070/2021, Uredbeni

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

070/2021, Uredbeni Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, petek ISSN 1318-0576 Leto XXXI 70 7. 5. 2021 1. Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta VLADA in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem 1474. Uredba o spremembah Uredbe o izvajanju podukrepa Podpora za širokopasovno skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za infrastrukturo, vključno z njeno vzpostavitvijo, razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, izboljšanjem in razširitvijo, pasivno o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, širokopasovno infrastrukturo ter zagotavljanje Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evrop- dostopa do širokopasovnega interneta skem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe in rešitev v zvezi z e-upravo iz Programa Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, razvoja podeželja Republike Slovenije str. 320), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/2221 za obdobje 2014–2020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva dodatne Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni vire in ureditev izvrševanja, da se zagotovi pomoč za spodbu- list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, janje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in 27/17 in 22/18) Vlada Republike Slovenije izdaja njenih socialnih posledic ter za pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja družbe in gospodarstva (REACT-EU) U R E D B O (UL L št. 437 z dne 28. 12. 2020, str. 30), (v nadaljnjem bese- o spremembah Uredbe o izvajanju podukrepa dilu: Uredba 1303/2013/EU); 2. Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta Podpora za širokopasovno infrastrukturo, in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj pode- vključno z njeno vzpostavitvijo, izboljšanjem želja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in razširitvijo, pasivno širokopasovno (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL infrastrukturo ter zagotavljanje dostopa L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene do širokopasovnega interneta in rešitev v zvezi z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/399 z dne 19. janu- z e-upravo iz Programa razvoja podeželja arja 2021 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 Evropskega parlamenta in Sveta glede zneskov podpore Unije za razvoj podeželja v letu 2021 (UL L št. 79 z dne 8. 3. 2021, 1. člen str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU); V Uredbi o izvajanju podukrepa Podpora za širokopasov- 3. Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta no infrastrukturo, vključno z njeno vzpostavitvijo, izboljšanjem in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in razširitvijo, pasivno širokopasovno infrastrukturo ter zagota- in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb vljanje dostopa do širokopasovnega interneta in rešitev v zvezi Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, z e-upravo iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 2/20) se 1. člen (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene spremeni tako, da se glasi: z Uredbo (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o določitvi nekaterih prehodnih do- »1. člen ločb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj (vsebina) podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega (1) Ta uredba ureja izvajanje podukrepa Podpora za ši- sklada (EKJS) v letih 2021 in 2022 ter o spremembi uredb rokopasovno infrastrukturo, vključno z njeno vzpostavitvijo, iz- (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 boljšanjem in razširitvijo, pasivno širokopasovno infrastrukturo glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) ter zagotavljanjem dostopa do širokopasovnega interneta in št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih rešitev v zvezi z e-upravo iz programa, ki ureja razvoj podeže- 2021 in 2022 (UL L št. 437 z dne 28. 12. 2020, str. 1), (v nadalj- lja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem njem besedilu: Uredba 1306/2013/EU); besedilu: PRP 2014–2020). PRP 2014–2020 je dostopen na 4. Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evrop- programa razvoja podeželja (http://www.program-podezelja.si). skega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega (2) S to uredbo se za podukrep iz prejšnjega odstavka do- in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in ločajo namen podukrepa, namen podpore, upravičenci, upravi- za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, pod- čeni stroški, pogoji za dodelitev sredstev, merila za ocenjevanje poro za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 vlog, pogoji za izplačilo sredstev, obveznosti upravičencev in z dne 20. 