4 10 Let Epicentra 4 LAS I{~E Nove Projekte Za Razvoj Pode`Elja 4

( 1 ) DESET LET

Glasilo Poso{kega razvojnega centra letnik XI, {t. 5–6, 2010 BOVEC, KOBARID, TOLMIN ISSN 1581-6087

• 10 let EPIcentra • LAS i{~e nove projekte za razvoj pode`elja • Gimnazija Tolmin kot odli~na odsko~na deska • Ima drevo govorico? • Ciril Kosma~ – dobremu pisatelju je 7 km doline dovolj • Bogdan @or`: »Sre~al sem se z mladimi, ki so bili ’~udni’«

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Uvodno razmi{ljanje ( 2 ) @e 10 let berem(o) EPIcenter

Piše se druga polovica leta 1999. možnostih razvoja v dolini. Zato pa- Kje pa! Zame že ne!« odgovarjam na Medtem ko širni svet ob prehodu v de odločitev, da se bodo ustrezne pol jecljaje od presenečenja, v mislih novo tisočletje z najrazličnejšimi do- informacije o sanaciji in pomoči lju- pa že vriskam in skačem od sreče. kazi krepi napoved bližajočega se dem ter razvoju sistematično zbirale To vam pripovedujem predvsem zato, konca sveta, sama na to niti v snu ne in objavljale na eni poli oziroma šti- da boste videli, da se čudeži še do- pomislim. Kako bi le, če pa imam rih straneh A4 formata. Na predsta- gajajo in da ne gre kar obupati. pred sabo goro življenjskih načrtov. vitvi javnih del nato kasneje po na- Sveže poročena zapuščam rodno Šta- ključju naletim na Tutovo, ki v tem EPI-center naj bo! jersko in se selim v Zgornje Posočje. času že intenzivno razmišlja o mo- Medtem ko še pred začetkom po- Večina mojih sorodnikov in prijate- žnostih realizacije izdajanja neke mladi že pridno kopičim najrazličnej- ljev se sicer veseli z mano, toda so- vrste info lista. Glede na moje pred- še informacije in podatke, naletim na časno me opozarjajo, da so tam Bogu hodne reference jo zanima, če bi novo težavo. Kako poimenovati ta za hrbtom sicer lepi, vendar zelo od- bila pripravljena prevzeti skrb za iz- informativni list, ki naj bi povezal ročni kraji. Pa ne samo to. Tudi ceste dajanje takšnega informatorja. No, pa oziroma zajel informacije v vseh treh Številka vpisa v razvid medijev: 787 so čisto zanič, težko dobiš stanova- naj še kdo reče, da se službe brez posoških občinah? Pred leti je sicer ISSN 1581-6087 nje, da službe niti ne omenjamo … vez in poznanstev ne da dobiti. obstajal tiskani medij imenovan Soča, Izdal in založil: Za nameček Zgornje Posočje na vsa- vendar se mi ime ne zdi preveč ino- Posoški razvojni center Trg svobode 2, 5222 Kobarid ke toliko zagunca (prevod za Tolmin- Zgodba se nato zanimivo vativno. Moti me tudi to, da se z njim ce: zacinga) še kakšen potres. In zaplete poleg naše smaragdne lepotice kitijo Naslov: Uredništvo EPIcentra eden takšnih je te kraje pretresal prav Zaradi mojega nepoznavanja pro- tudi različna druga podjetja, ustano- Padlih borcev 1b, 5220 Tolmin dobro leto nazaj, kar še vedno opa- cedure pri odpiranju novih delovnih ve in društva po vsej regiji. Ko že Telefon: žam pri večini tukajšnjih prebivalcev. mest prek javnih del, tudi sama po- skoraj podležem imenu Soča, me ne- 05/38-41-510 (glavna urednica) Ti so zaradi tako imenovanega veli- stanem neučakana. Mine nekaj me- nadoma prešine: EPI-center naj bo! 05/38-41-502 (pomočnica urednice) 05/38-41-500 (Posoški razvojni center) konočnega potresa ter vseh njegovih secev – vmes se obrne tudi tisočletje EPI kot Ekskluzivne-Posoške-Infor- Faks: kasnejših »potomcev« ostali dobese- in Zemlja se še vedno vrti. Nihče več macije, center pa kot središče doga- 05/38-41-504 dno brez volje, motivacije in dobre ne omenja konca sveta. Res pa v tem janja. S tem imenom se sočasno po- E-pošta: mere pozitivne energije. Celo izraz obdobju nihče več ne omenja niti vežejo vse tri posoške občine, po [email protected] apatičnost je v tem primeru povsem mojega potencialnega delovnega me- drugi strani pa označimo območje Spletne strani: na mestu. Negativna energija se ko- sta, zato se odločim, da je tovrstna Slovenije, ki ga bomo z informacij- www.prc.si/epicenter piči s strahom, zaskrbljenostjo, jezo, čakalna doba morda najbolj primerna skim listom pokrivali. Če namreč v (arhiv izdaj od leta 2003 dalje) lažmi, debatami, vezanimi izključno za širitev družine. In prav tisti petek tem času omeniš epicenter, bo vsak- Glavna in odgovorna urednica: Tatjana Šalej Faletič na popotresno situacijo, ipd. (to vem še danes, po desetih letih), do najprej pomislil na Posočje – žal, Pomočnica urednice: ko je bila nosečnost tudi uradno po- a resnično. Vendar upam, da bomo Mateja Kutin Pa naj {e kdo re~e, da se trjena, me s tolminske občine pokliče to v prihodnje premostili. V uvodnik Stalni sodelavci: slu`be brez vez ne da dobiti Janja Bičič, ena izmed peščice takra- prve številke med drugim zapišem: Pavel Četrtič, Špela Kranjc, Špela Mrak, Novo pečena prebivalka, neobre- tnih operaterjev pri vzpostavitvi PRC- »EPI-center ne kot središče nečesa Damjana Teodorović menjena s tovrstnimi težavami, sicer ja, ter me v zvezi z razgovorom za strah vzbujajočega, temveč kot sredi- Oglasno trženje: težko dojemam razsežnosti nakopi- delovno mesto urednice za ponede- šče nečesa pozitivnega, središče doga- 05/38-41-502 (Mateja Kutin) Cenik oglasov in naročilnico najdete na čene negativnosti v teh čudovitih ljek naroči pri takratni v. d. direkto- janja. Že res, da se od časa do časa spletnih straneh. krajih, vendar skušam hkrati razume- rice PRC-ja. Lahko si samo predsta- nameravamo dotakniti tudi popotre- Lektoriranje: ti tukajšnje ljudi in njihovo stisko. vljate – po eni strani neizmerno ve- sne obnove, saj nenazadnje tudi ta Mariša Bizjak, Polonca Kavčič, Država v tem času sicer z zavihanimi selje, po drugi pa zagata. Najbrž sem sodi k razvoju v Posočju, vendar bo- Špela Kranjc rokavi prizadetim že stoji ob strani si že takrat pridelala kak siv las, saj mo največ pozornosti namenili razvo- Fotografija na naslovnici: Greta Pavšič in jim skuša pomagati na različne sem ves konec tedna premlevala, kaj ju nasploh. Zanimala nas bo arhitek- načine. V pripravi je tudi nov zakon naj storim. Prekriti nosečnost zavoljo tura, gospodarstvo, podjetništvo, Ilustracija: Marko Podjavoršek o popotresni obnovi in spodbujanju službe? Ne, sem preveč vesela, sploh gozdarstvo, kmetijstvo, kultura, šol- Oblikovanje in tehnična priprava: razvoja v Posočju, subvencioniranje pa bi prej ali slej pogruntali in takrat stvo, šport, turizem, zgodovina itd. Gaya Bratina-Jereb Cerkno javnih del, itd. Vendar vsi ti mlini (ki bi se počutila kot največja goljufiva Skratka vse, kar se novega dogaja, Tisk: se sicer kasneje izkažejo za dobrodo- duša v Zgornjem Posočju. Po drugi kar nas bogati, razveseljuje in omo- Atalanta Ema d.o.o. šle) v tem trenutku po mnenju veči- strani lahko prav zaradi potomstva goča kakovostnejše življenje … EPI- Naklada: ne meljejo prepočasi in lačnemu ostanem brez dela. Nič – v nedeljo center naj bo naše skupno glasilo o 7.400 izvodov ljudstvu ne zagotavljajo dovolj kruha. najbližjim napovem, da nosečnosti razvoju v Posočju, domačih dogodkih, Vire navajamo po ISO standardu. življenju tukajšnjih prebivalcev na- Distribucija: Ljudje postajajo vse bolj nestrpni. Na ne nameravam skrivati in s to isto Glasilo se brezplačno distribuira po vseh eni izmed okroglih miz takratni dr- informacijo v ponedeljek postrežem sploh in tudi glasilo, kjer se bodo gospodinjstvih Zgornjega Posočja. žavna sekretarka na Ministrstvu za tudi Vereni Tuta. Ko že potihoma lahko zapisale zahvale za trud posa- Glasilo sofinancirajo: delo, družino in socialne zadeve pričakujem tolažilne besede v slogu, meznikov, čestitke za njihov uspeh ter Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter Občina Bovec, mag. Zdenka Kovač in v. d. direkto- da se bo morda pa kdaj drugič našlo vzpodbude za naprej.« Občina Kobarid in Občina Tolmin rice Posoškega razvojnega centra kakšno delo zame, me slednja dobe- Letnik XI, št. 5–6, 2010 (PRC) Verena Tuta prisluhneta glasu sedno šokira z izjavo: »Čestitam! Če Nepozabni vonj po prvi ljudstva, ki tarna, da o popotresni za vas to ne bo moteče, potem ne vi- natisnjeni barvi sanaciji sploh ni obveščen, kaj šele o dim nobenih ovir.« »Zame? Ne, ne. Aprila 2000 EPIcenter ugleda naj-

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 ( 3 )

Lahko bi celo rekli, da je bil prav tiskar Teodor Čujec porodničar na- Iz vsebine šemu EPIcentru. Za distribucijo prve številke v nakladi 5.200 izvodov po posoških domovih pooblastimo Pošto Slovenije, kasneje pa EPIcenter več zaporednih let delimo kar po različ- nih javnih mestih.

Leta 2010 EPIcenter {e vedno beremo … S skupnimi močmi uredništva in 4 PRC-jeva oglasna deska bralcev smo danes uspeli doseči več 5 LAS i{~e nove projekte za stvari, ki so se pred desetimi leti zde- razvoj podeèlja: (Intervju z le praktično nemogoče. Uspeli smo obdržati status brezplačnika, ki ga že Greto Pav{i~, vodjo LAS za nekaj let prek poštnih storitev v svo- razvoj) je nabiralnike prejemajo vsa gospo- 7 Fotoreportaà: 10 let dinjstva v Zgornjem Posočju. Iz pov- EPIcentra prečno 3.600 natisnjenih izvodov se je naklada danes dvignila na slabih 8 Iz ob~inskih uprav 7.500 izvodov. Poleg tega nam je s skupnim trudom uspelo EPIcenter 20 Pred na{im pragom: porediti na povprečno okoli 40 bra- Gimnazija Tolmin kot odli~na odsko~na deska DOLGOLETNI GONILNI SILI EPICENTRA: Mateja Kutin (levo) in Tatjana Šalej Faletič. Foto: nih strani, povečali pa smo tudi nje- Blaž Jereb gov format, uvedli občasne barvne 21 Izjemna drevesa v Poso~ju notranje strani oziroma priloge. Poleg (4): Ima drevo govorico? prej tiskarno, nato pa vse svoje po- spektivna oblikovalca iz Cerknega tega ga razpošiljamo na skoraj še 200 tencialne bralce. Mimogrede, tisti Natašo Bratina in Blaža Jereba. Če- dodatnih naslovov po vsej Sloveniji 23 Mo~ besede: Ciril Kosma~ – pomišljaj vmes med EPI in centrom prav si sprva sodelovanja z oblikoval- in tudi tujini – predvsem izseljenim dobremu pisatelju je sedem se nam je nekje na poti do desete ci na daljavo ne znam dobro predsta- prebivalcem Posočja. Širši javnosti pa kilometrov doline dovolj obletnice izgubil – kje, še sama ne vljati, se kasneje to izkaže kot nekaj je brezplačnik dosegljiv tudi na sple- vem več. Predvidena tiskarska pola, za ta čas povsem običajnega. Danda- tnih straneh, kjer so na voljo vse 25 PUMopis – kr neki za vse se je iz ene razširila na dve, kar pred- nes je pač tako, da lahko sodobna arhivske številke od leta 2003 dalje. bralce: »Sre~al sem se z stavlja osem tiskanih strani A 4 for- tehnologija očitno z lahkoto premika Skratka, s skupnimi močmi nam je mladimi, ki so bili '~udni’« mata. Da bi zbrana besedila lepše tudi gore. Potem pa čisto na koncu uspelo izdati enega najbolj branih (intervju s psihoterapevtom tekla, sprva skrbita lektorici iz Tolmi- še tisti nepozabni vonj po sveže na- tiskanih medijev v Zgornjem Posočju. Bogdanom Žorèm o na Ana Božič in Nevenka Janež. Za tisnjeni barvi, ki se širi iz tiskarne po Tatjana Šalej Faletič, glavna in odgovor- okultizmu) obliko pooblastimo mlada in per- ulici Tumovega drevoreda v Tolminu. na urednica EPIcentra 27 Plezalna sekcija TD Podbrdo ZANIMIVOSTI najbolj prepoznavnih projektov • V začetku prihodnjega leta name- se predstavi: Skupna to~ka • Pri delu nas motivira načelo ra- omenjenega javnega zavoda? ravamo naš tiskani medij po do- je plezanje zumljivosti. Prepričani smo, da • Statistika prenosa elektronske polnjenih desetih letih rešiti statu- 28 Uokvirili smo Jurija mora biti besedilo napisano razu- oblike EPIcentra, objavljenega na sa popotresnega glasila. Pred nami Kova~i~a: Slika je … morda mljivo, tako da ga bodo lahko bra- spletni strani PRC-ja (www.prc. so namreč precej naporna, lahko li tisti brez kot tudi tisti z izobraz- si), je pokazala, da je v slabih bi rekli celo pubertetna leta, ki bo- pripoved bo. Ob tem dajemo velik poudarek devetih mesecih (od marca do no- do odločilna za nadaljnji obstoj 29 Naj odmeva …: Bakalina lepi, pristni slovenski besedi in za- vembra 2009) po arhivskih števil- tega medija v dolini Soče. V upanju, to načrtno kljubujemo vsem tuj- kah poseglo kar 12.323 bralcev? da nam v prihodnje ne bodo več 31 Pustili so svoj pe~at: kam, ki si ob današnji globalizaci- Čeprav se zdi statistika v primer- pritikali status popotresnega glasi- Ga{perutka ji skušajo utreti pot tudi v naš javi z drugimi obiski medijskih la – tega smo namreč po mojem 34 EPIjeva knji`na polica medij. Da smo na pravi poti, nam portalov zanemarljiva, pa v našem mnenju že davno prerasli – bomo je pred leti vzpodbudno zatrdil tu- primeru, ko gre za lokalno sceno, po desetih letih med drugim EPI- 34 Na kro`niku: Mleta pe~enka di priznani slovenski literat Saša tega le ne gre povsem zanemariti. centru spremenili ime. S tem bomo iz jagnje~jega mesa s Vuga, veliki prijatelj lepe slovenske Razberemo lahko, da EPIcenter na morda lažje prišli do novih finanč- pe~eno mu{katno bu~o in besede. Prav njegova pohvala za svoji vrednosti očitno šele pridobi- nih virov, za katere smo bili lani krompirjem čist in sočen jezik, ki smo ga (in va in da ga bodo zagotovo s pri- prikrajšani, saj so nam očitali prav upam, da ga še vedno) uporabljali dom izkoristili tudi naši zanamci. omenjeni status. Trenutno imamo 38 Podobe preteklosti: Viadukt v EPIcentru, nam je vlila dodatne Največ zanimanja sta namreč po- na voljo tri zanimiva imena; več o Idrijca motivacije za naše nadaljnje delo. žela prav letnika 2003/2004. Ob tem v prihodnji številki. Takrat bo- 39 Opaànja: Kako uspe{no • EPIcenter je kot tiskani medij edi- tem naj poudarim, da bi bilo šte- mo k razmišljanju o novem imenu ni projekt PRC-ja, ki je star toliko vilo mnogo, mnogo večje, če bi povabili tudi vas drage bralke in smo o~istili Zgornje Poso~je? kot njegov izdajatelj in da je hkra- podatke beležili vseh deset let iz- bralci. Zato naj to tokrat ostane zgolj 39 Javni razpisi ti med tukajšnjimi prebivalci eden dajanja. kot namig za nabor novih zamisli. 38 Koledar prireditev

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 PRC-jeva oglasna deska ( 4 )

NOVO: PONUJAMO MOŽNOST OBJAVE JAVNI RAZPIS ZA ZAPOSLOVANJE IN BARVNIH OGLASOV SAMOZAPOSLOVANJE [E ODPRT (SO^A Zakaj ne bi EPIcenter vašega oglasa 2010) ponesel v vsa posoška gospodinjstva? Predmet Javnega razpisa za spodbujanje zaposlovanja in samozapo- slovanja kadrov z najmanj srednješolsko izobrazbo na območju ob- Vse o oglaševanju v EPIcentru, katerega naklada je čin Bovec, Kobarid in Tolmin v letu 2010 www.prc.si/ je sofinanciranje upraviče- 7.400 izvodov, najdete na spletni strani nih stroškov dela podjetjem in samostojnim podjetnikom za no- epicenter, lahko pa se obrnete tudi na Matejo Kutin vozaposlene osebe z najman ). j srednješolsko izobrazbo oziroma (05/38-41-502, [email protected] sofinanciranje prispevkov za socialno varnost za zasebnike. V letu 2010 bo na razpolago okvirno 14.000 evrov nepovratnih sredstev od skupno 267.000 evrov; nadaljevalo se bo namreč tudi sofinanciranje tistih, ki so bili na razpisu uspešni v prejšnjih letih (upravičenci sredstva prejemajo dve leti). Rok za oddajo vlog je 16. avgust. JAVNI RAZPIS ZA NAJBOLJ[E Javni razpis in razpisno dokumentacijo DIPLOMSKO DELO NA TEMO najdete na spletni strani Posoškega razvojnega centra (www.prc.si/razpisi). POSO^JE Dodatne informacije: mag. Almira Pirih, Posoški razvojni center v sodelovanju s Poso- Razpisuje: Klub tolminskih študentov (tel.: 05/38-41-515, e-pošta: [email protected]) škim razvojnim centrom **************** Kdo se lahko prijavi? Vsi, ki so oziroma bodo diplomirali Izbor vlog, ki so prispele na razpis med 1. septembrom 2009 in 30. septembrom 2010 na temo, za spodbujanje začetnih investicij, je v zaključni fazi. U ki je povezana s Posočjem (občinami Bovec, Kobarid in Tol- radni rezultati bodo znani predvidoma v začetku junija. min). Sredi maja je potekel rok za prijavo na Kje in kdaj lahko oddate prijavo? V pisarno Kluba tolminskih javni razpis za spodbujanje izobraževanja in us študentov v času uradnih ur med 17. septembrom in 6. okto- posabljanja zaposlenih v podjetjih na območju treh posoških občin. Pričak brom 2010. V istem obdobju jo lahko tudi priporočeno po- ujemo, da je do roka prispelo 20 vlog. Rezultati bodo znani predvidoma v drugi polovici julija. šljete po pošti na naslov: Klub tolminskih študentov, Dijaška ulica 12c, 5220 Tolmin – s pripisom »za razpis«, tako da bo na navedeni naslov prispela najkasneje do 6. oktobra 2010. Kako bo potekal izbor? Člani ocenjevalne komisije bodo na podlagi prebranih povzetkov v ožji izbor uvrstili do pet di- plomskih del in avtorje pozvali, da jim jih predložijo v celoti. Diplomska dela bodo avtorjem vrnili po končanem razpisu. EKO BORZA Nagrade: EKOborza deluje od začetka maja na spletni strani ov, www.prc. • za prvouvrščeno diplomsko delo 400 evr si. Na njej poteka prodaja in povpraševanje po ekoloških pri- • za drugouvrščeno diplomsko delo 250 evrov, delkih, izdelkih in pripomočkih za ekološko kmetovanje. Sple- • za tretjeuvrščeno diplomsko delo 180 evrov. tne strani obnavljamo vsak četrtek. Objavljamo stalno in Nagrade bodo financirane s sredstvi Programa spodbujanja trenutno ponudbo ter povpraševanje. Oglašujejo lahko iz- razvoja v Posočju 2007–2013 (Soča 2013). ključno ekološke kmetije, ki imajo veljaven certifikat. Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad: konec oktobra Oglase sprejemamo vsak četrtek od 8.00 do 12.00 na tel.: 2010 05/38-41-508 ali na gsm: 031-409-012 (Peter Domevšček). Celoten razpis je bil objavljen v prejšnji številki EPIcentra Delovanje EKOborze sta omogočila Združenje ekoloških kme- (str. 34), najdete pa ga tudi na spletni strani www.klub-kts.si. tov severne Primorske in Posoški razvojni center.

Pripravila: Mateja Kutin

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Napotki prijaviteljem Javnega poziva za oddajo projektnih predlogov za leto 2011 ( 5 )

EVROPSKA UNIJA REPUBLIKA SLOVENIJA Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

LAS i{~e nove projekte za razvoj pode`elja

Lokalna akcijska skupina (LAS) za razvoj v tej {tevilki EPIcentra objavlja Javni poziv za oddajo projektnih predlogov za izvajanje Lokalne razvojne strategije za hribovski del Severne Primorske za le- to 2011 (glej stran 40). S tem pozivom `eli LAS spodbuditi vse potencialne prijavitelje, da uresni~ijo svoje projektne ideje. Ve~ o tem smo povpra{ali vodjo LAS Greto Pav{i~.

Kdo vse se lahko prijavi na omenjeni javni poziv? Na ta javni poziv se lahko prijavijo fizične osebe z dejavnostjo, javni, zasebni in nevladni sektorji. V mislih imam predvsem vse javne institucije/organizacije, mikro, mala in srednja ter velika podjetja, kmetijska gospodarstva z registrirano dopolnilno dejavnostjo in nevladne organizacije. Sem sodijo ustanove, zasebni neprofitni zavodi in društva. Eden izmed glavnih pogojev pa je ta, da morajo imeti prijavitelji in njihovi partnerji sedež ali poslovno enoto registrirano na območju LAS. Omenili ste, da morajo biti prijavitelji registrirani na območju LAS. Katere občine so zajete v to obmo- čje? V območje LAS je združenih sedem občin, in sicer Bovec, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Tolmin in Banjško-Trnovska planota, ki je v Mestni občini Nova Gorica. GRETA PAVŠIČ, vodja Lokalne akcijske skupine LAS za razvoj podeželja. Foto: Tatjana Šalej Faletič Katere projektne ideje sploh podpi- zmanjšanje porabe energije in nenaza večnamenske objekte; lahko govo- prek Ministrstva za kmetijstvo, goz- ra LAS? zadnje tudi sonaravna raba lokalnih rimo o obnovi oziroma urejanju darstvo in prehrano (MKGP) zagota- Gre za inovativne ideje, ki prispe- virov. ustreznih prostorov za opravljanje vlja Evropski kmetijski sklad za ra- vajo k reševanju izzivov in priložno- Letos bomo še dodatno podprli različnih dejavnosti, s katerimi lahko zvoj podeželja, je namenjena izvaja- sti na podeželju. Že na samem začet- tiste projektne ideje, ki bodo podkre- zagotovimo boljše sodelovanje prebi- nju inovativnih projektov, ki so v ku smo si zadali, da bomo podprli valcev. Zavedamo se, da sta za kako- skladu z lokalno razvojno strategijo tiste zamisli, ki bodo vezane na ra- pile znanje na podeželju, saj so v vostno življenje na podeželju dru- (LRS) in se izvajajo na območju zvoj in organiziranje trženja lokalno odročnejših krajih te možnosti bistve- štvena in socialna dejavnost še kako LAS. tipičnih pridelkov, izdelkov in stori- no bolj omejene kot v večjih mestnih pomembni. tev. Poleg tega želimo razvijati infor- središčih. Poleg tega želimo, da bi se Omenili ste, da se morajo projekti macijsko tehnologijo, turistično infra- v prihodnje prijavitelji posluževali Kako pa je s sredstvi? Koliko jih je skladno navezovati na lokalno ra- strukturo, podpreti društva in krepi- tudi projektov, vezanih na varovanje na voljo in kolikšen je delež sofi- zvojno strategijo LAS. Kaj to kon- ti lokalno identiteto. LAS pa na sploh oziroma ohranjanje naravne in kul- nanciranja? kretno pomeni oziroma kje si lahko želi razvoj v smeri naravi prijaznega turne dediščine. V letu 2011 pa na- Za celo programsko obdobje LEA- prijavitelji smernice, opisane v tem kmetovanja in gospodarjenja s pro- meravamo podpreti še tiste projekte, DER (2007–2013) je za izvajanje pro- dokumentu, sploh ogledajo? storom. V mislih imam predvsem ki bodo pospešili podjetnost in pod- jektov in delovanje LAS na voljo To konkretno pomeni, da se mora- EKO kmetijstvo in biodinamiko. Ob jetništvo ter infrastrukturno opre- okoli 1.730.500 evrov. Za leto 2011 jo prijavitelji držati programov in tem pa ne smem pozabiti še na ob- mljenost podeželja za povezovanje bomo razpisali približno 263.000 ev- njihovih prednostnih nalog, zapisa- novljive vire energije, kamor sodi dejavnosti na vasi. Tu gre predvsem rov. Ta finančna podpora, ki nam jo nih v LRS. Gre za tri glavne progra-

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Napotki prijaviteljem Javnega poziva za oddajo projektnih predlogov za leto 2011 ( 6 )

Poleg rokov se bodo morali prijavitelji projektov dr`ati tudi strogo dolo~enih pravil za ozna~evanje projekta. Priro~nik za obve{~anje javnosti najdete na spletni strani PRC-ja v rubriki LAS za razvoj (za prijavitelje in projektne partnerje).

ciranja večina projektov LEADER te- Vseh šest je nato uspešno prestalo melji na partnerskem pristopu. Na- nadzore, zato so se plačila tudi že slednja težava, ki se pojavi, so izved- izvršila. Leto kasneje smo prijavili 11 beni roki. Tu je treba biti resnično novih projektov. Nekateri so že za- dosleden. Poleg tega je treba skrbeti ključeni, medtem ko se nekateri še za urejeno dokumentacijo in pravilno vedno izvajajo. Trenutno čakamo na označevanje projekta v skladu s pri- potrditev 14 projektov letošnjega iz- ročnikom za obveščanje javnosti. vedbenega načrta, katerega projekti se bodo izvajali v letih 2010 in Se lahko prijavitelji v primeru težav 2011. obrnejo na vašo pomoč? Seveda. V izogib nevšečnostim Ob koncu morda še kak koristen smo do sedaj po potrditvi projektov nasvet za prijavitelje? s strani MKGP organizirali delavnico Želela bi, da se začnemo vsi sku- Administrativno in finančno vodenje paj zavedati pomembnosti sodelova-

Javni poziv za oddajo projektnih predlogov za izvajanje Lokalne razvojne strategije za hribovski del Severne Primorske za leto 2011 in razpisna dokumentacija sta na voljo na spletni strani Poso{kega razvojnega centra: www.prc.si/razpisi. Dodatne informacije: Greta Pav{i~, telefon: 05/38-41- 507, e-po{ta: [email protected]. me. Prvi se navezuje na razvoj in vili delavnico, na kateri jim bomo trženje lokalno tipičnih pridelkov, natančneje pojasnili upravičenost in izdelkov in storitev, na krepitev zna- neupravičenost stroškov, vezanih na nja ter uvajanje novih ekoloških in izvedbo projekta. podjetniški trendov. Drugi program Ali se letošnji javni poziv razlikuje narekuje izboljšanje pogojev za biva- od prejšnjih? nje in delo na podeželju, s tretjim Ja, res se nam letos obeta nekaj programom pa si prizadevamo za pomembnih sprememb. K sreči so te krepitev društvenega in socialnega za prijavitelje ugodnejše. Vezane so življenja na vasi ter varovanje narave na spremembe nacionalnega progra- in revitalizacijo kulturne dediščine. ma razvoja podeželja, ki pa bodo Znotraj posameznega programa lah- uradno potrjene konec maja. Več bo ko, kot sem že omenila, prijavitelji prednosti. Doslej je bil odstotek sofi- najdejo prednostno nalogo, kamor nanciranja predpisan po posameznih bodo umestili svojo projektno idejo sklopih: do 50 odstotkov pri profitnih in se nato z njo prijavili v prvo fazo projektih in do 100 odstotkov pri ne- projektov LAS. Udeležencem smo nja in povezovanja, pa naj zveni to projektnega izbora. Tako programi profitnih projektih. Letos se ta delež predstavili, kako naj vodijo projektno že povsem izpeto. Čeprav imamo v kot njihove prednostne naloge so za- dvigne do 85 odstotkov sofinancira- dokumentacijo, pripravijo poročilo in glavi ogromno idej in želja, je danes pisane v skupnem dokumentu LRS, nja ne glede na profitnost oziroma zahtevek za sofinanciranje. Pojasnili praktično nemogoče, da bi en sam ki je objavljen na spletni strani Poso- neprofitnost projekta. Ena izmed po- smo tudi, kako naj skladno z zahte- dosegel zastavljene cilje. Ne le s svo- škega razvojnega centra. membnejših sprememb je tudi hitrej- vami EU pravilno označijo projektne jim znanjem, ampak tudi s finančne- rezultate. Poleg tega smo s pomočjo ga vidika. Zato je nujno, da se najprej Očitno je, da se bodo morali prija- ši tok refundiranja nastalih stroškov. delavnic odpravili kar nekaj težav. Pri obrnemo naokoli, prisluhnemo že- vitelji soočiti z več fazami. Mar to Po izkušnjah preteklih let, so morali izvajanju projekta je zelo pomemb- ljam in potrebam ljudi, se z njimi pomeni, da ena prijava ne bo do- prijavitelji na refundirana sredstva no, da se izvedejo vse aktivnosti, ki pogovorimo in najdemo skupni inte- volj? čakati skoraj pol leta po oddaji zah- tevka, tokrat pa naj bi bila sredstva so bile prijavljene. V nasprotnem pri- res. Tako dobimo projektno idejo, za Res gre za dve fazi. V prvi bomo sproščena v bistveno krajšem roku. meru se zgodi, da se izgubijo vsa njeno realizacijo pa je zelo pomemb- zbirali vse projektne ideje, ki jih bo sredstva. S tem ni oškodovan le pri- no, da se znamo obrniti na prave kasneje na podlagi kriterijev ocenila S kakšnimi težavami se največkrat javitelj, temveč tudi njegovi projektni ljudi, sestaviti projektno skupino in komisija. Prijavitelji najboljših projek- srečujejo prijavitelji pri izvedbi pro- partnerji in nenazadnje LAS. se povezati v partnerstvo med različ- tnih idej bodo nato pozvani k pripra- jekta? nimi sektorji. Tako povezani bomo vi projektne dokumentacije za drugo Prvi problem, ki se navadno pojavi Koliko projektov je bilo do sedaj nedvomno dosegli svoj namen, s ka- fazo. Po dosedanjih izkušnjah lahko že na samem začetku, je financiranje sofinanciranih iz tega programa? terim lahko zadostimo še gospodar- rečem, da so imeli prijavitelji največ projekta. Kot je že praksa, je treba V letu 2008 smo na MKGP oddali skemu in celostnemu razvoju pode- težav prav pri izpolnjevanju finančne tudi pri programu LEADER omeniti, letni izvedbeni načrt (LIN), v kate- želja. konstrukcije projekta, zato smo se da mora prijavitelj sredstva zagotovi- rem smo prijavili šest skupnih pro- Pogovor pripravila: Tatjana Šalej odločili, da bomo v drugi fazi pripra- ti vnaprej. Prav zaradi lažjega finan- jektov. Ti so bili v celotni zaključeni. Faletič

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Fotoreporta`a: 10 let EPIcentra ( 7 ) Ali ste vedeli …

2 – … da ima tudi sedanji tolminski župan Uroš Brežan kar nekaj izkušenj z EPIcentrom? Te so se pred leti, ko je bil še zaposlen pri izdajatelju Poso- škem razvojnem centru (PRC), vezale na pisanje prispevkov, fotografiranje in celo pakiranje tega tiskanega medija. Danes pa se mora kot župan ukvarjati še z njegovim sofinanciranjem. Kakor koli že, pri vsem skupaj nas najbolj veseli to, da ga, kot pravi, tudi sam rad prebere. 1

1 – … da ima EPIcenter k sreči ve- torica Polonca Kavčič, zunanje so- stoji pomočnica urednice Mateja dno same »fejst« sodelavce, med delavke Damjana Teodorović, Ma- Kutin, spredaj pa sedimo urednica katere sodijo predstavniki različnih riša Bizjak, Špela Kranjc in Jerne- Tatjana Šalej Faletič, prva v. d. di- spolov, zanimanj in generacij? Ak- ja Kos – na fotografiji manjkajo rektorice in, kot ji tudi radi rečemo, tualni uredniški odbor z dvema stal- Špela Mrak, ki se nam je pridružila mati EPIcentra Verena Tuta ter sta- nima in drugimi zunanjimi sodelav- kasneje, trenutno s študijem okupi- rešina te vesele druščine Pavel Če- ci (katerim sta se pridružila še oba ran Gregor Maver ter naša dolgole- trtič, naš popisovalec ljudskega iz- nekdanja direktorja) sestavljamo: tna »dopisnica« iz kobariške obči- ročila. naš prvi direktor Lucijan Rejec, lek- ne Nada Pajntar. Zadnja desno

4 5

3 – … da nas pri delu motivira nače- 4 – … da je EPIcenter kot tiskani ena se piše Kranjc (na fotografiji lo razumljivosti? Prepričani smo, da medij edini projekt PRC-ja, ki je star levo), druga pa Mrak (na fotografiji mora biti besedilo napisano razu- toliko kot njegov izdajatelj in da je desno). Res pa je, da sta obe Špeli mljivo, tako da ga bodo lahko brali hkrati med tukajšnjimi prebivalci že vrsto let redni dopisnici EPIcen- tisti brez kot tudi tisti z izobrazbo. eden najbolj prepoznavnih projek- tra in da obe delata za radio Alpski Ob tem dajemo velik poudarek lepi, tov omenjenega javnega zavoda? oziroma Primorski val. Zato je zme- pristni slovenski besedi in zato na- Tudi to je bil eden izmed razlogov, šnjava po svoje upravičena, vendar črtno kljubujemo vsem tujkam, ki si da je na rojstni dan glasno počil pa kljub temu upam, da bo od obja- ob današnji globalizaciji skušajo zamašek penine. ve teh podatkov nekoliko manjša. utreti pot tudi v naš medij. Na fotografiji je ena izmed prvih dveh lek- 5 – … da imata naši zunanji sode- 6 – … da imata za estetski videz toric Nevenka Janež (v razgovoru s lavki zaradi istega imena in svojega EPIcentra največ zaslug oblikoval- Pavlom Četrtičem), ki je po števil- novinarskega dela nenehne identi- ca Nataša Bratina in Blaž Jereb, ki nih letih sodelovanja svoje delo fikacijske težave? Naj širši javnosti sta v desetih letih sodelovanja za pred časom prepustila mlajši gene- zato enkrat za vselej pojasnim, da pravočasni izid glasila marsikdaj tudi raciji. gre za dve povsem ločeni Špeli – prebedela do jutra, če je bilo treba. 6 Pripravila: Tatjana Šalej Faletič, Foto: Greta Pavšič in Tatjana Šalej Faletič

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Iz ob~inskih uprav ( 8 )

Ob~ina Bovec

Smu~i{~e v ^ezso~i bo {e ja ostane v namene turizma in poča- kar nekaj ~asa samevalo ka na morebitne nove ideje, zagovar- Bovški občinski svetniki in svetni- ja tudi bovški župan Danijel Krivec, ce so na majski seji obravnavali tudi vendar je treba čim prej urediti ze- stanje smučišča in smučarskih na- mljiškoknjižne zadeve in skleniti do- prav v Čezsoči, ki sicer že več let ne govore z lastniki zemljišč. obratujejo. Še pred tem so poročilo Odbor za gospodarstvo in gospo- Aleša Uršiča, direktorja ATC Kanin darske javne službe je na osnovi po- Bovec, ki upravlja z omenjenim smu- ročila o stanju na smučišču sklenil, čiščem, poslušali člani občinskega da glede na trenutno stanje v družbi odbora za gospodarstvo in gospodar- ATC Kanin Bovec »vlaganja za takoj- ske javne službe. šnjo usposobitev niso primerna, smi- V družbi ATC Kanin Bovec so leta selno je počakati in razmisliti o mo- 1998 v Čezsoči izpeljali investicijo, s žnostih za ureditev območja s kako- katero so uredili umetno zasneževa- vostno in primerno ponudbo, takoj nje smučišča, in zanjo po Uršičevih pa je treba pregledati in pospraviti podatkih porabili skoraj 700.000 ev- smučišče ter obstoječe naprave zašči- rov. Na razpisu za žičniško infra- titi pred propadanjem«. SMUČIŠČE V ČEZSOČI, ki so ga postavili v 80. letih in kjer so leta 1998 uredili zasneževanje, strukturo pri takratnem ministrstvu že dolga leta ne obratuje več. Kot kaže, se situacija tudi v prihodnje ne bo bistveno spremenila, Špela Kranjc za malo gospodarstvo in turizem so vseeno pa bovški občinski svetniki in župan Danijel Krivec vztrajajo, naj se lokacijo ohrani v pridobili slabih 190.000 evrov nepo- morebitne nove turistične zamisli. Foto: Dušan Čopi Zadovoljni s {tevilom otrok, vratnega denarja, slabih 170.000 ev- kanje tal), prav tako pa bi morali Bovško kot destinacijo, vendar bi bi- vpisanih v vrtec rov je kot lastniški delež vložila druž- zamenjati še nekaj elementov, zaradi lo po njegovem treba najti načine Podatki, ki jih je OŠ Bovec marca ba Alpkomerc, skoraj 210.000 evrov katerih brezhibno delovanje naprave financiranja posodobitev ter pokriva- pridobila z vpisom v vrtec za šolsko se je do leta 2002 nabralo lastniškega trenutno ni mogoče. Uršič ocenjuje, ti stroške za sedem zaposlenih in leto 2010/2011 oziroma informativ- vložka Občine Bovec, nekaj manj kot da bi sanacija vlečnice in s tem po- druge materialne stroške. Meni tudi, nim vpisom v vrtec med letom, ka- 128.000 evrov pa je prispeval ATC novna usposobitev smučišča za obra- da lahko Čezsoča postane majhno žejo, da bodo morali, tako kot letos, Kanin sam. tovanje stala 56.000 evrov, vendar smučarsko središče, kjer pa je treba oblikovati šest skupin. V prihodnjem Kot v poročilu o stanju navaja Ur- družba ATC Kanin nima finančnih urediti tudi nočno smuko (vrednost šolskem letu bosta največ 102 otroka šič, je na vlečnici Naklo poškodovan sredstev za kakršen koli poseg. Di- investicije ocenjujejo na 45.000 ev- lahko obiskovala Vzgojno-varstveno zgornji steber napenjalne postaje rektor pritrjuje nekaterim ocenam, da rov) in v izteku proge postaviti go- enoto (VVE) Bovec, ki bo imela dva (možna vzroka sta erozija in premi- je smučišče v Čezsoči potrebno za stinski objekt. Stališče, da naj lokaci- jaslična oddelka, po en oddelek mlaj-

Utrinki

KAKO DO DENARJA pridobiti 18,6 milijona evrov, možno- EVROPSKEGA SOCIALNEGA sti pa so še odprte. Sabina Rajšel SKLADA? je predstavila Javni sklad za razvoj kadrov in štipendij, ki je bil ustano- Tolmin – Služba Vlade RS za lokal- vljen konec leta 2006 z namenom no samoupravo in regionalno politi- uresničevanja izvajanja štipendijske ko je sredi aprila v prostorih Občine politike in dodeljevanja sredstev za Tolmin organizirala prvo regijsko de- vlaganje v človeške vire. Izvaja več lavnico z naslovom Kako do denarja programov ESS, med njimi Enotno Evropskega socialnega sklada. Na- regijsko štipendijsko shemo, s kate- menjena je bila potencialnim upravi- ro želijo spodbuditi delodajalce za čencem v okviru Operativnega pro- sofinanciranje kadrovskih štipendij. grama razvoja človeških virov. Na Helena Knez s Tehnološke agenci- njej so predstavili trenutno izvajanje je Slovenije je spregovorila o pro- Operativnega programa razvoja člo- gramu Mladi raziskovalci iz gospo- veških virov za programsko obdobje darstva. Skupaj z ministrstvom za vi- 2007–2013, hkrati pa tudi napove- KAKO DO DENARJA EVROPSKEGA SOCIALNEGA SKLADA – Služba Vlade RS za lokalno soko šolstvo, znanost in tehnologijo dali, kako bo v prihodnje. Delavnica samoupravo in regionalno politiko je v Tolminu organizirala prvo regijsko delavnico, na kateri so pripravljajo že četrti razpis tega pro- predstavili možnosti za črpanje sredstev iz omenjenega sklada. je bila razdeljena v tri sklope: izobra- grama, ki naj bi bil objavljen v priho- ževanje, zaposlovanje in nevladni župana Uroša Brežana in direktorja sminka Dedić predstavila Evropski dnjih mesecih. Namenjen je mladim sektor. Posoškega razvojnega centra (PRC) socialni sklad (ESS). Naša regija je raziskovalcem, ki pridobivajo doktor- Po uvodnem nagovoru tolminskega mag. Romana Medveda je dr. Ja- doslej prek javnih razpisov uspela ski naziv in želijo pridobiti praktično

