Modre-Novice 07-08-2.Pdf

Intervju z Miranom Tepe{em Intervju z Gorazdom Jankom Pododbor za smu~anje invalidov Smu~anje z zarezno tehniko - carving Skok do teka{kih smu~i Mednarodni tehni~ni delegati - TD FIS in TD IBU Pokal Loka 2008 Mrzli nosovi − toplo srce: Östersund 2008 Petra Majdi~ in njena oprema Deskarsko popotovanje Smu~anje po mo`ganski kapi Zlata lisica Svetovni pokal v telemark smu~anju Kobla 2008 Javni zavod muzej {porta 3. Evropski pravni{ki smu~arski forum Sne`ni park na vsako smu~i{~e Novi kriteriji za kategorizacijo {portnikov V sodobnem in tehnolo{ko vse bolj razvitem svetu imamo ljudje radi stvari pod nadzorom, vendar predvidljivost, napovedljivost Modre novice Januar 2008 in predvsem obvladljivost pogosto niso mogo~e. ê bi iskali Sezona 2007-2008 podro~je za potrditev tega sklepa, bi kar nekaj oprijemljivih [tevilka 2 primerov na{li v {portih na prostem. V na{em primeru v zimskih {portih. Prav omenjena nepredvidljivost je pogosto tisto, ki Zalo`nik: kot magnet privablja ljubitelje {porta. A ker je {port na prostem Smu~arska zveza Slovenije tudi v soìtju z naravo, je prav muhavost te “gospe” po drugi Direktor: strani lahko vzrok za nejevoljo. Z nenaklonjenostjo narave so se Jaro Kalan tako v sezoni 2007/2008 è soo~ili prireditelji skakalne tekme Urednik Modrih novic: v Kranju, katerih trud, àl, ni bil popla~an. Po drugi strani pa Matja` [tibelj so poklju{ke tekme pokazale lep{i obraz. Lepa kulisa in zadovoljni obrazi so vsekakor popla~ali neprespane no~i in garanje biatlonskih organizatorjev na Rudnem polju. Ver- Uredniki panog: jamem, da s podobnim optimizmom na svoje klju~ne ure sezone ~akajo tudi preostali ALPSKO SMUÂNJE: slovenski prireditelji tekem svetovnega pokala. Najprej Maribor~ani, ki v zadnjih letih Tomi Trbovc niso imeli prave sre~e. Pa njihovi prijatelji v Kranjski Gori. Tekme na teh prizori{~ih BIATLON: imajo letos {e toliko ve~ji pomen, saj gre za sezono brez velikih tekmovanj. Svetovni Toma` [u{ter{i~ pokal je zato osrednji cilj smu~arjev in smu~ark. Tudi na Kobli, kjer pri~akujejo tele- DESKANJE NA SNEGU: mark smu~arje, so se odlo~no spopadli z organizacijsko vlogo. Jasno, ostane nam {e Damijan Rifl Planica, ki ima v slovenski {portni zavesti è dolgo ~asa prav posebno mesto. Lepo bi SMUÂNJE PROSTEGA SLOGA: bilo, ~e bi se sre~a nasmehnila tudi tem organizatorjem. Ne le organizatorjem, ampak Andrej Dekleva tudi slovenskim tekmovalcem. V novi sezoni so nas è razveseljevali in se, ~e se spom- NORDIJSKO SMUÂNJE: nimo uvodne izto~nice, poigravali z nepredvidljivostjo. Pomembno je predvsem, da se Tomi Trbovc jih je veliko znalo odzvati na izzive in tudi teàve. Podobno velja tudi za trenerje, servi- serje, funkcionarje in pravzaprav za vse na smu~arski zvezi. Tudi mi smo se, tokrat v TELEMARK SMUÂNJE: Urban Sim~i~ alpskem delu, zna{li v nena~rtovanih poloàjih. Klju~ni pomen je bil, da si nismo za- tiskali o~i. Pomembno je bilo tudi, da nismo izgubljali kompasa, ampak smo s skup- ZUTS: nimi mo~mi sku{ali iskati pravo pot. Matija Stegnar Fotografije: ALPSKO SMUÂNJE: mag. Stanislav Valant, Zoom Agence predsednik Smu~arske zveze Slovenije BIATLON: Toma` [u{ter{i~, Tina Dokl DESKANJE NA SNEGU: Miha [trukelj, arhiv FIS, arhiv SZS SMUÂNJE PROSTEGA SLOGA: Grega Stopar, Jean Marc Favre, Philipp Greiser/ATV action team ^loveku, ki pazi na svojo celovitost, se ne more zgoditi ni~ NORDIJSKO SMUÂNJE: hudega. Misel starogr{kega filozofa Sokrata nagovarja k vztra- arhiv SZS janju in sledenju ciljem ter smotru. En obolel ali po{kodovan TELEMARK: ~love{ki organ {e ne pomeni selitve v drug svet, ampak vabilo za Boris Ravni~ obisk zdravnika, ki ugotovi resnost zadeve in diagnozo ter predlaga zdravljenje. Pri nekaterih bolnikih è bela halja bolj po- ZUTS: Ale{ Fevèr, Tadej Regent, Matija maga kot aspirin, v~asih pa je treba angaìrati znanje in Stegnar, Bojan [turm, Maks Vre~ko, izku{nje specialistov. Takrat je lepa misel kot darilo na oltar. arhiv ZUTS Ne predstavljam si, da bi obolelemu na plju~ih pomagalo OSTALE FOTOGRAFIJE: kriti~no mnenje in brez to`nika sodba: “ê ne bi kadil, bi bil arhiv SZS zdrav.” Oblikovanje in prelom: Posameznik, druìna, dru{tvo, podjetje ali katera koli druga organizacija v osnovi deluje ARTIKA, Nata{a Albreht in Maja Perko na podoben na~in, v razli~nem obsegu. To velja tudi za upravljanje s sredstvi. êprav Tisk: nas ve~ina ne dvomi o svojih nadpovpre~nih vozni{kih sposobnostih, smo podobno Delo, Tisk ~asopisov in revij d.d. nekriti~ni tudi do svojih sposobnosti pri usklajevanju finan~nih tokov. Organizacije so ìva tvorba, ki jim v posamezni fazi ìvljenjskega cikla pade odpornost. Finan~no Naklada: 25.000 izvodov podhranjen “organ” Smu~arske zveze Slovenije je del celote, ki omejuje njegovo opti- malno delovanje. Zaznava {ibkosti njegovega delovanja je zahtevala takoj{njo pomo~. IZVOD JE BREZPLAÊN Veliki ljudje se ukvarjajo z velikimi posli. Navajeni so spremenljivih razmer, imajo ob~utek in znanje za vrednotenje zadev. Predsednik Smu~arske zveze Slovenije se je s MODRE NOVICE svojim prvim sodelavcem v procesu reorganizacije panoge za alpsko smu~anje odrekel PRI PARTNERJIH: obujanju nekoristnih spominov in iskanju krivcev. Kot skrbnik usode smu~arjev se je lotil sanacije primanjkljaja v blagajni alpincev. Za to je usposobljen. Na{el je re{itev. ê bodo smu~arski izidi zaostajali za cilji, bo ukrepal skupaj s stroko. Potrjuje se è ve~krat izre~ena misel, da so za vodenje v {portnih organizacijah poleg strokovnih potrebna tudi poslovna znanja. Ne poznam veliko primerov, da je uspe{en {portnik postal uspe{en poslovne`, ~eprav pogosto berem obàlovanja o neizkori{~enem poten- cialu nekdanjih {portnikov, pa ne le smu~arjev ... Brez izobraèvanja, seveda. V {olah znajo povedati tudi kaj o poslovni kulturi …

Matja` [tibelj, urednik Modrih novic in vodja projekta Modra kartica

www.sloski.si 2 www.modrakartica.com ˆ Modre novicke ALPSKO SMUÂNJE odli~no vo`njo je v cilj pri{la na BIATLON drugo mesto. Na koncu je z 0,37 Vzpodbudni izidi sekunde zaostanka za vodilno zasedla Brankovi~ Likozarjeva alpskih smu~ark in zelo dobro osmo mesto. zaradi teàv z ramo smu~arjev ter uspe{na Uspe{na vrnitev po rehabilitaciji na po~itek vrnitev Tine Maze po{kodbe je gotovo dobra popotnica za nadaljevanje sezone. Predvsem za Najbolj{a slovenska biatlonka v lan- doma~i Maribor, ki bo na sporedu ski sezoni letos nikakor ni na{la Smu~arke in smu~arji nadaljujejo se- sredi januarja. zono z vzpodbudnimi izidi. V vsaki priklju~ka svetovnemu biatlon- disciplini imamo svojega aduta. Od skemu vrhu, kamor je v preteklih Andreja Jermana v smuku in super- letih è posegala z mirno roko na veleslalomu, Ale{a Gorze v ve- streli{~u in mo~nimi ter s hitrimi leslalomu in presenetljivo tudi v teka{kimi nastopi. Vzrok je bil superveleslalomu, Bernarda Vajdi~a v najbr` v zdravstvenih teàvah, s ka- slalomu do deklet, med katerimi sta terimi se je soo~ala è v poletnem v ospredju Ana Drev in Tina Maze, ki pripravljalnem obdobju. se je po uspe{ni rehabilitaciji vrnila na bele strmine. “Obiskala sem mnoìco zdravnikov in bila na razli~nih preiskavah. V St. Moritzu so dekleta nastopala v Vmes sem opravila tudi terapijo, superveleslalomu. Na progo je sijalo vendar pomembnej{ega napredka sonce, smu~arke pa so tekmovale pri ni bilo. Bole~ine v ramenskem delu nizkih enajstih stopinjah pod ni~lo. so bile prehude, da bi lahko nor- Tina Maze je startala s {tevilko 9. Z malno tekmovala. Zaradi bole~in v rami ne morem zasesti pravilnega strelskega poloàja in s slabim strel- skim izkupi~kom ni dobrih izidov. BIATLON streli{~u, da smo lahko izvedli tek- Po{kodbo sem staknila na zadnji movanja skladno s tekmovalnim lanski tekmi svetovnega pokala v Pokljuka gostila koledarjem,” je po koncu tekmovanj Khanty Mansiysku, kjer sem padla zadovoljno ugotovil Peter Zupan, in rama se ni pravilno zacelila. Po svetovni pokal predsednik Zbora za biatlon pri SZS posvetu z nem{kim zdravnikom, in podpredsednik OK Pokljuka. kjer sem bila nazadnje, tudi ope- v biatlonu racija ne bi re{ila teàv, zato sta bila predlagana takoj{en po~itek in Od 13. do 16. decembra so se na Pokljuka je bila tretja v vrsti leto{njega mirovanje do izbolj{anja. Koliko Pokljuki zbrali vsi najbolj{i svetovni biatlonskega svetovnega pokala, kjer ~asa bo to trajalo, bomo videli. biatlonci in biatlonke. Kljub izredno so potekala tekmovanja v posa- Vsekakor bom od{la k omenjenemu slabim sne`nim razmeram je uspelo mi~nih, sprinterskih in {tafetnih zdravniku tudi na terapijo.” ~lanom OK Pokljuka in sodelavcem preizku{njah. Svojo biatlonsko supe- tekmovalnega odbora pripraviti tek- riornost je tudi na Pokljuki prikazal movali{~e brezhibno. norve{ki biatlonski kralj Ole Einar Bjoerndalen, ki je s prvim mestom v “12.000 kubi~nih metrov umetnega sprintu vknjiìl è 78 zmago sve- snega, ki smo ga pripravili, je kljub tovnega pokala v konkurenci posa- de`ju in precej visokim temperatu- meznikov. Slovenski predstavniki so ram zdràlo. Iz doline smo zanj pre- nastope opravili skladno z za~etkom peljali pribli`no 1.000 kubi~nih leto{nje sezone. Klemen Bauer je z 18. metrov vode, saj vemo, da je na Rud- in s 24. mestom dosegel svoje tretje nem polju primanjkuje. Naraven leto{nje to~ke svetovnega pokala, sneg, ki je padel tik pred tekmovanji, ènske pa so imele tokrat na Pokljuki je poskrbel le {e za idili~no sne`no nekaj ve~ smole. Predvsem letos na- kuliso. [e enkrat hvala vsem na{im jbolj{a Teja Gregorin je na 15-kilo- sodelavcem za vse no~i, ki so jih metrski preizku{nji sicer osvojila 18. prebedeli ob sne`nih topovih in mesto, na sprintu pa ji je v nesre~nem pozneje ob teka{kih progah in na spletu okoli{~in tar~o spet pobelila Poljakinja Magdelena Gwizdon. Podobno se ji je zgodilo è na lanskem svetovnem prvenstvu v Antereselvi, Brankovi~ Likozarjeva med sprintom na kjer je Gregorinovo do zmagovalnih Pokljuki stopni~k lo~ilo le nekaj mest, za navzkri`no streljanje pa je bila odgov- Ali bomo Tadejo Brankovi~ Likozar orna ista poljska tekmovalka. Zadnji lahko v leto{nji sezoni {e videli na tekmovalni dan so bili na sporedu tekmah svetovnega ali vsaj na biat- {tafetni boji. Tu so slovenske pred- lonskem svetovnem prvenstvu v stavnice (Ravnikar, Brankovi~ Likozar, Oestersundu, je {e prezgodaj ugotav- Mali, Gregorin) osvojile izredno ljati. Z za~asnim odhodom Bran- dobro 5. mesto, pri mo{kih pa so kovi~ Likozarjeve iz reprezentance Slovenci (Brvar, Bauer, Dokl, Rupnik) pa ostaja do nadaljnjega brez popravili vtis s prej{njega {tafetnega mo~nega ~lena tudi ènska {tafeta, v nastopa in izbolj{ali uvrstitev za {tiri kateri je Tadeja letos prikazala edina 5. mesto slovenske ènske {tafete na mesta ter dosegli 12. mesto. nastopa, ki sta vredna njene slave. Pokljuki www.modrakartica.com www.sloski.si 3 ˆ Modre novicke DESKANJE NA SNEGU Gimpl in Skandinavci s Finci na ~elu so vedno zagotovilo za Deskanje v mestu spektakel, v katerem aktivno sodelujejo tudi na{i deskarji. Z Deskanje na snegu. Prve asociacije? Matevèm Petkom, Domnom Sne`ni parki in urejene proge v zim- Bizjakom in Matevèm Pris- sko{portnih sredi{~ih, morda pr{i~ tavcem imamo Slovenci mo~- v neokrnjeni naravi visokogorja za no ekipo, ki jo spo{tujejo prav izbrance. Le malokdo pa pomisli na vsi. Pozabiti pa ne gre niti na urbana sredi{~a velemest. Rotter- Anèta Su{o, Luko Jeromla in dam, Stockholm, Sofija, Gradec, Reneja Strgarja, ki prav tako Moskva. Ne, ne gre za na{tevanje “letijo visoko”. Za njimi pa prizori{~ tekem nogometne Lige nezadr`no prihajajo {e mlaj{i prvakov, ampak za prizori{~a tekem … Karavana deskarskih skokov svetovnega pokala v skokih prostega sloga se bo februarja prostega sloga. Da, zimski {porti se selila v rusko glavno mesto, se- selijo tudi v mesta. Prireditelji zono pa bodo skupaj s kolegi iz tekem na najvi{ji ravni se zavedajo, drugih deskarskih disciplin in s da se je treba ~im bolj pribliàti smu~arji prostega sloga kon~ali ob~instvu in prav zato je vse ve~ v italijanskem Valmalencu. tekem na sporedu v bliìni ali pa v samih mestnih jedrih najve~jih mest. Predvsem skoki prostega sloga so tisti, ki so najbolj urbani. Umetne konstrukcije skakalnic v DESKANJE NA SNEGU mestnih sredi{~ih, rockovski kon- certi in ve~tiso~glava mnoìca navdu{enih gledalcev so recept za Gloria marketin{ko uspe{ne projekte. Vse @e njeno ime nam namiguje, da bi bolj kakovostne in tudi za oko Slovenci po Poloni Zupan, ki nas je z popolnega laika izredno privla~ne uspehi navdu{evala v devetdesetih skoke deskarjev so letos è letih prej{njega stoletja, utegnili do- ob~udovali me{~ani Rotterdama, biti novo deskarko alpskega sloga, ki Stockholma in Sofije, tik po novem bo posegla v svetovni vrh. Vele- letu pa se je karavana pod okriljem nj~anka Gloria Kotnik, ki bo letos FIS preselila na avstrijsko [tajersko. dopolnila devetnajst let, je edino Tekma v nam bli`njem Gradcu je dekle v na{i ekipi. To dejstvo je prav bila lepa prilo`nost za obisk; veliko ni~ ne moti. Pravi, da bi se morda slovenskih ljubiteljev deskanja si je te`je zna{la v ekipi, kjer bi bila le “na delu” ogledalo najbolj{e des- dekleta. Mo~na mo{ka ekipa ji torej karje v skokih prostega sloga. Stefan le pomaga pri napredku, kar je dokazala tudi z enaindvajsetim mestom na uvodnem paralelnem veleslalomu sezone v avstrijskem Söldnu. To je do zdaj njena najvi{ja uvrstitev v paralelnem veleslalomu za svetovni pokal. “Moji vo`nji v Söldnu sta bili kar dobri, {e posebej prva. V drugi pa sem z manj{o napako izgubila nekaj ~asa. Z enaindvajsetim mestom sem zadovoljna, saj sem sezono za~ela veliko obe- tavneje kot lani in upam, da bom z vsako tekmo bolj{a,” je po uvodni ledeni{ki tekmi napovedala Kotnikova. In napovedi se je dràla. Na zadnji tekmi za svetovni pokal v koledarskem letu 2007 je Gloria namre~ prvi~ v karieri posegla v finale. Z dvanajstim mestom na paralelnem slalomu v Nen- dazu sta se ji samozavest in veselje do deskanja le {e pove~ala. Bodite pozorni! V januarju bo Gloria nove finale naskakovala v bli`njem avstrijskem Bad Gasteinu in v {panski La Molini. Bo pa tudi med favoriti na mar~evskem svetovnem mladinskem prvenstvu v Rusiji, kjer si po lanskem ~etrtem mestu v paralelnem slalomu in sedmem v paralelnem veleslalomu èli pose~i po medalji.

