Občinski svet ZAPISNIK IN SKLEPI 3. seje občinskega sveta občine Duplek, ki je bila 15. 2.2011, ob 17. uri v prostorih občine Duplek. Prisotni: - člani občinskega sveta: Janko Drozg, Franc Fras, Vincenc Fridau, Slavica Golob, Janko Hauptman, Franjo Kosi, Albin Krajnc, David Kumer, Vanja Maher, Boris Pajnkihar, Boštjan Partljič, Jelka Rojko, Boris Simonič, Danijel Štumberger, Peter Zajc, Pater Žnidarič. - župan Janez Ribič - Franc Kangler župan MOM - mag. Tanja Vindiš Furman direktorica JMSS Maribor, Miha Glavič namestnik direktorice JMSS Maribor, - doc.dr. Boštjan Brezovnik Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor - Izidor Polanec predsednik NO občine Duplek - delavci občinskega urada: Franc Beber, Dušanka Novak, Darja Rojko, Mitja Horvat, Marjan Topič, Maja Krepek, Jasmina Purič. 1. TOČKA OTVORITEV SEJE IN UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI Župan Janez Ribič je v uvodu pozdravil vse prisotne in ugotovil, da je na seji od 16 svetnikov prisotnih vseh 16 svetnikov, zato lahko občinski svet veljavno sprejema sklepe.
2. TOČKA OBRAVNAVA IN POTRDITEV ZAPISNIKA 2. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE DUPLEK Zapisnik 2. seje so svetniki prejeli skupaj z vabilom kot delovno gradivo. Boris Pajnkihar je dal pobudo, da naj bodo odgovori na vprašanja posredovani sočasno z gradivom, zato meni, da zapisnik ni popoln. Z njegovo pobudo je soglašal tudi Franc Fras. Občinski svet je sprejel SKLEP št. 26: »Občinski svet Občine Duplek potrjuje zapisnik 2. redne seje občinskega sveta, ki je bila dne 7.12.2010.« Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 11 svetnikov (Vincenc Fridau, Slavica Golob, Franjo Kosi, Albin Krajnc, Vanja Maher, Boštjan Partljič, Jelka Rojko, Boris Simonič, Danijel Štumberger, Peter Zajc, Pater Žnidarič) , 1 svetnik (Boris Pajnkihar ) je glasoval PROTI.
3. TOČKA OBRAVNAVA IN SPREJEM DNEVNEGA REDA Predlog dnevnega reda 3. redne seje so svetniki prejeli skupaj z vabilom za sejo. Predsedujoči župan Janez Ribič je predlagal spremembo dnevnega reda, in sicer se spremeni vrstni red obravnave točk tako, da 8. in 9. točka postaneta točki 5 in 6, ostale pa se nato ustrezno preštevilčijo. Občinski svet je sprejel SKLEP št. 27: »Občinski svet občine Duplek potrdi spremenjeni dnevni red 3. redne seje z naslednjo vsebino: 1. Otvoritev seje, pozdrav in ugotovitev sklepčnosti 2. Obravnava in potrditev zapisnika 2. redne seje Občinskega sveta Občine Duplek 3. Obravnava in sprejem dnevnega reda 4. Poročilo župana o izvedenih sklepih in o aktivnostih občinskega urada v času med obema sejama 5. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor 6. Obravnava poslovno finančnega načrta Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor za leto 2011 7. Obravnava in sprejem predloga Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Duplek (predlog za prvo obravnavo) 8. Obravnava in sprejem predloga Odloka o ustanovitvi javnega podjetja Mariborski vodovod (predlog za prvo obravnavo) 9. Obravnava in sprejem predloga Odloka o načinu opravljanja javne službe oskrbe s pitno vodo (predlog za prvo obravnavo) 10. Obravnava Odloka o proračunu za leto 2011 (predlog za prvo obravnavo) 11. Obravnava Odloka o načinu urejanja in vzdrževanja javne razsvetljave v občini Duplek (predlog za prvo obravnavo) 12. Sprememba Pravilnika o zagotavljanju sredstev za prehrano dojenčkov v občini Duplek 13. Obravnava in sprejem sklepa o dodelitvi statusa grajenega javnega dobra 14. Seznanitev z letnim programom dela in finančnim načrtom Nadzornega odbora Občine Duplek za leto 2011. 15. Obravnava in potrditev dopolnitve DIIP in IP za dvorano Korena 16. Volitve in imenovanja: a. imenovanje članov komisij in odborov občinskega sveta b. imenovanje člana sveta zavoda Mariborske knjižnice 17. Pobude in vprašanja svetnikov.« Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 16 svetnikov. 4. TOČKA POROČILO ŽUPANA O IZVEDENIH SKLEPIH IN O AKTIVNOSTIH OBČINSKEGA URADA V ČASU MED OBEMA SEJAMA Poročilo o izvedenih sklepih 2. redne seje ter skrajšano poročilo o aktivnostih občinskega urada je podal župan Janez Ribič. Občinski svet je sprejel SKLEP št. 28: «Občinski svet občine Duplek se je seznanil s poročilom župana o izvedenih sklepih in aktivnostih občinskega urada v času med drugo in tretjo sejo občinskega sveta.« Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 16 svetnikov. 5. TOČKA OBRAVNAVA ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA MEDOBČINSKEGA STANOVANJSKEGA SKLADA MARIBOR Občinska uprava in župan so pregledali vsebino predlaganih sprememb odloka, ki je za obravnavo na občinskem svetu bilo prejeto sredi decembra 2010 in je že tretja verzija. Ugotovljeno je bilo, da pri sestavi odloka niso upoštevane pripombe in pobude župana in občinske uprave, ki so jim bile posredovane v zadnjih dveh letih v ustni in pisni obliki. Predvsem so bila posredovana opozorila na netransparentnost finančnega poslovanja, na neenakomernost investicijskih vlaganj na območju občin ustanoviteljic (stanovanja s sredstvi JMSS Maribor so se gradila skoraj izključno v Mestni občini Maribor). JMSS je poslovanje v letu 2009 zaključil z visokim presežkom odhodkov nad prihodki. Ob obravnavi letnega poročila je bila dana zahteva po dodatnih pojasnilih in razkritjih, ki pa jih občina ni prejela, zato je bilo občinskemu svetu predlagano, da letnega poročila ne sprejme. Poudarek je bil, da je v Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu Maribor potrebno z ustrezno poslovno politiko zagotoviti medsebojne učinke, ki bodo zagotavljali enakomeren razvoj tega področja, oziroma enakomerno zagotavljanje javnega interesa na področju stanovanjske oskrbe za vse ustanoviteljice. Z investicijami v stanovanjsko gradnjo je potrebno zagotoviti, da se namensko premoženje ustanoviteljic z ustreznim stanovanjskim fondom dejansko zagotovi na geografskem območju ustanoviteljic. Ob visokih presežkih odhodkov nad prihodki pa so ustanoviteljice bile postavljene pred dejstvo, da se bo njihovo premoženje zmanjševalo zaradi izgub. Veljavno besedilo odloka omogoča ustanoviteljicam, da o povečanju in zmanjšanju namenskega premoženja, o statusnih spremembah in o poslovanju sklada odločajo soglasno. Navedeno določilo je bilo v zadnjih letih, ko vse občine ustanoviteljice niso sprejele letnega poročila in predloga sklepa o zmanjšanju namenskega premoženja za pokrivanje presežka odhodkov nad prihodki kršeno. V predlaganem besedilu odloka je določeno da se vse odločitve, ki se nanašajo na statusne spremembe, povečanje in zmanjšanje namenskega premoženja, programe in finančne načrte ter letna poročila sprejemajo »po podanem soglasju mestnega sveta občine ustanoviteljice, ki ima v skladu večinski kapitalski delež in vsaj še enega občinskega sveta preostalih občin ustanoviteljic sklada«. To pa pomeni, da bodo lahko ustanoviteljice z manjšimi deleži namenskega premoženja vedno preglasovane. Navedeno predstavlja tveganje, da manjše ustanoviteljice ne bodo imele nikakršnega vpliva na uresničevanje javnega interesa in tveganje za izgube namenskega premoženju, katerim je bilo priča v letu 2009. Predlagano je bilo, da občinski svet podpre te zahteve. Zahteve so bile, da se s spremembami Odloka o ustanovitvi javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor zagotovi: - da bodo poslovna politika in splošni pogoji poslovanja zagotavljali ohranjanje namenskega premoženja ustanoviteljic, - da bodo poslovna politika in splošni pogoji poslovanja sklada zagotavljali postopen prenos namenskega premoženja na geografsko območje ustanoviteljic, - enakovredno obravnavo ustanoviteljic v vseh zadevah, za katere je sklad ustanovljen, - da se pri pripravi sprememb odloka o ustanovitvi z ustreznimi določili zagotovi, da se način delitve presežka prihodkov nad odhodki in pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki, določi način, da se bo presežek razporejal v namensko premoženje iz katerega izvira in da se bo »izguba« pokrivala v breme tistega dela namenskega premoženja, iz katerega izvira. Zaradi odgovornosti za premoženje in zastopanje interesov prebivalcev Občine Duplek je bilo občinskemu svetu Občine Duplek predlagano, da sprememb odloka ne sprejme. Težko je podati pripombe na posamezne člene v predlaganem besedilu, saj besedilo že v osnovi ne upošteva pogledov, usmeritev ter rešitev predlaganih s strani Občine Duplek, ki so povsem skladna z načeli, ki so jih občine ustanoviteljice dolžne spoštovati pri upravljanju in gospodarjenju s premoženjem v javni lasti. Predvsem pa predlog ne vsebuje rešitev, ki bi na ustrezen način urejala medsebojne obveznosti in odgovornosti ustanoviteljic, zlasti še ob dejstvu, da namensko premoženje ni razdeljeno med ustanoviteljice. V predlogu je potrebno zastaviti rešitve, ki bodo urejale upravljanje in gospodarjenje ter uresničevanje interesov s skupnim premoženjem (ki je bilo prevzeto ob ustanovitvi) in s premoženjem posameznih ustanoviteljic. O tem je občina Duplek Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor seznanila na sestanku dne 18.1. 2010 in z dopisoma z dne 19.5.2010 ter. 9.6.2010. Zahteve občine Duplek so predvsem: da se pri pripravi sprememb odloka o ustanovitvi z ustreznimi določili omogoči, da se s poslovno politiko in splošnimi pogoji poslovanja zagotavlja postopen prenos namenskega premoženja na geografsko območje ustanoviteljic, da se pri pripravi sprememb odloka o ustanovitvi z ustreznimi določili zagotovi enakovredna obravnava ustanoviteljic v vseh zadevah, za katere je bil sklad ustanovljen, da se pri pripravi sprememb odloka o ustanovitvi z ustreznimi določili zagotovi, da se način delitve presežka prihodkov nad odhodki in pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki, določi način, da se bo presežek razporejal v namensko premoženje iz katerega izvira in da se bo »izguba« pokrivala v breme tistega dela namenskega premoženja, iz katerega izvira, finančni načrt naj se pripravi za vsako ustanoviteljico posebej. Pripombe na zadnjo verzijo Sprememb in dopolnitev Odloka o ustanovitvi Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada so naslednje: 1. Občina Duplek se ne strinja z določbami, ki se nanašajo na način sprejemanja odločitev, ki je opredeljen v 2. odstavku 8. člena predloga odloka in določa: »Odločitve (ki so v pristojnosti občinskih svetov) se sprejemajo po podanem soglasju mestnega sveta občine ustanoviteljice, ki ima v skladu večinski kapitalski delež in vsaj še enega občinskega sveta preostalih občin ustanoviteljic sklada«. Postavlja se vprašanje ali je v primeru ko javni sklad upravlja in gospodari z javnimi sredstvi, s ciljem uresničevanja potreb prebivalcev ( in ne s ciljem doseganja dobička) mogoče govoriti o » kapitalskih deležih«. Občine ustanoviteljice bi morale sprejemati naslednje odločitve soglasno: o namenu sklada, - o povečanju in zmanjšanju namenskega premoženja , - o pokrivanju izgube, - o sprejemanju programa sklada, poslovne politike in finančnega načrta - o sprejemanju letnega poročila sklada, - o imenovanju vodstva sklada, - o izvajanju finančnega nadzora, Potrebno je, da JMSS Maribor pripravi takšne strokovne podlage, da bo odlok ščitil koristi vseh ustanoviteljic, pri čemer bi bila občina pripravljena podpreti tudi rešitve, da se v določenih zadevah odloča z večino glede na delež v namenskem premoženju. 2. Stanovanjska politika zajema vse razpoložljive vire sklada. Že do sedaj je bilo kontinuirano vlaganje sredstev le v Mestno občino Maribor, z redkimi izjemami (Duplek, Starše). Če bi predlagano določilo postalo veljavno, se postavlja vprašanje, ali bi ostale občine ustanoviteljice sploh še kdaj prišle na vrsto za vlaganja v stanovanja na njihovem območju. 3. Predvsem je pomembno, da bodo spremembe odloka omogočale malim soustanoviteljicam pravico odločati o zadevah v zvezi s premoženjem sklada in v zvezi s sredstvi za delo sklada. Prav tako naj odlok vsebuje določila v zvezi s poročanjem in načrtovanjem, ki mora zagotoviti: - poročanje o realizaciji in načrtovanje programov in finančnih načrtov upravljanja in gospodarjenja z namenskim premoženjem posamezne ustanoviteljice, - poročanje o realizaciji in načrtovanje programov in finančnih načrtov upravljanja in gospodarjenja z namenskim premoženjem ki še ni razdeljeno (Skupno premoženje, ki ga je sklad prevzel ob ustanovitvi), - poročanje o realizaciji in načrtovanje programov in finančnih načrtov upravljanja in gospodarjenja z namenskim premoženjem sklada kot celote. Za ureditev medsebojnih razmerij ustanoviteljic in za nadaljnje poslovanje sklada, je ob usklajevanju akta o ustanovitvi z novim zakonom o skladih, pomembno upoštevati tudi dejstva in tveganja za izgube katerim so izpostavljene ustanoviteljice. Potrebno je zagotoviti da se pričnejo postopno uresničevati cilji, ki so bili zastavljeni ob ustanovitvi sklada, in sicer, da se postopno z investicijskimi vlaganji v stanovanjsko gradnjo na območju občin ustanoviteljic, zagotovi da bo stanovanjski fond na geografskem območju posamezne ustanoviteljice ustrezal višini namenskih sredstev posamezne ustanoviteljice v skladu. Kar pomeni da bo potrebno z bodočimi investicijami, zagotoviti postopno razdelitev skupnega namenskega premoženja sklada. Znano je, da se ta cilj od ustanovitve sklada do danes ni uresničeval v skladu s potrebami ustanoviteljic. Ob spreminjanju ustanovitvenega akta in kasneje ob sprejemanju dolgoročnih in letnih planov bo potrebno uresničevanje tega cilja jasno zastaviti in določiti program za njegovo uresničevanje. Pripravljeni predlog odstopa od predlogov Občine Duplek, podanih v usklajevalnem postopku, v takšni meri, da ne more biti predlagan v sprejem občinskemu svetu, saj bi se s sprejetjem tega predloga zelo povečala tveganja za neučinkovito in negospodarno upravljanje s namenskim premoženjem občine Duplek v JMSS in da bi odločanje o javnem interesu na področju reševanja stanovanjskih potreb in gospodarjenja z namenskim premoženjem občine prepustili drugim. Župan Janez Ribič je v dodatni uvodni obrazložitvi h gradivu še posebej povedal, da je ob nastanku občine Duplek leta 1995 nastalo vprašanje delitve med novonastalimi občinami Starše, Duplek, Rače Fram in Mestno občino Maribor. V ta namen je bila imenovana posebna komisija (člana te komisije sta Marija Ribič in Milan Železnik), ki je med drugim prišla tudi do problematike stanovanjskega sklada. V Dogovor o delitveni bilanci so takrat zapisali, da je vse kar se naknadno ugotovi, predmet novega dogovora. Tako so prišli tudi do problematike, ki se tiče takratnega stanovanjskega sklada, kjer pa se je zataknilo in nihče ni našel razumne rešitve, kajti v preteklosti so se stanovanja gradila tudi s samoprispevkom občanov sedanje občine Duplek in to večinoma v Mariboru. Ta stanovanja so v deležu pripadala tudi prebivalcem novo nastale občine Duplek. Občina Duplek je vseskozi težila k razrešitvi tega problema, težila je k temu, da bi se v občini čim več gradilo s sredstvi stanovanjskega sklada in da bi se na ta način prenesla vrednost deleža občine Duplek na njeno območje. Občinama Duplek in Starše je sicer uspelo, da sta pred leti dobili vsaj nekaj stanovanj. Problemi še niso bili rešeni, vendar je župan Mestne občine Maribor potegnil razumno potezo tako, da ima vsaka občina svojo listo prosilcev za neprofitna stanovanja. V novem predlogu odloka pa ta rešitev ni zapisana. Župan je poudaril, da je dosedanji odlok omogočal, da o zmanjšanju in povečanju namenskega premoženja, spremembah, statutarnih spremembah in o poslovanju sklada odločajo ustanoviteljice sklada soglasno. V predlaganem besedilu odloka je določeno, da o teh zadevah odločata le Mestna občina Maribor in še ena izmed občin ustanoviteljic. Zato je izrazil bojazen za premoženje občine Duplek, ki je vredno okrog 4.300.000 EUR in na nek način leži mrtvo. Skrb za gospodarjenje s premoženjem je skrb vseh svetnikov in župana. V JMSS je prišlo tudi do izgub, zaradi česar se je zmanjševala vrednost skupnega premoženja. Na to je občina Duplek opozarjala in zahtevala odgovore in zato je občina naročila revizijo poslovanja za leto 2009, revizijo je naročil tudi JMSS Maribor. Ugotovitve obeh revizij so bile, da pomanjkljivo poročajo o poslovanju sklada in gospodarjenju z namenskim premoženjem . Želja občine Duplek je želja po transparentnem sodelovanju, radi bi zaključni račun in plan za vsako občino posebej. Zadeve bi radi urejevali tako, da čez nekaj časa ne bi prišlo do očitkov, da je občina Duplek v preteklosti slabo gospodarila. Po uvodni predstavitvi župana Janeza Ribiča je občinski svet nagovoril še župan Mestne občine Maribor Franc Kangler. Franc Fras je dejal, da je župan Mestne občine Maribor prehitro odšel, ker bi mu zastavil še nekaj vprašanj. Albin Krajnc je vprašal, koliko je v skupnem premoženju, ki znaša 140 milijonov, kreditov, kakšna je možnost izplačila manjših, kaj spada pod premoženje JMSS, na osnovi česa se premoženje poveča, kakšne so izgube. Slavica Golob je predlagala, da spremembe odloka občinski svet potrdi. Boris Pajnkihar je dejal, da se je težko odločati izstopit ali ne, če se ne ve kaj in kako, skupaj s premoženjem občina podeduje tudi kredite, zadevo bi bilo treba peljat naprej, ker se ne ve kako bo naprej, potem pa zahtevat analizo, kaj bo občini to preneslo ali so pogoji za izstop ali ne, to naj pripravijo strokovne službe. Franc Fras je vprašal, kako je s kadrovskimi stanovanji. David Kumer je vprašal, kaj prinaša predlagani odlok glede izstopa. Danijel Štumberger podpira razpravo, da je treba skleniti nek kompromis, dolgoročno razmišljat o prenosu nepremičnin tudi na teritorij občine Duplek . Kakšna je sploh ta možnost prenosa. Franjo Kosi je dejal, da je treba tehtno premisliti, kaj odlok prinese občini, če ne bi glasovali, predlagal naj strokovne službe celo zadevo še enkrat preštudirajo, da bodo svetniki sploh vedeli pri čem sploh so. Boris Simonič je bil mnenja, da v predlogu odloka ne piše nič takšnega, da ga ne bi mogli potrditi. Okoli izstopa iz JMSS v odloku nič ne piše, morda kakšna točka doprinese tudi k racionalizaciji sklada. Na občinskem svetu opredelit jasna stališča ter z njimi stopiti pred JMSS in tudi do drugih občin. Občinski svet je po razpravi sprejel SKLEP št. 29: «Občinski svet Občine Duplek sprejme Spremembe in dopolnitve Odloka o ustanovitvi Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor.« Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 13 svetnikov, 3 svetniki (Albin Krajnc, Peter Žnidarič in Danijel Štumberger) so glasovali PROTI.