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 ( 9 )

ših in večjih otrok ter en kombiniran na dela za ureditev dveh dodatnih so si kot organizatorji že za 1. Ulični zanjo pravi, da je nekaj novega celo oddelek v Bovcu, poleg teh pa še en igralnic v nadstropju stavbe bovškega tek za veliko nagrado Bovca zamisli- v slovenskem prostoru, zato so jo na kombiniran oddelek na Žagi. vrtca, kjer je po drugem potresu zali, da se bo na njem pomerila samo občini že v začetku podprli. »Ideja je Vrtec v Bovcu letos obiskuje 75 časno delovala občinska uprava. Z tekaška elita. »Ob petnajsterici naj- nastala po vzoru podobne prireditve otrok, 17 malčkov imajo na Žagi. Pr- deli naj bi zaključili do konca juni- boljših Slovencev na ustrezni razdalji v pobrateni občini Prijedor v BiH, kjer ve šolske korake bo septembra nare- ja. si ob petih Primorcih s posebnim va- so se vzpostavili tudi prvi kontakti z dilo deset bovških in šest žagarskih Besedilo in foto: Špela Kranjc bilom želimo še nastopa deseterice eminentnimi tekači.« Krivec meni, da

VRTEC BOVEC letos skupaj obiskuje 92 otrok. V bovški enoti imajo 75 malčkov, še 17 pa jih v BOVŠKE ULICE, PA TUDI OSREDNJI BOVŠKI TRG bodo 3. julija, na predvečer občinskega vrtec hodi na Žagi (na fotografiji). praznika, zavzeli najuspešnejši slovenski in tuji tekači in tekačice, ki se bodo pomerili na prvem teku po bovških ulicah. Foto: Dušan Čopi otrok, v vrtec pa jih bo na novo pri- Najbolj{i bodo tekli po šlo 14 v Bovcu in na Žagi dva. Na- bov{kih ulicah tekačev iz tujine v konkurenci članov takšen tek za Bovško pomeni veliko knadno, torej med šolskim letom, se Letošnji praznik Občine Bovec, ki in članic.« Pri tem bodo organizator- promocijo, obenem pa ga ne bodo bodo v bovške skupine vpisali štirje ga ta že tradicionalno praznuje 4. ji upoštevali rezultate s tekaških stez, spregledali niti številni mediji in malčki in v žagarsko dva. Kot je torej julija, bodo najverjetneje težko priča- in sicer na petkilometrski razdalji pri sponzorji. Ker ulični tek hkrati pome- pokazal vpis, bo v prihodnjem šol- kovali ljubitelji športa, natančneje moških in trikilometrski razdalji pri ni dopolnitev običajnega programa skem letu VVE Bovec obiskovalo sku- teka. Na predvečer praznika se bo ženskah. Kot se za tekmovanje z vr- počastitve občinskega praznika z no- paj 92 otrok – od tega 79 bovške namreč odvijal prvi tek po bovških hunsko udeležbo spodobi, bo po vo vsebino, bo po njegovih zagotovi- skupine in 13 skupino na Žagi. Z ja- ulicah z mednarodno udeležbo naj- Vitezovih besedah temu primerno lih občina prireditev podprla tako nuarjem se bo to število povečalo še boljših tekmovalcev. visok tudi nagradni sklad. logistično kot tudi finančno v okviru za šest. Kot je povedal predsednik Tekaške- Z idejo TD Bovec je zadovoljen praznika. Sicer pa so se že začela pripravljal- ga društva (TD) Bovec Vasja Vitez, tudi bovški župan Danijel Krivec, saj Špela Kranjc

Utrinki znanje, ter podjetjem, ki želijo prido- povedala Valentina Zadravec s ležencem predstavili možnosti za so- ODSLEJ BODO [KODO OCE- biti tak kader. Prvi sklop delavnice je Centralne službe Zavoda RS za za- financiranje projektov v nevladnem NJEVALI TUDI V KOBARIDU zaključila mag. Almira Pirih s PRC- poslovanje (ZRSZ), pomembno vlo- sektorju. Miha Ulčar z ministrstva Kobarid – Zavarovalnica Triglav, d. ja. Predstavila je izkušnje pri pridobi- go prav ESS. Spregovorila je o vseh za javno upravo je predstavil aktual- d., je pred časom v središču Kobari- vanju evropskega denarja, težave, s aktualnih programih ESS, ki so tre- ne programe in javni razpis za sofi- da slovesno odprla nove poslovne katerimi smo se soočali, ter pričako- nutno na voljo delodajalcem in brez- nanciranje projektov horizontalnih prostore predstavništva. Na stari lo- vanja za prihodnje. Finančna sred- poselnim. Stanje na območju, ki ga mrež nevladnih organizacij (NVO), kaciji so delovali od sredine 80. let. stva, ki jih je PRC pridobil iz ESS, pokriva ZRSZ Območna služba No- regionalnih stičišč in vsebinskih Ob tej priložnosti je Egon Fornaza- Andreja so omogočila udeležencem brez- va Gorica, je predstavila mrež NVO za leti 2011 in 2012. rič, direktor Območne enote Nova Ipavec plačne izobraževalne programe, . V lanskem letu je bilo v Predstavnica ministrstva za kulturo Gorica, urgentni kobariški zdravstve- hkrati pa tudi delovanje PRC-ja. ukrepe aktivne politike zaposlovanja Alja Dražumerič pa je spregovorila ni postaji izročil ček v vrednosti Drugi del delavnice je bil namenjen vključenih 1.933 oseb: 135 v delov- o javnem razpisu za izbor razvojnih 2.000 evrov. zaposlovanju. Vodja službe za ESS ni preizkus, 179 v usposabljanje na projektov ranljivih družbenih skupin Ker je dosedanje predstavništvo za na ministrstvu za delo, družino in so- delovnem mestu, subvencije za sana področju kulture in podporo nji- sodobno poslovanje postalo pre- cialne zadeve Nika Juvan je pred- mozaposlitev je prejelo 190 oseb, v hovi socialni vključenosti, ki ga mini- majhno in neprimerno, so se na Ob- stavila dosedanje delo in načrte, ki javna dela jih je bilo vključenih 106, strstvo objavlja vsako leto (rok za pri- močni enoti Nova Gorica odločili, da jih ima ministrstvo v prihodnje. Aktiv- v program Zaposli.me pa 96. Prav javo na letošnji razpis je bil 10. maj). je čas za preselitev. Novi poslovni na politika zaposlovanja je nabor izkušnjo iz slednjega je predstavila Kot primer dobre prakse je v tem prostori so strankam dostopnejši, ukrepov, s katerimi država aktivno Anka Kavčič Cimprič, prejemnica sklopu Boris Kante, vodja Regio- najpomembneje pa je, da bodo lah- posega na trg dela z namenom od- subvencije za zaposlitev osebe iz nalnega stičišča NVO Planota, pred- ko odslej škodo ocenjevali tudi v Ko- pravljanja neskladij med ponudbo in skupine težje zaposljivih. stavil njihov istoimenski projekt. baridu. Kot je povedal Fornazarič, si povpraševanjem. Pri tem ima, kot je V zadnjem sklopu delavnice so ude- Besedilo in foto: Mateja Kutin »Zavarovalnica Triglav nenehno

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Iz ob~inskih uprav ( 10 )

Ob~ina Kobarid

laga, ki nas je obilno obdarja- preimenovala v »Green house«. Osta- la skoraj ves mesec, se je do- nimo optimistični … Vdobra zarezala v naravo in ljudi, saj nam na »zahodu« res ni bi- Vodovod in kanalizacija lo prihranjeno s slabim vremenom. Idrsko Običajno nerganje je nadomestil vsa- Sredi maja smo svojemu namenu kodnevni pogovor o vremenu, ki je tudi uradno predali vodovod in ka- turobno naravnanost še poglabljal. nalizacijo v vasi Idrsko. Nagovorom Dobili smo še en oprijemljiv razlog sta sledila druženje in sestanek, ki se za slabo voljo in klavrno počutje, ga je poleg nekaterih posoških župa- poleg vsakodnevnega »bombardira- nov in drugih predstavnikov različnih nja« medijev o varčevalnih ukrepih institucij udeležil tudi dr. Henrik vlade, poseganja v pravice teh in Gjerkeš, minister, odgovoren za lo- onih, referenduma, dvigu praga re- kalno samoupravo in regionalni ra- vščine in še bi lahko naštevala … zvoj. Pomembna pridobitev za našo Tako pa nam je za trenutek vreme občino je prav gotovo ureditev osnov- obrnilo pozornost. Čeprav tudi ta ne cestne in komunalne infrastruk- naravnanost ni ravno pozitivna, je OB ODPRTJU ZELENE HIŠE (iz leve proti desni) so si v roke segli Janko Humar, direktor LTO ture, saj s tem naši kraji in vasi pri- Sotočje, Robert Kavčič, župan občine Kobarid, in mag. Martin Šolar, direktor TNP. Foto: Tatja- bila za trenutek drugačna. Priznati je na Šalej Faletič dobivajo potrebno vitalnost tako za treba, da se kar dobro držimo glede občane kot tudi širše. Idrsko je tako na vse mogoče in nemogoče preiz- Ali Pep~eva ali Zelena, hi{a Sotočje in Triglavskega narodnega z vsemi vloženimi investicijami v kušnje, ki jih življenje postavlja pred namre~? parka, ki sta dobila domovanje v hi- preteklem obdobju pridobilo ne le nas; od najmlajših, ki jih »turbo« ka- Kar nekaj negodovanja je bilo pri ši na kobariškem trgu. V stiku z našo lepši izgled, temveč tudi prepotrebne pitalizem s svojo prodornostjo prek Pepčevi hiši, pa ne zaradi prijazne staro navado se je vnela polemika ali posege pri obnovi kanalizacije in vo- medijev dobesedno požira s starši prireditve ob odprtju, temveč ob nje- Pepčeva ali Zelena, hiša namreč. Ce- dovoda ter druge uporabne in varno- vred, do tistih najstarejših, ki smo nem poimenovanju. Zelene progra- lo aboridžini zamenjajo ime, ko ga stne elemente, ki so potrebni in za- jim vedno pripisovali modrost. Kljub me, ki so bili prijavljeni v njej in nekdo preraste. Za nas je očitno to želeni pri takšnih posegih. Z investi- vsemu gre življenje dalje in pestrosti seveda na tej osnovi tudi sofinanci- nekoliko težje, zato je seveda na vas, cijo, ki je bila zajeten finančni zalogaj ni konca. Bolj malo je še tistih, ki vse rani, so takratni prijavitelji poimeno- da hišo poimenujete tako, kot vam – celotna vrednost je znašala prek 1,5 to jemljejo kot navdihujoč izziv in vali kar Zelena hiša. Tako se je tudi odgovarja. Glede na to, da polagamo milijona evrov – smo uredili marsi- imajo čas, da dodobra ponotranjijo fasada prilagodila zelenemu progra- velike upe na turizem, lahko samo kaj. Kako zahtevna je bila, nam po- vse, kar se dogaja doma in po svetu. mu Lokalne turistične organizacije upamo, da se hiša v prihodnje ne bo vedo podatki, da smo potrebovali

Utrinki prizadeva upravičiti zaupanje zava- OD PLANINE DO PLANIKE rovancev in spodbuja napredek v Kobarid – Sredi maja smo bili priče lokalnem okolju. Vanj tudi vlaga- odprtja stalne razstave Od planine mo. Močno se zavedamo družbe- do Planike, katere namen je prikaza- ne odgovornosti. Sledimo sodob- ti pomembnost planinskega pašni- nim smernicam poslovanja, zato štva, mlekarstva in sirarstva v poso- smo se odločili, da bo posodobi- ških planinah skozi zgodovino. Da je tve deležno tudi predstavništvo v idejni projekt zaživel, sta zaslužna Kobaridu. Naj spomnim, da je naša tako Mlekarna Planika Kobarid z di- zavarovalnica v teh krajih prisotna rektorico Anko Lipušček Miklavič vse od leta 1948, kjer je zavarova- na čelu kot Tolminski muzej, ki je nja urejal Mirko Fratina.« Ob tem projekt podprl po strokovni plati. Po je še poudaril, da je donacija njihove besedah mag. Damjane Fortunat Černilogar, direktorice Tolminske- zavarovalnice le ena od mnogih na ga muzeja, so se pobudi Planike od- Primorskem. Z njo sledijo zavezi, da zvali z veseljem, »ker želimo, da bi bodo skrbeli za lepšo in bogatejšo bil to še dodaten motiv današnjih prihodnost, v katero verjamejo že OB ODPRTJU NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV je Egon Fornazarič, direktor Območne enote posoških kmetov, da bi vztrajali in več kot 110 let. Po besedah Miran- Nova Gorica, Triglav, d. d. Mirandi Leban, vodji službe nujne medicinske pomoči v Kobaridu, izročil ček v vrednosti 2.000 evrov. Foto: arhiv zavarovalnice s tem pripomogli k ohranjanju živ- de Leban, vodje službe nujne medi- ljenja na posoških planinah«. Ob cinske pomoči v Kobaridu, »je Zava- opreme za našo ambulanto. Vsak kakovostno oskrbo.« tem dodaja, da je sodelovanje s ko- rovalnica Triglav pomemben dona- dan znova se namreč srečujemo z Alenka Prislan Uršič, Zavarovalnica bariško mlekarno pomembno, saj s tor, ki bo bistveno olajšal nakup bolniki, ki bi jim radi omogočili bolj Triglav, d. d. to razstavo pripomorejo k ohranjanju

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 ( 11 )

11.000 kubičnih metrov izkopov, po- stnostjo, poudarimo naravne in etno- jo prisotnostjo so dogodku pomemb- z drznimi idejami in poslovnim po- ložili 7.500 metrov cevi za vodovod loške značilnosti ter se zavedamo, da nost dodali tudi minister za kmetij- gumom uspeli pripeljati podjetje Pla- in kanalizacijo, 360 jaškov in pesko- je največ na nas, da zaščitimo to stvo, gozdarstvo in prehrano mag. nika na zavidljiv nivo. Prav zato velja lovov, namestili osem hidrantov in edinstvenost, ki so nam jo dali v Dejan Židan ter drugi povabljeni go- zahvala in spoštovanje vodstvu in položili 10.000 kvadratnih metrov upravljanje naši dedi in jo moramo stje. delavcem naše mlekarne,« je v svo- asfalta. Sredstva so bila zagotovljena takšno zapustiti tudi našim vnu- »Občina Kobarid ima veliko narav- jem nagovoru poudaril župan Robert iz Evropskega sklada za regionalni kom. nih in drugih turističnih znamenito- Kavčič. Več o sirarskem muzeju Od razvoj in iz proračuna Občine Koba- planine do Planike pa v utrinku na rid. strani 10. V prihodnje nas čaka še nekaj po- segov, ki bodo Idrsko še nadgradili v Bogata gledali{ka sezona in praktičnem in varnostnem smislu. S obilica drugih prireditev tem mislimo predvsem povezavo Kobariški kulturni dom je v tej gle- vseh hiš na obstoječe omrežje in se- dališki sezoni poleg drugih dogodkov veda zaščito vasi pred zalednimi vo- gostil prek 20 gledaliških predstav. S dami z Matajurja. Vse naše okolje komedijo Gledališke skupine Kontra- počasi dobiva lepšo podobo, saj smo da iz Kanala smo konec maja zaklju- veliko postorili na različnih podro- čili gledališko sezono. Počasi se pri- čjih. Gradbišča, ki smo jim bili priče reditve selijo na zunanja prizorišča, in smo jim na nekaterih mestih še, saj so odmevni tradicionalni dogodki so nujna za nemoten razvoj naših že postali del turistične ponudbe ob- krajev in vasi. Prav urejena infra- čine Kobarid. Kobariški trg je bil naj- struktura je osnovni pogoj, da življe- prej adrenalinsko naravnan, saj nas nje teče v smeri, ki so pomembne in je že tretje leto spremljal Outdoor bistvene, da ljudje v sebi najdejo no- show, kjer marsikomu zastane dih ob ve zamisli in jih z optimizmom tudi OB ODPRTJU RAZSTAVE OD PLANINE DO PLANIKE so se zbrali številni ugledni gostje. Foto atraktivnem športnem dogajanju. udejanjajo. Glede na to, da ima naša – vir: www.mlekarna-planika.si Sredi junija sledi Kobariški sejem, ki dolina velik potencial, je dela vedno bo letos v dveh dneh ponudil bogat dovolj in možnosti za nadgradnjo Izvajanje te investicije je bilo zah- sti, ki nas vedno znova postavljajo ob program za vse starosti in okuse. Po- posameznih gospodarskih, negospo- tevno in marsikdaj tudi moteče, pred- bok tistim, ki še znajo ohraniti nara- leg prodajnih stojnic in sejemske darskih in okoljskih pridobitev v iz- vsem za prebivalce same vasi, zato vo v najbolj avtohtoni in naravi pri- ponudbe bodo na svoj račun prišli obilju. Tako vzpostavljamo tudi mo- se ob tej priložnosti zahvaljujemo jazni obliki. Tudi Mlekarna Planika tako otroci, ki jih čaka veliko popol- žnosti za nova delovna mesta, saj vsem, ki ste strpno sprejemali mote- Kobarid se z vsemi močmi trudi, da danskega kulturnega in zabavnega prav na področju turizma lahko na- če dejavnike in cestna dela. se te lepote doline in biotska raznovr- programa, kot tudi tisti, ki so željni redimo še marsikaj ter z dobrimi stnost razvijajo v najboljšem smislu večerne zabave in sprostitve. S svojo idejami popestrimo ponudbo in do- Mlekarski muzej besede, kar pomeni, da je proizvodna okusno ponudbo se nam bo predsta- damo tisto, kar še manjka, da bo Isti dan se je praznovanje nadalje- naravnanost na predelavo mleka v vil Kobariški gastronomski krog in odličnost vidna na vsakem koraku. valo v Mlekarni Planika Kobarid, izdelke, prijazne človeku, velikega še marsičesa zanimivega bomo dele- Seveda moramo delati tako, da ohra- kjer smo postali bogatejši za novo pomena na trgu. S hrabrimi poslov- žni. Najrazličnejše dogodke, predsta- nimo našo dolino z biotsko raznovr- pridobitev – mlekarski muzej. S svo- nimi odločitvami, kljub težavam, so vitve, delavnice in razstave gostijo

Utrinki bogate zgodovinsko-etnološke dedi- je prevladovala drobnica, medtem ščine. ko so se na Kobariškem in Tolmin- »Čeprav nam o pomenu živinoreje skem razvile goveje planine,« še na Tolminskem pričajo že arheolo- pove Grego. Stavbe na planinah so ška odkritja iz železne dobe in rim- bile grajene zgolj iz kamna in prekri- skega časa, zasledimo prve te s slamo ali, kot je zapisal Tomaž omembe planin v pisnih virih v 12. Rutar pred 150 leti, s preklanimi in 13. stoletju,« pojasnjuje avtor raz- deščicami. Prav takšen stan ali sirar- stave, etnolog Tolminskega muzeja na stoji danes v sredini muzeja, v Marko Grego. Razstava poteka po njem pa so pripomočki, ki so jih ne- kronološkem zaporedju. Začne se koč uporabljali pri sirjenju. Izvedeli pri omenjenem obdobju, konča pa z smo tudi, da je bilo v prvi svetovni opisom, kako predelava mleka v ma- vojni veliko planin uničenih, kljub te- slo, skuto, sir in druge proizvode mu pa je šel razvoj sirarstva v Poso- poteka danes. Grego pravi, da je čju naprej. V Tolminu je nastala mle- poudarek na pomembnosti živinore- karna, opremljena celo z laboratori- je in pašništva za posoško gospo- jem in učilnico za mlekarje. Za vse darstvo. To lahko razberemo že iz REPLIKA SIRARNE IZPRED 150 LET stoji danes v sredini muzeja, v njem pa so pripomočki, ki sirarje, ki so delovali na planinah in v so jih nekoč uporabljali pri sirjenju. Stavbe na planinah so bile grajene iz kamna in prekrite s vaških mlekarnah, je bil obvezen tolminskega urbarja, kjer so zapisali, slamo ali s preklanimi deščicami. Foto: Marko Grego da je bil sir v 14. stoletju tudi oblika enomesečni tečaj. V tem času je redne dajatve patriarhu. Vse do 20. soško gospodarstvo, kar dokazujejo dve obliki planinskega pašništva, marsikatera planina dobila cestno stoletja pa lahko v arhivih sledimo spori glede pašnih pravic. »V Zgor- ki sta bili pogojeni predvsem z ge- povezavo z dolino. Ustrezna komu- tudi pomembnosti živinoreje za po- njem Posočju sta se namreč razvili ografskimi danostmi. Na Bovškem nikacija je bila pogoj za preživetje

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Iz ob~inskih uprav ( 12 )

tudi drugi kulturni domovi in usta- S prvimi posegi ob koncu kobari- nove: Dom Andreja Manfrede, Koba- ške obvoznice, v tako imenovanih riški muzej in Fundacija Poti miru Kobariških klancih, so začeli avgusta v Posočju. Kar nekaj dogodkov pa se 2008 in jih prvič zaključili lansko bo zgodilo v naši novi pridobitvi na jesen. V tem času so sanirali tri od- kobariškem trgu – v Pepčevi/Zeleni seke po nekaj sto metrov v skupni hiši. Seveda ne smemo pozabiti ne- dolžini približno en kilometer. Kot so kajdnevne prireditve pod Krnom, nam povedali na DRSC, so za prvo kjer nas razveseljujejo amaterska gle- fazo projekta porabili tri milijone ev- dališča, likovne kolonija v Koseču, na rov. Ker je ta z občasnimi popolnimi Breginjskem pa Kotarskih dnevov, ki zaporami za ves promet sprožila ve- so prav tako stalnica v našem prosto- liko nejevolje tako med domačini kot ru. tudi drugimi uporabniki ceste, smo Tudi evforija ob tekmah malega preverili, koliko bo promet oviran v nogometa je svojevrsten dogodek, ki prihodnjih mesecih. S sanacijskimi še posebej moškemu delu občinstva deli v drugi fazi naj bi zaključili ko- prinaša posebno zadovoljstvo. Tako nec novembra letos. V maju in juniju je športni park v Kobaridu vedno PROMET NA GLAVNI POSOŠKI MAGISTRALKI bo predvidoma do zaključka letošnje gradbe- je ob delnih in občasnih krajših po- poln navdušencev in privržencev te- ne sezone spet oviran, vendar se bodo izvajalci prilagodili vrhuncu turistične sezone v poletnih polnih zaporah predvidena izvedba mesecih in takrat opravljali posege, s katerimi bodo kar najmanj vplivali na pretok prometa. ga športa ter Kluba malega nogome- zemeljskih del, v juliju in avgustu ta Oplast Kobarid, ki je v letošnjih bodo zaradi vrhunca poletne turistič- finalnih tekmah 1. slovenske futsal projektirana tako, da bo uporabni- letje ter to, da si vzemite čas tudi ne sezone izvajali dela, ki bodo kar lige premagal tolminski Puntar Casi- kom bolj prijazna, saj se je pred ob- zase. najmanj ovirala promet, od sredine no Safir. novo sproti reševala prostorska stiska Nada Pajntar, Občina Kobarid septembra dalje pa nameravajo nada- Kdor pač zatrjuje, da se nič ne do- in delo tako za delavce kot tudi za ljevati z zemeljskimi in gradbenimi gaja, ima najbrž težave s poplavo občane ni bilo najbolj prijazno. Tudi Kobari{ki klanci so ponovno deli ter z obnovo voziščne konstruk- informacij in tako verjetno spregleda lokacija sredi trga je veliko bolj pri- v delu cije. veliko prireditvene dejavnosti na vseh ročna za vse, ki potrebujejo pomoč Državno cesto Kobarid–Bovec so Kot dodajajo na DRSC, projekt z področjih … Samo malo moramo pre- občinske uprave ali župana. po prvomajskih praznikih spet oku- izvedbo druge faze še ne bo zaklju- usmeriti pozornost. Toliko, spoštovani bralci … Leto- pirali delavci Cestnega podjetja Nova čen, saj idejni projekt obravnava še šnje leto bo še posebej zanimivo, saj Gorica, ki nadaljujejo s celostno sa- dva cestna odseka v skupni dolžini Ob~ina na svoji stari lokaciji bomo priče pravljicam, legendam, nacijo cestnega odseka kmalu za skoraj 1,5 kilometra. »Projekti za ta Obnovitvena dela na občinski stav- basnim in seveda njihovim različicam kobariško obvoznico. V drugi fazi dva odseka so v izdelavi, dinamika bi v središču Kobarida se počasi za- iz vseh mogočih zornih kotov. Vsto- bodo sanirali približno kilometer izvedbe del pa je odvisna od zagoto- ključujejo in tako bo uprava Občine pnino za te predstave pa nam sproti dolg odsek posoške magistralke, kar vljenih finančnih sredstev v državnem Kobarid kmalu poslovala na stari lo- pobirajo … bo investitorja, Direkcijo RS za ceste proračunu,« še pojasnjujejo. kaciji, na kobariškem trgu. Stavba je Želim vam prijazno pomlad in po- (DRSC), stalo dobrih 750.000 evrov. Besedilo in foto: Špela Kranjc

Utrinki planin. Po drugi svetovni vojni so na sterna z mlekom z bohinjske strani HVALA, KER NAM va lajšati življenjske stiske s svojimi razvoj živinoreje močno vplivale ta- pa se v dolino Soče dnevno pripelje POMAGATE LAJ[ATI STISKE tisoči prostovoljci. Vsega tega ne bi kratne družbene spremembe. Za- kar z avtovlakom. Tako iz kakovo- NAJ[IBKEJ[IH zmogli brez tistih, ki jim v letošnjem družno gospodarjenje je kmete sililo stnega nehomogeniziranega mleka letu posvečamo preprost slogan te- Zgornje Poso~je – Rdeči križ (RK) k obvezni oddaji mleka, hkrati pa tu- v kobariški mlekarni proizvajajo dna. odlične mlečne izdelke: sire, maslo, Slovenije se je tudi letos 8. maja di k vstopu v zadrugo. Leta 1957 pa Revščina ima tudi v Sloveniji in na se je že začelo poizkusno delovanje kislo mleko in kefir, skuto, jogurte vključil v obeleževanje mednarodne- območju tolminskega območnega Sirarne Kobarid. Vse to je le delček ter sveže konzumno mleko. ga praznika svetovnega dneva RK in združenja RK veliko obrazov, pogo- tistega, kar lahko izveste v okviru tedna RK Slovenije, ki tradicionalno O pomembnosti dogodka priča tudi sto skritih in prikritih. Marsikdo je novonastale stalne razstave muzeja poteka med 8. in 15. majem. Leto- veliko število povabljenih gostov, brez bivališča, marsikomu primanj- o mlekarstvu in vsem, kar je z njim med katerimi smo zasledili ministra šnji Teden RK Slovenije – Teden hu- povezano. manosti, je potekal pod sloganom kuje denarja za prehrano, oblačila, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- obutev, šolanje otrok … Velikokrat to no (MKGP) mag. Dejana Židana ter Hvala, ker nam pomagate lajšati Muzej je svoje zatočišče našel v pomeni izrazito potisnjenost na rob ministra dr. Henrika Gjerkeša, od- stiske najšibkejših!. Vstopili smo v nekdanjih prostorih mlekarne zraven družbe vse do socialne izključeno- govornega za lokalno samoupravo evropsko leto boja proti revščini, bo- slednje. Kot so nam zaupali pristoj- sti. Število tistih, ki so že izkusili ka- ni, so morebitni obiskovalci dobro- in regionalni razvoj, ki sta si v sprem- ja, ki ga RK bojuje dan za dnem in kršnokoli obliko revščine in se z njo došli vsak dan med 10. in 18. uro. stvu direktorice mlekarne stalno raz- leto za letom v raznih oblikah in vseh soočajo, žal narašča. Poleg muzeja pa si lahko ogledajo stavo tudi ogledala. Nenazadnje je okoljih. To delovanje je prepoznano še del proizvodnje tukajšnjih mleč- približno polovico nepovratnih sred- in cenjeno v vsem svetu. Letošnje leto, poimenovano evrop- nih izdelkov, kjer lahko kakšen pro- stev za postavitev muzeja prispevalo Humanost spada med najpomemb- sko leto boja proti revščini, je uso- izvod tudi pokušajo in kupijo. Dana- prav MKGP. Kljub vsej dobri volji pa nejša temeljna načela mednarodne- dno zaznamovano z naraščajočo šnja mlekarna namreč odkupuje ka- vreme organizatorjem tisti dan ni bilo ga gibanja RK in Rdečega polmese- gospodarsko krizo, ki ne prizanaša kovostno mleko s celotnega obmo- najbolj naklonjeno, saj je dobesedno ca. V imenu humanosti in v želji po- nobenemu okolju. Gre za novo pre- čja vseh treh posoških občin kot tu- lilo kakor iz škafa, kar smo lahko obi- magati najšibkejšim, najranljivejšim izkušnjo, ki se postavlja tudi pred di z obrobnih predelov občin Idrija, skovalci občutili tudi na lastni koži. ter socialno ogroženim in izključe- RK Slovenije in njegove prostovolj- Kanal ob Soči in Nova Gorica. Ci- T. M. in T. Š. F. nim si RK Slovenije dnevno prizade- ce. Preizkušnja, ali bomo vedeli, ali

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Iz ob~inskih uprav ( 13 )

Ob~ina Tolmin

Ob~ina Tolmin praznuje Maja se je uradno odprla tudi Maj je mesec občine Tolmin. To je Zdravstvena postaja Podbrdo. čas, ko se oziramo na prehojeno pot Investicija v prenovo prostorov in kujemo nove načrte. Kakšne? O Zdravstvene postaje Podbrdo je bila tem smo se pogovarjali z županom izpeljana v lanskem letu. Uradno od- Urošem Brežanom. prtje pa smo prenesli na praznični mesec maj. Kaj je najbolj zaznamovalo preteklo leto? O letošnjem proračunu smo sicer V lanskem letu smo zaključili tri pisali že v prejšnji številki EPIcen- večje projekte: izgradnjo Glasbene tra. Pa naj vam vseeno zastavim šole Tolmin, ureditev prostorov Zdra- vprašanje, kaj bi izpostavili v pri- vstvene postaje Podbrdo in posodo- hajajočem letu? bitev ceste Tolmin–Kamno. Moram Izpeljali bomo številne manjše pro- dodati, da se dela prav pri slednjem jekte na cestni infrastrukturi na po- nadaljujejo, saj saniramo plaz pred deželju in na komunalnem področju. Gabrjami. Načrtujemo pa tudi sana- Izpostavil bi ureditev Gregorčičeve cijo zidov na cesti proti naselju Ka- ulice v Tolminu. Do jeseni naj bi se PRENOVLJENA ZDRAVSTVENA POSTAJA PODBRDO. Foto: Špela Kranjc mno. uredil odsek od Pregljevega trga do O Glasbeni šoli Tolmin je bilo izre- glavnega križišča. Zamenjala se bo čenih mnogo besed. Sedaj, ko smo zamenjali objekt Varstveno-delovnega Sredstva za izgradnjo glasbene šo- komunalna oprema, ulico se bo as- jo slovesno odprli, smo lahko upra- centra, ki je bil prej v občinski lasti, le smo pridobili iz več virov: z Mini- faltiralo, uredilo robnike in dodaten vičeno ponosni. za Dom JNA. Gradbena dela so po- strstva za šolstvo in šport, del z prehod za pešce, pločnik ob parku Prvi pogovori o novi glasbeni šoli tekala od leta 2008 do lanske jeseni, Ministrstva za okolje in prostor v pa se bo zatravilo. Pomemben pro- so tekli že leta 1996. Ko je bila izbra- potem pa se je zapletlo s pridobiva- okviru popotresne obnove, del pa s jekt je tudi vodovod Drobočnik in na lokacija, je bil predpogoj za inve- njem uporabnega dovoljenja. No, na 23. členom Zakona o sofinanciranju nadaljevanje obnove vodovoda Zad- sticijo to, da smo z državo rešili vpra- koncu smo težave le rešili in tolmin- občin; to so sredstva, ki jih država laščica proti Mostu na Soči. Najpo- šanje premoženja. V letu 2007 smo ska glasbena šola je že nekaj mese- namenja občinam za investicije. membnejši državni projekt v občini podpisali sporazum z Vlado RS in cev v uporabi. pa je galerija Pod ključem, ki se tudi

Utrinki bomo znali, ali bomo zmogli poma- IZOBRA@EVANJE ODRASLIH Tolmin. Kot je povedal dr. Zoran Je- jo vseživljenjskost učenja. gati in nuditi pomoč vsem tistim šte- V BELI KNJIGI lenc iz Andragoškega društva Slo- Posvet so organizirali Področna vilnim neimenovanim posamezni- venije, naj bi knjiga izšla v priho- strokovna skupina (PSS) za izobra- kom, ki trkajo na naša vrata, ni uso- Tolmin – Prvi strokovni posvet o izo- dnjem letu. V prejšnji Beli knjigi naj- braževanju odraslih v Beli knjigi o ževanje odraslih pri Nacionalni stro- dna, prepričani pa smo, da jo bomo demo eno samo poglavje o izobra- kovni skupini za pripravo Bele knjige vzgoji in izobraževanju v Sloveniji se zmogli. Tako kot smo zmogli omiliti ževanju odraslih, kar želijo z novo o vzgoji in izobraževanju v RS, An- je odvijal v začetku maja na Občini popraviti in si za izhodišče postavlja- stiske in težave, ki so bile posledica dragoško društvo Slovenije in Poso- vseh elementarnih nesreč v zadnjih ški razvojni center. Prav slednji je desetletjih. Prepričanje, da bomo namreč pomemben dejavnik pri izo- vedeli, znali in zmogli pomagati, utr- braževanju odraslih v Zgornjem Po- jujejo številne prostovoljke in prosto- sočju. O aktivnostih izobraževanja voljci, darovalci, donatorji, krvodajal- odraslih na Posoškem razvojnem ci, mentorice in mentorji naših naj- centru je v uvodnih minutah tudi mlajših, ki jim kažejo pot humanosti spregovoril direktor mag. Roman in solidarnosti. Medved. Z veliko vseslovensko akcijo Lepo je Na posvetu so članice PSS predsta- deliti, v kateri nam je lani več kot vile izhodišča in rešitve, ki naj jih Be- 22.000 posameznikov pomagalo la knjiga za področje odraslih vsebu- lajšati stisko najšibkejših, in smo jo v je. Spregovorile so o delu pri Beli tednu RK Slovenije ponovili, bomo knjigi, (javni) mreži izvajalcev izobra- poskušali z zbranimi prispevki zago- ževanja odraslih ter zagotavljanju toviti potrebno število živilskih pake- ravnovesja med poklicnim in splo- tov za socialno ogrožene posame- šnim izobraževanjem odraslih. Svoje znike in družine. ugotovitve in predloge rešitev želijo Valerij Bizjak, Območno združenje RK IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH V BELI KNJIGI – Prvi posvet o pripravah nove Bele knjige o namreč preveriti tudi v strokovnih Tolmin vzgoji in izobraževanju v Sloveniji je potekal v Tolminu. razpravah s tistimi, ki lahko po-

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Iz ob~inskih uprav ( 14 )

zaključuje. Dolgoročno pa je najpo- Kaj bi ob prazniku zaželeli občan- membnejše delo, ki ga v letošnjem kam in občanom? letu zaključujemo Občinski prostorski Glede na to, da se ob občinskem načrt. prazniku spominjamo tudi dogodkov ob velikem tolminskem puntu, našim V pripravi je tudi nekaj večjih pro- občankam in občanom želim, naj jih, jektov. Kateri? ne glede na okoliščine, puntarski duh Za evropska sredstva bomo kandi- ne zapusti. dirali z dvema vlogama, ki sta v pri- Pogovor pripravila: Mateja Kutin pravljanju: s komunalno infrastrukturo Zatolmin in čistilno napravo Ena plaketa, tri priznanja in Modrej. Oba projekta se bosta izva- denarna nagrada na tri dele jala v letih 2011 in 2012. Tretji večji Sedem občinskih nagrad in pri- projekt je ureditev ceste skozi Podbr- znanj so podelili na letošnji slavno- do. Država bo nadaljevala s posoda- stni seji tolminskega občinskega sve- bljanjem ceste, občina pa bo sofinan- ta, ki je bila 28. maja v dvorani nove cirala in urejala komunalno infra- Glasbene šole Tolmin. Kot je odločila strukturo, pločnike, del zidov in pristojna občinska komisija in potrdil javno razsvetljavo. Na področju druž- občinski svet, so si tri društva razde- benih dejavnosti snujemo projekta lila denarno nagrado, podelili pa so obnove tolminske telovadnice in dru- še tri priznanja in eno plaketo. ge faze obnove tolminske knjižnice, Denarno nagrado Občine Tolmin s katerima se bomo potegovali za v višini slabih 5.000 evrov so si letos evropska sredstva. Občina sodeluje razdelili Turistično društvo (TD) So- pri pripravi projektov tolminske in pota Kneža in Turistično društvo volčanske obvoznice, nadaljujemo pa Šentviška planota za delo na podro- tudi iskanje resnega partnerja za Tu- čju turizma ter Kulturno društvo ristični center Tolmin, kar v teh go- (KD) Ženski pevski zbor (ŽPZ) Zna- spodarskih razmerah ni lahka nalo- menje Volče za dosežek na področju ga. Z ŽUPANOM UROŠEM BREŽANOM smo se ozrli na prehojeno pot v preteklem letu in si pogle- zborovskega petja. dali načrte za naprej. Foto: Mateja Kutin TD Sopota Kneža, ki se lahko po- Kaj pa je s širokopasovnimi pove- hvali z zavidljivim deležem mladih zavami, o katerih se govori že več cialnega interesa. Sama izvedba pro- se je precej stvari spremenilo, vidne članov, deluje na območju vasi Pod- jekta naj bi trajala dve leti. Objavo let? so spremembe v našem okolju, zato melec, Klavže, Kneža, Temljine in razpisa še čakamo. Sredi aprila je bil objavljen osnutek je prav, da se to tudi zapiše. Zbornik Logaršče. Pomemben je prispevek razpisa za pridobitev evropskih sred- Po 13 letih smo dobili tudi nov Tol- ima okoli 500 strani, tako da je kar članov k urejenosti okolja, za kar se stev za širokopasovne povezave na minski zbornik. Njegovi predstavi- velik zalogaj tako za tiste, ki so ga trudijo skozi vse leto – organizirajo podeželju. Dogovorjeno je, da bomo tvi smo bili priča prav pred krat- pripravljali, kot tudi za bralce. Prepri- čistilne akcije, urejajo in oskrbujejo v okviru regije prijavili projekt, s ka- kim. čan sem, da je to delo, ki ima tudi turistične poti. Svojevrstna nagrada terim bomo odpravili tako imenovane Prvi zbornik je izšel že leta 1956, zgodovinsko težo. Ustvarjalci so lah- za številne ure prostovoljnega dela je bele lise in s širokopasovnimi pove- sledila sta še dva, leta 1975 in 1997. ko upravičeno ponosni in zadovoljni gotovo priznanje, ki ga je Podmelec zavami pokrili naselja, kjer ni komer- V teh 13 letih od zadnjega zbornika z opravljenim. v akciji Turistične zveze Slovenije

Utrinki membno prispevajo k nadaljnjemu razvoju izobra- pa jo motor z močjo 2.800 kW. Je najmanjša lad- ževanja odraslih. Posveta so se udeležili predstav- ja v floti portoroške Splošne plovbe, saj v dolžino niki institucij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem od- meri 107 metrov, široka pa je 18,2 metra. Kot je raslih. V razpravi so spregovorili o svojih izkušnjah še sporočil Bandelj, bo Tolmin vil zastavo Antigve na tem področju, pa tudi o težavah, s katerimi se in Barbude, otoške države v vzhodnem Karib- danes soočajo, predvsem o težavah s financira- skem morju. Med mnogimi slovenskimi kraji, po njem programov. Želijo si, da bi nova Bela knjiga katerih so že poimenovane ladje Splošne plovbe, ne rušila mreže izobraževalnih ustanov, ki je že pa je tudi Trenta. vzpostavljena. Vsekakor se je treba zavedati, da Špela Kranjc odrasli rabijo drugačen pristop k izobraževanju od mladih, vendar je treba izobraževanje odraslih umestiti v izobraževalni sistem in mu dati takšno SLADKI TANTADRUJ vlogo, kot ga ima tudi drugje po Evropi, na prvem Tolmin – Mogoče veste, kdo ali kaj je Tantadruj? mestu pa mora vedno biti kakovost. NAJMANJŠA LADJA V FLOTI SPLOŠNE PLOVBE je ime do- Za vse, ki ste odgovorili z ne – to je nova trgovina, Besedilo in foto: Mateja Kutin bila po mestu Tolmin. Foto: arhiv Splošne plovbe ki je v Tolminu svoja vrata odprla 23. aprila. Naj- dete jo na enosmerni Cankarjevi ulici, ki je pred- tje novo ladjo, ki so jo poimenovali prav po sredi- vsem poleti zaradi dveh ponudnikov sladoleda TOLMIN ZA RAZSUTE TOVORE šču Zgornjega Posočja. Gre za manjšo rabljeno bolj obiskana. Nekje vmes, na desni strani, boste Tolmin – Predsednik uprave Splošne plovbe ladjo iz leta 1998, ki jo je Splošna plovba kupila našli lično urejen prostor v lasti Invalidskega po- Egon Bandelj je konec aprila obvestil tolminske- 27. aprila in bo namenjena prevozu razsutih tovo- djetja (IP) Posočje, ki se ga boste najbolj razvese- ga župana Uroša Brežana, da ima njihovo podje- rov. Nosilnost ladje Tolmin je 7.500 ton, poganja lili prav sladkosnedi.