DESKANJE NA SNEGU Marko Grilc, Tadej Valentan, Rene Strgar, An`e in @iga Su{a ter drugi. EHHH! Ekipo Outofnowhwere vodi produ- cent @iga Su{a, ki je hkrati tudi Prvo januarsko soboto so ljubljanski nastopajo~i, za kamero in monta`o Cankarjev dom zasedli ljubitelji pa sta poskrbela Andro Kajzer in Jo{t deskanja na snegu, ki so si ogledali [kofic. Ve~ o filmu, ki so ga snemali premiero slovenskega deskarskega na razli~nih doma~ih in tujih lokaci- filma EHHH! “Glavni igralci” v filmu jah, najdete na spletni strani so uveljavljeni slovenski deskarji www.outofnowhere.si. prostega sloga, med drugimi tudi Domen Bizjak, Matev` Pristavec,

4 www.sloski.si www.modrakartica.com ˆ Modre novicke NORDIJSKO SMU^ANJE se zahvalila servisni ekipi. Zares smo ZUTS SLOVENIJE super ekipa. In da so po tako dolgi poti pri{li sem, saj so se {ele ob osmih Licen~ni seminarji Velika zmaga Petre zjutraj vrnili s Severa. Zame tudi peto Majdi~ v Kuusamu mesto na 10 kilometrov klasi~no ISIA in IVSI pomeni ogromno. Zame je vsaka Petra Majdi~ je v velikem slogu uvrstitev med najbolj{ih pet na tej Na prvi leto{nji smu~arski dan na ponovila lansko zmago in tako v razdalji enaka kolajni. Takti~no sem Krvavcu, 29. novembra 2007, je bil svojo zbirko dodala peto zmago med progo in teren v Kuusamu zares osvo- seminar za vodje licen~nih semi- elito. V finalu je na spustu in vzno`ju jila. Najprej sem vedno na{la dobro narjev IVSI, ki se ga je udele`ilo ve~ klanca tekla za svetovno prvakinjo pozicijo, da sem se v nevarnem kot 60 u~iteljev smu~anja. Z Astrid Jacobsen. V klancu “Petre spustu izognila padcu. Pod klancem udele`bo so si u~itelji smu~anja pri- Majdi~” proti stadionu pa ji je dala pa sem si vedno rekla, da je konec vetra; zmagala je s prednostjo ve~ kot “zabu{avanja”. Ko sem premagala dobili licenco za izvedbo in vodenje treh sekund. To je za sprint velikan- klanec, v ravnini sploh ni bilo ve~ licen~nih seminarjev IVSI, ki jih ska prednost. Petra Majdi~: “Ni bilo te`ko. Take vzpone, kot je v Ruki, bodo izvajali med smu~arsko se- tako lahko, kot je bilo videti. Bile so sem tudi na treningih velikokrat zono. zares ekstremne razmere. Na Finskem preizkusila.” ni slovenskega morja blizu, razmer, kakr{nih sem najbolj vajena. Rada bi

Prav tako je 8. in 9. decembra 2007 na Rogli potekal licen~ni seminar ISIA za u~itelje alpskega smu~anja III. Prvi del seminarja je potekal v obliki dela na snegu, kjer je 16 li- cenciranih demonstratorjev sezna- nilo u~itelje z novostmi za~etnih, nadaljevalnih, tekmovalnih in do- polnilnih oblik smu~anja v leto{nji smu~arski sezoni. Drugi del pa je potekal v obliki predavanj, kjer sta NORDIJSKO SMUÂNJE horju (27. januar), Osankarice na poleg predstavitve nove knjige Na{e Arehu (2. februar), Blo{kih tekov (10. smu~ine potekali tudi temi Prak- Slovenski maraton februar), Trnovskega maratona (17. ti~na interpretacija pojmov pre- februar), Vojskega 2008 (24. februar) hoda smu~i prek vpadnice in in Poklju{kega maratona (3. marec) Slovensko smu~arsko pravo in Maratoni kot mnoì~ne teka{ke tudi slovenskim in zamejskim lju- prireditve so v smu~arskem teku zelo primeri iz prakse. Zlasti slednja je biteljem teka ponuditi nekaj tega sproìla veliko vpra{anj na podlagi pomembna veja disciplin. Tako je vzdu{ja. Ali poznate ob~utek, ko s primerov iz prakse. zaradi mnoì~nosti, priljubljenosti, 500 ali ve~ teka~i stojite na startu tradicije in ne nazadnje vzgoje maratona, ko se v krvi me{ata adre- mladih teka~ev, saj veliko otrok pride nalin o teàvah zaradi morebitnih v tek tudi zaradi lepega zgleda zapletov v gne~i in visoka vrednost star{ev, ki niso vsi vrhunski teka~i. hemoglobina, zaradi katerega ste Mnoì~nost, ki jo je videti na mara- prepri~ani, da bodo kilometri drseli tonih, je najlep{e ogledalo tako lepe- pod nogami z lahkoto? ga zimskega {porta. Ve~ kot 12.000 teka~ev na startu maratona Engadin v [vici ali {e ve~ na legendarnem Vasaloppetu je mogo~e v razse`nosti ob~utiti le na prizori{~u. Z nizom SLOvenSKI maraton, ki bo imel v sezoni 2008 è osem prireditev, èlijo prireditelji Teka po Logarski dolini (13. januar), Maratona Tamar (19. januar), Teka Ribni{ke ko~e na Po-

www.modrakartica.com www.sloski.si 5 ˆ Modre novicke ZUTS SLOVENIJE Demonstratorska vrsta komisije za ZUTS SLOVENIJE alpsko smu~anje bo v leto{nji sezoni Delavnica za otroke v u~ila tudi najmlaj{e smu~arje. V Predsezonski licen~ni O[ Hansa Christiana ponedeljek, 10. decembra 2007, so se seminar za trenerje jim demonstratorji predstavili v vrtcu Andersena Hansa Christiana Andersena, to~neje smu~arskih skokov in v enoti Marjetica v [i{ki, in jih nordijske kombinacije pou~ili o osnovah smu~anja. Tudi trenerji, usposobljeni na Vodja enote, pomo~nica ravnateljice podro~ju smu~arskih skokov in Natalija Dolenc, je pospremila nordijske kombinacije, so se pred smu~arje na ogled vrtca in jih pou~ila za~etkom sezone zbrali na semi- o posebnih programih, ki jih v vrtcu narju, s katerim bodo pridobili to~ke izvajajo. za podalj{anje licence. V sejni sobi Smu~arske zveze Slovenije se je 7. Demonstratorji so aktivno sodelovali novembra zbralo ve~ kot 60 trener- pri uri {portne vzgoje po programu, jev, kar ka`e na zelo velik odziv in ki ga izvajajo v tem vrtcu, tj. Igra, zanimanje. Omeniti je treba, da je gibanje in razvoj. Igra je otrokova os- bil seminar brezpla~en, kar je {e do- novna dejavnost in primarna datno vplivalo na visoko udele`bo. potreba; lahko re~emo, da se otrok Vodja seminarja dr. Franci Petek je med igro giba in z gibanjem igra. pripravil zelo zanimiv program z uglednimi predavatelji, ki niso skri- V Kranjski Gori bodo demonstratorji vali navdu{enja nad odzivnostjo pomagali vzgojiteljicam med nji- udele`encev. Predavanja so potekala hovim rednim delom na snegu. na teme: Odnos {ola – {port, Demonstratorji so bili nad izku{njo Metodika na~rtovanja ciljev, Smer- navdu{eni in nestrpno pri~akujejo nice tehnike v smu~arskih skokih. odhod na sneg z najmlaj{imi Strokovno gradivo lahko zainteresir- smu~arji. ani dobite v pisarni ZUTS.

ZUTS SLOVENIJE Medtem ko je alpska demovrsta `e opravila vse na~rtovane priprave na novo sezono, so se demovrste za deskanje na snegu, tek na smu~eh, telemark Priprave smu~anje in prosti slog pripravljale konec novembra in v za~etku decembra. demonstratorskih Na podlagi poro~il je bilo razvidno, da so priprave uspele, saj jim je bilo naklo- vrst njeno tudi vreme, kar je pripomoglo k zelo dobri izvedbi. Predvsem komisija za deskanje na snegu je imela poudarek na seznanjanju s stali{~i alpskih smu~arjev in telemark smu~arjev.

6 www.sloski.si www.modrakartica.com ˆ Modre novicke SMUÂRSKA ZVEZA SLOVENIJE SMUÂNJE PROSTEGA SLOGA in tik pred odhodom sklenil, da tja ne odidejo. Smu~arji Modri Vrho, hitra Sa{a med Tako je bila do zdaj edina prilo`nost Tekmovanj v smu~arskem krosu pred za dirkanje prva postaja serije Cross- najbolj{imi novim letom v Evropi ni veliko, zato max v Söldnu v Avstriji, kjer je Sa{a {portniki je bila {e toliko bolj nerodna Fari~ v konkurenci vseh najmo~nej{ih Ljubljane odpoved tekem evropskega in {vic- tekmic iz svetovnega pokala osvojila arskega pokala na drugi decembrski tretje mesto. Tekmovanje so predva- Na decembrski podelitvi priznanj konec tedna v Zermattu v [vici, a je jali tudi na Eurosportu 2, tako da si najbolj{im ljubljanskim {portni- vsaj vodja slovenske ekipe Primo` zdaj morda (tudi med Slovenci) ve~ kom v organizaciji [portne zveze Vrhovnik uporabil svoje gorni{ko ljudi predstavlja, kako neki se bodejo Ljubljana so smetano sicer pobrali znanje branja vremenskih napovedi v tem krosu. telovadca in atlet, priznanja pa si je prisluìla tudi vrsta ~lanov Smu- ~arske zveze Slovenije.

Za peto mesto na ~lanskem svetovnem prvenstvu v smu~anju prostega sloga v Madonni di Campiglio, disciplini kros, je priznanje dobila 23-letna Sa{a Fari~, sicer Radomelj~anka, a ~lanica ljubljanskega dru{tva Vagabund.

Priznanja za uvrstitve na mladinskih smu~arskih SP so dobili: Jurij Tepe{ (SD Dolomiti) za ~lanstvo v zmagoviti ekipi na srednji skakalnici v Trbi`u; Tamara Bari~ (SK Brdo) za 5. mesto v biatlonu na 10 km v Martellu (Ita) in Vanja Brod- Sa{a Fari~ (levo) nik (SD Olimpija) za prav tako 5. v dvoboju s svetovno podprvakinjo, mesto v alpski kombinaciji v Alten- Francozinjo Meryll Boulangeat. marktu (Avt).

Alpsko reprezentantko Petro Rob- nik so razglasili za najbolj{o {port- SMUÂNJE PROSTEGA SLOGA Kanadi. V leto{nji poletni sezoni je nico Univerze Ljubljana. Na lanski na tekmi med vsemi najmo~nej{imi zimski univerzijadi v Torinu si je v Mike Gale ... Kanad~an? Kanad~ani osvojil 6. mesto. kombinaciji prismu~ala srebro, v superveleslalomu pa bron. Jubile- V devetdesetih letih prej{njega sto- “Moja leta v svetovnem pokalu se jno nagrado za dru{tvo so podelili letja je bilo ime Miha Gale tako reko~ po~asi iztekajo. Rad bi {el {e na dve Smu~arskemu dru{tvu Novinar, ki sopomenka za smu~anje prostega tekmi, ki bosta v Severni Ameriki, ~e letos praznuje petdesetletnico delo- sloga (takrat {e akrobatsko smu~anje) bom le utegnil,” pravi Miha, ki se vanja. v Sloveniji. Nekdanji telovadec je bil najve~ ukvarja z izvedbo atraktivnih med najbolj{imi skakalci v Evropi. {portnih predstav na smu~eh in naj- Miha, ki bo januarja dopolnil 31 let, razli~nej{ih deskah po vsem svetu. je edini ~lan slovenske ekipe v Ena izmed atrakcij je ”City wave”, val skokih, ~eprav zadnje ~ase {port in za “srfanje” na krta~ah, ki ga Miha druìnsko ìvljenje zdruùje v odli~no obvlada (glejte fotografijo).

Na sliki Sa{i Fari~ priznanje izro~ata Dejan Crnek ([D Narodni dom) in ko{arkarska legenda Ivo Daneu. www.modrakartica.com www.sloski.si 7 Intervju Miran Tepe{

Nekdaj uspe{en skakalec, danes V zadnjih letih ste pri vodilnih moèh pomo~nik direktorja skakalnih tek- Mednarodne smu~arske zveze o~itno movanj Walterja Hoferja. Miran Tepe{ pustili dober vtis. Kak{ni pa so va{i je vedno zanimiv sogovornik … zaposlitveni oziroma poslovni na~rti za prihodnost? Nam lahko ori{ete delovne naloge in “Pri tistem delu mojega dela, ki je naj- pristojnosti, ki jih imate v vlogi bolj na o~eh javnosti (vodenje start- pomo~nika tekmovalnega direktorja nega postopka glede na razmere na skakalnih tekmovanj? skakalnici med tekmovanjem), je “Svoje delo pri Mednarodni smu~arski te`ko imeti vse pod nadzorom. Narava Kak{na sta vloga in pomen Planice v zvezi bi lahko razdelil na dva sklopa. je v~asih nepredvidljiva, zato je treba svetovnem pokalu? V prvega sodi pomo~ pri izvedbi tek- imeti tudi nekaj sre~e. Izku{nje “Planica je tradicionalno tekmovanje movanj na prizori{~ih, drugi pa je pomenijo veliko, a se je v~asih treba v smu~arskih poletih. Vzdu{je je po “servis” za organizatorje in nacionalne odlo~ati tudi na podlagi intuicije. navadi odli~no; plani{ki delavci se smu~arske zveze v obdobju med tek- Upam, da sodelavcem in vodilnim pri potrudijo in lepo pripravijo letalnico, mami in sezonama. Med tekmovanji FIS s svojim delom ne dajem in ne a se àl vidi in ob~uti, da je ve~ina in- sem ~lan vodstva tekmovanja in v bom dal veliko razlogov za nezado- frastrukture in objektov è mo~no vlogi svetovalca ìrije. Usklajujem delo voljstvo. Za zdaj sem dogovorjen, da s dotrajana. Planica ima gotovo lepe med ìrijo, TV-produkcijo in organiza- FIS sodelujem vsaj do olimpijskih iger mo`nosti za razvoj. Trenutno svojega torji ter skupaj z njimi operativno skr- v Vancouvru, ki bodo leta 2010. potenciala ne dosega.” bim za ~im bolj nemoteno, varno in Seveda pa ni vse odvisno le od mene.” enakovredno izvedbo tekmovanja; Mineva 20 let od enega najve~jih us- jasno, upo{tevaje vremenske razmere. Ljudje, ki skrbijo za nemoten potek pehov v zgodovini slovenskih smu~ar- V obdobju med tekmovanji pa je ve~ skakalnih tekmovanj, se pogosto skih skokov. Matja` Debelak se je “pisarni{kega” dela in tudi dela na sre~ujejo z zelo neprijetno vlogo, ko dejansko povsem umaknil iz sveta terenu, ko po potrebi obi{~em morajo na eni strani skrbeti za smu~arskih skokov. Ob vas pa sta {e posamezne organizatorje in se dogo- varnost tekmovalcev, na drugi pa vedno zelo dejavna Primo` Ulaga kot varjam o izbolj{avah pri organizaciji gledalci zahtevajo rekordne daljave. poslovni direktor slovenskih nordi- ali pa na skakalnicah. V obdobju med Je te`ko zadovoljiti vse in ustre~i jskih disciplin in Matja` Zupan, ki se sezonama sodelujem tudi pri pripravi vsem okusom? je dobro zna{el v trenerskih vodah. Se in izvedbi sestankov ter zasedanj “Pogosto se morda res ustvarja ob~utek, {e najde ~as za obujanje spominov ali razli~nih delovnih teles znotraj FIS pa da na tekmah usklajujemo razli~ne, morda sre~anje srebrnega olimpij- tudi pri seminarjih za sodnike in v~asih tudi nasprotujo~e si interese in skega kvarteta iz Calgaryja? tehni~ne delegate.” da sklepamo kompromise. A sam “Vsi {tirje se ob skakalnicah in drugod trdim, da so interesi velike ve~ine ak- {e vedno sre~ujemo in se marsikaj tudi Primerjava med va{im delavnikom v terjev pri smu~arskih skokih zelo pogovorimo. Pred desetimi leti nam je zimskih in poletnih mesecih? podobni. Tekmovalci si èlijo lepo, Matja` Debelak ob deseti obletnici “Zimsko tekmovalno obdobje med no- dale~ in varno sko~iti, gledalci èlijo to pripravil prijetno {portno sre~anje v vembrom in marcem je gotovo najbolj videti, {portni delavci pa èlimo to Savinjski dolini. Upam, da se bomo intenzivno, saj imamo tekmovanja omogo~iti. ê na izvedbo tekmovanja sre~ali tudi ob dvajseti obletnici. Do- vsak konec tedna in tudi med tednom. pogleda{ s te strani, potem vse skupaj govoriti se moramo le, kdo bo organi- Pozimi sem veliko na poti in lahko pri- morda niti ni tako zelo te`ko.” zator.” dem domov le za nekaj dni mese~no. Pomlad je obdobje za analize in Daljave so tiste, ki “vle~ejo” navija~e. Sicer pa za pojavljanje va{ega pri- pripravo nove sezone. Prvi del poletja 100 m, 200 m, 230 m … Kje je po imka skrbita tudi Jurij in Anja. je namenjen po~itnicam, drugi del po- va{em mnenju meja? Beseda ali dve o njunih karierah … letja in del jeseni pa poletni tekmovalni “Vsaka skakalnica ima svoje meje, ki “Veseli me, da se ukvarjata s {portom. sezoni. Vmes je precej tudi pisarni{kega so lahko razli~ne v razli~nih vremen- Veseli me tudi, da v {oli in {portu dela, a moja pisarna sta v bistvu moj skih razmerah. ê govorimo napredujeta in se razvijata. Kot vsak prenosni ra~unalnik, povezan v sve- konkretno o plani{ki letalnici, je zame o~e si èlim, da bi jima pri smu~arskih tovno spletno omre`je, in mobilni tele- neka “varna” meja pri 230 metrih. Ob skokih uspelo dose~i veliko lepih fon. Prek e-po{te komuniciram s FIS in spletu vrhunskega znanja in sposo- izidov, a da bi hkrati ustrezno napre- tudi z razli~nimi predstavniki posa- bnosti tekmovalca ter nekaterih dovala tudi v {oli. meznih smu~arskih zvez in organizato- sre~nih okoli{~in in naklju~ij je pred rjev. leti Romoeren to mejo pomaknil na Ker sem veliko zdoma, jima zadnja 239 metrov. Kako tanka je lahko meja leta v okviru druìne tudi pri {portu Z razvojem sodobnih komunikacijskih med sre~nimi in nesre~nimi naklju~ji, glavno pomo~ in podporo nudi Zlata, poti lahko pogosto poslujem tudi tako, pa je v podobnih razmerah pokazal moja èna in njuna mama. V okviru da imam ra~unalnik v naro~ju, noge pa Ahonenov padec pri 240 metrih.” dru{tva Dolomiti, Smu~arske zveze namakam v toplem morju. Ha, ha …“ Slovenije in {ir{e se za njun uspeh, Kateri skakalni objekt v svetovnem tako kot z drugimi reprezentanti, Kak{no je va{e sodelovanje z Walter- pokalu se vam zdi najbolj dovr{en in trudijo {tevilni strokovnjaki. Razmere jem Hoferjem? je lahko za zgled vsem drugim? za trening imata primerne, a za uspeh “Sodelovanje z Walterjem sam ocenju- “V zadnjih letih je bilo narejenih kar se bosta morala najbolj potruditi kar jem kot zelo dobro. Delujeva kot prava nekaj izvrstnih skakalnih sredi{~. Ti ob- sama. Klju~ do uspe{ne kariere, ekipa, deliva si posamezne naloge in jekti so v Nem~iji, Avstriji, na {portne in poklicne, je predvsem v vedno se ve, kdo je '{ef'. Za realnej{o Japonskem, v Italiji, [vici, na Finskem … njunih rokah.” oceno najinega sodelovanja pa boste Ne morem poudariti enega samega ob- morali vpra{ati kar Walterja samega.” jekta.” Martin Pav~nik

