Grajska ulica.7, 2000 Maribor tel. (0)2 / 250 - 53 - 00 d.o.o. fax. (0)2 / 251 - 60 - 94 E-pošta [email protected]
Naloga:
Naročnik:
Izvajalec: ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.
Nosilec naloge: Jože KOS GRABAR, univ. dipl. inž. geod.
Sodelavke in Rasto KIRN, univ. dipl. inž. arh. sodelavci: Vesna POLANC MARINIČ, univ. dipl. inž. arh. Marinka KONEČNIK KUNST, univ. dipl. ekon. Sebastijan BORKO, univ. dipl. geog. Aleš KOPRIVŠEK, univ. dipl. inž. kraj. arh. mag. Mateja KUKOVEC, univ. dipl. inž. gr. Borut BOBOVEC, dipl. inž. gr. Jožica MOTALN, teh. risarka
Zunanji sodelavki: Andreja KORADE, abs. geod. Vanja KRAJCER, štud. arh.
Številka naloge:
Številka pogodbe:
Datum izdelave:
Marinka KONEČNIK KUNST
D:\Temp_aktualno\0_zacasno_delovno_brisi\Mislinja\OPN_predlog_12- 2016\CD_za_MOP\76_OPA_opn_p_str_pod\33_str_pod\331_UN_Mislinja- Sentilj\konc_del\tekst\UN_Misl_Sent_bsd_koncept_del_nov2015.doc Urbanistični načrt naselja Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
____ 1.1 ___ Analize stanja ______11 1.1.1 _ Zgodovinski razvoj naselja ______11 1.1.2 _ Vloga in položaj občinskega središča v širšem prostoru ______12 1.1.3 _ Demografija ______14 1.1.4 _ Morfološke, funkcijske in okoljske značilnosti naselja ______15 1.1.5 _ Razmestitev dejavnosti v naselju ______19 1.1.6 _ Izkoriščenost prostora v naselju ______22 1.1.7 _ Gospodarska javna infrastruktura ______26 1.2 ___ Razvojne potrebe______32 1.2.1 _ Ocena potreb po prostoru ______32 1.2.2 _ Predlog razvoja posameznih območij naselja ______33 1.3 ___ Cilji prostorskega razvoja ______36 ____ 2.1 ___ Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja ______38 2.2 ___ Koncept zelenega sistema naselja______41 2.3 ___ Koncept prostorskih ureditev ______43 2.3.1 _ Tla ______43 2.3.2 _ Vode ______43 2.3.3 _ Hrup______44 2.3.4 _ Odpadki ______45 2.4 ___ Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč v naselju ______46 2.5 ___ Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa______49 2.5.1 _ Izhodišča ______49 2.5.2 _ Koncept ______49 2.6 ___ Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo ______51 2.6.1 _ Vodooskrba ______51 2.6.2 _ Odpadne vode ______52 2.6.3 _ Telekomunikacijsko omrežje ______52 2.7 ___ Lokalni energetski koncept ______53 2.7.1 _ Elektrooskrba ______53 2.7.2 _ Plin______54 2.7.3 _ Obnovljivi viri energije______55 ____ 3.1 ___ Območja celovite prenove ______57 3.2 ___ Območja notranjega razvoja ______57 3.3 ___ Območja širitve naselja (vključuje tudi območje sanacije) ______57 3.4 ___ Posamezna večja zaključena območja javnih in zelenih površin naselja (območja zelenega sistema) ______57 3.5 ___ Ostala območja, kjer se vzdržuje oziroma izboljšuje obstoječi stavbni fond in kjer niso predvideni večji posegi v prostor______58
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 2 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Slika 1: Razvoj naselja skozi zgodovino ______11 Slika 2: Shema položaja naselja Mislinja in Šentilj pod Turjakom v občinskem prostoru ______13 Slika 3: Prostorska razporeditev stavb na stičišču statističnih naselij ______14 Slika 4: Vpetost sonaselja v območja administrativnih naselij ______15 Slika 5: Coniranje zemljišč v naselju______16 Slika 6: Vzorec poselitve na podlagi lokacij hišnih številk ______17 Slika 7: Raščena struktura sonaselja Mislinja - Šentilj pod Turjakom (KAST; vir: GURS, 2006) __ 18 Slika 8: Lokacije dejavnosti v naselju ______20 Slika 9: Morfološka delitev sonaselja Mislinja – Šentilj pod Turjakom______20 Slika 10: Lokacije hišnih številk na prometni mreži (vir: GURS, 2006) ______23 Slika 11: Prikaz nezazidanih zemljišč v okviru naselja ______24 Slika 12: Degradirana in ekstenzivno izrabljena območja ______25 Slika 13: Karta cestnih obremenitev v letu 2005 ______27 Slika 14: Shema obstoječe gospodarske javne infrastrukture ______31 Slika 15: Kartografski prikaz razvoja naselja ______35 Slika 16: Sintezna skica dolgoročnega razvoja naselja Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom ______37 Slika 17: Variantna rešitev dolgoročnega razvoja naselij Mislinja in Šentilj pod Turjakom ______37 Slika 18: Konceptualni prikaz predlaganega prostorskega razvoja ______38 Slika 19: Predlog redifiniranja meje ureditvenega območja naselja ______39 Slika 20: Koncept podrobne NRP in današnje lokacije dejavnosti ______46
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 3 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Tabela 1: Podatki o sonaselju Mislinja - Šentilj pod Turjakom in tukajšnji poselitvi ...... 17 Tabela 2: Razmestitev dejavnostu v naseljih Mislinja in Šentilj ...... 19 Tabela 3: Členitev območij naselja po zazidanosti in zazidljivosti stavbnih zemljišč ...... 21 Tabela 4: Dejansko stanje stavbnih zemljišč v sonaselju Mislinja - Šentilj pod Turjakom ...... 26 Tabela 5: Faktor pozidanosti in gostota poselitve v sonaselju Mislinja – Šentilj pod Turjakom...... 26 Tabela 6: Popisi prebivalstva po naseljih v letih 1869 do 2002 ...... 32 Tabela 7: Prebivalstvo, gospodinjstva, družine, stavbe in stanovanja po naseljih, Popis 2002 ...... 32
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 4 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
C List 1: Prikaz naravnih danosti in ustvarjenih struktur List 2: Prikaz gospodarske javne infrastrukture List 3: Analiza poselitve - stavbna zemljišča in stavbe List 4: Prikaz pobud za spremembo namembnosti zemljišč List 5: Analiza zazidljivosti zemljišč v naselju List 6: Predlog razvojnih površin in nove meje območja naselja
C List 7: Določitev podrobnejše namenske rabe zemljišč v naselju
List 8: Predlog delitve območja naselja na enote urejanja prostora (EUP)
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 5 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Osnovno izhodišče za načrtovanje razvoja poselitve predstavlja
(v nadaljevanju ZPNačrt, Uradni list RS št. 33/07)
Vanj je v juliju 2008 z nekaterimi določili posegel tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1B, Uradni list RS št. 70/08).
ZPNačrt ureja prostorsko načrtovanje kot del urejanja prostora in določa: − vrste prostorskih aktov (PA); − njihovo vsebino; − njihova medsebojna razmerja; − postopke za pripravo in sprejem PA; − področje opremljanja stavbnih zemljišč; − ter opredeljuje prostorski informacijski sistem.
ZPNačrt uvaja , med drugimi tudi naslednje:
je območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določijo: − namenska raba in dopustna izraba prostora; − omejitve povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine; − določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji; − usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), če je ta predviden;
je določeno območje strnjeno grajenih stavb s pripadajočimi površinami, različno namensko rabo, javnimi površinami in območji površin, predvidenih za širitev;
je tip poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve in se kot taka ohranja;
je območje z nizko gostoto poselitve, ki ne predstavlja avtohtonega tipa poselitve in katerega je treba zaradi smotrne rabe prostora sanirati;
je zemljiška parcela oziroma več parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt, oziroma zemljiška parcela, ki je z državnim prostorskim načrtom (DPN) ali občinskim prostorskim načrtom (OPN) namenjena za graditev objektov.
ZPNačrt uvaja nova poimenovanja in novo vsebino občinskih prostorskih aktov: − občinski prostorski načrt - OPN (nadomešča dosedanja akta SPRO in PRO); − občinski podrobni prostorski načrt - OPPN (nadomešča dosedanji OLN).
V 3. členu so določeni c :
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 6 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Cilj prostorskega načrtovanja je omogočiti skladen prostorski razvoj z obravnavo in usklajevanjem različnih potreb in interesov razvoja z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Posege v prostor in prostorske ureditve je treba načrtovati tako, da se omogoča: - trajnostni razvoj v prostoru in učinkovita in gospodarna raba zemljišč, - kakovostne bivalne razmere, - prostorsko usklajeno in med seboj dopolnjujočo se razmestitev različnih dejavnosti v prostoru, - prenovo obstoječega, ki ima prednost pred graditvijo novega, - ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora, - sanacijo degradiranega prostora, - varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanje narave, - celostno ohranjanje kulturne dediščine, vključno z naselbinsko dediščino, - zagotavljanje zdravja prebivalstva, - funkcionalno oviranim osebam neoviran dostop do objektov in njihova uporaba skladno z zakonom ter - obrambo države in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Prostorsko načrtovanje je v javnem interesu.
V 4. členu so navedena :
Država in samoupravna lokalna skupnost (v nadaljnjem besedilu: občina) morata s prostorskim načrtovanjem omogočiti kakovostno življenjsko okolje s takšno rabo prostora, ki ob upoštevanju dolgoročnega varovanja okolja, ohranjanja narave in trajnostne rabe naravnih dobrin in drugih virov ter celostnega ohranjanja kulturne dediščine omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije ter ne ogroža zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij.
Trajnostni prostorski razvoj se zagotavlja z usklajevanjem razvojnih potreb z varstvenimi zahtevami v prostoru tako, da se ob upoštevanju obstoječih kakovosti naravnih, grajenih in drugače ustvarjenih sestavin prostora ter prepoznavnosti krajine, dosega racionalna raba prostora za posamezne dejavnosti.
V 6. členu so določena :
Prostorski razvoj se usmerja in načrtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo.
Z razvojem naselij se ne sme slabšati kakovost življenjskega okolja in se morajo v čim večji meri ohranjati zelene površine naselja.
Širitev naselja je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen.
Širitev naselja je treba prvenstveno usmerjati na zemljišča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov, ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine manj pomembna in so funkcionalno povezana z obstoječim naseljem.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 7 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
V 44. členu je določeno načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območja naselja:
Zunaj območja naselja se lahko načrtujejo prostorske ureditve in posamezni posegi v prostor: - ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti, - ki so namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruktura), - ki so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro), - za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti krajine, - za namen športa in rekreacije, - za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja, - za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar so te prostorske ureditve v pristojnosti občine.
Na najboljših kmetijskih zemljiščih je načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor iz prejšnjega odstavka dopustno le, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo.
Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo, predpiše kriterije za načrtovanje in poseganje v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih.
V 45. členu je določeno območje razpršene poselitve:
Območje razpršene poselitve se v čim večji možni meri ohranja in varuje tako, da se načrtuje obnova ali prenova zakonito zgrajenih objektov. Načrtovanje novih posegov v prostor, kot so določeni v prvem odstavku 44. člena, vključno s stanovanjskimi objekti, je možno le, če se s tem ohranja prepoznavne značilnosti prostora, skladno z usmeritvami iz prvega odstavka 22. člena tega zakona.
V zvezi s strokovnimi podlagami ZPNačrt določa naslednje: − strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta, so ena od obveznih prilog prostorskega akta, − občina pripravi osnutek prostorskega načrta na podlagi prikaza stanja prostora.
Prikaz stanja prostora je torej obvezna podlaga za pripravo prostorskih aktov. Pripravi se v skladu s Pravilnikom o prikazu stanja prostora (Uradni list RS št. 50/08) na podlagi podatkov iz prostorskega informacijskega sistema ter drugih podatkov in vsebuje zlasti: − prikaz dejanskega stanja v prostoru, ki vključuje prikaz stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč; − prikaz varstvenih, zavarovanih, degradiranih, ogroženih in drugih območij, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim; − prikaz s prostorskimi akti določenih območij namenske rabe.
Tudi Urbanistični načrt je ena izmed obveznih strokovnih podlag, določenih z Zakonom o prostorskem načrtovanju in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 8 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij. Za urbanistični načrt velja, da: − je podlaga za celovito načrtovanje razvoja naselja in njegovega delovanja; − se izdela za tista naselja, za katera je predviden razvoj in celovita prenova ali pa je za njih tako opredeljeno v strateškem delu OPN; − obseg in vsebina sta odvisna od velikosti in tipa naselja; − določa območje naselja in z naseljem funkcionalno povezan odprti prostor.
Urbanistični načrt torej prikazuje: − naselbinska jedra; − območja celovite prenove naselja; − območja, za katera je potrebno pridobiti urbanistično arhitekturne rešitve na podlagi javnega natečaja; − območja razpršene gradnje, ki jih je smotrno zaokrožiti v funkcionalno povezane prostorske enote in sanirati; − območja za razvoj in širitev naselja; − varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena in druga območja; − javne površine in druge oblike javnega dobra; − prometno ureditev vključno s površinami za mirujoči promet; − zelene površine naselja; − intervencijske površine in varnostne pasove za varstvo pred naravnimi nesrečami in gospodarsko javno infrastrukturo.
Urbanistični načrt določa tudi: − temeljne strukture naselja ter njihovo medsebojno povezanost in odvisnost; − značilne tlorisne in višinske gabarite, prostorske dominante; − gradbene linije; − gradbene meje; − ulične preseke naselja.
V podzakonskem aktu - Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS št. 99/07) je podrobneje določena vsebina novega prostorskega akta, ki ga morajo v zakonsko določenem terminu občine sprejeti. Akt vsebuje strateški in izvedbeni del.
V strateškem delu se za celotno območje občine določijo: - izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, - zasnova prostorskega razvoja občine, - zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena, - okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi povezana, - okvirna območja razpršene poselitve, - usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, - usmeritve za razvoj v krajini, - usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 9 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
- usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
V izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta se za celotno območje občine po posameznih enotah urejanja prostora določijo: - območja namenske rabe prostora, - prostorski izvedbeni pogoji, - območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.
V njem so določeni tudi pogoji za sanacijo območij razpršene gradnje, ki se sanira, kadar se zagotovi: − racionalnejšo izrabo prostora (npr. s povečanjem gostote pozidave, izrabo prostih površin), − prenovo stavbnega fonda, − zadostne javne površine, − zadostno opremljenost in izrabo javne gospodarske infrastrukture, − zmanjšanje vizualne degradacije z oblikovno sanacijo, − manjšanje negativnih vplivov na kulturno dediščino in na naravne vrednote, − varstvo vodnih virov.
