KÜNSTLER PAVEL: KMETIJSKE KULTURNE KATEGORIJE V JUGOSLAVIJI. 105

Pavel Künstler:

Kmetijske kulturne kategorije v Jugoslaviji. edsebojno razmerje med kulturnimi kategorijami nam nudi 1VX že samo po sebi poučen vpogled v značaj kmetijstva po posameznih področjih države. O tem nas pouči naša karta, ki nam ponazoruje medsebojno razmerje med ornico (t. j. njivami z vrtovi in vinogradi ter sadovnjaki), travniki in pašniki po stanju v 1. 1931. Gozdne površine pri tem nismo vzeli v poštev, kakor tudi ne neproduktivnih tal; gozd je zavzemal (v 1. 1932.) 317%, a neproduktivna tla (v 1. 1931.) 13% celotne površine. Zna­ čilnosti kmetijske strukture po posameznih predelih se nam po tem potu pokažejo najbolj instruktivno; vrh tega nam tak postopek narekuje tudi dejstvo, da podatki o gozdnih ploskvah izvirajo iz drugih statističnih virov, nego navedbe o kmetijstvu služečih zemljiških kategorijah. Ornica, travniki ter pašniki predstavljajo potemtakem v vseh naših navedbah skupaj sto­ odstotno enoto. Kot osnovno karakteristiko karte opazimo pasovitost v smeri od eeverozapada proti jugovzhodu; pasovi se vlečejo torej vzpo­ redno z Dinarskim gorovjem. У glavnem lahko ločimo 3 pasove, ki obsegajo: 1) predele z več kot 50% ornice,2 ) predele z manj kot 50 % ornice in manj kot 50 % pašnikov odn. travnikov in 3) predele z več kot 50% pašnikov. Prvi pas, to je oni, kjer je več kot 50% ornice, zavzema Panonsko nižino in njeno nizko obrobje. Za to nižino je značilno, da je v velikem delu pokrita s puhlico in da ne predstavlja le naše žitnice, temveč enega najrodovitnejših prede­ lov Evrope sploh. Drugi pas, to je oni, v katerem je manj kot 50 % ornice in manj kot 50% pašnikov odnosno travnikov, zavzema v glavnem Slovenijo, Visoko Hrvatsko in osrednjo Bosno. V tem predelu so si ornica, travniki ter pašniki med seboj nekako v sorazmerju, tako, da nobena zemljiška kategorija ne prevladuje. Ta pas pripada večinoma hribovju in sredogorju, zanj je zna­ čilna znatna množina padavin v vseh letnih časih; zato so v njem travniki zelo zastopani, po večini močneje nego pašniki. Tretji pas, kjer je nad 50% pašnikov, zavzema obmorski predel s Her­ cegovino, Črno goro in Južno Srbijo. Za ta pas, ki pripada krasu, so značilne prostrane gole ali z borno travo porasle kraške pla­ njave. У tem predelu pade največ dežja v jesenski in zimski dobi in to v velikih nalivih, ki po večini sproti odnašajo ono boro pre- perelino, ki more nastajati. Rodovitnejše oaze tvorijo vrtače s 106 KÜNSTLER PAVEL:

svojo rdečo kraško prstjo, kraška polja z rodovitno ravnico na dnu, v kolikor ni dosegljiva poplavam, in staroterciarni flišni pasovi. Prvi pas. Kategorija z nad 75% ornice tvori strnjeno kompaktno celoto, ki zavzema Banat, Bačko, Baranjo, Srem, vzhodno Slavonijo, severozaipadno Bosno, Posavino, Pocerino, Tamnavo, Mačvo in spodnje Pomora vi je. Domala ves ta predei pripada ravnini. Maksimalna množina ornice je v Topolskem srezu (97'1%), to je na znani plošči puhlice, ki se razprostira med Donavo in Tiso. Kategorija z nad 50% ornice, v ostalem pretežno travniki, je skupina, ki obkroža prvo na zahodni, južni in južnovzliodni strani ter zavzema ravnine ob rekah, gričevje, deloma pa