8 www.sloski.si www.modrakartica.com ˆ Alpsko smucanje Kje ste se prvi~ sre~ali s smu~anjem in kaj je bilo tisto, kar vas je pritegnilo? “Koro{ka klasika! Sem z Raven na Koro{ka klasika Koro{kem. Ravne so bile mo~no {portno mesto. Takrat je bil zelo mo~en Gorazd Janko,predsednik klub Fuìnar; imel je odli~ne trenerje. Vsi smo se ukvarjali s {portom; ali smo strokovnega sveta panoge bili smu~arji ali pa smo morali trenirati odbojko, rokomet, plavanje. Meni so za alpsko smu~anje bili bolj pri srcu zimski {porti, zato sem se odlo~il za smu~anje. Res je, da v tistih ~asih nismo imeli poletnih priprav, smu~anja in vodja mladinskega kot jih poznamo danes. Takrat so po- smu~anja. To so glavni poro~evalci in letne priprave pomenile aktivno tisti, ki k nam pridejo s problemom. igranje rokometa. V klubu sem Potem imamo {e zunanje ~lane, kot so: nastopal vse do mladinske selekcije, psihologi, zdravniki, nutricisti in potem pa so mi zdravniki odsvetovali strokovnjaki s podro~ja {portnega testi- nadaljnje udejstvovanje na snegu ranja s Fakultete za {port.” zaradi {uma na srcu, ki so mi ga odkrili, a sem ostal zapriseèn smu~ariji in se Kako poteka sodelovanje s {portnim vseeno vpisal na Fakulteto za {port. Po direktorjem, kako sta funkciji {port- fakulteti sem nekaj ~asa u~il na osnovni nega direktorja in predsednika stro- {oli, pozneje pa za~el kot trener kovnega sveta povezani? otro{kih, mladinskih in na koncu ~lan- “Vedno sem korektno in dobro sode- skih ekip.” loval s {portnimi direktorji; prej s Klemnom Bergantom, zdaj z Rastom Ali je va{e delo na fakulteti to, kar A`nohom. Ko se za~uti dolo~en pro- boste po~eli v prihodnje? Ali vas blem, ki ga vidim sam ali pa ga vidi lahko {e kdaj pri~akujemo v vlogi {portni direktor, sva v stiku in se “Prepri~an sem, da bodo ti ~asi spet strokovnjaka na terenu? odzoveva zelo hitro. Sodelovanje je pri{li. Treba je samo zagotoviti “Verjetno bom na fakulteti kar ostal. zelo dobro, tudi zaradi dejstva, da finan~no strukturo. Mladinsko smu- Poklic trenerja je eden najzahtevnej{ih strokovni svet nima funkcije nas- ~anje dobro spremljam, saj sem bil poklicev. Fizi~no, predvsem pa z odsot- tavitve ali odstavitve trenerjev, ampak vodja ekipe na dveh mladinskih SP. Pri nostjo od doma. [e vedno mi je àl deluje kot posvetovalni organ. Vsi tro- mladih vidim predvsem odprtost do vsake minute, ki je nisem preìvel v bimo v isti rog, imamo skupen cilj. vsega, kar se dogaja okrog njih. V krogu druìne. Pred dvema letoma mi Nikogar ne grajamo, ampak vsakemu primerjavi z nami, ki smo bili vzgojeni je umrla soproga in takrat sem sku{amo pomagati.” druga~e, so dana{nje generacije è zelo izra~unal, da sem polovico ~asa, ko sem podobne vrstnikom iz tujine, ki bil poro~en, preìvel od doma. Te`ko je V zadnjih 15 letih se je tehnika po- posledi~no dosegajo dobre izide. prena{ati potovanja in vse skupaj polnoma spremenila. Kako vidite postane naporno tudi psihi~no.” razvoj smu~anja v prihodnosti? Dokaz za dobro prihodnost so izidi z “Te`ko je re~i. @e pred leti smo mislili, zadnjih mladinskih SP, predvsem z Kak{na je vloga strokovnega sveta alp- da bo {la pot organiziranosti bolj na in- zadnjega, ko smo dobili dva svetovna skih disciplin, kateremu predsedujete? dividualno raven. Se pravi, da ne bo ve~ prvaka.” “Osnovna naloga strokovnega sveta reprezentanc, kot jih poznamo, ampak pri alpskih disciplinah je pomo~ tek- da bodo tekmovalci v “tovarni{kih” Kaj pa sama strokovna podpora za movalcem in trenerjem pri njihovem ekipah, tj. kot pri formuli 1. V tem prihodnost? Je na Fakulteti za {port delu. Naloga strokovnega sveta je, da smislu ne vidim, kako bi lahko delale dovolj kadrov? pomaga pri re{evanju teàv, da i{~e in- mlaj{e ekipe. Gotovo bi si s tako organi- “Potencial obstaja. V klubskih struktu- terdisciplinarne strokovnjake, ki sve- zacijo odrezali vejo. Pri tehniki pa je rah imamo zelo veliko dobrih trener- tujejo na razli~nih podro~jih. Pomaga vedno tako, da oprema narekuje razvoj jev, tj. diplomantov Fakultete za {port. lahko pri na~rtovanju treningov, tehnike. Tehnika pa se prilagaja proiz- Pomembno je, da niso obremenjeni s spremljanju treningov z razli~nimi te- vajalcem. Temu razvoju je treba slediti. staro tehniko smu~anja in prav ti tre- stiranji, ponudi lahko {portne psi- Ko so pri{le smu~i carving, mo~ ni bila nerji predavajo tudi na na{ih seminar- hologe. Druga vloga strokovnega ve~ tako pomembna, zdaj pa spet jih. Za prihodnost ne vidim teàv, in sveta, ki je vedno bolj raz{irjena, pa je postaja, saj so tekmovalci è zelo dobro sicer ob upo{tevanju dejstva, da bodo organizacija seminarjev za trenerje, usvojili to tehniko smu~anja. finan~ne podlage zagotovljene.” izobraèvanje, izpopolnjevanje in za izobraèvanje znotraj reprezentan~nih Treba je {e omeniti, da so nam pri Vemo, da vsak, ki se je aktivno ukvar- trenerjev. Spremljamo tudi programe razvoju v veliko pomo~ strokovnjaki jal s {portom, te`ko stopi iz svoje in poro~ila trenerjev, ki gredo prek za biomehaniko pri Fakulteti za {port, koè. Se poleg smu~anja aktivno uk- potrditve strokovnega sveta na Mini- ki nam svetujejo, katerim ciljem se je varjate {e s kak{nim {portom? strstvo za {olstvo in {port.” treba pribliàti.” “Doma sem v vseh {portih. Zadnje ~a- se pa sem se malo bolj posvetil golfu, Kako je strokovni svet sestavljen? Kaj pa na{a reprezentanca? Lahko v precej pa tudi te~em.” “Trenutno ga sestavljajo glavni trenerji prihodnje spet pri~akujemo zlate ènske in mo{ke ekipe, vodja otro{kega ~ase? Izidi v tej sezoni so v vzponu. Tomi Trbovc

SPONZORJI PANOGE ALPSKO SMU^ANJE:

www.modrakartica.com www.sloski.si 9 ˆ Alpsko smucanje Pododbor za smu~anje invalidov

V lanski sezoni je bil v okviru SZS us- rezentance, ki sicer krojijo svetovni tanovljen Pododbor za smu~anje in- vrh, imajo mo~ne trenerske in sprem- validov po vzoru podobnih odborov ljevalne ekipe, 160 dni sne`nih tujih reprezentanc. Cilj tega odbora je treningov letno, v nekaterih dràvah popularizirati smu~anje med invalidi, pa {portnik invalid lahko postane tudi zagotoviti ~im bolj kakovostne profesionalni {portnik (takega statusa treninge za slovenske {portnike in- v Sloveniji {e ni mogo~e pridobiti). valide in pomagati pri razvoju tega {porta logisti~no in tudi finan~no. [portniki invalidi tekmujejo na Trenutno je v pododbor v~lanjeno le tekmah evropskega in svetovnega eno invalidsko {portno dru{tvo, pokala, svetovnih prvenstvih in Smu~arski klub {portnikov invalidov paraolimpijskih igrah – vse to na Albatros, upamo pa, da bodo temu popolnoma enakih strminah kot tek- sledili {e nekateri drugi. Prav tako si movalci svetovnega pokala. Prav tako èlimo, da bi se sekciji za alpsko morajo upo{tevati enake standarde FIS tekmovalci (torej tisti, ki sicer uporab- smu~anje v prihodnosti pridruìla {e glede radija in dolìne smu~i, razdalje ljajo invalidski vozi~ek) pa imajo za kak{na. med vratci, prepustnosti tekmovalnih svoje smu~anje monoskije oz. sitskije. dresov in seveda opravljati teste za V bistvu gre za posebej prilagojen kar- Zgodovina smu~anja {portnikov in- doping. Razlik je sicer kar precej, ven- bonski sede`, pod katerim sta hidrav- validov je è precej dolga in pisana, saj dar so vedno namenjene le dolo~enim lika, ki deluje tudi kot amortizer, in se je za~ela po koncu 2. svetovne prilagoditvam opreme, da {portnik in- kovinska noga, v katero se vpne ena vojne v sosednji Avstriji. Najprej so v valid lahko sploh smu~a. Tako slepim sama tekmovalna smu~ka z zelo konkurenci tekmovali le {portniki z tekmovalcem in tekmovalkam med vi- mo~no vezjo. Sede~i smu~ar lahko z amputacijami, pozneje pa so se jim juganjem skozi vrata pomagajo za ta njegovo pomo~jo uporablja sede`nice pridruìli {e slepi in sede~i tekmovalci namen posebej usposobljeni vodniki, in vle~nice, ne da bi mu bilo pri tem (gluhi tekmovalci in tekmovalke ki smu~ajo pred slepim tekmovalcem treba zapustiti sede`. Za ravnote`je nastopajo na lo~enih tekmovanjih). oz. tekmovalko in brez fizi~nega stika uporablja {e posebej prilagojene pa- Danes je alpsko smu~anje {portnikov (kajti ta je prepovedan) ga/jo samo lice. Da je tekmovanje po{teno in da invalidov najrazvitej{e izmed zimskih prek zvo~ne povezave usmerjajo do je zmaga omogo~ena tudi bolj paraolimpijskih {portov in je v veliko cilja (najbolje pri tem je, da skoraj ne hendikepiranim, se ~asi tekmovalcev dràvah (Avstrija, [vica, Nem~ija, odstopajo od idealne linije). Pri tek- mnoìjo s faktorji, ki pripadajo nji- ZDA, Japonska) popolnoma prime- movalcih z amputacijami nog so do- hovim kategorijam. rljivo s smu~anjem “zdravih”. Te rep- voljene posebne vrste protez, sede~i Alpsko smu~anje se je pri nas {ele za~elo razvijati. [tevilo rekreativcev se kljub izredno dragi opremi pove~uje, prav tako imamo 2 reprezentanta A in 2 reprezentanta B. Treningi reprezentance potekajo 2-krat tedensko pod vodstvom reprezentan~nega trenerja Bojana Kav~i~a in s pomo~jo Zveze za {port invalidov Slovenije (paraolimpij- skega komiteja). Primanjkljaj se trenutno kaè le na podro~ju pod- mladka; prav tako bi si èleli dobiti kakega tekmovalca tudi v kategoriji slepih. Sicer pa gredo izidi kot potrditev dobrega dela vsako leto za malenkost navzgor. V nekaj letih bodo, tako upamo, prav slovenski tekmovalci tisti, ki bodo lahko krojili svetovni vrh. Povsod, pri “zdravih” {portnikih in {portnikih invalidih.

(Za vse dodatne informacije in novice o smu~anju {portnikov invalidov obi{~ite spletno stran www.albatros- ski.com, kjer najdete tudi na{e po- datke za stik.)

Gal Jaki~

10 www.sloski.si www.modrakartica.com ˆ Alpsko smucanje Smu~anje z zarezno tehniko kot nova disciplina v alpskem smu~anju velja za Smu~anje z zarezno zelo napredno in predvsem zanimivo. Tekmovalci v carvingu bi dejali: “Free as a bird can be”. Ta filozofija je tehniko - carving vsekakor osnova te discipline, saj v rokah nimamo palic. In od tu se pojavi koncu sezone je bil ~as, da se stori okrog “boj”. Na sami progi se pomirijo trditev “Svoboden kot ptica”. îsto svo- korak naprej. Tako smo se preimenovali mo{ki in ènske, rezultati pa se vodijo bodno se je leta 1998 pod vodstvom v Carving Team Slovenija. V sezoni posebej za ene in druge. Mednarodne smu~arske zveze (FIS) 2005/2006 so se nam pridruìli {e neka- odvila prva tekma v pokalu carving. teri novi tekmovalci in ekipa je za~ela Tekmovanje traja dva dni. Po navadi dihati kot nekak{na “velika druìna”, je v soboto kvalifikacijska tekma, kjer Prvi za~etki tekmovanja sicer segajo v vsaj tako je bilo sli{ati iz italijanskih vsak tekmovalec opravi po dve vo`nji. leto 1995, ko je italijanski Sciare Maga- krogov. Na koncu sezone smo kot ekipa [teje se najbolj{a. V nedeljo pa sta pol- zine {e z nekaterimi druàbniki za~el zasedli 6. mesto, imeli pa smo tudi finale in finale (skupaj dve vo`nji). V promovirati carving. Tako se je leta nekaj odli~nih uvrstitev med prvih polfinale se uvrsti 30 mo{kih in 10 1998 rodilo novo tekmovanje, imeno- dvajset in prvo uvrstitev med deset na- najbolj{ih ènsk. Od polfinalistov pa vano FIS CARVING CUP. Predsednik jbolj{ih pri fantih. Seveda pa ne smemo se v finalno vo`njo uvrsti 10 mo{kih organizacije FIS je odobril poskusno pozabiti na tretje mesto Ane Tev~, ki je in 5 ènsk. sezono na podlagi pro{nje italijanske s tem dokazala, da pomlajena ekipa {portne revije Sciare Magazine in itali- dela v pravi smeri. Poleg tekmovalnih Pravila za postavitev proge in janske smu~arske zveze FISI. Ustanovil aktivnosti pa velja omeniti tudi vse tekmovanje se je tudi prvi mednarodni organizacij- spremljevalne. Tukaj mislimo pred- Pravila je dolo~il FIS in jih je najla`je ski komite (FCO – FIS carving organi- vsem na ustanovitev pododbora za razumeti v povezavi s tekmovanji v zation) … carving pri panogi za alpsko smu~anje. alpskih disciplinah. Prva o~itna razlika S tem smo naredili velik korak naprej, je start. Pri carvingu je podoben @e zelo zgodaj, skoraj od za~etka tek- predvsem za carving v Sloveniji. Carv- “snowboarderskim” tekmovanjem. movanja, so zraven tudi slovenski tek- ing je postal ena izmed disciplin Kot smo è povedali, pri carvingu ne movalci, in sicer kot posamezniki. Prvi~ alpskega smu~anja. Pododbor pri uporabljamo klasi~nih koli~kov, smo na tem tekmovanju sodelovali kot panogi za alpsko smu~anje je lo~en od ampak tako imenovane “boje”. Tek- ekipa v sezoni 2003/2004, in to kot Por- vodstva panoge za alpsko smu~anje, saj movalna proga ima lahko od 8 do 12 toro` Carving Team. Ustanovitelj ekipe imamo svojega predsednika podod- zavojev. Bistvena razlika je v tem, da iz Portoroà je bil Karli Truglas, ki je bora, ki je hkrati tudi vodja ekipe pri carvingu ne gre za obi~ajno poj- tudi predstavnik Smu~arske zveze oziroma kar reprezentance v carvingu. movanje okrog enega in edinega Slovenije za carving v FIS. Tako smo Kot pri vseh preostalih {portnih od- koli~ka, ampak da so na progi postavl- prebili za~etni led tudi pri nas. @e v prvi borih imamo tudi mi svoje vodstvo s jene tri “boje”, ki so najve~krat tudi sezoni so se pojavili vidni uspehi pred- trenerji. Tekmovalci pa smo od te se- razli~nih barv. Tekmovalec se med vsem pri nekaterih tekmovalcih. Na- zone naprej predstavniki Slovenske vo`njo takti~no (strategija) odlo~a, ob jvidnej{i izid je dosegla Tina Vrhunc na reprezentance v carvingu. V tem kateri izmed treh “boj” bo naredil evropskem prvenstvu v Roccarasu, kjer trenutku so tekmovanja, katerih se zavoj. Glede na barvo “boje” tek- je postala evropska prvakinja. @e v udeleùjemo nekje med evropskim in movalec dobi ustrezne to~ke. Rde~a naslednji sezoni se je ekipa dopolnila svetovnim pokalom, pri alpskih “boja” mu prinese 5 to~k, rumena 4 in tudi pomladila, kar je bilo za nas zelo smu~arjih. Imenujejo jih FIS Carving to~ke in modra 3 to~ke. V~asih je pomembno. Pomlajena ekipa sicer ni Cup World Edition. V bistvu pa imamo postavljena samo ena “boja”; takrat dosegla tako vidnih in odmevnih è od samega za~etka svoje evropsko in tekmovalci peljejo le okrog te “boje” izidov, vendar so bile smernice svetovno prvenstvo v carvingu. in dobijo enake to~ke. Zgodi se tudi, nakazane. Prvi~ v zgodovini pokala da se pri postavitvi proge naredi tako carving je bila organizirana tudi tekma Kako je videti tekmovanje v imenovane tobogane, ki jih tekmoval- v Sloveniji, in sicer na SC Cerkno. Ob carvingu? cem vsili izbira dolo~ene “boje”. Tekmovanja carving èlijo biti zelo di- Opisana mo`nost “strate{kega” izbi- nami~na in atraktivna za gledalce in ranja zavojev je najbolj o~itna in tudi tekmovalce. V primerjavi z alpskimi klju~na druga~nost tekmovanj carving disciplinami je postavitev proge nekje v primerjavi z alpskimi. Pri tekmova- med slalomom in veleslalomom; njih carving ni pomemben samo dolga je okoli 400 metrov, lahko tudi izmerjen ~as, ampak tudi strategija ve~. Smu~a oziroma “carva” se seveda prepeljane proge. Kon~ni rezultat do- brez palic in zavija okrog “boj” bimo po naslednji formuli: razli~nih barv. Sestavni deli proge so (ÂS/TO^KE ) x 100 = REZULTAT. tudi skoki, valovi in umetno oblikovani “tobogani”. Glede opreme tudi tukaj veljajo pravila FIS. Prvo tako pravilo je, da tek- Gledalci vidijo vso progo; vse se zgodi v movalec ne sme tekmovati v oprijetih pribli`no 40 sekundah. Precej{na gumijastih obla~ilih, ki jih poznamo v druga~nost v primerjavi s tekmovanji v alpskem smu~anju. To naj bi carving alpskih disciplinah je kon~ni rezultat, naredilo prepoznavnej{i. FIS poleg kjer se k merjenemu ~asu pri{tevajo {e tega tekmovalcem carvinga dovoljuje, to~ke, ki jih tekmovalec nabira z zavoji da je razdalja od stika smu~i s snegom do stika s smu~arskim ~evljem 100 milimetrov. Druga oprema je podobna SPONZORJI PODODBORA SMUČANJE Z ZAREZNO TEHNIKO: kot pri “alpincih”.