SKLEP št. 30: »Občinski svet zadolži občinsko upravo za pričetek priprave podlag in načina izstopa iz javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor.« Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 15 svetnikov (Janko Drozg, Franc Fras, Vincenc Fridau, Slavica Golob, Janko Hauptman, Franjo Kosi, Albin Krajnc, David Kumer, Vanja Maher, Boris Pajnkihar, Jelka Rojko, Boris Simonič, Danijel Štumberger, Peter Zajc, Pater Žnidarič), PROTI ni glasoval nihče. 6. TOČKA OBRAVNAVA POSLOVNO FINANČNEGA NAČRTA JAVNEGA MEDOBČINSKEGA STANOVANJSKEGA SKLADA MARIBOR ZA LETO 2011 Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor je Občini Duplek konec decembra 2010 posredoval Poslovno finančni načrt 2011. V skladu z Odlokom o ustanovitvi JMSS morajo poslovno finančni načrt za veljavnost obravnavati in potrditi občinski sveti vseh občin ustanoviteljic. Poslovno finančni načrt JMSS za leto 2011 sestavljajo splošni podatki kot predstavitev, poslanstvo, vizija in cilji, statistični podatki ter finančni podatki, ki so sestavljeni iz prihodkov, odhodkov, tekočih transferov, investicijskih odhodkov , računa finančnih terjatev in naložb in računa financiranja. JMSS Maribor v letu 2011 načrtuje skupaj 5.255.000,00 EUR prihodkov Viri so prihodki od obresti, prihodki od najemnin, kupnine za prodana stanovanja po tržni vrednosti ter prihodki od subvencij najemnin. Odhodke načrtujejo v višini 6.909.363,00 EUR. Od tega bo 2.774.000,00 EUR namenjenih tekočim odhodkom, ki zajemajo izdatke za zaposlene in socialno varnost, Izdatke za blago in storitve te plačilo obresti. Izdatki za blago in storitve obsegajo stroške upravljanja stanovanj, odškodnine po denacionalizaciji, stroške garancij in komisijskih poslov . Za investicije načrtujejo sredstva v višini 4.070.363,00 EUR, od tega za gradnjo in nakup neprofitnih stanovanja 2.020.000,00 EUR, za vzdrževanje stanovanj pa 1.200.000,00 EUR. Predvidevajo nakup 10 stanovanj in 20 začasnih bivalnih enot. Iz finančnega načrta ni razvidno ali je predviden nakup kakšnega stanovanja v občini Duplek, niti ni predvidena sanacija katerega od stanovanj na območju občine Duplek. Sklad predvideva zadolževanje v višini 2.000.000,00 EUR za nakup stanovanj in bivalnih enot., predvidoma za dobo 15 let. Dodatno razlago poslovno finančnega načrta JMSS za leto 2011 so na seji podali predstavniki sklada. Po predstavitvi je bil sprejet SKLEP št. 31: «Občinski svet občine Duplek potrjuje finančni načrt Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor za leto 2011.« Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 15 svetnikov ( (Janko Drozg, Franc Fras, Vincenc Fridau, Slavica Golob, Janko Hauptman, Franjo Kosi, Boštjan Partljič, David Kumer, Vanja Maher, Boris Pajnkihar, Jelka Rojko, Boris Simonič, Danijel Štumberger, Peter Zajc, Pater Žnidarič), PROTI ni glasoval nihče. 7. TOČKA OBRAVNAVA IN SPREJEM PREDLOGA ODLOKA O GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH V OBČINI DUPLEK Javna služba obsega pravni režim pod katerim se opravljajo posamezne dejavnosti preko katerih se zagotavljajo javne dobrine. Navedene dejavnosti označujejo naslednje značilnosti: izvajajo se v javnem interesu, za njihovo zagotavljanje je odgovorna država ali lokalna skupnost,izvzete so iz pravnega režima tržnih dejavnosti (prenesene so iz zasebne v javno sfero), izvajajo se po posebnem javnopravnem režimu. Javnopravni režim ne pomeni samo, da so določeni pogoji za izvajanje dejavnosti. Pogoje izvajanja dejavnosti, s katerimi se v javnem interesu omejuje gospodarska svoboda, določajo zakoni na številnih področjih gospodarskih dejavnosti, tudi tržnih. Namen posebne javnopravne ureditve je, da se zagotovi redno izvajanje dejavnosti v javnem interesu in njena enaka dostopnost za vse. Pri javnih službah javni interes prevladuje nad zasebnim, čeprav lahko te dejavnosti izvajajo tudi zasebnopravni subjekti in pri tem pridobivajo dobiček. Javnopravni režim se nanaša predvsem na: način in oblike izvajanja dejavnosti, razmerje med izvajalcem, uporabnikom in lokalno skupnostjo ter na cenovni režim. Ker pravni režim javne službe pomeni omejitev svobode gospodarske pobude in konkurence, lahko ta režim vzpostavi samo zakonodajalec. V skladu z določilom 61. člena Zakona o lokalni samoupravi občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom (lokalne javne službe). Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:neposredno v okviru občinske uprave, z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, z dajanjem koncesij, z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. Gospodarske javne službe so republiške in lokalne in so lahko obvezne in izbirne. Obvezna gospodarska javna služba se določi z zakonom. S predpisom (odlokom) lokalne skupnosti se lahko uredijo vprašanja v zvezi z javno službo, ki so v javnem interesu, ne glede na to v kakšni obliki se bo izvajala javna služba. Ta predpis naj bi tudi že določal, v kakšni obliki se bo izvajala javna služba. V predpisu (odloku) lokalne skupnosti se torej uredijo vsa vprašanja, ki so zaradi javnega interesa pomembna pri gospodarski javni službi gre torej za javnopravno regulacijo javne službe. Izhajajoč iz navedenega je bil občinskemu svetu predlagan v sprejem vsebinsko ustrezno usklajen Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Duplek. Dodatne uvodne obrazložitve je podal pripravljavec doc.dr. Boštjan Brezovnik.
Občinski svet je nato sprejel SKLEP št.32: »Občinski svet Občine Duplek sprejme Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Duplek v prvi obravnavi. Občinski svetniki bodo do 28.2.2011 z amandmaji predlagali morebitne spremembe in dopolnitve predloga odloka. » Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 16 svetnikov. 8. TOČKA OBRAVNAVA IN SPREJEM PREDLOGA ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA PODJETJA MARIBORSKI VODOVOD V skladu z navedenim župani občin ustanoviteljic predlagajo, da občinski sveti občin ustanoviteljic sprejmejo Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Mariborski vodovod d.o.o. s katerim se ustanovi javno podjetje v pravno organizacijski obliki družbe z omejeno odgovornostjo. Obenem se z odlokom predlaga statusno preoblikovanje javnega podjetja Mariborski vodovod d.d. v družbo z omejeno odgovornostjo v skladu z določili veljavne zakonodaje. Tako je z Zakonom o gospodarskih družbah /ZGD 1/ določeno, da se lahko delniška družba, ki ima manj kot 50 delničarjev, preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo na podlagi sklepa skupščine, če izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo. Sklep o preoblikovanju pa mora sprejeti večina, ki vključuje najmanj devet desetin osnovnega kapitala. Bistvena prednost družbe z omejeno odgovornostjo pred delniško družbo je v omejitvi pri prenosu poslovnih deležev ali delov poslovnih deležev na druge osebe. Tako se z odlokom določa, da poslovnih deležev ali delov poslovnih deležev ni dopustno prenesti na fizične osebe in pravne osebe zasebnega prava ali na druge osebe javnega prava, ki niso občine. S tem določilom občine ustanoviteljice zasledujejo javni interes po ohranitvi statusa javnega podjetja v skladu z določilom 25. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/. Slednji namreč določa, da lahko javno podjetje ustanovita vlada ali lokalna skupnost v lasti države ali lokalne skupnosti. Z vstopom drugih fizičnih ali pravnih oseb tako ni izpolnjen pogoj iz navedenega člena za ohranitev statusa pravne osebe javnega prava. Ob navedenem se z odlokom uredijo vsa vprašanja, ki se nanašajo na poslovanje in delo javnega podjetja, izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnem podjetju ter položaj javnega podjetja. Na podlagi navedenega je bil podan predlog Mestnemu svetu Mestne občine Maribor in občinskim svetom občin Rače Fram, Starše, Duplek, Ruše, Selnica ob Dravi, Lovrenc na Pohorju, Pesnica, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Kungota, Šentilj, Lenart, Benedikt, Sveta Ana, Hoče Slivnica, Miklavž na Dravskem polju in Cerkvenjak, da sprejmejo Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Mariborski vodovod d.o.o. v enakem besedilu. Po dodatni uvodni obrazložitvi Boštjana Brezovnika je občinski svet sprejel SKLEP št. 33: »Občinski svet občine Duplek sprejme Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Mariborski vodovod v prvi obravnavi. Občinski svetniki bodo do 28.2.2011 z amandmaji predlagali morebitne spremembe in dopolnitve predloga odloka. » Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 16 svetnikov. 9. TOČKA OBRAVNAVA IN SPREJEM PREDLOGA ODLOKA O NAČINU OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO Občinski svet Občine Duplek je v letu 2008 sprejel Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št 9/2008), s katerim je določil pogoje in način opravljanja obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z vodovodi ter pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode iz vodovodov v Občini Duplek. Občinski svet je navedeni odlok sicer sprejel na podlagi določila 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 27/2006), vendar ni uredil nekaterih bistvenih sestavin posebnega pravnega režima izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, kot je določeno z 7. členom Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/. Tako občinski svet ni uredil naslednjih vprašanj:organizacijske in prostorske zasnove opravljanja javne službe, pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, vire financiranja javne službe in način njenega oblikovanja, vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine, cene storitev javne službe, javna pooblastila izvajalca javne službe in nadzor nad izvajanjem javne službe. Na podlagi navedenega je bilo predlagano, da občinski svet sprejme v obravnavo pripravljeni osnutek Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Duplek. Dodatno uvodno obrazložitev je podal Boštjan Brezovnik. Občinski svet je sprejel SKLEP št. 34: »Občinski svet občine Duplek sprejme Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Duplek v prvi obravnavi. Občinski svetniki bodo do 28.2.2011 z amandmaji predlagali morebitne spremembe in dopolnitve predloga odloka. » Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 16 svetnikov. 10. TOČKA OBRAVNAVA ODLOKA O PRORAČUNU ZA LETO 2011 S proračunom občine Duplek za leto 2011 se zagotavljajo sredstva za financiranje javnih nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom opravlja občina. Z odlokom o proračunu občine Duplek za leto 2011 se za Občino Duplek določajo, proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine. Proračun občine se sprejema na podlagi Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o javnih financah in Statuta občine Duplek. V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Proračun je sestavljen iz: splošnega in posebnega dela, obrazložitev splošnega in posebnega dela, načrta razvojnih programov, letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem, kadrovskega načrta ter letnega programa športa in kulture. Proračun za leto 2011 je svetnikom predložen v obravnavo kot delovno gradivo v prvem branju. Dodatne uvodne obrazložitve sta podala župan Janez Ribič in Mitja Horvat. Boris Pajnkihar je vprašal, zakaj v proračunu ni rezerviranih sredstev za ureditev zbirnega centra oz. ureditev začasnega zbirnega centra na lokaciji blizu režijskega obrata. Franc Fras je predlagal, da bi se povezali z občino Miklavž ali Mestno občino Maribor in se dogovorili za odlaganje odpadkov na njihovih zbirnih centrih. Občinski svet ne nato sprejel SKLEP št.35: » Občinski svet Občine Duplek sprejme Odlok o proračunu Občine Duplek za leto 2011 s Posebnim delom proračuna, z Načrtom razvojnih programov za obdobje 2011 2014, s kadrovskim načrtom v občinski upravi Občine Duplek za leto 2011 in 2012, z letnim načrtom pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem ter letnim programom športa in kulture v prvi obravnavi. Občinski svetniki bodo do 28.2.2011 amandmaji predlagali morebitne spremembe in dopolnitve predloga odloka. Vsak predlagatelj mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki. Usklajevalni sestanek bo 21.2.2011, ob 16. uri.« Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 16 svetnikov. 11. TOČKA OBRAVNAVA ODLOKA O NAČINU UREJANJA IN VDRŽEVANJA JAVNE RAZSVETLJAVE Pravna podlaga za sprejem Odloka o načinu urejanja in vzdrževanja javne razsvetljave v občini Duplek je Zakon o gospodarskih javnih službah, ki določa, da se način opravljanja posameznih lokalnih gospodarskih javnih služb predpiše z odlokom. Urejanje in vzdrževanje javne razsvetljave je skladno z Odlokom o lokalnih gospodarskih javnih službah opredeljeno kot izbirna javna služba, ki se lahko med drugim zagotavlja tudi z ustanovitvijo režijskega obrata. Cilj odloka je, da se izvajanje javne službe pravno uredi in se določijo podrobnejši pogoji za njeno delovanje ter da se z ustrezno ureditvijo izvajanja javne službe zagotovi boljša varnost vseh udeležencev tako v cestnem prometu kot tudi splošna varnost vseh občank in občanov. Dodatne uvodne obrazložitve je podal Franc Beber. V razpravi so sodelovali Franc Fras, Franjo Kosi in Boris Pajnkihar. Občinski svet je sprejel SKLEP 36: »Občinski svet Občine Duplek sprejme predlog Odloka o načinu urejanja in vzdrževanja javne razsvetljave v občini Duplek v prvem branju. Rok za posredovanje pripomb in predlogov je najkasneje do 28.2.2011.« Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 16 svetnikov. 12. TOČKA SPREMEMBA PRAVILNIKA O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA PREHRANO DOJENČKOV V OBČINI DUPLEK Občinski svet občine Duplek je na 18. redni seji dne 3.2.2009 sprejel Pravilnik o zagotavljanju sredstev za prehrano dojenčkov v občini Duplek. V 2. členu tega pravilnika je določeno, da imajo pravico do mlečnih preparatov, za katere krije stroške občina Duplek, vsi dojenčki do 6 meseca starosti. V letu 2009 je znašal strošek prehrane dojenčkov v občinskem proračunu 15.000,00 €, v letu 2010 pa je narasel na 26.000,00 €. Povišanje gre deloma na račun razširitve pravice na vse dojenčke do 6. meseca starosti, deloma pa na povečano število rojstev v letu 2010. Zaradi omejitve stroškov je v predlogu proračuna za leto 2011 predvidenih za prehrano dojenčkov 15.000,00 €. Ob pogojih, ki jih določa Pravilnik o zagotavljanju sredstev za prehrano dojenčkov v občini Duplek, sredstva ne bodo zadostovala za vse leto 2011, zato predlagamo, da občinski svet sprejme predlagano spremembo pravilnika in navedeno pravico nekoliko zmanjša. Pravico, do brezplačne prehrane bi še naprej imeli vsi dojenčki, ki imajo z enim od staršev stalno prebivališče na območju občine Duplek. Dodatne uvodne obrazložitve je podala Dušanka Novak. V razpravi so sodelovali Peter Zajc, Albin Krajnc, Boris Simonič, Franc Fras in Boris Pajnkihar z enotnim mnenjem, da se pravilnih ohrani v dosedanji obliki in se pravica do brezplačne prehrane do 6 meseca otrokove starosti.
