Glasilo Občine Žužemberk Št. 59 Leto XX. Jesen 2015

Šmihel pri Žužemberku Foto: Dušan Šetina 2 IZ NAŠE OBČINE jesen 2015, jesen 2015, IZ NAŠE OBČINE 3 8. seja Občinskega sveta Občine Žužemberk BESEDA ŽUPANA NE SPREGLEJTE S pomočjo donatorja kmalu razširitev Poleg mnogih prireditev, ki so sofinanciranju s strani ministrstva Stran 7 se čez poletje odvijale v naši obči- za okolje in prostor. Torej bi lahko ni, pa smo na občini veliko truda takoj po podpisu pogodbe nadalje- Trški dnevi 2015 ceste proti Sadinji vasi vložili v pripravo projektov, ki že vali z deli. V lanskem letu smo na- potekajo ali pa se bodo odvijali v mreč začeli s projektom do višine Svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Žužemberk so se 23. julija sestali na osmi julijski seji, kjer so obravnavali le nekaj prihodnje. lastnega deleža, to je 1,8 mio EUR točk dnevnega reda. Najpomembnejši projekti, ki so z DDV-jem. se zaključili pred kratkim ali pa so Kljub temu, da se je 23. člen, ki Člani občinskega sveta so skoraj soglasno potr- še v teku: zaključen je bil večji servis je namenjen za investicije, v nekaj dili odlok o porabi sredstev proračunske rezerve ceste Dvor-Ajdovec, zaključena je letih znižal iz 6 % na 1%, smo še za leto 2015. Po besedah župana Franca Škufce bila razširitev in obnova cestišča ob vedno uspeli zagotoviti sredstva za se bodo sredstva namenila kot pomoč pri odpra- pokopališču v Žužemberku in obno- vse prej naštete projekte. vi posledic požara na zavetišču sv. Petra v višini Zaključilo se je vroče poletje, čas va opornega zidu na pokopališču v Glede na zapisano smo lahko 2000 evrov in rekonstrukcijo plazu ceste na Loko prireditev in tudi čas, ko so infra- Žužemberku, izvajajo se dela na re- ponosni, da se Občina Žužemberk v višini 47286,60 eurov. Po zagotovilih bo država strukturni projekti v polnem teku. konstrukciji in asfaltiranju lokalne lepo razvija in da smo na podlagi prispevala svoj delež k sofinanciranju ceste, ki pe- Kot vsako leto smo tudi letos or- ceste Kleč-Polom-Žvirče, začela so izjemnega truda uspeli doseči, da lje od križišča regionalne ceste do žužemberške ganizirali tradicionalne Trške dni, se izvajati dela na projektu stabili- smo pridobili odločitev o podpori Loke, najprej pa mora zagotoviti svoj delež tudi kjer se je v skoraj štirinajstih dneh zacije plazu na LC do reke Krke v projektu »Suhokranjski vodovod«. občina. Na tem delu lokalne ceste se je namreč zvrstilo ogromno prireditev. Ob Žužemberku, pripravljen je projekt Z omenjenim projektom bomo Stran 11 sprožil plaz, cestno telo poka in je ogrožena tudi tej priložnosti so lahko obiskovalci infrastrukture(vodovod, kanalizaci- tako z vodovodom pokrili celotno ostala infrastruktura. spoznali lepote in bogastvo kultur- ja, JR) na Dolgih njivah, v pripravi je občino, močno zmanjšali vodne iz- Leopold Sever, V nadaljevanju so svetniki potrdili dopolnjen ne dediščine naše Občine. V okvi- projekt za kanalizacijo na Dvoru in gube in zagotovili kvalitetno vodo častni občan Občine načrt razvojnih programov. Tako bo Občina za- ru Trških dni je bil s strani visoke projekt rekonstrukcije ceste Dvor- iz domačih vrtin. gotovila sredstva za rekonstrukcijo ceste Dvor- gostje ministrice za kulturo odprt Sadinja vas. Pridobivamo tudi grad- Na podlagi kvalitetne vodooskr- Žužemberk Brezova Reber-Prečna, ki je v zelo slabem stanju, Park znanih Suhokranjcev. Na sve- beno dovoljenje za mrliški vežici v be pa bo možen še hitrejši razvoj in naročila nov, dodatni projekt za dodatnih 300 čani seji so bila nagrajencem pode- Šmihelu in Velikem Lipju. Občine Žužemberk. m ceste Kleč –Polom-Žvirče. Pravo darilo pa je vodovoda in kanalizacije na Dvoru. Svetniki so z kmetijstva, gospodarstva in tudi vzgoje in izobra- ljena priznanja za leto 2014. V času Poleg vseh naštetih projektov pa Ob tej priložnosti bi se rad za- občina prejela od donatorja, in sicer za obnovo veliko večino potrdili sklepa o pobratenju občine ževanja. Župan je v nadaljevanju podal poročilo Trških dni sta nas obiskali tudi de- je za našo občino kot verjetno tudi hvalil vsem občankam in občanom, in razširitev ceste Dvor-Sadinja vas. Občina bo s Žužemberk z občinama Golubac, Republika Sr- o opravljenih nalogah ter izvedenih delih. Dela legaciji iz prijateljskih občin Golu- za vse ostale občine, ki sodelujejo v ki ste mene in občinsko upravo Ob- sredstvi donacije pokrila stroške projektne do- bija, in občino Čachtice, Rebublika Slovaška, ki tečejo na številnih področjih, kot kaže pa bo na bac iz Srbije in Čahtice iz Slovaške. projektu, najpomembnejši projekt čine Žužemberk podpirali in spod- kumentacije, sama rekonstrukcija cestnega telesa predvideva razvijanje in sodelovanje prijateljskih jesen precej dela prav na cestnih omrežjih. Le slabih štirinajst dni za tem smo »Suhokranjski vodovod«. V mese- bujali, da smo uspeli priti do zasta- pa bo potekala skupaj z gradnjo suhokranjskega odnosov na področju turizma, kulture, zdravstva, n Urednik vrnili obisk in s prijateljsko občino cu septembru smo s strani države vljenega cilja, kljub številnim pre- Golubac podpisali pismo o pobra- prejeli odločitev o podpori pro- prekam, ki so nam stale na poti. tenju, s katerim smo še poglobili jektu, tako da v roku enega mese- n Vaš župan naše odnose. ca pričakujemo podpis pogodbe o Franc Škufca Spoštovane Za večjo varnost

V mesecu juniju smo se člani SPV-ja Občine Žužem- občanke in občani! berk odpravili na vožnjo s »šolskim avtobusom« po Varen prvi šolski dan Stran 37 naši občini, in sicer na relaciji Žužemberk-Ajdovec- Za prvošolce, ki so danes prvič sedli v šolske klopi, je bil medtem ko pri podružnični šoli Dvor ob 12. uri ni bilo Na OŠ Žužemberk bi radi povečali število koles, Dvor-Jama-Stavča vas-Žužemberk. Namen je bil, da MIRA KOVAČ, ker sedanje ne zadostuje vsem potrebam. Kolesa pri prvi šolski dan tudi prvo srečanje s prometom na šolskih prisotnih policistov. Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih si podrobno ogledamo razmere na cestah, po ka- svojih dejavnostih uporabljajo otroci vrtca in šo- poteh. Za njihovo varnost so skrbeli policisti. Na najbolj septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije. ravnateljica OŠ terih se vsakodnevno vozijo občani, predvsem pa loobvezni učenci. Nova so zaradi visokih cen obremenjenem delu prometa šolskega okoliša pri OŠ Žu- Na cesti morajo na najmlajše zelo paziti vsi udeleženci v učenci z avtobusi. Prišli smo do ugotovitve, da je težko dostopna. žemberk sta za varnost najmlajših skrbela vodja policijske- prometu, predvsem vozniki motornih vozil, ki naj vozijo Žužemberk Če imate doma kolesa, ki jih več ne potrebu- bilo v zadnjih letih sicer že kar nekaj narejenega za ga okoliša Edvard Kramar in predsednik društva šoferjev v okolici vrtcev in šol še posebej previdno, otrokom pa naj jete, so pa še uporabna, jih lahko podarite večjo varnost, vendar pa je še mnogo stvari, ki bi se in avtomehanikov »ZŠAM GORJANCI« Dušan Mikec, vedno omogočijo varno prečkanje ceste. n Urednik šoli. Šola jih bo servisirala in usposobila jih dalo urediti. Največji problem pri tem povzroča za varno vožnjo. odsotnost avtobusnih postajališč. Ceste so ozke in V OŠ Žužemberk jih lahko dosta- nepregledne, zato na določenih mestih postavitev vite v času od 2. do 6. 11. 2015. Pro- postajališč skoraj ne bi bila možna, to težavo pa bi simo, da o tem prej obvestite kon- se dalo rešiti vsaj z zarisom postajališč na cestišču taktno osebo Jano Mrvar na tel. št.: in postavitvijo ustreznih znakov. 041 532 418. Ob koncu bi se radi zahvalili podjetju FS prevozi Vsem se vnaprej zahvaljujemo! ter šoferju g. Janezu Papežu, ki nam je omogočil n Svet za preventivo in vzgojo v cestnem brezplačen prevoz. prometu Občine Žužemberk n SPV Občine Žužemberk 4 IZ NAŠE OBČINE jesen 2015, jesen 2015, IZ NAŠE OBČINE 5

ravno izpod vsakega kamna. Ker se pokrajina nahaja na območju več Evropska sredstva 2014–2020 za projekt relativno majhnih občin, se mi zdi Občina Žužemberk pobratena logično, da se pri izkoriščanju vo- dnih virov med seboj povežejo v z Občino Golubac oskrbe s pitno vodo na območju Suhe krajine skupen sistem in s tem zagotovi- Služba Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko, v vlogi organa upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, jo dolgoročno nemoteno oskrbo nadaljuje z izdajanjem odločitev o finančni podpori projektom v okviru izvajanja programskega obdobja 2014–2020. Tako je z neoporečno vodo, posledično izdala odločitev za naložbo »Oskrba s pitno vodo Suhe krajine«, ki bo na tem območju zagotovila varno in zdravo oskrbo s pa verjetno tudi znižajo stroške pitno vodo. Za projekt v vrednosti 36 milijonov evrov bo Evropska unija iz Kohezijskega sklada prispevala 20,8 milijona evrov. projekta. Znani rek pravi: "Kjer je volja, je tudi pot," oz. v našem pri- Naložba je namenjena reševanju problematike na zajetjih, neustreznih kapacitet vodovodnega meru voda in ker verjamem, da bo oskrbe s pitno vodo na območju občin Dobrepolje, sistema in nepovezanosti v celovit sistem se bo z projekt voden in izveden v korist Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Kočevje in Žužemberk. vključitvijo 5 novih vodnih virov in hidravlično iz- prebivalcev občin, ki sodelujejo V okviru projekta bo izvedena nadgradnja in hidra- boljšavo sistema vzpostavil celovit sistem oskrbe s pri projektu, ga podpiram in mu vlična izboljšava obstoječih vodovodnih sistemov s pitno vodo na področju omenjenih občin. Poleg pri- priključitvijo novih prebivalcev na javno vodovodno ključitve novih prebivalcev na sistem javne oskrbe želim, da bi bil čim prej tudi uspe- omrežje ter zagotovitev novih vodnih virov in s tem s pitno vodo in s tem izboljšanje kakovosti oskrbe šno izveden. zagotovitev varne ter zdrave oskrbe s pitno vodo. ter življenjskih pogojev prebivalcev bo projekt pri- V okviru projekta bo vgrajeno 152.085 m cevo- speval tudi k zmanjšanju vodnih izgub. vodov, 7 črpališč (od tega 5 novih) in 2 nadgradnji Več informacij: Ministrstvo za okolje in prostor. črpališč, 16 vodohranov, 16 razbremenilnih jaškov, n Vlado Kostevc 18 reducirnih jaškov in 11 merilnih jaškov. Zaradi dosedanje občasne oporečne kakovosti pitne vode Vir: http://test3.hruska.si/aktualno/novice/evropska-sredstva-201420132020-za-projekt-oskrbe-s-pitno-vodo-na-obmocju-suhe-krajine

Projekt Suhokranjskega vodovoda -Oskrba z vodo Suhe krajine je takorekoč pred vrati. Vlada Podpis listine o pobratenju, ki sta jo overila oba direktorja občinskih uprav NAŠA ANKETA je že izdala odločitev za naložbo »Oskrba s pitno vodo Suhe krajine«, s katero bo na tem območju zagotovila varno in zdravo oskrbo s pitno vodo. Občina Žužemberk in Občina Golubac iz Republike godkov tudi podpis listine o pobratenju, ki sta jo podpi- Srbije sta v nedeljo, 26. julija 2015, v Golubcu podpisali sala župan Občine Žužemberk Franc Škufca in predse- dovini Občine Žužemberk, za ka- le zagotovljena osnovna življenj- listino o pobratenju med obema občinama, s katero se dnik Občine Golubac dr. Nebojša Mijović, udeležili pa terega verjamem, da bo voden in ska dobrina. bo začelo tvorno sodelovanje med občani obeh občin in so se ga člani občinske skupščine, novinarji in gosti. izveden strokovno. Voda za prebi- Vlado Kostevc obema narodoma. Na zadnji seji Občinskega sveta Obči- S pobrateno občino iz Srbije se bo začelo sodelovanje valce ne bo pomembna samo zara- ne Žužemberk je občinski svet sprejel sklep o pobratenju skorajda na vseh področjih življenja in dela, predvsem Največji projekt, ki je in bo izveden z Občino Golubac iz Srbije in Občino Čachtice iz Re- pa na turističnem, kulturnem, ekonomskem, kmetij- di vodooskrbe, ampak tudi zaradi na območju Suhe krajine in Obči- publike Slovaške, kar je bil tudi pravni temelj za podpis skem, gospodarskem, športnem, šolskem področju ter boljše komunalno-infrastrukturne ne Žužemberk, je projekt oskrbe s listine, saj se je tvorno sodelovanje odvijalo že prej. na področju zaščite in reševanja. opremljenosti in posledično večje pitno vodo Suhe krajine in zato ni Na tridnevni prireditvi Sejem Donave, ki se je odvi- Občina Golubac je ena manjših srbskih občin z okoli možnosti za razvoj občine. Tako presenetljivo, da vsi postopki tra- jala v Golubcu na vzhodu Srbije ob reki Donavi, je dele- 9500 prebivalci. Leži ob reki Donavi. Na njenem obmo- si bomo lahko končno tudi Suho- gacija Občine Žužemberk pod vodstvom župana Franca čju je Donava najširša - tudi do 7 km, najožja in tudi jajo toliko časa. Vse ima svoj čas kranjci natočili kozarec čiste vode. Škufce prvič obiskala Občino Golubac. To je tradicio- najbolj globoka, Golubac pa najbolj zaznamuje grad - Mitja Mavsar, in če pomislim, je to desetletje ter- nalna, izjemno obiskana prireditev, v okviru katere je trdnjava, po kateri je mesto tudi dobilo ime. Površina Tomaž Špelko, jalo veliko naporov, požrtvovalno- potekalo že 50. tekmovanje v kuhanju ribje juhe (ribje občine 368 km2, s 24 naselji, tretjino občine pa pokriva Mali Lipovec, sti, prepričevanj in pojasnjevanj, čorbe). Udeležilo pa se ga je preko 90 ekip. največji Srbski nacionalni park Donava. diplomirani ekonomist Vlado Kostevc dipl. inž. gradbeništva da je zdrava pitna voda iz javne- V okviru prireditve je bil eden izmed osrednjih do- n Mislim, da ni potrebno posebej po- ga vodovodnega omrežja nujno Čas je že bil, da tudi v preostalem Helena Smrke, udarjati, kako pomembna je oskr- potrebna tudi prebivalcem Suhe delu Suhe krajine priteče pitna ba s kvalitetno pitno vodo, zani- krajine, še posebno pa prebival- voda. Zelo nenavadno se sliši, da računalničarka mivo pa je, da se tega v resnici niti cem Ajdovške planote in ostalim, v 21. stoletju nimamo možnosti Glede na to, da bo potekala gra- ne zavedamo vedno. Dokler ta, za ki še danes, v 21. stoletju, nima- uporabe pitne vode, ko pa povsod dnja vodovoda skozi našo parcelo, življenje najpomembnejša tekoči- jo ustrezne oskrbe s pitno vodo. poslušamo veliko besed o vodi kot se teh aktivnosti ne veselim, ven- na, priteče kadarkoli si jo zaželimo, Nedvomno je v projekt, ki bo v osnovni življenjski dobrini. Sedaj, dar menim, da bo to velika prido- ko jo bomo končno dobili, čeprav bitev za vse občine ter njihove ob- o tem sploh ne razmišljamo, v tre- veliki meri sofinanciran iz Evrop- smo jo dolgo čakali, se bo z dnem, Andrej Jerše, čane. Želim, da bo projekt uspešno nutku, ko pa ostane pipa suha ali skega kohezijskega sklada, največ ko bo pritekla skozi pipe, to hitro Veliki Lipovec, izveden ter da bodo izvajalci svo- pa iz nje priteče le rjava brozga, energije vložil župan Franc Škufca. pozabilo. Poleg vode pa bodo v go- je delo opravili korektno po vseh pa je takoj vse narobe. Slovenija Moje največje zadovoljstvo pa bo, spodinjstva prispele tudi položni- tehnik vzdrževanja predpisih (material, postopki...) in je z (čisto) vodo bogata dežela in ko bomo po končani gradnji na- ce, ki jih sedaj nismo bili navajeni. Menim, da je bil že skrajni čas, da da bo oskrba z vodo povsod v Suhi tudi na področju t. i. Suhe krajine točili prve kozarce z zdravo pitno Vsekakor je projekt »Suhokranjski so se stvari pričele premikati tudi krajini preko vodovodnega omrež- je ravno ne manjka, vendar pa za- vodo na Ajdovški planoti, in rekli: vodovod« največji projekt v zgo- v tej smeri. S tem nam bo vendar- ja kmalu zaživela. radi specifičnosti terena ne priteče "Končno!" Predaja spominske slike Občini Golubac Trdnjava-grad Golubac, ki se tudi statično sanira 6 IZ NAŠE OBČINE jesen 2015, jesen 2015, TRŠKI DNEVI 7 Podpisana pogodba za sanacijo plazu Trški dnevi V sejni sobi Občine Žužemberk sta v sredo, 16. septembra, župan Franc Škufca in predsednik uprave CGP Martin Gosenca podpisala pogodbo za sanacijo plazu, ki je nastal že leta 2013. Projekt bo potekal v dveh fazah in bo skupaj stal okoli 410 tisoč evrov, od tega bo polovico prispevalo ministr- stvo za okolje in prostor. Plaz je poškodoval cesto na Loko, zato bo potrebna tudi ureditev nestabilne ceste in potrebne infrastrukture. Najzahtevnejša bo izdelava okoli dvatisoč m3 velike kamnite izložbe, ki bo obložena s kame- njem. Letos bo podjetje CGP iz Novega mesta saniralo plaz, v prihodnjem letu pa bodo uredili še odvodnjavanje in utrdili brežino. Druga faza sana- cije bo stala okoli 220.000 evrov. Podjetje CGP Novo mesto naj bi sanacijo zaključilo oktobra prihodnjega leta. n Urednik Besedilo in foto: Slavko Mirtič 2015 Kmalu asfaltirana cesta proti Kleču Občina Žužemberk si prizadeva, da bi v naslednjih letih izboljšala pro- Prižgali kopo metno varnost in povezavo med kraji, zlasti med kraji na obrobju obči- Krvodajalci ne. Tako bo še letos moderniziran odsek ceste proti Občini Kočevje, na S tradicionalno kulturno etnografsko prireditvijo so v petek, 3. julija, prizadevni oglarji relaciji Žvirče-Kleč-Polom. Župan Občine Žužemberk Franc Škufca je v Srednjem Lipovcu prižgali kopo in s tem odprli tradicionalne Trške dni v Suhi krajini. 1. septembra z novomeškim podjetjem CGP podpisal pogodbo za pre- jubilanti v novo in asfaltiranje 800 metrov lokalne ceste v vrednosti dobrih 77.000 S prižigom kope v vasi Srednji Lipovec, ki leži v pevcem vinogradniškega društva, pevkam Žitne- evrov. Odsek ceste od južnega dela Žvirč proti Polomu bo končan pred- osrčju Suhe krajine, bogate z gozdovi, so v petek, ga klasa in domačim glasbenikom, z vezno besedo vidoma do konca oktobra. Investicijo bo podprlo tudi ministrstvo za go- 3. julija, slovesno prižgali oglarsko kopo. V vasi pa je program obogatil Vlado Kostevc. Zbrane so Žužemberku spodarski razvoj in tehnologijo. V Žužemberku pa bodo do konca leta Srednji Lipovec pri Dvoru sta že pred leti oglarja nagovorili tudi žužemberški župan Franc Škufca, V okviru občinskega praznika Žužemberka sanirali nestabilno cesto in plaz na lokalni cesti proti Loki. Skupna vre- Franc Vidmar in Brane Skube obudila dandanes oglar Franc Vidmar, direktor GG Novo mesto An- dnost sanacije ceste in območja plazu z opornim zidom bo stala občino je Območno združenje RK Novo mesto v ne- skoraj pozabljen način izdelave oglja s kuhanjem drej Kastelic in gost, vojaški vikar mons. Jože Plut, v prvi fazi okoli 180.000 evrov, svoj delež pa bo primaknilo tudi ministr- deljo, 5. julija, v žužemberškem gradu podelilo kope. Kopo so lipovški oglarji z izdatno pomočjo katerim je kot prvim pripadla čast prižiga kope. Še stvo za okolje in prostor. priznanja krvodajalcem jubilantom. Priznanja tukajšnjega gozdnega gospodarstva postavili tudi pred prižigom kope pa sta opravila blagoslov tu- so prejeli krvodajalci od 5-krat do 70-krat da- n Urednik za letošnji občinski praznik. V kopo so vgradili kar kajšnji župnik Janez Zaletel in vojaški vikar mons. rovano kri. Na slovesnosti so se sedemintride- 30 m3 bukovih drv, iz katerih bodo po končanem Jože Plut. Vaščani so obiskovalce presenetili s pe- setim prostovoljnim neplačanim krvodajalcem delu izdelali okoli 2500 kg oglja. Tradicionalna pri- kovskimi dobrotami in prijetnim vzdušjem, ki se zahvalili za njihovo darilo, ki rešuje življenja, reditev je pritegnila širšo množico, ki je prisluhnila je nadaljevalo pozno v noč. in podelili priznanja generalna sekretarka RKS Ustanovna skupščina LAS STIK Renata Brunskole, predsednica OZRK Novo mesto mag. Mojca Špec Potočar in župan Ob- V sredo, 22. julija 2015, je v žužemberškem gradu potekala ustanovna Skupščino je s pozdravnim nagovorom začel domači župan Franc Šku- čine Žužemberk Franc Škufca. V kulturnem skupščina Lokalne akcijske skupine Suhe krajine, Temenice in Krke, ki se je fca, za njim pa je podžupan Občine Ivančna Gorica Tomaž Smole zbranim programu so nastopile domače pevke Žitni oblikovala na pobudo županov Občin Dolenjske Toplice, Ivančne Gorice, predstavil LAS STIK in Uredbo o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi sku- klas in Vesna Zarabec s harmoniko. Trebnjega in Žužemberka. Termometer je kazal krepko čez 30°C in vroči- pnost, v programskem obdobju 2014-2020. Foto: Dejan Maver s.p. na je bila komaj vzdržna, vendar to ni ustavilo velikega števila zainteresira- V uradnem delu so bili imenovani in s sklepom skupščine potrjeni tako nih Topličanov, Ivančanov, Trebanjcev in Žužemberčanov, ki so se udeležili verifikacijska komisija in delovno predsedstvo skupščine, ki mu je predsedoval prve, ustanovne skupščine LAS STIK. V hladu grajske dvorane je ustanov- Tomaž Smole, zapisnikarica in overovatelja zapisnika, nato pa sta bila na po- no pogodbo podpisalo 82 članov različnih društev, podjetij, javnih ustanov dane predloge imenovana še Upravni odbor in Nadzorni odbor LAS STIK. in posameznikov. n V. Kostevc 8 TRŠKI DNEVI jesen 2015, jesen 2015, TRŠKI DNEVI 9

in dodala, da so v OŠ Žužemberk že leta 1994, Pester in živahen uvod v Trške dni pred enaindvajsetimi leti, začeli s projektom Znani Suhokranjci. S postavitvijo doprsnega Kulturno in športno živahna je bila tudi sobo- kipa olimpioniku Leonu Štuklju, po materi iz ta, 4. julija, ki jo je zaznamovalo tradicionalno Zafare, se je začel postavljati muzej znanih Su- tekmovanje v igranju na frajtonarico, ki so jo že hokranjcev. O vsakem, v leksikonih in strokovni sedemindvajsetič pripravili hinjski gasilci. Na- literaturi predstavljenem Suhokranjcu, ki se je men te kulturno-turistične prireditve v občini s svojim delom in osebnostjo zapisal v sloven- Žužemberk je popularizacija igranja frajtonari- ski, evropski in celo svetovni prostor, je nastala ce in prispevek k dvigu kakovosti igranja. To v raziskovalna naloga učencev in mentorjev. Ob zadnjih letih organizatorju tudi uspeva, žal pa tem so se zbrali številni dokumenti, predmeti, vidno upada število nastopajočih. Po tekmo- knjige, postavljeni so bili bronasti reliefi in 33 valnem delu je zbrane zabaval ansambel Mladi medeninastih ploščic z imeni odkritih Suho- Dolenjci. Na Loki v Žužemberku pa se je že v kranjcev. »Tako učenci načrtno spoznavajo za- petek, 3. julija, pričel že 21. tradicionalni tur- Mojca Pene in Nina Kontrec služne osebnosti, kar je posebnega pomena za nir v odbojki na mivki Alkemist 2015. V tur- vzgojo suhokranjske zavesti in slovenske identi- nirju moških dvojic sta osvojila prvo mesto in Kontrec (Free Style). Po končanem turnirju so mladi organisti Žiga Jernejčič, Tomaž Čegov- tete,« je poudarila Mrvarjeva. Sorodniki so šol- pokal brata Gašper in Jernej Vrhunc, v katego- se zvečer v žužemberški farni cerkvi sv. Mohor- nik in Primož Fabjan pod mentorstvom prof. skemu muzeju podarili dragocene dokumente riji žensk pa domačinka Mojca Pene in Nina ja in Fortunata na koncertu za orgle predstavili Milka Bizjaka. in predmete, kot na primer: lupo s srebrnim ro- Otvoritev spominskega čajem Leona Štuklja, dereze Tomaža Humarja, geometrijsko orodje dr. Antona Kuhlja. V šol- skem letu 2014/15 se je v projekt vključila tudi Parka znanih Suhokranjcev OŠ Prevole s štirimi znanimi Suhokranjci iz KS Hinje. Na pobudo župana Občine Žužemberk Suha krajina, dolgo pozabljena, zamolčana in odrinjena dežela neodkrite lepote si in po zgledu nekaterih slovenskih občin je bilo zasluži, da se razišče njena bogata preteklost. dogovorjeno, da se začne z akcijo »Park znanih Suhokranjcev«, v katerem bodo v središču Žu- V petek, 10. julija, je Žužemberku, v okviru lovali kot veliki rodoljubi, pogumni in nadarjeni, žemberka postavljena tri obeležja:- spomenik z občinskega praznika, potekala posebna slove- srčni, tudi za dobrobit Suhe krajine. imeni vseh doslej odkritih znanih Suhokranjcev snost ob odprtju Spominskega parka znanih Su- Številne zbrane je nagovorila mag. Jelka Mrvar, in dve obeležji z bronastimi reliefi najbolj zaslu- RADI PRIDEMO hokranjcev. Že leta 2014 je nastala pobuda za na- ki je kot avtorica projekta k sodelovanju povabila žnim. Mag. Jelka Mrvar se je na koncu zahvalila stajajoči park in nadaljnja prizadevanja za ohra- tudi mag. Alenko Vidrgar, akademsko kiparko vsem, ki so prispevali k uspehu projekta. Krajši nitev spomina na velike osebnosti iz domačega in avtorico vseh kiparskih upodobitev znanih obred blagoslova je opravil tudi škof Andrej Gla- NA DVOR okolja. Park Suhokranjcev bo posvečen različnim Suhokranjcev v OŠ Žužemberk. » Suha krajina, van, nato pa so ministrica za kulturo mag. Ju- osebnostim, med katerimi je največ profesorjev in predolgo pozabljena dežela neodkrite lepote ob lijana Bizjak Mlakar, žužemberški župan Franc Spet smo se na Dvoru zbrali, duhovnikov z bl. sestro Antonijo Fabjan iz Ma- Krki, si je zaslužila, da smo se začeli zavedati nje- Škufca in mag. Jelka Mrvar svečano odkrili prvo da bomo malo poklepetali, lega Lipja, filmska igralka, pisatelji, pilot, slikarji nih naravnih lepot in raziskovati njeno bogato obeležje z napisi na medeninasti podlagi. si izkušnje o boleznih izmenjali, in politiki, ki so skoraj celo življenje živeli in de- preteklost,« je v uvodu dejala mag. Jelka Mrvar n Slavko Mirtič uvod v Trške dneve literarno zaznamovali V Žužemberški farni cerkvi so se na koncertu za orgle predstavili mladi organisti Žiga Jernejčič, Tomaž Čegovnik in praznik občine kulturno praznovali. in Primož Fabjan pod mentorstvo prof. Milka Bizjaka Lepo je priti k vam na Dvor, Park znanih Suhokranjcev – projekt zgodovinskega se veseliti in zabavati brez vseh zavor, le počutje je naš življenjski semafor. spomina in suhokranjske identitete Tu, na Dvoru, tudi moji dragi so, z njimi in pri njih mi vedno je lepo. Tudi bralcem Suhokranjskih poti z veseljem sporočamo, da nam je uspelo uresničiti prvi del projekta »Park znanih Suhokranjcev«. Dragi dvorski penzionski kameradi, spet ste potrudili se kot ponavadi, V petek, 10. 7. 2015, je bil v parku pred Občino Žu- suhokranjsko zavest, ponos in prispeva k večji poveza- vedite, da obiščemo vas srčno radi. žemberk odkrit granitni steber z dvema medeninastima nosti krajev ter ljudi. Čeprav že daleč naše so pomladi, ploščama, na katerih je vgraviranih 37 imen v Občini Do 28. 9. 2015 se je zbralo kar 14.144 €, ki so dar 73 smo po srcu vsi še vedno mladi. Žužemberk odkritih znanih Suhokranjcev. Napisani so posameznikov in pravnih oseb. po abecedi, na vsaki strani plošče pa je verz Simona Gre- Račun za prvi spomenik v celoti (oblikovalsko, kamno- Čez nekaj dni v Žužemberku se dobimo, gorčiča: »Dolžan ni, kar veleva mu stran, kar more, to mož seško in graversko delo) znaša 5.108 € in je plačan. da na Trških dneh se poveselimo, je storiti dolžan.« Od 20. 8. 2015 poteka nadaljevanje zbiranja finančnih na vse starostne tegobe takrat pozabimo. Spomenik je oblikovala akademska kiparka mag. Alen- sredstev za drugi spomenik znanim Suhokranjcem, ki ga Če le preveč ne bodo nas boleli sklepi stari, ka Vidrgar v sodelovanju s kamnoseškim mojstrom Be- bomo postavili v novembru 2015. Občina bo po rebalan- bomo vmes še malo zaplesali. nom Ogrinom z Vrhnike. su proračuna prispevala 5.000 €. Drži? Spomenik je blagoslovil novomeški škof msg. Andrej Sestavljen bo iz treh granitnih stebrov, na katerih bodo trije Res pridite vsi. Glavan, ob prisotnosti številnih krajanov in ministrice za bronasti reliefi, in sicer: dr. Frana Bradača, jezikoslovca in Uradni začetek Trških dni z otvoritvijo razstave likovnih del društva Mavrica iz Novega mesta s slavnostno gostjo, kulturo mag. J. B. Mlakar. prevajalca z Jame; dr. Janeza Gnidovca, škofa, misijonarja n Ivanka Škrbe ministrico za kulturo mag. Julijano Bizjak Mlakar, je potekala v petek, 10. julija, zvečer je sledila zabava s Party Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti za vse velikodu- in duhovnika iz Velikega Lipovca ter kneza Janeza Vajkarda Boys v grajskem dvorišču. šne darove, s katerimi ste podprli projekt, ki krepi našo Auersperga, diplomata in ministra iz gradu Žužemberk. 10 TRŠKI DNEVI jesen 2015, jesen 2015, TRŠKI DNEVI 11