Območja sanacije razpršene gradnje so: − območje razpršene gradnje, ki se vključi v naselje, − območje razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje, − območje razpršene gradnje, ki se opredeli kot posebno zaključeno območje.
Iz predpisanih navedenih vsebin prostorskega akta - OPN torej izhajajo določene vsebine, ki jih je potrebno predhodno preučiti že v strokovnih podlagah za poselitev. Do teh vsebin je potrebno zavzeti tudi stališča oz. predlagati, kako se bodo v samem aktu normativno povzela.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 10 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
C
Občinsko središče si je status najpomembnejšega naselja v občini pridobilo tekom zgodovine, saj je šel gospodarski razvoj celotnega okrožja skozi Mislinjo. Industrijska naselbina je k gospodarskim funkcijam pritegnila tudi servisne in javne funkcije, preko katerih je Mislinja sčasoma pridobila tudi upravno administrativno vlogo.
Legenda izgradnje stavb
Zgrajeno pred 1800 1945 - 1968
1800 - 1918 1968 - 1991
1918 - 1845 1991 - 2010
Občinsko središče je v smeri vzhod - zahod razpotegnjeno urbanizirano naselje, ki leži v Zgornji Mislinjski dolini Naselje sestavljajo morfološko, še bolj pa funkcionalno in zgodovinsko pogojene različne enote.
Stari zaselek Šentlenart je del naselja Mislinja in stoji na vrhu Mislinjskega klanca (600 m) na cesti Velenje – Slovenj Gradec, na razvodju med rekama Dravo in Savinjo.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 11 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Centralni del naselja predstavlja širitev Šentlenarta proti severu in zahodu, v Mislinjsko dolino. Območje se je po 2. svetovni vojni razširilo po celotni dolini. Na obeh bregovih reke Mislinje je nastalo večje strnjeno naselje stanovanjskih hiš z upravnimi in oskrbovalnimi ustanovami za širšo okolico.
.
Gručasto jedro se je razvilo okoli postbaročne župnijske cerkve sv. Egidija, katere zgodnjegotska predhodnica se omenja že leta 1296. Nove stanovanjske hiše segajo do reke Mislinje, zgoščene pa so predvsem ob krajevni cesti proti občinskemu središču - naselju Mislinja.
Ob vstopu v Mislinjski jarek (graben) je do začetka 20. stoletja delovala znana mislinjska fužina, do katere je po jarku pripeljala gozdarska železnica na električni pogon. V naselju je spričo neposredne bližine obsežnih pohorskih gozdov zelo razvita žagarska dejavnost in promet z lesom.
Mislinjo v veliki meri opredeljuje lega ob glavni cesti med dvema središčema nacionalnega in hkrati regionalnega pomena, tj. Slovenj Gradca in Velenja. Iz tega izhaja tudi precejšnja navezanost prrebivalstva v oblini na nekatere funkcije v teh dveh središčih. Skozi mesto vodi državna cesta (G1-4) Velenje - Dravograd, od katere se odcepi bližnjica za Ravne, v pripravi pa je tudi nova hitra cesta kot glavna prometnica 3. razvojne osi.
Občinsko središče je osrednje naselje v občini in edino večje oz. pomembnejše. S svojimi storitvenimi in oskrbnimi funkcijami, ki sicer pritičejo rangu občinskega središča, preskrbuje večino prebivalcev na območju občine. Znotraj občinskega teritorija nima konkurenčnega centralnega naselja, vendar tudi samo ne premore posebno visoke stopnje centralnosti (v primerjavi s stopnjo centralnosti sosednjega Velenja in Slovenj Gradca). Ostala naselja in zaselki v občini imajo dokaj nizko (ali celo neizraženo) stopnjo centralnosti, pri čemer navzgor odstopa le Srednji Dolič.
Lega in velikost centralnega naselja v hierarhiji poselitve, vpetosti v cestno mrežo in položaj v občinskem prostoru so vidni na spodnji grafiki.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 12 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Legenda administrativnih meja
občinska meja meja katastrskih občin
meja statističnih naselij urbana naselja
državne ceste
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 13 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Demografsko gibanje v občini je v zadnjih nekaj desetletjih v splošnem relativno ugodno. V zadnjih letih k temu prispevajo predvsem doselitve in manj rojstva otrok. Starostna struktura prebivalstva in indeks staranja sta v primerjavi s Koroško regij in Slovenijo ugodnejša. Žal je glede izobraženosti prebivalstva ravno obratno – v občini je okoli 40 % ljudi, ki so končali samo osnovno šolo ali pa še te ne. Povprečna velikost gospodinjstev je primerljiva s koroškim in slovenskim povprečjem (3,1 člana na gospodinjstvo).
Nekaj manj kot polovica prebivalstva sodi med aktivno prebivalstvo (kar je primerljivo s slovenskim povprečjem), stopnja brezposelnosti pa je v občini ugodnejša kot v koroški regiji in Sloveniji. Zelo visok odstotek delovno aktivnega prebivalstva (75 %) se na delo vozi v kraje izven občine, kar govori o tem, da v občini ni dovolj delonih mest.
Zgornji demografski in socialno-ekonomski kazalniki so za posamezne predele občine različni od občinskega povprečja. V splošnem velja, da so slabši v hribovskih in obrobnih delih občine (Tolsti vrh pri Mislinji, Paka – del, Kozjak, Razborca...).
Koncentracijo poselitve (prikaz na podlagi katastra stavb) v okviru statističnega naselja in območje plansko določenega stavbnega zemljišča prikazuje prejšnja grafika. Povprečna gostota poselitve v administrativnih naseljih Mislinja in Šentilj pod Turjakom je 50 prebivalcev /km2 (0,5 preb/ha). Število prebivalcev v kraju se je po popisnih obdobjih spreminjalo, vendar pa je stalno raslo. Najhitrejši porast je doživelo v letih po 2. svetovni vojni, nakar se je rast umirila, v zadnjih 20. letih pa spet porasla. Rast prebivalstva v primerjavi s celotno občino dosega nadpovprečne številke.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 14 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Sonaselje Mislinja – Šentilj pod Turjakom stoji na južnem robu Zgornje Mislinjske doline, kjer slednja priteče s Pohorja. Staro naselbinsko jedro je nastalo pod Sv. Lenartom oz. hribom Turjak, ki se proti Mislinji spušča, zato leži naselje na nadmorski višini 575 do 600 metrov.
Urbano sonaselje je locirano v osrednjem delu administrativnega naselja Mislinja, leži pa tako v k. o. Šentilj pod Turjakom kot v k. o. Mislinja. Meja ureditvenega območja sonaselja pokriva del administrativnih naselij Mislinja in Šentilj pod Turjakom ter malenkostno sega tudi na ozemlje administrativnega naselja Tolsti Vrh pri Mislinji. Naselje, katerega meri pribl. 87,7 ha, je umeščeno v dolino med osončene bregove Pohorja, osojne strmine gozdnatega Turjaka in vzpetine Završ. Večina naselja leži na desnem, severnem bregu reke Mislinja, skozi južni oz. jugozahodni del naselja pa je speljana glavna cesta Velenje - Dravograd.
Ozemlje občine Mislinja spada v območje podnebja nižjega gorskega sveta v severni Sloveniji s povprečno temperaturo najtoplejšega meseca nad 10°C, celinskim padavinskim režimom in povprečno letno količino padavin od 1100 do 1700 mm padavin. Nadmorska višina je pomemben podnebni dejavnik. V dolini Mislinje, kjer leži tudi občinsko središče, pade letno povprečno 1100 do 1200 mm padavin.
Povprečne letne temperature zraka kažejo na precejšnjo vlogo nadmorske višine in oblikovanosti reliefa na temperaturne razmere v občini. Povprečna letna temperatura zraka je med 6 in 8°C in je značilna skoraj za celo ozemlje občine, tako za občinsko središče kot tudi najvišje predele ozemlja občine. Povprečne januarske temperature so med –2 in –4°C, povprečna julijska temperatura zraka je med 16 in 18°C.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 15 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Območje sonaselja zajema površine, ki so s trenutno veljavnim občinskim prostorskim planom (Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Slovenj Gradec za obdobje 1986-2000 in družbenega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje 1986- 1990 za območje občine Mislinja v letu 2001, Uradni list RS št. 82/01) definirane kot ureditveno območje naselja. Območje meri 87,67 ha in leži predvsem na ozemlju katastrske občine Mislinja, pokriva pa še del Šentilja pod Turjakom in zares majhen del Tolstega Vrha pri Mislinji. Spremembe prostorskih sestavin občinskega plana so bile sprejete kot prvi samostojni plan nove občine Mislinja v letu 2001, akt pa je vseboval tudi urbanistično zasnovo naselij Mislinje in Šentilj pod Turjakom. Urbanistična zasnova je na novo definirala strategijo urejanja prostora, določila namensko rabo in organizacijo prostora ter podala smernice urejanju sonaselja. Spremembe planskih aktov v letu 2005 so bile le tehnične narave (prenos akta v digitalno obliko s tehničnim popravkom). Zasnovo območij namenskih rab prikazuje spodnja grafika.
Legenda območij namenskih rab
Storitvene in oskrbne dejavnosti Stanovanjska raba
Športna in rekreativna raba Kombinirana (storitveno obrtna stanovanjska) raba
Zelene površine z drevoredi Obrtna raba
Proizvodna dejavnost Transportno, skladiščno komunalna raba
Prostorski ureditveni pogoji za občino Mislinja (Uradni list RS št. 86/05, 43/07, 54/07 in 62/08, v nadaljevanju PUP) so v skladu s predhodno sprejeto urbanistično zasnovo detajlneje conirali območje naselja na posamezna območja s pretežno rabo.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 16 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Naselji Šentilj pod Turjakom in Mislinja sta praktično zaraščeni v enovito sonaselje, v katerem je bilo leta 2006 lociranih že 334 hišnih številk. sestavljajo skupine objektov, ki so nastali v različnih obdobjih in imajo zato različno mikrostrukturo. Stari jedri Mislinje in Šentilja pod Turjakom sta izrazito gručasti, medtem ko je kasneje zgrajena struktura položena ortogonalno. Skupine objektov ležijo ob vznožju Pohorja nad cesto in reko Mislinjo predvsem vzdolž občinske ceste. Ta vodi v smeri doline, katera je dala celotnemu naselju značilno razpotegnjeno obliko.
c c
admin. naselji skupaj 44,7 km2 515 2.169 0,5 sonaselje (UON) 87,7 ha 334 1.350 (ocena) 15,4 (ocena) delež sonaselja (UON) 2,0 % 64,9 % 62,2 % (ocena)
Vzhodni del naselja Mislinja leži v ozki dolini vzdolž nekdanje industrijske osi ob reki Mislinji, ki na tem mestu priteče s Pohorja. tega območja izhaja iz razmestitve gospodarskih dejavnosti v prostoru. Na mestu, kjer se dolina razširi, je na severno stran ceste položen pravokotni raster manjših parcel, namenjenih stanovanjski gradnji. Tako urejena parcelacija predstavlja poselitveno območje na desnem bregu Mislinje, kjer ima le okoliš osnovne šole drugačno oz nepravilno obliko gradbenih parcel. Parcelacija poslovnega dela naselja Mislinja z večjimi oz nepravilnimi parcelami se nadaljuje v južnem kraku naselja (levi breg), ko se ta ob glavni cesti širi proti zahodu. Parcelno strukturo prikazuje karta KD-2, priložena na konec poglavja o sonaselju Mislinja - Šentilj pod Turjakom.
Naselje ima izrazito urbani značaj, med relativno velike proizvodne in skladiščne objekte na vzhodni strani naselja so vrinjeni posamezni manjši individualni stanovanjski objekti. Hrbtenico
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 17 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
predstavljajo enodružinske stanovanjske hiše ob lokalni cesti v vzdolžnem severnem delu naselja, katerim so kontrastni redki poslovni in večfunkcionalni objekti (npr. velik nov trgovsko poslovni center) ter poslovno stanovanjski objekti v centru naselja, šola na desnem bregu Mislinje in poslovni niz v proizvodnem območju na levem bregu (zahodno od nekdanje železniške postaje ob glavni cesti).
proizvodnih in javnih objektov je različna, kot so različne tudi njihove funkcije. Velikim tlorisnim meram odgovarjajo tudi višinski gabariti, ki dosegajo v primeru novega poslovno trgovskega centra več etaž. Stanovanjski objekti, ki so posejani v širšem delu doline, posegajo tudi na bolj strma obrobna pobočja in so načeloma pritlični, podkleteni (kleti so pogosto le delno vkopane), podstrešje pa je izrabljeno.
Najpogostejša oblika stanovanjskega objekta v urbanem in podeželskem prostoru koroške regije je individualna enodružinska hiša, zato je prevladujoča poselitvena struktura tudi v naselju Mislinja drobna. Pravzaprav je taka v območjih stanovanj. Le objekti v blokovskem kareju v centru naselja izstopajo s svojimi horizontalnimi in vertikalnimi gabariti. Območja industrije in poslovno trgovskih dejavnosti zaradi svoje funkcionalne zasnove ne povzemajo ostale poselitvene strukture in s svojo pojavnostjo izstopajo v prostoru. Ti objekti so locirani predvsem izven centralnega dela naselja. Spodnja grafika prikazuje strukturo objektov v okviru celotnega naselja Mislinja.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 18 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Opremljenost naselja z javnimi, storitvenimi in proizvodnimi dejavnostmi oziroma njihova raznovrstnost ter možnosti zaposlitve so pomembna podlaga privlačnosti naselja za generiranje poselitve.
c c Mislinja Šentilj
Industrija se je razvijala skozi razvoj železarstva v Mislinjskem jarku in predelovalnih dejavnosti (lesna industrija) od Mislinjskega jarka do naselja Mislinja. Kjer se dolina razširi, je naselje pridobilo tudi stanovanjsko vlogo, katero predvsem v zadnjih desetletjih bogati razvoj terciarnih in kvartarnih dejavnosti. Slednje so locirane na območju pod cerkvijo Sv. Lenarta proti zahodu oziroma povezujejo vzdolžni prometnici skozi naselje – glavno cesto po južni strani doline in lokalno cesto po severni. Lokacije dejavnosti so razvidne na spodnji grafiki. Poslovnim oz. proizvodnim objektom (predvsem) v Mislinjskem jarku se pridružujejo novi na jugozahodni strani naselja ob glavni cesti proti Slovenj Gradcu.
Legenda dejavnosti
javne, družbene dejavnosti proizvodnja, skladiščenje
servisne storitve kmetijstvo
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 19 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
c
Analiza pokaže, da je naselje Mislinja "vsrkalo" velik del aktivnosti, ki se odvijajo v občinskem prostoru, kar je razumljivo, saj predstavlja občinsko središče. Na manj kot odstotku (0,78 %) občinskega prostora živi slaba tretjina občanov (28,9 %), slaba polovica (43,5 %) vseh subjektov v občinskem prostoru ima sedež dejavnosti prav tu, med njimi pa je več gospodarskih kot družbenih. Vse navedeno priča o pomembnosti naselja. Kljub temu so naravne danosti (vpetost naselja v naravno okolje) večji magnet za priseljevanje kot pa obstoječe dejavnosti. Priseljevanje samo po sebi pa spet za seboj potegne raznovrstne dejavnosti, ne samo poslovne. Zaposlitvene možnosti v mestu niso velike, večino delovnih mest je lociranih v sosednjih mestih (Velenje in Slovenj Gradec), a nova se ustvarjajo tudi tu.