Predsedujoči je dal na glasovanje predlog sklepa, da Občinski svet občine Duplek sprejme spremembe Pravilnika o zagotavljanju sredstev za prehrano dojenčkov v občini Duplek. Prisotnih je bilo 16 svetnikov, 16 svetnikov je glasovalo PROTI. 13. TOČKA OBRAVNAVA IN SPREJEM SKLEPA O DODELITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA Objekt oz. del objekta pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda občinska uprava. Občinska uprava pošlje pravnomočno ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo o javnem dobru. Občina Duplek je na podlagi Pogodb o brezplačnem prenosu lastninske pravice pridobila v last več zemljišč na območju občine. Gre za ceste, ki so že sedaj v splošni rabi. Ker gre za grajeno javno dobro lokalnega pomena je bilo predlagano, da občinski svet sprejme sklep, da navedene nepremičnine pridobijo status grajenega javnega dobra, na podlagi katerega bo ta status knjižen v zemljiški knjigi. Dodatne uvodne obrazložitve je podala Dušanka Novak. Občinski svet je sprejel naslednji SKLEP št. 37: »Občinski svet Občine Duplek na podlagi 21. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO 1 UPB1 (Ur. list RS, št. 126/07) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/07, 15/10) sprejme sklep, da pridobijo status grajenega javnega dobra lokalnega pomena nepremičnine: 1. parc. št. 52/10, vložna številka 277, k.o. Ciglence, 2. parc. št. 546/4, 548/9, 555/9 in 555/4, vložna številka 601, k.o. Dvorjane, 3. parc. št. 549/13, vložna številka 954, k.o. Dvorjane, 4. parc. št. 381/51, 381/52 in 381/65, vložna številka 313, k.o. Dvorjane, 5. parc. št. 549/9, vložna številka 955, k.o. Dvorjane, 6. parc. št. 366/122 in 366/123, vložna številka 953, k.o. Dvorjane, 7. parc. št. 406/8, vložna številka 929, k.o. Dvorjane, 8. parc. št. 457/4, vložna številka 256, k.o. Jablance, 9. parc. št. 736/3, vložna številka 1271, k.o. Spodnji Duplek, 10. parc. št. 354/18, vložna številka 788, k.o. Spodnji Duplek, 11. parc. št. 966/2, vložna številka 146, k.o. Spodnji Duplek, 12. parc. št. 319/10, vložna številka 1286, k.o. Spodnji Duplek, 13. parc. št. 312, vložna številka 610, k.o. Vurberk, 14. parc. št. 224/6, vložna številka 253, k.o. Završka vas, 15. parc. št. 296/5, vložna številka 250, k.o. Završka vas, 16. parc. št. 224/4, vložna številka 249, k.o. Završka vas, 17. parc. št. 152/4, vložna številka 252, k.o. Završka vas, 18. parc. št. 825/2, vložna številka 1360, k.o. Zgornji Duplek, 19. parc. št. 803/8, vložna številka 1371, k.o. Zgornji Duplek, 20. parc. št. 85/5, vložna številka 596, k.o. Zgornji Duplek, 21. parc. št. 810/7, vložna številka 1361, k.o. Zgornji Duplek, 22. parc. št. 825/1, vložna številka 1356, k.o. Zgornji Duplek, 23. parc. št. 825/6, vložna številka 1355, k.o. Zgornji Duplek, 24. parc. št. 171/17, vložna številka 1359, k.o. Zgornji Duplek, 25. parc. št. 807/2, vložna številka 538, k.o. Žikarce, 26. parc. št. 802/2 in 803/2, vložna številka 536, k.o. Žikarce, 27. parc. št. 796/2, vložna številka 535, k.o. Žikarce. Občinska uprava Občine Duplek izda ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena ter vpisu tega statusa v zemljiško knjigo. Po pravnomočnosti odločbe se le ta pošlje Okrajnemu sodišču v Maribor v izvršitev. Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.« Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 15 svetnikov (Janko Drozg, Franc Fras, Vincenc Fridau, Slavica Golob, Janko Hauptman, Franjo Kosi, Albin Krajnc, David Kumer, Vanja Maher, Boris Pajnkihar, Boštjan Partljič, Jelka Rojko, Boris Simonič, Danijel Štumberger, Peter Zajc, Pater Žnidarič.), PROTI ni glasoval nihče. 14. TOČKA SEZNANITEV Z LETNIM PROGRAMOM DELA IN FINANČNIM NAČRTOM NADZORNEGA ODBORA OBČINE DUPLEK ZA LETO 2011 Nadzorni odbor samostojno določa program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu in občinskemu svetu. Zaradi lokalnih volitev in na novo imenovanega nadzornega odbora tega določila ni bilo mogoče dosledno upoštevati glede roka predložitve, saj je bila prva seja nadzornega odbora v januarju 2011. Na 2. redni seji nadzornega odbora, ki je bila 19. 1. 2011 so člani nadzornega odbora soglasno sprejeli Letni program dela in finančni načrt za leto 2011. Podrobneje je program dela in finančni načrt predstavil predsednik NO Izidor Polanec. Občinski svet je sprejel SKLEP št. 38:»Občinski svet Občine Duplek se je seznanil z letnim programom dela in finančnim načrtom Nadzornega odbora Občine Duplek za leto 2011. » Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 15 svetnikov (Janko Drozg, Vincenc Fridau, Slavica Golob, Janko Hauptman, Franjo Kosi, Albin Krajnc, David Kumer, Vanja Maher, Boris Pajnkihar, Boštjan Partljič, Jelka Rojko, Boris Simonič, Danijel Štumberger, Peter Zajc, Pater Žnidarič).
15. TOČKA OBRAVNAVA IN POTRDITEV DOPOLNITEV DIIP IN IP ZA DVORANO KORENA Dom krajanov v Zg. Koreni je bil zgrajen s prostovoljnim delom in sredstvi občanov. Z leti uporabe in spremenjenih okoliščin za vzdrževanje je danes v stanju, ko bi ga bilo potrebno temeljito prenoviti. Investicija bo zajemala dozidavo, s katero bodo zagotovljeni dodatni prostori za sanitarije in dodatni prostori za vadbo, ter obnovo obstoječe zgradbe. Obnoviti je potrebno vse instalacije, sredstva pa bodo vložena tudi v zagotovitev boljše akustike, ozvočenja in osvetlitve. Projekt predvideva tudi sledenje energetski varčnosti objekta, saj bodo stavbno pohištvo in fasada izvedeni tako, da bodo v največji meri služili varčevanju z energijo. Vgrajeno bo tudi ustrezno ogrevanje in prezračevanje. V občini Duplek ves čas potekajo investicije na številnih področjih, zato je potrebno za vsako investicijo pridobiti vsaj nekaj sofinanciranja, bodisi s strani države, bodisi iz evropskih sredstev. Za ta sredstva kandidirajo občine na različne javne razpise, ki imajo vsak svojo specifiko. Temu primerna je potem tudi struktura financiranja investicije. Občinski svet Občine Duplek je na 26. redni seji potrdil Dokument identifikacije investicijskega projekta – DIIP in Investicijski program IP. Občina se je s projektom »Prizidava in rekonstrukcija večnamenske dvorane za kulturne dejavnosti« v Kulturnem domu Korena v občini Duplek prijavila na Javni razpis za izbiro občinskih investicij na področju kulture (JPR OBI 2010), ki ga je razpisalo Ministrstvo za kulturo, je bilo potrebno dopolniti DIIP in IP in ga prilagoditi aktualnemu razpisu. Dokumenta sta prilagojena potrebam razpisa, ki je omogočal, da se občina poteguje za 90% sofinanciranje upravičenih stroškov. Skupna ocenjena vrednost investicije po tekočih cenah znaša 592.433,38 €. Investicija naj bi se začela izvajati v letošnjem letu. Dodatne obrazložitve h gradivu je podal Franc Beber.
Občinski svet je sprejel SKLEP št. 39: »Občinski svet občine Duplek potrdi dopolnitev Dokumenta identifikacije investicijskega projekta – DIIP in dopolnitev Investicijskega programa IP za projekt »Prizidava in rekonstrukcija večnamenske dvorane za kulturne dejavnosti« v Kulturnem domu Korena v občini Duplek.« Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 16 svetnikov. 16. TOČKA VOLITVE IN IMENOVANJA
A/ IMENOVANJE ČLANOV KOMISIJ IN ODBOROV OBČINSKEGA SVETA 12. člen Poslovnika Občinskega sveta določa, da mora Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov. To je komisija storila na svoji prvi seji in tako na drugi seji Občinskega sveta pozvala svetnike, da do 10. januarja 2011 posredujejo komisiji predloge kandidatov za člane Odbora za komunalo, Stanovanjske komisije, Komisije za podeljevanje priznanj in odlikovanj Občine Duplek, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Občinske volilne komisije in Sveta zavoda Mariborska knjižnica Do roka je komisija prejela predloge Liste za trajnostni razvoj Občine Duplek, predloge SLS, Občinskega odbora Duplek, Občinskega odbora SDS in predloge Liste mladih Občine Duplek. Po roku je komisija prejela še predloge Janka Hauptmana, Zelenih Slovenije in Liste za razvoj občine Duplek. Komisija si je pridobila mnenje Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko glede obligatornosti postavljenega roka. Po mnenju navedene službe je v domeni komisije, kako bo ravnala v takšnem primeru. Mnenje komisije je, da je že zaradi kandidatov, ki so se s tem, da so dali soglasje h kandidaturi izpostavijo, korektno, da se upoštevajo ti predlogi, kljub temu, da so vloženi po roku. Komisija je pripravila predloge in jih predlagala v potrditev občinskemu svetu. Dodatne uvodne obrazložitve je podal predsednik komisije Peter Žnidarič. Albin Krajnc je predlagal, da občinska uprava pripravi poslovnike oziroma pristojnosti komisij, najprej pa poslovnik o delu Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Po razpravi je občinski svet sprejel SKLEP št.40: »Občinski svet občine Duplek bo o vseh predlogih glasoval v paketu.« Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 16 svetnikov. SKLEP št. 41:» Občinski svet občine Duplek imenuje Odbor za komunalo v naslednji sestavi: 1. Vanja Maher, Mejna ul. 2 a, 2241 Spodnji Duplek, predsednica, 2. Peter Zajc, Zgornja Korena 5g, 2242 Zgornja Korena, član, 3. Albin Krajnc, Ciglence 3, 2241 Spodnji Duplek, član, 4. Boris Simonič, Dvorjane 32 a, 2241 Spodnji Duplek, član, 5. Janko Hauptman, Dvorjane 89, 2241 Spodnji Duplek, član, 6. Nataša Lenič, Zg. Korena 41, 2242 Zgornja Korena, članica. Sklep prične veljati dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. » SKLEP št. 42:» Občinski svet občine Duplek imenuje Stanovanjsko komisijo v naslednji sestavi: 1. Jelka Rojko, Vurberk 99, 2241 Spodnji Duplek, predsednica, 2. Vincenc Fridau, Zgornji Duplek 103, 2241 Spodnji Duplek, član, 3. Klementina Tement, Dvorjane 2 a, 2241 Spodnji Duplek, članica. Sklep prične veljati dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. « SKLEP št. 43: » Občinski svet občine Duplek imenuje Komisijo za podeljevanje priznanj in odlikovanj Občine Duplek v naslednji sestavi: 1. Franjo Kosi, Zgornji Duplek 91 b, 2241 Spodnji Duplek, predsednik, 2. Zinka Dokl, Zgornji Duplek 117, 2241 Spodnji Duplek, članica, 3. Tjaša Vandur, Dupleški vrh 37, 2241 Spodnji Duplek, članica, 4. David Kumer, Dvorjane 19, 2241 Spodnji Duplek, član, 5. Branko Kramberger, Zgornji Duplek 181, 2241 Spodnji Duplek, član, 6. Albin Krajnc, Ciglence 3, 2241 Spodnji Duplek, član. Sklep prične veljati dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. « SKLEP št. 44: » Občinski svet občine Duplek imenuje Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v naslednji sestavi: 1. Marko Rahle, vodja policijskega okoliša Duplek, predsednik, 2. Nina Mohar Krajnc, predstavnica OŠ Duplek, 3. Peter Zajc, predstavnik OŠ Korena, 4. Lidija Kresnik, Dvorjane 7 a, 2241 Spodnji Duplek, članica, 5. Anton Somer, Ciglence 64, 2241 Spodnji Duplek, član. Sklep prične veljati dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. « SKLEP št. 45: » Občinski svet občine Duplek imenuje Občinsko volilno komisijo v naslednji sestavi: 1. Igor Strnad, Zgornji Duplek 90 c, 2241 Spodnji Duplek, predsednik, 2. Janez Bezjak, Mejna ul. 12, 2241 Spodnji Duplek, član, 3. Maja Pihler, Log 21, 2241 Spodnji Duplek, članica, 4. Maja Kajnih, Zg. Korena 45, 2242 Zgornja Korena, članica. 1. Maja Krepek, Dvorjane 70, 2241 Spodnji Duplek, namestnica predsednika, 2. David Greifoner, Korenska cesta 9, 2241 Spodnji Duplek, namestnik člana, 3. Silva Kramberger, Ciglence 23, 2241 Spodnji Duplek, namestnica članice, 4. Dušan Ferlič, Zimica 55, 2242 Zgornja Korena, namestnik članice. Sklep prične veljati dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. « SKLEP št. 46: » Občinski svet občine Duplek imenuje v Svet zavoda Mariborska knjižnica Mileno Ropoša, Ulica Šercerjeve brigade 7, 2000 Maribor. Sklep prične veljati dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. « Prisotnih je bilo 16 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 16 svetnikov. 17. TOČKA VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIKOV a/ ODGOVORI NA VPRAŠANJA ZASTAVLJENA NA 2. REDNI SEJI 1. Janko Drozg 1. V zvezi s pregledom vodovodov je bila pred časom imenovana komisija za pregled novozgrajenega vodovoda. Komisijo in občinsko upravo je vprašal, kaj je ta komisija naredila in če imajo vodovodi uporabna dovoljenja. Odgovor: V letu 2007 smo pripravili projekt za delno obnovo dotrajanega vodovodnega omrežja predvsem v območjih največjih izgub vode zaradi lomov ter z njim kandidirali za pridobitev evropskih sredstev. Predvideni obseg obnove je bil 7.780 m v skupni vrednosti približno 1,1 mio EUR. Z vlogo za pridobitev evropskih sredstev (85 % od upravičenih stroškov) smo uspeli ter v letu 2008 tudi v skladu s predpisi o javnih naročilih izbrali izvajalca in izvedli obnovo. Na podlagi ustreznih rešitev izvedbe projekta smo izvedli obnovo okrog 10.000 metrov omrežja v skupni vrednosti približno 950.000,00 EUR. Samo obnovo je spremljal v skladu z Zakonom o graditvi objektov »strokovni nadzor«, ki ga je izvajalo podjetje Lineal, d.o.o. iz Maribora. S strani sofinanciranja iz evropskih sredstev ja administrativni in strokovni nadzor izvajala Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Na podlagi kvalitetnega pregleda, ki ga je opravil strokovni nadzor skupaj s predstavniki občine, Službe vlade, upravljavca – Mariborskega vodovoda in izvajalca je obnovljeni del vodovodnega omrežja bil predan v upravljanje Mariborskemu vodovodu. Izvajalec je po končanih delih občini predal ustrezno bančno garancijo za odpravo napak v garancijski dobi. Do sedaj na območju obnovljenih cevovodov nismo opazili nekih napak ali drugih nepravilnosti, ki bi se pojavljale zaradi slabo izvedenih del ali neustrezno vgrajenih materialov. Sam projekt se je izvajal kot »obnova vodovodnega omrežja« na podlagi projektne dokumentacije za izvedbo (PZI) ter zato ni bilo potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja ter tudi ne izvesti upravnega postopka pridobitve uporabnega dovoljenja. Na podlagi veljavnih zakonskih določil velja, da imajo vsi objekti (javni in zasebni), ki so bili zgrajeni pred letom 1967 že na podlagi samega zakona uporabno dovoljenje, objekti javne infrastrukture, ki so bili zgrajeni pred letom 1991 in vpisani v kataster javne infrastrukture pa so pridobili na podlagi samega zakona prav tako uporabno dovoljenje. Za vse novogradnje javne infrastrukture po tem času pa je potrebno pridobiti ustrezno projektno dokumentacijo (PGD) za pridobitev gradbenega dovoljenja ter po končani gradnji tudi uporabno dovoljenje. Občina Duplek izvaja obnovitvena dela na obstoječem vodovodnem omrežju na podlagi projektne dokumentacije za izvedbo obnovitvenih del, vse novogradnje pa na podlagi gradbenega dovoljenja in nato pridobimo tudi uporabno dovoljenje. 2. Na dvorišču PGD Dvorjane sta dve krpi oz. luknji, kjer so bila večkrat opravljena popravila Vodovoda. Vprašal je kaj se je tam delalo, naj se preveri na delovnem nalogu in kdo je ta nalog podpisal. Odgovor: Na področju gasilskega doma v Dvorjanah so se izvajala interventna dela na vodovodnem omrežju zaradi loma vodovodnega cevovoda, ki poteka preko tistih zemljišč. Dela je izvajal upravljavec omrežja, Mariborski vodovod, d.d.. Upravljavec dela, ki imajo značaj intervencij ali tekočega vzdrževanja izvaja na podlagi internih delovnih nalogov. Obračun opravljenih del in materiala se izvede po principu dejanskih stroškov oziroma cen (»cene in haus«) ter bremenijo izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo tiste občine na področju katere se dela izvajajo oziroma lastnika infrastrukture. Direkten nadzor in spremljavo nad izvajanjem del in tako tudi stroški ima upravljavec omrežja oziroma izvajalec javne službe, posreden nadzor pa poteka tudi s strani lastnika – občine in to po splošno veljavnih postopkih. Ta kontrola ali spremljava se lahko izvaja na podlagi mesečnih in letnih poročil. Lahko se pa izvaja tudi po posameznem delovnem nalogu sprotno ali za določeno obdobje. Direktno spremljanje in odobravanje stroškov posameznih posegov pa ni v pristojnosti občine, pa tudi tovrstne prakse ne poznamo temveč je to v pristojnosti izvajalca javne službe. Občine pa imajo v skladu z veljavnimi predpisi dolžnost in pravico določati in spremljati parametre, ki vplivajo na učinkovitost izvajanja javne službe in to v smislu kvalitete, cene, stroškov in nasploh poslovanja. Če občina ne odobri ekonomsko upravičene cene izvajalcu javne službe in ta zaradi tega ne dosega pozitivnega poslovnega izida je mu dolžna pokriti izgubo iz svojega proračuna. Na splošno pa lahko ugotovimo, da je »večno« odprta tema kaj so dovolj nizke cene in kaj je količinsko in dovolj kvalitetno za to ceno možno dobiti, da ne nadaljujemo s polemiko stroškov in učinkovitosti izvajalcev javnih služb pa naj si bo to v javnih ali zasebnih oblikah organiziranosti. 