Reliefe že izdeluje mag. Alenka Vidrgar. Otvori- tjašič, Aleš Bradač, Tončka Gnidovec Smuk, Dar- • Tomaža Humarja, vrhunskega alpinista, po in Venete. V svojih knjižnih delih se je ukvarjal s niji in tudi izven njenih meja. V nagovoru je žu- pa ponujajo velike razvojne priložnosti. Sodobni tev bo predvidena 13. 11. 2015. Program bosta pri- ko Vardjan, Miran Vidic, Karol Gnidovec, Ivanka rodu iz Klečeta. Tičnicami in rimskimi cestami. Od začetka je po- pan Škufca povzel najpomembnejše projekte, ki človek se vse bolj vrača k izvirnim doživetjem v pravili OŠ Žužemberk in OŠ Prevole, saj je projekt Mestnik, Anton Gnidovec, Lea Hotko, Ministrstvo Zato bomo z zbiranjem sredstev nadaljevali. budnik tradicionalnega kolesarskega izleta po rim- so se v zadnjem času zaključili ali se še odvijajo. povezavi z zdravo hrano in zdravim načinom ži- nastal in se razvija v šoli, kjer se postavljajo temelji za kulturo, Janez Kuhelj, Nataša Kelhar Lužnik, Za vse, ki bi želeli tudi vnaprej prispevati za to ski cesti od Ivančne Gorice do Dvora. Kljub temu, Slavnostne seje se je udeležil tudi predsednik Dr- vljenja. »Če se je industrializacija tem krajem izo- suhokranjske samozavesti in pripadnosti. Jožef Gliha in Vidvana d.o.o.. kulturno in duhovno dobrino, dodajamo podat- da po rodu ni Suhokranjec, pa je za prepoznavnost žavnega sveta Mitja Bervar. V svojem nagovoru je gnila, je to morda lahko priložnost za različne nove Občina Žužemberk načrtuje celovito ureditev 43 donatorjem smo se že zahvalili v 58. šte- ke za donacijo: TRR SI56 0139 3010 0015 568, Suhe krajine naredil veliko,« je v obrazložitvi pre- med drugim poudaril, da sodi Žužemberk z oko- oblike trajnostnega razvoja,« je dejal predsednik parka in trga, pri čemer bodo sodelovali študen- vilki Suhokranjskih poti in z osebnim pismom, sklic SI00 730100, z namenom »Za Park znanih bral povezovalec programa Lojze Bojanc. Občane lico med tiste slovenske kraje, ki jih je zgodovina DS Mitja Bervar in čestital nagrajencem. tje EASE in podjetje Topos d.o.o.. vsem zgoraj naštetim pa zdaj z dobro željo, da se Suhokranjcev«. in nagrajence je pozdravil župan Franc Škufca, ki zelo zaznamovala. Med slovenskimi pokrajinami, Zbrani so ob podelitvi nagrad in priznanj lah- Od 20. 6. 2015 do 28. 9. 2015 so prispevali za bodo udeležili otvoritve drugega spomenika ali Že izpolnjen plačilni nalog brez zneska do- je med drugim dejal, da je občina v zadnjih letih za katere lahko rečemo, da jim je neodvisna slo- ko uživali ob poslušanju kvinteta Dvorjani in v Park znanih Suhokranjcev naslednji donatorji do- si park ogledali. nacije lahko dobite tudi v sprejemni pisarni zrasla v dobro in stabilno okolje za občane. Za to venska država prinesla veliko mero optimizma in nadaljevanju koncerta Vlado Kreslina, legende brih rok: BTC d.d. Ljubljana, družina Legan, Ko- V l. 2016 načrtujemo postavitev tretjega spo- Občine Žužemberk. imajo veliko zaslug prejemniki občinskih priznanj zazrtosti v prihodnost, je tudi Suha krajina. Čeprav slovenske glasbe. Vlado Kreslin je Suhokranjcem munalne gradnje d.o.o., Mitja Mavsar, Turistično menika s 3 bronastimi reliefi, in sicer: Dragocen bo vsak, tudi najmanjši dar. minulega leta in preteklih let. Le-ti so s svojim de- leži v samem srcu Slovenije, so bili kraji in ljudje v približal izjemen prekmurski melos, zapel kar ne- društvo Suha krajina, Aleš Zupančič, Albin Gni- • dr. Antona Kuhlja, akademika, po rodu z Vr- Hvala že vnaprej za vašo naklonjenost pro- lom in udejstvovanjem v občini in izven nje nare- zgornjem porečju Krke dolga leta odrinjeni in niso kaj uspešnic in ogrel srca poslušalcev s svojo ne- dovec, Henrik Jarc, družina Mrvar, Bojan Brulec, hovega; jektu. dili veliko dobrega in pomembnega, tako so tudi bili deležni prave pozornosti. Naravne lepote v po- posredno iskrenostjo in človeško toplino. Alenka Košič, FS d.o.o., GVO d.o.o., Slavko Gliha, • Franka Lovšeta, guvernerja in senatorja v Avtorica projekta »Znani Suhokranjci« ime Žužemberka in občine ponesli po vsej Slove- vezavi z neokrnjenostjo pokrajine ob zgornji Krki n Urednik Jernej Bradač, KGN Novinc d.o.o., Bosiljka Ma- ZDA, po rodu iz Hinj; n mag. Jelka Mrvar Podelili občinska priznanja Leopold Sever – častni občan Občine Žužemberk Gospod Leopold Sever se je rodil 3. januarja V žužemberškem gradu je župan Franc Škufca v nedeljo, 12. julija, na praznik Občine Žužemberk , 1939 v Ljubljani, doma pa je iz Malih Lipljan pri podelil najvišja občinska priznanja. Naziv častnega občana je tokrat pripadel 76-letnemu Leopoldu Severju, Turjaku, po rodu ni Suhokranjec. Sedaj je upoko- upokojenemu učitelju in raziskovalcu. jeni učitelj biologije in kemije in je svoje celotno delovno dobo namenil poučevanju, vzgajanju in Na slavnostni podelitvi občinskih priznanj, ki so se je udeležili tudi pred- raziskovanju. Leta 1983 je prejel Jurčičevo plake- sednik Državnega sveta Mitja Bervar ter župana prijateljskih občin Golubac to za vestno in uspešno vzgojo ter izobraževalno iz Srbije dr. Nebojša Mijović in občine Čachtice iz Slovaške Michal Bala- delo v šoli in izven nje. Je prejemnik tudi Zlate laj, so podelili tudi druga priznanja. Zlati grb Občine Žužemberk je prejel značke Prirodoslovnega društva Slovenije. Leta upokojeni čevljarski mojster Jože Gliha iz Žužemberka, srebrni grb so po- 1999 si je za vestno in izvirno delo prislužil tudi delili podjetju Keko-oprema, d.o.o. iz Žužemberka, bronasti grb pa je pre- Plaketo Antona Tomšiča. Ob koncu njegovega več jel obrtnik Slavko Setničar. Podeljena so bila tudi pisna priznanja, ki so jih kot štiridesetletnega pedagoškega dela je napisal prejeli: ruski vojaški ataše Mikhail Glagazin za dolgoletno dobro sodelo- knjigo Pisani plamenčki. V letu 2002 je prejel vanje z Občino Žužemberk in krepitev prijateljskih vezi med Slovenijo in Nagrado Republike Slovenije za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja. Spisal je še Rusijo, Anton Konda in Jože Štupar za izjemen prispevek h gospodarskemu mnoge domoznanske knjige: Iskal sem predmet- razvoju in podjetniških dosežkih v Občini Žužemberk, podjetje I-Les Iskra, ce, Pozabljene vode, Dosežki in presežki, Vesele d.o.o. za izjemen prispevek h gospodarskemu razvoju in podjetniških do- zgodbe z dolenjskih gričev, Vedre dogodivščine sežkih v občini, KUD Žužemberški rogisti za promocijo Občine Žužemberk na kako, Prazgodovinski svatje in mi, Tičnice iz in udeležbo na številnih prireditvah ter turistična vodnica Milka Jernejčič naravoslovja s podnaslovom Zanesljivi kažipoti za dobro izvedena vodenja turistov, izletnikov in obiskovalcev po gradu in v slovensko prazgodovino. Leta 2011 ga je Obči- okolici. Pisno zahvalo Občine Žužemberk so prejeli komandir policijske Župan Občine Čachtice, Župan Občine Golubac, na Ivančna Gorica imenovala za svojega častne- postaje Dolenjske Toplice Leskovar Milan za policijsko delo v skupnosti, mag. Michal Balala dr. Nebojša Mijović ga občana, letos pa tudi Občina Žužemberk. Le- partnersko sodelovanje z lokalno skupnostjo za zagotavljanje večje varnosti opold Sever je človek, ki ljubi in živi za naravo, in preventivno dejavnost ter prispevek k splošni varnosti občanov v občini spoštuje prazgodovino in je povezovalec narave, Žužemberk, Zajc Tomaž za sodelovanje pri pripravi Spominske ure Leonu zgodovine in tudi ljudi. Štuklju v OŠ Žužemberk, vodja ljudskih pevk Mojca Pršina za uspešno vo- denje pevk v pokrajinskih nošah turističnega društva ter zakonca Ljuba in Po rodu niste Suhokrajinčan, kajne? Starejši so rekli, da je to v Žužemberku ali pa nje- Skupaj z učenci sem spoznaval te kraje in Jože Šenica za požrtvovalno skrb in delo pri urejanju spomenikov. Prizna- Ne, nisem Suhokranjec, sem pa iz njenega govi okolici. Prvič pa sem jo videl, ko sem šel z skupaj smo imeli veliko željo, da bi imeli špor- nja sta podelila župan Franc Škufca in Marija Ban, predsednica Komisije obrobja, iz vasi Male Lipljane pri Turjaku, kjer očetom, ki je bil lovec, na hrib Limberk in sem tno igrišče. To smo naredili na prostoru za šolo. za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. živim tudi danes. Življenje je tam podobno, je videl podolje Krke, oče pa je pojasnil, da je tam Skupaj z učenci in krajani smo naredili betonski Priznanja pa je podelil tudi župan. Tako sta pisno priznanje župana Obči- pa seveda malo več vodovja in izvirov. Druga- v dolini tudi Žužemberk. valjar, seveda igrišče ni imelo asfalta, iz brezovih ne Žužemberk prejela Vida Šušterčič in Martin Grčar za dolgoletno predano če pa smo si zelo podobni. Narava je po svoje V Suho krajino sem prišel, ko sem nastopil kolov smo naredili gole, pa improvizirane 'koze' delo v občinski upravi. Pisno zahvalo župana pa je prejel dr. Boštjan Petelinc, skopa, če pa jo pravilno razumeš, se lahko z njo službo na šoli Prevole, tam nekje leta 1959 ali za preskok zato, da je bil pouk športne vzgoje za aktivno pomoč pri razvojnih projektih občine Žužemberk. identificiraš in jo imaš rad. 1960. Tam je bila osemletka, kjer so predvsem vsaj malo bolj kvaliteten. Žal smo imeli pogo- »Leopold Sever je veliko svojega raziskovalnega dela posvetil Suhi krajini. poučevali učitelji, jaz sem bil prvi, ki sem bil ta- ste obiske iz svetovalnega centra in inšpekcije, Svojo poklicno pot je začel kot učitelj v OŠ Prevole, kjer je veliko pripomo- Kdaj in kako ste se prvič srečali s Suho kra- krat že predmetni učitelj. Poučeval sem kar šest kar je bilo za vse veliko breme. Svetovalci so, gel, da so se zgradila šolska športa igrišča. Poklicno pot je nadaljeval na OŠ jino? Kdaj pa ste jo spoznali tudi kot njen predmetov: biologijo, kemijo, fiziko, tehnični na srečo, imeli razumevanje, saj zaradi razmer Ivančna Gorica, kjer je veliko dela namenil preučevanju kristalov, svojo zbir- prebivalec? pouk, telovadbo in srbohrvaščino. Tukaj nisem nismo mogli biti v vsem najboljši. ko pa je vedno predstavil tudi na OŠ Žužemberk. Veliko svojega časa je na- Za Suho krajino sem prvič slišal že kot otrok, bil dolgo časa, saj sem potem odšel v novo služ- Živel sem v neki hiši na Ratju s še dvema uči- menil tudi svoji veliki ljubezni zgodovini, kjer je preučeval zlasti staroverstva ko je bila vojna in se je slišalo bombandiranje. bo na Osnovno šolo Stična. teljicama. Spominjam se neke hude zime, ko je 12 TRŠKI DNEVI jesen 2015, jesen 2015, TRŠKI DNEVI 13 v sobi tudi v vedru zmrznila voda in se zjutraj življenje. Žal moja predvidevanja za prihodnost poganka pod Gradencem, poduhovljeno ime, nju. Predniki so mislili, da so to živali, ki so jih bo- s svoje zemlje, bi se mu lahko za primerno od- nisem mogel umiti. Še danes se čudim, kako niso razveseljiva, če bomo popolnoma zapustili kamor so naši predniki hodili v veliki suši iskat govi zavrgli. To so bile pač njihove predstave. Če škodnino izdelal spominski medaljon, ki bi imel smo kot mladi ljudje vse to lahko zmogli, ven- naravo. Seveda pa ne velja metati puške v koru- vodo. To je poduhovljeno vodovje. Raziskoval pa na to gledam s stališča naravoslovca, sem pri- posebno vrednost, prežeto z ljubeznijo do do- dar smo. Imeli smo trdno voljo, življenjski op- zo, saj je zmeraj nekaj upanja, ker človek lahko sem tudi železovo rudo, ki so jo tukaj zelo izko- šel do ugotovitve, da narava nima ostrih robov, mače grude. Tako bi se še bolj vzpodbujala lju- timizem in vero v boljše življenje. Takrat smo razume naravo in je njen del. riščali in kopali. Tu so bogati sledovi, zlasti na ampak vse lepo prehaja. Tako oblikovane kamni- bezen do domovine in narave. povsem živeli s krajem in naravo. območju Dvora, saj so bili kopi daleč naokrog. ne sem zbiral in doma imam zanimivo zbirko, V povezavi z gradom sem veliko prebral in Na šoli smo imeli idejo pa tudi veliko željo, Ste neumoren raziskovalec in zbiratelj ka- Bili so tudi na našem območju in zanimivo je ki bi ji lahko rekel "Poskusi kamnitega življenja". sem vesel da se grad oživlja ter je tudi grajski trg da bi s cesto povezali Prevole s Polomom, saj bi mnin in mineralov, kamnitih oblik in naše tudi to, da se vse vode iz našega območja ste- Ker prihajam že v svoja pozna leta, bi rad svojo vključen v živahno življenje. Še posebno je lep tako dobila šola še več učencev in bi bil pouk še prazgodovine. Ste odkrili kaj zanimivega kajo v Krko in posredno mi iz Turjaka napajamo zbirko podaril gradu, oz. občini ali turističnemu pogled na grad s Krke. Ta te spominja na bavar- kvalitetnejši. To nam žal ni uspelo. Nerodno je v Suhi krajini? Kako je za vas pomembna Suho krajino. društvu. Če se bo našel takšen kustos ali skrb- ske gradove, gradove v Porenju ali še kje drugje. bilo to, ker je bila šola na Prevolah postavljena vas Ratje? Na Ratju sem našel kamen, na katerem so nik zbirke in bi to nadaljeval ter zbirko razstavil To je eden najslikovitejši gradov na svetu in ni povsem na novo ter v novo okolje, kjer prej ni Sam sem globoko prepričan, da so naši pred- bili vrezani neke oznake in simboli, žal sem ta in jo dopolnjeval, bom iskreno vesel. Po svojih odmaknjen od življenja v kraju. bilo šole, in to je bilo čutiti, saj domačini tega niki tu živeli že od zadnje ledene dobe. Tuji za- kamen veliko razkazoval in enkrat je tako izgi- skromnih močeh bi pri tem dopolnjevanju tudi Lepo bi bilo, če bi grad še bolj živel, mogoče niso sprejeli z veseljem. pisovalci so jih poimenovali Kelti. Vendar bi to nil. Ratje je zanimiva vas, še posebno iz urbani- sodeloval, zame je pač postavljanje zamujeno. bi se vanj vselila občina, saj je bil v preteklosti težko rekli, saj je to širok pojem za ljudstvo, ki stičnega pogleda. Ima posebno zgradbo in je Vesel bi bil, da bi bila ta zbirka nekaj novega, grad tudi upravno središče. Dobro bi bilo, če bi Se je podoba Suhe krajine z leti pri vas kaj je bilo razširjeno po vsej Evropi. Ti ljudje, ki so prava gradiška vas. Za globje dojemanje Suhe specifičnega za Suho krajino. Moderne galerije bila v gradu muzejska zbirka naravno oblikova- spremenila? živeli tukaj, so govorili današnjemu jeziku po- krajine je pomembno, da ima človek neke ele- ali kakšne druge zbirke imajo mnogi kraji, to pa nih kamnin in rud ter morda tudi drugih izdel- Od takrat, ko sem še bival in učil na Prevo- doben jezik, seveda v postarani obliki. Ko se je mentarne izkušnje. Ko smo bili mi mladi, smo bi bilo nekaj posebnega in izvirnega ter bi po- kov. Grad bi moral biti upravno, gospodarsko, lah, je danes čutiti res veliki napredek, šola se je začelo priseljevanje Slovanov, so ti staroselce hodili še bosi, nabirali smo plodove, znali smo menilo nadaljevanje stika z naravo. To bi lahko turistično in družbeno središče. Želim, da bi se močno modernizirala, kvaliteta pouka je never- razumeli, vendar jih niso prevladali, saj je baza si poiskati hrano v naravi, orodje je bilo še do- naredili. Lahko bi k sodelovanju povabili še osta- čimprej dokončal, seveda se do konca ne more jetno boljša, tistih hiš, kritih s slamo, ni več, so večina živela tukaj. Dokazov, da je to res, je cela kaj enostavno, naše motike niso bile nič boljše le prebivalce tako, da bi objavili v Suhokranjskih čisto obnoviti. V Žužemberku se da še marsikaj nove in lepe hiše in vse se je izboljšalo. Zgrajen vrsta. Če opazujemo gradiščne skupnosti, saj od tistih iz železne dobe, zato lahko mi še bolj poteh, če ima kdo kaj podobnega, da se bo pri narediti. Zelo sem bil vesel, ko je Žužemberk do- je vodovod, ceste so asfaltirane, vse je popol- so takratni prebivalci živeli v gradiščih, so se v čutimo takratno življenje. Današnji rod pa teh njem oglasil kustos ali skrbnik ter preveril, če je bil svojo občino, saj si jo povsem zasluži in mu noma drugače in boljše. teh skupnostih organizirale neke vrste praob- izkušenj nima, zato težko dojame takratno ži- ta naravna umetnina primerna. Vsak darovalec tudi pripada. Lastna občina je in bo prispevala čine in to je bila osnova njihovega življenja in vljenje. Moja raziskovanja so res orjaško delo, bi bil zapisan. Lahko bi tudi obiskovalci sode- k vsesplošnemu razvoju celotnega območja. Zadnja leta vas zopet pogosteje videvamo varnosti. V bistvu se jim je reklo "gredišče", saj narejena s polno odrekanj, ki pa bodo mogoče lovali pri poimenovanju teh oblik in v posebni Občanom in Suhokranjcem želim, da bi imeli v Žužemberku, na Dvoru in v Suhi kraji- tako rečemo tudi gredi, s katero zaščitimo nek bolj jasna kasnejšim rodovom. Žal mladi danes nabiralnik dali svoje mnenje, kaj jim te naravne še naprej radi svoje kraje, svoje vasi, čudovi- ni. Kaj je razlog? del. V gradišču so bili varni. Za svoje duhovne teh osnovnih občutkov nimajo in ne dojemajo skulpture pomenijo oz. kaj vidijo v njih. Dejan- to pokrajino, da bi se radi vračali domov, da bi V te kraje sem vedno rad zahajal tudi potem, potrebe so organizirali takoimenovane tičnice. teh raziskovanj kot neko resnico, bolj se jim zdi- sko bi moral vsak državljan v turističnem ali go- bili ponosni in da bi moja skromna priporočila ko sem že učil v Stični. Proučeval sem razne obli- To so bili predeli v bližini gradišča, neke vrste jo kot fantazija ali blodnje. Tudi znanost je pre- spodarskem, kmetijskem področju delovati iz vzeli z veseljem, zadovoljstvom, pa tudi z neko ke kamnin, saj rad živim v naravi. To mi je bilo templji. Takratni prebivalci, naši predniki, so bili več 'ekzaktna' in ne pusti drugačnih dojemanj. lastnega območja, kjer živi. Včasih so znali živeti resnostjo. Da je to korak k zbliževanju z nara- položeno v zibko. Žal pa sem zaradi tega neka- prepričani, da telo ostane na zemlji, duša pa gre Vendar je naravoslovje tudi stvar osebnega iz- z okoljem in so naravo z občutkom izkoriščali. Ta vo, od katere se z velikimi koraki oddaljujemo, ko odmaknjen od novih tehnoloških dosežkov v nebo - v onostranstvo. Duše v onostranstvo kustva in zgodovine, znanost se bo morala bolj pa jim je omogočala preživetje. Danes so dru- predvsem s tehnološkimi pridobitvami. Mladi- in mi to v današnjem času kar dela težave. Se- odnesejo ptičice ali tičice, zato so ta območja, odpreti tudi ostalim vedam. Naši predniki žal gačni časi. Ta specifičnost zbirke bi bila seveda na danes svet gleda le preko zaslonov, zato ji veda se pri vsem tem sprašujem, kam to vodi? ki so bila na posebnih mestih, imenovali tičnice. niso zapustili pisnih virov, ampak so o njih pisali izjemna in edinstvena. dajmo vsaj malo pokazati, da sta zgodovina in Narava je osnova za življenje in nam omogoča Verjeli so tudi, da so ptice prenašalci želja, zato tujci, ki so marsikaj napisali iz svojega pogleda narava vredni pozornosti. Če bomo zapustili na- so jih zelo spoštovali. in zato tudi narobe. Kaj bi zaželeli prebivalcem Suhe krajine ravo, nas bo zapustila tudi ona in to takrat, ko jo V bližini gradišč so bili tudi razni studenci ali in občanom občine Žužemberk kot njen bomo najbolj potrebovali. Naravne dobrine, ki drugi viri pitne vode. Gradišča, tičnice in gomi- Ste tudi neumorni raziskovalec starih poti Vas je prejem najvišjega občinskega pri- častni občan? jih imamo sedaj, na primer les pa vodo, se nam le so sama slovenska imena, ki so nastala že v in cest. Ali ste odkrili kaj zanimivega? znanja Občine Žužemberk presenetil in Suha krajina ni industrijsko onesnažena, zato zdijo povsem samoumevne in neizčrpne, ko pradavnini. Dokaz za to je v tem, da so ob pri- V okviru svojih raziskovanj in na osnovi ne- kaj vam pomeni? mora svoj nadaljnji obstoj in razvoj iskati v turiz- pa jih bo začelo zmanjkovati, se bomo soočili s hodu Slovanov ti zvedeli, kje so svetišča. Kako katerih pisnih virov sem prišel do tega, da naj Vsako tako priznanje, kot je imenovanje po- mu, ki pa ne more biti edina razvojna panoga. kruto resnico. Preživeli bodo samo tisti kraji in bi drugače prihajajoči človek vedel, kaj so tični- bi tu v Rimskem obdobju tekla pomembna ko- sameznika za častnega občana, je posebno do- Ob njem se lahko razvijajo kmetijska proizvo- območja, ki bodo znali živeti z naravo, ki bodo ce, gradišča in vse ostalo, če jim staroselci tega munikacija – cesta. Na to so me opozorili tudi živetje. Je tudi zadoščenje, da je bilo tvoje delo dnja, sejemska dejavnost, lesna predelava. Lju- svoj prihodnji rod znali naučiti živeti z naravo. ne bi povedali. Takšno je tudi gradišče pri Lju- prebivalci, ki so določene poti imenovali rimska in odrekanje opaženo ter ima zato za posame- dem bi bilo potrebno dati priložnost, da tržijo Zato poskusimo 'ekransko' mladino naučiti in bljani in ko so prišli Rimljani, so potem v bližini cesta. Tako sem šel enkrat s svojim kolesom to znika še poseben pomen. Še posebno me bo to svoje proizvode, da lahko turisti nabavljajo do- ji privzgojiti ljubezen do rodne zemlje in nara- naredili mesto Emono in danes je tu Ljubljana. pot raziskovat in tako me je potovanje pripe- priznanje spominjalo na vsakoletno srečanje na bro in domačo hrano ter doma narejene izdel- ve. Naravo občudojoči ljudje bodo znali ceniti Če zna kdo to pojasniti, da temu ni tako, je res ljalo do Dvora. Na posameznih delih te poti, ki Dvoru, ko se po 25 km vožnje s kolesom srečaš ke. Veliko bi morali delati na lesu in kamnu, ker tudi preteklost naših ljudi, ki so živeli ob žuljih, pravi genij. se vije od Ivančne Gorice, Kobiljeka proti Dvo- s prijaznimi ljudmi. lahko v obeh najdemo tudi dušo in ju primerno pomanjkanju in v težkih razmerah, ampak so Prazgodovina je res zanimiva. Tu gradišč in ru, so celo lepo ohranjene sledi tlaka nekdanje obdelamo. Primerna bi bila tudi nekakšna zbir- se kljub temu ohranili, zato ohranimo spoštljiv tičnic ni, razen v bližini Žužemberka in v do- ceste. Tako je pred 20 leti prišla zamisel, da bi Sedaj, ko dokaj dobro poznate Suho kraji- ka rud, saj o tem v Sloveniji nismo veliko storili spomin nanje. lini reke Krke. Zakaj ni na tako velikem obmo- obudili to komunikacijo in v okviru turistične- no, še posebej območje občine, nam zau- in bi ob kamninski zbirki bila tudi ta zbirka rud čju okoli Kočevja, proti Hrvaški, proti Čabru in ga dogodka izvedli popotovanje s kolesi. Tako pajte, v čem Vi vidite prednost in kakšno nekaj posebnega. tudi potem proti Beli krajini tičnic, gradišč in je bilo leta 1996 izvedeno prvo takšno popo- prihodnost napovedujete Suhi krajini? Nekateri esteti se pri postavljanju zbirk zelo Leopold Sever je redno našim učencem v gomil?Razlog je v tem, da tu ni bilo vode, ni tovanje s kolesi, kjer smo bili trije, ki še danes Ob srečanju z domačini sem v zadnjem času izogibajo množičnosti razstavljenih predmetov, osnovni šoli predstavljal svojo bogato zbirko bilo ugodnih pogojev za naselitev. Žal se vsa to organiziramo: jaz, pa Slavko Mirtič in Vlado spoznal, da so polni elana, da je vzklilo novo ži- vendar je za obiskovalce dobro, da vidijo vso mineralov, še posebno pa je dobro sodeloval z stara imena niso ohranila, in del Suhe krajine Kostevc. Za tiste, ki se večkrat udeležujejo teh vljenje, še posebno po ustanovitvi nove doma- pestrost razstavljenih predmetov. V današnjem žužemberškim učiteljem Jožetom Mrvarjem. je bela lisa prazgodovine, kar pa po drugem popotovanj smo pripravili posebna spominska če občine. Občutiti je, da se zavedajo, da lahko v tehnološko razvojnem času ponekod že pozna- dokazuje, da so ostala območja staroselska in darila. Tako za peto popotovanje udeleženec svojem okolju delujejo in gredo na novo napre- jo tehnologijo, s katero na način s posebnimi Iskrena hvala za tako prijazen pogovor, ki je bil imajo bogato prazgodovinsko in predkrščan- prejme litoželezni možnar, za deseto bronasti, dno pot. Po pohodih po Suhi krajini sem opazil, tehnološkimi postopki iz koščka rude odlijejo tudi neizmerno vzgojen. Še enkrat iskrene čestit- sko obdobje. Še posebno so zanimivi vodni za petnajsto tolkač in za dvajseto izkaz kot do- da so tu številni sledovi narave, kamnite tvorbe, nek predmet, medaljon ali kaj podobnega. Na ke ob nazivu častnega občana! viri in njihova imena. Še posebno je zanimiva kazilo vztrajnosti. podobne živalim, presenetljivo podobne življe- primer, če bi kdo prinesel košček domače rude n VladiMir 14 TRŠKI DNEVI jesen 2015, jesen 2015, TRŠKI DNEVI 15