6. 2014, str. 48), zadnjič spremenjene z Delegirano finančne določbe za izvajanje: uredbo Komisije (EU) 2017/723 z dne 16. februarja 2017 o spre- Stran 4214 / Št. 70 / 7. 5. 2021 Uradni list Republike Slovenije membi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 o dopolni- (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 tvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se 2021 in 2022 (UL L št. 437 z dne 28. 12. 2020, str. 1).«. uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 107 z dne 25. 4. 2017, str. 1), 2. člen (v nadaljnjem besedilu: Uredba 640/2014/EU); V 8. členu se v prvem odstavku 10. točka spremeni tako, 5. Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne da se glasi: 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evrop- »10. izkazati mora zaprto finančno konstrukcijo za izved- skega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz bo naložbe, iz katere izhaja, da celotna podpora po tej uredbi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) na posamezno belo liso, za katero je predviden omogočeni in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, dostop, ne bo presegala vrednosti, določene v tretjem odstavku str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije 15. člena te uredbe, ter predložiti izjavo banke ali druge finanč- (EU) 2019/94 z dne 30. oktobra 2018 o spremembi Delegirane ne institucije, ki lahko opravlja finančne storitve na območju uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) Republike Slovenije, iz katere je razvidno, da bo za pokrivanje št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za upravičenih stroškov naložbe zagotovil lastna sredstva v višini razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj razlike med upravičenimi stroški naložbe in pričakovano javno podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 19 podporo, pri čemer lastna sredstva presegajo 50 odstotkov z dne 22. 1. 2019, str. 5); višine upravičenih stroškov naložbe;«. 6. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 3. člen št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpo- V 15. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: ri za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za »(3) Celotna podpora za naložbo iz prejšnjega odstavka po razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, tej uredbi ob izplačilu zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev: str. 18), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije 1. ne presega višine upravičenih stroškov naložbe; (EU) 2021/73 z dne 26. januarja 2021 o spremembi Izvedbene 2. ne presega naslednjih vrednosti na posamezno belo liso uredbe (EU) št. 808/2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe glede na gostoto prebivalstva naselja, v katerem je, za katero je (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori predviden omogočeni dostop, kar je razvidno iz evidence infra- za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za raz- strukturnih omrežij in objektov iz 14. člena ZEKom-1, ki se vodi v voj podeželja (EKSRP) (UL L št. 27 z dne 27. 1. 2021, str. 9), Zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture (v nadaljnjem (v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU); besedilu: Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture): 7. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne a) v naselju z gostoto prebivalstva do vključno 50 prebi- 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 valcev/km2 do 3.500 eurov na posamezno belo liso, Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim admini- b) v naselju z gostoto prebivalstva več kot 50 in do vključno strativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja 100 prebivalcev/km2 do 2.900 eurov na posamezno belo liso, in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, c) v naselju z gostoto prebivalstva več kot 100 in do str. 69), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije vključno 150 prebivalcev/km2 do 2.300 eurov na posamezno (EU) 2021/540 z dne 26. marca 2021 o spremembi Izvedbene belo liso in uredbe (EU) št. 809/2014 glede nekaterih obveznosti obvešča- č) v naselju z gostoto prebivalstva več kot 150 prebival- nja, pregledov na kraju samem v zvezi z vlogami za pomoč na cev/km2 do 1.700 eurov na posamezno belo liso.«.
Recommended publications
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]
  • Analiza Stanja Za Opredelitev Problematike in Potencialov Za Razvoj in Trženje Trajnostnega Turizma V Krajinskem Parku Ljubljansko Barje
    Analiza stanja za opredelitev problematike in potencialov za razvoj in trženje trajnostnega turizma v Krajinskem parku Ljubljansko barje Dokument je Priloga št. 1 k strateškemu dokumentu Strategija trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije 2011 – 2015 December 2009 2 NAROČNIK: Mestna občina Ljubljana, Oddelek za varstvo okolja Vodja projekta na strani naročnika: Barbara Zupanc, podsekretarka (Mestna občina Ljubljana, Oddelek za varstvo okolja) in v.d. direktorica Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje IZVAJALEC: ALOHAS Vodja projekta na strani izvajalca: Miša Novak, direktorica DATUM PRIPRAVE DOKUMENTA: Jesen 2009, zaključek december 2009 Analiza stanja – Priloga št. 1 k Strategiji trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije 3 KAZALO SKLOP 1: PREDSTAVITEV OBMOČJA ________________________________________________ 5 1. PREDSTAVITEV OBMOČJA ______________________________________________________ 5 1.1 Geografski opis Ljubljanskega barja _____________________________________________ 5 1.1.1 Pojasnitev pojma Ljubljansko barje __________________________________________ 7 1.2 Dostopnost Ljubljanskega barja ________________________________________________ 8 1.3 Naravne in kulturne značilnosti Ljubljanskega barja _________________________________ 9 1.4 Zgodovina Ljubljanskega barja ________________________________________________ 13 1.5 Gospodarske panoge na Ljubljanskem barju – kmetijstvo ____________________________ 15 2. LJUBLJANSKO
    [Show full text]
  • Slovenija 1-1. Stanovi Prema Koriščenju. Druge
    SLOVENIJA 1-1. STANOVI PREMA KORIŠ<ENJU. DRUGE NASTANJENE PROSTORIJE I BROJ UCA Stanovi namenjeni za stalno stanovanje Stanovi koji se koristi povremeno Broj lica koja stanuj Nastanjen Prostoriji Naselje-opjtina poslovne nastanjeni nastanjenim prostorijama ......1.-I privremeno napušteni za odmor za vreme stanovima poslovnim nastanjenim naaianiem j „„„„.„^„j na duže vreme i rekreaciju sezonskih radova prostorija U nuždi prostorijama iz nužde SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOV« INA l 182 A 5 4 166 5 B'TUJE 86 t 1 337 BELA 7 33 BRJE 110 1 3 5 1 438 3 BUOANJE 159 2 3 1 3 4 679 8 15 CESTA 69 1 332 5 COL 108 . 1 l 402 CRNKE 107 2 5 1 1 1 401 4 2 DOBRAVLJE 116 2 450 DOLENJE 29 1 114 OOLGA POLJANA 71 285 OUPLJE *7 201 ERZELJ 23 2 82 GABRJE 70 2 1 3 1 219 1 GOCE 79 1 A 1 283 1 GOJACE 65 5 1 256 GOZD 25 1 124 GRADIŠ6E PRt VIPAVI 54 226 GRIVCE 17 64 KAMNJE 102 2 440 KOVK •u 190 KRIZNA GORA 12 58 LOKAVEC 2*2 2 1 1 1 026 3 LOZICE 55 2 1 1 224 L02E 55 1 1 1 2 247 2 4 MALE ŽABLJE 78 2 A 3 328 6 MALO POLJE 3* 1 1 181 2 MANCE 29 106 NANOS 5 2 14 OREHOVICA 41 179 OTLICA 101 2 43 7 PLACE •6 1 1 194 1 PLANINA 101 1 1 486 1 POOBREG 42 1 194 2 POOGRIC 16 1 3 59 5 PODKRAJ 110 3 440 PODNANOS 86 1 2 328 6 PODRAGA 83 1 2 2 353 6 PORE<E 27 113 PREOMEJA 140 1 3 2 1 528 2 RAVNE 27 1 4 1 117 7 SANABOR 28 1 1 125 1 SELO 86 2 1 336 SKRILJE 91 2 4 1 1 309 2 SLAP 90 1 1 373 5 ŠMARJE 55 1 1 233 2 STOMA! 78 1 2 3 32 7 4 USTJE 79 2 368 VELIKE ŽABLJE 81 1 3 366 VIPAVA 494 3 9 2 1 3 1 660 3 VIPAVSM KRIZ 49 1 3 t 1 159 4 VIŠNJE 36 140 VODICE 13 60 VRHPOLJE
    [Show full text]
  • O D L O K O Kategorizaciji Občinskih Cest V Občini Borovnica
    Uradni list RS, št. 70/2021 z dne 7. 5. 2021 1487. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Borovnica, stran 4233. Na podlagi 103. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12 in 36/14 – Odl. US, 46/15, 10/18) in 15. člena Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 67/16) je Občinski svet Občine Borovnica na 12. redni seji dne 14. 4. 2021 sprejel O D L O K o kategorizaciji občinskih cest v Občini Borovnica 1. člen Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. Občinske ceste, določene s prvim odstavkom tega člena, so prikazane na karti, ki je na vpogled na sedežu občine. 2. člen Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP): – lokalne ceste so ceste, namenjene povezovanju naselij v občini z naselji v sosednjih občinah, naselij ali delov naselij v občini med seboj in ceste pomembne za navezovanje prometa na ceste enake ali višje kategorije. – javne poti so namenjene povezovanju naselij ali delov naselij v občini in ne izpolnjujejo predpisanih meril za lokalno cesto ali so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu (krajevne ceste in poti, vaške ceste in poti, poti za pešce, kolesarje, jezdece, gonjače in podobno). 3. člen Lokalne ceste v naselju Borovnica se razvrstijo v naslednje podkategorije: – na zbirne krajevne ceste (s skrajšano oznako LZ), ki so namenjene zbiranju in navezovanju prometnih tokov iz posameznih območij naselja Borovnica na ceste višje kategorije; – na krajevne ceste (s skrajšano oznako LK), ki so kot nadaljevanje cest višje kategorije namenjene dostopu do zaključenih prostorskih enot (stanovanjske soseske blokovne in individualne gradnje, industrijske cone, nakupovalni in rekreacijski centri ipd.) v posameznih območjih naselja Borovnica.
    [Show full text]
  • Občina Borovnica SKLOP 1
    Občina Borovnica Datum: SKLOP 1 - Nižinske ceste Ura pričetka: 00:00 Zaporedna Zaporedna številka Odsek Tip podlage Cesta Količina Vrsta površine Pluženje Posipanje Oboje (%) Obdelano 1 016011 A Borovnica - Brezovica 4.339 2 100 2 016031 A Dražica - Ohonica - Pekel gostilna 2.230 1 100 3 016041 A Cesta na Dol 1.000 1 100 4 016041 M Cesta na Dol - makadam 250 1 100 5 016051 A Breg - Pako 648 2 100 6 016101 A Mejačeva ulica - železniška postaja 435 2 100 7 468051 A Borovnica - Pokojišče (do križ. Malence) 90 2 100 8 016021 A Rimska cesta 1.163 2 100 9 016121 A Miklavičeva - Cerkova - C. na grič 1.434 2 100 10 016111 A Paplerjeva ulica 285 2 100 11 016201 A Ul. bratov Mivšek 384 2 100 12 016211 A Ul. bratov Debevec - Cesta pod goro 746 2 100 13 016221 A Pot v Jele - Ob Borovniščici 661 2 100 14 516011 A Miklavičeva cesta HŠ 30 125 1 100 15 516021 A Miklavičeva cesta HŠ 19 91 1 100 16 516031 A Miklavičeva cesta HŠ 23 101 1 100 17 516041 A Ramovševa ulica 256 1 100 18 516061 A Cerkova ulica 165 1 100 19 516091 A Borovnica, Cesta na grič HŠ 51 272 1 100 20 516101 A Cesta na grič HŠ 21 229 1 100 21 516121 A Pot na Malence HŠ 17 317 1 100 22 516131 A Borovnica, Švigljeva ulica HŠ 11 165 1 100 23 516132 A Švigljeva ulica HŠ 3 24 1 100 24 516141 A Mikuževa ulica 329 1 100 25 516151 M Mikuževa, mimo Novačana 64 1 100 26 516161 A Paplerjeva ulica - mimo šole I 108 1 100 27 516162 A Paplerjeva ulica - mimo šole Il 235 1 100 28 516171 A Borovnica, Molkov trg HŠ 6 179 1 100 29 516181 A Molkov trg - Mejačeva ul.
    [Show full text]
  • Prebivalstvo, Poselitev in Promet Na Ljubljanskem Barju (S 24 Slikami in 3 Kartami Med Besedilom)
    PREBIVALSTVO, POSELITEV IN PROMET NA LJUBLJANSKEM BARJU (S 24 SLIKAMI IN 3 KARTAMI MED BESEDILOM) THE POPULATION, SETTLEMENT AND TRAFFIC ON LJUBLJANSKO BARJE (THE LJUBLJANA MOOR) (WITH 24 FIGURES AND 3 MAPS IN TEXT) MILAN OROŽEN ADAMIČ SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 6. DECEMBRA 1984 Uredniški odbor Svetozar Ilešič (predsednik), Ivan Gams (namestnik predsednika), Drago Meze, Milan Orožen Adamič in Milan Šifrer UREDILA IVAN GAMS in DRAGO MEZE IZVLEČEK UDK 314 (497.12-191.2) Prebivalstvo, poselitev in promet na Ljubljanskem barju Ljubljansko barje je največje poplavno področje v Sloveniji. V njem ali njegovem neposrednem obrobju je poleg Ljubljane vrsta naselij, ki so direktno ali posredno tesno povezana z dogajanjem v po- plavni pokrajini. Neposredno v poplavnem svetu sta le dve naselji; Črna vas in Lipe. Ob pomanjkanju prostora za urbanizacijo pa se mnoga naselja obrobja vedno bolj razraščajo v osrčje Barja. S pomočjo zasnove poselitve je analiziran razvoj prebivalstva in poselitve, kmetijsko prebivalstvo, aktivno prebi- valstvo po sektorjih dejavnosti in prometno omrežje. ABSTRACT UDC 314. (497.12-191.2) The Population, Settlement and Traffic on Ljubljansko barje (the Ljubljana Moor) The Ljubljana moorland is the biggest area exposed to floods in Slovenia. W ithin this area or im- mediately on its fringes there are numerous settlements which are directly or indirectly, along with Ljubljana, closely connected with what is going on in the larger area exposed to inundation. The two places most exposed are: Črna vas, and Lipe. With scarcity of plots for new houses the settlements are increasingly expanding into the central part of the moorland.
    [Show full text]
  • Na Podlagi 38
    Občinski prostorski načrt Občine Borovnica Na podlagi 38. in 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-1A, Uradni list RS, št. 33/07 in spr.), Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) in 16. člena Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 6/08, 81/09, 54/11) je Občinski svet Občine Borovnica na 8. izredni seji dne 23.6.2014 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE BOROVNICA I. UVODNE DOLOČBE 1. člen (predmet odloka) 1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Borovnica. 2) OPN Občine Borovnica sta izdelali podjetji KALIOPA d.o.o., Ljubljana in DOMPLAN d.d., Kranj, pod številko projekta UD/396-82/06, maj 2014. 3) Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št.: 35409-279/2008, z dne 30.9.2008, je bilo v postopku priprave OPN Občine Borovnica potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območje (Okoljsko poročilo in Presojo sprejemljivosti je izdelal OIKOS d.o.o. Domžale, št. projekta: 719/06, april 2010). 2. člen (namen OPN) 1) OPN določa cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine, določa in ureja prostorske ureditve lokalnega pomena ter določa pogoje umeščanja objektov v prostor ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev. 3. člen (cilji OPN) 1) Cilj OPN je omogočiti skladen prostorski razvoj in dolgoročno zadovoljevanje razvojnih in ostalih potreb ter usklajevanje teh potreb z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
    [Show full text]
  • Šifra Občine Ime Občine Šifra Naselja Ime Naselja Status 1 Ajdovščina 1
    Šifra Šifra občine Ime občine naselja Ime naselja Status 1 Ajdovščina 1 Ajdovščina mesta 1 Ajdovščina 2 Batuje 1 Ajdovščina 3 Bela 1 Ajdovščina 4 Brje 1 Ajdovščina 5 Budanje 1 Ajdovščina 6 Cesta 1 Ajdovščina 7 Col 1 Ajdovščina 8 Črniče 1 Ajdovščina 9 Dobravlje 1 Ajdovščina 10 Dolenje 1 Ajdovščina 11 Dolga Poljana 1 Ajdovščina 12 Gaberje 1 Ajdovščina 13 Gojače 1 Ajdovščina 14 Gozd 1 Ajdovščina 15 Grivče 1 Ajdovščina 16 Kamnje 1 Ajdovščina 17 Kovk 1 Ajdovščina 18 Koţmani 1 Ajdovščina 19 Kriţna Gora 1 Ajdovščina 20 Lokavec 1 Ajdovščina 21 Male Ţablje 1 Ajdovščina 22 Malo Polje 1 Ajdovščina 23 Malovše 1 Ajdovščina 24 Otlica 1 Ajdovščina 25 Plače 1 Ajdovščina 26 Planina 1 Ajdovščina 27 Podkraj 1 Ajdovščina 28 Potoče 1 Ajdovščina 29 Predmeja 1 Ajdovščina 30 Ravne 1 Ajdovščina 31 Selo 1 Ajdovščina 32 Skrilje 1 Ajdovščina 33 Stomaţ 1 Ajdovščina 34 Šmarje 1 Ajdovščina 35 Tevče 1 Ajdovščina 36 Ustje 1 Ajdovščina 37 Velike Ţablje 1 Ajdovščina 38 Vipavski Kriţ 1 Ajdovščina 39 Višnje 1 Ajdovščina 40 Vodice 1 Ajdovščina 41 Vrtovče 1 Ajdovščina 42 Vrtovin 1 Ajdovščina 43 Zavino 1 Ajdovščina 44 Ţagolič 1 Ajdovščina 45 Ţapuţe 2 Beltinci 1 Beltinci 2 Beltinci 2 Bratonci 2 Beltinci 3 Dokleţovje 2 Beltinci 4 Gančani 2 Beltinci 5 Iţakovci 2 Beltinci 6 Lipa 2 Beltinci 7 Lipovci 2 Beltinci 8 Melinci 3 Bled 1 Bled mesta 3 Bled 2 Bodešče 3 Bled 3 Bohinjska Bela 3 Bled 5 Koritno 3 Bled 7 Kupljenik 3 Bled 9 Obrne 3 Bled 14 Ribno 3 Bled 15 Selo pri Bledu 3 Bled 16 Slamniki 3 Bled 20 Zasip 4 Bohinj 1 Bitnje 4 Bohinj 2 Bohinjska Bistrica 4 Bohinj 3 Bohinjska Češnjica
    [Show full text]
  • 3130 Ministrstvo Za Javno Upravo