3. Večkrat je že zastavil vprašanje oziroma podal pobudo (nazadnje 12.3.2008) za pripravo karte n seznama uporabnih hidrantov, kajti trenutno je zanesljiv hidrant le v Dogošah. Odgovor: Karto hidrantov smo že nekajkrat posredovali posameznemu gasilskemu društvu ter bomo to storili tudi v naslednjih dneh ko bomo z zadnjimi spremembami jo prejeli od upravljavca – Mariborskega vodovoda. Morda pa ne bo odveč informacija, da lahko preko spleta se vsak trenutek vpogleda v kataster javne infrastrukture med katero je tudi vodovodno omrežje ter se vidi zadnje aktualno stanje celotnega omrežja – tudi hidrantov. Že nekajkrat pa smo že omenili, da vsi nameščeni hidranti ne izpolnjujejo kriterijev za »požarne hidrante« in tudi niso bili vgrajeni v te namene. Da določeni hidranti niso namenjeni požarni varnosti je vzrok predvsem v neustreznem omrežju in to po vprašanju pretokov in tlakov. Omrežje namreč lahko deluje le do določenega najvišjega tlaka, da ne prihaja do okvare omrežja zaradi prevelikih tlakov, količina vode, ki jo lahko na določenem hidrantu dobimo pa je odvisna od preseka dovodne cevi in hitrosti toka vode, ki pa je odvisen v največji meri od tlaka. Problem, da so pretočne količine premajhne je predvsem v premajhnih presekih cevovodov. Včasih se pojavi vprašanje zakaj pa ne vgrajujete cevi večjega preseka in tedaj nam vsem skupaj odgovori zdravstvena stroka, ki pove, da voda ne sme predolgo zastajati v ceveh predvsem, ker izgublja na kvaliteti in potencialno omogoča pojavitev legionele. Skratka, če bi hoteli zadostiti vsem kriterijem bi morali na področjih z manjšo porabo vode (redka poseljenost) graditi ločene cevovode za uporabo pitne vode in ločeno za uporabo v požarno varnostne namene kar pa bi z ekonomskega vidika bilo nesprejemljivo. Bistveno se bo izboljšala »požarno varnostna« funkcija našega vodovodnega omrežja ko bo dokončan projekt izgradnje vodovodnega omrežja, ki se gradi v okviru projekta »Oskrba s pitno vodo SV Slovenija« in ko bomo preko reka Drave v Zg. Dupleku zgradili novi vodovodni cevovod večjega preseka – sedaj je premera 200 mm, novega pa planiramo premera 300 mm, ki bo omogočal kar za 100 % večje pretočne količine od sedanjih. 4. V zvezi z varnostjo v dvoranah je podal pobudo, da ko se dela ocena ogroženosti in varnostno poročilo, naj se opravi tudi revidiranje ocene ogroženosti. Predvsem velja to za dvorano v Sp. Dupleku, kjer je še posebej nevarno. Odgovor: Za vse objekte imamo v skladu s predpisi izdelane ustrezne »požarno – varnostne« ocene in plane evakuacij za primere morebitnih naravnih ali drugih nesreč. Tudi za dvorano v Sp. Dupleku je takšna ocena izdelana, in na podlagi nje smo celo pred letom ali dvema izdelali nove požarne stopnice na dveh straneh za smeri evakuacije iz in preko odrskega prostora. Da je neki prostor dovolj varen lahko trdimo le na podlagi veljavnih predpisov, ki pa vseh možnih nepredvidenih situacij ne morejo upoštevati in zajeti. Zaradi splošne varnosti in predvsem preventivnega delovanja v smislu preprečitve ali zmanjšanja posledic kakršnekoli nesreče želimo upoštevati čim več dejstev in predlogov, da varnost katerega koli objekta in bivanja v njem povečamo do največje možne in razumne meje, zato smo in bomo vsakršen predlog proučili in skupaj s strokovnjaki se do njega tudi opredelili v smislu njegove celotne ali delne realizacije. 5. Podal je pobudo, da se vsa društva opozori, da prijavljajo prireditve, ker so tudi velike prireditve neprijavljene. Odgovor: 10. februarja bo organizirano srečanje s predsedniki društev in v okviru tega srečanja bo tudi predavanje s strani Policijske postaje Maribor I o tej temi. 6. Gasilci so večkrat pozvani za urejanje prometa. Povedal je, da gasilci ne smejo urejati prometa. Odgovor: Gasilci so nekako že po tradiciji tisti, ki pomagajo na večini prireditev urejati promet. To urejanje prometa pa ni mišljeno v smislu urejanja kot ga ureja policija temveč v veliki meri usmerjanja s cest na mesta za parkiranje in na samih začasnih parkiriščih. Prav tako pa gasilci mnogokrat pomagajo v nekem smislu na področju redarstva – urejanju splošnega reda na mestih za prireditev in v neposredni okolici. Po pogovorih z gasilci iz sosednjih občin je ta praksa popolnoma enaka kot v naši občini in po mnenjih večine občin in prostovoljnih gasilskih društev v njih bo ta praksa se še dolgo nadaljevala. V splošnem pogledu pa ta praksa tudi ni v nasprotju s katerim koli zakonom ali njegovim podzakonskim aktom. 7. Sneg, ki se vsuje s strehe gasilskega doma na objekt za gasilskim domom v Dvorjanah povzroča probleme, nujna je tudi ureditev lastništva parcele. Odgovor: Sneg, ki se nabira na strehi in nato zdrsne z nje je lahko nevaren za stvari ali ljudi, ki se v tistem trenutku tam nahajajo. Najpogostejša praksa preprečitve zdrsa snega s strehe so ustrezni snegobrani. Tudi v tem primeru ocenjujemo, da bi ustrezni snegobrani preventivno preprečili večje poškodbe zaradi zdrsa snega s strehe. Ureditev lastništva parcele je do neke mere urejena. Sama parcela je v lasti Občine Duplek, torej v lasti lokalne skupnosti, ki je tudi sofinancirala nakup tega zemljišča z objektom in po samem zakonu skrbi in sofinancira delovanje gasilskih društev na svojem območju. Prostovoljno gasilsko društvo Dvorjane lahko celotno zemljišče uporablja za namene in potrebe društva ter tako ni nobenih omejitev uporabe ali česa drugega zaradi trenutnega lastništva občine. 8. Povedal je, da se je družina Petek izselila iz stanovanja gasilskega doma v Dvorjanah in da je stanovanje treba vzpostavit v prvotno stanje. Odgovor: Stanovanje v prostorih PGD Dvorjane kjer je začasno bival družina Petek je v skladu z dogovorom med PGD Dvorjane in Občino Duplek bilo predano ter je o tem izveden in podpisan ustrezni primopredajni zapisnik iz katerega je razvidno, da nobena stran nima pripomb na primopredajo. 9. Pobuda županu: Imenovati je potrebno komisijo za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada. Odgovor: S sklepom št. 845 3/2011 je župan imenoval komisijo za načrtovanje uporabe sredstev požarne takse v sestavi: Janko Drozg, predsednik PGD Dvorjane, Franc Dvoršak, predsednik PGD Korena, Peter Zajc, občinski svetnik, Peter Grušovnik, Vaška skupnost Sp. Duplek, Janez Tement, predstavnik zavarovalništva in Franc Beber, poveljnik civilne zaščite Občine Duplek. 10. Tudi za gasilce naj se v proračunu planirajo sredstva, kajti PGD Dvorjane ima dolg 7748 EUR za gasilsko vozilo in za katerega ne vedo, kako ga bodo poravnali. Odgovor: Župan z občinsko upravo bo pripravil predlog proračuna Občine Duplek za leto 2011 v katerem bo tudi predlog višine sredstev za PGD v naši občini. Občinski svet pa je tisti organ občine, ki bo predlog proračuna potrdil oziroma ga v skladu s pravili in možnostmi spremenil. Vsekakor pa je PGD Dvorjane prvo kompetentno, da s pripravo svojega »proračuna« na podlagi ocenjenih virov predvidi kako in kdaj bo lahko poravnalo svoje obveznosti. 11. V zvezi z vzpostavitvijo namestitve sirene ni bilo povedano tako kot v resnici je. Namestitev je bila izvedena na njegovo osebno prošnjo na Upravo ZIR , kajti občina še ni na vrsti za namestitev siren in je bila namestitev prednostna. Odgovor: Res je, da ste se sami angažirali za namestitev sirene in res je tudi, da ste bili pri tem v stiku tudi z občinsko upravo. Občina Duplek je tako v sodelovanju z vami že v letu 2009 ob začetku rekonstrukcije regionalne ceste R3 710 Upravo za zaščito in reševanje večkrat opozorila na premestitev sirene v Spodnjem Dupleku in hkrati za namestitev novih siren. V mesecu aprilu 2010 je občina Upravo RS za zaščito in reševanje ponovno pisno zaprosila za odgovor. V odgovoru so zapisali, da bo sirena nameščena v jesenskih mesecih, ko bodo zagotovljena sredstva. 12. Opozoril je, da je nasip med Dravo in gramoznico (brežina reke Drave) v zelo slabem stanju, kateri je lahko ob prvih poplavah znova zelo nevaren. Obvestil je center za obveščanje in Upravo za ZIR naj nekoga pošljejo, da bo brežino pregledal. Poslan je bil hidromehanik iz ARSO, kateri je tudi takoj naredil predlog interventnih ukrepov. Odgovor: Drži da so v mesecu septembru 2010 potekale aktivnosti tako s strani Občine Duplek, kot tudi PGD v občini o izredno slabem stanju brežine med gramoznico in reko Dravo. Občina Duplek je pisno o tem obvestila tudi Agencijo RS za okolje, ki je v odgovoru zapisala, da je bila že v letu 2003 naročena projektna dokumentacija za sanacijo brežine, vendar država k sami izvedbi ni pristopila zaradi pomanjkanja sredstev. Konec meseca novembra 2010 smo bili s strani koncesionarja za urejanje voda tudi obveščeni, da se je na podlagi mnenja geomehanika pristopilo k interventnim delom. Občina Duplek je v mesecu oktobru 2010 agencijo tudi pozvala, da v letnem planu vzdrževanju za leto 2011 predvidi ureditev navedene brežine. 2. Boris Pajnkihar 1. Podal je pobudo za spremembo meje Krajinskega parka Drava, in sicer se naj meja prestavi na linijo protipoplavnega nasipa v skladu z zakonodajo. Odgovor: Glede na dejstvo, da je bil odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor sprejet v letu 1992 in da je bil v letu 2004 sprejet državni lokacijski načrt za vodnogospodarsko ureditev reke Drave od Vurberka do Zgornjega Dupleka, ki pomeni precejšen poseg v to območje in da del Krajinskega parka Drava zajema tudi območje Natura 2000, smo pobudo uvrstili med pobude, ki bodo obravnavane v sklopu priprave občinskega prostorskega načrta. O nadaljnjih aktivnostih vas bomo obveščali. 2. Na kakšen način, s kakšnimi sredstvi in na osnovi česa je občina pomagala zgraditi hišo družini Petek v Dupleškem vrhu? Odgovor: V zvezi z izgradnjo nadomestne hiše družini Petek je Občina: • na podlagi pogodbe za nakupu nepremičnine odkupila od Petkov del zemljišča parc. št. 170, k.o. Spodnji Duplek v izmeri 72,50 m2 za potrebe obnove ceste , kupnino pa nakazala izvajalcu izgradnje hiše; • na podlagi predpogodbe za nakup nepremičnine odkupila od Petkov del zemljišča parc. št. 59/1.S, k.o. Spodnji Duplek in porušeni objekt za potrebe obnove ceste, kupnino pa nakazali izvajalcu izgradnje hiše. 3. Kot član sveta JMSS ugotavlja težave pri delu, saj manjše občine nimajo možnosti odločanja o delu sklada. Mestna občina Maribor ima večino v odločanju in manjše občine sploh nimajo vpliva. Vsem manjšim občinam je že dal pobudo, da se spremeni način odločanja oziroma zakonodaja. V nasprotnem primeru pa bo potrebno premisliti, kaj bo občina Duplek naredila s 5 milijoni premoženja, ki ga ima občina Duplek v JMSS. Odgovor: Občina Duplek ves čas opozarja na probleme v zvezi z odločanjem. V teku je sprejemanje Sprememb in dopolnitev Odloka o ustanovitvi JMSS. S predlaganimi spremembami se Občina Duplek ne more strinjati, saj še bolj diskriminirajo občine, ki imajo v skladu manjši delež. O predlaganih spremembah se bo odločal občinski svet na tretji seji. 4. Podal je pobudo za omejitev hitrosti na Kugelščaku na Vurberku, 2004 so bile dane pobude s strani občanov in dal kritiko občinski upravi, da to še ni urejeno. Uredi naj se tako, da bo omejitev hitrosti ali namestitev namestitev ogledala. Odgovor: Upravljanje z državno regionalno cesto tretjega reda R3 710, odsek 1292 Maribor – Vurberk – Ptuj, je v izključni pristojnosti Ministrstva za promet, Direkcije Republike Slovenije za ceste. Pristojni vzdrževalec omenjene ceste je pooblaščeno podjetje CPM d.d. Maribor. Občina Duplek nima v varovalnem pasu državnih cest nikakršne pristojnosti postavljanja oz. spreminjanja prometne signalizacije. Vse pobude občanov, ki so prispele na Občino Duplek in so se nanašale na postavitev oziroma spreminjanje prometnega režima ali prometne signalizacije (tako vertikalne kot tudi horizontalne) v varovalnem pasu omenjene državne regionalne ceste tretjega reda, je Občina Duplek, nemudoma posredovala v reševanje pristojnemu organu, Direkciji RS za ceste. Vse pobude občanov in nenazadnje tudi Občine Duplek za spremembe prometnega režima (omejitev hitrosti vožnje oz. postavitev prometno varnostnih ogledal) na odseku ceste, ki ga omenjate, so bile s strani Direkcije za ceste, zavrnjene kot neutemeljene, glede na določila Zakona o varnosti v cestnem prometu oz. Pravilnika o postavljanju prometne signalizacije in opreme na javnih cestah. Nazadnje je Direkcija za ceste konec lanskega leta zavrnila pobudo Občine Duplek za postavitev prometnega ogledala na priključku Nove ulice na predmetno državno cesto, z obrazložitvijo, da postavitev omenjenega prometnega ogledala ni upravičena glede dejansko preglednost priključka, katera naj bi bila skladna določilom Pravilnika o projektiranju cesta, tako za prometni režim 50 km/h kot tudi 70 km/h. 5.Podal je pobudo za ustanovitev poravnalnega sveta, člani tega sveta pa naj bodo sodniki porotniki, če bodo za to dali soglasje. Odgovor: Po ustavi SRS in Zakonu o samoupravnih sodiščih so bili poravnalni sveti v okviru občin ena izmed vrst samoupravnih sodišč, ki so opravljali sodno funkcijo v mejah svojih pristojnosti, določenih z ustavo, zakonom in aktom o ustanovitvi. Z uveljavitvijo Zakona o delovnih in socialnih sodiščih leta 1994 so prenehale veljati tudi določbe Zakona o samoupravnih sodiščih, ki so se nanašale na poravnalne svete. V 21. členu Zakona o lokalni samoupravi je sicer bila določba, ki med pristojnostmi občine našteva tudi zagotovitev izvensodne poravnave, vendar je bila ta določba s sprejetjem novele zakona leta 1997 črtana. Trenutno torej ni pravne podlage za ustanovitev poravnalnega sveta. 6. Izrazil je zahtevo za izčrpno poročanje v zadevi obratovalni čas za gostinski obrat Bar vrh. Odgovor: Darinka Šešerko in Lado Klemenčič, oba stanujoča v neposredni bližini gostinskega lokala Bar Vrh, sta se dne 29. 3. 2010 pritožila na izdano soglasje za podaljšan obratovalni čas. V okviru reševanja pritožbe je bil 12. maja 2010 sklican sestanek, na katerem so bili prisotni vodja policijskega okoliša občine Duplek, pomočnik komandirja PP Maribor I , Boštjan Vohl, takratni najemnik Bara Vrh, oba pritožnika in direktor občinske uprave ter višja svetovalka župana za pravne zadeve. V okviru tega sestanka je bilo dogovorjeno, da bosta obe vpleteni strani skušali situacijo rešiti v obojestransko zadovoljstvo do konca meseca maja, v nasprotnem primeru bo občina ravnala v skladu z njenimi zakonskimi pooblastili. Občina ni po tem sestanku prejela nobene pritožbe zoper obratovanje bara, zato utemeljeno sklepa, da so gostinec in pritožnika zadevo sporazumno rešili. Sedaj je bar zamenjal najemnika in zaenkrat ni pritožb glede njegovega obratovanja. 7. Podal je pobudo za novo lokacijo za zbirni center komunalnih odpadkov, ki naj bo na lokaciji režijskega obrata, kajti zakon o varovanju narave to dovoljuje, ker ne gre za trajno lokacijo. Odgovor: Občina na območju režijskega obrata že izvaja zbiranje različnih vrst odpadkov, zato razmišljanja občine že tečejo v smeri ureditve novega manjšega zbirnega centra komunalnih odpadkov na navedenem območju. Za ureditev zbirnega centra komunalnih odpadkov je skladno s predpisi potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Glede na določila predpisov tako s področja ohranjanja narave, kot tudi graditve objektov, bo v postopku potrebno pridobiti tudi soglasje Zavoda RS za varstvo narave, saj se območje nahaja v Krajinskem parku Drava. 8.Leta 1995 so bile poplave zaradi reke Drave, izpostavil bo odgovornost, če se bodo poplave še enkrat ponovile. Odgovor: V letu 2004 je Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za vodnogospodarsko ureditev reke Drave od Vurberka do Zgornjega Dupleka. S tem se je zavezala urediti območje ob reki Dravi in preprečiti vnovično poplavljanje ter s tem tudi škodo. Ministrstvo za okolje in prostor je tudi pričelo s postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo protipoplavnega nasipa, ki pa žal še zmeraj niso končani. Občina ministrstvo vseskozi opozarja na težave, ki se lahko pojavijo v primeru večjih padavin in aktivno sodeluje pri urejanju drugih vprašanj, kot so določitev začasne deponije za zbiranje potrebnega materiala, urejanje premoženjsko pravnih zadev pri odkupu zemljišč, potrebnih za izgradnjo nasipa. Ministrstvo za okolje in prostor smo ponovno pozvali k posredovanju informacij o stanju postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja, zadostni količini materiala in začetku izgradnje nasipa. O odgovoru MOP boste obveščeni. 9. Nujno je potrebno sprožiti aktivnosti, da se očisti struga reke Drave, pred leti pretok 1800 m3, sedaj 900 m3, kar pomeni, da se struga Drave nalaga. Odgovor: Občina Duplek je ob poplavah v letu 2009, ki so prizadele občane v Spodnjem Dupleku zaradi nepretočnosti Žitečkega potoka, Agencijo RS za okolje opozorila med drugim tudi na slab pretok stare struge reke Drave in na nujnost izvedbe čiščenja. Ob tem so na Agenciji RS za okolje pojasnili, da čiščenja ne dovoljujejo naravovarstveniki, saj gre za zavarovano območje NATURA 2000 in bi se s kakršnimi koli posegi, posegalo v območja, ki so z direktivo o pticah oziroma Uredbo o posebnih varstvenih območjih (Uradni list RS, št. 45/04) opredeljena kot posebno naravno zavarovana območja.