metrov stran, « je tiho dejal. Številni ranjeni, številni mrtvi, lakota – to je bila bera vojnega vsakdana v Žužemberku. Spomnil se je tudi dne, ko je bom- Uspeh pride, ba padla neposredno v bližino njihove hiše. »Cel teden nismo imeli kruha doma. Ko je proti koncu tedna mati uspela prinesti domov nekaj moke in je pričela mesiti testo, je letalo bombo odvrglo blizu našega okna. Okno se je v če ljubiš tisto, tistem hipu zaradi sile eksplozije razsulo, steklo pa je padlo naravnost v te- sto… In otroci smo spet ostali brez kruha, lačni.« A vojna melanholija mu ni vzela veselja do tistega, kar ga je povezovalo z očetom, z njegovimi predni- kar delaš ki – veselja do čevljarstva. Čevljarstvo je bilo Jožetu tako rekoč položeno v zibelko. S čevljarstvom se Pogovor z dobitnikom zlatega grba Občine Žužemberk, je ukvarjal tako njegov dedek, kot tudi njegov oče, ki se je ponašal z lastno Jožetom Glihom. čevljarsko delavnico. Jože se je za čevljarja učil že od malega. Vsak dan je po šoli skupaj z brati in s sestrami pomagal očetu v delavnici. Na svojega Če se mimo žužemberške osnovne šole odpeljemo v smeri proti cerkvi sv. očeta je še danes zelo ponosen. »Bil je najmočnejši čevljar daleč naokoli,« je Mohorja in Fortunata, lahko takoj, ko se izvijemo iz primeža prvega ostrega zaupal v pogovoru. Svoje čevljarsko znanje je nato širil v Ljubljani pri Ja- ovinka in ko se cesta ponovno zravna, na levi strani opazim prijetno do- nezu Koščaku na Dunajski cesti. Poti v Ljubljano k mojstru čevljarju, ka- mačijo, katere vhod je obdan z vinsko trto in na kateri še vedno visi napis mor se je moral odpraviti peš, se še danes živo spominja. »Mati mi za po- »Čevljarstvo Jože Gliha«. In točno tam je doma moj tokratni intervjuvanec, potnico ni mogla dati niti kosa kruha, saj ga ni imela,« je dejal s priokusom dobitnik zlatega grba Občine Žužemberk, upokojeni čevljar Jože Gliha. grenkobe, »Dejala mi je 'Boš že prosil koga na poti za kruh.' A mi je zraven Že takoj ob prihodu sta me pozdravila tako Jože kot njegova žena. »Po- zabičala 'Samo ukrasti ga pa ne smeš nikjer.' In ga tudi nisem. No, prosil sem ročena sva več kot šestdeset let,« je na začetku najinega pogovora ponosno ga pa in ga nekaj tudi dobil.« Po dobrih dvanajstih urah je nato le prispel v povedal Jože. Da, z ženo Gabrijelo, ki jo vsi kličejo Jelka in ki je doma iz Ljubljano h Koščaku in tam naprej pridobival svoje čevljarsko znanje. Ko Horjula, a je v Žužemberk prišla že kot mlado dekle, sta poročena že kar se je vrnil v Žužemberk, je kot vajenec in kasneje pomočnik delal v podje- 63 let in v zakonu so se jima rodili štirje otroci; Jože, Darko, Rado in Mi- tju Krupon, po stečaju le-tega pa pri privatnih čevljarjih. Mojstrski izpit je lena. Imata tudi vnuke in pravnuke. »Ravno v teh dneh bova šla na krst na- opravljal leta 1946 v Novem mestu, kamor se je podal s kolesom. »Časi so jine vnučke,« je dejala Jelka. Otroke, vnuke in pravnuke imata zelo rada in bili takrat že malce boljši in mi ni bilo potrebno iti peš v Novo mesto. Takrat najbolj srečna sta, če ju obiščejo. smo imeli že kolo,« je povedal. Leta 1967 je Jože postal samostojni obrtnik čevljarstva. Delavnico je imel doma in v najbolj aktivnih časih je naenkrat na Cigaletovo ulico, kjer je bila velika trgovina z obutvijo, odpeljal kar po 900 parov njegovih znamenitih Tudi Jože je iz družine, v kateri je bilo veliko otrok. Rodil se je 24. okto- copat. »V tem času sem zamenjal kar štiri stroje. Vsakič znova sem kupil bra 1928. V družini je bilo vsega skupaj kar enajst otrok; šest sester in pet boljšega,« je dejal in se ob tem spomnil prvega stroja, na katerem je delal. V svoji službeni karieri je Jože prejel številna priznanja za svoje dobro in bratov. Danes živijo še trije. Njegov oče je bil ubit leta 1944 v vojni, mati pa Tistega, ki ga je leta 1913 – že takrat rabljenega – kupil njegov oče. »Bil je dolgoletno delo, najbolj pa je zagotovo ponosen na zlati grb, ki mu ga je za je ostala sama s številno družino. Skozi življenje se je prebijala zelo težko na nožni pogon, natančen, a zelo nevaren. Hitro ti je lahko poškodoval pr- 45 let obrti podarila Občina Žužemberk. »Še nihče v naši občini ga nima,« in otroci so morali zato že zelo zgodaj poskrbeti za svoje preživetje. Težko ste, če nisi pazil,« je pojasnil in še dodal, »Ta 'mašina' je cela železna in še je dejal ponosno in dovolil, da ga slikam z zlatim grbom in zlatim ključem, je bilo sploh v času vojne. Najin pogovor te grozote ni mogel zaobiti. Jože vedno lahko delaš nanjo, ne bo nikoli 'falila'.« Ta stroj ima doma še danes še enim priznanjem za dolgoletno delo. Danes sukanec in usnje pri Gliho- je bil kot najstnik priča najbolj okrutni strani vojne. Videl in doživel je kru- in verjame, da ima zaradi svoje starosti – star je več kot 100 let – muzejsko vih v rokah držita Jožetov sin Rado in snaha Darinka, a četudi Jože že kar tosti vojne, ki preprostemu človeku ni prizanašala ne glede na to, na kateri vrednost. Dobro se spominja tudi, kako je v osemdesetih letih kupil enega nekaj let ni več aktiven čevljar, še vedno z zanosom govori o svojem pokli- strani je bil. Živo se spominja časov, ko so bombe nad Žužemberkom se- takrat najmodernejših strojev, sploh zato, ker stroj takrat še zdaleč ni bil cu. Toplina in žar, ki mu ob tem sijeta iz oči, potrjujeta resnico latinskega jale smrt. Sam je pomagal številnim ranjencem in še sedaj mu je hudo, ko poceni. »Stroj je stal toliko kot en osebni avto takrat,« je povedal. Vseskozi reka, ki pravi: »Skrivnost uspeha v življenju ni v tem, da človek dela tisto, kar mu spomin poseže v čas, ko je moral ovijati strelne rane mladim in starim se je trudil, da je izdeloval kvalitetne izdelke in morebiti je prav v tem ključ ljubi, temveč da ljubi tisto, kar dela.« sokrajanom. »Videl sem ležati glave na tleh, telesa pa so ločeno ležala nekaj njegove dolgoletne čevljarske kariere. n Mateja Filipič Koncert Vlada Kreslina Vlado Kreslin, legendna slovenske glasbe, je na nedeljskem koncertu ob občinskem prazniku Občine Žužemberk v žužemberškem gradu Suho- kranjcem približal izjemen prekmurski melos, zapel kar nekaj uspešnic in ogrel srca poslušalcev s svojo neposredno iskrenostjo in človeško toplino. Uživali smo ob norih komadih , kot so Tvoje jutro, Spet doma, Črne kita- re, Od višine se zvrti, Namesto koga roža cveti, Poj mi pesem in doživeli nepozaben koncert. n Urednik 16 TRŠKI DNEVI jesen 2015, jesen 2015, TRŠKI DNEVI 17 Praznik šoferjev in avtomehanikov Šmihelski talenti Ob prazniku šoferjev in avtomehanikov je delegacija ZŠAM Slovenije V četrtek, 9. julija 2015, se je v parku Aloj- Prireditev je potekala v okviru Trških dni, položila venec padlim borcem na Cviblju, kjer počiva 2238 padlih rodolju- zija Zupanca pred cerkvijo sv. Mihaela v Šmi- našega občinskega praznika. Smisel priredi- bov, bork in borcev tudi drugih narodnosti iz sosednjih držav, ki so padli helu odvijal družabni večer, na katerem so se tve je bil kulturno dogajanje v našem okolišu v teh krajih in počivajo še v nekaterih okoliških grobiščih. 13. julij je dan, predstavili talenti iz »šmihelskega« okoliša. in predstavitev talentov, ki jih glede na majh- posvečen šoferjem in avtomehanikom. Prav na ta dan pa so prve motori- nost kraja ni malo. zirane enote štaba 4. Slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Ljuba Prvi in zadnji nastopajoči je bil mladi, nado- Šercerja z več kamioni in tanki pred 67. timi leti osvobodile Žužemberk. budni saksofonist Tomaž Rojc, za njim pa so Bitka je trajala od zgodnjega jutra do poznega večera, ko je bil trg napo- po vrstnem redu nastopili: naši najmlajši otro- sled osvobojen. Pred mogočnim spomenikom padlim, delo kiparja Marjana ci s točkama Peričice in Medo Brundo, sledi- Tepine, so se poklonili spominu na padle župan Franc Škufca, član pred- li pa sta čudovita pevska točka Sare Sadar in sedstva Stanislav Andolšek in predsednik občinske borčevske organizacije igranje na sintisajzer, ki ga je odlično opravila Literarni večer Polde Suhorepec. Priložnostni kulturni program pa so pripravile članice Lana Papež. S petjem in igranjem na kitaro sta ZZB s predsednico komisije za kulturo Ljubo Šenica. Nika Vidic in Tamara Butala dodatno popestri- n Urednik li prireditev. Da znamo plesati, pa so pokazale na Dvoru plesalke orientalskega plesa Helena, Barbara in Sonja. Karmen Sadar pa nam je za konec reciti- DU Dvor je v okviru Trških dni in praznika občine Žu- rala pesem rojaka Jožeta Kastelica.Prireditev je žemberk organiziral literarni večer s sosednjimi društvi. vodila Simona Sadar, scenarij je napisala Tina Našemu vabilu so se odzvali literati iz DU Dolenjskih To- Srednjeveški dan Turk, za ozvočenje je poskrbel Dejan Rojc, za plic, Straže, Mirne Peči, Žužemberka in domačini. dodatno organizacijo pa so poskrbele Helena Večer smo imeli v prostorih muzeja in galerije na V sklopu praznovanja praznika občine Žužemberk in Trških dni je Turistično društvo Suha krajina v nedeljo, 12. julija, pripravilo Barle, Karmen Sadar in Petra Vidic. Dvoru. V uvodu nam je g. Stanko Novinc povedal o že- že sedemnajsti srednjeveški dan, v katerem se je zvrstilo nešteto dogodkov. Več kot stodvajset vitezov in dam iz različnih Ob tej priložnosti se vsem nastopajočim in lezarni na Dvoru, poudarek je bil na umetniškem delu, viteških redov iz Slovenije in tudi tujine je pripravilo zanimiv in pester program.. sodelujočim iskreno zahvaljujem. saj je bilo le-to prikazano na posnetkih. Večer so pope- n Tina Turk strili fantje domačega zbora FUŽINA in harmonikarji Grajski utrip so v zgodnjih jutranjih urah pope- pod vodstvom Roka Legana. strili stojničarji, medtem ko se je grajska gospoda Nastopajoče je pozdravil g. župan Franc Škufca, ga. odpeljala k sveti maši v farno cerkev sv. Mohorja Marija Ban pa v imenu upokojencev. Vsem se je zahvalila in Fortunata, kjer je bilo tudi farno žegnanje. Sle- 20-letnica blagoslovitve za obisk in nastop ter jih povabilo na zakusko. dilo je kosilo in takoj po njem predstavitev sre- Udeleženci so bili prijetno presenečeni nad lepim am- dnjeveških plesov, med katerimi je izstopal tudi bientom v nekdanji tovarni Novolesa. domači viteški red, po njem je sledil mimohod n Tončka Banko vseh skupin, lokostrelski turnir in prikaz vite- farne cerkve ških veščin. Teater Cizamo in različne skupine iz V cerkvi sv. Mohorja in Fortunata so župlja- tostjo ter podporo faranov uspelo v dobrem tujine Vrbovske Vrby iz Slovaške, Ivanečki vitezi, ni v petek, 10. julija, praznovali 20. obletnico desetletju potrpežljivega dela obnoviti farno Auereirus Unicornis in Bratstvo svetog Mihovila obnovitve in ponovne postavitve župnijske cerkev. S svojim delovanjem, ki je bilo zmeraj iz Hrvaške so prikazali zanimiv in pester program cerkve. Slovesno bogoslužje je ob somaševa- povezovalno, je prispeval tudi k prepoznav- za vse generacije. nju z dekanom Francem Vidmarjem in gra- nosti Občine Žužemberk, ki mu je leta 2006 Sedemnajsti srednjeveški dan so s prikazom diteljem cerkve Francem Povirkom ter šte- podelila naziv častnega občana. Kljub velikim viteških veščin zaključili člani slovaške viteške vilnimi duhovniki vodil novomeški škof An- težavam mu je ob žrtvovanju lastnega zdravja skupine Trnovska kampania. drej Glavan. Franc Povirk se je v zgodovino uspelo zgraditi cerkev, ki bo ostala našim za- n Urednik zapisal kot graditelj cerkve, ki mu je v težkih namcem. Ob tej priložnosti je dekan Vidmar NAŠA OBČINA časih ob številnih težavah uspelo skoraj ne- predstavil tudi knjigo II. del Spominov deka- Občina praznik slavi, mogoče, saj mu je z izjemno držo in zavze- na Karla Gnidovca. n S. Mirtič v ta namen se zbrali smo vsi. Pevski zbor na proslavi poje, upokojenci recitiramo pesmi svoje, harmonike glas nam veselo doni, na proslavi zdaj zbrani občani smo mi. Občina naš praznik slavi, ves teden praznujemo trške dni, vsak dan se kaj novega dogaja, razstave, tekmovanja in tudi priznanja. Grad naš mogočni na skali stoji. Pod njim pa zelena Krka šumi. Kdor rad bi se malo poveselil, kozarček rujnega popil, naj pri nas se oglasi, saj praznujemo trške dni. n Jožefa Pelc 18 DRUŠTVA jesen 2015, jesen 2015, IZ NAŠE OBČINE 19 20-letnica KUD Žužemberški rogisti Povedali so: Ime mi je Elena Čapošová in že od otroštva živim v mestecu Čachtice na V okviru letošnjega praznovanja občinskega praznika in Trških dni je Kulturno umetniško društvo Žužemberk proslavilo Slovaškem. Od leta 2006 sem zaposlena na Občini Čachtice kot referentka 20-letnico svojega aktivnega delovanja. in sem do lanskega leta skrbela za upravljanje s 136 občinskimi najemnimi stanovanji in za pokopališča. Začetki segajo v leto 1992 še v okvir Zveze lovskih družin Novo me- Od leta 2015, ko je funkcijo nastopil novi župan, so mi dodeljili tudi sto in mentorja Braneta Podgornika, ki je pripravil tečaj igranja na lo- področje turizma in upravljanje z gradom Čachtice, ki do letos nista bili vske rogove, ki se ga je udeležil Slavko Setničar. Kmalu je za sodelovanje samostojni področji. Od leta 2006 sem predsednica združenja „Spolok pridobil še člane iz lovskih vrst: Rada Gliho in Franca Struno, kasneje čachticeho ringu“, to je neodvisna neprofitna organizacija, ki se angaži- še Franca Potočarja in Gregorja Kaplana. V letu 1995 so se poimenova- ra na kulturnem, družbenem področju in deluje v javnem interesu obča- li Žužemberške rogiste. V letu 2005 so ustanovili samostojno kulturno nov. Najbolj znana prireditev, ki jo naše združenje pripravlja vsako leto, je umetniško društvo, ki ima danes tudi svojo balinarsko sekcijo. „Bathoryčkina kapljica krvi“. Sem tudi članica komisije za varstvo okolja V 20 letih delovanja so sodelovali na številnih revijah lovskih pevskih in turizma, ki deluje pod okriljem občine. zborov in rogistov, na občinskih prireditvah ter promovirali Žužemberk in Ideja o ustanovitvi partnerstva z mestom Žužemberk mi je bila všeč že Elena Čapošová, upravljavka Gradu Čachtice, Slovaška Suho krajino v domovini in tujini. Poudariti je potrebno, da so ena redkih od prvega kontaktiranja gospoda župana Žužemberka z našim mestom. skupin in društev, ki so zmeraj pripravljeni in sodelujejo na prireditvah, Všeč mi je ideja srečevanja in izmenjave izkušenj na različnih področjih dovitim razgledom, so nepozabni. Zelo poučno je bilo, ko smo si ogledali ki jih organizira Občina Žužemberk, odlično pa sodelujejo tudi z ostalimi našega življenja. tradicionalni način proizvodnje oglja, zabavna je bila vožnja s kočijami z društvi in organizacijami. Po prvem srečanju pri nas, v Čachticach, smo se veselili, da bomo spo- vpreženimi konji. Imate prekrasno reko, všeč so mi njene brzice in mesto V okviru skupine je delovalo daljši ali krajši čas več članov, danes pa znali vaše mesto Žužemberk, v času srednjeveških dni. Prireditev je name nasploh je zeleno. Ne samo jaz, celotna delegacija je bila očarana nad lju- skupino, ki je prepoznana v Sloveniji, sestavljajo: Slavko Setničar, ki je in na moje sodelavce, ki smo pripotovali iz Čachtic, naredila velik vtis. V beznivimi, odprtimi in gostoljubnimi prebivalci, ki so za nas skrbeli ves tudi dolgoletni predsednik društva, Franc Potočar, Sandi Zupančič, Ja- Žužemberku smo bili župan Čachtic, mag. Michal Balala, referentka za čas našega bivanja v Žužemberku. nez Zupančič, Klemen Vidmar, Janez Piškur in Jurij Piškur. kulturo in direktorica kulturnega centra, Alena Novotná, glasbena sku- Na koncu bi se rada še zahvalila vsem, ki so za nas v Žužemberku skr- Ob tem jubileju članom iskreno čestita tudi uredništvo in jim želi uspe- pina Vrbovské Vŕby in jaz. beli, oz. so naše srečanje omogočili in organizirali. Hvala gospodu županu šno nadaljnje delo. n VladiMir Nastop na mednarodnem sejmu Alpe Adrija leta 1997 Navdušeni smo bili na odlično organizacijo, bogatim programom, sre- Francu Škufci, direktorju občinske uprave Jacquesu Grosu, Vladu Kostev- dnjeveškimi kostumi, ki so bili čudoviti, skrbjo in gostoljubnostjo, s kate- cu, Marjanu Mengerju, Jelki Kocjancič, Jasmini Mirtič, predsedniku dru- ro ste nas obdali. Občudovanja vredno je bilo, kako je predsednik vašega štva vinogradnikov Antonu Konciliji, občinskemu svetniku Jožetu Papežu, turističnega društva in vodja gradu, gospod Vlado Kostevc, celotno prire- Slavku Mirtiču in mnogim drugim, ki so skrbeli, da smo se ves čas bivanja ditev s pomočjo sodelavcev obvladoval. Vzhičeni smo bili, ko smo videli pri vas odlično počutili. vaš grad, ki je preprosto prekrasen in čudovito obnovljen. Še enkrat najlepša hvala za vse doživeto. Veselimo se, da bomo tudi v Navdušeni smo bili nad samim mestom Žužemberk in malimi vasica- prihodnosti lahko razvijali medsebojne odnose in sodelovanje med dve- mi, ki so del vaše občine. Čudoviti vinogradi, posajeni na hribčkih s ču- ma slovanskima, kulturno zelo podobnima narodoma. Zvezdana kot zvezda zaključila Trške dni

Trške dni so v Žužemberku zaključili z gostjo Zvezdano Mlakar.

Ob zaključku tradicionalnih Trških dni je bila v po- nedeljek, 13. julija, spominska ura, posvečena slavni filmski igralki, rojeni v Žužemberku, Rozaliji Sršen – z Nastop ob občnem zboru v letu 2015 umetniškim imenom Zalla Zarana. Številno občinstvo v kleti žužemberškega gradu so pozdravili Vlado Kostevc, župan Franc Škufca in Magda Kastelic Hočevar, ki je v nadaljevanju večera predstavila popularno slovensko Prevzem igralko Zvezdano Mlakar. Razgovor z odrsko zvezdo je Magda spretno vodila in razkrila marsikatero tančico iz igralkinega poklicnega in zasebnega življenja. Popular- kanalskega no igralko Zvezdano Mlakar, ki je v zadnjem času tudi voditeljica nočne oddaje na televiziji, so gledalci nagra- dili z gromkim aplavzom, kot tudi številne sodelujoče v sistema kulturnem programu. Program je povezovala Lili Hro- vat, s pesmijo so se predstavili Moški pevski zbor Cirila Ob prazniku občine Žužemberk je potekala vrsta Zajca iz Žužemberka pod vodstvom Nine Zajec, pesni- dogodkov, med katerimi je za občane izrednega po- ca Silva Mohorčič , trebušna plesalka Helena Barle in s mena tudi dokončanje izgradnje kanalskega sistema kitaro ter pesmijo Blaž Koncilja. Osmi spominski večer Trške njive. Kanalski sistem, ki je že v funkciji in na na slovensko filmsko igralko tako ostaja po zaslugi prof. katerega se že priklapljajo porabniki, je v soboto, 11. Magde Kastelic Hočevar in zanimive gostje Zvezdane Mlakar kot večer iskrenosti, pristnega veselja, ljubezni julija, slovesno blagoslovil dekan Franc Vidmar. in spoštovanja do drugih. n Urednik n Urednik 20 RUBRIKA 112 jesen 2015, jesen 2015, RUBRIKA 112 21