Uro{ Rudolf

www.modrakartica.com www.sloski.si 11 Nordijska kombinacija (Oberhof, Ruhpolding, Klingenthal in Schonach), Italija (Val di Fiemme), Skok do teka{kih ê{ka (Liberec) in Poljska (Zakopane). Pod okriljem Mednarodne smu~arske zveze pa poteka tudi svetovni pokal B. smu~i Discipline êprav na olimpijskih igrah delijo Nordijski kombinatorci se ve- nili” na zimskih olimpijskih igrah in odli~ja le v treh kategorijah likokrat znajdejo v senci preostale tudi svetovnih prvenstvih ter tekmah (posami~na tekma, sprint in ekipno), zimske dru{~ine. Tudi poznavanje svetovnega pokala. V zadnjih letih so pa je razvejanost disciplin precej tega {porta se pri {ir{em prebival- jih tekmeci dohiteli in celo prehiteli. obse`na in za nepoznavalce tudi stvu pogosto za~ne in kon~a pri ugo- Predvsem Avstrijci in Nemci po zaslugi zapletena. Discipline nordijske kombi- tovitvi, da gre za sti~i{~e smu~arskih Ronnyja Ackermanna in seveda Finci nacije bi lahko delili na ve~ ravneh. skokov in teka na smu~eh. Zato v z izjemnim Hannujem Manninenom. Prva delitev se ponuja è na individu- drugi {tevilki Modrih novic sezone alni in ekipni pol. V drugo skupino 2007/2008 malce ve~ pozornosti na- Tekmovalni sistem se je sicer skozi leta delitev velja uvrstiti posami~no menjamo tudi tej veji mogo~nega spreminjal in dopolnjeval, a osnovna klasi~no (Gundersen) preizku{njo, zimsko{portnega drevesa. ideja – poiskati junake, ki se odli~no sprint, tekmo s skupinskim startom in znajdejo pri lovu na daljave in tudi pri najmlaj{ega brata druìne, tj. 'orkanski Ker se nordijski kombinatorci za to~ke hitrem teku na smu~eh – je ostala ne- sprint' (Hurricane sprint). Najce- svetovnega pokala borijo {ele od se- dotaknjena. Z napredkom obeh lovitej{o delitev disciplin pa dobimo, zone 1983/1984 naprej, bo morda ~lenov {porta se je v zadnjih letih na ~e slednji skupini dodamo {e vse ob- marsikoga presenetil podatek, da tek- vi{jo raven dvignila tudi sama nordij- like ekipnih tekem. Kljub navidezni movalne korenine tega {porta segajo ska kombinacija. Poleg velikih tek- razpr{enosti nordijske kombinacije celo v osemnajsto in devetnajsto sto- movanj, na katerih je nabor disciplin velja opozoriti, da je pravzaprav os- letje. Kombinatorci so tudi del olimpi- nekoliko o`ji, je osrednji cilj tekmoval- novno na~elo tekmovanja vedno jske druìne è vse od prvega druènja cev svetovni pokal, kjer se to~kovna enako, delitve pa se dogajajo le pri zimskih {portnikov leta 1924 v Cha- poga~a prve trideseterice deli po prera~unavanju teka{kih rezultatov v monixu, è naslednje leto pa so se enakem klju~u kot pri alpskih skakalne in nasprotno. prvi~ borili {e za odli~ja na svetovnem smu~arjih, skakalcih … Svetovni pokal prvenstvu. Verjetno ni treba posebej je razdeljen na tri dele in se, podobno Najbolj uveljavljena je osnovna poudarjati, da bi ob iskanju zametkov kot pri smu~arskih skokih, razteza posami~na preizku{nja, ki je v svetu nordijske kombinacije za{li v Skandi- med za~etkom decembra in prvo znana tudi pod imenom Gundersen navijo, natan~neje na Norve{ko. Zato polovico marca. V sezoni 2007/2008 (po nekdanjem norve{kem kombina- ne ~udi, da so imeli tudi po rezultatski najbolj{e nordijske kombinatorce torcu Gunderju Gundersenu). Tek- strani dolgo ~asa glavno besedo prav gostijo Finska (Kuusamo in Lahti), movalci se najprej preizkusijo v dveh Norveàni. “Vikingi” so predvsem v Norve{ka (Trondheim in Oslo), serijah smu~arskih skokov, njihove uvodnih letih brezkompromisno “ple- Avstrija (Ramsau in Seefeld), Nem~ija to~ke (na podlagi metrov in ocen sodnikov za slog) pa nato “pretopijo” v zaostanke. 15 to~k je enakovrednih eni minuti. S temi prebitki se nato tekmovalci podajajo na teka{ko preizku{njo, dolgo 15 kilometrov. V ekipni razli~ici Gundersenove discipline nastopajo {tirje skakalci, ki opravijo vsak po dva skoka, nato pa se ob prera~unanih zaostankih podajo {e na teka{ke smu~i (4 x 5 km). Zelo podoben je tudi princip sprinterskih preizku{enj, le da se tam tekmovalci le enkrat podajo po zaleti{~u skakalnice, nato pa jih ~aka samo 7,5 kilometra dolga teka{ka proga. V ekipni preizku{nji pa dràvo zastopata le dva tekmovalca.

Posebno poglavje so tekme s skupinskim startom, kjer je osnovna razlika vidna è na prvi pogled. Tekma se namre~ za~ne s teka{kim delom (10 km). Kot pove è ime, gre za preizku{njo s skupinskim startom. Zmagovalec pred skakalnim delom prejme 120 to~k, preostali pa si prisluìjo odbitke, skladno z lestvico prera~unavanja. Posebnost discipline

SPONZORJI PANOGE ZA NORDIJSKO SMU^ANJE:

12 www.sloski.si www.modrakartica.com Nordijska kombinacija je tudi v tem, da v obeh serijah skokov ni sodni{kih ocen za slog. Da vendarle ne bi {lo samo za lovljenje daljav, pa so predvideni odbitki za padce (od 10 do 10,8 to~ke) in doskoke brez telemarka (od 4 do 4,8 to~ke). Tudi ta disciplina predvideva ekipno tekmo, v kateri reprezentanco zastopa kvartet.

Za popestritev tekmovanj so odgov- orni za nordijsko kombinacijo pri FIS v koledar tekmovanj vklju~ili {e 'orkanski sprint'. Skakalni del se od obi~ajne sprinterske preizku{nje ne razlikuje, posebnost pa se pojavi pri startu teka{kega dela. Skakalne to~ke namre~ prera~unajo v metre zaostanka. Zmagovalec skokov se tako na pot poda “najbli`e” cilju, preostali pa skladno s skakalnimi zaostanki za njim. Gre za svojevrstno sve`ino v svetovnem pokalu, ki je atraktivna tudi za gledalce, a je zaradi posebnih zahtev primerna le za ve~ja sredi{~a z velikimi startno-ciljnimi prostori.

Kaj pa Slovenci?

Tudi pri nas je nordijska kombinacija {port z dolgo zgodovino. Dràvno prvenstvo poteka redno è vse od leta 1930, ko se je z naslovom prvaka ne- tate za zdaj potrebuje {e ugodno pri- V tem kontekstu velja za konec kdanje skupne dràve okronal Jo{ko zori{~e. Gre namre~ za tekmovalca, ki omeniti {e tekmovalca, za katerega Jan{a. Takrat so se Slovenci za~eli je precej bolj{i teka~, zato mu ustrezajo bodo ljubitelji nordijske kombinacije spopadati tudi z mednarodno te`ke proge in pa njemu primerne v prihodnosti po vsej verjetnosti {e ve- konkurenco. Na ve~jih tekmovanjih skakalnice. Oba bosta imela ve~ kot likokrat sli{ali. Gre za zamejskega odmevnej{ih rezultatov ni bilo, a dovolj prilo`nosti za dokazovanje in Slovenca Tomaà Drumla, ki v svoji Palme, [ramel, De~man, Razinger, tudi napredovanje,” meni Cuznar, ki konkurenci è nekaj let opozarja nase. Gorjanc, Ambroì~, Ka{trun, Korde` in je ob tem izrazil tudi upanje, da se bo [e ne 20-letni ~lan avstrijske reprezen- drugi so v jugo~asih skrbeli, da so bili sotekmovalcema pridruìl {e Damjan tance je nadarjenost potrdil tudi è na Slovenci del tekmovalnega ustroja. A Vti~. Da bi slovenski kombinatorci tekmah svetovnega pokala, z vrstniki ne le v vlogi nastopajo~ih, ampak tudi napredovali v obeh disciplinah, so v pa je na mladinskih svetovnih prven- v organizacijskem smislu. Decembra vodstvu reprezentanc vzpostavili sode- stvih 2006 in 2007 pri{el do ekipnega leta 1984 je namre~ v Planici potekala lovanje s teka{kim trenerjem Markom zlata in srebra. prva in za zdaj tudi edina kombinacij- Gracerjem, v vlogi svetovalca pa je ska tekma svetovnega pokala na na{ih tudi vodja skakalne ekipe, tj. Finec Ari Martin Pav~nik tleh. Pekka Nikkola. “Z Gracerjem smo sodelovali predvsem pri na~rtovanju Tudi po osamosvojitvi udejstvovanje priprav in dela. Z Nikkolo pa je sodelo- ni zamrlo. Prav nasprotno, z nekaj vanje tesnej{e, saj pomaga pri razvoju rezultati so tudi Slovenci na velikem tekmovalcev in nam je z nasveti odru opozorili nase. Poudariti velja resni~no v veliko pomo~,« pravi Cuz- predvsem Romana Perka, ki je pred nar, ki ob tem tudi priznava, da so dobrim desetletjem postal mladinski kombinatorci vseh v o~eh javnosti in svetovni prvak, navdu{il pa je {e s medijev pogosto v senci skakalcev, petim mestom v ~lanski konkurenci. smu~arjev, teka~ev … “Nordijska kom- Tudi Andrej Jezer{ek se je nekajkrat binacija je è vrsto let zapostavljena. pribliàl {ir{emu vrhu in dobro Imamo ustrezne pogoje za delo, a v nastopil na OI 2002. V zadnjih se- ozadje nas pogosto potiska miselnost. zonah vidnej{ih rezultatov ni bilo, Vsem po vrsti pa je jasno, da se bomo zato so se v nordijskih reprezentancah tega poloàja re{ili predvsem s odlo~ili za spremenjeno strukturo kakovostnimi izidi, zato velja veliko ekip. Tako v sezoni 2007/2008 razpola- pozornosti in energije posvetiti delu gajo samo z ekipo B, za katero skrbi na treningih,” dodaja slovenski trener. v~asih obetavni tekmovalec in nek- Upanje na nekoliko bolj{o rezultatsko danji dràvni prvak Igor Cuznar. Sled- prihodnost pove~uje pogled na nji priznava, da gre samo za prehodno {tevil~no mladinsko ekipo, ki bo obdobje, v katerem bo velik poudarek vadila pod taktirko trenerja Petra Jo{ta. namenjen B-svetovnemu pokalu. Cuznar poudarja, da bi ob vidnem “Dejan Plevnik je è v preteklih se- napredku utegnil tudi kak{en mlaj{i zonah dokazal, da se lahko uvrsti vi- skakalec dobiti prilo`nost na najvi{ji soko. Gre za odli~nega skakalca, od ravni, ob tem pa je vesel tudi zajetnega katerega napredek pri~akujemo tudi v rodu, ki {e ~aka na vstop v mladinsko teku. Mitja Orani~ pa za bolj{e rezul- vrsto. www.modrakartica.com www.sloski.si 13 Slovenski TD-ji Mednarodni tehni~ni delegati - TD FIS in TD IBU

Na smu~arskih tekmah v tekmovalnem - pripravijo poro~ilo in ga v roku treh Andrej Klinar sistemu mednarodne smu~arske zveze dni po{ljejo na FIS, Sre~ko Jesen{ek FIS skrbijo za nadzor in nemoten potek - FIS predstavijo morebitne predloge Andreja Jovan tekmovanj tehni~ni delegati. Poleg za izbolj{anje pogojev ali katerekoli Matja` Kranjc ìrije, sodnikov, direktorjev posame- druge predloge. Janez [mitek znih disciplin svetovnega pokala in or- TEK NA SMUÊH: ganizatorjev, s svojim strokovnim Tehni~ni delegat mora imeti veljavno Peter Petri~ek znanjem igrajo pomembno vlogo pri licenco. Kandidat mora najprej opraviti Uro{ Ponikvar pravilni izpeljavi tekmovanja. Tudi izpit za nacionalnega tehni~nega dele- Joè Klemen~i~ Slovenci smo lahko ponosni na veliko gata. Po ve~letni praksi ga komisija za Gregor Mali {tevilo vrhunskih tehni~nih delegatov, tehni~ne delegate pri Smu~arski zvezi Franc Rutar ki aktivno delujejo v svetovnem pokalu Slovenije predlaga za mednarodnega in drugih najve~jih smu~arskih tek- tehni~nega delegata - TD FIS. Prednost DESKANJE NA SNEGU: movanjih v vseh panogah. kandidata je njegova aktivna dejavnost Iztok Kvas v panogi, v kateri èli dobiti licenco. Po SMUÂRSKI SKOKI: Po definiciji, so naloge tehni~nih de- prijavi, izobraèvanju in opravljenem Janez Bukovnik legatov na tekmah naslednje: pisnem izpitu mora kandidat svoje Branko Dolhar znanje pokazati {e na prakti~nem Gabrijel Gros - zagotavljajo spo{tovanje pravil in izpitu. Po vseh uspe{no opravljenih Marko Mlakar direktiv, ki jih postavlja FIS, preizkusih dobi kandidat naziv - skrbijo, da tekmovanje te~e brez “tehni~ni delegat”. Priporo~ljivo je, da NORDIJSKA KOMBINACIJA: zapletov, se kandidati prijavijo do 40. leta Janez Bukovnik - svetujejo organizatorjem v okviru starosti, kon~ni naziv pa morajo prido- Branko [imic svojih dol`nosti, biti pred 65. letom starosti. Nacionalne TELEMARK SMUÂNJE: - so uradni predstavniki FIS na tek- smu~arske zveze predlagajo pod- Urban Sim~i~ movanju. komitejem ali komitejem za tehni~ne Andreja Jovan - {tevilo tehni~nih delegatov FIS je delegate pri FIS, sposobne kandidate, le omejeno na dràvo. ta pa ima pravico odlo~iti o ustreznosti Slovenski mednarodni IBU kandidata. Za izobraèvanje tehni~nih tehni~ni delegati Skrbijo za pregled homologacij in cer- delegatov na nacionalni so odgovorne tifikatov prog ali skakalnic. Pregledu- nacionalne smu~arske zveze, za znanje jejo pretekla poro~ila iz prizori{~ in mednarodnih tehni~nih delegatov pa BIATLON: spremljajo popravke pripomb. Poleg je odgovorna mednarodna smu~arska Borut Nunar tega pa je njihova dol`nost, da: zveza FIS. Janez Kunstelj Janez Vodi~ar - preverijo zavarovalne police za tek- Licence se izdajajo za eno leto in jih je movanja, ki jih mora imeti sklen- potrebno obnavljati. Tomi Trbovc jene organizator, - sodelujejo pri administrativni pri- Slovenski mednarodni FIS pravi tekmovanja, tehni~ni delegati - pregledujejo prijave ekip, - so prisotni na vseh treningih, ALPSKO SMUÂNJE: - prisotni morajo biti na vseh ses- Ur{ka Ren~nik tankih vodij ekip in sestankih ìrije, Tone Vogrinec - tesno morajo sodelovati z funkci- Toma` î`man onarji organizacijskih komitejev, Sre~ko Vilar - med tekmovanjem morajo biti na Robertino Ribi~ tekmovalnem obmo~ju, Primo` Poschl - sodelovati morajo z trenerji, vodji Peter Petrov~i~ ekip in ìrijo, Peter Bizjak - opazujejo in nadzirajo izvajanje Miran Rauter vseh pravil in direktiv s podro~ja Matja` Vrecl opreme in ogla{evanja na obla~ilih Matja` Hafner in opremi, Matja` Goltez - nadzirajo administrativni del tek- Maja [kerjanec movanja, Jaro Kalan - sankcionirajo kr{itve pravil, Janez Dekleva - pomagajo pri zapisu poro~ila so- Gorazd Bedra~ dnikov, Filip Gartner - preverijo to~kovanje in FIS to~ke in Du{an Gori{ek jih potrdijo z podpisom, Drago Rataj