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 ( 15 )

(TZS) dobil kot najbolj urejena vas. Klavdije Rot dosegel imenitne uspe- (EKOpraznik, Bukvarna, Kmečki pra- obletnici delovanja skupine je prevzel V društvu so dejavni tudi pri poho- he in prejel številna priznanja. Dekle- znik). Za dolgoletno uspešno delo pri mentorstvo in na željo takratne vod- dništvu in obeleževanju praznikov. ta nastopajo na reviji Primorska poje razvoju turizma v Sloveniji je TZS je Rafaele Dolenc uspešno nadaljeval Že tradicionalni Makloučkov memo- in na Reviji pevskih zborov Zgornjega Rutarjevi leta 2009 podelila častni začrtano pot. Ne samo veselje do rial, s katerim ohranjajo etnološko Posočja, zadnji dve leti sodelujejo na znak. Čeprav od lani ni več članica plesa in glasbe, ampak tudi njegova izročilo, so združili z obuditvijo pra- tradicionalnem Božičnem koncertu s pomlajenega izvršnega odbora zveze, požrtvovalnost, nenehno dodatno znika, ki je bil pred leti organiziran Pihalnim orkestrom Tolmin, v okviru pa zaradi dolgoletnih izkušenj ter izobraževanje, visoka strokovnost in v spomin na napad na Baško grapo projekta ob 100-letnici smrti pesnika želje po sodelovanju in povezovanju dovršenost pri delu so pripomogli k leta 1944. Z razpisnim denarjem He- Simona Gregorčiča so nastopile v še vedno rada pomaga in svetuje. temu, da je skupina svoje znanje liosovega sklada za ohranjanje čistih ljubljanskem Cankarjevem domu, od Z občinskim priznanjem so nagra- nadgradila do te mere, da se je izpo- slovenskih voda ter v sodelovanju s leta 2008 sodelujejo v projektu Requi- dili tudi dolgoletno humanitarno de- stavila tudi med strokovnjaki folklor- Turistično zvezo Gornjega Posočja, em skladatelja Avgusta Ipavca, nalo prostovoljke Karmen Beguš. V ne dejavnosti v širšem slovenskem Občino Tolmin in Krajevno skupno- stopale pa so tudi na državni prosla- Slovenskem društvu Hospic pomaga prostoru. Že štirikrat so se udeležili stjo Kneža so uspeli obnoviti izvir vi Priključitev Primorske k matični družinam s hudo bolnim ali umira- državnega srečanja odraslih folklor- zdravilne Dicove vode, svoje kraje pa domovini. Izredno odmevni so bili jočim članom, svojo pomoč nudi pri nih skupin v Beltincih, sodelovali so promovirajo tudi v izdanih brošu- nastopi v televizijski oddaji Spet do- Karitasu – z otroki obiskuje domove na mednarodnem folklornem festiva- rah. ma, kjer so Volčanke v finalnem na- za ostarele, pomaga pri elementarnih lu Folkart v Mariboru ter na vseh Številni člani TD Šentviška planota stopu osvojile drugo mesto, nenaza- nesrečah in na taboru gibalno ovira- pomembnejših festivalih po Sloveniji, domačine in druge obiskovalce že 17 dnje pa so sodelovale še v dokumen- nih otrok v Trenti, pripravlja pakete gostovali pa so tudi v tujini. Laharnar let opozarjajo na bogato naravno in tarnem filmu Nočemo belega kruha, s hrano in šolskimi potrebščinami za svoje znanje nesebično deli tudi kulturno dediščino ter skrbijo za po- ki so ga lani snemali v Volčah. socialno šibke. Vodi tudi skupino za mentorjem in članom drugih sku- pestritev turistične ponudbe in pro- Za delo na področju turizma je samopomoč starejših oseb in že več pin. mocijo območja, obenem pa s skrbjo Občina Tolmin letos priznanje pode- let dobro sodeluje z osnovno šolo v Komisija je tokrat najvišjo nagrado, za urejenost vasi in javnih površin lila Mojci Rutar, ki je deset let uspe- Podbrdu, poleg je na otroških pra- in sicer plaketo, namenila kajakašu spodbujajo k zavestnemu in odgovor- šno vodila Turistično zvezo Gornjega znovanjih in smučarskih tečajih, za- Lovru Lebanu za vrhunski športni nemu ravnanju do okolja. V večle- Posočja (TZGP) ter veliko storila za dnjih 13 let pa poučuje tudi verouk. dosežek. Leban je z devetimi leti za- tnem projektu so uredili kolesarsko razvoj turizma in promocijo zgornje Za svoje delo se dodatno strokovno čel trenirati pri Kajak klubu Soške in pešpot prek Šentviške planote, v Soške doline. TZGP danes združuje izpopolnjuje, je članica treh pevskih elektrarne in že takrat v različnih Plečnikovem letu pa so v sodelovanju 35 turističnih, kulturnih in športnih zborov v Baški grapi in društva Ba- kajakaških disciplinah nizal odlične s Tolminskim muzejem pripravili or- društev iz vseh treh posoških občin. ška dediščina. Leta 2008 je Beguševa rezultate. Ves svoj prosti čas je po- ganizirane oglede Plečnikove cerkve Na različne načine je Rutarjeva vse- prejela priznanje Mladinskega sveta svečal treningom in tekmam, a kljub na Ponikvah in priložnostne razstave. skozi skrbela za krepitev zavesti o Slovenije za sodelovanje v natečaju napornemu tempu uspešno končal Na Planoto vedno več obiskovalcev naravni in kulturni pestrosti krajev, NAJprostovoljka/NAJprostovoljec/NAJ- tolminsko gimnazijo ter se vpisal na privabljata njihovi prireditvi Kolesar- v katerih živimo. Z udeležbo na sej- prostovoljski projekt 2008, katerega fakulteto za strojništvo v Ljubljani. jenje po Šentviški planoti in Pozdrav mih in prireditvah, s promocijskimi častni pokrovitelj je predsednik drža- Optimistični mladenič, ki tekmuje jeseni, posebno doživetje pa je tradi- aktivnostmi tako doma kot v tujini je ve dr. Danilo Türk. sam ali v dvojcu, je prejel že številna cionalni Nočni pohod z baklami na skrbela za prepoznavnost posoških Tretje letošnje občinsko priznanje športna priznanja, njegovi največji Črvov vrh. krajev ter obenem navezovala prija- je šlo v roke Borisu Laharnarju, ki uspehi pa so: dve prvi mesti, ki ju je ŽPZ Znamenje, ki danes šteje 25 teljske stike, kar je sodelovanje samo si ga je prislužil z ohranjanjem kul- s komaj 20 leti predlani osvojil na članic, je po 15 letih prizadevnega še krepilo. TZGP je imela vsa leta turne dediščine. Laharnar že 20 let svetovnem prvenstvu v Italiji, istega strokovnega dela, vztrajnosti in pomembno vlogo pri organizaciji ne- sodeluje pri Folklorni skupini Razor, leta je osvojil tudi deveto mesto na ustvarjalne zavzetosti pod vodstvom katerih kulturno-etnoloških prireditev kjer je začel kot plesalec. Ob deseti evropskem prvenstvu do 23 let v Sol-

Utrinki

Pestra ponudba slaščic zagotovo prekaša marsi- takšnega podjetja nezmožni dobiti zaposlitev. Ta- katero trgovinsko polico. Tu najdete različne vrste ko namen trgovine Tantadruj ni ustvarjanje dobič- sladoledov (od kornetov in lučk do družinskih paka, temveč utrjevanje temeljev podjetja in nudenje ketov), mandolatov, čokoladnih bombonov, bom- pomoči še komu, ki jo potrebuje. Če bi se torej bonier in drugih podobnih izdelkov. Poleg našte- radi posladkali, komu polepšali dan s čokolado ali tega najdemo še najrazličnejše sveče, ki sicer na kupili svečo, veste, kam oditi. prvi pogled ne sodijo zraven. V podjetju so poja- Besedilo in foto: T. M. snili, da so to izdelki, ki jih naredijo njihovi zaposleni, zato so tudi na prodajnih policah. Trgovina iCON IZBRAN je obstajala že prej, in sicer v Poljubinju zraven IP Posočje, vendar veliko ljudi zanjo sploh ni vedelo Konec aprila je bila v Deželnem uradnem listu Furlanije - Julijske Krajine in na spletni strani in to je bil tudi eden izmed razlogov za selitev v www.ita-slo.eu objavljena dokončna prednostna Tolmin. Prijazna prodajalka Milena je pojasnila, lestvica strateških projektov Operativnega progra- da je obisk sedaj veliko večji, saj so sladkosnedi ma čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija tako majhni kot veliki. 2007–2013, predloženih v okviru javnega razpisa Glavni namen trgovine je, da bi ljudje bolje spo- št. 01/2009. Kot sofinanciran strateški projekt znali IP Posočje. Podjetje namreč težje zaposlji- druge prednostne naloge je bil izbran projekt vim ljudem omogoča storitve, ki jim pomagajo do iCON, Konkurenčnost MSP – Inovativnost in koo- zaposlitve, večje produktivnosti, nenazadnje pa V NOVI TRGOVINI TANTADRUJ pestra ponudba slaščic zago- perativno podjetništvo, katerega prijavitelj in vodil- so bolj zadovoljni sami s seboj. Mnogi bi bili brez tovo prekaša marsikatero trgovinsko polico. ni partner je Razvojna agencija ROD.

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Iz ob~inskih uprav ( 16 )

kanu, lani pa je na evropskem prvenstvu do 23 let na Poljskem zasedel šesto mesto. Z uspehi nadaljuje tudi letos – pred kratkim je namreč na svetovnem pokalu v Franciji dosegel tretje mesto na kilometrski in sedmo mesto na polkilometrski razdalji. K njegovi dosedanji športni karieri so- dita tudi naziva za najboljšega kaja- kaša v Sloveniji in najboljšega špor- tnika Goriške, eden od njegovih naslednjih ciljev pa je uvrstitev na olimpijske igre v Londonu leta 2012. Po obrazložitvah povzela: Špela Kranjc

Namenu so predali nov hram glasbe Glasbena šola (GŠ) Tolmin v svoji novi stavbi sicer deluje že nekaj mesecev, 7. maja pa so objekt sredi Tolmina tudi uradno predali namenu. S tem so se, po besedah ravnateljice Slavice Mlakar, v času, ko šola vsto- pa v 60. leto svojega delovanja, ure- sničile želje tolminskih glasbenikov, ki jih je v šolskem centru vsaj zadnje desetletje pestila velika prostorska PO VEČ ŠTUDIJAH IN MNOGIH RAZPRAVAH O NAJBOLJŠI MOŽNOSTI, DOLGOLETNI PROSTORSKI STISKI, MENJAVI STAVB IN DRUGIH ZAPLETIH SO V ZAČETKU MAJA TUDI URADNO PREDALI NAMENU NOVO STAVBO GLASBENE ŠOLE TOLMIN na Prešernovi ulici 4 v Tolmi- stiska. Slavnostnega odprtja nove ma- nu. Novogradnja z rekonstrukcijo dvoranskega dela je stala 1,8 milijona evrov ter je bila med največjimi in najpomembnejšimi investicijami tolmin- tične stavbe GŠ Tolmin se je udeležil ske občine v zadnjih letih. Povabljenim so z veseljem razkazali nove prostore in znanje svojih učencev. tudi minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. pridobila tudi iz 23. člena Zakona o niring podjetja Projekt Nova Gorica trenutka odprtja nove šole – tako rav- Župan Uroš Brežan je povedal, da financiranju občin, so k uspešnemu ter izvajalce iz podjetja Zidgrad Idri- nateljica Mlakarjeva – težka in včasih je novogradnja glasbene šole z rekon- zaključku tega projekta svoje prispe- ja. Tolminskim glasbenikom je župan trnova, »lahko rečem, da je ta zgodba strukcijo dvorane nekdanjega Doma vali še ministrstvo za šolstvo in šport, zaželel uspešno delo, pri čemer se zgodba o uspehu, ki se je šele zače- JLA stala 1,8 milijona evrov in je bi- pri rekonstrukciji dvorane sta po- mu je pridružil tudi slavnostni govor- la«. Nova matična stavba tolminske la največja investicija Občine Tolmin membno vlogo odigrala Državna nik minister Lukšič. Slednji je še po- GŠ meri 1.100 m2, ima deset kabine- na področju družbenih dejavnosti v tehnična pisarna in ministrstvo za udaril, da z odpiranjem vrat takšnih tov za individualni pouk, dve učilni- zadnjem desetletju, obenem pa tudi okolje in prostor z denarjem v okviru ustanov »odpiramo tudi vrata novim ci za skupinski pouk, baletno in or- najpomembnejša v tem mandatu. popotresne obnove, Brežan pa je iz- dimenzijam šolstva v Sloveniji«. kestralno učilnico, knjižnico, zborni- Poleg občine, ki je finančna sredstva postavil še dobre projektante in inže- Čeprav je bila pot do slovesnega co, upravne prostore in dvorano, je

Utrinki

Namen projekta iCON je povečanje čju, kar bo povečalo lastno konku- prese Friuli Venezia Giulia, E.I.N.E. začetku maja organiziralo 8. EKO konkurenčnosti mikro, malih in sre- renčnost sodelujočih in prispevalo k in S.I.PRO. praznik. Letošnji maj se je začel zelo dnje velikih podjetij celotnega ob- splošni konkurenčnosti obmejnega Vsi partnerji so projekt iCON, kate- deževno in s tem ustvaril idealne po- močja programa s pomočjo mreže- območja. rega pripravljalne aktivnosti in kon- goje za razvoj glivičnih bolezni. Tako nja in trajnega povezovanja. Predvi- V projekt so vključeni vsi ključni par- cept segajo že v leto 2007, izbrali kot to ne prizanaša pridelkom na nji- deno je sodelovanje, prenos znanja tnerji s področja podjetniškega pod- za najpomembnejši strateški projekt vi, ni prizaneslo tudi izvedbi vsakole- in tehnologij, inovativnosti in skupnih pornega okolja v programskem ob- na področju spodbujanja razvoja tnega druženja na Mestnem trgu. storitev za internacionalizacijo pod- močju. Kot je že omenjeno, je prija- konkurenčnosti mikro, malih in sre- Močilo nas je brez prestanka, a nič jetij, npr. skupna promocija na tujih vitelj in vodilni partner Razvojna dnje velikih podjetij. Njegova vre- za to. Razpoloženje je ne glede na trgih z namenom predstavitve ob- agencija ROD, projektni partnerji pa dnost je 3.167.095 evrov, trajal pa vremenske pojave ostalo pozitivno, mejnega območja kot investicijsko so Posoški razvojni center, RRA Se- bo 36 mesecev na celotnem obmo- saj po osmih letih zdaj že tako pro- zanimivega. Projekt bo dal poudarek verne Primorske, Območna razvojna čju programa. dajalci na stojnicah kot obiskovalci tudi deprivilegiranim skupinam (sta- približno vemo, po kaj smo prišli. agencija Krasa in Brkinov, Regional- Razvojna agencija ROD rejši, upokojenci) in tistim, ki imajo ni razvojni center Koper, Gospodar- Letošnji EKO praznik je ponovno potencial za aktiviranje v podjetni- ska zbornica Slovenije – Območna dokazal, da še zdaleč ne gre zgolj škem okolju (mladi), za katere je zbornica za severno Primorsko, EKOLO[KI KMET KOT za eno izmed številnih komercialnih predviden sistem čezmejnih delov- Obrtno-podjetniška zbornica Slove- PUNTAR prireditev. Ni enostavno privabiti nih praks. nije, Slovensko Deželno Gospodar- Tolmin – Združenje ekoloških kme- skoraj vseh ekoloških kmetovalcev, Jedro projekta bo vzpostavitev traj- sko Združenje, INFORMEST, CNA tov Severne Primorske (ZEKSP) je v ki sicer svoje pridelke in izdelke trži- nih povezav med podjetji, centri zna- Veneto, Confcommercio della pro- sodelovanju z Občino Tolmin, Poso- jo po vsej Sloveniji, da zamenjajo nja in organizacijami podpornega vincia di Trieste, Confindustria Friuli škim razvojnim centrom (PRC) in Tu- svoje stalne prodajne stojnice in pri- okolja v regijah na obmejnem obmo- Venezia Giulia, Confartigianato Im- ristično zvezo Gornjega Posočja v dejo v Tolmin, da pokažejo, kaj vse

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 ( 17 )

naštela. Dodala je, da so »prostori pred tem imenoval župan Uroš Bre- zvočno izolirani, funkcionalni in iz- žan in so jo sestavljali predstavnik redno prijetni za delo«. V GŠ Tolmin uprave, trije predstavniki občinskega je trenutno vpisanih 340 učencev, od sveta ter po en predstavnik s podro- katerih jih 223 obiskuje individualni čja športa, kulture in turizma. Ob pouk. Na voljo jim je 17 različnih upoštevanju razpisnih kriterijev se je instrumentov in petje, združujejo pa komisija odločila, da odobri sofinan- se v komornih skupinah in treh or- ciranje 44 prireditev in akcij, mednje kestrih. »S štirimi oddelki v Bovcu, pa je razdelila slabih 30.000 evrov. Kobaridu, na Mostu na Soči in v Pod- Večino manjših dogodkov bodo fi- brdu pokrivamo območje vseh treh nančno podprli z 290 oziroma 740 posoških občin in z njimi zgledno evri, šest večjih dogodkov bo prejelo sodelujemo,« je ob tej priložnosti iz- okoli tisoč evrov, štirje največji pa postavila Mlakarjeva. Po njenem okoli dva tisočaka. mnenju so med drugim prednost tol- Glede na kriterije razpisa imajo več minske šole mladi in zagnani učitelji, možnosti za uspeh tiste prireditve ob katerih tudi uspeh učencev na oziroma akcije, ki povečujejo turistič- mednarodnih in državnih tekmova- ni obisk na območju občine – tudi njih ne izostane, mnogi pa se kasne- zunaj glavne turistične sezone, boga- ODDELEK ZA GOSPODARSTVO, NEGOSPODARSTVO IN FINANCE od začetka maja deluje v je odločijo celo za študij glasbe. novih prostorih v Tumovem drevoredu 7 v neposredni bližini stavbe občinske uprave. tijo celovito turistično ponudbo na Besedilo in foto: Špela Kranjc Tolminskem, zagotavljajo raznolikost glede varstva osebnih podatkov. Za- zadnji strani stavbe. programa ter imajo mednarodni zna- [tiri nove pisarne za posleni na upravi – skupaj jih je 20 Besedilo in foto: Špela Kranjc čaj in s tem promovirajo občino na ob~insko upravo – namreč težko dobro opravljajo svo- mednarodni ravni. Komisija je pri V Tumovem drevoredu 7 v Tolmi- je delo, če si isto pisarno deli več Prireditvam in akcijam za dodeljevanju finančnih sredstev med nu, kjer je bila nekdaj okrepčevalnica zaposlenih, ki imajo mnogo strank. promocijo ob~ine in razvoj drugim upoštevala še, ali so priredi- Na gun, je Občina Tolmin v svojih V novih prostorih v neposredni bliži- turizma 30.000 evrov tve oziroma akcije tradicionalne, prostorih uredila štiri nove pisarne. ni tolminske Občine tako sedaj delu- Z 12. aprilom se je iztekel rok le- brezplačne, namenjene tudi otrokom V njih ima od prve polovice maja jejo vodja omenjenega oddelka, raču- tošnjega Javnega razpisa za dodelje- in mladini ter pomembne za razvoj svoje prostore šest zaposlenih na ob- novodstvo in finance Občine Tolmin vanje sredstev za prireditve in akcije, turizma mladih, ali prispevajo k činskem oddelku za gospodarstvo, ter računovodstva za krajevne sku- ki pospešujejo turistični razvoj in pro- ohranjanju čistega okolja in naravne negospodarstvo in finance. pnosti v občini, Lokalno turistično mocijo Občine Tolmin. Organizatorji dediščine ter ohranjanju in promovi- Za obnovo teh prostorov so po be- organizacijo Sotočje, Posoški razvoj- – med njimi je daleč največ društev, ranju kulturne, etnološke in zgodo- sedah župna Uroša Brežana v leto- ni center, Zavod za šport Občine nekaj pa tudi njihovih zvez in krajev- vinske dediščine, pa tudi oživljanju šnjem občinskem proračunu name- Tolmin in Zvezo kulturnih društev nih skupnosti – so prijavili 63 dogod- ljudskih običajev in domače obrti. nili 23.000 evrov. Dodatne pisarne so Tolmin. Prav tako na tem naslovu kov v skupni vrednosti približno Pomembno merilo je še, da organi- morali po njegovih pojasnilih urediti zbirajo še prijave obratovalnih časov 300.000 evrov in Občino Tolmin za- zator oziroma soorganizator zagota- zaradi pomanjkanja prostora v občin- ter urejajo stanovanjske zadeve in prosili za sofinanciranje v višini do- vlja višji delež financiranja in večji ski stavbi v Ulici padlih borcev, pred- vse, kar je povezano s civilno zaščito. brih 90.000 evrov. Vloge je obravna- obseg prostovoljnega dela. vsem pa zaradi zahtev zakonodaje In še v pomoč občanom – vhod je na vala sedemčlanska komisija, ki jo je Špela Kranjc

Utrinki je pri nas lokalnega in ekološkega. kaj časa deloval na tak način, so se Nekaj pa vseeno drži. Ko bo ekolo- ekološki kmetovalci Severne Primor- ško kmetijstvo postalo komercialno, ske odločili, da se poskušajo malo bo to pomenilo, da je klasično in in- bolj organizirati in dvigniti njihovo tegrirano kmetovanje na robu izumr- prepoznavnost v obliki EKOborze, ki tja. Takrat, se bo »fešta« v Tolminu je začela delovati na zadnjem EKO šele prav začela. Dokler pa smo tu, prazniku. EKOborza je prostor, ki kjer z našim ekološkim kmetijstvom daje možnost oglaševanju trajne in trenutno smo, se bomo s skupnimi trenutne ponudbe pridelkov in izdel- močmi borili za njegov obstoj in kov z ekoloških kmetij ter vsem, ki spremljajočo miselnost. Ekološko karkoli ekološkega potrebujejo, da kmetijstvo namreč ni modna muha. to v obliki povpraševanja tudi objavi- Lahko ga jemljemo tudi kot svojevr- jo. Več informacij o tem najdete na sten upor proti »velikim«. In tako kot PRC-jevi oglasni deski na četrti stra- vsak upornik, se mora tudi ekološki ni EPIcentra. upornik boriti za svoj prostor pod Če se niste uspeli udeležiti letošnje- soncem in od časa do časa poskr- EKO PRAZNIK V ZNAMENJU MNOGOTERIH DEŽNIKOV – Letošnji EKO praznik je ponovno ga EKO praznika, naj vas spomnim, beti, da se o njem govori. dokazal, da še zdaleč ne gre zgolj za eno izmed številnih komercialnih prireditev. Foto: Tatjana da se na tolminskem Mestnem trgu Šalej Faletič Danes je jasno, da lahko ekološki dobivamo prvo soboto po prvomaj- kmet preživi le tako, da svoje pridel- stanje je seveda več. V osnovi ni do- v naših trgovinah ekološko pridelane skih praznikih. ke v končne izdelke predela sam in volj količin, zato to ni zanimivo za hrane slovenskega porekla praktič- Peter Domevšček, Posoški razvojni jih sam tudi trži. Dejavnikov za tako predelovalno industrijo. Posledično no ni. Ker bo ekološki trg še kar ne- center

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Pred na{im pragom ( 18 )

Gimnazija Tolmin kot odli~na odsko~na deska

Gimnazija Tolmin se od ponovne uvedbe mature letos soo~a z najmanj{im vpisom dijakov. K temu je nekaj doprineslo neprekinjeno manj{anje {tevila osnovno{olcev, vendar je ta dejavnik zanemar- ljiv. Vzroke za slab vpis je o~itno treba iskati {e kje.

den izmed ciljev uredništva Navkljub leto{njemu slab{emu vpisu dijakov na tolminsko gimnazijo pa Naslednje, na kar želimo opozori- EPIcentra se navezuje na ta edina srednja {ola v Zgornjem Poso~ju {e naprej ostaja ena izmed titi, je, da na dijake, ki po končani Evzpodbujanje razvoja v Zgor- stih slovenskih gimnazij, ki pri vpisu nima omejitev, svojim dijakom pa osnovni šoli odhajajo v dijaške do- njem Posočju, kar si brez Gimnazije nudi odli~no izhodi{~no znanje pri nadaljnjem {tudiju. move, preži kar nekaj pasti, ki se jih Tolmin kar težko predstavljamo. Če najbrž ne zavedajo. Večina dandana- bi se namreč zgodilo, da bi morali novo glasbeno šolo, da o možnostih, ri, ko minejo štiri leta, pa se mnogim šnjih mladostnikov ni dovolj zrela, da zaradi nizkega števila dijakov tukaj- ki jih ponuja vrsta društev in klubov že začne kazati bolj jasna slika, kaj bi starše videvala le ob koncu tedna. šnjo gimnazijo zapreti (to berite kot (športnih, kulturnih …) sploh ne go- bi v življenju želeli početi oziroma S tem ne želimo strašiti ne staršev ne najbolj črn scenarij), potem bi to za vorimo. Poleg tega lahko šola vsem postati. otrok, ki so se odločili, da bodo sre- razvoj v tej dolini zagotovo pomenilo dijakom, ki so resni v svojih name- Nekaj dijakov je seveda tudi ta- dnjo šolo opravljali na primer v Lju- korak nazaj. Zato smo skušali ob mi- nih, podeli tudi status športnika ali kšnih, ki želijo z vpisom na drugo bljani, ker tak program izvajajo samo nusu, ki ga je šoli doprinesel slab umetnika. gimnazijo izven domačega okolja po- tam. Seveda imajo tudi dijaški domovi vpis, poiskati še kakšen plus. Ob tem ne gre zanemariti tudi dej- begniti starševskemu nadzoru. Vsem svoja pravila, vzgojitelje itd. Toda, kdo stva, da večina 14-letnikov sploh ne šolarjem, ki menite, da bi se lahko otroka bolj ljubi in se zanj bolj zavze- Kje ti~ijo vzroki za slab vpis? ve, s čim se bo oziroma se želi ukvar- na ta način »osvobodili« svojih star- ma ter trudi kot njegov starš? In zo- Vzroki za doslej najslabši vpis na jati v življenju. Med tistimi, ki pa to šev, zato polagamo na srce – to bo pet smo nazaj v domačemu kraju. tolminsko gimnazijo poleg že ome- vedo, je veliko takih, ki si kasneje prišlo še prehitro. V primerjavi z velikimi ima manjša njenega manjšanja števila osnovno- premislijo; zato so nenazadnje zapr- šola poleg naštetega še veliko drugih šolcev zagotovo tičijo še kje. Nekaj li srednjo policijsko šolo v Tacnu. Če Prednosti majhnih {ol prednosti. Ne gre zgolj za reklamo v dijakov se odloči za vpis na speciali- se je na primer dijak športne gimna- Majhnost šol je za dijake gotovo prid naši gimnaziji, ampak za dej- zirane gimnazije, kjer imajo športne, zije štiri leta v glavnem ukvarjal s velika prednost – bolj kot številkam stva, na katera vsi skupaj radi poza- umetnostne, jezikovne oddelke itd. športom, pa se je odločil, da tega v so podobni učeči se mladini, s kate- bljamo – privlačno in mirno šolsko Vendar, če bi primerjali predmetnik prihodnje ne bo počel profesionalno, ro se lahko njihovi učitelji ukvarjajo okolje, oddaljeno od vrveža velikih naše gimnazije s predmetnikom dru- je s tem zapravil kar štiri polna leta. bistveno več, kot tam, kjer je dijakov mestnih središč, z velikim športnim gih, bi ugotovili, da razlike sploh V tem času bi lahko na splošni gim- več. Tu ne gre zgolj za posamično središčem v neposredni bližini; veli- niso tako zelo velike. Še več, kdor se naziji pridobil drugo, bolj splošno podajanje znanja, temveč tudi za poko število šolskih in obšolskih dejav- želi ukvarjati z glasbo, športom ali znanje, ki bi mu kasneje prišlo bolj moč in nasvete, ki lahko pripomore- nosti (Plesna skupina Torzo, Mešani čim drugim, lahko vse to počne tudi prav. Pa nikar ne razumite napak – jo k izoblikovanju odraščajoče oseb- mladinski pevski zbor, Gledališka v Zgornjem Posočju, bližje domu. niso vsi primeri enaki, tako kot niso nosti. Pa nikar tega ne vzemite kot skupina Zvonko …), športni tedni, Nenazadnje smo pred kratkim dobili enaki vsi učenci. Po opravljeni matu- blatenje večjih šol. nadstandardne večdnevne ekskurzije

Utrinki

TOLMINSKE GIMNAZIJKE IN minljivo, usihajoče, večno in prero- OSNOVNO[OLKE NA »FULL jeno. REBIRTH DANCE V koreografijah mentorice plesalk PERFORMANCE« Mojce Maurič so zaplesale dijakinje Katja Cuder, Kristina Kleč, Ta- Tolmin – Prvi petek v maju so se v nja Šušteršič, Nika Tuta in Tanja Kinogledališču Tolmin predstavile Žagar, za koreografijo učenk pa je plesalke plesne skupine Torzo Gim- poskrbela Kristina Kleč. Med njimi nazije Tolmin in Osnovne šole Fran- so nastopile Mateja Bizjak, Kristi- ceta Bevka Tolmin. Svoj nastop, ki na Drole, Ema Ivančič, Nika so ga pomenljivo naslovile »Full Re- Klanjšček in Monika Rutar. birth Dance Performance«, so obli- kovale v sodobni plesni tehniki. V Obiskovalci smo se s plesalkami posameznih točkah so z univerzal- prepustili umetnosti plesa in uživali v njihovi interpretaciji. nim jezikom plesa in giba izrazile ču- PREPUSTILI SO SE UMETNOSTI PLESA – V začetku maja so se na plesni predstavi predstavi- tno, drhteče, živo, igrivo, ganljivo, le tolminske gimnazijke (na fotografiji) in osnovnošolke. Foto: Foto Červ Barbara Gruntar, Gimnazija Tolmin

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 ( 19 )

in mednarodni projekti, izmenjave dijakov, pa asistenti tujih jezikov iz Mateja Hrast podajanju snovi pa je bilo to, da je udejstvovanje in priznanja z različ- tujine, dobra priprava na tekmovanja (dijakinja 3. bilo na novi šoli znanje veliko bolj nih tekmovanj, kar kaže na izjemno iz znanja ter doseženi odlični rezul- letnika med- dojeto kot pomembna vrednota. Med- zanimanje in osebnost dijaka.« tati, ki dijakom odpirajo pot do Zoi- narodne matu- narodna matura mi je poleg tega sovih štipendij in sprejem na pro- re): »Brez omogočila veliko dodatnih in poglo- Urška Rutar gram mednarodne mature. predhodnega bljenih znanj, ki jih v običajnem gi- (zlata matu- znanja, prido- mnazijskem programu, ki se izvaja rantka medna- Odli~no izhodi{~no znanje bljenega na gi- povsod v Sloveniji, ni moč dobiti, rodne mature za nadaljnji {tudij mnaziji, bi bi- predvsem pa sem na tem programu v šolskem letu Ob vsem tem pa ima največjo vre- la težko sprejeta na mednarodno pridobila sposobnost kritičnega raz- 2003/2004, dnost prav znanje. Kot pojasnjuje maturo. Med drugim so pomembni mišljanja in zavedanja relativnosti univ. dipl. psi- ravnatelj Bojan Tuta »dobro delo v uspehi na tekmovanjih, katerih ne tudi prevladujočih prepričanj. Vse to holog – trenu- razredu zagotavlja 95-odstotno uspe- bi bilo brez znanja, pridobljenega v dojemam kot prednost na študiju tno študentka šnost na splošni maturi in veliko prvih dveh letnikih. Poleg tega je tudi psihologije.« bolonjskega magistrskega študija na število zlatih maturantov, ki omogoča začetek na mednarodni maturi težak Ekonomski fakulteti v Ljubljani, vpis na željeno fakulteto«. Tako so na zaradi prilagajanja na nov način Andreja Ivan- smer Trženje; trenutno zaposlena gimnaziji tudi letos lahko ponosni na dela in tuj jezik, vendar je bilo to z čič (zlata ma- kot študentka v Mercatorju na po- visoko število odličnjakov. Od 69 di- dobrim predznanjem veliko lažje.« turantka med- dročju strateškega marketinga – so- jakov jih je kar 14 doseglo odličen narodne matu- delavka na CRM projektu, upravlja- uspeh, kar predstavlja skoraj četrtino. Urška Me- re v šolskem nje odnosa s kupci): »Težko bi re- Upajo le, da bodo tako uspešni tudi žnar (študent- letu 2007/2008, kla, da je pridobljeno znanje pripo- kasneje na maturi. V tem času pa so ka psihologi- študentka 2. moglo k moji odločitvi, saj pravza- vodstvu šole z Ministrstva za šolstvo je): »Za opra- letnika Human prav ne veš, kakšno znanje imaš, in šport že poslali obvestilo o številu vljanje medna- Sciences BSc, dokler se ne primerjaš z dijaki iz oddelkov v novem šolskem letu. »Kot rodne mature University College London): »Izobra- drugih šol. Sem pa tekom programa kaže, bomo imeli drugo leto dva sem se odloči- ževanje na Gimnaziji Tolmin mi je mednarodne mature (MM) ugotovi- majhna oddelka; računamo, da se bo la, ker sem že dalo predvsem dobro iztočnico. Do- la, da sem imela zelo močno podla- število dijakov prek poletja še malo pred vpisom bre ocene so pokazale moje sposob- go, predvsem v matematiki in slo- povečalo, ko se mnogi, ki so se odlo- na Gimnazijo Tolmin razmišljala o nosti, videla sem, da mi angleščina venščini. Kot dijaki smo se pogosto čili za vpis v druge kraje, premislijo tej možnosti. Znanja, pridobljena na teče bolj kot ostalim in zaželela sem pritoževali čez svojo gimnazijo, ven- in prepišejo k nam,« še dodaja rav- Gimnaziji Tolmin v 1. in 2. letniku, si nekaj več, nadgradnjo, večji izziv. dar pa sem jo kasneje, ko sem iz- natelj. so mi pri opravljanju mednarodne Seveda pa za uspešno prijavo na menjevala izkušnje s sošolci na V zadnjih letih so bile v Program mature pomagala kot osnovna, te- mednarodno maturo zgolj znanje, MM, začela mnogo bolj ceniti in še mednarodne mature po programu meljna znanja. Kar sem doživela pridobljeno na gimnaziji, ni dovolj. vedno menim, da je na splošno ena International Baccalaureate Organi- kot pomembno temeljno razliko v Pomembno je predvsem izvenšolsko boljših gimnazij v Sloveniji.« sation (IBO) s sedežem v Ženevi in izpitnim centrom v Veliki Britaniji sprejete tudi štiri dijakinje Gimnazije ključenem drugem letniku gimnazije, življenjske ambicije, odločajo pa tudi Drugi gimnaziji v Mariboru. »Pro- Tolmin, ki so se že v času šolanja ki so se poleg odličnega dela v šoli priporočilna pisma mentorjev, pod gram je zasnovan tako, da poleg ob- izkazale z vrhunskimi dosežki na izkazali tudi z najvišjimi dosežki na vodstvom katerih so se kandidati iz- veznih predmetov nudi intenzivni tekmovanjih iz znanja, zlasti mate- tekmovanjih iz znanja in jim pouk v kazali na tekmovanjih iz znanja.« pouk izbirnih predmetov in po uspe- matike in logike. Andreja Ivančič, angleškem jeziku ne predstavlja te- Razloži tudi, da se v Sloveniji ta pro- šno opravljeni maturi omogoča študij Urška Mežnar in Urška Rutar so žav. Pomemben del postopka spreje- gram izvaja od leta 1990 in da imamo na številnih univerzah doma in po mednarodno maturo že opravile in ma je tudi individualni intervju kan- v tem šolskem letu dva oddelka po svetu,« še pojasni mentorica. danes uspešno nadaljujejo dodiplom- didata z vodstvom šole, v katerem 20 dijakov – enega na Gimnaziji Be- T. M. ske oziroma podiplomske študije kandidat predstavi svoje poklicne in žigrad v Ljubljani, drugega pa na Foto: iz osebnih arhivov doma in v tujini. Mateja Hrast pa program mednarodne mature obisku- Utrinki je letos prvo leto. Dobro predznanje, ki ji ga je v prvih dveh letih dalo šo- lanje na tolminski gimnaziji, je že GIMNAZIJCI USPE[NI NA kov in dijakinj. Tekmovali so v znanju Na tekmovanju iz poznavanja flore jeseni dokazala z doseženim prvim [TEVILNIH TEKMOVANJIH iz biologije, matematike, fizike, slo- so srebrno priznanje dosegle Neža venskega, angleškega, italijanskega Miklavič in Katarina Uršič, dijakinji mestom na državnem tekmovanju iz Tolmin – Šolski in naravni ciklus sta in nemškega jezika. Na šolskih tek- 2. letnika, ter Mija Bon, Nika Cu- logike, potrdila pa ga je še z doseže- si v nasprotju. V naravi spomladi or- movanjih so prejeli dve zlati, štiri sre- der, Amadea Berginc in Staša Vo- no tretjo nagrado na državnem tek- jemo in sejemo, v šolstvu pa pobira- brne in 71 bronastih priznanj, na re- larič, dijakinje 3. letnika. Na tekmo- movanju iz matematike. mo prve sadove celoletnega dela, truda in sposobnosti. Dijakinje in di- gijskem tri bronasta, na državnih vanju iz znanja biologije je srebrno Mag. Branka Hrast Debeljak, jaki Gimnazije Tolmin so dejavni na tekmovanjih pa dve zlati in deset priznanje prejela Katja Leban, dija- mentorica logike in matematike vseh številnih področjih. Tokrat vam bo- srebrnih priznanj. kinja 4. letnika. Na tekmovanju iz lo- dijakinj, ki so bile sprejete na pro- mo predstavili dosežke na področju In kdo vse je bil uspešen na držav- gike sta srebrno priznanje prejela gram mednarodne mature, je pove- tekmovanj iz znanj, bralnih tekmo- nem tekmovanju? Iz znanja o slad- Tjaša Lapanja, dijakinja 2. letnika, dala, da IBO program predstavlja vanj in natečajev. korni bolezni sta zlato priznanje pre- in Erik Hozjan, dijak 4. letnika. dvoletno izobraževanje v angleškem V šolskem letu 2009/2010 se je od jeli Brigita Perdih in Saša Rink, di- Gimnazijci se udeležujejo tudi bral- jeziku pred vpisom na univerzo. 272 dijakov tolminske gimnazije tek- jakinji 3. letnika, srebrno priznanje nih tekmovanj iz angleškega, italijan- »Nanj se lahko prijavijo dijaki po za- movanj iz znanj udeležilo 242 dija- pa dijakinja 1. letnika Nuša Brišar. skega in nemškega jezika ter nate-

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Utrinki ( 20 )