veliko pa se jih tudi boji pomaga- prve pomoči, jih izobraževati na mi vajami na temo prve pomo- je zakonsko, po mojem mnenju ti v primeru nesreče. Potrebno tem področju, kot to npr. počne- či, učence v osnovnih šolah pa pa tudi moralno dolžan poma- Prva pomoč rešuje življenje, je izpostavljati pomen nudenja jo gasilska društva. Na tak način spodbujati, da sestavijo ekipe gati. Tabu, da bo posameznik s prve pomoči, podpirati ljudi, ki bi do mladih morala pristopiti prve pomoči, ki bi se udeleževale pomočjo naredil več škode kot a je še vedno tabu? se ukvarjajo z njo in za širši krog tudi Civilna zaščita oz. Rdeči križ. tekmovanj. Z aktivnostjo in uspe- koristi, je med ljudmi še vedno ljudi organizirati brezplačne de- Prva pomoč ravno tako rešuje ži- hi bi za prvo pomoč navdušili močno prisoten. Ljudje se ustrašijo svojega neznanja. lavnice na temo nudenja prve vljenja, kot jih rešujejo gasilci. tudi sošolce in družinske člane. pomoči. Vsakemu izmed nas se lahko zgodi, da se znajde v situaciji, ko sam, nek- do izmed bližnjih ali pa oseba, ki smo jo srečali naključno, potrebuje prvo pomoč. In kaj storiti takrat? Janez Kranjc, Gregor Longar, Aleš Zaletelj, Nataša Kranjc, Jerneja Fi- lipič in Stanko Miklavčič so ekipa šestih mladih in zagnanih Suhokranj- cev, ki se zavedajo, kako pomembno je, da smo vsak trenutek pripravljeni na to, da nudimo pomoč človeku, ki se je znašel v situaciji, v kateri je ogro- ženo njegovo življenje. Že v prejšnji številki Suhokranjskih poti smo poročali, da si je ekipa v Šentrupertu na Dolenjskem letos junija z zmago na regijskem preverjanju Ime in priimek: ekip prve pomoči zagotovila nastop na letošnjem državnem prvenstvu, zato Ime in priimek: Nataša Kranjc Ime in priimek: Jerneja Filipič Stanko Miklavčič se spodobi, da takšni ekipi namenimo malce več pozornosti. dipl. ing. zootehnike : študentka 4. letnika : avtoklepar In kako se je sploh pričela pisati zgodba te šestčlanske ekipe, ki ji po- Ime in priimek: Aleš Zaletelj Izobrazba: Izobrazba Poklic magati sočloveku ne pomeni le zakonsko določene obveze temveč moral- Izobrazba: zaključujem študij Zakaj si se odločila za vstop v Medicinske fakultete v Ljubljani Zakaj si se odločil za vstop v no dolžnost? vodarstva in komunalnega inže- ekipo: Za vstop v ekipo oz. moje Zakaj si se odločila za vstop v ekipo: Za vstop v ekipo sem se Vseh šest je lani skupaj s še šestimi kolegi opravilo tečaj za bolničarja. nirstva. navdušenje nad prvo pomočjo je ekipo: obnavljanje znanja in po- odločil zaradi uporabnosti PP v Takrat so bili razdeljeni med dve ekipi, ki pa sta s koncem lanskega leta Zakaj si se odločil za vstop v zasluga mojega moža. On se je navljanje principov dajanja PP, vsakdanjem življenju in zaradi ob- razpadli. Ker je omenjena šesterica pridobljeno znanje prve pomoči želela ekipo: Da bi bil pripravljen na ta- po odlično opravljeni življenjski pridobivanje izkušenj, druženje navljanja znanja na srečanjih ozi- obnavljati in aktivno prispevati k dvigu varnosti v Občini Žužemberk, so se kšne situacije, kjer moram zdra- preizkušnji odločil, da osveži in Tvoja vloga v ekipi: bolničar roma pripravah na tekmovanja. letos marca dobili, osnovali skupino in pričeli z vajami. Kljub slabi finančni vstveno pomagati bližnjim in okrepi svoje zanje iz prve pomoči Tvoje mnenje o osveščeno- Tvoja vloga v ekipi: skrbnik za podpori in posledično slabši opremljenosti ekipe se niso vdali. Poleg vaj so ostalim. in ob tem navdušil še mene. sti ljudi na področju PP: Ljudje varnost obiskali tudi nekaj tekmovanj prve pomoči po Sloveniji, kjer so tekmovali Tvoja vloga v ekipi: bolničar Tvoja vloga v ekipi: bolničar se srečajo z napotki, kako nudi- Tvoje mnenje o osveščenosti izven konkurence, a vedno dosegli visoke uvrstitve. Tvoje mnenje o osveščenosti Tvoje mnenje o osveščenosti ti prvo pomoč, največkrat le pri ljudi na področju PP: Ljudje so Z ne prevelikimi pričakovanji, a z ogromno željo po novih izkušnjah in nosti pokazali postopek pravilnega ravnanja v primeru prometne nesreče. ljudi na področju PP: Mislim, da ljudi na področju PP: Žal smo opravljanju vozniškega izpita, če glede pomembnosti znanja prve preizkušnjah so se letos junija podali v Šentrupert na Dolenjskem, kjer je Takšnih akcij si v bodoče želijo še več, sploh za mlajše generacije, saj se jim se znanja prve pomoči zaveda- oz. so ljudje v naši okolici prema- že poklicno vsakodnevno niso v pomoči premalo obveščeni. Na- bilo pod okriljem novomeške izpostave Uprave za zaščito in reševanje, ob- zdi izredno pomembno, da se že mladi pričnejo zavedati, da lahko znanje jo oz. za to pokažejo interes šele lo osveščeni, čeprav mnogi naj- stiku z ljudmi, ki potrebujejo to- meniti bi bilo potrebno več sred- močnega združenja Rdečega križa ter občine Šentrupert izvedeno 21. pre- prve pomoči reši življenje – naše življenje, življenje naših sorodnikov, ljudi, potem, ko se zgodi kaka nezgoda brž menijo, da bi znali pomaga- vrstno pomoč. Toda to znanje stev za informiranje ljudi, organi- verjanje ekip prve pomoči dolenjske regije. Izmed štirinajstih ekip iz celotne ki jih imamo radi ali pa tistih, ki jih srečamo na poti skozi življenje. njim ali bližnjim. Veliko je takih, ki ti, a po pogovoru ugotovijo, da se hitro pozabi, če se ne obna- zirati brezplačne predstavitve oz. Dolenjske in Bele krajine je šesterica iz Občine Žužemberk pokazala največ znanja in suvereno slavila zmago ter uvrstitev na državno tekmovanje! Člani ekipe so: so samo »firbci«, ki ob nesrečah temu vendarle ni tako. Potrebno vlja, zlasti če je bilo pridobljeno v kratke tečaje in jih s tem pritegni- A uspehu navkljub vsi člani ekipe ostajajo skromni in zatrjujejo, da so ta- ne storijo ničesar. Ljudi bi morali bi bilo organizirati brezplačne de- kratkem času. Marsikdo se zato ti k aktivnem sodelovanju. kšne uvrstitve zanje sicer lepa spodbuda in nagrada za vloženi trud, a niso že od malega vzgajati o pomenu lavnice s predavanji in praktični- ustraši nuditi prvo pomoč, čeprav n Mateja Filipič njihov cilj. Za cilj so si zastavili predvsem osveščanje širše javnosti o pome- nu in nudenju prve pomoči, saj želijo s tem razbiti mit, ki pravi, da lahko posameznik z nudenjem prve pomoči človeku v stisku bolj škodi kot poma- Malo za šalo, nič zares! ga. Tako so vedno veseli, če dobijo priložnost, da svoje pridobljeno znanje in izkušnje delijo z drugimi. V septembru so se z veseljem odzvali povabilu NERAZSODNOST najbolj pogumna. Ker se kar ne morejo in ne morejo dogovoriti, kate- ra enota je alfa in omega vseh enot, zakurijo ogenj in se dogovo- Osnovne šole Žužemberk in za učence v okviru Evropskega tedna mobil- France in Andrej, stara prijatelja, se srečata in se pogovarja- rijo, da bodo testirali vsak po enega gasilca tako, da mu bodo ta o požaru, ki je pred dnevi izbruhnil v eni izmed hiš v nji- ukazali, da skoči v ogenj. hovi vasi. Najprej se oglasi nemški poveljnik: »Hans! Takoj pridi hier Ime in priimek: Gregor Longar »Veš,« pravi France, »Kar nisem mogel verjeti, ko sem na Ime in priimek: Janez Kranjc in hitro v feuer!« Gasilec Hans se obotavlja:« Bitte, nein. Izobrazba: dipl. inženir gradbe- lastne oči videl, kako se je gasilec Lojze pogumno vrgel v Izobrazba: ing. strojništva Sem še mlad, nimam izkušenj.« Poveljnik ga grdo pogled ognjene zublje in rešil svojo taščo. Neverjetno.« Zakaj si se odločil za vstop v ništva. izpod obrvi in Hans nemudoma skoči v ogenj. Andrej se začudi, nekaj trenutkov zmajuje z glavo, nato ekipo: Zaradi osebne življenjske Zakaj si se odločil za vstop v Nato se oglasi Italijan. »Luigi, prego, notri!« Tudi Luigi se pa pravi: »Ja, veš, ob nenadnih katastrofah se hitro zgo- preizkušnje. ekipo: Zato, da bi znal v kritičnih prične obotavljati: »Ne tovariš, imam pet bambini in uno di, da človek izgubi glavo.« Tvoja vloga v ekipi: vodja ekipe trenutkih pravilno in uspešno po- lepo bello, bi še rad z njo kaj delo…« Poveljnik se jezno Tvoje mnenje o osveščenosti magati pomoči potrebnim. namršči, Luigi skoči v ogenj. ljudi na področju PP: Menim, da Tvoja vloga v ekipi: bolničar. POGUMNEŽI Na koncu na vrsto pride bosanski poveljnik. Glasno za- bi morali večkrat letno predsta- Tvoje mnenje o osveščenosti Poveljniki nemške, italijanske in bosanske gasilske eno- vpije: »Mujo, nemoj ni da poskuš, da mi skočiš u ovu va- vljati ljudem naše delo in s tem ljudi na področju PP: Mislim, da te se med seboj hvalijo, kdo ima pogumnejše gasilce. tru!« Mujo pa ves jezen odgovori: »A ti češ meni da govo- aktivno osveščati ljudi o pomenu je osveščenost premajhna, mno- Seveda vsak izmed njih zatrjuje, da je njegova enota riš?!!« in skoči v ogenj. znanja prve pomoči. gim se to enostavno ne da učiti, 22 RUBRIKA 112 jesen 2015, jesen 2015, DRUŠTVA 23 Tabor mladih gasilcev v Logatcu Srednjeveški najemniki se predstavijo Navsezgodaj zjutraj se je na sončno sredo, 12. avgu- Naše društvo se imenuje Srednjeveški najemniki, ustanovili smo se z namenom, da bi predstavljali srednjeveško kulturo sta, pred gasilskim domom v Žužemberku skupinica tabornega življenja, bojev, na splošno življenja srednjeveških najemniških vojska, ki so se klatile po celi Evropi in tudi pri nas. pionirjev in pionirk s tremi mentoricami odpravila na dvodnevni gasilski tabor v Logatec, kjer ima svoje pro- Naše poslanstvo je predstavljati taborno življenje srednjeveških najemni- store Civilna zaščita Republike Slovenije. kov, torej tabor s pripadajočo opremo, razstavo orožja in opreme, lokostrel- Mladi gasilci so na taboru spoznavali osnovne prve stvo, prikaz samega življenja in tudi obnašanja, kot tudi prikaz bojev, tako pomoči, se učili vezanja gasilskih vozlov, uporabe gasil- turnirskih, kot v sklopu zgodbe. Društvo je bilo ustanovljeno 18. januarja nih aparatov in dela z gasilskimi cevmi. V družabnem 2008 z sedežem v vasi Podgozd, kjer imamo tudi trenutno svoje skladišče. delu smo igrali igre z žogo, večerni čas pa izkoristili za Članov je 16, povezuje pa nas predvsem ljubezen do srednjega veka in samo ustvarjanje; risanje, barvanje in pisanje kratkih zgodb. druženje, mnogi smo prijatelji že od malih nog. Izdelujemo novo opremo, Prvi dan nas je obiskal tudi društveni poveljnik, ki so izvajamo remonte, imamo priprave na naš osrednji dogodek, noč čarov- se ga mladi gasilci še posebej razveselili, saj jih je za nji- nic, ali pa sestanke in preprosto druženje. Prvi predsednik sem bil jaz, Jure hovo pridnost pri učenju gasilskih veščin nagradil s sla- Legan, vmes je žezlo društva prevzel Jože Košmerl, sedaj sem pa spet za doledom. Polni lepih spominov smo se naslednji dan v krmilom Jure Legan, tajnik društva je Martin Kumelj, blagajnik pa Ivana večernih urah vrnili domov v Žužemberk. Jurič. Je pa vsak član v društvu dragocen in pomemben. Tabor je letos v Prostovoljnem gasilskem društvu Žu- Nastopamo tudi veliko izven domačega kraja, saj imamo kar lepo števi- žemberk potekal prvič, a ker so bili mladi gasilci tabora lo opravljenih nastopov po celi Sloveniji, opravimo pa tudi nekaj nastopov resnično veseli, ga bomo naslednje leto z veseljem po- letno v domači občini. novili. Hvala staršem ter vsem ostalim, ki ste nam po- Regionalno gledano smo večkrat gostovali na Štajerskem, do lanskega magali pri organizaciji in izvedbi. leta smo imeli največ nastopov na celjskem gradu, letos pa v povprečju po- Vsekakor največja moja želja je veliko izurjene vojske z odlično opremo in n Ana Marija Filipič razdeljeno po celi regiji, drugače pa tudi v Ljubljani in nenazadnje v domači odličnim taborom, dovolj sredstev za uspešno delovanje društva in uspešno FOTO: PGD Žužemberk občini.Doma nastopamo na trških dnevih, nastopali smo tudi za tabornike, izpeljana prireditev Noč čarovnic, ki se jo vsako leto trudimo izboljšati. nazadnje smo v gradu skupaj v navezi z Vladom Kostevcem naredili mini Prednostne naloge so pridobitev novih rekrutov, da povečamo članstvo srednjeveško predstavitev za otroke s posebnimi potrebami, kar nam je bilo in vdihnemo svež veter v naše vrste, in pridobivanje dodatnih sredstev za sploh v veselje, saj so bili zelo iskrena in vesela publika. Imamo pa tudi svojo novo opremo in uspešno izpeljavo zadanih projektov (izdelava katapulta/ Prevzem novega gasilskega vozila prireditev, in sicer noč čarovnic, ki bo letos kot tretjič organizirana postala baliste, samostrela, mini kovačijo). tradicionalna in samo želimo si, da vsakič lepo obiskana. Zamisli je veliko, tako organizacijskih kot tehničnih, toda o tem ne želim V soboto, 25. 7. 2015, je bil za šmihelsko faro V nadaljevanju so gasilcem, ki še posebej vi- van. Priznanje je prejel tudi Jože Pečjak, ki je v Imamo tudi svojo spletno stran, najdete nas lahko pod http://www.srednje- govoriti v naprej, raje vas malo po malo pozitivno presenetimo. nepozaben dan. Šmihelski gasilci so priredili dno delujejo v društvu in svoj prosti čas nesebič- lanskem letu uspešno opravil tečaj za vodjo enot, veski-najemniki.si/, ali pa na socialnem omrežju https://www.facebook.com/ veselico, pred tem pa organizirali prireditev ob no namenjajo njegovemu razvoju, podelili pri- čin – gasilski časnik. Usposabljanje za bolničar- Dru%C5%A1tvo-Srednjeve%C5%A1ki-najemniki-351643865421/timeline/ n Jure Legan prevzemu novega gasilskega vozila za večje goz- znanja za delo. Slednje so prejeli Jože Hrovat, Jože ja pa so uspešno opravili Stanko Miklavčič, Jure dne požare, GV GP – 2. Pečjak, Jure Pečjak, Matevž Kuhelj, Miha Glavan, Pečjak in Miha Glavan. Prireditev, ko jo je povezovala Silva Papež, je Marjan Pečjak in Branko Zaletelj. V nadaljnjem poteku prireditve je novo ga- bila kljub dežju izpeljana brez zapletov. Ker pa se vsi zavedamo, da do razvoja lahko silsko vozilo za večje gozdne požare ter upra- Sledili so pozdravni govori najprej predsedni- pride zgolj z nenehnim izobraževanjem in vlaga- vljanje s slednjim gostom predstavil Marjan Srednjelipovški oglarji na Gorenjskem ka gasilskega društva Šmihel pri Žužemberku njem v korak s časom, so bila podeljena prizna- Pečjak, nato pa sta vozilo prevzela poveljnik V petek, 31.7.2015, smo se krajani Tokratno srečanje društev oglar- in izročilo naših prednikov in pre- Martuljek in pod vrhom gore Špik. Mihe Glavana, nato podžupana občine Žužem- nja za uspešno opravljeno usposabljanje za vod- Marjan Pečjak in voznik Jure Pečjak. Novo pri- Ajdovške planote skupaj s srednjeli- jev iz celotne Slovenije je poteka- našajo znanje in tradicijo na mlaj- Pred prižigom kope je potekal kul- berk Jožeta Šteingla in nazadnje člana Upravnega jo skupine, čin višji gasilec. Izobraževanja so se dobitev šmihelskih gasilcev je blagoslovil žu- povškimi oglarji odpravili na krajši lo v organizaciji Društva oglarjev še rodove. turni program z nastopajočimi do- odbora GZ NM ter poveljnika OGP Žužemberk udeležili in uspešno opravili Boštjan Koler,David pnik Uroš Švarc. izlet na Gorenjsko, na tradicionalno Rute - Gozd Martuljek. Člani dru- Na poti na Gorenjsko smo si ogle- mačini in gosti. Med nastopajočimi Borisa Sajevica. Mrvar,Dejan Rojc, Klemen Zaletelj in Miha Gla- Za nakup vozila so prispevali Anton Zupan- srečanje slovenskih oglarjev, ki je to- štva s podporniki že tradicionalno dali njene lepote, okolico naselja so bili tudi Srednjelipovški oglar- čič, Martin Murn, Miroslav Strnad, Občina Žu- krat potekalo v Gozdu Martuljku v pripravljajo oglarske dneve, kjer s Gozd Martuljek, ki leži v idiličnem ji, predsednik Turističnega dru- žemberk, Keko oprema d.o.o., Miha Glavan in Kranjski Gori. kuhanjem oglja ohranjajo tradicijo okolju ob hudourniškem potoku štva Suha krajina g. Vlado Kostevc Marjan Pečjak. in harmonikaš Klemen Rogelj. Po Prireditev, ki se je je udeležilo zelo veliko kulturnem programu je sledil priž- okoliških društev, je z glasbenimi točkami na ig kope in zabavni program z vese- harmoniki popestril Aleš Rojc. lim rajanjem. Kasneje smo na veselici prisluhnili članom an- Pot proti Dolenjski je potekala v sambla Mladi gamsi, ki so s svojo mladostno ener- poznih večernih urah ob zvokih har- gijo obiskovalcem pričarali nepozabno noč. Gasil- monike in obilo dobre volje ter seve- ci so poskrbeli za okusno hrano in hitro postrežbo da z mislimi na prihodnje leto, kjer pijače, obiskovalci pa smo to noč pozabili na vse bo vseslovensko srečanje oglarjev skrbi in dolgo v noč poplesavali na plesišču. potekalo v Srednjem Lipovcu. Tako so nam gasilci poleg varnosti, ki nam jo nudijo vedno in na vsakem koraku, poklonili še Se vidimo naslednje leto v Sre- večer, poln zabave. In pomembno je, da smo ga dnjem Lipovcu! ne glede na starost, barvo las ali znamko čevljev zajeli s polno žlico! n Mitja Mavsar n Nika Vidic Foto: Gregor Longar 24 DRUŠTVA jesen 2015, jesen 2015, DRUŠTVA 25

Viteški red Jurija in Volka Engelberta Turjaškega - Seinsenbergensis Tumultus – iz žužemberškega gradu, Izlet na Gorenjsko ki deluje v okviru TD Suha krajina, je skupaj s prijatelj- Društvo kmečkih žena je organiziralo strokovno ekskurzijo na Gorenjsko. skim društvi, ki jih povezuje srednji vek, ta konec tedna Obiskali smo Preddvor in okolico. Domačini svoj kraj upravičeno imenujejo pripravil že peto pravljično noč in dan na Žužember- škem gradu. »V programu je v dveh dneh sodelovalo Dvor mirne narave. Leži pod strmim pobočjem Storžiča, pohodniško okoli trideset nastopajočih v kostumih. Tako smo lah- zanimivim hribom Kališče in travnato pokrajino Zaplata. ko spoznali Viteški red Viridi Hedera iz Ribnice, Koče- vske popotnike iz Kočevja, Literarno društvo Gnezdo iz Slovenskih Konjic, domače viteze, pa tudi pravljičar- ko Sašo Strnad iz Šentjakobskega gledališča Ljubljana , ki je brala pravljice in povesti ob odprtem ognju,« je o pestrem dogajanju v žužemberškem gradu dejal orga- nizator Vlado Kostevc in dodal, da so srednjeveško-re- nesančni grajski večer popestrili tudi kuharji s pripra- vo kulinaričnih grajskih dobrot, na voljo pa so bile tudi pijače in jedi tistega časa. Pravljična noč in dan Na gradu, kjer je obiskovalce sprejela grajska gospo- da, je oba dneva potekala tudi delavnica lokostrelstva, mečevanja, in srednjeveškega ter renesančnega plesa z na Žužemberškem gradu vrsto zanimivimi srednjeveškimi otroškimi igrami. n Urednik

Naša prva postaja je bila kmetija Likozar. Go- vancev doma se je sprehajalo po poteh in poči- saj tistim, ki se sprehodijo skozi park, obljubljajo spodar nam je razložil, kako se preživljajo. Oba valo na klopeh, na dvorišču gradu. Vse naokrog petdeset let zvestobe in ljubezni. Najstarejši grad z ženo hodita v službo in ob tem še kmetujejo. pa je bilo tiho in spokojno. V gradu Turn smo si iz 12. stoletja se imenuje Pusti grad. Nanj spomi- Na kmetiji predelujejo suho-mesnate izdelke, ki ogledali spominsko sobo Josipine Urbančič Tur- njajo razvaline. Četrti grad pa leži sredi mesta in Srečanje na tromeji smo jih tudi poizkusili. Po obilnem zajtrku smo nograjske, njihove prve pisateljice in pesnice, ter se imenuje grad Dvor. Prostori so bili nekdaj na- V nedeljo, 6.6.2015, smo se planinci in ostali ljubitelji pohodništva in druženja v naravi pridružili tradicionalnemu 14. srečanju pot nadaljevali do kmetije Markuta. Pridružila prisluhnili zgodbam vodičke: »Ko je Josipina do- menjeni za samostan, potem je bil tam sanatorij se nam je vodička ga. Mirjam Pavlič. Na kmeti- polnila osem let, ji je umrl oče. Bila je rahločutna, za pljučne bolezni, letovišče, vzgojni zavod, sedaj županov občin Kočevje, Žužemberk in Dolenjske Toplice na tromeji navedenih občin, na Svetem Petru, ki z 888 metri ji Markuta se ukvarjajo s sadjarstvom že od leta bistra in za tiste čase nadpovprečno inteligentna pa je tu knjižnica, center TIC in prostori občine. nadmorske višine predstavlja suhokranjski Triglav. 1993. Na 7ha površin imajo zasajene različne vrste in izobražena. Prav gotovo bi v življenju še veliko Po ogledu nas je čakalo kosilo v gostilni Seljak. Po Pohodniki PD Krka Novo mesto smo se zbrali na Jami, kjer smo si po jutranjem okrepčilu prišli iz iste in tudi drugih smeri, med njimi je bil tudi sadja. Zaradi odlične lege sadovnjakov pridelajo dosegla, vendar je njeno življenje ugasnilo ob po- kosilu smo se odpeljali do ekološke kmetije Ska- oprtali nahrbtnike in se odpravili v smer našega cilja, kamor nas je vabil prijetno svež sončni letošnji gostitelj, župan Občine Kočevje. Z veseljem je zdravo in okusno sadje. Na kmetiji nudijo sadje rodu, pri komaj enaindvajsetih letih.« Domačini lar, v vasi Brezje. Gospodinja nam je razložila, da dan, ki je kar presenetil pohodnike glede na slabo napoved. V vasi Podgozd smo si spotoma skozi vse leto, saj imajo sušilnico in hladilnico. so nanjo ponosni in radi pripovedujejo zgodbe se na kmetiji preživljajo s pridelavo zelenjave po pozdravil pohodnico, ki je bila z nami, županjo Šmarje- Pri njih lahko poleg svežega in suhega sadja do- iz tistih časov. Nekoliko nižje, ob umetnem je- bio-dinamični metodi. Na planini se pasejo krave ogledali še skulpturo, umetniški dosežek domačina Martina Blatnika, ki krasi njegov dom. ških Toplic. Še bolj kot prelep razgled pa je pohodnike bite tudi marmelade in domač kis. Po ogledu po- zeru Črnava, leži grad Hrib. Sem so po vojni na dojilje. Potožila je, da država slabo skrbi za kmeta. Kmalu zatem smo se začeli vzpenjati mimo postaj križevega pota, ki so zlasti prvopristopni- razveselilo novo zavetišče, ki vztrajno raste na pogorišču kritega nasada s češnjami smo poizkusili njihove zdravljenje prihajali pljučni in astmatični bolni- Po dobrem prigrizku in osvežilni pijači smo mir kom merile dolžino prehojene poti oz. oddaljenost od vrha. Z vsakim korakom smo bili bližje, ob podpori občin in ostalih donatorjev ter predvsem ob pridelke in izdelke. Pot smo nadaljevali proti šti- ki iz vse nekdanje skupne države Jugoslavije, saj našli v Brezjanski cerkvi. sicer pa so v dobri družbi ob prijetnem klepetu tudi manj uhojeni pohodniki pozabili na utru- požrtvovalnosti in prostovoljnem delu planincev Pla- rim Preddvorskim gradovom. Občina Preddvor podnebje pod Storžičem ugodno vpliva na dihala. Spet smo se prepričali, da na Gorenjskem živi- jenost, le potne sage na obrazih so kazale, da se vendarle kar vzpenjamo. Pri dvanajsti postaji ninske sekcije Dvor pri PD Krka Novo mesto in ostalih je znana predvsem po bogati kulturni dediščini, V bližini je zrasel nov, sodoben hotel za potrebe jo zelo prijazni in gostoljubni ljudje in da ni treba si skoraj vsak misli, da je že skoraj na vrhu, vendar, kot pri križevem potu iz Svetega pisma, je domačinov, ljubiteljev Svetega Petra. Število pohodni- ki jo zaznamujejo štirje gradovi in številne cer- zdraviliškega in kongresnega turizma. V gradu je daleč , da občutimo, kako bogato kulturno dedi- tudi pri vzponu na Sveti Peter zadnji del najtežji, saj se po strmini v tem delu lahko primerja kov se je povečevalo, kmalu sta se pridružila tudi župa- kve s freskami. Najprej smo obiskali grad Turn. poročna dvorana, ob njej pa park z jesenovim dre- ščino premore naša dežela. tudi s kakšnim bistveno višjim vrhom. Trud ni bil zaman, saj nas je na vrhu očaral čudovit po- na občin Žužemberk in Dolenjske Toplice. Po izmenjavi Ob njem je Dom starejših občanov. Nekaj varo- voredom. Imenujejo ga park mladoporočencev, n Tadeja Lavrič gled po bližnji in daljni okolici vse do Julijcev. Na vrhu smo se pridružili pohodnikom, ki so pozdravov in uvodnih besed so sledili prijetni pozdravni nagovori vodje Planinske sekcije Dvor, vseh županov in županje, predsednika PD Krka Novo mesto in predse- dnika MDO Dolenjske in Bele krajine. Vsi so poudarili predvsem pomembnost medsebojnega sodelovanja, ki Pesniških dvajset vedno daje dobre rezultate, kot se je izkazalo pri obnovi tukajšnjega zavetišča. Če bomo nadaljevali v tej smeri, V kleti žužemberškega gradu je v petek, 11. septembra, v organizaciji Turističnega bo mogoče v prihodnje realizirati še nove projekte, so društva Suha krajina, potekal že 20. večer petja, plesa in poezije. poudarili in nazdravili s šampanjcem. Prijetno druže- nje se je nadaljevalo ob dobri hrani in pijači, za kar je Tudi tokrat so se predstavile domače pesnice tankočutnostjo in pristnostjo je mag. Jurij Ma- poskrbela gostiteljica, Občina Kočevje. Francka Ožbolt, Mojca Pršina, Silva Mohorčič russig predstavil svojo novo pesniško zbirko z Čeprav bi nekateri še kar kramljali na prijetnem in Magda Kastelic Hočevar s svojimi deli, Eva naslovom 'Si to ti, mama' , ki jo je posvetil svoji soncu, se je naša skupina družno spustila v dolino in Pršina na harmoniki, klinozobniško poezijo pa pokojni mami. Jurij Marussig je redni gost, ki se zapustila družbo preko sto pohodnikov in drugih obi- je na živ način predstavil Primož Pasar ter pev- ponaša z dvajsetim gostovanjem v Žužemberku. skovalcev. Preživeli smo prijeten dan, poživili dušo in ke turističnega društva v pokrajinskih narodnih Zbrane je pozdravil podžupan Jože Šteingel, na- Staša in pesnik Jurij izročila tiskano njegovo prvo telo, navezali nova poznanstva in si obljubili, da se pri- nošah. Večer so začinili s svojo poezijo Andrej stopajočim pa se je zahvalil predsednik TD Suha pesniško zbirko z naslovom 'Pesmista'. družimo 15. srečanju na tromeji, kamor nas je že letos Glavič in Miran Jenko ter že uveljavljeni pesnik krajina Vlado Kostevc, ki pa je bil na koncu de- Foto: V. Kostevc povabil župan Občine Žužemberk. iz neposredne bližine Janko Rošelj. Z neverjetno ležen tudi presenečanja, saj sta mu njegova žena n Urednik n Valerija Vidmar 26 DRUŠTVA jesen 2015, jesen 2015, kultura 27 Druženje suhokranjskih konjerejcev Od 14. do 16. avgusta 2015 je Konjerejsko društvo Suha krajina organiziralo večdnevni pohod furmanov in jahačev po Suhi krajini.