14 www.sloski.si www.modrakartica.com ˆ Alpsko smucanje Pokal Loka 2008 – otro{ko smu~anje na najvi{ji ravni [KOFJA LOKA 16. in 17. FEBRUAR 2008

Svete nedelje v Crngrobu iz leta 1450 pri~a o vite{ki {portni vzgoji. Lo{ki {portniki pa so za za~etek organizirane {portne kulture izbrali letnico 1906, ko je bilo v [kofji Loki ustanovljeno dru{tvo Sokol. Tudi smu~anje se je uveljavilo v okviru Sokolskega dru{tva. Smu~arski odsek je bil ustanovljen ja- V zbornik, ki je novembra 2006 iz{el nuarja 1929 leta. Kratek skok v ob 100 letnici {porta v [kofji Loki, je zgodovino je omenjen zato, da bi znameniti slovenski olimpionik Miro vsakoletni udeleènci Pokala Loka Cerar med drugim zapisal: “S svojo morda bolje razumeli utrip staro- prostorsko podobo in bogato stavbno davnega mesta ob soto~ju dveh rek. dedi{~ino se [kofja Loka uvr{~a med Naravne danosti, naklonjenost in za- najbolj ohranjene, zanimive in vzetost doma~inov do smu~anja in pomembne primere zgodovinsko-ur- {porta nasploh so omogo~ili, da smo se banisti~nega in arhitekturnega razvoja leta 1973 ob tiso~letnici mesta, uvrstili omogo~ili kvalitetna tekmovanja in ne slovenskih mest. Poleg srednjeve{ke v skupino zanesenjakov iz vsega sveta, nazadnje zanimiva sre~anja z vrstniki preobleke se predstavlja tudi kot iz- ki vsako leto prirejajo mednarodna iz deèl {irom sveta. Upamo si trditi, da jemno razvito sredi{~e {portnega do- smu~arska tekmovanja za otroke. S pri- na{e prireditve postajajo pomemben gajanja in kot mesto {tevilnih jatelji iz Trenta, Montecatinija (oboji iz korak v razvoju bodo~ih smu~arskih {portnih tekmovanj dràvnega in Italije), Rickya (ê{ka), Whistlerja {ampionov, obenem pa nezamenljiv mednarodnega zna~aja.” (Kanada), Val d'Isera (Francija), Andore prispevek k mednarodnemu smu~ar- in Tarnabyja ([vedska) se redno skemu gibanju. Pisani viri omenjajo, da je è leta 1318 sre~ujemo in si izmenjujemo izku{nje. bilo na Sel{ki Sori prvo kopali{~e, freska Vse z namenom, da bi najmlaj{im

www.modrakartica.com www.sloski.si 15 Biatlon ki se je tam s tretjim mestom sploh edinkrat povzpel na zmagovalni oder. Mrzli nosovi − Tadeja Brankovi~ je bila v Östersundu na njem kar dvakrat, leta 2004 in 2005. Prav verjetno pa je, da tokrat v slovenski ekipi ne bo niti enega izmed toplo srce: zgoraj na{tetih. Poleg tistih, ki so si è zasluìli biatlonsko slovo, je mo{ka ekipa zaradi operacije kolena okrnjena Östersund 2008 za Janeza Mari~a, ènska pa zaradi teàv z ramo za Tadejo Brankovi~ Likozar. Zadnje svetovno prvenstvo v V primerjavi z Mednarodno smu- bodo posku{ali tudi tako privabiti Anterselvi na Ju`nem Tirolskem je za ~arsko zvezo (FIS), kjer potekajo sve- gledalce. Po tekmovalni upokojitvi ve- slovenski tabor minilo predvsem v tovna prvenstva v alpskem smu~anju, like {vedske biatlonke Magdalene Fors- znamenju mo~ne ènske in me{ane nordijskih disciplinah, v deskanju na berg je namre~ zanimanje za biatlon na {tafete, ki sta osvojili ~etrti mesti. Kaj snegu … vsaki dve leti, Mednarodna [vedskem za nekaj let upadlo. êprav lahko pri~akujemo od njih letos brez biatlonska zveza (IBU) pripravlja sve- leì biatlonski stadion v Östersundu klju~nih ~lenov? Mo{ki so pokazali, da tovno prvenstvo v biatlonu vsako se- prav na obrobju mesta (ki je veliko pri- se ob ugodnem razpletu lahko prebi- zono. bli`no toliko kot Ljubljana), je bilo v jejo ob rob deseterice, ènske pa med zadnjih letih {tevilo gledalcev na prvih {est, vendar {e z Brankovi~ V februarju 2008 (od 8. do 17.) bo sve- tekmah svetovnega pokala, celo v Likozarjevo. Ali lahko trener Toma{ tovna biatlonska karavana tekmovala primerjavi s Pokljuko, precej majhno. Kos vpokli~e mladinko Lili Dr~ar ali pa za naslove svetovnih prvakov in prvak- Pod taktirko nem{kega trenerja na bo za pomo~ na svetovnem prvenstvu inj v {vedskem Östersundu. Prav letos za~asnem delu Wolfganga Pichlerja pa morda vseeno è pripravljena Tadeja? obhajamo è 50. obletnico svetovnih {vedski biatlon spet doìvlja razcvet. prvenstev. Prvo je namre~ potekalo leta Temu primerno se odzivajo tudi “Mi bomo posku{ali narediti vse, da 1958 v Saafeldnu v Avstriji. [vedska je v gledalci, ki si èlijo biatlonske boje odpeljemo na svetovno prvenstvo naj- vseh teh letih è {tirikrat gostila biat- ogledati v ìvo, organizatorji sve- bolj{e tekmovalce in tekmovalke, ki lonsko svetovno prvenstvo, od tega tovnega prvenstva pa ra~unajo pred- jih imamo na voljo. Glavni cilj Lili dvakrat prav v Östersundu. êprav je vsem na obisk nem{kih in norve{kih Dr~ar je {e vedno nastop na evropski sever kar precej odmaknjen od navija~ev. mladinskem svetovnem prvenstvu, saj glavnih biatlonskih prizori{~, so se or- ima tekmovalka {ele sedemnajst let. ganizatorji è povezali s prireditelji sve- Kaj pa slovenski nastopi? Kar nekaj Po drugi strani gre v {tafeti za 6-kilo- tovnega prvenstva v alpskem smu~anju odmevih izidov so na{e biatlonke in metrsko progo, ki jo dekleta pri teh v Åreju (kjer je bilo lani) in si vseeno biatlonci è nanizali v Östersundu. letih te~ejo v sprintih. Strokovno vod- obetajo veliko gledalcev iz srednje Eno izmed zmag je tam dosegla An- stvo bo moralo sprejeti odlo~itev. Evrope. Po njihovem vzoru so priprav- dreja Gra{i~, Janez Mari~ je svojo Me{ana {tafeta seveda ostaja uganka, ili veliko spremljajo~ih aktivnosti (zim- najvi{jo stopni~ko vknjiìl prav na vendar je s Tejo Gregorin in Klemnom ski festival, ledeni in svetlobni park, tekmi svetovnega pokala v Öster- Bauerjem na ~elu obeh spolov mogo~e glasbene in gledali{ke predstave …) in sundu, prav tako tudi Marko Dolenc, priti visoko, te`ko pa bo ponoviti lanske dose`ke. @al so nam letos po{kodbe zdesetkale vrste in proti na- ravnim procesom se te`ko bojujemo. Prav gotovo bodo na svetovnem prvenstvu za nas v ospredju nastopi posameznic, kjer je Teja Gregorin sposobna tudi najvi{jih uvrstitev, medtem ko bo Klemen Bauer posku{al ujeti pravo strelsko in teka{ko kombinacijo pri mo{kih,” je pribli`no mesec pred svetovnim prvenstvom napovedal direktor biatlonskih reprezentanc Borut Nunar.

^eprav se organizatorji prvenstva pro- movirajo s sloganom “Mrzli nosovi – toplo srce”, si v slovenskem taboru `elimo predvsem tak{nih nastopov, ki bodo vsaj za trenutek ogreli srca slovenskih navija~ev pred televizij- skimi sprejemniki ali na samem prizori{~u, kjer pa jih zaradi velike razdalje letos najbr` ne bo prav veliko.

Ve~ina reprezentantov bo nastopila Toma` [u{ter{i~ tudi na biatlonskem svetovnem prvenstvu v Östersundu

SPONZORJI PANOGE ZA BIATLON:

16 www.sloski.si www.modrakartica.com ˆ Nordijsko smucanje - teki Petra Majdi~ in njena oprema

Pred ~asom je Petra Majdi~ razkrila, da ima v tej tekmovalni sezoni kar 60 parov smu~i Fischer med katerimi izbira najbolj{e za tekmovanja. To je za nepoznavalce zelo velika {tevilka. A Petra ravna s smu~mi Fischer zelo skrbno, shranjuje in vsako leto znova testira tudi vse starej{e modele. Pravi, da se je `e nekajkrat izkazalo, da so bile starej{e smu~i v dolo~enih sne`nih razmerah tudi najbolj{e. Tako {tevilo smu~i niti ni tako nerazumljivo. V smu~arskem teku se uporabl- jata dve tehniki teka in tako je za posamezno tehniko potrebno koli~ino smu~i deliti na pol. Druga delitev smu~i je na strukturo, temperaturo snega. Tudi tu se smu~ini delijo na {tiri velike skupine. Za temperature pod minus 10 stopinj Celzija, za temperature med minus tri in minus devetimi stopinjami. Tretja skupina so smu~i za temperature med minus dve in plus dve stopinji. Zadnja pa za ju`ne snegove od plus tri stopinje naprej. Serviserji njenih Fischer morajo smu~i izbirati tudi na strukturo novozapadlega, starega utrjenega, umetnega snega. Dobre smu~i vrhunske teka~e in teka~ice lo~ijo med zmago in porazom.

êvlji so drugi na lestvici med pomembno opremo. Alpina je eden redkih slovenskih proizvajalcev, ki v smu~arskem teku kroji svetovni vrh. Petra Majdi~ tako kot vsi teka~i uporablja tri modele teka{kih ~evljev, za drsalno, za klasi~no tehniko, ter polvisok model, ki je bil pravi hit ob uvedbi dvojnega zasledovanja, ko so teka~i morali takoj po teku v klasiki zamenjati opremo za nadaljevanje v drsalni tehniki. Tak ~evelj je bil kot hibrid vsaj na prvih tekmah teka~em nudil del~ek prednosti pred konkurenco. Odli~ni ~evlji se lo~ijo od ostalih po teì, udobnosti, odpornosti na mraz in tudi vlago, ~e lahko re~emo spomladanskim razmeram, ko voda po~asi preplavi ~evelj. V takih razmerah tudi ~evelj odlo~a med zmagovalci in poraènci.

Petra Majdi~ prav tako za obe teka{ki tehniki uporablja dve dolìni palic One Way. Prav odpornost na stri`ne sile je poleg teè in pravega teì{~a, ter ergonomije ro~aja, najpomembnej{a lastnost odli~nih palic. Udarci pre~no na palico v vseh mnoì~nih skupinskih tekih so vedno izredno rizi~ni. Ro~aji palic morajo biti oblikovani za ~im bolj{i prenos mo~i rok. Hkrati se mora oblika ro~aja in pa{~kov prilagajati razli~ni velikosti rok, ter tudi dodatnim spremembam zaradi rokavic. Prav udobne rokavice so za prijeten, torej u~inkovit trening in popolno izvedbo tekme {e kako pomembne. Kot tudi druga obla~ila…

Jo`e Klemen~i~ in Tomi Trbovc

O^ALA BRIKO

PALICE ONE WAY

ROKAVICE BRIKO

DRES BRIKO

^EVLJI ALPINA

SMU^I FISCHER VEZI ROTTFELLA

www.modrakartica.com www.sloski.si 17 Deskanje na snegu Deskarsko popotovanje od Limone Piemonta do Nendaza

Svetovni prvak Rok Flander je kljub odpovedala {e vez. V~asih se res doga- smoli v dolo~enih trenutkih letos prav jajo ~udne stvari in ni mi preostalo vse tekme svetovnega pokala kon~al drugega, kot da se zadovoljim s 13. med elitno {estnajsterico. Zmaga za mestom, da pospravim deske in se uvod “na prostem” v Söldnu in drugo vrnem v hotel. mesto na zadnji tekmi koledarskega leta 2007 v Nendazu sta lepa obeta Ponedeljek je bil po mojem na~rtu pred januarskim nadaljevanjem se- dela dan za regeneracijo in z veseljem zone. Vas zanima, kako je Rok doìvel sem ga izkoristil za izlet na bli`njo sre- decembrski teden med tekmama v dozemsko obalo. Na poti iz italijan- ziven; v mojem primeru sr~ni utrip na Italiji in [vici? Le preberite njegov skih Alp proti sredozemski obali sem mojem Garminu 45 minut ne sme spodnji dnevni{ki zapis … bil {okiran nad impozantnimi pasti pod 150 utripov na minuto. soteskami in serpentinami asfaltne Potem sledijo {e dolo~ene vaje za Ponedeljek, 10. 12. 2007 poti, ki pelje proti morju. Na obali sem krepitev specifi~nih mi{ic in na koncu si med drugim ogledal Monaco, ki je temeljito raztegovanje. Zadeva je sicer Ko sem se prebudil v ponedeljkovo klasi~en ki~asti produkt kapitalisti~ne zelo naporna, a se po naporu vedno jutro, je bil ob~utek dober, saj sem dru`be in po mojem mnenju razen znova odli~no po~utim. Verjetno sem kon~no vsaj pribli`no spal. Potem ko nizkih obdav~itev ne ponuja veliko zasvojen s fizi~no aktivnostjo. Po se je sobotna tekma svetovnega pokala ve~, in italijanski San Remo, razvito treningu in pred ve~erjo rad berem in v paralelnem veleslalomu v Limone turisti~no mestece, ki pa è nekoliko tudi tokrat sem. âs po ve~erji pa sem Piemontu zame precej nesre~no raz- propada. No, v okolici San Rema sem izkoristil za druènje s prijatelji v eni pletla, sem sobotno no~ bolj malo na{el idili~no restavracijo, katere izmed prisr~nih kavarn Limone spal. Na tekmi sem namre~ v prvem terasa je bila dejansko neposredno nad Piemonta, ki je tudi sicer zelo prijetno krogu finala v prvi vo`nji zlomil na- razburkano gladino Sredozemskega mestece. jprej deskarski ~evelj in tako zaostal za morja. Pogled na ocean ali morje me Avstrijcem Antonom Unterkoflerjem pomirja in kosilo na tej lokaciji je bilo Sreda, 12. 11. 2007 za maksimalni ~asovni pribitek, kar najbolj{e mogo~e zdravilo za {e vedno znese slabo sekundo in pol. V premoru sveè sobotne rane. Glede na sredin urnik se je obetal zelo do druge vo`nje je moja ekipa s teàvo naporen dan. Zjutraj sem opravil uspela usposobiti popolnoma nov Torek, 11. 12. 2007 sne`ni trening slaloma. Ta trening je desni ~evelj. Ko sem videl, da smo bil zelo uspe{en in po mojem mnenju pravo~asni in da je ~evelj O. K., sem Ponedeljkov izlet na obalo je “reseti- eden klju~nih v procesu priprave na bil prepri~an, da bom Avstrijca zmogel ral” mojo razgreto glavo in v torek zju- bliàjo~o se nedeljsko tekmo slaloma. premagati kljub velikemu zaostanku. traj sem bil pripravljen na treninge, ki Po~util sem se odli~no in odpeljal Bil sem na dobri poti. Zaostanek sem so me ~akali v naslednjih dneh. Na nekaj sanjskih voènj ter navdu{il vsaj prepolovil do prve ~etrtine proge, sporedu je bil trening slaloma. Organi- trenerje. Neposredno po sne`nem ko mi je na zavoju “backside” ne- zatorji v Limone Piemontu so nam treningu je sledil {e Draganov suhi nadoma odpelo sprednji ~evelj. Sledil pripravili odli~ne pogoje za delo prav trening, ki je bil tudi ta dan zelo inten- je grd padec in le s teàvo sem jo odne- na terenu, kjer je v soboto potekal sve- ziven. Neposredno po tem treningu je sel brez po{kodbe. O~itno je po ~evlju tovni pokal. Sne`na podlaga je bila {e sledilo kosilo, potem sem z opremo vedno precej ledena, vendar nekoliko popolnoma napolnil prostornega Au- bolj “grifig«, kar meni navadno zelo dija in se odpeljal proti Nendazu v ustreza. Kot kaè, me sobotna slaba [vici na prizori{~e naslednje tekme energija {e vedno ni povsem zapustila svetovnega pokala. Sprva se je pot in teàve z opremo so se nadaljevale. zdela kot lahkoten izlet, a se je pozneje Tokrat sem na svoji najljub{i slalomski spremenila v pravo moro. Kot nala{~ deski izpulil insert na podlo`ni plo{~i, so prav te dni v Italiji stavkali tudi av- ki je name{~ena med vezi in desko. toprevozniki in zapirali ceste. Tako Izpuljen insert je ìv dokaz, da se pri sem izgubil kak{ni dve uri v zastoju pri deskanju na snegu spro{~ajo enormne Torinu. K sre~i je bila baterija na sile, ki si jih je dejansko nemogo~e za- mojem prenosnem ra~unalniku polna misliti. Kljub teàvam z opremo je bil in ~as v zastoju sem izkoristil za torkov sne`ni trening zelo u~inkovit. odgovore na teko~o elektronsko po{to. V hotel sem se vrnil okoli poldneva, No, po dveh urah ~akanja sem lahko pojedel kosilo, se nekoliko odpo~il, po nadaljeval pot proti {vicarskemu po~itku pa je è sledil intenzivni suhi mejnemu prehodu St. Gothard. Ko trening po navodilih Dragana Bosni~a. sem pri{el v Aosto, je za~elo sneìti. Ta trening v tem obdobju je sestavljen Ob prihodu iz predora na {vicarsko Monaco iz teka{kega treninga, ki je zelo inten- stran me je pri~akala zimska {vicarska dobrodo{lica. Pribli`no 30 cm novega SPONZORJI PANOGE DESKANJE NA SNEGU: snega in intenzivno sneènje. To je mojo pot proti Nendazu podalj{alo {e za nekaj ~asa. V hotel sem pri{el sorazmerno pozno, {ele okoli devete ure zve~er.