    OBRAZLOŽITEV POSEBNEGA DELA - leto 2022 3130 - Ministrstvo za javno upravo Poslanstvo predlagatelja finančnega načrta Poslanstvo Ministrstva za javno upravo je prijazna in učinkovita javna uprava. Prijazna do uporabnikov, zaradi katerih javna uprava obstaja, in do javnih uslužbencev, ki so bistvo javne uprave. Prijazno javno upravo pa moramo vsi skupaj doseči s čim bolj učinkovito izrabo kadrovskih, finančnih in materialnih virov ter znanja v javni upravi. Slovenska javna uprava spoštuje načela zakonitosti in pravne varnosti, politične nevtralnosti in strokovne samostojnosti, odprtosti in usmerjenosti k uporabniku, strokovnosti in kakovosti, skladnosti, racionalnosti in učinkovitosti. Naš cilj je doseči zadovoljstvo uporabnikov in javnih uslužbencev ter zagotavljati takšno javno upravo, ki bo ne samo primerljiva z javnimi upravami drugih držav članic Evropske unije, temveč bo glede napredne organizacije, zadovoljstva uporabnikov in javnofinančnih učinkov sodila med najboljše v Evropski uniji. Reforma slovenske javne uprave, sistemsko vodena od leta 1996, je usmerjena v nadgradnjo obstoječega sistema. Bistvo reformnih procesov je v izboljšanju delovanja slovenske javne uprave v smislu večje strokovnosti, politične nevtralnosti, transparentnosti, učinkovitosti in usmerjenosti k uporabnikom javnih storitev. Ministrstvo za javno upravo na področju informatike zagotavlja delovanje centralnega informacijsko komunikacijskega sistema v najširšem pomenu, kar vključuje: • spremljanje razvoja informacijsko komunikacijske tehnologije na strateški
    [Show full text]
  • Načrt Razvoja Odprtega Širokopasovnega Omrežja Elektronskih Komunikacij Naslednje Generacije V Občini Borovnica
    NAČRT RAZVOJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ NASLEDNJE GENERACIJE V OBČINI BOROVNICA Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v občini Borovnica. Naziv dokumenta: Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v občini Borovnica (Noveliran dokument) Naročnik: OBČINA BOROVNICA PAPLERJEVA ULICA 22 1353 BOROVNICA Izdelal: Eurocon d. o. o. V sodelovanju z Dunajska cesta 159 APR d.o.o. 1000 Ljubljana Pot v Zeleni gaj 29b 1000 Ljubljana Avtorji: Nina Sega Katarina Likovič Darja Goršek Matija Nastran Petra Pate Andrej Klemenc (Občina Marko Šalamon Borovnica) Stanko Šalamon Goran Živec, MBA Datum: 26.02.2018 Stran 2 Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v občini Borovnica. KAZALO 1 NAMEN DOKUMENTA ........................................................................................................... 5 1.1 Uvod ........................................................................................................................................ 5 1.2 Izhodišča .................................................................................................................................. 5 1.3 Namen izdelave načrta ............................................................................................................ 8 1.4 Referenčni dokumenti ............................................................................................................. 9 1.5
    [Show full text]
  • Tomaž Žagar Izgradnja Malih Čistilnihnaprav Za Razpršeno