Začetek pohoda je bil v petek, 14. 8., okrog 10. ure na Dvoru pri Žužemberku. V Žužemberku, Zagradcu V 59. številki Suhokranjskih poti nadaljujemo s predstavitvami besedil avtorjev, ki so pisali o Suhi krajini. sta sledila manjša postanka, nato pa je pot vodila proti S tem želimo krepiti rodoljubje, poznavanje krajev in kulture o naši lepi deželi ob Krki. Tokrat objavljamo še Krki in Lučarjevemu Kalu, seveda se je med potjo zna- zadnji, 3. del spominov na Zafaro našega znamenitega olimpionika Leona Štuklja. tno povečevalo število furmanov (kar 12 vozov je bilo naštetih) in konjenikov, ki so prihajali iz kmetije Vidmar, iz društva Martina Krpana iz Loške doline, konjeniki z 3. del Gorenjskega, z Gombišča, iz Malega Slatnika, Mirne Leon Štukelj: Spomini na Zafaro Peči. Kljub ne preveč tipičnemu vremenu za avgust je konjenica jahala v prekrasnem vzdušju, ki mu tudi ka- Živo se spominjam prvih let počitnic v Zafari; ta- Tudi on se je moral preživljati z delom svojih rok. Rad sem ga poslušal, ko mi je kaj pripovedoval iz plje dežja niso mogle tega pokvariti. Pot z Lučarjevega krat sta bili sestrični Johanca in Rezi deklici, ki sta obiskovali šolo, Francka pa je bila še otrok. Zato sta svojega življenja. Neko jutro, ko sem bil še v poste- Kala je potekala proti Gombišču, kjer je bil postanek- morali pasti krave, Katarina in Micka sta pa gospo- lji, mi je prinesel mladega divjega zajčka, ki ga je ob nočitev, zaključek pa je bil na suhokranjski Plešivici pri dinjili in opravljali težja dela. Kadar sta gonili krave košnji našel na travniku. Zelo sem ga bil vesel in se te konjerejski koči. izven vasi, sem šel z njima;tam smo zakurili ogenj, njegove pozornosti rad spominjam. S trpkostjo pa se n Konjerejsko Društvo Suha krajina pekli krompir in koruzo v storžih. Kako je bil okusen tudi spominjam nekaj let starejšega bratranca Toneta. krompir, ko smo ga vzeli iz vročega pepela! Edini sin bi bil prevzel kasneje grunt. Bil je postaven Sestrične in bratranca sem imel resnično rad. fant, marljiv in vesten pri delu, ki je trajalo od zgo- Bila so bistra dekleta, polna domislekov in hu- dnjega jutra do poznega večera. Prvi je vstajal in kli- Suhokranjski morja; zlasti duhoviti sta bili Micka in Rezi, Johan- cal dekleta k delu. Zato je bil suh in mišičast. Večkrat ca pa je bila bolj resna in sanjava. sva se pogovarjala, kako bo sčasoma izboljšal to in Leon Štukelj na obisku v Zafari l. 1999 – ob njem soro- Te prijetne osebne lastnosti so jih spremljale tudi ono pri hiši in na posestvu. Vedno sem se razveselil, dnik Aleš Zupančič, avtor raziskovalne naloge o njem. pri njihovemu nelahkemu delu, ki so ga opravljale kadar je vpregel vola v lojtrniški voz in sva se peljala konjerejci na vedno dobre volje in zelo vestno. na gugajočem se vozu na gmajno ali v gozd, kasne- stnih spominov. Često je kakor zasanjana pripove- Tetino posestvo je merilo »pol grunta«. V hlevu je popoldne pa tudi v Podunjico po deteljo, ki jo je dovala o življenju ljudi na njenem domu in v vasi, o sta bili dve kravi in par volov, v svinjaku nekaj praši- sproti nakosil. Čudovito je bilo lepo, ko sva se nato svojih starših, o teti Jeri in ujcu Gašperju ter o velikem blagoslovu v čev. Prirejenega junca ali junjico je teta prodajala, da vračala domov na vozu, polnem duhteče detelje, v rožnem vencu, ki je že od nekdaj visel v hiši in ga je je z izkupičkom plačevala davke ali »fronke«, kot je podružnici čez Krko pa je zvonilo Ave Marija. v hišo prinesel redovnik, ki je bil tu rojen. Takšno je rekla. Franki so jo še spominjali na francosko zased- Prva svetovna vojna je bila zanj in za družino bilo ustno izročilo staršev. Budganji vasi bo naših krajev pod Napoleonom. usodna. Star 24 let je 14 dni pred koncem vojne leta Njeno barvito pripovedovanje s prijetnim zvo- Tako sem spoznal trdo delo našega kmeta in nje- 1918 padel na italijanski soški fronti. Za teto Katino kom me je navadno uspavalo, čeprav sem jo z zani- V Budganji vas na Luži so se suhokranjski govo skromno življenje. Jedli so samo tisto, kar so so se zrušile vse nade in upi, ostale so le solze, ki so manjem poslušal in si medtem v mislih slikal osebe konjerejci zbrali pri konjeniškemu društvu pridelali. Na mizi je bilo meso le v zimskem času, zalivale njeno lice. Tega udarca ni mogla pozabiti in in dogodke, ki mi jih je opisovala. ko so klali prašiče, drugače pa nikoli. se ga je spominjala samo v joku. Navadno je mama ostala v Zafari nekaj dni. Obi- Kljuse na vaškemu blagoslovu konj, Ker je teto dolga leta mučila tropska malarija, je Posestvo je kasneje prevzela najstarejša hči Kati- skovala sva njene znance v vasi in v Žužemberku: konjenikov in opreme. bila od bolezni tako oslabljena, da ni mogla delati na, ki je pred tem odšla v Ameriko, se tam poročila Povževe, nadučitelja Kutnarja in gospo Poca de Po- izven hiše in še v hiši je večji del poležavala. Čeprav in se končno s štirimi hčerami vrnila na svoj dom cafalva. Teh se najbolj spominjam. V nedeljo, 2. avgusta, so se suhokranjski konjerejci udeležili blagoslova stenic, Luže v Budganji vasi, Gombišča, Češče vasi nazaj na Blatnik zausta- je iskala pomoč pri zdravnikih, ji niso mogli poma- ter tam gospodarila. Iz Povževe hiše, nasproti šole, je bila doma teta konj, konjenikov in opreme v Budganji vasi na Luži. vili in odpočili na Luži. Tu so oskrbeli svoje konjičke, se malo okrepčali in gati. Bila je tedaj pravi invalid. Ko pa se je oženila njena starejša hči Hermina, je Rozi, žena mlajšega očetovega brata Franclja. Tete Sv. mašo je daroval žužemberški dekan g. Vidmar. Na blagoslovu se je ob 14. uri pot nadaljevali pot proti Gombišču Prva leta mojih počitnic sta še živela tetina starša, njej izročila posestvo. Toda tudi to pot ni bilo sreče Rozi oče je bil padar v Žužemberku, tedaj ugledna zbralo kar nekaj konjenikov, jahačev in furmanov, okrog 12.30 ure pa so se ki sta večkrat prihajala na obisk z Lopate v Suhi kra- pri hiši. Druga svetovna vojna je potegnila tudi hče- osebnost. Njega nisem poznal, ker je davno pred slavju pridružili še belokranjski furmani, ki so se na poti od Blatnika, Pod- n Konjerejsko Društvo Suha krajina jini, kjer sta živela. Mati je bila stara že nad 80 let in rinega moža, marljivega gospodarja, v svoj vrtinec mojim rojstvom umrl, pač pa mi je o njem pravila je včasih ostala pri nas čez nedeljo. Takrat je teta ku- in ga tragično pogoltnila. mama. Nadučitelj Kutnar je bil takrat že vdovec in je pila malo mesa za juho in hlebček belega kruha, kar Spomini na te otroške dni so prelepi in nepozab- bil svak tete Rozi, mož njene sestre Gabrijele. Gospa je bilo za nas »tri« za priboljšek. Obeh se rad spomi- ni. Zlasti še zato, ker so tako plastično povezani s Poco de Pocafalva je bila Slovenka, verjetno žužem- njam, ker sta bila tako prijazna z menoj. spomini na mojo mamo. berška rojakinja, zelo prijazna gospa in menda tudi Spretnostne igre na Plešivici Ne morem tudi pozabiti, kako mi je sestrična Ka- Ko me je spremljala na poti v Zafaro, je bila še vdova. Kaj več o tej družini ne vem. Dozdeva se mi, tina večkrat pripravila krompirjevo solato; še z doma zdrava in mlada. Štela je komaj nekaj nad 40 let. da je imela sina, poštnega uradnika. "V soboto, 20. junija, so na Plešivici, na parceli Konjerejskega društva sem jo imel zelo rad. Ta pa je bila posebej okusna, ker Do Straže sva se peljala z vlakom, od tam dalje Ne morem tudi pozabiti tistih dni v Zafari, ko Suha krajina, potekale spretnostne igre s konji, in sicer v naslednjih disci- je bila narejena s toplim krompirjem še boljše kako- pa sva pešačila. Pot je bila dolga in vsakikrat sem smo imeli kosce ali mlatvo, ali ko so meli proso. plinah: spretnosti pod sedlom, tekmovanje dvovpreg, snemanje suhokranj- vosti, kot je bil naš doma. Popestrila je mojo dnevno utrujen prispel na cilj, čeprav sva na poti dvakrat Takrat je bilo kar slavnostno v hiši. Prišli so poma- skega venčka-aljka in vleka hloda-goli za samca in par konj.Tekmovanje prehrano, ki sem jo delil z družino. počivala. Prvič sva se ustavila na Polju pri gostil- gat sosedi. Postregli so jih z južino in z žganjem, smo sicer zaradi izredno slabega vremena morali prekiniti in ga dokončati Neznaten dogodek, ki ga nisem pozabil. ničarju Klincu, maminem znancu in menda celo opoldne so pa bili na mizi kuhani štruklji. Mesa ni v poznih večernih urah. Za tem so bili podeljeni pokali udeležencem, ki so Prisrčno se tudi spominjam domačega hlapca Loj- rojaku, drugič pa pri njegovem bratu na Dvoru, ki bilo niti tedaj. z nami vztrajali in se med seboj pomerili v poznejših urah, s tem pa smo za. Pisal se je Kaplan. Potrebovali so ga za pomoč pri je bil tudi gostilničar, obenem pa je prevažal po- Poseben žižav je bil, ko so meli proso. Prišla so prireditev tudi zaključili. Kljub slabemu vremenu se je dogodka udeleži- obilnem delu. Zavoljo njegovega odkritega značaja, što do Straže. pomagat tudi dekleta iz vasi. Neumorno sem ska- lo lepo število konjenikov, ki smo se ponovno imeli lepo, kot ponavadi na dobrosrčnosti in preudarnosti smo ga imeli vsi radi Prihajanje v Zafaro je bilo za mamo prijetna spre- kal na podu z vrha poda doli na mehko slamo. Tudi naših druženjih." in ga šteli za svojega. Nihče ni delal razlike med nami memba v njenem enoličnem in skrbi polnem življe- dekleta so pridno skakala, to jih je še veselilo, saj so n Konjerejsko Društvo Suha krajina in njim. Vsi smo jedli skupaj iz iste sklede. nju. Vračala se je pač v svoj rojstni kraj, kraj mlado- komaj prekoračila otroško dobo. 28 kultura jesen 2015, jesen 2015, kultura 29 Srečanje članov Naši znani Suhokranjci društva pesnikov slovenske glasbe V soboto, 12. septembra 2015, smo se v Žužemberku, na svoji redni letni seji zbrali člani Društva pesnikov slovenske glasbe. V rubriki Naši znani Suhokranjci nadaljujemo s predstavitvami treh, nazadnje razglašenih na spominskem obeležju v Srečanje je bilo že 20. po vrsti. Parku znanih Suhokranjcev v Žužemberku. To so: dr. Gregorij Pečjak in Jože Kastelic iz KS Hinje ter grof Andrej Turjaški iz Žužemberka. V uvodnem delu smo spoznavali zgodovino žu- žemberškega gradu in se družili z grajsko gospodo, kasneje pa smo imeli sejo v prostorih OŠ Žužem- dr. Gregorij Pečjak (Hinje, 1867 – Ljubljana, 1961) berk, kjer smo si tudi ogledali muzej znanih Suho- dr. teologije, duhovnik, pisatelj kranjcev. Na seji smo obravnavali tekočo proble- matiko na področju kakovosti besedil v glasbi ter se Dr. Gregorij Pečjak se je rodil 11. pomagal je prirediti Sveto pismo nove zaveze, poslovenil Rimski obrednik, seznanili z nekaterimi zakonodajnimi postopki, ki 3. 1867 v Hinjah. Gimnazijo je obi- sestavil molitvenik Večno življenje. Kot predsednik Društva slovenskih ka- zadevajo avtorsko pravo. Pregledali smo aktivnosti skoval v Novem mestu in Ljubljani. tehetov si je prizadeval za izdajo katehetskih šolskih knjig in spisal dva uč- društva v preteklem obdobju in sprejeli smernice Najprej je študiral matematiko, nato benika za srednje šole. Bil je sodnik škofijskega cerkvenega sodišča, častni delovanja v prihodnosti. Novi člani društva so po- teologijo v Ljubljani in Innsbrucku, konzistorijalni svetnik, častni kanonik in predsednik Ljudske kuhinje. stali Mateja Mohar, Damjan Pasarič in Albina Raj- kjer je tudi doktoriral. Strokovno se je odlikoval po globokem teološkem znanju, imel je tenak čut ter. Vodovnikovo nagrado za življenjsko delo bo v Kot kaplan je služboval v Žužem- za jezik in je bil cenjen ter priljubljen učitelj, ki je nesebično skrbel tudi za letu 2016 prejel Jože Grgovič, prihodnje srečanje berku in v Ljubljani, kar 32 let pa po- hrano in stanovanje novih dijakov. Umrl je l. 1961 v Ljubljani, kjer je tudi pa bo ob 20. rojstnem dnevu društva potekalo na učeval verouk na II. državni realni pokopan. Njegovi sorodniki živijo po različnih krajih Slovenije. OŠ Prevo- Ptuju, kjer ga bo organiziral Jože Ekart. Spremlje- gimnaziji v Ljubljani. Poskušal se je le je dr. Gregoriju Pečjaku l. 2011 postavila spominsko ploščo v preddver- valci članov društva so se v času seje pomerili v v pesništvu in pisateljevanju. Razvil je dobro premišljen načrt za izpopol- ju šole in o njem izdelala raziskovalno nalogo. Med znane Suhokranjce je viteških igrah v gradu, si ogledali farno cerkev in nitev in dvig nabožnega slovstva in opravil na tem področju veliko dela: bil uvrščen l. 2015. bili navdušeni nad železo-livarskim muzejem na Dvoru. Srečanje smo zaključili v prijetnem okolju, 32 rednih članov, ki ustvarjajo besedila za različ- Kovač za prostor, predstavitev šole in vodenje po ob Krki, v gostišču Koren. ne glasbene zvrsti. Prvi predsednik društva je bil muzeju znanih Suhokranjcev ter občini Žužem- Jože Kastelic (Žvirče, 1920 – Toronto, 2011) Društvo pesnikov slovenske glasbe je bilo na Ivan Sivec, za njim sta društvo vodila Vili Bertok berk, gostišču Koren in KGN Novinc za nesebič- gospodarstvenik, domoljub pobudo Francija in Jožeta Smrekarja ustanovljeno in Anton Gričnik, sam pa sem predsedovanje no pomoč. Pesniki in njihovi spremljevalci so v leta 1996. Društvo je skozi leta skrbelo za promo- prevzel lansko leto. svoje domove odnesli izjemno podobo Suhe kra- Jože Kastelic je bil rojen 19. 3. Za Slovence je zgradil letovišče, dom starostnikov Lipa in dve cerkvi. Z cijo kvalitetnih besedil v glasbi, za konstruktivno, Za uspešno izpeljano srečanje in izvrstno pro- jine, ki se je predstavila v najlepši luči in vsi so si 1920 v Žvirčah kot najstarejši v dru- zavzetostjo je podpiral tudi Slovenijo. poglobljeno razpravo o besedilih ter seveda za mocijo Žužemberka so zaslužni mnogi, ki so po- bili edini, da je Žužemberk eden najlepših krajev, žini z 11 otroki. V OŠ je hodil v Žvir- Bil je med ustanovnimi člani Slovenskega kongresa, Vseslovenskega kul- druženje svojih članov. Imamo tudi pomembno magali pri tem projektu, še posebej pa bi se rad kar so jih kdaj obiskali. čah; zaradi očetove bolezni je moral turnega odbora, Kanadsko-slovenske gospodarske zbornice, eden od direk- vlogo na slovenskih festivalih, kjer imenujemo zahvalil Vladu Kostevcu za izjemno vlogo gosti- n Matej Kocjančič šolanje večkrat prekiniti in pomagati torjev radia Glas kanadskih Slovencev. Vsestransko je pomagal krajanom člane komisij za besedilo. Društvo trenutno šteje telja, članom TD Suha krajina, ravnateljici Miri Foto: Boris Kovačič pri delu na kmetiji. Zgodaj je pokazal svoje poslovne sposobnosti. Kupoval rodnih Žvirč, Škofovim zavodom in časopisu Slovenec. Kot človek, ki je iz je gobe, robide, živino in jih prodajal v Kočevju in Dobrepolju. revnega begunca postal ugleden gospodarstvenik, podpornik slovenstva Med vojno je doživel kot mlad fant veliko hudega: kot vaški stražar je v Kanadi in Sloveniji ter dobrotnik, je dobil številna priznanja in odliko- branil dom, bil ujet in se po srečnem naključju rešil ter se pred koncem vanja: zlato jubilejno medaljo kraljice Elizabete za zasluge za Kanado, častni vojne umaknil na Koroško. L. 1948 je prišel golih rok, brez znanja jezika v znak svobode RS, zahvalo za pomoč ob agresiji na RS, odličje sv. Jožefa, pa- Slikarska kolonija 2015 v Veseli vasi Kanado. Zaposli se je pri železnici. Ker je bil zelo sposoben in delaven, je peževo odlikovanje sv. Gregorija Velikega in zlati grb Občine Žužemberk. kmalu začel s svojim gradbenim podjetjem. Kupoval je stare hiše in gradil Pokopan je v Torontu. Vesela vas je sredi junija gostila 24. slikarsko kolonijo za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zaključna slovesnost in odprtje nove. Pri tem je zaposloval predvsem slovenske delavce in z njimi zelo lepo V Suhi krajini in drugod živijo njegovi sorodniki. Med znane Suhokranj- razstave je bila v četrtek, 18. junija. ravnal. Veliko denarja je daroval slovenski skupnosti v Kanadi in cerkvi. ce je bil uvrščen l. 2015. Številne zbrane so pozdravili Alojz Iskra, pred- (Hrvaška), Vlasta A. Gottstein – Nadago (Nem- sednik Združenja Slovenske izseljenske matice čija), Stanka Novković (Hrvaška). Prijeten kul- grof Andrej Turjaški (Žužemberk, 1557 – Karlovec, 1594) Sergij Pelhan in predstavnik Urada za Slovence turni program je bil prepleten z igranjem mlade vojskovodja, zmagovalec bitke pri Sisku (1593) v zamejstvu in po svetu Marjan Cukrov, ki je iz- harmonikašice Vesne Zarabec in nagovorom sli- razil vse pohvalo organizatorju v Veseli vasi ter karja Ivana Kosmosa, slovenskega ljubiteljskega Grof Andrej Turjaški se je rodil l. V tem času so se okrepili turški napadi proti zahodnemu Balkanu. V priznanje Slovenski izseljenski matici za organi- slikarja, ki živi v Splitu. Udeleženci enotedenske 1557 v gradu Žužemberk staršema znameniti bitki pri Sisku (22. 6. 1593) je krščanska vojska premagala tri- zacijo slikarskih kolonij. Zbrane sta nagovori- kolonije so ustvarjali na svoj način, v svojem slo- Volfu Engelbertu Auerspergu ple- krat številčnejšo turško. Eden od poveljnikov zmagovalne strani je bil grof la tudi častni gost, priznani slikar France Slana, gu in s svojimi slikarskimi sredstvi. Ogledali so menitemu in Ani, roj. Lamberg , ple- Andrej Turjaški. Zmaga pri Sisku je odmevala po vsem cesarstvu. A. Tur- ter kustos in mentorica likovne kolonije Monika si bližnjo in daljno okolico z Ajdovško planoto, meniti. Po prezgodnji smrti staršev jaškega je osebno pohvalil papež Klemen VIII. Ivančič Fajfar, ki je slikovito predstavila slikarsko Žužemberk, Dvor, Novo mesto in Belo krajino, je postal njegov varuh sorodnik Vaj- Grof A. Turjaški je nepričakovano umrl; bil je eden zadnjih članov šum- kolonijo na temo »Podobe veselega časa«. Pred- kjer so v Semiču obiskali priznanega čebelarja kard Turjaški s Turjaka. Študiral je v berško-žužemberške veje Auerspergov, ki je v začetku 17. stol. izumrla, nje- stavila je tudi udeležence kolonije, ki so letos pri- Mirka Pavlina. Po aktivnem tednu so se sprostili Tübingenu, Padovi in Bologni. Po univerzitetnem študiju je veliko potoval na posest pa se je združila z glavno vejo na Turjaku. šli iz različnih koncev sveta: Marijana Gregl Bikar še v Termah Dolenjske Toplice in se seznanili z in se uril v vojaških veščinah ter se kmalu odlikoval v vojaških akcijah proti Pokopan je domnevno v Karlovcu. Med znane Suhokranjce je bil uvr- (Srbija), Pia Bajlo Suhy (Hrvaška), Vida Pfeifer odličnimi sprostitvenimi programi. Turkom. L. 1579 ga je nadvojvoda Karel imenoval za vrhovnega poveljnika ščen l. 2015. (Nemčija), Miranda Rumina (Indija, Anglija), Vojne Krajine. Dobil je vzdevek Kranjski Ahil in Strah Turkov. n mag. Jelka Mrvar Amalia Pérez Molek (Argentina), Ivan Kosmos n Urednik 30 KULTURA jesen 2015, jesen 2015, KULTURA 31 4. Dvorski likovni dnevi Oratorij v župniji Ajdovec Dvor je v zadnjih letih postal središče kulturnega dogajanja v občini Žužemberk tudi z Dvorskimi likovnimi dnevi, ki jih v idiličnem okolju ob reki Krki pripravlja družina Rezelj.

Tako so v zadnjih štirih letih uspeli pripelja- ambienta in podpori vseh članov družine Rezelj. ti poleg domačih, uveljavljenih ustvarjalcev tudi Številne zbrane je v petek, 7. avgusta, ob otvoritvi ustvarjalce iz tujine . »Kategorijo časa najpogo- razstave pozdravil Rok Rezelj, z zadovoljstvom pa steje povezujemo z minevanjem, v njej pa so je umetnike pozdravil tudi župan občine Žužem- prisotni tudi ritmi ponovnega vračanja tistega, berk Franc Škufca. Na Dvorskih likovnih dnevih kar se je ukoreninilo, kar je želeno, pričakova- je vse od torka, 4. avgusta, ustvarjalo na prostem no in kar ima poseben pomen za organizator- 14 slikarjev: Ana Cajnko, Bogdan Čobal, Barbara je, umetnike in širšo skupnost,« je ob otvoritvi Demšar, Milena Gregorčič, Rado Jerič, Ivana An- razstave ocenila Dvorske likovne dneve ter dela drić, Dušan Klun, Anka Krašna, Nikolaj Mašukov, umetnikov likovna kritičarka Anamarija Sti- Agata Pavlovec, Gregor Pratneker, Viktor Šest, Ja- bilj Šajn in odstrla tančice trdo zakoreninjene- nez Štros, Veljko Toman. ga kulturnega dogajanja, ki omogočajo razkritje umetniških potencialov tudi zaradi ustvarjalnega n Urednik

Oratorij v Župniji Ajdovec smo začeli v pone- vami ministriranja in se tudi sami preizkusili v ško, lokom, ogled vozil itd). Nato smo se odpra- deljek, na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija, in tem. Zadnji dan pa smo imeli poslikavo majic, ki vili v prostore radia Krka. Zabavo smo doživeli ga uspešno zaključili v petek, 3. julija, s sv. mašo. smo si jih porisali po lastnih željah; te majice smo na Prepihu, kjer se je za vsakega našlo določeno Kljub temu, da so se počitnice šele dobro priče- nosili oblečene pri zaključni maši. Poleg kosila so igralo, najbolj pogumni pa smo se šli spustit po le, se je na našem župnijskem dvorišču zbralo 34 otroci komaj čakali velike igre. Kljub raznolikim najvišjem toboganu. Da pa bi otroci res doživeli otrok, ki jih je z veseljem sprejelo 9 animatorjev. skupinam sta se znotraj skupine ustvarili harmo- teden v polni meri, smo organizirali tudi nočni Kot vsako leto smo se najprej seznanili s pravili nija in sodelovanje. Najbolj so se otroci razveselili oratorij, kjer smo se zabavali v športnih dejavno- obnašanja, nato pa smo zbrani v krogu spoznali vodnih iger, za konec pa smo jim animatorji pri- stih, predvsem v petju in medsebojnem druženju. letošnji osrednji lik oratorija, sv. Dominka Savia, pravili še improviziran tobogan, po katerem bi se Teden, poln dejavnosti in smeha, se je za vse pre- ter začeli z učenjem oratorijske himne. Po jutra- spuščali ure in ure. Poleg vodnih iger smo imeli še hitro zaključil, vendar z obljubo, da se oratorij v nji molitvi je vsaki dan sledila dramska igra, ki je orientacijski tek, predstavitev Tamare Hočevar s Ajdovcu znova ponovi. ostala rdeča nit skozi ves teden pri vseh dejavno- ponijem ter delavnico Oratorij ima talent, pri ka- n Irma Plavec, voditeljica oratorija stih. Animatorji smo se še posebno potrudili pri teri so morali otroci iz različnih materialov izde- katehezah in molitvi, tako da smo otrokom pribli- lati poročni obleki za nevesto in ženina. Na kon- Občane, zlasti ljubitelje krajevne zgodovine, žali v »splošnem rečeno najmanj« zanimive dele cu je sledil izbor najbolj izvirnega para, poročni obveščamo, da še lahko kupijo zanimivo oratorija. Za dvig ustvarjalnega duha in zabavo pa obred in seveda poročno potovanje. Ko je prišla smo pripravili različne delavnice. Najprej smo se sreda, je bil na programu tudi težko pričakovani kroniko »Spomini dekana Karla Gnidovca – naučili, kako pravilno ločevati odpadke in izde- izlet. Letos smo obiskali vojašnico v Novem me- II. del«, in sicer v Župnišču Žužemberk pri g. lali različne zabojnike, kamor smo odlagali sme- stu, kjer smo se najprej pogovarjali o dilemi Biti F. Vidmarju. Cena: 20 €. ti skozi ves teden. Imeli smo tudi ministrantsko vojak - biti kristjan! Preizkusili so se lahko tudi Število izvodov je omejeno. delavnico, pri kateri so se otroci seznanili z osno- v številnih dejavnostih (streljanje z zračno pu- Oratorij v Žužemberku Dominik, tudi mi radi bi prosto! Z otroki smo vsak dan veliko peli, molili, postali sveti, kakor si ti. v dramski igri vsak dan bolj spoznavali življenje Želimo ti slediti in delo sv. Dominika Savia, nato imeli kateheze, za Jezusom vse dni. program popestrili z zanimivimi delavnicami in velikimi igrami tekmovalnega duha. Seveda pa se S tako živahnim in navdihujočim refrenom je našel čas tudi za druženje in okrepčilo- dobro- letošnje himne Oratorija je bil prežet vsak naš te, ki so jih spekle pridne roke naših gospodinj, začetek dneva med 17. in 21. avgustom. Orato- ter odlično kosilo. Novost letošnjega Oratorija je rija se je udeležilo 47 prisrčnih otrok, zanje pa bil t.i. nočni Oratorij. Pričeli smo ga z večerno je odgovorno skrbelo 16 animatorjev. Vsak dan mašo, se dodobra razmigali, pekli hrenovke ob smo se že zgodaj zjutraj veselili in si vestno pri- tabornem ognju, navsezadnje pa nas je obiskal zadevali uresničevati letošnje geslo, ki se je glasi- tudi skrivnosten in zabaven čarovnik. Da pa smo lo: »Hočem biti svet!« In hmm… naj pomislim… mislili tudi na glavnega junaka Oratorija, smo si ravno to nam je uspelo! Se sprašujete kako? Pre- pred spanjem ogledali risanko o sv. Dominiku. 32 VERA IN DRUŽBA jesen 2015, jesen 2015, ŠPORT 33

Nadvse zabaven in zanimiv teden smo popestrili Vsi animatorji bi se v prvi vrsti radi zahvali- za vse lačne želodčke. Hvala vsem staršem, ki so še z izletom. Pot nas je peljala do cerkve sv. Jurija li gospodu župniku Francu Vidmarju, ki nam je nam zaupali svoje otroke, da smo jim lahko sve- v Dobrniču, kjer je bil krščen Friderik Baraga, ter omogočil, da smo lahko oratorijski teden preživeli tost predstavili kot dosegljivo vsem in odkrivali, Žužemberčani državni prvaki v mini odbojki obiskali tudi njegovo rojstno hišo ali bolje rečeno v župnišču ter uživali v njegovi okolici. Hkrati pa kako velika je Božja ljubezen do vseh ljudi. Za grad in muzej. Pot smo nadaljevali do Zaplaza, se mu zahvaljujemo tudi za vso podporo, molitev konec pa najlepša hvala vsem in vsakemu pose- V Mariboru je v soboto, 16. 5., v organizaciji OK Maribor potekal finalni turnir dečkov v mini odbojki. Sodelovale so ekipe KEKO kjer smo obiskali grob blaženega Alojzija Groz- in dobro voljo. Posebna zahvala velja tudi glavne- bej, ki se je na kakršenkoli način spomnil na nas Oprema Žužemberk, Calcit Volleyball, Salonit Anhovo in domača ekipa Maribora. deta. Za zabavnejši del pa je bilo poskrbljeno na mu voditelju vseh dosedanjih uspešno izvedenih tako v molitvi kot v dobrem dejanju. Prvo polfinalno srečanje med Ranču Aladin. Oratorij smo zaključili z nedeljsko Oratorijev Mateju Gnidovcu, saj nam je vsak dan “Ko srce začuti, da je za sencami dnevnih doga- domačini in gosti iz Kamnika se je sveto mašo, ki smo jo popestrili s sodelovanjem znova vlival upanje, moč in pozitivno energijo, da janj vse tako, kot mora biti, potem duša vzdrhti v začelo z dvobojem prve mariborske otrok. Čisto za konec pa smo tudi vse starše po- smo skupaj uspešno vodili naše otroke v veri po radosti. Potem se prerodi v radostno hvaležnost, v postave in druge kamniške. Rezul- gostili ter zabavali s pesmimi, pri katerih so se pravi poti svetosti. Naj ta skromna beseda hvala z zahvalo, v brezmejno veselje.” (Jože Urbanija) tat 25:8. V drugem nizu je bila prva otroci dodobra razmigali in nasmejali. velikim pomenom pride tudi do vseh, ki so skrbeli n Vlasta Pestotnik kamniška z identičnim rezultatom boljša od mariborske. Očitno se je pravi boj začel v tretjem nizu. Obe ekipi sta pokazali veliko tehničnega Žegnanjska nedelja v Križih znanja. Tehtnico je na mariborsko stran pretehtal Rok Bračko z odlič- Obnovljeni glavni oltar in nova oltarna miza v cerkvi Povišanja sv. Križa. no igro v bloku in napadu. Z lepimi podajami in obrambnimi akcijami Druga nedelja v septembru je bila za prebival- sta mu asistirala Nejc Najdič in Rok ce Kriške planote praznična nedelja, vse poti pa Schaubach. Niz se je končal z rezul- so vodile k podružnični cerkvici Svetega Križa. tatom 25:16. Letošnje praznovanje je bilo še posebej slovesno, Drugo polfinalno srečanje med saj je dekan g. Franc Vidmar blagoslovil obno- Žužemberkom in Salonitom je bilo vljeni oltar in novo oltarno mizo. dokaj izenačeno. Ekipa Žužemberka Cerkvica, ki stoji v neposredni bližini vasi Vr- ima zelo dolgo in kvalitetno "klop". hovo, datira v visoki srednji vek. Osnova je bila Kapetan Jure Legan pa je zelo mo- zgrajena v 12. stoletju- času križarskih vojn, v čan na smeču ob natačnih poda- predtekmovanj in v igri je bila me- se lahko kosa z gosti iz Žužemberka. ni. Dolenjci so na krilih odličnega teku stoletij pa je doživela kar nekaj sprememb. jah njegovih soigralcev Longarja in dalja. Prvi set so dobili Calcitovci z Želja po zmagi je bila velika, kar je rezultata v prvem nizu odigrali brez Enako je bilo z notranjo opremo in oltarji. Sedanji Travnika. Kanalci standardno igra- razultatom 25:22. V boju drugih ekip povzročilo nekaj nepotrebnih napak, napake tudi v drugem. glavni oltar je bil narejen leta 1884, kipi svetnikov jo odlično v polju, vendar jim v tej pa so bili boljši Kanalci, ki jim žoga, predvsem na strani domače ekipe. Turnir je bil dobro organiziran. na njem pa so še starejši, saj so s prejšnjega oltar- generaciji manjka vsaj en visok igra- če ni udarjena zelo težko, pade. Žužemberčani so vseskozi kontro- Tribune so bile polne. Gledalci so ja. Vse skupaj je že močno načel zob časa, zato so lec, ki bi lahko z močnimi udarci Tretji odločilni niz so v napetem lirali rezultat, še posebej jim je šlo v bili zelo blizu in upam, da so vsi uži- se vaščani odločili, da je čas za obnovo. Zahtevno zaključeval napade. Končni rezultat dvoboju dobili Kamničani in se tako situaciji, ko so Mariborčani imeli na vali v igri in vzdušju. delo so zaupali restavratorskemu ateljeju Legan, Oltarne mize cerkvica do sedaj še ni imela. Iz- S tem pa obnova predvidoma še ni končana, 2:0 (15,20) . veselili zaslužene medalje. mreži nizkega blokerja. V dvoboju kjer so oltar v celoti obnovil in mu povrnil prvo- delal in daroval jo je domačin Andrej Nahtigal. saj imajo vaščani v mislih tudi obnovo desnega Tekma za tretje mesto je imela ve- Že pred finalom je bilo jasno, da drugih ekip je bilo samo vprašanje, n Peter Možič tni sijaj. Celovita obnova in zaščita bosta omogo- Tudi miza, izdelana iz trpežnega hrastovega lesa, stranskega oltarja- najstarejšega oltarja v žužem- lik naboj, saj sta se ekipi poznali že iz imajo domačini samo eno trojko, ki koliko točk lahko dosežejo domači- Foto: Peter Longar čili, da bo lahko služil tudi prihodnjim generaci- bo služila pri bogoslužnih obredih daleč v priho- berški župniji. jam Križanom in vernikom od drugod. dnje rodove. n Tomaž Špelko Žužemberčan Alen Ožbolt v Borussio Suhokranjci Alen Ožbolt je naslednji v vrsti mladih nogometašev Nogometnega kluba Domžale, ki se podaja v enega izmed največjih klubov v Evropi. Žužemberčan bo imel naslednji dve leti v Dortmundu status posojenega peš na nogometaša, z možnostjo predčasne prekinitve. Ožbolt je v Dortmundu že teden dni, v nedeljo pa je odigral tudi prvo prijateljsko tekmo za dru- go ekipo tega nemškega velikana. Perspektivni napadalec je v Nogome- Brezje tni klub Domžale prišel pred petimi leti in se nemudoma ustalil v gene- raciji njegovega letnika, ki je do konca mladinskega staža osvojila prav Suhokranjci, s pobudnikom Jožetom Papežem vse možne lovorike. V petih letih je v klubske vitrine prinesla naslov dr- s Cviblja pri Žužemberku, so se tudi letos, že sed- žavnega prvaka v kategoriji do 15 let, po dva naslova prvaka s kadeti in mo leto zapovrstjo, peš odpravili na okoli 105 km mladinci ter za piko na i še Mladinski pokal Slovenije. Ožbolt ima veli- dolgo božjo pot na Brezje. Popotniki so se na pot ko zaslug pri vseh lovorikah, tudi pri zadnjih dveh, čeprav je bil celotno iz Žužemberka odpravili v četrtek, 13. avgusta, sezono priključen članskemu moštvu Domžal in je izpustil večje število točno opoldne. Skupino mož in fantov, ki so na mladinskih tekem. cilj prišli po treh dneh hoje, vmes pa tudi trikrat Alenu želimo, da v Nemčiji uspe in da ostane v enem najuglednejših prenočili, so na začetku poti pozdravili in ji za- klubov na svetu. Na dejstvo, da se je izborila priložnost dokazovanja želeli srečno pot tudi žužemberški župan Franc na najvišji svetovni ravni, smo lahko vsi ponosni in veseli in mu želi- Škufca in podžupan Jože Šteingel ter direktor ob- mo veliko uspehov na njegovi novi športni poti. činske uprave Jacques Gros. n Urednik n Urednik 34 ŠOLSTVO jesen 2015, jesen 2015, ŠOLSTVO 35 Pogumno v novo šolsko leto Jesenski pohod na Dvor

V novo šolsko leto je šolski prag v Sloveniji prestopilo približno 22000 V sredo, 9. 9. 2015, smo imeli športni dan in smo prvošolcev, od tega so na naši podružnici tri prvošolke. To so: Manca Roz- se odpravili na dolg pohod od Ajdovca do Dvora. man, Ajša Novak Rozman in Eva Štravs. Vsi smo jih z veseljem sprejeli in Zelo smo bili utrujeni, ko smo prišli na Dvor. Tam jim zaželeli dobrodošlico na naši majhni šoli, ki jo letos obiskuje 12 učen- smo obiskali ljudsko knjižnico, kjer nam je prijazna cev. Skupaj smo pogumno zakorakali v novo šolsko leto 2015 /2016. Učen- knjižničarka povedala veliko informacij o različnih ci so spoznali hišni red in razredna pravila, pogovorili smo se o prometni knjigah in delovanju knjižnice. Prebrala nam je pra- varnosti, se sprehodili po bližnji okolici in po malici z delom nadaljevali po vljico z naslovom Jazbec in strašni vihar. Nato smo razredih. Dan smo zaključili s slastno čokoladno tortico. si ogledali še šolski muzej, čebelnjak Medo in se še Učiteljici sva veseli prenovljenega kabineta z učili in prebeljenih sten na malo sprostili na šolskem igrišču. Domov smo se hodniku ter vedoželjnih učencev. odpeljali s kombijem. n Irena Prodanić n Julija Arh, 3. r. 5. razred na pohodu