3. Franc Fras 1. Prisotne je obvestil o možnosti plačila položnic na mestni blagajni. Odgovor: Ta informacija je že dalj časa znana in je bila objavljena že v več javnih medijih (dnevnik Večer….). Je pa informacija že bila objavljena v Novicah. 2. V zvezi z izterjavo dolga do Mestne občine Maribor naj se pripravi pregled stanja. Odgovor: KS Zgornji. Duplek, KS Spodnji Duplek, KS Korena, KS Vurberk in KS Dvorjane, kot pravni predniki občine Duplek, so zoper Mestno četrt Brezje Dogoše Zrkovci leta 1992 vložili tožbo zaradi izterjave takratnih 8.268.000,00 SIT. Pravda je bila pravnomočno zaključena leta 2006. Na podlagi pravnomočne sodbe je Občina Duplek istega leta vložila predlog za izvršbo, ki pa ni bila uspešna. Mestna četrt namreč na računu ni imela finančnih sredstev, prav tako ni uspel rubež premičnin. Nepremičnin v svoji lasti mestna četrt nima. 15. marca 2010 smo predlagali dodatno izvršilno sredstvo – rubež denarnih sredstev, ki jih dolžnik prejema pri svojem dolžniku (Mestni občini Maribor) vendar sklep o tem predlogu s strani sodišča še ni bil izdan. Iskali smo tudi možnosti izterjave dolga od Mestne občine Maribor na podlagi zakonite subsidiarne odgovornosti. Vendar je šele novela Zakona o lokalni samoupravi iz leta 1997 določila, da je občina subsidiarno odgovorna za obveznosti ožjih delov občine. Vprašanje takrat je bilo ali lahko še tožimo občino ali pa je zadeva že zastarala. 3 letni zastaralni rok je potekel leta 1992, torej tri leta pred pričetkom delovanja samostojne občine Duplek in pet let pred sprejemom novele, ki je sploh določila subsidiarno odgovornost občin. 3. Predlagal je pogovor okrog Komisije za imenovanja, volitve in mandatna vprašanja in da se popravi razmerje. Odgovor: Kar se tiče števila članov Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, le to določa 24. člen Statuta občine. Sama sestava komisije pa je odvisna od predlogov, ki jih podajo svetniki in nato volje svetnikov, komu bodo namenili največ glasov. 4. V zvezi s poročanjem medijem je vprašal, kdo daje informacije medijem, zadnja informacija je bila katastrofa. Odgovor: Izjavo za javnost v zvezi s sejami občinskega sveta posreduje občinski urad. Informacije morajo biti strnjene in obsegati najpomembnejša dejstva v zvezi s sejo. Mediji jih ne objavijo dobesedno, temveč jih preoblikujejo po svoje. Kadar kdo meni, da v zvezi z informacija ni kaj v redu, bi bilo dobro, da bi konkretno povedal, kaj ni v redu oz. skladno z dejanskim stanjem. Tedaj bo lažje ugotoviti, kje in zaradi koga je nastala napaka in jo odpraviti. Kadar pa je kritika v smislu, da je nekaj katastrofalno, pa ne moremo vedeti točno, kaj ocenjevalca moti. 5. Odnos do županske funkcije naj bo spoštljiv, oziroma na nivoju. Odgovor: O medsebojnih človeških odnosih in tudi o odnosih do raznih funkcij je mnogo napisanega in še več izrečenega. Morda ni ta točka primerna, da bi o njej podrobno razpravljali. Splošen poziv o medsebojnem spoštovanju pa naj si bo z funkcijo posameznika ali brez pa vsekakor ni odveč. 6. Zagotoviti je potrebno varnost do mostu v Zg. Dupleku, kar je že bilo večkrat izpostavljeno. Odgovor : Ustrezno varnost pešcev udeleženih v prometu na delu državne regionalne ceste tretjega reda R3 710, odsek 1292 Maribor – Vurberk – Ptuj v naselju Zg. Duplek od križišča z Občinsko javno potjo, ki vodi v naselje Zapolutke, pa do mostu čez Dravo v Zg. Dupleku, bi bilo možno zagotoviti šele z izgradnjo ustreznega pločnika na tem delu že omenjene državne regionalne ceste. Omenjeno je predvideno ob rekonstrukciji mostu v Zg. Dupleku, katerega Ministrstvo za promet planira izvesti v odvisnosti glede na razpoložljiva državna proračunska sredstva za te namene, v prihodnjih letih . 7. V zvezi z obnovo ceste je dejal, da je lepo, da je do tega sploh prišlo, čeprav je bilo veliko ovir, ostal pa je problem, kjer je zožena cesta, ki pa občini ni v čast. Vprašal je, kakšno vlogo je pri tem odigral odbor za komunalo, čim prej je treba pristopiti k sanaciji te ožine. Odgovor: Obnova ceste skozi Dupleški vrh je zaključena in glede na zadnji znani razvoj situacije v gradbenih podjetij smo to obnovo izpeljali še v veliki meri pravočasno. Res je,da bi lahko nekatere posamezne dele v tehnično – prometnem smislu rešili bolje toda pri optimiranju rešitev je potrebno upoštevati tudi želje občanov, ki ob cesti živijo in ne nazadnje tudi čas potreben za rešitve in potrebna sredstva. Nekoliko zožen del ceste ni v nobenem pogledu kritičen saj glede na promet oziroma udeležence v prometu na tej cesti zadosti vsem sedaj veljavnim predpisom. Sicer pa bo morda zanimiv podatek, da je na najožjem mestu širina voznega dela cestišča 4,2 m, širina sedaj regionalne ceste od Sp. Dupleka skozi Koreno in dalje pa je v večini široka 4 m in to brez pločnika, ki pa ga ob celotni trasi ceste skozi Dupleški vrh smo uspeli izvesti. Za najbolj kritične primere uporabe ceste z velikimi širinami vozil in priključkov (traktorji s priključki, tovorna vozila…) pa je možno s primerno hitrostjo uporabiti tudi »povozni pločnik« ter tako se izognemo morebitni potrebi po vzvratni vožnji ali onemogočenemu srečanju dveh udeležencev na tem območju cestišča. 8. Odkar deluje društvo Kostanj na Vurberku tja prihaja veliko ljudi iz cele Slovenije. Nujno bi bilo potrebno urediti javne sanitarije. Apelira naj si društva na Vurberku med seboj pomagajo. Odgovor: S predsednikom društva smo neprestano v kontaktu in trenutno potekajo dogovori v zvezi z ureditvijo društvenih prostorov, v okviru česar bodo urejene tudi sanitarije. 9. Kakšen je status vračanja oziroma denacionalizacije v Vurberku, bilo je rečeno, da bo ministrstvo kmalu odločilo. Odgovor: Postopek denacionalizacije je končan. Zahtevek za vračilo je bil z odločbo Ministrstva za kulturo zavrnjen. Odločbo smo prejeli 25. februarja 2010. 10. Opozoril je na ureditev ceste od Pulka do križa v dolžini 200 m, verjetno je to najslabši odsek v celi občini. Odgovor: Ta del ceste je precej dotrajan ter tako potreben primerne obnove. Še dodatno je ta del ceste poškodovan zaradi obnove vodovoda, ki je v zaključni fazi. Občina je že pred časom naročila projekte za obnovo ceste in to predvsem zaradi morebitne istočasne obnove vodovoda, izgradnje kanalizacije in nato še same ceste. Projekti za izgradnjo kanalizacije so v zaključni fazi in bomo v naslednjih dneh vložili vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po prejetju projektov bomo tudi ocenili vrednost vseh del ter tudi virov sredstev potrebnih za obnovo vsake vrste infrastrukture posebej. Šele po realno ocenjenih virih in potrebnem obsegu obnove in investicije bomo lahko sprejeli konkretne odločitve o nadaljnjem poteku obnov oziroma izgradnje infrastrukture. 4. Janko Hauptman 1. Kdo nadzira popravila po posegih na javnih površin ? Odgovor: Obseg in kvaliteto del na javnih površinah oziroma vseh vrstah infrastrukture spremlja in nadzira v obsegu kompetenc občinski urad, ki pa za področja kjer ni kompetenten najame ustrezne zunanje sodelavce (strokovni nadzor pri gradnjah). Za posamezne primere izvajanja del pa so pristojne tudi posamezne inšpekcijske službe (gradbena inšpekcija, okoljska inšpekcija, prometna inšpekcija….) 2. Več bo potrebno delati na odmeri zemljišč, v zadnjih 10 letih se ni nič uredilo, ljudem pa so bila dana upanja. Odgovor: Glede na število postopkov, ki jih vodimo bodisi iz področja geodetske odmere zemljišč ali zemljiško knjižne ureditve lastništva smo mnenja, da pospešeno urejamo tovrstna vprašanja. Res je, da so postopki zelo dolgotrajni in zahtevajo tudi precejšnja sredstva. Da pa ti postopki ne tečejo hitreje in številčneje pa je vzrok predvsem pomanjkanje sredstev ob tem pa še neurejenost lastništva in tudi nenazadnje pripravljenost lastnikov za bodisi samo ureditev lastništva med občino in lastnikom ali za ureditev meja med sosedi. Dokler pa meje zemljišč in lastništvo (na primer dedovanje) ni urejeno pa ni možno tudi urediti zemljiško knjižnih odnosov med občino in lastnikom. 5. Boris Simonič 1. Občinska uprava naj preveri možnost znižanja provizije za pobiranje takse za obremenjevanje z vodo, ki je 7%, DURS ima provizijo 2%. Odgovor: Javno komunalno podjetje NIGRAD d.d., kot izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda, zaračunava provizijo za obračunavanje okoljske dajatve v Občini Duplek, na osnovi vsakoletno sklenjene pogodbe, karo omenjeni izvajalec sklepa po enakem ključu z vsemi občinami, v katerih le ta izvaja službo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda. Strošek obračuna provizije je opredeljen glede na materialne stroške in stroške dela, ki nastanejo v vsakokratnem obračunskem obdobju. Materialni stroški so v soodvisnosti glede na število izdanih položnic, stroškov poštnine, stroškov vzdrževanja potrebne programske opreme, stroškov izterjave neplačanih obveznosti itd.). Vsekakor si bo Občina Duplek tudi v prihodnje prizadevala v pogajanjih, ki jih izvedemo vsako leto pred podpisom pogodbe z Nigrad om, znižati že omenjene stroške provizije, vendar pa je omenjeno odvisno tudi od skupnega nastopa vseh vključenih Občin ter nenazadnje od vsakokratnih dejanskih stroškov, ki pri omenjenem nastajajo. 6. Vanja Maher 1. Zahvalila se je vsem, ki so sodelovali ali pomagali pri pripravi dobrodelnega koncerta. S tovrstnimi aktivnostmi bodo nadaljevali. Če bodo le občani za to. 2. Bolje in hitreje bi bilo potrebno čistiti poti na pokopališčih, ko zapade sneg, vsaj tiste glavne. Odgovor: Ocenjujemo, da je izvajanje zimske službe v naši občini sorazmerno dobro urejeno tudi na področju poti med grobovi na pokopališčih. Na večini pokopališč v sosednjih občinah ne izvajajo čiščenja snega s poti med grobovi. Sicer pa glede na količino snega v letošnji zimi smo prepričani, da ni moglo biti nekih večjih ovir do dostopov posameznih grobov. Sneg je v glavnem bil očiščen v nekaj dneh. Vsekakor pa je razumljivo , da na prioritetno nujnost čiščenja poti so na prvem mestu poti okrog šol in šolske poti, nato pločniki in druge poti namenjene pešcem in šele nato poti na pokopališčih in drugih manj pomembnih površinah. V slučaju pogreba pa seveda prioritetno očistimo poti, ki vodijo do novega groba. 7. Boštjan Partljič 1. Gradiva za občinski svet naj bi svetniki prejeli tudi v elektronski obliki, in vprašal ali je že bila narejena kakšna študija, če bi bila namestitev računalnikov ugodnejša varianta. Odgovor: Do sedaj s strani svetnikov ni bil izkazan večji interes po tovrstnem prejemanju gradiva in delu na sami seji, zato tudi ni bila narejena nobena študija. 2. Predlagal je, da bi povabili ministra za promet Vlačiča na ogled Korenske ceste. Odgovor: Župan je že navezal stike z ministrom, da bi obiskal našo občino. Ko bo znan konkreten termin in vsebina ali protokol obiska vas bomo vsekakor o tem obvestili. 3. Pogovarjal se je z županom Starš, ki je zelo zainteresiran za gradnjo mostu preko Drave Duplek – Starše. Organizira naj se sestanek na to temo. Odgovor: O gradnji mostu med Duplekom in Staršami je bilo že nekaj razgovorov z različnimi subjekti tudi z sedanjim županom Starš. V kolikor bo potrebno in možno organizirati takšen razgovor širše ga vsekakor bomo ter vključili zainteresirane posameznike ali skupine. 4. Razmišljati bo potrebno o razširitvi Žitečkega potoka, ker bo obremenitev ob nalivih velika, ko se bo voda skoncentrirala. Odgovor: V letu 2009 po poplavah v Spodnjem Dupleku so aktivno potekala dogovarjanja z Agencijo RS za okolje o trajni rešitvi za ureditev Žitečkega potoka. Agencija RS za okolje je na sestanku v oktobru 2009 nakazala možnost rešitve v izgradnji zadrževalnika gorvodno na Žitečkem potoku, s čimer bi se zagotovila ustrezna poplavna varnost. V skladu s tem smo Agenciji RS za okolje konec preteklega leta že predlagali uvrstitev ureditve Žitečkega potoka v letni plan vzdrževanja vodotokov na našem območju. 5. Maribor bo prestolnica mladih; vprašal je ali bo občina Duplek pri tem kaj sodelovala? Odgovor: Mestna občina Maribor bo leta 2013 Evropska prestolnica mladih. Organizatorji so si zadali kar nekaj ciljev, ki bodo izredno zanimivi za mlade iz Maribora in okolice. Imenovanje Mestne občine Maribor za Evropsko prestolnico mladih bo nedvomno imelo vpliv tudi na naše občane, predvsem pa na mlade. O konkretnem vključevanju Občine Duplek v naveden projekt pa bo mogoče govoriti šele, ko bo bolj podrobno znan program in projekti, ki se bodo v sklopu tega izvajali. 6. S svetnikom Jankom Hauptmanom sta se pogovarjala, da bi bilo v Dupleku možno graditi novo tovarno. Predlagal je skupen sestanek v zvezi s tem in preučitev možnosti. Odgovor: Če so kakršnekoli realno izvedljive ideje ali možnosti s področja podjetništva ali pridobivanja novih delovnih mest (kar gradnja tovarne je) smo v vsakem trenutku od župana do občinske uprave in vseh ostalih inštitucij pripravljeni za tovrstne razgovore v smislu iskanja poti do realizacije. Če je kakšna realna osnova bi jo vsekakor bilo smiselno obelodaniti tudi zaradi morebitne uskladitve s prostorskimi akti o vključitvi v prostor. Zainteresirani lahko se za dogovor in informacije dogovorijo bodisi direktno z županom ali z občinsko upravo na področju njene pristojnosti. 8. Albin Krajnc 1. Podal je pobudo, da se ustanovi pogajalska skupina za pridobitev zemljišč, ki jih občina potrebuje za izvedbo projektov. Odgovor: Navedeno pobudo smo vzeli dobronamerno v obravnavo in ko bo konkreten primer nastopil in bomo ocenili, da bi na takšen način lahko izboljšali postopek pridobitve zemljišč za namene in potrebe javnega interesa bomo to tudi realizirali. 9. Peter Žnidarič 1. Vsem starim svetnikom se je zahvalil za sodelovanje pri obnovi ceste Dupleški vrh. Odgovor: Res gre zahvala vsem svetnikom in sploh vsem, ki so dobronamerno pri obnovi sodelovali ali je vsaj ne ovirali. Hvala vam. 2. V sklopu ureditve ceste Dupleški vrh je bila urejena tudi Šolska pot, ki je zaživela, vendar je nevarna, ker ni nameščene ograje. Predlagal je, da se pot zapre, dokler ne bo ograje. Odgovor: Šolska pot je v veliki meri urejena, potrebno pa je urediti še varnostne ograje in druge do sedaj neurejene zadeve. Upamo, da takoj ko bo vreme dopuščalo in bodo na razpolago ustrezna sredstva bomo to pot tudi v tem smislu uredili do konca ter tako jo predali v uporabo otrokom katerim je v največji meri namenjena. 