LOŠKA OBRT Leto 31, December 2018, Št. 94/2018 TISKOVINA! Glasilo izdaja OOZ Škofja Loka Poštnina plačana pri pošti 4220 Škofja Loka MESTNI IGRALEC. BMW SERIJE 2 ACTIVE TOURER Z BOGATO OPREMO ŽE ZA 20.990 EUR.

VABLJENI V SALON BMW AVTO AKTIV KRANJ. Več informacij o ponudbi, pogojih nakupa in trajanju akcije je na voljo na BMW.si ali pri vašem pooblaščenem

BMW trgovcu. Kombinirana poraba goriva za vozilo BMW 216i Active Tourer: 5,1 l/100 km. Emisije CO2: 118 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6. Emisije NOx: 0,0186 g/km. Emisije trdih delcev: 0,00029 g/km. Število delcev: 0,62x1012.

Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k Užitek v vožnji čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. MESTNI IGRALEC. Kazalo BMW SERIJE 2 ACTIVE TOURER Z Spoštovane obrtnice, podjetnice, obrtniki in podjetniki! Jože Misson ostaja predsednik BOGATO OPREMO ŽE ZA 20.990 EUR. OOZ Škofja Loka ...... 5

Tudi v letošnjem letu ugodni gospodarski kazalci ustvarjajo op- Seznam izvoljenih članov timistično klimo med našimi obrtniki in podjetniki. Povišanje Skupščine OOZ Škofja Loka za mandat 2018 – 2022 ...... 6 proračuna zaradi visoke gospodarske rasti naši vladi ni dovolj. Pripravlja številne ukrepe, s katerimi želi še povečati prihodke v Prejemnike jubilejnih priznanj proračun. je nasmejala Molierova komedija ...... 7 Aktualni problemi so: kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo, Spisek jubilantov OOZ dvig minimalne plače, davek na nepremičnine, regresni zahtevki Škofja Loka v letu 2018 ...... 9 in drugi ukrepi, ki predvidevajo krepitev državnega proračuna. Predstavniki OOZ Škofja Loka Na drugi strani pa povečana obremenitev za obrt in gospodarstvo v organih OZS v mandatu pomeni slabšanje konkurenčnosti obrtnikov in podjetnikov. Zelo 2018–2022...... 10 malo ukrepov nam predlaga država, kako razbremeniti strošek Strokovna ekskurzija tekstilcev dela, nalaga pa nam nove in nove obremenitve. Verjamem, da si v Toskano ...... 13 vsi obrtniki in podjetniki želimo izboljšanja ekonomskega polo- Gregor Žbontar s. p., Gostilna Pri Slavcu žaja svojih delavcev. Skrbi pa nas, ko bodo za »debelimi« prišle Leto 1848 je bilo pomembno »suhe krave«. za Slovence. Začelo se je gibanje »Zedinjena Slovenija«. Odprla se OZS z OOZ-ji si prizadeva z državo vzpostaviti dialog, skozi je tudi »Gostilna Pri Slavcu«...... 14 katerega bi predlagani ukrepi dobili realen in znosen okvir. Lesarji »vstopili« v svobodno Ob koncu leta 2018 vam želim, da bi čim bolj uspešno zaključili Belokranjsko ozemlje ...... 18 poslovno leto in da bi bilo prihodnje vsaj takšno, kot letošnje. Cvetko Gruden s. p., Usnjena galanterija Vsem vam in vašim bližnjim želim prijetne in mirne praznike, v Usnje. Eden od najbolj cenjenih materialov na svetu. Tudi najdražji novem letu pa vsega dobrega. mobilni telefon izgleda »bolje« v usnjenem etuiju ...... 20 Predsednik OOZ Škofja Loka Jože Misson Obisk tovarne, kjer pod eno streho proizvajajo avtomobile petih različnih znamk, je navdušil naše člane ...... 24 Srečko Cof, Košnik d. o. o. Podjetništvo se ne vzgoji v šoli. Podjetništvo je način družinskega življenja. Pri Košniku je tako ...... 26 Mebor d. o. o. Gazele rade skačejo. Nedavno iz Sv. Lenarta v Železnike, že dolgo pa po celem svetu s svojimi izdelki...... 30 Lesarji v organizaciji OZS obiskali podjetje SCM...... 32 Izlet upokojenih obrtnikov na Kočevsko ...... 34 8. sestanek lesarske sekcije VABLJENI V SALON LOŠKA OBRT je glasilo Območne obrtno-podjetniške zbornice Škofja Loka. na Lubniku ...... 35 GLAVNI UREDNIK: Franc Demšar; IZDAJATELJSKI SVET: vsi člani upravnega odbora; BMW AVTO AKTIV KRANJ. UREDNIŠKI ODBOR: Milan Hafner, Petra Dolenc, Peter Podobnik, Matjaž Oblak, Marko Lotrič 2. Rokodelska kolonija ...... 36 IZDAJATELJ: Območna obrtno-podjetniška zbornica Škofja Loka, telefon: 04/50-60-200. Več informacij o ponudbi, pogojih nakupa in trajanju akcije je na voljo na BMW.si ali pri vašem pooblaščenem Glasilo je za vse člane zbornice in za člane Sekcije upokojenih obrtnikov brezplačno. Izobraževanja privabljajo BMW trgovcu. Kombinirana poraba goriva za vozilo BMW 216i Active Tourer: 5,1 l/100 km. Emisije CO2: 118 g/km. številne obrtnike in podjetnike ...... 37 Emisijska stopnja: Euro 6. Emisije NOx: 0,0186 g/km. Emisije trdih delcev: 0,00029 g/km. Število delcev: 0,62x1012. Grafična priprava: Studio Design Demšar d.o.o., Škofja Loka, Tisk: Tiskarna Fara Ogljikov dioksid (CO ) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal Jubilejni ples odlično uspel ...... 38 2 Glasilo je izšlo v nakladi 1000 izvodov. zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k Užitek v vožnji čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. LOŠKA OBRT 3 SKUPŠČINA ooz ŠKOFJA LOKA JOŽE MISSON OSTAJA PREDSEDNIK OOZ ŠKOFJA LOKA

Tudi na OOZ Škofja Na podlagi sprejetega Sklepa o razpi- cija upokojenih obrtnikov bo svojega su volitev v upravne organe Območne predsednika in izvršilni odbor izvolila Loka je bila letošnja obrtno-podjetniške zbornice Škofja na prednovoletnem srečanju 8. de- Loka za mandatno obdobje od 2018 cembra, vodenje Športne sekcije pa po jesen zaznamovana do 2022, ki ga je sprejela Skupščina sprejetem sklepu prevzema predsednik naše zbornice 22.3.2018, smo v mescu zbornice po pooblastilu Upravnega z volitvami. Člani so oktobru in novembru izvedli potrebne odbora. postopke in izvolili vodstvo naše zbor- V nekaterih strokovnih sekcijah je pri- namreč izbirali svoje nice za nadaljnja štiri leta. šlo do zamenjave predsednika. Tako bo Sekcijo inštalaterjev odslej vodil Jožef predstavnike po Najprej so v mesecu oktobru pote- kali zbori članov zbornice, na katere Triler, Sekcijo trgovcev in živilcev bo so bili člani vabljeni glede na glavno vodil Janez Fon, Sekcijo računovodij strokovnih sekcijah dejavnost, ki jo opravljajo oz. je le-ta pa Katarina Klemenčič. vpisana v obrni register. Na zborih so ter v predstavniške V četrtek, 21. novembra, je potekala sekcije izvolile 5-7 članov izvršilnega 1. seja novoizvoljene Skupščine OOZ odbora sekcije, predsednika sekcije in Škofja Loka, ki v skladu s statutom organe zbornice. poslance sekcije v Skupščino OOZ šteje 25 poslancev, na sejo pa so bili Škofja Loka. Vseh 13 strokovnih sek- vabljeni tudi poslanci Skupščine v pre- cij je tako svoje volitve že izvedlo, Sek- teklem mandatnem obdobju.

4 LOŠKA OBRT Poslanci so sprejeli poročilo o delu Matjaž Miklavč, Boris Mesec in Bojan podjetništvo, pobuda OZS Vladi RS zbornice v preteklih štirih letih ter Šinkovec. Vsi so bili že do sedaj člani za imenovanje državnega sekretarja za obenem izvolili novo vodstvo zborni- Upravnega odbora. malo gospodarstvo, reševanje regresnih ce, sprejeli pa so tudi sklep, da se bodo Poslanci Skupščine so na tajnih volit- zahtevkov,… Predstavljena je bila tudi volitve v letu 2022 odvijale že v spo- pobuda, da obrtniki in podjetniki del mladanskem času, kar pomeni, da bo vah izvolili tudi člane novega Nadzor- nega odbora. V naslednjih štirih letih svoje dohodnine namenijo za pomoč mandat funkcionarjem nekoliko skraj- stanovskim kolegom preko Ustanove šan. bodo to funkcijo opravljali Andrej Karlin, Tatjana Novak, Jelka Pegam, za humanitarno pomoč. Dosedanji predsednik Jože Misson bo Julijana Kokelj in Ivo Janez Jelenc, ki Ob zaključku seje so bile predstavljene našo zbornico vodil še prihodnja štiri bodo na svoji prvi seji izvolili predsed- aktivnosti naše zbornice, ki bodo iz- leta, saj so mu poslanci namenili vse nika Nadzornega odbora. svoje glasove. Na njegov predlog so vedene še do konca leta 2018, kot so potrdili tudi člane upravnega odbora, Na seji je potekala razprava tudi o ak- 40. jubilejni ples, tradicionalni božič- ki ga poleg Jožeta Missona sestavljajo tualnih zadevah, ki se nanašajo na po- no-novoletni koncert, jubilejno – 40. še Milan Hafner, Franc Demšar, Jer- slovanje obrtnikov in podjetnikov, kot srečanje upokojenih obrtnikov in pa nej Jezeršek, Marko Lotrič, Matjaž je napovedan davek na nepremičnine, gledališka predstava z obiskom Božič- Oblak, Peter Podobnik, Uroš Jenko, nova Kolektivna pogodba za obrt in ka ter obdaritev otrok.

LOŠKA OBRT 5 SEZNAM IZVOLJENIH ČLANOV SKUPŠČINE OOZ ŠKOFJA LOKA ZA MANDAT 2018 – 2022

Ime sekcije Člani IO Predsednik Poslanec v Ime sekcije Člani IO Predsednik Poslanec v skupščino skupščino

Tadej Frakelj Tadej Frakelj Milan Jožef Triler Jožef Triler Klemen Rihtaršič Lavrinec Sekcija Janez Marenk Andrej Rezar avtoprevoz- Mirko Mohorič Jože Šolar Klemen Lavrinec Sekcija nikov Jože Šolar Mirko Anže Megušar Mohorič instalaterjev Milan Rihtaršič Jure Potočnik Peter Oblak Roman Jenko Roman Jenko Aleš Pustavrh Franc Jelenc Aleš Pustavrh Franc Guzelj Sekcija Matjaž Krmelj Tomaž Mlakar Tomaž Mlakar Janez Cankar avtoservi- Domen Benedik Sekcija Jože Krmelj Jože Krmelj serjev Agata Lušina kovinarjev Simon Jeram Simon Jeram Struna Janez Cankar Franc Guzelj Uroš Jenko Uroš Jenko Danica Petra Plestenjak Petra Matija Jernej Jezeršek Debeljak Podlogar Plestenjak Hiršenfelder Marko Dolenc Borut Anja Musek Podlogar Sekcija Erznožnik Sekcija za Tomaž Demšar Lidija Debelak lesarjev Damijan DUO Janez Šubic Darja Rant Kržišnik Peter Banič Matija Primož Artač Hiršenfelder Sekcija Aleš Jezeršek Aleš Jezeršek Silva Hafner Valerija Vaupotič Valerija Valerija plastičarjev, Vaupotič Vaupotič Davorin Kranner Tanja Egart livarjev, Sekcija Silva Hafner Nada Gaube orodjarjev frizerjev Katarina Bergant in grafičarjev Lucija Fajfar Katarina Katarina Peter Klemenčič Klemenčič Podobnik Andrej Karlin Andrej Karlin Petra Peter Podobnik Jasmina Likar Klemenčič Matjaž Prijatelj Petra Klemenčič Sekcija Sekcija računovodij Jelka Pegam Matjaž Šturm gostincev Majda Strel Gregor Žbontar Stanko Livk Boštjan Bernik Erika Dolenc Janez Filipič Januška Strojan Januška Milena Tomaž Potočnik Tomaž Jože Misson Strojan Dolenc Potočnik Meta Markelj Luka Demšar Boštjan Sekcija Helena Oblak Branko Buh Stanonik tekstilcev Sekcija Milena Dolenc Boštjan Stanonik Blaž Potočnik gradbenikov Katarina Strojan Marija Dolenc Branko Buh Blaž Božnar Janez Fon Janez Fon Jožef Jereb Marko Bradeško Sekcija Jožef Jereb trgovcev Ivo Janez Jelenc in živilcev Matjaž Miklavč Peter Oblak

