Od Obrti Do Podjetništva : [Zbornik Ob 30-Letnici Območne Obrtne Zbornice Logatec] / [Urednik Marcel Štefančič]

OD OBRTI DO PODJETNIŠTVA 1 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 658 (497.4) (091) 334.712 (497.4) (091) OBMOČNA obrtna zbornica (Logatec) Od obrti do podjetništva : [zbornik ob 30-letnici Območne obrtne zbornice Logatec] / [urednik Marcel Štefančič]. - Logatec : Območna obrtna zbornica, 2006 ISBN 961-238-747-8 1. Gl. stv. nasl. 2. Štefančič, Marcel, 1937- 228249600 2 OD OBRTI DO PODJETNIŠTVA september 2006 3 4 ZBORNICA – POMEMBEN KREATOR GOSPODARSTVA b pogledu v zgodovino, lahko ugotovimo, da se je Logatec z okolico pri~el gospodarsko razvijati po dograditvi ju`ne èleznice in kasneje, ko se je leta 1875 v Logatec preselilo Okrajno glavarstvo. V tem obdobju zaznamo tudi prvo organizacijo zadrug, ki so zdruèvale posamezne rokodelce, kot so trgovci, mesarji, gostinci. Ker se je reševanje sprotnih problemov in predvsem skupno nastopanje pokazalo dovolj dobro, so v Logatcu è leta 1886 ustanovili Obrtno zdruènje. Druènje v razli~nih oblikah pa se ohranja vse do danes. Prav gotovo je è Obrtno zdruènje v svojem obdobju delovanja vsem ~lanom dajalo osnovno pomo~ predvsem z usposabljanjem, s svetovanjem, skupnim nastopanjem na trgu. Predvsem pa se je skozi delovanje zdruènja krepilo in širilo obrtništvo na Logaškem. Pred 30 leti se je zdruènje preko Obrtne zbornice Logatec prelevilo v Obmo~no obrtno zbornico in v taki obliki ostaja vse do danes. Vseskozi je ~lane zdruèvala èlja po skupnem sodelovanju, reševanju teàv, skupnem usposabljanju ter tudi po druènju. V obdobju svojega delovanja je obrtnikom veliko pomagala pri reševanju raznovrstnih problemov; znala jim je tudi svetovati in jih voditi. Danes si gospodarstva v naši ob~ini ne moremo predstavljati brez sodelovanja z zbornico, predvsem pa z njihovimi ~lani. Tako je zbornica pomemben in tako reko~ nepogrešljiv kreator ter sooblikovalec gospodarstva v ob~ini in širši okolici. Prav malo gospodarstvo pa omogo~a našim ob~anom v doma~em kraju preko 1000 kvalitetnih delovnih mest. Prav je, da se ob praznovanju pomembnega jubileja v imenu lokalne skupnosti zahvalim vsem, predvsem pa vodstvenim ~lanom za njihov prispevek k razvoju ob~ine, predvsem pa gospodarstva, da jim izre~em iskrene ~estitke in jim zaèlim obilo delovnih uspehov tudi v prihodnosti. Janez Nagode, župan občine Logatec 5 6 OBRTNIŠKA ORGANIZACIJA ŠE NAPREJ V OSR^JU DOGAJANJ rideset let po ustanovitvi društva samostojnih obrtnikov se obrti znova po- stavlja temeljno vprašanje o njenem povezovanju. Še potrebujemo mo~no organizacijo, ki naj za manjše gospodarske subjekte, obrtnike in mala podje- tja opravlja svetovalno in izobraèvalno funkcijo, jih zastopa pred organi oblasti, pa tudi kot društvo. Troje desetletij ni ravno kratka doba, je doba, v kateri se izpolni prete`na ve~ina delovnih in ustvarjalnih let ìvljenja. Ta leta za logaško obrtniško organizacijo niso bila ne brezplodna ne preìveta vnemar. Z zavestjo, da je ~vrsta organizacija obrtnikom potrebna, je bila s podporo in prispevki ~lanov ustvarjena tudi trdna materialna podlaga za delovanje sedanje obmo~ne zbornice. Brez zadrege lahko re~emo, da je bila logaška obrtniška organizacija vedno v osr~ju dogajanj in je spodbujala širše povezovanje in razvoj obrtniške organiziranosti na vseh ravneh: od regijske do republiške oziroma