že hri­ bovje in sredogorske predele. Ta skupina se vleče od Kolpe, severovzhodne Dolenjske in Štajerske preko Prekmurja, Medji- murja in Hrvatskega Zagorja do srednje Slavonije. Druga proga te skupine zavzema hribovito, dovolj namočeno srednjo Bosno v porečju Une, Sane, Vrbasa, Lašve in Bosne 1er posamezne predele tja do Kolubare. Kategorija z nad 50% ornice, v ostalem pretežno pašniki, se razprostira južno in vzhodno od Karlovca do Une, ob Savi do Broda ter v srednji Slavoniji čez Požeško hribovje tja v Podra­ vino. Obsega torej predvsem nižje, spričo prevelike namočenosti slabše izrabljene predele ob Kolpi, Uni, Savi in deloma Dravi, toda razprostira se tudi ob zgornji Usori, Zapadni Moravi ter v Radjevini. Glavno področje tega zemljiškega tipa pa je Srbija, v prvi vrsti Moravska dolina ter njeno nižje sosedstvo, nižja pokrajina ob Timoku, pa nizko ležeče kotline v Povardarju. Brez dvoma so v klimatoloških in pedoloških pogojih poglavitni čini­ telji, da je tu množina pašnikov ostala na prvem mestu za ornico, a tudi posledice dolgotrajne gospodarske zaostalosti v turških časih se nam kažejo v tem. Te tri skupine tvorijo prvi pas, ki predstavlja področje najintenzivnejše poljske kulture v Jugoslaviji. Drugi pas. Kategorija s 35 do 50% ornice, v ostalem pretežno travniki, je zastopana v srednji Sloveniji, v Hrvatski od Zagreba do Siska ter v manjših kompleksih ob Vrbasu, Limu, gornjem Labu in v Metohiji. V splošnem opazimo, da je več travnikov v zahodni kakor v vzhodni polovici države in to pred­ vsem zaradi večje množine padavin, deloma pa tudi zaradi višje civilizacijske stopnje prebivalstva, kajti travniku je potrebno poleg dovoljne moče, nezamočvirjene, za lahko košnjo prikladne zemlje, tudi gnojenje, bodisi s hlevskim ali umetnim gnojilom. KMETIJSKE KULTURNE KATEGORIJE V JUGOSLAVIJI. 107

Kategorija s 35 do 50% ornice, v ostalem pretežno pašniki, zavzema v Sloveniji sreza Kranj in Slovenj Gradec, kjer je že precej visoke, gorske površine. Dalje proti vzhodu tvorijo to skupino večji del Like ter srezi, ki obsegajo poleg manjših ro­ dovitnih kotlin tudi razsežnejša planinska področja, kot n. pr. okrog Sarajeva, Mostarja itd. Kategorija, ki obsega manj kot 55% ornice in kjer je na prvem mestu travnik, je zastopana v področju naših kraških polj, tako v Sloveniji (okraj Logatec) kakor tudi dalje proti jugo­ vzhodu (v okrajih Bos. Petrovac, Glamoč, Bugojno, Prozor, Gacko), kjer imamo povsod nad 40% travnika. To so predeli, kjer je vloga travnikov iz istih vzrokov prav tako ali še bolj po­ membna kot v onih, ki smo jih navedli pri prvi kategoriji dru­ gega pasu, le da 60 po svoji obsežnosti še pomembnejši, zlasti ker meje na področja, kjer se popolnoma uveljavi pašnik. Kategorija, v kateri je pod 35% ornice in kjer je pašnik na prvem mestu, je zastopana v Sloveniji predvsem v Suhi in Beli Krajini ter na Kočevskem. Proti vzhodu «e nadaljuje v presled­ kih preko zgornjega dela Like in visoke Bosne do Foče in Nevesinja. S to kategorijo, ki zavzema v Sloveniji kraške pla­ note in ki je za nje značilna, prehajamo v tretji pas, ki obsega visoke, po večini gole kraške planote v našem obmorskem predelu. Tretji pas. Kategorija s 50 do 