Posočju. Precej zanimanja so poka- Corpse, Paradise Lost, Behemoth, zali tudi osmošolci in osmošolke, ki Sabaton, Overkill, Obituary, Soulfly, obiskujejo OŠ na Mostu na Soči in Korpiklaani in še kdo. Nekatera ime- učenci z OŠ Bovec. Malce pa smo na so udeležencem metalskih poči- razočarani nad zelo nizko udeležbo tnic že znana iz prejšnjih let, spet oziroma majhnim zanimanjem za drugi bodo na Metalcampu nastopili omenjene predstavitve med učenci prvič. osmih razredov OŠ Simona Gregor- Organizatorji napovedujejo, da bodo čiča Kobarid in OŠ Simona Kosa število vstopnic za letošnji festival Podbrdo. omejili na 12.000, se pa kljub pe- Besedilo in foto: Marjetka Čopi, stremu metalnemu dogajanju ne bo- Posoški razvojni center do mogli povsem izogniti vplivu nogometa in svetovnega prvenstva v PRAVLJI^NA IZVEDBA Južnoafriški republiki, ki se bo takrat dogajalo. Na stranskem odru bodo METALCAMPA namreč poskrbeli za skupen ogled Tolmin – Sotočje Soče in Tolminke polfinalnih tekem in obračuna za tre- ter njegova širša okolica bosta med tje mesto. Pomembna novost leto- 5. in 10. julijem znova prizorišče se- POKLIC ELEKTROTEHNIKA IN POKLIC STROJNEGA TEHNIKA SO NAM PREDSTAVILI ZA- šnjega festivala so tudi posebne, POSLENI V PODJETJU HIDRIA AET D.O.O. – S predstavitvijo v prijetnem, spodbudnem in daj že enega največjih festivalov me- ugodnejše vstopnice, ki pa se jih urejenem delovnem okolju nam je uspelo ta dva deficitarna poklica približati 14 fantom, ki so talne glasbe v Evropi. Tokratna iz- bodo lahko razveselili le domačini iz obiskali podjetje. Mogoče pa smo katerega od osmošolcev celo prepričali in navdušili v tolikšni vedba bo sedma po vrsti in le upa- Tolmina, Zatolmina, Dolj, Poljubinja meri, da se bo odločil za poklic elektrotehnika ali strojnega tehnika? mo lahko, da bo pravljično število ta- in Žabč. Kupijo jih lahko na Turistični ko udeležence kot organizatorje raz- agenciji Tmin Tours v Tolminu. KAJ BOM, KO BOM VELIK zacij: TKK Srpenica, tolminski vrtec, veselilo tudi s pravljičnim vremenom. Sicer pa se dogajanje na južnem Zgornje Poso~je – Posoški razvoj- Veterinarsko ambulanto Tolmin, Tol- Zadnja leta so namreč plohe, pa tu- minski muzej, Zdravstveni dom Tol- obrobju Tolmina 10. julija ne bo še ni center je v okviru predstavitev di daljša deževna obdobja prinesla min, podjetje Hidria AET in Restav- zaključilo, saj bodo dan kasneje na deficitarnih in drugih poklicev učen- kar nekaj nevšečnosti celo vsega racijo Kotlar. Spoznali smo delo ke- istem mestu izvedli še program leto- cem in dijakom skupaj s podjetji in vajenim in utrjenim metalcem. mijskega tehnologa, vzgojitelja pred- šnjega Magic Circle Festivala organizacijami v Posočju izvedel šolskih otrok, veterinarja, elektroteh- Trenutno je nastop v letošnjem Pe- (MCF), za katerega pa vstopnice za predstavitve 17 poklicev. Mladi ude- nika in strojnega tehnika, kuharja in klu nad rajem (Hell over Paradise), Metalcamp ne bodo veljale in si bo- leženci so najprej poslušali razlage natakarja, delo zaposlenih v zdra- kot so še poimenovali Metalcamp, do morali navdušenci priskrbeti dru- o poklicu, v nadaljevanju obiska pa vstvu (zdravstvenega tehnika, zob- potrdilo 14 bendov na stranskem ge. MCF se je od leta 2007 odvijal v so si ogledali delo, ki ga zaposleni z nega asistenta, zobotehnika, medi- odru in 40 na glavnem. Začelo se Nemčiji (Bad Arolsen, Lorelei), leto- določenim poklicem opravljajo. cinske sestre, laboranta) ter delo za- bo z otvoritveno zabavo 5. julija na šnjega pa so se organizatorji iz Ma- Izvedli smo predstavitve tistih pokli- poslenih v muzeju (zgodovinarja, stranskem odru, kjer bodo nastopili gic Circle Music odločili prenesti v cev, za katere so dijaki Gimnazije umetnostnega zgodovinarja, etnolo- Bilocate, The Order of Apollyon in Tolmin. Nastopile bodo zasedbe Tolmin in učenci petih posoških ga, restavratorja in arheologa). stari znanci Noctiferia. Z glavnega Croswind, Metalforce, Virgin Steel, osnovnih šol izrazili zadostno zani- Skupno se je predstavitev in bližnje- odra bo začelo rohneti dan kasneje, Hollyhell, Kamelot, Arch Enemy in manje. Za izvedbo posamezne pred- ga spoznavanja poklicev udeležilo na njem pa se bo do konca festivala Manowar, na stranskem odru pa bo- stavitve je namreč potrebnih vsaj šest gimnazijk ter 95 osmošolk in zvrstilo mnogo zvezd svetovne sce- do prenašali tudi finale letošnjega osem prijav dijakov oziroma učen- osmošolcev. Največ udeležencev je ne metala, med drugim tudi Immor- svetovnega nogometnega prven- cev. Tako smo v marcu in aprilu obi- po pričakovanjih prišlo s tolminske tal, Hammerfall, Six Feet Under, So- stva. skali sedem podjetij oziroma organi- osnovne šole (OŠ), saj je največja v nata Arctica, Nevermore, Cannibal Besedilo in foto: Špela Kranjc

Utrinki

čajev kreativnega pisanja. V teh pro- Vsak dosežek ima svojega lastnika, jektih sodeluje 106 dijakinj in dijaki je mlada oseba, ki zori, se uči, kov. Pri angleški bralni znački je le- preizkuša in išče sebe in mogoče tos sodelovalo 36 dijakinj, ki so pre- tudi vas, nas. Ne spreglejmo jih. Mi jele 22 srebrnih priznanj, pri nemški smo ponosni nanje. bralni znački Pfiffikus je sodelovalo Jasna Kavčič, Gimnazija Tolmin 29 gimnazijcev in gimnazijk, od tega jih je 15 prejelo priznanja in knjižne nagrade. Šest dijakinj se je udeleži- REKORDNA ^ETVORKA V lo bralno-besediščnega tekmovanja TOLMINU Lorelay, na istoimenskem natečaju Tolmin – Na Mestnem trgu so 21. kreativnega pisanja pri nemškem je- maja točno opoldne tolminski matu- ziku je edina naša udeleženka preje- rantje zaplesali četvorko v štirih sli- la tretjo nagrado. Na bralnem tek- Suzane Brešan movanju pri italijanskem jeziku z na- kah. Pod vodstvom iz Plesne šole Urška se je na Stra- TOLMINCI SO DOSEGLI SVOJ REKORD. Na Straussovo skladbo Fledermauss – Quadrille je slovom Lepota romanskih jezikov zaplesalo kar 84 plesalk in plesalcev. navdihuje je vseh 19 dijakinj prejelo ussovo skladbo Fledermauss – priznanja in nagrade, pet od njih pa Quadrille zavrtelo kar 84 plesalk in govine, Srbije, Črne gore, Makedo- leta v leto rasle. Lani je tako plesalo še posebne nagrade. 12 dijakov in plesalcev, kar je nov tolminski re- nije, Bolgarije, Romunije in Albanije. kar 26.772 mladih v 60 mestih v dijakinj v tem šolskem letu sodeluje kord. Istočasno so sinhrono plesali V Tolminu so maturantje prvič plesali osmih državah. Rekorda iz leta v projektu IEARM: Computer Chro- plesalke in plesalci v 54 mestih v leta 2006. Sicer pa seže zgodovina 2008, ko je v 44 mestih v šestih dr- nicles, v šolo kreativnega pisanja devetih državah; poleg slovenskih maturantske parade v leto 2001, ko žavah plesalo kar 27.040 plesalcev, (Cambridge Creative Writing Com- maturantov so se zavrteli še matu- je v Ljubljani prvič zaplesalo 3.128 pa niti letos niso presegli. petition) so vključene štiri dijakinje. rantje s Hrvaške, iz Bosne in Herce- plesalk in plesalcev. Številke so iz Besedilo in foto: Mateja Kutin

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Izjemna drevesa v Poso~ju (4) ( 21 )

Ima drevo govorico?

Kak{na je pri~evalna vrednost drevesa in s tem njegova izjemnost? Ali obstajajo gozdna bitja kot angeli varuhi dreves, njihovi duhovni zavezniki ali njihova duhovnost? Zgodb, mitov in legend je veliko, znanost pa o tem v glavnem mol~i. A vedno bo ostalo vpra{anje – ali je kaj na temni strani drevesa, onkraj znanega?

zjemnost kažejo drevesa zaradi naj bi živeli pod skalami. Tako veru- svoje debeline, višine, starosti, ha- jočih osnovnošolskih otrok, v povpre- Ibitusa, redkosti, lege, kompleksne čju starih devet let, čeprav v mejnem povezanosti in etnološke, estetske, domišljijskem obdobju, je le še se- zgodovinske, spominske, simbolne, dem odstotkov. (Vir: OBLAK, Dani. (2010). energijske, ekosistemske ali pričeval- Anketa o čudežnih bitjih v gozdu.) ne vrednosti. Medtem ko so za prve »izjemnosti« na voljo številni merljivi »^udežna« drevesa med kazalniki, pa za slednje obstajajo le nami skromni nematerialni kriteriji. Simon Rutar v Zgodovini Tolmin- skega opisuje eno najstarejših priče- Pri~evalna izjemnost vanj čaščenja dreves na Slovenskem: Pričevalnost se lahko kaže na raz- »L. 1331, 16. augusta, začne verski lične načine, tudi s kombinacijo raz- inkvisitor za Beneško in Frijulsko, ličnih vrednosti, vrednot in pomemb- Francesco de Clugia, pridigovati kri- nosti, največkrat osebno (subjektiv- žarsko vojno soper Kobaridce. Onda- no) pogojenih. Takšna drevesa – v šnji Slovenci so namreč molili neko naših krajih zlasti lipa, divji kostanj, drevo in studenec pod njim. Vojna se oreh, južneje hrast in murva – so uzdigne iz Čedada pod vodstvom Clu- gije in pride u Kobarid, poseka drevo, povezana z zgodbami, pravljicami, zamaši studenec in izruje ostanke legendami, pregovori, videnji, prika- stare vere.« zovanji, nenadnimi ozdravljenji ipd., Stara farna (danes pokopališka) ob katerih so ljudje modrovali, raz- cerkev sv. Danijela pri Volčah naj bi pravljali, peli, plesali, vodili pravde, nastala na mestu starega gozdnega imeli srenjske sestanke, semnje, k svetišča. njim romali, jih malikovali ali imeli Najštevilčnejše zgodbe nedvomno verske obrede, saj so verjeli v njihovo skriva okoli 700 let stara lipa poleg čudežno (nadnaravno) zdravilno ali cerkve sv. Lamberta v Rutu v Baški duhovno moč. Takšna drevesa, ki jih grapi. Pod njo je nekdaj rihtar razso- kot nosilce izročila najdemo tudi v jal spore med vaščani. Dve stoletji Posočju, so poimenovana kot vaška, mlajša lipa pri župnijski cerkvi sv. hišna, »farška«, »turška« drevesa, TULIPANOVEC v Tolminu. Foto: David Červ Jakoba na Livku je na simbolen na- mejniki, rabljevke ali sodna drevesa, čin »poročena« s kostanjem iz Topo- spominska ali smerna (orientacijska) tnostjo vode v obliki studenca, vo- Pospešen družbeni in znanstveni ra- lovega, zato nosi prstan. Ob strugi drevesa. dnjaka, kamnitega korita. Večno zvoj sta v 18., 19. in 20. stoletju po- Suhega potoka pod Selcami, na poti mesto Rim naj bi nastalo na mestu, tisnila v ozadje duhovno komponen- k Svetemu Lovrencu so se nekoč Vile, {krati, pal~ki – duhovna kjer sta pod smokvo počivala Romul to stvarstva. ustavljali pogrebci ob stari bukvi, se bitja dreves? in Rem. Danes nekateri ponovno verjame- pokrižali in počivali. Bogat spomin Pranarodi so verjeli, da je drevo Kelti so častili drevesa, njihovi sve- jo, da ima vsako drevo škrata kot krasi tudi 350 let staro hruško sredi vez tako s peklom (korenine) kot z čeniki druidi so se posvetovali z nji- angela varuha, ki ga ob poseku pro- vasi Čadrg, ki je po znanih podatkih nebesi (krošnja). Predstavljalo je premi. Nekatera stara ljudstva so vero- sijo, da si poišče drugo drevo. Usta- tretja najdebelejša v Sloveniji. Treba hod v drugi svet oziroma drugo sta- vala, da je treba ob kakšni nesreči, navljajo organizacije, ki se ukvarjajo bi ga bilo le obuditi. nje duha. V grški mitologiji drevo in povezani z drevesom, njemu ali nje- s škratologijo. Negujejo sposobnost Svojevrstno narodno zavednost iz- gozd poosebljata sveto in prebivališče govemu duhu nesti darove. videnja palčkov. Vile, škrati in palčki pričujejo drevesa v Volčah in Polju- duha (driade prebivajo v hrastih). V srednjem veku je bilo drevo pri- jim predstavljajo del čustvenega sve- binju. Leta 1935 je pod italijansko Drevo jim predstavlja izvor člove- spodoba za dobro ali hudo. Duše ta narave. strahovlado volčanski župnik Alojz štva. samomorilcev so ostale po smrti uje- Približno polovica (53 odstotkov) Kodermac ob birmi dal ob cerkvi in Prva svetišča so bila prav sveta te v grčasta drevesa. S humanizmom otrok tolminskega vrtca, povprečno pokopališču zasaditi slove(a)nska drevesa in gaji z njihovimi duhovni- in renesanso je drevo izgubilo vlogo starih šest let, verjame, da v gozdu drevesa – lipe. Nekaj let kasneje so mi bitji, največkrat povezana s priso- izvora človeštva in središča vesolja. živijo palčki, škrati in vile. Večinoma hoteli Italijani ob vhodu v Poljubinj

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Izjemna drevesa v Poso~ju (4) ( 22 )

leta 1981, je bil v znak pobratenja med občinama KA-TV TOLMIN Z NOVIM SVETOM Tolmin in Vicchio (Italija) ob Knjižnici Cirila Ko- ZAVODA IN PONUDBO BREZ@I^NIH smača posajen kanadski ali Banksov bor (Pinus STORITEV banksiana Lamb.). Čeprav daleč od svoje domovi- Tolmin – Svet KA-TV Tolmin bo naslednja štiri leta ne, lepo uspeva, morda zato, ker mu je popotnico deloval v novi devetčlanski sestavi. Med osmimi v rast in razvoj namenila Delavska godba na pi- predlaganimi kandidati je 361 ustanoviteljev – la- hala Tolmin. stnikov priključkov lahko glasovalo za največ pet Navedenih je le nekaj primerov, ki kažejo na članov sveta. Največ glasov so prejeli Stojan Kenda, David Rutar, Erik Vrčon, Jože Režonja odnos, dotik ali stik med drevesom in človekom in Radovan Lipušček. Predstavnica Občine Tol- ali skupnostjo ter poudarjajo naravoslovno in druž- min je v tokratnem sklicu Lili Vencelj, Krajevno boslovno komponento drevesa. Skrivnostnih, a skupnost Tolmin zastopa Danijel Tomažinčič, zanimivih zgodb je nedvomno še veliko, zato bo- Krajevno skupnost Zatolmin Ivo Tuta, kot pred- ČATEŽ, GOZDNI DUH, ki varuje drevesa in vodne vire. Foto: mo veseli, če nas boste bralci nanje opozorili, da stavnica sodelavcev zavoda KA-TV Tolmin pa je Edo Kozorog jih skupaj podoživimo. Vsekakor pa je mitov, po- članica sveta Špela Kranjc. Svetniki in svetnici vezanih z drevesi, v Posočju precej manj kot v so za novega predsednika sveta soglasno izvolili dosedanjega predsednika Jožeta Režonjo, pod- posekati lipo ob gostilni in na njeno mesto posta- nekaterih drugih, v preteklosti bolj gozdnatih slo- predsednik pa je postal Radovan Lipušček. Okto- viti drog s fašističnimi simboli. Kacjanov oča, za- venskih pokrajinah. V širšem prostoru zahodne in bra letos bo zavod objavil še razpis za direktorja, veden Slovenec, se je temu odločno uprl, zato so osrednje Slovenije je znan mit o gozdnem duhu saj bo sedanjemu direktorju Francu Simčiču po- morali spomenik postaviti le nekaj metrov stran Čatežu. Bil je varuh dreves in vodnih virov, včasih tekel štirileten mandat. (pri današnji Peternelovi hiši). Lipa, poškodovana tudi nagajiv, saj je gozdarjem in drugim obiskoval- Režonja je na prvi, konstitutivni seji, ki je bila 7. med prvo svetovno vojno, še danes ponosno stoji cem gozda kakšno zakuhal. aprila, pohvalil dobro delo tako svetnikov iz prej- in šteje okoli 140 let. Le dobrih 40 let kasneje, Dani Oblak, Zavod za gozdove Slovenije, OE Tolmin šnjega sklica kot direktorja – rezultat je, da KA-TV Tolmin danes svojim naročnikom poleg kabelske televizije ponuja tudi telefonijo in internet. Skupno ima KA-TV Tolmin 34 kilometrov omrežja, ki v ce- GRAJSKA TULPA V TOLMINU loti pokriva Tolmin, poleg njega pa še Zatolmin, Tulipanovec, včasih imenovan tulipovec, je doma Poljubinj, Modrej in Žabče. Blizu so Dolje, nepo- v vzhodnem in jugovzhodnem delu Severne Ame- kriti pa ostajajo nekateri drugi kraji v občini. Na rike. V Evropo so ga prinesli okoli leta 1660. V KA-TV Tolmin zato v zadnjem letu pripravljajo do- Sloveniji ne raste samoniklo, se je pa uveljavil kot polnitev svojega oddajnega kabelskega sistema z okrasno drevo v parkih in drevoredih. Je listopadno brezžičnim, ki bo v isti kakovosti prenašal njihov digitalni TV paket, internet in internetno ali VoIP drevo, ki doseže v svojem naravnem okolju višino telefonijo. Direktor Simčič pojasnjuje, da do tega okoli 50 metrov in premer do tri metre. Ime je do- ni prišlo že prej, ker so dobavitelji ponujali le opre- bil po cvetovih, ki nekoliko spominjajo na tulipane. mo za prenos TV paketa, s čimer pa bi bila po- Natančna starost »grajske tulpe« ni znana. Iz nudba KA-TV Tolmin osiromašena za širokopasov- zgodovinskih virov, tudi na podlagi primerjave z ne storitve, ki jih nekateri kraji na Tolminskem še dvorcem na Kromberku, lahko sklepamo, da je nimajo ali pa so slabše kakovosti. Nazadnje so le bila najverjetneje posajena okrog leta 1700 v sklopu našli ustreznega ponudnika, o uspešnem delova- parka, ki ga je uredil grof Coronini pod svojo gra- nju njegovega brezžičnega omrežja pa so se po Simčičevih zagotovilih prepričali tudi sami na tere- ščino v Tolminu. Tulipanovec je edino drevo iz tega nu, ki je podoben njihovemu. Poskrbeli so, da bo- parka, ki se je ohranilo. Drevo je pomembno kot do naročniki po brezžični poti lahko spremljali tudi naravna dediščina zaradi svoje starosti in izjemnih interni program TV Tmin, obenem pa bo seveda dimenzij. brezžično omrežje, tako kot kabelsko, lahko pre- Vrsta: Liriodendron tulipifera L. – navadni tulipa- našalo TV programe v visoki ločljivosti. novec. Uvrščamo jo med kritosemenke (Angiosper- Na KA-TV Tolmin načrtujejo prvo fazo izgradnje mae), razred dvokaličnic (Dicotyledoneae), druži- Sliši »grajska tulpa« zvok glasbil; poje? Foto: J. Podreka novega sistema zaključiti v juniju. V njej bodo izve- no magnolijevk (Magnoliaceae), rod tulipanovcev dli brezžično povezavo med obstoječo spreje- (Liriodendron). vrednota državnega pomena. Občina Tolmin ga je mno-oddajno postajo v Tolminu s televizijskim Premer: 164 cm v Odloku o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih stolpom v Poljubinjskih Ravnah. Na stolpu bo ob sprejemniku nameščena tudi oddajna antena, ki Obseg: 516 cm spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju bo pokrivala vidne okoliške kraje v dometu 15 ki- občine Tolmin (Uradno glasilo, št. 5/1990) razgla- Višina: 31 m lometrov. Kraji, ki še nimajo njihovega kabelskega Prirastek: 56 mm/10 let. Iz več zaporednih merjenj sila za naravni spomenik. signala in so pri tem neovirano vidni, so Tolminske v zadnjih 30 letih ugotavljamo, da je prirastek v Obstajata le dve vrsti – severnoameriška in kitajska Ravne, Ljubinj, Prapetno, Modrejce, Logaršče, tem obdobju enakomeren, kar kaže tudi na še (Liriodendron chinense (Hemsl.) Sarg.). Najstarej- Kozmerice, Široko, Volče, Dolenji in Gorenji Log, vedno dobro rastno moč (vitalnost) kljub votlosti ši tulipanovec v svoji domovini na vzhodu ZDA, Volčanski Ruti, Dolje, Foni in Kamno. debla in posameznim suhim vejam. imenovan »Queens Giant«, visok 41 metrov, naj bi »S postavitvijo vmesnih oddajnikov bomo z Ocenjena starost: 310 let bil le slabo stoletje starejši od tolminskega, ki je uporabo novih ali obstoječih antenskih stolpov GPS (WGS84) koordinate drevesa: N 460 10’ najstarejši in najdebelejši v Sloveniji. v drugi investicijski fazi s signalom pokrili vso 53,6’’, E 130 43’ 52,3’’ Marija Rutar, prva tolminska muzealka, na Baško grapo, Šentviško planoto in okoliške zaselke. Da bomo to dosegli s sorazmerno nizkim fotografiji v uvodniku knjige Tolminska je pesem, Opis pristopa: Tulipanovec stoji ob stavbi Posoške- finančnim vložkom, bomo izkoristili prenosni di- ga razvojnega centra (Ulica padlih borcev 1 b/c v stoji prav pred »grajsko tulpo«. gitalni sistem, ki je že vgrajen v obstoječem op- Tolminu). Približno tretjina šestletnih otrok tolminskega tičnem paketu, ki ga prejemamo iz Nove Gori- Zanimivosti: Tulipanovec v Tolminu je s Pravilni- vrtca verjame, da na tem drevesu živijo palčki, ce,« je razložil Simčič. Dodal je, da se bodo dru- kom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ura- škrati in vile. Med devetletnimi osnovnošolci je ge faze lotili kmalu po prvi, če bo seveda ta doži- dni list RS, št. 111/2004) razglašen kot naravna takšnih le sedem odstotkov. vela dober odziv med prebivalci. Špela Kranjc

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Mo~ besede … ( 23 )

Ciril Kosma~ – dobremu pisatelju je sedem kilometrov doline dovolj

»Vsekakor s Kosmačem ni bilo ni- noto ob poti, pripravila tudi izdajo koli trpko. Bilo je izzivalno, bogato, literarnega šolskega glasila. V marcu presenetljivo, predvsem pa očarljivo. je tolminski knjižnici uspelo izvesti Bil je izreden sogovornik, govorec in spominski večer z naslovom Kosmač pripovedovalec, vsaka njegova beseda je bil …, na katerem so trije Kosma- se je skotrljala kot biser, kot seme in čevi sodobniki, pesniki Marko Kra- dala človeku misliti. Prihajala je od vos, Ciril Zlobec in Tone Pavček preizkušanega človeka, ki se je nava- obujali spomine na svojega prijate- dil živeti s svojo samoto in v njej iz- lja. jedriti svoja spoznanja o življenju, Med najpomembnejše dogodke odnos do ljudi, jezika, naroda … To Kosmačevega leta je treba prišteti še je na umetelen in poglobljen način krstno uprizoritev Slovenskega naro- razlagal vsem, ki so ga želeli poslu- dnega gledališča Nova Gorica Pogo- šati. Ko pa je sedel za mizo, je imel vori, samogovori, ki je bila primor- ne le glavno besedo, ampak besedo, skemu občinstvu premierno predsta- ki je bila pravi cekin.« Tako se svo- vljena v aprilu. Predstava po motivih jega prijatelja, primorskega sorojaka več Kosmačevih besedil je nastala v Cirila Kosmača spominja njegov so- priredbi Srečka Fišerja in režiji Jaše dobnik, sicer precej mlajši tržaški Jamnika. V imenu Kosmača in nje- pesnik Marko Kravos. Priložnosti govih junakov so nastopila štiri odlič- spomniti in spominjati se Kosmača na gledališka imena: Iztok Mlakar, pa nimajo v letošnjem letu, ki je bilo Kristjan Guček, Branko Ličen in na Severnem Primorskem že januar- Helena Peršuh. Med majem in sep- ja razglašeno za Kosmačevo leto, le tembrom je po posebnem urniku njegovi sodobniki, ampak vsi obču- (med 13. in 17. uro) odprta tudi mu- dovalci Kosmačeve stilno izbrušene, zejska zbirka na Kosmačevi domači- zavedne in literarno zvočne avtorske ji v Bukovci, kjer je od 16. maja dalje besede. pod vodstvom Tolminskega muzeja Kosmačevo leto se je uradno zače- hiša na ogled vsako nedeljo. V Bu- lo 31. januarja letos v pisateljevemu kovci je 12. junija napovedan muzej- rojstnem kraju, na Slapu ob Idrijci, sko-gledališki dogodek s predstavitvi- ko so se v uvodni prireditvi svojega jo novega vodnika po muzeju, Ko- rojaka spomnili domačini. Ob 30. smačevi domači hiši. Dramska sku- obletnici njegove smrti so na grob pina umetniškega oddelka gimnazije Kosmačeve družine v Ročah položili v Novi Gorici bo pod vodstvom reži- cvetje ter v kulturnem domu, ki nosi serja Marjana Bevka tega dne na ime prav po Cirilu Kosmaču, pripra- PREČKANJE IDRIJCE PRED DOMAČO HIŠO – spredaj Ciril Kosmač, v ozadju njegov brat odru oživila odlomke iz Kosmačevih Vladimir. Foto: arhiv Tolminskega muzeja vili kulturno prireditev, naslovljeno del. Spominjamo se Kosmača. V tisoč iz- Ciril Kosma~: pisatelj, prevajalec, dramaturg, urednik Naslednji vrhunec Kosmačevega vodih je izšla tudi drobna knjižica z Datum, kraj rojstva: 28. januar 1910, Slap ob Idrijci (letos 100-letnica) leta obljublja september, ko bo mi- naslovom Leto 2010 – Kosmačevo leto, Datum, kraj smrti: 29. september 1980, Ljubljana (letos 30-letnica) nevalo sto let pisateljevega rojstva. ki napoveduje večino kulturnih pri- Najpomembnej{a dela: Gosenica, Sre~a, Kruh (1936), Tistega lepega dne Primorski književniki bodo 12. sep- reditev in je v elektronski obliki do- (1938), O~ka Orel (1946), Na svoji zemlji – scenarij (1949), Pomladni dan tembra na njegovi domačiji prebirali stopna na spletnih straneh Knjižnice (1950), Balada o trobenti in oblaku (1956), Tantadruj (1959) odlomke iz Kosmačevih besedil, 17. Cirila Kosmača Tolmin in Tolmin- septembra bo v Tolminu v organiza- skega muzeja. Od začetka leta do lujočih fotografij. Franceta Bevka Tolmin je v Kosma- ciji Univerze v Novi Gorici, Fakulte- junija je odprt literarni natečaj z na- Na šolah so se Kosmača spomnili čevem letu aprila sodelovala s prired- te za humanistiko v sodelovanju s slovom Človek ne živi samo od kru- s priredbami in recitali njegovih del, bo njegove pravljice Kamen in njiva, Slavističnim društvom Nova Gorica ha, ki ga razpisuje Javni sklad RS Gimnazija Tolmin je februarja pri- OŠ Dušana Muniha Most na Soči pa potekal simpozij o osebnosti in za kulturne dejavnosti – Območna pravila kulturno prireditev z večjezič- je maja poleg izvedbe jubilejnega, ustvarjalnosti Cirila Kosmača, ob izpostava Tolmin, ter fotografski na- nim recitalom pisateljevih besedil, ki desetega pohoda po KUP, na kateri koncu leta pa se pri založbi Mladin- tečaj Iz moje doline, ki ga je pripravil so ga pri Kosmačevi domačiji v Bu- so učenci odlično zaigrali odlomke iz ska knjiga obeta nova monografija, Tolminski muzej in se bo septembra kovci predstavili tudi na dan pohoda novele Tantadruj ter kot vsako leto posvečena pisatelju Idrijske doline, zaključil z razstavo najboljših sode- po Kosmačevi učni poti (KUP). OŠ na mnoge načine dodali kulturno Ciril Kosmač – ob 100. obletnici roj-

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Mo~ besede … ( 24 )

stva. Jeseni je napovedana še razsta- šole, saj je bil bister fant. Po osnovni va v Pomorskem muzeju »Sergej šoli je obiskoval srednjo trgovsko šo- Mašera« Piran – Tolminski muzej bo lo v Gorici, kasneje pa študiral doma. namreč ponovno postavil na ogled Čas italijanske okupacije je na Pri- razstavo o nastajanju prvega sloven- morskem izzval boj za narodnostne skega zvočnega in igranega celove- pravice Slovencev in Kosmačeva dru- černega filma Na svoji zemlji, posne- žina je bila močan člen v verigi tega tega po literarni predlogi Cirila Ko- odpora. Po krivični aretaciji in obsod- smača. bi se je začela Cirilova politična za- znamovanost, ki se je vlekla vse ži- BIOGRAFSKI DEL IN vljenje. Njegov pobeg čez mejo v KNJI@EVNI DEL Jugoslavijo je leta 1931 pomenil ko- Po Cirilu Kosmaču je v Posočju in nec mladostnih sanj in spopad z ži- na Primorskem poimenovanih več vljenjem, ki ga doživijo le najpogu- ulic in ustanov. Med pomembnejšimi mnejši. Prepotoval je Evropo in svet, je gotovo Knjižnica Cirila Kosmača naučil se je tujih jezikov, njegova vez Tolmin, ki je njegovo ime prevzela z domačo dolino in ljudmi pa se je prav v letu pisateljeve smrti 14. juni- še poglobila. To je bil začetek njego- ja 1980 in letos obeležuje svojo 30- KRSTNA UPRIZORITEV POGOVORI, SAMOGOVORI je bila premierno predstavljena aprila. Fo- ve 15-letne odsotnosti od doma, ka- to: Špela Mrak letnico delovanja. Že več kot 20 let mor se je leta 1945 vrnil kot odrasel je v knjižnici spominska soba Cirila se Pavček spominja, kako se je znal duša je postajala bolj in bolj težka in moški, že znan pisec, izkušen sveto- Kosmača z objavami vseh njegovih Kosmač izvirno posmehovati sebi in moje srce vznemirjeno, kako bi me vljan. Zaposloval se je v uredništvih del, tudi prevodov, ki se jih je nabra- svetu. zapekla vest. Iztekle so se zlate ure in slovenskih časopisov, deloval tudi kot lo več kot 40 v 23 jezikih. Pred 15 Kosmač je kot literarni ustvarjalec zlomil se je visoki poletni dan. Zapi- dramaturg ter kasneje do smrti kot leti pa so piscu pred knjižnico posta- živel dvojno življenje. To je moč za- hal je veter plodnega hrepenenja in svobodni umetnik. Prav slednje mu vili še bronast doprsni spomenik, ki slediti v vsakem njegovem delu, pov- rodovitne tesnobe, zato se mi ni dalo je bilo pisano na kožo, čeprav je kot ga je oblikoval Damjan Kracina. sem jasno v uvodu novele Tantadruj. domov.« pisatelj obmolknil že 20 let pred smr- Zakaj imamo torej od najmlajših Živel je svoje navdiha polne, ustvar- Kosmač se 29. septembra 1910 ni tjo, a se je še preživljal s prevajanjem bralcev do resnih in načrtnih pose- jalne dni: »Tudi v mojem srcu je bilo rodil v Bukovci v s slamo pokriti hiši in podobnim. Od žene Stane se je gov po Kosmačevem kanonu kasneje prijetno vetrovno in v moji duši ne- brez dimnika, odmaknjeni s Slapa ob ločil leta 1960, se preselil v Portorož, v življenju vsi radi to njegovo izbru- navadno svetlo. Spet so me obiskale Idrijci pol ure hoje, ampak Na vsadu stike pa ohranjal s svojima otrokoma šeno, ritmično besedo, ki prikazuje tiste zlate ure, ki me vsega presvetijo sredi vasi. V Bukovco so se preselili Jernejem in Nančo. Zadnjih 20 let je življenje in ljudi iz doline Idrijce? in prezvonijo, da zapoje v meni tako nekaj let kasneje, ko je oče Franc bila njegova prijateljica srbska pesni- Kosmačev prijatelj in drug po peresu radostno, kakor zapoje visoki poletni Kosmač opustil gostilno in začel ca in mladinska pisateljica Mira Tone Pavček meni, da je znal s svo- dan, ki obstane sredi zelene doline.« kmetovati. Tam je Ciril odraščal ob Alečković iz Beograda. Leta 1978 je jo besedo zdraviti tisto, kar maloko- (C. Kosmač: Tantadruj (Mavrični lok mami Nanci, ki je bila šivilja, s se- zbolel, umrl pa je dve leti kasneje v mu uspe – bolno dušo. »Če te boli življenja), 2007; str. 183-184) A pi- strami Dragico, Mirico in Ivanko ter ljubljanskem kliničnem centru, do- glava, je govoril, greš v lekarno po sanje je bila za Cirila Kosmača vse- bratom Vladimirjem, ki danes živi v mnevno za malignim tumorjem v aspirin, če te boli duša, zaviješ v knji- skozi muka, pravo garaško delo, Bukovci v novozgrajeni hiši blizu Ko- možganih. Pokopan je v družinskem garno po Kosmača. Toda njegovih nemara je zato napisal malo obsežen, smačeve domačije. V narodno zave- grobu v Ročah. knjig nimajo in duša ostane bolna,« a izjemen ustvarjalni opus: »Moja dni družini so Kosmača poslali v Špela Mrak

Utrinki

PE^ANSKA BOGINJA knjica je zelo verjetno nastala po- nosi bojno če- lado z visoko per- Pe~ine – Pri Pečinah leži skalni gre- zneje in priča, da je bila lupina uteži janico, kar je lepo vidno ben, ki ga ljudje imenujejo Vrh gra- ne- du. Od tod poznamo številne arheo- kam loške najdbe, ki dokazujejo človeko- pribita. tudi na naši vo prisotnost med starejšo železno Takšne uteži so znane podobi. (6.–4. stol. pr. n. št.) in pozno rim- iz celotnega območja Kdo in kaj je pred dva tisoč sko dobo (4.–5. stoletje). Kakšen nekdanjega Rimskega leti tehtal na Vrhu gradu? Je značaj (naselbina, oporišče, utrdba, imperija in so datirane bil trgovec, obrtnik ali vojak? Odgo- svetišče) je imelo to najdišče v raz- v 1. in 2. stoletje. Ar- vori na ta vprašanja burijo našo do- ličnih obdobjih v tako dolgem času, heolog Dragan Božič je mišljijo in ostajajo zaviti v tančico še ne znamo pojasniti. utež primerjal s popolnoma ohranje- skrivnosti. Na Vrhu gradu je bil odkrit tudi bro- no tehtnico iz 1. stoletja z najdišča Boštjan Laharnar, arheolog, nast predmet z žensko podobo, ki Cloz – S. Stefan na Tridentinskem. Narodni muzej Slovenije so ga uporabljali kot utež. Notranjost Ženska podoba predstavlja boginjo Literatura: bronaste lupine je bila namreč origi- Minervo. Stari Rimljani so Minervo BOŽIČ, D. (1999). Tre insediamneti minori nalno zapolnjena s svincem, obeša- sprva častili kot zavetnico obrtnikov del gruppo protostorico di Idrija pri Bači nju na tehtnico pa je služila zgornja in trgovcev. Pozneje je prevzela še dell’Isontino. Studi e Scavi 8. Str. 71–79. luknjica. Predmet ima še pet manj- mitologijo grške Atene ter tako po- CAVADA et al. (1993). Lineamenti di metrolo- UTEŽ S PODOBO BOGINJE MINERVE Z VR- gia antica: stadere e bilance romane nel ših luknjic, ki so služile spenjanju s HA GRADU je na ogled v Tolminskem muze- stala tudi boginja modrosti, pravične Trentino. Archeologia delle Alpi 2. Str. 83– hrbtno lupino uteži. Vsaj osrednja lu- ju. Foto: Miha Mlinar (arhiv muzeja) vojne in umetnosti. Minerva vedno 127.