18 www.sloski.si www.modrakartica.com Deskanje na snegu vzhodom, obkro`ale pa so nas zasne`ene {vicarske Alpe. Skratka, veliko razlogov za dobro voljo.

Kot po navadi sem se na tekmovali{~u pojavil eden zadnjih, si dvakrat temeljito ogledal postavitev proge, ki jo je tokrat premierno postavil slovenski trener. Kompliment. Postavitev je bila zahtevna. Skratka, postavljena je bila to~no tako, kot smo se dogovorili; bila je dejansko pisana na ko`o slovenski reprezentanci. Ker je bilo zelo hladno, sem se po ogrevanju zatekel v bli`njo brunarico in na start pri{el neposredno pred nastopom.

Kvalifikacije sem odpeljal rutinsko in po njih zasedel drugo mesto. Ker sta bili progi izjemoma tokrat precej razli~ni, je bil moj na~rt za kvalifikacije prvo mesto, ki pa mi ga je àl pokvaril Francoz Bozzetto. To je pomenilo, da sem bil v finalu hendikepiran, saj sem ve~ino finalnih voènj najprej Potovanje v Nendaz odpeljal na hitrej{i progi, kar je v para- êtrtek, 13. 11. 2007 ~asno, saj je bil to edini trening, ki se lelnem sistemu velik hendikep. Kljub je zgodil na progi, kjer je potekala temu sem se zelo dobro po~util in sem êtrtkovo jutro je bilo eno najlep{ih v nedeljska tekma. Trening smo opravili vse do velikega finala s tekmeci opravil teh dneh. Jutranji pogled skozi okno skupaj s {vicarsko reprezentanco. Ob brez ve~jih teàv. V finalu sem è v je bil ~udovit. Jasno jutro, temperature odsotnosti bratov Schoch se {vicarska prvi vo`nji silovito napadel in Francoz okoli minus 12 stopinj Celzija in vsaj ekipa zdi popolnoma nemo~na. Bozzetto mojemu tempu ni bil kos. V pol metra novega snega. Na~rt je bil O~itno je zapadla v globoko krizo. drugi vo`nji sem imel veliko prednost, jasen. Na hitro sem nekaj pojedel, v Odpeljal sem {tiri vrhunske vo`nje, in vendar po~asnej{o progo. Zato sem avtomobil naloìl svojo “freeride” sicer samo za potrditev samozavesti, ponovno silovito napadel, odpeljal desko in se odpeljal proti smu~i{~u potem pa sem se vrnil v hotel. Po sanjsko vo`njo do zadnje prelomnice Siviez, ki leì najvi{je na tej strani po~itku sem opravil Draganov trening, in treh vrat pred ciljem, kjer pa sem regije {tirih dolin. Sledilo je nekaj ki je bil ta dan precej manj intenziven pripeljal preve~ “direkt” in sledil je nepozabnih voènj po celem snegu. in predvsem druga~en, saj je bilo moje padec. Bozzetto se je potem iz ozadja Ve~ina karavane svetovnega pokala je telo è v fazi “po~itka” pred tekmo. odpeljal v cilj in odnesel zmago. med tem ~asom trenirala slalom, vendar so bili pogoji precej slabi. Zame je âs po ve~erji sem tudi tokrat izkoristil Po tekmi sem bil precej napet zaradi bil ~etrtek izjemen dan. Ko sem se za druènje s prijatelji. V petek zve~er napake, ki sem jo naredil, za name~ek pozno popoldne vrnil v Nendaz, sem smo preverili nekaj nenda{kih lokalov pa so me {e mu~ili s testom dopinga. opravil {e Draganov trening, ki je bil in diskotek, predvsem pa smo se imeli Ker sem bil precej slabe volje, sem po {e vedno precej intenziven. lepo, sprostili glavo in ugotovili, da so testu na hitro spakiral stvari, se usedel {vicarska dekleta precej specifi~na. Po v avtomobil in odpeljal proti domu. Petek, 14. 11. 2007 {tirinajstdnevnem treningu v Rusiji so Ko se je jeza polegla, sem drugo mesto le s teàvo uspela pridobiti na{o po- v svetovnem pokalu {e isti ve~er V petek sem bil primoran zapustiti zornost. proslavil v Milanu. svoj apartma è zelo zgodaj zjutraj, saj je sistem Fisa precej podoben Sobota, 15. 11. 2007 Rok Flander voja{kemu in narejen tako, da je rana ura zlata ura. No, meni bi precej bolj Dan pred tekmo si, ~e mi le ~as ustrezal trening okoli 10. ure kot pa ob dopu{~a, rad vzamem za “chill out”. osmih zjutraj. Ne glede na to sem se Tudi tokrat je bilo tako. Ve~ino dneva potrudil priti na prizori{~e pravo- sem preìvel v hotelu ob zanimivi knjigi in dobri glasbi. Pozno popoldne sem opravil kraj{i Draganov trening (rekreacija) in raztezanje celotnega telesa.

Po ve~erji sem se pojavil {e v servisni sobi, kjer je imel serviser Jernej Koblar `e vse pripravljeno za naslednji dan. Sledil je po~itek.

Nedelja, 16. 11. 2007

Nedeljsko jutro je bilo eno tistih, ko mi je `e zelo hitro jasno, da bo to zame produktiven dan. Prebudili smo se v idili~no jutro s prelepim son~ni Nendaz Serviser Jernej Koblar www.modrakartica.com www.sloski.si 19 Zgodba Smu~anje po mo`ganski kapi

Nisem dopolnil 39 let, ko me je zadela manjka. Tako sem lahko slepil samega bolezen, za katero sem vedno mislil, sebe, dokler ni zapadel sneg. Smu~anje da se lahko zgodi samo drugim – pred- je bilo takoj za hokejem moj najljub{i vsem starej{im, lenim, debelim ljudem {port, tudi zadnji dan “prej{njega ìvl- ... Sam sem se redno ukvarjal s {por- jenja” sem z druìno preìvel na tom, treniral sem hokej, igral tenis, smu~i{~u. V {tudentskih letih sem vsak prosti zimski dan sem izkoristil za postal ~lan SK No-vinar, opravil va- smu~anje. Kap je udarila kot strela z diteljski izpit in se nekajkrat preizkusil jasnega - brez opozorilnih znakov. Tis- tudi v pou~e-vanju. Klubskih tega 19. januarja 1998 se je moje ìvl- izobraèvanj in seminarjev sem se rad jenje obrnilo na glavo, tudi zdravni{ke udeleèval. napovedi niso bile prav ni~ spod- utrujen za nadaljevanje akcije. Sledilo budne. Po nekaj mesecih rehabilitacije Minili sta è dve zimi in in nekaj v je postavljanje v smu~arsko drò in to sem se postavil na noge in ponovno meni je za~elo kljuvati: “Kaj pa za~etno poziranje se je nadaljevalo shodil brez vseh pripomo~kov. Na smu~anje? Ali bom lahko {e kdaj stopil celo sezono. [ele po dveh letih sem se {port, ki je bil v prej{njem ìvljenju del na smu~ke in se spustil po beli str- opogumil in se z otro{ko vle~nico mojega vsakdana, sem moral seveda mini?” Ko se v ~loveku mojega kova povzpel na vrh gri~a. Polo`ni gri~ je bil pozabiti. Navsezadnje mi je veliko za~nejo porajati tak{ne misli, ne preteàk zalogaj – od treh spustov sta pomenilo è to, da lahko sam skrbim prete~e dosti ~asa do dejanja. Nekaj se kar dva kon~ala s padcem. zase, da lahko grem, kamor ho~em. ~asa sem se samo sprehajal ob Moja nova rekreacija so postali dolgi smu~i{~u in zbiral pogum. @e sam Pa nisem obupal, naslednjo zimo sem sprehodi, prehodil sem tudi po 10 km za~etek je bil te`ji kot sem pri~akoval. se brezhibno opremljen zopet pojavil dnevno. Z boleznijo in njenimi Ko sem s pomo~jo vseh druìnskih sredi otro{kega ìv-àva. Svojim ome- posledicami sem se sprijaznil, prigo- ~lanov uspel spraviti desno nogo v jenim sposobnostim sem moral varjal sem si, da mi pravzaprav ni~ ne smu~arski ~evelj, sem bil è preve~ namre~ prilagoditi tudi opremo – smu~arske ~evlje, smu~i, palico ... Tudi glede nove tehnike smu~anja sem se posvetoval s strokovnjaki. V praksi je seveda moj smu~arski stil izpadel povsem druga~e, prisluìl sem si precej posmehljivih otro{kih pogledov. Pa mi ni bilo mar, celo uspelo mi je! Sam sem {el na vle~nico in se spustil brez padca po komaj zaznavni strmini. @e prvi dan sem vajo ponovil {e nekajkrat in bil sem sre~en. Po petih letih lahko spet smu~am!

Ker po naravi nisem skromen ~lovek, so za moj podvig v naslednjih dneh izvedeli tudi prijatelji in znanci. Mnogi so se veselili z menoj in mi takoj ponudili pomo~ pri nadaljnih podvigih. Roman [turm, ki mu dolgu- jem posebno zahvalo za ves trud, se je izkazal tudi kot u~itelj za “smu~arja s posebnimi potrebami”.

Razumevanje in pomo~ prijateljev me spodbujata, da posku{am vsako zimo ve~, da se kot otrok veselim prvega snega. Med kapisti sem tako postal pi- onir smu~anja in marsikomu pokazal, da za nas kapiste zima ni ve~ samo ~as posedanja in àlostnih misli. Sestavili smo ekipo in letos smo se è tretji~ odpeljali v Kranjsko goro in se skupaj trudili z vle~nico in hribom. Upam, da bodo tovrstna druènja postala tradi- cionalna in, da bomo v svoje vrste pritegnili {e koga, ki podobno razmi{lja, ki bi rad ...

Jernej Sluga – Nejc

www.zdruzenjecvb.com

20 www.sloski.si www.modrakartica.com Zlata lisica Naj se sli{i {e tako obrabljeno, izpeto ali celo pregovorno, a brez Zlate lisice si je resni~no zelo te`ko pred- stavljati ènski del koledarja tekem svetovnega pokala. V zadnjih dveh sezonah se narava ni vklju~ila v mariborsko organizacijsko koalicijo, zato je èlja po kakovostni izvedbi in prazniku alpskega smu~anja letos {e toliko ve~ja. Razlogov za ~vrsto vez med svetovnim pokalom in Mariborskim Pohorjem je prav gotovo ve~. Ob pogledu na za- jeten seznam tekem se razkrije è prvi, tj. tradicija. A mariborski smu~arski delavci so morali postoriti marsikaj, da je tekmovanje postalo tradicionalno, predvsem pa, da so si pri Mednarodni smu~arski zvezi pridobili ugled in posledi~no zasluìli tak{no vlogo. Tako smo è pri drugem pomembnem ele- mentu, torej organizaciji. Maribor~ani so v ve~ kot {tiri desetletja dolgi zgodovini nanizali celo vrsto kakovostnih organizacij. Pri Smu~arskem klubu Branik so s pomo~niki velikokrat premagovali naravo in pripravljali zasneèno strmino tudi ob toplih in zelenih zimah, ob tem pa skrbeli {e za pester spremljevalni program. Tekmovalke so pogosto z dvignjenim palcem ocenjevale progo in bile zadovoljne tudi z drugimi ele- menti organizacije. Pri zgodbi o po- horskem smu~arskem uspehu pa manjkata {e dva {e zdale~ ne zane- marljiva faktorja. Ob~instvo in nastopi doma~ih “lisi~k”. Gre za poglavji zgodbe, ki se tesno prepletata in sta ve~ kot o~itno v odvisnem razmerju, ~eprav ni skrivnost, da je znalo {tajersko ob~instvo pozdraviti tudi gostujo~e tekmovalke. A uspehi doma~ih tekmovalk so vendarle poglavje zase. Za {e bolj{i obisk so pogosto skrbeli tudi gostujo~i navija~i, med katerimi so predvsem v obdobju Janice Kosteli} na pomo~ prisko~ilo Sarajevo z Ja- malce skazi lanskoletna preizku{nja, ki najve~ji vtis, v vseh pomenih besede, horino, v letih 1976, 1988, 1991 in so jo Slovenke sicer kon~ale s solidnim pustili Hrvati. Ob tem pa je zanimiv nazadnje leta 2007 pa so tekmo pod ekipnim izkupi~kom, a brez odmev- podatek, da Kosteli}eva na pohorski svoje okrilje vzeli v Kranjski Gori. nega rezultata posameznice. V strmini ni nikoli slavila zmage. zgodovini je bilo druga~e. Mateja Svet Za~elo se je leta 1964 Ve~inoma sta zvezdi stalnici programa je leta 1988 v Kranjski Gori dobila V osebni izkaznici Zlate lisice je pod Zlate lisice tekmi v slalomu in ve- slalom in tudi veleslalom; tako je os- kategorijo “letnica rojstva” zapisano leslalomu. Nekajkrat je bil program vojila zelo èleno zlato lisico. Tri leta leto 1964. Du{an Sen~ar, Marjan okrnjen, leta 1999 pa so bile nad za tem je veliki met uspel Nata{i Bokal. Koùh in Franci ôp veljajo za o~ete drugim najve~jim slovenskim mestom Nepopustljiva [kofjelo~anka je po mariborskih tekem. Na Pohorju so tis- na voljo tudi to~ke v superveleslalomu. drugem mestu v veleslalomu slavila tega leta izpeljali dve slalomski Zmago si je takrat prismu~ala Nemka zmago v slalomski preizku{nji, uspeh preizku{nji (obe je dobila Francozinja Hilde Gerg. Po tradiciji se poleg zmago- pa je s tretjim mestom dopolnila {e ro- Marielle Goitschel), è prihodnje leto valk posa-mi~nih disciplin vedno raz- jakinja Veronika [arec. To pa {e ne pa sta bili na sporedu obe tehni~ni dis- glasi tudi skupno zmagovalko, torej pomeni, da so Slovenke “bojkotirale” ciplini. Leta 1970 je bil Maribor pravo zlato “lisi~ko”. Maribor. Tudi na [tajerskem so zmago- vklju~en tudi v koledar tekem sve- vale in se uvr{~ale na stopni~ke. Naj- tovnega pokala, v katerem se je hitro Slovenske junakinje bolj{a slovenska smu~arka vseh ~asov, zasidral in se, tudi zaradi stalnega sle- Zlata lisica v slovenskem smu~arskem Ljubljan~anka Mateja Svet, je na denja trendom, obdràl vse do danes. slovarju ne bi bila zapisana s tako primer leta 1990 ugnala vse ve- Samo v sedmim sezonah je {tajerske krepko odebeljenimi ~rkami, ~e ne bi leslalomistke. [tiri leta za tem je njena smu~arske delavce premagala narava. bilo s tem tekmovanjem povezanih some{~anka Ur{ka Hrovat slavila Pred desetimi leti je bilo tekmovanje kar nekaj doma~ih uspehov. Ob tem je zmago v slalomu, na stopni~ke pa se je odpovedano, {estkrat pa so se tek- nadvse zanimivo, da je na{im tek- zavihtela tudi leta 1997. V njeni movalke selile. Leta 1974 se je “lisica” movalkam, vsaj sode~ po uspehih, paradni disciplini jo je takrat prema- preselila v Badgastein, leto za tem je di{ala selitev v Kranjsko Goro. Tezo gala le [vedinja Pernilla Wiberg, Ur{ka www.modrakartica.com www.sloski.si 21 Zlata lisica pa je s ~etrtim mestom v veleslalomu ljajo, da bo tako tudi letos, ko bo na 1972/1973 – slalom: vendarle pri{la do skupnega zma- sporedu è 44. tekmovanje. Za Patricia Emonet (Fra) goslavja, torej do zlate lisice. Zadnja pripravo celotne prireditve naj bi letos 1976/1977 – veleslalom: slovenska junakinja je bila {e aktivna namenili okrogel milijon evrov, zato Lise Marie Morerod ([vi) tekmovalka Tina Maze. ^rnjanka je direktor Branika Drago Rataj odkrito 1976/1977 – slalom: nase opozorila è z drugim veleslalom- priznava: “Brez pomo~i pokroviteljev, Claudia Giordani (Ita) skim mestom leta 2002. Tri leta ki so v veliki prepoznavnosti in 1977/1978 – slalom: pozneje pa je na krilih ve~tiso~glave odmevnosti Zlate lisice na{li tudi svojo Hanni Wenzel (Lie) mnoìce stopila {e na najvi{jo trènjsko prilo`nost, tak{ne prireditve 1978/1979 – slalom: stopni~ko. To je bil hkrati tudi zadnji seveda ne bi mogli izpeljati.” Hanni Wenzel (Lie) mariborski veleslalom. Leta 2006 so ga 1979/1980 – slalom: namre~ zaradi uni~ene proge odpo- Vse zmagovalke mariborskih Hanni Wenzel (Lie) vedali, v sezoni 2006/2007 pa se je tekem: 1980/1981 – veleslalom: celotna prireditev selila v Marie Therese Nadig ([vi) Kranjsko Goro. Ob omenjenih tek- 1963/1964 – slalom I: 1981/1982 – slalom: movalkah sta se pred doma~imi navi- Marrielle Goitschell (Fra) Erika Hess ([vi) ja~i stopni~k veselili {e dve “vra`ji” 1963/1964 – slalom II: 1982/1983 – slalom: Slovenki, tj. [pela Pretnar in Katja Marrielle Goitschell (Fra) Erika Hess ([vi) Koren. Slednja je bila kot rojena Mari- 1964/1965 – slalom: 1983/1984 – slalom: bor~anka {e toliko bolj vesela drugega Florence Steurer (Fra) Erika Hess ([vi) mesta v slalomu leta 1995. Pretnar- 1964/1965 – veleslalom: 1984/1985 – veleslalom: jeva, ki v zadnjih sezonah tekme Florence Steurer (Fra) Michela Figini ([vi) obiskuje kot {portna novinarka, pa je 1965/1966 – slalom I: 1984/1985 – slalom: bila med junakinjami dvakrat. Leta Madeleine Bochatay (Fra) Tamara Mc Kinney (ZDA) 1995 je bila druga v svoji prvotno 1965/1966 – slalom II: 1985/1986 – slalom: paradni disciplini, torej v veleslalomu. Traudl Hacher (Avt) Roswita Steiner (Avt) Leta 2000 pa je bila druga {e v 1966/1967 – slalom: 1985/1986 – veleslalom: slalomu, torej disciplini, ki ji je nato H. Rohrbach (Avt) Vreni Schneider ([vi) prinesla najve~ uspehov, med drugim 1966/1967 – veleslalom: 1986/1987 – slalom: tudi mali kristalni globus. Marie Jeangeorges (Fra) Camilla Nilsson ([ve) 1967/1968 – slalom: 1988/1989 – slalom: Gertrud Gabl (Avt) Vreni Schneider ([vi) @e 44. Zlata lisica 1967/1968 – veleslalom: 1989/1990 – veleslalom: Najbolj{e alpske smu~arke bodo letos Olga Pall (Avt) Mateja Svet (Slo) v Sloveniji gostovale 12. in 13. janu- 1968/1969 – slalom: 1989/1990 – slalom: arja. Ker v zadnjih dveh sezonah pri Rosi Fortna (ZDA) Vreni Schneider ([vi) SK Branik resni~no niso imeli sre~e z 1968/1969 – veleslalom: 1991/1992 – slalom: vremenom, je èlja po dveh kakovost- Michele Jacot (Fra) Vreni Schneider ([vi) nih tekmah in novem smu~arskem 1992/1993 – veleslalom: 1969/1970 – veleslalom: prazniku {e toliko ve~ja. Zastor mari- Carole Merle (Fra) Annemarie Pröll (Avt) borskega zimsko{portnega konca 1992/1993 – slalom: 1969/1970 – slalom: tedna se bo dvignil è v petek na Trgu Vreni Schneider ([vi) Barbara Cochran (ZDA) svobode. Tradicionalno `rebanje start- 1993/1994 – veleslalom: 1970/1971 – veleslalom: nih {tevilk za sobotno tekmo bo Ulrike Maier (Avt) Francoise Macchi (Fra) popestrilo tudi glasbeno dogajanje. Za 1993/1994 – slalom: 1970/1971 – slalom: Maribor tako ali tako è desetletja Ur{ka Hrovat (Slo) Annemarie Pröll (Avt) velja, da ìvi z Zlato lisico in da doga- 1993/1994 – slalom: 1971/1972 – veleslalom: janje ni omejeno le na tekmovalno Vreni Schneider ([vi) Francoise Macchi (Fra) progo. Organizatorji v en glas obljub- 1994/1995 – veleslalom: Martina Ertl (Nem) 1994/1995 – slalom: Vreni Schneider ([vi) 1995/1996 – veleslalom: Martina Ertl (Nem) 1995/1996 – veleslalom: Katja Seizinger (Nem) 1995/1996 – slalom: Kristina Andersson ([ve) 1996/1997 – veleslalom: Sabina Panzanini (Ita) 1996/1997 – slalom: Pernilla Wiberg ([ve) 1998/1999 – superveleslalom: Hilde Gerg (Nem) 1998/1999 – veleslalom: Anita Wachter (Avt) 1998/1999 – slalom: Pernilla Wiberg ([ve) 1999/2000 – veleslalom: Michaela Dorfmeister (Avt) 1999/2000 – slalom: Trine Bakke Rognmo (Nor) 2000/2001 – veleslalom: Sonja Nef ([vi)