V sonaselju Mislinja – Šentilj pod Turjakom smo prepoznali 5 morfoloških enot, ki so v smislu programa (pa tudi urbanistične in arhitekturne izraznosti) notranje poenotene, ter jih v analizah posamezno obdelali. Vsako območje smo tako analizirali z vidika močneje izraženih vsebovanih programov, stavbna zemljišča pa tudi v smislu zazidanosti in zazidljivosti.
Legenda morfoloških enot Mislinja - center
Šentilj Mislinja – stanovanjsko območje
Mislinja - jarek Poslovna cona
V celotnem naselju je ca 18,03 ha nezazidanih zemljišč, vendar pa je zaradi neurejenega dostopa, velikosti posamezne parcele ali njene oblike kar 9,37 ha zemljišč samo pogojno zazidljivih, medtem ko ostaja 3,83 ha nezazidljivih. Torej ima naselje za nadaljnji razvoj teoretično še 5,5 % za gradnjo prostih zemljišč (4,83 ha od vseh plansko opredeljenih 87,67 ha stavbnih zemljišč). Nekaj malega zazidljivih zemljišč najdemo v zgoščevanju obstoječe gradbene strukture, več pa na kompleksnih območjih. Ta zemljišča pa niso vsa namenjena gradnji stavb, saj so v njih vsebovane tudi površine za promet, zelenice, infrastrukturo...
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 20 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
center naselja 0,42 0,00 0,06 stanovanjsko območje 2,80 5,93 1,60 poslovna cona 1,35 0,55 0,04 Šentil j 0,26 0,35 0,04 Mislinjski jarek. 0,00 2,54 2,09 skup aj 4,83 9,37 3,83
Relativno najbolj pozidan je (po pričakovanju) center naselja, pravzaprav središči obeh sonaselij, tako Mislinje kot Šentilja, kjer praktično ni več nezazidanih površin. Območje Šentilja je z izjemo posameznih plomb kompletno pozidano. Tudi center Mislinje z mešanimi programi ob povezovalni cesti je praktično pozidan, zazidljivo ostaja le zemljišče za morebitni upravni objekt. Kot kompletno pozidano smo na podlagi analiz določili tudi proizvodno območje v Mislinjskem jarku.
Največje območje z izrazitim programom leži na severnem bregu Mislinje, na stiku s pohorskimi gozdovi. Njegova primarna funkcija je stanovanjska. Razteza se med centrom mesta in planirano razširitvijo pred Mislinjskim jarkom. Območje se je izgrajevalo več ali manj načrtno, v njem stojijo predvsem individualni stanovanjski objekti. Posledično na območju na dobrih legah ni več zazidljivih kompleksnih zemljišč, najdejo pa se na obrobju naselja (pod gozdnim robom in v strmejšem delu naselja).
Najbolj izrazito enofunkcionalno enoto predstavlja industrijska cona na vzhodnem kraku naselja. Malo območje nima več prostih zazidljivih površin, vendar mu te zaradi industrijske narave delovnega postopka tudi težko določamo.
Največji kompleksni zazidljivi površini sta namenjeni stanovanjskemu programu (zahodno od šole v severozahodnem kraku naselja) in poslovno - proizvodnim dejavnostim (jugozahodni krak Mislinje). Obe območji sta problematični, pa ne iz fizikalnih, temveč družbenih oz. lastniških razlogov. Obe površini sta za nadaljnji razvoj kraja zelo pomembni, zato ju bo potrebno v primeru, da do njih Občina ne pride v kratkem času, nadomestiti s primernimi drugimi.
Za zaključek velja ponoviti, da naselje potrebuje nova oz. dodatna območja stanovanjskih in tudi proizvodnih dejavnosti. To narekuje tako analiza zazidljivih površin kot poznavanje terena. Občina zaradi neurejenega lastništva potencialnih (že zazidljivih stavbnih zemljišč) ne more zadostiti povpraševanju strank – potencialnih investitorjev. Mirne poslovne dejavnosti lahko dobijo mesto predvsem v novem delu centra, ki bo ob glavni cesti razpolagalo s površinami mešanih funkcij. Prav tako se te lahko locirajo v obstoječih stanovanjskih območjih, kadar ne generirajo občutnega povečanja prometa in nimajo še drugih motečih vplivov.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 21 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Členitev nezazidanih stavbnih zemljišč po namembnosti in zazidljivosti programov stanovanjski program 3,06 6,28 1,65 javni in poslovni program 0,42 0,00 0,06 proizvodnja in skladišča 1,24 3,01 2,13 mešano in neopredeljeno 0,10 0,08 0,00 skupaj 4,81 9,37 3,84
Območje naselja po veljavnem planu meri ca 87,7 ha, le 5,5 % tega pa je brezpogojno in 10,7 % pogojno zazidljivo. Žal sta med zazidljivimi površinami tudi največji, a lastniško nedostopni območji stanovanjske in poslovne gradnje, ležeči v ravnini. Med pogojno zazidljivimi zemljišči so edina večja območja, namenjena pozidavi, locirana v bregu. Pri vseh zemljiščih pa se je treba zavedati, da so v njihovih površinah zajete tudi površine, namenjene gospodarski javni infrastrukturi. Občina mora pripraviti zadostne površine urejenih stavbnih zemljišč tako za tekoče potrebe kot tudi vodenje uspešne politike urejanja prostora.
Analizirali smo vsa stavbna zemljišča, ki ležijo v okviru meja ureditvenega območja naselja Mislinja in Šentilj pod Turjakom. Zunanji rob urbanistične zasnove je sicer "razvojno zastavljen" in pokriva večje območje kot plansko opredeljena stavbna zemljišča. Predvsem je to vidno na južnem obronku Pohorja, kjer so v območje urbanistične zasnove že vključeni travniki med lokalno cesto in strmim gozdom. Analiza rabe površin v mejah naselja je prikazala lokacijo zazidanih zemljišč kot tudi kapaciteto in uporabnost nezazidanih zemljišč.
Nezazidana stavbna zemljišča so ohranila ta status zaradi različnih vzrokov. Ločili smo jih na zazidljiva, pogojno zazidljiva in nezazidljiva. Podatki o zazidanosti so bili v glavnem izvrednoteni kabinetno ob uporabi razpoložljivih digitalnih baz podatkov, atribut zazidljivosti za nezazidana zemljišča pa je bil nato zajet s terenskim delom. Tako zazidljiva kot nezazidljiva zemljišča so lahko tudi degradirana.
Kot nezazidljiva so bila ocenjena tista nezazidana stavbna zemljišča, ki ležijo v večji strmini (naklon preko 30 %) ali imajo severno orientacijo, neprimerno obliko, so premajhna, zelo otežena je ureditev dostopa in priključevanja na komunalno mrežo ipd, kar vse predstavlja neracionalno gradnjo.
Pogojno zazidljiva so zemljišča, ki bi lahko bila zazidljiva ob izpolnitvi določenega pogoja ali večjih ekonomskih vlaganjih, npr še nimajo dostopa, a bi ga bilo možno urediti, imajo neugodno lastniško strukturo, ne ležijo na idealnem terenu ali imajo omejeno funkcionalnost. Kot pogojno zazidljiva so ocenjena tudi zemljišča v strmejšem bregu, kadar v neposredni bližini že stojijo objekti.
Zazidljiva so ostala nezazidana stavbna zemljišča, ki imajo normalne pogoje za gradnjo, torej ležijo na več ali manj ravnem ali rahlo nagnjenem terenu, so osončena, dovolj velika za postavitev
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 22 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
objekta, dostopna z javne ceste, priključevanje na javno gospodarsko infrastrukturo je možno... Predstavljajo jih lahko posamezna zemljišča ali pa kompleksi sklenjenih nezazidanih površin. Pojem zazidljivosti smo uporabljali samo v odnosu do možnosti gradnje stavbe. Natančnejše opredelitve sledijo še v opisih posameznih enot naselja.
Degradirane površine predstavljajo lokacije opuščenih območij, objektov, ploščadi (območja so lahko industrijska, poslovna, stanovanjska). V osrednjem delu mesta takih površin ni v večjem merilu, najdemo pa jih še na obrobju poslovnih con tako na zahodu kot vzhodu mesta.
Ekstenzivno pozidane površine predstavljajo zemljišča, ki so premalo izkoriščena. Tako definiramo parcele in območja s stanovanjskimi ali poslovnimi objekti, na katere bi lahko postavili še dodatne objekte, zemljišče pa ima normalne pogoje za gradnjo. O teh površinah težko govorimo v industrijskih območjih, saj je pozidanost slednjih včasih "posledica" delovnega procesa. Prav tako je definicija neprimerna na območjih začasno nedokončanih gradbenih posegov (kar pa se lahko spreminja iz meseca v mesec).
Naselje Mislinja smo v analizah omejili na območje plansko določenih stavbnih zemljišč (ureditveno območje naselja), iz zgodovinskih in funkcijskih razlogov pa ga v različnih poglavjih obdelujemo po morfoloških enotah. Območja imajo ledinska imena ali pa smo jih delovno poimenovali.
Sonaselje se je razvilo vzdolž glavne prometnice, ki jo predstavlja lokalna cesta. Razpotegnjeno naselje se tako začne že ob cesti v Mislinjskem jarku na vzhodu (predvsem s proizvodno skladiščnimi objekti), ob razširitvi doline se razširi do glavne ceste (poslovni in večstanovanjski objekti), na severozahod proti šoli in cerkvi Sv. Ilja pa naselje spet raste predvsem ob lokalni cesti.
c
: Da je ureditveno območje sonaselja Mislinja - Šentilj pod Turjakom relativno gosto poseljeno, dokazuje tudi ocenjeni podatek o gostoti – 15,4 preb/ha. Vzhodni del naselja ima proizvodno skladiščni karakter, posamični stanovanjski objekti so raztreseni med poslovne objekte in odprta skladišča. Kompleksna stanovanjska gradnja najde svoje mesto v osrednjem in zahodnem delu naselja, kjer je dolina širša in tudi bivalni pogoji boljši. Nezazidanih površin je precej, vendar jih je polovica nezazidljivih ali pogojno zazidljivih, saj segajo nad naselje v strm gozdni rob Pohorja.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 23 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Legenda zazidljivosti nezazidano, nezazidljivo
nezazidano, zazidljivo nezazidano, pogojno zazidljivo
v centru naselja so samo severozahodno od cerkve Sv. Lenarta, ti trije kompleksi skupne površine 2,04 ha so po urbanistični zasnovi iz leta 2001 namenjeni centralnim in storitvenim dejavnostim. Zaradi oživljanja oz. utrjevanja vloge tega dela naselja predlagamo dopolnitev programa s stanovanjskimi vsebinami.
Nekaj posameznih zemljišč (skupne površine 1,16 ha) je lociranih na vzhodni strani naselja v izteku Mislinjskega jarka. Dosedanjo kombinirano namembnost teh zemljišč (kombinirano storitvena, obrtna in stanovanjska) naj bi postopoma spremenili v storitveno stanovanjsko.
Kompleksni stanovanjski gradnji so namenjena prosta zemljišča zahodno od osnovne šole (pribl. 1,78 ha), nekaj zazidljivih zemljišč pa je tudi še v stanovanjskem naselju v nadaljevanju proti cerkvi sv. Ilja. Izhodišče za pripravo podatkov oz. karte s prikazom (ne)zazidljivih nezazidanih stavbnih zemljiščih je bilo evidentiranje zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč znotraj vseh ureditvenih območij na teritoriju občine.
Občina si prizadeva poiskati lokacijo za Možnosti za to lokacijo je nekaj. Zaradi bližine centra naselja in obenem neposrednega stika z naravo je prva možna lokacija del zgoraj omenjenega stanovanjskega kompleksa zahodno od osnovne šole. Lokacija doma v spodnjem, obcestnem delu tukajšnjega zazidljivega brega bi omogočala socializacijo varovancev. Ob tem na sosednji lokalni cesti ne pričakujemo povečanja prometa, tako bi bil lahko tudi sprehod do samega centra naselja prijeten. Druga, dolgoročno možna lokacija je zahodno od novega parka, predvidenega v sklopu dologorčne širitve osrednjega dela naselja ob reki Mislinji proti zahodu. Tretja možna lokacija je vzhodno od obstoječega kompleksa stanovanjskih blokov v središču naselja. Četrta možna lokcija je zahodno od parkovne ureditve pri gozdni upravi.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 24 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Poslovne dejavnosti v naselju (mirne proizvodne, skladiščne ipd.) velja usmerjati v jugozahodni krak sonaselja. Zaradi neposredne navezanosti na glavno cesto in tukajšnjih relativno velikih nezazidanih zazidljivih površin (preko 3,8 ha) je za celoten kompleks c to najprimernejša lokacija. Prometno logistiko cone oz. predvidenih dejavnosti v njej je ob glavni prometnici lažje reševati, pa tudi morebitna širitev cone proti zahodu vzdolž ceste je na mestu – dolina je namreč za to dovolj široka.
Ob gosti pozidavi v naselju ni veliko . Predvsem so opazne površine v proizvodno skladiščnem delu ob Mislinjskem jarku, kjer so med proizvodnimi in skladiščnimi tudi zapuščeni objekti (nekdanja papirnica). Vizuelno sicer niso izpostavljeni, ker ležijo v ozki dolini. Predlagamo pa, da se po morebitnem zaprtju posameznega obrata tu ne nadaljuje z isto oz. podobno dejavnostjo, temveč se zemljišča tu namenijo individualni stanovanjski gradnji. Delno degradiran je tudi prostor ob južnem uvozu v naselje (iz smeri mislinjskega klanca), saj prometna obremenitev glavne ceste znižuje kvaliteto poslovno stanovanjskega niza ob cesti. Predlagamo gradnjo objektov dejavnostno mešanega značaja med predmetnimi objekti in cerkvijo, na severni strani ceste proti vrtcu. Sklenjen niz objektov ob cesti bi lahko deloval kot zapora notranjega, od ceste odmaknjenega dela naselja pred neprijetnimi prometnimi vplivi.
V območju stanovanjske gradnje je naselje že dodobra zapolnjeno. Kot pritiče nekdanjemu industrijskemu kraju, so gradbene parcele majhne, le redke pa niso pozidane. Predvsem v delu naselja proti Mislinjskemu jarku je industrijski proces zahteval gradnjo objektov v sosledju neposredno ob cesti. V trenutni situaciji ti objekti ne izkoriščajo prostora več optimalno, med zapuščenimi so tudi odprte skladiščne površine in slabo vzdrževani proizvodni in skladiščni objekti. so tudi skladiščne površine proti centru naselja, saj veliki lesni obrati zasedajo pomembne centralno ležeče površine.