    Univerza Jamova 2 v Ljubljani 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 Fakulteta faks (01) 42 50 681 za gradbeništvo [email protected] in geodezijo Univerzitetni program Gradbeništvo, Hidrotehniška smer Kandidat: Tomaž Žagar Izgradnja malih čistilnihnaprav za razpršeno gradnjo v ljubljanski urbani regiji Diplomska naloga št.: 3064 Mentor: izr. prof. dr. Jože Panjan Somentor: doc. dr. Darko Drev Ljubljana, 2. 6. 2009 Žagar T. 2009. Izgradnja malih čistilnih naprav za razpršeno gradnjo v Ljubljanski urbani regiji. I Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Hidrotehni čna smer IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani TOMAŽ ŽAGAR izjavljam, da sem avtor diplomske naloge z naslovom: »IZGRADNJA MALIH ČISTILNIH NAPRAV ZA RAZPRŠENO GRADNJO V LJUBLJANSKI URBANI REGIJI«. Izjavljam, da se odpovedujem vsem materialnim pravicam iz dela za potrebe elektronske separatoteke FGG. Ljubljana, 13. 05. 2009 II Žagar T. 2009. Izgradnja malih čistilnih naprav za razpršeno gradnjo v Ljubljanski urabni regiji. Dipl. nal. – UNI. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Hidrotehni čna smer BIBLIOGRAFSKO – DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLE ČEK UDK: 628.32(043.2) Avtor: Tomaž Žagar Mentor: izr. prof. dr. Jože Panjan Somentor: doc. dr. Darko Drev Naslov: Izgradnja malih čistilnih naprav za razpršeno gradnjo v Ljubljanski urbani regiji Obseg in oprema: 64 str., 4 pregl., 5 sl. Klju čne besede: Mala čistilna naprava, Ljubljanska urbana regija Izvle ček V svoji diplomski nalogi obravnavam male čistilne naprave v Ljubljanski urbani regiji. Za čiš čenje onesnaženih voda obstajajo razli čni sistemi, kjer delujejo mehanski, fizikalno- kemijski in biološki procesi, bodisi posamezno ali v kombinaciji. Z biološkimi postopki poskušamo kar najbolj posnemati samo čistilne procese v naravi.
    [Show full text]
  • Predlog Eva: 2017-3130-0023 Nujni Postopek
    Gregor čičeva 20–25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: [email protected] http://www.vlada.si/ PREDLOG EVA: 2017-3130-0023 NUJNI POSTOPEK ZAKON O SPREMEMBAH ZAKONA O USTANOVITVI OB ČIN TER O DOLO ČITVI NJIHOVIH OBMO ČIJ I. UVOD 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJETJE PREDLOGA ZAKONA Zakon o ustanovitvi ob čin ter o dolo čitvi njihovih obmo čij (Uradni list RS, št. 108/06 – uradno pre čiš čeno besedilo, 9/11 in 47/11 – odl. US) dolo ča obmo čja slovenskih ob čin, njihova imena in sedeže ter število članov prvih ob činskih svetov. V postopku sprejemanja Zakona o ustanovitvi ob čin ter o dolo čitvi njihovih obmo čij, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na seji 2. oktobra 1994 in o njem znova odlo čal na seji 3. oktobra 1994, so bili z amandmajem v obmo čje ob čine Piran dodani štirje zaselki: Bužini, Mlini, Škodelin in Škrile. Zakon o ustanovitvi ter o dolo čitvi njihovih obmo čij dolo ča obmo čja ob čin v skladu z drugim odstavkom 139. člena Ustave Republike Slovenije z navajanjem naselij, v navedenem primeru pa so bili dodani zaselki, da bi s tem opredelili obmo čje, ki spada v jurisdikcijo Republike Slovenije. S črtanjem zaselkov Bužini, Mlini, Škodelin in Škrile v Zakonu o ustanovitvi ob čin ter o dolo čitvi njihovih obmo čij se zakon usklajuje tudi z ustavno dolo čbo o obmo čjih ob čin. Obmo čja naselij dolo ča ob čina v skladu z Zakonom o dolo čanju obmo čij ter o imenovanju in ozna čevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št.
    [Show full text]