22 www.sloski.si www.modrakartica.com Zlata lisica 2001/2002 – veleslalom: “Gostovanja” Zlate lisice in Sonja Nef ([vi) zmagovalke Nagradni sklad 2001/2002 – slalom: Nagradni sklad za posamezno tekmo Anja Pärson ([ve) 1974 – Badgastein - veleslalom: je 68.000 evrov. 2001/2002 – slalom: Fabienne Serrat (Fra) Anja Pärson ([ve) Razdelitveni klju~: 1975 – Jahorina - veleslalom: 2002/2003 – veleslalom: 1. mesto 27.000 Annemarie Moser Pröll (Avt) Anja Pärson ([ve) 2. mesto 13.500 2002/2003 – slalom: 1976 – Kranjska Gora - veleslalom: 3. mesto 7.500 Anja Pärson ([ve) Lise Marie Morerod (Fra) 4. mesto 5.400 2003/2004 – veleslalom: 5. mesto 4.000 1988 – Kranjska Gora Anja Pärson ([ve) 6. mesto 3.500 veleslalom: Mateja Svet (Slo) 2003/2004 – slalom: 7. mesto 3.000 slalom: Mateja Svet (Slo) Anja Pärson ([ve) 8. mesto 2.000 2004/2005 – veleslalom: 1991 – Kranjska Gora 9. mesto 1.400 Tina Maze (Slo) veleslalom: Vreni Schneider ([vi) 10. mesto 700 2004/2005 – slalom: slalom: Nata{a Bokal (Slo) Anja Pärson ([ve) Prve tri tekmovalke v to~kovanju za 2005/2006 – slalom: 2007 – Kranjska Gora (Slo) zlato lisico (veleslalom + slalom) Marlies Schild (Avt) veleslalom: Nicole Hosp (Avt) prejmejo zlato, srebrno oziroma slalom: Marlies Schild (Avt) bronasto lisico. Diamantno lisico prejme tekmovalka, ki je osvojila zlato Martin Pav~nik lisico dvakrat zapored ali trikrat v presledkih. PROGRAM PRIREDITVE 44. ZLATE LISICE Petek, 11.01.2008 Trg svobode ob 16.30 Nastop glasbenih skupin ob 18.00 Otvoritev in `rebanje {tartnih {tevilk za veleslalom Sobota, 12.01.2008 Sne`ni stadion ob 10.30 Veleslalom 1. tek ob 13.45 Veleslalom 2. tek Trg svobode ob 16.30 Nastop glasbenih skupin ob 18.00 Razglasitev rezultatov za veleslalom ob 18.15 @rebanje {tartnih {tevilk za slalom Nedelja, 13.01.2008 Sne`ni stadion ob 09.30 Slalom 1. tek ob 12.15 Slalom 2. tek

www.modrakartica.com www.sloski.si 23 ˆ SP v telemark smucanju - Kobla 2008 borsko Pohorje (2002, 2003 in 2004). In zakaj toliko selitev? “Maribor~ani so ocenili, da je zimskih tekmovanj na Pohorju preve~, zato smo kot medij- sko ne prav dobro izpostavljen {port ostali praznih rok. V Kranjski Gori smo se ob kakovostni organizaciji dobro po~utili, a se je na koncu, tako kot marsikje, zataknilo pri denarju. Kobla je poglavje zase. @e ob krstni izvedbi tekmovanj je bilo jasno, da so Bohinjci la~ni tekmovanj. V organizaciji so videli izziv in prilo`nost. Tako bo vsekakor tudi tokrat. Vesel sem predvsem dejstva, da se je v organizacijo prvi~ vklju~ilo tudi {ir{e okolje,” priznava Urban Sim~i~, nekdanji tekmovalec, sicer pa `e vrsto let direktor reprezentanc telemarka, ki je v pripravo tekem na Kobli kot ~lan or- ganizacijskega odbora tudi sam nadvse aktivno vklju~en.

V Bohinju, kjer so neko~ potekale celo tekme svetovnega pokala v smu~arskih tekih, so prilo`nost resni~no ~vrsto pri- jeli in {e krepko pred prvim snegom za- vihali rokave. Ob pomo~i Urbana Sim~i~a in Telemark kluba Kranj sta v projekt odlo~no vstopila ob~ina z ùp- anom Francem Kramarjem na ~elu in Turisti~no dru{tvo Bohinj. “Gostovanje smu~arjev telemarka pomeni za nas predvsem dvig morale, na{e zavesti in kon~no 'mini prebujenje' Bohinja kot zimskega sredi{~a. Na tem podro~ju se predolgo ni prav veliko delalo in tudi ne kaj dosti vlagalo,” pravi predstavnik TD Bohinj Jure Sodja, ki dodaja: “Ver- jamem, da se bo dejstvo, da bo tekmovanje med tednom, poznalo tudi pri obisku. Kljub vsemu pa si èlimo promocije na{ega kraja. Ob~ina Bohinj ima posluh za podobne projekte in se zaveda pomembnosti le-teh, zato nam pomaga tudi z glavnim pokroviteljem.” Slovenijo bo le dobra dva tedna po Paralelni sprint bo namre~ vklju~en v vstopu v novo leto obiskala kara- urnik tekmovanj prihodnjega sve- Bohinjci bodo poskrbeli tudi za vana svetovnega pokala v telemark tovnega prvenstva, zato Gorenjci spremljevalni program, ob tem pa ne smu~anju. Tekmi v paralelnem pri~akujejo tudi obisk avstrijske dele- skrivajo ambicij, da bi ostali postaja sprintu bo 16. in 17. januarja gostila gacije prirediteljev SP 2009. Po ocenah karavane svetovnega pokala tudi v pri- Kobla. strokovnjakov nudi teren na Kobli hodnje. “Lagal bi, ~e bi dejal, da ne. To odli~ne pogoje za paralelno sprinter- sezono sku{amo prvi~ zadeve zastaviti Slab teden po za~etku nove sezone se sko tekmo, za name~ek pa ~aka tek- bolj profesionalno, kljub zamudi na bodo lahko slovenski smu~arji in movalce – v primerjavi z drugimi startu. Za vse nas je to izku{nja ve~ in smu~arke telemarka è predstavili tudi prizori{~i svetovnega pokala – vse prej upam, da bomo tudi mi pripomogli k doma~im navija~em. Na Kobli, smu- kot nezahtevna preizku{nja. popularizaciji tega {porta pri nas in v ~arskem centru nad Bohinjsko Bistri- svetu. Verjamemo, da bi z vklju~itvijo co, ki razpolaga s tremi sede`nicami in Sicer pa Kobla oziroma Smu~arsko telemarka v olimpijsko druìno ta prav toliko vle~nicami, bosta na dru{tvo Bohinj kot organizator ni {port postal {e precej bolj priljubljen. sporedu preizku{nji v paralelnem novinec na svetovnem zemljevidu Upam, da bi bili takrat kot tradi- sprintu. Ne gre za popolno premiero v telemarka. Na smu~i{~u, ki je le nekaj cionalen organizator zreli za velike svetovnem pokalu, saj so se v tej disci- kilometrov oddaljeno od Bohinjskega tekme,” je razmi{ljanje sklenil Sodja, plini tekmovalci neko~ è pomerili v jezera in ki je tudi “dom” {tevilnih alp- ki dru{~ino telemarka v Bohinju Zdruènih dràvah Amerike. A ob skih smu~arjev, so se to~ke svetovnega pri~akuje 16. in 17. januarja. Verjetno dolo~enih spremembam pravil gre pokala delile è leta 2006. Predtem sta ob tem ni treba dodati, da si èli tudi vendarle za svojevrstno novost, ki jo se z organizacijo tekem na najvi{ji pravega zimskega vzdu{ja, obiska lju- bodo na Kobli izvedli predvsem na ravni soo~ila tudi Kranjska Gora biteljev tega {porta ob progi in pa v èljo krovne smu~arske organizacije. oziroma Podkoren (2005) in Mari- kon~ni fazi {e ugodnega izkupi~ka izidov slovenskih tekmovalcev. Slednji PROGRAM PRIREDITVE: so na doma~ih tleh è posegali po vi- Torek, 15. januar 2008 - Slavnostna otvoritev in `reb {tartnih {tevilk sokih mestih. Zakaj ne bi tudi letos … Sreda in ~etrtek, 16. in 17. januar 2008 - Dirka ob 9:30 in 13:00 Martin Pav~nik

24 www.sloski.si www.modrakartica.com Javni zavod Muzej {porta je ustanovila Vlada Republike Slovenije s sklepom Javni zavod muzej {porta 20. aprila 2000. Naslednje leto je us- tanova dobila prostore na Kopitarjevi 4; z vpisom v sodni register je postala ôp, Luka [pik, Vasilij @bogar, Ur{ka Muzeja {porta na Kopitarjevi 4 v Lju- pravna oseba. Z ustanovitvijo dràv- @olnir, Jolanda êplak, Primo` Kozmus, bljani, vsak dan razen sobote, nedelje nega muzeja telesne kulture in {porta Sa{o Udovi~, Dejan Ko{ir, Peter in praznikov, in sicer od 9. do 14. ure. so se uresni~ile dolgoletne èlje slo- Manko~, Andrej Hauptman, Primo` Pe- venskih {portnikov, {portnih delavcev terka, Du{an Hauptman, Rajmond De- Pokli~ete nas lahko prek telefonske in {portne javnosti, da bi bogata slo- bevec in drugi), posamezni zbiralci in {tevilke 01 431 83 40 ali mobilnega venska {portna zgodovina in gmotna drugi privrènci slovenskega {porta, je telefona 040 229 786 in kontaktirate z dedi{~ina slovenskega {porta dobili muzej prevzel nekaj ve~jih javnih in za- nami prek elektronskega naslova: svoje mesto v na{em zgodovinskem sebnih zbirk. Med njimi je zbirka Fakul- [email protected]. spominu in postali varovani del na{e tete za {port, ki poleg drugega vsebuje kulturne dedi{~ine. tudi dragoceno zapu{~ino ing. Stanka Na{a spletna stran: Bloudka, plani{ko zbirko Svetozarja http://users.volja.net/iztok11dur/. Slovenci smo tako dobili, sicer veliko Gu~ka in smu~arsko zbirko Ale{a pozneje kot drugi narodi, osrednjo in Gu~ka, zbirko Kolesarske zveze dr. Iztok Durjava mati~no ustanovo, katere osnovni Slovenije, del arhiva zavoda Tivoli. namen je evidentiranje, zbiranje, Muzej je prevzel tudi celoten arhiv inventariziranje, dokumentiranje in Olimpijskega komiteja Slovenije, na{e predstavljanje bogate dedi{~ine slo- osrednje {portne organizacije. venskega {porta. V muzej pa prihaja {e vedno novo in V muzeju smo za~eli ne glede na pro- novo gradivo, ki mu moramo zago- storsko, kadrovsko in na finan~no neza- toviti z muzejskimi standardi usklajen dostnost intenzivno zbirati gradivo, ki na~in hrambe; treba ga je inventa- je v sorazmerno kratkem ~asu naraslo rizirati in dokumentirati; oba procesa na ve~ kot 15. 000 enot. Poleg v muzeju è intenzivno potekata, posameznih muzejskih predmetov, ki poskrbeti pa se mora tudi za predstav- so nam jih podarili slovenski {portniki ljanje gradiva v obliki ob~asnih te- (med drugimi Mateja Svet, Mitja matskih razstav in kon~no tudi stalne Petkov{ek, Alja` Pegan, Andrej Jelenc, razstave o zgodovini telesne kulture in Borut in Britta Bila~, Nata{a Urban~i~, {porta na Slovenskem. Zametek stalne Stanko Lorger, Cveto Pav~i~, Mik razstave o zgodovini telesne kulture in Pavlovi~, Marko Ra~i~, Jure Zdovc, Iztok {porta si lahko ogledate v prostorih

3. evropski pravni{ki smu~arski forum

Bormio, 23.–25. november 2007

Osnova predavanj je bila za{~ita Veliko pozornosti je vzbudilo preda- smu~arja kot porabnika, in sicer, pod vanje I. Arroye, prof. trgovskega prava pogojem, da smu~a samoza{~itno in na Univerzi v Barceloni, o pravni na- da spo{tuje mednarodna pravila FIS. ravi evropske pogodbe o skipassu. Zaradi porasta {tevila smu~arjev na Navaja, da gre za me{ano pogodbo, ki smu~i{~ih so prisotni menili, da je ni tipi~na, ker ne vsebuje samo cene smu~anje postalo svojevrstno prevoza, ampak celotne priprave porabni{tvo; v ospredje tako stopata smu~i{~a, ki obsegajo urejanje prog, regulativa o za{~iti porabnika in ob- zasneèvanje, za{~itna sredstva, signa- Toma` Maru{i~, dr. Franco Fratini, evrop- vezno zavarovanje (tudi civilne odgo- lizacije, re{evanje in drugo. Ne samo ski komisar za pravosodje in notranje vornosti) za vse uporabnike smu~i{~. pravna teorija, tudi pravni predpis bi zadeve, sicer u~itelj smu~anja in predsednik italijnskega zdruènja u~iteljev Ko opozorilo ne zaleè, naj nastopi moral definirati pogodbo o skipassu, smu~anja in Ferrucio Tomasi, predsednik prisila, na primer odvzem vozovnice. zlasti ~e {tejemo smu~anje na orga- uprave Naravnega parka Stelvio niziranih smu~i{~ih kot del porabni- V Argentini è od leta 1985 poznajo {tva. @e na lanskem forumu je komisar V Bormiu so se zbrali pravniki sodno prakso za sporne {kodne do- Fratini napovedal mo`nost izdaje di- smu~arji z vsega sveta. Slovenijo so za- godke s smu~i{~, zlasti z obmo~ij, ki rektiv EU-ja za varnost na smu~i{~ih v stopali [pela [u{tar, MNZ, Roman jih pokriva apelacijsko sodi{~e v Men- okvirih predpisov o za{~iti porabnika. [turm, SZS, in predavatelj na forumu dozi, medtem ko so na Kitajskem {ele Toma` Maru{i~ je predaval o statusu, Toma` Maru{i~. v zadnjih letih za~eli skrbeti za uva- poklicni etiki in o od{kodninski janje reda v smu~arskih sredi{~ih. Tudi odgovornosti u~itelja smu~anja v Vsebinsko in strokovno je leto{nji v dràvah, katerih predstavniki so Sloveniji (hkrati se je predvajal filmski forum presegel dozdaj{nje. Poleg pre- prvi~ nastopili v Bormiu, sprejemajo prikaz slovenske {ole smu~anja ZUTS). davateljev iz dràv alpskega loka in pravila obna{anja na snegu FIS (Oko- [panije ter dr. Franca Fratinija so pre- ljevarstvena pravila FIS, Pravila za Toma` Maru{i~ davali {e pravniki iz Argentine, varnost v zimsko{portnih sredi{~ih in Kanade, Kitajske, Japonske in iz ZDA. 10 vedenjskih pravil FIS). www.modrakartica.com www.sloski.si 25 ZUTS Slovenije Sne`ni park na vsako smu~i{~e