Znotraj meja administrativnih naselij Mislinja in Šentilj pod Turjakom je po občinskem prostorskem planu opredeljenih skupno pribl. 131,6 ha stavbnih zemljišč. Sonaselje Mislinja - Šentilj pod Turjakom predstavlja jedro poslovnega oz. nekmetijskega programa obeh administrativnih naselij (meja sonaselja sicer sega tudi v administrativno naselje Tolsti Vrh pri Mislinji, a le v majhni meri, zato Tolstega vrha ne upoštevamo pri izračunih površin v nadaljevanju).
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 25 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
sonaselje (UON) 87,7 89,2 102
Iz zgornje tabele izhaja, da dejansko stanje stavbnih zemljišč nekoliko odstopa od planskega, in sicer zaradi nekaj novih gradenj tik zunaj meje UON. V okviru sonaselja ni kmečkih gospodarstev, razen robov nekaterih stanovanjskih objektov pa so vsi ostali objekti in njim pripadajoča zemljišča znotraj meja ureditvenega območja sonaselja. Pozidana zemljišča tik zunaj ureditvenega območja sonaselja po občinskem prostorskem planu nimajo statusa stavbnega zemljišča, zato bi bilo potrebno to ob pripravi novih prostorskih aktov občine ustrezno urediti.
Prostor v sonaselju je glede na v primerjavi z drugimi UON v občini povprečno pozidan. Podobno je z gostoto poselitve. Obenem oba podatka glede na uveljavljene normative v urbanizmu govorita o manj intenzivno pozidanem in poseljenem prostoru sonaselja.
c c Mislinja – Šentilj 87.219 345.073 0,25 15,4 naselja skupaj 145.516 573.549 0,25 15,1
Gospodarske možnosti in privlačno bivalno okolje lahko zagotovimo samo z usklajenim razvojem prometne, energetske, telekomunikacijske in komunalne infrastrukture. Pri usmerjanju razvoja gospodarske javne infrastrukture je potrebno upoštevati tudi omejitve zaradi ohranjanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti ter zahteve za varstvo naravnih virov ter varstvo kulturne dediščine.
Način razvoja prometnih omrežij v Sloveniji je zapostavil gospodarsko vlogo Koroške, podcenjevanje prometnih obremenitev pa ni podprlo upravičene izgradnje sodobne prometne infrastrukture. Strategija prostorskega razvoja Slovenije določa, da se na omrežje daljinskih cestnih povezav mednarodnega pomena naveže tudi cestna povezava čezmejnega pomena v smeri od Celja preko Velenja in Slovenj Gradca naprej proti Velikovcu z navezavo na omrežje mednarodnih daljinskih cestnih povezav. Šele pričakovana realizacija prometne povezave 3. razvojne osi bo tako storila korak naprej v izboljšavo prometnega omrežja in približala regijo državi in prestolnici.
C
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 26 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
V preteklosti je bila za Koroško regijo najpomembnejša dravska prometna smer (proti Mariboru), danes pa je pomembnejša mislinjska smer, ki regijo povezuje z osrednjo Slovenijo in na drugi strani z avstrijsko Koroško. Mislinjska prometna smer je tako danes bolj obremenjena kot dravska.
c
Koroška regija je prometno najbolj izolirana regija Slovenije, saj ni s kvalitetno prometnico v smislu hitre in varne dostopnosti priključena na avtocestni križ. Hrbtenico tretje razvojne osi v tej regiji predstavlja hitra cesta od Velenja proti Dravogradu, ki naj bi potekala po Šaleški dolini in je trenutno v papirnati fazi.
Sonaselje Mislinja - Šentilj pod Turjakom leži severno od glavne ceste G1-4 (Dravograd – Arja vas) in delno ob njej. občinskega središča ima pretežno urbano, zaprto obliko stanovanjskih ulic in osrednje poteze lokalnih cest, medtem ko je mreža naselja Šentilj pod Turjakom odprta z dovoznimi cestami do zemljišč in okvirjem dveh lokalnih cest. Osrednja, primarna komunikacija sta lokalni cesti LC 261080 (Sejmišče - Sp. Dovže - Krofova žaga) in LC 261070 (Šentlenart – Komisija). Nanju se navezuje mreža stanovanjskih ulic v severnem delu naselja. Stanovanjske ulice funkcionirajo kot skupne prometne površine, ob osrednji lokalni cesti so urejeni pločniki in hitrostne ovire. Stanovanjske ulice imajo primerne prometno tehnične elemente. Preozki in slabo urejeni so cestni odseki, ki se zajedajo že v pohorski teren. Ob objektih centralnih dejavnosti so urejena parkirišča. Kolesarji so v celotnem naselju vodeni po vozišču, kar z vidika prometne varnosti ni povsem ustrezna rešitev.
Za izboljšavo dostopnosti območij izven občinskega središča bo potrebnih več vlaganj tudi v razvoj javnega potniškega prometa, s čimer bo narejen korak naprej v smeri trajnostnega reševanja prometne problematike.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 27 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
c
- razvoj trajnostne mobilnosti in dostopnosti - zagotavljanje varnosti vseh udeležencev v prometu - zmanjševanje obremenitev okolja in prebivalstva - odpravljanje prometnih konfliktov
Naselje Mislinja nima organiziranega javnega mestnega potniškega prometa, saj ni veliko (v radiju 1,5 km iz centra so dostopni vsi predeli), zato bi lahko v smislu trajnostnega prometa večino notranjih komunikacij opravili nemotorizirano (peš, kolo). Primestni avtobusni potniški promet povezuje občinsko središče in naselja ob glavni cesti z regijskim križiščem Slovenj Gradcem.
Daljinska kolesarska steza še ni primerno speljane skozi mestno kolesarsko omrežje, njen pravilen potek bo predstavljal tudi del glavne transverzale. Naselje lahko služi kot kolesarska izhodiščna točka trajnostnega turizma (pot na Pohorje ali povezava pohorskega gorovja in Mozirskih planin). Varnost kolesarjev še ni na dovolj visoki ravni, potrebujejo več njim namenjenih površin. Poleg kolesarskih prometnic je to tudi ostala infrastruktura (ob vseh objektih v občinskem središču, ki so dosegljiva s kolesi, predlagamo ureditev odstavnih mest za kolesa, uredili bi lahko še izposojo in kolesarski servis).
Iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije oz. poglavja Razvoj prometne infrastrukture - Železniško omrežje izhaja, da se ostala nacionalna in nekatera regionalna središča Slovenije navezujejo na daljinske železniške povezave mednarodnega pomena z daljinskimi železniškimi povezavami nacionalnega pomena. Obstoječo železniško infrastrukturo se rekonstruira, posodablja in tam, kjer je potrebno, dogradi ter zagotovi učinkovitejše železniške povezave tudi v smereh od Celja proti Dravogradu.
V prostoru občine je še vedno vidna že pred desetletji opuščena trasa enotirne železnice med Velenjem in Dravogradom, ki poteka tudi po robu naselja Mislinja. 85 % delovnih migrantov dnevno potuje v Velenje ali Slovenj Gradec, zato bi lahko predstavljala uvedba in razvoj primestne železnice uspešno in trajnostno obliko javnega prometa. Poleg tega bi bila Mislinja na ta način učinkoviteje povezana z ostalo Slovenijo.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 28 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Letališče Slovenj Gradec leži v Mislinjski Dobravi, slabih 3,5 kilometrov od meje Občine Mislinja oz. dobrih 7 km iz centra naselja Mislinja. Pomembnost letališča se ne konča z občinsko mejo, saj je zaradi lege in mednarodnega statusa pomembno za utrjevanje položaja celotne pokrajine na turističnem trgu kot tudi za razvoj poslovnega prometa v regiji in krepitev turistične ponudbe.
Razvoj letališča Slovenj Gradec je tako povezan z razvojem same regije. Pogostejši in še odmevnejši turistični letalski programi bi lahko dopolnjevali poslovne aktivnosti letališča. Slednje leži neposredni na trasi tretje razvojne osi, s tem pa se bo okrepil tudi njegov geografski položaj.
Naselje Mislinja je komunalno relativno dobro pokrito, saj je poleg ravnokar dopolnjene in obnovljene osnovne komunalne infrastrukture opremljeno še s širokopasovnim omrežjem. Naselje deluje relativno urbano, ob večji dodatni uporabi alternativnih virov energije pa bi bilo lahko tudi bolj trajnostno naravnano.
Nova območja za graditev se načrtno opremljajo, urejena infrastruktura pa bo pomembna spodbuda za nove investicije. Pri načrtovanju se zagovarja prednost rabe obnovljivih virov energije pred fosilnimi. Z energetsko učinkovitim urbanističnim načrtovanjem in arhitekturnim oblikovanjem sistemov poselitve in energetsko varčnih oblik gradnje se zagotavlja zmanjšanje porabe energije.
Z vidika vodooskrbe je sonaselje ustrezno oskrbovano. Napaja ga vodovod 'Mislinja – Straže, Mala Mislinja – Šentilj, Movže' ki je oskrbovan s pitno, sanitarno in protipožarno vodo iz lokalnega gravitacijskega vodovoda, ki ga napajajo številni izviri (Ramšak I. – IV., Cankar I. in II., Žegnan studenec I. in II. - skupno 8 izvirov) skupne sušne izdatnosti 7,09 l/s. To omogoča oskrbo pribl. 2000 prebivalcev.
Sonaselje je z obnovljenim vodovodnim omrežjem pokrito v celoti, tako da z vidika vodooskrbe ni posebnih zadržkov glede predlaganih širitev in zgostitev sonaselja, ki so predvidene predvsem zahodno od centra ter na jugozahodni in deloma vzhodni strani sonaselja. Za nove individualne širitve oz. zapolnitve bo potrebno zgraditi vodovodne priključke na obstoječi vodovod oz. zgraditi sekundarni vodovod do novih objektov.
V sonaselju je predlagana tudi nova kompleksna gradnja. Pri tovrstni gradnji je potrebno z vidika vodooskrbe preveriti predvideno porabo vode in ugotoviti zmožnost napajanja nove kompleksne gradnje iz obstoječega vodovodnega omrežja (po profilih bi omrežje preneslo nove obremenitve, to pa ne velja za količine vode iz obstoječih zajetij). V primeru potreb po obsežnejših novih količinah vode iz omrežja se rešitve ponujajo v obliki novih zajetij in novih vrtin, iz katerih se bi dodatno napajalo obstoječe vodovodno omrežje.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 29 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Staro kanalizacijsko omrežje naselja Mislinja je bilo zgrajeno v mešanem sistemu. Večji del kanalizacije v centralnem delu naselja se je brez čiščenja izlival v reko Mislinjo, saj je bila naprava za mehansko stopnjo čiščenja odpadnih voda dalj časa izven funkcije. Novi kanalizacijski sistem v sonaselju in dolinskem delu občine je povečini že zgrajen in skupaj z obstoječim mešanim kanalizacijskim sistemom priključen na prav tako novo centralno čistilno napravo v Spodnjih Dovžah. Na novi sistem je možno in potrebno priključiti vse uporabnike, kjer je to fizično mogoče.
V naselju Mislinja ni centralnega toplovodnega omrežja.
Sonaselje je ustrezno oskrbovano z električno energijo. V primeru upada napetosti v električnem omrežju, ki je lahko posledica povečanega odjema električne energije (nove širitve, večje potrebe v obstoječem omrežju...) bo po potrebi treba zgraditi nove transformatorske postaje, ki bodo omogočale nemoteno oskrbo z električno energijo.
Do občine Mislinja ni napeljanega plinovodnega omrežja.
Za bodoče ogrevalne sisteme priporočamo uporabo izključno ekološko manj oporečnih goriv. Danes so za pripravo tople sanitarne vode v individualni gradnji že v uporabi toplotne črpalke in sončni kolektorji, naprednejše sisteme pa je potrebno predvideti tako v individualni kot večstanovanjski gradnji.
V naselju je javna razsvetljava urejena.
V naselju je organiziran reden odvoz komunalnih odpadkov. Centralno odlagališče nenevarnih odpadkov (danes še medobčinskega značaja) deluje v občini Slovenj Gradec na Dobravi ob lokalni cesti Podgorje – Dobravski grad. V občini Mislinja sta v urejanju dva zbirna centra komunalnih odpadkov, en v Gornjem Doliču na opuščeni trasi železnice, drugi v Dovžah pri čistilni napravi.
Ogrevanje stavb je individualno in bo takšno povečini ostalo tudi v prihodnje. Za večje porabnike ali za območja z višjo gostoto potencialnega odjema je smiselno ogrevanje s skupnimi sistemi ogrevanja (kotlovnice).
Obstoječe KRS omrežje omogoča priključitev novih uporabnikov nanj. Do novih uporabnikov je potrebno zgraditi priključke oz. sekundarno KRS omrežje. Prav tako je v teku izdelava širokopasovnega telekomunikacijskega omrežja.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 30 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Legenda infrastrukturne mreže
vodovod kanalizacija
elektrika komunikacijsko omrežje
Cestna mreža Območje sonaselja Mislinja - Šentilj p/Turjakom
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 31 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Pri analiziranju poselitve smo uporabili tudi zadnji popis prebivalstva iz leta 2002. Takrat je bilo v občini Mislinja evidentiranih 4.666 prebivalcev v 10 administrativnih naseljih. Po posameznih naseljih je bil demografski razvoj zelo različen, največji prirastek pa sta beležili osrednji administrativni naselji, ki sta v zadnjih desetletjih v primerjavi z občino izjemno napredovali, s 1.679 na 2.169 prebivalcev.
Statist. naselji Mislinja - Šentilj 876 1.224 1.237 1.679 1.926 2.169 občina 3.775 4.379 4.210 4.417 4.489 4.666 delež naselja 23,2 % 28,0 % 29,4 % 38,0% 42,9% 46,5%
Pri analizah vloge naselij v omrežju smo se opirali na tipologijo, funkcije in velikost naselij, njihovo vlogo z vidika storitev, ki jih nudijo ožjemu ali širšemu okolišu ter privlačnosti za poselitev.