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 PUMopis – kr neki za vse bralce ( 25 )

»Sre~al sem se z mladimi, ki so bili '~udni’ …«

Pred ~asom smo na PUM-u èleli izvedeti ve~ o ~rni magiji. Ugotovili smo, da ~e bomo debatirali o ~rni, potem moramo tudi o beli magiji. Vse to nas je posledi~no privedlo do okultizma. O tem, kaj to sploh je, kdo se z njim ukvarja in kak{ne posledice lahko pusti, smo povpra{ali priznanega slovenskega psihoterapevta Bogdana @orà, ki je razvil izviren druìnski model terapevtske pomo~i otrokom, mladostnikom in druìnam v stiski.

ogdan Žorž, ki se lahko med drugim po- Zakaj menite, da se ljudje v sodobnem času hvali z evropsko diplomo iz psihoterapije, sploh odločajo za okultizem in kako je ta pojav Bje v Čepovanu skupaj z ženo vodil zasebni razširjen med slovensko mladino? zavod, kjer se je ukvarjal z otroki, mladostniki in Nesporno dejstvo je, da tudi sodobna zahodna družinami v stiski. Danes kljub upokojenskemu demokratična družba ni veliko prispevala k temu, stažu vodi zasebno svetovalnico v Dornberku pri da bi bili ljudje bolj srečni. So se pa z blagostanjem Novi Gorici. Prireja različne delavnice in predava- in razvojem znanosti in tehnologije močno pove- nja s področja vzgoje, medsebojnih odnosov, ko- čale človeške želje, hrepenenja po tem, da bi do- munikacije, duhovnosti itd. ter predava na fakul- segli še več, da bi okrepili svojo moč, obvladovanje teti za psihoterapijo v Ljubljani. Je tudi avtor šte- narave, dosegli srečo, nesmrtnost … Na drugi stra- vilnih knjig: • Stiska je lahko izziv, • Biti z nara- ni pa je z informacijsko revolucijo postalo znanje vo, • Razvajenost, rak sodobne vzgoje, • S pravimi vse bolj dostopno. Ne gre le za znanje, ki ga bo- vprašanji do rešitve vzgojnih zadreg, • Pisma mo- PRIZNANEGA PSIHOTERAPEVTA BOGDANA ŽORŽA, ki je gati in razširja uradna znanost, ampak tudi tako jim mladim prijateljem, • Svetovati ali poslušati, razvil izviren družinski model terapevtske pomoči otrokom, imenovana »mejna« znanja – znanja, ki niso plod mladostnikom in družinam v stiski, smo povprašali, kaj je okul- • Sodobno suženjstvo – sodobne oblike zasvojeno- tizem, kdo se z njim ukvarja in kakšne posledice lahko pusti. resnih strokovnih ali filozofskih iskanj, ampak so sti mladih, • Stari starši in njihovo vzgojno poslan- Foto – vir: www.slomsek.net nekako samovoljno tipanje v neznano, v tisto, kar stvo, • Vzgoja za svobodo – vzgoja za odrekanje. je sicer (zaenkrat še) nedostopno znanosti. Kljub Pri svojem delu se je v preteklosti soočal tudi z nostnem početju. Sami so mi povedali zelo malo, temu, da se razvoj dogaja neznansko hitro, pa so okultizmom, zato smo ga povabili, da del izkušenj svoje skrivnosti so skrivali, moral sem se zadovo- posamezniki z njim nezadovoljni. Radi bi še zača- deli tudi z nami. ljiti z nekimi na pol povedanimi in skrivnostno sa svojega življenja prišli do vseh spoznanj skriv- zavitimi izjavami – in prav tem sem sledil, iskal nosti vesolja in življenja v njem. Različne oblike Kakšna je vaša definicija okultizma oziroma razlage, jih poskušal razumeti s pomočjo strokov- okultizma, ki se ponujajo, obljubljajo odgovore na kako bi okultizem predstavili popolnemu lai- ne literature. vsa vprašanja – in ljudje nasedajo. Danes veliko ku? nasedajo prav mladi, ki odraslim zaradi različnih Okultizem razumem in pojmujem kot neko pri- Na kakšen način ga raziskujete? razočaranj ne verjamejo – in iščejo odgovore pri zadevanje človeka, da bi si podredil skrivnostne No, z okultizmom sem se posredno ukvarjal le skrivnostnih silah. Žal nimamo nikakršne verodo- sile, sicer znanosti nedostopne, za katere verjame, v obdobju, ki sem ga omenil. Moje raziskovanje je stojne raziskave, ki bi nam pomagala oceniti raz- da delujejo v naravi, vesolju in življenju nasploh. bilo omejeno na pogovore s temi mladostniki in širjenost teh pojavov med mladimi. Morda tudi Ta definicija se nekoliko razlikuje od uradne, ven- iskanje pomoči v strokovni literaturi, s pomočjo zato, ker jim uradne institucije ne pripisujejo do- dar jasneje predstavlja tisto, kar pod okultizmom katere sem poskušal razvozlati skrivnostna sporo- volj resnega pomena. pojmujejo posamezniki, ki se z njim ukvarjajo. Po čila, ki so mi jih mladi dajali. Zdaj se s tem tudi mojih izkušnjah se večinoma ne ukvarjajo z okul- na tak način že dolgo ne ukvarjam več. Kje je treba danes iskati vzroke za razširjenost tizmom, zato da bi te skrivnostne sile raziskovali okultizma? Ali je okultizem samo stvar mladostnikov ali se – kar bi nekako izhajalo iz uradne definicije – am- V vseh prej naštetih okoliščinah, ki jim je treba ga poslužujejo tudi starejše generacije? pak da bi si jih podredili, zagospodovali nad nji- dodati še to, da pač danes mladi informacije o Nikakor ni to stvar mladostnikov. Mladostniki mi. okultizmu najdejo kjerkoli, tudi na internetu. so se z okultizmom začeli ukvarjati v zadnjem Kaj je bil povod za vaše »raziskovanje« okultiz- obdobju, v zadnjih desetletjih, ko so postale infor- Kje je, če seveda sploh obstaja, »zdrava meja« ma? macije bolj dostopne. V preteklih stoletjih so se z okultnih dejanj? Povod je bil zelo praktične narave. Kot psiholog njim ukvarjali izključno odrasli, celo nekaki izbran- V praksi srečujemo poskuse delitve na koristne na centru za socialno delo sem se srečal z mladi- ci. Izraz sem uporabil zato, ker so morali biti ne- (ali vsaj nenevarne) okultistične prakse in škodlji- mi, ki so bili »čudni«. Dojel sem, da se ukvarjajo kako izbrani, da so lahko prišli v zelo zaprte kro- ve. Poznana je delitev na tako imenovano belo z nekimi skrivnostnimi obredji, ki jih nisem razu- ge, ki so iz roda v rod prenašali nekaka skrivnostna magijo, ki naj bi bila usmerjena v izkoriščanje mel. Če sem se hotel tem mladim vsaj malo pri- okultistična znanja, obredje in ta znanja tudi po- skrivnostnih in nepoznanih sil v korist, pomoč bližati, sem moral nekaj vedeti o njihovem skriv- skušali uporabljati. ljudem, in črno magijo, ki naj bi bila usmerjena v

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 PUMopis – kr neki za vse bralce ( 26 )

škodo ljudem. Poznamo tako pojave uživajo tudi droge? to veliko bolj preprostih primerov tu? Kaj ljudje sploh počno? klicanja duhov z namenom, da bi se So okultistične prakse, ki nimajo neodgovornega igračkanja s stvarmi, Najbrž lahko tudi brez verodostoj- pomirili z umrlimi, da bi od njih do- nikakršne zveze z drogami, so pa ki jih človek ni poznal dovolj dobro, nih raziskav rečem, da so najbolj bili neke koristne informacije, da bi tudi okultistične prakse, ki pravza- ampak je le mislil, da jih pozna. Po- razširjene različne oblike »klicanja se preprosto z njimi »slišali«, pozna- prav temeljijo na tem, da udeleženci sledice so hude. Onesnaženje našega duhov«, od zelo naivne igre na to ne so tudi razne oblike urokov, za- dosegajo neka mejna stanja zavesti, planeta je preseglo vse dopustne me- temo, zabave, do zelo resnih in skrb- klinjanja ipd., kar naj bi pomagalo trans, v katerem naj bi stopali v stik je zaradi lahkotnosti ter neupošteva- no pripravljenih projektov. Zelo nepri zdravljenju bolezni ali drugih ne- s skrivnostnimi silami. V teh praksah nja spoštovanja in ohranjanja ravno- dostopni za proučevanje so različne sreč … Vse to dokaj na splošno velja so droge zelo pogosto sredstvo za vesja na planetu. Izginja deževni satanistične prakse in obredje, dovolj vsaj za nenevarno, če že ne za kori- doseganje transa, pri čemer doseže gozd zaradi nespoštovanja naravnih resni, da se srečujemo s prizadevanji stno. Sodobna, resna materialistična pojav še nove dimenzije, ko neposre- zakonitosti. Izginjata humusna plast za uvrstitev satanizma med religije. znanost se temu le posmiha, zato je dno povzroča škodo. Poznane so zemlje in pitna voda zaradi nekon- Kaj vse ljudje počno v ozkih, inti- tudi resnih raziskav zelo malo, ven- tudi skrajnostne okultistične prakse, trolirane uporabe umetnih gnojil in mnih krogih ali sami zase, pa ostaja dar tudi sodobna znanost tu dela pri katerih gre za neposredno zlorabo različnih škropiv, kar naj bi vse po- nedostopno javnemu vedenju. Na veliko napako. Vse te skrivnostne (največkrat prav s pomočjo drog) ži- podlagi različnih na pol zapisanih sile, o katerih je govora v raznih ma- vali, otrok ali odraslih ljudi za dose- informacij na internetu lahko domne- gijah, okultizmu, so v različnih obli- ganje nekih namišljenih ciljev obvla- vamo, da se dogaja marsikaj. dovanja teh skrivnostnih sil. kah takšnih ali drugačnih praks Ali nam lahko za konec opišete še znanstveno nedokazane (znanost pač Kakšen je psihološki profil okulti- kak konkreten primer, ki ste ga v trdi, da ne obstajajo), zato so tudi stov? zvezi z okultnim doživeli na lastni vsa ta početja nesmiselna. Pri tem Ne upam si govoriti o psihološkem koži in ki vam je pustil nepozaben večina resnih ljudi iz sveta znanosti profilu okultista, ker gre za dokaj pečat? danes pozablja na najosnovnejše dej- različne motive za ukvarjanje s temi Osebno nimam prav nobene izku- stvo: znanost lahko dokaže le to, da praksami. Vsekakor gre za ljudi, ki v šnje, saj se nikoli nisem ukvarjal z nekaj JE, ne more pa dokazati, da principu odklanjajo materialistični okultizmom niti prisostvoval nisem NEČESA NI! In tako ostaja dejstvo, pogled na svet, obenem pa tudi za nobeni okultistični seansi. Imam pa da so vse te skrivnostne sile pač ne- ljudi, ki ne sprejemajo enega od ob- kar nekaj spominov, dogodkov, ki so kaj, kar je znanosti in raziskavam stoječih religioznih sistemov za svoj me zelo vznemirili in jih zlepa ne nedostopno, česar ne poznamo. Pri vrednostni okvir. Pogosto so to celo bom pozabil. Naj omenim le dva. okultizmu pa gre prav za poskuse, ljudje, ki bodisi zaradi negativnih Prvi je srečanje z mladoletnikom, ki da bi te sile, ki jih človek niti ne po- osebnih izkušenj bodisi zaradi nega- je zagrešil zelo hudo kaznivo dejanje zna, obvladovali, si jih podredili. In tivnih informacij, propagande ali za- Foto: arhiv B. Žorža nasilja nad vrstnikom. Fant sicer ni zato je tudi razmejevanje med »do- radi nepoučenosti odločno odklanja- bil nasilnež, poznal sem ga in nisem brimi«, »koristnimi«, »nenevarnimi« jo, celo sovražijo obstoječe uveljavlje- menilo samo obogatitev. A ni bilo mogel razumeti, kako se je to zgodi- … in škodljivimi, nevarnimi okulti- ne religiozne sisteme. dovolj vedenja o tem, kako hudi stru- lo. V razgovorih mi je nenehno po- stičnimi praksami zelo vprašljivo. navljal, da jaz tega ne bom mogel Ali menite, da je upravičeno mne- pi so vse to! Lahko je res zelo velika razlika v na- nikoli razumeti. Počasi mi je nekaj nje širše javnosti, da je okultizem Kakšne posledice pušča okultizem menu posameznika, a to najbrž ni stvari povedal – izvedel sem, da je nujno nekaj slabega, ali gre samo na otrocih? dovolj. Nevarno je to, da s temi pra- bilo dejanje neke vrste iniciacijska predsodek in strah ljudi pred dru- Žal – tudi tu nimam jasnega odgo- ksami vstopamo v področje neznane- preizkušnja, storil ga je, da se je iz- gačnim razmišljanjem? vora, saj o tem nimamo verodostoj- ga. Želje so lahko dobre, toda v vsa- kazal, opravil preizkušnjo za vstop v Brez zadržkov odgovarjam pritrdil- nih raziskav. Razpolagamo le s posa- kem primeru gre za to, da človek neko satanistično skupino. A potem no – gre za pojave, ki pomenijo ne- mičnimi vestmi, posamičnimi prime- izziva sile, ki jih ne pozna in ne ob- je nastopil silen strah – da ga bodo odgovorno igračkanje z neznanim. ri, ki so prišli v javnost. Otroci se vlada, zato tudi ne more predvideti ubili, ker mi je to povedal – in moral Treba je imeti spoštljiv in previden praviloma ne ukvarjajo z okultiz- posledic. Temu ne moremo reči dru- sem mu obljubiti, da bo to ostalo odnos do vsega, česar ne poznamo mom, so pa pogosto zlorabljeni za gače kot nevarno početje. moja skrivnost. Drug primer je sre- dovolj dobro. V človeški preteklosti različne okultistične prakse. Takšna čanje z dekletom, ki je pristala na Ali se pri prakticiranju okultizma in tudi sedanjosti se je nabralo nešte- zloraba je pač zloraba – in otrok je z zdravljenju v psihiatrični bolnišnici. njo zaznamovan, travmatiziran, lah- Povedala mi je, da je bila medij v ko za vse življenje. Sam se nisem nekih spiritističnih seansah – a te SALON KERAMIKE HVALA imel prilike srečati s primeri obredne- informacije ji v psihiatrični bolnišni- ga žrtvovanja otrok, sem se pa srečal Cankarjeva 3, Tolmin ci niti niso verjeli. Menili so, da gre s primeri otrok, ki so se vključevali za blodnje. Dolgo let je rabila, da se v neke okultistične prakse na zelo Velika izbira je kolikor toliko postavila na noge. naivni ravni. Kljub temu sem imel keramičnih Pogovor pripravila: A. in M. ploščic, sanitarne priložnost opažati kar resne posledice: motnje pozornosti in koncentra- opreme, lepil, Operacijo delno financirata Evropska uni- cije, motnje spanja, motnje hranjenja, ja iz Evropskega socialnega sklada ter fugirnih mas ... nemir, posledično padec učne uspe- Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa šnosti, vedenjske težave – torej kljub Nudimo razvoja človeških virov za obdobje 2007– brezplačen neki otroški naivnosti dovolj resne 2013, razvojne prioritete: Razvoj člove- razvoz. posledice, ki kličejo po previdnosti! ških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve: Izboljšanje uspo- Katere so najpogostejše prakse sobljenosti posameznika za delo in življe- gsm: 041-873-294, e-naslov: [email protected] okultizma pri nas oziroma po sve- nje v družbi, temelječi na znanju.

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Plezalna sekcija TD Podbrdo se predstavi ( 27 )

Skupna to~ka je plezanje

[portno plezanje se v Sloveniji v zadnjih 20 letih hitro razvija. Za~eli so nastajati {portno- plezalni odseki in sekcije, ki ve~inoma delujejo pod okrilji turisti~nih ali planinskih dru{tev. Tak primer je tudi novoustanovljena Plezalna sekcija Turisti~nega dru{tva Podbrdo.

NEKATERI ČLANI PLEZALNE SEKCIJE TD PODBRDO (zgoraj desno proti levi): predsednik Boštjan Teodorovič, ANDRAŽ TORKAR med plezanjem v Poreznu. Foto: Polona Mrak Tone Brelih, Metka Primožič, Jani Kemperle, Drejc Dakskobler, Vesna Jovanović, Polona Mrak in Blaž Beguš. Foto: arhiv Mrak, Teodorovič

lezalna sekcija Turističnega društva (TD) Mrak, Jani Kemperle, Blaž Beguš, Primož Beguš, Izgradnja umetne plezalne stene Podbrdo je nastala na podlagi želje posame- alpinist Tone Brelih, Miha Pintar, Metka Primo- Glavni pogoj za realizacijo načrtov predstavlja Pznikov, da bi spodbudili čim več mladih k žič in Jan Valentinčič. Čeprav zaenkrat še malo- izgradnja umetne stene. V teku so pogajanja s Slo- športnemu udejstvovanju in tako prispevali k bolj številna skupina, ki pa oblikuje zelo trden kolektiv, venskimi železnicami za najem prostora na podbr- kakovostnemu preživljanju prostega časa na tem že ponuja možnosti organiziranega druženja in ški železniški postaji, že kar nekaj časa pa društvo demografsko ogroženem območju. Skupna pot delovanja, pri tem pa jim od vsega začetka poma- zbira finančna sredstva, ki jim bodo v pomoč pri članov se je torej začela ob druženju in močni ga tudi Jože Dakskobler, predsednik TD Podbrdo. gradnji. Člani se zavedajo, da bodo morali v projekt želji po športni dejavnosti. Na podlagi izkušenj in Ob tem naj povemo tudi to, da so urjenje svojih vložiti veliko prostovoljnega dela, dobre volje in motiviranosti Drejca Dakskoblerja, ki ima opra- plezalnih sposobnosti že velikokrat preizkusili tu- prostega časa, kar pa zanje ni ovira, ampak ga spre- vljen izpit za športnega plezalca in predvsem ve- di v tolminskem gorniškemu učnemu centru. jemajo kot izziv, ki bo povečal zmožnosti mladih liko izkušenj s tega področja ter se s športnim plezalk in plezalcev v Podbrdu. Plezalna stena naj plezanjem ukvarja že več let, se je porodila želja Sooblikovati razvoj plezalnega {porta bi namreč omogočala različne stopnje težavnosti, ostalih prijateljev, da se v tem preizkusijo. Najprej Ob ustanovitvi so si člani zastavili kar nekaj tako da bi lahko plezal vsak, ki bi želel. so pod njegovo taktirko raziskali in preučili več ciljev, med katerimi velja izpostaviti organizacijo plezališč, nato pa začeli s športnim plezanjem. skupinskega plezanja za najmlajše in osnovnošol- Kot prijatelji in kot plezalci so mo~nej{i Nekateri člani so plezali že prej, medtem ko so se ce, okrepitev strokovnega znanja in učenje špor- Novo stkane vezi so mladino na tem območju drugi s tem športom srečali prvič. Tako so Boštjan tnega plezanja (najprej v umetni, kasneje tudi povezale v dobro prijateljstvo. Njihove skupne Teodorovič (danes predsednik sekcije), Andraž naravni steni), seznanjanje s plezalnimi tehnikami, moči so uprte v oblikovanje zrelega moštva, ki bo Torkar in Drejc Dakskobler prišli do zamisli, da opremo in novostmi v plezanju, spodbujanje pred- kos zastavljenim ciljem. Temelj sekcije je medse- ustanovijo plezalno sekcijo, prek katere bi lahko vsem mladih in najmlajših k športni aktivnosti, bojno spodbujanje in veselje ob vsakršnem uspehu znanje in prakso prenašali naprej in k svoji dejav- povečanje športnega dogajanja v kraju in omogo- posameznika, zato je to velika spodbuda za nadalj- nosti privabili še druge ljubitelje športnega pleza- čanje aktivnega preživljanja prostega časa za mla- nje delo in druženje. Sredi aprila, ko se je odvija- nja. dino. Za uresničitev zastavljenih smernic pripra- la akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu, so se vljajo tudi osebna svetovanja in pomoč pri prido- člani udeležili čiščenja okolice plezalne stene v Malo{tevilen, vendar trden kolektiv bivanju praktičnega znanja s področja plezanja. vasi Porezen. Tako so združili prijetno s koristnim Poleg zgoraj naštetih so k delovanju društva Cilj je torej sooblikovati razvoj plezalnega športa in odprli sezono športnega plezanja v naravi. pristopili še tajnici Vesna Jovanović in Polona mladih iz Podbrda in tudi širše. Damjana Teodorović

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Uokvirili smo Jurija Kova~i~a ( 28 )

Slika je … morda pripoved

Pogosto se zgodi, da izberemo hojo po ovinkasti poti, namesto da bi jo `e v za~etku ubrali kar na- ravnost. Spotoma ob njeni slikovitosti ve~krat spoznamo, da je bila odlo~itev kar prav{nja. In ne cilj, marve~ potovanje samo postane na{ smisel.

animanje za slikarstvo in lju- bezen do barv sta Jurija Ko- Z vačiča iz Modreja morala prej ali slej pripeljati do trenutka, ko je svoja občutenja začel upodabljati na platnu. Čeprav se kot slikopleskar poklicno ukvarja z barvami, je šele v zrelejših letih našel več prostega ča- sa, ki ga namenja poglobljenemu izražanju s čopičem in z barvami. Želja po izobraževanju je pred 15 leti botrovala njegovi odločitvi, da se včlani v Kulturno društvo slikarjev amaterjev Tolmin (DSAT). Tu si pod vodstvom mentorice nabira znanje na društvenih srečanjih in slikarskih delavnicah. Najljubši letni čas Poletje. Takrat lahko dan od jutra do večera izkoristim za različne dejavnosti, ki izpolnjujejo moje življe- nje ter mu dajejo drugačno vrednost.

Foto: arhiv Jurija Kovačiča

Najpogostejše barve na paleti Ustvarjalna blokada Sreča je … Največkrat in najraje upodabljam Zgodi se takrat, ko ne mislim več … zdravje, družina, aktivno in naravo, zato so na mojih platnih bar- »po slikarsko«. Spodbudo in motiva- ustvarjalno izkoriščanje prostega ča- ve narave. cijo za ustvarjanje najlažje spet do- sa. Daje mi moč. sežem tako, da se udeležim likovne Doživljanje barv Svet je … delavnice. Tudi zadnja, na kateri smo Z barvami živim. … vse to. Občutenje, da živimo. slikali portrete, mi je pomagala, da Vse, kar se nam dogaja. Vse doživlja- Najljubša barva sem začel lažje misliti drugače. nje. In doživljamo ga zelo hitro. Modra. Slika je … Jurijevo delo si lahko vsaj do sre- Najbližji način likovnega izraža- … upodabljanje nečesa lepega. dine junija ogledate v avli tolminske- nja Morda je pripoved. In izražanje ču- ga kinogledališča, kjer na razstavi Najraje slikam v oljni tehniki, v stev z barvami. Portreti: podobe skozi naše oči razsta- zadnjem času pa posegam tudi po Kaj vas navdušuje? vlja skupaj s 16 drugimi člani DSAT. akrilnih barvah. Narava. Najverjetneje ga zdaj že dražijo novi JURIJ KOVAČIČ – Čeprav se kot slikopleskar Ustvarjalni nemir slikarski izzivi. Glede na to, da je Kaj vas prizadene? z barvami ukvarja poklicno, je šele v zrelejših Potešim ga z upodabljanjem moti- Jurij zaprisežen kolesar, da je veliko letih našel več prostega časa za poglobljeno Zaboli me vsakič, ko vidim, kako va iz narave, ki mi je ljub. v naravi in da si je za svoj najljubši izražanje s čopičem in barvami. Kot pravi, naj- nespoštljivo se ravna z naravo. raje ustvarja v miru in tišini. Takrat ga nič in letni čas izbral poletje, bo imel v pri- Vaš navdih nihče ne moti. Razstave hajajočih vročih mesecih veliko dela. Prav posebno me navdihuje Soča, Udeležil sem se številnih skupin- Nakopičeni vtisi iz narave bodo mo- Velikokrat imam pri sebi fotoaparat, od izvira do izliva. skih društvenih in regijskih razstav. rali slej ko prej na plan in zato mu s katerim lovim lepote narave. Ustvarjalni izziv Samostojno sem razstavljal na Slapu ni treba veliko razmišljati o tem, kaj Čas ustvarjanja Upodabljanje izbranega motiva. ob Idrijci, nekatera moja dela pa so sledi. Samoumevno je, da kolesarje- Najlažje ustvarjam v večernih Blagodejen občutek pa sledi, če sem na ogled na turistični kmetiji na Ši- nje in slikanje. urah. z naslikanim zadovoljen. rokem. Pogovor pripravila: Dea Volarič, DSAT

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Naj odmeva … ( 29 )

Bakalina Ve~inoma je tako, da popularne novosti prihajajo iz centrov – glasbo, film, modo in drugo smo se navadili sprejemati iz mondenih sredi{~, ki so nemalokrat `e podstat uspe{- nosti v javnost posredovanega izdelka. Projekt Bakalina je dale~ od te prakse in tudi dale~ od vsega, kar je na kulturno-umetni{ki sceni v zadnjem ~asu nastalo v Sloveniji.

Navdih na{la v stari skledi Bakalina je živa preprostost – prav zato pa je njena slava nekoliko kompleksnejša; noče izstopa- ti, a jo povsod prepoznamo; noče ugajati, a smo jo sprejeli za svojo; niti noče biti razumljiva, a jo vsi tolmačimo. In bakalina je konec koncev le stara glinena skleda z nič žlahtnejšo vsebino, kot je domača mineštra ali močnik, ki ga je iz nje z lesenimi žlicami zajemala generacija naših starih staršev. V okviru našega zanimanja pa je Bakalina tudi glasbena zasedba Janija Kutina iz Čadrga in Renate Lapanja s Ponikev, ki sta navdih za poimenovanje tega, kar pojeta in igrata, našla v stari skledi. Širša javnost ju je spoznala ob lanskem božiču, ko je brez posebnega pompa v samozalož- bi izšla zgoščenka Pakašnca, ki že z naslovom obljublja veselo glasbo, kot je bila nekoč veselica, ki je pomenila zaključek velikega kmečkega dela. Janija poznamo kot predstavnika mlade generacije čadrške mladine, ki se je odločil ostati v tolminskih hribih, tu prevzel kmetijo in ustvaril svojo družino. Na slovenski glasbeni sceni ni novo ime, saj mu lahko sledimo od nekdanje mladinske BAKALINA SE JAVNOSTI NAJPRISTNEJE PREDSTAVLJA V ŽIVO. Koncerti se kar vrstijo, njun prvi po izidu zgoščenke je bil v združbe The štrudls do etno zasedb Salamandra začetku februarja na KantOut festu v tolminskem MinKu, kasneje pa se je začela njuna pot tudi po Sloveniji. V maju smo ju lahko Salamandra in Čarangi, poznamo pa ga tudi kot v živo slišali kar na šestih prizoriščih. Nič drugače ne bo tudi med poletjem. Foto: Ivan Levac

Utrinki

IGRALO JE NAJSTAREJ[E babah pred 15 leti. Matija Turk, da- GLASBILO NA SVETU nes univ. dipl. arheolog, je bil v času odkritja piščali še deček in je spre- Tolmin – Tolmincem se je v aprilu mljal očeta arheologa Ivana Turka ponudila edinstvena priložnost pri- pri izkopavanjih v Divjih babah I od sluhniti glasbi najstarejšega glasbila leta 1984 do 1999, bil je navzoč tu- na svetu in se opredeliti, ali je mo- di pri odkritju piščali leta 1995. goče, da je na to glasbilo v pradav- nini igral človek, ki z današnjim nima Ob tej priložnosti so obiskovalci v veliko skupnega. Piščal iz Divjih bab muzeju lahko prisluhnili tudi akadem- je domnevno najstarejše doslej naj- skemu glasbeniku Ljubenu Dimka- deno glasbilo, ki pa ga ni izdelal kro- roskemu, ki je zaigral na repliko ne- manjonec (moderni človek), ampak andertalske piščali. Dimkaroski, ki njegov predhodnik neandertalec. se je pred leti pozorno lotil razisko- vanja glasbene zmogljivosti piščali iz Arheologi so nedavno ponovno do- Divjih bab I, je poslušalce uspel pre- ločili jamsko plast, kjer je bila piščal pričati, da to glasbilo zmore veliko najdena, in sicer na podlagi prei- AKADEMSKI GLASBENIK LJUBEN DIMKAROSKI je obiskovalcem zaigral na repliko neander- več, kot obeta njegova starost. S skav medvedjih zob z elektronsko talske piščali. Foto: Karla Kofol (arhiv Tolminskega muzeja) pravim prijemom danes tako glasbilo spinsko resonanco na približno omogoča glasbeno izražanje do ob- koščenih piščali, meče povsem no- vedno ne priznavajo. Glasbena stro- 55.000 let. sega dveh oktav in več. Dimkaroski vo luč na neandertalca in radikalno ka je tokrat arheologiji podala roko, Ob letošnji 15-letnici odkritja najsta- je v kratkem predavanju nazorno pri- spreminja ustaljeno mnenje, da so replika iz dejanske kosti jamskega rejše piščali na svetu je v Tolminskem kazal, da se s tem instrumentom umetnost, glasba in duhovno življe- medveda iz Divjih bab pri Šebreljah, muzeju potekalo predavanje arheo- lahko izvajajo tako ljudske kot klasič- nje lastni le modernemu človeku. Še ki jo je izdelal Dimkaroski, pa vseka- loga Matije Turka, ki smo mu lahko ne in moderne skladbe. Odkritje ko- danes arheološko stroko bega av- kor proizvaja zvoke, ki bi jim ne mo- že večkrat prisluhnili, saj se je tudi ščenega glasbila, ki je vsaj 10.000 tentičnost piščali, v večini Evrope in gli reči drugače kot glasba. sam udeležil odkopavanj pri Divjih let starejše od znanih paleolitskih po svetu ji primata med glasbili še Špela Mrak

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Naj odmeva … ( 30 )

prizadevnega aktivista dogajanja v paka{nca – veselica ob zaklju~ku najve~jih kme~kih opravil, npr. po kon- – diktafona in svetovnega spleta. Ko Čadrgu. Renate doslej kot glasbenice cu spravila sena se dobita v živo, kar je redko, saj ju nismo poznali, a izhaja iz glasbene bakalina – malo znana stara tolminska beseda. V ^adrgu je pomenila loči delo in razdalja, lahko zaigrata družine; stari oče je igral harmoniko, glineno skledo, iz katere so vsi ~lani dru`ine zajemali mo~nik, juho in končni izdelek, ne da bi prej enkrat stara mati v preteklosti citre, danes druge mo~nate jedi. Besedo poznajo tudi v Bene~iji, ~eprav ni italijanske- samkrat vadila. pri sto letih pa še vedno poprime za ga izvora. In kako je zgodba o Bakalini po- orglice. Renata je kot deklica igrala stala resen projekt? Lani poleti sta se klavir, šele pred kratkim pa je popri- dolino. Njune pesmi pripovedujejo tonemu bitju slovenstva. A vedno z Renata in Jani premierno predstavila jela za klavirsko harmoniko. Prav zgodbe o preživljanju življenja v teh dobro mero humorja. »Sma kmietje na Taboru narave in akustične glasbe zasedba Bakalina jo motivira, spod- hribih nekoč, ko še ni bilo cest, tele- kaštroni,« pravi Jani, »ker se sploh v Čadrgu. Prejela sta nepričakovane buja in navdihuje. fonov in interneta. Druži ju tudi na- odločimo biti kmetje; lažje bi bilo de- pohvale, ki so ju spodbudile, da sta vezanost na domač jezik, jezik vasi, lati kaj drugega, ampak zato pa smo začela razmišljati o snemanju. Šlo je Svieta lbezn ki se ga ne sramujeta in ga ne skri- vsi drugačni … (smeh)«. In res je za nizkoproračunski bliskoviti poiz- Jani je še pred nastankom zasedbe vata, ampak ga, nasprotno, ohranjata slednje pomembnejše od vsega osta- kus. Glasbo in petje sta dan pred Miklavžem posnela v studiu glasbe- nika Dejana Lapanje v Škofji Loki, naslednji dan miksala, tretji dan pa je šlo v izdelavo prvih 500 zgoščenk, ki so takoj pošle. Tudi druga naklada je že pri koncu. Zanimiva je zgodba naslovne foto- grafije na ovitku plošče Pakašnca. Želela sta fotografijo, ki bi sovpadala z besedili. Za model so prosili stolet- no Renatino mati Julko, ki se ni dala prositi (op. ur.: njen stoti jubilej smo zabeležili v prejšnji številki EPI- centra). Pozirala je z bakalino, polno močnika, ter sama zaigrala poze, ki so jih ob obilici smeha ujeli v fotoaparat.

»… de se paveselima …« Renata in Jani zagovarjata original- no glasbo; ponosna sta na tisto, pod katero se lahko podpišeta, njun motiv za izdajo zgoščenke pa je primer- GLASBENA ZASEDBA BAKALINA – Janija Kutina iz Čadrga in Renato Lapanja s Ponikev, ki sta navdih za poimenovanje tega, kar pojeta in ljiv kateremu koli umetniškemu igrata, našla v stari skledi, je širša javnost spoznala ob lanskem božiču, ko je brez posebnega pompa v samozaložbi izšla zgoščenka Pakašnca. ustvarjanju: »Kar koli človek naredi Foto: Ivan Levac iz srca, je dobro, da tudi predstavi,« Bakalina Renati, s katero se že dolgo in negujeta. Vrednost domače govo- lega. Cinizem, (samo)ironija ali ne- meni Jani in dodaja: »To je lep obču- poznata, zapel svoj prvi komad Svie- rice sta spoznala v času šolanja v dolžna igrivost so stalnice vseh Ba- tek.« V okviru dueta Bakalina tudi ta lbezn, saj je bil zadovoljen, da se Novi Gorici in Ljubljani, zato od te- kalininih skladb, ko brije norce iz nista pričakovala tako dobrega odzi- mu je sredi množice dela na kmetiji daj, če je le mogoče, ne pristajata na »nas« kmetov: »… skuoz dielama, ki va, eden izmed komadov pa je bil hit po zelo dolgem času končno spet rabo knjižnega jezika. Vsa besedila pantaluoni, zatuo de na kancu nas tedna celo na neki štajerski radijski »utrnil en komad«. Tedaj še ni vedel, so napisana v čadrškem narečju, ki guonje pa klancu ‘n cbneje u rt za postaji – in kdo ve, kako čadrščino da Renata igra harmoniko. To se je se od tolminskega ali ponikovskega buhluoni …« razumejo Štajerci … zgodilo kasneje, ko je komad posnel, že nekoliko razlikuje. Med nastaja- Je pa v tej in drugih skladbah moč Bakalina se javnosti najpristneje Renata pa ga je poskusila spremljati. njem skladb sta spoznala, kako moč- zaznati tudi nostalgijo po času, ko so predstavlja v živo. Koncerti se kar In ko sta to prvo pesem opremila z no drži stara modrost, da ima vsaka bili vsi kmetje. Jani ponavadi piše vrstijo, njun prvi po izidu zgoščenke glasbo, se je zgodilo nekaj, kar je vas svoj glas. Poleg ohranitve doma- skladbe, ko ima največ dela. Prav je bil v začetku februarja na KantOut spodbudilo naslednje in še naslednje če govorice so v ospredju motivike med delom na kmetiji ima možnost festu v tolminskem MinKu, kasneje komade … besedil njune glasbe življenje po sta- sam zase tuhtati v verzih, jih presta- pa se je začela njuna pot tudi po Slo- rem, nekdanji običaji ter navade, ki vljati in vedno najti duhovito, zbadlji- veniji. V maju smo ju lahko v živo Navezanost na doma~e gredo podobno kot narečje prehitro vo notico. slišali kar na šestih prizoriščih. Nič nare~je in `ivljenje po v pozabo. drugače ne bo tudi med poletjem, ko starem Jani je kmet, to je njegov poklic, Nizkoprora~unski bliskoviti ju bo na Primorskem moč poslušati Jani in Renata izhajata iz tolmin- njegov kruh, in kmet je z vsem sr- poizkus na vseh pomembnejših poletnih dru- skih hribov – visoka nadmorska viši- cem. Ob njegovi zavzetosti in narav- Zdi se, da se Jani in Renata dobita žabnih dogodkih. Nekateri bi temu na in odročnost je značilna tako za nosti bi si vsak želel biti kmet; z v kmečki izbi in v kmečki idili pri- rekli slava. V Bakalini se zamahne z Čadrg kot tudi za Šentviško planoto. ljudmi, kot je Jani, je poslanstvo »bi- pravljata skladbe. Resnica je manj roko in zapoje: »Heej, heej, heej … Ljudje so v preteklosti v teh vaseh ti kmet« ponovno ovrednoteno, več romantična, saj največ komadov na- pakašn’ca se štima, le prid’te, prid’te živeli drugače, bolj samosvoje in sa- Janijev pa bi kmalu spet vrnilo ugled piše Jani, glasbo in vokal pa harmo- usi l’dje, de se paveselima …« motno, brez neposredne povezave z temu najstarejšemu in najbolj avtoh- nizirata s pomočjo moderne tehnike Špela Mrak

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Pustili so svoj pe~at ( 31 )

Ga{perutka

Julija Ga{perutova je bila dolgoletna gostilni~arka z Volarij, ki je v svoji gostilni s pija~o in jeda~o zadovoljevala nekaj generacij zabave in klepeta `eljnih Volarcev in drugih ljudi od Tolminke do Nadi`e. V dolini So~e je zagotovo pustila trajen, nepozaben pe~at.

ašperutka ali Julije, kot so jo imenovali stari znanci, se je Gkot najmlajši od 16 otrok ro- dila v volarski gostilni Pri Gašperutu, za katero niti najstarejši domačini ne vedo povedati, kdaj je odprla vrata prvemu gostu, ki je hotel žejo pote- šiti s kupljenim štefanom1 vina. Oče je gostilno prepustil starejšemu sinu, Julija pa se je kot mlado dekle odpra- vila v Trst za zaslužkom. Ko se je vračala domov, je vedno stopila za pult in bratu pomagala pri strežbi. Gospodar gostilne Čika je po ne- srečnem spletu okoliščin zabredel v dolg, gostilno prodal ter odšel iskat srečo preko hribov v staro Jugoslavi- jo. Stara vaška gostilna je po njegovem odhodu menjala nekaj lastnikov, dokler je ni kupil domačin. Julija, ki se je iz Trsta pogosto vračala domov pod strmine Mrzlega vrha, je na pro- šnjo novega mladega lastnika prosti ČIŠČENJE POSLEDIC PLAZU NA VOLARJIH – Gašperutka je desna od obeh žena v sredini. Foto: arhiv Pavla Četrtiča čas izkoristila za skromen zaslužek; pomagala je v kuhinji in strežbi nek- Med Julijo in novim gospodarjem čiti. Nova hišna gospodinja se je po rojene hčerke so namreč s kamionom danje očetove in bratove gostilne. S se je spletla iskrena, nedolžna ljube- dolgem času in čudnih poteh vrnila za vedno odpeljali vojaki s petelinjimi pridom je izkoristila znanje kuhe, ki zen. Še preden je mladi gostilničar v gostilno svojih prednikov. Le nekaj peresi na klobukih. Julija, ki je že pri ga je pridobila s služenjem pri trža- dobil njeno privolitev, je tolminskega kratkih let sta z možem uživala v 11 letih ostala brez staršev, se ni pre- ških gospeh. dekana vprašal, ali ju je voljan poro- delu; očeta malih deklet in komaj pustila obupu in joku, čeprav je mo-

Utrinki

SRE^ANJE ZVESTIH svojih predpostavljenih, pestrega TOVARI[EV KOLA[INCEV življenja v vojašnici, stroge vojaške discipline, težkih maršev po ostrih – V Kampu Šorli so se 8. Koritnica črnogorskih skalah … To so bili ča- maja po desetih letih spet srečali si, ko se je kovalo tovarištvo, ki je nekdanji vojaki Jugoslovanske ljud- ustvarilo tudi številne lepe trenutke. ske armade (JLA), rojeni med leti 1939 in 1942, ki so dve leti služili Mnogi so si zaželeli ponovno obi- vojaški rok v Kolašinu v Črni gori. V skati tiste kraje, spet videti goro Be- šestdesetih letih so namreč tam lasnico, reko Taro …, zato bodo v množično služili vojaški rok v planin- bližnji prihodnosti najbrž organizirali skih enotah JLA fantje s Severne skupni izlet. Srečanje so obogatili s Primorske. slovensko glasbo, ki so jo v tistih vo- jaških časih tako pogrešali. Zbralo se je petdeset nekdanjih so- vojakov (na prvo srečanje jih je pri- Jelka Trček šlo kar sto). Po toliko letih so se NA SREČANJU KOLAŠINCEV SE JE ZBRA- mnogi že težko prepoznali, vendar LO KAR 50 NEKDANJIH VOJAKOV. Obujali je bilo druženje kljub temu prisrčno. so spomine na skupno služenje vojske v Ko- Spominjali so se nekdanjih tovarišev, lašinu v Črni gori. Foto: Alenka Zgaga

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Pustili so svoj pe~at ( 32 )

rala pred novo nasilno vojsko, ki je pustošila po je bil tudi umik pred mnogokrat premočnimi do- stilno, kjer bi postregli z boljšim obrokom, kot je vasi in grozila s požigom, bežati v gore. Vrnila se mačini hitrejši. bila pri Gašperutu pripravljena frika s krompirjem. je domov in še pred koncem vseh sovražnosti, ki Kot dobra gostilničarka je včasih, verjetno »ne- S tako pripravljeno in okusno narodno jedjo bi so ogrožale in tlačile narod ob Soči, je na Volarjih hote«, v kozarec nalila kanec vina premalo, kar pa drugi, neskromni že davno prodrli v svet, kot je ponovno zaživela gostilna Pri Gašperutu. pozni gostje, ki so se že dolgo v noč poslavljali, uspelo Napolitanom (Neapeljčanom) s pico, ki ni običajno niso opazili; po popitem litru ali več je niti malo boljša od nekdanje Gašperutove frike. Krofi in ~repinje bila gostinska merica malo manj pomembna. Se je pa gospodinja tudi v častitljivih osemdese- Gostilničarka Julija je kmalu povrnila sloves tih in devetdesetih letih starosti razlikovala od stari gostilni, ki so jo vse pogosteje obiskovali žej- Harmonika in frika drugih gostilničark po tem, da je mnogo raje kot ni in lačni gostje. Na pultu in mizah so pred pu- Izkupiček male, v vsej dolini znane gostilne ni starejšim, debatam predanim možem prisluhnila stom dišali zlato rumeni krofi, za veliko noč pirhi dovoljeval zaposlitve točajk in godcev, ki bi pope- klepetu mladih fantov za pultom. Včasih so mora- in druge jedi, ki jih je mati Julija s hčerami pripra- strili nedeljske večere domačim družbam in go- li starejši gostje potrpeti z naročilom, da je napre- vila v kuhinji. Gostje se jim po popitem kozarčku stom, ki so se prišli peš, s kolesi ali motorji zaba- dna in novosti željna gospa slišala novice mlade ali dveh niso mogli odreči. vat iz sosednjih krajev. Pri Gašperutu je stregla tudi generacije, saj je težave starejših pivcev in zgodbe Izkušena in preudarna Julija ni imela navade starejša hči. Drugo hčer je Julija že zgodaj poslala preteklosti niso več zanimale. Svoj občutek za posredovati in pomirjati sprtih mladeničev v go- v šolo k starejšemu muzikantu, ki je izkoristil njeno gosta in lastno blagajno je izkazovala z večernim stilni. Iz ozadja je le modro opazovala dogajanje nadarjenost in veselje do glasbe. Naučil jo je veščin urnikom zapiranja vrat lokala. Ni je bilo v gostilni in si v spominu beležila, kdo izmed vročekrvnežev igranja harmonike. Deklica, ki je odrasla v zrelo Pri Gašperutu ure, ko mladostna dama ne bi bila je v jezi razbil kozarec, steklenico, poškodoval dekle, se je nemalokrat na željo matere odpoveda- pripravljena odpreti vrat nočnim gostom, pa čeprav mizo ali stol. V zlatih časih, ko gostilniški spori in la družbi prijateljic in plesu; sedla je na peč v le za eno ali dve rundi pijače. Tudi v poznih noč- pretepi med domačimi mladeniči in tistimi iz so- gostilni in zabavala goste dolgo v noč. Včasih so nih urah, ko so ljudje po vasi že legli k počitku, sednjih vasi še niso bili vzrok, da bi posredovali bile mlade hčere vzrok, da je domačim fantom je bila Julija pripravljena veseli družbi speči moč- možje v uniformah, je volarska gostilničarka, še zavrela kri in so na kratko opravili s preveč zagna- no friko, po kateri se je želja po kozarčku rujnega preden so poraženci zapustili lokal, razgrajačem nimi snubci iz sosednjih vasi, ki so motili dekleta. ali čaši piva še podvojila. postregla z računom za škodo. Vročekrvneži so Ko je Julija prevzela gostilno, še nihče ni poznal kmalu ugotovili, da je najceneje, če iz spoštovanja pice in drugih uvoženih jedi. Je pa volarska gostil- Umreti kot Slovenka do gospodarice in zaradi skromne zaloge v denarna zaslovela daleč naokoli po odlični friki. Le stež- Ko priljubljeni gostilničarki z Volarij bolezen ni nicah pomerijo svoje moči pred gostilno. Od tam ka bi v časih, ko je gospodovala Julija, našel go- več dopuščala opravljanja zahtevnega dela za pul-