3. Direktorja občinske uprave je opozoril, da izvajalce opozori na zmerno porabo posipnega materiala, kar je potem zelo težko odstranit, hkrati pa at material zamaši cevi za odvodnjavanje. Odgovor: Poraba posipnega materiala je večen predlog diskusij kdaj je preveč i kdaj premalo. Res je, da so strokovno določeni neki normativi o primerni porabi toda te normative ja možno spremljati le v nekem povprečju za neko obdobje. V splošnem smo mnenja, da v primerjavi z nekaterimi drugimi občinami in tudi državami mi sorazmerno »bogato« izvajamo zimsko službo in to po vprašanju pluženja in posipavanja. Sicer pa v splošnem je to odločitev naše občine in, če bomo v okviru zakonskih mej se odločili drugače ne bo nič narobe le manj ali več sredstev bomo porabili za zimsko službo ter večje ali manjše nezadovoljstvo oziroma zadovoljstvo občanov bomo povzročili. 10. Danijel Štumberger 1. Kakšne so aktivnosti občine v zvezi z uvedbo davka na nepremičnine? Odgovor: Gre za projekt, ki ga vodi Geodetska uprava RS. V okviru tega projekta so bile na občinah javne razgrnitve modelov vrednotenja nepremičnin v času od 4. 10. 2010 do 17. 11. 2010. Občine so imele nalogo zgolj nuditi prostor, ker pa fizično niso bili prisotni predstavniki GURS a, smo dajali občanom tudi določena pojasnila. Prav tako tudi v času roka za pripombe zoper obvestila o vrednotenju nepremičnin. Glede na veliko število pripomb, ki jih bo v nadaljevanju moral obdelati GURS, v letošnjem letu ne pričakujemo drugih aktivnosti. 11. Peter Zajc 1. Ali se na makadamskem delu plazu pri Šterleku pri izvajanju Odgovor: Za sanacijo plazu pri Šterleku je že izdelana projektna dokumentacija. Glede na prioriteto in prevoznost tega dela ceste ter razpoložljiva sredstva pa še sanacija ni uvrščena v konkreten plan izvedbe. 2. Nekaj bo potrebno uredit za začetek sanacije ceste Sp. Duplek Sp. Korena, čeprav je republiška. Odgovor: Občina Duplek vse od uvrstitve navedene ceste med regionalne ceste tretjega reda opozarja Direkcijo RS za ceste na redno izvajanje vzdrževalnih del. IZ Direkcije RS za ceste so nam v mesecu decembru 2010 sporočili, da so v predlog krpanja vozišča uvrstili del ceste v Spodnjem Dupleku in izravnavo preko plazovitega terena v Zgornji Koreni. Dela bodo izvedena v spomladanskih mesecih po končani zimski službi. Sicer pa tečejo tudi že dogovori o uvrstitvi projekta obnove ceste v državni proračun in začetku investicije. 3. Namestitev table pri Mumleku, ker tja zaidejo tovornjaki, potem pa imajo težave z vrnitvijo na glavno cesto. Odgovor: Po naši oceni ni večje verjetnosti, da bi v tisto smer zašli tovornjaki, vsaj v večji meri ne. Glede na to možnost ter dejansko slepo javno pot pa bomo tam postavili znak, ki bo obveščal o »slepem« kraku te javne poti. 12. Slavica Golob 1. Čestitala je mladim za izvedbo dobrodelnega koncerta. 2. Spoštovanje do starejših: občina ima posluh do starejših, posebej je pohvalila sprejem prednovoletno prireditev za starejše. Odgovor: Preverili smo pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in pri službi vlade za lokalno samoupravo o morebitnih novih razpisih za pridobitev sredstev za gradnjo domov za starejše, vendar trenutno ni nobenega razpisa za te namene. 3. Prosila je, da se izvaja pluženje do Milice Mičič. Odgovor: V občini je kar nekaj hišnih dostopnih poti ali priključkov, ki pa vsi imajo naravo zasebnega zemljišča in zasebne dostopne poti. Občina nima podlage za te poti uporabljati kakršnakoli javna sredstva pa bodisi za vzdrževanje poti, izvajanje zimske službe ali kaj drugega. Vsekakor pa je humano in človeka ter tudi občine vzorno dejanje, če ljudem pomoči potrebnim pomagamo po svojih zmožnostih. Zaradi tega bomo vsem takšnim pomagali tudi pri izvajanju zimske službe na primeren način, tudi Milici MIčič, ki je nesporno takšne pomoči potrebna. 4. Povedala je, da sredstva za gradnjo doma starejših so, le izkoristiti jih je potrebno. Tudi vlada ne izkoristi vseh možnosti, ki jih ima. Odgovor: Na splošno lahko vedno trdimo, da sredstva za določene namene so, tudi za izgradnjo doma so. Toda ko se dotaknemo priprave za izpolnitev konkretnih pogojev za pridobitev sredstev iz tega ali onega vira pa stvari niso več tako enostavne, sploh pa ne več samo načelne in splošne. Tudi v našem primeru je podobno, že nekajkrat smo dejansko bili tik pred razrešitvijo problema, ki mu pravimo začetek gradnje doma za starejše občane v Občini Duplek pa so se nam stvari tudi zaradi posameznikov izmuznile iz rok ozirom se jen cilj časovno odmaknil. Tudi sedaj se približujemo k takšnemu cilju začetka gradnje doma in močno upamo, da se nam tokrat ne bo izmuznil…temveč bomo vsaj v naslednjem letu z gradnjo tudi pričeli…. Če kdor koli pozna »boljše poti« do realizacije te naše skupne želje lepo prosimo, da nam pomaga ali pa tudi sam prevzame pobudo in bomo mi pomagali po svojih močeh. 13. Franjo Kosi 1. V zaselku Brestovje je bil opravljen izkop za vodovod, občani pa sedaj pričakujejo vzpostavitev v prvotno stanje. Odgovor: Prekop za novo izvedeni sekundarni krak vodovoda je urejen tako, da se promet lahko normalno odvija. Samo asfaltiranje prekopa pa žal ne bo možno prej ko bodo pričele delovati asfaltne baze in bodo primerne temperature za tovrstna dela. 2. Jaški na Šterčki so polni peska in je nujno čiščenje. Odgovor: Takoj po končani zimski sezoni bomo pristopili tudi k izvajanju tovrstnih vzdrževalnih del.
a/ ODGOVORI NA VPRAŠANJA ZASTAVLJENA NA 3. REDNI SEJI
1. Janko Drozg a/ V zvezi s parcelo pri gasilskem domu Dvorjane ni zadovoljen z odgovorom, ker je PGD Dvorjane to zemljišče plačalo, sedaj je potrebno narediti prenos oz. urediti lastništvo. Odgovor: V skladu z dogovori in že izvedenimi aktivnostmi bo občinska uprava z županom pripravila predlog končne ureditve lastništva. b/ Ponovno sprašuje, kdo in kako izvaja nadzor nad opravljenim delom Mariborskega vodovoda, ker so pri gasilskem domu jame, želi tudi skupen ogled. Odgovor: Ocenjujemo, da smo v prejšnjem odgovoru navedli izvajanje nadzora v skladu s predpisi in dejanskim stanjem. Konkreten primer ustreznosti izvedenih del zaradi intervencije pa bomo ponovno z vami skupaj izvedli v naslednjih dneh. 2. Boris Pajnkihar a/Občinskemu svetu predlaga, da se odgovori na vprašanja pošiljajo z gradivom. Odgovor: Za nadaljnje seje Občinskega sveta bo Občinska uprava praviloma pripravila odgovore in jih posredovala skupaj z gradivom za vsakokratno sejo. b/ Ni zadovoljen z odgovorom v zvezi z gradnjo hiše Petek, ni prav, da se je gradnja financirala iz občinskega proračuna, občinska uprava naj pripravi podrobno finančno poročilo. Odgovor: Občina Duplek je za obnovo lokalne ceste Dupleški vrh naročila ustrezno projektno dokumentacijo – PZI (projekt za izdelavo) na podlagi katere se je pripravila investicijska dokumentacija, dokumentacija za pridobitev nepovratnih evropskih in državnih sredstev ter še vsa ostala potrebna dokumentacija. Na podlagi PZI smo se z lastniki zemljišč katera so bila potrebna za obnovo ceste, nekajkrat sestali v večjih ali manjših skupinah ter se dogovarjali o možnostih za pridobitev teh zemljišč ter o potrebnih korekcijah. Tako smo od večine lastnikov pridobili tudi podpisane izjave, da so seznanjeni s potekom trase ter, da z njo se tudi strinjajo. Tako smo se tudi pogovarjali z družino Petek in z družino Pulko za potek trase ceste med njunima objektoma (stanovanjsko hišo Petek in gospodarskim poslopjem družine Pulko). Po prvotni varianti PZI je bila predvidena širitev ceste proti gospodarskemu poslopju Pulko (predvidena je bila celo rušitev novega prizidanega dela poslopja). Žal se z lastnikom nismo uspeli dogovoriti o izpeljavi te variante zato smo s projektantom pripravili delno korekcijo PZI v tem delu tako, da smo samo vozišče nekoliko zožili – podobno kot pri Lesjak – Kramberger, pločnik pa pomaknili tik do stanovanjske hiše Petkovih. Ker pa je projektant ocenil, da bo potrebno zaradi te korekcije ojačati temelje hiše ob sami cesti je to izvajalec del – CPM, d.d. tudi pričel izvajati. Naj poudarimo, da smo za ta poseg pridobili tudi soglasje lastnika g. Petka. Žal je pri izvedbi ojačanja temeljev prišlo do delne porušitve dela zidu vzporednega s samo cesto ter enega vogala hiše. Dela na tem območju smo začasno zaustavili ter organizirali pripravo za razrešitev nastale nepredvidene situacije. Odgovornost za nastalo situacijo je v večini bila na strani izvajalca del – CPM,d.d. in se ji tudi ni izmikal. Vsekakor pa je res, da je sanacijo stanja izvajalec bil pripravljen izvesti na njemu najugodnejši način. Ker je investitor vedno tudi soodgovoren za nastalo situacijo in zato mora oceniti rizike v zvezi z njo, smo se odločili, da bomo v vsem skupaj zelo tesno sodelovali in spremljali. Med prvimi aktivnostmi smo si pridobili oceno možnosti sanacije poškodovanega objekta ter oceno stroškov sanacije. Izvajalec del CPM,d.d. je pridobil PZI in oceno stroškov za sanacijo poškodovane zgradbe. PZI je izdelal PROBIT, d.o.o. iz Maribora ter je iz njega razviden način sanacije in njena vrednost, ki je ocenjena na 15. 343,50 EUR. Za primerjavo se je Občina Duplek odločila ter dala izdelati še drugo mnenje in oceno sanacije oziroma nastale škode, ki pa jo je izdelalo podjetje TEHNOTIM, d.o.o. iz Pesnice ter je nastalo škodo ocenilo na 21.300,00 EUR. Med pridobitvijo teh ocen pa smo na občini še pripravljali podlage za odločitev o morebitni možnosti spremembe trase oziroma izvedbi obnove ceste s potrebnimi parametri (širino vozišča in pločnika) brez predvidene zožitve. Da bi to lahko izvedli smo skupaj s projektantom ocenili, da bi poškodovano hišo bilo potrebno porušiti v celoti ter nato odkupiti zemljišče, ki bi bilo potrebno za predvideno obnovo ceste brez zožitve. Zaradi proučitve te možnosti smo si pridobili dodatne informativne ocenitve vrednosti posameznih aktivnosti ter nato še končne cenitve nepremičnin za realizacijo odločitev. Pridobili smo cenitev vrednosti stanovanjskega objekta pred poškodovanjem brez zemljišča in je bil ocenjen na 38.860,00 EUR po cenitvi TEHNOTIM, d.o.o. in 35.500,00 EUR po cenitvi TEHNA PROJEKT, d.o.o.. Vrednost poškodovanega objekta brez zemljišča je bila po cenitvi TEHNA PROJEKT, d.o.o. ocenjena na 17.287,00 EUR, skupaj z zemljiščem pa je bila ocenjen vrednost 29.000,00 EUR. Na podlagi ocenjenih vrednosti in dejanskega javnega interesa po izvedbi obnove lokalne ceste v potrebnih širinah vozišča in pločnika je občina Duplek zavzela stališče, da bo od družine Petek odkupila porušeno stanovanjsko hišo s potrebnim zemljiščem ter tako omogočila obnovo ceste brez prvotno predvidenih zožitev. Po tej odločitvi smo pristopili k razgovorom z izvajalcem del in povzročiteljem poškodbe – CPM, d.d. in družino Petek. Stekli so dogovori in sorazmerno naporna pogajanja z CPM, d.d. o poravnavi nastale škode. Ob vsem tem smo ocenili tudi rizike, ki bi se pojavili ob takšni ali drugačni poti reševanja situacije. Ves čas smo imeli za cilj, da ne bo nosila prevelikih bremen nastale situacije družina Petek, ki dejansko ni bila nič kriva, takoj zatem smo ocenjevali tudi rizike morebitnih dolgotrajnih tožb, in slabšanja ekonomske in splošne situacije izvajalca ter ob vsem tem seveda uresničevanje javnega interesa. Zaradi dolgotrajnosti pogajanj smo se odločili, da bomo vsaj delno organizacijo ureditve zadev prevzeli v občinski upravi. Tako smo takoj poiskali nadomestno stanovanje družini Petek v prostorih gasilskega doma PGD Dvorjane ter z društvom sklenili pogodbo. Skupni strošek za začasno stanovanje v teh prostorih smo PGD Dvorjanam plačali v višini 1.200,00 EUR. Ker smo se odločili, da bomo poškodovano hišo od družine Petek odkupili smo se odločili naročiti projektno dokumentacijo za nadomestno stanovanjsko hišo za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD pri podjetju TEHNOTIM,d.o.o. v vrednosti 3.600,00 EUR. Zaradi korektnega odnosa do oškodovancev smo se odločili tudi strokovni nadzor nad samo gradnjo prevzeti in ga je izvajalo prav tako podjetje TEHNOTIM, d.o.o. za vrednost 1.200,00 EUR. V vrednosti 313,32 EUR smo plačali strošek geodeta za posnetek stanja pred izdelavo PGD ter strošek začasnega stranišča – DIXI v vrednosti 370,23 EUR. Med drugimi minimalnimi stroški povezani z nastalo situacijo so še nastali stroški pomoči delavcev režijskega obrata pri preselitvi družine v Dvorjane in nato nazaj ter beljenjem prostorov PGD Dvorjane v katerih so začasno Petkovi stanovali. Drugih direktnih stroškov Občina Duplek pri izgradnji nadomestne hiše Petkovih ni imela. Ob vsem tem pa smo nekako se uspeli s CPM, d.d. dogovoriti o višini škode, ki bi jo bili pripravljeni poravnati kajti njihovo stališče je venomer bilo, da bodo nastalo poškodbo hiše sanirali in tako zaključili vso odgovornost. S tripartitno pogodbo med PETEK Alojzom in Mileno, CPM, d.d. in Občino Duplek smo dorekli, da CPM nastalo škodo priznava v višini 20.000,00 EUR, ki pa jo bo namenil za izgradnjo nadomestne stanovanjske hiše po projektu, ki ga je izdelal TEHNOTIM, d.o.o.. Prav tako smo v tej pogodbi zapisali, da bo Občina Duplek od Petkovih odkupila poškodovano stanovanjsko hišo s potrebnim zemljiščem v vrednosti 24.461,50 EUR, kupnino pa bodo Petkovi namenili za izgradnjo nadomestne stanovanjske hiše. V pogodbi je določeno, da mora CPM, d.d. nadomestno gradnjo dokončati najkasneje do 15. 10. 2010. Kupnina, ki jo je Občina Duplek plačala za poškodovano hišo in zemljišče ni v direktni povezavi z izgradnjo nadomestne hiše temveč je direktno povezana z zagotovitvijo pogojev za izgradnjo lokalne ceste v potrebni širini s pločnikom. Glede na nadaljnji razvoj dogodkov lahko z gotovostjo trdimo, da smo se pravilno odločili ter v zadovoljstvo vseh prizadetih strani, predvsem še družine Petek in javnega interesa po obnovi ceste brez zožitve vozišča in pločnika sam projekt obnove ceste skozi Dupleški vrh uspešno zaključili. c/ Komentiral je še odgovore na vprašanja v zvezi s Krajinskim parkom, odpiralnim časom za Bar vrh, zbirnim centrom. Odgovor: Na vsa ta vprašanja smo podali odgovore na zadnji seji, o nadaljnjih aktivnostih po posameznem področju pa bomo obveščali Občinski svet v skladu z njegovimi pristojnostmi oziroma na konkretna nadaljnja vprašanja tudi podali ustne ali pismene odgovore. 3.Franc Fras a/ Kdo je dobavil gradbeni kamen za kamnite zložbe v Dupleškem vrhu? Odgovor: Izvajalec del je bilo podjetje CPM, d.d. iz Maribora. Nekatera dela je izvajalec oddal svojim podizvajalcem. Tudi del gradnje opornih in podpornih zidov so izvajali določeni podizvajalci med katerimi je bilo podjetje Komunala Slovenske gorice, d.o.o. Sam material, med drugim tudi kamen je nabavljal izvajalec del oziroma njegov podizvajalec pri ustreznih dobaviteljih. Večino kamna je bilo nabavljenega iz kamnoloma »Josip dol« na Pohorju. Obračun del je bil na podlagi cen podanih v ponudbi in sklenjeni pogodbi ter dejanskih količin, ki jih je potrdil strokovni nadzor. Kamnite zložbe so se obračunavale po kubičnem metru zgrajenega »zidu« in ne po količinah vgrajenega materiala kot je kamen in beton. b/Kako daleč je z dogovori s Sparom za gradnjo trgovine v Zg. Dupleku? Odgovor: Pogovori intenzivno potekajo na več nivojih ter tudi o različnih kombinacijah idejnih zasnov. Če se bodo razgovori uspešno zaključili bo na podlagi njih se pripravil ustrezen predlog za nadaljevanje ustreznih postopkov kot so nakupi zemljišč, izdelava in potrditev ustreznega OPPN (občinskega podrobnega prostorskega načrta), pridobivanja soglasij in skratka vse potrebno do pričetka gradnje objektov. Občinski svet bomo o vsem tekoče seznanjali oziroma v skladu s pristojnostmi tudi predlagali v obravnavo in potrditev posamezne splošne akte. c/ Pobuda: več poudarka je potrebno dati odmeram cest. Odgovor: Že nekajkrat smo zapisali in poudarili, da odmeram cest dajemo veliko poudarka, največji problem pa so razpoložljiva sredstva in žal obseg odmer in postopkov za ureditev tozadevnega stanja moramo uskladiti z razpoložljivimi sredstvi. d/ Pobuda: odgovori na vprašanja naj bodo posredovani v sklopu gradiva. Odgovor: Odgovor smo že podali pri točki 2a. e/ Iz odgovora na vprašanje je razvidno, da zbirnega centra verjetno ne bo, nadaljevati je potrebno z aktivnostmi in občanom omogočiti, da odpadke nekam odvažajo. Odgovor: Zbiranje gospodinjskih kosovnih odpadkov se izvaja v naši Občini enkrat letno, po posebni objavi in navodilih izvajalca javne službe. Gospodinjstva prejmejo predhodno obvestilo z navodilom in termini izvajanja odvoza kosovnih odpadkov. Takšna akcija bo tudi letos in sicer meseca maja, v terminih med 10. 5. 2011 in 18. 5. 2011 Obvestilo, ki ga bodo prejeli občani natisnjenega na zadnji strani položnic, bo vsebovalo natančne lokacije kam lahko občani odpadke dostavijo. Kosovne in druge odpadke, pa je možno kadarkoli čez celo leto v okviru delovnega časa, pripeljati v zbirni center v Gajke na Ptuju ter tam oddati brezplačno. f/ Na Vurberku še zmeraj ostaja problem sanitarij. Odgovor: Na Vurberku sedaj obratujeta dva »gostinska obrata«, ki imata ustrezno urejene tudi sanitarije za svoje goste v času obratovanja. Na samem področju bližnje okolice bivšega gradu pa vsekakor ni javnih sanitarij tako kot tudi drugje po občini ne. Za vse prireditve, ki jih društva ali občina organizira na tem območju je poskrbljeno tudi za sanitarije in sicer tako, da se koristijo sanitarije bodisi na samem »gradu« ali pa sanitarije, ki so v prostorih Vaške skupnosti Vurberk ter ob sami kulturni dvorani. Sanitarije ob dvorani sedaj urejamo tako, da bodo primerne za udeležence raznih prireditev v dvorani ter tudi za goste »gostinskega« dela ob dvorani. Za obiskovalce pokopališča na Vurberku ter udeležence pogrebov so urejene ustrezne sanitarije ob mrliški vežici na pokopališču. Občina Duplek se je tudi odločila ter namestila eden »DIXI WC« ob poti proti cerkvi ter se lahko koristi kot javni »WC« štiriindvajset ur na dan vse dni v tednu. Ocenjujemo, da sedaj razpoložljive sanitarije na območju »gradu Vurberk«, še posebej ko bodo urejene nove sanitarije ob kulturni dvorani zadostijo potrebam stalnih ali občasnih obiskovalcev tega področja. g/ Pobuda: Pristopi naj se k ureditvi oženja ceste v Zimici pri Ornik. Odgovor: Na podlagi sklepov Vaške skupnosti Zimica in tudi dejanskih potreb bomo za center Zimice skupaj z lokalno cesto skozi center pripravili ustrezno dokumentacijo na podlagi katere bo možno urejati zemljišča ter nato tudi ustrezno obnovo in rekonstrukcijo ceste z vso potrebno infrastrukturo. Žal pa tudi realizacija tega projekta bo odvisna od razpoložljivih sredstev, ki pa jih še ni planiranih v letošnjem proračunu. h/ Ureditev korenske ceste, čeprav je državna, mora nekdo biti vedno v kontaktu za ureditev te ceste. Odgovor: V zvezi z ureditvijo regionalne ceste skozi Spodnjo Koreno je občina Duplek redno v kontaktu s pristojnimi na Direkciji RS za ceste, sektorju za vzdrževanje cest. Že v odgovoru na vprašanje, ki je bilo izpostavljeno na 2. seji občinskega sveta smo zapisali, da občina vse od uvrstitve ceste med regionalne ceste tretjega reda opozarja Direkcijo RS za ceste na redno izvajanje vzdrževalnih del in tudi na nujno celovite obnove. Prav tako smo zapisali, da bodo po zadnjih informacijah, ki smo jih prejeli od direkcije za ceste vzdrževalna dela izvedena v pomladnih mesecih, po končani zimski službi. Vzporedno s tem pa tudi tečejo pogovori o celoviti obnovi navedene ceste. i/Vse prisotne je povabil na predavanje 26.2.2011, ob 17. uri. 4. Janko Hauptman a/ Omejitve skozi Sp. Duplek so zelo moteče, vprašal je ali ima občina kakšen vpliv. Odgovor: Upravljanje z državno regionalno cesto tretjega reda R3 710, odsek 1292 Maribor – Vurberk – Ptuj, je v izključni pristojnosti Ministrstva za promet, Direkcije Republike Slovenije za ceste. Občina Duplek nima v varovalnem pasu državnih cest nikakršne pristojnosti postavljanja oz. spreminjanja prometne signalizacije, lahko le daje pobude za spremembe. Vse pobude občanov, ki so prispele na Občino Duplek in so se nanašale na postavitev oziroma spreminjanje prometnega režima ali prometne signalizacije (tako vertikalne kot tudi horizontalne) v varovalnem pasu omenjene državne regionalne ceste tretjega reda, je Občina Duplek, nemudoma posredovala v reševanje pristojnemu organu, Direkciji RS za ceste. Glede omejitev hitrosti, ki so bile izvedene pred nedavnim pa je prav, da upoštevamo vse želje in mnenja občanov, ki živijo ob cesti in tistih, ki nastopajo kot udeleženci prometa na tej cesti. Veliko občanov nekako ocenjuje, da je izvedena omejitev hitrosti neutemeljena in neustrezna, istočasno pa je veliko občanov izrazilo zadovoljstvo s takšno omejitvijo hitrosti. Skratka zavedati se je potrebno, da ni možno ugoditi vsem potrebam, še bolj pa ne željam posameznikov ali skupin. Vsekakor pa je manjše zlo, če na prvo mesto postavimo varnost v cestnem prometu kot pa hitrost. b/ Kdo nadzira dela pri gradnji kanalizacije in vodovoda, pri Namestniku je bila namreč prekopana cesta kar 3 tedne. Odgovor: V okviru izvedbe operacije »Izgradnja vodovoda SV Slovenija«, ki je sofinancirana iz evropskih sredstev (kohezije) poteka tudi izgradnja vodovoda »Zabregami«. Ta vodovodni cevovod se prične pri »Križu« v Zg. Dupleku ter po lokalni cesti »Zabregami« poteka vse do regionalke pri Namestniku. Tu se je ta cevovod navezal na magistralni vodovodni cevovod, ki že poteka vzdolž regionalke. Zaradi te navezave je izvajalec moral »prekopati« regionalko, da je samo navezavo lahko izvedel. Sama dela so potekala v skladu s projektno dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem. Dejanska zapora ceste je trajala le nekaj ur, dela v okolici prekopa pa so bila večinoma zaključena v dveh ali treh dneh razen ponovnega asfaltiranja »prekopa«, ki pa bo izveden ko bodo »temperature« to dovoljevale in ko se bodo »asfaltirala« še druga potrebna mesta. Dela izvaja podjetje Nizke gradnje Ptuj, d.o.o., strokovni nadzor pa izvaja DDC, d.o.o. in DRSC, sektor za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest. c/ Kako daleč je gradnja ceste Talce – Zabrege? Odgovor: Obnovo ceste Talce – Zabrege lahko nekako razdelimo v tri sklope. Prvi sklop je izgradnja primarnega vodovodnega cevovoda, ki je večinoma zaključen. Za drugi sklop – izgradnjo kanalizacije pričakujemo v naslednjih tednih gradbeno dovoljenje na podlagi katerega bomo lahko pridobili ustrezna sredstva in izvedli samo gradnjo kanalizacije. Po naših predvidevanjih bi kanalizacijo lahko zgradili v prvi polovici letošnjega leta. Vzporedno z gradnjo kanalizacije pa bomo pričeli tudi z obnovo same ceste ter ostale infrastrukture (javne razsvetljave, hodnika za pešce, kabelske…). Ko bomo imeli znan potreben obseg del ter oceno realno potrebnih sredstev bomo izdelali konkreten plan izgradnje vseh treh faz. Če nam sredstva ne bodo zadoščala za kompletno obnovo in izgradnjo vseh treh sklopov v letošnjem letu bomo po fazah urejali tiste sklope, ki so najnujnejši za ureditev »normalnih« razmer na tej cesti in titih, ki omogočajo smiselno zaporedje izgradnje. (cevovode je vsekakor potrebno prej položiti v zemljo kot pa recimo asfaltirati hodnik za pešce….). d/ Pobuda: Pristopi naj se k ureditvi neprevozne ceste proti Ferlež Švajncer v Vurberku. Odgovor: Navedena cesta ni po nobenem kriteriju občinska cesta temveč je le zasebna pot, ki služi za hišni priključek in dostop na posamezna zemljišča ob poti. Žal uporabniki te poti po kateri imajo dostop do svojih zemljišč in stanovanj nimajo urejenih niti služnostnih pravic do uporabe poti. Občina Duplek je z lastniki zemljišča po kateri pot poteka že nekajkrat opravila informativni razgovor o ureditvi te poti. Venomer se je izkazalo, da sedanji lastniki zemljišč po katerih poteka pot niso zainteresirani in tudi ne dovolijo kakršnegakoli urejanja te poti in tudi ne urejanja samih pravic do uporabe te poti. Kljub vsem tem zapletom Občina Duplek to pot vsaj deloma vzdržuje v takšnem stanju, da je možna še normalna uporaba le te. Glede na dano pobudo bomo ponovno pristopili k razgovoru z lastniki zemljišč o možnostih ureditve pravic do »javne« uporabe te poti saj ureditev teh pravic je osnovni pogoj za urejanje vseh nadaljnjih aktivnosti za uporabo in ureditev poti. e/ Koliko sredstev je namenjeno za odmero cest? Odgovor: V proračunu je za odmero cest posebna postavka 1302033 Odmere cest na kateri so za leto 2011 predvidena sredstva v višini 40.000 EUR. f/ Kako daleč so pogovori z županom Starš v zvezi s pripravami na gradnjo mostu preko Drave. Odgovor: Razgovori o gradnji mostu preko stare struge reke Drave so nekako šele v začetni fazi. O vseh konkretnih predlogih bomo seznanjali vse občinske organe in tudi splošno javnost. g/ Pričela se bodo spomladanska dela, apelirat na traktoriste…. Odgovor: V začetku meseca aprila bodo izšle Novice Občine Duplek in v tej številki bomo vsekakor to tematiko obravnavali. Predlagamo pa tudi, da kakšen članek napiše kateri izmed članov Občinskega sveta in morda bo naletel na večjo odobravanje napisanega kot pa, če pišemo samo iz občinske uprave ali komunalne inšpekcije. 5.Boris Simonič a/ Ali občina Ptuj pripravlja prostorski plan in ali občina Duplek pripravi kaj sodeluje. Gre namreč zato, da se počasi zapira center Gajke in bo potrebno poiskati novo lokacijo. Odgovor: Občinski prostorski načrt je temeljni akt posamezne občine, ki ne nujno vključuje v samo pripravo tudi druge sosednje občine, saj zajema le območje občine, ki ga sprejema. S strani Mestne občine Ptuj smo bili obveščeni, da se pripravlja občinski prostorski načrt v letu 2008, ko je bil objavljen sklep o začetku postopka priprave. Glede na podatke, ki smo jih prejeli s strani Ministrstva za okolje in prostor je občinski prostorski načrt še v fazi delovnih gradiv in tudi še ni bil posredovan v smernice na pristojna ministrstva, prav tako še ni bil javno razgrnjen in nanj ni bilo še možno dajati pripomb in pobud. Hkrati smo prejeli tudi informacijo o tem, da je Mestna občina Ptuj pristopila tudi k spremembam veljavnega prostorskega plana. Vsekakor bomo Mestno občino Ptuj zaprosili za dodatne informacije tako o pripravi občinskega prostorskega načrta kot tudi sprememb veljavnega prostorskega plana za zadeve, ki se tičejo odlaganja odpadkov in s tem nove lokacije trajnega odlagališča. 6. Vincenc Fridau a/ 15 do 20% gospodinjstev v občini Duplek naj ne bi imelo odvoza odpadkov. Kdo so in na kakšen način jih je možno vključiti? Odgovor: V občini Duplek je v odvoz komunalnih odpadkov vključenih 1890 subjektov, tako fizičnih kot pravnih oseb, kar predstavlja cca. 92 % vključenost v odvoz komunalnih odpadkov. Nevključenih je še približno 160 gospodinjstev, od tega nekaj takih kjer je problem dostopa vozila za zbiranje odpadkov, medtem ko je večina nevključenih iz razloga, ker se le ti ne želijo vključiti v odvoz komunalnih odpadkov. Medobčinski inšpektorat v sodelovanju z občinsko upravo redno izvaja kontrolo vključenosti in po potrebi ukrepa proti kršiteljem. Tako je bilo med zadnjo akcijo inšpektorata proti 56 zavezancem, ki niso bili vključeni v odvoz odpadkov, po izvedenem inšpekcijskem postopku, na novo vključenih 36 gospodinjstev. Za tiste kjer je bilo ugotovljeno, da le ti nimajo možnosti vključitve zaradi težko dostopnega terena, občinska uprava skupaj z izvajalcem javne službe išče možnosti za njihovo vključitev preko skupnih odjemnih mest v neposredni bližini takšnih lokacij. Proti vsem ostalim, ki se do sedaj niso želeli vključiti pa jim je to bilo omogočeno, inšpektorat nadaljuje inšpekcijske postopke. b/Pobuda: Krajane , ki živijo na območju Zabrege naj občinska uprava z letaki seznani, kako dolgo bodo trajala dela. Odgovor: Pobud o obveščanju in sodelovanju s krajani je kar nekaj. Povedati moramo, da krajane smo pred pričetkom izgradnje vodovoda že obvestili z dopisi o nameravanem posegu v to cesto. Tudi v novicah smo že večkrat o tem pisali. Sedaj pripravljamo predlog na podlagi katerega bi krajani sodelovali bodisi preko Vaške skupnosti Zg. Duplek ali pa morda preko nekakšnega »gradbenega odbora«. Predlog bomo še dodelali ter nato se odločili za konkretno obliko organiziranega sodelovanja in obveščanja občanov, ki živijo na območju tega predela Zg. Dupleka in tudi Sp. Dupleka. c/Pobuda: Prva parcela v Žitečki vasi (od tistih, ki jih prodaja občina) , naj bi ostala za potrebe kraja za namene parkiranja. Odgovor: Takšen predlog je že pred časom podala Vaška skupnost Zg. Duplek, ki je nekako potrdil odločitev župana, da se del zemljišča ob lokalni cesti nameni za razvojne potrebe kraja in se torej ne odproda. 7. Vanja Maher a/ Pridružila se je pobudi, da bi odgovori na vprašanja bili posredovani z gradivom. Odgovor: Odgovor je že podan pri točki 2a. b/ Zainteresirana je, da se gradivo posreduje v elektronski obliki. Odgovor: Tudi o tej varianti »sodobnega« komuniciranja razmišljamo in pripravljamo predlog za realizacijo tako, da v bližnji prihodnosti bi jo lahko tudi realizirali. 