Razvoj oz. porast prebivalstva v pomembnejših naseljih se vrti v začaranem krogu - rastoče število prebivalcev v naseljih urbanega območja občine pomeni večjo potrebo po storitvah v teh naseljih, rezultirajoča močnejša ponudba storitev pa spet predstavlja magnet za nove priseljence. Občutno povečanje števila prebivalcev v najmanjših podeželskih naseljih na splošno ni več pričakovano. Občinsko središče Mislinja kot zmes relativno dobre opremljenosti in hkratne vpetosti v naravno okolje je pregledno, po površini je ohranilo človeško merilo in je zato tembolj privlačno za nadaljnjo poselitev.
povpr. stanov. povpr. na skupaj velikost skupaj stavbo Mislinja - Šentilj 2.169 723 3,0 618 512 781 1,6 občina 4.666 1.492 3,1 1.286 1.261 1.658 1,3 delež naselja 46,5 % 48,5 % 48,1 % 40,6 % 47,1 %
Zakonodaja predvideva "iskanje notranjih rezerv" pred fizično širitvijo naselja. Za razvoj poselitve je zato pomemben podatek, da je v prostoru občinskega središča manj gospodinjstev kot stanovanj, še precej manj pa je družin. Ne dovolj izkoriščeni stanovanjski sklad v urbanizirani sredini nam namreč pokaže neizkoriščenost obstoječega stavbnega fonda.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 32 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Razpotegnjena oblika naselja Mislinja s sonaseljem Šetilj pod Turjakom je zgodovinsko pogojena, pa tudi funkcijsko nehomogena. Območja med seboj so si različna tako zaradi pretežnih dejavnosti kot same lege v prostoru. Tudi njihova zazidanost in primernost za poselitev je različna, zato območja obravnavamo vsako zase, pa vendar celostno in v hkratnem pogledu na celotno naselje.
Center naselja ima več funkcij, poslovna je dominantna ob glavni cesti (poslovni in trgovski objekti ter pritlični deli večstanovanjskih objektov). V notranjost naselja je med gabaritno močnejšo strukturo večstanovanjskih objektov skrit vrtec, preko Mislinje in zaenkrat prazne okolice pa se ta del naselja zaključi s trgovskim centrom. Območje je na južnem vstopu v naselje nepozidano, vendar je zemljišče v enem kosu, namenjeno gabaritno poudarjeni stanovanjski gradnji in potrebno kompleksne obravnave.
Obliko naselja bi perspektivno, tj. zelo dolgoročno uravnotežili z gradnjo podobnih dejavnosti na drugi strani povezovalne ceste med glavno in Šolsko cesto. Zanjo bi bilo seveda potrebno stavbna zemljišča še pridobiti, vendar pa bo njihova izraba omogočila popestritev nabora funkcij in omogočila gradnjo tudi manjših stanovanjskih objektov v neposredni bližini centra naselja.
Osrednjo prometnico skozi ta del naselja (povezovalno cesto) bi uredili kot mestno cesto, namenjeno peščem, kolesarjem in motornemu prometu (torej ne samo slednjemu). Z dejavnostmi, nanizanimi na obeh straneh razširjene ceste oz parka, bi vnesli v območje več življenja (danes je poudarek na glavni cesti, ki pa zaradi težkega prometa deluje odtujeno in ne namenjeno človeku). Poslovni center Lopan bi bil vpet v aktivnosti centra, pod njim proti Mislinji bi lahko zgradili upravni objekt, v smeri proti povezovalni cesti pa je dovolj prostora tudi za dopolnitev obstoječemu kompleksu. Z izjemo površin območja predvidene širitve so vsa območja kompletno komunalno opremljena, gospodarska javna infrastruktura pa zadošča tudi za novo predlagane strukture.
Naselje predstavlja eno od dveh jeder občinskega središča, resda malo odmaknjeno in manj pomembno. Predvsem služi kot stanovanjsko naselje, ki pa ima zaradi starega jedra okrog cerkve Sv. Ilja in programov, ki so zrasli okrog njega, razširjeno funkcijo. Območje na križišču ceste in potoka s podaljškom Šolske ceste ima v jedru gručasto zasnovo, ortogonalno položeni stanovanjski raster pa je bil postavljen kasneje. Center istoimenega statističnega naselja je zaradi prijetne lege in bližine naselja Mislinja praktično pozidan.
Pozidava območja je bila predvidena med obema naseljema. Ker do zemljišč ni mogoče že nekaj let, je hipotetično oz. teoretično možna tudi rešitev v smislu vrnitve kompleksa med šolo in Šentiljem v primarno rabo. To bi lahko bilo variantno in perspektivno (zelo dolgoročno) povezano s 'prenosom vrnjenih' stavnih zemljišč' na območje južno od križišča in Kulturnega doma proti reki Mislinja. Ta zemljišča so na voljo, vendar trenutno kot kmetijska. Z njihovo aktivacijo za gradbene namene bi zaokrožili in kompaktirali obliko naselja. Na zahodnem robu naselja leži gruča objektov razpršene gradnje, ki bi jih v dolgoročnem obdobju lahko v obliki sanacije povezali s samim naseljem Šentilj.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 33 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Vodi gospodarske javne infrastrukture potekajo preko za širitev predlaganih območij.
Območje stanovanj je največji del Mislinje, saj se razteza na dložini več kot 1.500 metrov in na severni strani naselja povezuje le-tega v celoto, obenem pa ga brani pred vetrovi in strmino pohorskih gozdov. Večji del stavbne strukture je star preko 30 let in izvira iz časa največje gradnje in ekspanzije naselja Mislinja. V centru naselja ob zavoju reke je naselje globoko 300 m, na najožjem delu v začetku Mislinjskega jarka pa samo 50 m.
Na severu in jugu je stanovanjsko naselje omejeno z bregom in reko, na zahodu s šolskim kompleksom, na vzhodu pa s travniki. To je torej edina površina, na katero lahko perspektivno oziroma dolgorčno računamo pri morebitni širitvi. Ta del zemljišč izven naselja je namreč na osojnem rahlem bregu, kmetijsko ekstenzivno obdelana površina (travniki) je ločena od drugih kmetijskih površin, prave kmetije pa ni v bližini, saj je območje locirano na začetku Mislinjskega jarka. Območje leži vzdolj lokalne ceste, komunalna oprema je v oz. ob cestnem telesu, zato bi pozidava tega območja predstavljala racionalno izrabo obstoječe gospodarske javne infrastrukture.
Jugozahodni krak naselja Mislinja ob glavni cesti Velenje – Dravograd je namenjen predvsem poslovnim dejavnostim (obrtnim, transportno skladiščnim, komunalnim), del pa tudi kombiniranim (storitveno obrtno stanovanjskim). Območje je le delno pozidano, njegov največji del pa je nezazidan, čepraj je že leta zazidljiv. Interese lastnika predmetnega zemljišča bi lahko variantno (perspektivno, dolgoročno) obšli s »prenosom« površin stavbnih zemljišč na severno stran glavne ceste, kjer bi bila hitreje dostopna in aktivirana.
Kjer se na vzhodu naselja stavbna zemljišča skrčijo na ozek pas med reko in cesto, se začne Mislinjski jarek. Po urbanistični zasnovi je ta del naselja namenjen kombinirani storitveno obrtni in stanovanjski rabi. Območje ob reki ima izrazito proizvodni značaj, sledijo si industrijski in skladiščni objekti. Ker tovrstna industrija nima več pravega zaledja, je ne podpiramo, nove tovrstne objekte usmerjamo v poslovno cono ob glavni cesti. Tudi stanovanjskih površin na osojnem bregu ne nameravamo več širiti. Kjer so stanovanjski rabi namenjena stavbna zemljišča nepozidana in težje dosegljiva, jih celo vrnemo v prvotno rabo.
Konceptno zasnovana povezovalna cesta od glavne do Šolske ceste je razvojno naravnana. S potekom med danes najpomembnejšima prometnicama bo povezala območja največjih aktivnosti, obenem pa bo del dejavnosti ob glavni cesti zaradi gostote prometa preselila na območje, ki bo bolj po meri človeku.
Širitve naselij Mislinja in Šentilj pod Turjakom skoraj ne zahtevajo nove gospodarske javne infrastrukture. Komunalni vodi in naprave največkrat potekajo po trasah napajalnih cest, včasih pa celo preko samih predmetnih območij.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 34 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Predvidena trasa hitre ceste zahodno od naselja oz. občine bo razbremenila Mislinjo težkega tovornega prometa. Dodaten promet bo zagotovo pritegnila tudi načrtovana povezava Mislinja - Rogla, ki bo delu države približala eno večjih smučišč v Sloveniji. To potezo mora izkoristiti tudi samo občinsko središče s primerno turistično ponudbo (gostilna, gostišče…).
V zvezi s prikazanimi širitvami na spodnji sliki je treba opozoriti, da so te širitve koncipirane perspektivno, tj. za zelo dolgoročno obdobje (več kot 15 let). Legenda razvoja naselja predlagana širitev naselja vrnitev v primarno rabo smer dolgoročne rasti meja obstoječega naselja
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 35 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
C
Urbanistična zasnova naselja Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom je bila sprejeta v letu 2001. Čeprav je bila razvojno naravnana, pa je v določenih ozirih že omejujoča ali pomanjkljiva. Tudi pogledi na izključnost (monotonost) programov posameznih območij so se v zadnjih letih dopolnili.
Naselje Mislinja kot občinsko središče nima pomembnejše vloge izven občine Mislinja, zaradi svoje lege med Velenjem in Slovenj Gradcem ter vpetosti v naravo pa je primerno in zanimivo za bivanje ter tako privlačno tudi za nove prebivalce. Omogočiti mu moramo površine za razvoj, pa naj bodo to površine za rast dejavnosti, ki so že v mestu (oz. industrijski coni) ali trkajo na mestna vrata, ali pa območja za gradnjo stanovanjskih hiš, ki so pretežna oblike gradnje na tem območju Slovenije. Predvsem pa lahko izrekamo dobrodošlico tistim dejavnostim, ki prebivalstvu ponujajo storitve in servise. Takšnih (mirne) dejavnosti ne bi več izločevali v omejene cone, temveč integrirali v mešana območja. Proizvodne ipd. dejavnosti bi povečinoma usmerjali v jugozahodni krak naselja, saj imajo tam najboljše prometne pogoje in tudi boljše možnosti za širitev kot v samem naselju.
Z določitvijo trase nove hitre ceste in njeno izgradnjo se bo prometna situacija krepko spremenila. Obstoječa glavna cesta na južni strani Mislinjske doline ne bo več ovira v prostoru, temveč mestna cesta. Z vzporedno Šolsko cesto na severni strani bosta s povezovalnim krakom hrbtenica, na katero bo navezana poslovna in stanovanjska gradnja. Ta bo odslej osredotočena na zgostitev obstoječih stanovanjskih predelov, kjer je to mogoče, in pa na posege na nove površine ob širitvi centra naselja.
Ob upoštevanju trajnostnega razvoja pridemo do zaključka, da lahko kot izhodišča za izdelavo urbanističnega načrta naselja Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom povzamemo tudi posamezne dele, obravnavane v urbanistični zasnovi, katere pa bo potrebno dopolniti v smislu predhodno navedenih ugotovitev. Cilje prostorskega razvoja lahko strnemo v naslednje alineje:
- nadaljnji razvoj naselja z izrabo notranjih rezerv in delno širitvijo za stanovanjsko in poslovno dejavnost (aktivirati površine v jugozahodu naselja ob glavni cesti), ki naj pozitivno vplivata na celotno naselje;
- obnova (trških) jeder obeh naselij in njuna močnejša navezava na obstoječe in nove programe;
- dvig bivalnega standarda naselja s preureditvijo posameznih delov in elementov naselja (zagotovitev parkovnih površin v centru in vzdolž vodotokov, izboljšava prometne mreže predvsem za peš in kolesarski promet);
- prenova in poudarjena vloga športnih zelenih površin in njihova vpetost v zeleno parkovno in prometno mrežo naselja.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 36 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
c
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 37 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
C
Koncept razvoja naselja smo opredelili na podlagi izhodišč in ciljev prostorskega razvoja občine in naselja v obsegu glede na velikost in pomen predmetnega naselja.
Predlagamo, da za najprej revitaliziramo tiste dele naselja oz. objekte, ki svojega položaja ali funkcije ne izkoriščajo dovolj. Gre tako za prenovo večnamenskih objektov v centru naselja kot zapolnitev obstoječih 'plomb' (gradnja objektov na vmesnih nezazidanih površinah). Urediti je potrebno občinsko lastništvo na obstoječih kompleksih, namenjenih stanovanjski in poslovni gradnji, da lahko občina pristopi h komunalni opremi največjih nezazidanih površin. Istočasno bi v centru naselja tistim gospodarskim dejavnostim, ki nimajo hkratne vloge centralnih dejavnosti, omogočili nadaljnji razvoj ali širitev samo v poslovni coni. Tako bi lahko ščasoma nekatere ekstenzivno pozidane površine ob lokalni cesti (Gozdarski cesti) namenili stanovanjski gradnji, saj leži za širitev naselja najprimernejše območje (zahodno od povezave med lokalno cesto z novim trgovskim centrom in glavno cesto z nizom poslovnih dejavnosti) na poplavnem področju.
c
Natančnejša analiza zemljišč (preko dosegljivih statističnih in digitalnih kartografskih podatkov kot tudi z ogledi na terenu) je osvetlila površine naselja tudi z drugega zornega kota in ne le s prostorskega (lastništvo, zemljiška politika občine...). V centru sonaselja ležijo npr. skladišni in lesnopredelovalni objekti (Hudovernik, Zakeršnik), katerih zemljišča so lokacijsko zelo zanimiva oz. urbanistično dokaj vredna, a so zaradi značilnosti njihove dejavnosti njim pripadajoča zemljišča ekstenzivno izrabljena, za samo naselje pa ne predstavljajo posebne kvalitete. Pri morebitni spremembi rabe teh zemljišč bi poskušali vpeljati v ta prostor mirne poslovne dejavnosti. Podobni primeri so v Mislinjskem grabnu, kjer pa so zemljišča manjša, lastništvo razdrobljena in zato tu pričakujemo lažjo spremembo dejavnosti iz delovno ekstenzivne in skladiščne v mešano (stanovanja, druge dejavnosti).
Nad 'gozdno upravo' se dvigajo v strmi breg Pohorja stavbna zemljišča, ki so last občine. Čeprav so ocenjena kot pogojno zazidljiva, jih v predlogu ohranjamo kot stavbna pod predpostavko, da se zanje pripravi izvedbeni prostorski akt, ki bo določil prometne in komunalne pogoje za to zahtevno lokacijo.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 38 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Na jugozahodnem kraku naselja leži obrtna (oz. proizvodna) cona Mislinja, ki pa ne more zaživeti zaradi nepripravljenosti lastnika tukajšnjih zemljišč, da jih odproda. Ta lastniško nedosegljiva zemljišča na južni strani ceste bi vrnili v primarno rabo.