V sredo, 9. 9. 2015, smo imeli učenci 5. a in 5. b razreda športni dan. Z nami sta šli tudi razredničarki ter ga. Helena Glavič in lovec g. Rajko Čer- nogoj. Namen športnega dneva je bil pohod po rimski poti. Pot smo pričeli s Veselo in korajžno v šolo kratko vožnjo do Malih Reberc, kamor nas je odpeljal avtobus. Najprej smo se povzpeli do cerkvice sv. Martina. Tam smo si privoščili malico. Danes je 24 mladih korenjakov pogumno ticami uradno potrdili, da so postali prvošolci. Nato smo se odpravili do Valične vasi. Ogledali smo si znamenito lipo, zakorakalo v prvi razred. Po kratkem in to- Skupno druženje, ki smo ga zaključili s slastno ki naj bi bila stara skoraj 800 let. Izmerili smo obseg njenega debla. Valična plem sprejemu so se v spremstvu staršev po- torto, je zelo hitro minilo. Veselimo se priho- n Irena Platiše vas je znana tudi po izkopaninah. dali v svojo učilnico. Tam smo z rumenimi ru- dnjih šolskih dni. Po kratkem postanku smo šli do cerkvice sv. Marjete, ki je znana po fre- skah. Pot nas je nato vodila skozi Vrh pri Križu, kjer smo videli lepo obnovljen Jesenski pohod gasilski dom in lepe primere vrtač, do Dolnjega Križa. Kasneje smo se odpravili naprej po gozdni poti. Po sprehodu skozi gozd prvošolcev smo prišli na Cvibelj. V šolo smo se vrnili prijetno utrujeni in polni lepih Za nami je uspešno izpeljan jesenski pohod. Poda- vtisov. Komaj čakamo na naslednji pohod. n Jana Mrvar li smo se na pot preko Zafare, Trebče vasi in naprej do Foto: Jana Mrvar in Blanka Perpar Sadinje vasi. Na poti nazaj do Žužemberka smo uspe- šno izpeljali tudi kros po okoliških kolovoznih poteh. Učenci so pokazali pravo mero vztrajnosti in borbeno- sti. Z učiteljico Tamaro sva se veselili, da so vsi učenci Polfinale državnega prvenstva v odbojki z lahkoto napravili kljukico k prvi uspešno opravljeni nalogi za športni program Zlati sonček. na mivki za učence in učenke n Irena Platiše

V sredo, 9.9., se je na novomeški Loki odvijalo polfinale državnega prvenstva v odbojki na mivki. Tekmovalo je 12 šolskih ekip, po 6 pri moških in ženskah. Dekleta so v svoji skupini izgubila obe tekmi in na koncu zasedle 5.-6. mesto. Bile so leto mlajše od svojih nasprotnic. Kljub temu so se jim dobro upirale. Igrale so: Rebeka Breznikar, Ula Hrovat, Tjaša Pestotnik Začetek šolskega leta 2015/2016 in Erika Mohorčič. Fantje so iz tekme v tekmo igrali bolje in v finalu premagali odlično ekipo Kostanjevice. na PŠ Dvor Igrali so: Štefan Travnik, Toni Travnik, Tomaž Rojc in Tim Legan. Prvouvrščeni ekipi sta se uvrstili na finalni turnir, med štiri najboljše ekipe v Sloveniji. Ta Čas poletnih počitnic se je zaključil in zo- vili preskok kolebnice in s tem tudi skok v bo konec meseca. pet smo se vrnili v šolske klopi. prvi razred. Poleg čestitk so učenci prejeli n Bojan Brulec Na prvi šolski dan, 1. 9. 2015, smo se zju- tudi rumene rutke. V času krajše odsotnosti traj zbrali pred podružnično šolo. Ga. Zvon- staršev sva z učiteljico go. Marto Baša učence ka Struna je prijazno nagovorila vse učence, popeljali v pravljični svet s pravljico Pikapo- Prvi šolski dan na PŠ Šmihel njihove starše in zaposlene, ki bomo pouče- lonica in pike. Učence sva seznanili s šolski- vale na PŠ Dvor. V šolskem letu 2015/2016 mi pravili, ogledali smo si šolske prostore in Kot vsak 1. september je bil tudi letošnji pem spominu. Zato smo jim vsi namenili ve- nam je zaželela uspeha in veliko novega pomalicali. Za konec našega druženja smo poln pričakovanj in nestrpnosti. Trije korenja- liko pozornosti- starši, učitelji in ostali učenci znanja. Razredničarke so nato odpeljale se posladkali s čokoladno torto. ki- Jakob Ambrožič, Neža Hrovat in Nejc Mi- na PŠ Šmihel. Dan smo sklenili s sladko torto, učence v svoje učilnice, kjer so nadaljeva- Naj nas razigranost in veselje do učenja klavčič, so danes prvič prestopili šolski prag. ki je prav vsem teknila. Tudi ostalim 17 učen- li z delom. spremljata vse šolsko leto. Zanje se je začelo novo življenjsko obdobje. cem PŠ Šmihel želimo uspešno in znanj polno Za 15 prvošolčkov je bil vstop v prvi ra- Želimo si, da bi jim današnji dan ostal v le- šolsko leto 2015-16. n Petra Zadel zred poseben dogodek. Vsi so uspešno opra- n Mira Hrovat 36 ŠOLSTVO jesen 2015, jesen 2015, ŠOLSTVO 37 Obnova kozolcev in NAŠ POGOVOR ureditev gozdne učne poti Ajdovček MIRA KOVAČ, ravnateljica OŠ Žužemberk Mira Kovač vodi OŠ že četrto leto. Delu je predana s srcem in dušo. Šolo vodi skrbno, preudarno, racionalno in pri tem Ob koncu šolskega leta smo se na upošteva vse deležnike procesa: zaposlene, starše, učence, občane ... podružnični šoli Ajdovec odločili, da naredimo zaključno druženje s starši in Koliko časa živite v Žužemberku? Od kod berk. Prednost v Žužemberku je bila tudi šolsko pa ni vprašanje časa. Z bratom sva si razdelila učenci malo drugače. prihajate? Kako se počutite v Žužem- stanovanje v bloku, kamor smo se z možem in skrb za zanje. Jaz jima priskočim na pomoč, ka- berku? sinom vselili jeseni istega leta. dar gre za zdravstvene težave, brat pa, kadar gre Piknik smo združili z delovno akcijo, v kateri so se V Žužemberku živim od 1. septembra 1984 Moj rodni kraj je Dol. Straža pri Novem me- za tehnično naravo pomoči. starši in učenci zelo izkazali ter potrudili. Zbrali smo leta, polnih 31 let. V Žužemberk me je pripe- stu. Rodila sem se v delavski družini, kjer sva z V Žužemberku se počutim dobro, najlepše pa se na vroče, skoraj poletno petkovo popoldne in se raz- ljalo prosto delovno mesto učitelja, ki sem ga bratom preživljala lepa, brezskrbna otroška leta. v krogu svoje družine. delili v štiri skupine. Tri skupine so bile zadolžene, da pričela opravljati na PŠ Šmihel. V tistih časih je Imam prelepe spomine na svojo mladost in v pobrusijo in pobarvajo lesene kozolčke, ki so del naše bilo, tako kot danes, zelo težko najti zaposlitev. svoje kraje se nenehno vračam. S svojo družino Kaj počnete v prostem času? Kaj vas osreču- gozdne učne poti, saj jih je načel zob časa. Četrta sku- V avgustu istega leta sem imela možnost zapo- sem dolga leta vsako nedeljo obiskovala svoj- je? Imate kakšen poseben hobi? pina se je z orodjem odpravila kar na gozdno učno pot slitve na OŠ Grm za določen čas, bila sem že na ce v Straži, sedaj pa zaradi delovnih obveznosti Prostega časa pravzaprav nimam. Občasno in jo uredila. Na vrhu Korenovega hriba smo zakurili uvodni konferenci, nato pa se je pokazala mo- malo manj. Imamo pa zato več stikov po telefo- si vzamem čas za sprehod, kjer me vsakokrat ogenj za peko hrenovk. Po dobri uri in pol dela smo se žnost zaposlitve za nedoločen čas na OŠ Žužem- nu. Kadar je potrebno nuditi pomoč staršema, spremljata obe ali vsaj ena hčerka in vnuki. Ta- vse skupine zbrale na vrhu hriba in začeli smo s pikni- krat imamo več časa zase in za pogovor. Spro- kom. Učenci so staršem zapeli nekaj pesmi, igrali smo ček, ki je letos dobila tudi svojo predstavitve- plakate ter krajanu in staršu naše učenke g. ščujoč čas zame je tudi tedaj, ko s hčerkama se različne igre in se pomerili proti staršem v skakanju no zgibanko. Stanku Skubetu, ki vestno skozi celo leto, od skupaj opravljamo domača opravila v hiši, okoli Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem samega začetka, skrbi za njeno urejenost in v vrečah. Piknik smo zaključili s peko hrenovk ob pri- nje, na vrtu ali pa skupaj s posameznimi ali vse- jetnem pogovoru s starši in živahni igri otrok. staršem in njihovim otrokom, ki so pri de- nove drevesne vrste. mi družinskimi člani pijemo kavo, gremo skupaj Na lično pobarvane kozolčke smo pritrdili nove pla- lovni akciji sodelovali, g. Marjanu Grahu iz Vabljeni na pohod po GUP Ajdovček! na izlet ali naredimo nedeljski družinski piknik. kate, ki nam predstavijo našo gozdno učno pot Ajdov- Gozdnega gospodarstva Novo mesto za nove n Irena Prodanić in Milena Legan Popolno druženje je zame le takrat, kadar pri- de tudi sin in sta doma tudi oba zeta, skratka, Bila je le vaja kadar smo vsi skupaj. Takšni trenutki, bogati s sproščujočim pogovorom in smehom, me na- Od 16. do 22. septembra je potekal Evropski te- potnikov, kolesarjev, motoristov … ja Filipič in Aleš Zaletelj. V sodelovanju s člani polnjujejo. Najlepši čas pa je seveda čas z vnuki, den mobilnosti, ki nas že od leta 2002, ko je bila ta Povabili smo judoista g. Andraža Jereba in g. Prostovoljnega gasilskega društva Žužemberk predvsem tedaj, ko izmenično spijo med nama. akcija v Sloveniji izvedena prvič, opozarja na po- Aljaža Sedeja, ki sta se predstavila kot policista ter Reševalno službo Zdravstvenega doma Novo Tedaj se večer sprevrže v pravljično deželo, ko trebo po spremembi naših potovalnih navad. športnika in nam pokazala, s čim se ukvarjata mesto so izvedli igrani prizor reševanja udele- beremo pravljice, pojemo in se pogovarjamo. Slogan, ki povzema osrednjo temo letošnjega, kot športnika. žencev prometne nesreče. Drugega posebnega hobija v tem obdobju ži- je: Izbiraj, spreminjaj združuj. Mnogokrat na- Policist g. Edvard Kramar nam je iz svojih bo- Celoten dogodek je potekal po načrtih. Naj- vljenja nimam, imam pa zelo rada morje in tam mreč se namesto peš ali s kolesom odpravimo v gatih izkušenj povedal, kje smo kot potniki in pe- bolj pomembno pa je, da so se učenci iz OŠ Žu- se povsem sprostim. V preteklosti, ko sem imela bližnjo trgovino kar z avtomobilom. šci najbolj ranljivi ter poudaril, da se je za našo žemberk s podružnicami Dvor, Šmihel in Ajdo- več časa, sem se ukvarjala z vezenjem, delanjem Tudi na naši šoli smo se spraševali, ali so naše lastno varnost potrebno privezati v avtomobilu, vec ter OŠ Prevole naučili, kako pomembno je gobelinov, pletenjem, sešila sem si veliko kril, navade prijazne okolju, kako se obnašamo v pro- kot kolesarji pa obvezno nositi čelado. upoštevanje prometnih pravil. oblek, pa tudi kakšen kostim. Posebno veselje metu in kaj lahko storimo, da bomo varnejši. Kako izgleda, če pride do najhujšega, ker ni- Vsem sodelujočim se iskreno zahvaljujemo. imam v friziranju. Dolga leta sem imela med Povabili smo goste, ki so nas opozorili na ne- smo upoštevali prometnih pravil, so nam po- Veseli smo, da je v Občini Žužemberk toliko lju- bližnjimi stalne stranke. Strigla sem jih, delala varnosti in posledice nekulturnega obnašanja kazali člani civilne zaščite: Janez Kranjc, Nataša di, ki si prizadevajo za dobro vseh nas. trajne, barvala in oblikovala pričeske, a nikoli za vseh udeležencev v prometu: pešcev, voznikov, Kranjc, Stanko Miklavčič, Gregor Longar, Jerne- n Jana Mrvar, Blanka Perpar denar. Sedaj pa za vse to ni več časa.