75% pašnikov je zasto­ pana predvsem v našem primorskem področju, kakor tudi za­ padno od Ibra ter ob spodnjem Vardarju im v zapadnem delu Južne Srbije. V Sloveniji spadajo v to grupo predeli najvišjih gora. Kategorijo z nad 75% pašnikov imamo zastopano na ve­ likem delu otokov, v delu obale z najbolj skalovitim gorovjem (Velebit, Kozjak, Mosor), v Hercegovini, Črni gori in v okrajih z najvišjimi gorovji v Južni Srbiji ter na Ovčem polju. Zelo poučno je opazovati, kako se prevlada pašnika nad travnikom uveljavi na južnem Slovenskem takoj tamkaj, kjer se začno v Suhi in Beli Krajini ter na Kočevskem sušne kraške planjave, in kako gospoduje od tod proti jugovzhodu po vsem dinarskem kraškem ozemlju brez izjeme tja do kraja ob alban­ ski meji. Prav tako je v centralnih balkanskih predelih povsod pašnikov brez primere več nego travnikov; redke izjeme so v Srbiji, Severni in Južni, kjer je po srezih travnik na prvem mestu. V Sloveniji je razen na krasu pašnika več nego travnika le še v onih okrajih, ki obsegajo visoke Alpe. Prevlado travnika nad pašnikom, svojstveno modernemu kmetijstvu, vidimo v vsej 108 Kü n s t l e r p a v e l : ostali Sloveniji, od koder se vleče v severno Hrvatsko in še dalje, v osrednjo Bosno. Med vzroki take razporejenosti sodelujejo činitelji podnebja, prirode reliefa in gospodarskega stanja pre­ bivalstva. A pozornost vzbuja, da je v znatnem delu srednje Sla­ vonije ter nizke pokupske Hrvatske ostal pašnik pred trav­ nikom. Področje intenzivne poljske kulture v panonski nižini ter na njenem nizkem obrobju, pas prevladujočih pašnikov na go­ rovjih, po dinarskih planotah ter na krasu v mediteranskem področju in pas bolj enakomerne soudeležbe vseh treh pogla­ vitnih kulturnih kategorij v srednjem predelu med obema ekstremoma, to so naši osnovni zemljiški tipi. У glavnem jih vidimo, kako so razprostrti v smeri od severozapada proti jugo­ vzhodu. Odstotek ornice pada proti jugozapadu in jugu, obratno pa odstotek pašnikov v isti smeri raste in doseže največje vred­ nosti na otokih in v Črni gori ter v zahodnem delu Južne Srbije, kjer je v srezu Galičnik 92'8% kulturne površine pod pašniki, medtem ko je najmanj ornice v srezu Kolašin (3‘3%). Na mali karti je ponazorjena razporedba vinogradov in sadovnjakov; absolutno metodo smo izbrali, da opozorimo hkrati na njihovo obsežnost, na njihovo dejansko površino. Naše vinorodno področje je v glavnem iz dveh predelov; prvi pripada jadranskemu primorju, drugi panonskemu robu, a znatnejši vinorejski kraji se nahajajo tudi v goricah vzhodne (Krajina) in osrednje Srbije (Župa, Moravska dolina okrog Niša, Leskovca itd.) V panonskem obrobju znašajo največji deleži vinogradov v srezih: Irig 11'3%, Župa 10'4%, Batina 9'9% celotne kulturne površine, a več kot 5% dosezajo še v srezih Negotin (8'6%). Trstenik (5‘3%), Bela Crkva (6‘8%), Ilok (5*9%), Kutina ф'2%), ter zlasti v srezih Hrvatskega Zagorja in slovenskih vi­ norodnih goric (Sv. Ivan Zelina 9'4%, Novi Marof 6'9%, Klanjec 6‘4%, Donja Stubica 5'9%, Zagreb 5’9%, Zlatar 5’5%, Krapina 5*4%, Samobor 7'5%, Brežice 8'3%, Krško 7‘3%, Šmarje 7‘9%, P tu j 7'7%, Ljutom er 7Ъ%, Maribor 1. br. 7‘3%). Razen nave­ denih so na karti upoštevani