Največjo spremembo bi dolgoročno prfedstavljala širitev sonaselja od osrednje povezovalne ceste v sonaselju (med glavno in lokalno cesto) v smeri proti zahodu. Ta dolgoročno oz. perspektivno novi del sonaselja bi bil na vzhodu namenjen mešani rabi (stanovanjska blokovna gradnja s poslovnimi funkcijami ob povezovalni cesti - kot nadaljevanje centra naselja), medtem ko bi se dalje proti zahodu nove grajene strukture gabaritno spuščale in nasproti šolskega kompleksa zaključile s stanovanjsko vsebino. Najprej bi tako z novogradnjami zgostili osrednji del naselja, medtem ko bi obcestni krak predstavljal šele dolgoročno smer širitve naselja. Novi stanovanjski blokovni gradnji je sicer po veljavnem zazidalnem načrtu namenjeno tudi zemljišče vzhodno od obstoječih stanovanjskih blokov, a se tu srečujemo z nepripravljenostjo lastnika, da bi zemljišče odprodal. Legenda prostorskega razvoja
predlagana širitev naselja vrnitev v primarno rabo smer dolgoročne rasti meja obstoječega naselja
Zgornja grafika prikazuje predlagani manjši poseg v obrobje pohorskega brega na vzhodnem kraku sonaselja in smelo perspektivno oz. dolgoročno potezo na zahodu za potrebe nadaljevanja centralnih in stanovanjskih dejavnosti v smeri proti zahodu, kakor tudi perspektivno oz. dolgoročno (variantno) prestavitev dela obrtne oz. poslovne cone z južne na severno stran glavne ceste. Istočasno se opravijo filigranske zaokrožitve meje naselja v primeru površin, pozidanih po robu obstoječe meje naselja, in uskladitve meje s parcelnim stanjem.
Današnji (poenoteni) arhitekturni izraz naselja bi težko našli, saj so objekti sledili »modnim zapovedim« časa, v katerem so nastajali. Več ali manj drobna struktura predvsem stanovanjske gradnje je postavljena v maniri večine individualnih stanovanjskih objektov v državi – kvadratni do podolgovati tlorisi in strehe z naklonom 20 – 25 stopinj (objekti stari preko 20 let) oz. 40 – 45
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 39 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
stopinj (mlajši objekti). Prednost je v relativo pravilni tlorisni strukturi in višinskih gabaritih, saj območje deluje enotno in urejeno. Izjema je postavitev večetažnih in večstanovanjskih objektov v strogem centru naselja, ki bi jo lahko nadaljevali tudi ob novi mestni cesti oz. ob mestnem parku. Rahločutno pa je treba ravnati v območjih obeh sakralnih jeder in ohraniti vedute nanju. V Šentilju večetažna gradnja načeloma ni primerna, saj leži cerkev Sv. Ilja v nivoju ostalega naselja. Primer Sv. Lenarta ni enak, saj cerkev leži na vzpetini, večetažna gradnja v centru naselja največkrat ni problematična, v samem centralnem delu pa bi bilo primerno urediti nekaj cezur za dominantne poglede. S širitvijo naselja in gradnjo novih objektov moramo poudariti obstoječe prednosti kraja, torej človeško merilo in stik z naravo.
Območje naselja je na treh straneh omejeno z neugodnim reliefom, zato so robovi na severu, vzhodu in jugu ostri in bolj ali manj fiksni. Odprto je le območje proti zahodu. Nova gosta in gabaritno poudarjena gradnja ob mestnem parku se proti zahodu spusti v individualno strukturo, tej pa mejo postavijo obstoječe domačije razpršene poselitve. Rob je ustvarjen umetno, analogno celkom pohorskega območja - z arhitekturno ureditvijo sadovnjakov ob zadnjem nizu stanovanjskih objektov preide urbana struktura mehko v kmetijske površine.
Prometna shema je jasna – prečno postavljena povezovalna cesta v obliki mestnega parka predstavlja novo centralno prometnico internega značaja, medtem ko sta današnji glavna in Šolska cesta »daljinski povezavi«. Ostale ceste prevzemajo predvsem vlogo servisnih in dovoznih poti.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 40 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom leži v objemu narave. Zaradi svoje vzdolžne oblike namreč narava sega skoraj do praga večine stanovanjskih hiš, ki predstavljajo največji del grajene strukture v naselju. Zelenja naselju ne manjka, vendar je to samorodno, divje.
Rdečo nit naselja predstavlja zelena linija obeh brežin reke Mislinja. Nespoštovanje prostorskih predpisov je privedlo do prilaščanja bregov s strani neposrednih sosedov, kar ima pozitivne in negativne učinke. Sosedi pogosto urejajo brežine in so zato manj »divje«. Negativna lastnost teh dejanj je neoprehodnost. Občina naj skozi center naselja uredi habitat, ki bo predstavljal dopolnilo mestnemu parku med glavno in Šolsko cesto. Poteka naj od izteka Mislinje v Mislinjsko dolino gorvodno skozi središče naselja kolikor daleč je le mogoče. Nanj navežemo tudi urejena pritoka hudournikov, ki pritečeta s Pohorja mimo šole in v Šentilju.
Druga, morda še vidnejša zelena poteza je ureditev mestnega parka med Šolsko in glavno cesto, Prva teče pod Pohorjem na severni strani naselja, druga pod skrajnim vzhodnim koncem vzdolž južnega kraka naselja. Nova funkcionalna ureditev naselja predvideva okostje naselja kot povezavo med obema cestama, na katero navežemo tako obstoječo blokovsko povezavo kot bodočo zgoščeno poselitev zahodno od nje. Središče okostja – hrbtenjače bi predstavljal park, ki bi s svojo centralno locirano urbano površino omogočil vnos nekaterih mestotvornih dejavnosti. S tem bi doprinesel k dojemanju naselja Mislinja kot občinskega središča. V omenjenem parku je predvideno večje otroško igrišče, zanj pa je možna tudi lokacija ob novi stanovanjski zazidavi v dolgoročno planiranem novem centru naselja.
Manjša parkovna ureditev (obstoječa) je vidna pred Gozdno upravo na prehodu v Mislinjski jarek. Park z mogočnimi drevesi je ostanek stare ureditve in ga je potrebno obvarovati. Tik nad njim (za Gozdno upravo) so ostanki Pergerjevih vrtov. Površina ni več temu primerno urejena. Na tej površini predlagamo variantno ureditev manjšega naselja reprezetnativno grajenih stanovanjskih hiš, ki bi s svojo nadstandardno pojavnostjo v prostoru lahko ohranilo ime. Taka oblika naselij je vse bolj zanimiva, en primer tega pa vidimo tudi svojega pol kilometra dolvodno na območju stanovanjske zazidave Žaga.
Vpetost naselja v naravo je potrebno izkoristiti tudi s povezovanjem posameznih urbanih zelenih območij z okoliškimi strukturami. Torej: mestni park navezati na urejeno ozelenitev mislinjskih bregov, smučišče na južni strani mesta (s spodnjo postajo vlečnice na robu centra naselja!) in šolske gozdne poti po severnem robu kraja.
V povezavi z ureditvami zelenih in drugih javnih odprtih površin naselja so možne prostorske rešitve za večnamenski prostor, namenjen aktivnostim in prireditvam na prostem. Možne lokacije zanj so na severnem delu območja skakalnic, južno od osnovne šole (v povezavi z načrtovanim območjem za konjeniško rekreacijo in šport na tej lokaciji ob reki Mislinji) in na območju parkirišča vzhodno od stanovanjskih blokov v središču naselja (seveda samo dotlej, dokler to območje ne bo pozidano).
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 41 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Za potrebe vrtičkarjev so možne lokacije na obeh bregovih reke Mislinje tam, kjer reka zapusti grajeno strukturo naselja, prav tako pa južno od osnovne šole (možnost navezave na program 'učilnice v naravi').
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 42 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Koncept okoljevarstvenih prostorskih ureditev na območju urbanističnega načrta naselja Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom izhaja iz naslednjih temeljnih zahtev: − zmanjšati obremenjevanje okolja; − ohranjati naravo in izboljšati kakovost okolja; − vzpodbujati trajnostno rabo naravnih virov; − zmanjšati rabo energije in povečati uporabo obnovljivih virov energije; − vzpodbujati trajnostno mobilnost; − odpravljati posledice obremenjevanja okolja, izboljšati porušeno naravno ravnovesje in ponovno vzpostaviti naravno regeneracijsko sposobnost; − povečati snovno in energetsko učinkovitost proizvodnje in potrošnje; − opuščati uporabo nevarnih snovi.
Tako smo opredelili okoljske cilje in ukrepe za naslednja ključna okoljevarstvena področja: − sistem celovitega ravnanja z odpadki; − sistem varne oskrbe z zdravo pitno vodo; − varstvo zraka; − varstvo pred hrupom in podnebne spremembe; − trajnostno usmerjen razvoj prometa; − ohranjanje naravnih vrednot in zelenih površin; − celovito okoljsko informiranje in ozaveščanje.
V nadaljevanju so navedbe za zgoraj navedena področja, ki se nanašajo na njim pripadajoče prostorsko ureditvene koncepte in konkretne prostorske rešitve.
Varstvo tal je vezano na sistem meritev onesnaženosti tal, zagotavljamo pa ga predvsem s smiselnim prostorskim vodenjem prometa, z omejevanjem in preprečevanjem prometnih in proizvodnih emisij v zrak ter z nadzorom nad rabo kemičnih snovi na kmetijskih zemljiščih. Plodna tla oz. prst varujemo tudi s takšno zaporednostjo izgradnje in širitve naselja, ki omogoča čim dalj trajajočo ohranitev večjih in povezanih kompleksov kmetijskih zemljišč na območjih dograjevanja oz. širitve naselja.
Območje urbanističnega načrta generalno ni opredeljeno kot erozijsko in plazovito območje.
Varstvo voda je neobhodno za kakovostno in stabilno preskrbo prebivalstva z vodo.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 43 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Reka Mislinja s pritoki predstavlja vodotok z vodnim zemljiščem. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.
Večina potokov priteče s pobočja Pohorja, kjer se vodna energija zelo poveča, odnaša material z višje ležečih predelov ter ga na ravninskem delu nalaga. Struge teh potokov je potrebno redno čistiti in vzdrževati.
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za: − gradnjo objektov javne infrastrukture, gradnjo objektov grajenega javnega dobra − ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, − ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, − gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, − gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in − gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Na obravnavanem območju urbanističnega načrta je poplavno območje na travniku od mostu čez Mislinjo na trenutni meji naselja nizvodno. Območje v naravi se ne pokriva s tistim v digitalnih podlagah. Ker na predmetno površino posega predlog za širitev naselja, bo potrebno za to območje pripraviti karto poplavne nevarnosti.
Vir hrupa na območju urbanističnega načrta je predvsem cestni promet, manj pa proizvodnja, občasne javne prireditve ali gostinski objekti. Za preprečitev obremenjevanja okolja s hrupom in njegovih posledic je v prvi vrsti pomembno naslednje: − omejevanje pojavljanja novih virov hrupa; − zmanjševanje emisije obstoječih virov hrupa in s tem postopno odpravljanje s hrupom preobremenjenih območij razpoložljivost podatkov o občutljivosti prostora za obremenitev s hrupom; − določenost s hrupom potencialno in dejansko preobremenjenih območij; − takšna razporeditev dejanske in namenske rabe prostora, pri kateri ni oz. ne bo neposrednega stika med območji z višjimi in območji z nižjimi dovoljenimi stopnjami hrupa; − identifikacija in zaščita mirnih območij ter ustvarjanje novih tovrstnih območij.
Za zagotavljanje varstva pred hrupom so posamezne površine na območju urbanističnega načrta glede na pretežno namensko rabo razvrščene v območja varstva pred hrupom ob smiselnem upoštevanju določb Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, (Ur. l. RS 105/05, 34/08).
Kritična območja glede varstva pred hrupom so ob glavni cesti Velenje – Dravograd, ki poteka po južnem robu UN-ja. V kolikor bi na teh mestih prihajalo do preobremenitve z hrupom, je potrebno pri projektiranju stavb na mejnem območju upoštevati tudi te obremenitve.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 44 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
III. območje varstva pred hrupom je na površinah za stanovanja, na površinah za stanovanjske in dopolnilne dejavnosti, površinah za centralne dejavnosti, površinah za kulturo, izobraževanje, socialo in zdravstvo, površinah za šport, na zelenih in na vodnih površinah. Na teh površinah je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa. Obstoječe in nove dejavnosti na teh območjih ne smejo povzročati obremenitve s hrupom nad mejnimi vrednostmi kazalcev hrupa za III. območje.
IV. območje varstva pred hrupom zajema stavbe z varovanimi prostori na površinah za proizvodnjo in skladiščenje, površinah za promet, površinah za komunalo in energetiko, na kmetijskih in gozdnih površinah, ki niso v funkciji mestne zelene površine ter na površinah izključne rabe za potrebe obrambe. Na teh območjih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa, vendar morajo biti pri obstoječih in novih virih hrupa izvedeni ukrepi, ki zagotavljajo izpolnjevanje pogojev za IV. območje.
Na meji med III. in IV. območjem ne smejo biti presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa za III. območje.
Pri odlaganju odpadkov je dosledno treba upoštevati določila veljavnih zakonov in Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Mislinja. V občini se nahajata dve lokaciji zbirnega centra za komunalne odpadke, ena zahodno, druga južno od naselja, oba centra sta še v pripravi.
Pri vseh stavbah v naselju je treba predvideti ustrezne prostore za smetiščne posode, ki so tipizirane. Posode za odpadke morajo biti nameščene na vizualno neizpostavljenih mestih. Na določenih lokacijah se morajo namestiti kesoni za zbiranje večjih odpadkov. Odvoz opravlja koncesionirana organizacija, ki je za to registrirana (Komunala Slovenj Gradec).
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 45 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
V hierarhiji občinskih naselij ima Mislinja s Šentiljem pod Turjakom zaradi svojih javnih programov najpomembnejšo, centralno vlogo. Pričakujemo, da se bo zaradi izraženih potreb in ponujenih priložnosti njen razvoj tudi nadalje udejanjal predvsem z rastjo poslovnih in stanovanjskih dejavnosti. Današnje stanje izkazuje lociranje posameznih programov, ki so smiselno usklajeni z urbanistično zasnovo izpred desetih let. Legenda pretežne podrobne namenske rabe
centralne dejavnosti centralne in poslovne dejavnosti
zelene površ.(šport, rekreac., pokop.) poslovne dejavnosti
stanovanjske dejavnosti stanovanjske in poslovne dejavnosti
današnja lokacija dejavnosti nova meja naselja
c c
Iz zgornje grafike so razvidne predlagane površine dejavnosti kot tudi prikazane dejanske lokacije posameznih poslovnih subjektov. Naselje se na splošno razvija v skladu s sprejetim planskim in izvedbenim aktom, vidno pa je vse večje mešanje programov.
Priporočamo ohranitev poslovnih, proizvodno industrijskih in skladiščnih dejevnosti na jugozahodu naselja, v ostalih delih naselja pa se lahko poslovne dejavnosti, kadar niso moteče stanovanjskim programom, močneje vključujejo v urbano sliko. Vzhodni krak naselja je bil zgodovinsko namenjen lesnoproizvodnim dejavnostim, zato ga ne bi izrivali, kjer proizvodnja deluje, vedar omejili na
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 46 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
prostor med Mislinjo in lokalno cesto. Prostorsko požrešne dejavnosti, ki ležijo severno od cerkve Sv. Lenarta (skladišča lesa…) praktično v centru naselja, pa bi poskušali menjati z bolj urbanimi.