Ali lahko v nekaj stavkih predstavite delo ravnatelja. To pa je težko vprašanje zato, ker nanj ni lah- ko preprosto odgovoriti. Lansko jesen so prišli k meni v pisarno na obisk prvošolčki. Pa me je eden izmed prvošolčkov vprašal: «Kaj pa ti delaš tukaj?« Res sem bila v zagati, kako naj jim pre- prosto povem. Delo ravnatelja je zelo komple- ksno. Ravnatelj vsake šole nosi vso odgovornost za delovanje celotnega zavoda. Je pedagoški in organizacijski vodja. Zastopa in predstavlja za- vod in je odgovoren za zakonitost dela. Spre- jema splošne akte zavoda. Pripravlja predlog Letnega delovnega načrta in je odgovoren za izvedbo le-tega. Skrbi za kadrovsko zasedbo. Spodbuja in omogoča strokovno izobraževa- 38 ŠOLSTVO jesen 2015, jesen 2015, ŠOLSTVO 39 nje vseh delavcev šole. Organizira mentorstvo inštituta za javno zdravje obseg dela povečuje, 2018/19 bo na PŠ Dvor 70 šoloobveznih otrok Ali v prihodnosti namerava občina graditi za pripravnike in novince v pedagoškem delu, bi bile dosedanje odgovorne ob rednem delu (letos 57), na PŠ Ajdovec 22 (letos 12). Če upošte- nov vrtec, glede na to, da število otrok spremlja delo učiteljev, vzgojiteljev in ostalih preveč obremenjene. vamo, da se velika večina ajdovških učencev po narašča? delavcev ter jim svetuje. Skrbi za sodelovanje končanem pouku vozi v podaljšano bivanje na Odkar imamo 12 oddelkov vrtca, nam uspeva šole s starši, obvešča svet staršev in svet šole o Ali letošnje leto prinaša kakšne novosti? Dvor, bo na Dvoru skorajda nemogoče organizi- sprejeti v varstvo vse otroke iz naše občine. Otro- delu šole, odloča o vzgojnih ukrepih, razpore- Počasi se širijo učni programi, predvsem na rati vse dejavnosti po združitvi učencev. Progra- ke iz sosednjih moramo zavrniti. ja sredstva za materialne stroške, investicijsko področju neobveznih izbirnih predmetov (NIP). mi, kot sem opisala že v predhodnem besedilu, Vrtec na Jurčičevi je negovan, a star in potre- vzdrževanje, posodablja opremo v skladu s fi- Neobvezni izbirni predmet pomeni, da ga šola se širijo. Za vsako skupino, ki poteka po pouku, ben obnove oz. novogradnje. Stavba je monta- nančnim načrtom, skrbi za sodelovanje z zuna- mora ponuditi, starši pa se sami odločijo, ali ga mora biti zagotovljen svoj prostor. Če seštejem žna in je bila zgrajena leta 1976. Če bi jo adapti- njimi ustanovami. Predvsem pa je vsak ravnatelj bo otrok obiskoval. Pri ocenjevanju so izenačeni vse skupine, ki so oblikovane v razširjenem pro- rali, bi bilo najprej potrebno zamenjati vsa okna dolžan, da celotni zavod sledi viziji šole in da de- z obveznimi predmeti, znanje učencev se oce- gramu pred in po pouku, jih je letos na PŠ Dvor in vrata, sanirati tla, opraviti temeljito energet- luje po temeljnih načelih Zakona o osnovni šoli njuje, zaključne ocene pa se vpišejo v spričeva- 25: neobvezni izbirni predmeti – 2 skupini, Zdrav sko sanacijo. Takšen poseg na stavbi pa ima tako in Zakona o vrtcih. Pri mojem delu mi pomagata lo. Učenec lahko napreduje le, če ima pozitivno življenjski slog – 6 skupin, interesne dejavnosti – velike finančne posledice, da je smotrnejša no- pomočnica ravnateljice za šolo in za vrtec. zaključene ocene pri vseh predmetih, tudi pri 10 skupin, verouk – 4 skupine in 3 oddelki podalj- vogradnja kot adaptacija stare stavbe. Vemo, da neobveznih. Vsi neobvezni izbirni predmeti so- šanega bivanja. Nisem pa štela še skupine otrok, občina usmerja vso energijo v izgradnjo suho- Kaj je tisto, kar je pri delu ravnatelja naj- dijo v razširjeni program šole, zato ti predme- ki obiskujejo dopolnilni oz. dodatni pouk. Na raz- kranjskega vodovoda, ki je še kako potreben za lepše? ti ne smejo biti uvrščeni v urnik med obvezne polago imamo samo 4 učilnice in telovadnico ter naše občane, in šele ko bo ta investicija za nami, Vsak ravnatelj je zadovoljen takrat, kadar delo predmete in jih je potrebno organizirati pred prostor okoli šole. Kaže se velika potreba bo pri- lahko pričakujemo korake za tovrstne naložbe. v zavodu teče po načrtu in je čutiti visoko sto- ali po pouku. Šola je v tem šolskem letu mora- dobitvi vsaj še ene učilnice v zelo kratkem času. Tudi občinam se krčijo sredstva iz državnega pnjo delovnega elana med delavci šole, učenci la ponuditi učencem 1. r. angleščino, učencem Možnost vidim v preureditvi podstrešja. proračuna, potrebe, povezane s stroški, pa se in otroki v vrtcu ter da je v ozračju čutiti pozi- 4., 5., 7. in 8. r. drugi tuji jezik (pri nas nemščino Enaka je stiska s prostorom na centralni šoli, na vseh ravneh, ki jih ima občina na skrbi, po- tivno šolsko klimo. in francoščino), ter učencem 4. in 5. razreda še ki se iz leta v leto povečuje s širitvijo progra- večujejo. Za enkrat lahko le beremo časopisne umetnost, računalništvo, šport in tehniko. Glede mov in z naraščanjem števila učencev (letos novice, kako se ponekod adaptirajo ali celo gra- S katerimi težavami in ovirama se kot rav- na odločitev staršev letos potekajo štirje neob- 354, v šol. l. 2017/18 – 409). Učenci se delno že dijo šole in vrtci. nateljica srečujete? vezni izbirni predmeti v šestih skupinah: angle- med poukom, povsem pa po pouku, razdelijo Največje ovire so finančni primanjkljaji za ščina v 1. razredu – 2 uri tedensko (na PŠ Dvor in v številne skupine: obvezni izbirni premeti – 16 Opravljena je bila energetska sanacija ko- zadovoljitev vseh materialnih potreb v okvi- Žužemberku, kamor so se imeli možnost vključiti skupin, neobvezni izbirni predmeti – 4 skupine, tlovnice. Kakšni so učinki? ru opremljenosti šole s sodobnimi učnimi pri- tudi ajdovški in šmihelski prvošolci), računalni- Zdrav življenjski slog – 14 skupin, interesne de- Po naših izračunih se kurjava še ni bistveno ko teče. V obziru moramo imeti vsakega učen- Kakšni so zastavljeni izzivi v prihodnosti? pomočki, nabavo novih knjižnih gradiv, raču- štvo na PŠ Dvor in v Žužemberku ter samo v Žu- javnosti – 20 skupin, dopolnilni/dodatni pouk pocenila, poznalo se bo po koncu desetletnega ca in otroka v vrtcu glede na to, kdaj pride v Kakšnih velikih izzivov v prihodnosti ne na- nalniško opremo in vzdrževanjem vseh petih žemberku še umetnost in šport. Še večja novost – 13 skupin, ure dodatne strokovne pomoči za obdobja, ko ne bo več potrebno izvajalcu me- šolo/vrtec in kdaj odide. Poskrbeti moramo za črtujem. Vsak posamezni dan prinaša nove ob- stavb. bo v šolskem letu 2016/17, ko vstopa angleščina učence z učnimi potrebami – 20 skupin. Vsaka sečno odvajati najemnine. pravočasno jutranje odprtje prostorov in po- veze in naloge, ki zahtevajo vso pozornost. Te med obvezne predmete v 2. razred, leto za tem skupina potrebuje svoj prostor. Na šoli imamo skrbeti za njihovo varstvo. Nekateri učitelji, ki si želim tudi v bodoče reševati sproti, dobro in Vemo, da se zaposlitve v javnem sektorju pa še v 3. razred. 16 učilnic, kabinet specialne pedagoginje, knji- V občini je še ena osnovna šola – OŠ Prevo- poučujejo na centralni šoli, se med delovnim po svojih najboljših strokovnih močeh, po pe- krčijo. Krčijo se tudi vsa finančna sred- žnico in telovadnico. Že sedaj uporabljamo tudi le. Se govori o združitvi obeh šol? časom vozijo poučevat na podružnične šole in dagoško- etičnem in osebnem prepričanju. Če stva. Kako je z zaposlovanjem v OŠ Žu- Katere investicije so bile narejene v zadnjih kabinete učiteljev za tiho individualno delo z Ne. Ustanovitelj je tisti, ki ustanavlja šole in je potrebno usklajevati urnik zvonjenja med bo to uspevalo meni kot ravnateljici in vsem žemberk? letih? Najpomembnejše? učenci, kadar zmanjka prostorov. ukinja oz. združuje, zato lahko le on posredu- posameznimi enotami, da pravočasno pride- deležnikom, vpetim v naš zavod, bomo tudi v Na šoli zaposlujemo le tedaj, kadar gre za na- Na začetku mandata sem pripravila Razvojni Rešitev vidim v izgradnji novega vrtca na jeje odgovore o tej zadevi. Moje mnenje je, da jo tja in nazaj, kjer nadaljujejo delo. Kuha se v prihodnosti zadovoljni. domeščanje daljše bolniške odsotnosti ali za na- načrt zavoda, kjer sem na področju materialnih Jurčičevi ulici, kamor bi se preselile tudi skupi- bodo vrtec in šolo obiskovali otroci KS Hinje dveh kuhinjah, zato je potrebno časovno uskla- domeščanje delavke na materinskem dopustu. pogojev načrtovala naslednje večje investicij- ne vrtca iz stare šole, stari del šole pa bi se pre- vedno na Prevolah. Vsak učenec mora v okviru diti obroke v posamezni hiši in prevoze hrane. Kaj pa načrti za to šolsko leto? Pri enomesečni odsotnosti posameznega delav- ske pridobitve: na PŠ Ajdovec - prekritje strehe uredil v učilnice. učnega procesa najprej dodobra spoznati svoj Upoštevati moramo tudi šolske prevoze. Raz- V polnem zamahu je priprava Letnega de- ca se delo razporedi med ostale. Velika organi- in zamenjavo vhodnih vrat, na PŠ Dvor - name- Ker sredstev ni na vidiku, smo se s kolektivom ožji in širši domači kraj tako iz naravoslovnega, porediti je potrebno delovno obvezo vsakega lovnega načrta zavoda, kjer se načrtujejo vsi zacijska težava je takrat, kadar je več delavcev stitev senčil nad terasami vrtca in sanacijo lese- že v preteklem šolskem letu lotili pridobivanja geografskega, zgodovinskega in kulturnega zaposlenega in imeti v uvidu vsakega učenca programi, ki zadevajo delo z učenci v šoli in z hkrati odsotnih. Res je, da delavci razumejo, da nih delov fasade, na PŠ Šmihel - sanacija fasade finančnih sredstev z dobrodelnim koncertom vidika. Vsaka šola ima v svojem kraju posebno sleherno uro, da je zanj ustrezno poskrbljeno, otroki v vrtcu: oblikujejo se letni načrti, načrti delo mora biti opravljeno in ne zgodi se, da bi s toplotno izolacijo, na Jurčičevi ulici - sanacija in s prošnjami donatorjem. Pridobili smo tretji- mesto, saj je središče učenosti, vzgoje, kulture in od prihoda do odhoda iz šole. V urnik moramo dni dejavnosti, projekti, tekmovanja, natečaji, kdo odklonil dodatno delo. Tedaj stopi kolektiv oz. novogradnja vrtca z ureditvijo okolice, na no potrebnih sredstev za dvorska senčila, zato medgeneracijskega povezovanja. Ukinitev šole vgraditi vse programe in skrbeti, da se ne pre- šole v naravi, plavalni tečaji, poklicna orienta- skupaj in z dobro voljo ter z združenimi močmi centralni šoli - zamenjavo steklene strehe nad bomo letos akcijo ponovili. Že sedaj vabim vse pomeni za kraj veliko izgubo. OŠ Prevole ima ve- krivajo. Razporediti je potrebno delovne obve- cija, vzgojni načrt itd. Načrtujejo se strokovni poprimejo še za delo odsotnega. Kadar se nado- knjižnico, sanacijo ravne strehe nad prizidkom, krajane na drugi dobrodelni koncert, ki bo za- like, lepe, prenovljene prostore, ki zadovoljujejo ze vseh 84 zaposlenih. Skupaj s pomočnicama posveti v zavodu in izven njega, sodelovanje mešča več delavcev hkrati, pa je težava večja, a dograditev vetrolova pri spodnjem vhodu s sa- dnji petek v novembru, tedaj pa bo možno ku- potrebam šolskega okoliša, v OŠ Žužemberk pa se lotimo začetnega dela, nato pa oni poskrbita z organi šole, z zunanjimi inštitucijami, obliku- jo vedno prebrodimo. Tedaj nadomeščamo vsi. nacijo ploščadi in zamenjavo oken na stopnišču piti tudi adventne venčke. se srečujemo s pomanjkanjem prostorov. Da pa še za vsako podrobnost. jejo se načrti sodelovanja s starši, z društvi ter V treh letih novih stalnih zaposlitev ni bilo. Lani ter adaptacijo starega dela šole. Izmed večjih na- Zaradi finančne stiske varčujemo na vse mo- bi se šoli kdaj združili zgolj v poslovodnem vidi- Šolske prevoze izvaja podjetje FS in hišnika organizacijami v kraju in nenazadnje načrti za smo uspeli pridobiti za pomoč delavko preko črtov nam je do sedaj uspelo pridobiti le novo žne načine, da nam uspe več ali manj z lastni- ku, ne vidim razloga. s šolskim kombijem. Prevozi tečejo nemoteno. izboljšanje materialnega stanja in drugo. javnih del za obdobje enega leta, ki pomaga v streho na PŠ Ajdovec in nad knjižnico central- mi sredstvi in delom marsikaj posodobiti. Tako Dvakrat na leto, ob začetku in ob zaključku šol- Želimo si uspešno pripeljati šolsko leto po vrtcu. S 1. septembrom 2015 pa smo v soglas- ne šole. Denarja povsod primanjkuje, zato nam smo v preteklosti preuredili v stari šoli en pro- S katerimi težavami se srečujete pri orga- skega leta, imamo z vozniki sestanek, kjer se po- vseh programih do konca, podati učencem čim ju z ministrstvom in ustanoviteljem uspeli za- kljub številnim prizadevanjem z ustanoviteljem stor za 12. oddelek vrtca, zamenjali pregradno nizaciji pouka? Kaj pa pri organizaciji govorimo o težavah preteklega leta in načrtih več konkurenčnega znanja, biti uspešni pri delu posliti na novo organizatorko šolske prehrane ni uspelo postoriti kaj več. Ne le da nismo uspeli steno med jedilnico in razredom z zvočno izo- prevozov? za v prihodnje. Vsi vozniki so domačini. Otroke z otroki na vzgojnem področju in čim tesneje za šolo in vrtec za polovični delovni čas, a še realizirati ciljev iz Razvojnega načrta, ampak so lirano steno, prebelili tri učilnice in prelakira- Sama organizacija pouka ne predstavlja po- dobro poznajo in z vso odgovornostjo prevze- vzajemno sodelovati s starši in širšo lokalno sku- to za obdobje enega leta. Do sedaj je bilo delo se pokazale še nove potrebe. li parket, na PŠ Ajdovec preuredili kabinet in sebnih težav, čeprav je to vsako leto velik delov- majo skrb zanje med vožnjo, jim dajejo nasve- pnostjo. Izkušnje iz minulih let so spodbudne, saj organizatorja šolske prehrane razdeljeno med Junija letos sem naredila natančen pregled zbornico, prebelili prostore na Ajdovcu in del ni zalogaj. Čeprav sodimo po številu učencev in te za varnost na sredstvih javnega prevoza in so številni starši in krajani sodelovali pri življenju učiteljico, ki je poleg poučevanja skrbela še za prostorskih potreb za naslednje petletno obdo- jedilnice na PŠ Dvor, izvedli generalno čiščenje otrok v vrtcu med manjše zavode v Sloveniji, je pri izstopu. Prevoznik nam je vedno na voljo, in delu šole in prispevali h kvaliteti našega dela. to področje, in glavni kuharici na matični šoli in bje in ugotovila, da bo število učencev naraslo, prezračevalnih sistemov na matični šoli in na naša šola specifična po tem, da se delo odvija se prilagaja našim potrebam in veselimo smo Ob tej priložnosti se vsem javno zahvaljujem in na PŠ Dvor ter med vodji enot. Ker se po zako- s tem pa se bo pojavila velika prostorska stiska PŠ Dvor in še vrsto drugih manjših vzdrževal- na šestih lokacijah. Pri organizaciji je potrebno njihovih finančnih popustov, kadar nam gre na jih vabim k sodelovanju tudi v bodoče. nodajni plati in po priporočilih Nacionalnega predvsem na PŠ Dvor in na centralni šoli. Leta nih del in nakupov. upoštevati številne kombinacije, da delo glad- tesno in zanje zaprosimo. n Tinka Fric 40 KMETIJSKI KOTIČEK jesen 2015, jesen 2015, KMETIJSKI KOTIČEK POLICIJA SPOROČA 41 Priprava jabolčnega soka POLICIJA SPOROČA POLICIJA SPOROČA Na območju občine Žužemberk znik udeleženi v cestnem prometu. Jablana še vedno predstavlja vodilno sadno vrsto v Sloveniji. Naši predniki so jo cenili in jo gojili skoraj po celotnem območju smo policisti s PP Dolenjske Toplice V letošnjem letu se je namreč na države, saj so se dobro zavedali, kaj pomeni oskrba s svežim sadjem od sredine poletja do pozne jeseni. Danes se največ v času od 6. 6. 2015 do 10. 9. 2015 območju občine Žužemberk zgodi- jabolk zaužije svežih. Seveda pa to ni edini način uživanja. Jabolka najpogosteje predelamo v jabolčni sok, jabolčno žganje, obravnavali 18 kaznivih dejanj, od lo kar nekaj prometnih nesreč, ka- jabolčne krhlje, jabolčni kis, marmelade in še veliko drugih proizvodov, ki so primerni za prehrano. katerih je bilo: terih povzročitelji so bili pod vpli- vom alkohola, ena nesreča se je žal O hranilnih in predvsem zdravilnih učinkih ja- potrebno takšne plodove še nekaj časa pustiti na - 12 tatvin, končala tragično. bolk pišejo številni avtorji. Jabolka pogosteje pou- drevesu, da dozorijo. Če se pa večino mesa ploda - 3 veliki tatvini (vlomi), darjamo v zadnjem času, ko ima lokalno pridela- razbarva oz. meso pretežno ohrani svojo barvo, - 1 povzročitev hude telesne po- Življenje je samo eno, ne ogrožaj- na hrana vedno večji pomen in uživanje sadja vse je to znak za pričetek obiranja sadja. Ponavadi je škodbe, te ga, ne svojega niti življenja dru- pomembnejšo vlogo pri ohranjanju zdravja. tako, da vsi plodovi na drevesu niso hkrati dozo- - 1 ponarejanje denarja, gih udeležencev v prometu, s pitjem Plod jabolka vsebuje od 75-91 % vode in od reli, zato je potrebno najprej obrati zrele plodo- - 1 poškodovanje tuje stvari, alkoholnih pijač, v kolikor boste 9-24 % suhe snovi, med ogljikovimi hidrati pa ve. Obiranje oz. pobiranje sadja izvajamo v inter- v dveh primerih pa preiskujemo potem udeleženi v prometu. prevladujejo fruktoza, glukoza in saharoza. Po- valih toliko časa, dokler niso vsi obrani plodovi sum storitve kaznivega dejanja na- leg omenjenih se v plodu jabolka nahaja 1,2-3,3 primerno dozoreli. silja v družini. % celuloze, 0,4-1,1 % pektinskih snovi, 0,2-1,6 % Sledi obvezno pranje jabolk. Ponavadi se ja- organskih kislin ter 0,3-0,4 % maščob, ki večino- bolka operejo v kadi tako, da se predhodno za Med tatvinami so znova v pora- Policisti s PP Dolenjske Toplice ma predstavljajo voščeno prevleko ploda. Plod nekaj časa omočijo. Dobro omočena jabolka se stu tatvine bakrenih strešnih kri- vam vsem želimo obilno in kva- jabolka je bogat tudi z vitamini, kot so vitamin A nato hitreje znebijo vseh nečistoč. Po končanem tin ter bakrenih žlebov, predvsem litetno trgatev in ob tem prijetno (karotin), B1 (tiamin), B2 (riboflavin), B3 (pan- pranju je zaželeno, da se sadje še enkrat opere v z mrliških vežic in kapelic, ter ta- druženje, a ob tem ne pozabite na totenska kislina), PP (amid nikotinska kislina), čisti vodi in odcedi. Nov register pridelovalcev grozdja in vina tvine nagrobnih vaz in svečnikov svojo varnost, v prometu pa tudi B6 (piridoksin), H (biotin) in C (askorbinska ki- Za čim boljši izkoristek v stiskalnici je potreb- na pokopališčih. Na območju KS na varnost drugih udeležencev v slina). Med mineralnimi snovmi pa prevladujejo no jabolka z ustreznimi mlini za sadje fino zmle- Hinje so se pričele pojavljati tatvi- prometu. Če boste v svoji okolici kalij, natrij, fosfor, kalcij, magnezij, žveplo, klor, ti. Strojni deli mlina, ki režejo sadje, morajo biti Obvestilo ne živali, predvsem ovac. opazili karkoli sumljivega, kar bo železo, mangan, baker, aluminij, jod, bor, silicij ostri. Drobno zrnata struktura zmlete jabolčne zmotilo vaš mir in občutek varno- in še nekateri drugi. Poleg tega pa se v plodu na- kaše omogoča poleg boljšega izkoristka tudi hi- Ker je napočil čas trgatve, bo v sti, ali če boste kljub vsem vašim hajajo še dušične snovi, oporne snovi (tanini), trejše stiskanje. Pri mlinu in predvsem pri stiskal- vinogradnikom s vinorodnih okoliših na območju varnostnim ukrepom postali žrtve barvne snovi, hlapne snovi in encimi. Vrednost nici je pomembna zmogljivost. V kolikor se teh- občine Žužemberk zelo živahno, kaznivega dejanja, obvestite polici- pH v plodu jabolka je med 3,0-4,1. nične karakteristike med njima zelo razlikujejo, delovanje v soku prisotnih encimov in mikro- kar vedo tudi storilci kaznivih de- ste na PP Dol. Toplice na tel. št. 07 Sveži plodovi jabolk nas hranijo in krepijo. je potrebno postopek mletja in stiskanja med se- organizmov. Za izvedbo pasterizacije je najbolj pozivom za vpis v janj. Zato opozarjamo vse občane, 3843890, po elektronskem naslovu Voda, ki se nahaja v plodovih, ima visoko higien- boj dodatno uskladiti. Zaželeno je, da je izkori- primeren cevni pasterizator, kjer je manjša mo- ki se boste udeležili trgatve, bodisi pp_dolenjske_toplice.punm@poli- sko vrednost in nas odžeja, sladkorji pa so odličen stek jabolčnega soka iz zmlete jabolčne kaše vsaj žnost, da sok pregrejemo in s tem uničimo do- doma ali pri prijateljih in znancih, cija.si ali na številko 113. vir energije. Tanini preprečujejo driske, mineral- 70%. Takšne izkoristke lahko dokaj enostavno ločene sestavine. Sok lahko polnimo v steklenice register da se samozaščitno obnašajo glede ne snovi pa pomembno vplivajo na prebavo, saj dosežemo s pomočjo slojnih ali tračnih stiskal- ali v zadnjem času tudi t.i. bag in box (vrečka v lastnega premoženja. Svoja vozila Obveščamo vas tudi, da smo v skupaj z organskimi kislinami regulirajo pH krvi. nic. Seveda pa je možno sadno kašo stiskati tudi škatli) vrečke. Če sok polnimo v steklenice, mo- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) obvešča zaklepajte, četudi jih imate parki- policijski pisarni Žužemberk uki- Kalij, ki ga je v plodu jabolka sorazmerno veliko, s pomočjo drugačnih izvedb stiskalnic. ramo po zapiranju steklenice le-to položiti vo- vse vinogradnike in vinarje, da so se dolžni vpisati v register pridelo- rana v neposredni bližini, v vozilih nili uradne ure. Policisti bodo v pomaga pri nižanju krvnega tlaka. Redno uživa- Če predelujemo prezrela jabolka, je priporočlji- doravno zato, da pasteriziramo še vrat stekleni- valcev grozdja in vina. pa na vidnih mestih ne puščajte pisarni prisotni zgolj po potrebi, nje svežih jabolk in jabolčnega soka ima poziti- vo za boljši izkoristek zmleti jabolčni kaši dodati ce in zamašek. Zelo je važno, da po preteku vsaj V register pridelovalcev grozdja in vina so se dolžni vpisati vsi, ki ob- raznih torbic, vrednejših predme- v kolikor pa se želite s policistom ven vpliv na odstranjevanje toksinov iz človeške- pektolitične encime. 2 minut steklenice preložimo v posodo s hladno delujete 0,05 ha ali več vinogradov, tisti, ki obdelujete manjšo površino tov ali vrečk, tudi če so prazne, saj pogovoriti v policijski pisarni Žu- ga organizma. Uživanje jabolk se zelo priporoča Vezava kisika na polifenole povzroči, da jabolč- vodo in jih ohladimo. pa le, če pridelek tržite. storilec o pogledu v vozilo ne vidi, žemberk, se za pogovor predhodno sladkornim bolnikom. Vsi našteti učinki jabolka ni sok potemni, nekaj pa k oksidaciji prispevajo S sokom napolnjene steklenice skladiščimo kaj je v vrečki. Vlomil bo v vozilo najavite na PP Dol. Toplice na tel. POMEMBNO: veljajo tudi za izdelke iz jabolk. Za ohranitev čim tudi encimske reakcije, ki povzročajo oksidacijo v hladnem in temnem prostoru. Jabolčni sok v in tudi če ne bo odtujil ničesar, vam številko, ki je navedena zgoraj. večjega deleža sestavin v predelanih izdelkih iz ja- polifenolov. Za preprečevanje oksidacije, in s tem steklenicah, ki so temeljito zaprte, lahko upora- • 1. januarja 2016 se začne na območju Evropske unije uporabljati nov bo na vozilu povzročil nemalo ma- bolk je zelo pomembna pravilna predelava. ohranitve svetle barve soka, je potrebno jabolčne- bljamo tudi 2 leti. Izpraznjene steklenice je po- sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte, v skladu s katerim bo moral terialne škode. V kolikor pa želite, da se vodja Pravilen postopek predelave je pomemben tudi mu soku dodati 5 g askorbinske kisline (vitamina trebno takoj po uporabi pomiti, osušiti in shra- vsak, ki bo želel zasaditi ali obnoviti vinograd, predhodno pridobiti policijskega okoliša zglasi pri vas pri predelavi jabolk v jabolčni sok, kjer lahko ne- C) na 100 litrov soka. niti, po možnosti z vratom navzdol. Na ta način ustrezno dovoljenje. Vse informacije v zvezi z dovoljenji za zasaditev Tudi vikendov in zidanic ne pu- doma, ker ste postali žrtev kazni- kateri napačni in poenostavljeni postopki prive- Tako obdelan jabolčni sok je že primeren za so steklenice pripravljene za polnjenje v naslednji so na voljo na upravnih enotah in pri kmetijski svetovalni službi. ščajte odklenjenih ali brez nadzora, vega dejanja, potrebujete pomoč tudi če imate vinograd v neposredni ali nasvet policije, imate konkretne dejo do tega, da jabolčni sok ni več varno živilo. pasterizacijo. Če želimo pridelati bistri jabolčni sezoni. Polne bag in box vrečke lahko hranimo v • Hkrati pa nova evropska zakonodaja predpisuje visoke kazni za tiste, bližini vikenda. Čas, ko boste zato- varnostne probleme na območju Prvi pogoj za to, da bomo uživali kakovosten sok, ga je potrebno pretočiti v posodo in glede na škatlah ali pa samostojno kot vrečke na policah, ki bodo sadili vinograde brez dovoljenja ali pa vinogradov nimajo vpi- pljeni v trgatev in se veselili letine, vaše lokalne skupnosti, želite pre- jabolčni sok, so dozorela jabolka, ki so brez me- navodila proizvajalca dodati pektolitični encim. pred uporabo pa jih preložimo v škatle. sanih v register in tržijo vino, mošt ali grozdje (izjema so le vinogradi bo storilec s pridom izkoristil in dlagati ukrepe ali dejavnosti za iz- hanskih poškodb, niso nagnita ali plesniva. Po- Dodatek encima povzroči po pretečenih 15-25 Pravilen postopek priprave 100 % naravnega tistih pridelovalcev, ki vino porabijo izključno v okviru družine). vam iz odklenjenega vikenda odne- boljšanje varnosti v vašem okolju ali membno je tudi, da imamo za to primerne sorte, urah (odvisno od temperature soka), da se na soka pomeni uživanje zdrave s hranili, vitamini sel, kar se mu bo zdelo vrednega. ker želite neformalni razgovor, pa ki dosežejo stopnjo sladkorja okoli 12 Brixovih dnu posode izločijo pektini. Na ta način se sok in minerali bogate pijače. Pitje okusnega jabolč- Zato MKGP poziva vse vinogradnike, da obstoječe vinograde najpo- lahko pišete na elektronski naslov % in imajo okoli 4,5 g skupnih kislin/l. Opti- zbistri. Sok nato pazljivo pretočimo (dekantira- nega soka spodbuja ljudi po uživanju le-tega, zato zneje do konca leta 2015 vpišejo v register pridelovalcev grozdja in vina. Vpis v register je enostaven in se brez stroškov izvede na upravni enoti V času trgatve je seveda v navadi, [email protected]. malna zrelost jabolk za predelavo je takrat, ko se mo) in opravimo še grobo filtracijo s pomočjo poskrbimo, da bomo jabolka pravilno predelali in ter vam omogoča, da boste lahko v bodoče kadarkoli obseg vinogradov da se spije tudi kakšna žlahtna ka- večina škroba pretvori v sladkor. Slednje lahko filtra. Pogosto se za filtracijo uporabljajo ploščni ponudili okusen jabolčni sok. pljica. Policisti opozarjamo, da ne ugotovimo s pomočjo preizkusa z jodovico. Če ali pa naplavni filtri. širili ali pa obnovili obstoječe vinograde ter svoje vino tudi prodajali. Vir: http://www.kgzs.si pretiravate s pitjem alkoholnih pi- Vodja policijskega okoliša se meso ploda obarva pretežno temno, pomeni, Pri postopku pasterizacije segrevamo sok do n Martin Mavsar, univ. dipl. inž. agr. n Urednik jač, v kolikor boste potem kot vo- n Edvard Kramar da je v plodu prisotnega še precej škroba in bo temperature 78-80 oC. Na ta način preprečimo KGZS-Zavod NM 42 NAŠI JUBILANTI jesen 2015, jesen 2015, NAŠI JUBILANTI 43 Pečjak Zofija Jubilanti - 80 let (po domače Koroščeva), Drašča vas Dne 13. 7. 2015 je svoj visoki življenjski jubilej – 80 let, praznovala naša Alojz (80) in Jožefa Skobe (skupaj 50) upokojenka PEČJAK Zofija iz Drašče vasi. Rojena je bila v Drašči vasi, v družini s 5 otroki (3 bratje in 1 sestra). Na lepo sončno nedeljo, na prvi poletni dan, 21. junija, je praznoval svoj okrogli jubi- Starejši bratje in sestra so odšli od doma, ona pa je kot najmlajša v druži- lej, 80 let, naš dragi ata Alojz Skobe iz Budganje vasi. ni ostala doma in pomagala staršem pri delu na kmetiji. Rodil se je v idilični Budganji vasi v družini s petimi otroki. Ob bombandiranju vasi V sosednji vasi Plešivica je spoznala prijaznega fanta Jožeta, se z njim med drugo svetovno vojno je izgubil očeta, brata in sestro. Skupaj z mamo so ostali tri- spoprijateljila in leta 1962 tudi poročila. Mož je bil zaposlen, ona pa je de- je majhni otroci in se težko preživljali. V povojnem obdobju so mladi fantje množično lala doma na kmetiji s pomočjo moža in otrok. Rodila je 2 sina; Jožeta in odhajali v tujino, on pa je ostal doma, ker ni mogel zapustiti mame ter sester Anice in Slavka. Oba sinova sta si ustvarila družini, sin Jože v bližini domače hiše, Cilke, saj bi jim bilo tako še težje. sin Slavko pa je ostal doma. Mož ji je leta 1962 umrl. Dokler je bil mož še 26. junija pa je minilo 50 let, odkar sta z mamo stopila na skupno življenjsko pot. Ne- živ, sta se skupaj rada udeležila kakšnega srečanja ali izleta pri upokojen- Član DU Žužemberk smo jo ob tem visokem jubileju obiskali, ji iskreno vesto Pepco Škrbe je pripeljal iz bele Ljubljane, kjer je služila za preživetje, saj je že pri cih. Kolikor ji še zdravje dovoljuje, rada pomaga domačim pri delu. Ima čestitali, zaželeli še obilo zdravja v krogu najdražjih, pa tudi, da bi se še kdaj 12 letih izgubila mamo in takrat zapustila rodni Gradenc. Daljnjega leta 1965 sta se na 4 vnuke, ki ji polepšajo dneve s svojo zgovornostjo in igrivostjo. udeležila naših srečanj ali izletov. Tudi njo smo skromno obdarili. polnem avtobusu peljala proti ljubljanskemu Magistratu. Ker je bila gneča, sta celo pot stala. Danes si take poroke nihče ne predstavlja. Mogoče pa ravno zato toliko časa drži. Na skromni Žefranovi kmetiji sta si ustvarila družino s tremi otroki. Sin Alojz ter hčerki Mrvar Vida Malka in Jožica imamo sedaj svoje družine. Še posebej sta ponosna na pravljičnih sedem vnukov. Oba sta presrečna, ko pridemo na obisk in prinesemo kakšno dobroto. (po domače Bildova), Budganja vas Mama je hodila v službo v Iskro, ata je poskrbel, da je bilo doma vse v redu in kaj za pod zob, ko smo se vrnili iz šole in službe. Rad je pletel koše in košare, v posebno vese- Dne 3. 8. 2015 je svoj visoki življenjski jubilej - 80-let, praznovala naša lje so mu bili vedno konji. Včasih je ob večerih pod vaško lipo skupaj s sovaščani ubrano upokojenka ga. Vida Mrvar iz Budganje vasi. prepeval slovenske pesmi. V prijetni družbi to še danes rad počne. Rojena je bila v kmečki družini s 4 otroki. Kot mlado dekle je pomagala Za častitljivi obletnici sta ju v Gostilni na Pajčni s svojim obiskom počastila župan go- svojim staršem pri delu na kmetiji. Starejši sestri sta se odselil in šli poma- spod Franc Škufca ter podžupan gospod Jože Šteingel. V gostišču so nas, jubileju primer- gat delat na druge kmetije. Doma pa je ostala skupaj s starejšim bratom in no, kraljevsko postregli. Ob prijetni domači glasbi se je naš ata vrtel kot pravi mladenič. pomagala staršem. Med tem se je spoprijateljila tudi s fantom iz sosednje Skupaj s sorodniki smo preživeli prelepo nedeljo. Dešeče vasi, se z njim poročila in rodila dva sina. Zaradi težkih razmer Atu in mami želimo veliko dobre volje, optimizma, malo več zdravja in še na mno- se je skupaj z otrokoma preselila domov v Budganjo vas. Leta 1963 se je ga leta. zaposlila v Iskri Žužemberk, kjer je delala vse do upokojitve leta 1995. S n Jožica Zaletelj pridnim delom v Iskri in delom na domači kmetiji ji je uspelo preživljati oba otroka in pri tem skrbeti še za starše in invalidnega brata. Starejši sin je v bližini domače hiše ustvaril svoj lastni dom, kjer živi z družino, doma tom še vedno trudi za delo na domači kmetiji, da si s tem zagotovi hrano. Hrovat Bogomir pa je ostal mlajši sin in brat. Dokler je bila še mlajša, se je rada udeleževala tudi naših srečanj upoko- Ga. Vido smo obiskali člani DU Žužemberk, ji čestitali za njen visoki jencev. (po domače Hrovatičkov), Breg, Žužemberk življenjski jubilej, ji zaželeli še veliko zdravih dni, saj se kljub visokim le- Podarili smo ji stensko uro z željo, da bi ji kazala samo srečne dneve.

Dne 22.6.2015 je svoj visoki življenjski jubilej – 80 let, praznoval naš kmalu odšli od doma, sam pa je prevzel skrb za starše. upokojenec g. Bogomir Hrovat. Osnovno šolo je obiskoval v Žužemberku, nadaljeval poklicno šolanje Blatnik Ivanka Rojen je bil v Žužemberku v družini s 5 otroki. Starši so delali na manj- in si pridobil poklic elektromonterja. Po končanem šolanju se je zaposlil ši kmetiji, pri delu pa jim je pomagal tudi on. Starejši bratje in sestre so v Elektro Ljubljana-okolica, enota v Zagradcu, kamor se je vsak dan vozil (po domače Jurjeva), Budganja vas s kolesom. Leta 1963 se je zaposlil v tedanji Iskri Žužemberk kot elektri- čar, kjer je delal vse do svoje upokojitve leta 1991. Dne 11. 8. 2015 je svoj visoki življenjski jubilej – 80 let – praznovala Med tem časom je spoznal svojo bodočo ženo Danico z Rebri pri Žu- naša upokojenka BLATNIK Ivanka iz Budganje vasi. žemberku in se z njo leta l963 poročil. Ima sina Boštjana in hčerko Ma- Rojena je bila v Budganji vasi, v družini z 8 otroki (danes poleg nje rinko, ki se je poročila in se odselila od doma, doma pa je ostal sin Bo- živi samo še sestra). Vsa leta svojega življenja je preživela v domači vasi štjan z družino. in staršem pomagala pri delu na kmetiji. Ker doma ni bilo nobenega za- Dokler mu je še zdravje dobro služilo, se je rad udeležil kakšnega izle- služka, se je kmalu zaposlila pri zidarskem podjetju Remont Žužemberk ta ali srečanja z upokojenci. Sedaj pa preživlja svoje dni v okviru družine, in opravljala razna, tudi težaška dela. ki mu zelo veliko pomeni, posebno druženje s 5 vnuki i n 3 pravnuki, ki V vas je pričel prihajati mlad fant Jože iz Kitnega vrha in osvojil nje- mu s svojim obiskom polepšajo dneve. no srce. Z njim se je poročila in kupila sta majhno hiško v vasi, kjer sta Ob koncu srečanja nas je seznanil še s svojo veliko željo, da je strasten stanovala. Pozneje sta jo s skupnim močni počasi obnovila. Sama se je sladkosned, za kar pa poskrbi njegova žena, ki ga preseneti s sladkimi zaposlila v Iskri Žužemberk kot ena izmed prvih delavk in delala vse do priboljški . upokojitve leta 1990. domači kmetiji. Najbolj pa se veseli obiskov svojih vnukov in pravnukov, Zaželeli smo mu veliko zdravja, veselih dni v krogu svojih domačih in V zakonu je rodila dva sina (Jože in Franci). Sin Jože si je ustvaril svo- saj ji polepšajo dneve. če mu bo zdravje dovoljevalo, da se udeleži še kakšnega srečanja s člani jo družino in živi v novi hiši, ki jo je zgradil v bližini domače hiše. Sin Člani DU Žužemberk smo jo ob tem njenem visokem jubileju obiskali, upokojenskega društva. Tudi na skromno obdaritev nismo pozabili. Franci pa živi v Ljubljani. Ima dva vnuka in dva pravnuka. Dokler ji bo ji zaželeli še oblilo zdravja, pa da bi se še kdaj udeležila kakšnega našega zdravje še dobro služilo, po svojih močeh pomaga sinu Jožetu pri delu na srečanja ali izleta, ter jo skromno obdarili. 44 NAŠI JUBILANTI jesen 2015, jesen 2015, ZANIMIVOSTI 45 Žužemberški ris na smučeh s strehe Evrope Jubilanti - 90 let Za letošnji junij bi se lahko reklo, da sem ga preživel "na visokem nivo- ju", saj sem se večino časa zadrževal v višinah gorovja Kavkaz, kjer sva s soplezalcem poskušala osvojiti nekaj njegovih najbolj zanimivih vrhov. Pri Bedene Marija vzponih naju je skoraj ves čas oviralo izjemno slabo vreme, zato so se vsi napori kmalu usmerili na osvojitev dveh vrhov gora: Kazbek (kot aklima- (po domače Ložanova) tizacijski cilj) in Elbrus. Kazbek, znan tudi po legendi o vklenjenem Prometeju, se nahaja na južni s Poljan pri Žužemberku, je svoj visoki življenjski jubilej, 90 let, pra- strani gorovja, na meji Rusije in Gruzije (od koder sva pričela vzpon) in je znovala dne 6. avgusta 2015. s 5.033 m šesta najvišja gora Kavkaza. Čeprav običajen pristop na goro teh- Na strmem bregu reke Krke nad šmihelskim mostom stoji manjša hiša, nično ni zahteven, pa relativno dolg ledeniški dostop, velike višinske razlike kjer živi naša jubilantka ga. Bedene Marija, ki je praznovala svoj visoki in nestabilne vremenske razmere terjajo svoj davek. Žal tudi midva nisva življenjski jubilej – 90 let. bila izjemi. Poskusi osvojitve vrha so se kljub naporom in združevanju več Rojena je bila v vasi Križi pri Žužemberku v družini s 5 otroki, nato so navez skupaj končevali v globokem snegu, ledenih viharjih ter s težavami se preselili v Zagradec, pozneje pa so starši sezidali hišo na Poljanah pri ob povratku v zavetje koče. Vrha nisva uspela osvojiti, vendar vložen trud Žužemberku, kjer še danes živi. Njeno življenje je bilo zelo težko. Dela se ni bil zaman, saj se nama je bogato obrestoval pri vzponu na Elbrus. takrat ni dobilo, zato je večkrat pomagala na drugih kmetijah kot dekla, Elbrus je s 5.642 m najvišja gora Kavkaza, Rusije in Evrope. Ugasel vul- da si je lahko kaj kupila in še pomagala staršem. Zato je bila zelo vese- kan, ki se nahaja na severni (ruski) strani, nekoliko umaknjen od glavne la, ko je dobila zaposlitev kot ena izmed prvih delavk v Iskri Žužemberk, verige gorovja Kavkaz, je Suhokranjcem kar dobro poznan, saj ga skoraj Po povratku v Gruzijo se je soplezalec ponovno podal na Kazbek in v še kjer je delala vse do upokojitve. Poročila se je z Alojzom Bedenetom iz Srečanja ob njenem jubileju so se udeležili tudi predstavniki občine Žu- vsako leto obišče kak posameznik ali skupina. Tudi tu sva doživela viha- vedno zelo težkih vremenskih razmerah vendarle stopil na njegov vrh, sam šmihelskega mlina, ki pa je zelo zgodaj umrl. Ima hčerko Marijo, ki se je žemberk z županom g.Francem Škufco in predstavniki DU Žužemberk, ren sprejem, a ravno na odločilni dan vzpona se je vreme umirilo in nama pa sem si vzel nekaj dni za ogled glavnega mesta Tbilisi in njegove okoli- poročila, si ustvarila nov dom v Ivančni Gorici. Ker je bolj slabega zdrav- še prej pa so jo obiskali tudi predstavniki KO RK Šmihel. omogočilo hiter pristop na vrh. Z izjemo temperature, ki je med vzponom ce. Tudi tu so me spremljale vsakodnevne nevihte, ki so dosegle vrhunec v ja, večino časa preživi pri njej v Ivančni Gorici. A lepi poletni dnevi so jo Vsi skupaj smo ji zaželeli še veliko zdravih dni v družbi domačih in jo padla pod -30° C, so mi ugodne razmere omogočile še uresničitev skoraj obliki hudega viharja, ki je močno prizadel Tbilisi in zahteval največ smr- pritegnili, da se je spet vrnila za nekaj časa v svoj dom na Poljanah, kjer skromno obdarili. sanjskega podviga: smučanje z vrha domače celine. Nepričakovano lahke- tnih žrtev ravno v predelu mesta, kjer sem se nahajal. Tudi tokrat sem jo smo jo tudi obiskali. Ima 3 vnuke in 3 pravnukinje, ki ji s svojo živahno- DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŽUŽEMBERK mu vzponu je sledil zahteven spust, ki se je kljub nekaj zapletom srečno odnesel brez večjih posledic in se poln novih izkušenj srečno vrnil domov- stjo polepšajo dneve. n Tajnica DU: Tinca Cajnko končal z visoko dvignjenimi smučmi ob znamenitih Barrels Hut ("sodč- v drugo skrajnost: vročinski val, s temperaturami preko 30° C. kih") na višini 3.800 m. n Tomaž Špelko