vinogradi še v vseh onih srezih, kjer jih je več kot 300 ha ter po večini zavzemajo več kot t'5% vse kulturne površine. Področje intenzivne vinoreje je nadalje ves obmorski pre­ del z otoki, razen visoke skalnate obale pod Velebitom in od Boke Kotorske do albanske meje. Najvažnejše je vinogradništvo v Dalmaciji, kjer tvori eno poglavitnih gospodarskih panog. Vinska trta prav dobro uspeva na staroterciarnih flišnih paso­ vih, ki se vlečejo vzdolž obale in po otokih. Največji odstotek Kmetijske kulturne kategorije v Jugoslaviji. Les catégories des superficies cultivées en ПП H Ш 1119 Yougoslavie. Glavna karta — Carte principale Od kulturne površine (obdelane zemlje, travnikov in pašni­ kov) je: — De la superficie cultivée (terre labourable, prai­ lOOkm ries, pâturages) occupe: 1 obdelane zemlje (njiv, vrtov, vinogradov, sadovnjakov) nad 75% terre labourable (terre arable, jardins, vignobles, vergers) plus de 75%; 2 obdelane zemlje 50—75%, v ostalem pretežno travnik, terre labourable 50—75% prairies prédominant dans le reste; 5 obdelane zemlje 50—75%, v ostalem pretežno pašnik, terre labourable 50—75%, pâturages prédominant dans le reste ; 4 obdelane zemlje 35—50% v ostalem pretežno travnik, terre labourable 35—50% prairies prédominant dans le reste; 5 obdelane zemlje 35—50% v ostalem pretežno pašnik, terre labourable 35—50%, pâturages prédominant dans le reste ; 6 obdelane zemlje pod 35% na prvem mestu travnik, terre labourable moins de 35% prairies prédominant; 7 obdelane zemlje pod 35% na prvem mestu pašnik, terre labourable moins de 35% pâturages prédominant ; 8 pašnika 50—75% pâturages 50—-75%; 9 pašnika nad 75% pâturages plus de 75% Vinogradi in sadovnjaki v Jugoslaviji. Vignobles et vergers en Yougoslavie. Stranska karta: Carte complémentaire: 300 — 600 ha : vinogradov - des vigno­ bles : lL točke - l/* point, sadovnjakov - des vergers: */* kolo­ barja - lL cercle ; 600— 1300 na: vinogradov - des vi­ gnobles: 1 točka - 1 point, sadovnjakov - des vergers: 1 kolobar 1 cercle ; 1300 — 1600 ha : vinogradov - des vi­ gnobles: l1/, točke - 1V* point, sadovnjakov - des vergers: 17* kolo­ barja - l 1/, cercle; 1600:— 2300 ha : vinogradov - des vi­ gnobles: 2 točki - 2 points, sadovnjakov - des vergers: 2 kolo­ barja - 2 cercles. ltd. - Etc. H O KÜNSTLER PAVEL: KMETIJSKE KULTURNE KATEGORIJE V JUGOSLAVIJI. vinogradov je na Hvaru, kjer je 29'3% kulturne površine zasajene z vinsko trto, zelo visok je še v majhnem Kastavskem srezu (15*8%), medtem ko je večji od 5% še v srezih Šibenik (97%), Korčula (9'1%), Krk (8'5%), Rab (7*5%), Brač (5'4%) in Biograd (5-5%); Poleg vinogradov пае zanima še delež, ki pripada sadov­ njakom. Tudi v tem pogledu so na karti upoštevani sadovnjaki vseh srezov, v katerih zavzemajo več kot 500 ha. Z ozirom na vrsto sadja, lahko razdelimo področja intenzivnejšega sadjar­ stva v 3 skupine: 1) področje jabolk in hrušk, 2) področje sliv ter 3) področje južnega sadja in oljke. Jabolka in hruške se goje, vsaj v manjši meri, skoro povsod, v večji pa predvsem v vzhodni Sloveniji, posebno v Slovenskih goricah. Sadovnjaki zavzemajo v okrajih Maribor 1. breg 10*8%, Ljutomer 7‘6% in Ptuj 6'4% vse kulturne površine. Najvažnejše