Potrebo po novih zazidalnih površinah lahko le deloma rešujemo z zgoščevanjem in pozidavo nezazidanih zazidljivih površin. Slednjih je namreč relativno malo, v mejah naselja je le še 10,6 % zazidljivih in 6,1 % pogojno zazidljivih zemljišč. Številke ne odražajo čistih (neto) površin za gradnjo objektov, saj vsebujejo tudi zemljišča za promet, komunalo... Stavbna struktura v stanovanjskih conah je zelo gosta, le robne površine omogočajo dodatno gradnjo.
Dodatne za gradnjo primerne površine bo potrebno poiskati v širitvi naselja. Že med zapolnjevanjem obstoječih, po celem naselju razpršenih in po površini največkrat manjših zazidljivih površin je potrebno najti nova kompleksna zemljišča, ki omogočajo tudi organizirano in / ali večstanovanjsko gradnjo. Taka zemljišča dolgoročno vidimo v prvi vrsti v priključevanju (danes še) kmetijskih površin, ki segajo kot zaliv v meje občinskega središča. Taka je namreč površina med severnim in južnim krakom, ki sega v center naselja.
Dolgoročno in variantno je možna širitev naselje okrog središča Šentilja pod Turjakom.
Center Naselja Mislinja ima mešan program, več družbenih dejavnosti je našlo svoje mesto prav tu. V gabaritno močnejši gradbeni strukturi so locirane tudi poslovne dejavnosti. Zaradi gostega prometa na glavni cesti Velenje – Dravograd je skopo odmerjeni prostor še bolj omejujoč. Dodatne površine za razvoj centralnih dejavnosti bi ustvarili predvsem z uvajanjem programov na novih zazidljivih površinah, predvidenih s podaljškom stanovanjskega naselja proti zahodu in izgradnjo poslovnega programa okrog mestnega parka.
S
Coniranje mesta je v urbanistični zasnovi določilo razvojne stanovanjske površine, katerih težišče je na severu praktično po celi dolžini naselja. Takšna odločitev je razumljiva, saj jo pogojuje relief obrobja mesta. Izgradnja hitre ceste kot del 3. razvojne osi bo spremenila tudi nekatere prometne tokove skozi naselje, vendar je to časovno še zelo odmaknjeno. Smeri naravnega razvoja naselja vidimo v zgostitvi centralnega dela naselja pod Sv. Lenartom ter dolgoročnio tudi v širitvi proti zahodu, saj so ostale površine gabaritno neustrezne oz. pozidane. Razvoj stanovanjskega programa se lahko nadaljuje le proti zahodu med obema cestama nad reko Mislinjo. Na območju severno od Gozdne uprave je možna gradnja turistično-aprtmajskega naselja v povezavi z bližnjo športno infrastukturo (skakalni center).
Težišče obstoječih obrtnih in proizvodnih dejavnosti je na južnem delu naselja vzdolž glavne ceste Velenje – Dravograd. Urbanistična zasnova je predvidela obcestni pas za izključno poslovno rabo. Žal Občina ni uspela pridobiti zemljišč za kompleksno ureditev, zato je izgradnja tega območja parcialna in počasna. Potrebe po poslovnih (tudi proizvodnih in skladiščnih) so stalne, zato smo predvideli vračilo skrajno zahodnega in najbolj “problematičnega” dela tega območja v primarno rabo. Kljub temu je smiselno nadaljnje osredotočanje lociranja novih proizvodnih, poslovnih ipd. dejavnosti v jugozahodnem kraku naselja na preostalih tukajšnjih nepozidanih zemljiščih. Za
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 47 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
preostali del poslovne cone (območje od novogradnje pri tunelu mimo opuščene postaje do bencinskega servisa) je potrebno pripraviti take prostorske izvedbene akte, ki bodo omogočali oz. zahtevali zgoščevanje tako gradbene strukture kot dejavnosti.
Območje, ki se je oblikovalo pod oz. severno od Sv. Lenarta v smeri Mislinjskega jarka (Žaga, Prevent) je prostor z industrijsko tradicijo, začetek mislinjske industrije. Še danes so v ozki dolini, kjer je prostor le za reko in cesto, delujoči ostanki lesne industrije. Ta dobiva surovino iz pohorskih gozdov, zato jo pustimo na lokaciji med reko in cesto, nove obrate pa usmerjamo v poslovno cono ob glavni cesti.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 48 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Koncept planiranja prometnih omrežij temelji na doseganju ciljev trajnostne mobilnosti oz. zagotavljanju dostopnosti (in ne mobilnosti same po sebi) posameznih funkcij. Gre za iskanje »trajnostnega kompromisa« z diferenciranim pristopom, kjer se za posamezna območja, namene potovanj in načine potovanj za posamezne povpraševalne skupine išče sprejemljiva oblika mobilnosti.
Povpraševalne skupine delimo na ca. 60 % prebivalcev, ki ne morejo samostojno kot voznik upravljati osebnega vozila (starejši, dijaki, ne-vozniki) in 40 % prebivalcev, ki uporabljajo osebno vozilo.
Prometni načini se pri sami obravnavi koncepta razvoja prometa delijo na dve osnovni skupini:
- energetsko, prostorsko in okoljsko prijazne oz. »mehke« oblike prevoza (kot so peš, kolo, javni potniški promet, pa tudi taksi in osebna vozila, če so zasedena s tremi ali več ljudmi)
- osebne avtomobile in tovorna vozila; učinkovite in udobne, vendar energijsko in prostorsko potratne ter z velikimi negativnimi vplivi na okolje.
Ker je izbira prevoznega sredstva povezana predvsem z dnevnimi migracijami v smeri Slovenj Gradca proti severozahodu ter Velenja na jugu (po trasi regionalne ceste), je nujno izboljšati ponudbo javnega avtobusnega potniškega prometa in razmišljati o ponovni uvedbi primestnega javnega železniškega prometa.
Občinsko cestno omrežje je treba oblikovati tako, da bo zagotavljalo prometno-tehnične varne dovoze do zazidanih in zazidljivih parcel za osebna vozila ter merodajna intervencijska in dostavna vozila. Občinske ceste morajo izpolnjevati najmanj pogoje za gradnjo in rekonstrukcije maloprometnih cest in na območju naselja Slivnica - Radizel dajati prednost prometu pešcev in kolesarjev.
Koncept prometnega omrežja temelji na izgrajeni prometni infrastrukturi. Kategorizirano cestno omrežje bo treba dograjevati in rekonstruirati skladno z izhodišči prometnega urejanja . Nove ceste je možno navezati le na tiste obstoječe kategorizirane ceste, ki izpolnjujejo prometno-tehnične elemente glede na obstoječo in predvideno strukturo in gostoto prometa na njih.
Osnovna cesta skozi naselje je glavna cesta Velenje - Dravograd. Ker zbira velik del motornega prometa naselja in istočasno zagotavlja tudi navezave na daljinsko omrežje, mora biti urejena tako, da bo motornemu prometu zagotavljala prevoznost in varnost (križišča in priključki morajo biti pregledni, pomembnejša križanja je treba oblikovati skladno s predhodno izdelanimi prometnimi presojami, kjer je le možno, je treba opuščati direktne priključke posameznih objektov). Promet
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 49 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
pešcev in kolesarjev ob njej mora biti speljan po ločenih površinah, zagotovljena morajo biti varna prečkanja vozišča za pešce in kolesarje.
Po glavni cesti potekajo linije javnega avtobusnega potniškega prometa, vzporedno z njo daljinska kolesarska povezava. Pri urejanju obvoziščnih elementov je treba dati prednost najšibkejšemu prometnemu udeležencu – pešcu pred kolesarjem. Kadar ni dovolj prostora za ureditev kolesarske steze in pločnika, je potrebno urediti skupno prometno površino za pešce in kolesarje, na kateri pa imajo prednost pešci pred kolesarji. Ob regionalni cesti morajo biti urejena avtobusna postajališča v zalivu, ki naj bodo razporejena tako, da bo večina naselja pokrita z radijem 5 minutne dostopnosti. Ob avtobusnih postajališčih je treba postaviti kolesarska stojala.
Kvaliteto javnega potniškega prometa je treba izboljšati s povečano frekvenco prevozov javnega avtobusnega potniškega prometa.
Notranje cestno omrežje naselja bo treba rekonstruirati in ga dopolniti. Ker obstoječa gosta zazidava ob ozkih cestah in ponekod strm teren v večini primerov ne omogočata korektur prečnih profilov ter horizontalnih in vertikalnih elementov cest, je treba rekonstrukcije načrtovati postopno ob pogojih gradnje za nadomestne objekte in spremembah namembnosti v obstoječih objektih. To velja predvsem za vse nadomestne gradnje v območju križišč in priključkov na pomembnejše ceste (Šolska, Gozdarska cesta). Novo oziroma dopolnjeno cestno mrežo je treba zasnovati tako, da bo sestavljena iz cest različnih kategorij in bo tako omogočeno urejanje območij omejene hitrosti in območij umirjenega prometa.
Območja umirjenega prometa je možno urejati le tam, kjer ni razloga za »tranzitne« vožnje in je možno promet, ki nima izvora v coni, speljati mimo, tistega, ki ima občasni cilj v coni, pa ustaviti na obodnih javnih parkiriščih.
Na območjih centralnih dejavnosti je treba urediti javne parkirne površine. Javne parkirne površine je treba urediti tudi ob športnih centrih in na obodu oziroma vstopu na površine za oddih, rekreacijo in šport ter ob vhodih na pokopališče.
Na trasi opuščene železniške proge je treba nadalje urejati kolesarske povezave in jih povezati v daljinsko kolesarsko omrežje. Možne tehnične izvedbe (kolesarska pot, kolesarski pas, kolesarska steza, skupne površine z motornim prometom) je treba določiti skladno s kriteriji za izbiro tehnične oblike izvedbe kolesarskih povezav, ki so odvisni od kombinacije gostote motornega in kolesarskega prometa in pričakovanih hitrosti motornega prometa, obenem pa prilagoditi že izgrajenim odsekom tudi v sosednjih občinah.
Različne oblike peš povezav (pločnikov, ploščadi, trgov, skupnih prometnih površin, poti za pešce) je treba povezati v omrežje. Dolge slepe ulice je na slepih koncih treba nadaljevati s potmi za pešce v smeri najkrajših povezav z drugimi peš povezavami.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 50 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Območje ki ga zajema urbanistični načrt, je v celoti opremljeno s komunalno in energetsko infrastrukturo ter omrežjem zvez (vodovod, ločena kanalizacija, elektro omrežje, omrežje zvez, CATV). Na območju UN ni plinovodnega in daljinskega omrežja.
Nova območja za graditev se načrtno opremljajo, urejena infrastruktura pa bo pomembna spodbuda za nove investicije. Na območju urbanističnega načrta je priključitev na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje obvezna. Upoštevati je potrebno vse veljavne zakonske in tehnične predpise za posamezna področja komunalne infrastrukture.
V nadaljevanju je podan koncept širjenja omrežja in načela, ki jih je potrebno upoštevati pri nadaljnjem načrtovanju, da ne pride do nasprotij v konceptu napajanja oz. oskrbe naselja.
Na področju vodooskrbe je osnovno izhodišče zagotavljanje zadostnih količin kakovostne pitne in tehnološke vode na celotnem območju UN. V prihodnje lahko pričakujemo rastoč trend skupne porabe pitne vode.
Osnovni cilji na področju oskrbe z vodo so: − dobra, varna, zanesljiva in zadostna oskrba s pitno vodo, kar zajema tudi varstvo vodnih virov; − racionalno koriščenje vodnih virov in varčna poraba pitne vode; − uporaba manj kakovostne vode za tehnološke, protipožarne ipd. namene ter ponovna uporaba vode v gospodinjstvih in tehnoloških procesih; − medobčinsko povezovanje; − pri obstoječih velikih porabnikih vode vzpodbujanje uporabe najnovejših tehnologij in najboljših tehničnih rešitev pri pripravi in uporabi pitne ter tehnološke vode.
Oskrba območja UN s pitno vodo v splošnem temelji na izkoriščanju podzemne vode. Porabniki se oskrbujejo prek vodovodnega omrežja, katerega cevovodi so ponekod dotrajani in poddimenzionirani.
Vse obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na javno vodovodno omrežje, če to že izgrajeni sistemi dopuščajo, oziroma jih je potrebno priključiti takoj, ko bo tehnično mogoče in dobijo dovoljenje ali poziv upravljavca. Do takrat se stanje obstoječih porabnikov ne menja, novi objekti pa se lahko gradijo le, v kolikor upravljavec obstoječih vodovodnih sistemov lahko zagotovi potrebne količine pitne in požarne vode.
Območja, kjer vodooskrba ni zadostno urejena, in predeli, kjer je predviden intenzivnejši poselitveni razvoj, bodo prednostno opremljena z novim vodovodnim omrežjem. Izgradnja novih omrežij, objektov in naprav naj poteka usklajeno s stanovanjsko, infrastrukturno in gospodarsko gradnjo ter v soodvisnosti od povečanja razpoložljivih črpalnih kapacitet. Obstoječe vodooskrbne sisteme je treba spričo dotrajanosti, neustreznih materialov cevi, neustreznih tlačnih razmer in
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 51 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
izgub vode iz omrežja obnavljati in posodabljati ter jih povezovati v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme.
Osnovno izhodišče ravnanja z komunalnimi odpadnimi, padavinskimi in tehnološkimi vodami (v nadaljevanju: odpadne vode) na območju UN je skrb za zaščito zdravja prebivalcev in za varovanje narave ter okolja, prvenstveno površinskih in podzemnih voda.
Osrednji cilj je zagotovitev priključenosti vseh objektov na območju UN na javno kanalizacijsko omrežje, pri čemer je potrebno z ustreznim čiščenjem odpadnih voda doseči sprejemljivo stopnjo njihovega obremenjevanja okolja. Razsežnost poseljenega območja, ki ga posamezni celovit javni kanalizacijski sistem pokriva, naj izhaja iz zahtev reliefa in ekonomske racionalnosti izvedbe.
Fekalne odpadne vode iz območja sonaselja Mislinja – Šentilj pod Turjakom se zbirajo v kanalizacijskem kolektorju, ki je voden do nove čistilne naprave v Dovžah.
Padavinsko vodo je treba čim dlje zadržati na mestu, kje je padla (ponikanje – bogatenje podtalnice), zaledne vode pa površinsko odvajati mimo naselij do najbližjega površinskega odvodnika. Odvajanje padavinskih voda iz parkirnih in manipulativnih površin ter cest je treba voditi preko peskolovov in lovilcev olj.