Ostale Anja Sever dejavnosti Franc Demšar

6 LOŠKA OBRT Jubilejne nagrade 2018 PREJEMNIKE JUBILEJNIH PRIZNANJ JE NASMEJALA MOLIEROVA KOMEDIJA

Letos so bila jubilejna V četrtek, 25. oktobra, je OOZ Škofja podjetnika Bojan Buden in Rado Re- Loka tradicionalno podelila priznanja šek ter podjetje IZR pa 35 let. priznanja uspešnim članom, ki letos praznujejo svoj okro- OOZ Škofja Loka pa letno podeljuje gel jubilej. Okrogla obletnica oprav- obrtnicam in priznanja tudi tistim obratovalnicam, ljanja zasebne dejavnosti je namreč ki nadaljujejo z opravljanjem dejavno- obrtnikom prvič pomemben dosežek in praznik sleher- sti oziroma je ta v družini ali podjetju nega obrtnika in podjetnika, ki si po postala že tradicionalna. Tako podjetje Eltip iz Škofje Loke praznuje 35 let, podeljena na Loškem več desetletjih poslovanja, maksimalne angažiranosti in osebne predanosti po- podjetji Habjan transport in Sečnik slu, zaslužijo priznanje za svoje delo. transport praznujeta 40 let tradicije, odru. Sledil je ogled Optika Maretič 50 let, že več kot 170 let Na jubilante smo še posebej ponosni pa se z dejavnostjo gostinstva ukvarjajo gledališke predstave tudi v OOZ Škofja Loka, zato smo v Gostilni Pri Slavcu v Zalem Logu. podelili simbolična priznanja vsem, ki Šola za žene ter Po podelitvi priznanj je sledila gledali- praznujejo svoj okrogel jubilej. V letoš- ška predstava Šola za žene, komedija v njem letu smo imeli skupaj 66 jubilan- prijetno druženje. kateri dvainštiridesetletni Arnolf misli, tov, in sicer: 30 članov praznuje 10 let da ve, kje tiči poglavitna nevarnost za delovanja, 22 članov 20-letnico, 6 jih slehernega moškega: v ženski in njeni praznuje 30 let delovanja, samostojna nezvestobi. V obsedenem strahu pred

LOŠKA OBRT 7 nevarnostjo, ki jo vidi vsepovsod, si do- Vprašanje moškega nadzora nad žen- Po predstavi je ob domačih dobrotah mišlja celo, da ve, kako se je mogoče sko ter predstave o tem, kje je mesto in in kozarčku rujnega sledilo še prijetno temu izogniti: sam si bo izšolal ženo. kakšna je prava vloga ženske, tudi po druženje s stanovskimi kolegi. Vsem Prepričan je, da bo na takšen način do- stoletju še ni zastarelo in je v dvorani jubilantom še enkrat čestitamo in jim bil najboljšo in najbolj vdano mu ženo, na obraz privabilo marsikateri nasmeh želimo še veliko poslovnih uspehov a kaj, ko ni računal na ljubezen. tako možem kot ženam. tudi v prihodnje.

8 LOŠKA OBRT SPISEK JubilantOV OOZ Škofja Loka v letu 2018 10 let 1 ARHAR KLEMENT s.p. - AR-VE IZOLATERSTVO PREDMOST 6 4223 POLJANE NAD ŠK. LOKO 2 BERCE VILJEM s.p. - VODOVODNO INŠTALATERSTVO SELCA 38 4227 SELCA 3 COFFOU, RAČUNOVODSKI SERVIS, d.o.o. FRANKOVO NASELJE 68 4220 ŠKOFJA LOKA 4 ČARMAN BRIGITA s.p. - TALITI SVEČARNA GODEŠIČ 103 4220 ŠKOFJA LOKA 5 ČEFARIN UROŠ s.p. - OP ELUS ORGANIZACIJA PRIREDITEV IDRIJSKA CESTA 28 4226 ŽIRI 6 DOLENEC PETER s.p. - KOBE, IZKOPI IN MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA DELNICE 18 4223 POLJANE NAD ŠK. LOKO 7 FRELIH PRIMOŽ s.p. - VGRAJEVANJE STAVB.POHIŠTVA IN NOTRANJE OPREME STUDENO 6A 4228 ŽELEZNIKI 8 GOSTILNA NA VIDMU, d.o.o. POLJANE NAD ŠK. LOKO 27 4223 POLJANE NAD ŠK. LOKO 9 JERALA PROFIL, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL, d.o.o. VIRMAŠE 190 4220 ŠKOFJA LOKA 10 KEJŽAR MARKO s.p. - AVTOPREVOZNIŠTVO-PREVOZ BLAGA ROBIDNICA 1 4224 GORENJA VAS 11 KERANOVIĆ ALDIN s.p. - ALDES, IZDELKI IZ NERJAVEČEGA JEKLA POLJANE NAD ŠK. LOKO 28 4223 POLJANE NAD ŠK. LOKO 12 KOVAČIČ MIRAN s.p. - ELEKTROINŠTALACIJE IN SERVIS GORILNIKOV POD PLEVNO 44 4220 ŠKOFJA LOKA 13 KREK EDO s.p. - STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO ZAKOBLJEK 1 4223 POLJANE NAD ŠK. LOKO 14 KRIŽAJ MATEJ s.p. - M PROJEKT, MONTAŽA POHIŠTVA KIDRIČEVA CESTA 88 4220 ŠKOFJA LOKA 15 MENSOR, GRADBENIŠTVO, d.o.o. HOTAVLJE 74 4224 GORENJA VAS 16 MEZEG JANEZ s.p. - GRADBENA MEHANIZACIJA MJD DEBENI 4 4224 GORENJA VAS 17 MOHORIČ ROK s.p. - KOVINARSTVO NA PLAVŽU 41 4228 ŽELEZNIKI 18 NASTRAN MARKO s.p. - MONTAŽA POHIŠTVA SELCA 32 4227 SELCA 19 PADOVAC IGOR s.p. - KAMNOSEŠTVO PADOVAC SOVRA 6 4226 ŽIRI 20 PG PLAST, PLASTIKA IN ORODJARNA, d.o.o. TRATA 49 4220 ŠKOFJA LOKA 21 PINTAR PRIMOŽ s.p. - GOSTILNA MACESEN SPODNJA SORICA 16 4229 SORICA 22 PIVK BOŽIDAR s.p. - SLIKOPLESKARSTVO HOSTA 12 4220 ŠKOFJA LOKA 23 POLJANŠEK POLONCA s.p. - KOZMETIČNI SALON PUPA PARTIZANSKA CESTA 7 4226 ŽIRI 24 REMAT, PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV, d.o.o. KIDRIČEVA CESTA 75 4220 ŠKOFJA LOKA 25 ŠESEK KRISTINA s.p. - BIOENERGIA CHRISTI, NEGA TELESA DOLENJA DOBRAVA 4B 4224 GORENJA VAS 26 T MENAT, GRADBENIŠTVO IN RAČUNOVODSKE STORITVE, d.o.o. FRANKOVO NASELJE 67 4220 ŠKOFJA LOKA 27 TOMPA JOŽEF s.p. - ZEMELJSKA PRIPRAVLJALNA DELA SELCA 28 4227 SELCA 28 TRČEK MITJA s.p. - ALU TRČEK, ALU OKNA, VRATA, ZIMSKI VRTOVI TREBIJA 18 4224 GORENJA VAS 29 TUŠEK MAJDA s.p. - FRIZERSKI SALON MAJDA SELCA 83 4227 SELCA 30 VOLAJ BOJAN s.p. - ALBO LASERSKO VARJENJE KIDRIČEVA CESTA 75 4220 ŠKOFJA LOKA 20 let 1 BERNIK SIMON s.p. - BERFORM PROIZVODNJA IZDELKOV IZ PLASTIČNIH MAS FUŽINSKA ULICA 15 4220 ŠKOFJA LOKA 2 ELEKTRO KLIMA KALAN d.o.o. STARA LOKA 95 A 4220 ŠKOFJA LOKA 3 FRELIH ALEŠ s.p. - MIZARSTVO BLAŽEVA ULICA 3 A 4220 ŠKOFJA LOKA 4 GUZELJ STANISLAV s.p. - BRUŠENJE REZILNEGA ORODJA FRANKOVO NASELJE 112 4220 ŠKOFJA LOKA 5 HAFNER BOGDAN s.p. - RECIKLIRANJE TEKSTILA FRANKOVO NASELJE 118 4220 ŠKOFJA LOKA 6 JELOVČAN ANDREJA s.p. - FINANČNI INŽENIRING NA LOGU 14B 4220 ŠKOFJA LOKA 7 JERINA MILENA s.p. - FRIZERSKI SALON MILENA MESTNI TRG 14 4220 ŠKOFJA LOKA 8 KLEMENČIČ BRANKO s.p. - STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO, PRIDOBIVANJE STARA OSELICA 51 4224 GORENJA VAS GRAMOZA IN PESKA 9 MESEC DAMJAN s.p. - VGRAJEVANJE STAVBNEGA IN DRUGEGA POHIŠTVA JAZBINE 3 4223 POLJANE NAD ŠK. LOKO 10 MIKLAVČIČ MARKO s.p. - »MONT - MAR« VGRAJEVANJE POHIŠTVA PUŠTAL 18 4220 ŠKOFJA LOKA 11 MOHORIČ & CO. d.n.o. IDRIJSKA CESTA 24 4226 ŽIRI 12 OBLAK JANEZ s.p. - PREDELAVA LESA »PREMETOVC« ZADOBJE 21 4224 GORENJA VAS 13 OMAN JOŽE s.p. - POSREDNIŠTVO V TRGOVINI BLAGA IN STORITEV, TRGOVINA NA SPODNJA LUŠA 38 4227 SELCA DEBELO, UVOZ - IZVOZ SNEŽINKA 14 PEKARNA BURNIK, PROIZVODNJA KRUHA, SVEŽEGA PECIVA IN SLAŠČIC, d.o.o. KOSOVELOVA ULICA 21 4226 ŽIRI 15 PETERNELJ JERNEJ s.p. - AVTOPREVOZNIŠTVO, ODDAJANJE APARTMAJEV DAVČA 12 4228 ŽELEZNIKI 16 PING, ŠKOFJA LOKA d.o.o. HAFNERJEVO NASELJE 35 4220 ŠKOFJA LOKA 17 PINTAR MARKO s.p. - MONTAŽA IN SERVIS OBDELOVALNIH STROJEV SPODNJA LUŠA 37 4227 SELCA 18 RIHTARŠIČ MILAN s.p. - MR TRANSPORT BUKOVŠČICA 22 4227 SELCA 19 ŠUŠTAR MATIJA s.p. - PREVOZ OSEB OJSTRI VRH 5A 4228 ŽELEZNIKI 20 TAVČAR BRANKO s.p. - AVTOMEHANIKA »TAVČAR« RAČEVA 39 4226 ŽIRI 21 VONČINA IZTOK s.p. - GOSTINSKE STORITVE INDUSTRIJSKA ULICA 2 4226 ŽIRI 22 ŽAKELJ VLADIMIR s.p. - »LADO« NOVOVAŠKA CESTA 121 4226 ŽIRI 30 let 1 GABER MARJAN s.p. - AVTOPREVOZNIŠTVO IN TGM SV. DUH 179 4220 ŠKOFJA LOKA 2 GRUDEN CVETKO s.p. USNJENA GALANTERIJA IN POSREDNIŠTVO STAROVAŠKA CESTA 13 4226 ŽIRI 3 MARETIČ DEBELJAK KARMEN s.p. - OPTIKA MARETIČ KAPUCINSKI TRG 3 4220 ŠKOFJA LOKA 4 PUSTOVRH BRANE s.p. - ZLATAR - JUVELIR MESTNI TRG 1 4220 ŠKOFJA LOKA 5 RANT SLAVKO s.p. - AVTOPREVOZNIŠTVO IN DELA Z AVTODVIGALOM BODOVLJE 47 4220 ŠKOFJA LOKA 6 ŠINKOVEC MATEJA s.p. - OBDELAVA TEKSTILIJ KIDRIČEVA CESTA 55 4220 ŠKOFJA LOKA 35 let 1 BUDEN BOJAN s.p. - LOKA TURIST FRANKOVO NASELJE 67 4220 ŠKOFJA LOKA 2 IZR, d.o.o., ŠKOFJA LOKA KIDRIČEVA C. 66A 4220 ŠKOFJA LOKA 3 REŠEK RADO s.p. - AVTOKLEPARSTVO FRANKOVO NASELJE 150 4220 ŠKOFJA LOKA

LOŠKA OBRT 9 PREDSTAVNIKI OOZ ŠKOFJA LOKA V ORGANIH OZS V MANDATU 2018–2022

Poleg delovanja v

naši lokalni zbornici, Zastavilo se jim je naslednja vprašanja: 1. Kako se vidite kot nosilec svoje dejavnosti in hkrati v vlogi predstavnika je pomembno na lokalnem in državnem nivoju? Zakaj ste si zadali še te naloge? zastopati obrtniške 2. Kakšen program ste si zastavili za svoj mandat? 3. V zadnjih letih opažamo nezainteresiranost mlajših generacij obrtnikov in podjetniške in podjetnikov za delovanje v naši organizaciji. Imate morda kakšen na- svet/program/aktivnost, s katerim bi eventuelno spodbudili lokalno de- interese tudi na lovanje na svojih področjih? nivoju države, v krovni Obrtno- Milan Hafner jem in samostojnim podjetnikom, podjetniški zbornici Član večih komisij ki so uveljavljali nastalo škodo, ki so jo imeli v svojih obratovalnicah, na- Slovenije. V prihodnjih Tudi v tem mandatu ostajam član v stalih po naravnih nesrečah. naslednjih komisijah: – Soustanovitelj in član upravnega štirih letih nas bo – Član komisije za naročila pri OZS odbora Ustanove za humanitarno tam zastopalo osem Člani skrbimo za transparentnost pomoč obrtnikom, ki deluje v okvi- in racionalnost naročanja storitev ru OZS kolegov. in izdelkov, ki jih za svoje delovanje Ustanova pomaga članom obrtne naroča OZS. zbornice ob nesrečah in je do sedaj – Član komisije za sejemska prizna- podelila že za 179.000 EUR pomo- nja pri OZS či 169 posameznikom. Člani odločamo, po ogledu razstav- Delovanje ustanove poteka praktič- nih prostorov, o dobitnikih sejem- no brez stroškov in vsa zbrana sred- skih priznanj, ki jih razstavljalcem stva posreduje oškodovancem. Žal pa podeljuje OZS. bistveno premalo članov prispeva do – Član komisije za odpravo posledic 0,5 % svoje dohodnine humanitar- škode v gospodarstvu pri Ministr- ni ustanovi. Zato apeliram na člane stvu za gospodarski razvoj in teh- zbornice, da podajo izjavo o odsto- nologijo Republike Slovenije, kot pu do 0,5 % svoje dohodnine, saj predstavnik OZS s tem pomagajo svojim kolegom v Člani predlagamo vladi sprejem ukre- nesreči, morda pa lahko, bog ne daj, pov in višino povračila škode podjet- tudi sebi. 10 LOŠKA OBRT Tudi nekateri naši člani so bili upra- bomo začutili potrebo po inoviranju ta, ki jim mladi želijo prisluhniti. vičeni do povračil škode nastale v izdelkov z višjo dodano vrednost v Mladim so zanimive tudi mentors- poplavah v Železnikih in v poplavah znanju, kar pomeni rabo novih teh- ke mreže, s pomočjo katerih prido- v Poljanski dolini. Sam maksimal- nologij ter višjo tržno vrednost. bijo dragocena dodatna znanja in no zastopam interese članov obrtno Ob enem sem član komisije za po- nasvete izkušenejših podjetnikov in zborničnega sistema pri uveljavlja- delitev nagrade Obrtnik, Podjetnik obrtnikov. nju njihovih zahtevkov pri odloča- leta. Skupaj s še šestimi člani se priza- nju v komisiji. devamo prepoznati najboljše prak- se podjetnikov in obrtnikov, ki se Valerija Vaupotič prijavijo v izbor. In prav Območna Članica UO - Sekcija frizerjev Marko Lotrič obrtno-podjetniška zbornica Škofja Loka se lahko pohvali z izjemni- predsednik Odbora za znanost, Kot nosilka dejavnosti želim uspešno mi obrtniki in podjetniki, ki so to tehnologijo in izobraževanje in član voditi svoj studio Tia. Uspešno preda- prestižno nagrado v preteklosti že Komisije za izbor Obrtnika/Podjet- jam znanje dijakom, ki opravljajo prak- prejeli. Med slednjimi so Karel Je- nika leta so v mojem fizerskem studio Tia. zeršek, Matjaž Miklavč ter Boris Mesec. Frizerski poklic upravljam 23 let. Fri- 1. Odgovornost do obrti in podjetni- štva in s tem do stanovskih kolegov 2. Dosedanje dobre prakse so vsekakor zerjem bi pri delu s strankami svetova- se lahko pokaže tudi z vključenostjo tiste, s katerimi velja nadaljevati tudi la, naj bodo to, kar so. Stranka bo go- v delo zbornice. Kot podpredsednik v prihodnje. Tem se bo pridružilo tovo imela večje zaupanje, če bo vsak OOZ Škofja Loka – predstavnik za prizadevanje za aktivno sodelovanje pokazal pravi obraz. Bodoči generaciji občino Železniki, se po svojih naj- odbora pri snovanju predlogov, ki bi svetovala, da naj z odprtimi rokami boljši močeh prizadevam za ohrani- bodo tudi obrtnikom in podjetni- sprejme izobraževanja, pa naj bodo to tev spodbudnega okolja, naklonje- kom ter MSP omogočili prijave na moja ali od koga drugega, kajti prido- nega obrti in podjetništvu. razpise, ki jih do leta 2020 prinaša bljenega znanja nihče ne more odvzeti, strategija pametne specializacije ter je neprecenljivo. Naj ne iščejo napak, Svojo samostojno poklicno pot sem delo usmerjeno k potrebam članov ampak izmed vsega potegnejo ven tis- pričel pred 27. leti z odprtjem obrti in članic OZS pri njihovem pribli- to, za kar sami menijo, da bi lahko za kalibracijo tehtnic, uteži in pipet ževanju centrom znanja. uporabili. v družinski hiši ženinih staršev. Da- nes skupina združuje že preko 120 Svojo energijo bomo usmerjali v Loške obrtnice oz. fizerske kolegice so strokovnjakov s področja meroslov- aktivnosti, kot so obisk in aktivna me izbrale, da vodim že drugi mandat ja, zaposlenih v šestih državah. Sled- udeležba na sejmih in konferen- frizersko sekcijo. Na lokalnem nivoju nje ne bi bilo mogoče brez povezo- cah. Stremeli bomo h kakovosti in predvsem zato, da bom uspešno vodila vanja in prenosa znanja. odličnosti ter si prizadevali za uvel- sekcijo, da se bomo med seboj povezo- javitev znakov, standardizacijo ter Prav učinkovito povezovanje gos- vali, pomagali in skupaj reševali pro- certificiranje omenjenega področ- podarstva in znanosti ter s tem za- bleme. Svoj prosti čas z veseljem na- ja. Veliko težo predstavljajo obiski gotavljanje prenosa znanja in no- menjam za vse obveznosti, ki jih imam centrov znanja – inštitutov, fakultet, vih tehnologij, je temeljna naloga kot predsednica. Sekcija bo organizi- SRIP-ov in združenja. Pomemben Odbora za znanost in tehnologijo rala razna izobraževanja in eskurzije v projekt predstavlja tudi »Borza pro- (OZT). Kot predsednik, si sku- letu 2019. jektov« – sodelovanje med dijaki, paj z ostalimi člani prizadevam za dodiplomskimi, diplomskimi, ma- Prav tako sem bila izvoljena v Ljublja- prepoznavnost odbora, ki bo pos- gistrskimi in doktorskimi študen- ni na OZS, v upravni odbor sekcije. tal močna povezava med obrt- ti ter gospodarstvom pri snovanju Skupaj z ostalimi frizerskimi kolegi niki in podjetniki ter inštituti, fa- seminarskih, raziskovalnih ter zak- se na državnem nivoju zavzemamo, da kultetami in ministrstvi. Želja je ljučnih nalog. se program poklica frizer nadgradi na odpreti čim več vrat v centre znanja šolanje 3 + 2. Sekcija bo sodelovala na in znanju kar se da vrat v obrtniške 3. Naša odgovornost je, da mlade nav- CPI pri prenovi standardov in katalo- delavnice, mikro, mala in srednja dušimo in jim dano svobodo pri ga znanj na področju frizerstva. podjetja. Prvi korak je, da se sode- izbiri vsebin, prilagojenih posebej lovanja naučimo. Graditi je potreb- njim. To so na primer dogodki v Problem mlajše generacije podjetnikov no na zaupanju v delo obrtnikov obliki večernih druženj ter okrogle je v prvi vrsti plačavanje članarine, saj in podjetnikov ter na drugi strani mize s priznanimi gosti s področja se ne informirajo o tem kaj vse lahko raziskovalcev, znanstvenikov. Tako podjetništva, obrti, kulture in špor- nudi OZS. LOŠKA OBRT 11 Moj nasvet ljudem pa bi bil: bodi to Zato bo potrebno v prihodnje še do- visoko nad stroko, ter se tako izrab- kar si, dobrega srca in vedno pripra- datno osveščati potencialne člane tudi lja članstvo za podajanje pobud za vljen pomagati. To je najbolj pomemb- o tem. nekaj, kar je v naprej odločeno v no. Frizerji bi se morali povezovati, ne ozkih krogih. S takim ravnanjem si pa se imeti za konkurenco. sami sebi jemljemo verodostojnost Franc Jelenc in odganjamo članstvo, hkrati pa so takšni akteriji pripravljeni s prstom Član UO - Sekcija inštalaterjev - kazati izključno na druge! Tomaž Potočnik energetikov Član UO - Sekcija gradbincev 1. Kot nosilec svoje dejavnosti se vidim predvsem v vlogi izvajalca obrtnih Uroš Jenko Večina aktivnih članov na lokalnem in storitev, ki jih stranke vsakodnevno Član UO - Sekcija lesnih strok državnem nivoju je tako ali tako no- potrebujejo. Motivira me predvsem silcev svoje dejavnosti. Dodatne nalo- osebni odnos s strankami in vpliv ge si zadajamo s ciljem, da bi izbolj- Glede na to, da sem v Upravni odbor na stranke pri ozaveščanju ločevan- Sekcije lesnih strok pri OZS izvoljen šali pogoje za delovanje naših podjetij. ja kvalitetnih in nizko cenovnih iz- že drugi mandat, bom samo nadaljeval Zbornični sistem omogoča obrtnikom delkov. Ker je trud pri ozaveščan- svoje poslanstvo v njem. in podjetnikom, da nastopamo skupaj, ju o kvaliteti storitev v sedanjem kajti le kot velika organizacija smo vid- času- obveznih visokih popustov Res je, da ta funkcija, poleg osnovne ni in imamo možnosti, da z našimi kar precej trnova pot, pa mi je velik dejavnosti in funkcij v naši zborni- predlogi izboljšujemo sistem. izziv na državnem nivoju sprem- ci (predsednik sekcije lesarjev in član ljanje priprave zakonov in predpi- UO OOZ Škofja Loka), pomeni še Poleg ostalih aktivnosti v zbornici, sov, ki nam vsem trdo krojijo živ- eno dodatno obremenitev in odgovor- sem si še posebej zadal cilj, da v svo- ljenje, a žal tega ne priznavamo ozi- nost. jem mandatu rešimo nekatere težave, roma je trud na tem področju ne- ki jih imamo gradbeniki pri opravljan- Pa vendarle bom nadaljeval to, kar sem malokrat zaničevan in razglašen za ju prevozov v cestnem prometu. Na si že v prvem mandatu prevzema naše neumnost. Naloge so mi svojevrsten sekcije zadal, to je povezovanje med tem segmentu je kar nekaj težav, ker osebnostni izziv. nas zakonodaja enači s prevozniki, ki člani sekcije in mizarji, bodisi na lo- opravljajo prevoze v mednarodnem 2. V tekočem mandatu si na republiš- kalni ali državni ravni. kem nivoju v sekciji inštalaterjev prometu. Moje mnenje je, da z izmenjavo izku- prizadevamo, da bi se uredila pod- šenj, različnih mnenj, lažje premagu- Nezainteresiranost mlajših generacij pora članstvu pred pripravljenimi jemo vse ovire, ki jih srečujemo med za delovanje v različnih organizacijah pogodbami, ki so velikokrat zelo opravljanjem svojega dela. Seveda pa se ne kaže samo pri Obrtno-podjetniš- šibka točka malih obrtnikov, hkra- tudi s sproščenimi druženji lažje pre- ki zbornici, ampak je splošna težava pri ti pa se te šibkosti ne zavedajo vse našamo vse stresne situacije. večini organizacij in društvih. Vzrok je do točke, ko se pojavijo težave, ki v tem, da zaradi vseh aktivnosti, ki so so za malega obrtnika lahko po- Tudi sam opažam težave pri vključeva- na razpolago, mladi ne čutijo doda- gubne. Pripravljajo se tudi tehnično nju mladih v organizacije, kot je OZS tne potrebe po druženju. Prav tako je podprti katalogi, ki bodo članstvu in OOZ. internet ogromen vir informacij, ki v omogočali hiter in preprost pogled Zdi se mi, da mladi vidijo vse preveč določeni meri zopet nadomesti pot- na osnovne postopke v strojnih ins- birokratizacije, da so to le neke toge talacijah. Vsekakor pa je še vedno rebo po udejstvovanjih v zbornicah, strukture in nebodiga treba organiza- upanje, da se okrepi sodelovanje društvih in ostalih organizacijah. Na cije. Seveda dokler sami ne naletijo na med sekcijami, ki smo v izvedbe- splošno čut za pripadnost stanovskim kakšne ovire, ko potem iščejo pomoč. organizacijam upada. Ljudje so vse bolj nem delu povezani, a je velikokrat preračunljivi, velikokrat niti ne vedo, posredi rivalstvo, medsebojno one- Mislim, da bo potrebno več energije da je članstvo v Obrtno-podjetniški mogočanje in nagajanje ter poudar- usmeriti v to, da se vpelje kakšen klub zbornici tudi naložba za daljše obdob- janje nadvlade enega nad ostalimi. mladih podjetnikov pod okrilje OOZ. Mogoče bi mladim tako lažje približali je. Poznajo prednosti in ugodnosti, ki 3. V lokalnem okolju bomo mora- delovanje OOZ in OZS. jih lahko vnovčijo takoj. Nekaterih li predvsem začeti sodelovati in se bistvenih nalog zbornice, kot je na pri- ne izključevati, tako kot je to pri- Seveda pa je tu tudi temeljno vpraša- mer vplivanje na zakonodajo, nekateri sotno tudi v naših vrstah. Nevzdrž- nje glede starosti vodstvenega kadra ne poznajo in ne znajo oceniti velikega no je, da se lahko predstavi samo organizacije, s tem mislim predvsem doprinosa k njihovim podjetjem. en pogled na nekatere probleme, na pomlajevanje.

12 LOŠKA OBRT sekcija tekstilcev Strokovna ekskurzija tekstilcev v Toskano

Člani Sekcije tekstilcev Prvi dan nas je čakal sprejem v regijski povratek z vlakom nazaj v mesto, ob obrtni zbornici v Montecatini Terme, povratku v hotel pa še obisk in kratek iz OOZ Škofja Loka kjer nam je predstavnik sekcije če- postanek v enem izmed biserov Lin- vljarjev predstavil zgodovino ter delo gurske obale - Porto Venero. smo se udeležili obutvene stroke v regiji in širši okolici Zadnji dan smo naredili postanek v (kakovost proizvodnje, ročna izdelava strokovne ekskurzije, ki Parmi. Mesto slovi po svojem odlič- moških čevljev višje kakovosti). no urejenem mestnem središču, en- kratni operni hiši, lepih kavarnah ter jo je za tekstilce in Nato je sledil ogled tovarne ženske konfekcije, ki se je nahajala malo izven dobri hrani. Sledila je še vožnja skozi kmetijsko pokrajino Padske nižine do kožarje pripravila OZS v mesta ter kasneje še ogled tovarne ženskega perila ter spalnega programa. Mantove, kjer smo se sprehodili med številnimi mestnimi palačami in zna- Toskano in Cinque Terre Ogledali smo si tudi mesto Lucca in menitostmi. znameniti poševni stolp v Pisi, nato v začetku junija 2018. pa pot nadaljevali v mestece La Spe- V poznih večernih urah smo, vsi polni zio, kjer smo se z ladjico odpeljali v energije od doživetega potepanja in vi- znamenite Cinque Terre. Pet vasic, ki denja, prispeli v Ljubljano. so stisnjene strmo ob obali, z značil- Januška Strojan nimi živimi barvnimi hišami. Sledil je predsednica Sekcije tekstilcev

LOŠKA OBRT 13 Gregor Žbontar s. p. Leto 1848 je bilo Gostilna pri slavcu pomembno za slovence.

170 let začelo se je gibanje tradicije »zedinjenA slovenija«. odprla se je tudi »gostilna pri slavcu«.

Tradicija in dolgoletno Ponavadi pričnemo pogovor z vpraša- Ste vi po poklicu gostinec? njem »Kdaj ste pričeli s svojo dejavnost- delovanje ponavadi Da. Sam sem v gostilni od majhnih jo?«, a v vašem primeru je to že zelo nog. Ravno prejšnji teden je bila v gos- dolga tradicija. Koliko let? pomeni zagotovilo teh družina iz Škofje Loke in gospa mi Sto sedemdeset let. je z roko pokazala precej nizko višino in rekla: »Takle si bil, ko si nas prvič visoke kakovosti in 170 let je pa spoštljivo obdobje v kate- postregel ...«. Ko sem hodil v osnovno remkoli pogledu. Vi ste 5 generacija, ki šolo sem že pomagal v gostilni, zato je odlične storitve. vodi to gostilno? bilo logično, da sem se tudi šolal v tej Tako je. Z gostinsko dejavnostjo je pri- smeri. Vas zanima čel prapraded Gregor, kasneje jo je In kdaj ste prevzeli gostilno? prevzel praded Jernej, potem jo je vo- kakšen okus dil ded Janez, za njim moj oče Anton Mama je bila nosilec dejavnosti do in mama Stanka in sedaj jaz. konca. Jaz sem seveda aktivno sodelo- imajo pečene postrvi val in skozi čas prevzemal vedno več Vaša mama Stanka je veljala za enega zadolžitev in opravil. Dopolnjevala sva od stebrov klenega obrtništva ... v gostilni, ki ima en drugega in si razdelila naloge gle- Za nekatere je obrt način življenja in de na njene zmogljivosti, tako da je bil daljšo tradicijo se ne konča takrat, ko izpolniš pogoje »prenos vodenja« dolgotrajen in ne- za upokojitev ... opazen, kar se gostov in obiskovalcev kot obstajajo mnoge evropske države? Ni problema. Proti koncu Selške doline na Zalem Logu je takšna.

14 LOŠKA OBRT tiče. Uradno pa sem vodenje prevzel po mamini smrti 2015. V kakšen kakovostni razred bi umestili Gostilno Pri Slavcu? Menim, da je to klasična stara gostilna s kakovostno ponudbo okusne domače hrane, pripravljene iz lokalnih sestavin. Dandanes je zopet moderno »lokalno domače itd., itd. ...« Jaz in moji pred- niki pa s takšno gostinsko filozofijo ži- vimo in po teh pravilih delamo že 170 let, kot kaže. Torej v vašem primeru ni dvoma. Ne trudite se ugajati modernim trendom in »internetnim smernicam« ... Tako je. Gostilna Pri Slavcu je stara, klasična gostilna. Lahko rečemo pode- želska, morda celo kmečka, vsekakor pa smo gostilna, kjer ponudba temelji na enakih principih kot stoletje in več organiziralo na kakšni od bližnjih lo- basa ... Peklo se je bele štručke, ko so nazaj. kacij? ljudje prišli iz hribov k maši, so morda pojedli krožnik juhe in štručko ... Držimo se lokalne sezonske ponudbe Ne, ne. Ta ponudba z ribami se je pri- in tradicionalnih jedi. Pozimi koline, čela šele s prihodom moje mame. Na Gostje nekoč in danes, njihove navade med letom pečenke, telečje in svinjske, začetku se je gostilna razvijala po ena- nekoč in danes? seveda tudi klasična ponudba zrezkov, kem principu kot ostale obcestne go- Skozi 170 letno zgodovino gostilne se široka paleta jedi, ki jih lahko pripra- stilne. Na začetku je bila to kombini- je zgodilo precej sprememb. Tako pri vimo ... rana kmetija, gostilna, trgovina, žaga ... gostih kot tudi prehrambenih nava- dah. Včasih se je v gostilne prišlo zara- Ampak vi ste najbolj poznani po postr- Torej, klasična lokalna in vozarska go- di transportnih opravil, da se je napo- veh ...? stilna ... jilo vlečne živali in da so se okrepčali Res je. In to predstavlja tudi najobsež- Tako je. Kajti včasih se v našem oko- vozniki, ali pa ob različnih dogodkih, nejši del naše ponudbe. lju ni kuhalo tako kot danes. Ta trend kot na primer poroke, krsti, pogrebi ... Glede na stoletno tradicijo gostilne in opažam zadnjih 40 let. Včasih se je Tudi obseg postrežbe je bil drugačen. ribjo ponudbo, se je verjetno vzrejo rib skuhal golaž, juhe, morda kakšna klo- Dandanes je ob krstu cela »fešta«. Vča- sih se je otroka prineslo v cerkev h kr- stu, potem so starši in botri prišli še na pijačo v gostilno in nazaj domov. Tudi domačini so prihajali po nedeljski maši na kozarec pijače, danes pa je vse dru- gače ... Kdaj pa so se pričele spreminjati nava- de? V sredini sedemdesetih se je pričelo s trendom nedeljskih kosil. Družine so se za konec tedna odpravile na izlete in potem prišle na kosilo v gostilno. Sedaj pridejo gosti tudi med tednom, a še vedno je največ obiska ob sobotah in nedeljah. Kar se tiče hrane imamo ponudbo, ki sem jo omenil prej, a smo poznani po postrveh in to predstavlja veliko večino naročil gostov. Opažam LOŠKA OBRT 15 Odvisno od obdobja. Neredko, na kak- šen deževen novemberski četrtek ali petek, cel dan ni nikogar ali morda le en gost, konec tedna pa jih je 50. Zato se prilagajamo razmeram. Stalno sva zaposlena dva, ko pa je gostov več, pa se ekipi pridružita še dva. V kakšen cenovni razred spada vaša ponudba? Že v prejšnjih intervjujih smo ugotavljali, da obleka šivilje iz Ži- rov, »ne more stati toliko kot obleka od šivilje iz Ljubljane« ...? Imamo običajne cene za naše okolje. Gostje se vračajo in širijo dober glas o naši ponudbi, torej nekaj že delamo tako kot je treba. ... tudi, da se precej manj popije kot vča- Porok nimamo več. Sedaj so to veliki Drži. Ampak ali se nikoli ne vprašate, sih ... Tudi sicer skorajda nimamo tako dogodki z veliko povabljenimi, tukaj za koliko bi se v Ljubljani lahko proda- imenovanih »šankistov«, za domačine pa nimamo tako velikega prostora, da la jed mojstra peke postrvi? imamo »štamtiš«, kjer je prostor rezer- bi lahko vse namestili skupaj. Še vedno pa je veliko rojstnih dnevov, krstov, ob- viran za sosede in lokalne goste. Ti se hajil, birm ... redno dobivajo tukaj, popijejo kozarec ali dva in poklepetajo ... Kaj pa gostje iz poslovnega sveta? Lo- kalna podjetja? So to le starejši ali se dobivajo različne Včasih je bilo teh gostov veliko. Podjet- generacije? ja iz Železnikov so bila večkrat pri nas Različne generacije. Najstarejši je go- za različne pogostitve, sedaj pa tega spod pri 82 letih, on je reden gost. Pri- praktično ni več. dejo tudi mlajši. Njihova udeležba pa Zanimivo. So se preusmerili v večja je odvisna od razpoložljivega časa. Ni mesta? tako kot pred leti, ko je bil obisk go- Ne vem. Morda se te pogostitve orga- stilne del rituala, kjer se je izvedelo vse nizirajo interno, morda najamejo cate- novice in dogovorilo večino kupčij. ring ponudbo ... Kaj pa večji dogodki, kot poroke? Koliko osebja imate v gostilni?

Naše postrvi so specialiteta na Zalem Logu in kdor si jih zaželi se pripelje do nas. Tako bo tudi v prihodnje. Morda kakšna anekdota iz vašega gos- tinskega dela? Takih dogodkov se nabere veliko skozi leta. Morda primer »vinskih pozna- valcev«. Pred leti sta prišla dva mestna gospoda na kosilo. Eden od njiju je vprašal tudi za vino, če ga lahko po- izkusi preden naroči. Seveda lahko, sem odvrnil in prinesel vsakemu koza- rec vina. Gospod je degustiral najprej enega, potem drugega in nato izbral tistega, ki se mu je zdel boljši. V bistvu 16 LOŠKA OBRT pa je bilo vino enako. Toliko o pozna- valcih ... Trendi in moda so tisti, ki soustvarjajo obnašanje gostov. Nekaj let je sedaj mo- derno »domače«. Tako je. Nas na podeželju sprašujejo, če je domače. Seveda, če se le da je do- mače, ker imamo neokrnjeno okolje in vse, kar lahko pridelamo sami je hitro dosegljivo in prvovrstne kakovosti. Ananas in banane pa nikjer v Sloveniji niso »domače«. Kakšne so vaše izkušnje z Loško obrtno zbornico? Dobre. Kaj naj rečem drugega? Moja mama je bila zraven na začetku, ko se Mlajše generacije imajo iluzijo, da so v utrujen kot prvo leto. Bil sem vljuden je ustanavljalo »Društvo samostojnih »dobi računalnikov« stvari drugačne ... in mu nisem povedal, da ne bi bil, če bi obrtnikov« in se je dobro zavedala, da Tako je. Gostinsko delo pa se, tako delal tako kot je treba v strežbi. moramo obrtniki sodelovati med se- kot večina obrtnih poklicev, ni kaj do- Zaključno vprašanje je vedno vizija. boj. sti spremenilo. Naučiti se je potrebno Kam in kako naprej? standardnih opravil in procedur, hkrati pa, kot sem omenil prej, so velika ni- Skozi leta smo poskusili različne stva- hanja v intenzivnosti dela. Včasih ni ri, tudi s sobami za goste, eventuelne nobenega gosta, dan kasneje pa 50 go- spremembe jedilnikov ... stov hkrati in vse je potrebno postreči A gosti imajo vedno prav in v njiho- »takoj«. vih očeh smo tradicionalna podeželska Ne dolgo nazaj je eden od gostov iz gostilna z odlično ponudbo postrvi in radovednosti vprašal, če imam morda domače hrane. Torej bomo s tem na- kakšno delo zanj. Sam je iz drugega daljevali tudi v prihodnje. poklica in ga je zanimalo kako izgleda »gostinsko« delo. Prvo leto sem ga dal Vzgojen sem bil tako, da je bistvena v kuhinjo in na koncu dneva je priznal, kakovost hrane pred količino. In tega da je zbit in zelo utrujen. načela iz naše tradicije se nameravam držati tudi v prihodnje. Naslednje leto je želel za šank. Na koncu dneva je povedal, da je manj Veliko uspeha in hvala za pogovor.

Bila je precej aktivna tudi kasneje v gostinski sekciji. Se vi udeležujete teh sestankov? Od kar sem prevzel gostilno, se sku- šam udeležiti čim več aktivnosti, kar se jih lahko. Žal mi je, da se sestan- kov udeležuje tako malo članov. Bistvo tega druženja je izmenjava mnenj in izkušenj, lahko izveš kaj novega glede posla, glede inšpekcij, gremo na kakš- no strokovno ekskurzijo in tam sreča- mo kolege iz drugih področij. LOŠKA OBRT 17 SEKCIJA LESARJEV Lesarji »vstopili« v svobodno belokranjsko ozemlje

Seveda pa brez Lesarje ni zaustavil niti močan dež, bo karampampoli z veseljem natočil. ki nas je spremljal od Žirov skoraj do Če carinik oceni, da ste primerni, vam carine nikakor ni Novega mesta. Po krajšem postanku izpolnijo tudi poseben pasoš oziroma na avtocesti je bila naša prva točka in potni list, poleg dobite tudi vinoje- šlo. Ampak pojdimo postanek na »carini« ob vstopu v tako to. Obe zadevi vam omogočata kup imenovano svobodno belokranjsko ugodnosti pri obisku pokrajine. Pre- lepo po vrsti. ozemlje. Ta točka je v stari gostilni den vstopite v pokrajino, dobite tudi Badovinac v kraju Jugorje, ki spada v grižljaj znane belokranjske pogače. Le občino Suhor. Idejni oče svobodne po- ta je tudi nas spremljala na celotnem krajine pa je nihče drug, kot znameniti potepanju po Beli krajini. Toni Gašperič. Imeli smo čast, da nas Carino smo opravili in že smo odhi- je tudi osebno prišel pozdravit. teli v glavni kraj pokrajine, v Metliko. Najprej pa nas je seveda sprejela go- Vodnica Milena, ki nas je pričakala že stiteljica gostilne, nam podala nekaj na carini, nas je popeljala po Metliki zgodovine samega kraja, seveda pa se in nam orisala zgodovino in zname- ni mogla izogniti znamenitemu ka- nitosti samega kraja in širše okolice. rampampoliju, brez katerega carine Seveda smo se na kratko ustavili tudi ni! Carinik nam je strogo prepovedal, v samem središču, kjer se nahaja sedež da ga poskušamo izdelati doma. Ob tamkajšnje območne obrtno-podjetni- obisku Bele krajine se morate obvezno ške zbornice. V Metliki smo si ogleda- ustaviti pri Petru Badovincu, ki vam li tudi Belokranjski muzej in pa zelo

18 LOŠKA OBRT zanimiv Slovenski gasilski muzej dr. klopi. Ob pomoči stroge tovarišice uči- Branka Božiča. V Metliki je bila na- teljice smo obnovili snov tistega leta. mreč leta 1869 ustanovljena prva »po- Nekateri uspešno, drugi s »poprav- žarna obramba« na Slovenskem. Ob cem«, smo se vrnili nazaj v Metliko in 100-letnici so odprli ta muzej, ki so v tamkajšnji vinski kleti Kmetijske za- ga nato leta 2003 poimenovali po dol- druge Metlika okusili njihova žlahtna goletnem predsedniku Gasilske zveze vina. Seveda brez Metliške črnine ne Slovenije. Naslednje leto bodo prazno- gre, izvedeli pa smo tudi, da so bili v vali 140-letnico. Metliki prvi na območju bivše skupne države, ki so pridelali ledeno vino. Pi- V želji, da izvemo še kaj o Beli krajini, salo se je leto 1986. smo se odpravili malce višje v hribe in Po ogledu 110 metrske podzemne se ustavili v vasici Radovica. Vrnili smo kleti in degustaciji smo se ponovno iz se v leto 1950 ter zopet sedli v šolske Metlike zapeljali proti slikoviti vasici Grabrovec, ki leži na nadmorski višini 322 m. Ta jugovzhodni del Slovenije je je poskrbela, da smo uživali tudi v vir- nekakšen polotok, ki se zajeda v sose- tuoznih zvokih njene harmonike. dnjo Hrvaško. Gostitelj Anton Jaklje- Dobre volje smo v poznih popoldan- vič nas je popeljal do slikovite cerkvice skih urah obrnili avtobus in se počasi sv. Urbana, nam podal nekaj zgodovin- začeli vračati proti domu. Vmes smo skih dejstev, zrecitiral nekaj pesmic in seveda naredili postanek, saj smo mo- pregovorov, izvedeli pa smo tudi, da se rali dodati žig v zjutraj pridobljene pa- po tem svetniku imenuje več kot šest soše. kilometrov dolga pešpot, ki se vije po tej pokrajini. Seveda naša »profesio- Na koncu se moram zahvaliti našemu nalna deformacija« ni mogla mimo dolgoletnemu sponzorju - podjetju vhodnih vrat v cerkvico, prav tako ni Lesoprodukt iz Celja, da je bil z nami tudi tokrat. Kam pa naslednje leto? šlo brez komentarjev. Na koncu smo Ideje že zbiramo. Pridružite se nam in se kar peš spustili do kmečkega turiz- prispevajte še vi kakšno svojo. ma, kjer je za naše želodčke poskrbela družina Jakljevič. Hči Katja, ki je bila Predsednik sekcije leta 2015 Kraljica Metliške črnine, pa Uroš Jenko LOŠKA OBRT 19 Cvetko gruden s. p. Usnje. Usnjena galanterija Eden od najbolj cenjenih materialov na svetu. 30 let Tudi najdražji mobilni telefon izgleda »bolje« v usnjenem etuiju ...

Egipčanske poslikave Kako in kdaj ste začeli? Zakaj? kažejo, da so že Kdaj sem začel? Težko je odgovoriti. Različni pogledi na službo in dejavno- Naj se spomnim. Naredil sem čevljar- sti po službenem času. Takrat ni bilo 5000 let pred sko tehnično šolo ... zaželjeno izstopati iz »običajnih okvi- rov«, jaz pa sem si drznil imeti še po- Štipendist Alpine Žiri? našim štetjem poldansko obrt ... Tako je. Bil sem šest, sedem let v Al- Eno od standardnih vprašanj je tudi nosili usnjene sandale. pini razvojni tehnolog. Vmes sem ob začetne spodbude ali težave iz okolja. delu naredil še fakulteto za usnjarsko V vašem primeru so bile torej težave ... Nekaj tisoč let predelovalno tehnologijo, a očitno ni- Med generacijami v podjetju lahko sem »ustrezal kalupom« v tistih časih pride do podpore ali konfliktov. Če se ljudje oblačimo in kmalu je nastopil čas za slovo od ta- kljub rezultatom ni podpore, potem je kratne službe. samostojna pot najboljša rešitev. in obuvamo v usnje. Iz tega materiala so narejene torbe za potovanja in aktovke za učenje. V ta material so »oblečene« najboljše enciklopedije in najbolj inspirativni romani ... Usnje.

20 LOŠKA OBRT In kaj se je zgodilo potem? Šel sem na svoje. Odprl sem svojo obrt. Prve stroje pa sem kupil iz honorarjev za inovacije, ki sem jih prejel za svoje razvojno delo v Alpini. Letos ste imeli jubilej 30 let poslovanja. Torej ste s svojo obrtjo pričeli leta 1988? Bo držalo. Takrat sem pričel in še ne- kaj let »podlage« v popoldanski obrti. Ker ni bilo družinske tradicije, je bil Oficirske torbe, pasovi za svečane po- Od nekdaj nam največji obseg prodaje začetek na novo verjetno težak? trebe ... predstavljajo veliki kupci ali direktni za lastne potrebe ali v grosistični prodaji, Vrniva se na prej omenjene poslovne Ja, res je. Na začetku sem sicer imel ne- torej specializirani prodajalci oziroma torbe. Pred leti je bil Samsonite eden od kaj stikov iz svoje popoldanske obrti, a trgovske mreže, ki imajo v ponudbi to- pomembnejših proizvajalcev poslovnih to so bili bolj »lon posli«, s katerimi se vrstne artikle. je le plačevalo tekoče stroške. kovčkov, danes tega programa sploh ne delajo več ... Če poskusiva razdeliti prodajo na dele- Na začetku ste bili sami, kdaj ste pričeli že ...? z zaposlovanjem? To so modni trendi, ki se jih držijo Polovica prodaje se opravi preko dveh Pravzaprav nikoli nisem bil sam. Že na proizvajalci. Poslovni kovčki že deset do petnajst let niso več »moderni« in velikih poslovnih partnerjev DZS in začetku sva z ženo kombinirala različ- Mladinske knjige, ostalo pa se razdeli ne variante. Nekaj časa je imela obrt zato jih večina proizvajalcev nima več v svojih proizvodnih programih. Sedaj na spletno trgovino in manjše odje- žena, nekaj časa je bila skupna, dejan- malce ter direktne kupce. sko je bila to družinska dejavnost do so v trendu aktovke, torbe različnih iz- pred nekaj leti, ko je žena umrla zaradi vedb. Ali v vašem prodajnem salonu v Žireh kaj prodate? raka. Vsa leta pa se je zaposlovalo pri- Morda lahko razdelite prodajo po seg- merne sodelavce glede na tržne razme- mentih? Torbice, pasovi, denarnice ... Po obsegu prodaje malo. Nekaj je lo- re, nivo naročil in obseg poslovanja. kalnih kupcev, ki pridejo direktno v V spletni trgovini se proda največ prodajalno, si ogledajo izdelke in kaj Kaj delate? Kakšen je vaš proizvodni drobne galanterije, kot so pasovi, de- izberejo za različne priložnosti. Sicer program? narnice ... pa je ta lokacija predvsem proizvodnja Usnjena galanterija je najboljši odgo- Kaj pa presek celotne prodaje? in »Show room«. vor. Trenutno je proizvodnja speciali- zirana v poslovni program. Poslovni program? Kaj obsega ta seg- ment usnjene galanterije? Izdelujemo usnjene izdelke v višjem cenovnem razredu za zahtevnejše kup- ce. In katere segmente pokrivate? Poslovne torbe, aktovke, precej se dela tudi za vojaške potrebe, za železnico ... Za vojaške namene? Po informacijah, ki jih imam, so za te segmente zahte- vani izdelki nadstandardne kakovosti materialov in izdelave ... Ja, drži. V tem cenovnem razredu se to pričakuje kot minimum. Pričakuje se odlične izdelke in temu ustrezno je plačilo. Kakšni izdelki so za vojsko? LOŠKA OBRT 21 renca so vsi, ki zmorejo prodajati preko spleta. Od Azije in Amerike do EU ... Zato je spletna stran obvezen prodajni kanal. Pa morda ne toliko zaradi di- rektnega nakupa preko spletne strani, kot zaradi sedanjih nakupnih navad. Sodobne tajnice danes ne gredo po trgovinah, ko jim direktor naroči naj nabavijo poslovno darilo za nasled- nji sestanek. Pogledajo po internetu, primerjajo cene, primerjajo komen- tarje in ocene, priporočila in kritike. In potem pade nakupna odločitev ... Vam spletna stran služi predvsem kot predstavitev prodajnega programa ali preko nje tudi prodajate? Spletna stran predstavlja temeljni del prodajne strategije. V prvi fazi je Tudi vi opažate trend »mestnih cen«, če Na mojem področju je slika drugačna. »prilagodljiv prodajni salon« in in- je na prodaj v Ljubljani, potem je vse Dolgoletni lokalni tradiciji navkljub, formacijski kanal. Preko nje se izvaja direktna prodaja izdelkov in na osnovi lahko dražje? sem na področju usnjene galanterije že obiska ter povpraševanj se lahko meri približno deset let edini ponudnik. Seveda. Pa to ni nič nenavadnega, ali odzivnost kupcev na druge prodajne da bi bila to mogoče slovenska poseb- Edini ponudnik v Žireh, lokalna pro- aktivnosti. Ker sem že trideset let v nost. Povsod je tako, da eminentnejša daja pa minimalna. Torej dejansko ni tem poslu, uporabljam in kombiniram lokacija pomeni tudi višjo ceno. Morda druge možnosti kot »izvoz«, če se poša- različne prodajne načine. Veliko sem ni logično, morda ni prav, a kupci »z lim ... prisoten na klasičnih sejmih, kjer si denarnico« odločajo, kako se svet vrti, obiskovalci ogledajo ponujene izdelke Tako je. Včasih je bilo tako, da je nek- mi pa se le prilagajamo in za svoje iz- in kjer se razdeli precej propagandne- do na lokalnem področju poskrbel za delke skušamo iztržiti čim boljšo ceno. ga materiala. Tak je sejem v Murski vse potrebe lokalnega prebivalstva. Soboti. Včasih si razstavljal na sejmu Imate med obrtniki na lokalnem nivo- Danes je tržišče ves svet! Denarnico in izplen je bilo to, kar se je prodalo ju kaj konkurence? V enem od prejšnjih ali pas lahko naročite »iz naslonjača do takrat in morda še kakšno naročilo lo- intervjujev se je izkazalo, da je v Žireh naslonjača«. Moja konkurenca ni le v kalnega trgovca. Dandanes se šele po 6 frizerskih salonov ... Ljubljani ali v Sloveniji. Moja konku- sejmu vidi dejanski učinek. Povpraše- vanja, naročila ... V kakšen cenovni razred umeščate svoje izdelke? Srednji in višji cenovni razred. V niž- jem cenovnem razredu vladajo Kitajci, oziroma naj se korigiram, Azijci, ker so že nekateri kitajski ponudniki postali predragi za segment »sintetične galan- terije«. Mi delamo izključno iz usnja, kar pomeni dražji vhodni materiali in seveda tudi kakovostnejši in trajnejši izdelki. Kje nabavljate material? V tujini. Piratsko lastninjenje je poskr- belo, da nihče od naših ponudnikov ne deluje več. Torej ni druge alternative kot tujina, predvsem Italija in južna Amerika. 22 LOŠKA OBRT Kakšne so vaše izkušnje z Loško obrtno zbornico? Vedno zagovarjam stališče, da se naša stanovska organizacija mora obnašati tržno in prilagodljivo, enako kot se morajo njeni člani. Kako ste za- dovoljni z delovanjem in ponudbo? Jaz sem član že dolgo ... Vsaj 30 let, ker ste pravkar praznovali jubilej ... Tako je. Nabora storitev, ki je na vol- jo, se je premalo koristilo, tega se zave- dam. Na nekaj sejmov se je šlo preko zbornice, na Celjski sejem, na Ljub- ljanski sejem. Po analizi se je pokaza- lo, da zame skupinski sejmi niso tako učinkoviti kot samostojen nastop, ki pa seveda predstavlja višje stroške.Kar se tiče potreb po informacijah pa sem vedno dobil, kar sem potreboval v do- ločenem trenutku. Imate morda kakšne anekdote iz oprav- ljanja svoje dejavnosti? V 30 letih se v vsakem življenju ali pos- lu zgodi veliko različnih dogodkov. Na enem od sejmov je bil med obiskovalci jega usnja. Najtrpežnejše je, možno ga gatejših kupcih. Kot sva pa ugotovila tudi obilnejši možakar, ki je želel kupi- je obdelovati na različne načine. Go- prej, pa oni ne bi prišli kupiti takšnega ti pas zase. Ko sva pomerila dolžino, bi veje usnje je lahko pregano v strukturi izdelka v Žiri. Morda v Milano, Pariz, pas moral biti dolg več kot 190 cm in kože krokodila, to je tako imenovano nikakor pa v Žiri. takšnih pasov se serijsko ne dela nikjer. tapetniško usnje. Industrija se je teh- To so izdelki izključno po naročilu. A Vizija, kam in kako naprej? nološko prilagodila in upošteva tudi stranka se je razburjala in jezila name, spremembe zakonodaje, ki sankcionira Priznam, da ne vem. Zaenkrat ne vi- češ, kakšen ponudnik sem, če nimam nelegalno lovljenje in iztrebljanje ne- dim dolgoročnega nadaljevanja obrti. takšnih pasov. Ostal sem vljuden, če- katerih redkih vrst. Jaz se z izdelavo Ni zanimanja, ostali poklici so lažji in prav me je imelo, da bi mu povedal, da iz eksotičnih materialov na ukvarjam, »bolj profitabilni«. Bo potrebno poča- nikjer ne zrastejo tako velike krave, da kati kaj bo pokazal čas. bi lahko naredil pas za njega. ker je to zelo ozek »lux segment«, ki zahteva veliko certifikatov in dovol- Čestitke ob 30. obletnici delovanja in Ena od zanimivosti je bila tudi, ko se jenj, prodaja pa je možna le pri najbo- hvala za pogovor. je delalo za lovca iz Avstrije, ki je bil na safariju v Afriki in je ustrelil slona. Zaželel si je iz slonjega usnja različne izdelke za lovske namene. Precej truda je bilo potrebno, da se je vse ustrezno pripravilo in izdelalo, a naročnik je bil zelo zadovoljen. Vprašanje, ki ga redko zastavim. Iz koliko vrst usnja ste že izdelovali svoje izdelke. Ali morda, iz kakšnega mate- riala je izdelava najlažja? Najlažje je izdelovati proizvode iz ska- ja. Zato je kompletna nizkocenovna ponudba iz umetnih materialov. Kar se tiče moje obrti, se največ dela iz gove-

LOŠKA OBRT 23 sekcija avtoserviserjev OBISK TOVARNE, KJER in SEKCIJA POD ENO STREHO avtoprevoznikov PROIZVAJAJO AVTOMOBILE PETIH RAZLIČNIH ZNAMK, JE NAVDUŠIL NAŠE ČLANE

Dvodnevna strokovna Na pot smo se podali v zgodnjih prostoru, ki že zajema tovarno, je brez jutranjih urah. Po vožnji mimo Mari- spremstva zaposlenih prepovedano. ekskurzija, ki je bila bora, Gradca in Dunaja, smo prisp- Tudi zaposleni imajo takšno kontrolo eli do Bratislave, kjer smo si najprej ob izstopu. organizirana v ogledali del proizvodnje avtomobilov znamk Volkswagen, Škoda, Seat, Audi Med ogledom tovarne smo videli, sodelovanju sekcije in tudi Porche. Tovarno so odprli leta kako v različnih fazah nastaja končna 1991 in je največja na Slovaškem. oblika karoserije avtomobila, seznanili avtoserviserjev in pa so nas tudi s podatki, koliko denar- Za sam ogled tovarne, ki traja ca. 2 uri, ja in energije vlagajo v razvoj, analize, veljajo stroga pravila glede varnosti. izobraževanje zaposlenih in varovanje avtoprevoznikov pri Telefoni in ostale elektronske naprave narave. so strogo prepovedane. Pred ogledom OOZ Škofja Loka, je se je potrebno legitimirati in oddati Po ogledu tovarne smo se odpeljali v elektronske naprave. Sprehajanje po središče Bratislave, kjer smo se najprej potekala od 14. do 15. septembra. Skupina, kateri so se pridružili tudi člani iz OOZ Kamnik in OOZ Velenje, je štela 47 udeležencev.

24 LOŠKA OBRT odpravili na grajski grič, od koder se Naslednji dan smo se odpeljali na Du- končuje na trgu z mogočno Štefano- odpirajo pogledi na staro mestno jedro, naj – v mesto, kjer zgodovina in pre- vo cerkvijo. Odpravili smo se tudi na mogočno reko Donavo in njene mosto- teklost v sožitju živita s sedanjostjo. ogled dunajskega tehniškega muzeja. ve ter na predmestja, katera je močno Ogledali smo si »Ring« - območje nek- Po mnenju udeležencev je strokov- zaznamovala socialistična arhitektura. danjega mestnega obzidja, okrog ka- na ekskurzija več kot uspela; zanimiv Nato smo se podali še v staro mestno terega so nanizane glavne znameni- program, odlična organizacija ter ne- jedro, katerega zaznamujejo Michaelo- tosti ‘imperialnega Dunaja’: Hofburg, verjetna turistična vodička Darja, ki je va vrata, gotska katedrala sv. Martina, mogočna rezidenca cesarske družine navduševala s poznavanjem tematike kjer so določen čas kronali kralje, nad- Habsburg, univerza, državna opera, in zanimivo razlago. Skratka vse tako škofovska palača, frančiškanska cerkev mestna hiša, državni parlament, spre- kot mora biti, da so udeleženci zado- ter številne meščanske hiše. hajalna ulica Kärntner Strasse, ki se voljni.

Dunajski tehniški muzej Foto: Roman Jenko

LOŠKA OBRT 25 Srečko Cof pODJETNIŠTVO SE NE Košnik d.o.o. VZGOJI V ŠOLI. PODJETNIŠTVO JE NAČIN DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA. pRI KOŠNIKU JE TAKO ...

Vedno se Kaj ste po izobrazbi? Vedno sem izdeloval še stvari zase in ker so bili ti izdelki zanimivi tudi za Po osnovni izobrazbi sem strojni klju- sami odločamo druge, so mi naročili izdelavo za nji- čavničar. Izučil sem se v Gradisu leta hove potrebe. Postajal sem vedno bolj 1984, a ker so nam v Gradisu vnaprej za svojo usposobljen in posledično je bilo dela povedali, da se tam lahko izučimo za toliko, da se ni več splačalo hoditi v življensko pot. poklic, službe pa nam ne morejo zago- službo. Takrat sem dal odpoved in pri- toviti, sem potem iskal druge možnosti čel na svoje. in nekaj časa delal pri obrtniku Kokal- Tudi, če so Od kod ime Košnik? ju, ki se je ukvarjal z barvanjem indus- bili predniki trijskih izdelkov. Tri leta sem bil tam, To je od nekdaj ime kmetije in z ime- nato sem šel v takratni LTH in dve nom sem le obdržal tradicijo. poznani po leti delal na montaži hladilnih kompo- In s čim ste se ukvarjali? nent. Kasneje sem se zaposlil kot sku- Najprej sem izdeloval avtomobilske obdelavi zemlje, pinovodja v podjetju Gradbinec. prikolice. V tistih časih je vsakdo nekaj to ne pomeni, Kako in kdaj ste potem pričeli z obrtjo? počel, gradil, prideloval ... In vsi so po- da je to tudi naša usoda. Morda si pa želimo obrtnega poklica? Morda bodo pa zaradi naše vzgoje naši potomci vodili tovarne?

26 LOŠKA OBRT trebovali dodatni prevoz v obliki avto- mobilskih prikolic. Industrijskih pro- izvajalcev takšnih prikolic pa ni bilo. Idealna tržna niša. V delavnici sem zvaril ogrodja za prikolice, na odpadih se je nabavilo vzmeti iz starih avtomo- bilov, nabavilo se je ves elektro mate- rial, luči, vlečne priključke, les, gume s platišči in skompletiralo avtomobilsko prikolico. Zanimanja je bilo veliko. Po- tem sem preko posrednih naročnikov dobil posel za izdelavo kovinskih no- silcev za transportne namene za Mer- cedes. Kmalu za tem pa sem dobil v izdelavo velike 6 meterske palete. Naj- prej je bilo potrebno narediti vzorec, ki so ga pregledali in šele po potrditvi bi se lahko pričelo s serijsko izdelavo. Ena od zahtev pri izdelavi je bila tudi vroče cinkana protikorozijska zaščita izdelka. To pa je takrat predstavljalo Odlično, to je za standardno rubriko Na lokaciji v Sv. Duhu. To se je do- tudi nekaj težav. Da bi se kar povprek »Anekdote«. Kako pa se je dejavnost gajalo skozi daljše obdobje. Glede na naročalo prevoze, ni bilo v navadi. razvijala potem? razvoj dejavnosti se je objekte, ki so bili prej namenjeni za kmetijske namene, Zato sem se odločil in pripravil ekstra Začelo se je s prej omenjenim »av- sčasoma spreminjalo v delavnice za dolgo prikolico, na katero sem lahko tomobilskim« programom, kovinske kovinarske namene. Skozi čas se je po- montiral tisto 6 m dolgo paleto. Vse ograje in stopnice, nadstreški, vrata ... večeval obseg izvedenih del in hkrati skupaj sem priključil na mali Fiatov Program se je širil glede na povpraše- širila tudi ponudba ... kombi in se odpravil proti Celju. Zelo vanje. Najprej se je večina del opravlja- dolga kompozicija 11–12 metrov in da la za privatne naročnike na zasebnih Koliko je bilo takrat zaposlenih? bi se izognil kakšnim zapletom, sem se objektih. Potem se je pričelo delati Do 2012 sem bil zaposlen samo jaz. odpravil čez Tuhinjsko dolino. Da je za manjša podjetja, upravnike zgradb, Takrat se je vse potrebe po dodatni zgodba še bolj napeta sem imel v istem tudi za občino se je precej delalo ... pomoči reševalo s pogodbenimi so- dnevu naročen tudi špedicijski tran- Kje je bila prva delavnica? delavci. Tudi sin Matic je veliko pri- sport v Nemčijo. Do Celja je šlo vse v redu, v Cinkarni so opravili posto- pek cinkanja, potem je sledil povratek domov. Seveda zopet čez Tuhinjsko dolino in tam mi je »zakuhal« kombi in sem obstal ob cesti. Da bi ujel rok transporta, sem klical kolege in spra- ševal, kdo bi me lahko »pošlepal« do doma. Na koncu je imela čas le kole- gica s Citroenom GS. Pripeljala se je v Tuhinjsko dolino in na »štrik« sva k njenemu avtu priključila še moj kombi in ekstra dolgo prikolico. Potem smo bili pa že resna kompozicija. Zgodba postane še bolj dramatična, ker se je vmes odločila in s celotno »karavano« še prehitevala traktor ... A na koncu dneva smo ujeli predvideni transport za Nemčijo in tudi posel je bil potem uspešen.