dràvne. Zavest, da le povezani obrtniki lahko kaj doseèjo v okolju, ki jim ni bilo naklonjeno, je gnala posameznike, da so za povezovanje obrti naredili vse, kar je bilo mo~ narediti, in tako oblikovali sedanjo mo~no in ~lanom prijazno obrtno zbornico. Vsa prizadevanja niso vedno rodila èlenih sadov. Ve~krat se je kazalo, da so u~inki prizadevanj celo nasprotni od pri~akovanih. ê se samo spomnimo nasprotovanj za~etku in kasneje tudi nadaljevanju gradnje prve obrtne cone za Klijem! Vendar so se tudi zaradi ~vrste obrtniške organizacije stvari z leti tolikanj spremenile, da gradnji industrijsko-obrtne cone v Zapolju ni takšnih nasprotovanj. Prej bi rekli, da je tej coni naklonjena ve~ina ljudi; brez vsakršne zadrege jo je mo~ tudi vsakomur pokazati. Obmo~na zbornica je namenjena predvsem njenim ~lanom. Zanje je bila usta- novljena in jim sluì, kolikor je le izrabijo. Seveda, ni zlata ribica, ki izpolni vsako èljo. Njena uspešnost je odvisna tudi od odzivnosti ~lanov, ki jim je namenjeno izobraèvanje, svetovanje in povezovanje. Prepri~ani smo namre~, da le nenehno izobraèvanje omogo~a vsakemu gospodarstveniku ohranjati stik z napredkom na raznoterih podro~jih – strokovnih in organizacijskih. Prav tako pa se je treba sproti seznanjati s hitro spre- minjajo~o se zakonodajo, ~esar pa~ vsak posameznik ne zmore sam, saj mu je prva zapoved delati in ustvarjati novo vrednost. Spremljanje sprememb in novosti pa bodi zaupano slu`bam, med katere lahko uvrš~amo tudi zbornico; ta pa naj novosti posre- duje svojim ~lanom. Ta pot je praviloma primernejša od one, na kateri pa~ vsako uslugo in storitev pla~amo, kadar jo naro~imo. Pri slednjem pa nam zmanjka bistveni, vezni ~len: kar je bilo v~eraj še res, danes morda ni ve~, in na to mora posameznika opozoriti, kdor nenehno spremlja zadevno podro~je. In prav to funkcijo lahko opravlja zbornica za svoje ~lane najbolj kakovostno in vseobse`no. Marsikaj na svetu se spreminja. Spremembe so postale velelnik našega ~asa. Vendar zaradi te modne zapovedi ne smemo kar poprek zametavati vsega, kar se je pokazalo za dobro. Rajši se dejavno vklju~imo v delovanje, preobrazimo, kar je preobrazbe potrebno, a ne podirajmo. ^vrste organizacije ne postaviš ~ez no~, halo za hipermaket pa~! Edvard Šinkovec, predsednik OOZ Logatec 7 POSTOPNO, A UÎNKOVITO raznovanje zborni~nega jubileja daje logaški obrti letos še dodaten pomen. Tridesetletje organiziranega delovanja obrtniške stanovske organizacije je gotovo ~astitljiv jubilej, ki pomeni kar nekaj desetletij prizadevanj, da bi obrtniki vendarle zasedli mesto, ki si ga v dru`bi zasluìmo. Pogled v pre- teklost tudi pokaè, da smo v tem obdobju bolj ali manj uspešno premoš~ali številne ovire, ki nam jih je povzro~alo nenaklonjeno javno mnenje in na osnovi tega tudi nenaklonjena dràva in njen izvršilni aparat. K sre~i se tudi to po~asi, a vendarle spreminja, tako da obrtniki in podjetniki postajamo vse pomembnejši dejavnik v našem gospodarskem in socialnem okolju. V zadnjem ~asu nas navdaja še dodatni optimizem, saj vladna koalicija skuša ude- janjiti kar nekaj predvolilnih in v koalicijski pogodbi zapisanih obljub za hitrejši podjetniški razcvet Slovenije. Tudi naše lanske “Zahteve slovenske obrti” ne ostajajo mrtva ~rka na papirju, nekatera ministrstva so jih kar nekaj vgradila v svoje programe dela, in ne nazad- nje, nekaj jih je tudi è vsaj delno uresni~enih. Upamo, da