mesto v našem sadjarstvu pa pripada brez dvoma slivam, katerih glavno področje sta Bosna in Severna Srbija, kjer so vasi obdane z velikimi slivnimi vrtovi (šljivari). Tako izkazuje srez Gra- čanica v Bosni 14‘4% sadovnjakov, več kot 10% pa še srbijan­ ski srezi Podgora (12'9%), Ljubič (10*7%), Župa (107%), Levač (10'9%) in Orašac (10'1%). Od 5—10% kulturne površine pa odpade na sadovnjake še v celi vrsti srezov na tem področju: Gruža, Kačer, Kolubara (v Dun. ban.), Kragujevac, Oplenac, Ja- senica, Kosma j, Mladenovac, Posavina, Takovo, Belica, Žiča, Ko- paonik, Rasina, Trstenik, Morava, Homolje, Arilje, Posavo-Tam- nava, Pocerina, Rača, Azbukovac, Valjevo, Jadar, Kolubara (v Drinski ban.), Požega, Radjevo, Tamnava, Trnava, Užice, Crna gora, Bijeljina, Zvornik, Tuzla in Banja Luka. — Predel južnega sadja in oljke je vezan na mediteransko področje. Oljka in smokva sta tipični predstavnici sredozemskega rastlinstva in se pri nas gojita največ v južni Dalmaciji. Kakor v panonskem, tako opazimo tudi v primorskem predelu, da je sadovnjak vezan na skoro isto področje z vinogradom, to je na terciarno gričevje oziroma na staroterciarne pasove fliša. Največji odstotek kul­ turne površine zavzemajo sadovnjaki na Braču (13*7%), visok pa je še v srezih Preko (10‘8%), Dubrovnik (10'4%), Makarska (8‘6%), Korčula (57%), Šibenik (57%) in Hvar (5‘3%).

Résumé. Les catégories des superficies cultivées en Yougoslavie. L’auteur publie une carte sur les rélations entre les superficies de la terre labourable (y compris la terre arable, les jardins, les vignobles et les vergers) et celles des prairies et des pâturages en Yougoslavie ne tenant pas I ll compte des superficies boisées ou improductives. On peut distinguer, en gé­ néral, trois zones principales s’étendant du Nord-Ouest au Sud-Est. La pre­ mière (la terre labourable y occupant plus de 50% de la superficie cultivée) comprend la plaine pannonique et ses bords peu accidentés; le maximum est atteint dans l’arrondissement de Bačka Topola (97'1%). La deuxième zone (la terre labourable ainsi que les prairies et les pâturages n’y occupant pas plus de 50% de la surface cultivée), c’est la zone centrale du pays, s’éten­ dant en Slovénie, en Haute Croatie, en Bosnie. La troisième zone (les pâtu­ rages y occupant plus de 50%) comprend les régions karstiques méditerra­ néennes, la Herzégovine, la Crna Gora ainsi que la Serbie du Sud, le pour­ cent des pâturages atteignant le maximum (92'8%) dans l’arrondissement de Galični'k (Serbie du Sud), celui de la terre labourable le minimum (3‘3%) dans l’arrondissement de Kolašin (Crna Gora). La petite carte adjointe présente l’extension réelle des vignobles et des vergers. Les deux régions viticoles principales de la Yougoslavie, c’est le bassin pannonique, particulièrement ses bords, d’une part, la région médi­ terranéenne d’autre part. Quant aux cultures arbustives, c’est à peu près dans les mêmes régions qu’on les trouve le mieu développées: les fameux vergers des pruniers en Bosnie et en Serbie, celles des pommiers et des poi­ riers surtout en Slovénie, celles des oliviers et des autres arbres fruitiers mé­ diterranéens en Dalmatie. Pavel Künstler.