Krvodajalci v Štirje Dvorjani dosegli svoj končni cilj km), od Luže do Svetega Petra (9 km) in spust do Podgozda (5 km). Vsa Hinjski kosci obujajo tradicijo pot je skupaj s postanki trajala deset ur. Zaverovane v svojo kondicijo in spodbujene k zaključku podviga nas je Okoli pol hektarja velik hribovit travnik pod pokopališčem v Hinjah so v soboto, Žužemberku pot peljala najprej proti Željnskim jamam in nato do gozdnega rezervata 20. junija, zgodaj dopoldne, na star način, s koso, pa tudi s sodobnejšo tehniko, Za konec 35 km Pugled-Žiben. Prva postojanka v tem delu rajske pokrajine je bil Stari breg, Tradicionalne krvodajalske akcije, ki sta pokosili kosci iz Hinj in okolice. Leto je minilo in Capi, umetnik Martin, Damjan in jaz smo se odločili, kjer še stojita stara hiša in obnovljena stara šola, v katero so hodili otroci jo 20. avgusta v Žužemberku organizirala da moramo lani prehojenemu večjemu delu Roške poti, ki je dolga 60 km, iz vasi, ki je imela leta 1936 leta 16 hiš. Ves ta predel priča o opuščeni kul- Kosci in grabljice so bili na domačiji Krnc pred v Hinjah odločili, da obudijo star način košnje s OZRK Novo mesto in Zavod RS za transfu- dodati še preostalih 25 km, kar smo naredili v soboto, 1. avgusta. Zahodni turni krajini, ki jo je človek dolga leta obdeloval in negoval ter nato v vojni težkim delom pogoščeni z domačim zajtrkom, koso ,« je dejal pobudnik že tradicionalne hinjske zijsko medicino iz Ljubljane, se je udeležilo del poti, ki jo je zasnoval in začrtal gozdar Tone Prelesnik, je po naši oceni vihri zapustil. Razgled iz vasi proti dolini, majhni čredi konj in kravam na potem pa so se razporedili. »Košnja velja za eno košnje Dušan Papež. Poleg Papeža pa so se v boj 68 krvodajalcev, kar je spodbuden podatek. eden najlepših delov ohranjene, prečudovite kočevske narave. Roška pot paši priča o sočnosti travnika in mogočnosti gozda. težjih opravil,« je dejal najstarejši, petinsedemde- z zaraščenim in neravnim terenom v lasti župni- Letos se je akciji pridružilo tudi šest novih je označena s posebno markacijo – medvedjo šapo, saj je kosmatinec že Po treh urah hoje smo se povzpeli na Pugled, v nekdanjo vasico, ki je ime- setletni kosec Jože Tekavčič in dodal, da so včasih je in občine podalo devet koscev: Feliks Vidmar, krvodajalcev. Akcija je potekala v prostorih pravi simbol Kočevske. la ob izselitvi Kočevarjev 19 hiš – 17 družin je štelo 67 prebivalcev. Konec kosili vse senožeti in travnike ročno, v bližnji in Anton Blatnik, Jože Tekavčič, Damijan Škufca, telovadnice OŠ Žužemberk, kjer je bila orga- Preostalo nam je le še za dan poti, toda ker smo se odločili, da bo naše leta 1941 je življenje tukaj ugasnilo. Kočevski Nemci so zapustili svoje do- daljni okolici vse do Kočevja. »Dandanes je košnja Silvester Škufca, Sandi Miklič, Rudi Blatnik in nizirana tudi pogostitev, pri tem pa so se še izhodišče ponovno pri Kočevskem jezeru, se je pot podaljšala za 10 km. K move, italijanske vojaške enote pa so med roško ofenzivo avgusta 1942 vas trave s koso že skoraj utonila v pozabo, zato so se Franc Rajer. Dušan Papež in Damijan Škufca sta posebej izkazale prostovoljke KO RK Dvor in jezeru nas je usmiljeno zapeljala umetnikova sopotnica Jana. Tako kot lani požgale. Območje Pugleda je imelo med NOB pomembno vlogo in prav tu pokoslia ravninski del parcele kuharice na šoli. smo bili tudi letos »nagrajeni« z vročim dnem, prvim v drugem vročinskem so Italijani 24. avgusta ubili pesnika in pisatelja Mirana Jarca. s kosilnico in tako delno olaj- n Urednik valu. 35 km dolgo zahodno pot sestavljajo trije deli: od Kočevja do Luže (20 Skozi bukov gozd je naša hoja postajala težja in napornejša. Prepoteni smo šala delo ostalim koscem. Na sledili markacijam, ki so nas dve izžemajoči uri vodile navzgor in navzdol. pomoč so priskočile tudi go- Končno smo bili ob enih na cilju: 850 metrov visoko, na Luži, ki na naše spodinje in grabljice z okrep- veselje ni bila osamljena. Na jasi se nam je približal skrbnik koče Frenk in čilom in z grabljenjem sena. naš napor takoj poplačal z mrzlim pivom, po katerem smo hrepeneli še od Grabljice Mojca Vidmar, Ani- lani. Celotna Roška pot je bila končno za nami. ca Miklič, Marjetka Škufca, Veselja ni manjkalo, a kaj, ko nas je čakala še pot do Svetega Petra in potem Stanka in Eva Blatnik so se domov. V skladu s prepričanjem našega prijatelja Capija, da preveč počitka ni pri delu izkazale in dokazale dobro, smo drugače kakor lani ubrali daljšo pot, preko Rdečega kamna do obo- moškim, da je hinjska košnja re in ob njej po stari, že ničkolikokrat prehojeni makadamski cesti do vznožja minila v prijetnem vzdušju, našega nedeljskega templja. Nova kočica na Svetem Petru že ima obline in bo še s prešerno mislijo in spomi- letos postala vsaj zavetišče pred vetrom in snegom. Drugo leto pa bo to ognjišče nom nekaj desetletij nazaj v polnilo naše glave z novimi zgodbami in dogodivščinami, tako kot Roška pot. preteklost. Priporočamo jo vsakomur, ki si želi doživeti našo prekrasno divjino. n Urednik n Bogdan Kastelic 46 ZANIMIVOSTI jesen 2015, jesen 2015, ZANIMIVOSTI 47

čevim. Ti so odstopili eno sobo za petčlansko družino Kuhelj. Ob ponovnem napadu na Žužemberk, ki je prizadel tudi to hišo, smo se preselili na Cvibelj k Potočarjevim. Spomladi leta 1945 pa smo zapustili Žužemberk in se naselili v Preski pri Dobrniču, kjer je bila doma moja mama. Zunanja podoba trga

»Se še spominjaš nazaj?«

Generacija 1970/71 je štela 48 učencev. Nekateri so si šli nabirat nove izkušnje in nova znanja v napadu je bila škoda večja, saj so močno poškodovali hišo Janeza Nahtigala, Minila so že štiri leta poklicne ali srednje šole, nekateri so obiskovali zgolj »enajsto šolo pod mostom«. Nekaj jih je podalj- Antona Košička in ubili mater Angelo Košiček, pogorelo je tudi gospodarsko poslopje Franceta Glihe. 10. marca 1944 so štiri nemška letala močno poško- in na željo nekaterih se 44. obletnica obeta. šalo izobraževanje na Univerzi, tako da niso še vsi v »penzionu«. Žal so se štirje že preselili v večnost. Trg pred vojno Vabi nas Vesela Vas, dovala hišo Jožeta Pasarja, ob napadu pa je bila ubita tudi njegova žena Marija. Spomnili smo se jih s toplo mislijo in minuto molka. Ob tem so letala bombandirala tudi usnjarno, porušena pa je bilo tudi gospo- kjer, pravijo, drugače teče čas. Žužemberk je bil trg, a oznaka plac je veljala med domačini le za osre- Na vabilo se je v petek, 26. 6., v Veseli vasi, odzvalo 17 »učencev«, 12 iz a razreda in 5 iz b. Po 44 darsko poslopje gostilničarja Andreja Finka in dr. Ludvika Žnidaršiča. 3. aprila Vesela Vas na Selih pri Ajdovcu leži. dnji del naselja, tisti, ki je bil nanizan okoli peščene ploščadi pred gradom. letih zaključenega osnovnošolska izobraževanja smo se sešli na Veseli Vasi, kjer smo pod kozolcem so nemški bombniki stresli smrtonosni tovor tudi na bližnjo Stransko vas, po- Tam se je cesta, ki je prečkala trg od vzhoda proti zahodu, razširila v skoraj Če kdo slučajno ne pozna poti – škodovali so več hiš in poslopij,ob tem pa sta bila ubita posestnika Jože Longar obujali spomine, gledali porumenele fotografije iz osnovnošolskih let in tiste iz preteklih obletnic. pravilen krog, sredi katerega je kraljeval zelenosiv vodnjak iz litega železa, za zemljevid stric Google poskrbi. in Franc Sadar, njegova žena Jožefa pa je v bolnišnici umrla zaradi poškodb. V Največ stavkov se je začelo: »Se spomnite…« ali pa: »Al pa takrat …« ki je bruhal vodo iz Krke skozi grozljive živalske gobce. Ta plac so obdajale Na spletu se danes vse dobi. tem času so Suho krajino na svoji poti v Nemčijo preletavali tudi anglo- ameriški Relativnostna teorija se je ta večer ponovno potrdila. Ob poslušanju glasbe iz »naših časov« in ob mogočne trške hiše, večinoma nadstropne. Na severni strani so se vrstile bombniki ter lovska letala, ki so bila v obrambni sestavi zavezniških sil. Tako je od Pehanijeve gostilne do Valptove hiše v sklenjeni vrsti, s presledkom za Če kdo kakšen inštrument igra, prepevanju (mimogrede g. Lojze je pohvalil ubranost naših glasov) so ure tekle z bliskovito hitrostjo. na povratku strmoglavila ameriška leteča trdnjava pri vasi Zalisec. mogočno sodnijo, ki je stala oddeljena od drugih poslopij. Južni pas hiše naj ga ta večer s seboj ima. Z Danico sva se malo po polnoči poslovili, prav tako večina deklet, fantje pa so še ostali in najbrž rekli še kakšno »moško«. pa se je začel z Zalaščkovo hišo, kjer se je od novomeške odcepila strma ce- 23. aprila 1944 so Nemci zavzeli Žužemberk Sicer pa bomo klepetali, sta v Breg. Ob njej je nasproti Vehovčeve hiše stal konzum, najbolj viden Med vožnjo sem zbirala vtise s tega večera in se v mislih dotaknila vsakogar od nas. 17 zrelih mož se kakšno igrico igrali, del sklopa dvonadstropnih hiš, kjer so bile v pritličju trgovine in delavnice: Po skrbnih pripravah je tega dne okoli 600 Nemcev in domobrancev zase- kakšno narodno zapeli, in žena. 17 usod, od katerih je vsaka pisala svojo življenjsko zgodbo. Nekaterim so se uresničile sa- Jeričeva mesarija, Ogibova lectarija, pa Smrketovo krojaštvo. V nadstro- dlo Žužemberk in bližnje položaje v Zafari in Cviblju. Zaradi bojazni, da bi se se dobro in lepo imeli. nje, nekateri še kar sanjarimo … pjih so bila najemniška stanovanja. Med temi hišami in gradom je stala Nemci preveč utrdili, so partizani sprejeli odločitev o obkolitvi in napadih na Ne razmišljaj, ali prideš ali ne, Večer je bil prežet s toplino, prijateljstvom in spomini. Obljubili smo si, da se naslednje leto spet starodavna »plaška« cerkev. Ta del Žužemberka je bil med vojno in po njej sovražnika. 2. maja 1944 je dvanajst nemških letal bombandiralo in obstre- ljevalo položaje partizanskih enot. Ob tem so napadali Budganjo vas, Zafaro ker tokrat ne manjka naj nihče. srečamo; za piknik na Podgozdu bosta poskrbela Jože z Jame in Tone s Podgozda. Komaj čakamo! zmlet v sončni prah. in Reber, ki je bila ob tem popolnoma porušena in zažgana. V tem napadu so n Magda Kastelic Hočevar Dalje ob cesti proti Ljubljani je bilo še nekaj visokih hiš, kjer so bili uradi in stanovanja, druge pa so bile pritlične, enodružinske. Obrtniki in kmetje, umrli Reberjani Cita, Draga in Miha Glavan. Boji za Žužemberk so bili težki, posebno tisti na robu trga, so stanovali v hišah, zgrajenih v tipičnem osre- krvavi, zato so zahtevali veliko žrtev na obeh straneh. Žužemberk je večkrat dnjedolenjskem slogu. Hiše so bile trdno zidane, največ iz kamna, visoko- menjal gospodarje, v spopade partizanskih in sovražnih sil pa so posegale tudi 3.del pritlične. Vhodne stopnice so vodile do gankca, ki ga je navadno zagrinjalo nemške in zavezniške letalske skupine. listje vinske trte in kopice cvetja v lončenih »tegelcih« in starih piskrih. Sto- O letalskih napadih tudi Alojzij Zupanc 70-letnica bombandiranj Žužemberka pnice so bile kamnite. Pod gankom je bila vinska klet in shramba za zim- sko hrano in pridelke, stanovanjski prostor zgoraj pa je obsegal dvoje sob, V Kroniki župnije Šmihel, ki jo je zapisal župnik Alojzij Zupanc, piše: » 1. Vsak dogodek, v kolikor ga hočemo razumeti, je potrebno umestiti v prostor in čas. Čas 2. svetovne vojne, te smrtne bolezni ki so jim rekli hiša in kambra. Med njima je bila veža, črna kuhinja, kjer so marca 1944 sva šla s kaplanom obrezat Fištrov vinograd ob cesti v Klečet. Imel civilizacije, je čas, ki nas še vedno v marsičem razdvaja. Tudi uničenje Žužemberka, trga, stavb in premoženja nima barve ali se stene svetile od kristaliziranih saj. Stropa ni bilo, dim je uhajal pod stre- sem ga za užitek namesto bere, ker je bil Janez Globokar v Argentinji. Komaj ideologije, razumemo ga vsi, tako ali drugače misleči. ho, kjer so se sušile klobase in gnjati domačih prašičev. Iz te veže so kurili se pripraviva k vezanju , kar prilete trije nemški aeroplani in nad Sevnico zao- krušne peči v oba konca. V njih so kuhali za petek in svetek, za družino in bračajo. Midva skočiva v klet Majorske hiše, kar strahovito zagrmi. Štancarjev prašiče. Nekaj teh starih hiš se je ohranilo do konca vojne, a so jih potem, v pod je imel novo cementno streho in zato so stresli nanjo kakih 50 granat po 2 Spomini in grozote na vojno dogajanje v Žužemberku nika in dva vajenca. Nad nami je stanovala družina Jerič. kg. Ta dan so metali samo rušilne granate. Ko so vse zmetali, gredo v Ljubljano so zelo živi, podrobno pa se jih spominja tudi nekdanja Naše stanovanjske hiše so se držale hiše Antona Škrbeta, po času ihtave dirke za udobjem, večinoma podrli, najbolj slikovito, Ljubljan- čanovo, šele l. 2000. po druge. Ob 11. uri so že nazaj in zopet napadejo ob 2. in 4. uri. Pri tretjem Žužemberčanka Ivanka Kuhelj –Lazar, rojena leta 1935, poklicu »lectarja«, lahko bi rekli danes slaščičarja. Za hišo n SPOMINI NA ŽUŽEMBERK, Irma M. Ožbalt, september 2008, Montreal, Canada bombandiranju je bila ubita Marija Pečnik, žena Rudolfa Cestarja iz Šmihela sedaj živeča v Trebnjem. je imel drvarnico in hlev s senikom. Ob Škrbetovi stano- 6. 10. marca 1944 so nad Šmihelom ¾ ure nepretrgano metali na vas rušilne in »Cerkvica sredi trga v Žužemberku je nosila ime svetega vanjski hiši je stala trgovina Konzum, kjer je delala trgov- zažigalne bombe.Vas Šmihel je bila pogorišče in razvalina, škoda ogromna, a Dan po kapitulaciji Italije, 8. septembra 1943, so Italijani odšli iz Žu- Jožefa, ne pa Jakoba, kot so jo neuki preimenovali. Moj oče ka Julijana Lindič-Škrbe, ki je bila sestra Antona Škrbeta, človeških žrtev ni bilo. Zaradi posledic bombandiranja je 21. marca umrla Te- žemberka. V začetku oktobra je bila ponovno postavljena komanda mesta Žu- Ivan Kuhelj je bil ključar in otroci smo z njim radi hodili lectarja. Za Konzumom prek dvorišča je stala mala hiška, rezija Pečjak, Stebrova mati iz Šmihela. Ostali so pogorelci Zajc, Strmec, Bende, žemberk, ki ji je poveljeval komandant Stane Dolenc, v zaščitni enoti koman- zvonit Ave Mariji, torej v mraku, zjutraj in opoldne redko- last Julijane Lindič, levo od nje pa trgovina Bata s čevlji. Vrtačnik, Hrovat, Jeraj ..To strahovito bombandiranje je pregnalo tudi koman- de mesta pa je bilo trideset borcev. Ob bombnem napadu nemških štuk je bil do 7. korpusa, ki se je preselila nekam v Krajino«. Zupanc podrobno opisuje kdaj. Ker sem bila zelo radoveden otrok, mi je celo dovo- Vse stanovanjske hiše so imele zadaj lesene »ganke«, malo težje ranjen intendant Franc Medle, ki je izgubil desno nogo pod kolenom. tudi dogajanje 2. maja 1944. »2. maja so zjutraj Nemci bombandirali najprej lil , da sem z njim lezla po lesenih stopnicah v vrh zvoni- dvorišče in drvarnice,« je povedala Ivanka Kuhelj in doda- Nemci so v bombnem napadu na Žužemberk februarja 1944 porušili zahodni Dešečo vas, menda pomotoma, ker je bila čisto prazna. Potem so bombandi- ka, a samo dvakrat. Vštric cerkvice sv. Jožefa so stale štiri la:« Zažigalna bomba, velika komaj za litersko steklenico, del Lavričeve usnjarne, ob katerem je umrl Karel Nadlišek, ob zavezniškem rali Budganjo vas in Reber. V Budganji vasi je bil porušen zvonik pri cerkvi in stanovanjske hiše: prva, najbližje trgu, je bila last Lojzeta je padla na senik in se prebila do dveh sodov petroleja, last bombandiranju. več ljudi mrtvih, Reber pa je pogorela s cerkvijo vred.« Smrketa, ki je bil krojač za dame in gospode. Poleg nje je trgovine. Vse to je zagorelo kot sod smodnika in se hitro 8. aprila istega leta pa so usnjarno zavezniški avioni popolnoma porušili. Od n Slavko Mirtič bila stanovanjska hiša, last očetovega strica iz Drenja blizu širilo na drvarnice in »ganke«.Samo beg v cerkvico sv. Jo- 24. februarja do 10. marca 1944 je bila suhokranjska prestolnica nenehno tarča Vir: Franc Smrke–Jošt, Slavko Dokl, Suha krajina v ognju, 1989, Dolenjski muzej Soteske. Spodaj je bila mesnica gospoda Jeriča, hladilnica žefa nas je rešil. Odnesli smo le nekaj oblačil in odejo, da nemških bombnih napadov, saj je Žužemberk postal zaledno oporišče parti- Alojz Zupanc, Kronika župnije Šmihel pri Žužemberku, 2. knjiga, 1961, (Dolenjski muzej hrani kopijo tipkopisa) France Smrke – Jošt, Gradivo za kroniko NOB bivše občine Dvor. (Dolenjski muzej hrani kopijo tipkopisa.) in dve kleti. Nad mesnico je stanovala naša družina, dru- smo tu prespali, zjutraj pa bežali k teti Mici Hrovat v Za- zanskih enot. 24. februarja so Žužemberk napadla tri nemška letala, ki pa niso Fotografije: Slavko Hotko, Album posadki v spomin, ladja Žužemberk, (Album hrani OŠ Žužemberk) žina Ivana Kuhlja, ki je imel krojaško obrt, enega pomoč- faro. Čez nekaj dni smo se vrnili v Žužemberk k Makov- Ivanka Kuhelj-Lazar povzročila večje škode. Ponovno so Nemci napadli trg 28. februarja. Ob tem Ustni vir: Informator - vanka Kuhelj Lazar, Trebnje, september 2015 48 IN MEMORIAM jesen 2015, jesen 2015, OGLASI IN MEMORIAM 49

Pojdem, ko pride moj maj, ZAHVALA ZAHVALA pojdem na rožne poljane, V 81. letu starosti se je od nas ob slovesu kjer najdem vse svoje zbrane poslovil naš ata, tast in dedi od včeraj, od kdo ve kdaj. FRANCA Pojdem v kraj vseh krajev, JANEZ BLATNIKA pojdem v maj vseh majev… SUHADOLNIK www.fs-prevozi.si Ne kličite me nazaj. (8. 2. 1935 - 13. 8. 2015) Si kot sonce življenja sijal, Iz Jurčičeve ulice 35, Žužemberk za vse svoje ljubezen razdal, OSNOVNO PRANJE, odslej boš kot zvezda svetleča, Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem naj ti v nebesih dana bo sreča. ZAHVALA in znancem, članom zakonske skupine ter sodelavcem HIPOX in VOSKANJE, ob slovesu TERME KRKA za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete PRANJE PODVOZJA V sredo, 29. julija, smo se na pokopališču Žužemberk za vedno po- maše in tudi vsem neimenovanim, ki ste ga v tako lepem številu slovili od našega moža, dragega očeta, dedka, brata in tasta Franca KRISTINE MARINČ pospremili na njegovi zadnji poti. Blatnika iz Žužemberka, Grajski trg 45. Ob boleči izgubi našega dragega Franca Blatnika se iskreno zahva- Dne 10. junija 2015 smo se na pokopališču Žužemberk poslovili Hvala gospe Heleni Travnik za vodenje večerne molitve, gospodu župniku z ministranti za lep obred in poslovilne besede, gospe Silvi ljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem od naše drage mame, stare mame, prababice KRISTINE MARINČ, za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše, vsem, ki rojene Fabjančič, iz Žužemberka. Mohorčič iz DU Žužemberk za govor ob grobu, pevcem MPZ Ci- PRANJE OSEBNIH rila Zajca z zborovodkinjo Nino Zajec za petje ter pogrebni službi ste se mu poslednjič poklonili in ga pospremili na njegovo zadnjo pot, ko nas je zapustil v 72. letu starosti. Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, Novak za vso organizacijo in izvedbo pogreba. AVTOMOBILOV, sosedom in drugim krajanom ter znancem za izrečena sožalja, po- Posebna zahvala zdravstvenemu osebju v Splošni bolnišnici Novo darjeno cvetje in sveče. Hvala celotnemu osebju DSO Novo mesto za vso skrb in nego, pri čemer gre še posebna zahvala gospe Milki Koračin, ki mu je mesto na internem pljučnem oddelku, gospodu župniku Francu posvetila največ pozornosti. Hvala njegovima zdravnicama dr. TOVORNIH VOZIL Vidmarju za lepo opravljena obreda in pogrebni službi Marije Posebno zahvalo izrekamo osebju Zdravstvenega doma iz Žužem- Novak z Rebri. berka, osebju internega oddelka v Splošni bolnišnici Novo mesto, Zdenki Ropret iz ZD Žužemberk ter dr. Jani Mrvar iz DSO Novo pogrebni službi Marije Novak, zastavonoši in praporščakom, govor- mesto za vso nudeno zdravniško oskrbo. Hvala tudi vsem, ki ste IN AVTOBUSOV ga v času njegovega bivanja v DSO tam obiskali. Zahvala tudi vsem, ki vas nismo posebej omenili, pa ste nam sta- nici v imenu SD in društva izgnancev, govornici v imenu društva li ob strani v težkih trenutkih. Ohranili ga bomo v lepem spo- upokojencev za ganljive besede slovesa in izvajalcu 'Tišine'. Nenazadnje posebna hvala tudi sorodnikom Klančarjevim iz Ga- minu. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenut- brovke pri Zagradcu, Hočevarjevim iz Tolčan ter družini Majer Žalujoči: vsi njegovi kih in vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. iz Dolnjega Križa za vso podporo in pomoč, ki smo jo v tistih dneh potrebovali. Žalujoči vsi njeni Na koncu že vnaprej hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spo- minu, se tu in tam ustavili ob njegovem grobu in se tudi v priho- Dejan Maver s. p. dnje spomnili nanj v misli ali molitvi. Dvor 12 b, ZAHVALA Žalujoči: sin Brane, snaha Mateja, 8361 DVOR vnukinja Nina in vnuk Nejc

Marija Novak s.p. Ob slovesu Reber 2a FOTO MATJAŽA 8360 Žužemberk Tel: 07/ 38 88 100 & GLAVANA CENIK OGLAŠEVANJA GSM: 031/ 876 276 V Suhokranjskih poteh lahko oglašujejo posamezniki, ustanove in VIDEO STORITVE podjetja razna reklamna sporočila, zahvale in druge informacije. Ogla- V sredo, 19. avgusta 2015, smo se na pokopališču Dvor pri Žužem- ševanje je možno le na notranjih straneh v črno-beli tehniki. Nudimo Vam kompletne storitve na enem me- PRODAJA: IZDELAVA: berku za vedno poslovili od našega dragega brata in strica Matjaža Cene oglaševanja: • fotoalbumi • plakati Glavana, po domače Kmetovega Matjaža iz Gornjega Kota 9. stu in smo Vam na voljo 24 ur na dan. Naš na- na drugi ali predzadnji strani na notranjih straneh men je prevzeti vso skrb in odgovornost v naj- • okvirji • vizitke okvirna mera 1/1 (19 x 25) cm 240,00 EUR Ob boleči izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo vsem so- 1/1 360,00 EUR težjih trenutkih, ob izgubi vaših najdražjih. • baterije ... • vabila ... rodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izreče- (19 x 25) cm 1/2 (19 x 12,5) cm 120,00 EUR na sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga 1/2 (19 x 12,5) cm 180,00 EUR 1/4 (9,2 x 12,5) cm 60,00 EUR pospremili na njegovi zadnji poti , ko je komaj v 57. letu starosti 1/4 (9,2 x 12,5) cm 90,00 EUR 1/6 (6 x 8,5) cm 40,00 EUR FOTOKOPIRANJE UOKVIRJANJE SLIK, GUBELINOV za vedno odšel od nas. 1/8 (4,5 x 6) cm 45,00 EUR 1/8 (4,5 x 6) cm 30,00 EUR KONCESIONAR Vsem in še enkrat vsakemu posebej iskrena hvala. 1/9 (4,5 x 5) cm 26,70 EUR V OBČINI ŽUŽEMBERK www.fotomaver.si 051/233-669 Žalujoči v tihi žalosti: brat Drago in ostalo sorodstvo Društvom, klubom in zvezam s sedežem v Občini Žužemberk je omogočeno [email protected] brezplačno oglaševanje do 1/8 strani! n Uredništvo facebook/fotomaver.si 07/30-88-322 50 NAGRADNI KOTIČEK jesen 2015, jesen 2015, NAGRADNI KOTIČEK 51 Odkrivamo stare fotografije Nagradna križanka

KDOR PRIIMEK REJEC POGUM, GOZDNA PREVEČ BREZ OVC BREZ DVA PESNIKA TVEGANJE ŽIVAL ZAUPA, ZAČETKA STREŠICE VERJAME, JE

DOKTOR ŠOP SLAME

PETRA POTEM MAJDIČ

KRAJ V ČRT JAMŠEK NOVO MESTO KAZAKH- STANU Za križanko iz 58. številke Su-

ORDO DOBA hokranjskih poti smo dobili EQUITUM GRŠKI ZRAK SOLIS 26 rešitev. MANJŠI PRT (KRATICA) Tokrat so bili izžrebani na- SKUPEN AM. PEVKA BREZ slednji reševalci: Marija Le- ZVONE ANDREJ SOLANA SAMOGL. Osebe na fotografiji cerkvenih pevcev iz obenem pozdravlja vse občane. Nagrado NOVINA ANDOLJŠEK gan, Korita 2, 8211 Dobr- ROWE POŠKOD-BA Mačkovca, ki smo jo objavili v prejšnji šte- našega sponzorja bodo vse tri nagrajenke nič; Luka Bele, Birčna vas NORVEŠKO 24. IN 1. ČRKA vilki, so prepoznali Ana Kic, iz Trebče vasi, prejeli po pošti. HRVAŠKA OKROŽJE 20, 8000 Novo mesto; Sil- sedaj v DSO Novo mesto, Nina Mohorčič, Če prepoznate, kje je bila posneta fotogra- NAOČNIKI vester Gliha, Dolnji Kot 6, Jurčičeva 30, 8360 Žužemberk in Amalija fija, ki jo objavljamo tokrat nam podatke ALEŠ ULICA …. SESTAVILA KUNAVER ŽUPANČIČA 8361 Dvor, Otilija Primc, Sa- Glavič , Jama 14 a , 8361 Dvor. Od gospe pošljite do 16. novembra 2015 na naslov: PETRA VSTAVITEV NARAVNO KASTELIC MREŽA NAD METRIČ. dinja vas 12, 8361 Dvor in Ane Kic, smo prejeli podroben opis pevcev, Suhokranjske poti, Grajski trg 33, 8360 ŠTEDILNIK. ENOTA RAHEL Špela Pust, Brezova Reber VLADO VETER PRINAŠALEC na fotografiji je tudi njen pokojni mož Jože. Žužemberk s pripisom »Odkrivamo stare ŠTEVILO NOVAK KULTUR. NOVICE 3, 8361 Dvor. Zelo jo zanimajo novice iz domačega kra- fotografije «. RASTLINA Uredništvo Nagrajencem čestitamo, na- ja, zato bi zelo rada prejemala naše glasilo, n PONOS NEPRA- grade dobite po pošti. VILNOST ALENKA ISKRA Rešitve križanke iz 59. šte-

PROSTI ZAPIS vilke pošljite na naslov Su- TEK V AVTU DEDIŠČINE Ste bili tudi vi na dogodku? (POG.) hokranjske poti, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk do 16. SVETOPI- V prejšnji številki smo objavili fotografijo maše s sv. Katarine nad Plešivico in spraševali OSEBNI BOKSAR SEMSKA ZAIMEK MUHAMAD novembra 2015 s pripisom: po osebah na njih. Tokrat prejmeta nagradi našega sponzorja Rafael Pečjak, Ježica 12, ŽENA križanka. 1000 Ljubljana in Tina Mohorčič , Jurčičeva 70, 8360 Žužemberk. Na tokratni fotogra- fiji objavljamo sliko starejšega dogodka v Gornjem Kotu. Če veste kaj več o dogodku ali prepoznate osebe na njej, jih pogumno napišite in odgovor pošljite na naš naslov: Suhokranjske poti, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk do 16. novembra 2015 s pripisom ponzor »Ste bili tudi vi na dogodku?« Nagrade vas čakajo. S n Uredništvo Poznate vaš kraj? KRIŽANKE

V prejšnji številki smo vas spraševali po ruševinah cerkve sv. Katarine. Objekt sta prepoznala in prej- meta nagrado našega sponzorja : Jožica Pečjak, Breg 2, 8361 Žužemberk in Rafael Pečjak, Ježica 12, 1000 Ljubljana.

Tudi tokrat objavljamo zanimivo fotografijo do- ( 07/ 30 87 290 mačije. Fotografijo so posneli člani nekdanjega Društva LT Žužemberk, Mladinske foto sekcije. Če GOSTILNAZUPANČIČ, Gostgrad d.o.o. domačijo prepoznate, nam odgovor pošljite najka- Grajski trg 4, Žužemberk, e-mail: [email protected] sneje do do 16. novembra 2015 , na naslov: Su- hokranjske poti, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, Suhokranjske poti, javno glasilo izdaja Občina Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, e-mail: [email protected]. TRR: 01393-0100015568. Medij Suhokranjske poti vpisan v razvid medijev Ministrstva s pripisom »Poznate vaš kraj«. Z malo sreče boste za kulturo RS pod številko 14 (odločba 006-120/01). Odgovorni urednik: Slavko Mirtič. Uredniški odbor: Vlado Kostevc, Tinka Fric Kočjaž, Mateja Filipič in Mojca Obrstar. Zunanji sodelavci: Irena Blatnik, Damjan Novak, Petra Kastelic, Tomaž Špelko, Tjaša Primc in Nika Vidic. Lektorica: mag. Jelka Mrvar. Oblikovanje, grafična priprava, filmi in tisk: Grafika Pavlič Jože, s. p. Naklada: 1900 izvodov. Uredništvo Suhokranjskih poti si v skladu z uredniško za pravilen odgovor tudi nagrajeni. politiko, zasnovo časopisa in prostorskimi možnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov.