez za Občino Radeče 9. zasnova energetskega omrežja 10. zasnova načinov urejanja 1. člen 11. zasnova osnovne rabe prostora Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih – kartno gradivo v merilu 1:5000: sestavin dolgoročnega plana Občine Laško za obdobje od 12. ureditvena območja leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeroč- 13. urbanistična zasnova za naselje Radeče nega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 13.1. zasnova namenske rabe prostora naselja 1990 (Uradni list SRS, št. 46/87 in 44/88, Uradni list RS, 13.2. usmeritve glede načinov urejanja ureditvenih ob- št. 26/93) – v nadaljnjem besedilu: dolgoročni in srednje- močij naselja s prostorskimi izvedbenimi akti ročni plan, ki se nanaša na območje nove Občine Radeče s 13.3. zasnova komunalnega in energetskega omrežja sestavinami navedenimi v členih tega odloka. 3. kartografska dokumentacija na preglednem katastr- Spremeni in v celoti se za Občino Radeče zamenja skem načrtu v merilu 1:5000 v obsegu predpisane vsebine tekstualni del dolgoročnega in srednjeročnega plana – po- 4. programska zasnova za območje RTP 110/20 kV glavje »Zasnova in strategija urejanja prostora, poselitev, Radeče v Njivicah s priključnim 2 x 110 kV daljnovodom. varstva dobrin splošnega pomena in okolja« ad. tč. 1.0 do vključno tč. 5.4. Spremeni in dopolni se kartografski del in 4. člen kartografska dokumentacija. 1. Zasnova prostorskega razvoja 1.1. Cilji urejanja prostora 2. člen Temeljni cilj usmerjanja prostorskega razvoja je zagoto- Vsebina sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin viti enakovredne in čim boljše življenjske pogoje za sedanje dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Laško za in prihodnje rodove prebivalstva ob upoštevanju smotrne in Občino Radeče se nanaša na: varčne rabe prostora. – razmejitev območja in obstoječe dokumentacije med Pri nadaljnjem urejanju prostora se bodo za posamez- novo Občino Radeče in Občino Laško, na področja urejanja upoštevale usmeritve iz državnega pro- – uskladitev z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin storskega plana. dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije, Med osnovnimi cilji na področju poselitve so usmerja- – zasnovo poselitve in funkcij naselij v omrežju naselij, nje pozidave v ureditvena območja, racionalna raba znotraj – spremembe mej ureditvenih območij naselij za potre- teh območij in celovitost urejanja urbanih območij. be poselitve na pobudo občine in individualnih pobud za Nadaljnji razvoj naselij je načrtovati skladno z načrtova- gradnjo in ureditve na kvalitetnih in manjkvalitetnih kmetij- nim omrežjem naselij v občini in opredeljenimi funkcijami skih zemljiščih, naselij v omrežju naselij. Poleg razvoja občinskega središča – dopolnitve za območja varstva vodnih virov, vodno- Radeče je krepiti vlogo lokalnih oskrbnih središč in pospe- gospodarskih ureditev in ravnanja z odpadki, ševati razvoj podeželja in ostalih naselij. – dopolnitve za območja naravnih vrednot, V Občini Radeče bo poudarek na razvoju turističnih – dopolnitve za območja kulturne dediščine, dejavnosti, okolju sprejemljivih proizvodnih dejavnosti, obrt- – dopolnitve za prometno in kolesarsko omrežje v ob- nih in trgovinskih dejavnosti ter dobri prometni povezanosti čini, občine z zasavskimi občinami in proti Celju ter z navezavo – opredelitev čistilnih naprav za lokalna oskrbna sredi- na avtocestno omrežje Slovenije. šča, Med nalogami na področju turizma se bo pospeševal – dopolnitev z nizkotlačnim plinovodnim omrežjem in razvoj turizma na podeželju z vključitvijo obstoječih kmetij in kabelskim TV omrežjem, razvoja turistične ponudbe. Poudarek bo dan tudi na dodat- – po obsegu manjše spremembe in dopolnitve, na- ni vsebinski obogatitvi športno rekreacijske ponudbe ob reki menske rabe in urejanja s PIA na območju UZ Radeče, Savi. – dopolnitev s programsko zasnovo za območje RTP Med prioritetnimi cilji na področju urejanja prostora je 110/20 kV Radeče v Njivicah in priključnega 110 kV daljno- varovanje naravnih dobrin, naravnih bogastev ter naravne in voda. kulturne dediščine pred posegi, ki bi ovirali njihov razvoj. Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8177

Varovana območja naravnih dobrin državnega pomena Glede na vrsto rabe prevladujejo travniki (889 ha) in so: najboljša kmetijska zemljišča, varovalni gozdovi in ob- njive ter vrtovi (425 ha) ter v manjšem obsegu travniški močja naravnih spomenikov. sadovnjaki (16 ha) in vinogradi (21 ha). S posegi v prostor je treba zagotoviti varovanje okolja in V zasnovi namenske rabe prostora občine so kmetijska krajinskega prostora tako, da bodo varovane krajinske obli- zemljišča vključena v obsegu 1348 ha. Najboljša kmetijska kovne vrednosti in vzdrževan krajinski in poselitveni vzorec. zemljišča so za trajno izključno rabo določena v obsegu 946 Še posebej bo poudarek na varovanju na območju kulturnih ha, druga kmetijska zemljišča pa v obsegu 402 ha. krajin Svibno, Čimerno ter na Vrhovškem polju. Za potrebe poselitve so predvidene po obsegu manjše Pospešiti je treba razglasitev še nezavarovanih narav- širitve ureditvenih območij naselij Radeče (RTP Radeče) in nih in kulturnih spomenikov. Jagnjenica (proizvodna obrt – širitev in posamične zaokroži- Na področju infrastrukturnega urejanja je med prioritet- tve) ter manjše zaokrožitve pri naseljih Log, Prapretno in nimi nalogami izgradnja razdelilne transformatorske postaje Vrhovo. v Radečah in priključnega 2 x 110 kV daljnovoda. Po celotni občini so predvidene agromelioracije kmetij- Pospešeno je potrebno nadaljevati s sanacijami erozij- skih zemljišč na številnih mikrolokacijah in s predvidenim skih in drugih nestabilnih območij ter z ureditvami na vodoto- minimalnim odvajanjem vod, ki pa ne predstavljajo posege v kih. Pospešiti je treba izgradnjo čistilnih naprav v lokalnih prostor in zato niso opredeljene v kartnem gradivu. centrih občine ter vseh še neizvedenih ureditev opredeljenih v zvezi s hidroelektrorarno Vrhovo. – gozdovi Na področju urejanja prostora je treba zagotoviti pravo- Več kot polovico prostora Občine Radeče (64%) pokri- časno pripravo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov. vajo gozdovi v skupnem obsegu 3.339 ha. Večji strnjeni gozdovi so v jugozahodnem delu občine na območju Jatne, 1.2. Omrežje naselij in funkcije naselij v omrežju nase- severnem in južnem delu občine. Gozdovi so členjeni na lij lesno-proizvodne, varovalne in gozdove s posebnim pome- Zasnova sistema naselij je opredeljena skladno s plani- nom. rano tipologijo naselij v občini in prostorskimi možnostmi. Varovalni gozdovi, ki so državnega pomena in obvezno Od skupno 23 naselij v občini je kar 21 naselij s izhodišče republiškega prostorskega plana, so opredeljeni v pretežno agrarno funkcijo in so razvrščena v skupino A, A/B, B/A in B – to so ruralna naselja do 100 prebivalcev, v obsegu 561 ha. Pretežni del teh gozdov je na območju osmih naseljih je število prebivalcev od 100 do 250. Svibnega in Zagrada in severno od Sopote in Jagnjenice, v Naselje Jagnjenica s 347 prebivalci je ruralno urbano manjšem obsegu na območju Papirnice in severno od Ra- naselje razvrščeno v skupino C ter kot izrazito urbano nase- deč ter nad reko Savo. Prioritetno je s predpisi zavarovati lje občinski center Radeče v skupino D kot gospodarsko vse varovalne gozdove. Del teh gozdov je varovan tudi v pomembnejše naselje s centralnimi – oskrbno storitvenimi okviru opredeljenih območij naravnih vrednot in kulturne in proizvodnimi dejavnostmi in prevladujočo vlogo neagrar- dediščine. Gozdni rezervati so predlagani v obsegu 23,4 ha ne zaposlitve. na lokacijah Svibno in v Škratovi dolini. V Občini Radeče so glede na oskrbne in storitvene V skladu z ustavo Republike Slovenije je gospodariti z dejavnosti opredeljeni trije lokalni oskrbni centri: Jagnjeni- gozdovi tako, da se zagotovi: sonaravno ter večnamensko ca, Svibno in Vrhovo. gospodarjenje usklajeno z načeli varstva okolja in naravnih Iz vidika proizvodnih dejavnosti so naselja razvrščena: vrednot, trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosiste- – v naselje z monostrukturno dejavnostjo – z enim ma ter trajno uresničevanje vseh njihovih funkcij. industrijskim obratom oziroma večjo obrtno proizvodnjo z nad 50 zaposlenimi je razvrščeno naselje Jagnjenica in – rudnine – v naselja z dvemi do tremi industrijskimi obrati z naj- Na območju občine ni pomembnejših rudnin, od dru- več do 1500 zaposlenih je uvrščeno naselje Radeče. gih rudnin so najpogostejša ležišča tehničnega gradbenega kamna – dolomita. Pridobivalni in raziskovalni prostori na 1.3. Raba prostora z varovanimi območji območju Občine Radeče niso opredeljeni. Občina Radeče ima skupno 5.196,95 ha površin, od Po podatkih Geološkega zavoda Slovenije je na obmo- tega je 1.356 ha kmetijskih zemljišč, 3.339 ha gozdov in čju občine opuščenih in občasno aktiviranih 6 kamnolomov ca. 170 ha pozidanih površin; ostale in vodne površine tehničnega gradbenega kamna – dolomita na lokalitetah: zasedajo okvirno 330 ha. Čimerno, Škratova dolina, Zavrate, Njivice, Zagrad in Zg. Počakovo. Iz geološkega vidika sta potencialno zanimivi le 1.3.1. Naravne dobrine in sanacija naravnih virov ležišči Škratova dolina in Zavrate. – kmetijska zemljišča Dolgoročno v kolikor bo izkazan interes za morebitno Eden od osnovnih pogojev izrabe prostora bi moral biti pridobivanje v obstoječih opuščenih ali na novo odprtih kam- kulturni izgled kmetijskega prostora – obdelanost površin, nolomih je potrebno predhodno izvršiti detajlne geološke urejenost robov in trajnostno koriščenje kmetijskih zemljišč. raziskave skladno z veljavnimi predpisi iz tega področja, Od skupno 5.197 ha površin občine zavzemajo kmetij- izdelati presojo vplivov na okolje in ranljivosti prostora v zvezi ska zemljišča 26% površine občine. Po podatkih kmetijske z nameravanim posegom. pospeševalne službe enote Laško je od skupno 1.356 ha kmetijskih zemljišč v najboljša kmetijska zemljišča razvršče- – ohranjanje narave (naravnih vrednot, zavarovanih ob- nih 950 ha in v drugo območje 406 ha. močij ter biotske raznovrstnosti) Na območju občine prevladujejo površine s pedose- Za področje varstva naravnih vrednot so na območju kvencami na mehkih karbonatnih tleh (slabše stabilne povr- občine obvezna republiška izhodišča opredeljeni objekti in šine in praviloma v nagibu) in na trdih karbonatnih tleh (str- območja naravnih spomenikov. me, praviloma južne lege s plitko plastjo ornice). Najboljše Na območju občine je po strokovnih podlagah ZVNKD površine za kmetovanje so v ravninskem območju naselij Celje opredeljeno 8 naravnih spomenikov in 22 območij in Hotemež, Vrhovo, Prapretno in Log pri Vrhovem (pedose- objektov naravnih vrednot. Do sedaj so bila zavarovana in kvenca na produ in pesku). razglašena za naravne (dendrološke) spomenike tri drevesa: Stran 8178 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

Gašperjev kostanj – Močilno, lipa pri cerkvi Sv. Miklavža – Varovanje vodnega in obvodnega prostora ter varova- Močilno in stebrasta smreka – Počakovo (odlok o razglasitvi nje pred škodljivim delovanjem voda: kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti Uradni list Predvideno je nadaljevanje urejanja pritokov Save v RS, št. 24/98). območju Zajezbe HE Vrhovo od Vrhovega do Zidanega mo- Za razglasitev je predlagano še pet naravnih spomeni- sta. Najobsežnejša dela so predvidena na Sopoti in njenih kov: Grajski hrib Svibno, Na izeri pri Svibnem, Sopota z pritokih, ker se ob izrednih razmerah vsled naplavin zmanjša obrežnim pasom in sotesko do Jagnjenice ter Suhi graben pretočni profil v izlivnem delu Sopote in pride do prepravitve in Radušca. na območju Radeč. Predvidene so stabilizacije strug Sopo- Objekti in območja naravnih vrednot se obravnavajo te, njenih pritokov in hudourniških grap ter zadrževanje pro- kot območja izključne rabe in se varujejo po varstveno– da v prodnih zadrževalnikih. Na Sopoti je predvidena izgrad- razvojnih usmeritvah. Vsi ostali evidentirani in ovrednoteni nja prodnih zadrževalnikov v Njivicah v km 0,223 in zadrže- objekti in območja naravnih vrednot, ki niso predvideni za valnika v km 9,50. razglasitev se bodo varovali po predloženih usmeritvah v Vzporedno s stabilizacijo vodotokov je predvideno ure- strokovni podlagi ZVNKD Celje. Pri vseh posegih na obmo- janje in sanacije plazovitih območij na desnem bregu So- čjih naravnih vrednot sodeluje pristojna naravovarstvena slu- pote. žba z mnenjem k posegom. Vse ureditve morajo biti izvajane usklajeno s krajinskimi zasnovami. Pri potokih, ki so varovani kot naravna dediščina – kulturna dediščina oziroma naravni spomenik (Sopota do Jagnjenice, Glažuta, Na območju občine je 87 objektov in območij kulturne Rapovšca in drugi) morajo biti vse ureditve izvajane v sogla- dediščine po seznamu iz strokovnih podlag ZVNKD Celje sju s pristojno naravovarstveno službo. (november 1999) z že opredeljenimi evidenčnimi številkami Ob vodotokih se bo zagotavljal obvodni pas za vzdrže- (EŠD) in predlogi za vpis v zbirni register dediščine. Zavaro- vanje vodnega režima, pri potokih širine 4 do 5 m in ob Savi vanih in razglašenih je od tega 24 kulturnih spomenikov 10 m in več. Poseganje v poplavno območje in obvodni pas (Uradni list RS, št. 65/97). Save, njenih pritokov in ostalih vodotokov ni dovoljeno. Ob Varovani objekti pomembnejše kulturne dediščine na Savi je upoštevati odmik izven dosega visoke vode v primeru območju občine so: podružnična cerkev sv. Treh kraljev z varnostnega nadvišanja. območjem na Brunku, župna cerkev sv. Križa v Svibnem in Urejanje vodotokov na območju naselij mora biti načr- stari most v Radečah, ki so vsi že zavarovani in razglašeni za tovano na 100-letno poplavno varnost. kulturne spomenike. Za vse posege v struge vodotokov ter v njihovem varo- Varovana območja ostale kulturne dediščine so: valnem pasu je treba pridobiti mnenje oziroma soglasje stro- – arheološki spomeniki in dediščina – 8 arheoloških kovne službe, ki je pristojna za vzdrževanje vodnega režima. območij: Dvorsko polje, Hotemež, Erkenštajn v Logu pri Vrhovem, Gradec in Kržiše v Jagnjenici, Kopališče v Starem – vodni viri dvoru ter Gradec in Grajski hrib v Svibnem, Pomembnejših vodnih virov republiškega pomena na – profana stavbna dediščina (gradovi, dvorci, meščan- območju občine ni, drugi viri pa so razporejeni po celotnem ska, trška arhitektura, etnološka dediščina) – 10 kulturnih hribovitem območju občine. Z odlokom so dosedaj zavaro- spomenikov in 40 objektov kulturne dediščine, vana varstvena območja vodnih virov in zajetij »Samčeva – sekralna stavbna dediščina – poleg že navedenih reber«, »Močila« in »Kompanija« za vodovod Radeče (Ura- dveh cerkva pomembnejše kulturne dediščine je na obmo- dni list SRS, št. 21/89). čju občine še 8 cerkva, ki so vse zavarovane in razglašene Zmogljivost vodnih virov zadošča dolgoročno za oskr- za kulturne spomenike, bo prebivalstva občine. Problem so nevzdrževana zajetja in – memorialna dediščina (kapelice, znamenja, javni spo- objekti na lokalnih vodovodih ter slabša vodooskrba in kvali- meniki) – 6 kulturnih spomenikov in območje kulturne dedi- teta pitne vode v hribovitih predelih severozahodnega in ščine staro nunsko pokopališče in pokopališče Radeče, jugovzhodnega dela občine. Kvaliteta pitne vode je oporeč- – vrtnoarhitekturna dediščina – park ob graščini Dvor v na zlasti na območju naselij Močilno, Žebnik in Dobrava. Radečah, ki je zavarovan in razglašen za kulturni spomenik, Predvideno je postopno reševanje teh območij, v teku so – naselbinski spomeniki in dediščina – vrednost nasel- dela za zagotovitev zadostne količine kvalitetne pitne vode iz binskega spomenika imata naselji Svibno in Močilno, vre- vodnega vira »Ivje« z izgradnjo vodovoda s črpališčem Ivje – dnost naselbinske dediščine pa naselji Čimerno in stari del Rudna vas – Dobrava. naselja Radeče, Prioritetno se bodo pripravile strokovne podlage za – tehniška dediščina – poleg že navedenega spomeni- zavarovanje še vseh nezavarovanih vodnih virov pitne vode ka pomembnejše kulturne dediščine sta opredeljena še dva na območju občine. objekta tehniške dediščine – vlečna pot za brodove ob Savi in stara vodna elektrarna s cevovodom v Žebniku. – varovanje kakovosti vode Na območju občine so opredeljena po obsegu večja Za izboljšanje kvalitete vode Sopote in Save je potre- območja kulturnih krajin. Po kvaliteti izstopata kulturni krajini bna izgradnja čistilnih naprav ter dograditev kanalizacijskega Svibno in Čimerno, kot kulturna dediščina pa je ovrednote- omrežja ter nanj priključiti vse onesnaževalce, ki nanj še na kulturna krajina Vrhovo. niso priključeni. Za papirnico Radeče papir je potrebno zgraditi tehno- – vode loško čistilno napravo, ki bo dosegala tako kvaliteto čiščenja Na področju vodnega gospodarstva so glavne naloge odpadnih voda, kot jo zahtevajo veljavni predpisi. izboljšanje odtočnega režima pritokov Save in nadaljevanje Odplake se bodo na komunalnih čistilnih napravah oči- urejanja vodotokov na kritičnih mestih, odpravljanje posle- stile do te mere, da bodo parametri pred izpustom v vodoto- dic erozije in hudourniškega delovanja ter zaščita še nezava- ke ustrezali uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju rovanih vodnih virov in izboljšanje kakovosti površinskih in odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. podzemnih vod. 35/96). Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8179

Gnojišča in gnojne jame se bodo načrtovale v skladu s Pri lokalnih oskrbnih središčih Jagnjenica, Svibno in strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni Vrhovo je predvidena zgostitev pozidave na okvirno 2 ha še list RS, št. 10/85). Čas in način uporabe gnojevke in gnoja prostih površinah znotraj obstoječih ureditvenih območij, na kmetijskih površinah pa mora ustrezati uredbi o vnosu širitev ureditvenih območij za potrebe poselitve pa je predvi- nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. dena v obsegu 2,14 ha. 68/96). Pri vseh ostalih pretežno ruralnih naseljih širitve ure- V primeru načrtovanja skladišč nevarnih in škodljivih ditvenih mej niso predvidene, izjema je le ureditveno ob- snovi je potrebno upoštevati pravilnik o tem, kako morajo biti močje naselja Log pri Vrhovem, ki se z vključitvijo pretež- zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za no že pozidanega stanovanjskega območja razširi v obse- nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79). gu 2,2 ha. Druga ureditvena območja so opredeljena za center za – območje sanacij naravnih virov in okolja ravnanje z odpadki v Hotemežu, za območje hidroelektrarne Sanacija onesnaženega ozračja (III. območje onesna- Vrhovo, za pokopališče Vrhovo in proizvodna območja v ženosti) na območju Radeč je obvezno državno plansko dolini Sopote za Papirnico in Koro. izhodišče. S plinifikacijo mesta Radeče je sanacija delno že izvedena, koncentracije onesnaženja zraka so občasno še – stanovanja presežene. V občinskem središču so v malo večjem obsegu zago- Reka Sava je po podatkih iz leta 1997 v 3. kakovo- tovljene še proste površine v okviru obstoječih ureditvenih stnem razredu, sanacija Save in pritokov je prednostna nalo- območij na območju Njivice, Krakovo, Dobrava in območju ga na področju sanacij. V zvezi s tem je predvidena izgrad- dograditve mestnega središča in prenove starega dela Ra- nja čistilne naprave v Radečah (državno plansko izhodišče) deč. z zmogljivostjo 10.000 do 100.000 E ter manjših komunal- V lokalnem oskrbnem centru Jagnjenica so posamične nih čistilnih naprav v Jagnjenici in Vrhovem ter dograditev še proste površine za dopolnilno stanovanjsko gradnjo v kanalizacijskega sistema. okviru obstoječega ureditvenega območja centralnega dela Ostale sanacije na območju občine se nanašajo na naselja severno od regionalne ceste in vzhodno od objektov sanacijo in stabilizacijo strug vodotokov, na sanacijo plazlji- Jež. V ureditvenem območju Kompanija naselja Jagnjenica vih in erozijskih območij ter opuščenih kamnolomov in črnih so opredeljene dodatne površine na skrajnem severozaho- odlagališč. dnem delu ureditvenega območja, možne so le še posamič- Pri posegih in ureditvah v prostoru občine je obvezno ne zapolnitve v okviru obstoječe pozidave. upoštevati tudi okolje – varstveno zakonodajo – zakon o Za naselje Svibno, ki je naselbinski spomenik, je skla- varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter podza- dno z usmeritvami pristojne službe za varstvo kulturne dedi- konske akte, ki urejajo področje varstva zraka, tal, voda, ščine, predvidena dopolnilna gradnja v smislu zaokrožitve hrupa, kakor tudi za področje ravnanja z odpadki. obstoječih skupin objektov. Večje zgostitve znotraj ureditve- nega območja niso dovoljene, za vse posege je obvezno 1.3.2. Poselitev in organizacija dejavnosti v prostoru soglasje navedene službe. Območja poselitve so opredeljena z ureditvenimi ob- V Vrhovem je predlagana dopolnilna gradnja objektov močji naselij in drugimi ureditvenimi območji v kartograf- na še prostih površinah severno in južno od glavne ceste v skem delu, obstoječa stavbna zemljišča na območju razpr- okviru obstoječega ureditvenega območja v zahodnem in šene poselitve so evidentirana le v kartografski dokumenta- skrajnem vzhodnem delu naselja. Manjše širitve so predvi- ciji na PKN 1:5000. dene na skrajnem vzhodnem in zahodnem delu naselja. V Skladno z zastavljenimi cilji na področju poselitve se bo okviru 200 m oddaljenega ureditvenega območja naselja poselitev prioritetno odvijala znotraj obstoječih ureditvenih ob- Log pri Vrhovem s pretežno novejšo stanovanjsko pozidavo močij z zgostitvijo obstoječe pozidave na še prostih površinah je možna zgostitev pozidave s posamičnimi objekti znotraj namenjenih za posamezne vrste dejavnosti v skupnem obse- obstoječega in razširjenega dela ureditvenega območja. gu teh površin okvirno 25 ha. Širitev ureditvenih območij je predvidena v obsegu 5,5 ha za posege večjega družbenega – oskrbne in storitvene dejavnosti, družbene dejav- pomena in v manjšem obsegu zaradi individualnih pobud. Na nosti najboljša kmetijska zemljišča se posega pretežno v zvezi s so skoncentrirane v občinskem središču v okviru ob- širitvami ureditvenih območij naselij, v občinskem središču stoječih ureditvenih območij, dodatne površine bo možno (1,2 ha) in v lokalnem oskrbnem centru Jagnjenica (0,9 ha) pridobiti s prenovo na območju starega dela Radeč in na ter v odprtem prostoru pretežno v zvezi z legalizacijo obstoje- območju Obrežja ter v manjšem obsegu na območju lokal- čih ureditev in ažuriranjem stanja (1,4) ha. nih oskrbnih središč. Spremembe in dopolnitve znotraj meje urbanistične zasnove Radeče se nanašajo na spremembo namembnosti – proizvodne, servisne in komunalne dejavnosti nekaterih območij, ažuriranje obstoječega stanja stavbnih Prostorski razvoj teh dejavnosti je zagotovljen s preno- zemljišč in, na popravke tehnične narave veljavnih planskih vo v okviru obstoječih kompleksov za te dejavnosti v Rade- dokumentov. Širitev meje urbanistične zasnove v malo ve- čah, Njivicah (Papirnica, Kora), Jagnjenici in Obrežju. Še čjem obsegu se nanaša na vključitev dodatnih površin za proste površine za razvoj so na območju Muflona in dodatne predvideno RTP 110/20 kV in širitev komunalno servisnih površine v Jagnjenici. V Hotemežu je na območju obstoje- služb na isti lokaciji. čega odlagališča predvidena ureditev centra za ravnanje z Za urbani razvoj je na območju občinskega središča na odpadki. voljo okvirno 22 ha še prostih površin v okviru obstoječih ureditvenih območij urbanistične zasnove, od tega 8,6 ha za – družbene in turistične dejavnosti stanovanjsko gradnjo in 1,4 ha za proizvodne in servisne Razvoj teh dejavnosti je zagotovljen na območju Dvora dejavnosti. Po obsegu večja prosta površina 7,9 ha je dol- – zavarovane vrtnoarhitekturne dediščine in grajskega hriba goročno predvidena za ureditev parkovnega gozda in poko- v Svibnem, kjer morajo biti vsi posegi izvajani soglasju s pališča. pristojno službo za varstvo kulturne dediščine. Stran 8180 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

– turizem, rekreacija, šport, popotništvo Na območju občine je še več manjših lokalnih vodovodov: Športno rekreacijske površine so zagotovljene zaho- vodovod Svibno, ki se oskrbuje s pitno vodo iz zajetij Svibno dno od šole v Radečah in v manjšem obsegu – igrišča v in Počakovo z izdatnostjo 5 l/sek, vodovod Jagnjenica iz Jagnjenici in Vrhovem za Gasilskim domom in pri šoli ter na zajetij »Kompanija« (2 l/sek), vodovod Vrhovo iz zajetja »Vr- območju opuščenega kamnoloma v Svibnem. Na Magolni- hovška hosta« (0,5 l/sek) in več manjših vodovodov na ob- ku je zagotovljen razvoj smučarskega centra in za izletniški močju Magolnika, Obrežja, Brunške gore, Rudne vasi, Močil- turizem. Na območju zajezitve reke Save na odseku od nega, Jelovega in Dobrave. Vodovod Vrhovo je priklopljen na Zidanega mosta do mosta lokalne ceste Loka–Vrhovo je vodovod Radeče. predviden razvoj turističnih športno rekreacijskih dejavnosti. Predvidena je priključitev vodovodov Jagnjenica in Kopališča z bazenom so urejena v Hotemežu in na Njivicah. Obrežje I, II, III na vodovod Radeče ter ureditev zajetja Preko območja občine je načrtovana gozdna učna turistična vodnega vira »Ivje« in izgradnja vodovoda s črpališčem Ivje – pot Ostrovrharjev. Rudna vas – Dobrava.

1.4. Infrastrukturno omrežje – odvajanje in čiščenje odplak – prometno omrežje Na levem bregu Save pri Radečah je v zaključni fazi Ceste državnega pomena prečkajo območje občine v izgradnja čistilne naprave z zmogljivostjo od 3000 do skupni dolžini okvirno 15,5 km, to so: glavna cesta G1-5 in 6000E. Manjše lastne komunalne čistilne naprave so pred- regionalni cesti R3 – 665 in R3 – 679. videne v lokalnih centrih Vrhovo in Jagnjenica. Čistilna na- V izdelavi je študija variant možnega poteka G1-5 na prava za čiščenje tehnoloških vod je predvidena na območju območju občine, ki bo podlaga za spremembe planskih Papirnice na Njivicah. aktov. Kanalizacijsko omrežje je zgrajeno le na območju na- Po novi kategorizaciji občinskih cest v Občini Radeče selij Radeče, Vrhovo in Log. Primarni zbiralnik za tranzit je 9 lokalnih cest v skupni dolžini 41 km, 41 javnih poti v odpadnih voda premera 200 ∅ v Radečah je zgrajen do naseljih in med naselji v skupni dolžini 53 km ter 28 javnih Save pri novem mostu, v prvi etapi je predvidena dograditev poti ter 2 lokalni cesti v mestu Radeče v skupni dolžini preko Save do čistilne naprave ter izgradnja kanalizacije 11,4 km. Občinsko cestno omrežje se bo postopoma mo- Obrežje ter dograditev zbiralnika na območju Njivice. derniziralo na odsekih, ki ne zagotavljajo elementov skladno Za naselje Jagnjenica in območje Starega Dvora je z zakonom o javnih cestah. predvidena izgradnja ločenega kanalizacijskega sistema ter Na območju pri železniški postaji je predvidena uredi- lokalna komunalna čistilna naprava z lokacijo vzhodno od tev avtobusne postaje, na lokaciji nekdanjega bencinskega Starega Dvora ob Sopoti z možnostjo kasnejše navezave na servisa v Radečah je predvidena ureditev avtobusnega po- centralni kanalizacijski sistem Radeče. stajališča. V naselju Vrhovo in Log je predvidena preureditev in Preko občine poteka glavna železniška proga I. reda dograditev obstoječega mešanega kanalizacijskega sistema Ljubljana – Zidani most – Dobova, v proučevanju je trasa v ločen kanalizacijski sistem ter izgradnja lokalne komunal- hitre železniške proge za hitrosti do 250 km na uro Sežana ne čistilne naprave ob Savi jugovzhodno od HE Vrhovo. – Ljubljana – Dobova. Za vse posege v varovalnih pasovih državnih cest je – energetsko omrežje potrebno pridobiti tudi mnenje Direkcije RS, za ceste, v Na območju občine je obstoječi magistralni plinovod in varovalnem progovnem pasu pa tudi od Slovenskih želez- merilna regulacijska postaja, gradnja novih magistralnih pli- nic. novodov ni predvidena. Prav tako so zgrajeni že plinovodi primarne plinske mreže (tlak 6 bar) – plinovod P424-200 od – omrežje kolesarskih povezav MRP Radeče do MRP Muflon in plinovod P424-150 od Predvidena je ureditev državnih in občinskih kolesar- MRP Muflon do MRP Papirnica. skih povezav. Vzporedno z glavno cesto I. reda št. 5 in Plinska mreža v naselju Radeče je delno že zgrajena, regionalno cesto III. reda št. 679 na levem bregu Save je predvidena je dograditev do vseh potencialnih porabnikov predvidena ureditev glavne kolesarske povezave v smeri skladno s projektno dokumentacijo, da bo zagotovljena či- Sevnice. sta oskrba s toplotno energijo za celotno naselje. Na občinski ravni je predvidena ureditev delno krožne Na področju urejanja elektro omrežja na državni ravni kolesarske povezave Radeče – Jagnjenica – dolina Sopote je predvidena izgradnja razdelilne transformatorske postaje – občinska meja – Svibno – Jagnjenica – Radeče in ob 110/2 kV v Radečah in priključnega 2 x 11 kV daljnovoda dovozni cesti ob Savi do Ribiškega doma in mimo Hotemeža od obstoječega 2 x 110 kV daljnovoda Trbovlje – Brestani- do glavne ceste ter ob njej preko Save do priključka na ca do predvidene RTP Radeče. državno kolesarsko stezo ob Savi na levem bregu. V severnem delu občine, ki je v upravljanju Elektro Ljubljana PE Trbovlje, so na lokalni ravni predvidene gradnje – komunalno omrežje 20 kV kablovodov vzdolž regionalne ceste, ki bodo povezo- – oskrba s pitno vodo vali pomembnejše transformatorske postaje v Radečah in Zaradi velikega vlaganja v oskrbo za zdravo pitno vodo Jagnjenici. Papirnica bo napajana po samostojnem 20 kV v preteklih letih je občina dobro oskrbovana, delno proble- kablovodu. V Radečah je skladno s predvideno zazidavo v matičen je le že jugovzhodni del občine. Pretežni del občine mestnem središču predvidena gradnja nove transformator- (95%) se oskrbuje s pitno vodo preko gravitacijskega siste- ske postaje TP1. ma, 5% pa preko prečrpavanja. Le naselje Čimerno in del V južnem delu občine, ki je v upravljanju Elektro Celje naselja Zavrate se oskrbuje s pitno vodo iz Občine Trbovlje PE Krško je predvidena gradnja priključnih 20 kV daljnovo- preko večkratnega prečrpavanja preko Dobovca. dov in transformatorskih postaj ter priklopi na nizkonapeto- Skupna zmogljivost koriščenih vodnih virov na območju stno omrežje, in sicer: transformatorske postaje TP Rudna občine je preko 45 l/sek. Mestni vodovod Radeče oskrbuje vas in Loška gora s priključnim 20 kV daljnovodom in pri- okvirno 80 do 90% prebivalcev občine iz zajetij »Samčeva ključnega 20 kV daljnovoda za TP 20/0,4 kV Novi grad v reber« in »Močila« z izdatnostjo vodnih virov okoli 30 l/sek. občini Sevnica ter transformatorske postaje TP 20/0,4 Bre- Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8181

ška vas pri Hotemežu. V zaselku Breška vas je predvidena – urbanistično oblikovalski pogoji rekonstrukcija nizkonapetostnega omrežja. Z dograjevanjem in zgoščevanjem stavbne strukture v ureditvenih območjih pretežno vaških teh naselij je treba – omrežje zvez upoštevati značilnosti naselja glede na položaj, razporeditev Na območju občine sta dve obstoječi lokalni telefonski in vsebinsko specifiko ter upoštevati značilnosti stavbnih centrali v naseljih Radeče in Vrhovo, zmogljivost LC Radeče kompleksov in stavb glede na njihovo razporeditev in veliko- sistema ISKRA EWSD je 1832 navadnih – analognih pri- stna razmerja stavb. V pogledu oblikovanja objektov je treba ključkov in 48 digitalnih ISDN priključkov, zmogljivost LC vključiti elemente, s katerimi se bo ohranila in nadgradila Vrhovo SI 200 je 160 navadnih priključkov. kvaliteta obstoječe grajene strukture naselja. Po planu Telekoma Slovenije in njegove območne eno- Ohraniti se mora kvalitetna podoba naselja in zaključki, te Trbovlje je predvidena v Vrhovem zamenjava telefonske ki jih določa dominanta oziroma arhitekturna posebnost in centrale SI 200 za telefonsko centralno ISKRA EWSD za pri tem upoštevati njihovo varovano vplivno območje. zmogljivost 216 navadnih in 32 digitalnih ISDN priključkov. V primerih zaokroževanja obstoječih zaselkov na ob- V LC Radeče je predvideno povečanje digitalnih ISDN pri- močju razpršene poselitve veljajo podobna merila in pogoji ključkov za 80, skupna zmogljivost bo 128 digitalnih ISDN urejanja – v prvi vrsti je s posegi treba zagotoviti značilno priključkov. zasnovo zaselka glede na vsebinsko specifiko le-teh (doma- čije, zidanice in drugo) ter kvalitetno podobo teh zaselkov. Med večjimi ureditvami Telekoma je predvidena izgrad- Pri tem je pomemben ustrezen izbor lokacije in postavitev nja še tretje lokalne telefonske centrale v Jagnjenici ISRA objekta v teren ter oblikovanje objektov v elementih tradicio- EWSD z zmogljivostjo 200 navadnih – analognih priključkov nalne arhitekture z identiteto v prostoru za posamezne vrste in 32 digitalnih ISDN priključkov. objektov (stanovanjske, gospodarske, zidanice in drugo). V preteklem obdobju so bili zgrajeni zemeljski medkra- Pri vaških naseljih z vrednostjo naselbinske dediščine jevni optični kabli na relacijah LC Radeče – LC Vrhovo in LC je potrebno pridobiti strokovne podlage pristojnega zavoda Radeče – LC Zidani most. Predvidena je položitev optične- za varstvo kulturne dediščine ter izdelati podrobne prostor- ga kabla še na relaciji LC Radeče – LC Jagnjenica ob ske načrte z usmeritvami in pogoji urejanja v teh naseljih. regionalni cesti. Prioritetno je te načrte treba izdelati še za naselji Čimerno in Pošta za celotno območje občine je v Radečah. Močilno. Na območju občine so predvidene nadaljnje širitve ka- V lokalnih oskrbnih središčih vaškega in vaškourbane- belskega TV omrežja. ga značaja Jagnjenica, Svibno in Vrhovo, se morajo posegi Nad Radečami sta dva obstoječa RTV pretvornika, pred- in dograditve izvajati v skladu z usmeritvami in pogoji izdela- videna je izgradnja pretvornika na Magolniku. nih strokovnih podlag na podlagi katerih se bo dopolnila prostorska dokumentacija prostorskih ureditvenih pogojev – ravnanje z odpadki za območje občine in bodo tako osnova za posege v prostor V bodoče se bodo komunalni odpadki iz občine Rade- teh naselij. če odvažali na deponijo Unično v Občini Hrastnik. Po pro- Osnovne usmeritve urejanja v teh naseljih se nanašajo jektu JP Komunale Radeče za ločeno zbiranje in zmanjševa- na urbanistično sanacijo obstoječih grajenih struktur, obseg nje količin odpadkov na izvoru je predvidena sanacija in možnih zgostitev obstoječe pozidave in izkoriščenost povr- prenova obstoječe deponije v Hotemežu in ureditev centra šin, na razmestitev glede na vsebinsko specifiko območij za ravnanje z odpadki. znotraj ureditvenega območja, na varovanje objektov kultur- Na območju občine je predvidena ureditev ekoloških ne dediščine, oblikovanje javnih ambientov, prometa in peš- otokov za ločeno zbiranje odpadkov v zabojnikih. Ureditev poti ter drugih infrastrukturnih ureditev ter na potrebne sana- ekoloških otokov je namenjena za ločeno zbiranje papirja, cije neprimernih objektov in ureditev v naselju. Širše obmo- stekla, organskih odpadkov, plastike in kovin. Ločeno zbira- čje Svibnega s pripadajočimi gručastimi zaselki domačij se nje kosovnih odpadkov in nevarnih odpadkov iz gospodinj- ohranja kot tradicionalen in kvalitetni poselitveni vzorec v stev je predvideno 2- do 4-krat letno. Skupna količina priča- prostoru. kovanih odpadkov v občini je 3600 ton/leto. Za urbano središče Radeče so usmeritve urejanja po- V Hotemežu na območju predlaganega centra za rav- dane v poglavju urbanistične zasnove v točki 1.6 tega odlo- nanje z odpadki je predvidena izgradnja potrebnih platojev ka. Poudarek bo na komunalni in prometni sanaciji, kvalitet- in rekonstrukcija obstoječe ceste ter postavitev tehnoloških nih dograditvah in prenovah znotraj obstoječih kompleksov objektov – kontejnerjev in skladišč za začasno skladiščenje in dograditvah na še prostih površinah. Obvezno je oblikova- ti privlačnejši vstopni del v naselje na levem bregu Save s in sortiranje posameznih vrst odpadkov. Za predelavo bio prenovo in dograditvijo obeh kompleksov na tem območju. odpadkov organskega izvora je predvidena manjša kompo- Na območju starega dela Radeč, Dvora in starega nunskega starna ter objekt za začasno skladiščenje komposta. pokopališča je vse posege in urejanja treba izvajati s so- glasjem pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. 1.5. Usmeritve in pogoji za načrtovanje in izvedbo prostorskih ureditev – usmeritve in pogoji za krajinsko oblikovanje in ureja- Med osnovnimi cilji urejanja je usmerjanje poselitev v nje na območju kulturnih krajin ureditvena območja, celovitost urejanja urbanih območij in Na območju kvalitetnih kulturnih krajin z vrednostjo oblikovanje kvalitetne podobe, racionalna raba znotraj ure- kulturnih spomenikov Svibno in Čimerno je treba varovati ditvenih območij ter sanacija dosedanjih negativnih posegov skozi stoletja izoblikovane izredno vredne krajinske ambien- v prostoru občine. te v prostoru. Varuje se stara poselitvena struktura, krajevno Pri posegih v prostor je pri arhitekturnem oblikovanju značilni arhitekturni tip, način kmetovanja in s tem obdelo- objektov in urejanju območij upoštevati osnovne specifike valni vzorec. V gozdovih je zagotoviti sonaravno gospodarje- arhitekturne regije Zasavje in arhitekturne krajine Senovo, nje z avtohtonimi drevesnimi vrstami. Prevladuje naj naravna značilni vzorec poselitve in značilnosti graditeljske tradicije obnova sestojev, umetna le tam, kjer naravna ne uspe in to s obravnavanega prostora. sadnjo rastišču primernimi avtohtonimi drevesnimi vrstami. Stran 8182 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

Opustiti je treba agromelioracije z zasipavanjem in ravna- Po izdelani projekciji prebivalstva po naravni rasti se bo njem zemljišč ter zasuševanje mokrotnih lokacij ter intenziv- število prebivalcev v naselju povečalo od 2406 leta 1991 na no gnojenje. 2520 leta 2020, število stanovanj pa od 894 leta 1991 na Novogradnje so možne le v omejenem številu kot do- 970 leta 2020. Po oceni bo potrebno zagotoviti do leta polnitev obstoječe gručaste zasnove zaselkov in so določe- 2020 okvirno 120 novih stanovanj. V vseh večjih proizvo- ne s prostorsko dokumentacijo za ta območja. Obvezno je dnih obratih v Radečah in Njivicah je po zadnjih podatkih poenotenje kritin in sanacija ali odstranitev neprimernih gra- 695 zaposlenih. denj. Na Vrhovškem polju, ki ima vrednost kulturne dedišči- 1.6.2. Cilji urejanja območja ne kljub večjim posegom preteklih let (hidroelektrarna Vrho- Urbanistična in prometna sanacija na območju obstoje- vo), je treba ohraniti značilno zaporedje stanovanjskih ob- čih grajenih struktur, prenova in oživitev starega zgodovin- jektov na najvišji legi, ki se proti Savi nadaljujejo z gospodar- skega dela Radeč, povečanje ambientalne vrednosti osred- skimi objekti in končajo s tipološko raznolikimi kozolci na njega mestnega prostora z dograditvami za potrebe razvoja posameznih parcelah. Ohraniti je treba tipično parcelacijo upravnega in oskrbnega središča občine so med osnovnimi ozkih parcel raznih kultur, ki daje polju značilen in tipičen cilji urejanja v prostoru naselja. vzorec. S kritično analizo dejanskih razmer in sanacijo na ob- Vsi parcialni vzdrževalni in ureditveni ukrepi na vodoto- močjih obstoječe pozidave in ureditev, zlasti v gosteje pozi- kih morajo biti usklajeni s celovitim konceptom urejanja vo- danem delu naselja, ob upoštevanju pričakovanega razvoja da na širšem povodju in izvajani v skladu s krajinskim in je treba zagotoviti ustrezno komunalno in prometno oprem- hidrološkim značajem vodotokov. Za vse posege v varoval- ljenost naselja. nem pasu vodotokov je potrebno soglasje pristojne vodno- Zagotoviti je treba primerno opremljenost stanovanj- gospodarske službe, na vodotokih, ki so opredeljeni kot skih območij z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi ter do- naravni spomenik pa tudi soglasje pristojne naravovarstvene polniti ponudbo na območju mestnega središča in vstopne- službe. ga dela v naselje na Obrežju. Krepiti je treba razvoj proizvo- Vse posege na območjih in objektih varovane kulturne dne obrti storitvenih in turističnih dejavnosti. in naravne dediščine je treba izvajati s soglasjem pristojnih Za kvalitetnejše oblikovanje mestnega središča je s institucij za varstvo kulturne in naravne dediščine. spremembo veljavnega ureditvenega načrta za novejši in pretežno že pozidani del mestnega središča treba zagotovi- – načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti ti, da se načrtuje skupaj in v povezavi s starim zgodovinskim Posamezna ureditvena območja znotraj urbanistične delom Radeč kot neločljivim sestavnim delom. zasnove Radeče se bodo urejala po opredelitvah te zasno- S prenovo in programom ponovnega oživljanja (revitali- ve, ki je sestavni del tega prostorskega plana (poglavje 1.6 zacije) starega naselja je treba ustvariti možnosti za bivanje, in kartografski prikaz št. 13.2). zaposlovanje, sprostitev in turizem v mestu. Z razvojnim Izven območja urbanistične zasnove Radeče so opre- načrtom je ob tem treba doseči prilagoditev sedanjim potre- deljeni naslednji načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi bam prebivalstva in funkcijam naselja ob upoštevanju arhi- akti: tekturnih stalnic in urbanističnih značilnosti območja ter za- – z ureditvenimi načrti se bodo urejale vse večje proste gotoviti zaščito kakovostne dediščine. površine oziroma prenove obstoječih kompleksov znotraj Gradnja objektov mora biti usmerjena v prenove, sana- ureditvenih območij lokalnih centrov Jagnjenica in Vrhovo, cije in dograditve na obstoječih zazidalnih območjih. Po naselje Log pri Vrhovem, območje Papirnice, območje cen- zapolnitvi teh območij se bodo odpirala nova območja skla- tra za ravnanje z odpadki v Hotemežu ter z ureditvenim dno s potrebami. Zagotoviti je treba optimalno rabo površin (krajinskim) načrtom območja kulturnih krajin Čimerno in znotraj meje ureditvenih območij. Svibno, Na območju naselja so prioritetne naslednje ureditve: – z lokacijskimi načrti se bo urejalo območje hidroelek- – dograditev čistilne naprave na lokaciji Obrežje in pri- trarne Vrhovo ter infrastrukturno omrežje in naprave ter marnega zbiralnika odpadnih vod preko Save do čistilne – s prostorskimi ureditvenimi pogoji vsa ostala uredi- naprave, tvena območja naselij in druga ureditvena območja, razprše- – izgradnja razdelilne transformatorske postaje RTP na poselitev in odprti prostor. 110/20 kV Radeče s priključnim 2 x 110 kV daljnovodom, – prenova in razširitev obstoječega pokopališča pod 1.6. Urbanistična zasnova naselja Radeče Dobravo, preureditev in dograditev objektov ter poti, uredi- 1.6.1. Ureditveno območje tev dodatnih novih grobnih polj in izboljšanje ambientalne Naselje je razpotegnjene zasnove z daljšim krakom v podobe pokopališča. smeri doline Sopote in osrednjim strnjeno pozidanim cen- Med ostalimi usmeritvami urejanja so predvidene še tralnim delom ob izlivnem odseku Sopote in obsavske tera- naslednje: se v navezavi na stari del Radeč pod grajskim hribom, kar je – dograditev plinske mreže in omrežje kabelske televi- posledica reliefnih razmer in lege ob vodotokih in glavnih zije, prometnicah naselja. – ureditev ambientalno privlačnih odprtih javnih površin V ureditveno območje v obsegu 103 ha je vključeno ob novih objektih v centru naselja, naselje Radeče in deli naselij Dobrava in Obrežje. Obmo- – skladno s potrebami dograjevanja naselja je treba čje je pretežno pozidano, še proste večje površine v obse- prenavljati in dograjevati komunalno, energetsko in promet- gu 23 ha za dograditev in druge ureditve so na območju no omrežje, Dobrave, Krakovega, Njivic, Muflona in Dobravce. Širitev – nadaljevati je treba z modernizacijo regionalne ceste ureditvene meje je predvidena v minimalnem obsegu za skozi naselje, urediti pešpoti in kolesarske steze, iz mesta ureditve večjega družbenega pomena (RTP Radeče) in zagotoviti varne sprehajalne pešpoti v okolico, manjše zaokrožitve z vključitvijo obstoječe pozidave v sku- – zagotoviti je treba lokacije t.i. ekoloških otokov v pnem obsegu 1,2 ha. naselju za ločeno zbiranje odpadkov, Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8183

– predvidena je ureditev optičnega zemeljskega kablo- objekta, povečanje površin za pokopavanje z dodatnimi 92 voda ob regionalni cesti od telefonske centrale Radeče do klasičnimi in 270 žarnimi grobovi ter razširitev dejavnosti za predvidene telefonske centrale v Jagnjenici. vzgojo in prodajo cvetja in nagrobne opreme. Razširitev bo Urejanje na območjih varstva kulturne dediščine se po izračunu zadoščala za obdobje do 22 let. Dodatne širitve mora izvajati v soglasju pristojnega Zavoda za varstvo kultur- na tej lokaciji niso več možne, zato bo potrebno pred izte- ne dediščine na območjih: starega dela Radeč in grajske kom tega obdobja zagotoviti novo površino za pokopavanje razvaline, nunskega pokopališča in vrtnoarhitekturne dedi- na območju Dobravca. ščine pri graščini Dvor. Večje zelene površine in ureditev parkirnih površin je predvidena med reko Savo in pozidano obsavsko teraso. 1.6.3. Zasnova prostorskega razvoja – namenske ra- be in organizacije dejavnosti – infrastruktura – območja pretežno stanovanjske namembnosti Večje prometne ureditve na območju naselja niso pred- Z višjo gostoto nastanitve so na območju obsavske videne, razen dokončanja modernizacije regionalne ceste terase in mestnega središča v centralnem delu naselja, kjer skozi naselje in ureditev kolesarskih stez ter pešpoti. Skla- je možno dodatna stanovanja manjšega obsega zagotoviti s dno s širitvijo poselitve se bodo izgrajevale dovozne ceste sanacijo in dograditvijo tega območja ter s prenovo na ob- ter izvajale sanacije na obstoječem omrežju. močju starega dela Radeč. Celotno območje Radeč se oskrbuje s pitno vodo iz Vsa ostala območja s pretežno individualno stanovanj- vodovoda Radeče, predvidena je priključitev vodovodov iz sko pozidavo so razporejena po pobočjh in ob vznožju hri- Obrežja na vodovod Radeče. bovitega dela južno od centralnega območja in zahodno ob Pri železniški postaji na Obrežju je predvidena dogradi- Sopoti do Njivic. Po obsegu večje dopolnitve znotraj teh tev čistilne naprave ter ureditev območja z ozelenitvijo kom- območij so zagotovljena na obrobnem delu UZ Radeče, na pleksa ter izgradnje odseka primarnega zbiralnika odpadnih pobočjih in strmejših naklonih terena na območju Njivic vod preko Save do čistilne naprave. Na območju naselja se bo dograjevalo sekundarno kanalizacijsko omrežje. (KS6), Krakovega (KS4) in Dobrave (KS9) v skupnem obse- Na območju Njivic je z razširitvijo območja P4 predvi- gu še prostih nepozidanih površin 7,6 ha za okvirno 150 dena izgradnja RTP 110/20 kV Radeče in priključnega novih stanovanj s predvideno izkoriščenostjo površin 0,3 do 2 x 110 kV daljnovoda. Na območju naselja se bo 20 kV 0,4 z izjemo območja KS6, kjer je predvidena zgostitev elektroomrežje izvajalo v kabelski izvedbi. pozidave z nižjo blokovno in strnjeno individualno zazidavo Z dograditvijo plinske mreže se bo zagotovila ekološko in faktorjem izkoriščenosti 0,6. čista oskrba naselja s toplotno energijo.

– območja proizvodnih in servisnih dejavnosti so raz- 1.6.4. Pogoji za načrtovanje in izvedbo prostorskih ure- porejena pretežno v dolinskem delu vzdolž Sopote in regio- ditev na območju urbanistične zasnove urbanistično nalne ceste v obsegu 8 ha in na območju Obrežja: obrtni oblikovalski pogoji center (P1), Metalles (P2), Muflon (P3), komunalno servisno Z urejanjem in posegi na območju urbanistične zasno- območje (P4) ter območje na Obrežju (PC). Razvoj teh ve je obvezno potrebno spoštovati osnovni koncept predla- dejavnosti je zagotovljen s prenovo in dograditvijo znotraj ganega razvoja, funkcije in namembnost opredeljenih ob- posameznih kompleksov, večje še proste površine za do- močij ter zagotoviti dobro prometno povezanost s temi ob- graditev so na območju Muflona v obsegu 1,4 ha. močji za avtomobilski, kolesarski in peš promet. S posegi v prostor je treba varovati kvaliteten vzhodni – razvoj oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti je rob pozidave naselja, značilno teraso in vedute na stari zagotovljen na območju mestnega središča ob novih objek- zgodovinski del Radeč z dominanto. tih blagovnice in zdravstvenega doma in s prenovo v starem Načrtovati in urediti je treba kvalitetno in ambientalno delu Radeč. Šola s pripadajočimi zemljišči in športno rekre- privlačno pozidavo levoobrežnih območij ob Savi pred vsto- acijske površine na južnem obrobju mestnega središča se pom v naselje – nizek gabarit objektov z ureditvijo trgovinske bodo razvijale v okviru obstoječih kompleksov. Predvidene ponudbe ob proizvodnem programu tega območja. so dograditve objekta (garderobe, sanitarije) in ureditev par- Zagotoviti je treba ozelenitev čistilne naprave in kvali- kirnih površin pri stadionu. tetnejšo vklopitev v območje obstoječih in predvidenih pro- metnih terminalov. – na levem bregu Save je na podlagi ureditvenih načr- S prometno sanacijo v naselju je treba urediti prometno tov za oba ureditvena območja treba izvajati predvideno varne in oblikovno privlačne prometnice in javne peš površi- rekonstrukcijo in dograditev nedokončanih objektov za pro- ne, komunikacije pešcev in kolesarjev morajo biti ločene od izvodne, oskrbne in storitvene dejavnosti nižje zazidave in motornega prometa. Na ključnih lokacijah je urediti termina- predvidenim faktorjem izkoriščenosti 0,4. le za kolesa (v mestnem središču, pri železniški in avtobusni Pri železniški postaji je predvidena ureditev avtobusne postaji). postaje. Urejanje na območju centralnega dela naselja mora biti usmerjeno v oblikovanje notranjih ambientov po zaključenih – Dodatni programi razvoja družbenih in turističnih de- celotah, ki bodo obvladljive s posamičnimi posegi. Urediti je javnosti na območju zavarovane vrtnoarhitekturne dediščine treba ambientalno privlačne odprte javne površine ob novoz- Dvor na skrajnem južnem delu ureditvenega območja se grajenem centru. bodo opredelili in izvajali s soglasjem spomeniške službe. Posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju kontaktnega območja ob Sopoti na stiku z najkvalitetnejšim – območje pokopališča in večjih zelenih površin – starim delom naselja ter oblikovanju ob ulici M. Majcna kot Za rešitev pereče problematike obstoječega pokopali- nadaljevanju vzdolžne komunikacije naselja. šča na utesnjeni lokaciji nad Radečami, je Komunala Rade- Pri zgostitvah obstoječe pozidave morajo posamične če pristopila k prenovi in razširitvi obstoječega pokopališča z dopolnilne gradnje biti gabaritno in oblikovno vklopljene v razširitvijo v obsegu 0,275 ha površine na območju sedanje dani prostor ob upoštevanju lege in gradbenih črt obulične vrtnarije. Predvidena je prenova in povečava pokopališkega zazidave. Stran 8184 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

Z izgradnjo vedutno izpostavljenega pobočja Dobrava Predvideni steber z oznako 42B bo postavljen na delu je obvezno zagotoviti načrtno izgradnjo po zaključenih sku- parcele 21, steber z oznako 42A pa na delu parcele 649 pinah in po predlagani zazidavi in z oblikovno kvalitetnimi k.o. Njivice v obsegu po 40 m2 zemljišča za vsak steber. objekti predlaganimi po veljavnem zazidalnem načrtu za to območje. 3. Program in organizacija dejavnosti v območju

– načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti a) RTP 110/20 kV Radeče Na območju urbanistične zasnove se bodo posamezna Opredeljeno ureditveno območje je namenjeno izgrad- ureditvena območja prikazana v kartografskem delu na kart- nji RTP 110/20 kV, ki obsega ograjeni kompleks z objekti in nem prikazu št. 13.2 urbanistične zasnove urejala z nasled- napravami ter obrobno območje izven ograje potrebno za njimi prostorskimi izvedbenimi akti: ureditev dovozne ceste in zelenih površin za izvedbo omili- – z zazidalnimi načrti (ZN 1-3): tvenih ukrepov za krajinsko oblikovanje območja. stanovanjsko območje KS9 Dobrava in del KS4 Krako- Objekti RTP 110/20 kV Radeče bodo zgrajeni na pla- vo ter območje komunalnih in servisnih dejavnosti P4 toju tlorisnih dimenzij 57 m x 80 m, in sicer: – z ureditvenimi načrti (UN 1-8): območje Dobravca za novo pokopališče in parkovne 4. stikališče 110 kV prostozračne izvedbe: ureditve, mestno središče in stari zgodovinski del Radeč, 2 transformatorja 110/20 kV, 31.5 MVA stanovanjsko območje KS6 in del KS6/1 Njivice, območje 2 transformatorska polja 110 kV vrtnoarhitekturne dediščine Dvor in območje proizvodnih 2 daljnovodna polja 110 kV dejavnosti Muflon. 1 spojno polje – z lokacijskimi načrti (LN 1-2): Enopolna shema 110 kV s postavitvijo opreme v pro- se bo urejalo območje čistilne naprave in priključnega stor omogoča fleksibilno obratovanje in vzdrževanje 110 kV kolektorja ter območje razdelilne transformatorske postaje s opreme. Priključitev daljnovodov 110 kV in medsebojne povezave med polji bodo izvedene s pomočjo portalov viši- priključnim daljnovodom ne 9 m z dodatno strelovodno konico ter – s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP): vsa ostala pretežno pozidana stanovanjska območja 5. stikališče 20 kV z objektom stikališča in komande KS1, KS2, KS4-del, KS5, KS6/1 del, KS6/2, KS6/3, tlorisnih dimenzij 24 x 8 m in etažnosti: pritličje in nad- KS7, KS8 ter proizvodno obrtna območja P1 in P2, obmo- stropje. čje proizvodnih, storitvenih in oskrbnih dejavnosti PC in Vsi izvodi 20 kV bodo kabelski in bodo potekali po PVC območje terminalov C na Obrežju, območje športno rekrea- ceveh in nato bodo po zemlji prešli na primerni razdalji v cijskih površin in šole, obstoječe pokopališče, zaselek vzho- večini primerov v proste vode. dno od MRP in zelene površine ob regionalni cesti in Savi. RTP Radeče bo objekt brez stalne posadke in bo lokal- no avtomatiziran ter daljinsko voden, v prvi fazi iz CV Trbovlje 5. člen in v končni fazi iz DCV Ljubljana – po dograditvi distribucij- 2. Programske zasnove skega centra s pripadajočim sistemom terminalov in zvez. 2.1. Programske zasnove za območje RTP 110/20 kV Iz komandnega prostora v prvem nadstropju koman- Radeče ter priključni 2 x 110 kV daljnovod dne stavbe bo omogočeno lokalno upravljanje elektro na- 2. Ureditveno območje prav v 110 kV in 20 kV stikališču ter naprav lastne rabe.

a) RTP 110/20 kV Radeče b) priključni daljnovod 2 x 110 kV Območje urejanja predvidene razdelilne transformator- Predvideni daljnovodni priključek na novo RTP ske postaje se nahaja na skrajnem zahodnem delu naselja 110/20 kV Radeče se energetsko vključuje v obstoječi Radeče na območju Njivice južno od regionalne ceste R III. dvosistemski 110 kV daljnovod Trbovlje – Sevnica. Izve- reda št. 665 Velika reka – Radeče do potoka Sopota. den bo preko dveh dvosistemskih 110 kV jeklenih stebrov Predvidena RTP Radeče je locirana južno od brežine platoja – odcepnega stebra na stojnem mestu 42A in stebra na z objektom krajevne skupnosti in Komunale Radeče v odda- končnem stojnem mestu 42B. Na konzole stebrov bodo ljenosti okvirno 70 m od regionalne ceste na travnatem obešeni vodniki iz jekloaluminjskih vrvi v skladu s predpisi, zemljišču v blagem naklonu v smeri potoka Sopota. normami in standardi. V ureditveno območje RTP v obsegu okvirno 0,90 ha Območje med stebrom oziroma portalom RTP pred- so vključene naslednje parcele k.o. Njivice: 31/7 del, 31/2 stavlja elektroenergetski koridor širine 30 m, ki zajame pro- del, 31/1 del, 15/1 in 16. stor 15 m levo in desno od osi daljnovoda na celotni dolžini priključnega daljnovoda. Načeloma v tem koridorju ne bo b) priključni daljnovod 2 x 110 kV od obstoječega dalj- možna izgradnja stanovanjskih ali gospodarskih objektov, novoda DV 2 x 110 kV Trbovlje – Sevnica do predvidene razen v primeru pisne odobritve JP Elektro Ljubljana p.o. RTP Radeče Možna je izgradnja drugih infrastrukturnih objektov v kori- Začetno točko priključnega daljnovoda, ki poteka juž- dorju, če so doseženi predpisani varnostni in tehnični ukrepi no od potoka Sopota pretežno v smeri vzhod – zahod pred- med predvidenimi križanji objektov. stavlja novo stojno mesto 42A, ki se vstavi v traso obstoječe- ga DV 2 x 110 kV Trbovlje – Sevnica. Trasa se tu lomi pod 6. zasnova in usmeritve za ostale infrastrukturne uredi- kotom 105°47', prečka območje travnika in gozda v dolžini tve v zvezi z izgradnjo RTP 110/20 kV in priključnega ca. 340 m do stojnega mesta 42B, kjer se lomi v smeri RTP 2 x 110 kV daljnovoda Radeče ter pri tem križa travnik, gozdno pot in potok Sopo- ta, dolžina tega odseka je ca. 86 m. a) ureditveno območje RTP Trasa priključnega daljnovoda dolžine okvirno 422 m z – promet varovalnim pasom prečka in tangira naslednje parcele k.o. Dovoz do obravnavanega kompleksa bo urejen iz ob- Njivice: 649, 646, 1026, 1027/1, 1028, 1023, 23, 22, stoječe dovozne ceste, ki se na dolžini okvirno 40 m priklju- 21, 29, 1162/5 (potok), 1162/12 (pot) in 16. čuje na regionalno cesto III. reda 665. Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8185

– vodovod 7. Vplivi na okolje in usmeritve za zmanjševanje Obravnavani objekt je možno priključiti na obstoječi in preprečevanje vplivov na okolje vodovod naselja. Z izgradnjo RTP bo potrebno prestaviti traso obstoječega vodovoda PL 250, ki v smeri severoza- – Po podatkih iz strokovne podloge Elektro Ljubljana je hod – jugovzhod prečka zahodni del obravnavanega ob- objekt po uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in močja RTP. življenjskem okolju uvrščen v II. območje. V tem območju je dovoljena mejna vrednost gostote magnetnega pretoka – kanalizacija 100 µT in dovoljena mejna efektivna vrednost električne Pri nadaljnjem načrtovanju območja je upoštevati loče- poljske jakosti 10 kV/m. Te vrednosti v nobenem primeru ni kanalizacijski sistem za meteorne in fekalne vode. Obsto- ne bodo presežene ter bodo v vseh primerih nekajkrat ma- ječa zbirna kanalizacija poteka vzporedno s potokom Sopo- njše (okvirno bodo te vrednosti znašale pod točko v simetrali ta in pri tem prečka južni del obravnavane parcele 16, nanj pod 110 kV vodom do 4 µt in do 2kV/m). se priključuje sekundarna kanalizacija iz obstoječih objek- – Po uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju tov. Da se prepreči zlitje olja pred energetskimi transforma- spadata objekta v IV. območje za katero velja mejna dnevna torji v meteorno kanalizacijo so predvideni oljni lovilci in oljna raven hrupa 70 dBA in nočna 60 dBA. Te vrednosti ne bodo jama, ki se bo občasno praznila. Na platoju pred transforma- presežene izven ograje objekta. torji se bo meteorna voda preko maščobnih lovilcev odvajala – Za preprečevanje ekološke nevarnosti v RTP – izlitja v kanalizacijo, da se bo tako preprečilo zlitje olja v meteorno transformatorskega olja okolico – bodo pod transformatorji kanalizacijo. nameščeni oljni lovilci za zlivanje olja preko kanalizacije v skupno oljno jamo. – telekomunikacijske zveze RTP Na platoju pred energetskimi transformatorji se bo zbi- RTP Radeče bo objekt brez stalne posadke in bo lokal- rala meteorna voda in preko maščobnega lovilca odvajala v no avtomatiziran ter daljinsko voden, v prvi fazi iz CV Trbovlje kanalizacijo. S tem bo preprečeno zlitje olja iz platoja v in v končni fazi iz DCV Ljubljana. meteorno kanalizacijo. – Za primer nastanka požara bodo izvedeni vsi potre- bni ukrepi za preprečitev širjenja požara v skladu s predpisi. – energetika Požarnovarostni ukrepi v 110 kV zunanjem stikališču in Skrajni južni del obravnavane parcele 16 prečka plino- 20 kV stikališču s komando so podrobneje opisani v gradivu vod P 424 MRP Radeče – MRP Papirnica premera 100 mm, programske zasnove, ki je sestavni del planskih aktov. ki obratuje pod tlakom 6 bar. Pri nadaljnjem načrtovanju je v – Iz vidika varstva naprav RTP in okolja bo nameščen lokacijskem načrtu obvezno upoštevati pogoje upravljalca pli- strelovod ter izvedene ozemljitve RTP, ki bodo med seboj novoda Geoplin d.o.o. Ljubljana (v prilogi). povezane skladno s predpisi. Za nizkotlačne razvode zemeljskega plina PE-250 m Za preprečitev previsoke napetosti dotika bo kovinska bar, ki tangirajo oziroma prečkajo obravnavano območje je ograja z zunanje strani obdana z enopotencialnim obročem, za ev. prečkanja teh vodov z drugimi kablovodi oziroma ki bo položen 1 m od ograje na globini 0,3 m in na več ureditve v 2 x 2 m pasu plinovoda obvezno upoštevati pogo- mestih povezan s kovinsko ograjo. je upravljalca slovenski plinovodi d.o.o. Ljubljana oziroma – Priključni 110 kV daljnovod mora biti zgrajen skladno njihove pooblaščene organizacije IBJ d.o.o. Celje (v prilogi). z zahtevami pravilnika o tehničnih normativih za graditev Obravnavano območje RTP prečka prostozračni vod nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo nizkonapetostnega elektro omrežja, ki ga je pred izgradnjo 1 kV do 400 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/88) in ostalimi RTP potrebno prestaviti. normativi, predpisi in standardi, ki obravnavajo izgradnjo Vključitev RTP v 10 (20) kV omrežje bo izvedeno z 110 kV prenosnih objektov. zemeljskimi kabli in bo obdelano v posebnem elaboratu, ki Pred udarom strele v daljnovod bo le-ta zaščiten z ga bo izdelal Elektro Ljubljana PE Elektro Trbovlje. Trase montažo zaščitne vrvi, ki se obesi na konici stebrov. predvidenih kablovodov so prikazane le na območju RTP. Poseka gozdnega drevja na območju koridorja se mo- rajo izvajati skladno s pogoji Zavoda za gozdove Slovenije – vodnogospodarske ureditve OE Brežice. Pri nadaljnjem načrtovanju območja RTP Radeče je – Pri gradnji RTP in stebrov priključnega 110 kV dalj- upoštevati predvideni prodni zadrževalnik Njivice ter hudour- novoda je obvezno upoštevati geološke in vodnogospodar- nik »S Peči«, ki obravnavano območje RTP tangira v vzho- ske pogoje gradnje. dnem delu ureditvenega območja. Obvezno je upoštevati – Presoja vplivov na okolje mora biti sestavni del loka- podane pogoje MOP Uprave RS, za varstvo narave, izposta- cijskega načrta. va Novo mesto: 1. Odmik ograje RTP-ja od zgornjega roba leve brežine 8. usmeritve za arhitekturno in krajinsko Sopote ne sme biti manjši, kot je predviden v situaciji zasno- oblikovanje ve ureditve t.j. 13-15 m. 2. Plato RTP je treba situirati iznad visoke vode Sopote Pri oblikovanju grajenega objekta je v največji možni in izven vpliva hudournika »S Peči«. meri, ki jo dopušča tehnologija, upoštevati značilnosti lokal- 3. S projektom je potrebno predvideti tako rešitev ne arhitekture: lega objekta z daljšo stranico in smerjo sle- lovljenja transformatorskega olja, da ne bo prišlo do izteka- mena vzporedno s plastnicami terena oziroma vzporedno z nja le-tega v podtalje, izlivanja v kanalizacijo in mešanja z regionalno cesto, višinski gabarit objekta ne sme presegati meteorno vodo. etažnost P+1, obvezna je simetrična dvokapna streha z nakloni strešin 40° do 45° in kritina opečne oziroma temne b) priključni daljnovod 2 x 110 kV barve. Dostop do stojnega mesta 42A bo urejen po krajevni Po izgradnji RTP je urediti zelene površine znotraj ogra- cesti, do stojnega mesta 42 B pa po gozdni poti, ki jo bo je in zagotoviti rekultivacijo zemljišč ob novem platoju – potrebno dodatno utrditi in po potrebi razširiti. ureditev brežin in travnatih površin ter zasaditev s posamez- Stran 8186 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije nimi skupinami autohtonega drevja in rastlinja. Intenzivno je O D L O K obsaditi obvodni prostor z značilno tovrstno vegetacijo – o spremembah in dopolnitvah prostorskih drevjem in grmičevjem. V pasu obstoječega plinovoda (6 ureditvenih pogojev Občine Laško bar) ob potoku mora biti zasaditev podrejena veljavnim pred- za Občino Radeče pisom za saditev v tem pasu in pod pogoji upravljalca Geo- plin Ljubljana. Ograja mora biti transparentna in mestoma obsajena z živico. I. SPLOŠNA DOLOČILA Na območju koridorja priključnega 2 x 110 kV daljno- voda je po izgradnji le-tega zagotoviti ureditev gozdnega 1. člen roba skladno s pogoji pristojne gozdarske službe, ureditve Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Laško in zasaditve na območju koridorja pa je urediti skladno s (Uradni list SRS, št. 35/87) in spremembe in dopolnitve predpisi za urejanje tovrstnih območij. tega odloka (Uradni list SRS, št. 8/90, 35/90, 43/90) se Zasaditveni načrt mora biti sestavni del lokacijskega dopolnijo in spremenijo le v delu območja nove Občine načrta. Radeče s sestavinami navedenimi v členih tega odloka. V celoti se zamenja kartografski del prostorskih uredi- 9. Zasnova zaporednosti urejanja območja tvenih pogojev in odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Radeče. Predlagane ureditve RTP in priključnega 2 x 110 kV daljnovoda je možno izvesti v treh osnovnih fazah: priprava 2. člen zemljišča in potrebne prestavitve obstoječih infrastrukturnih Vsebina sprememb in dopolnitev prostorskih ureditve- vodov, ki prečkajo območje RTP, izvajanje predvidenih ure- nih pogojev Občine Laško za Občino Radeče se nanaša: ditev RTP ter rekultivacija terena po izgradnji s potrebnimi – razmejitev prostorske dokumentacije PUP med ob- zasaditvami. močjem bivše Občine Laško in novo Občino Radeče, – uskladitev prostorskega izvedbenega akta PUP s plansko dokumentacijo Občine Radeče in s tem z obvezni- KONČNE DOLOČBE mi izhodišči državnih planskih aktov in zlasti v pogledu: – uskladitve mej ureditvenih območij v občini in ob- 6. člen sega stavbnih zemljišč na območju razpršene gradnje, Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati za – dopolnitve za področje ohranjanja narave Občino Radeče prostorske sestavine dolgoročnega in sred- – dopolnitve za področje kulturne dediščine, njeročnega plana občine Laško – tekstualni in kartni del – spremembe in dopolnitve za prometno omrežje, (Uradni list SRS, št. 46/87 in št. 44/88, Uradni list RS, št. kolesarsko omrežje, elektroenergetsko omrežje ter ostalo 26/93) ter naslednji odloki prostorskih izvedbenih načrtov: komunalno omrežje ter za področje ravnanja z odpadki, odlok o zazidalnem načrtu območja za obrtno storitvene – dopolnitev s podrobnejšimi pogoji urejanja v uredi- dejavnosti Obrežje pri Radečah (Uradni list SRS, št. 36/81), tvenih območjih lokalnih oskrbnih središč Jagnjenica, Svi- odlok za stanovanjsko območje KS1 v Radečah (Uradni list bno in Vrhovo. SRS, št. 1/80) in za območje K8 v Radečah (Uradni list SRS, št. 51/86) ter odlok o ureditvenem načrtu za območje 3. člen Log pri Vrhovem (Uradni list SRS, št. 17/88). Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za posege v prostor: 7. člen – skupne pogoje za celotno območje občine – za ob- Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- močje odprtega prostora in razpršene poselitve, za ureditve- dnem listu Republike Slovenije. na območja naselij in druga ureditvena območja ter ureditve- na območja za katera je predvidena izdelava PIN in se do sprejetja le-teh urejajo s tem odlokom ter Št. 003200-1/01-2 – dodatne in posebne pogoje za ureditvena območja Radeče, dne 14. septembra 2001. naselij – lokalnih oskrbnih središč občine in nekatera obmo- čja občine. Izvzeta so območja, za katera so sprejeti prostorski Župan izvedbeni načrti (PIN). Občine Radeče Ludvik Sotlar, inž. l. r. 4. člen Prostorski ureditveni pogoji za Občino Radeče vsebu- jejo: – odlok o prostorskih ureditvenih pogojih, – obrazložitev odloka o PUP, 4190. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih – kartografski del v merilu 1:5000: prikaz namenska ureditvenih pogojev Občine Laško za Občino raba prostora z varovanimi območji in prikaz infrastrukturnih Radeče ureditev na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 (17 listov PKN) Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in dru- – podrobnejši prostorski ureditveni pogoji za naselja gih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, Jagnjenica, Svibno in Vrhovo – tekstualno in kartno gradivo 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, v merilu 1:2500 44/97) in 13. ter 18. člena statuta Občine Radeče (Uradni – soglasja pristojnih organov in organizacij. list RS, št. 37/99) je Občinski svet občine Radeče na Prostorski ureditveni pogoji so podlaga za pripravo lo- 12. redni seji dne 14. 9. 2001 sprejel kacijske dokumentacije in v nadaljevanju za pridobitev loka- Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8187 cijskega dovoljenja oziroma za izdajo odločbe o dovolitvi KS6/2, KS6/3, KS7, KS8 ter P1 in P2, PC, C, ŠR, Š, priglašenih del za posege v prostor. obstoječe pokopališče in zelene površine ob Savi in R cesti – ostala območja v okviru UZ, ki se do sprejetja PIN urejajo s tem odlokom, to so območja KS4 del, CT, P3, II. MEJA IN OBSEG OBMOČJA, KI SE UREJA SC1 in RTP. S PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI Območje Krajevne skupnosti Svibno: 5. člen – vključena ureditvena območja z oznakami A11 in S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ureja celotno A12, to so območja po naseljih: območje Občine Radeče, ki vključuje območja katastrskih občin k.o. Svibno, Njivice, Radeče, Hotemež, Vrhovo, Za- A11 – ureditveno območje naselja Počakovo – Zgor- vrate in del k.o. Obrežje. nje Počakovo 99013-1 V obravnavano območje so vključena območja krajev- A12 – ureditveno območje naselja Svibno 99018-1 nih skupnosti Jagnjenica, Radeče, Svibno in Vrhovo. – območje kulturne krajine Svibno.

6. člen Območje Krajevne skupnosti Vrhovo: Pregled ureditvenih območij naselij in drugih ureditve- – vključena ureditvena območja z oznakami od A13 do nih območij, ki se urejajo na podlagi PUP po krajevnih A15 in B4, to so območja po naseljih: skupnostih občine: A13 – ureditveno območje naselja Prapretno – ureditvena območja z oznakami A in nekatera obmo- 99014-1 čja znotraj meje urbanistične zasnove Radeče, ki se urejajo A14 – ureditveno območje naselja Vrhovo 99019-1 izključno na podlagi PUP, A15 – pokopališče Vrhovo 99019 – 3 – ureditvena območja z oznakami B in območja znotraj B4 – ureditveno območje naselja Log pri Vrhovem meje urbanistične zasnove Radeče, za katera je predvidena 99009-1 izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (PIN) in se bodo do – območje kulturne krajine Vrhovško polje sprejetja le-teh urejala na podlagi tega odloka, – območje kulturnih krajin Čimerno in Svibno, ki se do 7. člen izdelave ureditvenih (krajinskih) načrtov urejajo na podlagi Na območju Občine Radeče so izvzeta iz urejanja s tega odloka ter območje kulturne krajine Vrhovško polje, ki PUP naslednja ureditvena območja: se ureja izključno na podlagi PUP. – ureditvena območja izven urbanistične zasnove Ra- Območje Krajevne skupnosti Jagnjenica: deče: – vključena ureditvena območja z oznakami od A1 do – ureditveni načrt za območje Papirnice (Uradni list A5 ter B1 in B2, to so območja po naslednjih naseljih: RS, št. 29/91) A1 – del ureditvenega območja naselja Jagnjenica – lokacijski načrt za območje hidroelektrarne Vrhovo 9907-1 (stanovanja, centralne dejavnosti) (Uradni list SRS, št. 35/87) A2 – ureditveno območje naselja Jagnjenica – zase- – ureditvena območja na območju urbanistične zasno- lek Stari Dvor 99007-2 ve Radeče: A3 – ureditveno območje naselja Jagnjenica – zase- – zazidalni načrt za stanovanjsko območje Dobrava lek Sv. Marjeta 99007-3 KS9 (Uradni list RS, št. 81/97) A4 – del ureditvenega območja naselja Jagnjenica – – zazidalni načrt za proizvodne in servisne dejavnosti zaselek »Kompanija« Njivice P4 (Uradni list SRS, št. 42/86) 99007-4 (obstoječa pozidava) – ureditveni načrt za območje novega pokopališča in A5 – ureditveno območja naselja Čimerno 99003-1 bencinski servis v Radečah (Uradni list RS, št. 53/92) B1 – del ureditvenega območja naselja Jagnjenica – ureditveni načrt za mestno središče Radeče (Urad- 99007-1 (proizvodne obrtne dejavnosti) B2 – del ureditvenega območja naselja Jagnjenica – ni list RS, št. 10/93) zaselek »Kompanija« – ureditveni načrt za stanovanjsko območje KS6 in 99007-3 (razširjeni del ureditvenega območja) ter KS6/1 del Njivice (Uradni list RS, št. 81/97) – območje kulturne krajine Čimerno. – lokacijski načrt za čistilno napravo in priključnega dela kolektorja (Uradni list SRS, št. 44/88). Območje Krajevne skupnosti Radeče: – vključena ureditvena območja z oznakami od A6 do 8. člen A9 in B3, to so območja po naslednjih naseljih: Meja ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih A6 – ureditveno območje naselja Hotemež območij, meje površin po namenu so določene v grafičnih 99006 – 1 prikazih na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 A7 – ureditveno območje naselja Hotemež v okviru prikaza namenske rabe prostora z varovanimi obmo- 99006 – 2 čji, ki so sestavni del tega odloka. A8 – ureditveno območje naselja Njivice 99012-1 A9 – ureditveno območje naselja Njivice – območje »Kora« 99012 – 3 A10 – ureditveno območje naselja Obrežje 99023-1 III. SKUPNA MERILA IN POGOJI B3 – ureditveno območje centra za ravnanje z od- padki – Hotemež 99006 – 3 9. člen – ureditvena območja znotraj meje UZ Radeče: Skupna merila in pogoji za posege v prostor veljajo za – ki se urejajo izključno na podlagi PUP, to so obmo- vsa območja iz 3. člena tega odloka, razen za tista, za katera čja z oznakami: KS1, KS2, KS4-del, KS5, KS6/1 del, je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače. Stran 8188 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

1. Funkcija območja s pogoji za izrabo in kvaliteto V ureditvenih območjih vaških naselij s pretežno kmeč- graditve ali drugega posega v prostor ko stanovanjsko zazidavo (naselja z oznako ad. A1 do A8 in od A10 do A14 iz 6. člena tega odloka): 10. člen – novogradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov Obravnavano območje občine vključuje glede na na- kmetij – dopolnilna in nadomestna gradnja le v primerih, men in varovanje naslednje površine: kadar bi bila nesmotrna obnova starih objektov ali če so le-ti – območje za poselitev arhitektonsko nekvalitetni – ureditvena območja naselij in druga ureditvena ob- – dozidave in nadzidave obstoječih objektov če so po- močja ter segi v skladu s pogoji iz 2. točke tega odloka – stavbna zemljišča na območju razpršene poselitve – spremembe namembnosti objektov ali delov objek- – kmetijska zemljišča (najboljša in druga kmetijska zem- tov za stanovanja, za potrebe kmetijstva, za dopolnilne de- ljišča) javnosti – obrtno dejavnost brez emisij, za potrebe turistične – območje gozdov dejavnosti na kmetiji – območje vodnogospodarskih ureditev in varovana ob- – urejanje odprtih javnih in zelenih površin. močja vodnih virov ter vodnogospodarskih omejitev v pro- storu V ureditvenih območjih lokalnih oskrbnih središč Jag- – varovana območja naravnih vrednot in kulturne dedi- njenica, Svibno in Vrhovo (ureditvena območja z oznakami ščine in A1, A2, A3, A12 in A14) je upoštevati še podrobnejša – prometne površine ter območje komunalne in ener- določila za ta naselja iz poglavja IV. tega odloka. getske infrastrukture. V ureditvenem območju za proizvodne dejavnosti z oz- Vsa zgoraj navedena območja so prikazana na pregle- nako A9 (»Kora«) so dovoljeni posegi navedeni za tovrstna dnem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 v okviru kartnega območja v okviru prve alinee 12. člena tega odloka za gradiva PUP iz 4. člena tega odloka. območja v okviru UZ naselja Radeče.

1.1. Pogoji glede vrste posegov v prostor Na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje (oznaka U): – novogradnje (dopolnilna in nadomestna gradnja) v 11. člen okviru opredeljenih stavbnih zemljišč iste namembnosti kot Na celotnem območju občine, ki se ureja s temi uredi- je namembnost obstoječih objektov tvenimi pogoji, so dovoljeni naslednji posegi, če v tem odlo- – dozidave in nadzidave obstoječih objektov (razen pri ku ni določeno drugače: zidanicah in počitniških objektih) – redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav, – sprememba namembnosti obstoječih objektov kmetij adaptacije in rekonstrukcije, ali delov teh objektov za potrebe turistične dejavnosti, za – urejanje kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč ter stanovanja in potrebe kmetijstva. vodnogospodarske ureditve, – za energetsko, komunalno in prometno omrežje in Na območju športno-rekreacijskih površin Magolnik je naprave za zveze so dopustna vzdrževalna dela, obnovitve- dovoljena gradnja smučarskih vlečnic in spremljajočih ob- na dela, razširitve (dograditve), rekonstrukcije in odstranitve. jektov na podlagi predhodne strokovne presoje.

12. člen V ureditvenih območjih naselij, za katera bodo izdelani Poleg navedenih pogojev iz 11. člena so po posamez- prostorski izvedbeni načrti – PIN-i (ureditvena območja z nih območjih dovoljeni že naslednji posegi, ki imajo značaj oznako B in nekatera območja znotraj UZ naselja Radeče iz graditve, ob upoštevanju pogojev iz 13. člena ter ostalih 6. člena tega odloka): določil tega odloka: – novogradnja le v izjemnih primerih kolikor ni ovira v nadaljnjem načrtovanju tega prostora V ureditvenih območjih – funkcionalno zaokroženih ob- – nadomestni objekti močij v okviru urbanistične zasnove naselja Radeče (uredi- – dozidave in nadzidave obstoječih objektov – urejanje zelenih površin in infrastrukture. tvena območja, ki se urejajo izključno na podlagi PUP iz 6. člena tega odloka): V okviru funkcionalnih zemljišč obstoječih legalno zgra- – novogradnje kot zapolnitev vrzeli (stanovanja, cen- jenih objektov do leta 1997, ki v dokumentu kategorizacije tralne dejavnosti – oskrbne in storitvene dejavnosti, skupne in razvrstitve kmetijskih zemljišč še nimajo opredeljenega garaže) stavbnega zemljišča, so do sprejetja sprememb in dopolni- – nadomestni objekti tev tega dokumenta, dovoljeni posegi v obsegu kot so opi- – dozidave in nadzidave obstoječih objektov sani za stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje in – spremembe namembnosti objektov ali delov objek- skladno z določili tega odloka (brez dopolnilne gradnje). tov za potrebe oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti v skladu z opredeljeno namembnostjo posameznih območij 13. člen – v okviru obstoječih proizvodnih območij (P1, P2) so Podrobnejša merila in pogoji za posamezne vrste po- dovoljene spremembe dejavnosti za potrebe proizvodnje in segov iz 12. člena tega odloka: rekonstrukcije obstoječih objektov za sodobnejše tehnolo- – Novogradnje v okviru ureditvenih območij in na ob- gije na podlagi predhodne urbanistične in okoljevarstvene močju stavbnih zemljišč razpršene gradnje so možne le kot presoje zapolnitev znotraj zaokroženih območij. Novogradnje mora- – v okviru obstoječega pokopališča, obstoječega kom- jo biti praviloma iste namembnosti kot je namembnost opre- pleksa šole in športno-rekreacijskih površin so dovoljene deljenega območja. dograditve objektov in ureditve na podlagi predhodne stro- – Dopolnilna gradnja individualnih stanovanjskih objek- kovne podlage za to območje. tov in prizidave so ob upoštevanju določil tega odloka mož- Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8189 ne do intenzivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40% gotoviti, da se parcelacija zemljišč izvrši skladno z značil- pozidave napram 60% nepozidanega funkcionalnega zemlji- nostmi obstoječe parcelacije in da bo stavbno zemljišče za šča. novogradnjo zagotavljalo ohranitev tipičnega vzorca tovrstne – Novogradnje gospodarskih objektov – kleti z bival- poselitve. nim prostorom oziroma zidanice za potrebe kmetijske proiz- – Širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta je 3 m, vodnje kot je vinogradništvo in sadjarstvo so možne le na širina dovoza do objekta pa 3,5 m. V funkcionalno zemljišče stavbnem zemljišču in kolikor investitor poseduje najmanj se po potrebi vključujejo tudi parkirne in manipulativne povr- 15 a zasajenega zemljišča z navedenimi kulturami. šine (centralne in proizvodne dejavnosti). – Gradnja objektov oziroma ureditve prostorov za cen- – Za kmetije je potrebno zagotoviti velikost funkcional- tralne dejavnosti – trgovino, gostinstvo in turizem ter druge nega zemljišča v takšnem obsegu, da bo prilagojeno obse- storitvene in družbene dejavnosti je možna v okviru ureditve- gu proizvodnje in kmetijske mehanizacije. nih območij, v katerih je po planskih dokumentih občine – Funkcionalno zemljišče objektov v okviru naselij, ki predviden razvoj teh dejavnosti in so za to dane prostorske predstavljajo naselbinsko dediščino, je potrebno podrediti možnosti. zahtevam in pogojem pristojne spomeniške službe. – Sprememba namembnosti objektov v okviru uredi- – Funkcionalno zemljišče oziroma gradbena parcela tvenih območij s pretežno stanovanjsko zazidavo je možna se določi v lokacijski dokumentaciji, ob upoštevanju določil za ureditve prostorov za obrtno in storitveno dejavnost pod tega odloka in predpisov geodetske službe. Načrt gradbene pogojem, da se ne spreminja pretežna namembnost obmo- parcele je obvezno osnova za parcelacijo na terenu. čja. Možne so le-tiste dejavnosti, ki nimajo kvarnih vplivov na – Merila in pogoje iz tega poglavja je smiselno uporabi- okolje in na bivalne pogoje sosednjih objektov. Investitor ti tudi pri določanju funkcionalnih zemljišč obstoječih objek- mora v primeru ureditev za proizvodno obrt v lokacijskem tov. postopku obvezno predložiti strokovno mnenje institucije za varstvo okolja in zagotavljati pogoje v skladu s predpisi za to 1.3. Merila in pogoji urejanja na kmetijskih področje. zemljiščih – V okviru obstoječih proizvodnih kompleksov za kate- ra bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, so do izdelave 15. člen le-teh dovoljene spremembe dejavnosti za potrebe proiz- – Kulturni izgled kmetijskega prostora je eden od snov- vodnje, rekonstrukcije obstoječih objektov za sodobnejše nih pogojev izrabe prostora. Zagotoviti je potrebno obdela- tehnologije na podlagi predhodne strokovne osnove iz urba- nost površin, urejenost robov in trajnostno koriščenje. nističnega in okoljevarstvenega vidika; investitor mora ob- – Kmetijska zemljišča se bodo urejala in izkoriščala v vezno predložiti presojo vplivov na okolje. skladu z naravnimi in reliefnimi danostmi v prostoru občine – Gradnja nadomestnih objektov je možna v primeru, in vrstami kultur primernimi za gojenje po posameznih ob- če je obstoječi objekt dotrajan, funkcionalno neprimeren ali močjih in pedosekvencah zastopanih v prostoru občine. oblikovno moteč objekt v prostoru. Namembnost novega – Za očuvanje krajinskih kvalitet je potrebno upoštevati objekta mora ostati praviloma nespremenjena oziroma v skla- naslednje usmeritve urejanja: du z opredeljeno namembnostjo območja v planskih aktih – pri izkoriščanju njivskih površin je potrebno upo- občine. števati tak kolobar, da se zagotavlja pestrost krajine Gradnja je možna le na stavbišču ali na območju stav- – prenova sadovnjakov v obliki večjih strnjenih tera- bnega zemljišča objektov. sastih plantaž ni primerna. V primeru potreb po večjih površi- – Dograjujejo (dozidave, nadzidave) in prenavljajo se nah, naj bodo le-te prekinjene z otoki visoke grmovne vege- lahko le objekti, ki bodo po dograditvi skladni s pogoji obli- tacije oziroma manjšimi gozdiči in travniškimi površinami. kovanja določenimi v tem odloku in ki so zgrajeni v skladu s Pred takimi posegi je pridobiti strokovne usmeritve glede predpisi. oblikovanja krajine – Na območjih, ki so opredeljena kot območja kulturne – prenova vinogradov naj upošteva značilno parcela- dediščine, morajo biti vse gradnje in posegi v prostor podre- cijsko strukturo in obdelavo po padnicah terena jeni določilom, ki jih je za ta območja opredelil Zavod za – pri posegih na območju vodotokov je potrebno varstvo naravne in kulturne dediščine Celje in so sestavni ohraniti naravne tokove in večino naravne vegetacije. del tega odloka. – Agromelioracije se bodo izvajale po posameznih mi- krolokacijah majhnega obsega na celotnem območju obči- 1.2. Merila in pogoji za določanje velikosti gradbenih ne. Vsi tovrstni posegi na območju kulturnih krajin Svibno in parcel in funkcionalnega zemljišča Čimerno se morajo izvajati s soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. 14. člen – Funkcionalno zemljišče obstoječih objektov je povr- 1.4. Merila in pogoji urejanja na gozdnih zemljiščih šina zemljišča, ki je potrebna za redno rabo obstoječega objekta. 16. člen – Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcio- – Vsi posegi v gozdni prostor se urejajo z določili zako- nalnih zemljišč novih objektov je potrebno upoštevati na- na o gozdovih, na njegovi podlagi izdanih predpisov, goz- membnost in velikost objektov, oblikovanost terena, lokaci- dnogospodarskih načrtov in z določili tega odloka. jo komunalnih vodov ter druge omejitve v prostoru ob upoš- – V varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pome- tevanju predvidenega razvoja. Pri tem je potrebno zagotoviti nom je pri posegih v te gozdove upoštevati poseben režim sanitarno tehnične zahteve (osončenje, proste in zelene gospodarjenja. površine) in ostale urbanistične pogoje v zvezi z dovozi, – Posek na golo kot način gospodarjenja z gozdom je parkirnimi površinami in drugimi utrjenimi površinami okrog prepovedan. objektov. – S posamičnim gozdnim drevjem in skupinami goz- – Za gradnjo novih gospodarskih objektov – zidanic v dnega drevja zunaj naselij tako gospodariti, da se njihova okviru sadjarskih in vinogradniških območij je potrebno za- vloga v okolju ohrani in krepi. Stran 8190 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

– Odmiki objektov od gozdnega roba ne smejo biti naravnih materialih. Na potokih, ki so opredeljeni kot narav- manjši od povprečne višine dreves, izjemoma je ta odmik ne vrednote, je vse posege potrebno izvajati v soglasju z lahko tudi manjši, vendar ne manj od 10 m. naravovarstveno službo. – Pri načrtovanju hortikulturne ureditve okolja objektov – Za vsak poseg v obvodnih predelih in na območju in drugih posegov v prostor je potrebno upoštevati načela varovanja vodnih virov je potrebno pridobiti podrobnejša sonaravnega ravnanja s prostorom in glede na vrstno sesta- merila in pogoje pristojne službe za urejanje voda. Prav tako vo bližnjih gozdov prvenstveno saditi avtohtono rastje. je podrobnejša merila in pogoje te službe pridobiti v predpi- – Gozdna infrastruktura se mora načrtovati, graditi in sanem upravnem postopku k lokacijam večjih posegov v vzdrževati po določilih zakona o gozdovih ter na njegovi prostor. podlagi izdanih predpisov o gradnji, vzdrževanju in načinu uporabe gozdnih prometnih površin, ki jih izda Ministrstvo za 1.6. Merila in pogoji urejanja na območjih naravnih kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z Ministrstvom vrednot za okolje. – K vsakemu posegu v gozdni prostor je potrebno pri- 18. člen dobiti soglasje Zavoda za gozdove. Soglasje zavoda se mo- Za vsak poseg na objektih in v okviru varovanih obmo- ra pridobiti tudi k dovoljenju za poseg v prostor za graditev čij naravnih vrednot je potrebno predhodno pridobiti sogla- objektov zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje sje oziroma pogoje Zavoda za varstvo naravne in kulturne razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta nega- dediščine Celje. tivno vplivale na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. Na območju občine so opredeljene naslednje naravne – Soglasja ni mogoče izdati, kadar je pričakovati, da vrednote: naravni spomeniki (NS) in naravne vrednote (NV). bodo vplivi posega v prostor razvrednotili ali poškodovali gozd. (1) NS – naravni spomeniki: – Na območju gozdov, ki so opredeljeni kot naravna a) zavarovani z odlokom o razglasitvi kulturnih spome- dediščina, se morajo posegi v te gozdove izvajati tudi s nikov in naravnih znamenitosti Uradni list RS, št. 65/97: soglasjem pristojne naravovarstvene službe. – Močilno, Gašperjev kostanj (*1823) – dendrološki naravni spomenik (NS-4) 1.5. Merila in pogoji vodnogospodarskega urejanja – Močilno, Lipa pri cerkvi sv. Miklavža – dendrološki naravni spomenik (NS–5) 17. člen – Počakovo, stebrasta (kačja) smreka – dendrološki Varovanje kakovosti in količin voda: naravni spomenik (NS–6) – Pri posegih v območja opredeljenih varstvenih pasov vodnih virov za vodovod Radeče je potrebno upoštevati b) predlagani za razglasitev: pogoje in režim urejanja določen v odloku o varstvu teh – Sopota z obrečnim pasom in sotesko do Jagnjenice vodnih virov (Uradni list SRS, št. 21/89). (*0296) – hidrološki in geomorfološki naravni spomenik – Prioritetno je pristopiti k raziskavam in izdelati stro- (NS-1) kovne podlage ter zavarovati še ostale vire pitne vode na – Svibno, grajski hrib – suhi travniki in gozdovi do območju Občine. Sopote – botanični in zoološki naravni spomenik (NS-2) – Za izboljšanje kvalitete vode Sopote in Save je potre- – Svibno, Na izeri – mlaka, hidrološki in botanični na- bna izgradnja čistilnih naprav in kanalizacije v Radečah, ravni spomenik (NS-3) Jagnjenici in Vrhovem. – Suhi graben – hidrološki naravni spomenik (NS-72) in Vodni in obvodni prostor, varovanje pred škodljivim – Radušca – hidrološki naravni spomenik (NS-73). delovanjem voda: – Nadaljevati je potrebno z urejanjem pritokov reke (2) NV – naravne vrednote: Save v območju od zajezbe HE Vrhovo od Vrhovega do 44 – Radeče, Skalna pečina Brus, površinska geo- Zidanega mostu. morfološka – Da se prepreči preplavitev na območju naselja Rade- 45 – Brezenska voda, hidrološka če ob izrednih razmerah je potrebno nadaljevati z ureditvami 46 – potok Glažuta, hidrološka za stabilizacijo struge Sopote in njenih pritokov ter hudourni- 47 – paleolitska postaja Njivice, geomorfološka, pale- ških grap, da se prepreči nanos večjih količin naplavin: ontološka – ureditev prodnih zadrževalnikov na Sopoti – v km 48 – Senožeti v Čimernem, botanična 0,223 v Njivicah in v km 9,50 Sopote, 49 – Lipa pri cerkvi sv. Janeza, Počakovo, dendrolo- – izgradnje stabilizacije korit in zadrževalnikov na 36 ška pritokih Sopote po programu MOP, Uprave RS, za varstvo 50 – Rovtarjeva bodika, botanična narave, izpostave Novo mesto. 51 – Lipa v Budni vasi, dendrološka – Vzporedno s stabilizacijo vodotokov je potrebno ure- 52 – Topoli v Starem gradu, dendrološka diti in sanirati plazovita območja na desnem bregu Sopote. 53 – Dobrava, Strniševa bodika, dendrološka – Gradnja objektov in površinskih infrastrukturnih ob- 54 – Bukvi v Škratovi dolini, dendrološka jektov ni dovoljena v pasu 5 m levo in desno od osnovne 55 – Močilno – rumenoploda bodika, dendrološka struge posameznih potokov ter pri reki Savi v pasu 10 m in 56 – Juvančičev graben – ostanek prvobitnih dobovih več in izven dosega visoke vode z upoštevanjem varnostne- gozdov ob reki Savi ga nadvišanja. 57 – Slap pri Radečah, hidrološka, geomorfološka – Na območju naselij je potrebno zagotoviti 100-letno 58 – Čimerno, podzemna jama, podzemna geomorfo- poplavno varnost. loška – Pri posegih v obvodni prostor je potrebno zagotoviti 59 – Čimerno, skalni osamelci Babe, površinska geo- ohranitev rečnih in obrežnih eksosistemov ter obrežne kraji- morfološka ne. Vse ureditve za stabilizacijo strug morajo biti izvedene v 60 – Čimerno, potok Pihuc, hidrološka Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8191

61 – Zavrate, jama pod Cumarjem, podzemna geo- K2-09 – Radeče, grajska razvalina morfološka K2-10 – Radeče, graščina Dvor, Pot na Dvor 21 62 – Jelovo, Blajevo brezno, podzemna geomorfolo- K2-11 – Radeče, graščina Titova 2 ška K2-12 – Svibno, grajska razvalina 63 – Zavrate, potok Curk, hidrološka K2-13 – Žebnik, grajska razvalina 64 – Zidani most, skalni greben ob Savi, površinska K2-14 – Radeče, Dvorec Turn, Starograjska 17 geomorfološka Za razglasitev so predlagani naslednji kulturni spome- 65 – Zagrad, apnenčasti osamelci, površinska geo- niki: morfološka. K2-15 – Jagnjenica 7, preužitkarska hiša Pri posegih na objekte in območja naravnih vrednot je K2-16 – Jagnjenica 6, kozolec potrebno upoštevati varstvene režime za posamezne vrste K2-17 – Jagnjenica 29, kozolec teh vrednot. K2-32 – Svibno 17, hiša Na območju občine je še 48 objektov z vrednostjo 1.7. Merila in pogoji urejanja na območjih kulturne kulturne dediščine, ki je v kartnem delu gradiva PUP oštevil- dediščine čena po seznamu ZVNKD Celje: K2-18 do 31 19. člen K2-33 in 34 Za vsak poseg na objektih oziroma varovanih območjih K2-35 do 50 in 50a, b, c, d, e in f ter kulturne dediščine je potrebno predhodno pridobiti kultur- K2-79 in 80. no-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje po 44., Vse posege na teh objektih je potrebno izvajati s sogla- 45., 46. in 47. členu zakona o varstvu kulturne dediščine sjem in pod pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dedi- (Uradni list RS, št. 7/99). ščine in ob upoštevanju določil iz odlokov o razglasitvah.

20. člen (3) K3 – sakralna stavbna dediščina Na območju občine so opredeljena naslednja območja Z odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov in narav- in objekti kulturne dediščine: nih znamenitosti (Uradni list RS, št. 65/97) je razglašeno za K1 – arheološka dediščina kulturne spomenike 10 cerkva na območju občine: K2 – profana stavbna dediščina – gradovi, dvorci, K3-51 – Brunk, p.c. sv. Treh kraljev (EŠD 2195) meščanska, trška arhitektura, K33-52 – Svibno, ž.c. sv. Križa (EŠD 2410) etnološka dediščina K3-53 – Radeče, ž.c. sv. Petra K3 – sakralna stavbna dediščina K3-54 – Jelovo, p.c. sv. Katarine K5 – memorialna stavbna dediščina K3-55 – Vrhovo, p.c. sv. Martina K6 – vrtnoarhitekturna dediščina K3-56 – Čimerno, p.c. sv. Trojice K7 – naselbinska dediščina K3-57 – Jagnjenica – p.c. sv. Marjete z območjem in K11 – kulturne krajine skupino objektov K13 – tehniška dediščina K3-58 – Močilno, p.c. sv. Miklavža K3-59 – Počakovo, p.c. sv. Janeza Evangelista (1) K1 – arheološka dediščina K3-60 – Žebnik, p.c. Žalostne Matere Božje Pri posegih na območjih arheološke dediščine je upoš- Objekti se varujejo z varstvenimi usmeritvami in ukrepi tevati naslednje usmeritve: predpisanimi v odloku o razglasitvi. raba tal na teh območjih mora biti takšna, da ohranja podzemne ostaline nepoškodovane, prepovedeno je pose- (4) K5 – memorialna dediščina ganje v zemeljske plasti z vsemi oblikami gradenj in kmetij- a) zavarovani in razglašeni za kulturne spomenike (Urad- skih operacij. Pred vsakim posegom mora pristojna služba ni list RS, št. 65/97) so naslednji objekti: za varstvo kulturne dediščine opredeliti nadaljnje ukrepe K5-61 – Radeče, trg – spomenik NOB potrebne za ohranitev arheološke dediščine. K5-62 – Radeče, kapela ob Ul. M. Majcna Evidentiranih in ovrednotenih je 8 arheoloških obmo- K5-63 – Radeče, spomenik M. Nemca in M. Koša čij, ki imajo vrednost kulturnega spomenika (KS) oziroma Šolska pot 5 kulturne dediščine (KD): K5-65 – Stari Dvor, kapela ob hiši Stari Dvor 2 K1-01 – Hotemež, arheološko območje Dvorsko polje K5-66 – Vrhovo, znamenje pri hiši Vrhovo št. 12 (KS) K5-67 – Vrhovo, stebrno znamenje pri hiši Vrhovo št. K1-02 – Hotemež, arheološko območje Hotemež (KD) 88 K1-03 – Jagnjenica, arheološko območje Gradec (KS) K1-04 – Jagnjenica, arheološko območje Kržiše (KS) b) ostali objekti z vrednostjo kulturne dediščine K1-05 – Log pri Vrhovem, arheološko območje Erken- K5-64 – Radeče, staro nunsko pokopališče štajn (KS) K1-06 – Stari dvor, arheološko območje Kopališče (5) K6 – vrtno arhitekturna dediščina (KD) Kulturni spomenik vrtne arhitekture K6–68, Radeče, K1-07 – Svibno, arheološko območje Grac (KD) park ob graščini Dvor (EŠD 7918) se ureja po varstvenih K1-08 – Svibno, arheološko območje Grajski hrib (KS) usmeritvah iz razglasitvenega odloka (Uradni list RS, št. 7/99). (2) K2 – profana stavbna dediščina Na območju občine je evidentiranih in ovrednotenih 58 (6) K7 – naselbinska dediščina objektov profane stavbne dediščine. Na območju občine so z vrednostjo naselbinskega spo- Z odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov in narav- menika (KS) oziroma naselbinske dediščine (KD) 4 naselja: nih znamenitosti (Uradni list RS, št. 65/97 so zavarovani – K7-69 – Svibno, vas (KS) razglašeni naslednji kulturni spomeniki: K7-70 – Močilno, vas (KS) Stran 8192 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

K7-71 – Čimerno, vas (KD) in – Na območjih varstva vodnih virov, obvodnih zemljišč K7-72 – Radeče, Stari del (KD) in zaradi vpliva vode labilnih zemljišč in erozijskih območij je Pri prenovah in posegih v ureditvena območja naselij pred morebitnimi posegi vanje pridobiti vodnogospodarske naselbinske dediščine je potrebno upoštevati naslednje pogoje upravljalca. usmeritve in pogoje ZVNKD Celje: – Sanirati je potrebno divja odlagališča v prvotno na- – upoštevati je potrebno obstoječo grajeno strukturo in membnost zemljišča. kontinuiteto načina pozidave – Ob gradnji objektov so investitorji dolžni obvezno – možne so nadomestne gradnje gradbeno ogroženih upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena, ali oblikovno neustreznih objektov ki jih predpiše geološka služba. – novogradnje so možne le izjemoma kot nujna funkci- – Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zava- onalna dopolnitev obstoječe strukture naselja ali posamez- rovanje plodne zemlje pred uničenjem, deponirati jo mora ne domačije – prilagajati se morajo terenu in obstoječi pozi- na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in na- davi daljnjo uporabo. – prenove naselij se morajo urejati po vnaprej priprav- – Za varstvo pred hrupom je potrebno zagotoviti pred- ljenih izvedbenih dokumentih, za katera so obvezne strokov- pisano zaščito za zmanjšanje hrupa do največje dovoljene ne podloge pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. ravni. Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati vse Podrobnejša določila urejanja za naselje Svibno so predpise za varstvo pred hrupom. podana v poglavju IV. tega odloka. – Podrobnejša določila za posege, ki imajo lahko ne- gativen vpliv na območja naravnih potencialov, kulturno kra- (7) K11 – kulturne krajine jino ter naravno in kulturno dediščino, so podrobneje poda- Z vrednostjo kulturnega spomenika (KS) in kulturne na v drugih poglavjih tega odloka. dediščine (KD) so na območju občine opredeljene: K11-73 – kulturna krajina Svibno (KS) 1.9. Merila in pogoji za obrambo in zaščito K11-74 – kulturna krajina Čimerno (KS) in K11-75 – kulturna krajina Vrhovo (KD) 22. člen Pri urejanju in posegih v ta območja se varuje stara Varovanje in urejanje prostora za obrambo in zaščito se poselitvena struktura, krajevno značilni arhitekturni tip, nači- ureja napodlagi predpisov in tega področja. ni kmetovanja in s tem obdelovalni vzorec in v gozdovih režim prebiralne sečnje. Opustiti se morajo agromelioracij- 2. Pogoji za urbanistično oblikovanje območij ter ski posegi z zasipavanjem, ravnanjem zemljišč in izsuševa- za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav njem mokrotnih zemljišč ter intenzivno gnojenje. Podrobnejša določila urejanja na območju kulturne kra- 23. člen jine Svibno in Vrhovo so podana v poglavju IV. tega odloka za naselja Svibno in Vrhovo. Pri posegih in urejanju na območju naselij Jagnjenica, Svibno in Vrhovo je poleg splošnih določil iz tega člena (8) K13 – tehniška dediščina potrebno upoštevati podrobnejša merila in pogoje iz – Z odlokom o razglasitvi je razglašen tehniški spome- IV. poglavja tega odloka. nik (Uradni list RS, št. 65/97) K13-76 – Radeče, stari most (EŠD 8116) Lokacija, odmiki od objektov in parcelne meje: – Z vrednostjo tehniške dediščine sta opredeljena: – Z izborom lokacije objekta se mora zagotoviti ohrani- tev obstoječe tipične zasnove značilne za posamezno nase- K13-77 – Radeče, vlečna pot za brodove ob Savi K14-78 – Žebnik 1, stara vodna elektrarna s cevovo- lje v obravnavani arhitekturni krajini. V naseljih oziroma delih dom. naselja, ki so ovrednoteni kot naselbinska dediščina, mora- jo biti lokacije kot oblikovna podoba objekta izbrani s sogla- Objekti in območja tehniške dediščine naj se funkcio- nalno vključujejo v urbanistično tkivo Radeč in v sodobno sjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. turistično-rekreacijsko ponudbo mesta ob upoštevanju nji- – Stavbno zemljišče mora biti sposobno za gradnjo, obvezno je predhodno pridobiti geotehnične pogoje v zvezi hovih spomeniških značilnosti. z načrtovano novogradnjo. – Vsi odmiki novih objektov morajo biti načrtovani skla- 1.8. Merila in pogoji za varovanje okolja dno z veljavnimi predpisi za posamezna področja ter stro- kovnimi normativi in pogoji ustreznih soglasij. 21. člen – Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov – Pred posegom v prostor, ki ima lahko negativen vpliv se določi glede na terenske razmere in v skladu s sanitarno na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve zakona o var- tehničnimi, požarno varnostnimi predpisi in pogoji osvetli- stvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96). tve. Novi objekti ne smejo vplivati škodljivo na bivalne pogo- – Za posamezne vrste posegov v prostor, ki imajo lah- je prebivalcev v neposredni soseščini. ko negativen vpliv na okolje, je potrebno opredeliti možne – Odmik objekta od posestne meje znaša min. 4 m, za vplive in izdelati zahtevano presojo o vplivih na okolje, kot to manjši odmik oziroma za objekt, ki je oddaljen 4 m in več, določa zgoraj navedeni zakon. ima pa vpliv na sosednja zemljišča in objekte, je potrebno – Za gradnjo objektov za obrtno dejavnost znotraj sta- pridobiti soglasje sosedov. Z načrtovanimi odmiki novogra- novanjskih območij morajo investitorji v lokacijskem postop- denj od posestnih mej mora biti zagotovljeno vzdrževanje ku pridobiti presojo vplivov na okolje. objekta tako, da ni motena sosednja posest ter da so upoš- – Pri gradnji novih objektov je iz vidika varstva zraka je tevani sanitarni in požarno varnostni pogoji. potrebno zagotoviti, da ne bodo prekoračene dopustne emi- – Vsaka lokacija za gradnjo objektov mora imeti zago- sije, pri obstoječih objektih, ki so vir onesnaževanja, pa je tovljeno vsaj minimalno komunalno opremljenost – dostop potrebno pridobiti meritve emisij in zagotoviti sanacijo. na javno cesto ter oskrbo z vodo in električno energijo. Pospešiti je potrebno dograditev plinskega omrežja po Pogoji v zvezi z odmiki novogradenj od cest in komunalnih naseljih, kjer so za to možnosti in priključiti nanj vse porabnike. vodov in naprav so podani v poglavju 3 tega odloka. Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8193

Višinski in tlorisni gabariti objektov, orientacija slemen: Ureditev okolice objektov: – Vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom ob- – Ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovano stoječe zazidave, prav tako ne smejo presegati tega gabarita povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli z lokacijsko prizidave in nadzidave objektov. odločbo. – Praviloma naj bo etažnost za individualne stanovanj- – Pri zemeljskih posegih v teren naj se planiranje tere- ske objekte vkopana klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje. na izvaja z brežinami in le v primeru, ko to ni mogoče, – Razmerje višine zidanega dela objekta proti strehi naj oziroma ko se mora upoštevati pogoje geotehničnega poro- bo v razmerju, značilnem za posamezno vrsto objekta v čila, se izvede z opornimi zidovi, ki morajo biti po izvedbi naselju in arhitekturni krajini. maksimalno zazelenjeni (popenjavke). – Objekti na izpostavljenih legah in grebenih morajo – Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo s krajev- imeti klet v celoti vkopano, da se zagotovi pritličen gabarit. nimi vrstami rastlinja. Okolica naj bo urejena skladno z ob- – Etažnost objektov mora biti podrejena dominantam stoječo kulturno krajino. Odprte zelene in peš površine v naselja (cerkev, grad, drevo), kar se še posebej strogo okviru ureditvenih območij, ki imajo javen značaj, naj bodo upošteva v okviru opredeljenih območij kulturne krajine in urejene enotno v značilnem ambientu obravnavanega nase- naselbinske dediščine. lja. Ograjevanje parcel naj bo praviloma urejeno z zasaditvijo – Tlorisne oblike novih objektov v okviru vaških naselij avtohtonih grmovnic, ki se režejo v višini 1 m in so lahko in na območju razpršene gradnje naj bodo podolgovate ojačane z žično mrežo. V okviru strnjeno pozidanih območij zasnove in praviloma v razmerju stranic 1:1,8. V urbanem je ograjevanje parcel potrebno prilagajati obstoječim uredi- središču v naselju Radeče se tlorisni gabarit podreja obsto- tvama, vendar ograje ne smejo biti višje od 1 m. ječi zazidavi v posameznih območjih, na območju naselbin- – Na območju razpršene poselitve v okviru domačij ske dediščine pa določilom pristojne spomeniške službe. praviloma ograjevanje parcel ni dovoljeno, razen v primerih, – Površina prizidave objekta ne sme presegati zazida- ko je potrebno zemljišče zavarovati pred nezaželenimi vplivi ne površine obstoječega objekta tlorisne izmere do 50 m2. okolice za ljudi in živali. Pri objektih tlorisne izmere od 50 do 100 m2 ne sme prese- – Pri ograjevanju objektov in kompleksov, ki zahtevajo gati 60% zazidane površine obstoječega objekta, pri objek- posebno varnost, je upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je tih tlorisnih izmer nad 100 m2 pa ne sme presegati 20% določena z drugimi predpisi. zazidane površine obstoječega objekta. Ohrani naj se ra- – Od roba cestnega telesa morajo biti ograje odmak- zmerje tlorisnih stranic objekta, kot je to opredeljeno v zgor- njene minimalno 1 m in ne smejo zmanjševati preglednosti nji alinei. Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcel in sosed- na cesti ter ovirati pluženje in opravljanje drugih komunalnih njih objektov skladno s predpisi. Bivalni pogoji sosednjih dejavnosti. objektov se ne smejo poslabšati. – Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih pro- – Smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami storih morajo biti načrtovani tako, da bo tudi telesno prizade- oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka in tim občanom omogočen neoviran dostop do objektov in gruče hiš, ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec. naprav ter njihova uporaba. Sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta. 3. Merila in pogoji urejanja prometne, komunalne Streha, fasada: in energetske infrastrukture – Strehe naj bodo simetrične dvokapnice s čopi ali brez, kar je še posebej obvezno upoštevati v okviru odprte- 24. člen ga prostora in vaških naselij. Naklon strešin od 35° do 45°, Vsi objekti razen nekaterih pomožnih objektov morajo na območju vaških naselij in razpršene poselitve je obvezen biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno promet- naklon 40° ali 45° glede na prevladujoči naklon v zaselku. Kritina naj bo opečna ali iz drugega naravnega materiala in no in komunalno omrežje (elektro, kanalizacijsko in vodovo- obvezno temnejša, svetle kritine niso dovoljene. dno). – Oblikovanje in razporeditev okenskih in vratnih odpr- Zagotoviti je potrebno možnost priključitve na telefon- tin na fasadah, ki so praviloma vertikalno podolgovatih oblik sko omrežje in v naseljih, kjer se načrtuje plinska mreža in in členitev ter obdelave fasad naj izhaja iz funkcije objekta in omrežje kabelske televizije možnost priključitve na ta omre- se prilagaja sosednjim objektom ter značilnostim oblikova- žja. nja v arhitekturni krajini. Komunalne ureditve morajo biti izvedene skladno s predpisi za posamezna področja, da se preprečijo kvarni Gospodarski objekti – kleti z bivalnim prostorom (vin- vplivi na okolje in zagotovijo obrambno zaščitni pogoji (po- ske kleti in shrambe za sadje) žarna varnost, oskrba v izrednih razmerah ipd.). – Obvezni so podolgovati tlorisi objekta v razmerju stra- Pred posegi v prostor v zvezi z gradnjo novih promet- nic okvirno 1:2 in z maksimalno zazidano površino do nih, komunalnih in energetskih vodov in naprav državnega in 45 m2. Velikost se prilagaja obstoječi zazidavi in velikosti občinskega pomena je obvezno izdelati lokacijske načrte. kmetijskega zemljišča, ki ga investitor poseduje. Za ostale manj pomembne objekte in naprave prometne, – Objekt ima lahko dve izkoriščeni etaži, in sicer: klet- komunalne in energetske infrastrukture je pred posegi v no etažo in izkoriščeno podstreho, če pa je klet v celoti prostor možno izdelati le lokacijsko dokumentacijo. vkopana, je možno izvesti pritličje in ostrešje brez kolenčne- Pri posegih v prostor na območjih, ki se urejajo na ga zidu. Objekti na nagnjenem terenu, ki so delno vkopani podlagi prostorskih ureditvenih pogojev znotraj urbanistične oziroma imajo polzasuto klet (zadnja stena kleti v celoti zasnove naselja Radeče, je potrebno pogoje komunalnega vkopana), imajo lahko nad kletno etažo kolenčni zid visok urejanja podrediti zasnovi komunalnih ureditev v okviru urba- do 1,6 m in ostrešje. nistične zasnove. Pri posegih v okviru lokalnih oskrbnih – Streha mora biti simetrična dvokapnica z nakloni stre- središč Jagnjenica, Svibno in Vrhovo pa je poleg pogojev iz šin 45° s kritino iz opeke. Sleme vzdolž daljše stranice 24. člena potrebno upoštevati še podrobnejša merila in objekta mora biti vzporedno s plastnicami terena. pogoje iz IV. poglavja tega odloka. Stran 8194 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

25. člen čanje izgradnje komunalne čistilne naprave v Radečah na – promet lokaciji Obrežje ter izgradnja manjših lokalnih komunalnih Pri posegih v prostor izven ureditvenih območij naselij čistilnih naprav v Vrhovem, Prapretnem, Jagnjenici in Svi- je obvezno upoštevati varovalne pasove cest in sicer pri bnem. lokalnih cestah 10 m od osi cest na vsako stran, pri regio- S pričetkom obratovanja čistilne naprave Radeče in nalnih cestah 20 m in pri glavnih cestah 60 m. Za morebitno čistilnih naprav v naseljih iz zgornje alinee, je obvezno v gradnjo v varovalnem pasu morajo investitorji pridobiti sogla- določenem roku opustiti obstoječe sisteme prečiščevanja in sje upravljalca ceste. se priključiti na nove sisteme. Do priključitve je dopustna Pri opredeljevanju lokacij za novogradnjo je treba za izvedba 3-prekatne greznice na praznenje, ki morajo biti vsak objekt zagotoviti dostop in dovoz na javno cesto ali locirane tako, da bo omogočen kasnejši priklop na krajevno javno pot in si prizadevati, da ima več objektov skupen kanalizacijo. priključek na javno cesto. Odmiki objektov od ceste se Tehnološke odplake se morajo očistiti posebej v skla- bodo določali v skladu z zakonom o cestah in pogoji uprav- du z vrsto onesnaženja. Predvidena je izgradnja tehnološke ljalcev. čistilne naprave na območju Papirnice v Njivicah. Omogočen mora biti urgentni dostop do objektov, z Odplake bodo morale ustrezati določilom uredbe o vidika požarne varnosti mora biti omogočen dovoz z gasilski- emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov mi vozili (cisterno) in širine dovoznih cest minimalno 3,5 m. onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96). Pri dimenzioniranju parkirišč je potrebno upoštevati ve- Meteorne vode s streh in čiste površinske vode je ljavne normative glede števila parkirnih mest za posamezne možno preko peskolovov kontrolirano voditi v ponikovalnico dejavnosti. ali recipient. Onesnažene meteorne vode z olji s parkirišč in Pri gradnji novih cest je potrebno upoštevati elemente drugih utrjenih delovnih površin pa je pred izpustom v siste- podane v lokacijskih načrtih oziroma v lokacijski dokumen- me kanalizacijskega omrežja oziroma v recipient obvezno taciji. očistiti v lovilcih olj in maščob. Posamezni objekti morajo biti Pri lokaciji posameznih objektov je potrebno upoštevati višinsko zasnovani tako, da bodo varni pred vplivom visokih predvidene rekonstrukcije in razširitve obstoječih javnih in voda z omogočeno odvodnjo meteornih vod s funkcionalnih lokalnih cest na predpisane elemente in v strnjenih naseljih površin. morebitna gradnja pločnikov in kolesarskih stez. Ureditve gnojišč in gnojnih jam na kmetijah morajo Pri načrtovanju in izvedbi rekonstrukcij obstoječih cest je ustrezati strokovnemu navodilu za urejanje gnojišč in grez- potrebno zagotoviti ureditev kolesarskih stez skladno s podano nic (Uradni list SRS, št. 10/85). Čas in način uporabe zasnovo kolesarskega omrežja v planskih aktih občine. gnoja in gnojevke na kmetijskih površinah mora ustrezati Pri naseljih, ki so varovana kot naselbinska dediščina, uredbi o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Urad- se odmiki objektov od cest podrejajo določilom pristojne ni list RS, št. 68/96). spomeniške službe. Pri nadaljnjem načrtovanju prometnih ureditev je potre- 28. člen bno upoštevati veljavno zakonodajo – zakon o javnih cestah – energetika (Uradni list RS, št. 29/97) in uredbo o kategorizaciji držav- Opredeljena ureditvena območja, ki se bodo urejala na nih cest (Uradni list RS, št. 33/98) ter odlok o novi katego- podlagi PUP se bodo oskrbovala pretežno iz obstoječih rizaciji občinskih cest (Uradni list RS, št. 4/99). Upoštevati trafopostaj. V primeru slabih napetostnih razmer in poveča- je potrebno zakon o varnosti v cestnem prometu in skladno nega odjema elektrike bo upravljalec zgradil nove trafopo- temu predvideti rešitve, ki bodo umirjale promet. staje 20/0,4 kV s pripadajočimi priključnimi visokonapeto- Za vse posege v varovalni pas kategoriziranih cest si je stnimi daljnovodi in priklopi na nizkonapetostno omrežje. investitor dolžan pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti Za vse posege v koridorje 110 kV daljnovodov, ki so v soglasje Direkcije RS, za ceste. Pri novogradnjah ali adapta- upravljanju ELES Ljubljana, je potrebno upoštevati nasled- cijah objektov v varovalnem pasu državnih cest, Direkcija nje pogoje: RS, za ceste ne prevzame nobene finančne ali druge obvez- – vsi posegi v elektroenergetski koridor obstoječih in nosti zaradi hrupa, tresenja ali podobno. predvidenih DV so dovoljeni v smislu zahtev tehničnih pred- Od železniške proge morajo biti vsi novi objekti odmak- pisov za graditev nadzemnih vodov, njeni skladno s predpisi. Za vsak poseg v varovalnem pasu – za vsak poseg v koridorje obstoječih DV mora biti železnice od osi skrajnega tira železniške proge na vsako izdelan elaborat križanja oziroma približevanja ter nanj pri- stran v širini 200 m se mora pridobiti soglasje Slovenskih dobljeno soglasje upravljalca, železnic. – vse stroške, ki bodo morebiti izhajali iz naslova posega v elektroenergetski koridor obstoječih DV (postavitve DV, po- 26. člen višanje stebrov in pd.) je dolžan nositi povzročitelj posega, – vodooskrba – upravljalcu DV mora biti omogočen neoviran dostop Vse novogradnje se bodo priključevale na obstoječe in do DV z mehanizacijo kot tudi vzdrževalnim skupinam do predvideno vodovodno omrežje. vsakega stojnega mesta DV. Predvidena je ureditev zajetja vodnega vira »Ivje« in Opredeljeno 20 kV elektroomrežje na območju Občine izgradnja vodovoda s črpališčem na odseku Ivje–Rudna vas– Radeče je v upravljanju Elektro Ljubljana, JP PE Trbovlje Dobrava. (severni del občine) in Elektro Celje, JP PE Krško (južni del Pri posegih na območja varstvenih pasov virov pitne občine). Za vsak poseg na območju daljnovodnih koridorjev vode je potrebno upoštevati določila urejanja iz veljavnih je potrebno pridobiti soglasje upravljalcev. odlokov o varstvenih pasovih vodnih virov v Občini Radeče. Pred pridobitvijo lokacijskih in gradbenih dovoljenj si morajo investitorji pridobiti soglasje upravljalca električnega 27. člen omrežja. – Odvajanje in čiščenje odpadnih voda Preureditev nizkonapetostnega omrežja, ki bi ovirala Dolgoročna rešitev za odvajanje in čiščenje odplak je izgradnjo predvidenih objektov izvede pristojne elektroslu- dograditev in izgradnja kanalizacijskega omrežja in dokon- žba na stroške investitorja. Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8195

Podrobnejše usmeritve oskrbe z električno energijo za IV. DODATNA MERILA IN POGOJI naselja Radeče, Jagnjenico in Vrhovo so podane v poglavju IV. tega odloka. 32. člen Poleg skupnih meril in pogojev iz poglavja III. tega 29. člen odloka se dodatna merila in pogoji nanašajo na ureditvena – Plinovod: območja naselij Jagnjenica, Svibno in Vrhovo in območja Za posege in gradnjo v zaščitenem pasu 200 m od osi kulturnih krajin ter nekatera območja znotraj urbanistične magistralnih plinovodov je potrebno pridobiti soglasje uprav- zasnove naselja Radeče in druga ureditvena območja. ljalca plinovoda. V opredeljenem pasu 2 x 30 m pasu magistralnega 1. Dodatna podrobnejša merila in pogoji za lokalno plinovoda je prepovedano graditi nove objekte za bivanje oskrbno središče Jagnjenica ljudi, razen če je bila gradnja predvidena pred projektira- njem plinovoda in če se uporabljajo posebni varnostni ukre- 33. člen pi. Možna je gradnja nadomestnih stanovanjskih objektov, Dodatna in podrobnejša merila in pogoji se nanašajo dozidave, adaptacije in gradnje gospodarskih objektov za na ureditvena območja naselja Jagnjenica iz 6. člena tega potrebe kmetij. odloka A1 do A4 in B1, B2 ter odprti prostor v navezavi na ta Zemeljska dela znotraj 5 m pasu od osi magistralnega območja. plinovoda pa se sme izvajati le pod posebnimi pogoji in pod nadzorom zastopnika upravljalca. – ureditvena območja naselja Jagnjenica, opis mej po Na območju naselja Radeče in Njivice je potrebno parcelah upoštevati varovalni pas plinovodov 6 bar, ki znaša 5 m od Ureditvena območja naselja z oznakami 99007-1, osi plinovoda na vsako stran. Gradnja objektov v tem varo- 99007-2, 99007-3 in 99007-4 se nahajajo na območju valnem pasu ni možna. Za vse posege v tem koridorju je katastrske občine Svibno, meje ureditvenih območij, gleda- potrebno pridobiti soglasje upravljalca. no v smeri urinega kazalca, potekajo po naslednjih parcelah oziroma le-te sekajo, in sicer:

30. člen – ureditveno območje 99007-1 centralnega dela na- – TK omrežje in naprave: selja v obsegu okvirno 6,9 ha: Izgradnja in vzdrževanje TK omrežja se lahko izvaja Od izhodiščne točke na regionalni cesti v smeri seve- nemoteno glede na ostale pogoje v PUP. rovzhod poteka po zahodni meji parcel 287/5, 287/9 ter Pri določanju lege objektov je potrebno upoštevati od- po severnih mejah parcel 287/9, 289/8 ter v nadaljevanju mike oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljalec TK prečka parcelo 286, 289/1 in 289/2. Od tu v smeri proti omrežja pri pridobitvi soglasja k lokaciji ali gradbenemu do- jugovzhodu poteka po severnih mejah parcel 289/2, 289/3, voljenju za posamezne objekte. 267/3 in 304/2 ter se v dolžini 50 m nadaljuje po severni Pridobljeno soglasje za PUP ne velja za pridobitev loka- meji parcele 268/3, prečka to parcelo in parcelo 270/1 ter cijskega in gradbenega dovoljenja. se v dolžini 50 m nadaljuje po severni meji parcel 268/1 in V okviru priprave prostorskih izvedbenih načrtov oziro- 268/4, ter se nadaljuje po severni meji parcele 271/1 do ma lokacijske dokumentacije je potrebno izdelati zasnovo parcele 276/6 vključi del te parcele in v smeri jug po vzho- TK omrežja. dni meji parcele 276/5, do regionalne ceste ter se nadalju- je proti vzhodu po južnem robu te ceste tako, da vključi – Kabelsko TV omrežje parcele 275 in del 275/4 in del 275/5 ter prečka regional- Izgradnja in vzdrževanje kabelskega TV omrežja se lah- no cesto. ko izvaja nemoteno glede na ostale pogoje v PUP. V nadaljevanju v smeri vzhod poteka meja po južnem V okviru priprave prostorskih izvedbenih načrtov oziro- robu regionalne ceste do parcele 281/3, od tu v smeri jug ma lokacijske dokumentacije je potrebno izdelati zasnovo po vzhodni meji parcele 281/4 ter v smeri zahod prečka kabelskega TV omrežja. parcelo 281/2 in se nadaljuje po južni meji parcel 1882, 281/11, 281/8, 1573/1, 282/2, 1574/4, 1576/5 in po 31. člen jugozahodni meji parcel 283/10, 283/9, 283/7, 283/5, 283/3, 283/6 in 284. Od tu se nadaljuje po južnih mejah – Ravnanje z odpadki, pokopališča parcel 285/4, 285/5, 285/1 in v smeri jug po vzhodni in Skladno z zasnovo ravnanja z odpadki JP Komunale južni meji parcele 1576/1 do krajevne ceste parcele 1818 Radeče je predviden odvoz komunalnih odpadkov na odla- ter v smeri sever po njenem robu v dolžini 25 m in se v smeri gališče Unično v Občini Hrastnik ter sanacija in ureditev zahod nadaljuje po južnih mejah parcel 1595/2 in 1595/3 centra za ravnanje z odpadki na lokaciji sedanjega odlagali- ter v smeri sever po zahodni meji parcele 2595/3, obkroži šča v Hotemežu. parcelo 285/2 ter se po vzhodni meji parcele 285/4 zaklju- V ureditvenih območjih naselij je zagotoviti lokacije t.im. či na regionalni cesti v izhodiščni točki opisa. ekoloških otokov za kontejnerje za ločeno zbiranje odpad- kov. V ta namen je potrebno pridobiti strokovne podlage za – ureditveno območje 99017-2 Stari dvor v obsegu razmestitev teh lokacij po posameznih naseljih s pogoji za okvirno 0,80 ha: ureditev, oblikovni izgled in vklopitev v urbano območje. Od izhodiščne točke opisa na regionalni cesti poteka Območja obstoječih pokopališč se bodo urejala na meja ureditvenega območja v smeri sever in severovzhod po podlagi prostorskih ureditvenih pogojev. Posamezne uredi- južni in vzhodni meji parcele 279/8 ter se nadaljuje po tve v okviru obstoječih pokopališč je možno urejati na podla- severni meji parcele 279/7, 279/5 in 279/3 do meje kata- gi PUP in v skladu z določili tega odloka in ob upoštevanju strske občine Njivice ter v smeri proti jugu po meji te katastr- predpisov za posamezna področja varstva okolja. ske občine do regionalne ceste. Od tu se meja v smeri Dolgoročno je predvideno novo pokopališče v Rade- zahod nadaljuje po severnem robu regionalne ceste do iz- čah, ki se bo urejalo na podlagi ureditvenega načrta. hodiščne točke opisa. Stran 8196 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

– ureditveno območje 99007-3 pri cerkvi sv. Marjete v – ohraniti je potrebno sedanjo kmetijsko rabo zem- obsegu okvirno 1 ha: ljišč na območju varovanih vedut na zaselek pri cerkvi sv. Meja ureditvenega območja poteka od izhodiščne toč- Marjete; ke opisa na krajevni cesti parcele 1818 obkroži parceli – vsi parcialni vzdrževalni in ureditveni ukrepi na vodo- 1590/2 in 1590/3 ter se v smeri severovzhod nadaljuje po tokih morajo biti usklajeni s celovitim konceptom urejanja severni meji parcele 1592/2, prečka parcelo 1591 v dolžini vode na širšem povodju in izvajani v skladu s krajinskim in 64 m ter v smeri jugovzhod pravokotno prečka krajevno hidrološkim značajem vodotokov. Za vse posege na vodoto- cesto in v smeri proti jugu prečka parcelo 1578/1 ter se kih je potrebno soglasje pristojne vodnogospodarske slu- nadaljuje po zahodni meji te parcele do parcele 1579/2 na žbe, na vodotokih, ki so opredeljeni kot naravni spomenik svojem poteku v smeri zahod vključi obstoječi gospodarski (Glažuta in Sopota do Ježa) pa tudi soglasje pristojne nara- objekt na parceli 1579/2 ter se po severni meji te parcele vovarstvene službe, nadaljuje do krajevne ceste. Od tu se v smeri zahod nadalju- – na opredeljenih območjih arheološke dediščine – je tako, da prečka parcelo 1581/1, poteka po severni meji poznoantične naselbine Gradec in prazgodovinskega grobi- parcele 1587, prečka parcelo 1588/1 in 1589 do izhodi- šča Kržiše – je potrebno ohraniti sedanjo rabo zemljišč, ščne točke opisa na krajevni cesti. gradnja objektov ni dovoljena. Na teh območjih velja I. var- stveni režim, ki določa arheološki izkop kot predpogoj za – ureditveno območje 99007-4 stanovanjskega zasel- kakršnokoli poseganje v zemeljsko plast. Vsi posegi na teh ka »Kompanija« v obsegu okvirno 4,4 ha: območjih morajo potekati v sodelovanju in s soglasjem pri- Meja ureditvenega območja poteka od izhodiščne toč- stojne službe za varstvo kulturne dediščine. ke na regionalni cesti pri priključku interne dovozne ceste v smeri sever in severovzhod po meji parcele 350/3 in 350/4 – pogoji za urbanistično oblikovanje območja in arhi- in severnih mejah parcel ob gozdnem robu 350/5, 350/6, tekturno oblikovanje objektov 350/8, 350/9 in 350/11, se nadaljuje po jugozahodni meji Poleg skupnih določil odloka o prostorskih ureditvenih parcele 339 v dolžini 30 m ter v smeri jug prečka parcelo pogojih občine, je na območju naselja potrebno upoštevati 340/1 in 341/1 v dolžini 23 m ter v smeri vzhod prečka še naslednje podrobnejše pogoje in usmeritve pri posegih v parcele 338/1, 338/2, 329 in 326 do parcele 315. ureditvenih območjih naselja: Od tu se nadaljuje po severozahodni meji parcele 315, – pri posegih na nagnjenem terenu še posebej na po- 317, 318 in 319, se v smeri jugovzhod nadaljuje po jugoza- bočjih severno od regionalne ceste je obvezno predhodno hodnih mejah parcel 322 in 321 do krajevne ceste. Od tu v pridobiti pogoje gradnje od strokovne geološke službe, smeri jugozahod poteka po jugovzhodnih mejah parcel – za vsak poseg na območjih opredeljene naselbinske 310/2, 313 in v dolžini 65 m po meji parcele 298 prečka dediščine – zaselka pri cerkvi sv. Marjete in Gorenčeve parcelo 298 in se nadaljuje po severozahodni meji parcele domačije – ter na objektih kulturne dediščine je obvezno 332 ter v smeri severozahod po severovzhodni meji parcele predhodno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za 297/1 do parcele 343 v smeri jugozahod po meji parcel spomeniško varstvo. 297/1 in 297/2 in v smeri jugovzhod prečka parcele 296/1 Kakršenkoli poseg na objektih Jagnjenica 7 in Jagnje- do parcele 294/1 ter se nadaljuje po meji te parcele v smeri nica 30 ter cerkvenem kompleksu in na podružni cerkvi sv. vzhod in jug do regionalne ceste. Marjete je možen le na osnovi konservatorskega programa, Od tu v smeri proti s severozahodu poteka po sever- ki ga pripravi pristojna služba za spomeniško varstvo, nem robu regionalne ceste do izhodiščne točke opisa. – z dopolnilno gradnjo je potrebno zagotoviti gručasti poselitveni vzorec in oblikovanje objektov v elementih zna- – funkcije območja s pogoji za kvaliteto graditve čilnih za obravnavano kulturno krajino: podolgovat tloris Vse novogradnje in spremembe namembnosti obstoje- (1:1,8), stanovanjske stavbe pritlične ali v pobočjih vrhklet- čih objektov ali delov objektov na območju lokalnega oskr- ne stavbe in izkoriščeno podstrešje; dvokapne strehe z na- bnega središča morajo biti v skladu z vsebinsko specifiko kloni 40° in 45° s čopi ali brez in opečno kritino. posameznih ureditvenih območij in v grafičnih prilogah oz- Po posameznih ureditvenih območjih naselja je po- načenih od 1 do 4: trebno upoštevati: – območje 1 (99007-1) – osrednji del naselja s stano- vanji, centralnimi dejavnostmi (gasilski dom, trgovina, gostil- območje 1 (ureditveno območje 99007-1) na, večnamensko igrišče in v dograjevanju – dve trgovini, – na območju severno od regionalne ceste je možna gostilna s prenočišči), posamičnimi domačijami in proizvo- dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov v navezavi na ob- dno servisno dejavnostjo stoječe objekte kot dopolnitev obstoječih gručastih skupin – območje 2 (99007-2) – kmečko stanovanjski zase- (regularna parcelacija in zazidava ni dovoljena): lek Stari Dvor – objekti na nagnjenem terenu naj imajo klet vkopa- – območje 3 (99007-3) – vaško jedro ob cerkvi sv. no v pobočje, vrkletno etažo in izkoriščeno podstrešje; ob- Marjete s pretežno kmečko stanovanjsko zazidavo in župni- jekti morajo biti podolgovate tlorisne zasnove in z daljšimi ščem stranicami in slemeni locirani v smeri plastnic terena, – območje 4 (99007-4) – območje Kompanija s pre- – objekti na ravnem terenu naj bodo pritlični z izkori- težno stanovanjsko zazidavo. ščenim podstrešjem, Na navedenih območjih je predvidena zgostitev pozi- – obvezno je ohraniti zelene površine med posamez- dave s faktorjem izkoriščenosti 0,3 do 0,4; po obsegu večje nimi gručami objektov – obsaditev s sadnim drevjem, proste površine za pozidavo so na območju 1 in 4. – dovoze do objektov je potrebno urediti iz obstoje- čih dovoznih cest. osnovne razvojne usmeritve za odprti prostor: – na območju centra naselja severno tik ob regionalni – posegi tik ob gozdnem robu niso dovoljeni (odmik cesti so možne dograditve in ureditve za potrebe širitve in min. 10 m od roba gozda), gozdni rob ob ureditveni meji kvalitetnejšega oblikovanja centra: mora ostati neokrnjen; ohraniti je potrebno vse manjše goz- – urediti je potrebno funkcionalne površine objektov dne zaplate, in parkirne površine, Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8197

– obvezen je pritlični gabarit objektov morebitne do- – obvezen je načrten pristop k izgradnji območja na polnilne gradnje, podlagi prostorskega izvedbenega načrta, – za ureditve in posege v varovalnem pasu regional- – obvezna je gručasta zasnova posameznih skupin ne ceste je predhodno potrebno pridobiti soglasje uprav- objektov; objekti morajo biti praviloma z daljšimi stranicami ljalca. in slemeni vzporedni s plastnicami terena, – na območjih 1a za obrtno stanovanjsko gradnjo in 1b – zagotoviti je enotno oblikovanje objektov ter višin- za proizvodne dejavnosti južno od regionalne ceste je obve- ski gabarit: v pobočje vkopana klet, pritličje in izkoriščeno zen načrten pristop k izgradnji in prenovi območja na podla- podstrešje, gi prostorsko izvedbenega načrta – obvezne so dvokapne simetrične strehe z nakloni – posegi na tem območju bodo možni po predhodni strešin 45° ter opečno ali njej podobno kritino v isti barvi, ureditvi struge Sopote na odseku od zadrževalnika do izliva – ob območju domačije Rupar je ohraniti širši pas s Glažute, da se prepreči poplavljanje območja, sadovnjakom in potrebne funkcionalne površine, – z obnovo obstoječega kompleksa in objektov (ob- – dovozne ceste morajo biti speljane po plastnicah močje 1b) in dograditvijo je potrebno zagotoviti kvalitetno terena, oblikovanje celotnega območja, objektov in funkcionalnih – okolico posameznih skupin objektov je potrebno površin, obsaditi z gručastimi skupinami sadnega drevja. – objekti naj bodo nepodkleteni, gradnja in urejanje – izven ureditvenega območja vzhodno na območju območja mora biti v skladu s pogoji graditve, ki jih izdela bližnje domačije je novejši neustrezno oblikovan gospodar- strokovna geološka služba, – na opredeljenih zelenih površinah novogradnje ni- ski objekt potrebno obsaditi z gručami sadnih dreves, ob so dovoljene; obvezno je urediti zelene površine z zasaditvi- morebitni prenovi objekta pa zagotoviti kvalitetnejše obliko- jo v pasu ob regionalni cesti, obvodni zeleni pas ob Sopoti vanje. ter zelene površine na območju med kompleksom 1a in obstoječo gručo objektov pri Ježu. – Infrastruktura: Na območju naselja je potrebno upoštevati naslednje območje 2 (ureditveno območje 99007-2) podrobnejše pogoje v zvezi s komunalnim urejanjem: – v okviru zaselka Stari Dvor je možna posamična do- – zagotoviti je potrebno vzdrževanje in obnovo obstoje- polnilna gradnja objektov le za potrebe funkcionalne širitve čega cestnega omrežja in obeh osnovnih prometnic regio- domačij (kmečko stanovanjske gradnje): nalne in lokalne ceste ter urediti dovozne ceste do predvide- – ohraniti je kvalitetne zaključke vzhodnega in zaho- nih novogradenj, dnega obrobja zaselka, – skladno s potrebami je potrebno dograjevati obstoje- – objekti morajo biti praviloma locirani z daljšimi stra- či vodovodni sistem, nicami in slemeni vzporedno s plastnicami (konfiguracijo) – dolgoročno je potrebno izgraditi ločen kanalizacijski terena, sistem in izgraditi lokalno komunalno čistilno napravo z loka- – zagotoviti je funkcionalni in manipulativni prostor cijo vzhodno od Starega Dvora ob Sopoti, obstoječih domačij na tem območju, – do izgradnje kanalizacijskega sistema so za fekalne – s prenovo obstoječih objektov in zunanjih ureditev odplake obvezne zaprte večprekatne greznice na prazne- je potrebno zagotoviti kvalitetno oblikovanje po določilih nje, odloka o PUP. – skladno z načrtovano zasnovo elektro omrežja se bo zgradil 20 kV kablovod od predvidene RTP Radeče do trafo območje 3 (ureditveno območje 99007-3) postaje ob proizvodnem kompleksu, – dopolnilna gradnja objektov na območju zaselka pri – v zvezi z urejanjem elektro in TK omrežja ter ogreva- cerkvi sv. Marjete je možna le za potrebe funkcionane širitve nja veljajo skupna merila in pogoji, ki so v odloku o PUP domačij, podani za celotno območje občine ter pogoji posameznih – zagotoviti je potrebno obnovo opuščenega objekta upravljalcev. Predvidena je izgradnja telefonske centrale v Jagnjenica 30 na podlagi konservatorskega programa (za Jagnjenici in optičnega zemeljskega kablovoda od Radeč centralne dejavnosti ali stanovanja); oblikovati je potrebno do Jagnjenice. odprt vaški prostor ob objektu, – varovanje vodnega in obvodnega prostora ter varova- – v severnem delu ureditvenega območja je obvezna nje pred škodljivim delovanjem vode: ohranitev zelenih površin vsled varovanih vedut na naselje in – večji regulacijski posegi na površinskih vodotokih cerkveni kompleks, niso dopustni, v največji možni meri je potrebno ohraniti – zagotoviti je potrebno sanacijo jugovzhodnega roba naravni videz vodotokov; prioritetno je urediti strugo Sopote zaselka – oblikovno izboljšavo novejšega gospodarskega objekta; objekt je obsaditi z gručastimi skupinami sadnega na odseku od zadrževalnika Jagnjenica do izliva Glažute drevja, zasaditi popenjavke ob objektu. (poplavno območje), – izgraditi je potrebno prodne zadrževalnike na hu- območje 4 (ureditveno območje 99007-4) dourniških potokih skladno z načrtovanji na celotnem povo- – na območju severno od regionalne ceste je možna dju ter urediti potok Glažuto, dopolnilna gradnja posamičnih stanovanjskih objektov kot – v varovalnem pasu vodotokov gradnja objektov ni zaokrožitev obstoječih skupin objektov in oblikovanje po dovoljena, odloku o PUP, – premostitve ne smejo zmanjševati sedanje prevo- – obvezno je ohraniti opredeljene zelene površine – dnosti osnovnih korit, sedanjo rabo zemljišč – zelenega grebena med pozidavo ob – urediti je potrebno ustrezen propust pod regional- regionalni cesti in pozidavo severozahodnega dela območja no cesto za manjši potok ob zaselku »Kompanija«, pod Ruparjevo domačijo; novogradnje niso dovoljene, – za vse posege v struge vodotokov ter v njihovem – usmeritve za lociranje in oblikovanje individualnih sta- varovalnem pasu je potrebno pridobiti soglasje strokovne novanjskih objektov na prosti površini 4a: službe, ki je pristojna za vzdrževanje vodnega režima. Stran 8198 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

2. Dodatna podrobnejša merila in pogoji za lokalno usmeritve in pogoji urejanja na območju kulturne kraji- oskrbno središče Svibno in kulturno krajino Svibno ne Svibno: – Na območju kulturne krajine je potrebno upoštevati 34. člen naslednje pogoje ZVNKD Celje: Dodatna podrobnejša merila in pogoji se nanašajo na – agromelioracijski ukrepi večjih razsežnosti, ki bi ureditveno območje naselja Svibno z oznako A12 in na bistveno vplivali na konfiguracijo terena, talno vlažnost, dro- bne reliefne in vegetacijske pojave ter parcelacijsko struktu- območje kulturne krajine Svibno iz 6. člena tega odloka. ro, niso sprejemljivi, – odprte kmetijske površine so nezazidljive z novimi – ureditveno območje naselja Svibno 99018, opis me- objekti, pozidava naj se drži obstoječih zazidalnih gruč. je po parcelah – Obvezna je ohranitev sedanje rabe tal na območju Ureditveno območje naselja Svibno se nahaja na ob- arheološke dediščine; na tem območju velja prepoved ze- močju katastrske občine Svibno v obsegu okvirno 1,9 ha ob meljskih del razen za znanstveno raziskovalne namene (iz- lokalni cesti v zahodnem delu Občine Radeče. kopavanje, sondaže, morebitno čiščenje grmovne zarasti). Meja ureditvenega območja gledano v smeri urinega – Na območju naravnega spomenika Grajski hrib je kazalca poteka od izhodiščne točke opisa na lokalni cesti upoštevati naslednje pogoje ZVNKD Celje: parcele 1821 v smeri proti severu in severozahodu po seve- – območje je nezazidljivo, ohraniti je sedanjo rabo rovzhodnih mejah parcel 855/4 in 857/1 ter v smeri seve- zemljišč, rovzhod po južnih mejah parcel 858/1, 794 in 792/9 do – režim ekstenzivnega kmetijstva – zagotoviti je vzdr- parcele 792/7. Od tu v smeri proti jugozahodu poteka po ževanje tradicionalnega ekstenzivnega gospodarjenja s trav- zahodni meji parcele 792/7 in 1197 do krajevne ceste, niki, obkroži parcelo 1185 ter se po severozahodnem robu te – spreminjati talne rastične pogoje ni dovoljeno, ceste nadaljuje do parcele 1821 (lokalna cesta). V nadalje- – na območju varovalnega gozda je upoštevati pose- vanju v smeri jug in zahod prečka parcelo 805 do gozdne ben način gospodarjenja predpisan za tovrstne gozdove, – razvijati je možno izletniško rekreacijske, učno ceste parcele 1822 ter poteka ob robu te ceste v smeri vzgojne in znanstveno raziskovalne funkcije. jugovzhod v dolžini 35 m, se lomi v smeri jugozahod in pri – varovati je potrebno gozdne robove, gozdni robovi tem prečka parcele 808, 807/1 in 807/2, se nadaljuje po morajo ostati neokrnjeni. jugovzhodni meji parcele 809 do lokalne ceste in južnega vogala parcele 812. – pogoji za urbanistično oblikovanje območja in arhi- V nadaljevanju poteka v smeri severovzhod po robu tektonsko oblikovanje objektov v ureditvenem območju na- ceste 1821 v dolžini 20 m, nato prečka parcelo 812 v smeri selja severozahod do dovozne ceste in v oddaljenosti 10 m ob tej Poleg skupnih določil odloka o prostorskih ureditvenih cesti prečka parcelo 855/1 v smeri severozahod ter v smeri pogojih za območje občine je na območju obravnavanega severovzhod tako da obkroži objekte domačij ter se nadalju- naselja potrebno upoštevati še naslednje podrobnejše usme- je v smeri severovzhod po severozahodnem robu ceste ritve in pogoje: 1821 do izhodiščen točke opisa. Za vsako novogradnjo je na območju labilnega terena predhodno iz geološkega vidika preveriti lokacijo in določiti – funkcije območja s pogoji za kvaliteto graditve ustrezno mikrolokacijo in zagotoviti odvodnjavanje ter dolo- Za vse posege v ureditvenem območju naselja – nasel- čiti pogoje gradnje. binskega spomenika in na območju opredeljene naravne Pri dopolnilni gradnji objektov v navezavi na obstoječo zazidavo je potrebno upoštevati naslednje pogoje ZVNKD dediščine in kulturne krajine Svibno je potrebno predhodno Celje: soglasje pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dedi- – da se s posegom ohrani gručasta zasnova zazidave, ščine. – mase individualnih objektov naj ne presegajo najve- Vse novogradnje in spremembe namembnosti obstoje- čjega v skupini, čih objektov ali delov objektov v ureditvenem območju lokal- – zagotoviti je sivo barvo kritine (poenotenje s prevla- nega oskrbnega središča morajo biti v skladu z vsebinsko dujočo barvo kritin v zaselku); nakloni strešin naj se ravnajo specifiko v posameznih delih naselja. prav tako po prevladujočem naklonu strešin v zaselku. Po namenu prostor znotraj ureditvenega območja se- Na nagnjenem terenu naj bodo objekti z daljšimi strani- stavljajo: cami in slemeni postavljeni ob breg – vzporedno s plastnica- – cerkveni kompleks s cerkvijo sv. Križa, pokopali- mi terena. ščem in mrliško vežico na vedutno izpostavljenem delu ob Pri morebitni obnovi objektov: Svibno 17, cerkve sv. vrhu Grajskega hriba Križa ali grajskih razvalin so posegi možni le na osnovi pred- – objekti domačij – kmečko stanovanjske gručaste po- hodnega konservatorskega programa, ki ga za celovito pre- zidave na skrajnem južnem in v osrednjem delu in sentacijo pripravi pristojna strokovna služba za varstvo kul- – center naselja z objektom šole, igriščem in večna- turne dediščine. menskim objektom, v katerem so: gasilski dom, krajevna Za obnove objektov etnološke dediščine – stanovanj- skih objektov Svibno 23, 24 in 27 ter gospodarskih objektih skupnost, pošta, okrepčevalnica in trgovina osnovne pre- pri objektih Svibno 24 in 27 je obvezno soglasje pristojne skrbe v osrednjem delu ob vznožju Grajskega hriba. spomeniškovarstvene službe. V ureditvenem območju je možna zgostitev pozidave s V primeru obnove večnamenskega objekta v centru predvidenim faktorjem izkoriščenosti 0,25 glede na varova- naselja je potrebno zagotoviti oblikovanje v elementih tradi- nje naselja. Malo večje proste površine za dopolnilno grad- cionalne arhitekture pod pogoji in s soglasjem pristojne njo so na skrajnem južnem delu naselja pod cesto za Poča- spomeniškovarstvene službe. kovo. Dopolnilna gradnja posamičnih individualnih objektov Ohraniti je potrebno markantna drevesa v ureditvenem je možna le v navezavi na obstoječe zazidalne gruče. območju – pred šolo in Rovtarjevo bodiko (naravna vrednota). Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8199

– infrastruktura meji parcele 233/3, prečka parcelo 238/1 in 239/1, ob- V ureditvenem območju naselja je potrebno upoštevati kroži severni del parcele 243/2, prečka parcelo 246/1, se naslednje podrobnejše pogoje v zvezi s komunalnim ureja- po vzhodni meji te parcele usmeri proti jugu in se v smeri njem jugovzhod nadaljuje po severni meji parcele 246/2, prečka – zagotoviti je potrebno vzdrževanje in obnovo lokalne parcelo 252/1, se nadaljuje po severnih mejah parcel 252, ceste Jagnjenica–Svibno–Gornje Počakovo in javnih poti 258, 259/1, 264 ter obkroži severni del parcele 265/2 do ter urediti dovoze do novogradenj, ceste in v smeri proti jugu se nadaljuje po vzhodnem robu te – v zvezi z urejanjem elektro in TK omrežja ter ogreva- ceste do glavne ceste. nja veljajo skupna merila in pogoji odloka o PUP za območje V nadaljnjem poteku prečka glavno cesto in se v smeri občine in pogoji posameznih upravljalcev, proti jugu nadaljuje ob vzhodnem robu krajevne ceste – – v primeru novih tras cest in kabliranja vodov komu- parcele 881 v dolžini 56 m, od tu v smeri proti zahodu nalne infrastrukture je obvezno predhodno pridobiti pogoje prečka parcele 333/1, 333/2 in 336/3, se nadaljuje v isti strokovne geološke službe, smeri po južnih mejah parcel 20/2 in 20/3 ter 20/1 v – prioritetno je na območju naselja izgraditi kanalizaci- dolžini 40 m, se usmeri proti jugovzhodu preko parcele 22 jo in manjšo lokalno komunalno čistilno napravo po predho- in se preko parcele 341/1 zaokroži do krajevne ceste in se dno izdelanem načrtu, po njenem robu nadaljuje v smeri severozahod do parcele – do izgradnje kanalizacijskega sistema so za fekalne 30/2 z vključitvijo obstoječega objekta na parceli 32. V odplake obvezne zaprte večprekatne greznice na prazne- nadaljevanju poteka po JV meji parcel 30/2, 29/3 in 29/1, nje, po južni meji parcel 29/1 40/1 ter obkroži parcelo 42/1 in – iz vodnogospodarskega stališča je obvezno urejati preko dovozne ceste prečka parcelo 47, 56/2, 60 in se odvodnjo na plazovitih območjih za stabilizacijo terena. nadaljuje po severnem robu parcel 61 in 66, po vzhodni meji parcele 66, po južni meji parcel 70, 74/2, 78/1, 3. Dodatna podrobnejša merila in pogoji za lokalno 93/1, 93/2, 91/2, 91/1, 101, 114/6 ter se nadaljuje po oskrbno središče Vrhovo in kulturno krajino Vrhovo severni meji gozdne parcele 117/1 in parcel 119/3, 124/5 ter južni meji parcele 124/2 do parcele 398/2 ter v smeri 35. člen severovzhod po zahodni meji parcele 124/2 do glavne ce- Dodatna podrobnejša merila in pogoji se nanašajo na ste in izhodiščne točke opisa. ureditveno območje naselja Vrhovo z oznako A14 in na območje kulturne krajine Vrhovško polje iz 6. člena tega – funkcije območja s pogoji za kvaliteto graditve odloka. Vse novogradnje in spremembe namembnosti objek- tov ali delov objektov za stanovanja, gospodarske objekte, – ureditveno območje naselja Vrhovo, opis meje po oskrbne in storitvene dejavnosti na območju lokalnega oskr- parcelah bnega središča morajo biti v skladu z vsebinsko specifiko Ureditveno območje naselja Vrhovo se nahaja na ob- posameznih območij znotraj ureditvenega območja naselja močju katastrske občine Vrhovo v obsegu okvirno 13 ha ob in v grafičnih prilogah označenih z 1 in 2: glavni cesti I. reda št. 5 Arja vas–Celje–Zidani most–Krško– – območje 1 – območje pretežno kmečko stanovanj- Drnovo v jugovzhodnem delu Občine Radeče. ske zazidave z lego severno vzdolž glavne ceste s posamič- Meja ureditvenega območja gledano v smeri urinega nimi objekti centralnih dejavnosti (trgovina, gasilski dom, kazalca poteka od izhodiščne točke na glavni cesti po zaho- krajevna skupnost, poštni urad, igrišče) in dni meji parcele 125/1 v dolžini 36 m, se usmeri proti – območje 2 – območje pretežno kmečko stanovanj- jugovzhodu ter pri tem prečka parcelo 125/1 in potok ter se ske in stanovanjske zazidave z lego južno vzdolž glavne po vzhodni meji potoka nadaljuje v smeri proti jugu v dolžini ceste: 20 m. Od tu se meja usmeri ponovno proti jugovzhodu ter – zahodni del območja z večjo skupino stanovanj- prečka parcele 126, 123/1, se nadaljuje po severni meji skih objektov, trgovino in gostilno parcele 123/2 do parcele 121/4, se usmeri proti severu po – osrednje območje ob cerkvi sv. Martina s pretežno zahodni meji parcel 121/4 in 121/3 in se nadaljuje po kmečko stanovanjsko zazidavo in severni meji parcel 121/3 in 120/5 prečka kolovozno ce- – vzhodni del območja s kmečko stanovanjsko pozi- sto in parcelo 112/2 do južne meje parcele 112/1. Od tu davo do ceste za Log. se v oddaljenosti 14 m in vzporedno s kolovozno cesto V ureditvenem območju je predvidena zgostitev pozi- usmeri proti jugu po parceli 112/2 v dolžini 38 m, se v dave in delne prenove s faktorjem izkoriščenosti 0,3. Po nadaljevanju ponovno usmeri proti jugovzhodu in pri tem obsegu večje proste površine za dopolnilno gradnjo so na prečka parcele 112/2, 112/1 in 111/1 do parcele 107/3 zahodnem delu območja 1 in v okviru območja 2 na osred- ter se nadaljuje po severni meji parcele 108/3, prečka njem in vzhodnem delu ureditvenega območja. parcelo 106/1, se nadaljuje po južni meji parcele 106/1 in severnih mejah parcel 105/2, 105/3, 90/3 in 89/2. V Osnovne usmeritve in pogoji za naselje in kulturno smeri severovzhod prečka parceli 85 in 83/1 do kolovozne krajino Vrhovo: ceste in se v smeri jugovzhod nadaljuje po robu te ceste do Iz vidika ohranjanja kvalitetnih krajinskih značilnosti Vr- parcele 175, prečka parcelo 175 in se nadaljuje po južni hovskega polja in razvoja naselja je ZVNKD Celje podal meji parcel 180, 181 in 186 ter prečka kolovozno cesto in naslednje osnovne usmeritve: se nadaljuje po južni meji parcele 172/2, prečka parcelo – kmetijsko, poselitveno in prometno politiko je usmer- 193/3 ter se po vzhodni meji te parcele usmeri proti severu jati v pretežno ohranjanje parcelacijskega vzorca in etnolo- do parcele 193/1 in se v smeri jugovzhod nadaljuje po ško pomembnih kozolcev; severnih mejah parcel 198/3, 208/4, 209/1, 214, 215, – zagotoviti je potrebno krajinsko sanacijo kontaktne- 220/1 in prečka kolovozno cesto ter se nadaljuje po sever- ga pasu med vodo, elektrarniškim objektom in kmetijskimi nih mejah parcel 221/3 in 227/2 do kolovozne ceste. Od površinami z ustreznimi krajinsko oblikovnimi ukrepi za omi- tu se usmeri proti severu po zahodnem robu te ceste v litev negativnih vplivov elektrarne v prostor na osnovi že dolžini 50 m in se v smeri jugovzhod nadaljuje po severni izdelanih elaboratov; pomembna je renaturacija pomembnej- Stran 8200 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

ših vegetacijskih struktur, potokov in vzdrževanje tradicio- – urediti je potrebno parkirne površine za objekte cen- nalnih sadovnjakov; tralnih dejavnosti. – razvoj naselja naj sledi kontinuiteti načina poselitve – razloženo obcestno naselje z gručastimi domačijami; območje 2 – južno od glavne ceste G 1/5 – pri opredeljevanju novih večjih površin za poselitev je – dopolnilno gradnjo objektov na prosti površini vzho- upoštevati gručasti poselitveni vzorec in vse arhitekturno dnega dela območja je možno nameniti za stanovanjske oblikovne značilnosti gradnje v tem prostoru. objekte ali objekte kmečko stanovanjske zazidave gručaste zasnove: – Pogoji za urbanistično oblikovanje območja in arhi- – obvezna je predhodna ureditev delno vlažnega tere- tektonsko oblikovanje objektov: na in gradnja pod pogoji, ki jih predpiše strokovna geološka Poleg skupnih določil odloka o prostorskih ureditvenih služba, pogojih občine, je na območju obravnavanega naselja upoš- – podkletitev objektov ni možna, objekti dopolnilne tevati še naslednje podrobnejše pogoje pri posegih v uredi- gradnje naj bodo praviloma z daljšimi stranicami in slemeni tvenem območju naselja: locirano vzporedno z glavno cesto in gručasto zasnovani, – za posege v varovalnem pasu hudourniških potokov je obvezno predhodno pridobiti pogoje in soglasje pristojne – obvezen je nizek višinski gabarit objektov – pritličje in vodnogospodarske službe, izkoriščeno podstrešje, – za vse posege v 200 m varovalnem pasu magistral- – obvezno je ohraniti skupino dreves na skrajnem vzho- nega plinovoda je pridobiti soglasje upravljalca tega plinovo- dnem delu območja, da, – nova dovozna cesta mora biti urejena ob južni meji – za vsak poseg na objektih kulturne dediščine to je na ureditvenega območja z navezavo na obstoječo cesto za stanovanjskih objektih Vrhovo 8, 21, 42 in 64 ter na gospo- Log in na obstoječi cestni priključek na glavno cesto; na to darskih objektih Vrhovo 20, 25, 44, 29 (kašča), 64 (gospo- dovozno cesto je navezovati tudi objekte dolgoročno predvi- darsko poslopje in svinjak), 66 (gospodarsko poslopje in dene možne širitve naselja. svinjak) in 100 (kozolec) je obvezno predhodno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za spomeniško varstvo. – v osrednjem delu območja 2 je potrebno oblikovati Kakršenkoli poseg na objektih kulturnih spomenikov vaško jedro – center naselja ob objektih etnološke dedi- (cerkev, dve steberni znamenji) je možen le na osnovi kon- ščine. servatorskega programa za celovito presentacijo spomeni- – zagotoviti je načrtno prenovo območja, preureditev ka. neustrezno oblikovanih objektov in obnovo opuščenih etno- – pri prenovah, adaptacijah in dozidavah obstoječih loških objektov za potrebe pretežno centralnih dejavnosti, objektov je zagotoviti gabarite in oblikovanje objektov po – oblikovati je odprt vaški osrednji prostor, urediti fun- določilih odloka o PUP. Tlorisna zasnova objektov nadome- kcionalne površine (parkiranje) z navezavo na obstoječe stne in dopolnilne gradnje, naj bo praviloma podolgovata v centralne objekte in cerkev, razmerju stranic 1:1,6 do 1:1,8. – obstoječim kmetijam na tem območju je potrebno Po posameznih območjih znotraj ureditvenega obmo- zagotoviti zadosten manipulacijski prostor in funkcionalne čja naselja je upoštevati: površine.

območje 1 – severno od glavne ceste G1/5 – Infrastruktura: – dopolnilna gradnja na prostih površinah mora biti V ureditvenem območju naselja je potrebno upoštevati prioritetno namenjena za kmečko stanovanjsko gradnjo in naslednje podrobnejše pogoje v zvezi s komunalnim ureja- gručasto zasnovana njem: – objekti v pasu ob glavni cesti naj bodo praviloma locirani z daljšimi stranicami in slemeni vzporedno s to ce- – urediti je potrebno dovozne ceste do predvidenih sto, območij dopolnilne gradnje, ki se morajo obvezno priključe- – ob severni ureditveni meji naselja v navezavi na kme- vati na glavno cesto preko obstoječih priključkov na glavno tijska zemljišča Vrhovskega polja naj bodo objekti praviloma cesto, locirani z daljšimi stranicami in slemeni v smeri značilne – posamične novogradnje ni dovoljeno priključevati di- parcelacije kmetijskih zemljišč (pravokotno na glavno ce- rektno na glavno cesto, prav tako je potrebno zmanjšati sto), število obstoječih priključkov na glavno cesto, kjer so za to – na večjih prostih površinah je potrebno zagotoviti prostorske možnosti, načrten pristop – za celotno območje dopolnilne gradnje je – dokončati je potrebno v glavnem že izgrajeno opre- potrebno izdelati zasnovo razporeditve objektov s parcelaci- mo glavne ceste, obojestranski pločniki morajo biti urejeni jo in zasnovo prometnega in komunalnega omrežja; nove vzdolž celotne dolžine ceste v ureditvenem območju, dovozne ceste morajo biti preko obstoječih cest vezane na – zagotoviti je potrebno posodobitev obstoječih dovoz- obstoječe cestne priključke na glavno cesto, nih in krajevnih cest ter urediti parkirne površine za objekte – zagotoviti je potrebno nižji višinski gabarit objektov – centralnih dejavnosti, pritličje in izkoriščeno podstrešje in na nagnjenem terenu – – preurediti in dograditi je potrebno obstoječi mešani v pobočje vkopana kletna etaža, pritličje in izkoriščeno pod- kanalizacijski sistem v ločen kanalizacijski sistem ter izgraditi strešje, lokalno komunalno čistilno napravo ob Savi jugovzhodno od – obvezno je zagotoviti pričetek gradnje objektov v na- HE Vrhovo. Obvezna je predhodna izdelava ustrezne tehnič- vezavi na obstoječe objekte, dislocirana posamična gradnja ne dokumentacije za odvod odplak v komunalno čistilno ni dovoljena, napravo, – na opredeljenih zelenih površinah gradnja objektov – izcedne vode iz pokopališča in sanitarne vode iz dopolnilne gradnje ni možna; območje posameznih domačij mrliške vežice je potrebno priključiti na kanalizacijo in lokal- je potrebno obsaditi s sadnim drevjem, no komunalno čistilno napravo (ČN), Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8201

– odplake na ČN se morajo očistiti do mere, da ustre- – Območja znotraj urbanistične zasnove naselja Rade- zajo uredbi o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpa- če za katera je predvidena izdelava PIN in se začasno ureja- dnih voda iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. jo s tem odlokom iz 6. člena tega odloka: 35/96), – do izdelave PIN posegi na prostih površinah območja – gnojišča in gnojne jame kmetij je potrebno evidenti- P3 južno od Sopote niso možni, izjema so le potrebne rati ter po potrebi izvesti sanacijo le-teh, da bodo ustrezale komunalne ureditve, strokovnemu navodilu za urejanje gnojišč in greznic (Uradni – na območju vrtnoarhitekturne dediščine CT so do list SRS, št. 10/85). Čas in način uporabe gnoja in gojevke izdelave strokovnih podlag ZVNKD Celje in PIN možna le na kmetijskih površinah mora ustrezati uredbi o vnosu nevar- vzdrževalna dela in posamični posegi v skladu z razglasitve- nih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96), nim odlokom in pod pogoji pristojne službe za varstvo kultur- – do izgradnje kanalizacijskega sistema so za fekalne ne dediščine, odplake obvezne zaprte več prekatne greznice na prazne- – posegi na kontaktnem območju med starim delom nje, Radeč in potokom Sopota niso možni do izdelave spre- – obstoječe nadzemno nizkonapetostno elektro omre- memb in dopolnitev ureditvenega načrta za mestno središče žje je potrebno postopoma preurediti v kabelsko izvedbo, in ureditvenega načrta za stari del Radeč. – v zvezi z urejanjem elektro in TK omrežja ter ogreva- nja veljajo skupna merila in pogoji, ki so v odloku o PUP – Druga ureditvena območja z oznako A7, B3 in B4 iz občine podani za celotno območje občine ter pogoji posa- 6. člena tega odloka: meznih upravljalcev za obravnavano naselje, – v ureditvenem območju naselja Hotemež 99006-2 – za vsak poseg v 200 m pasu magistralnega plinovo- (A7) je pred posegi potrebno dogovoriti bodočo namem- da je potrebno soglasje upravljalca plinovoda, bnost in program območja ter prenovo objektov in območja – varovanje vodnega in obvodnega prostora ter varova- izvesti na podlagi predhodnih strokovnih podlag, nja pred škodljivim delovanjem voda: – na območju sedanjega odlagališča ureditvenega ob- – gradnja objektov v varovalnem pasu hudourniških po- močja B3 (99006-3) posegi do izdelave PIN niso možni, tokov na območju naselja v širini 4 m do 5 m ob obeh – v ureditvenem območju naselja Log pri Vrhovem bregovih ni dovoljena; objekti v bližini potoka morajo biti B4 (99009-1) je do izdelave ureditvenega načrta pri po- locirani nad gladino visokih voda s povratno dobo 100 let, segih v to območje in pri nadaljnjem načrtovanju obvezno – premostitve na potokih ne smejo zmanjševati seda- nje prevodnosti korita, upoštevati usmeritve podane v strokovni podlagi za to – zagotoviti je potrebno redno čiščenje zadrževalnikov, ureditveno območje, ki je sestavni del planskih aktov – poplavno območje naselja južno ob glavni cesti ob Občine Radeče. V naselju je prioritetna ureditev vodoto- hudourniku Krepovka je potrebno rešiti z izgradnjo ločenega kov in infrastrukture. kanalizacijskega sistema, – preurediti je potrebno izliv Klanškovega grabna v Sa- vo, da se prepreči zamašitev obstoječe cevi pod savskim V. KONČNE DOLOČBE nasipom. 37. člen 4. Dodatni pogoji za posege na območju urbanistične Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih za ob- zasnove naselja Radeče in drugih ureditvenih močje Občine Radeče je stalno na vpogled na oddelku za območjih okolje in prostor Občine Radeče. 36. člen – Območja znotraj urbanistične zasnove naselja Rade- 38. člen če, ki se urejajo izključno na podlagi PUP iz 6. člena tega Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati za ob- odloka močje Občine Radeče odlok o prostorskih ureditvenih po- Poleg skupnih določil poglavja III. tega odloka je potreb- gojih za Občino Laško (Uradni list SRS, št. 35/87) in no upoštevati: spremembe in dopolnitve tega odloka (Uradni list SRS, št. – za prenove in dograditve ter druge ureditve v okviru 8/90, 35/90, 43/90). opredeljenih območij P1, P2, za šolo (Š), šport in rekreacijo (ŠR), obstoječega pokopališča ter večjih prenov v okviru 39. člen stanovanjskih območij je pred posegi predhodno potrebno Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna zagotoviti strokovne podlage za izdelavo lokacijske doku- inšpekcijska služba. mentacije ter za proizvodne dejavnosti dodatno še presojo vplivov na okolje, – na območju Obrežja vstopnega dela v naselje, je 40. člen potrebno zagotoviti kvalitetno oblikovanje v okviru ureditve- Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- nih območij PC in C (železniška in avtobusna postaja) na dnem listu Republike Slovenije. podlagi predhodnih strokovnih podlag iz zgornje alinee. Ob- močji PC in C se lahko prometno navezujeta na glavno cesto le z enim priključkom pod pogoji Direkcije RS, za ceste. Ob Št. 03200-1/01 reki Savi je potrebno zagotoviti prostor za ureditev kolesar- Radeče, dne 14. septembra 2001. ske steze, ob glavni cesti pa urediti pločnike za pešce, – dopolnilna gradnja objektov na območju stavbnih zemljišč med območjem KS1 in reko Savo ni možna; dovo- Župan ljena so le vzdrževalna dela, adaptacije in nadomestne Občine Radeče gradnje. Ludvik Sotlar, inž. l. r. Stran 8202 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

TREBNJE 2. člen Z občinskim proračunom se ureja upravljanje s prihod- 4191. Odlok o proračunu Občine Trebnje za leto 2001 ki in odhodki ter upravljanje z občinskim premoženjem in dolgovi. Na podlagi petega odstavka 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odl. US, 3. člen 45/94 - odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 - odl. US, 63/95 - Občinski proračun sestavljajo bilanca prihodkov in od- obvezna razlaga, 73/95 - odl. US, 9/96 - odl. US, 39/96 – hodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financi- odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98, ranja. Sestavni del proračuna so razvojni programi, načrt 68/98 – odl. US, 74/98, 12/99 – odl. US, 16/99 – odl. nabav, načrt prodaje občinskega premoženja in načrt delov- US, 59/99 – odl. US, 70/00 in 100/00 – odl. US), na nih mest občinske uprave. podlagi določil zakona o financiranju občin (Uradni list RS, V bilanci prihodkov in odhodkov so na strani prihodkov št. 80/94 in 56/98), 28., 29. in 40. člena zakona o javnih izkazani načrtovani davčni prihodki, nedavčni prihodki, kapi- financah (Uradni list RS, št. 79/99), 19. člena statuta Obči- talski prihodki in transferni prihodki občine. Na strani od- ne Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95 in 80/98) je Občinski hodkov so izkazani planirani tekoči odhodki, tekoči transfe- svet občine Trebnje na 22. redni seji dne 3. 10. 2001 ri, investicijski odhodki in investicijski transferi. sprejel V računu finančnih terjatev in naložb so planirana vrači- la danih posojil in dana posojila. O D L O K V računu financiranja se izkazuje odplačevanje dolgov o proračunu Občine Trebnje za leto 2001 in zadolževanje občine, ki je povezano s financiranjem salda bilance prihodkov in odhodkov. 1. člen S sredstvi na računu pa se usklajuje prihodkovna in S proračunom Občine Trebnje za leto 2001 (v nadalj- odhodkovna stran bilance prihodkov in odhodkov, računa njem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja. za financiranje javne porabe v Občini Trebnje (v nadaljnjem Občinski proračun za leto 2001 se določa v naslednjih besedilu: občina) v letu 2001. zneskih:

Bilanca Račun finanč. Račun Sredstva na prihodkov in odhodkov terj. in naložb financiranja računu Prihodki 2.170,500.000 SIT 135,000.000 SIT 160,000.000 SIT Odhodki 2.465,140.000 SIT 360.000 SIT Primanjkljaj 294,640.000 SIT Presežek 134,640.000 SIT 160,000.000 SIT.

Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova 6. člen razporeditev sta zajeta v posebni tabeli bilance prihodkov in Skupni obseg prevzetih obveznosti proračunskega upo- odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za inve- financiranja, ki se uporablja kot sestavni del občinskega sticijske odhodke, ne sme presegati 70% teh pravic porabe proračuna. v sprejetem proračunu, od tega v letu 2002 40%, v ostalih prihodnjih letih pa 30% navedenih pravic porabe. 4. člen Skupni obseg prevzetih obveznosti proračunskega upo- Sestavni del bilance prihodkov in odhodkov proračuna rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago so tudi finančni plani krajevnih skupnosti za leto 2001, ki in storitve in za tekoče transfere ne sme presegati 25% teh obsegajo: pravic porabe v sprejetem proračunu, za investicijske od- hodke na področju osnovnih šol, v letu 2002 ne sme prese- Bilanca gati 70%, v letu 2003 pa ne 30% pravic porabe v sprejetem prihodkov in odhodkov proračunu. Prihodki 651,643.697 SIT Odhodki 672,472.198 SIT 7. člen Primanjkljaj 20,828.501 SIT Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci Sredstva na računu 20,828.501 SIT prihodkov se občina za proračun leta 2001 zadolži v višini 135,000.000 SIT. 5. člen V sklad proračunske rezerve se izloča del skupno do- 8. člen seženih letnih prejemkov proračuna v višini 0,5% proračun- Uporabniki sredstev občinskega proračuna (v nadalj- skih prejemkov. njem besedilu: uporabniki) so dolžni uporabljati sredstva O uporabi sredstev proračunske rezerve do višine občinskega proračuna le za namene, ki so opredeljeni v 500.000 SIT za posamezen namen odloča župan in o upo- posebnem delu občinskega proračuna, in se uporablja kot rabi obvešča občinski svet. sestavni del tega odloka. Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8203

Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega 15. člen proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proraču- O začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih nom določena sredstva za posamezne namene. presežkih zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zago- Sredstva proračuna se uporabijo za plačevanje že tovitve tekoče likvidnosti proračuna odloča župan na pred- opravljenih storitev in dobav. Dogovarjanje predplačil je mož- log referata za proračun, in o tem poroča občinskemu svetu. no le ob zavarovanju predplačil, ki jih določa zakon. 16. člen 9. člen Za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavo- Če se v teku izvrševanja proračuna ugotovi, da so dov lahko občina daje poroštva. potrebna dodatna dela ali storitve, ki jih ob sprejemanju O dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih po- proračuna ni bilo mogoče predvideti, so pa nujna za izvrše- djetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, vanje predpisov ali za izvršitev storitev, se dodatni odhodki odloča občinski svet. poravnajo v breme drugih postavk posameznega področja proračuna. O tem odloča občinski svet. 17. člen Za potrebe likvidnosti na posameznih postavkah in o Za realizacijo določenih investicij se Občina Trebnje v prenosu sredstev med posameznimi kontnimi postavkami v letu 2001 lahko zadolži z najetjem posojila do višine, dolo- okviru dejavnosti in med nameni posameznega področja, čene s proračunom. Višina posojila ne presega 10% realizi- določenim v bilanci odhodkov, odloča župan. ranih prihodkov občine Trebnje v letu 2000, zmanjšanih za neodplačana prejeta posojila, dana soglasja in poroštva. 10. člen Pogodbo o najetju posojila v skladu s prejšnjim odstav- Med odhodki proračuna se izkazuje tudi splošna prora- kom sklene župan ob predhodnem soglasju ministra, pri- čunska rezervacija. stojnega za finance. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporab- 18. člen ljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med Poraba sredstev iz začasnega financiranja je sestavni letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem del proračuna za leto 2001. obsegu, ker jih v proračunu ni bilo mogoče načrtovati. 19. člen O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati in se Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije uporabljati odlok o proračunu Občine Trebnje za leto 2001, se razporedijo v finančni načrt uporabnika. objavljen v Uradnem listu RS, št. 10 z dne 15. 2. 2001. 20. člen 11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, njegova dnem listu RS, uporablja pa se od 1. januarja 2001 dalje. dolžnost pa je o izvrševanju proračuna obveščati občinski svet. Št. 403-02-1/2000-206 Trebnje, dne 5. oktobra 2001. 12. člen Uporabnikom se za delovanje zagotavljajo sredstva za Župan plače in prispevke, za plačilo blaga in storitev in za investicij- Občine Trebnje ske izdatke. Ciril Metod Pungartnik l. r. Sredstva za plače delavcev in funkcionarjev se zago- tavljajo mesečno glede na zasedeno število delavcev in fun- kcionarjev v sistemizaciji delovnih mest, koeficiente za dolo- čanje plač za posamezne skupine delovnih mest oziroma funkcij, osnovo za obračun plač, dodatke za delovno dobo TRŽIČ in druge dodatke ter uspešnost oziroma dodatno obreme- njenost. 4192. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Ane v Podljubelju Sredstva za izdatke za blago in storitve in druge odhod- za kulturni spomenik lokalnega pomena ke ter investicijske izdatke občinske uprave in izvajalskih organizacij se določijo v okviru potreb in možnosti občinske- Na podlagi 12. in 79. člena zakona o varstvu kulturne ga proračuna. dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 10. člena statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01) je Občinski 13. člen svet občine Tržič na 17. redni seji dne 26. 9. 2001 sprejel Sredstva za opravljanje nalog na posameznih področjih dejavnosti se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo O D L O K posamezno področje dejavnosti. o razglasitvi cerkve sv. Ane v Podljubelju Poraba sredstev za opravljanje nalog na posameznih za kulturni spomenik lokalnega pomena področjih se dogovori v skladu z zakoni. Vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovod- 1. člen sko listino, s katero se izkazuje obveznost za izplačilo. Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enoto dediščine: 14. člen – cerkev sv. Ane v Podljubelju (EŠD 2609), na parc. Nabava opreme, investicijska, vzdrževalna dela in stori- št. 1 k.o. Podljubelj, lastnik Rimokatoliška župnija Tržič, tve se izvajajo v skladu z zakonom o javnih naročilih. Cerkvena ul. 6, 4290 Tržič. Stran 8204 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

Enota ima zaradi izjemnih kulturnih, umetnostnih-arhi- – prepoved spreminjanja višinskih gabaritov objektov, tekturnih, zgodovinskih in drugih lastnosti poseben pomen ki stojijo na vplivnem območju spomenika zaradi varovanja za Občino Tržič. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik vedut in ohranitve dominantnosti sakralnega objekta, lokalnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika in – postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja umetnostnega spomenika. je mogoče le v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in sogla- sjem zavoda. 2. člen Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokal- 5. člen nega pomena: Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega V osnovi gotska cerkev je bila barokizirana. Zvonik je spomenika ali njegovega dela, za vsak poseg v spomenik, baročen. V vhodni lopi gotska fresko poslika. V ladji poslika- njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kul- ve iz 18. stoletja. Med cerkveno opremo izstopajo gotski kip turnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno Ane Samotretje, baročna zakristijska omara, klasicistična soglasje zavoda. stranska oltarja in slikana okna v prezbiteriju, ki so delo akademskega slikarja Staneta Kregarja. 6. člen Pristojni organ občine mora v šestih mesecih po uvelja- 3. člen vitvi tega odloka izdati lastniku spomenika ali njegovih se- Meja varovanega območja spomenika je vrisana na stavnih delov, odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zako- topografski karti v merilu 1:5000. Izvirnik karte, ki je sestav- na o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99). ni del tega odloka, hrani Javni zavod Republike Slovenije za Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za razisko- varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj (v nadalj- vanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zava- njem besedilu: zavod). rovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomeni- Vplivno območje spomenika obsega ambient cerkve ka, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire do- sv. Ane s hospicem, Bornovo pristavo, znamenjem in delom stopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukre- stare Ljubeljske poti. pe za učinkovito varstvo spomenika. Vplivno območje spomenika je zarisano na topografski Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v karti v merilu 1:5000. Izvirnik karte, ki je sestavni del tega obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika. odloka, hrani Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj (v nadaljnjem be- 7. člen sedilu: zavod). Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika oprav- lja pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine. 4. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Inšpektorat Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (65. člen – varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovin- zakona o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. skih in sakralnih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokr- 7/99). njenosti, – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- 8. člen nih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove nepre- Za kršitev tega odloka veljajo kazenske določbe zako- mične in premične notranje opreme po načelu ohranjanja na o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99). njihove tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe, 9. člen – omogočanje predstavitve celote in posameznih za- Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- ščitenih elementov objekta in njegovih delov, dostopnost nem listu Republike Slovenije. javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja cerkve in posameznih elementov enote, Št. 013-013/00-04 – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt, Tržič, dne 26. septembra 2001. ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti, – prepovedani so posegi v zemeljske plasti spomeni- Župan ka, razen za predhodno odobrene arheološke raziskave in Občine Tržič sanacijske posege, Pavel Rupar l. r. – strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične zunanje podobe spome- nika, – prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitektur- ne zasnove zunanjščine in notranjščine objekta ter njegove 4193. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Katarine v Lomu pod Storžičem za kulturni spomenik lokalnega obstoječe opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z pomena nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin. Spomenik je zavarovan z namenom: Na podlagi 12. in 79. člena zakona o varstvu kulturne – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, kra- dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 10. člena statuta jinskih in zgodovinskih vrednot imenovanega spomenika, Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01) je Občinski – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, svet občine Tržič na 17. redni seji dne 26. 9. 2001 sprejel – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine, – znanstveno-raziskovalnemu delu, O D L O K – učno-demonstracijskemu delu. o razglasitvi cerkve sv. Katarine v Lomu Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa: pod Storžičem za kulturni spomenik – varovanje krajinske arhitekture, lokalnega pomena Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8205

1. člen – znanstveno-raziskovalnemu delu, Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi – učno-demonstracijskemu delu. enoto dediščine: Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa: cerkev sv. Katarine (EŠD 2008) na parceli št. 3, 2 k.o. – varovanje krajinske arhitekture, Lom pod Storžičem, lastnik Rimokatoliška župnija Lom pod – prepoved spreminjanja višinskih gabaritov objektov, Storžičem, Lom pod Storžičem 18, 4290 Tržič. ki stojijo na vplivnem območju spomenika zaradi varovanja Enota ima zaradi izjemnih kulturnih, umetnostnih-arhi- vedut in ohranitve dominantnosti sakralnega objekta, tekturnih, zgodovinskih in drugih lastnosti poseben pomen – postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja za Občino Tržič. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik je mogoče le v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in sogla- lokalnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika in sjem zavoda. umetnostnega spomenika. 5. člen 2. člen Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokal- spomenika ali njegovega dela, za vsak poseg v spomenik, nega pomena: njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kul- V osnovi srednjeveška cerkev z barokizirano, obokano turnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno ladjo in poligonalno zaključenim prezbiterijem, ki je v celoti soglasje zavoda. poslikan v drugi četrtini 17. stoletja. Oprema je delno poz- 6. člen nogotska, delno baročna. Pristojni organ občine mora v šestih mesecih po uvelja- 3. člen vitvi tega odloka izdati lastniku spomenika ali njegovih se- stavnih delov, odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zako- Meja varovanega območja spomenika je vrisana na na o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99). topografski karti v merilu 1:5000. Izvirnik karte, ki je sestav- Odločbe iz prejšnega odstavka določajo pogoje za razisko- ni del tega odloka, hrani Javni zavod Republike Slovenije za vanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zava- varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj (v nadalj- rovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomeni- njem besedilu: zavod). ka, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire do- Vplivno območje spomenika obsega ambient cerkve stopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukre- sv. Katarine s pokopališčem, župniščem in vaško lipo. pe za učinkovito varstvo spomenika. Vplivno območje spomenika je zarisano na topografski Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v karti v merilu 1:5000. Izvirnik karte, ki je sestavni del tega obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika. odloka, hrani Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj (v nadaljnjem be- 7. člen sedilu: zavod). Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika oprav- 4. člen lja pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine. Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Inšpektorat Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (65. člen – varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovin- zakona o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. skih in sakralnih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokr- 7/99). njenosti, – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- 8. člen nih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove nepre- Za kršitev tega odloka veljajo kazenske določbe zako- mične in premične notranje opreme po načelu ohranjanja na o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99). njihove tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe, 9. člen – omogočanje predstavitve celote in posameznih za- Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- ščitenih elementov objekta in njegovih delov, dostopnost nem listu Republike Slovenije. javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja cerkve in posameznih elementov enote, – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt, Št. 013-013/00-04 ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti, Tržič, dne 26. septembra 2001. – prepovedani so posegi v zemeljske plasti spomeni- ka, razen za predhodno odobrene arheološke raziskave in Župan sanacijske posege, Občine Tržič – strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture Pavel Rupar l. r. v smislu rekonstrukcije avtentične zunanje podobe spome- nika, – prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitektur- ne zasnove zunanjščine in notranjščine objekta ter njegove obstoječe opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z 4194. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Križa v Križah za nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin. kulturni spomenik lokalnega pomena Spomenik je zavarovan z namenom: – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, kra- Na podlagi 12. in 79. člena zakona o varstvu kulturne jinskih in zgodovinskih vrednot imenovanega spomenika, dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 10. člena statuta – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01) je Občin- – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične ski svet občine Tržič na 17. redni seji dne 26. 9. 2001 dediščine, sprejel Stran 8206 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

O D L O K – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, o razglasitvi cerkve sv. Križa v Križah za kulturni – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične spomenik lokalnega pomena dediščine, – znanstveno-raziskovalnemu delu, – učno-demonstracijskemu delu. 1. člen Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa: Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi – varovanje krajinske arhitekture, enoto dediščine: – prepoved spreminjanja višinskih gabaritov objektov, – cerkev sv. Križa v Križah (EŠD 1939), cerkev stoji na ki stojijo na vplivnem območju spomenika zaradi varovanja parceli št. 3 k.o. Križe, lastnik Rimokatoliška župnija Križe, vedut in ohranitve dominantnosti sakralnega objekta, Cesta Kokrškega odreda 6, 4294 Križe. – postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja Enota ima zaradi izjemnih kulturnih, umetnostnih-arhi- je mogoče le v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in sogla- tekturnih, zgodovinskih in drugih lastnosti poseben pomen sjem zavoda. za Občino Tržič. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika in 5. člen umetnostnega spomenika. Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela, za vsak poseg v spomenik, 2. člen njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kul- turnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokal- soglasje zavoda. nega pomena: Sedanja cerkev je bila na mestu starejše predhodnice 6. člen postavljena leta 1810. V notranjosti freske Fr. Wissiaka in Pristojni organ občine mora v šestih mesecih po uvelja- Goetzlov križev pot. vitvi tega odloka izdati lastniku spomenika ali njegovih se- stavnih delov, odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zako- 3. člen na o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99). Meja varovanega območja spomenika je vrisana na Odločbe iz prejšnega odstavka določajo pogoje za razisko- topografski karti v merilu 1:5000. Izvirnik karte, ki je sestav- vanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zava- ni del tega odloka, hrani Javni zavod Republike Slovenije za rovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomeni- varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj (v nadalj- ka, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire do- njem besedilu: zavod). stopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukre- Vplivno območje spomenika obsega ambient cerkve pe za učinkovito varstvo spomenika. sv. Križa s pokopališčem in mežnarijo. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v Vplivno območje spomenika je zarisano na topografski obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika. karti v merilu 1:5000. Izvirnik karte, ki je sestavni del tega odloka, hrani Javni zavod Republike Slovenije za varstvo 7. člen kulturne dediščine, Območna enota Kranj (v nadaljnjem be- Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika oprav- sedilu: zavod). lja pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine. Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Inšpektorat 4. člen Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (65. člen Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: zakona o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. – varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovin- 7/99). skih in sakralnih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokr- njenosti, 8. člen – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- Za kršitev tega odloka veljajo kazenske določbe zako- nih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove nepre- na o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99). mične in premične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, 9. člen sestave in barvne podobe, Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- – omogočanje predstavitve celote in posameznih za- nem listu Republike Slovenije. ščitenih elementov objekta in njegovih delov, dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja cerkve in posameznih Št. 013-013/00-04 elementov enote, Tržič, dne 26. septembra 2001. – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt, ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti, Župan – prepovedani so posegi v zemeljske plasti spomeni- Občine Tržič ka, razen za predhodno odobrene arheološke raziskave in Pavel Rupar l. r. sanacijske posege, – strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične zunanje podobe spome- nika, – prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitektur- 4195. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Urha v Žiganji vasi ne zasnove zunanjščine in notranjščine objekta ter njegove za kulturni spomenik lokalnega pomena obstoječe opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin. Na podlagi 12. in 79. člena zakona o varstvu kulturne Spomenik je zavarovan z namenom: dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 10. člena statuta – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, kra- Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01) je Občinski jinskih in zgodovinskih vrednot imenovanega spomenika, svet občine Tržič na 17. redni seji dne 26. 9. 2001 sprejel Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8207

O D L O K Spomenik je zavarovan z namenom: o razglasitvi cerkve sv. Urha v Žiganji vasi – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, kra- za kulturni spomenik lokalnega pomena jinskih in zgodovinskih vrednot imenovanega spomenika, – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, 1. člen – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine, Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi – znanstveno-raziskovalnemu delu, enoto dediščine: – cerkev sv. Urha v Žiganji vasi (EŠD 1940), Cerkev – učno-demonstracijskemu delu. stoji na parceli št. 1 k.o. Žiganja vas, lastnik Rimokatoliška Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa: župnija Križe, Cesta Kokrškega odreda 6, 4294 Križe. – varovanje krajinske arhitekture, Enota ima zaradi izjemnih kulturnih, umetnostnih-arhi- – prepoved spreminjanja višinskih gabaritov objektov, tekturnih, zgodovinskih in drugih lastnosti poseben pomen ki stojijo na vplivnem območju spomenika zaradi varovanja za Občino Tržič. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik vedut in ohranitve dominantnosti sakralnega objekta. lokalnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika in – postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja umetnostnega spomenika. je mogoče le v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in sogla- sjem zavoda. 2. člen Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokal- 5. člen nega pomena: Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega Cerkev ima ohranjen gotski prezbiterij in portal, kasne- spomenika ali njegovega dela, za vsak poseg v spomenik, je je bila barokizirana. V ladji deloma ohranjene freske fur- njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kul- lanskih mojstrov iz 15. st. Na zunanjščini fresko poslikava iz turnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno okoli 1400. soglasje zavoda.

3. člen 6. člen Meja varovanega območja spomenika je vrisana na Pristojni organ občine mora v šestih mesecih po uvelja- topografski karti v merilu 1:5000. Izvirnik karte, ki je sestav- vitvi tega odloka izdati lastniku spomenika ali njegovih se- ni del tega odloka, hrani Javni zavod Republike Slovenije za stavnih delov, odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zako- varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj (v nadalj- na o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99). njem besedilu: zavod). Odločbe iz prejšnega odstavka določajo pogoje za razisko- Vplivno območje spomenika obsega ambient cerkve sv. Urha z obzidjem in vaško lipo. vanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zava- Vplivno območje spomenika je zarisano na topografski rovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomeni- karti v merilu 1:5000. Izvirnik karte, ki je sestavni del tega ka, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire do- odloka, hrani Javni zavod Republike Slovenije za varstvo stopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukre- kulturne dediščine, Območna enota Kranj (v nadaljnjem be- pe za učinkovito varstvo spomenika. sedilu: zavod). Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika. 4. člen Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: 7. člen – varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovin- Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika oprav- skih in sakralnih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokr- lja pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine. njenosti, Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Inšpektorat – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (65. člen nih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove nepre- zakona o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. mične in premične notranje opreme po načelu ohranjanja 7/99). njihove tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe, 8. člen – omogočanje predstavitve celote in posameznih za- Za kršitev tega odloka veljajo kazenske določbe zako- ščitenih elementov objekta in njegovih delov, dostopnost na o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99). javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja cerkve in posameznih elementov enote, – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt, 9. člen ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti, Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- – prepovedani so posegi v zemeljske plasti spomeni- nem listu Republike Slovenije. ka, razen za predhodno odobrene arheološke raziskave in sanacijske posege, – strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture Št. 013-013/00-04 v smislu rekonstrukcije avtentične zunanje podobe spome- Tržič, dne 26. septembra 2001. nika, – prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitektur- ne zasnove zunanjščine in notranjščine objekta ter njegove Župan obstoječe opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z Občine Tržič nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin. Pavel Rupar l. r. Stran 8208 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

4196. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Nikolaja v Gozdu – strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture nad Tržičem za kulturni spomenik lokalnega v smislu rekonstrukcije avtentične zunanje podobe spome- pomena nika, – prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitektur- Na podlagi 12. in 79. člena zakona o varstvu kulturne ne zasnove zunanjščine in notranjščine objekta ter njegove dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 10. člena statuta obstoječe opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01) je Občin- nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin. ski svet občine Tržič na 17. redni seji dne 26. 9. 2001 Spomenik je zavarovan z namenom: sprejel – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, kra- O D L O K jinskih in zgodovinskih vrednot imenovanega spomenika, – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, o razglasitvi cerkve sv. Nikolaja v Gozdu – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične nad Tržičem za kulturni spomenik dediščine, lokalnega pomena – znanstveno-raziskovalnemu delu, – učno-demonstracijskemu delu. 1. člen Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa: Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi – varovanje krajinske arhitekture, enoto dediščine: – prepoved spreminjanja višinskih gabaritov objektov, – cerkev sv. Nikolaja v Gozdu nad Tržičem (EŠD 1942), ki stojijo na vplivnem območju spomenika zaradi varovanja cerkev stoji na parceli št. 3, 740 k.o. Križe, lastnik Rimoka- vedut in ohranitve dominantnosti sakralnega objekta, toliška župnija Križe, Cesta Kokrškega odreda 6, 4294 – postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja Križe. je mogoče le v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in sogla- Enota ima zaradi izjemnih kulturnih, umetnostnih-arhi- sjem zavoda. tekturnih, zgodovinskih in drugih lastnosti poseben pomen za Občino Tržič. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik 5. člen lokalnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika in Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega umetnostnega spomenika. spomenika ali njegovega dela, za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kul- 2. člen turnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokal- soglasje zavoda. nega pomena: Gotska cerkev je bila zgrajena leta 1451 in ima ohra- 6. člen njen gotski prezbiterij. Ladja je bila baročno prezidana. Kva- Pristojni organ občine mora v šestih mesecih po uvelja- litetna baročna oprema. vitvi tega odloka izdati lastniku spomenika ali njegovih se- 3. člen stavnih delov, odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zako- Meja varovanega območja spomenika je vrisana na na o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99). topografski karti v merilu 1:5000. Izvirnik karte, ki je sestav- Odločbe iz prejšnega odstavka določajo pogoje za razisko- ni del tega odloka, hrani Javni zavod Republike Slovenije za vanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zava- varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj (v nadalj- rovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomeni- njem besedilu: zavod). ka, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire do- Vplivno območje spomenika obsega ambient cerkve stopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukre- sv. Nikolaja. pe za učinkovito varstvo spomenika. Vplivno območje spomenika je zarisano na topografski Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v karti v merilu 1:5000. Izvirnik karte, ki je sestavni del tega obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika. odloka, hrani Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj (v nadaljnjem be- 7. člen sedilu: zavod). Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika oprav- lja pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine. 4. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Inšpektorat Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (65. člen – varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovin- zakona o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. skih in sakralnih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokr- 7/99). njenosti, – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- 8. člen nih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove nepre- Za kršitev tega odloka veljajo kazenske določbe zako- mične in premične notranje opreme po načelu ohranjanja na o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99). njihove tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe, 9. člen – omogočanje predstavitve celote in posameznih za- Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- ščitenih elementov objekta in njegovih delov, dostopnost nem listu Republike Slovenije. javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja cerkve in posameznih elementov enote, Št. 013-013/00-04 – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt, Tržič, dne 26. septembra 2001. ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti, – prepovedani so posegi v zemeljske plasti spomeni- Župan ka, razen za predhodno odobrene arheološke raziskave in Občine Tržič sanacijske posege, Pavel Rupar l. r. Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8209

4197. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Jerneja v – strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture Seničnem za kulturni spomenik lokalnega v smislu rekonstrukcije avtentične zunanje podobe spome- pomena nika, – prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitektur- Na podlagi 12. in 79. člena zakona o varstvu kulturne ne zasnove zunanjščine in notranjščine objekta ter njegove dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 10. člena statuta obstoječe opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01) je Občinski nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin. svet občine Tržič na 17. redni seji dne 26. 9. 2001 sprejel Spomenik je zavarovan z namenom: – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, kra- O D L O K jinskih in zgodovinskih vrednot imenovanega spomenika, – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, o razglasitvi cerkve sv. Jerneja v Seničnem – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične za kulturni spomenik lokalnega pomena dediščine, – znanstveno-raziskovalnemu delu, 1. člen – učno-demonstracijskemu delu. Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa: enoto dediščine: – varovanje krajinske arhitekture, – cerkev sv. Jerneja v Seničnem (EŠD 1941), cerkev – prepoved spreminjanja višinskih gabaritov objektov, stoji na parceli št. 1/1 k.o. Senično, lastnik Rimokatoliška ki stojijo na vplivnem območju spomenika zaradi varovanja župnija Križe, Cesta Kokrškega odreda 6, 4294 Križe. vedut in ohranitve dominantnosti sakralnega objekta, Enota ima zaradi izjemnih kulturnih, umetnostnih-arhi- – postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja je tekturnih, zgodovinskih in drugih lastnosti poseben pomen mogoče le v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem za Občino Tržič. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik zavoda. lokalnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika in umetnostnega spomenika. 5. člen Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega 2. člen spomenika ali njegovega dela, za vsak poseg v spomenik, Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokal- njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kul- nega pomena: turnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno Barokizirana ladja, z gotskim zvezdasto obokanim prez- soglasje zavoda. biterijem iz okoli leta 1455. Prezbiterij v celoti poslikan (Mojster iz Seničnega, 1455). Cerkev obdaja obzidje s por- 6. člen talom. Pristojni organ občine mora v šestih mesecih po uvelja- vitvi tega odloka izdati lastniku spomenika ali njegovih se- 3. člen stavnih delov, odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zako- Meja varovanega območja spomenika je vrisana na na o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99). topografski karti v merilu 1:5000. Izvirnik karte, ki je sestav- Odločbe iz prejšnega odstavka določajo pogoje za razisko- ni del tega odloka, hrani Javni zavod Republike Slovenije za vanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zava- varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj (v nadalj- rovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomeni- njem besedilu: zavod). ka, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire do- Vplivno območje spomenika obsega ambient cerkve stopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukre- sv. Jerneja z obzidjem, vaško lipo in starim vaškim jedrom. pe za učinkovito varstvo spomenika. Vplivno območje spomenika je zarisano na topografski Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v karti v merilu 1:5000. Izvirnik karte, ki je sestavni del tega obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika. odloka, hrani Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj (v nadaljnjem be- 7. člen sedilu: zavod). Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika oprav- lja pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine. 4. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Inšpektorat Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (65. člen – varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih, zgodovin- zakona o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. skih in sakralnih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokr- 7/99). njenosti, – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnje- 8. člen nih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove nepre- Za kršitev tega odloka veljajo kazenske določbe zako- mične in premične notranje opreme po načelu ohranjanja na o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99). njihove tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe, 9. člen – omogočanje predstavitve celote in posameznih za- Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad- ščitenih elementov objekta in njegovih delov, dostopnost nem listu Republike Slovenije. javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja cerkve in posameznih elementov enote, Št. 013-013/00-04 – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt, Tržič, dne 26. septembra 2001. ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti, – prepovedani so posegi v zemeljske plasti spomeni- Župan ka, razen za predhodno odobrene arheološke raziskave in Občine Tržič sanacijske posege, Pavel Rupar l. r. Stran 8210 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

ŽIROVNICA O D L O K o spremembah in dopolnitvah odloka o 4198. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o priznanjih in nagradah Občine Žirovnica proračunu Občine Žirovnica za leto 2001 1. člen Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Ura- V odloku o priznanjih in nagradah Občine Žirovnica dni list RS, št. 72/93, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, (Uradni list RS, št. 93/00) se v naslovu odloka črta “in 12/99, 16/99, 59/99 in 70/00), 40. člena zakona o nagradah”. javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 in 24/00) in 18. člena statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99) 2. člen je Občinski svet občine Žirovnica na 26. seji dne 27. 9. 2001 sprejel V 1., 8., 9. in 10. členu se črta “in nagrad”. O D L O K 3. člen 2. člen se spremeni tako, da se po novem glasi: “Priz- o spremembah in dopolnitvah odloka o nanja Občine Žirovnica so: naziv častni občan, plaketa Ob- proračunu Občine Žirovnica za leto 2001 čine Žirovnica, nagrada Občine Žirovnica.”