LOŠKA OBRT 27 To, da je prostorska stiska, smo se se- veda zavedali, vendar smo rešitve še iskali. Kmalu se je pojavila priložnost selitve v prostore gradbenega pod- jetja Tehnik in hitro smo se odločili, da zapustimo ravnokar zgrajene nove prostore na domači lokaciji. S selitvijo smo tako omogočili nadaljno rast pod- jetja, na kar smo danes ponosni. Kaj je torej specif ika vašega dela, na katerih področjih delate? Iz osnovne »šlosarske«/kovinarske de- javnosti nam je uspelo dejavnost pod- jetja razširiti tudi na orodjarstvo in strojegradnjo. Kdo so vaši kupci danes? 90 % predstavljajo veliki naročniki, podjetja, ki naročajo večje obsege del. pomogel z delom preko študentskih letu 2014 smo pričeli s CNC tehno- So to le lokalna podjetja, slovenski na- napotnic. V času krize pa je dela skoraj logijo in tako še povečali obseg dela. ročniki ali tudi izvoz? zmanjkalo in potrebno je bilo nekaj Takrat je bilo že 6 zaposlenih. V letu Izvoza imamo 5–10 %, ostalo so slo- narediti. V delo se je še bolj intenzivno 2015 smo na domači lokacij pozidali venski naročniki. vključil sin in poiskal delo za podro- že skoraj vse, kar je bilo dovoljeno in Vaši izdelki se uporabljajo predvsem v čje struženja in rezkanja ter na dveh napolnili prostore z novejšimi stroji. Sloveniji? manjših klasičnih strojih sam začel Posledično se je povečalo tudi delo v obdelovati različne materiale. Izkušnje pisarni, pri katerem smo z veseljem v Ne, ne. Mi smo dobavitelj komponent in znanje si je nabiral s trdim delom podjetje zaposlili hčerko Evo in kasne- različnih zahtevnosti, ki jih potem naši in voljo in na ta način uspešno pripo- je se nam je pridružila še žena Irena. naročniki, slovenska podjetja, vgradijo mogel k reševanju krize podjetja in k Število zaposlenih se je počasi poveče- v svoje izdelke in izvozijo. valo in v sredini leta 2016 se je ponu- napredku. V naslednjem letu se je delo To je torej posredni izvoz na tuje ... na področju obdelave povečevalo in dila priložnost selitve na novo lokacijo, hitro smo zaposlili dodatnega delavca kjer danes zaposlujemo že 20 ljudi. No, v tem primeru imamo skupne- in razvoj podjetja se je nadaljeval. Že v Kako ste se lotili tega izziva? ga direktnega in indirektnega izvoza okrog 80 %. Cenovni, kakovostni razred vaših pro- izvodov? Držimo se načela, da morajo naši iz- delki biti odlične kakovosti in potem skušamo iztržiti čim boljšo ceno za to, kar naredimo. Vedno je ključno izho- dišče naročnika. Če potrebuje neko kratkoročno rešitev, bo izvedba stala manj in bo le zadostila njegovim že- ljam. Če zahtevajo vrhunsko izvedbo, se za tehnološke rešitve porabi več časa in temu ustrezno narastejo tudi stroški. Torej, če bi se definiral po razredih, so- dimo v srednji do visoki razred. Kako imate organizirano strukturo zadolžitev in izvedbe v podjetju? Pri podjetjih z večjim številom zaposlenih 28 LOŠKA OBRT je nujno večnivojsko vodenje, če se želi da podjetje deluje učinkovito. Kar se tiče tega se držimo načela, da nihče ni bolj lojalen kot družinski člani. Zato smo v delo vključeni vsi. S sinom Maticem že dolgo delava skupaj in si sproti razdeliva naloge, v zadnjih letih s povečevanjem obsega poslovanja, pa sta se v poslovanje vključili tudi žena Irena, na področju logistike, in hči Eva, na področju financ, kadrovskih zadev in ustrezanja zakonodajnim zahtevam. Kar se tiče izvedbe v delavnici in po terenu, imajo zaposleni na vsakem po- dročju vodjo, kateri jih vodi, operativ- na izvedba pa se dogovarja na dnevni ravni.

vanja zelo hitra in obsežna. Zaenkrat kadrov, a enako pot smo prehodili tudi smo na nivoju, ki ga obvladujemo, zato na poti do izvedbe programov, ki jih podobna rast v prihodnje ni v načrtih. izvajamo sedaj. Načrtujemo pa več stikov s tujino in posledično direktno sodelovanje z zu- Odlično. Krize so bile in krize bodo. nanjimi naročniki, CNC posodobitev Dober obrtnik ali podjetnik je pripra- kovinarskega/«šlosarskega» dela de- vljen na oboje. javnosti. Poleg tega je v načrtih, da bi Tako je. Ponosni smo na raznovrstnost več časa posvetili strojegradnji in raz- svojega proizvodnega programa, zaradi voju avtomatiziranih strojev. Tehnič- tega smo prišli iz prejšnje krize in smo ne pogoje imamo, idejni koncepti so na poslovnih rezultatih, kjer smo sedaj. v razvoju. Ko bodo projekti na pragu izvedbe, bomo potrebovali nekaj novih Zahvaljujem se vam za pogovor.

Eno od standardnih vprašanj je, kakšne so vaše izkušnje z Loško obrtno zborni- co? Člani smo od odprtja dejavnosti. Kaj dosti nismo uporabljali uslug obrtne zbornice, a verjetno je to tudi naša napaka zaradi pomanjkanja časa. Ker se osredotočiš na svoje cilje in načine, kako bi do njih prišel, lahko spregle- daš nekatere možnosti, ki so ti na voljo tudi izven ožjega nabora na katerega si pozoren. Zadnje vprašanje je vizija za naprej? Načrti za prihodnost? V zadnjih ne- kaj letih je bila širitev obsega poslo- LOŠKA OBRT 29 MEBOR d.o.o. GAzele rade skačejo. Nedavno Iz Sv. Lenarta v Železnike, Že dolgo

Gazela 2018 pa po celem svetu S svojimi izdelki.

Izbor Na slovesnosti v Linhartovi dvorani »Družinsko podjetje Mebor dokazuje, Cankarjevega doma se je 24. oktobra da danes ni več razlike med velikimi in Slovenska gazela odvil zaključek letošnjega, že osemnaj- majhnimi, temveč le še med hitrimi in stega, izbora Slovenska gazela. V izbo- počasnimi. Svoje žage oblikujejo po po- se je pričel v ru je letos sodelovalo 18 nominirancev, trebah kupca: cilj podjetja je strankam po tri podjetja v šestih slovenskih re- dostaviti hitrejšo žago, ki potrebuje manj osamosvojitvenem gijah. sredstev za delovanje, in pri tem biti med V končni izbor je bilo nominiranih 6 konkurenti najbolj inovativni. letu 1991. regijskih zmagovalcev. Osredotočenost na dve bistveni funkciji Po 10 letih ACIES BIO d.o.o. podjetja, trženje in inoviranje, se odra- kot gazela osrednje Slovenije. ža v dinamični rasti. V petih letih so v Meborju prihodke iz prodaje podvojili – s se je razvil GKN Driveline Slovenija, d.o.o. kot savinjsko-zasavska gazela 6 na skoraj 12 milijonov evrov prometa. v velik projekt INTRA LIGHTING d.o.o. Dodana vrednost kolektiva s 40 sodelav- kot primorsko-notranjska gazela ci v letu 2017 pri tem znaša izjemnih MEBOR d.o.o. 98.500 evrov na zaposlenega. Med 50 s 6 regijskimi kot gorenjska gazela podjetji v svoji dejavnosti v istem letu ROLETARSTVO MEDLE d.o.o. dosegajo daleč največji dobiček – 1,85 in nacionalnim kot dolenjsko-posavska gazela milijona evrov – ter visoko nadpovpreč- STAMPAL SB d.o.o no, 38-odstotno, donosnost kapitala. izborom. kot podravsko-pomurska gazela Izborna komisija je ob razglasitvi po- Začetki dejavnosti segajo v leto 1982, In tokrat je dala naslednjo utemeljitev: ko je ustanovitelj Boris Mesec, za po- Gazela iz naših krajev. Mebor d.o.o. iz Selške doline. Foto: Bojan Velikonja Foto:

30 LOŠKA OBRT trebe domače kmetije na Sv. Lenartu v Za ta namen se je po celem svetu zgra- leto ali dve zaostajajo po dodelanosti Selški dolini, zasnoval in izdelal prvo dila prodajna mreža, ki jo tvorijo re- tehnologije. žago. Zanimanje iz okoliških kmetij ga ferenčni kupci in prodajni zastopniki. V razvoj se vlaga ogromno sredstev. je spodbudilo, da je začel s proizvod- Pripravljajo se naložbe v večje projek- njo. Sčasoma se je prodaja iz domačega Da je Mebor res družinsko podjetje te in razvoj strojev za specifične tržne tržišča razširila še na avstrijsko in bal- priča tudi dejstvo, da so poleg Borisa niše na lesnem področju, kot so skod- kansko področje. v delovanje aktivno vpeti trije sinovi, larstvo, izdelava furnirja in izolacijskih soproga, sestra in brat. Danes pa se 95 % izdelkov proda v materialov. tujini in Mebor je prisoten po celem Inovativnost in stalne izboljšave stro- Verjamejo v sodelovanje in se pove- svetu. jev sta glavna konkurenčna prednost zujejo tudi s slovenskimi podjetji. Tak Podjetje razvija in prodaja vrhunske podjetja. Zavedajo se, da jih konkuren- način dela bo vsem sodelujočim omo- stroje za razrez lesa in celovite avto- ca kopira, a v današnjem »hitrem času« gočil večjo konkurenčnost na tujih tr- matizirane linije za razrez lesa. to pomeni le to, da plagiatorji vedno žiščih. Foto: Bojan Velikonja Foto:

LOŠKA OBRT 31 sekcija upokojenih Izlet upokojenih obrtnikov obrtnikov na Kočevsko

V sončnem jutru Prvi postanek je v Kočevju, v gostišču in se po kakšni uri vrnemo. Res smo ob Kočevskem jezeru. Vsi smo po- pogrešali kakšen poživljajoči požirek, 19. septembra se iz trebovali vsaj kavo, pred WC-jem pa saj je bila temperatura še kar poletna, standardno dolga kolona vseh udele- pa tudi tekočine, ki smo jo imeli še od avtobusne postaje žencev. V gostišču prijazna postrežba, doma, je že zmanjkovalo. Misli so nam nakar se je nekaterim oglasil tudi želo- že uhajale na kosilo, mi pa smo bili še Škofja Loka dec po nekaj več in na vso srečo lahko kar na poti po neskončnih gozdovih naročimo nekaj sendvičev. Z velikim polnih gob ob poti. Ustavimo se še odpeljemo v tekom jih pojemo, kajti od zajtrka, ki ob najdebelejši jelki v Sloveniji, ki je ga nekateri nismo niti jedli, je minilo resnično občudovanja vredna, saj njen pričakovanju lepih že kar nekaj ur, na avtobusu pa smo obseg komaj zajamejo 4 krepki moški. imeli samo nekaj tekočih kalorij. To se Vsa ostala drevesa okrog nje izgledajo doživetij proti je kasneje izkazalo za zelo dobro po- kot pokončne vžigalice. Nekateri izle- tezo. tniki naberemo v okolici jelke še nekaj kapitalnih jurčkov. Kočevju. Proti Odpeljemo se skozi neskončne Ko- čevske gozdove proti Bazi 20. Spoto- Končno okrog 14. ure prispemo na Ljubljani se začne ma si ogledamo zametke in temelje kmetijo Rajhenav, da si privežemo ene največjih žag. Končno Baza 20. dušo, kot radi rečemo po naši stari slo- prometni zamašek, Na parkirišču pa ne duha ne sluha o venski navadi. Hitro se posedemo pod kakršni koli ponudbi sanitarij ali pri- lesen kozolec Toplar na gasilske klopi pa ga skoraj ne grizku, zato se takoj podamo v gozd, in za gasilske mize, na katerih je bilo si ogledamo nekaj lesenih koč, ki iz- pripravljeno že nekaj brezalkoholnih občutimo ob pričujejo našo polpreteklo zgodovino napitkov, PVC krožnik in žlica. Začu- zanimivem pripovedovanju vodičke, ki nam razloži in pove nekaj zanimivosti iz Kočevskega in okolice.

32 LOŠKA OBRT deno smo gledali gostitelja, ki nam je ha. Ostali, ki so to trgovinico obiska- ukazal, naj se postavimo v vrsto pred li malo kasneje, so ostali praznih rok. posodo, v kateri naj bi bilo naše kosi- Druge ponudbe v tem kraju ni. Tudi lo. Vsak je dobil 2 mali zajemalki ne- ljudje so precej zadržani, vidi se, da gre kakšne goveje juhe z enim gresovim napredek tukaj precej bolj počasi in cmočkom in nekaj malega koščkov težko naprej. Mi smo si obisk polep- mesa iz domače reje Rajhenav kme- šali s tem, da smo vse negativne stvari tije. Očitno je ostalo še nekaj navad obrnili v šalo in vsled temu smo se res iz polpretekle zgodovine. Nekaterim nasmejali. starejšim smo pomagali prinesti por- cijo mlajši udeleženci, saj je bilo malo »Saj res! Veseli smo lahko, da smo vsaj nerodno v PVC posodici nesti vročo živi in zdravi preživeli dan v deželi jed in še plezati čez klopi. In to je bilo medvedov, risov in volkov, kakor tudi vse. Nekateri so si ogledali še hlev 200 sistema, ki je v polpretekli zgodovini glave govedi, rejene za meso in nekaj uničil generacije prebivalcev, njihovih kapitalnimi biki za razplod. Med nji- domov, vasi in kulturnih spomenikov. mi je dominiral 1200 kg plemenski Lahko bi nas še kam zaprli, kdo ve, bik. Zelo razočarani in še vedno lačni kdo se še vse potika po teh gozdovih. zapustimo kmetijo. Šoferju naročimo, naj ustavi na prvem mestu, kjer bo mo- Na področju, kjer ni ostalo skoraj nič, veseli smo bili profesionalne razlage žno kupiti kakšen sendvič. Seveda to zato tudi takim pogumnežem kot so lokalne vodičke. skozi neskončne gozdove kočevskega na kmetiji Rajhenav, poklon. Še dobro, Ko smo se že v temi lačni vračali do- ni bilo mogoče. Na poti do Kočevske da smo dobili vsaj juho.« mov, je vsak po svoje premleval vtise, ki Reke Arharjeva Tončka krsti še novo- Razveselili smo se ogleda cerkve, po- jih je dobil po ogledu vseh teh ostan- pečene upokojene obrtnike. svečene Janezu Krstniku in do solz kov groze sistema, ki se je na srečo Do Kočevske Reke smo juho že zdav- pretresljive razlage domačega župni- končal. naj prebavili. Tudi v tem, do pred krat- ka, zakaj se je zgradila na istem mestu, Veseli, da živimo v tako lepem in bo- kim zelo strogo varovanem vojaškem kjer je bila stara cerkev porušena in s gatem Škofjeloškem hribovju in vaseh, območju smo spoznali, da bodo potre- kakšno zgodbo jo je domači arhitekt smo se odpeljali direktno domov, saj je bovali še veliko časa, da bo kraj postal zgradil in domači kipar opremil. doma res najlepše. Seveda pa se bomo izletniku ali turistu bolj prijazen. V tudi spomladi odpravili po nova doži- bifeju smo si nekateri privoščili kavo, Najboljše je sledilo na koncu. Po ogle- vetja in spoznanja. v manjši trgovinici pa nekaj malega za du bunkerja Škrilj smo si bili enotni, pod zob, saj je v njej že zmanjkalo kru- da je bil bunker vreden ogleda, zelo Mira Bevk

LOŠKA OBRT 33 SEKCIJA LESARJEV 8. Sestanek lesarske sekcije na LUBNIKU

No, Lubnik je bil le Na lepo sobotno jutro 15. septembra Po končanem sestanku sta za naše smo se nekateri zbrali ob 9. uri na par- želodčke odlično poskrbela Mira in vmesna postaja. kirišču Pri Nacetu. Sledil je »vzpon« na Tone Bevk. V dobrem vzdušju smo še Lubnik in postanek v planinski koči, nekaj časa pokramljali in se nato dobre Sestanek se je nato pa povratek nazaj in ob 12. uri volje vrnili nazaj v dolino z mislijo na sestanek sekcije. Pridružilo se nam je pravzaprav odvijal še nekaj članov, med njimi tudi pred- naslednje leto, ko bo jesenski sestanek sednik Sekcije lesnih strok pri OZS sekcije ponovno potekal v hribih. v prostorih gostišča Marko Kajzer s soprogo. Ja, naslednje leto je na vrsti Ratitovec Na sestanku smo obravnavali aktiv- in že sedaj vabimo člane, da se nam Pri Nacetu v nosti naše sekcije, kot tudi Sekcije le- pridružijo. snih strok pri OZS, seznanili pa smo Breznici pod se tudi s pripravami na prihajajoče vo- litve v upravne organe naše zbornice Predsednik sekcije lesarjev Lubnikom. za nov štiriletni mandat. Uroš Jenko

SEZNAM POKOJNIH obrtnikov V LETU 2018

Marija Prelesnik Kidričeva cesta 86 4220 Škofja Loka upokojena Janez Križaj Godešič 138 4220 Škofja Loka upokojen Jožica Kafol Zminec 112 4220 Škofja Loka upokojena

To je seznam pokojnih, ki so umrli v času od izdaje lanskoletne decembrske številke Loške obrti.

34 LOŠKA OBRT SEKCIJA ZA DOMAČO IN 2. ROKODELSKA UMETNOSTNO OBRT KOLONIJA

Sekcija za domačo in Tokratna kolonija se je odvijala od 6. zanimati pridobivanje železa po sta- do 8. julija 2018 v Kalanovi hiši v Bre- rem. Na Krmeljevi kovačiji so s sku- umetnostno obrt pri znici pod Lubnikom, ki nam jo je dala pnimi močmi postavili plavž in izve- na voljo Katka Žbogar. Tema kolonije dli redukcijo železove rude. Tokrat so OOZ Škofja Loka in pa se je ponudila kar sama, saj je letos poskušali produkt prečistiti v talilnem evropsko leto kulturne dediščine. loncu, da bi v kovaškem ognjišču pri- dobili kovno železo. Na podlagi izku- Rokodelski center Vabilu k sodelovanju se je odzvalo se- šenj bodo raziskovalno delo nadaljeva- dem rokodelcev, članov sekcije, in si- li. DUO Škofja Loka cer Matija Hiršenfelder, Jože Krmelj, Lidija Debelak, Ladka Peneš, Roman Ker sta bili kovaški ognjišči že razžar- sta pripravila že Jamnik, Katja Zrimšek in Petra Ple- jeni, sta gospodarja pripravila v doma- stenjak. Imeli smo tudi goste, ljubitelj- čih kovanih železnih ponvah okusno 2. Rokodelsko ske ročne ustvarjalce Albino, Bojano, večerjo, ki sta nam jo postregla ob sve- Majo, Lili in seveda Katko ter Kati, čah sredi kovačije. kolonijo pod vodjo Rokodelskega centra DUO V nedeljo, na tretji dan, smo dopoldne Škofja Loka. še ustvarjali, popoldne pa smo v nara- naslovom V petek popoldan je rahlo rosilo, kar vi v bližini hiše pripravili manjšo raz- pa nas ni ustavilo, da bi se veselili prve- stavo in obiskovalcem predstavili naše »Moj izdelek, del ga dne. Ob otvoritvenem kresu smo si nove izdelke. ustvarili tudi kulturni program, malce Ob uspešnem zaključku 2. Rokodelske kulturne dediščine«. glasbe, pravljico in deklamacije. kolonije smo si obljubili, da se drugo Naslednjega dne smo rokodelci v hiši leto zopet srečamo na ustvarjalnem in njeni okolici ročno ustvarjali iz na- koncu tedna. Poskusili bomo poiska- ravnih materialov. Dan smo zaključili ti poletni termin, ki bo ustrezal večini na Logu, v kovačiji Krmelj, kamor sta naših rokodelcev, da bo udeležba še nas povabila gostitelja Mateja in Jože. večja. Tam sta že bila tudi Matija in Toni. Na Petra Plestenjak Podlogar, začetku pomladi jih je namreč začelo predsednica Sekcije DUO

LOŠKA OBRT 35 sekcija lesarjev Lesarji v organizaciji OZS obiskali podjetje SCM

Sekcija lesnih strok pri Podjetje SCM je eno izmed vodilnih nam malo manj znano mesto, je imelo proizvajalcev strojne opreme za obde- v pretekli zgodovini pomembno vlogo OZS je organizirala lavo lesa in lesenih izdelkov. Ogledali beneške republike in ima tudi svoje smo si njihovo proizvodnjo izdelave večje in manjše kanale ter seveda kar tridnevno strokovno CNC strojev in se v sobi za prikaz nekaj slikovitih mostov, kot v samih sprehodili ter občudovali posamezne Benetkah. ekskurzijo z ogledom tehnološke rešitve. Med samim ogle- Ustavili smo se tudi v 61 km2 dom so nas gostitelji tudi opozorili na veliki podjetja SCM, ki se to, da njihovo podjetje sestavlja več republiki San Marino in se povzpe- divizij ter so praktično samooskrbni z li na sam vrh gore Titano, od koder nahaja v italijanskem vsemi komponentami, ki so potrebni smo lahko videli skoraj celotno državo. za izdelavo strojev. Zares fascinantno. Slikovito in zanimivo okolje nam je mestu Rimini. popestril tudi zanimiv mimohod sta- Po ogledu tovarne so nas zapeljali še rodobnih avtomobilov. v bližnjo manjšo proizvodnjo pohištva, kjer celoten delovni proces izdelave Strokovne ekskurzije smo se udeleži- poteka na CNC strojih. To je tudi ne- li trije člani Sekcije lesarjev pri OOZ kakšen praktičen preizkus strojev. Škofja Loka, ekskurzijo pa je podprl tudi Direktorat za lesarstvo pri Mini- Poleg strokovnega dela ekskurzije, pa strstvu za gospodarstvo RS. smo si ogledali še mesto Chioggia, ki spada v pokrajino Venezia in je znano Predsednik sekcije tudi kot nekakšne male Benetke. To, Uroš Jenko

36 LOŠKA OBRT IZOBRAŽEVANJA PRIVABLJAJO ŠTEVILNE OBRTNIKE IN PODJETNIKE

Tudi druga polovica leta na OOZ Škofja Loka tradicio- nalno mineva v izvedbi številnih izobraževalnih dogodkov. Skupaj jih je obiskalo več kot 230 udeležencev. Strokovne sekcije pri OOZ Škofja Loka skrbijo za izobra- ževanje svojih članov. Marsikatera sekcija je svoje volilne zbore povezala še s predavanji za svoje člane. Tako je bilo lesarjem in kovinarjem predstavljeno učinkovito obvlado- vanje varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti, ki ga je izvedel Gregor Gartner, gradbinci in inštalaterji pa so se

Prav tako so v okviru Sekcije avtoprevoznikov, po dveh spomladanskih ponovitvah, 17. novembra ponovno orga- nizirali redno strokovno usposabljanje voznikov po pro- gramu za leto 2018, katerega morajo opraviti vsi vozniki, ki imajo opravljeno temeljno kvalifikacijo pred iztekom ve- ljavnosti kode Evropske unije. V jesenskem delu smo nadaljevali tudi sklop delavnic v okviru promocije zdravja na delovnem mestu pod skupnim sloganom »Skrb za zdravje – temelj podjetniškega uspeha!«. Da bodo naše obrtnice in podjetnice lažje prebrodile jesen- ponovno seznanili z obveznostmi vpisa v imenik vodij del ske nadloge in zadovoljno stopale po poti življenja, smo za na podlagi Gradbenega zakona. Računovodje so na celo- njih poskrbeli na dveh delavnicah, kjer so dobile nasvete o dnevnem izobraževanju spoznavali delovnopravno zakono- krepitvi imunskega sistema in krepitvi podzavesti. dajo ter (ne)obvezne akte in evidence v podjetju. Naše izobraževalne in družabne aktivnosti pa se nadaljujejo tudi v decembru in v začetku naslednjega leta. Tako vas že sedaj vabimo k prijavi na katerega od spodaj predvidenih dogodkov.

Termin Ura Dogodek 7. 12. 2018 19.30 Božično-novoletni koncert s Slovenskim oktetom 8. 12. 2018 13.00 Prednovoletno srečanje upokojenih obrtnikov (Gostilna Pr‘ Starman) 14.–15. 12. 2018 Obdarovanje otrok z obiskom Božička (Loški oder) 18.–19. 01. 2019 Strokovna ekskurzija: Ogled tovarne Tudi frizerska sekcija želi avtomobilov Hyundai in Brno poskrbeti, da so frizerke v ko- 21. 01. 2019 16.00 Računovodski in davčni obračun za raku z modnimi trendi, zato leto 2018 s spremembami zakonodaje je v sodelovanju s frizersko 13. 3. 2019 16.00 Poročanje o odpadkih in embalaži sekcijo pri OOZ Radovlji- ca organizirala »look&learn« 16. 3. 2019 7.00 Seminar: Usposabljanje za voznike po seminar, na katerem so ude- programu za leto 2019 leženke izpopolnjevale svoje 8., 9. in Andragoško-pedagoški seminar znanje s področja modnih 15. 4. 2019 za usposabljanje mentorjev smernic pričesk, zlasti barva- 24. 4. 2019 17.00 Seminar: Nepremičnine z vidika DDV-ja nja in striženja. LOŠKA OBRT 37 40. obrtniški ples JUBILEJNI PLES ODLIČNO USPEL

Za prijatelje si je Domač ambient gostilne, prijazna pos- trežba, dobra hrana, prijetni zvoki, treba čas vzet, družba prijateljev ter polno plesišče so spremljali tokratno jubilejno družabno se poveselit, … srečanje s plesom na zadnjo novem- brsko soboto. Tokrat smo se odpravili in prav to so storili v Begunje na Gorenjskem v gostilno Avsenik, kjer je za dobro razpoloženje obrtnice in obrtniki, in zabavo poskrbel ansambel Trio Šu- bic. ki so prišli na Večer smo tradicionalno popestrili z ugibanjem teže kar dveh skrivnostnih jubilejni – paketov. Strokovna komisija v sestavi Matjaža Oblaka, Milana Hafnerja in 40. obrtniški ples. Valerije Vaupotič je ob zaključku roč- nega tehtanja sodelujočih dejansko stehtala paketa dobrot ter za vsak pa- ket posebej določila zmagovalca. Le- Matjaž Miklavč in Marjan Kokelj, pa tos sta se pravi teži najbolj približala sta prejela tolažilni nagradi. Klavdija Filipič iz Gostilne Lipan ter Matjaž Miklavč iz Mesarije Štajnbirt. Ob polnoči je sledilo še sladko pre- Seveda pa so vmes potekale še druge senečenje, za katerega sta poskrbela igrice. Možje in žene so se v ločeni Stanka in Janez Fon. Vsi gostje smo se kategoriji pomerili v podajanju klobu- zbrali v krogu pod odrom, kjer sta prvi kov, tako da so ga v ritmu glasbe vzeli rez naredila sedanji predsednik Jože s svoje glave in ga položili na sosedovo. Misson ter bivši predsednik Milan Na koncu sta bila zmagovalca Alenka Hafner. Zbrana druščina je v en glas Pivk in Emil Stanonik. Trije najbolj prepevala ponarodeli »Za prijatelje« korajžni pa so se pomerili še v krajšem ter »Dan ljubezni«. kvizu, v katerem so morali pokazati Noč je bila, tako kot vsako leto, za znanje s področja športa, kulture in marsikoga prekratka. Večina gostov se razvedrila. Glavno nagrado je prejel je namreč domov odpravila z organizi- Gorazd Podrekar, ostala sodelujoča, ranim prevozom ob 3. uri zjutraj.

38 LOŠKA OBRT podjetniska_varovalka_loska_obrt_210x297.indd 1 19.11.18 14:51:21 JUBILANTI 2018 Foto: Matjaž Oblak Foto:

Vsem letošnjim jubilantom naše območne obrtno-podjetniške zbornice čestitam in želim veliko poslovnih uspehov tudi v bodoče.

Predsednik OOZ Škofja Loka Jože Misson