Kakovostno predčiščenje tehnoloških odpadnih voda v industriji je pogoj za varno in uspešno delovanje biološke stopnje ČN. Za vsak gospodarski subjekt bo potrebno ugotoviti upravičenost in stopnjo predčiščenja. Poleg tega bo v proizvodnih obratih potrebno izvajati ukrepe v prid manjši potrošnji pitne vode, večkratni uporabi tehnološke vode, uporabi ekološko primernejših surovin ter uvajanju regeneracijskih in reciklažnih postopkov.
V zvezi z načinom, območji in roki izgradnje širšega javnega kanalizacijskega omrežja je treba upoštevati določila Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (Vlada RS, oktober 2004).
Območje urbanističnega načrta je pokrito s primarnim in sekundarnim elektronsko- komunikacijskim omrežjem.
Cilji na področju elektronskih komunikacij so: − z dolgoročnim, stabilnim in pospešenim razvojem elektronskih komunikacij zagotoviti zanesljive elektronsko-komunikacijske storitve, katerih ponudba bo usklajena s pričakovanji uporabnikov in potrebami informacijske družbe, − zagotoviti dostopnost univerzalnih elektronsko-komunikacijskih storitev vsem na celotnem območju po dostopnih cenah − zagotoviti in pospeševati učinkovitost in tekmovanje med ponudniki elektronsko- komunikacijskih storitev − umeščati objekte elektronsko-komunikacijske infrastrukture na čim bolj nevpadljiv način ob upoštevanju okoljskih in prostorskih razsežnosti posega.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 52 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Za območja predvidenih zazidav bo potrebno zgraditi sekundarno telekomunikacijsko omrežje in ga navezati na obstoječe.
Energetska preskrba na območju urbanističnega načrta bo tudi v prihodnje temeljila na različnih energentih oz. virih, in sicer elektriki, plinu, biomasi, sončni energiji, nafti in drugih obnovljivih ter neobnovljivih virih. Različne energetske sisteme je treba obravnavati kot povezano celoto in v njej vlogo posameznih energentov oz. virov ukrojiti ustrezno ekonomskim, okoljskim, prostorskim in socialnim okoliščinam.
Cilji energetskega koncepta so: - učinkovita raba energije na vseh področjih, - povečanje in hitrejše uvajanje lokalnih obnovljivih virov (lesna biomasa) - zmanjšanje obremenitve okolja - spodbujanje uvajanja soproizvodnje toplote in električne energije - uvajanje daljinskega ogrevanja - zamenjava fosilnih goriv za obnovljive vire energije, - zmanjšanje rabe končne energije - uvedba energetskih pregledov javnih in stanovanjskih stavb, - uvedba energetskega knjigovodstva in manegmanta za javne stavbe, - zmanjšanje rabe energije v industriji, informiranja in izobraževanja
Zgornje cilje je treba uresničevati na načine in z ukrepi, opredeljenimi v lokalnem energetskem konceptu (LEK). Poleg učinkovite rabe energije v zasebnem in javnem sektorju bodo v skladu z LEK sčasoma čedalje večjo vlogo imeli obnovljivi viri energije.
Pri pridobivanju, pretvorbi, prenosu, distribuciji in uporabi energije, ki povzročajo praviloma nezaželene in dolgoročne vplive na okolje in prostor, se upošteva načelo vzdržnega prostorskega razvoja in spoznanje o omejenosti virov ter možnosti izrabe vseh realnih potencialov na področju učinkovite rabe energije.
Pri načrtovanju se zagovarja prednost rabe obnovljivih virov energije pred fosilnimi. Z energetsko učinkovitim urbanističnim načrtovanjem in arhitekturnim oblikovanjem sistemov poselitve in energetsko varčnih oblik gradnje se zagotavlja zmanjšanje porabe energije. Za bodoče ogrevalne sisteme priporočamo uporabo izključno ekološko manj oporečnih goriv. Danes so za pripravo tople sanitarne vode v individualni gradnji že v uporabi toplotne črpalke in sončni kolektorji, naprednejše sisteme pa je potrebno predvideti tako v individualni kot večstanovanjski gradnji.
Na področju elektroenergetike je osnovno izhodišče zagotavljanje zadovoljive oskrbe z električno energijo in stabilnega stanja napetostnih razmer na celotnem območju UN. Potrebe po tej energiji naraščajo, vendar pa zahteve varstva okolja in omejenost energetskih resursov terjajo zmanjšanje obsega tovrstne porabe.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 53 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Razvoj elektroenergetskega omrežja na območju UN bo usmerjen v obnavljanje in rekonstrukcijo obstoječih elektroenergetskih objektov in naprav, hkrati pa tudi v izgradnjo novih.
Cilji na področju oskrbe z električno energijo so: − zagotavljanje kakovostne in zanesljive oskrbe na celotnem območju naselja (zadostne kapacitete, ustrezne povezave, ustrezno vzdrževanje virov in omrežja) − racionalna raba prostora pri izvajanju proizvodnje, prenosa in distribucije, − doseganje ekonomske učinkovitosti in zagotavljanje konkurenčnih cen, − proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov, − zagotavljanje kakovostne in zanesljive oskrbe uporabnikov tako v normalnih kot tudi v izrednih razmerah
Trenutna oskrba območja UN z električno energijo je nemotena. Srednje napetostno omrežje je z električno energijo napajano iz večih transformatorskih postaj na celotnem območju naselja.
Pri načrtovanju je treba upoštevati potek obstoječih prenosnih daljnovodov. Omenjeno konkretno pomeni, da je treba upoštevati širino elektroenergetskega koridorja daljnovoda, določenega s predpisom, ki znaša: − za napetostni nivo 110 kV: 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi DV); − za prostozračni distribucijski nazivne napetosti 20 kV znaša varovalni pas 10 m.
Planiranje novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) in pripadajočega omrežja (20 kV in 0,4 kV) bo odvisno od povečanja obremenitev ter slabih napetostnih razmer pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode. TP je treba locirati v bližini potrošnje.
Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte, v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je treba izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uredba o elektroenergetskem sevanju v naravnem in življenjskem okolju in Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju).
Na področju urbanističnega načrta ni plinskega energetskega sistema.
Cilji na področju oskrbe z zemeljskim plinom so: − zanesljiva in dolgoročna oskrba (zadostne kapacitete v energetskih napravah in plinovodnem omrežju, ukrepi za dolgoročno dobavo plina, ustrezno vzdrževanje energetskih naprav in plinovodnega omrežja), − zmanjšanje obremenjevanja okolja (npr. s priključevanjem na sistem oskrbe s plinom, posodabljanjem kurilnih naprav in nadomeščanje ekološko manj ustreznih goriv s plinom) − racionalna raba prostora pri izvajanju energetskih naprav za oskrbo s plinom, prenosnega in distribucijskega omrežja, − doseganje ekonomske učinkovitosti in zagotavljanje konkurenčnih cen, − izpolnjevanje vseh mednarodnih obveznosti na področju varstva okolja, − zmanjšanje emisij CO2
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 54 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Ker na območju še ni omrežja zemeljskega plina, je možno predvideti ogrevanje iz skupnega rezervoarja na utekočinjen naftni plin (UNP) za več objektov skupaj. V tem primeru mora biti plinovodna instalacija oz. sistem oskrbe z UNP izveden v skladu z veljavnimi predpisi in dimenzionirana tako, da bo možna morebitna kasnejša priključitev na plinovodno omrežje za zemeljski plin, ko bo na tem območju zgrajeno.
Omejenost neobnovljivih energetskih virov, čedalje večje potrebe po energiji in okoljske omejitve pri rabi fosilnih goriv preusmerjajo pozornost na energetskem področju na obnovljive vire energije (OVE). Med te uvrščamo vodni potencial, biomaso, energijo vetra, geotermalno energijo, sončno energijo, toploto okolja in odpadno toploto ter energijo, ki se sprošča pri sežiganju odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati.
Na področju OVE so cilji na območju UN (in tudi širše) naslednji: − spodbujanje rabe OVE, kjer je to prostorsko sprejemljivo; − zagotavljanje kvalitete bivalnega in delovnega okolja z večjim deležem uporabe OVE v strukturi vseh energetskih virov. − dajanje prednosti rabi OVE pred fosilnimi viri energije; − zagotovitev ustrezne vloge OVE v energetski zasnovi občine in posameznih naselij.
Vodni eneregetski potencial v občini predstavljajo pohorski potoki. Ti so za izrabo zajezeni s številnimi malimi hidroelektrarnami.
O možnostih izrabe biomase za napajanje samostojnih toplovodnih sistemov je potrebno izdelati ustrezne študije.
V namene pridobivanja bioplina se lahko uporablja precej surovin zelo različnega izvora (npr. gnoj in druge surovine iz kmetijstva, energijske rastline, poljedelski ostanki, komunalni odpadki, ostanki hrane, nekateri industrijski ostanki). Za postavitev individualne bioplinske naprave so primerne kmetije, ki imajo dovolj veliko število živine, prašičev ali perutnine, iz česar sledi, da v UN potenciali za izrabo bioplina niso veliki.
Za ugotovitev možnosti izrabe geotermalne energije bi bilo potrebno izdelati ustrezno študijo.
Za morebitno energetsko izkoriščanje vetra je potrebne izvesti meritve vetra in pripraviti ustrezne strokovne podlage, vendar lahko glede na vetrno karto Slovenije ugotovimo, da vetrnega potenciala na območju UN ni v tolikšni meri, da bi ga kazalo izkoriščati v energetske namene.
Izkoriščanje sončne energije se uporablja za namene ogrevanja sanitarne vode ali ogrevanje objektov. Uporablja se v kombinaciji z ostalimi viri energije. Tehnologija ogrevanja tople sanitarne vode je enostavna in tudi finančno sprejemljiva investicija za vse vrste objektov.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 55 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
EUP_OZN ime, naziv podrobna NRP površina (ha) C-1 Šentlenart centralne dejavnosti 1,46 C-2 Šentilj centralne dejavnosti 0,97 C-3 šolski center centralne dejavnosti 2,11 C-4 obst. poslovno stan. kompleks centralne dejavnosti 2,76 C-6 Ob križiš ču centralne dejavnosti 0,75 C-7 uprava in trgovina centralne dejavnosti 3,17 skupaj centralne dejavnosti 11,22 I-1 Železniška postaja proizvodne dejavnosti 3,50 I-2 industrijski kompleks jug proizvodne dejavnosti 1,26 I-4 obstoje če obrtno obmo čje proizvodne dejavnosti 1,30 I-5 Žaga proizvodne dejavnosti 4,47 I-6 Prevent proizvodne dejavnosti 0,98 I-7 Mislinjski jarek proizvodne dejavnosti 2,11 skupaj proizvodne dejavnosti 13,62 S-1 obstoje če stanovanjsko obmo čje obmo čja stanovanj 18,82 S-2 obst. stan. naselje Ob potoku obmo čja stanovanj 1,81 S-4 novo stan. naselje Livada obmo čja stanovanj 0,73 S-5 obst. naselje enodružinskih hiš obmo čja stanovanj 1,82 S-6 obst. nas. mešanih stan. objektov obmo čja stanovanj 1,49 S-7 stanovanjsko naselje pod Žago obmo čja stanovanj 1,32 S-8 razdrobljena gradnja za skakalnico obmo čja stanovanj 1,72 S-9 novo stan. naselje Na Prisojah obmo čja stanovanj 1,90 S-10 nova stan. gradnja Pod gozdom obmo čja stanovanj 0,59 S-11 obst. stan. obmo čje Desni breg obmo čja stanovanj 3,61 S-12 nova stan. pozidava Ob šoli obmo čja stanovanj 2,26 S-13 obst. stan. naselje Šentilj obmo čja stanovanj 6,25 S-14 obst. razdroblj. gradnja za Šentiljem obmo čja stanovanj 0,76 S-15 obst. razdroblj. gradnja na Osojah obmo čja stanovanj 1,30 S-16 obst. razdroblj. gradnja na Osojah obmo čja stanovanj 0,59 skupaj obmo čja stanovanj 44,97 Z-1 Športni park osnovne šole zelene površine 1,88 Z-2 pokopališ če zelene površine 0,62 Z-3 baliniš če, muzejska železn. zelene površine 0,90 Z-4 skakalni center zelene površine 3,01 skupaj zelene površine 6,41 skupaj naselji Mislinja in Šentilj (predlog poselitve) 76,22
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 56 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
Za območja celovite prenove naselja se v urbanističnem načrtu opredelijo usmeritve za program celovite prenove, ki obsegajo:
– vrsto in namen celovite prenove,
– način celovite prenove z gospodarskega, socialnega, kulturnega, okoljskega, energetskega, urbanističnega in arhitekturnega vidika,
– vrsto finančnih in drugih instrumentov ter ukrepov za pripravo in izvajanje celovite prenove,
– pogoje in usmeritve za posege v prostor in druge ureditve na območjih celovite prenove, ki veljajo do sprejetja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Za posamezna območja celovite prenove se lahko določijo prioritete in usmeritve glede postopnega uresničevanja načrtovanih prostorskih ureditev prenove. Zanje se izdela občinski podrobni prostorski načrt. Konservatorski načrt kot njegov obvezni sestavni del se izdela le v primeru, kadar je v območje celovite prenove vključena zavarovana arhitekturna, naselbinska ali arheološka dediščina.
Kot območje celovite prenove opredelimo proizvodno območje severno od cerkve Sv. Lenarta, kateremu je potrebno urediti bolj mestotvorno funkcijo. Kot območja celovite prenove bi lahko (ni pa nujno) opredelili tudi obe jedri naselij.
Za območje notranjega razvoja se določijo usmeritve za delno prenovo, racionalno rabo ekstenzivno izrabljenih površin ter za zagotavljanje prostorskih ureditev in posegov v prostor, ki so v javnem interesu.
Območje notranjega razvoja leži na prostih površinah med cerkvijo Sv. Lenarta in obstoječim blokovskim naseljem.
Za posamezna območja širitve naselja se določijo usmeritve glede opremljanja stavbnih zemljišč in postopnega uresničevanja načrtovanih prostorskih ureditev.
Med tovrstne posege štejemo ureditev mestnega parka v centru naselja, ureditev zelene poteze vzdolž Mislinje in njenih pritokov, ureditev parkovnih površin ob športnem centru skakalnic in
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 57 Urbanistični načrt za naselje Mislinja s sonaseljem Šentilj pod Turjakom - konceptualni del
povezava vseh omenjenih površin v zeleni sistem ter njihova navezava na zaledje. Na območju skakalnega centra je možna tudi širitev programa športne in turistične infrastrukture (v povezavi z načrtovanim naseljem turističnih bungalovo severno od gozdne uprave).
V to skupino sodi večina območij s stanovanjsko namembnostjo. Objekti so v povprečju stari nekaj deset let, potrebni včasih gradbene, drugič funkcionalne prenove, generalno pa ti posegi nimajo vpliva na funkcijo in izgled območij ali bližnjega sosedstva.
ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o. 58