8. Boštjan Partljič a/ Pobuda: če se prometni režim že spreminja, naj se to ustrezno označi Odgovor: To vprašanje ali trditev nam ni najbolj jasna. Vse spremembe prometnega režima se morajo ustrezno označiti in to z ustreznimi prometnimi znaki ali signalizacijo. Če se trditev nanaša na spremembo režima hitrosti na R3 710 ocenjujemo, da je bila s prometnimi znaki ustrezno označena. b/ Parkirišče pri šoli je premajhno, kar se občuti predvsem zjutraj. Odgovor: Ustrezna zemljišča za parkiranje v neposredni bližini osnovne šole v Sp. Dupleku bomo poskušali urediti takoj ko bodo vremenske razmere to dopuščale. 9. Albin Krajnc a/ Pobuda: nekoč je že bilo dogovorjeno število točk na sejah, 17 točk je preveč, gradivo naj bo omejeno na največ 12 točk. Odgovor: Ocenjujemo, da na čas trajanja seje in »težo« obravnavanih predlogov ne vpliva v največji meri število točk dnevnega reda temveč v mnogo večji meri vsebina posameznih točk ter vpliv morebitnih sprejetih ali potrjenih sklepov na interese članov sveta oziroma skupin občanov, ki jih zastopajo. Vsekakor pa bomo v bodoče tudi tej pobudi dali ustrezen poudarek in skušali dnevni red glede števila točk in njihovih vsebin oblikovati tako, da ne bo »preveč« obremenjeval članov občinskega sveta. b/ Pobuda: V zvezi s sortiranjem odpadkov je dal pobudo, da ob strogem ločevanju posode niso več potrebne. Odgovor: Dana pobuda nekako nam ni najbolj jasna glede doseganja nekega smiselnega cilja. Če konkretno pregledamo vsa navodila v zvezi z ločevanjem odpadkov bomo dokaj hitro prišli do spoznanja, da določenih komunalnih odpadkov ne moremo uvrstiti v nobeno skupino ločenega zbiranja, torej ga lahko odložimo le v posodo z mešanimi ali ne sortiranimi odpadki. Drugi razlog, ki bi lahko izhajal iz te pobude je morda, da tisti, ki ne bi imel posode za mešane odpadke ne bo moral več plačevati stroškov »zbiranja in ravnanja z odpadki«. Tudi to dejstvo ne drži kajti občani ne plačujemo samo ravnanja z mešanimi odpadki ampak kompletno ravnanje z odpadki, tudi zbiranje in odvažanje sortiranih odpadkov, kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov iz gospodinjstev in podobno. Sicer pa za plačevanje teh storitev javne službe ni odvisno od tega kako veliko posodo imamo temveč je odvisno od števila članov gospodinjstva, kateri so vključeni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki. Na podlagi veljavnih predpisov pa bi morali v sistem biti vključeni vsi občani, tudi tisti, ki na območju občine živijo le občasno ali imajo tu »vikende«. c/ Ali je plaz pri Lendero Milanu v postopku sanacije? Odgovor: V celotni občini Duplek se je v preteklosti pa tudi v lanskem letu kot posledica naravnih ujm sprožilo večje število novih plazišč, pa tudi nekateri že evidentirani iz preteklosti so postali ponovno aktivni. Tako imamo širom občine evidentiranih kar nekaj deset plazišč večjih razsežnosti, tako na javno gospodarski infrastrukturi v lasti Občine kot tudi na nekaterih kmetijskih zemljiščih v privatni lasti. Vsa plazišča katera so bila uvrščena v program odprave posledic naravnih nesreč na osnovi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Ur.L. RS št. 75/2003) na osnovi sprejetega sklepa vlade o doseženem kriteriju višine neposredne škode na določenem območju, ki presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za tekoče leto, so bila evidentirana, popisana in geodetsko posneta. Na osnovi pripravljenih sanacijskih elaboratov in potrditve uvrstitve posamičnih plazišč v program sanacije, se je pristopilo k izdelavi projektne dokumentacije najnujnejših sanacijskih ukrepov ter potrebnih geomehanskih raziskav terena na plaziščih v prioritetnem vrstnem redu v odvisnosti glede na nujnost sanacije oziroma glede lastnosti in vplivov pojava na pogoje za življenje in delo na prizadetih območjih. Na Ministrstvu za okolje in prostor pripravijo na osnovi sklepa vlade v dvoletnih ciklusih v okviru razpoložljivih sredstev proračuna RS Izvedbeni načrt sanacije pojavov nestabilnosti tal v državi. Občine enakopravno konkurirajo za sredstva nujnih interventnih sanacijskih ukrepov, v okviru dokaj skromnih proračunskih sredstev, ki so temu namenjena. Tako imajo pri dodeljevanju proračunskih sredstev prednost tiste sanacije pojavov nestabilnosti tal ki: ••• ogrožajo življenja ljudi na prizadetih območjih ••• ogrožajo stanovanjske objekte ••• ogrožajo večje število objektov ••• tam kjer je poškodovana komunalna infrastruktura (ceste, vodovodi, kanalizacija itd.) ••• so plazišča večjih razsežnosti in so aktivni (hitro plazenje, itd…) Občina bo skladno pozivu Ministrstva za okolje in prostor konkurirala za sredstva v okviru državnega Izvedbenega načrta sanacije pojavov nestabilnosti tal za leti 2011 in 2012 in sicer za plazišča, ki so nastala kot posledica močnega deževja med 16. in 20. septembrom lanskega leta. Med evidentiranimi plazišči je tudi plazišče in posledična škoda nastala na objektu gospodarske javne infrastrukture javnem vodovodnem omrežju Vurberk pri domačiji Lendero. Od višine pridobljenih sredstev je odvisna tudi sanacija plazišč v naši občini. Posebej je potrebno poudariti, da Občina nima predvidenih proračunskih sredstev za sanacijo plazišč na zasebnih kmetijskih zemljiščih. Tako v konkretnem primeru, konkuriramo le za sredstva namenjena sanaciji izgradnji nadomestnega javnega vodovodnega omrežja na Vurberku. Zakonsko je celo prepovedano dodeljevati sredstva za sanacijo naravnih nesreč – tudi za plazove, (na primer na zasebnih kmetijskih zemljiščih), tam kjer so le ti posledica nedovoljenih in neodgovornih posegov v prostor (to velja tudi za neustrezno obdelavo kmetijskih površin, katere nato povzročajo meteorno odtekanje, katero pa sproža plazenje tal). Tako ugotavljamo, da je najpogostejši vzrok pojavljanja plazenja tal, posledica kompleksnega delovanja, katerega vzrok so različni dolgoročni in kratkoročni dejavniki, ki na koncu povzročijo plazenje. Najpogostejši dolgotrajni »človeški« vzrok plazenja je sprememba rabe tal. Skupna splošna značilnost večine teh primerov je, da so nastali pretežno zaradi nenadzorovanih in nestrokovnih posegov, pogosto pa tudi zaradi posegov v prostor, ki so bili opravljeni brez ustreznih dovoljenj, (graditve objektov, spreminjanje poti in kolovozov v ceste, gozdni poseki na večjih površinah, oziroma goloseki, sprememba režima oranja kmetijskih površin ipd.). d/ Vprašal je ali so občani občine Duplek postali kriminalci, da jih policija tako lovi? Odgovor: Ali so postopki policije korektni in v skladu z veljavnimi predpisi, na to vprašanje ne more podati odgovora občinska uprava, ker za to ni ne kompetentna in ne pristojna. Če posameznik, ki je bil udeležen »policijskega postopka« ocenjuje, da ni korektno obravnavan ima pravico do pritožbe pri ustreznem pritožbenem organu policije in le ta pot je pravilna. V splošnem pa lahko dodamo le, da tudi te ocene so zelo subjektivne. 10. Peter Žnidarič a/ Pobuda:preden bi začeli postopek priprave za gradnjo mostu preko Drave, je vsekakor treba vprašati ljudi in jih o vsem seznaniti. Odgovor: Za tako velik poseg v okolje bo vsekakor potrebno pripraviti kar nekaj predhodnih študij in strokovnih podlag ter jih obravnavati na nivoju zainteresirane javnosti. Po naši oceni pa bo verjetno potrebno pripraviti tudi ustrezen prostorski akt (občinski ali celo državni podrobni prostorski načrt), ki bo v skladu s predpisanim postopkom izdelave in obravnave vključeval vse zainteresirane strani vključno z organi posamezne občine (Starše in Duplek) kot je Občinski svet. b/ Pobuda: Nujno je potrebno ustanoviti gradbeni odbor za Zabrege, ki bo sproti seznanjen in bo obveščal občane. Odgovor: Odgovor smo že podali pri točki 6b. c/ Pobuda: v proračunu potrebno rezervirati sredstva za tovarno zdravil, katero je v svojem predvolilnem programu in tudi kasneje napovedal Janko Hauptman. Odgovor: V času med prvim in drugim branjem proračuna ni nihče dal pobude za rezervacijo sredstev v proračunu Občine Duplek za tovarno zdravil. 11. Danijel Štumberger a/ Pobuda: namesti naj se tabla za naselje Johe v Dvorjanah Odgovor: V lanskem letu smo namestili kar nekaj krajevnih smernih tabel in s to akcijo bomo v letošnjem letu nadaljevali ter vključili tudi smerne table za Johe. 12. Peter Zajc a/ Pristopiti je potrebno k ureditvi ceste Štiftar – Dolge njive, kar je že več letna obljuba. Odgovor: Res je, da že nekaj časa skušamo to cesto uvrstiti med tiste, ki bi se naj obnovile oziroma »asfaltirale«. Žal zaradi drugih prioritet in premalo proračunskih sredstev do sedaj še nismo uspeli obravnavane ceste tudi dejansko obnoviti. Po naši oceni in proračunskih sredstvih za leto 2011 tudi v letošnjem letu je še ne bo mogoče obnoviti. b/Pobuda: Proti Štefanu Mumleku naj se namesti tabla »od hišne št. …do hišne številke« Odgovor: Kot smo že zapisali pri odgovoru 11a. bomo tudi to smerno tablo skušali vključiti v realizacijo v letošnjem letu. c/ Bila je informacija, da bo januarja letos sprejet prostorski plan, kako daleč je sedaj plan pripravljen ? Odgovor: V okviru priprave občinskega prostorskega načrta je občina skupaj z zunanjim izvajalcem pripravila urbanistični načrt za Spodnji Duplek in trenutno se pripravljajo strokovne podlage za poselitev v naseljih (predlogi za razvoj naselij) in podlage za predloge za določanje območij za sanacijo razpršene gradnje. Glede na to, da gre za povsem nov koncept priprave občinskega prostorskega načrta in da se le ta pripravlja za daljše obdobje (10 15 let), kot pa so se pripravljale spremembe prostorskih planov pred uveljavitvijo nove zakonodaje s področja prostorskega načrtovanja, so postopki daljši, bolj zahtevni oziroma kompleksni. Prav tako mora občina zaradi svoje razgibanosti in težav s poplavami in plazovi ter zavarovanjem naravnih znamenitosti pripraviti vrsto študij, ki postopke še dodatno zavlačujejo in seveda dražijo. V tem letu se bodo aktivnosti nadaljevale, kar pomeni, da bo osnutek občinskega prostorskega načrta predvidoma v drugi polovici leta posredovan v usklajevanje na ministrstva in druge organizacije. Na podlagi vseh aktivnosti, ki jih je potrebno še izvesti ter potrebnih rokov za to ocenjujemo, da novi Občinski prostorski načrt ne bo zaključen in sprejet prej kot v drugi polovici naslednjega leta. d/ Ureditev parkirišča v Koreni, o čemer so že bili pogovori. Odgovor: Kot skoraj povsod kjer se vsaj občasno zbira več ljudi tako tudi v Koreni v neposredni okolici šole primanjkuje parkirnih prostorov. V Koreni je ob šoli še posebej problem parkiranja ker konfiguracija terena in objekti v bližnji okolici ne omogočajo enostavnih rešitev po povečanju parkirnih mest. Pred časom smo že proučevali možnost pridobitve novih parkirnih mest za potrebe šole in drugih tamkajšnjih ustanov na lokaciji ob cesti za cerkvijo med bivšim matičnim uradom in vodohranom. Po mnenju strokovnjakov za tovrstno infrastrukturo bi na tej lokaciji bilo možno urediti pakirne prostore, ki bi služili predvsem potrebam šole. Ker pa zemljišče ni v občinski lasti bi prvo bilo potrebno pristopiti k postopku za pridobitev zemljišča, ki je sedaj v lasti Kmetijske zadruge Ptuj, z.o.o.. Po preselitvi vrtca iz »montažnega« objekta ob šoli v prostore same šole pa bi bilo smiselno proučiti tudi možnost ureditve parkirnih prostorov na zemljišču bivšega vrtca. Vsekakor bomo razne možnosti ponovno proučili ter pripravili konkreten predlog za rešitev problema parkiranja ob osnovni šoli v Koreni. e/ Ali je možno, da se redarji vozijo ponoči? Odgovor: Redarji delajo zaenkrat v dveh izmenah in sicer dopoldanski in popoldanski. 13. Jelka Rojko a/ Pobuda: ponovno bi bilo potrebno preučit možnost ureditve parkirišča pod cerkvijo v Vurberku. Odgovor: Zemljišče pod cerkvijo na katerem smo že pred časom predvidevali urediti parkirišča je v lasti cerkve. Na enem delu zemljišča je cerkev že dovolila urediti parkirišča, ki se lahko »javno« uporabljajo, drugi del zemljišča pa zaenkrat še ni bila pripravljena nameniti za javno uporabo za parkirišča. Predstavnike cerkve bomo ponovno zaprosili za dovoljenje, da bi na tem zemljišču na primeren način lahko uredili parkirišča za javno uporabo. b/ Postopek denacionalizacije bi naj bil končan ali je sedaj grad last občine? Odgovor: Postopek denacionalizacije je bil pravnomočno končan . Zahtevek za vračilo je bil z odločbo Ministrstva za kulturo zavrnjen. Odločbo smo prejeli 25. februarja 2010. 14.Slavica Golob a/Svetniki so prejeli pismo ravnatelja šole Duplek, nekatere stvari bo potrebno rešit. Odgovor: Pri usklajevanju proračuna smo najbolj aktualne investicije vključili v proračun za leto 2011. Izdelano pa je bilo tudi poročilo o zahtevanih in plačanih sredstvih v letu 2010. Iz analize je razvidno, da je občina Duplek na podlagi zahtevkov Osnovne šole Duplek zagotovila vsa zahtevana sredstva. b/ Kako daleč je z legalizacijo Mejne ulice. Odgovor: Mejna ulica je ena izmed redkih cest v javni uporabi, ki lastniško ni niti malo urejena. Lastništvo te ceste se je skušalo že nekajkrat urediti v bivši Krajevni skupnosti Zg. in Sp. Duplek in v sedanji Občini Duplek. Žal predvsem zaradi med sosedskih odnosov tamkaj živečih občanov ni v nobenem primeru ta ureditev vsaj deloma uspela. Morda bi bilo zadevo lažje urediti, če bi pobudo in izvedbo prevzel kateri tamkaj stanujoči občan, ki se sorazmerno dobro razume z vsaj večino lastnikov zemljišč potrebnih za cesto. Če zadeva ne bo možno dogovorno urediti pa ostane še vedno možno postopek razlastitve, ki pa povzroči ponavadi veliko nezadovoljstva pri razlastitvenih lastnikih zemljišč. c/ Kako je z lastništvom, kjer stojijo električni drogovi, kar pride do izraza takrat, ko jih je treba menjat. Odgovor: Pravica do uporabe zemljišča za infrastrukturo širšega javnega interesa se pridobiva predvsem na dva načina in sicer z nakupom zemljišča ali pa s pridobitvijo služnostnih pravic. Za obstoječo infrastrukturo se večinoma smatra, da je uporabna pravica (uporabno dovoljenje) pridobljena, če je na zemljišču že dalj časa zgrajena oziroma se za te namene zemljišče uporablja že izpred leta 1991. Kljub tej pravici uporabe infrastrukture pa je lastnik infrastrukture ali upravljavec v njegovem imenu dolžan urediti pravico do uporabe zemljišča, če le ta še ni pravno formalno urejena. Se pravi tudi lastniki elektro omrežja so dolžni urediti si pravno formalno pravice do koriščenja zemljišč (nakup ali služnostna pravica), ki so potrebne za njihovo infrastrukturo (trafo postaje, drogove, zemeljske elektro vode…). Odgovore na vprašanja so pripravili delavci občinske uprave. Seja je bila zaključena ob 23. uri. Zapisala: Janez Ribič Marjana Glonar župan