Utrinki

PE[ S KORO[KE DO TRSTA olepša. Leta 1908 je olepševalno Ba{ka grapa – Leta 2006 smo pra- društvo pod vodstvom Lucijana Ko- znovali 100-letnico Bohinjske pro- vačiča postalo tudi pogozdovalno. ge. Prav v tem času smo v vasicah Po prvi svetovni vojni je za društveno zgornjega dela Baške grape zaznali krmilo poprijel Anton Vuga. Od leta prve avstrijske pohodnike, kar do- 1947 dalje ga je vodil legendarni Valentin Taljat - Tinčk slej skoraj ni bilo v navadi. Zvedeli . V tem času smo, da si pomagajo z zanimivim vo- so nastale prve plesne prireditve na splavu na gladini jezera, ki so jih poi- dnikom. Izšel je omenjenega leta v menovali Beneška noč. Kasneje je Celovcu pri založbi Carinthia v nem- bila prireditev preimenovana v Noč škem jeziku pod naslovom »Das na jezeru. Do leta 2000 so društvo Weite suchen« (Uteči, Pobrisati jo) vodili še Ivan Štulc, Ivan Mavrič, s podnaslovom Peš s Koroške do Rajko Skrt, Egon Obid, Bogomil Trsta. Kovačič in Rajko Leban – nekateri Vodnik ponuja potovanje skozi deže- krajše, drugi daljše obdobje. V nji- le Avstrijo, Slovenijo in Italijo in po- AVSTRIJSKA TELEVIZIJA MED SNEMANJEM NAGROBNIKOV na Bači pri Podbrdu z značilni- mi tirolskimi priimki. Foto: Cveto Zgaga hovem času se je začelo z nasaditvi- sebej izpostavlja slikovite vasice in jo vrb žalujk in drugimi večjimi pose- zaselke v Baški grapi, Vipavski dolini kondicijo pa peš čez sedlo Vrh Ba- Kako spontana promocija železne gi na jezerskem nabrežju ter naseli- in na Krasu. Popotnikov smerokaz je če. Skoraj vsi so odločeni v 10 do lepotice! Gotovo bi podoben ali kar tvijo vodnih ptic. Sčasoma so posta- vseskozi jubilejna železnica od Be- 12 dneh doseči cilj – Trst. Presene- preveden vodnik navdušil tudi naše vili tudi prve turistične in usmerjeval- ljaka do Trsta: Karavanška, Bohinj- tilo nas je, da potujejo v glavnem vi- pohodnike. ne table ter začeli z urejanjem spre- ska in Kraška. Zanimivo je, da ga soko izobraženi, vendar ne prisega- Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina hajalnih poti ob jezeru in bližnji okoli- pešpoti usmerjajo višje, stran od jo na udobje hotelskih sob in izbra- ci. Ob jezerski obali je danes ureje- prometa, v nepoznane krajevne le- no hrano. Koristijo razpoložljive no- na in razsvetljena sprehajalna pot, pote. Vsi trije avtorji so pot tudi sami čitvene in druge kapacitete ob poti TD MOST NA SO^I S popestrena s skulpturami umetni- večkrat prehodili in jo razdelili na 17 in tako pripomorejo k turističnemu 105-LETNO ZGODOVINO kov, udeležencev vsakoletne likovne etap. »Ni potrebno hoditi do one- prebujanju območja. Kljub težkim Most na So~i – Zgodba Turistične- kolonije. moglosti,« pravijo. »Posamezne nahrbtnikom in poletni vročini zago- ga društva (TD) Most na Soči se za- Od preloma tisočletja dalje društvo odseke se lahko peljete z vlakom.« tavljajo, da jih hoja sprošča, čudovi- čenja leta 1905, ko je bilo ustano- vodi Rado Taljat. Danes so po- Opažamo, da se je pot dobro prije- ta narava bogati, tišina pomirja. Leta vljeno Olepševalno društvo pri Sveti membnejše točke programa društva la, saj je pohodnikov vsako leto več. 2008 je pot tako navdušila urednika Luciji, kot se je kraj takrat imenoval. še organizacija prireditev, urejanje Samo na Bači pri Podbrdu smo jih avstrijske televizije, da se je vrnil z Pobudnik in ustanovitelj je bil tedanji širšega okolja, lajšanje dostopov do sedaj po naključju srečali prek ekipo in v vasicah Baške grape po- župan, posestnik in gostilničar An- obiskovalcem naravnih in kulturnih 30. V Baško grapo ponavadi pridejo snel prispevek za oddajo Servus- ton Mikuž, ki je čutil tako gospodar- znamenitosti, predstavitev bogatih iz Bohinja z vlakom, tisti z boljšo srecno-cao. ski kot zasebni interes, da se kraj kulturno-zgodovinskih in naravnih

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 ( 33 )

tom in dolžnosti, ki so jih zahtevali na Službi Volarjih razširila vest, da je umrla 92-letna Gašpe- družbenega knjigovodstva in davkarji, je, čeprav rutka. Na zadnjem slovesu so prebrali njeno živ- nejevoljno, prepustila gostilno najstarejši hčerki ljenjsko zgodbo, ki jo je napisala sama, ko je že Mariji. Ni pa odnehala in je takoj, ko ji je uspelo zaslutila, da se bliža čas njenega odhoda. premagati kruto bolezen, ponovno stopila za pult in radostno stregla starim in mladim ljubiteljem Klju~ gostilne vse redkejših starih vaških gostiln. Kot mestne Še nekaj je ta modra žena, ki je po odhodu treh dame se je Julija z mlajšo hčerjo poleti odpravlja- gospodarjev (Dunaja, Rima in Beograda) dočakala la na krajše počitnice in sončenje na obalo Jadran- novo samostojno Slovenijo, napovedala družbi skega morja, kjer si je nabrala svežih življenjskih svojih priljubljenih gostov. Slutila je, da zdravje in moči. moč novi gospodinji in lastnici gostilne ne bosta Čeravno so ob koncu osemdesetih let preteklega dopuščali dolgo voditi vse zahtevnejših poslov, stoletja le redki upali pomisliti, da se naglo bliža zato jim je naročila: »Ko me boste dajali k zadnje- trenutek, ko bo Slovenija postala samostojna, je mu počitku, mi v roke položite ključ gostilne.« Z ona že zaslutila, da se v Jugoslaviji nekaj dogaja. Julijo Gašperutovo sta odšli tradicija in dediščina Nekega sobotnega večera, ko so gostje že odhaja- stare vaške gostilne, ostali pa so neuspešni posku- li in je za pultom ostala le skupina dobrih strank, si posameznikov, da bi ohranili sloves te častitljive ki se niso mogle posloviti, se je v pogovor vmeša- zgodovinske dame. Žal je ena zadnjih vaških go- la tudi modra 90-letna točajka: »Fantje, to vam stilničark ob svojem slovesu s seboj odnesla ključe povem, kar sem že mojim čečam. Stara sem že, a in so vrata gostilne Pri Gašperutu le nekaj let ka- bi ravno tako rada umrla kot prava Slovenka.« sneje za vedno zaprli. Kmalu za tem je prišel čas plebiscita, v gostilni Pri Morda bo po spletu naključij kdo od Julijinih Gašperutu pa je za pultom še marsikateremu gostu potomcev z njenimi geni nekega dne našel dvojnik 90-LETNA GAŠPERUTKA je še marsikateremu gostu postre- nalila kozarček vina. gla s kozarčkom vina. Foto: arhiv Vislave Kosovel ključa, ki bo zopet odprl ta vrata, saj stari modri Zima je še vedno kazala svojo moč, ko je legla ljudje pravijo, da se svet obrača. v posteljo. Dežurni zdravnik ni uspel ugotoviti tedaj krepostna žena hčerki, ki je sprejela in od- Pavel Četrtič, popisovalec ljudskega izročila vzroka nenadne oslabelosti in je za naslednji dan pravila zdravnika, rekla: »Zdaj sem Slovenka. Vče- Opomba: 1 dvolitrska steklenica, navadno za vino (pogovor- napovedal ponovni obisk. Ko se je poslovil, je do raj nas je priznal Vatikan.« Naslednji dan se je po no)

Utrinki znamenitosti ter širitev možnosti za fizično in du- daljnega leta 1905, del dragocenega izročila, ki hovno rekreacijo. Mreža pešpoti se širi in danes naj bo pomembno vodilo za delo društva tudi v sega že na vse okoliške razgledne vrhove. Z od- prihodnje. prtjem kulturno-zgodovinske poti Čez Most po Po zgibanki TD Most na Soči skozi čas povzel in dopol- modrost postaja kraj pravi muzej na prostem. S nil: Žarko Rovšček projektom je predstavljena predvsem izjemna ar- heološka dediščina železnodobne svetolucijske kulture. Zanimiva spominska obeležja nas opomi- VOJA[KA POKOPALI[^A OZNA^UJEJO njajo na pomembne krajane, pot pa bogatijo tudi NOVE TABLE sakralni in etnološki spomeniki ter pomniki krvave Poso~je – Vojaška pokopališča iz prve svetovne prve svetovne vojne. vojne na območju Zgornjega Posočja od aprila Leta 2009 je bila odprta pot, ki povezuje številne označujejo nove table v grafični podobi Poti miru, vodne vire in energijske točke, ki jih spremljajo. tako da je dediščina soške fronte na tem območju Ta pot že s svojim imenom Na Most po krepkost sedaj predstavljena enotno. Označevalne table so vabi obiskovalce, da preizkusijo in doživijo narav- postavili sodelavci Fundacije Poti miru v Posočju no energijo, ki se v tem, z vodami obdarjenim in Službe za vojna grobišča v okviru Ministrstva za okoljem še posebej intenzivno pretaka. Ta projekt delo, družino in socialne zadeve, ki je izdelavo ta- je zaokrožil prizadevanja predstavitve kulturne in bel tudi financiralo. naravne dediščine kraja in okolice ter vzpostavil Po besedah Tadeja Korena iz fundacije nove ta- ugodno izhodišče za strategijo razvoja trajnostne- ble označujejo pokopališča v Logu pod Mangar- ga turizma kraja in širšega območja. tom, Trenti, Soči, Bovcu, na Ločah pri Tolminu, v TD ostaja gibalo splošnega dogajanja v kraju, ki Modrejcah in Klavžah, postavili pa so jih tudi pri predstavlja hkrati zunanja vrata v Triglavski naro- nemški kostnici v Tolminu in italijanski kostnici v dni park in v zgornjo Soško dolino. Zadnja leta se Kobaridu. Dve mesti doslej s tablo sploh nista bili označeni, ostale pa so bile dotrajane in imele MED VOJAŠKIMI POKOPALIŠČI IZ PRVE SVETOVNE VOJ- naselje z okolico tudi po njegovi zaslugi spreminja NE, ki so s pomladjo dobila nove označevalne table, je tudi ti- v zanimivo turistično območje z nenehno rastoči- mnoge napačne vsebinske podatke. Podatke na sto na Ločah pri Tolminu. Prav na tem pokopališču sta se mar- mi prenočitvenimi zmogljivostmi. Vse to je v prid novih tablah so dopolnili z informacijami, ki so jih ca ob obisku Posočja ustavila slovenski in slovaški predsednik eni glavnih usmeritev TD, da poskuša gosta ali s Tolminskim muzejem pridobili pri ustvarjanju po- dr. Danilo Türk in Ivan Gašparovič. obiskovalca v kraju zadržati čim dlje in da se ta pisa padlih vojakov ter so dostopni na spletni stra- zaradi izjemnih doživetij ponovno vrača. Razvili so ni fundacije in v treh knjigah Tolminskega muzeja, škem, madžarskem in bošnjaškem jeziku). Koren se tudi ponudniki novih turističnih proizvodov, kjer je še razložil Koren. navaja, da se opisi med drugim nanašajo na števi- je treba posebej poudariti prevoze z ladjicama, Nove table sestavljajo trije deli – naslovni z imelo pokopanih vojakov, karakteristike in zgodovino kajakaštvo in organizacijo različnih prireditev. Oži- nom pokopališča, fotografski s fotografijami iz sta- posameznega pokopališča ter podatke o predelih vitev hortikulturne dejavnosti nas navdaja z opti- rejših obdobjih in obdobja soške fronte ter tretji Zgornjega Posočja, od koder so pripeljali poko- mizmom. Tako postajajo zamisli ustanovitelja del z opisi v sedmih jezikih (poleg slovenskega je pane vojake. Olepševalnega društva Antona Mikuža, spočete opis še v angleškem, nemškem, italijanskem, če- Besedilo in foto: Špela Kranjc

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Na kro`niku EPIjeva knji`na polica ( 34 )

MLETA PEÊNKA IZ JAGNJE^JEGA Po sledeh Ernesta smrti in s Catherine pobegneta v Švi- MESA S PEÊNO co, kjer se zgodba konča tragično, saj MU[KATNO BUÔ Hemingwaya dekle in otrok ob porodu umreta. Čeprav večina ljudi meni, da se je IN KROMPIRJEM Knjiga Po sledeh Ernesta Heming- Ernest Hemingway, svetovno prizna- waya pa skuša slediti poti junaka ni pisatelj dvajsetega stoletja, mudil Henrya v romanu Zbogom orožje. v naših krajih, v Posočju, pa to de- Avtorja Branko Drekonja in Ale- jansko ne drži. Kljub temu je tem ksander Jankovič Potočnik mu zač- krajem namenil precej pozornosti, saj neta slediti v vasici Ločnik na zaho- je območje današnje občine Kanal ob dni strani Soče. Ugotavljata, kje si je Soči natančno opisal in ga v delu avtor privoščil umetniško svobodo in Zbogom orožje ponesel v svet. Hemin- kje je sledil geografskim in drugim gwayu je kot navdih za roman služi- podlagam. Spremljata tri različne pola njegova udeležba na italijanski ti poročnika Henrya na frontno črto, fronti in ljubezensko razmerje z bol- pri čemer sta ugotovila tudi dokaj âs priprave: ničarko Agnes von Kurowsky. natančno datacijo. Pot po vaseh, kot 40 minut Svojo zgodbo delno avtobiografsko jo spremljata avtorja, je natančna in vdahne svojima junakoma, britanski ameriško vojaško bolnišnico v Mila- Potrebujemo vključuje ljudske običaje in navade. medicinski sestri Catherine Barkley nu, kjer se mu pridruži tudi Catheri- Knjiga je opremljena tudi z bogatim 320 g jagnječjega mletega mesa in poročniku Fredericu Henryu. Hen- ne. Vname se ljubezensko razmerje, fotografskim materialom. Ob koncu sol, beli poper rya med Kanalom in Anhovim, po med katerim Catherine zanosi. Henry knjige avtorja naprošata vse, ki bi 120 g kruha, narezanega na vožnji čez Brda in vzdolž reke Idrije se mora po ozdravitvi vrniti na fron- utegnili hraniti gradivo, ki ni vklju- kocke, 60 g sladke smetane ter čez Lig v Kanal, ranijo delci av- to, kjer dočaka zlom pri Kobaridu. čeno v knjigo, da posredujejo infor- timijan, šatraj, 2 jajci strijske granate. Odpeljejo ga v novo Med begom na Piavo komaj uide macije na vpogled. 400 g krompirja 150 g sladke smetane 20 g česna, sol, poper, drobnjak Utrinki Priprava Mesne dele jagnjeta slabše ka- KOBARI[KI OSNOVNO[OLCI kovosti in ostanke drobnega V TRENTI mesa zmeljemo, začinimo, do- Trenta – Učenci in učenke kobari- damo namočene kruhove koc- ške osnovne šole so aprila preživeli ke, lahko tudi na kocke nare- dva dni v domu Triglavskega naro- zano praženo drobovino in dnega parka (TNP) v Trenti, kjer so povežemo z jajcem. Oblikujemo se seznanjali z dejavnostmi v naravi. Prvi deževen dan so otroci s pomo- polpete, štruco, kroglice, jih na- čjo Jožeta Miheliča in Tomaža devamo na pomaščen pekač in Berganta iz TNP-ja izdelali lesene pečemo približno 30 minut na grablje in lesen stol, Gorazd Kutin 175 °C – odvisno od debelosti pa jim je predstavil postopek izdela- pečenke. Kot prilogo ponudimo ve čadrškega masla, ki smo ga na- gratiniran krompir. Kuhan slednje jutro pojedli za zajtrk. Popol- V PREDSTAVI JE NASTOPILO KAR 160 LETOŠNJIH UČENCEV PODALJŠANEGA BIVANJA krompir olupimo, narežemo na dne jih je Marko Pretner popeljal – Na koncu so se vsi skupaj strinjali, da je najlepše doma, na Tolminskem, kjer nas obdajajo tanke rezine, mednje nalagamo po muzeju TNP-ja, da ne bi pozabili hribi, v dolini pa žuborita bistri Soča in Tolminka. To je občinstvu z mukanjem kar nekajkrat potrdila tudi kravica Cika. Foto: T. Š. F. na lističe narezan česen, zali- na pouk, pa so imeli učenci tudi uro pouka. Po večerji so s Stanko Pre- vamo pa z začinjenim (muškat, SLOVENIJA, @ELIM TE domov, na Tolminsko. Vabili so jih tner spekli slastne žemljice iz ržene, prelepi kraji in tukajšnja zgodovina. sol, poper, drobnjak ...) jajčnim pšenične in pirine moke. SPOZNATI royalom. Narastek pečemo na – Tudi v tem šolskem letu smo Učenci so se svojim vrstnikom, ki ne Naslednji dan jih je prebudilo son- Tolmin 160 °C približno 25 minut. Kot učenci in učitelji podaljšanega biva- obiskujejo podaljšanega bivanja, ter ce, ki je posijalo izza zasneženih go- nja na OŠ Franceta Bevka Tolmin drugim učencem, učiteljem in star- prilogo ponudimo poljubno ze- ra. Z Alenko Hace so se sprehodili pokazali, da je v šoli zabavno. Lahko šem predstavili z dvema predstava- lenjavo. po poti Krivopetnic, kjer so spozna- rečemo, da smo tokrat že tradicional- ma in obakrat navdušili občinstvo. vali sledi živali, ki živijo na tem ob- Recept: Robert Merzel, no pripravili prireditev, na kateri se je Solze v očeh nekaterih staršev, na- močju, in se poigrali ob potoku. Že kuharski mojster predstavilo vseh 160 učencev podalj- smehi na obrazih, pomoč številnih je napočil čas, ko so morali svoje Foto: Peter Domevšček šanega bivanja od prvega do petega sponzorjev in bučen aplavz ob kon- stvari pospraviti in se odpraviti proti razreda. S plesom, petjem, šalami cu so nam potrdili, da delamo do- Recept je povzet iz knjižice receptov domu. Jedi iz mesa drobnice, ki jo je v sode- in igro so nas 22. aprila na odru šol- bro, in nam hkrati dali zagon za naše lovanju s Posoškim razvojnim cen- Veseli in nasmejani so se v popol- skega večnamenskega prostora po- nadaljnje delo. V kolektivu se bomo trom (PRC) izdalo Društvo rejcev danskih urah vrnili v Kobarid in skle- peljali po prelepi Sloveniji, sami pa namreč skupaj z našimi otroki trudili drobnice. Knjižico v pdf obliki lahko nili, da gredo naslednje leto zagoto- so na ta način spoznali, koliko lepot še naprej in se skoraj zagotovo že brezplačno snamete iz spletne strani vo spet v Trento. nam naša domovina ponuja. V igri z naslednje šolsko leto zopet srečali. PRC-ja: www.prc.si Mateja Matajurc, svetovalna delavka naslovom Slovenija, želim te spoznati Enisa Bizjak, učiteljica, OŠ Franceta OŠ Kobarid so se seveda vedno znova vračali Bevka Tolmin

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 ( 35 )

NASLOV: Po sledeh Ernesta He- Ob stari meji. Sledi utemeljitev vzro- ZBIRKA: Utrdbe na Slovenskem. mingwaya. AVTORJA: Branko Dre- kov za gradnjo dveh mogočnih utrd- KRAJ IN LETO IZDAJE: Logatec, konja in Aleksander Jankovi~ benih sistemov Alpskega zidu in Ru- 2009. FORMAT: 17 x 24 cm. VE- Poto~nik. ZALO@BA: Ad Pirum, pnikove linije. Gradnja naj bi stekla ZAVA: trda. [T. STRANI: 255. NA- zavod za intelektualne dejavnosti. po letu 1935, kar je v te kraje ob me- KLADA: 1.000 izvodov. KRAJ IN LETO IZDAJE: Logatec, ji prineslo povsem novo življenje. Av- 2009. FORMAT: 17 x 24 cm. VE- tor se posebej posveti tudi specifični ZAVA: trda. [T. STRANI: 176. NA- Zgodba o zamor~ku terminologiji, ki je bila v rabi; spo- KLADA: 1.000 izvodov. znamo besede, kot so kaponir (izbo- Bambuleju in vrtogla- klina ali stavbni pomol), kazemata vi `irafi Rupnikova linija – (obokan prostor s strelno lino) in Samo pravljice Frana Milčinskega odkrivanje utrdb ob druge. Po začetku vojne so Italijani že Ježka so tako simpatično nenavadne, v zimi 1941/1942 porušili večino utrdb da jih lahko spoznate le, če jih pre- rapalski meji na njihovem ozemlju. Ostanke teh berete sami. Zgodba o zamorčku Avtor knjige Aleksander Jankovič dveh velikih utrdbenih objektov pa Bambuleju, ki je pomagal žirafi pre- Potočnik, po izobrazbi arhitekt, je danes ne dojemamo več kot vojaške, magati strah pred višino, ki se je že dober poznavalec soške fronte. Z deli nje utrdb ob rapalski meji pa ni zgolj ampak le še kot muzejske, galerijske od malih nog boji, je nenavadna že Rupnikova linija in Alpski zid iz leta ponatis razprodane prve knjige, saj oz. turistične znamenitosti. zaradi posrečenega konca, ki kot v 2004 (delo je bilo razprodano), Utr- vsebuje še mnoge na novo odkrite pravljicah ni navada sploh ničesar ne jena Ljubljana ter Utrdbe na Sloven- informacije o tej tematiki in novo gra- NASLOV: Rupnikova linija – odkri- reši, ampak samo poteši radovednost, skem si je ustvaril sloves utemeljitelja divo, tudi fotografsko. V prvem delu vanje utrdb ob rapalski meji. AV- kaj je zapisano na listku. Prijazna slovenskega utrdboslovja – preučeva- je bralcu predstavljen zgodovinski pre- TOR: Aleksander Jankovi~ žirafa ima v strahu pred višino in nja utrdb in utrdbenih sistemov. gled časa do rapalske meje, ki jo je Poto~nik. ZALO@BA: Ad Pirum, posledično vrtoglavico vedno z brisa- Knjiga Rupnikova linija – odkriva- celovito opisal Tomaž Pavšič v delu zavod za intelektualne dejavnosti. čo zavezane oči. Tako je v nevarnosti,

Utrinki

ZLATOROG ZA MEDGENERA- Zgornjega Posočja od jeseni lahko CIJSKO POVEZOVANJE IN spoznavali lokalno zgodovino, se re- PROSTI ^AS kreirali ali se poglobili v svet umetnosti in ustvarjalnosti. Poso~je – Zlatorog je slovenski narodni mit in ob Triglavu simbol naših Vesna Rejc - Kazić, predsednica Dru- gora. V sebi nosi sporočilo iz davni- štva Zlatorog ne in ga prenaša v prihodnost: v svetu vladajo višji, nenapisani, a TRETJE[OLCI ZAKLJU^ILI splošno znani zakoni, ki jih je treba AKCIJO MOJA KNJI@NICA spoštovati. In ravno ti zakoni so vre- – S koncem aprila se je za- dnote Društva Zlatorog – društva za Tolmin medgeneracijsko povezovanje in ključila akcija Moja knjižnica – Knji- prosti čas. Vpeti so v vseh glavnih žnica Cirila Kosmača Tolmin, v kateri društvenih aktivnostih in se zrcalijo so mladi bralci prebrali 2.807 knjig tako v medgeneracijskem povezova- po svojem izboru. Akcija je v tem nju, etnološko-zgodovinskem razi- šolskem letu potekala že četrtič. Vsako leto se začne 2. oktobra, na skovanju in v otroških prostočasnih PROJEKT OTROCI SVETA je namenjen spoznavanju vrstnikov drugih krajev in celin. Foto: ar- aktivnostih. hiv Društva Zlatorog svetovni dan otrok, in zaključi konec aprila. Namenjena je učencem tre- Čeprav smo Društvo Zlatorog usta- čaju zelo lepo. Na začetku nisem tnicami v Knjižnici Cirila Kosmača tjega razreda devetletke, ki z osvoji- novili šele konec novembra 2009, pričakovala, da se bo tako dobro Tolmin, nadaljuje pa se vsako sobo- tvijo bralnih tehnik prehajajo na sa- smo do sedaj izpeljali že kar nekaj naučil in osvojil gibe osnovnega to v maju in juniju. Otroci skozi glas- mostojno branje. Z njo želimo otro- projektov. Organizirali smo tečaj pla- plavanja, kaj šele, da bo splaval. bo, pravljice in ustvarjanje spozna- ke pritegniti k branju in obiskovanju vanja oziroma tečaj prilagajanja na Pričakovala pa sem, da se bo prila- vajo svoje vrstnike širom sveta. Nji- knjižnice. Mlade bralce za vsakih vodo za otroke v starosti od štirih do godil na vodo in premagal vse mo- hovi izdelki so na ogled na otroškem pet prebranih knjig nagradimo s pri- šestih let. »Vsa začetna dilema, ka- rebitne strahove. Zato želim spod- oddelku v knjižnici. Ustvarjalne de- vlačnimi nagradami. Za vsako knjigo ko bo šlo, je hitro minila. Kljub te- buditi društvo, da bi s svojimi aktiv- lavnice so hkrati uvod v otroško do- morajo izpolniti vprašalnik, ki ga vr- mu, da je Nejc ravno dopolnil štiri leta, je z veseljem sam odhajal z nostmi nadaljevalo tudi prihodnjo gajanje v Tolminu med poletnimi po- nejo v knjižnico. Ko preberejo 20 Katja učiteljico plavanja in spremljevalko zimo,« je povedala mamica čitnicami. knjig in dobijo četrto nagrado, je ak- na vlak v Bohinj ter se še bolj za- Jug. Zaradi velikega zanimanja za to- Seveda nismo pozabili tudi na starej- cija končana. dovoljen vračal. Prvi dosežek je bil vrstno aktivnost bomo tečaj v nasle- še. Že nekaj časa se aktivno ukvar- Od skupno 207 učencev, ki v tem storjen že, ko se je otrok tako osa- dnjem šolskem letu ponovili in ga raz- jamo z organizacijo Univerze za tre- šolskem letu obiskujejo tretji razred, mosvojil. Proti koncu tečaja je bilo širili še na druge starostne skupine. tje življenjsko obdobje z enotami v na podružnicah pa tudi učenci v njegovo veselje še večje, saj se je Poleg tega smo v Društvu Zlatorog Tolminu, Kobaridu in Bovcu. Univer- kombiniranih razredih, je v akciji so- naučil samostojno preplavati kraj- začeli s projektom Otroci sveta, ki je za bo ustanovljena 10. junija. V nje- delovalo 139 otrok. 20 knjig je še razdalje. Nejc se je imel na te- potekal med spomladanskimi poči- nem okviru bodo starejši prebivalci uspelo prebrati 101 učencu. Zaradi

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 EPIjeva knji`na polica ( 36 )

pologinja, posveča pa se tudi risanju, junakov, ikon vaškega življenja. prevajanju in uredniškemu delu. Novinarsko konferenco pred premiero so sklicali na neobičajni lo- NASLOV: Zgodba o zamor~ku kaciji, v domači hiši pisatelja Cirila Bambuleju in vrtoglavi `irafi. AV- Kosmača v Bukovci na Slapu ob Idri- TOR: Frane Mil~inski Je`ek. ILU- jci, kjer so izdelek predstavili direktor STRIRALA: Tina Volari~. ZALO- SNG Nova Gorica Jožko Čuk, Srečko @BA: Sanje. ZBIRKA: Sanjska knji- Fišer, ki je napisal priredbo, režiser gica. KRAJ IN LETO IZDAJE: Ljub- Jaša Jamnik ter dramaturginji Ma- ljana, 2010. FORMAT: 21 x 29 cm. rina Mrhar in Ana Kržišnik. Sled- VEZAVA: trda. [T. STRANI: 26. NA- da jo kam zanese, po možnosti na nji sta pred premiero postavili tudi KLADA: 1.500 izvodov. sever, kjer menijo, da je le namaška- priložnostno razstavo z naslovom Ci- rano tele. Pa tudi službe ne more ril Kosmač v novogoriškem gledali- dobiti, niti tako odlične službe, kot je Pogovori, samogovori šču. Ob novi odrski postavitvi je izšel tista v knjižnici, za katero je kot tudi gledališki list predstave Pogovori, ustvarjena. In kar je najbolj nerodno, – gledali{ki list samogovori, ki poleg dvodelnega tek- Bambuleju ne more pomagati niti pri V okviru Kosmačevega leta je bila sta predstave prinaša še uvodno tem, da bi kot ženska namesto njega v aprilu na odrske deske postavljena razmišljanje Kosmačevega sodobnika vdela nit skozi šivankino uho. Toda nova predstava Slovenskega narod- Toneta Pavčka ob Kosmačevem letu nič ne de. Bambulej je v vročem pu- nega gledališča (SNG) Nova Gorica ter razpravo mag. Marije Mercina ob ščavskem pesku kuhal na mehko no- z naslovom Pogovori, samogovori. gledališki priredbi. jevo jajce. Ker ga je zmotila žirafa, je Odrsko priredbo je oblikoval Srečko bilo jajce že v trdo kuhano. »Pa sta Fišer, in sicer po motivih in odlomkih zuje, da komunikativna dialoška NASLOV: Pogovori, samogovori – ga kljub temu pojedla.« iz Kosmačevih besedil Življenje in de- gledali{ki list SNG Nova Gorica, Slikanica je poleg zabavne zgodbe lo Venca Poviškaja, Pomladni dan, Kosmačeva literatura lahko povsem sezona 2009/2010. LETNIK: 55, posebej privlačna zaradi velikih bar- Balada o trobenti in oblaku, Tanta- samostojno zaživi tudi v gledališki [TEVILKA: 5. IZDALO: SNG Nova vitih celostranskih slik , druj ter Realizem in fantastika, ki je preobleki. Štirje interpreti Kosmačeve Tine Volarič Gorica. KRAJ IN LETO IZDAJE: No- že ob premieri 8. aprila v Novi Gorici besede – Kristijan Guček, Branko ki živi in ustvarja na Mostu na Soči. va Gorica, 2010. FORMAT: 15 x navdušila občinstvo. Gre že za tretjo Ličen, Iztok Mlakar in Helena Obiskovala je Srednjo šolo za obliko- 29 cm. VEZAVA: mehka. NAKLA- Peršuh v uro in pol dolgi predstavi iz- vanje in fotografijo, nadaljevala in priredbo Kosmača na novogoriškem DA: 1.000 izvodov. zaključila študij na Filozofski fakulte- odru po Baladi o trobenti in oblaku ter rekajo besede iz ust tako avtorja (torej ti. Je etnologinja in kulturna antro- noveli Tistega lepega dne, kar doka- Kosmača) kot njegovih nenavadnih Knjižno polico napolnila: Špela Mrak

Utrinki

akcije se je v knjižnico vpisalo 25 otrok. Ob njenem zaključku smo izž- rebali po tri tretješolce iz vsake knji- žnice, ki bodo prejeli knjižne nagrade. Že četrta generacija posoških tretje- šolcev je tako odkrila, da z vsako prebrano knjigo branje postane laž- je, da se v knjigah skrivajo čudežni svetovi in da je knjižnica zakladnica zanimivih knjig. Jožica Štendler, direktorica Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin

PRVA POMO^ – OSNOVNO- [OLCI DA, KAJ PA MI? Debeli rti~ – V soboto, 8. maja, je v UČENCI KROŽKA PRVE POMOČI – Če se bodo šolarji še naprej v čim večjem številu udeleže- letovišču Debeli rtič potekalo četrto vali krožka prve pomoči, bomo nenazadnje mi vsi ob nezgodah imeli več možnosti, da bo v bli- državno tekmovanje osnovnošolskih žini nekdo, ki nam bo znal pomagati. Foto: arhiv šole moštev prve pomoči. Osnovna šola Franceta Bevka Tolmin je med osmi- tekalo v Idriji. Ker so tudi tu pokazali javnost Rdečega križa Slovenije, ce- mi udeleženimi šolami osvojila odlič- največ znanja, so si kot še ostalih stnoprometne predpise in prvo po- no četrto mesto. Pot do tja je bila sedem regijskih zmagovalcev izborili moč, drugi pa je od njih zahteval pri- vse prej kot lahka, saj so morali vozovnico za Debeli rtič. kaz prve pomoči v različnih realnih Tekmovanje je bilo sestavljeno iz te- situacijah. Vse skupaj je potekalo LETOŠNJA AKCIJA, namenjena tretješol- učenci najprej zmagati na medob- cem, se je konec aprila zaključila. Foto: arhiv činskem, nato pa se izkazati še na oretičnega in praktičnega dela. Prvi pod budnim očesom strokovne žiri- knjižnice regijskem tekmovanju, ki je letos poje vseboval vprašanja, vezana na de- je, ki so jo sestavljali predstavniki

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Utrinki ( 37 )

certa pesmi Ljubke Šorli. Uglasbe- komorne skupine in eni pop skladbi. ne pesmi primorske in tolminske pe- Drugo polovico od skupaj 14 glas- snice so ob 100-letnici njenega roj- benih del, ki so izzvenele v Tolminu, stva prepevali domači in zamejski sta zapela Ženska skupina mešane- zbori: Dekliški pevski zbor Gimnazije ga pevskega zbora Lojze Bratuž iz Tolmin pod vodstvom Mateja Kavči- Gorice pod vodstvom Bogdana ča, mlajša dekliška pevska skupina Kralja in Mešani pevski zbor Sv. Vesela pomlad z Opčin pod vodstvom Jernej z Opčin pod vodstvom Janka Mire Fabjan in Mešani pevski zbor Bana. Zaključni aplavz je bil name- Canto ergo sum iz Tolmina pod vod- njen vsem nastopajočim, njihovim stvom Mateja Kavčiča. Prvi del kon- zborovodjem in slavnostnim govorni- certa je zaključil dr. David Bandelj kom. V skupno celoto sta njihovo z Univerze v Novi Gorici. Vsem zbra- nim je Ljubko Šorli predstavil tudi v delo in delo Ljubke Šorli povezala luči strokovne javnosti. Na njena be- pobudnika koncerta Marta Rutar in sedila je doslej nastalo več kot 230 Matej Kavčič z Gimnazije Tolmin. S glasbenih del; od tega je bilo več to predstavitvijo gimnazija nadaljuje kot 100 besedil podlaga skladb za tradicijo kulturnega in izobraževalne- otroški oziroma mladinski zbor, 75 ga poslanstva v kraju in na Tolmin- za mešani, 15 za moški in deset del skem ter predstavitev Ljubke Šorli, ČLANI DRUŠTVA GLASBENIKOV PALBIN so v tretjem zaporednem izletu, ki ga vsako leto izza ženski zbor. Pesmi Ljubke Šorli ki jo je začela leta 2003 ob 10-letni- vedejo pred prvomajskimi prazniki, obiskali deželo refoška. Foto: arhiv društva so bile tekstovna opora 25 samo- ci njene smrti. spevom, trem glasbenim delom za Erik Vrčon, Gimnazija Tolmin HARMONIKARJI V DE@ELI vzdušje v njem. Mentorji Andrej in REFO[KA Andreja Leban ter Aleš Podobnik Poljubinj – Člani Društva glasbe- smo bili z letošnjo udeležbo zelo za- nikov PALbin, ki ga sestavljajo har- dovoljni, saj se je izleta udeležilo 64 monikarji iz Glasbene šole PALbin, članov. Najprej smo si ogledali grad so letos s svojimi harmonikami obi- Socerb in tam tudi malo zaigrali. skali deželo refoška. Društvo se že Sledil je ogled podjetja Vina Koper tradicionalno pred prvomajskimi pra- in akvarija v Piranu, dan pa smo za- zniki vsako leto odpravi na izlet po eni ključili na osmici Jakomin v Kubedu. izmed vinorodnih pokrajin v Sloveniji. Andreja Leban, Društvo glasbenikov Letošnji izlet je bil že tretji zapovrstjo. PALbin Kot je povedal predsednik društva Andrej Leban, je izlet lepa priložnost za medsebojno druženje harmonikar- PREPEVALI SO PESMI jev in njihovih domačih, pa tudi za LJUBKE [ORLI utrjevanje odnosov med vsemi v dru- Tolmin – Gimnazija Tolmin je 9. ma- UGLASBENE PESMI LJUBKE ŠORLI so ob 100-letnici njenega rojstva prepevali domači in za- štvu ter za zelo dobro in sproščeno ja živela v znamenju zborovskega kon- mejski zbori. Foto: arhiv Gimnazije Tolmin

Utrinki

Rdečega križa. MEDNARODNA LIKOVNA Tekmovalci so bili učenci višjih ra- KOLONIJA ZLATA RIBICA zredov, ki so vse leto obiskovali kro- Tolmin – V četrtek, 27. maja, so v žek prve pomoči. Na začetku šol- Knjižnici Cirila Kosmača Tolmin sve- skega leta so se sestajali dvakrat na čano odprli razstavo del, ki so na- teden, kasneje pa vse pogosteje, stajala na četrti mednarodni likovni skladno z urniki in zahtevami tekmo- koloniji Zlata ribica. Velikemu številu vanj. Veščine so učencem posredo- udeležencev je uvodoma na harfo vali Žarko Trušnovec, ki je poskr- zaigrala Vita Kovačič, učenka tol- bel za praktični del, medtem ko je minske glasbene šole, opis in popo- teoretično znanje iz prve pomoči na tovanje skozi razstavo pa je vodila mlade prenašala biologinja Tanja umetnostna zgodovinarka in likovna Kavčič. Za posredovanje splošnega kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. znanja o rdečem križu gre zasluga Kot je povedala, so dela 14 avtorjev učiteljici Mojci Torkar, vse skupaj iz štirih držav, Avstrije, Hrvaške, Itali- DEL UDELEŽENCEV MEDNARODNE LIKOVNE KOLONIJE ZLATA RIBICA – Dela 14 avtorjev, je in Slovenije, popolno izživetje po- ki bodo mesec dni na ogled v tolminski knjižnici predstavljajo popolno izživetje posameznika v pa so začinili še nekateri starši ude- skupnem prostoru. Foto: Tatjana Šalej Faletič leženih otrok, ki delajo v zdravstvu. sameznika v skupnem prostoru. Po njenih besedah je bila motivna iztoč- ska slika učencev. Za vse, ki si razne Damej, Stanka Golob, Ernst Zelo pohvalno je, da so se medob- nica avtopoetika – kompleksni likovni stave ne boste utegnili ogledati v tol- Gradischnig, Tjaša Iris, Jože Ma- činskega tekmovanja udeležile prav motivi, ki vsebujejo duhovni svet av- minski knjižnici, kjer bodo likovna rinč, Domen Slana, Tea Paškov vse posoške osnovne šole od Bov- torja, njegovo notranjost. Lepo števi- dela razstavljena mesec dni, bo raz- Vukojević in Fulvija Zudič. Kot sta ca do Podbrda. Če se bodo učenci lo obiskovalcev si je ogledalo dela, ki stava na ogled še v Trdnjavi Kluže in pojasnila glavna organizatorja iz Ma- še naprej v čim večjem številu ude- so od 23. maja nastajala na turistič- kasneje v mestni galeriji občine vrične hiše direktor Gregor Maver leževali krožka prve pomoči, bomo ni kmetiji Pri Kafolu na Prapetnem. Šenčur pri Kranju. Med letošnjimi in Jadranka Ferjančič, je letos po- nenazadnje mi vsi ob nezgodah ime- Kolonija je tudi letos svoja vrata od- ustvarjalci lahko najdemo imena, kot leg likovnih del nastal tudi video zali več možnosti, da bo v bližini nek- prla mladim ustvarjalcem iz OŠ Du- so: Todorče Atanasov, Ivan Bala- pis, ki spremlja razstavo in je ume- do, ki nam bo znal pomagati. šana Muniha Most na Soči. S sku- žević, Silvia Braida, Klemen tniško delo Nikoline Mudronja. T. M. pnimi močmi je tako nastala skupin- Brun, Daniela Cantarutti, Susan- T. M.

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Podobe preteklosti ( 38 )

Viadukt Idrijca

Bači pri Modreju so preko doline Idrijce v začetku 20. stole- Vtja zgradili 258,8 metra dolg viadukt Idrijca, najdaljši na celotni Bohinjski progi, s polmerom loka 300 metrov. Če gledamo iz smeri Baške grape, se začenja s sedmimi loki – dva po 10 metrov in pet po 14 metrov. Sledita dve železni polji, dolgi 51 metrov, konča pa se s 14-metrskim kamnitim lokom. Viadukt spremeni smer proge z juga proti zahodu. Mateja Kutin Foto: arhiv študijskega krožka Podmelška fara skozi čas in Mateja Kutin Vir: PETRONIO, Paolo. (2000). Transalpina – Bohinjska proga. Ljubljana: Slovenske žele- znice. Str. 83 in 187.

Utrinki

^ETRTO LETO V SPOMIN NA nadškof Sedej je kmalu spoznal nje- JANEZA VOLFA govo izredno delavnost, strokovnost in organizacijske sposobnosti ter ga Petrovo Brdo – Sramežljivo majsko postavil za upravitelja cerkvenega sonce, ki je po pustih deževnih premoženja. dneh vendarle razprostrlo nežne žarke nad Baško grapo, je v nede- Pri križu, ki ga je leta 2007 ob 90- ljo, 9. maja, privabilo lepo število letnici njegove smrti postavilo Dru- obiskovalcev na Robarjev grič na štvo Baška dediščina, je podbrški Petrovem Brdu. Nekateri so se ude- župnik Danilo Kobal v spomin na ležili Volfovega pohoda od Ruscove- Janeza Volfa daroval sveto mašo. S ga slapa v Podbrdu pod vodstvom pesmijo jo je obogatil cerkveni pev- vodnikov Planinskega društva Pod- ski zbor iz Podbrda. Obred so kmalu brdo, drugi pa so prišli peš tudi od zmotile dežne kaplje, razgledi so se planinskega doma na Petrovem Br- utopili v sivo meglo in hladen veter ZADNJI POSTANEK ŠTIRIDNEVNEGA POTEPANJA Z MOTORJI so člani Moto kluba Soča na du. se je nežno zaganjal v zelenje bli- poti domov naredili v Baški grapi, kjer so obiskali enega od svojih članov. Foto: Alenka Zgaga Društvo Baška dediščina je že četr- žnje breze. Kljub temu so se mnogi po Goričkem. Pokazali so jim, da tič pripravilo srečanje v spomin na zadržali v prijetnem druženju. Ni ču- Z MOTORJI V PREKMURJE Prekmurje ni le ravnina, ampak prija- domačina, duhovnika in rodoljuba dno, da si je prav na tem kraju tudi Tolmin–Prekmurje–Balaton zno razgiban svet. Prijaznost pa so Janeza Volfa. Vse življenje se je po Volf postavil skromno brunarico, da (Mad`arska) – Moto klub Soča iz občutili tudi pri svojih gostiteljih, ki napornem delu vračal v rojstni kraj bi se na stara leta imel kam vrniti. Tolmina, ki združuje ljubitelje jekle- so jih povabili v Budince, najsever- ter iskal počitek in sprostitev v čudo- Toda v prvi svetovni vojni je moral iz nih konjičkov Zgornjega Posočja, nejšo vas Prekmurja, kjer trenutno vitih razgledih na okoliške gore, ki Gorice bežati v Ljubljano, ki je po- deluje četrto leto. Trenutno si s 116 pridno urejajo svojo klubsko hišo tik jih je tako ljubil in še v poznih letih stala tudi njegov zadnji dom. Z ljube- člani prizadeva za večjo varnost in znijo do domačega kraja nam je lah- ob madžarski meji. Na značilnem obiskoval. Ko je postal župnik pri dvig prometne kulture. Kot so zapi- ko zgled tudi v današnjem času, ko prekmurskem vinotoču so nato po- Sv. Ignaciju v Gorici, se je namreč sali v letošnjem načrtu dela, je med se utapljajo osnovne človeške vre- stregli s prekmurskim bogračem in začela njegova kariera strmo vzpe- drugim predvideno tudi večdnevno dnote. gibanico, druženje pa so zaključili njati. Zaupane so mu bile številne potovanje z motorji. Izpeljali so ga odgovorne in visoke naloge. Zlasti Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina na Otoku ljubezni v Ižakovcih. Tu so zadnji konec tedna v aprilu, ko se je na edinem še delujočem plavajo- 26 udeležencev odpravilo na izlet v čem mlinu na Muri začutili vonj po Prekmurje in naprej do madžarske- sveže mleti moki. Ker so ob slovesu ga jezera Balaton. družno potrdili, da bodo odslej sre- Kot je poudaril predsednik moto klu- čanja tradicionalna, se tako eni kot ba Boris Leban, je bilo vodilo izleta drugi že veselijo jesenskega druže- povezovanje z drugimi klubi, navezo- nja na Tolminskem. vanje in utrjevanje stikov, spoznava- Zadnji postanek na poti domov je bil nje njihovega dela in izmenjava izku- v Baški grapi, kjer so obiskali svoje- šenj v varni vožnji. V Slovenskih Ko- ga člana Vilka Šorlija. Tam so strnili njicah so motoristom dobrodošlico občutke štiridnevnega druženja, ko pripravili člani Moto kluba Pohorski so v lepem vremenu, s humano in abohi, člani Moto kluba Gronska strpno vožnjo spoznali zanimiv ko- Strejla iz Gornjih Petrovcev pa so jih šček Slovenije ter sklenili nova prija- V SPOMIN NA DOMAČINA, DUHOVNIKA IN RODOLJUBA JANEZA VOLFA je Društvo Baška gostili kar cel dan. Nato so se sku- teljstva. dediščina že četrtič pripravilo srečanje. Foto: Alenka Zgaga paj odpeljali na panoramsko vožnjo Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Opa`anja Javni razpisi ( 39 )

Komisija za podeljevanje nagrad in priznanj Občine Ko- Kako uspe{no smo o~istili barid na podlagi 19. člena Odloka o podeljevanju priznanj in nagrad Občine Kobarid (Ur. list RS 57/98) razpisuje Zgornje Poso~je? NATEÂJ ZA PODELITEV OBÎNSKIH PRI- Akcija Očistimo Slovenijo v enem Gorica in Podjetje Dinos), je količina ZNANJ IN NAGRAD ZA LETO 2010. dnevu, katere pobudnik je bilo lju- zbranih odpadkov naslednja: bljansko društvo Ekologi brez meja, • V občini Tolmin so do sedaj odpe- Občinska priznanja in in drugim organizacijam ter skupnostim. nagrade – V letu 2010 razpisujemo Predlagatelji za občinska priznanja in je tudi v Zgornjem Posočju presegla ljali 33.490 kg mešanih komunalnih naslednje nagrade in priznanja Občine vsa pričakovanja. Poleg številnih pro- odpadkov, 43.780 kg kosovnih od- nagrade so lahko občani, politične Kobarid, in sicer praviloma za: stranke, krajevne skupnosti, podjetja, stovoljcev in institucij so za to najbolj padkov in 1.180 kg avtomobilskih • en naziv častnega občana društva ter druge organizacije in sku- zaslužni občinski koordinatorji: Filip gum; skupno torej kar 78.450 kg. • eno plaketo Občine Kobarid pnosti. Hrovat za občino Bovec, Janko Vo- • V občini Kobarid so doslej odpe- • tri priznanja Občine Kobarid • eno denarno nagrado Občine Koba- Podelitev nagrad in priznanj bo na larič za občino Kobarid ter Barbara ljali 22.490 kg mešanih komunal- rid osrednji prireditvi ob praznovanju ob- Jesenšek in Primož Skrt za občino nih odpadkov in 35.960 kg kosov- činskega praznika Občine Kobarid v Priznanja in nagrade so najvišja prizna- Tolmin. Že februarja pa smo se tudi nih odpadkov; vsega skupaj torej nja občine za dosežke, ki prispevajo k sredini oktobra 2010. drugi koordinatorji odločili, da zaradi 58.450 kg. boljšemu, h kakovostnejšemu in k pol- Rok za oddajo – Vaše predloge z ob- istega komunalnega podjetja, lažje lo- • V občini Bovec so do sedaj odpe- nejšemu življenju občanov in dosežkov, razložitvijo pošljite do vključno 24. juni- gistike in reševanja težav ter nenaza- ljali 13.500 kg mešanih komunal- ki imajo pomen za razvoj in ugled obči- ja 2010 na naslov: Občina Kobarid, dnje večjega medijskega učinka ne- nih odpadkov in 37.970 kg kosov- ne, življenja v njej ter podobe krajev. Komisija za podeljevanje priznanj in nagrad Občine Kobarid, Trg svobode katere dejavnosti izvedemo skupaj. nih odpadkov; skupaj torej 51.470 Potencialni prejemniki – Priznanja in 2, 5222 Kobarid Ker je bilo navodil in dela, ki smo kg. nagrade se podeljujejo občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavo- Komisija za podeljevanje priznanj in jih dobili od glavnih pobudnikov, • Cestno podjetje Gorica je odpelja- dom, društvom, skupinam, združenjem nagrad Občine Kobarid pred 17. aprilom kar veliko – celo lo okrog 47.000 kg železja in osta- precej več, kot smo na začetku vsi lih kosovnih odpadkov in 400 vreč skupaj pričakovali – so občinski ko- mešanih odpadkov. OBJAVLJENI JAVNI RAZPISI IN JAVNI ordinatorji sklicali tri predhodne se- • Podjetje Dinos je odpeljalo 32.000 POZIVI OBÎNE BOVEC stanke. Dogovorili smo se, da se v kg kovinskih odpadkov. JAVNI RAZPISI IN vseh treh občinah določijo še krajev- Medtem ko nas je število in anga- Celotno besedilo razpisa in razpisna JAVNI POZIVI ZA dokumentacija sta na voljo na občinski žiranost prostovoljcev navdušila, pa ni koordinatorji, saj se je že v prvem SPODBUJANJE spletni strani obcina.bovec.si. mesecu povabilu na akcijo odzvalo nas je količina zbranih odpadkov raz- MALEGA GOSPO- okoli 90 najrazličnejših organizacij. žalostila in tudi razjezila. Čeprav nas DARSTVA IN TURIZMA JAVNI RAZPISI ZA SPODBUJANJE Treba je bilo določiti zbirna mesta večina meni, da živimo v najlepši Občina Bovec je 1. junija 2010 obja- KMETIJSTVA prostovoljcev, zbirne točke za odla- dolini, smo si morali tisto soboto pri- vila javna razpisa ter javne pozive za Občina Bovec je 1. junija 2010 obja- ganje smeti, zbrati okvirno število znati, da se žal ne moremo pohvaliti spodbujanje malega gospodarstva in vila javne razpise za spodbujanje kme- udeležencev, popisati črna odlagali- s čistočo. Res je, da smo tokrat čisti- turizma po Pravilniku o finančnih in- tijstva po Pravilniku o finančnih inter- šča in jih označiti na geopediji1, na- li tudi tista divja odlagališča, ki že tervencijah za ohranjanje in razvoj vencijah za ohranjanje in razvoj kme- ročiti vrečke, rokavice in topel obrok več let kažejo na nemarnost nekate- malega gospodarstva in turizma ter tijstva in podeželja v občini Bovec po vzpodbujanje projektov inovacij v ob- Uredbi za skupinske izjeme (Uradni za vse udeležence, vključiti še druge rih, in pobirali smeti tudi v najbolj čini Bovec, vključno s spremembami list RS, št. 52/2007) za leto 2010. javne institucije in podjetja, ki bi še skritih kotičkih narave. Ob tem smo in dopolnitvami (Uradno glasilo, št. Sofinancerska sredstva so razpisana za lahko pomagali na dan akcije (pred- pristojne ponovno opozorili, da mo- 7/2004, Uradni list RS, št. 60/2007 ukrepe: vsem pri odvozu smeti, varnosti in rajo občine sprejeti nove občinske in Uradni list RS, št. 42/2009) za leto 1: naložbe v kmetijska gospodarstva, zaščiti, organizaciji prehrane ...). Pri odloke, ki bodo urejali take težave ter 2010. 2: varstvo tradicionalne krajine in stavb tem so nam ves čas z nasveti, usme- tudi omogočili večji nadzor in kazno- Sredstva za sofinanciranje so razpisana ter ritvami in izkušnjami pomagali na vanje tistih, ki dobesedno svinjajo za ukrepe: 3: zagotavljanje tehnične podpore v Komunali Tolmin in druge strokovne naše doline in grape. 2.1: nakup, urejanje in opremljanje ze- kmetijskem sektorju. občinske službe. Komunala je med Kljub temu, da so čistilne akcije v mljišč za poslovne namene vključno s Celotno besedilo razpisa in razpisna pridobivanjem projektne dokumentaci- drugim nekaj dni pred začetkom izvedbi različnih društev in organiza- dokumentacija sta na voljo na občinski je za gradnjo poslovnih prostorov, spletni strani obcina.bovec.si. vsem gospodinjstvom poslala vabilo cij nekaj povsem običajnega vsaj 2.2: nakup, graditev, adaptacija poslov- na akcijo z navodili, kateri odpadek dvakrat letno, pa je ta akcija dokaz, nih prostorov, JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRA- sodi v katero vrečo, in s preglednico da s skupnim angažiranjem in odlo- 2.3: nakup opreme – osnovnih sred- NJE PROGRAMOV TURISTIČNIH o kontaktih. Poleg tega so akcijo do- čitvijo za skupen cilj zmoremo več. stev, DRUŠTEV bro spremljali tudi lokalni mediji. Nenazadnje podatki organizatorjev 2.4: posodobitev obstoječih proizvodnih in storitvenih kapacitet, Občina Bovec je 1. junija 2010 obja- Tudi zaradi izpolnjene želje po kažejo, da so bile vse tri posoške ob- vila Javni razpis za sofinanciranje pro- sončnem vremenu smo občinski ko- čine po odstotku vključenega prebi- 2.5: uvajanje novih proizvodnih in storitvenih kapacitet, gramov turističnih društev po Pravilni- ordinatorji že dopoldan z zadovolj- valstva med boljšimi v Sloveniji, ob- 2.6: stroški nematerialnih investicij, ku o finančnih intervencijah za ohra- stvom ugotavljali, da smo vsi skupaj činske koordinatorje pa je razveselilo 2.7: svetovalne storitve, nujno potrebne njanje in razvoj malega gospodarstva presegli zastavljene cilje. Skupaj s tudi dejstvo, da na dan akcije ni bilo za izvedbo zgoraj navedenih investicij, in turizma ter vzpodbujanje projektov krajevnimi koordinatorji smo priča- večjih težav. Prave delovne brigade 2.8: sofinanciranje novih zaposlitev, inovacij v občini Bovec, vključno s spremembami in dopolnitvami (Ura- kovali okoli 2.500 prostovoljcev, so se zaključile v večernih urah s 2.10: sofinanciranje strokovnega izo- braževanja in usposabljanja, dno glasilo, št. 7/2004, Uradni list RS, končna številka pa je na koncu nara- pikniki po posameznih krajih, kar št. 60/2007 in Uradni list RS, št. sla na približno 4.300 udeležencev. navsezadnje pozitivno vpliva tudi na 2.12: sofinanciranje nastopov na sejmih in promocijskih prireditvah, 42/2009) – ukrep 3.3 za leto 2010. Čistili smo tako po kopnem kot tudi medsebojno povezanost in morda 2.14: sofinanciranje izdelave promocij- Celotno besedilo razpisa in razpisna Sočo in njene pritoke. Po podatkih nove načrte. skih gradiv in internetnih strani, dokumentacija sta na voljo na občinski Komunale Tolmin, ki je odpeljala ve- V imenu koordinatorjev zapisala: Maša Kla- 3.2: izgradnja/izdelava in trženje turi- spletni strani obcina.bovec.si. čino smeti (z nekaterih točk sta od- vora, Turistična zveza Gornjega Posočja stične infrastrukture/programov ter s važala tudi Cestno podjetje Nova Opomba: 1interaktivni spletni zemljevid turizmom povezane proizvodnje in obrti. Danijel Krivec, župan Občine Bovec

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Javni razpisi ( 40 )

Prednostne naloge LRS, katerim se - drugi splošni stroški, ki so neposre- daje prednost v letošnjem javnem podno povezani z izvedbo projekta, kot EVROPSKA UNIJA REPUBLIKA SLOVENIJA zivu so: so honorarji arhitektom, inženirjem Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje - Prednostna naloga 2.2 Krepitev zna- in svetovalcem, stroški pridobivanja Posoški razvojni center kot pooblaščena pravna oseba Lokalne akcijske skupine nja na podeželju dokumentacije in dovoljenj, študije LAS za razvoj, Trg svobode 2, 5222 Kobarid (v nadaljevanju LAS) na podlagi: - Prednostna naloga 2.4 Krepitev pod- izvedljivosti, patenti, licence do viši- - Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007– jetnosti in podjetništva na kmetijah in ne 10 % upravičenih stroškov. 2013 (Ur. l. RS, št. 94/07, 73/08 in 17/09) ter Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi na podeželju Stroški so upravičeni: Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013 (Ur. l. RS, - Prednostna naloga 3.1 Infrastruktura - če so nujno potrebni za izvedbo pro- št. 40/2010), opremljenost podeželja jekta in opredeljeni v projektnem - Odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (MKGP) o dodelitvi - Prednostna naloga 3.2 Infrastruktu- predlogu ter so v skladu z vizijo in statusa delujoče LAS z dne 31. 7. 2008, ra za povezovanje dejavnosti na vasi cilji LRS; - v skladu z Lokalno razvojno strategijo za hribovski del Severne Primorske (LRS), ki jo - Prednostna naloga 4.1 Društveno in - če so v skladu z dobrim finančnim je LAS sprejela na skupščini dne 14. 2. 2008 ter na podlagi Metodologije za nabor in socialno življenje na vasi poslovanjem, zlasti z načelom učin- izbiro projektov objavlja - Prednostna naloga 4.2 Varovanje kovitosti in dobrega gospodarjenja; JAVNI POZIV ZA ODDAJO PROJEKTNIH PREDLOGOV za narave in revitalizacija dediščine - če nastanejo in so plačani v času upravičenosti izdatkov (v obdobju izvajanje Lokalne razvojne strategije za hribovski del VI. UPRAVIČENI STROŠKI PROJEK- izvajanja projekta, ki je natančno do- Severne Primorske za leto 2011 TOV ločen v pogodbi med LAS in prijavi- Upravičeni stroški projektov so: teljem) in je iz njih razvidno, da se I. PREDMET JAVNEGA POZIVA Soči, Kobarid, Tolmin ter na Trnovsko - stroški dela pri prijavitelju in projek- nanašajo na projekt LAEDER LIN tnih partnerjih, nastali z izvedbo pro- 2011 … (NAZIV PROJEKTA), nabor pro- - Banjški planoti v Mestni občini Nova Predmet javnega poziva je jekta; - če so vodeni v ločenih računovod- jektnih predlogov, ki bodo upravi- Gorica. - stroški materiala in storitev pri prija- skih evidencah in jih dokazujejo iz- čeni do sofinanciranja sredstev vitelju in projektnih partnerjih, nasta- virni dokumenti, LEADER iz kvote sredstev 4. osi Pro- III. OKVIRNA VIŠINA RAZPISANIH li z izvedbo projekta; - če je bil zunanji izvajalec izbran skla- grama razvoja podeželja RS za obdo- SREDSTEV ZA SOFINANCIRANJE - stroški zunanjih izvajalcev, nastali z dno z Zakonom o javnem naročanju bje 2007–2013 za leto 2011, s katero PROJEKTOV izvedbo projekta; (ZJN-2) Ur. l. RS, št. 128/2006, na ravni Severne Primorske upravlja Okvirna kvota LEADER sredstev za - stroški investicij do 50 % celotne 16/2008, 19/2010. Prijavitelj mora LAS. leto 2011 je 263.000 evrov. vrednosti projekta; predložiti naslednjo dokumentacijo/ Projekti morajo upoštevati načela LE- - stroški promocije projekta; dokazila: ADER in prispevati k uresničevanju IV. UPRAVIČENI PRIJAVITELJI IN - prispevek v naravi po 54. členu o postopku javnega naročila, razvojne vizije, strateških ciljev, progra- PARTNERJI Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006, račun za opravljeno storitev/bla- mov in prednostnih nalog LRS. Upravičeni prijavitelji in partnerji v pro- prispevek v naravi lahko predstavlja go/gradnjo, Strateški cilji so: jektih LAS so: do vključno 20 % skupne vrednosti dokazilo o plačilu; 1. Vzpostaviti trdna partnerstva in pri- - fizične osebe z dejavnostjo (s. p., projekta, - če upravičenec predloži zahtevana merno organizacijsko strukturo za iz- kmetje, dopolnilne dejavnosti ljudi, vajanje LRS in drugih skupnih progra- osebno dopolnilno delo ipd.) ali kot mov na območju LAS, pridobivati zna- partnerji tudi brez dejavnosti, nja, uspešno izvajati LRS ter sodelova- - javne institucije/organizacije, - pravne osebe (gospodarske druž- LLESES CCENTERENTER ti z drugimi LAS-i v regiji, Sloveniji in trgovina in storitve d.o.o. tujini. be), - nevladne organizacije (ustanove, @nidar~i~eva 23 2. Oblikovati nove pridelke, izdelke in zasebni in neprofitni zavodi in dru- 5290 [empeter pri Gorici 05/393 80 10 storitve ter povečati količine in kako- štva). vost obstoječih, povečati število ponu- V NA[I dnikov, ustvarjati nova delovna mesta, Upravičeni prijavitelji in partnerji mora- dvigovati raven znanja, spodbujati ino- jo imeti sedež ali poslovno enoto na PONUDBI vativnost, podjetnost in naravi prijazno območju LAS in za prijavljene aktivno- gospodarjenje s prostorom. sti niso prejeli sredstev iz občinskih, NAJDETE: državnih ali drugih virov Evropske unije. • notranja vrata 3. Zagotoviti ustrezno infrastrukturo tako za gospodarske dejavnosti kot za PARTNERSTVO • laminatne pode kakovostno bivanje domačinov in obi- V primeru, ko se v projekt povežeta dva • gotove parkete skovalcev. partnerja ali več, med seboj izberejo • kuhinjske pulte 4. Spodbujati delovanje in zagotavljati vodilnega partnerja – nosilca projek- • harmonika vrata podporne storitve za društva, krepiti tnega predloga, ki je tudi prijavitelj na • stenske in stropne druženje, socialne stike in medgene- javni poziv. Partnerstvo navzgor ni obloge omejeno. racijsko sodelovanje, ohranjati kulturno • notranje stopnice Partnerji morajo imeti zagotovljena identiteto in spodbujati socialno pod- • zaklju~ne letve jetništvo na podeželju. sredstva za lastno sofinanciranje projekta (iz lastnih virov, drugih javnih oz. • `aluzije 5. Varovati okolje in naravo, ohranjati zasebnih virov) ter trajne in zadostne • vitra`ne palice naravno in kulturno dediščino ter jo na vire financiranja za delovanje organiza- • PVC zunanje primeren način predstaviti in vključiti v cije/podjetja v času trajanje projekta. ograje ponudbo območja. Partnerstvo mora iz prehoda I. faze v Izbrani projekti bodo vključeni v t. i. II. fazo ostati enako. Letni izvedbeni načrt LAS za leto 2011 Prijavitelj in projektni partnerji z obmo- (LIN 2011). LAS mora LIN 2011 posre- čja LAS lahko prijavijo oz. sodelujejo v dovati na MKGP v dokončno potrditev. več projektih.

II. OBMOČJE, NA KATEREM SE V. PREDMET PODPORE LAHKO IZVAJAJO PROJEKTI LAS Predmet podpore je dodelitev nepo- Projekti se lahko izvajajo na območju vratnih sredstev za izvajanje projektov Obiščete nas lahko vsak dan od 8.–12. ure in 13.–18. ure, ob sobotah od 8.–12. ure občin Bovec, Cerkno, Idrija, Kanal ob v okviru izvajanja LRS.

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 ( 41 )

vsebinska in finančna poročila v ro- Kriteriji: Možno št. točk Druga faza: kih, ki jih določi LAS skupaj z zahte- - Na podlagi obvestila o uvrstitvi pro- vanimi dokazili (originalni računi, I. del 65 jekta na poziv II. faze izbora LAS pogodbe, dokazila o javnem naroča- Prednostne vsebine 9 prijavitelje pozove, da pripravijo nju …); Vključenost lokalne skupnosti 7 končno vlogo z dodatnimi zahtevani- - če je pri promociji projekta in sofi- Inovativnost projekta 10 mi za II. fazo prijave. nancerjev prijavitelj sledil določbam - Prijavitelji predložijo končne vloge v Priročnika za obveščanje javnosti Projektno območje 10 roku, ki ga določi LAS. in označevanje projektov v okviru Izkušnje prijavitelja 5 - Za vse prijavitelje, ki bodo uvrščeni Programa razvoja podeželja Re- Trajnostna naravnanost projekta 22 v II. fazo ocenjevanja, bo pisarna publike Slovenije za obdobje LEADER LAS pripravila delavnico za Ostalo 2 2007–2013 in določbam pogodbe pomoč pri izpolnjevanju finančne z LAS o navajanju sofinancerjev LAS. II. del 35 konstrukcije na projektu. LAS si pri- Podpore se ne delijo za: Financiranje 10 držuje pravico, da v primeru dodatnih - stroške materiala in storitev za zaseb- Uresničljivost izvedbe projekta 20 navodil MKGP ali odločitev organov no rabo, LAS spremeni II. del prijavnice. Sodelovanje več partnerjev pri izvedbi projekta 5 - naložbe v prostore za zasebno ra- - Skupna vrednost projekta za prija- bo, SKUPAJ: 100 vljene aktivnosti se lahko iz I. faze v - plačilo davkov, vključno z DDV, carin II. fazo spremeni, vendar LEADER in dajatev pri uvozu, sredstva morajo ostati enaka. Aktiv- - bančne stroške in stroške garancij, Dodatni kriteriji 7 nosti v projektu se pri prehodu iz I. - nakup rabljene opreme, Projekt vpliva na vključevanje posebnih ciljnih skupin 4 faze v II. fazo ne smejo spreminjati. - naložbe v sektorjih ribištva in ribogoj- Prenosljivost projekta na druga območja/področja 3 stva, XIII. KRAJ, ČAS IN OSEBA, PRI - prevozna in transportna sredstva za X. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Vse vloge, ki bodo oddane na pošto KATERI LAHKO ZAINTERESIRANI zasebno rabo. po predpisanem datumu oziroma DVIGNEJO RAZPISNO a) Prijavitelj mora na I. fazo izbora pro- DOKUMENTACIJO jektov predložiti: osebno oddane po predpisani uri, bo- VII. VIŠINA IN DELEŽ SREDSTEV do zavržene in neodprte vrnjene poši- Javni poziv in dokumentacija za prijavo ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV - izpolnjeno vlogo za I. fazo izbora projektov za leto 2011 (vloga mora biti ljatelju. projektov bo od dneva objave javnega Pri izračunu sofinanciranja upravičenih oddana v pisnem izvodu in v elek- Vloga mora biti napisana v slovenskem poziva na voljo na spletnih straneh Po- stroškov se upošteva delež podpore tronski obliki), jeziku, finančni izračuni pa morajo biti soškega razvojnega centra (LAS za LEADER: - izpolnjeno partnersko izjavo, v evrih (EUR). razvoj) www.prc.si. - za izvedbene projekte do vključno - dokazilo o registraciji prijavitelja – za Dodatne informacije o javnem pozivu 85 %. Vloga mora biti v skladu z zahtevami pravne osebe, LAS daje strokovno administrativno Razliko do 100 % upravičenih stroškov tega poziva izpolnjena, podpisana in - investicijsko tehnična dokumentacija telo LAS, kontaktna oseba je Greta ter neupravičene stroške krije prijavitelj žigosana, kjer je to zahtevano. za investicijske projekte, kjer so Pavšič, tel.: 05/38-41-507, GSM: in projektni partnerji iz lastnih sred- Prijave na javni poziv sprejema za LAS 031-345-868 ali po e-pošti: greta. stev. predvidena gradbena dela, iz katere Posoški razvojni center. Rok za odpi- so razvidni, ranje vlog je 7. 7. 2010. Odpiranje [email protected]. VIII. VIŠINA SOFINANCIRANJA - izpolnjeno izjavo, da prijavitelj za pro- prijav ni javno. Ostale kontaktne osebe po posame- UPRAVIČENIH STROŠKOV PRO- jektne aktivnosti še ni prejel sredstev znih območjih: iz državnega proračuna Republike JEKTA XII. POSTOPEK PREVERJANJA - Idrijsko-Cerkljansko območje: Slovenije ali sredstva Evropske unije. Darja Lahajnar Najnižji delež podpore za posamezni UPRAVIČENOSTI IN IZBIRA PRO- , ICRA d.o.o. Idrija, projekt je 3.000,00 EUR, najvišji pa b) Prijavitelj mora na II. fazo izbora pro- JEKTOV tel.: 05/73-43-914 ali po e- pošti: jektov predložiti: [email protected]. 50.000,00 EUR. Postopek izbora projektov bo potekal - območje Trnovsko - Banjške planote - izpolnjeno vlogo za II. fazo izbora v dveh fazah, in sicer na sledeč način: IX. ČAS IZVAJANJA PROJEKTOV projektov za leto 2011 (vloga mora v Mestni Občini Nova Gorica: biti oddana v pisnem izvodu in v ele- Prva faza: Boris Kante, Fundacija BIT Planota, TER OBDOBJE UPRAVIČENOSTI - Projekte se bo ocenjevalo samo v I. DO SOFINANCIRANJA ktronski obliki), tel.: 041/655-789 ali po e-pošti: - izpolnjeno izjavo partnerjev o sofi- fazi. [email protected]. Upravičeni stroški projekta se štejejo nanciranju in višini sofinanciranja - Ocenjevalna komisija bo odpirala in od datuma začetka projekta, navede- projekta, obravnavala vloge v skladu z merili in XIV. SPREMEMBA JAVNEGA nega v pogodbi s prijaviteljem projekta - soglasje lastnikov pri posegih v pro- kriteriji za ocenjevanje projektov. POZIVA in LAS. Začetek izvedbe projekta je po stor ali pri urejanju objektov (samo v - Najkasneje v osmih koledarskih dneh tem, ko LAS prejme odločbo o potrdi- po odpiranju vlog LAS pisno pozove V primeru spremembe javnega poziva, premeru, če je to potrebno), tvi LIN z listo izbranih projektov s tiste vlagatelje, katerih vloge niso prijavnega obrazca ali navodil prijavite- - ostale izjave, za katere lahko nakna- MKGP. Izjemoma LAS lahko odobri bile popolne, da jih dopolnijo. Rok ljem pred zaključkom javnega poziva dno določi ocenjevalna komisija. začetek projekta pred potrditvijo LIN. za dopolnitev je osem koledarskih bodo spremembe objavljene na spletni LAS ne prevzame nobenih vsebinskih dni od datuma prejema poziva na strani Posoškega razvojnega centra. XI. NAČIN PREDLOŽITVE VLOGE in finančnih obveznosti za projekte, ki dopolnitev. jih prijavitelj in projektni partnerji prič- Rok za oddajo vloge na naslov Poso- - Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v XV. DRUGE DOLOČBE nejo pred potrditvijo LIN s strani ški razvojni center (LAS za razvoj), navedenem roku ne dopolnijo, se Rezultati tega javnega poziva predsta- MKGP. Ulica Padlih borcev 1b, 5220 Tol- zavržejo, neustrezno dopolnjene pa vljajo informacije javnega značaja ter min Projekt se zaključi, ko projektni par- je: zavrnejo. bodo po podpisu pogodb o sofinanci- tnerji izvedejo zadnje plačilo. V vsakem - priporočeno po pošti vključno do 1. - Popolne vloge bo obravnavala oce- ranju z izbranim prijavitelji objavljeni na primeru morajo biti projekti zaključeni 7. 2010 ali njevalna komisija na podlagi meril in spletni strni www.prc.si. najkasneje do 30. 6. 2015. kriterijev. Pri ocenjevanju projektnih - osebno v pisarno Posoškega razvoj- predlogov po splošnih kriterijih je Prijavitelji so upravičeni do sofinanci- nega centra, Ulica Padlih borcev 1b, največje število možnih točk 100. Številka: 07.05.04.4-10, ranja projektov samo ob pogoju, da je 5220 Tolmin najkasneje do 1. 7. Projekt mora po splošnih kraterjih Datum: 1. 6. 2010 projekt uvrščen v LIN za leto 2011 in 2010 do 12. ure. zbrati najmanj 50 točk. Predsednik programskega odbora Boris da MKGP potrdi LIN za leto 2011. Vloga na poziv mora biti oddana v skla- - V II. fazo bodo pozvani prijavitelji, ki Kante, LAS za razvoj in direktor Projekt mora biti izveden v skladu z du z objavljenimi navodili, in sicer v bodo imeli najboljše ocenjene pro- Posoškega razvojnega centra, veljavnimi navodili ter mora biti potrjen zaprti ovojnici in opremljena z obraz- jekte oz. do porabe sredstev. pooblaščene pravne osebe LAS, mag. s strani kontrolnega organa. cem oprema kuverte. (Glej tabelo zgoraj) Roman Medved

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Javni razpisi ( 42 )

Na podlagi 24. čle- na Zakona o kmetijstvu (Uradni list Re- publike Slovenije, št. 45/2008 – ZK- me-1), Odloka o pro- EPIcenter skupaj z Občino Tolmin objavlja računu Občine Tolmin za leto 2010 (Uradni list Republike NAGRADNI NATE^AJ PRIDELANO IN PRODANO DOMA Slovenije, št. 24/2009, 14/2010) in Pravilnika o dodeljevanju pomoči za za lepo urejene, pisane in raznovrstne vrtove ohranjanje in razvoj kmetijstva ter po- deželja v občini Tolmin (Primorske no- (zelenjavne, zeli{~ne, cvetli~no-zelenjavne, itd.) ter vice Uradne objave, št. 34/2007, va{e najljub{e recepte 21/2008) Občina Tolmin objavlja JAVNI RAZPIS o dodelje- V želji, da bi sledili smernicam kov lesenih kompostnikov iz mace- ni, izgubljene prijave na nagradni vanju pomo~i za ohranja- projekta Pridelano in prodano do- snovine Mizarstva Jermol. natečaj in ostale napake, ki se lah- nje in razvoj kmetijstva ma, od vas tudi tokrat ne bomo ko pojavijo zaradi napak tehnolo- zahtevali, da boste svoje pridelke Splo{ni pogoji sodelovanja v gije. ter pode`elja v ob~ini prodajali. Želimo vas zgolj nagra- nagradnemu nate~aju Žrebanja, nagrade in nagrajen- Tolmin v letu 2010 diti za čas, ki ga vlagate v svoj vrt Nagradni natečaj poteka na obmo- ci – Nagrajenci, ki bodo o nagradi I. NAZIV IN SEDEŽ NAROČNIKA oziroma pridelke. čju, ki ga pokriva Komunala Tolmin obveščeni pisno po pošti, morajo OBČINA TOLMIN, Ulica padlih borcev Trajanje natečaja: od objave (občine Bovec, Kobarid in Tolmin), nagrado prevzeti v 30 dneh po žre- 2, 5220 Tolmin natečaja v EPIcentru do 1. septem- in sicer v okviru projekta Pridelano banju. Če nagrade ne bodo prevze- bra 2010. in prodano doma, ki ga sofinancira li v tem roku, se je ne bo podelilo. II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Od vas pričakujemo: da izpolni- Občina Tolmin. Poimenski seznam nagrajencev bo Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za ohra- te priloženi obrazec in skupaj z Sodelovanje – Na nagradnemu na- objavljen v septembrski številki njanje in razvoj kmetijstva ter podeželja njim pošljete še fotografijo klasič- tečaju lahko sodelujejo lastniki zele- EPIcentra in na spletni strani orga- v občini Tolmin v letu 2010 po shemi nega formata ali fotografijo v elek- nih površin na omenjenem območju, nizatorjev. Nagrajenec je zavezanec državnih pomoči v kmetijstvu, skladno tronski obliki (jpg, tiff, gif) svojega ki lahko omogočijo postavitev hišne- za akontacijo dohodnine. z Uredbo Komisije (ES) št. 1857/2006, vrta in vaš najljubši recept tistih ga kompostnika najmanj 5 m od so- Varstvo osebnih podatkov – Vsi in Uredbo Komisije (ES) št. 800/2008 jedi, za pripravo katerih uporablja- sednjih stanovanjskih stavb ali javnih osebni podatki sodelujočih bodo in po shemi »de minimis« pomoči, skladno z Uredbo Komisije (ES) št. te pridelke iz domačega vrta. Lah- površin. V nagradnem natečaju ne namenjeni izključno za namene 1998/2006. Sredstva se dodelijo za ko so to že preizkušeni recepti, morejo sodelovati tisti občani, ki so nagradne igre. Organizatorji se ob- naslednje namene (vrste pomoči in lahko pa tudi povsem vaši – v tem kompostnike v okviru projekta Pride- vezujemo, da bomo vse vaše po- ukrepov): primeru nas na to posebej opozo- lano in prodano doma že prejeli. datke, ki nam jih boste poslali z A) Pomoči na področju primarne pri- rite. Potek nagradnega natečaja – Na- vašo prijavo na nagradno igro, delave kmetijskih proizvodov, dodelje- Nagrade: Izmed sodelujočih na gradna igra poteka od objave nateča- brezpogojno varovali ter z njimi ne po Uredbi za skupinske izjeme: natečaju bo tričlanska komisija v ja v EPIcentru do vključno 1. septem- ravnali v skladu z Zakonom o var- 1. Naložbe v kmetijska gospodarstva sestavi člana uredništva EPIcentra, bra 2010. Fotografij in receptov, po- stvu osebnih podatkov. za primarno proizvodnjo 2. Zagotavljanje tehnične podpore v člana Posoškega razvojnega centra slanih po tem datumu, pri žrebanju Več o pogojih in nagradi na sple- kmetijskem sektorju in člana Občine Tolmin v začetku ne bomo upoštevali. Organizator ne tni strani www.prc.si. B) Pomoči »de minimis« na področju septembra izžrebala šest prejemni- odgovarja za napake na spletni stra- Uredništvo EPIcentra predelave in trženja kmetijskih proizvodov: ≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈ 3. Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah 4. Pokrivanje operativnih stroškov tran- PRIJAVNICA sporta iz odročnih krajev

ZA SODELOVANJE NA NAGRADNEM NATEČAJU III. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV ZA POSAMEZEN UKREP, UPRAVI- PRIDELANO IN PRODANO DOMA ČENCI, UPRAVIČENI STROŠKI, PO- ≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈●≈ GOJI IN KRITERIJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV, OMEJITVE, FINANČNE ime in priimek: DOLOČBE, ZAHTEVANA DOKU- MENTACIJA TER MERILA ZA OCE- NJEVANJE VLOG naslov stalnega bivališča: Višina razpisanih sredstev proračuna Občine Tolmin je omejena in znaša tel. številka: e-naslov: 34.317,15 EUR. V primeru ostanka razpisanih sredstev, namenjenih za priloge (ustrezno označi): fotografi ja e-fotografi ja recept posamezen ukrep, se le-ta na predlog občinskega Odbora za kmetijstvo, tu- Izjavljam, da se strinjam s pogoji sodelovanja v nagradnem natečaju. rizem in pospeševanje poseljenosti podeželja lahko prerazporedijo za dru- datum: podpis: ge ukrepe, določene v tem javnem razpisu. Obrazec pošljite na naslov: Uredništvo EPIcentra, Ulica padlih borcev 1b, 5220 Tolmin Prijave na razpis bodo ovrednotene na podlagi naslednjih meril, ki bodo upo-

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 ( 43 )