Kot kaèjo smernice, nismo ve~ dale~ - deli prog, kjer si je mogo~e izmeriti od trditve v naslovu … Na Voglu è hitrost; dve sezoni deluje dobro obiskan park, - proge s smu~arskimi vrati (ne glede manj{i je na Starem vrhu in Javorniku, na to, ali se tam meri ~as ali ne); na Rogli gradijo najve~ji park v - razli~ne grbine oziroma valovi; Sloveniji (in v tem delu Evrope), svo- - napihljivi gradovi; jega bodo dobile Kope, v Kranjski Gori - proge za vo`njo z napihljivimi bla- in Mariboru naj bi ga zgradili nasled- zinami; njo sezono, nekaj govoric je sli{ati tudi - sanka{ke proge … o drugih smu~i{~ih (Kanin, Celjska ko~a …). Pa vendar je od ideje do Klju~nega pomena je beseda zabava in uporabnega sne`nega parka dolga pot, ne beseda smu~anje; na smu~i{~u naj ki je velikokrat premalo premi{ljena. bi se zabavali odrasli in otroci. ê Nizki trdi objekti so bolj{i od visokih bodo smu~i{~a ponujala samo Sne`ni park pogovorno ve~krat smu~anje, lahko ob dana{nji poplavi poljane, kjer je le te`ko po~eti kaj imenujemo “snowboard park”, morda razli~nih dejavnosti izgubijo veliko zabavnega. Iznajdljivej{i najdejo celo park za deskarje, kar se pojavlja obiskovalcev. grbino ob robu smu~i{~a ali zapeljejo tudi v medijih in oglasih smu~i{~. A skozi gozd, kjer pote{ijo svojo èljo po sne`ni park ni namenjen le deskarjem, Sne`ni parki so odli~ni poligoni zabavi in dokazovanju pred vrstniki. saj se v njem dobro po~utijo tudi za smu~arsko {olo Drugi se ob nizanju levih in desnih za- smu~arji. vojev bolj ali manj dolgo~asijo. Na ve~jih slovenskih smu~i{~ih je kar Beseda sne`ni park v na{e mo`gane dobro poskrbljeno za najmlaj{e Dokaz, kjer je sne`ni park skoraj v prikli~e sliko sne`nega `leba, nekaj smu~arje, saj imajo na voljo trans- celoti namenjen u~enju skozi zabavo, ve~jih skokov in serijo trdih objektov. portni trak, razli~ne figurice na je smu~i{~e Forni di Sopra v Italiji, kjer Sne`ni park je lahko veliko ve~: smu~i{~ih, vrtiljake in podobno. Ko upo{tevajo èlje smu~arskega kluba otrok za~ne bolje obvladovati svoje Capris. Direktor smu~i{~a je opazil, da - proge za kros z bandami; smu~i ali desko, pa ima na voljo (v slovenski u~itelji smu~anja otroke - sne`ni predori; otro{kih o~eh) nepregledne sne`ne u~ijo na malce druga~en na~in; veliko uporabljajo razli~ne pripomo~ke, s katerimi jih skozi igro pripeljejo do znanja. V razgovoru z direktorjem smu~i{~a in SK Capris je padla ideja, da bi tak{no obliko u~enja smu~anja nadgradili. Na pedago{ki fakulteti v Kopru je bil pod vodstvom dr. Rada Pi{ota narejen elaborat sne`nega poli- gona za u~enje, ki je zaìvel tudi v praksi. Zanimivo je, da v krajevni {oli smu~anja interesa za tak{ne oblike veselja oziroma u~enja na snegu niso pokazali.

Najve~ji potratne`: sne`ni `leb

Osnova za sne`ni park ali poligon je za- dostna koli~ina snega. Najve~ snega za pripravo potrebuje sne`ni `leb. Je velik, dolg in {irok; na enakem prostoru je mogo~e z enako koli~ino snega narediti ve~ drugih objektov. Ena izmed re{itev so zemeljska dela, kjer teren `e pred zimo oblikujemo tako, da za sne`ni `leb (ali ve~je skoke) potrebujemo ~im manj snega. Sne`ni `leb je tudi zelo za- Sne`ni park v Les 2 Alps hteven za vzdr`evanje, saj potrebujemo

SPONZORJI ZUTS SLOVENIJE:

26 www.sloski.si www.modrakartica.com ZUTS Slovenije visokousposobljenega voznika tepta- lnega stroja, na sam teptalec pa mora biti pripet poseben priklju~ek, pogovorno imenovan “pipe dragon”. Ta priklju~ek je sorazmerno drag, zato mora biti odlo~itev smu~i{~a za sne`ni `leb dobro premi{ljena. Po drugi strani je to objekt, ki ga lahko uporabljajo za~etniki in tudi izku{eni deskarji in smu~arji.

Sne`ni parki so prezahtevni

Eden izmed vzrokov za premajhno obiskanost sne`nih parkov je njihova teàvnost. Pri na~rtovanju in obliko- vanju parkov obi~ajno sodelujejo vrhunski deskarji, ki zahtevnost objektov prilagodijo svojemu, tj. visokemu znanju. V Sloveniji smo v preteklih letih è videli objekte, ki so bili tako zahtevni, da so jih obvladovali le pe{~ica deskarjev in kak{en smu~ar prostega sloga. Drugi so jih bolj ali manj opazovali, kak{en pogumen Hintertux - sne`ni park poizkus pa se je hitro kon~al s te`kim padcem. dan in si èlijo, da je vsaka vo`nja ~im Za primer lahko vzamemo smu~i{~e V sne`nih parkih najbolj primanjkuje bolj izkori{~ena. Idealno bi bilo, da bi Vogel, kjer so naredili zares funk- lahkih in nezahtevnih objektov, ki so imel park svojo ì~nico ali nasprotno, cionalen sne`ni park. Polovi~ni brez tveganja namenjeni zabavi in da bi bil park razporejen po celotni poskusi drugih smu~i{~ so bili za zdaj napredku znanja. To so predvsem dolìni ì~nice. ê nekdo potrebuje 5 hitro obsojeni na propad. @al so tudi razli~ni valovi, sne`ni predori in proge minut deskanja do skoka, izvede skok, na Voglu slabo poskrbeli za tiste z za kros z bandami. Tudi serija manj{ih oddrsi 2 minuti dale~ do za~etka manj znanja, kar naj bi se popravilo v skokov je lahko zelo zabavna. Trdi ob- po~asne sede`nice in 10 minut z njo leto{nji sezoni. Tudi vzdrèvanje parka jekti oziroma boksi naj bi bili nizki in do vrha, bo raj{i hodil pe{ in niti ne bo je bilo velikokrat izvedeno prepozno, predvsem {iroki. V tujini tak{ne ob- kupil smu~arske vozovnice. saj je bil park urejen {ele ob 12. uri. jekte è lahko opazimo, ~eprav je tudi Vendar je bila sama izvedba tam koli~ina nezahtevnih objektov v Najpomembnej{e je kakovostno vzdrèvanja odli~na in urejenost parka manj{ini. Pri izkoristku objektov v vzdrèvanje parka se je smu~i{~u obrestovala z vidno parku velja Paretovo pravilo – le 20 pove~anim obiskom. odstotkov objektov (tistih, ki so lahki) Najve~ja nevarnost, v katero se lahko uporablja kar 80 odstotkov obiskova- ujamejo smu~i{~a, je vzdrèvanje Sne`ni park je dobra nalo`ba lcev parka. In {e ena kost za glodanje: sne`nega parka. Slabo vzdrèvan Kak{en bi bil sne`ni park, ki bi ga obli- sne`ni park je nevaren in bolje je, da Sne`ni parki bodo v prihodnosti za kovala ènska? takega parka sploh ni. Vsak dan je vsako resno smu~i{~e nujnost, saj treba vsak objekt posebej urediti, bodo sicer njihovi obiskovalci odhajali 17 minut za en skok? nekatere celo ve~krat. Za to je treba drugam. Tukaj niso mi{ljena samo imeti teptalni stroj z usposobljenim druga smu~i{~a, ampak predvsem Nekateri pridejo na smu~i{~e izklju~no voznikom in nekaj (ravno tako us- druge dejavnosti. Vodni parki, na v park in jih kaj drugega niti ne za- posobljenih) ljudi, ki za urejanje skr- primer, ponujajo veliko zabave, so nima. V dru`bi prijateljev uìvajo ves bijo z lopatami. lahko dostopni, potrebujemo le kopalke in niso odvisni od vremenskih pogojev.

^e se smu~i{~e za sne`ni park zaradi prostorskih ali drugih razlogov ne bo odlo~ilo, bo to povzro~ilo nekoliko manj{i obisk, a tudi manj stro{kov. Tak{na namenska in dolgoro~na odlo~itev je gotovo bolj{a kot sne`ni park, ki si z nevarnimi in neurejenimi objekti tega imena niti ne zaslu`i.

Ob pravilnem na~rtovanju, dobri izvedbi in ob rednem vzdr`evanju je sne`ni park v vsej svoji mogo~i razno- likosti, ki je opisana v prvem odstavku, dobra nalo`ba za smu~i{~e in odli~na zabava za obiskovalce.

Maks Vre~ko Otro{ko veselje v Val Gardeni www.modrakartica.com www.sloski.si 27 ˆ Kategorizacija sportnikov Posameznik lahko pridobi status kategoriziranega {portnika, ~e ima status Novi kriteriji za registriranega {portnika in ob upo- {tevanju pravila, da je z dose`kom, s katerim kandidira za pridobitev statusa kategoriziranega {portnika, obe- kategorizacijo nem izpolnil pogoj za pridobitev statusa registriranega {portnika in je nacionalna pano`na {portna zveza {portnikov zanj pravo~asno oddala vlogo za uve- ljavljanje statusa kategoriziranega {portnika in jo je Olimpijski komite Pogoji, pravila in kriteriji za registri- ljene iz predstavnikov nacionalnih Slovenije – Zdruènje {portnih zvez – ranje in kategoriziranje {portnikov v pano`nih {portnih zvez, ki so {tiri leta potrdil; kandidat je moral s svojim Republiki Sloveniji ob temeljnih zakon- in pol usklajevale strokovne podlage za {portnim dose`kom izpolniti tudi skih in drugih aktih v {portu predstav- sprejem enega izmed najbolj pomemb- enega izmed kriterijev za katego- ljajo enega najpomembnej{ih sistemskih nih dokumentov slovenskega {porta. riziranje {portnikov v posamezni dokumentov v slovenskem {portu, ki {portni panogi. celostno in metodolo{ko postavljajo Novi Pogoji, pravila in kriteriji za regi- pogoje za registracijo {portnikov, nji- striranje in kategoriziranje {portnikov Novi kriteriji v osnovi ohranjajo hovih {portnih organizacij in tek- v Republiki Sloveniji predvidevajo prej{nji princip, a uvajajo novo movalnih sistemov, predvsem pa naslednje nazive {portnikov: metodologijo razvr{~anja dose`kov, ki opredeljujejo pogoje za pridobitev temelji na vrednotenju konkurence na {portnikovih statusnih pravic. - Registrirani {portnik je naziv za najve~jih tekmovanjih (olimpijske vsako fizi~no osebo, ki je registri- igre, svetovna in evropska prvenstva Kategorizirani {portniki med aktivnim rana pri nacionalni pano`ni {portni …) in na pomenu {portnih panog z udejstvovanjem v {portu lahko uvel- zvezi oziroma Zdruènju {portnih vidika identifikacije Slovencev. javljajo statusne pravice, ki jih natan- invalidov Slovenije in tekmuje v ~no dolo~ajo: Zakon o {portu, uradnih tekmovalnih sistemih na- Primerjalne prednosti novih kriterijev: Nacionalni program {porta v Repub- cionalnih pano`nih {portnih zvez liki Sloveniji in drugi akti, ki urejajo oziroma v Zdruènju {portnih in- - svetovni razred je dosegljiv {por- podro~je {porta. validov Slovenije. tnikom vseh {portov in ne samo olimpijskim; vstopni pogoji so {ir{i; Stalne spremembe in razvoj {portnega - Kategorizirani {portnik je naziv, pri- okolja so se odraàli v ve~letni te`nji dobljen na osnovi doseènih uvr- - odpravljajo rezultatske anomalije v po spremembi {tirinajst let starega Kri- stitev na mednarodnih tekmovanjih, mednarodnem razredu, uvajajo ab- terija za registriranje in kategoriziranje in sicer za doseèn svetovni ali solutne uvrstitve in s tem za- {portnikov v Republiki Sloveniji. evropski rekord, na osnovi dose- htevnej{e vstopne pogoje; Potreba po vzpostavitvi in vodenju ènih uvrstitev na kon~nih sve- raz{irjenega razvida {portnikov v tovnih ali evropskih razvrstitvenih - trajanje pravice do perspektivnega dràvi, ki so ~lani nacionalnih lestvicah, dràvnih prvenstvih, na razreda se podalj{uje z enega na dve pano`nih {portnih zvez in ki sodelu- dràvnih pokalnih prvenstvih, za leti; jejo v njihovem tekmovalnem sistemu, doseèn dràvni rekord ali drug je utemeljena tudi z zahtevo Svetovne doseèk, ~e je to v kriterijih za - {ir{i vstopni pogoji so namenjeni protidopin{ke organizacije (WADA). posamezno {portno panogo ali disci- tudi dràvnemu razredu; plino posebej opredeljeno. [portniki, Smu~arska zveza Slovenije se je med ki izpolnijo dolo~ene kriterije za ka- - mladinski razred s {ir{imi vstopnimi prvimi pano`nimi {portnimi zvezami tegoriziranje, so po kakovosti razvr- pogoji postaja bistveno dostopnej{i v Sloveniji zavedala nujnosti zadeve; {~eni v pet razredov z naslednjim za mlade {portnike; sistemsko je opredelila pogoje in na~in vrstnim redom, in sicer od najvi{jega delovanja posameznikov in dru{tev ter proti najni`jemu: - pove~ano {tevilo kategoriziranih zbiranje njihovih podatkov v osrednji - svetovni razred; {portnikov v dràvnem in mladin- smu~arski organizaciji. Projekt Modra - mednarodni razred; skem razredu bo pomembno vpli- kartica zagotavlja razvid vseh ude- - perspektivni razred; valo na pogoje dela na lokalni ravni. leèncev v organizaciji in zunaj orga- - dràvni razred; nizacije po posameznih skupinah. - mladinski razred. Novi kriteriji imajo opredeljene vstopne Nadgradnja pravic in ugodnosti, ki pogoje za nove {portne panoge oziroma izhajajo iz ~lanstva v Smu~arski zvezi Kriteriji zajemajo tri ~lanske razrede discipline in posebej razvr{~ene miselne Slovenije, so statusne pravice iz (svetovni, mednarodni, dràvni) in dva igre in {port invalidov. naslova kategorizacije pri Olimpijskem mladinska (perspektivni, mladinski). V komiteju Slovenije – Zdruènju {port- dveh razredih (dràvnem in mladin- Veljavnost kriterijev bo predvidoma nih zvez (zavarovanje, pravica do skem) se vrednotijo rezultati na med- trajala eno olimpijsko obdobje, ko se {tipendije, zaposlovanje v dràvni up- narodni in nacionalni ravni, v treh na osnovi analize preverijo temeljni ravi, pla~evanje socialnih prispevkov razredih (svetovnem, mednarodnem in kriteriji mednarodne raz{irjenosti in …). perspektivnem) pa se rezultati vred- vpliv {porta na nacionalno identi- notijo izklju~no na mednarodni ravni. fikacijo Slovencev. Status kategoriziranega {portnika je eno izmed meril pri razdeljevanju sred- Status {portnika mladinskega in Odbor za vrhunski {port pri Olimpij- stev iz javnih virov. dràvnega razreda traja eno leto. Sta- skem komiteju Slovenije – Zdruènju tus {portnika perspektivnega in med- {portnih zvez – bo uvajanje kriterijev Izvr{ni odbor Olimpijskega komiteja narodnega razreda traja dve leti, natan~no spremljal v zato predvi- Slovenije – Zdruènja {portnih zvez je medtem ko {portnik svetovnega denem enoletnem obdobju, v katerem imenoval ve~ delovnih skupin, sestav- razreda uìva {tiriletne pravice. bo izvedel novo sociolo{ko raziskavo in

28 www.sloski.si www.modrakartica.com ˆ Kategorizacija sportnikov ugotavljal raven primernosti kriterijev [TEVILO KATEGORIZIRANIH SMUÂRJEV PO PANOGAH po posameznih {portnih panogah. PANOGA/RAZRED mladinski dràvni perspektivni mednarodni svetovni Nove Pogoje, pravila in kriterije za registriranje in kategoriziranje {port- Alpsko smu~anje 7 79 6 13 0 nikov v Republiki Sloveniji je po javni obravnavi s pojasnili k dopolnitvami Biatlon 10 10 3 11 0 predloga ekspertne skupine na predlog Olimpijskega komiteja Slovenije – Deskanje na snegu 1 15 3 7 1 Zdruènja {portnih zvez v decembru 2007 sprejel Strokovni svet za {port Nordijsko smu~anje Vlade Republike Slovenije. Dokument je v uporabi od 1. januarja 2008. Skoki 19 14 5 5 1 Enotni seznam oblikuje in objavlja Olimpijski komite Slovenije – Zdru- Nordijska kombinacija 7 2 0 3 0 ènje {portnih zvez – na spletnem naslovu: www.olympic.si. Teki 29 20 2 4 1

Seznam registriranih {portnikov je Smu~anje prostega sloga 0 5 0 1 0 obnovljen 3-krat letno: Telemark smu~anje 1 6 0 2 0 1. februarja: vsi {portniki, ki so nastopili na tek- SKUPAJ: 293 74 151 19 46 3 movanjih, kon~anih do 31. 1.;

1. junija: V Sloveniji je skupaj 3.299 katego- Dele` smu~arjev med vsemi katego- vsi {portniki, ki so nastopili na tek- riziranih {portnikov od tega jih ima: riziranimi {portniki v Sloveniji je movanjih, kon~anih do 31. 5.; 8,9 %. 43 {portnikov svetovni razred, 1. oktobra: 537 {portnikov mednarodni razred, Janko Dvor{ak vsi {portniki, ki so nastopili na tek- 256 {portnikov perspektivni razred, Matja` [tibelj movanjih, kon~anih do 30. 9. 1286 {portnikov dr`avni razred, 1177 {portnikov mladinski razred.