1. člen 4. člen V odloku o proračunu Občine Žirovnica za leto 2001 3. člen se spremeni tako, da se po novem glasi: “O (Uradni list RS, št. 11/01) se 2. člen spremeni tako, da se podelitvi priznanj Občine Žirovnica odloča občinski svet na glasi: predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenova- nja (v nadaljevanju: komisija). Komisija dela v skladu s tem “2. člen odlokom, statutom in njenim poslovnikom.” Bilanca prihodkov in odhodkov obsega planirane pri- hodke v višini 435,563.000 SIT in odhodke v višini 5. člen 504,145.000 SIT. Primanjkljaj plana prihodkov in odhod- V 4., 8. in 9. členu se črta “in nagrade”. kov znaša 68,582.000 SIT. Račun finančnih terjatev in naložb zajema predvidena 6. člen prejeta vračila danih posojil v višini 819.000 SIT in dana Prvi odstavek 5. člena se spremeni tako, da se po posojila v višini 0 SIT. Razlika med danimi in prejetimi poso- novem glasi: “Naziv častni občan se podeli občanu Občine jili znaša 819.000 SIT. Žirovnica, državljanu Republike Slovenije ali tujemu državlja- Račun financiranja obsega zadolževanje v višini nu, ki ima posebne zasluge za napredek znanosti, umetno- 15,000.000 SIT in odplačila posojil v višini 818.000 SIT. sti in kulture ter za druge izjemne dosežke, s katerimi je Neto zadolževanje proračuna znaša 14,182.000 SIT. pomembno in trajno prispeval k ugledu in razvoju Občine Zmanjšanje sredstev na računu proračuna za leto 2001 Žirovnica doma ali v tujini.” v višini 53,581.000 SIT bo pokrito iz sredstev na računu iz preteklih let.” 7. člen 6. člen se spremeni tako, da se po novem glasi: “Pla- 2. člen keta Občine Žirovnica je najvišje občinsko priznanje, ki se Splošni in posebni del proračuna sta sestavna dela podeli posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom ter tega odloka. drugim organizacijam in skupnostim za večletne izjemne uspehe na posameznih področjih družbenih dejavnosti in 3. člen gospodarstva, ki so prispevali k razvoju in ugledu občine. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- Ob plaketi v obliki grba Občine Žirovnica velikosti 10 x dnem listu Republike Slovenije. 10 cm, se podeli tudi posebna listina, ki vsebuje sklep in pisno utemeljitev o podelitvi plakete. Dobitnik plakete prej- Št. 40302-0001/01 me tudi denarno nagrado v višini ene povprečne mesečne Žirovnica, dne 27. septembra 2001. neto plače v Republiki Sloveniji. Občina podeli največ dve plaketi vsako leto.” Župan Občine Žirovnica 8. člen Franc Pfajfar, inž. gradb. l. r. V prvem odstavku 7. člena se za besedo “delovanja” doda “v zadnjem letu”. 9. člen V prvem odstavku 8. člena se beseda “septembra” 4199. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomesti z besedo “oktobra”. priznanjih in nagradah Občine Žirovnica Tretji odstavek 8. člena se spremeni tako, da se po novem glasi: “Predlagatelji za podelitev priznanj so lahko Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Ura- fizične osebe, podjetja, zavodi, skupnosti, društva ali politič- dni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, ne stranke v Občini Žirovnica. Člani komisije ne morejo 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, dajati pobud za priznanje, niti ne morejo biti predlagani za 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99 in 59/99) priznanje.” ter 8. in 18. člena statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, Četrti odstavek 8. člena se črta. št. 23/99) je Občinski svet občine Žirovnica na 26. seji dne V 8. členu se dodajo novi četrti, peti in šesti odstavek, 27. 9. 2001 sprejel ki se glasijo: “Predlog mora vsebovati naziv in ime predlaga- Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8211 telja, v primeru fizične osebe ime in priimek predlaganega 3. člen kandidata za prejemnika priznanja, datum rojstva, državljan- Povprečna 14-dnevna cena tekočega obdobja za po- stvo ter naslov, v primeru pravne osebe pa naziv in sedež, samezen naftni derivat se določi z naslednjim izračunom: obrazložitev predloga ter dokumente, ki potrjujejo dejstva, navedena v obrazložitvi. Prispele predloge obravnava komisija najkasneje v 30 dneh po prejemu predloga. Komisija lahko pridobi do-  n   datno strokovno mnenje od pristojne institucije ali druge  ∑CIFMedH ⋅e   it it  ustrezne organizacije. Komisija predlog zavrne, če je pre-  i  ρ P =  t ⋅  + r + M dlog nepopoln ali nepravilen. t   Komisija po končani obravnavi predlogov oblikuje kon-  n 1000 čni predlog za odločanje na občinskem svetu skupaj z us-    treznimi utemeljitvami. Komisija ni dolžna, da predlaga po-    delitev vseh priznanj.”

10. člen kjer pomeni: Drugi stavek drugega odstavka 9. člena se spremeni Pt: povprečna cena derivata v SIT/liter tako, da se glasi: “Evidenca vsebuje zaporedno številko, v ρ: gostota derivata (za motorne bencine znaša primeru fizične osebe ime in priimek, datum rojstva, držav- 0,755 kg/liter) ljanstvo ter naslov, v primeru pravne osebe pa naziv in sedež r: prispevek za blagovne rezerve v SIT/liter, ki ga prejemnika, številko sklepa ter datum podelitve.” na podlagi 21.b člena zakona o blagovnih rezervah z uredbo določi Vlada RS M: bruto marža distributerjev, ki znaša največ 11. člen 13 SIT/liter Ta odlok začne veljati z dnem, ko ga je potrdil Občinski i: dnevni podatek svet občine Žirovnica. Odlok se objavi v Uradnem listu Re- t: 14-dnevni interval tekočega obdobja publike Slovenije. n: n = 14; spremljamo 14-dnevna povprečja (dejansko je n = 10, ker za soboto in nedeljo ni objave borznih kotacij) Št. 00200-0003/00 e: 1 USD = x SIT; dnevni tečaj Banke Slovenije Žirovnica, dne 27. septembra 2001. (srednji za devize). CIF MedH: borzna kotacija derivata (najvišja dnevna vrednost; v USD/tono) Župan Vir: Platt’s European Marketscan. Občine Žirovnica Franc Pfajfar, inž. grad. l. r. 4. člen Pogoj za spremembo cen v novem 14-dnevnem ob- dobju se določi z naslednjim izračunom:

VLADA ∆ = Pt − Pt−k = 4200. Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov

Na podlagi 5. točke 9. člena zakona o kontroli cen   n      ∑ CIFMedH ⋅ e    (Uradni list RS, št. 63/99) in 2. člena uredbe o listi blaga in  it it ρ   it   storitev, za katere se uporabljajo ukrepi kontrole cen (Uradni =  ⋅ + r + M  −  n   list RS, št. 80/00) izdaja Vlada Republike Slovenije    1000            U R E D B O   n      ∑ CIFMedH ⋅ e    it − k it − k  o oblikovanju cen naftnih derivatov   i  ρ    t − k ⋅  + r + M  ≥ SIT  n   1,5    1000  1. člen           S to uredbo se določa mehanizem oblikovanja cen naftnih derivatov, sestavine, ki jih podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prodaje naftnih derivatov (v nadaljnjem besedilu: Potem: distributerji) smejo ali morajo upoštevati, in merila, po kate- rih se cene ali njihove sestavine smejo ali morajo oblikovati. P = P 2. člen t + 1 t Za naftne derivate iz prejšnjega člena se štejejo neo- svinčeni motorni bencini NMB-91, NMB-95 in NMB-98. oziroma: Cena iz prejšnjega člena se oblikuje na enoto proizvo- da, ki znaša 1 liter, in sicer kot povprečna 14-dnevna cena P = P + ∆ tekočega obdobja. t +1 t − k , Stran 8212 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

kjer pomeni: cenama NMB-98 in NMB-95, ki kotirata na borzi v Rotterda- Pt : povprečna cena tekočega 14-dnevnega obdobja mu (NWE barges FOB Rotterdam, Vir: Platt’s European (brez dajatev) v SIT/liter Marketscan). Za vse nadaljnje postopke oblikovanja in spre- Pt-k: povprečna cena predhodnih 14-dnevnih obdobij memb cen se smiselno uporabljajo določbe predhodnih (brez dajatev) v SIT/liter členov. ∆: absolutna sprememba cene, ki znaša 10. člen ≥ 1,5SIT Postopek delovanja mehanizma iz 3., 4. in 5. člena: k: 14-dnevni interval predhodnih obdobij a) osnova za izračun najvišje prodajne cene brez daja- (z zamikom enega ali več obdobij) tev (v SIT/liter), ki se lahko uveljavi na trgu so borzne kotaci- k = 1,2,…..m. je CIF Mediteran – High, podane v USD/tono; Pt+1: najvišja modelska prodajna cena brez dajatev b) 14-dnevna povprečna cena v SIT/tono se izračuna v obdobju t+1 v SIT/liter, ki je osnova za izračun tako, da se vsakodnevna borzna cena pomnoži s tečajem drobnoprodajne cene ameriškega dolarja za isti dan, skupna vsota pa deli z števi- lom dni, za katere so na razpolago podatki; 5. člen c) v primeru, da za določen dan ni podatka o deviznem Najvišja (korigirana) prodajna cena brez dajatev v SIT/liter tečaju, se kot relevanten podatek vzame zadnji razpoložljivi po postopku zaokroževanja drobnoprodajnih cen je (P*). devizni tečaj; Če je sprememba cene večja ali enaka 1,5 SIT oziroma d) dejansko se 14-dnevno povprečje izračuna za manjša ali enaka –1,5 SIT, se le-ta upošteva v celem zne- 10 dni (v soboto in nedeljo ni podatkov o borznem trgovanju) sku, prišteje izhodiščni ceni (Pt) in tako predstavlja najvišjo in sicer od ponedeljka v tednu x, do vključno petka v tednu modelsko ceno pred dajatvami v obdobju t+1, s tem pa tudi x+1. V primeru, da je zaradi praznikov ali kakršnega koli osnovo za izračun drobnoprodajne cene z vključenimi vsemi vzroka na razpolago manj kot 10 podatkov, se 14-dnevno fiskalnimi obremenitvami. povprečje izračuna na podlagi razpoložljivih podatkov; Po postopku zaokroževanja drobnoprodajne cene, kot e) izračunana povprečna 14-dnevna cena, izražena v ga predvideva 6. člen, se kot najvišja cena pred dajatvami SIT/tono, se preko gostote (ρ) derivata in faktorja 1/1000 na trgu v obdobju t+1 uveljavi oziroma določi korigirana preračuna v SIT/liter ter se ji prišteje v SIT/liter izražen cena tekočega 14-dnevnega obdobja (P* = P* ) . t+1 t prispevek za blagovne rezerve in v SIT/liter izražena bruto 6. člen marža. Drobnoprodajna cena se določi tako, da se modelsko 11. člen izračunani prodajni ceni dodajo v skladu z veljavnimi predpi- 14-dnevna povprečna cena tekočega obdobja, izraču- si vse fiskalne obremenitve. Drobnoprodajna cena se skla- dno z matematičnimi pravili zaokroži na eno decimalno me- nana na način iz prejšnjega člena, se primerja s 14-dnevno sto. S ponovnim preračunom dobimo po odbitku vseh fiskal- povprečno ceno predhodnega ali predhodnih obdobij. nih obremenitev najvišjo prodajno ceno, ki se lahko uveljavi Kolikor je prag za spremembo cene presežen, se nova na trgu v obdobju t+1. najvišja cena uveljavi v torek v tednu x+2 in velja do vključno ponedeljka v tednu x+4, distributerji pa so dolžni že v pone- 7. člen deljek v tednu x+2 o višini oblikovane cene obvestiti Mini- Kolikor so cenovna nihanja (primerjava cene tekočega strstvo za gospodarstvo. obdobja Pt in predhodnega ali predhodnih 14-dnevnih ob- Kolikor prag za spremembo cene ni presežen, se v dobij Pt-k) manjša od 1,5 SIT in večja od –1,5 SIT, cena v torek v tednu x+2 ohrani do tedaj veljavna cena, ki je bila v prihodnjem 14-dnevnem obdobju (t+1) ostane enaka veljavi v predhodnem 14-dnevnem intervalu oziroma pred- ceni 14-dnevnega predhodnega ali predhodnih obdobij hodnih 14-dnevnih intervalih in velja do vključno ponedeljka (Pt+1 = Pt-k oziroma po postopku zaokroževanja: P*t+1 = P*t-k), v tednu x+4. ki so bile uveljavljene na trgu. V primeru, da je v ponedeljek v tednu x+2 v Republiki Sloveniji državni praznik ali dela prost dan, so distributerji 8. člen dolžni prvi naslednji delovni dan o višini oblikovanih cen Mehanizem oblikovanja cen iz 3., 4. in 5. člena se obvestiti Ministrstvo za gospodarstvo, cena pa se lahko na neposredno uporablja za neosvinčen motorni bencin trgu v tem primeru uveljavi drugi naslednji delovni dan. NMB-95. Za 98-oktanski neosvinčen motorni bencin NMB-98, 12. člen ki kotira le na borzi v Rotterdamu, se uporablja (glede na Pri izračunu cen se uporablja naslednje število deci- mehanizem oblikovanja cen iz 3., 4. in 5. člena) modificiran malnih mest in zaokroževanje: postopek, ki ga določa 9. člen. Za ostale motorne bencine, katerih cene na svetovnih – Borzna cena v USD/tono: 1 decimalno mesto (vhodni podatek) borzah ne kotirajo, se vsakokratna prodajna cena brez daja- – Tečaj Banke Slovenije: 4 decimalna mesta (vhodni podatek) tev oblikuje posredno in sicer tako, da se ob vsaki spre- – Borzna cena derivata membi cen ohrani konstantna cenovna pariteta med v SIT/liter: zaokrožitev na 3 decimalna mesta NMB-95 in ostalimi neosvinčenimi motornimi bencini, ki je – Modelska cena: zaokrožitev na 3 decimalna mesta veljala na dan uveljavitve uredbe. – Prodajna cena brez fiskalnih obremenitev: zaokrožitev na 3 decimalna mesta – Drobnoprodajna cena: zaokrožitev na 1 decimalno mesto. 9. člen Osnova prodajne cene za NMB-98 je borzna kotacija Pariteta prodajnih cen pred dajatvami med NMB-95 in za NMB-95 (CIF MedH) povečana za oktansko premijo. NMB-91 se zaokroži na 3 decimalna mesta in znaša: Oktanska premija se dnevno izračunava kot razlika med 1:0,992. Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8213

13. člen »- ki je v skladu s carinskimi predpisi oproščena Za prvi izračun prodajne cene se kot izhodiščna najvi- carine.«. šja domača prodajna cena brez dajatev v SIT/liter, ki se lahko uveljavi na trgu, izračuna tako, da se določi 14-dnev- 2. člen no povprečje, izračunano po obrazcu iz 3. člena te uredbe Besedilo drugega odstavka 3. člena se spremeni tako, in sicer za obdobje od 1. 10. 2001 do 12. 10. 2001. da se glasi: »Dobavitelj ni dolžan pridobiti certifikata za sestavne 14. člen dele že certificiranih naprav in za sestavne dele naprav, za Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- katere proizvajalec ali uvoznik ni dolžan pridobiti certifika- dnem listu RS in velja petinštirideset dni. ta.«.

Št. 382-15/2001-1 3. člen Ljubljana, dne 12. oktobra 2001. V 5. členu se črta drugi odstavek.

Vlada Republike Slovenije 4. člen V 11. členu se besedilo točke B) Tesnila spremeni dr. Janez Drnovšek l. r. tako, da se glasi: Predsednik »Pri razstavljanju in sestavljanju delov naprave tesnila ne smejo izpasti, kar mora biti zagotovljeno z ustrezno obli- ko ali nadmero.«. MINISTRSTVA 5. člen V 11. členu v točki E) Krmilne naprave se besedilo »morajo biti vgrajeni hitro delujoči ventili, pri katerih« nado- 4201. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o pridobitvi certifikata o skladnosti za mesti z besedilom »mora biti vgrajen hitro delujoč ventil, pri naprave za nanašanje fitofarmacevtskih katerem«. sredstev 6. člen Na podlagi tretjega in četrtega odstavka 45. člena V 25. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. »Certifikati, izdani na podlagi pravilnika iz prejšnjega 11/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- odstavka, ostanejo v veljavi do poteka njihove veljavnosti.«. hrano 7. člen P R A V I L N I K Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v o spremembah in dopolnitvah pravilnika o Uradnem listu Republike Slovenije. pridobitvi certifikata o skladnosti za naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev Št. 327-02-161/01-1 Ljubljana, dne 3. oktobra 2001. 1. člen V pravilniku o pridobitvi certifikata o skladnosti za naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (Uradni mag. Franc But l. r. list RS, št. 37/01) se v prvem odstavku 3. člena za Minister zadnjo alineo namesto pike postavi podpičje in doda no- za kmetijstvo, gozdarstvo va alinea, ki se glasi: in prehrano Stran 8214 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

VSEBINA

Stran Stran VLADA 4182. Pravilnik o spremembi pravilnika o oddaji javnih naročil male vrednosti Občine Kobilje 8170 4200. Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov 8211 LAŠKO MINISTRSTVA 4183. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pro- 4164. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o računu Občine Laško za leto 2001 8170 programu spremljanja kakovosti kmetijskih pridel- 4184. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o kov oziroma živil za proračunsko leto 2001 8145 ustanovitvi Javnega zavoda Prireditveni center La- 4165. Pravilnik o nošenju, hrambi in vzdrževanju oro- ško 8171 žja, o vrstah in nošenju uniforme paznikov ter o 4185. Statut Javnega nepremičninskega sklada Obči- uporabi, označitvi in opremi vozil 8145 ne Laško 8172 4166. Odredba o spremembah odredbe o določitvi šte- 4186. Sklep o ukinitvi javnega dobra 8175 vila sekretarjev, strokovnih sodelavcev, upravno- tehničnih delavcev, referentov v sodnem registru, LENDAVA stečajnih referentov, administrativnih delavcev, ra- 4187. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila čunovodskih delavcev in tehničnih delavcev na za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Lenda- okrožnih sodiščih 8155 va za leto 2001 8175 4167. Pravilnik o podelitvi statusa društva, ki deluje v MISLINJA javnem interesu na področju športa 8155 4188. Sklep o plačevanju fiksnega dela k vodarini 8175 4201. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o pridobitvi certifikata o skladnosti za naprave za RADEČE nanašanje fitofarmacevtskih sredstev 8213 4189. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih 4168. Navodilo o nadzoru nad boleznimi školjk 8157 sestavin dolgoročnega plana Občine Laško za ob- dobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeroč- 4169. Minimalno zajamčena donosnost na vplačano či- nega plana Občine Laško za obdobje od leta sto premijo prostovoljnega dodatnega zavarova- 1986 do leta 1990 za Občino Radeče 8176 nja za mesec september 2001 8158 4190. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev Občine Laško za Občino Ra- BANKA SLOVENIJE deče 8186 4170. Seznam pravnih oseb, ki bodo prenesle račun v bančno okolje v obdobju od 15. 10. do 21. 10. TREBNJE 2001 8158 4191. Odlok o proračunu Občine Trebnje za leto 2001 8202 TRŽIČ DRUGI DRŽAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE 4192. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Ane v Podljubelju 4171. Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, septem- za kulturni spomenik lokalnega pomena 8203 ber 2001 8162 4193. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Katarine v Lomu pod Storžičem za kulturni spomenik lokalnega po- OBČINE mena 8204 4194. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Križa v Križah za GORENJA VAS - POLJANE kulturni spomenik lokalnega pomena 8205 4172. Spremembe in dopolnitve statuta Občine Gore- 4195. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Urha v Žiganji vasi nja vas - Poljane 8163 za kulturni spomenik lokalnega pomena 8206 4173. Spremembe in dopolnitve poslovnika Občinske- 4196. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Nikolaja v Gozdu ga sveta občine Gorenja vas - Poljane 8165 nad Tržičem za kulturni spomenik lokalnega po- 4174. Sklep o prenehanju javnega dobra 8165 mena 8208 4175. Sklep o prenehanju javnega dobra 8166 4197. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Jerneja v Seničnem JESENICE za kulturni spomenik lokalnega pomena 8209 4176. Odlok o spremembah odloka o proračunu Obči- ŽIROVNICA ne Jesenice za leto 2001 8166 4198. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pro- KAMNIK računu Občine Žirovnica za leto 2001 8210 4177. Odlok o javnem redu na območju Velike planine 8166 4199. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o 4178. Odlok o spremembi odloka o pogojih, postopkih priznanjih in nagradah Občine Žirovnica 8210 in merilih za podeljevanje koncesij na področju opravljanja gospodarske javne službe “ravnanje z odpadki” 8169 MEDNARODNE POGODBE 4179. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o kate- 51. Uredba o ratifikaciji Letnega sporazuma o finan- gorizaciji občinskih cest v Občini Kamnik 8169 ciranju med Komisijo Evropskih skupnosti v ime- nu Evropske skupnosti in Vlado Republike Slove- KOBARID nije 1289 4180. Sklep o cenah v vrtcih 8170 – Obvestilo o začetku veljavnosti mednarodnih po- KOBILJE godb 1291 4181. Sklep o določitvi cen programa v vrtcu v Občini – Popravek obvestila o začetku veljavnosti medna- Kobilje 8170 rodne pogodbe 1292 Uradni list Republike Slovenije Št. 80 / 12. 10. 2001 / Stran 8215

Pravkar izšlo PREDPISI O DELOVNIH RAZMERJIH, PLAČAH IN ZAPOSLOVANJU Druga, dopolnjena izdaja

O vsebini novega zakona o delovnih razmerjih se socialni partnerji še dogovarjajo, kar je razlog, da je založba pripravila novo izdajo delovnopravnih predpisov. V njej so zbrani vsi predpisi o delovnih razmerjih, objavljeni so zakon o inšpekciji dela, splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti in njene razlage, zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust, ki vključuje tudi zadnje spremembe (Uradni list RS, št. 49/2001), zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in zakon o zaposlovanju tujcev. Na koncu zbirke pa je tudi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

Cena 3294 SIT z DDV 10559

NAROČILNICA Uradni list Republike Slovenije, Slovenska 9, 1000 Ljubljana http.www.uradni-list.si Naročite po faksu: 01/425 14 18

S tem nepreklicno naročam PREDPISI O DELOVNIH RAZMERJIH, PLAČAH IN ZAPOSLOVANJU Štev. izvodov

Naročeno knjigo mi pošljite na naslov Davčna številka naročnika

Davčni zavezanec ¨ DA ¨ NE

Firma – ime naročnika Sektor – oddelek

Ulica in številka Kraj

Datum Podpis pooblaščene osebe Stran 8216 / Št. 80 / 12. 10. 2001 Uradni list Republike Slovenije

Priporočamo POMORSKI ZAKONIK z uvodnimi pojasnili dr. Marka Ilešiča in dr. Marka Pavlihe

Slovenija z manj kot petdesetimi kilometri morske obale je po dolgih letih priprav dobila prvi pomorski zakonik, ki v 999 členih določa vsa pravila ravnanja na morju, na njegovih plovnih poteh, na ladji, v čolnu, v ladjedelnici, pri sklepanju plovbnih poslov, v pomorskem zavarovanju, pri reševanju na morju in o prekrških.

Uvodna pojasnila k pomorskemu zakoniku sta pripravila vodilna slovenska strokovnjaka na tem področju, in sicer profesor civilnega prava na ljubljanski pravni fakulteti dr. Marko Ilešič in predstojnik katedre za pomorsko in prometno pravo na Fakulteti za pomorstvo in promet profesor dr. Marko Pavliha.

Na koncu knjige je podrobno stvarno kazalo, ki bo olajšalo iskanje po doslej najobsežnejšem slovenskem zakonu. Pripravila sta ga Alenka Andrijašič in Tomaž Ilešič. Cena 8640 SIT z DDV 10550

NAROČILNICA Uradni list Republike Slovenije, Slovenska 9, 1000 Ljubljana http.www.uradni-list.si Naročite po faksu: 01/425 14 18

S tem nepreklicno naročam

POMORSKI ZAKONIK Štev. izvodov

Naročeno knjigo mi pošljite na naslov Davčna številka naročnika

Davčni zavezanec ¨ DA ¨ NE

Firma – ime naročnika Sektor – oddelek

Ulica in številka Kraj

Datum Podpis pooblaščene osebe

Žig

Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – Direktor dr. Matjaž Nahtigal – Založnik Uradni list RS, d.o.o. – Direktor in odgovorni urednik Marko Polutnik – Priprava Uradni list RS d.o.o., Tisk Tiskarna SET, d.d., Vevče – Akontacija naročnine za leto 2001 je 20.000 SIT (brez davka), pri ceni posameznega Uradnega lista RS je vračunan 8% DDV – Naročnina za tujino je 60.000 SIT – Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke – Uredništvo in uprava Ljubljana, Slovenska 9 – Poštni predal 379 – Telefon tajništvo 425 14 19, računovodstvo 200 18 60, prodaja 200 18 38, preklici 425 02 94, naročnine 425 23 57, telefaks 425 14 18, uredništvo 425 73 08, uredništvo (javni razpisi … ) 200 18 66, uredništvo – telefaks 425 01 99 – Internet http://www.uradni-list.si – uredništvo e-pošta: [email protected] – Žiro račun 50100-601-273770