bo vsaj takšna usoda 75 letoš- njih zahtev obrtnikov in malih podjetnikov ter številnih priporo~il njihovih strokovnih sekcij. Kakšen odnos ima dràva do obrti, ostaja ve~no aktualno vprašanje. Z njim smo se ukvarjali v preteklosti, ukvarjamo pa se tudi še danes, celo še bolj zavzeto, kot so se naši predniki! Ne moremo in se ne smemo zadovoljiti s trenutnim stanjem. Da se je spremenil odnos širše dru`bene skupnosti do obrti in obrtnikov, gre zasluga zagotovo predvsem stanovski organizaciji, ki smo jo zasnovali in gradili izklju~no obrtniki sami in jo napravili ugledno in spoštovano. Dràva pri njenem nastanku ni imela ni~, razen tega, da je bil nesprejemljivi odnos takratnih oblasti in politike do naših predhodnikov vzrok za nastanek stanovske organizacije. Naši predhodniki so potrebovali organizacijo, ki jim je stala ob strani celo pri zagotavljanju osnovnih potreb. Seveda, obrtniška organizacija ni preko no~i postala mo~na, strokovna in vse bolj profesionalna organizacija obrtnikov, razvijala se je postopno, njen razvoj še vedno traja. Naš zborni~ni sistem danes zastopa kar dobro polovico slovenskega malega gospodarstva. Raziskava med ~lani Obrtne zbornice Slovenije pa je med drugim tudi potrdila, da se velika ve~ina zelo dobro zaveda pomena zbornice, njenega odlo~ujo~ega vpliva na zakonodajo in oblikovanje ugodnejšega okolja za uspešno poslovanje obrtnikov in malih podjetnikov, zato se zavzemajo za obstoj stanovske organizacije tudi v prihod- nje. Upamo, da bodo tudi snovalci novega zakona o obrtni zbornici razmišljali o tem in upoštevali naše predloge in ne bodo bistveno posegali v organizacijo in njeno delovanje, ki sta se gradila skoraj štiri desetletja! Ob praznovanju letošnjih jubilejev vam v imenu vseh slovenskih obrtnic in obrtnikov, podjetnic in podjetnikov ~estitam in èlim prijetno praznovanje! Miroslav Klun, predsednik Obrtne zbornice Slovenije 8 ZARADI POVEZOVANJA IN ZASTOPANJA INTERESOV ^LANSTVA ladostno navdušen in veš~ tajniškega, pisarniškega in upravnega dela sem se leto dni po ustanovitvi Društva samostojnih obrtnikov odzval vabilu obrt- nika in godbeniškega znanca Alojza Molka za tajniško pomo~ društvu. Ker sem rasel v obrtniški druìni – o~e je bil frizer in brivec – sem precej obrt- niške problematike poznal kar od blizu. Imel sem ob~utek, da bom s tem vedenjem lahko obrtnikom v pomo~ pri razvijanju njihove organizacije in u~vrš~evanju njihovega poloàja. Ker sem doìvljal ~ase, ko obrtniki niti niso bili zdravstveno in pokojninsko zavarovani (so pa zato smeli biti vedno zdravi in do svoje zadnje ure sposobni za delo?!), sem se dela lotil z veliko pripravljenostjo in sr~no vnemo za stvar. Ob sredah popoldne proti ve~eru smo imeli “uradne ure” v gornjelogaškem Gasilskem domu. Od opreme smo premogli prenosni pisalni stroj, kemi~ni svin~nik, papir, kasneje še telefon. Ko smo kupili ciklostil, smo bili è “razkošno” opremljeni. Med najpomembnejšimi opravili je bilo odobravanje kreditov. Sicer pa so to bili ~asi zagnanega sodelovanja sprva na kranjskem, kasneje na celjskem obrtnem sejmu, ~asi prvih obrtniških športnih iger – veselega dvodnevnega druènja enakih z enakimi, denimo, v Ljutomeru. Potegovali smo se za boljši poloàj obrti, za sprejem ob~inskega programa razvoja obrti, za obrti namenjene zazidalne površine, predvsem pa za priznanje obrti kot koristne in potrebne dejavnosti.

Load more