števane pri razdeljevanju proračunskih • za naložbe v posodabljanje kmetij- - stroški nakupa in postavitve rastlinja- tijstva, gozdarstva in razvoja podeželja sredstev: skih gospodarstev z živinorejsko in ka ali plastenjaka s pripadajočo (v nadaljevanju: registrirani izvajal- rastlinsko proizvodnjo kmetijska go- opremo; ci); A) POMOČI, DODELJENE spodarstva, ki imajo naslov oziroma - stroški nakupa in postavitve mrež 2. registrirana stanovska in interesna PO UREDBI ZA SKUPINSKE sedež v občini Tolmin ter imajo v lasti proti toči; združenja in zveze, ki delujejo na po- IZJEME oziroma v zakupu kmetijska zemlji- - stroški postavitve oziroma ureditve dročju kmetijstva, gozdarstva in pre- šča na območju občine Tolmin; pašnikov in obor (nakup opreme za hrane na območju občine ali regije (v 1. NALOŽBE V KMETIJSKA • za urejanje pašnikov, kmetijskih ze- ograditev pašnika in pregraditev pa- nadaljevanju: društva in združenja). GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO mljišč in dostopov kmetijska gospo- šnika na pašne čredinke, pašni apa- PROIZVODNJO Pogoji in omejitve so natančneje darstva, ki imajo v lasti oziroma v rat, nakup opreme za ureditev napa- opredeljeni v Uradnem listu RS, št. Višina razpisanih sredstev znaša: zakupu kmetijska zemljišča na ob- jališč za živino, strojne storitve …); 42/2010, in na www.obcina.tolmin. – posodabljanje kmetijskih gospodar- močju občine Tolmin. - stroški izvedbe agromelioracijskih si. stev 20.580,00 EUR, Pogoji in omejitve so natančneje del pri urejanju kmetijskih zemljišč in – urejanje pašnikov, kmetijskih ze- dostopov (stroški odstranjevanja za- Višina sofinanciranja in upravičeni opredeljeni v Uradnem listu RS, št. stroški: mljišč in dostopov 2.058,00 EUR. 42/2010, in na www.obcina.tolmin. rasti, skal, planiranja oz. ravnanja Predmet pomoči: si. zemljišča, analize zemlje, gnojilnega Bruto intenzivnost pomoči: načrta, založnega gnojenja vključno - pomoč lahko krije do 100 % upravi- Predmet pomoči je sofinanciranje na- Višina sofinanciranja in upravičeni z apnenjem, nakup in sejanje travne- čenih stroškov, ložb v lastno primarno pridelavo kme- stroški: tijskih proizvodov, ki jih opredeljuje ga semena…), razen drenažnih del - pomoč se dodeli v obliki subvencio- Bruto intenzivnost pomoči: Priloga I k Pogodbi o ustanovitvi Evrop- in materiala za drenažo; niranih storitev in ne sme vključevati - do 50 % upravičenih stroškov nalož- ske Skupnosti (v nadaljevanju: Pogod- - splošni stroški, povezani s pripravo neposrednih plačil v denarju proizva- be na območjih z omejenimi mo- ba). Podpore se dodeljujejo za naložbe in izvedbo investicije (izdelava pro- jalcem. žnostmi, v kmetijska gospodarstva, ki so name- jektne dokumentacije, honorarji ar- Najvišji znesek dodeljene pomoči - do 40 % upravičenih stroškov nalož- njene za: hitektov, inženirjev in svetovalcev, na posameznega upravičenca v le- be na ostalih območjih, stroški študij izvedljivosti, nakup pa- tu 2010 znaša 2.000,00 EUR. 1.1 Posodabljanje kmetijskih go- - če naložbo izvajajo mladi kmetje v tentov in licenc …). Upravičeni stroški so naslednji: spodarstev z živinorejsko in rastlin- petih letih od vzpostavitve kmetijske- Davek na dodano vrednost in lastno - Na področju izobraževanja in uspo- sko proizvodnjo: ga gospodarstva, se intenzivnost delo se ne upoštevajo kot upravičeni sabljanja kmetov in delavcev na kme- - naložbe v posodobitev hlevov s pri- pomoči poveča za 10 % (te naložbe stroški. tijskem gospodarstvu se pomoč padajočo notranjo opremo za prirejo morajo biti opredeljene v poslovnem mleka, mesa in jajc, načrtu o razvoju kmetijske dejavnosti Najvišji znesek dodeljene pomoči po- dodeli za kritje stroškov organiziranja - naložbe v skladišča za krmo s pripa- kot je določeno v členu 22 (c) in iz- sameznemu podjetju (kmetijskemu programov za usposabljanje (preda- dajočo opremo, polnjeni morajo biti pogoji iz člena gospodarstvu) ne sme preseči vanja, informativna izobraževanja, - naložbe v pomožne živinorejske 22 Uredbe Sveta (ES) št. 400.000,00 EUR v katerem koli ob- krožki, tečaji, prikazi, strokovne ek- objekte, vključno s pripadajočo 1698/2005). dobju treh proračunskih let oziroma skurzije...). opremo, Najmanjši znesek dodeljene pomo- 500.000,00 EUR, če je podjetje - Na področju svetovalnih storitev, ki - nakup kmetijske mehanizacije in či je 200,00 EUR, najvišji znesek pa (kmetijsko gospodarstvo) na območjih jih opravijo tretje strani, se pomoč opreme, vključno z računalniško pro- 3.500,00 EUR na kmetijsko gospo- z omejenimi možnostmi, in sicer ne dodeli za kritje honorarjev za storitve, gramsko opremo, darstvo na leto. glede na to, iz katerih javnih virov so ki ne spadajo med trajne ali občasne - nakup kmetijskih zemljišč za kmetij- sredstva dodeljena. dejavnosti niti niso v zvezi z običajni- Upravičeni stroški so naslednji: sko izrabo za namen rastlinske pri- mi operativnimi stroški podjetja. - stroški posodobitve hlevov (nakup Dodatna merila za ocenjevanje: delave oziroma za namen živinoreje - Na področju organizacije forumov za materiala, gradbena in obrtniška de- - usmerjenost kmetijskega gospodar- v vrednosti do 10 % celotne naložbe, izmenjavo znanj med gospodarstvi, la, oprema stojišč, ležišč, privezov in stva v ekološko kmetovanje, če je nakup kmetijskih zemljišč se- tekmovanj, razstav in sejmov ter so- boksov, električna oprema, prezra- - število izvajanih ukrepov iz progra- stavni del celotne naložbe, delovanje na njih se pomoč dodeli čevalni sistemi, napajalni sistemi …); mov SKOP in KOP, - prva postavitev ekstenzivnih travni- za kritje: - stroški nakupa in montaže nove teh- - velikost kmetijskega gospodarstva, ških sadovnjakov ter prva postavitev • stroškov udeležbe, nološke opreme (za krmljenje, mol- - tržna orientiranost kmetije, oziroma prestrukturiranje intenzivnih • potnih stroškov, žo, izločke …); - starost nosilca kmetijskega gospo- trajnih nasadov sadovnjakov, • stroškov publikacij, - stroški nakupa materiala, opreme in darstva. - nakup in postavitev rastlinjakov in • najemnin razstavnih prostorov. stroški novogradnje oziroma adapta- plastenjakov za rastlinsko pridelavo, - Na področju publikacij (katalogov, cije pomožnih živinorejskih objektov 2. ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE vključno s pripadajočo opremo, spletišč), ki predstavljajo dejanske in skladišč za krmo (objekti za shra- PODPORE V KMETIJSTVU - nakup in postavitev mrež proti toči. podatke o proizvajalcih iz dane regi- njevanje kmetijske mehanizacije, Višina razpisanih sredstev znaša: je ali proizvajalcev danega proizvoda, 1.2 Urejanje pašnikov, kmetijskih silosi …), razen obnove ali rekon- 2.058,00 EUR če so informacije in predstavitve nev- zemljišč in dostopov: strukcije gnojnih jam in gnojišč zara- Predmet pomoči: tralne in imajo zadevni proizvajalci - naložbe v urejanje pašnikov za nad- di izpolnjevanja standarda Nitratna - izobraževanje in usposabljanje kme- enake možnosti, da se predstavijo v zorovano pašo domačih živali in obor direktiva; tov in delavcev na kmetijskih gospo- publikaciji, se pomoč dodeli za kri- za rejo gojene divjadi, - stroški nakupa kmetijske mehaniza- - naložbe v urejanje kmetijskih zemljišč darstvih, svetovalne storitve, organi- tje: cije in opreme, vključno z računalni- zacije forumov, tekmovanj, razstav in in dostopov na kmetijskih gospodar- ško programsko opremo; • stroškov priprave in tiska katalo- stvih (poljske poti, dovozne poti, sejmov ter sodelovanje na njih, pu- gov, - stroški nakupa kmetijskih zemljišč, blikacije in spletišča. poti v trajnih nasadih na kmetiji). ki ne presegajo 10 % upravičenih • stroškov vzpostavitve internetne Upravičenci: stroškov celotne naložbe; Cilji ukrepa: strani. Upravičenci do dodelitve pomoči so - stroški prve postavitve ekstenzivnih - povečati učinkovitost in konkurenč- Davek na dodano vrednost in lastno kmetijska gospodarstva – pravne in trajnih nasadov ali postavitve oziroma nost ter zagotoviti dolgoročno spo- delo se ne upoštevajo kot upravičeni fizične osebe, ki se uvrščajo med prestrukturiranja (zamenjave sort) sobnost preživetja kmetijskih gospo- stroški. majhna in srednje velika podjetja, kot obstoječih intenzivnih trajnih nasa- darstev s pomočjo strokovnega izo- Dodatna merila za ocenjevanje: je opredeljeno v Prilogi 1 Uredbe Ko- dov (priprava izvedbenega načrta za braževanja in usposabljanja ter pro- - prispevek programa k funkcionalno- misije (ES) št. 800/2008, se ukvarjajo zasaditev novega trajnega nasada, mocijsko informativnih akcij. sti znanj udeleženca in uporabnost s primarno pridelavo kmetijskih proi- priprava zemljišča, nakup in postavi- Upravičenci: pridobljenih znanj v praksi, zvodov, opredeljenih v Prilogi I k Po- tev opore, nakup mreže za ograjo, Upravičenci do dodelitve pomoči so - število upravičenih udeležencev pro- godbi, in so vpisana v register kmetij- nakup večletnega sadilnega materi- izvajalci tehnične podpore, in sicer: grama, skih gospodarstev (v nadaljevanju: ala, nakup in postavitev mrež proti 1. organizacije, ki so registrirane za - obseg programa (število ur, obseg kmetijska gospodarstva), in sicer: toči …); opravljanje storitev na področju kme- in naklada publikacije …).

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Javni razpisi ( 44 )

B) POMOČI »DE MINIMIS« Bruto intenzivnost pomoči: rem koli obdobju treh proračunskih - do 70 % upravičenih stroškov tovor- - do 50 % upravičenih stroškov nalož- let. nega transporta. 3. NALOŽBE ZA OPRAVLJANJE be. Dodatna merila za ocenjevanje: Najmanjši znesek dodeljene pomo- DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA Najmanjši znesek dodeljene pomo- - prispevek dopolnilne dejavnosti k či znaša 200,00 EUR, največji pa KMETIJAH či znaša 500,00 EUR, največji pa prepoznavnosti in ohranjanju ter pro- 5.000,00 EUR na prevoznika na Višina razpisanih sredstev znaša: 5.000,00 EUR na kmetijsko gospo- mociji tradicionalnih značilnosti ob- leto. 4.116,00 EUR darstvo na leto. močja občine, Upravičeni stroški so: Predmet pomoči: Upravičeni stroški so: - usmerjenost kmetijskega gospodar- - operativni stroški tovornega prevo- Predmet podpore so naložbe za sle- - stroški izgradnje ali obnove objek- stva v ekološko kmetijstvo, za/kilometer v odročnih krajih, opra- deče vrste namenov: tov/prostorov (za skladiščenje, pri- - zaposlenost nosilca dopolnilne de- vljeni v času od 1. 1. 2010 do 30. - predelava kmetijskih proizvodov, pravo proizvodov za trg, prodajo ...) javnosti, 11. 2010 na območju: opredeljenih v Prilogi 1 Pogodbe za potrebe dopolnilne dejavnosti (na- - starost nosilca dopolnilne dejavno- • Poljubinja in Ljubinja; (mesa, mleka, vrtnin, sadja, mlevskih kup materiala in pripadajoče opre- sti. • Kneže, Temljin in Kneških Raven; in škrobnih izdelkov, rastlinskih in me, gradbena in obrtniška dela ...); • Baške grape. živalskih olj in maščob, pripravljenih - stroški nakupa nove oziroma rablje- 4. POKRIVANJE OPERATIVNIH Davek na dodano vrednost in lastno krmil za živali, drugih živil, pijač, le- ne opreme in naprav, vključno z ra- STROŠKOV TRANSPORTA IZ delo se ne upoštevajo kot upravičeni sa), medu in čebeljih izdelkov, zelišč, čunalniško programsko opremo, za ODROČNIH KRAJEV stroški. gozdnih sadežev in gozdnih sorti- potrebe dopolnilne dejavnosti; Višina razpisanih sredstev znaša: Skupna pomoč »de minimis«, dodelje- mentov); - stroški promocije in trženja dopolnil- 5.505,15 EUR na kateremu koli transportnemu podje- - neposredna prodaja kmetijskih pro- ne dejavnosti (publikacije - katalogi Predmet pomoči: tju, ne sme presegati 100.000,00 izvodov na kmetijah; in spletišča, udeležba na forumih, - financiranje stroškov prevoza za pre- EUR bruto v katerem koli obdobju treh - neposredna prodaja kmetijskih pro- tekmovanjih, sejmih, razstavah, eko- voze, ki niso ekonomsko upraviče- proračunskih let. izvodov izven kmetije; tržnicah in podobno, svetovalne sto- ni. Dodatna merila za ocenjevanje: - turizem na kmetiji (gostinska in ne- ritve, tržne raziskave ...); - dejavnost transporta, je glavna de- gostinska dejavnost – ogled kmetije - stroški udeležbe na izobraževanjih in Upravičenci: javnost prevoznika; in njenih značilnosti in ogled okolice usposabljanjih, povezanih z dopolnil- - zadruge, ki opravljajo dejavnost tran- - frekvenca transportov na posame- kmetije, prikaz vseh del iz osnovne nimi dejavnostmi; sporta med kmetijskimi gospodarstvi znem odročnem območju, kot je kmetijske in gozdarske dejavnosti, - splošni stroški, povezani s pripravo na območju občine Tolmin in izpol- definirano s tem razpisom; prikaz vseh del iz ostalih vrst dopol- in izvedbo projekta (izdelava projek- njujejo vse pogoje, določene s tem - skupno število kilometrov, ki jih pre- nilne dejavnosti na kmetiji, turistični tne dokumentacije, honorarji arhitek- razpisom (v nadaljevanju: prevo- voznik opravi na odročnih območjih, prevoz potnikov z vprežnimi vozili, tov, inženirjev in svetovalcev, stroški znik). kot so definirana s tem razpisom, v ježa živali, žičnice, vlečnice, sede- študij izvedljivosti, nakup patentov in Pogoji in omejitve so natančneje obdobju od 1. 1. 2010 do 30. 11. žnice, oddaja športnih rekvizitov, licenc ...). opredeljeni v Uradnem listu RS, št. 2010, in ki jih lahko izkaže z verodo- oddajanje površin za piknike); Davek na dodano vrednost in lastno 42/2010, in na www.obcina.tolmin. stojnimi knjigovodskimi listinami; - dejavnost (storitve in izdelki), pove- delo se ne upoštevajo kot upravičeni si. zana s tradicionalnimi znanji na kme- stroški. - število odročnih območij, kot so de- Skupna pomoč »de minimis«, dodelje- Višina sofinanciranja in upravičeni finirana s tem razpisom, na katerih tiji (oglarstvo, tradicionalno krovstvo stroški: s slamo, skodlami in skriljem, peka na kateremu koli podjetju, ne sme pre- prevoznik opravlja dejavnost tran- v kmečki peči, izdelava drobnih ga- segati 200.000,00 EUR bruto v kate- Bruto intenzivnost pomoči: sporta. lanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkovno kova- štvo, tradicionalni izdelki iz zelišč in Utrinki dišavnic); - pridobivanje in prodaja energije iz skrbeli prizadevni člani Prostovoljne- obnovljivih virov na kmetiji; ga gasilskega društva Podbrdo. Pre- - storitve s kmetijsko in gozdarsko me- senetljiva udeležba domačinov je hanizacijo, opremo, orodji in živalmi razveselila organizatorje, saj je bil ter oddaja le teh v najem; namen ohranjanja tradicije kresova- - izobraževanje na kmetijah, povezano nja dosežen. Mnogim je ob igri pla- s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno menov spomin zaplaval nekaj dese- dejavnostjo na kmetiji; tletij v preteklost, ko so kresovi go- - zbiranje in kompostiranje organskih reli na številnih gričih, ki takrat še ni- snovi; so bili poraščeni. - aranžiranje ter izdelava vencev, šop- kov ipd. iz lastnega cvetja in drugih Olga Zgaga, Društvo Baška dediščina okrasnih rastlin. Upravičenci: KO[ARKA NA TOLMINSKEM Upravičenci do dodelitve pomoči so IMA 60-LETNO TRADICIJO nosilci kmetijskih gospodarstev ter nji- – Košarkarski klub (KK) Tol- hovi družinski člani, ki so ali se bodo Tolmin min je 22. maja praznoval 60. oble- registrirali za opravljanje dopolnilne tnico aktivnega igranja košarke v dejavnosti na kmetijskem gospodar- Tolminu. Na prireditvi, ki je potekala stvu, ki je vpisano v register kmetijskih na tolminski Brajdi, se je zbralo lepo gospodarstev (v nadaljevanju: nosilci število ljubiteljev košarke. Na srečo dopolnilnih dejavnosti). Nosilci do- NA PREDVEČER PRVEGA MAJA so tudi po Baški grapi zagoreli kresovi. Foto: Alenka Zgaga organizatorjev je vreme kljub manjši polnilnih dejavnosti morajo imeti naslov plohi zdržalo, tako da prireditve ni oziroma sedež na območju občine Tol- KRESOVI ZAGORELI V ni, v podnožju Znojil, kar dva sta švi- bilo treba seliti v dvorano, kjer min. OBJEMU GORA gala iskre v noč na Petrovem Brdu. Posebej so se potrudili mladi v Pod- vzdušje gotovo ne bi bilo tako prije- Pogoji in omejitve so natančneje Ba{ka grapa – Na predvečer prve- brdu. Več dni so kres postavljali na tno, kot je na prostem. Prve tekme opredeljeni v Uradnem listu RS, št. ga maja so tudi v zatrepu Baške gra- prijetni gozdni jasi Ava ob potoku najmlajših so se začele že opoldan. 42/2010, in na www.obcina.tolmin.si. pe zagoreli kresovi. Prav prijetna je Bača. Na pomoč jim je priskočil pre- Program se je nadaljeval s tekmami Višina sofinanciranja in upravičeni bila večerna vožnja skozi njene vasi, voznik Albin Poljanec iz Podbrda, različnih kategorij veteranov, zaklju- stroški: saj so kresovi plameneli v Hudajuž- za varnost in razsvetljavo pa so po- čil pa (igralni del) s tekmo med član-

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 ( 45 )

IV. ROK ZA PREDLOŽITEV PRIJAV vloga v svoji kuverti. določenih v javnem razpisu, ter pripra- V primeru nenamenske porabe sred- IN NAČIN PREDLOŽITVE vila predlog razdelitve sredstev. stev bo prejemnik sankcioniran v skla- Razpis je odprt od dneva objave v V. OBRAVNAVANJE VLOG Na podlagi predloga komisije o razde- du z določili 21. člena Pravilnika o Uradnem listu Republike Slovenije Prispele vloge bo po izteku prijavnega litvi sredstev bo pristojni organ občin- dodeljevanju pomoči za ohranjanje in do vključno 18. junija 2010 do 12. roka obravnavala strokovna komisija za ske uprave izdal upravičencem sklepe razvoj kmetijstva ter podeželja v občini ure. kmetijstvo (v nadaljevanju: komisija), ki komisije o višini dodeljenih sredstev in Tolmin. Vlagatelji oddajo vlogo, ki vsebuje: jo imenuje župan Občine Tolmin. Od- višini upravičenih stroškov za posame- Komisija bo po odpiranju vlog resnič- - izpolnjene prijavne obrazce (za piranje vlog bo potekalo 22. junija zen ukrep in namen oziroma bo izdal nost podatkov vzorčno preverila na ukrep, na katerega se vlagatelj prija- 2010 ob 9. uri. Odpiranje vlog ne bo sklepe o zavrnitvi ali zavrženju, v skladu terenu. vlja), javno. z odločitvami komisije. - obvezne priloge, ki so navedene pri Komisija bo opravila pregled vlog ter Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa VII. KRAJ, ČAS TER KONTAKTNA posameznem prijavnem obrazcu, jih obravnavala in ocenila na podlagi s sklepom komisije pisno obveščeni OSEBA, PRI KATERI LAHKO PRE- - podpisan (in v primeru pravne ose- pogojev in meril, določenih v javnem najpozneje v roku 30 dni od datuma DLAGATELJI DVIGNEJO RAZPISNO be tudi žigosan) vzorec pogodbe, razpisu. Komisija lahko preveri uteme- odpiranja vlog. DOKUMENTACIJO IN DOBIJO DO- ki je priložen posameznemu prijav- ljenost in realnost v vlogi navedenih V primeru ukrepov, razpisanih na po- DATNA POJASNILA O JAVNEM nemu obrazcu. upravičenih stroškov prijavljenih inve- dročju primarne pridelave kmetijskih RAZPISU Vloge morajo biti poslane s priporo- sticij oziroma aktivnosti ter v ta namen proizvodov, upravičenec pred izdajo Brezplačna razpisna dokumentacija je čeno pošto ali oddane osebno v zahteva dodatna dokazila in pojasnila. sklepa o odobritvi sredstev ne sme od dneva objave razpisa do izteka pri- zaprti kuverti, opremljeni z naslo- Prepozno prispele vloge in vloge, vlo- pričeti z aktivnostmi oziroma naložbo, javnega roka dosegljiva na spletni stra- vom pošiljatelja in označeni z ustre- žene v nepravilno opremljenih ovojni- za katera so sredstva namenjena. ni Občine Tolmin (www.tolmin.si) ali zno oznako ukrepa: cah, bo komisija zavrgla. Neutemelje- Zoper odločitev komisije lahko upravi- pa jo v tem roku vlagatelji lahko dvigne- »NE ODPIRAJ, JAVNI RAZPIS – KME- ne vloge, ki ne bodo izpolnjevale raz- čenec vloži pritožbo županu v roku jo v tajništvih Občine Tolmin, Ulica TIJSTVO 2010: Naložbe v kmetijska pisnih pogojev in kriterijev upravičeno- osmih (8) dni od dneva vročitve sklepa padlih borcev 2, 5220 Tolmin. Doda- gospodarstva«, sti do dodelitve sredstev, bo komisija upravičencu. Odločitev župana je do- tne informacije in pojasnila v zvezi z javnim razpisom lahko zainteresirani »NE ODPIRAJ, JAVNI RAZPIS – KME- zavrnila. Vlagatelje, katerih vloge bodo končna. dobijo pri Janji Bičič, na telefonski šte- TIJSTVO 2010: Tehnična pomoč«, nepopolne, bo komisija v roku osmih S kandidati, izbranimi na razpisu, bodo (8) dni od odpiranja vlog pisno pozvala, sklenjene pogodbe, v kateri bodo ure- vilki 05/38-19-530, vsak delovni dan, »NE ODPIRAJ, JAVNI RAZPIS – KME- da vloge dopolnijo. Rok za dopolnitev jene medsebojne pravice in obveznosti od 8. do 14. ure, ali na elektronskem TIJSTVO 2010: Naložbe v dopolnilne vlog bo osem (8) dni od dneva vročitve med Občino Tolmin in upravičencem naslovu [email protected]. dejavnosti na kmetijah«, poziva za dopolnitev. ter podrobnejši pogoji koriščenja odo- Številka: 330-0001/2010 »NE ODPIRAJ, JAVNI RAZPIS – KME- Po preteku roka za dopolnitev nepo- brenih sredstev. Datum: 20. maj 2010 TIJSTVO 2010: Transportni stroški«, polnih vlog bo komisija vloge ponovno Občina Tolmin na naslov: Občina Tolmin, Ulica pa- obravnavala. Če pozvani vlagatelji v VI. NADZOR IN SANKCIJE Uroš Brežan, župan Občine Tolmin dlih borcev 2, 5220 Tolmin. Ne gle- zahtevanem roku nepopolnih vlog ne Nadzor nad namensko porabo sred- de na način vložitve, morajo vloge bodo dopolnili ali pa jih bodo dopolni- stev, dodeljenih po tem razpisu, opra- Besedilo celotnega javnega razpisa je prispeti na Občino Tolmin najkasne- li neustrezno, bo komisija vloge zavrgla vljata pristojni organ občinske uprave objavljeno v Uradnem listu RS, št. 42/ je do 18. junija 2010 do 12. ure. kot nepopolne. Vse popolne in upravi- in komisija, namenskost in smotrnost 2010, in na spletni strani Občine Tolmin V primeru, da upravičenec pošilja več čene vloge pa bo komisija točkovala v porabe pa lahko ugotavlja tudi Nadzor- (www.obcina.tolmin.si). Na spletni strani vlog za več namenov, mora biti vsaka skladu z merili za ocenjevanje vlog, ni odbor Občine Tolmin. so objavljeni tudi prijavni obrazci.

Utrinki sko ekipo KK Tolmin in Kraškim Zi- in U-8, dve pionirski ekipi, kadetska, darjem iz Sežane, ki tekmuje v 1. b ki je v letošnji sezoni nastopala v 1. slovenski ligi. Kljub sproščenemu in SKL, in mladinska, ki se bo v nasle- prijateljskemu vzdušju je bilo na dnjih dneh skušala prebiti v 1. SKL, vseh tekmah veliko tekmovalnega ter člansko moštvo, ki bo v naslednji naboja, saj športnikom, ki so tekmo- sezoni skušalo naskakovati vrh 2. vali ali tekmujejo, želja po zmagi SKL. Oktobra 2009 so člani na ob- ostane v krvi. Vrhunec vsega je bila čnem zboru izvolili tudi nov devet- članska tekma, v kateri so člani KK članski upravni odbor pod vodstvom Tolmin igrali zelo dobro, a na žalost Danijela Krivca, ki v teh težkih ča- za osem točk izgubili proti nasprotni- sih dela dobro, zato v klubu z opti- kom ter jim na koncu tudi športno mizmom zrejo v naslednje sezone. čestitali. Seveda se je veselica za V tem času je v članski ekipi kluba nekatere zavlekla še pozno v noč. igralo prek 170 igralcev, zvrstilo se In kako se je vse skupaj pred 60 leti je 21 trenerjev, izučilo devet sodni- pravzaprav začelo? V Tolminu so za- kov ter zamenjalo 16 predsednikov čeli košarko igrati leta 1950 v okviru kluba. Kakšna je natančna številka Telovadnega društva (TVD) Partizan. PRVE TEKME NAJMLAJŠIH SO SE ZAČELE ŽE OPOLDAN. Program se je nadaljeval s tekma- vseh igralcev košarke v zgodovini Sprva ni bilo veliko organiziranih tek- mi različnih kategorij veteranov (na fotografiji), igralni del pa zaključil s tekmo med članskim kluba, težko ocenimo, a glede na movanj (prvenstva, lige, turnirji ...), moštvom KK Tolmin in Kraškim Zidarjem iz Sežane, ki tekmuje v 1. b slovenski ligi. Foto: Tatjana to, da v člansko ekipo pridejo največ tako da so se vse tekmovalne dejav- Šalej Faletič dva do trije igralci na generacijo, nosti odvijale med TVD Partizan in ših letih osvojilo veliko naslovov v ra- venski košarkarski ligi (SKL). V letih lahko upravičeno sklepamo, da je garnizonom JLA iz Tolmina. Kasneje znih kategorijah. S formacijo liga- 1968 in 1970, 1983/84 je članska do sedaj košarko v Tolminu aktivno se je pridružil še športni aktiv učite- škega tekmovanja na območju s ekipa nastopala v 1. SKL. V sezoni igralo blizu 2.000 igralcev. ljišča Tolmin. Leta 1955 je moštvo everne Primorske leta 1962 se je v 1995/96 je klub izpadel v 3. SKL, a Upravni odbor KK Tolmin je v začet- odigralo prvo tekmo zunaj Tolmina, Tolminu začel pravi razmah košarke. se je vrnil v 2. SKL že po sezoni ku marca k sodelovanju povabil ne- in sicer s Kobaridom, v naslednjem Že naslednje leto je članska ekipa 1998/99. Odtlej KK Tolmin nastopa katere nekdanje člane kluba (Marka letu pa je že začelo nastopati v pr- končala kot zmagovalka lige in si pri- v 2. SKL zahod. Danes v njem deluje Janeža, Darka Likarja, Pavla Ru- venstvu Primorske, kjer je v kasnej- dobila pravico do nastopa v 2. slo- kar sedem selekcij: od najmlajših U-7 tarja, Zvonka Mraka …), in sicer z

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Koledar prireditev ( 46 )

Datum Kraj Prireditev Informacije vsaka sobota v TOLMIN, Knjižnica Cirila Otroci sveta Društvo Zlatorog: 031-585-497, drustvo. maju in juniju Kosmača Tolmin Otroške ustvarjalne delavnice [email protected] 4. 6. (18.00) IDRSKO Odkritje spomenika ob 95-letnici poboja talcev pri Idrskem Društvo TIGR Primorske 4. 6. (20.00) TOLMIN, Tolminski muzej Odprtje fotografske razstave Brez fleša ni fleša PUM: 05/38-41-513 5. 6. (19.30) TRENTA, Dom Trenta Tujerodne vrste – prezrta grožnja in strokovno predavanje dr. Dom Trenta: 05/38-89-330 Simone Strgulc Krajšek, odprtje razstave in predavanje 6. 6. DOBROVO Pohod od češnje do češnje PD Tolmin, Slavica Boljat: [email protected], 05/38-83-211 (četrtek 17–19h), 051-622-962 6. 6. (9.00) TRDNJAVA KLUŽE Tradicionalen sejem vojaških in drugih zanimivih starin Društvo 13 13, Miloš Domevšček: 041-507-445 9. 6. (19.00) TOLMIN, Knjižnica Cirila Prireditev ob začetku projekta Primorci beremo Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin: 05/38-11-526 Kosmača Tolmin 10. 6. (10.00) TOLMIN, Knjižnica Cirila Znanje starejših za lokalni razvoj Društvo Zlatorog: 031-585-497, drustvo. Kosmača Tolmin Ustanovitev Univerze za tretje življenjsko obdobje [email protected] 10. 6. (19.00) KOBARID, telovadnica Zaključna produkcija plesne šole Urška Tolmin Suzana Brešan: 041-371-223, info.tolmin@ urska.si 11. 6. (20.00) SLAP OB IDRIJCI, dvorana Koncert zborov idrijske doline Tiho Idrijca šumi Matej Kavčič: 031-507-724 kulturnega doma 11. in 12. 6. KOBARID, trg pred cerkvijo Kobariški sejem Darja Hauptman: 031-608-389 12. 6. (9.00) LOG POD MANGARTOM, 5. tradicionalni pohod v okolico vasi – Priporočamo primerno obutev TD Log pod Mangartom, pri Štolnu in oblačila. Pohod primeren za vse generacije. Peter Mlekuž: 041-748-585 12. 6. (9.00) BOVEC, start pred Hotelom Bovec Trek Race 2010 AO Bovec: www.treking.si Kanin 12. 6. KAMNO–TOLMIN Voda za vedno – Spust s plovili za osveščanje in varovanje naravnega Ana Podobnik: 031-605-990, 05/38-85-308, bogastva in čistost slovenskih rek [email protected], www.xpoint.si 12. 6. (13.00) KANALSKI LOM Košarkarski turnir trojk in zabava z bendom Matjaž Žbogar: 041-625-803, [email protected]

Utrinki POSTANITE NARO^NIK e-EPIcentra namenom, da bi pokrili čim več ge- Vse, ki želite postati naročniki neracij nekdanjih članov. Cilj organi- e-EPIcentra, vabimo, da nam zacijskega odbora (OO) je bil, da bi na mateja. [email protected] se na Brajdi zbrali vsi nekdanji in se- sporočite svoj e-naslov, na danji rodovi, ki bi ob igranju košarke katerega vam bomo pošiljali obudili obilo prelepih spominov in povezavo na naše spletno preživeli lep dan. Zaradi finančnih glasilo. težav prireditev sicer ni bila taka, kot so si člani OO sprva zamislili. Bili so IZID NASLEDNJE že tudi pred tem, da bi jo odpovedali, [TEVILKE EPIcentra a sta jih teža dogodka in dobra volja Bralke in bralce obveščamo, nekaterih posameznikov prisilili, da da bo naslednja številka EPI- so jo izpeljali, pa čeravno malce skromneje, kot so sprva predvidevali. centra predvidoma izšla 23. julija 2010. Vsi, ki boste v Tomi Murovec našem glasilu želeli objaviti PO ZADNJI ZASTRELJANI ŠESTMETROVKI PUNTARJEV SE JE ZAČELO SLAVJE. Na obrazih prispevek, nam ga najka- V ZNAMENJU RDE^E-BELIH igralcev Oplasta je bila nepopisna sreča in veselje. Ponoreli so tudi njihovi privrženci. Dvorana sneje do 5. julija 2010 pose je obarvala v rdeče-belo. Tolmin – Pa se je zgodilo. Klub ma- šljite na e-naslov epicenter@ lega nogometa Oplast iz Kobarida je Oplasta. Desni del je pripadal Tmin- obarvala v rdeče-belo. Seveda je bi- prc.si. Neaktualnih vsebin in postal slovenski državni prvak v fut- skim grafam, ki so vzpodbujali do- la slika prav nasprotna pri Puntarjih vsebin, ki jih bomo prejeli po salu, potem ko je bil po štirih odigra- mačine. Vzdušje je bilo odlično, ce- in njihovih navijačih. Vseeno pa lah- tem datumu, žal ne bomo nih tekmah boljši s 3:1 v zmagah od lo naelektreno, vesel bi ga bil vsak ko pohvalimo igralce obeh klubov za mogli upoštevati. Besedila večnega in mogoče največjega riva- klub v Sloveniji. Oboji so se trudili, trud in vloženo delo, zato, ker so nam naj ne bodo daljša od 2.000 la Puntarja iz Tolmina. Tudi zadnjo priznati pa je treba, da so bili pristaši v Zgornje Posočje prinesli spektakel, znakov (s presledki), saj le Oplasta glasnejši. S tribun je prilete- kakršnega doživimo le redko. Tudi o tekmo so odločale šestmetrovke, na tak način lahko zagoto- saj je bil izid po rednem delu 3:3. la marsikatera »sočna«, predvsem organizaciji ne moremo najti slabih vimo objavo večjega števila Zasluženo ali ne, o tem ima verjetno na račun sodnikov, ki pa v celoti gle- besed. Želimo si lahko le, da bi se vsak svoje mnenje. dano niso vplivali na končen izid. kaj takega pri nas ponovilo; igralce, vaših člankov. Več informacij glede objav najdete tudi na V torek, 18. maja, je bila dvorana že Po zadnji zastreljani šestmetrovki vodstvi obeh klubov ter vse, ki zra- naši spletni strani www.prc. uro pred začetkom tekme skoraj Puntarjev se je začelo slavje. Na ven sodelujejo in pomagajo, pa lah- polno zasedena. Levi del tribune je obrazih igralcev Oplasta je bila nepo- ko samo pohvalimo in jim zaželimo si/epicenter. bil obarvan rdeče-belo – tu so bile pisna sreča in veselje. Ponoreli so veliko sreče ter uspehov še naprej. Uredništvo Soške bombe, zvesti privrženci tudi njihovi privrženci. Dvorana se je Besedilo in foto: Tomi Murovec

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 Koledar prireditev ( 47 )

Datum Kraj Prireditev Informacije 13. 6. BAVŠICA Pohod na Bavh (2.186 m) PD Tolmin, Jelko Flajs: [email protected], 05/38-83-211 (četrtek 17–19h) 13. 6. (19.00) TOLMIN, telovadnica ŠC Zaključna produkcija plesne šole Urška Tolmin Suzana Brešan: 041-371-223, Tolmin [email protected] sredi junija (19.00) TOLMIN, Knjižnica Cirila Prireditev ob 30-letnici Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin: 05/38-11-526 Kosmača Tolmin 17. 6. (20.00) TOLMIN, atrij Knjižnice Koncert skupine Tristan – Akustična glasba od folka prek balkanske in Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin: 05/38-11-526 Cirila Kosmača Tolmin irske glasbe do jazza 19. 6. DREŽNIŠKE RAVNE Pohod na Krnčico (2.142 m) PD Tolmin, Slavica Boljat: [email protected], 05/38-83-211 (četrtek 17–19h), 051-622-962 18. do 20. 6. BOVEC, TRNOVO OB WW World Cup Soča – Svetovni pokal v spustu; 18. 6. Odprtje na Kajakaška zveza Slovenije in KKSE, Andrej SOČI Bovškem trgu; 19. 6. (12.30) klasična preizkušnja na trnovem, 20. 6. Humar: 031-371-644 (10.30) šprint preizkušnja na Trnovem 20. 6. (10.00) BOVEC, A postaja žičnice Slovenija kolesari na Bovškem Kaninski center, Fabiola Komac: 031-370-885, Kanin Alenka Čopi: 041-728-614 20. 6. (10.30) LIVEK, športno igrišče Srečanje z zamejci iz Topolovega in odprtje informacijskega panoja o KS Livek, Klavdija Uršič: 041-426-762 Livškem 24. do 26. 6. BOVEC in TOLMIN Mednarodni folklorni festival – 24. 6. (20h) v Bovcu, 25. 6. (20h) v Folklorna skupina Bc, Bovcu in Tolminu, 26. 6. (19h) v Bovcu Jure Klavora: 041-906-214 25.–27.6. SLOVENJ GRADEC Kope – Smrekovc (Pohorje) PD Tolmin, Darij Kenda: [email protected], 05/38-83-211 (četrtek 17–19h), 041-774-631 26. 6. (18.00) PERATI nad Livkom Praznovanje svetega Petra – Tekmovanje v morru in zabava KS Livek, Klavdija Uršič: 041-426-762 27. 6. (12.00) PERATI nad Livkom Praznovanje svetega Petra – Sveta maša, gledališka predstava in ples KS Livek, Klavdija Uršič: 041-426-762 2. do 5. 7. BOVEC, središče, trdnjava Festival Kluže – 2. 7. (20h) Ko sem bil mrtev; 3. 7. (11h) Klovnbufova Kulturno društvo B-51: 01/42-69-405 Kluže vesela kavarna; 4. 7. (11h) Mini cirkus Bufeto, (21h) Kaotični Odisej; 5. 7. (21h) Kasandra 3. 7. (9.00) LEPENA Tradicionalni pohod 7 dni 7 poti TD Soča-Lepena, Božidar Kavčič: 031-568-142 3. 7. BOVEC, središče kraja Tradicionalna prireditev. 6. Buški dan – Na predvečer praznika Ulični TD Bovec: 040-348-160 tek za Veliko nagrado Bovca (start 19.30) 4. 7. PLANINA PECOL Pohod na Špik Hude police (2.420 m) PD Tolmin, N. Gaberšček: [email protected], 05/38-83-211 (četrtek 17–19h), 031-876-010 5. do 10. 7. TOLMIN, Sotočje Metalcamp 10 www.metalcamp.com 8. 7. (20.00) BOVEC, središče kraja Bovški četrtkovi večeri TIC Bovec: 05/38-96-444 9. 7. (20.00) BOVEC, središče kraja Folklorni večer – Predstavila se bo Folklorna skupina Bc TIC Bovec: 05/38-96-444 11. 7. DOLINA ZADNJICA Pohod na Bovški Gamsovec (2.392 m) PD Tolmin, D. Gaberšček: [email protected], 05/38-83-211 četrtek 17–19h), 031-868-031 15. 7. (20.00) BOVEC, središče kraja Bovški četrtkovi večeri TIC Bovec: 05/38-96-444 16. 7. (20.00) BOVEC, središče kraja Folklorni večer – Predstavila se bo Folklorna skupina Bc TIC Bovec: 05/38-96-444 17. 7. (18.00) ČEZSOČA Kmečke igre TD Čezsoča, Vasja Vitez 18. 7. PLANINA RAZOR Tradicionalno srečanje planincev s kulturnim programom PD Tolmin, Milena Brešan: pdtolmin@gmail. com, 05/38-83-211 (četrtek 17–19h) 22. 7. (9.00) TRENTA, koča pri izviru Vodenje po Soški poti Dom Trenta: 05/38-89-330 Soče 22. 7. (20.00) BOVEC, središče kraja Bovški četrtkovi večeri TIC Bovec: 05/38-96-444 23. 7. (20.00) TRENTA, Dom Trenta Gledališka predstava Moja briljantna ločitev v izvedbi akademske Dom Trenta: 05/38-89-330 igralke Irene Mihelič 23. 7. (20.00) BOVEC, središče kraja Folklorni večer – Predstavila se bo Folklorna skupina Bc TIC Bovec: 05/38-96-444 24. 7. POSTAJA ŽIČNICE Pohod na Krvavec – Vrh Korena (1.999 m) PD Tolmin, Simon Gorjup: [email protected], KRVAVEC 05/38-83-211 (četrtek 17–19h) ali 031-344-967 24. 7. (15.00) TRENTA, Dom Trenta Trentarski senjem – Ekološka tržnica, delavnica, otroške igre, kegljanje Dom Trenta: 05/38-89-330 za pejste, kulturni program (Bakalina), razstava (Jaka Čop), predavanje (Jože A. Mihelič), koncert (Klarisa Jovanovič, Luka Ropret) 24. 7. (17.00) TRENTA, kegljišče Tekmovanje v kegljanju posamezno za pejste Kegljaški klub Trenta, Janko Zorč: 051-206-339

Informacije za Koledar prireditev za naslednjo številko EPIcentra lahko do 12. julija posredujete Mateji Kutin na telefon 05/38-41-502 ali e-naslov mateja. [email protected]. Objavili bomo prireditve oziroma dogodke, ki se bodo zgodili med 23. julijem in 24. septembrom. Objava v Koledarju prireditev je brezplačna in je namenjena informiranju prebivalcev Zgornjega Posočja, ne pa oglaševanju prireditev ali organizatorjev oziroma podjetij. Objavljamo naslednje podatke: datum in uro, ime prireditve, kontakt organizatorja ter telefonsko številko, e-naslov ali spletno stran. Če želite v EPIcentru objaviti članek o vaši prireditvi, oglas ali oglasno sporočilo, pa so vam informacije na voljo na naši spletni strani www.prc.si.

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010 ( 48 )

POOBLAŠČENA MONTAŽA IN SERVIS strojne instalacije, Tel.: (05) 3809 030 TOPLOTNE TEHNIKE VIESSMANN ključavničarstvo Gsm: 041 774 236 Benjamin Eržen s.p. E-mail: [email protected] 5283 Slap ob Idrijci 36/e Splet: http://users.volja.net/remonting

Izvrstno timsko delo: Vitoligno 100-S in Vitosol 200-F. Učinkovita in cenovno ugodna sistemska tehnika: Viessmannov kotel na lesna polena Vitoligno 100-S, sončni kolektor Vitosol 200-F in multivalentni hranilnik ogrevalne vode z integrirano funkcijo priprave sanitarne vode Vitocell 340-M. Prednosti te do potankosti usklajene kombinacije: donosnost, prijaznost okolju, učinkovitost. Akcija: v juniju in juliju 2010 10% popust na vso toplotno tehniko Viessmann. Popusti ne veljajo za paketni cenik.

EPIcenter, letnik XI, {t. 5–6, 2010